EVROPSKA KOMISIJA

Bela knjiga o portu

Kazalo
Europe Direct je sluba za pomo pri iskanju odgovorov na vpraanja v zvezi z Evropsko unijo Brezplana telefonska tevilka (*): 00 800 6 7 8 9 10 11 (*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo vzpostavitve zveze s tevilkami 00 800 ali pa te klice zaraunavajo. Predgovor Uvod Vloga porta v drubi Ekonomski vidik porta Organizacija porta Nadaljnji ukrepi Sklepne ugotovitve 04 06 08 20 24 34 37

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je mogo na streniku Europa (http://europa.eu). Kataloki podatki so navedeni na koncu te publikacije. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2007 ISBN 978-92-79-06564-4 Evropske skupnosti, 2007 Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira. Printed in Belgium Tiskano na belem papirju, ki ne vsebuje klora

Predgovor
Dragi ljubitelj porta, Bela knjiga, ki jo dri v rokah, je prispevek Komisije k evropski razpravi o pomenu porta v vsakdanjem ivljenju. Zadeve na ravni EU, povezane s portom, se e nikoli niso obravnavale tako celovito. Evropa je zibelka ideje o olimpijskih igrah. port privlai veliko veino evropskih dravljanov in veina priljubljenih mednarodnih portnih disciplin, tudi v okviru tekmovanj, se trenira prav v Evropi. port igra pomembno drubeno vlogo, ki dopolnjuje njemu lastno portno in gospodarsko razsenost. Bistveno prispeva k dobremu poutju drube. Javni akterji, vkljuno z Evropsko unijo, imajo torej veliko odgovornost pri spodbujanju porta. To je bilo vekrat potrjeno na najviji evropski politini ravni, na primer leta 1997 v amsterdamski izjavi in leta 2000 v izjavi iz Nice. Evropska komisija se je e pred petnajstimi leti z ustanovitvijo prvega evropskega portnega foruma leta 1991 zaela konkretno pogovarjati s portnimi organizacijami. Od takrat so pozivi Komisiji, naj na evropski ravni okrepi svoja prizadevanja na tem podroju, vse glasneji. Leta 2005 je Komisija s portnim gibanjem in dravami lanicami oblikovala posvetovalni okvir, imenovan EU in port: izpolniti priakovanja. Vladne in nevladne zainteresirane strani so v tem okviru Komisijo tudi pozvale, naj pri oblikovanju politike EU okrepi spodbujanje evropskega porta in njegovih posebnih znailnosti pa tudi izbolja pravno jasnost. Zaradi teh razlogov sem bil mnenja, da je za Komisijo napoil as, da izda strateki dokument o portu in s tem opredeli politine smernice na tem podroju. S tem v mislih sem pozorno prisluhnil zainteresiranim stranem na portnem podroju in organom drav lanic. Organiziranih je bilo ve konferenc in sreanj ministrov. Bela knjiga je torej rezultat dolgega posvetovalnega procesa z organizacijami iz sveta porta. Glavni namen Bele knjige je spodbuditi port z vkljuitvijo tega podroja v ostale politike EU ter ustvariti razmere za bolje upravljanje v evropskem portu s pripravo smernic za uporabo predpisov EU. Na podlagi mandata, ki ga je Evropski svet junija 2007 podelil medvladni konferenci za vkljuitev dolobe o portu v Pogodbo, lahko Komisija, e je to potrebno in primerno, predlaga nadaljnje ukrepe v okviru nove pogodbene dolobe. Preprian sem, da bo ta bela knjiga okrepila pomen porta pri oblikovanju politik EU, poglobila zavest o potrebah in posebnostih portnega sektorja ter dejavno in konkretno prispevala v korist portu. S spotovanjem,

Jn Figel Evropski komisar za port

1. Uvod
port je del dediine vsakega lovek, pomanjkanje porta se ne da nadomestiti, Pierre de Coubertin 1 port 2 je vse pogosteji socialno-gospodarski pojav, ki pomembno prispeva k stratekim ciljem EU za doseganje solidarnosti in blaginje. Olimpijski ideal razvijanja porta za spodbujanje miru in razumevanje med narodi in kulturami ter izobraevanje mladih se je rodil v Evropi, uresniuje pa ga Mednarodni olimpijski odbor in evropski olimpijski odbori. port navduuje evropske dravljane, saj se veina ljudi redno udejstvuje portnih aktivnosti. Zdruuje pomembne vrednote, kot so motveni duh, solidarnost, strpnost in potena igra, ki prispevajo k osebnemu razvoju in izpolnitvi. Dravljane EU spodbuja k aktivni udelebi v drubi in tako prispeva k spodbujanju aktivnega dravljanstva. EU priznava vlogo porta ravno v obdobju, ko bi rada Evropsko unijo pribliala dravljanom in obravnavala vpraanja, ki jih neposredno zadevajo. Vendar pa se port v evropski drubi sooa tudi z novimi nevarnostmi in izzivi, kot so gospodarski pritisk, izkorianje mladih portnikov, doping, rasizem, nasilje, korupcija in pranje denarja. Gre za prvo pobudo Komisije doslej, v okviru katere bo prvi obseno obravnavala s portom povezana vpraanja. Sploni cilj pobude je zartati strateko usmerjenost vloge porta v Evropi, spodbuditi razprave na tevilne teme, izboljati prepoznavnost porta v procesu oblikovanja politike EU in osveati javnost o potrebah in posebnostih portnega sektorja. Cilj pobude je izpostaviti pomembna vpraanja, kot je uporaba zakonodaje EU v portu, poleg tega pa opredeliti s nadaljnje, s portom povezane ukrepe na ravni EU. Ta bela knjiga ne zaenja iz ni. Podroje porta urejuje pravni red Skupnosti, evropske politike tevilnih podroij pa e v veliki meri in vse bolj vplivajo na port. Decembra 2005 so voditelji v okviru Evropskega sveta priznali pomembno vlogo porta v evropski drubi in njegov poseben znaaj in podpisali izjavo o posebnostih porta in njegovi drubeni vlogi v Evropi, ki jo je treba upotevati pri izvajanju skupnih politik (Izjava iz Nice). Poudarja, da so portne organizacije in drave lanice v prvi vrsti odgovorne za vodenje portnih zadev, osrednjo vlogo pri tem pa imajo portne federacije. Pojasnjuje, da morajo portne organizacije svojo nalogo opravljati s tem, da organizirajo in spodbujajo svoje portne zvrsti ob upotevanju nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti. Obenem voditelji v izjavi priznavajo, da eprav Skupnost na zadevnem podroju nima posrednih pristojnosti, mora pri oblikovanju svojih ukrepov iz razlinih dolob Pogodbe upotevati socialno, izobraevalno in kulturno funkcijo, ki se v portu prepletajo in jim nameniti posebno pozornost, tako da se lahko spotuje in neguje etini kodeks in solidarnost, ki sta bistvena za ohranitev njegove socialne vloge. Evropske institucije so priznale posebno vlogo, ki jo ima port v evropski drubi, ta pa v zvezi z zdravjem, izobraevanjem, socialno vkljuenostjo in kulturo temelji na prostovoljnih strukturah. Evropski parlament spremlja tevilne izzive, s katerimi se sooa evropski port, z velikim zanimanjem, v zadnjih letih pa je redno obravnaval s portom povezana vpraanja. Pri pripravi te bele knjige se je Komisija o vpraanjih skupnega interesa posvetovala s tevilnimi zainteresiranimi stranmi na podroju porta, opravila pa je tudi posvetovanja preko spleta. Ta posvetovanja so pokazala, da v zvezi z vlogo porta v Evropi in ukrepi EU na zadevnem podroju obstajajo doloena priakovanja. V tej beli knjigi je poudarjena vloga, ki jo ima port v drubi, njegova gospodarska razsenost in organizacija porta v Evropi ter spremljanje ukrepov, ki bodo sledili po tej pobudi. Konkretni predlogi za nadaljnje ukrepanje EU so zbrani v akcijskem nartu Pierre de Coubertin, ki vsebuje ukrepe, ki naj bi jih Komisija izvedla ali podprla. Delovni dokument slub Komisije vsebuje podlago in ozadje za predloge, vkljuno s prilogami o portu in pravili EU o konkurenci, portu in svoboinah notranjega trga ter posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi.

1 2

Pierre de Coubertin (18631937), francoski pedagog in zgodovinar, utemeljitelj modernih olimpijskih iger. Zaradi jasnosti in enostavnosti se v tej beli knjigi uporablja opredelitev pojma port Sveta Evrope: vse oblike telesne aktivnosti, ki so s prilonostnim ali organiziranim ukvarjanjem usmerjene k izraanju ali izboljevanju telesne vzdrljivosti, k duevnemu blagostanju in k oblikovanju drubenih odnosov ter pridobivanju rezultatov na tekmovanjih na vseh ravneh.

2. Vloga porta v drubi

port je podroje lovekove aktivnosti, za katerega se zelo zanimajo dravljani Evropske unije in ima izjemen potencial, da zdruuje ljudi, da dosee vsakogar, ne glede na starost ali socialno pripadnost. Po podatkih ankete 3 iz leta 2004 se priblino 60 % evropskih dravljanov redno izvaja portne aktivnosti sami ali v okviru 700 000 klubov, ki so lani tevilnih zdruenj in zvez. Velika veina portnih dejavnosti se izvaja na ljubiteljsko. Poklicni port je vse pomembneji in prav tako prispeva k drubeni vlogi porta. Poleg tega izboljuje zdravje evropskih dravljanov in ima izobraevalni pomen ter socialno, kulturno in rekreacijsko vlogo. Drubena vloga porta ima tudi potencial za krepitev zunanjih odnosov Unije. 2.1 Spodbujanje javnega zdravja s fizino aktivnostjo Pomanjkanje fizine aktivnosti prispeva k prekomerni tei, debelosti in tevilnim kroninim obolenjem, kot so obolenja srca in oilja ter diabetes, ki zmanjujejo kakovost ivljenja, ogroajo ivljenje posameznika in obremenjujejo zdravstveni proraun in gospodarstvo. Bela knjiga Komisije o strategiji Evrope glede vpraanj, povezanih s prehrano, prekomerno teo in debelostjo 4 poudarja pomen dejavnega pristopa za zaustavitev upadanja fizine aktivnosti ter ukrepov, ki bi jih bilo treba izvesti na podroju fizine aktivnosti. Ukrepi, predlagani v obeh belih knjigah, se vzajemno dopolnjujejo. portno udejstvovanje ima kot sredstvo za spodbujanje zdrave fizine aktivnosti veji vpliv kot katero koli drugo drubeno gibanje. port privlai ljudi in ima pozitivno podobo. Vendar pa priznani potencial portnega udejstvovanja za spodbujanje zdrave fizine aktivnosti pogosto ostaja neizkorien in ga je treba razvijati. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odraslim dnevno priporoa 30-minutno zmerno fizino vadbo (ki vkljuuje port, a ni omejena nanj), otrokom pa 60-minutno vadbo. Vsi javni organi in zasebne organizacije v dravah lanicah bi morali prispevati k uresnievanju tega cilja. Nedavno opravljene tudije kaejo, da napredek ni zadovoljiv. (1) Komisija predlaga, da bi z dravami lanicami pred iztekom leta 2008 razvila nove smernice za fizino aktivnost. Komisija priporoa krepitev sodelovanja zdravstvenega, izobraevalnega in portnega sektorja, ki ga je treba spodbujati na ministrski ravni v dravah lanicah, da se opredelijo in izvedejo usklajene strategije za zmanjanje prekomerne tee, debelosti in drugih zdravstvenih tveganj. V tem okviru Komisija spodbuja drave lanice, naj prouijo naine, kako v okviru nacionalnih izobraevalnih sistemov, vkljuno z usposabljanjem uiteljev, spodbujati koncept aktivnega ivljenja. portne organizacije se spodbuja, naj upotevajo svoj potencial za spodbujanje zdrave fizine aktivnosti in naj v tej smeri ukrepajo. Komisija bo spodbujala izmenjavo informacij in dobrih praks, zlasti v povezavi z mladimi, pri emer se bo osredotoala na najnijo raven. (2) Komisija bo podprla omreje EU za spodbujanje zdrave fizine aktivnosti (HEPA) in po potrebi manja in bolj osredotoena omreja, ki se ukvarjajo s specifinimi vidiki zadevne teme.

Posebna raziskava Eurobarometra (2004): Dravljani Evropske unije in port. 4 COM (2007) 279 kon. z dne 30. 5. 2007.

(3) Komisija bo spodbujanje zdrave fizine aktivnosti umestila v sredie s portom povezanih dejavnosti in si bo prizadevala za bolje upotevanje zadevne prednostne naloge pri zadevnih finannih instrumentih, vkljuno z: Sedmim okvirnim programom za raziskave in tehnoloki razvoj (zdravstveni vidiki, ki zadevajo nain ivljenja); Programom za javno zdravje (20072013); S programi za mlade in dravljanstvo (sodelovanje portnih organizacij, ol, civilne drube, partnerjev ter drugih partnerjev na lokalni ravni); S Programom vseivljenjskega uenja (usposabljanje uiteljev in sodelovanje ol).

(4) Agencije za sodni pregon drav lanic (varuhi mej, nacionalna in lokalna policija, carina itd.), laboratoriji, ki jih je akreditirala Svetovna protidopinka agencija (WADA) in INTERPOL bi lahko oblikovali partnerstva za pravoasno izmenjavo informacij o novih dopinkih substancah in praksah v varnem okolju. EU bi lahko podprla takna prizadevanja z usposabljanjem in vzpostavitvijo omreij med centri za usposabljanje uslubencev organov pregona. Komisija priporoa, da se trgovina z nezakonitimi dopinkimi substancami obravnava enako kot trgovina z nezakonitimi drogami po vsej EU. Komisija poziva vse akterje, ki so odgovorni za javno zdravje, naj upotevajo zdravje uniujoe vidike dopinga. Poziva portne organizacije k oblikovanju pravil dobre prakse za zagotovitev, da so mladi portniki in portnice dobro obveeni in izobraeni o dopinkih substancah, predpisovanju zdravil, ki lahko vsebujejo takne substance in njihov vpliv na zdravje. Bolj usklajen pristop pri boju proti dopingu, zlasti z oblikovanjem skupnih stali v povezavi s Svetom Evrope, WADA in UNESCO ter z izmenjavo informacij in dobrih praks med vladami, nacionalnimi protidopinkimi organizacijami in laboratoriji, bi EU prinesel veje koristi. V tem okviru je izredno pomembno, da drave lanice ustrezno izvajajo Konvencijo UNESCO proti dopingu na podroju porta. (5) Komisija bo prevzela vlogo pobudnice, na primer s podporo omreju nacionalnih protidopinkih organizacij drav lanic.

2.3 Spodbujanje vloge porta na podroju izobraevanja in usposabljanja port s svojo vlogo pri neformalnem in formalnem izobraevanjem krepi loveki kapital Evrope. v okviru porta posredovane vrednote prispevajo k razvijanju znanja, motivacije, spretnosti in pripravljenosti za lastna prizadevanja. Obdobja, ki jih posamezniki preivijo v olah ali na univerzah, prinaajo zdravstvene in izobraevalne koristi, ki jih je treba okrepiti. Na podlagi izkuenj, pridobljenih v okviru Evropskega leta izobraevanja skozi port leta 2004, Komisija spodbuja podporo portu in fizini aktivnosti z razlinimi politinimi pobudami na podroju izobraevanja in usposabljanja, vkljuno z razvojem socialnih in dravljanskih sposobnosti v skladu s priporoilom o kljunih sposobnostih za vseivljenjsko uenje iz leta 2006 5. (6) port in fizino aktivnost bi lahko podrli v okviru programa za vseivljenjsko uenje. Spodbujanje udelebe v izobraevalnih dejavnostih skozi port je zato prednostna tema za olska partnerstva, ki jih podpira program Comenius, za strukturne ukrepe na podroju poklicnega izobraevanja in usposabljanja program Leonardo da Vinci, za tematska omreja in mobilnost na podroju visokoolstva program Erasmus, v okviru programa Grundtvig pa vestranski projekti na podroju usposabljanja odraslih.

2.2 Zdruitev moi v boju proti dopingu Doping zelo ogroa port po vsem svetu, tudi v Evropi. Spodkopava naelo odprtega in potenega tekmovanja. Je nestimulativen dejavnik za port na splono in prinaa poklicni in nerazumni pritisk. Resno vpliva na podobo porta in resno ogroa zdravje posameznika. Na evropski ravni je treba pri boju proti dopingu upotevati kazenski pregon, zdravstveno razsenost in prepreevanje.

Priporoilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o kljunih sposobnostih za vseivljenjsko uenje (UL L 394, 30. 12. 2006).

10

11

(7) portni sektor lahko zaprosi za podporo tudi v okviru posameznih razpisov za oddajo predlogov o izvajanju evropskega okvira kvalifikacij leta 2006 (EQF) in evropskega sistema kreditnih tok v poklicnem izobraevanju in usposabljanju (ECVET). portni sektor sodeluje pri oblikovanju EQF in je bil izbran za dodelitev finanne podpore za leto 2007/2008. Zaradi obsene poklicne mobilnosti portnikov in brez poseganja v Direktivo 2005/36/ ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, je kot pilotni sektor za izvajanje lahko ECVET, da se povea transparentnost nacionalnih kvalifikacij in sistemov kvalifikacij. (8) Komisija bo uvedla podeljevanje evropskega znaka olam, ki aktivno sodelujejo pri podpiranju in spodbujanju fizinih aktivnosti v olskem okolju. Za zagotovitev ponovne vkljuitve poklicnih portnikov na trg delovne sile ob zakljuku njihovih portnih poti, Komisija poudarja, da je treba v zgodnji fazi upotevati potrebo po usposabljanju mladih portnikov in portnic za zagotovitev dvojne poklicne poti in zagotovitvi visokokakovostnih lokalnih centrov za usposabljanje, da se zavaruje njihove moralne, izobraevalne in poklicne interese.

Komisija je zaela tudijo o usposabljanju portnikov in portnic v Evropi, rezultate te tudije pa bi lahko uvrstili v zgoraj omenjene politike in programe. Nalobe v usposabljanje mladih nadarjenih portnikov in portnic ter spodbujanje teh pod ustreznimi pogoji je kljuno za trajnostni razvoj porta na vseh ravneh. Komisija poudarja, da morajo biti sistemi za usposabljanje mladih nadarjenih portnikov in portnic odprti vsem in ne smejo voditi do diskriminacije dravljanov EU zaradi njihove narodnosti. (9) Predpise, ki zahtevajo, da motva med svoje vrste sprejmejo doloeno tevilo portnikov, ki trenirajo na lokalni ravni, bi lahko sprejeli kot zdruljive z dolobami o prostem gibanju oseb iz Pogodbe, e ne vodijo k nikakrni neposredni diskriminaciji zaradi narodnosti in e so lahko vplivi morebitne posredne diskriminacije, ki so posledica te, utemeljeni kot sorazmerni z uresnievanjem zastavljenega cilja, kot je spodbujanje in zaita usposabljanja in razvoja nadarjenih mladih portnikov. tudija o usposabljanju mladih portnikov in portnic v Evropi, ki je v teku, bo zagotovila pomembne rezultate za to analizo.

2.4 Spodbujanje prostovoljnega dela in aktivnega dravljanstva skozi port Biti lan motva, naela kot so potena igra, upotevanje pravil igre, vzajemno spotovanje, solidarnost in disciplina ter organizacija amaterskih portnih klubov ali neprofitnih klubov ter prostovoljno delo krepijo aktivno dravljanstvo. Prostovoljno delo v portnih organizacijah zagotavlja tevilne prilonosti za neformalno uenje, ki ga je treba priznati in okrepiti. port zagotavlja tudi privlane monosti za prizadevanje in vkljuevanje mladih v drubo in lahko pozitivno vpliva na ljudi, da ne zaidejo v prestopnitvo. Vendar pa obstaja nov razvoj glede naina ukvarjanja s portom, zlasti pri mladih. Vse pogosteje ljudje portne zvrsti veliko raje izvajajo sami kot v skupini in organizirani skupini, kar posledino vodi do pomanjkanja ljudi, ki bi bili pripravljeni prostovoljno sodelovati v amaterskih portnih klubih.

(10) Komisija bo skupaj z dravami lanicami opredelila kljune izzive za neprofitne portne organizacije in glavne znailnosti storitev, ki jih zagotavljajo te organizacije. (11) Komisija bo v okviru programa Evropa za dravljane podprla mnoini port. (12) Poleg tega bo Komisija predlagala spodbujanje mladih k prostovoljnemu delu na podroju porta v okviru programa Mladi v akcij na podrojih izmenjave mladih in prostovoljnega dela pri portnih prireditvah. (13) Komisija bo e naprej spodbujala izmenjavo informacij in razvijala dobro prakso glede prostovoljnega dela na podroju porta, ki vkljuuje drave lanice, portne organizacije in lokalne organe. (14) Za bolje razumevanje specifinih potreb prostovoljnega dela na podroju porta pri oblikovanju nacionalne in evropske politike, bo Komisija izvedla evropsko tudijo o prostovoljnem delu na podroju porta.

12

13

2.5 Izkorianje potenciala porta za socialno vkljuenost, integracijo in enake monosti port pomembno pripeva k gospodarski in socialni povezanosti in bolj integriranim drubam. Vsi dravljani morajo imeti monosti za port. Zato je treba opredeliti specifine potrebe in poloaj slabe zastopanih skupin, upotevati pa je treba poseben vpliv, ki ga ima lahko port na mlade, invalide in osebe iz socialno ibkejih okolij. port lahko tudi olaja vkljuitev priseljencev in oseb drugih narodnosti v drubo ter podpira medkulturni dialog. port spodbuja obutek pripadnosti in udelebe, zato je lahko pomembno sredstvo za vkljuitev migrantov in priseljencev v drubo. V tem okviru je pomembno zagotoviti dovolj prostora za port in s portom povezane dejavnosti, ki priseljencem in drubi v dravi gostiteljici zagotavlja pozitivno okolje, v katerem se sreujejo. Komisija meni, da bi port lahko bolje izkoristili kot instrument za socialno vkljuenost pri politikah, ukrepih in programih Evropske unije in drav lanic. To vkljuuje prispevek porta k ustvarjanju delovnih mest in zagotavljanju gospodarske rasti in ponovne oivitve, zlasti prikrajanih obmoij. Neprofitne portne aktivnosti, ki prispevajo k socialni koheziji in vkljuenosti ibkejih skupin, se lahko tejejo kot socialne storitve splonega interesa.

Odprta metoda koordinacije o socialni zaiti in vkljuenosti bo port e naprej upotevala kot sredstvo in kazalnik. tudije, seminarji, konference, predlogi in akcijski narti se bodo z dostopom do porta in/ali vkljuenostjo v socialno portne strukture ukvarjali kot kljunim elementom za analizo socialne izkljuenosti. (15) Komisija bo dravam lanicam predlagala, naj v okviru programov PROGRESS in vseivljenjsko uenje, Mladi v akciji in Evropa za dravljane podprejo ukrepe za spodbujanje socialne vkljuenosti skozi port in za boj proti diskriminaciji v portu. Drave lanice morajo v tem okviru kohezijske politike prouiti vlogo porta na podroju socialne vkljuenosti, integracije in enakih monosti kot del programiranja Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, spodbuja pa se jih k spodbujanju ukrepov v okviru Evropskega sklada za vkljuevanje. Poleg tega Komisija spodbuja drave lanice in portne organizacije k prilagoditvi portnih infrastruktur na tak nain, da bodo upotevale potrebe invalidov. Drave lanice in lokalni organi morajo zagotoviti, da so portne naprave in igria ter prenoia dostopni invalidom. Sprejeti je treba posebna merila za zagotovitev enakega dostopa do porta za vse uence ter zlasti za invalidne otroke. Spodbujalo se bo usposabljanje trenerjev, prostovoljcev in osebja klubov in organizacij za namene sprejema invalidov. V okviru posvetovanj z zainteresiranimi stranmi si bo Komisija e posebej prizadevala za ohranitev dialoga s predstavniki portnikov invalidov.

(16) Komisija bo v svojem akcijskem nartu o strategiji EU za invalide upotevala pomen porta za invalide in bo podprla ukrepe drav lanic na tem podroju. (17) V okviru asovnega narta za enakost ensk in mokih 20062010 bo Komisija spodbujala vkljuevanje vpraanja enakosti med spoloma v vse s portom povezane dejavnosti, s posebnim poudarkom na dostop ensk priseljenk in pripadnic etninih manjin do porta, dostop ensk do vodstvenih poloajev v portu in medijsko poroanje o enskah v portu.

2.6 Bolja zaita in uinkoviteji boj proti rasizmu in nasilju Nasilje na portnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ostaja zaskrbljujo problem in se lahko pojavlja v razlinih oblikah. Nasilje je prisoten tudi zunaj stadionov, vkljuno z urbanimi obmoji. Komisija je odloena prispevati k prepreevanju neelenih dogodkov s spodbujanjem in olajevanjem dialoga med dravami lanicami, mednarodnimi organizacijami (npr. Svetom Evrope), portnimi organizacijami, slubami organov pregona in drugimi zainteresiranimi stranmi (npr. organizacijami navijaev in lokalnimi organi). Organi pregona sami ne morejo odpraviti obstojeih vzrokov za nasilje v portu.

14

15

Komisija spodbuja tudi izmenjavo najboljih praks in operativnih informacij o morebitnih nevarnih navijaih med policijskimi slubami in/ali organi na podroju porta. Posebna osredotoenost bo veljala usposabljanju policijskih uslubencev za obvladovanje mnoic in huliganstva. port vkljuuje vse dravljane ne glede na spol, raso, starost, invalidnost, vero ali preprianje, spolno usmerjenost in socialni ali ekonomski poloaj. Komisija je vekrat obsodila vsakrne oblike rasizma in ksenofobije, ki niso v skladu z vrednotami EU. (18) Glede rasizma in ksenofobije bo Komisija e naprej spodbujala dialog in izmenjavo najboljih praks v obstojeem okviru za sodelovanje, kot j nogomet proti rasizmu v mrei Evropa (FARE). Komisija portnim federacijam priporoa, naj na podlagi obstojeih pobud vzpostavijo postopke za obravnavo rasistinih zlorab med tekmami. Priporoa tudi krepitev dolob v zvezi z diskriminacijo sistemov pri dodelitvi licenc klubom (glej razdelek 4.7)

Komisija bo: (19) v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili in pravili EU spodbujala izmenjavo operativnih informacij in praktinega znanja ter izkuenj o prepreevanju nasilnega in rasistinega vedenja med slubami organov za pregon in portnimi organizacijami; (20) analizirala monosti za oblikovanje novih pravnih instrumentov in drugih standardov EU za prepreevanje krenja javnega reda med portnimi prireditvami; (21) spodbujala pristop vedisciplinarnosti za prepreevanje asocialnega vedenja, s poudarkom na socialno izobraevalnih ukrepih, kot je usposabljanje navijaev (dolgorono delo z navijai, da se razvije pozitivni in nenasilni odnos): (22) krepila redno in strukturirano sodelovanje z organi pregona, portnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi;

(23) spodbujala uporabo naslednjih programov za prispevanje k prepreevanju in boju proti nasilju in rasizmu v portu: Mladi v akciji, Evropa za dravljane, DAPHNE III, temeljne pravice in dravljanstvo ter prepreevanje in boj proti kriminalu; (24) organizirala konferenco na visoki ravni z zainteresiranimi stranmi, da se razpravlja o ukrepih za prepreevanje in boj proti nasilju in rasizmu na portnih prireditvah.

(25) Komisija bo spodbujala uporabo porta kot sredstva v svoji razvojni politiki: zlasti bo: spodbujala port in fizino aktivnost kot bistvena elementa kakovostnega izobraevanja in kot sredstvi za to, da postanejo ole bolj privlane in da se povea prisotnost pri pouku; izvajala ciljne ukrepe za izboljanje dostopa do fizinih aktivnosti in porta za deklice, da se jim pomaga pridobiti zaupanje, izboljati socialno vkljuenost, odpraviti predsodke in spodbujati zdrav nain ivljenja ter spodbujati tudi dostop ensk do izobraevanja; podprla spodbujanje zdravja in kampanje o ozaveanju skozi port.

2.7 irjenje naih vrednot v drugih delih sveta port ima lahko v zvezi z razlinimi vidiki zunanjih odnosov EU pomembno vlogo: kot del programov zunanje pomoi, kot del dialoga z dravami partnericami in kot del javne diplomacije EU. S konkretnimi ukrepi ima port bistven potencial kot sredstvo za spodbujanje izobraevanja, zdravja, medkulturnega dialoga, razvoja in miru.

16

17

Pri obravnavi porta in razvojnih politik si bo EU prizadevala vzpostaviti sinergijo z obstojeimi programi Zdruenih narodov, drav lanic, lokalnih organov in zasebnih organizacij. Izvajala bo ukrepe, ki so dopolnjujoi ali inovativni glede obstojeih programov in ukrepov. Memorandum o soglasju, ki sta ga leta 206 podpisala Komisija in FIFA, da bi nogomet v afrikih, karibskih in pacifikih dravah postal dejavnik razvoja, je za to lep primer. (26) EU bo po potrebi s portom povezana vpraanja, kot so prestop mednarodnih portnikov, izkorianje mladoletnih portnikov, pranje denarja skozi port in varnost med velikimi portnimi prireditvami, vkljuila v politini dialog in sodelovanje z dravami partnericami. Hitri postopki za vizum in priselitev so zlasti za vrhunske portnike in drave izven EU e posebno pomemben element za poveanje privlanosti EU na mednarodnem prizoriu. Poleg sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov za portnike iz tretjih drav, ki so v teku, in konsolidacije vizumskega reima, ki se uporablja za lanice olimpijske

druine med olimpijskimi igrami, mora EU e naprej (zaasno) razvijati mehanizme sprejema portnikov iz tretjih drav. Komisija se bo osredotoila zlasti na portni sektor: (27) pri izvajanju nedavno predloenega sporoila o kroni migraciji in partnerstvu za mobilnost s tretjimi dravami; (28) pri oblikovanju usklajenih shem za razline kategorije sprejema dravljanov tretjih drav za gospodarski namen na podlagi narta politike za zakonito priseljevanje leta 2005.

2.8 Podpora trajnostnemu razvoju portna vadba, portne naprave in prostori ter prireditve pomembno vplivajo na okolje. Pomembno je, da se spodbuja okoljsko zdravo upravljanje, za katero lahko reemo, da med drugim obsega okolju prijazna javna naroila, zmanjevanje izpustov toplogrednih plinov, energetska uinkovitost, odstranjevanje odpadkov ter obdelava zemlje in ravnanje z vodo. Evropske portne organizacije in organizatorji portnih prireditev morajo prilagoditi okoljske cilje, da postanejo njihove aktivnosti okoljsko trajnostne. Z izboljanjem kredibilnosti na podroju okolja lahko odgovorne organizacije priakovale doloene koristi, obenem pa se potegovale za prireditelje portnih prireditev ter gospodarske koristi, povezane z bolj preudarno uporabo naravnih virov. Komisija bo: (29) uporabila strukturiran dialog z vodilnimi mednarodnimi in evropskimi portnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi za spodbujanje teh in njihovih lanov k sodelovanju pri priznanih sistemih okoljskega ravnanja (EMAS) in sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje ter

spodbujanje teh prostovoljnih shem med velikimi portnimi prireditvami; (30) spodbujala okolju prijazna javna naroila v svojem politinem dialogu z dravami lanicami in drugimi zadevnimi stranmi; (31) poveala osveenost s smernicami, ki jih je razvila v sodelovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi (oblikovalci politik, SMP, lokalnimi skupnostmi), o potrebi po skupnem delu v partnerstvu na regionalni ravni, da se portne prireditve organizirajo trajnostno; (32) upotevala port kot del komponente informiranja in obveanja novega programa LIFE+.

18

19

3. Ekonomski vidik porta

port je dinamini in hitro rasto sektor s podcenjenim makroekonomskim vplivom in lahko prispeva k uresnievanju lizbonskih ciljev, in sicer zagotavljanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. Lahko slui kot sredstvo za lokalni in regionalni razvoj, ponovno oivitev mestnih obmoij ali razvoj podeelja. port ustvarja sinergije s turizmom in lahko spodbuja nadgrajevanje infrastruktur in nastanek novih partnerstev za financiranje porta in naprav in prostora za preivljanje prostega asa. eprav na splono utemeljeni in primerljivi podatki o ekonomskem pomenu porta niso na voljo, pa pomen porta potrjujejo tudije in analize nacionalnih raunov, gospodarnost velikih portnih prireditev in stroki fizine neaktivnosti tudi pri starajoem se prebivalstvu. tudija, ki je bila predstavljena v okviru avstrijskega predsedovanja leta 2006 kae, daje port v irem smislu leta 2004 prinesel dodano vrednost v znesku 407 milijard EUR, od tega 3,7 % GDP EU in zaposlitev zagotovil 15 milijonom ljudi ali 5,45 % delovne sile 6. Ta prispevek porta bi moral postati bolj prepoznaven, v okviru politik EU pa ga je treba spodbujati. Vedno veji del gospodarske vrednosti porta je povezan s pravicami intelektualne lastnine. Te pravice se nanaajo na avtorske pravice, komercialna sporoila, zaitni znak, podobo ter medijske pravice. V vse bolj globaliziranem in dinaminem sektorju postaja uinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine po vsem svetu vse pomembneji del zdravega portnega gospodarstva. Pomembno je tudi, da se prejemnikom zagotovi monost dostopa do portnih prireditev na daljavo na ezmejni ravni v okviru EU. Po drugi strani pa se kljub splonemu ekonomskem pomenu porta velika veina portnih aktivnosti izvaja v okviru neprofitnih struktur, od katerih veina dostop do portnih aktivnosti za vse dravljane lahko zagotovi le, e prejme javno podporo. 3.1 Prehod na portno politiko, ki temelji na dokazih Sprejetje ukrepov in okrepljeno sodelovanje na podroju porta na ravni EU je treba podpreti trdno podlago, ki temelji na znanju. Izboljati je treba kakovost in primerljivost podatkov, da se omogoi bolje strateko nartovanje in oblikovanje politike na podroju porta. Vladni in nevladni akterji so vekrat pozvali Komisijo k oblikovanju evropske statistine opredelitve porta in na podlagi tega k uskladitvi prizadevanj za izdelavo statistik o portu in s portom povezanih aktivnosti. (33) Komisija si bo v tesnem sodelovanju z dravami lanicami prizadevala za oblikovanje evropske statistine metode za merjenje gospodarskega vpliva porta na podlagi statistike nacionalnih raunov za port, ki bi sasoma lahko vodili k evropskemu satelitskemu raunu za port. (34) Poleg tega se bodo praviloma na nekaj let izvajale ankete v povezavi s portom (npr. raziskave Eurobarometer), zlasti za zagotavljanje informacij neekonomskega znaaja, ki jih ni mogoe dobiti na podlagi statistike nacionalnih raunov za port (npr. stopnje udelebe, podatki o prostovoljnem delu itd.). (35) Komisija bo izvedla oceno, da se oceni neposredni prispevek portnega sektorja (v zvezi z BDP, rastjo in zaposlovanjem) in posredni prispevek (z izobraevanjem, regionalnim razvojem in vejo privlanostjo EU) k lizbonski agendi.

D. Dimitrov/C. Helmenstein/A. Kleissner/B. Moser/J. Schindler: Die makrokonomischen Effekte des Sports in Europa, Studie im Auftrag des Bundeskanzleramts, Sektion Sport, Dunaj, 2006

20

21

(36) Komisija bo organizirala izmenjavo najboljih praks med dravami lanicami in portnimi federacijami v zvezi z organizacijo vejih portnih prireditev, da se spodbudi trajnostna gospodarska rast, konkurennost in zaposlovanje.

zvrstem in portu nasploh in je naklonjena takni podpori, e je zagotovljena v skladu z zakonodajo Skupnosti. V tevilnih dravah lanicah se port deloma financira iz davkov ali prispevkov dravnih loterij ali dravno nadzorovanih iger na sreo. Komisija poziva drave lanice, naj razmislijo o tem, kako bi najbolje ohranile in razvile vzdrni finanni model za dolgorono podporo portnim organizacijam. (37) Kot prispevek k razmiljanjem o financiranju porta bo Komisija izvedla neodvisno tudijo o financiranju motvenih portov in porta nasploh v dravah lanicah iz javnih in zasebnih virov ter o vplivu sedanjih sprememb na tem podroju. Na podroju neposredne obdavitve je v Direktivi Sveta 2006/112/ES opredeljena zakonodaja EU o DDV, katere cilj je zagotoviti, da uporaba zakonodaje drav lanic o DDV ne izkrivlja konkurence ali ovira prosti pretok blaga in storitev. Direktiva

dravam lanicam omogoa, da nekatere, s portom povezane storitve, uporabijo odstopanja, ali pa v nekaterih primerih uporabijo zniane stopnje. (38) Zaradi pomembne drubene vloge porta in njegovi krepkem usidranju na lokalni ravni bo Komisija e naprej ohranjala obstojee monosti za zniane stopnje DDV v portu.

3.2 Bolja zagotovitev javne podpore za port portne organizacije imajo tevilne vire prihodka, vkljuno s klubskimi lanarinami in prodajo vstopnic, oglaevanjem in sponzorstvom, medijskimi pravicami, razdelitvijo prihodka v okviru portnih federacij, prodajo, javno podporo itd. Vendar imajo nekatere portne organizacije bistveno bolji dostop do virov gospodarskih subjektov kot druge, eprav je v nekaterih primerih vzpostavljen dobro delujo sistem za razdelitev prihodka. Na najniji ravni se enake monosti in odprt dostop lahko zagotovijo le z dejavno udelebo javnosti. Komisija razume pomen javne podpore motvenim portnim

22

23

4. Organizacija porta
Politina razprava o portu v Evropi pogosto pripisuje velik pomen t.i. evropskemu portnemu modelu. Komisija meni, da je treba spodbujati nekatere vrednote in tradicije evropskega porta. V zvezi z raznovrstnostjo in celovitostjo evropskih portnih struktur meni, da je nerealistino poskusiti opredeliti enoten model portne organizacije v Evropi. Poleg tega je ekonomski in socialni razvoj, ki je skupen veini drav lanic (vse veja komercializacija, izzivi v zvezi z javno porabo, vse veje tevilo udeleencev in stagnacija tevila prostovoljnih delavcev) prispeval k novim izzivom, s katerimi se sooajo portne organizacije v Evropi. S pojavom novih zainteresiranih strani (udeleencev zunaj organiziranih disciplin, profesionalni portni klubi itd.) se pojavljajo tudi nova vpraanja glede upravljanja, demokracije in zastopanja interesov v okviru portnih gibanj. Komisija ima lahko pomembno vlogo pri spodbujanju izmenjave najboljih praks pri upravljanju na portnem podroju. Lahko pomaga tudi oblikovati skupen sklop nael za dobro upravljanje v portu, kot je transparentnost, demokracija, odgovornost in zastopanje zainteresiranih strani (zdruenja, federacije, igralci, klubi, lige, navijai itd.). Pri tem se bo Komisija opirala na sedanje delo 7. Pozornost je treba nameniti tudi zastopanosti ensk na vodstvenih in upravljavskih poloajih. Komisija priznava avtonomnost portih organizacij in reprezentativnih struktur (kot so lige). Poleg tega priznava, da so za upravljanje veinoma odgovorni portno upravljalni organi, do doloene mere pa tudi drave lanice. Kljub temu pa je Komisija v okviru dialoga s portnimi organizacijami postala pozorna na tevila obravnavana podroja. Komisija meni, da se veina izzivov lahko obravnava v okviru samoregulacije z upotevanjem naela dobrega upravljanja, pod pogojem, da se upotevajo predpisi EU, je pa po potrebi pripravljena prevzeti vlogo pobudnice. 4.1 Posebnosti porta Za portne aktivnosti se uporablja zakonodaja EU. Ta je podrobneje opisana v delovnem dokumentu slub in v prilogah k temu dokumentu. Predpisi o konkurenci in o notranjem trgu se uporabljajo na podroju porta le, e gre za gospodarsko dejavnost. Za port veljajo tudi drugi pomembni vidiki zakonodaje EU, kot je prepoved diskriminacije zaradi narodnosti, dolobe o dravljanstvu Unije in enakosti mokih in ensk pri zaposlovanju. port ima obenem nekatere posebne znailnosti, o katerih pogosto govorimo kot o posebnostih porta. Posebnosti evropskega porta lahko obravnavamo z dveh vidikov: z vidika posebnosti portnih aktivnosti in portnih predpisov, kot so loena tekmovanja za moke in enske, omejitev tevila udeleencev na tekmovanjih ali potreba po zagotavljanju negotovosti glede rezultatov in po ohranitvi konkurenne uravnoteenosti med klubi, ki se udeleujejo istih tekmovanj; z vidika posebnosti portnih struktur, zlasti avtonomnosti in raznovrstnosti portnih organizacij, piramidne strukture tekmovanj od najnije do elitne ravni in organizacije mehanizmov za solidarnosti med razlinimi ravnmi in udeleenci, portne organizacija na nacionalni ravni in naela enega zdruenja na portno zvrst. Sodna praksa sodi Evropskih skupnosti in odlobe Evropske komisije kaejo, da je bila posebnost porta priznana in upotevana. Ti zagotavljajo tudi smernice o tem, kako se predpisi EU uporabljajo v portu. V skladu z vzpostavljeno sodno prakso bo posebnost porta e naprej priznana, vendar se ga ne more razlagati kot taknega, da je upravien do splonega izvzetja od uporabe predpisov EU.

Npr. konferenca na temo pravila igre, ki sta jo leta 2001 organizirala FIS in EOC ter neodvisni evropski pregled porta, ki je bil izveden leta 2006.

24

25

Kot je podrobno razloeno v delovnem dokumentu in prilogah k temu dokumentu, predpisov o organizaciji porta, ki temeljijo na zakonitih ciljih, ni, verjetno pa ne krijo protimonopolnih dolob iz Pogodbe ES, e so njihovi protikonkurenni vplivi, e obstajajo, povezani in sorazmerni z zastavljenimi cilji. Primeri taknih predpisov bi lahko bila pravila igre (npr. pravila, ki doloajo trajanje tekme ali tevilo igralcev na igriu), pravila o izbirnih merilih za portna tekmovanja, pravila o tekmah na domaem terenu in v gosteh, pravila o prepreevanju vestranskega lastnitva pri klubskih tekmovanjih, pravila o oblikovanju nacionalnih motev, protidopinka pravila in pravila o obdobju za prestop.

Vendar pa se lahko v zvezi z zakonodajnimi vidikom porta izvede oceno o tem, ali je doloeno pravilo o portu zdruljivo s pravilom EU o konkurenci le za vsak posamezni primer, kot je pred kratkim potrdilo Sodie Evropskih skupnosti v svoji sodbi Meca-Medina 8. Sodie je predloilo pojasnilo v zvezi z vplivom predpisov EU na portna pravila. Pojem popolnoma portna pravila je opustilo, saj je bil nepomemben za vpraanja uporabe pravil EU o konkurenci v portnem sektorju. Sodie je priznalo, da je treba posebnost porta upotevati toliko, kolikor so omejevalni uinki na tekmovanje neobhodno potrebni za organizacijo in ustrezno izvedbo tekmovalnega porta in niso v nasprotju s predpisi EU o konkurenci, e so ti vplivi sorazmerni z zastavljenim zakonitim resninim portnim interesom. Potreba po preskusu sorazmernosti kae na potrebo po upotevanju posameznih

znailnosti vsakega primera. Za uporabo predpisov o konkurenci v portnem sektorju ni mogoe opredeliti splonih smernic.

4.2 Prosto gibanje in narodnost Organizacija porta in tekmovanj na nacionalni ravni je del zgodovinskega in kulturnega ozadja evropskega pristopa k portu in odgovarja eljam evropskih dravljanov. Zlasti nacionalna motva imajo pomembno vlogo, ne le glede identitete, temve tudi za zagotavljanje solidarnosti na podroju mnoinega porta in jih je zato treba podpreti. Pogodbe prepovedujejo diskriminacijo zaradi narodnosti, ki vsakemu dravljanu Unije podeljujejo pravico do prostega gibanja in bivanja na ozemlju drav lanic. Cilj pogodb je odpraviti diskriminacijo zaradi narodnosti med delavci drav lanic glede

zaposlovanja, plaila in drugih pogojev dela in zaposlitve. Enake prepovedi se za diskriminacijo zaradi narodnosti uporabljajo pri zagotavljanju storitev. Poleg tega sta lanstvo v portnih klubih in udeleba na tekmovanjih pomembna dejavnika za spodbujanje integracije rezidentov v drubo drave gostiteljice. Enako obravnavanje zadeva dravljane drav, ki so z EU podpisale sporazume, ki vsebujejo nediksriminatorne dolobe in tistih dravljanov, ki so zakonito zaposleni na ozemlju drav lanic.

Primer C-519/04P, Meca Medina proti Komisiji, ECR 2006, I-6991. Podrobneji podatki so na voljo v delovnem dokumentu slub.

26

27

(39) Komisija poziva drave lanice in portne organizacije, naj v vseh portnih zvrsteh odpravijo diskriminacijo zardi narodnosti. Komisija se bo v okviru politinega dialoga z dravami lanicami borila proti diskriminaciji, in sicer s priporoili, strukturiranim dialogom z zainteresiranimi stranmi in po potrebi s postopki za ugotavljanje kritev. Komisija potrjuje, da sprejema omejene in sorazmerne omejitve (v skladu z dolobami Pogodbe EU o prostem gibanju in sodbami Sodia Evropskih skupnosti) naela prostega gibanja zlasti pri: pravici do izbire nacionalnih portnikov za tekmovanja nacionalnih motev; potrebi po omejitvi tevila udeleencev na tekmovanju; doloitvi rokov za prestop portnikov v motvenih portnih zvrsteh.

(40) V zvezi z dostopom drugih dravljanov do posameznih tekmovanj namerava Komisija izvesti tudijo, da se analizirajo vsi vidiki tega zapletenega vpraanja.

Komisija meni, da je taken sistem dober primer dobre prakse, ki zagotavlja konkurenno ravnovesje med portnimi klubi, obenem pa upoteva zahteve zakonodaje EU. Prestop igralcev je zaskrbljujo tudi zaradi vpraljive zakonitosti zadevnih finannih tokov. Za vejo transparentnost denarnih tokov v zvezi s prestopi bi bil informacijski in verifikacijski sistem uinkovita reitev. Komisija meni, da bi moral imeti taken sistem zgolj kontrolno funkcijo, finanne prenose pa bi morale opravljati zadevne strani neposredno. Glede na portno zvrst bi sistem lahko upravljala zadevna evropska portna organizacija ali nacionalni informacijski in verifikacijski sistemi v dravah lanicah.

4.4 Zastopniki igralcev Razvoj resnino evropskega trga za igralce in poveanje pla igralcev v nekaterih portnih zvrsteh je vodilo do poveanja dejavnosti zastopnikov igralcev. V vse bolj zapletenem zakonodajnem okolju tevilni igralci iejo storitve agentov za pogajanja in podpise pogodb (tudi portni klubi). Obstajajo poroila o slabih praksah glede dejavnosti nekaterih zastopnikov, ki so vodile do korupcije, pranja denarja in izkorianja mladoletnih portnikov. Te prakse so uniujoe za port na splono in so zaskrbljujoe glede upravljanja. Treba je zaititi zdravje in varnost igralcev, zlasti mladoletnikov, boriti pa se je treba proti kriminalu. Poleg tega se za zastopnike uporabljajo razlini predpisi v razlinih dravah lanicah. Nekatere drave lanice so uvedle posebno zakonodajo o zastopnikih igralcev, medtem ko se v drugih uporablja sploen zakon v zvezi z zaposlitvenimi agencijami, vendar s sklicevanji n zastopnike igralcev. Poleg tega so nekatere mednarodne federacije (FIFA, FIBA) uvedle svoje lastne predpise.

4.3 Prestopi e pravil o prehodu ne bi bilo, bi integriteto portnih tekmovanj lahko zmanjali tako, da bi klubi portnike zaposlili za doloeno sezono, da bi izloili konkurente. Obenem mora biti vsakrno pravilo o prehodu igralcev zdruljivo z zakonodajo EU (dolobe o konkurenci in pravila o prostem gibanju delavcev). Leta 2001 so organi na podroju nogometa v okviru primera, ki je zadeval domnevno kritev zakonodaje EU o konkurenci in po razpravi s Komisijo, izvedli pregled predpisov FIFA o mednarodnih prestopih nogometnih igralcev, in pri tem upotevali povrailo strokov, ki so jih portni klubi plaali za treniranje, uvedbo obdobij za prestop, zaito olskega izobraevanja mladoletnih igralcev in zagotovljen dostop do nacionalnih sodi.

28

29

Zaradi navedenih vzrokov je bila EU vekrat pozvana k ureditvi dejavnosti zastopnikov igralcev v okviru zakonodajne pobude EU. (41) Komisija bo izvedla oceno vplivov za zagotovitev jasnega pregleda dejavnosti zastopnikov igralcev v EU in ocenila, ali je potrebno ukrepanje na ravni EU in analizirala razline monosti.

direktive. Pri tej tudiji bo upotevano vpraanje mladih igralcev, ki spada v podroje uporabe te direktive. (43) komisija bo dravam lanicam in portnim organizacijam predlagala, naj sodelujejo pri zaiti moralne in fizine integritete mladih s irjenjem informacij o obstojei zakonodaji, vzpostavitvi minimalnih standardov ali izmenjavi najboljih praks.

stopnje internacionalizacije sektorja je korupcija v portnem sektorju pogosto ezmejna. Korupcijo evropske razsenosti je treba odpraviti na evropski ravni. Tudi v portnem sektorju je treba uinkovito uporabljati mehanizme EU za boj proti pranju denarja. (44) Komisija bo podprla javno-zasebna partnerstva, predstavnike portnih interesov ter protikorupcijske organe, ki bi opredelili ibke toke korupcije v portnem sektorju in pomagali pri razvoju uinkovitih preventivnih in represivne strategije v boju proti korupciji. (45) Komisija bo v portnem sektorju e naprej spremljala izvajanje zakonodaje EU za boj proti korupciji v dravah lanicah.

4.5 Zaita mladoletnikov Izkorianje mladih igralcev se nadaljuje. Najbolj resen problem zadeva otroke, ki niso izbrani za tekmovanje in so zapueni v tuji dravi, kar jih pogosto sili v kritve predpisov, kar vodi k e vejemu izkorianju. eprav v veini primerov ta pojav ne spada pod pravno opredelitev trgovine z ljudmi, je nesprejemljiv zaradi temeljnih vrednot, ki jih priznavajo EU in drave lanice. Je tudi v nasprotju z vrednotami porta. Stroje je treba izvajati zaitne ukrepe za mladoletnike brez spremstva, ki so predvideni v predpisih o priseljevanju. Odpraviti je treba tudi spolno zlorabo in nadlegovanje mladoletnikov na podroju porta. (42) Komisija bo e naprej spremljala izvajanje zakonodaje EU, zlasti Direktive o zaiti mladih na delu. Komisija je nedavno zaela tudijo o delu otrok kot dopolnilo spremljanju izvajanja zadevne 4.6 Korupcija, pranje denarja in druge oblike finannega kriminala Korupcija, pranje denarja in druge oblike finannega kriminala vplivajo na port na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Zaradi visoke

30

31

4.7 Sistem dodeljevanja licenc klubom Komisija priznava uporabnost trdnega sistema za dodeljevanje licenc profesionalnim klubom na evropski in nacionalni ravni kot sredstvo za spodbujanje dobrega upravljanja na podroju porta. Cilj sistemov za dodeljevanje licenc je zagotoviti, da vsi klubi spotujejo enake osnovne predpise o finannem upravljanju in transparentnosti, vendar bi lahko vkljuevali tudi dolobe v zvezi z diskriminacijo, nasiljem, zaito mladoletnikov in usposabljanjem. Takni sistemi morajo biti zdruljivi z dolobami o konkurenci in notranjem trgu in ne smejo presegati tega, kar je potrebno za uresnievanje zakonitega cilja v zvezi z ustrezno organizacijo in poslovanjem v portu. Prizadevanja se morajo osredotoati na izvajanja in postopno krepitev sistema za dodeljevanje licenc. V primeru nogometa, kjer bo sistem dodeljevanja licenc obvezen za klube, ki bodo sodelovali na evropskih tekmah, se morajo ukrepi osredotoati na spodbujanje uporabe sistemov za dodeljevanje licenc na nacionalni ravni.

(46) Komisija bo spodbujala dialog s portnimi organizacijami za obravnavo izvajanja in krepitve samoregulatornega sistema za dodeljevanje licenc. (47) Zaeni z nogometom namerava Komisija organizirati konferenco o sistemu za dodeljevanje licenc z zvezo UEFA, EPFL, Fifpro, nacionalnimi zdruenji in nacionalnimi ligami ter najboljimi praksami na tem podroju.

Uporaba dolob o konkurenci iz Pogodbe ES v zvezi s prodajo medijskih pravic za portne prireditve upoteva tevilne specifine znailnosti na tem podroju. portna zdruenja vasih v imenu posameznih klubov centralno prodajo pravice portnih medijev (v nasprotju s klubi, ki individualno trijo pravice). Centralna prodaja medijskih pravic je sicer zaskrbljujoa, vendar jo je Komisija sprejela pod doloenimi pogoji. Centralna prodaja je lahko pomembna za porazdelitev prihodka in je zato lahko sredstvo za doseganje veje solidarnosti v okviru porta.

Komisija priznava pomen enakomerne porazdelitve prihodka med klubi, vkljuno z najmanjimi, ter med profesionalnimi in amaterskimi porti. (48) Komisija portnim organizacijam priporoa, naj se ustrezno osredotoajo na vzpostavitev in upotevanje mehanizmov za solidarnost. Na podroju pravic portnih medijev so lahko takni mehanizmi v obliki sistema centralne prodaje medijskih pravic ali sistema individualne prodaje klubov, v obeh primerih pa sta sistema povezana s trdnim mehanizmom za solidarnost.

4.8 Mediji Vpraanja, ki zadevajo odnose med portnim sektorjem in portnimi mediji (zlasti s televizijo) so postali zelo pomembni, saj so pravice televizije primarni vir prihodka za profesionalni port v Evropi. Nasprotno so pravice portnih medijev pomemben vsebinski vir za tevilne medije. port je bil gonilna sila pri nastanku novih medijev in storitev interaktivne televizije. Komisija bo e naprej podpirala pravico do informacij in irokega dostopa dravljanov do prenosa portnih prireditev, ki so zelo pomembni za drubo ali pa so v njenem interesu.

32

33

5. Nadaljnji ukrepi
Komisija bo spremljala pobude, predstavljene v tej beli knjigi, z izvajanjem strukturiranega dialoga z zainteresiranimi stranmi s portnega podroja, s sodelovanjem z dravami lanicami ter spodbujanjem socialnega dialoga v portnem sektorju. Glede na tevilne zapletene in razline strukture portne kulture v Evropi namerava Komisija v strukturirani dialog vkljuiti zlasti naslednje akterje: evropske portne federacije; evropske krovne portne organizacije, zlasti evropski olimpijski odbor (EOC), evropski paraolimpijski odbor (EPC) ter evropske nevladne portne organizacije; nacionalne krovne portne organizacije in nacionalni olimpijski in paraolimpijski odbore; druge akterje na podroju porta na evropski ravni, vkljuno s socialnimi partnerji; druge evropske in mednarodne organizacije, zlasti strukture Sveta Evrope in organe ZN, kot sta UNESCO in WHO. tematskimi razpravami z omejenim tevilom udeleencev. (50) Komisija si bo prizadevala za spodbujanje veje prepoznavnosti evropskih portnih prireditev. Komisija podpira nadaljnji razvoj pobude evropskih glavnih mest porta. (49) Komisija namerava organizirati strukturirani dialog na naslednji nain: kot portni forum EU: z letnimi sreanji vseh zainteresirani strani s podroja porta; (51) Za opredelitev vpraanj, navedenih v tej beli knjigi, Komisija predlaga krepitev obstojeega sodelovanja med dravami lanicami in Komisijo. Na podlagi predloga Komisije lahko drave lanice okrepijo mehanizme tekoe agende, na primer: skupaj opredelijo prednostne naloge za sodelovanje na podroju oblikovanja politike porta; o napredku redno poroajo portnim ministrom EU. Tesno sodelovanje bo zahtevalo redno organizacijo sreanj portnih ministrov in portnih direktorjev v okviru vsakega predsedstva, kar bi morale upotevati vse skupine treh drav, ki bodo v prihodnosti predsedovale EU. (52) Komisija bo poroala o izvajanju akcijskega narta Pierre de Couberti v okviru mehanizma tekoe agende.

5.1 Strukturirani dialog Evropski port zaznamujejo tevilne zapletene in razline strukture, ki v dravah lanicah uivajo razline pravne statuse in ravni avtonomnosti. V nasprotju z drugimi sektorji in zaradi same narave organiziranega porta so evropske portne strukture praviloma manj razvite kot portne strukture na nacionalni ali svetovni ravni. Poleg tega je evropski port na splono organiziran v skladu s celinskimi strukturami in ne na ravni EU. Zainteresirane strani se strinjajo, da mora imeti Komisija pomembno vlogo pri prispevanju k evropski razpravi o portu z zagotavljanjem platforme za dialog z zainteresiranimi stranmi s podroja porta. V skladu s pogodbami so posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ena od dolnosti Komisije.

5.2 Sodelovanje z dravami lanicami Sodelovanje z dravami lanicami na podroju porta na ravni EU bo potekalo na neformalnih ministrskih sreanjih, na upravni ravni pa s sodelovanjem ministrov za port. Tekoo agenda za port so portni ministri EU sprejeli leta 2004, da se opredelijo prednostne teme za razpravo o portu med dravami lanicami.

34

35

6. Sklepne ugotovitve
5.3 Socialni dialog V okviru vse tevilnejih izzivov, s katerimi se sooa upravljanje porta, lahko socialni dialog na evropski ravni prispeva k obravnavanju skupnih teav delodajalcev in portnikov, vkljuno s sporazumi o zaposlitvenih razmerjih in delovnih pogojih na zadevnem podroju v skladu z dolobami iz Pogodbe ES. Komisija podpira projekte za konsolidacijo socialnega dialoga v portnem sektorju na splono ter tudi na podroju nogometa. V okviru teh projektov so bili oblikovani temelji za socialni dialog na evropski ravni in konsolidacijo organizacij evropske ravni. Komisija lahko na podlagi skupnega zahtevka socialnih partnerjev ustanovi odbor za sektorski socialni dialog. Komisija meni, da je evropski socialni dialog v portnem sektorju ali njegovih podsektorjih (na primer v nogometu) instrument, ki bi socialnim partnerjem omogoil, da prispevajo k oblikovanju delovnih razmerij in delovnih pogojev aktivno in z udelebo. Socialni dialog na tem podroju bi lahko pripeljal do vzpostavitve skupno dogovorjenih poslovnikov ali listin, s katerimi bi se lahko odzivali na vpraanja v povezavi s treningom, delovnimi pogoji ali zaito mladih. (53) Komisija spodbuja in pozdravlja vsa prizadevanja, ki vodijo k vzpostavitvi odborov za evropski socialni dialog v portnem sektorju. Komisija bo e naprej podpirala delodajalce in delojemalce in si bo glede tega vpraanja prizadevala za odprti dialog z vsemi portnimi organizacijami. Podpora, ki bi jo morale drave lanice dati na voljo za izgradnjo zmogljivosti in skupnih ukrepov socialnih partnerjev v okviru Evropskega socialnega sklada v konvergennih regijah, bi bilo treba uporabiti tudi za izgradnjo zmogljivosti socialnih partnerjev v portnem sektorju. Bela knjiga vsebuje tevilne ukrepe, ki bi jih morala Komisija izvajati ali sprejeti. Skupaj ti ukrepi sestavljajo akcijski nart Pierre de Coubertin, ki ga bo Komisija v naslednjih letih uporabljala pri svojih s portom povezanih dejavnostih. Bela knjiga v celoti upoteva monosti iz sedanjih pogodb. Evropski svet je junija 2007 podelil mandat za medvladno konferenco, ki jo predvideva doloba o portu iz Pogodbe. Komisija lahko po potrebi ponovno proui to vpraanje in opredeli nadaljnje ukrepanje v okviru dolob nove Pogodbe. Komisija bo jeseni 2007 za zainteresirane stani s podroja porta organizirala konferenco v povezavi s to belo knjigo. Ugotovitve bodo portnim ministrom EU predstavljene do konca leta 2007. Bela knjiga bo predloena tudi Evropskemu parlamentu, Odboru regij in Ekonomsko-socialnemu odboru.

36

37

Evropska komisija Bela knjiga o portu Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti 200740 str.21,0 29,7 cm ISBN 978-92-79-06564-4

KAKO DO PUBLIKACIJ EU? Publikacije Urada za publikacije, namenjene prodaji, so na voljo na strani EU Bookshop http://bookshop.europa.eu, kjer jih lahko naroite pri izbrani prodajni enoti. Seznam prodajnih enot po vsem svetu lahko zahtevate tudi po faksu (352) 29 29-42758.

38

Ve informacij je na voljo na naslovu: Evropska komisija Generalni direktorat za izobraevanje in kulturo Rue de la Loi, 200/Wetstraat, 200 B-1049 Bruxelles/Brussels 32 (0)2 299 11 11 32 (0)2 295 57 19 Spletie o portu in Evropski uniji: http://ec.europa.eu/sport/index_en.html

NC7807315SLC