7.

val
ZAKAJ ZGODBE?

14

DRUBA
7val@primorske.si

primorske novice t. 209 petek, 9. septembra 2011

Prievanja delavcev, zaposlenih v podjetjih podizvajalcev pristanikih storitev (3.)

Je solidarnost preivelec iz preteklosti?

Tukaj objavljana prievanja sodobnih sunjev so pretresljive osebne zgodbe, a e veliko ve: kaejo, kako totalitarna ideologija, kakrna je neoliberalizem, realno uniuje loveka ivljenja. Ta ideologija je kot doktrina izcedek kapitalistinih legitimacijskih diskurzov 18. in 19. stoletja. Ti diskurzi so tedaj legitimirali nasilje drubene manjine nad drubeno celoto. Totalitarno naravo neoliberalizma je e pred ve kakor dvema desetletjema prepoznalo veliko druboslovcev z ekonomisti vred, lovci na profit in mnoica parazitov v t. i. politinem razredu, ki jih oskrbujejo z drubeno mojo, katerih ideologija je, pa seveda ne. Nosilci katerekoli ideologije so zanjo slepi in njene trditve vsiljujejo kot naravno stanje, boje zapovedi ali samo drubeno racionalnost. Kljub tej slepoti ideologija na nrnberkem procesu ni bila olajevalna okoliina. Nacizem in faizem sta izvedla naskok na civilizacijo, izlo iz razsvetljenstva, in na njene doseke, predvsem na neodtujljive lovekove in dravljanove pravice, neodvisne od hotenj mogoneev, ki so nadomestile religijsko caritas, toleranco in usmiljenje. Napadla sta vse osebno in drubeno osvobajajoe, ki je izlo iz opustitve od boanstva podeljene suverenosti vladarjev in njihovih priveskov in iz priznanja suverenosti ljudi in ljudstva. Tudi neoliberalizem je zanikanje elementarnih pridobitev razsvetljenskega preobrata: suverenost je prenesena na manjino magnatov (dobikarjev - izkorievalcev, prilaevalcev politine moi, pretendentov in streajev), ljudje smo praktino izgubili vse socialne in politine pridobitve teavnega razvoja nekaj stoletij. To je omogoila kupljivost tistih, ki smo jih izbrali, da bi te pridobitve varovali in krepili. Krivda politinega razreda je veja od krivde novih bogataev, ta razred si je namre pooblastila, pridobljena na volitvah, prisvojil in jih uporablja zase, ljudem pa onemogoa nadzor oblasti. Ta razred je veliko vloil v unienje neposrednih vezi med ljudmi: teh vezi ni mogoe nadzirati, so pa nujen pogoj za omejevanje samovolje ljudskih izbrancev in roparjev drubenega bogastva. Vsi smo e nekako okusili posledice staro-novega drubenega razcepa (v zdravstvu, pri delu, v izobraevanju, pri obdavitvah, v naraanju delinkvence, v depresivnosti in brezperspektivnosti). Upremo se jim le redko, ker se je uzurpatorjem drubene moi posreilo naeti neposredne vezi med ljudmi, stkane mimo uradov, delodajalcev, organov in slub. In ker imajo mogotci v rokah medije, s katerimi vsiljujejo svoje razlage vsej drubi. Stavka najbolj izkorianih, zlorabljanih in zatiranih v Luki Koper kae z nastankom sindikata Izvajalcev pristanikih storitev, s solidarnostjo erjavistov, ki jo nasprotna stran razlaga po svoji podobi kot pohlep, s podporo nekaterih skupin in posameznikov, s prebujajoimi se reakcijami okolja, da druba e ivi pod vsiljenim egoistinim mrtvilom, molk velikih sindikalnih central pa zahteva vpraanja o njihovem poslanstvu. BRACO ROTAR

Ljudje so izrpani, iztroeni, razoarani

M
oje ime je oko Gali. Prihajam iz Bosne in v Luki Koper delam e osem let, kar pomeni, da sem tu e ve kot etrt svojega ivljenja. Sorodniki iz Slovenije so mi pomagali, da sem dobil delovno dovoljenje pri delodajalcu v Luki Koper. Po nekaj letih sem odel k drugemu delodajalcu - gazdi, ki ima tudi podjetje v Luki Koper. Ta gazda mi je vedno pravil, da sem eden od dveh najboljih delavcev v firmi. eprav sem strojnik, sem delal vse vrste del: vozil sem viliarje, delal razlina dela pri razsutem tovoru in drugje.
stroki niso obdaveni. Zaradi tega na banki ne morem zaprositi za kredit, saj glede na svojo plao nisem kreditno sposoben. A ne smem se pritoevati, ker obstaja veliko podjetij, ki po ve mesecev ne plaajo svojih delavcev. Potem te delavce odpustijo, zaposlijo nove delavce, ki jih spet ne plaajo, a nihe jih ne kaznuje - oni e naprej delajo, kar hoejo. Po skoraj tirih letih v tem podjetju pa sem se na delovnem mestu pokodoval imel sem kompliciran zlom roke, dobil sem gips in ostal na bolniki. eprav sem imel bolniki dopust predviden za 100 dni, me je po dobrem mesecu gazda poklical in rekel: Zakljuil sem ti delovno knjiico. Pridi imprej ponjo. esa takega res nisem priakoval: e vedno sem bil v gipsu, poleg tega sem imel potem, ko bi mi sneli gips, predvideno e rehabilitacijo. Gazda mi je v asu bolnikega dopusta plaeval tudi veliko manj kot bi moral - dobil sem le 200 evrov na mesec. Poleg tega mi je takrat manjkal le e mesec dni do izteka vizuma. Lahko si predstavljate, kaj pomeni z roko v gipsu iskati novega delodajalca, ki bi ti bil pripravljen dati novo delovno dovoljenje. Ta situacija je bila zelo muna, a na koncu sem novega delodajalca vseeno nael. Prejnji gazda ni bil nepoten le do mene - tudi drugi so imeli velike teave z njim. Tako nas je poklical, naj podpiemo dokumente, da smo dobili regres. Mi smo se e veselili, potem pa smo ugotovili, da je to trik, saj nam regresa nikoli ni izplaal. Bil pa je tudi povsem brezobziren do svojih delavcev. Enega od sodelavcev so med delom stisnile elezne cevi: imel je ve pokodb po celem telesu, med drugim tudi zlomljeno roko. Prvi dan, ko je priel iz bolnikega dopusta, mu je gazda naloil najteje delo tistega dne - prenaanje zelo tekih vre. Ostali delavci, ki nismo imeli zdravstvenih teav, pa smo dobili laja dela. Ko se je naslednji dan zgodilo isto, je ta sodelavec gazdo prosil, naj mu naloi kakno laje delo, saj ga je roka zelo bolela. On pa mu je le mrtvo hladno odgovoril: e lahko dela - delaj, e pa ne more - dobi knjiico. Sodelavec je le vzel svoje stvari, zapustil Luko Koper in odprl samostojno podjetje. Ironija pa je, da je v tistem asu Luka Koper podjetje tega gazde nagradila z visoko nagrado. Videl sem fotografije, kako se gazda v dragih oblekah fotografira kot uspeen poslovne. Temu bi se smejal, e ne bi bilo vse skupaj tragino. Ne le zato, ker se nesramno obnaa do svojih delavcev, ampak tudi zato, ker dela protizakonito. Ta gazda je namre najprej odprl firmo pod svojim imenom, a jo je zaradi dolgov zaprl. Isto je naredil e dvakrat, s tem, da je najprej odprl firmo na herkino ime, potem pa e na sinovo ime. Tako je nekaznovano odpiral in zapiral firme, se pri vseh zadoleval in teh dolgov nikoli poplaal. Vse to ni v Luki nobena posebnost, veliko podizvajalskih podjetij dela na podoben nain. Njihovo nezakonito ravnanje pa ni ne nadzorovano ne kaznovano. Posledice najbolj obutimo delavci, saj nas vsak dan prinaajo okoli. Recimo, plailne liste: eprav na mesec naredim tudi do 300 ur, mi na plailno listo za delo zapiejo nijo plao, recimo 500 evrov. Vse ostalo, kar mi dolgujejo, pa prikaejo skozi druge postavke. Na primer preko potnih strokov, eprav ivim le nekaj metrov stran od Luke Koper. Na ta nain se znajdejo, saj potni Koper. Preprian sem, da bi se zadeve lahko hitro uredile, e bi bila volja za to. Vem, da opravljamo dela, ki Luki prinaajo profit. Vem tudi, da Luka Koper podizvajalskim podjetjem za nae plae daje vsaj e enkrat ve denarja, kot ga mi potem dobimo. Nihe od mojih sodelavcev ne priakuje kaknih sanjskih pla, a ni nam vseeno, da zaradi teh podjetij, ki ivijo kot paraziti na naih plaah, dobimo veliko manjo plao od delavcev, ki so neposredno zaposleni v Luki Koper, eprav so lahko na istih delovnih mestih kot mi. S tem ne pravim, da so njihove plae previsoke, ampak da so nae prenizke. Mislim, da bi bilo potrebno ta podizvajalska podjetja ukiniti. Po stavki so ta podjetja odpustila veliko delavcev, ki so stavkali. Obstajajo tudi podjetja, ki niso odpuala, a to so izjeme.

oko Gali, september 2011

Odpustili so nekatere najbolje, najbolj usposobljene delavce, namesto njih pa so pripeljali nove, ki tega dela ne poznajo in ne zdrijo takega napora.
Kar se dogaja v Luki Koper, je isti kaos pravila enostavno ne obstajajo. To se ne kae le v tem, da so med podizvajalskimi podjetji velike razlike, ampak tudi v tem, da se delodajalci istega podjetja do posameznih delavcev povsem razlino obnaajo. Tako nekateri delavci dobijo vsak dan blok za malico, drugi pa ne dobijo niti blokov za malico niti pri plai dodatka za prehrano. Ko sem delal na eni od bark, sem pogosto opazil, da nekateri delavci iz Bolgarije in Romunije niso imeli plaane malice. Delati smo zaeli ob 6. uri zjutraj, v asu malice smo ostali odli v menzo, oni pa so epeli ob barki, dokler se nismo vrnili. Delo smo nadaljevali v drugi izmeni, in tudi takrat niso odli na malico, le posedli so se v senco in gledali predse. Ko smo se vrnili k barki, so se ti ljudje komaj drali na nogah, saj cel dan niso niesar jedli, delo pa jih je izrpalo. Take situacije vidim vsak dan. Med stavko in po njej smo se vekrat pogovarjali, da nam ni vseeno za Luko

Odpustili so nekatere najbolje, najbolj usposobljene delavce, namesto njih pa so pripeljali nove, ki tega dela ne poznajo in ne zdrijo takega napora. Zaradi tega smo vsi na izgubi: mi teje delamo z ljudmi, ki se ne spoznajo na delo, Luka pa je na izgubi, ker slabe delamo. Vodstvo Luke Koper pravi, da se jih to, kar se dogaja v podizvajalskih podjetjih, ne tie, a mislim, da bi jih moralo zanimati, saj to vpliva na uinkovitost in kvaliteto dela vseh nas. To, da mnogi delavci po cel dan ne dobijo niti kosa kruha, vpliva na delovni proces vseh nas; enako vpliva to, da nekdo po ve mesecev ne dobi plae ali pa je plaa tako nizka, da ne more preiveti. Ljudje pa so izrpani, iztroeni, razoarani, jezni, zato se dogajajo napake, ki povzroajo kodo. Vodstvo Luke bi moralo zanimati, da se nam e veliko let krijo pravice. Konec koncev je ravno to vodstvo naim delodajalcem dalo monost, da imajo tu podjetja: kako lahko potem ree, da vse te kritve nimajo zveze z njimi? Zgodbe delavcev iz podjetij izvajalcev pristanikih storitev (IPS) objavljamo v sodelovanju z antropologinjama Urulo Lipovec ebron in Evo Brajkovi, ki zbirata njihova prievanja. Tokratno zgodbo je zapisala Urula.

Foto: Maja Perti Gomba