OISTIMO ODPADNE VODE IN VRNIMO OKOLJU ISTO VODO! Vasih je veljalo, da mora voda pretei sedem kamnov, da se oisti.

S poveanim onesnaenjem okolja pa je postala samoistilna sposobnost voda vse manj intenzivna in poasneja. Glavni razlog zmanjane samoistilne sposobnosti voda je, da ljudje odvajamo v okolje vedno veje koliine organskih odplak naravnega izvora (voda iz strani, kopalnic, kuhinje), ki se jim pridruujejo e najrazlineje odplake umetnega izvora (istila, pralni praki...), odpadne vode iz obrti in industrije pa tudi iz kmetijstva. Vsaka reka ali potok lahko brez posledic sprejme le omejeno koliino odpadnih voda. Za ohranitev vodnega ekosistema in uporabo vode za vsa iva bitja, tudi za loveka, moramo odpadne vode pred izpustom v okolje oistiti. Prav tako pa je potrebno poskrbeti, da neoiene vode ne poniknejo in onesnaijo podtalnico, ki je marsikje vir pitne vode. V preteklosti se je komunalna odpadna voda odvajala v okolje preko pretonih greznic. Taken nain ienja odpadne vode ni ve primeren. Veljavni predpisi na podroju okolja namre doloajo, da je potrebno komunalno odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, zakljueno s komunalno istilno napravo. Na podrojih brez javnega kanalizacijskega sistema pa bo potrebno zagotoviti ienje komunalne odpadne vode v malih komunalnih istilnih napravah. Veljavna zakonodaja na podroju odvajanja in ienja odpadnih voda tako doloa naine oz. postopke ienja odpadnih voda v biolokih istilnih napravah pred izpustom v okolje. Eden od teh ukrepov se nanaa na ustrezno ienje odpadnih komunalnih voda na obmojih razprene poselitve, kjer tudi po letu 2017 ne bo izgrajene javne kanalizacije in tako ne bo monosti priklopa objektov na kanalizacijsko omreje.

KJE V OBINI JE PREDVIDENA IZGRADNJA JAVNE KANALIZACIJE IN KJE SO PREDVIDENE MALE KOMUNALNE ISTILNE NAPRAVE? Po dravnem operativnem programu mora Obina Slovenska Bistrica z javno kanalizacijo zakljueno s istilno napravo opremiti naslednja prispevna podroja (aglomeracije):

Slovenska Bistrica, Zgornja Polskava, Pragersko, martno na Pohorju, Spodnja Polskava, Leskovec do 31.12.2015, renjevec, Kebelj, Spodnja Nova vas, Prepu, Modri, Veliko Tinje, Na Jeze (Slovenska Bistrica) do 31.12.2017.

V ostalih naseljih v obini, kjer izgradnja javnega kanalizacijskega sistema ni predvidena, je potrebno individualno za vsak objekt posebej ali ve objektov skupaj urediti odvajanje odpadne komunalne vode v male komunalne istilne naprave ali nepretone greznice. Enako velja za posamezne stavbe v navedenih aglomeracijah, ki jih ne bo mogoe prikljuiti na sistem javne kanalizacije. Uporaba obstojeih pretonih greznic je dovoljena do rokov za ureditev razmer, to je do leta 2015 za objekte na obutljivih in vodovarstvenih obmojih ter do leta 2017 za vse ostale objekte.

KAJ JE MALA KOMUNALNA ISTILNA NAPRAVA? Mala komunalna istilna naprava (MKN) je naprava za ienje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo ienja, ki je manja od 2.000 PE (populacijskih ekvivalentov) in v kateri se komunalna odpadna voda isti z bioloko razgradnjo na naslednji nain: s prezraevanjem v naravnih ali prezraevalnih lagunah (standard SIST EN 12255-5), v biolokih reaktorjih z aktivnim blatom (standard SIST EN 12255-6), v biolokih reaktorjih s pritrjeno biomaso (standard SIST EN 12255-7), z naravnim prezraevanjem s pomojo rastlin (rastlinska N). Za MKN do 50 PE se teje tudi naprava za ienje komunalne odpadne vode, ki je izdelana skladno s standardi SIST EN 12566-1 do 12566-5: SIST EN 12566-1: Male istilne naprave do 50 PE - predizdelane greznice, SIST-TP CEB/TR 12566-2: Male istilne naprave do 50 PE - sistemi za infiltracijo

v zemljo, SIST EN 12566-3: Male istilne naprave do 50 PE - predizdelane in/ali na mestu postavitve sestavljene istilne naprave za gospodinjske odplake, SIST EN 12566-4: Male istilne naprave do 50 PE - montane greznice s istilno napravo, SIST TP CEB/TR 12566-5: Male istilne naprave do 50 PE - filtrirne naprave za preiene hine istilne naprave.
Na obmojih razprene poselitve se najpogosteje uporabljajo MKN, izdelane v skladu s SIST EN 12566-3. Te MKN vkljuujejo primarno in sekundarno stopnjo ienja. Kdo upravlja z MKN? Upravljavec MKN velikosti do 50 PE je lastnik istilne naprave. Lastnik lahko upravljanje MKN prenese na drugo pravno ali fizino osebo. e se ve uporabnikov, ki ivijo blizu, odloi za nakup skupne istilne naprave manje od 50 PE, doloijo skupnega upravljavca. Stroki obratovanja MKN se med skupino uporabnikov delijo glede na porabo pitne vode oz., kjer tega podatka ni, glede na tevilo uporabnikov, prikljuenih na istilno napravo. Upravljavec MKN mora upravljati z MKN skladno z zahtevami zakonodaje. Naloge upravljavca MKN so: prijava MKN pri izvajalcu javne slube in dostava potrebne dokumentacije za izdelavo Ocene obratovanja MKN oz. izvedbo prvih meritev oz. obratovalnega monitoringa, oddaja blata iz MKN izvajalcu javne slube in vodenje evidence o ravnanju z blatom, vodenje dokumentacije o opravljenih delih na MKN, obveanje izvajalca javne slube o okvarah in izpadih obratovanja MKN. e je MKN veja od 50 PE, zapade upravljanje MKN pod izvajalca javne slube.

ISTILNE NAPRAVE V istilnih napravah potekajo podobni procesi ienja voda kot v naravi, le da ti procesi zaradi posegov v napravo potekajo znatno hitreje. S pomojo naravnega ali umetnega prezraevanja ustvarjamo pogoje za aerobno bioloko razgradnjo raztopljenega organskega onesnaenja. Oieno vodo iz istilne naprave lahko odvajamo v okolje z infiltracijo v tla ali neposrednim odvajanjem v povrinsko vodo. Glede na tehnoloke postopke loimo tri stopnje ienja odpadne vode. I. stopnja ali primarno ienje predstavlja mehansko ienje, kjer iz odpadne vode z mehanskimi postopki odstranimo veje neraztopljene delce onesnaenja. II. stopnja ali sekundarno ienja imenujemo tudi bioloko ienje, kjer iz odpadne vode s pomojo mikroorganizmov odstranjujemo bioloko razgradljive snovi (organsko onesnaenje), ki bi sicer v okolju povzroale pomanjkanje kisika. Glede na to, ali mikroorganizmi delujejo v prisotnosti ali brez prisotnosti kisika, razlikujem aerobno in anaerobno bioloko ienje. III. stopnja ali terciarno ienje je postopek ienja, kjer iz odpadne vode odstranjujemo tudi duikove in fosforjeve spojine. Ta postopek ienja se zahteva za veje istilne naprave in je namenjen prepreevanju evtrofikacije (onesnaenje jezer in vodotokov). S postopki, ki vkljuujejo samo primarno stopnjo ienja, odpadne vode ne moremo oistiti do te mere, da bi zadovoljili zahtevam veljavnih predpisov na podroju varovanja okolja. V praksi se zato uporabljajo istilne naprave, ki vkljuujejo tako primarno kot sekundarno stopnjo ienja. Glede na postopke ienja pa poznamo:

rastlinske istilne naprave: sestavljene so iz primarnega usedalnika (npr. pretona greznica) in vodotesnih rastlinskih gred; v prodnato posteljico rastlinske grede posadimo movirne rastline (trsje), bakterije, ki so pritrjene na koreninah vsajenih rastlin, razgrajujejo organsko onesnaenje v odpadnih vodah;

lagune so uinkovit sistem ienja odpadne vode, kjer potekajo istilni procesi na naraven nain. Zadrevalni as vode v lagunah je obiajno dalji (nekaj dni) kot v istilnih napravah (nekaj ur). V prvi laguni, ki je ponavadi anaerobna, poteka usedanje grobih delcev, v drugi aerobni laguni pa nastopi oksidacija organskih snovi. Kisik, ki je pri tem potreben, dosee vodno telo s procesom difuzije iz zraka in s fotosintezo iz alg. V primerjavi z ostalimi tipi istilnih naprav zahtevajo lagune vejo povrino, e zlasti na podrojih s hladnejo klimo;

naprave s pritrjeno biomaso: pri teh napravah aktivno blato (meanica odpadne vode in mikroorganizmov, ki sodelujejo pri postopku ienja odpadne vode) ni razpreno v vodi, ampak je pritrjeno oz. priraena na nosilcih;

naprave z razpreno biomaso: v tem primeru je aktivno blato razpreno v vodi; razprena biomasa v odpadni vodi istilne naprave v bistvu posnema dogajanje v vodnem okolju v naravi, le da je koncentracija aktivnega blata tukaj mono poveana. 5

NAKUP, VGRADNJA IN ZAGON TER OBRATOVANJE MALE KOMUNALNE ISTILNE NAPRAVE

1. Pred nakupom MKN morate vedeti:

ali je na obmoju, kjer nameravate graditi ali zamenjati obstojeo

greznico z MKN, planirana izgradnja javnega kanalizacijskega sistema;

kam lahko odvajate preieno odpadno vodo;

obstajajo namre prepovedi in omejitve, ki jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih istilnih naprav (Uradni list RS, t. 98/07 in 30/10); npr. prepoved odvajanja v povrinske stojee vode (jezera), ponikanje v vodovarstvenem pasu jezer, prepoved ponikanja v vodovarstvenem obmoju; v teh in e nekaterih primerih je potrebno odpadne vode zbirati v nepretonih greznicah in jih ustrezno pogosto prazniti;

katere MKN izpolnjujejo vse predpisane kriterije;

na spletni strani GZS je objavljen seznam MKN, ki izpolnjujejo kriterije:

http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komunalnega_gospodarstva/55005;
seznam se sproti dopolnjuje s prejemom ustrezne dokumentacije od dobaviteljev oz. prodajalcev MKN; na spletni strani je podan tudi vzorec izjave o skladnosti, ki jo morate s tehnino dokumentacijo prejeti ob nakupu MKN;

doloitev velikosti MKN;

velikosti MKN so nazivne in se izraajo v enotah PE (populacijski ekvivalent), 1 PE predstavlja obremenitev ene osebe; e bo na istilno napravo prikljuena tudi odpadna voda, ki nastaja iz dejavnosti (npr. obrtniki) in se obravnava kot komunalna odpadna voda, je potrebno poznati obremenjenost te odpadne vode in temu primerno izbrati velikost; napana izbira MKN lahko pomeni, da naprava ne bo ustrezno delovala.

Druge zahteve, ki jih moramo poznati:

kakna je lokacija zemljia, kjer je predvidena vgradnja MKN, ali je teren

skalnat, plazovit,

lokacijo in nivo obstojeega iztoka iz objekta, kakna je viina podtalnice na zemljiu predvidene gradnje, ali je podroje predvidene gradnje poplavno podroje, ali je moen dostop do predvidene lokacije MKN s tekimi vozili za odvoz odvenega blata, istilne naprave ali lagunske istilne naprave.

ali je na voljo dovolj velika povrina zemljia v primeru izgradnje rastlinske

Zavedati se moramo, da MKN nabavljamo za 25 let ali ve. Ugotoviti in primerjati je potrebno investicijske stroke in stroke obratovanja ter vzdrevanja (elektrina energija, vzdrevanje, popravila, odvoz odvenega blata) razlinih ponudnikov.

Prav tako je pomembno preveriti, ali so stroki zagona in izobraevanja bodoega uporabnika upravljavca e vkljueni v ceno, kako je zagotovljen servis in nabava rezervnih delov, kaken je odzivni as serviserjev, ali nudijo tudi strokovno pomo, potrebno je preveriti reference proizvajalca in prodajalca, garancijo in monost reklamacije, e MKN ne dosega zakonsko predpisanih vrednosti.

Pred nakupom MKN je potrebno preveriti, ali ima prodajalec ustrezno dokumentacijo: CE oznako izdelka (praviloma mora biti nameena na MKN),

izjavo o skladnosti, natanna navodila za vgradnjo MKN v slovenskem jeziku, navodila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrevanje v slovenskem jeziku:
navodila morajo biti oznaena s tevilko izdaje, izdajateljem in datumom izdaje.

Izjava o skladnosti je dokument, s katerim proizvajalec izjavlja, da izpolnjuje bistvene zahteve zakonodaje. Izdana mora biti v slovenskem jeziku in mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek ter naslov proizvajalca oziroma njegovega zastopnika,

opis gradbenega proizvoda (tip, oznaka, namen uporabe...), zahteve, s katerimi je gradbeni proizvod skladen (navedba standardov in
izpolnjevanja zahtev),

posebne pogoje, povezane z uporabo proizvoda, ime in naslov organa, vkljuenega v potrjevanje skladnosti, ime in poloaj osebe, ki je pooblaena za podpis izjave v imenu proizvajalca
oziroma njegovega zastopnika.

2. Vgradnja in zagon MKN Vgradnja MKN mora biti izvedena skladno z navodilom za vgradnjo, ki ga prejmete od proizvajalca. Vgradnja same MKN (izkop, utrjevanje terena, namestitev MKN, sidranje, zasipavanja) in izbira naina odvajanja oiene odpadne vode (odtok v vodna telesa, odtoni jarek, ponikanje v tla, dodatne filtrirne naprave) je zelo zahtevno opravilo, zato se tudi priporoa, da to delo opravi za to usposobljen gradbinec ali pooblaeni gradbeni izvajalec proizvajalca. Zagon naprave naj poteka po navodilih proizvajalca, izvede pa ga naj prodajalec ali proizvajalec. Ob zagonu MKN se naj zagotovi tudi usposabljanje bodoega upravljavca MKN. Datum zagona mora biti vpisan v obratovalni dnevnik in potrjen od proizvajalca ali prodajalca.

3. Obratovanje MKN Po uspeno opravljenem zagonu MKN na Komunalo Slovenska Bistrica d.o.o. oddate Vlogo za izdelavo ocene obratovanja, skupaj z Izjavo o skladnosti in pripadajoo tehnino dokumentacijo, da se ugotovi ustrezno delovanje naprave. Ustreznost delovanja MKN velikosti do 50 PE se ugotavlja z Oceno obratovanja MKN, sicer pa z obratovalnim monitoringom. Izvajalec javne slube na osnovi vae prijave izvede ogled MKN in analizo odpadne vode iz MKN. e MKN dosega predpisane uinke ienja, se na podlagi pozitivne Ocene obratovanja MKN prizna zniana cena okoljske dajatve, saj se v skladu z veljavno zakonodajo upoteva 90 % uinek ienja. Predpisane mejne vrednosti, ki jih mora dosegati MKN Iztok iz MKN ne sme presegati mejnih vrednosti za: KPK (kemijske potrebe po kisiku): 150 mg/l in BPK5 (bioloke potrebe po kisiku): 30 mg/l. Za doseganje okoljevarstvenih ciljev in predpisanih mejnih vrednosti je potrebno MKN vzdrevati in upravljati, kar pomeni: redno preverjanje tehnine brezhibnosti MKN, redno ienje primarnega usedalnika, kjer se nabirajo tudi trdi odpadki, redno naroanje odstranjevanja odvenega biolokega blata, ki nastaja v procesu biolokega ienja (blato odstrani izvajalec javne slube). Za optimalno delovanje MKN je potrebno posvetiti pozornost tudi vsebini in koliini snovi, ki se z odpadno vodo odvajajo v MKN. V MKN se lahko odvajajo le komunalne odpadne vode iz kuhinj in sanitarnih prostorov. V MKN ne sodijo padavinske odpadne vode in industrijske odpadne vode. Prav tako v MKN ne sodijo snovi, ki jih ni dovoljeno odlagati v javno kanalizacijo, kot tudi nevarne snovi, ki kodljivo vplivajo na mikroorganizme (kropiva, topila, agresivna istila...).

4. Znianje plaila okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda Okoljsko dajatev za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda plauje lastnik ali upravljavec stavbe zaradi odvajanja odpadnih komunalnih voda v okolje. Osnova za obraun okoljske dajatve je setevek enot obremenitve, ki nastanejo v tekoem koledarskem letu. Trenutna cena enote obremenitve znaa 26,4 EUR na osebo letno. V primeru izdaje pozitivne Ocene obratovanja MKN se okoljska dajatev znia za:

40% v primeru, da MKN dosega zahteve za primarno ienje, 90% v primeru, da MKN dosega zahteve za sekundarno ali terciarno ienje.
Z upotevanjem 90% uinka ienja znaa cena okoljske dajatve 2,64 EUR na osebo na leto oziroma, kjer se okoljska dajatev obraunava glede na porabo pitne vode, se le ta znia z 0,528 EUR/m3 na 0,0528 EUR/m3 porabljene vode. Ocena obratovanja za MKN velja za dobo treh let. Po treh letih je potrebno ponovno preverjanje delovanja MKN in izdelava nove ocene obratovanja.

5. Monosti financiranja in dodatne informacije Za pridobitev ugodnega kredita za nabavo in vgradnjo MKN se investitorji lahko prijavijo na razpise Eko sklada:

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana Telefon: 01/ 241 48 20 Naslov spletne strani: www.ekosklad.si Elektronska pota: ekosklad@ekosklad.si
Dodatne informacije o podroijih izgradnje javne kanalizacije, izdelave Ocene obratovanja MKN, prijave MKN:

Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica Telefon: 02/ 80 55 400 Naslov spletne strani: www.komunala-slb.si Elektronska pota: info@komunala-slb.si; jerneja.zorko@komunala-slb.si
Dodatne informacije, svetovanje in pomo pri pripravi vloge za pridobitev ugodnega kredita pri nakupu MKN:

Tesnec, drutvo za varstvo okolja in ohranjanje narave Naslov spletne strani: www.tesnec.si Elektronska pota: tesnec@gmail.com
9

PREDSTAVITVE PROJEKTA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V okviru projekta Male komunalne istilne naprave, kjer sodelujemo Kmetijska svetovalna sluba Slovenska Bistrica, Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. in Vodan d.o.o., bomo izvajali tudi predstavitve na terenu. Predstavitve bodo namenjene vsem obanom obine Slovenska Bistrica, ki ne bodo prikljueni na sistem javne kanalizacije zakljuene s istilno napravo in si bodo morali, v skladu s trenutno veljavno zakonodajo, sami zagotoviti ienje odpadnih voda v MKN. Vsebina predstavitve:

veljavna zakonodaja na podroju odvajanja in ienja odpadnih voda, Program odvajanja in ienja odpadnih voda v obini Slovenska Bistrica, tehnologije ienja odpadnih voda in primerjava investicijskih in obratovalnih
strokov,

stanje na terenu glede uinkovitosti ienja razlinih tipov MKN, predstavitev izgradnje in delovanja lagunske MKN, odgovori na vaa vpraanja.

10

Zakonodaja s podroja odvajanja in ienja odpadnih voda:

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, t. 41/04,20/06, 39/06, 70/08, 108/09), Operativni program odvajanja in ienja odpadnih voda (Sklep vlade, novelacija
november 2010),

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne komunalne vode v vode
in javno kanalizacijo (Uradni list RS, t. 47/2005, 45/2007, 79/2009),

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih istilnih
naprav (Uradni list RS, t. 98/07 in 30/10),

Uredba o uporabi blata iz komunalnih istilnih naprav (Uradni list RS, t. 62/08), Uredba o odvajanju in ienju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni
list RS, t. 88/2011),

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o

pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, t. 54/2011),

Uredba o okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih

voda (Uradni list RS, t. 104/2009, 14/2010). Obinski odlok:

Odlok o odvajanju in ienju odpadnih in padavinskih voda na obmoju obine

Slovenska Bistrica (Uradni list RS, t. 73/2008). Literatura:

Veljavna zakonodaja s podroja odvajanja in ienja odpadnih voda na dan

12.12.2011,

Male istilne naprave na obmoju razprene poselitve, FGG, Intitut za

zdravstveno hidrotehniko, Ljubljana; ICRO - Intitut za celostni razvoj in okolje, Domale; Ljubljana 2007.

Kmetijska svetovalna sluba Slovenska Bistrica Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. Tesnec, drutvo za varstvo okolja in ohranjanje narave

februar 2012