PODOBA GR KE DRU BE PRI HEZIODU; PODOBA PESNIKOVE SODOBNOSTI; PRIMERJAVA Z IDEALIZIRANO HOMERSKO DRU BO PODOBA HEZIODOVE SODOBNOSTI POLIS

Od osmega do sedmega stoletja p.n. t., so se po vsej Gr iji formirale POLIS. Polis je bila dru bena, geografska in politi na enota. Obsegal je glavno mesto polis in sosednja zemlji a (mesto in de ela). Dobile so trojno samostojnost: avtarkijo (gospodarska), avtonomijo (samoodlo ba) ter elevterijo (zunanjepoliti na neodvisnost). Glavna mesta so obstajala vseskozi temno dobo in ve ina so bili glavni centri svojih regij med mikensko dobo. Vsako mesto je sprejelo politi ni center, po katerem so se tudi poimenovali. Torej, tisti ki so iveli na obmo ju Atike, katere glavno mesto so bile Atene, so se poimenovali Atenci, etudi so iveli 25 km od Aten. Glavna mesta so obstajala vseskozi temno dobo in ve ina so bili glavni centri svojih regij med mikensko dobo. Pomembna je bila tudi vojska. Manj i polisi, kot na primer Tebe, so morali poiskati zaveznike v sosednjih polisih. Poenotenje (SINOJKIJA) malih polis, ki so imele le nekaj majhnih vasi, je bilo enostavno. Poenotenje ve jih polis, ki so vsebovala ve pomembnih mest, pa je bil bolj zapleten proces. e vedno pa je veliko gr kega ozemlja imelo druga no obliko politi ne ureditve. Gr ko ime za te regije je bilo etnos (pleme, narod, ljudje). Etnos je bila regija brez mestnega centra, vlade ali politi ne skupnosti. Ljudi so dru ili le bogovi. Imeli so institucije, kjer so sprejemali skupne odlo itve, vendar pa niso imeli glavnega mesta. istej a oblika etnosa je bila severno od Peloponeza. Te regije so imele velike mestne centre. Niso bili zdru eni v polis, vsaka vas je bila avtonomna in samostojna. Koraki, ki so vodili v ustanovitev mestnih dr avic so bili delo aristokracije, ki se je dvignila v osmem stoletju. Do politi ne zdru itve ne bi pri lo, e aristokrati ne bi eleli. Za eli so preurejati vlado. Mo bazilevsov (veliki lokalni mo je) so zmanj ali in pove ali mo aristokratskim stare inam. To so naredili zato, da polis ne bi postale monarhije. Zaradi nara ajo ih nemirov med polisi, ki so se za eli bojevati za ozemlje, je vsaka polis morala imeti trdno kontrolo iz centra same polis. Glavno besedo v polis so imeli veliki lastniki zemlji , ki so eleli ohraniti svojo politi no in ekonomsko mo . Pomembne dru ine so obdr ale svoj neodvisen status s tem, da so oblast razdelile na manj e dele: administrativna, voja ka, verska ter sodna (OLIGARHIJA). Vladajo i oligarhi so si rekli ARISTOI (najbolj i lovek), od tod beseda aristokracija. PODOBA GRE KE DRU BE PRI HEZIODU DELA IN DNEVI DIDAKTI NA EPIKA OPOMIN MOGO NIKOM Heziod opozarja bogove, predvsem Zevsa, ki lahko poni a o abna in povi a poni ne, naj pravi no razsojajo. Ljudje so v primerjavi z bogovi nevedni, bogovi vidijo vse, e le elijo, zato naj ne kaznujejo nedol nih zaradi napak, ki so jih storili vladarji. Heziod si zelo prizadeva da prese e la , Dela in dnevi so polni moralnih naukov. Na individualni ravni naj bi bila re itev v tem, da si vsak posameznik prizadeva za pravi nost.

POZIV K PRIDNEMU DELU Heziod spodbuja k pridnemu delu, saj meni, da bodo le tako bogovi zadovoljni (z delom postanejo mnogo bolj v e nesmrtnim bogovom), le tako si bo nagrebel bogastvo. Kajti lenoba je sramota, z delom pa se dokoplje do kreposti ter slave ( e bo le delal marljivo, lenuh ti bo kmalu zavidal tvoje bogastvo; z bogastvom krepost in slava se dru i). Delo, kot najvi jo moralno vrednoto, je Heziod postavil na mesto, ki ga je v homerski dru bi zavzemala hrabrost O ENAH IN ENITVI Najbolj a leta za enitev so trideseta. enska naj ostane dekle e tiri leta po tistem, ko spolno dozori, torej se naj poro i pri dvajsetih. Mo ki si mora najti dobro eno, tak no na katero bo ponosen, predvsem pa zvesto (da ne bo sosedu v posmeh se o enil). Saj, e si izbere slabo eno, si bo nakopal prehitro smrt (naj mo e tak krepak korenjak je, ta ga brez ognja po ge, prezgodnjo mu starost nakoplje). PRIMERJAVA S HOMERJEM Grki so si Hezioda in Homerja predstavljali kot sodobnika, tekmeca, o emer pri a tudi anonimni spis o tekmovanju med njima. eprav je spis izmi ljen, pa ima vendarle dragoceno kulturnozgodovinsko vrednost, saj prikazuje dva razli na pogleda na poezijo: na eni stani Homerjev estetski pogled, ter na drugi strani Heziodovi didakti ni nazori. Homer torej velja za za etnika herojske epike, Heziod pa za za etnika didakti nega pesni tva (bila sta prva, ki sta to napisala). Homer naj bi ivel v drugi polovici 8. stoletja, Heziod pa okrog leta 700 p.n. t. Heziod uporablja namre veliko citatov iz Homerja, homerskih besednih zvez. Heziod naj bi bil eno generacijo mlaj i kot Homer. V 8. In 7. Stoletju so se socialne razlike na gr kem pode elju zaostrile. Aristokrati so si pola ali vedno ve zemlje, obenem pa edalje ve ji politi ni vpliv in vso sodno oblast. Na drugi strani pa je nara ala mno ica malih kmetov, ki so premogli samo ivljenjski minimum. Delitev malih obdelovalnih povr in med dedi e je samo e slab ala polo aj kme kega ivljenja. Da bi prepre ili kme ko obubo anje, Heziod predlaga kategori no omejitev rojstev, kar je bilo takrat revolucionarno. Za razliko pa Homer meni, da je tevilno potomstvo znamenje bo jega blagoslova in je edinec nekaj kar kali lovekovo sre o. Na primer v Odiseji Telemah to i, da je njegov rod e od pradeda postavljen le na eno cepiko. Sin edinec pomeni za takratno patriarhalno dru bo veliko tveganje. V strukturi homerske dru be se skriva razdvojenost med starim in novim, med klasi no aristokracijo in mestno skupnostjo, zrcalijo se aktualne dru bene napetosti. Heziod pa predstavlja aktualno tematiko, aktualne probleme, predvsem probleme ni jih slojev, ki so vse bolj revni. Podaja nasvete in predloge kako izbolj ati ivljenje, kako si lahko sami pomagajo do bolj ega ivljenja, kaj lahko naredijo, da jim bodo bogovi naklonjeni. VIRI SLIK: http://nickny79.hubpages.com/hub/Greek-History--Lesson-2--The-Formation-of-the-Polis

http://www.nvcc.edu/home/dporter/his101/handouts/04Polis.htm http://www.livius.org/gi-gr/greeks/authors.html (kip iz britanskega muzeja v Londonu) http://thehellenicclub.blogspot.com/ (1991. Hesiod: the Works and days, University of Michigan Press) http://www.livius.org/ho-hz/homer/homer.html (britanski muzej, London)