Sodr`ina.

Voved.2

1.

Poim i su{tina na nepotpolnata konkurencija..3

2.

Osnovni oblici na nepotpolnata konkurencika4

2.1

Monopol4

2.2

Monopolot i vkupniot prihod..4

2.3

Monopolot i marginalniot prihod..5

2.4

Monopolot i maksimizacija na profit.6

3.

Barieri za vlez..7

3.1 Okrupnuvawe na pretprijatijata zaradi iskoristuvawe na ekonomii od obem.8

3.2

Pravni barieri za vlez8

3.3 Darovite na prirodata kako barieri za vlez na novi pretprijatija.8

3.4

Diferencijacija na proizvodite.9

4.Olgopol..9

5.Monopolisti~ka konkurencija ..10

6.Zaklu~ok.11

7.Koristena literatura.12

Voved

Vo ovoj seminarski trud imame za cel da istra`uvame kako nastanal monopolot,[to vsu{nost pretstavuva zborot monopol i koj mo`e da upravuva so monopolot.

Koga zboruvame za monopol treba da znaeme deka stanuva zbor za krajniot,ekstremniot slu~aj na nepotpolna konkurencija koga eden edinstven proizvoditel ima potpolna kontrola vrz celiot ekonomski sektor.Postoeweto na klasi~en monopol bazira vrz dve pretpostavki

1.Edna korporacija-prodava~ go dava vkupnoto proizvodstvo vo sektorot

2.Da nema drugi proizvoditeli koi mo`at da obezbedat substitucija

Koga ovie dve pretpostavki bi se ispolnile monopolot bi imal silno vlijanie vrz cenite na proizvodite

Vo ovoj konteks posebno se zna~ajni t.n prirodni monopoli.Stanuva zbor za ekonomski sektori vo koi izvr{uvaweto na dejnosta bara vlo`uvawe na ogromen kapital poradi {to zakonot za ekonomii od obem ne dozvoluva taa dejnost da ja izvr{uvaat golem broj na pretprijatija.Tipi~en primer se vodostopanskite sistemi i dr.

Glavni karakteristiki na monopolot se:

-nedostig na konkurencija

-eden prodava~

-nemawe na sli~en(potencijalno zamenuva~ki) proizvod

Sodr`ina

1.Poim i su{tina na nepotpolna konkurencija

Nasproti sostojbata na sovr{ena konkurencija,stoi sostojba na monopol.Kaj ovoj tip na pazarna struktura vkupnoto proizvodstvo i vkupnata ponuda na sektorot ja kreira edno edinstveno pretprijatiemonopolist.Ottuka monopolot ima silno vlijanie vrz cenata na proizvodot.No,i ovoj tip na pazarna struktura e ograni~en.Vo praktikata dominiraat pazarnite strukturi koi mo`at da se podvedat pod sostojba na oligopol,kako eden vid sredina pome|u sovr{ena konkurencija i monopol.Oligopolot e pazarna struktura koga nekolku golemi pretprijatija vo sektorot imaat dominantna pozicija vo kreiraweto na proizvodstvoto i ponudata.Vo sovremenata ekonomska literatura se naglasuva deka dokolku vo sektorot ~etirite najgolemi firmi kontroliraat 40% ili pove}e od vkupniot Pazar,toga{ industrijata e naglaseno oligopolisti~ka.Postoi u{te eden zna~aen modalitet na ograni~ena konkurencija prisuten vo dene{nite zemji so pazarna ekonomija koj treba da se spomene.Stanuva zbor za t.n monopolisti~ka konkurencija-model na mnogu diferencirani prodava~i,kade na stranata na ponudata postojat golem broj na pretprijatija koi proizveduvaat diferencirani proizvodi i imaat ograni~eno vlijanie vrz formiraweto na cenata na proizvodite.Vo trite opi{ani slu~ai firmite imaat opredeleno vlijanie(posilno ili poslabo) vrz cenata na proizvodite.Ottuka konkurencijata vo ekonomskite sektori vo koi pretprijatijata odnosno prodava~ite imaat nekakov stepen na vlijanie vrz visinata na cenite na dobrata i uslugite,se narekuva nepotpolna konkurencija.

2.Osnovni oblici na nepotpolnata konkurencija

2.1 Monopol

Mono vo prevod zna~i eden i od ovoj aspekt stanuva zbor za eden edinsteven proizvoditel(prodava~) koj ima potpolna kontrola vrz celiot ekonomski sektor.Postoeweto na klasi~en monopol bazira vrz dve pretpostavki:eden prodava~ go dava vkupnoto proizvodstvo vo sektorot i otsustvo na supstitucija na drugi proizvoditeli koi mo`aat da proizveduvaat dobra ili uslugi koi bi bile soodvetna zamena za onie na monopolot.

Vo ovoj konteks posebno se zna~ajni t.n prirodni monopoli.Stanuva zbor za ekonomski sektori vo koi izvr{uvaweto na dejnosta bara vlo`uvawe na

ogromen kapital.Tipi~en primer se `eleznicite,vodostopanski sistemi i sl.Od op{testven aspekt alokacijata na resursite vo ovie sektori bi bila sosema neefikasna dokolku dejnosta ja obauvaat pogolem broj na subjekti,bidej}i bi do{lo do neopravdano duplirawe na kapacitetite ~ija{to izgradba inaku bara golem kapital.Zatoa,dr`avata vo vakvi uslovi dava ekskluzivno pravo dejnosta vo sektorot da ja izvr{uva edno edinstveno pretprijatie so {to fakti~ki nastanuva prirodniot monopol.

2.2 Monopolot i vkupniot prihod

Da pretpostavime deka vo ramkite na sektorot postoi samo edno edinstveno pretprijatie koe{to go dava vkupnoto proizvodstvo na toj sektor a so toa ja kreira i vkupnata ponuda.Zna~ stanuva zbor za egzistencja na tipi~en monopol.Vo vakva situacija stanuva o~evidno deka zgolemuvaweto na proizvidstvoto i na proda`bite na monopolot istovremeno se poka`uva i kako zgolemuvawe na proizvodstvoto i ponudata na vkupniot sektor.

Monopolot vo praktika nastojuva da go iznajde soodvetniot kompromis pome|u koli~inata i cenata koj vo krajna linija ke mu obezbedi visok prihod i profit.Toj optimaln kompromis pome|u koli~inata i cenataspored toa ke zna~i deka monopolot nikoga{ nema da proizvede i prodade tolku proizvodi kolku {to negoviot realen kapacitet mu ovozmo`uva.

Kaj monopolot postoi tendencija ve{ta~ki da go ograni~uva proizvodstvoto za da se postigne povisoka cena i povisok vkupen prihod a so toa i povisok profit.No, vakviot fakt poka`uva deka monopolot neracionalno gi koristi raspolo`livite resursi {to od aspekt na op{tstvoto vo celina pretstavuva zaguba.Ovaa upatuva na {tetnosta od postoewe na monopol i dava odgovor na pra{awata zo{to lu|eto se protivaat na monopolite i zo{to sovremeniote vladi gi kontroliraat monopolote.

2.3 Monopolot i marginalniot prihod

 . , , , . , , , , .

. () . , . . , .

1982 , . , , . .

Marginalniot ni go poka`uva efektot {to se dobiva so proizvodstvo i proda`ba na sekoja dopolnitelna edinica na

proizvod.So dr zborovi gi meri promenite vo vkupniot prihod rezultat na proiizvodstvo i proda`ba na dopolnitelna edinica na proizvod.Marginalniot prihod mo`e da bide pozitiven i negativen.Toj e pozitiven koga so porast na proda`bite vkupniot prihod raste i pokraj opa|aweto na cenata,a e negativen koga so porast na proda`bite opa|aweto na cenata e tolku golema {to predizvikuva i opa|awe na vkupniot prihod.Prakti~no marginalniot prihod mo`e da go objasnime so elasti~nosta na pobaruva~kata na proizvodite na monopolot odnosno koga ke se potsetime na elasti~nosta na pobaruva~kata mo`eme da zaklu~ime deka smaluvaweto na cenite zna~itelno ja zgolemuva pobaruva`kata i obratno.Smaluvaweto na cenite ne gi zgolemuva proda`bite poradi {to vkupniot prihod opa|a a marginalniot prihod poprima negativna vrednost.

2.4 Monopol i maksimizacija na profitot

Profitot po defenicija pretstavuva razlika me|u vkupniot prihod i vkupnite tro{oci.Pritoa i vo slu~ajot na monopolot va`i praviloto deka maksimizacija na profitot ke se postigne vo to~kata kade {to marginalniot prihod na pretprijatieto }e se izedna~i so marginalnite tro{oci {to morat da se napravat za postignuvawe na soodvetno proizvodstvo i soodvetni proda`bi.

Koga marginalniot prihod e pogolem od marginalnite tro{oci,profitot mo`e da se zgolemuva so porast na proda`bite.No koga marginalnite tro{oci go nadminuvaat marginalniot prihod dopolnitelen profit mo`e da se realizira samo so smaluvawe na proizvodstvoto i prodadenite koli~ini.

3.Barieri za vlez

. . , , . , , . , , , . ( ) .

Potencijalnite konkurenti se organizacii koi seu{te ne se vo grankata na primer kompanija koja e von grupata no ima tehnolo{ka osnovica koja i dava mo`nost da vleze vo odredeno proizvodstvo bez zna~itelni investicii.Vlezot na novi u~esnici vo grankata pretstavuva zakana za profitabilnosta a od dr.strana maliot rizik od pojava na novi u~esnici vo grankata zna~i mo`nost postojanite firmi da gi zgolemat grade`nite

ceni.Opasnosta od pojava na novi u~esnici vo grankata direkno e povrzana so vleznite barieri.

Konkurencijata vo ramkite na grankata void do namaluvawe na profitot.Stepenot na rivalstvo pome|u firmite vo razni granki e razli~en a usloven e so brojni faktori kade osobeno vnimanie zaslu`uvaat:konkurentskata struktura na grankata,rastot na pobaruva~ka i izleznite barieri.Strukturata na grankata mo`e da ja so~inuvaat golem broj na mali pretprijatija od edna strana i samo edno predominantno pretprijatie koe e monopol od druga strana.Vo prviot slu~aj stanuva zbor za fragmentirana granka a vo dr. slu~aj konsoliirana granka.Mnogu fragmentirani granki se karakteristi~ni po niskite barieri za vlez i naj~esto se vrzani za stoka za {iroka potro{uva~ka.Niskite barieri ovozmo`uvaat pojava na novi konkurenti vo grankata koga I da e pobaruva~kata vo porast.

Postoeweto na barieri,poto~no na razni ograni~uvawa pre~ki za vlez na pretprijatijata vo oddelni ekonomski sektori pridoneslo za is~eznuvaweto na slobodnata konkurencija od najgolemiot broj na ekonomski sektori.

Barierite za vlez mo`at da bidaat od razli~na priroda:

3.1 Okrupnuvawe na pretprijatijata zaradi iskoristuvawe na ekonomii od obem-stanuva zbor za najzna~ajniot izvor koj uslovuva pojavuvawe na krupni pretprijatija so monopolisti~ka mo}.Zakonot za ekonomii od obem potvrduva deka vo odelni sektori proizvodstvoto mo`e da bide efikasno samo dokolku se organizira vo masovni serii.Primeri za toa se nekoi sektori od oblasta na hemijata,avionskata industrija,avtomobilska industrija,crnata metalurgija i sl.Denes e poznato deka proizvodstvoto na avtomobili e isplatlivo samo dokolku se proizveduvaat godi{ni serii od najmalku 300.000 vozila.Najmalata rafinerija za nafta za da proizvodstvoto bide efikasno bara investicija od minimum 1 mrd $ itn.Tokmu zaradi toa vkupnoto proizvodstvo vo ovie sektori go obezbeduva 1 ili pak nekolku krupni preprijatija.prakti~no vo site ovie slu~ai se zabele`uva deka so porastot na obemot na proizvodstvoto doa|a do silno na tro{ocite po edinica proizvod

3.2 Pravni barieri za vlez-dr`avata so pravni propisi isto taka mo`e da go ograni~i vlezot na novi pretprijatija vo oddelni sektori so davawe ekskluzivno pravo da ja organizira ekonomskata aktivnost vo sektorot so {to kreira priroden monopol. Drug vid na pravna barieri {to ja nametnuva dr`avata e patentot.So patentna za{tita pronao|a~ite naj~esto si go obezbeduvaat pravoto samo i edinstveno tie da mo`ata da go koristat pronahdokot za opredelen vremenski period pri {to se kreira monopol i se spre~uva drugi pretprijatija da go iskoristuvaat pronajdokot {to e za{titen so patent.Tipi~en primer za monopol steknat vrz osnova na patentna za{tita e firmata Polaroid-istoimenite fotoaparati so pomo{ na koi fotografijata se dobiva vedna{ po slikaweto.

3.3 Darovite na prirodata kako barieri za vlez na novi pretprijatijavo nekoi zemji vo svetot se koncentrirani specifi~ni prirodni bogatstva kako {to e na pr. slu~ajot so kafeto vo Brazil,nitratite vo ^ile,zlatoto i dijamantite vo Ju`na Afrika i sl. Kontrolata na proizvodstvo vo vakvi slu~ai im e prepu{tena na krupni doma{ni ili stranski korporacii koi ednovremeno imaat dominantni pozicii i vo svetskoto proizvodstvo na spomenatite proizvodi.

3.4 Diferencijacija na proizvodite-koga se vr{i diferencijacija na proizvodite odnosno na nivnite karakteristiki i kvalitet, naj~esto se ima predvid odelen segment na potro{uva~i ~ii `elbi,vkusovi i preferencii treba da se zadovolat.No na toj na~in se stesnuva,se segmentira ili fragmentira i samiot Pazar na koj se realiziraat proizvodite.Primer-vkupnata pobaruva~ka za proizvodi kako {to se avtomobilite ili bazalkoholnite pijaloci ili cigarite se fragmentira i se vospostavuvaar mnogu mali pazari za diferencirani proizvidi.Na takvi pazari pobaruva~kata za sekoj od odelnite diferencirani proizvodi ke bide tolku mala {to nema da ima mesro za golem broj na pretprijatija.

4. e . . .

Osnovni karakteristiki na oligopolot se:

Egzistencija na mal broj na krupni pretprijatija(ponuduva~i) na stranata na ponudata koi tokmu zaradi golemoto u~estvo vo kreiraweto na vkupnoto proizvodstvo i ponuda vo ramkite na industrijata imaat zna~ajno vlijanie vrz visinata na cenata na proizvodot. Vo zavisnost od toa dali prodava~ite proizveduvaat isti,identi~ni proizvodi ili razli~ni(diferencirani) proizvodi se razlikuvaat dva vida na oligopol: kaj prviot tip pretprijatija proizveduvaat isti ili identi~ni proizvodi-~elik od ist kvalitet ili nafta od skoro ist kvalitet.Kaj vtoriot tip na oligopol mal broj pretprijatija prioizveduvaat isti proizvodi no so diferencirani svojstva i karakteristiki Dominantnite pozicii na nekolku golemi pretprijatija vo industrijata upatuva na postoewe na barieri za vlez i izlez vo i od industrijata. Vo ramkite na oligopolisti~kata pazarna struktura egzistiraat razli~ni vidovi na odnesuvawe na pretprijatijata mo`at da se svedat na dve posebni situacii:prvo,firmite da poka`uvaat visok stepen na me|usebna sorabotka pri {to se dogovaraat za ograni~uvawe na vkupnata ponuda a so cel odr`uvawe na visoka cena na proizvodot i realizacija na visoki profiti koe ograni~uvawe doveduva do sostojba bliska do monopolot.Vtoro pretprijatijata da manifestiraat nekooperativno odnesuvawe odnosno da vlezaat vo me|usebna konkurencija vrz osnova na diferencijacija na kvalitetot na proizvodite,agresivna reklama i sl.so cel da im prezemaat del od pazarot na postojanite konkurenti i da ostvaraat visok profit koja{to konkurencija nalikuva na sovr{ena konkurencija.

5.Monopolisti~ka konkurencija-e poseben oblik na nesovr{ena konkurencija koj ~esto se narekuva i mnogu diferencirani prodava~i.Mnogu proizvodi na {irokata potro{uva~ka mo`ar da vlezat vo ramkite na ovoj vid na konkurencija:pastite za zabi ,{amponite,sapunite,kolonskite vodi kako i mnogu proizvodi od tekstilniot i ko`arskiot sektor i sl.Postojat sli~nosti i razliki pome|u modelot na sovr{ena konkurencija i modelot na monopolisti~ka konkurencija.Najzna~ajnata sli~nost pome|u ovie dva modela e egzistencijata na golem broj subjekti na strana na ponudata.No sepak

treba da se napomene deka kaj monopolisti~kata konkurencija egzistencijata na relativno golem broj proizvoditeli i prodava~i na stranata na ponudata se sveduva na 30,50 ili 70 proizvoditeli,a ne na stotici pa duri i iljadnici mali firmi koi proizveduvaat proizvodi od ist kvalitet kako {to toa be{e slu~aj so sove{enata konkurencijata.Bitnata razlika e {to kaj modelot na sovr{ena konkurencija se proizveduvaat homo|eni,po kvalitet isti proizvodi dodeka kaj modelot na monopolisti~ka konkurencija se proizveduvaat proizvodi so ista ili sli~na namena no so diferenciran karakter(kvalitet).Vo ovoj model mo`e da vlezaat i golemiot broj na proizvoditeli na smeta~i,golem broj proizvoditeli na obleka i.t.n ili pak pe~atawe na knigi.Potrebno e da se razlikuva sostojbata na sovr{ena konkurencija od sostojbata na monopolisti~ka konkurencija i od sostojbata na oligopol so diferencirani proizvodi.Me|u niv postojat razliki i sli~nosti koi e neophodno dobro da se voo~at.

[ve|anec stana svetski prvak vo monopol

19- . . , .

41 . 1973 . , , , , , , , , .

Spored islamot {to e monopol

uv , . .. (). , .

 : , : 1 : , . 2 : , , . 3 : monopolizing . 4 : , .

Zaklu~ok

[to mo`eme da zaklu~ime od ovoj seminarski trud?Koja be{e na{ata osnovna cel dodeka go pi{uvavme? Kako glaven zaklu~ok koj mo`eme da go izvle~ime e sledniov monopolot mu nosi na pretprijatieto uspeh. Od edna strana uspah zatoa {to eden edinstven proizvoditel ima potpolna kontrola vrz celiot ekonomski sektor.Isto taka mo`e da zabele`ime deka monopolot neracionalno gi koristi raspolo`livite resursi,{to od aspekt na op{testvoto vo celina pretstavuva zaguba.Ova upatuva na {tetnosta od postoewe na monopol i dava odgovor na pra{aweto zo{to potro{uva~ite se protivaat na monopolite i zo{to sovremenite vladi gi reguliraat monopolite.

Od op{testven aspekt alokacijata na resursite vo ovie sektori bi bila sosema neefikasna dokolku dejnosta ja obavuvaat pogolem broj na subjekti bidej}I bi do{lo do neopravdano duplirawe na kapacitetite ~ij{to izgradba inaku bara golem capital.Op{testvenite tro{oci vo vakva situacija bi bile enormni.I zatoa dr`avata vo vakvi uslovi dava ekskluzivno pravo dejnosta vo sektorot da ja izvr {uva edno edinstveno pretprijatie so {to I nastanuva prirodniot monopol.

Koristena literatura

http://www.google.mk/

http://de.wikipedia.org/wiki/Monopol

http://m.www.yahoo.com/

-Osnovi na ekonomijata-Taki Fiti(izdadena 2006)

-Ekonomija za III god-gimnazisko obrazovanie