Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

Priloga 4b. Predstavitveni zbornik

UNIVERZITETNI DVODISCIPLINARNI TUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE SPLONO JEZIKOSLOVJE FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI predstavitev tudijskega programa

1.Podatki o tudijskem programu Univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani traja 3 leta (6 semestrov) in obsega 90 kreditnih tok. Pridobljeni strokovni naslov je diplomirana splona jezikoslovka (UN) in ... (okrajano: dipl. spl. jezikosl. (UN) in ...) oziroma diplomirani sploni jezikoslovec (UN) in ... (okrajano: dipl. spl. jezikosl. (UN) in ...), pri emer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge tudijske discipline. tudent(ka), ki vpie univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje, poleg njega izbere in vpie e poljuben drug prvostopenjski dvodisciplinarni program Filozofske fakultete UL. Oba izbrana programa skupaj tvorita celoto. Programa sta v vseh pogledih enakovredna. 2.Temeljni cilji programa in pridobljene kompetence Temeljni cilji prvostopenjskih dvodisciplinarnih tudijskih programov splono Diplomantke in diplomanti prvostopenjskih dvodisciplinarnih univerzitetnih tudijskih programov si pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh disciplin. Poleg ciljev, ki jih dosegajo na podroju obeh izbranih disciplin, so diplomanti usposobljeni pridobljena znanja povezovati med seboj in tako tudi z drugimi podroji. Transfer znanja iz enega podroja na drugega spodbuja fleksibilno uporabo pridobljenih znanj v razlinih situacijah. Dvodisciplinarnost pospeuje sposobnost intra- in interdisciplinarnega prenosa pri uporabi znanja, metodologije, razumevanja strokovnih metod, pristopov in procesov. Cilj dvodisciplinarnih programov je usposobiti diplomant/ke za nove kompetence na podlagi razumevanja in povezovanja razlinih vidikov predmetno specifinega znanja. iri drubeni interes dvodisciplinarnih programov je poveanje zaposljivosti diplomantov, kar sledi iz njihovega obvladovanja oz. poznavanja dveh strokovnih podroij; usmerjenost v interdisciplinarno reevanje problemov zviuje njihove monosti na trgu delu. Temeljni cilji dvodisciplinarnega tudijskega programa 1. stopnje Splono jezikoslovje Sluatelji usvojijo kompetence humanistino izobraenega intelektualca in posebne kompetence, ki jim odpirajo pot do razumevanja splonih in posebnih vpraanj teoretinega in uporabnega jezikoslovja. Na teoretini ravni so seznanjeni z zgodovino jezikoslovja, s prevladujoimi 1

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

jezikoslovnimi olami in s slovenskim prispevkom k jezikoslovni teoriji. Na uporabni ravni so zmoni zavzemati stalie do vpraanj jezikovne politike veinske in manjinskih jezikovnih skupnosti kakor tudi do vpraanj naih manjin na tujem; zmoni so razumeti razmerja in probleme, ki se pojavljajo na relaciji lovek jezik, ter morebitne konfliktne poloaje odpravljati oziroma gladiti. Splone kompetence, ki se pridobijo s programom Diplomanti in diplomantke prvostopenjskega dvodisciplinarnega tudijskega programa: razmiljajo logino, abstraktno, analitino in sintetino; so usposobljeni za sodelovanje pri reevanju strokovnih vpraanj; seznanjeni so s temeljnimi raziskovalnimi metodami, ki jih tvorno prenaajo z enega podroja na drugega; pridobljena znanja in usposobljenosti povezujejo med obema strokama in z razlinimi drugimi podroji; svoja znanja prenaajo na druga problemska podroja (sposobnost transfera) ter jih reujejo intradisciplinarno; zaradi poznavanja dveh strokovnih podroij so bolj fleksibilni pri opredeljevanju in reevanju konkretnih vpraanj bolj celovito pristopajo k evidentiranju problemov in njihovem reevanju usposobljeni so uporabljati dva razlina strokovna diskurza, ki jim omogoata jasnejo argumentacijo imajo vejo sposobnost komuniciranja, ki izhaja iz razumevanja dveh pogledov in omogoa uspeno vkljuevanje v timsko delo informacije dvojno kontekstualizirajo; laje in bolj kompetentno se odzivajo na nove izzive in se jim prilagajajo in/ali jih modificirajo; zavezani so profesionalni etiki ter so sposobni razvijati refleksijo o njej tudi v irem drubenem kontekstu; zbirajo bibliografske in druge podatke iz baz in drugih virov; uporabljajo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi in predstavitvi informacij; sodelujejo pri ocenjevanju in zagotavljanju kakovosti lastnega dela; oblikujejo in sooblikujejo uinkovite medloveke odnose; imajo zavest o potrebi stalnega izpopolnjevanja e pridobljenega znanja in pripravljenost za tako nadgradnjo. Diplomanti in diplomantke Splonega jezikoslovja poleg tega pridobijo naslednje splone 2

Priloga 4b kompetence:

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

Kritino branje in razumevanje besedil. Razumevanje vsaj enega svetovnega jezika. Seznanjenost z informacijsko tehnologijo. Usmerjenost v realistino delovanje. Sposobnost za izraanje v sredstvih javnega obveanja. Sposobnost za sodelovanje in skupinsko delo, a tudi za samostojno delovanje. Obutljivost za etina merila in zavezanost poklicni etiki.

Predmetnospecifine kompetence, ki se pridobijo s programom

poznavanje raziskovalnih ciljev jezikoslovnih znanosti neko in danes poznavanje zgodovinskega razvoja jezikoslovja seznanjenost z organizacijskimi oblikami jezikovne vede v Sloveniji in po svetu, zlasti v EU (npr. razporeditev in vrsta jezikoslovja na univerzah, na intitutih; t.i. lingvistini kroki, zlasti na evropskih univerzah; stalni domai in mednarodni sestanki na podroju jezikoslovja; dravni uradi za jezik) poznavanje ter sposobnost kritinega vrednotenja temeljnih jezikovnih prironikov, revij in druge strokovne ter znanstvene literature (s poudarkom na tisti, ki nastaja v slovenskem govornem prostoru) poznavanje jezikovnih univerzalij in jezikovne tipologije poznavanje in sposobnost aplikacije analitinega aparata (predvsem tvorbenega) jezikoslovja na konkretne jezikovne pojave (na vseh jezikoslovnih ravninah, tj. fonoloki, skladenjski, morfoloki ter pomenski) poznavanje bistvenih teenj v zgodovinskem razvoju jezika sposobnost za strokovno delo na podroju jezikoslovja (npr. izdelovanje opisov jezika; zavzemanje stali do jezikovnih vpraanj, ki se pojavljajo v javnosti) poznavanje vpraanj in spremljajoih pojavov procesa standardizacije jezika (predvsem na primeru slovenskega jezika) poznavanje osrednjih (predvsem slovenskih) ustanov, ki se ukvarjajo z nartovanjem statusa in korpusa jezikov ter s prouevanjem jezikov nasploh (raziskovalne, vzgojno-izobraevalne in kulturne ustanove) seznanjenost z zgodovino, sedanjim stanjem in vitalnostjo materinine. seznanjenost z jezikovnim poloajem v Evropi, zlasti v EU (npr. kateri jeziki so uradni, kateri manjinski, predpisi o razmerju med jeziki posamezne drave, ureditev jezikovnega pouka za manjinske skupnosti). poznavanje zakonske regulative na podroju jezikovne rabe poznavanje temeljnih sociolingvistinih raziskav ter metod in pristopov sociolingvistinega raziskovanja poznavanje interakcijskih razmerij med jezikovnimi, kulturnimi in drubenimi pojavi poznavanje teorij o usvajanju jezika ter znailnih faz in zakonitosti razvoja v zgodnjem, srednjem in poznem otrotvu, ter teorij jezikovnega primanjkljaja in govornih motenj 3

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

obvladanje izbranega neindoevropskega jezika

3.Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa Pogoji za vpis na tudijski program so skladni s lenoma 38 in 38b Zakona o visokem olstvu ter 115. lenom Statuta Univerze v Ljubljani. V prvostopenjski dvodisciplinarni univerzitetni tudijski program se lahko vpie:

kdor je opravil maturo kdor je opravil poklicno maturo in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, vendar izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat e opravil pri poklicni maturi, kdor je opravil katerikoli tiriletni srednjeolski program pred 1.6.1995, kdor je uspeno zakljuil enakovreden tudij v tujini.

Predvideno tevilo vpisnih mest je 50 za redni tudij in 5 za izredni tudij. e je zanimanja za vpis ve, kot je razpisanih mest in bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati razporejeni po merilih, ki jih predvidevata obe stroki, v katere se tudent eli vpisati. Kandidati, ki so uspeno opravili splono ali poklicno maturo, bodo izbrani glede na doseene toke, izraunane na podlagi:

splonega uspeha pri maturi (30%), splonega unega uspeha v 3. in 4. letniku (30%), uspeha pri maturitetnem preverjanju znanja iz slovenskega jezika (ali madarskega ali italijanskega jezika kot materinine) in tujega jezika oziroma tujih jezikov (20%). unega uspeha pri slovenskem jeziku (ali madarskem ali italijanskem jeziku kot materinini) in tujem jeziku oziroma tujih jezikih v 3. in 4. letniku (20%).

Kandidati, ki so pred 1.6.1995 uspeno dokonali katerikoli tiriletni srednjeolski program, bodo ob omejitvi vpisa izbrani glede na doseene toke, izraunane na podlagi

splonega uspeha pri zakljunem izpitu (30%), splonega unega uspeha v 3. in 4. letniku (30%), uspeha pri zakljunem preskusu znanja iz slovenskega jezika (ali madarskega ali italijanskega jezika kot materinine) in tujega jezika oziroma tujih jezikov (20%). unega uspeha pri slovenskem jeziku (ali madarskem ali italijanskem jeziku kot materinini) in tujem jeziku oziroma tujih jezikih v 3. in 4. letniku (20%). 4

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

Glede na obliko srednjeolskega izobraevanja bodo v primeru omejitve vpisa po opisanih kriterijih izbrani tudi kandidati, ki so zakljuili enakovredno izobraevanje v tujini. 4.Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Po univerzitetnih dvodisciplinarnih tudijskih programih prve stopnje se lahko kandidatom in kandidatkam priznavajo tudi znanja, usposobljenosti in zmonosti, ki jih je kandidat/ka pridobil/a pred vpisom v razlinih oblikah formalnega in neformalnega izobraevanja in ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splonim oziroma predmetnospecifinim kompetencam, doloenim z dvodisciplinarnim tudijskim programom . Postopek priznavanja neformalno pridobljenega znanja in spretnosti je v celoti usklajen s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetem 29. maja 2007 na Senatu Univerze v Ljubljani. tudentje oz. tudentke znanja, pridobljena v razlinih oblikah formalnega in neformalnega izobraevanja ter izkustvenega uenja (portfolijo, projekti, objave avtorskih del ipd.), izkaejo s sprievali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloenega dela tudenta. Vloga za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti mora vsebovati:

sprievala, druge listine (razlini dokumenti, ki jih izda delodajalec in dokazujejo izkunje, potrdila o udelebi na seminarjih in usposabljanjih ipd.), portfolio, v katerem kandidat pripravi svojo biografijo s podatki o izobrazbi, o zaposlitvah ter drugih izkunjah in znanjih, ki jih je pridobil v preteklosti, druga dokazila (izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela kandidatov; projekti, izumi, patenti ipd).

Priznana znanja, usposobljenosti oz. zmonosti se lahko upotevajo kot opravljene tudijske obveznosti znotraj vseh delov tudijskega programa. Iz njih pa morata biti jasno razvidna tako vsebina kot obseg vloenega dela tudenta, da se lahko znanja ovrednotijo s kreditnimi tokami. Na podlagi individualnih dokumentiranih vlog tudentov oz. tudentk odloa o priznavanju in vrednotenju tako pridobljenih znanj, usposobljenosti in zmonosti Filozofska fakulteta na predlog posameznega oddelka. Ob tem upoteva Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejet 29. maja 2007 na Senatu Univerze v Ljubljani, druge dolobe statuta Univerze v Ljubljani ter Pravila Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

5.Pogoji za napredovanje po programu Pogoji za napredovanje po programu so usklajeni s 151.-153. lenom Statuta Univerze v Ljubljani:

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik dvodisciplinarnega univerzitetnega tudijskega programa prve stopnje mora tudent oz. tudentka v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi unimi narti za prvi letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik tudijskega programa prve stopnje mora tudent oz. tudentka v celoti opraviti vse tudijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi unimi narti za drugi letnik, v skupnem obsegu 60 KT, torej skupaj za prvi in drugi letnik 120 KT.

V skladu s 152. lenom Statuta Univerze v Ljubljani ima tudent oz. tudentka, ki ni opravil oz. opravila vseh tudijskih obveznosti za vpis v viji letnik, doloenih s tudijskim programom, monost, da v asu tudija enkrat ponavlja letnik, e izpolnjuje s tudijskim programom doloene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika v okviru predlaganega tudijskega programa so opravljene tudijske obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25% skupnega tevila KT za posamezni letnik). Pogoji za podaljevanje statusa tudenta so doloeni z 238. lenom, pogoji za mirovanje statusa tudenta pa z 240. lenom Statuta Univerze v Ljubljani. tudentom in tudentkam glede usmerjanja v razline smeri tudija, izbire posameznih modulov znotraj tudijskih programov in drugih vpraanj, povezanih s tudijem, svetujejo predstavniki tudentov, tutorji, mentorji posameznih letnikov ter drugi sodelavci ustreznih oddelkov v okviru govorilnih ur.

6.Pogoji za dokonanje tudija Za dokonanje dvodisciplinarnega tudija mora tudent oz. tudentka opraviti vse obveznosti, ki jih doloajo tudijski program in uni narti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni tudij pa se zakljui ele potem, ko je tudent na obeh izbranih disciplinah opravil vse obveznosti, kot jih doloata tudijska programa in uni narti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.

7.Dolobe o prehodih med programi Prehajanje na tudij splonega jezikoslovja na FF v Ljubljani 6

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

A. Prehajanje med univerzami je doloeno glede na 189. len Statuta UL: 1. Kandidat mora za prehod na tudij splonega jezikoslovja na FF v Ljubljani izpolnjevati pogoje za vpis v viji letnik po tudijskem programu univerze, na katero je vpisan. 2. Senat FF v Ljubljani odloa o izpolnjevanju pogojev za prehod in doloi kandidatu za nadaljevanje tudija diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati, na predlog Oddelka za primerjalno in splono jezikoslovje. B. Prehajanje med tudijskimi programi Univerze v Ljubljani je opredeljeno v skladu s 181.189. lenom Statuta Univerze v Ljubljani in Merili za prehode med tudijskimi programi. Prehodi med programi so mogoi znotraj programov prve stopnje Filozofske fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem olstvu in Merili za prehode med tudijskimi programi in drugimi predpisi. tudenti, vpisani pred uvedbo novih tudijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih tudijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot tudenti novih programov. Prehajanje na prvostopenjski dvodisciplinarni univerzitetni tudijski program je mono: a) iz starega UN tudijskega programa v istovrstni prenovljen prvostopenjski bolonjski UN tudijski program. Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega dvodisciplinarnega tudijskega programa, v katerega se vpisuje; to je mono le v okviru razpololjivih tudijskih mest. Pri tem se smiselno upotevajo v prejnjem programu opravljeni izpiti in druge tudijske obveznosti ter pridobljene tudijske vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloa pooblaeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka doloi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje tudija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati. b) iz prvostopenjskih univerzitetnih tudijskih programov: Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega dvodisciplinarnega tudijskega programa, v katerega se vpisuje; to je mono le v okviru razpololjivih tudijskih mest. Pri tem se smiselno upotevajo v prejnjem programu opravljeni izpiti in druge tudijske obveznosti ter pridobljene tudijske vsebine in kompetence.

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

O izpolnjevanju pogojev za prehod odloa pooblaeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka doloi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje tudija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati. c) iz prvostopenjskih visokoolskih strokovnih tudijskih programov: Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega dvodisciplinarnega tudijskega programa, v katerega se vpisuje; to je mono le v okviru razpololjivih tudijskih mest. Pri tem se smiselno upotevajo v prejnjem programu opravljeni izpiti in druge tudijske obveznosti ter pridobljene tudijske vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloa pooblaeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka doloi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje tudija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati. e) Prehodi iz vijeolskih tudijskih programov: prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni tudijski programi ne predvidevajo te monosti.

8.Naini ocenjevanja Izpitni reim je usklajen s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: pisni in ustni izpiti, testi, kolokviji, referati, eseji, proseminarske in seminarske naloge, projektne naloge, portfolijo in drugo. Naini ocenjevanja posameznih predmetov so zapisani za vsak predmet posebej v unih nartih. Ocenjevalna lestvica je od 6-10 (pozitivno) ter 1-5 (negativno): 10 9 8 7 6 5-1 odlino prav dobro prav dobro dobro zadostno nezadostno izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami nadpovpreno znanje, vendar z nekaj napakami solidni rezultati dobro znanje, vendar z vejimi napakami znanje ustreza minimalnim kriterijem znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

9.Predmetnik tudijskega programa Kontaktne ure: P=predavanja, V=vaje, S=seminarji. (tevilo kontaktnih ur pri izbirnih (strokovnih in splonih) predmetih v spodnjih preglednicah ni vkljueno v razdelitev po letnikih, ker je odvisno od dejanske izbire predmeta.) KT = kreditne toke po ECTS.

1. letnik 1. semester Predmet Pregled splonega jezikoslovja Pregled uporabnega jezikoslovja Neindoevropski jezik 1 (I) Skupaj 1. semester: 2. semester Fonetika in fonologija Teorija jezika J I Izbirni sploni predmet* Skupaj 2. semester: Skupaj 1. letnik: 2. letnik 3. semester Predmet Zgodovinsko jezikoslovje 1 Uporabno jezikoslovje - jezikovno in drubeno razslojevanje Slovenska teorija naravne skladnje Skupaj 3. semester: 4. semester Zgodovinsko jezikoslovje 2 Izbirni sploni predmet* Izbirni strokovni predmet* Skupaj 4. semester: Skupaj 2. letnik: 9 30 15 30 75 195 15 45 75 30 15 15 30 60 6 3 6 15 30 P 60 30 30 120 30 30 30 30 V S KT 6 6 3 15 30 30 15 105 255 15 45 75 0 0 30 30 6 6 3 15 30 P 30 30 30 150 30 30 0 V S 30 30 KT 6 6 3 15

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

3. letnik 5. semester Predmet Teorija opisnega jezikoslovja skladnja Teorija jezika J II Izbirni strokovni predmet* Skupaj 5. semester: 6. semester: Uporabno jezikoslovje - jezik in govorec Izbirni strokovni predmet* Diplomsko delo Skupaj 6. semester: Skupaj 3. letnik: Skupaj program: 45 165 615 0 15 165 45 60 120 30 15 30 15 6 3 6 15 30 90 P 30 60 15 120 15 15 15 V S 30 KT 6 6 3 15

*Pri izbirnih strokovnih in splonih predmetih je navedena priakovana povprena koliina kontaktnih ur. Dejansko tevilo kontaktnih ur je odvisno od izbranih predmetov. Za notranje izbirne predmete je navedeno v spodnji tabeli.

10

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

Izbirni strokovni predmeti: Predmet Jezikovne in spletne tehnologije Uvod v vezalno fonologijo Uvod v jezikovno tipologijo Uvod v jezike v stiku Izbrana poglavja iz skladnje in morfologije slovanskih jezikov Metode jezikoslovnega raziskovanja in terenskega dela Esperanto Pregled indoevropskih jezikov Logika in argumentacija Hetitiina 1 Hetitiina 2 Stara indijina 1 Stara indijina 2 Stara grina I/1 Stara grina I/2 Stara grina II/1 Stara grina II/2 Stara cerkvena slovanina (Glasoslovje) Stara cerkvena slovanina (Imensko oblikoslovje) Stara cerkvena slovanina (Glagolsko oblikoslovje) Stara cerkvena slovanina (Glagolska in cirilska paleografija) Latinina 1, intenzivni teaj I Latinina 2, intenzivni teaj II Madarski jezik 2 (I) Madarski jezik 2 (II) Madarski jezik 3 (I) Madarski jezik 3 (II) Arabski jezik 2 (I) Arabski jezik 2 (II) Arabski jezik 3 (I) Arabski jezik 3 (II) Sodobni kitajski jezik lektorske vaje 2 Sodobna japonina 2 lektorat Sodobna japonina 3 lektorat Sodobna korejina 1 lektorat 2 Sodobna korejina 2 lektorat 1 Sodobna korejina 2 lektorat 2 Sodobna korejina 3 lektorat 1 Sodobna korejina 3 lektorat 2

P 30 30 30 30 30 15 15 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 60 60 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30

S 30

15

15 15 15 15

V KT 5 3 3 3 3 3 15 3 4 30 5 30 6 30 6 30 6 30 6 3 3 3 3 3 3 3 3 5 5 30 3 30 3 30 3 30 3 30 3 30 3 30 3 30 3 60 6 90 6 90 6 30 4 30 3 30 3 30 3 30 3

11

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

Mone izbire za Neindoevropski jezik 1 (I): Predmet Madarski jezik 1 (I) Arabski jezik 1 (I) Sodobni kitajski jezik lektorske vaje 1 (1. semester) Sodobna japonina 1 lektorat (1. semester) Sodobna korejina 1 lektorat 1

P 30 30 30 30

V 30 30 60 30 30

KT 3 3 4 4 4

10.Predstavitev posameznih predmetov

Arabski jezik 1 (3KT) Sluno in bralno razumevanje lajih splonih besedil. Sposobnost osnovnega sporazumevanja v vsakdanjih situacijah. Arabska abeceda. Grafika in fonetika. Fonemi s posebno fonetsko karakteristiko. Pisanje z desne proti levi. Druga pravopisna znamenja. Osnove oblikoslovja in skladnje. Pravila pri branju: navezava, naglas, ritem v stavku. Spoznavanje slovninih pravil v besedilih. Arabski jezik 2 (3+3KT) Sposobnost branja in govorjenja ter pisanja o razlinih temah. ire spoznavanje oblikoslovja in skladnje. Zahtevneje besedie. Branje in govorne vaje o razlinih temah. Pisne vaje. Branje dodatnih besedil in lankov. Arabski pregovori in frazemi. Arabski jezik 3 (3+3KT) Sposobnost branja, govorjenja, pisanja in prevajanja na stopnji B2. Poglobljeno spoznavanje slovnice. Prevajanje besedil v slovenino in obratno. Branje literarnih in kulturnozgodovinskih besedil ter asopisnih lankov, da tudentje bolje spoznajo arabsko zgodovino in kulturo. Arabina v medijih. Esperanto (3KT) Sluatelj usvoji komunikacijo v esperantu najmanj v obsegu, ki ga doloajo standardi za sporazumevalni prag. Esperanto in drugi planski jeziki. Pravila esperantske slovnice. Besedie v obsegu, ki ga doloajo standardi za sporazumevalni prag. Razumevanje umetnostnih in neumetnostnih besedil. Raba jezika v ustni in pisni komunikaciji. Fonetika in fonologija (6KT) Seznanitev z osnovnimi pojmi fonetike in fonologije s poudarkom na fonetinih in fonolokih znailnostih slovenskega jezika. Usvajanje metodolokih temeljev (temeljnih raziskovalnih metod in pripadajoega znanstvenega aparata) za reevanje fonetinih in fonolokih problemov v slovenini in drugih jezikih. Poznavanje in razumevanje razlinih teoretinih pristopov k obravnavi fonoloke ravnine. Kompetence za uporabo in kritino vrednotenje izbrane strokovne literature. Obravnavajo se naslednje vsebine s podroja fonetike in fonologije: predmet preuevanja fonetike in fonologije, povezanost z drugimi vedami; akustina in zaznavna fonetika (nastanek in irjenje zvoka, govorna akustika, zaznavanje glasov); artikulacijska fonetika (govorila, mesto in nain artikulacije soglasnikov in samoglasnikov); fonetini zapis glasov (IPA - mednarodna fonetina abeceda); podroben opis glasov slovenskega jezika (fonemi in alofonske uresniitve, naglas, premene); fonem, alofon, globinska podstava (definicija in metode doloanja); formalizacija fonetinih in fonolokih oznak; pregled premen, procesov in fonolokih pravil; fonoloka analiza razlinih jezikov (ugotavljanje premen in formalno zapisovanje fonolokih pravil, ki jih povezujejo); metrina fonologija in teorija optimalnosti (osnovne znailnosti); prozodine znailnosti (trajanje, jakost, ton).

12

Priloga 4b
Hetitina I (6KT)

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

tudent se seznani s hetitino (deloma tudi z drugimi jeziki anatolske skupine) do te mere, da lahko bere in interpretira sprva transliterirana in nato transkribirana besedila in je sposoben osnovnih primerjalnozgodovinskih interpretacij hetitskega jezikovnega gradiva ter razume informativnost hetitine oz. anatolske skupine v odnosu do drugih ide. jezikov pri rekonstrukciji ide. prajezika. Hetitina kot ide. jezik (Knudtzon, Hrozn). Znailnosti in druganosti slovninega sistema hetitine v primerjavi s slovninim sistemom klasinih starih ide. jezikov (stara indijina, grina) in vpraanje rekonstrukcije ide. prajezika. Indo-hetitska teorija (Sturtevant in drugi). Klinopisni znaki treh funkcij. Glasovna vrednost klinopisnih znakov in zapisov (tip p-e-ra-an/p-ra-an; plene zapisi, protetini vokali, nemi/pisni vokali). Problem enojnega/dvojnega zapisa medvokalnih C (Sturtevantovo pravilo, aplikacija pravila na reflekse ide. *s in *H2, praanatolska lenizacija). Asibilacija. Razvoj praide. fonemskega sestava prek praanatolskega stanja v hetitino s posebnim ozirom na soodvisnost vokalne/konzoantne kvalitete in akcenta. Ob branju sprva lajih transliteriranih besedil se tudent seznani z hetitsko opisno slovnico (klinopisni zlogovni zapisi, fonemski sestav, stavna fonetika = sandhi, samostalniki, pridevniki in zaimkovni deklinativni vzorci, glagolski sistem, druge besedne vrste, temeljne skladenjske strukture) in s historinim razvojem hetitskega jezika. Spozna osnovne znailnosti neide. jezikov Prednje Azije (sumerina, akadina, huritina, protohatina). Po prehodu na branje transkribiranih besedil poglablja znanje o problematiki, ki jo predstavljajo zlogovni zapisi, in o sinhronem hetitskem sestavu nasploh. Hetitina II (6KT) Poglabljanje znanja hetitske opisne slovnice (s posebnim ozirom na razmerje stara hetitina : nova hetitina) in hetitske kulture na podlagi branja bolj zapletenih pa tudi fragmentarnih preteno transkribiranih besedil. Sluatelji se s hetitsko morfologijo (in deloma z morfologijo drugih anatolskih jezikov) seznanijo do te mere, da prepoznajo enakosti in razlinosti anatolske morfologije v odnosu do rekonstruiranega prajezinega sistema in do sistemov predvsem klasinih ide. jezikih. Nominalna morfologija. Pregled nominalnih deklinacij. Slovnine kategorije (tevilo, binarni sistem spola s podkategorijo ivosti, sklon, sistem sklonov v stari hetitini in novi hetitini). Izvor sklonil. Praide. o-jevske osnove in osnove na *-eH2- in hetitska ajevska deklinacija (v kontekstu drugega anatolskega gradiva, predvsem likijskega). Dvojni deklinacijski vzorec i-jevskih in u-jevskih osnov in njegov ide. temelj. Oblikotvorne posebnosti pri deklinaciji konzonantnih osnov. Prevoj v nominalnih osnovah. Delitev in izvor heteroklitinih osnov. Besedotvorje nominalnih osnov (glavni povedni tipi). Pronominalna morfologija in njegovi ide. viri. Verbalna morfologija. Slovnine kategorije glagola in njihov izvor (naklon, nain, as, tevilo). Mijevska in hijevska konjugacija kot anatolska posebnost. Razredi mijevske in hijevske konjugacije in njihov izvor. Besedotvorje glagolskih osnov. Izvor osebil obeh konjugacij. Perfektova teorija o izvoru hijevske konjugacije. Praide. avgment in hetitina. Izvor mediopasiva Ob branju bolj zahtevnih, tudi le fragmentarnih preteno transkribiranih besedil se poglablja znanje hetitske opisne slovnice (poudarek je na posebnih morfolokih in skladenjskih vzorcih) s posebnim poudarkom na historinem razvoju hetitskega jezika (stara hetitina : mlada hetitina). Poglablja se znanje o kulturi Hetitov in znanje o prednjeazijskih jezikih, ki so zajeti v hetitska besedila. Izbrana poglavja iz skladnje in morfologije slovanskih jezikov (3KT) Seznanitev z morfoloko-skladenjskimi pojavi, znailnimi za slovanske jezike. Primerjava izbranih morfolokih in skladenjskih pojavov med razlinimi slovanskimi jeziki s poudarkom na njihovem udejanjanju v slovenini. Usvajanje metodolokih temeljev za reevanje morfolokih in skladenjskih problemov v slovanskih in drugih jezikih (temeljnih raziskovalnih metod in pripadajoega znanstvenega aparata s poudarkom na tvorbeno-pretvorbenih pristopih). Kompetence za uporabo in kritino vrednotenje izbrane strokovne literature. Obravnavajo se naslednje vsebine s podroja skladnje in morfologije slovanskih jezikov: glagolski vid, glagolski nain, teorija naslonk, teorija sklona, skladenjske zgradbe s povedkovim prilastkom, deleniki in delenike strukture, kvpraanja in k-premik. Jezikovne in spletne tehnologije (5KT) Osnovni cilj predmeta je seznanitev z monostmi, ki jih pri vsakdanjem delu z raunalnikom humanistinemu uporabniku nudijo jezikovne in spletne tehnologije; ko raunalnik ni samo malo bolji pisalni stroj ampak vsestran in

13

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

uinkovit osebni pomonik. Cilj je tudentu tudi skrajati pot do aktivnega vstopa na svetovni splet. Specifine kompetence, pridobljene s predmetom so: razumevanje osnov teorije informacij, vpogled v kvantitativni del informacijske vsebine sporoila, sposobnost ocene velikosti besednega zaklada besedila ter zmonost njegove izdelave in uporabe, pregled nad prostodostopnimi jezikovnimi viri in orodji, razumevanje notranje strukture spletnih dokumentov, obvladanje osnov spletnega oznaevalnega jezika, zmonost priprave dokumentov za objavo na svetovnem spletu na racionalen in uinkovit nain, razumevanje poti pri prenosu elektronskih besedil med razlinimi okolji in platformami. Osnove teorije informacij. Entropija. Kvantitativni modeli jezika. Statistini opis besedila. Gradniki besedila kot elementi podatkovne zbirke in njihove porazdelitve. Pogostnostni slovar polnopomenskih besednih vrst izbranega besedila. Leksikalne podatkovne zbirke. Oznaevanje besedila, razdvoumljanje naborov oblikoslovnih oznak, lematizacija. Uporaba prostodostopnih jezikovnih virov ter orodij, spletni viri za strojno prevajanje. Razvoj in pomen interneta svetovnega spleta. Oznaevalni jezik spletnih dokumentov. Prenos jezikovnih virov med razlinimi platformami in relevantni standardi. Prostorsko uinkovito in loveko razumljivo (angl. human readable) kodiranje spletnih strani. Logika in argumentacija (5KT) Cilj predmeta je seznaniti sluatelje z osnovnimi pojmi logike in argumentacija in jih usmeriti v samostojno, kritino in ustvarjalno razmiljanje in vrednotenje pojavov v drubi. Sluatelji razvijajo sposobnost loginega razmiljanja, pojmovne analize, refleksije in komunikacijskih vein, ki so pomembne lastnosti diplomanta pri ustvarjanju spodbudnega unega procesa. Sluatelji se seznanijo s temelji neformalne in simbolne logike, e posebej s pojmi argumenta, gradnje dokaza, zmote, definicije, dedukcije, indukcije, sintakse in semantike itd. Nauijo se prepoznati in analizirati argumente ter ocenjevati njihovo mo in ustreznost evidence in oblikovati lastne dobre argumente. Pri vajah in seminarskem delu so metode argumentacije (kritinega razmiljanja) uporabljene pri analiziranju znanstvenih, filozofskih in asopisnih tekstov ter pri pisanju argumentativnih esejev. Sluatelji se seznanijo tudi z osnovami retorike in pripravijo debate na doloeno temo (npr. praktina etina vpraanja) Madarski jezik 1 (3KT) tudent je sposoben v vsakodnevnih situacijah, ki zahtevajo preprosto in neposredno izmenjavo informacij, razumeti madarski jezik in se izraziti v njem, tako pisno kot ustno. Govorna dejanja: vspostavljanje drubenega stika, dajanje in prejemanje osebnih podatkov, opisovanje, lociranje ljudi in stvari; dajanje in prejemanje informacij o datumih, urah, koliinah, tevilih, cenah; izraanje monosti. Skladnja, morfologija in besedie: trdilni in nikalni stavki, glagoli in predlogi, uporaba pridevnikov, toilnik, krajevni in asovni prislovi, tevniki, svojilnost, besedni red preprostih stavkov; doloni in nedoloni len, osnovno spreganje glagolov, glagoli na -ik, oznaevalec mnoine, postpozicije. Osnovno besedie, povezano z vsakdanjimi situacijami. Madarski jezik 2 (3+3KT) tudent izbolja pisno in ustno natannost izraanja, komunikacijsko uinkovitost in ustrezno uporabo nauenih slovninih zgradb. Govorna dejanja: izraanje obutkov kot so preseneenje, srea, zanimanje ipd, in odgovarjanje nanje. Izraanje nujnosti, nasvetov, povabil, (ne)strinjanja. Razpravljanje o ljudeh, dogodkih in preteklih izkunjah. Skladnja, morfologija in besedie: Funkcija nedolonika, besedni red preprostih stavkov. asi: sedanjik, preteklik, prihodnjik, nedolona in dolona spregatev, kazalni zaimki, itd. Osnovno besedie, povezano z vsakdanjimi situacijami. Madarski jezik 3 (3+3KT) tudent do popolnosti spozna slovnino zgradbo madarskega jezika, zmore natanno uporabljati besede, ima zadovoljivo organizacijo vsebin, zmore uinkovito posredovati ideje in vsebino. Govorna dejanja: dajanje napotkov; izraanje elja; prosta konverzacija o razlinih temah.

14

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

Skladnja, morfologija in besedie: uporaba velelnika-subjunktiva, pogojnih stavkov, vzronih glagolov, primerjalne zgradbe, priredja in podredja, prislovi, uporaba glagolskih predpod, trpnik. iri razpon besedia, besedotvorje, besedne druine. Metode jezikoslovnega raziskovanja in terenskega dela (3KT) Seznanitev z osnovami jezikoslovnega raziskovanja. tudent razvije zmonost eksaktnega in sistematinega opazovanja in vrednotenja pojavov in procesov na podroju jezika in govora na racionalen izkustven nain ob uporabi ustreznih metod. S pridobljenim znanjem o empirinem raziskovanju tudent pridobi sposobnost, razumeti in interpretirati razmerja med jezikovnimi in drubenimi kategorijami. (a) Opredelitev znanstvenega raziskovanja- znanstvena teorija, znanstvena metoda in empirija. (b) Pregled raziskovalnih metod (posrednih in neposrednih), postopkov (laboratorijsko raziskovanje, testiranje, anketiranje, intervju, udeleensko opazovanje, akcijsko raziskovanje) ter instrumentov. (c) Oblikovanje raziskovalnega modela in raziskovalnega/nih vpraanj(a) / hipotez (doloitev spremenljivk in nartovanje sovisnosti). () asovni okvir raziskave: prava in navidezna asovna raziskava doloitev asovnih rezov (panel), longitudinalna raziskava. (d) Oblikovanje in predhodno preverjanje ustreznosti instrumenta. (e) Vzorenje: nartovanje in izbira vzorca, struktura vzorca, subjekti (informanti, respondenti), besedila, korpus. (f) Protokol pri zajemanju podatkov naloge, postopki in dra raziskovalca- anketarja. (g) Urejanje in obdelava podatkov. (h) Analiza in interpretacija podatkov, preverjanje hipotez in vkljuevanje novih spoznanj. (i) Uporabniki in diseminacija (iritev) raziskovalnih izsledkov. Pregled splonega jezikoslovja (6KT) Predmet je uvod v vse druge predmete tudijske smeri splono jezikoslovje. tudenta seznani z raziskovalnimi cilji jezikoslovnih znanosti neko in danes, z nekaterimi jezikovnimi univerzalijami in z nekaj osnovne jezikovne tipologije. tudent spozna zgodovinski razvoj jezikoslovja, obvlada osnove analitinega aparata opisnega jezikoslovja na vseh pomenonosnih jezikoslovnih ravninah in prepoznava razlike v raziskovalnih ciljih in metodologijah razlinih pristopov. Opredelitev jezikoslovja kot empirine znanosti, opredelitev predmeta jezikoslovja, podatki in metodologija sodobnega jezikoslovja. Zgodovinski razvoj jezikoslovnega razmiljanja o jeziku. Pregled petih slovninih modelov: antina/tradicionalna slovnica; srednjeveka (filozofska) slovnica; zgodovinska slovnica; strukturalna slovnica; tvorbena slovnica. Jezikovne univerzalije in jezikovne tipologije. Filogeneza jezika. Ontogeneza jezika. Pregled uporabnega jezikoslovja (6KT) tudenti in tudentke se seznanijo s podroji uporabnega jezikoslovja in zano razmiljati o vlogi in delu jezikoslovca v drubi. Seznanijo se z vpraanji in spremljajoimi pojavi procesa standardizacije jezika na primeru slovenskega jezika. Spoznajo osrednje slovenske ustanove, ki se ukvarjajo z nartovanjem statusa in korpusa slovenskega jezika ter s prouevanjem slovenskega jezika nasploh (raziskovalne, vzgojno-izobraevalne in kulturne). Sreajo se s temeljnimi jezikovnimi prironiki, revijami in drugo strokovno literaturo, ki nastaja v slovenskem govornem prostoru in jo mora poznati vsak jezikoslovec. Sploni uvod v seznanjanje s podroji uporabnega jezikoslovja (zgodovina UJ v svet in na Slovenskem, metodoloki pristopi), iskanje in zbiranje informacij (institucije, ki se ukvarjajo z jeziko(slo)vnimi vpraanji, jeziko(slo)vni prironiki, iskanje virov in literature), spoznavanje posameznih podroij uporabnega jezikoslovja (opisovanje jezika: slovnica, besedie; korpusno jezikoslovje; jezik otrok; pragmatika; sporazumevanje v razlinih poklicih; jeziki za posebne potrebe; forenzino jezikoslovje; kontrastivno jezikoslovje in analiza napak; uenje in usvajanje maternega jezika, uenje in usvajanje drugega jezika, uenje jezika: motivacija, cilji in strategije; modeli izobraevanja v jezikovno meanih okoljih; uenje jezika pri odraslih; psiholingvistika; sociolingvistika; jeziki v stiku; jezik in ekologija, jezik in spol; jezik in mediji; znakovni jezik; posluanje; govorjenje in izgovorjava; branje; pisanje; ocenjevanje; prevajanje in tolmaenje; pismenost; retorika in stilistika; dvo- in vejezinost; (kritina) analiza diskurza), seznanjanje z raziskovalnim delom raziskovalcev, ki se ukvarjajo s prouevanjem izbrane tematike na konkretnih primerih. Slovenska teorija naravne skladnje (3KT) Uvid v gradnjo teorij v jezikoslovju. Metodologija deduktivnih teorij v jezikoslovju na primeru naravne skladnje. Zgledi iz slovenine, evropskih jezikov in ire.

15

Priloga 4b
Sodobna japonina lektorat

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

Sluatelji se seznanijo s posebnostmi izgovarjave, osnovnim besediem (okrog 2000 besed), morfologijo in osnovami skladnje (najpogosteji stavni vzorci) sodobne govorne in pisne japonine. Pri vajah sreujejo razline situacije, v katerih dejansko uporabijo nauene besede, besedne zveze in stavne vzorce. Na viji stopnji sluatelji irijo besedie in zaklad pismenk, poznavanje fraz in idiomov, besedilne pragmatike konverzacije ter poznavanje sistema spotljivega govora (keigo). Lektorske vaje se izvajajo v razlinih oblikah, ki zahtevajo aktivno sodelovanje tudentov, kot so gledalike uprizoritve besedil, pisanje pisem, poroil in plakatov, intervjuvanje idr. Sodobni kitajski jezik - lektorske vaje Na zaetku pouka se tudentje in tudentke seznanijo s fonetinimi osnovami sodobnega kitajskega jezika. Poudarek je na spoznavanju strukture in principov sestave 411 osnovnih zlogov ter na vaji in uenju tirih tonov, od katerih je odvisen konkretni kontekstualni pomen posamezne besede oziroma zloga. Potem se tudentje in tudentke seznanijo z uradno latinino kitajsko pisavo pinyin. V naslednjem koraku se seznanijo s principi pisanja pismenk (zaporedje in struktura potez). V drugi polovici prvega in v celotnem drugem semestru prvega letnika delajo po ubeniku sodobne kitajine s poenostavljenimi pismenkami (1. del). Ob koncu prvega letnika morajo obvladati vse lekcije uporabljenega ubenika. Na zaetku drugega letnika se pouuje in utrjuje poznavanje fonetinih in slovninih posebnosti sodobnega kitajskega jezika, ki so ga tudentje in tudentke pridobili v prvem letniku. V drugi polovici prvega in v celotnem drugem letniku tudentje in tudentke delajo po drugem delu ubenika sodobne kitajine s poenostavjenimi pismenkami. Ob koncu drugega letnika morajo obvladati vse lekcije uporabljenega ubenika. Sodobna korejina 1 lektorat 1 (4KT) 800 osnovnih besed, ki se uporabljajo v vsakdanjih situacijah. Razumevanje in raba osnovnih stavnih zgradb, osnovnih lenkov in veznikov, oblike pogosto uporabljanih in nepravilnih glagolov in pridevnikov glede na as in pritrjevanje oz. zanikanje. Pisanje samoglasnikov in soglasnikov, naela za postavljanje presledkov, kratki spisi z vsakdanjimi temami. Pogovori, v katerih se uporabljajo nauene stalne zveze in izrazi, ter enostavne stavne zgradbe. Razloevanje osnovnih soglasnikov in samoglasnikov. Obvladanje batchima (zveze konnih soglasnikov s sledeim zaetnim soglasnikom). Odgovarjanje na enostavna vpraanja. Sluno razumevanje razgovorov o vsakdanjih temah. Bralna sposobnost kratkih besedil, npr. dnevnikov, pisem in podobnih enostavnih pisanj. Razumevanje vsebine in zbiranje informacij na osnovi zapiskov, raunov ipd. Sodobna korejina 2 lektorat 1 (3KT) Veino besedia, ki se uporablja v vsakdanjih situacijah, in osnovne besede za poklic in drubene dejavnosti. Razumevanje zahtevnejih lenkov, veznikov in modalnih izrazov na koncu stavka. Razumevanje neformalnega sloga, posrednega govora, kavzativa in pasiva. Pravilno in tekoe pisanje o zasebnih temah. Pisanje o izbranih drubenih temah. Razumevanje zgradbe besedil razlagalnega znaaja in pisanje tovrstnega besedila. Razloevanje osnovnih znailnosti knjinega in pogovornega jezika ter pisanje v knjinjem slogu. Pripovedovanje o izbranih drubenih temah. Preproste razlage. Sposobnost natannega slunega razumevanja vsakdanjih pogovorov. Zbiranje potrebnih informacij iz reklam, plakatov, intervjujev, vremenske napovedi ipd. Sposobnost bralnega razumevanja vsakdanjih besedil. Razumevanje vsebine kratkih besedil o drubi in kulturi. Zbiranje informacij iz razlagalnega besedila, reklame, broure ipd. Sodobna korejina 2 lektorat 2 (3KT) Razumevanje pogosto uporabljanih abstraktnih besed in pogosto uporabljanih besed za poslovne dejavnosti ter v asopisih. Razumevanje lenkov, veznikov in modalnih izrazov z bolj zapletenim pomenom. Razumevanje slovnice za opis zapletenih situacij. Pisanje besedila o drubenih in abstraktnih temah, enostavnih dokumentov in poroil poslovnega znaaja, enostavnih besedil, v katerih se izraa lastno mnenje in razlage ter esejev. Izraanje svojega mnenja po loginih postopkih. Govorno izraanje svojega mnenja o drubenih temah. Poslovno poroanje. Razumevanje vsebine pogovorov o drubenih temah. Sluno razumevanje pogovorov zapletene vsebine in izraanje o bolj enostavnih temah. Branje in razumevanje besedil o gospodarstvu, drubi in kulturi, urednikih lankov idr. Zbiranje informacij iz pogodb, specifikacij in podobnih listin. Razumevanje vsebine esejev in zgodb. Sodobna korejina 3 lektorat 1 (3KT) tudenti se nauijo besedia, ki se uporablja za izraanje drubenih pojavov in abstraktnih pojmov. Spoznajo pogoste neologizme, strokovne izraze, bogatijo besedni zaklad s sinonimi e znanih besed in se nauijo pravilne uporabe le-teh.

16

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

Spoznajo slovnine vzorce, ki se pogosto pojavljajo v strokovnih in publicistinih besedilih. Nauijo se pisati kraja besedila o drubenih in abstraktnih temah, ki niso neposredno povezane z njimi samimi. Nauijo se pisati strokovna besedila in pisati ter obnavljati eseje, razlage, poroila, razprave. Nauijo se govoriti o strokovnih temah, razumeti predavanje ali dialog o aktualnih drubenih in abstraktnih temah. Berejo besedila o druboslovnih, politinih, gospodarskih in znanstvenih temah ter kraja leposlovna dela. Sodobna korejina 3 lektorat 2 (3KT) Spoznajo manj osrednje besedie za izraanje kompleksnejih in bolj abstraktnih tem. Pasivno spoznajo lastnosti pogovorne in delno narene korejine, idiomatske izraze in frazeologijo. Nauijo se slovninih in besedilnih struktur strokovnega jezika v publicistinih komentarjih, strokovnih in znanstvenih besedilih. Nauijo se pravilno pisati strokovna in znanstvena besedila v korejini ter pri tem izbirati primerna jezikovna sredstva za izraanje zapleteneje vsebine. Nauijo se razumevanja in rabe strokovnega in formalnega sloga ter pisanja uradnih besedil, znanstvenih razprav in govorov. Preko opisov v korejini spoznajo nekaj osnovnih pojmov o korejski drubi in sedanji stvarnosti. Berejo kraja literarna dela ter kraje znanstvene razprave v korejini ter se nauijo pri tem ugotoviti in razumeti piev namen. Stara cerkvena slovanina Glasoslovje (3KT) tudentje se seznanijo z osnovno slovnino terminologijo s podroja slovanskega glasoslovja, z.glasoslovnimi zakonitostmi stare cerkvene slovanine in primerjalno drugih slovanskih jezikov. Razvijejo spretnost prepoznavanje znailnih vzhodno-, zahodno- in junoslovanskih glasoslovnih prvin v cerkvenoslovanskih besedilih. Glasovni sistem stare cerkvene slovanine. Vokalni in konzonantni sistem stare cerkvene slovanine. Fonetini pojavi v praslovanini in stari cerkveni slovanini. Primerjava razvoja glasov v sodobnih slovanskih jezikih. Pregled glasoslovnih zakonitosti v posameznih junoslovanskih redakcijah. Stara cerkvena slovanina Imensko oblikoslovje (3KT) tudentje se seznanijo z osnovno slovnino terminologijo s podroja slovanskega imenskega oblikoslovja, z.oblikoslovnimi zakonitostmi stare cerkvene slovanine in primerjalno drugih slovanskih jezikov. Razvijejo spretnost prepoznavanje znailnih vzhodno-, zahodno- in junoslovanskih oblikoslovnih prvin v cerkvenoslovanskih besedilih. tudentje se seznanijo z osnovno slovnino terminologijo s podroja slovanskega imenskega oblikoslovja, z.oblikoslovnimi zakonitostmi stare cerkvene slovanine in primerjalno drugih slovanskih jezikov. Razvijejo spretnost prepoznavanje znailnih vzhodno-, zahodno- in junoslovanskih oblikoslovnih prvin v cerkvenoslovanskih besedilih. Stara cerkvena slovanina Glagolsko oblikoslovje (3KT) tudentje se seznanijo z osnovno slovnino terminologijo s podroja slovanskega glagolskega oblikoslovja, z.oblikoslovnimi zakonitostmi stare cerkvene slovanine in primerjalno drugih slovanskih jezikov. Razvijejo spretnost prepoznavanje znailnih vzhodno-, zahodno- in junoslovanskih oblikoslovnih prvin v cerkvenoslovanskih besedilih. Pregibne besedne vrste. Glagolski sistem v stari cerkveni slovanini. Pregled osebnih in neosebnih glagolskih oblik. Sistem glagolskih asov v stari cerkveni slovanini. Imenska in imensko-zaimenska sklanjatev delenikov. Glagolski sistem v razlinih redakcijah cerkvene slovanine. Nepregibne besedne vrste. Prislovi. Predlogi. Vezniki in lenki. Medmeti. Stara cerkvena slovanina Glagolska in cirilska paleografija (3KT) tudentje pridobijo osnovna vedenja s podroja paleografije, spoznajo razline teorije o nastanku glagolice in cirilice, se seznanijo z znailnostmi razvoja obeh pisav od ustavne in polustavne do kurzivne pisave ter usvojijo osnovna pravopisna znanja. Glagolska in cirilska paleografija. Dejavnost ustvarjalcev prvega slovanskega knjinega jezika in sestavitev slovanskih rkopisov. Eksogeni in endogeni vidik nastanka glagolice. Klasine in sodobne teorije o oblikovanju prve slovanske pisave. Obla in okrogla glagolica. Oblikovanje druge slovanske pisave, njena razirjenost in nadaljnji razvoj. Razvojne razliice glagolskih in cirilskih rk po spomenikih. Paleografske in pravopisne znailnosti glagolskih prievanj na Slovenskem. Stara grina (3+3+3+3KT) Seznanitev z osnovnimi znailnostmi stare grine. Seznanitev z osnovami grke slovnice, zlasti oblikoslovja. Apliciranje znanja s podroja grke slovnice na druge jezike ter njihovo opisno slovnico, zgodovinsko slovnico in

17

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

besedie. Okvirno poznavanje vseh ravni grkega jezika. Razumevanje lajih grkih besedil. Zmonost primerjave podobnih jezikovnih zakonov in procesov v grini na eni ter slovenini in drugih indoevropskih jezikih na drugi strani. Zmonost razumevanja pomena grine in njenega vpliva pri razvoju latinine in drugih evropskih jezikov ter njene povezanosti z drugimi indoevropskimi in blinjevzhodnimi jeziki. Okvirno poznavanje zgodovine grkega jezika in njegove umeenost v evropski jezikovni in kulturni prostor. Zmonost razpoznavanja nekaterih osnovnih znailnosti posameznih grkih nareij. Vsebina (I/1): Funkcije sklonov, tevil; sklanjatev; doloni len in njegova raba. O-deklinacija: samostalniki in pridevniki; izjeme. Prislovi; enklitike. A-deklinacija: samostalniki in pridevniki; izjeme glagola eim. Tematna konjugacija; deponentniki. Prezent; imperfekt. Aktiv, medij, pasiv; izraanje agensa. Konstrukciji AcI in NcI. 3. deklinacija: osnove na labial, gutural, dental, nazal, likvido. 3. deklinacija: sigmatne osnove. 3. deklinacija: posebnosti in izjeme pri samostalnikih in pridevnikih. Predlogi. Skreni glagoli; glagoli na -o. Pridevniki posebnosti. Vsebina (I/2): glavni in vrstilni tevniki. 3. deklinacija: osnove na vokal. Zaimki: osebni, svojilni, kazalni, vpraalni, nedoloni, oziralni, splono oziralni, povratno osebni. Glagola eim (nadaljevanje), kho in phem. Pridevniki nekatere posebnosti. Futur; sintaksa participa; absolutni genetiv. Posebnosti v konstruiranju nekaterih glagolov. Stopnjevanje pridevnika. Pridevniki tipa heds. Aorist; sigmatni aorist (aktiv, medij). Stopnjevanje pridevnikov s priponama -io- in -isto- . Raba nekaterih sufiksov. Predlogi (nadaljevanje). Vsebina (II/1): Posebnosti 3. deklinacije. Raba nekaterih sufiksov (nadaljevanje). Krepki aorist. Posebna raba infinitiva, participa. Atematni deponentniki. Atematna konjugacija. Skreni glagoli: glagoli na -o in o. Substantiviranje besednih vrst. Predlogi (nadaljevanje). Sklonoslovje; posebnosti v rabi nekaterih sklonov. Pasivni aorist in futur. Konjunktiv in njegova raba. Finalni odvisniki; odvisniki za izrazi bojazni. Pogojni stavki; relativni in relativnohipotetini stavki stavki. Futur in aorist glagolov z osnovo na likvido. Vsebina (II/2): Perfekt: ibki in krepki aktivni, mediopasivni. Pluskvamperfekt. Reduplikacija in atika reduplikacija. Optativ: tvorba in funkcije. Potencialni pogojni stavki. Raba konjunktiva v odvisnikih. Odvisni optativ (optativus obliquus). Glagol oda. Posebnost v rabi indikativa. Irealis in irealni pogojni stavki. Posebnosti v rabi infinitiva in participa. Atematna konjugacija. Glagoli tthemi, ddomi, hemi in hstemi. Verbalni adjektiv. Posledini stavki. Temporalni stavki. Koncesivni stavki. Glagoli na -nmi. Glagol emi. Stara indijina I (6KT) Cilj predmeta je na elementarni ravni seznaniti tudente splonega jezikoslovja s sanskrtskim jezikoslovnim sistemom. tudent spoznava klasini sanskrt s sinhronega vidika in se seznani z lajimi slovninimi strukturami in osnovnim besediem. Po konanih predavanjih je sposoben usvojene strukture in nauena sintaktina pravila prepoznavati na prilagojenih vzornih stavkih. tudent se seznani z naslednjimi vsebinami: Pomen stare indijine znotraj indoevropskih jezikov. Sanskrtska fonetika in devanagari. Pravila, na podlagi katerih se besede zdruujejo v loljivo celoto. asovni sistem prezenta in tvorba tematskih prezentovih razredov. Tematska nominalna sklanjatev, sklanjatev samostalnikov z nespremenljivimi konzonantnimi osnovami, pronominalna sklanjatev, sklanjatev pronominalnih adjektivov. Funkcije posameznih sklonov. Koordinativne in determinativne zloenke. Tvorba in raba participa preterita pasiva, absolutiva in kavzativa. Stara indijina II (6KT) tudent utrdi znanje, ki ga je pridobil pri posluanju predmeta v prvem letniku, in ga ustrezno nadgradi. Razume in vzporeja vse jezikovne ravnine sanskrta, uporablja kompleksneje slovnine strukture in obvlada zapleteneja sintaktina pravila. Prevaja dalja, njegovemu znanju prilagojena besedila in raziri besedie. V okviru vaj se tudent seznani z naslednjimi vsebinami: deklinacija samostalnikov s spremenljivimi konzonantnimi osnovami. Eksocentrine zloenke. Tvorba in raba participa preterita aktiva, prezentovega participa in participa futura pasiva. Raba glagolskih naklonov. Tvorba preteklih pasivnih stavkov in pasiva. Sklanjatev tevnikov. Atematni prezent. Tvorba in raba prihodnjika in preteklih glagolskih asov (aorist, imperfekt, perfekt). Spoznavanje neosebnih glagolskih oblik. Teorija jezika J I in II (6+6KT) tudent se seznani z izbranimi teoretinimi problemi opisne in zgodovinske slovnice, dialektologije, besediloslovja,, pragmatike, slovaropisja itd. dobro znanega jezika. Zna analizirati in interpretirati jezikovna dejstva in jih ustrezno utemeljiti. Izbrana teorija doloenega jezika in obravnava izbranih oblikoslovnih, skladenjskih, semantinih in besediloslovnih

18

Priloga 4b
problemov tega jezika.

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

Teorija opisnega jezikoslovja skladnja (6KT) tudent spozna teorijo skladenjske ravnine in analitini aparat, kot ga zanjo razvija tvorbena teorija jezika (t.i. slovnica nael in parametrov ter nekaj vidikov njene minimalistine inaice). V preuevanju skladenjskih pojavov v posaminih jezikih, tudi slovenskem, tudent razvija in ostri svojo jezikoslovno intuicijo za konstruiranje domnev o posebnem in splonem v jezikih. Opredeljevalne lastnosti tvorbene teorije jezika: ustvarjalni vidik rabe jezika, znanje jezika, tvorbenost, mentalizem, bioloki determinizem, modularnost slovnice, domneva o avtonomnosti skladnje; formalizem in funkcionalizem v jezikoslovju. Tvorbena slovnica kot modularna slovnica univerzalnih in parametriziranih nael; jezikovne univerzalije in jezikovna tipologija v naelih in parametrih posaminih modulov slovnice. Slovar slovnice in opredeljevanje slovarskih enot: leksikalno-pojmovna razlemba besednega pomena; udeleenska razlemba predikatnih izrazov; skladenjska vezljivost; pomenska druljivost. Teorija besednih zvez v slovnici nael in parametrov: endocentrizem, hierarhina zgradba besednih zvez, leksikalistina domneva. Hierarhina opredelitev osebka in predmeta v skladenjski zvezi. Leksikalne (glagolska, samostalnika, pridevnika, predlona) in funkcijske besedne zveze (stavna, veznika, nikalna zveza). Teorija udeleenskih vlog, pripis udeleenske vloge argumentnim zvezam v stavku; udeleensko naelo: domneva o enoznanem pripisu udeleenskih vlog. Teorija sklona. Skladenjski sklon (imenovalnik, toilnik, rodilnik) kot nepomenljiva oblikoskladenjska oznaka argumentnih (referencialnih) samostalnikih zvez; sklonsko sito, skladenjsko razmerje med pripisovalcem in prejemnikom sklona, jezikovna raznolikost z ozirom na pripisovalce sklona, razirjenost leksikalnega sklona in izraanje sklona v glasovni verigi Teorija navezovanja. Univerzalno in posebno v naelih navezovanja samostalnikih izrazov. Povratno navezovanje v anglekem in slovenskem jeziku. Neizraene prvine skladenjskih razlemb: PRO, pro, sled. Teorija nadzora in interpretacija neizraenega osebka anglekih in slovenskih nedolonikih zvez. Pravilo Premesti Alpha. Skladenjski premik samostalnike zveze v poloaj kake druge samostalnike zveze (zamenjava ): dviganje iz osebka v osebek, trpniki premik kot primerka delovanja enega samega pravila; posledice prepoznavanja sledi za anaforien izraz, podrejen naelu (A) navezovalne teorije. K-premik v skladnji in logini obliki; tvorjenje vpraalnih stavkov v angleki in slovenski skladnji; vekratna vpraanja in vekraten premik k-zvez v skladnji; stalna stava k-zvez; skladenjsko, morfoloko in fonoloko utemeljevanje ksledi. Omejevanje pravila Premesti Alpha z naelom stinosti, z naelom neizraenih prvin in z naelom t.i. relativizirane minimalnosti. Logina oblika. Uporabno jezikoslovje - jezik in govorec (6KT) tudent/ka spoznava vlogo nevrolokih, razvojnopsiholokih in emocionalnih dejavnikov v procesu usvajanja jezika/ov. Seznanja se z znailnimi fazami govornega razvoja v povezavi s spoznavnim razvojem v otrotvu. Seznanja se z osnovnimi teorijami o usvajanju jezika ter z zakonitostmi razvoja v zgodnjem, srednjem in poznem otrotvu. Spoznava znailnosti razvoja jezikovne (usvajanje jezika po posameznih ravninah) in sporazumevalne zmonosti (usvajanje sociolingvistine/ komunikacijske kompetence). Seznanja se s tipologijo dvojezinosti, s pojmom kritinega obdobja za uenje/usvajanje jezikov ter s socialnimi, psiholokimi in jezikovnimi strategijami pri usvajanju/uenju jezika/ov. Seznanja se s pojmom jezikovnega primanjkljaja in govorne motnje. Razume pomen sovisnosti med spoznavnim in govornim razvojem. Zna opisati posamezne faze govornega razvoja v razlinih razvojnih obdobjih in poiskati vzporednice v spoznavnem razvoju. Razlikuje med razlinimi tipi dvojezinosti glede na zaporedje usvajanja dveh jezikov, jezikovno znanje, funkcijo in identifikacijske parametre. tudent/ka se seznani z naslednjimi vsebinami: (a) Osnovne teorije o usvajanju/uenju jezikov- nativistine:

19

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

behavioristine, formalne (poudarek na sintaksi in fonologiji): funkcionalne (poudarek na semantiki in pragmatiki). (b) Nevroloke, razvojnopsiholoke in emocionalne podlage usvajanja jezika/ov. (c) Zakonitosti in faze govornega razvoja v zgodnjem, srednjem in poznem otrotvu. () Sovisnost med govornim in spoznavnim razvojem. (d) Razvijanje jezikovne zmonosti(glasovni razvoj, usvajanje leksike, sintakse, pragmatike) in sporazumevalne zmonosti (usvajanje sociolingvistine/ komunikacijske kompetence). (e) Pojem jezikovnega primanjkljaja in govorne motnje. (f) Tipologija dvojezinosti glede na: korelacijo med znakom/besedo (poimenovanjem) in konceptom (sestavljena:usklajena, aditivna:subtraktivna dvojezinost); zaporedje usvajanja dveh jezikov (simultana/vzporedna: konsekutivna/zaporedna dvojezinost); jezikovno zmonost v obeh jezikih (dominantna:uravnoteena dvojezinost); funkcijo obeh jezikov; identiteto in in indentifikacijo dvojezinega govorca. (g) Opredelitev kritinega obdobja za uenje/usvajanje jezikov. (h ) Jezikovne, socialne in psiholoke strategije pri usvajanju/uenju jezika/ov. (i) Znailnosti razvoja govora dvojezinih otrok: meanje jezikov, jezikovni preklop, prevajanje. Jezikovna intereferenca: jezikovni transfer. (j) Metalingvistino zavedanje pri eno- in dvojezinih: leksika, fonologija, sintaksa. Uporabno jezikoslovje - jezikovno in drubeno razslojevanje (6KT) tudent/ka spoznava temeljne sociolingvistine raziskave ter osnovne metode in pristope sociolingvistinega raziskovanja, pridobiva vpogled v interakcijska razmerja med jezikovnimi, kulturnimi in drubenimi pojavi. Seznanja se z osnovnimi sociolingvistinimi temami, pristopi in koncepti v okviru splonega/uporabnega jezikoslovja in drugih relevantnih medstrokovnih disciplin (psiholingvistike, lingvistine antropologije, socialne psihologije, etnografije komunikacije). Spoznava drubeno strukturne in socialno psiholoke dejavnike, ki doloajo izbiro in rabo jezikov in/oziroma jezikovnih zvrsti. Spoznava nartovanje statusa in koda s poudarkom na poloaju slovenine kot dravnega in manjinskega jezika ter drugih jezikov v stiku s slovenino. Razume prepletenost in sovisnost jezikovnih, drubenih in socialno psiholokih procesov. Predmet tudentu/ki posreduje naslednje vsebine: (a) Drubena, kulturna in jezikovna razslojenost. Razmerja med drubeno strukturo in jezikom. Drubeni dejavniki jezikovnega razslojevanja (sloj, spol, starost, etninost, religija). (b) Jeziki v stiku, izbira jezika ter jezikovnih zvrsti v vekulturnem kontekstu. Jezikovne posledice jezikovnega stika. (c) Jezikovno prilagajanje, diglosija, etnolingvistina vitalnost, teorija govornih domen/prilonosti za rabo jezika. () Jezikovna politika in jezikovno nartovanje. (d) Pri seminarskem delu se tudent/ka seznani z metodologijo sociolingvistinega raziskovanja ter v obliki samostojnega tudija ob pripravi seminarske naloge ali mini raziskave (tudije primera) odkriva pojave jezikovne in drubene razslojenosti ter jezikovna razmerja v Sloveniji, v jezikovno meanih okoljih vzdol slovenske meje in drugod, v Evropski zvezi in po svetu. Uvod v jezike v stiku (3KT) Uvid v pojav jeziki v stiku.v stiku. Zgledi iz slovenine, evropskih jezikov in ire, s poudarkom na protistavno jezikoslovje: mehanizmi jezikovnega stika, menjava jezika, substrati in superstrati, vzajemni in nevzajemni vpliv, jezikovna hegemonija, pidini, kreolski jeziki, prevzem. Uvod v jezikovno tipologijo (3KT) Uvid v jezikovno tipologijo. Jezikovno tipologijo in zaznamovanje. Zgledi iz slovenine, evropskih jezikov in ire, s poudarkom na protistavno jezikoslovje: Evropa kot jezino podroje, teorije jezikovne tipologije, glasoslovje, besedne vrste, pregibanje, oblikoslovje, slovnino ujemanje, zaporedje sestavin, priredje in podredje. Uvod v vezalno fonologijo (3KT) tudent se spozna s problematiko razlage delovanja fonolokega dela jezikovne zmonosti. Pozna in razume ustroj teorije vezalne fonologije. Sposoben je aplicirati teorijo vezalne fonologije na poljuben jezik. Zmoen je kritinega ovrednotenja fonolokih teorij in analiz fonolokih pojavov v teh teorijah. Reprezentacija fonolokih segmentov in fonolokega dela slovarskih enot. Narava fonolokih procesov in njihova pogojenost s fonolokim okoljem. Avtosegmentalna teorija. Teorija elementov. Premena med nito in samoglasniko stopnjo kot posledica razmerja strogega vezanja. Lenicijski procesi kot posledica ostalih razmerij med ogrodnimi tokami. Zgledi tudi iz slovenskega jezika.

20

Priloga 4b

FF UL, univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program 1. stopnje Splono jezikoslovje

Zgodovinsko jezikoslovje (6+6KT) Poznavanje bistvenih teenj v zgodovinskem razvoju jezika z glavnim namenom poglabljati teoretino vednost o zgodovinskem razvoju slovenine. Vsebina (1): Problemi in metode zgodovinskega jezikoslovja. Glasovne spremembe (vrste, razmerje do zgradbe in funkcije, glasovni zakoni). Analogija (tipologija analogije, analogine spremembe). Vsebina (2): Jeziki v stiku (izposojanje, nareja, koine, pidin, kreolski jeziki).

21