Sodr`ina

1.[to pretstavuva religijata i koi se nejzinite osnovni funkcii ( Celta na veruvaweto i zna~eweto na ritualite)..................................2

2.Gledi{tata na glavnite pretstavnici na sociologijata na religijata............................................................................ .............................5 - Religijata pretstavuva opium za masite - Karl Marks -Religijata pretstavuva op{testven fakt - Emil Dirkem...................6 - Maks Veber.............................................................................. .......................7

3. Koja e potrebata od fenomenot nare~en Religija..........................8

4.Koristena literatura9

[to pretstavuva religijata i koi se nejzinite osnovni funkcii ( Celta na veruvaweto i zna~eweto na ritualite) Religijata sebe si se izdvojuva od ostanatite socijalni institucii, bidej}i po nejzinata su{tina taa se odnesuva na ne{to {to e nadprirodno, ne{to {to se izdiga na kulturniot svet. Taa e eden vid oblik na ~ovekovata kulturna dejnost, so koja ja opredeluva svojata polo`ba vo svetot, so veruvaweto vo nadprirodnoto bitie. Od pojavata na sociologijata vo sekoja pozna~ajna sociolo{ka teorija se pravi obid religijata da se objasni vo vrska so op{testveniot sistem i razvitok1 Ona {to religijata tokmu kako takva ja razlikuva od drugite socijalni fenomeni e toa {to za osnovna komponenta na nejzinoto postoewe ja zema idejata za nadprirodno bitie. Pa kako takva pretstavuva predmet na prou~uvawe na pove}e nau~ni disciplini, od koi kako najva`ni mo`at de se izdvojat: Sociologijata, filozofijata i psihologijata. Religijata se pojavuva kako odgovor na mnogu zna~ajni pra{awa od pogled na `ivotot, kako {to pretstavuvaat veruvawata vo zadgroben `ivot, {to na lu|eto im pomaga polesno da se soo~at so smrtta, ili so bilo kakvi drugi sli~ni pojavi za koi nema konkretno objasnuvawe. Od druga strana taa gi zacvrstuva moralnite normi i standardi na odnesuvawe, taka {to nametnuva odredeni religiozni stavovi, no koe {to mo`e da se poka`e i kako disfunkcionalno vo poddr`uvaweto na postojaniot socijalen sistem.
1

Sociologija na pravo-prof.d-r Tomislav ^okrevski mart,1996 - Skopje (231str) 2

Sociologijata na religijata poa|a od faktot deka ~ovekot veruva vo bog, vo natprirodno bitie, pa bidej}i sociolo{kata rasprava se osvrnuva na: posledicite od religijata, ~ovekovata preokupiranost, pre{aweto {to vsu{nost pretstavuva veruvaweto. Toa e eden od osnovnite elementi koi ja so~inuvaat religijata, zaedno so simbolite i ritualot, bez koi ne bi bilo vozmo`no da se opredeli nejzinata su{tina. Religioznoto veruvawe e naso~eno kon pra{awata {to se odnesuvaat za prirodata na univerzumot i `ivotot posle smrtta. Veruvaweto svojata najzna~ajna uloga ja zavzema vo sozdavaweto na svetot, i vo razre{uvaweto na problemite so pomo{ na religijata. Celta na takvoto veruvawe vo nadprirodnoto e da se nadminat opasnostite i nepredvidlivoto. Lu|eto koi veruvaat se ubedeni deka plesno gi nadminuvaat problemite i te{kotiite vo `ivotot, bidej}i veruvaat, i svetoto go do`ivuvaat kako nekoj vid na mo}, koja e nakloneta da im pomogne, no za vozvrat tie da se molat, da mu slu`at na svetoto i da go po~ituvaat. Ogromniot broj na religii koi postoele i koi postojat denes,otkrivaat deka lu|eto na najrazli~en na~in go opredeluvale bo`enstvenoto na~elo i svojot odnos kon nego2 Od Gledi{teto na Emil Dirkem svetoto pretstavuva ne{to koe {to e nadprirodno, koe {to ne bi mo`elo da se nabquduva i ne mo`e da se povrze so obi~noto sekojdnevie. Dodeka spored Berger pretstavuva eden vid na nevoobi~aena inspiracija za ~ovekot, koe predizvikuva stravopo~it, misterioznost, no isto taka bi mo`elo da mu slu`i i da gi zadovoluva negovite potrebi. posetuvaweto na hramovite i sli~ni aktivnosti kako posedici na religijata, od tuka proizleguva

Gra|ansko obrazovanie-za sredni i stru~ni u~ili{ta-d-r D. Mir~ev,d-r A. Petkovska,dr R. Kartalov,d-r G. Siljanovska-Davkova,d-r G. Starova,d-r K. No{palovska,d-r Z. Matevski,d-r N. Abazi,d-r Z.Tumanovska-Skopje 2000
2

- [to se i kakva e celta na ritualite? Ritualite pretstavuvaat obredi koi se vo zavisnost od religioznoto veruvawe, i se odredeni dejstva koi imaat uloga da go simboliziraat bo`estvoto i se sveti samite po sebe. Vo su{tina ritualite gi vozdignuvaat mitovite na nekoja odredena religija, ja zajaknuvaat zaednicata i go zacvrstuvaat kolektivnoto veruvawe. Formata na ritualot e vo zavisnost od samata religija, nekade toa se molitvi upateni kon boga, nekade se vo vid na blagodarnosti, a vo primitivnite religii se `rtvuvawa na `ivotni vo ~est na bogovite i sl. Vo zavisnost od na~inot na izrazuvawe, postojat dva aspekta niz koi religijata bi mo`ela da bide izrazena, toa se kulutniot na~in: preku veruvaweto,simbolite organizacija. - Crkvata kako socijalna organizacija. Crkvata pretstavuva religiozna organizacija koja ima relativno golem broj na svoi privrzanici (vernici) koi ja posetuvaat nejzinata bogoslu`ba, koja e organizirana niz formalni rituali. Spored E.Trel~ crkvata pretstavuva konzervativen tip na na organizacija, koja vo izvesna mera go prifa}a svetovnoto ureduvawe i dominira so masite. Za nejzina cel e zemeno {ireweto na religioznoto u~ewe, i konstantna regrutacija na novi sledbenici, vo rituali koi naj~esto naj~esto se predvodeni od sve{teni{tvoto koe egzistira vo ramkite na edna crkva. Za razlika pak od crkvite, sektite pretstavuvaat relativno mali grupi, koi se izdvojuvaat od u~ewata na crkvata i spostvenite ~lenovi direktno gi upatuvaat vo natprirodnite celi.
4

ritualite,

strukturniot

na~in

socijalnata

Streme`ite koi se zavsemaat vo krugot na edna sekta se li~no i vnatre{no usovr{uvawe i neposredno li~no drugarstvo pome|u nejzinite ~lenovi. Crkovnoto gledi{te na sektite upatuva na toa deka sektite pretstavuvaat grupi koi se izdvoile sebe si od ramkite na slu`benite crkvi, a pritoa zadr`ale nekoi od fundamentalnite vrednosti na hristijanskata religija. Nivniot stav sprema svetot, dr`avata i op{testvoto mo`e da bide ramnodu{en, toleranten ili sosema neprijatelski nastroen, bidej}i kaj niv ne postoi nikakva `elba da gi kontroliraat ili inkorporiraat formite na `ivot vo nivnata organizacija. - Gledi{tata na glavnite pretstavnici na sociologijata na religijata - Religijata pretstavuva opium za masite - Karl Marks Spored gledi{teto na Karl Marks od aspekt na zdraviot razum, natprirodni su{testva - bogovi nepostojat. Apsurdno ne{to pretstavuva veruvaweto vo ne{to {to se prkosi so doka`uva~kite fakti, sekoe takvo veruvawe vo niv spored nego ja doka`uva nerazumnosta na svetot, postoeneto na nerazumni lu|e i nerazumen svet. Marks veli: Hristijanstvoto kaj vrnicite ja razviva nedoverbata vo samite niv, {to paralelno gi pravi soodvetni za manipulacija od strana na razni potsrednici (crkovnata hierarhija). Za nego religijata pretstavuva ~ovekova potreba , koja kako takava mo`e da se ozna~i kako samootu|uvawe na ~ovekot, bidej}i pod nejzino vlijanie toj se otu|uva od negovite sopstveni osobini (od znaeweto, od moralnite vrednosti i od negovite sopstveni ideali), a niv gi bara vo ne{to zamisleno, vo ne{to nadprirodno, nad~ove~ko su{testvo (Bog). Religijata spored nego vo ~ovekovata istorija ne pretstavuva ni{to drugo osven negativna pojaava, bidjki poradi negoviot silen streme` da go osozne svetot, do koj te{ko se doa|a, bol prinuden odgovorite da gi bara po na vlijanie na ~uvstvata i negovata fantazija, {to vo su{tina go pretstavuva i korenot na samata Religija. Korenot e tokmu vo nepoznavaweto na

prirodnite i op{testvenite sili, i koga tie sili ke padnat pod vlijanieto na ~ovekot, }e is~ezne potrebata za religija.

- Religijata pretstavuva op{testven fakt - Emil Dirkem Emil Dirkem pretstavuva eden od najzna~ajnite sociolozi na religijata vo negovoto vreme, koj vo istra`uvawata na toj plan }e otvori novi vidici. Spored Dirkem religijata e op{testven fakt, op{testvoto ja proizveduva religijata i religijata go proizveduva op{testvoto. Religijata ne samo {to ima uloga da im ovozmo`i kompenzacija na lu|eto za nivnite te{kotii, tuku i slu`i da gi pottikne na akcija. Hristijanstvoto pretstavuva najidealisti~kata religija bidej}i e sostavena od {iroki i op{irni verski uveruvawa. Religijata ne bi mo`ela da se definira so pomo~ na Bog, bidej}i postojat religii bez Bog. Vo po~etokot na religijata vo nejzinite ramki taa opfa}ala se,no denes nejziniot obem i zna~ewe se pove}e se stesnuvaat. Dirkem doa|a do zaklu~ok deka ne samo {to podra~jeto na religijata ne raste vo isto vreme kako i podra~jeto na vremenskiot `ivot, tuku toa se pove}e se stesnuva. Vo negovoto delo Osnovni oblici na religiskiot `ivot Dirkem konstatira deka vo su{tina nema religii koi bi bile la`ni, site na svoj na~in se vistiniti, site tie makar i na razli~ni na~ini odgovaraat na odredeni uslovi na ~ovekovoto odnesuvawe. Religijata vsu{nost gi pretstavuva razli~nite odnosi {to op{testvoto gi odr`uva so svoite ~lenovi od koi e sostaveno, i deka ne se temeli vrz osnova na iluziite i gre{kite. Vo su{tina spored Dirkem op{testvoto e toa na koe lu|eto mu se pokoruvaat.

- Maks Veber Za razlika od drugite negovi sovremenici Veber smeta deka su{tinata na religijata ne treba da se bara po nau~en pat. Spored negovoto sva}awe religijata e toa {to odgovara na osnovnite potrebi, a da se razbere celta na `ivotot pretstavuva edna od najva`nite potrebi. Te{kotiite i nesre}ite ~ovekot polesno gi nadminuva ako bi mo`el da gi razbere vo nekoj sistem koj bi im dal vrednost i zna~ewe. Pa od tuka religijata e taa koja obezbeduva sredstvo za koe vredi da se `ivee. Od sociolo{ki aspekt Veber istaknuva dve zna~ajni strani na religijata: 1)karakteristikite,doktrinite i socijalnite belezi na religioznite sekti i 2)vrskite pome|u religioznite doktrini i socijalnite klasi.3 Za nego religijata pretstavuva eden vid na racionalizacija na te{kotiite i stradawata, taa im pomaga na lu|eto da izlezat na kraj so niv, bidej}i polesno gi podnesuvaat koga }e se soo~at so faktot deka na nekoj na~in gi zaslu`ile kako posledica na prekr{uvaweto na nekoja od verskite normi. Od tuka proizleguva i faktot deka kriznite op{testveni situacii se naj~est faktor za zgolemuvaweto na religioznosta kaj naselenieto. So cel da gi ubla`at stradawata i te{kotiite vo koi se na{le (ne po svoja volja) i ne mo`ej}i da si gi objasnat, od religijata pravat instrument koi slu`i da im gi ubal`i i polesno da gi primat kako takvi. Dodeka pomalku vistina pretstavuva deka se svrtuvaat kon religioznosta za da ja proslavat svojata sre}a ili uspeh.
3

Sociologija na pravo-prof.d-r Tomislav ^okrevski mart,1996 - Skopje (232str) 7

- Koja e potrebata od fenomenot nare~en Religija Zemeno od gledi{tata na Marks, Dirkem i Veber }e se obideme da dademe odgovor na pra{aweto: Zo{to lu|eto veruvaat? I koja e ~ovekovata potreba od fenomenot nare~en religija? Od aspektot na individualno veruvawe vo religijata zavisnosta se sostoi od dva klu~ni faktori: Od stepenot na obrazuvanieto i od individualnoto zanimawe. Nesomnen e faktot deka lu|eto koi raspolagaat so nzok stepen na obrazovanie po glavni crti se vernici, nemo`ej}i da si gi objasnat pri~inite za nesre}ite i stradawata, pa kako {to veli Dirkem religijata e tokmu taa koja im pomaga da gi opredelat vo odreden sistem koj im dava vrednost i zna~ewe. Za razlika od niv onie koi se steknale so povisok stepen na obrazovanie, na religijata gledaat od eden sosema drug plan, no toa dali se vernici glavna uloga igra i nivnoto individualno zanimawe. Do nekade dr`i pretpostavkata naptravena vo tekot na nekoi istra`uvawa na osnova na vlijanieto na zanimaweto za stavot kon religijata, deka lu|eto koi se involvirani vo naukata i tehnikata na religijata gledaat tokmu od toj plan i barrat nau~no objasnuvawe, i pomalku ili pove}eto od niv se ateisti ili pretstavnici na Marksisti~koto gledi{te. Edna od nejzinite pozitivni karakteristiki poradi koja e potrebna e toa {to gi zacvrstuva moralnite normi i standardi na odnesuvaweto. Primer: Nemoj da
8

krade{, Ne ubivaj, se dve od desette bo`ji zapovedi koi go zajaknuvaat op{testveniot sistem i vlijaat vo vormirawto na po~it kon osnovnite zakoni kaj ne samo kaj li~nostite koj se vo raniot razitok, i kaj koi e vo proces formiraweto na moralnite vrednisti i normi, tuku i kaj onie koi ve}e imaat nekakvo oformrno mislewe. Od druga strana vrebata (religijata) pretstavuva onaa nedefinirana iskonska sila koja go dr`i ~ovekot vo `ivot, koja mu dava nade`. So zborovite na Veber religijata obezbeduva sredstvo za koe vredi da se `ivee.

Koristena literatura:

Sociologija na pravo - Tomislav ^okrevski Sociologija - Ilija Aceski

Susret Religija Istoka i zapada Prevod: Irena Ipsa

Gra|ansko obrazovanie-za sredni i stru~ni u~ili{ta-od grupa avtori

10