Dodatek h kolumni

Ker so se mediji (al vsaj nekateri morda iz nekoliko napanih razlogov) zaeli zanimati za mojo ponedeljkovo IUS kolumno in ker se je mag. Cvikl nanjo odzval z zanikanjem oitkov, tu objavljam e dodatek h kolumni. 1. Naj zanem tam, kjer ima mag. Cvikl e najbolj prav. V kolumni nisem navedel opombe na zaetku 5. poglavja o tem, da so "pojasnila v nadaljevanju [...] povzeta" po Poroevalcu DZ, katerega besedilo je "lektorirano in strukturno deloma dopolnjeno in spremenjeno". Za resne standarde strokovnega pisanja je povzemanje nekaj povsem drugega kot obseno dobesedno kopiranje, ki smo mu v nadaljevanju pria, a razumem, da je opombo zlasti zaradi njenega drugega dela mo brati tudi bolj benevolentno, zato bi jo nemara res lahko dodal v svojo kolumno in ji dodal svoj komentar. e eli mag. Cvikl s to opombo izkazovati svojo korektnost, me sicer poleg razlike med povzemanjem in dobesednim navajanjem udi, zakaj avtorja potemtakem ni zmotilo [oziroma zakaj potemtakem ni opozoril, da je] rahlo zavajajoe navajanje v uvodni besedi o predstavitvi Lizbonske pogodbe oziroma o tem (str. 24-25), kako se mag. Cvikl "posveti njeni vsebini s posebnim poudarkom na poglavitnih novostih" in nam te novosti sam "nazorno prikae". e bolj pa me udi - in to je, priznam, tudi razlog, zakaj na opombo ob pisanju kolumne nisem bil posebno pozoren - da je omenjena opomba navedena ele na zaetku 5. poglavja knjige, medtem ko so odseki obrazloitve dobesedno kopirani e v 3. in 4. poglavju ("Lizbonska pogodba" in "Sestava Lizbonske pogodbe"), kjer niti take opombe o "povzemanju" v vsakem primeru ni. a) Preberite si denimo ta del iz obrazloitve predloga zakona: [] Septembra 2007 se je delo medvladne konference nadaljevalo na ravni pravnih strokovnjakov v okviru Skupine pravnih strokovnjakov, ki ji je po pooblastilu predsedujoe Svetu EU Portugalske predsedoval Jean-Claude Piris, direktor pravne slube Generalnega sekretariata Sveta EU. Skupina pravnih strokovnjakov je bila zadolena, da politini dogovor iz mandata za medvladno konferenco oblikuje v pravni dokument, ki bo dopolnjeval obstojee temeljne pogodbe EU. Pravni strokovnjaki so svoje delo zakljuili 3. oktobra 2007. Pravnojezikovno pa je bila pogodba dokonno usklajena na zasedanju pravnikovlingvistov v Bruslju med 12. in 16. novembrom 2007. Lizbonska pogodba predstavlja uspeen zakljuek procesa, ki se je zael s

padcem berlinskega zidu in nadaljeval z veliko iritvijo EU leta 2004, katere del je bila tudi Republika Slovenija. Sprejem besedila nove pogodbe je zakljuil tudi obdobje negotovosti, ki je nastalo zaradi dveh negativnih referendumov spomladi 2005. Nova pogodba bo prinesla vejo integracijo EU, uinkovitost njenega delovanja ter jo hkrati pribliala svojim dravljanom. Bistvene novosti Lizbonske pogodbe glede na ustanovitvene pogodbe so: Evropska unija ima enotno pravno osebnost; odprava tristebrne sestave, pri emer se ohrani posebna narava skupne zunanje in varnostne politike; predsednik Evropskega sveta z mandatom dveh let in pol; visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko; monost izstopa drave lanice iz EU; preloitev glasovanja z dvojno veino v Svetu na leto 2014, do leta 2017 pa bo obstajalo prehodno obdobje; glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah so vgrajene nekatere varovalke za Veliko Britanijo in deloma Irsko; sklicevanje na Listino o temeljnih pravicah, ki bo objavljena v Uradnem listu EU; novo sklicevanje na solidarnost med lanicami glede energije, pa tudi boja proti podnebnim spremembam; veja vloga nacionalnih parlamentov v evropskem zakonodajnem procesu; v merilih in postopkih za pristop novih drav lanic je predvideno sklicevanje na vrednote EU in navedba meril za pristop, o katerih se dogovori Evropski svet; Lizbonsko pogodbo sta v Lizboni 13. decembra 2007 podpisala predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Jana in minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Listino o temeljnih pravicah pa so sprejeli in v Strasbourgu podpisali dan prej predsednik Sveta EU, Jose Socrates, predsednik Evropske komisije, Jose Manuel Barroso, ter predsednik Evropskega parlamenta, Hans-Gert Pttering, slovesno pa je bila razglaena v Evropskem parlamentu. Na to listino se Lizbonska pogodba sklicuje v lenu 6 Pogodbe o Evropski uniji. Zdaj pa ga primerjajte z besedilom v Cviklovi knjigi na zaetku 3. poglavja od tretjega odstavka naprej (str. 5960): Septembra 2007 se je delo medvladne konference nadaljevalo na ravni pravnih strokovnjakov v okviru skupine pravnih strokovnjakov, ki ji je po pooblastilu Portugalske, predsedujoe Svetu Evropske unije, predsedoval Jean-Claude Piris, direktor pravne slube Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije. Skupina pravnih strokovnjakov je bila odgovorna, da politini dogovor iz mandata za medvladno konferenco oblikuje v pravni dokument, ki bo dopolnjeval obstojee temeljne pogodbe Evropske unije. Pravni strokovnjaki so svoje delo

konali 3. oktobra 2007. Pravno-jezikovno je bila pogodba dokonno usklajena na zasedanju pravnikov-lingvistov v Bruslju med 12. in 16. novembrom 2007. Lizbonska pogodba predstavlja uspeen zakljuek procesa poglabljanja in iritve Evropske unije. Ta se je zael s padcem berlinskega zidu in nadaljeval z veliko iritvijo Evropske unije leta 2004, katere del je bila tudi Republika Slovenija. Sprejem besedila Lizbonske pogodbe je zakljuil obdobje negotovosti, ki je nastalo zaradi dveh negativnih referendumov leta 2005. Nova pogodba naj bi omogoila nadaljnjo poglobitev, to je vejo integracijo Evropske unije. Poveala naj bi uinkovitost delovanja Unije in zmanjala demokratini deficit. Lizbonska pogodba naj bi Unijo pribliala dravljankam in dravljanom drav lanic in Evropske unije. Bistvene novosti Lizbonske pogodbe glede na ustanovitvene pogodbe so: Evropska unija ima enotno pravno osebnost, Skupnost; odpravljena je tristebrna struktura, pri emer je ohranjena posebna narava skupne zunanje in varnostne politike; izrecno bosta odstranjeni omembi ustavnosti in evropskih simbolov; vzpostavljena je funkcija stalnega predsednika Evropskega sveta z mandatom dveh let in pol, ki se lahko enkrat ponovi; vzpostavljena je funkcija visokega predstavnika Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki bo vsebinsko opravljal delo sedanjega visokega zunanjepolitinega predstavnika Unije in komisarja za zunanje odnose; uvedena je monost izstopa drave lanice iz Evropske unije; glasovanje z dvojno veino v Svetu je preloeno na leto 2014, do leta 2017 pa bo veljalo prehodno obdobje; glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah so vgrajene nekatere varovalke za Veliko Britanijo in deloma Irsko; vkljueno je sklicevanje na Listino o temeljnih pravicah, ki bo objavljena v Uradnem listu EU; novo je sklicevanje na solidarnost med lanicami glede energije in tudi boja proti podnebnim spremembam; veja je vloga nacionalnih parlamentov v evropskem zakonodajnem procesu; v merilih in postopkih za pristop novih drav lanic sta predvidena sklicevanje na vrednote EU in navedba meril za pristop, o katerih se dogovori Evropski svet. Lizbonsko pogodbo so v Lizboni 13. decembra 2007 podpisali predsedniki vlad ali drav. Listino o temeljnih pravicah pa so dan pred tem sprejeli in podpisali v Strasbourgu predsednik Sveta Evropske unije Jose Socrates, predsednik

Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pttering, slovesno pa je bila razglaena v Evropskem parlamentu. Na to listino se Lizbonska pogodba sklicuje v lenu 6 Pogodbe o Evropski uniji. Podobnost je, e odmislimo oblikovno preoblikovanje natetih bistvenih novosti v alinee, osupljiva. (Mimogrede, pretvorba v alinee se ni povsem posreila - "glasovanje z dvojno veino", ki tudi v Cviklovi knjigi sledi "monosti izstopa", bi moralo biti glede na obliko v knjigi nova alinea, nemara zaradi spregleda pa "ostaja" zapisano zgolj za podpijem, tako kot v obrazloitvi.) Sam najdem poleg lektorskih popravkov le nekaj drobnih vsebinskih sprememb (med katerimi je tudi ena dodatna alinea). Tako je denimo prva novost po Cviklu: "Evropska unija ima enotno pravno osebnost, Skupnost". Kaj tu pone dodatek "Skupnost" (ki ga v obrazloitvi ni), ne vem, a bistvena novost Lizbonske pogodbe je v tem pogledu ravno ta, da Skupnosti kot take ni ve. b) Podobno je v sicer zelo kratkem 4. poglavju Cviklove knjige. V obrazloitvi tako pie: Glede na neuveljavljeno PUE, je mandat za medvladno konferenco, sprejet na Evropskem svetu 23. junija 2007 (v nadaljevanju mandat MVK) doloil novo obliko pogodbe, kar se v Lizbonski pogodbi odraa v naslednjem: opustilo se je poimenovanje pogodbe z besedo "ustava" in sprejem pogodbe, ki bi nadomestila vse dosedanje (Rimsko pogodbo iz leta 1957; Enotni evropski akt iz leta 1986, Maastrichtsko pogodbo iz leta 1992, Amsterdamsko pogodbo iz leta 1997 in Pogodbo iz Nice iz leta 2000); uporabljena je bila tradicionalna metoda sprememb in dopolnitev obstojeih temeljnih pogodb; kljub odpravi tristebrne strukture je bila upotevana posebna narava podroja Skupne zunanje in varnostne politike; besedilo Listine EU o temeljnih pravicah ni navedeno v besedilu Lizbonske pogodbe, ne glede na to pa bo Listina z uveljavitvijo pogodbe pridobila pravno zavezujoo naravo (ob tem je bil dogovorjen "opt out" za Veliko Britanijo in Poljsko. Poljska pa je podala tudi posebno enostransko izjavo); V Cviklovi knjigi pa (na str. 6768): V vsebini Lizbonske pogodbe so skoraj v celoti sprejete reitve iz Pogodbe o Ustavi za Evropo. Ker slednja pogodba ni bila uveljavljena, je mandat za

medvladno konferenco, sprejet na Evropskem svetu 23. junija 2007, doloil novo obliko pogodbe, kar se v Lizbonski pogodbi odraa v naslednjem: opustilo se je poimenovanje pogodbe z besedo "ustava" in sprejetje pogodbe, ki bi nadomestila vse dosedanje (Rimsko pogodbo iz leta 1957; Enotni evropski akt iz leta 1986, Maastrichtsko pogodbo iz leta 1992, Amsterdamsko pogodbo iz leta 1997 in Pogodbo iz Nice iz leta 2000); uporabljena je bila tradicionalna metoda sprememb in dopolnitev obstojeih temeljnih pogodb; kljub odpravi tristebrne strukture je bila upotevana posebna narava podroja skupne zunanje in varnostne politike; besedilo Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ni navedeno v besedilu Lizbonske pogodbe, ne glede na to pa bo Listina z uveljavitvijo pogodbe pridobila pravno zavezujoo naravo (ob tem je bil dogovorjen "opt out" za Veliko Britanijo in Poljsko. Poljska pa je podala tudi posebno enostransko izjavo). Zopet v bistvenem docela enako, z izjemo zaetka so razlike zgolj lektorske. (Podobnost gre tako dale, da v obeh besedilih pri natevanju dosedanjih pogodb najdemo podpije za Rimsko pogodbo in vejici za naslednjima dvema, kar je droben, a poveden skupen spodrsljaj.) e bi mag. Cvikl elel biti glede uporabe drugih besedil korekten, potem bi moral navajanje besedila obrazloitve ustrezno oznaiti e na vseh takih mestih v 3. in 4. poglavju; in to ne z besedami, da gre za "povzemanje", temve z iskrenim pojasnilom, da gre za "dobesedno navajanje" oziroma, po domae, kopiranje. Seveda bi se potem bralcu, e bi bilo to dosledno narejeno povsod v besedilu, morda postavilo vpraanje, zakaj naj bi knjigo, ki v tolikni meri zgolj prepisuje prosto dostopne vire, sploh kupil. A tovrstnih oznab oziroma opomb v teh dveh poglavjih tako ali tako ni. c) Omenjena opomba torej oceni korektnosti knjige mag. Cvikla ne pomaga kaj dosti: prvi zato, ker se v knjigi pojavi dve poglavji prepozno in tako v bistvu bralca celo izrecno zavaja v misel, da se avtor na besedilo obrazloitve predloga zakona naslanja ele od zaetka 5. poglavja naprej, v resnici pa odseke kopira e v 3. in 4. poglavju; ter drugi zato, ker zaradi ubeseditve e vedno (do)pua videz, ki sicer veje iz predstavitve besedila, da gre tudi pri teh treh poglavjih za avtorsko delo mag. Cvikla, kjer se na besedilo obrazloitve sicer naslanja, a mu dodaja vrednost, v resnici pa gre namesto povzemanja in dopolnjevanja za bolj ali manj dobesedno kopiranje, kjer je, kot sem opisal e v kolumni, bore malo avtorjevega dodatka. 2. Glede prvih dveh poglavij in podobnosti z anglekimi stranmi Wikipedije pa je

preprosto tako: podobnost je osupljiva. Organiziranost besedila, posamezni stavki, misli v njih, celo (na videz nakljuno izbrani) primeri, ki naj bi orisali povedano zelo pogosto sta Cviklovo besedilo in tisto na Wikipediji skoraj povsem enaki (s to razliko, da je eno v angleini, drugo pa v slovenini). e naj bi lo pri tem zgolj za to, da bi se avtorji enega in drugega ob pripravi svojega besedila zgledovali pri istih virih (pri emer gre za pretirano podobnost z ve razlinimi stranmi Wikipedije, tako da je taka monost e bolj nepredstavljiva), bi se meni tolikna podobnost zdela mogoa zgolj v tem primeru, ko bi tako eni kot drugi vsebinsko bolj ali manj dobesedno prepisovali ta tretji vir. Ne pri zapisih Wikipedije ne pri Cviklovi knjigi omembe morebitnega tovrstnega tretjega vira nisem nael. Razumem, zakaj je samemu avtorju obiajno teko priznati, da se je pri lastnem pisanju v pretiranem obsegu in nekorektno - brez ustrezne navedbe - naslanjal na kak drug vir. (Tovrstnih izkuenj sem vasih deleen tudi pri tudentih, ki se strokovne korektnosti ele uijo.) A v takih spornih primerih mora strokovna skupnost podati odgovorno oceno o tem, ali gre pri doloenem delu za tovrstno nekorektnost. Tako oceno pri nas podamo preredko; naa odgovornost pa je v tem, da to zanemo delati pogosteje. Ne zaradi politike (kamor preti z napano usmerjeno pozornostjo medijev al zaiti tudi ta epizoda), ampak zaradi stroke. Moja ocena je, da je pri tej knjigi nekorektnost izkazana onkraj razumnega dvoma; zakaj in v kolikni meri, pa sem opisal v kolumni. Naj e enkrat poudarim misel iz zadnjega odstavka. V jedru moje kolumne ne gre samo za knjigo mag. Cvikla in ne gre za politino dra, zaradi katere so se o njej razpisali mediji. Takna politino obarvana pozornost javnosti lahko al celo malo zaseni drugo plat problema, ki se mi zdi na dolgi rok pomembneja. To, da smo po izkunjah mnogih kolegov in prievanjih, ki jih v teh dneh dobivam od bralcev kolumne z razlinih strokovnih podrojih, pri nas pogosto preve pasivni, bojazljivi ali dobrohotni pri uveljavljanju resnih standardov kritine razpravne skupnosti. To, da takna dela, kot je priujoa knjiga avtorja odmevnega imena pri ugledni zalobi, sploh izidejo. Kolumna ima tri dele in ni samo o Cviklovi knjigi. Naj vam, prosim, dajo misliti vsi trije (in morda, e je e niste prebrali, tudi predzadnja IUS kolumna).
3. Avtor: Matej Accetto ob 06:55