Metodika reevanja praktinih primerov 1. I. Preuitev dejanskega stanja Preberite dejansko stanje vekrat in temeljito.

Morebitne zamisli, kako reiti primer, si zapiite sproti. Skicirajte si, katere osebe so udeleene, kateri so bili dogodki in za katera pravna razmerja gre. Najpreprosteji in najbolj zanesljivi nain za zapis dogodkov je glede na njihovo zaporedje nastanka. Zane se z najstarejim dogodkom in kona z najmlajim. 2. II. Opredelitev vpraanja e se vpraanje nanaa zgolj na zahtevek katere od strank, je treba preizkusiti, ali ima ta stranka kaken zahtevek. e se na splono sprauje po pravnem poloaju, potem je potrebno preizkusiti, ali obstaja katerikoli zahtevek, torej zahtevek katerekoli udeleene osebe zoper katero drugo osebo. 3. III. Iskanje morebitnega pravnega temelja zahtevka Podlaga zahtevka je tista norma, ki pride v potev kot pravni temelj za katerega od (morebiti ve mogoih) zahtevkov. Odloilno je, ali abstraktna zakonska pravna posledica natanno ustreza zahtevku. 4. To pomeni naslednje: v zakonu je treba najti dolobe, ki vsebujejo eleno posledico in potem preizkusiti, ali iz opisa dejanskega stanja izhaja, da so podane v zakonu imenovane (abstraktne) predpostavke. 5. Odgovor na vpraanje, ali ima katera stranka zahtevek, je podan ele, ko so podani odgovori na naslednja tiri podvpraanja (tiri vpraanja s k): a) kdo (zahteva) = upnik, b) od koga (zahteva) = dolnik, c) kaj (zahteva) = vsebina zahtevka in d) zakaj (zahteva) = pravni temelj zahtevka. 6. Odgovori na ta vpraanja so deloma podani e v opisu dejanskega stanja, deloma pa je prav smisel naloge, da se na njih poie odgovor. To zlasti, vendar ne vselej, velja za podvpraanje zakaj. Obiajno se namre v nalogah ie prav, ali je za zahtevek utemeljen, ali torej obstaja pravni temelj za zahtevek. 7. IV. Obiajni nain dela pri preprostih primerih Pri preprostih primerih iz splonega dela zasebnega prava se praviloma sprauje, ali je utemeljen (podan) kaken izpolnitveni zahtevek. a) Za zaetek se poie zakonska norma, ki pride v potev kot pravni temelj za taken zahtevek. Primer: za prodajno pogodbo pride v potev zlasti l. 435 ods. 1 OZ;

2 b) potem je treba preizkusiti, ali je bila pogodba sploh sklenjena. Sklenjena je bila, e je bilo podano soglasje volj obeh strani; d) potem se preizkusi, ali iz norme, ki pride torej v potev kot pravni temelj za zahtevek, izhaja eljena pravna posledica; e izhaja, e) se konno e preizkusi, ali zahtevek e obstaja oziroma ali ne obstaja pravica zavraanja izpolnitve (npr. ugovor zastaranja), e to primer seveda sploh zahteva. e je e odgovor na vpraanje d) taken, da zahtevek (kot je bil postavljen), ni mogo na podlagi te norme, potem je treba poizkusiti s kakno drugo normo, e obstaja, vse dokler je to e mogoe. 8. V ponazoritev, kako se reujejo preprosti primeri, je v gradivu za vaje priloena reitev temeljnega primera 1.