Nasveti: Razstrupljanje telesa pri Morbus Crohnu Kronino vneto revo, kar je tipini simptom pri bolezni Morbus

Crohnu, pa tudi pri tevilnih drugih boleznih, lahko zelo omejeno razstruplja. Obstajata dve monosti, kako lahko telesu pomagamo, da bo bolje izloalo strupe: 1. Spodbudimo razstrupljanje preko drugih organov, ki e lahko prevzamejo to funkcijo (pogosto so namre tudi drugi organi e preve obremenjeni). - Preko ledvic: Uivamo zelo veliko tekoine (najmanj 1 liter na 25 kg telesne tee). Pri tem pa ni pomembna samo koliina, temve tudi kvaliteta tekoine. Pijemo samo dobro izvirsko vodo brez mehurkov, ki jo uporabljamo tudi za kuhanje aja. Vodovodna voda je neustrezna! - Preko jeter: Izogibamo se mesu in mastnim jedem, pijemo aj za ienje jeter in si delamo vlano-tople povitke za jetra (staro preverjeno sredstvo iz ljudske medicine). - Preko koe: Uporabljamo kone losione s Ph vrednostjo 8 (zelo teko se dobijo), izvajamo bazine none kopeli (vodi dodamo 1 jedilno lico sode bikarbone in 1 ajno lico nepreiene morske soli), ki jih izvajamo vsak dan in naj trajajo najmanj 30 minut. 1-2 krat na teden pa si pripravimo najmanj 90 minutno bazino kopel (100 g sode bikarbone in 2 jedilni lici nepreiene morske soli). Voda naj ima vedno telesno temperaturo 37 stopinj. V dogovoru z zdravnikom lahko dnevno zauijemo 5 g sode bikarbone, kar bo pospeilo izloanje kislin iz vaega telesa.

Soda bikarbona Sodo bikarbono so poznali e v zgodnji antiki in jo uporabljali za nevtralizacijo elone kisline, peko in ienje, pa tudi za druge zdravilne namene. Stari Egipani so jo pridobivali iz jezer v dolini Natron, zato je v tujini poznana pod komercialnim imenom Natron, danes pa je glavni vir kuhinjska sol, kjer klor zamenjajo za karbonat (kemijska formula NaHCO3, kemijsko ime natrijev hidrogenkarbonat). Soda bikarbona je rahlo alkalna, zato vee in nevtralizira vse kisline in jih spremeni v nevtralne soli in ogljikovo kislino. Danes so uporabljamo pri peki (za mafine, preste), v kozmetini kemini industriji, v zdravilstvu pa predvsem pri acidozi (zakisanju telesa), zapeki, protinu (putiki), pekoih in mono poteih se nogah. Zlasti pri uivanju je zelo pomembno, da je ne zamenjamo z drugimi nevarnimi spojinami, kot so luni kamen (NaOH), natrijevim lugom (NaOH + H2O) ali sodo (Na2CO3). Sodo bikarbono lahko dobimo v lekarnah, vendar je njena cena nerazumljivo visoka (100g stane priblino 1250

SIT). V tujini pa jo lahko kupite tudi v drogerijah (kot je Drogerie Markt) in trgovinah z ivili, kjer stane paket 5 x 50 g priblino 1,5 evra.

2. Posvetimo se vzrokom za vneto revesno sluznico in doseemo, da se bo sluznica zacelila, vnetje izginilo in revo bo lahko znova razstrupljalo. Potek bolezni Morbus Chron je lahko zelo razlien, tudi simptomi se od pacineta do pacienta razlikujejo, vendar so za njen nastanek vedno odgovorni trije faktorji, ki morajo nastopiti soasno, da se bolezen polno razvije. Ti faktorji so: - Alergija na hrano: Vedno gre za t.i. centralno alergijo, kontaktno alergijo v revesju, ki jo v medicini imenujejo alergija tip IV - telo se po enem do treh dneh odzove z vnetjem na mestu kontakta. e vekrat na dan uivamo hrano, na katero smo alergini (ne glede na koliino), je revesje stalno vzdraeno. Na katero hrano smo alergini, je s poskuanjem nemogoe ugotoviti, saj pride do reakcije ele z zakasnitvijo. Klasini alergijski testi na koi ali v krvi pokaejo samo alergije tip I, ne najdejo pa temeljne centralne alergije tipa IV (ponavadi sta to kravje mleko in penica, v posebnih primerih pa tudi jajce, pira in soja). Praktini nasvet: Zahtevajte od zdravnika, da vas polje na testiranje protiteles IgG za kravje mleko in penico. - Poselitev revesja z glivami: Pri pacientih z vneto revesno sluznico je revesna flora vedno zelo spremenjena. Vzrok za to je trajna poselitev revesne stene z glivami (ponavadi s kandido kvasno gljivo in zidno plesnijo Aspergillus), lahko pa tudi s paraziti (na primer glistami). Glive se z leti razirijo tudi po oilju (kar pomeni po celem telesu) in jih lahko pogosto najdemo v krvi. Analiza blata je zelo nenatanna in da na alost vedno napane rezultate. Praktini nasvet: Zahtevajte od zdravnika, da vas polje na testiranje protiteles IgG za kandido in zidno plesen Aspergillus. Potrebna je vemesena dijeta proti glivam, kjer ne smemo uivati sladkorja, medu, sladkega sadja, kvasa in izdelkov, ki so bili narejeni s kvasom, suhega sadja, mono je treba omejiti uivanje ogljikovih hidratov (e prenaamo polnozrnate izdelke, je toliko bolje) V nobene primeru pa ne smemo jemati zdravil, ki uniujejo glive, ker bomo za ve tednov kodovali revesni flori.

- Zastrupitev: Pri Morbus Chronu pod tem izrazom ne mislimo na skrito skladienje strupov v telesu, ampak na specifino nalaganje strupov v revesni sluznici. Najpogosteji taken strup je ivo srebro iz amalgamskih zobnih zalivk. Lahko pa so tudi teke kovine kot je svinec, drugi strupi iz okolice, e smo jim zelo izpostavljeni ali celo strupi gliv samih. Skladienje teh strupov dodatno drai revesno steno in poslaba vnetje, ki nastane zaradi alergij in gliv. Praktini nasvet: Z zdravljenjem teh

strupov poakajte, dokler ne boste odpravili prvih dveh faktorjev (alergija na hrano, glive), saj jih telo ne more izloiti. Nobenega preuranjenega odstranjevanja amalganskih zalivk, torej! Prav tako je priporoljivo, da se obrnemo na terapevta, ki se ukvarja z energijskim zdravljenjem ter se hkrati spozna tudi na zdravljenje revesja. Z testnim postopkom Elektroakupunktura po Voll u ali z bioresonanco se dajo vsi trije, zgoraj omenjeni faktorji, zelo enostavno doloiti (bolje kot z IgG krvnimi testi) in hkrati tudi zdraviti. Najpomembneji pri tem pa je izkueni terapevt.

e ne najdemo dobrega terapevta, lahko sami poskusimo z naslednjimi ukrepi: - Izogibamo se preventivno kravjemu mleku in penici (potrebna je 100 % dieta!). - Dosledno se dritemo diete proti glivam. - Pijemo samo dobro (energijsko bogato) izvirsko vodo brez mehurkov. - Ne uivamo svinjskega mesa in zmanjamo vnos ivaljskih beljakovin (zelo malo rib, jajc, mesa, sira, klobas in salam). - Jemo im ve surovega kislega zelja (naj bo im bolj naravno fermentirano, brez dodatkov), poleti pa hitro fermentirane kumarice (v delu tajerske in Prlekije poznane kot pocani murki). Nabavimo si probiotine bakterije (na nemkem triu so znane pod imeni Prosymbioflor, Mutaflor, Omniflora) in jih jemljimo ve mesecev. - S prej opisanimi bazinimi kopelmi zmanjamoe acidozo (zakisanost telesa). Teh priporoil se drimo tri mesece. e ne bo prilo do nobenega vidnega izboljanja simptomov, pripadate k 5-10 odstotkov pacientov z Morbus Chronom, ki imajo e druge vzroke za nastanek bolezni. Najkasneje v tem primeru si poiite izkuenega energijskega terapevta, ki vam bo pomagal pri iskanju vzrokov in zdravljenju. Z moje strani pe e ta pomemben nasvet: ne smete obupati in se vdati vao usodo, kajti Morbus Chron je skoraj v vseh primerih ozdravljiv! Helena in Dominik Golenhofen

Hitro fermentirane kumarice Odlien vir probiotinih bakterij je fermentirana zelenjava. Stari Slovani so bili oitno pravi mojstri fermentacije, saj so nam zapustili veliko koristnih receptov. Kislo zelje je najbolj razirjena fermentirana zelenjava, manj znane pa so fermentirane kumarice. Poljski in eki prijatelji so mi povedali, da tudi pri njih fermentirajo kumarice (z

ogromno esna), kislo repo pa poznamo oitno samo mi. Stareje gospodinje na tajerskem in v Prlekiji pa znajo poleg zelja fermentirati tudi papriko, cvetao, brokoli in korenje. Postopek je podoben kot za kislo zelje: v posebno leseno posodo dajo zelenjavo in kot konzervans dodajo sol, potem pa vse skupaj zavre (fermentira). Tako pripravljena zelenjava ima poseben okus in jo lahko uivamo ve mesecev. Poleti pa lahko pripravimo hitro fermentirane kumarice. V veji kozarec zavlaganje zloimo manje kumarice (ne jedilne, ampak tiste za vlaganje), ki smo jih dobro oprali (e so kumare grenke, jih pustimo 30 minut stati v vodi) in odrezali konice, ki so ponavadi tudi grenke. Veje kumarice lahko v sredini z noem prebodemo, da se bodo hitreje fermentirale. Kumarice prelijemo z meanico vode, soli, kisa in zaimb. Gospodinje poznajo razline recepte za marinado: nekatere dodajo ve kisa, druge ve soli, nekatere pa sol opustijo, da so kumare bolj hrustljave. Od zaimb lahko uporabimo koper, jane, kumino, poper, esen, ebulo, alotke, lovorjev list ... vrstost in hrustljavost kumaric naj bi ohranjali vinjevi in trtini listi, ki jih prav tako dodamo marinadi.

Kozarec s kumaricami zapremo s pokrovom in ga pustimo nekje v kuhinji. e ez nekaj ur lahko v marinadi opazimo mehurke prve znake fermentacije. Kumarice so, odvisno od temperature in velikosti, fermentirane v priblino v 24 urah. Najbolje takrat, ko niso ve zelene, ampak rumenkasto zelene in nimajo ve tistega tipinega okusa po kumaricah. Pojesti jih je treba v enem do dveh dneh, potem pa dobijo sivkasto barvo in zanejo gniti. e jih po konani fermentaciji hranimo v hladilniku, lahko as uivanja podaljamo za nekaj ur. Hladne so tudi bolj osveujoe! Lahko jih jemo brez dodatkov, lahko jih prereemo na pol, jih samo malo posolimo in popopramo, odline so v solati, narezane na kolobarje (zabeljene z bunim oljem, kis ni potreben), same ali skupaj s paradinikom, papriko, fiolom, ebulo ... Kako zdravo revesno floro imamo, lahko ugotovimo nekaj ur po uitju fermentiranih kumaric: e dobimo prebavne motnje, naa revesna flora e ni pripravljena na predelavo relativno teko prebavljivih kumaric. Previdno, torej!

/ Vir: www.fengshui-akademija.com /