EVA: tevilka: Ljubljana,

2007-1811-0116 00724-70/2007/5 20.12.2007

PREDSEDNIK DRAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE LJUBLJANA Vlada Republike Slovenije je na 151. redni seji dne 20.12.2007 doloila besedilo: PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI LIZBONSKE SPREMINJA POGODBO O EVROPSKI UNIJI IN USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI, POGODBE, POGODBO KI O

ki vam ga poiljamo v obravnavo in sprejem na podlagi 169. lena poslovnika Dravnega zbora Republike Slovenije in tretjega odstavka 75. lena Zakona o zunanjih zadevah. Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. lena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. lena poslovnika Dravnega zbora Republike Slovenije doloila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Dravnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali: - dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve, - Janez Lenari, dravni sekretar za evropske zadeve, - Andrej ter, dravni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Ondina Blokar-Drobi, generalna direktorica Direktorata za mednarodno pravo in zaito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - mag. Simona Drenik, vodja Sektorja za mednarodno pravo na Ministrstvu za zunanje zadeve, - mag. Larisa Koroec Jasni, vodja Sektorja za pravno in jezikovno ureditev EU, Sluba Vlade RS za evropske zadeve.

mag. Boo Predali GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1

PREDLOG EVA 2007-1811-0116

ZAKON O RATIFIKACIJI LIZBONSKE POGODBE, KI SPREMINJA POGODBO O EVROPSKI UNIJI IN POGODBO O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI

1. len Ratificira se Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti s sklepno listino, podpisana v Lizboni, 13. decembra 2007. 2. len Besedilo pogodbe s sklepno listino se v izvirniku v slovenskem in anglekem jeziku glasi1:

Besedilo pogodbe v bolgarskem, ekem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grkem, irskem, italijanskem, latvijskem, litvanskem, madarskem, maltekem, nemkem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovakem, panskem in vedskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

3. len Generalni sekretar oziroma generalna sekretarka Dravnega zbora Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe - na predlog Ministrstva za zunanje zadeve objavi popravke besedila Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki jih polje depozitar. 4. len Za izvajanje pogodbe skrbi Vlada Republike Slovenije. 5. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije Mednarodne pogodbe.

OBRAZLOITEV Evropski svet je na svojem zasedanju junija 2007 sprejel mandat za medvladno konferenco za pripravo Pogodbe o reformi. Namen medvladne konference, ki se je zaela 23. julija 2007 v Bruslju in konala 19. oktobra 2007 v Lizboni je bil, Evropski uniji omogoiti vejo integracijo, uinkoviteje delovanje, spopadanje z izzivi globalizacije, nadaljnjo iritev in priblianje EU svojim dravljanom. Septembra 2007 se je delo medvladne konference nadaljevalo na ravni pravnih strokovnjakov v okviru Skupine pravnih strokovnjakov, ki ji je po pooblastilu predsedujoe Svetu EU Portugalske predsedoval Jean-Claude Piris, direktor pravne slube Generalnega sekretariata Sveta EU. Skupina pravnih strokovnjakov je bila zadolena, da politini dogovor iz mandata za medvladno konferenco oblikuje v pravni dokument, ki bo dopolnjeval obstojee temeljne pogodbe EU. Pravni strokovnjaki so svoje delo zakljuili 3. oktobra 2007. Pravno-jezikovno pa je bila pogodba dokonno usklajena na zasedanju pravnikovlingvistov v Bruslju med 12. in 16. novembrom 2007. Lizbonska pogodba predstavlja uspeen zakljuek procesa, ki se je zael s padcem berlinskega zidu in nadaljeval z veliko iritvijo EU leta 2004, katere del je bila tudi Republika Slovenija. Sprejem besedila nove pogodbe je zakljuil tudi obdobje negotovosti, ki je nastalo zaradi dveh negativnih referendumov spomladi 2005. Nova pogodba bo prinesla vejo integracijo EU, uinkovitost njenega delovanja ter jo hkrati pribliala svojim dravljanom. Bistvene novosti Lizbonske pogodbe glede na ustanovitvene pogodbe so: Evropska unija ima enotno pravno osebnost; odprava tristebrne sestave, pri emer se ohrani posebna narava skupne zunanje in varnostne politike; predsednik Evropskega sveta z mandatom dveh let in pol; visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko; monost izstopa drave lanice iz EU; preloitev glasovanja z dvojno veino v Svetu na leto 2014, do leta 2017 pa bo obstajalo prehodno obdobje; glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah so vgrajene nekatere varovalke za Veliko Britanijo in deloma Irsko; sklicevanje na Listino o temeljnih pravicah, ki bo objavljena v Uradnem listu EU; novo sklicevanje na solidarnost med lanicami glede energije, pa tudi boja proti podnebnim spremembam; veja vloga nacionalnih parlamentov v evropskem zakonodajnem procesu; v merilih in postopkih za pristop novih drav lanic je predvideno sklicevanje na vrednote EU in navedba meril za pristop, o katerih se dogovori Evropski svet; Lizbonsko pogodbo sta v Lizboni 13. decembra 2007 podpisala predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Jana in minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Listino o temeljnih pravicah pa so sprejeli in v Strasbourgu podpisali dan prej predsednik Sveta EU, Jose Socrates, predsednik Evropske komisije, Jose Manuel Barroso, ter predsednik Evropskega parlamenta, Hans-Gert Pttering, slovesno pa je bila razglaena v Evropskem parlamentu. Na to listino se Lizbonska pogodba sklicuje v lenu 6 Pogodbe o Evropski uniji. Z zaetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe bo Listina o temeljih pravicah postala pravno zavezujoa in del primarnega prava Evropske unije. Republika Slovenija je skupaj s e petnajstimi dravami dala Izjavo o simbolih k Sklepni listini k Pogodbi, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. A) STRUKTURA LIZBONSKE POGODBE Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti je bila skupaj s sklepno listino medvladne konference podpisana v Lizboni, 13. decembra 2007. Sestavljena je iz naslednjih delov:

SPREMEMBE POGODBE O EVROPSKI UNIJI IN POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI - len 1 (spremembe in dopolnitve Pogodbe o Evropski uniji) - len 2 (spremembe in dopolnitve Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) - leni 3, 4, 5, 6 in 7 (konne dolobe) - PROTOKOLI A. Protokoli, ki se priloijo Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in po potrebi Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo - Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji - Protokol o uporabi nael subsidiarnosti in sorazmernosti - Protokol o Euroskupini - Protokol o stalnem strukturnem sodelovanju, vzpostavljenem na podlagi lena 28a Pogodbe o Evropski uniji - Protokol o lenu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji o pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin - Protokol o notranjem trgu in konkurenci - Protokol o uporabi Listine o temeljnih pravicah Evropske unije na Poljskem in v Zdruenem kraljestvu - Protokol o izvajanju deljenih pristojnosti - Protokol o storitvah splonega pomena - Protokol o Sklepu sveta o izvajanju lena 9c(4) Pogodbe o Evropski uniji in lena 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 na eni strani ter od 1. aprila 2017 na drugi strani - Protokol o prehodnih dolobah B. Protokoli, ki se priloijo Lizbonski pogodbi - Protokol (t. 1) o spremembi protokolov, priloenih Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in/ali Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo Priloga Preglednica pretevilenja iz lena 2 Protokola (t. 1), ki spreminja protokole, priloene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in/ali Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo - Protokol (t. 2) o spremembah Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo - PRILOGA Preglednica pretevilenja iz lena 5 Lizbonske pogodbe SKLEPNA LISTINA MEDVLADNE KONFERENCE B) POGLAVITNE NOVOSTI, KI JIH UVAJA LIZBONSKA POGODBA Glede vsebine Lizbonske pogodbe so skoraj v celoti sprejete reitve iz Pogodbe o ustavi za Evropo, ki jo je Dravni zbor Republike Slovenije ratificiral 1. februarja 2005 (Zakon o ratifikaciji Pogodbe o Ustavi za Evropo s Sklepno listino, Uradni list RS-Mednarodne pogodbe t. 1/2005; v nadaljevanju: PUE). Glede na neuveljavljeno PUE, je mandat za medvladno konferenco, sprejet na Evropskem svetu 23. junija 2007 (v nadaljevanju mandat MVK) doloil novo obliko pogodbe, kar se v Lizbonski pogodbi odraa v naslednjem: - opustilo se je poimenovanje pogodbe z besedo ustava in sprejem pogodbe, ki bi nadomestila vse dosedanje (Rimsko pogodbo iz leta 1957; Enotni evropski akt iz leta 1986, Maastrichtsko pogodbo iz leta 1992, Amsterdamsko pogodbo iz leta 1997 in Pogodbo iz Nice iz leta 2000); - uporabljena je bila tradicionalna metoda sprememb in dopolnitev obstojeih temeljnih pogodb; - kljub odpravi tristebrne strukture je bila upotevana posebna narava podroja Skupne zunanje

in varnostne politike; - besedilo Listine EU o temeljnih pravicah ni navedeno v besedilu Lizbonske pogodbe, ne glede na to pa bo Listina z uveljavitvijo pogodbe pridobila pravno zavezujoo naravo (ob tem je bil dogovorjen opt out za Veliko Britanijo in Poljsko. Poljska pa je podala tudi posebno enostransko izjavo); Vsebinske spremembe in dopolnitve pogodbe: LEN 1 Spremembe in dopolnitve Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Besedilo obstojee Pogodbe o Evropski uniji ostane nespremenjeno razen sprememb, ki so bile dogovorjene v mandatu za MVK 2007 oziroma na sami medvladni konferenci. Pogodba o spremembah in dopolnitvah PEU je razdeljena na preambulo na est naslovov: NASLOV I: Skupne dolobe, NASLOV II: Dolobe o demokratinih naelih, NASLOV III: Dolobe o institucijah, NASLOV IV: Dolobe o okrepljenem sodelovanju, NASLOV V: Splone dolobe o zunanjem delovanju Unije in posebne dolobe o skupni zunanji in varnostni politiki, ter NASLOV VI: Konne dolobe. Preambula. V preambulo Pogodbe o EU bo vstavljena druga nova uvodna izjava, ki se nanaa na to, da drave lanice sprejemajo pogodbo ob zajemanju navdiha iz kulturne, verske in humanistine dediine Evrope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti lovekovih pravic, svobode, enakosti in pravne drave (preambula). I. Splone dolobe. V delu o splonih dolobah je doloeno, da Evropska unija temelji na Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Obe pogodbi imata enako pravno veljavo. Ob tem je pomembna doloba, da Unija nadomesti Evropsko skupnost in je njena naslednica (splone dolobe, 2. toka, len 1 PEU). S to pogodbo bo Unija postala pravna oseba (konne dolobe, 55. toka, len 46a PEU). Novost so dolobe o vrednotah in ciljih unije. Do sedaj so bile te dolobe razprene po posameznih delih pogodbe, njihova vsebina pa ni bila tako izrpna: - Lizbonska pogodba doloa, da Unija temelji na vrednotah spotovanja lovekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne drave in spotovanja lovekovih pravic, vkljuno s pravicami pripadnikov manjin. Te vrednote so skupne vsem dravam lanicam v drubi, ki jo oznaujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravinost, solidarnost ter enakost ensk in mokih (3. toka, len 1a PEU). - Kot cilj Unije je opredeljena krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov. Med drugim je doloeno, da Unija spotuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediine. Bori se proti socialni izkljuenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravinost in varstvo, enakost ensk in mokih, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok. Spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med dravami lanicami (4. toka, len 2 PEU). Nova je tudi doloba o odnosu med Unijo in dravami lanicami. Drave lanice ohranijo vse pristojnosti, ki niso s pogodbama dodeljene Uniji. Unija in drave lanice se na podlagi naela lojalnega sodelovanja medsebojno spotujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz pogodb (5. toka , len 3a PEU). Lizbonska pogodba ne vsebuje ve lenov, ki so urejali naela glede pristojnosti Unije, saj

Pogodba o EU doloa temeljna naela glede pristojnosti (6. toka, len 3b PEU): - Kot naelo za razmejitev pristojnosti Unije velja naelo prenosa pristojnosti, kot naelo za izvajanje pristojnosti Unije pa veljata naeli subsidiarnosti in sorazmernosti (uporabo omenjenih dveh nael konkretneje doloa Protokol o uporabi nael subsidiarnosti in sorazmernosti). - V skladu z naelom prenosa pristojnosti Unija deluje le v mejah pristojnosti, ki so jih s pogodbama nanjo prenesle drave lanice za uresnievanje ciljev, doloenih v pogodbah. Drave lanice ohranijo vse pristojnosti, ki niso s pogodbama dodeljene Uniji. - V skladu z naelom subsidiarnosti Unija deluje na podrojih, ki niso v njeni izkljuni pristojnosti, le e in kolikor drave lanice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo dosei na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, temve se zaradi obsega ali uinkov predlaganih ukrepov lae doseejo na ravni Unije. Pomembna novost so dolobe glede Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin. Unija priznava pravice, svoboine in naela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije z dne 7. decembra 2000, prilagojene 12. decembra 2007 v Strasbourgu, ki ima enako pravno veljavnost kot pogodbi (8. toka, len 6 PEU). Glede pristopa Unije k Evropski konvenciji o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin je sprejet tudi poseben protokol, ki vsebuje dolobe za ohranitev posebnih znailnosti Unije in prava Unije v sporazumu o pristopu Unije k omenjeni konvenciji. Sprejet je tudi poseben protokol o uporabi Listine o temeljnih pravicah Evropske unije na Poljskem in v Zdruenem kraljestvu, ki izkljuuje pravno veljavnost Listine v omenjenih dveh dravah. Poleg tega je Poljska k Listini o temeljnih pravicah Evropske unije podala e enostransko izjavo. Nove so tudi dolobe o neposrednem sosedstvu Unije. Unija razvija posebne odnose z dravami v svojem sosedstvu, da ustvari obmoje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so znailni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja (10. toka, len 7a PEU). II. Dolobe o demokratinih naelih. Lizbonska pogodba v tem delu vsebuje dolobe o demokratini enakosti, predstavniki demokraciji, participativni demokraciji in dravljanski pobudi. Pomembna novost so tudi dolobe o demokratinih naelih (12. toka, naslov II), ki med drugim opredeljujejo naslednje (12. toka, len 8 PEU): - Unija pri vseh svojih dejavnostih spotuje naelo enakosti dravljanov. - Vsi dravljani drav lanic so dravljani Unije. - Dravljanstvo unije se doda nacionalnemu dravljanstvu in ga ne nadomea. - Delovanje Unije temelji na predstavniki demokraciji, dravljani so na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu. - Institucije vzdrujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavnikimi zdruenji in civilno drubo. - Dravljanska pobuda: najmanj milijon dravljanov Unije iz vejega tevila drav lanic lahko s svojo pobudo Evropsko komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloi ustrezen predlog v zadevah, za katere dravljani menijo, da je za izvajanje pogodb treba sprejeti pravni akt Unije. - Okrepljena je vloga nacionalnih parlamentov. Nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k dobremu delovanju Unije, tako da (12. toka, len 8c PEU): (a) jih institucije Unije obveajo in jim predloijo osnutke zakonodajnih aktov Unije v

(b) (c)

(d) (e) (f)

skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji; skrbijo za spotovanje naela subsidiarnosti v skladu s postopki iz Protokola o uporabi nael subsidiarnosti in sorazmernosti; v okviru obmoja svobode, varnosti in pravice sodelujejo v mehanizmih ocenjevanja izvajanja politik Unije na tem podroju v skladu s lenom 61C Pogodbe o delovanju Evropske unije ter so vkljueni v politini nadzor Europola in ocenjevanje dejavnosti Eurojusta v skladu s lenoma 69g in 69d navedene pogodbe; sodelujejo v postopkih za spremembo pogodb v skladu s lenom 48 te pogodbe; so obveeni o pronjah za pristop k Uniji v skladu s lenom 49 te pogodbe; so udeleeni pri medparlamentarnem sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in z Evropskim parlamentom v skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.

Vloga nacionalnih parlamentov je dodatno okrepljena s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, e posebej pa s Protokolom o subsidiarnosti in sorazmernosti, ki doloa (len 7, Protokola o subsidiarnosti in sorazmernosti): - rok, v katerem lahko nacionalni parlamenti preuijo osnutke zakonodajnih besedil in posredujejo obrazloeno mnenje o naelu subsidiarnosti, je podaljan s estih na osem tednov. - obstaja okrepljen nadzorni mehanizem subsidiarnosti, v skladu s katerim Komisija v okviru rednega zakonodajnega postopka osnutek zakonodajnega akta, ki bi mu nasprotovala navadna veina glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, ponovno preui in se odloi, ali ga ohrani, spremeni ali umakne. e se Komisija odloi, da osnutek ohrani, mora v obrazloenem mnenju utemeljiti, da osnutek izpolnjuje zahtevo o naelu subsidiarnosti. To obrazloeno mnenje in mnenja nacionalnih parlamentov morajo biti posredovana zakonodajalcu EU, da jih upoteva v okviru postopka: - pred zakljukom prve obravnave v okviru rednega zakonodajnega postopka zakonodajalec (Svet in Parlament) presodi, ali je zakonodajni predlog zdruljiv z naelom subsidiarnosti, pri emer upoteva zlasti obrazloitve, ki so jih podali nacionalni parlamenti in so jim veinoma skupne, ter tudi obrazloeno mnenje Komisije; - e z veino 55 % lanov Sveta ali veino oddanih glasov v Evropskem parlamentu zakonodajalec meni, da predlog ni zdruljiv z naelom subsidiarnosti, se zakonodajni predlog ne obravnava ve. III. Dolobe o institucijah. S to pogodbo se bo raziril institucionalni okvir Unije. len 9 kot institucije unije doloa: - Evropski parlament, - Evropski svet; - Svet, - Evropsko komisijo, - Sodie Evropske unije, - Evropsko centralno banko in - Raunsko sodie. EP, Svetu in EK pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo (14. toka, len 9 PEU). Evropski parlament. Evropski parlament skupaj s Svetom opravlja zakonodajno in proraunsko funkcijo. Opravlja funkcijo politinega nadzora in posvetovanja v skladu s pogodbama. Izvoli predsednika Komisije. Na novo je doloena sestava Evropskega parlamenta. Evropski parlament je sestavljen iz

predstavnikov dravljanov Unije. Njihovo tevilo ne sme presei sedemsto petdeset, poleg predsednika. Dravljani so v Evropskem parlamentu zastopani proporcionalno upadajoe, z najnijim pragom estih lanov na dravo lanico. Nobena drava lanica nima ve kot estindevetdeset sedeev. Evropski svet na pobudo Evropskega parlamenta in z njegovo odobritvijo soglasno sprejme sklep o sestavi Evropskega parlamenta ob upotevanju nael iz prvega pododstavka. lani Evropskega parlamenta se volijo s splonim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem za dobo petih let. Evropski parlament izvoli svojega predsednika in svoje predsedstvo med svojimi lani (15. toka, len 9a PEU). Evropski svet. Evropski svet daje Uniji potrebne spodbude za njen razvoj in opredeljuje splone politine usmeritve in prednostne cilje. Ne opravlja zakonodajne funkcije. Evropski svet sestavljajo voditelji drav ali vlad drav lanic skupaj z njegovim predsednikom in predsednikom Komisije. Pri njegovem delu sodeluje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Evropski svet se sestane dvakrat v vsakem polletju na sklic svojega predsednika. Evropski svet odloa soglasno, razen e pogodbi ne doloata drugae (16. toka, len 9b PEU). Evropski svet izvoli svojega predsednika s kvalificirano veino za dobo dveh let in pol, z monostjo enkratne ponovne izvolitve. Pogodba doloa tudi naloge predsednika Sveta, med drugim v zadevah, ki se nanaajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, predsednik Evropskega sveta na svoji ravni in v tej vlogi predstavlja Unijo navzven, ne da bi to posegalo v pooblastila visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (16. toka, len 9b PEU). Svet. Svet skupaj z Evropskim parlamentom opravlja zakonodajno in proraunsko funkcijo ter funkcijo oblikovanja politike in usklajevanja v skladu s pogodbama. e pogodbi ne doloata drugae odloa s kvalificirano veino. Prehodne dolobe o opredelitvi kvalificirane veine, ki se uporabljajo do 31. oktobra 2014, in prehodne dolobe, ki se bodo uporabljale med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 so vkljuene v Protokol o prehodnih dolobah. Poleg tega se lahko uporabi tudi t.i. Ioannina formula, ki dravam lanicam omogoa, da zahtevajo ponovno preuitev predlaganih aktov, ko nimajo dovolj glasov za manjino, ki lahko preprei sprejetje tega predlaganega akta, vendar pa predstavljajo doloeno tevilo glasov te manjine. Ta dogovor je vsebovan v izjavi tevilka 7 o lenu 9c(4) in lenu 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in v sklepu Sveta o izvajanju omenjenih dveh lenov med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 na eni strani ter od 1. aprila 2007 na drugi strani. Dogovor je naslednji: - med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017: e lanice Sveta, ki predstavljajo najmanj tri etrtine prebivalstva ali najmanj tri etrtine drav lanic, potrebnih za manjino, ki lahko preprei sprejetje, nasprotujejo, da bi Svet sprejel akt s kvalificirano veino; - od 1. aprila 2017 bo to najmanj 55 % prebivalstva ali najmanj 55 % tevila drav lanic, potrebnih za manjino, ki lahko preprei sprejetje. Od 1. novembra 2014 je kvalificirana veina najmanj 55 % lanov Sveta, ki jo tvori najmanj petnajst predstavnikov drav lanic, ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva Unije. Za manjino, ki lahko preprei sprejetje odloitve, so potrebni najmanj tirje lani Sveta, sicer se teje, da je kvalificirana veina doseena. Druge podrobnosti glasovanja s kvalificirano veino so doloene v lenu 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (17. toka, len 9c PEU). Svet sestavlja po en predstavnik vsake drave lanice na ministrski ravni, pooblaen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade drave lanice, ki jo predstavlja, in za izvrevanje glasovalne pravice (17. toka, len 9c PEU).

Svet zaseda v razlinih sestavah, ki jim, razen Svetu za zunanje zadeve, predsedujejo predstavniki drav lanic v Svetu po naelu enakopravne rotacije. Sklep o predsedovanju sestavam sveta, razen svetu za zunanje zadeve, sprejme Evropski svet s kvalificirano veino. Novost, ki jo uvaja pogodba je, da sedanji Svet za splone zadeve in zunanje odnose (Gaerc) ne bo ve deloval kot eno telo. Po Lizbonski pogodbi Svet za splone zadeve skrbi za doslednost dela razlinih sestav Sveta in skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Komisijo skrbi za pripravo zasedanj Evropskega sveta in nadaljnje ukrepanje. Svet za zunanje zadeve pa v skladu s stratekimi smernicami Evropskega sveta oblikuje zunanje delovanje Unije in zagotavlja doslednost ukrepanja Unije (17. toka, len 9c PEU). Komisija. Evropska Komisija spodbuja sploni interes Unije in v ta namen sprejema ustrezne pobude. e pogodbi ne doloata drugae, se lahko zakonodajni akti Unije sprejemajo le na predlog Komisije. Mandat Komisije je pet let. Komisija je pri izvrevanju svojih obveznosti popolnoma neodvisna. Komisijo, imenovano med dnem zaetka veljavnosti Pogodbe iz Lizbone in 31. oktobrom 2014, sestavlja po en dravljan vsake drave lanice, vkljuno z njenim predsednikom in visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je eden od njenih podpredsednikov. Od 1. novembra 2014 tevilo lanov Komisije skupaj z njenim predsednikom in visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ustreza dvema tretjinama tevila drav lanic, razen e Evropski svet soglasno ne odloi o spremembi tega tevila. lani Komisije so izbrani med dravljani drav lanic po sistemu popolnoma enakopravne rotacije med dravami lanicami, s imer se izrazi demografski in geografski razpon celote drav lanic (18. toka, len 9d PEU). Ta sistem soglasno vzpostavi Evropski svet v skladu s lenom 211a Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki doloa sistem rotacije komisarjev v zmanjani EK, temelje na naslednjih naelih: (a) drave lanice so pri doloanju vrstnega reda in trajanja mandatov njihovih dravljanov kot lanov Komisije obravnavane popolnoma enakopravno; posledino razlika med skupnim tevilom mandatov, ki jih imajo dravljani dveh poljubnih drav lanic, nikoli ne sme biti ve kot eden; (b) ob upotevanju toke (a) je vsaka zaporedna Komisija sestavljena tako, da se zadovoljivo izrazi demografski in geografski razpon celote drav lanic. Evropski svet. Evropski svet s kvalificirano veino EP predlaga kandidata za predsednika komisije, EP pa ga izvoli z veino svojih glasov. Svet v soglasju z izvoljenim predsednikom sprejme seznam drugih oseb, ki jih predlaga v imenovanje za lane EK. Predsednika, visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in druge lane Komisije kot kolegij z glasovanjem potrdi Evropski parlament. Na podlagi te potrditve Evropski svet s kvalificirano veino imenuje Komisijo (18. toka, len 9d PEU). Evropski svet imenuje visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko s kvalificirano veino in s soglasjem predsednika Komisije. Visoki predstavnik vodi skupno zunanjo in varnostno politiko Unije. S svojimi predlogi prispeva k oblikovanju te politike in jo izvaja po pooblastilu Sveta. Enako velja za skupno varnostno in obrambno politiko. Visoki predstavnik predseduje Svetu za zunanje zadeve in je hkrati eden od podpredsednikov Komisije (19. toka, len 9e PEU). Sodie Evropske unije. Sodie Evropske unije sestavljajo Sodie, Splono sodie in specializirana sodia. Sodie sestavlja po en sodnik iz vsake drave lanice. Sodiu pomagajo generalni pravobranilci. Splono sodie ima najmanj po enega sodnika iz vsake drave lanice (20. toka, len 9f PEU). IV. Okrepljeno sodelovanje. Dopolnjene so tudi dolobe o okrepljenem sodelovanju.

Okrepljeno sodelovanje je namenjeno uresnievanju ciljev Unije, zaiti njenih interesov in krepitvi njenih integracijskih procesov, na podrojih, ki niso v izkljuni pristojnosti Unije. Svet sprejme sklep, s katerim odobri okrepljeno sodelovanje kot zadnje sredstvo, e ugotovi, da Unija kot celota ne more dosei ciljev takega sodelovanja v razumnem roku, in e se sodelovanja udelei najmanj devet drav lanic. Akti, sprejeti v okviru okrepljenega sodelovanja, so zavezujoi samo za udeleene drave lanice in niso del pravnega reda, ki ga morajo sprejeti drave kandidatke za pristop k Uniji (22. toka, len 10 PEU). V. Splone dolobe o zunanjem delovanju Unije in posebne dolobe o skupni zunanji in varnostni politiki. Dodana sta nova lena o splonih dolobah glede zunanjega delovanja Unije, in sicer: - o naelih in ciljih zunanjega delovanja Unije ter - o vlogi Evropskega sveta pri opredelitvi stratekih interesov in ciljev tega delovanja. Unija doloi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh podrojih mednarodnih odnosov za konkretno opredeljena naela in cilje (24. toka, len 10a PEU) na podlagi katerih Evropski svet doloa strateke interese in cilje Unije. Evropski svet odloa soglasno na priporoilo Sveta, ki ga ta sprejme v skladu z ureditvijo za vsako podroje (24. toka, len 10b PEU). Pristojnost Unije na podroju skupne zunanje in varnostne politike zajema vsa podroja zunanje politike in vsa vpraanja, ki so povezana z varnostjo Unije, vkljuno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, ki lahko vodi do skupne obrambe (27. toka, len 11 PEU). Za skupno zunanjo in varnostno politiko veljajo po Lizbonski pogodbi posebna pravila in postopki. e v pogodbah ni doloeno drugae, to politiko opredeljujeta in izvajata Evropski svet in Svet, ki odloata soglasno. Sprejemanje zakonodajnih aktov je izkljueno. Skupno zunanjo in varnostno politiko izvajajo visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter drave lanice v skladu s pogodbama. Sodie Evropske unije na splono ni pristojno za te dolobe (27. toka, len 11 PEU). Doloeno je tudi, da e tako zahteva mednarodni razvoj dogodkov, predsednik Evropskega sveta sklie izredno zasedanje Evropskega sveta za doloitev stratekih usmeritev politike Unije glede tega razvoja. Visoki predstavnik in drave lanice izvajajo skupno zunanjo in varnostno politiko z uporabo nacionalnih sredstev in sredstev Unije (29. toka, len 13 PEU). Namesto dosedanjih skupnih ukrepov Unija sprejema sklepe (31. toka, len 14 PEU), za vodenje skupne zunanje in varnostne politike pa Unija poleg sklepov lahko doloi e splone smernice in krepi redno sodelovanje med dravami lanicami pri vodenju njihove politike (28. toka, len 12 PEU). Sedanja skupna stalia pa bodo zamenjana s stalii Unije (38. toka, len 19 PEU). Unija lahko z eno ali ve dravami ali mednarodnimi organizacijami sklepa sporazume na podrojih iz tega poglavja (43. toka, len 24 PEU), prav tako je opredeljena posebna pravna podlaga (sklep o doloitvi pravil o varstvu fizinih oseb) za varstvo osebnih podatkov na podroju SZVP (45. toka, len 25a PEU). Na novo je ustanovljen Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki predseduje Svetu za zunanje zadeve, s svojimi predlogi prispeva k oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike in zagotavlja izvajanje sklepov, ki sta jih sprejela Evropski svet in Svet. Visoki predstavnik zastopa Unijo v zadevah, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko. V imenu Unije vodi politini dialog s tretjimi stranmi in izraa stalia Unije v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah. Visokemu predstavniku pri izpolnjevanju njegovih nalog pomaga Evropska sluba za zunanje delovanje (ki bo ustanovljena na podlagi te pogodbe). Ta sluba bo opravljala svoje delo v sodelovanju z diplomatskimi slubami drav lanic in jo bodo sestavljali uradniki iz ustreznih oddelkov generalnega sekretariata Sveta

in Komisije ter napoteno osebje iz nacionalnih diplomatskih slub. Organizacija in delovanje Evropske slube za zunanje delovanje bosta doloena s sklepom Sveta na predlog visokega predstavnika po posvetovanju z Evropskim parlamentom in po odobritvi Komisije (30. toka, len 13a PEU). Pogodba doloa, da se Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno posvetuje z Evropskim parlamentom o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike in Evropski parlament obvea o razvoju teh politik. Skrbi, da se mnenja Evropskega parlamenta ustrezno upotevajo. Pri obveanju Evropskega parlamenta lahko sodelujejo tudi posebni predstavniki (40. toka, len 21 PEU). Lizbonska pogodba tudi doloa, da je skupna varnostna in obrambna politika sestavni del skupne zunanje in varnostne politike. Uniji zagotavlja operativno sposobnost, oprto na civilna in vojaka sredstva, ki jih Unija lahko uporablja pri misijah zunaj svojih meja za ohranjanje miru, prepreevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z naeli Ustanovne listine Zdruenih narodov. Za izvajanje teh misij se uporabijo zmogljivosti, ki jih zagotovijo drave lanice. Doloeno je, da skupna varnostna in obrambna politika vkljuuje postopno oblikovanje skupne obrambne politike Unije. Ta vodi do skupne obrambe, e Evropski svet soglasno tako odloi, v tem primeru dravam lanicam priporoi sprejetje takne odloitve v skladu z njihovimi ustavnimi pravili (49. toka, len 28a PEU). Drave lanice dajo Uniji na razpolago civilne in vojake zmogljivosti za izvajanje skupne varnostne in obrambne politike za uresnievanje ciljev, ki jih opredeli Svet. Pogodba doloa, da si drave lanice prizadevajo za postopno izboljanje svojih vojakih zmogljivosti. Agencija za podroje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in oboroitve (Evropska obrambna agencija) pa ugotavlja operativne potrebe, spodbuja ukrepe za njihovo izpolnjevanje, prispeva k doloanju in po potrebi izvajanju vseh ukrepov, ki so potrebni za krepitev industrijskih in tehnolokih temeljev obrambnega sektorja, sodeluje pri doloanju evropske politike na podroju zmogljivosti in oboroevanja ter pomaga Svetu pri ocenjevanju izboljanja vojakih zmogljivosti (49. toka, len 28a PEU). Pogodba doloa tudi naloge in druge vidike delovanja omenjene agencije (50. toka, len 28b in 28e PEU). Pogodba vsebuje tudi dolobo, da morajo v primeru oboroenega napada na ozemlje drave lanice, druge drave lanice v skladu z 51. lenom Ustanovne listine Zdruenih narodov (pravica do individualne ali kolektivne samoobrambe) tej dravi zagotoviti pomo in podporo z vsemi razpololjivimi sredstvi. To ne vpliva na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih drav lanic. Izrecno pa je tudi navedeno, da so obveznosti in sodelovanje na tem podroju skladni z obveznostmi v Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO), ki za njene drave lanice ostaja temelj njihove kolektivne obrambe in okvir za njeno izvajanje. VI. Konne dolobe. V konnih dolobah je poleg pravne osebnosti Unije (55. toka, len 46a PEU), opredeljen tudi redni in poenostavljeni postopek za spremembo Pogodbe (56. toka, len 48 PEU). V lenu o merilih in postopkih za pristop k Uniji je na novo doloeno, da lahko vsaka evropska drava, ki spotuje vrednote Unije, in je zavezana, da jih spodbuja, zaprosi za lanstvo v Uniji. O tej pronji se obvesti Evropski parlament in nacionalni parlamenti. Drava prosilka pronjo naslovi na Svet, ki o tem odloa soglasno po posvetovanju s Komisijo in po odobritvi EP, ki odloa z absolutno veino svojih lanov. Upotevajo se merila in postopki za pristop o katerih se je dogovoril Evropski svet (57. toka, len 49 PEU).

V konnih dolobah je na novo opredeljeno, da se vsaka drava lanica lahko v skladu s svojimi ustavnimi pravili odloi za izstop iz Unije. Drava lanica, ki se odloi izstopiti, o svoji nameri uradno obvesti Evropski svet. Na podlagi smernic, ki jih doloi Evropski svet, se Unija pogaja in sklene s to dravo sporazum o podrobnostih izstopa, ki upoteva okvir njenih prihodnjih odnosov z Unijo. Svet s kvalificirano veino po odobritvi Evropskega parlamenta sklene ta sporazum v imenu Unije (58. toka, len 49a). LEN 2 Spremembe in dopolnitve Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) Naslov PES se nadomesti z naslovom Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) (1. toka). Poleg tega so natanno doloene horizontalne dolobe, denimo: - Evropska skupnost se nadomesti z Evropsko unijo, - Skupni trg se nadomesti z notranjim trgom, - Sodie prve stopnje se nadomesti s Splonim sodiem in - Sodni oddelki se nadomesti s specializiranim sodiem. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) je razdeljena na preambulo in 7 delov: PRVI DEL NAELA NASLOV I: Vrste in podroja pristojnosti Unije NASLOV II: Splone dolobe DRUGI DEL NEDISKRIMINACIJA IN DRAVLJANSTVO UNIJE TRETJI DEL NOTRANJE POLITIKE IN UKREPI UNIJE NASLOV I: Notranji trg NASLOV II: Prosti pretok blaga NASLOV III: Kmetijstvo in ribitvo NASLOV IV: Prosti pretok oseb, storitev in kapitala NASLOV V: Obmoje svobode, varnosti in pravice NASLOV VI: Promet NASLOV VII: Skupna pravila o konkurenci, obdavitvi in priblievanju zakonodaje NASLOV VIII: Ekonomska in monetarna unija NASLOV IX: Zaposlovanje NASLOV X: Socialna politika NASLOV XI: Evropski socialni sklad NASLOV XII: Izobraevanje, poklicno usposabljanje, mladina in port NASLOV XIII: Kultura NASLOV XIV: Javno zdravje NASLOV XV: Varstvo potronikov NASLOV XVI: Vseevropska omreja NASLOV XVII: Industrija NASLOV XVIII: Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija NASLOV XIX: Raziskave, tehnoloki razvoj in vesolje NASLOV XX: Okolje NASLOV XXI: Energetika NASLOV XXII: Turizem NASLOV XXIII: Civilna zaita NASLOV XXIV Upravno sodelovanje ETRTI DEL: PRIDRUEVANJE EZMORSKIH DRAV IN OZEMELJ PETI DEL: ZUNANJE DELOVANJE UNIJE NASLOV I: Splone dolobe o zunanjem delovanju unije NASLOV II: Skupna trgovinska politika NASLOV III: Sodelovanje s tretjimi dravami in humanitarna pomo

NASLOV IV: Omejevalni ukrepi NASLOV V: Mednarodni sporazumi NASLOV VI: Odnosi z mednarodnimi organizacijami in tretjimi dravami ter delegacije unije NASLOV VII: Solidarnostna klavzula ESTI DEL: DOLOBE O INSTITUCIJAH IN PRORAUNU NASLOV I: Dolobe o institucijah NASLOV II: Finanne dolobe NASLOV III: Okrepljeno sodelovanje SEDMI DEL: SPLONE IN KONNE DOLOBE V PDEU so vse novosti iz Pogodbe o ustavi za Evropo vstavljene s posebnimi spremembami na obiajen nain. Med njimi so: vrste in podroja pristojnosti, podroje uporabe kvalificirane veine in postopka soodloanja, razlikovanje med zakonodajnimi akti in pravno nezavezujoimi akti, dolobe o obmoju svobode, varnosti in pravice, solidarnostna klavzula, izboljave na podroju upravljanja z evrom, horizontalne dolobe, kot je socialna klavzula, posebne dolobe, kot so javne slube, vesolje, energetika, civilna zaita, humanitarna pomo, javno zdravje, port, turizem, najbolj oddaljene regije, upravno sodelovanje in finanne dolobe (lastni viri, veletni finanni okvir, nov proraunski postopek). V primerjavi s PUE pa Lizbonska pogodba uvaja tudi spremembe kot so doloene v 19. odstavku mandata za MVK (mandat za MVK 2007, POLGEN-74,11218/07, Bruselj 26. junij 2007), na primer: v lenu o vrstah pristojnosti, je jasno doloeno, da bodo drave lanice znova izvajale svojo pristojnost, e se Unija odloi, da bo prenehala izvajati svojo. Gre torej za novo klavzulo dvosmerne gibnosti; pri pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah je predvidena vloga nacionalnih parlamentov v premostitveni klavzuli o druinskem pravu; na podroju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskem sodelovanju je predvidena monost hitrejega napredovanja drav lanic; energetska solidarnost in spodbujanje medsebojnega povezovanja energetskih omreij; boj proti podnebnim spremembam; ohranjajo se dosedanja poimenovanja pravnih aktov EU: uredbe, direktive in sklepi (to so sedaj zakonodajni akti; nova poimenovanja, ki jih je predvidela PUE pa niso bila sprejeta). Na Skupini pravnikov-lingvistov je bila narejena e terminoloka prilagoditev in sicer, se termin odlobe v celotni pogodbi preimenuje v sklepe. Lizbonska pogodba prevzema vsa podroja glasovanja s kvalificirano veino, saj glede tega v celoti prevzema reim iz PUE. Edino spremenjeno podroje je Sporazum o pristopu Unije k Evropski konvenciji o lovekovih pravicah, saj pogodba doloa, da ga Svet sklene soglasno (173. toka, len 188n(8) PDEU). Vrste in podroja pristojnosti Unije. Lizbonska pogodba doloa, da kadar ima Unija na doloenem podroju izkljuno pristojnost, izdaja zakonodajne in sprejema pravno zavezujoe akte. Drave lanice lahko same tako ukrepajo le, e jih Unija za to pooblasti, ali pa ko izvajajo akte Unije. Na podroju deljene pristojnosti tako Unija kot drave lanice izdajajo zakonodajne in

sprejemajo pravno zavezujoe akte. Drave lanice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja. Ko Unija svojo pristojnost preneha izvajati, drave lanice ponovno izvajajo svojo pristojnost. Unija je na nekaterih podrojih in pod pogoji, doloenimi s pogodbama, pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov drav lanic, ne da bi s tem nadomestila pristojnost drav lanic na teh podrojih (12. toka, len 2a PDEU). Unija ima izkljuno pristojnost na naslednjih podrojih (12. toka, len 2b PDEU): (a) carinska unija, (b) doloitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga, (c) monetarna politika drav lanic, katerih valuta je euro, (d) ohranjanje morskih biolokih virov v okviru skupne ribike politike, (e) skupna trgovinska politika. Unija ima tudi izkljuno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kadar je ta sklenitev predvidena v zakonodajnem aktu Unije ali je potrebna, da se Uniji omogoi izvajanje njene notranje pristojnosti, ali kolikor lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo podroje uporabe (12. toka, len 2b PDEU). Unija si deli pristojnost z dravami lanicami, e ji pogodbi dodeljujeta pristojnost, ki se ne nanaa na podroja, ki so iz izkljune pristojnosti ali pa iz pristojnosti za ukrepe za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov drav lanic (12. toka, len 2c PDEU). Deljena pristojnost med Unijo in dravami lanicami velja za naslednja glavna podroja (12. toka, len 2c PDEU): (a) notranji trg, (b) socialno politiko glede vidikov, opredeljenih v tej pogodbi, (c) ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, (d) kmetijstvo in ribitvo, razen ohranjanja morskih biolokih virov, (e) okolje, (f) varstvo potronikov, (g) promet, (h) vseevropska omreja, (i) energijo, (j) obmoje svobode, varnosti in pravice, (k) skupno skrb za varnost na podroju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v tej pogodbi. Na podrojih raziskav, tehnolokega razvoja in vesolja ima Unija pristojnost ukrepanja, zlasti za opredelitev in izvajanje programov, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo drave lanice pri izvajanju njihovih pristojnosti. Na podrojih razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoi ima Unija pristojnost ukrepanja in vodenja skupne politike, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo drave lanice pri izvajanju njihovih pristojnosti (12. toka, len 2c PDEU). Drave lanice usklajujejo svoje ekonomske politike znotraj Unije. V ta namen Svet sprejema ukrepe, zlasti ire smernice za te politike. Za drave lanice, katerih valuta je euro, veljajo posebne dolobe. Unija sprejme ukrepe za zagotovitev usklajevanja politik zaposlovanja drav lanic, zlasti z opredelitvijo smernic za te politike in lahko daje tudi pobude za zagotovitev usklajevanja socialnih politik drav lanic (12. toka, len 2d PDEU). Unija je pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov drav lanic. Takni ukrepi na evropski ravni se nanaajo na naslednja podroja (12. toka, len 2e

PDEU): (a) (b) (c) (d) (e) (f) (g)

varovanje in izboljanje lovekovega zdravja, industrijo, kulturo, turizem, izobraevanje, poklicno usposabljanje, mladino in port, civilno zaito, upravno sodelovanje.

Nediskriminacija in dravljanstvo. V delu o nediskriminaciji in dravljanstvu se doda nov len, ki doloa pravice in dolnosti dravljanov unije (34. toka, len 17 PDEU). Med drugim imajo dravljani Unije: (a) pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju drav lanic; (b) pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na obinskih volitvah v dravi lanici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot dravljani te drave; (c) pravico na ozemlju tretje drave, kjer drava lanica, katere dravljani so, nima predstavnitva, do zaite diplomatskih in konzularnih organov katere koli drave lanice pod enakimi pogoji, kakrni veljajo za dravljane te drave; (d) pravico naslavljati peticije na Evropski parlament in obrniti se na evropskega varuha lovekovih pravic kot tudi na institucije in posvetovalne organe Unije v katerem koli jeziku pogodb in prejeti odgovor v istem jeziku. Obmoje svobode, varnosti in pravic. Z Lizbonsko pogodbo bo Unija vzpostavila obmoje svobode, varnosti in pravice ob spotovanju temeljnih pravic in razlinih pravnih sistemov in izroil drav lanic. Doloeno je, da Unija oblikuje skupno politiko o azilu, priseljevanju in nadzoru zunanjih meja na podlagi solidarnosti med dravami lanicami, ki je pravina do dravljanov tretjih drav. Unija si prizadeva zagotoviti visoko raven varnosti z ukrepi za prepreevanje kriminala, rasizma in ksenofobije in za boj proti njim ter z ukrepi za uskladitev in sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi ter drugimi pristojnimi organi, kakor tudi z vzajemnim priznavanjem sodnih odlob v kazenskih zadevah in, po potrebi, priblievanjem kazenskih zakonodaj (64. toka, len 61 PDEU). V okviru Sveta bo ustanovljen stalni odbor za zagotovitev pospeevanje in krepitev operativnega sodelovanja na podroju notranje varnosti znotraj Unije (64. toka, len 61d PDEU). Dravam lanicam je prepueno, da med seboj in v okviru lastne odgovornosti organizirajo takne oblike sodelovanja in usklajevanja med pristojnimi slubami svojih uprav, odgovornimi za zagotavljanje nacionalne varnosti, kakor se jim zdijo ustrezne (64. toka, len 61f PDEU). Pogodba doloa naloge Eurojusta, ki so podpirati in krepiti koordinacijo in sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za preiskave in pregon hudih oblik kriminala, ki se nanaajo na dve ali ve drav lanic ali terjajo skupni pregon, na podlagi postopkov, ki jih izvajajo, in informacij, ki jih poljejo organi drav lanic in Europol (67. toka, len 69d PDEU). V tej zvezi Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, doloita strukturo, delovanje, podroje ukrepanja in naloge Eurojusta. Te naloge lahko zajemajo (67. toka, len 69d PDEU): (a) uvedbo kazenskih preiskav, kakor tudi predlog uvedbe pregona, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi, zlasti v primeru kritev finannih interesov Unije; (b) koordinacijo preiskav in pregona iz toke (a); (c) krepitev pravosodnega sodelovanja, skupaj z reevanjem sporov o pristojnosti in s tesnim sodelovanjem z Evropsko pravosodno mreo. S temi uredbami se doloijo tudi podrobnosti glede sodelovanja Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov drav lanic pri ocenjevanju dejavnosti Eurojusta.

Pogodba doloa, da lahko Svet z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, zaradi boja proti kritvam, ki vplivajo na finanne interese Unije, iz Eurojusta ustanovi Evropsko javno toilstvo. Svet o tem odloa s soglasjem po odobritvi Evropskega parlamenta. Evropsko javno toilstvo bo v primeru ustanovitve pristojno, po potrebi v povezavi z Europolom, za preiskavo, pregon in obtobo storilcev in sostorilcev kritev, ki vplivajo na finanne interese Unije. Opravljalo bo tudi dolnosti toilca na pristojnih sodiih drav lanic v zvezi s temi kritvami (67. toka, len 69e PDEU). Na podroju policijskega sodelovanja Lizbonska pogodba doloa, da Unija vzpostavi policijsko sodelovanje, ki vkljuuje vse pristojne organe drav lanic, vkljuno s policijskimi, carinskimi in drugimi tovrstnimi specializiranimi slubami kazenskega pregona, pri prepreevanju ali odkrivanju kaznivih dejanj in preiskav (68. toka, len 69f PDEU). Pri tem je naloga Europola podpirati in krepiti dejavnosti policijskih organov in drugih slub kazenskega pregona drav lanic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri prepreevanju hudih oblik kriminala, ki vplivajo na dve ali ve drav lanic, terorizma in oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes politike Unije, ter boju proti njim. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, doloita strukturo, delovanje, podroje ukrepanja in naloge Europola. Z uredbami pa se doloijo tudi postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti (68. toka, len 69g PDEU). Teave pri oskrbi z nekaterimi izdelki. Pogodba na novo doloa, da lahko Svet na predlog Komisije v duhu solidarnosti med dravami lanicami odloi o ukrepih, ki ustrezajo gospodarskim razmeram, zlasti ob hudih teavah pri oskrbi z nekaterimi izdelki, zlasti na podroju energetike (87. toka, len 100(1) PDEU). Dolobe za drave lanice, katerih valuta je euro. Na novo je doloeno, da za zagotovitev poloaja eura v mednarodnem monetarnem sistemu Svet na predlog Komisije sprejme sklep, s katerim doloi skupna stalia o zadevah posebnega pomena za ekonomsko in monetarno unijo znotraj pristojnih mednarodnih finannih institucij in konferenc. Svet odloa po posvetovanju z Evropsko centralno banko. Svet lahko na predlog Komisije sprejme tudi ustrezne ukrepe za zagotovitev enotnega zastopanja v mednarodnih finannih institucijah in na konferencah. Svet odloa po posvetovanju z Evropsko centralno banko. Pri glasovanju glede navedenega pa sodelujejo samo lani Sveta, ki predstavljajo drave lanice, katerih valuta je euro (100. toka, len 115a PDEU). Mladina in port. Pogodba na novo doloa podroje porta v okviru izvajanja ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov drav lanic. Unija prispeva k spodbujanju evropske razsenosti v portu ob upotevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temeljeih struktur in njegove drubene in vzgojne vloge (124. toka, len 149 PDEU). Javno zdravje. Na podroju javnega zdravja pa Lizbonska pogodba med drugim prinaa dolobo o tem, da Unija zlasti spodbuja sodelovanje med dravami lanicami za izboljanje komplementarnosti njihovih zdravstvenih storitev na obmejnih obmojih (127. toka, len 152 PDEU). Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. Pogodba izrecno izpostavlja, da se med zadevnimi regijami posebna pozornost namenja podeelju, obmojem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najseverneje regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otokim, ezmejnim in gorskim regijam (131. toka, len 158 PDEU).

Okolje (podnebne spremembe). Pomembna novost pogodbe je tudi doloba o spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reevanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam (143. toka, len 174 PDEU). Energija. Lizbonska pogodba tudi prinaa dolobo o solidarnosti na podroju energije. Tako pri vzpostavitvi in delovanju notranjega trga in ob upotevanju potrebe po ohranitvi in izboljanju okolja so cilji energetske politike Unije v duhu solidarnosti med dravami lanicami (147. toka, len 176a PDEU): (a) zagotoviti delovanje energetskega trga; (b) zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji; (c) spodbujati energetsko uinkovitost in varevanje z energijo ter razvijanje novih in obnovljivih virov energije; in (d) spodbujati medsebojno povezovanje energetskih omreij. Brez poseganja v uporabo drugih dolob pogodb Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku doloita ukrepe, potrebne za doseganje teh ciljev. Takni ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in z Odborom regij. Pomembna je tudi doloba, da ti ukrepi ne vplivajo na pravico drav lanic, da doloijo pogoje za izkorianje svojih energetskih virov, na izbiro med razlinimi viri energije in na splono strukturo njihove oskrbe z energijo (147. toka, len 176a PDEU). Zunanje delovanje Unije. Pogodba na novo definira zunanje delovanje Unije, ki se sedaj nanaa na (154. toka): - skupno trgovinsko politiko, - sodelovanje s tretjimi dravami in humanitarna pomo (razvojno sodelovanje; gospodarsko, finanno in tehnino sodelovanje s tretjimi dravami; humanitarna pomo), - omejevalne ukrepe, - mednarodne sporazume, - odnose z mednarodnimi organizacijami in tretjimi dravami ter delegacije Unije, in - solidarnostno klavzulo. Solidarnostna klavzula (176. toka, len 188r PDEU) doloa, da e je drava lanica rtev teroristinega napada, naravne nesree ali nesree, ki jo je povzroil lovek, Unija in njene drave lanice delujejo skupaj v duhu solidarnosti. Unija uporabi vsa razpololjiva, vkljuno z vojakimi sredstvi, ki ji jih drave lanice dajo na razpolago, da se: (a) na ozemlju drav lanic preprei teroristina gronja; demokratine institucije in civilno prebivalstvo zavarujejo pred morebitnim teroristinim napadom; v primeru teroristinega napada dravi lanici na zaprosilo njenih politinih organov pomaga na njenem ozemlju; (b) v primeru naravne nesree ali nesree, ki jo povzroi lovek, dravi lanici na zaprosilo njenih politinih organov pomaga na njenem ozemlju. e je drava lanica rtev teroristinega napada, naravne nesree ali nesree, ki jo je povzroil lovek, ji druge drave lanice pomagajo na zaprosilo njenih politinih organov. V ta namen se drave lanice usklajujejo v Svetu. Nain izvajanja te solidarnostne klavzule se opredeli v sklepu, ki ga sprejme Svet na skupni predlog Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Svet odloa v skladu s lenom 28a Pogodbe o Evropski uniji, e ta sklep zadeva obrambne zadeve. Obvesti se Evropski parlament. Evropski svet redno ocenjuje nevarnosti, katerim je izpostavljena Unija, da bi Uniji in njenim dravam lanicam omogoil uinkovito ukrepanje. Institucionalne dolobe. Spremenijo se nekatere dolobe o delovanju institucij, predvsem zaradi spremenjenega institucionalnega okvira. Tako je novost v pristojnosti Evropskega

parlamenta, da izvoli Evropskega varuha lovekovih pravic (183. toka, len 195 PDEU). Nove so dolobe v zvezi z glasovanjem v Svetu (191. toka, len 205 PDEU), pri EK je nova doloba glede nael pri rotaciji lanov komisije (196. toka, len 211a PDEU), spremenjena je doloba v zvezi z nezdruljivostjo in neodvisnostjo funkcij (198. toka, len 213 PDEU) in v zvezi z odstopom, smrtjo in razreitvijo (200. toka, len 215 PDEU). Pri Sodiu EU je nova doloba o imenovanju odbora, ki daje mnenje o ustreznosti kandidatov za sodnike in generalne pravobranilce Sodia in Splonega sodia, preden vlade drav lanic imenujejo kandidate (209. toka, len 224a PDEU). Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku ustanovita specializirana sodia, dodana Splonemu sodiu, pristojna za obravnavanje in odloanje na prvi stopnji o nekaterih vrstah tob na posebnih podrojih. Evropski parlament in Svet odloata z uredbami, sprejetimi bodisi na predlog Komisije po posvetovanju s Sodiem ali na predlog Sodia po posvetovanju s Komisijo (211. toka, len 225a PDEU). Spremenjene so tudi dolobe glede pavalnega zneska ali denarne kazni, v primeru ko drava lanica ni izvrila sodbe sodia oziroma v primeru, ko drava lanica ni izpolnila obveznosti o obvestilu glede ukrepov o prenosu direktive (212. toka, len 228 PDEU). Nova je doloba o pristojnosti Sodia za odloanje o zakonitosti aktov (220. toka, len 135a PDEU). Lizbonska pogodba tudi doloa, da Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke sestavljajo Evropski sistem centralnih bank (ESCB). Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke drav lanic, katerih valuta je euro in sestavljajo Eurosistem, vodijo monetarno politiko Unije. Evropska centralna banka je pravna oseba. Je tudi edina pooblaena za odobritev izdajanja eura. Pri izvajanju svojih pooblastil in upravljanju svojih financ je neodvisna. Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter vlade drav lanic spotujejo to neodvisnost. Pogodba e doloa, da se je z Evropsko centralno banko na podrojih njenih pristojnosti treba posvetovati o vseh osnutkih aktov Unije in o vseh predlogih predpisov na nacionalni ravni, Evropska centralna banka pa lahko da svoje mnenje (227. toka, len 245a PDEU). Pogodba vsebuje novo dolobo o sestavi Raunskega sodia. Sestavlja ga po en dravljan vsake drave lanice. lani opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno in v splonem interesu Unije (230. toka, len 246 PDEU). Pravni akti Unije. Nove oziroma prilagojene so dolobe o pravnih aktih Unije. Glede sekundarnih pravnih aktov je za reformo znailno predvsem zmanjanje tevila pravnih aktov in postopkov po katerih se sprejemajo. Gre torej za poenostavitev, s imer bo pravni red Unije postal pregledneji, razumljiveji in bolj dostopen njenim dravljanom. Poleg tega je v zakonodajnem postopku okrepljena vloga Evropskega parlamenta, saj bosta po tej pogodbi poleg predloga Komisije, sestavni del postopka predstavljala tudi EP in Svet, ki bosta odloitve sprejemala javno. Postopki sicer ostajajo dolgotrajni, vendar pa je poveana njihova demokratinost. Po Lizbonski pogodbi za izvajanje pristojnosti Unije institucije sprejemajo uredbe, direktive, sklepe, priporoila in mnenja. Sklep je v celoti zavezujo, e pa konkretno doloa naslovnike, pa je zavezujo samo zanje (235. toka, len 249 PDEU). Pomembna novost je, da so zakonodajni akti sprejeti po zakonodajnem postopku, konkretno po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku (236. toka, len 249a PDEU): - Po rednem zakonodajnem postopku Evropski parlament in Svet na predlog Komisije skupaj sprejemata uredbe, direktive ali sklepe. len 251 PDEU natanno doloa ta postopek in vsebuje dolobe, ki se nanaajo na: prvo branje, drugo branje, spravni postopek, tretje branje in posebne dolobe (239. toka, len 251 PDEU). - V posebnih primerih, predvidenih v pogodbah, Evropski parlament s sodelovanjem Sveta

ali pa Svet s sodelovanjem Evropskega parlamenta po posebnem zakonodajnem postopku sprejema uredbe, direktive ali sklepe. Poleg tega se lahko v posebnih primerih, predvidenih v pogodbah, zakonodajni akti sprejemajo tudi na pobudo skupine drav lanic ali Evropskega parlamenta, na priporoilo Evropske centralne banke ali na zahtevo Sodia ali Evropske investicijske banke (medtem ko se praviloma sprejemajo na pobudo Komisije) (236. toka, len 249a PDEU). Drave lanice so dolne sprejeti vse ukrepe notranjega prava, ki so potrebni za izvajanje pravno zavezujoih aktov Unije (236. toka, len 249c PDEU). V zakonodajnem aktu se lahko na Komisijo prenese tudi pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splono uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta (236. toka, len 249b PDEU). Poseben len se nanaa na priporoila, ki jih sprejema Svet. Na predlog Komisije odloa v vseh primerih, za katere pogodbi doloata, da Svet akte sprejema na predlog Komisije. Komisija, v posebnih s pogodbama predvidenih primerih, pa tudi Evropska centralna banka, sprejemata priporoila (236. toka, len 294d PDEU). Zakonodajne akte, sprejete po rednem zakonodajnem postopku, podpieta predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Sveta. Zakonodajne akte, sprejete po posebnem zakonodajnem postopku, pa podpie predsednik institucije, ki jih sprejme. Zakonodajni akti se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Veljati zanejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa dvajseti dan po objavi (242. toka, len 254 PDEU). Nezakonodajne akte, sprejete v obliki uredb, direktiv in sklepov, v katerih ni doloeno, na koga so naslovljeni, podpie predsednik institucije, ki jih sprejme. Uredbe, direktive, ki so naslovljene na vse drave lanice, pa tudi tisti sklepi, v katerih ni doloeno, na koga so naslovljeni, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Tudi ti akti zanejo veljati z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa dvajseti dan po objavi. O drugih direktivah in sklepih, v katerih je doloeno, na koga so naslovljene, se uradno obvestijo naslovljenci, uinkovati pa zanejo s taknim obvestilom (242. toka, len 254 PDEU). Finanne dolobe. Dolobe o institucijah in proraunu. Pogodba na novo doloa, da proraun sprejemata Evropski parlament in Svet po posebnem zakonodajnem postopku, s pravno zavezujoim aktom in skladno s konkretnimi pravili, doloenimi v lenu 272 PDEU (265. toka). Kljub temu doloilu pa je postopek sprejemanja prorauna zelo podoben rednemu zakonodajnemu postopku. KONNE DOLOBE LEN 3: doloa, da je pogodba sklenjena za nedoloen as. LEN 4: doloa, da Protokol t. 1, priloen tej pogodbi, spreminja protokole, priloene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Protokol t. 2, priloen tej pogodbi, pa spreminja Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. LEN 5: se nanaa na pretevilenje lenov v skladu s preglednico, priloeno pogodbi (priloga). LEN 6: doloa, postopek ratifikacije in zaetek veljavnosti pogodbe. Visoke pogodbenice to pogodbo ratificirajo v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Listine o

ratifikaciji se deponirajo pri vladi Italijanske republike. Ta len tudi doloa, da ta pogodba zane veljati 1. januarja 2009, e so deponirane vse listine o ratifikaciji, sicer pa prvi dan meseca, ki sledi deponiranju zadnje listine o ratifikaciji LEN 7: doloa, da je ta pogodba sestavljena v enem izvirniku v anglekem, bolgarskem, ekem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grkem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madarskem, maltekem, nemkem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovakem, slovenskem, panskem in vedskem jeziku, pri emer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vladam drugih drav podpisnic IZJAVA O SIMBOLIH K SKLEPNI LISTINI Republika Slovenija je skupaj s e petnajstimi dravami lanicami dala Izjavo o simbolih k Sklepni listini k Lizbonski pogodbi, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (izjava t. 52). Slovenija je bila med pogajanji vseskozi naklonjena omembi simbolov v reformni pogodbi, vendar je bila pripravljena pri tem tudi popustiti, saj so simboli dejstvo in se brez izrecne omembe v temeljnih pogodbah uporabljajo e sedaj. Kljub temu se je v nadaljnjih pogovorih pokazalo kot najprimerneje, da drave, ki so privrene sklicevanju na simbole in so kot kompromis privolile, da se jih v Lizbonski pogodbi sicer ne omenja, svojo privrenost izrazijo v posebni izjavi k sklepni listini k Lizbonski pogodbi. To je izrecno izjavilo estnajst drav, in sicer Belgija, Bolgarija, Nemija, Grija, panija, Italija, Ciper, Litva, Luksemburg, Madarska, Malta, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaka. Na predlog vlade je Odbor za zadeve Evropske unije DZ obravnaval in sprejel stalie, da se RS pridruuje k izjavi o simbolih k sklepni listini k Pogodbi, ki spreminja Pogodbo o Evropski Uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Izjava o simbolih se glasi: Belgija, Bolgarija, Nemija, Grija, panija, Italija, Ciper, Litva, Luksemburg, Madarska, Malta, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaka izjavljajo, da bodo simboli, to je zastava, ki predstavlja krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi, himna z naslovom "Oda radosti" iz Devete simfonije Ludwiga van Beethovna, geslo "Zdruena v raznolikosti", euro kot valuta Evropske unije in Dan Evrope 9. maj, tudi v prihodnje zanje simboli skupne pripadnosti dravljanov Evropski uniji in njihove povezave z njo. Izjava Republike Slovenije je priloena k Sklepni listini medvladne konference, ki je bila podpisana 13. decembra 2007 hkrati z Lizbonsko pogodbo. C) ZAKLJUEK MEDVLADNE KONFERENCE IN PODPIS POGODBE Voditelji drav lanic Evropske unije so 19. oktobra 2007 na medvladni konferenci ob robu neformalnega sreanja Evropskega sveta v Lizboni dosegli dogovor o besedilu Pogodbe o reformi. Pred tem je Dravni zbor RS 12. oktobra 2007 na predlog vlade obravnaval in sprejel stalia do osnutka besedila Pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, skladno s prvim odstavkom 5. lena Zakona o sodelovanju med Dravnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Slovenska delegacija, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Jana, je na zasedanju medvladne konference zastopala sprejeta stalia. Jasno je izrazila stalie, da se je potrebno drati mandata

za medvladno konferenco, kot je bil sprejet na junijskem Evropskem svetu. Prav tako je Slovenija izrecno izpostavila, da Ioannina mehanizem ne bi smel imeti statusa primarnega prava, kar je bilo tudi doseeno. Med izpostavljenimi vpraanji, ki so zahtevala pozornost predsednikov vlad oziroma predsednikov drav lanic, je Slovenija podprla predlog o poveanju tevila generalnih pravobranilcev, saj bi to okrepilo Sodie EU. Slovenija je ocenila, da je Reformna pogodba dober dokument, saj bo prinesla vejo integracijo EU, uinkovitost njenega delovanja ter jo hkrati pribliala svojim dravljanom. Reformno pogodbo, ki se bo od podpisa dalje imenovala Lizbonska pogodba, sta na slovesnosti v Lizboni 13. decembra 2007 podpisala predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Jana in minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Listino o temeljnih pravicah pa so sprejeli in v Strasbourgu podpisali dan prej predsednik Sveta EU, Jose Socrates, predsednik Evropske komisije, Jose Manuel Barroso, ter predsednik Evropskega parlamenta, Hans-Gert Pttering, slovesno pa je bila razglaena v Evropskem parlamentu. Na to listino se Lizbonska pogodba sklicuje v 6. lenu Pogodbe o Evropski uniji. Lizbonska pogodba, s katero se na obiajen nain spreminjajo temeljne pogodbe EU, je del primarnega prava EU. Lizbonska pogodba je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije 2007/C 306/01 z dne 17.12.2007. Lizbonsko pogodbo na podlagi 3. odst. 75. lena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list Republike Slovenije, t. 113/2003-preieno besedilo) ratificira Dravni zbor Republike Slovenije, za njeno izvajanje skrbi vlada. Republika Slovenija si prizadeva, da bi ratificirala Lizbonsko pogodbo med prvimi dravami lanicami. Spremljanje poteka ratifikacij v drugih dravah lanicah v prvi polovici leta 2008 bo ena izmed prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Z zaetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe bo Listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoa in del primarnega prava Evropske unije. Lizbonska pogodba ne zahteva izdaje ali spremembe veljavnih predpisov. Za izpolnitev te pogodbe ni potrebno zagotoviti finannih sredstev.