Kemijsko ravnotezje

Kemijske reakcije so naceloma obojesmerne. Oznacujemo jih z dvojno puscico. Smer v katero poteka,
je odvisna od reakcijskih pogojev ( nekatere samo v eno smer, ker so pogoji prevec ekstremni ->
kvantitativna/popolna pretvorba reaktantov v produkte). Ne pride do popolne pretvorbe reaktantov v
produkte. Reakcija v levo in desno pteka prakticno istocasno, vpliv obeh na kemijsko sestavo pa je
reakcijske snovi je nasproten. Hitrost reakcije uvedemo, da pojasnimo pojem reakcijske hitrosti.
Reakcijska hitrost = sprememba koncentracije / cas, ki je za to potreben
Hitrost je odvisna tudi os stevila delcav, ki lahko reagirajo. V zacetku samo reaktanti, nato z veliko
hitrostjo le reakcija v desno, nato ravnotezje. Kasneje reakcija v levo vse hitrejsa, da se vzpostavi
ravnotezje. Ce je reakcijska zmes v dinamicnem ravnotezju, pravimo, da je sistem v ravnotezju. O
dinamicnem ravotezju govorimo zato, ker reakciji v levo in desno se naprej potekata.
Razmerje koncentracij, pri katerem dosezejo snovi, ki v reakciji sodelujejo ravnotezno stanje, na
splosno oznacimo kot polozaj ravnotezja. Vsaka reakcija ima drugacen ravnotezni polozaj, ki je
odvisen od reakcijskih pogojev ( T, tlak, kondenzacija)

Le Chatelierjev princip

Polozaj kemijskega ravnotezja je odvisen od:
- temperature
- tlaka
- koncentracije.

Ce na istem ravontezju deluje zunanja sila, se ravnotezni sistem obnasa tako, da se izogne vplivu
zunanje sile. ( ravnotezni sistem se prilagaja zunanjim vplivom)

Vpliv temperature na polozaj kemijskega ravnotezja

Pri vsaki reakciji poteka reakcija veni smer endotermno, v drugo pa eksotermno.
Za vpliv temperature na polozaj kemijskega ravnotezja veljata dve pravili:
-povisanje temperature favorizira endotermno reakcijo ( poraba toplotne energije -> kineticna energija
molekul se spremeni v kemicno . Ravnotezni sistem se izogne vplivu povisane temperature, dokler se
ponovno ne vzpostavi ravnotezje)
- znizanje temperature favorizira eksotermno reakcijo (sproscanje toplotne energije -> kemicna
energija se pretvori v kineticno energijo molekul. zogne vplivu znizanja temperature, dokler se
ponovno ne vzpostavi ravnotezje)

Vpli v tlaka na polozaj kemijskega ravnotezja

Sprememba prostornine, ker se mnozina produktov razlikuje od mnozine reaktantov, tlak vpliva na
polozaj kemijskega ravnotezja.
Zvecanje tlaka favorizira reakcijo, pri kateri se prostornina zmesi zmanjsuje, zmanjsevanje tlaka pa
favorizira reakcijo, kjer se prostornina zmesi povecuje.

Vpliv koncentracije na polozaj kemijskega ravnotezja

Ce povecamo koncentracijo reaktanta, se polozaj ravnotezja spremeni, tako da je favorizirana reakcija
nastajanja produktov. Posledica tega je, da se porabljajo tudi drugi reaktanti.
Ce povecamo koncentracijo produkta, se polozaj kemijskega ravnotezja spremeni, tako da je
favorizirana reakcija nastajanja reaktantov.

Vplivi na reakcijske reakcije hitrosti v ravnoteznih reakcijah

Cas, pri katerem nastopi ravnotezje je zelo razlicen. Pri ionskih reakcijah nastopi skoraj takj, pri
reakcijah v plinski fazi in organskih spojinah pa pretece kar nekaj casa, da se vzpostavi kemijsko
ravnotezje.
Cas, ki ga reakcija potrebuje za ravnotezje lahko skrajsamo z visanjem temperature ali dodajanjem
katalizatorja.
Kemijske reakcije potekajo pri visjih temperaturah hitreje kot pri nizjih (povisanje temperature za 10 K
podvoji reakcijsko hitrost). Temperatura je merilo za kineticno eneergijo najmanjsih delcev snovi.
Hitreje kot se gibljejo, bolj e zaletavajo v druge delce, s katerimi lahko reagirajo.

Temperatura vpliva tudi na polozaj ravnotezja, v smislu favoriziranja endotermne reakcije.

Vpliv katalizatorjev na hitrost, s katero sistem doseze ravnotezje

Katalizatorji so snovi, ki vplivajo na hitrost kemijske reakcije tako, da sistem hitreje doseze ravnotezje.
Pri reakciji se ne porabijo. Proces v katerem sodelujejo imenujemo kataliza. Ne vplivajo na polozaj
ravnotezja. Z njim lahko dosezemo to, da reakcija potece pri sorazmerno nizki temperaturi. Uporabimo
ga tudi v primeru, ko so reagent i in produkti temperaturno obcutljivi. Lahko so zelo razlicne snovi:
kovine, kovinski oksidi, nekovinski oksidi, baze, kisline, pa tudi organske spojine.
Glede na agregatna stanja reaktantov in katalizatorja razlikujemo
-Homogeno katalizo: katalizator tvori z reaktanti homogeno zmes (plinska zmer, raztopina)
-Heterogeno katalizo:reakcijska zmes in katalizator sta v razlicnih fazah. Kataliza poteka na fazni
meji.
Nacin delovanja je razlicen. Lahko s snovmi tvorijo vmesne produkte in izstopijo nespremenjeni,...
Poleg katalizatorjev, poznamo tudi antikatalizatorje, ki zavirjao kemijske reakcije.

Zakon o vplivu koncentracij.

Kemijsko delovanje snovi je odvisno od aktivne mase snovi.
Zakon o vplivu koncentracij:
Kemijska reakcija je v ravnotezju, kadar je kolicnih med:
-zmnoskom koncentracij reakcijskih produktov in
-zmnozkov koncentracij reaktantov
Dosegel vrednost, ki je znacilna za reakcijo in je pri dani temperaturi in tlaku konstantna.
RAVNOTEZNA KONSTANTA!!(enacba!)

Koncentracije lahko izrazimo kot
-molarne koncentracije,
-mnozinske deleze ali
-parcialne tlake.
Mnozinski delez neke snovi v reakcijski zmesi je kolicnik med mnozino te snovi in mnozino zmesi.
Koeficienti v kemijskih enacbah so v zakonu o vplivu koncentracij eksponenti koncentracij.

Ravnotezna konstanta ima za vsako kemijsko reakci drugacne vrednosti. Pri doloceni reakciji se
vrednost ravnotezne konstante spreminja s temperaturo. Vrednost konctante lahko izracunamo na
podlagi kemijsko pridobljenih rezultatov. Velja: kolikor vecja je vrednost K, toliko bolj v ravnotezni
mesanici prevladujejo produkti reakcije. Kolikor manjsa je K, toliko bolj prevladujejo v ravnotezni
mesanici reaktanti.

zpeljava zakona o vplivu koncentracij iz zakonitosti kemijske kinetike (poglej v knjigi, stran 282)

Odvisnost kemijskega ravnotezja od temperature

Ravnotezna konstanta se pri povecanju temperature za eksotermno reakcijo zmanjsa, za endotermno
pa poveca.
Vpliv spremembe koncentracij:

Ce se spremeni koncentracija ene od snovi, ki sodelujejo v reakciji, se ravnotezno stanje spremeni
tako,da ima kolicnik med zmnozkom koncentracij reakcijskih produktov in zmnozkom koncentracij
reaktantov spet vrednost ravnotezne konstante.
Ce se spremeni delez katere od snovi, ki sodelujejo v ravnotezni reakciji, to vpliva na ravnotezno
stanje, hitrosti med reakcijami v desno in levo nista vec enaki. Reakcija zopet poteka toliko casa, da
se zopet neizenacita.
Delez reakcijskih produktov v reakcijski mesanici v ravnotezju je najvecji takrat, ko zmesamo reaktante
v stehiometricnem razmerju ( s prebitno kolicino enega od reaktantov povecamo celotno prostornino
mesanice )

Vpliv spremembe tlaka

Tlak plinske zmesi je vsota delnih tlakov posameznih komponent.
Pri ravnoteznih reakcijah, ki so povezane s spremembo mnozine snovi in s tem v zvezi s spremembo
prostornine, vplivasprememba tlaka na polozaj ravnotezja.

Uporaba zakona o vplivu koncentracij pri ionskih reakcijah

Ravnotezje pri disociacijskih reakcijah

Disociacijska konstanta je znaclna za vsak elektrolit. Kot vsaka ravnotezna konstanta je odvisna od
temperature. Vsaka disociacija je endotermni proces. Lega ravnotezja se ob povecanju temperature
premakne v smeri ionov, torej v smislu porabe toplote. Pri visji temperaturi je delez disociiranih delcev
visji. Z zakonom. Vplivu koncentracije lahko pokazemo, kako vplivajo spremembe koncentracij na
polozaj disociacijskega ravnotezja:
-ce povecamo koncentracijo nedisociiranih molekul, postane kolicnik premajhen, takoj se vspostavi
novo ravnotezno stanje in disociira toliko molekul, da je vrednost kolicnika spet enaka disociacijski
konstanti
-ce povecamo koncentracijo enega ali drugega iona, postane kolicnik prevelik. Takoj se vspostavi
ravnotezno stanje, tvori se toliko nedisociiranih molekul, da je vrednost kolicnika zopet enaka
disociacijski konstanti.

Ce dodamo raztopini sibke kisline sol te kisline, se obseg disociacije kisline zmanjsa. Velja tudi za
sibke baze.
Dodatek snovi, ki vsebujejo enake ione kot sibki elektroliti, zmanjsa obseg disociacije sibkega
elektrolita. Disociacijska konstanta je merilo jakosti elektrolita. Pri sibkih elektrollitih je stevilcna
vrednost disociacijske konstante manjsa od deset naminus 4, pri mocnih elektrolitih pa vecja.

Stopnja disociacije = stevilo disociiranihmolekul / stevilo vseh molekul

Z razredcevanjem se veca stopnja disociacije