Mere ekonominosti pri konzorcijski nabavi in uporabi elektronskih informacijskih virov

Miro Punik, CTK miro.pusnik@ctk.uni-lj.si 01 2003441

Ljubljana, 2012

SPREMEMBE NA PODROJU POSLOVNIH MODELOV Spremembe poslovnih modelov kot posledica prehoda na "e-only". Model "cross access" se spreminja v model dostopa do posameznih zbirk. Oteena odbira posameznih naslovov oz. naronin na posamezne naslove (le e v paketu ScienceDirect). Posledice: - paketna nabava - dolgi rep pri uporabi - morebitna veja cena Temeljni cilj pri nabavi informacijskih virov je, da po imbolj ugodni ceni.

MERE EKONOMINOSTI Standardi, po katerih merimo ekonomsko uinkovitost finannih vlaganj. Ekonominost oz. ekonomski uinki v dosedanji praksi v knjiniarstvu niso bili v ospredju. Konzorcijska nabava in upravljanje servisov e-revij je finanno in organizacijsko zapleteno zaporedje poslovnih procesov: - pridobitev sredstev - uskladitev ciljev posameznih lanic - pogajanja - izvajanje postopkov nabave - upravljanje servisov Nekatere standardne mere ekonominosti omogoajo primerjavo z drugimi okolji, druge izhajajo iz specifike posameznih konzorcijev.

UPORABA V POVEZAVI S CENO DOSTOPA Kakna je povprena cena vpogleda v celotno besedilo lanka? Najpogosteje uporabljani standard pri presoji uinkov servisov erevij, ki izhaja iz tevila vpogledov v celotna besedila posameznih servisov ali posameznih naslovov.
Cena/vpogled servisov konzorcijev CTK 2006-2011 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Cena/vpogled

CENA NA VPOGLED 2006-2011

Veja vlaganja, veja uporaba. Uporaba naraa hitreje od poveevanja vlaganj.

CENA NA VPOGLED POSAMEZNIH KONZORCIJSKIH PARTNERJEV

Vrednost za 2011 za tisk + e Univerza v Ljubljani Univerza v Mariboru Univerza v Novi Gorici 1528555 375295 126567

tevilo vpogledov 791668 164587 12412

Cena/vpogled 1,93 2,28 10,20

Univerza na Primorskem

66722

25485

2,62

UPORABA V POVEZAVI S CENO DOSTOPA VSE VKLJUENE INSTITUCIJE

Vrednost konzorcijev ter uporaba: celotni konzorciji, le UL ter ostale lanice.

44% vloenih sredstev na UL zagotavlja 64% uporabe.

UPORABA V POVEZAVI S CENO DOSTOPA UNIVERZE

0,90 0,80 0,70 0,60 0,50 0,40 0,30 0,20 0,10 0,00 Univerza v Ljubljani Univerza v Mariboru Univerza v Novi Gorici Univerza na Primorskem Dele sredstev Dele uporabe

73 % vloenih sredstev na UL zagotavlja 80% uporabe.

UPORABA V POVEZAVI Z VELIKOSTJO INSTITUCIJE

tevilo vpogledov na potencialnega uporabnika

90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Univerza v Ljubljani Univerza v Mariboru Univerza v Novi Gorici Univerza na Primorskem Vrednost za 2011 za tisk + e/na potencialnega uporabnika v EUR tevilo vpogledov/na potencialnega uporabnika

UPORABA V POVEZAVI Z VELIKOSTJO INSTITUCIJE

tevilo vpogledov na predavatelja in raziskovalca

900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Univerza v Ljubljani Univerza v Mariboru Univerza v Novi Gorici Univerza na Primorskem Vrednost za 2011 za tisk + e/na predavatelja in raziskovalca tevilo vpogledov/na predavatelja in raziskovalca

DOLGI REP

Problem, da se ponudniki iz razlinih vzrokov skuajo izogniti odbiri posameznih naslovov:

- manji stroki - veji dobiki - izboljanje uporabe revij v dolgem repu

Odbiro posameznih naslovov omogoa le ScienceDirect (UTL, naronine).

DAVEK NA DODANO VREDNOST Problem, da se DDV za e-gradivo rauna kot davek za spletne storitve, eprav gre dejansko za nakup.

EKONOMSKI UINKI KONZORCIJEV

Struktura celotnih izdatkov CTK v obdobju 2008-2011

EKONOMSKI UINKI KONZORCIJEV Vzemimo, da je povprena cena posredovanega lanka v poslovnem modelu "pay peer view" okoli 30 EUR.

e bi slovenski raziskovalci naroili le 10 % vseh pregledanih lankov v 2011, bi za to plaali skoraj 4 mio EUR.
Zanimiva je tudi analiza objav slovenskih avtorjev v letu 2011. V citatni bazi podatkov Scopus je indeksiranih 4.564 znanstvenih publikacij, ki so nastale v Sloveniji oz. so avtorji slovenski raziskovalci. Te publikacije vsebujejo 94.431 citiranih referenc, ki so nastale po letu 1995. Ocenjena vrednost teh lankov je okoli 3,5 mio EUR.