Potnina platana f

gotovini.

Leto LXIV~ t. 256

Ljubljana, torek 10. novembra 1931

Cena Din 1.-

I z h a j a v s a k d a n popoldne, izvzemal nedelje i n p r a z n i k e . I n s e r a U d o 30 p e t i t a D i n 2., do 100 v r s t D i n 2.50. od 100 do 300 v r s t a D i n 3., veji l n s e r a t l petit v r s t a D i n 4. P o p u s t po dogovoru. Inseratni davek posebej. > S l o v e n s k i Narod v e l j a meseno v J u g o s l a v i j i D i n 1 2 . , z a inozemstvo D i n 2 5 . R o k o p i s i se ne vraajo.

UREDNITVO l UPRA VNISTVO

U U B U A N A , K a a f l j e v a ulica t U 5
Telefon st. 3122, 3139, 3124, 3125 in 3126.

P O D R U N I C E : M A R I B O R , G r a j s k i t r g St. 8 C E L J E , K o c e n o v a u l i c a 2. T e L 190. N O V O M E S T O , L j u b l j a n s k a c , teL St. 26. J E S E N I C E , O b kolodvoru 1 0 L wm Raun p r i postnem ekovnem zavodu v L j u b l j a n i st. 10.351.

Odmev v inozemstvu: D i n a r 9 . 1 0
Sloen nastop vsega jugoslovenskega naroda pri nedeljskih volitvah je utrdil zaupanje do Jugoslavije v vsem inozemstvu Dinar je v Curinu poskoil od 9.05 na 9.10 Najbolji dokaz kodljivosti abstinencae politike
Beograd, 1 0 . novembra. M . Skoro vsi veji inozemski listi poroajo kljub temu. da veejo njihovo pozornost drugi veliki mednarodni dogodki, dalja po roila skupinskim volitvam v Jugoslaviji. V s i vodilni listi pod rta vajo popolno zmago ideje narodnega in dravnega edinstva ter naglasa jo, da je narod v polni meri izrazil zaupanje vladi g. Petra ivkovia. V l a d a se bo v svojem nadaljnjem delu lahko naslonila na novo Narodno skupino in nobenega dvoma ni, da je napoila z 8. novembrom v Jugoslaviji nova doba e uspenejega dela za kon solidacijo prilik v dravi. Jugoslovenski narod je pokazal svojo politino zrelost in ovrgel s tem vse raune onih, ki so e vedno gradili svoje narte na neslogi Srbov, Hrvatov i n Slovencev. K a k o globok odmev je izzval izid volitev v mednarodnem svetu, se najbolje vidi po tem, da je teaj dinarja v Curinu poskoil od 9.05 na 9.10 i n kae e nadaljnjo vrsto tendenco. L a h k o se ree, da se e se* * daj vidi velik uspeh nedeljskih volitev na zunanjepolitinem polju in da so imeli prav oni, Id so pred volitvami opozarjali na veliko vanost slonega nastopa. Sedaj se tudi vidi, kako porazno b i vplivalo na inozemstvo, ako bi pri ne deljskih volitvah zmagali oni, ki so priporoali volilno abstinenco.. V s i oni za slepljene! pa, ki so nasedli tem agitatorjem pa lahko e po tem vidijo, da so na krivi poti.

Razpust vrhovaega zakonodajnega

sveta

Beograd, 10. novembra. M . N j . V e l . k r a l j je na predlog m i n i s t r a pravde pod pisal i n proglasil zakon, s k a t e r i m se u k i nja v r h o v n i zakonodajni svet, k i je b i l u s t a novljen z zakonom z dne 31. j a n u a r j a 1929. V r h o v n i zakonodajni svet preneha po t e m z a k o n u poslovati s 30 novembrom. V s i n a rti zakonov i n p r a v i l n i k o v , k i j i h zakono dajni svet do svojega r a z p u s t a ne bo re il, bodo vrnjeni m i n i s t r s k e m u predsednitvu. Ves a r h i v vrhovnega zakonodajnega sveta bo izroen m i n i s t r s t v u pravde.

Francoski

komentarji

Zahvala predsednika vlade

Beograd, 1 0 . n o v e m b r a . A A . P r e d s e d nik m i n i s t r s k e g a s v e t a i n n o t r a n j i m i nister g. P e t e r i v k o v i j e d a l veraj n o vinarjem to-le i z j a v o : P o d a t k i o volitvah v narodno skup ino se p r a v k a r u r e j a j o n a p o d l a g i p r e jetih poroiL G l a s o v a l o j e 2,325.245 v o lilcev, i n s i c e r v Beogradu 38.324 dravski banovini 150.796 savski banovini 391.512 vrbaski banovini 171.292 \ primorski banovini 82.417 'drinski banovini 288.858 zetski banovini 174.614 dunavski banovini 459.373 moravski banovini 290.617 vardarski banovini 277.442 Zaradi p r i m e r j a v e p o u d a r j a m , d a pre sega tevilo v o l i l c e v , k i s o veraj g l a sovali z a dravno l i s t o , n a k a t e r i s e m bil n o s i t e l j , skupno tevilo vsem stran kam pri volitvah leta 1927. o d d a n i h g l a sov. P r e s t o l n i c a i n vsi nai k u l t u r n i c e n tri s o dale p r e k o s i l i v o l i l n o udelebo pri prejnjih v o l i t v a h . V B e o g r a d u ( m e s t u ) ie veraj g l a s o valo 31.500 v o l i l c e v , l e t a 1 9 2 7 . p a j e b i l o 27.000 v o l i l c e v v s e h s t r a n k . V Z a g r e b u j e b i l o veraj o d d a n i h 23.204 g l a s o v , leta 1 9 2 7 . p a so v s e stranke s k u p a j d o b i l e 19.530 g l a s o v . V L j u b l j a n i j e t o p o t g l a s o v a l o 13.464 v o l i l c e v , p r i prejnjih v o l i t v a h p a j e b i lo o d d a n i h z a v s e s t r a n s k e s k u p a j 10.100 glasov. V S a r a j e v u i e veraj g l a s o v a l o 15.980 v o l i l c e v , l e t a 1 9 2 7 . p a 12.765. V Niu j e b i l o veraj o d d a n i h 21.193 g l a s o v , l e t a 1927. p a s o v s e s t r a n k e p r e j e l e 15.511. g l a s o v . V Novem S a d u j e sedaj glasovalo 10.446 v o l i l c e v , p r i prejnjih v o l i t v a h p a k o m a j 5.165. Podobno ie bilo n a C e t i n i u , v O s i j e k u i n v d r u g i h m e s t i h . T i i z i d i so t a k i , d a kaejo p r a v e c , v k a t e r e m se b o m o r a l o v bodoe r a z v i j a t i n a s e n a c i o n a l n o i n dravno ivljenje. Z verajnjim z g o d o v i n s k i m g l a s o v a n j e m je na n a r o d d o k a z a l , d a se i e k r a l j e v i n a J u g o s l a v i j a u k o r e n i n i l a v n j e g o v i dui i n d a ne d o v o l j u j e ve. da bi k d o r k o l i o tem po dvomil. N a r o d n a skupina, k i j o b o s p r e m l j a l o z a u p a n ie n a r o d a , mora iz p o l n i t i s v o j o dolnost i n bo m o r a l a n a postavljenih osnovah kraljevine Jugo slavije v skladu s kraljevsko vlado i z g r a d i t i n a p r e d n o bodonost naega n a roda. K o t n o s i t e l j dravne l i s t e se i z v s e g a s r c a z a h v a l j u j e m dravljanom z a i z k a zano zauoanje meni i n k a n d i d a t o m n a moji listi. N a n a r o d n i skupini p a je, d a se b o oddolila z d e l o m v s m i s l u naega v o lilnega proglasa.

Pariz, 10. novembra. A A . Fi&aro priobuje komentar o volitvah v Jugosla viji m pravi, da je Francija s 6talia z u nanje politike lahko zadovoljna z i z i d o m volitev, ker potnjuje dosedanje metode kralja A k l c s a n d r a . P o teh volitvah bo n a stalr v zavezniki Jugoslaviji doba m i r u i n reda, sporazuma i n napredka. Z v e z e m e d Framcijo in Jugoslavijo, p r a v i Hst, n i treba potrditi s posebnim poogdibami, k e r sloni na p r i r o d n i h dejstvih i n na istovetnosti i v l j e n j i h interesov. K o r i s t i te zveze n i s o samo v vrlinah veMkega jugoslovenskega naroda, temve tudi v njegovi moi.
s

so b i l i i z v o l j e n i : srez Kievo Stanoje Trpkovi, posest n i k ; srez O h r i d : dr. Ilja umenkovi, k r a l j e v s k i s t a l n i delegat p r i D N v enevi; srez S t r u g a : Peter G. Markovl, odvetnik iz O h r i d a ; srez S t r u m n i c a : dT. T o m o Febranevi, sdravnik i n predsednik obine v S t r u m n i c i ; srez B u g l a g o v a : Jovan Dovoenjski, vpokojenec iz K u m a nova; srez D u r n a v a : D i m i t r i j e R. VaireviJ, trgovec iz Gjevgjelije; srez praevski: dr. Drago ljub JevTemovi, zdravnik iz Beograda; srez Sarplanina - B i g o r s k i : L j u b a Hadipeter - Negli, trgovec iz P r i z r e n a ; srez masurik:; M i l j u t i n Krsti, trgovec iz Surgulice; srez Donji P o l o v : M a r k o Petrovi, uitelj v pok. iz Tetova; srez radoviki m n e g o t i n s k i : Metodije Cipuevi. trgovec iz Radovita; srez koanskil: M i t a Dimitrijevi, svetnik m i n i s t r s t v a v pok. In bivi na rodni poslanec iz Beograda; srez Bosiljg r a d : B o r i s Hristi. tajnik kasacijskega sodi!a v Beogradu v o s t a v k i : srez p r i l e p s k i : Vasilje Trbi, bivi nar. poslanec iz P r i l e p a ; srez z a g l a v s k i : M i l a n Stepanovi, duhovnik iz Donje K a m e n i c e ; srez belovski in c a r i b r o d s l a : Jovan Badanovi. uitelj v pok. iz Crvenega sela; srez skopeljskl in kaaniki: V e l j k o Veljkovi, in. iz Beograda; srez Kruevac: Duan Anto nije vi; srez Aleksi: Arangjel Savi, ui telj v pok. v A l e k s i n c u ; srez s o k o b a n j s k i : V l a d i s l a v Muli, poljedelec iz Belandije; srez m o r a v s k i : ivojin tefanovi, polje delec in predsedmlk obine Taice; srez beliki: ivojin Jefti, poljedelec iz Ve ine; srez h o m o l j s k i : Mirko Uroevi, uradnik v ostavki iz Beograda. Srez k a v a d a r s k i : Ignac tefanovi, dr avni svetnik v p., srez K r i v a P a l a n k a : Stamenko Stoi, obinski blagajnik i z Stajevca, srez G o r n j o - p o l o S k i : A rs a Fodrip, reiser i z Beograda, srez p r e s p a n s k i : Kota Strezovie, trgovec, srez b i t o l j s k i i n morihovski: N i k o l a Markovi, odrvetnik iz B i t o l j a , srez Lesk ovac: T o d o r Toni, advokat i z L e s k o v c a , srez poljaniki: M i lan Velickovi, knjigarnar iz Vladiniinega K a n a , srez Viegrad: M i l a n Boi, verooiitelj v p., srez Uice: A n d r i j a Sta ni, minister brez listnice, srez podgor ski: Davidovi Vitomdr, poljedelec iz O s l a d i c a , srez a z b u k o v s k i : M i l o r a d Simi,

V vardarski banovini

poljedelec, srez j a d a r s k i ; M i l j u t i n Jefti, uitelj v p. tz Vozenice, srez grafeiki: M i hajlo Djuri. predsednik obine v M o i sinju, srez Z e n i c a : Franjo Marki, privat n i uradnik iz Zenice.

V moravski banovini
so b i l i zvoljeni: srez R e z e n j s k i : M i h a j l o Krki; srez S v r l j i g a : D j o k a Jovanovi i z Nia; srez Golubiki: dr. Vojislav M a r i n k o vi, m i n i s t e r zunanjih zadev; srez N i : N i k o l a Uzunovi, m i n i s t e r brez porfelja; srez Despotovac i n R o v e n i c a : A r a n g j e l N i k o d i jevi, k m e t i z uprije; srez luiki i n c a r i b r o d s k i : G j u r o Ciri. prof. v p. i z P i r o t a ; srez l a p o v s k i : iir Alijovi, poljedelec i z B e l o v c a ; srez R a k o v i c a : dr. Bogi Vukievi, z d r a v n i k i z R a k o v i c e ; srez B e l a P a l a n k a : J o v a n Arangjelovi i z Crvene reke; srez N e g o t i n : dr. M i l e Stojkovi, z d r a v n i k iz N e g o t i n a .

V primorski banovini
so bili izvoljeni: srez l i v a n j s k i : Mustafa Murgi, obinski belenik iz L i v n a , srez Metkovi: piro Parano, posestnik iz Metkovia; srez B e n k o v a c : Sergije U r u kalo, prota in bivi narodni poslanec iz Splita, srez Konjic in P r o z o r : Salih B a Iji, lan vrhovnega zakonodajnega sveta, srez mostarski: Nikola P r e c c a , minister brez listnice, srez Obrenovac: Aleksander Simovi, industrijec iz Obrenovca. srez M a k a r s k a : Anten Matrovi, privatni urad nik iz M a k a r s k e , srez ibenik, dr. M a r k o Koul, odvetnik in banski svetnik iz i benika, srez Biograd na moru, Josip A n tunovi, srez Brko: dr. Franjo Gospodneti, odvetnik iz Supetra, srez Stolaki: Vlada Spahi, uradnik iz Sarajeva, srez Korulanski, Josip Kunjei, obinski pred sednik in banski svetnik iz B e l a k a , srez K n i n . dr. Nikola Suboti, bivi minister.

Grka

sMba

V vrbaski banovini
so bila izvoljeni: Srez d v o r s k i : B r a n k o Bari, duhovnik iz D v o r a , srez k r u p s k i : Bosko eljfkovic, trgovec iz K r u p e , srez Savski most: dr. Slavko Piteli, zdravnik iz Savskega mo sta, STCZ debarski i n galiki: dr. T o m a Smiljani, profesor trgovske akademije w Skoplja, srez Bosanska I>uibica: V l a d i m i r Siljegovi, ekonom iz M i r k o v e * .

Atene, 10. novembra. AA. Atinaika Nea priobuje uvodnik o volitvah v Jugo slaviji. Pisec na dolgo pojasnjuje, da po menijo te volitve novo stopnjo narodne politike, k i jo izvajajo zaradi konsolidacije narodnega edinstva. V to svrho je bilo tre ba odstraniti neslogo in omogoiti skupno ivljenje najintimnejega bratstva med S r bi, H r v a t i in Slovenci. Volitve so prinesle vladi triumfalno zmago. Ogromna veina jugoslovenskega naroda odobrava in pod pira narodno politiko, k i jo je vladar pred pisal vladi generala Zivkovia. L i s t nato ugotavlja neuspeh abstinence, ki jo ie pro glasila opozicija in pravi, da pomenijo te volitve logini zakljuek jugoslovenske po litike zadnjih dveh let, k i sta z interven cijo kralja ukinili prejnje bolno strankar sko stanje. Te volitve so najbolji odgovor narodnega edinstva vsaki demagogiji. T u di najbolj zagrizen nasprotnik vlade ne more trditi, da je bilo pri volitvah nasilje. Vrile so se v najveji svobodi. V l a d a bi lahko s ponosom objavila zlato knjigo imen vseh onih, k i so podprli popolno zedinjenje Jugoslavije. Nedeljski volilci so si pa eleli mono in zdrueno Jugoslavijo in zato je izid teh volitev popoln triumf politike narodnega edinstva.

Vojna na Daljnem vzhodu

N o v i spopadi med Japonci in Kitajci Japonski protest proti namera vani akciji Drutva narodov
anghaj, 10. novembra. A A . V T i e n t s i - j K o m u n i k e navaja, da je bilo n a obeh s t r a n u so i z b r u h n i l i v e l i k i n e m i r i . Bivi k i t a j neh 600 m r t v i h i n d a je j a p o n s k i napad s k i v o j a k i so se spopadli z j a p o n s k i m i s t r a podpiralo 3000 m o n g o l s k i h roparjev. Kon ami i n s k i t a j s k o policijo. V s e inozemske no izjavlja, da so K i t a j c i u m a k n i l i svoje ete 10 m i l j z a mostiem, koncesije so m o b i l i z i r a l e svoje vojake. K o L o n d o n , 10. n o v e m b r a Poseben poro so se n e m i r i nadaljevali, so J a p o n c i stre evalec Daily TelegTapha< j a v l j a svojemu l j a l i v k i t a j s k i del mesta. P r i t e m je bilo Listu, da je J a p o n s k a pozvala kitajskega u b i t i h mnogo K i t a j c e v . V T i e n t s i n je p r i generala M a h a m a, naj mesto C i c i k a r , glav spel maral angsueliang, d a n a p r a v i m i r no mesto mandurske province K e l u n g k i i n red. V T i e n t s i n u so skuali u m o r i t i biv ang, takoj izroi j a p o n s k i m oblastem. Ge ega k i t a j s k e g a cesarja i n p r o g l a s i t i p r i n neral M a h a m je to v n l t i m a t r v t i l o b l i k i c a S u n g a z a mandurskega k r a l j a pod j a stavljeno zahtevo o d k l o n i l . p o n s k i m p r o t e k t o r a t o m . M e d t e m je gene L o n d o n , 10. novembra. P o vesteh ts r a l Juaninkaj p r o g l a s i l v M u k d e n u neod T o k i j a je dobil j a p o n s k i delegat prt D r u visnost Mandurije. tvu narodov nalog, naj vloi onter pro P o poroilih, e v r o p s k i h asopisov so test p r o t i nameravani akcij! Drutva na i m e l i J a p o n c i i n K i t a j c i v b i t k i ob r e k i rodov, v k a t e r i v i d i J a p o n s k a podpiranje N o n i velike izgube. U b i t i h je bilo n a obeh K i t a j s k e p j o t i J a p o n s k i naperjene propa straneh ve tiso vojakov. gande, e bo Drutvo narodov vztrajate B e r l i n , 10. novembra. A A . K i t a j s k o po p r i svoji akci, bo J a p o n s k a izstopila te slanitvo je objavilo o b i t k i ob r e k i N o n i Drutva narodov. k o m u n i k e , v k a t e r e m zvraa k r i v d o z a r a di teh dogodkov n a japonskega p o v e l j n i k a .

Revolucionarni pokret na Korziki

Na K o r z i k i so italijanski faisti zapoeli propagando za odcepitev od Francije ter zdruitev z Italijo Energini ukrepi francoske vlade
P a r i z , 10. novembra. A A . K e r so se v sadu j e m asu n a K o r z i k i pomnoile raz bojnike tolpe, je f r a n c o s k a v l a d a sklenila, da nvede energino a k c i j o z a m i r i n r e d na t e m o t o k u . I z F r a n c i j e so odle v A j a c d o mnoge p o l i c i j s k e ete, k i bodo oprem ljene z o k l o p n i m ! a v t o m o b i l i in letali, o k r o g o t o k a p a bodo kroile t r i manje k r i arke, d a prepreijo b e g banditov preko morja. P a r i z , 10. novembra. F r a n c o s k a v l a d a se je odloila d a z energinimi u k r e p i z a t r e banditstvo n a o t o k u K o r z i k i . N a d ju n i m delom o t o k a je proglaeno obsedno stanje i n p r o t i banditom se je priela p r a v c a t a gonja. Veraj s t a b i l a d v a g l a v n a b a n d i t s k a voditelja B a r t o l i i n C a v a l i o l i u s t r e ljena. V A j a c c i o je veraj prispel franco s k i p a r n i k , s k a t e r e g a je bilo i z k r c a n i h 600 oronikov pod poveljstvom generala. Oroniki so p r i p e l j a l i s seboj tudi oklopne avtomobile i n t a n k e . L o n d o n , 10. novembra. Daily Herald objavlja k o t veliko senzacijo vest, d a a k c i j a na K o r z i k i n i t o l i k o naperjena p r o t i tamonjim b a n d i t o m k a k o r p r o t i I t a l i j a n o m . V z a d n j i h tednih je namre prilo n a K o r z i k o ve sto faistinih agitatorjev, k i naj b i m e d p r e b i v a l s t v o m n a K o r z i k i o r g a nizirali faistini p o k r e t i n n a h u j s k a l i pre bivalstvo, d a b i zahtevalo odcepitev o t o k a o d Francije m prikljuitev k Italiji. Z a t o je F r a n c i j a poslala n a otok 1100 oronikov, k i bodo skupno z l o k a l n i m i o b l a s t m i izvedli strogo racijo ter i z g n a l i vse, k i nimajo do voljenja z a bivanje n a K o r z i k i .

B e o g r a d , 10. novembra. M . N a predlog m i n i s t r a pravde je N j . V e l . kralj podpisal z a k o n , s k a t e r i m se uveljavlja za podroje kasai j s k e g a sodia v Skopi j u in velike g a sodia v Podgorici zakon o sodnem kazenskem postopku.

Izenaenje sodnega postopka

Iz dravne slube
Beograd, 10. n o v e m b r a M . Slubene no vine objavljajo ukaz, s k a t e r i m je vpokoje-n g. dr. N i k o Zupani, u p r a v n i k etno grafskega muzeja v L j u b l j a n i . Z a pri marnega z d r a v n i k a ortopedune delavnice v L j u b l j a n i je imenovan dr. F r a n Minaf. Sprejeta je ostavka, k i jo je podal n a dravno slubo sekundarni z d r a v n i k ljub ljanske bolnice dr. Vlada m i r P r e m r o u .

Atentat na bolgarskega ministra

Sofija, 10. novembra. A A . Bolgarska agencija poroa: L i s t i so poroali, d a so v bliini Pazardika napadli avtomobil m i n i s t r a Muravjeva in da s t a dve neznani osebi oddali ve strelov. M i n i s t e r prosvete Muravjev je v zvezi s tem atentatom po t r d i l , da se je avtomobil takoj u s t a v i l , da pa n s o mogli najti nobene osebe. M u r a v jev s m a t r a , da ne gre za premiljeni na pad. Okolnosti napada so take, da je mo goe sklepati le n a to, da so streljale ose be, k i niso mogle vedeti, d a je p-roarvetni m i n i s t e r v dotionem k r a j u . Napad so iz vrile osebe v pijanem stanju. O b l a s t v a so Izvrila prenskavo.

Volilne borbe v Nemiji

Berlin, 10. novembra. A A . Vodja nemke naetjoname stranke Hugenberg je na volflimem shodu v Darmstadtu, kjer bo do prihodnjo nedeljo volitve v hessenski deelni zbor, izjavil, da nemki nacijonaKsti ne potrebujejo sporazuma z dT. Briirtingom m da so izgubili vanj vse zaupa nje. Nadalje je poudarjal da je narodna opozicijska fronte trdna. Volki6cher Beobachter pravi, da Hugenbergov govor ni bil r>oereen in nadaljuje, da toa Hitler ve pravice govoriti kakor Hugenberg. Z a volitve v heesenlvi deelni zbor vlada iz* redno veliko zanimanje. Socialisti posta vijo pri teh volitvah prvi dve Hsti. V nedeljo so bile oboinsfce volitve v Bremmerhafnu. Socialisti so obdrali :voj poloaj kot najmoneja stranka. Komuni sti 60 pridobili na glasovih 70 odstotkov, nffodnd )ciaJi3ti pa 9 odstotkov. Prav tako s o s e vrile volitve v Sonnenbergii, kjer s o narasli na r od no-soci ali stini g4asovi za 70 odstotkov, komunistina pa za 47 od stotkov. tevilo socialistinih glasov )e padlo z a 11 odstotkov.

Varava, 10. novembra, A A . Predsednik r e p u b l i k e je odgodil seje parlamenta i n senata z a 30 dml. POPRAVEK P r i verajnji objavi v d r a v s k i banovini izvoljenih poslancev je pomotoma i z o s t a l srez M a r i b o r levi breg; k j e r j e bil z ogromno veino giasov izvoljen g. d r . Lju devit P i v k o , profesor v p. v Mariboru.

Odgodi te v poljskega parlamenta

Poroka naega poslanika v Sofiji

Sofija, 10. novembra. Na poslanik v S o fiji dr. Vukevi se je veraj poroil z gd. L o r o Andreejevo. P r i p o r o k i s t a k u m o v a l a f r a n c o s k i poslanik g- Campone i n t a j n i k n a ega poslanitva g. Smiljevi. <

S o r z n a poroila.
LJUBLJANSKA BORZA.

Komunistina propaganda v nemki vojski

B e r l i n , 10. novembra. A A . M i n i s t r s t v o dravne brambe j e objavilo pore lik), k i je i z z v a l o v asopisju v e l i k o zanimanje. M i n i s t r s t v o izjavlja, d a je komunistina pro paganda v dravni b r a m b i zelo narasla Zaplenili so ve sto letakov, k i so pozival: vojake i n mornarje k upora. A r e t i r a l i so 36 komunistov, k i pridejo pred najvije sod e ? L i p a k e m . Porodilo zakljuuje, da komunista kljub svoji propagandi niso doneli vejih uapehonr,

Ukinjenje boznih omejitev v Londonu

L o n d o n , 10. n o v e m b r a . A A . Svet london ske borze je s k l e n i l r a z v e l j a v i t i borzne ome jitve, k i so stopile v veljavo 26. septembra, k o je A n g l i j a u k i n i l a z l a t i s t a n d a r d . P o t e j odredbi se je m o r a l o vriti borzno poslova nje izkljuno p r o t i g o t o v i n i . N o v a odredba s t o p i v veljavo 16. n o v e m b r a .

Devize: A m s t e r d a m 2266.08 2272.32, Bruselj 784.84 787.20, CurLh 1098.45 1101.75, London 210.76 218.26, N e w y o r k 5599.26 5616-26, P a r i z 221.01 221.67, P r a g a 166.52 167.02, T r s t 287.70283.70. INOZEMSKE BORZE. C u r i h , 10. novembra. Beograd 9.10, P a r i z 20.12, London 19.55, N e w y o r k 511.75, Bruselj 71.45, M i l a n 26.47M. M a d r i d 45., A m s t e r d a m 206.30, Berite 1 2 L , Dunaj 71.50, Sofija 3.71, P r a * a 15.1, V a r S a v a 57.46, Budimpeta 0.ft2L B^kareta 3.05.

S L O V E N S K T N A R O D, dne 10. novembra 1931

5Mf.

^30

Za energino pobijanje draginje

Z a n i m i v lanek g. M i l o r a d a B e l i c a v b e o g r a j s k i Politild"
V sobotni beograjski Politiku je n a pisal g. M i l o r a d Belic zanimiv lanek o po bijanju draginje, v katerem pravi med drugim: Zaasne gospodarske krize so redni, normalni pojavi v kapitalistinem druabnem redu. One nastopajo vedno po dobi napredka, po velikem razmahu v pro izvodnji in izmenjavi dobrin. V kapitali stinem druabnem redu proizvaja vsak poedinec na svoj riziko. Gospodarske k r i ze so regulator proizvodnje in kadar n a stopi zastoj v prometu blaga, je to za k a pitaliste zanesljiv znak, da je bilo izdela nih ve proizvodov, nego jih morejo lju dje kupiti. V takih primerih nastopi ome jitev proizvodnje in zastoj, kot posledica tega pa metanje delavcev na ulico. T a k a redna, normalna k r i z a v kapitali stinem druabnem redu je tudi sedanja. P o vojni smo imeli dobo gospodarskega razmaha, obnavljalo se je, k a r je bila voj na uniila, nastal je bil sploen lov za bo gastvom. In mnogi so obogateli, mnogi so si pridobili milijone k a r ez no. Vsako delo se je rentiralo. B i l i so primeri, da so imeli ljudje trgovine leto dni, pa so jih aOpustili a l i odstopili drugim za drag denar, kar so bili spravili e ogromen dobiek. Obogateti ez no je bilo tem laje, k e r smo imeli nestalno valuto. Denarja je bilo v izobilju in vsak dan ga je bilo ve. Z a radi stalnega padanja vrednosti denarja je bila delovna mo zelo poceni. Kapitalisti so sluili milijone. Toda tej dobri letini kapitalistinega razreda ie moralo odzvoniti. Stabilizacija in dvig valute je prinesel s seboj pomanj kanje denarja. Cene blaga so bile dosegle neverjetno viino tako, da so presegale kupno mo povprenega konzumenta. Zato ljudje niso mogli kupovati ivljenjskih po trebin, eprav so jih nujno potrebovali. Nastala je doba zaasne krize, z njo je pa prila brezposelnost in trpljenje, delavske ga razreda. Toda eprav so to nedvomni znaki, da smo prili v dobo polnega kapi talistinega razvoja z vsemi njegovimi po sledicami, e nismo ukrenili niesar, k a r bi bilo treba v takih razmerah ukreniti. M i e nimamo zakona o zavarovanju brezpo selnih delavcev, niti odgovarjajoe socijal ne politike za take primere. V zvezi z brezposelnostjo so zaele na glo padati delavske mezde. P o podatkih, ki jih je nedavno objavilo centralno tajni tvo delavskih zbornic, je znaal meseni zasluek delavca leta 1928 D i n 908.88. V primeri z letom 1914 se je delavski zaslu ek znial z a 4 7 % . T o pa pomeni glede na podraitev ivljenjskih potrebin skoraj polovico manji zasluek, k a k o r ga je imel delavec leta 1914. V nasprotju z vedno vejo brezposel nostjo delavcev in nazadovanjem njihovih mezd se oa ivljenjske potrebine niso pocenile, temve postajajo vedno draje. Najhuje p r i tem pa je, da se cene iv ljenjskih potrebin veinoma ne doloajo po njihovi stvarni vrednosti in kupni moi konzumentov, temve po nenasitnih sko minah njihovih lastnikov, posrednikov in kartelov. Tako je zdaj mogoe, da se mnoge ivljenjske potrebine prodajajo na trgu zelo drago, eprav j i h je v izobi lju, da zahtevajo hini posestniki p r i veli kem, eprav ne zadostnem tevilu stano vanj tudi za najsiromaneje luknje, v k a terih stanujejo delavci in drugi revei, ogromne najemnine. L a s t n i k i gmotnih do brin prenaajo vsa bremena na svoje k o n zumente in na one, k i za nje delajo. T e dni je neka znana t v r d k a zniala delavcem mezde od 35 na 30 D i n dnevno, e da mora plaevati 18.000 D i n mesene najem nine za lokal. T a k o je dotini trgovec p r i hranil okrog 300 D i n p r i delavskih mezdah in je s tem zmanjal svoje stroke z a v i soko najemnino, pa nima ve povoda upi rati se j i . V takih razmerah je jasno kot beli dan, da se morajo v problem draginje vmeati in v polni meri angairati oni, k i j i m je zaupana skrb za splone interese vseh d r avljanov in to so v p r v i vrsti drava in obine. B r e z energine in uinkovite inter vencije z njihove strani vpraanje draginje ne more biti reeno.

g. E . R u m p e 1 kot Hadi-Toma s premi ljeno igro, lepo masko, ustvenostjo v div ni romanci, ki Je udarila po srci*, in a uinkovito dramatiko vsega nastopanja. Igralski in pevski j to Rumplova vzorna kreacija. Silno zanimiv je iT. P r i m o i kot tuge in res Ignacije polni, tragini Mitka. Kontrast med njegovo junako zunanjostjo in notranjo ubitostjo Js posebno pretres ljiv. Prav dober je bil g. B a n o v e e kot S t o j a n in g. G o s 11 kot silni upan, dasi njegovi Urki naturi proliven. Je ustregel docela. V dveh m a j h n i h partijah (mlinar in c i g a n stareina) Je nastopal prav povoljno g. M a g o l i , a imenitno Sarzo je podal s policajem g. Z u p a n . Vobce je vladalo na odru ves as izred no ivahno sodelovanje vsega ansambla i n je zbor razen v dovrenem pevskem tudi v i g r a l s k e m oziru ustrezal kakor e dolgo ne. O p e r a je polna bujnih, vroih plesov, k i so j i h i z v r s t n o i z v a j a l i g . G o 1 o v i n, ga. M o h a r j e v a i n baletni zbor. N a so l i s t i h i n vsem ansamblu se je pa mono utila umetniko temperamentna reija in koreografije ge. Marg. F r o m a n o v e . De koracije so bile narodopisno vrlo zanimive, pestroslikovite, a k o s t i m i znailni i n de loma uprav razkoni. V s e v vsem: velik uspeh mone, res Jugoslovenske umetnine k i je na ast naa operi in ki naj b i jo v z l j u b i l a tudi naa publika! F r . G.

trali m p o h o d i h s o p a 60 kg penionega zdroba, 60 kg moke i n 50 kg koruznega zdroba Poleg tega so odnesli 3.500 vardar. 14.600 Zeta, 600 Drina i n 5.300 Sava oigaret, mnogo cigar tobaka za veenjem nekaj denarja Skupna koda znaa 21.224 dinajev. VTomika so na o k n u odtrgala elezno mreo in vdrli v trgovino. Ukradeno bla go so odpeljali z vozom.

D a n e c : Torek, 10. novembra, katoliani: Andrej Golobica; pravoslavni, 28. o k t o b r a : Arsen ije.
DANANJE P R I R E D I T V E . K i n o M a t i c a : ar zapada. K i n o D v o r : Dinamit.

KOLEDAR.

Novice iz Amerike
V Indianopblisu Je bil nedavno na sve an nain otvorien prvi jugoslovenski na rodni dom. Dom ie najprej blagoslovil epi skop V . Maari je, ki je imel po blagoslo vitvi kratek nagovor, v katerem je povdarjal, d a je Jugoslavija drava troimenskih bratov, ki so pa iste k r v i in med k a terimi vlada popolna sloga. P o t e m se je oglasil k besedi na poslanik dr. Leonid Pitamic, k i je v zanosnem govoru povdarial, da je ponosni dom simbol edinstva J u goslovenov in izraz tradicionalnega prija teljstva med nao domovino in Zedinjenimi dravami. Z a njimi sta govorila na ge neralni konzul v Chicagu dr. Kolombatovi ter podkonzul dr. Ante Paveli. K o t zadnji se je oglasil narednik Aleksander Mandui, junak iz svetovne vojne, k i ima odli kovanja estih drav. Povdarjal je potre bo sloge in ljubezni v naem narodu. P r o slave otvoritve se je udeleilo mnogo J u goslovenov.

ZKD:

K i n o Ideal:

torklja
Azija!

trajka.
Pozor. Avstralijalc

Pozor,

ob 14.15 v talna M a t i c i
DEURNE

D a n e s : Leustek, Resljeva cesta 1; Bo hince, R i m s k a cesta 24; dr. K m e t , Dunaj s k a cesta 41.

LEKARNE.

Narodno gledalie
DRAMA Zaetek ob 20. Torek. 10. n o v e m b r a : Zaprto. Sreda, 11. n o v e m b r a : >Vest. R e d B . etrtek, 12. novembra: Zaprto. Petek, 13. n o v e m b r a : Brez tretjega. A . Sobota, 14. n o v e m b r a : O b 16. u r i : Kralj n a Betajnovi, dijaka predstava. Izven. Zniane cene. Repriza francoske drame V e s t , k i je b i l a z najvejim uspehom vprizorjena n a naem odru, bo v sredo 12. t. m . z a red B . Reija C i r i l Debeveva, v posameznih vlo g a h ge. M a r i j a V e r a , B o l t a r j e v a , R a k a r j e va ter gg. Debevec, Skrbinek, K r a l j , 2eleznik i n B r a t i n a . L j u b l j a n s k a d r a m a p r i p r a v l j a v popol n o m a n o v i zasedbi, reiji i n inscenaciji z n a no arobno pravljico *Zapravijivec v re iji g. Debevca. OPERA Zaetek ob 20. Torek, 10. n o v e m b r a : Pariki baletni veer >Loie Fuller. Izven. Sreda, 11. n o v e m b r a : Kotanac. R e d A . >Car se d a fotografirati. R e d E . etrtek, 12. n o v e m b r a : Damski lovec. Petek, 13. n o v e m b r a : Zaprto. Sobota, 14. n o v e m b r a : ?Aida. Gostuje g a . Vilfan-Kuneva. Izven. D r e v i ob 20 u r i gostuje v nai operi z n a m e n i t i f r a n c o s k i balet Loie Fuller % o r i g i n a l n i m i plesi i n kostima i . Balet utva svetoven sloves t e r je p r a v k a r dovril d a l j o turnejo po I t a l i j i i n nastopa novo t u r nejo po b a l k a n s k i h dravah. Natanen spo red veera smo e objavili. Plese s p r e m l j a operni orkester pod t a k t i r k o k a p e l n i k a dr. vare. B a l e t n i veer je izven a b o n m a n a . Kotana. M a l o k a t ero delo je bilo t a ko toplo sprejeto p r i premijeri, k a k o r K o njovieva opera Kotana. Izvrsten libre to i n glasba, p a t u d i zasedba i n reija, so p r i p o m o g l i delu do absolutnega umetnike g a uspeha. P r i r e p r i z i je zasedba i s t a k a kor p r i premijeri. Opero vodi ravnatelj g . Poli. P r e d s t a v a se vri za r e d A . V etrtek, dne 12. t. m, ponovi naa opera z a red E moderno francosko opero Damski lovec i n nemko opero Car se da fotografirati. A i d a v nai operi. V soboto, dne 14. t. m. se poje prvi v letonji sezoni V e r dijeva opera A i d a . V g l a v n i t e n o r s k i p a r t i j i nastopi prvi n a naem o d r u n o v i tenor g. K r s t o Ivi, naslovno vlogo A i d e p a poje g a , Vilfan-Kuneva, Ostalo zasedbo j a v i mo. P r e d s t a v a bo Izven abonmana, po obi ajnih opernih cenah.

*
V L o s Angelesu je velika tehnina druba United Pipe and Concrete Corpo ration, katere lastniki so Jugosloveni B o idar U k r o p i n a , tefan Kralj in Teodor Poli. Druba je prevzela v zadnjem asu veliko delo z a dravo A r i z o n a , gradnjo vo dovoda z a mesto Phoenix. Vodovod bo dolg 30 milj. Stroki bodo znaali 2,300.000 dolarjev. T o je pa dokaz podjetnosti in spretnosti naih ljudi v A m e r i k i ter z a upanja Amerianov do naih podjetij. Iz Chicaga poroajo, da je Jurij K u k o vec izumil tehnino napravo z a avtomobi le, k i bo nedvomno velike vanosti za nadaljni razvoj avtomobilizma. Z a prevoe nih 70 milj je namre Kukovec porabil sa mo 2.80 litra bencina, k a r pomeni velik prihranek. K u k o v e c je dal izum patentirati n se zanj zanimajo e vse amerike avto mobilske tvornice.

udne kupije
Ljubljana, 10. novembra. P r e d m a l i m senatom se je davi priela r a z p r a v a proti R a d u SeUkarju, potniku firme >Menzi, k i j e g l a v n a zastopnica t v r d k e Dukra< v Zagrebu. Obtonica doli Selikarja, k i j e v nagem trgovskem svetu splono znan potnik in je v prejnjih asih priel tudi do premoenja, da je imel dve tudi v Rozini dolini, d a je obrtema p r e v a r i ! 16 naih t v r d k n a t a nain, da J t p r i prodaji nogavic t v r d k e >Dukrac spre jemal visoke zneske i n n a raun tudi raz novrstno blago a l i p a prevzemal nogavice nazaj, k i j i h je nato zopet prodal drugim kupcem. N a t a nain je SeKkar okodoval raz ne trgovce z a nad 32.000 D i n In s i c e r : A n tomljo Skrbe n a V r h n i k i za 2811 D i n , H e r z Avgutino v L j u b l j a n i z a 1672.85 D i n , trgovca F r a n c a J a v o r n i k a n a Gline ah za 200 D i n . Mimko K a s t e l i c v Ljubljanu sa 9455 D i n , Ivana K o s a v L j u b l j a n i za 684 Din, M a r t i n a Mahkoto v L j u b l j a n i z a 4940 Din, go. E r n o Burget, solastnico tvrdke Riba v L j u b l j a n i za 301 D i n , k e r j e na raun prodaniih nogavic v z e l za t o l i k o r i b rib i n rakov, Razborka O i r i l a v L j u b l j a n i za 3590.13 D i n , Ivano Vehovec v L j u b l j a n i za 1014 D i n , Angelo Zore v L j u b l j a n i za 760 D i n , Izidorja Hudeta n a Grosupljem za 200 D i n , F r a n c a P a v l i n a v L j u b l j a n i za 1227 D i n , Leopolda Jankovia v Mengu za 266 D i n , p r i Primoiu A n t o n u v z i r e h je vzel Selikar n a raun z a 6S5 D i n la nenih ipk, L a p u h a J o s i p a v Dolenjem L o gatcu je p a okodoval z a 4703.25 D i n . Obtoenec se je zagovarjal, d a je b i l pooblaen sprejemati denar i n blago na raun, vendar se p a z d i obtozmlci udno, da j e lahko dovoljeval po 30 in celo p o 34% popusta. Obenem obtoenec p r l a n a v a v s e v obtonici navedene ktrpCJje, krtvde p a ne z a n i k a , e d a je s t o r i l vse po dogovo ru i n soglasno m s p r i s t a n k o m tvrdke. V e ine d o k a z i l za svoje t r d i t v e n i m a , ker I m a njegovo korespondenco firma, kopije je p a segala njegova ena e prie tek razprave je pokazal, da bo razprava o d k r i l a prav zanimivo sliko na rtna trgovanja raznih zagrebkih tvrdfc. V e n d a r p a danes Se ne moremo poroati o teh z a n i m i v o s t i h , ker je bila razprava pre loena n a predlog zagovornika d r . K o n r a d a Voduka i n v soglasju z dravnim toiteljem g. V i l k o m Lavrenakom, ker iz Za greba n i bilo u r a d n i k a t v r d k e >Menei Mato Dugonjda, ki b i b i l k o t pria pojas n i l , k a k o je moglo priti do t a k i h kupij.

st r e l i l a vso drubo i n bi konno e sebe. I n Stojan, k o m o r a vprio vse drube n a m a h o s t a v i t i Kotano i n od poljubov, pijae i n pesmi k a r precej oditi, lee doma tuen n a postelj i n se vdaja sevdahu. T u d i to opero po jo n a naem odru v o r i g i n a l n e m s r b s k e m j e z i k u , k i p a i m a do Slovenski fant bi pa s t o r i l isto k a j d r u gega . . . k a j t u r c i z m o v i n bolgarizmov. OgrizovieG l a v n a nositeljica sevdaha p a je m l a vo Hasanaginico smo najprej sliali k o t da c i g a n k a Kotana p e v k a i n p l e s a l k a dramo i n ele nato k o t opero. Zato smo jo M l a d c e m i n s t a r c e m mea g l a v o i n srce, razumeli, koda je, d a tudi drame Kota j i h objema i n poljublja, sprejema n j i h d a ne niso v p r i z o r i l i pred opero. rila, a ne ljubi n i k o g a r i n je potena Res je, d a je Kotana k o t d r a m a s devica. V vseh mokih vzbuja hrepenenje Krstievo glasbo e danes v z l i c k r a s n i in tugo, a je tudi s a m a polna tuge i n hre Konjovievi operi najpopularneja srb penenja. ska l j u d s k a i g r a s petjem. L e p o t i c a je i n nesreni ca, predvsem pa P o v s e m pravilno je, d a prinaa na u m e t n i c a pesmi i n plesa. Vse ivljenje ji Gledaliki list zelo obirno vsebino operne je pesem. V njenem grlu j e udovita mo. g a dejanja. N u j n o le elim, d a b i s i v s a k M n o g o due je treba za to silno in bole do, e preden gre n a operno predstavo, to stno, k a r se zove pesem! I n Kotana ima vsebino doma temeljito p recital. Drugae toliko duo. T o d a z a r a d i njene pesmi e bo dejanje jedva napol razumel i n ostal sto tee k r i , se zapravljajo imetja, se u n i brez popolnega uitka. ujejo z a k o n i , druine . -. J u g o s l o v e n s k a Dejanje Kotane se ne godi danda Carmen, dobra i n nesrena. nes, nego v poslednji etrtini m i n u l e g a ve Z a poznanje naega jugoslovenskega ka, nekako pred 60 leti. V s r b s k i z a d r u g i orijenta polpretekle dobe je Kotana je i m e l t a k r a t hini gospodar e absolutno prav posebno pouna. K o t u m e t n i n a pa je mo, in gospodarja so m o r a l i ne le otroci izredno g o r k a , p o l n a bujne lirike, sone i n posli, nego tudi ena, bratje, sestre in b a r v i t o s t i i n d r a m a t s k e sile. v s i sorodniki posluati k a k o r najviji z a L e al, d a d r a m a ni tudi tehnino do kon. V z a d r u g a h je v l a d a l a najstroja d i vrena, d a se Hadi-Toma izgubi s 3. sliko sciplina l n gospodarju se n i smel p r a v n i h i n d a se dejanje s 5. s l i k o zakljuuje dokaj e u p r e t i . medlo. Le a k o se tega zavedamo, n a m je jasno estitam operni u p r a v i , d a se j i je pol uprav suenjsko razmerje, k i v l a d a v K o no posreila u p r i z o r i t e v sijajne Konjovietani m e d gospodarjem Hadi-Tomo in ve m u z i k a l n o i n p e v s k i j a k o teke opere. njegovo druino, z l a s t i p a m e d oetom i n Na bivi operni k a p e l n i k Brezovek, k i je sinom. I n prav tako suenjsko razmerje natudiral to opero z a beograjsko pozoriv l a d a m e d upanom-posestnikom A r s o i n te ,je i z j a v i l , d a m u je bilo pripravljanje njegovim b r a t o m M i t k o m , dasi i m a M i t k a Ljubljana, 10. novembra Straussove Salome v primeri s Kota celo svojo hio. K a k o r tepena p s a odhajata ljubljanska policija ae je zaela za no p r a v a igraa. T a i z j a v a dokazuje do Stojan in M i t k a , k o j i m a po kae ta v r a t a nimati za razne sumljive tipe. Z a d a j e a volj, d a je g . P o l i v L j u b l j a n i dognal njuna gospoda: oe i n b r a t . Meani p a se se je prijela i n izgnala ve s u m l j i v i h ljudi, kolosalno teko nalogo. upana boje k a k o r pieta skobca. nekatere je tudi izroila sodiu. V nedeljo Zupanova u r a d n a oblast j e b i l pa d r u D a je Konjovieva Kotana vzor in in veraj je p a prila poficijt v roke p o d g i zakon, k i g a m o r a vse sluati. A r s a v z o r e c folklorne srbske lirine glasbene jetna dVojica, k i jo je ie dolgo zasledo ukae, d a m o r a Kotana vzeti ssa moa c i d r a m e , d a -je njena najveja odlika narav vala. ^rana A s a n a , i n ves odpor njenih starev n a d e k l a m a c i j a i n melodika srbskega je V nedeljo s o policijski agenti prijeli 21je zaman, i n n i t i Stojan n i t i M i t k a se ne z i k a , da je zveza med simfonino uporab letoo A n o Po^runikovo, doma iz Sv. d r z n e t a upreti u k a z u a l i reiti Kotano. l j a n i m orkestrom in pevskimi, iz ljudskih Primoa p r i Dravogradu, lai se > pre e A n i t i Kotana se nc u p a u g o v a r j a t i i n se popevk zajetimi, a mojstrski obdelanimi ivljala k a k o r je pa vedela i n znaia. A m * da vdano odgnati n a poroko. T a k o strano v l o g a m i s k l a d n a i n d a sta h a r m o n i z a c i j a ca je bila vedino v drubi brezjposefkiega i n i n s t r u m e n t a c i j a polni ritminih kombi upansko oblast moremo r a z u m e t i le i z trgovskega pomonika Ignaca Selaja i z nacij, o vsem tem itamo obirno v Gleda p a t r i a r h a l n o absolutistinih nekdanjih r a z rensovoev v Prekmorju, k i ga je poHlikem l i s t u . Novi urednik, skladatelj M . m e r stare Srbije. eija tudi dolgo iskala. Tudi SaGaja je ve Bravniar se je v njem resnino potrudil, K a k o r je sevdah turka beseda je pa raj poKoija aretirala. d a je p r e d s t a v i l nai p u b l i k i umetnika K o . srbsko ljudstvo od T u r k o v prejelo to nePni zaslianju je policija ugotovila, da njovia i n Kotano im bolje in lepe. uteeno hrepenenje. Prejelo jo je od njiho je ravnal Ignaic Salaij s svojo prijateljico V naslovni p a r t i j i Kotane, tragine c i v i h ljubezenskih obiajev, p a prav gotovo zadnje ase p o dravski banovini in se iz ganske lepotice pevke, nesrene in nesre ^ u d i i z p r i m e s i turke k r v i . Z a k a j res le dajal za AAotjzija Pc*trumka iz S v . Pri o trosee, je ela najveji uspeh gospa iz neiste krvi, ki ji je posvetil Bora moa, na hne katerega je imel tudi pona Gjungjenac-Gavellova. V petju, Stankovi svoj v e l i k i r o m a n ,iz srbske k r v i , rejene listine. Saiaja je zasledovala ma i g r i i n plesu je bila odlina. Traginost c i oneiene s turko .albansko, cigansko i n riborska policija zaradi tatvine denarja v ganke, ki mora trpeti, ker s svojo mlado kdo ve e kakno orijentalsko krvjo, si je Beltincih v Prekmvrju ter zaradi tatvine stjo in petjem osrea druge, je izraala z mogoe r a z l a g a t i u p r a v bolmi sevdah, srebrn ure. Policija domneva, da i m a naj globoko naturnostjo. vrelec najlepe l i r i k e . br se ve tatvin m vlomov na vesta in Ostale enske vloge so majhne. Nesre morda o d o n i izkljueno, da je izvril zad V Kotani vidimo srbski km e tiski na n a ena K a t a , k i se zaleta k vraam, je nje ase ve vlomov v Ljubljani. Policija rod v turkih oblekah, enske v hlaah in posebno z a n i m i v a in jo je podajala prav izrofii oba sodiu. nanulah, moke s fesi, turbani in v turki Veraj je policija prijela tudi Marija dobro g a . K o g e j e v a , a s premladim noi z orojem z a pasom. Pravoslavni Srbi L ki je osumljena tatvine evljev in oble obrazom. Simpatina je dobra sestra Sta so, aH v njih ustvovanju in miselnosti je ke. Viktor Ronca. narednik kolesarske n a ge. R i b i e v J , pozornost je zbudila mnogo orijentalskega. Glavni gospodar, bo ga bataljona, je prijav*, da mu je nekdo ga. G o l o b - B e r n o t o v a s svojim gla gati trgovec i n posestnik Toma ima celo iz spalnice v Korocev i ulici v Mosten som, dosti g l a d k o igro in vobe pogumnim e turki priimek, Hadzi. In ko se napije, ukradel 600 Din. nastopom. Gd. 6. R a m a k o v a in Z. ga z g r a b i sevdah. Menda se ta strani Oronika postaja v Smerjo pri Jelah Gerlovieva kot srbski deJdici, P. sevdah sploh najraJH loteva loveka, k i poroa, da je bfto od 6. do 7. novembra S k e r j a n e v a k o t ciganka K. S t e r je pijan ali m a k a s t . . . Zato je poln sev vlomljeno v trgovino Ferdinanda Pustka. n i 5 e v a kot stara mlinarica in p a n o daha tudi Mitka, zapravijivec veseljak Vlomilci so odnesli 125 m manufakturne* v a kot starka ciganka so opravile svoje Oba sta nesrena v zakonu, oba zdlhujeta ga blaga v vrednosti 6.000 Dro, 2 telovni naloge povsem zadovoljivo. po izgubljeni mladosti, po zamujeni lju ka, 8 volnenih epic, ve parov rokavic, Moke partije so tri velike in psiholo bezni, po i zgreenih uitkih. Iz mrke boH nogavic in razno galanterijsko blago, ras ko zlasti zanimive. Izvrstno se je uveljavil pobesni ta, razmetala cekine, malodane p o
M

Konjovieva Kotana"

K i n o Ljubljanski dvor
Telefon 2730 Nepreklicno zadnjikrat!

DINAMIT
Ob 4., y & in y 10. zveer Cene D i n 4 . in D i n 6 .
2 4

Iz Celja
c P o k o j n i n s k i zavod za nameence v L j u b l j a n i razpisuje oddajo d v o i n trosob n i h stanovanj ter trgovskih lokalov v svo j i n o v i zgradbi v C e l j u . Pronje z a pode litev stanovanj i n lokalov j-e vlagati p r i P o k o j n i n s k e m zavodu v L j u b l j a n i , G l e d a lika ulica 8. Cene stanovanj in lokalov ter vpogled nartov izvedo roflektantri prd gradlbenem vodstvu v C e l j u ter p r i P o k o j n i n s k e m zavodu v L j u b l j a n i . Pronje je vloiti do 16. t. m . p r i P o k o j n i n s k e m za vodu v Ljubljani. 389-n c J a v n a mestna knjinica je izposo dila v mesecu oktobru 1164 s t r a n k a m skop no 2613 k n j i g . c V o l i l n a udeleba v Celju. P r i ne deljskih voMtvah j e v o l i l o v mestu Oelju od 1963 v o l i l n i h upraviencev n a treh vo liih 1548 volilcev, od teh 1391 z a kandi data g. P r e k o r s k a , za njegovega protikan didata g. P i k l a iz alca p a 157. V mestu je torej volilo 78%. V c e l j s k i o k o l i c i je bila udeleba t u d i zelo lepa. V Celju - okoHcl je voMlo 1088 volilcev, od teh 93S z a gosp. P r e k o r s k a i n 150 z a g. K k l a . V vsem ce'ja k e m o k r a j u je bilo n a 32 voliih oddanih skupno 7432 glasov o d 16.671 v o l i l n i h upra viencev. Izvoljeni poslanec g. Ivan P r e korek je dobil 4642, protikandidat g. P i k i pa 2890 lasov. Udeleba je znaala v vsem srezu 4 5 % . Gosp. Prekorek je b i l torej isvolden s 1652 glasovi veine. N i pa imel ogromne veine le v mestu samem m pa v Celju o k o l i c i , temve je tudi na reskih voliih presegel g. P i k l a z a 418 glasov. c Celjaki ahovski klub j e razpisal I X redni splosnil t u r n i r . Reditelj je g. CsVrgo, njegov namestnik p a g. Graer. P r i j a v e se sprejemajo do 11. t. m. c Znani gualar Barjaktarevt, kii je koncertiraJ z v e l i k i m uspehom tudi e v LJubljani, ped redi sved koncert z a rire ob instvo drev4 ob p o l 21. v mali dvorani Celjskega doma. Veraj dopoldne je Imel t r i nastope za vse tukajnje Sole v telo vadnicah mestne narodne, okolike narod ne sole in v gimnaziji. c Reilni oddelek prostovoljnega ga silnega drutva v Celju je Interveniral v preteklem mesecu v 37 primernih. V javno bolnico je prepeljal 30 bolnikov i n pone sreencev, p r v o pomo p a je nudil sedmim osebam. c Podrunica K m e t i j s k e drube v Ce lju je p r a v k a r prejela teko priakovani apnend prah z a gnojenje, n a k a r se v s i la n i in interesenti opozarjajo.

Danes ob ^ 3 popoldne zadnjikrat

1

Pozor Azija! Pozor Avstralija!

v Elitnem kinu Matici

Nov zakon o zobotehnikih

M i n i s t r s t v o socialne politike i n narodoegr zdravja je izdelalo nov zakon o zob n i h t e h n i k i h z namenom, d a se t o vpraa nje, k i je b i l o doslej regulirano z a v&afco pokrajino drugae, uredi za vso dravo enotno. Ta zakon je sedaj p r i gospodu predsedniku v l a d e Z e dve leti se vri bor ba za ta zakon. Z ene stramri zobozdrav n i k i zahtevat jo, d a se z o b n t n tehn.kom za brani, oziroma ozko omeji vzdrevanje s a mostojnih delavnic, a z druge strani zob ni tehniki zahtevajo, da 6e j i m nc jemljejo pravice, k: so sd je p r i d o b i l i po dosedanjih zakonih, to je, pravico do samostojnosti zobotehnine delavnice. K e r se v novem zakonu nc upotevajo Ziabterve ZK>W ehnria r }ev. po katerem bi ime! samo nekoliko starejih zoboteKnik o v pravico, da delajo samostojno, a vsi ostali b i izgubi U to pravico, eprav so jo imeJn p o sedanjih zakonih, se je fiekcija zobotehnikov v Z v e z i privatnih nameen cev Jugoslavije ponovno zavzela to vpraanje ter zahteva zaito p r i d o b l j e n i h p r a v i c zobotehn k o v . Beograjska s e k c i j a je imela te dna tozadevne konference ter sklenila, da polje po Z v e z i predloge de l a v s k i m zbornicam, da naj po svojem cen tralnem sekretarijatu intervenirajo v tem vpraanju. Konferenca zobotehnikov je naroila in pozvala ostale sekcije, da upo zore gospoda predsednika vlade brzojav no, d a n o v i zakon jemlje 800 z o b n i m teh ndkem po 9edanjih zakonih pridobljene pravice, ter zaprosi, da bi zakon ne bfl rzdan, dokler ne bodo zasliane de'avske zbornice k o t predstavnice zobotehn i k o v nameen cev. Slaba voda. V vaem mestu je ze4o sla<ba v o

Iz policijske kronike

Preve ve. E m a noe niesar ve vedeti o svojem dosedanjem eninu. Nedvomno ve o njem e preve. Iskrenost nad vse. Veste, gospa, jaz sem zelo od kritosrna. Kar imam na srcu, to imam na jeziku. 2e prav, toda udmi se, da ima te tako veliko srce.

da. Kako se je varujete? Najprej jo fifUtraiiio, potem pre kuhamo, nazadnje pa pijemo pivo. Sladki spomini. V tej-le atulji imam pa najdra je spomine na najino enitovanjsko po tovanje. Kaj pa ima v rt ji? Hotelske raune.

9tev

256

S L O V E N 9 K 1 S A R O D, dne 10. novembra 1931

ij Kaj je z zgradbo univerzitetne knjinica? itak smo, da je obina ku pila od kneza Auersperga stavbni svet. kjer je svojas stal Kneji dvorec O zgradbi pa ni e duha in sluha in menda je zadeva z nartom vred zaspala li Pridigar prav posebne vrste je kip s tem imenom, ki ga razstavlja kipar Franc GorSe na svoji razstavi v Jakopievem pa viljonu. Umetnik je ustvaril tip pridigar ja z znailnostmi, ki so lastne vsem na im pridigarjem. Pigura ni portret in tudi ni karikatura, temve tako mona karak terna tudija, da prevzame vsakega gle dalca in v njem zbudi pa ute in tolma enja, kakorne ima gledalec o pridigar jih. Zato v tej odlini plastiki nekateri vi dijo tudi karikaturo, drugi pa idealnega borca za svoje ideje. To Goretovo delo in sploh vsa njegova razstava je obinstvo tako presenetila, da so se vsi listi z njo neali PO vekrat, vendar so jo pa v volil nem nemiru mnogi pozabili obiskati. Ker ie podaljana do nedelje, naj zamujeno po pravijo, saj Goretove stvari ugajajo t u d ljudem, ki no spadajo med izrazite prija telje umetnosti. Prav taki so tudi neka' razstavljenih del e pokupili, sai so cene v primeri z visoko vrednostjo udovito skromne, da si z res izvrstno plastiko vsakdo lahko okrasi svoje stanovanje. Od kupljenega dela, k i je med njimi tudi mno go malih in prav prikupnih, bo vsakdo ime' najveji uitek, vrednost umetnine bo pa vsako leto veja, saj Gore obeta, da v njem dobimo velikega kiparja slavnega imena. Prijatelji umetnosti naj pa ori obsku razstave tudi pomislijo, da z nakup odpro talentiranega loveka k i je pod pore potreben kakor malokdo in jo tuc^ resnino zaslui. P r e d v s e m pa na France ta Goreta opozarjamo javne faktorje, da umetnika podpro z nakupi, arhitekti naj pa pri snovanju nartov za nova poslopja mi slijo tudi na njegovo ime.
;

O b 4 . , ya. i n 9.V4 zveer

riONUHFNTALN
VELEFILM JEZIKU

PREMIERA!

AR ZAPADA
1 PRKIOLD K O R F F THEO 5MALL N a d 20.000 sodelujoih!

t 1. Po naroilu mednarodne enske zveze zbira namre tajnitvo podatke o poloaju en-urnalistk za referat komisije za tisk. Ij Jadranova plesna vaja se bo vrila zaradi obletnice Rapalla izjemoma danes. 10 t m. v dvorani Trgovskega doma, oa kar opozarjamo vse cenjene plesalke in plesalce. Zaetek ob 8. zveer.

ij

P l e s n i teaj P r o p a g a n d n e g a

drutva

>e vsak> sredo ob 20. u r i v v e l i k i dvorani Union Dvorana bo kurjena, med odmori bo na sporedu Mlin Sodeluje Jazz Nago de. lanarina n a v a d n a Priakujemo sigur no udelebo vseh vabljenuh Novi lani dobrodoli SirJn

Ljubljana je in ostane mokra

Naa filozofija t r e z n o s t i je z d r a v a T a n t a l o v e m u k e ljubiteljev Srakeljka
im pijanost, e da j i m kaj taknega sploh ne morejo odpustiti pomislite, e k ve erji pride pijan in e celo na dan splone treznosti! Moaki seveda niso mogli mol ati na takne nesramne napade ter so se spozabili do skrajnosti, govorili so da se pojdejo v resnici napit, e se j i m e oita kaj taknega. Te vojne so trajale ez policijsko uro. Moaki so se dotlej ba poteno razgreli, prej jih ie namre zeblo, ker so vajeni no tranjega ognja. Bolje polovice niso ugani le, k a m so jo mahnili. eprav so tako brihtne. Kdo bi se pa tudi spomnil, da je ob 24. potekla tridnevna prohibicija. P r i stai mokrote so se pa seveda, saj so tudi teli veraj ure in minute kot na smrt ob sojeni. Toda ob 23. so e zapirali gostilne. Kaj z a t o ! K a v a r n e so odprte do 2. In mo kra Ljubljana je slavnostno proslavila k o nec prohibicije. Danes so postale tudi najbolj zakrknje ne bolje polovice sovranice sue. kajti dodobra so se prepriale, da vlee le pre povedani sad. V Ljubljani je e tudi nekaj veteranov, ki dre visoko prapor svetih tradicij se pravi, da uvajo svetle embleme sloven stva frakeljek in ik, k i ni ne zaosta jata za kranjsko klobaso, po svoji popu larnosti. e zdavnaj so ugotovili, da so zdaj vraji asi ter mora biti pravi junak starinskega k o v a . e hoe ostati estilec frakeljka in ta zelenga. Nekateri izmed njih so veraj skuali posredovati celo na policiji, naj bi se prohibicija na zelenega ukinila vsaj ob 18. V s i obupani in izmue ni so sedeli v pecerijskih trgovinah kot Izraelci v puavi V s e so videli zeleno, ta zelen se je svetil na visoki polici kot najlepa mavrica, sijal je kot solnce, ubo gim veteranom so brade k a r drhtele v g i njenosti. Z a slikarja naravnost idealen mo tiv, e bi hotel naslikati Tantalove muke. Ubogim muenikom se je zdelo, da se je ustavil as. dan je bil straansko dolg ter so vekrat v pili sekundi preleteli vse svoje pisano ter prelestno ivljenje, zalito s ta zelenim kot Mohamed vseh 9 nebes. Konno so vendar zaeli zapirati trgovine in stebri tradicij slovenstva so morali o d kolovratiti na de. v e bolj trpko resni nost. Kdo bi se potem e udil, da je snoi neki moakar objemal z ginljivo ljubeznijo z e l e n i tramvaj na entjakobskem trgu, ker je v slepi strasti zael oboevati vse, kar je zeleno. Ljubljana. 10 novembra. Ne zato, ker zopet deuje in tudi nad verajnjim ponedeljkom se ne moremo znesti. Verajnji ponedeljek je bil nam re prvi in edini trezen v letu, suh je bi! kot se spodobi. V e n d a r je Ljubljana mo kra. In tudi veraj in predverajnjim je bila, ne sicer vsa. zato pa nekateri deli bolj. Pri nas vedno zmaga in zmaguje trez nost. In. e bi morali odloati z a in proti orohibiciji bi zmagala treznost. Namre trezno in temeljito b pretuhtali to vpra anje in bi gotovo prili do zakljuka, k i ie tako jedrnato izraen z besedami, k a krne lahko ita v naih pristnih gostil-iah: e pije umre, e ne pije, umre. K"aj je bolje? Naprej sploh ne mislimo, vsi smo na mah prepriani, da je bolje oiti in iveti ter umreti v pijanosti. T a fi'ozofija se skoraj pribliuje filozofij- T o l tega. K a r k o l i stori vseeno umre na to se na nije Saj v a m le naibr z n a 10, da je definicija vseh naih razglabljanj, ilfa in ornega naega dejanja in nehanja: Na to se pa pije! Torej, e bi pri nas lo za prohibicijo, n gladko propadla, kajti pri nas zmaguje edno treznost, se pravi filozofija vinskih r;eetarjev, smo pa drugane mentalitete <ot Ameriani, k bi iz naega vinca ko ali sijajne dolarje pod okriljem prohii c i j e . M i smo seve predvsem filozofi, ne rgovci, in med iiriko radi zaidemo, ko ga rtimo* ter na ta nain reujemo vinsko < vinogradniko krizo blago je pa -eba konzumirati, da ni nadprodukcije. eprav bi ^e i z r e k i ' glasno zoper probicijo. vendar bi se ji znali prilagoditi, 'znajdljivi smo namre mnogo bolj in je -'loh jasno, da prekaamo Ameriane v *akem nosdedu. kaj ele v t e m ! N i k a k o r )0 nam ni dal verajnji treznostni ponedeiek, da sklepamo ka* taknega Sicer si l h k o opazil marsikaj, vendar ne smemo a rad: tega stvari generalizirati. Priznati je treba predvsem, da so se .raj slabe zakonske oolovice vrnile l o m o v povsod po mestu tono kot e najir nikdar ne. k a r je povzroilo neteto akonskih bitk. enske so namre razdra;ve odkar je juno vreme in se zlasti je'e, da j i m ne vleejo tedilniki. Zdaj pa ^omislite, e se zdruijo e drug: momenti i tem. n. pr. moka treznost in kanonaia je tu. Zato je snoi grmelo na vseh '\oncih in krajih. Bolje polovice so bile e!o tako pristranske, da so oitale slab: ; !

mm F i l m , igar stroki so znaali n a d 2 H m i l i jona dolarjev! Najnoveji Fox-zvoni tednik

ELITNI KINO MATICA

Dnevne vesti
nom po glavi in ga precej pokodoval. T u P o r o k a . Poroi! se ie finanni raun ski inspektor g. Ivo F i n d e r 1 e z gospo di Kereni je moral v bolnico. j Obleke In klobuke kemino isti Ivanko S i n i g o j e v o roj. Orehek. N o b a r v a , p l i s i r a in l i k a tovarna J O S . R E I C H voporoencema elimo obilo sree! Razpust drutva. Izobraevalno dru Pri ljudeh, k i so potrti, preutrujeni, tvo napredne omladme Edinost v Celju za d e l o nezmoni, povzroi naravna in Motoklub v Celju sta razpuena. k e r Fr a n z J osel o v a grenica prosto kroe nimata pogojev za pravni obstoj. nje krvi in povea duevno in delovno sposobnost. Vodei kliniki izpriujejo, d a Razpisana sluba obinskega sluge. j e Franz Josefova v o d a odline vred P r i mestni obini koevski se odda p r o v i nosti tudi za duevne delavce, ivno zorino mesto obinskega sluge. Pronje oslabele in enske, k o t dobro odvajalno ie treba vloiti do 25. t. m. sredstvo. Franz Josefova grenica se Prepoved zahajanja v krme. Okraj dobi v vseh lekarnah, drogerijah in pe no sodie v Gornji Radgoni je prepove cerijskih trgovinah. dalo viniarju Francu Vajsu v abjaku za hajati v krme z a eno leto. Poastitev rtev svetovne vojne. J u Ij Pogreb tovarnarja Goloba. Pokoj tri se bo ves svet spominjal milijonov in nega tovarnarja Franceta G o l o b a pripe? milijonov rtev svetovne vojne, paanh na Uejo danes popoldne z avtomobilom iz Za vseh bojiih. Jutri bo dan moliva in oft greba. aakar bo poloen na mrtvaki oder 11. dopoldne se bo ustavilo za dve minuti v mrtvanici pri Sv Kritofu, od koder po vseh mestih onih drav, k i so se kakor se bo vjril pogreb jutri ob 15. na pokopa koli ude-Iele vojne, vse ivljenje. T o v a r iie k S v Kriu ne ustavijo svoj obrat, sirene zatulijo n m Ij K l a n e c od v i a d u k t a do Dukieve vim v spomin, ustavijo se eleznice, stroji gramozne jame bo dal c e s t n i m regulato* in parniki na morju. jem V:!harjevc ceste e dost: o p r a v i t i iri Nad 5700 tudentov na zagrebki tudi V i l h a r j e v a cesta je na koncu po njem univerzi. Na zagrebki univerzi je vpisanih letos 5700 tudentov. Najve jih ie na j u - spakedraaa. Svet se na e n ; strani zniuu pa se n a drugi pokaejo klanci, a l i pa j * ridini fakulteti in sicer 1310; sledi filozof treba kot n. pr na martiuskl cesti or ska fakulteta, ki ima 1255 sluateljev, far Pavku ali na oni stran, viadukta pri mit macevtov je 390, tehnikov 120, na agro nikem poslopju deiati stopnice K->* nomska fakulteti 194 in na veterinarski trdega de!a bo e dal iohod do nove can okrog -400, na teoloki 179. na medicinski naruice in njenib poslopij, a glavno de." 455, na ekonomsko-komercijalni pa 525. Z je veinoma e dovreno. L e klanec de a rektorjevim dovoljenjem se bo pa nekaj preglavice ljudem in ivin.. sluateljev e vpisalo. Ij R a z b i t t o v o r n i a v t o m o b i l so vera., Vseslovanski mlekarski kongres. z vlekli izpred prulskega mostu na cesto Savremeno mlekarstvo je prevzelo ini kjer so ga naloili na tovorni avto in 01 cijativo za sklicanje vseslovanskega mle peljali Vojaki so se v soboto ves dan p*v karskega kongresa v Beogradu. Kongresa steno trudiih, da so s p r a v i l i ponesreeno se udelee poieg naih delegatov tudi bol vozilo pod most. od koder so ga veraj >! garski, eki in poljski de'egati. Namen v l e k l i s konji Zaradi mehkega terena se kongresa je prouiti vpraanje izvoza je u d n a karoserija globoko v biato ter 50 m'.en'h izdelkov, pogoje ceneje produkci jo s teavo i z v l e k l i z dvema paroma k o a ; je in im popo!neje reparature za paste Mostna ograja je popravljena le za silo rizacijo mleka. odnosno je most ograjen s slabimi lesenim, Z a h v a l a . Drutvo -Soa v Ljubljani drogovi, vendar se doslej k srei ni bilo se iskreno zahvaljuje vsem p r i m o r s k i m r o nezgode zaradu tega. e pa ograje ne b o i o j a k o m , da so s svojimi 100% glasovi in z kmalu popravili kot je treba, bodo Trnov uspeno agiitacijo pripomogli jugoslovenski ani kmalu doiveli novo senzacijo udeji do tako sijajne zmage p r i nedeljskih Ij O rastlinah, k i cveto pozimi in zgo voMtvah v Ljubljani, v ljubljanski o k o l i c i daj pomladi, torej o ebulnicah, t. j . nar in drugod po Sloveniji. N a r o d n i zavesti in cisah, hijacintab. t u l i p a n i h in drugih. K; d i s c i p l i n : na;b rojakov gre asten dele jih lahko vsak zaetnik priene doma 10 tega slavnega izida volitev. Hvala vam zimskega cvetja, bo j u t r i predaval gosp vstun! Odbor drutva Soe^ v LjubIJ A n t e Gaber, opisal bo, kako se goje. in 00 Polovina vonja za udeleence kon kazal tudi dolgo vrsto cvetlic n a platnu gresa Zveze planinskih drutev. Prometno K a k o r vsa predavanja podrunice Sadjar ministrstvo je dovolilo udeleencem k o n skega m vrtnarskega drutva, bo tudi xj gresa Zveze planinskih drutev, ki bo 14. v predavalnici mineralokega i n s t i t u t a na in 15. t. in. v Zagrebu, polovino vonjo, u n i v e r z i In se prine tono ob 19. Vstop le veljavno od 11. do 18. t. m. z a vse raz prost tudi nelanom rede potnikih in brzovlakov. rj R e c i t a c i j s k i veer Igorja Severja Smrtna kosa. N a Jesenicah je z a n i n a . S no i je v prostorih F r a n c o s k e g a !n tisnila veraj za vedno svoje blage oi v s t i t u t a ital svoje pesmi znani r u s k i pes visoki starosti 80 let gospa M a r i j a a b nik Igor V. S e v e r j a n i n. Pesnuk s i ;e k a r roj. Knafe-Ic, vdova po okrajnem goz e ob lanskem nastopu v Ljubljani pridobil darju v pok., mati znanega jesenikega le simpatije obinstva. Z a r a d i slabega vre karnarja g. mag. pharm. Joeta abkarja. mena je bila tokrat udeleba nekoliko intendantskega majorja Hinka 2abkarja in manja; oni pa. k i so se odzvali pozivu efa davne uprave K a r l a abkarja. P o R u s k e Matice, so poldrugo uro z v e l i k i m kojna je bila ne samo na Jesenicah, tem zanimanjem posluali pesnikove najnovej ve po vsej Gorenjski splono znana in e verze, k i delno opevajjo tudi lepoto nae? priljubljena. K venemu poitku jo poloe domovine. Gosp. Severjanina, k i je prispel jutri ob 15. na mestnem pokopaliu na v Ljubljano v spremstvn svoje soproge, 'e Jesenicah. Bodi ji lahka zemlja, alujoim pozdravil i n predstavil obinstvu predsed nae iskreno soaljel nik R u s k e Matice, g. oni!v p r o t Spektar Vreme. Vremenska napoved pravi, ski. P e s n i k odpotuje danes v Beograd, kjer da ni priakovati nobene spremembe. Ve bo nastopil na literarnem veeru. K a k o r raj je po vseh krajih nae drave deeva je izjavil naemu s o t r u d n i k u , je Ljubljana lo. Najvija temperatura je znaala v S p l i n a p r a v i l a nanj k a r najbolji v t i s k , prav tu 15.6, v Beogradu 12.3, v Skoplju 11.9, tako Maribor, k i ga je to pot spoznal pr v Zagrebu 11.2, v M a r i b o r u 10.2, v Ljub vi <ln sicer ob p r i l i k i recitacijskega veera ljani 10 stopinj. D a v i je kazal barometer v ondotni L j u d s k i u n i v e r z i v Ljubljan: 754.2. u-mperatura je znaala 82. Ij Ve lui! Doim s t a Dunajska m Poskusen samomor Slovenke v Za Masarykm-a cesta do eleznikega prelaza greba. Veraj dopoldne si ie hotela kon zelo lepo razsvetljeni, je r a z s v e t l j a v a D u ati v Zagrebu ivljenje 20 letna brezpo najske ceste od prelaza do meje uprav va selna slukinja Nea idari. P o p i l a ie ka, zelo pomanjkljiva, k e r je razen vejo koliino octove kisline, pa so jo pre mesenih noi na pol t e m n a V tem de peljali v bolnico in ji izprali elodec. V lu ceste bi se moralo tevilo arnic naj obup jo je pognala brezposelnost. 2idarimanj podvojiti. Promet ter j a v n a varnost eva je doma iz t. Jerneja. to brezpogojno zahtevata, pravico imajo pa to zboljanje razsvetljave zahtevati tudi V l a k povozil starko. V soboto z v e davkoplaevalci ob tej cesti. Mizerno raz er je povozil subotiki brzovlak blizu N o svetljen je tudi novi del M a s a r v k o v e ceste. vega Sada 73 letno nagluno in k r a t k o v i d Ij Zadnji dan selitev v t e m mesecu. no v d o v o Marijo Bede, k i se je vraala iz Veraj je b i l za selitve v mestu zadnji dan mesta. Nesrenica ie obleala na tranicah Selile so se zadnje dni veinoma stranke, razrezana na d\oie. ki jum je bilo v avgustu sodnijsko odpo T r i rtve pretepov. Snoi je v K o vedano. K a k o r se uje, j e bilo t a mesec menske^a ulici nekdo brez povoda napadel manj stanovanj sodnijsko odpovedanih k o t brezposelnega delavca J a n e z a V r h o v c a ! a meseca avgusta, tako da bodo v februarju ga u d a r i l s palico tako mono po g l a v i , da seMtve pod normalo ' . je moral Vrhove v bolnico. Zdravnike Ij T r i d n e v n i post za pivca j e stooOt pomoi je moral i s k a t i tudi Ludvik Ban, m i n u l i n zato so al neprostovoljni a b o kil ga je veraj pred Mestnim domom nekdo nenti v mestu kot n a deeli dali pa po z noem sunil v trebuh i n ga laje poko trebnega duka kjer i n kolikor so mogli doval. Tretja rtev pretepaev je p o Kdo b i j i m zameril? Sicer se p a niso pre stal F r a n c e Kerenl, sin posestnice JZ ve postili. Desee v a s i , k i ga je nekdo udaril s pole

!? LJubljane

e mui te reuma in protin. Vzemi brzo A S P I R I N . Ij Evangeljska cerkvena obina. J u tri v sredo uradni dan za stranke in ve rouk za otroke, oboje po administratorju fare g. upniku M a y iz Celja. Prihod nja sluba boja bo v nedeljo dne 15. no vembra. Na lecti eospod senijor I. B a -on iz Maribora. Ij Z a n i m i v i svetovni popotniki. Vtraj opoldne sta se ustavila pred kavarn v Zvezda dva majhna, temnomodra avtom* bnlka. iz k a t e r i h so izstopili trije mok in ena dama. N a p r v i pogled je bilo videt, i a gre za svetovne popotnike, kar je t>" j razvidno tudi iz napisov in znakov na a^ ' o m o b i l i h N j i h potovanje je pounega zn '-aja Preivljajo se veinoma s uroda; razglednic. P o p o t n i k i so iz Niirnberga, dn slej so prepotovali Poljsko, ekoslovaka Avstrijo. Italijo in Jugoslavijo, davi so * os odpeljala naprej. Ij Sokol I. na T a b o r u priredi v ne>h ijo 15. novembra proslavo uspeuo zaklju ene sanacije dolgov za svoj sokolski dom Ob 11. dopoldne bo sveana seja uprav*h k a t e r i so poleg celokupnega ianstv.? vabljeni p-redstavniki javnega in k u l t u r uega ivljenja M e d drugimi bodo vabljen kot astni gostje eskoslovenska Obec So kolska, lani uprave Mestne hranilnice, s i so glasovali za sanacijski sklep, Jamstve n i k i . k: so jamiM z a posojilo i n o n i ob inski svetnilki, k i so glasovali za pred iOg, naj mestna obina ljubljanska proda parcelo Sokolu 1. Ob tej p r i l i k i bosta od k r i t i spominski ploi, posveeni v znak hvalenosti Ceskoslovenski Obcu Sokolsk m Mestni h r a n i l n i c i ljubljanski za v e l i k o iuno podpiranje i n prizadevanje z a sana cijo. Zveer ob 20. bo sveana akademija ob sodelovanju drutvenuh telovadnih od delkov, meanega in mokega pevskega zbora Ljubljanskega Zvona ter drutvene godbe. P o akademiji ples.
r

Senzacijonalen izum
Berliner Morgenpost poroa iz Newyorka o senzacijonalnem izumu na polju kinematografije. Izum, ki se je posreil v Hollywoodu. nomeni pravo revolucijo v kinotehnnka. Izumljen je namre film treh dimenzij. Aparat omo goa projekcijo slik v vseh treh dimen zijah tako, da vidimo na platnu ljudi kakor da so rvi. Prvo predstavo filma v treh dimenziiab so imeli te dni v riollvwrK>du toda omejena je bila sa mo povabljenim in zastopnikom in dustrije Vhode in izhode so nrogo za straili, da bi ne videlo sen zaci Kanalne ga izuma nepovabljeno oko. Film treh dimenzij temelji na prin cipu filtriranja svetlobnih arkov in si stema razlino velikih le Novi filmski aparat je izumil mlad elektrotehnik im bo aparat, ki je baje zelo enostav no konstruiran, povsod patentiran, b o do filmi treh dimenzij dostopni tudi ir i javnosti. Baje je napovedanih e 20 patentov.

letalo iz viine ve sto metrov v ostrih lokih in pristalo gladko na 20 do 30 m dolgi ploi. Pri startu potrebuje samo 50 m dolg prostor m start traja komaj 5 sekund. Letalo ima en navpini pro peler in 4 vodoravne. Rabili ga bodo pri poletih v arktinih krajih, v polje delstvu za zatiranje kodljivcev, v zdravstveni in potni shrfoi itd. V Rusiji je bilo ustanovljeno Hterarno drutvo rdee armade in mornarice, ki se imenuje kratko Lokaf. Na pro gramu ima podpiranje obrambe dra ve, bojno pripravljenost armade in pa informiranje javnosti o ivljenju, raz voju in zgodovimi armade. V vodstvu drutva sta tudi znani pisatelj Maksim Gorki in ef vojne akademije rZddemann. Ni uda, da se ozirajo pri spre jemu v sovjetske vojake ole v prvi vrsti na politino preprianje kandida tov. Tako so ugotoviti, da je med letos sprejetimi kandidati 25 odstotkov ko munistov, 54 odstotikov komundstine omladine in 21 odstotkov takih, ki so brez rx)dtJnega preprianja. Splona izobrazba novih sluateljev je e ved no pomanjkljiva. Letos je zaela sovjet ska vlada izdajati velidco Sovjetsko vojako enciklopedijo, ki bo obsegala v 12 zvezkih vse stroke vojakega in vojno-politinega vodstva. Vlada samostojne nemke republike" 00 Volgi je sklenila prekrstiti glavno mesto Pokrovsk, ki se bo imenovalo odslej v poastitev Rose Luxemburg Luxemburgstadt T a sklep pa mora po trditi e centralna vlada v Moskvi.

Drevi Jadranova plesna vaja

Ij Martlnovanje. Dravna i n nacijon a l n a ideja j e z m a g a l a , zato v a b i t a entpeterski C M podrunici v L j u b l j a n i vse rodoljube, k i so dobre volje n a m a r t i n o v a nje, d a p r o s l a v i m o z m a g o nacijonalne m i sli. V r s i se dne 14. n o v e m b r a (v soboto) ob 8. u r i zveer v p r o s t o r i h k o l o d v o r s k e restavracije. Spored je bogat vstopnine ni. tj M e s t n a organizacija Narodne od b r a n a v LJubljani naznanja, da bo podpred sednik oblastnega odbora Narodne odbrane g. dr. Cepuder predaval v sredo 11. t. m. ob 18.30 v ljubljanskem radiu o temd: Raz merje slovenabva do J u g o s l o v a n stva. Ij Koncert mladinskega pevskega zbora. V nedeljo 15. t. m. dopoldne ob 11. k o n c e r t i r a v v e l i k i dvorana hotela U n i o n m l a d i n s k i p e v s k i zbor Iz T r b o v e l j , ki teje 110 m l a d i h navduenih pevk in pevcev z i z v r s t n i m glasovnim materijalom in s prav dobro olo. Zbor vodi uitelj g. A v g u s t nHgoj t e r je e n a r a z n i h k r a j i h d r a v s k e banovtLne, kjer je k o a c e r t i r a l , el ogromno priznanje. M l a d i pevci so e dolgo asa gojaJi eljo, d a se predstavijo v Ljubljani. Vabimo na obisk koncerta. Predprodaja vstopnic od srede dalje v Matini knji gami. Ij Javna draba zarubljenjh predmetov bo d n e 14. t. m. od t. dopoldne dalje pri mastnem nacelatrm, v skladusn na n . dvo r i sen poslopja. Mestni trg t. 2. Jfj Soanom In prijateljem Soe na znaajamo da se vri v soboto 14. t m ob 8. zveer v salonu prt L e v u obiajni za bavni ali mart i nov veer. Pridite! Priaodojak, maronl .n SS SO zato pa za Ves. edsetc Soe. 3$ln Ij emaflsrke! TainiStvo Jugoslovenskega enskega zaveza va prosi, da javi te pismeno svoi naslov pisarni v elenburgovi ulici 711 najkasneje do 15. novembra

Iz Rusije
Na zadnji seji centralne prosvetne komisije je ljudski komisar pi osvete poroal, i a primanjkuje samo v Rusi?i nad 17.000 uiteljev. Mnogi uitelri so se morali namre lotiti lujnejsga po sla na gospodarskem polju, uiteljski naraaj pa ne zadostuje, da bi se za maile te vrzeli. Korrrisitja je sklenila ukreniti vse potrebno, da se vrnejo ukelji na svoja mesta in da se razprede mrea kratkoronih uitelfskih teajev.
s

Dravno zalonitvo v Moskvi je zaelo graditi oerromno poslopje, ki se bo imenovalo Dom knjige in v ka terem bodo vsi oddelki zalonitva. Dom knfijre bo zavzemal 350.000 kub. metrov, obstojal bo iz estih veRkih poslopij, eno bo imelo 20. dve po 16. tri pa po 15 nadstropij. V njem bo pro Vse poslopje bo iz elezobetona, ki se bo v Evropi prvi rabil za gradnjo 20 nadstropnega poslopja. Dom knjige bo dograjen jeseni 1933. Skupini sovjetskih letalskih strokovnjaikov se je posreilo po tri leta trajajoih poskusih sestaviti novo helikoptero. V vodoravni smeri se lahko leti s hitrostjo 3 5 1 1 0 km na uro. Z ustavijanjim motorjem se je spualo
stora za 7000 delavcev in uslubencev.

Zvoni kino Ideal

Samo e danes! Nepreklicno zad njikrat!

SiegSried Arno
v sijajni burki veselega smeha

torklja trajka
Ob 4-, 46., V &. in 9. u r i zveer.
2

bo priden, smko, te dam tudirat.

Oe:

Nevarna gronja. Ce ne neha jokati in e ne

Ali su

4
8^

SLOVENSKI

N A R O D , dne 10. novembra 1931

Stev. 256

velemesta
Roman
V e s besen je zmekal pismo, ga vrgel n a tla, kjer ga je Francoise hitro po brala, i n hitel svojemu oetu naproti. Vojvoda si je bil e toliko opomogel, d a je lahko vstajal, hodil, jedel i n spal kakor prej. Toda duh ni ve zapovedo v a l telesu. Konno je napoil dan poroke. Norbert je imel e od ranega jutra n a vratu svojega bodoega tasta, po tem je moral sprejemati goste tako, da premiljevati sploh ni imel kdaj. Ob enajstih je sedel v koijo. Odpe ljali so ga v obinski urad, potem pa v cerkev. Opoldne je bilo vse konano: bil je zvezan za vse ivljenje. T i k pred odhodom so m u predstavili Octava de Mussidana, k i m u je po obi ajnem estitanju oficijelno sporoil svojo zaroko z Diano de Sauvebourg. ez pet dni sta se mlada zakonca na selila v gradu Champdoce. K m a l u po svatbi so m u prili nekega dne povedat, da njegov oe noe vstati. Poslali so takoj po zdravnika, k i je iz javil, da je vojvoda nevarno bolan. N a stajala je udna reakcija. Bolnik se je ves dan grozno premetaval. Zdelo se je, da se hoe njegov jezik reiti nepreminosti. V m r a k u je zael poasi govoriti. Tedaj se m u je zaelo strano blesti t a ko, da sta morala Norbert in Jean od straniti vso sluinaL Ob enajstih se je naenkrat umiril in zdelo se je, da dremlje, ko je nena doma sedel i n zaklical na ves glas: K meni! Norbert in Jean sta planila k poste lji, kjer sta strme obstala. Vojvodin obraz je bil zopet normalen, oi so se mu svetile, ustnice tresle kakor obiaj no, e je bil razburjen. Milost! je vzkliknil Norbert i n padel na kolena, milost! Vojvoda de Champdoce je iztegnil roko proti njemu. Moj ponos je bil nespameten, je dejal. B o g me je kaznoval. Odpu am ti, sin. Nesreni sin je zaihtel. Odrekam se svojim nartom i n noem, da se poroi z gospodino P u y mandour, e je ne ljubi. Norbert je dvignil glavo. Ubogal sem vas, oe, zdaj je e moja ena. Vojvodo de Champdoca je spreletel a po teh besedah nepopisna groza. Raz prostrl je roke, kakor bi hotel pregnati prikazen, m s hrapavim glasom je zaklieal: Nesrene! . . . Prepozno! Omahnil je v zadnjih krih na vzglavje bil je mrtev.

xn.
K o jo je Norbert zavrnil in osorno zapodil, se je napotila Diana poasi n a zaj v oetov grad, ki ga je bila s toliki mi nadami zapustila. Neopaeno je smuknila v svojo posteljo, pospravila blatno obleko i n zaela razmiljati. Srce ji je napolnilo nepopisno ogor enje nad sreno rivalinjo Marijo de Puvmandour, k i jo je z dna due sovra ila.

Osvetiti se j i mora. Predno pa kaj zapone, mora pozna ti preteklost gospodine de P u v m a n dour. Diana je trdno sklenila, da mora 10 m i l i j o n o v b r e z p o s e l n i h -- V e d n o veja r a z l i k a m e d zvedeti vse, kar se tie njene preteklo sti. cenami poljskih pridelkov i n Industrijskih izdelkov T a k o je bilo njeno razpoloenje, ko V poljedelskih pokrajinah Zedmje- | moramo izhajati, e hoemo presojati so j i predstavili vikomta de Mussida nih drav seigajo penico, s katero notranjeameriko gospodarsko krizo. na, prijatelja njenega brata, igar smrt poljedelci ne vedo kad poeti, na K i Za veino Evropcev je zdruen pojem ji je bila prinesla veliko bogastvo. N i tajskem pa gladuje 50 milijonov ljudi. Amerike z nejasno predstavo prevla bil priel na povabilo rodbine, kakor bi Ameriki farmerji so spravili v skladi dujoih industrijskih krajev. V Evropi bil domneval grof de Puvmandour, a 9 milijonov bal bombaevme in pri radi pozabljamo, da ima Amerika poleg temve isto sluajno ali bolje reeno pravljajo se omejiti kulturo bombaevisoko razvite industrije tudi ogrom pod vplivom iskrene elje, da bi oetova vine za ce4o tretjino, dohn mihjoni na prostranstva, kjer se goji samo po radodarnost poravnala nekatere dolgo ljudi ne samo v A/ngliii in v Evropi, ljedelstvo, in da so Ameriani v bistvu ve, ki so mu postajali e neznosni. temve tudi v Ameriki sami nimajo niti e sedaj poljedelski narod. T i po Octave de Mussidan je imel v teh le srajc. V Braziliji meejo v morje ka ljedelci so v asu izborne vojne tih vse pogoje, k i obetajo loveku v za vo, na svetu je pa na tisoe rodbin, ki konjunkture zelo poveali svojo povr etku ivljenja dolga leta sree. si zjutraj ne morejo privoiti skode ino obdelane zemlje. Po vojni je pa B i l je visoke, krepke postave i n e lice kave. prilo nazadovanje Nadprodukcija na leznega zdravja, ponaal se je lahko z Armada brezposelnih v Ameriki pre vsem svetu je potiskala cene poljskih visokim plemstvom in lepim premoe ivlja najteje ase. Ker v Ameriki ni pridelkov vedno nie. Od 1 1900 je bil . njem. majo statistike o brezposelnosti po ev ciU amerikega farmerja dobiti za me K o t dvajsetletnega mladenia ga je ropskem vzorcu, se moramo zadovolji ro penice dolar. T a cilj je dosegel v bil poslal oe v Pariz z zadostJiimi do ti samo s pnTjhnimi podatki. Strokov zaetku svetovne vojne. V asu najvi hodki, da je lahko zahajal v najboljo njaki raunajo, da je sddaj v Ameriki je vojne konjunkture je dobil za mero drubo. 10 milijonov brezposelnih, ki se jim pri* penice celo 3.75 dolarjev, zdaj pa do 2e pri prvem pogledu na gospodino druita ez zimo se dva mHijona. Dol bi komai 40 centov, doim so ostale de Sauvebourg se je vnelo njegovo srce. ge vrste brezposelnih stoje pred jav cene vseh industrijskih izdelkov e Res je, da Diana nikoli ni bila tako u nimi kuhinjami po vseh vejih mestih, vedno nad predvojmmi. Kako velika dovito zapeljiva, kakor takrat. N j i pa biiH so e resni nemiri scladujoih, ne je danes ta razlika, nam pove primer. Octave ni bil ve, ker se je preve raz kaj kilometrov od teh alostnih prizo Z izkupikom od pridelkov z enega likoval od Norberta. Med tem korektnim rov pa poljedelci ne vedo kam bi s orala zemlje si more kupiti ameriki plemiem i n ^divjakom iz Champdoca penico. Nad 100 bank je propadjo, kmet par evljev srednje kakovosti, ni videla nobene zveze, nobene podob najveji koncerni so se omajali v svo doim rabi za slabe vrste obleke zase nosti. jih temeUra v dravi, ka ima najve ali za svojo eno pridelke s 4 oralov. Toda Octave je bil oaran i n vdajal zlata na svetu. V prvih osmih mesecih Ce pomishmo, da ivi 60 odst. ameri se je z vso duo nasladi, ki ga je bila letonjega leta je propadlo v Ameriki kega prebivalstva posredno ali nepo prevzela tako, da trezno sploh n i mogel nad 19.000 trgovki, doim je bilo larri sredno od poljedelstva in da je razlika misliti. K e r pa slepomienja ni imel rad, vseh konkurzov komaj 18.000. Davki med cenami poljskih pridelkov in indu se je obrnil najprej na Diano. so padli v Ameriki v tretjem etrtlet strijskih izdelkov vedno veja, si lahko ju letonjega leta v primeri z krnskim mislimo, kako teko je s tem prizade Izrabil je trenutek, ko sta ostala sa letom od 498 na 367 milijonov dolar ta rudi industrija. ma, da jo je z drhteim glasom vpra jev, torej skoraj za polovico. Dolgovi al, e dovoli, da stopi pred njenega oe A kaj e pride? Splono mnende je, zvezne vlade so narasli od 1. junija do ta in zaprosi za njeno roko. 15. septembra za dobri dve mflijardi da slabe sploh ne more biti ki da je T a korak je Diano zelo presenetil. dolarjev. dosegla gospodarska kriza viek. Urad B i l a je tako zatopljena v borbo, k i se je dela in urad trgovine opozarjata na pa bila v njo zapletla, da ni niesar opa Kdo je kriv? O tem se prepirajo po dec cen, ki znaa od 1 1926 e 30 odst. . zila. ljedelci s finanniki z VVaH Streeta, ki Tisk vedno znova naglasa, da je v tem nosijo ve aJi manj odgovornost za Vpraujoe se je ozrla na grofa de pobuda za nove nakupe, ki bi omogo svetovno gospodarstvo. Med poljedel Mussidana i n po dolgem oklevanju je ili povratek k normalni proizvodnju skim prebivalstvom srednjega zapada obljubila odloilni odgovor za drugi dan Nekako tako je bik) tudi med zadnjo se vedno bolj iri geslo: Nobenih ozizveer. gospodarsko krizo po ameriki drav rov na tujino! S tem geslom so na V s o no je prebedela v groznih dvo ljanski vojni. Tudi takrat je sledilo pad stopili republikanci e lani in so tud! mih. Zakriviti zloin i n ne poeti njego cu cen ozdravljenje. T a logika je pra zmagali. T a teorija izvira iz spoznanja, vih sadov . . . T o j i n i lo v glavo! vima, samo vpraanje je, e je kriza da lahko ivi Amerika s svojim neiz Posledica tega razmiljanja je bilo res e dosegla viek, kakor sodi urad rpnim naravnim bogastvom v miru in pismo, k i ga je izroila herki vdove ni ctfrtimazem. Tudi Amerika si ne bo zadovoljstvu - za visokimi carinskimi Rouleau. mogla pomagati brez gospodarske ob stenami. Zdaj dole ti ljudje banke,- da Obtoenec, k i aka, da ga obsodi po so lahkomiselno pregovorile ameriko nove vsega sveta. ele ko bo mogla rota na smrt ali na dosmrtno jeo, ne ljudstvo,, naj naloi od svojega premo spraviti v denar ogromne zaloge peni trpi tako, kakor je trpela Diana, ko je ce, bomba evine in drugih pridelkov, enja 15.5 miljard dolarjev v mozetnakala na koncu sauvebourkega par bo zavladalo v Ameriki zopet blago stvu. Ta denar je sedaj veinoma iz ka, kakno vest j i prinese dekle. stanje. gubljen ali pa vsaj mono ogroen in T e duevne muke so trajale dobre v tem tii glavni vzrok teke gospo etrt ure, ko se je Francoise slednji darske krize v Ameriki. Tako pravijo vsa upehana vrnila. poljedelci. K a j je rekel? je vpraala D i a Nasprotno pa odgovarjajo banke, da na. morajo poljedelci svoje prebitke peni Ni . . . to se pravi d a ; zakrial je ce, mesa in bombaevine, ki jih ne mo in zamahnil srdito z rokami. Nikoli, n i rejo vnoviti "na domaem trgu, izvo k o l i ! je ponavljal ves iz sebe. ziti v inozemstvo, ki jih mora koncem Hi vdove Rouleau ni smela niesar koncev zopet plaati v blagu. Zamenja slutiti i n zato je napela Diana vse sile, va blaga vodi nujno tudi k ojemu po da si je priarala na ustnice smehljaj. litinemu sodelovanju. BiH so ba ti T o sem si takoj mislila, je od pristai izolacije, ki so odlono zahte govorila mirno. vali povrailo amerikih vojnih dolgov In ko je hotelo dekle e nekaj p r i in s tem so se posredno izjavljali tod! pomniti, j i je dala za pot luidor i n j i za plailo reparacij. Tako je nastal namignila, da lahko gre. spor, okrog katerega se suejo sedati

Bogastvo in beda v Ameriki

Modrost Talmuda
Na vrtu lei kup kamenja. Neumne pravi: Kdo je tako moan, da ga od nese? Pametni pa pravi: Danes ga od nesem dva koa, jutri zopet dva, do kler ne odnesem vsega. Tako je tudi z ovirami v znanost. Vzvieno js delo, ker dela ast mou. Daj se na jeti za delo, ki se ti v druganih raz merah gabi, in ostani neodvisen od lo veke pomoi. Kdor se ne pouri in ne pobere tudi najmanje lupine, ne najde v nji skritega bisera. B r e m e , ki si ga naprti lovek sam, ni tako teko, kakor ono, ki mu ga naprtijo drugi. Kdor ne da izuiti sina v obr ti, ga vzgoji skoraj za razbojnika. Delovni obrtniki niso dolni vstati niti pred uenjakom. Nobena obrt ni od ve, loveka druba potrebuje enako strojarje kakor izdelovalce parfumov. Porajajoi se spor je podoben hudo urniku, ki podira vse, kar dosee. im porui jez, ga ne zadri ve. Naj slii tvoje uho vsako besedo, ki jo iz govore tvoja usta. So dobri in hu dobni gostje. Dober gost je hvaleen gostitelju in prarvi: Kako se je gost.*elj meni na ljubo potrudil! Koliko vina, mesa in drugih jestvin je nanosil na mizo. Zloben gost pa pravi: Mar se je gostitelj trudil zavoljo mene? Saj je pripravil zavorjo sebe. Ve budi umre od lonca, v katerem se kuha jed, kakor od lakote. Starec je, kdor je postal moder.

Sklepni revmatizem ozdravljiv

Zdravnika veda je baje konno na la oroje proti sklepnemu rev mati zmn, ki se je zadnja leta tako raziril, da je postal e prava socijalna bolezen. Vsako leto so se zbrale m&nstvene avtoritete vsega sveta in se posvetovale o zdra vilnih sredstvih proti revmatizrnu. Po vseh kulturnih dravah so organizirali tedne boja proti tej neprijetni bolezni. Toda vsa zdravilna sredstva niso ni pomagala, revmatizem, posebno sklepni, se ni dal zatreti. ele zdaj se je posre ilo odkriti serum proti sklepnemu rev matizrnu. T e vesti bodo gotovo veseli vsi, k i jih mui t a bolezen. V >Miinchener Medizimschen Wochensehrift pie dr. K a r p o novi meto di boja proti revmatizrnu. Gre za injek cijo krvi loveka, k i ga mui revmati zem. Zdravnik vzame revmatinemu lo veku nekaj k r v i i n napravi iz nje se rum, k i ga vbrizga drugemu revmatikn. Injekcije se ponavljajo 5 do 6 dni. In v tem asu revmatizem popolnoma izgine. Otekline v sklepih izginejo, boleine po nehajo i n temperatura pade. Bolezen tu di ne zapusti nobenih posledic Vano r je tudi, da so po tej metodi ozdravljeni bolniki obvarovani pred novimi napadi sklepnega revmatizma. Novo metodo leenja sklepnega revmatizma preizkua jo zdaj na mnogih internih klinikah in poskusi so veinoma e pokazali zelo zadovoljive rezultate. kotska varnost.

NOGAVICE 2 J60M

Gospodina de Sauvebourg je bila sicer vsa iz sebe, toda utila je neizre eno olajanje igraa, k i je stavil svoje zadnje prihranke i n j i h izgubil.

vse debate glede ublaitve gospodar ske krize. Ce ima kmet denar, ga ima ves sveL Iz tega starega m resninega izreka
VRTNAR izurjen v vseh panogah stva, lice slubo. Ponudbe n a : O. Deutachbauer, Ptuj, Sloven ski trg St. 9/1. 3131 O P R E M O Z A TOGO V I N O kupi Lipovec Anton, Koroka. Bela St. 65, JavonJk. SI SO PEI N A AGOVINO trpene, najboljega po zelo rarttnl ceni razpoSi1jam na. osemdnevno poskuaJo. V sluaju, d a stranka ni d o voljna s pejo, vzamem Isto na zaj in nosim vse transportne stroke sam. R. Jakelj, Slovenjgrade. /' 182 ..

Skot: Konno sem dobil pismo od brata iz Avstralije. Prvi po 20 letih se me je spomnil. Kaj pove! In kaj pie, kako se trm godi? Ne vem. Vrnil sem pismo, ker je balo treba doplaati porto.

V BOJU PROTI JETIKI

je neobhodno potrebna knjiga

IMO
za modrece > najceneje do d najfineje po tovarnikih cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg tev. 2

OCARINJEN J E
vseh uvoznih i n izvoznih in tranzitnih poiljk oskrbi hitro, skrbno in po najniji tarifi

Doc

d r . Iv. M a t k o : P r o t i t u b e r k u l o z n i d i s p e n z a r v slubi s o c i a l n o - higijenske b o r b e p r o t i i e t i k i k o t l j u d s k i i n kuni b o l e z n i .

Naroila tono izvruje

HAJKO

TURK

Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broirano Din 270., vezano 300..

SPALNICE
smrekove, poljubno ples kane za ceno Din 2600. kompletne in iz trdega lesa poli tirane od Din 5.700. naprej ima stalno v zalogi in izvruje po naroilu Pohitveno mizarstvo A N T O N BIZOVIC A R , Glinen Geste Wl prt Ljubljani (postajalie cestne eleznice)

carinski posrednik, L J U B L J A N A . Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaraunava nja carine po meni deklariranega blaga in vse informaciie brezplano.

Knjigarna T i s k o v n e zadruge v Ljubljani. Selenburgova u l i c a Stev* *

Lovske puke
floberte, browning pitole, pitole za straen je psov, ske in ribike potrebine ima vedno v zalogi

F . K. R A I S E B Dukar. L f u M f a n a . K o n g r e s n i t * * Stev. 9

Vsegamogonemu je dopak>, da je poklical po kratkem bole li an ju danes ob M 9. dopoldne v 80. letu starosti previeno s sv. za kramenti k sebi nao ljubljeno, skrbno, zlato mamo, staro mamo, tao, gospo

Marijo
roj.

abkar
Knafelc

T R G O V S K O DRUTVO MERKUR L J A N I obvea, d a Je g o s p o d

44

ZA SLOVENIJO V LJUB

vdovo po okrajnem gozdarju v pokoju IVseoi, ki so jo poznali, kako dobra in skrba nam je bila, jo p r i TOTOarno v molitev in spomin. Pogreb nepozabne se bo vril fe hie alosti n a J e s e n i c a h (lekarna) dne II. t. m. ob 3. uri popoldne n a m e s t n o pokopalie. Jesenice na Gorenjskem, dne 9. novembra 1931. M A R I C A G R E G O R C , hi; HINKO, intend. major, K ARO L, ef davne oprave, JOE. mr. ph sinovi; JURIJ G R E G O R C . sodni predstojnik, zet: MILKA roj. PODMILJAK, SONJA roj. C O K L J A T , J U S T A roj. S A R D O C , snahe; JOE. OR2, D R A G O , vnuki. JeseniceKranjBeogradOrmo.

Franc Golob
tovarnar In posestnik na Via in v V i ntg arju
n e n a d o m a u m r l v nedeljo d n e 8 n o v e m b r a 1931 v Z a g r e b u . G o s p o d F r a n c G o l o b je b i l n a d 20 l e t m a r l j i v i n d e l a v e n t a j n i k nae organizacije i n i z b r a n z a svoje v e l i k e zasluge v t r g o v s k i o r g a n i z a c i j i z a astnega lana naega d r u t v a . Odlip o k o j n i k u i n zaslunemu gospodarju o h r a n i m o hvaleen V L j u b l j a n i , d n e 9 . n o v e m b r a 1931*

Urejuje Josip Zupani, Z a >Naxodno tiskarno F r a n

dat Usta: Oton CnriatoL Vsi v LJubljani