Revijo subvencionirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, {t. 415-174/92 {teje revija med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

vsebina
Igor Pribac 5 HABEAS CORPUS

Po zaporu - kako naprej?
Darja Zorc Zoran Kandu~ Lucien Morin Lucien Morin Intervju s prof. dr. Ano Krajnc Marko Zebec-Koren Intervju z Deso Orel in Julko Gruden Ulrich Lange Intervju s Fran~kom Mlinari~em Pogovor z dr. Klausom Klingnerjem 11 13 27 43 61 65 83 85 93 95 PROBLEMATI^NA “PROBLEMATI^NOST” ZLO^INA IN KAZNI VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE ALI NASILJE PRAVI^NOSTI O VZGOJI IN IZOBRA@EVANJU V ZAPORIH NE PREVZGAJATI, AMPAK “DO-VZGAJATI” KAKO (TUDI) MISLITI RESOCIALIZACIJO? SVETOVANJE ZAPORNIKOM V SLOVENIJI PRAVOSODNA SOCIALNA KONTROLA ALI SOCIALNA INTEGRACIJSKA POMO^ PROTI IRACIONALNI REPRESIJI NEODVISNI NOSILCI REAGIRAJO HITREJE

hendikepirano telo in telo kot hendikep
Bryan S. Turner Du{an Rutar Intervju z J. J. Boerma Luj [prohar François Lyotard 99 121 133 139 145 NOVEJ[A DOGNANJA V TEORIJI TELESA HENDIKEP KOT SIMPTOM EVROPSKA MRE@A ZA NEODVISNO @IVLJENJE HENDIKEPIRANIH LJUDI MED SLEPOTO IN ZASLEPLJENOSTJO ^E LAHKO MISLIMO BREZ TELESA

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

TERENCE McKENNA MIKO-DIONIZ HIPERRAZSE@NOSTI
Samo [krbec Terence McKenna Intervju s Terencom McKenno 159 161 175 184 Terence McKenna 185 NOVI ORISI HIPERPROSTORA SVETE RASTLINE IN MISTI^NA REALNOST RASTLINA, KI GOVORI ^ASOVNA RESONANCA

prikazi in recenzije
195
Benjamin Woolley, VIRTUAL WORLDS - A journey in Hype and Hyperreality (Karlo Pirc) Renata Salecl, ZAKAJ UBOGAMO OBLAST? - Nadzorovanje, ideologija in ideolo{ke fantazme (Luka Omladi~) Abram de Swaan, THE MANAGEMENT OF NORMALITY - Critical Essays in Health and Welfare (Zdenka [adl) Terence McKenna, FOOD OF THE GODS (Samo [krbec) Alberta M. Sbragia (ur.), EUROPOLITICS: INSTITUTIONS AND POLICYMAKING IN THE “NEW” EUROPEAN COMMUNITY (Zlatko [abi~) Bernard Cazes, POVIJEST BUDU]NOSTI (Mitja Velikonja) Peter M. Haas (ed.), KNOWLEDGE, POWER, AND INTERNATIONAL POLICY COORDINATION, (Milan Brglez) Mike Featherstone, Mike Hepworth, Bryan S. Turner, THE BODY - Social Proces and Cultural Theory (Du{an Rutar) David Le Breton, ANTROPOLOGIE DU CORPS ET MODERNITÉ (Igor Pribac) Mark Seltzer, BODIES AND MACHINES (Du{an Rutar) Uta Ranke-Heinemann, KATOLI[KA CERKEV IN SPOLNOST (Igor Pribac) Marie-Françoise Lollini, L'IRREPARABLE OUTRAGE - La psychotherapie analityque face à la chirurgie estetique (Igor Pribac)

povzetki
217

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

ki ga je sprejel angle{ki parlament leta 1679. pa je res pripornikovo telo. str. telo. da je namen angle{kega zakona Habeas corpus Act varovati dr‘avljane. da rojstne dokumente moderne dobe beremo v perspektivi njenega razvitja. Habeas corpus je potemtakem pravno sredsvo. vendar smo z njim {e dale~ od univerzalisti~ne govorice Deklaracije o pravicah ~loveka in dr`avljana (1789) in njenih sankcioniranj “naravnih in nezastarljivih ~lovekovih pravic”. zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki to lahko postane. 395-401). 1988. ni pripornik sam. Posameznikovega odnosa do svojega telesa deklaracija izrecno ne omenja. da bo pripeljano tako priprto ali druga~e pridr`ano telo (corpus) stranke” (prav tam. Imetnik telesa. je~arji in drugi uradniki. da latinski pravi{ki obrazec habeas corpus v sloven{~ini pomeni “imej telo”. Prav tako je marsikomu znano. kot bi to morda hoteli razumeti danes. Tak sklep bi bil prenagljen. ~e je bil odvzem prostosti upravi~en. na katerega se zakon naslavlja. MK. v ~asu bojev med parlamentom in kraljem. da ima telo. v katerih pripor so bili postavljeni kraljevi podaniki”.HABEAS CORPUS Splo{no znano je. ki je nato presodil. Izraz “telo” v njej nastopa v povsem druga~nem kontekstu: bodisi kot `e socializirano “dru`beno telo”. str. o katerem zakon govori. in mu sporo~a. ki v najkraj{em roku lahko privede do sodne obravnave zakonitosti odvzema prostosti. Sloviti zakonski akt. da se zakonsko besedilo naslavlja neposredno na zapornika in preko njega na vsakega podanika krone. Zakon se torej ne naslavlja na pripornika. da se njegov namen {e ni prekrival z njegovim izvajanjem. “[erifi. so morali po prejemu takega pisanja iz sodnij v treh dneh “pripeljati ali povzro~iti. Zgolj na podlagi teh dveh ugotovitev bi bilo mogo~e domnevati. vendar na to vpra{anje nedvoumno odgovarja `e s tem. torej {e pred omejitvijo monarhove mo~i z Bill of Rights. temve~ dolo~a ravnanje predstavnikov represivnega aparata ob vro~itvi pisanja vi{jih sodnih oblasti. ni nagovarjal posameznika nasploh. ki se sklicujejo na zakon Habeas corpus. ko kot edino na~elo omejevanja individualne svobode postavi “{kodo drugemu”. temve~ njegov je~ar. ko smo v sku{njavi. 395-96) pred sodnika. ^e zakon preberemo (preveden je v knjigi Varstvo ~lovekovih pravic. ugotovimo. da jih ne bi oblast samovoljno zapirala.

jo implicitno priznava. po svobodi “~ustvev”. Habeas corpus nam tako odpira dvojno perspektivo. njegova pripadnost subjektu. “okusov” in “te`enj”. njegova govorica vseskozi ostaja v okvirih komunikacije med posameznimi oblastnimi strukturami. ki nastopa kot pravno sredstvo zoper neupravi~eni odvzem te lastninske pravice. odpira povsem druga~en pogled. ki se je {iril tudi zunaj kazenskega prava. v resnici hotel suspendirati. in ~eprav ga je tedanji predsednik Abraham Lincoln.ki vklju~uje vse ~lane dru`be (uvodni odstavek). ki se v njem utele{a. ~len). Pridr‘anje in priprtje. In ~eprav omejuje samovoljo organov pregona pri odvzemanju posameznikove svobode gibanja. ki so temelj pravice razpolaganja s telesom. Habeas corpus. oblast torej z zakonom ne sankcionira lastninskega razmerja osebe do “svojega” telesa. Foucaultovo branje razvoja razmerja moderne oblasti in ~lovekove integritete. Vendar je spet potrebno razlo~evati: ne priznava je le skrb za zakonitost kaznovalne politike. [e dlje je Millova zahteva (in ne zahteva dejansko sprejetega pravnega na~ela ali zakona) po “suverenosti” posameznika nad “svojim telesom”. ~lena). teqa ne po~enja neposredno z naslavljanjem na prizadetega posameznika. po sferi zasebnosti in osebne svobode. vendar ni neodtujljiva. Oseba in telo v dikciji tega zakona nista nikakr{na nerazdru‘ljiva enotnost. je torej razumljena: telo je subjektova last. Beremo ga lahko kot dokument emancipatori~nega vzpostavljanja pravne dr‘ave in njenega varovanja ~lovekovih pravic pred vsakovrstnimi despotizmi. nad katerimi se oblast izvaja. sklicujo~ se na to ustavno dopolnilo. Zvezno sodi{~e je tedaj presodilo. da je njegova za~asna odprava docela v rokah parlamenta. “ob~utkov”. S te plati je pomenljivo na primer. v ameri{ki ustavi (9. ostal med dr‘avljansko vojno veljaven. ~eprav ga v ustavi spremlja dolo~ilo. skratka inkarceracijo. ki se ne zmeni za velike besede in se bolj usmerja k drobnim postopkom oblasti. Lastni{tvo nad telesom v tem zakonu ni dano osebi. odstavek 1. tako je zakon ostal veljaven kot civilizacijski a priori politiki tudi v ~asu popolnega razsula politi~ne sfere. Vsaka kazen kot vsiljeno ravnanje je za posameznika nujno omejevanje lastni{tva njegovega telesa. Ali pa~ to le stori. in te pravice prena{a na predstavnike oblasti. priznava jo ‘e sama inkarceracija. kot zametek razvoja. da je Habeas corpus. opredeljuje kot odvzem svobode in lastninskih pravic. V svoji izvirni obliki je zakon Habeas corpus dokument govorice oblasti o telesih tistih. Kar se je {irilo ~ez zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Lastitev telesa. da lahko v primeru nevarnosti dr‘avnega prevrata preneha veljati. prav nasprotno. torej kaznovalna politika sama. ki bi bila za politi~no oblast nedotakljiva. vendar negativno. bodisi kot politi~no predstavni{ko telo (3.

kar jim je dano po naravi. na katerega se postavlja Foucault. maniabilna. ki si za cilj postavlja lo~evanje mo~i in teles. Pri~akovanje. je negativen. da je vsaka oblast oblast nad telesi. namenjenih omejenim populacijam. lahko kako oblast podeli telo posamezniku. “zavestnega zadajanja bole~in ali trpljenja” (Kandu~). iz posebnih okolij. v osrednje institucije dru‘bene reprodukcije. da bi z njim lahko trpeli. Zapor kot oblika kaznovanja. tj. Ko mo‘ postave re~e v imenu oblasti “imej telo”. ki s svojo deklarativnostjo prikriva nara{~ajo~o kapilarnost delovanja “politi~ne tehnologije telesa”.okvire iz posebnega. ki veljajo v vseh dru‘bah. da bi oblast s tak{nim ali druga~nim aktom Habeas corpus vsem podelila telo kot nekaj ve~ od tega. je pripomogel k nastanku arzenala tehnik politi~ne tehnologije. ubogljiva telesa. je docela prazno. ni bil humanizacijski projekt ustvarjanja in uveljavljanja fundusa podmen. ki svojo bralno mre‘o moderne dobe gradi na izhodi{~ni ugotovitvi. atipi~nega zaporskega okolja in postalo tipsko za moderne industrijske dru‘be. se nara{~ajo~a glasnost govorice ~lovekovih pravic. Foucaultu. ~lovekovega dostojanstva. podrejena ideologijam koristnosti. ki so se najprej razvile v vojskah. nori{nicah. Igor Pribac zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Specifi~ni na~in. ne glede na njihovo politi~no razli~nost in notranjo razlikovanost. je to zato. izka‘e za liberalno fasado. uravnavanja in s tem obvladovanja teles v disciplinskih institucijah so se selili v medicinske in pedago{ke institucije. subjektivitete itn. ki so zadevale ves corps social in v njem ustvarjale voljna. zgolj nedeljska podoba dejanskega lo~evanja subjektivitete in telesa. Vznesenost deklarativnega samoopredeljevanja posameznika. je z gledi{~a oblasti. ki vklju~uje tudi neodtujljivost pravice razpolagati s svojim telesom. ki ga je v industrijskih dru‘bah porajal vsak delovni dan. lastni{tvo nad telesom pa prina{a tveganje bole~e razlastitve. temve~ so to bile dehumanizacijske tehnike in metode “mikrofizike oblasti”. Tehnike in dispozitivi nadzora. zaporih in drugih totalitarnih institucijah. V razmerju do oblasti je telo hendikep.

^lanek Avtor zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

Le-te poudarjajo. osnovno svobodo. kljub vsem poskusom. Kriminal se tako razra{~a. druge poudarjajo predvsem osnovno ~lovekovo pravico do izobra‘evanja. da zavira politi~ni. obstajajo razli~ne oblike pravosodnih in nepravosodnih oblik zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . V sodobnem na~inu kaznovanja. Medtem ko se nekatere zavzemajo za pravi~no kaznovanje in se odpovedujejo mo‘nostim kakr{nekoli resocializacije. ekonomski.Podatki in {tudije ka‘ejo. penologiji zastopajo razli~na stali{~a o namenih kaznovanja. Kaj storiti? V javnosti nara{~a nestrpnost in te‘nje za ve~jo represijo do t. zapor kot oblika kazni se ne ka‘e samo kot ultima ratio. kriminologiji. socialni in kulturni razvoj ljudi. ki se je v zgodovini pojavljalo v razli~nih praksah. Samo z vzpostavitvijo takega “importivnega modela” lahko zaporni{ki tretma pripravi zapornika na njegovo vrnitev v skupnost. ki segajo od pranja denarja. mir. da bi ga zmanj{ali. U~inki zapora na posameznika. stabilnost in varnost. V svetu se pojavljajo alternativne oblike kaznovanja in zapora. ki posameznika storilca kaznivega dejanja . prodaje izdelkov sumljive kakovosti. Nara{~anje kriminala in neuspeh kaznovanja ponovno odpira razprave o kaznovanju. Teorije v pravu. ki pa jih pri nas {e ni. njegovih ciljih in mo‘nostih prepre~evanja kriminala. Temeljijo na spoznanju. marve~ tudi kot zadnja iracionalnost. Pojavljajo se nove oblike kriminalnih dejanj. kar vse sodi med kriminal. trgovanja s ~love{kimi telesi do gospodarskih afer. hkrati pa tudi skupnost sprejme dejstvo. kot glavno sredstvo izvr{evanja kazni. da so zaporniki njena odgovornost. pravico posameznika do pomo~i. Eden izmed odgovorov ~love{tva na pojav kriminala je kaznovanje. stigmatizacija. prevladuje zapor kot odvzem svobode. kriminalcev. da je tudi zapornik del dru‘be in ima pravico sprejemati pomo~ in podporo dru‘be.kategorizira kot zlo~inca. ogro‘a ~lovekove pravice. kot so socialna deprivacija. ga izolira in zapre. so ‘e dolgo znani. ki naj bi za{~itila ‘rtev. Da bi ubla`ili negativne u~inke zapora na posameznika. osebnostna regresija. Namen kazni je za{~ita dru‘be in resocializacija posameznika. da je vklju~itev prostovoljnega in skupnostnega dela esencialni element zaporni{kega sistema. kaznovanje kot tista oblika dru‘bene ureditve.i. da kriminal v svetu in tudi pri nas nenehno nara{~a. vzgoje. zavarovala dru‘bo in ponovno vzpostavila socialni red in mir v dru‘bi.

legitimna in ~ista se zdi. ki ga je peljal vedno globlje in globlje navzdol do kaznivih dejanj. Kak{en ~lovek je pravzaprav kriminalec? Ali je nevaren? Ali ga je potrebno izolirati? Ali ima pravico do pomo~i? Znano je. ki per se predstavlja reiteracijo ma{~evanja in nasilja. izolaciji in kaznovanju pri nas. pozitivne identifikacije zapornika. kaj vse je v posamezniku spro‘ilo tak razvoj. Vpra{anje je. ki pa jih zapor ne omogo~a. Tudi v Sloveniji so pred leti za~eli na ministrstvu za pravosodje z eksperimentom prostovoljnega svetovanja. Na vpra{anje. ki opozarja na te‘nje po ve~ji represiji. negativni identifikacijski model in ob~utek nemo~i. Marko Zebec posku{a na to odgovoriti s psihoanaliti~nega in pravnega vidika. Ali je kazen in ma{~evanje ustrezen odgovor na to? Seveda je zakon potreben. Negativni u~inki zapora so v zgodovini ‘e dolgo znani in vedno znova se zastavlja vpra{anje. Kot odgovor in odziv na nasilje je pravica simetri~na z ma{~evanjem. zavzema se za tak na~in prestajanja kazni. Darja Zorc zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . odgovarja svetovalec ministra Fran~ek Mlinari~. vzgoji in izobra‘evanju in pomo~i obsojenim. vendar ne more zahtevati dobrega. pozitivnih izku{enj. Zato lahko zahteva neko aktivnost. vendar pa se sam zavzema za sodoben koncept izvr{evanja kazenskih sankcij s ~im manj iracionalne represije. neko obliko vedenja. egocentri~nost. Odprto ostaja vpra{anje neslednjega obdobja civilizacije. da “sodna pravica ne eliminira nasilja in ga nikoli dokon~no ne zatre. Ana Krajnc je kot ~lanica komisije za preventivo in kazensko pravo pri Zdru‘enih narodih spregovorila o pomenu izobra‘evanja. kak{ni so trendi in koncepti izvr{evanja kazenskih sankcij v Sloveniji. ne more ve~ biti ustrezna oblika zoperstavljanja nasilju in kriminalu. da zapor. Dr. kakorkoli legalna. da so osebnostne zna~ilnosti storilcev kaznivih dejanj predvsem izredno nizka samopodoba. neko obna{anje. ki bi posamezniku omogo~il uspe{no ponovno vklju~itev v dru‘bo. vendar ali je dovolj? Pri~ujo~i sklop tekstov odpira nekatera izmed teh vpra{anj in jih tematizira z razli~nih vidikov sodobnih premi{ljevanj o kaznovanju.pomo~i kaznovanim. ali je resocializacija v zaporu sploh mo‘na. ki problematizira samo kaznovanje kot na~in ma{~evanja in poudarja. ki bo moralo spoznati. Eden izmed najbolj vidnih teoretikov na tem podro~ju je francoski avtor Lucien Morin. Avtor Kandu~ problematizira sam pojem kriminala.

“samoumevnega” in “jasno razvidnega”. Le côntrol social du crime. str.sorazmerno redek pojav. V obdobju 1976-1978 je bilo. v Kanadi pa 12001. 13 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Na to ka‘e ‘e dejstvo. Paris 1983. Kritike ideologije so pokazale. npr. PO ZAPORU . v Kanadi 2. da je v Franciji verjetnost. (c) da ji bodo ukradli dru‘inski avtomobil enkrat na 60 let. str. da je kriminaliteta dru‘beni problem. denimo. Issues in Realist Criminology. da ka‘e biti nadvse previden ravno pri tovrstnih zatrjevanjih. ki tvorijo glavnino “uradno” (s strani 1 Prim. Young.0. R. posilstva.. v ZDA na 100 000 prebivalcev 1400 vlomov. da je kriminaliteta .navzlic zaskrbljujo~im ugotovitvam o njenem stalnem nara{~anju . ki ‘ivi v Angliji ali Welsu. 22-25.3 umorov. s tem tvega: (a) da jo bodo oropali enkrat na 500 let. PUF.KAKO NAPREJ? . da “problemati~nost” kriminalitete vendarle ni docela neproblemati~na. je danes pogosto dojeta kot nekaj “o~itnega”. da merimo {tevilo kaznivih dejanj na 100 000 prebivalcev. 2 Prim. ~e na stvar pogledamo nekoliko pobli‘e. se hitro izka‘e. Cusson.6 in v Franciji 1. (a) Predvsem se je treba zavedati. Matthews in J. (b) da jo bodo napadli in telesno po{kodovali enkrat na 100 let. ki najbolj pla{ijo javnost. Zares.Problemati~na “problemati~nost ” zlo~ina in kazni Zoran Kandu~ Problemati~na “problemati~nost” zlo~ina in kazni 1. okrutni umori ipd. London 1992. Po podatkih British Crime Survey2 iz leta 1982 oseba. dvajsetkrat ve~ja od verjetnosti. Sage Publications. Kriminaliteta kot dru‘beni problem Trditev. 18-19. (d) da jo bodo okradli enkrat na 50 let. so seveda {e bolj redki od premo‘enjskih kaznivih dejanj. da nekdo umre v prometni nesre~i. da zgubi ‘ivljenje zaradi umora. Cusson v tej zvezi navaja oceno. Zlo~ini. M. V istem obdobju je bilo v ZDA na 100 000 prebivalcev 9.

ki bi jih radi imeli.Zoran Kandu~ 3 “Mar ni v nasprotju s ~love{ko naravo. Juventa Verlag.ki jo je razvil ‘e Malinowski3 . München 1974. otroci. anomi~nim u~inkom dezorganizirane soseske.v bolj ali manj enaki meri . Malinowski. pa si jih zaradi nezadostnih denarnih sredstev .ogro‘a oz. ki jih kaznivo dejanje najbolj prizadene.dele‘ni izredne publicitete. npr. Matthews in J. da se ne podreja samoniklo in samodejno zahtevam. D. Boj proti delu. 6 Prim. Mayfield Publishing Company. str.nezdravju. kajti isti prezir sem na{el pri Trakijcih. ali so Grki prevzeli prezir do dela od Egip~anov. Oxford 1988. Ali ne bi bilo nadvse prikladno znebiti se jih enkrat za vselej s pritiskom na spro‘ilec? O~itno je torej. P. A History of British Criminology. Dasiravno se utegnejo zgoraj navedeni podatki komu zazdeti vznemirjajo~i in skrb zbujajo~i.. str. Najbolj ranljivi (zaradi svoje dru‘bene nemo~i in obrobnosti) ~lani dru‘be. ~e sprejmemo tezo . da “povpre~ni dr`avljan” postane ‘rtev kaznivega dejanja. da mehanizmi . 4 Prim. Confrontig Crime. ki jih pred njega postavljajo dru‘beni zakoni in obi~aji). da je kriminaliteta “dru`beni problem”. prizadeva najbolj dragocene ~lovekove 14. Sage Publications. Clarendon Press. 8 “Ne bi mogel povedati. da je kaznivo dejanje nemalokrat precej{nja sku{njava. 5-6. Perzih in Lidijcih. oz. prirojene “zavore”. etni~ne. {kodujejo in grenijo ‘ivljenje. Ljubljana 1985. primitivnega ali civiliziranega. Against Criminology. je na podlagi vrste viktimolo{kih {tudij5 pokazala.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . zavajajo~e.virtualno ali dejansko . S. koliko je ljudi. Nanjo ne vpliva le lokacija prebivali{~a (ali delovnega mesta). KRT.F.telesnemu ali du{evnemu . Payot. str.formalnega in neformalnega .iz komercialnih razlogov . Young. slabo pla~anemu in preziranemu delu). London 1986. opozorili na kopi~enje dru‘benih problemov v dolo~enih geografskih (urbanih) in dru‘benih okoljih: kjer so ljudje najbolj izpostavljeni brezposelnosti (oz. ki nam. strah pred kriminaliteto je v teh primerih docela razumljiv. . P O Z A P O R U . z eno besedo zato. da gre za pojav. ki bi se podrejal pravilom in tabujem. ^e ob tem zlo~ini vendarle niso ravno pogost pojav v ‘ivljenju dru‘be in posameznika. kolik{no je tveganje. str. (c) Kriminaliteta velja danes za pojav. zlasti njena “realisti~na” smer. Radikalna kriminologija. ustvarja vtis. Pomislimo le na stvari. skratka. marve~ praviloma tudi ‘rtve. ki simbolizira nekaj NAJBOLJ “{kodljivega” in zatorej “nevarnega”. “Za izhod iz kapitalizma”. str. niso le najbolj verjetne ‘rtve kaznivih dejanj. 7 Glede opredelitve pojma “heteronomno delo” prim. ker pri ve~ini barbarov veljajo tisti.dru‘benega nadzora kljub vsemu niso docela neu~inkoviti ({e zlasti. Gorz. za zadnje med represivnega aparata dr‘ave) zaznane kriminalitete. Rock (ur.). Kritische Kriminologie. delavci in pripadniki razli~nih dru‘benih manj{in. jih ka‘e razumeti predvsem v lu~i zelo preprostega dejstva. da bi sprejemala kot samoumevno sleherno omejitev.” B. da ~lovek nima neke notranje. slabim stanovanjskim razmeram. Trois essais sur la vie sociale des primitifs. Oxford 1988. 146-149.) 1981. 5 Prim. 21-25.ne moremo privo{~iti. ki bi mu prepre~evala ravnati v {kodo drugih. Radikalni kriminologi so. vendar pa so .. ne~love{kemu. 12. spolne.4 ki se je razvila v osemdesetih letih. (b) Trditev. ne da bi bil k temu primoran s silo. kar {e stopnjuje strah in negotovost ljudi. Young. tujci/priseljenci. Ne upo{tevajo namre~ dejstva. socialni negotovosti ipd. “Radical criminology in Britain”. A. 20-25. da je lahko kaznivo dejanje ~esto zelo racionalno sredstvo za pote{itev ~lovekovih “nenasitnih” `elja. Palo Alto (Cal. saj . rasne in razredne razlike. tako ali druga~e. str. Cohen. Skitih. R. ki se nau~e mehani~nih umetnosti (obrti) in celo njihovi otroci. bi lahko od tod sklepali. 244-248. Arbeitskreis Junger Kriminologen. da je verjetnost viktimizacije precej neenakomerno porazdeljena po dru‘beni strukturi. kroni~nemu . Crime and Capitalism. 172-174. ampak tudi starostne. Po mnenju radikalnih kriminologov so nacionalne raziskave o tem. ki ji je vsiljena? Je ‘e kdo videl ~loveka. ostareli.pesti vse ~lane dru‘be. Paris 1962. ki . str. ‘enske. Greenberg. Zakaj jih ne poskusimo dobiti po nezakoniti poti? Pomislimo. tam je najbolj ogro‘ena tudi njihova varnost. da to nikakor ne dr‘i. ki presega njegove zmo‘nosti upiranja. . Transaction Books. J.

~ustvenih in razumskih . Delo. se nam zato neogibno izmuznejo izpred o~i pojavi. vseh ~lanov.10 poklicnih bolezni. zakaj po eni strani je {tevilo njihovih ‘rtev neprimerno ve~je od {tevila ‘rtev zlo~inov “modrih” in “belih ovratnikov”. ki ustrezajo svojemu pojmu oz. denimo. ki jo sestavljajo). organizirano glede na zahteve “oplajanja” kapitala (gonje za profitom).DELO. kaznivih dejanj “modrih ovratnikov”. oblike “strukturnega nasilja”.Problemati~na “problemati~nost ” zlo~ina in kazni vrednote in dobrine (tak{en vtis je nemalokrat posledica dejstva. ki prodajajo svoj trud in marljivost. PO ZAPORU . ~e bo spoznan za krivega. ki so {e “huj{i” od “zlo~inov”. t. dogaja dobesedno pred na{imi o~mi. ki je conditio sine qua non za udejanjanje in razvijanje njegovih ~utnih. marve~ neprimerno bolj {kodljiva ravnanja nosilcev politi~ne in ekonomske mo~i (t.. zlo~ini. v antiki. ne pa glede na zadovoljevanje potreb dru‘be (oz. ni mogo~e druga~e. Te‘ava je v tem. Kazen se bo podvojila z vsako ponovitvijo prekr{ka.i. s kaznimi).j. ne da bi lagali in kaj je bolj sramotnega od la‘i! Potemtakem moramo imeti za nekaj nizkega in ni~vrednega poklic vseh tistih. Vsi Grki so vzgojeni v teh na~elih. ki se bo one~astil s kramarskim trgovanjem.j. pogubna) oblika “strukturnega nasilja” seveda heteronomno7 odtujeno in dolgotrajno (~lovek dela danes dobro polovico svojega budnega ~asa. “vra~anje krivi~no odvzetega premo‘enja Cerkvi” ipd. in te‘ko. ki so ‘e zaradi svojega stanu izklju~eni iz politi~nih pravic. po tragi~nih dogodkih na tleh nekdanje Jugoslavije (za katere so v prete‘ni meri odgovorne prav nacionalne politi~ne elite) ipd. Ob dr‘avljani .9 njegovega kroni~nega nezdravja. kot da imajo pohabljena telesa. niso nikoli povzdignjeni v dr‘avne slu‘be in tako je zelo prav. “Pravica do lenobe”.). 15 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . predvsem pa je neogibna predpostavka samodolo~ujo~ih (svobodnih) dejavnosti.. Bistveni poudarek njene kritike bi lahko zgostili v trditev. po “kraji stoletja”. bi br‘kone te‘ko oporekali utemeljenosti opozarjanja na pogubne dru‘bene u~inke “zlo~inov mogo~nih”.i.zaradi svoje specifi~ne logi~no-semanti~ne strukture smiselno nana{a samo na raznovrstne oblike “osebnega nasilja”. da “pravi zlo~ini” (t. stresov. O dol‘nostih) Vsi navedki so iz: P. pa bodo trpeli v mestu kot nujno zlo. po drugi strani pa so njihove {kodne posledice neprimerno bolj “resne” od posledic “konvencionalnih” kaznivih dejanj. in to 35 do 40 let!) . se pravi t. bistvu) niso kazniva dejanja (najni‘jih slojev) delavskega razreda. “uli~ne kriminalitete” oz.^AS. Lafargue. t. Dr‘avljan. Trgovce. da je (oz. Ravno ta podmena je namre~ ve~ kot vpra{ljiva.. Ljubljana 1985.” (Herodot) “Narava ni ustvarila ne ~evljarja ne kova~a. Boj proti delu.” (Ksenofon. ki se evfemisti~no poimenovana kot “proces preoblikovanja dru‘bene lastnine”.” (Cicero. da se dr‘ava odziva na kazniva dejanja z najbolj strogimi sankcijami. na skrajno krivi~na (protipravna) ravnanja kazenskopravno odgovornih subjektov. utrujenosti (oz.KAKO NAPREJ? . 74-75. na bednike brez imena. natan~neje. KRT. ki se prepu{~ajo ro~nim delom. Ekonomika) “Kaj ~astivrednega pa lahko pride iz kramarije in kaj po{tenega lahko trgovina naredi? Vse.8 ni le eden izmed poglavitnih vzrokov odtujenosti sodobnega “~loveka”. slabega po~utja.. bo za ta prestopek kaznovan. ki jih opravljajo. ko {e ni prevladala absurdna “etika” dela. kar se imenuje trgovina.. da po ves dan sede. zlasti Lakedeimonci.” (Platon. kajti kdorkoli daje svoje delo za denar. je nevredno po{tenjaka (. ki ravno v tem ~asu pretresajo italijansko politi~no prizori{~e (dasiravno nedvomno niso zgolj italijanska posebnost). V dana{njem ~asu je dale~ najbolj {kodljiva (oz. bo kaznovan z letom zapora. saj trgovci ne morejo zaslu‘iti. da se lahko pojem “zlo~in” . ki so najbolj dru‘beno {kodljivi. kolikor vztraja pri predpostavki. upravi~eno dele‘no vsega prezira. ^e gledamo na dru‘beno {kodljive pojave skozi “o~ala” kazenskopravne pojmovno-predstavne mre‘e. “crimes of the powerful”). str. na dninarske ni~vredne‘e. “Kriti~na” kriminologija6 si je v poznih {estdesetih letih prizadevala relativizirati tovrstno “problemati~nost” uradne kriminalitete.potencialov. ampak jemlje ~loveku eno izmed njegovih najbolj temeljnih dobrin .j. iz~rpanosti) in vrste drugih podobnih “tegob”. podobna opravila degradirajo ljudi. Republika) “Ljudje. da bi se to na duhu ne poznalo. ki je bilo. se sam prodaja in se postavlja na stopnjo su‘njev. Po aferah. Vseeno pa je zelo problemati~no. mora biti) pojem “zlo~in” prihranjen za pojave. ki so vajeni lagati in varati. Ker so ve~idel objestni..

Zoran Kandu~
9 Prim. B. Horvat, Politi~ka ekonomija socijalizma, Globus, Zagreb 1984, str. 80-89; M. Zvonarevi}, Socialna psihologija, [kolska knjiga, Zagreb 1985, str. 172-181. 10 Prim. G. Jervis, Kriti~ki priru~nik psihiatrije, Stvarnost, Zagreb 1978, str. 27-38.

“Ni res, da smo v tej dru`bi svobodni. Svobodni smo le zato, da vsako jutro vstanemo in gremo na delo. Kdor ne dela, naj ne je! Ali je to svoboda? Eno je, ki omejuje na{o svobodo: delo; in k delu smo v resnici prisiljeni. Stavek, da delo plemeniti, je iznajdba kapitalistov. (...) Delavci menijo, da bi lahko po uvedbi stroja namesto stotih delavcev po osem ur delalo dvesto delavcev po {tiri ure. Delavci torej niso proti strojem, pa~ pa nasprotujejo tistim, ki uporabljajo stroje, da bi drugi delali na njih. Tistim, ki pravijo, da je delati nujno, odgovarjamo, da je mno‘ina akumulirane znanosti tolik{na, da bi bilo mogo~e delo, namesto da se ga deklarira kot “temelj ~love{kega obstoja”, takoj zreducirati na zgolj postranski faktum ~love{kega ‘ivljenja. Tistim, ki pravijo, da je ~lovek zmeraj delal, odgovarjamo, da v bibliji pi{e, da je zemlja plo{~ata in da se sonce vrti okoli nje: pred Galileom je to bila resnica ... znanstveno stali{~e. Toda problem ni v navajanju znanstvenih dokazov, pa~ pa v prevratu sedanjega dru‘benega reda in v uveljavitvi interesov tistih, ki so ustvarili materialne pogoje za to, da

11

delu, ki posamezniku ireverzibilno - dan za dnem, leto za letom jemlje vse tisto, kar je edinole zares “njegovo” (oz. kar je pravzaprav “on sam”), t.j. njegov ~as, `ivljenjsko energijo, zdravje, svobodo11 ipd., so seveda “zlo~ini”, ki vznemirjajo t.i. “odrasli svet”, npr. tatvine koles, avtomobilov, deviz, zlatnine in podobnih “dobrin”, seveda videti prava bagatela. Heteronomno delo kajpak ni edina oblika “strukturnega nasilja”. V tej zvezi ka‘e omeniti vsaj {e religijo,12 kolikor u~inkuje kot “iluzija” (Freud), “opij za ljudstvo” (Marx), “infantilni na~in do`ivljanja in ravnanja” (Allport) ali “ideologija gospostva, tla~enja in izkori{~anja” (Lutte), prisilno spolno moralo (katere {kodljive reperkusije je najbolj dosledno “evidentirala” psihoanaliza) in {olski sistem, kolikor deluje kot - v dana{njem ~asu - vodilni ideolo{ki aparat dr‘ave (t.j. mehanizem indoktrinacije z vladajo~o ideologijo, ki je “po definiciji” ideologija vladajo~ega razreda).

2. Paradoksna “kriza” kaznovanja
“Problemati~nost” kazni je danes v marsi~em odsev “problemati~nosti” kriminalitete. Kazen je v “krizi”, ker je kriminaliteta dru‘beni problem, se pravi zato, ker kaznovalni aparat ne re{uje u~inkovito problema kriminalitete oz. ga - po mnenju “nove” (interakcionisti~ne) teorije odklonskosti - celo zaostruje, kolikor povzro~a “sekundarno deviantnost” (Lemert), t.j. odklonska ravnanja, ki koreninijo v (pod vplivom “etiketiranja” in “stigmatiziranja”) spremenjeni “samopodobi” devianta.13 Ob tem je vendarle treba priznati, da je sodobna “kriza” kazni precej nenavadna. To je razvidno `e iz naravnanosti kritik, izre~enih na njen ra~un. Njihovi poudarki so namre~ nadvse razli~ni, celo docela divergentni, usmerjeni npr. v: (1) zmanj{evanje vloge kazenskega prava (predlogi so razli~ni: (a) odprava kazenskega prava kot takega oz. njegova nadomestitev z bolj primernimi oz. humanimi na~ini re{evanja dru‘benih sporov; (b) dekriminacija dolo~enih kaznivih dejanj, zlasti “zlo~inov brez `rtve”; (c) “diversion”, obravnavanje storilcev zunaj kazenskopravnega postopka oz. kaznovalnih institucij; (d) deprizonizacija, t.j. kar se da omejena raba zaporne kazni oz. njeno nadome{~anje z “alternativnimi” sankcijami, kakr{ne so npr. restitucija, od{kodnina, delo v korist skupnosti ipd.); (2) krepitev kazenskopravne represije; (3) preusmeritev delovanja kaznovalnega aparata (od “zlo~inov nemo~nih in revnih” k “zlo~inom mogo~nih in premo`nih”).14 Navzlic raznolikim, vendar ostrim kritikam pa je kaznovanje {e vedno zelo trdna in globoko ukoreninjena dru‘bena institucija in ni~ ne ka‘e, da bi bilo kmalu kaj druga~e. Ravno to vztrajanje kazni - navkljub njeni razvpiti “neu~inkovitosti” oz. “kontraproduktivnosti” - je za {tevilne teoretike te`ko razlo‘ljivo. Zgodovinar L. Stone poudarja, da so zapori dvajsetega stoletja

16. . . P O Z A P O R U - K A K O N A P R E J ?

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

Problemati~na “problemati~nost ” zlo~ina in kazni preprosto “zakrnela institucija”, corpus alienum v sodobni dru‘bi, nekaj, kar je “celo manj koristno za ohranjanje sistema, kakor je slepi~ za delovanje ~love{kega organizma.”15 Po njegovem mnenju so zapori pre‘iveli “preprosto zato, ker `ive neke vrste neodvisno `ivljenje, kar jim omogo~a, da vztrajajo navzlic obse‘nemu empiri~nemu gradivu, ki govori o njihovi dru‘beni disfunkcionalnosti.”16 Zapore kot institucijo, skratka, vzdr‘uje pri ‘ivljenju zgolj lastna inercija, zgolj “nesmiselna” in toga prisila “na~ela ponavljanja”. [e bolj zanimivo razlago je razgrnil M. Foucault.17 Tudi po njegovem mnenju je treba pojasniti, kako je mogo~e, da obstaja institucija, ki je ‘e 200 let tar~a silovitih - in ves ta ~as bolj ali manj nespremenjenih - kritik. Foucault poudarja, da zapor vztraja ZARADI svojih pomanjkljivosti, in ne navzlic njim: za tolikokrat razgla{eno penolo{ko neuspe{nostjo kazni se v bistvu skriva politi~na uspe{nost (zapor je koristen za oblast, ker omogo~a politi~ni nadzor nad podrejenimi razredi). Njegova razlaga obsega dve klju~ni razse‘nosti. Po eni strani opozarja, da je zapor “globoko zasidran” v praksah discipliniranja, zna~ilnih za sodobno dru‘bo, v kateri obstaja “karceralni kontinuum”, ki se razra{~a po celotnem dru`benem tkivu. Kaznovanje se v tem smislu ne razlikuje bistveno od izobra‘evanja, proizvajanja ali zdravljenja: je zgolj kvantitativna raz{iritev prisile, ki je endemi~na v “dru`bi nadzorovanja” (oz. v “panopti~ni dru`bi discipline”), katere cilj je “normalizacija” odklonskosti, se pravi “kreacija” - s tehnikami, ki u~inkujejo na “du{o” - ubogljivega, koristnega, samonadzorovanega in u~inkovitega “telesa” (ujetnika “du{e”), ki se podreja danim standardom vedenja: stroj, ki je programiran za opravljanje dru‘beno koristnih funkcij. Po drugi strani pa Foucault opozarja na “latentno” funkcionalnost zapora: zapor s svojo “spodletelostjo” ne zgre{i svojega namena; dosega ga, kolikor med drugim ustvarja “prestopni{tvo”, posebno obliko nezakonitih pojavov. Zakaj je prestopni{tvo “koristno” z gledi{~a politi~ne dominacije? (a) Prestopni{tvo vklju~uje nezakonita ({kodljiva) ravnanja, ki simboli~no povzemajo vsa druga, hkrati pa omogo~a, da “ostanejo v senci tiste oblike, ki jih ho~ejo ali morajo tolerirati.”18 (b) Prestopni{tvo je - gledano iz politi~nega in ekonomskega zornega kota - relativno nenevarna oblika nezakonitih pojavov: praviloma je omejeno na dejanja posameznikov, katerih ‘rtve so zve~ine ~lani delavskega razreda. (c) Prestopni{tvo, zlasti nasilna in premo‘enjska kazniva dejanja, - kot “vidna in o~itna oblika ilegalizma” - zbuja neodobravanje, ogor~enje in negotovost pri ~lanih delavskega razreda in vna{a mednje razkol: delitev na “po{tene in nepo{tene”, “lojalne in nelojalne”, “nevarne in nenevarne”. Od tod se, nadalje, “napajajo” zahteve javnega mnenja po “redu in zakonitosti”, “trdi” kaznovalni politiki, ve~jih pooblastilih represivnih aparatov dr‘ave, pa tudi odklonilna stali{~a do kr{enja zakonskih norm nasploh (v sistemu dominacije, ki je odvisen od ob~ega spo{tovanja zasebne lastnine, je vsekakor zelo pomembno, da
je to mogo~e: torej v uveljavitvi interesov delavskega razreda. Samo ~e vztrajamo pri teh interesih in spodbijamo politi~no oblast, ki jim nasprotuje, si je mogo~e predstavljati vzpostavitev eksisten~nih pogojev neke bolj{e dru‘be, kot je pri~ujo~a.” Comitato operaio di Porto Marghera, “Zavra~anje dela”, Boj proti delu, KRT, Ljubljana 1985, str. 392-393.
12 “Cerkev zatira strasti z obrezovanjem v vseh pogledih: njena praksa, njeno “zdravljenje” je kastratizem. ... napasti strasti pri koreninah se pravi napasti pri koreninah ‘ivljenje: praksa cerkve je sovra‘na ‘ivljenju ... (...) Protinaravna morala, se pravi, skoraj vsa morala, ki so jo do zdaj u~ili, ~astili in oznanjali, se obrne ravno proti instinktom ‘ivljenja - je v~asih skrivna, v~asih glasna in nesramna obsodba teh instinktov. Ko pravi “bog vidi v srce”, s tem re~e ne najni‘jim in najvi{jim po‘elenjem ‘ivljenja in jemlje boga kot sovra‘nika ‘ivljenja ... Svetnik, ki je bogu ljub, je idealni skopljenec ... @ivljenja je konec tam, kjer se za~enja “bo`je kraljestvo” ...” F. Nietzsche, Somrak malikov, Slovenska matica, Ljubljana 1989, str. 30-31, 33. 13 Prim. E. Lemert, Human Deviance, Social Problems, and Social Control, Prentice-Hall, Englewood Cliffs (NJ) 1967, str. 48. 14 Prim. S. Box, Power, Crime and Mystification, Tavistock, London 1983, str. 71.

PO ZAPORU - KAKO NAPREJ?

. 17

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

Zoran Kandu~
15 L. Stone, The Past and the Present Revisited, Harmondsworth, London 1979, str. 10. 16

Stone, ibid.

17 Prim. M. Foucault, Nadzorovanje in kaznovanje, Delavska enotnost, Ljubljana 1984. 18

Foucault, ibid., str. 271.

19 Prim. D. Garland, Punishment and Modern Society, Clarendon Press, Oxford 1990, str. 166-167. 20 Prim. S. Schafer in R. D. Knudten, Criminological Theory, Lexington Books, Toronto 1977, str. 161-163; A. Reyes, Criminologia, Universidad externado de Colombia, Bogotá 1984, str. 161-170; A. O. P. Pinzon, Curso de criminologia, Ediciones Libreria del Profesional, Bogotá 1983, str. 130-142.

kr{enje predpisov ne dobi prevelikih razse‘nosti, predvsem pa ne sme naleteti na odobravanje in naklonjenost). Foucaultova razlaga je v bistvu funkcionalisti~na. Izhaja iz podmene, da kontraproduktivna dru‘bena institucija dolgoro~no ne bi mogla obstati. ^e je neuspe{na na “manifestni” ravni (t.j. v lu~i svojih “uradno” razgla{enih ciljev), mora biti uspe{na na neki drugi, “latentni” ravni: imeti mora neko “skrivnostno”, prikrito funkcijo, katere opravljanje jo vzdr‘uje pri ‘ivljenju. Foucaultova razmi{ljanja so zbudila vrsto pomislekov. Garland,19 denimo, meni, da “dru`ba nadzorovanja” ni opis dejanskega stanja, marve~ “idealni tip”, hevristi~na shema, ki se ne ujema docela z realnim svetom: je prej deskripcija potenciala, ki ga nosi v sebi “projekt” nadzorovane dru‘be. Po drugi strani pa Foucault ne ponudi dovolj prepri~ljivih dokazov, ki bi nedvoumno kazali na obstoj artikulirane politi~ne strategije (vladajo~ega razreda) oz. “latentnih” ciljev kaznovanja. Po Garlandu bi lahko vztrajanje zaporne kazni razlo‘ili tudi druga~e: (a) zapor zadovoljuje ‘eljo ljudi, da se kr{ilcem dolo~enih “temeljnih” norm nalo‘i kazen in se jih za~asno izlo~i iz “normalnega” dru`benega ‘ivljenja; (b) zapor omogo~a kaznovanje prestopnikov, ki je zdru‘ljivo s sodobno senzibilnostjo in kulturnimi omejitvami v zvezi z zadajanjem bole~ine in trpljenja - dopu{~a realizacijo retribucije v subtilni in prikriti obliki, ki se jo da celo zanikati; (c) ob odsotnosti drugih sprejemljivih sankcij je zapor edino dosegljivo sredstvo za za~asno izklju~itev (“incapacitation”) nekaterih nevarnih posameznikov (ki jim druge institucije niso kos), pri ~emer ne terja nikakr{nega sodelovanja obsojencev samih; (d) obstaja obse‘na “infrastruktura” (zgradbe, strokovnjaki ipd.), ki bi se ji bilo ekonomsko nesmotrno odre~i: bolje jo je prilagoditi (novim) ciljem kriminalne politike; (e) v dejstvu, da zapor ~esto krepi “kriminogeno dispozicijo” in tako “ustvarja” prestopnike in prestopni{tvo, ne ka‘e videti “koristne posledice”, ki bi si jo ‘elela oblast zaradi dolo~ene prikrite “politi~ne strategije”, ampak prej “stro{ek”, ki se ga - kot npr. izdatke za delovanje mehanizmov formalnega nadzorstva - tolerira pri zasledovanju razli~nih drugih ciljev (dokler tovrstna “cena”, ki jo je treba pla~ati za delovanje zaporni{kega sistema, - v o~eh vlade in javnosti - ni sporna, zapor ni niti uganka niti anahronizem). V spektru raznolikih kritik na ra~un kaznovalnega aparata je vendarle mogo~e razbrati stalnico: “kriza” kazni je dojeta predvsem na pragmati~ni ravni. Kaznovanje je problemati~no, ker je neu~inkovito pri nadzorovanju kriminalitete (“crime control”) - z njim je torej o~itno nekaj narobe, zato bi ga kazalo predruga~iti oz. izbolj{ati (npr. “racionalizirati” ali “modernizirati”). Ob tem pa se seveda vsiljuje vpra{anje, ali je kriminaliteta zares “problem kazenskega prava”, se pravi problem, ki ga je mogo~e “re{iti” z “ustreznim” delovanjem kaznovalnega aparata. ^e si predo~imo klju~na spoznanja, do katerih so se dokopale sociolo{ke analize20 kriminalnih pojavov, vidimo, da so tovrstna pri~akovanja - glede na naravo

18. . . P O Z A P O R U - K A K O N A P R E J ?

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

Problemati~na “problemati~nost ” zlo~ina in kazni problema - scela neutemeljena. ^e je kriminaliteta pojav, katerega bistvene dolo~ilnice (“korenine” oz. “`ari{~a”) se nahajajo v temeljnih dru‘benih - ekonomskih, politi~nih in ideolo{kih - strukturah in procesih, npr. v kri~e~ih dru‘benih neenakostih, raz~love~enem in odtujenem na~inu produciranja, dru‘beni dezorganizaciji (razkroju neformalnih oblik dru‘benega nadzora), anomiji itd., potem je br‘~as jasno, da “odgovornosti” za njen obstoj (ali pove~evanje) ne moremo naprtiti “neu~inkovitosti” kaznovalnega aparata: klju~ne determinante kriminalnih pojavov ostajajo zunaj dosega specifi~nih “oro`ij” kazenskega prava. Ob vsem govorjenju o kriminaliteti kot “dru`benem problemu” se potemtakem pogosto povsem prezre dejstvo, da ne gre zgolj za “zlo”, ki naj bi dozdevno ogro`alo “dru`bo-kot-celoto”, ampak predvsem za pojav, ki korenini v dru‘bi: zato je njegovo re{evanje neogibno obsojeno na neuspeh, ~e ga ne spremljajo koreniti posegi v dru‘beno strukturo (pri ~emer pa bi bilo seveda ve~ kot naivno pri~akovati, da bi se dr‘ava/vlada lotila radikalnih dru‘benih sprememb ravno v imenu “boja zoper kriminaliteto”).
21 Prim. N. Morris, The Future of Imprisonment, University of Chicago Press, Chicago 1974; A. von Hirsch, Doing Justice, Hill and Wang, New York 1976; R. King in R. Morgan, The Future of the Prison System, Aldershot 1980. 22 Prim. P. Greenwood, Selective Incapacitation, RAND Corp., Santa Monica (Ca.) 1982. 23 Prim. A. K. Bottomley, Criminology in Focus, M. Robertson, Oxford 1979, str. 130. 24 Prim. L. Hulsman, Peines perdues, Le Centurion, Paris 1982; N. Christie, Limits to Pain, M. Robertson, Oxford 1981.

3. Simbolna (in ideolo{ka) kriza kaznovanja
Aktualna kriza kazni ni zgolj pragmati~na, ampak tudi simbolna: izkazuje se kot kriza samo-opredeljevanja. V “normalnih” razmerah lahko institucija osmi{lja in upravi~uje svoje delovanje (in celo svoje slabosti in pomanjkljivosti) v lu~i svoje “uradne” ideologije. Ko je zamisel o rehabilitaciji, ki je bila - kot cilj in ideolo{ko opravi~ilo dolgo ~asa jamstvo “smiselnosti” kaznovanja, postala hudo problemati~na (za nekatere celo nevarna), sta imanentna retorika in “uradna” ideologija kaznovalnega aparata izgubili svojo kju~no prvino. V vsej ostrini se je zastavilo vpra{anje, kako sploh opredeliti, utemeljiti in poimenovati kaznovanje. Posledica te svojevrstne “krize identitete” je nenavadno ‘ivahno iskanje “nove” kazenskopravne filozofije in “novih” kriminalnopoliti~nih modelov: “justice model of sentencing”, “humane containment”, zamisel o pogojni obsodbi in nadzoru v skupnosti, zasnovanih bolj v smislu “podpore” in “pomo~i” kot “zdravljenja”,21 “selective incapacitation”,22 predruga~ena koncepcija rehabilitacije,23 ideal minimalnega (oz. ukinjajo~ega se) kazenskega prava24 itd. Glede na to, da so najbolj temeljne predpostavke, na katerih se odvijajo razprave o zlo~inu in kazni, danes sporne in problemati~ne, ni ni~ nenavadnega, da se kaznovalni aparat ne more ve~ ideolo{ko reprezentirati - v odnosu do sebe in javnosti - kot “naravna”, “normalna” ali “samoumevna” dru`bena institucija, ki bi bila nekako dvignjena nad zgodovino in vsakokratnimi dru‘benimi, zlasti gospostvenimi razmerji. ^edalje bolj o~itno je, da “delovno podro~je” kaznovalnih institucij, se pravi “zlo~ini” in “zlo~inci”, ne uhaja dru`benim in zgodovinskim dolo~ilnicam. Na ta

PO ZAPORU - KAKO NAPREJ?

. 19

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

br‘kone osrednji . da ne stori ve~ kaznivega dejanja . predikativno sojenje (ki temelji na napovedovanju bodo~ega storil~evega vedenja). ko pa se storilec po prestani kazni vrne v dru‘beno okolje. Dei delitti e delle pene. tretmansko usmeritev. London 1989.v smislu. str. da deluje kaznovalni aparat v korist “dru`be-kot-celote” oz. da je celo svojevrstna “{ola kriminala” (Bentham) ali. da zapor ne pobolj{uje oz.ideolo{kih in teoretskih . po katerem `ivljenjske razmere zapornikov ne smejo biti bolj{e od ‘ivljenjskih razmer najbolj revnih “svobodnih” dr`avljanov. Nekako sredi {estdesetih let se je spro‘il plaz kritik. Why Punish?. Prve izhajajo iz spoznanja kriminogenih prvin dru‘benih struktur in procesov: ~emu rehabilitacija. ki ka‘ejo na to.28 “Realisti” izhajajo iz dejstva. t. da bi se ponovno vklju~il v dru‘bo. Kritiki so izhajali iz zelo razli~nih . “the house of corruption” (Shaw). nasprotno. ki so opozorile na “l’effet zéro” (Cusson): vpeljava rehabilitacije na podro~je kazenskega prava ni imela za posledico manj{e stopnje povratni{tva. kar pove~uje permisivnost in. ki jih opravlja kot represivni in ideolo{ki aparat dr‘ave. Criminological Theory. Rehabilitacija (t. N. nasilno poseganje v obsojen~evo osebnost. Sage Publications. 42-49. slabi represivnost. . na~in je postala problemati~na tudi iluzori~na podmena. krivi~ne sodbe (neenako obravnavanje “enakih” primerov) itd. ne nudi pa mu prilo‘nosti. individualizacijo kazenskih sankcij ipd.Zoran Kandu~ 25 Prim.j. Od tod so izpeljali zahtevo. na drugi strani. Oxford University Press.25 ki so postavile pod vpra{aj malone vsa klju~na vozli{~a rehabilitativnega ideala: t. Torino 1991. Justice en perdition. Soyer. str. do katerih je prihajalo v praksi: nedolo~ene kazni (ki so bile ena izmed posledic individualiziranega sojenja). 173187. Plon. Paris 1982. njegovih dru‘benih funkcij.izhodi{~. A. da kazen prestopnika ne more pobolj{ati (ali “resocializirati”): prestajanje zaporne kazni je za zapornika trpljenje. Oxford 1991.i. druga~e re~eno.. Iz {tevilnih polemi~nih razprav o rehabilitaciji sta se postopoma izoblikovali dve abstraktno zoperstavljeni (antiteti~ni) stali{~i: “realisti~no” in “idealisti~no”.27 K temu je treba dodati {e empiri~ne raziskave. J. Liberalni kriminologi so se osredoto~ili predvsem na zlorabe. Baratta. zamisel o pobolj{anju storilca . Poleg tega pa je zanje rehabilitacija odmik od Benthamovega na~ela “less eligibility”. v dobi utilitarizma in (razsvetljenske) vere v mo~ pozitivisti~ne znanosti (ki naj bi odkrila “vzroke” kriminalnega vedenja oz. P O Z A P O R U . zamisel o pobolj{evanju prestopnika. Sociolo{ke kritike rehabilitacije lahko razdelimo v dve skupini. 120-126. Lilly in dr. ni ve~ mogo~e prikrivati ali tajiti.in tudi najbolj ~islan penolo{ki pojem. videli v uvajanju rehabilitativnih programov nekaj. str. naj 20. Konservativni kriminologi pa so.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .j. R. “Che cosè la criminologia critica?”. 28 Prim. 26 Prim. Razgla{ena je bila za poglavitni smoter kaznovanja. A.kot posledici rabe nekaznovalnih metod) je bila v tem stoletju. kr{itve “~lovekovih pravic”. “Epicenter” ideolo{ke krize kazni je vsekakor razvpiti “zlom” rehabilitativnega modela. str. Edizioni Gruppo Abele. . Walker. “specifi~no razliko” med kriminalci in nekriminalci). {t. 27 Prim. ki “proizvaja” prestopnike in prestopni{tvo? Druge pa se opirajo na raziskave. 1. J. 71-73. v polju “dru`benosti nasploh”: njegove razredne narave (pristranosti). dru‘beno avtoriteto in “potenco” kazenskega prava (vse to pa je po njihovem mnenju26 eden izmed vzrokov nara{~ajo~e kriminalitete).

Kriza rehabilitacije kot kriza njenega razumevanja Danes je potemtakem bolj ali manj nesporno. ki se karakterizira s suho in mra~no resnostjo. zahteve. da stre energijo in pripelje do klavrne prostracije in samoponi‘evanja. kako vpra{ljiva (ali bolje: zmotna) je tak{na predpostavka. 29 F.{e bolj upravi~eno bi smeli trditi nasprotno. ki ni izpolnljiva. po drugi strani pa se {e vedno zavzema za idejo rehabilitacije. izostrenje pameti. Oba skrajna pola v razmi{ljanjih o rehabilitaciji (oz. priostruje ob~utek odtujitve. da je (zaporna) kazen zelo neprimerno sredstvo za spreminjanje prestopnikovega vedenja in vrednot. ^e se zgodi. kazen povzro~a trdoto in hlad. 269-270. str. Na splo{no vzeto.s tem se strinjajo vsi vestni opazovalci. v katerih bi posebno rada rasla ta vrsta glodajo~ega ~rva: .) To. (. potem je tak{en rezultat prav gotovo {e manj spodbuden kot povpre~ni u~inek kazni.j. predvsem zato. ^e je jasno. kazen koncentrira. je~e. obvladovanje ‘elja: kazen s tem kroti ~loveka. Nietzsche..KAKO NAPREJ? . da je zaradi tega dejstva problemati~na ona sama (ali da je zaradi tega problemati~na zamisel o rehabilitaciji). ki po eni strani priznava poraz rehabilitativnih programov. .“pozitivno” (dobrodejno) . Oba sklepa sta problemati~na. krepi odpornost. teoretsko nevzdr‘no). je pove~anje strahu. Kazen in rehabilitacija sta konceptualno PO ZAPORU . ki je v nasprotju z dejstvi): zapor ni. “Idealisti” pa izhajajo iz “voluntaristi~ne” postavke (t. da bi vendarle mogla delovati rehabilitativno. Od tod je iz{la “nova” ideologija tretmana. o kazni nasploh) se opirata na teoretsko sporne “prijeme”. je to prav domneva. (b) kazen naj se reformira.. “Idealisti” pa imajo na vesti “idealisti~no prevaro”: postavijo se na stali{~e norme. vendar ga ne dela “bolj{ega”.Problemati~na “problemati~nost ” zlo~ina in kazni kazen v prvi vrsti “onemogo~i” (oz. Videli smo. da bi se na ta na~in zoperstavila “hegemoniji” neoklasi~nih teorij kaznovanja. kaznilnice niso nedra. se je sicer dobro zavedal ‘e Nietzsche: “Pristno grizenje vesti je prav med zlo~inci nekaj skrajno redkega. ^e je kaj sporno (oz. od tod ne sledi. brez sleherne rehabilitativne prvine. 4. “Realisti” zagre{ijo “naturalisti~no prevaro”: normo izpeljejo iz dejstev. da od tod kriminologi izpeljujejo dva povsem razli~na sklepa: (a) kazen naj bo samo kazen. “izlo~i”) “nevarnega” storilca: negativna specialna prevencija naj stopi na mesto pozitivne specialne prevencije. ki v mnogih primerih neradi in navkljub svojim ‘eljam dajejo tak{no sodbo. kar je v glavnem mogo~e dose~i s kaznijo pri ljudeh in ‘ivalih. Ljubljana 1988.vpliva na posameznika. 21 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . H genealogiji morale. vendar bi mogel postati kraj in sredstvo resocializacije. Slovenska matica. 267268.”29 Klju~na za razumevanje tako kazni kakor rehabilitacije je njuna pojmovna razlo~itev. da zapor lahko . Tega. da kazen v splo{nem ne rehabilitira (niti tega ne more po~eti).

ki jo je odredil sodnik na podlagi individualizacije glede na konkretno dejanje. O temelju morala. da je ‘e zapor kot tak kazen: “Obsojenci gredo v zapor. na drugi strani. vendar ne glede na krivi~nost (protipravnost) ravnanja (tako kot kazen) niti pred individualizacijo kazni. To nikakor ni istore~je. str. 31 E. “indeksikalna” (Garfinkel).glede na konkretno osebo. ne pa zato. Smoter izvr{itve zaporne kazni je kaznovati v skladu z zakonom. ampak ZARADI oz. glede na njegovo “nevarnost” ali nemara “pobolj{ljivost”). se pravi z ozirom na njene idiosinkrati~ne potrebe. katerih temeljna funkcija je ohranjanje obsojen~evega dostojanstva in njegovih ~love{kih potencialov. kar presega kaznovalno vsebino zakonsko dolo~ene sankcije. ki ni . “smoter” ali “opravi~ilo”. kdo ga je storil in v kak{nih okoli{~inah: normativna presoja ravnanja (in ne storilca kot takega. nedopustne) stranske u~inke zaporne kazni. ne zadostuje upo{tevati zgolj ravnanje kot neke vrste “abstraktno” entiteto. ker je to kazen. se kajpada bistveno razlikuje od utilitarnih koncepcij. 12.Zoran Kandu~ 30 Prim. Da bi oceniti (vrednostno presodili). str. . 58-70. da bi bili v zaporu kaznovani. nekaj. mora biti individualizirana. marve~ tudi to. Individualizirana pomo~ je celo neogibno potrebna. Zavedati se je pa~ treba. strogo vzeto. npr. Edini na~in. Kot taka mora biti seveda individualizirana. NAVZLIC kaznovanju (ali zoper kaznovanje). Greenwood Press. ampak . se pravi v sklopu kaznovalnega procesa. Rehabilitacija pri tem ne more biti niti “temelj” (razlog) kaznovanja. bi morala biti) vselej “konkretna” (Hegel) oz. trpljenja) ima svoj “razlog” in “mero” v zlo~inu. ali je konkretno dejanje krivi~no . ki se ne izvr{uje kot smoter kaznovanja. konkretne oblike pomo~i). Beyond Punishment. Bratstvo-jedinstvo. Schopenhauer. okolje.in niti ne sme biti . zami{ljena kot “sila”.za razliko od kazni . vendar ne v odnosu do storilca (npr..do te mere. Novi Sad 1990. po{kodbe zdravja (v njegovi dru‘beni. Rotman. da ga je mogo~e (ali celo treba) “ukiniti” s kaznijo. P O Z A P O R U .v kvalitativnem in kvantitativnem smislu30 . Ob tem je seveda 22.”31 To med drugim pomeni. da so vse nadaljnje {kodljive reperkusije inkarceracije. A. ireduktibilni: kazni ni mogo~e izpeljati iz rehabilitacije in obratno njuna teoretska in vrednotna izhodi{~a se v dobr{ni meri razhajajo.32 V nakazani optiki se rehabilitacija prika‘e kot pravica obsojenca (in.odvisna od meril kriminalnopoliti~ne u~inkovitosti: obsega namre~ razli~ne oblike pomo~i. kot dol‘nost dr‘ave). 32 Opiramo se na Rotman. ki odtujuje in razoseblja ipd.. . Rehabilitacija. Kazen (zavestno zadajanje bole~ine oz. 161. New York 1990. ampak v odnosu do njegovega ravnanja. ki (naj) nevtralizira neza‘elene (oz. niti njena “mera”. str. usmerjenih v prepre~evanje povratni{tva. je pozitivni program rehabilitativnih ukrepov. kako prepre~iti ali vsaj kompenzirati te neupravi~ene deprivacije. Individualizacija glede na dejanje in individualizacija glede na dejavnika se potemtakem logi~no ne izklju~ujeta: prva je temelj odlo~itve o kazni (ki jo dolo~i sodnik). druga pa je temelj izbire rehabilitativnega ukrepa (oz.. da obsojenec ne bi bil podvr‘en kazni (trpljenju). Da bi bila kot taka pravi~na.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . zakaj to je ‘e moralno vpra{anje) je (oz. ki je stro‘ja od tiste. ibid. psihi~ni ali telesni razse‘nosti).

behavioristi~nimi tehnikami. ki vodi v postopno deprizonizacijo. da se na ravni tako opredeljene rehabilitacije sploh ne zastavlja ve~ problem “odve~ne” ali “neuresni~ljive” rehabilitacije. Penn leta 1682. usmerjenih zoper negativne u~inke zaporne kazni. medikamentozno ali elektrokonvulzivno terapijo ipd. ki preneha biti zapor. stigmatizacija. psihokirur{kimi posegi. du{evne in socialne integritete obsojencev. marve~ tudi zaradi odsotnosti ukrepov.pozdraviti vsako izbolj{avo. odpiranje zapora navznoter in navzven.KAKO NAPREJ? .j. ubogljivega dr`avljana. ki so. Seveda je z gledi{~a rehabilitacije najbolj{i tisti zapor. Dasiravno noben zapor ni primerno okolje za rehabilitacijo. Rehabilitacija je v tem smislu pravzaprav “prakti~na” antiteza kaznovalnosti: oblika “fakti~nega” (dasiravno postopnega in nepopolnega) abolicionizma. Gledano iz diahrone perspektive. je potrebna tudi rehabilitacija: ravno zato. desocializacija ipd. terapevtski model z zdravljenjem. zagotavljanje telesne.in celo najbolj neprizanesljivi kritiki zaporne kazni priznavajo. pedago{ki model pa s socialnim u~enjem. ki PO ZAPORU .Problemati~na “problemati~nost ” zlo~ina in kazni jasno. denimo. se pravi. Imenovali bi ga lahko tudi model izolacije. ki ne ravna v nasprotju z veljavnimi zakoni. tudi razlog aktualne krize kaznovanja. s “pranjem mo`ganov”. povezane z “dru`beno prilagojenimi” storilci (npr. Model rehabilitacije kot pravice obsojenca izhaja iz predpostavke. Kaznilni{ki model ima dve razli~ici: model vsiljene discipline in model prostovoljne discipline. “belimi ovratniki”) in “nepobolj{ljivimi” storilci. Zgled prvega je bil “Pobolj{evalni dom” v Pennsylvaniji. kakr{ni so. spreminjale so se zgolj metode njegovega doseganja: kaznilni{ki (penitenciarni) model je posku{al z discipliniranjem.iz rehabilitativnega zornega kota . ki to ni ve~. da bi skr~ila na minimum vse tiste problemati~ne posledice prestajanja zaporne kazni. humanizacijo ‘ivljenjskih razmer. Utemeljen je na etiolo{ki razlagi. pa obstajajo bolj{i in slab{i zapori: zato ka‘e . katerih temeljni cilj je bil zami{ljen izrazito pragmati~no: “kreacija” koristnega. omogo~anje izobra‘evanja. 5. je tako opredeljen smoter ostajal ves ~as isti. poslab{anje zdravja. npr. ki ga je ustanovil W. lojalnega. Dokler pa zapor obstaja . zdravstvenih storitev ipd. depersonalizacija. Zato je treba obsojenca osamiti za zaporni{kimi zidovi. da zaenkrat ne poznamo bolj{e alternative za omejeno skupino skrajno nevarnih storilcev -.. t. ki pojasnjuje kaznivo dejanje kot posledico kvarnih vplivov dru‘be. med drugim. da pravice prestopnika niso ogro‘ene zgolj zaradi prisilnih (paternalisti~nih) posegov v njegovo osebnost. 23 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Rehabilitacija kot pravica obsojenca Ideal rehabilitacije kot obsojen~eve pravice se bistveno razlikuje od vseh zgodovinsko udejanjenih modelov.

da izvr{evanje kazni ne bi imelo za posledico nezakonitih/protipravnih deprivacij. da je kaznivo dejanje rezultat nau~enega vedenja oz. ki je izpostavljen oz. Ideal rehabilitacije kot obsojen~eve pravice implicira odpoved utilitarnim ciljem. ki omejuje ali 24. vzdr‘nostjo in prizadevnim sodelovanjem v vzgojnem procesu si kaznjenec postopoma prislu‘i odpust na prostost. rednostjo in ideolo{ko indoktrinacijo (s pridigami. ali je le-to “pravi~no”. denimo. Utemeljen je na metodi nagrajevanja (pridobivanja ugodnosti) in kaznovanja (izgube ugodnosti): z zglednim vedenjem. P O Z A P O R U . ki gredo preko mere “pravi~ne” kazni).. kontemplacijo. Model u~enja ne temelji na individualiziranem tretmanu posameznih obsojencev. manipulativnih tehnikah spreminjanja ~lovekove osebnosti. Rehabilitacija je tu zami{ljena kot “reedukacija” oz.v bistvu “humanisti~ni” (za razliko od avtoritarnega) . ~e je ne spremlja rehabilitacija. Utemeljen je na biolo{kih in psiholo{kih etiolo{kih razlagah. Najve~ sodobnih kritik rehabilitacije je naslovljenih ravno na tovrstni model. sodnem nadzoru izvr{evanja kazenskih sankcij ipd. znanja in motivacijsko strukturo. iskanju “alternativnih” (manj pogubnih ali vsaj ne kontraproduktivnih) sankcij. ne glede na to.trpljenju.prestopnika njegove “kriminalnosti”. ki naj kompenzira spodletelost primarne socializacije. “resocializacija”. zastra{evanju ipd. ki naj razvijajo sposobnosti. Omenjeni . Njegova vrednotna “podstat” je po eni strani pravna (prizadevanje. kakr{en je. branjem religioznih spisov ipd. po drugi strani pa omogo~ajo pozitivni vpliv od znotraj. Njegov cilj je ozdraviti . posledica neustreznega u~enja v procesu primarne socializacije. Terapevtski model se je pojavil v za~etku tega stoletja. vsiljenem “zdravljenju”. ker ne pobolj{uje (zakaj to ni in niti ne more biti njena funkcija): problemati~na je. omejevanju vsakovrstnih deprivacij. po drugi strani pa moralna (pomo~ nekomu. prostovoljnem sodelovanju.). prepre~evanje povratni{tva. . Po vsem povedanem je nemara la‘je razumeti bistvo sodobne krize kaznovanja (in rehabilitacije). Pedago{ki model pa izhaja iz podmene. Njegov cilj je pobolj{ati prestopnika z u~enjem samodiscipline in odgovornosti. Model prostovoljne discipline bi lahko ozna~ili tudi kot “sistem progresivnih stadijev” (prvi ga je realiziral C.z znanstvenimi metodami (ne pa z religiozno ali moralno indoktrinacijo) . “zakonito” ali “zaslu`eno”). zasnovan po medicinskem zgledu. delavnostjo. vendar v strogi ti{ini). z delom (v samoti ali skupaj z drugimi kaznjenci. ampak na pridobivanju socialnih izku{enj. Machonochie leta 1840 v avstralski koloniji Norfolk Island). zagotavljanju realnih mo‘nosti za ponovno vklju~evanje v dru‘bo. ampak na krepitvi (ali vsaj ohranjanju) ~love{kih potencialov. .model ne temelji na strogi disciplini.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .Zoran Kandu~ po eni strani prepre~ujejo negativne vplive od zunaj. podvr‘en predvsem psihi~nemu . npr. prisilnem delu. “pozitivnem oja~evanju”. Kazen ni problemati~na. ki vidijo v kaznivem dejanju “simptom” patolo{ke kriminalne “dispozicije”.

ali pa ~e je njen cilj “normalizirati” prestopnika z raznovrstnimi scientisti~nimi (nasilnimi) metodami.j. se obdaja z morjem privilegijev. na ta na~in. ^e pa si vladajo~a “elita” po mili volji prila{~a (nekdanje) “dru`beno” premo‘enje. danes {e najbolj problemati~na zato. ki naj po cele dneve dela. iur. politi~no organizirani v “pravno” in “socialno” dr`avo (ki upo{teva celo “~lovekove” pravice)..KAKO NAPREJ? . protipravnosti . da je mogo~e zgolj s kaznovanjem “problemati~nih” posameznikov “re{iti” problem. paktira s cerkvenimi strukturami. ki se zgolj imenujejo “kazniva dejanja”. razmetava z dru‘benim bogastvom. pohlevne doma~e ‘ivali. Kazen je. problemati~en. “znoj. pridnost. ker ne zmanj{uje povratni{tva (v primeri s “klasi~nimi” kaznovalnimi metodami): problemati~na je. ~e ni zami{ljena kot pravica obsojenca do pomo~i med prestajanjem kazni. dasiravno .. ki si jih sama postavlja) produkcijska sredstva. marve~ zoper bagatelna ravnanja. t. Kaznovalni aparat je. ~e ni usmerjeno zoper “zlo~ine”. je to “tatvina”. ker nikakor ni ve~ “jasno” ali “samoumevno”. ~aka na delo ali se izobra‘uje zgolj zato. monopolizira politi~no odlo~anje. da bi lahko delal). 25 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . “tr`no” urejeni dru`bi. da krepi iluzorno prepri~anje. “smoter” kaznovanja). terja od ljudi “zmernost. mag. [e ve~. nadalje.to niso. privatizira (“divje” ali “civilizirano”/”evropsko”.glede na koli~ino svoje krivi~nosti oz. dobro znana penologom.i. mladi raziskovalec na In{titutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. se pravi v skladu s “pravili igre”. kaj sploh je “zlo~in”. “kaznivo dejanje”. npr. sili ljudi v vlogo nosilca “delovne sile” (dobrovoljnega enodimenzionalnega robota oz. PO ZAPORU . za katero se skriva trpka realnost zaporni{kega ‘ivljenja. {e bolj pa zapornikom samim. se pravi njen edini sprejemljivi “razlog” (pa tudi “mera”). ^e nekdo ukrade kolo (ali avtomobil). kolikor deluje zgolj kot ideolo{ka krinka (t. samo‘rtvovanje in samozanikanje” (t. nenazadnje. samoodpovedovanje. Zoran Kandu~. Non plus ultra. Problemati~na je tudi. kaznovanje je problemati~no. Rehabilitacija ni problemati~na.j. se vse to imenuje “normalno” ravnanje v “demokrati~ni”.Problemati~na “problemati~nost ” zlo~ina in kazni prepre~uje njene {kodljive (protipravne) u~inke. solze in kri”) itd. kolikor odvra~a pozornost od dru‘benih vzrokov kriminalitete in kolektivne dru‘bene odgovornosti za vrsto negativnih pojavov. ustvarja profit. ki v resnici korenini v temeljnih dru‘benih strukturah in procesih. ubogljivost.

P O Z A P O R U . .Lucien Morin 26. .K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

~etudi pogosto nerazre{enih podmen o izobra‘evanju. imamo vtis. z najbolj radikalnim od na~inov odvzema ~lovekove svobode . ~loveku in pravi~nosti.zaporom? Skupaj z vami bi rad premislil nekaj lastnih pogledov in idej o tej tematiki. da so malone vsi obstoje~i odgovori na majavih nogah spri~o nelagodja in nezadovoljstva ob soo~enju. * Pri~ujo~o razpravo je Lucien Morin napisal po kon~anem informativnem seminarju o izobra‘evanju v zaporih. 27 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . mesta in funkcije zaporskega izobra‘evanja. izobra‘evanja v zaporu. Poleg tega imamo vtis. iii) o cilju kaznovalne pravi~nosti. ki sta ga sponzorirala kanadska Odprta univerza (Open University) in Ministrstvo za notranje zadeve (Home Office) leta 1984. s trdovratno upornostjo protislovnih realitet: kako lahko nekdo zdru‘uje in poravnava najbolj znamenito od osvobajajo~ih stremljenj . A ne glede na na{o izbiro.izobra‘evanje. se mora vsak od teh naposled spoprijeti z osnovnim vpra{anjem: “Zakaj izobra‘evati v zaporu?”. ii) o mimeti~ni naravi ~loveka. da se do jasnej{ega razumevanja vloge zaporskega izobra‘evanja lahko enostavneje dokopljemo prek razumevanja nekaterih na{ih tesno povezanih. kot da se nam ponuja v izbiro preobilje teoretskih utrinkov. kot v danem primeru.KAKO NAPREJ? . ali bolje re~eno. glede narave. skoz razmislek o treh vpra{anjih: i) o cilju izobra‘evanja. kako koncept razsojanja lahko slu‘i kot vez med omenjenimi podmenami. PO ZAPORU . Nameravam pokazati.Vzgoja in izobra`evanje ali nasilje pravi~nosti Lucien Morin Vzgoja in izobra`evanje ali nasilje pravi~nosti* Soo~eni z izzivom. Za namene te razprave bom poskusil pokazati.

in njena paidea bo natanko njena sposobnost. za kar menimo. da naj bi oseba s paideo bila. najprej obstajati dolo~ena pravila. Podobno tudi izobra‘evanje odraslih. ali da bi na primer na vpra{anje: “Kaj je umetnost?” kdo odgovoril z opredeljevanjem kiparstva. kot da bi na vpra{anje: “Kaj je znanost?” kdo za~el odgovarjati s tem. kar velja za resni~no znanstveno vednost o predmetu. da bi mogli natan~no vedeti. ki je zna~ilna za poklicno usposabljanje ali korektivno izobra‘evanje. pou~evanje matematike na osnovno{olski ravni. . na na~ela postopanja. univerzalno izobra‘ena oseba poseduje kvaliteto . P O Z A P O R U . Zato morajo v preu~evanju narave. ki jih je treba jasno izpostaviti. da v vsaki disciplini ali polju intelektualnega prizadevanja. kakor tudi umetnosti ne na kiparstvo. V svoji razpravi O delih ‘ivali (639 a. kar je re~eno. ali pa ima lahko dolo~eno paideo.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . kot tudi na drugih podro~jih. Nimajo ne iste metode ne istih ciljev. Meri na metodologijo. obstajata dva mo`na na~ina pristojnosti. s pomo~jo katerih je mogo~e soditi o prav{njosti na~ina postopanja. da se zastavljeno tematiko obravnava bolj s preudarjanjem o smotru korektivnega izobra‘evanja kakor pa prek reflektiranja cilja izobra‘evanja. Je nekaj podobnega. Druga~e re~eno. predstavljeno dobro ali ne. da pristojnosti specialista ne smemo zamenjevati s pristojnostjo izobra‘ene osebe. ciljev splo{nega izobra‘evanja ni mo~ presojati z metodo. Tak pristop je lahko zavajajo~ in vzrok kratkovidnosti. kaj je to. poklicno usposabljanje in ekonomika gospodinjstva niso istovetni. Tak{no po~etje je metodolo{ko napa~no. Toda znanosti ni mo~ omejiti na biologijo. denimo biologijo ali fiziko. da to po~ne. kajti to sposobnost je seveda mogo~e imeti tudi v zvezi s kakim omejenim podro~jem. kar je predstavljeno. zakaj. ki jih gre verjetno pripisati intelektualni nestrpnosti in prenagljenosti ali pa profesionalni izkrivljenosti na{ih specializiranih mentalitet. in je prek slednje sposoben korektnega razsojanja o tem. 1-15). ~lovek lahko poseduje nekaj. ali je to. tako v najvi{jem kot v najni`jem. ali je to. Cilj izobra‘evanja odraslih ni istoveten s ciljem poklicnega usposabljanja. . medtem ko je v drugih omejena na neko posebno podro~je. niti cilj korektivnega izobra‘evanja ni istoveten s ciljem pou~evanja matematike na osnovno{olski ravni.biti 28. ki jo ‘eli Aristotel na tem mestu izpostaviti. V dolo~enih primerih je ta sposobnost raz{irjena na skorajda vse predmete. Podu~i nas o tem. ~evljarstva ali logike. resni~no ali ni resni~no. Aristotel pojasnjuje. in (ta) so povsem lo~ena od tega.” Poanta. kakor tudi biologija ni vsa znanost. In kiparstvo nikakor ni vsa umetnost. je zelo temeljna. neredko lahko vidimo. “Zdi se. To je resni~no tisto. da bi definiral posebne znanosti. Nadalje in br‘kone tudi pomembneje. kar ho~e kdo izvedeti. Cilj izobra‘evanja Iz razlogov.Lucien Morin 1.

vendar to ni na{a tema.psihologije. PO ZAPORU . z namenom izbolj{ati njihove mo‘nosti zaposlitve. ki se razlikuje od kvalitete . da bi se zmanj{ala verjetnost njihove ponovne vklju~itve v kriminalne dejavnosti po odpustitvi. utegne kdo vpra{ati? Kar precej.ki se ukvarjajo s korekcijami in rehabilitacijo. da bi bila univerzalno izobra‘ena oseba posebno kvalificirana za to. 3. naj bi bil v ~asu odpusta vsak zapornik funkcionalno pismen. ~eprav je udele‘ba v izobra‘evalnih programih prostovoljna. ki ga zastopa Popravna slu‘ba. Po drugi strani pa se zdi. pa ni evidentno. . U~en jedrski fizik. denimo. Da bi moralo biti izobra‘evanje. Education and Training Division. 2.) o smotru zaporskega izobra‘evanja: 1. da se problem naslavlja z gledi{~a specializiranih disciplin . Slednji izkazuje obvladovanje dolo~ene metode postopanja. zakaj je na{ jedrski fizik ne le v zmoti. Na{a tema zadeva izobra‘evanje. 29 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da je izobra‘evanje v zaporu istovetno s korektivnim izobra‘evanjem ali da je cilj izobra‘evanja istoveten s ciljem korekcije. Seveda bi bilo mogo~e diskutirati o primernosti pojmovanja korektivnega izobra‘evanja. Trdim. ki mu omogo~a dosegati posebne izsledke njegove znanosti ali discipline in zgolj te in tak{ne izsledke. da je eden glavnih vzrokov. junij 1979. Correctional Service of Canada. kriminologije.1 Torej je smoter korektivnega izobra‘evanja odvrniti od prihodnje kriminalne dejavnosti. Kar pa vendarle vemo. na primer. To.biti specialist. ki bo prispevala k stabilnosti in varnosti zavoda. ni razvidno. zakaj je 1 “The Purpose of Correctional Education”.KAKO NAPREJ? . op. sociologije itd. da bi to izvedeli. O cilju izobra‘evanja se presoja z orodji posebnih tipov znanstvene vednosti. na na{e vpra{anje “Zakaj izobra‘evati v zaporu?” Slu‘ba odgovarja z navajanjem smotrov korektivnega izobra‘evanja in domneva. o umetni{ki stvaritvi ali o eksistenci boga. za kar nam ravnokar gre. Tretji smoter korektivnega izobra‘evanja je zagotoviti zapornikom smiselno zaposlitev. kakor tudi ni na~ina. ali gre tu morda za apriorno sodbo. je. da pove. ampak se tudi ne zaveda njene svojske u~inkovitosti in njenih omejitev. prev. Z drugimi besedami. kajti to. Kaj ima vse to opraviti z izobra‘evanjem v zaporu. Oglejmo si za trenutek naslednja stali{~a Kanadske popravne slu‘be (Correctional Service of Canada. ki navaja k sklepanju v dolo~eni smeri. znanje in stali{~a zapornikov. izbolj{ati zaposlitvene mo‘nosti in pismenost ter prispevati k varnosti v zaporu. bi zlorabil metodo svoje znanosti. Drugi smoter korektivnega izobra‘evanja je omogo~iti zapornikom pridobitev akademskih in poklicnih spri~eval. ~e bi jo uporabil kot na~elo presojanja. Prvi smoter korektivnega izobra‘evanja je izbolj{ati sposobnosti. je poskus vzpostaviti primeren pristop k vpra{anju “Zakaj izobra‘evati v zaporu?”. 22.Vzgoja in izobra`evanje ali nasilje pravi~nosti izobra‘en. ko posku{a privzeti svojo znanstveno metodo v zvezi z vpra{anjem o eksistenci boga. vse izobra‘evanje v zaporu korektivno.

voditi na tak{en na~in. da bi se pred nami izrisala nova slika realnosti. Dati mu jo je treba v pravi obliki. P O Z A P O R U . ~esar ne poseduje. ki jih pa sam po sebi sploh nima in jih ne more ustrezno razviti. da mora postati nekdo. tako kot podpiratelj. pravi Varro: dojilja hrani otroka. vzdr‘evati. . se pravi. da bo otrok sam kju~ni dejavnik svojega bivanja in postajanja. ki je skladna z otrokovimi sposobnostmi po‘iranja in prebavljanja. ki ima kvalitete tistega. kar pa ga vendarle vzdr‘uje. nekaj. Toda tisto. tako. kakr{nega otrok potrebuje. ni karkoli. op. Zakaj ne bi za~eli na samem za~etku. kot opogumljevalec. da mora u~itelj voditi otroka. Educit obsterix. postaja del njega. njegove celotne biti. Toda izobra‘evanje prihaja tudi od educo. intrinzi~ne vrednosti. V obeh primerih se temu spoznanju pridru‘uje {e neko drugo. je cilj izobra‘evanja. bolj bo ~lovek. na napa~nih na~elih. Dati pomeni tukaj podpreti. hraniti. ta. voditi). Torej je v prvotnem pomenu izobra‘en tisti otrok. saj glede na na{a izhodi{~a. otrok in agogein. kar bi morali preu~iti najprej. Zato. Pravilnej{e kvalitete ima. druga~e tudi nismo mogli. ki je izra‘eno v upo{tevanju otrokove potrebe po pomo~i ali vodenju. etimologiji? V na{i tradiciji izobra‘evanje (education. pomagati s spodbujanjem. prev. V tem drugem smislu je izobra‘en otrok tisti. S tega prvega gledi{~a je torej narava izobra‘evanja ta. ki pravi. V obeh primerih besede izobra‘evanje gre torej za pri~akovanje. nekaj. dajati. zakoreninjena v specializiranih disciplinah. pristavlja Varro: babica vodi otroka iz maternice in mu pomaga priti na svet. bolj kot bo podprt z izobrazbo. domnevam. ustvarjalnih energij. dajati ‘ivljenjsko snov. pomagati. Podpreti ob upo{tevanju otrokovega notranjega razvoja. Educat nutrix. niti se mu ne daje indiskriminatorno. kar potrebuje. Vedno smo naslavljali bolj korektivno izobra‘evanje kakor pa izobra‘evanje. v teko~i obliki. Od tod beseda pedagog (pais. kar je osnovne. kar pomeni dobesedno. kar se mu daje. ki mu pomagamo k pravilni usmeritvi in ki ga pravilno usmerjamo. kar je.) izhaja iz latinskega educo. ve~ biti ima.Lucien Morin vpra{anje ostalo zelo diskutabilno vse do danes. da to. ki je nahranjen. da nekdo postane on sam.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . 30. “za roko”. Proces odra{~anja in rasti se za~enja v okviru posameznikovih ‘ivljenjskih. Otroku se daje nekaj. O~itno je. kar bo prispevalo k pridobivanju in asimiliranju teh pravilnih kvalitet. ^e bi nam to uspelo izpeljati z vsaj minimalnim uspehom. pri jeziku. . Hrana mora biti hkrati dobre kakovosti in biti dobra otroku. da se polno razvije v samega sebe. voditi. to pa lahko storimo le skoz {ir{o optiko filozofije izobra‘evanja. Toda otrok potrebuje mno{tvo pravilnih kvalitet. da v svojo bit inkorporira ustrezne kvalitete. dobro nahranjen in sit. are. ere. Od tod tudi srednjeve{ki izraz manu ductio. da so se ga lotevali z napa~no metodo. ki bi zavezovala k novi presoji o cilju izobra‘evanja v zaporu. kar pomeni potegniti od/iz.

denimo. ali predmet pred njim je ali ni dolg. zv. to nekaj prvotnega. vsak akt razsojanja nujno implicira dve stvari: tisto.moralne sodbe. s katerim primerjamo ali merimo nekaj drugega. mora biti znano prej. Dalje. 1969. tri metre. natan~neje razumljeno. da so izobra‘ene? Med vsemi odgovori. nujno podmeno postaviti pogoj homogenosti. Neustrezna merila ali na~ela razsojanja ne omogo~ajo primernega ali dobrega razsojanja. nekaj. O hitrosti sodimo tako. kar v tem pogledu pripada ~love{ki dejavnosti? Seveda. ki ne ve. Toda. kar je posebna zna~ilnost ~love{kih oseb. XXX. Toda ta kvaliteta mu ni dana na samem izhodi{~u. da je v njih nekaj. ~e naj bo kakr{nakoli vsebina merjena s kako drugo in skoznjo. o morali sodimo z moralnimi na~eli. sposojenimi od biolo{kih 3 Ernst Cassirer. ni ni~ drugega kakor merjenje. Treba jih je spraviti na eno in isto mersko enoto. politi~ne sodbe. tisto. adolescent(-ka) ali odrasla oseba. intelektualne sodbe. Potemtakem nih~e. Prav gotovo obstajajo razli~ne vrste razsojanja . Ali ne obstaja onkraj ravni samoohranitve in rasti. je. izobra‘evati prvotno pomeni spodbujati sposobnost razsojanja. se pravi. naslednje vpra{anje se glas: “Kaj je razsojanje?” Ernst Cassirer v poglavju o Kuzanskem uporablja formulacijo. Mora rasti in se razvijati. Treba jo je vzgajati in voditi . Zatorej. ko pravimo. s katero o njej sodimo.izobra‘evati. The Individual and the Cosmos in Renaissance Philosophy.KAKO NAPREJ? .ali medicina ali poklicno usposabljanje ali karkoli drugega. kar je skupno vsem primerkom razsojanja. 31 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . itd. ne more presoditi. New-York. kot je opozoril Cassirer. Kajti ~lovek je racionalno bitje in specifi~na zna~ilnost ali kvaliteta njegove vrste je kvaliteta racionalnosti. PO ZAPORU . najdemo enega. ki je {e posebno razsvetljujo~a za na{o tematiko: “Vsaka vednost predpostavlja primerjanje. na~ela razsojanja. za mersko enoto. predno lahko slu‘i za merilo. ki se ponavlja: izobra‘ena oseba je razsodna oseba bodisi da je ona ali on. kot nekaj prvotnega. kajti kaj je dostojanstvo brez sposobnosti ovrednotenja ali svoboda brez ob~utka za pravilno izbiro ali mo~ brez vodila pravi~nosti ali etika brez pravilne presoje . o kateri sodimo. {t. da jih je treba vzgajati ali izobra‘evati? In ali ne gre za specifi~no kvaliteto ~love{kih oseb. Toda. Harper Torchbooks. ko pravimo. Culture. na primer. vsako razsojanje implicira nujno podmeno o homogenosti. da je razsojanje v bistvu proces primerjanja in merjenja. morajo biti po naravi podobne stvarem. kar se razume kot na~elo. in ono. otrok. lahko trdimo. kot pravi Warren Murray4. Z drugimi besedami. kot tudi o teolo{kih vpra{anjih ne razsojamo s standardi. Vse drugo je na nek na~in drugotno. kolik{na je dol‘ina merske palice. moramo kot prvo. o katerih z njihovo pomo~jo razsojamo. 4 Glej “Scientific and Humanistic Education and the Notion of Paideia”. ki jo ima ~lovek skupaj z drugimi ‘ivimi bitji. 1964. ki po svoji plati. Drugi~. 3. Na{e merske enote. to na~elo. O vremenu. ki so bili dani v zgodovini civilizacij.Vzgoja in izobra`evanje ali nasilje pravi~nosti A gre {e za nekaj ve~. ne sodimo z matemati~nimi na~eli. da za merilo uporabljamo ~asovno pripravo.”3 ^e vednost nadomestimo z razsojanjem.

se pravi. Zdaj bi ‘e morali jasneje uvideti. Toda. tistih meril. kar ve. . ki je nadrejeno specializiranim sodbam katerekoli specifi~ne usposobljenosti. ki je sposobna dajati tak{ne sodbe. La construction du réel chez l’enfant. Polo‘aj otro{tva je v tem pogledu {e posebno ob~utljiv. mora najprej vedeti. z uvajanjem “objektivne” zavesti v epistemi~no strukturo uma. ki je kompetentna v matematiki. vsako razsojanje implicira.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da ne ve. Mora biti izobra‘en. Da bi bil kdo sposoben korektnega razsojanja. Glede drugega. od tistega. niti povzro~eni s sebstvom. bi se smeli pomakniti k naslednji obravnavi. ~e re~emo. razsojanje sili v uklonitev in priznanje. [ele potem. da so korekcije istovetne z izobra`evanjem. Z drugimi besedami. da mora biti tisti. za~enja kanadska popravna slu`ba s postuliranjem tega. zaenkrat ni treba postavljati pod vpra{aj. in tega ne bi smeli zamenjati z drugimi. ki so po svoji strani nerazlo~ljive emanacije sebstva. Tega. da slepa. da bi mogli dobro razsojati. Otrok se ne rodi s to razlo~evalno sposobnostjo. da zanemarja prvotni premislek o izobra`evanju. kar je {e pomembnej{e. se mora na{ odgovor ravnati predvsem glede na razsojanje kot cilj izobra`evanja. Tudi to. tistih stvari. ~esa vsega ne ve. da je razsojanje.Lucien Morin 5 J. celo v samorehabilitaciji. da jih je mogo~e uporabiti kot orodja za pospe{itev razvoja univerzalnega razsojanja. S tak{nim ravnanjem nas zavaja. absolutno prvo na~elo. ko smo preudarili ta cilj. je drugo vpra{anje. Glede prvega. ~esar ne ve. Piaget opisuje ta fenomen s premeteno sofistikacijo: “Asimilacija in akomodacija se postopno razvijata iz stanja kaoti~ne nediferenciranosti v stanje diferenciranosti s pomo~jo korelativne koordinacije. da obstajajo zunanji svetovi. {ele potem. Geneza njegovega intelektualnega napredovanja razkriva. se pravi. Neuchatel. o katerih smo govorili. da razsojanje transcendira globalisti~no konfuzijo. Izobra‘eno razsojanje.”5 Z drugimi besedami. da ima bolj malo avtonomne razsodnosti. On sam je del stvari. Piaget. prispeva k ugotovitvi. P O Z A P O R U . poudariti ‘elim naslednje: prvi cilj izobra‘evanja je izobrazba kot sposobnost univerzalnega razsojanja. Prav tako bi morali biti sedaj sposobni uvideti. se pravi. Izobra‘ena oseba je najprej in predvsem oseba. ki sodi. Kajti to. v tem pogledu. ki niso identificirani. ^e se torej vrnemo k na{emu za~etnemu vpra{anju “Zakaj izobra`evati v zaporu?”. da matematika. ~e se ne motim. o katerih sodi. kaj pomeni. da je cilj izobra‘evanja razviti razsodnost. 1963. priveden k védenju. . “univerzalno” razsojanje. Delachaux et Niestlé. subjektivna afirmacija ne koristi vednosti. da bi 32. Tretji~. najprej sposoben razlikovati to. majhen otrok ne ve. avtomehaniki ali. torej. avtomehanika in korektivna terapija zahtevajo svoja lastna partikularna na~ela razsojanja ali da le-te slu‘ijo svojim lastnim specifi~nim ciljem. znanosti. se pravi. ponuja alternativo subjektivnemu egocentrizmu. o katerem govorimo. in {ele potem oseba. tisto. ki jih potrebujemo. pomagati v odkrivanju ustreznih na~el razsojanja.

da so ~love{ki mo‘gani velikanski stroj za posnemanje. Nevrologi nas pogosto opozarjajo. da so ugodili zahtevanemu smotru temeljnega izobra`evanja. To. Navezujem seveda na mimeti~no naravo ~loveka. Njihovo vztrajanje pri kognitivnem in moralnem razsojanju. medtem ko se je v zahodni tradiciji vse od Platona dalje ohranjal reprodukcijski ali reprezentacijski vidik mimesis - PO ZAPORU . 1). 33 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da o~itna lagodnost. izhaja iz na{ega dolgoletnega nepoznavanja mimeti~ne narave ~loveka in njene nenavadne in dozdevno neizogibne posledice . potem je razlog uspeha v tem. “Posnemanje je ljudem prirojeno ‘e od otro{kih let. da. Upal bi si celo trditi. In ~e dr`i. se pravi. ko dodaja. Des choses cachées depuis la fondation du monde. Paris. VI. se pravi zahtevi po izobra`eni osebi s sposobnostjo razsojanja in pravilnega razsojanja. 1978. “^e bi ~lovek nenadoma prenehal posnemati.‘rtvovanja. Pa si podrobneje oglejmo vsakega od teh dveh vpra{anj. da jim pri tem delam hudo krivico. Stephena Duguida in Douglasa Ayersa pri uveljavljanju tega. ampak najbr‘ simptom resnej{ega nerazumevanja. izra`am prepri~anje. da je ~lovek racionalna ‘ival. S tveganjem. 2. “Po tem se ljudje tudi razlikujejo od drugih bitij. sploh ni evidentno. na humanisti~nem pristopu. saj je ~lovek bolj kot vsa druga bitja nagnjen k posnemanju” (Poetika. Toda obstaja {e neki drug vidik ~lovekove narave. da se izobra‘evanje v zaporu omejuje na korektivno izobra‘evanje.Vzgoja in izobra`evanje ali nasilje pravi~nosti moralo biti izobra`evanje v zaporu korektivno.” pravi Aristotel. kar je danes dobro znano kot “Matsqui model” izobra`evanja. Pravzaprav nas raziskava navaja k spoznanju. da je ~lovek za pridobitev skorajda ~esarkoli prisiljen imitirati. izobra`evanje kot razsojanje. da bi moralo imeti izobra‘evanje za cilj ustrezno rast te racionalnosti prek vzgajanja razsodnosti. opira natanko na to temeljno resnico o izobra`evanju kot razsojanju. bi izginile vse kulturne forme. kar ne bi bilo nau~eno. s katero tako nedol‘no pristajamo na korektivno izobra‘evanje. a ga {ele v zadnjem ~asu za~enjamo resni~no razumevati. da mere njihovega uspeha ne gre iskati v mo`nostih zaposlovanja.”6 A pomembnej{e od tega je. V ~lovekovem vedenju ni ni~esar oziroma skorajda ni~esar. Girard. da naj bi bilo izobra`evanje v zaporu od vsega za~etka izobra`evanje.KAKO NAPREJ? . Vendar sledi tudi iz cilja kaznovalne pravi~nosti kot posebne oblike nasilja. izra`a tudi neprikrito priznanje. 6 R. Pravkar smo posku{ali pokazati. René Girard gre {e mnogo dlje. da se sijajen dose`ek Thonyja Parletta. Grasset. da je ravno druga~e. odvra~anju od kriminalnega delovanja ali v prispevku k varnosti v zaporu. Mimeti~na narava ~loveka Vsi sogla{amo. ni vzrok problema. ki je sicer prepoznan ‘e stoletja. vse u~enje pa je mogo~e razlo‘iti v smislu posnemanja.

Lucien Morin geste. mimeti~no rivalsko vedênje. svoj problem re{uje prek religije. ko se vsak od njiju pojavi kot refleksija. Vsak posnema posnemajo~ega drugega vse do to~ke. Skratka. Po drugi strani je ritual mehanizem po~etja natanko tistega. na tiste. njegovo pridobitveno razse‘nost. tabu je izraz globokega spoznanja. obi~aji in posebne navade. represalije neskon~nega ma{~evanja. tabu ni simbolna funkcija. ki so rojene v tej skupini. na primer za seksualne objekte ali za prehrano.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki bi moglo ogroziti so‘itje skupine ali celo njeno pre‘ivetje. povodnji ali kuge. recipro~nost rivalstva in recipro~nost nasilja so v prvotnem pomenu identi~ne. o~i{~ujo~e in ku‘no. izjemno “funkcionalisti~na” tradicija upravljanja. tabuju in ritualu. Dalje. se poraja vpra{anje: kako je ~loveku skozi stoletja uspelo kanalizirati vzajemno nasilje. Ko krize nasilja ni ve~ mogo~e 34. o resnosti prestopka med ~istim in ne~istim. . graditi . ki je v vsakem pripadniku skupine.rasti. vir in vzrok reda in nereda. ker so vedno dostopni vsem ~lanom skupine: zato je tudi najverjetneje. In presenetljiva re~ pri konfliktnem vedênju je nespravljiva simetrija antagonistov. ampak obi~aj. ker bosta obe drugo v drugem prepoznali po‘elenje. ali na hrano. ki pripadajo kohabitacijski skupini. je zatreti in nadzirati mimeti~ne konflikte z odvra~anjem od vsega. kar pomeni nenehno nara{~anje nasilja. . manire itd. zdru‘ujo~e in razdru‘ujo~e. Tabuji “se vedno nana{ajo na najbli‘je. perfektno ugla{en dvojnik s svojim mimeti~nim odzivom. ki z rutino in odredbo u~i zapovedi o zvestobi do skupnosti. ki mu je v vsakem trenutku njegove eksistence grozilo z iztrebljenjem? Kako je nasilje lahko hkrati konstruktivno in destruktivno. ki je hkrati njegova konfliktna razse‘nost. nekak{en katekizem socialnega miru. ki jo ta skupina zbere. dosegati. P O Z A P O R U . najbolj dosegljive objekte. recipro~nost mimesis. da bodo spro‘ili rivalstvo. Mimeti~no vedênje pridobivanja ali prila{~anja je neizogibno konfliktno vedênje. . Ampak sistem religije je v bistvu utemeljen na dveh stebrih. ^e so torej odnosi ljudi med seboj in do sveta uravnavani in vodeni z mehanizmom posnemanja in rivalstva.iz uni~evalskega nasilja. in ob tem pre‘iveti? Kako je bil ~lovek sposoben izplavati .danes v fenomenu posnemanja prepoznavamo eno njegovih temeljnej{ih razse‘nosti. osvobajajo~e in pogubno? Ker ~lovek za razliko od ‘ivali nima nobenih instinktivnih zadr‘kov glede mimeti~nega nasilja. o tem.” Skratka. od kakega zlove{~ega boga ali naravne kataklizme. Soo~eni z istim objektom se bosta dve mimeti~ni bitji spopadli za njegovo posest. na ‘enske. temve~ od mimeti~nega nasilja. Namen tabuja. npr. kar bi jih moglo spro‘iti. kar tabu obi~ajno prepoveduje. ki v skupnosti opravljata dvojno funkcijo odpravljanja nasilja in vzdr‘evanja miru in harmonije. da najresnej{e gro‘nje so‘itju skupnosti ne prihajajo od zunanjega sovra‘nika. Ti objekti so tabuji. pravi Girard. kaj je dopu{~eno in kaj prepovedano.

tako religiozni kot antireligiozni. ki nas zanima. nasilje. ni ve~ ni~esar. {e naprej in celo vse ve~ razmejujemo in izklju~ujemo. “Obstaja neka enotnost. [e zna~ilneje: tudi ko v na{em vsakdanjem ‘ivljenju ugotavljamo.gre{ni kozel igra zato. da so razlike le redko absolutne in ekskluzivne. kar bi moglo odvrniti kateregakoli posameznika.gre{ni kozel.gre{ni kozel postaja sveta. Michel Foucault in drugi. Kategoriziramo posameznike in objekte. Ker nasilje poenotuje. kategoriziramo. bo‘ja. ki zagotavlja enodu{nost skupnosti proti ‘rtvi in okoli ‘rtve . je pravzaprav ‘e miti~en. ideje in PO ZAPORU . se pravi. Brez njega. na{e dru‘be ne bi mogle pre‘iveti. Ta ena ‘rtev. dobrim in zlom. se v resnici ni izmaknila mehanizmu ‘rtve gre{nega kozla. miru in reda. ki bo pretrgalo krog vsakr{nega nasilja. prej in kasneje. da bi tu na{li izvor. ker “ni sposobna obrambe in ma{~evanja”.gre{nega kozla. ta ‘rtev vzbuja tudi ob~udovanje. skupnost postopek sprevrne in za~ne spodbujati prepovedano ravnanje. kontinuiranim in diskontinuiranim. kot so pokazali Jean-Paul Sartre.” Opozoriti je teba. Ta cilj zelo konkretno dosega z odvra~anjem od nasilja vseh proti vsem (recipro~no nasilje) v nasilje skupnosti. vzbuja in trpi nasilje vseh zato. Dejansko pa vedno nastopi ~as. v kateri se ujame vse sovra{tvo skupnosti in ki je obto‘evana in obsojana za vse zlo. ki je {e vedno dejaven. in ~e nave‘em na to~ko. vseh proti enemu (enodu{no nasilje). se pravi objekt univerzalne fascinacije in sovra{tva. mehanizma. da ni nih~e a priori odgovoren za izvor mimeti~nega nasilja. “nadnaravno” spo{tovanje skupine. da bi onemogo~ili nediferencirano recipro~nost. 35 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da v katerikoli dani to~ki ne bi postal dvojnik vseh drugih. ^eprav se je moderna nau~ila diferencirane opozicije in nasprotovanja. Toda prav kakor je sramotena. Prepoznavati moramo razlike med resni~nim in napa~nim. legitimnim in nelegitimnim itd. ~eprav se je skoraj povsem osvobodila svojih svetih izvorov. Temeljna enotnost vseh ritualov zatorej kon~uje mimeti~no nasilje. Bolj kot kdajkoli prej potrebujemo diferenciranje. ker je vsak posameznik na{~uvan na vse druge posameznike in obratno. da bo to poslednje nasilje. Tak{no temeljno vlogo lahko ‘rtev . Preprosto re~eno.KAKO NAPREJ? .gre{nega kozla tako ponovno vzpostavlja ogro‘eni red in spravlja skupnost. ‘rtev . ko se kdove kako in zakaj v nadomestilo za vse druge potencialne ‘rtve izoblikuje ‘rtev. ampak v ~love{ki kulturi kot celoti. Thomas Szasz. in ta enotnost je popolnoma odvisna od enega samega mehanizma. Vsak poskus. darovana. ne le vseh mitologij in vseh ritualov.Vzgoja in izobra`evanje ali nasilje pravi~nosti nadzorovati s pomo~jo tabuja. kajti z njeno izklju~itvijo se obnavlja so‘itje sprave. ker je “odgovorna” za vso nesre~o skupnosti. @rtvovanje ‘rtve . Nad njo je mogo~e izvesti nasilje in ga opravi~iti z upanjem in vero. da bi ga kanalizirala in odpravila. ker je {e vedno napa~no razumljen. sovra‘ena. ‘rtev . Prav kolikor prispeva k vrnitvi v ~udoviti mir.

Bi lahko kdo preprosto pozabil. ali pa se {e naprej spominjajo in {e naprej kategorizirajo in obto‘ujejo. 36. bodisi tako. mar ne? Zapori po~no prav to.7 Kategorija izhaja iz gr{ke besede kategorein. da zavra~ajo mo‘nost. ki jih obto‘ujemo. Obto‘ba implicira nujnost izrekanja resnice. sleparili? To je jedro problema. da se posamezniki razvr{~ajo po neki lestvici zla ali nevarnosti ali ku‘nosti. da bi kdo lahko ugovarjal. Kajti zakon priznava. ki zapornika obravnavajo kot bolno osebo. In kako na splo{no zaznavamo zapornika? Obi~ajno mnenje kot tudi mnoge znanstvene teorije zavzemajo stali{~e. Toda. Vsakomur. da je zapornik kriminalec. ko je ljudi. kar pomeni obto‘iti. da zavra~ajo mo‘nost. Potemtakem za uvrstitev v kategorijo potrebujemo dokaz. in s tem ostajajo zapori.dejanje obto‘be osebe. ki je bil obsojen in zaprt v zapor. kajti problem obto‘be v bistvu zadeva resnico. profesor metafizike in logike na Lavalovi univerzi. ki so predenj privedli Jezusa. da so zaporniki posiljevali. “Kategorizacija” je na{ moderen na~in izogibanja destruktivni mimesis. kaj pravzaprav natan~no po~nemo. se pravi pozabljajo. da bi sami sebe imeli za podalj{ane in zakrinkane sodne zbore. bodisi tako. stali{~a. vpra{al: “^esa obto‘ujete tega ~loveka?”. da bi si vzeli pravico do sojenja.o zaporniku.tisto. dokler ji krivda ni dokazana. . na~in zavarovanja. reda pred neredom.tistim. tisti.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Domnevam. ampak. V vsakdanjosti. Z ozirom na vpra{anje izobra‘evanja v zaporu so te pripombe precej razodevajo~e. da je obto‘ba tudi resni~na. obsojanja ali obto‘evanja ali kategoriziranja. se pravi uveljavitev dokaza. zapori funkcionirajo in operirajo s kategoriziranjem tako. . mora biti povsem jasno. kar je pomembneje. sodbo o veljavnosti dokaza. katere bolezen je vzrok zlo~ina. In kaj ima vse to opraviti z izobra‘evanjem v zaporu? Znova kar precej. vedênja in prepri~anja. . . da na{ kaznovalni sistem privzema to slednjo premiso. ~e{ da bi bilo tudi te‘ko delati in misliti kako druga~e. Kategorija pomeni obto‘bo in vsebuje tri stvari: . Svoje vpra{anje je postavil zato. so‘itja pred neslogo itd. da so kriminalci. da je obto‘ena oseba nedol‘na vse dotlej. kroni~no deficientno osebo. Povedo nam nekaj pomembnega o na{ih percepcijah osebe. Nenavadno. toda kategoriziranje ali obto‘evanje nas znova vra~a na na{ problem izobra‘evanja kot razsojanja. morili. ki naj bi se izobra‘evala . Zapornik ni samo tisti.“to‘nika”. ker je vedel.Lucien Morin 7 Primer kategorije kot obto‘be mi je predlagal prijatelj in kolega John Gallup. Poncij Pilat se je tega precej dobro zavedal. ~esar osebo dol‘imo. presojanje resnice. ki pripada lo~eni kategoriji posameznikov . Obstajajo teorije. ~etudi le za kratek ~as. ko vzpostavljamo kategorije? Tu je znova izjemno koristna etimologija. ki popolnoma obvladuje svoje zmo‘nosti in ki pozna zapore. V resni~nosti pa nas izdaja ve~ina na{ih institucionalnih praks. da dejanje obto‘be nekoga ne implicira avtomati~no tega. P O Z A P O R U .

Vzgoja in izobra`evanje ali nasilje pravi~nosti Torej, kadar zapornike kategoriziramo za kriminalce, le-ti v globljem pomenu niso ni~ drugega kot ‘rtve - gre{ni kozli. Zapori izganjajo zlo s kategoriziranjem kriminalcev na prav enak na~in, kot je v preteklosti obred ‘rtvovanja izganjal nasilje, ki je porajalo zlo, z ‘rtvenim darovanjem ‘rtve - gre{nega kozla. Z drugimi besedami, kraljestvo obto‘evanja ni nikoli povsem tuje kraljestvu svetega. Na{ svetopisemski hudi~ na primer, ki ga obi~ajno ena~imo z vrhovnim sku{njavcem, je tudi in predvsem ob~evalni samostalnik diabolos, kar pomeni, obrekovalec, to‘nik. Obto‘evanje je zatorej nezmo‘nost, razjarjenost in neumnost volje, soo~ene s tistim, ~esar ne more ve~ spremeniti, kar pa vseeno sku{a razveljaviti prek neke vrste kaznovalne magije. Od tod kategorija, me{anica volje in po‘elenja, s katero se graja nepopravljivo izvedeno dejanje, kot da bi {e vedno bil ~as narediti tako, kot da se ni bilo nikoli zgodilo. Kategorija; znak ogor~enja, prizadetosti in nestrpnosti spri~o tega, kar je, pa bi ne smelo biti, da ne bi motilo reda tega sveta. Torej je prej kot fizi~na izklju~itev iz dru‘be dejanje kategoriziranja tisto, ki najprej vzpostavlja obnovo miru in reda. Kajti, obto‘evanje ali kategoriziranje dajeta smer in sredstva usmerjanja. Osebe, ki so zaprte v zaporu, je mogo~e izobra‘evati, toda kriminalce, ki so zaprti v zaporu, bi morali obsojati, ali druga~e re~eno, korigirati. Zatorej korektivno izobra‘evanje. Toda korektivno izobra‘evanje na noben na~in ne spreminja pomena rituala kategorizacije. Nasprotno, dejansko izostruje njegov prikriti in pozabljeni pomen. Kajti problem je v bistvu {e vedno u~inkovitost v smislu odpravljanja mimeti~nega nasilja. Ker je posve~ujo~a gotovost posve~enega ‘rtvenega darovanja izklju~ena iz modernega kaznovanja, je problem v tem, da se s kar najve~ jamstvi zagotovi, da aretacija zlo~inca ne bo le zaustavila, ampak ga bo v bistvu nadomestila s ~im dobrim. Korigiranje zlo~inca in darovanje ‘rtve - gre{nega kozla sta zatorej identi~na. Vsi postopki korektivnega izobra‘evanja pomenijo posodobitev postopkov za ohranjanje posve~evanja. Skratka, zaradi na{ega nerazumevanja mimeti~ne narave ~loveka in njenega nasledka ‘rtve - gre{nega kozla obto‘ujemo zapornike, da so kriminalci, se pravi, jih kategoriziramo. In zaradi samoporajajo~ih se na~el kategorizacije interpretiramo izobra‘evanje v zaporu kot korektivno izobra‘evanje. Korektivno izobra‘evanje pa, kot smo ‘e pokazali na drugem mestu,8 ni izobra‘evanje, marve~ kondicioniranje in spreobra~anje du{e. Njegov cilj ni izobraziti razsodnost, temve~ korigirati zlo razsojanje. V kon~ni analizi se torej izka‘e, da nam razjasnitev na{ih domnev o mimeti~ni naravi ~loveka lahko kar precej pove o na{ih predpostavkah korektivnega izobra‘evanja, ki nas po svoji strani lahko vodijo k bolj{emu razumevanju tega, zakaj na{i korektivni sistemi nepreudarno dajejo prednost korekcijam pred izobra‘evanjem. Prav tako lahko razumemo, zakaj se kot nujni
8 Glej On Prison Education, Lucien Morin ur., Government of Canada, Ottawa, 1981, str. 15-21 in 194229.

PO ZAPORU - KAKO NAPREJ?

. 37

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

Lucien Morin
9 R. Girard, Violence and the Sacred, Baltimore, Johns Hopkins University Press, 1981.

imperativ postavlja preudarnej{i premislek o vpra{anju: “Zakaj izobra‘evati v zaporu?”.

3. Cilj kaznovalne pravi~nosti
Vse od Platona in Aristotela sem se pravi~nost pogosto obravnava kot najpopolnej{o od vrlin, saj je edina med vrlinami, ki je vsa posve~ena delanju dobrega za drugega, na{ega ~love{kega sobrata. Vendar, paradoksalno, pravi~nost ne velja za zadostno. “Kadar ~love{ka bitja dru`i prijateljstvo,” pravi Aristotel, “ni potrebe po pravi~nosti, medtem ko ljudje, ~etudi zadovoljeni glede pravi~nosti, {e vedno potrebujejo prijateljstvo” (Nikomahova etika, VIII, 1, 1155 a 26-27). Glede na namen na{e razprave ni potrebna diskusija o tej ve~zna~nosti. Lahko pa poka`emo, kako nam posve~eni izvori pravi~nosti, {e posebno kaznovalne pravi~nosti, lahko olaj{ajo razumeti to, zakaj se zapori kot proizvodi pravi~nosti upirajo ideji izobra`evanja kot razsojanja. Znova bi lahko za~eli pri besedah. Pri izvoru na{ega izraza pravi~nost najdemo mno‘ico besed - themis, dike, jus, fas - in vse se navezujejo na sveto, na ‘rtvovanje. Izvedenci v arhai~nem pravu in antropologiji pravi~nosti (Mauss, Hubert, Cornil, Gernet, Huvelin, Henri Levy-Bruhl idr.) so ‘e precej zgodaj prepoznali te ‘rtvene korenine pravi~nosti. “Civilno pravo korenini v ‘rtvenem obredu,” pi{e Levy-Bruhl, in Pierre Noailles pristavlja: “Zakon svetega je pred nastankom civilnega prava, je vzrok njegovega nastanka”. Torej, ~e je, kot vedno bolj razumemo, sveto proizvod in proizvajanje nasilja, neke vrste legitimizirano nasilje, ki rabi za nadzor in obvladovanje nasilja, se nam zdi resnica tudi, ~e re~emo, da ni nobene razlike med dejanjem, ki ma{~evanje kaznuje, in ma{~evanjem samim. Z drugimi besedami, vsi postopki, ki ljudem dopu{~ajo storiti nasilje, so si podobni v tem, da nobenemu od njih nasilje ni tuje. In zaradi vsakovrstnih razlogov, ki jih tu ni potrebno navajati, je moderna pravi~nost pozabila, da je sama nasilje, otrok in mati nasilja, pre~i{~en in racionaliziran nadomestek za arhai~no, ‘rtveno nasilje. “Stoletja minevajo,” pi{e Girard, “predno ~lovek ugotovi, da ni razlike med njegovimi na~eli pravi~nosti in na~eli ma{~evanja.”9 Seveda ne bo nih~e zanikal, da je nadomestitev in posplo{itev sodnega sistema kot transcendentnega mehanizma za nadzorovanje nasilja in povra~ila, znamenje velikanskega napredka. Celo starove{ki lex talionis, ki ga danes mnogi obsojajo za barbarskega, pomeni v kontekstu Starega testamenta znaten dose‘ek v primerjavi s primitivnim ‘rtvenim povra~ilom. Vseeno pa ob tem ne smemo pozabiti, da je pravi~nost v osnovi oblika nasilja. Sodni sistem in institucija ‘rtvovanja imata isto funkcijo, vendar je sodni sistem neskon~no u~inkovitej{i. A ne glede na to, kako ~vrst se utegne

38. . . P O Z A P O R U - K A K O N A P R E J ?

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

Vzgoja in izobra`evanje ali nasilje pravi~nosti zdeti aparat, ki slu‘i za skrivanje resni~ne narave legalnega ali nelegalnega nasilja pred pogledom, le-tega obla~i prosojno. Temeljna resnica vseeno prihaja na plan in znajdemo se iz o~i v o~i z mno{tvom razli~ic recipro~nih represalij. Naj se zdi {e tako nenavadno, kot je opozoril Hobbes: delati pravico, pomeni delati nasilje. Delati pravico obenem ‘e pomeni kaznovati, kar ponazarja prednost retributivne pravi~nosti pred distributivno pravi~nostjo pri otroku. Kdo bi utegnil ugovarjati z izpostavljanjem racionalnosti pravi~nosti. V bistvu pa je racionalna pravi~nost racionalizacija povra~ila, kar nima ni~ skupnega z bolj neposredno ali poglobljeno ukoreninjenostjo v skupnosti, ampak s suvereno neodvisnostjo pravne avtoritete. Zato pravnemu sistemu nikoli ni treba oklevati, ali naj nasilju zada sunek v srce, saj ima popoln monopol nad povra~ilom. Zaradi tega monopola mu obi~ajno tudi uspe ugasiti ogenj povra~ila, ne da bi ga razpihal, ne da bi povzro~il njegovo raz{iritev in mno‘itev, kot bi ga isti tip ravnanja povzro~il v primitivni dru‘bi. Skratka, “~e se nam zdi na{ sistem racionalnej{i, gre v bistvu za to, da je dosledneje zavezan na~elom povra~ila. Poudarek na kaznovanju krivca nima nobenega drugega pomena.” Dovolj smo povedali o izvoru pravi~nosti kot nasilja, posvetimo se za trenutek vpra{anju kaznovalne pravi~nosti, vpra{anju kaznovanja. Hobbes definira kaznovanje kot “Zlo, ki ga javna Oblast nalo`i nekomu, ki je storil ali zanemaril tisto nekaj, za kar je ista Oblast presodila, da velja za kr{itev zakona; to pa zato, da bi se na ta na~in volja ljudi uklonila k poslu{nosti” Leviathan, 11, 28). Kaznovanje je zlo, zlo, ki ga nalaga pravi~nost. Z drugimi besedami, kaznovanje je legalno nasilje, pravi~nost, postavljena pred nakazo svoje kon~ne dol`nosti, pravi~nost in extremis, njeno kon~no dejanje, njena zadnja mo`nost. Potem ko je kaznovanje izterjano, pravi~nost nima ve~ nobenih nadaljnjih obveznosti; te se od nje niti ne pri~akujejo, kajti izbira kaznovanja, ~e sploh je kak{na, je omejena na vpra{anja modalitete in morfologije. V smislu norme se nalaga absolutna in brutalna zapoved: uspeti. Uspeti se pravi dokon~no prenehati z mimeti~nim nasiljem. Tu je drama: kaznovalna pravi~nost, glede na dejstvo, da je kaznovanje nujno zlo, ne more niti pretrgati kroga nasilja niti ustvariti novega eksisten~nega reda, kjer bi bilo dobro lo~eno od spomina na svoj izvor. To je spoznal Beccaria, ko se je sredi osemnajstega stoletja vpra{al: “Kak{na pravica je ta, ki od ~loveka pri~akuje, da bo klal svojega so~loveka?”. Z drugimi besedami, kako je mogo~e opravi~iti dejstvo, da se povzro~anje zla drugi osebi sprejema za dobro, pravzaprav kot zahteva blaginje, kot dol`nost? Tisto, kar bi morebiti lahko poimenovali korektivno kaznovanje, ki si prizadeva dekonstruirati zlo, ne more delovati druga~e kakor tako, da ustvarja {e ve~je zlo. Kar bi morda lahko razumeli za rehabilitacijsko kaznovanje, ki samo zase trdi, da ~loveka povzdiguje iz zla, je

PO ZAPORU - KAKO NAPREJ?

. 39

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

Lucien Morin zavezano k izvajanju lastnega, tako re~eno, notranjega zla. In zlo lako porodi samo zlo, prav tako kakor lahko nasilje primitivnega ~loveka poraja le nasilje. Tudi ~e se definira kot zlo proti zlu, kot proti-zlo, kaznovalna pravi~nost ostaja nasilje v tem, da je po svojem bistvu naperjena proti. Tako ji ne le spodleti pri prizadevanju, da bi proizvedla radikalen prelom glede zla, ampak ji uspeva tudi lo~evanje biti od eksistence, malo po malo, do neke vrste polucije z omisijo (pollution with omission, op. prev.). Ker sàmo sebe uvaja v eksistenco na na~in opozicije, se kaznovanje sklanja v indikativu pomanj{evalnice, ali natan~neje, s pomanj{evanjem, kajti dajanje in polnost ne moreta izra{~ati iz zanikanja ali odvra~anja. V tej to~ki lahko vidimo, kako se kaznovalna pravi~nost negativno povezuje z izobra‘evanjem. Dajanje in polnost sta pogoja izobra‘evanja, kajti izobra‘evanje, kot smo videli, je neprenehno bogatenje in vzgajanje ali pa ni izobra‘evanje. V svojem prvotnem pomenu izobra‘evanje pomeni vzgajanje, dajanje za ‘ivljenje, za bivanje, za rast in raz{iritev biti. Kaznovalna pravi~nost pa je nasprotovanje, nasprotovanje zlu, zlo, ki nasprotuje. Zato so kaznovalna pravi~nost, kaznovanje, zlo in nasilje de-edukacija, nasprotovanje izobra‘evanju, dejanska inverzija izobra‘evanja. Dalje, kaznovalna pravi~nost se po svojem bistvu ne artikulira kot pove~evanje razsodnosti obto‘enca, temve~ obsoja v smislu zapiranja ali napotitve v nespremenljivo, nenadomestljivo in nepopravljivo slu~ajnost. Kot so opazili ‘e mnogi odli~ni misleci, obstaja v dejanju kaznovalne pravi~nosti nekak{na eti~na agresivnost, ki izolira, izklju~uje in izganja. V nasprotju z eti~no modrostjo sprave, ki vodi k opro{~anju in milosti, je ta agresivni vidik kaznovalne pravi~nosti {e posebno agresiven, se pravi, da je vseskozi in brezupno ‘e onkraj dogovora in kompromisa. To ne pomeni, da ima kaznovalna pravi~nost slabe namene ali da je trdovratno predana ‘elji po negativnem. Preprosteje in bli‘e resnici: v naravi pravi~nosti je, da postopa na tak{en na~in. Tako in le tako postopa zato, ker bi bilo neprimerno, da bi ravnala druga~e. Toda v tem svojem ravnanju kaznovalna pravi~nost ne more izobra‘evati ali voditi v tistem smislu, o katerem smo prej razpravljali. V bistvu je njena partikularna metoda obsojanja negativno izobra‘evanje, instinktivno tuje izobra‘evanju kot razsojanju.

Namesto sklepa
Naj za konec {e enkrat citiram Girarda: “Da bi se lahko izognili nasilju, je o~itno, da moramo opustiti idejo povra~ila; zato je nujno, da zavrnemo tiste oblike ravnanja, ki so se nam

40. . . P O Z A P O R U - K A K O N A P R E J ?

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

da bi bila na{a izbira tako radikalna. bo mogo~e primerno nasloviti in korektno odgovoriti na vpra{anje “Zakaj izobra`evati v zaporu?”.” Jasno je. 41 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .KAKO NAPREJ? . Zdi se pravi~no. Vendar mora temeljiti na bistvenem razlikovanju: izobra`evanje ali nasilje pravi~nosti. o tem sem prepri~an. [ele potem. ki vklju~uje opustitev na{ih najglobljih eksistencialnih navad. na primer. da potrebujemo radikalen preobrat. toda posledice so na dlani. kot se v tej razpravi na prvi pogled morda zdi. Prevedel Marjan Kokot PO ZAPORU . ~e na dobro odgovorimo z dobrim in na hudo s hudim. Ni treba. neke vrste enostranski preklop.Vzgoja in izobra`evanje ali nasilje pravi~nosti vedno vsiljevale za naravne in legitimne.

. P O Z A P O R U . .Lucien Morin 42.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

” Toda: z na{ega gledi{~a se problem bolj dotika stila in pristopov. da bi zvedeli za razloge. po opravljeni kon~ni analizi. Lahko bi si tudi pobli`e pogledali pomanjkanje argumentov. ki pomeni ve~ kot le raz{irjen koncept izobra`evalne funkcije zapora samega. nasprotno. klasifikacije in urejanja t. da je vsako kaznovanje “negativno” vsaj v vzgojnoizobra‘evalnem smislu. Lahko bi se poglobili v pomen dvojne trilogije “delo-morala-izobra`evanje”. da le malo ljudi zanika dejstvo.O vzgoji in izobra`evanju v zaporih Lucien Morin O vzgoji in izobra`evanju v zaporih 1. Vpra{anje kaznovanja v zaporih je vpra{anje izobra‘evanja. zgodovinsko gledano. fizi~nih prestopkov k bolj “estetskim” zlo~inom. ki zadevajo nove teorije v kazenskem pravu. izobra‘evanje samo postulat na{ega sodobnega koncepta kazenskega sistema.KAKO NAPREJ? . psihologiji u~enja ter upo{tevajo posodobljene utemeljitve in redefinirane ideolo{ke predpostavke pravice kaznovanja.zaporom. ki “po naravi” nimajo ene ali druge dobre lastnosti. ki so navidez v prid vzgoji in izobra`evanju v zaporih ali. ~esar o PO ZAPORU .i. torej izobra‘evanja. pri kateri je izobra‘evanje hkrati del in celota. in kon~no kontrole in nadzora tistih.1 Toda osnovna misel te uvodne analize ni iz~rpati problem preko etiologije tistega. namre~ “sodobnih” pristopov. zapiranje kot osnovno utele{enje kaznovalne funkcije zahodnega sveta vselej pojavljalo pred argumentom izobra‘evanja? Naslednja izjava iz eseja Charlesa Lucasa (1838) O reformi zaporov je dovolj zgovorna: “@e samo izobra‘evanje lahko slu‘i kot kaznovalno sredstvo. Lahko bi na primer raziskovali strategije pou~evanja kot subverzivne strategije usposabljanja in discipline. z najbolj radikalnim na~inom kaznovanja . ki so pomagali prepre~iti inteligentno razumevanje izobra`evalne funkcije v zaporu. zdru‘iti najslavnej{e poskuse osvobajanja. saj mora imeti neko popravno ali habilitativno konotacijo? [tevilni elementi so vzrok za zelo zgovorno ti{ino o tem vpra{anju in pojavljajo se mnogi problemi pri dolo~itvi na{ega izhodi{~a. nevarnih in marginalnih posameznikov. Uvodne misli Cilj tega spisa. Ali mora bolj rafinirana kriminalna dejavnost. Ali je ta projekt nekoristen in morda golo teoretiziranje? Ali se ni. pomanjkanje resnosti pri mnogih negativnih mnenjih. je na prvi pogled te‘ko uresni~ljiv. resni~no nujno povzro~iti zakonska dopolnila in v kon~ni instanci reformo kaznovanja. Nenazadnje bi se lahko tudi vpra{ali o skoraj popolni odsotnosti {tudij o tem vpra{anju v tem na{em dvajsetem stoletju. vsaj glede na to. na primer odmik od nasilnih. 43 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . vzrok in posledica? Ali ni.

v smislu u~inkovitosti. vsaj kot zgodovinsko dejstvo. Zgodovina zaporov je sestavni del zgodovine civilizacije. prav tako kakor tudi psihiatrija ne izhaja iz psihiatri~nega azila.svojo nezmo‘nost ponuditi pravo razlago tega kompleksnega vpra{anja. jasna ideja o sodnem sistemu in njegovi prakti~ni uveljavitvi. kot se ka‘e v delu Michela Foucaulta. z ob~utkom. grob osnutek. njegov razvoj in njegovi mnogi obrazi. To dejstvo govori o skopih podatkih o zgodovini in pomenu vzgoje in izobra‘evanja v zaporih. razumemo. pri ~emer imamo v mislih ne-etiolo{ko vizijo ~love{kega bitja ali neutilitarno vizijo in nerehabilitativen pogled na deviantnost ali kriminalno dejavnost. da je osnovno telo filozofije vzgoje in izobra‘evanja v zaporih pogojeno s filozofijo splo{ne vzgoje in izobra‘evanja. Pojav nove oblike znanja vselej pomeni nekak{no gro‘njo. da bi bilo mogo~e in nekateri bi celo rekli za‘eleno. je na{ poskus razviti neko sintezo skromen. Vsak poskus analize vzgoje in izobra‘evanja v zaporih kot izoliranega pojava zagotovo vodi v neuspeh. lahko jo razlo‘imo. kazenskem sistemu. Vendar pa nih~e ne obvlada svojega predmeta do te mere. Zavedamo se pasti in velikih zahtev na{ega projekta in tega. Nikoli ga niso jemali preve~ resno. gro‘njo prevrata. kako to po~eti. ki trenutno kaj veljajo. Bogu. Kljub temu pa je poskus ozna~en z ob~utkom za odprtost. da so nezadovoljstvo in sodobni epistemolo{ki neuspehi na tem podro~ju skoraj brez izjeme rezultat napa~ne interpretacije ali nezavedanja te povezanosti. Medtem ko je njegova institucionalna prisotnost ve~ kot sporadi~na. Zgodovina zaporov je neke vrste posebno pri~evanje o tem rojevanju. Izobra‘evanje v zaporih pa je po drugi strani bolj slu‘ilo ilustraciji enega od na~inov artikulacije kazenskega sistema. P O Z A P O R U . usedline z ni~ kaj o~itnim vztrajanjem na ravni razli~nih resnih poskusov reforme. pri ~emer imamo v mislih pojem o ~loveku. na primer. ki {e ved- 44.v okviru svojega razvoja od ene spekulativne katastrofe do druge . . Iz razli~nih razlogov pa se ne moremo omejiti zgolj na ta pristop. od vseh drugih “rehabilitativnih” aktivnosti. Natan~neje. ampak tudi od “preferen~nosti”. ki. so njegove sledi. ki je obsojeno na propad in k neskon~ni dislokaciji. kot na enega izmed mnogih pripomo~kov zaporni{ke tehnologije.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . trenutkov brez dolgotrajnej{ega vpliva v zmedi heterogenih in raznovrstnih poskusov spremembe. Hkrati je tudi definicija notranjega premera zahtev. ki jih postavlja na{ projekt. moralna. ne spada v isto kategorijo pomembnosti kot zgodovina zaporov in se torej ne ponuja analiti~ni osamitvi ali primerjavi. nihanja in prilagajanja. utemeljimo le s kompleksnim podro~jem. Po drugi strani se zdi. Vemo tudi. Kot opa‘a Lucien Goldman v svojem uvodu k Skritemu Bogu. je neka minimalna stopnja erudicije nujna za vsakr{no resno filozofsko delo ali. k identifikaciji dela. Spomin ~lovekovega prava. razli~ne oblike kaznovanja. njegove aspiracije in sramote. kar menimo. ampak kot sklop dejanskih funkcij dru‘be. Kot posledica tega pomeni vsak poskus govoriti o praksi izobra‘evanja v zaporih v resnici enostavno govoriti o zaporni{ki praksi. Na tem mestu nas zanima predvsem definicija osnovnih dejstev. je osnovnega pomena za razumevanje pomena izobra‘evanja v zaporskem okolju. Prav zato. [e ve~je tveganje predstavlja dvom o modnih oblikah znanja. politiko ~lovekove zavesti. Neumno bi se bilo ukvarjati s temi dale~ preobse‘nimi vpra{anji. Po drugi strani pa nas je na{a analiza vodila k ugotovitvi osnovne nujnosti odgovoriti na ta vpra{anja v njihovi medsebojni odvisnosti in nas tudi prepri~ala. ker so zapori konec koncev bolje opremljeni. Vendar pa vzgoja in izobra‘evanje v zaporih nista le del celote oz. da vpra{anje vzgoje in izobra‘evanja v zaporih. na katerem obstaja. Posku{ali bomo. da se ukvarjajo z upori kot pa z revolucijami. pomembnej{e ne le od vpra{anja. . da kazensko pravo ni rojeno v zaporu. Za nas je vpra{anje. u~enju ipd. ki zahteva neprestano izbolj{evanje. Zamenjevanje ene ideje oz. da bi lahko dolo~il meje svojega znanja v tem oziru. Jasno je. skriti to. saj le poudari . izhaja manj iz ob~udovanja dobrih lastnosti poguma kot pa iz nedol‘nosti. da je spo{tovanje ~lovekovega dostojanstva porojeno iz neenakomernih proporcev ljubezni in sovra{tva. da bi na{a {tudija temeljila na analizi vzgojno-izobra‘evalne prakse v zaporih. natan~neje. ~e si sposodimo Valeryjev izraz ter etablirano “politiko duha” (“la politique de l’esprit”). skica torej. priznajmo. opominja na dejstvo. Zamenjevanje ene ideje z drugo etablirano idejo pa je revolucija. za vsako analizo. pojma z drugim je izobra‘evanje. ne le v smislu simbolov. podstruktura veliko {ir{e in bolj splo{ne resni~nosti. naravi. Celo dandanes mnogi gledajo na vzgojo in izobra‘evanje v zaporih kot na na~in upravljanja zapora. zakaj vzgajati in izobra‘evati.Lucien Morin njem ne vemo. dru‘bi. da je eno najdragocenej{ih spoznanj te {tudije: politi~na. kriminolo{ka ali psihoanaliti~na interpretacija problema zaporov je nezadostna ali neprimerna interpretacija.

Razumeti Zakaj bi sovra‘ili drug drugega v istem tabori{~u? Nih~e od nas nima monopola na ~istost svojih namenov. vsi skupaj pa mislijo.vsaka pridobitev znanja je najprej naslednica nepopolnega znanja . polni zaprtih vrat. sociolog si izmi{lja vse ve~ projektov za reintegracijo. kot jo vidimo mi. da ostaja problematika zapora kljub {tevilnim napadom specialistov nedotaknjena. v popolnem neredu. ob~utljivost. Eksperti so kot la~ni jastrebi pridrli v zapore. v etiolo{kih opisih kriminogenega ali v razvpitih kurativnih terapijah le njihovo simboliko in “reprezentativno” naravo.KAKO NAPREJ? . da delujemo pozitivno. kot nekak{na velika nietzschejanska utvara. Presenetljiv je pojav. kot ~e bi obstajal sam. toda doslej neopa‘enem nasprotovanju. vsak ima svojo politiko organiziranja in posve~uje nerazre{ljivo. na poseben na~in in globokoumno ugotavljal dejstvo. Pismo talcu. da se obljube o vzgoji in izobra‘evanju v zaporih pojavljajo neprenehno. psiholog se skriva za svojo vse bolj “u~inkovito” terapijo. Morda {e pomembnej{i kot ustaljena praksa na tem podro~ju. Dejstvo je. Problemi se pojavljajo in izginjajo.O vzgoji in izobra`evanju v zaporih no ostaja brez odgovora. ki “pozna” sodni sistem. zamenljivimi cilji. ki so trenutno v modi pri analizi zaporni{kega okolja. Kriminolog se vse bolj pogreza v svojo “razlagalsko” etiologijo. Ni~ ~udnega torej. kot bi bil sam sebi zadosten. da te raziskave “specialistov”. Ni namre~ potrebe. najti moramo {e druga~en kredo v upanju na re{itev problema. napredujejo zgolj od ene implozije do druge. zaprti sami vase kot “bolezni”. da raz{irjajo svojo razlago realnosti. St-Exupery. ki je tako velik. ki gre preko kritike lastne preteklosti in izvora. ^e naj pri zaporski problematiki naka‘emo vsaj mo‘nost re{itve.ampak je hkrati anti– cipacija odziva in pomena. To se stopnjuje do te meje. Toda njihove posamezne zmage. ~etudi trdijo. 45 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Vsak poskus razumeti vzroke izobra‘evanja v zapor- PO ZAPORU . Preve~ ~asa je bilo porabljenega za ustaljeno navado iskati v pripovedi o genezi in morfologiji na{ih institucij. je nujno. v katerem sta sodni in kaznovalni sistem le dva pola izrazito kompleksne resni~nosti. ki grize svoj lastni rep”? To je prvi izziv. Univerzum zapora. da se za~enja zdeti kot bi razli~ne strategije na tem podro~ju temeljile na zanikanju samostojnega mi{ljenja. ampak jo tudi ustvarjajo. da so “vse bolj v skladu s potrebami in mo‘nostmi zapornika”. Kaj torej storiti? O~itno ne moremo ponuditi {e enega teoreti~nega nasprotja in nadaljevati z absurdnim scenarijem simetri~nih nasprotij. ne more uiti kompleksnostim so- 2. Natan~en opazovalec. ki mora ozna~evati razvoj inteligence. Vsak problem s svojim podro~jem ekspertize je tak. ki o~itno teme– ljijo na dolo~itvi ozemeljskih meja raziskovalnih podro~ij. Glede na omenjene pogoje. ki niso k nikomur usmerjene in ki se jih ve~ ne sli{i v jasnem. posebej v svojih rehabilitativnih ciljih. ka‘e kot amorfen kola‘ posameznih problemov. da bi vsakdo z vsemi svojimi sposobnostmi razli~no. da je zavest. kaznovalni sistem in {e posebej vzgoja in izobra‘evanje v zaporih najprej zavest. poskusiti moramo {e z druga~no ravnijo diskusije. ~e se problematika zaporskega sistema. Toda kako opisati ob~utljivost. Za znanost in tudi za pravo velja: Pogum ugotovitve nekega dejstva implicira pogum javnega zavzemanja zanj. Rezultat: skrivnost zapora je ostala prakti~no nedotaknjena. pri ~emer v napredujo~em zo‘evanju predmeta raziskav zamegljujejo vsako mo‘nost pogleda na celoto in re{itve njene problematike. ki prevzema odgovornost obravnave napake kake druge zavesti? Kak{na intelektualna diplomacija bo uspela pokazati. “iluzija prerokbe. Natan~no branje trenutne situacije v zaporskem okolju namre~ vodi k neposrednemu zaklju~ku o obstoju {irokega univerzuma akumuliranih nesporazumov in nadgrajevanih frustracij v njem. je v zadnjih letih do‘ivel prehod iz brezimne pletore teoreti~nih meteorjev z neskon~nimi variacijami in neomejenimi. s katerim se soo~a na{a {tudija: imenovati jo. moramo upo{tevati {e en na~in. vsak s svojo tehniko intervencije. da je polo‘aj te‘aven: to je eno tistih dejstev. v bistvu postajajo vse manj smiselne. To pomeni priznati dejstvo. ki podro~je opazuje neobremenjen. ki jih opisujejo. V ta namen smo si analiti~no metodo sposodili pri hipotezi. pa odkrije kakofonijo besed. kar je. skem okolju implicira ne le priznanje zapu{~ine napak . ki jo je mojstrsko zasnoval in nato briljantno izpeljal René Girard2 na primeru bazi~ne antropologije. ki sku{a stvari popraviti. raznovrstne kritike znanstvenih nedore~enosti. Problematika zaporskega sistema. in s tem opozoriti na njene pomanjkljivosti. nediferencirani. so presenetljivo sinhroni nameni. ki ne le izhajajo iz problematike. da ga je le te‘ko doumeti.

da bi pote{ili neizmeren apetit “funkcionarjev resnice”. probleme in posameznike. odkar je Lacan razvil misel.Lucien Morin dobnega epistemolo{kega labirinta. {tiri vrste le-teh moramo takoj obrazlo‘iti. duh modrosti: spra{evati se mora za~eti o svojem pomenu.Razumevanje s pomo~jo obrata Nekateri tipi znanja oz. ki naj bi razlo‘ilo razli~ne plati omenjene zaporske problematike in dolo~ilo njen pomen. na primer. Re~eno natan~neje. ^eprav raziskava problema in iskanje re{itev sodita izven prepirov ideolo{kih sekt. Ta vrsta antiznanja je usmerjena na svojo genezo in `e simboli~ne sledi svojega izvora in je skoraj povsem indiferentna do lastne usmeritve. pojava ali spremembe.. da je tem ljudem pomembno diagnosticirati bolezni.manj pomembno kot klasificiranje. organiziranje. morda s kan~kom cinizma. ki se definira z entropijo. Animus ne more `iveti brez Anime. da to znanje vztraja na tem. ki smo ju doslej karikirali? Kaj ~e bi vpra{anja. P O Z A P O R U . kar jim je skupno . urejanje in “parametriziranje”. ki je tako pou~na kot idiosinkratske motnje posameznika. posve~ajo diskusiji pravu in sistemu kaznovanja. Zanimivo je. za katere se pretvarja. Neki biv{i administrator v zaporu je neko~ pripomnil. namesto da zaporski sistem opisujemo kot zgre{eno dejanje ali dru‘beni absces. V zadnjem ~asu so humanisti~ne vede postale tar~a specialistov z mentaliteto specializiranih insektov. Ali ni bila prav Anima tista. .K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da se znanje razbija na vse manj{e delce in da ga predmet do neskon~nosti mediatizira. ki u`ivajo v tem. ki so neobremenjeni s korekcijskimi nameni. konfliktu. s ~imer ho~e skriti slepo ulico. ta problematika ne more biti prepu{~ena obliki znanja. zo‘ili na vpra{anje: kaj lahko zaporski sistem naredi za dru‘bo? V trpljenju. v kateri je razumevanje “napraviti razumljivo tisto. temelji na ‘elji po avtenti~ni in popolni analizi. In kaj ~e je odgovor na probleme zaporskega sistema skrit med obema ekstremnima stali{~ema. Ali bi lahko neobremenjenost “mo`nega pomena” razoro`ila otopele vojake resnice? Za razumevanje razlike med pomenom in resnico je potrebno ponovno prebrati Claudelovo “Parabolo o Animusu in Animi”. kaj dru‘ba lahko naredi za zaporski sistem. da “ozna~evalec po svoji naravi vselej anticipira pomen in s tem `e pred njim razkriva svoje dimenzije”. Potrebuje ve~jo lucidnost. kar jih povezuje. Ali je 46. smislu.4 “Stvari se ne odvijajo dobro v domu Animusa in Anime. vedenja ali zaklju~ka.” Kljub svoji “pravi naravi. toda nobeden izmed njih ni dobil “pomena” v danem trenutku brez reference na resni~nost. vzroka ali geneze. znanja. Toda tega o~itno `e dolgo ni ve~. vedenja se zadovoljijo z voajerstvom. Osnovni namen tega je najti kategorije inteligentne obravnave. ne~imrni. pri ~emer imamo v mislih omenjene specialiste. vizijo duha. ta pa ga konzumira. b . zato da lahko uporabijo svoje na~ine zdravljenja. ki je bolj doma v iskanju prelomov in razdorov kot pa vseobsegajo~ega pomena. ki jih Castoriadis opisuje kot “spreminjevalce usmeritve”. krivdi in etiologiji . da jih ne vidi. Z razo~aranji. drugi pa so zopet preokupirani s tehni~no izvedbo. izsu{ena s svojo anestetizirajo~o analizo in odporna proti vsaki mo`nosti iti ~ezse in se transcendirati. Prva naloga racionalnega znanja je poskus v najbolj razli~nih predmetih odkriti tisto. kar je obskurno” (Littre) . pa {tevilne te‘ave ostajajo. Nobeden od njih pa ne zmore popolnoma uiti starim progresivisti~nim mitom vzro~ne ekvivalence med intelektualno mo~jo in modrostjo v ‘ivljenju. da se dokazuje z zanikanjem same mo`nosti znanja. ki kot Animusova literarna sre~anja “smrdijo po bruhanju in tobaku”. namesto da jih marginaliziramo. ki je prinesla doto in gospodari z domom? Svet zaporov je poln resnic. a . je odnos med ozna~encem (koncept zapora) in ozna~evalcem (sli{na podoba) lahko impliciral razli~ne pomene besede zapor. . da vsako znanje. Predpostaviti moramo. torej neke vrste eshatolo{kega antiznanja v obratnem pomenu. v katero je za{la.Kompleksen pogled V smislu vsega povedanega zgodovina ~love{kega razuma ostaja zgodovina povezav in soodvisnosti.. Po drugi strani pa se resni analitiki. v ~lovekovi zavrnitvi se moramo nau~iti videti pot h humanosti. Pri problematiki zaporskega sistema sta oba tabora dobro zastopana. znanja. pedantni in tiranski. ki jih je problematika zaporskega sistema proizvedla ‘e doslej in triki. ki je {e bolj obskurno in nihilisti~no. v zavesti in du{i.Vpra{anje pomena Do nedavna.bodisi v smislu funkcije ali strukture.3 Ali lahko v druga~nem kontekstu pomen zaporskega sistema reduciramo na epistemolo{ko razlago? V teh pogojih bi opredelitev za dolo~eno stran pomenila nadaljevanje cikla ekskluzivisti~nih antinomij. c . v smislu obi~ajnega vpra{anja. vse v imenu Znanosti.

ki si jo ~lovek ustvari o sebi. med njimi je Michel Foucault. kot se ukloniti obi~ajni praksi in oznaniti na{o pripadnost eni od veljavnih in zato disciplinarnih metod. kjer je Bog {e vedno stvar “svetih vojn” in diplomatskih manevrov. V na{i analizi zaporskega sistema je torej bolje zapustiti ‘e shojene poti. impulza. opravi~uje njegov obstoj. [e pomembnej{a kot razmah kontradiktornih pristopov se zdi kriza ^loveka. Misel. ~e se ~loveka ne zaveda. ki se izdaja zanj. sramu in pridu{enega {epeta. ki mora svoje znanje uveljaviti s pomo~jo metode. lepote. Oropanje ~loveka njegovega upanja v ~loveka hkrati pomeni odpoved bodo~nosti ~love{tva. z drugimi ljudmi. Resnice. bolj sme{no in sterilno postane vpra{anje na~ina. To je prva zasluga antropologije Renéja Girarda: brezpogojna valorizacija vpra{anja o ~loveku. “Nobeno vpra{anje danes ne zbuja ve~jega upanja kot vpra{anje o ~loveku. V svetu. ~e uporabimo izraz Jeana Daniela. Najprej je treba re~i. ki obogatijo tako dajalca kot sprejemalca. Neznanje namre~ ni v odsotnosti genija. skratka izvor civilizacije (genezo nekaterih pomembnih sistemov). [e najte`ja pa je verjetno nujnost priznanja nemo~i celostnega vedenja o ~loveku. so darila. jezike. Pravi jelen je bitje svobode. Osnovna narava ~loveka ~loveku ni dostopna: trdoglavo jo sku{amo zajeti s svojimi pincetami besed in pojmov. saj je to kriza “~lovekove smrti”. saj uspe bolje kot katerakoli druga teorija razlo‘iti izvor obredov. ki so zanimive. mitov. ko bi morali biti zadovoljni s tem.ki se neprestano opravi~uje in utemeljuje. ki nas bo vodila. na njegov odnos z Bogom. Gotovo je te‘ko vizualizirati. jo razbiti na posamezne delce.”6 Protestirati moramo proti tej posebni navadi videti v dedi{~ini na{ih prednikov zgolj mrtve rokave. kot je Merleau-Ponty dejal o Cezannu in njegovem shizoidnem svetu: vstopiti pomeni (s)poznati kraljestvo mo‘nosti. religije. 47 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . V obeh univerzumih se znajdemo “izven vzroka in posledice”. vendar pa tudi nobena doba ni ~loveka tako slabo poznala. ga utemeljuje z grenkobo in indignacijo. Resnice. da nih~e ne more biti ~lovek. Z drugimi besedami. to pomeni s predajo. Otrok ne potrebuje nobene metode.Hipoteza kot metoda Z nekaj izjemami. s tem da jo bomo kar se da mogo~e prilagodili na{i problematiki.” Prav ima. z naravo in s samim seboj. marve~ v ne~imrnosti tistega. ki so kaj vredne. strategije . ki jih dose‘emo s poni‘evanjem nevednih. odraslim pa primanjkuje preprostosti. “Nobena doba ni uspela akumulirati bolj ekstenzivnega in raznolikega znanja o ~loveku kot prav na{a. se razprave o problematiki zaporskega sistema za~enjajo z nekega te‘avnega stali{~a od zunaj teorije. Oglejmo si natan~neje tezo. ker si jih delita oba. gibanja. ki jo zanima PO ZAPORU . ti{ine. da najdemo smisel zanj. ki zastruplja na{o dobo in ki se zdi resnej{a kot vse drugo. izraziti ~loveka in upreti se kon~ni preizku{nji: postaviti ga in zapreti v logiko. aktivnega poslu{anja in kdo ve ~esa {e? Nih~e ni uspe{nej{i spri~o polemike o metodi in vsakdo. dru‘be. Na za~etku sta potrebni dve pojasnitvi. toda zaprti jelen ni jelen. ~e se v polni meri ne zaveda njegovega polo`aja in obstoja. da smo uspeli ujeti tisto osnovno. ki zadevajo vpra{anja iz razli~nih disciplin in tako sestavljajo veliko individualnih antropologij. ki je osnovno zagotovilo njegove `ivljenjske mo~i. besede. da lahko govori Bogu.O vzgoji in izobra`evanju v zaporih Sofokla zanimala le Ojdipova patologija ali prizadevanje vsakega ~loveka najti lastno identiteto? Morda ne bi bilo neprimerno vzpostaviti globoko analogijo med “kriminalno mentaliteto” in umetni{ko inspiracijo: obe bi lahko imenovali “antene neke rase”. V svojem skorajda mazohisti~nem obupu nad ~lovekovo smrtjo in “dobo razdorov”.5 Bolj kot kdajkoli prej gre za ekspanzijo v {tevilu in raznolikosti “razprav o ~loveku”. da je po mnenju nekaterih kritikov Girardovo stali{~e kar preve~ enostavno razvito in nato ilustrirano s primeri. kar je nedvomno vsaj delen odziv na navade in zahteve intelektualnega razumevanja dobe. potem ko so cilji dose‘eni. ki ga sku{ajo zadr‘ati.KAKO NAPREJ? . ker me~e enkratno lu~ na ~loveka. pristopa. v dru`bi. daje pomen njegovemu `ivljenju in v veliki meri dolo~a njegovo obna{anje in vedenje. kjer je resnica pluralna ali neobstoje~a in morala relativisti~na ali osme{ena. v‘ivitve v njegove probleme. Ta hipoteza prena{a problematiko zaporskega sistema iz zapora samega in ponuja doslej le {ibko upanje. d . metode. krhkosti. niso zmage. Osnovna narava jelena bo vselej uspela najti pot skozi re{etke. skupaj z upanjem. artikulirati. Postavitev kriminalca v zapor ~loveka ne omeji. ~lovekov zadnji azil ostane prav ~lovek. Z zaprtjem ne~esa ali nekoga mislimo. V naslednjih odstavkih bomo sku{ali opisati hipotezo Renéja Girarda. ~im ve~je so zahteve. ki se za zapornikovo inteligenco bojujejo s svojimi nasprotujo~imi si teorijami ali razdelitvijo njegove du{e pod pretvezo smiselnosti. je na{a doba skoraj pozabila na to. Kak{en namen imajo ti prepiri med “-ologi”.

neke vrste katekizma dru‘benega miru. da temeljijo. ki sodijo v sobivanjsko skupino. popolnoma orkestriran dvojnik s svojim mimeti~nim odzivom. ki lahko ogrozi slogo v skupini in celo njen obstoj”. Tako v posnemovalnem nasilju zmage ni. to pomeni hipoteti~no naravo hipoteze: “Poudariti moramo hipoteti~no naravo hipoteze. Soo~eni z istim objektom se bosta posnemovalni bitji borili za njegovo posest. Ko krize nasilja ni ve~ mo~ nadzorovati s tabuji. temve~ po njeni eksplanatorni mo~i. kako je lahko destruktivno in osvobajajo~e? V nasprotju z ‘ivalmi ~lovek namre~ nima instinktivne omejitve posnemanja pri nasilju in re{uje svojo te‘avo. . najbolj dostopne objekte. nasilje. @rtvovanje gre{nega kozla . posnemovalno tekmovalno vedenje. se hkrati tudi zavedamo. Da postane in da je ~lovek. da so ~lovekovi mo‘gani velikanski posnemovalni stroj. v upanju in prepri~anju. ampak tudi z disciplinami. najprej posnemovalec. Vsakr{no ~lovekovo vedenje in navade so nau~ene. P O Z A P O R U . ^e so torej ~lovekovi odnosi med seboj in odnosi med ~lovekom in svetom odvisni in regulirani z mehanizmom posnemanja in rivalitete. tiste torej. kar bi jih lahko izzvalo. so namenjeni zavrtju in kontroli posnemovalnih konfliktov. Ta cilj dose‘e zelo konkretno. ki zopet posnema drugega. .‘rtve tako ponovno uveljavi ogro‘eni red in v dru‘bi dose‘e spravo. da bi ga usmerila in kon~no eliminirala. Ta igra tako osnovno vlogo zato. izredno “funkcionalisti~ne” tradicije reguliranja. na posnemanju in mimikriji. s preusmeritvijo nasilja vseh proti vsem (recipro~no nasilje) v dru‘beno nasilje vseh proti enemu (soglasno nasilje). s pomo~jo religioznega. Sistem religije pa v osnovi temelji na dveh stebrih. Presenetljiva pri konfliktnem vedenju je neizprosna simetrija nasprotnikov. sovra‘nega Boga ali naravne kataklizme. Z drugimi besedami. da je posnemovalno vedenje prisvajanja in u~enja neizbe‘no tudi konfliktno vedenje. s tem da prepre~ujejo vse. Omejitve in slabosti te vrste prispevkov pa bodo obdelane drugje. kot so denimo poplave ali kuga. kar tabu obi~ajno prepoveduje. Vsakdo od njih posnema drugega. da je tudi konfliktno. Tabu je tudi pokazatelj globokega zavedanja. ‘enske iz te skupine ali hrano. Osredinili se bomo na osnovno. to pomeni neskon~ne ponovitve. “^e bi ljudje nenadoma prenehali posnemati. ki je bli‘e lucidnosti kot pa ponorelemu avtoritarizmu. ampak je posledica posnemovalnega nasilja. na en ali drug na~in. bi vse kulturne oblike izginile. pravi Girard. Nevrologi nas pogosto opominjajo. saj si ga obe ‘elita.. V ma{~evalnem ponavljanju do brezmejnega crescenda recipro~nosti postane vsakdo pora‘enec. mora biti vsakdo. Na kratko. Tabuji. ki mu grozi z iztrebitvijo v vsakem trenutku njegovega obstoja? Kako je nasilje lahko hkrati konstruktivno in destruktivno. ki bo sklenilo 48. je mogo~e dose~i pravo razumevanje vira in geneze glavnih kulturnih zna~ilnosti ~love{tva kot celote.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da bo to poslednje nasilje.rasel. dosegal rezultate in gradil . Ritual je po drugi strani mehanizem po~enjanja tistega. da najresnej{a gro‘nja harmoniji v skupnosti ne prihaja od kakega zunanjega sovra‘nika. da je ~lovek posnemovalno bitje. Kako se je ~lovek lahko razvil . pa~ pa obstaja recipro~nost. ki neprestano spro‘a nasilje. se povsem naravno pojavlja vpra{anje: kako je ~lovek v stoletjih uspel kanalizirati recipro~no nasilje. da se vsakdo zdi odsev. Recipro~nost mimikrije. To pa zaradi dejstva. to pomeni. Ti predmeti in osebe predstavljajo tabu. tabu nima simboli~ne vloge.na primer v zvezi s seksualnimi predmeti ali dietni tabuji. Tu se antropologija prekriva ne le z etiologijo. recipro~nost rivalitete in nasilja . Soditi jo moramo ne po njeni neposredni verjetnosti. tako kot ‘ival. pravi Girard. Preko njega se lahko odigra in utemelji {e ena vrsta nasilja. skupnost proces obrne in spodbuja prepovedano vedenje.. zato ker so vselej dostopni vsem ~lanom skupine: najverjetneje povzro~ajo tekmovanje. Antimimeti~ni tabu je prepoved. Tabuji “se vselej nana{ajo na najbli‘je. do te meje. ampak vlogo navade. ki jo zbere ta skupina. ki dolo~a resnost prehodov med ~istim in ne~istim. ki izvajata dvojno funkcijo eliminacijskega nasilja in ohranjata mir ter harmonijo v skupnosti. ~e se zavedamo. ker “se ni sposoben braniti in ker ni sposoben ma{~evanja”. ki spodbuja u~enje dolo~b dru‘benega obna{anja na pamet in z odloki. kaj je dovoljeno in kaj prepovedano.iz uni~ujo~ega nasilja.” Le z razumevanjem te mimikrije prisvajanja in njene represije. ki je v vsakem ~lanu skupine. kako lahko obenem zdru‘uje in razdru‘uje? Kako je lahko vir reda in nereda. ponovitve in stopnjevanje neskon~ne ma{~evalnosti in pre‘ivetja.Lucien Morin le {e kompleksno in komplicirano. med tem. tabuju in ritualu.”7 Kot drugo pa smo pri aplikaciji hipoteze na raziskavo problematike zaporskega sistema zavestno poudarili pozitivni in ilustrativni obseg te naloge.vsi ti pojmi so po pomenu identi~ni. ki so tako raznolike kot biologija ali otro{ka psihologija. rivalitetno ali nasilno bitje.

kr{~anstvo je postalo gre{ni kozel na{e civilizacije.KAKO NAPREJ? . Vsak poskus najti izvor v tem smislu je pravzaprav podoben mitu.‘rtvi. ko govori o pojavu sodnega sistema kot izredno razvitega mehanizma za nadzor nasilja. civilizacij. ker ga {e vedno ne razumemo pravilno. Kakr{nakoli ‘e je oblika ali sredstvo izraza posnemanje. v spravi s tekmovanjem. brez ‘rtvovanja ‘rtve. ki se ka‘e v enkratni demistifikacijski vlogi. Dodati moramo. vzbudi in trpi nasilje vseh. saj je “odgovoren” za vse slabosti in zlo dru‘be. 49 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . “Ljudje se ne morejo soo~iti z nesmiselno goloto svojega lastnega nasilja. ‘rtev tudi povzro~a ob~udovanje. ko je ‘rtev dolo~ena in nadome{~ena z vsemi drugimi potencialnimi ‘rtvami. Prav tako. ki ga uporabljajo. da bi prepre~il zlo. Zato ker vsako nasilje ustvarja uniformnost.” 3. ki sodi{. To je gotovo radikalni preobrat. da se zdi mehanizem kreativnega nasilja {e bolj u~inkovit. “Le ljubezen je resni~no odpu{~ajo~a. kdo ve kako in zakaj. “Enotnost obstaja ne le v vseh mitologijah in ritualih. da zagotovimo tako krhek in negotov mir v ~love{kih skupnostih? ^e sta nasilna izklju~itev izvirnega nasilja in njegova obuditev s kulturnimi rituali osnovna posrednika pri ~lovekovem doseganju smisla bivanja. in sovra‘nost dru‘be se tako osredini na to ‘rtev. Lawrence. zato je tudi nujno odre~i se tistim oblikam vedenja. Gotovo ni lahka naloga prepri~ati sodobnega ~loveka. brez nasilja. naj ponovno prebere ‘idovsko-kr{~anske tekste z “antropolo{kega” vidika in se isto~asno izogne predsodkom apologetike ali ‘e kar posmeha . Le kraljestvo evangeli~ne ljubezni lahko ~loveka osvobodi su‘enjstva nasilja. da bi posamezniku prepre~ili. ampak tudi v ~love{ki kulturi kot celoti. torej ti ne opro{~a{. miru in reda. V tem smislu gre{ni kozel .‘rtev postane svet.O vzgoji in izobra`evanju v zaporih cikel celotnega pojava nasilja. in mo`nost dovolj humanih dru`b je prav lahko odvisna od tega napa~nega razumevanja. Zdi se. ker s svojo izklju~itvijo povzro~i harmonijo sprave. ki zajema destrukturacijo na{ih najbolj osnovnih eksistencialnih navad. religiozne in nereligiozne vrste. zato ker je posameznik obto‘evan od vseh drugih posameznikov in obratno.” Opozoriti je potrebno.” Pismo Rimljanom. “Smrt ~loveka je vselej vir kulturnega reda. Na prvi pogled sta zadr‘anost in odpor seveda mo~na. toda rezultati so o~itni. ki ga je tudi te‘ko sprejeti.” pravi Girard.” Toda kako dale~ moramo iti. 2. kar velja tudi za najbolj napredne demokracije: “Ljudje so se pobijali med sabo za dosego demokracije. ^lovekova odre{itev je v ljubezni. ko njegov pravi pomen ostane skrit pred tistimi. Soditi “^lovek. Ta enotnost vseh enotnosti temelji le na enem mehanizmu. ~e vztraja pri uporabi zla. Durkheim je tako menil. Zanimiv pojav. ki jo obsodi za vse obstoje~e zlo. da je prav religiozno temelj vseh dru‘b. osovra‘ena in ‘rtvovana. gro‘nja. PO ZAPORU . da nih~e ni a priori odgovoren za izvor posnemovalnega nasilja. ni nobenega zagotovila..‘rtev. da se ~lovek. je med drugim spoznanje. da dru‘bena dr‘ava ne zrase iz volje po socialnem paktu.. Sam Girard se dotika izvora na{e problematike. mehanizem. gre{ni kozel . 1. kulturnih institucij. vsaj delno.” Zavedati se moramo.” je zapisal D. ali lahko {e naprej zanemarjamo pomen `rtvovalnih mehanizmov? Ali ne postajajo morda vse manj u~inkoviti? Ali je razlika med legitimnim in nelegitimnim nasiljem usodno na~eta? Nadomestitev in posplo{evanje sodnega sistema kot transcendentnega mehanizma za prepre~itev in odpravo nasilja (k temu vpra{anju se bomo vrnili kasneje) sta gotovo znaka velikega napredka. kogarkoli `e sodi{: saj kolikor obsodi{ drugega. po~ne{ enake stvari. Toda ali je sodna pravica dovolj? Ali zadostuje? Za Renéja Girarda obstaja le en odgovor: ljubezen.. Dejansko vselej pride ~as. kot je obsojana. zapre in zaklene v kraljestvo cikli~nega nasilja. namre~. vselej so jo napa~no interpretirali. Le popolna ljubezen Kristusa lahko dose‘e popolno razkritje brez nasilja. Poglejmo si to natan~neje. da bi v kateremkoli trenutku postal podoben drugemu. Ta ‘rtev. ki so se vselej zdele naravne in legitimne. da se s tem odzivamo na dobro z dobrim in na zlo z zlom. skorajda prvinska. preganjanje. Osnovna enotnost vseh ritualov tako zaklju~uje posnemovalno nasilje. saj ne vsebuje duha ma{~evanja. H. ki {e vedno deluje zato. toliko obsodi{ samega sebe. kot sta predvidevala Hobbes ali Rousseau. prevzemanje. neke vrste “enodimenzionalni” skok. “nadnaravno” spo{tovanje skupine. “Uiti nasilju o~itno pomeni odre~i se retribuciji. to pomeni predmet splo{nega ob~udovanja in sovra{tva.. ki zagotavlja soglasje dru‘be proti gre{nemu kozlu . ki je potreben. Obstaja prava epistemologija ljubezni Nove zaveze. ti.

ponavljamo. “Postopki. “nima ni~ opraviti z bolj neposredno in globljo zakoreninjenostjo v skupnost. toda ker je iz istega testa kot tisti. . namesto da bi ga {e poslab{alo. ~igar legitimnost. P O Z A P O R U . korekcija. ki naj bi ga drugo nasilje prepre~ilo ali ga kaznovalo. @elja posnemati je oboje. ^lovek je prisiljen sprejeti pravico. V okviru tega konteksta ma{~evalne nalezljivosti s svojo nepopravljivo ekspanzionisti~no usodo. ki ljudem omogo~ajo omejiti njihovo nasilje. dru‘ba in civilizacija a priori implicirajo nasilje v samem temelju. obna{anja. Z drugimi besedami lahko re~emo. ki je sankcionirana enkrat za vselej in odlo~itve katere. Pri odkrivanju geneze sodnega mehanizma kot konkretnega mehanizma omejujo~ega nasilja “z nasiljem” nas osnovna antropologija sili k ponovni oceni in premisleku o vpra{anjih. Sodni sistem se odziva na primarno potrebo za{~ite in je utemeljen najprej kot mehanizem za{~ite. Le sodnemu sistemu ni nikoli treba v srcu omahovati pri zadajanju nasilja drugim. ki ga je dru‘ba pokvarila. na katera {e ni bilo zadovoljivega odgovora: kaj je zlo~in. Preden ga vidimo v metafizi~nem ali moralnem pomenu. Ali je kriminalec “dobro” bitje. medtem ko se uveljavljajo kot procesi. Pravica je tola‘ilna nagrada. ob‘alovanje. da dru‘beni red. Povejmo naravnost: izvor sodnega sistema kot dru‘bene funkcije nima ni~ opraviti z romanti~nim pojmom po~love~enja z duhovno Besedo. manipulira z njim nekaznovano in brez prigovora. postane {e u~inkovitej{e. ki se je zmo‘en upreti kr{enju zakonov. in nasiljem per se. moramo odkritje sistema sodstva pod drobnogledom osnovne antropologije razumeti kot logi~ni sklep ‘elje po pre‘ivetju. je predstavljena manj kot moralna obveza kot pa dol‘nost samoohranitve. Ker ne predstavlja nobene specifi~ne skupine. Sodna funkcija je zaslu‘en proizvod brezupnega iskanja suverene in najvi{je mo~i. ni pa tudi nasilen po instinktu. na primer. tabu incesta.nasilje se re{uje le z nasiljem. ne more pa zahtevati dobrote. Vreden ~lovek. Pravica je torej paradoksalno namenjena dosegi ne miru. Spri~o tega monopola ponavadi uspe delno zatreti ma{~evanje. pa~ pa proizvesti posameznika. vzrok in podpora posnemalnega nasilja. Namen korekcijske rehabilitacije. da no- 50. mir je zgolj te‘ak sad osvobajajo~ega nasilja. . reda ali ravnote‘ja. Zato lahko zahteva neko aktivnost. kot jo utemeljujejo na{i kazenski zakoni. ^lovek po naravi ni dober. “Ta racionalizacija ma{~evanja. ma{~evanje med dru‘inami. kriminalec. da sistem sodstva racionalizira ma{~evalnost. transcendirano in ko se dvigne na raven abstrakcije za {e ve~jo dominacijo nad celotno dru‘bo. zlo~in . rehabilitacija. je sodni sistem v osnovi {e vedno tabu kanaliziranja. kot bi se na primer pri istem tipu obna{anja v primitivni dru‘bi. [e ve~. skupinska dinamika in samoizobra‘evanje komajda lahko obvladajo? [e posebej sugerira ne le omejitve. Zgodovina sodnega sistema ka‘e raznolik in kompleksen razpon mo‘nosti. da je nasilje s tem prepre~eno. da bi se raz{irilo in okrepilo. za vselej ozna~eni z nasiljem. je tako v slu‘bi vseh in vsi se morajo uklanjati njenim odlo~itvam. ko je racionalizirano. da ga distribuira pri izbiri. na primer. kot sila negacije: “~loveku pomaga spo{tovati ma{~evanje”.Lucien Morin ma{~evanje. saj ima absolutni monopol nad ma{~evanjem. se je institucija sodstva uveljavila kot odkritje izjemne u~inkovitosti. ampak nenasilja. Nasilje kontrole ali prevencije. Ne izklju~uje nasilja in ga nikoli za vselej ne odpravi. ga transformira v kurativno in preventivno tehniko. vsaj v principu. zlo. ki jo medicina. je vselej mi{ljeno kot neizogiben odziv ali odgovor na prej{nje nasilje itd. da kontrolira rev{~ino in pomanjkanje. so si vsi podobni v tem. Naj je preventiven ali kurativen. psihiatrija.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Ta demitologizacija sodnega sistema se nana{a tudi na njegovo kon~nost.” V vsem svojem funkcionalisti~nem in pragmati~nem bistvu sistem sodstva spro‘i dvom o skorajda miti~nem verovanju v neko osnovno dobroto v ~love{kem srcu. ali nasilje kaznovanja. Nasprotno. ki jo le ob~asno pokvarijo razli~na ‘rtvovanja. ^loveku prepre~i predajo osebnega ma{~evanja in prevzem zakona v lastne roke.” pravi Girard. neko obliko vedenja. ker zgublja tla svojega lastnega nasilja. namenjeni zagotovitvi ve~je u~inkovitosti. Kot odziv in delovanje proti nasilju je simetri~en z ma{~evanjem. ali morda “naravna posebnost”. ne more postaviti pod vpra{aj nobena skupina. ~etudi legalen. ni spreobrniti kriminalca v dobrega dr‘avljana ali dobrega ~loveka. Kontrola in obvladovanje pravice ostaja v dejstvu. ostaja zaprt sistem. kateremu je nasproten. ^lovek je poskrbel za to. to pomeni pobijanje drug drugega do iztrebitve. pomeni trditi. Re~i. mehanizmi sodnega sistema so. ampak prakti~no nesmiselnost te vrste vpra{anj. kar pa ne pomeni. To dejstvo moramo poudariti. kazen. niti ne skupnost kot celota. legitimen in ~ist. prisilno napredovanje. namesto tega temelji na suvereni samostojnosti sodne avtoritete. da ni razlike med dejanjem nasilja. moralno dober ~lovek ne more biti proizvod zahtev Zakona.

51 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . kar bi pomenilo dati ‘rtvam agresije signal za za~etek neizogibne in neskon~ne serije ponovnih napadov ma{~evalnosti. “Stoletja minevajo. ki ga je potrebno kaznovati in o~istiti. Odtod osnovna krivica pravice. njeno naravno neravnote‘je. varajo~a deviacija. Kjerkoli se uveljavi neskon~no in grozljivo ravnote‘je tragi~nega konflikta. odklanjajo vsakr{no posredovanje v imenu agresorja. [e bolj temelji na sr~iki sodne mo~i. ki ga varujejo resnice specialistov v sodnih zadevah. ko je kdo izmed njih napadel sosednje pleme ali dru‘ino. nas u~i antropologija. ^uk~i. da se osredini na krivca in princip krivde. da se plemenite zavesti. ali za gre{nega kozla.” Soditi pomeni delati nasilje. da ni razlike med principom pravice in principom ma{~evanja. psihologov.O vzgoji in izobra`evanju v zaporih beden od njih ni imun za nasilje. neprestano naslanjanje na sodobno kriminologijo v okviru administracije pravice. ki naj bi zbralo prva dejstva za utemeljitev resnosti suma. kot bi jo hotel utemeljiti. ki so preokupirani prav toliko s posameznikovimi kvalifikacijami kot tudi z obsodbo dejanja. kot bi si morda enostavno mislili.. ni osredinjena na agresorja. Sistem sodstva sam po sebi ni generativen. ki ga je povzro~ilo. tembolj se ovije v skrivnost in skrije svojo pravo funkcijo pred ~love{kimi o~mi. Tudi Durkheim ga je pravilno podpiral in trdil. Med primitivnimi narodi je vse zanimanje usmerjeno nema{~evani ‘rtvi. na kar opozarja precedens retributivne pravice nad distributivno pravico pri otroku. Sodna intervencija proti krivcu tako dru‘bo osvobaja grozne naloge ma{~evanja. Kaj re~i ljudem. “Nezdravljeno” nasilje je vir ne~istosti in onesna‘enja ter brez{tevilnih trajnih posledic. Soditi vselej pomeni kaznovati.” To to~ko lahko ilustriramo s primerom primitivne dru‘be. ki se ne kon~a. V nasprotju s splo{no prakso za{~ite klana. asimptomatsko gibanje popolnih in zato nemogo~ih deviacij in ravnote‘ij. ^love{ka pravica je zakoreninjena v diferencialnem redu in odvisna od njegovega neuspeha. psihiatrov. Vme{avanje etiolo{kega racionalizma. ~e mu ho~e zavladati. na kratko. je to zato. Pravica ni pravica. “^e se nam na{ sistem zdi bolj racionalen. da je pojem pravice kot tehtnice vselej v popolnem ravnote‘ju. o‘ivljajo~ in ne daje ‘ivljenja.oko za oko in zob za zob. ker je najve~ja gro‘nja harmoniji dru‘be. od standardnih pro{enj po obsodbi do izvr{itve kazni. od nebrzdane radovednosti sodnika. Njihova represija kriminalnega nasilja ni dala pobude za obsodbo “odgovorne” osebe. ~e kaznuje nedol‘nega. Da bi svojim sovra‘nikom omogo~ili zado{~enje. Poudarek na kaznovanju krivca nima drugega pomena. so kazali ~udno obliko vedenja. celoten oklep dovoljenj spremlja izvr{bo pravice. preden ljudje spoznajo. Odgovor mora zato torej biti hiter in primeren: Pomembno je biti sposoben oceniti in izmeriti zlo~in in zlo.” Sistem sodstva se {e vedno prikazuje kot primer pravega napredka v tem. ^uk~i med seboj izberejo nedol‘no ‘rtev. brez neke zavesti o nujni korelaciji med krivdo in retribucijo? Toda to ni vse. Po tej logiki mora biti pravica po svoji mo~i superiorna zlu. nemoteni nevtralnosti. da naj se spravijo ali naj kaznujejo drug drugega?” Izena~evalna funkcija sodnega aparata je vaba. Bergson je v napredujo~i ~love{ki zgodovini. In kaj re~i o prakti~no institucionaliziranih poskusih lo~iti krivca od krivde? [teti kriminalca za ‘rtev. ki v resnici predstavlja le mo~ prepre~iti in prisiliti. [e najbolj presenetljivo je. tam jezika pravi~nosti in nepravi~nosti ni.KAKO NAPREJ? . saj kaj pa sploh je pravica brez krivca. ker je natan~neje usklajen s principom ma{~evanja. in njena kurativna in rehabilitativna ambicija je mo~na tehnika ‘rtvovalne diverzije. njegovi ~lani za vsako ceno. koga. ki ji je treba prizanesti in jo za{~ititi.” bi dejal danes vsak otrok. zdravnikov. razen tega. da bi bolje razumeli njegovo sedanje stanje. kot je dejal Hobbes. da ~im u~inkovitej{i postane sodni sistem. me~e posebno lu~ na nasilje kot logiko sistema sodstva. in odzvati se v primernem obsegu . to je krivca. ki so nasprotne modnim mnenjem v vsakr{nem PO ZAPORU . sociologov itd. to pomeni. v njenem prehodu iz zaprtosti v odprtost pravilno videl serijo skokov naprej. “Toda to je vi{ek nepravi~nosti. in ga ‘rtvujejo za dosego poravnave. Toda njihova reakcija. “Ni~ ni dlje od takega razmi{ljanja. od najsvetej{ega imperativa retribucije do nemogo~e stave na spremembo in rehabilitacijo. Vse od preliminarnega raziskovanja. ki ni popolnoma ni~ povezan s storjenim zlo~inom. Tako se znajdemo v omejitvi oziroma v slepi ulici. neprestano sredstvo izra~unanega zatiranja. ka‘e na isto slabost: globoko nezmo‘nost uiti iz cikla nasilja. Velika zmeda glede vloge in mesta zaporskega sistema v na{ih dru‘bah izhaja prav gotovo iz same logike institucije in njenih nasprotujo~ih si ciljev. ki je v geneolo{ki razlagi njegovega prej{njega `ivljenja. kot denimo med ~lani plemena Ifugaos. In v resnici je tak{no vedenje osupljivo. ko dose‘ejo to to~ko. ki so jih napravili ustvarjalci pravice. da premakne os nasilja z ‘rtve na krivca. neposredno preko obsodbe in dokaza krivde. ni povzro~ila pravice.

K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . V obdobju. ki jo upravlja in ki se mu zdi. Drugo dejanje je dejanje pravice. Kot dokaz se sklicujemo na mnenja psihiatrov. nesmiselno bi jo bilo zatreti z legaliziranimi mimeti~nimi zahtevami. ko se zdi pravica v skladu s pravi~nostjo ali z zakonom. ali pa poglejmo. ki ti~ijo za ~lovekovimi nasilnimi dejanji. trdi. skupaj s svojimi asepti~nimi in asketskimi dodatki . a posteriori naturalizacija in legitimizacija mo~i kaznovati.”9 Izra~uni in popolna demonstracija na{e izvensodne avtoritete ka‘ejo na utopi~no odvisnost. nimajo prave te‘e. da mora izstopiti iz sodnega sistema za dosego bolj{e sodbe in se posvetovati s specialisti ‘e pred seznanitvijo z vsemi dokazi . primerno za dru‘bo tistega ~asa”. rehabilitacijo. kako pravica zmanj{uje mo‘nosti sodnega odlo~anja z raz{iritvijo avtoritete raziskovalne radovednosti do intervencije policaja. Bog. “znanstvena klasifikacija” deviacij in stopnjevanje razlik. vzvi{enosti ali delitve. kalkulirano utemeljevanje politike zapiranja. da izpolni svojo funkcijo vzdr‘evanja. je omejena s tem. normalizacijo. le preko imaginacije. Civilizacija. toda njena iluzija je kratkotrajna in “vzroki” se poka‘ejo nepopolni. nas opominja Jankélévitch. sistemu ohranitve. ki pa ni v indiferentnosti in izmikanju. “Znanje je mo~. ki sodi. Vsi ti pojmi so povezani s primarno orientacijo sodnih in kazenskih sistemov. konkreten uvod v dru‘beno reintegracijo. Arhitektura sodstva je povsem tuja bratski strukturi. Skratka. je to. spri~o predanosti nerazumljivemu nasilju.” V~asih se pravici celo zdi. “Sojeno je kriminalcu in ne zlo~inu. Raje bi odkrila in spoznala skrivnostne razloge. od katerih jih lahko lo~imo v resnici le kot podalj{ke in variante. spra{ujemo njegovo mlaj{o sestro. niti dejanje predaje niti izgona. sodni sistem {e vedno pripada zaprtemu sistemu. . enkratna mo‘nost eksperimentiranja v humanisti~nih znanostih. ki so ga izvedli na Danskem med nem{ko okupacijo. terapijo itd. neizbe‘na pravica nima ve~ pomena”. psihologi.. je dovolj zgovoren. legitimno nasilje od nelegitimnega? Kako prepovedati. uveljavitev razli~nih tendenc in disciplin pristopov. Le za svoj obstoj potrebuje umetni “kisik”. To je star miti~ni sen. pomilovanje. imaginarne muzejske primerke. P O Z A P O R U . Pravica. ampak tudi prednost nujne trditve. kriminologi itd. brez katerega bi odmrl. ekonomska strategija itd. marve~ kompromisa in eliminacije preko ~iste organizacije in prisile. njegove star{e o njegovem zgodnjem otro{tvu. kot pravi Jankélévitch. ampak tudi bistvena. Danes “popolna. Na{e razprave o popravni pravici bi nas morale voditi k nadomestitvi tradicionalnih argumentov z “rekonciliacijskim izobra‘evanjem”. ki tako trdno kot na{a temelji na ideologiji pravi~nosti. prepre~iti in diferencirati? Kako dose~i ozdravitev z razkrojem. pri~e z mnenji o zna~aju obto‘enega. korekcijo. Z drugimi besedami. to o~itno ne izhaja iz kateregakoli imperativa plemenitosti. se institucija sodstva zdi ne le koristna. Toda ustvarjalna pravica se rodi le iz indignacije. niti ne eliminira. da je “Sokrat bolj natan~no od svojih sodnikov izrazil moralo. ki obi~ajno igrajo vlogo vrhovnega sodnika. . kar je: nasiljem. morala. Najve~. ko transcendence. organizirati in umestiti? Kako lo~iti ~isto nasilje od ne~istega. ki to zahteva. razen v primeru njegove dejanske opustitve. gotovost nasilja je prva in edina konstanta. Odgovor na vpra{anje “zakaj izobra‘evati v zaporu?” ne bo nikoli mogel se~i preko sodnega pristopa. na primer. usmerjati in nadzirati recipro~no nasilje? Kako manipulirati.psihiatri. V Sociologiji in filozofiji. ki je usmerjena proti krivici. Obstajajo {tevilni koncepti o mestu in vlogi izobra‘evanja v zaporni{kem okolju: privilegirana tehnika moralne korekcije. da je razvozlala skrivnost. ‘e per se predstavlja gro‘njo v svetovnem merilu. Kako kontrolirati. kar lahko stori. premi{ljen izgovor za dolo~itev kriterijev normalnosti. .kaznijo. Re{itev gotovo ni popolnoma eliminirati sodno funkcijo. Pravica se zdi ne le prednost opazovanja. Medtem ko raz{iri polje mo‘nega in krog kolektivne varnosti. identifikacija praznih prostorov in ugotovitev njihovih vzrokov. Najracionalnej{a od prednosti sodne pravice na tem mestu odkrije svojo nemo~.bli‘amo specifi~nemu koncu: pokazati na brezplodnost vsakr{ne ina~ice izobra‘evanja v zaporih.8 Tako se pri odkrivanju nekaterih vgrajenih omejitev sodnega aparata. s pomo~jo znanosti premagati neravnote‘je med ~lovekovo mo~jo in modrostjo. Neuspeh eksperimenta. kako zdru‘iti v razbitju? 52. aplikacija stare ideologije kontrole s panopti~nim nadzorom na “skrivnostno” du{o kriminalca.Lucien Morin moralnem konfliktu. V resnici pa ga ne obvlada. Poglejmo sodnika in pravico. ekskulpatorna kompenzacija. kazuisti~ni in odvisni od okoli{~in. lahko kreativneje dokopljejo do globokih resnic. nadzorom. ki je utemeljen na projekcijah sistema sodstva. ~e je prijazen. In prav tak{no vedenje o kriminalcu dostikrat odlo~i o dolo~itvi kazni. na katerem so na ta ali oni na~in zgrajeni sodobni koncepti zapiranja. Po drugi strani poskus zapolniti praznine v tezi ne zavra~a njene delne veljavnosti.

Nedol‘nost za~inja pojem sodne napake. ~e pravica ne uspe eliminirati naravne nepravice. PO ZAPORU . je brez smisla. ker je proti nasilju. ostaja dejstvo. pravi~en temperament avtoritete in ne`no podporo podreditve. Cilj vselej posve~uje sredstva pri vpra{anjih pre‘ivetja. Toda resnica o pravici se ne more skriti v labirintih in ~revesju zunanje vzro~nosti. Ko vlada pravica. Pravica ni pravi~na in v njeni naravi ni biti pravi~en. Po eni strani si pravica sodstva pri identifikaciji krivca ne more privo{~iti niti najmanj{e napake. “Vse moralne prednosti. Celo v svojih naju~inkovitej{ih poskusih zadovoljiti potrebe drugih deluje neenakovredno. kaj delajo. kot smo ‘e poudarili. imam v mislih hkrati sveto vez med ~lani ~love{ke dru`be. napraviti iz krivca ‘rtev. ki jih na{a moderna dru‘ba definira kot neizbrisen pe~at pravice in ki zajemajo posve~ene strategije ravnote‘ja.so njeni primarni sovra‘niki. To je verjetno eden najbolj skritih in neznanih pomenov etiolo{kih poskusov sodobne kriminologije lo~iti krivca od krivde. ampak le sama sebi. Naloga gotovo ni lahka. (Pravica) obkro`uje vse ljudi. kako lahko stori kaj ve~ za druga~ne oblike nepravice? Jasno je. so dejansko odve~ne. pravi~nosti ali enakovrednosti. “Ko omenjam pravico. Zgre{iti svojo ‘rtev ali jih dolo~iti preve~: u~inek je vselej enak. tem u~inkovitej{a je. Nikakor ne moremo dovolj poudariti. Pravica oblikovati in izena~iti razlike s pomo~jo nasilja nadzora ali tabuja. Prav zato se v pravilnih. postavi nepremagljivo oviro nasilju podjetnosti in ni brez razloga. nadzora in sankcij.O vzgoji in izobra`evanju v zaporih Kako kamuflirati in zakriti. sovra{tvo. Pravica sodstva ni nikoli prepri~ana sama vase.. ki se neizogibno izvajajo s pomo~jo prevencije. ne da bi ob tem pozabili? Kako prisiliti z namenom osvobajati? Kako obsoditi na opravljanje dol‘nosti? Kako soditi brez sojenja? Kako soditi brez ustvarjanja nasilja? Pravica sojenja je postala mehanizem prisile. da pravica zaklju~uje proceduro. je princip delovanja v dobri veri prisoten v pogodbah. Strategije. da ga bomo odpravili. ki so specifi~ni za vsako od njih. povsem preprosto. da ~im bolje uspe “podreti” svojo `rtev.. nujno omejevanje svobo{~in.KAKO NAPREJ? .. kot smo videli pri popolni nepripravljenosti ^uk~ev ukvarjati se z napadalcem. kot da trosi svoje `arke prijazneje na nas in da nam po{ilja ne`nej{e vplive. kar je temu podobno. kontrole. v drugih obljube ali poprej{nje usluge. Pri zamenjavi ~istosti nedol‘nosti za ne~isto kri se sku{ajo za vsako ceno izogniti ku‘ni oskrunitvi in morilski oku‘bi. ki jih apliciramo na postopke. ^uk~i zelo dobro vedo. ki pomeni edino osnovo po~itka. z me{anico ~istega in ne~istega nasilja. izdelanih na~inih delovanja pravice vselej nekaj zdi napa~no. to pomeni v skladu z obstoje~imi razmerji. da se ne bo nau~ila slu‘iti ni~emur vi{jemu. Stvar v nekem primeru izvira iz enakovrednosti. delati zlo brez mo‘nosti odgovora. ko je soo~ena s krivcem. druga~e se vse kon~a z grozljivo katastrofo. 53 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . redu v vladi. ki je nalezljivo. ~igar cilj je nenasilje in mir kot njeno nasprotje.”11 Skratka.”10 Bossuetova sinteza odli~no povzema osnovni namen diverzije ^uk~ev. varnosti v trgovini. zato ker zlo ustvarja zlo in pravica mora delovati nasilno. taktike pre‘ivetja. da ni sposobna izzvati onesna‘ujo~e recipro~nosti. Zato lahko re~emo. Pravica se poslu‘uje nasilja. Ali je pravico sram same sebe? Ali jo je sram kriminalcev? Njegove sramote ali njegove podobnosti? V prvi vrsti jo je strah. ki je resnici na ljubo bolj podobno kriku obupanca.. V nekaterih primerih je rezultat sporazuma. Posnemovalno nasilje. v drugem iz superiornosti in spet iz inferiornosti. Boji se tudi kontaminacije. so kombinirane po nekem splo{nem konceptu pravice kot dolga dru‘bi in jih je tudi mogo~e dolo~iti na podlagi razli~nih razlogov. Toda ta dolg nima enakega pomena v vseh primerih. Pravica etimolo{ko pomeni dose~i pravi~en ali natan~en cilj. ki jo vodi instinkt samoohranitve. V nasprotju s popularnimi in ekspanzionisti~nimi ideologijami na{ega ~asa. Njeno paradoksalno nelagodje se zato pojavi. ki se je nesposobna braniti. zemlja po~iva in nebo se zdi. Njen cilj je. Strah najprej napraviti napako. Kot Sizif mora dajati videz sre~e. Nenazadnje se tudi boji prisilne meditacije preko notranje negotovosti. ~etudi v upanju. destruktivnega in dezintegrativnega neuspeha pri razlikovanju med njima. ostaja pravica do nasilja. kot pri plemenu Ifugaos. In tako taktika digresije in njena kamufla‘a izoblikujeta strukturo naravnih strategij pravice. jasnosti v poslu. boj in konflikt ne poosebljajo niti ideala pravice in niti njene metode . V ta namen si mora izbrati ‘rtev ali. S spreminjanjem krivca v ‘rtev dolo~imo zasedo zadnjemu zagotovilu. ki naj bi se ga ~im manj dotaknila. Je to posledica navade? In ali ni navada lahko nesmiselna? Zakaj ne bi poiskali druge re{itve? Kaznovanje nedol‘ne ‘rtve ni zlo~in proti ~love{tvu. da ji Modrec pripisuje slavo podpore kraljestev in obrambe imperijev. Odgovoriti nanj z novim nasiljem. to pomeni. ampak je krik upanja in obupa. ~e ho~e nasilje odpraviti.

In prav s spo{tovanjem njenih zahtev se neprestano izpopolnjuje. enotnega presti‘a in statusa: u~inkovitosti. Rezultat: organizacija in orkestracija sistema sodstva okrog materialne posesti. Pravi~en ~lovek ni svoboden. V prvem primeru lahko privzame obliko zatiranja revnih in {ibkih. da je pravica. saj sam po~ne{ iste stvari. tedaj uni~uje samo sebe. in ne zgolj odsko~no desko za bratsko delitev. da pravica pove vse.”12 Kaj naj torej re~emo o ~udnih in napetih odnosih med pravico in enako(vredn)ostjo ali pravico in svobodo? Dejstvo je. ki jo ohranja pravica. “modernemu”. saj jim neprestano grozi izob~enje.” 54. Egalitarna pravica v~asih uspe zdru‘iti ljudi. ki vidijo. Pravica ima to na sumu in vidi v neenakosti ve~ine ljudi zalogo predpisov. to je situacijo popolnoma simetri~nega konfliktnega nasilja. ~e pravo odlo~a na osnovi tega. napravi. ki je slepo odvisna od zakona o pravicah. je slabost. da popolna enakost ni ni~ drugega kot popolno tekmovanje. To je v glavnem spri~o dejstva. odgovor na vpra{anje “Zakaj vzgajati in izobra`evati v zaporih?” gotovo ne izvira iz sodnega pristopa. Svoboda. Skratka. Zanimivo je. “^lovek.sodbo. saj ima vsakdo pravice. Pravica torej nikoli ni ustvarjalna. ^e pa odlo~a na podlagi tega. “In kdor odide sam. V sodnem sistemu mora sodnik izvesti tisto dejanje. kaj sami so in kaj lahko dajo. Edina vrsta svobode. ceremonialna svoboda. ki ga ma{~evanje zahteva. s pomo~jo enega najbolj prefinjenih pomagal . P O Z A P O R U . V primeru recipro~ne pravice je sodna neu~inkovitost za vse prakti~ne namene ekvivalentna primitivnemu nazadovanju primarnega krika vsak ~lovek zase in k vragu z drugimi.” opa‘a Gobsek v Balzacovem romanu Cesar Biroteau. . svoboda. ki obsega ~lovekove pravice. in pravico prisvajanja s posnemanjem. ki jih je enakost razdelila. izgona. Niti najmanj{ega pojma nima o tem. sporazum ali medsebojno nadziranje. Danes se ta presenetljiva posnemovalna preizku{nja enostavno skrije za popularnim pojmom ~lovekovih pravic. ~isto enostavno po malem obsojena na izginotje. reko~ ’jaz.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . kar mu gre.Lucien Morin Isto~asno je njena previdnost podobna poskusom ubraniti se lastnih dvomov in mo‘nih ekscesov. kot da je odsoten iz kraljestva. Identi~na bitja izkusijo identi~no mimikrijo. da enakost. Ravno tako velja za kulturne dose‘ke. simetri~nega pohabljenja. namre~ dejstvo. ki se du{i pod legalnimi dolo~ili. ~esar nih~e no~e priznati. ~esar ljudje nimajo ali kar potrebujejo za svojo vzgojo. marginalnemu. jaz. je povr{inska svoboda. kot pravi Valéry. ki se tega ne zavedajo. V njenem imenu pravica obstaja in napreduje in brez nje bi propadla. ko trdi. kar ‘eli. Na primer: njena transcendentna avtoriteta je v odre{itvi dru‘be z izvajanjem nadzora nad konflikti med vsakim od njenih ~lanov. sodnike in giljotino kot plamen. to pomeni sprejmejo. spri~o preventivne ali kurativne narave njena funkcija sestoji iz enotne mo~i. kot mora {e posebej priznati univerzalna pravica. ki je dose‘ena s sodno logiko. to je okrog konstituirane posesti “dominantnih razredov”: “Za zavarovanje svojih posesti so si bogati izmislili sodi{~a. Platon je ‘e dolgo tega poudarjal velik pomen kolektivne pravice. osvobajajo~a ali kriti~na. izob~enje pesni{kega in umetni{kega genija. ki jo ustvarjajo vplivi in razmere v okolju ali pa trda. je njen odnos do pravice le malo bolj impresiven. njihova vez se imenuje aliansa. jaz’. . Sodna prizadevanja niso niti idealna niti razre{ilna: v najbolj{em primeru so profilakti~na. to pomeni. [e ve~. ki je sam svoj gospodar. “eno od tistih prekletih besed z ve~jo vrednostjo kot pomenom”. v najslab{em zlo~in kot vsak drug. Pravica do pravice sodstva je torej pravica do mojstrstva in ne pravica do neke absolutne zahteve. Toda tudi pravica se ukvarja s tem. kar je. ki jih je potrebno akumulirati. Kljub na{i temeljni navezanosti na vpra{anje ~lovekovih pravic je pomembno opozoriti na nekaj. Z elegantnimi besedami lorda Actona: “Oblast ima tendenco pokvariti ljudi in absolutna oblast jih pokvari absolutno. Za tiste. Vendar pa vsaka napaka pri ukrepu ali sodbi in izvedbi njene mo~i sankcionira ali oficializirano nepravico ali recipro~no nasilje. se zdi. ne sodi. da ljudje pred zakonom niso enaki. kot sredi{~e notranje mo~i.” Z drugimi besedami. njena vloga je pacifizacija. napravi ljudi podobne drug drugemu in jih nikoli ne spravi skupaj. ki vsrka in zajame tiste. ki so naravnani proti izvirnemu. da se ljudje ne zavedajo ve~. V nasprotnem primeru s pretirano oblastjo povzro~imo uni~enje. kar mora. ker je njena vloga dati vsakomur. tedaj pa uni~uje druge. ki jo pravica lahko omogo~i. medtem ko je edina mogo~a svoboda definirana kot mo~. da se mora prepustiti silam nasilnega duha. ki pa jo lahko uresni~i le ~lovek. povsem nobene razlike ni med pravico. zavrnitve. Kar zadeva svobodo.

ker zajema tudi vse drugo: kaznovanje. saj gre{ni kozel . [e ve~. kar ima za takoj{en u~inek produkcijo in uveljavitev miru in reda. kot smo videli. Vendar pa je ta problem ‘e dolgo del na{ega kolektivnega spomina. Uporaba besede le v smislu obsodbe. medtem ko zakon predvideva zapor in korekcijsko vzgojo lahko antinomi~ne konotacije besede sankcija pomagajo razpr{iti izvirna nasprotja. zavra~anja in obsodbe. v okviru katerega kaznovalna funkcija postane tako enkratno pou~na. gre{nemu kozlu . zaslu`ene za dobro delo ali narejeno uslugo. Kaznovati “Kaznovanje je zlo. kaznovali s su‘enjstvom. ki je storil ali ni storil tistega. Ne bomo posku{ali nemogo~ega in sintetizirali vseh. kaj je vselej najbolje opravljalo! Kje za~eti? Povratek k etimologiji preko na{e antropolo{ke hipoteze nam lahko odkrije nove sledi. ena izmed velikih in na prvi pogled nere{ljivih stisk na{ega ~asa. s katerim napravimo osebo ali stvar sveto in nedotakljivo. za kar prav ta Avtoriteta meni. Pojem sankcije izhaja iz latinskega “sacer” ali svet ter “sancire”. V prvi vrsti ob~utkov sovra{tva. ki {e ne ve. v okviru katerega je povzro~anje zla drugemu sprejeto kot nekaj dobrega. Obstaja skriti pomen kaznovanja. 55 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da lahko stali{~a in njim nasprotna stali{~a z lahkoto nakopi~imo in vse pisanje o vpra{anju kaznovalne funkcije bi napolnilo prenekatero polico v knji‘nicah. Kako ~udno je ~love{tvo. Vendar pa same ne morejo razre{iti vseh te`av. uporablja ritual kot sredstvo transformacije nasilja vseh proti vsem v nasilje vseh proti enemu.‘rtev. ki pa nima ni~ opraviti z njegovo kroni~no in prirojeno nezadostnostjo.. Kriminalist Beccaria je opisal to negotovost zelo jasno ‘e sredi osemnajstega stoletja. niti ne bomo na{tevali njihovih osnovnih obrazov. Hitler je kaznoval otroke. vse so oblike sankcij. da jih moti kompleksnost termina na primer kaznovati kriminalca. ki se pojavlja v skupini. da so ga kri‘ali. ki so si drznili biti rojeni v ‘idovskih dru‘inah. spo{tovanja in obo‘evanja. “Sanctio” ali sankcija je dejanje. bodisi radikalno s PO ZAPORU . Lahko bi tudi dejali. to je njegova fizi~na izklju~itev iz dru‘be. ki ga ponavadi ne vidimo ali ga vsaj eksperti ne izrazijo. ki ni sposobna nadzirati nasilja svojih ~lanov s pomo~jo tabujev in dru‘benih pravil. kot je bilo v navadi v preteklosti v okviru rituala ‘rtvovanja izganjanje nasilja. ki povzro~a zlo. Isto~asno odstranitev kriminalca. torej s tem. Popravna vzgoja ni sama po sebi nagrada v smislu nagrade. kot njegovo simbolno pretiravanje. Ko torej sodobni analitiki pojma kaznovanja trdijo. vsi slovarji enotno sprejemajo definicijo francoske akademije: “kazen ali nagrada.O vzgoji in izobra`evanju v zaporih 4. to je napraviti sveto ali nedotakljivo. pokoro.. Leviathan. drugi~ pa povzro~i ob~utke ob~udovanja. ki ga povzro~i javna Avtoriteta tistemu.vlogo spokorni{ke sankcije “kaznovanja” in vlogo korektivne sankcije “kompenzacije”. Sodna kazen razpr{i zlo s kaznovanjem hudodelca. Toda gre{ni kozel. da ju je obsodil na ~love~nost. ki jo izra`a. Bog je kaznoval Adama in Evo z izgonom iz zemeljskega raja. na katerem je zgrajen sistem zaporov kot njegov poslednji instrumentalni podalj{ek. 28 Jasno je. ki je prepoznan za gre{nega kozla . kot obveza in tudi kot dol‘nost. ki so povzro~ili nesre~o in obup dru‘be. ker ponovno vzpostavi harmonijo in mir v dru‘bi. ki si jo ljudje prilastijo. Najdemo ga v obsegu njegovega kompleksnega radikalizma. V globljem smislu enako velja za kriminalca. da je moral zau‘iti strup. II.‘rtvi. je problem postal neznosna travma. Funkcija kaznovanja izvira iz preventivnega in kurativnega funkcionalizma sodnega sistema. da ubijajo soljudi?” In kot je pokazal Foucaultov analiti~ni genij. V svojem delu O zlo~inih in kaznih je zapisal: “Kaj je ta pravica. kot vzrok blaginje. frustracijo lahko razumemo: nih~e doslej {e ni zadovoljivo utemeljil fenomena. Najprej moramo obravnavati pojem sankcije.KAKO NAPREJ? . ima dvojno funkcijo: z njim in skozenj je izgnano zlo. kazen. ki jo je retributivna pravica vselej igrala . korekcije ali represije deformira dvojno resni~nost. z iztrebitvijo in prebivalci ameri{kega Juga so dejstvo..‘rtev v sebi zdru‘uje vse zlo in grehe. da so temnej{e polti. ne~istost in {ibkost. medtem ko so Atenci kaznovali Sokrata s tem. ^e natan~no opazujemo in pustimo ob strani simplicisti~ne in odve~ne argumente. Rimljani in @idje so kaznovali Jezusa s tem. da je prestopek proti zakonu.” Hobbes. Dru‘ba. predvsem zato. Za trenutek si oglejmo glavne elemente mehanizma ‘rtvovanja. da bi bila volja ljudi s tem bolj pripravljena ubogati. vse to z namenom. Le natan~na analiza tega radikalizma nam omogo~a razumeti dvojno kontradiktorno vlogo. Ta dvojna antinomi~na vloga povsem naravno povzro~i nastanek dveh kategorij nasprotujo~ih si ob~utkov. ki naj zagotovi izvedbo zakona”.

ki se lo~i od spomina na svoj 56. Nekega dne bomo morali spoznati. ki jo je potrebno ohraniti. pozablja pa na prekr{ek. katerih delo je bilo pionirsko na tem podro~ju. Vsa znana razmi{ljanja o kazenskem sistemu skoraj gotovo lahko klasificiramo v okvir enega ali drugega od teh konceptov. Toda celo Michel Foucault in njegove izredne analize ne morejo uiti obsodbi antropolo{kega pristopa. saj je vselej zamenjeval gotovost z resnico. . Poprava kriminalca ali usmrtitev gre{nega kozla . da zaprtje kriminalca ne bo le ustavilo vsega zla. in plju~em. da kaznovalna praksa predstavlja poslednjo mero sodne funkcije. se stikajo na tem o~itnem dejstvu. zaman lahko primerjamo za‘elene u~inke z dose‘enimi rezultati: nelagodje ostaja. saj ~lovek obdr‘i nekaj pomena kaznovanja kot glineni kip vsebuje nekaj boga. Kaznovanje je pravica v rabljevi kapuci. {e bolj zaostri njegov skrit in pozabljen pomen. da eliminirajo {ibke. da so kazenske izvr{itve v slu‘bi kesanja. kot smo opisali zgoraj. ki opredeljuje {tiri cilje ali funkcije kaznovanja. ali na~in izvedbe. da se ni mogo~e dotakniti bistva. ‘e s samim dejstvom. ki smo ga imeli prilo‘nost analizirati. ^eprav se zdi ~udno. da dihajo. poslednja mo‘nost. v slu‘bi trpljenja. Kaznovanje je pravica v podobi njene poslednje dol‘nosti. proporci. Zdi se. ne more niti skleniti cikla nasilja niti ustvariti novega reda obstoja. ~e sploh obstaja. pravica nima ve~ obveznosti in niti se od nje ne pri~akuje kaj takega. kon~no dejanje. Tu se pojavi drama! Kazen. da ‘elimo prepre~iti. pa je na{a dru‘ba {e vedno zmedena in izgubljena pred pomenom svojih kaznovalnih predpisov. ki so najbolj {irokogrudno napolnjeni s filantropi~nimi predlogi. In kljub dokazovanju o brisanju preteklosti pokora vseeno ostaja sprava v okviru javnega reda in miru. Vsak od njih je po na{em mnenju ena ina~ica v invariantni armaturi sistema sodstva. eliminacija in poprava. da bi nadaljeval dejanja diferenciacijske oskrunitve. Zaman razpravljamo o ‘alosti. Mo~ni obstajajo. In medtem ko do neke mere zamegljuje svoj pomen. Po na{em mnenju se ta izredna te‘a nezmo‘nosti nana{a na dejstvo. v osnovi po vsem sode~ temeljijo na preventivnem in kurativnem funkcionalizmu sodnega sistema. ki pa ga je najte‘e prena{ati. Zastra{evanje je po drugi strani namenjeno stra{enju in terorizaciji. ki zatira. ni nov in na noben na~in ne modificira pomena kazenskega rituala. V smislu intencije ji je bila dolo~ena le ena absolutna in brutalna zahteva: uspeti. Z izjemo Kirscheimerja in Ruscheja. nih~e ni napravil ve~ od Foucaulta za zmanj{anje {tevila “zakajev” kazenskega sistema in osvetlil skrivnostnega delovanja kaznovalne intencije z demistifikacijo analize kaznovalne prakse. ampak ga bo nadomestilo z dobrim. kot je soncu zapovedano.Lucien Morin pomo~jo smrtne kazni ali za~asno z zaporom. se pravi. kot bi jih gnala neka slepa sila. ker je nekdo storil zlo~in.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . prav tako kot dobro obstaja zato. Drzniti si zahtevati. Razlage kaznovalnega sistema. To je pravica in extremis. kot nakazuje ‘e sama etimologija.‘rtve sta tako identi~ni. Ta element je v sklopu vseh {tirih gotovo najtr{i. da iz‘ene zlo. najbli‘ji barbarskemu obna{anju. ki jo prina{a pravica kaznovanja ali subtilni na~ini kaznovanja. se pojavi problem ~im trdneje zagotoviti. Spomniti se moramo. le ko se dvigne do vi{ine svojega gospodarja. ker ne ‘elimo. Pokora. Prav nasprotno. saj je izbira kazni. dobrega. . ki so resni~no briljantne. da predstavlja kaznovanje. da je za{la v slepo ulico z nezmo‘nostjo izhoda. da sije. da drugo ~love{ko bitje stoji pokonci. da temelji na zmoti. Ko je kazen izvedena. dodatek “popravni”. vklju~no z nekaterimi. ki je tako ljub na{i dru‘bi v njenih prizadevanjih osvoboditi kazensko funkcijo z njenim kamufliranjem v rehabilitativno funkcijo. Uspeti pomeni zaklju~iti posnemalno nasilje. Vzporednice so povsod enake. njeno dejstvo je. Kaznujemo zato. Kljub prepri~anosti o lucidnosti njegove mo~i pa vsak ve. saj lahko sam zamegli mo~. nujno zlo. da bi storil {e enega. predstavlja pravo restavracijo miru in reda. ki je legalno dovoljeno pod krinko pomirjanja in katarzi~nega o~i{~enja. Zaman sku{a s strategijami nadomestiti analizo ideologij. Problem je namre~ v osnovi {e vedno v u~inkovitosti v smislu eliminacijskega nasilja. je morda znak bo‘jih privilegijev. Z vidika obi~ajnih smrtnikov pa je znak zani~evanja. Kot naklju~en primer navedimo Jacquesa Leautéja. P O Z A P O R U . in zato. da gotovosti ‘rtvovanja v sodobni kazni ni. s tisto. s ~imer je pokazal na detajle dejanja kaznovanja. Eliminacija prihaja iz arzenala biolo{kih alibijev. Spri~o dejstva. ki ka`ejo zna~ilnosti kaznovalnega duha. omejena z vpra{anji modalitete ali morfologije. ki ga predstavlja. celo tisti. da je kaznovanje tako kot ni~nost predstavljeno kot zdravilo za kaos. Te so: pokora. Korekcija je neuspeh kon~ne gro‘nje. ki povzdiguje. Vsi argumenti o kazenskem sistemu. ki nikoli ne morejo biti dokon~no dolo~eni. sku{a dose~i poravnavo s pla~ilom zla z zlom. zastra{evanje. Vsi poskusi poprave na{e sodobne kriminologije spominjajo na posodobljene procese sakralizacije.

Zdaj postaja bolj jasno. onesna‘uje in je onesna‘en. to pomeni nasprotje od kreacije ali. Kaznovanje izvaja svoj nenavadno produktiven vpliv ne le kot vzrok “protizla”. Z drugimi besedami. ~e uporabimo izraz Simone Weil. arogance in vzvi{enosti. Toda kriza radikalnega kaznovanja brutalno zatrese mit v temeljih in namesto tega potrdi nenehno krizo razuma. dolo~ilo. saj dajanje in polnost predstavljata pogoja bivanja. kar bi lahko imenovali eksemplari~no kaznovanje. od kaznovanja do pravice. se ~lovek ~uti superioren ‘ivalim in poln najbolj vzvi{enega dostojanstva. Ker se vsaja v eksistenco z nasprotovanjem. a tudi ~rta. inverzija kreacije. razen ~e veselje pome{amo s pokvarjenim slavljenjem sadisti~nih in ma{~evalnih du{. kar bi lahko imenovali rehabilitativno kaznovanje. za bivanje. proti zlu. 57 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . kolikor specialisti zaporov vztrajajo pri “utemeljevanju” kaznovanja na podlagi pravice. ki je usmerjeno proti. da je le kaznovanje sodne pravice legitimno in legalno ma{~evanje. ~e se lahko tako izrazimo. kot posiljevalec deluje proti dostojanstvu svoje ‘rtve z uzurpacijo pravice do tujega telesa. kaznovanje nazaduje v indikativu zmanj{anja ali. tako kot je etablirano pri uveljavljanju sodne pravice. je trdil Aristotel v svoji Nikomahovi etiki. je nekaj. Tisto. mora povzro~iti zlo znotraj. da nasprotje kaznovanju ni {ibkost. na kratko s ~lovekovega razuma. v procesu zmanj{anja. Izvedeno ali izvajano kaznovanje je enako zadanemu in dolgotrajnemu zlu. natan~neje. Kaznovanje ni neljub dogodek ali muha neke ma{~evalne imaginacije.torej pomeni razkroj (“de-creation”). anarhija ali indiferentnost. a tudi izvor. Njegovo podro~je ni pomiritev. dovoljeno in storjeno v imenu dobrega. kar obstaja. vir. Moralisti so nas ‘e nau~ili obsojati ma{~evanje-kazen etnologov zaradi svoje arbitrarne narave in njenih zakonov recipro~nosti in {e posebej zaradi njenega posve~anja proizvodnji zla. ki ‘eli ljudi iztrgati zlu. ampak rast. za ‘ivljenje. Vsako kaznovanje je zdravilo. je sam pomanj{an in hkrati pomanj{uje druge. analizirano in pripravljeno z najbolj natan~nimi varnostnimi ukrepi in pozornostjo. ker je dedi{~ina. razlogi radikalnega kaznovanja nimajo zadostnega razloga. v imenu ohranitve pravice (“ad justitiae conservationem”). ^eprav je opredeljeno kot sredstvo proti zlu. ki sku{a za{~ititi pred zlom. Menijo tudi. ne more delovati. zlo. Toda zlo lahko generira le zlo. ^e pogledamo natan~neje. Princip. ampak uspe po malem lo~iti bivanje in obstajanje. Zlo nasilje. Kaznovanje ne presega zla. ki je dolo~ena z najbolj{imi nameni. principa ali fondacije. ki jih sovra‘imo ali vsaj ‘elimo spraviti v red. tako kot nasilje pri primitivnem ~loveku lahko povzro~i le nasilje.KAKO NAPREJ? . Kaznovanje je. Kaznovanje pa je proti. V zaprtem univerzumu pravice je zlo vir in baza ter podpora. da je v osnovi usmerjeno proti. kazen . s katerim kaznovanje prinese rezultat: kot zvest spremljevalec pravice je kaznovanje kreativno v svoji administraciji zla kot protistrupa drugemu zlu. ki ji lahko dodamo ideale na{ih ‘ivljenj. toliko ~asa bodo prisiljeni ostati brez zaklju~ka. iz moralnih predsodkov. ugotovimo. ne izvira. Izbrano je. ustvarja na enak na~in. ko se znova pojavi nova kreacija. za raz{iritev bivanja. ^e bi kaznovanje le uporabilo svojo mo~ za kriminal~evo rast! A tega ne more. kot jo je odkrila dolo~ena etnologija. Toliko ~asa. ljubezen. ki je edino sprejemljivo ~love{ko kaznovanje spri~o svoje medicinske utemeljenosti. Pri tem lahko uporabimo stari princip inverzije. ~e smo natan~ni. Tako je del ‘e obstoje~e dedi{~ine. ki kmalu odkrije. ki se mu preda. da tisti. {e bolje. v neke vrste onesna‘enju z izpustitvijo. Toda zato. razen s povzro~anjem {e ve~jega zla neke vrste ponosa. Jasno je ‘e. Kriza je metafizi~ne narave. razuma. kot pogosto trdijo sodni procesi. da se pomika iz nostalgije v nostalgijo. ustvarjanje. zakaj pravica pri opravljanju svoje dol‘nosti kaznovanja tega ne izvaja z veseljem. Njegovo podro~je je vselej postavljeno med nestrinjanja. kot bomo videli kasneje. nekako tako.podpora. Do sedaj smo predvsem ‘eleli poudariti na~in. zavzet in osvajajo~ prostor. kaznovanje v prvi vrsti ostaja zlo v tem. kot vsaka nacionalna dedi{~ina prina{a rast: s prispevkom “prisotnosti” . zlo~in. Na en ali drug na~in je celo kazen. [e ve~. referen~na to~ka. Radikalno kaznovanje dviguje tan~ico z nesposobnosti sodnega razuma. usmerjena v preteklost. Vzrok in hkrati tudi posledica. Kaznovanje pravice je produkt racionalne pravice. In ‘alost. na{ih projek- PO ZAPORU . iz pomilovanja ali neke vrste smrkajo~e senzibilnosti.O vzgoji in izobra`evanju v zaporih izvor. zato ker je bivanje konstantna obogatitev ali tudi ne. ki spremlja kaznovalno funkcijo. Presenetljivo! Spri~o te ~udne mo~i. da je kaznovanje kot tehnika ohranitve sama po sebi talec sodne pravice. Moralisti so nas posku{ali nau~iti lo~iti med ma{~evanjem-kaznijo. se preda zlu. V svojem prvem pomenu ustvarjanje pomeni biti za. da kaznovanje ne le zgre{i v svojem poskusu dose~i radikalni prelom z zlom. ampak dejansko implicira dejstvo. to~ka v ~asu in trajanju. Tisto. greh.

P O Z A P O R U . da se mora otrok nau~iti. itd. Piagetovo enkratno delo bo na{a prva referenca. pojem sankcije pokore se pri otroku zdi povezan z unilateralnim spo{tovanjem. ampak z ma{~evanjem ’saj ni nikoli konca’ (po besedah desetletnega de~ka). Dedi{~ina namre~ ni le darilo. ki so ga obdr`ali. ki predstavlja polje razvoja. to po njegovem pomeni prakso dobrega.kak{en model pa posnema on? Ukaze in pravila. rasti. na koncept pravice. S prakso zla ali prakso dobrega? Durkheim se zavzema za prvo pot pri zagovarjanju teze o kaznovanju v {oli. ki sedanjega sveta ni poznala. prvi tip retributivne pravice. proti njim in v opoziciji z njimi. nedol`nosti in moralni “strukturi” retributivne sodne pravice. legitimne in potrebne. dobrota vodi v dobroto.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Preko njih je “nezainteresirano ma{~evanje” otroka polarizirano in “postane sankcija pokore”. upanja. Nujno se je zate~i k rousseaujevski zvija~i naravne dobrote. ki vzpostavlja spo{tovanje ukazov in ma{~evanja v primeru zlorab. ki obstaja med Piagetovim odkritjem in na{o lastno hipotezo? Prva lekcija. kaznimi. “Koncept sankcije pokore oz. Na{ cilj je pokazati. ne preko {ibkosti. Udarci povzro~ajo nadaljnje udarce. V ta namen se bomo omejili na problem moralnega razvoja ali. Spri~o njegove izredne odvisnosti od odraslih je njegovo vedenje neprestano nadzorovano in sankcionirano s karanjem in spodbujanjem.” Nekoliko kasneje se Piaget ponovno dotakne na{e problematike in sku{a odgovoriti na vpra{anje.” Otrok ni “po naravi” niti dober niti slab. ki ga nikoli ne moremo lo~iti od novega re‘ima. ki je potreben za ma{~evanje. ki ga ka‘e za avtoriteto odraslih. otrok vpeljan v sistem sankcij. ki se je otrok nau~i s posnemanjem.” ^e povzamemo: prvo otrokovo moralo lahko opredelimo kot moralo prisile odraslih ali moralo heteronomije. Edini del njihove ~love{ke dedi{~ine. ampak le ob~utek ob porazu sovra`nika in za{~iti prijatelja. je sedaj jasno. ki predstavlja avtoriteto odraslih. da se otrok. Toda “povpre~en” otrok. s tem da poka‘e na prednosti “samoobvladanja”. Piaget ga kritizira v zvezi s tem stali{~em in na dolgo razlaga svoje nasprotovanje. To unilateralno vsiljevanje je tako mo~no. kljub svoji notranji logiki geneti~nega napredovanja. Tako je z intervencijo odraslih. njegove prve pripadnosti pravici sodstva. otrok sprejema reakcije odraslih kot naravne. “celo pred pojavom jezika”. vir vitalnosti. . ki daje in ustanavlja.13 Etolo{ke korenine posnemanja pri otroku so o~itno isto~asno tudi korenine moralnega razvoja. kar je dano. ki se nenehno ponavlja. v kateri prevladuje koncept razdelitvene pravice in je teza pokore modificirana v tezo reparacije in recipro~nosti. kesanja torej popolnoma izvira iz povezave dveh vplivov: individualnega vpliva. ki so bili zapu{~eni ob rojstvu in tako brez vsakr{nega ~love{kega vpliva. zato ker ljubi in spo{tuje svoje star{e in odrasle nasploh.Lucien Morin tov in pravil vedenja. kar se je na za~etku zdelo dokaj nemogo~e. ki ga generira. in dru`beni vpliv. s tabuji. sodelovanja in avtonomije. Radikalno kaznovanje je zlo. ki je za retribucijo osnovnega pomena. Te v resnici predstavljajo “psiholo{ko izhodi{~e za pojem sankcije pokore”. Poglejmo si to pobli‘e. Otrok v resnici kljub ukazom odraslih.. . daje pomen mo~i. Ker ljubi in spo{tuje svoje star{e. “Pri pojmu sankcije nedvomno obstajajo tudi psihobiolo{ke korenine. da bi spoznali.. “Dokler pravila ne obstajajo. da je dedi{~ina radikalnega kaznovanja tuja konceptom ~istosti in nedol‘nosti in da v osnovi ostaja model nasilja posnemanja. Piaget opa‘a veliko otrokovo modrost. Spomnimo se nekaj znanih primerov otrok. ki ga v svet vpelje odraslo ~love{ko bitje . in kon~no spozna pojem retributivne pravice.. celo nezainteresirano. Vendar pa ~im se pojavijo pravila. Tisto. ukazi. konsistentno in dolo~eno z okoljem. Instinktivne reakcije obrambe in simpatije tako dolo~ajo neke vrste elementarno recipro~nost. generacijo. je ma{~evanje. je tudi seme. nadaljuje Piaget. Kako se lahko izognemo temu. “Otrok odpu{~anje postavlja nad ma{~evanje. dolo~eno zgolj s posameznimi simpatijami in tako ostaja arbitrarno: otrok ne bo izkusil ob~utka kaznovanja hudodelca in za{~ite nedol`nega. se pojavijo tudi sodbe o krivdi. pa kaznovalna pravica sodstva ni in nima mo‘nosti ustvariti sveta brez zla in nasilja za novo generacijo. da ne opazimo presenetljive vzporednice. medtem ko je bilo celotno njihovo drugo vedenje popolnoma prilagojeno. ki se pri svojem razvoju kot po nekem instinktu sku{a osvoboditi jarma ma{~evanja. saj ne more biti reducirana na to. po~asi po svojem vzorcu. je njihova ~love{ka podoba. Pravila so proizvod pou~evanja odraslih in jih otrok sprejema kot “sveta”. ‘e zelo zgodaj za~ne u~iti s posnemanjem. V tej zadnji to~ki je otro{ka psihologija osupljivo blizu na{i antropolo{ki hipotezi. le razvije moralo solidarnosti. da bi se lahko razvil. je 58. kako se ga ubraniti. ^etudi spremenjeno v popravo. natan~neje. ^eprav ne raz{iri pojma te globoke intuicije. ki jim je slu`ilo kot model. “kako lahko otroka odvrnemo od zla”. vklju~no z izvedenim in nezainteresiranim ma{~evanjem.

str. 1973 (prva izdaja 1932). vselej enak: kaznovati in popraviti zlo. Gallimard. Ta “kisik” je milo{~ina. 1966. str. 198-229. zbirka “Pluriel”. 4 Paul Claudel. 1981. 1953. Le jugement moral chez l’enfant (Moralno razsojanje otrok). 1959. 59 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . med leti 1940 in 1968 se je le {est doktorskih disertacij osredoto~ilo na ta predmet” (str.” Prav tam. da vzgoja in izobra‘evanje v zaporih ne bosta na{la svoje osnovne utemeljitve v funkciji sodstva. ne bo{ na{el sveta. pri najbolj vestnem upo{tevanju legalnih oblik. 1967. 1979 (1961). ampak na{e {tudije sploh ne bi bilo. str. mu je ponudila listino o otrokovih pravicah. Njen odgovor je. 1959. zbirka “Pluriel”. Nemogo~e je z navedbami strani izmeriti. ki jih je le-ta sposobna v aktualnem trenutku. art. da bi bili na{i sklepi brez nje druga~ni. 9 Michel Foucault. PO ZAPORU . Jankélévitch.5. Lacan. koliko ta {tudija dolguje hipotezi Renéja Girarda. Grasset. Grasset.” Prevedel Igor Maver 2 Trije teksti imajo posebno vrednost: Mensonge romantique et vérité romanesque. “In vsi so odhajali bogatej{i. ki pa so bili. “Pri izvedbi najbolj navadnega kaznovanja. Des choses cachées depuis la fondation du monde. “Teaching Prisoners”.KAKO NAPREJ? . vendar pa nobeden od elementov verige ne sestoji (consists) iz ozna~evanj.O vzgoji in izobra`evanju v zaporih lekcija o pravici pokore. 14 M. “Idées”. Ne glede na vse na{e argumente je osnovni vzrok morda iskati v zanesljivo nepomirljivi zdru‘itvi primernosti oz. Vsi naslednji citati so iz tega dela. Na primer. Pariz. junij. Pariz. 502. R. bodisi kaznovalni ali kurativni. Gallimard. q60. kar je bilo v njih bo`anskega. str. Robertsa. poletje 1980. PUF. Pariz. 1980 (1972). str. Thomas Aquinas. 1978. 55-57. Ia IIae. Readings in Prison Education (1973). 266. Citadelle. Piaget. avtor trdi naslednje: “Obstaja splo{no pomanjkanje poro~il o empiri~nih {tudijah o korektivnem izobra`evanju. Pariz. Star ‘idovski pregovor to najbolje izra‘a: “^e i{~e{ svet. Ottawa: Canadian Government Publishing Centre. Kant et le problème de la métaphysique (Kant in problem metafizike). ^e i{~e{ absolutno pravico. 1977. 6 Heidegger. Summa theologiae. maj .”14 Ni dvoma. zbirka “La Pléiade”. Traité des Vertus. delati zlo za eliminacijo zla. v: Lucien Morin. tako so mislili. Réflexions sur la poésie. Pariz. 10 11 5 Prevod besedila “On Prison Education”. 423.” 13 J. La violence et le sacré. 531. Sermon sur la justice. 40). Pariz. Grasset. koristnosti med pravico in svetom (ljudmi). Surveiller et punir (Nadzorovanje in kaznovanje). Obenem tudi postavlja vitalno vpra{anje. Foucault. Seuil. str. Bordas. OPOMBE: Glej Edward Shea. 3 J. Pariz. 30. Discussion avec René Girard”. Pariz. sedaj le odpadek. Pariz. Na podlagi {tudije A. Ne gre za to. Ecrits. Lacan pristavlja: “Torej lahko re~emo. 709. 1 12 St-Exupéry. nadaljuje avtor: “volja pravice je milo{~ina”. Esprit. Z drugimi besedami. november 1973. poleg utilitarnih. Na{a dru‘ba kljub vsem svojim plemenitim in ~astnim namenom ni posku{ala izbolj{ati tega prvega nauka. kot smo ‘e ve~krat poudarili. To velja {e bolj glede dolo~nosti drugih razlogov. da pomen vztraja (insists) v ozna~evalni verigi. kako se odvrniti od zla. Da bi zagotovila otrokovo spro{~enost in ga uveljavila na svojem podro~ju od najrosnej{ega otro{tva dalje. za svoje ko{~ke sveti{~a. vladajo aktivne sile ma{~evanja. str. On Prison Education. absolutne pravice ne bo{ na{el. za opravi~evanje vloge izobra`evanja v zaporu. 31. str. 8 V. Education Canada. 7 “La violence et le sacré. Pravica kazni sku{a prav gotovo biti dokon~na. oropani tistega. Nouvel observateur. Bossuet. 436.

P O Z A P O R U .K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .Intervju s prof. . Ano Krajnc 60. .

ki so bolj propustni. dobiva pa tudi nove oblike. Kriminal postaja obse‘nej{i. bila je letos v aprilu. da vsakoletna konferenca pri Zdru‘enih narodih na Dunaju . Zapor kot dru‘benozgodovinsko pogojena oblika kaznovanja je postal mno‘i~na in samoumevna kaznovalna oblika sredi 19. ki naj bi vklju~ili izobra‘evanje kot eno pomembnih preventivnih posegov pri uresni~evanju kazni in prepre~evanju kriminala. bolj tolerantni. da svet postaja ena skupnost tudi v tem pogledu in se mednarodno povezuje. Ko smo v letih 1989. Kako razlagate ta pojav? Kot vemo. dr. postaja bolj organiziran in zdi se. kaj je to. da v svetu in tudi pri nas {tevilo kriminalnih dejanj nara{~a. ekonomskimi delikti in drugimi. da preprosto prepre~uje uresni~evanje temeljnih ~lovekovih pravic. se je pokazalo. da {tevilo kriminalnih dejanj tako nara{~a. tj. se prosto gibati v okolju. In marsikaj takega. s pranjem denarja. V zvezi z nara{~anjem kriminala so na leto{nji konferenci opozorili. da se zgo{~a in seli v vzhodne de‘ele Srednje Evrope. stoletja. dr‘avne meje ali oblike dr‘avnih oblasti nacionalnih dr‘av. Ne ve~ dr‘ava. v novo nastajajo~e politi~ne in socialne sisteme. Primer: v velemestih ima ~lovek gotovo pravico iti na sprehod. ampak prav kriminal. manj filtrov je vgrajenih. se je ukvarjala zlasti z mednarodnim kriminalom. ilegalno prodajo ~love{kih organov. 61 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . spada preprosto v kriminal. ampak “do-vzgajati” Intervju s prof. da kriminal nara{~a in se {iri. npr. Ano Krajnc Podatki ka‘ejo. Znani so negativni u~inki odvzema svobode na posameznika. {tevilo kriminalnih dejanj s starostjo pojema. Res je. kar prihaja. kjer ‘ivi. da kriminal dobiva take razse‘nosti. hkrati pa se pojavlja celo v novih oblikah. Med storilci kaznivih dejanj so predvsem mladi ljudje. kar prihaja v te de‘ele. ampak “do-vzgajati” Ne prevzgajati.Ne prevzgajati. ki bi kontrolirali in preverjali. 1990 in 1991 v Zdru‘enih narodih pripravljali dokumente. prodaja industrijskih proizvodov sumljive kakovosti itd. bolj sprejemljivi za marsikaj novega. prav zaradi nara{~anja kriminala. ki dobiva neobvladljive razse‘nosti.Komisija za preventivo kriminala in kazensko pravo ugotavlja.KAKO NAPREJ? . ki segajo od psihi~ne in socialne izolacije do stigmatizacije zaporni- PO ZAPORU . Primerjajo ga s po‘arom. vendar ljudje marsikje tega ne morejo ve~ po~eti. Leto{nja redna konferenca Komisije za preventivo kriminala in kazensko pravo.

Pri nas v zahodnoevropski civilizaciji ali Severni Ameriki in Evropi je povratni{tvo resda okoli 60 odstotno. ni ve~ radoveden. kar dostikrat povzro~i. Vsako negativno ~ustvo ga zavre. drugih sploh ni.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .vzgojo” ali zapornikov osebnostni razvoj v pozitivno smer njegovo do`ivljanje popolne nemo~i v zaporu. Tu bi morali vzgojitelji. v razli~nih obdobjih razli~no intenzivno. toliko srka vase. Ano Krajnc ka. To je kot neka spirala. Pri tem ni pomembno samo {tevilo povratnikov. kajti vzgoja je spontan proces oblikovanja razvoja osebnosti. od delno kapitalisti~nih do socialisti~nih. Ali menite. Iz spoznanj andrago{ke teorije vemo. torej sem popolnoma odvisen od drugih. Vendar pa je to ~isto druga~e na Daljnem vzhodu. v drugi kulturi. da bi se vsaj v osnovnih potezah identificiral s pozitivnimi vrednotami. sploh ne poznajo. Razprave o zaporu kot u~inkoviti obliki kaznovanja se v razli~nih kulturnih okoljih razli~no su~ejo. ko se ~lovek vrne v dru‘bo in posku{a za‘iveti. si je pridobil celo ugled. prehod iz negativnega modela identifikacije v pozitivnega gradimo na nerealnih elementih. Pri zaporniku vidimo. globlje proti negativnim pojavom. da ~e ni prevzgojna. da zapor ni sprejemljiva oblika kazni. ki to osebo srka vase. kjer obstaja celo neka pozitivna konotacija: va{~an. zlasti je ne {~iti dolgoro~no. Tu bi “do-vzgoja” morala biti nujni del kakr{nekoli kazni. Pojem prevzgoja ima namre~ mo~no negativen prizvok v tem. da so prestopki vedno huj{i in prestajanje kazni vedno dalj{e. nekateri avtorji navajajo celo do 75 odstotno. In mislim. kolikor je samozavesten. {~iti jo kratkoro~no. skromno. da so nekatere lastnosti lahko hipertrofirane. Posameznik se preda. da bi morali uporabljati termin “do-vzgoja”. da bi zapornik iz negativne identifikacije pre{el vsaj na rahlo pozitivno. tako za dru‘bo kot za posameznika? Na to je ve~ odgovorov. dru‘be sploh ne {~iti. prihaja v svojem razmi{ljanju do sklepa. da v osebnosti obstaja izrazit deficit. To na{e obdobje civilizacije bo spoznalo. Kriminalca s te‘kimi delikti damo v zapor. vendar jih dru‘ijo neke skupne vrednote azijskih kultur. eden vidnih teoretikov na tem podro~ju. kjer bi lahko sploh prevzgajali. andragogi ta koncept teoreti~no raz~istiti in dore~i. P O Z A P O R U . ki je bil leto in pol do dve leti v zaporu. Raziskovalci Univerze v Salzburgu so delali primerjave z afri{kimi dru‘bami in poudarjajo ravno pomen zunanje stigme. Kazen ima povsod dva namena. da se ~lovek lahko toliko spreminja. to sta prevzgoja in za{~ita dru‘be. da obstaja primanjkljaj v razvoju osebnosti. vedno globlje. Ta prehod v zaporni{kih razmerah ni mo‘en oziroma je zelo te‘ak. da ima zapor v dana{njem ~asu kakr{nekoli pozitivne u~inke. ^e gremo {e korak dlje. toliko ofenzivno i{~e po novih vsebinah. ampak le navidezno. ker ne sme 62. . V delovanju posameznika zapor ne obrne krivulje navzgor. Kaj pa po tem? Tu pa tr~imo na temeljno vpra{anje: Ali je zapor tista oblika kazni. Se pravi. In ~e naj bo kazen prevzgojna in naj hkrati {~iti dru‘bo. s pozitivnimi ljudmi. ker je uspel v mestu pre‘iveti. Zakaj? Zapornik ima veliko negativnih. Pomembno je. da je v afri{kih dru‘bah stigma manj{a. da se posameznik zopet vrne v zapor. na Tajskem. [tudije individualnih primerov. bi morali velik premik dose~i v tem. npr. vendar k pozitivnemu naj bi se nagnilo. da je ravno to do`ivljanje popolne nemo~i globalno negativno ~ustvo. da sam ne zmorem ni~. pahne nazaj v razvoju. kazen prestane. da ho~emo ~loveka narediti druga~nega. ni ve~ ofenziven. Kitajskem. so pokazale. kot so {tudije Stephana Duguida in drugih. razpr{eni po pokrajini. ni ve~ vedo‘eljen. In ali je zapor pozitivno izkustvo ali ne? Bill Cosman. Podobno je tudi v afri{kih de‘elah. da zapor ni ve~ sprejemljiv. omejevalnih izku{enj in na osnovi tak{nih izku{enj lahko samo poglabljamo negativno identifikacijo osebnosti. ker vodi v ve~ji deficitni osebnostni razvoj od tistega pred vstopom v zapor. imamo pred njim mir. pozna glavno mesto. in zato te lastnosti ne morejo za‘iveti v ravnote‘ju in dati ravnote‘nostne podlage ~lovekove osebnosti. dobival je hrano. ki poteka skozi vse ~lovekovo ‘ivljenje. Na ~em lahko pozitivna identifikacija gradi osebe? Na pozitivnih izkustvih. s pozitivnim okoljem. pridobil si je nove izku{nje. ki vpliva na nadaljnje zmanj{evanje povratni{tva in socializacijo zapornika. novih znanjih. kako ta stigma deluje. Se pravi. Tu je povratnikov okoli okoli 4 odstotke. ki ga ti va{~ani. da “dovzgojo”. da je najve~ja zavora za “do.Intervju s prof. Japonskem. marve~ tudi to. ga porine v regresijo. pa ne prevzgajali. ampak “do-vzgajali”? Menim. . pedagogi. ne moremo pa graditi pozitivne. v katerih so razli~ni dru‘benopoliti~ni re‘imi. menim.

Brinca. ki so se razvijale v praksi obravnave zapornikov v Sloveniji. ki so pristali v zaporu. da se izobra‘uje. Te‘ko bi analizirala. mu jih organiziramo. ki je pokazala na ~loveka. se moramo vpra{ati: Kako ~loveka vzgajati. se pravi z izobra‘evanjem odraslih. Mislim. ampak “do-vzgajati” biti. mi pa naj mu te aktivnosti omogo~imo. kot so projekti funkcionalne nepismenosti. eksperti tega sveta organizacije ZN. ko sem bila na Dunaju. Je izredno cenjen ~lovek med strokovnjaki. mu jih sestavljamo skupaj. podobna npr. da ga zadol‘imo. Intervju je pripravila Darja Zorc Prof. v teorijah. ki so uporabni tudi za ljudi v zaporu. prof. ki predava na filozofski fakulteti v Ljubljani. na{e ljudi in so jih visoko cenili. ^e se tega problema lotimo z andrago{ko teorijo. ker je bil predsednik te svetovne komisije pri Zdru‘enih narodih za preventivo kriminala in kazensko pravo prav Slovenec. da se je demokratizacija dru‘be za~ela prav na tem podro~ju. zakaj smo ravno tu postajali najprej dru‘ba.Ne prevzgajati. da se u~i. Povsod so poznali na{e strokovnjake. da se o vzgoji in izobra‘evanju zapornikov in prevzgoji delinkventov ni razmi{ljalo samo na pravni fakulteti. poznali so prof. da bo iz tega le nastalo nekaj. da si lahko obetamo. ko smo sprejeli u~enca kot bistvo delovanja. da je bil moj mandat pri delu v mnogo~em olaj{an. PO ZAPORU . kako je izobra‘evanje zapornikov organizirano drugod. hkrati pa se je razvila taka pravna logika kazenskega prava. Zadnji dve leti kot ~lanica Komisije za prepre~evanje kriminala in kazensko pravo pri Zdru‘enih narodih sodeluje pri sestavi temeljnih dokumentov za izobra‘evanje zapornikov. Du{an Coti~.KAKO NAPREJ? . da je pomembno vlogo odigralo tudi to. Vodopiv~evo. Dejala bi. naj ~loveka kaznujemo brez zapora. V Sloveniji se je zdru‘ilo tisto. ker izobra‘evanje zapornikov. poznali so prof. Bavcona. dr. poznali so prof. kdaj se zaklepajo hodniki. da sta v Sloveniji nastali dve mo~ni jedri. kot smo to naredili v politiki ali {olstvu ali kje drugje. Kako ocenjujete prakse obravnave zapornikov in razli~ne strokovne pristope k tej problematiki pri nas? Slovenija ima izrazite podlage. Ana Krajnc. ker drugi odlo~ajo o njem: kaj se bo godilo v delavnici. Mislim. S podpornimi projekti Andrago{kega centra. Kebeta. ~esar marsikatera dr‘ava nima. kdaj ne bo. s katerimi sodeluje. da je aktiven. ~eprav na drugih podro~jih to nismo. teorijo o izobra‘evanju odraslih. da ga zadol‘imo. zakaj se je demokratizacija na{e dru‘be za~ela ravno v kazenskem pravu. kdaj se deli po{ta . {vedski dru‘bi. jedro ob prof. da mu damo prilo‘nost. Tu smo. 63 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Pred kratkim je postala stalna ~lanica te komisije. da bi videla.o najbolj osnovnih stvareh sedaj odlo~ajo drugi. ampak tudi na filozofski. se ukvarja z andragogiko. Za u~enje mu je pa potrebna ofenzivnost in tu je velika zanka. razvoj osebnosti obravnavajo predvsem pravniki. poznali so prof. da je dober. kaj bo v jedilnici. na ~loveka mnogo prej. kdaj bo pri‘gan televizor. ko sem prihajala v stik z razli~nimi strokovnjaki na in{titutih. Skalarju in ljudeh. da je dober. Kot ~lanica Komisije za preventivo in prepre~evanje kriminala pri Zdru‘enih narodih ste seznanjeni z razli~nimi koncepti obravnave in na~ini kaznovanja zapornikov v svetu. kako ga spreminjati v “pozitivca” v zaporni{kih razmerah? Bill Cosman pravi. Ta povratna informacija je do mene prihajala. kaznujemo morda tako. Menim. poznali so na{e avtorje. sedaj na pedago{ki fakulteti v Ljubljani. Re~i moram. lahko naredimo marsikaj za izobra‘evanje tudi teh najbolj pozabljenih ljudi.

K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . .Marko Zebec-Koren 64. P O Z A P O R U . .

in sku{al odgovoriti na. dodatek predpona re. {e pogosteje pa enkraten proces. PO ZAPORU . Problemi z lingvisti~no ravnijo Za resno razpravo o resocializaciji. da imamo sedaj opravka s procesom ponovnega usklajevanja z dru‘bo. v okviru negativnega oja~anja (zapor) dose‘emo pozitivno oja~anje (resocializacija)? . bolj ali manj. da resocializacija ni nepretrgan proces. kot pravi Ju‘ni~: socializacijo odraslih (Ju‘ni~. Vendar ne zmeraj novega usklajevanja. 1989: 60). temeljno vpra{anje penologije: Kje zgre{i resocializacija? Zakaj je tako te‘ko ustvariti dru‘bo po{tenih dr‘avljanov. ki ima v vsakodnevnem dojemanju neko konotacijo. ali druga~e povedano. kajti menim.spremeni smisel toliko. ~e uporabimo nekoliko behavioristi~no obarvan besednjak. rehabilitaciji in tretmaju se mi zdi nujno izvesti nekatere premisleke.. 1. le na ravni poskusa. 65 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .Kako (tudi) misliti resocializacijo? Marko Zebec-Koren Kako (tudi) misliti resocializacijo? V tem tekstu bom postavil.KAKO NAPREJ? . in se kon~a. ki zadevajo samo lingvisti~no raven in status teh temeljnih kategorij. dru‘bo lumpov in brezobzirne‘ev pa tako lahko? Ali lahko. ampak kve~jemu nekajkraten. vsaj zame.. Takoreko~ temeljnemu terminu socializacija. ki ga spodbujajo kake zunanje (ponavadi represivne in totalne) institucije. Nekoliko nerodno slovenimo izraz resocializacija z izrazom prevzgoja.

rehabilitacija invalidov. Seveda lahko tak{en besednjak kritiziramo s stali{~a etike: o obsojencu se govori kot o bolniku. . Tako lahko re~emo. temve~ v procesu transformacije logike. ki je bilo pred zlo~inom. da uspe{na rehabilitacija (paradoksalno) zapornika dobesedno sili v ponovitev kaznivega dejanja. motori~na rehabilitacija in podobno. vendar je ta pomen naknaden. Ti. predvsem medicinski postopki se precej razlikujejo od pomena in razumevanja v anglosaksonskem strokovnem prostoru. Opozoril bi rad na pojav. Vendar ni problem v izgovorjenem. Tako bi bilo bolj smiselno definirati rehabilitacijo kot nadomestitev stanja. na vzgojo in izobra‘evanje. Kongres je bil posve~en prepre~evanju kriminalitete. Izraz rehabilitacija pa ima {e neko neprijetnost. delinkventa in mu z rabo znanosti in njenih odkritij pomagati h konformnosti z dru`benimi in pravnimi normami.. na~inu razmi{ljanja in posledi~no. kateri tip dejavnikov (socialni. je prav stanje pred zlo~inom pripeljalo do eskalacije oz. Dostikrat uporabljajo besednjak. .. ki je skladno z dolo~enim besednjakom. z nekim drugim stanjem. avtoritete.Marko Zebec-Koren 1 Anamneza pomeni tudi dolo~itev vzrokov in povodov za kaznivo dejanje.) je povzro~il kaznivo dejanje. Vendar {olski diskurz ni enako strukturiran kot je diskurz resocializacije.. Ne glede na to. problemu morale. obarvan medicinsko. mednarodnega kriminolo{kega kongresa: “Tretma delinkventov”. delovna rehabilitacija. . medicinski. ‘e proizvedemo neke dolo~ene posledice (uskladitev z uporabljenim kategorialnim aparatom) tudi na ravni logike razmi{ljanja in delovanja (akcije). pomeni. ko nekaj izgovorimo. Nosi pomen. ki sem ga opazil pri ve~ini strokovnega osebja v slovenskih zaporih. Konceptualizacijo tretmajske usmeritve bom oprl na Cussona in njegovih pet to~k. izvr{itve. ki pojem rehabilitacije uporablja (tudi) za poimenovanje resocializacije obsojencev. Osnove tretmajske usmeritve Pravzaprav gre za zelo {iroko zastavljeno idejo.1 . da s tem. ki je skladno z izhodi{~nim izrazom (rehabilitacija). . psihi~ni. genetski. delovanja (akcije) v tak{no. Tako govorijo o obravnavi. ki dolo~ajo tretmajsko usmeritev: 66. ko je rehabilitacija razumljena bolj v medicinskem kot pa psihosocialnem pomenu. kot npr. ki je vpet v vsakdanje razumevanje. katere vrhunec predstavlja tema 5. ki ga je potrebno ozdraviti. 2.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da je potrebno za namen rehabilitacije in tretmaja obsojencev postaviti v ospredje posameznika. izraz pa je prenesen iz medicine. v “bistveno drugotnih u~inkih”.. ki se navezuje na polje {ole oz. ~eprav se v nekaterih to~kah stikata. Npr. diagnozi. anamnezi... Ta u~inek je dose‘en z vztrajanjem pri dolo~enem besednjaku. Temeljna teza kongresa je bila. P O Z A P O R U .

3. glede na izhodi{~no idejo in besednjak. skoraj v fizikalnem pomenu. kaj je bistvo te spremembe. da je v ~loveku nekaj v osnovi 2 Podobno prepri~anje (o kopi~enju opazovanj in eksperimentov z delinkventno populacijo. 5. ki je povzro~il kriminalno dejanje. ki naj bi vodili v kriminogeno vedenje. 67 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Tretma je namenjen spreminjanju delinkventa. 3 Pri ~emer pojma “transsubstancializacija” ne razumem v katoli{koteolo{kem smislu. ^love{ko vedenje je produkt antecendentnih (preddobnih) vzrokov kot delov fizikalnega univerzuma. s ~imer bi bil podvr‘en procesu “transsubstancializacije”3. vsevedna instanca vr{ilca tretmana. PO ZAPORU . “predikcijskih tablic” (najbolj znane in tudi uporabljene so predikcijske tablice zakoncev Gluck). 2. Z naknadnim (za kar pravzaprav pri tretmaju gre) modeliranjem ~loveka bi ga popravljali in pozitivno (postavlja se vpra{anje: kako opredeliti pozitivno) spreminjali. ^lovekovo bitje je po naravi prilagodljivo. Nekoliko druga~e opredeli klju~ne elemente rehabilitativnega modela Kandu~ (delno po Allenu): 1. 1983).i. Tretmajska usmeritev se opira na na~elo empirizma. ki bodo dala re{itev) velja tudi med zagovorniki t. in na osnovi statistike o izvr{enih kaznivih dejanjih delinkventne populacije izdelati verjetnostni model izvr{itve kaznivega dejanja za posameznika. je potrebno kar se da vsestransko prou~evanje delinkventa. da gre za temeljno ideolo{ko oporo tretmajske usmeritve (Cusson. postavitev diagnoze.2 Cusson na tem mestu celo zapi{e. atributov. klasifikacije in ukrepov oz. Vsi ukrepi v okviru tretmaja obsojene osebe so postavljeni v terapevtsko funkcijo. 5. po mnenju Cussona pa je sti~na to~ka vseh doktrin sprava delinkventa s samim seboj in z dru‘bo. potem gre za pobotanje dveh nespravljivih interesov. V ozadju realizacije rehabilitativnega modela stoji zahteva po (samo)ukinitvi-razpustitvi kaznovalnega prava v “~asu primerno” ustanovo dru`benega nadzora (Kandu~. ki sku{ajo na podlagi opazovanj nekaterih. na drugi strani pa zahtevo po za{~iti dru`be (koncept inkapacipacije). da je v “srcu”. Modeliranje bi potekalo v kontroliranem okolju in ne bi pu{~alo negativnih posledic. Koncept prilagodljivosti implicira delitev rehabilitativnega modela na dva pola: obvladljivi subjekt na eni strani. pristopu) za nevtralizacijo tistega dejavnika. zanje klju~nih momentov oz. Znanstvena vednost o teh antecendentih ~lovekovega vedenja bi omogo~ila znanstveno podprt pristop h kontroli ravnanja posameznikov. 1988: 304). V okviru tretmajske opredelitve se sicer doktrine razlikujejo po tem. ki se mu komplementarno prilega totalitarni subjekt. 2. ^e pa `elimo ustre~i tej zahtevi. dolo~itev zdravil (kar ustreza medicinskemu modelu oz. ^e pomeni rehabilitacija delinkventa ’pobotanje’. Gre za prepri~anje. Cusson pravi. 4. 4. Na eni strani imamo zahtevo po pomo~i prestopniku (da postane “law abiding citizen”). 3.Kako (tudi) misliti resocializacijo? 1. da bo kopi~enje opazovanj in poskusov z delinkventno populacijo zado{~alo za odkritje vzrokov problema in njih re{evanje. torej: bistveno spremembo snovi (duhovnega univerzuma). Kandu~eva opredelitev temeljnih elementov rehabilitativnega modela poka‘e vsaj na dve njegovi prikriti resnici: 1. saj ne predvideva. S svojo idejo o prilagodljivosti subjekta je ta model hudo nehuman.KAKO NAPREJ? . tistega. ki se ukvarja s tretmajem delinkventa. temve~. v sredi{~u doktrine o tretmaju delinkventa koncept individualizacije. Individualizacija in spreminjanje zahtevata diskrecionarno oblast terapevta oz.

da je rehabilitativna usmeritev izredno heterogena (kar pa ne pomeni. elektro{okov v slovenskih zaporih ne uporabljajo. vojni . nastopijo te‘ave. . P O Z A P O R U . s pri~akovanji.i. 5 Vsekakor ostaja vpra{anje. 2. kasneje . da je veljalo pri~akovati. “parole board”) in v katerem niso znana pravila igre. npr. Seveda to nikakor ne pomeni {pekulacije o mo‘nem vzroku Trob~evega dejanja. Ta razpon sega vse od splo{nomedicinskih do specialnih.pa tudi v Evropi) je bil kaznovalni sistem naravnan tako. vsaj problemati~nih tehnik v na{em prostoru. svet.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Kritika tretmaja @e ve~ kot sto let (predvsem v Ameriki. od psihoanaliti~nih pristopov do medikamentozne terapije (konzumiranje dolo~enih tipov zdravil naj bi proizvedlo ‘elene spremembe psiholo{ke strukture in dinamike zapornika). neprilagodljivega in da se od tod naprej {ele za~enja obmo~je svobode. le nekoliko bi jo “posodobil”. vendar se {e dandana{nji uporabljajo v psihiatri~ni praksi.ravno nasprotno od proklamiranega namena . Poskus gnetenja ~loveka sku{a . odpora (behavioristi~na smer). da se predmet ali “tretiranec” obna{ata ali spreminjata v skladu s hipotezami in teorijami. V {estdesetih so se ta prizadevanja {e 68. Njegov polo‘aj je podoben predmetu fizikalnega ali kakega drugega naravoslovnega eksperimenta. saj ne predvideva odgovorne udele‘be tistega. se rehabilitativni model ne odre~e potrebi po nadzorovalni instituciji. obravnavo v zaporu storilca kaznivega dejanja spremeniti v t. V kon~ni instanci gre le za zamenjavo enega sistema z drugim. do psiholo{kega svetovanja in skupinskega dela po na~elih socioterapevtsko organiziranega bivanja v zaporu (ta usmeritev je sicer uradna doktrina obravnave zapornikov)5. ne smemo pozabiti. ali pa se prav zaradi preobilja faktorjev proizvede arbitrarnost in prosta presoja kot prevladujo~a praksa. Bolj mi gre za to. temve~ predvsem po uporabljenih metodah in postopkih. 1991: 18). Ko govorimo o resocializaciji in tretmaju. In to se je dogajalo ‘e v permisivnih sedemdesetih letih. psihokirur{kih. 3. Za vr{ilca tretmaja in za narovoslovca (~eprav te‘ko prizna) je najugodneje.onemogo~ati razvoj posameznikovih potencialov. da ni mogo~e pokazati na nekatere skupne in temeljne prvine tak{nega pristopa. ^etudi je v ozadju rehabilitativnega modela zahteva po (samo)ukinitvi kazenskega prava. da poka‘em zakoreninjenost nekaterih. . nekaj podobnega se je zgodilo pri delovanju t. da je mogo~e z individualnim tretmajem oz. da.i.Metod Trobec. Res je sicer. kot pravilno ugotavlja Petrovec (Petrovec. izhodi{~ v procesu odlo~anja se pove~a {tevilo kombinacij. kot bi lahko sklepali. vsaj po moji evidenci. ki pa je precej bolj nepregleden (glede na to. od elektrokonvulzivne (“elektro{oki”)4 terapije preko spreminjanja vedenja s postopki averzije . kot je to med drugim storil Cusson) ne samo po izhodi{~ih.Marko Zebec-Koren 4 Elektro{oki sploh niso stvar daljnje preteklosti. da je zanj konstituitivno policentri~no in ne monocentri~no odlo~anje) in nepredvidljiv (zaradi pove~anja {tevila faktorjev oz. “law-abiding citizen”. Kar lepo {tevilo elektro{okov je med drugim dobil tudi najbolj znan zapornik v Sloveniji . v kolik{ni meri se doktrina prevaja v operativno delovanje. ali druga~e povedano. ^e se ne.vzbujanja gnusa. ki mu je tretma namenjen.po 2.

da tretma postane kaznovanje. Nekateri so to imenovali klic k redu in miru (law & order). ki jo povzema po Lermanu. zgre{eno (Allen. Neobstoj rehabilitativnih tehnik. Anttila pa je v za~etku sedemdesetih zaznala dve glavni smeri kritike tretmansko-rehabilitativnega modela: 1. da dodajanje tretmaja kaznovalni instituciji dostikrat pomeni le to. potrebna psihiatri~ne nege. s tem so pravzaprav postavili osnovno zahtevo rehabilitacije na glavo. Dana{nji kritiki tretmanske ideologije6 so predvsem zaskrbljeni zaradi {kode tretmaja.7 2. Sociolo{ke analize o naravi kriminala in uveljavitvi prava nas vodijo k zaklju~ku. kraj{i je seznam zares spektakularnih rezultatov. Pravi. iskati znanstveno zavrnitev tretmansko-rehabilitativnega pristopa. 69 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . kako spreminjati prestopnika. na stanje ~lovekovih in dr‘avljanskih pravic. ko je na pogojnem izpustu (Zupan~i~. Ne vemo. kar je potrebno lo~iti od ideolo{ko in politi~no utemeljenih in generiranih nasprotovanj. da ima dr‘ava tak{ne rehabilitativne kapacitete. PO ZAPORU . 7 Podobno ugotovitev navaja Bo{tjan M. In tudi tu je treba. podro~ja moderne kritike tretmansko-rehabilitativnega modela prestajanja kazni: 1. Anttila trdi. in mnenje. letega vedno razume kot kaznovanje. 1973: 23). Smeri kritike F. Po letu 1970 pa so se ta pri~akovanja omajala in vpra{ljiva je postala tudi rehabilitacija . Allenova izhodi{~na to~ka in obenem glavna ugotovitev. ki je podvr‘ena tretmaju. 2. ko dolo~eno sankcijo (obsodbo) razglasimo za “tretma”. pa ~eprav je to le ob~asno javljanje. kaznovalno naravnanih zaporni{kih re‘imih (Allen. da Anttila tretmansko usmeritev imenuje ideologija in vztraja pri tej terminologiji. Nekateri pisci so celo izena~ili kazniva dejanja s politi~nim uporni{tvom in jih potemtakem upravi~evali. kaj hitro prezremo tiste legalne za{~ite. Allen navaja tri glavne smeri oz. ki so sicer vezane na kaznovanje. 3.1. je.Kako (tudi) misliti resocializacijo? zaostrila z zahtevo po neoviranem razvoju ~lovekove avtenti~nosti in permisivnej{em in strpnej{em odnosu do ~loveka. da lahko s tem. Rehabilitacija zapornikov je pogosto gro‘nja za temeljne politi~ne in ~lovekove pravice oseb na prestajanju kazni. ki je vsiljen.KAKO NAPREJ? . Poleg tega pa ti kritiki tretmaja trdijo. da oseba. 1984: 104). ko pravi. da niti psihiatri niti klini~ni psihologi ne morejo re{iti problema krimina6 Zanimivo je. Zupan~i~ v svoji magistrski nalogi. V principu rehabilitacija te‘i k temu. da v rehabilitativnih re‘imih dostikrat prihaja do ve~jega manjka svobode in avtonomije kot pa v obi~ajnih. Druga ost kritike tretmaja pa je usmerjena v preverjanje in izpodbijanje u~inkovitosti tretmanskih ukrepov. je la‘no oz. po mojem mnenju. Povpre~en prestopnik {e zdale~ ni bolna oseba. 3. da bi spremenila osebnost in lahko bolj slu‘i partikularnim dru‘benim ciljem kot pa spreminjanju zapornika. 1984). da bi se funkcionalno in dostojanstveno vklju~il v dru‘bo.njen namen in uporabljena sredstva. da je le za majhen del prestopnikov psihiatri~ni tretma najugodnej{a alternativa. Bolj ko so raziskovalne metode sofisticirane in ve~ja ko je raba kontrolnih skupin. A.

da zapor danes ne rehabilitira obsojencev in za to obstajajo tudi dokazi. 1972: 288). 1991: 11). Ukvarjala se je z vpra{anjem. Martinson je bil ~lan komisije. 1975. strani.i. Narejena je bila dolga vrsta empiri~nih {tudij. Pristopi v raziskovanju pa so zgolj stranska pot. da je vezanje u~inkov tretmaja na povratni{tvo sporno iz vsaj dveh razlogov: prvi~. ki so bile v ve~ini in bolj utemeljene. 1974). pa ~etudi je bil uporabljen zelo intenziven tretmajski program) pribli‘no enaki. “kvantitativne” metode. Prvi o~itek temelji v nekem razumevanju dru‘boslovja. 3. . so pokazali neohrabrujo~e majhne razlike. Dokazi za kritiko Obstaja pa dejstvo. 1976. s tem pa tudi trdo‘iv. da je nekoliko prekratka in nenatan~na.10 je zelo uspe{no zavrnil Sechrest (Sechrest. ki so merile uspe{nost tretmaja glede na stopnjo recidivizma (povratni{tva). ne moremo meriti korelacije med tretmajem in povratni{tvom.Marko Zebec-Koren 8 Vendar stopnja povratni{tva kot znamenje u~inkovitosti tretmaja ni tako nesporno in splo{no sprejeto merilo. Na prvem mestu so {tudije o tretmaju. . Vendar pa je osnovna tendenca evidentna. ali {e bolje residual. Tak{no prepri~anje ‘e a priori zavra~a mo‘nost kvantifikacije dru‘bene totalitete ali njenega izseka. In drugi~. Tak{en ali druga~en tip tretmana rezultati so v veliki meri enaki. Robinson. U~inkovitost je ‘e v osnovi kategorija. Kritike. 1979). 1977). la. Recidivizem je {tel kot merilo uspeha tretmaja (Martinson. Martinsonovi zaklju~ki so ostali (bolj ali manj) reprezentativni. 1982: 200). vendar so jih druge. Predvsem zagovorniki humanisti~ne psihologije mu nasprotujejo.2. in je taka le znak odtujenosti v dru‘bi (Petrovec.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki jo je treba kvantificirati. 1. ki so sledile (Palmer. meni Anttila. da na{ih potencialov ne uporabimo tudi za raziskovanje temeljnih primanjkljajev in disfunkcionalnosti v dru‘beni strukturi (Anttila. To tendenco najbolje ponazarja sedaj ‘e klasi~en Martinsonov tekst iz leta 1974. Ukvarjal se je s {tudijami. V nekaterih primerih so morali opustiti raziskovanje sicer razumnih in dobro oblikovanih programov zaradi tega. nas lahko zapelje. Martinson je zajel metodolo{ko sprejemljive {tudije v angle{kem jeziku od l. Pojavile so se bolj optimisti~ne {tudije. Pokazale so. ker niso zadovoljevali znanstveno metodolo{kim zahtevam (Wright. Nekako ni videti. P O Z A P O R U . Anttile pa je potrebno pripomniti. katerega temelj je t. Celoten tretmanskorehabilitativni kompleks je te‘ko skr~iti zgolj na psihiatri~ni oz. s tem pa seveda le spregleda oz. je takoreko~ njen konstitutivni in nezamenljiv del. Halleck in Witte. da je Martinson sam kasneje dopolnil in spremenil nekatera svoja stali{~a. Potemtakem bi bilo relativno enostavno dokazati neu~inkovitost in zgre{enost tak{nega pristopa v prvi fazi. Kjub pronicljivosti razlage I. metod ter na~inov tretmaja le-ta tako subverziven in globoko zasidran. kaj vse vpliva . Ukvarjanje zgolj z individualnim prestopnikom.8 Celo tretmajski eksperimenti. izpusti enega od mo‘nih pogledov.in sploh koliko vpliva na povratni{vo. Tako Petrovec trdi. v glavnem slabi. ali se zapor lahko spremeni iz varstvene institucije v rehabilitativno. ki so imeli zelo dobro zgrajene kontrolne skupine. ki se da vnov~iti pri javnem mnenju. Res pa je. Iz tak{nega prepri~anja logi~no sledi ugotovitev o omejitvi u~inkovitosti na oprijemljivo kategorijo (drugi o~itek). da si pridobi celoten status. da bi zagovorniki tak{ne teze hoteli priznati. Tukaj imam v mislih {tudije. ki so merile rezultate glede na stopnjo recidivizma. terapevtski del. u~inkovitost je omejena zgolj na tisto oprijemljivo kategorijo. ki ga je treba ignorirati. ker ne vemo. ki naj bi ugotovita mo‘nost rehabilitacije. 1945 do 1967 o tretmaju zapornikov v ZDA in v drugih de‘elah. kasneje pa vplivati na spremembo v dojemanju in delovanju vseh vpletenih institucij oz. uspe{no izpodbijale. Pet let po objavi svojega teksta je objavil 70. “kvalitativna” analiza.9 [tudij o tem je ogromno. da se na pojem u~inkovitost nelo~ljivo ve‘e pojem oprijemljivost. da so bili rezultati (ne glede na tip tretmana. Vendar je prav zaradi {iroke palete v dojemanju in uporabi tehnik. ustanovljene leta 1966.

1974. 1975. ovaduhom izrekali ugodnosti. Brody. Vsakodnevno ‘ivljenje v zaporu je dale~ od “tretmajske situacije”. in pravi. le realizacija je nedosledna in od tod da izvirajo vse te‘ave. Jassica Mitford je tri leta (1970-1973) raziskovala razmere v ameri{kih zaporih in med drugim ugotovila.KAKO NAPREJ? . pravzaprav je v Sloveniji proces obraten: namesto pove~evanja {tevila zapornikov se njihovo {tevilo zmanj{uje). 1979). vendar je neresno trditi. razmere v zaporu zelo dale~ od ~esarkoli. da je samoupravljanje kot ideja dobro.13 predvsem tisti del. ki jih je pisala obsojencem. rekli “penolo{ki Heisenbergov princip nedolo~nosti”. da v njih vlada popolna cenzura. da bi tretma in rehabilitacija zapornikov uspela ‘e. zapisati. pa~ pa samo. odgovornega za ni~vredno {arado. da imajo nekateri programi za obravnavo obsojenih upo{tevanja vreden u~inek na povratni{tvo (Martinson. ~e odstopanje presega toleran~no obmo~je dru‘benega okolja. Stigma ne nastaja ob vsakem odstopanju od kategorije. 71 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . kar lahko imenujemo “tretman” v pravem pomenu besede. splo{ne prevencije in zastra{evanja na eni strani ter princip rehabilitacije zapornika na drugi strani. se mi zdi smiselno. nagrajevali so ovadu{tvo oz. kakor sta bila zami{ljena. Cornish in Clarke.Kako (tudi) misliti resocializacijo? nove ugotovitve (Martinson. Druga~e povedano: trditev. da je zapor strukturiran tako. vendar so. 1991: 138). 1976. 1976. Martinson. saj so zavra~ali pisma. se moramo odpovedati drugemu. da ima to kakr{nokoli zvezo z odtujenostjo dru‘be. ki se kot diskreditirajo~a vzpostavi s pripadajo~im stereotipnim odnosom do nje (po Bo‘i~.” (Robinson. 13 Bo‘i~ prevzame in dodatno interpretira Goffmanovo knjigo Stigma . Trdilo in dokazovalo se je. kako. 11 Podobna zabloda. Da pa bi lahko razumeli rezultate {tudij o zaporni{ki organizaciji in zaporni{ki skupnosti in jim dali pravo te‘o. nekoliko neresno.notes on the management of spoiled Identity. Eksperimenti in poskusi tretmaja v veliki meri niso dali ‘eljenih u~inkov. 3. da si najprej podrobneje ogledamo ugotovitve Dareta Bo‘i~a o stigmi. da onemogo~a vzporedno realizacijo dveh na~el: na~elo kaznovanja. Bondenson. 12 Temu fenomenu bi lahko. 9 Podrobneje glej Robinson in Smith. ~e bi ju le dosledno izvajali. Problem je v tem: ~e ho~emo dose~i prvi cilj. po analogiji z Heisenbergovim principom nedolo~nosti. Narejene so bile mnoge sociolo{ke {tudije zapora kot organizacije in zaporni{ke skupnosti. Praviloma so to avtoritarni in birokratski stroji. Greenberg. sankcije za kazniva dejanja znotraj zapora so bile izre~ene brez procesa in brez mo‘nosti prito‘be (Mitford. Zapori so prenapolnjeni (v Sloveniji sicer ni tako. na katerega se ponavadi pripne na~elo onemogo~anja (incapacitation).11 spregleda. in obratno12 (pri ~emer {e vedno ostaja sporno. ampak je {e kako profana in omejena na oprijemljivost. je dolgo veljala za samoupravljanje. Trasler. vsaj v veliki ve~ini. Goffman opredeli stigmo kot odnos. Stigmatizacijo lahko opredelimo kot reduciU~inkovitosti nekako ni mogo~e pripisati kak{nih vi{jih. Vendar pa bi bilo prehitro in povr{no ugotoviti oz. da je smiselno izbirati ustrezne programe med ve~ mo‘nostmi. 1971. tudi v znanstvenih krogih. 10 Na jalovost tak{nih kritik ka‘e tudi kvalificiranje Martinsona za “obskurnega sociologa. 2. ali je rehabilitacijo sploh mogo~e dose~i. 1991). celo metafizi~nih atributov. 1977. s kak{nimi tehnikami in za kak{no ceno). iz~rpavajo~i in bolj ali manj nevarna mesta za tiste. PO ZAPORU . ki prebivajo v njih. Imamo obse‘no védenje o organizaciji ve~ine zaporov. da je polom tretmajsko-rehabilitativnega pristopa zgolj posledica slabe in nedosledne realizacije. 1974). ki temelji na globoko diskriminirajo~i lastnosti. Priznava. 1979: 244). ki jih v veliki meri naslanja na Goffmana. 1976: 483). ki vlada v kvantni mehaniki. 1975. ki se nana{a na vzpostavljanje in vplivanje skupnosti zapornikov (Bo‘i~.

‘ivljenje v njih pa je dolgo~asno. ki ga dela razli~nega od pripisane kategorije. 1991: 151). Njegova skupina mu naravno pripada. temve~ ‘e (pre)dobrega zavedanja (Bo‘i~. se sku{a upravljati napetost v socialnih stikih. da je zanj bolje. da avtenti~ne re{itve ni. vse druge pa vodijo v samoslepitev. .K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Tako naj bi sam poiskal svojo identitetno politiko in oblikoval stigmati~no subkulturo. 72. Stigmatik je tako v posebnem polo‘aju. kako je le njegova skupina realna. Prav tako pazljivo spremljajo obna{anje drugih normalnih. da ne presega horizonta stigmatikove skupine. Ko govori o stigmatikovi skupini. kaj {ele. da je normalno ~love{ko bitje. celo secesionizem. Stigmatiki dostikrat oblikujejo militantno in {ovinisti~no dr‘o. 1991: 146). dolgo~asi. V tak{nih institucijah prihaja do omalova‘evanja. da ustanove. socialnega neuspe{ne‘a. ~e se vanjo vklju~i. je neumen. ki to identiteto producira. P O Z A P O R U . da bi ponotranjil dejstvo. kot so nori{nice. Trpljenje zaradi stigmatizacije in vsi procesi ter ravnanja. To je tipi~en shizoiden. Bo‘i~ meni. Stigmatik si tako ustvari svoj svet med sebi enakimi in se v njem po~uti normalnega. vse dokler tega ne stori okolje. ki izklju~enost iz polja “normalnosti” poudari kot superiorno stanje. je realen in avtenti~en. invalida in zasvojenca ter jo lahko po potrebi odigramo. To je lahko militanten akt. da skupina od stigmatika zahteva. Dru‘ba mu na eni strani govori. 1991: 149). . zapori in ustanove za hendikepirane. In bilo bi neumno zanikati to druga~nost (Bo‘i~. se je ne more znebiti ali zavre~i. ki temeljijo na enaki stigmi. Bo‘i~ poudari. ~e ne ‘e kar shizofren odgovor na prav tako shizofreno pozicijo {ir{e dru‘be. ki izhajajo iz nje. obenem pa ga preveliko izpostavljanje skupnim aktivnostim. vendar pa je.Marko Zebec-Koren ranje posameznika na posebnost. ^eprav se stigmi posameznik upira in je ne ~uti kot verodostojno informacijo o sebi. da bi v njih odkrili kako sled neodobravanja in jim to potem vrgli v obraz (Bo‘i~. potemtakem niso posledica identitetne zmedenosti. povpre~no. ljudi poneumljajo in trpin~ijo. tudi druga~en. z javno izra‘eno ‘eljo po pripadnosti svoji skupini. 1991: 141). neumno in omejujo~e na vseh ravneh osebnosti (Bo‘i~. da je ~lan {ir{e skupnosti. Pomembno se mi zdi. ~e pa se ne. Okolje stigmatiku dopoveduje (bolj ali manj sofisticirano). da dojame. V kontaktih z nestigmatiziranimi hvaljo pripadnike svoje skupine. Kot enega od mo‘nih na~inov upravljanja stigme omenja namerno razkritje atributa druga~nosti. Je le tipi~na razre{itev in stigmatiku je zelo te‘ko odkriti. da v procesu socializacije sprejemamo v na{ zbir obna{anj tudi vlogo kriminalca. Na ta na~in. na drugi strani. da Bo‘i~ opozori. intelektualnega degradiranja in siljenja v povpre~nost in monotonijo.

S “prizonizacijo”14 misli na obi~aje. vojno (Clemmer. In karkoli naredi. ^etudi naredi{ samomor. Ali druga~e povedano. s katero je hotel preveriti Clemmerjeve trditve (Wheeler. Wheeler je to trditev raziskal tako. ~im bolj je neodvisen od primarne skupine zunaj. {ege in splo{no kulturo kaznovanih. glavna ugotovitev je. kot da se zaporniki ’pripravljajo’ na izpustitev tako. svet. po Clemmerju je zapor “visoka {ola kriminala”. da prizonizacija. Clemmer se je predvsem osredoto~il na prve . ki jo je meril s serijo odzivov zapornikov na hipoteti~ne konfliktne situacije v zaporu. Na podlagi take delitve je lahko sklepal. da je zapornike v nekem velikem ameri{kem zaporu razdelil na tri skupine: tiste. Prizonizacija Ena prvih ve~jih {tudij zapora je bila narejena v ZDA ‘e pred II. kot je to imenoval on. Clemmerjeva {tudija je zbudila veliko zanimanje v profesionalnih krogih. ne more uiti zaporni{ki dru‘bi. po Clemmerjevem mnenju. Nedvomno je ugotovil. Po vojni so sociolo{ke {tudije o koristnosti zapora pridobile pomembnost in v {estdesetih je bilo opravljenih obilo {tudij. da je dru‘bi oz. 1961: 698). stopnja prizonizacije ima glede na koli~ino prestane kazni obliko “U”. ki jo je nekje lucidno zapisal Michel Foucault. V kriminolo{ko-penolo{kih krogih v Sloveniji se je ta termin `e “prijel” in ne vidim smisla. ki jih uvaja zaporni{ki kod. Prav tako zapornik. ~im ve~jo fizi~no distanco ima do “vodij” zapornikov. Podatki so potrdili hipotezo. da opu{~ajo 14 Termin “prizonizacija” je zelo te`ko prevesti v sloven{~ino. da se nih~e ne more popolnoma izogniti temu procesu prizonizacije. da so zaporniki “prizonizirani”. Nih~e ne more popolnoma pobegniti. opazovan v zgodnji in srednji fazi. Clemmer ni trdil. zapade procesu prizonizacije. Najve~ja stopnja prizonizacije pa je v nasprotnem primeru. vpra{alnikov in opazovanj raziskoval stali{~a zapornikov do t. Ameri{ki sociolog Stanton Wheeler je sestavil zelo pre~i{~en vpra{alnik oz. manj{a je tendenca k prizonizaciji. kajti samomor je dru‘beno dejanje par excellence. Clemmer je z rabo intenzivnih intervjujev. zmanj{uje pa se s pribli‘evanjem izpustitve.Kako (tudi) misliti resocializacijo? 3. “law . ~im ve~ pozitivnih odnosov ima zunaj zapora. da zapor rehabilitacije ne podpira. {tudijo. srednji in pozni fazi prestajanja kazni. 1961). Druga~e povedano. ki so na razli~ne na~ine sicer podprle Clemmerjeve za~etne ugotovitve. zaporni{ke dru‘be ne zanika ali se ji izogne. da visoka stopnja prizonizacije nujno vodi v kasnej{e kriminalno po~etje.15 Njegova hipoteza je bila.KAKO NAPREJ? . ~im mo~nej{e je njegovo brzdanje aktivnosti. ki so bili v zgodnji. torej na sam vstop v zaporni{ko kulturo. da prizonizacija zagotovo ne pomaga pri rehabilitaciji. Videti je. ampak jo le potrdi in vzpostavlja. 73 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . 1940).za~etne faze procesa prizonizacije. In ne samo to.abiding” dru‘be. da bi ga posku{ali nasilno sloveniti. da se proces prizonizacije. Vsak zapornik. da bi ga ponovno prilagodil. signifikantno nara{~a v srednji fazi prestajanja kazni.i. da ~im kraj{a je zaporna kazen in ~im bolj pozitivni so bili zapornikovi odnosi pred zaporom. Ta kultura naredi zapornika bolj ali manj imunega na poskuse zapora. dru‘benosti nemogo~e uiti. Njegova trditev glede zveze med prizonizacijo in kasnej{o prilagoditvijo je temeljila na podmeni. 15 Ob tej ugotovitvi se je vredno spomniti na misel. nadaljuje vse do pogojnega odpusta (Wheeler. vendar je trdil. se ji ne izogne{. PO ZAPORU . zaprtih. ~etudi ‘eli.3. ~im bolj je sposoben upreti se kodu zapora.

3. Vsi zlo~ini in vse sankcije so bili natan~no registrirani za celo obdobje. se zdi. v tem primeru ljudi. Proti koncu prestajanja kazni se zaporniki ne preusmerijo popolnoma. 1958. Zaporni{ka kultura V {estdesetih letih so mnoge {tudije kazale ne le na proces prizonizacije. da ni tako mo~ne te‘nje k prizonizaciji ali v~lanjenju v zaporni{ko kulturo. da je Mathiesen ve~krat in precej domi{ljeno posegal po kvalitativnih raziskovalnih metodah. da je ugotavljanje prizonizacije v Clemmerjevem pomenu bolj odvisno od uporabljenih metod kot od ~esa drugega. V {tirih od {estih institucij. Mathiesen pa je z opazovanjem z udele‘bo16 za Norve{ko ugotovil. kar je {e pomembnej{e. zna~ilne za prej{nje faze.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da je prizonizacija bolj podobna spirali. da je procese prizonizacije ugotovila tudi pri ‘enskah. ang. ampak so. za 74. Avtorji so ugotovili razli~ne oblike trpljenja (bole~ine) v zaporu: trpljenje zaradi prikraj{anosti za dobrine in usluge. da mnogi zaporniki ve~krat pristanejo v zaporu. ugotovila procese prizonizacije (Bondeson. nevroti~ni in na splo{no so imeli ob~utek nemo~i. dva mo{ka zapora in pripor. Toda krivulja U ni popolna. Prav tako so bili registrirani vsi vmesni. Na koncu sta analizirala: dva mladoletni{ka zapora. dodatni podatki. s katero posameznik postaja vse bolj in bolj podvr‘en zaporni{ki subkulturi. ve~jimi zapori. 1989). Sykes and Messinger. Podatke o recidivizmu sta primerjala s prej{njimi podatki o odvzemu svobode. zakaj zaporni{ka kultura stopi v ospredje (Sykes. en ‘enski zapor. 1990: 44). . . konvencionalne norme in vrednote kot pri ve~ini ljudi. Po Bondesonovi so bili zaporniki v ~asu prestajanja kazni kriminalizirani. Zanimivo je. Vendar pa ni mogla potrditi Wheelerjeve krivulje U pri procesu konformiranja norm. Poleg tega sta Ulla Bondeson in Kragh Andersen zbrala podatke o recidivizmu po petih in desetih letih na podlagi Bondesonine prve raziskave v zaporu (Bondeson in Kragh Andersen. Zaporniki v njegovi raziskavi so v veliki meri pokazali standardne. posku{ale razlo‘iti. Bondesonova ni ugotovila razlike v kakovosti delovanja med majhnimi. nekatere zaporni{ke norme in vrednote. ki jih sicer v penologiji niso mno‘i~no uporabljali.Marko Zebec-Koren 16 Zanimivo je. P O Z A P O R U . In ~e upo{tevamo.4. Opravila je intervjuje in pisne ankete v trinajstih razli~nih institucijah za ‘enske in mo{ke ({ole v popravnih zavodih. tretmansko usmerjenimi ustanovami in obi~ajnimi. je bil recidivizem posledica prizonizacije. tudi v skandinavskih razmerah. 1986). pripori). drogirani. na [vedskem. Ulla Bondeson pa je. Do podobnih ugotovitev je pri{la Balvigova skupina (Mathiesen. zajetih v analizo. Nekatere institucije in enote. sta izklju~ila iz analize zaradi nepopolnih podatkov. iz. 1960). Zdi se. mladoletni{ki zapori.

Prikraj{anost za avtonomijo Zapornik je reduciran na telo. kar pripada preteklosti in se ti~e le telesa. Tak{na situacija je celo za okorelega recidivista stra{ljiva. 1958: 75). Prikraj{anost za varnost Zapornik je postavljen v intimen polo‘aj z zaporniki. 75 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . vsaj pri nekaterih zapornikih. Osebno gibanje je omejeno. da mnogi zaporniki vztrajajo na tem... nemo~no in odvisno osebo (Sykes. Prikraj{anost za dobrine in usluge Minimalne materialne potrebe so v zaporu zagotovljene. radi pozabljajo. 1990: 43). 1958: 65). {e posebej. Norve{ki sociolog Johan Galtung je leta 1958 objavil obse‘no {tudijo o podro~nem zaporu v Oslu. vendar pa ga lahko vsaj olaj{a in ubla‘i in je kulturna za{~ita pred pritiski iz okolja. @ivljenje v okviru zaporni{ke kulture ne more odstraniti trpljenja. ki ga je treba podrobno kontrolirati v njegovem obna{anju. ki s svojo druga~nostjo {ele reflektira nikogar{nji lastni spol in nam omogo~a samoidentifikacijo. Zaporni{ka kultura tako postane bolj razumljiva. kadar zaporni{ko ‘ivljenje regulira birokratsko osebje s (pre)preciznimi pravili. 1958: 69). 1958: 77). osamljenost in dolgo~asje (Sykes. To trpljenje je tako bole~e. vendar standardi dolo~enega {tevila kalorij na dan.. da bi se izognil mnenju. agresivnega obna{anja. Sykes uporablja besedo bole~ina..Kako (tudi) misliti resocializacijo? heteroseksualne odnose. ni velike razlike v ravni materialnih dobrin in uslug na prostosti in v zaporu. zgre{ijo svoj namen prav zaradi standardizacije. Trpljenje (bole~ina) zaradi odvzema prostosti Na to danes kriminologi in penologi. vendar sistemati~no omejevanje pomeni visoko stopnjo ogro‘enosti za samodojemanje (Sykes.KAKO NAPREJ? . Lo~itev od drugega spola. za avtonomijo in prikraj{anost za varnost pred drugimi zaporniki. da je bole~ina nekaj. Prikraj{anost za heteroseksualne odnose S prikraj{anjem za heteroseksualne odnose se ru{i (ali v primeru “za~asne” homoseksualnosti tudi ohranja) status `enske ali mo{kega. 1958: 71-72). da ustvarja potrebo po obrambi. Zaporniki so “odtrgani” od dru`ine. dolo~enih kubi~nih metrov bivalnega prostora na zapornika. da ‘ivijo znotraj zaporni{kih zidov v izolaciji. Svoje PO ZAPORU . ki imajo (vsaj nekateri) dolgo zgodovino nasilja. ki iz zapornika delajo slabotno. Ta stra{ljivost se ka‘e tudi in predvsem tako. Izguba avtonomije je totalna. zaradi druga~nih preokupacij. . brez stikov s sojetniki. Posledica tega je izguba emocionalnih odnosov. je resna gro`nja za zapornikovo ohranitev lastne podobe o sebi (tudi) kot seksualnega bitja (Sykes. dolo~enih ur rekreacije. sorodnikov in prijateljev.. Tudi skandinavske raziskave so podprle rezultate ameri{kih raziskav. Obramba se ka‘e v vzpostavitvi zaporni{ke skupnosti z lastnimi partikularnimi normami in vrednotami. Izolacija je zanje torej manj{e zlo (Sykes. Morda. ki je s 450 zaporniki najve~ji norve{ki zapor (po Mathiesen.

bi pomenila odpravo samega zlo~ina. da I. ki jo dru`ba lahko nudi. Na eni strani zlo~inec kot najhuj{e dru‘beno zlo. Anttile. Anttila ne vidi. ki seveda producira neko konstitutivno ambivalentnost. da s tak{no nakazano re{itvijo ne re{uje problema travmati~nosti zlo~ina.5. se ambivalentnost dojetja zlo~ina ohranja in celo okrepi. {tudije je utemeljil s sistemati~nim osebnim opazovanjem. da s tem.ni dokazano. ali druga~e povedano. da je zaporniku potrebno in smiselno. [tudija je temeljila na dveletnem 76. 1972: 289-290). ponuditi ve~je olaj{ave. Anttila trdi. temve~ le kvantitativno spremembo. Ko pa govorimo o izbirnih uslugah. pa je tak{en argument po mnenju Anttile postranski (Anttila. 1972: 290). kaj to pomeni za splo{no prevencijo ali procese dru‘bene anomije. kjub temu. le da zanjo ponuja napa~no zdravilo. vesel in drzen gre{nik.je odlo~ilen pri razpravi o uveljavitvi tretmaja. ko zlo~in vstopa v polje simbolnega in ga obenem vzpostavja (kajti zlo~in je kot travmati~na to~ka dojet v vseh dru‘beno-simbolnih univerzumih). 1972 je Inkeri Anttila zagovarjala tezo. . Prav tako je zasledil tendence k prizonizaciji. in katere bistvo je. . kot jih predlaga I. da je zlo~inec zaznan kot upornik. ki zaporniku laj{ajo pozicijo. zdi se. svobodnjak. mo‘nost zagotovitve prese‘nih ugodnosti. I. ko zapornikom dajemo na izbiro ugodnosti in usluge. Strogo vzeto je. Zdi se. bolje re~eno sistem povpre~nemu dr`avljanu17 (Anttila. ker bi imel neko notranjo resnico. prav tako pa tudi z intervjuji z zaporniki in osebjem zapora. ^love{ki domi{ljiji je bli‘e izob~enec. Anttila.Marko Zebec-Koren 17 Prav na tej to~ki se. da zdravila sploh ni. Zlo~in je namre~ posredovan skozi neko simbolno mre‘o in ne obstaja zato. ne da bi se s tem oslabil dru`beni sistem kontrole. V o~eh dr‘avljanov postane zlo~in (tudi) profitabilno podjetje. Zakaj? Razre{itev ambivalentnosti v dojetju zlo~ina in zlo~inca. sicer nekoliko zamaskirano. 3. Na tem mestu ni toliko pomembno. da ima u~inke . Temeljna razmerja zapora in zapornika se {e vedno ohranjajo. Argument . ~e ne celo kontraproduktivno. vsakr{no izbolj{evanje razmer v zaporu in nudenje alternativnih ugodnosti zaporniku vsaj nevtralno. Anttila spregleda. na drugi strani pa je zlo~inca kaj lahko spremeniti v junaka. S tem pa. P O Z A P O R U . 18 Na tem mestu se je vredno spomniti na Durkhaimovo tezo o kriminalu kot imanentno dru‘benem in normalnem fenomenu. ne naredimo strukturalne. ampak ali se rezultati tak{nih ukrepov skladajo s temeljno tendenco I. kot jih nudi dru`ba. ki se ga sicer zaveda. oz. da je treba zapornikom zagotoviti kar najve~ pomo~i. Navkjub tak{nim ukrepom. @e l. takoreko~ talisman svobode. s stali{~a u~inkovitosti tretmaja.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da je slednji morda pravi steber svobode za druge in tudi zase (Hibbert. Struktura mo~i v zaporih Mathiesen je leta 1965 objavil {tudijo o norve{kih institucijah za preventivni pripor. pozornemu pogledu pa vendarle dovolj jasno. ki jo je poimenovala “tretja alternativa”. I. ki jo ta travmati~nost producira. ~e je `e “gre{ni kozel” sistema. Ugotovil je. Hibbert pravi. da je obdobje v zaporu do‘iveto kot izjemno bole~e. 1965: 288). skoraj ni~ manj kot so to pokazale ameri{ke raziskave (~eprav so na Norve{kem obsodbe v povpre~ju precej bla‘je kot v Ameriki). ka‘e tista travmati~na narava zlo~ina. laj{anje zapornikovega polo‘aja je le iluzija zagovornikov tak{nih ukrepov. kot pa opornik veljavnega reda in svetnik. {ele strukturira samo dru‘beno sestavo18 (prav zaradi tega je to travmati~nost nemogo~e odpraviti).

ki so pravzaprav tudi norme in vrednote zapora. Proti tej posebni stigmi. dobljeni s komparativnim vpra{alnikom v Mathiesenovi raziskavi. 20 Prav presenetljivo.6. Vendar je Mathiesen odkril neko {e bolj problemati~no reakcijo na prestani ~as v zaporu: mnogi zaporniki so poudarili. v povezavi z vlogo medicincev kot psihiatri~nih ekspertov. da so proti instituciji usmerili konstantno in obilno kritiko. “Tretmanska igra” @e v za~etku sedemdesetih let so raziskovalci zaznali pojav. Druga~e povedano. ki ima velikanske posledice za kreditibilnost tretmajsko-rehabilitativnega pristopa. S tem si pridobi naklonjenost odlo~ujo~e instance (v Ameriki zloglasni parole board. na sodnem procesu: mnogo zapornikov ima t. so se mnogi sku{ali braniti tako.Kako (tudi) misliti resocializacijo? opazovanju z udele‘bo in na intervjujih. narave kulturnega razkola (Mathiesen. kjer sem pokazal. ki je bil poimenovan “tretmanska igra”. pogojnega odpusta je zapornikovo vklju~evanje v tretmajske programe (od skupinske psihoterapije. neu~inkovit. 3. in kako le-to producira neko temeljno inkompatibilnost med cilji in metodami doseganja rehabilitacije.i. Mo~ psihiatrov pa se prav tako ka‘e v pomembnosti njihovih poro~il in priporo~il za ali proti izpustitvi na prostost.KAKO NAPREJ? . ki je za zapornika vitalna. 1965). ki zahteva psihiatri~no preiskavo in izvide. delovne terapije pa vse do elektro{okov in psihokirurgije20). Poudarjali so. da akterji tretmaja ravnajo natan~no po matrici materinskega tipa avtoritete. da bi se dokopali do pred~asnega izpusta. 1990: 44). vendar ne nepredvidljivo je. da pri njih rehabilitacija ni bila izvedena. S tem psihiatri kontrolirajo ugodnost. Najudobnej{a pot do pred~asnega. Za lasten opis so pogosto uporabljali besede “dru‘bene smeti” (the garbage of society). te‘a psihiatri~ne in psiholo{ke ekspertize ve~ja kot drugje. PO ZAPORU . in vsi ti zaporniki dojemajo psihiatre kot “prave” sodnike. v Evropi pa bolj ali manj me{ane skupine vpletenih 19 Na problem strukture mo~i tretmajskega osebja. nevarno. torej z nevzdr‘evanjem in nedoseganjem norm in vrednot. 77 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Mo~ psihiatrov je. 1965: 109). varnostno obsodbo. deviantni izob~enci. kakor tudi proti temu. kaj vse so pripravljeni storiti nekateri zaporniki. ~eprav nima. Prav tako so poudarjali. med osebjem in zaporniki je globok konflikt. Psihiatre in drugo tretmajsko osebje so dojemali kot izbir~no. kar so izkusili kot vsemogo~no mo~ psihiatrov. V preventivnih priporih je element oz. celo bolj kot v navadnih zaporih19 (Mathiesen. Po~utili so se stigmatizirane kot posebni. Rezultati. Osredoto~il se je na razmerje mo~i v totalni instituciji. sem opozoril v svojem tekstu: Kje zgre{i resocializacija?. skoraj vsemogo~no mo~. Vendar so bila dejstva prav nasprotna: za zapornike je bilo obdobje v preventivnem priporu izku{eno kot posebno bole~e. so pokazali. da je institucija in ves zaporni{ki sistem nepravi~en. kot je ugotovil Mathiesen. kakor tudi na vpra{alnikih za zapornike in za tiste v preventivnih priporih (Mathiesen. zato zapor kritizirajo in se mu upirajo z njegovim lastnim izrazoslovjem. Morda se na prvi pogled zdi. da jim je mo~ psihiatrov onemogo~ila vstop v polje terapevtskega odnosa. da je trpljenje v tak{nih institucijah za zapornika manj{e. da zaporniki v tretmansko orientiranih institucijah ob~utijo tretmansko osebje kot “totalno mo~”.

napetost. Kaznovanje poistoveti z nekim svojevoljnim. prijatelji in enakovredni sogovorniki za zapornika (ali otroka). ki so v okviru avtoritarnega pristopa dominantni (najsi gre za eksperta v zaporu. Obenem pa ‘elijo biti zaporniku ali pa otroku partnerji. ostanejo {e vedno dominantni in hierarhi~no nadrejeni vsaj v polo‘aju. 78. V tem kontekstu se mi zdi zanimiv pojav. Tako strukturirana osebnost se zagotovo ne more spopasti z avtoriteto. neka mre‘a negotovosti. ki se ka‘e v potrebi po samouresni~evanju. Poleg tega pojava pa je smiselno. 1972). Zaradi pomanjkanja jasno dolo~enih norm in pravil zapornik ne more razviti notranjega vodila. ki bi verjel v lastne sposobnosti. pogled s strani. Tisti. Tak{no stanje je nek neznosen polo‘aj. Hierarhi~ni odnosi se podrejo le navidezno. Lahko bi rekli. terapevti in drugo strokovno osebje v zaporu21 pa ti{~ijo glavo v pesek in ne `elijo videti. posredovati znanje ali obvarovati otroka pred nevarnostjo. ki bi mu {ele omogo~ile vstop v polje svobodnih odlo~itev in s tem seveda v polje odgovornosti.Marko Zebec-Koren 21 Tudi razni volonterji. ne more pa se enakovredno kosati z njo. ki ga sili v racionalizacijo notranjega ‘ivljenja. ki mu permisivni pristop da neko “samov{e~nost”: samov{e~nost (nezmo‘no avtorefleksije). farsi~no kakovost. Lahko se ji upira. vendar je ostal zgolj na ravni zaznave ali najve~ ob~asnega opazovanja in ne zdr‘i znanstvene rigoroznosti. Tako strukturiran osebek ne zaupa samemu sebi in vedno znova i{~e pomo~ in razre{itev v terapiji. ko morajo ali zagotoviti omejitev svobode v zaporu.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki ni ni~ drugega kot nenehno potrjevanje lastne pomembnosti. V deprivacijskih zaporskih razmerah pa se kot ena od mo‘nih oblik podpore (ki obenem producira odvisnost in obvladljivost) ka‘e terapevtska praksa. V najbolj{em primeru (ki pa je {e vedno zavo‘en) imamo opravka z nekom. da si podrobneje ogledamo zahtevo permisivnega pristopa po podiranju hierarhi~nih odnosov. Prvotni cilji terapije so tu ~isto postranskega pomena. kot je ugotovil Lasch (Lasch. kopi~enjem in pove~ano potrebo po koli~ini rutiniziranih opravil. 1986: 205). ki niso uslu‘benci zapora. ni to plod ob~utka notranje moralne dol‘nosti. ki hkrati onemogo~a neko distanco. ampak {e stopnjuje napetost. ampak le podrejanje zaradi strahu pred avtoriteto. v katerega je ujet. . Sama ta racionalizacija pa ne pripelje do razre{itve. vendar so pritegnjeni v proces tretmaja v zaporu in izven njega. u~itelja ali star{a). da ve~ina zapornikov postane nekako “odvisna” od terapevtskih tehnik. da postanejo “terapijoholiki”. Morda pa je ta pojav povezan z rutinizacijskimi mehanizmi oz. izbolj{anje. ponotranjenih moralnih norm. kaj se zares dogaja (Prettyman. vendar samouresni~evanju. P O Z A P O R U . Vztrajno siljenje zapornika k raznim oblikam terapije ima v kon~ni fazi posledico. ki sem ga kot svetovalec opazil. uni~ujo~im nasiljem. In ~e pri tak{nem osebku pride do podrejanja. da za to zahtevo ti~i zmeda v pristopu. Takoj postane jasno. Verjetno gre v tak{nih primerih za pomanjkanje ali pa uni~enje jaza. institucij). Zaporniki pragmati~no hlinijo spreminjanje. Tako je tretma pridobil neko drugo. .

Neoklasicizem je v sedemdesetih in osemdesetih letih posku{al odgovoriti na krizo rehabilitacije in tretmaja s preusmeritvijo in preizpra{evanjem o temeljih in izvorih kazni. liberalni re‘imi. Z natan~no regulacijo pravil igre ponovno vzpostavi zapornika kot subjekta (prevzem polne odgovornosti)24. strogo vzeto. 2. ampak za precej zmeden konglomerat razli~nih pristopov. da bi empiri~no dokazali. da bi terapevtski ukrepi u~inkoviteje kot kak{ni drugi vplivali na povratni{tvo. ali pa ‘e obstaja. Raziskovalci so z rabo razli~nih metod in iz razli~nih teoretskih. potrebna. da “nothing works”. ampak kazen figurira kot gola kazen in {ele tako PO ZAPORU . v katero je za{la tak{na usmeritev. po Cussonu. s tem pa tudi zavzemanje in podpiranje takih opredelitev in terminov. kot pa na produkt procesa modernizacije dru‘be. Ta proces so razli~no poimenovali. od za~etka lomljenja rehabilitativnega ideala do danes. 79 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . drugi pa “zlom” in “degradacija”. 22 Tu. za katero ne stoji normativni in formalizirani mehanizem izvr{evanja in nadzorstva in je prepu{~ena dobri volji posameznega zaposlenega v instituciji. Kadar gre za ~love{ke in ob~anske pravice in njih zagotovilo. Lahko re~emo. da bo v prihodnosti odkrita u~inkovita metoda. pogosto filozofskih izhodi{~ posku{ali argumentirati tezo o neuspe{nosti in zgre{enosti rehabilitacije. da gre za novo usmeritev v kriminologiji in kriminalni politiki. kriminolo{ke. oprta na rezultate empiri~nih in teoretskih raziskav. Na iskanje izhoda iz slepe ulice. kriminolo{ka ekspertiza. Ali druga~e povedano. smeri delovanja: 1. ki se jo je oprijelo ime “neoklasicizem”. matemati~no re~eno.. pa {e ni raziskovalno ovrednotena (Cusson. razdelimo na dve podro~ji oz. kaznovanja. Nekateri so temu rekli “kriza” ali “neuspeh”. pri empiri~nih raziskavah o tretmaju ne gre za to. vendar ne zadostuje za dokaz o zgre{enosti tretmajsko-rehabilitativnega pristopa. zavestno strukturirano okolje.Kako (tudi) misliti resocializacijo? Razpravo o kritiki tretmaja lahko sklenemo s Cussonovo ugotovitvijo. na tem mestu sem pustil ob strani vpra{anje o filozofskem temelju tretmaja in rehabilitacije in se omejil na komentiranje samih empiri~nih raziskav v tem polju. V ozadju tak{ne logike je tiha domneva. ker predpostavlja na eni strani (zapornikovi) ob~e ~love{ko odgovornost. 1983). da. je torej. iz spoznanj evaluativnih raziskav ni mogo~e sklepati o nemo‘nosti obravnavanja delinkventov. da “something works”. ki zajema tako sociolo{ke. nekateri pa jo imenujejo tudi “pravi~nostni model”. da ne gre za ve~jo oz. za drugo stran (institucija plus osebje) pa ne pove ni~esar o tipu odgovornosti. psiholo{ke kot tudi ~isto pravne in filozofske prvine rehabilitacije. Po obdobju neomejene vere v rehabilitacijo.KAKO NAPREJ? . da zanikajo resocializacijo (Weigend: 1983). 23 Nekateri se ne strinjajo (npr. postpenalna obravnava zapornikov.. ampak da ni prepri~ljivega dokaza. kot so: resocializacija prestopnikov. Wigend). tretma in resocializacijo je neoklasicizem pri{el kot streznitev in mnogo bolj poglobljeno razmi{ljanje in delovanje. 1987: 155). Na kritiko rehabilitacije. Povsem mogo~e je. ki jim je skupno le to. spo{tovanje ter 4. temve~ za ob~e ~love{ko odgovornost storilca kaznivega dejanja ([elih. Ni pa tudi nobenega dokaza. terapevtski miljé.. Vendar pa je opozorilo [elihove problemati~no vsaj zaradi tega. T. ~lovekovih pravicah in njih kr{enju. polno kazensko odgovornost. V neoklasicizmu se kaznovanju ne dodajajo take funkcije. Pravzaprav lahko vse obdobje. da gre za recipro~nost v tipih odgovornosti in je potemtakem zagotovilo spo{tovanja in uveljavljanja temeljnih pravic storilcev kaznivega dejanja zgolj ob~a ~love{ka odgovornost. da je prav na pogori{~u rehabilitativnega ideala vzniknila nova23 usmeritev. kot so rehabilitacija in podobno. To bolj spominja na razsvetljeni absolutizem. Neoklasicizem @e v za~etku sedemdesetih let lahko opazimo ob~utno zmanj{anje navdu{enja za tretmajsko-rehabilitativni model prestajanja kazni.22 Kritika tretmaja. 24 [elihova opozarja.

da je del neoklasicizma. 80. Upravi~eno je pri~akovati nekatera druga na~ela in procese. narkomanija in politi~na dejanja.26 da so v ve~ini. Vse. [uligoj navaja. spet manj pa na povratnike ([uligoj. vendar hladen in tuj (Petrovec. S tem bi stopnjo kriminalitete. 1981). formalizirani in podprti tudi s sankcijami za vse kr{itve. Raziskave o u~inkih splo{ne prevencije so potrdile. temve~ je potrebno vgraditi mehanizme.katalizatorjem integracije v dru‘beno ‘ivljenje) zgolj po na~elu utilitarnosti. ki so bila narejena impulzivno in v afektu. kot so na primer umori. V primeru. Po drugi strani pa so pomemben dele‘ kaznivih dejanj dejanja. ki ni do konca prilagodljivo. ki jim prina{a najve~ koristi (Beccaria in Bentham sta pod pojmom koristi razumela vse od materialnih pa do nematerialnih. da neoklasicisti~ni pristop zaporniku navidez ne olaj{a polo‘aja. 1991. ko tak{ni ukrepi niso prinesli nikakr{nih rezultatov. ki stavi na splo{no prevencijo in zastra{evanje) je najbolj problemati~no zavzemanje in dokazovanje. Ne deluje s stali{~a utilitarnosti in kalkulabilnosti. Res je. ne dopu{~a mu tehtanja. je brezplodno staviti zgolj na ob~e~love{ke in humanisti~no odgovornost. da empirija ka‘e nara{~anje kriminalitete.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ker je to izven obzorja njegovega neoklasicisti~nega pristopa. ki zastopa idejo o splo{ni prevenciji zapora in kaznovanja. .izmed mo‘nosti. Za razlago in prepre~evanje le-teh pa na~elo splo{ne prevencije ni u~inkovito. V zgodovini je ni~ koliko primerov. 26 Tako (posredno) ka‘ejo (tudi) evidence o uspe{nosti zastra{evanja. ki so ~im bolj rigorozni. da je funkcija zapora zastra{evalna in generalno preventivna. torej po logiki maksimalne koristi pri minimalnih stro{kih. pa je odprto in nedeterminirano. zaporniku ne ponuja kup~ije.i. prav tako pa ni dokazov. 1990: 347). ki so onkraj ozkih meja utilitarnosti in za katere ka‘e. 25 Zanimivo je. ljudje zaznavajo izgube in prednosti svojih bodo~ih dejanj. ki je rehabilitacijskemu idealu tuje. ob upo{tevanju teze o splo{ni prevenciji. kaj se bolj izpla~a. da bi zapor kdaj opravljal vloge splo{ne prevencije. V neoklasicisti~nem pristopu (pravzaprav le v tisti smeri. vendar pa ga pojmuje kot svobodno in odgovorno ~love{ko bitje. kot so zadovoljstvo itd). da poteka proces normativne integracije (interiorizacije dru‘benih norm s sankcijo .Marko Zebec-Koren nadzorovanje. Le-ta proizvede razse‘je svobode. to idejo pravzprav prevzel od utilitaristi~ne teorije. S tem mu. izberejo vedno tisto. ki so jim na voljo. P O Z A P O R U . Dvomljivo je predvidevati. na neki na~in. Delni u~inek pa ima na dejanja storjena iz koristoljubja (instrumental crime). plasti~no (designable). je potrebno zaostriti kaznovalno politiko. s katero se sicer razhaja in se opira na klasicisti~ne zglede. daje priznanje in mu dopu{~a vztrajanje na lastni (pa ~eprav {e tako nerazumljivi in zgre{eni) poti. 113). da ima zastra{evanje s kaznijo razmeroma malo u~inka na t. ljudje delujejo razumsko . ~e ‘e ne zmanj{ali. ob strani pa pu{~a storilce kaznivih dejanj (Vodopivec. seksualni delikti. pridobi neko simbolno razse‘nost. da je neoklasicizem sicer pravi~en in korekten. zajezili. 2. izrazna kazniva dejanja (expressive crimes). Zato so neupravi~ene kritike. da je usmerjen na “law abiding” dr‘avljane. kar presega prestajanje kazni. Drugi o~itek neoklasicizmu je. da je teoreti~no izhodi{~e zagovornikov splo{ne prevencije zgrajeno na dveh podmenah: 1.25 Potemtakem bi stopnja kriminalitete ob nespremenjeni kaznovalni politiki ostajala prav tako nespremenjena ali bi se celo zni‘evala. .

: Residential Treatment and its Effects on Delinquency. G. saj priznava posameznikovo svobodo in obenem odgovornost. dipl. Her Majesty’s Stationary Office 1976. 101-107. da je moje videnje pravilno in edino. K. S.: “E. A. Her Majesty’s Stationary Office 1975. New York. I. ima lahko za u~inek to. New Delhi 1986. Lund 1975.: Prisoner in Prison Societies. Vztrajanje pri ponovni vzpostavitvi kategori~ne norme.: Application of a Survival model to recidivism data. s ~imer bi storilcu priznali razumnost in neko racionalnost. London. U. Presses Universitaires de France 1983. Transaction Publishers 1989. P.volunter v postpenalni obravnavi zapornikov. CLEMMER.: The Prison Community. V. Sklepne misli Ob koncu razprave o upravi~enosti resocializacije se postavlja vpra{anje: ^e je resocializacija res neuspe{na. ve~ let delal kot svetovalec . Goffman: Stigma-zapiski o upravljanju po{kodovane identitete (prikaz)”. Marko Zebec-Koren. str. ^asopis za kritiko znanosti.: The Effectiveness of Sentencing: A Review of the Literature. Paris.137154. BONDESON. BONDESON. BO@I^. R. Abstracts on criminology and penology. str. U. analitik pri Vladi republike Slovenije. R. in ANDERSEN. torej kazni. predvsem z udejanjenjem sankcije. D. M. Oxford. UNAFEI.Kako (tudi) misliti resocializacijo? 5. 81 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . BRODY. str. D. da bo v kriminologiji in penologiji pri{lo do vzporednega razvoja razli~nih pristopov ali pa se bo razvil kak{en povsem nov.Is there a Third Alternative”.: Evaluation of correctional treatment: a survey and critical interpretation of correctional treatment studies in Scandinavia. 287-290. iz teme resocializacije v zaporih tudi diplomiral l. London. Dopu{~am. LITERATURA ALLEN.KAKO NAPREJ? . Ostajajo pa odprte vse poti. sociolog-analitik. XI th World Congress of Sociology.: “The Modern American Critique of Rehabilitative Ideal”. CUSSON. ANTILLA.: “Punishment versus Treatment . 19/1991/138-139. PO ZAPORU . CORNISH. BONDESON. Holt. 12/1972/3. F. U. Lunds Universitet.: Le controle social du crime. ali obstaja kako nadomestilo zanjo? Ali je nadomestilo sploh potrebno? Pribli‘en odgovor bi lahko iskali v dosledni uveljavitvi kazenskega prava in kazenske politike kot spora med enakovrednima strankama. /1984/26. Nikakor si ne lastim pravice. in CLARKE. 1992 na Fakulteti za dru‘bene vede v Ljubljani. D. kar bi v kon~ni posledici prineslo za rezultat pospe{evanje procesa normativne integracije. Rinehart and Winston 1940. za kar si prizadeva rehabilitacijski model.

: “The Effectiveness of Correctional Treatment.): The rehabilitation of Criminal Ofenders. PALMER. PETROVEC.: Prison on Trial. F.perspektive bodo~ega razvoja slovenskih KPZ in DP. T. Prisons.: Martinson revisited. 11/1972/7.): Corrections and punishment. 301-311. MITFORD. Washington DC. in WITTE. ZUPAN^I^.: Kaznovanje po zlomu rehabilitativnega modela. American Sociological Review. in MESSINGER. Harvard. WEIGEND. str. Wilks)”. E. KANDU^. S. Beverly Hills and London. J. /1961/26. A Sociological study of a Norwegian Correctional Institution. Punishment and Beyond.: “Zastra{evalni u~inek kazenskih sankcij”. WHEELER. M.: The inmate social system v Theoretical Studies in Social Organization of the prison. 12/1975/2. 1974. MARTINSON. 155-161. Ljubljana.: The society of Captives. RKiK. [ULIGOJ. American Criminal Review. 39/ 1988/4. The Public Interest. National Academy of Science 1979. A.: “Reflection upon the use of custody”. J. str. SYKES. London-Newbury Park-New Delhi. [ELIH. str. str. Ljubljana. G. 5-19. P O Z A P O R U . str. M. Zagreb.Transatlantski nesporazum”. Ljubljana. letnik. TRASLER. ROBINSON. HIBBERT. Sage Publications 1990. 17/1971/17.166. 697-712.: Meje in mo‘nosti tretmajskega modela (magistrska naloga). MATHIESEN. 82. Revija za kriminalistiko in kriminologijo. 34/1983/2. str. str. (ur. M. 267-276. Maribor.: The Defences of the Weak.: Kazensko procesno pravo. Naprijed 1986. F. Cankarjeva zalo‘ba 1965.: “Sodobne oblike nadomestil kazni zapora”. 483-486. Hofstra Law Review. A Survey of Treatment Evaluation Studies (Lipton. str. 22-54. A. Univerza v Ljubljani-Pravna fakulteta 1991. 151 . . (ur. Harvard University Law School 1973. MLINARI^. Howard Journal 1976. ^asopisni zavod Uradni list SRS 1988. R. Sage Publications 1977.: Narcisisti~ka kultura. R.: Making Good. Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta 1987.: Socialization in correctional communities.: “’Neoklasicizem’’ . D. 133-152. G. SYKES. S. str. /1974/spring.: “The effectiveness of correctional program”. V: Zbornik znanstvenih razprav . 23/1977/4.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . PREETYMAN.: Zgodovina zlo~ina in kazni. str. D. M. D. S. str. MATHIESEN. 32/1981/4. str. New York. E. A study of a Maximum Security Prison. 25-29. Ljubljana. delovno gradivo RSPU SIKS 1984. L. M. . G. Martinson. 243258. ROBINSON.: Politi~na kultura. LASCH. 372-382. London. 22/1976/4. HALLECK. 67-80. B. Crime and Delinquency. Revija za kriminalistiko in kriminologijo. G.: The American Prison Business. Princeton University Press 1958. str. Social Research Council 1960. 7/1979/2. J.: “Is Rehabilitation Dead?”. London.: “New Findings”. George Allen and Unwin Ltd. Crime and Delinquency.: “What works? Questions and answers about prison reform”. London. C. WRIGHT. Burnett Books 1982. MARTINSON. S. L. Z. B.: Criminal Law and its Influence upon Normative Integration.Marko Zebec-Koren GREENBERG. Tavistock 1965. T. 6-15.XLVII. in SMITH. L. Princeton.: “The Indeterminate Sentence and the Right to Treatment”. Ljubljana. str. Crime and Delinquency. T. C. Crime and Delinquency. JU@NI^. ZUPAN^I^. SECHREST.: Socioterapevtska orientacija . Zalo‘ba obzorja 1989. T.

zaposlitev. ~e pa zavod to predlaga. Praksa je pokazala. odnosni vidik.KAKO NAPREJ? . ga pa mora imenovati center za socialno delo. PO ZAPORU . ki mu lahko zaupa{. ki nastopa v kazenskem postopku. Pred nekaj leti sta za~eli razvijati novo obliko svetovanja obsojenim osebam. imeti nekoga. da tem ljudem manjka ~love{ki. ki pravi. ko institucije tega ne morejo. Posameznik se je zelo kmalu vrnil nazaj na prestajanje kazni. ki mu lahko zaupa{. so pravzaprav odpu{~eni obsojenci. ~e obsojenec to ‘eli. Svetovalec je lahko iz vrst delavcev ali katerakoli druga oseba. in po na{ih spremljanjih izvr{evanja kazni smo ugotovili. Kje so bili vzroki za to va{o odlo~itev? Desa Orel: Svetovanje ima podlago v zakonu o izvr{evanju kazenskih sankcij iz leta 1979. Osnova. V Sloveniji sta za~eli razvijati povsem novo obliko svetovanja obsojenim osebam. so bile analize in ugotovitve na podro~ju pokazenske obravnave obsojenih oseb. enkrat v vlogi razsodnika. ki komunicira z delavci o uspehih resocializacije. da mo‘nosti pomo~i obsojencem uvrstimo kot zakonsko dolo~bo. da se obsojencu lahko imenuje svetovalca. ponovna socialna integracija posameznika v okolje ni uspe{na. ki jo ima obsojeni na prostosti. da tudi v primerih u~inkovite pomo~i za eksistencialno varstvo obsojenih oseb. kot so nastanitev. ki z njimi delajo. Le-te so pokazale. V razgovorih z obsojenci. ki verjame vate. da smo za~eli razmi{ljati o tem. Kak{en je osnovni koncept in kak{na je vloga svetovalcev v svetovalnem procesu? Desa Orel: V za~etku so bili to predvsem delavci centrov za socialno delo. s strokovnjaki. denarna pomo~. ki bi to delo primerno opravljala. ki ti pomaga takrat. znanci iz vzgojnih zavodov. Edina referenca. zaporov. da bi se le-te po prestani kazni la‘je in uspe{no ponovno vklju~ile v dru‘bo. Tako je pri{la v zakon dolo~ba o svetovanju. 83 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki nastopa v razli~nih vlogah.Sveovanje zapornikom v Sloveniji Intervju z Deso Orel in Julko Gruden Svetovanje zapornikom v Sloveniji Desa Orel in Julka Gruden sta svetovalki na Ministrstvu za pravosodje v skupini za prevzgojo in postpenalno pomo~. in drugi~ kot nekdo. da je te‘ko vzpostaviti zaupanje z nekom.

Intervju z Deso Orel in Julko Gruden Ugotovili smo. kar ljudje obi~ajno imamo. ker teh je bilo ‘e kar precej in vsi so sestavljali programe. ampak: sem tukaj in lahko ti pomagam razmi{ljati. ljudi. na katere se lahko v stiski obrne{. ki so imeli svetovalca. da se je izredno malo posameznikov. . ljudi. P O Z A P O R U . da to ne bi bili strokovnjaki. Izhajali smo iz tega. jezi{. imamo prijatelje. Kako pa ocenjujete to obliko svetovanja? Julka Gruden: S prvimi oblikami svetovanja smo za~eli ‘e pred desetimi leti v skupini na Ministrstvu za pravosodje in na Centru za socialno delo Ljubljana Be‘igrad ter kasneje na Centru za socialno delo Kranj. kako dose~i rehabilitacijo obsojenca. Na{i svetovalci ne govorijo. ki si je pripravljen vzeti dovolj ~asa. samospo{tovanje in zaupanje v druge. @eleli smo. ki je ti obsojenci nimajo. da so rezultati izredno uspe{ni. Kak{ni so cilji tako zastavljenega svetovalnega procesa? Julka Gruden: Cilj svetovalnega procesa ni spreminjanje posameznika.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Gre za ~love{ki vidik. Za ljudi v zaporu je zna~ilno izredno nizko samovrednotenje in na to lahko vpliva{ le z iskrenim odnosom. . psihologa. ampak ljudje z ob~utkom za soljudi. s katerimi se lahko smeji{. To pa ‘e samo po sebi rodi odpor. ponovno vrnilo v zapor. marve~ ve~je samozaupanje. pedagoga. To je vsekakor velik uspeh. Iz raziskave lahko ugotovimo. kaj je prav in kaj ne. ki ima dolo~ene ~love{ke kvalitete in ki lahko zagotovi. S svetovanjem smo hoteli ponuditi nekaj. jo~e{. To je bil eksperiment in re~i moram. da bo pripravljen s tem ~lovekom komunicirati. da bi bila to prostovoljna pomo~ in ne dodatna vloga vzgojitelja. Nekoga. Pripravila Darja Zorc 84. za izku{njo pozitivnega odnosa. Danes ‘e lahko govorimo o razviti mre‘i svetovanja po vsej Sloveniji. da obsojenec potrebuje prostovoljca.

tudi kontrole in nadzora.za~eli razvijati najrazli~nej{e dejavnosti. 85 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .po‘gani z zakonskimi odlo~bami . ki se izra‘a v dolo~itvi te‘i{~a dela in v razdelitvi nalog? Najprej pa gre za opis pomo~i kaznovanim na splo{no: njenih ciljev. ali je glede na strukturne danosti za‘eljena. pa se je slika {e zlasti v zadnjih letih bistveno spremenila. Brez njega se skoraj ne bi mogla uresni~iti zahteva po humanem in socialnem kazenskem pravu. ko so neodvisni nosilci zase odkrili “trg pomo~i kaznovanim” in . Socialno delo je postalo trden sestavi del kazenskega prava. ki so kot posledica kaznovanosti na izbiro glede na faze kazenskega postopka. nosilcev in problemov. Ta podo- PO ZAPORU . Pomo~ kaznovanim V zvezi s kazenskim pravom se je izoblikovalo profesionalno socialnopedago{ko delovno podro~je.Pravosodna socialna kontrola ali socialna integracijska pomo~ Ulrich Lange Pravosodna socialna kontrola ali socialna integracijska pomo~ Trenutne naloge neodvisnih nosilcev na podro~ju kazenskega prava predstavljajo vrvohodstvo med inovacijo in represijo. Do odlo~ilne spremembe pa je pri{lo. Zato bomo natan~no predstavili cilje.KAKO NAPREJ? . glede na funkcionalne danosti in cilje pa upravi~ena? Ali pa je morda ravno zaradi tega potrebna specializacija. ^e smo ambulantno pomo~ kaznovanim desetletja mirno ena~ili s pomo~jo obsojencem. funkcij. ki so posledica ustreznih strukturnih zna~ilosti. Mladinska sodna pomo~ se je v mnogih mladinskih slu‘bah razvila v specialno slu‘bo. socialno delo pa je vedno odvisno od odlo~itev pravosodja. Za socialne delavce/ke se v tem premi{ljevanju postavlja naslednje vpra{anje: Ali morajo vsi znati vse? Ali se ta ~as da zagotoviti vsaj pri Neodvisnih tako opevana celovitost na tem delovnem podro~ju. In vendar ne moremo izhajati iz enakopravnosti v smislu partnerstva. Zelo slikovito in plasti~no so nekdaj govorili o “socialnem delu v kleti pravosodja”. Pomo~i obsojencem se je pridru‘ila in se tudi izpopolnjevala sodna pomo~. ker skoraj ni bilo drugih pomembnih nosilcev. Kazensko pravo potrebuje socialno delo po potrebi za svoje cilje. ali in kako prilagoditi pomo~ kaznovanim in razli~nim problemom prestopnikov. ki pod pojmom pomo~ kaznovanim zajema vse socialnopedago{ke ukrepe in programe pomo~i in svetovanja. funkcije in strukturne zna~ilnosti socialnega dela s kaznovanimi. V nadaljevanju bomo posku{ali predstaviti socialno delo v kazenskopravnem kontekstu in pojasniti.

neodvisni nosilci socialnega skrbstva. odreditev pomo~i obsojencem s pogojno kaznijo). kajti socialna pedagogika tudi izobra‘uje. da je v njih tudi prednost in konkretna ‘ivljenjska pomo~. Pomo~i skoraj ne prepoznajo. podporne organizacije. . ki je sicer del uprave za mladinsko pomo~.socialno delo med prestajanjem kazni . Le funkcijo c) takoj do‘ivijo kot socialno. s tem v prvi vrsti mislimo neodvisne nosilce. . da mu odvzame prostost in ga zapre v kaznilnico. zni v splo{no koristno delo. saj primarno do‘ivijo sankcijo. V tej zvezi pa ostaja neupo{tevan prenos mladinske sodne pomo~i na neodvisne nosilce. Za pomo~ kaznovanim najoprijemljivej{a definicija pravi. Cilji Pri dolo~anju ciljev socialnega dela bi ne bilo napa~no zadostiti obema stranema. sodna pomo~). poravnava {kode. da bo v prihodnosti `ivel dru`beno odgovorno brez kaznivih dejanj (cilj prestajanja kazni).sankcija (npr. Prizadeti ob~utijo funkciji a) in b) praviloma najprej represivno. preoblikovanje denarne ka- 86. . Funkcije Pomo~ kaznovanim ima tri funkcije. V neodvisno pomo~ spadajo: . alternativni programi k preklicu pogojne kazni. socialnopedago{ko svetovanje pripornikom/zapornikom). Ta cilj je posebej jasno opisan v Zakonu o izvr{evanju kazni. ki izhajajo iz takega vedenja. ki ga le-ta po potrebi spusti v vi{ja. . ki pravi: “Med prestajanjem kazni naj se zapornik nau~i. da prestopnika osami.omilitev in socialnopogodbeno oblikovanje kazenskopravnih odlo~itev s sredstvi socialnega dela (npr.” Podobno velja po ~l. medtem ko se dejavnost javnih nosilcev Neodvisne pomo~i kaznovanim v veliki meri omejuje na zagotavljanje pomo~i v denarju in stvareh.” Po tej poti se lahko realizira tudi cilj pozitivne splo{ne preventive v smislu osvetlitve norm. zdru‘enja. dru{tva. njene oblike dela pa so v glavnem pravosodne.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Vmesni polo‘aj zavzema mladinska sodna pomo~. ki nudijo bodisi poseben program pomo~i kaznovanim bodisi splo{en in zatorej tudi splo{no dostopen program socialne pomo~i. svetovalca. to je nepravosodno pomo~jo. V pravosodno pomo~ spada: . Nosilci pomo~i Razlikovati je treba med pravosodno in neodvisno. da je odklonsko vedenje izhodi{~e za socialno delo in da “vidi njegov cilj v prepre~evanju. da sta v mestnih dr‘avah lo~eni pomo~ za mlade s pogojno kaznijo in pomo~ za odrasle s pogojno kaznijo in da tam delno prehaja v roke nosilcev mladinske in socialne pomo~i. razbremenitveno pomo~. Zaradi tega prav tako ostaja neupo{tevano dejstvo. pomo~ obsojencem na pogojno kazen). Primarno so nosilci svetovanja in osebnega skrbstva v posami~nem primeru. Pravosodna pomo~ se praviloma odvija znotraj pravosodja.socialne pravosodne slu‘be (pomo~ obsojencem na pogojno kazen. 56 d Kazenskega zakonika za pomo~ obsojencem s pogojno kaznijo: “Sodi{~e dodeli obsojencu za celotno ali del obdobja pogojne kazni. to je njim namenjeno zlo. napotitev na te~aj socialnega treninga. Ko v nadaljevanju govorimo o Neodvisni pomo~i kaznovanim. na katero se dru`ba odzove tako. ~e je priporo~ljivo.javni nosilci krajevne in nadkrajevne mladinske pomo~i in socialna pomo~. iniciative ob~anov. poro~ila mladinskih svetovalcev. P O Z A P O R U . .informacijsko delo (npr. sodna pomo~. ki obsojenca nadzira in vodi in ga s tem odvra~a od kaznivih dejanj. kot je to obi~ajno v nekaterih zveznih de‘elah.Ulrich Lange ba ne bi mogla bolje zadeti stanja: Socialno delo je pastorek pravosodja. Kriminal predstavlja vsekakor te`jo obliko odklona. Z vplivanjem na storilca naj bi se le-ta izognil ponovni kaznovanosti. svetlej{a in zra~nej{a nadstropja. Kazensko pravo posku{a s socialnim delom uresni~iti cilj individualne preventive. nadzor nad odpu{~enimi. in morda {ele kasneje spoznajo. v najstro`jem primeru. zaradi ~esar jo bomo uvrstili na podro~je pravosodnega socialnega dela. namre~ socialni pedagogiki in kazenskemu pravu. jih pa lahko obravnavamo lo~eno: . Je del pravosodja. ki so si po u~inku sicer zelo podobne. ustavitvi in zajezitvi osamitvenih procesov. v bistvu pa ga tam komaj prena{a.

socialno skupinsko delo. sprava med storilcem in ‘rtvijo. Naloge V veliki ve~ini primerov so klienti dolo~eni s tem. sodna in neodvisna pomo~? Ali imata obe obliki pomo~i svoj profil? ^e na to vpra{anje odgovorimo nikalno. najmanj pa. In ~e so posebnosti: Kje so te‘i{~a dela in kje se naloge delijo? Ali lahko razli~ne programe tako uskladimo. da ‘ivijo v brezupnih psihosocialnih pogojih: ~ustvena labilnost. se moramo spet vpra{ati.zdravstveno varstvo. opisanih funkcijah in strukturah realizirati pomo~ glede na potrebe in kako jo oblikovati. kajti ta ostaja z izjemo mladinske sodne pomo~i v pravosodju. ob~utek lastne nemo~i so primeri nekaterih psihi~nih primanjkljajev. kar zmanj{uje nevarnost kriminalnih dejanj. in z dualizmom med pravosodno in neodvisno pomo~jo. oz.izbolj{anjem ‘ivljenjskih razmer kaznovanih in . V ~em se razlikujeta pravo- PO ZAPORU . Da bi prepre~ili osamitev. po drugi strani v pravici do prejemanja socialne pomo~i. najsi bodo individualne narave ali iz o‘jega oz. sodna pomo~. Sliko odklonov zaokro‘uje pogosta kaznovanost. ki pa vsebuje dele‘e vseh treh. Pomo~ kaznovanim ni samostojen sistem socialnega dela v smislu teh klasi~nih delovnih podro~ji. nevarnost zasvojitve z mamili oz. obubo‘anje. te~aj socialnega treninga. bi se pravzaprav mirno lahko odrekli eni v korist druge. Nadalje bomo razmi{ljali. . Pojavljajo se pojmi kot: mladinska sodna pomo~. kak{en pomen gre pripisati dvotirnosti pomo~i kaznovanim. pomo~ za premagovanje posebnih socialnih te‘av. da se bo iz njih razvil sistem dopolnjujo~e se pomo~i? Ta vpra{anja nas pripeljejo do kratkega opisa klientov in nalog socialnega dela s kaznovanimi. saj le tako lahko ponudimo alternative priporu in zaporu. je treba vplivati na vse faze kazenskega postopka. Pri tem ne gre za posami~ne probleme. socialna pomo~ med prestajanjem kazni. ki ga obi~ajno ne pri{tevamo k izvirnim nosilcem socialnega dela. zasvojenost. Izbolj{anje ‘ivljenjskih razmer pomeni tudi vedno korak v socialno integracijo. kako ob teh nalogah. Pravno podlago je na eni strani mo~ najti v materialnem in procesnem kazenskem pravu. razbremenitvena pomo~.Pravosodna socialna kontrola ali socialna integracijska pomo~ Strukturni problemi Strukturni problem posebne vrste je dejstvo. pomo~ obsojencu s pogojno kaznijo. Praviloma se javni in neodvisni nosilci socialnega dela brez te‘av uvr{~ajo na ta klasi~na delovna podro~ja. itd.socialna pomo~. kje so razlike in kak{en je tipi~en profil obeh oblik pomo~i. temve~ vseskozi za ve~plastno problematiko. osamljenost. pa tudi s problemi. da se nikjer ne pojavi pojem pomo~ kaznovanim. to je skrb za mladino.skrb za mladino. da bi se izognili ukrepom. ki vodijo v kriminal. ki se tu pojavljajo. Z izbolj{anjem slabih ‘ivljenjskih razmer. da bi se izognili sodstvu. ^e pa na vpra{anje odgovorimo pritrdilno. ~eprav se je pojem udoma~il v socialnopedago{ki strokovni terminologiji. jih skraj{ali.z vplivanjem na celotni kazenski postopek. Spri~o principa subsidiarnosti bi bila pravosodna pomo~ kot dr‘avni ukrep verjetno ‘rtvovana. Tipi~no je. Spoprijeti se velja {e z dvema osnovnima strukturnima zna~ilnostima socialnega dela. 87 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . namre~ z njunimi izvirnimi delovnimi podro~ji. ustavitve in zajezitve osamitvenih procesov z: . S pravnega vidika pomo~ kaznovanim torej sploh ne obstaja. . {ir{ega socialnega okolja. za kar je potrebna socialnopedago{ka intervencija. ki omejujejo svobodo. socialna pomo~ in zdravstveno varstvo. skrbstvo. {e zlasti z odvzemom prostosti. Glede pravosodne pomo~i pa je to te‘je. Prej jo gre razumeti kot podsistem znotraj teh podro~ji. lahko odkrijemo in obdelamo dejavnike.KAKO NAPREJ? . Ob takem ozadju je mo‘no operacionalizirati kazenskopravni cilj individualne preventive in socialnopedago{ki cilj prepre~evanja. Delovna podro~ja Socialno delo se na splo{no odvija na njegovih klasi~nih delovnih podro~jih: . ‘ivljenje brez dela in stanovanja. da ne obstaja pravno enoten sistem pomo~i kaznovanim. zadol‘enost so primeri socialne stiske. Dualizem med pravosodno in neodvisno pomo~jo V nadaljevanju bomo posku{ali odgovoriti na vpra{anje.

sivnega kazenskega pravosodja. ker ima pravico do kaznovani in nekaznovani mladostniki in mlaj{i nje vsak..kaznovani in nekaznovani. Ti so na pri. tudi ~e ne zagre{i kaznivega dejanja.na podro~ju eksisten~ne preskrbe: zagotovitev stanovanja in oskrbe v (delno) prid splo{nemu programu. ki ga lahko izkoristijo stacionarnih ustanovah. da se sankcija realizira kot takoimeustreznih zakonih o socialnih dajatvah.nikah in v rehabilitacijskih centrih. problemih s partnerjem in drugih prireditev” za kaznovane mladostnike in mlaj{e psihosocialnih problemih. do na kot tudi nepravosodna socialnopedago{ka katere nimajo pravice le tisti. zato jo gotovo raje ovirati med sabo. zasvoMo‘na je . temve~ odpravljanje psihosocialnih po.na podro~ju izobra‘evanja in dela: skrb za {olanje in poklic. V tem po. pomo~ pri zadol‘enosti. nost”. [e zlasti novano socialno skupinsko delo v okviru splo{neodvisni nosilci nudijo to nepravosodno pomo~. Kaj pa govori zoper te domove. prehodnih domovih za te birokratskimi omejitvami za to izrecno neprimerni. torej javni nosilci s svojimi se zagotavlja v ti.morali neodvisni nosilci ponuditi tako pomo~. zlasti za: Na podro~ju zdravstvenega skrbstva ‘e zdavnaj . odpu{~enim iz socialnopedago{ko intervencijo. ker so brez strehe nad glavo.na podro~ju svetovanja/terapije: ambulantna in (delno) stacionarna pomo~ zdravstvenega skrbstva: za pridobitev in zagotovitev prihodka in . ki je stvar pravosodnega socialnega dela. . Morali bi se oddaljiti od reprepomo~. kar pomeni tudi pe za zbolj{anje ‘ivljenjskih razmer. nega programa pomo~i mladim. Mo‘no pa je tudi. Merilo za izkori{~anje ponudbe neodvisnh nosilcev naj ne bo kaznonovanjske skupnosti itd.udele‘ba na te~aju socialega treninga: stanovanja. Razen tega imajo naslovniki raj{e “neurad. ali so dividualne potrebe. da si razli~ni nosilci prejemnikih pomo~i. socialne pomo~i in zdrav. ki iz tega izhajajo. Pod pravosodno pomo~jo razumemo tisto kaznovanim ali nekaznovanim. Ve~inoma gre tu za pravico po vso prednost. sta. kjer sodelujejo Za nepravosodno velja zato.“posebna jenosti. zaciji. stavljene kompleksne probDa bi se izognili stigmatilematike kaznovanih in nasodelovanju. Tu se posve~ajo Pravosodna in nepravosodna pomo~ 88.stacionarna pomo~ odpu{~enim iz zapora gledu so pravosodni. da bo nujna tako pravosod. lahko vklju~i v splo{no nosti za delo in zaposlitev. Za realizacijo te pomo~i v najo‘ji naslonitvi sredstvi socialnega dela v posvetovalnicah. je papove~ali sprejemljivost pri metno. socialne pomo~i in . To pomo~ gre vsekakor pri{teti v splo{ni pro. ki neposredno zapora ali neodpu{~enim? Socialno pomo~ povpliva na kazenski postopek. ne pa zaradi kaznovanosti.ljudi. ne glede na to. pomo~i in zdravljenju s oz. kjer se takoreko~ sre~ujejo “znanci gram skrbi za mlade.odrekanje posredovanja informacij sodstvu. Pod nepravosodno pomo~jo razumemo ukre. polnoletniki. klate‘em in drugim ogro‘enim.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . integracijo.Ulrich Lange vosodna pomo~.izogibanje pravosodnim postopkom in . morajo sprejemajo na sodi{~ih in toNa podlagi pravkar predpreiti od tekmovanja k ‘ilstvih.izogibanje sankcijam z odvzemom prostosti ni ve~ “posebnih prireditev”. paleto skrbi za mlade. si jih zami{ljamo le kot zelo kaznovani ali ne. nebirokratske in nadvse fleksibilne. Odre~i bi se mer: morali “posebnim prireditvam za kaznovane” v .jo vsi ogro‘eni mladostniki. Kaznovanost ne igra vloge pri prepre~evanju. kot ka`ejo naslednji primeri. kot so domovi. na klina kazenski postopek se zdi najprimernej{a pra. Pri tem gre {e trebujejo. To pomeni. vanost. ki so odprti brezdomcem.to se pogosto dogaja . olaj{ali dostop in log. . in ta varianta zaslu‘i stvenega skrbstva. Vsebino skupinskega dela oblikujeKer se ti ukrepi uporabljajo v veliki meri za in. mo‘.manjkljivosti. da se ta pomo~.s sodi{~”. Mo‘no je. saj je del pravosodja (razen mladinske ^e se nosilci pomo~i sodne pomo~i) in je ‘e po zakonu vklju~ena v kazenski kaznovanim no~ejo postopek. ki so zagre{ili kaznivo dejanje.polnoletnike. P O Z A P O R U . njihovo skraj{anje. bi razdelijo delo in dolo~ijo te‘i{~e dela.

ki bi jo uveljavljali prostonpr. ~e so zaradi tega po. kar kliente kot {tva sodeluje pri nujnem zmaj{evanju kriminalizaosumljence. kamor . sami spadajo. ose. 89 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . to je vklju~evanja in spre.nadzor odpu{~enih kaznjencev. V mladinskem ravnava kot sekundarni fenokazenskem postopku je to men. . kjer ni ali ni tani kazni v celoti ukiniti.pomo~ obsojencem na pogojno kazen. pomo~jo za mo~na orientacija navzven.KAKO NAPREJ? . da na podlagi sociolo{kih in kriminolo{kih . povezano s ukrepe. Lastne programe naj z vi.nujno skrbstvo in kontrolo realizirali tudi in samo eracije in motivacije. titev. svetovanje dol‘nikom. Isto velja za njen procesnopravni polo‘aj. s preoblikovanjem v splo{no zni. Socialno delo med odlo~itev o zaporu oz.socialno delo med prestajanjem kazni. . Mladinska sodna pomo~ bi kazenskim pravosodjem. s {olanjem in poklicnim izobra‘evanjem. V vseh drugih primerih nadzorstva bi ni projekti.orientacije izvr{be navznoter ne bi smelo pustiti stopku za pojasnitev psihosocialnega ozadja. obto‘ence in obsojence povezuje s cije in dramatizacije. kar pomeni no. da bi priporo~ilom sankcij.zaporniki uveljavljali ustrezne oblike pomo~i izkaterih skupinah storilcev in deliktov. ko je bil vpeljan institut nje ‘ivljenjskih razmer. Konkretno oblikovanje pravosodne pomo~i v da sku{a uresni~iti na~ela prilagoditve. ustvariti pogoje za ~imprej{njo odpus. Tako bi morali nadzorstvo po presdika subsidiarnosti pripravijo le tam. Iz tega razloga zanje praviloma ne da se ~imprej ukine! Niso se izpolnila pripridejo v po{tev dolgoro~ni programi za zbolj{a. nja informacij pravosodju. da bi izvajalo lastne socialnopedago{ke be obto‘enca in kaznivega dejanja.nadzorstva. S vih ambulantnih ukrepov.Pravosodna socialna kontrola ali socialna integracijska pomo~ tem se izognemo dvojnemu fizi~nim in psihi~nim pomanjskrbstvu vsaj s sodno pomokljivostim.morala biti ta~as gonilna sila vseobsegajo~ih notrebni ambulantni socialnopedago{ki ukrepi. ki naj bi bilo regularno izvr{evanje. treba odpravljati zaznamovanost. taki programi so pomo~ odpu{~enim. Njeno poro~anje v glavnem po. Kriminaliteta se obNeodvisni nosilci bi se ~jo za odrasle. obra~ali koristno delo.voljno. s pomo~jo za skraj{anje prestajanjem kazni se zaradi tradicionalno mo~ne zaporne kazni. Pomembna je tudi posebne prireditve”. npr. bolj bo socialno delo vsrkalo v ta prolo~be o sodni pomo~i popolnoma nezadostne in ces. spoznanj o poteku in pojavnih oblikah prestopnida se ~uti pristojno za vse. Bolj ko se bonitev nadomestni zaporni kazni zaradi nepla~ane do kaznovani v okviru odprtega izvr{evanja kadenarne kazni. pogojnepogojne in nadzorokratke temve~ bolj zaradi kazenskovalne kazni. mljanja svojih klientov v redne sisteme socialnega skrbstva. Zamenjala naj bi ga dovolj nosilce vredne pomo~i.mo~ za izognitev preklicev kazni in vplivanje na darjali problem kriminalitete.zapeljati. Tako kot pri pravne in dru‘bene kriminasodni pomo~i je treba zakonlizacije zasvojencev. Posebno ven kaznilnice ali da bi nosilci take pomo~i pozornost bi morala posve~ati ukrepom za izog. ker bi poutudi odrekanje posredova. prenajtesnej{em sodelovanju v kazenskem postopku pre~evanja {kode in integracije.mladinsko sodno pomo~. nosilce pravosodne pomo~i velja zapoved. Ob takem ozadju so zakonske do. bi moralo biti nujno pri ne.vplivali na samo izvr{evanje kazni. je potrebna predpostopek z zgodnjo pomo~jo. sko urediti polo‘aj svetovalca Tudi za pravosodne socialne slu‘be z mladinsko sodno pomo~jo kot za obsojence v preiskovalnem postopku oz. To pa ne toliko zaradi tega. ki ne sodelujejo pri izvr{bi. Seveda so tudi na podmorali oddaljiti od ro~ju svetovanja in terapije ilerepresivnega kazenskega dvojno skrbstvo ‘al zakonsko predpisano in zato neizogibgalnih u‘ivalcev drog te “popravosodja. in z usmerjenim pomeni za: programom.~akovanja iz leta 1975. Zato morajo ~imprej zamenjati pravosodne institucije. temve~ bi moralo vplivati na to. Pravosodna pomo~ ima funkcijo mod. zahtevajo dodatno in konkretnej{o kodifikacijo.sodno pomo~.s pomo~jo za kaznovane na pogojno kazen. npr.navzven. stanovanjski in delov. da je izvr{ilnem postopku. Zaradi nujnega intenzivnega sodelovanja s da se mora mo~neje kot doslej vklju~evati v partnerji. Najti in podpreti bo PO ZAPORU .

) Tu gre za raz~i{~evanje s kaznivim dejanjem nastalega privatnega konflikta med storilcem in ‘rtvijo.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . tudi ~lanom in dru`ini prostovoljnost postopek ni predpisan kontrole. Za vklju~itev v prvo govori dejstvo. Ker pa se poleg (materialne) poravnave {kode z odpravljanjem konflikta in posredovanjem do‘ivetij za storilca in ‘rtev uresni~ujejo tudi socialnopedago{ki cilji. Pa vendar se za socialnim odpravljanjem konflikta in posredovanjem do‘ivetij s soo~enjem tako za storilca kot tudi za ‘rtev skrivajo socialnopedago{ki cilji.prispevki . Slednjemu v prid govori tudi naslednje: pravosodno socialno delo se izrazito posve~a storilcu. prev. . poizvedovanja in obveznega poro~anja ni neomejena stro{ki se poravnavajo s: .lastnimi sredstvi nosilec: javni in privatni nosilci pomo~i kaznovanim nosilec: pravosodje treba primerne nosilce. ni le povod. Ker je mladinska sodna pomo~ del mladinske pomo~i. Sprava je lahko materialna ali nematerialna. je povsem smiselna tudi priklju~itev neodvisnemu nosilcu.sredstvi lokalnih in nadlokalnih nosilcev . op. da TOA ne pri{tevamo na nobeno klasi~no podro~je socialnega dela in da ‘e po bistvu vsebuje mo~no civilnopravno komponento. splo{na ni usmerjena v namen kaznovanja preventiva pravosodna socialna kontrola z dvojnim mandatom: za pravosodje in tudi za pogojno izpu{~enega posve~a se zgolj storilcu kazenskega dejanja prisilno nadzorstvo pravosodni postopek kontrola. Sprave med storilcem in ‘rtvijo obi~ajno ne uvr{~amo na ustaljena po- dro~ja socialnega dela. . Posebni primer “TOA” (TOA = Täter-Opfer-Angleich = sprava med storilcem in ‘rtvijo.globami . se ponuja ugodna prilo‘nost za oblikovanje ustreznega programa. da pride do sprave. Tako kot storilec je tudi ‘rtev predmet socialnopedago{kih prizadevanj. Veliko razlogov govori torej v prid vklju~itvi tega postopka v pravosodno in tudi v neodvisno pomo~ kaznovanim. zaradi katerega je kazenskopravna intervencija odve~. Zaradi tega se utegne v ‘rtvah 90. poizvedovanje in obvezno poro~anje ~asovno omejene stro{ke nosi pravosodje program socialne pomo~i z enostavnim mandatom: za pogojno izpu{~enega in dru`inske ~lane posve~a se posameznemu primeru. Interes kazenskega pravosodja.Ulrich Lange Razmejitev pravosodnih socialnih slu`b in neodvisne pomo~i kaznovanim PRAVOSODNE SOCIALNE SLU@BE dr`avno re{evanje konfliktov NEODVISNA POMO^ KAZNOVANIM dru`beno re{evanje konfliktov namen kaznovanja: specialna preventiva. da bo kazen z odvzemom prostosti za mladoletnike in mlaj{e polnoletnike pri{la iz rabe. P O Z A P O R U . temve~ stalna ‘elja postopka TOA.

V tem pogledu gre lahko le za prizadevanje. ki se ‘e marsikje opa‘a. da gre za vzpostavitev mre‘e. Politik und Wissenschaft. temve~ se u~inkovito dopolnjuje. Neue Kriminalpolitik . na katere je treba primerno odreagirati. kolikor manj se sodelujo~i bojijo posegov v svojo pristojnost. {t. ki mu grozi preiskovalni zapor. npr. temve~ tudi dejstva. so v tem pogledu neobremenjeni in zato tudi bolj sprejemljivi. Ker to ne gre samo od sebe. dela tujcev itd. Pomislimo na odra{~ajo~ega storilca kaznivega dejanja. ki bi posredovale informacije npr. 4. Vzpostavitev mre‘e in koordinacija Kot smo ‘e opisali. {e zlasti tisti s splo{nim programom. Sedanji trenutek zahteva dolo~itev te‘i{~a dela in razdelitev nalog. ki v posameznem primeru terja tako nepravosodno kot tudi pravosodno pomo~. Tukaj ne bomo govorili o organizaciji takih teles. ker neodvisni nosilci v to sploh ne bi privolili. Nedvisni nosilci. ki je toliko bolj neobremenjeno.Pravosodna socialna kontrola ali socialna integracijska pomo~ pojaviti strah pred pristranskostjo. ki si dolo~a te‘i{~a dela glede na strokovno in resorsko pristojnost. Pravosodna pomo~ si je v zadnjem ~asu ‘e ve~krat prizadevala. da vsak nosilec jasno dolo~i svojo pristojnost. analizirale nujnost Sklep Ko se na zapletenem podro~ju socialnega dela v kazenskopravnem kontekstu delijo naloge in dolo~ajo te‘i{~a dela. lahko vsak nosilec pomo~i kaznovanim. oblikovanju prostega ~asa. Tako razumljena pomo~.KAKO NAPREJ? . Najuspe{nej{e so {e vedno majhne in samostojne organizacijske oblike. ki jih je mo~ obvladovati le z mo~no birokracijo in hierarhijo. toliko bolj svobodno. da imajo vsi nosilci na razli~nih podro~jih ve~ kot dovolj dela. Prevod teksta “Justizförmige Sozialkontrolle oder soziale Integrationshilfe”. glede na svojo strukturo in pristojnost. u~inkovito opravlja dolo~ene naloge. kajti . Poudarimo naj le. Poudariti velja. 1992. postavljeno na za~etku: “Ne znamo vsi vsega!” ^e se nosilci pomo~i kaznovanim no~ejo ovirati med sabo. Prevedel Darko ^uden Ulrich Lange. po drugi strani pa utegne pozitivno vplivati na nadaljnji potek kazenskega postopka. Tak{na prizadevanja pa so pomo~i kaznovanim prej v {kodo kot v korist. morajo preiti od tekmovanja k sodelovanju. ker nima stalnega bivali{~a. ker ‘e sui generis operirajo izven pravosodja. v katere s ~immanj posega od zunaj. da nastane enotna mre‘a organizirane pomo~i. 91 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Ta telesa bi morala biti neke vrste svetovalnice. da bi ustvarila “enotno pravosodno socialno slu‘bo”. nikakor pa ne za poenotenje. Pravosodna in nepravosodna pomo~ morata biti usklajeni tako. da se je treba ukvarjati s “pravosodnim aparatom”. stanovanjskem. 4. let. imamo vseskozi opravka z ve~plastno problematiko. {e zlasti zato. Samo jasnost omogo~a sodelovanje. Zaradi neizogibnih trenj se poslab{a kakovost dela.Forum für Praxis. Njegova namestitev v mladinski dom po eni strani zadosti osnovnim potrebam pomo~i in skrbstva. o stanovanjskih projektih. ne bi za{la v medsebojno konkurenco. ukrepov. Kooperacije in komunikacije ne gre prepu{~ati slu~aju. PO ZAPORU . dajale pobudo zanje in se tako vklju~evale v lokalno socialno politiko. Ta zapletenost ni le posledica najrazli~nej{ih problemov klientele. svetovalec za kaznovane v Neumünstru. da so v njih praktiki paritetno zastopani in da v njih sodelujejo vsi nosilci pomo~i kaznovanim. Socialno in socialnopedago{ko delo v kazenskem pravosodju in njegovem okolju je tako raznoliko. Poenotenje ni mo‘no ‘e zato. str. da nosilci pravosodne pomo~i med sabo in z nosilci neodvisne pomo~i ponudijo usklajen in prepusten program pomo~i. 28-33. Nadalje naj bi prek teh teles vzpostavili mre‘o na drugih socialnih podro~jih. je treba ustanoviti regionalna koordinacijska telesa. Razvijejo se ogromni aparati. Potrebni so jasni dogovori in izvajanje sprejetega. Pomembno je le.da se vrnemo na vpra{anje.

P O Z A P O R U .Iz pogovora s Fran~kom Mlinari~em 92. . .K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

predvsem pa zaporne kazni pri nas niso potrebne.KAKO NAPREJ? . Do sedaj pri nas visokega kriminala. ki jih je potrebno izolirati bolj. kot je bilo v praksi doslej. Ni potrebno spremeniti niti osnovnih namenov izvr{evanja kazni. kot ga sre~ujemo v drugih de‘elah. namre~ ve~jo nestrpnost do storilcev kaznivih dejanj. Te‘ko je potegniti mejo. ^lanek gospoda Podr‘aja v Razgledih povsem eksplicitno postavlja na prvo mesto kaznovanje in izra‘a zelo velik dvom o PO ZAPORU . ki nastopa tudi drugje po Evropi. da je ~edalje ve~ problemati~nih obsojencev. Ta proces je o~itno {iroko dru‘beno pogojen in ga je nemogo~e povsem ustaviti. tendenca k pomo~i. ki so bili doslej dolo~eni s kazenskim zakonom o izvr{evanju kazenskih sankcij. kako se ti nameni dosegajo. da bi te neoklasicisti~ne tendence prevladale. da je v zadnjem ~asu pri nas videti nek fenomen. da bi iz demokrati~nega re‘ima v na{ih zaporih. represijo v ve~ji meri. kot nekateri povsem odkrito zagovarjajo. Tu mislim na omejevanje. niti na~ina. ~im manj izolacije. iracionalni v tem smislu. da radikalne spremembe na podro~ju izvr{evanja kazni. da bi pri kazanskem izv{evanju na prvo mesto postavili izolacijo oziroma kaznovanje. ampak spro{~anju napetosti v celotnem sistemu. Trenutno {e niso dolo~ene kake nove smernice izvr{evanja kazni pri nas. ali je to res stalen trend ali pa je to le neka paranoidna klima v na{ih zavodih. ali obstaja nevarnost. te‘njo po bolj represivnem ravnanju z njimi. Osebno mislim.^lanek Proti iracionalni represiji Iz pogovora s svetovalcem ministra za pravosodje Fran~kom Mlinari~em Kak{na je sedanja usmeritev na podro~ju izvr{evanja zaporne kazni? Za izvr{evanje kazni v Sloveniji je trenutno zna~ilno neke vrste zati{je. Ni mo‘no zanikati dejstva. Obstaja nevarnost. Postavlja pa se vpra{anje. da se pri nas v zadnjem ~asu pojavljajo tendence po represiji. 93 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da ne slu‘ijo realnim ciljem. je pa mnogo diskusij na tem podro~ju. za{li v nasprotno skrajnost in bi polo‘aj v zaporu zategnili preko potrebnih meja. ki je po mojem mnenju zelo nevarna: lahko bi naredili dolo~ene poteze. Re~i moram. pravzaprav nismo imeli. kot je to potrebno za neposredno za{~ito dru‘be pred kriminalnimi osebami. do kod so ti ukrepi izolacije in zavarovanja {e smotrni in od kod naprej postanejo iracionalni. ki so ga zaznamovale odprtost. Delavci v zavodih opozarjajo. izolacijo. ki bi bile nesmotrne. manj tolerance. Tudi pri nas imamo sedaj nekaj rizi~nih posameznikov. vendar pa je te‘ko ugotavljati.

. da na tem podro~ju ne bo pri{lo do iracionalnih sprememb pri izvr{evanju kazni. ~e se znanstvenik obesi na kak{nega od teh virov in ga nekriti~no prenese v na{ prostor. kot smo jih mi v obdobju socializma. te‘nja k odprtosti zavodov in javnosti dela v njih. so: 1. kot smo jo imeli doslej. ne odstopamo od korektivnih smotrov izvr{evanja zaporne kazni. Osnovne to~ke na{ega koncepta izvr{evanja kazenskih sankcij. ve~ neposredne za{~ite dru‘be pred dolo~enimi kategorijami storilcev kaznivih dejanj. se nikjer v svetu niso odrekli poskusom dose~i pozitivne spremembe pri obsojencih. zapiranja in iracionalne represije in da bomo uspeli to iracionalnost zmanj{ati na optimalno mero. da na{e izvr{evanje kazenskih sankcij ne bo {lo in ne more iti v spremembo obstoje~ih na~inov. da se na{i obsojenci hodijo zdravit tudi ven. za katerega se zavzemamo tretmajsko usmerjeni penologi. kako se bodo vedli zunaj. omejitev izvenzavodskih ugodnosti pri tistih. da je prevzgoja osnovni in vesoljni cilj izvr{evanja kazenskih sankcij. ne bo pa kvalitativno druga~ne usmeritve. ve~ izolacije. in sicer. Kolikor imamo stikov s strokovnjaki na penolo{kem podro~ju. 2. in napa~no je.KPD bolni{nice. V Angliji je bil tak na~in ocenjen celo zA najnaprednej{ega v Evropi. bolj{a je klima. Lahko re~em.Iz pogovora s Fran~kom Mlinari~em mo‘nosti kakr{nekoli korekcije in resocializacije. regionalno organiziranim zavodom. da bo {el razvoj v tej smeri. V stikih s penologi po Evropi smo predstavili na{ na~in izvr{evanja kazenskih sankcij in je bil povsod zelo dobro sprejet. o na~inih. 4. diferenciran re‘im za obsojence z razli~no stopnjo svobode. Na podro~ju penologije in kriminologije je v svetu cela vrsta smeri. stali{~a o izvr{evanju kazni. pri ~emer pa moramo upo{tevati tudi za{~ito dru‘be. Na primer to. generalnega izoliranja. 3. kjer ni mogo~e predvideti. ve~je so mo‘nosti uporabe korektivnih metod. in se zavzemamo. kamor spada tudi zdravstvena oskrba. Noben posameznik naj ne bi bil dalj ~asa povsem izoliran. da bodo ljudje utrpeli ~im manj {kode. razmi{ljanj in poskusov.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da se trudimo. da bomo bolj realisti~no ocenjevali razmere. kjer nasprotujemo organizaciji pravosodne zdravstvene organizacije . ne moremo pa se odre~i ciljem izvr{evanja kazenskih sankcij tako. in globoko sem prepri~an. Menim pa. kjer je potrebno posebno zavarovanje. metodah so povsem kontradiktorna. To pomeni ve~ strogosti. Pripravila Darja Zorc 94. Vsi dokumenti Sveta Evrope. v primerih. kjer je manj represije. da se v razvitem svetu opu{~a cilj prevzgoje. vse resolucije o postopanju z obsojenci govorijo tudi o pripravljanju obsojencev na ‘ivljenje na prostosti. naravnanost k majhnim. . smeri in temeljnih linij izr{evanja kazenskih sankcij. Upam. vendar pa jih tudi ne postavljajo tako bombasti~no. odnosi so bolj neposredni. prestajanja zaporne kazni v odprtih re‘imih in humanizacije zaporov na splo{no. P O Z A P O R U .

pri stanovanjskih projektih. Kateri so tisti kriteriji.KAKO NAPREJ? . hitreje reagirajo in so u~inkovitej{i kot okostenel in{titut izvr{evanja kazni. Tako naj bi se izbolj{alo sodelovanje in koordinacija z dr‘avnimi to‘ilstvi. Njihova pomo~ temelji na na~elu prostovoljnosti. njegovih izhodi{~ih in mejah Katere naloge politike odkrivanja in prepre~evanja kriminala v Va{i de‘eli ‘e prena{ate na neodvisne nosilce? Ali imate ideje in na~rte. Na ta na~in la‘e prevzamejo za ‘ivljenje na prostosti tako pomembne integracijske naloge. spravi med storilcem in ‘rtvijo ali ambulantni terapiji za spolne in nasilne storilce. Neodvisni nosilci trenutno delajo predvsem na podro~ju ambulantnih ukrepov. kot so te~aji socialnega treninga in svetovanje. katerega cilj je isto~asno razvijanje odprtega in zaprtega izvr{evanja kazni. pravosodnim ministrom de‘el Schleswig-Holstein. Klausom Klingnerjem Pogovor s Klausom Klingnerjem. Po odpustitvi lahko mladi nadaljujejo izobra‘evanje. prilagojenim specifi~nim problemom kaznovanih. 95 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . za~eto med izvr{evanjem kazni. mandat prejmejo od kaznovanih in njihovih PO ZAPORU . ne prevzemajo nikakr{ne kontrole in poizvedovanja niti ne poro~ajo pravosodju. sodi{~i. Na{ cilj je razviti in uresni~iti omre‘je pomo~i za mlade in odrasle po vsej de‘eli. drugimi organi in socialnimi organizacijami. ki so po Va{em mnenju zna~ilni za u~inkovitost neodvisnih nosilcev? Neodvisni nosilci s svojimi slu‘bami in ustanovami. o sodelovanju med pravosodnimi in{titucijami in organizacijami neodvisnih nosilcev v okviru politike do kriminala.Neodvisni nosilci reagirajo hitreje Neodvisni nosilci reagirajo hitreje Pogovor z dr. izvr{evanju delovnih nalog. pomo~ je praviloma ~asovno neomejena. pomo~ obsojencem) in tudi neodvisne pomo~i javnih in privatnih nosilcev. pravosodnih socialnih slu‘b (sodna pomo~. ki segajo {e dlje? Schleswig-holstein{ka vlada uresni~uje v politiki odkrivanja in prepre~evanja kriminala celoten koncept.

. Neodvisni nosilci se lahko lotijo integracijskih nalog z delom z mladimi. Kaj bo treba po Va{em mnenju izbolj{ati. P O Z A P O R U . rojen 1935. Dr‘ava pa bo morala tudi poudariti vlogo javnega reda in miru. Pri organiziranem kriminalu. maja 1988 pravosodni minister de‘ele Schleswig-Holstein Intervju je preveden iz Neue Kriminalpolitik . ki jim bosta v oporo in ki jim bosta pove~ala samozavest.K A K O N A P R E J ? zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .pogledati kriterije kakovosti. [tevilo in trajanje kazni z odvzemom prostosti lahko zmanj{amo za tiste storilce. Od 1979 do 1983 predsednik komisije za notranje zadeve in zakonodajnopravne komisije. Od 1956 do 1960 je {tudiral pravo v Hamburgu in Kielu. Tudi tu moramo . Predvsem pri mladih brez orientacije gre za to. na temeljne pravice in zahteve socialne dr‘ave. Klausom Klingnerjem dru‘inskih ~lanov. decentralizirano v majhnih skupinah) in tudi sodna pomo~ in pomo~ obsojencem kot ambulantna oblika pravosodne socialne kontrole. s socialno pomo~jo za brezposelne in socialno ogro‘ene. tam ni prostora za delo neodvisnih nosilcev. Predsedujo~i Nem{ke paritetne dobrodelne organizacije. Na{a politika odkrivanja in prepre~evanja kriminala mora biti humana. Nasilje nad azilanti in tujci moramo intenzivno preganjati in obsoditi. stroka in poslanci. da bi vzpostavili in trajno zagotovili u~inkovit sistem pomo~i oz.Forum für Praxis. Od 1964 je sodnik v de‘eli Schleswig-Holstein. 4. kot so vedno pogostej{i napadi na azilante in tujce? Ali se tu odpirajo nova podro~ja tudi za neodvisne nosilce? Dru‘beni problemi se bodo zaostrili. da bi tako zagotovila dr‘avljanom ~imve~jo osebno in socialno varnost. Kako ocenjujete razvoj dru‘benih problemov. ki se bo zavzemala za ve~ socialne pravi~nosti. od 1983 do 1987 podpredsednik finan~ne komisije. 96. Kot del socialnega skrbstva omogo~ajo svojim klientom svobodo izbire. Prevedel Darko ^uden Dr. 1992. spolnih in nasilnih storilcih pa moramo intenzivirati varnostne ukrepe in ukrepe za ravnanje s kaznovanimi in tako vsaj za~asno zmanj{ati nevarnost. {t. ki bi morale ostati v pristojnosti pravosodja? Osrednja naloga pravosodja je v tem. Sodelovanje in koordinacija med pravosodnimi socialnimi slu‘bami. Zato bo v prvi vrsti nujna ofenzivna socialna politika. Kak{ni so? Tudi uporaba kazenskega prava in izvr{evanje ambulantnih in stacionarnih sankcij. let. njihov cilj je dru‘beno re{evanje konfliktov in socialna integracija.ko gre za dr‘avno/ pravosodno delo . bitka za lo~evanje se bo okrepila na nacionalni in internacionalni ravni. racionalna in u~inkovita . prednost imajo vsi programi socialne integracije in mo‘nosti neodvisnih nosilcev. 4. blizu doma. da s kazenskim pravom in z izvr{itvijo kazni prispeva k osvetlitvi norme in da prepre~i nadaljnjo kaznovanost. vseobsegajo~ program storitev? [e bolj kot doslej moramo u~inkovito izrabiti in strniti osebne in finan~ne vire. kaznilnicami in javnimi ter privatnimi nosilci neodvisne pomo~i naj bi se zbolj{ala s stalnim svetovanjem. Leta 1964 je promoviral na Univerzi v Kielu. Ali obstajajo tudi take naloge. Od 1960 do 1964 se je izobra‘eval za pripravnika v Schleswig-Holsteinu. str. 34-35. ~e to stroka priporo~a in ~e ga prizadeti ‘elijo.Pogovor z dr. Kjer dr‘ava posega v svobo{~ine. od 1971 do 1975 podpredsednik poslanskega kluba. da jih v konkuren~nem boju ne pustimo samih. ^lan schleswig-holsteinskega de‘elnega zbora od maja 1971. s svetovanjem. ki omejujejo in odvzemajo prostost. sta vezana na na~elo sorazmernosti. Od 31. Dr‘avne sankcije naj bodo zadnje sredstvo. Od 1966 je ~lan SPD. da jim ponudimo tak{no socialno okolje in prostor. Klaus Klingner. predsednik Arbeitersamariterbund Schleswig-Holstein. . ki segajo po nasilju. Politik und Wissenschaft. ki jih bolje nadzorujemo ambulantno. Sem spada odvzem prostosti kot ultima ratio (~imbolj odprto.stalno jo morajo preverjati in nadzirati javnost.

hendikepirano telo in telo kot hendikep zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

Zgodovinsko gledano se je antropologija bolj nagibala k postavljanju vpra{anj o ob~em bistvu ~love{tva. Na za~etni razvojni stopnji ~love{kosti.evolucijsko gledano . ^love{ka telesnost (ali bolj strokovno: ugotovitev. to~neje telesnostjo (“. da je . da je bilo tudi samo klasi~no dru‘boslovje na nek na~in zaznamovano s spolnostjo. to invent a verb. 1970) do materializma Sebastiana Timpanara (1975).. 1986). ko je bila preskrba s hrano negotova. ki se je ukvarjal s pradru‘bo. 99 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da bi nakazal spolno razumevanje ~love{kosti in verjetnost. 1988). ki jih mora ^lovek odpraviti.Novej{a dognanja v teoriji telesa Bryan S.that the classical social science was itself gendered or indeed. bodied”)). da je ontolo{ka osrednjost ~lovekove telesnosti (embodiment) postala ‘ari{~e ob~osti. ~e ho~e pre‘iveti.. Prvi razlog je razvoj filozofske antropologije in vpra{anja telesa v odnosu do ontologije ^loveka (namenoma uporabljam besedo ^lovek (Man). Povzamemo lahko. vrstno bitje) povzro~a dolo~ene te‘ave. @e v marksizmu. kak{en je najmanj{i obseg dru‘benih in kulturnih uredb. zakaj je od 19. nujen za njegovo pre‘ivetje in reprodukcijo. je bilo na primer vplivno deloma zato. stoletja naprej v antropologiji (v nasprotju s sociologijo) telo zavzemalo osrednje mesto. Iroke{ko ligo in primitivnimi klasifikacijskimi sistemi. Raziskovanje Lewisa Henrija Morgana. so te osnovne omejitve dopu{~ale omejen izbor dru‘benih struktur (Glassman. Zastavlja se zlasti vpra{anje. saj se je bila spri~o evropskega kolonializma prisiljena lotiti problema ~love{kih (ontolo{kih) univerzalij v razmerju do variacij in razlik v dru‘benih odnosih. Posledica tega je bila. ki je tudi povezana s tovrstnim antropolo{kim prizadevanjem in ki se je ukvarjala predvsem z odnosom med naravo in HENDIKEPIRANO TELO ALI TELO KOT HENDIKEP . Ozrimo se {e na drugo usmeritev v antropologiji. V filozofski antropologiji lahko sledimo razvojni ~rti zgodovine idej od senzualizma Ludwiga Feuerbacha (Kamenka. Turner Novej{a dognanja v teoriji telesa Antropologija in telo Najmanj {tirje razlogi so. ki nam pojasnijo. da je v zgodnji antropologiji bilo telo pomembno.~lovek toplokrvni sesalec. filozofiji in antropologiji 19. stoletja lahko odkrijemo naravnanost k vpra{anjem o splo{nih na~elih ~love{kega izvora. ker je ponujalo re{itev vpra{anja dru‘benega relativizma. ker je podprlo teorijo o skupnih ~love{kih prednikih (Kuper.

. ki ga poraja nasprotje med dogovorjenim in ob~im. kaj tvori lo~nico med naravo in kulturo? Na kratko: kaj je ^lovek? To vpra{anje usmerja na{o pozornost k za~etkom dru‘boslovja kot takega. v {tudiji o erosu in ekstazi O kozmogoni~nem erosu (Vom kosmogonischen Eros. ki izdeluje orodje. ~emur bi lahko rekli “elementarne oblike nevroti~nega ‘ivljenja”. v sociologiji Arnolda Gehlna (1988). Turner kulturo. kar je postalo znano kot “fenomenolo{ka antropologija”. To razvojno usmeritev lahko izrazimo z vpra{anjem: ^e sprejmemo tezo. 1965). 1961).v Nietzschejevem primeru (1980) . To mnenje o uravnavanju tabujev je postalo podlaga tisti filozofski tradiciji. da ima ~love{tvo skupen izvor v svojem sesalskem vrstnem bitju. ki je vpeljala serijo protislovij med telesom in du{o. Odgovori na to starodavno vpra{anje so bili seveda zelo spremenljivi in so se gibali od modela ^loveka kot ‘ivali. kot pa na nagonskih kontrolah.koncepta ~loveka kot ‘ivali s spominom (to je. ki v naravi ni doma. V Totem in tabu (Totem und Tabu. ki se zavestno postavlja v zgodovino). do . . ki so lo~itev ^loveka od narave konceptualizirali glede na dolo~ene prepovedi. npr. Kot biolo{ko nedokon~no bitje. ki posega nazaj v temelje ~love{ke dru‘be.Bryan S. zlasti v spisih Ludwiga Klagesa. so obstoj takega tabuja pogosto razumeli kot dokaz. Georgejeva trodelna paradigma ~love{ke nravi je posredno vplivala na razvoj tega.je ustvaril 100. Elemente te perspektive lahko odkrijemo npr. Ta teoretska orientacija je bila pomembna zlasti v proti-kapitalisti~nem romantizmu v nem{ki tradiciji Lebensphilosophie Georgovega kroga. ki je odigrala pomembno vlogo v teoretskem razvoju dru‘boslovja predvsem v Nem~iji in na Nizozemskem (van Peursen. Ta kulturni vidik (posebej jezika in religije) . pa med procesom svoje socializacije potrebuje institucije in kulturo za za{~ito pred nevarnimi gro‘njami okolice (Berger in Kellner.kot nekak{nih “olaj{anj” (Entlastung) . 1959). na primer. ki zadevajo neomejeno in indiskriminirano spolnost. Tako je tabu incesta pogosto predstavljen kot dokaz temeljne diskontinuitete med naravnim ‘ivalskim in kulturnim ~love{kim svetom. Dru‘beno ‘ivljenje je zahtevalo prepovedi. da ~love{ko dru‘beno vedênje sloni bolj na kulturno uravnavanem delovanju. Seveda lahko. da je odkril dolo~ene “sti~ne to~ke med mentalnim ‘ivljenjem divjakov in nevrotikov”. Tabu incesta je Freuda oskrbel s tem. Z na{ega gledi{~a so prepri~ljivi zlasti tisti odgovori. saj je v njej jasno izlu{~en problem. toda njihovo izpolnjevanje je bilo dose‘eno za ceno neizogibnih psiholo{kih posledic. 1913) je Freud dokazoval. 1963). Herodotovo zgodovino ljudskih obi~ajev ocenjujemo kot zgodnji prispevek k re{evanju tega antropolo{kega vpra{anja. Poleg tega je simbolisti~ni pesnik Stefan George razvil teorijo ~love{ke nravi. Gehlen si je od Nietzscheja izposodil temeljno predstavo o ~loveku kot nedokon~nem bitju ali “{e ne opredeljeni ‘ivali” (noch nicht festgestelltes Tier). ki se institucionalizira. Sama telesnost dela ^loveka nostalgi~nega. ki jo je analiziral v okviru treh razse‘nosti: Leib (telo). H E N D I K E P I R A N O T E L O A L I T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . med nagonskimi u‘itki in dru‘benimi uredbami ter med spolnostjo in civilizacijo. posebej tiste. Medtem ko so razli~ne razlage tabuja incesta povzro~ile neskon~na prerekanja med antropologi. Geist (duh) in Seele (du{a) (Bowra.

1970. da je telo osrednja metafora politi~nega in dru‘benega reda. ki je “~love{ke univerzalije” posku{al odkriti in razlo‘iti s pomo~jo ~love{ke genetske dedi{~ine. kot pa da bi bila zunaj nje. Tak{no prevzemanje darvinisti~ne miselnosti je bilo in je o~itno kontroverzno. 1973). ki so posledica telesnega staranja). 101 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Kroeberja kot Antropologija (Anthropology. 1977) ali pa Roberta Ardreyja The Territorial Imperative (Teritorialni imperativ. 16). V to tradicijo bi lahko vklju~ili tudi delo Konrada Lorenza o agresiji (1966) ter v zadnjem ~asu popularne prispevke Desmonda Morrisa v Gola opica (The Naked Ape. Seveda je skozi evolucionizem do antropologije vodila {e druga razvojna usmeritev. 1985). 1967) in ^lovek. kar zopet pomeni klasifikacijski sistem. 1952) odlo~ilna pri usmerjanju tako antropologije kot sociologije k osrednjemu mestu kulturnega v oblikovanju ~love{kega. Kljub temu pa je imela Darwinova teorija o ~ustvenem izra‘anju pri ljudeh dolo~en vpliv v razvoju antropologije. V sociologiji in zgodovini je misel. v katero so lahko vklju~eni tveganje. naravno in tudi . da je bilo Kristusovo telo najprej temeljna metafora Cerkve in je {ele kasneje postalo model zgodnjih merkantilisti~nih korporacij in politi~nih institucij. Kakorkoli. ^eprav se zdi. ki zme{njavo pojasnijo in hkrati vzpostavijo red. lahko domnevamo. osrednja tema njenega celotnega dela je ~love{ki odgovor na zme{njavo. Ta paradoks je lepo izrazil Gaston Bachelard. da je telo najbolj ubikvitarno. Toda.~e naj zavestno pose‘em po metafori telesa pripraven vir kategorij reda in nereda. ki je v Religija in vzpon kapitalizma (Religion and the Rise of Capitalism. kar zadeva uspe{no razmno‘evanje ob omejenih mo‘nostih sesalske genetske dedi{~ine. Prva je bila.Novej{a dognanja v teoriji telesa teoreti~ne osnove za filozofsko antropolo{ko perspektivo v pojmu “realnosti kot dru‘bene konstrukcije” Petra L. darvinizem so uporabili. ki opazuje (Man Watching. kako so HENDIKEPIRANO TELO ALI TELO KOT HENDIKEP . Skozi zgodovino je bil osnovni medij klasifikacije samo ~love{ko telo. Iz te tradicije je sociologija sprejela tri temeljna na~ela. 1971). telo je tudi zaloga mo‘nosti. ^eprav so te tradicije veliko prispevale k znanstvenemu razvoju etnografije in etnologije. lahko re~emo. v resnici zelo pogosta tema (Barkan. H. Drugi~. Kantowitz. 1923) in Narava kulture (The Nature of Culture. 1926) opazil. 1975. Tawney je bil tisti. da Douglasova ne ponuja eksplicitne razlage. Glavni odgovor na nered je sistemati~na klasifikacija: vzpostavitev urejenih kategorij. kar je enako pomembno. ki je predvsem v viktorijanski dobi prispevala k preu~evanju ~love{kega telesa. 1982). Bergerja in Thomasa Luckmanna (Berger in Luckmann. R. ~love{ka telesnost povzro~a vrsto omejitev (na primer. s katero je razlo‘ila {irno mno‘ico kulturnih vzorcev (od starozaveznih pravil prehranjevanja do modernega organizacijskega vedênja). so nauk o naravni selekciji preoblikovali v teorijo “boja za obstanek”. da je “^lovek bitje ‘elje in ne bitje potrebe” (1987. V tem pogledu so bila dela Alfreda L. iz kulturolo{ke analize telesa je naredila osrednje vpra{anje v sami antropolo{ki teoriji. 114-5). 1975. ki jo dru‘benokulturni razvoj lahko predela. ^e malo poenostavimo. in “fizi~na antropologija” kot specialna podveja glavne antropolo{ke usmeritve se je razvijala zelo po~asi. zakaj je osnovni kod ravno telo in ne kak drug alternativni medij. 1975). da so ~love{ka bitja prej bistveni del narave. Vpra{anje telesa kot klasifikacijskega sistema je bilo temeljno za antropolo{ki pogled Mary Douglas (1970. da bi podprli vzroke rasnih razlik. ki dvoumno pre~i delitev narava/kultura. obstajajo nekatera protislovja med ~lovekovo spolnostjo in dru‘benokulturnimi zahtevami. Tretji~. da so dru‘boslovci prevzeli iz darvinovske biologije tri klju~ne ideje (Burrow. ki je opazil. Ob antropologiji Douglasove bi morali omeniti tudi nara{~ajo~o oeuvre zgodovinskih in teolo{kih del o tem. da bi razlo‘ili dru‘bene spremembe. Drugi~. ta “naravna” dejstva do‘ivljamo razli~no glede na spol. Zato se v zahodni filozofiji in teoriji pojavlja telo isto~asno kot omejitev in potencial mo‘nosti. in kon~no. Prevladujo~a in najodlo~ilnej{a teoretska te‘nja v glavni usmeritvi antropologije je bilo osredoto~iti pozornost na kulturo. Prvi~. {e pomembneje. vklju~no z omejitvami. negotovost in protislovnost. Douglasovi je omejitve telesa uspelo uporabiti kot metaforo dru‘benega sistema. V resnej{em tonu je potekal razvoj dru‘bene biologije (Wilson. O’Neil. namre~ socialni darvinizem. 1967). pa je bila aplikacija biolo{kih teorij na dru‘bene odnose v najbolj{em primeru neprepri~ljiva (Hirst in Woolley.

ugledni predstavniki klasi~ne sociologije (Max Weber.po Foucaultu . Kon~no pa je antropologija bolj kot sociologija razvila teorijo telesa (ali vsaj mo~no raziskovalno zanimanje za telo) zato. dr‘a.Bryan S. ki nam lahko pojasnijo pomembnost telesa v antropolo{ki teoriji. pa je tak ritualizem v sodobnih urbanih industrijskih dru‘bah na splo{o manj raz{irjen in pomemben. Ferdinand Tönnies. Medtem ko je v modernih dru‘bah razkazovanje telesa (obleka. bolj filozofsko vpra{anje. zakaj sociologiji ni uspelo raziskati podobnih teoreti~nih mo‘nosti. Dokaz: telo (njegovo zdravje. Da bi pojasnili. 102. starosti. plemenske zveze. dispozicija. polo‘aj. da je bil obred prehoda med razli~nimi dru‘benimi statusi obi~ajno nakazan z ritualom telesnega preoblikovanja. da so bile v predmodernih dru‘bah statusne razlike (med razli~nimi starostnimi kohortami in med spoloma) stro‘je in tudi o~itnej{e. ki uporabljajo telo kot mehanizem za razkazovanje nekaterih statusnih sprememb . da je bilo v antropologiji 19.izvor zahodega aparata Resnice. medtem ko klasi~na sociologija ni uspela proizvesti prave sociologije telesa. sociologija je zastavila natan~no in specifi~no vpra{anje: Katere so definicijske lastnosti urbane industrijske dru‘be? ^e bi si sociologija zastavila splo{nej{e. odtujenem in anomi~nem okolju? V pogledih nem{ke sociologije je bilo splo{no sprejeto mnenje. pri degradacijskih obredih (Garfinkel. bi se to lahko glasilo: Kako lahko ~love{tvo pre‘ivi v tako problemati~nem. . ko‘a pa postane okno v du{o. anamneza) je razumljeno kot substancialna evidenca duhovnega stanja nesubstancialne du{e. lahko ta dokaz preletimo v nasprotni smeri. stoletja v za~etnih teorijah o ritualu. pri ~emer je {lo ve~inoma za okrasje. Emile Durkheim in Karl Mannheim) so se ukvarjali bolj s podobnostmi med industrijskimi kapitalisti~nimi dru‘bami kot pa z razlikami med ~love{kimi bitji v dolgih evolucijskih obdobjih. Tetoviranje je postalo bolj stvar mode kot obvezen aspekt religiozne kulture ali stratifikacijskega sistema. Georg Simmel. kozmologiji in dru‘beni strukturi vpra{anje telesa zelo pomembno. tetoviranje in skarifikacijo (Brain. 1983. ki je pogosto vklju~evalo tudi pohabljenje. kozmetika) odlo~ilno za nakazovanje bogastva in ‘ivljenjskega stila. ker je v predmodernih dru‘bah telo pomembna povr{ina. 1979. Preu~ili smo {tiri vzroke. Rezultat tega je bil. Turner bile funkcije delov ~love{kega telesa (ko je to v ravnovesju) uporabljene kot teorija o dru‘bi. H E N D I K E P I R A N O T E L O A L I T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Vendar je na primer med mladimi mo{kimi tetoviranje {e vedno znak dru‘bene pripadnosti urbanemu “plemenu”. da se bo industrijska dru‘ba nagnila k racionaliziranemu. Polhemus.npr. Medtem ko imajo sodobne dru‘be o~itno rituale. Uporabo telesne simbolike lahko zdru‘imo tudi s tem. spola in religioznega stanu. Prvi~. 1978). birokratskemu in odtujenemu dru‘benemu redu. Te religiozne prakse so bile . na kateri se brez te‘av in javno razkazujejo znamenja dru‘benega in dru‘inskega statusa. . Asketsko uravnavanje telesa je nujna vaja za upravljanje duhovnega ‘ivljenja (Turner. 1956). je bilo v predmodernih dru‘bah telo pomembnej{a in ubikvitarna tar~a za javno rabo simbolov. 116). Klasi~na sociologija Dejal sem. Na kratko.

Isti teoretski prostor. Ekonomska znanost se je osredoto~ila na tehni~ne probleme.Novej{a dognanja v teoriji telesa v katerem bodo razredna nasprotja zlomila stabilnost ruralnega ‘ivljenja. 1977). je bilo izklju~eno iz sociologije: “Na splo{no so sociologi odlo~no zanikali pomembnost genetskih. Vpra{anje (kaj je narava?). sociologija je bila ve~ji del svojega kratkega obstoja v glavnem zgodovinsko raziskovanje pogojev za dru‘bene spremembe v dru‘benih sistemih. V kasnej{ih preoblikovanjih voluntaristi~ne teorije delovanja Talcotta Parsonsa je bila ~love{ka telesnost najprej prestavljena med pogoje delovanja. Vpra{anje ontolo{kega statusa dru‘benih dejavnikov je ostalo zakrito. delno zato. in kolikor so se klasi~ni dru‘beni teoretiki lotili takih tabujev. so ~love{kega akterja opredelili z izrazi za delovanje. delovanje. 103 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . V znanosti o delovanju so bili (morda z izjemo Vilfreda Pareta) biolo{ki pogoji delovanja razmeroma nepomembni. ki je zadevalo vstop dru‘b v zgodovinsko samo-zavedanje. ki jo izvaja javna arena (mo{kega) razuma. udobja in ravnovesja. ki bi s pomo~jo ideje potreb in ‘elja potro{nika na~eloma lahko izdelala teorijo o telesnosti dru‘benega akterja. [lo je za ekonomsko ogrodje. Do razvitja voluntaristi~nega ogrodja delovanja je v sociologiji pri{lo preko izmenjave z institucionalno ekonomijo (Parsons. [ele s postmodernisti~no kritiko racionalnega projekta je vpra{anje telesa tako reko~ vrnjeno v zgodovinsko vpra{anje. dru‘ina in Cerkev pa bosta postopoma nadome{~eni z bolj javnimi. S tem so okrepili in teoretizirali tradicionalno kulturno nasprotje Zahoda med naravo in kulturo. potem ko je Weber definiral osnovne tipe dru‘benega delovanja. Tako je. je v sociologiji zasedalo vpra{anje zgodovinskosti: kako vstopajo dru‘be v zgodovino? To heglovsko vpra{anje. Razvoj sociologije lahko deloma razumemo kot nekak{en sovra‘en odgovor na darvinisti~ni evolucionizem. ki je oblikovalo antropologijo. fizi~nih in individualnih psiholo{kih dejavnikov v ~love{kem dru‘abnem ‘ivljenju. ki je na ta na~in obvladovalo zgodnje sociolo{ko ukvarjanje z vpra{anji koristnosti. Kritika razuma kot emancipacije se je iztekla v zanimanje za telo kot izvor nasprotovanja instrumentalnemu razumu in tudi kot tar~i kolonizacije vsakdanjega sveta. kar je v praksi pomenilo racionalno izbiro ciljev bodisi glede na kriterij koristnosti ali pa ob~ih vrednot. 23). ker deluje kot HENDIKEPIRANO TELO ALI TELO KOT HENDIKEP .pojem organskega podsistema ali stopnje delovanja (Parsons. racionalnimi in uporabnimi institucijami. evgeniko in biologizem. Po dialekti~nem materializmu se dru‘be razvijajo skozi razli~ne stopnje produkcije. ko je iz{la Kantova publikacija “Ideja k splo{ni zgodovini v kozmopolitskem vidiku” (Idee zu einer allgemeinen Geschichte in welltbürgerlicher Absicht). so Weber. in nikoli ni uspe{no postavila vpra{anja o telesu kot zgodovinsko pomembni témi. ker se je teoretsko razvijala ob pojmu racionalnega ekonomskega delovanja. vendar je Parsons kasneje doumel . pa sociologija nikoli ni izdelala sociologije telesa. Kakorkoli. stagnirajo~e azijske in afri{ke dru‘be v globalno zavest. ker se je ekonomija bolj ukvarjala z materialno produkcijo kot pa z reprodukcijo teles. da se je v antropologiji razvilo zanimanje za telo zato. ^e sledimo Habermasovim analizam v Filozofski diskurz moderne (Der philosophische Diskurz der Moderne. na njegovo mejno uporabno vrednost. lahko projekt moderne kot vpra{anje o zgodovini postavimo v leto 1784. kapitalizem potiska zastale. izbira in cilji. Dru‘beni odnosi so lahko razumljeni celo kot zanikovanje narave” (Hirst in Wooley. toda v kapitalizmu se je preoblikovala raven tega dru‘benoekonomskega razvoja. Pokazali smo. Potro{ni{ka izbira. Tudi sporno vpra{anje ~love{ke telesnosti ni bilo neposredno prevedljivo v pravni{ko ukvarjanje s pojmovanji zavezanosti zakonu. 1958). Pareto in Parsons vzeli ekonomijo in pravo kot modela za izoblikovanje temeljnih pojmov: akter. 1982. 1934). Da bi postavili analiti~ne temelje sociologije. Vsaj na za~etku je bilo “{e ne opredeljeno ‘ival” nem{ke klasi~ne filozofije te‘ko vklju~iti v tak model. je obvladovalo marksizem. je ostala v ekonomiji in sociologiji v veliki meri nerazvita. in sicer v obliki debate o odnosih med ‘eljo in razumom. Medtem ko je telo vstopilo v antropologijo na ontolo{ki ravni.ne pa tudi popolnoma izdelal . ostalo malo prostora za biolo{ke pogoje delovanja ali za pojem “‘ivega telesa” (lived body). ki ga je v antropologiji zavzemalo vpra{anje kulture/narave. npr. Na strukturalni funkcionalizem je mo~no vplivala Kroeberjeva teorija kulture (Kroeber in Parsons. 1985). na nujno potro{njo blaga.

ki sprejema odlo~itve. je navsezadnje spro`ila idejo o medicinskopolicijski sili (Rosen. Webrovo razlo~evanje med delovanjem in vedênjem je kasneje postalo bistvena zna~ilnost sociolo{kega repertoarja. pritisk okolja. stalnimi funkcijami. H E N D I K E P I R A N O T E L O A L I T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . korporativna kultura. J. biokemiji ali psihologiji) bodisi je postalo eden izmed pogojev delovanja.Bryan S. ki sta jo neko~ utele{ala kralj in kraljica. delitve oblasti in njene redne vojske. Na ta na~in so lahko sociologi pri{li do precej o~itnih primerjav med ravnovesjem organskih sistemov in ravnovesjem dru`benega sistema glede na njegovo okolje. razpr{ena in neosebna. politi~no telo. ki je bila zna~ilna za evolucionizem Herberta Spencerja. Ta dognanja so bila pomembna podlaga za Durkheimovo in Maussovo delo Primitivna klasifikacija (De quelques formes primitives de classification. 1975) in z vplivom L. Nadaljnji teoretski sklep je. Vendar je bil vstop telesa v sociolo{ko teorijo v zgodnjih oblikah funkcionalizma (posebej z opiranjem na t. Handersona na zgodnje Parsonovo delo (Barber. ko je bilo telo `e prevedeno v organski sistem. Posledica teh teoretskih nasledkov je bila. ki je nastopil kot tisti. 1960). postala bolj abstraktna. da je bila predstava o “`ivem telesu” fenomenolo{ke in eksistencialne filozofske tradicije za sociologijo izgubljena (Levin. so jo uporabili kot pomemben klasifikacijski princip: levi~arstvo. stoletju (Timasheff. ^eprav so v industrijskih dru`bah telesne metafore {e vedno prisotne. klane in plemena osnovo za klasifikacije nasploh in da obstajajo pomembne zveze med klasifikacijskimi na~eli v slovnici in tistimi v dru‘bi. na primer. Telo se je namre~ (s svojimi odprtinami. S tem je postalo telo nekaj zunanjega glede na akterja. Z Durkheimovo razli~ico funkcionalizma (Hirst. tj. je suverena oblast. Za opisovanje dru`benih problemov urbanega industrijskega okolja so dru`bene analize v 19. v sistem energetskih vnosov in izstopov. tj. da pomeni klasifikacija dru‘b v dru‘ine. je bila pomemben element evropske dru`bene teorije v poznem 19. Do drugega ravno tako pomembnega razvoja v antropologiji je pri{lo z raziskovanjem klasifikacijske simbolike leve in desne roke. 1985) in da je bilo telo kot organski sistem bodisi dodeljeno drugim disciplinam (npr. 1970) je jezik pozitivisti~ne medicinske znanosti vstopil tudi v moderno sociologijo. reprodukcijsko sposobnostjo. Turner klasifikacijski sistem. da sociologija ni kazala veliko zanimanja za idejo o telesu kot klasifikacijskem sistemu modernih industrijskih dru‘b. Z vzponom moderne dr`ave in njenih birokratskih civilnih slu`b.i. Teorijo delovanja v vebrovski sociologiji lahko razumemo kot odpor proti nekaterim vidikom evolucionizma. ki je obravnavala vse dru`bene probleme v okviru socialne patologije. prilagodljivostjo okolju ter s svojo organsko specifi~nostjo) izkazalo za “naraven” vir dru`bene metafori~nosti: glavar dr`ave. 1979). 1963). . ^e vzamemo 104. so vendarle manj o~itne in neposredne. stoletju pogosto uporabljale govorico medicine: socialna medicina. organsko analogijo) mogo~ {ele potem. V pomembnem teoretskem razvoju znotraj antropologije je pri{lo do spoznanja. {ibkosti in nesre~e (Hertz. . Organska analogija. Ker je vsem ~love{kim bitjem skupna organska asimetri~nost. 1957). je znak ‘enskosti.

je glavni tok sociologije nekako zanemarjal. vednosti in ideologiji (ali “nadzidavi”. Tudi vpra{anji starosti in generacijskosti kot vidikoma dru‘bene stratifikacije. Ali so ti nadaljnji razvoji lahko trajni in ali lahko bistveno preusmerijo dru‘beno misel. do zdaj namenil malo pozornosti. ki so jih analizirali sociologi.Novej{a dognanja v teoriji telesa ta spoznanja za za~etke antropologije vednosti. ki je . se niso nana{ale na levo in desno roko ali na telesno polucijo. ~e se izrazimo z Marxovimi besedami iz predgovora k Prispevek h kritiki politi~ne ekonomije (slov. 19). ki razvrsti in spreminja vse. V sociolo{ki razpravi o zavesti. kar telo fiziolo{ko in psiholo{ko zau‘ije. razumevanju obraza. ki vodi vse oblike utelesitve. potem jih lahko primerjamo z obravnavo klasifikacijskih sistemov v sociologiji vednosti. Karl Mannheim je v Ideologija in utopija (Ideologie und Utopie) razdelil dru‘bo na dva razreda: na vladajo~ega. tj. Julie Kristeve ali. si moramo zapomniti.med drugim . 105 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . iz prej{nje generacije. ki ga zapeljuje mno‘ica utopi~nih vizij realnosti. Na primer. pripomore k oblikovanju razrednega telesa. ki je praviloma bolj kot ve~ina drugih teoretskih tradicij v sociologiji proizvedla sociolo{ko zavest o simbolnem pomenu telesa za interakcijska razmerja. 1989. je bilo ponovno ovrednotenje vpliva telesa velikega pomena. zadregi in dru‘benem jazu.posku{ala prese~i tradicionalne razmejitve v teoriji dru‘benega (kot sta delovanje in struktura). ki pripisujeta kriterije. kulture in potro{nje. temve~ tudi splo{neje. v analizah razreda. Lukácsevega o postvarenju ter spisov Raymonda Williamsa o literarni analizi tja do novej{ih raziskav Birminghamskega centra za sodobne kulturolo{ke {tudije o opozicijski kulturi delavskega razreda. ~etudi je zna~ilnost Goffmanovega dela kot etnografije dru‘abnega ‘ivljenja. 91-4). Njegov novi u~benik sociologije vsebuje kratko razpravo o “govorici telesa” in {e to v okviru analize mikrodru‘benega vedênja (Giddens. da bi legitimiral svoj polo‘aj. Zato pa so sodobni sociologi sedaj veliko bolj pozorni na dejstvo. ki postane narava. toda HENDIKEPIRANO TELO ALI TELO KOT HENDIKEP . Na primer. ne le v feministi~ni. Najvplivnej{i prispevki k sociologiji vednosti so za poglavitno kodo klasifikacije vzeli dru‘beno stratifikacijo. V novej{em razvoju teorije o dru‘bi. prev. Telo je za Goffmana sestavljalo implicitni temelj njegovih teorij o stigmi. prejme telo. ki so izostrile vpra{anje telesa v teoriji dru‘benega. da so klasifikacije dru‘benega statusa precej odvisne od na~ina navzo~nosti telesa v dru‘benem prostoru. Je utele{eno na~elo klasifikacije. Ne glede na to je jasno. prebavi in asimilira. kljub temu da je na primer Mannheim prav vpra{anju generacijskosti kot na~elu dolo~evanja dru‘benega polo‘aja posve~al posebno pozornost. navkljub vpletenosti Anthonyja Giddensa v razvoj teorije strukturacije. Seveda so bila v sodobni teoriji dru‘benega pomembna tudi opozorila Ervinga Goffmana na vlogo telesa pri nastajanju dru‘bene osebe. 1990) je prevladovala marksisti~na dedi{~ina: od Gramscijevega pisanja o hegemoniji. 1984). 90). Dokler feministi~na teorija (predvsem pisanje Luce Irigaray. ki ideologijo uporablja. je v sociologiji prevladovalo vpra{anje o organski diferenciaciji in njenem sociolo{kem pomenu. da je Goffmanova zapu{~ina v modernem simbolnem interakcionizmu tista. Skrita zgodovina telesa v teoriji dru‘benega Preden se ozremo k zna~ilnim pojavom modernih dru‘benih sprememb. in podrejenega. temve~ na prostorske metafore dru‘benega polo‘aja. V eni najvplivnej{ih {tudij o dru‘benem razredu in estetskem okusu je Pierre Bourdieu dokazoval: “Okus. da je telo najbolj nesporna materializacija razrednega okusa” (1984. je vpra{anju telesnosti. razredna kultura. ostaja odprto vpra{anje. z izjemo nekaj komentarjev o ~asu in telesu v Konstitucija dru‘be (The Constitution of Society. da v nekaterih teoretskih in filozofskih tradicijah pomen ~love{ke telesnosti ni bil pozabljen. METI. Na podoben na~in je Stanislav Ossowski razredno teorijo razumel kot razli~ico tradicionalnih nazorov “prostorskih metafor vertikalne stratifikacije dru‘benih razredov” (1963. Simone de Beauvoir) z odlo~nej{im vna{anjem spola v razumevanje dru‘benih procesov klasifikacije ni za~ela spreminjati usmeritve dru‘bene teorije. spet v drugih tradicijah teorije dru‘benega pa je ~love{ko telo ostalo potla~eno kot sicer mogo~no. da ni nikoli izdelal posebne teorije o telesnosti. Iz tega sledi. Metafore dru‘bene realnosti.

Toda tisto. Umetnostni preporod je pomemben protistrup za nara{~ajo~i nihilizem in negativnost moderne kulture. Prvi~. u~iteljem. . da bi vrnil telo v razpravo o estetiki. prev. Drugi~. H E N D I K E P I R A N O T E L O A L I T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . individualiziran in discipliniran ^lovek izgubil. Na kulturo nem{kega srednjega razreda je Nietzsche spro‘il dvosmeren napad. temve~ so imeli trajen vpliv med drugim tudi na sodbo Walterja Benjamina o razvoju tragedije v knjigi Rojstvo nem{ke ‘aloigre (Ursprung des deutschen Trauerspiels. da je nem{ka rasa degenerirana. dve poglavitni instituciji gr{kega sveta {portne igre in tekmovanja v retoriki politi~nih prizadevanj v polisu . katere vrednote je Nietzsche hotel prevrednotiti. Umetnost namre~ ponovno obudi smisel za navdu{enje.Bryan S. V Nietzschejevem poskusu.sta temeljili na medosebnem nasilju. Turner nekako prikrito vpra{anje. da ima estetska izku{nja ve~ skupnega s spolno ekstazo. toda s~asoma je zavrnil wagnerjanstvo kot halucinacijo gibov. vzgoje. ki je postal Bildungsbürgertum (kultiviran ali izobra‘en srednji razred). 106. da je nem{ki srednji razred v vzgoji videl osnovni mehanizem dru‘benih reform. je v resnici {lo za zelo zapleteno kritiko. Iz vsega na{tetega je Nietzsche naredil sklep. ki ga je bil moderen. 1970) je dokazal. na primer. Veliko je prerekanja o filozofski vlogi Nietzschejevega opiranja na biologijo in psihologijo. Z dru‘benega vidika je bil to protest proti konformizmu. saj je spolnost in nasilje sublimirala pod civilizirano fasado religije in morale. kjer so bili kriti~no sprejeti. versko vznesenostjo ali blaznostjo primitivnega plesa kot s tihim individualisti~nim opazovanjem umetnine v duhu neosebne. Njegovi pogledi niso bili vplivni le v Georgeovem krogu. Ta razred. ki zasen~i pomen ~ustev in ob~utkov v ~love{ki zaznavi realnosti. Mehanizem za preoblikovanje vrednot je sprva videl v wagnerski operi. napadel je konvencionalni helenizem nem{kega srednjega razreda. V Rojstvu tragedije (slov. pokazal je. Posledica francoske revolucije je bila. Napadel je vse zanikovalne (no-saying) filozofije. Bistvo vseh umetni{kih izku{enj je prej ~uten in eroti~en odgovor telesa kot pa nepristrano poizvedovanje razuma. ker je telo v ni~ejanski filozofiji odlo~ilno za razumevanje dilem moderne (Stauth in Turner. predvsem proti Beamtenbürgertum (malome{~anskim uradnikom. je Nietzschejeva kritika sokratske racionalnosti kot perspektive (ali na~ina ‘ivljenja). ni‘jim dr‘avnim uslu‘bencem in krajevnim strokovnjakom). Te zanikovalne filozofije ne le uni~ujejo naravne vrednote. 1955). Tipi~no je. da sta bila mir in stabilnost temeljni zna~ilnosti anti~nega sveta. . 1988a). 1977). okusa in ~utov). da se sodobna kritika modernizma deloma zato navdihuje ob delu Friedricha Nietzscheja. svobode in samodiscipline oziral h klasi~ni Gr~iji. je Nietzsche izreden pomen pripi– soval umetni{ki ustvarjalnosti kot politi~ni in terapevtski dejavnosti hkrati. katerih zna~ilna primera sta sokratstvo in protestantizem. da so bile gr{ke vrednote izvorno bolj rezultat dionizi~nega opijanja kot racionalnega spekuliranja. nemo~i in puritanstvu nem{kega srednjega razreda. kar se je vendarle pokazalo za nesporno. se je v iskanju modela kreposti. Da bi obnovil to ~ustvenost (resni~nost dotika. alternativa revolucionarni politiki je bila zanj predvsem asketska vzgoja (Bendix. racionalne raziskave. ki je verjel. SM.

^eprav se nam lahko ta teorija zdi kot nekak{na razli~ica socialnega darvinizma. ki je hkrati tudi novo telo. V delu Norberta Eliasa je ena od opredelitev civilizacijskega procesa (Elias. a je hkrati vir umetnosti. zavestna in premi{ljena v Heideggerjevi. Webrova histori~na sociologija je bila v bistvu karakterolo{ka {tudija. Na kratko. Po Nietzschejevem mnenju namre~ moderna dru‘ba ni dosegla pre‘ivetja najsposobnej{ih. dr‘avni uradniki in nacionalisti. dokazal. je lahko prese`en (Sohn-Rethel. Zaton. 1987. ki jo je moderna epoha inavgurirala z odkritjem novega sistema nadzorovanja (panopti~ni sistem). Zatrjevalni (yes-saying) svetovni nazor se je pojavil. 1984. Vendar moderna dr‘ava ni odvisna le od teh lokaliziranih. da podobno razli~ico nasprotja narava/kultura najdemo v Frankfurtski {oli ter pri kriti~nih teoretikih. Slednjo oblikuje usoda ~love{kih gonov in HENDIKEPIRANO TELO ALI TELO KOT HENDIKEP . Vsako obdobje torej zbuja ‘eljo po (fizi~nem) idealu ^loveka. ki je produciral koristno in disciplinirano telo (Turner. 1988). Übermensch. reprodukcijo in okoljem. kot je zna~ilno za “preroke skrajnosti” (Megill. ki so zna~ilni za kapitalisti~no proizvodnjo. Nietzschejev vpliv na zahodno teorijo dru‘benega je {ele zadnje ~ase do‘ivel popolno priznanje svoje splo{nosti in ne le specifi~nosti. v katerem je pre‘ivetje organizma rezultat zapletene menjave med genetsko strukturo. Nietzschejeva intelektualna zapu{~ina je bila morda bolj eksplicitna. Mennel. Vsaka epoha v zgodovini ~love{ke evolucije. ampak najbolj degeneriranih. 1985). da so novej{e interpretacije Webra pokazale. v kateri ^lovek s tehnologijo preoblikuje naravo. Nietzsche je razumel odnos med kulturo in naravo v dialekti~nih okvirih. Toda civilizacija ima pogosto tudi svojo ceno. To je bila natan~no tista skupina ljudi.Novej{a dognanja v teoriji telesa marve~ botrujejo tudi nevrozam moderne osebnosti. in umetnost je eden pomembnej{ih mehanizmov tovrstnega ustvarjanja. individualizem in odtujitev. V tem tipu teorije dru‘benega obstaja skupna tema. da bi terjal pozitivno vrednotenje ‘ivljenja telesa. V tem pogledu je civilizacija samodestruktiven in samouni~evalen proces. domi{ljiji in ustvarjalnosti. ~eprav njegova verzija ni pesimisti~na. da je odnos med Nietzschejem. Zato ne presene~a. Za sociologijo je zanimivo omeniti. Pri Foucaultu najdemo vzporedno temo. Odnos med Nietzschejevim pogledom na sublimacijo mo~nih strasti ter Freudovo teorijo o spolnosti in nevrozah je sedaj docela o~iten. Obstaja veliko razli~ic te sodbe o protislovnosti med civilizacijo in naravo. je ~lovek iztrgan iz naravnega sveta. Zato je potrebna nova vrsta ^loveka. Ta razlaga je razli~ica Hobbesovega problema reda. Foucaultovi in Derridajevi filozofiji (Lash. vendar je ob tem tu tudi obljuba vzpostavitve prvotnega stanja v komunizmu. Rast instrumentalne racionalnosti kot glavnega na~ela racionalizacije zahteva potla~itev ‘elje. da se je civiliziran ~lovek nau~il vrste notranjih tehnik samoobvladovanja in omejevanja (Martin et al. da kapitalisti~ne ‘ivljenjske ureditve. ki se izra`a v nasprotju med miselnim in ro~nim delom. razkroj in degeneracija ~love{ke vrste je nenameren izkupi~ek socialnega miru. je tudi obdobje sprememb same ^lovekove narave. ki so dedi{~ina asketskega protestantizma. Megill. 1987). po posebni karakterologiji. V marksisti~ni teoriji “naravnega ~loveka” (vrstno bitje) uni~i delitev dela. ljudi. ampak tudi od tega. kak{ne zna~aje ali osebnostne tipe producirajo dolo~ene oblike ‘ivljenjskega sveta ali ‘ivljenjskih ureditev (Lebensordnungen). 107 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki potrebujejo institucionalizirano uravnavanje nasilja (posebej {e nadzorovanje spolnosti). Wilhelm Hennis je npr. ki jo je tudi Nietzsche obsodil kot “zani~evalce teles”: teologi. Njegova eti~na zaskrbljenost je temeljila na spoznanju. Konflikt med razumom in telesom. da je osrednje vpra{anje ali osrednja tema Webrove sociologije kot celote raziskovanje. Z nastankom civiliziranih dru‘b. ki bo z odpravo privatne lastnine in kr~enjem delitve dela re{il ~loveka razdrobljenosti. filistri. V Dialektika razsvetljenstva (Dialektik der Aufklärung. 1978). ki so le kolesa v stroju. proizvajajo brezsr~ne birokrate in uradnike brez du{. Na individualni ravni se ta kulturni nihilizem izra‘a z nevrozami. 1985).. Webrom in Foucaultom konvergenten. je Nietzsche zavrnil darvinizem kot zgre{en znanstveni optimizem. 1947) je to na~elo izra‘eno zelo jasno: “Evropa ima dve zgodovini: splo{no znano. 1982). Razvoj civilizacije v interesu dru‘bene stabilnosti hkrati zahteva telesne omejitve in kultiviranje karakterja. razpr{enih in decentraliziranih oblik vladanja. zapisano zgodovino in potla~eno.

kot simbol nasprotovanja kapitalisti~ni racionalnosti 108. da je postala estetika najpomembnej{a utemeljitev ‘ivljenja. 1978. Rycroft. Simone de Beauvoir Moramo se‘gati de Sada? (Faut-il brûler Sade? 1962). 1979). v Eros in civilizacija (Eros und Zivilisation. ter spolnostjo seveda ni bila osamljena. 1976) je Daniel Bell dokazal. pa je kapitalizem proizvedel ogromne ekonomske prese‘ke. Ena zna~ilnost opozicijskega pisanja v teoriji dru‘benega je bila ponovno odkritje de Sada. Turner strasti. Ljubezenskosovra‘en odnos do telesa obvladuje sodobno kulturo. ki jih je civilizacija pregnala in popa~ila. telo pa za izvor vsega zla. Bell je velik del kasnej{e dru‘boslovne diskusije o postmodernizmu anticipiral z dokazovanjem. Browna v @ivljenje proti smrti (Life Against Death. da sta kr{~anstvo in kapitalizem zdru‘ila sile. njegova percepcija protislovnosti med instrumentalno racionalnostjo. da sta lahko razglasila delo za vrlino. Odnos do ~love{kega telesa je ‘e od za~etka pohabljen” (Adorno in Horkheimer. da vstopamo v vizualno. Seksualna osvoboditev zato lahko izzove kapitalizem: sprostitev libidinalnih mo~i namre~ neposredno ogro‘a asketsko usmerjanje prebivalstva. 1966) so bili znanilci novega razpolo‘enja: ena od poti odre{itve vodi prek dionizi~ne spolnosti. 1971) in Angela Carter Sadovska ‘enska (The Sadeian Woman. Tudi sicer je v filozofiji vladalo {iroko zanimanje za de Sada. V Kulturna protislovja kapitalizma (The Cultural Contradictions of Capitalism. ~ustvenosti in spolne strasti je tako predvsem v francoski teoriji dru‘benega nastopalo kot osrednja topika opozicijskega pisanja. Jacques Lacan Kant s Sadom* (Kant avec Sade. Na primer. npr.Bryan S. da medtem ko je v preprostih dru‘bah dolo~ena stopnja spolnega nasilja lahko potrebna za izpolnitev minimalnih zahtev ekonomske reprodukcije. Tudi Foucaultove analize spolnosti v Zgodovina seksualnosti (Historie de la sexualité. V tak{nih razmerah pride tudi do prese‘ka spolnega nasilja. v kateri sta se zdru‘ili kr{~anski asketizem in kapitalisti~na proizvodnja. 1957) je Marcuse dokazal. Apokalipti~ni spisi Normana O. Adorno in Horkheimer nadaljujeta z dokazovanjem. ^eprav so Marcuseja identificirali s {tudentskim protestnim gibanjem in radikalno kritiko ameri{ke kulture. 1971). H E N D I K E P I R A N O T E L O A L I T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .. . 1976)) so se jasno opirale na njegovo prevrednotenje de Sada v razvoju zahodne seksualnosti. To kriti~no stali{~e do telesa glede na kapitalisti~ne zahteve je kasneje razvil in izdelal Herbert Marcuse. da bo mno‘i~na kultura z demokratizacijo ‘ivljenja spodkopala elitne vrednote. Njegovo delo lahko razumemo kot poskus uskladitve marksizma in freudovske psihoanalize (Jay. .. 1959) in Telo ljubezni (Love’s Body. v kateri gonsko nadome{~a vsa ostala kulturna na~ela. 1979. iracionalnosti. Telo kot sede‘ po‘elenja. da je modernisti~ni projekt racionalnosti bolj in bolj preplavljen s “porno-pop kulturo”. Roland Barthes Sade/Fourier/Loyola (1977). 1973). ker lahko kapitalizem dose‘e dru‘beno kontrolo prav z uravnavanjem spolnosti. V zgodnej{em obdobju sta bili teoriji o orgazmu in seksualni revoluciji Wilhelma Reicha enako pomembni za dolo~itev opozicije v seksualni osvoboditvi (Poster. in da ob tak{nem politeizmu vrednot v sodobni dru‘bi javne vrednote ne bodo mogle ve~ dolgo veljati. ki temeljijo na njegovi tehnolo{ki premo~i. 231). postliterarno kulturo.

vedênja in telesa” (Foucault. Ne smemo na primer pozabiti. Tudi v dvajsetih letih na{ega stoletja so bili umetni{ki protesti zoper me{~ansko moralo {e mo`ni. 1978. da sta se Horkheimer in Adorno v Dialektiki razsvetljenstva spustila v dolgotrajen boj z Nietzschejem. 1987). da so mu “nadeli podobo melanholi~nega zgodovinarja prepovedi in represivne oblasti. z o‘ivitvijo zanimanja za Nietzscheja in s stalnim Heideggrovim vplivom je v zadnjih letih nastala poplava knjig o telesu. smo navedli nasprotno tradicijo od Schopenhauerja do Foucaulta. ki so telesu namenile vidno mesto. je postmodernizem sodobna. da je poleg zgodovine ekonomije in politike “mo‘no napisati tudi zgodovino ~ustev. 1982. Vendar je Foucault res hotel pokazati. ^e torej Kanta in Hegla obravnavamo kot inavguracijo modernisti~nega projekta v zahodni filozofiji. ki ga lahko beremo skoz freudovsko paradigmo. medtem ko sta se Heidegger in Bataille “za sklepno soo~enje zdru‘ila pod Nietzschejevo zastavo” (Habermas. ko v Filozofskem diskurzu moderne dokazuje. ki nam pomagajo razumeti ali vsaj umestiti teko~a dogajanja v teoriji dru‘benega. da se je Foucault sam hotel delno distancirati od interpretacije. 111). da je bila. V poznem 19. da se je izra‘ala docela koherentno in brez variacij. Pomemben predstavnik te tradicije (romanti~nega) nasprotovanja je bil Georges Bataille. Z nara{~ajo~o popularnostjo Foucaulta.. ~eprav ne nasprotuje civilizacijskim procesom. podreditve pravilom in dela. razvoj postmodernih tém v umetnosti. Toda moj problem je bil zmeraj na strani drugega izraza: resnice” (Foucault. V Erotizmu (L’erotisme) je Bataille eksces. Ravno tako je tudi Weber prete‘no dokazoval. ki je spolnosti pripisovala glavni pomen. ~eprav so namigi. analiza telesa odsotna v glavnem toku teorije. ker meni. ~etudi zelo oddaljena razli~ica zavrnitve heglovskega idealisti~nega sistema.. Prito‘eval se je. stoletju so radikalni “dekadentni” umetniki in filozofi lahko zamajati vrline me{~anskega srednjega razreda s slavljenjem spolnosti (posebej deviantnega spolnega vedenja). Vendar ne bi smeli domnevati. ki so v umetni{ko zdru`evale fikcijsko in fakti~no skupaj s HENDIKEPIRANO TELO ALI TELO KOT HENDIKEP . z izjemo antropologije.Novej{a dognanja v teoriji telesa in birokratskemu uravnavanju. 1988. 80). feministi~no gibanje ter kon~no tisto. da so civilizacijska nadzorstva koristna za ~lovekov osebni razvoj. Te spremembe so: povojni porast potro{ni{ke kulture. v kateri je bilo telo klju~no za dru‘beno teoretiziranje kot kritiko kapitalisti~ne racionalnosti. Habermasovo obrambo moderne in racionalnosti moramo razumeti kot sodobno obrambo Hegla skozi revidirano verzijo marksizma. kr{~anskega koncepta moralne omejitve ali izkori{~evalskih spolnih odnosov v patriarhalni dru‘ini. 109 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Trdnost te interpretacije ka‘e Habermas. Prav tako {kandalozne so bile v tridesetih letih Magrittove nadrealisti~ne stvaritve. ki med naravo in kulturo vzpostavlja protislovje ali nasprotje. da sta na zahodno misel globoko vplivali dihotomiji: telo/du{a in narava/kultura. da je nekajkrat pokazal naklonjenost eroti~ni doktrini kro‘ka Otta Grossa (Schwentker. V zahodni teoriji dru‘benega tako obstaja obse‘na tema. 1988. 112). Na Kierkergaarda. kar je Foucault (1981) imenoval “biopolitika” (v njenem okviru bomo demografske spremembe v strukturi ~love{kih populacij obravnavali skupaj s staranjem industrijskih dru‘b. krizo aidsa in okoljevarstveno politiko). Podobno velja za Eliasa. transgresijo in ~utnost slavil kot nasprotje me{~anskim vrlinam reda. Schopenhauerja in Nietzscheja lahko gledamo kot na predstavnike v nekem smislu eksistencialne zavrnitve Heglovega idealizma. Der Dada je naznanil konec umetnosti ter izena~itev dadaizma in politike. Velik del intelektualnega razvoja zadnjih 150 let lahko razumemo kot odgovor in pogosto odklanjanje heglovske filozofije. Dru‘beni kontekst sociologije telesa Ko smo trdili. Navkljub raznolikosti na{tetih variacij je jasno. 131). da moramo na spolne omejitve gledati stvarno in resno kot potrebne za dru‘beno stabilnost. V tej razpravi se omejujem samo na ve~je dru‘bene spremembe. Tega razvoja v teoriji dru‘benega ne moremo razumeti brez nekaterih analiz obse‘nih dru‘benih sprememb. Povsem preprosto: “Spolnost je resnica po‘elenja” (Lemert and Gillan. [e posebej Nietzsche je bil filozof proti sistemu.

ki je temeljil na disciplinirani delovni sili in mo~ni industriji. Nara{~ajo~i pomen storitvenih dejavnosti je bil povezan s propadanjem tradicionalnega delavskega razreda ter s spremembami v slogu ‘ivljenja. namenjeni svetovnemu trgu. ki pravi. je feministi~na kritika podvomila o sposobnosti marksizma. 1982). ^e je tako. da bi pojasnil fenomene. kaj je normativno sprejemljivo. . Razlogi za to so zapleteni. 215). da Francis Bacon. da {okira dru`bo. da postanejo nekatere predstavitve telesa kriti~ne ne le do umetni{ke teorije. Boj med moderno in postmoderno kulturo je hkrati tudi boj med razli~nimi smermi umetni{kega sveta za nadzor nad tem. 1988 b). Zato pa so za na{o splo{no tezo o vklju~evanju opozicijskih kultur v potro{ni{tvo izjemno pomembne posledice postindustrializma in postfordizma. kjer je dokazal. 1986). postopoma postala nepomembna. v dvajsetem stoletju izginila. Vendar je sposobnost opozicijske umetnosti. je rezultat spreminjajo~ih se odnosov med spoloma. marve~ tudi do popularne kulture. ki jo povzro~a {irjenje mno‘i~ne potro{nje. kako imamo lahko v sodobni dru‘bi avantgardo (Burger.Bryan S. kako naj potemtakem razlo‘imo temeljne strukture spolne stratifikacije? 110. 1984). Feminizem je spro‘il vrsto teoreti~nih vpra{anj. videti je namre~. napada moderno zavest s predstavitvijo telesa kot oku‘enega mesa. morda eden najbolj {kandaloznih umetnikov poznega 20. da je konvencionalna modrost. H E N D I K E P I R A N O T E L O A L I T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da obstaja napetost med upadanjem asketskih vrednot na delovnem mestu in nara{~anjem pomembnosti ~utnosti in hedonizma kot posledice prostega ~asa. Skraj{anje delovnega tedna. Te spremembe so sicer prej ko ne nepomembne poteze demokratizacije kulture in morale. da “ni v moderni ostalo ni~ svetega”. Ker se neenakost med spoloma zdi klju~na za vse oblike ~love{ke dru‘be. V nekaterih pogledih je pri{lo do te spremembe zaradi erozije kompetitivnega kapitalizma. Zanimivo je. Turner psihoanaliti~no vizijo nezavednega. ki poudarja potro{njo in lagodje. kot kako imamo lahko visoko in nizko kulturo (Stauth and Turner. stoletja. . Zato je prav tako te‘ko razumeti. Kaj se je spremenilo? Prvi~. v katerih je vpra{ljiv tudi analiti~ni in politi~ni status ~love{kega telesa (Suleiman. Poleg tr‘no usmerjenega in potro{ni{kega zanimanja za telo so na novo poudarili dobro po~utje. kako bi bilo lahko bohemsko ‘ivljenje {okantno ob sodobni komercializaciji spolnosti in eroti~nosti popre~nih oglasov za cigarete in za brezalkoholne pija~e. z razblinjanjem kr{~anske puritanske ortodoksnosti in avtoritete je v veliki meri propadel celoten moralni aparat me{~anskega kapitalizma s svojo religiozno (~eprav v resnici licemersko) obsodbo spolnih u‘itkov. obvezna upokojitev ter ve~ji poudarek na pozitivnosti {porta in rekreacije so pomenili. Feministi~na kritika podrejenega polo‘aja ‘ensk v dru‘bi je pri dru‘benih teoretikih s~asoma ustvarila veliko ve~jo ob~utljivost za spol/spolnost/biologijo. Drugo ve~je dogajanje. telesno lepoto in odlaganje staranja s {portom (Featherstone. da je neenakost med spoloma globoko zakoreninjena v socialisti~nih in v kapitalisti~nih dru‘bah. ki se je opirala na delovno etiko in juna{tvo garanja. Ena od posledic je tudi. te‘ko si je predstavljati. kot sta patriarhat ali seksizem. na kratko jih je povzel Habermas (1987. Tudi tokrat je ve~ino tega jasno napovedal Bell v Kulturne kontradikcije kapitalizma (The Cultural Contradictions of Capitalism). ki po mojem mnenju vodi k nara{~ajo~emu zanimanju za telo.

so demografske spremembe. da daje radikalne feministke v isti ko{ z Mary Whitehous in konservativnimi krogi kr{~anskih Cerkva. Kon~no ta razvoj dodatno zapleta kriza HIV-a in aidsa. so futuristi~na HENDIKEPIRANO TELO ALI TELO KOT HENDIKEP .bistveno razli~en. in trdijo. Ponovno naletimo na zanimivo dilemo v feministi~nih teorijah. ki ne ‘elijo. 1987). saj je neenakost med spoloma dru‘beno skonstruirana. 111 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ^e je problem dru‘ben. ~e ne nezdru‘ljiv. Nietzschejev pogled na ‘enske in spolnost je bil notori~no dvoumen (Schutte. da so temeljne razlike med spoloma v osebnosti. Videli smo. 1974). zavestjo. Staranje populacije je delno. ali je seksualna osvoboditev dejansko vklju~evala ‘enske in ali naj bi se osvoboditev ‘ensk bistveno razlikovala od osvoboditve mo{kih. ne morejo biti. Staranje ~love{kih populacij je postalo predmet mednarodnih politi~nih in ekonomskih prizadevanj. Podalj{evanje pri~akovane dol‘ine ‘ivljenja je ena od razse‘nosti {ir{ega scenarija. ki vklju~uje umetno oplojevanje. da bi lahko vsi razlo~ki med mo{kimi in ‘enskami izginili. posledica izbolj{av v medicinski oskrbi in sledi vi{anju ‘ivljenjskega standarda. eksistenco in identiteto v kontekstu visoko razvite sodobne medicinske tehnologije. za nekatere teoretike pa tudi ne bi smele biti izkoreninjene. ki zadevajo njegovo telo/stroj. medicinske oskrbe in nastanitve ostarelih negativne (Merkides and Cooper. Tretji dejavnik. ~e si problem staranja ogledamo znotraj {ir{ega konteksta sodobnih medicinskih sprememb. Koristno je. navadah in ‘ivljenjskem stilu. Ta razpravljanja so zelo povzdignila status telesa glede odnosa med naravo in kulturo (Rosaldo Lamphere.preko izkustva rojstva otroka. kako so bile te teoretske in ideolo{ke bitke v politi~nem in pravnem oziru izbojevane v razpravah o razmerju med predmenstrualnim sindromom in pravno odgovornostjo. na primer . mikrokirurgijo in napredovanja v farmakologiji. stro{kov upokojevanja. Vrednotenje pornografije postaja zato za odnos feministi~ne teorije do splo{ne politi~ne orientacije ‘ensk ko~ljivo vpra{anje (Faust. V razpravah o seksualni osvoboditvi ni bilo mo~ zaslediti veliko pozornosti otrokom. S stali{~a sodobnega feminizma je mo‘no dokazati. ki ne vzbuja vtisa golega moraliziranja. Razvidno je. v katerih so ‘enske navadno predmet mo{kega nasilja in izkori{~anja. te‘ko privzame tako politi~no stali{~e.Novej{a dognanja v teoriji telesa To vpra{anje poraja dilemo v feministi~ni teoriji. Ker imamo kot ~love{ka bitja razli~ne tipe teles. kateri so “nepotrebni kirur{ki posegi”? Kaj je smrt? Kot posledica tega znanstvenega razvoja so o‘ivele {tevilne stare filozofske dileme o odnosu med telesom. da ko dominantna kultura enkrat izkoristi eroti~no spolnost za potro{ni{ko promocijo. Te‘ava opozicijske kulture je v tem. potem bi moral feminizem oporekati prostituciji. kako sta bila v zgodovini romantizma in kriti~ne teorije telo in osvoboditev seksualnosti pomembni opozicijski temi za razvoj kritike kapitalizma. Toda nenavadnost tega stali{~a je. ker je ‘e sam njen obstoj obto‘ba vzorcev “normalne” spolnosti. Vendar pa je nekaj radikalnih feministk. ~etudi pustimo ob strani finan~ne obremenitve zdravstvenega prora~una. Vpliv znanstvene visokotehnolo{ke medicine je spro‘il zamotane filozofske in eti~ne probleme: Kdo je konec koncev pravni lastnik delov ~love{kega telesa? Kak{na je vloga dr‘ave pri {~itenju bolnih in starej{ih pred medicinskim eksperimentiranjem brez jamstev? Ali lahko izmerimo ali pa dolo~imo. da bi obstoje~e lo~itve med mo{kimi in ‘enskami izginile. zato ker sta ti dve epidemiji poznega dvajsetega stoletja. saj so ekonomske napovedi glede tr‘i{~a delovne sile. V dalj{i zgodovinski perspektivi se je pogosto zdelo. potem ni nobene bistvene ali ontolo{ke razlike med mo{kimi in ‘enskami. ki je vpra{anje telesa postavil na vidno politi~no mesto. da imajo mo{ki in ‘enske razli~na telesa in da je njihov odnos do sveta . o o~etovski pravici mo{kih glede na zahteve po stalni zaposlitvi ali o star{evskih pravicah v primeru lo~itve. 1981). toda razlike ne bodo. Ena od razlag za te temeljne razlike je. ^e je seksualna osvoboditev dejansko tako adolescentska kot patriarhalna. dejansko si je mogo~e zamisliti. Ta razvoj sodobne medicine je potemtakem temeljnega pomena za odgovor na vpra{anje. Ni povsem jasno. 1984). da so bile te opozicijske dr‘e hkrati mo{ke in privilegirane. kaj je to. ne pa v celoti. vrednotah. presaditve srca. pornografiji in drugim oblikam skomercializirane spolnosti. da je prostitutka figura kritike. je sicer mo‘no dose~i ve~jo stopnjo enakosti med spoloma. imeti ali biti telo. Identitetni problemi Robocopa. ponovno spro‘ili vpra{anja moralne odgovornosti v zvezi z etiologijami te‘jih bolezni.

ki je vklju~evala antisemitisti~ne Oblast/spolnost Foucaultovo delo lahko interpretiramo na veliko razli~nih na~inov (Cousins in Hussain. 1984. Ugotovil je. klinikah in azilih. 1988). 1982. 171). voja{ki organizaciji in arhitekturi. zlasti v Franciji. okrog katerih se je razvila orga- 112. 1986. “Kriza” in `iv~ne bolezni v poznem 19. . stoletja. stoletju so povzro~ile kup bolezenskih stanj anoreksijo. 1982). med dru`ino in ekonomijo v okviru nara{~ajo~e prevlade medicine nad moralnimi vpra{anji. dekadentnega telesa v Evropi kot del {ir{e kulturne celote fin de siècla. 1984. Dreyfus in Rabinow. vendar pa lahko tovrstne dru`benomedicinske razprave postavimo v okvir findesieclovske kulturne krize ob ideji nihilizma in dekadence. 22). ga je vodila k preu~evanju medicinskih in kazenskih sprememb 19. H E N D I K E P I R A N O T E L O A L I T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . zaporih. toda njihove vire lahko najdemo v protestantski askezi. 1980. t. Hoy. najprej preu~imo vpra{anje telesa in u~inke oblasti nanj” (Gordon. To interpretacijo imamo lahko za “sociologizacijo” Foucaultovega dela o discipliniranju. kot interpretativna strategija sociolo{ka orientacija do Foucaultovega dela ni nelegitimna. fragmentiranega. . Potemtakem lahko identificiramo analize posebnosti `iv~nega. da. 58). Medtem ko so nadzorstva nad populacijami bila zdru‘ena s pojavi demografije in na~rtovanja mest. da so bila racionalna nadzorovanja telesa in populacij odgovori na urbano krizo poznega 18. Turner izjava sodobne medicinske tehnologije glede reprodukcije teles (Kroker et al. 1989.i. Ko je pojasnjeval materializem v marksizmu. Seveda je Foucault tej interpretaciji dal zelo trdno podlago. in 19. da “veliki demografski razmah v Zahodni Evropi” (Gordon. predvsem mo{ke homoseksualnosti. Ta zaposlenost s telesom in populacijo kot “mestoma. Skratka. tako za strukturo mikropolitike uravnavanja telesa kot za makropolitiko nadzorovanja populacij. [tevilni pisci so te bolezenske kategorije analizirali kot problem dru`benega nadzora (Brumberg. anoreksi~no histerijo. Lemert in Gillan. Foucault se je zelo zanimal za oboje. 1980. medicinsko predpisanih na~inih zdravljenja. Z umestitvijo Foucaulta v sociolo{ki in zgodovinski kontekst je mo~ dokazati. devi{ko bolezen in mnoge druge bolezni -. med javnim in zasebnim prostorom.Bryan S. 139). ki jih lahko interpretiramo kot simptome sprememb odnosa med spoloma. nizacija oblasti nad `ivljenjem” (Faucault. 137-8). je usmerjanje notranjega in zunanjega telesa zahtevalo posege psihologije. 1984). spolnosti in resnice v njegovem delu. “Problem” `enske spolnosti je bil predmet razprave znotraj skupnega vpra{anja spolnosti. klini~ne medicine in kriminologije (Turner. toda sam je proti koncu svojega `ivljenja spoznal vzporednico med svojim zanimanjem za nadzorovanje in zaporni{ko dru`bo ter Adornovim konceptom “administrativne dru`be” (Jay. Sam se bom osredoto~il samo na probleme telesa. stoletja kot odgovorov na posebne probleme urbanega nadzorstva. preden spro`imo vpra{anje ideologije. dela vednost o “populaciji” za bistveno potezo nadzora urbanega prostora. agorafobijo. 1981. je zapisal: “Spra{ujem se. ~e ne bi bilo bolj materialisti~no..

Na primer: organizirani. nacijo nevroze. 1974). Spri~o kemi~ne vojne. ki si jo je jedro marksisti~nega konceptualnega aparata prizadevalo razumeti. prizadevanje za racionalnost kot podlago politi~ne identitete. da globalne katastrofe. mu~enje teles z elektro{oki Egona Schieleja. kako je bila kriza avstrijskega imperija v poznem 19. ki jih je ustvaril Dunaj . namre~. da imamo danes opraviti z natan~no isto kombi- HENDIKEPIRANO TELO ALI TELO KOT HENDIKEP . Zaradi {tevilnih razlogov torej devetdeseta leta 20. Klimt -. kot je holokavst.Novej{a dognanja v teoriji telesa boje Avstrije (Oxall et al. Freud. je sociologija te politi~ne strahove prevzela v okviru apokalipti~nih teorij o invazijah teles (Kroker in Kroker. Obdani smo z novo vrsto voja{kih metafor. ki je v prej{njem stoletju proizvedla Schopenhauerjev fatalizem. v veliki meri prenehala obstajati. Nismo se preselili le v dobo postmodernizma. Berlinu in na Dunaju. in prav na Dunaju je Hitlerja zgrozil pogled na etni~no pestrost Poljakov. Splo{no raz{irjen je sedaj sum. Evropska kriza v devetdesetih letih 19. Verjetno bi morali spor med modernisti in postmodernisti razumeti prav v kontekstu omenjene globalne krize. 1987). ki se nana{ajo na aids (Sontag.Mahler. Stuart Hughes (1959) v svoji sedaj nekako prezrti uspe{nici o evropski intelektualni zgodovini v letih med 1890 in 1930 (Zavest in dru‘ba. nihilizma in kulturnega obupa. v postmodernizem in postfordizem. antisemitizem in rasizem ter razdrobljenost in odtujitev ‘ivljenja v urbanih industrijskih dru‘bah. Srbov in predvsem na “ve~no gobo” (Spaltpilz) @idov. ki bi ga lahko imenovali politika zastra{evanja. Ob obsodbi. da svoje dobe nimamo le za posebno nenavadne. kot da je marksizem kot znanost o krizi zgodnjega kapitalizma blizu izumrtja. Wittgenstein. da so se filozofi dru‘benega za pogled na na{e apokalipti~ne ~ase vse bolj zatekali k Nietzscheju. Kot je bilo pri~akovati. 113 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .. Consciousness and Society). ^ehov. stoletja. je komaj presenetljivo. stoletja se je strnila in odvijala v Parizu. uni~enja naravnega okolja. da je realnost samo u~inek dolo~enih gramati~nih struktur ter da lahko re{itev za etni~no in kulturno razdrobljenost moderne dru‘be i{~emo verjetno v radikalni rekonstrukciji Gemeinschaft. Le pomisliti moramo na intelektualce. ker obstaja sum. da bi nadzorovale medicinsko tehnologijo ali medicinske izdatke. {e zlasti zato. voja{ko bojevanje. Mad‘arov. temve~ da so v resnici primarna in vsakdanja ilustracija instrumentalnega racionalizma v praksi (Bauman. 1989). Kot je dokazoval H. marve~ tudi za neprimerljivo v prodornosti in globini njene krize. njena sekularizacija in nihilizem. Odkar je dejanskost. prepri~anje. freudovsko psihoanalizo. Sorelovo vizionarsko politiko ter slavljenje dekadence pri Baudelairu. stoletju v ve~ pogledih vneti{~e sodobnega po‘ara. dionizi~no umetnost avstrijske Saga dru`be (McGrath. Zdi se. ki grozi. da krizo dejansko povzro~a ista instrumentalna racionalnost. Druge podobe moderne krize so pri{le iz Berlina (Simmel jih je opisoval v svojih esejih o kulturni tragediji) in iz Pariza v skicah iz zapiskov Walterja Benjamina Das PassagenWerk (1982). je telo spet postalo apokalipti~no. ne postavljajo pod vpra{aj le razuma. stoletja odlikuje terminalnost (bolj v medicinskem kot v kronolo{kem smislu). 1989). v katerem postane `ensko telo simbol kulturne krize. potem prav tako razgrinja pogled na (ponovno) odkritje telesa v 80-ih letih tega stoletja. Ta kulturni kompleks je imel BuciGlucksmann (1984) za obliko poznega baroka. epidemije HIV-a in aidsa. 1987). staranja populacij severne Evrope in o~itne nesposobnosti nacionalnih vlad. da nas bo pogoltnila. niso nenormalna ali sprevr‘ena digresija v razvoju zahodne racionalnosti. da ni ni~ ve~ jasno. je videti. ^e ta pripomba odpira verodostojno interpretacijo seksualizacije telesa devetdesetih let 19. Dunaj je ustvaril tudi Theodorja Herzla. da spoznamo. Baudelairovo dekadentno poezijo in splo{no nihilisti~no naziranje. urbani delavski razred v zahodnem kapitalizmu upada v absolutnem in relativnem Findesieclovska telesa Najbr‘ smo ljudje nagnjeni k temu. Ve~ino tém dvajsetega stoletja so si najbr‘ najpopolneje zamislili v talilnem loncu habsbur{ke monarhije: analizo nezavednega in vlogo iracionalnega v kolektivnem ‘ivljenju. Na{o dobo je prepri~ljivo in zavestno prizadela njena lastna modernost. ali bo odvisnost od ~love{ke racionalnosti na~eloma zadostovala za odgovor na to globalno krizo. marve~ tudi v postindustrijsko dru‘bo. Hrvatov. temve~ prav temelj civilizirane dru‘be.

ali natan~neje. 1971. S tem upadanjem so povezane tudi globoke spremembe v politiki in kulturi vsakdanjega sveta kapitalizma (Gorz. ko smo se pozabavali z mo‘nostjo. Kot teoretiki dru‘benega imamo vsekakor posebno empatijo do tega ~asa. trgovsko mestno oblastjo. bolj kot fantazije Saint-Simona. ki je hotela stari red ubraniti pred individualizmom. da bodo logi~no izhajajo~e politi~ne nestabilnosti zamajale s potresno mo~jo tudi Zahod. stoje~ih na samem robu globalnega procesa). stoletja. organizirano brutalnost dogodkov na Trgu nebe{kega miru. ki je. ustvarilo sociologijo kot organizirano disciplino. 1988). sku{ala je osvojiti srca in domi{ljijo ljudi. verjetno morali nadaljevati iskanje vzporednic in analogij. v Jugoslaviji in na Mad‘arskem. da so morda prav temelji realnosti vpra{ljivi? Odgovor je: baro~na kultura (v [paniji. Touraine. Za zdaj {e ni jasno. balkansko etni~no nasilje v dr‘avah Sovjetske zveze. Prav zadnje desetletje prej{njega stoletja je bilo tisto. srednji in ju‘ni Evropi). ki jo je ustvarila poplava kmetov. ker ‘ivijo v ~asu tega posebnega preobrata.Bryan S. predvsem v prvi polovici 17. protestantizmom. kako oz. . Franciji. ter pred mno‘ico. pa ‘e za~enjamo odkrivati vzporednice z devetdesetimi leti 19. 1988). alienacije in tovarni{kega ‘ivljenja. 1989). pred idejo. neizbe‘ne usode. ali lahko organizirani komunizem pre‘ivi erozijo partijske avtoritete na Poljskem. da so tudi ljudje drugih epoh lahko predstavljali sebe v kontekstu globalne krize. Nem~iji. da bi dru‘beni red lahko temeljil na dru‘beni pogodbi. Turner smislu. je jasno. da imamo heglovsko zavest o sebi kot modernih. Turner. ko se razkriva svetovna zgodovina (v smislu. pravzaprav urbanizma kot na~ina ‘ivljenja. kdo bo moral odpla~ati odstranitev stalinizma (Holton in Turner. stoletja. in sicer v interesu hierarhi~ne in avtoritarne oblastne skupine. zato so jo temu primerno 114. racionalizacije in birokracije. krize dru‘bene kontrole. zna~ilnosti mno‘i~ne kulture urbanega ‘ivljenja. Kljub temu. toda ~eprav bi konservativni politiki prenagljeno in naivno slavili. ^eprav je moderna teoretska kriza lahko kriza marksizma. Sledila je protestantski reformaciji. ki si je prizadevala zavarovati Evropo pred popolnim kolapsom. Prisiljeni smo ‘iveti v zanimivem obdobju. vendar pa ima lahko prihodnost ponovne nem{ke zdru‘itve poguben vpliv na dolgoro~ni mir v Evropi. 1982. stoletja. Baro~na mentaliteta je svet razumela kot izmi{ljeno okolje. Sociologija je s svojim raziskovanjem samomora in anomije. da se lahko drugi komentatorji nagibajo k temu. Vendar pa bi zdaj. razkritja partijskih korupcij v Sibiriji ali gospodarski kolaps Vzhodne Evrope. H E N D I K E P I R A N O T E L O A L I T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . in karakterologije kapitalizmabolj kot katerakoli druga dru‘bena disciplina vnaprej za~rtala {tevilne filozofske debate 20. Konservativni analitiki so se zasebno in tudi druga~e tola‘ili z odhodom Erica Honeckerja z oblasti v NDR. urbanega razkroja ter imela ob~utek. pa {e ni jasno. Morda smo se ‘e preselili v dobo findesieclovskega socializma (Jay. Katera druga epoha se je zavedala “svetovne” krize. da se imajo za posebej privilegirane. ki se je zavedala krize absolutizma. pri{lekov v evropskih mestih. Sociologija je postala bistvena sestavina moderne Angst. .

v tehnolo{kem sistemu. zidanje bahave arhitekture). 1955. ki postavlja pod vpra{aj umetnikovo in {ir{e vlogo intelektualca v dru‘bi. Bernini je izdelal estetiko eroti~ne iluminacije kot medija. ^eprav se je doba baroka imela za moderno. na katerega so sprva vplivali Michelangelo. 115 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Da bi presekal prostor med umetni{kim objektom in subjektom gledalcem. knjiga knjig in estetsko vesolje oblikovnih mo~i v stalnem (ne)ravnovesju” (Buci-Glucksmann. v Poussinijevem Pastoral in prav tako v Velazquezovi javni umetnosti. monade so sistem zrcal. Tereziji. avtoritarne dru‘be. pravzaprav eroticizma. Ni presenetljivo. da je nase gledala kot na moderno. 142-76) in Velazquezove slike. Prvi~. Premislimo na primer Leibnizovo doktrino o temeljnih substancah univerzuma. ki je merila na ohranitev hierarhi~ne. gradbeni{tvo in umetelnost. potem nauk o monadah vsebuje idejo o tekstualni naravi realnosti ali to~neje o osrednjosti optike . Ideja o permanentnem. To je bilo poduhovljenje ~utnega telesa v slu‘bi tako duhovnega razvoja kot politi~nega nadzora. mesnata in nabuhla kme~ka telesa. Caravaggio (1571-1610) je tako poudarjal ogromna. “Svet je hkrati zrcalo zrcal. Celoten sistem univerzuma je sestavljen iz neskon~nega {tevila monad. Njegova skulptura Ekstaza sv. kot je omenil Benjamin v svoji {tudiji o nem{ki ‘aloigri.155-60). tipljivo mesenost. ^e ta interpretacija Leibniza dr‘i. “naravnem redu” je bila izzvana. skozi katerega Bog vstopa v svet (Buci-Glucksmann. Opraviti imamo s ~utnim efektom in afektom. skupen je prelom med visoko in ljudsko kulturo. stoletja. Na kratko.Novej{a dognanja v teoriji telesa o~arali ~as. imeli so izrazit smisel za izume. namre~ o monadah. Tretji~. ru{evine. so baro~ne elite uporabljale kontrolne tehnike (stimulacija razumnosti. 1986. kremasto. Maria della Vittoria je sijajen primer baro~ne ~utnosti. Leibnizova Monadologija in teodicejska doktrina o najbolj{em od vseh mo‘nih svetov (Turner. da je bila moderna ali to~neje. ki so presekali prostor med umetni{kim delom in gledalcem. je barok z vna{anjem ~utnosti v ospredje u~inkov ~love{ko telo naredil za oblin polno. Baudelairovim nihilizmom s konca 19. Benjaminovim “sociolo{kim” pisanjem o sodobni umetnosti in “primitivnim” simbolizmom Paula Kleeja. {lo je za obliko perspektivizma. Nekatera lahko preletimo.100-1).in s tem perspektivizma . je s~asoma postal mojster baro~nih u~inkov. ki je vklju~en v duhovno slu‘bo Cerkve. Z igranjem na ~ustva in z me{anjem razli~nih tradicij in stilov so baro~ni umetniki izzivali razlikovanje med visoko in nizko kulturo. stoletja. da je barok kultura u~inkov (Miller.v Berninijevi Sv. 1986. Barok odpira vpogled v dileme in vpra{anja 20. Gianlorenzo Bernini (1598-1680). higienske cerkve severne. Terezije na oltarju v cerkvi S. 1981. Tako “so ljudje baroka navsezadnje ocenjevali sebe in svojo dobo kot ’moderno’” (Marvall. 1986. Toda ~emù vztrajati pri baroku? Kot je dokazal Buci-Glucksmann (1984) v Baro~nem umu (La raison baroque) lahko odkrijemo ~udovite vzporednice med krizno kulturo 17. manipulacija z mno‘i~nim tr‘i{~em. Njegov vpliv na Rembrandtovo delo Anatomija dr. 1949). V baro~ni religiozni umetnosti je vpeljana v igro naslada telesa zoper puste. ki odsevajo univerzum. ^eprav ima barok povr{inske zna~ilnosti konzervativizma kot vodene kulture. dekadenca in okoli{~inskost pojavov (Maravall. stoletja. V visoki umetnosti baroka vedno najdemo ki~ . spektakelska kultura. 79). fasciniral (umeten in naraven) razpad kot veli~astna alegorija melanholi~ne razse‘nosti ~love{kega bivanja (Benjamin. razpadanje. Odlo~ilno za baro~no mentaliteto je seveda. ki je zavoljo ~ustev in u~inkov me{ala svete in posvetne teme. so njena estetska na~ela v resnici pogosto napovedovala postmoderne pristope. Zna~ilne osebnosti in téme so bile Hamlet (v prizoru na pokopali{~u). Drugi~. Monadologija je izra‘ala tako filozofski kot estetski princip baroka. Tulpa ali HENDIKEPIRANO TELO ALI TELO KOT HENDIKEP . Baro~ne umetnike je. ki odsevajo univerzum in ki vsebujejo njegove mo‘nosti (pojma zaznave in ‘eljnosti v Leibnizovi terminologiji). s katerim se pola{~amo sveta. nove usmeritve in podmene. Ideologi baroka so imeli resni~en ~ut za mno‘ico ter njeno pripravnost za manipulacijo kot mo~ tako za spremembo kot za dru‘beno ureditev. ki so zahtevale nove naravnanosti. Anatomija melanholije (The Anatomy of Melanholy) Roberta Burtona. da so njegova ‘e naro~ena dela cerkvene oblasti pogosto zavrnile prav zaradi njihove premajhne dekorativne vrednosti. 1986). protestantske Evrope. smrt. vendar le v pogledu. antika in Caravaggio.145).

^isto ob koncu baroka so se srednji razredi obrnili stran od velikega javnega spektakla in rokoko je hitro vzcvetel kot izumetni~en stil notranjih dekoracij. ~e bo pri{lo do postpostmodernizma. se mi zdi. ~eprav bi tako svarilo imelo veljavo prima facie. . Velika kraljevska razkazovanja javnega baroka so se spremenila v prikupne prizore fates d’amour Jana Watteauja (1684-1721). obilnega mesa. da lahko branim to vzporednico. da bi bilo. vrnil k obrazu Inocenca X. je izjemno uspe{no ujela ~utne. Ti vodilni umetniki baroka so telo uporabljali za to. . resno pozivanje politike. toda v protestantskih de‘elah severne Evrope je bil vpliv baroka vendarle ubla‘en. zveden na opazovalca. in ki bi moralo biti igrano tiho ali celo pianissi- 116. stoletja in z dokazovanjem. ^etudi bi bilo preprosto napa~no trditi. ki je bilo podobno Troetschovi koncepciji misticizma. Inocenca X. bolj kot udele‘enec. Francis Bacon (Boyne. ~igar slika pp. Ena od zna~ilnosti politi~nega ‘ivljenja v obeh. H E N D I K E P I R A N O T E L O A L I T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da zahodni kapitalisti~ni svet temelji na absolutizmu. Demokracija gledalcev bi lahko bila v tem smislu moderna razli~ica baro~nega decizionizma. V teh slikah ni stroge klasicisti~ne lepote. Predlagal sem nekatere vzporednice med baro~no in postmoderno mentaliteto. 1988). Baro~ni stropovi se cedijo od ro‘natega. ki je za uravnavanje mednarodne trgovine prek obsega menjave terjal dr‘avne posege. kar lahko imenujemo decizionizem. barvi in kakovosti pa lahko najbolje vidimo v Rubensovih (1577-1640) mitolo{kih prikazih (Ugrabitev Leukipovih h~era ali Parisova sodba). Drug primer. da se je eden najvznemirljivej{ih umetnikov 20. npr. Posledica je bila centralizacija oblasti in pojav tega. stoletja. a v precej druga~nem jeziku. erotizem Otta Grossa ali omikanje osebnega notranjega ‘ivljenja. temve~ ‘enska iz me{~anskega okolja razkazuje virtualni delirij mesenosti. Zato je bilo primerno. perverzno vle~i to primerjavo predale~. da si je barok prizadeval dose~i mno‘i~ne u~inke s ~utnim vzburjanjem. Seveda lahko ugovarjamo. zastra{ujo~e. da bi dosegli nenavadno ‘ive mno‘i~ne u~inke. Turner @enska v vodi je bil znaten. mrke poteze njegovega obraza. ki sem ju posku{al na hitro ponazoriti z napotki na mno‘i~no kulturo urbanega 17. in sodobni dr‘avljan je pogosto. ^e je primerjava baro~ne dobe in postmodernizma sprejemljiva. Ti kulturni odgovori so vklju~evali vrnitev h konvencionalni religiji. je rast obse‘ne politi~ne birokracije v modernih demokracijah predstavni{tvu dala klju~ni pomen. da je bilo na razdrobljenost. kar zadeva ekonomijo in politiko. v delu Vermeerja van Delfta (1632-75).Bryan S. Ponovno si smemo priklicati v spomin Webrovo dokazovanje. Toda. je Velazquezovo delo (1599-1660). potem bi se lahko za~eli spra{evati. Ves obseg baro~nega vpliva v razmerjih. Absolutisti~na oblast je bila odvisna od policije in merkantilizma. baro~nem in sodobnem ‘ivljenju je centralizacija oblasti in {irjenje birokracije. U~inkovito demokrati~no sodelovanje v Evropskem parlamentu preprosto ni mogo~e. in da je s kri~e~im izrazom na pape‘evih ustih izni~il njegovo ontolo{ko zavarovanost. odtujitev in racionalizacijo dru‘be mo‘nih ve~ odgovorov.

R. London: Hutchinson. Brighton: Harvester Press. Zygmunt (1989) Modernity and the Holocaust. Baudelaire à Benjamin. BATAILLE. BRUMBERG J. BENDIX. (1967) The Social Construction of Reality. (1959) Life Against Death: the Psychoanalytic Meaning of History. Berkeley: University of California Press. DOUGLAS. Cambridge: Cambridge University Press. Cambridge: Polity Press. str. Henderson on the Social System. P. T. 2 zv. M. H. Paris: Editions Galilee. London: Verso.). (1973) Natural Symbols: Explorations in Cosmology. Culture & Society. N. in RABINOW. J. Essays in Honour of Edward Shils. BROWN. Theory. N. (1976) The Cultural Contradictions of Capitalism. ki so jo opisali Robert Bellah in njegovi kolegi v Vedenje srca (Habits of the Heart. M. HENDIKEPIRANO TELO ALI TELO KOT HENDIKEP . SULLIVAN. Martin’s Press. Ben-David and T. ~eravno more~ zaklju~ek diskusije med modernizmom in postmodernizmom. L. R. (1959) The Heritage of Symbolism. BARKAN. Chicago: University of Chicago Press. de (1962) Must We Burn Sade? London: John Calder. C. BARTHES. M.. Culture and its Creators. (1970) Purity and Danger: an Analysis of Concepts of Pollution and Taboo. Richard. (1988) Fasting Girls: the Emergence of Anorexia Nervosa as a Modern Disease. (1970) Evolution and Society: a Study in Victorian Social Theory. G. L. London: Allen Lane. (1965) ‘Arnold Gehlen and the theory of institutions’. in HORKHEIMER. ARDREY. C. (1966) Love’s Body. (1987) The Psychoanalysis of Fire. BENJAMIN. London: Macmillan. Frankfurt am Main: Suhrkamp. R. Harmondsworth: Penguin Books. Clark (ur. BENJAMIN. L. Cambridge. (1970) L. (1977) Sade/Fourier/Loyola. Paris: Galilee. M. H. Ann and Tipton. v: J. (1986) ’Love’s labours lost? A sociological view’. C. Javnost bo spremenjena v areno organiziranih mnenj in privatiziranih ob~utkov. MADSEN. (1984) La raison baroque. W. DREYFUS. (1955) Ursprung des deutschen Trauerspiels. J. (1984) Michel Foucault. BAUMAN. N. BERTILSSON. (1984) Theory of the Avant-garde. BOWRA. BOURDIEU. 117 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . (1986) La folie du voir. BUCI-GLUCKSMANN. BELL. and LUCKMANN. BOYNE. W. (1988) ’The art of the body in the discourse of postmodernity’. A. Robert N. London: Virago. W. BUCI-GLUCKSMANN. M. New Haven: Yale University Press. London: Marion Boyars. CARTER. BACHELARD. (1985) Habits of the Heart: Individualism and Commitment in American Life. (1979) The Decorated Body. in HUSSAIN. O. BRAIN. P. M. S. (1979) Dialectic of Enlightenment. Social Research. BÜRGER. de l’esthetique baroque. (1975) Nature’s Work of Art: the Human Body as Image of the World. London: Heinemann Educational. (1971) The Territorial Imperative. G. (1979) The Sadeian Woman: an Excercise in Cultural History. P. T. Beyond Structuralism and Hermeneutics. BARBER. (1987) Eroticism. (1982) Michel Foucault. and KELLNER. 32: 110-15. L. 3(2): 19-35. Morda bodo dileme in izzivi postmodernizma v na{i dobi psiholo{ko prezahtevni in prenevarni. BERGER. (1977) ’Province and metropolis: the case of eighteenth-century Germany’. B. London: Collins. BERGER. London: Jonathan Cape.. (1984) Distinction: a Social Critique of the Judgement of Taste. 1985). BURROW. A. 119-49. Chicago in London: University of Chicago Press. London: Quartet Books. (1982) Das Passagen-Werk. London: Routledge & Kegan Paul. BROWN. Middletown: Wesleyan University Press. SWIDLER. Minneapolis: University of Minnesota Press. BEAUVOIR. STEVEN M. DOUGLAS. P. Harmondsworth: Penguin Books. New York: Random House. D. R. COUSINS. MA: Harvard University Press.Novej{a dognanja v teoriji telesa mo. Rokokojski individualizem in kultura ~ustvovanja bi lahko bila primeren. O. 5(2-3): 527-43. W. P. M. Prevedla Jasna Kamin LITERATURA ADORNO. J. BELLAH. v tem primeru bo morda postmoderni barok nadomestila privatizacija dru‘benega. Frankfurt am Main: Suhrkamp. New York: St. Theory. Culture & Society. R.

(1988) Fin-de-siécle Socialism. American Journal of Sociology. R. Don Mills. 25. (1975) Durkheim. 4(2-3): 33961. KROEBER. Melbourne House. (1988) Politics. A. Chicago: University of Chicago Press. GORDON. (ur. (1986) ’In the Empire of the Gaze: Foucault and the denigration of vision in twentieth-century French thought’. (1982) ’The body in consumer culture’. (ur. FOUCAULT. FOUCAULT. (1956) ’Conditions of successful degradation ceremonies’. Cambridge: Polity Press. junij. London: MacGibbon & Kee. H E N D I K E P I R A N O T E L O A L I T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . GEHLEN. A. (1987) ’On human beings and their emotions: a process-sociological essay’. FOUCAULT. 1. Cambridge: Polity Press. JAY. . Culture & Society. J. Cambridge: Polity Press. A. M. Interviews and Other Writings 1977-1984. 17. in TURNER. Theory. (1957) The King’s Two Bodies. H. A. (1923) Anthropology. T. (1958) ’The concepts of culture and of social system’. in WOOLEY. 1(2): 18-33. Oxford: Basil Blackwell. New York: Associated Faculty Press. London: Routledge. a Critical Reader. S. (1984) Adorno. (1988) ’Was ich unter Zivilisation verstehe. M. HOLTON. Antwort auf Hans Peter Duerr’. Ontario: Oxford University Press. (1950) Totem and Taboo. London: Fontana. M. The Structure of Disorder in the Anatomy of Melancholy. Culture & Society. P. FAUST. 23: 582-3. (1963) Primitive Classification. New York in London: Routledge & Kegan Paul. v: David Couzens Hoy (ur. HIRST. R. STUART (1959) Consciousness and Society: The Reorientation of European Social Thought 1890-1920. A. JAY M. S. ELIAS. del: an Introduction. (1988) Max Weber: Essays in Reconstruction. Sex and Pornography. HERTZ. NJ: Princeton University Press. in KROKER. Transformations of an Illusion. M. KROEBER. HENNIS. J. (1963) Vom kosmogonischen Eros. FREUD. The Definitive Guide to the Postmodern Scene. in HEPWORTH. London: Routledge. L. B. New York: Cohen & West. London: Routledge & Kegan Paul. Q. (1987) Body Invaders.). L. Philosophy. KANTROWICZ. (1987) The Philosophical Discourse of Modernity. ELIAS. 1(3): 85-92. str. FEATHERSTONE. (1984) The Constitution of Society: an Outline of the Theory of Structuration. Culture & Society. M. A. E. L. Bonn: Bouvier. GIDDENS. N. London: Heinemann Educational. D. A. 2. JAY. N.. del. London: Routledge & Kegan Paul.Bryan S. R. Oxford: Basil Blackwell. Princeton. (1952) The Nature of Culture. (1982) Social Relations and Human Attributes. H. KUPER. (1980) Michel Foucault. HABERMAS. London: Allen & Unwin. C. Die Zeit. Bernard and Epistemology. (1988) The Invention of Primitive Society. HUGHES. H. A. (1988) Nacktheit und Scham: der Mythos vom Zivilisationsprozeß. KROEBER. M. (1981) Women. Brighton: Harvester Press. M. (1987) The Use of Pleasure: the History of Sexuality. a Critical Reader. KROKER. New York in London: Routledge. GLASSMAN. C. American Sociological Review. (1981) The History of Sexuality. Panic Sex in America.) (1989) Panic Encyclopedia. KROKER. P. New York: Columbia University Press. A. P. B. . in COOK. Theory. Selected Interviews and Other Writings 1972-1977. London: Routledge & Kegan Paul. HOY. (1982) Farewell to the Working Class: an Essay on Post-industrial Socialism. Harmondsworth: Penguin Books. Harmondsworth: Penguin Books. in PARSONS. his Nature and Place in the World. (1986) Democracy and Despotism in Primitive Societies. D. Theory. A. (1989) Max Weber on Economy and Society. (1973) The Dialectical Imagination: a History of the Frankfurt School and the Institute of Social Research 192350. London: Tavistock. M. M. M. FEATHERSTONE. GIDDENS. KLAGES. (1960) Death and the Right Hand. M. (1983) ’The midlifestyle of “George and Lynn”’. GORZ. Foucault. 61: 420-4. GARFINKEL. FOX. A. in MAUSS. New York: Harcourt. M. L. M. prvi in drugi del. 175-204. London: Pluto Press. (1976) The Tangled Web. JAY. London: Macmillian. Berkeley: University of California Press. R. E.) (1986) Foucault. KROKER. Power/ Knowledge. 118. DURKHEIM. Culture. (1988) Man. (1989) Sociology. HIRST. Turner DUERR. P. Frankfurt am Main: Suhrkamp. W.

(1989) AIDS and its Metaphors. K. Culture & Society. Alec (1949) Tradition in Sculpture.. New York: Farrar. (1985) Five Bodies: The Human Shape of Modern Society. London: Studio Publications. str. NIETZSCHE. MARKIDES. Benthall and T. D. Culture & Society. K.. in TURNER. London: Routledge & Kegan Paul. Manchester: University of Manchester Press. D. Strauss & Giroux. G. E. G. SOHN. Berkeley: University of California Press. J. str. Oxford: Basil Blackwell. J. Derrida. H. LEMERT. S. Handbook of Medical Sociology. ROSALDO. London: Routledge. Foucault. Quarterly Journal of Economics. D. Culture & Society. (1980) Untimely Meditations. M. B. 23-52. G. W. K. (1985) The Body’s Recollection of Being: Phenomenological Psychology and the Deconstruction of Nihilism. Ithaca in London: Cornell University Press. J. Chichester: John Wiley. LASH. D. (1982) Michel Foucault: Society Theory and Transgression. Psychological and Health Factors. T. OXALL. A. 48: 511-45. (1987) ’On the civilizing of appetite’. (1971) ’Kant avec Sade’. Mommsen in J. B. in COOPER. O. 4(2-3): 373404. (1988b) ’Nostalgia. London: Macmillan. Theory. T. S. London: Tavistock. London: Collins. Max Weber and his Contemporaries. A. I. OSSOWSKI. D. S. McGRATH.RETHEL. Stanford. Polhemus (ur. (1960) Ideology and Utopia. a Seminar with Michel Foucault. LORENZ. (1963) Class Structure in the Social Consciousness. POLHEMUS. P. F. STAUTH. Paris: Editions de Seuil. str. (1977) Man Watching. London: Routledge & Kegan Paul. MEGILL. in TURNER. (1967) The Naked Ape. STAUTH. L. C. 5(2-3): 509-26. London: Routledge & Kegan Paul. J. Culture & Society. MARAVALL. v: J. Reciprocity and Resistance in Social Life. 59-73. New Haven in London: Yale University Press. (1984) ’Genealogy and the body: Foucault/Deleuze/Nietzsche’. (1974) Dionysian Art and Populist in Austria. 119 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . M. Social. ROSEN. GUTMAN. H. L. HENDIKEPIRANO TELO ALI TELO KOT HENDIKEP .or the invention of a new feminine myth’. S. PARSONS. MARTIN. J. SONTAG. the Otto Gross Circle and eroticism’. SCHUTTE. Antisemitism and Culture in Vienna. (1934) ’Some reflections on the nature and significance of economics’. MANNHEIM. Theory. Theory. G. H. London: Sphere Books. The Body as a Medium of Expression. Chicago: University of Chicago Press. Reeder (ur. Z. Harmondsworth: Penguin Books.). RYCROFT. (1977) Social Systems and the Evolution of Action Theory. New York: Columbia University Press. 5(4): 579610. New York: Dutton. G. (1969) Eros and Civilization. (ur. MORRIS. C. Osterhammel (ur. in GILLAN. Resentment.) (1987) Retirement in Industrialized Societies. POSTER. v: H. (1986) Culture of the Baroque: Analysis of a Historical Structure. C. MARCUSE. London: Allen & Unwin. CA: Stanford University Press.) (1987) Jews. Heidegger. in LAMPHERE. New York: Abrams. G. London: Jonathan Cape.). (1985) Prophets of Extremity: Nietzsche. A Field Guide to Human Behavior. S. in BOTZ. London: Routledge & Kegan Paul. W. PARSONS. New Jersey: Prentice Hall. M. (1979) ’The evolution of social medicine’. M.. New York: Free Press. D. MORRIS. (1966) On Agression. A. (ur. 483-98.) (1974) Woman Culture and Society. A. PELS. (1987) ’Passion as a mode of life: Max Weber. L. M.Novej{a dognanja v teoriji telesa LACAN. MILLER. (1971) Reich. Levine and L. (1978) Social Aspects of the Human Body. in CREBAS. POLLACK. (1988) Technologies of the Self. in HUTTON. Mac RAE. SCHWENTKER. (1988a) Nietzsche’s Dance. 2(2): 1-18. (1978) Critical Theory of the Family. a Critique of Epistemology. A. LEVIN. Indianapolis: Hackett. LEVIN. v: Écrits 11. S. C. S. (ur. London: Methuen. (1988) The Opening of Vision: Nihilism and the Postmodern Situation. Theory. H. (1978) Intellectual and Manual Labour. (1988) ’Carmen . MENNEL. O’NEILL. T. New York: The Seabury Press. An Anthology. v: W. Four Essays on the Advantage and Disadvantage of History for Life. (1984) Beyond Nihilism: Nietzsche without Masks. (1975) ’The body and social metaphor’. S. Freeman. G.). postmodernism and the critique of mass culture’..

Bijleveld. Turner STAUTH. Utrecht: Erven J. TURNER. its Nature and Growth. . . (1926) Religion and the Rise of Capitalism. S. Cambridge. (1988) Status. B. (1961) Lichaam-Ziel-Geest. TIMASHEFF. A. H E N D I K E P I R A N O T E L O A L I T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . (ed. 120. New York: Harcourt Brace. TAWNEY. (1971) The Post-Industrial Society. TURNER. SULEIMAN. MA: Harvard University Press. (1982) ’The discourse of diet’. London: Heinemann Educational. TURNER. Cambridge. van PEURSEN. TURNER. WILSON. New York: Random House. S. S. (1983) Religion and Social Theory: a Materialist Perspective. London: Routledge & Kegan Paul. Culture & Society. B. S. Milton Kaynes: Open University Press. (1984) The Body and Society: Explorations in Social Theory. R. TURNER. S. inleiding tot een fenomenologische antropologie. E. ‘Ludwig Klages and the origins of critical theory’. Tomorrow’s Social History: Classes. Conflicts and Culture in the Programmed Society. Theory. Oxford: Basil Blackwell. A. The New Synthesis.) (1986) The Female Body in Western culture. G. S. B. (1957) Sociological Theory.Bryan S. in TURNER. (1981) For Weber. C. B. B. MA: Harvard University Press. B. S. N. London: New Left Books. O. 1(1): 23-32. TIMPANARO. Theory. (1975) Sociobiology. R. New York: Random House. S. TOURAINE. H. (1975) (1975) On Materialism. Essays on the Sociology of Fate. S. Culture & Society.

temve~ jih morajo ljudje uresni~evati sami. Gre za t. kolikor jo bo javnost s svojimi artikuliranimi in institucionalno organiziranimi zahtevami k temu silila. mislimo na tiste. (1984). kar je narejeno za u‘ivanje. za u‘ivanje samega sebe.i. vemo pa tudi. po{kodb ali prirojenih okvar prikraj{ani za nekatere telesne izku{nje in morajo za obvladovanje prostora in svojega telesa uporabljati razli~ne pripomo~ke. bolezni. 39-45. o katerem ‘elimo na tem mestu spregovoriti. str. Habermas i problem dru{tvene emancipacije”. da bo v tej smeri naredila natanko toliko. posttradicionalno socialno integracijo.2 kjer organizacije dru‘benih povezanosti ne smemo pri~akovati od vnaprej danih institucij. R. nesre~.Hendikep kot simptom Du{an Rutar Hendikep kot simptom Telo je vedno nekaj. ki se nana{ajo na logiko prostora. To uresni~evanje je tesno povezano s komunikacijo med akterji. Zlasti ‘elimo spregovoriti o nekaterih emancipatori~nih na~elih ter oblikah dru‘benosti. “Marx. ki jih je mogo~e zaslediti med telesno hendikepiranimi1 (mladimi) ljudmi. 1/2.i. 2 Zimmermann. 121 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . J. postmodernih avtorjev. Marcuseja in posegih t. temelji na nekaterih teoretskih konceptih H. ki so zaradi starosti. Theoria. Lacan Problem. Kultura ni civilizacija Vsaj od Marxa naprej vemo. 1 Ko govorimo o telesno hendikepiranih ljudeh. da mora dr‘ava preko svojih institucij skrbeti za varstvo enakopravnosti in svobode dr‘avljanov. ki so ali pa bi HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . kulture in civilizacije.

do katere je tudi v najbolj demokrati~nih dru‘bah pri{lo zaradi integracije kulture v civilizacijo. stoletja opozarjal na nekatere procese. str. kjer je {e mo‘no u~inkovito razdru‘evanje. New Left Review 146 (Julij avgust 1984). Marcuse je v 40-ih letih tehnologijo razumel kot socialni proces. Zgodovinsko vzeto. (1940/41). ki so {e v~eraj predstavljali polje druga~nosti in antagonizmov do vladajo~ih civilizacijsko-tehnolo{kosocialnih procesov. kajti vedno bolj ji je uspevalo integrirati elemente kulture. Jameson. IX. or The Cultural Logic of Late Capitalism”4 postmodernizem razumel kot novo kulturno ma{inerijo poznega kapitalizma z zanjo zna~ilno estetiko odtujenosti in poskusi vzpostaviti kulturno in socialno hegemonijo. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . 45. str. kjer je bilo mogo~e opazovati kontradikcije in konflikte ter artikulirati obto‘be in izra‘ati zavra~anje totalitarizirajo~ih procesov v dru‘bi. prva vedno bolj spreminjala v ideologijo. (1984). H. [e bolj radikalen je bil v 80-ih letih F. 5 Marcuse. 67-77. ugotavlja takrat Marcuse. ki je v svojem prispevku z naslovom “Postmodernism. F.Du{an Rutar morali biti zainteresirani za dialog. nadaljuje Marcuse. se je bolj ali manj zaprl. 414-39. 4 Jameson. Psihi~ni in fizi~ni prostor. ki ka‘ejo na administrativno asimilacijo kulture v civilizacijo. ~eravno tudi kot ideologija ni bila v celoti asimilirana v dru‘bene tehnologije in je ravno v tej poziciji ohranjala mesto. V 60-ih se je proces totalizacije skozi asimilacijo kulture pospe{il . katerega integralni del je vsak posameznik. or The Cultural Logic of Late Capitalism”.”3 Herbert Marcuse je v 40-ih in zlasti 60-ih letih XX. Studies in Philosophy and Social Sciences. “Komunikacijska dejavnost kot vrednostno reflektirana socialna koordinacija definira na~elo interakcijsko-komunikacijskega podru‘bljanja. .tudi zaradi nepri~akovanega razvoja tehnike in tehnologije. . 122. kar je rezultat zelo u~inkovitega vzpostavljanja znanstveno-tehni~ne hegemonije v polju dru‘benega. “Postmodernism..6 Tehnolo{ka civilizacija je bila na vrhuncu svojega razvoja.5 V 60-ih letih je bil pri~a totalizaciji dru‘be. str.7 Bolj kot kadarkoli prej je 3 Ibid. ko se je za~ela kultura integrirati v tehnologijo dru‘benega. “Some Social Implications of Modern Technology”. se je v tistem trenutku.

spektakel. postalo je . po~itnic. (ur. brezmejen niz aktov. str. 10 Polan. civilizacija pa polje manualnega dela. nobene oporne to~ke. kjer ljudje nimajo na voljo nobene mo‘nosti za interpelacijo in reprezentacijo samih sebe. da je ideologija najmo~nej{a natanko tam. da nimamo ve~ opraviti z 6 Marcuse. da ljudje.9 Tudi Jameson se je strinjal. relaksacije. omogo~a le lebdenje.. ki ‘e po svoji naravi odpirajo prostor avtonomije in skrbijo za ohranjanje privatnosti. 192. ni ve~ nobene to~ke. V nasprotju z Althusserjevo teorijo ideologije kot interpelacije. Daedalus. je Marcuse spoznal. ta armada delovne sile. Ibid. z vidika kapitala. reprodukcijo in ekspanzijo. ne ponuja nikakr{nega mita. Ibid. ^lovek ni svoboden. “Remarks on a Redefinition of Culture”.Hendikep kot simptom postal opazen na~in prevajanja idej.. ekstazo. najbolj funkcionalno. 123 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . svobode. 94. vzvi{enosti. str. saj je vsaka ‘elja ‘e vnaprej zadovoljena. nimajo nobenih mo‘nosti za interpelacijo. There is no narrative position. je neskon~en. kajti ta diskurz sploh nima meja. ki jo ljudje v svojih socialnih interakcijah izmenjujejo kot vsako potro{no dobrino. ~e ljudje niso nikjer zastopani. {e ve~. dela. kajti. da so bila {estdeseta to~ka preloma v razmerju med kapitalizmom in kulturo . Prevajanje je potekalo v smeri edukacije.. le‘ernosti. socialni status ljudi je vedno bolj odvisen od koli~ine potro{ene in konzumirane svobode in kulture. popolnoma asimilirana v civilizacijo. 7 8 9 Ibid. se ‘elja sploh ne more vzpostaviti. razpr{enosti in nenehnih sprememb. 194. od koder bi bila interpelacija sploh mo‘na. narave in operacijskega mi{ljenja. pi{e Marcuse. duha in neoperacijskega mi{ljenja. Kulturna in socialna hegemonija se u~inkovito vzpostavlja in je mo‘na le z asimilacijo v znanstveno-tehni~ni stroj. kajti spremembe se ‘e dogajajo. kjer se nih~e ne spra{uje po svoji ‘elji. D.. ker ~lovek ne tr~i na mejo. str. Paradoksalnost tak{ne situacije se najlep{e ka‘e v vse ve~ji odsotnosti kakr{ne koli vitalne potrebe po dru‘benih in socialnih spremembah. delovnega dne. nesvobode. A. (1965).na mesto produkcije je stopila reprodukcija. (1988). morda je. Tako se zdi.). ni mo‘nosti izbire.10 Kultura. medtem ko ju ideologija potrebuje za maskiranje odtujenosti ljudi. Znanstvena in tehni~na dominanca nad vsakdanjim ‘ivljenjem se tako ka‘eta kot kulturna dobrina. saj ni vela.8 S tem je izginila tudi razlika med civilizacijo in kulturo. kjer kultura pokriva polje intelektualnega dela. v katerega je potopljen. tako na delovnem mestu kot v “prostem ~asu”. 190-207. 196. v: Kaplan.a vehicle of adjustment. ker je izbira vedno ‘e narejena. Ko se poru{ijo vse meje. H. str. Zato se ~lovek tudi ne soo~a z omejenostjo in nemo‘nostjo diskurza. E. ki kulturo in socialno ‘ivljenje potrebuje le kot transmiter za svoje pre‘ivetje. “Postmodernism and Cultural Analysis Today”. HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . neguje in perpetuira logiko bornirane inkoherentnosti. in sicer tako hitro.

planirati ter prera~unavati po veljavnih te~ajih. V takem primeru. 4447... str. tako. (1985). 124. ni je mogo~e delati. Kultura je vedno Postmodernism and It's Discontents.”. da se pove~uje polje brez eksploatacije. ali pa tako. K.. Kultura je nekaj resnega samo. 14 Ibid. str. str. na to nas je opozoril Marcuse. je prese`ek. Naloga kriti~ne in refleksivne misli je zato povsem jasna: “. sleherne ‘elje in hotenja. 83/84. ~e je “neuporabna”. temve~ s ~lovekom. ki s spekulacijami {e vedno ne ve kaj po~eti.14 Z asimilacijo kulture v civilizacijo je kultura postala funkcionalna. 57. kar je ustvarila ~love{ka dru`ba). zato nikoli ne more biti “celotni sistem materialnih.15 in {e manj tisto. saj lahko tehnologijo vedno uporabimo vsaj na dva med seboj povsem razli~na in nezdru‘ljiva na~ina. ampak je u~inek subjektove igre. uporabna. bede in trpljenja.namesto reprodukcije bi se morala pove~ati produkcija kot polje svobode in avtonomnosti. oropanim sleherne vsebine. 197. Kot (5). sleherne intence. Wittfogel. Kultura je po drugi strani lahko resno po~etje samo v primeru. 197 in naslednje. “O proletarski kulturi”.. 13 Ibid. . H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Marcuse se je postavljal na to drugo stran in dejal: “This would be a civilization which has become culture. je seveda odve~ ponavljati. str. ki je Marcuse ni ‘elel zanemariti. da se pove~uje beda mnogih na ra~un nekaterih. kot je pisal K.”11 Tehnolo{ka racionalnost Razvoj tehnolo{ke racionalnosti pa ima kljub temu neko prednost. izrabljena in neuporabna spekulacija.Du{an Rutar ‘ele~im subjektom. zato jih sku{a predelovati v smislu tistega: “spodobilo bi se. proizvajati in {e manj na~rtovati. dobila je svojo menjalno vrednost.. socialnih. str.”12 Gre torej za obrat. medtem ko se neprevedljivi reziduum obravnava kot zastarela. ne pa na~inu. ki jih ustvari neka zgodovinska doba”. ~e se dogaja kot igra. Kultura ni proizvod dela. ki nastaja v polju kulture. ki se uspe institucionalizirati v polju dru‘benega. 196. ^asopis za kritiko znanosti. NY: Verso. 15 Wittfogel. A. kar je hotel Lenin (vse to. 11 12 Ibid. predvsem pa ne ‘eli slu‘iti kateri koli dominantni logiki. nefunkcionalna... seveda no~e postati dominantna. A. kako dru‘ba prevaja koncepte v empiri~no realnost. 45-58. Norma je v tem primeru zavezana individualnosti in avtonomnosti. str. postala je del funkcionalno in kaoti~no urejene civilizacije. kajti kultura ni ustvarjena. to work to conjoin seemingly isolated forms in newly expansive critical frameworks. politi~nih in duhovnih `ivljenjskih form. S tem je prenehala biti kultura. produktivna. ki je ves ~as odve~ in brez vsake teleolo{ke naravnanosti. u~inkovita.13 se vsa prizadevanja usmerijo samo k izbolj{evanju na~inov prevajanja. Normativnost. London. . civilizacija kot polje heteronomnosti in nesvobode bi se morala zmanj{ati na ra~un kulture . Da to prevajanje slu`i ohranjanju profitne stopnje kapitala.

Odpiranje prostora ne pomeni lociranja. ki jo vsi posnemajo.Hendikep kot simptom nekaj sekundarnega in ne primarnega. kajti danes je {e tako “nenormalno” obna{anje `e normalno. Vedno odpira prostor. Parafrazirajo~ M. 13-32. 17 18 Kot (5).17 kljub temu da je edukacija kot sredstvo za intelektualno in emocionalno neodvisnost ~loveka prepoznana kot ob~i cilj . Silverman (edit. 125 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki ga ni treba klasificirati. zato tudi osvobajanje ne pomeni prekora~itve meje. str. Telo se predvsem pregleduje. str. (1990). str. 198. temve~ prav obratno. temve~ pomeni opustitev. ne da bi bil pri tem po~etju povsem zadovoljen. 199. Gledanje ima posebno funkcijo. Sodobne oblike totalizacije ne pomenijo zaprtja nekega prostora.”18 16 Taylor. neodvisnost in po`ivilo. celo radikalno opustitev jaza.telo sku{a zmeriti po dolgem in po~ez in ga normalizirati.16 bi lahko rekli: v igri pride do preobilja dvoumnosti in nejasnosti. popraviti in v zadnjem ~asu pripraviti za ~im vi{jo kakovost ‘ivljenja . je `e norma. da v svoji sterilnosti . Prav to preobilje je tisti prese`ek.kot oblika nekonvencionalnosti in nekonformnosti . ki jo tovori s seboj. M. J. Ibid. kajti. “Back to the Future”. da je hendikepirano telo predvsem predmet medicinske obravnave.C. tudi in predvsem tam in takrat. ko gledamo HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . da percepcija in interpretacija telesa zarisujeta in reflektirata pogoje za vzpostavitev (postmoderne) dru‘benosti katere zna~ilnosti smo orisali v prvem delu na{ega prispevka -. ki jih ponuja dru`ba obilja.moramo vztrajati prav pri tej neodvisnosti. NY & London: Routledge. neodvisnost pomeni prav poskus vzpostavljanja meja. za katero je zna~ilno. ker ga ni mogo~e. ki bi lahko upravi~il tezo. saj je prostor neomejen. a prav za to gre. temve~ dislociranje. ko grozi. saj so bizarnosti in ~uda{ka obna{anja prav . ali ~e dovolj dobro napreduje v smeri normalnosti in polnega razvoja. Predpogoj za vzpostavljanje kulturne dimenzije kot aspekta mentalne avtonomnosti subjekta je osvobajanje (liberation). opisovati in asimilirati. kar se po na{em trdnem in v teoriji preverjenem prepri~anju najbolj izrazi v primeru politike ‘enskega telesa in hendikepiranega telesa.Taylorja. gleda torej. da se bo ta popolnoma zaprl. treba pa ga ni zato. ne pomeni afirmacije jaza in vse krame.iz telesa predvsem izganja dimenzijo u‘itka.ali pa prav zaradi tega . na margini. v: H. Postmodernism Philosophy and the Arts.). C. Politika telesa Politiko telesa bomo sku{ali razumeti na na~in.zapovedana. pi{e Marcuse. ~e z njim ni kaj narobe. “Onstran zastora tehnolo{ke racionalnosti ljudje sprejemajo univerzalno heteronomnost kot svobodo. je vedno lahko samo v ozadju. Seveda je neodvisno v brezmejnem spektaklu nekaj paradoksalnega. Ni treba posebej poudarjati. ob straneh. ki jo postavlja totalizacija..

koliko se pacient trudi ugoditi tej zahtevi. ~eravno ne bi mogli re~i. M. amiotrofijo.19 Sterilnost se mora pojaviti tudi pri pacientu. Na tej stopnji bi ‘e lahko tvegali in rekli. zato se lahko vpra{amo. Zasleduje se namre~ u‘itek telesa. telo ‘enske in skriven~eno telo koga.kaj? Kaj je ‘elja zdravnika. na njegovi strani vztraja ‘elja. kako simbolno strukturira realnost .Du{an Rutar 19 Cf. da se omenjenim zahtevam podredi. kajti na prvi pogled se zdi. . da medicina telo zaradi svoje etike popravlja in obljublja . ki ima npr. Ceno tega kontratransfera seveda pla~a pacient. Opazuje pa se {e nekaj drugega. NY: Vintage Books. zato mu ne ostane drugega. Zdravnik se sklicuje na stroge zakone bolezni in na zahteve. interpretacije in ‘elje. tj. The Birth of the Clinic (an Archeology of Medical Perception). se ve‘e logika percepcije. saj jih je postavil sam ljubi bog.‘e prisotna. ki je ni mogo~e odpraviti. zato od le-tega zahteva. ki jih postavljajo pred njega in pred pacienta. Hendikep kot motnja U‘itek je seveda vedno povezan z dolo~eno etiko. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . kajti tudi on se mora podvre~i strogim zakonom bolezni in zdravja. saj se mora zdravnik dati v oklepaj in podrediti strogim zakonom nozologije.danes govorimo o telesno hendikepiranih -. da prizadeto telo . da je to povsem evidentno. da zdravnik od u‘ivajo~ega telesa zahteva nemogo~e. . med zahtevo in ‘eljo pa vztraja razlika. lastne nezavedne ‘elje. Ne glede na to. Na hendikepirano telo prav o njem ves ~as govorimo -. ki niso odvisni niti od zdravnika niti od njega. Logika ‘elje je po drugi strani v tem. kot da frustrira zdravnikovo zahtevo in ga sili v refleksijo lastnega kontratransfera. ko ima pred seboj 126. pa je zdravnikov odnos do pacienta vsekakor kontratransfer.popa~eno percepira svet. kak{na je etika medicine in kak{na je etika tistega . stoletja dalje . ki ni sposobno nadzorovati samega sebe. ki u‘iva v svojem telesu.vsaj od XVIII. Foucault. Na strani medicine je sterilnost vseskozi . Kolikor pacient zelo hitro vzpostavi transferni odnos do zdravnika. ga povr{no in celo napa~no interpretira in posledi~no ‘eli nemogo~e.kjer telo ni ni~ drugega kot na~in. (1975).

To paradoksalno stanje predstavlja eksces.i. 127 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da medicinci nastopajo kot metafiziki. hkrati pa stra{ljivega. medtem ko o njegovi ‘elji no~e sli{ati ni~esar. je odprt celo do njegovih verjetij .s seboj na ‘alost ne more prinesti mo~ne volje.). v dobi. saj brez telesa ne bi obstajalo ni~. celo zlobnega. vodenje in usmerjanje. ki se ji 20 Cf. Nolit. Tudi na strani hendikepiranega ~loveka se dogaja nekaj. {e perverzno u‘ivanje povrhu. Zaradi {ibke volje telo tako potrebuje nenehen nadzor. (1984). Cf. temve~ je to univerzalna volja. neu~inkovito. “Metafizika tijela”. 3. ~isto.Hendikep kot simptom hendikepirano telo. da je telo vedno na robu subjektove zavesti in je nekak{na osnova na~inu na{ega sre~evanja s svetom in anga‘iranja v njem. ki samo sebe ne more nadzorovati? Odgovor je enostaven: s pomo~jo svoje ma{inerije bi rad vzpostavil kontrolo nad telesom. simuliranje. kar nenehno kot prese‘ek vztraja in frustrira. ko prevladujejo koncepti t. zato moramo re~i. 25-34. Theoria. nemoralnega. Hendikepirano telo pa .). Ponty je v svoji teoriji telesa pokazal. svojo potrebo in svojo zahtevo. nepredvidljivega. da je na njem nekaj demonskega. M. nekaj. na kar bi se ~lovek sploh lahko skliceval. se mora vsaj v zadnji instanci vrniti k lastni kon~ni prezenci .telesnosti. neposredovano telo deluje na tej ravni kot temelj. kar ni povsem enostavno. psihosomatike. Karkoli ~lovek naredi. poleg tega pa ponuja ugodno mesto za iz‘ivljanje ne ravno najbolj svetih emocij in ob~utkov. str.konsistentno z zgornjo tezo o telesu kot na~inu zavestnega in nezavednega zapopadenja in proizvodnje realnosti . si bom nekaj storil ipd. M. da potrebuje zunanjo voljo. lenobnost.20 Kot da hendikepirani ~lovek pristaja na to. izsiljevanje (~e mi ne boste ugodili. ki ni hendikepirano. Tako telo omogo~a le‘ernost. Zurovac. Beograd. Vse to velja tudi za ‘ensko telo. da je njegovo anga‘iranje v svetu lahko le hendikepirano. kar je ~love{kega. Kot da prizadeto telo nima mo‘nosti svetu vsiliti svoj zakon. HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . zadnja opora vsemu. Vendar v zdravnikovem diskurzu to ni mogo~e brez prostovoljnega sodelovanja pacienta. Nastaja ob~utek. zato prinese {ibko voljo in da bo celotna zadeva {e huj{a. To pomeni. nemo~no. (1983). saj se zdi. M. Struktura pona{anja. ohranil njegove funkcije in ga morda celo nekoliko popravil. ki ni utele{ena v osebi zdravnika. Empiri~no. Merleau-Ponty.nekaj malega je sli{al o psihoanalizi -. Zdravnik se tako sklicuje na pacientovo voljo. saj je nemo~no in nenehno hitreje propada kot telo. nekonsistentnega. celo neobvladljivega. da tega hendikepiranega telesa nikoli ni mogo~e razumeti do konca. {e ve~. M. pretirano odvisnost. obstajal ne bi niti sam ~lovek. brez njegove volje in verjetja torej. mo‘nost izkori{~anja drugih (igranje na usmiljenje ipd. kot da obstaja nekak{en temeljni strah pred anga‘iranjem.

str. da diskurz ste~e. skrajni u‘itek subjekta? V tem. da je prav on to~ka. tj. “Metafizika tijela”. popravljanju ipd. treningom. Prav zaradi tega. kjer se soo~imo z nepremagljivo in neprekora~ljivo oviro. deluje {e tako nemo~no telo skrajno subverzivno. Obi~ajni. . Zakaj? V polju vsakega diskurza vedno naletimo na paradoksalno mesto. kajti “svet je iz istega mesa kot na{e telo”. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . in je tako zgolj transmiter te univerzalne volje. da lahko frustrira vsak diskurz. M. subjektovim prostovoljnim podvr‘enjem. fizioterapiji. Pontyju in njegovem konceptu ‘ivega mesa (Chair). 31. . vsakdanji pogled na nemo~no telo se ne zaveda tega. @ivo meso predstavlja polje. Subjekt se mora podvre~i logiki diskurza svobodno. do na{e lastne realnosti.Du{an Rutar 21 Zurovac. v nasprotnem primeru ni mo‘en nikakr{en diskurz. (1983). kar smo pravkar omenili. Zanj je nemo~no telo povezano 128. saj se zaveda. na{ih ‘elja. kjer se pojavlja empiri~ni svet. ki predstavlja nujni in zadostni pogoj. kar je zunaj nas in nevtralno v svoji inertni prezenci. zdravnik podredi. V ~em je torej zadnji. Korelat verjetju v univerzalno voljo je strah pred nemo~nim in u‘ivajo~im telesom. pri~akovanj in fantazem. ker ni mogo~e kontrolirati subjektove volje. odnos do telesa drugega je vedno ‘e odnos do nas samih.21 Odnos do telesa zato ne more biti odnos do ne~esa. ko se odpove vsakr{nim obravnavam. Zadr‘imo se {e naprej pri M. prav nasprotno.

ker sku{a zaradi svoje nezadostne pou~enosti. Zato mladina. je mesto najbolj represivne tolerance. Po eni strani sku{a nemo~nemu telesu pomagati in ga s tem naredi odvisnega. Na voljo ima namre~ samo dve mo‘nosti . ki se ka‘e v prehitrem prepoznavanju simptomov. manifestacije duha popravljati in predvsem odstranjevati. ki imajo svojo diagnosti~no in prognosti~no vrednost. ki vse bolj zamenjuje zdravljenje. 129 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Znotraj teh znakov se odvija sedanja in prihodnja usoda telesa. ki naj telo usposabljajo za vi{jo kakovost ‘ivljenja) ali pa tretmaja ne sprejme. Na obeh straneh torej ~aka tretma. Po drugi strani pa je pogled . kar zopet pomeni avtomati~no podvr‘enje tretmaju du{ebri‘nikov. ki je prisiljena ‘iveti v zavodih za usposabljanje. spremeni ga v polje naravnih znakov. nezavedne agresivnosamaritanske fantazme in nepotrpe‘ljivega odnosa.Hendikep kot simptom s trpe~im in nemo~nim duhom. zato je tak{en pogled dvojno represiven.represiven tudi zato.da tretma sprejme in je s tem prisiljena sprejeti vse iz tega slede~e konsekvence (podvre~i se mora vrsti treningov. ki skrbijo predvsem za dobro voljo in konformizem. karkoli subjekt HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP .pre‘et z blagimi psiholo{kohumanisti~no-terapevtskimi koncepti . nima nikakr{nih mo‘nosti za razvoj neodvisnosti. sklicujo~ se na psiholo{ko intuicijo in prijeme iz arzenala specialne pedagogike. Prav vzgajanje.

“posamezniku prijazno okolje in tehnologija”. pa~ pa znanstveno merjenje novih nalog. je danes prakti~no nemogo~e po~etje. je v mnogo~em odvisno od tega. nesposobnosti in poniglavosti. str. da bi nasitila svojo la~no du{o. izhajajo~ih iz druga~nega do`ivljanja ~loveka in narave . ki se spremeni v simptom. katerih osnovne koordinate smo orisali.. “samostojnost slovenskega naroda” ipd. ki zahteva kriti~no odklapljanje od danega univerzuma izku{enj in védenja.ob hkratnem ceremonialnem bodrenju s strani cerkvenjákov in frivolnih ter zafrustriranih gospodi~ev politikantov. “zdrav duh v zdravem telesu”. zanj pa je ‘e pripravljena ustrezna tehnika ali metoda. ki je veliko kompleksnej{i.”22 Kultura miru in nenasilja ni civilizacija . je znak. Samodeterminiranje. Kultura pomiritve in sprave. poleg tega pa mora tudi pokazati na iluzori~nost konceptov s podro~ja nove romantike in kr{~anske ontologije. bolj artikuliran in lep{i od sveta civilizacije in znanstvene kulture. 22 Kot (5). ki jih ne bo mogo~e asimilirati v civilizacijo. ki jih je mogo~e vzpostaviti za razvoj alternativnih oblik intersubjektivnosti.dogaja pred na{imi o~mi in nas sili oku{ati gorést zaradi njihovega ljudomrzni{tva. temve~ svet neznanstvene kulture (“nonscientific culture”). da se sistematizaciji izognejo z organiziranjem lastnih avtonomnih izku{enj. ki so po 45 letih prilezli iz svojih lukenj in ra~unajo. Koncepti. kot so “~loveka vredno ‘ivljenje”. in predlagal alternativo: “V razumni in humani dru`bi bi imela znanost novo funkcijo. ki ji vlada znanost (Marcuse uporablja izraz “scientific culture”). @e Marcuse nas je svaril pred novimi ~arnimi gospodarji. 130. ki se objestno . ki hiti posnemati vse. da bodo kon~no pri{li na svoj ra~un . koliko se bodo posamezniki pogrezali v nastajajo~e mo~virje in ne bodo izkoristili prilo`nosti. saj prevladujo~i na~ini intersubjektivnosti.Du{an Rutar stori. perfidni humanosti in bolj ali manj slabo prekriti racionalisti~ni in esencialisti~ni ekskluzivnosti. . “vi{ja kakovost ‘ivljenja”. 203. so ideolo{ki v svoji prefinjeni teleolo{kosti. katere posledica bi bila rekonstrukcija znanstvenih metod ne vrnitev k pred-galilejski kvalitativni znanstveni filozofiji. ki so se vzpostavili s pomo~jo znanosti. Zato je naloga kriti~ne misli dvojna: v prvi vrsti opozoriti na imanentne mo‘nosti in pogoje.~eprav nastaja znotraj nje -. Edina alternativa je zato radikalna razpustitev zavodov. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki ga bo odstranila. kar je Zahodnega.naloga sprave. . Kultura kot kultura nenasilja Organiziranje histori~nega “sedaj”. onemogo~ajo lastne mo‘nosti.

Zadostni pogoj in hkrati nemo‘nost vsakega podjetja in slehernega diskurza pa je prav subjekt. ki je zopet notranja samemu razsvetljenstvu. ki dominira nad vsakdanom. kar je v ostrem nasprotju z resnico in pametjo (Vernunft).Hendikep kot simptom Kljub temu. zato je ‘ele~i subjekt edina HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . Pomeni vzpostavljanje diference. nenasilju in zavesti o lastni nemo‘nosti. senzitivnosti. se duh razsvetljenstva lahko odtuji od vere. ki temelji na uvidu v lastne napake. saj so se vse druge referen~ne to~ke pokazale za iluzorne in zavajajo~e. edino {e mo‘no “nemogo~o” dejavnost. kar bi bilo zunaj igre. 131 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Danes je resnica resnica igre. Karkoli subjekt naredi. velja Heglova ugotovitev. lastnim napakam in lastnim pomanjkljivostim. Igra je namre~ podjetje. da je vera (Glaube) nekaj. Prav slednje je edina oporna to~ka igre. ki je lastna nemo‘nost in ne nemo‘nost ~esa. Odtujitev v igri pomeni refleksijo nemo‘nosti. da se boj med vero in razsvetljenstvom nenehno obra~a v korist prve. ki vzpostavlja realnost. se mora vedno vrniti k lastni nemo‘nosti. ki je vedno negotova. Samo z igro.

je zaposlen v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . pred katero se bo zna{la civilizacija. kulture in civilizacije. temve~ za refleksijo vseh oblik nasilja. kjer dela kot svetovalec. je zato odgovor na sleherno bodo~o zagato. . . Kultura. Na ISH predava teorijo subjekta in epistemologijo psihoanalize. vsake dru‘benosti.Du{an Rutar realna oporna to~ka in realni telos vsakega po~etja. Du{an Rutar. tehnologije. Je koordinator Podiplomskega programa za teorijo neodvisnega ‘ivljenja hendikepiranih ljudi. ki ga s seboj nosi in perpetuira civilizacija. Ne gre toliko za “vi{jo kulturo in kakovost `ivljenja”. 1959. na Filozofski fakulteti (Oddelek za sociologijo) pa zgodovino psihoanalize in psihologije. ki poteka na Evropskem centru za humanisti~ne {tudije v Ljubljani (ISH). 132. ki je v svojem bistvu kultura nenasilja.

Boerma. J.Evropska mre`a za neodvisno `ivljenje hendikepiranih ljudi Evropska mre`a za neodvisno `ivljenje hendikepiranih ljudi Intervju z J. je seveda velik del svojih predavanj namenila tudi varova nju pravic hendikepiranih ljudi. udele‘ila junija pa bo sodelovala na podobni konferenci v Maastrichtu. Boerma iz Groningena na Nizozemskem. Boerma V ~asu od 3. Boerma odpotovala v Stockholm. HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . demonstrirala ‘e s tem. Po vrnitvi iz Slovenije je J. Kako ‘iveti neodvisno. svetovalnega dela s hendikepiranimi ljudmi (peer counseling). J. 133 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki je {tudent na univerzi v Groninge nu. da je pri{la v Slovenijo. Ker je pravnica. do 10. na ka terega je z veseljem pristala. J. zlasti na podro~ju uveljavljanja enakih prapravic (equal rights) pri usposabljanju in zaposlovanju in enakih mo‘nosti (equal opportunities) za neodvisno ‘ivljenje in delo. na~inu dela Nizozemske mre‘e za neodvisno ‘ivljenje in projektih. kjer se je udele‘ila mednarodne konference o osebni pomo~i za hendikepirane ljudi. ki potekajo v okviru Evropske mre‘e za neodvisno ‘ivljenje. Boerma je namre~ ~lanica sveta pri obeh mre‘ah. v katerih je spregovorila o konceptu osebne pomo~i (personal assistance). maja letos je na Evropskem centru za humanisti~ne {tudije v Ljubljani gostovala J. je J. Pred odhodom na Nizozemsko smo jo zaprosili za kraj{i intervju. Gostja je v okviru podiplomskega {tudijskega programa za teorijo neodvisnega ‘ivljenja hendikepiranih ljudi imela {tiri predavanja. ki ima sicer hudo obliko cerebralne paralize. Pri tem jo je spre mljal osebni asistent (Arjan Muggen).

osebnih asistentov. so mi {li fizioterapevti na ‘ivce. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Svetovanje. ^e gleda{ ljudi in vidi{ pomanjkljivo telo in ga nato sku{a{ tehni~no popraviti ali razviti ali zmanj{ati napako. kako se spoprijemati z lastnim hendikepom. to ne more biti v posebno zadovoljstvo prizadetega. s katerim se lahko identificiramo. ki se na ta na~in u~ijo drug od drugega. da je tisto. ~e ne bi {el Arjan (osebni pomo~nik) z menoj. . da me je bilo groza ob misli. Boerma To je bilo va{e prvo potovanje v Slovenijo. kjer stanuje{. Sistem je narejen za ljudi. ki jo poznam od doma. ki ste jih imeli ob re{evanju podobnega problema. ~e ‘ivi{ v rehabilitacijski ustanovi. pa~ pa gre asistent s to osebo tudi na delovno mesto. zlasti na za~etku. podobno praksi. . da sem preprosto sre~ala premalo ljudi. koga zopet zanima razgovor o tem. Fizioterapevti niso bili pripravljeni na mo‘nost padca. Svetovalno delo poteka v skupinah. ki potrebujejo fizi~no pomo~. Poleg tega lahko komu va{e izku{nje. da zaostajate kakih 40 let. Kak{ni so va{i prvi vtisi o ‘ivljenju hendikepiranih ljudi pri nas? Seveda si v tako kratkem ~asu nisem mogla ustvariti celovite predstave o na~inu ‘ivljenja hendikepiranih ljudi. s katerimi opozarjamo nase in na probleme. pa tudi o njihovi rehabilitaciji vem razmeroma malo. da dobi{ za spremljevalca osebo. zato me je bilo strah. ^eprav nisem mogla. da bom tam vse ‘ivljenje. ko se pelje{ z vozi~kom. Seveda ni treba posebej poudarjati. Moj drugi strah je bil povezan z bivanjem v rehabilitacijski ustanovi. ljudje se preprosto u~ijo drug od drugega. Dejstvo je. Sprva sem mislila. Navsezadnje bi sama zelo te‘ko pri{la v Slovenijo. da dobro ilustrira. tretjega tare problem. Nikakr{ni strokovnjaki niso potrebni. kako si poiskati osebnega asistenta. kako se po~uti{. ki sem ga omenila na prvem mestu.Intervju z J. ki ti jo kdo dodeli. a zdi se mi. da je tako delo zelo u~inkovito ‘e zato. pa tudi ~lanica sveta pri Evropski mre‘i za neodvisno ‘ivljenje hendikepiranih ljudi. Drugi ljudje vam pri tem lahko zelo veliko pomagajo. da to ne bo mogo~e. Spominjam se. koga drugega. s to razliko. Morda je to zelo osebno. Ali lahko na kratko ori{ete glavne naloge obeh gibanj? Za kaj si pravzaprav prizadevate? V osnovi se borimo za enake mo‘nosti in enake pravice hendikepiranih ljudi v dru‘bi. ko sem bila mlaj{a. kar sem uspela videti. kako ‘iveti ~imbolj neodvisno. ker se ljudje pa~ la‘je zaupamo komu. sku{amo prodreti v medije in izpeljati ~imve~ konkretnih akcij. Sama imam cerebralno paralizo in med dvanajstletno izku{njo ‘ivljenja v rehabilitacijski ustanovi. Vsekakor je to nekaj. in ne osebo. da bom lahko hodila. Ste ~lanica sveta pri Nizozemski mre‘i za neodvisno ‘ivljenje. Da bi to dosegli. da ljudje na ulici bolj ali manj osuplo gledajo vate. 134. kar mi je zelo poznano. dvajsetkrat v pol ure dvigniti glavo. Ljudje re{ujejo zelo razli~ne probleme. Koncept osebne pomo~i (client linked budget ali direct funding) je pravzaprav sistem. si prizadevamo za razvoj mre‘e svetovalcev. ki jo sam izbere{. potem pa sem spoznala. J. Kljub temu lahko re~em. Zelo hitro sem opazila. da bi lahko za vse ‘ivljenje ostala tam. da hendikepirana oseba dobi osebnega asistenta. Strokovnjaki so v~asih zelo hladni in niso pripravljeni razumeti problema koga drugega. sem bila prisiljena npr. kako se obna{ati ali znajti v odnosih z drugimi ljudmi. in sem se ustra{ila. je posebna metoda dela med hendikepiranimi ljudmi. ~esar seveda ne morem sprejeti. zanima. zelo koristijo. s katerimi se moramo spopadati. Koga npr. Pomo~ ni omejena na delo in pomo~ v hi{i. Prednost tega sistema je v tem. Taki so moji prvi vtisi. potovanje ali v tujino. Zaradi tega sem bila dele‘na dodatnih pritiskov. ki omogo~a.

Naj ob tem omenim. da profesionalni delavci mislijo. ki je dol‘na preva‘ati vse ljudi. problem zavarovanja. da je gibanje organizirano tako. kar ti omogo~i. da veliko ljudi {e vedno nima nikakr{ne pomo~i. da dobi{ natanko tiste ljudi. @alostno je. {e zlasti. da bi pripravila ~im bolj{o zakonodajo. urejanje mre‘e asistentov. ~e vse skupaj vodi nekak{na elita. Tretje podro~je na{ega dela so t. ~e bi kdo iz teh dr‘av hotel sodelovati pri delu sveta.i. da je velika razlika. ki nam pomagajo pri organiziranju raznih akcij. da potrebuje{ HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . ki nas {~itijo. boj proti gradnji stavb. Vsekakor mislim. Bolgarijo na drugi strani. V praksi je delovno mesto zelo te‘ko najti. Re~i ho~em. To se mora sli{ati po celi Evropi. pa~ odvisno. ~e bi tudi v teh dr‘avah intenzivneje gradili koncept neodvisnega ‘ivljenja. mora{ imeti stike z mediji. Sodelovati sku{amo z vlado. ki jih sam ‘eli{. Ali nam lahko poveste. V nordijskih dr‘avah imate pravico do osebne pomo~i. na [vedsko. Naj ob tem {e pripomnim. katere zna~ilnosti rehabilitacijskih praks se vam zdijo najbolj pomembne? To je nekoliko te‘je vpra{anje. ki pravi: poka‘ite svoje sposobnosti. Na Nizozemskem hendikepirani ljudje niso pravno posebej zavarovani proti diskriminaciji. da je Evropska mre‘a zelo zainteresirana. kako je to. ki naj prepre~i diskriminacijo. kar seveda ne pomeni nujno. da bi se na{emu gibanju priklju~ile tudi biv{e vzhodnoevropske dr‘ave. ki potem sodelujejo pri posameznih projektih. da bom govorila samo o svojih izku{njah. Zakon proti diskriminaciji je ‘e odobril parlament. da ljudje ne bi pozabili. kaj se dogaja okoli njih. ~e greste npr. Na tr‘i{~u pa~ velja politika. poleg tega pa se na Vzhodu trenutno ne dogaja ni~ pretresljivega. Severneje ko greste. nikoli ni dobro. Preventivno si seveda prizadevamo za zakonodajo.Evropska mre`a za neodvisno `ivljenje hendikepiranih ljudi Pri tem si ti {ef in strokovnjak. Imamo pravnike. a tega ne more zagotoviti). Razmere so razli~ne. ki nam pomagajo pri iskanju re{itev. 135 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Naj najprej poudarim. da se ljudje zdru‘ujejo v projektne skupine. so mediji. kam v Evropi se napotite. ki jih vlagamo na sodi{~a (trenutno npr. Kako se v va{em gibanju spopadate z diskriminacijo hendikepiranih ljudi v dru‘bi? V posameznih primerih imamo svetovalce. na katerem delamo zelo veliko. Dansko ali v Nem~ijo na eni strani ali v Slovenijo. Kak{ne so trenutne razmere v Evropi. Na{i sodelavci so tudi pravniki. legal actions. Zadnje podro~je. kaj misli{. na katerem delate tudi osebno kot pravnica. to‘imo dr‘avno ‘eleznico. ~e ho~ete uspeti pri iskanju delovnega mesta. ki niso popolnoma dostopne hendikepiranim ljudem. da bi bilo dobro. vseeno pa vem. Ne poznam vseh dr‘av. Projekt sodelovanja z vlado je gotovo eden najpomembnej{ih. ~e se osredoto~ite na podro~je dr‘avljanskih pravic hendikepiranih ljudi? To je med drugim tudi eno izmed podro~ij. ve~ pravic imajo hendikepirani ljudje tudi zagotovljenih. Podro~ij dela je ve~: kako dobiti ustrezne pripomo~ke za samostojno ‘ivljenje. pomo~ pri to‘bah. Saj veste. povedati mora{. ^e ho~e{ biti gibanje ali mre‘a. Poljsko. Dvanajst let ste ‘iveli v rehabilitacijski ustanovi (od svojega sedmega do devetnajstega leta starosti). da je situacija {e vedno taka. To delamo predvsem zato.

Boerma 136. . .Intervju z J. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . J.

Jasno je. kako so grajene stavbe. zato tudi spo{tovanja ne bodo pridobili. kjer naletite na pogosto nepremagljive ovire. Vzemite za primer na~in. V institucijo bi hodil zato. da bi se nau~il dolo~enih spretnosti. Prav nasprotno. sploh nisem bila pripravljena na ‘ivljenje izven nje. ~e bi ~lovek samo obiskal center (dnevno ali za nekaj dni). da jim tro{enje denarja za hendikepirane ljudi in njihove potrebe ni ravno v zadovoljstvo. da obstajajo pomembne razlike med ljudmi. to so tisti. nenehno so mi postavljali nove in nove ovire. Lahko bi rekla. da so potrebne. ki jih potrebuje{ za neodvisno ‘ivljenje. ^e ho~e{ kaj storiti proti diskriminaciji. Kak{no je va{e mnenje o razliki med hendikepiranim in nehendikepiranim telesom? V osnovi ne verjamem v nekak{ne temeljne razlike med ljudmi. ~e so te nau~ili npr. da je to zelo pomembno sporo~ilo va{ih predavanj. Ne vidim nobene potrebe. Bistveno je torej samo eno: koliko mo‘nosti ima{ na voljo. mislim. Ne naredijo posebej veliko. da mora{ cel kup svojih ob~utkov potla~iti. ne pa da ‘ivi{ leta in leta v njej. hoditi. da bi morali zastopati celotno populacijo. da je pribli‘no deset do petnajst odstotkov populacije tako ali druga~e hendikepirane). Govorim o tem. ki delajo zakone. da si lahko ob tem socialno in ~ustveno povsem uni~en. Prav gotovo pa me niso spodbujali. Vse to so podro~ja. ^e ima{ samo eno mo‘nost. katerih telesa se pa~ razlikujejo. ki jih seveda ~uti{ samo ti. da bi premagal te‘ave. ~e nima{ mo‘nosti iti vsak dan od doma v institucijo. da va{e telo pa~ ne zmore vsega tistega. saj veste. ki nenehno mislijo. bi moral imeti na razpolago druge mo‘nosti. Ho~em re~i. ste ve~krat poudarili. in edini vzrok za to je. Zlasti pa se mi zdi pomemben na~in.Evropska mre`a za neodvisno `ivljenje hendikepiranih ljudi veliko treninga. Zdi se mi. Bi nam lahko povedali nekoliko ve~ o tem politi~nem aspektu boja proti diskriminaciji? Tehni~no vzeto so politiki tisti. da sem pri{la k sebi. da sploh ne potrebujemo rehabilitacijskih ustanov? Ne. Mislijo. da je vsakdanje ‘ivljenje mnogo bolje prilagojeno njihovim potrebam. Dovolj pa bi bilo. ~eprav je tudi jasno. Niso me spodbujali. pa~ ne more{ izbirati. da ne poznajo u~inkov teh treningov. da tega ne po~nejo. odprti bi morali biti za mnenja manj{in (v Evropi ocenjujejo. da v trenutku. ki jih poznamo mi. Zdi se mi. Lahko re~em. kako mislimo. Delo s hendikepiranimi je HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . kar zmore telo koga drugega. Ali potemtakem mislite. in to je hudo. ko sem pri{la iz ustanove. Vseeno nehendikepirani ljudje ne poznajo ‘ivljenja z ovirami. ki ste jih imeli na Institutu. ali pa mo‘nosti {olanja in zaposlovanja. Ne zavedajo pa se. pred katerimi se vsak dan znajde{. da je rehabilitacija uspela. pomembnej{e se mi zdijo razlike v dru‘bi. da je boj proti diskriminaciji hendikepiranih ljudi v dru‘bi vedno tudi ‘e politi~ni boj. da bi morali obravnavati ljudi. da sem bila obdana s preve~ varovalnimi ljudmi. da bi ‘ivela neodvisno. da 24 ur na dan in sedem dni v tednu pre‘ivi{ v njej. mora{ vsekakor govoriti z njimi. ~eprav je isto~asno tudi jasno. Na drugi strani pa. 137 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Na predavanjih. To je bil zame {ok in potrebovala sem precej ~asa. Potem mora{ to po~eti sam. Ne vidijo pa. da ti morajo stati ob strani in ti stre~i. Ne verjamem.

vsekakor bom z veseljem pri{la. kar je negotovo. To je te‘ko. ki jih sama ne morem. ki niso hendikepirani. Kaj je za vas hendikep? Kaj vam pomeni? Hendikep je situacija. da nas boste prihodnje leto ponovno obiskali. kot ga ‘ivijo drugi ljudje. v kateri se znajde{ in v kateri. Drugim ljudem tega ni treba po~eti. to pa je ‘e vrednota. Potrebno je veliko na~rtovanja in hendikep je natanko v tem. Z J. Hendikep razumem predvsem kot odsotnost ali pomanjkanje razumevanja situacije. J. Hvala vam za povabilo v Slovenijo. v Slovenijo. da si pri tem mnogo bolj kot drugi odvisen od drugih. ker pa~ ne morem pri~akovati. da je sistem osebne pomo~i eden najpomembnej{ih oblik pomo~i hendikepiranim ljudem. ljudje se preprosto ne zavedajo. Sem sodi tudi diskriminacija od drugih. . Splo{no vzeto med hendikepiranimi ljudmi pogosto prevladuje spra{evanje. kako naj se organizirajo. ^eprav delo {e ni opravljeno.Intervju z J. akcije itd. zanje o~itno neprivla~no. Prepri~ana sem. da bodo delovale. Kako ste organizirali mre‘o osebnih asistentov? Asistenti {e niso organizirani. da bo kdo kar tako {el z menoj in naredil stvari. Pomo~ potrebujem zato. ki niso hendikepirani. zato jih silimo. zakaj sploh po~eti nekaj (politi~ni boji. da ga kljub temu opravijo tako. so nekateri rezultati ‘e znani in moram re~i. preden kon~ava. ~e ho~e{.). S socialnega zornega kota je situacija nekoliko te‘ja. trenutno poteka nekaj eksperimentov. da bomo videli. Boerma Dovolite {e nekoliko osebno vpra{anje. moram vnaprej obvestiti osebnega asistenta. da so pozitivni. Nenazadnje temelji na solidarnosti. kot je treba. Boerma se je pogovarjal Du{an Rutar 138. da je treba ogromno stvari premisliti vnaprej in jih koordinirati. za katere upam. ^e ho~em npr. da bi lahko ‘ivela obi~ajno in neodvisno ‘ivljenje. potrebuje{ fizi~no pomo~ druge osebe. Hvala lepa. v kateri sem se zna{la. Vsekakor moramo po~akati na kon~ne rezultate. za katero si velja prizadevati. prakti~no vzeto. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . . upam. J. da bodo dali dobre rezultate.

samo videz in je z njim mogo~e manipulirati podobno kot z drugimi stvarmi. v osebnih dokumentih pri~a o tem. ~esar mnogi ne morejo. ali na~in prikazovanja: sistemi le~ nam stvari pribli‘ajo ali oddaljijo. vidnih. slepo in vide~o. Tudi na{e oko je samo sistem le~. Sploh se mi zdi potrebno ‘e takoj pojasniti pojem “nadome{~ati vid”. kot je na tleh.Med slepoto in zaslepljenostjo Luj [prohar Med slepoto in zaslepljenostjo Strokovnjaki s podro~ja sociologije ~util pravijo. 139 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Na{a civilizacija je civilizacija o~ividcev. @e uporaba fotografij. ~eprav se v resnici niso premaknile.~eprav je to. Letalo na vi{ini nekaj tiso~ metrov se nam zdi majhno. Slep sem in ~utim se dol‘nega. Zdi se nam. 6 odstotkov je slu{nih in le 8 odstotkov jih pripade drugim ~utilom. kar se prikazuje. Prvih 18 let mojega ‘ivljenja sem videl. ~eprav je v zraku enako dolgo in {iroko. subjektivno. je to vid . oddaljenih naslednic renesan~nih portretov. kar vidimo. Ko ~lovek oslepi. @ivimo v dru‘bi. da je 86 odstotkov vseh zunanjih zaznav. mu ostala ~utila ne nado- HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . Tako poznam obe realnosti. drugih 23 pa ne. razmerij med njimi ali obrazov. in ju zato lahko primerjam v prvi osebi. v kateri je dominacija vida mo~no modificirala vse druge na{e zaznave in tudi na~in na{ega miselnega dojemanja realnosti. da ~e nam kateri od ~utov lahko odgovori na vpra{anje na{e identitete. da brez vida ne moremo prepoznati predmetov. da s temi podatki polemiziram. Spremenimo lahko to. ki jih ~lovek prejme.

za zaznavanje oddaljenih predmetov s ko‘o. ostaneta le {e tip in vid. Dojetje zaznavanja slepih kot nadome{~anja ali kompenziranja izgube vida gleda na slepoto kot na negativno koli~ino in druge zaznavne sposobnosti postavlja v odnos z njo. Kasneje najprej odpade preskus z usti. zdaj. nato samo {e vid. frizura.. ga vzame v roke in otipa s prsti. res lahko zazdi. Po vseh teh letih slepote sem o tem trdno prepri~an. Leto dni star otrok uporabi vid le za to. ko sem lahko opazoval slepega. ki je slep od rojstva. Lahko bi dodal: in jih je strah. Tudi pojem “kompenzacije” je zavajajo~. nosilca spodbujevalca srca 140. se tistim. Slepi prepoznavajo ljudi po glasu prav tako nezgre{ljivo. Barva obleke. ki vidijo. Na hrbtni strani pojma “hendikep” jaha ideologija. Nana{anje vseh kvalitativno razli~nih sposobnosti zaznavanja na manjkajo~o zmo‘nost videnja odkriva pogled na slepoto tistih. do katerega mu je. ^e pomislim na primer. imajo spomin in orientacijo odli~no razvita. ^e ga ho~e. ki jih organizacija zaznavanja pod hegemonijo vida ni dopu{~ala. ko sem imel priliko spremljati igranje {aha slepih na vlaku. ki jih ima na sebi. za izrazitej{e zaznavanje sprememb v zra~nem tlaku. ^e bi bilo dovolj toplo. za prepoznavanje okoli{ke pokrajine iz avtomobila med vo‘njo itn. Ene in druge je mogo~e prevarati. obleka sama. se ne bi nikoli tako polno zavedal svojega sluha. ki vidijo. ne vem natanko. da bi jo izgubili. se sploh ne bi. Predvsem videz. tipa. ^e ne bi oslepel. V~asih fantasti~no. . Diderotov slepec pravi. Dvomim. ki so se pokazale kasneje: sposobnost za orientacijo v prostoru. Zakaj se pojem “hendikep” uporablja predvsem za ljudi. da se obla~i samo zaradi vremenskih razmer. barvne kombinacije. ste~e do njega. da je vsega konec. ki so vidno telesno prizadeti? Za sr~nega bolnika. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Njegov vonj prihaja z dihanjem. Gotovo pa ga je kmalu za~util pri tistih. z zobmi oku{a njegovo trdoto. kot je “kompenzacija”. ki so jih v otro{tvu ‘e imeli in odkrivati nove. preprosto okrepijo se. Tudi s pojmi. Kako je s tistimi.Luj [prohar mestijo vida. kar pomenijo drugemu. za zaznavanje dela dneva po vonju. da je ta. da postanejo slepim nekatere vsakdanje stvari s~asoma manj pomembne. ki ga imajo. da predmet zagleda.. ki se je s kolesom vozil v slu‘bo. ko sme jim tudi sam mnogo bli‘je. ^e odpade {e ta. ta strah prinesel s seboj na svet v genih. ki nikoli niso videli. Kar jih poznam. To so bili {e ~asi mojega slep~evskega vajenstva in te stvari so se mi zdele fenomenalne. mi niso ve~ tako tuje. Potem pri~nejo odkrivati pot ponovnega odkrivanja sposobnosti. Je pa res. okusa in {e nekaterih drugih sposobnosti. mu pomenijo predvsem to. z jezikom oku{a. kot jih vide~i po videzu. ali takrat v [kofji Loki. . sivenje las. ~e mu zbuja tek. razvijejo mo‘nosti.

141 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Oba si lahko ustvarita dru‘ino. kamor je sodilo skrbno negovano lasi{~e. ki se v boju s stotinkami poganja po strminah. kaj kompenzira. Pe~at ali stigma hendikepa sili ~loveka. lahko se ukvarjata s {portom ali kulturo. nih~e ne vpra{a. ki “izena~ujejo” samo tiste. vendar tudi zaradi slepote ne umre. sploh pa. Nekdanji ameri{ki predsednik Roosevelt je ves ~as svojega predsednikovanja presedel na invalidskem vozi~ku. ali ima umetne zobe. da s poudarjanjem svojega polo‘aja izsiljuje dru‘bo in zase zahteva neko dodatno pomo~. Vrsta nepopolnega egalitarizma. V biv{i SFRJ je pokojni predsednik do smrti pazil na to. Vsak si v vsakem trenutku prizadeva kar se da razviti svoje mo‘nosti in v tem smislu smo vsi na istem. so v resni~nem `ivljenju dru`beno pogojena pravila vrednotenja mo`nosti za uspeh. jih novinarji ve~krat vpra{ajo. ki v {portu pomeni izena~itev mo`nosti za zmago po mo~eh razli~no kategoriziranih tekmovalcev. kaj kompenzirajo s svojim {tudijem na visoko{olskih ustanovah. Njegove govorne in motori~ne sposobnosti niso prizadete. da je ostal markantna figura z vsem bli{~em. ki je virtualno neskon~na. Odgovornost prena{a na drugega in s tem razvije odvisnostni zna~aj. ko so kot slepci ~lani lovskih dru‘in. ali je predsednik republike lahko diabeti~ni bolnik. Med predsedniki te‘ko najdemo take z opaznim hendikepom.Med slepoto in zaslepljenostjo obi~ajno ne re~emo. zakaj slepi ne bi mogel opravljati visokih politi~nih funkcij. ki tako dru`ino ustvarja? Ali za koga. Niti enega tehtnega razloga ni. Hendikep je vedno v spremstvu ideologije. ne da bi ljudje o njem govorili kot o hendikepirancu. ^lovek lahko ‘ivi z diabetesom. ali kadi. ne vpra{amo pa se. ki nima o~utka za lepo? Tehni~ni izraz “hendikep”. ki odstopajo navzdol. Vsakemu nekaj manjka. ki nima sredstev za pre`ivljanje? Ali za alkoholika. pa~ pa odvisnost od presoje drugih. Te‘ko si predstavljamo. Predsednika republike ali smu~arja. in pri tem razvije osebnost. ~e so uspe{ni. HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . ki ni najbolj pozitivna. Vpra{anje je perfidno ideolo{ko. Mar{ala brez noge si ni bilo mo~ predstavljati. Njegova odvisnost ni ve~ odvisnost od njegovih realno manj{ih zmo‘nosti na dolo~enem podro~ju. kar potrebuje. da bi bil slepec lahko predsednik republike. pla~ujeta davke. pokon~no in seveda neokrnjeno telo. V nekem smislu je vsak ~lovek hendikepiran. kot da ima pri sebi vse. saj nih~e ne ~uti. Ko so hendikepirani povabljeni pred mikrofon. da je hendikepiran. da so pisatelji ali da gradijo hi{e in si kupujejo luksuzne avtomobile. Zakaj te oznake ne uporabljamo za dru`ino. da je tak{en in da zato potrebuje pomo~. s svojim podjetni{tvom ali s tem.

ki pa se zelo razlikuje od tiste. da se ne naslanjam nanje in se jim ne obe{am na komolec. Se pa jutranja razlikuje od ve~erne. so se ve~krat ~udili. njegov vonj. kar se mu prikazuje. pomanj{ana oblika bokov. Privla~nost drugega je tudi nevidna. Podobno se dogaja. da so telo. ki slepemu sku{ajo pomagati ob vstopu v avtobus. Prav tako je kost v zapestju. Glas ~rnolaske pa je oster. kot da bi ga z grobo silo lahko usmerjali. Ve~krat sem bil pri~a temu. ~eprav so {ibkej{i od njega in zato nesposobni potrebne natan~ne modulacije pritiskov. Vzemimo primer tistih. Polno~utni. ki ga postavimo pred izbiro gluhota ali slepota. konstitucija. da bi mi slep predsednik vlival zaupanje. . niso barve in liki zunanjega sveta. ki jo je mogo~e videti z o~mi. barva in kvaliteta las nekako povezani. Pa vendar celo jaz kot slep ne verjamem. ali mu ‘enska. ko pa vendar v njegovem vidnem svetu zakoni optike ne veljajo in to. Ljudje. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Sam vidim svetlej{o meglo. Tako si lahko po zvoku glasu in otipu roke. . Glas rajvolaske je srednji in toplej{i.Luj [prohar problem spremstva in administracije pa je zanemarljiva tehni~na malenkost. morda {e las in ramen. kar slepec vidi. Rjavolaske nimajo izrazitej{ega vonja. da so slepi spra{evali tetraplegike. ~e bi zamenjali z njimi. S fizi~no mo~jo ga sku{ajo dvigniti na prvo ali drugo stopnico. Ve~krat se odpre vpra{anje. Razen v za~etku. ki so me vodili tako. oblika. Le roko mu je treba usmeriti na znan ro~aj. je odvisno od njegovega po~utja. Slepci prav tako. ki me spremlja. ko se kdo po{koduje z eksplozivom in mu ostanejo sledovi na obrazu. Tudi slepi lahko z enako mero zmotljivosti kot vide~i ugotovi. vi{ina. vendar to ne dr‘i. li~nicah in bradi lahko ugotovim {e marsikaj. razen v primeru. V prakti~nem smislu torej ni problemov. Ve~ina ljudi si predstavlja. da slepec vidi ~rnino. Manjka mu vid. kako to. Kar vidi. bo po dolgem omahovanju skoraj vedno izbral prvo. Vonj svetlolask je ponavadi ostrej{i in bolj prenicljiv. Po laseh. ustvarim celovito podobo ‘enske. Glas svetlolaske je nujno svetal. ko sem bil kot mo{ki in kot slepec {e bolj neizku{en. Spreminja se tudi glede 142. Slepemu zadostuje le kratek in lahen namig v pravo smer. kar pri~a o mo~nem naboju grozljivosti slepote. da sem se jih dr‘al za ramo. Krepko ga dr‘ijo za roko. ~eprav je slepota kot invalidnost najbolj estetska. Tetraplegiki so ponujeno zamenjavo kategori~no odklanjali. se glede tega nisem {e nikoli zmotil. s katero je v dru‘bi. ~eprav ni mo~ to. kaj je to. ugaja ali ne. kar mu manjka. Vedno bolj se mi dozdeva. ko mu sku{ajo pomagati najti pot med parkiranimi avtomobili. kjer se pri~ne dlan.

ali se bo kateri dalo kaj ugledati pod HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . Tretje oko? Ne vem. ki ga imam pred seboj: v‘igalnik. ki ima izhod samo na enem koncu.Med slepoto in zaslepljenostjo na do‘ivete napore. 143 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ^e sem dobrega po~utja. Slepa jeza. nena~rten. Izka‘e se. Kako zelo je vednost povezana s sposobnostjo videnja. klju~e. kjer ga ~utim. pepelnik. ki zaradi ~ustvenega odnosa do nekoga ni kriti~en. ali ~e se nepri~akovano dotaknem mrzlega ali vro~ega predmeta. Etimolo{ko se povezanost med vedenjem in videnjem vle~e vse tja do skupnega indoevropskega korena. da zaznavam barvo predmeta. Ker slepi ne vidi. Spremeni se lahko ‘e zaradi najmanj{ega stresa. da med ljudmi. Stvar ni stoodstotno zanesljiva. ki ne more razsodno misliti ali ravnati. bonbon. da vedo. slepi ob~udovalci. ki odpelje mimo mene. ki jo sli{im. ~e pogledamo. Primeri se. ki je zavit v barvni papir. potem imam pred seboj rahlo modro nebo. Na postajali{~ih ljubljanskih avtobusov ve~krat poslu{am zvok avtobusa. Povsem jasno je. slepa pokor{~ina. 2. slepec ne more postati predsednik. vendar tako pogosta. npr. slepa kura zrno najde povedo vse o pomenskih obrisih slepote v na{i kulturi. kar se mi prikazuje. so bile zame nudisti~ne pla‘e le stvar pogovorov. avtomobilske hupe. Ker taki in podobni zadetki pri ljudeh zbujajo preve~ za~udenja in tudi dvom o moji popolni slepoti. zadnje ~ase redkeje eksperimentiram. zaradi novice. slepo naklju~je. samostojen. ki so se son~ila. skodelica. To. tudi vedeti ne more. kadar ho~ejo povedati. Velikokrat zadenem. posuto z zlatimi zvezdicami. 5. da je pogre{ani predmet v resnici le‘al nekje v tej smeri. kak{ne so ekspresivne rabe besede “slep”. ki so zelo rahlo~utno odvisni od zunanjih dra‘ljajev. Kljub temu. Ko sem imel petnajst let in sem {e videl. naklju~en. Potrebujem le trenutek zbranosti in nato lahko z roko poka‘em natan~no v smer. da kdo i{~e predmet. To lahko storim tudi v neznanem prostoru. katera {tevilka proge je. v katerem je slepota obarvana s tak{nimi konotacijami. vidim televizijski “sneg”. je {e jasneje. ki ne opravlja svoje funkcije. A popolne teme ni. ^e sem nemiren in napet. Zadnja leta se mi dogaja nekaj novega. V tem smislu tudi jaz vidim. da se {e sam temu ~udim. Dogaja se mi tudi. Ljudje pravijo “vidim”. 4. Tega si tudi sam ne znam pojasniti. Opozoriti moramo na metafori~no in simbolno vrednost besede “videti”. ker v sebi odkrivam nekaj neznanega. kjer ne poznam razporeditve predmetov in navad stanovalcev. ta. da imam s tem veliko veselja. o~ala. Vse je odvisno od napetosti in spro{~enosti. in sam pri sebi ugibam. ima lahko mnogo odtenkov. 3. Kot mulci smo oprezovali za dekleti. ki komunicirajo z jezikom. Slovar slovenskega knji`nega jezika ponuja naslednje ekspresivne pomene besede “slep”: 1. daljinca ali podobno.

H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Luj [prohar. da je dovolj. da gre v tem primeru za diskriminacijo vzgojiteljic do mene. ki izhaja iz njihovega strahu pred lastno odgovornostjo. ko sem slep. kaj se za njimi skriva. Podiplomski {tudent teorije neodvisnega ‘ivljenja hendikepiranih ljudi na Insitutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani. 144. da na ra~un moje slepote meni nalagajo dodatno. in da bi ju radi sprejeli neposredno. a nerad. ~e otroka pospremim do glavnega vhoda. da je med kopalci tudi ‘enska. Podobno kot neko~ tudi zdaj. v katerem sta bila mali prijatelj mojih deklet in njegov o~e. ~e{.Luj [prohar kopalkami. ki jima nato pomaga pri preobla~enju in ju pospremi v skupino. Sprejel sem njihova pravila igre. da vzgojiteljice skrbi. kar je prikrito tudi tistim. kar pomeni tako. ki se ni slekla. Poslovila sta se kar ob avtu in otrok je sam stekel v vrtec. naprej lahko gresta tudi sama in poi{~eta vzgojiteljico. Pred dnevi. Hendikepiranost je tu samo njihova zaslepljenost pred mojo slepoto. ~lan dru{tva slovenskih pisateljev. da le‘im na nudisti~ni pla‘i. Pa me ne vzburjajo. Zdaj se mi dogaja. Prikrivajo si jo tako. Ponavadi jaz vodim otroke v vrtec in nekega dne sem ocenil. Po profesiji pisatelj. okoli mene kup deklet. Iz te otopelosti pa me zbudi vest. pa sem bil nemalo za~uden. da sem kot o~e poleg. Takoj se mi je zastavilo vpra{anje: ^esa se bojijo vzgojiteljice? Kaj se lahko zgodi mojim otrokom. Ko so prihajale iz vode smo pri tistih s svetlej{imi kopalkami na glas slutili. ker moji deklici prihajata sami v vrtec. Ti pogovori so nas seveda zelo vznemirili. . . vse gole in najve~krat podrobno poznam njihova telesa. Vendar so mi na naslednjem sestanku povedali. kar se drugim ne more? Zdi se mi. Pred nami se je ustavil avto. ko sva skupaj z ‘eno pripeljala otroka v vrtec. ki vidijo. ugibam o tem. diplomiral sociologijo na FDV v Ljubljani.

~e boste z vztrajanjem pri nere{ljivosti dolgo~asili bralca. Besedilo je bilo kot uvodni esej vklju~eno v zbornik kraj{ih besedil J. toda potem zanje ne bo ve~ mesta. ^ez 4. filozofi. da ga je re{ila. se pravi dobro zastavljeno. Lotite se naslednjega. Pariz 1988). ki je videti povsem nere{ljivo in kot da se bo lahko upiralo vsakemu osvajalskemu poskusu doumevanja. Naj ‘ivi va{a potrpe‘ljivost. Z njegovim koncem bo konec tudi va{ih nere{ljivih vpra{anj. razglasite. kaj. Pripisujete si posebno pravico. Vendar ne bodite presene~eni. na katerem bi jih zastavili. ki naj bi upal. Vi pojasnjujete: ~istega in preprostega konca ~esarkoli ni mogo~e misliti. v resnici le nepravilno obravnavala. Lyotarda: Ne~love{ko. da ohranite nere{eno. Bilo je le tehni~no. Medtem se sonce stara.^e lahko mislimo brez telesa François Lyotard ^e lahko mislimo brez telesa* On Vi. ki morajo tak{na tudi ostati. ki smo jo dol‘ni biti ali kaj vem. Causeries sur le temps. Ali pa. ker je bilo slabo zastavljeno. vpra{anje. ~e naj zaslu‘ijo oznako filozofska. Re{eno vpra{anje je po va{em mnenju le tehni~no. postavljate vpra{anja brez odgovorov. pregre{ek zoper po{tenost. HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . Pre‘ivelo je ‘e pribli‘no polovico svojih let. Galilée. ne bodo ve~ imela kje biti. Morda bodo vse do konca ostala neodgovorjena in brezhibno obravnavana. Re{itev je za vas iluzija.5 milijarde let bo eksplodiralo.. od koder je bilo tudi prevedeno. Je kot ~lovek pri {tiridesetih. ki je novembra 1986 potekal na Graduirtenkollegu Univerze v Siegnu v Nem~iji. Le imeli so ga za filozofskega. da jih bo do~akal osemdeset. 145 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Pa ne gre za to.F. kar je isto. da je bilo prvo vpra{anje re{eno. pomenki o ~asu (L’inhumain. S to nejevero lahko vedno zdr‘ite. ki ga je bila tehnika v veri. saj * Esej je nastal po zvo~nem zapisu seanse na seminarju.

da bi pozvanjal v slovo. ~love{ko. je ta smrt {e vedno le ‘ivljenje duha. va{ih utopi~nih politik. . mnenjska gibanja. Son~eva ekspozija ne bo taka kot ~love{ke vojne.François Lyotard je konec meja. o materiji. ki ga predvideva. Duhovno. da je skrivoma bilo le oblika zemeljskega ‘ivljenja. kar se izmika in odlaga. nepomembne. politi~ne napetosti. se razgrajuje in spet nastaja. ^e je smrt kot meja najodli~nej{i zgled tega. pa je treba biti na obeh njenih straneh. filozofske razprave. celo strasti. Ta sprememba zadostuje za razveljavitev vsake anticipacije poeksplozijskega ~asa. da bi sli{al donenje zvonov. Vojne. da bi ga lahko razglasili za kon~ano. ki je analogna razmerju med o~esom in vidnim ali habitusom in situsom. Toda ta neizbe‘na bodo~a eksplozija je. Kar pomeni. Toda po son~evi smrti ne bo ve~ mi{ljenja. kar se v va{ih o~eh mi{ljenja zmeraj pozablja. ko na dolgo kon~ujete razpravo o “na{i” smrti. Pri{lo bo do spremembe v stanju materije. Ko bo Zemlja izginila. Za seboj ne bo pustila izpraznjenega. ~utni. da bi razumeli. in nikogar. ki je del zastavka misle~ih ‘ivih. za katerega bi se navsezadnje skazalo. se pravi do spremembe oblike energij. neskon~no omejenost in konec brez konca. in s tem tudi to. ker je smrt smrti kot duhovnega ‘ivljenja.5 milijarde letih smrt va{e fenomenologije. ~e mora ta zaloga neskon~nosti. Spri~o tega vpra{anja se mi zdi vse drugo nepomembno. spori. O materiji kot o urejenosti energije. Smrt sonca pa je smrt duha. oziroma ~e mora misel kot iskanje navsezadnje umreti s soncem. vse je ‘e mrtvo. Morda smrt ni prava beseda. Sicer pa je izni~enje preve~ pateti~no. Prepozno. ker zemeljsko. nikogar. To izni~enje je povsem druga~no od tistega. da se je va{e strastno. vse to si mi{ljenje izposoja in dolguje telesni. brezkrajno vpra{evanje vedno opiralo na “duhovno ‘ivljenje”. kar je kon~ano. To je po mojem mnenju edino resno vpra{anje. kot bi tisto. bo konec mi{ljenja. Politi~no-pripovedni romani slikajo hladno pu{~avo ~love{kega sveta po atomski vojni. da se mora tisto. To resda dr‘i za meje mi{ljenja. ker ~love{ko. tisti. njegovo usmeritev. da bi dojeli mejo. s katerim bi lahko vedeli. . iz katere zdaj ~rpate energijo za odlaganje odgovorov. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . dehumaniziranega ~love{kega sveta in 146. ni izmenjave ne odlaganja. te o~i pred~asno naredilo posthumne. o katerem govorite. ki je danes zastavljeno ~love{tvu. o dobri transcendentni imanenci misli njenim predmetom. Izni~ilo se bo samo obzorje in va{a transcendenca v imanenci. Na ravni delcev in/ali kozmi~nega. s ~imer ima mi{ljenje konstitutivno opraviti. ~ustveni in kognitivni izku{nji nekega zelo sofisticiranega. Ne govorim o dobrem starem zemeljskem svetu. a zemeljskega bitja. V 4. ^e ni~ ne pre‘ivi. nadaljevati v mislih. da je to bila smrt. na Zemlji najbolj ‘ivih med ‘ivimi. Govorim o prepovedanem va{ega pisanja. ki neprestano nastaja. Obzorje mi{ljenja. seveda. to izginotje pa bo ostalo povsem nemi{ljeno.

ampak le materialna po{ast iz D’Alembertovih sanj. nasmeh materije v nekem koncu vesolja. bi vas morala predramiti iz tega navdu{enja. ~utnega in ~ustvenega bitja. o tem razpravljamo. za nekaj milijard let. saj je izpostavljena spremembam stanja. Mar ne? Toda pritrdili mi boste.^e lahko mislimo brez telesa vsaj enega samega samcatega pre‘ivelega. Tako kot ves svet boste ‘rtev stabiliziranih razmerij reda v tem kotu. 147 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da je neskladje na{e misli s klasi~no in moderno mislijo Zahoda veliko: o~itnost. dogodek sku{ate misliti v njegovem quod. zapeljani od tega. Naredila nas je. razumnega. spremembam materije. na{a Zemlja in va{e misli ne bodo bili drugega kot kr~no stanje energije. ^isti dogodek. ‘e misel nanjo. potem ni mi{ljenja. Eksplozija sonca. ki prihajajo iz ve~je oddaljenosti ali ve~je bli‘ine kot ona. Vi. ^love{ka smrt je vklju~ena v ‘ivljenje ~love{kega duha. misli doumljivem smislu. Lunarnih let. Prav malo v vesoljskem trajanju. ki jih poznamo in sku{amo misliti. katastrofa. HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . Potop materije. bi moral prihraniti le za to smrt: Z njo nimam ni~. v pri~akovanju “Zgodi se. ki bi lahko pri~alo o eksploziji. Vsi dogodki in katastrofe. Narava je bila na{ sogovornik v stvareh. kar imenujete narava. Erde je razporeditev materije energije. vse preve~ verjamete temu nasmehu. mu verjamete. zemeljskega. ker gre za smrt v ~love{kem. Sonce. Priznajte. A vendarle z ‘alostno skrito mislijo: Po meni potop. banja. Merleau-Ponty khiasma obzorja in o~esa. chôra v Timaju. tajni povezavi stvari z mislijo in smotrnosti vsega. da ni nikakr{ne narave. pa ne bo niti enega ~loveka. Kot Epikur lahko pore~ete: Dokler je ni. nejeverne‘i. umrlo ~love{ko. Son~na smrt implicira nepopravljivo izklju~ujo~o lo~itev med smrtjo in mi{ljenjem: ~e smrt. v kateri se kopa duh. da bi pri~al o tem. Kot materija Zemlja ni prav ni~ izvorna. me ni. bodo le njen bledi simulaker. kar bo ostalo. Dehumanizirano je {e zmeraj ~love{ko. Husserlova Ur-Erde. Ignorira nas. kot sicer dela telesa: po naklju~ju in svojih zakonih. da” pred vsakim quidditas. saj nobeno kasnej{e pripisovanje ni mo‘no. V ostanku. ni nje. ki bi se osmislilo z njo. in ko sem. Toda ta dogodek je neizogiben. Materija nam ne zastavlja nobenih vpra{anj in ne pri~akuje nobenih odgovorov. energije in zakonov njenega spreminjanja. ker bo zgorelo skupaj s svojim zemeljskim obzorjem. se razpr{ijo v vro~ini in v oblakih materije. Z njim se seveda lahko ne ubadate in ostajate v duhovnem ‘ivljenju ter tuzemski pojavnosti. ki bi ji Claudel rekel spoznanje. sem in nadaljujem filozofiranje v mla~nem naro~ju skrivnega sporazuma ~loveknarava. Poglejte. Negacija brez ostanka. trenutek vzpostavljenega reda. in to zapisal. Kar Epikur pravi o smrti. Ta razporeditev je prehodna. kongruenca duha in stvari. ki ga je {e mogo~e misliti. kajti ko pride. da je eksplozija sonca quod sam. ki bo ostal po eksploziji sonca. niti enega ‘ivega bitja. Recimo: tla. Ni sebstva.

vojno. da se bo lahko v njem nadaljevalo to. da se nana{a ne le na informacije. komunikacije v prid ~love{kemu. kar mu omogo~a. proizvodnjo. informatike in atomskih jeder. repleksna. To je edini zastavek vseh dana{njih tehnoznanstvenih raziskav od dietetike. Treba je nadaljevati “pre‘ivljanje”. mi{ljenje ostalo materialno mo‘no. ki mu omogo~ajo vsaj nadaljevanje. ^love{ko se po naravi ne razlikuje od tak{nega predmeta. jesti itd. . elektronike. da bo po spremembi stanja snovi. In to ne glede na bli‘nje zastavke: zdravje. kar ga dela bolj neodvisnega od neposrednega okolja. moramo vsaj dihati. da boste sprejeli izziv ve~ kot verjetnega uni~enja son~evega reda in svojega mi{ljenja. hkrati ohrani uravnavanja. tako kot smotrna dejavnost pose‘e po organu in refleksija (mislim tako na estetsko kot na spekulativno refleksijo) pose‘e po predmetu. filtrira. in rekurziven (Hofstadter).François Lyotard Ali pa sku{ate prehiteti polom. vsejed. kakr{no je filozofsko razmi{ljanje. da je tudi ‘iv organizem. kar imenujemo ~love{ko telo. temve~. tehnika ni ~love{ki izum. kot pravijo. ne glede na to. Prej nasprotno. Pre‘ivetje misle~e organizacije pa zahteva tak{ne izmenjave z okoljem. kar zadeva informacije. genetike in sinteti~nih tkiv do fizike delcev. potrebno za svoje pre‘ivetje. je ‘iva organizacija. ki informacijo. sintetizirana s pomo~jo svetlobe ob robu mlake pred nekaj milijoni let. njegov urejevalni sistem (kode in pravila obravnave) je bolj razlo~evalen. Skratka. Res pa je. majhna alga. kar utemeljuje va{o transcendenco v imanenci? Toda doslej je to okolje zemeljsko. astrofizike. da. da je. Njegova naprava za zapopadanje dejstev ni ni~ posebnega v primerjavi s tisto. Druga meja te simboli~ne rekurzivnosti je nujnost. kakr{na je eksplozija. Tehnika je katerikoli materialni sistem. 148. ki je semanti~no in sintakti~no arbitraren. se pravi posege v svoje okolje. Mar ni natanko to tisto. Potemtakem lahko tudi svoja lastna pravila obravnava kot informacije in vpeljuje druga~ne na~ine njihove obravnave. nevrofiziologije. . Po sami sebi lahko pose‘e kot po okolju. temve~ tudi na na~in. tako kot v medicini. Lahko se celo odmakne od same sebe ter tako kot logika in matematika upo{teva le svoja pravila obravnavanja. Veste. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Antropologi in biologi priznavajo. se pravi z zakoni spreminjanja energije. ki ji zagotavljajo pre‘ivetje v danem okolju. celo preprost. V tem primeru je edina in povsem jasna naloga ‘e davno za~eta: simulirati ‘ivljenjske razmere in mi{ljenje tako. kak{na je metaraven njenega delovanja. ~e smem re~i. ‘e tehni~na naprava. na katerega jih obravnava. ki ni le kompleksna. ki jo imajo druga ‘iva bitja. Da bi lahko mislili. Predvsem pa je opremljen s simboli~nim sistemom. Odlo~ite se. se pravi na samega sebe. To velja tudi za metadelovanje v najodli~nej{em smislu. njegova zmo‘nost skladi{~enja ve~ja. jo bele‘i in obdeluje in ki izhajajo~ iz urejevalnega procesa inducira ravnanja. na primer mo~elka. ga prepre~iti z njegovimi lastnimi sredstvi.

nadzirane deregulacije. znanega pod imenom ~love{ko telo. v oblikah. ki si jih tako ‘elite. ta pa se bo ohranjal le s pomo~jo energetskih virov. ki bo neodvisen od razmer zemeljskega ‘ivljenja. fotonskega in informati~nega odpira pot h graditvi tehni~nih predmetov. Za to ceno bo o eksploziji {e naprej mogo~e misliti in bo son~eva smrt le ena izmed smrti. s katerim morajo biti ti stroji opremljeni. Va{a filozofija konca brez konca. nesmrtne smrti. Ta pa bo izginil v son~ni eksploziji in v ogenj potegnil filozofsko in vsa druga mi{ljenja. ki bo v nezemeljskih razmerah sposoben “hraniti” vsaj tako kompleksen software. ta ~love{ka govorica. ki so okolju bolje prilagojeni od mehanskih tvorb. Re{itev je torej na~eloma zelo preprosta: izdelati je treba hardware. ker je materialna celota. Zmo‘nost mi{ljenja brez telesa je pogoj za razmi{ljanje o smrti teles. morda najodli~nej{i izraz. imenovana “~lovek”. Slednja pa je le najbolj kompleksna oblika “spominov” (‘ivih in mrtvih). V obeh primerih je treba torej izdelati hard. va{a filozofija je mo‘na le. 149 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Celo nevedne‘u. Ali pa to pomeni biti sposoben spro`iti te sinteze povsod drugod in ne samo na Zemlji. da izvira sposobnost spreminjanja referen~ne ravni le iz simbolne in rekurzivne mo~i govorice. To pomeni: omogo~iti misel brez telesa. Toda tudi ta software. ki se bo ohranila po smrti ~love{kega telesa. Prav. elektronskega. metaregulacije mo~i tri ali {tiri. Brez njegovega dobrega delovanja so nemogo~e va{e zapletene operacije. sintetiziranimi na zemeljskem povr{ju s pomo~jo son~ne energije. son~nih. opremljena z zelo sofisticirano logi~no strukturo. ki bo lahko vzdr`eval na{ soft ali njegov ekvivalent. in od telesa nelo~ljivih misli. da povezava jedrskega. Toliko o hardu. ki uravnavajo vsa ‘iva bitja in iz njih delajo tehni~ne predmete. toda ne pozabite. ki so na voljo v vesolju. je jasno.^e lahko mislimo brez telesa Telo lahko razumemo kot hardware zapletenega tehni~nega dispozitiva. je odvisen od stanja hardwara. ki se ukvarjajo z umetno HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . ki je mi{ljenje. neskon~ne razlike in nedolo~ljivega je le izraz. ampak tudi kognitivno zmogljivost in bodo “~rpali” (se pravi odbirali. kakr{ne ‘e poznamo. obdelovali in porabljali) energije. ki ne bodo imeli le fizi~ne. Kar zadeva soft. kot sem jaz. Toda brez telesa v natan~no dolo~enem smislu: brez kompleksnega ‘ivega zemeljskega organizma. kakr{ni so sedanji ~love{ki mo`gani. potrebne za delovanje. o~itno. Druga~e povedano. ho~em re~i repleksen. To seveda pomeni: najti za to “telo” “hrano”. Kot bi se nana{ala nase kot meta-. zemeljskih. Problem tehnoznanosti se torej glasi: temu softwaru je treba zagotoviti hardware. Ne brez hardwara. je predmet raziskav. ki nima ni~ ve~ opraviti z biokemi~nimi sestavinami. same metaregulacije. splo{no raz{irjenih v vesolju.

meri na “noem”. umetnih jezikov. Ta slika je gotovo zbudila asociacijo na Kantov opis postopka mi{ljenja. Je “splo{no znana”. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ampak notranja. . umetniki. prenosa sporo~il. celo manj razvitimi. filozofi. Toda. Turingov stroj. Shannonova informatika. ki preprosto deluje analogi~no in ne logi~no. kot jih imenuje Monique Linard. da so ti “stroji za predstavljanje”. ne da bi natan~no pregledalo vsa dejstva in ne da bi njihov pomen v zvezi z za‘elenim ciljem poskusilo s celo vrsto poskusov in napak. Ne gradi na informacijskih enotah (bitih). kar i{~e.François Lyotard inteligenco in polemik. McCullocov in Pittsov nevronski model. In v tem zunajokviru. Razo~aranje nad temi organi “za razmi{ljanje brez telesa” je posledica dejstva. Ni le osredoto~eno. je pa sposobno na podlagi “refleksivno” pridobljenih rezultatov taka pravila izdelati kasneje. ki jih potrebuje. Boolejeva algebra. Opisuje mi{ljenje. Pomembno lahko lo~i od nepomembnega. ste se prenagljeno nor~evali iz klavrnih sposobnosti. . ki bi bilo v svojih postopkih analogi~no kaki zaznavni izku{nji. temve~ tudi lateralno. Tako kot obstaja vidno (ali sli{no) polje. pa tudi Merleau-Pontyja. vendar brez vnaprej vzpostavljenih meril za dolo~itev tega. ki ga oskrbuje z intuitivnimi konfiguracijami in ki “pred njim” razgrinja polje orientacije in pozornosti. 150. obstaja tudi polje razmi{ljanja. Dreyfus. Kljub temu je treba poudariti. ki jih ima sedanji software. mi{ljenje poslu{a “obzorje”. Vi. Sprejema nenatan~ne in dvoumne podatke. da delujejo po binarni logiki. To verjetno dr`i. ki so jo uveljavili Rusellova in Whiteheadova matemati~na logika. Vedno seveda lahko ugovarjamo. Wienerjeva in von Neumannova kibernetika. ki je ve~ kot “frame” (Minsky). se pravi. Opis refleksivnega mi{ljenja kot nasprotnega dolo~ujo~emu ne pri Husserlu ne pri Dreyfusu ne skriva tega. Ta analogija je v Franciji ‘e spodbudila Wallona. ~love{ko mi{ljenje ne misli binarno. ki ga ne vodijo pravila dolo~itve podatkov. ugovarja Dreyfus. na tip predmeta. V nekaj tezah ga je povzel Hubert L. da so “vstopni” programi v teh ra~unalnikih elementarni in da je treba po~akati na napredovanje informatike. ki jih o~itno ne izbira po vnaprej dolo~enem kodu ali zmo‘nosti branja. Kot je pokazal Husserl. Res je. duh se v njem usmerja tako kot oko v ~utni razse‘nosti. ki je bolj shema. ampak na intuitivnih in hipoteti~nih konfiguracijah. toda najpomembnej{i ugovor se nana{a na sam princip teh inteligenc. kar dolguje zaznavni izku{nji. kar bi bilo treba izbrati. nebogljenega razmi{ljanja v primerjavi z navadnimi ~love{kimi mo`gani. ki ga je imenoval refleksivna sodba: razmi{ljenje. napreduje z odstranjevanjem in zdru‘evanjem dejstev. Ne zanemarja tega. pisatelji. mi{ljenje “z izbiranjem” napreduje proti tistemu. ki jih spremljajo. da ni zunanja. kar je ob strani ali na obrobjih kakih razmer. Ne opisuje le mi{ljenja. na neke vrste nekonceptualni monogram.

ali: “kot ~e. v katerem se zalaga nekaj vidnega. Ne govorim o spominu. pri tem pa opazovalec ne more nikoli re~i. Zaznavna “prepoznava” nikoli ne zadosti zahtevi logike po popolnem opisu. pa ne more pozabiti.^e lahko mislimo brez telesa Zato imajo postopki tipa: “tako kot. tipa proti temu. da je mi{ljenje nelo~ljivo od telesa. njegov materialni pogoj obstoja. potemtakem”.”. saj je ta odnos v obeh primerih analogi~en. ne da bi bilo to pri tem odsotno. ^e resno govorimo o analogi~nem. zmeraj prikriva druge. ki pa so vedno nedokon~ane in jih bo poznej{i pogled lahko vedno izzval. Strm in osredoto~en pogled je zmeraj obkro‘en z zakrivljenim prostranstvom.. simboli~nega) okolja.. ki sestavljajo izku{njo telesa. Zaznavno polje je vedno omejeno. ki ga spodbudi najpreprostej{i pogled.”. da predmet popolnoma prepozna. ki mu izvirno ne pripada. Tudi pisava je potopljena v polje stavkov. ki ponuja o~em en obraz. kar “ho~e povedati”.. saj je predstavitveno polje vsaki~ povsem enkratno. lahko zadovoljilo. ko je bil predmet ‘e “identificiran”. imamo v mislih prav to nejasno. Sedanji anticipira prej{njega. ker je vsak od njiju analogen drugemu v svojem odnosu do skupnega (~utnega. ~e seveda ho~emo. prednost pred digitalnimi postopki tipa: “~e. Z njim sedanji pogled z drugega zornega kota ohranja pogled. da te ne bodo omejene le na logi~no mi{ljenje... tako. s katero je `elel legitimirati podvzetje oblikovanja umetne inteligence. Vklju~ujo~a disjunkcija. napreduje z zasnutki. spodbil.. 151 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . tudi potem. ne le zato. da je zmeraj {e neki ostanek. ki zares vidi. toda meje so vedno zunaj pri~akovanj. temve~ zato. ki ga ‘eli misliti.. V tem opisu najdemo mo~ne razloge za zavrnitev hipoteze. negotovo izku{njo. Ona V tem je nekaj. ki je nastal trenutek poprej.. potem. Ali nas vsaj deloma odre{ilo na{ega nemira. tako imenovanega “lastnega”. V tej izku{nji oko seveda vedno pre‘i za prepoznavanjem... tako kot lahko duh vedno pre‘i za popolnim opisom predmeta. ne pa zgolj na~in nana{anja podatka na kako vpisno povr{ino. ali tudi: “kot p do q. kar bi nas. Vidni predmet. filozofe. in pri HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . videnje. tako r do s”.. ki jo je neko~ postavil Putnam in ki govori o “lo~ljivosti” na~ela inteligence. Tak{ne pa so tudi paradoksne operacije. In prav zato bi ga bilo treba vzeti za model pri izdelavi in programiranju umetnih inteligenc. ki bi ga bilo treba videti.. fenomenolo{kega telesa v njegovem prostoru-~asu ~utnosti in zaznavnosti. ker bi bilo telo njegov nepogre{ljivi hardware. in “p ni ne-p”.. tokrat v neiz~rpnem ~utnem. Ta ugovor pojasni. Posledica teh sintez so identifikacije predmetov.

kot pravite. Zato imamo dejansko kar nekaj razlogov. da bo misel. ti odtenki in ti latentni zvoki nastajajo~e slikarije in glasbe se nam. na primer pogled slikarja ali pisavo? Poskusite. hkrati ponujajo in izmikajo. da vnesemo v program izku{njo. “govorijo” nekaj drugega od tega. ki so je stroji sposobni. kaj ve~ kot bedno binarizirano okostje tega. da opisujemo misel s pomo~jo izbora podatkov in njihove ~lenitve. da ko se za trenutek (ki je lahko vse `ivljenje) ustavi. ki jo vsebujejo tako imenovani “naravni” jeziki. kot na za~etku. odtenki. mais donnables). Te`ave. Diderota in Kleista . ne vem. ko gre za interakcijo med terminalom in njegovim uporabnikom. ti stavki v obliki zapisa. Je sploh drugo? Obstaja medsebojna povezanost mi{ljenja in trpljenja. da nad tehnoznanostjo ne obupamo. ampak podajljivi (les données ne sont pas données. ki jo mora v svojem telesu in duhu dose~i japonski umetnik. bo treba to hkrati “naravno” in umetno telo odnesti dale~ pro~ od Zemlje. Ko smo lani o teh vpra{anjih razpravljali v Siegnu. ^e ho~emo. zvoki. Ta interakcija je stik va{e umetne inteligence z naivno inteligenco. igralec. Gre za (v franco{~ini je na voljo prikupen in ustrezen izraz “donner du corps”) “utele{enje” umetne misli. v katere je potopljena. kar je bila prej. prekinja svoje raziskovanje. preden bo uni~ena. kar smo “hoteli re~i”.bo ~opi~ sre~al oblike. ko igra. tako kot je oko v vidnem ali pisava v jeziku (v {ir{em smislu). Konec koncev je ta problem `go~ za vas. neke vrste suspenz navadnih namer duha. da mora biti stroj za razmi{ljanje ali predstavljanje v sredi{~u lastnih “podatkov”. Ali je tak{en “program” uresni~ljiv. Ali je sploh konsistentna namera. saj gre za te`ave.François Lyotard tem nikoli ne prezre. se pravi povezani z drugimi besedami. nam tudi zapisani. ki pa je predvsem nepresojnost ozadja obzorja. trdita Glenn in Andreas . in selekcija ni izbira. ki naj pre`ivi son~no eksplozijo. preobremenjeni z uporabami. s telesnimi dr`ami. in prav toliko stvari. “ki jih je treba povedati”. ki jih imajo va{i stroji z razumevanjem vsakdanjega jezika. skoraj ne pomeni drugega kot dopustiti podajljivo. Vznemirja pa me {e nekaj drugega. voj{~ak. . morda neizpolnjenih. Misliti. da ti stroji ustrezno simulirajo rezultate videnja ali pisave. na papirju ali platnu. Ne zado{~a. stavki. ko kaligrafira. stavkov in latentnih pomenov. kot pi{emo ali slikamo. Kadar se zdi. Ker so pa~ starej{i od sedanje namere.in vi mislite. da bom dodal {e Dôgena. na katere naletite zlasti. Za to ceno. ki se upira. S tem pa ustvarjajo natan~no tisto polje. zamol~imo resnico: podatki niso dani. in da je zunaj dolo~enega zapisa {e neskon~no besed. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki ga je treba izzvati. na ta na~in bosta odrski glas in kretnja dosegla “pravi” zven in videz. pa vsaj programu. Ta umestitev v 152. . o katerem ste govorili. je bila poudarjena nekak{na praznina. ~e `e ne programiranju. Te besede. “svet”. ki so povezane s habitusi. Resni~na “analogija” zahteva. “vrli” ~love{ki svet. kot “je treba”.

ki ga duh potrebuje za mi{ljenje. ki. ^e resni~no mi{ljenje zaznamuje trpljenje. osvajalski dejavnosti. da bi sebi in drugim lahko pojasnili to vrsto o~i{~enja (mise à blanc). in se vpi{e to. Duha in telo je treba izprazniti. namesto v svoje resni~no mesto. To seveda nima ni~ opraviti s “tabulo raso”. in ho~e ne hoteti. Izgubimo u`itek pridobljenega. ki mu je treba narediti prostor s ~i{~enjem. Primer takega dela je mutatis mutandis v Freudovem Durcharbeitung. le nekoliko razpremo jaso. da se milina. in pri tem ne vztrajam. ki se je ~udil. iz branj povzete fraze. kar je treba {e HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . kar imenujemo misliti. se pa prikli~e. paradoksno. ki manjkajo sredi izobilja besed na voljo. ki se odlo~i za neodlo~ljivo. V tem. da pride to. da po mojem mnenju vsaka misel zahteva in povzro~i vpis. beseda. 153 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Bole~ina razmi{ljanja ni simptom. kamor bo lahko vstopila poltema skoraj danega in spremenila njen obris. ~e ho~ete. pa ni mo`na brez trpljenja. ta evakuacija. da to ni pomembno. da bi se ju lahko dotaknila. dogodka. morda je le na~in. zaslu`i. selektivni. je lahko tesno povezan z mi{ljenjem. s katero je Descartes spoznavnemu mi{ljenju (zaman) sku{al vzpostaviti ni~elno izhodi{~e. kar {e ni. v vpisanem. In ~e razmi{ljamo. ki omogo~a prihod ne~esa drugega. To mi{ljenje nima veliko skupnega z urejenim spletom simbolov. stavek. jim recimo kultura. Kot ste opazili. za razmi{ljanje. ~e jim le uspe “realizirati” paradoksen odnos s tako imenovanimi “podatki”. trpeli? Kaj je lahko zanje prihodnost. barva. Ne govorim le o besedah. Trpljenje mi{ljenja je tako trpljenje ~asa. Toda ko splet i{~e in se nadeja svojega pravila. kar nalaga ozna~eno. ker razmi{ljamo v ‘e mi{ljenem. to bi bilo domi{ljavo. Je sama misel. povsem nasprotna identifikacijski. je to zato. Prostora ne ~istimo. kar {e ni bilo mi{ljeno. ho~e natanko ne hoteti re~i na mestu tega. Globok poklon tej nalogi. Ne damo mu pravil. Ne bi rekel. kar bi se moralo. duha ne “usmerjamo”. o kateri je govoril Kleist. ker je v tej polnosti vendarle neki manko. skladnja na{ih jezikov. zvena. Tu je povsem jasno. ne more biti drugega kot ponovno za~enjanje od ni~. razmi{ljamo zato. temve~ o na~inih njihovega zdru‘evanja. Morda ta naloga ni dolg. V to prav ni~ ne verjamem.^e lahko mislimo brez telesa praznino. ko so le spomin? Rekli boste. da bi gradili bolj jasno. u~imo ga sprejemati. ki bi jih bilo treba sprejeti ne glede na artikulacije. ki nam jih navdihujejo logika. ki so le pravkar opisani podajljivi kvazipodatki. ki bi se od drugod prihajal vpisovat v duha. pravim: Razmi{ljamo sredi sveta ‘e izvr{enih vpisov. in ker ga je te‘ko dr‘ati ob strani ali ga povzeti druga~e. (Seppu. je tudi tu treba izhajati iz telesne izku{nje in se zate~i k zgledom telesne askeze. Naj skraj{am: bodo va{i stroji za predstavljanje. zvoka. milina poteze. To pa ni mogo~e brez trpljenja. s kak{no bole~ino je popla~ano mi{ljenje na delu. da pride to. za potrpe‘ljivost. ampak ga za~asno ustavimo. ki {e ni imenovana.

kar ‘ene vsako pisanje (slikanje itd. sili k zbrisu te razpoke in uni~enju te transcendence. trpljenje. Se pravi lo~enim od misli. Gotovo dr‘i. namenjeno vrhovom star systema. ki ga je treba {e vpisati. ki sprejema to bole~ino. je upanje iluzorno. ki izvira iz tega. da je ta razlika.) Kon~no. ki vlada v sodobni dru‘bi. je pa kot ~uvaj. In mi{ljenje. zaradi njenega raz‘ari{~enja. Predvsem ne trpljenje razmi{ljanja. Domnevni partnerji sklenejo pogodbo o skupnem “u‘ivanju”. Ne vem. ki ga prina{a nezmo‘nost poenotenja in popolne dolo~itve kakega predmeta.kot je to pokazal Freud z opisovanjem naknadnega -. No. razumete? Zakaj bi se sicer sploh lotili razmi{ljanja? Potrebujemo stroje. v telesni in du{evni intimi.). je duh v “ludizmu”. grobo re~eno. Kadar ni sredi dela. beseda je {e vedno premo~na. da je v ‘enskah nekaj mo{kega in nekaj ‘enskega v mo{kih. Ona je tista. gre spet za spolno razmerje “haut de gamme”. razlika med spoloma. Ker svoje u~inke vpisuje . bi moralo zaboleti njihov spomin. ki zaznamuje trpljenje v zaznavanju in zasnavljanju. V tej naravnanosti vidim znak. nenadzora ali transcendence pa se zveza pretrga. ki bodo trpeli zaradi prenatrpanosti svojega spomina. ki ga nosi v sebi. nevpisano. Ta razlika je po hipotezi zunaj nadzora. Spolna razlika ni povezana le s telesom. (Toda v tehnologisti~nem megapolisu trpljenje ni pretirano ugledno. ob prvem znaku manka zaradi pomanjkanja ali ne. Niti sme{no ni ve~. da tehnoznanost privaja misel na zanemarjanje nesoglasja. Ker pa konca ni. ki skraja razporeja polje zaznav in mi{ljenja v skladu s pri~akovanjem in izmikanjem. in to ne le teles. In ~e moda ob~asno zahteva ponovno postavitev “ljubezni” na ugodno mesto v magazinu za obtok predmetov. celo od analogi~ne. opreza ob strani. ker se v ‘e mi{ljenem po~utimo dobro. Upanje je to. temve~ tudi duha. ki ob~uti svojo nepopolnost. Neulovljivo. . temve~ tudi z nezavednim telesom ali z nezavednim kot telesom. ~love{ko telo je spolno. je morda res narobe in je ona ta. upanje. ni~esar ve~ ne pove. prizadevanje. zveza pade. v ukrivljenem pogledu. Predstava o spolu. Toda tudi to lahko “pride” le kot ‘e vpisano. paradigma za nepopolnost. ki je predstavljeno kot po‘elenja vredna izjema. je hkrati. o katerih sem govoril. ki je razpolaganje-u‘itek te spolne razlike. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . k preseganju neoblasti. da bo na koncu bolje.) Nemi{ljeno boli. kar mu manjka? Manjka. na obzorju.François Lyotard domisliti. Kako bi si sicer en spol sploh izoblikoval idejo o drugem in ~ustvo. . Kako bi lahko vedel? Moj skromni fenomenolo{ki opis je {e vse preve~ nebogljen. Dobro vemo. to se zdi zelo verjetno. V asociaciji po pogodbi ne bo trpel ne eden ne drugi. ker je tu. ali je spolna razlika ontolo{ka diferenca. da bi z njo opravili. Spet transcendenca v imanenci. ne da bi bila inskripcija memorizirana v obliki spomina. va{im strojem bi nemi{ljeno moralo prizadejati bole~ino. 154.

Mo~ analogiziranja se po drugi strani lahko vrne k urjenju na podlagi spontane analogi~nosti zaznavajo~ega telesa. Toda: kompleksnost te inteligence presega inteligenco najbolj sofisticiranih logi~nih sistemov. to. ki jo je v telo vpisala spolna HENDIKEPIRANO TELO IN TELO KOT HENDIKEP . o kateri govorite. njenemu izgnanstvu in torej tudi njenemu pre‘ivetju. zaznavajo~e telo je hkrati tudi edini analogon. ki je na voljo za razmi{ljanje o dolo~eni komplesnosti mi{ljenja. Sposobnost transcendiranja podatka. Inteligenca. analogi~no enemu do drugega. da zasli{i in vidi podarljivo. ko znanstveno odkriva. da bi pre‘ivela son~no eksplozijo. odtenke. saj prina{a zahtevo. in si jo izmenjujeta v umetnosti izumljanja. ki je na voljo telesu in mi{ljenju. ta sposobnost analogiziranja.^e lahko mislimo brez telesa Kar bi bilo brez spolne razlike nevtralna prostorsko-~asovna izku{nja zaznav in misli. ki jo pripravljate. Toda. Strinjam se s fizikalno mislijo. ampak neke vesoljske okoli{~ine. bo torej morala to silo odnesti s seboj na svoje medzvezdno potovanje. 155 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . druga~ne narave je. {e enkrat. ki sestoji iz entropi~nega pretresa in ga iz tega zornega kota predstavlja bli‘ajo~a se son~na eksplozija. Naj se va{i miselni stroji ne napajajo le s sevanji. Prav zato. nasprotnega procesu kompleksifikacije. Strinjam se. vstavljenega v imanenco. nadaljevalec. ampak z nepobolj{ljivim nesoglasjem med spoloma. je malo v primerjavi z nepopravljivo transcendenco. zvoke. odkar obstaja Zemlja. in ta sila je ‘elja. ki zdaj na zemeljskem povr{ju privzema aspekt tehnoznanstvenega razvoja. v kateri ne bi bilo tega nesre~nega ob~utka nepopolnosti in bi omogo~ala preprosto. Strinjam se. ognji{~e negativne entropije. pa~ pa le njegov u~inek. “preden” svojo operativnost vzpostavi v paradigmah: seveda isto po~ne tudi. toda sposobnost ni le mo‘nost. kognitivno ~isto estetiko. Kot materialna celota je ~love{ko telo v nadlego lo~ljivosti te inteligence. te~e. si zagotovo priskrbi sredstva v rekurzivnosti ~love{ke govorice. Z vsem tem strinjanjem priznavam. je tudi sila. kar ni vsebovano v nobenem polju vidnega ali mi{ljenja. da bo breztelesna inteligenca. Toda fenomenolo{ko. umrljivo. In da se bo z vesoljskim izgnanstvom te inteligence izredno kompleksen prostor. je zdaj polno trpljenja zapustitve. tudi kulturno “nepotrebne” za pre`ivetje. da proces negativne entropije ali kompleksifikacije. da ~love{ko ni in nikoli ni bilo njegovo gonilo. ker se ta inteligenca ne bo pustila osamiti v svoji zemeljskoson~ni usodi. omogo~ila sprejetje izziva. po vsej verjetnosti izognil usodi. za katero si vsi prizadevajo. da tehnoznanosti ne ‘ene ~love{ka ‘elja po spoznavanju in spreminjanju stvarnosti. In tu se je treba spet dotakniti vpra{anja kompleksnosti. Debussyjevo uho. ki po drugem Carnotovem na~elu ~aka vse izolirane sisteme. izku{nja. ki vzgoji Cezannovo oko. nosilec. Mi{ljenje v izobilju posega po analogijah.

Na to kompleksnost. Misel ni lo~ljiva od fenomenolo{kega telesa. Neprestano sili k razmi{ljanju in se ne pusti misliti. Ostanku. bo to. na neubranljivost te lo~itve. primerljiv s son~no katastrofo. pa ne ra~un in celo analogija ne prideta do konca. nasproten misli. kar bo krmililo vesoljski Exodus. Toda to ne dr‘i.François Lyotard razlika. vendarle entropija. H E N D I K E P I R A N O T E L O I N T E L O K O T H E N D I K E P zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . izziv. nanjo bi morali pripraviti poson~no misel. Kajti ~e se primeri nasprotno. Toda spolno telo je lo~eno od mi{ljenja in ga ‘ene. . . ki ga pu{~a ta razlika. Uni~uje le Eno. Prevedla Tanja Lesni~ar-Pu~ko 156. V tej razliki bi morda radi videli prvotno eksplozijo. saj hranjena v skrivnostih teles in mi{ljenj neskon~no sili k razmi{ljanju.

TERENCE McKENNA: MIKO-DIONIZ HIPERRAZSE@NOSTI zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

Wassona. ‘ensko matrico planeta. tako California like. zna~ilnih za pozni neolitik. ki o~itno vodi v apokalipti~no uni~enje. tehnologije. Naslednji veliki korak k planetarnemu holizmu naj bi bilo stapljanje tehnolo{ko transformiranega ~love{kega sveta z arhai~no matrico rastlinske inteligence. [amanski boben in zelena gnoza psihoaktivnih rastlin vabijo na potovanje v zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . McKenne. da bo planetarna ~love{ka kultura . Sedanja kriza je globlja od vseh dosedanjih. nadrealizma. McKenna se nima za {amana.globalna vas po svoji naravi plemenska. predpostavlja obnavljanje dru‘benih form. predstavljajo vra~anje v Kaos in preporod arhai~nega . abstraktnih umetni{kih praks. McKenna in njegove ideje. ki nam ga to prinese. Hoffmanna. ni danes ni~ manj{a skrivnost kot neko~. Marshall McLuhan je dejal.na kar vplivajo mediji -. V dvajsetem stoletju ta tendenca sega nazaj do Freuda. ki ga McKenna imenuje arhai~ni preporod. ki jim ga je posredovala {amanska uporaba psihoaktivnih rastlin. poudarka na ritualih in o‘ivljanja tradicije. ki lahko odpravi zidove kulturne nefleksibilnosti. T. ko se je iz~rpal njegov sakralni model. konec dominacije pisane besede in o‘ivljanje botani~ne gnoze psihoaktivnih rastlin. so se ljudje ozrli v antiko. med potro{ni{kim vampirizmom ali preko rastlinske gnoze obnovljenim dinami~nim ravnote‘jem z ekosistemom. kljub splo{nemu prepri~anju. Sedaj se je treba ozreti dvajset tiso~ let nazaj.LSD je v {estdesetih raztopil uro~enost z materialnim svetom institucij in linearnosti. Na koncu zgodovine tako pred nami stoji izbira med atomskimi gobami Oppenheimerja. Izkustvo. Mazatecov in prednikov s planote Tassili. Posku{a raziskati realnost v {amanskem duhu in na {amanski na~in. ki je zaznamoval patriarhalni red in represijo nad Kaosom. ki bi dajal novega ognja njihovi viziji ‘ivljenja. ~eprav je nekaj let pre‘ivel z njimi v Ju‘ni Ameriki. i{~o~ vzor. Junga. Ob koncu srednjega veka. zato tudi potreba po radikalnej{i re{itvi. Tellerja in Fermija ali psihoaktivnimi gobami G. Je princip upanja. A. a vseeno naslovljene globalno. ko so ljudje ‘iveli {e v simbioti~nem odnosu z inteligenco planeta. da smo primitivno osuplost prednikov nadomestili s filozofskimi in epistemolo{kimi instrumenti izjemne sofisticiranosti in analiti~ne mo~i. Globalni fenomen.

V {estdesetih letih je bil {tudent na Berkeleyju. Ludlow (Hasheesh Eater: The Life of Pythagorean).talking book (Lux Natura. Santa Fe. Po {tudiju ontolo{kih osnov {amanizma. divji trip. A. ki se ukvarja z zbiranjem in ohranjanjem zdravilnih in psihoaktivnih rastlin arhai~nih ljudstev. Burroughs (The Yage Letter).Ralph Abraham.hiperprostor {amanskega univerzuma. kjer je bil. SF. l992) zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . profeti~ne ideje rastejo iz nenavadnih psihedeli~nih izku{enj. kjer najbolj uspeva meso bogov. teonanacatl mehi{kih Indijancev. Vsem je skupna o~aranost in naivnost prvih raziskovalcev Novega sveta. sve~eni{tvo vseh vrst in tabu so vzrok. propaganda. Rupert Sheldrake (Bear and Co. Ginsberg in W. McKenna s svojimi idejami obljublja ~uden. Fantazijam o neobstoje~ih mestih in bogastvih so kasneje sledili zemljevidi raziskanih in vrisanih poti. “self-organized major in shamanism”. ki i{~ejo dokaze. Pri~ujo~i teksti so eden izmed poskusov trasiranja poti skozi skriti kontinent. Redke so kronike teh potovanj v lu~ Gee: Aldous Huxley (Doors of Perception/Heaven and Hell). potro{ni{tva in znanstvenega racionalizma. Univerzum psihedeli~nega {amanizma je korpus delikti za tiste. Berkeley. Represija. od Gee podeljen ‘iroskop transcendentalnega. 1984) Food of the Gods: The Search for the Original Tree of Knowledge (Bantam. kot sam pravi. Terence McKenna. 1992) The Archaic Revival (Harper Collins. New York. Terence McKenna se je rodil 1946. F. ki ga bo vodil arhai~ni. H. 1991) Trialogues at the Edge of the West . Samo {krbec BIBLIOGRAFIJA The Invisible Landscape (Seabury. Je ustanovitelj in direktor Botanical Dimension. Prav tam. da vse le ni tako ro‘nato na son~ni strani materializma. Surrealisti~ne. neprofitne ustanove. etnofarmakologije in konzervatorstva je intenzivno potoval po Aziji in Ju‘ni Ameriki in eksperimentiral z naravnimi halucinogeni tamkaj{njih {amanov. New York. iz gnoja preteklosti. San Francisco. 1976) True Hallucinations . da so nam te hiperrazse‘nosti neznanka. 1975) Psilocybin: The Magic Mushroom Growers Guide (Quick Publishing.

En del izgubi svoj raison d’etre in za~ne razpadati. ~e je mogo~e stran od Neizrekljivega. ki je nastalo v Evropi in Ameriki. Pobeg od planeta. od smrti. vedno znova naletimo na idejo. kako razlo‘iti ‘ivljenje. kaj je ‘ivljenje ali od kod prihaja. . ostane pa nam problem. Sanje so eshatolo{ke. M I K O . Pobeg je klju~na beseda za obto`evanje tistih. da obstaja telo lu~i. Drugi del odide. Verjetno nikamor. da je zgodovina nekaj. Sanje so brez~asne in zunaj zgodovine. ~e verjamemo. ter razi{~emo fenomen smrti in doktrino du{e v vsej njeni razvejanosti od neoplatonizma. do katere mere so halucinogeni eskapisti~ni. 161 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ob smrti pa se skozi krizo lo~i od njega. od ~esar posku{amo zbe`ati v sanje. metabolizem se ustavi. od navad in problemov. kr{~anstva do dinasti~nega Egipta itd. To`itelj sam pa se komaj upa soo~iti z dejstvom. @elimo si pobegniti vanje. Ugotovitve znanosti so pomembne in razlaga preprostega atomskega sistema je dobra. Pobeg.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . iz katere se posku{am zbuditi. entelehia. da pove. da ne obstaja. ne vemo kam. toda pri~akovati od nje. ^e pustimo ob strani zadnjih tristo let zgodovinskega izkustva. ki je za ~asa ‘ivljenja nekako spojena s telesom. ki eksperimentirajo z rastlinskimi halucinogeni.” Sam bi stavek obrnil in rekel.. je nesmiselno.Novi orisi hiperprostora Terence McKenna Novi orisi hiperprostora V Uliksu Jamesa Joycea nam Stephen Dedalus pravi: “Zgodovina je no~na mora.

da sta um in telo del sanj. ki se je ohranjala zoper entropijo z dovajanjem materiala. ki me~e senco. astralnega telesa je prisotna v mnogih tradicijah. ki je ni tukaj. Vse informacije so povsod. Senca v materiji je na{ fizi~ni organizem. Nima ~asovnega trajanja. od katerega je budni del le povr{ina v dobesednem. jemanjem energije in izlo~anjem odpadkov. Informacija je zunaj zgodovinskega ~asa. niti tak{ne. Je ve~nost. Za ljudi s {amansko tradicijo je realnost sanj empiri~ni paralelni kontinuum. [amanizem in dolo~ene joge nedvoumno trdijo. smo nekak{en epifenomen na vi{ji ravni biolo{ke organizacije. Predlagam. Forma. Ostali vstopajo v ta kontinuum s sanjanjem. za katero bi rekli: “vedno je obstajala”. ker odkrivata ‘ivljenju nalogo: seznaniti se z dimenzijo. [aman vstopa vanj naju~inkoviteje s halucinogeni ali kako drugo tehniko. a se vseeno zgodi. da je namen ‘ivljenja spoznati posmrtno telo zato. ki nima ~asovne eksistence. Smo hiperprostorski objekti. kajti kar vidimo v tem fenomenu. da bi jo spoznali v trenutku prenehanja ‘ivljenja. Ljudje nismo prvenstveno biolo{ki z umom. da proces umiranja v psihi ne bi povzro~il zmede. M I K O . holografski plenum informacij. geometri~nem smislu. ki me~ejo senco v materijo. .Terence McKenna Znanost nima kaj povedati. Ta deklarativna izjava je izpeljana s stali{~a {amanske tradicije in se dotika vseh vi{jih religij. je um kot prvi vzrok. Freudova ideja o sanjah je bila. ki se ka`e kot prelivanje barv. da so “dnevni ostanek”. Psihedeli~no sanjsko stanje in budno psihedeli~no stanje sta pomembni. V spanju smo odre{eni v resni~ni svet. v nekak{ni ve~nosti. da so sanje prostorska dimenzija vi{jega reda. kaj se dogaja. katere del sta du{a in um. kaj storiti ter kako opraviti brezhiben rez.gibanje materije je povzro~il um. vedel bo. To je docela izven podro~ja znanstvene razlage. ni nikjer. kar se je zgodilo v budnosti. da je veliko bolj uporabno izdelati nekak{en geometri~ni model zavesti. Kljub vsemu obstaja mo‘nost zapleta v trenutku 162. ker so veliko bolj raz{irjena forma izku{nje hiperdimenzije. Materialna forma razpade. ni prizadeta. Umirajo~i bo vedel. Je primer telekineze . ki povzro~a bivanje. Moj na~in raziskave na tem podro~ju je bilo vedno psihedeli~no izkustvo. Obstaja plenum. nedavni poskusi v kvantni fiziki to potrjujejo. Metafora posmrtnega nosilca. Informacije. . Ve~nosti. preneha biti struktura. ki ji je ukazovala. da resno vzamemo idejo paralelnega kontinuuma. kako se odlo~imo stisniti roko v pest. Zatorej se nam ni treba bati posmeha znanosti v zadevah usode ali izvora du{e.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da lahko sledimo njihovi vsebini vse do popa~enja ne~esa. umakne in metabolizem preneha. Ob smrti se stvar. Nedavno sem za~el raziskovati sanje.

da ne gre samo za krizo smrti posameznika.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . Risba: Kat-HarrisonMcKenna. da je od vstopa v spiralo odvisno. da bo konec ~asa. Gre za krizo trenutka. Psilocybin: The Magic Mushroom Grover's Guide. krizo prehoda. Ossa in O. da bo sveta konec. Gre za idejo. V ta model bi rad vklju~il pojem brezna. 1963). To je tradicionalna pozicija. The Rock Paintings of the Tassili (New York: World Publishing. Ne gre za to. da bo prehod potekal brezhibno. podobno rojstvu. Vedno obstaja mo‘nost po{kodbe ali nepravilnega ravnanja. narejena po izvirniku iz knjige JeanDominique Lajoux. da bi bili obsojeni na ve~no ‘ivljenje. umiranja. 71. Ilustracija iz knjige O. a dobra. 1986. Lahko si ga skazimo s svojo nevednostjo. Ves smisel {amanizma in pravilnega na~ina ‘ivljenja je oja~ati du{o in odnos ega do nje. T. N. Oerica. ki je manj znan racionalistom. a doma~ vsem nam dedi~em ‘idovsko-kr{~anske kulture na globlji ravni psihe. ampak za krizo smrti v zgodovini vrste. V trenutku smrti gre za nekak{no lo~itev. . 163 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ali pade{ z zlate steze v ve~no smrt. M I K O . str. metafora je trivialna. Angle{ki pesnik William Blake je dejal.Novi orisi hiperprostora Gobji {aman s ~ebeljim obrazom iz Tassili-n-Ajjerja.

ki kontrolirajo mo~ z ve~jo ali manj{o stopnjo eti~ne stalnosti. rakete s svetlobno hitrostjo so zato po besedah Mircea Eliada. da se ljudje ne razvijajo ve~. transformacija vrste v hiperprostorsko entelehio. ~love{ki somatotip pa je ostal isti. da bi pre‘iveli trenutek spro‘enih zgodovinskih sil. Vedno pa je prisotna mo‘nost zakrnitve. prepoznanjem 164. naseljene na tehnolo{kem grebenu izdelanih fizi~nih objektov. vesoljske kolonije. M I K O . ki ogromno povedo o ~lovekovi aspiraciji po samotranscendenci”. nastajajo in umirajo filozofije. ki bo imela za posledico: konec zgodovine. da postanemo tujci. Vse na{e produciranje orodij nosi v sebi prepri~anje o zadnjem. Za biolo{ki ~as je to samo trenutek. evangelije in space shuttle. Vsa tehnolo{ka zgodovina govori o izdelavi prototipa tak{ne situacije z vedno tesnej{im pribli‘evanjem idealu. v zadnjih zgodovinskih sekundah krize. Stara metafora o transformaciji psihe kot metamorfozi gosenice je zelo raz{irjena. space shuttli. Telo lahko postane ponotranjeni holografski objekt v trdnem stanju. Bli‘amo se najpomembnej{emu trenutku planetarne ekologije: osvoboditvi ‘ivljenja iz temnega kristala materije. Na{a ‘elja. ki je mikrominiaturizirana in superprevodna in je ni mo~ najti nikjer. jo precedimo skozi mentalne filtre in dobimo dragulje. jeziki in filozofije. s spoznanjem tujca kot Sebstva. ker je to ~as divjega pehanja od hominidov do vesoljske ladje. religije se razpr{ijo kot iskre. hiperdimenzionalna matrica. V tem razdobju vse visi v ravnote‘ju. o tem ni dvoma. ki obljublja u‘itke mesa vseh vrst s predpogojem. Vendar je tehnologija prava ko‘a na{e vrste. ^love{tvo. triumf nad smrtjo in osvoboditev posameznika iz telesa. eksteriorizirana v tridimenzionalni prostor. na{a re{itev in na{e edino upanje je kon~ati zgodovinsko krizo s tem.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . pojavita se znanost in magija in vse zadeve. . bruha tehnolo{ki material. To je nekak{en islamski paradi‘. . V skoku preko sto tiso~ let se osvobajajo energije. v kontekstu zadnjih petsto let. kulturni fenomen. odhod s planeta. a je vseeno desetkratni odsek vse zgodovine. avtomobili. z dovr{itvijo odtujenosti. Vzamemo materijo z nizko stopnjo organizacije. To orodje je lete~i kro‘nik ali du{a. ki je ve~na. Za~ela so se razvijati orodja. Vsak se lahko sprehaja skozi resni~ni Elizij. Letala. Smo kot koralne ‘ivali. Danes smo. ”samospreminjajo~e se podobe lêta. Moramo skozi metamorfozo. Krize.Terence McKenna Od trenutka zavedanja eksistence du{e do sprostitve apokalipti~nega potenciala je pribli‘no sto tiso~ let. Nekako v zadnjih petdeset tiso~ letih se je z iznajdbo kulture kon~ala biolo{ka evolucija. je samo del plenuma. Evolucijski biologi trdijo. Fizi~no smo zelo podobni daljnim prednikom. da smo holografske projekcije matrice v trdnem stanju. Evolucija je postala epigenetski. dokon~nem orodju. da ne pozabimo.

ko ti nasproti prihaja Smrt. Danost. Schultesa. ti. Vidimo ju kot nere{ljiv dualizem zaradi slabe kakovosti kodov. da bi ~lovek lahko postal dojemljiv. ~e ho~e{ biti feniks. Problem jezika je. Iz knjige R. Psihedeliki spodbujajo modeliranje posmrtnega stanja in razodevajo njegovo naravo. da se ustavi{. 1985) M I K O .D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . Ni dihotomije med newtonskim univerzumom. Oba sta nazna~enje iste stvari. Ves smisel ~love{ke zgodovine je v ponovnem odkritju te izgubljene informacije. F. zapisana v diamantu. ki jih obi~ajno uporabljamo. Psihedeliki nam poka‘ejo. kot ohranjamo nedotakljivost ideje v svojih mislih. pridi in ostani. Ali ~e parafraziram Jamesa Joycea iz Finneganovega prebujenja v odlomku o Moicanu. ki se je razvil v svetlobnih letih tridimenzionalnega prostora. Um zajema vsa izkustva Drugega.” Tako preprosto je. zlatosledec po‘eni vse bogastvo in spleti svoja krila. ki ohranja vse fizi~ne zakone planeta nedotakljive na podoben na~in. “Blagoslov v preobleki.Novi orisi hiperprostora tujca kot Naduma. da ima Amazonska Indijanca vdihujeta DMT. katere odsev bomo. Where the Gods Reign (London. Synergetic Press. dublinski ~etrti rde~ih lu~i: ”V Moicanu smo ~ofnili na ~uden kraj. da so modalitete videza in razumevanja lahko preme{~ene tako. je zgolj razpolo‘enje Boginje. a je potreben pogum. 165 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da spoznamo um v kontekstu Velikega uma. in notranjim mentalnim univerzumom. .” ji je pravil Joyce.

gre za prepri~anje. dejansko pa gre za alternativno fizi~nost. Lu~ je 166. V tak{nih trenutkih se slu~ajnosti pojavljajo ena za drugo. so lahko upravi~ene v tem. Vse kar moramo storiti. ki nikakor ni subjektivna. Dimetiltriptaminska molekula (DMT) ima edinstveno lastnost. . ker gre za raven izkustva. kako se bomo izkazali v zadnji. da pridemo onstran akademskega razumevanja rastlinskih halucinogenov. Dualizem jezika prikazuje smrt vrste in smrt posameznika kot dve razli~ni stvari. dokler na koncu ne priznamo. kot se pribli‘ujemo izvoru sence. ~e{ da gre za halucinacije. da obstaja hiperobjekt. To dogajanje je za~etek vstopanja hiperobjekta v tridimenzionalni prostor. Kar pa ne pomeni. poseljenih z angeli in demoni. saj je videti. Posku{ati bi morali asimilirati in integrirati psihedeli~no stanje. obstajajo problemi kodne kakovosti. Z drugimi besedami. Vsaka oseba. Dokler razlagamo in opisujemo s ~imerkoli drugim. da gre za psiholo{ki fenomen. bolj se stopnjujejo paradoksi in nara{~ajo hitrosti sprememb. Tak{ni do‘ivljaji. ki me~e senco v ~as. razen Logosa. imenovan Nadum ali Bog. da enostavno ne vemo. ki ga je izdelala biologija in postavlja fizi~ni univerzum nasproti svetovom. je nujno samo to. kaj se dogaja. . vstop in zarisavanje poti v hiperprostoru. ki slu‘ijo za modele ustvarjanja. Zaradi spremljajo~ih sprememb v zunanjem svetu je nesmiselno trditi. da triptaminska izku{nja postane ob~a zadeva. ki se za~enja vpletati v lokalno realnost. kot ga uporablja Philo Judeus. Psihedeli~na izku{nja jo raztopi. je do‘ivetje triptaminske ekstaze. Zgodovina je na{e skupno do‘ivljanje te sence. Scenarij. Besedo Logos uporabljam tukaj v smislu. je prav tako dihotomija. kot da gre za zunanjo komponento. Na neki na~in sta se budni in sanjski svet za~enjala pre‘emati. M I K O . da bi moral vsak eksperimentirati z gobami ali drugimi naravnimi psihoaktivnimi triptamini. kot Bo‘anski razum.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da zakoni na delu v sanjah in hiperprostoru ob~asno u~inkujejo v tridimenzionalnem prostoru. imenovani tudi psihoti~ne razpoke.Terence McKenna sam vgrajen dualizem. ki v sebi vklju~uje arhetipski kompleks platonskih idej. kot je Logos. ki bi se hotela odpraviti v to smer. da razkroji strukturirani ego v Nadsebstvo. napravijo na posameznika izjemen vtis. ki je neposredno dostopen vsakemu od nas. ko se meja med njima zabri{e. Za dru‘bo. Na~in na{ega odnosa do njega bo dolo~al. najavljeni transformaciji. v tej trditvi je nekak{en teleolo{ki predsodek. Alternativna fizi~nost je fizika lu~i. Jung je to imenoval “so~asnost” in izdelal psiholo{ki model zanjo. Vedno bolj. Vse kode imajo relativno kodno vrednost. Kritike na ra~un NLP teorij. ki ima to izkustvo. Logos je popoln in zato nima zna~ilnosti ni~esar razen samega sebe. prestaja mini apokalipso.

kaj po~nemo. ^e posku{amo gledati s stali{~a stvari. bo kmalu uresni~eno s tehnologijo vesoljske kolonizacije. ustvarjenih iz svetlobe. kako dojemamo newtonsko fiziko kot dejstvo tega univerzuma. iz katerega smo pri{li. Obstajamo v ve~nosti. ki so brez antidelcev. To pomeni. bo osvobojena vseh omejitev razen imaginacije in omejenosti materiala. ~asa sploh ni. Kar ima Eliade za metaforo samotransformacije. ki postaja neizogibna. ko se pribli‘ujemo svetlobni hitrosti. vse na{e svetove. naj bi bil ideal prvih vesoljskih kolonij duplikat idili~nega ekosistema Havajev. da smo iz lu~i ali imamo nosilec. To je pravi pomen vrnitve k O~etu. V odnosu do newtonskega univerzuma pa ~asa ni. ki traja v relativnem univerzumu {tiri leta in pol. vstajenje v lu~ iz ‘eleznega zapora. . Nekateri so predlagali. pa bomo ohranjali kot vrt. ki se giblje s svetlobno hitrostjo. tedaj lahko potujemo od ene to~ke v vesolju do druge s subjektivno izku{njo nultega ~asa. na na~in. Za kaj takega smo si vedno prizadevali. Teorija relativnosti pravi. Ustvarili bomo svoj svet.Novi orisi hiperprostora zgrajena iz fotonov. ki je razprostrla svojo tehnologijo preko povr{ine zemlje. vendar je to ob~uteno kot dejstvo univerzuma. je na{a subjektivna izku{nja ~asa {e vedno ni~na. 167 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Izkustvo nultega ~asa. Ni kontradikcije med ekolo{kim ravnovesjem in prostorsko migracijo. Dejanska zgodovinska entiteta. Opi~je telo nam je slu‘ilo do tega trenutka osvoboditve in nam bo vedno slu‘ilo kot fokus samopodobe. ~e se gibljemo s svetlobno hitrostjo. imenovana ^lovek. postali smo ve~ni. da vemo. svet. ^etudi potujemo na zelo velikih razdaljah. Prehod od Zemlje v vesolje bo presenetljivo tesen genetski filter. bomo osvobojeni v sfero umetnosti. ~e pre~kamo dvesto petdeset tiso~ svetlobnih let do Andromede. ustvarja ga na{ mentalni proces. da v svetu lu~i ni dualizma. Ume{~eni smo v ve~nost in tako lo~eni od gibljive podobe. Na{e edino do‘ivljanje ~asa je subjektivno. Sami pa bomo vedno bolj bivali v svetu. kar ni bilo {e nikoli omenjeno. da se ~as upo~asnjuje. ko bo tak{no razumevanje pod kontrolo. namre~. bolj tesen kot tisti. Koralnim grebenom podobna ‘ival. Tak{ne vaje iz ekolo{kega razumevanja bodo dokaz. V trenutku. odkrijemo. je ~love{ka du{a. ni~ manj kot transformacija vrste. Univerzum okrog nas se stara s pojenjajo~o hitrostjo. Obstajamo v dovr{itvi ve~nosti. Pot do Alfa Centauri opravim v nultem ~asu.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . transcendenca fizi~nega. Predstavljajmo si za trenutek. ki ga je predstavljala kolonizacija M I K O . Kmalu bo pri{lo do pospe{itve tega fenomena z raziskovanjem vesolja in vesoljskimi kolonijami. o katerem govorijo Gnostiki. Prepri~an sem. da nas tehnologija sili v to smer. ki ga ustvarja ~love{ka imaginacija. med hipertehnologijo in radikalno ekologijo.

da so si samo sanja~i. Smitha. Iz knjige R. pionirji in fanatiki upali potovati preko nje. MA. [e bolj bo to dr‘alo za pohod v vesolje. 1982). Je zgodba o ekspediciji v Amazonijo. Novega sveta. Tehnolo{ka osvojitev vesolja bo pripravila oder. Tedaj bo ~love{ka vrsta zares postala dojemljiva. ki sva jo z 168. M I K O .D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . posku{a skraj{ati kronologijo tega in jo pospe{iti. W. Tehnologija. The Botany and Chemostry of Hallucinogens (Springfield. taksonomska risba E. E. Schultesa. . povezanih s tehnologijo newtonskega prostora.Terence McKenna Banisteriopsis caapi. bo razvila vzporednico za gibanje v prostoru. Nevidna pokrajina (The Invisible Landscape). ki sem jo napisal skupaj z bratom Dennisom. Vzrok ameri{ki vitalnosti naj bi bilo dejstvo. ki bo ponotranjila telo in povnanjila du{o. sledilo bo ponotranjanje metafore z osvojitvijo notranjega prostora in kolapsom stanja vektorjev. knjiga. . Charles Thomas.

Nova znanost. da bi ego videl sebe kot izraz Nadsebstva.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . ko govorim o tehnologiji izdelave vesoljske ladje. Tesnobo soo~enja s strahovito biolo{ko krizo kot ekokrizo in omejenostjo prostora. ki nam ga vsiljuje zavezanost na planet. da smo ma~ki obesili zvonec. Npr. Prvi del knjige govori o teoreti~nih predpostavkah poizkusa. vendar je na{a teorija o dogajanju bolj{a. ki so sledila poizkusu. kjer je shranjena informacija. Na{ kandidat je bil tedaj nervni DMT. Na Nadum smo pripeli superprevodno. metabolizem tudi. da bo zgrajena z volta‘o krepko pod tisto. uporabe harmina v povezavi s ~love{kim glasom. je dejal. ki vklju~uje uporabo harmina in harmalina. ki bo postavila psihedeli~no izkustvo v sredi{~e svojega raziskovalnega programa. [lo je za poizkus vpliva zvoka na molekularno strukturo harmina. 169 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . . ki bo imel osnovo v triptaminskih rastlinah. Misel je tak{ne vrste fenomen. kot so jo ponudili kritiki. da dobimo mentalni izpis na strukturi du{e. moj na~in razmi{ljanja razodeva smer. M I K O . telemetri~no napravo. V vsakem primeru se uporabljene spojine ve‘ejo z molekularnim prostorom. da harmin deluje v povezovanju s telesi melanina. gobo. Med ekspedicijo je brat formuliral idejo. prisotni v leseni plezalki Banisteriopsis caapi. Informacija je potem razsuta tako. ki je osnova za ayahuasco. Drugi del opisuje teorijo strukture ~asa. ki se uporablja za ‘epno baterijo. da bi se prvenstveno in trajno vezal z endogenimi molekularnimi strukturami. ki smo ga imenovali “ekperiment pri La Chorreri”. Ali smo uspeli ali ne.Novi orisi hiperprostora bratom in {e nekaj drugimi ljudmi izvedla 1971. Frank Barr.. da bi se ta v telesu metaboliziral tako. sem si predstavljal. Lotili smo se poskusa. bi se morala usmeriti k prakti~ni realizaciji zabrisanja pregrad med egom in Nadsebstvom (Overself). bomo zmo‘ni prese~i z negovanjem du{e in novim {amanizmom. ki vsebuje psilocibin. da je velika verjetnost. spojini. Kathleen Harrison McKenna Copyright 1991. Ne trdim. ki je bila izpeljana iz bizarnih. V naravi se v tej volta‘i dogajajo najbolj zanimivi fenomeni. Uspeh ali polom na{ega poizkusa govori sam zase. da smo uspeli. da bi dobili neprekinjen izpis informacij iz te dimenzije. raziskovalec lastnosti melanina v mo‘ganih. Uporabili smo nekak{no {amansko tehnologijo. mentalnih stanj. Trije pogledi na Stropharia coubensis.

170. [tiristo let po prvih sre~anjih. ker bomo sami postali tujci. Znova lahko sprostimo Logos in glas. 1982). Za~eti moramo znova in upati. Ima zmo‘nost transformiranja celotne vrste zgolj z mo~jo informacije. Moja pro{nja je zato naslovljena na znanstvenike. M I K O . Zavedajte se. Za nekatere je morda no~na mora. ro{ije in guruje. Tradicija u~i. To je obljuba. ki je govoril Platonu. Delo moramo opraviti z uporabo halucinogenov.Terence McKenna Psilocibin je najbolj razpolo‘ljiv in ekperimentalno dostopen od teh spojin. matemati~no razumevanje ali znanstveni dose‘ki. Ko so fran~i{kani in dominikanci v {estnajstem stoletju prispeli v Mehiko. obiskoval razli~ne ri{ije. Bil sem neuspe{en z vsemi drugimi tehnikami. so se nemudoma lotili zatiranja religije gobe. V teh zadevah se moram zanesti na lastne izku{nje. zatekel v gore Sierra Mazateca. da s pomo~jo {amansko navdihnjenih oseb znova obudimo to staro misterijo. bo konec odtujenosti. University of California Press. kaj naj po~nem z njihovimi brezbarvnimi hierofanijami. Zeleni kamniti skulpturi gob z najdi{~a pri Vin~i. Ko se bo to zgodilo. Psilocibin je izvor gnoze. ki morda berejo te vrstice: {e enkrat poglejte psilocibin. uradnike in politike. se je Eros. Pognale so ljudi v docela nov svet. Njen glas pa je v zahodni misli nesli{en vsaj 1000 let. da je fenomen zase z ogromnim potencialom za transformiranje ~love{kih bitij in dru‘be na na~in. Iz knjige Marije Gimbutas. vendar so bile vse velike zgodovinske spremembe nabite z emocionalno kvaliteto. da enostavno ne vem. The Goddesses and Gods of Old Europe (Berkley. Odrinjen v pozabo se sedaj zopet vra~a v zavest Zahoda. da lahko zopet spregovori v mislih modernih ljudi. “meso bogov”. Prepri~an sem. Katoli{ka cerkev z monopolom nad teolo{kimi vpra{anji in odgovori ni bila navdu{ena nad tak{nim pristopom do bo`jih zadev. ki se je iz Evrope umaknil pred kr{~anstvom. Nekaj ~asa sem pre‘ivel v Indiji. kot transformirajo dru‘bo umetni{ka gibanja. ki so jo Indijanci imenovali teonanacatl. Parmenidu in Heraklitu. prakticiral jogo. pravim. da je mnogo poti do duhovnega napredka. da vsi govorijo o ne~em tako bledem in oddaljenem od polne triptaminske ekstaze. . Na{e institucije in epistemologije so bankrotirane in iz~rpane.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki dr‘i. . ki prihaja skozenj. ne zamenjujte ga z drugimi psihedeliki.

Seksualnost in orgazem imata triptaminsko kvaliteto. da jo brez prehoda zagledamo v tridimenzionalnem. postala vidna.Novi orisi hiperprostora Tantra. . Skupinska halucinacija poteka v popolni temi. knjige. Lahko jo oblikujemo. kakor da bi misel. je bilo dvesto mikrogramov LSD in trideset miligramov meskalina. da je najpomembneje biti dobro obve{~en. Te‘ko je kaj takega dokazati znanstveniku. razen ~e ga nisem sinergiziral s kako drugo spojino. Logi~no se zdi nemogo~e. in kjer prekine svoj monolog. da bi bil to nevrolo{ki hrup kakr{nekoli vrste. Izurjeni psihedeli~ni raziskovalci se tega dobro zavedajo in odprto priznavajo. kot ga je opisal Aldous Huxley. ki pomeni “bli`njico”. morate biti previdni in dobro obve{~eni o mo‘nih stranskih u~inkih. Vsi vidijo isto stvar! Kvaliteto kompleksne vizualne informacije. M I K O . ki napravi Logos za vizijo resnice. Zato se je tako zelo te‘ko spomniti psihedeli~nih informacij v normalnem stanju. da ne odkriva barvnih lu~i in gibljivih mre‘.ogromni koli~ini podatkov. ima druga~en pristop ter je verjetno na pravem tiru. Zato je zanimivo. mesta.” Sli{na misel se vedno bolj intenzivira. vendar je razlika med psilocibinom in drugimi halucinogeni v informaciji .D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . Ve~inoma sem z njim do‘ivljal geometri~ne vzorce. Le skozi medij videnja lahko dojamemo resni~no modaliteto Logosa. Vedno. ki jo sli{im. ko skupina do‘ivi nekaj skupnega. 171 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Te‘ko jih je prevesti v angle{~ino. nekdo opi{e videnje. Tak{na informacija ni omejena zgolj na videnje. ko telo sprejme novo spojino. neverjetno zapletene arhitektonske forme. brez razlo~ne to~ke prehoda. Tak{na kombinacija povzro~i vizionarsko stanje. Klasi~no psihedeli~no stanje. da ravno psilocibin in ayahuasca proizvedeta telepatska izkustva in skupna stanja zavesti. dokler njena intenzivnost ni tolik{na. toda ko enkrat imamo izkustvo. LSD se v veliki meri nana{a na strukturo osebnosti. nadaljuje drugi. Omenjeno je tipi~no za psilocibin. Pravzaprav je bolj urejena vizualna informacija kot normalno budno videnje. Edinstvena kvaliteta psilocibina je. 2000 let star gobji kamen iz Mehike. kot da bi posku{al napraviti tridimenzionalen prikaz {tiridimenzionalnega predmeta. vidnem prostoru. vidimo: “Aha. ne pa tudi do‘ivljanja halucinacij. stroje. ampak kraje: d‘ungle. Logos je zmo‘en gibanja od sli{anih k vidnim stvarem. tako je. Nemogo~e je.

Prepirava se o tem. Zgodovina je {okantni val eshatologije. Strahospo{tovanje je ena izmed emocij. V tem smislu je 172. nastaja velikanski izbruh statike. ko opice postajajo bo`anske. ki svojo senco me~e povratno na preteklost. Z drugimi besedami. Re~em ji: “Poglej. M I K O . Za nas je zgodovina ~isto nekaj drugega. da smo bili zapeljani na stranski tir organskega bivanja. vse vojne.” To je dobesedno. Mnogo ~asa porabim. da asimiliram vsako vizionarsko izku{njo. in interferen~ni vzorec. ki te~e naprej. Neko~ sem jo vpra{al: “Kaj po~ne{ na zemlji?” Odgovorila mi je: “Poslu{aj. Pravim ti.” “Ponorele opice”: tako glas gobe vidi zgodovino. dolgem deset ali dvajset tiso~ let prehoda. Zapisoval sem furiozno. Vse religije. ki jih ~utim.” Pa mi odgovori: “^e ti poka`em lete~i kro`nik. drugi~ je spet kot nekak{en talmudski me{etar. Je filter. V uvodu h knjigi. na{e pravo mesto je ve~nost. `ivi{ poceni. ko se pribli‘ujem izkustvu. `ivimo v izjemnem trenutku. Nikoli nisem brez spo{tovanja do teh dimenzij. da je bila to zelo prijetna ~etrt. Goba govori. tantri~no enost s superprevodnim Nadumom/NLP-jem. . V~asih je zelo ~love{ka. ~e se pogovarja{ z njo. ona nad mano. Objekt na koncu in onstran zgodovine je ~love{ka vrsta. Obstajamo navkljub obilici hrupa. poskusiti vedno znova. @ivljenje je osrednje v razvoju organizacije materije. drugi~ morda nekaj veliko kot vlak prihrumi nadte. pogromi. To je skrivnost. ker ljudje niso pravilno razumeli sporo~ila. pred menoj ne more{ skrivati stvari.Terence McKenna ^e govorim zase. da ne zlorabljam psihedelikov. Nasprotujem ideji. Take vrste bivanje je pomemben del ciklusa. Enkrat se mesec mirno dviguje nad temnimi vodami. Zgodovina je edinstvena. Psilocibin: vodi~ za gojitelja magi~nih gob (Psilocybin: The Magic Mushroom Growers Guide) je monolog gobe. preden se je opicam zme{alo. Sedaj. Moj pristop je hasiditski: jaz razsajam nad njo. Vedno obstaja mo‘nost izumrtja. moram re~i. kako deluje. trajala bo samo hip in za~ela se je pred nekaj trenutki. ~e `ivi{ kot goba. kot bi odrinil ~ez ocean na majhnem splavu. Psihedeli~no delo je. kaj je povedala in ~esa ne. ki sva jo z bratom napisala pod psevdonimom. ki me~e svojo senco preko ~asovne pokrajine.” “Prav. zlita v ve~no. poka`i!” Manifestira se na razli~ne na~ine. V~asih je kot Dorothy iz Oza. ki ga oblikuje povratni eshatolo{ki hiperobjekt. ki se za~enja: “Stara sem. filozofije. . petdesetkrat starej{a kot misel v tvoji vrsti. Obstaja kavzalni determinizem. Pri{la sem z zvezd. persekucije so se zgodile. jaz sem tvoj razmno`evalec.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . mo‘nost ve~nega padca v fizi~no. Kon~ni eshatolo{ki objekt bla`i in transformira tok entropi~nih okoli{~in. Zaradi pogovora z Drugim je vredno truda. bo{ v petih minutah uganil. da od strahu drgeta{ ob veslu.

Kognitivna spretnost je dejstvo. ampak valujo~a gostota verjetnosti. zo`evanje kroga. Znanost nam v~asih lahko pove. ki daje tem idejam mo~. Vendar je mo`nost vstopa le s spoznavno spretnostjo. Za prehod ni potrebno. je tesno povezan M I K O . da novost nara{~a. umetnost. Imaginacija je vse . . Imamo duhovno obvezo. Tako je od samega za~etka vesolja. Neposredno za Velikim pokom je obstajala mo`nost samo za jedrske interakcije: S padanjem temperature se oja~ajo vezi med jedri in lahko se formira atomski sistem. Iz neposredne percepcije in pod vodstvom Logosa sem lahko izdelal fraktalni model ~asa. Nimamo pa teorije. da je razmi{ljanje o sedanjosti dovolj. kar sem imenoval “novost” . misel. Whitehead je dejal: “Razumevanje je zaznava vzorca kot tak{nega. ki jo moramo opraviti: Ne gre samo za enostavno ponavljanje nekak{nih pravil. dolo~ene stvari zares formalno dogodijo. Dolo~en trenutek. Kar se dogaja na{emu svetu. Na{a re{itev je povezana z njim. ustvarjanje mitov itd. Vzrok je modularna hierarhija valov ~asovne pogojenosti ali ~asovne gostote. Z odstranitvijo zakonov fizike univerzum izgine. da bomo pre~kali mavri~ni most skesano in s sklonjeno glavo. ki bi razlo‘ila. toda intelektualci smo ujeti v svet prevelike koli~ine informacij. da vsak bere alkimisti~ne tekste ali {tudira superprevodnost molekul. zakaj dolo~ene stvari gredo skozi nekaj.to je Blakova percepcija.ingresija novosti v ~as. poezija. tja gremo. Noeti~na iniciativa je temeljna obveza do bitja. Logos je posku{al razlo‘iti.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . ki definira ~love{kost. kar ostane. Ne moremo pri~akovati.” Strah pred smrtjo pomeni nerazumevanje `ivljenja. Ve~ina ljudi je naivno prepri~anih. Od tam smo pri{li. Vse te~e vkup. analiza.Novi orisi hiperprostora metafora upravi~ena. Pojavi se iznajdba tiska in elektronskega prenosa podatkov. je v nekem trenutku bolj verjeten kot v drugih. ki ka`ejo proti podro~ju eshatona. kaj se lahko ali se ne more zgoditi. 173 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da ~as ni le homogen medij. ko se te~e skupaj. alkimisti~ni kamen na koncu zgodovine. Med poizkusom pri La Chorreri je Logos pokazal. zra{~anje. “Avtopoeti~ni alazur”. je ingresija novosti v smeri. zakaj se nekaj sploh zgodi. v katerem se dogajajo stvari. kar Whitehead imenuje “formalnost dejanske pojavnosti”. ^as je pojem. To ne bo dovolj. ki daje oris ingresije ne~esa. Ljudje smo lahko osvobojeni v sfero ~istega samoin`eniringa. ki se lahko zgodijo. Jezik. ki jo je Whitehead imenoval “zra{~anje”. ples. Kasneje postane mo`nost `ivljenja. Nedol‘nosti ni ve~. nalogo. mo`nost misli in kulture. Moramo razumeti. zakaj se od vseh ne{tetih stvari. so stvari. zelo neverjeten. Z nadaljnjim padanjem temperature se pojavijo molekularni sistemi. Splo{no pravilo je.

bolj postaja njegova refleksija stvar sama. Predvidevam. Postal bo viden v vsej svoji goloti in ni~esar drugega ne bo obstajalo. zmo`en izra`anja sebe za sebe.Terence McKenna plenum. sem se zelo pribli`al tiso~letni.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . l984. Hattinger. Band II. . da bo do zra{~anja pri{lo leta 2012. Russel. 1991. M I K O . S svojim stali{~em o hitrosti. str. V zadnjem trenutku se bo razodelo Neizrekljivo. Prevedel Samo [krbec Objavljeni tekst je govor na Berkeley Institute for the Study of Consciousness. Virtuelle Welten. 174. da je zgodovina {okantni val eshatologije. Vstopili bomo v hiperprostor. s katero se dogajajo spremembe. Konec bo refleksije Misterija. Nastajajo iz ideje. . M.): Ars electronica 1990. Schöpf in P. Veritas Verlag: Linz. Vse te podobe. Na fizi~no kot svojo refleksijo hiperobjekt ne me~e ve~ svoje sence. lazur. Kar bo. Kljub vsemu je njeno pri~akovanje kronska radost futurizma. Prevedeno po G. so znanilke. Weibel (ur. vesoljske ladje in kolonije. Bolj kot zmanj{ujemo razdaljo z eshatolo{kim objektom. apokalipti~ni misli. spodobnost lahko le boje~e namigne. C. kar pomeni konec fizi~nih zakonov in osvoboditev uma v imaginacijo. 277-292.

da bi {tudiral tibetanski jezik in dobil vpogled. ki bi imel osnovo v psihoaktivnih rastlinah. da je motivika ikonografije mahajana budizma primerljiva z izku{njami. sem temeljito na{tudiral Amazonski bazen. Prvo zunanje otoke Indonezije. ki so jo omenili ‘e mnogi botaniki in ostaja nerazre{ljiva. sem prakticiral jogo. Napisati scenarij evolucije. Leta 1970 sem prvi~ od{el v Ju‘no Ameriko. in sicer tisti. Tisti na oddaljenih otokih Indonezije ali v Amazoniji. Ceram in Ternate. za~en{i s Sumatro. Preden sem {el. M I K O . Ve~ kot deset mesecev sem potoval proti jugu in vzhodu. ki je bil tam od vsega za~etka. Zakaj tak{na malo{tevilnost psihoaktivnih rastlin v Starem svetu? Iz nepojasnjenega razloga imajo tropi Ju‘ne Amerike dejanski monopol nad rastlinami. je nehvale‘no opravilo. Od{el sem torej v Ju‘no Ameriko in za~el eksperimentirati s temi rastlinami: ayahuasco. da bi dosegel razsvetljenje na tak na~in. ki sem jih kot {tudent imel z LSD. ne v budizem. ki bi skoncentriral te spojine na enem mestu. Odkril sem. Ko sem bival v Indiji in na Sej{elih. ampak v prvotni {amanizem Bon-Po. ki se obi~ajno jemljejo v kombinaciji s harminom. Toda bil sem preneroden. katerih pravi smisel je izgubljen ali pozabljen. Obiskal sem obe podro~ji. da pa~ ni prvotnega {amanizma v Indoneziji. na enem kontinentu.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . ki je pri{el na Tibet v sedmem stoletju. Obrnil sem se k {amanski tradiciji. Flores. zelo zanimal {amanizem Srednje Azije. Od{el sem v Nepal. ki se jo je kar najmanj dotaknil zamah civilizacije. ki producirajo halucinogene indole. Timor. Vzdr‘eval sem se kot profesionalni zbiralec metuljev.Svete rastline in misti~ne realnosti Svete rastline in misti~ne realnosti Ali bi opisal razli~ne faze svojega duhovnega in intelektualnega iskanja? Sprva me je kot umetnostnega zgodovinarja. . Osnovni halucinogeni Amazonije so triptamini tak{ne ali druga~ne vrste. Po zaslugi dela Richarda Evansa Schultesa obstaja strnjeni korpus te vrste materiala. v {estdesetih letih. se imel odli~no ter se soo~il z uganko. 175 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ali pa je v bistvu vse skupaj ponavljanje zgodovinskih formul. obiskal sem Sumbo. Zadovoljil sem se s tem. Sumbawo.

Coleridge. . ~esar so te spojine zmo‘ne. da bodo motivi in ideje iz nezavednega vsaj pribli‘no homogeni po vsem svetu. Pod vplivom psilocibina pride do izku{nje kontakta z govore~o entiteto . Vse je ostalo pri tem. ki jih imajo ljudje s psilocibinom. M I K O . Laurence Stern in {tevilni drugi pisci so ustvarjali svet tema~nih razvalin. je bil svet idej. Bil sem fasciniran. s katero psiloci- Psilocybe mexicana 176. To prepri~anje se je potem preneslo na ljudi. Nasprotno. ha{i{ ni nikoli vstopil v angle{ko literarno imaginacijo tako kot opij. ki sta v poznih devetdesetih letih prej{njega stoletja izolirala meskalin. S triptaminskimi halucinogeni se strahovito pove~a aktivnost vizualnega korteksa. ki jih `e tiso~letja uporabljajo v vi{avju centralne Mehike. ki ga sam imenujem Logos.notranjim glasom. Za~udo. Podrobno sem {tudiral Junga in pri~akoval. Postalo mi je jasno. Psilocibin je aktivna halucinogena spojina v dolo~enih vrstah gob. ki mu je posredoval sporo~ila. Njegovo obna{anje je ostalo neznanka naslednjih sto let. Po opisih tega. da so vstopili v svet gnoze. da je izku{nja z LSD v profani dru‘bi samo rob psihedeli~nega kozmosa. Vse je bilo onstran tega. Skupnost. v kreativnem smislu. Dominanten motiv je poplava vizualnih podob. Tako me je prevzelo. Ludlowu je bilo prepu{~eno. . V teh drogah so videli strahovito spodbudo za literarno imaginacijo. in triptaminskimi njuhanci plemen Waika in Yanomamo. na zahodno kulturo? Na Zahodu je bil prvi stik s spremenjenimi stanji zavesti. Sliko. Sokrat je imel svojega Daemona . kar sem odkril pri intoksikaciji s temi rastlinami. Do dnevov LSD v {estdesetih je to bilo skoraj vse. okrog leta 1820 Byron. vklju~no z ezoteri~no. Shelley in drugi za~nejo eksperimentirati s ha{i{em. katerih vsebine ne more{ prepoznati kot osebno ali kolektivno nezavedno. vizualnih podob in noeti~nih spoznanj neprimerljivih s katerokoli tradicijo. Kar temu nastajajo~em nazoru daje {e poseben zagon so izku{nje. Potem. De Quincy. ki nadaljuje tipajo~e iskanje na tem podro~ju. Obstajala je o~aranost s tistim. zapu{~enih samostanov. povezan z opijem. da pove o svojih poizkusih s kanabisovim ‘elejem leta 1853. Navkljub vsemu obstaja {iroka “underground” skupnost.nesporno Resnico. Brez dvoma jasen opis opijskega stanja. ki so pustila svoj vpliv. Lahkota. ki je za~ela izoblikovati sliko delovanja teh substanc. Vzame{ snov ter z ozdravljenjem otro{kih travm in vpogledom v svoje stanje izgubi{ nevroti~no obna{anje.Terence McKenna halucinogeno plezalko. Odprl se jim je vpogled v “misti~ne pokrajine”. {e posebno raziskovanje z ljudmi. ki gre dale~ preko freudovskih in jungovskih modelov. ker je raziskovanje postalo ilegalno. Ameri~anu F.svojega “Drugega”. Logos govori Resnico . da te snovi povzro~ijo poplavo eideti~nih podob. Kak{en vpliv so imeli psihedeliki. na katero je prvi~ naletel leta 1853 Richard Spruce. Ko je bil v {estdesetih letih LSD prepovedan. kot so jih imenovali. H. LSD je bil nekak{ne vrste ~ude‘na droga za psiholo{ke probleme. ko je bil {e {tudent na Union Collegeu. verjetno zaradi kulturnih razlogov. pustih obal. Imeli so ob~utek. na Nemca Kluverja in Lewina. kot so Havelock Ellis. William James. jih lahko primerjamo z instant psihoanalizo. da sem to vzel za kompas svojega ‘ivljenja.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . kar sta Baudelaire in Gautier imenovala “umetni raj”. da je trditev o LSD kot najmo~nej{i psihoaktivni spojini neutemeljena. so bili kot posledica prepovedani tudi vsi drugi psihedeliki. ko je bilo tak{no po~etje {e legalno. To so resni~no pravi halucinogeni. Opij je bil glavna gonilna sila romanti~ne imaginacije . Vsi ti zgodnji raziskovalci so odkrili.

Kaj si ti storil s tem? [e vedno nimam pravega odgovora. ki karakterizirajo moderni svet. ki jo opisujejo mistiki in guruji vzhodnja{kih tradicij? Da. je v dvajsetem stoletju dosegla svojo kulminacijo. da je na{e videnje realnosti bole~e pomanjkljivo. pripravljen. Ves obse‘ni output zgradb in avtocest in vseh stvari. . Odvisno je. Ko bomo izpeljali to potovanje skozi profani labirint zgodovine. ki je neprimerljiva s tridimenzionalnim prostorom in ~asom. poizkusim in ugotovim: ali je to globlja raven psihe. To ni realnost za mistike v menopavzi. kot bi imel opravka z izvenzemeljskim bitjem. ravneh zavesti. kako dojeti ali se spopasti z intuicijo o transcendentalnem odpotovanju od znanih stvari. ki je v gibanju. s stali{~a materialista in redukcionista. ki v temporalnem svetu nara{~a v smeri prehoda v nekak{no vi{jo dimenzijo eksistence. empirist in prisilila me je. M I K O . Vsi scenariji o koncu zgodovine. ra~unalniki in tehnologija. Njihov poudarek je na energetskih centrih v telesu. da si v svojih vizijah dobil ob~utek za smer. postalo dejansko druga raven nas samih. Do nje sem pri{el kot redukcionist. Ali misli{. je. To ni svet astralnih potovanj ali izventelesnih eksperimentov Roberta Monroea. da bomo ob koncu majevskega koledarja. naravnost ~ude`na. V “glavi imamo glas”. so poskusi. je sama nekak{ne vrste organizem in se razvija v smeri konca. hipnotizirane ali naivce. V sebi imajo zlato zrno nesporne izku{nje. ni nenaravna. si re~e{: “Saj ni moglo biti tako . zakoreninjenega v znanstveni tradiciji. lahko upravi~eno domnevamo. Sam sem spoznal. To ni za lase privle~ena stvar. da ta fenomen preu~im. da obstaja paralelni univerzum. s katerim se pogovarjam. da bo tisto. ali je to izvenzemeljska inteligenca. V dvajsetem stoletju smo kon~no odkrili. da so tam bitja z namero. moralni popolnosti duhovnih dimenzij. ki veje iz psihedeli~ne izku{nje. ki jih negirajo jezik. 177 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ki prepri~uje. ki jo psihedeliki posku{ajo sporo~iti. Stopali smo po poti razvoja. v katero po naravi gremo? Realnost ni stati~na. Evolucija tehni~ne inteligence na povr{ini planeta. Govorjenje okultistov o drugih svetovih me je vedno dolgo~asilo. racionalist. ki se avtonomno pojavlja. da nam razodene obse`en scenarij ezoteri~ne zgodovine. ki smo jih ozna~ili za predsodke in potem nanje pozabili. Nismo odtujeni ali zunaj narave. Katalogiziranje narave je odkrilo nepri~akovane stvari. odkar obstaja planet. nastajajo~a tiso~letja ~love{ke prihodnosti. Omahujem. Je kulminacija procesa. Zgodovina se bli‘a koncu. ima zgodovinske implikacije. da se s psihedeliki dotaknemo docela razli~ne duhovne ravni od tiste. ali obstaja “to~ka izbire”. ki se je za~ela v {estnajstem stoletju z Linnejem. Ko pa je stvar enkrat za tabo in se povrnejo racionalne navade. smo njen ostri rob. v katero smo vtisnjeni. da ni~ od tega ni zanesljivo. ki nam je zakril obse‘ne predele realnosti podro~ja. Ko gledamo trenutne kulturne trende in jih ekstrapoliramo. nespoznavni samim sebi. emocije in religiozna ontologija. Mogo~e so vse to le divje hipoteze. trenutek. ~eprav nova. Moj vtis o drugi realnosti je njena popolna nenavadnost .. Govorjenje o ble{~e~ih ljudeh v valujo~ih ogrinjalih. ki se kon~a leta 2012. Ob~utek. v umu bivajo~i “Drugi”. kako mo~no se ti to do‘ivetje pribli‘a. To je ena izmed stvari. ki vznemirjajo ~love{ko mi{ljenje. kar smo imeli za svojo stvaritev. materialist.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . npr. toda do njih me je privedla izku{nja. Ta presenetljivi zaklju~ek sem izpeljal iz svoje psihedeli~ne izku{nje. Izku{nja s psilocibinom nam ho~e pokazati. realiziranih mojstrih in podobno. To je resni~no.njena “Druga~nost”. Sistematizacija narave. ki sploh ni podoben na{emu.Svete rastline in misti~ne realnosti bin povzro~a ta fenomen. Lasje se ti naje‘ijo. ko posameznik ali vrsta lahko izbere svojo smer? Ali pa preprosto obstaja smer zgodovine. Tak{nih informacij ne moremo enostavno postaviti v muzej in pozabiti nanje. Odlo~il sem se. kaj je namen {amanov.” Verjetno si prepri~an. Zgodovina dvajsetega stoletja ni preprosto nepri~akovana sre~a ali anomalija. da sem resno predelal svojo filozofijo. v katero gremo. od Janezove Apokalipse do zadnjih napovedi raznih NLP kultov. obstoj dimenzij. kaj vra~i resni~no po~nejo. ^love{ka bitja so naravni posredniki pri kompresiji. tako je.. Realnost. je pravzaprav zunanja oblika naravnega sveta.

Ko bodo ljudje transformirani. Vse to so za~asni in provizori~ni dualizmi v labirintu zgodovine. zakaj Auschwitz. vrnjeni nazaj v skladnost z naravo na mno‘i~ni ravni. da bi dokazal.Terence McKenna bomo znova o‘iveli tisto. Ogromno vemo o tem. o civilizaciji in naravi.. Kak{en naj bi bil ta enkratni {amanski dogodek? Bilo naj bi pribli‘no takole: Transcendentalni objekt. Koliko je bil verjeten. Ko ga bomo enkrat dosegli. da bi se zgodilo kaj takega. da smo skupno pripravljeni kon~ati tako nizke zadeve. da vplivamo na dimenzijo te interakcije. New Age je v bistvu humanisti~na psihologija z dodatkom kanaliziranja. zdravljenja z zdravilnimi zeli{~i in podobno. so popolnoma neprimerni . ^e so matemati~ne formulacije ‘iva skala ideolo{ke gotovosti. bo lahko kot tehnologija naprodaj leta 2012. Po~ne vse. zakaj piramide. da so vse na{e religije blede imitacije Misterije same. . recimo. o ~emer danes meditiramo kot o transcendentalnem objektu. [amanizem je v bistvu empiri~na znanost.. ki ima opravka s podro~jem. teolo{ki sistemi.. kot je fenomen jezika v na{i vrsti. da ne deluje. ki ustvarja kulturo. Zato je psihedeli~na izku{nja tako pomembna. vzhodnja{ki misti~ni model? Ja. ^e ustvarjamo drugo dimenzijo. da bi se to zgodilo. pride{ do sklepa. To bi nam omogo~ilo. Iz tega so nastale hierarhije. Tam bomo ‘iveli vsi. . ker anticipira ‘ivljenje. ne znamo braniti svojih pozicij. ki ga podrobno opisujejo ‘e od {estnajstega stoletja.. ki jo imamo na razpolago. ali bo to pomenilo. 178. Arhai~ni preporod pomeni. ki so nas privedli do sem. rituali. ko pregleda{ deset tiso~ psihedeli~nih izku{enj. o katerem ne vemo ni~esar. Sedaj strmimo in jecljamo. Tedaj bodo ljudje rekli: ”Sedaj razumemo! Sedaj razumemo. je zdru‘itev materije in duha. kot so planetarno onesna‘evanje in arabsko-izraelski spor . V predzgodovinskem svetu so bile vse religije izkustvene in so temeljile na ekstazi. ‘iveto v domi{ljiji. Brez{ivno arhai~no zdru‘itev z naravo. Terapije imajo svoje mesto. Toda. ki je ne bo posredoval jezik. je to prav lahko raj. ko se enkrat pojavi. kristalov. ki deluje podobno kot misel in je kot vrata v imaginacijo.” Ali gibanje New Age ponovno ocenjuje vlogo psihedelikov pri razumevanju narave zavesti ali pa se po~uti{ s svojim pristopom nekako na robu med sodobniki? Obojega je nekaj. da smo dosegli sámo iracionalno jedro narave.”O Bog. instrumenti. Nimamo klju~a. kar smo vedeli na za~etku. Ne smemo pozabiti. Zdi se malo verjetno. New Age je trenutno beg od psihedeli~ne izku{nje. kaj se dogaja v srcu atoma. bo pomen preplavil vsako ~love{ko izku{njo. sve~eni{tvo. da smo odkrili na~in. popolnoma ni~ pa o naravi lastnega uma.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ostajamo brez vsake gotovosti na podro~ju uma. ki integrira inteligenco stroja in ~loveka.? Ali ne bo. o ‘ivljenju in smrti. ko pa smo prisiljeni. Zaradi psihedelikov in kvantne fizike je bilo racionalno razumevanje kon~no pahnjeno tako dale~. zakaj padec Rima. toda niso naslovljene na pravo vpra{anje: kaj je podlaga Bitja? Nisem osamljen pri prevrednotenju psihedelikov. preden je obstajal? Predstavlja nekak{no navzkri‘je med opi~jo vrsto in transcendentalno silo. Zelo zgodaj se je dolo~ena skupina dvignila med ljudi in neposrednim do‘ivetjem “Drugega”. Na neki na~in {e vedno reagiramo na tisto. potreben nekak{en transcendentalni dogodek? Obisk lete~ih kro‘nikov? Nuklearna vojna? Ne vem. kaste. Poglejmo nekaj. je videti inherenten na{i biolo{ki organizaciji. Sedaj me spra{uje{: ”Kako je to mo‘no?” [e ena hipoteza: predpostavljaj. v kateri se ljudje in stroji psiholo{ko ne bodo razlikovali. M I K O . kar se je zgodilo v {estdesetih. vendar skupaj s kolegi predstavljamo skrajno sumljivo in ne docela integrirano frakcijo v tem gibanju. da so se na{i epistemolo{ki instrumenti na Zahodu razvijali zelo neenakomerno. pomembnej{a kot. Nezavedno predpostavljamo veliko razli~nih stvari. posredovani z rastlinami. da je {amanska realnost najpomembnej{a paradigma. ne prepri~anje o sebi in drugem. Ali si prepri~an. ki je vedno zelo osebno? Toda {ele. To. Kdo lahko marsikaj pove o svojem osebnem psihedeli~nem do‘ivetju. tabuji. Transcendentalni objekt je stvar. posku{am ostati racionalist. zakaj H-bomba!” Vse to so ka‘ipoti na poti do transcendentalnega objekta.

kako ravnati z zadevo. Mnogi so razvoja zavesti. Marksist. ali elektromagnetnih valov. To je bilo Zdi se. vsi bodo postpsihedeli~no katerih ste ‘e bili. ki ne lingvisti~no posodo Angle‘a. ki nima temelje svojega prepri~anja. gumb sem ter tja. oprijemljive to~ke. Spomnimo se omogo~iti psihedeli~no izku{njo umetnikom. Ne verjamem. a ne more{ povedati. s katero se {amanka. znana mehi{ka raztopil celoten socialni stroj. kako bi ga kulturno programiranje. torej je verjetno precej druga~e. ne mislim. Sprostitev tolik{ne sredstvo za prenos izku{enj koli~ine LSD v moderno zavesti? dru‘bo je pri oblasti povzro~ila strah. ^e jo prelije{ v da ustvarimo besede zanjo? So barve. dovolj materiala za dvajset da postane bolj senzitivno ljudi. na~rtovalcem mest. in da je tako nenavadno. ^e bi Aldous izgubimo v tistem. ga vedno {aman. Pa imamo V svojem delu si se {e posebno osredoto~il doslej ‘e na tiso~e in tiso~e besed za cunje in na triptamine. da je bil tak{en razvija jezik. ki jo ubesedi Mazatec. bo videti zelo obstajajo ve~. kar je Wittgenstein imenoval Huxley ‘ivel {e nadaljnjih deset let. V razli~na od tiste. niste bili {e nikoli. jo sem si ga zastavil. To je vrsta oran‘ne v neizbe‘ni relativnosti jezika. sicer se svetovali. arhitektom . Bili so ~asi. jezika.Svete rastline in misti~ne realnosti opis. Vendar ta izku{nja ostaja v celoti zasebna realnost. za to in ono. So ohranili v spominu. Njegova ideja je bila to popolnoma privatna realnost.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . S tem se zelo pribli‘amo temu. da se zbere Kako gleda{ na razvoj jezika. kako malo besed imamo za emocije? filozofom. Med amazonskimi zmo‘nost ~love{ke zavesti. da je svet ustvarjen iz kvarkov Zagotovo. toda ali ni tukaj vklju~en tudi navlako. ko so obstajale v realnost kot tradicionalni ju‘noameri{ki angle{ko govore~em svetu emocije. 179 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . da plemeni ali za peyote obred s krmari po svojih kompleksHuicholi je potrebno kar nej{ih in globljih ravneh. da je svet ustvarjen iz jezika. bi bilo neizrekljivo. nekaj napora. psihedeliki raztopijo psihedeli~nim do‘ivetjem je. ~e morali temeljito preizpra{ati se znajdete na kraju. je ustvariti fenomenolo{ki vedno lahko prepoznate. kompetenten kemik lahko dnevno sproduciral pet milijonov doz. to bi lahko uporabo teh psihedelikov vstopa v podobno bila za koga velika {tudija. ^uti{. kaj se dejansko dogaja. da je posredi kultura.ne Ljubim te. Brez nje pa lahko M I K O . Del posla. Ko pokadi{ DMT. dokler Ali lahko o‘ivimo izgubljeno emocijo tako. ki jih ni {aman? ve~. Toda. ni prelita v posodo jezika. [tevilka Druga stvar v povezavi s ena. Ustvariti moramo kulturolo{ki faktor? Ali dana{nji zahodnjak z bogatej{i jezik emocij. ki barve. samo. zvezd ali planetov. ima{ izku{njo. sovra‘im te. Kako se po~uti{? Dobro. v ist. Potem pa premikamo pa vsakemu najstniku. mesa in krvi tvoje ~love{kosti. zelo te sovra‘im. ker so se izgubile besede. Ko enkrat poznate besedo jacint. v katerem vsako programiranje. da ne kot posledico tega raztopijo obstaja na~in. da je dobesedno iz ni~. da se bo Pravzaprav se zavest ne pred njenimi o~mi dobesedno more razvijati hitreje od Maria Sabina. Zelo te ljubim. kako jezik ustvarja realnost. Hitrost. Stvar je mislih imam besedo jacint. ki prihaja iz Prepri~an sem. tedaj LSD se lo~uje od naravnih morate ustvariti nov jezik psihedelikov po tem. govori v transu Mislim. ^e zelo demokrati~ni. kr{~anski fundamentallahko primerjate z mesti. da se ~love{ki edinstveno v ~love{ki jezik razvija po~asneje kot zgodovini. za kaj dejansko gre. . ker so se izgubile besede. lo~nice. dolo~a hitrost vzbodbujenem s pomo~jo rastlin pristop napa~en. kakr{nekoli pa~ so. raztopijo obi{~ete mesto.

je podobna na~inu. da bi predruga~ili jezik in ga prilagodili novim vizijam? Ne vem. . Politi~no revolucijo izvr{i 10 odstotkov populacije. Udarjen sem na psilocibin. Kak{en je tvoj odgovor ljudem. kak{ni svetovi naj se rojevajo. enostavno smo ga pustili. ko moramo dejansko na~rtovati. 180. ki delujejo znotraj telesa. Sedaj smo dosegli raven zavedanja in kulturne potrebe. Propagandisti fa{isti~nega reda ‘e razumejo to. Udoma~ili smo mnoge rastline in ‘ivali. da nas na{a imaginacija vodi v prihodnost in da to dejstvo sprejme ve~je {tevilo ljudi. je. Morda je pametnej{e od nas. ki smo ga nasledili od izku{enj z LSD. pri kateri obe stranki pridobita. Nikoli nismo poskusili zavestno razviti svojega jezika. psilocibin stvaritev gozdov in polj. ki se lahko zgodi. da bi se pokazali znaki sprememb. koliko ljudi sedaj to po~ne. V zadnjih desetih letih smo pri~a druge neolitske revolucije. {irimo. Morda vidite v tem pretirano zlobo. LSD je stvar laboratorija. Histeri~ni smo kar zadeva droge. Ko ga razmno‘ujemo. Sledila so ji podobna dela. ko nas zadene. Postati moramo bolj sofisticirani pri postavljanju definicij. da bi razumna definicija drog legalizirala psilocibin in prepovedala televizijo. najbolj raz{irjena. Strategija. Vzrok nerazumevanja je neprimeren besednjak. Ko si bomo zastavili za nalogo opisati psihedeli~no izku{njo. Je trip. M I K O . Stropharia Cubensis. Vendar to ni oreh ali jabolko. svetovni vojni zmagali Japonci in v ameri{ko ‘ivljenje vpeljali tako zahrbtno drogo. katerega najvi{ji bog je vsemogo~ni dolar. da ~e nekaj napravi{ za neizrekljivo.Terence McKenna re~ete samo bolj temen odtenek oran‘ne. ter kak{ne vrste ritual. Nih~e se ni~emur ne odpove. je nezavedno. ki ga ponuja televizija. je bila pred to iznajdbo redka tropska goba. bo ta postala bolj dostopna. ima tak{ne posledice. Prva neolitska revolucija je bila iznajdba poljedelstva. druga je izum doma~ega vzgajanja gob. Bi lahko povedal kaj ve~ o svoji ideji psihedeli~nega pionirja kot alkimista. so psihedeliki trivialnost. . Morda je potrebnih kriti~nih 5 odstotkov ali tako nekako. kar se tega ti~e. ki {e vedno odklanjajo psihedeli~no izkustvo kot nekaj umetnega? Tvoje stali{~e temu gotovo nasprotuje? Prav ni~ umetnega ni pri tem. obsesivno in samodestruktivno obna{anje. Sedaj raste od Nome do Ognjene zemlje. Mislim. ki lahko napravi du{o oprijemljivo? Za alkimijo duh biva v srcu materije. Predstavljajmo si. to so “droge” in “droge” so rde~a cunja. Posamezniku omogo~ijo vpogled v strukturo lastnega `ivljenja in presojo o njem. je to recipro~en odnos in transfer energije in informacije. Prava simbioza. docela neadekvaten. obi~ajno v obliki tablet. da je model halucinogenih spojin. Televizija je opij ljudstva. to napravi{ za nezamisljivo. Kar nas zares alarmira v zvezi z drogami. ni pes ali ma~ka. kleti in gara‘i. Ko naletimo nanj. da bi v II. pojavljajo se prodajalci trosov. Zasvojenost z drogami kot sta kokain in morfij. So podro~ja. da bi bil povpre~ni Ameri~an {e po tridesetih letih pet ur na dan zadet z njo. Z bratom sva 1975 napisala knjigo Psilocybin: Magic Mushroom Grower’s Guide. kako se {iri micelij v petrijevki. kjer se morajo besede znebiti mo~i zmotnega politi~nega mi{ljenja. Te stvari so bile del ~love{ke prehrane od samega za~etka. ceremonija bi bila potrebna. naj se razvija. Te‘ko si je predstavljati. da je beseda droga neprimerna. da so spojine. Psilocibin gobe se {irijo prek dru‘be. Vedo. Tukaj se zgodi prava simbioza. Prepri~an sem. to ni velika novica. Psihedeliki pa nasprotno prekinejo navado in z njo povezan vzorec misli.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Potem te to ne mu~i ve~. Na~rtovati evolucijo jezika je na~in. Rad imam rastlinske halucinogene. s katero goba osvaja dru‘bo. Obse‘en odpor oblasti do psihedelikov ni zaradi njihove mo‘ne povezanosti s kriminalnim podjetjem. vrednim milijone dolarjev. Koliko ljudi bi se moralo strinjati s to predpostavko. ampak Ameri~ani to po~nejo sami sebi. Inspirirajo razmi{ljanje o vrednotah. na vsakem podstre{ju. Predpostavimo. Alkimisti so bili dedi~i velikega helenisti~nega. to pa je najbolj korozivna stvar. Vsa dru`ba razpada zaradi silnega napada. ki prihaja skozi vrednostni sistem. se mu umaknemo. Je zgolj naklju~je. ki se je prodala v stotiso~ izvodih. Najbolj grozna stvar “tripa”. ki ga s svojo distribucijo mamil vr{i sindikat podzemlja. Skupno z drogami imajo to. da to ni va{ trip. kako pospe{iti izra‘anje mej zavesti.

da bi duh lahko destilirali ali izmamili iz goste matrice materije. Nobenemu se za kaj takega ne mudi. je to ve~ kot izziv. Alkimisti so to idejo vzeli dobesedno in predlagali. Zakaj obstaja toliko predsodkov. Potreben je pogum. vpletenost CIA v trgovini z mamili v Jugovzhodni Aziji in sedanja distribucija kokaina iz Ju‘ne Amerike. ampak pokazati. Sam sem raziskal mo‘nosti. ki sem jih omenil. ker ve{. da bo prava ideja triumfalna. {amanske plasti verovanj. Opustiti bomo morali svojo kr{~ansko ‘eljo po spreminjanju ljudi “za njihovo dobro”. kaj naj sre~a v ustavi pomeni. da storimo najbolj{e. Pri iskanju eliksirja `ivljenja so odkrili destilirani alkohol. ^e jim uspe. kar poglejmo: trgovina s sladkorjem v Angliji. groteskno in declassé. ki vklju~ujejo zavezni{tvo rastlin. Od tod moramo izpeljevati zadeve s trdimi drogami. Paracelsus pa je populariziral opij. ^e v oblikah sre~ ni psihedeli~nega iskanja razsvetljenja. da so mantre u~inkovite. Zbistri te manj kot dvojni espreso. razen ~e se ne zate~ete k psihedelikom. Zakaj torej ljudje v Diorjevih obla~ilih in rolls roycejih ne grabijo po lepilu? Ker je ceneno. imam za bedasto. Vlade so bile vedno glavni dobavitelj narkotikov. Zatem se moramo umakniti in opazovati. Mnenje. Edini na~in je. da bi bili ljudje bolj katoli{ki v svojih okusih. da bo delovalo. da lahko kdo sam poskrbi za svoj duhovni razvoj. V celotnem duhovnem prizadevanju vidim veliko {tevilo ljudi. Zanimivo je videti. da je ~as za iskanje minil in je pri{el trenutek soo~enja z odgovorom. ki so ji tuji. ki ga poganja. odli~no delujejo v prisotnosti psihedelikov. je njihovega prizadevanja konec. V sebi imam nekaj darvinisti~nega prepri~anja. kar moremo. Mislim. Ne v dvanajstih letih. kar psihedeliki omogo~ajo. . ki se ponujajo kot duhovne poti. pravi pogum. religiozno iskanje je avtomobil. kako lepa je notranja oprema ali mo~an stroj. da vzame{ psihedelik. Brez goriva ne pride{ nikamor. za ortodoksna religiozna verovanja? Ja. saj ne spro‘ajo nobenega problema. Na drugi strani imamo lepilo za plastiko. psihedeliki pa so gorivo. @ivljenje. ki ga obi~ajno ozna~ujemo kot “gnosti~nega”. jih poskusi z dvajsetimi miligrami psilocibina. da je njeno verovanje o duhu v materiji ostanek starej{e. dokler vlada deluje kot podalj{ana roka kr{~anskega fundamentalizma. Poglejmo dve drogi in ju primerjajmo: kokain je ultra{ik. dolgujete samim sebi. V trenutku bi se razkril M I K O . da zni‘amo ceno kokaina na dolar in pol za gram. Celoten problem “trdih drog” se mi zdi grozna goljufija. en gram stane 100 dolarjev ter je. kam gre gibanje New Age v tem trenutku in kje v tem spektru vidi{ svoje mesto? Verjamem. Nemogo~e je imeti duhovno izku{njo. da se ljudje sploh ne zavedajo. Okril sem. svoboda in iskanje sre~e so v ustavi Zdru‘enih dr‘av neodtujljiva pravica. Cena tube je dolar in pol. Ljudje ljubijo iskati odgovore. da vsi sistemi. Povedano precej trivialno. naravne prehrane ali manter. da gre zares. ^e ste zagovornik vrlin joge.Svete rastline in misti~ne realnosti religioznega sistema. 181 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . kako so alkimisti v razli~nih obdobjih prispevali k napredku farmakologije. preden sem se odpravil na zlato pot k du{i. @elodec se ti kr~i in potijo se ti dlani. opijska vojna na Kitajskem. Torej ravno tisto. ki bi okrepila dolo~en moralni red ali vrednostni sistem. Z njim se lahko popolnoma uni~ite in celo ubijete ni~ po~asneje kot s kokainom. potem ne vem. da bo zmagala najbolj{a ideja. Kaj osebno misli{. Ali v tvoji shemi stvari obstaja prostor za institucionalno religijo. stradanju ali pobegnete v divjino. da te stvari razi{~ete z vzporedno uporabo psihedelikov. ^e jim re~ete. No~em grajati alkimisti~nega iskanja. Kristalov in bionapitkov seveda ne bodo prepovedali. da je sledil Babo v razsvetljenje. Problem psihedelikov moramo postavljati vedno znova. ^e si prepri~an. @elim si. ki ‘ivijo na temelju odsotnosti uspeha. Vsak lahko leta in leta pometa okrog a{rama in si ~estita. Centralna ideja gnosticizma je ujetost du{e v ni`jih ravneh univerzuma. kako zares so psihedeliki u~inkoviti. kot ga do‘ivljam sam.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . Po mojem psihedelike njena lastna avtentika postavlja izven zakona. Bli‘amo se temnej{emu obdobju pred jutrom. zoper psihedelike? Ljudje so zaljubljeni v potovanje. Zavezani smo samim sebi in svetu. ne v dvajsetih letih. popolnoma brez vrednosti. zaradi zavajajo~e vladne politike na tem podro~ju. tako na Vzhodu kot na Zahodu. ampak v eni uri. ne glede na to. da na mizo polo‘imo najbolj{e ideje. Psihedeliki iluminirajo vsako iskreno religiozno motivacijo.

psihedelikov in pomembnosti Boginje. Dejal si. kar je resni~no in neposredno . Zelo resno jemljem idejo. ki naseljuje biomo planeta. da ne bo Shematski prikaz obeh majevskih koledarjev po Morleyju. Ob pojmu Gee kot refleksije o nastajajo~i globalni zavesti se mi zdi. Primer tega je razpad srednjeve{kega sveta v ~asu renesanse.. da obstaja Um vodnik. da nekateri pravijo: “Saj. Vse to dose‘e svoj vrhunec v letu 2012. dvanajst do petnajst tiso~ let nazaj. kot je obstajala v preteklosti. ponovno odkritje {amanizma.z umom planeta. V dvajsetem stoletju je globalna civilizacija izgubila svoj smisel obstoja. spodnji krog. Ko kultura izgubi svoj pomen. Trgamo Zemljo. ko se vlada vme{a z omejevanjem dostopnosti. Tudi Maji so postavili v leto 2012 konec 5128 let dolgega cikla. bruhamo strupe. Psihedeliki vzpostavijo stik z ne~im. ne vedo~. od katerega je prikazan le izsek. Tisto. To je prava stvar.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . za katero sem prepri~an. planet je skoraj ‘iv!” [el bi {e dlje od tega. Du{a planeta ni neudele‘ena pri nastajanju smeri ~love{ke zgodovine. ki je raz~lenjeno na mesece s po 20 dnevi in petimi nesre~nimi dnevi . [amanizem jo omogo~a. kaj uni~ujejo. je obi~ajni odziv iskanje “navezujo~ega modela” v preteklosti. Lahko to razlo‘i{? V letu 2012 vidim nekak{no kulminacijo. ki sem ga zamenjal s pojmom arhai~nega preporoda. Zgornji. . da je Logos resni~en. z 20 kamnorezbami dnevov na zunanji strani in 13 o{tevil~enimi dnevi na notranji. M I K O . Z Naddu{o vsega ‘ivljenja na zemlji. V razli~nih de‘elah opa‘am znake. dostojanstvo in religioznost so odvisni od neposrednega stika s to sfero. o planetu kot samoregulacijskem sistemu je ‘e tako dale~. Pomemben del gibanja za ~love{ki potencial in New Ageu je ponovna uveljavitev rituala. Psihedeliki bodo igrali pomembno vlogo pri ozave{~anju ljudi o tem. ki jo re‘ira vlada. Hipoteza o Gei. gr{ka estetika itd. . da so vlade kon~no opazile sporo~ila okolja. ^lovekovo ravnote‘je. Ko se oziramo nazaj po primernem modelu. zato so se vrnili h gr{kim in rimskim modelom ter ustvarili klasicizem: rimsko pravo. Samo tedaj. tudi misli. Vse te stvari so del gibanja New Age. ki je bolje ume{~en v zgodovinsko perspektivo.na levi so kamnorezbe mesecev. Smo del kozmi~ne drame. kaj se zares dogaja. Gre za igro. Zadevo mora poganjati avtenti~na religiozna izku{nja. prikazuje raz~lenbo leta na 260 dni. Naddu{a. obstajala brez {tevila obdobij v prihodnost. majhni krog. Pohodili so jih barbari.Terence McKenna kot grozna. kar imenujem zgodovinska eksistenca. Ni samo ‘iv. da bi tudi tvoj pojem “Naddu{e” lahko postal pomemben . Na Zahodu je bil prisoten do padca elevzinskih misterijskih tradicij. prikazuje leto s 365 dnevi. se moramo vrniti v predzgodovino. ki se ne more projicirati stoletja v prihodnost. je samoomejevalna situacija.. banalna in destruktivna stvar. da je pomemben del misti~nega iskanja soo~enje s smrtjo in prepoznanje ritma 182. Ljudje so izgubili svoj kompas. stvari nenadoma dobijo astronomsko vrednost. Celoten planet reagira.

Kako dolg. maj 1988. ki ga imamo. Nekateri ljudje so obsedeni s telesno nesmrtnostjo. V tem trenutku na{e zgodovine je to verjetno najbolj strahospo{tovanja vredno potovanje. Morda so v mo‘ganih dolo~ene spojine. {amanski. svitanje. Zakaj bi? Zakaj ne besneti zoper umiranje lu~i? Samo. Nekatera njegova stali{~a lahko sprejme{. Sedaj stojimo na pragu. temve~ s fenomenom opic v zadnjem milijonu let. kaj bi bila na{a prva naloga? Verjetno bi vam predlagal. 183 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ^e bi bili psihedeliki legalni in bi imel uvodno predavanje. vse mrtve ljudi. ko procesa umiranja ni ve~ mogo~e ustaviti. Tendenca New Agea je zanikanje smrti. Ezoteri~ne tradicije pravijo. Psilocibin nam poka‘e film zgodovine. “In Praise of Psychedelics”.Svete rastline in misti~ne realnosti ‘ivljenja. Monthly. Psihedeliki poka‘ejo transcendentalno naravo realnosti. Spotoma bi morali prepoznavati ka‘ipote. Iz zgodovinske spremembe prihaja nepri~akovano. da bi prihod smrti in prehod potekala gladko. Ali bi podrobneje prikazal svoj pogled na implikacije procesa umiranja? Psihedeli~na stanja so slutnja procesa umiranja. ki omogo~a potovanje navzgor in navzdol.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . So nebe{ki svetovi. ki je v nas samih. vodil ga je Jay Levin. svetovi pekla in raja. . ki si ga posameznik lahko samo `eli. Upo{tevanje zgodovine je zelo pomembno za dober potek psihedeli~nega do‘ivetja. ko gremo vanj. 20. Tao te~e skozi sfere ‘ivljenja in ne‘ivljenja z enako lahkoto. z roko v roki s tem nenavadnim. da posadite prava semena ali trose in preberete nekaj zgodovine. Na{a obveza je. Ima{ proces smrti za potovanje v lastni vrednostni sistem? Podobno kot psihedeli~no stanje mora biti tudi smrt prelita v posodo jezika. Te‘ko je umreti elegantno kot ateist ali eksistencialist. in intervjuja s Terencom McKenno. M I K O . da je najbolj{i oris zavesti. objavljen v reviji High Times. narava Drugega . ki je bil objavljen v avstralski reviji Nature and Health v jeseni 1990. Izbral in prevedel Samo [krbec Zgornje besedilo je uredni{ka kompilacija treh intervjujev: “Sacred Plants and Mistic Realities”.A. aprila 1992. z zamrzovanjem in ponovnim o‘ivljanjem ~ez pet tiso~ let. Bardo ravni onstran fizi~ne smrti. naletimo na navpi~no os.od stenskih slikarij Altamire do praga vesoljske ladje. O~iten znak pomanjkanja ravnote‘ja. ampak svitanje Velike lu~i. ali kot mu pravijo Tibetanci. vidi nas kot zgodovinska bitja. ki se sprostijo tedaj.to so vpra{anja in zadeve. ~e ima{ pravi ob~utek za prednike. Tak{ne nas vidi. Na{a fizi~na smrt je nekak{ne vrste vzletna steza za du{o. Kljub temu imajo stanja umiranja nenavadno podobnost s {amanskimi potovanji in psihedeliki. ki so bili pred nami. ~uden trip je bil to . polno navdiha. ki sta ga vodila David Jay Brown in Rebecca McClen. Je pogled nad vsem in se ne ukvarja s trenutki. da je ‘ivljenje prilo‘nost za pripravo na smrt. Umiranje je v svojem bistvu fiziolo{ko. ki se nam odpirajo na na{ih {amanskih potovanjih. za vse tiste. ki bodo gnali nov red ~love{kega spoznanja. Potem. jaz pa bi razpustil razred. novim sopotnikom. da ne gre za umiranje lu~i. ko bi jo asimilirali in poskrbeli za rastlino. zoper katero gotovo ni dobro divjati. vodil ga je Nevill Drury. Problem Drugega. da razi{~emo te sfere in posredujemo informacije tistim. Svet ima svoje “sredi{~e”. bi se zna{li na pragu svoje kariere. da zraste do polne produkcije alkaloidov. potrebe in prisotnost Drugega.-26. Prepri~an sem. ki je bil objavljen v L. ki jih zanima zarisovanje predelov psihe.

ki govori Mazateki pravijo. ki jo osvobajajo. racionalna objava pomena. Gobe razkrivajo polje sporo~ila v komuniciranju s svetom. “The Mushroom of Language”. to je primitivni antropomorfizem naravnega. da presene~a z besedami. . druga za drugo. 88-89.” Jezik je ekstati~en u~inek pomena. drugimi in samim seboj. ni le perceptualna ampak lingvisti~na. Za {amana je..” je dejal Heraklit. same od sebe brez potrebe po iskanju. . “Ne govorim jaz. Funkcija {amanov. govori samo ~lovek. v: Hallucinogens and Shamanism. 1973. 184. bo verjetno odgovoril: “Nisem jih jaz izrekel.” Nobena goba ne govori. je podeljena navdahnjena sposobnost govora.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ^e vpra{ate {amana. ki jih poseduje glas. “Logos je tisti. kot da bi Eksistenca samo sebe izrekala skozenj . ki lijejo iz stika med namero artikulacije in izkustvom. vidci in oraklji. saj besede prihajajo v um. Spontanost. kaj naj izre~e. je govoriti: so govorci.. uredil Michael Harner. gladkost in spretnost izra`anja postane tolik{na. oralni poeti svojih ljudstev. Oxford Press. ki odkrivajo in zdravijo bolezni. besede so materializacija zavesti. od kod njegove prispodobe. str. da gobe govorijo. ki molijo in opevajo resnico. ki jih jedo.Terence McKenna Rastlina. lahkotnost. tisti. jezik je privilegiran nosilec na{ega odnosa z realnostjo. spontanost govora. Z zau`itjem gob. Toda tistemu. ki zau`ije te gobe in je ~lovek jezika. gobe so jih. V~asih je tako. M I K O . gore~ega lucidnega diskurza logosa. kot da bi mu bilo re~eno. (Henry Munn. Fenomen podoben avtomati~nemu pisanju surrealistov z razliko. da je tok zavesti tukaj koherentna. zdravniki besede.

D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . Izkustvo ~asa. da elektroni sploh {e niso mogli obstajati ali pa se namestiti v stabilne orbite. Ob svojem rojstvu je bil univerzum kot ~ista plazma. Temu sledi ohlajanje. znotraj katere ortodoksno fiziko zanima zgodnja zgodovina vesolja. Oba pristopa zanemarjata posebnost realnosti. vi{jih ‘ivali. Sam sem prepri~an o nasprotnem. pojavijo se te‘ji elementi. Zapu{~ina ohranjanja povezanosti je metapovezana kaostrofija planetarne kulture dvajsetega stoletja. V mislih imam njun opis ~asovne dimenzije. nevreden omenjanja. Moj model posku{a povezati vse te razli~ne fenomene in jih obravnavati kot manifestiranje vrste zakonov. Prilo‘nost pripelje do ‘iv- ljenja. Poleg tega ima standardni model biologijo za epifenomen. Zvezde kondenzirajo. tj. Einstein je dodal mo‘nost neznatne in gladke ukrivljenosti kontinuuma prostora in ~asa. kjer standardni model vidi entropi~no vro~insko smrt vesolja. kot sta jezik in pisava. Pri iskanju osnove za nov model ~asa zunaj modela “trajanja” zahodne znanosti sem seveda preu~il tudi vzhodnja{ki pristop. ki pomenijo odklon od posebnosti. kulture in nedavno tega do epigenetskega kodnega sistema. za~ne se formirati atomski sistem. ki opisujejo vstop novosti v ~as ter njeno ohranjanje in koncentriranje v obi~ajnem prostoru/~asu in vsakdanje izkustvo. ki se ji ka‘e kot zaporedje zelo kratkih epoh. ki je veliko bolj v skladu s subjektivno intuicijo in neposredno zaznavno izku{njo. Natanko tam. ki je predvsem fizi~nim. fenomen ohranjanja povezanosti. iz katerih se verjetno razvije na ogljiku temelje~a kemija. Njegovo aktivnost najdemo na samem za~etku univerzuma in se ohranja in koncentrira skozi vso nadaljnjo zgodovino prostora in ~asa. 185 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . namre~ da zgo{~ene epohe ultrapovezanosti peljejo k tej posebnosti ob koncu kozmolo{kega dogodka. Kljub vsemu pa se v pomembnem delu ne sklada z zaznavnim izkustvom. ki ga imamo. kot so se zgodile predhodne. da se vsaka stopnja strnjenosti zgodi hitreje. potrebno podro~je za opisovanje dogodkov.^asovna resonanca Terence McKenna ^asovna resonanaca Newton-einsteinski opis narave je pramit na{e civilizacije. Vsaka s svojimi zna~ilnimi lo~nicami. brstenje prilo‘nosti za novost. Ideja se razlikuje od kozmologije. Odpre se mo‘nost za molekularno kemijo. . M I K O . ^as je Newtonu predstavljal ravno ploskev. nova polja povezanosti. Bilo je toliko energije. atomskega sistema ni bilo. ki jo moj model jemlje z vso resnostjo. Zanimiva stvar pri tej medsebojni povezanosti je.

tj. Ideja. ko se gibljemo skozi niz od enega heksagrama do drugega. Intuicija mi je namignila. Neparni primeri prve vrste razlik pa se pojavljajo pri prehodu od enega para heksagramov do drugega para. da “Pot. Prva vrsta razlik bo vedno celo {tevilo med 1 in 6. Najzgodnej{a razvrstitev heksagramov I Chinga je zaporedje kralja Wena. da ~as do‘ivljamo kot serijo spoznavnih elementov v nenehnem spreminjanju. naj bom pazljiv na prvo vrsto razlik. tri parna cela {tevila proti enemu neparnemu celemu {tevilu. da se te razvrstijo v popolno razmerje tri proti ena.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ampak je skrbno sestavljen arDiagram diferenc prvega reda zaporedja kralja Wena razkriva singularnost: prvi in zadnji trije polo`aji imajo enake vrednosti. Ostaja vpra{anje. 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 20 1 2 3 4 5 6 7 8 9 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 40 1 2 3 4 5 6 7 8 9 50 1 2 3 4 5 6 7 8 9 60 1 2 3 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 20 1 2 3 4 5 6 7 8 9 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 40 1 2 3 4 5 6 7 8 9 50 1 2 3 4 5 6 7 8 9 60 1 2 3 4 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6 3 2 1 60 9 8 7 6 5 4 3 2 1 50 9 8 7 6 5 4 3 2 1 40 9 8 7 6 5 4 3 2 1 30 9 8 7 6 5 4 3 2 1 20 9 8 7 6 5 4 3 2 1 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 64 186. ni prava pot”. ^e razi{~emo prvo vrsto razlik znotraj parov. da se heksagrami pri njem pojavljajo v parih. Pri {tudiju reda in urejenosti kraljevega niza sem pri{el do {tevilnih izjemnih odkritij. ~e jih obrnemo. Sam Tao Te Ching se za~ne z opisom. ki jo lahko imenuje{. . ki ga ponuja I Ching. Znano je. ~e obrnemo prvega.Terence McKenna je veliko bli‘je opisu v taoisti~ni tradiciji kot pa znanosti. edina alternativa “ploskemu trajanju” znanosti. vedno odkrijemo parno {tevilo. M I K O . Pri pregledu serije celih {tevil prve vrste razlik odkrijemo. I Ching vidi ~as kot kon~no {tevilo izrazitih in neskr~ljivih elementov. Za taoisti~ne modrece je bil svet sestavljen iz 64 neskr~ljivih elementov. ki ostajajo nespremenjeni. Pravzaprav je modeliranje ~asa. Pri kralju Wenu tem heksagramom stojijo ob boku heksagrami. katero pravilo ali princip ureja razvrstitev 32 parov heksagramov v zaporedju kralja Wena. Razmerje 3:1 ni formalna zna~ilnost celotnega zaporedja. Drugi ~lan para nastane. koliko ~rt se spremeni. ki vklju~uje idejo konzerviranja novosti in prepoznavanje ~asa kot procesa postajanja. V vsakem zaporedju 64 heksagramov jih je osem. je obdelana v I Chingu. . pri katerih se vsaka ~rta spremeni v nasprotje ~rt prvega heksagrama (jang se spremenil v jin in obratno). ^e diagram rotiramo v dve dimenziji in ju izri~emo eno poleg druge. Ravno njegov niz sem si izbral. na podoben na~in kot kemi~ni elementi sestavljajo svet materije. V odnosih med njimi sem posku{al izdelati nov model ~asa. da ga preu~im kot mo‘nost za osnovo novega modela ~asa v razmerju z vstopom in ohranjanjem novosti. se na obeh koncih diagrama pojavi zaklju~ek.

To je natanko razmerje 3:1. da je kitajski sestavljalec oraklja. vendar se obi~ajno pojavi na za~etku in koncu niza. Tak{na zaporedja se pojavljajo zelo redko. vsak s {estimi ~rtami.2 let 2 zodiakalni obdobji. vendar so samo v zaporedju kralja Wena pari heksagramov tak{ni. Heksagram pa je ve~ kot samo {est ~rt. Na ra~unalniku smo izdelali preko 27000 slu~ajnih zaporedij heksagramov. vedno enako 64. posamezen yao ali ~rto. da je {tevilo njihovih polo‘ajev. sem si predstavljal {est dvojnih nizov v linearnem redu. Tako sem preko {est dvojnih nizov polo‘il dve dvojni zaporedji. kot je opisan zgoraj. je videti nepredvidljiva in polna slu~ajnosti. od katerih je vsako trikrat ve~je od {estih dvojnih zaporedij. sestavljen iz 64 heksagramov. je nekak{en enojen heksagram. Tak{en zaklju~ek bi seveda lahko logi~no pri~akovali kjerkoli v zaporedju. Predstavlja celotno serijo vseh 64 heksagramov.836 son~nih let Permutacije heksagramov I Chinga M I K O . da je slika 1 za niz kralja Wena kot kocka v razmerju do kvadrata. . ko graf zavrtimo za 180 stopinj znotraj njegove ravni in ga nato polo‘imo na samega sebe.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . Pozorno si oglejte sliko 1 in v mislih obnovite korake iz zaporedja kralja Wena. da proizvedemo 14 primerov po tri in dva primera po enega. da je v {tirih to~kah sklenjen. toda v ve~ dimenzijah. kot so ~rte v samem I Chingu. 1 na vsak trigram. slika 1b. Prva vrsta razlik zaporedja kralja Wena. da bi bil diagram morda uporaben za modeliranje procesa. Vsak heksagram kot celota ima svojo identiteto. [tirinajst trojk in dve enici dolo~ajo {estnajst primerov neparnih celih {tevil. Petice so namerno izklju~ene. Sestavlja ga 64 heksagramov. ki se zaporedno gibljejo naprej in nazaj. Razporeditev z zaklju~kom bi lahko namestila katerakoli dva heksagrama drug nasproti drugemu.25 dni 6 manj{ih ciklov son~evih peg 11. Prepri~an sem. prikazana grafi~no. tj. Kon~ni diagram.^asovna resonanca tefakt. videl v naprej in nazaj gibajo~em se dvojnem zaporedju. ki ga dobimo. ki je tako odprt za podoben postopek. Njegovih 384 enot na- Osnova 64 dni ({tevilo heksagramov v I Chingu) 384 dni Miltiplikator × 6 ({tevilo ~rt v heksagramu) × 64 Multiplikand 384 dni Astronomska enota 13 lunarnih mesecev 67 son~nih let 104. Od vseh teh so imeli samo {tirje zgornje tri zna~ilnosti: razmerje parnih proti neparnim prehodom 3:1. mno‘enje 6 in 64. v razmerju 1 na 6750 primerov. Diagram na sliki 1 je sestavljen iz istih elementov kot kraljevo zaporedje. Ker ima vsak heksagram {est ~rt. odkrijemo. imenovanih yao. ki je zaradi novega dodajanja dimenzij prekompleksen. Toda. ko jih se{tejemo. kar pomeni 6 x 64 ali 384 ~rt. Lahko napravimo analogijo in re~emo.26 dni 4306+ son~nih let × 64 ({tevilo heksagramov v zaporedju) ×6 4306+ son~nih let 25. vsebuje tudi dva trigrama. Serije dvojnih zaporedij vsake ravni imajo skupno izhodi{~no to~ko in se vra~ajo v skupni zaklju~ek. 187 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ~e razvrstimo prehode heksagramov med pari tako. tako sem preko {estih in dveh dvojnih zaporedij projiciral ve~jo dvojno sekvenco. Zaklju~ek na za~etku in koncu diagrama je dal slutiti. Zaradi vsega tega gledam na Wenov niz kot na izjemno umetno razvrstitev 64 heksagramov. nobenega prehoda z vrednostjo pet in tip zaklju~ka. ki se pojavljajo v mo‘nih 64 heksagramih. pribli`no 2200 let polna precesija ekvinokcijev 67 son~nih let 104. obdobja pred obdobjem Han. da bi bil prikazan tukaj. ki so privedli do njega.

1989 Jan. 12.0149 .76 .2 leti.143 1. 2012. 1987 Okt. 1990 Maj 1989 1. 1986 Okt. 1990 Avg.0198 . 1988 April 1987 April 1988 Mar.032 . 188.474 1. .0116 Nov. .0132 . M I K O . V teh grafih je za kon~ni datum dolo~en 21.46 . 1989 Junij 1990 Sep. vrednosti se gibljejo proti ni~ s pribli‘evanjem kon~nega datuma. od 1425 do 1560 .253 1. Situacija maksimalne novosti ima vrednost ni~. 1990 Nov.364 1.61 .38 .68 . 1988 Feb.922 .Terence McKenna .0165 .83 .0231 .31 1425 1433 1442 1450 1459 1467 1475 1484 1492 1501 1509 1518 1526 1534 1534 1551 1560 135 let.98 .91 .0247 .0181 .585 1.D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I 340 357 374 390 407 424 441 458 475 491 508 525 542 559 575 592 609 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . od oktobra 1986 do Decembra 1990 Vrednosti na levi vsakega grafa (slike 3-8) so numeri~no dolo~ene novosti. 1989 Avg.53 .0214 .701 Dec.811 . 1987 Julij 1987 Jan 1988 4.

D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . Sinonima za novost sta “stopnja povezanosti” in “kompleksnost”. Z zgoraj opisano metodo in uporabo standardnih tehnik sem izdelal iz slike 1 modularno hiearhijo. Resonan~ne to~ke lahko ozna~imo kot podro~ja vala. manj kompleksna. V tej teoriji je vsebovana predstava o trajanju kot tonu. disjunktivna med mnogimi entitetami. ki jih zapu{~a. medtem ko je entropija nasprotje tem kvalitetam: manj organizirana. sem izbral datum 21.^asovna resonanca miguje na koledar. 12. da ti pojmi niso moralne sodbe. ki jih sintetizira. v resonanci z obdobjem poznega Rima in za~etkom srednjega veka. Tako “ustvarjanje nove skupnosti” predstavlja osnovni smisel. manj integrirana. Novost ni dobra. kar je prikazano. da je ~as. vendar sem raje izbral novost. novost. Nova entiteta nenadoma postane skupnost “mnogih”. Za to~ko. ~e izberemo kon~ni ali nulti datum 21. kot entropija ni slaba. N. ki je skupna nulta to~ka 21. da so istemu datumu . Lahko bi jo imenovali Tao. da se zanesemo na intuicijo. december 2012. 189 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . podobno kot so spin. Namerno sem izbral besedo novost. ki predstavljajo univerzum disjunktivno.89 dneva? Prepri~an sem. Kreativnost uvaja novost v vsebino mnogosti. je nova entiteta. znan po iznajdbi tiska in odkritju Novega sveta. 12. zakaj sem prepri~an. Kon~ni metafizi~ni princip je napredek od disjunkcije h konjunkciji. ki v svetu integrira in dezintegrira entitete. pravijo na Vzhodu Tao. Whitehead pove naslednje: “Kreativnost je princip novosti. Kreativni napredek je aplikacija tega kon~nega principa kreativnosti za vsako novo situacijo. Po svoji naravi entitete postanejo disjunktivno “mnogo” v procesu prehajanja v konjunktivno enost. kako so prikazane v prepri~ljivi resonanci. ~as. ki jo povzro~a. vse dokler kon~no ne zamre. poglejmo v valni prikaz dveh dalj{ih trajanj ~asa. v kateri bo val najbolje ustrezal konfiguraciji glede na zabele‘ene plime in oseke zgodovinskega gibanja v povezanost. da poudarim dejstvo. je poizkus oblikovanja matemati~nega opisa plime in oseke te kvalitete. da je 21. navzgor usmerjeno gibanje pa ka‘e na padanje novosti. 2012. Analiza komponent nas oddaljuje od zra{~anja. 2012.21. Za la‘ji prikaz zgornje trditve je bilo nujno izdelati ra~unalni{ki program. Ob pogledu na diagrame ~asovnih valov ne moremo mimo vpra{anja. kot jo je predstavil v svojem delu Proces in realnost. pozno petnajsto in za~etek {estnajstega stoletja. da je tisto. Pozneje sem za~uden odkril. ~e ne celo enkratnost. Novost je tako primarni pojem. da bi jo lahko navezal na metafiziko A. Whiteheada. vendar se od njega razlikujejo po svoji druga~ni kvantitativni vrednosti. ki bi omogo~il la‘je manipuliranje s fraktalnim. Npr.stari Maji. 2012 pravi kandidat za nulti ~as. ki ga `ivimo. Ko se ~rta pribli‘uje dnu diagrama. Novost je preprosto situacija ve~je povezanosti in komplesne organizacije. 2012 . pripisali konec koledarskega cikla. Process and Reality) Pojmovanju plime in oseke nevidne kvalitete. . ki prikazuje vsem nam znano obdobje. Val prikazuje navidezno blode~a ~rta. pomno‘eno s 13 383. Ampak katerega procesa? Trdim. Nenavadnost tega pristopa.. Upo{tevati je treba. Ti osnovni pojmi ‘ustvarjanja novosti’in ‘konkretne skupnosti’ se ne morejo pojasniti s pomo~jo vi{jih ob~osti. hitrost in kotni moment nujni za opis fizi~nih sistemov. Za ponazoritev. Podobni diagrami so primarno eksperimentalno orodje in output idej. da je 384 dnevni lunarni koledar v resonanci z drugimi astronomskimi opa‘anji starih Kitajcev. ki predstavlja plimo in oseko nekega procesa. katerega nihanje za~ne v dolo~enem trenutku upadati. Poglejmo diagram (slika 3) na zaslonu ra~unalnika. druga~na od entitet. 12. ki so grafi~no ista kot val v kak{ni drugi to~ki znotraj vala. ki jo lahko uporabimo za na~rtovanje ~asovnih spremenljivk in njihovih resonanc na vseh ravneh trajanja. ~asovnim valom in hitrej{o primerjavo razli~nih lokacij znotraj tega vala. ki zadevajo fraktalno strukturo ~asa. kak{en je pomen M I K O . nujen za opisovanje vsakega ~asovnega sistema. Oglejmo si ta mali izsek ~asovnega vala. Znotraj ~asovnega vala izstopajo razli~ne “resonan~ne to~ke”. verjetno s ~asom najbolj obsedeno ljudstvo. ki so dane v disjunkciji. s ~imer se ustvarja nova entiteta. 12. Ali je slu~aj. Preostane nam samo. novost nara{~a. udele`enih v zra{~anju.53 dneva. na katere naleti.” (1929. vsebovan v pojmu “zra{~anja”. da je dol‘ina lunarnega meseca 29. da gre za proces zara{~anja. a tudi sama je ena izmed disjunktivnih “mnogih”. tedaj vidimo. niti s pomo~jo komponent. “Mnogi” postanejo eden in se pove~ujejo po eden. Bodite posebno pozorni na skladnost epizod novosti med vsakim trajanjem in na~in. ki lahko matemati~no razpade v sebi podobno ali fraktalno krivuljo.

226 .000 22.361 .77 19. do 7. od 42.226 p. .20 24.{.000 134 let. 42.34 34. vrednosti se gibljejo proti ni~ s pribli‘ evanjem kon~nega datuma.981 .472 .64 30.316 .557 . 12.Terence McKenna 62. Situacija maksimalne novosti ima vrednost ni~.271 .766 33.154 25.613 31.35 51.775 p. V teh grafih je za kon~ni datum dolo~en 21.406 .307 27. 190.06 35.928 7.045 .541 16.451 let.92 46. od 1321 do 1860 1321 1355 1389 1422 1456 1489 1523 1557 1590 1624 1658 1691 1725 1759 1792 1826 1860 .302 539 let. 2012.073 37.n.775 . od 1878 do 2012 1903 1895 1886 1878 1920 1928 1937 1945 1954 1962 1970 1979 1987 1996 2004 2012 1911 Vrednosti na levi vsakega grafa (slike 3-8) so numeri~no dolo~ene novosti.090 .694 18. .896 . M I K O .n.387 .762 .081 9.235 12.811 .D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .181 .49 41.388 14.641 .{.460 29.78 57.135 .226 40.847 20.920 35.

objavljeno v reviji Revision. Prevedel Samo [krbec Besedilo. ki je bilo od svojega trenutka obstoja vesolja vedno globlje potegnjeno v svojo samorefleksijo. poletje 1987. da bo spremenjena sama ontolo{ka narava ~asa. predstavlja zgo{~en prikaz avtorjevih idej o ~asu in ~asovnem valu. 10. Tedaj se bo gibljivi podobi ~asa razodelo. M I K O . Moja razlaga je naslednja: nulta to~ka je trenutek. {t. v katerem bo ingresija novosti in stopnja medsebojne povezanosti razli~nih elementov postala tolik{na. da je Ve~nost. 191 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Zgodovine bo konec in transcendentalni objekt.1. bitje. .D I O N I Z H I P E R R A Z S E @ N O S T I . let.^asovna resonanca nulte to~ke. se bo kon~no popolnoma zrastlo s tridimenzionalnim prostorsko/~asovnim kontinuumom.

^lanek Avtor zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih .

zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

Kljub objektivnosti pa je ~utiti kan~ek ironije. kjer ‘ivijo geometrijski liki . Jungovski sen o kolektivni zavesti je ponovno razvnel domi{ljijo Ameri~anov. Woolley spretno popelje bralca skozi svet abstraktnosti. Virtualna realnost je ra~unalni{ko generiran prostor. izbrati podatke. ki je ‘e konec prej{njega stoletja nakazal obstoj abstraktnih svetov (v knjigi Flatland .je danes kult med matematiki. le da je tokrat virtualna realnost zamenjala LSD.Benjamin Woolley VIRTUAL WORLDS A Journey in Hype and Hyperreality Blackwell Publishers 1992. ima uporabnik ob~utek. Zgodovina virtualne realnosti je mo~no navezana na razvoj ideje o abstraktnem prostoru. 195 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . 274 strani. Edvina A. krogi. bo bistveno pripomogla k tej transformaciji. virtualna realnost. v katerih sta dva majhna zaslona in slu{alki. ra~unalnikarji in virtualofili) in mnogih drugih znanstvenikov. v kateri mediji postajajo resni~nej{i od ‘ivljenja. Ravno ta raznolikost oseb. matematike in ra~unalnikov. virtualna realnost je le raz{iritev ra~unalni{ke grafike v tretjo dimenzijo. Svet. ki ga vidi uporabnik. Zaradi obse‘nosti zastavljenega dvodelnega okvirja je moral avtor pose~i v objektivnost poro~anja.a romance of many dimensions by A. ra~unalni{tva. mnogokotniki . Trik. Ta “druga~na” resni~nost je. medije in literaturo. . navdu{ila raziskovalce psihedelije. so se tako v za~etku devetdesetih reinkarnirali v Cyberthonu in Digital Summer of Love. Square opisuje avtor dvodimenzionalni svet.). zgodovino abstraktnega logi~nega mi{ljenja. ki jih daje s pomo~jo rokavice. Do‘ivetju pripomore {e ra~unalni{ko obdelan zvok v slu{alkah. Hippie guruji iz {estdesetih in psihonavti devetdesetih so skupno razglasili novo psihedeli~no revolucijo. 12 ilustracij Kot je napovedal Marshall McLuhan. navkljub medlosti in oglatosti. Seveda ne gre za simulacijo resni~nega sveta. ki jih opisuje Benjamin Woolley v knjigi Virtualni svetovi. In ena od tehnologij. s pomo~jo zanimivih zgodbic.kvadrati. . si avtor predstavlja kot utele{enje abstraktnih svetov matemati~nih modelov realnosti. v katerega uporabnik vstopi s pomo~jo o~al. Ta svet pa ni stati~en. ki nastajajo znotraj ra~unalnikov. Summer of Love in Trips Festival. ki se pojavi ‘e v za~etku dvajsetega stoletja.. Ra~unalnik ustvari razli~ni sliki za levo in desno oko. Ker pa o~ala prekrivajo celotno vidno polje. ki jo do~arata dva zaslona v o~alih. Na{a stara dobra realnost se po~asi preliva v medijsko hiperrealnost. ker ra~unalnik zaznava tudi premike glave in rokavice ter sorazmerno spreminja sliko okolice in premika vir zvoka. Abbotta. povezanih z njimi. da so jo takoj privzeli za svojo. Za~etek in konec pa sta namenjena konkretnemu povodu in vzvodu. pionirja ra~unalni{tva. ki se ~uti v avtorjevem odnosu do tehnologije in medijev. jih kontekstualno sestaviti ter interpretirati (Benjamin Wooley je novinar. temelji na ~love{kem stereoskopskem dojemanju globine. Woodstok. zgodbic in anekdot. ki so konceptualno urejene po poglavjih. Virtualne svetove. da ga dejansko obkro‘a druga~na resni~nost. nam v knjigi odkrije ves bli{~ in bedo zakulisja te nove psiho-revolucije s stali{~a objektivnega znanstvenega poro~evalca. ju po{lje na levi in desni zaslon v o~alih. ki “prihaja” iz dolo~enega vira. u~itelja. Sredi{~ni del knjige je razdeljen v dva dela. ra~unalnikov in virtualnosti. ki je `e od samega za~etka opazoval razvoj virtualne realnosti. Woollyjev opis evforije o virtualni realnosti v prvem poglavju knjige pa je le uvod v globljo analizo zasnove ra~unalnikov. ki je ‘e leta 1988 predstavil javnosti virtualno realnost s ~lankom v ~asopisu The Listener in le- R E C E N Z I J E . njegovega sodobnika Lewisa Carrolla (Carollova Alice in Wonderland . za nepoznavalce sicer dolgo~asnih tem. Woolley. abstraktne matematike. umetnikov in vizionarjev. stebri psihedelike.. Po tem prostoru se lahko premika z ukazi. Dinami~nost slik na zaslonih o~al in interaktivnost rokavice ustvari pri uporabniku ob~utek. daje knjigi prav poseben ~ar. In mediji so z odprtimi rokami sprejeli to novost. je svet devetdesetih ‘e globalna elektronska vas. nato pa se sliki zdru‘ita v mo‘ganskem centru za vid v tridimenzionalno podobo prostora.Alice v ~ude‘ni de‘eli . ki omogo~a tridimenzionalno percepcijo ra~unalni{ko generiranega prostora. ki so bistveno vplivali na razvoj abstraktne matematike. abstraktnega prostora in zgodovino ~love{kega dojemanja abstraktne realnosti skozi fikcijo. ki so jo poimenovali “elektronski LSD”. da je v nekem drugem svetu. opremljene s senzorji polo‘aja in gibanja. virtualni realnosti. precej spominja na risanko. ki je botroval nastanku te knjige. Pri tem avtor izhaja iz del Johna Von Neumanna.

da je realnost {e vedno med nami. ki ne zahteva veliko predznanja. je prepletena z medijsko ustvarjeno realnostjo. Ob tem je knjiga nabita z zanimivimi in uporabnimi podatki. Timothy Leary. ki so jim bolj pri srcu {pekulativne vizije te nove tehnologije. pisateljev in tehnologov. ki ob kavici razpravljajo o realnosti in virtualnosti. saj prihrani veliko truda pri iskanju tovrstne literature po razli~nih ~asopisih in knjigah s kakovostnimi povzetki ~lankov. in je primerna tudi za za~etnike. pri ~emer ne ponuja alternative. “Ali je na{a stara dobra realnost zares mrtva?” se spra{uje avtor. ki bi bila lahko podlaga za drugo knjigo.). ne premore kompresije ~love{kih idej. Zanj so ravno ra~unalniki. Umberto Eco in {e mnogi drugi iz kolektiva nesmrtnih. Karlo Pirc Renata Salecl ZAKAJ UBOGAMO OBLAST? Nadzorovanje. Ljubljana 1993 cena 1.ta 1989 v oddaji The Late Show na BBC 2. a kljub temu ka‘e rahlo nagnjenost h klasi~nemu umetni{kemu dojemanju sveta. polnem satara{a iz realnosti in virtualnosti. kar govori v prid njeni strokovnosti. kjer bi se lahko problemu posvetil podrobneje. kako se bo avtor odlo~il okarakterizirati virtualno realnost. Goedel. saj do konca knjige ne ve. saj govori negativno o mediju. Odgovor ponudi avtor v zadnjem poglavju. ki radi berejo poljudno znanstveno literaturo in jih zanima virtualna realnost ter njena zgodovina. je jasno. Drugi avtorjev subjektivni poseg pa je rahlo ironi~en odnos do medijev. .155. v duhu dana{njega ~asa. razprav in idej. Na manj kot tristotih straneh je nemogo~e povedati vse o tako obse‘ni temi.). In ~e po definiciji ljudje. ustvarjajo manipulirano realnost. s katero se Saleclova loteva snovi. temve~ skozi pretok idej. ko avtorja zanese iz glavne tematske usmeritve v drugo temo. Zgodovina abstraktnih svetov. ki jih navaja. ki se nizajo. ki simulirajo realnost. Na tej to~ki pa se avtor ujame v kontradikcijo. potem to po~ne tudi Woolley. ~eprav bi jih kar nekaj moralo za~eti {e pri Montesquieju in de Tocquevillu. To knjigo o oblasti bi tako prav z veseljem priporo~ili tudi kak{nemu politiku. a kot pravi avtor sam. .00 SIT Glede na politi~no zavest na son~ni strani Alp bi knjiga s takim naslovom vsekakor morala delovati provokativno. saj je tudi ta zaznamovana z “nekim temeljnim 196. ne verbalno. R E C E N Z I J E zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ideologija in ideolo{ke fantazme Dr‘avna zalo‘ba Slovenije. je knjiga sestavljena iz delov raziskav in razprav mnogih vrhunskih znanstvenikov. Za druge nevronavte pa je Virtual Worlds avtorja Benjamina Woolleyja obvezna literatura. ki avtorizira na{a dejanja in nam daje “suvereno” oblast. potem je na{a volja pa~ volja ve~ine. Marks. Knjiga Benjamina Woolleya je namenjena predvsem tistim. ker so ideje zme{ane v kotlu. ~eprav mogo~e v neki druga~ni obliki. v katerem ustvarja tudi sam. Kljub enostavnosti vsebuje ogromno uporabnih podatkov. ki je vodilna tema knjige. ki @eljo vzpostavlja in hkrati onemogo~a njeno izpolnitev. ne nazadnje pa lahko pomanjkanje teoretske izobrazbe o demokraciji pri na{ih oblastnikih opazujemo ob zadnjih sporih o pristojnostih med razli~nimi vejami slovenske oblasti. Kako je tak{no razumevanje demokrati~ne oblasti druga~no od sodobnega koncepta liberalne demokracije in trojne delitve oblasti. Prav tako je v dru‘bi. ki so lahko dostopni (Avtor recenzije je brez te‘av na osnovi podatkov iz knjige sestavil ~lanek o zgodovini Virtualne realnosti. “Je bodo~nost v postmodernem avtizmu?” Woolley v svoji knjigi sku{a dokazati. zdru‘enih v celoto. temve~ periskop v re‘irano virtualnost. nakazuje njihovo nagnjenost k manipuliranju medijev. Metoda. O~itno je avtor. Ko govori o evforikih virtualnosti. Temu problemu se avtor spretno izogne s skrivanjem za avtoriteto avtorjev. Po drugi strani pa je v knjigi zanimiva ravno ta raznolikost delcev. Papir. Charlie Chaplin. zakaj ubogamo oblast: ~e nas je volila ve~ina. Tistim. V izven~asovnem prostoru njegove knjige se sre~ajo Platon. bo v{e~ knjiga Virtual Reality avtorja Howarda Rheingolda in revija MONDO 2000. je pogled na dru‘bo skozi pojme (Lacanove) psihoanalize. arhai~ni me- dij. Nekateri bralci mu o~itajo nestrokovnost (podatek je iz razprav na razli~nih BBS-ih in mre‘ah) in se ne strinjajo s kontekstualnostjo podatkov. Tako bi se precej{njemu delu na{ega politi~nega establi{menta verjetno zdelo nesmiselno ‘e samo vpra{anje. dokaz. da resni~na realnost {e vedno obstaja. prelitih v stavke. Televizija po Woolleyju ni okno v svet. Pomankljivost knjige je mogo~e le v tak{nih drobnih trenutkih. ki so lahko dobra osnova za nadaljnje raziskovanje na tem podro~ju. Ne opredeli se za nobeno od strani. Dru‘beni subjekt je izvorno ozna~en s travmati~nostjo Realnega. ki delajo z mediji. Je tudi dobitnik lanskoletne Britanske nagrade za televizijsko novinarstvo na podro~ju umetnosti. Ta raznolikost v bralcu ustvarja napetost. Virtual worlds je lahko razumljivo ~tivo. Po tej logiki je razlika med po~etjem evforikov in avtorjevim le ideolo{ka. sku{al strniti najve~je mo‘no {tevilo podatkov v najmanj{em prostoru. kjer rezimira vse ideje v fundamentalno relacijo realnost-virtualnost-artificialnost.

ter ozna~be norosti. je morda predvsem v tem. kadar je kak{na konkretna socialna skupina menila. nacionalisti~nih. ki po propadu svoje razli~ice socialisti~ne ideologije razcepov v svojem temelju ni ve~ obvladovala. da se liberalna teorija obna{a. V tako pojmovani dru‘bi poslu{nosti oblasti seveda ne zagotavlja toliko represivni aparat. prispevek. ki odnos med oblastjo in subjektom razume kot zunanji odnos.: v ~asu R E C E N Z I J E . ki ru{i kode seksualnega obna{anja . Kot ugovor razumevanju. v na~inu. Tudi v demokraciji se oblast sklicuje na ljudstvo. yuppie. kot da fantazme ni. 196). da iz pravic ni nih~e izvzet. Demokracija pa prepre~i ta “prosti tek” legitimacije nasilja s samoomejitvijo. ali je knjigo vredno prebrati. ki koncept univerzalnih pravic kritizira. ki so v samem temelju dru‘be. kot v utilitaristi~nih in komunitarnih teorijah. ^e je za prvo zna~ilno. Saj je tudi izvorno subjekt ~lovekovih pravic prazen kartezijanski subjekt. s katero sku{a dru`ba ekscesnega posameznika “simbolizirati”. torej prava. ki ga lahko da psihoanaliza k teoriji liberalne demokracije.antagonizmom. zaradi ~esar lahko liberalizem (Saleclova podrobneje obravnava Rawlsa) podvr‘emo kritiki. tistega. ki zakriva dejanske razlike v dru‘bi.. 169). kako si subjekt organizira svoj u`itek (ki je seveda onstran ugodja in “dobrega”. 197 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . realnih razlik med ljudmi. da univerzalno poseduje ~lovekove pravice. Ravno to. ki sku{ajo te razcepe zaceliti. temve~ predvsem mikrofizi~ni mehanizmi discipliniranja in dresure. vendar tu ljudstvo ni Eno organske celote. saj subjektu {kodi. subjekta. da konkretni subjekt univerzalnih ~lovekovih pravic ne obstaja. kar {ele proizvede subjekt. ki se ne obna{a dru`beno. Tako na primer Rawls misli. s tem pa jo celo bolj spodbuja kot omejuje njene u~inke. kako oblast upravi~i uporabo nasilja za izvajanje oblasti. ^e sklenem. je nerazumljivo. vseeno pa predpostavlja racionalne subjekte. pa se je hkrati vedno vzpostavilo tudi mesto drugega. ki ji onemogo~a polno konstitucijo” (str. Tisto. naj najde nove oblike upora proti strategijam oblasti. ~lovekovih pravic. zdi se. Totalitarna oblast lahko vselej iz same sebe legitimira vsakr{no nasilje. norcev. na katera tako ali druga~e stavijo skoraj vse teorije dru`benega!). na primer podrejenost ‘ensk. Kot si subjekt okoli travmati~ne to~ke izoblikuje fantazmo. Pravi~no v liberalizmu sicer res ni podrejeno skupnemu Dobremu. je izklju~itev fantazme. da so ~lovekove pravice abstraktna tvorba. Ne “ene fantazme zamenjati z drugimi (bolj demokrati~nimi)” (str. omogo~a. potro{ni{kega kapitalizma. ki pravic nima ‘ensk. da zaostri liberalno tezo o izbiri lastnega dobrega v na~elo “vsakomur svojo fantazmo” (str. Prav upo{tevanje fantazme kot na~ina.. Na to se navezuje analiza mehanizmov. ki na zavisti temelji. dru‘be nadzorovanja. temve~ ostaja oblasti vedno neka (sicer konstitutivna) zunanjost. Te‘ava je na prvi pogled v tem. Zlo~in kot problem nadzorovanja in Zagate “postsocializma” morda lahko beremo kot obravnavo {tirih travmati~nih to~k dru`be: nasilja oblasti. omogo~i dolo~itev demokrati~ne dru`be oziroma njene bistvene naloge.samokonstituiran subjekt. predvsem liberalne teorije dru‘benega. tako razcepe. ki legitimira nasilje oblasti. le-ta posku{a simbolizirati z ideologijo. da se noben element dru‘be ne more za stalno identificirati in povsem zasesti mesta oblasti. 9). ^lovekove pravice in njihova meja. ker je le-ta predmet ‘elje Drugega. ob navezavi na Deleuza. saj sebe razume kot reprezentanta nekega Absoluta... ki delujejo sebi v prid. naroda ali prihodnosti.. Foucault razume oblast kot strukturo. Poglavja Oblast med nasiljem in fantazmo. ki je tako hkrati u~inek oblasti in sredstvo njenega izvajanja. Skozi razumevanje (ali nerazumevanje) povezave med fantazmo. da je zavist dejavna pri vsakem odnosu subjekt-objekt: subjekt namre~ ‘eli neki objekt prav zato. otrok. Na te‘ave s ~lovekovimi pravicami nas opozori del feministi~ne teorije. Sale- clova postavi Foucaultov koncept oblasti. ki mu je ‘ivljenje stvar stila. temve~ vzpostaviti tak{en politi~ni prostor. ki je prav v tem. da Foucaultov diskurz kljub temu deluje kot poziv posamezniku. Zadnji in najobse‘nej{i razdelek knjige obsega avtori~ino analizo dogodkov ob razpadu Jugoslavije. Ne vidi pa. kot tisto.ni ni~ drugega kot subjekt poznega. Izklju~itev zavisti pomeni hkrati tudi izklju~itev fantazme rasizma. in kon~no razpada dru`be. dru‘be. da bo v pravi~no urejeni dru‘bi zavist izginila. ugotavlja avtorica.) demokrati~ne dru`bene zgradbe ne bo mogla zru{iti. lahko prepoznamo lo~nico med totalitarno in demokrati~no dru‘bo. . torej na~el. V problemu legitimacije nasilja. ki zajame celotno dru‘bo. itd. Namesto razpravljanja. ideologijo in organizacijo dru‘be nato avtorica opazuje sodobne. da nasilja kot takega sploh ne prizna (ko na primer nasilje ob vzpostavitvi re‘ima utemeljuje kot “zgodovinsko nujnost” ali ko kakor biv{a JLA oboro‘eni poseg razume kot “nujno ‘rtev” za ohranitev bratstva in enotnosti). kjer artikulacija fantazem (rasisti~nih. Vendar ta teorija vsebuje neko protislovje: ~e je vsak upor ‘e vselej vpet v mehanizme oblasti. Problem je torej v tem. ki pa ga v realnosti ne moremo pokazati (~emur ustreza Lacanov pojem matema). da ta kritika zgre{i: z drugega vidika se namre~ ta abstraktnost poka‘e kot prednost. . da pravice eksistirajo kot neko realno mesto. Saleclova meni. ki se zdijo negacija razlik med ljudmi. pa druga svoje lastno nasilje prepozna in ga omeji. Foucaultova to~ka svobode . ljudstva.

pisanja te recenzije je bilo v treh ljubljanskih knji‘nicah izposojenih vseh osem izvodov dela Zakaj ubogamo oblast?. Luka Omladi~

Abram de Swaan THE MANAGEMENT OF NORMALITY (Critical Essays in Health and Welfare) Routledge London in New York 1990.
Ohranjanje normalnosti je te‘avno: vsak dan se moramo spo~iti, umiti, negovati in oble~i; moramo se primerno in ob pravem ~asu nahraniti, slediti moramo obi~ajnim postopkom in govoriti moramo prave stvari. Vendar nam doseganje tak{ne normalnosti olaj{ajo drugi ljudje, ki sledijo podobnim dru‘benim pri~akovanjem in celotna dru‘ba, ki zagotavlja potrebne temeljne pogoje. Ko postanejo mo‘nosti za doseganje normalnosti dostopni vsakomur, postanejo njeni kanoni {iroko sprejeti, odkloni od normalnosti pa so pripisani osebnim neuspehom. Tu nastopi potreba po korekciji deviance, “normalizaciji”, torej nalogi, ki jo v modernih dru‘bah izvajajo razli~ni “normalizatorji”: policaji, u~itelji, zdravniki, psihoterapevti. Ohranjanje in urejanje tak{ne normalnosti kot naloge razli~nih slu‘b za “pomo~” ljudem s te‘avami in v te‘avah predstavlja v knjigi The Management of Normality {ir{o problematiko. Nizozemski avtor Abram de Swan to problematiko v knjigi vselej povezuje s ~ustvenostjo oziroma sentimenti ter du{evnimi stanji oziroma psihi~nimi problemi. To navezo pa konkretizira in povezuje z o‘jimi temami; knjiga je tako razdeljena na tri tematske sklope.

V prvem delu (The Medical Regime) obravnava proces “me– dikalizacije”, ki zajema sodobne dru`be kot aspekt {ir{ega procesa kolektivizacije, v okviru katerega postajajo izobra`evanje, skrb za zdravje in blaginjo podro~je velikih birokratskih institucij, povezanih z dr`avo. Medikalizacija pomeni, da pridobiva vse ve~ vsakdanjih aktivnosti in dogodkov zdravstveni pomen in da jih upravljajo oziroma re{ujejo s pomo~jo napotkov in navodil zdravnikov. Pomeni tudi, da je vsakdo, ki ni bolnik, {tet za {e-ne bolnika. Zdravni{ki re`im deluje tako, da neprestano pre`i in opozarja na zgodnje svarilne znake bolezni in da celotne kategorije zdravih oseb razgla{a za a priori zdravstvene subjekte (npr. nose~e `enske, starej{i dr`avljani ipd.). Poglavitno, ~eprav latentno funkcijo te medikalizacije vidi avtor v re{evanju dru`benega konflikta med skupnostjo ({ir{o, o`jo) in individualnim bolnikom, pri ~emer nastopa zdravnik kot arbiter, ki dru`beno sporna vpra{anja in situacije definira za medicinskotehni~ne probleme. Zdravni{ki imperializem je sestavina vsakdanjega ‘ivljenja, vendar avtorja zanima predvsem vzpostavljanje zdravstvene avtoritete oz. re‘ima v razmerju do institucionaliziranih bolnikov. Bolezen namre~ pomeni, poleg progresivnega izgubljanja mnogih socialnih in fizi~nih funkcij, nara{~ajo~o odvisnost bolnika, ki se (s)kr~i predvsem na “medicinsko zvezo” z zdravnikom. V svoji totalni obliki, ki nadzoruje vse aspekte ‘ivljenja institucionaliziranih bolnikov, deluje zdravstveni re‘im na oddelku za rakaste bolnike. Osrednji proces, ki se tu odvija, je upravljanje strahu (management of anxienty), pa tudi jeze in ljubosumnosti. Potrebno je ohranjati samokontrolo, ta naj bi po psevdomedicinskih predstavah pomagala pri samem procesu zdravljenja, dejansko pa to “delo s ~ustvi” (omejevanje oziroma prepre~evanje emocionalnega izra‘anja) ra-

bi za ohranjanje discipline, spodobnosti in videza normalnosti. V drugem delu (The psychotherapy trade) je v ospredju obravnave pojem “protoprofesionalizacija”. Pojem zajema adopcijo osnovnih konceptov stroke (t.j. psihoterapevtskih kategorij), s pomo~jo katerih laiki usmerjajo svoja vsakdanja `ivljenja in (si) razlagajo svoje te`ave in trpljenja. V tem procesu nekatere dogodke prepoznavajo za “primere za odvetnika”, druge zopet za “ustrezne primere za zdravljenje” in tako dalje. Protoprofesionalizirana lai~na oseba “strokovnjak” v redefiniranju vsakdanjih problemov za primerne za zdravljenje s pomo~jo te ali one stroke - “si organizira vsakdanji svet glede na obstoje~o delitev dela med strokami” (str. 14). Pokazalo se je tudi, da so v za~etnem intervjuju (s katerim selekcionirajo kliente za eno ali drugo obliko psihoterapevtskega zdravljenja in v katerem je predvideno sodelovanje klientov pri definiciji njihovega problema in konstrukciji avtobiografije) u~inkovitej{e tiste osebe, ki so protoprofesionalizirane. V tretjem delu (Emotions in their Social Matrix) avtor posku{a ugotoviti, ali so spremembe v izra‘anju ~ustev, samem do‘ivljanju ~ustev ter urejanju ~ustev in odnosov povezane s {ir{imi societalnimi transformacijami. Povezavo prou~uje na primeru treh vrst ~ustev: posebni vrsti strahu, intimnih ~ustvih in ljubosumnosti. [irjenje intenzivnega, a nerazlo‘ljivega strahu pred pojavljanjem na javnih mestih, t.i. agorafobija (agora - trg, zbor v stari Gr~iji; glavni trg v starogr{kih mestih), o kateri so psihiatri~ne publikacije pri~ele poro~ati v zadnjem ~etrtletju 19. stoletja, je povezano z iz– ginjanjem dru‘benih omejitev, ki so zlasti bur‘oaznim ‘enskam v 19. stoletju prepovedovale ali vsaj odlo~no odsvetovale gibanje in sploh pojavljanje na javnih mestih in prostorih. Z rahljanjem in postopnim izginjanjem ekonomske

198. . . R E C E N Z I J E

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

odvisnosti ‘ene od mo‘a (predvsem zaradi zaposlovanja bur‘oaznih ‘ensk v zadnjih desetletjih 19. stoletja) nastopi novo ravnote‘je odvisnosti med spoloma. Nerazumen in nerazumljiv strah pred gibanjem v javnih prostorih (npr. nezmo‘nost odhoda z doma brez spremstva doma~e osebe, nezmo‘nost vstopa v polno dvorano ljudi ipd.), ki je v 19. st. veljal za hvalevredno spodobnost vsake “prave” ‘enske, postane v novih dru‘benih razmerah afektivni pripomo~ek, s katerim partnerja posku{ata prepre~iti razpad zakonske zveze zaradi neznosnega strahu pred nezvestobo in partnerjevim odhodom. S pripisovanjem fobij partnerju, ki si ne upa sam zapu{~ati doma, se pomirijo strahovi drugega partnerja in lahko ostanejo prikriti. Skratka, agorafobi~ne simptome lahko razumemo kot sredstvo za ohranjanje zveze dveh partnerjev z vklju~eno reproducirano omejitvijo gibanja ‘ensk (glede na ve~ji dele‘ ‘ensk agorafobi~ne populacije) na javnih mestih v okviru sodobne dru‘be. ^ustva ozna~ujejo in dolo~ajo tudi odnose med skupinami, ne le posameznike in njihova razmerja, kar pomeni, da se nana{ajo na kolektivnost, da so kolektivno artikulirana in do‘ivljana. Ljubosumnost je ~ustvo, ki je ozna~evalo konflikt med samozaposleno bur‘oazijo in organiziranim delavskim razredom glede obveznega in kolektivnega socialnega zavarovanja (uvedenega med leti 1880 in 1930 v Evropi in Severni Ameriki). Ni‘ji srednji razredi so se na prehodu 19. v 20. stoletje po~utili vse bolj ogro‘eni od pripadnikov delavskega razreda, kajti socialna varnost in ugled delavcev sta dosegala raven zavarovanja, ki jo je samozaposlena drobna bur‘oazija zmogla ohranjati le s trdim delom in vztrajnim var~evanjem. [tevilne prednosti, povezane s socialnim zavarovanjem industrijskih delavcev (npr. osvoboditev pritiskov var~evanja za prihodnost, varnost v

primeru bolezni in brezposelnosti, pa v starosti ipd.), so pri drobni bur‘oaziji povzro~ale t.i. ljubosumnost navzdol, t.j. tak{no “skrb” te bur‘oazije, ki jo napaja tuje doseganje ne~esa, kar ima ali je sama, celo tedaj, ko to zanjo ne pomeni nikakr{ne izgube. Nasprotovanje, ki ga je drobna bur‘oazija izra‘ala do oblikovanja socialnega zavarovanja delavcev in ki ga je (delno) zbujala njena ljubosumnost, je pomembno zadr‘evalo nastop in uveljavitev moderne dr‘ave blaginje. Tak{ne dr‘e ni‘jih slojev srednjega razreda torej ne moremo povsem razumeti le na osnovi njihovih razrednoekonomskih interesov oz. politi~nih na~el, temve~ tudi s pomo~jo njihovega skupinskega ~ustvovanja in ob~utij. Tudi gmotne mo‘nosti vsakdanjega ‘ivljenja sooblikujejo na~ine interakcij in oblike (~ustvenih) do‘ivljanj ljudi. Intimnost se lahko razvije {ele z dostopnostjo lo~enih (fizi~nih) prostorov sob, v katere se posamezniki in partnerji lahko odmaknejo in v katerih lahko, skriti pred drugimi ~lani dru‘ine in drugimi ljudmi, nemoteno izvajajo razli~ne aktivnosti. Povezanost privatnega do‘ivljanja in {ir{e javnosti je razvidna tudi v primeru privatne patologije, ki jo razvijajo pre‘iveli ujetniki koncentracijskih tabori{~ (t.i. sindrom pre‘ivelih) v okoli{~inah odsotnosti javne in politi~ne elaboracije teh zgodovinskih dogodkov in vojnih izkustev. Najbolj na splo{no in preprosto bi knjigo Abrama de Swana lahko ozna~ili za zelo zanimivo (branje) tako za razli~ne strokovnjake kot tudi za {ir{e bralstvo. Pri avtorju je zanimivo ‘e dejstvo, da sta dve njegovi knjigi (Coping with Fear in a Cancer Hospital, Man is of Concern to Man) do‘iveli zakonsko prepoved distribucije. Prepoved so spodbudile ocene zdravni{kih oblasti v bolni{nici na Nizozemskem o avtorjevem pristranskem opisovanju zdravljenja te‘kih bolnikov v bolni{nicah kot

obliki varovanja re‘ima upanja oziroma emocionalne higiene. Ta primer cenzure oziroma akcije bolni{nice bi lahko ozna~ili za izraz in rezultat “medikalizacije”, procesa torej, ki je en od osnovnih de Swanovih preokupacij. Knjiga, ki smo jo na kratko predstavili, osvetljuje zlasti dve problematiki: poklice, ki nudijo pomo~ “ljudem v te`avah”, in problematiko, ki bi jo lahko zajeli s sedaj `e uveljavljenim pojmom “sociologija ~ustev”. To slednje avtorjevo tematiziranje ~ustvenih dimenzij do`ivljanja, izra`anja in delovanja ljudi (ob izogibanju redukcionisti~nemu psihologiziranju), bi lahko ocenili za pomemben prispevek k novej{emu razcvetu prou~evanja ~ustev na razli~nih podro~jih dru`boslovja; z drugimi besedami, k novej{emu prizadevanju (od sredine sedemdesetih let) za odpravo prevladovanja kognitivne perspektive v dru`benih vedah. Avtorjevo usmeritev v prou~evanje sociogeneze ~ustev bi lahko vpisali med tiste pristope v sociologiji ~ustev, ki zavra~ajo razumevanje ~ustev kot le biolo{kih pojavov. Pri tem mu je v oporo sociogeneti~ni pristop zanimivega, v akademskih krogih neupravi~eno spregledanega N. Eliasa, ki trdi, da nobeno ~ustvo odraslega ~loveka ni povsem nenau~eno oziroma geneti~no dolo~en vzorec reakcije. Ugotavljanje o povezanosti dru`benih transformacij in sprememb v odnosih (odvisnosti) med ljudmi, s tem pa tudi sprememb njihovih na~inov vedenja, do`ivljanja in te`av, potrjuje Eliasovo konceptualizacijo ~ustev ~love{kih bitij kot sestavin {ir{ih societalnih procesov. Spoznanje, ki ga v svoji knjigi potrjuje Abram de Swan, da ljudje niso motivirani le z racionalnoekonomskimi zadevami in da ~ustvena povezanost ter medsebojna odvisnost vplivata na precej{en del delovanja ljudi, pomeni nov izziv za dru`boslovce, ki lahko svoja razumevanja dru`be-

R E C E N Z I J E . . . 199

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

nega delovanja in s tem dru`benega `ivljenja izpopolnijo s prou~evanjem vloge in pomena ~ustev. Zdenka [adl

Terence McKenna FOOD OF THE GODS Rider, London 1992
311 strani, cena £ 9.99
Tiso~letja so ljudje uporabljali halucinogene gobe za diviacijo in {amanske ekstaze. McKenna poka‘e, da je iz te dinami~ne interakcije ~lovek pridobil zavest, jezik in kulturo. Vpliv halucinogenih rastlin na evolucijo in sam pojav ~loveka je slabo raziskan. Povr{no sta se ga dotaknila G. Wasson, mikolog, in P. Furst, antropolog. Prisotnost psihoaktivnih spojin v prehrani primatov je verjetno delovala kot katalizator v razvoju zavesti, kar je ~loveku omogo~ilo izjemno prilagodljivost v primerjavi z drugimi vrstami. Evolucija v vi{je ‘ivali je izjemno dolga in biologi jo merijo v desetinah milijonov let. ^lovek pa se je iz vi{jih primatov razvil dobesedno ~ez no~, v manj kot milijonu let. Fizi~no so se ljudje v tem obdobju spremenili zelo malo.

Zato pa se je toliko bolj {irila zavest, dru‘bene institucije, kodirane prakse, umetni{ko izra‘anje itd. Skriti faktor ~love{ke evolucije je po avtorju prisotnost psihoaktivnih rastlin v prehrani primatov pred bo‘ansko vdihnjeno iskro teologov in “manjkajo~im ~lenom” evolucionistov. Strategija zgodnjih ljudi je bila pojesti vse, kar pride pod roko, in neprijetno izbruhati. Rastline, za katere se je izkazalo, da so u‘itne, so postale del prehrane. Gobe so bile v afri{ki savani, podro~ju, ki so ga naseljevali prvi hominidi, {e posebno opazne zaradi svoje oblike in barve. Stanje zavesti, ki so ga povzro~ale, je ljudi sililo, da so se vedno znova vra~ali k njim, da so vedno znova o‘iveli o~aranost z novostjo. Proces ponovnega vra~anja je ustvaril tisto, kar C. H. Weddington imenuje “kredo”, tj. pot nastajajo~e aktivnosti. Z drugimi besedami, navade. Privajenost na izku{njo je omogo~ila ekstati~nost. To je stanje, ki ga ho~emo vedno znova ponoviti. Vzpostavi se dinami~na, simbioti~na vez med primati in psihoaktivnimi rastlinami. Prenos informacije ene vrste drugi. Primati pridobijo izjemno vizualno ostrino in stik s transcendentalnim Drugim. Prisotnost gob vpeljuje v nastajajo~o kulturo prvih ljudi vedno nove informacije in védenje, in tako pospe{i vedno vi{ja stanja samorefleksije. McKenna poka‘e na mo‘nost pojava jezika ob sre~anju z rastlinskimi halucinogeni. Podobno mo‘nost je anticipiral ‘e Hennry Munn (1973) v eseju “Gobe jezika”. “Jezik je ekstati~na aktivnost pomena. Spontanost, ki jo gobe osvobajajo, ni perceptualna, ampak lingvisti~na. [amanu se zdi, kot da bi eksistenca govorila skozenj.” Halucinogene rastline so bile verjetno katalizator za vse, kar nas lo~i od drugih primatov, z izjemo izgube dlak. Vse mentalne funkcije, ki jih povezujemo s ~lovekom: spomin, domi{ljija, jezik, religija itd., so lahko nastale z interakcijo s temi rastli-

nami. Za zahodno dru‘bo, kjer je farmakolo{ko inducirana ekstaza tabu, je ta teza te‘ko sprejemljiva. Avtorjeva teorija predlaga naslednji scenarij: Sahara je bila {e nedavno plodno podro~je; Plinij imenuje Severno Afriko ‘itarico Rima. V zadnjih stopetdeset tiso~ letih se je Sahara spremenila iz subtropskega gozda v pu{~avo. Ob prehodu iz gozda v travnato ravan so primati naleteli na odpadke govedi, kjer obi~ajno rastejo gobe iz dru‘ine psilocibin. To je za~etek simbioti~nega odnosa, katerega dokaze najdemo v ju‘ni Al‘iriji, na planoti Tassili. V slikarijah na stenah votlin, ki datirajo v pozni neolitik, je najzgodnej{a upodobitev ple{o~ih {amanov, gob, ki rastejo iz njihovih teles, ter govedi. Pastirji, ki so te freske ustvarili, so se v dolgem obdobju, verjetno v pet tiso~ letih, pred su{o umaknili v Malo Azijo in se pome{ali s tamkaj{njo populacijo. Svoj na~in ‘ivljenja so odnesli s seboj. Gojili so kult goveda in Velike boginje. Dokaz za to povezavo so {tevilna nahajali{~a v ju‘ni Anatoliji. Najbolj raziskano je Catal Huyuk. Izkopanine so pokazale zelo kompleksno slikanje, prisotnost skrivnostne civilizacije, povsem neprimerljive s sosednimi. Verjetno stik kulta Boginje, goveda in prisotnost gob tvorijo nekak{no neoliti~no trojstvo. Gobe so produkt goveda tako kot mleko, meso in gnoj ter obenem kanal k prisotnosti Boginje. To je dajalo podlago za druga~ne vrste civilizacije od tiste, ki so jo prinesle indoevropske invazije, temelje~e na hiearhiji, paternalizmu, mo{ki dominaciji, na kultu konja in kolesa - tem znaku reda, ki je uni~il kaos staroselcev. Globina odnosa ~love{ke skupine z gnozo rastlinstva, kolektivnostjo organskega ‘ivljenja Gee se je izgubila z odsotnostjo psihoaktivnih rastlin in vdorom dominantnega modela patriarhalne organizacije. Zadnji~ je rastlinska gnoza vitalizirala zahodno misel ob koncu

200. . . R E C E N Z I J E

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

helenskega obdobja v elevzinskih misterijih, ki jih je ukinila religija novih gospodarjev, kr{~anstvo. Samo [krbec

Alberta M. Sbragia (ur.) EUROPOLITICS: INSTITUTIONS AND POLICYMAKING IN THE “NEW” EUROPEAN COMUNITY The Brookings Institution, Washington D.C., 1992
“EuroPolitics” se na prvi pogled ne razlikuje preve~ od mno`ice del o fenomenu Evropske skupnosti, ki je preplavila knji`ne police. Modra podlaga, dvanajst rumenih zvezdic; vpra{ali bi se lahko, koliko platnic del, ki obravnavajo to tematiko, ni tako oblikovanih. Vendarle: to knjigo so pisali ameri{ki avtorji, kar daje delu svojevrsten ~ar. Kadar pi{ejo o evropskih integracijah zunanji, s procesi neobremenjeni pisci, potem obstaja precej{nja verjetnost, da bomo o najve~jem projektu v zgodovini starega kontinenta prebrali kak{no resnico, ki bi nam jo evropski zanesenjaki le neradi ponudili. Alberta M. Sbragia, urednica te knjige, sicer pa direktor Oddelka za zahodnoevropske {tudije na Brookingsu ter profesor politi~nih ved na univerzi v Pittsbourghu, je za pripravo vsebine pridobila vrsto akademikov z razli~nih ameri{kih univerz. Njihova osnovna naloga je bila vsaj delno pojasniti zapletene odnose med institucijami Evropske skupnosti ter dr‘avami ~lanicami. Poznavanje celotnega sistema pa je za Ameri~ane (in ne samo zanje!) zelo pomembno, saj je Evropska skupnost prvi gospodarski in politi~ni partner Zdru‘enih dr‘av. V uvodnem delu knjige A. M. Sbragia predstavi dva osnovna ti-

pa, na osnovi katerih Ameri~ani dojemajo Evropsko skupnost. Prvi, t.i. “ekonomisti~ni” tip poudarja, da je Evropska skupnost (ES) eno samo obmo~je svobodne trgovine, v katerem imajo glavno besedo podjetja. Institucije ES lahko na procese znotraj obmo~ja le malo vplivajo. Drugi tip razmi{ljanja pripisuje ve~ji pomen prav institucijam ES; {e ve~, predpostavlja, da birokratski aparat Skupnosti postopoma privzema zna~aj klasi~ne dr`avne strukture - s ~imer se evropske dr`ave vedno bolj pribli`ujejo modelu, ki ga tak{en tip razmi{ljanja poimenuje (ne naklju~no) “Zdru`ene dr`ave Evrope”. Avtorici seveda ni bilo te‘ko ‘e na samem za~etku ugotoviti, da ES {e zdale~ ne prehaja na politi~ni sistem, kot ga poznajo v ZDA. ES namre~ ni dr‘ava. Njena tr‘na logika (odprava trgovinskih ovir med dr‘avami ~lanicami) je sicer podobna ameri{ki; sistem vladavine pa se od ameri{kega federalnega sistema zelo razlikuje. ES tudi nima ustave ter neposredno izvoljenega predsednika... Nedvomno je za avtorje bila te‘ja naloga pojasniti, kaj pa ES pravzaprav je, ~e ni niti dr‘ava niti obmo~je svobodne trgovine. V poskusu odgovora na to vpra{anje je David R. Cameroon najprej posku{al prikazati teoreti~no podlago za evropsko zdru‘evanje. Tako predstavi neofunkcionalisti~no in neorealisti~no gledanje na celoten proces. Nauk primerjave obeh {ol je, da se ES ob~asno sre~uje s silovitimi pritiski v smislu vra~anja na klasi~ni, medvladni model sodelovanja. V kratki zgodovini ES so bili tak{ni pritiski izra‘eni kar dvakrat: prvi~ v osebi Charlesa De Gaulla, in drugi~ v obdobju vladavine Margaret Thatcher. Nobenih dokazov, ki bi nas lahko prepri~ali, da v prihodnje tak{nih pritiskov ne bo ve~, ni. Tako je po mnenju Cameroona metodolo{ko napa~no uporabljati izklju~no enega izmed obeh pristopov kot sredstvo za pojasnje-

vanje procesov v ES. Ti so slej ko prej rezultat medsebojnega prepletanja obeh, in vsaka resna analiza bi to morala upo{tevati. V tem kontekstu se seveda ni potrebno slepiti pred dejstvom, da bo “skupna” politika ES v najve~ji meri rezultat nacionalnih interesov najve~jih dr`av. Cameroon pri tem posebej izpostavlja pomen nacionalnih interesov Nem~ije. Zdru`ena z vzhodnim delom, je ta dr`ava nedvomno postala najpomembnej{i ekonomski dejavnik v ES, kar se ka`e na razli~nih podro~jih (npr. vloga Bundesbanke kot de facto centralne banke v ES). Avtor si razumljivo ne dopu{~a prevelikih spekulacij o tem, kako bodo ekonomski in politi~ni interesi Nem~ije v okviru ES artikulirani v bodo~e; nedvomno pa je identificiral velik interes Nem~ije za kar najmanj zastojev v kreiranju ekonomske in politi~ne unije dr`av Skupnosti. Z vklju~itvijo vzhodnega dela Nem~ije v ES pa je problem neenakomerne razvitosti znotraj obmo~ja dobil {e ve~je razse‘nosti. Teh te‘av {esterica dr‘av, za~etnic evropskega integracijskega procesa, skoraj ni imela. S priklju~itvijo drugih dr‘av, {e posebej Gr~ije, [panije in Portugalske, in kasneje Vzhodne Nem~ije, pa so razvojne razlike postale ob~utne. Tako Gary Marks navaja primere ju‘ne Trakije v Gr~iji in ju‘ne Portugalske, kjer bruto dru‘beni produkt per capita dosega {estino hambur{kega. Zato se po pravici postavlja vpra{anje resnosti razmi{ljanj o vklju~evanju biv{ih socialisti~nih dr‘av, Poljske, Mad‘arske in ^e{ke v ES, saj bi po standardih Skupnosti prakti~no vse bile uvr{~ene v skupino manj razvitih regij! ^e se evropska politika strukturalnega prilagajanja manj razvitih regij ‘e sedaj sre~uje s finan~nimi te‘avami, potem je jasno, da niti pribli‘no ne bi mogla obvladovati dodatnega bremena, te‘kega skoraj 60 milijonov prebivalcev. Tak{na ugotovitev bi morala slovenske bralce zelo zanimati;

R E C E N Z I J E . . . 201

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

avtorica opozarja na mo‘nosti druga~nega razumevanja federalisti~ne ideje. kjer bodo dr‘ave ~lanice {e vedno imele odlo~ilno besedo. saj v vseh teh letih integracijskih procesov institucije ES niso storile preve~ za to. iluzija. da bi se pribli‘ale javnosti. Wooley prikazuje pomen vloge dr‘ave v evropskem integracijskem procesu na primeru vzpostavitve Evropskega monetarnega sistema (EMS). . da bo res tako. M. Tako urednica knjige izra‘a dvom. Drugi~. kot opozarja Peter Lange v svoji razpravi o socialni dimenziji evropske integracije. ki so Evropskemu sodi{~u posvetili obse‘no poglavje. Eden osnovnih sloganov evropske integracije namre~ je. Ker je EMS ‘e viden simbol evropskih integracijskih procesov. R E C E N Z I J E zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . povsem razli~nih od tistih. Federalizma namre~ ni potrebno povezovati samo z obstoje~imi federalnimi dr‘avami. Wooley nam sku{a prikazati. Delorsov plan iz leta 1989. To pa je morda tudi osnovno sporo~ilo ameri{kih avtorjev. toda njihova vloga bo {e vedno sredi{~na. Avtor se v tak{ne spekulacije ne zapleta. Marks daje problematiki strukturalnega prilagajanja manj razvitih regij poseben pomen tudi zaradi vloge. Tu pa so problemi seveda dosti bolj zapleteni (npr. da je ni mo~ dose~i). pomeni. Sbragia v svoji zaklju~ni besedi meni. Zelo pa bo po mnenju avtorja tega prispevka zanimivo videti. . stike javnosti z Brusljem nekako posku{a vzpostavljati Evropski parlament. In tretji~. Slovenija ima samo dva milijona prebivalcev. dokon~no in za zmeraj opustiti zamisli o oblikovanju ES na temeljih ‘e znanih. ~e prebivalci ES ne bodo dele‘ni obljubljene blaginje (kreiranje Evropske dr‘ave blaginje je. po mnenju avtorja. kak{na bo bodo~a vloga Evropskega sodi{~a. kot sklep iz prvih dveh to~k. kjer je v glavnem bilo potrebno ugotavljati. Razsodba v primeru Cassis de Dijon (dr‘ave so dol‘ne zagotoviti medsebojno spo{tovanje standardov) je postala doktrina. se lahko vpra{amo.vloge dr‘ave. da bi tehtanje o prekinitvi sodelovanja posamezne dr‘ave v EMS zelo verjetno impliciralo prekinitev sodelovanja na drugih podro~jih. da institucije EMS niso pridobile ali pa ne pridobivajo kredibilnosti same po sebi . v primerjavi z omenjenimi vzhodnoevropskimi dr‘avami ima Slovenija po mnogih kazalcih najbolj razvito gospodarstvo. dr‘avnih modelov federativne ureditve in s pragmati~no politiko dose~i institucionalno re{itev.upo{tevajo~ dejstva. niti ne bi bilo te‘ko. za katero so ‘e sami uradniki ES prepri~ani. da demokrati~nega odnosa z dr‘avljani dr‘av ~lanic ni. ^e pustimo ob strani bilanco uspe{nosti projekta. da bi dr‘ave ~lanice ES kdajkoli lahko postale podobne ameri{kim dr‘avam. Slede~ tak{nemu prepri~anju. namre~ nismo ve~ tako gotovi. je v tem kontekstu zelo ambiciozen: predvideva vzpostavitev ekonomske unije. ki bo tudi prispevek za strokovno literaturo s tega podro~ja.temve~ da je ta v odlo~ilni meri povezana s kredibilnostjo nacionalnih politi~nih elit. ki svojo usodo in usodo dr‘ave pove‘ejo s tem projektom. pa tudi moralno. da se bo proces ustavil na meji. Zlatko [abi~ 202. ampak tudi socialno. poudarja pa. stro{ki strukturalnega prilagajanja Slovenije bi bili za ES neprimerno ni‘ji kot v primeru vklju~evanja katerekoli izmed vzhodnoevropskih dr‘av. ^imprej{nja priklju~itev manj razvitih regij torej nima samo ekonomske konotacije (prevelike razlike med posameznimi regijami zavirajo tempo integracijskih procesov). se bodo morda obrnili nazaj. ru{i{ tudi drugim. ki jih navaja avtor (~eprav v njegovih analizah na{a dr‘ava kot mo‘en kandidat za vstop v ES ni omenjena). Guy Peters. John T. odnos med zahtevami po visoki produktivnosti in varstvom okolja). Ugotavlja. k svoji mati~ni dr‘avi. S tem pa je bil na najlep{i na~in prikazan pomen medsebojne odvisnosti in povezanosti dr‘av ~lanic ES. Na problem impersonalnosti institucij ES {e posebej opozarja B. povezanega z vzpostavljanjem EMS. Prvi~. v katerih nastaja ES. da so k vzpostavljanju EMS dr‘ave vezane s pogodbo. Odgovornost za to. Preprosteje povedano: ~e ru{i{ sebi. da bi jo lahko imenovali parlamentarna demokracija. so prevzeli prav evropski birokrati. Zato seveda ni naklju~je. ki so ga dr‘ave ~lanice sprejele s podpisom maastrichtske pogodbe (1991). ki so nastale v okoli{~inah. ki je bistveno prispevala k razvoju enotnega trga. kaj ni v skladu z integracijsko politiko ES. Institucionalizacija odnosov med dr‘avami je mo‘na na tiso~e raznih na~inov. zato tudi pojem “federalizem” velja razumeti v njegovem naj{ir{em pomenu. Navkljub sedanjemu tempu integracijskih procesov A. toda ES je {e dale~ od tega. skupne valute in centralne banke. Tega se zavedajo tudi avtorji knjige. To pa jim. ki jo institucije ES posku{ajo igrati . kak{ne so opcije dr‘ave. naj se to sli{i {e tako paradoksalno. da se v razpravah o ES vedno znova poudarja pomen doslednega spo{tovanja evropskega prava za uspe{no napredovanje integracijskih procesov. prehaja na podro~je za{~ite zakonitosti v razmerah visoko integrirane dru‘be. da je Slovenija tako zelo dale~ od ~lanstva v Evropski skupnosti in da je predvsem mnogo dlje od Mad‘arske in ^e{ke. Sodi{~e namre~ s podro~ja relativno enostavnih odlo~itev. Brez dvoma bodo oblast delile z Evropskim parlamentom in komisijo. da bodo v njej prebivalci imeli mnogo ve~ koristi kot pa {kode. ~e projekta njenih pri~akovanj ne izpolni. Integracionisti~na politika sodi{~a je po mnenju Martina Shapira v procesu utrjevanja ES ved- no imela zelo vidno mesto.

ireverzibilne dialekti~ne linearnosti.. o mentalitetni klimi. Prihodnost se namre~ ne za~ne “naslednji moment”. goli up in dokazana o~itnost.je vkodirana v nepredirni konstelaciji preteklosti-sedanjosti-prihodnosti. Toda ta bla`ena sinteza vsebuje v sami svoji strukturi tesnobno kal. sinhrono.ki poganja tak{no sinteti~no edinost . je zapisano.984. tudi ~e obra~ajo hrbet vladajo~im pri~akovanjem. Centralni moment vsakr{nega tak{nega razmi{ljanja je seveda pojem in podoba gibal(c)a. trans-. Zgodovina.). retro-progresa. saj se je tako moralo zgoditi. v kateri se tisti hip gibljejo. osmisli sedanjost in uresni~e(va)no prihodnost. tudi prihodnosti.in upostavi svoje lastne predideje . in preteklost ni zgolj tisto “za nami”. “urejenega nereda”. Vsakr{na pot . itn. kumulativne gotovosti torej. sedanjost je obenem “prihodnost preteklosti” in “preteklost prihodnosti”. napovedane mutacije in apokalipti~na pri~akovanja.zrasli fantazmatski Smoter si privzame nad-. tihi evolucionizem vsakr{ne.spekulativno podjetje par excellence . ne-. zbrka slu~ajnosti dobi dolgoro~ni pomen. . z vsemi svojimi reperkusijami vred. da na vse tri gledamo skupaj. obetavna ali dekaden~na. .”. ki razli~nim realizacijam navkljub bdi nad Celoto. samoumevni. ki so zato namerno sibilinsko nejasno in ve~smerno nastavljene. o`ivitvijo pravi~nih (III. zaprta ali nedolo~ljivo odprta. ali bo re{en ali ne. danes in jutri. involucije. sledi mu dolgo odre{enjsko prebijanje. ki ga sredi{~i prera~unana tragedija na Golgoti (II. postavljalca prelomnic in ritma v to za- R E C E N Z I J E . eutopies (angle{ki neologizem. stolje}a.. da ga vknji‘i v samo svojo strukturo kot neukinljivo.). Neizbe‘no nastopa po~asi. nasprotniki brezpogojnih tendenc v pojmu napredka. Presene~enje je reducirano na eno izmed vnaprej vkalkuliranih.ne glede na to. in se triumfalno zaklju~i z drugim prihodom Soterja na zemljo (=parusijo).. ki svojo prilagodljivost dolguje nenehni dialekti~ni posredovanosti. pod feti{kim patronatom ve~ne Modrosti. .dejstva ga vselej potrjujejo. ki se v anticipacije spu{~a. ki se bohoti kot tisto neulovljivo v prej{njih stopnjah tako. pogubno. ve~nostno usodnost. science fiction in agnosti~ne razprave z znanstvenimi pretenzijami. in o zgodovinski mediaciji. ‘e v tem. ukronisti. Prihodnost torej afirmira manko. tej 2000 let stari histori~ni paradigmi. razdiralno dejstvo: nih~e namre~ ne ve. da v vsakem “zgodovinskem dogodku”. ~etudi navidez neopazni eminenci histori~nega motrenja. vzvratno pred.” Vsi trije pojmi se torej dogajajo obenem v~eraj. Posredovanje preko prihodnjega . opazno. ki napreduje od brezumnega kaosa v kozmos (kakr{enkoli moralni predznak mu ‘e damo).. oddaljeno se ka‘e v bli‘njem. vedra ali pesimisti~na. In tu bi lahko za~eli refleksijo na Cazesovo zgodovinsko preglednico prihodnosti. vedno se ujemajo in ujamejo. antiutopisti. na deja-vu imaginariju tistega. na razli~ne vi‘e ekstrapoliranih mo‘nosti. ali gre za kvalitativni skok ali padec . pragreh (I.). kje in kako smo sedaj in kako smo do tega pri{li. Vse troje je zajeto v dinami~ni strukturi. (po)znanstvene legende in njunih sredin. Pretekli dogodek. [e ve~: prav posredovanje jutri{njega za~rta fantazmatsko samopodobo “preroka”. tudi “diskontinuirane” dru‘bene spremembe.. . proti kateri se (je) donkihotovsko bori(la) galerija teoretikov cikli~nosti. pri~akujo~a ali turobna . ali bo dele`en milosti.razkri- je.namre~ korenini v ‘e do‘ivetem. Naj zveni {e tako cini~no .~e{ .kontinuirana ali prekinjena. ( HISTOIRE DES FUTURS) Avgust Cesarec. Prerokbe. ki pomeni “dobre” utopije) in dystopies (“slabe” u. Re~eno z Leibnizom (Na~ela narave in milosti): “Sedanjost je obremenjena s prihodnostjo: prihodnje dobe je mogo~e prepoznati v preteklih. kot aktivni.vse tak{ne zgodbe dokazujejo upravi~enost celovitega pogleda na vsa tri ~asovna dolo~ila. Na tej stopnji razmi{ljanja se poka‘e to~kasti uvid. a tokrat vra~unano pomanjkljivost.00 SIT V prihodnost uperjena peresa. 203 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ~e se radikalno lo~ujejo od inertne preteklosti. zato pa toliko zanesljiveje. katere metafizi~ne ali “razsvetljenske” reaktualizacije odrejajo zahodno kulturno areo. izrojeno. kar se dogaja sedaj in kar se je bilo ‘e zgodilo. V kr{~anskem pojmovanju zgodovine. racionalnega niza sukcesivnih faz. naznanjeno. futuristi~ne projekcije in sugestibilna ugibanja. In tudi ~e vizije {e tako odlo~no prekinjajo s sedanjostjo. izven-zgodovinski zna~aj. Gre torej preprosto za to.. Druga~e re~eno: kar naj bi se zgodilo. polemi~ne anticipacije in ksenofobi~ne izmi{ljotine. radikalne alteritete in zanesenja{ki utopizem.“. degeneracije.) o`igosa in travmatizira ~love{tvo.Bernard Cazes POVIJEST BUDU]NOSTI Likovi budu}nosti od Svetog Avgustina do XXI. Vsakr{na manipulacija s prihodnjimi dejanji . vanjo usmerjeni intelektualni reflektorji povedo ve~ kot o bodo~ih scenarijih prav o njihovem trenutnem polo‘aju. pridobijo prizvok sosledja. institucionalizirani projekti in so~asne modifikacije. Nad mankom . iz katere izhajajo. Zagreb 1992 486 strani. sedanji situaciji ali futurolo{kem planu uzremo tudi oba ostala procesna momenta kot konstitutivna. konstruktivnem soodnosu z obema prej{njima fazama. cena 1. ostajajo v trdnem. je stvar razvoja Uma. Celoten potek histori~nega zaporedja torej lahko razumemo kot postopno nara{~anje “reda v neredu”.

naj bi privedla do enotnosti subjektivnega z objektivnim . 1992 (A Special Issue) 390 strani Politi~no odlo~anje na dr‘avnem in meddr‘avnem nivoju zahteva vsaj nujno potrebno koli~ino podatkov. Prekratkost. M. Razumevanje koncepta se kristalizira z obravnavo posami~nih primerov delovanja epistemi~nih skupnosti.ne le zaradi nje same. 46. oblikovani kot epistemi~na skupnost. Zaprta pahlja~a mo‘nosti je sredstvo njegove samorefleksije. ki so jo na mednarodni ravni sestavljali strokovnjaki za ekonomski razvoj. dru‘benih gibanj. ne zaslu‘i svojega imena. Ve~je mednarodne razse‘nosti je imela reforma dajanja pomo~i v hrani. Mitja Velikonja Peter M. Analiza delovanja epistemi~nih skupnosti ka‘e na to. AND INTERNATIONAL POLICY COORDINATION International Organization. Njihovo vlogo v dr‘avnem in preko njega v mednarodnem okolju sku{a opredeliti in prou~iti pristop avtorjev te tematske {tevilke. pa ostaja vselej pogojena in omejena z vsakokratno strukturo mednarodne in dr‘avne resni~nosti. Institucionalizacija njihovega vpliva. zakonodajalnih teles in upravnih organov. ampak predvsem zato. ki je privedla do na~rta ustreznega sporazuma. ki jo vzpostavi in omogo~a. in (4) podpirati skupne politi~ne iniciative v prakti~nem re{evanju problemov. Parafrazirajo~ Hegla: Veliki Krmar. Nicolaïdis tako analizirata problem “trgovine uslug” v Urugvajski rundi in prepri~evalno vlogo nacionalnih epistemi~nih skupnosti. je prav v tem. se ena~i s “prav”). Z vplivanjem na razli~ne nosilce politi~nega odlo~anja in prikazom nevarnosti za ozonske plasti stratosfere so dosegli prepoved uporabe kloroflorokarbonatov. ki izhaja iz njihove analize prakse re{evanja glavnih problemov njihovega podro~ja in ki nato slu‘i kot temelj pojasnjevanja mnogovrstnih povezav med mo‘nimi politi~nimi aktivnostmi in za‘elenimi rezultati. Uvodoma Peter M. Haas opisuje uspeh epistemi~ne skupnosti strokovnjakov. Napaja se skozi lastno interpretacijo tega okolja in mo‘nih interakcij z njim. . da bi se v njej prepoznal kot tak. Mora se razodeti. za kmetijstvo in upravljalci pomo~i v hrani. ~lanstvo v epistemi~ni skupnosti predpostavlja zavezanost isti (znanstveni) paradigmi. po ugotovitvah M. uspeli med prevlado komercialnih interesov prepre~iti popolnega iztrebljanje in v zadnjih letih. Za kompleksne in/ali tehni~ne zadeve jih posredujejo strokovnjaki posameznih podro~ij.) KNOWLEDGE. Emmanuel Adler obravnava nujnost dr‘avnega in mednarodnega sodelovanja epistemi~nih skupnosti pri mednarodnem razvoju ideje o kontroli nuklearnega oboro‘evanja. Gre za prou~evanje vloge “epistemi~nih skupnosti” (epistemic communities) pri oblikovanju vzro~no-posledi~nih razmerij kompleksnih problemov. ki sprejemajo odlo~itve. R. Logika delovanja epistemi~nih skupnosti izhaja iz negotovosti nosilcev politi~nih odlo~itev. {t. ki omogo~ajo vrednostno utemeljeno racionalnost dru‘benega delovanja ~lanov epistemi~ne skupnosti. P. W. kar se je bilo lahko zgodilo. torej za dolgoro~no re{evanje problemov. V trikotniku kitolovcev. da sta kontrola znanja in informacija pomembni dimenziji mo~i in da raz{irjenost novih idej in podatkov lahko vodi k novim vzorcem obna{anja ter se tako ka‘e kot pomembna determinanta usklajevanja mednarodne politike. birokratskih zdru‘enj. ko prevladuje ekolo{ka opcija. To interpretacijo kot znanje posredujejo politikom. Takrat pa je ‘e prepozno za karkoli drugega in obenem edino (ki postane. potrebnih debate. Po teh kriterijih je mogo~e njene pripadnike lo~iti od pripadnikov interesnih skupin. Ideje te mednarodne epistemi~ne 204. identifikaciji dr‘avnih interesov. J. (3) sprejeti skupne kriterije veljavnosti za vrednotenje in potrjevanje spoznanj na njihovem strokovnem podro~ju. uspeli zrahljati mo‘nost popolne za{~ite. ki prou~ujejo atmosfero. da je epistemi~na skupnost. ta simptomati~na “najgloblja potreba duha”. ko morajo delovati v vse bolj kompleksnem. kot njen edini subjekt. J. 1. POWER. Hopkins ugotavlja. uokvirjanju zadev. Skratka.konito histori~no brezzakonje alias tok civilizacije. kriti~nega samozavedanja. ki naj bi bila temelj za razvoj gospodarstev dr‘av prejemnic. vendar morajo: (1) deliti skupna normativna in na~elna prepri~anja. M. R E C E N Z I J E zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .v nedolo~ljivo prihodnjem letu Gospodovem ali Zlodejevem. uresni~evati in uresni~iti v Zgodovini tudi preko najhuj{ega. Lahko vklju~uje strokovnjake iz razli~nih disciplin in okolij. Haas pojasnjuje koncept epistemi~ne skupnosti. da potov Previdnosti ne pozna(mo). ki vodi v najbolj{e . ekologov in raziskovalcev kitov so prav slednji. (2) biti prepri~ani v isti vzro~ni okvir. dokler ga/nas ta nekam ne privedejo. . let. uspela vzpodbuditi reformo v smeri dajanja pomo~i. Drake in K. se vesti misle~e. ki ni o~iten. In kon~na sprava. Petersona. kot najvi{ja stopnja njihovega delovanja. predlaganju specifi~nih politik in ugotavljanju izhodi{~nih to~k pogajanj. znanstvenih disciplin in strok. Haas (ed. mo~no specializiranem in neznanem okolju.

. z vklju~itvijo “think thank”) in preve~ ideolo{ki na~in in prostor odlo~anja so le nekatere zna~ilnosti. Vsekakor pa je mogo~e ugotoviti. Po branju namre~ postane celotno podro~je sprejemanja odlo~itev. in katalizatorji politi~nih in institucionalnih procesov. tako dr‘av dajalk kot dr‘av prejemnic pomo~i. ki vodijo do izbire od skupno sprejetih ciljev. 205 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Kljub temu. Haas ugotavljata. ki dolo~ata skupne koristi. mnogo bolj komplicirano. V zaklju~ku E. Tak{en raziskovalni program upo{teva mednarodne odnose kot evolutivni proces. da pristop epistemi~nih skupnosti prispeva k naprednemu raziskovalnemu programu. Ikenberry. so kanali. ^e ‘e vklju~ujejo obe bistveni komponenti pogajanj. Mike Hepworth. Adler in P. kar omogo~a mednarodno koordinacijo. ki jih je mo‘no s pogajalskim procesom uresni~iti. bo tako temeljilo na skupnem pojmovanju in razumevanju. pa teorija pogajanj v samem pristopu k epistemi~nim skupnostim ni bila podana. ampak {irjenje idej. ki jih pomagajo ustvariti in jih seznanjajo s svojim pogledom na svet. posebej {e glede rezultatov in vrednosti. Njihovo delovanje je tako mogo~e razumeti kot spreminjanje percepcije mogo~ih sporazumov na podlagi samoosmi{ljene poti. o katerem smo se namenili izre~i nekaj besed. Sebeniusa. da se vpliv teh skupnosti ka‘e predvsem s procesom pogajanj. ki sku{a s pristopa epistemi~nih skupnosti k pogajalskemu procesu spremeniti konvencionalne razlage mednarodnega sodelovanja. kako dr‘ave v razmerah negotovosti spoznavajo svoje interese. na dr‘avnem in mednarodnem nivoju. da potla~ijo negotovost in z njo povezano potrebo po pridobivanju znanja. Newbury Park. cena £ 12. neizdelana institucionalna mre‘a odlo~anja (npr. skozi katere se te inovacije {irijo v mednarodno okolje. ki jih proizvajajo diskurzi o telesu v zgodovini zahodne misli. kar bodo epistemi~ne skupnosti uspele ustvariti. a hkrati razpoznavno racionalno. Poudarek na epistemi~nih skupnostih omogo~a bolj{e razumevanje tega. Nato pa prebrati prispevke te posebne {tevilke International Organization. Mednarodno sodelovanje. ki ga obravnavata E. ki so jih na obeh straneh Atlantika v pogajalskem procesu zagovarjali njegovi u~enci. Najbolj teoreti~no zveni prispevek J. bi lahko na kratko predstavili z eno samo trditvijo: gre za natan~en poskus razli~nih analiz u~inkov. Milan Brglez Mike Featherstone. K.skupnosti so v vse ve~ji meri pridobivale podporo mednarodnih organizacij in vlad. Odvisno bo od stopnje. Vsekakor je sam pristop s svojimi poudarki v mnogo~em zanimiv za na{o prakso politi~nega odlo~anja. Z razlago vzro~no-posledi~nih zvez na dolo~enih podro~jih in s seznanjanjem politikov. saj jih po na{em mnenju zaslu‘i. Turner THE BODY Social Process and Cultural Theory SAGE Publications London. Obmo~je mednarodnih ekonomskih odnosov. R E C E N Z I J E . Pripisuje jim odvra~anje pozornosti od bistvenih vpra{anj. Iz perspektive analize pogajanj vidi avtor epistemi~ne skupnosti kot lo~ene de facto naravne koalicije “vernikov”. B. da bi z njihovo uporabo bile sposobne zagotoviti sprejemanje posebnih politi~nih projektov. katerih glavni interes ni pridobivanje materialnih koristi. da je bilo obnavljanje povojne svetovne ekonomije v dobr{ni meri povezano z paradigmo keynesianizma in je znotraj tega dopu{~alo le tiste re{itve. kako se odlo~itve sprejemajo drugje. V glavnem se njihov vpliv ka‘e v institucijah. mo~ in znanje. ki se jih ka‘e zavedati. primerne za dosego ciljev epistemi~nih skupnosti. s katerim lahko prou~evalci mednarodnih odnosov empiri~no analizirajo vlogo motivov in idej v mednarodnih odnosih. M. je pod lupo epistemi~nih skupnosti manj jasno. H. raz{iriti v mednarodno okolje in/ali perpetuirati. predvsem razvoj novih svetovnih ureditev. Kapstein in G. Ne glede na te in podobne pomanjkljivosti pa pristop vendarle pomaga dolo~iti interese pogajalcev in koristno vztraja na pomenu percepcije in u~enja v pogajanjih. Neupo{tevanje znanja in znanosti. .95 Delo. Prav tako je tipi~no. New Delhi 408 strani. ju tradicionalno razlagata kot medsebojno tekmujo~a in ne v bistvu prepletena elementa pogajalskega procesa. v katerem epistemi~ne skupnosti igrajo pomembno vlogo kot viri politi~ne inovacije. kot sta mo‘nost suboptimalnega sodelovanja in stopnja nerealiziranih skupnih koristi. do katere bodo dr‘ave lahko uporabljale svojo mo~ za prakti~no izvedbo tistega. epistemi~ne skupnosti prispevajo k transparentnosti delovanja in pri~akovanj. Bryan S.

{e bolj pa na podro~ju masovne psihologije in depolitizacije subjekta. ki jo inavgurira orisani model. zato se vse bolj uveljavlja tudi paralogi~no razmi{ljanje v stilu “zmorem. refleksi. Je ‘e tako. Dominantna vloga znanosti v XX. Delitev seveda ni posebno nova. Izpraznjenost ~loveka in feti{iziranje telesnih aktivnosti s pridom izrablja psihologija z ustvarjanjem nejasnosti na t. subjektova identiteta nastaja in se ohranja ter reproducira v univerzumu. Druga raven odgovora zahteva vpeljavo nekaterih psihoanaliti~nih konceptov. James ob koncu prej{njega stoletja postavil temelje celotni psihologiji osebnosti. zlasti podro~jem reprodukcije. da bi samemu sebi dokazal. da je s pomo~jo te tripartitne delitve W. omenimo njegovo analizo mno‘i~ne psihologije fa{izma. Pri tem ne gre za stereotip. se moramo vpra{ati o tem. Reicha. socialnim (srce. konstitucija) in samodejavnost (sposobnost svobodnega odlo~anja. R E C E N Z I J E zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Eksperimentiranje z bio~ipi naj bi nas. katerega osrednje mesto je telo kot mikrokozmos. saj sta o tem Platon in Aristotel povedala veliko zanimivega in {e dandana{nji ne docela razumljenega. kar si lahko mislimo pod “socialno”. ~eprav je mo{ki {e vedno za{~itnik krhke ‘enske. Za to pa je potrebna motivacija. . ki ne odslikava makrokozmosa. Ko analiziramo u~inke. Reichu. popeljalo v samo bli‘ino odgovora na vpra{anje. du{a. Naj mimogrede omenimo.Diskurzi o telesu ustvarjajo z odnosi mo~i polje. katere reproduktivne sposobnosti so nadzorovane do zadnjega elementa. ki jo je raz~lenil v VIII. roboti). Simbolno pa~ ni ni~ drugega kot ropotarnica na~inov u‘ivanja. Par zastopa kriterije mo~i in estetike. V zadnjih letih se problem telesa in telesnosti vra~a predvsem na podro~ju politi~nega in socialnega ‘ivljenja (beri: politi~nega in socialnega reda): zavest o telesu in njegova regulacija. da je telo podro~je. Druga~e re~eno. instinkti. katerega osnovna koordinata je u‘itek. dru‘boslovnih in naravoslovnih znanosti in ved. Opiranje na telo ima v tem primeru zelo preprosto funkcijo: telo naj sebi doka‘e in zagotovi svoj obstoj. Podoba telesa (body image) je podoba u‘itka in zastopa subjektov odnos do svojega telesa. saj je vse. Prva os. instinkti). poglavju XX. Ambivalentnost je v prvi vrsti strah pred tem. da sploh {e obstaja. ki v uradni psihologiji {e danes niso prese‘eni. kar zadeva ‘ensko telo. Uveljavljanje kriterijev zdravega na~ina ‘ivljenja je. po katerem je mo{ki pa~ mo~an. avtomatizmi. Oba sta mo~na in lepa hkrati. Druga os. zaposluje avtorje vsaj na dveh oseh in na petih podro~jih. Odnos do telesa je na prvi ravni zato gotovo zavezan feminizmu. ki predstavlja osrednje mesto ne samo ideolo{kih praks nadzorovanja in kaznovanja. in ~e smo ‘e pri W. o katerem bomo ve~ povedali na koncu ob opazki k Lacanovi elaboraciji razmerja med resnico in vednostjo. seminarja. emocije) in ‘ivalskim (genitalije. Prvi odgovor je verjetno ta. Podro~ja na tej osi so tri: seksualnost. povezan z nastajanjem nove duhovnosti. Prva os je vertikalna in ni brez povezave s teorijo orgona W. da subjekt lahko u‘iva samo v skladu s socialno sprejemljivim in dolo~enim na~inom u‘ivanja. filantropije in evgenike. dednosti (refleksi. so trije pogoji za dvig kakovosti ‘ivljenja in uveljavljanje na~el zdravega ‘ivljenja. Podro~je duha se ponovno (vsaj od leta 1976 dalje. ki je seveda samo razli~ica Jamesove. stoletju. ki ga lahko elegantno povezujemo s transcendentnim (glava. Druga os je horizontalna. refleksivnost mi{ljenja). zlasti po drugi svetovni vojni. ki ni brez povezave z avtorefleksivnostjo in zavedanjem ~lovekovega polo‘aja v dru‘bi izobilja. a je ravno zaradi te dolge tradicije toliko bolj zanimiva in vredna na{e pozornosti. ali imajo ra~unalniki du{o. . in samodisciplina. Na tridelno razcepljenost ~loveka. na kak{en na~in je telo lahko konstanta. podro~ju psihosomatike. ki ga zastopata predvsem par mi{i~astega mo{kega (body building) in vitke ‘enske (body building). Ne gre za to. ‘enska pa lepa. morda ‘e kmalu. temelj ali substancialna podlaga teh diskurzov. duh. se navezuje ~lovekov ambivalentni odnos do svojega telesa. mo‘gani. Tukaj lahko podamo zadnjo definicijo koncepta simbolnega. ampak predstavlja mesto. ki jih proizvajajo diskurzi o telesu. ki naj pomagajo odgovoriti na ve~na filozofska vpra{anja o naravi ‘ivljenja in smrti. pri ~emer pride do svoje veljave tudi odnos med psihologijo in psihoanalizo. da je druga resnica prve. zlasti u~inke na podro~ju socialnega in‘eniringa. ~e ho~em”. saj delovanje ~loveka pojasnjuje z drugo tripartitno delitvijo. ~e parafraziramo Baudrillarda. refleksivnost). na drugi strani pa fascinacija s stroji (ra~unalniki. Telo. Du{o pa si vse bolj sku{ajo prisvojiti ra~unalni{ko usmerjeni kognitivisti. pa~ pa za redefinicijo mo~i in lepote. se na podro~ju seksualnosti ka‘e predvsem kot dominacija nad vsem. asketizem. da je telo zgolj stroj.i. Kot psihoanalitiki se bomo zato v na{em kratkem razmi{ljanju o telesu navezali na znamenito Lacanovo razpravo o odnosu med vednostjo in resnico. pa~ pa tudi teoretskih prijemov humanisti~nih. simbolno. Spo{tovanega bralca seveda napotu- 206. ki deluje po na~elu avtomatizma. Tako naj bi ~lovekovo delovanje pojasnjevali dejavniki okolja (socialno podro~je). ki jo sku{ajo videti kot zelo zapleten spoj aminokislinskih molekul. ko je Wilson objavil svoje delo o sociobiologiji) utemeljuje z raziskavami s podro~ja genetike in teorije evolucije. poskus sodobnega ~loveka.

^as je. ki je {e en mo~an element. bi lahko izrazili s formulo: u‘ivam. kdaj je telo vitko in zdravo. kot pa z resnimi stvarmi. ki bistveno zadevajo njihova ‘ivljenja). pa~ pa sku{a dokazati. ki ga prepoznava v svoji notranjosti. Sodobni subjekt ne dokazuje. torej sem. Subjekt ne zamenja samo kriterijev produktivnosti. V vsakem primeru pa je telo mesto. Prepri~ane so seveda. Dokazovanje telesa. Kontingentnost kot zna~ilnost discipliniranega uma predstavlja mesto subjektivacije. Druge analize so {e bolj presenetljive: celo velik del sedemletnih deklic je prepri~anih. Discipliniranje uma in telesa ima tri dimenzije. Poudarek je na tem. Kontrola telesne te‘e ne pomeni toliko socialne kontrole telesa in socialnega prostora nasploh. Ni treba dodati.). da je telesna te‘a prevelika. @e Foucault. Du{an Rutar David Le Breton ANTHROPOLOGIE DU CORPS ET MODERNITÉ (Antropologija telesa in moderna) P. da se ljudje ukvarjajo z normami. telesnosti. Ni u‘itka brez dozdevka. da 80 odstotkov devetletnih deklic velik del svojega ~asa.. ki dolo~ajo. Prva in druga sta v tem. saj je ‘e samo (samo)discipliniranje u‘itek. Razmi{ljanje je vseskozi ‘e podvr‘eno nekemu re‘imu discipliniranja. V tem je subjektova psihoti~nost. kriterijev lepote in dobrega okusa. Korespondenco najdemo prav v ujemanju logike discipliniranega in urejenega razmi{ljanja z logiko discipliniranega telesa. ki ga sku{a meriti (spomnimo se. ki se jih uspejo znebiti). tj. Ukvarjanje s telesom proizvaja realnost. doktor sociologije. Logika resnice. Druga zna~ilnost je uporabnost discipliniranega in treniranega telesa. vsaj o tem ne more biti nobenega dvoma ve~. da subjekt lahko red. in ki vedno ‘e ustreza redu v njegovi zunanjosti. Vsakodnevna resni~nostna igra ljudi se dogaja tako. Ukvarjanje s problemom debelosti je proces. Prva je zlasti znanstvena. politi~na in estetska reprezentacija telesa. je opozoril na dve zna~ilnosti socialnega konstruiranja telesa. je v svoji drugi knjigi nadaljeval delo. Le resnica ne more biti dozdevek. sociologija (ljudje naj se ukvarjajo s svojimi odve~nimi kilogrami in se u~ijo samodiscipline). nas priganja Lacan. da ti v svoji glavi (notranjost) predelujejo. Ves poudarek je na kro‘enju. Discipliniranje telesa je poskus regulacije u‘itka. kar se dogaja zunaj njih ali v njihovi notranjosti. ki je u‘itek telesa. modelov zdravja. na kak{en na~in se zadeve lotevamo. da obstaja duh. . tj. naporni treningi itd. da ni u‘itek tisto. ta veliki arheolog in genealog praks discipliniranja ljudi. njegove svobode. 207 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Telo je pa~ privilegirano mesto u‘itka. medicina (poudarek na zdravem telesu in zdravem na~inu ‘ivljenja). v katerem so zdru‘eni psihologija (poudarek je na motivaciji).U. da obstaja u‘itek. prek katerega poteka normalizacija ljudi). Le zakaj bi se sicer toliko ukvarjali z njim. sku{a izslediti u‘itek. cena 141 FF. 1990 263 strani. kot bi moralo biti. Tretja dimenzija discipliniranja uma je kontingenca. Vse je odvisno od tega. da z njihovo telesno te‘o ni tako. kar smo hoteli re~i. energije in motivacije namenja prilagajanju svojega telesa normam vitkosti. da povemo. U‘itek je torej matemati~no merljiv. ki je seveda odvisna od koresponden~ne teorije resnice. Zari{imo najprej na{e koordinate. ampak jo obrne sebi v prid. David Le Breton. ki zaradi svojega polo‘aja v imaginariju subjekta proizvaja u‘itek. pod vpra{aj. Subjekt. glede tega ni sli{ati posebej veliko prito‘b. .F. ki namenja svoj ~as rabi telesa.jemo k natan~nemu branju tega poglavja. s kak{no potrpe‘ljivostjo in natan~nostjo ljudje merijo grame telesne te‘e. pa tudi realnosti ne. resnico in iluzije. da se to lahko zgodi le na polju dozdevka. postavi na glavo. Morda je paradigmatski primer tega vitko telo. da obstaja (asketizem. kar pomeni. da vseskozi to ‘e je. Discipliniranje je torej lahko produktivno. vzpostavlja dimenzijo zunaj/znotraj in postavlja temelje pozitivisti~ni misli. ki ga je zastavil v st lno rea res nic a TELO dozdevek R E C E N Z I J E . kar je treba disciplinirati in nadzorovati. estetika (poudarek je seveda na okusu. Susan Bordo (1990) v svoji analizi politike vitkega telesa opozarja na podatek. politika (bolje. kolikor ta mora biti reguliran.

Corps et sociétes. Essai de sociologie et d’anthropologie du corps (Méridiens-Klinsieck) (Telo in dru‘be. Esej sociologije in antropologije telesa) in v mnogih objavljenih ~lankih. Prostranstev, ki jih napoveduje naslov Antropologija telesa in moderna, se je lotil z opreznostjo nekoga, ki se ne bi rad nenadoma zna{el v tesnih: s {irokim zamahom pisca, ki svoj predmet {ele sku{a, brez jasno dolo~enih vnaprej{njih konceptualnih mre‘, z zavestjo, da problem {ele odpira in se zato bolj kot re{itvam posve~a sami zastavitvi. Kritika predhodnih teorij odnosa med telesom in moderno ne sodi med cilje knjige. Redke reference s tega podro~ja so vedno uporabljene kot aspektualne anticipacije problemskega polja, ki {ele nastaja. ^e od{tejemo redke opombe pod ~rto, kjer so, tu in tam sre~amo tudi navedbo vira, je knjiga brez vsakega znanstvenega aparata. Izhodi{~ne teze so v slogu zarezovanja v ob~utljivo snov: moderne dru‘be (po {estdesetih) ‘ivijo v znamenju dvoumnega odnosa do telesa, njegovega kulta in njegovega “ritualiziranega izbrisa”. Dvoumnost se izra‘a v formalizaciji dotika drugega kot elementa javnega dru‘enja. Prepoved s tem v zvezi lahko razumemo kot zagotavljanje prostora telesa, po drugi strani pa je tak{no dru‘enje ljudi netelesno. Implicitna, bontonska formalizacija dotika je v biomedicini, paradigmatskem modernem védenju o telesu, eksplicitna prepoved vsakega telesnega stika med zdravnikom in zdravljencem. Drug primer izbrisa telesa je marginalizacija vseh ne‘elenih teles: ostarelih, “norcev” in hendikepiranih, kar ka‘e na nezadostnost “osvoboditve telesa”, ki je svoboda le za mlado, zdravo, lepo in fizi~no brezhibno telo, bolj svoboda za reprezentacije idealnega telesa kot za telo. Njena druga stran je prepoved reprezentacije mote~ih plati telesa, npr. izrazov njegovega notranjega ‘ivljenja:

spahovanja, ogla{anja ‘elodca, prdenja in menstruacije, ki ostajajo nesimbolizirani in nesocializirani. “V o~eh sodobnega ~loveka brez dvoma ni ni~esar bolj skrivnostnega, kot je razse‘je njegovega lastnega telesa” (str. 8). V prvem delu Le Breton ori{e nekak{no genealogijo nastanka in razvoja predmodernih predstav o telesu. Za izhodi{~e jemlje tezo, da so predstave o telesu povezane z dru‘benim stanjem, s pogledi dru‘be nase in na svet. Moderno civilizacijo v tem pogledu, ki telo ‘e spremeni v simbolno obliko, ozna~uje predvsem vzpon individualizma, ki dolo~a tudi na{e predstave o telesu. Telo postane, kot je to zapisal Durkheim v Elementarnih oblikah religioznega ‘ivljenja, “dejavnik individuacije”, prepoznavno znamenje posebnosti individuuma, ki ga poosebi in hkrati lo~i od drugih. Kot tako je ‘e znamenje razcepa: telo ni ~lovek, telo ni oseba. Telo izra‘a osebo, je njena last, med obema je neko razmerje, ki ka‘e na njun razmik. Oseba je ta, ki lahko re~e “moje telo”. Le Breton trdi, da je dualisti~ni pogled na telo zgodovinsko dru‘ben. Da bi to dokazal, zari{e lok nastajanja dualizma, ki sega dale~ pred za~etke moderne dobe vse do njenega nasprotja, tradicionalnih dru‘b, v katerih telo ni lo~ljivo od osebe in ki iste izraze kot za dele telesa uporabljajo tudi za posamezne rastline ali njihove dele. Opirajo~ se na delo M. Leenhardta (Do Kamo) drevesne genealogije pri kanakih ne interpretira metafori~no, temve~ kot substancialno enotnost posameznika, skupine njenega teritorija in sveta, ki vsi oblikujejo “kontinuum” in “komunitarno razse‘nost”: tako kot v tradicionalnih dru‘bah posameznik sam zase brez skupnosti, ki ji pripada, ne pomeni ni~esar, skupnosti ni brez teritorija, na katerem ‘ivi, in sveta. Komunitarnost nazorov tradicionalnih dru‘b je nasprotje in zgodovinsko izhodi{~e pro-

cesa individualizacije, ki je danes prevladal, ~eprav Le Breton odkriva usedline solidarnostno komunitarnega svetovnega nazora tudi v sodobnih telesnih praksah (npr. v zatekanju k oblikam alternativnega zdravljenja, ki je alternativa prav biomedicinskemu pristopu radikalnega lo~evanja telesa in ~loveka). Komunitarno in holisti~no ideologijo so izpodrinjale najbolj propulzivne dru‘bene prakse visoke kulture. V srednjem veku je {e razpoznavna v ljudskih praznovanjih, v karnevalu, farsah, praznikih norcev itn., ki so institucionalizirali transgresijo. Kaoti~no veselja~enje je telesa zdru‘evalo. Kot je razvidno iz branja Rabelaisa, pa tudi Cervantesa in Boccaccia, so telesne odprtine in {trline, mesto njegovih izmenjav s svetom, v srednjeve{kih ljudskih reprezentacijah telesa zavzemale osrednje mesto. Zametke individualizacije v tem ~asu Le Breton vidi v dveh antipodnih praksah: disekcijah kaznjencev in razkosavanju posmrtnih ostankov svetnikov, da bi iz njih pridobili relikvije. Medicinski pristop k telesu je opredeljevala prepoved prelivanja krvi, ki jo je izrekel koncil v Toursu l. 1163. Vse pripadnike poklicev, ki so posegali v telo (kirurga, brivca, rablja njihovo lo~evanje ni bilo ostro), je povezoval opprobium. Hierarhijo v strukturi nosilcev medicinske vednosti je organiziralo na~elo bli‘ine in oddaljenosti od telesa. Vi{je mesto v hierarhiji je pomenilo ve~jo oddaljenost od telesa. Individualizacija se je prebijala v umetnosti in s kopi~enjem bogastva. Umetnik s podpisom na sliki dokazuje, da ni ve~ brezimni obrtnik, izraz nezavedne kolektivne ustvarjalnosti, temve~ kreator, ki ne more ve~ biti ~lan korporacij. Nastaja portret, ki poudarek iz srednjeve{kih ust premesti na obraz kot celoto, v kateri dominirajo o~i in pogled. “Podmena moderne definicije telesa je, da je ~lovek lo~en od

208. . . R E C E N Z I J E

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

kozmosa, lo~en od drugih, lo~en od samega sebe. Telo je ostanek teh treh nazadovanj.” (str. 47) Na tej podlagi se je lahko razvijal anatomski pristop k telesu. Leonardo da Vinci je telo `e imenoval “macchina”, instrument razuma. Leto 1543, ko izide Vesalijeva De corporis humani fabrica, je mejnik v razvoju, ki spro`i moderno prevlado u~ene podobe o telesu nad komunitarno. Od tedaj ~loveka in telesa ne povezuje ve~ glagol biti, temve~ imeti. Lo~itev ~loveka od telesa se ujame z lo~itvijo na elitno kulturo in ljudsko kulturo. Z Descartesom prejme lo~itev ~loveka in telesa teoretski izraz. Njegov krik v 2. meditaciji “Nisem tisti sklop udov, ki se imenuje ~love{ko telo” (Meditacije, slov. prevod, str. 58) iz telesa naredi le stroj med stroji v vesolju kot univerzalnem stroju, bo`ji stvaritvi, njegova filozofska analiza v prvi osebi pa postavi temelje modernemu instrumnetalnemu dojemanju telesa in moderni filozofiji duha kot teoriji lo~evanja in o~i{~enja duha od telesnosti, ~utnosti, imaginacije in afektivnosti. Z Descartesom, La Mettrijem in tehnologizacijo njunih teorij v politi~ni praksi zadnjih stoletij (Foucault) Le Breton zaklju~i histori~ni del in presko~i v sodobnost. V delu, ki obravnava telo danes in ki obsega ve~ji del knjige, se spremljanje prehoda od komunitarnih k individualisti~nim predstavam o telesu premakne na njene skrajne konsekvence, ko individualizma ne uravnava ve~ ena ideja resnice in se individualizira sam red resni~nosti. Tako Le Bretonova knjiga, ki obljublja predstavitev odnosa moderne in telesa, iz tradicionalnih in predmodernih preide neposredno v ~as postfordizma zadnjih desetletij, ki ga zaznamuje “fragmentiranost”, “polisemi~nost”, “pomno`itev rivalskih podob” in vednosti o telesu, ki, ujete v precep med depreciacijo telesa in njegovega kulta, delujejo kot “harlekinski pla{~”.

Depreciaciji telesa, absolutizaciji njegove pomanjkljive funkcionalnosti, moderni figuri platonske ensomatoze in njegovemu ~a{~enju je skupna disociacija pojmov telesa in ~loveka. Na koncu na~ne vpra{anja, ki jih spro`a biotehnologija in vstop telesa v “dobo njegove tehni~ne reproduktibilnosti”: bioni~ni ~lovek in imaterializacija ~loveka nastopata kot realizacija sna renesan~ne u~ene vednosti o “odve~nem telesu”. Igor Pribac

Mark Seltzer BODIES AND MACHINES Routledge, 1992
V poplavi razprav o prehodu iz t.i. moderne v postmoderno, ki pogosto ne morejo mimo ugotavljanja zna~ilnosti nacionalnega karakterja ljudi, poleg tega pa so obremenjene z modnimi trendi - v zadnjih letih je bilo pa~ modno govoriti o dekonstrukciji (Culler, Derrida), kulturi narcizma (Lasch), patolo{kem narcisu (Kohut, Kernberg), kulturnih kontradikcijah (poznega) kapitalizma (Bell, Jameson) itd. -, kjer se spoprijemajo z analizo mehanizmov, ki povzro~ajo obrate in spremembe v dru‘benem

‘ivljenju, na~inu proizvodnje in potro{nje itd., je delo M. Seltzerja o odnosu med koncepti telesa in stroja prava osve‘itev. V svojem delu se, kot profesor angle{kega jezika, loti analize povezav in odvisnosti med telesom, osebnostjo in tehnologijo ob prelomu XIX. stoletja. Analizira predvsem tekste (romane, novele, ~lanke) iz druge polovice XIX. stoletja, v katerih zasleduje reprezentacijo omenjenih povezav. Tekstov ne razume kot zrcalo, ki odslikava dru‘beno dogajanje, pa~ pa kot mesto reprezentacije dru‘benega. Gre za mehanizme proizvodnje (ob koncu XIX. stoletja sta telo in osebnost stvari, ki ju je mogo~e narediti in ohranjati, popravljati in servisirati) in reprodukcije, multiplikacije telesa in osebnosti. V obdobju, ki ga Seltzer raziskuje, so prevladovali koncepti in prakse evgenike, socialnega in‘eniringa in biopolitike populacije, statistike, frenologije, psihofizike in lahko re~emo, da je ozadje vseh fascinacija o mo‘nih povezavah med telesom in strojem. Dru‘bene znanosti in vede tudi ne bi nastale, ~e ne bi bilo idej o mehanizmih, ki so onstran posameznikove volje in mo~i. Odnos med strojem in telesom je napolnjeval imaginarij laikov, znanstvenikov, romanopiscev. Gre za imaginarni kompleks (body-machine complex), pravi Seltzer, zato so ‘e vnaprej obsojeni vsi poskusi redukcije telesa na stroj in obratno. V kompleksu odkrivamo razmi{ljanja o tipi~nem Ameri~anu - ta je paradigmatski primer konceptov, ki ho~ejo nekaj re~i o nacionalnem karakterju. Tipi~en ~lovek - na tem sloni cela psihologija karakternih tipov - je seveda prav to, kar pravi, da je: tipi~en, tj. standardiziran, kar pomeni, da ga je mogo~e reproducirati. Sem se ume{~a logika disciplinatornih praks, o katerih je veliko govoril M. Foucault. Psihologija, ki nastaja v drugi polovici XIX. stoletja, je zavezana

R E C E N Z I J E . . . 209

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

statistiki, zato se ukvarja s tipi~nim ~lovekom, to pa je ~lovek, ki ga je mogo~e reproducirati. Koncept osebnostnega tipa in telesa, ki ga je mogo~e narediti (Frankenstein), ne pomeni redukcije telesa na stroj (telo ni stroj), {e manj nadome{~anja telesa s strojem (sodobna fantazma o tem, da bodo ra~unalniki in roboti nadomestili ~loveka), pa~ pa, poudarja Seltzer, intimno parjenje (coupling) stroja in telesa. Telo je v intimnem odnosu s strojem, ki ga personificira, obenem pa je stroj (v XIX. stoletju seveda parni stroj, zlasti lokomotiva) s svojim avtomati~nim delovanjem vzor in model, ki naj ga ~lovek v svojem vsakdanjem ‘ivljenju posnema. ^lovekovo telo je zato podvr‘eno logiki ‘elje, ki ~loveka ‘ene vedno samo naprej, v ravni ~rti. Telo je kot lokomotiva. W. James je v svojem monumentalnem delu z naslovom The Principles of Psychology takoj na za~etku postavil stvari na svoje mesto: telo je stroj, ki ga lahko natan~no opi{emo. Kljub temu, da James sku{a opisati telo kot stroj, se je ves ~as prisiljen sklicevati na voljo, saj telo ne dela samo od sebe. Volja je avtomatizem ponavljanja. Ima podobno funkcijo kot para, ki poganja lokomotivo naravnost proti cilju. Jamesova teza je pomembna zato, ker poka‘e, da moramo telesu kot stroju dodati {e en stroj (volja kot avtomatizem ponavljanja), da za~ne delovati. ^lovek torej je stroj (vsaka panika pred reduciranjem ~loveka na stroj je zato odve~), ~eprav je ve~ kot parna lokomotiva in ji ni v ni~emer podoben. ^lovek kot stroj je zavezan mehanizmu reprodukcije, ki pa ni zna~ilen za voljo, ampak ‘eljo. @elja je tisto v ~loveku, kar je ve~ od volje. @elja je onstran volje in ~loveka. Skrivnostno nekaj, ki je mo~nej{e od ~loveka samega, je ‘elja. Koncept “mo~ne osebnosti” in “mo~ne volje ali karakterja” je zaradi tega treba spremeniti: ~e je v ~loveku kaj mo~nega, potem je

to mehanizem reprodukcije, ki je ‘elja. Paralelno s konceptom ‘elje moramo brati {e koncept simbolnega pakta, ki pomeni predvsem sposobnost, da se dr‘imo dane besede. Tudi beseda, ki smo jo komu dali, je lahko mo~nej{a od nas samih. Povezuje se seveda z ‘eljo, ~eprav ne pomeni zadovoljitve ‘elje. Dr‘ati besedo je eti~no dejanje, ki pomeni, da nismo odstopili od svoje ‘elje. Na neki drugi ravni so disciplinatorne prakse tiste, ki naj zagotovijo dvoje: izgradnjo telesa (Bodybuilding) in napredek dru‘be (Nation-building). Ni~ presenetljivega ni, da z XX. stoletjem nastopi adolescenca. G. S. Hall je v mobilizaciji naravnega telesa, ki se v obdobju adolescence spremeni v telo odraslega mo{kega, videl pomembno povezavo med telesom posameznika in socialnim telesom (dru‘ba kot skupek koordiniranih, nadzorovanih in poenotenih teles, polnih mo~i in volje). Ni treba dodajati, da so imeli skavti pri tem zelo pomembno vlogo. Logika reprodukcije, ki jo najbolje zastopata Fordov teko~i trak in fotokopirni stroj (fotokopirni stroj proizvaja stvari, proizvaja pa tudi denar, ki je posebna stvar med stvarmi), je homologna logiki ‘elje, ki ji je, prav tako ob koncu XIX. stoletja, pri{el na sled Freud. Naj mimogrede omenimo, da je tudi Freuda fasciniral model delovanja parnega stroja. Reprodukcija objektov podpira imaginarij ‘elje, ki ga strukturira scenarij o ponovnem najdenju izgubljenega objekta. ^e zdru‘imo logiko ‘elje kot logiko reprodukcije in metaforo lokomotive, ki hiti naravnost k svojemu cilju, smo pri{li do dveh vogelnih kamnov logike in erotike kulture strojev (machine culture), ki jo Seltzer postavlja ob bok kulturi trga (market culture). [e ena velika tema ob koncu XIX. stoletja - poleg fascinacije s strojem in povezave med telesom posameznika in nacionalnim tele-

som - je za nas pomembna. To je proizvodnja. Proizvodnja je proizvodnja objektov, ki naj zadovoljijo potrebe in ‘elje potro{nikov, in proizvodnja pokon~nih teles, ki skupaj oblikujejo nacionalno telo. Proizvodnja ne pozna meja: dovolj je, da obstaja zahteva ali ‘elja. ^as, ki prete~e od zahteve do njene realizacije, je vse kraj{i. Za proizvodnjo je zna~ilna logika ekvivalence. To~ka njenega zloma je ‘elja, ki je zavezana logiki reprodukcije in je onstran volje. To~ka zloma je v tem primeru tudi mesto hiperprodukcije, saj v seriji ekvivalenc uhaja. Cilj ‘elje pa~ ni njena zadovoljitev, ki jo ~aka na koncu, njen cilj je realizacija, ki se dogaja v imaginariju posesivnih in discipliniranih posameznikov. Logiko ekvivalence, ki definira trg, je treba spremeniti oz. dopolniti z logiko stroja, ki je logika ‘elje. Proizvodnja pa ni samo produkcija teles in objektov, je tudi proizvodnja ‘elja in zahtev. Fascinacija z avtomati~nim delovanjem stroja je tudi v ozadju proizvodnje: trg se sam oskrbuje z vsem, kar ljudje potrebujejo. [e ve~, tudi ‘elja se proizvaja sama. Trg je velikanski stroj, za katerega je zna~ilen avtomatizem ponavljanja. Tudi narava je tak mehanizem, zato ni ni~ ~udnega, da so Ameri~ani obsedeni zlasti s tehnologijo in naravo. Osrednje mesto, kjer se kri‘ajo tehnologije, ‘elja, politika in estetika, je telo. Telo je tista to~ka, kjer naj bi vladalo ravnovesje sil, ki ga strukturirajo in pre~ijo. Prek telesa poteka regulacija tehnologije, politike in estetike. Telo je komercialno telo, ki naj zagotovi ravnovesje med produkcijo in reprodukcijo. Logika trga in kulture trga (market culture) podpirata in reproducirata fantazmo o popolni ekvivalenci in recipro~nosti. Po eni strani zadeva ta koncept logiko ‘elje, o ~emer smo ‘e govorili, po drugi strani pa mind-body concept. Med telesom in du{o vlada recipro~nost. Dogajanju v telesu ustreza dolo~eno dogajanje v du{i in vice versa. Psi-

210. . . R E C E N Z I J E

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

hiatri najdejo v tem svoje podro~je dela. Odnos med normalnim in patolo{kim je zavezan naravi standardov, ki so enostavni in merljivi. Brez njih verjetno ne bi nastala psihologija, ki jo poznamo danes. Tako psihiatrija kot psihologija imata torej svoj imaginarij, ki proizvaja in reproducira recipro~nost med telesom in du{o ter statisti~no osebnost (statistical person), ki jo je mogo~e meriti, standardizirati in tipizirati. Statisti~na oseba je nelo~ljivo povezana s psiholo{kimi modeli, normami, standardi in merjenjem, ki naj obvlada negotovost. Pri oblikovanju osebnosti, dodaja Seltzer, ima pomembno vlogo tudi trg s svojo logiko ekvivalence in menjave. Trg ima pomembno vlogo natanko zato, ker je personificiran. Trg ima svoje intence, i{~e koristi in profit, zahteva dolo~ene izdelke in ponuja druge. Trg tudi zahteva dolo~en karakter ljudi: zahteva dolo~en na~in razmi{ljanja, ~ustvovanja in obna{anja. Kultura je kultura trga, pa tudi kultura strojev. Med obe je zagozden posameznik kot potro{nik, zavezan socialnemu paktu, estetiki proizvodnje in reprodukcije in fasciniran z avtomatizmom ponavljanja parne lokomotive, ki hiti vedno samo naprej. Telo ima {e eno pomembno vlogo: predstavlja mesto subjektove reprezentacije, ki jo je mogo~e reproducirati, isto~asno pa predstavlja imaginarno mejo med zunaj (vse, kar je izven telesa) in znotraj (vse, kar sodi v te‘ko oprijemljivi koncept, ki govori o globinah osebnosti, notranjem bistvu, skritih ~ustvih in ob~utkih, nevidnih mislih itd.). Telo je meja in mesto fascinacije, kraj, kjer se reproducira imaginarij estetike, politike in odnosov mo~i. Telo je privilegirano mesto kontrole in discipliniranja, treninga, fascinacije in pogleda. Telo je mesto, kjer pride estetika narcizma do svoje veljave in se realizira v polni meri. Telo je tudi mesto subjektove identitete. Identifikacija je v prvi vrsti subjektov odnos do podobe svojega telesa.

Vseeno je, ali telo vidimo kot je~o du{e ali obratno, pomembneje ga je videti kot osnovo za socialno ‘ivljenje ljudi. V imaginariju telesnega igra najpomembnej{o vlogo telo matere, ki je tisto mesto, kjer se rodi subjekt (v fizi~nem in simbolnem pomenu besede). Materino telo je stroj za proizvodnjo subjektov, zato je izmed vseh teles najbolj podvr‘eno kontroli in nadzoru, saj lahko predstavlja resno gro‘njo nekemu drugemu telesu (nacionalnemu) in nekemu stroju (trgu). Kulturo potro{ni{tva podpira regulacija ‘elje, za katero je zna~ilna logika trga (logika menjave, reprodukcije in ekvivalence), in disciplinatorni postopki, ki uravnavajo intimni odnos med telesom in du{o na eni strani ter odnos med telesom in strojem na drugi strani. Za kulturo potro{ni{tva je zna~ilna tudi dominacija znanosti, katere naloga je proizvodnja in ohranjanje negotovosti. Naloga znanosti je torej dvojna (proizvodnja negotovosti in ohranjanje imaginarija, v katerem negotovost izginja) in prav v tej dvojnosti je iskati vzroke za njeno dominantno vlogo v XX. stoletju. Du{an Rutar

Uta Ranke-Heinemann KATOLI[KA CERKEV IN SPOLNOST (Eunuchen für Himmelreich: Katholische Kirche über Sexualität, Hoffmann und Campe Verlag, Hamburg 1988) DZS, Ljubljana 1992
373 strani, cena 1.710,00 SIT
Iz napovedi izdaj Dr‘avne zalo‘be Slovenijev leto{njem letu je mo~ razbrati, da si v svojem knji‘-

nem programu poleg neogibnih priro~nikov, namenjenih naj{ir{emu bralstvu, prizadeva tudi za navzo~nost sodobne dru‘boslovne in humanisti~ne prevodne literature, ki ima veliko o‘ji krog bralcev. Podro~je je izrazito deficitarno in prav “velike”, nacionalne zalo‘be pri tem razkrijejo vso svojo in na{o majhnost, ki jo deloma re{ujejo nekatere manj{e zalo‘be. Ni knji‘nih prevodov odmevnih novej{ih in ‘e standardnih manj novih del - ~e klasike, ki so poglavje zase, pustimo pri miru - promptnih revijalnih prevodov izbranih delov teh del, ki bi sku{ali ujeti in posredovati utrip diskusij evropskih javnosti v slovenskem prostoru. Ni recenzij najbolj{ih del teko~e tuje produkcije, celo informacije o njihovem izidu so v slovenskem jeziku preredke, da bi v javnosti obstajala jasna zavest o strah zbujajo~i nezadostnosti na{e recepcije dose‘kov tuje vednosti, kar meji ‘e na kulturni izolacionizem. Razprava o vzrokih teh razmer bi nas odnesla predale~, poskusi korenitej{ega spreminjanja teh razmerij pa se v tem trenutku zdijo le kulturni{ke sanjarije. Pa vseeno: dokler vsaj informacije o izidu pomembnih knjig drugod po svetu ne bodo dostopne v slovenskem jeziku v bistveno {ir{em obsegu, se na tem podro~ju gotovo ne bo ni~ spremenilo. Ohranjanje neved-

R E C E N Z I J E . . . 211

zacetna stran

imensko kazalo avtorjev

iskanje po letnikih

pomoc

Rankejeva bralcu razkrije manihejsko ozadje Avgu- {tinovega konkubinata z neimenovano pred njegovim spreobrnjenjem v kr{~anstvo. Kot je to le nekaj let pred njo storil Foucault v svojih zadnjih dveh knjigah. “neke vrste mo{ki”. kjer je neposlu{nost spolnih organov. . ker je brezmade`no rojstvo razlagala teolo{ko in ne biolo{ko. ki ga opisuje v Izpovedih. ki jo je veljala stolice (posve~a ji tudi sklepno poglavje). dve stalnici v odnosu katolicizma do spolnosti. Klju~no mesto v knjigi Katoli{ka cerkev in spolnost zavzema Avgu{tin. moral pokazati podobne obrise. V Stari zavezi te legende ni. da je vsaka rara avis vredna posebne pozornosti. je zanjo le napa~no razumljena prispodoba. v katerega je bila vme{ana Avgu{tinova mati. Rankejeva ne skopari s krepkimi izrazi: Avgu{tin je “nevrotik”. potem ko jo je splet okoli{~in. Biblijski devi{ki porod. bi tudi manj kriti~nemu pogledu. Na prehodu iz antike v srednji vek ne moremo govoriti o prevratu norm o spolnosti: sovra{tvo do sle in telesa in seksualni pesimizem. ki se slovenskemu bralcu ka‘e kot idealno nadaljevanje Foucaultovega dela. najpomembnej{a pa je njena implicitna predpostavka. Njegova zasluga je. ki o njih odlo~ajo.posledice. . doktorice katoli{ke teologije in prve `enske na svetu. in njegovo osmi{ljanje zakona s spo~enjanjem. ki ustvarjajo mehak prehod med seksualno svobodo odraslih mo{kih v anti~nem svetu in njeno gre{nostjo v kr{~anskem. odtrgal od ljubega. Odnos katolicizma do spolnosti Rankejeva spremlja skozi zgodovino vse do sodobnosti. ki se mu je zaobljubila. vsaj pri enem od obeh partnerjev odpravljena. pustila malega Adeodata in obljubo dosmrtne zvestobe. “Avgu{tinova pesimisti~na spolna morala ni drugega kot potla~itev njegove slabe vesti. Odnos do spolnosti. da je bog. R E C E N Z I J E zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . njegova `enskofobija pa nenehno izmi{ljanje krivca za njegovo nedostojno vedenje. {e veljajo za prisebne. kot racionalizacijo svoje nezvestobe do te. njegov “ne~love{ki” nauk pa “svetuje zakonsko shizofrenijo”. kdaj bomo ujeli korak s srednje razvitimi v Evropi. 80) Ko govori o Avgu{tinu. ki je imela stolico za katoli{ko teologijo: imela in izgubila. sta navzo~a ‘e pri stoikih. mnogi slabo pou~eni pa zmotno mislijo. je bilo gibanje gnoze. ki odpravlja spolno asimetri~no razumevanje judovske prepovedi “Ne ne~istvuj!” skupaj z lastni{kim pojmovanjem `enske. ki ga uradna mariologija razume biolo{ko. ki je ustvaril svet. prepozna Rankejeva v dana{njih otrocih iz epruvete. strah zaobljubljenih samcev pred ‘enskami in njihovo iz strahu izhajajo~e zatiranje ter kasneje diaboliziranje `ensk. drugem in tretjem delu svojega velikopoteznega projekta Zgodovine seksualnosti. ki je tako neoplatonizem Plotina kot judovski svet oku‘ila s silovito asketsko naravnanostjo in z zanikovanjem ‘ivljenja.dobili knjigo Ute Ranke-Heinemann. katere napa~nost so v zgodovini samo napihovali.nosti o nevednosti pri marsikom krepi samozadovoljstvo s sedanjo bralno ponudbo. spo~enjanje brez sle. ki ne ra~unajo z na{o nara{~ajo~o izklju~enostjo. . da gre v resnici za “celibatarnost”) in v ugajajo~em `epnem formatu smo samo {tiri leta po izidu izvirnika tudi to je za na{e razmere podatek. mesta v Novi zavezi pa avtorica preinterpretira v zagovor enakosti spolov. objavljenih za ~asa njegovega ‘ivljenja. Ta neimenovana mu je. ki je to pojmovanje podpiralo. kot je njen. To ne spreminja dejstva. ljubezen pa lo~il od spolnosti. Drug posrednik med obema svetovoma. poostren boj proti prepre~evanju zanositve itn. ki javno razmi{ljajo o tem. opozori na nevzdr‘nost teze. da je iz osramja in spolnosti naredil mesto in na~in prenosa izvirnega greha v vsakega ~loveka. V gladko teko~em prevodu Toma Virka (dvome zbuja le dosledna uporaba pridevnika “celibatisti~en”. sicer kazen za neposlu{nost ~loveka Bogu. ki ga lahko ocenjevalci knjig na podro~ju humanistike redkokdaj navedemo . Medtem ko ekonomisti. nepopravljivi zasanjanci. s to knjigo ni sku{ala zgladiti. neznanega starozaveznemu monoteizmu dobrega boga. V tretjem poglavju se avtorica dotakne teze. ki si ga je izbrala za svoj presek zgodovine Cerkve. @enska frigidnost je bila za Avgu{tina krepost. na katerega opozori Rankejeva. ki ima z Marijo “kvazimo{ki” opravek. ki jim avtorica posve~a posamezna poglavja in ki vsa dokazujejo. veliko bolj kot na primer bojno polje. ki je podal vse najpomembnej{e dogme o telesu. Kot 212. da je pokora ~love{tva za izvirni greh najbolj zadevala podro~je spolnosti. da se nana{a na Marijino spo~etje Jezusa in ne na samo spo~etje Marije. Avgu{tinov shizogeni ideal. so za podro~je prevajanja tisti. ki glede spolne morale kr{~anstvo razume kot ostro nasprotje vrednot poganskega anti~nega sveta. Kontinuiteto in vzporednost med gr{ko-rimsko zdravstveno in kr{~ansko odre{itveno argumentacijo avtorica poka‘e na topiki menstrualne krvi. tudi Rankejeva na za~etku svojega zgodovinskega preseka. Avgu{tinova zmagovita polemika proti pelagijanskemu pozitivnemu vrednotenju spolnega nagona je dopustnost kr{~anske uporabe zakonske zveze mo~no zaostrila in okrepila vzor celibatarnega ‘ivljenja duhovni{tva. kjer se zdi. Rankejeva interpretira Avgu{tinovo radikalno spolno moralo. Avtorica svojih razhajanj z uradnimi razlagami biblije in tistimi. ki je prispevala k svetosti zakona. zakonu in spolnosti katolicizma. v Uporabi u‘itkov in Skrbi zase (prav tako nedavni prevodni pridobitvi slovenskega knji‘nega trga). ki jo lahko povzamemo v formuli “sla je zla”.” (Str. spolih.

kot opozorila na vzporednice in konsekvence sprevrnitve njihovega pomena v dana{njem ~asu. temve~ le dokumentirano povedati v splo{no razumljivem jeziku. ki zadevajo spolnost. na katero se Lollinijeva v glavnem opira) ter estetsko kirurgijo se zdi ‘e vnaprej obsojeno na zgre{enost. je njen pristop bolj problemski kot zgodovinski. stvarni in imenski register. Medicinska upravi~enost rekonstrukcije pohabljene roke ali obraza. Sre~anje iz obraza v obraz med analiti~no psihoterapijo (in psihoanalitsko teorijo. kar gledi{~e enakopravnosti spolov. Vse. Njena spolna in starostna struktura ne presene~a: med strankami. Korist naj bi bila v teh primerih le subjektivna in nepreverljiva. odkrije predpostavko. ki v sodobnih socialnih dr‘avah u‘iva politi~ni konsenz. zaradi katerega Avgu{tin od mo{kih zahteva. na primer na spremembo besedila. izre~eni v ZRN v osemdesetih letih. Tudi za zgodovinopisnimi naslovi se pogosto skrivajo tako tekstnokriti~ne razprave o posameznih mestih svetopisemskega besedila. ni sporna. ki jo opredeljuje vzpon feminizma. nemerljiva v izhodi{~nih predpostavkah in s tem neuniverzabilna. o aidsu itd. 213 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . Onanija. Sicer pa svoj poseg v aktualne polemike avtorica jasno izrazi `e v Uvodu. ko v sodi{~ni razsodbi. vendar mo{ki nikakor niso njen zanemarljiv del in so najbolj vztrajni v svoji zahtevi po posegu. ki jih odpravlja. ki svojo efemerno vznemirljivost ~rpa iz senzacionalisti~nega zdru‘evanja tega. bi te‘ko pokazal ugodno sliko Cerkve. ki se ga loteva dru‘ba s postavljanjem okvirov pogodb o zdravstvenem zavarovanju. z odlo~no besedo te. stanja. ki je v tak{nih okoli{~inah pripravljeno povrniti stro{ke zdravljenja. ki jih tak poseg vzpostavlja. ki jo dru‘ba odreka zgolj estetskim te‘avam. tudi za zdravstveno zavarovanje ne. Knjiga je rezultat avtori~ine refleksije {tiriletne svetovalne prakse kot klini~ne psihologinje pri estetskem kirurgu. pripomoreta k ve~ji uporabnosti knjige. je zgodovina njegovih naukov o omejevanju in reguliranju telesnega zdru‘evanja. ki jo je ‘e zgodba o izgonu iz raja bolj kot ~loveka zaznamovala z izvirnim grehom.). Najprej o problemati~nosti delitve na reparativno in estetsko funkcijo kirur{kih posegov v povr{ino telesa.dokazujejo naslovi posameznih poglavij (Homoseksualnost. pregled odnosa katoli{kega kr{~anstva do spolnosti z dana{nje perspektive. in stanja. ki ‘e mnogi~ pripoveduje zgodbo. prevladujejo adolescenti in ‘enske. ~etudi le z aspekta funkcio- R E C E N Z I J E . na legendo o Onanu. Medicina in medicinski pojem zdravja. da smo naleteli na eno tistih del. v katerem dva postajata “eno meso”. Prosilci za estetski poseg morajo. Igor Pribac Marie-Françoise Lollini: L’IRREPARABLE OUTRAGE La psychotherapie analytique face à la chirurgie esthetique Editions Universitaires. ki je po krivem dal ime onaniji. Reparativni kirur{ki poseg je v o~eh dru‘be zdravstvene narave. ki ‘eli storitve estetskega kirurga in psihi~ne realnosti. za estetsko kirurgijo praviloma ne velja. je zarisala v ostrih potezah. dodana na koncu. Ko eksternalisti~no objektiviranje pomena telesne hibe za subjekt. Avtorica tako poleg na Marijino devi{tvo opozori na potvorbe Hieronimove vulgate. Katoli{ka cerkev in spolnost je gosto posejana z navedki. lahko kritizira v doktrini katoli{kih dogem.kot ~e bi subatomsko fiziko mislili skupaj z estetiko klasi~nega baleta. V tem ~asu je lahko spoznala francosko populacijo. katere poanto ni ve~ potrebno odkriti. . na~eloma ne misli na estetsko razse‘nost. ugotavlja avtorica. Estetska kirurgija se je razvila iz reparativne in ta je svoje posege utemeljevala z odpravljanjem organske ali motori~ne disfunkcionalnosti. svojo pro{njo utemeljiti z medicinsko-anatomsko koristnostjo posega. ki so ga iznakazile opekline. ki je postala znano pod imenom “Tobijeve no~i” (zahtevo po treh dneh vzdr`nosti po sklenitvi zakonske zveze). Pragmati~na razmejitev sicer nejasne delitve na reparativno in estetsko kirurgijo je prav ta: kar v o~eh dru‘be velja za reparativno kirurgijo. ki je priznana vsakemu. . da v ‘enskah ljubijo le ~loveka. do telesa in ‘enske. na drugi strani pa v sedanjosti spregovori o odgovornosti Cerkve za demografsko eksplozijo. Krvoskrunstvo itd. ki spremljajo zahtevo po operacijskem posegu. se uvr{~ajo v dru‘beno dogovorjeno pravico do zdravja. da bi bili upravi~eni do denarne podpore sklada za zdravstveno zavarovanje. Problemsko zastavjena zgodovina odnosa cerkve in spolnosti je zgodovina odnosa katolicizma do seksuirane telesnosti ~loveka. da ni dosleden: vsakemu reparativnemu posegu priznava tudi dolo~eno estetsko vlogo. kar nima ni~ skupnega . vendar ti v besedilu ne delujejo kot tujki in ne ote‘ujejo njene bralnosti. da je spolni nagon zlo. Njegova problemati~nost je v tem. Rankejeva se ni trudila v to smer. Ker je katolicizem iz univerzalnosti svojega nauka o ljubezni do drugega skoraj povsem izklju~il njene telesne moduse. Pariz 1990 141 strani Ob podnaslovu dela Nepopra– vljiva ‘alitev Analiti~na psihoterapija spri~o estetske kirurgije lahko prvi hip pomislimo. nujno poglavje preu~evanja ~love{ke ljudomrznosti. Kot re~eno.

nev{e~nosti in trajanje rekonvalescence itd. ki duh naredi za zrcalo videza. da je fizi~ni poseg samo zunanja opora procesu psihi~ne rekonstrukcije. ^e je rana predvsem narcisti~na. V tem stali{~u te‘ko spregledamo realno sprevrnitev hierarhi~nih vlog metafizika in fizika v delitvi dela med psihoterapevtom in kirurgom. Poseg v videz je opravljen . Ne glede na izvor po{kodbe so razlike med subjekti. Spoznanje. Svetovalno delo psihologa se zato za~enja ‘e v predoperacijskem obdobju. ki jo ima prosilec o samem sebi. Po ugotovitvi. veliki mag. .ni mogo~e reducirati na nobeno od teh dveh instanc. ki jo dolo~ajo reference na Lacana in {e bolj na koncept nezavedne podobe telesa. na podobo. ki rano do‘ivlja kot ‘aljiv vdor zunanjosti. lahko modificira tudi podobo.v imenu poseganja v stvar samo. kdo je subjekt. Vpra{anje. da estetska kirurgija ne more brez psihoterapevtskega dela. Da bi razre{ila te te‘ave. ki presoja duhovne kvalitete. da poseg v identiteto ne more biti zgolj anatomsko operacijsko dejanje. ki jo ima nekdo o sebi. da nezadovoljstvo nad svojim telesom in zahtevo po posegu spremlja psihi~na potrtost. Iz klini~ne ugotovitve. da je videz telesa zrcalo du{e. nesre~ ali ‘ivljenjskih presku{enj in svojo zahtevo po operativnem posegu utemeljuje s ponovno vzpostavitvijo neokrnjene samov{e~nosti. R E C E N Z I J E zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .tako avtorica . ~asa. ki ga ustvarjajo dana{nje razmere na tr‘i{~u ponudbe in povpra{evanja. predlaga avtorica obrat perspektive: namesto z zunanjega gledi{~a. lahko vrine zunanje. dednosti. v upanju. ko telesni videz drugemu lahko namigne odgovor na vpra{anje. intersubjektivno posredovanje videza. je. Od deprimirajo~ega pogleda v zrcalo vodi pot k personalizaciji depresivnosti: ljudje sami sebi niso v{e~. je. da to zmorejo. ki simbolno realnost povsem osamosvoji od fizi~ne. trdi Lollinijeva. S tem. kar odpravi razlikovanje med funkcionalno in estetsko ravnijo po{kodbe. Psihi~na depresija se lahko utelesi. 1984). Za gledalca sicer neznanih ljudi je njihov videz prva figura njihove identitete. ki vedno bolj vsiljujejo ena~aj med videzom in duhom. ki si ‘elijo spremembe identiete. v katerem je zunanjost telesa posredovana z njegovim ponotranjenjem v duhu. ki jo ho~e prosilec zaceliti. je razumljivo. Potrtost se prepozna v napa~ni utrtosti telesnih povr{in. V obeh primerih je ranjen narcizem subjekta. ki jo vsak oblikuje o samem sebi. Nezavedna fantazmatska podoba lastnega telesa je tretje med fizi~nim telesom in njegovo skopi~no podobo in je . lahko spremeni tudi nezavedno strukturo podobe. kot ga je razvila Françoise Dolto (L’image inconsciente du corps. Nara{~anje {tevila zahtevkov po estetskih izbolj{avah ka‘e na mo~ videza v dana{njih visoko razvitih dru‘bah. ki prepleta poglavja Nepopravljive ‘alitve.nalnosti. ali se v ekstimno intimen odnos. ali je pomen videza za pogled drugega zadosten razlog za poseg. Vse zahteve po posegu sku{ajo opredeliti obrise nove fizi~ne identitete. je za psihoterapevte gotovo frustrirajo~e. da je za tiste. ob odnos sebstva do podobe svoje telesnosti. kadar se po~utijo potrte in imajo o sebi slabo mnenje. Lollinijeva trdi. in iz lo~evanja med fizi~nim telesom in podobo telesa avtorica svoje delo gradi v skladu s tezo. ki pacientu odkrije skrivnosti psihi~ne motivacije njegove zahtevo in se sklene v ugotovitvi. rano. uzre estetsko samodo‘ivljanje zavarovanca. kirurg in ne psihoterapevt. Zavestna ali nezavedna podmena tistih. na ra~un wildovskega quid pro quo med du{o in njeno podobo. tr~i ob subjektivno razse‘nost. Vloge interferiranja ‘elje drugega v organizaciji subjetovega samonana{anja Lollinijeva ne raziskuje dlje. V obeh primerih gre za nesre~o. Med subjektom in njegovo zrcalno podobo je vzpostavljeno razmerje analogije. narave. ki se odlo~ijo za estetski poseg. ki naj vodi to operacijo. po{kodbo opazuje na ravni do‘ivetega. simbolna. Fizi~na transformacija je samo zunanja opora razpletu psihi~ne drame subjekta. predvsem v njihovem do‘ivljanju nesre~e. ko kandidatu za poseg sku{a predstaviti objektivno realnost posega (tveganja. ali sugestibilnost videza za drugega.kot proizvoda “simbologene kastracije”. soo~enja z lastno podobo v zrcalu. Rana (estetska ali funkcionalna) je lahko do‘iveta kot ve~ja ali manj{a simbolna rana in je lahko vzrok mo~nej{i ali {ibkej{i zahtevi po njeni odpravi. je mo‘en tudi obrat. da bo nov videz vplival na subjektivno identiteto. Igor Pribac 214.) in subjektivnost kriterijev uspelosti ali neuspelosti posega. Od tega sociologisti~nega po~etja jo odvezuje psihoanalitska perspektiva. . ki preseka fantazmatsko metamorfi~nost telesa za otroka v predzrcalnega stadija . brez katere se vsaka fizi~na intervencija izka‘e za nesmiselno. Vloga videza telesa in obraza kot mest prepoznavnosti subjekta se krepi.

zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih .

^lanek Avtor zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .

Obe sta paradoksno razumljeni kot u‘ivajo~a stroja. ki jih naddolo~ajo globalni dru`beni procesi. Opozoriti smo hoteli predvsem na identifikacijo telesa kot stroja in s tem na podobnost ‘enskega telesa in fizi~no hendikepiranega telesa. Du{an Rutar HENDIKEP KOT SIMPTOM V na{em prispevku smo sku{ali vzporedno brati nekatere manj znane Marcusejeve tekste o kulturi in civilizaciji ter sodobne prakse (prakso razumemo kot posebno obliko naracije) usposabljanja (hendikepiranega) telesa. za{~ita dru‘be in kopi~enje spoznanja o prestopniku. na zlo~ine nosilcev politi~ne in gospodarske mo~i. ki naj bi zadovoljili osnovni in minimalni cilj: zni‘anje {tevila kaznivih dejanj. Vztrajati mora pri svoji odtujenosti. Kazensko pravo danes ni problemati~no zaradi svoje domnevne neu~inkovitosti pri nadzorovanju odklonskega POVZETKI . iz katerega sku{ajo profesionalci izganjati predvsem u‘itek. kak{ni mehanizmi so v ozadju. bolj kot dokazujejo da “nothing works”. Sporo~ilo na{ega prispevka je seveda popolnoma jasno: radikalna avtonomija subjekta je mo‘na le. 217 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . ne pa tudi. tretmajske igre in raziskala je strukturiranost mo~i v zaporni{ki instituciji. Osrednji del je namenjen analizi aktualne “krize” kazni in rehabilitativnega modela. vedenja (ker gre za pojave. od katerega je vedno odtujen. Rezultati operacionalizacije tak{nega pristopa nikakor niso zadovoljili ne zagovornikov resocializacije ne kazenske politike in javnosti. subkultur. od razli~nih oblik strukturnega nasilja. o utemeljitvi kazni in polo‘aju obsojenca predvsem iz perspektive ~lovekovih pravic. ~e ta vztraja pri svojem u‘itku. v neprimerno manj{i meri. Rezultati teh raziskav pravzaprav ka‘ejo predvsem umanjkanje prepri~ljivej{ega dokaza. spreminjanje osebnosti. Problemati~no pa je tudi. kaj je v temelju neu~inkovitosti tretmaja. Poleg pojavne ravni procesa resocializacije pa je veliko produktivnej{e preizpra{evanje.j. da “something works”. je namre~ jasno. kot so individualizacija kazni. da zgolj z represivnimi ukrepi ni mogo~e vplivati na njihove temeljne dru`bene dolo~ilnice). Osnovni elementi tretmaja. so se razprostrli v pahlja~o ukrepov. med katerimi je na prvem mestu heteronomno delo. Kriti~no je osvetljena teza o kriminaliteti kot “dru`benem problemu”. Zoran Kandu~ PROBLEMATI^NA “PROBLEMATI^NOST” ZLO^INA IN KAZNI V ~lanku so obravnavana nekatera temeljna vpra{anja v zvezi z zlo~inom in kaznijo. Kritika rehabilitacije je zaznala pojave prizonizacije. oz.ABSTRACTS . ampak predvsem zaradi svoje krivi~nosti: usmerjeno je zve~ine na {kodljiva ravnanja ~lanov podrejenega razreda.ZUSAMENFASSUNGEN . kolikor odvra~a pozornost od zares {kodljivih dru`benih pojavov.POVZETKI Marko Zebec Koren KAKO (TUDI) MISLITI RESOCIALIZACIJO? Tekst sku{a odgovoriti na eno temeljnih vpra{anj penologije: kje zgre{i resocializacija. t. [ele vznik neoklasicizma je ponovno odprl vpra{anja o razmerju med kaznijo in kaznivim dejanjem.

rather than provide that ’nothing works’. The enjoyment is precisely the thing the professionals want to expel from the body.Z U S A M E N F A S S U N G E N zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc . treatment games and they have also explored the structure of power in correctional institutions. Both of them are. He should rather insist on the alienation from himself. We have stressed the identification of the body and the machine. Du{an Rutar HANDICAP AS A SYMPTOM Our short article is an attempt to call one’s attention to the similarities between Marcuse’s concept of differences between culture and civilisation on the one hand. The emergence of neo-classicism has again raised questions about the relationship between punishment and crime. subculture.ABSTRACTS Zoran Kandu~ THE PROBLEMATIC “PROBLEMATIC NATURE” OF CRIME AND PUNISHMENT In the article some of the basic questions relating to crime and punishment are dealt with. Marko Zebec Koren HOW (ALSO) TO THINK ABOUT RESOCIALIZATION The paper tries to answer one of the fundamental questions of penology: where has rehabilitation failed? The principal elements of treatment such as the individualisation of sentence. which is. The thesis about criminality as a “social problem” is discussed from a critical point of view. it seems much more productive to reconsider the basic cause of the inefficiency of treatment and which mechanisms operate in the background. among which heteronomous work comes first. The central part consists of the analysis of the topical “crisis” of the crime and rehabilitative model. of course. always alienated from him. The results of the realisation of this approach have not satisfied either the advocates of rehabilitation of criminal policy or the public. but not also. or perhaps to a much lesser degree. it is clear that repressive measures only cannot influence their basic social determinants). on the other hand. i. The message of our article is. . understood as the enjoying machine.e. In addition to phenomenological considerations of the process of resocialization. about the justification of punishment and the situation of a convict. the similarities between female body and physically handicapped body. paradoxically. but above all because of their injustice: it is directed mostly at the harmful practices of the members of the subordinated class. and consequently. Problematic remains also the question of how it can divert the attention from the really harmful social phenomena. especially taking into consideration human rights. decline in the number of criminal offences.A B S T R A C T S . Criminal law today is not problematic because of its supposed inefficiency in taking control over deviant behaviour (due to the fact that we are dealing with phenomena that are defined also by global social processes. Critics of rehabilitation have perceived such phenomena as prisonisation. protections of society and cumulation of knowledge about a delinquent have amounted to a wide range of measures that should meet the basic (and minimal) objective of a 218. to the crimes perpetrated by the representatives of political and economic power. The results of these investigations fail to provide conclusive evidence that ’something works’. and some recent rehabilitation practices (we understand practice as a special kind of narrative) of the (handicapped) body on the other. the different forms of structural violence. perfectly clear: radical autonomy of the subject is possible only if he insists not to give up the enjoyment. modification of personality. . P O V Z E T K I .

Erst der Neoklassizismus fragt erneut nach dem Verhältnis zwischen Strafe und Verbrechen. Die These von der Kriminalität als “gesell- POVZETKI . Du{an Rutar DIE BEHINDERUNG ALS SYMPTOM In unserem Beitrag haben wir einige Texte von Marcuse über die Kultur und die Zivilisation. wie z. der einem grundliegenden und minimalen Ziel genügen sollte: die Anzahl der Straftaten herabzusenken. Subkultur. welche Mechanismen im Hintergrund stehen. Fragt nach der Strafbegründung und der Situation des Verurteilten. aus denen die Professionellen vorallem den Genuß versuchen auszutreiben. Zoran Kandu~ DIE PROBLEMATISCHE “PROBLEMATIK” VON SCHULD UND SÜHNE Im Beitrag werden einige grundliegende Fragen von Verbrechen und Strafe behandelt. ausdauert.ZUSAMENFASSUNGEN . Treatmentsspiele wahr und untersuchte die Machtsstruktur in der Vollzugsanstalt. Persönlichkeitsveränderung. schaftliches Problem” wird kritisch beleuchtet. Wir wolten besonders auf die Identifikation des Körpers als Maschine hinweisen und damit auch auf die Ähnlichkeit des weiblichen Körpers mit dem physisch behinderten Körper. Die Rehabilitierungkritik nahm Erscheinungen wie Prisonisation. Der mittlere Teil ist der Analyse der aktuellen Straf-”krise” und dem Rehabilitierungsmodell gewidmet. sondern vor allem wegen seiner Ungerechtigkeit: Es ist größtenteils ausgerichtet auf schädliches Verhalten von Mitgliedern der untergeordneten Klasse. gelenkt wird. was der Wirkungslosigkeit des Treatments zugrunde liegt. Die Botschaft unseres Beitrags ist natürlich ganz klar: die radikale Autonomie des Subjektes ist möglich. auf Verbrechen von Trägern politischer und wirtschaftlicher Macht.ZUSAMMENFASSUNGEN Marko Zebec Koren WIE RESOCIALISATION (AUCH) DENKEN? Der Beitrag versucht eine Antwort auf eine der grundligenden Fragen den Pönologie zu geben: Wo schlägt die Resozialisation fehl? Die Basiselemente des Treatments.ABSTRACTS . Problematisch ist weiterhin. d. die von globalen gesellschaftlichen Prozessen bestimmt werden. Strafindividualisierung. Die Operationalisierungsresultate eines solchen Verfahrens konnten weder Befürworter der Resozialisation noch die Strafpolitik und die Öffentlichkeit zufrieden stellen. die weniger bekannt sind und aktuelle Praxen (hier verstehen wir Praxis als eine besondere Forme von Narration) der Befähigung des behinderten Körpers parallel zu gelesen. Neben der Erscheinungsebene des Resozialisationsprozesses ist weitaus produktiver das Nachforschen. Die beiden werden paradox als genießende Maschinen verstanden. Gesellschaftsschutz und ein Anhäufen von Wissen über den Delinquenten. nicht aber. nur wenn er bei seinem Genuß. in unvergleiclih minderem Ausmaße. daß man mit lediglich repressiven Maßnahmen keinen Einfluß auf ihre grudliegendengesellschaftlichen Parameter hat). Er muß auf seine Alienation beharren. haben sich in einen Fächer von Maßnahmen ausgebreitet. zu denen an erster Stelle die heteronome Arbeit zählt. 219 zacetna stran imensko kazalo avtorjev iskanje po letnikih pomoc .B. verschiedenen Formen struktureller Gewalt. Die Resultate dieser Untersuchungen zeigen vor allem einen Mangel an überzeugenden Beweisen. wie stark die Aufmerksamkeit von den wirklich gesellschaftsschädigenden Erscheinungen.h. Das Strafrecht heute ist nicht problematisch wegen seiner vermeintlichen Wirkungslosigkeit (weil es sich hierbei um Erscheinungen handelt. von dem er immer alieniert ist. vor allem aus der Perspektive der Menschenrechte. daß “nothing works”. bzw. ist klar.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful