Uvodna pripomba: V tem prvem prispevku bom podal obris tega goega problema, ki zelo razdiralno deluje na veino

prebivalstva, medtem ko bom v nadaljevanjih bolj natanno opisal posamezne sovplivajoe dejavnike in pojave, ki ponazarjajo razne vidike feminizma in nakazal mone izhode iz te zagate.

V socioloki literaturi imamo veliko razvrstitev in opredelitev feminizma; zame sta poglavitna dva: - Politini feminizem, s katerim so izobraene, ozavedene in hrabre enske v minulem stoletju izbojevale dokaj enakopravno politino pozicijo ensk v zahodno evropski drubi, eprav je uresnievanje te enakopravnosti vpraljivo, saj komaj sreamo ensko, ki bi bila zares pouena o osnovnih drubenih in politinih fenomenih, kar je razumljivo v naslednjem kontekstu: moki porabijo za branje asopisov 13 minut, enske pa le nekaj minut, ko si v glavnem ogledujejo modne novosti v cilju (ne)smotrnega "ponujanja" na trgu ljubezni in spolnosti. - Histerini feminizem v partnerstvu, ki ga izvajajo (navidezno) enakopravne, (prostovoljno!) izkoriane, z delom preobremenjene, vsestransko nezadovoljne in spolno nepoteene ter zato histeroidne ene. Le-te svojo nepoteenost nadkompenzirajo tako, da tlaijo svoje moke s pretiranem spraevanjem, pouevanjem in nadzorovanjem. Veina se pritouje nad dejstvom , da se moje noejo pogovarjati. Se pa ne zavedajo, da je povsem legitimno, e se moki brani pred (feministino) nadvlado z molkom, saj se celo zloinec na sodiu lahko brani z molkom. Vsak lovek v tej kulturi je svobodno bitje in se zato lahko odloa za vsebino, intenziteto in dolgost odnosov z blinjimi in drugimi, tudi tako, da se z najboj zoprnimi noe niti pogovarjati. S tem dejstvom se partnerske feministke nikakor ne morejo sprijazniti.Histerini feminizem je tudi drubeno pogojen, saj druba forsira izkorianje ensk, ki od njih tudi v dobi intenzivnega materinstva terja polno zaposlenost, kar je v bistvu protinaravno poetje. V svojih prispevkih bom opisoval predvsem razne vidike histerinega feminizma v partnerstvu. Moja spoznanja in stalia temeljijo deloma na spremljanju relevantne literature, predvsem pa na neposrednem opazovanju na stotine partnerskih dvojic "v krizi", ki so se pri meni urejali (ali pa so to le nameravali) v skupinski, partnerski in druinski psihoterapiji v minulih treh desetletjih. Vsaka navedba, ki jo bom posredoval bralcem, je netetokrat prediskutirana v krogu e ozavedenih partnerskih dvojic in dokumentirana v "tudijah primerov" (zbornikov spisov in popisa bolezni partnerjev v procesu partnerske psihoterapije, ki jih je e urejenih ez 300). Poleg tega se lahko bralci, ki bodo dosledno odklonilni do mojih stali, lahko v moji prisotnosti

sreajo z ustreznimi dvojicami, da jim posredujejo svoja spoznanja na poti ozavedanja in samouresnievanja. - Dotikal se bom e tretjega vidika feminizma: osebnostnega profila ensk, ki se uveljavljajo s feminizmom. Nesporno antropoloko dejstvo je, da se enska lahko polno uresnii v vlogi tvorne sodelavke v moevem poslanstvu. Edino enska, ki se je uresniila v partnerstvu, materinstvu in sodelovanju v moevem poslanstvu, bi bila kompetentna, da se loti raziskovanja neusklajenih odnosov med mokim in ensko, ter se na tej osnovi loteva (pre)vzgoje ensk v smislu njihovega usposabljanja za zasnovo dobrega partnerstva. Samo na tej podlagi je lahko prepriljiva in uspena, sicer pa le nazorno razodeva svojo nesposobnost za doseganje poteenosti na omenjenih podrojih, ki jo nadkompenzira v "vojni proti mokim", kar v bistvu partnerski feminizem je. Upotevati moramo, da lahko loveka celostno definira izkljuno seksualni partner. Samske feministke so enigma in zato utegnejo biti zelo problematine. Enako velja za samske moke.

Bistvo protislovja partnerskega feminizma Do pred kratkim enske niso imele pogojev za enakopravno izobraevanje, poleg tega je bila veina med njimi zatirana. Odkar so si v zadnjem stoletju postopno pridobile pravico do izobraevanja, so se v procesu olanja pokazale uspeneje od mokih, kar dokazuje, da so se moki tudi intelektualno polenili ker niso imeli konkurence. Izobraene, marljive, uspene in politino enakopravne ene so spregledale moke v njihovi nastopaki pozi, zato so zelo redke, ki moke zares cenijo. Ozavedene in uspene enske so upravieno kritine do sedanjega naina ivljenja mokih. ki v veini primerov kadijo, radi "pijuckajo", zanemarjajo telesno vadbo in izobraevanje, se pehajo za prestinimi avtomobili, hlepijo po praznih avanturah, se "petelinijo" zgolj na temelju svojega spola, zato jim komaj kaken vsestransko imponira. (enske v mojem programu, ki ne kadijo, ne pijejo in zdravo ivijo ter se izobraujejo, trdijo, da sploh ne sreajo ustreznih mokih, ki bi premogli enake lastnosti, zato se morajo zadovoljiti z "manjvrednimi primerki"). Ker so ene bolj dejavne se upravieno poutijo izkoriane in vzviene nad moem, zato ga pouujejo, spraujejo in nadzorujejo. To so sestavni deli histerinega feminizma, ki tvorijo prvi dejavnik partnerske krize: vzvienost ene nad moem. Poleg tega so zaposlene poroene ene z otroci neprimerno bolj obremenjene kot velika veina mokih, ki v prostem asu lenarijo (kadijo, buljijo v televizor, pijuckajo), zato jih imajo ene za trote. Spoiti mo zveer z erekcijo aka v postelji preutrujeno eno, ki hlepi po poitku in ji zato razumljivo ni do spolnosti. Tako se zane oblikovati drugi dejavnik partnerske krize: spolna neusklajenost.

Spolno prebujene ene prikrito zaniujejo svoje moe, ki imajo prezgodnji izliv. Taknih nevrotinih mokih je okrog polovice. Moki s prezgodnjim izlivom ne morejo ene spolno poteiti, pa pa se le "izpraznijo". Lahko opravijo oplojevalno funkcijo, nikakor pa niso polnovredni spolni partnerji. Potrebni so seksualne terapije. ene teh "kilavih" mokih so nad njimi (upravieno!) vzviene, kar je pomembni dejavnik pri oblikovanju feministinega vzduja. Zdrav moki (ki se ne zastruplja z alkoholom, nikotinom, prenairanjem in zaleanostjo) in je usmerjen v ustvarjalnost premore erekcijo, ki traja pol ure do ene ure, tudi vekrat dnevno, tja do 70. leta in e dlje. Samo s taknim mokim lahko ena (v tantrini spolnosti) doivi celo serijo orgazmov, da se zares potei. "Kilavi" moki pa se morajo zavedati, da je enam zoprna spolnost z mokim, ki premorejo le penetracijo in prezgodnji izliv.

Zaradi navedenih dejavnikov nastane zaetna razpoka v komaj zasnovanem partnerstvu, ki se neizogibno poglablja, saj mo zaradi omenjene enine manipulacije s spolnostjo postane reaktivno nezadovoljen, neprijazen, zadiren. Moki s prezgodnjim izlivom pa sploh ne premore prave samozavesti in mokega dostojanstva. V navedenih okoliinah dom za moa izgublja na privlanosti, zato zane po raznih tirih drseti na pot "odsotnega moa in oeta": - Najbolj podjetni si najdejo vzporedno ensko (in se tako vkljuijo v posebno in nujno potrebno socialno dejavnost (ki bi jo morali socioloko natanni opredeliti) - erotino in spolno oskrbo vika ensk, ki bi sicer morale vse ivljenje preiveti v spolnem stradeu), s katero nadomea dolgoasen odnos z eno. - Naslednja skupina bolj avanturistinih mokih si najde ahasverske (potepuke) poklice (mednarodni poslovnei, trgovski potniki in kurirji, diplomati na poti, lani mobilnih enot in ustanov UN, pripadniki vohunskih organizacij, komandosov, tujskih legij, kriminalnih drub itn. Le-ti veliko potujejo in se tako izogibajo dolgoasju doma, privoijo si razne avanture ter se obasno vraajo v svoj pristan, kjer jih navidezno komaj akajo ene, ki morajo neredko zaradi njihovega prihoda zaasno prekiniti s svojo romanco. Tako oba partnerja nekako usklajeno (kar je v dejanski situaciji kar dobro) nadkompenzirata bedo partnerstva in ustvarja videz "urejene druine", katere patologijo razkrijejo otroci, najpogosteje v vlogi "falirancev" in narkomanov. - Manj zreli, nevrotini moki, praviloma "revki s prezgodnjim izlivom" (ki zaradi slabe in kratkotrajne erekcije nimajo ans niti pri morebitni vzporedni

enski), pa svojo stisko pomirjajo z alkoholno omamo in postanejo alkoholiki. Obiajnim teavam in trpljenju se izognejo z dosmrtno alkoholno omamo. imbolj ene bevskajo, tembolj pijejo, zato jim v nai kulturi ni mono - razen zelo redkim - priti do ivega. ene trpijo (dejansko ivijo za uitke v sadomazohistinem zakonu), moki pa zunaj veseljaijo, doma pa so prisiljeni uprizarjati preventivne agresivne ukrepe. e jih kljub temu ivljenje preve privije, ga skrajajo s samomorom (saj je veina med samomorilci mokih alkoholikov). Ta najbolj razirjena oblika bega mokih iz zoprne resninosti primarne in sekundarne druine, je na razpolago vsakemu mokemu, zato ne bodo partnerske feministke s svojimi histerinimi reakcijami nikoli uspele. Zato histerine feministke imajo na vidiku le odsotnega moa in samevanje v dosmrtni zapuenosti, kar bo vsebina naslednjega prispevka.

PARTNERSKE FEMINISTKE DOLETI NARAVNA KAZEN - DOSMRTNA ZAPUENOST

Kot smo videli v prvem prispevku, je partnerski feminizem rezultat lagodnosti in domiljavosti mokih, toda posledice - seveda delno po svoji krivici nosijo enske, ker jim moki pobegnejo.

Fenomen odsotnega moa in oeta so med drugim opisali Alix Pirani ter Barbara Goulter & Joan Minninger. Zanimivo je, da je Slavoj iek e leta 1987, ko pri nas e nismo govorili o fenomenu odsotnega oeta, opozoril, da je v ozadju nastanka dveh tekih mentalnih motenj patolokega narcisizma in borderline sindroma ravno "odsotni oe". Citiram: "... Oe ni deloval kot uteleenje Zakona, zato je otrokovo ivljenje obvladovala Mati v dvojni fantazemski podobi 'dobre', varujoe, skrbee matere in 'zle' matere, ki otroka zasipa z 'nemogoimi' zahtevami in grozi, da ga bo 'porla'. Tak otrok zaradi 'odsotnosti oeta' ni zmoen ukiniti - razreiti nasprotja med zaitnikim Drugim in ogroajoim Drugim, ga dialektino 'presei' skoz notranji Zakon, Ime-Oeta, oetovski Ideal-Jaza, kjer sta v spremenjeni obliki 'sintetizirana' oba izhodina momenta: subjekt se z Imenom-Oeta simbolno identificira, Zakon zgubi svojo grozovito nadjazovsko tujost, hkrati pa ohrani 'kritino' razsenost, nastopi kot instanca, ki lahko tudi 'kaznuje' (notranji 'glas vesti')."

Spremenjena patologija druine (feminizem in fenomen odsotnega oeta) je pripeljala do spremembe enske patologije. Tanja Rener ugotavlja, da je podobno kot vasih histerija danes anoreksija skoraj v celoti postala "enska bolezen", ki ima druinsko ozadje. Odloilno vlogo igra "dominantna mati, ki ekscesno nadzira her v protislovni meanici naklonjenosti, popustljivosti in medsebojne tekmovalnosti". Ob dominantni materi ni ustreznih pogojev za zdravo adolescenco, v kateri skoraj ni prilonosti za individualizacijo, e posebej ne na podroju spolne identitete. Takno kaotino vzduje je tako reko izkljueno v druini, ki je pod modrim patriarhalnim vodstvom, ampak lahko nastane in se razvija le ob "odsotnem oetu" in v enoroditeljski druini, kjer enska nima gospodarja, zato se njena dominantnost lahko razraste do unievalnih razsenosti.

Najbolj tragina posledica politinega in partnerskega feminizma je v tem, da so enske v svoji destruktivni zaitniki vlogi uvedle v druinah permisivni sistem vzgoje otrok in na ta nain psihino kastrirale moke, ki imajo edini

izhod - podati se na pot odsotnega oeta in moa.

V vsej loveki zgodovini so moki opravljali odloilne posle pri graditvi vseh dosedanjih civilizacij (vojni pohodi, znanstveni izsledki, ustanovitev religij in filozofskih sistemov, prodiranje v vesolje ...). Oblikovali so tudi sedanjo civilizacijo, ki je kot vse kae pred kataklizmo. Eden od obrambnih mehanizmov pred uvidom v kataklizmo je feminizem, ki je preplavil sodobno civilizacijo in je oitno tista njena rakasta tvorba, ki raste iz fenomena "odsotnega oeta".

Zrel moki ne prenese odkritega vodenja in dominiranja ali celo izsiljevanja ene, je pa pripravljen slediti sposobneji eni, e se npr. le-ta sama, brez pritiskov na moa, usmeri v izobraevanje, zdravo ivljenje, port, duhovnost, transcendenco ... torej v elitizem. Tega so v Evropi zmone samo enske, ki se niso opredelile za parazitstvo po mehanizmih, ki jih je opisala Esther Vilar v knjigi Dresirani moki.

Navedeni fenomen raziskujem e etrt stoletja na primerih alkoholinih mokih, ki so prili na zdravljenje zaradi eninih ultimativnih pritiskov. Moje, ki so morali kapitulirati, so se potuhnili in se navidezno zdravili, obenem pa fantazirali o ponovnem pitju, ko bodo poravnali raune (se maevali) svojim enam. Do maevanja ni prilo v tistih primerih, kjer je uspeno potekala dolgotrajna in zelo zahtevna usmerjena partnerska psihoterapija, med katero je mo spoznal, da je, prvi, globoko zdrknil v alkoholizem, in drugi, da se ena ni ultimativno vedla iz zlobe temve zaradi ohranitve partnerstva in druine. Na tej osnovi je eni odpustil in se znebil maevalne obsedenosti, s tem pa tudi ponovnega zdrsa v alkoholizem. V mojem programu samo takni abstinirajo e ve kot 10, 20, celo 25 let. Predpogoj za ta uspeh pa je bil v tem, da so ene opustile feministine popadke in "bojevanje" z edinim orojem, ki so ga premogle - manipulacijo s spolnostjo. ene s teavo sprejemajo navedeno razlago, saj velika veina noe razumeti, da se alkoholik odloi za morebitno zdravljenje ele po sprovocirani krizi, ki jo lahko povzroi ena, najlaje z odselitvijo. Vasih katera uspe tudi z gronjo, da se bo razvezala ali pa s kandaloznimi postopki: obtoevanje moa pred sorodniki, socialno slubo, njegovimi nadrejenimi, duhovniki itn. Najbolj asten postopek je odselitev. Pred ultimati ena kapitulirajo samo primarno zlomljeni alkoholiki, nikoli pa

ponosni patriarhalni moje, ki si trezni ali zapiti podredijo svoje ene in se nikoli ne zdravijo zaradi alkoholizma. Zato ima alkoholizem v feminizirani drubi funkcijo obrambe mokih pred histeroidnim feminizmom.

enske ne morejo sprejeti nespornega dejstva, da ne bo nikoli moko strukturirana druba prisilila mokega, da se podredi enski permisivni filozofiji, zato je domala vse odvisno od ene, ali zna pridobiti moa za zdravo ljubezen, spolnost, partnerstvo in komplementarno sodelovanje pri zelo zahtevnem starevstvu. Podjarmiti pa enska mokega ne more, ker ji vedno lahko ubei k drugi enski, v alkoholizem in na trik ... Hvala Bogu!

Specifina deformacija matere ob odsotnem oetu e ni oeta, mora (vsaj nekatere) njegove funkcije prevzeti mati, ki jim seveda nikakor ne more biti kos. V prilagajanju na dodatno oetovo vlogo se sama osebnostno deformira, otroci pa se ob odsotnosti oetove figure in avtoritete (in ob deformirani materi!) ne morejo normalno razvijati.

Ker mora ena prevzeti dodatne dolnosti, ji ostaja edalje manj asa zanjo, zlasti za izobraevanje in osebnostno rast v smislu samouresnievanja. Angelca erovnik je do sedaj (leta 1998) v slovenski publicistiki najbolj pregledno prikazala, kako se ena-mati osebnostno kvari, e nima ob sebi trajnega korektiva urejenega moa. ena v vlogi matere ob odsotnem mou vzgaja otroke na permisiven nain, najpogosteje tako, da otrokom potem, ko e prerastejo potrebe po simbiozi, nudi "materinsko brezpogojno ljubezen", ki jo klinino vzgojno delo oznauje z izrazom "vampirska ljubezen". Ta ljubezen je za otrokov razvoj nevarna, zato ker mu ne omogoa osamosvajanja.

Fenomen odsotnega moa in oeta je za nespametne ene usoden Zaradi neusklajene spolnosti, splonih nesoglasij, enine histerinosti in njenih feministinih popadkov se partnerska kriza poglablja. Mo nikakor ne more prenaati obremenitev histerinega feminizma, zato se podaja v beg: vzporedna enska, ahasverski poklici, alkoholizem, samomor Tako postane "odsotni mo in oe", eno pa doleti naravna kazen dosmrtne oznaenosti, da ni bila sposobna obdrati mokega. enska trpi, saj ne more zapustiti otrok, medtem ko se mo lahko po mili volji (saj ga zaradi tega ne bodo preganjali drugi moki, ki so - vsaj potencialno - na podobni poti) potepa, preutvuje, pijanuje in v skrajnem primeru umre v "blaenem alkoholnem opoju". Tako je in

nobeno moraliziranje ensk ne more tega spremeniti. Protislovje feminizma se utegne zaeti reevati ele, ko bodo ene spoznale, da ne bodo mogle ukrotiti mokih, ker se jim bodo pa umikali po utirjeni poti "odsotnega moa" in ker jim ne bodo prili na pomo Marsovci. Zaradi histerinega feminizma moki izgubi nujno potrebno vlogo gospodarja (vlogo vertikalne avtoritete), zato otroci odraajo v permisivnem vzduju histerine matere, ki otroke nujno "zafura". V procesu terapije stremimo za tem, da se mo vsestransko (re)habilitira in prevzame vlogo vertikalne avtoritete, kar je zelo teavno, ker se ene upirajo izgubi dominantnega poloaja.

Ker partnerske feministke zaradi odklonitve pomoi Marsovcev ne bodo nikoli nadvladale mokih (ki jim bodo, e bodo pretirano zoprne, uli po kolesnicah "odsotnega moa"), bodo morale v izogib dosmrtnega hiranja v samoti ubrati drugano pot - pot navezovanja moa nase, kar bom prikazal v zadnjem prispevku. Vano vlogo pri tem igra prefinjena tehnika tantrine spolnosti.

SPOLNOST JE NAJMONEJA IN LOVEKOVA POTREBA e zatre spolni nagon med nogami, se ti bo preselil v mogane. (Iz Flisarjevega AROVNIKOVEGA VAJENCA)

Le udejstvovanje za preivetje ima vejo prioriteto od spolnosti, zato je e Marcuse ugotovil, da celotna loveka kultura temelji na redukciji koitusov. e ljudje ne bi bili prisiljeni delati, bi v glavnem papali, pupali, seksali in lenarili. Kdor nima urejene spolnosti, je z njo obseden. So zelo redki ljudje, ki imajo povsem urejeno spolnost, menda s spolnostjo dolgorono zadovoljni samo lastniki haremov. Zato smo v tej kulturi, ki slehernega med nami zelo omejuje pri uresnievanju spolnih elja, prisiljeni na trajna odpovedovanja in sublimacijo spolne energije, kar nas dela v bistvu za trpee ljudstvo. Okoreli samski ljudje, prostovoljni in prisilni celibaterji (zaporniki) pa so trajno v nepremagljivem spolnem kru. Vsi "ljudje v stiski" so tudi v spolni stiski, ki pa jo ne morejo urediti tako, da se podvrejo zgolj seksualni terapiji, temve se morajo odloiti za zahtevno in dolgotrajno partnersko terapijo, ki ima za cilj postopno usklajevanje celostnega ivljenja obeh partnerjev. To pa je zelo zahtevna naloga, ki med drugim terja intenzivno vzajemno privlanost, ljubezen, empatinost in usklajenost interesov. Samo orgazmina spolnost obeh partnerjev ima veljavo, medtem ko obiajna ejakulacija pri rutinskem koitusu ni ni drugega kot razbremenitev za mokega in obremenitev za ensko. Idealno reitev spolnosti na dalji rok malokdo dosee. Edino ustvarjalni ali sicer zelo modri ljudje se povigajo, eprav ne morejo uresnievati svojih spolnih elja in potreb. Za orgazmino spolnost mora biti lovek telesno in duevno zdrav, kar pa ne more dosei brez redne aerobne vadbe.

Antropoloke osnove spolnosti Spolni nagon pri loveku je tako moan, da postane lovek, e nima ali si ne zna poiskati monosti za naravno in redno zadovoljitev spolnega nagona, dobesedno obseden s (fantazemsko) spolnostjo. Edino nekateri samski posamezniki prek meditacije menda (?) transcendirajo (ne sublimirajo) spolni nagon v posebno vrsto zamaknjenosti, kateri botrujejo vrhunska (mistina) doivetja, vendar v znanosti ni dokazov, da je to res mono. Vsi ljudje brez (vsaj za silo) urejene spolnosti, ki sem jih sreal kot psihiater, so bili vsestranski "revki". Izjeme nisem videl. Dovolj mona seksualna energija je pogoj za celovit razvoj loveka, kajti

lovek brez mone seksualne energije (kilav lovek) ni sposoben monega ljubezenskega ustva, zato je dolgoasen. Seksualna energija se ne da zatreti ali premagati, kvejemu jo je mono transformirati v ustvarjalnost, esar so (menda) sposobni samo izbranci. lovek lahko (npr. zaradi travmatinih prepovedi) potlai spolni nagon, vendar ima to vedno tragine posledice v raznih oblikah (nevroze, obsedenost s cerebralnim seksom, zdrs v razne bolezni zasvojenosti itn.). Naa civilizacija je v bistvu utemeljena na redukciji spolnosti, saj je jasno, da bi lovek raje seksal, kot pa da se vsak dan ukvarja s suenjskim ali/in zasunjevalnim delom. Velika veina ljudi v tej civilizaciji opravlja namre heteronomno (mezdno) delo, ki ima suenjski znaaj. Spolnost je ena od najmonejih lovekovih potreb. Kdor to potrebo omejuje, si prilaa nadzor nad ljudmi, kajti vsi smo greni, potrebni spovedi in pokore. Seveda mora v boju in garanju za golo preivetje lovek preloiti spolnost na primerneji as.

Spolna morala in spolnost Spolni nagon je najmoneji nagon, ki pride do izraza, e lovek ni resno ogroen in e ni do skrajnosti sestradan. Nobenega dvoma ni, da je lovek v svojem spolnem ivljenju mnogo bolj ivalski od vseh drugih ivali. To je razmeroma preprosto dejstvo, ki ga vladajoi etini nazori e vedno ne priznavajo. Jasno je namre, da spolno obevanje ni ne moralno ne nemoralno. Je nekaj najbolj naravnega, saj ga usmerja moan naravni nagon. Ne moki ne enske niso po naravi monogamna bitja. To z drugimi besedami pomeni, da je tradicionalna spolna morala z imperativom monogamnega spolnega ivljenja v okviru zakonske zveze huda zahteva (kar seveda ne izkljuuje njene drubene koristnosti). Spolna morala je v bistvu popolnoma nepotrebna, saj lahko vsak sam uravnava spolno ivljenje z zadovoljevanjem svojih spolnih potreb in elja. Strogo vzeto bi jo lahko skrili na eno samo normo: spotuj spolno avtonomijo druge osebe. Res pa je, da je spolna morala cena, ki jo plaujemo zahtevi po vzgoji potomstva. e bi moki lahko "el naprej", bi bila enska in otrok nezaitena in bi slabo konala kot tuja last. Zato monogamni gen kljub svoji ibkosti le deluje ker so otroci monogamnih druin na boljem.

Pripomba: Ob navedeni opredelitvi spolne svobode je nekaj problemov. Glavni

je, da spolno manj aktivni (recimo spolno invalidni) zakonec egoistino ovira svobodno spolno udejstvovanje spolno ivahnejega partnerja in ga s tem spolno zatira. Kakno je to zatiranje, je Slovencem najbolj nazorno opisal Milan Vidmar v knjigi Spomini (Obzorja, Maribor, 1964).

Zaradi e omenjenih protislovij v partnerstvu so ene odklonilne do spolnosti z moem, oziroma s spolnostjo manipulirajo in "pripuajo" moe le tedaj, ko le-ti to na doloen nain "zasluijo". Tako postane spolnost odloilni dejavnik partnerskega feminizma.

Ozadje spolne zavrtosti Slovencev Katolika cerkev je s svojim naukom o pregreni spolnosti pri visokem odstotku verujoih povzroila usodno zaviranje ivljenja na erotinem in seksualnem podroju, kar je prepriljivo opisala Uta Ranke Hienemann v svojih dveh knjigah (Katolika cerkev in spolnost ter Ne in amen), ki sta prevedeni v slovenino.

Prekletstvo nad spolnostjo izhaja predvsem od katolikega protispolnega ideologa in spreobrnjenca Avrelija Avgutina, ki je v svoji razpravi zagovarjal za zdrav loveki razum absolutno nesprejemljiva stalia. Navedel bom samo nekaj cvetk: "... etudi je torej telesno poelenje razreeno svoje krivde, kljub temu ostaja, dokler ne bo ozdravljena vsa naa ibkost, ko si bo zunanji lovek, medtem ko se notranji iz dneva v dan obnavlja, oblekel neuniljivost. Telesno poelenje torej ne ostane kot substanca, kot na primer telo ali duh, temve kot neka slaba afekcija, ki nas doleti kot bolezen ... Telesno poelenje pa se vendar vsak dan manja v ljudeh, ki pazijo na zdrnost in krepost ... Nasprotno pa dobi nad onimi, ki se mu sramotno vdajajo, tolikno mo, da esto ne preneha divjati, iz dneva v dan vse bolj sramotno in predrzno, eprav so njegovi udi e opeani od starosti ..." (Avrelij Avgutin: Zakonski stan in poelenje). Ubogi verniki, ki so skozi stoletja bili maltretirani kot greniki, saj vendar vsak zdrav lovek obasno "hormonsko podivja" in je potem "green". Avgutinova stalia so protinaravna, sovrana, znailna za zakrknjene spreobrnjence. Pouno za kritini del lovetva je dejstvo, da je Cerkev ta protinaravna stalia ponotranjila, kar opredeljuje bistvo patologije zagovornikov Avgutinovih stali. Tako katolika cerkev spolno invalidizira ljudstvo in enakopravne ene utrjuje v njihovem odmikanju od spolnosti, kar vzdruje partnerski feminizem.

Slovenski narod se je iz spolne zavrtosti zael prebujati pod vplivom pesmi najprej Franceta Preerna, potem pa Ivana Cankarja in Otona Zupania. Da ljudstvo ne bi bilo deleno prehudega pohujanja, je kof Jegli Cankarjevo zbirko pesmi "Erotika" pokupil in jo pogal. Katoliki fundamentalist Anton Mahni je ob koncu 19. stoletja obraunal s Preernovo ljubezensko liriko. Preernovo poetino ljubezen je razglasil za protinaravno in pregreno. Kar sta zaela Preeren in Cankar, je nadaljeval Oton upani, zlasti z zbirko pesmi "aa opojnosti". Njuno vlogo pri (zaetnem in delnem!) prebujanju Slovencev iz spolne zavrtosti je Boris Paternu leta 1998 ocenil takole: "... Cankar in upani sta v sijajnem duhovnem zaveznitvu ob koncu 19. stoletja osvobodila eno najbolj prvinskih obmoij poezije, njeno ljubezensko temo. Kot pesnika sta si najprej izbojevala prostost odznotraj, v svoji intimi. Na Slovenskem je bilo to e posebej potrebno. ele potem sta z osvobojeno mojo lastne due krenila navzven, v drubo, v zgodovino in e naprej, v globine lovekove eksistence." Na dlani je torej, da smo bili Slovenci do pred kratkim ne samo politino in ekonomsko podjarmljeni, temve tudi zatirani na najpomembnejem ivljenjskem podroju, na podroju spolnosti. Zato smo kot narod vsestransko zavrti. Razivimo se ele pod vplivom alkoholne omame, kar lahko vsak med nami natanno preverja na veselicah in podobnih zabavah. e se Slovenci primerjamo z nekdanjimi lovekimi skupnostmi, ko so vse enske pripadale vsakemu mokemu in obratno, smemo rei, da smo spolni invalidi. Le redki posamezni pari se uspejo otresti navedenih spon.

MOKA IN ENSKA SPOLNOST

Spolnost pri mokem Moki je vedno iskal in e vedno ie samico, zato ker ga napetost sili k razbremenitvi. Podobno se dogaja tudi spolno prebujeni enski (neprebujena pa je spolno invalidna). Primaren je spolni nagon, ki slui ohranitvi vrste, medtem ko je ljubezen sekundarni fenomen, ki je v funkciji zapeljevanja.

Lacan meni, da so moki povsem doloeni s "falino funkcijo". Njegove seksualne elje omejuje oe in njegov incestuozni tabu: elja mokega nikoli ne see onstran incestuozne elje, ki je ni mogoe uresniiti, saj bi s tem prestopili oetovo mejo in tako izkoreninili samo "sidrie" nevroze oetovo ime, a tudi oetov "Ne!". V kontekstu Lacanove opredelitve mokega je bolj razumljiva invalidnost otrok, zlasti sinov iz enoroditeljskih (materinih) druin, ko se ob odsotnem oetu sin zaradi naslednjih razlogov sploh ne more oblikovati v celostnega mokega: - mati ne more z novorojenim sinom zasnovati simbioze, - mati nima ob sebi mokega, ki bi prekinil (predolgo in kodljivo) simbiozo z materjo tako, da bi eno (sinovo mamo) pritegnil k sebi zaradi partnerstva in spolnosti, - mati nima ob sebi mokega, ki bi ob sinovi puberteti odtegnil sina izpod kodljivega nadaljnjega vpliva matere, tako da sinu imprej omogoi stik z drugo ensko, ki ga bo tako mono oarala, da bo za vedno prekinil tudi fantazemske stike z materjo, - sin se nima od koga uiti mokega vedenja. Iz navedenih okoliin je razvidno, da je edinek ob materi samohranilki brezpogojno invalidno bitje, ki se mora, e hoe dozoreti, (imprej!) vkljuiti v kak program zapoznelega dozorevanja. Samska enska sploh ne more celostno vzgojiti svojih otrok, saj jih prikraja za temeljni pouk - partnerstvo, ki se ga otrok ob dvojnem starevstvu ui od rojstva. Vsaka samska enska, ki ima otroka, avtomatino razodeva, da ni bila sposobna za zasnovo dobrega partnerstva in da ima v veini primerov otroka zato, da (navidezno) prikrije svojo nesposobnost in s pomojo otroka vsaj malo splava iz socialne izolacije. Izjema so samo vdove, ki so ivele v dobrem partnerstvu, zato v vzgojo vgrajujejo pokojnega oeta. Povsem nasprotno pa ravna veina loenk, ki v vzgojo otrok vgrajuje svoje sovratvo do bivega moa.

Tragine posledice starevstva samskih ensk bi bilo mono vsaj delno popraviti z ustanavljanjem ustreznih organizacij in komun, ki bi jih vodili avtoritativni "gospodarji".

Poznamo tri vrste spolne razbremenitve: spolni odnos, samozadovoljevanje in polucijo (nehotni izliv). Moki si je kljub vsemu dolan, zaradi sebe in drube, urediti spolno ivljenje, po monosti ne z masturbiranjem ali z mazohistinim odlaganjem poteitve, temve z naravnimi spolnimi odnosi. e so spolni odnosi kronani z ljubeznijo in lepim partnerstvom, toliko bolje. Moki si spolno ivljenje zlahka uredi, e je telesno in duevno zdrav in dovolj samozavesten. e ni, teko pride do enske, e pa mu to vendarle uspe, ga lahko enska (ker ni samozavesten) zafrustrira, kar ima za posledico potenne teave. e mokemu ne uspeva poteiti svoje enske, je seveda velik reve, kajti seksualni neuspehi resno prizadenejo nesamozavestnega mokega. (Kako se lahko moki dokoplje vsaj do zasilne samozavesti in kako dosee, da njegova partnerica "obmiruje", se lahko lani moje terapevtske skupnosti uijo v nai seksoloki delavnici). Glede samozavesti moramo upotevati, da se doloa v otrotvu in je rezultat vsestranske uspenosti.

e se vivimo v bistvo spolnosti mokega, ki bi lahko bil aktiven od 14. do denimo 90. leta, je na dlani, da bi bil zadovoljen le, e bi ivel v "primitivni" hordi, kjer ni bilo nenaravnih omejitev spolnosti, ali pa e bi imel lastni harem, kar je privilegij zelo omejenega tevila mokih. Zdrav in samozavesten moki torej nima teav ne s potenco ne z orgazmom, in to od zgodnje mladosti do pozne starosti (celo pri devetdesetih imajo vsestransko potentni moki e razmeroma intenzivno spolno ivljenje), seveda, e ima ob sebi ljubljeno in ljubeo ter seksualno vznemirljivo in vznemirjeno ensko.

Spolnost pri enskah Zdrava in samozavestna enska je prav tako prebujena in eljna spolnosti kot moki. Drugae tudi ne more biti, saj so odnosi med spoloma komplementarni. Vendar enska za sproeno spolnost potrebuje vzajemno ljubezensko pripadnost. Neprebujenost, zavrtost, srameljivost, frigidnost itn. niso odlike ali kreposti, temve usodne hibe. Spolno prebujena enska se mora torej znati sama potruditi za svoj orgazem, tako kot se potrudi moki. V skrajnem primeru se enska med spolnim odnosom

ali po njem sama rono zadovolji, ali pa, e ima privzgojene zadrke glede tega, to pusti mokemu, ki bi ga morala o tej svoji potrebi pouiti. Tudi moki ne bi prispel do orgazma, e se ne bi potrudil, torej e ne bi dovolj dolgo in mono premikal (drgnil) glavo penisa po nagubanenem "temnem tunelu" tople in dovolj vlane vagine. Ob navedenem premikanju se klitoris pri misijonarskem poloaju drgne, pri nekaterih drugih poloajih pa ga mora rono drgniti moki, ali pa enska sama. e je enska preve pasivna, e se ne potrudi, ampak se samo prepua, praviloma ne more priti do orgazma, razen e ji moki z domiselnim drgnjenjem klitorisa orgazma ne "enka".

Protislovja med ensko in moko spolnostjo V znanstveni, strokovni in poljudni literaturi o spolnosti zasledimo naslednje ugotovitve: - osnovni pogoj za (dolgo)trajno skladno spolnost je odgovorna vzajemna ljubezen osebnostno zrelih partnerjev, ki dejansko pomeni dobro prijateljstvo med moem in eno, - komaj petina ensk skoraj vedno doivi orgazem, - moki se ne zavedajo, da bistvo spolnosti za ene ni prodiranje penisa v vagino, temve spolna predigra, ki eno vzburi v tolikni meri, da doivi orgazem pred prodiranjem penisa vanjo, - veina ensk je spolno tako mono zavrtih, da niso svojim moem sposobne izraziti svojih potreb, zato preivijo ivljenje spolno nepoteene, nesrene, nevrotine, zajedljive ... kar usodno vpliva na partnersko in druinsko vzduje veine prebivalstva. Takne so potrebne intenzivne psihoterapije, torej nekaj podobnega kot je bila tempeljska prostitucija v Heladi. Kinsey na osnovi vzorca 8000 ensk poroa, da je 84 % posameznic, ki so kdaj masturbirale, odvisnih predvsem od ustninih in/ali klitorisnih tehnik. Shere Hite poroa, da nastopi orgazem med spolnim odnosom v 30 odstotkih, in pogosto se ga dosee le s hkratnim draenjem klitorisa z roko.

Razlike med moko in ensko spolnostjo so zaradi povsem razlinih vlog mokega in enske na svetu: enska e je, medtem ko mora moki ele postati. In to postane s svojimi mogonimi projekti, izumi (tehnolokih) naprav in sprejetjem teh dosekov med drugimi mokimi. Moki so se povezali med seboj in kot obrambo pred ensko iznali kulturo (Katarina Majerhold). Te velikanske razlike med mokim in ensko ne morejo ene sploh doumeti, kar je razumljivo, saj se do sedaj niso lotile e nobenih skupnih projektov razen feministinih.

Poleg tega e niso prisiljene v velik razvoj.

Spolnost je v globini doivljanja duhovno razvitega loveka zelo zamotana in trajna lovekova preokupacija. Poglejmo silno zanimivo Lacanovo tezo, da "ni spolnega razmerja". To pomeni, da je e struktura "realnega" spolnega akta (akta s partnerjem iz mesa in kosti) inherentno fantazemska realno telo drugega slui zgolj kot opora naih fantazemskih predstav. Drugae povedano: Masturbacijo obiajno dojamemo kot "imaginarni spolni akt", tj. kot akt, kjer je telesni stik s partnerjem zgolj zamiljen (med masturbiranjem se predajamo vsem mogoim fantazijam o tem, kaj bi poeli ...). Toda ali ni mono tu lena zamenjati in dojeti sam "pravi" spolni akt, akt z "dejanskim" partnerjem, kot nekakno "masturbacijo z realnim" (namesto z zgolj zamiljenim) partnerjem? Osnovna poanta Lacanovega vztrajanja na tem, da "ni spolnega razmerja", je v tem, da dejanski spolni akt je natanko to partner mokega nikoli ni enska v realnem jedru svoje biti, ampak je zmerom zvedena na objekt fantazma. Zato pravi Lacan, da je falini uitek po svojem bistvu masturbacijski. Lacan je verjetno najinteligentneji teoretski psihoanalitik, ki je z navedeno tezo razodel bistvo izredno mone obsedenosti (vsestransko potentnih) mokih s spolnostjo, kateri ene niso kos. Niso ji kos iz preprostega razloga, ker se enske, ki za spolnost v veji meri kot moki potrebujejo tudi ljubezen, ne zmorejo ustrezno odzivati mokim, medtem ko je veina mokih seksualno divjih na spolno privlane enske tudi brez ljubezni. ene kot seksualne partnerice se hitro puntajo, e se jim zdi, da niso dovolj ljubljene, moki ostanejo nepoteeni, zato se morajo predati seksualnim fantazmom, ki ostanejo ive tudi pri konkretnem spolnem odnosu. To pomeni, da moki med dejanskim spolnim odnosom s svojo spolno partnerico, fantazemsko seksa z neko drugo, zanj nadvse privlano ensko. Tako so puntarske enske, ki ne izpopolnjujejo svoje spolne privlanosti, kaznovane, saj v globini seksualnega bistva niso nikoli poseksane od svojih mo, kvejemu so fantazemski seksualni objekti sosedovih Franceljnov. Tako se v naravi vse poravna. Veina mokih uporablja pri dejanskem spolnem odnosu fantazemski spolni stik z neko preteklo ensko, ki ga je v svojem pohotnem transu pripeljala do neslutenega uitka. Zato enska, ki neslutenega uitka ni zmona mou dati, ne bo od moa nikoli dejansko, pa pa le (po Lacanu) fantazemsko poseksana. Na osnovi svojih dolgoletnih osebnih in poklicnih izkuenj moram v celoti pritrditi Lacanu.

Najveji problem v spolnosti pa je, da tudi frigidne, mranjake in zamaene

(in zato spolno neprivlane) enske zahtevajo spolno zvestobo svojih, na sadistien nain muenih mokih. e bi bile na mestu, bi se pobrigale in mou priskrbele naslednico, kot so neko poele Kitajke, ko so odcvetele pri tiridesetih.

Kako je s spolnimi fantazmi (torej z najglobljimi eljami) mokega in enske se lahko vsak poui iz knjig Nancy Friday: enske in moke seksualne fantazije (Krt, Lj. 1992, 1993).

Velik problem spolnosti je tudi v zelo slabi pouenosti. Povprena izobrazba udeleencev mojega programa je med vijo in visoko, a so redki med njimi, ki so pred vkljuitvijo v program prebrali ustrezno knjigo o spolnosti. To posredno dokazuje, da so ljudje v stiski v seksualnem pogledu nerazviti. e slaba je pouenost o spolnosti med manj izobraenimi ljudmi.

Dve poti iz seksualne zagate V dananji civilizaciji lahko lovek ivi sproeno in sproujoo spolnost samo, e je sposoben ustvariti tvoren partnerski odnos v skladu z dognanji avtorjev, ki jih je povzel P. Braja v svoji knjigi lovek, spolnost, zakon (Delavska enotnost, Ljubljana 1982). Malokomu se posrei e v mladosti ustvariti lepo partnerstvo, zato se velika veina ljudi znajde na usodnem razpotju: Prava pot sestoji iz izobraevanja, trdega dela, ustvarjalnosti, odprtosti za spontane stike z ljudmi, zlasti z nasprotnim spolom, in iz stalnega eksperimentiranja s poteno izbranimi partnerji. Vsakdo ima pravico in dolnost, da eksperimentira, dokler ne najde pravega partnerja. Torej gre za pot delnega odrekanja spolnosti brez izrinjanja erotino-seksualnih potreb iz zavesti. Del libida se ob tem sublimira v delo in v ustvarjalnost. Napana pot vodi v razne oblike bega: depresivnost, lagodnost, pohlepno in donhuansko iskanje seksualnih "objektov", fantazijsko izivljanje seksa, tlaansko garatvo in pridobitnitvo, alkoholno in drugo omamo, kar vse je sestavni del brezciljnega ivljenja. Napana pot je vsaj delno posledica raznih zavrtosti v otrotvu, ki nujno zoujejo lovekovo ekspanzivnost, zlasti v primeru, e lovek ni zmoen smotrno uporabljati razum in znanje.

(Dolgo)trajna dobra spolnost med mokim in ensko je mona samo ob negovanju spolne privlanosti, vzajemni ljubezni in prijateljstvu. Kakrnokoli

odstopanje od te osnovne zahteve se mauje s sprijenostjo odnosov in tudi spolnosti. Tvorne zakonske skupnosti brez ljubezni ni, kajti zakonska skupnost lahko traja 50 in ve let. V pozni starosti spolnost obiajno usahne, ostaneta pa ljubezen in izkazovanje vzajemnih telesnih nenosti.

SPOLNOST PRI ALKOHOLIKIH IN NJIHOVIH ENAH

Moki alkoholiki so zaradi narave alkoholizma, podvreni feministinemu nadzoru. Ker niso sposobni odgovorno opravljati svojih dolnost v druini, mora ena prevzeti vlogo gospodarja, mo pa avtomatino zdrkne na raven funkcioniranja neodgovornega pobalina. Ker je alkoholikov v Sloveniji vsaj 200.000 pomeni, da pomemben del slovenskega prebivalstva ivi v feministinem vzduju in se karakterno kvari.

Alkoholiki sploh niso zmoni za korektno spolnost: - Zaradi zasvojensoti z alkoholom, "ljubijo" predvsem alkohol, medtem ko za ljubezen do ene ni ve dovolj ne energije in ne asa. - Vsi tipini predstavniki alkoholikov (moki, star 40 let, ki je e v tolikni zagati, da se zanima za zdravljenje itn.) imajo potenne teave. - Veina alkoholikov je bolezensko ljubosumna. - Vse ene tipinih alkoholikov so takrat, ko se je mo prisiljen zdraviti zaradi alkoholizma, frigidne do svojih alkoholinih mo. Izjemno se kakna e razvname, e je mo dalji as trezen, urejen in zelo ljubezniv. Ko torej ena pripelje moa na zdravljenje, je do njega frigidna.

Zelo pomembno je dejstvo, da je spolno ivljenje en alkoholikov zelo bedno in da se velika veina en s tem sprijazni, kar dejansko pomeni, da je dostojanstvo veine slovenskih ensk na zelo nizki stopnji, saj so se brez pravega razloga vdale v usodo, da preivotarijo svoje ivljenje, ki je v bistvu ivljenje zakamufliranih prostitutk. V tej vlogi "vzgajajo" svoje otroke ter tako usodno kvarijo slovenski rod.

Bistvo zdravljenja alkoholizma je celo formalnim strokovnjakom nedoumljivo, saj terja zelo subtilno in dolgoletno proceduro urejanja partnerstva in spolnosti v terapevtski skupini, pogosto pa dodatno e v druinski skupini in seksoloki delavnici. Kdor ni neposredno spremljal ali vodil teh postopkov skozi dolgo vrsto let, nikakor ne more doumeti, kako zamotane terapevtske postopke je treba opraviti med dolgoletnim zdravljenjem alkoholizma. Ker veina ljudi, celo psihiatrov, ne razume bistva zgornjega spoznanja, ga bom razloil. Alkoholikova ena je v celoti razoarana nad svojim moem, saj jo je opeharil za ljubezen, spolnost in eljo, da bi bila lahko ponosna na svojega moa. Vsak poroen moki alkoholik je zato "zloinec na podroju

ljubezni in spolnosti z eno", kar mi je pri skupinskih analizah odnosov med alkoholinim moem in njegovo eno pritrdilo na stotine en alkoholikov.

Spolno potenco definiram kot sposobnost mokega, da doivi orgazem in da tudi partnerico pripelje do orgazma. e upotevamo to definicijo, so vsi tipini alkoholiki impotentni. Vendar pa vsi alkoholiki svojo impotenco tajijo.

Obravnava potennih teav pri alkoholikih in frigidnosti pri njihovih soprogah enina ljubezenska ustva so zaradi moevega alkoholinega vedenja tako ranjena, da se rane lahko spet zacelijo samo v redkih primerih (ob optimalnem poteku zdravljenja). Kae, da je ta, esto nepopravljiva okvara ustev, vzrok, zakaj veina ena alkoholikov tudi v primeru, e imajo monost, ne pripelje svojih mo na zdravljenje. Moki v obiajnih okoliinah razmeroma teko osvoji ensko, ki je do njega ravnoduna kako naj torej uspe pri enski, ki ga zaradi njegovega prejnjega vedenja sovrai? Pustimo situacije, ko enska zaradi "posebnih interesov" zamii in si misli svoje.

Zdravljeni alkoholik je skoraj v brezupnem poloaju, prvi zaradi svojih potennih teav in drugi zato, ker je ena do njega spolno hladna. Ker pa je urejena spolnost sestavni del zdravega ivljenja, je v podobno brezupnem poloaju tudi alkoholikova ena. e se tudi ona ne bo potrudila, torej zdravila svojo bolno spolnost (frigidnost), ne bo mogla polno in zdravo zaiveti, razen e namerava zamenjati moa. Pri tem pa so teave: - razveza in ponovna poroka nista tako preprosti zadevi in marsikoga je strah ne le spremnih nevenosti, ampak tega, da bi se nazadnje res izkazalo (ob novem partnerju), da je krivda na njegovi strani oz. da ni zmoen pravega razmerja, - zelo pogosto se zgodi, da je tudi drugi in celo tretji mo alkoholik, - e ne bo odpravila svoje frigidnosti, bo tudi z morebitnim naslednjim moem frigidna pa bo na istem ali pa e na slabem, kot je bila. Te okoliine omenjam zato, da poudarim, da alkoholikova ena nikakor ne more pasivno spremljati moevega zdravljenja, temve se mora tudi sama urediti. Poleg tega alkoholikova ena nikakor ni brez krivde, saj je dolga leta pustila svojega moa propadati in tudi spolne odnose je imela z njim, eprav se je e prej ohladila.

Ureditev spolnosti nasploh (ne samo spolne potence) je med zdravljenjem in (re)habilitacijo odvisna predvsem od naslednjih okoliin: - Od telesnega okrevanja, ki obsega vzdrnost od alkohola, redno telovadbo, delo, zdravo prehrano, redno aerobno vadbo itn. - Od ureditve duevnih konfliktov. Obutkov krivde in spremljajoe tesnobe se bo zdravljeni alkoholik znebil samo, e bo imel monosti verbalizirati (v razumevajoem in sprejemajoem okolju terapevtske skupine povedati tisto, kar ga tei) izrinjene neprijetne dogodke, ki jih je zaradi alkoholizma povzroil sebi in najblijim. Dokler ne bo poravnal raunov z blinjimi, ne bo mogel sproeno zaiveti. - Poleg ureditve tevilnih neskladij v druini je poklicna in socialna rehabilitacija pogoj, da lahko nekdanji alkoholik sreno zaivi, da se mu res okrepita samospotovanje in samozavest, predvsem pa, da se znebi obutkov manjvrednosti in izrinjenosti.

Spolna potenca je pravzaprav izraz splone ivljenjske potence, vitalnosti, ki izhaja iz telesnega, duevnega in duhovnega zdravja. Zdravljenemu alkoholiku, ki ima potenne teave, lahko pomagamo predvsem tako, da ga imbolj aktiviramo pri reevanju njegovih problemov ter usmerimo v zdravo in delovno ivljenje. Kot sem e omenil, telovadba, delo, zdrava prehrana in aerobna vadba poveujejo lovekovo vitalnost. Pri veini tistih, ki so se res aktivirali in zdravo ivijo, opaam, da se spolna potenca normalizira in spolnost med partnerjema vsaj za silo uskladi proti koncu prvega leta zdravljenja. Tam pa, kjer teave trajajo, priporoam mokim, naj ne bodo neuakani, naj se ne silijo, temve naj e bolj skrbijo za svojo vitalnost, enam pa, naj bodo potrpeljive in obzirne. Enim in drugim skuam pomagati k poglabljanju ustvenih vezi, tako da se spet nauita izraati svoja zakrnela ljubezenska ustva in da spet postaneta zmona vzajemnega snubljenja. Pri vsem tem pa ne gre pozabiti, da se bodo rane, ki jih je alkoholik povzroil svoji eni, zacelile samo pod nekaterimi pogoji. Te pogoje bo izpolnil, e se bo korenito spremenil: od nekdanjega alkoholinega sebinea bo moral postati altruistino usmerjen mo. Zdrav, vitalen in uspeen, obogaten s plemenitimi ustvi ljubezni, bo sposoben prebuditi eno za zdravo spolnost. Samo zdrav, vitalen, ustvarjalen, potenten in seveda altruistino usmerjen moki lahko spet prebudi resnino naklonjenost in ljubezen zdrave enske, seveda pod pogojem, e ena ponovno uzre moa. Stanoviten partnerski odnos zahteva vzajemno skrb, odgovornost in spotovanje. Tega pa je zmoen samo tisti zdravljeni alkoholik, ki se popolnoma rehabilitira.

Zelo pomembno je, da si zdravljeni alkoholik uredi spolno ivljenje Moje izkunje kaejo, da se vsestransko rehabilitirajo samo tisti alkoholiki, ki so se s svojimi partnerji spet ujeli v spolnosti. Redke izjeme samo potrjujejo pravilo. Jasno je, da je ureditev spolnosti med zakoncema poglavitni pokazatelj uspenega zdravljenja. e mo in ena v srednjih letih ivita kot brat in sestra, ne moremo govoriti o uspeni terapiji, saj jima taken nain ivljenja prav gotovo ne prinaa sree. Seveda pa pri urejanju spolnosti med zdravljenim alkoholikom in njegovo eno poglavitni problem ni povrnitev moeve spolne potence, temve njegove vsestranske ivljenjske potence, sprio katere ga bo ena spet uzrla. Brez ponovnega uzrtja se po mojih izkunjah ne more urediti partnerstvo in ne uskladiti spolnost. Vpraanje eninega ponovnega uzrtja v "na novo rojenega" moa, je centralni problem zdravljenja alkoholikov. Tudi z manj zahtevnimi programi lahko alkoholika pripravimo do kraje ali dalje abstinence, toda s tem njegovi eni e nismo omogoili, da bi vsaj za silo nadomestila povpreno najmanj 15 let bednega spolnega ivljenja. Z neustreznim zdravljenjem alkoholikov, ki nima za cilj zazrtja, eno s terapevtskimi manipulacijami obsodimo na dosmrtno spolno ivotarjenje, kar je vnebovpijoa psihoterapevtska prevara. Zato bi morali voditelji manj zahtevnih programov za zdravljenje alkoholikov enam jasno razodeti: po naem programu utegne alkoholik abstinirati doloen as (oziroma kot pravijo na Psihiatrini kliniki: jih bo po prvem zdravljenju 80 % recidiviralo), toda e elite svojega moa prvi uzreti kot partnerja, se morate dodatno vkljuiti v ustrezen program partnerske in seksualne terapije. e alkoholikova ena ne doivi ponovnega "uzrtja", ostane na ravni delovanja partnerske feministke.

Kako je zdravljenje alkoholizma do skrajnosti zamotano, se vidi najbolj iz silno zapletenih procesov pri urejanju spolnosti. Samo pod posebnimi pogoji (da sta se zakonca vzela iz ljubezni, da ni bilo med alkoholizmom velikih grdobij, da sta se pravoasno in angairano vkljuila v pravi program, k pravemu terapevtu ) je mono dosei, da se ena preda tantrini spolnosti z moem, kajti obiajna, rutinska spolnost je dolgoasna, zato je na pohodu njen nadomestek cybersex oziroma kiberspolnost. Tantrino spolnost doseejo silno redki zdravljenci, zato so trajne ozdravitve (z rehabilitacijo na vseh podrojih) alkoholizma dejansko silno redke.

Urejena spolnost pri zdravljenem alkoholiku in njegovi eni ni samo najbolji pokazatelj uspenega zdravljenja, temve tudi pogoj za uresniitev tevilnih nalog, ki spadajo v program rehabilitacije.

Obravnava skokov ez plot ena alkoholikov Zanimivo je, da razmeroma redkokatera alkoholikova ena skoi ez plot, eprav je njeno seksualno ivljenje z alkoholinim moem skrajnje bedno. Sem in tja pa se le najde kakna, ki si omisli ljubimca, kar utegne moa predramiti, da se odloi za zdravljenje. Alkoholiki so svoje ene do vkljuitve v program zdravljenja dolga leta ne samo zanemarjali na erotinem in seksualnem podroju, temve so jih usodno travmatizirali tudi na vseh drugih podrojih. Kljub temu tisti redki, ki se uspeno vkljuijo v zdravljenje alkoholizma, nikakor ne morejo preboleti (odreilnega!) eninega skoka ez plot. To najbolj nazorno razodeva bistvo skrivenene alkoholikove osebnosti. e upotevamo e dejstva, ki se nanaajo na fantazemsko spolnost, vemo, da spolne zvestobe ni. Vsakdo je vsaj obasno nezvest vsaj na fantazemski ravni, v ustreznih razmerah pa bi vsak postal tudi telesno nezvest. e alkoholik, ki je dolga leta zanemarjal svojo eno, resno zameri eni, ki je zaradi njegove ignorance skoila ez plot, je to dokaz skrajno krivine moke strahovlade nad svojimi enami. Dolnost ena alkoholikov in drugih zanemarjenih ensk je, da se tej strahovladi uprejo z nezvestobo. To bi bilo njihovo pomembno poslanstvo. Samo tako bi se postopoma razkrila brezmejna sebinost ignorantskih mokih.

ZASILNI IZHODI IZ FEMINIZMA?

Kaj nas aka? Opredelitev Esther Vilar v knjigi Dresirani moki o bistvu odnosov med mokim in ensko je kljub zgraanju feministk e kako v okviru ljudske normalnosti, saj e vedno temelji na tesnem in neposrednem stiku med mokim in ensko. isto drugae pa je s poplavo (pornografske) spolnosti, ki jo nudi televizija, ki ljudstvo indoktrinira z virtualno spolnostjo in kiberspolnostjo, o emer e imamo poplavo lankov in knjig. Zaradi ponazoritve bom navedel nekaj misli iz knjige Paula Virilia: Hitrost osvoboditve: "Tisto, kar je doslej veljalo za 'vitalno', kopulacija, kar naenkrat postane fakultatitvno in se spremeni v telekomandirano masturbacijsko prakso ... Ko si nadene 'podatkovno obleko', si posameznik dejansko oblee informacijo, njegovo telo naenkrat dobi drugo koo, miini in ivni vmesnik, ki se doda njegovi polteni debelini ... S to prevleko, dobesedno seito iz elektronskih impulzov, ki kodirajo in dekodirajo vsako od njunih ustev, se partnerja virtualne ljubezni lotita kibernetinega procesa, v katerem se informacijska podpora ne zadovolji ve zgolj s sintezo podobe in zvoka, temve zdaj orkestrira tudi spolne obutke ... Po keminem prisilnem jopiu, je torej zdaj tu e elektronski prisilni jopi. Le da je zahtevana uinkovitost obrnjena, saj zdaj ne gre ve za pomiritev prehodne norosti, temve za to, da se norost vzburi, celo vzdrai ... Po tem, ko je kibernetika vroih linij obsodila na tehnino brezposelnost 'call-girls' in jih dobesedno 'postavila na cesto', bo jutri odpustila e mokega in ensko, lovetvo pa do skrajnosti razvrednotila v prid spolnih strojev medijske masturbacije ... Po razlinih 'protinaravnih' perverzijah se zdaj zarisujejo druge alternativne prakse ljubezni, druge kompleksne diverzije, ne ve 'ivalske' in zoofilske, temve 'mainske' in tehnofilske ... e je e z nizke ravni lovekoljubja vsakomur jasno, da 'intenzivnost ljubezni raste s tem, ko se individualizira', tedaj ivljenjske razmere v mestu-svetu s propadom druinske enote prebivalstva samo e pospeujejo avtarkijo zagrizenih samcev, obenem pa ljudi silijo v iskanje intenzivnosti, v 'ekstremne porte', ki vse pogosteje najdejo ekvivalente v raziskovanju visoko tveganih spolnih izkustev ... Pojavlja se vpraanje: o naravi loitvenega ARTEFAKTA. Za kakno umetelnost dejansko gre, ko pa je e celo zveza teles preseena v prid virtualne teleseksualnosti, ki poveliuje loitev teles in ne ve zgolj loitev zakona?...

Kaj je potemtakem s prihodnostjo ne le posveene poroke, temve tudi loitve, ko enkrat dobesedno razgradimo ne le par, temve tudi samo obevanje? 'Informacijska bomba' bo terjala politino in drubeno popuanje ... Razen e drubena razgradnja s propadom celine druine in vzponom ENOSTAREVSKE enote naseljevanja ne bo e prej stopila v fazo, iz katere ni vrnitve ..."

Celo v dnevnem asopisju publicisti napovedujejo stopnjevanje krize v spolnosti: kiberspolnost je e tu, naslednja stopnja bo virtualno spoetje in temu primerne zadrege s kibernetinimi samohranilkami ... Na obzorju je doba velikih frustracij.

Posledice slabega partnerstva in spolnosti Partnersko in spolno ivljenje veine ljudi v tej civilizaciji je klavrno, kar ponazarjajo naslednji kazalci: visok odstotek razvez, visok odstotek enoroditeljskih (samohranilskih) druin, razirjena promiskuiteta, zelo razirjena posilstva in pedofilija, edalje ve kiberspolnosti itn.

Kaj najbolj kvari kvaliteto partnerstva in spolnosti? - Redka je enska, ki bi cenila svojega mokega, e je ta obseden z velikostjo avtomobila, profitom, politino mojo ipd. Moki so po Frommu usmerjeni k "imeti", enske k "biti". - Polno zaposlene ene so vsestransko preobremenjene in zato nesposobne za kvalitetno poklicno delovanje, starevstvo, partnerstvo in spolnost. V svoji preobremenjenosti in izrpanosti so besne na svoje manj obremenjene in lagodne moe, ki jih (v zaetnem obdobju spolnega partnerstva) zveer akajo v postelji spoiti in z erekcijo. - ena je zadovoljna in poteena, e lahko med drugim polno in enakopravno sodeluje v moevem poslanstvu (kot neko kmetica na dobri kmetiji). Velika veina ena te svoje potrebe ne more zadovoljiti, ker si velika veina mokih ne najde drugega poslanstva razen opravljanja mezdnega (heteronomnega, suenjskega) dela. - Vsaj 60 % ljudi je zaradi alkoholizma, kajenja, prenairanja, narkomanije, faliranosti, pedofilstva, posilstev, nezaposlenosti, kriminala, druinskega nasilja, drubene brezperspektivnosti v osebni krizi Vsakrna stiska vpliva na celostno poutje loveka, torej tudi na partnerske odnose in spolnost. - Spolnost je zelo mona preokupacija loveka od rojstva do starosti, a so pogoji za vsaj zasilno zadovoljitev spolnih potreb v celem ivljenju velike

veine ljudi zelo slabi. Za razumevanje teh pogojev moramo upotevati poloaj loveka od otrotva do starosti ter razvoj morebitnega znosnega partnerstva denimo od 25. pa tja do 80. leta. Zamislimo si, kako se denimo pouti estdesetletni korenjak, ki je e vedno nabit s spolnostjo, ob svoji grdi in beteni eni, ki se je razlezla in pograla zaradi lenobe in prenairanja? - Na obmoju, ki ga e obvladuje kranska kultura, je spolnost e vedno grena. - Pri prakticiranju spolnega ivljenja so domala vsi ljudje v stiski veliki nerodnei, saj so po mojih izkunjah silno redki, ki so se o spolnosti pouili iz ustreznih knjig, komaj kaken je med njimi, ki bi obvladal in prakticiral vsaj neke vidike tantrine spolnosti, eprav je to le ena od sodobnih ezoterinih popestritev zdolgoasenega spolnega ivljenja. - Fenomen "odsotnega moa in oeta" ter trajno oznaene ene, da ni sposobna dobiti ali/in obdrati mokega, usodno pritiskata na nao civilizacijo.

Kaj nam grozi? Grozijo nam usodne posledice, ki so rezultanta vseh feminizmov: velika veina ensk v tej civilizaciji si je vzela pravico, da odnose z moem in otroci ureja s histerinimi izbruhi, ko moa besno zmerja z imeni iz ivalskega vrta. To je sploen pojav, ki je natano razviden tudi iz sodobnih TV nadaljevank. V patriarhalni drubi kaj podobnega enske niso smele poeti, sicer je sledil najbolj uinkovit "psihoterapevtski" postopek - klofuta. Tega se e vedno posluujejo razmeroma redki moki, predvsem pa alkoholiki (zato ima zame alkoholizem funkcijo zasilnega ohranjanja mokih). Histerine izbruhe ensk tejem za fenomene "norosti". Zato "mojim" mokim svetujem, da svoje ene v asu izbruha "norosti" ne jemljejo resno, ter da se zavarujejo pred uporabo uinkovitega "psihoterapevtskega" postopka tako, da "norost" natanno opazujejo, si morda tudi kaj zapiejo, ali posnamejo in akajo, saj bo eni ez uro, dve ali tri zmanjkalo energije za "norenje". Histerini izbruhi "norosti" kot nain urejanja odnosov imam za pomanjkljivost v intelektualnem oblikovanju ensk, zato se nagibam k predlogu, da bi morali reformirati izobraevalni sistem: dali bi poseben poudarek usposobljavanju ensk za argumentirano utemeljevanje stali brez uporabe histerinega rohnenja.

Kje je izhod? Zelo malo ljudi poznam, ki bi bili zadovoljni s svojim partnerstvom in spolnostjo skozi zadnjih 30 let svojega ivljenja.

Domala nihe ne more priakovati, da bo res zadovoljen s partnerstvom in spolnostjo, zato nanj preijo razne nevenosti: vzporedni partner, promiskuiteta, zdrs v alkoholizem, pedofilstvo Domala vsakega aka veliko razoaranja in odrekanja. Najbolje pridejo skozi ustvarjalni moki (znanost, umetnost, pisateljevanje, kmetovanje, obrtnitvo, moje vrste psihiatrija itn.), ki ne jemljejo resno histerinega "norenja".

Vsak lovek lahko izrabi trajno prisotnost fantazijske spolnosti za razbremenitev spolne napetosti z masturbacijo, kiberspolnostjo tevilni moki povedo, da jim je ljuba masturbacija kot pa neprijetna seksualna telovadba z obotavljajoo in ni ve privlano eno. Tako menijo tudi ene. Masturbacija ima trojno vlogo: a) pozitivno, ker omogoa razbremenitev, ki je pogoj denimo za zbrano intelektualno delo, b) negativno, ker kronine masturbatorje razbremenjuje in tako niso prisiljeni, da bi se podali v iskanje spolnih partnerjev, c) uravnalno: pred zelo provokativnim sreanjem s predstavnico nasprotnega spola se je pametno zmasturbirati, da se ima lovek v oblasti in da ne podlee pohoti. Podobno modri ljudje poteijo lakoto denimo z golaem, preden gredo na veliko druabno pojedino, kjer se poeruhi razkrijejo kot poeruhi. e smo poeruhi, ni nujno, da to vsak ve!

Tako! V obiajnih ivljenjskih pogojih mi zlahka zadoamo potrebi po zraku in hrani, veliko teje po (morebitno patoloko razraeni) potrebi po oblasti (veljavi), imetju (bogastvu), zelo teko pa zadostimo patoloki potrebi po maevanju (ko smo obiajno prisiljeni, da le v fantazmih koljemo, streljamo, obeamo, zastrupljamo). Tudi veliko veino spolnih potreb lahko izivimo le v fantazijski spolnosti. Blagor loveku, ki premore sposobnost za fantaziranje. Seks je v resnici samo zapis, simptom bliine, bliina pa mora biti tudi duevna in emocionalna, sicer simptom ne bo trajen (dolgoletno iv). Fantazijo je mono odigravati tudi s partnerjem (in njegovo fantazijo) to je morda dobra reitev.

Dva teavna problema feminizma sta: samske enske in nepoteene enske, ki

imajo moke s prezgodnjim izlivom.

Urejanje samskih ensk v krizi je poleg zdravljenja psihoz najteji problem resne psihoterapije. Samski lovek je enigma, kajti loveka lahko celostno definira izkljuno spolni partner. Poleg tega s samsko ensko v krizi ni mono zares uspeno delati ker nima "gospodarja". Po gospodarju seveda neizmerno hlepi, a ga zaradi svoje prepotentnosti in konfuznosti ne more dobiti. e pa ga dobi, ga prav hitro izgubi. Nevrotine samske enske se morajo najprej toliko urediti, da postanejo erotino zanimive in sprejemljive, kar terja veliko asa. e pridejo prepozno, se utegnejo prej postarati kot dosei visoko stopnjo erotine privlanosti. Samske enske so vedno na prei z izbruhi histerine "norosti".

Poroene ene z moem, ki ima prezgodnji izliv (ki je tako reko impotenten) so domala nereljiv problem, ker so spolno nepoteene in zato histerine. So pa bile tako nespametne, da so legale z mokim, ki ne premore dolgotrajne (vsaj polurne) erekcije in ne obvlada osnov tantrine spolnosti. Moki s prezgodnjim izlivom so le zasilni oplojevalci, nikakor pa niso sposobni za spolnost, ki bi eno vsaj zasilno zadovoljevala. Taknih mokih je blizu polovica. So pa nevrotiki, ki brez zelo zahtevne psihoterapije ne bodo nikoli dosegli dovolj dolge erekcije. Glavni problem so seveda ene, ki so zaradi nepoteenosti histerine in zato s feministino vzvienostjo zastrupljajo ozraje v druini in na delovnem mestu. Izhod je v zahtevni in dolgotrajni partnerski psihoterapiji, ki se ji upirajo tako moki kot enske. Moki se pa sramujejo svoje impotence, enske pa so tako site svojih impotentnih mo, da jim ni ni do zboljanja spolnosti z njimi.

PRAVI IZHOD JE V OBLIKOVANJU TVORNEGA PARTNERSTVA IN DRUINE

Ljubezen, spolnost, partnerstvo in druina To je pravi zapored dogajanj v perspektivnem odnosu med mokim in ensko. Brez ljubezni tako in tako ni trajnega odnosa. Spolnost je lahko, ni pa nujno povezana z ljubeznijo; sledi partnerstvo, ki lahko ustvari otroke in druino. Osnova za skladno partnerstvo in spolnost je vzpostavitev in vzdrevanje odnosa "jaz ti" (po Bubru), ki omenja tri obmoja lovekovih odnosov: ivljenje z naravo, ivljenje z ljudmi in ivljenje z duhovnimi bitji. Partnerstvo spada med ivljenje z ljudmi, toda partnerstvo ne more biti osreujoe, e oba partnerja ne ivita ustvarjalno na vseh treh obmojih. Edinole tvorno ivljenje na vseh treh obmojih je tisto, kar omogoa ustrezno osebno dozorevanje kot pogoj za dobro partnerstvo. Zato je vsak lovek, ki stavi domala vse na partnerstvo, ubog v duhu, kajti e je zakoreninjen v drubi in naravi, ga partnerska kriza ne more usodno prizadeti. Zavedati se moramo, da je ivljenje v dobrem partnerstvu in druini kot ivljenje v nebesih, ki se neredko sprevre v pekel, e se oba zakonca zelo ne trudita za razvoj odnosov. Vsakrno navezovanje partnerstva mora temeljiti tudi na skrajni previdnosti, saj se razmeroma visoko tevilo zakonskih zvez spridi in razvee.

Tvorno partnerstvo je neznansko zamotan odnos, ki terja monogamno opredelitev, eprav je le-ta v nasprotju s loveko poligamno dedno zasnovo. Monogamija je koristna zaradi vzdrevanja sodobne druine (ki je v razkroju), vzgoje otrok (primarna socializacija) in lastninskih odnosov. Ljudje v monogamnem zakonu so pa rtvovali spolno svobodo na oltar tako opevanega zakona, ki je v veini primerov dolgoletna muilnica za oba zakonca. Seveda pa so primeri zakoncev, ki v monogamni zvezi doseejo optimalne monosti soitja in zadovoljevanja osnovnih lovekovih potreb. Osnovni pogoji za to so: - zelo urejeni primarni druini, - priblino enaka izobrazba in zelo usklajeni interesi, - sposobnost za zasnovanje ljubezni, vzajemnega spotovanja in odgovornosti za vzajemni osebnostni in poklicni razvoj, - gojitev skupnih dejavnosti, - sposobnost obeh zakoncev, da vzajemno utita globoko simpatijo, ki je ne more usodno poruiti dejstvo, da se lovek z leti in izkustvi spreminja.

Prisotna mora torej biti nadinteresna in vzajemna zvestoba brezpogojni medloveki solidarnosti. Takni zakoni so silno redki. Ostali za silo shajajo, posameznike med njim pa "reujejo": paralelni partnerji, alkoholizem, razveze, tavanje okrog raznih gurujev, duhovnih skupin in sekt. Le redki se vkljuijo v ustrezen program partnerske psihoterapije.

Vana skrivnost o bistvu partnerstva Vsak lovek je zase vsemirsko bitje, ki (praviloma) le delno in obasno stopa v stike in odnose z blinjimi, pokojnimi, z mrtvimi in ivimi vzorniki, s prijatelji, sosedi, naravo, s fantazijami, vizijami, strahovi, resentimenti zato ne more prenesti, da se kdorkoli kar tako obesi ali obea nanj. Kadar je zamaknjen vase, v svoje vsemirje, ga moramo pustiti na miru, sicer ga bomo prizadeli in zastrupili na odnos z njim. Po mojih izkunjah pride do partnerskih kriz predvsem zaradi romantinih priakovanj deklet, ki komaj akajo, da se obesijo na princa iz svojih sanj. enska se ne sme obesiti na moa, ne sme zdrsniti tako nizko, da ivi iz moa, pa pa se mora usposobiti za ivljenje iz sebe Moki preprosto "ponori", e zazna, da se je ena obesila nanj! Zato je bistvo partnerskega zdravljenja partnerskih kriz v razvijanju vzajemne empatije za vsemirsko bistvo partnerja in v usposabljanju ene (vasih pa tudi moa), da ivi iz sebe. Posebno moki mora zelo paziti, da si za sopotnico izbere duevno zdravo ensko, ki medsebojnih razprtij ne reuje s histerinimi izbruhi "norosti".

Druina Z antropolokega stalia lahko tejemo za zdravo druino skupnost starev in (vsaj) dveh, po monosti pa treh in ve otrok, pod pogojem, da je mati dovolj asa doma (kar pomeni, da ne bi smela v dobi aktivnega materinstva biti zdoma ve kot 4 ure dnevno). V nasprotnem primeru se sproi proces nastanka patoloke druine. e se otrok vraa iz ole v prazno stanovanje, pa nima obutka, da je priel v topel dom, zato se doma dolgoasi, se kvari ob TV ali pa se gre potepat in se tako izpostavlja kvarnemu vplivu slabe drube (v katero zdrsnejo izkljuno tisti uenci in dijaki, ki po krivdi starev niso razvili svojih sposobnosti za Gassetove elitnike). Z antropolokega vidika se sedanja druba razodeva kot progresivno patoloka tudi po naraajoem tevilu enoroditeljskih druin, kjer otroke vzgaja samo

mati.

Poglavitne pomanjkljivosti druinskega ivljenja pri nas pa se pokaejo ele v kontekstu osnovnega antropolokega spoznanja, da otroke vzgajajo predvsem oetje (ki so neko bili reprezentanti drubene realitete, kar se je v novejem asu precej spridilo zaradi vdiranja permisivnosti in histeroidnega feminizma), matere pa v glavnem le pomagajo mou pri vzgoji, eprav ne gre povsem zanemariti njihove pozitivne vzgojne vloge, e ivijo v skladnem partnerstvu.

Pomen zdrave druine za razvoj otrokove osebnosti Druina je e dolgo osnovna celica drube. Edino v druini, ob urejenih in ljubeih starih, lahko poteka optimalni psihosocialni razvoj loveka. Osnovne karakterne znailnosti loveka se oblikujejo v prvih tirih letih ivljenja, posebej pomembnih je prvih 6 mesecev. e v tem obdobju mati ne ivi v varnosti in ljubezni, ne more vzpostaviti z otrokom nujno potrebnega simbiotinega odnosa (otroku ne more nuditi brezpogojne ljubezni). Otrok zato pretrpi usodne in le redko popravljive nevrotine pokodbe. Domala vsi psihiatrini pacienti (ljudje v stiski) izhajajo iz patolokih druin, ki v veini primerov dajejo videz urejenosti. Toda videz vara. Ljudje, ki izhajajo iz patolokih druin, so tudi v svoji odrasli dobi obremenjeni s patolokimi odnosi s svojimi stari, pa tudi brati in sestrami.

Patologija slovenskih druin je opredeljena z mnoinim alkoholizmom ter z visokim odstotkom razvez in enoroditeljskih druin. Urejena stara lahko v dananjih za vzgojo otrok izrazito patolokih drubenih odnosih (visoka nezaposlenost, slabe ole s permisivnim sistemom, veliko tevilo patolokih oddaj na TV, obremenjenost nas vseh s komunistino in bizantinsko preteklostjo itn.) za silo vzgajata, e imata vsaj dva otroka. Vzgoja je veliko laja, e so pri hii trije otroci ali ve. Ubogi edinek, ki ima ob sebi samo vsega naveliano in za vse opeharjeno mamo! Kako silno teko je (re)habilitirati edinka v stiski, vedo samo tisti terapevti, ki so se taknega posla lotili in uspeli.

Psihoterapija loveka v stiski je izredno zamotana ravno zaradi izredne teavnosti razievanja odnosov s primarno druino. Dokler lovek v stiski ne uredi odnosov s primarno druino (da pride do zdravih odnosov ali pa do radikalne prekinitve in morebitnega poznejega zblianja z odpuanjem), ne

more ozdraveti. Velika veina ljudi v stiski odnosov ni sposobna urediti, zato tudi nikoli ne ozdravi. Nekateri se razievanju odnosov s stari upirajo bolj krevito kot pa se okoreli alkoholik izmika abstinenci in zdravljenju.

Kakna naj bi bila modra ena? Partnersko in druinsko ivljenje lahko pozitivno uravnava ena, e je duhovno prebujena in premore vsaj malo umetnike ilice, da obasno popestri druinsko vzduje. Seveda pa lahko uspeva samo, e je ljubljena (e je torej spolno prebujena in sposobna moa pogosto spraviti v erotino-spolni trans). Zavedati se mora da: - je tako vedno bilo, - je doivljajsko bolj tankoutna (kar si je pridobila ob simbiozi z novorojenkom, e je seveda rodila in e je bila sposobna ustvariti simbiozo), - nima druge pomembneje naloge, pa tudi ne drugega enakovrednega izhoda, - je veliko ve doma kot mo, - zaradi nagonskih razlogov je neprimerno bolj odgovorna za otroke kot pa mo. ena mora znati moa navduiti za dom, zato mora znati ustvariti domanost, kulturnost ... Mo se bo bolj posveal eni in domu samo, e ga bo za to znala ena pridobiti. Seveda mora enska biti tako preudarna, da si izbere perspektivnega moa. Najlaje tako, da se spolno prebujena vre z njim v intenzivno ivljenje in se prva tri leta ne pusti oploditi. e se njen kandidat za trajnejega mokega ne izkae, ga odslovi in eksperimetira z naslednjim. Ko pa se odloi za zakonski jarem, se mora zavedati, urejen in spolno prebujen moki veliko raje "panka" pri spolno zelo zanimivi eni, kot da bi se potepal okrog. Je pa tako, da fantje beijo od posesivnih (in zato zelo zoprnih) mater in od frigidnih (spolno invalidnih) en. Najve jih zbei v alkoholizem. Prav imajo, sicer bi znoreli. Alkoholizma se lahko reijo, "norosti" pa samo izjemno. Sveta dolnost mokega je, da zapusti eno, ki mu ne sledi. Enako mora ena zapustiti moa, ki jo ne more vsestransko poteiti. Nihe od nas ni dolan preiveti svojega edinega ivljenja v peklu na Zemlji!

Za konec Dragi bralec in bralka! Poskual sem na kratko opisati svoje dolgoletne izkunje in spoznanja o nasprotjih med mokim in ensko. Vesel bom pripomb, ki jih bom upoteval pri drugi izdaji knjige. Kdor bi elel zvedeti kaj ve, naj mi pie na naslov: J. Rugelj, Zasavska cesta 42, 1231 Ljubljana-rnue.

Knjige za uenje o spolnosti: 1. Za osnovni poduk: - Ruth Westheimer (1997). Seks za telebane. - M. L. Moeller (1995). Resnica se zaenja v dvoje. - Pavao Braja: lovek, spolnost, zakon. DE, Ljubljana 1982. 2. Za poivitev spolnega ivljenja: - Alex Comfort: Spolne radosti. Pomurska zaloba, 1984. - Osho: Tantra, duhovnost in seks. D. Celan, Maribor 1990. - Mani Madukar: Kamatantra. Vajat, Beograd 1982. - Stephen Chang: Tao ljubavi. D. Betlah, Zagreb. - Mantak Chia: Tao ljubezni (za moke, za enske). Gnosis-Quatro d. o. o. 1996. - Nancy Friday: Moke seksualne fantazije Ljubljana: Krt 78, 1992. - Nancy Friday: enske seksualne fantazije, Ljubljana: Krt 86, 1993.