Govor Erika Božiča na protestnem shodu 7.10.

2008 v
Kopru, proti dražbi
Dragi zbrani publikum! Primarno svojem imenu, sekundarno pa v
imenu ŠS UP FHŠ pozdravljam vse študente, akademike, zbrano
ţivalstvo, podporništvo ter uporništvo. Skratka vse bivanje, ki se je
zbralo tukaj in zdaj! Vsi vemo zakaj smo se zbrali, jaz bom to za
trenutek dal 5 stopinj na stran.

Za začetek bi si dovolil citat "To je farsa! Vsi ti ljudje tu sedijo z

resnimi obrazi; jedo, ne, ne jedo; krepijo si moči, da bi uspešno opravili
nalogo, ki jim je bila naložena. Vsak ima svojo majhno trmo, in ta jim
preprečuje, da bi opazili, da bivajo; med njimi ni nikogar, ki nebi bil
prepričan, da je nekomu ali kaki stvari neizogibno potreben." (Sartre –
Gnus; 170).

S svojim nastopom in stavom grem proti razpašeni pasivnosti tako

študentov kot širše druţbe! Opozarjam, apeliram na Vas s pozivom
po budnosti! Prebudite se! Glejte okrog sebe – le tako lahko obstaja
demokracija. Demokraciji je potrebno bivajoče in ţivo ljudstvo;
namreč vsevedoč hoditi po stranskih poteh je pot v skrajnost. Mi
smo danes prometnik, ki vas ne le ustavlja ampak pošilja proč.
Sprejmite sporočilo in ţivite!

»Arbeit macht frei« - to ne osvobaja! Delo ne osvobaja; ravno

obratno! Ţivljenje ni delo. Ne pozivam na vojno proti ideologijam in
sistemu. Pozivam, budim, tulim v luno in sem zase in tako zate in za
Vas. Namreč mi smo sistem. Vsak od nas ima svoj lasten pridonos
pri kreiranju velike slike, bodimo slikarji, ustvarimo vsaj za začetek
primernejši kontrast. Gnus je in bo, zakaj?! Ker gnus smo najprej
mi in šele nato sistem. Rešitev je v nas samih.

Študenti, občani, primorci… Pa pustimo nalepke. Ljudje zdramite

se! Budilki bo nekoč zmanjkalo baterij!!!

Danes zvonimo.