2012 - 03 - 01-Poročilo o Razvoju UMAR

UMAR Poroilo o razvoju

POROILO O RAZVOJU 2012

2

Kazalo

Uvodna pojasnila ......................................................................................................................................................5
Glavne ugotovitve .....................................................................................................................................................6
Povzetek ...................................................................................................................................................................7
I. Razvoj po prioritetah Strategije razvoja Slovenije ........................................................................................ 10
1. Konkurenno gospodarstvo in hitreja gospodarska rast .................................................................................. 11
1.1. Makroekonomska stabilnost .................................................................................................................. 12
1.2. Poveanje konkurennosti in spodbujanje podjetnikega razvoja ............................................................. 22
1.3. Poveanje konkurenne sposobnosti storitvenih dejavnosti ...................................................................... 28
1.3.1. Nefinanne trne storitve ..................................................................................................................... 28
1.3.2. Finanne storitve ................................................................................................................................. 32
2. Uinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta ............................................ 37
2.1. Izobraevanje in usposabljanje .................................................................................................................. 37
2.2. Raziskave, razvoj, inovacije in uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij .................................... 41
3. Uinkovita in ceneja drava ............................................................................................................................. 47
3.1. Kakovost javnih financ ................................................................................................................................ 47
3.2. Institucionalna konkurennost .................................................................................................................... 53
3.3. Uinkovitost pravosodja .............................................................................................................................. 57
4. Moderna socialna drava in veja zaposlenost ................................................................................................. 59
4.1. Izboljanje prilagodljivosti trga dela ............................................................................................................ 59
4.2. Modernizacija sistemov socialne zaite .................................................................................................... 61
4.3. ivljenjski pogoji, zmanjanje drubene izkljuenosti in socialne ogroenosti ........................................... 68
4.3.1. Materialni ivljenjski pogoji .................................................................................................................. 69
4.3.2. Kvaliteta ivljenja ................................................................................................................................. 74
5. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja ................................................................................ 77
5.1. Integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike ................................................................................ 77
5.2. Trajno obnavljanje prebivalstva .................................................................................................................. 88
5.3. Skladneji regionalni razvoj ........................................................................................................................ 90
5.4. Izboljanje gospodarjenja s prostorom ....................................................................................................... 93
5.5. Kultura ........................................................................................................................................................ 95
II. Kazalniki razvoja Slovenije ............................................................................................................................. 97
1. PRIORITETA:Konkurenno gospodarstvo in hitreja gospodarska rast ........................................................... 98
Bruto domai proizvod na prebivalca po kupni moi ........................................................................................ 99
Realna rast bruto domaega proizvoda .......................................................................................................... 101
Inflacija ............................................................................................................................................................ 103
Ravnovesje sektorja drava ............................................................................................................................ 105
Dolg sektorja drava ....................................................................................................................................... 107
Plailnobilanno ravnovesje ........................................................................................................................... 109
Bruto zunanji dolg ........................................................................................................................................... 111
Produktivnost dela .......................................................................................................................................... 113
3

Trni dele ...................................................................................................................................................... 115

Stroki dela na enoto proizvoda ..................................................................................................................... 117
Faktorska struktura izvoza blaga .................................................................................................................... 119
Dele izvoza in uvoza glede na BDP .............................................................................................................. 121
Neposredne tuje investicije ............................................................................................................................. 123
Podjetnika aktivnost ...................................................................................................................................... 125
Dele nefinannih trnih storitev ..................................................................................................................... 127
Bilanna vsota bank ........................................................................................................................................ 129
Zavarovalne premije ....................................................................................................................................... 131
Trna kapitalizacija ......................................................................................................................................... 133
2. PRIORITETA: .................................................................................................................................................. 135
Uinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta .......................................... 135
Dele prebivalstva s terciarno izobrazbo ........................................................................................................ 136
Povpreno tevilo let olanja odraslega prebivalstva ..................................................................................... 138
Razmerje med tevilom tudentov in tevilom pedagokega osebja ............................................................. 140
Javni izdatki za izobraevanje ........................................................................................................................ 142
Zasebni izdatki za izobraevanje .................................................................................................................... 144
Izdatki za izobraevalne ustanove na udeleenca ......................................................................................... 146
Vkljuenost odraslih v izobraevanje .............................................................................................................. 148
Bruto domai izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost .............................................................................. 150
Diplomanti naravoslovja in tehnike ................................................................................................................. 152
Intelektualna lastnina ...................................................................................................................................... 154
Raziskovalci .................................................................................................................................................... 156
Uporaba in dostop do interneta ...................................................................................................................... 158
3. PRIORITETA:Uinkovita in ceneja drava .................................................................................................... 160
Izdatki sektorja drava po namenih ................................................................................................................ 161
Ekonomska struktura davkov in prispevkov ................................................................................................... 163
Obremenitev z davki in prispevki .................................................................................................................... 165
Subvencije ...................................................................................................................................................... 167
Dravne pomoi .............................................................................................................................................. 169
4. PRIORITETA:Moderna socialna drava .......................................................................................................... 171
Stopnja delovne aktivnosti .............................................................................................................................. 172
Stopnja brezposelnosti ................................................................................................................................... 174
Stopnja dolgotrajne brezposelnosti ................................................................................................................ 176
Zaasne zaposlitve ......................................................................................................................................... 178
Delne zaposlitve.............................................................................................................................................. 180
Izdatki za socialno zaito .............................................................................................................................. 182
Izdatki za pokojnine ........................................................................................................................................ 184
Izdatki za zdravstvo ........................................................................................................................................ 186
Izdatki za dolgotrajno oskrbo .......................................................................................................................... 188
Indeks lovekovega razvoja ............................................................................................................................ 190
Minimalna plaa .............................................................................................................................................. 192
Tveganje revine ........................................................................................................................................... 194
4

Materialna prikrajanost .................................................................................................................................. 196

Zmogljivosti zdravstva .................................................................................................................................... 198
Zmogljivosti izobraevalnega sistema ............................................................................................................ 200
Zadovoljstvo z ivljenjem ................................................................................................................................ 202
5. PRIORITETA:Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja ....................................................... 204
Emisije toplogrednih plinov ............................................................................................................................. 205
Emisijsko intenzivne industrije ........................................................................................................................ 207
Energetska intenzivnost .................................................................................................................................. 209
Obnovljivi viri energije ..................................................................................................................................... 211
Dele cestnega prometa v blagovnem prometu ............................................................................................. 213
Okoljski davki .................................................................................................................................................. 215
Intenzivnost kmetovanja ................................................................................................................................. 217
Intenzivnost poseka lesa ................................................................................................................................ 219
Koeficient starostne odvisnosti ....................................................................................................................... 221
Priakovano trajanje ivljenja in leta zdravega ivljenja ................................................................................. 223
Stopnja rodnosti .............................................................................................................................................. 225
Selitveni koeficient .......................................................................................................................................... 227
Regionalne razlike v BDP na prebivalca ........................................................................................................ 229
Regionalne razlike v stopnji registrirane brezposelnosti ................................................................................ 231
Knjina proizvodnja in splone knjinice ........................................................................................................ 233
Priloga .................................................................................................................................................................. 235
Izraun sintezne ocene razvoja po posameznih prioritetah SRS ........................................................................ 236

5

Uvodna pojasnila
Poroilo o razvoju je dokument, s katerim spremljamo uresnievanje Strategije razvoja Slovenije (SRS 2005
2013), v njem pa komentiramo tudi uresnievanje aktualnih mednarodnih stratekih ciljev, ki zavezujejo
Slovenijo. SRS, ki jo je vlada sprejela junija 2005, opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije do leta 2013, razvrene
v pet razvojnih prioritet. Letonje poroilo podaja pregled in oceno uresnievanja strategije v obdobju od sprejetja do
leta 2011, razen v primerih, ko so zadnji razpololjivi podatki na voljo le za bolj oddaljeni leti (2010, v redkih primerih
leto 2009). V poroilu komentiramo tudi uresnievanje leta 2010 postavljenih ciljev Strategije EU 2020 (strategija za
pametno, vzdrno in vkljuujoo rast), h katerim se je na nacionalni ravni zavezala tudi Slovenija. Pri interpretaciji
ugotovitev Poroila o razvoju upotevamo, da je gospodarska kriza, ki je izbruhnila konec leta 2008, tako v EU kot v
Sloveniji precej spremenila izhodine vrednosti za doseganje nekaterih ciljev. Na posameznih podrojih tako cilji
postavljeni v SRS niso ve dosegljivi, zato se v analizi in ugotovitvah osredotoamo predvsem na gibanja v obdobju od
zaetka krize v lui primerjav z drugimi dravami in najnovejih usmeritev na ravni EU. V tem smislu smo v analizo
vkljuili tudi nabor kazalnikov za ocenjevanje presenih neravnovesij na ravni EU, katerega rezultati so bili prvi
objavljeni v zaetku leta 2012. S Poroilom o razvoju 2012 se je Vlada RS seznanila dne 19. 4. 2012 na svoji 11.
redni seji in ga sprejela kot strokovno osnovo za vodenje ekonomske in razvojne politike.

Poroilo o razvoju je razdeljeno na dva dela: prvi prinaa pregled uresnievanja SRS na podroju petih
razvojnih prioritet, v drugem pa je podrobneje predstavljen napredek po posameznih kazalnikih razvoja
Slovenije. Ugotovitve v Poroilu veinoma temeljijo na rezultatih nabora kazalnikov za spremljanje razvoja, na
podrojih, kjer zaradi pomanjkanja podatkov ni ustreznih kazalnikov, pa smo se oprli tudi na druge vire (domae in tuje
raziskave, poroila o izvajanju podronih strategij in programov). V prilogi Poroila predstavljamo kvantificarno
sintezno oceno razvoja, ki dopolnjuje ekspertni pristop Poroila, a hkrati ne nadomea celovite ocene napredka na
posameznem podroju, saj je omejena s asovno in geografsko razpololjivostjo podatkov, potrebnih za njen izraun.

Pri interpretaciji kazalnikov razvoja v obdobju gospodarske krize je potrebna previdnost, saj je na spremembe
vrednosti nekaterih kazalnikov mono vplivalo skrenje bruto domaega proizvoda v tem obdobju. Gre za
kazalnike, ki so zaradi veje primerljivosti med dravami in v asu izraeni v primerjavi z bruto domaim proizvodom
(kot odstotek BDP). Vendar pa so v asu monih kratkoronih nihanj gospodarske aktivnosti pod velikim vplivom
spremembe vrednosti bruto domaega proizvoda, kar je nujno upotevati pri analizi spremembe njihove vrednosti v
asu pa tudi v primerjavi z drugimi dravami, kjer v analiziranem obdobju ni bilo podobnih gospodarskih nihanj. V
letonjem Poroilu zato pri teh kazalnikih e posebej izpostavljamo tudi spremembe absolutnih vrednosti v tem letu.

Pri pripravi Poroila smo uporabili uradne podatke domaih in tujih intitucij, ki so bili na razpolago do
zaetka aprila 2012. V analizah smo Slovenijo primerjali s sedemindvajsetimi lanicami EU, le izjemoma, kjer e ni
bilo na voljo podatkov za zadnji novi lanici EU, Bolgarijo in Romunijo, pa smo uporabili povpreje petindvajseterice
(EU-25). Kadar v tekstih uporabljamo izraz evropsko povpreje ali povpreje EU, tako mislimo na skupino drav EU-
27, ko govorimo o starih lanicah, gre za skupino drav EU-15, kot nove lanice pa imenujemo skupino drav EU-12,
ki se je Evropski uniji pridruila v zadnjih dveh iritvah v letih 2004 in 2007.
6

Glavne ugotovitve
Slovenija se v zadnjih letih oddaljuje od stratekih ciljev na podroju gospodarskega razvoja in blaginje
prebivalstva, prav tako ni bilo pomembnejih vsebinskih premikov v smeri trajnejega zmanjanja
obremenjevanja okolja. Padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji od zaetka gospodarske krize je bil med najvejimi
v EU, kar nas je z 91 % oddaljilo na 85 % povprene gospodarske razvitosti lanic EU (merjeno z BDP na prebivalca
po kupni moi) v letu 2010, nadaljnje poveevanje razvojne vrzeli pa se je po nai oceni nadaljevalo tudi v letu 2011.
Poslabanje gospodarskih razmer je, kljub ukrepom, usmerjenim v blaitev posledic gospodarske krize na socialni
poloaj prebivalstva, privedlo do znianja razpololjivega dohodka in s tem poslabanja materialne blaginje
prebivalstva. Predvsem z znianjem gospodarske aktivnosti in posledinim zmanjanjem porabe energije so se pritiski
na obremenjevanje okolja zaasno ublaili, vendar kazalniki izpustov toplogrednih plinov in porabe energije na enoto
proizvoda ne kaejo bistvenega izboljanja.
Razvojno nazadovanje je posledica strukturnih slabosti ekonomije in mono poslabane dostopnosti do virov
financiranja. Gospodarska kriza je izpostavila strukturne slabosti slovenskega gospodarstva, ki se odraajo v
relativno nizki zahtevnosti in dodani vrednosti proizvodov in storitev. Premajhna usmerjenost v tehnoloko
prestrukturiranje in inovacijske aktivnosti v preteklem desetletju, premalo uinkovito vodenje podjetij kot posledica
ohranjanja velike vloge drave v gospodarstvu in prepoasno izboljevanje poslovnega okolja (administrativne ovire,
nefleksibilnost trga dela, visoka davna obremenitev dela) so namre zmanjali konkurenno sposobnost slovenskega
gospodarstva, posledino pa se je od zaetka krize zmanjal slovenski trni dele v svetovni trgovini. Hkrati so v
ospredje stopile teave z uinkovitostjo finannega sektorja, zlasti bank v preteni dravni lasti, v veliki meri povezane
z neustrezno alokacijo finannih sredstev v preteklosti. Skupaj z visoko zadolenostjo podjetnikega sektorja je to
mono omejilo dostop podjetij do bannih virov financiranja, ki so zaradi nizke razvitosti kapitalskega trga in majhnega
obsega tujih investicij praktino edini vir financiranja podjetij. V zadnjem letu preko vpliva na obrestne mere vse
pomembneji zaviralni dejavnik okrevanja postaja tudi mono poslabano javnofinanno stanje. Poslabane razmere
na trgu dela in naslavljanje problemov v javnih financah z interventnimi ukrepi pa so privedle do zmanjanja
najpomembnejih skupin prejemkov prebivalstva in s tem do padca realnega razpololjivega dohodka. Blaginjo
prebivalstva v srednjeronem obdobju pa ogroa tudi odsotnost ukrepov, ki bi sisteme socialne zaite prilagodili
starajoemu se prebivalstvu.
Gospodarske in socialne razmere narekujejo vzdrno konsolidacijo javnih financ in oblikovanje trdnih
temeljev za oivitev gospodarske aktivnosti, ki bo odporneja na oke in bo omogoila ustvarjanje novih
delovnih mest. Brez strukturnih prilagoditev se bo razvojni zaostanek poglobil, zaostrene razmere na trgu dela pa se
bodo ohranjale dlje asa, kar bo znialo kvaliteto ivljenja. Ukrepi se morajo zato osredotoiti na:
Konsolidacijo javnih financ, ki bo preko izboljanja dostopa do virov financiranja vzpostavila temelje za oivitev
gospodarstva. Izpeljana mora biti tako, da bo v im manji meri zavirala rast gospodarstva in bo naravnana v
izboljanje konkurennosti, prerazporeditev davnih bremen pa bi morala zasledovati tudi usmeritve trajnostnega
razvoja.
Ureditev razmer v finannem sektorju s kapitalsko okrepitvijo bannega sistema s strani zasebnih stratekih
investitorjev. Potrebna je tudi vzpostavitev okolja, kjer bo imel lastniki kapital vejo vlogo pri financiranju
podjetnikega sektorja.
Prilagoditev sistemov socialne zaite (pokojninski in zdravstveni sistem, sistem dolgotrajne oskrbe) in
nainov izvajanja javnih storitev, ki bodo v finanno in demografsko spremenjenih okoliinah ohranili
dostopnost javnih storitev, materialni standard in kvaliteto ivljenja vsaj na sedanji ravni.
Poveanje dodane vrednosti s krepitvijo dejavnikov inovacijske sposobnosti in lovekega kapitala ter
ustvarjanjem spodbudnega okolja za poslovanje podjetij. Ob zadostnih vlaganjih v raziskovalno-razvojno in
inovacijsko dejavnost ter izobraevanje se je treba osredotoiti na poveanje njihove uinkovitosti. Pomemben
vidik poveanja dodane vrednosti je tudi uvajanje tehnologij za izboljanje energetske in snovne uinkovitosti ter
zmanjanje emisijske intenzivnosti gospodarstva.
Izboljanje razmer na trgu dela; poleg ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti so potrebne spremembe
regulacije trga dela in ukrepi za spodbujanje prehoda v zaposlenost z aktivno politiko zaposlovanja, ki bodo
omogoili, da bo dvig zaposlenosti ob okrevanju izraziteji.
7

Povzetek

Usmeritve SRS: Strategija razvoja Slovenije (SRS) opredeljuje tiri temeljne razvojne cilje: (i) gospodarski razvojni cilj v
desetih letih
1
dosei povpreno raven ekonomske razvitosti (merjeno z BDP na prebivalca po kupni moi) Evropske unije; (ii)
drubeni razvojni cilj izboljati kakovost ivljenja in blaginjo; (iii) medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj uveljavljati
naela trajnosti na vseh podrojih razvoja, vkljuno s trajnim obnavljanjem prebivalstva; (iv) razvojni cilj Slovenije v
mednarodnem okolju postati v svetu prepoznavna in ugledna drava.

Slovenija se po gospodarski razvitosti od leta 2008 oddaljuje od povpreja drav Evropske unije, za katerim je
leta 2010 zaostajala e bolj kot ob zaetku izvajanja SRS (leta 2005). V zadnjih letih je v Sloveniji prilo do odmika
od uresnievanja osrednjega gospodarskega cilja SRS (postati povpreno razvita drava EU do leta 2013), ki ni le
zaasne narave. Gospodarsko nazadovanje je posledica strukturnih slabosti, ki zmanjujejo konkurenno sposobnost
slovenskega gospodarstva in so posledica odlaanja s privatizacijo gospodarstva ter z izvedbo kljunih strukturnih
reform v preteklosti. Po monem znianju bruto domaega proizvoda v letu 2009 se je tako oddaljevanje od povprene
ekonomske razvitosti EU nadaljevalo tudi v letih 2010 in 2011. Slovenski bruto domai proizvod na prebivalca
(prilagojen po kupni moi) je tako po zadnjih podatkih Eurostata leta 2010 padel na 85 % povpreja EU, po nai oceni
pa se je ob stagnaciji gospodarske aktivnosti v Sloveniji leta 2011 razkorak do evropskega povpreja e nekoliko
poveal. Razvojna vrzel se je od leta 2008 do leta 2010 poveala (za 6 odstotnih tok) bolj, kot se je od zaetka
izvajanja SRS do leta 2008 zmanjala (za 4 odstotne toke), zato Slovenija zastavljenega cilja ne bo dosegla niti v
srednjeronem asovnem obdobju.

Razlogi za to, da po monem padcu bruto domaega proizvoda v zaetku krize ni prilo do resnejega
gospodarskega okrevanja, izhajajo predvsem iz domaega okolja. Domae povpraevanje se od zaetka
gospodarske krize zmanjuje. Gospodarska aktivnost je tako v letih 2010 in 2011 temeljila le na poveevanju izvoza, ki
pa je s peanjem konkurennosti zaostajal za rastjo v naih najpomembnejih partnericah. Ob prenizki zahtevnosti
proizvodov in storitev, ki je posledica odlaanja z izvedbo kljunih strukturnih reform za dvig produktivnosti
gospodarstva, monosti za hitrejo rast gospodarstva omejujeta tudi neuinkovitost finannega sektorja in visoka
zadolenost podjetij. Dostop podjetnikega sektorja do finannih virov je zaradi tega zelo omejen in se je s
poslabevanjem kakovosti aktive domaih bank (poveevanje delea slabih terjatev), iztekom jamstvenih shem za
zadolevanje bank v tujini, skromnimi prilivi domaih sredstev v banke in zaostrovanjem razmer na mednarodnih
finannih trgih v letu 2011 e zmanjal. Od zaetka gospodarske krize se je mono poslabalo tudi stanje javnih
financ. Poslabanje je bilo v letu 2009 povezano predvsem z gospodarsko krizo, vendar pa je v odsotnosti ustreznih
sistemskih ukrepov za javnofinanno konsolidacijo primanjkljaj sektorja drava tudi v letih 2010 in 2011 vztrajal na
visoki ravni, kar postaja preko vpliva na obrestne mere vse pomembneja ovira gospodarskega okrevanja.

Gospodarska kriza je izpostavila vpliv dejavnikov, ki zmanjujejo konkurenno sposobnost slovenskega
gospodarstva in izvoza. Znianje trnega delea Slovenije na tujih trgih, s katerim merimo izvozno konkurennost, je
bilo v letih 20082010 med vejimi v EU. Za to obdobje so bili znailni tudi mono poveani strokovni pritiski na
konkurennost, ki so z izjemo leta 2009 (padec produktivnosti) izhajali predvsem iz rasti pla. Tako pri izvozni kot pri
strokovni konkurennosti so bili v letu 2011 prisotni pozitivni premiki, kar pa glede na mono izhodino poslabanje
e ni bistveno izboljalo konkurennega poloaja slovenskega gospodarstva. ibka toka konkurennosti slovenskega
gospodarstva je predvsem relativno nizka produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega v nobeni dejavnosti ne
presega povprene v EU), kjer bi bili za izboljanje potrebni intenzivneji strukturni premiki. Tehnoloka zahtevnost
proizvodov v izvozu e naprej zaostaja za povpreno v EU pa tudi za povprejem novih lanic EU. Slovenija ima v
primerjavi z EU tudi precej nijo snovno produktivnost, kar pomeni, da slovensko gospodarstvo bolj kot v povpreju EU
sloni na dejavnostih, kjer je raba materiala obsena oz. ga uporablja manj uinkovito. Storitve, zlasti na znanju
temeljee, ki lahko s svojo vlogo v proizvodnih procesih drugih sektorjev izboljujejo konkurennost celotnega
gospodarstva, pa le steka sledijo hitremu razvoju v naprednejih ekonomijah.

Slovenija je glede dejavnikov, ki krepijo konkurenno sposobnost gospodarstva na dolgi rok, v zadnjih letih
naredila pozitivne premike na podroju inovacijske sposobnosti in lovekega kapitala, ki pa (ob ohranjanju

1
Ker so bili zadnji razpololjivi podatki o BDP na prebivalca po kupni moi ob sprejetju SRS leta 2005 na voljo za leto 2003, se cilj dosei
povpreno razvitost EU v desetih letih nanaa na leto 2013.
8

nekaterih slabosti) e ne dajejo vidnejih rezultatov. V letih 2010 in 2011 se je nadaljevala krepitev dejavnikov
inovacijske sposobnosti, ki se je odrazila v poveanih vlaganjih v raziskave in razvoj, poveanju tevila raziskovalcev
v poslovnem sektorju, poveanju tevila diplomantov naravoslovja in tehnike in v viji ravni vlaganj v informacijsko-
komunikacijske tehnologije. Priakujemo, da bodo imeli nateti dejavniki v daljem asovnem obdobju pozitiven vpliv
na konkurennost gospodarstva, e posebej, e se bo ob tem izboljala tudi uinkovitost vlaganj v raziskave in razvoj.
V zadnjih letih se je nadaljevalo tudi izboljevanje lovekega kapitala (poveanje delea prebivalstva s terciarno
izobrazbo). Cilj SRS glede delea vpisanih mladih (v vpisni starosti) v terciarno izobraevanje Slovenija presega e od
leta 2009. Ob tem pa so z vidika vpliva izobraevanja na rast in konkurennost gospodarstva problematina
strukturna neskladja med ponudbo in povpraevanjem na trgu dela in e vedno premajhno tevilo diplomantov
naravoslovja in tehnike. Ohranjajo se tudi problemi uinkovitosti tudija in vlaganj v terciarno izobraevanje. Na drugih
podrojih, ki pri nas omejujejo izboljanje konkurennosti, z izjemo poenostavitev postopkov ustanavljanja podjetij, v
zadnjih letih ni bilo vejih premikov. Visoke ostajajo nekatere ovire za podjetniki razvoj, zlasti e omenjeni dostop do
virov financiranja, ki se je od zaetka gospodarske krize e zmanjal, fleksibilnost trga dela, birokratske ovire pri
pridobivanju dovoljenj za poslovanje, dolgotrajni sodni postopki ipd. V zadnjih letih tudi ni bilo napredka glede umika
drave iz lastnitva podjetij, prilivi neposrednih tujih investicij, ki so se po padcu v zaetku krize sicer zaeli poveevati,
pa so e naprej prenizki za poveanje konkurennosti gospodarstva.

V zadnjih letih se postopno oddaljujemo tudi od uresnievanja osrednjega drubenega cilja SRS, to je
trajnostnega poveanja blaginje. Vpliv gospodarske krize se kae v poslabanih materialnih pogojih ivljenja, veina
kazalnikov kvalitete ivljenja pa e naprej izkazuje izboljanje. Poslabanje materialnih pogojev ivljenja je posledica
razmer na trgu dela, kjer se je tudi v letu 2011 nadaljevalo zmanjevanje zaposlenosti in poveevanje brezposelnosti,
rast pla pa je bila skromneja kot v preteklih letih. Zaradi interventno le delnih letnih uskladitev z inflacijo se je
nadaljevalo tudi upadanje realne vrednosti prejemkov iz pokojnin in socialnih transferjev. Zato se razpololjivi dohodek
vse od leta 2009 realno zniuje, v letih 2010 in 2011 sicer poasneje kot v letu 2009. Zaradi razmer na trgu dela in
soasne rasti tevila upokojencev se spreminja tudi struktura razpololjivega dohodka, saj vedno ve dohodkov iz dela
nadomeajo prejemki iz javnih virov. Zaetno obdobje krize je povealo sicer v Sloveniji e vedno nizke neenakosti (v
plaah, dohodkih, tveganju revine, materialni prikrajanosti, potronji). Dvig minimalne plae pa je v letu 2010
plano neenakost, ki obiajno vpliva tudi na druge z dohodki povezane neenakosti, e znial. Upad razpololjivega
dohodka pomembno blaijo realno viji javni izdatki za izobraevanje in nekatere druge javne storitve. Zato (in zaradi
preteklih vlaganj) smo na podroju kvalitete ivljenja beleili nadaljnje izboljanje glede dostopnosti javnih storitev,
kazalnikov izobraenosti in zdravja, pa tudi relativno ugodne subjektivne ocene ivljenjskega okolja. Sistemi socialne
zaite in javnih slub tako pozitivno vplivajo na sedanjo blaginjo, vendar ob zaostrovanju gospodarskega poloaja,
monem poslabanju stanja javnih financ, priakovanih demografskih gibanjih in dejstvu, da v celotnem obdobju krize
e ni bilo pomembnejih prilagoditev, e kratkorono postajajo finanno nevzdrni.

Gibanja na veini podroij obremenjevanja okolja e naprej nihajo predvsem glede na gospodarsko aktivnost
in vpliv enkratnih dejavnikov, vejih premikov za vzdrno zmanjanje pritiskov na okolje pa tudi v zadnjem
obdobju ni bilo. Emisije toplogrednih plinov so v letu 2010 ostale na ravni predhodnega leta, ko so se zaradi
gospodarske krize mono zniale, kar je Slovenijo sicer priblialo kjotskih ciljem, zaveze EU do leta 2020 pa bodo ob
nespremenjenih politikah in ob ponovni oivitvi gospodarske rasti teko dosegljive. Poraba energije, ki je najveji vir
emisij toplogrednih plinov, se je v letu 2010 sicer poveala, a je bil veji dele poveanih potreb po energiji pokrit z
nefosilnimi, obnovljivimi viri energije, kar je omejilo rast emisij. Na poveanje delea obnovljivih virov energije (OVE) v
letu 2010 so vplivali tudi nekateri enkratni dejavniki, v letu 2011 pa se je po nai oceni dele OVE ponovno znial.
Doseganje zavez EU do leta 2020 bo tako zahtevalo nadaljnje ukrepe za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in
tudi njeno uinkovitejo rabo. Po letu 2007 smo pria neugodnim gibanjem na podroju energetske intenzivnosti, kar je
e posebej problematino, ker je raba energije na enoto bruto domaega proizvoda v primerjavi z dravami EU
(predvsem zaradi obsene rabe goriv v cestnem prometu) visoka. Pri tem pa je spodbudno, da se v najbolj izvozno
usmerjenem delu gospodarstva, to je predelovalnih dejavnostih, kjer stroki energije pomembno vplivajo na
konkurennost, energetska intenzivnost zniuje. Pri davkih na lastnitvo in rabo prevoznih sredstev so bili v letih 2009
in 2010 narejeni nekateri pozitivni premiki v smeri upotevanja okoljskih kriterijev pri davni obremenitvi, vendar pri
najveji kategoriji okoljskih davkov, to je pri davkih na energijo, e vedno obstajajo z okoljskega vidika neustrezne
davne stopnje ter izjeme pri plaanih obveznostih . Ravnanje s komunalnimi odpadki se je v letu 2010 izboljalo, a e
vedno krepko zaostajamo za EU. Pri odpadkih iz industrije in storitvenih dejavnosti pa so se relativno ugodna gibanja
nadaljevala tudi v letu 2010. To je e posebej pomembno, saj v primerjavi z dravami EU slovensko gospodarstvo
mono sloni na rabi surovin, kar se odraa v njegovi nizki snovni produktivnosti.

9

Trenutne gospodarske in socialne razmere narekujejo imprejnjo vzdrno konsolidacijo javnih financ,
oivitev gospodarske aktivnosti in izboljanje razmer na trgu dela. Od zaetka gospodarske krize se je z
znianjem bruto domaega proizvoda in poveanjem javnega dolga gospodarski poloaj Slovenije mono poslabal.
Ukrepi, sprejeti od zaetka gospodarske krize, so delno ublaili vpliv krize na poslabanje socialnega poloaja
prebivalstva ter vpliv kreditnega kra na gospodarsko aktivnost, pomembnejega kratkoronega vpliva na izboljanje
sposobnosti gospodarstva za rast pa niso imeli. Na podroju konsolidacije javnih financ z izjemo interventnega
zadrevanja rasti izdatkov za plae in socialne transfere ter linearnega zmanjevanja obsega drugih izdatkov (zlasti
investicij) ni bilo vejih premikov. Takne politike so v zaetnem obdobju gospodarske krize zadrevale veje
poslabanje socialnega poloaja prebivalstva, vendar pa s poglabljanjem krize preko poslabanja konkurennosti in
krenja gospodarstva vodijo v nadaljnje poslabanje materialnega standarda prebivalstva in znianje kvalitete
ivljenja. Dosedanje politike veinoma tudi niso bile usmerjene v trajnostni razvoj, pritiski na okolje pa so se od
zaetka gospodarske krize zmanjali predvsem zaradi znianja gospodarske aktivnosti. V teh razmerah je nujna
vzdrna konsolidacija javnih financ, ki bo preko izboljanja dostopa do virov financiranja vzpostavila temelje za oivitev
gospodarstva. Pri tem mora biti konsolidacija izpeljana na nain, ki bo v im manji meri zaviral rast gospodarstva in
bo naravnan v izboljanje konkurennosti, prerazporeditev davnih bremen pa bi morala zasledovati tudi usmeritve
trajnostnega razvoja. Ker sedanji sistemi socialne zaite (pokojninski in zdravstveni sistem, sistem dolgotrajne
oskrbe) in naini izvajanja javnih storitev e kratkorono postajajo finanno nevzdrni, jih je treba reformirati. V
nasprotnem primeru v finanno in demografsko spremenjenih okoliinah ne bo mogoe ohraniti dostopnosti javnih
storitev, materialnega standarda in kvalitete ivljenja niti na sedanji ravni. Glede na relativno nizko zahtevnost
proizvodov in storitev, neuinkovito rabo materialov in posledino nizko dodano vrednost je tudi v prihodnje treba
krepiti dejavnike inovacijske sposobnosti in lovekega kapitala. Za hitreje poveanje dodane vrednosti se je ob
zadostnih vlaganjih v raziskovalno-razvojno dejavnost treba osredotoiti v poveanje sodelovanja med znanstveno-
raziskovalno sfero in podjetji ter v izboljanje komercializacije invencij preko spodbujanja netehnolokih vidikov
inoviranja in inoviranja v storitvah. Poveanje inovacijske sposobnosti je kljunega pomena tudi za vejo uinkovitost,
kakovost in boljo dostopnost javnih storitev, drubene inovacije pa za reevanje pereih problemov (staranje
prebivalstva, okoljski problemi, energetska uinkovitost, promet itd.). Pomemben vidik izboljanja konkurennosti je
tudi uvajanje naprednih okoljsko sprejemljivih tehnologij, ki bodo vodile tudi v izboljanje energetske in snovne
uinkovitosti in zmanjanje emisijske intenzivnosti gospodarstva. Hkrati z oivljanjem gospodarstva je treba prepreiti
ohranjanje visoke stopnje brezposelnosti. Za izboljanje razmer na trgu dela je kljuno odpiranje novih delovnih mest,
spodbujanje prehoda v zaposlenost z aktivno politiko zaposlovanja in spremembami v regulaciji trga dela, ki bodo v
funkciji poveevanja zaposlenosti.

10

I. Razvoj po prioritetah Strategije razvoja
Slovenije
11

1. Konkurenno gospodarstvo in hitreja

gospodarska rast
Usmeritve SRS: Prioriteta Strategije razvoja Slovenije (SRS) konkurenno gospodarstvo in hitreja gospodarska rast
vkljuuje naslednje cilje: zagotavljanje makroekonomske stabilnosti
2
, spodbujanje podjetnikega razvoja in poveanje
konkurennosti ter poveanje konkurenne sposobnosti storitev. V okviru cilja zagotavljanja makroekonomske
stabilnosti se SRS osredotoa na tri temeljne naloge: poveati prilagodljivost fiskalne in dohodkovne politike, zagotoviti
dolgorono vzdrnost javnih financ in cenovno stabilnost. V okviru cilja poveanje konkurennosti in spodbujanje
podjetnikega razvoja daje SRS poudarke razvoju podroij, kjer ima Slovenija konkurenne prednosti, podjetnitvu ter
razvoju malih in srednje velikih podjetij, spodbujanju in razvoju inovativnega okolja in inovativnosti, internacionalizaciji
ter konkurenci na trgih mrenih dejavnosti. Pri poveanju konkurenne sposobnosti storitev SRS prioritetno opredeljuje
potrebo po okrepitvi dejavnikov uinkovitosti storitev in poenostavitvi administrativnega okolja za njihovo izvajanje,
poseben poudarek pa je dan storitvam, ki so najtesneje povezane s poslovanjem (poslovne, finanne, distribucijske,
infrastrukturne), saj imajo te storitve najveji vpliv na poveanje produktivnosti in konkurennosti gospodarstva.

Slovenija se po gospodarski razvitosti, merjeni z bruto domaim proizvodom na prebivalca po kupni moi, od
leta 2008 oddaljuje od povpreja drav Evropske unije. Po zadnjih podatkih Eurostata je slovenski BDP na
prebivalca po kupni moi leta 2010 dosegal 85 % povpreja EU. V dveh letih od zaetka gospodarske krize (v 2009 in
2010) se je zaostanek Slovenije za evropskim povprejem poveal za 6 odstotnih tok. Razvojna vrzel se je v
dvoletnem obdobju poveala bolj, kot se je od zaetka izvajanja SRS (leta 2005) do leta 2008 zmanjala (za 4
odstotne toke). Iz dekompozicije BDP na prebivalca na produktivnost in stopnjo zaposlenosti je razvidno, da je padec
BDP na prebivalca v primerjavi z evropskim povprejem leta 2009 veinoma izhajal iz relativno vejega padca
produktivnosti kot v EU. V letu 2010, ko se je gospodarskim razmeram v veji meri prilagodila tudi zaposlenost, pa
smo zabeleili predvsem relativno moneje znianje stopnje zaposlenosti. Glede na to, da se je lani domaa
gospodarska rast ustavila, v EU pa se je bruto domai proizvod poveal, ocenjujemo, da se je razvojni zaostanek tudi
v letu 2011, za katero e ni na voljo uradnih podatkov Eurostata, poveal.

Slika 1: Dekompozicija BDP na prebivalca (v standardih kupne moi), Slovenija
87,1
90,8
87,2
84,8
83,2
83,8
80,8 80,5
105,0
108,5
107,8
105,5
50
60
70
80
90
100
110
2005 2008 2009 2010
E
U

2
7

=
1
0
0
BDPpo kupni
moi na
prebivalca
BDPpo kupni
moi na
zaposlenega
(produktivnost)
Stopnja
zaposlenosti

Vir: Eurostat Portal Page National Accounts, 2012; prerauni UMAR.

Razlogi za ibkejo gospodarsko aktivnost v letih 2010 in 2011 v primerjavi z EU izhajajo predvsem iz
domaega okolja. Rast gospodarstva je po visokem padcu BDP leta 2009 v naslednjih dveh letih temeljila na
poveevanju izvoza, ki je v razmerah oivljanja tujega povpraevanja dosegel raven leta 2008, a je ob poslabanju
konkurennosti zaostajal za rastjo v naih najpomembnejih partnericah
3
. Domae povpraevanje pa e ni zaelo

2
Konkretna cilja SRS na tem podroju sta uspena vkljuitev v ERMII in prevzem evra, kar je Slovenija dosegla v letu 2007. Po vstopu v EMU
zato cilj ostaja zagotavljanje makroekonomske stabilnosti.
3
Glej indikator Realna rast bruto domaega proizvoda.
12

okrevati. Poleg strukturnih slabosti, ki zmanjujejo konkurennost slovenskega gospodarstva, sposobnost za hitrejo
rast omejujeta zlasti neuinkovitost finannega sektorja in visoka zadolenost podjetij. Od zaetka gospodarske krize
se je mono poslabalo tudi stanje javnih financ, ki preko vpliva na obrestne mere postajajo vse pomembneja ovira
gospodarskega okrevanja. Vse to se odraa tudi na poslabevanju konkurennosti izvoza. Znianje trnega delea
Slovenije na tujih trgih je bilo v letih 20082010 med vejimi v EU. Za to obdobje so bili znailni mono poveani
strokovni pritiski na konkurennost, ki so z izjemo leta 2009 (padec produktivnosti) izhajali predvsem iz rasti pla.
Tako pri izvozni kot pri strokovni konkurennosti so bili pozitivni premiki prisotni v letu 2011. Konkurennost
slovenskega izvoza in celotnega gospodarstva e vrsto let omejujejo tudi tevilni strukturni dejavniki, ki zavirajo
hitreje izboljanje produktivnosti. Tehnoloka zahtevnost izvoza ostaja neugodna, velik zaostanek pa beleimo tudi
glede snovne produktivnosti. Storitve, zlasti na znanju temeljee, ki s svojo vlogo v proizvodnih procesih drugih
sektorjev izboljujejo konkurennost celotnega gospodarstva, le steka sledijo hitremu razvoju v naprednejih
ekonomijah. Dejavniki v ozadju taknega stanja na podroju krepitve dejavnikov inovacijske aktivnosti in lovekega
kapitala so predvsem: prenizka uinkovitost vlaganj v raziskovalno-razvojno dejavnost, premajhna usmerjenost v
inoviranje, zlasti v netehnoloke inovacije in komercializacijo invencij, prenizka uinkovitost terciarnega izobraevanja
in nezadostna usklajenost izobraevalnih programov s potrebami podjetnikega sektorja. Poleg teh hitreje izboljanje
produktivnosti in s tem konkurennosti omejujejo tudi razmeroma visoke ovire za podjetniki razvoj, zlasti kar zadeva
dostop do virov financiranja, ki se je od zaetka gospodarske krize e zmanjal, fleksibilnost trga dela, birokratske
ovire pri pridobivanju dovoljenj za poslovanje, dolgotrajni sodni postopki ipd. V zadnjih letih tudi ni bilo napredka glede
umika drave iz lastnitva podjetij, prilivi neposrednih tujih investicij pa so e naprej prenizki za poveanje
konkurennosti gospodarstva.

1.1. Makroekonomska stabilnost

V letu 2011 je bilo okrevanje gospodarske aktivnosti prekinjeno. Monemu padcu v letu 2009 je leta 2010 sledila
skromna gospodarska rast (1,4 %), v letu 2011 pa se je bruto domai proizvod ponovno znial (-0,2 %). Izvoz se je
ohranil kot glavni dejavnik okrevanja gospodarske aktivnosti, vendar se je tudi ta impulz skozi leto zmanjeval z
upoasnjevanjem rasti gospodarske aktivnosti v trgovinskih partnericah. Izvoz proizvodov in storitev je tako po
izrazitem padcu v letu 2009 lani dosegel povpreno vrednost iz leta 2008. Po drugi strani se je znievanje domae
potronje lani e poglobilo, izrazito je bilo zlasti ob koncu leta. V povezavi s spodbudami iz mednarodnega okolja so se
v zadnjih dveh letih poveevale le domae investicije v opremo in stroje, vendar se je tudi njihova rast lani upoasnila,
precej pod ravnijo predkriznih let pa ostajajo gradbene investicije. Moan upad v gradbenitvu v letu 2009, ki je sledil
investicijskemu ciklu v predhodnih letih, se je v zadnjih dveh letih e poglobil, tako do so bile gradbene investicije v letu
2011 e za priblino 50 % nije kot pred krizo. Aktivnost se je v vseh treh letih znievala v vseh segmentih
gradbenitva, na kar sta poleg dokonanja nekaterih infrastrukturnih objektov e v asu pred krizo vplivali predvsem
finanna kriza in mono poslabana javnofinanna situacija oziroma nain zmanjevanja primanjkljaja
4
. Javnofinanna
situacija se odraa tudi na znievanju drugih izdatkov drave, ki niso namenjeni investicijam. Tako se je lani prvi od
zaetka krize zniala tudi potronja drave. e nadalje pa se je zmanjala potronja gospodinjstev. Njihov realni
razpololjivi dohodek se je ob skromni realni rasti pla in nadaljnjem znievanju tevila zaposlenih znial e tretje leto
5

(gl. tudi pogl. 4.1.).

4
Omejevanje javnofinannih izdatkov je bilo v veliki meri doseeno z znianjem nartovanih izdatkov za investicije, ki so bile pri nas v letih
pred gospodarsko krizo vezane predvsem na gradbenitvo.
5
Glej tudi poglavje 4. 3. ivljenjski pogoji, zmanjanje drubene izkljuenosti in socialne ogroenosti.
13

Slika 2: Bruto domai proizvod, izvoz in domaa potronja v Sloveniji in evrskem obmoju, 3. etrtletje 2008=100
76
80
84
88
92
96
100
104
Q
1

0
8
Q
2

0
8
Q
3

0
8
Q
4

0
8
Q
1

0
9
Q
2

0
9
Q
3

0
9
Q
4

0
9
Q
1

1
0
Q
2

1
0
Q
3

1
0
Q
4

1
0
Q
1

1
1
Q
2

1
1
Q
3

1
1
Q
4

1
1
D
e
s
e
z
o
n
i
r
a
n

r
e
a
l
n
i

i
n
d
e
k
s

B
D
P
,

Q
3

2
0
0
8
=
1
0
0
BDP- EMU BDP- SLO Dom. potr. - EMU Dom. potr. - SLO Izvoz - EMU Izvoz - SLO

Vir: Eurostat Portal Page National Accounts, 2012.

V letu 2011 se je zniala tudi gospodarska rast evrskega obmoja, Slovenija pa je bila poleg Grije in
Portugalske edina drava, kjer se je gospodarska aktivnost lani zniala. Bruto domai proizvod evrskega
obmoja je bil lani za 1,4 % viji kot leto prej, ko je bila rast 2-odstotna. Po vejem padcu v letu 2009 je bilo tako
okrevanje v Sloveniji po letu 2009 poasneje kot v povpreju drav EMU, saj za doseeno ravnjo gospodarske
aktivnosti iz leta 2008 bolj kot Slovenija zaostajata le Latvija in Grija. Zaviralni dejavniki pri okrevanju prihajajo
predvsem iz domaega okolja, zlasti v povezavi z razmerami v gradbenitvu in povezanimi dejavnostmi, z
dostopnostjo do virov financiranja, javnofinannimi razmerami in gibanji na trgu dela, ki ne vzpostavljajo razmer za
okrevanje zasebne potronje. Za razliko od nadaljnjega padca domae potronje v letih 2010 in 2011 se v evrskem
obmoju domaa potronja v zadnjih dveh letih postopoma krepi. Zaostanek pri slovenskem gospodarskem okrevanju
pa je deloma izhajal tudi iz rasti izvoza. Primerjava z naimi najpomembnejimi partnericami (Nemija, Italija,
vzhodnoevropske lanice EU), namre kae, da se njihov izvoz krepi nekoliko hitreje. Razlogi za to so drugana
geografska usmerjenost izvoza, veja tehnoloka intenzivnost oz. strokovne prednosti proizvodnje, ki jim omogoajo,
da rast svetovnega povpraevanja izkoriajo e v veji meri kot Slovenija, kar se odraa tudi na slovenskem trnem
deleu na svetovnem trgu
6
.

Potencial za rast gospodarske aktivnosti tudi v srednjeronem obdobju ostaja nizek. Zaostrena javnofinanna
situacija, poslabano finanno okolje delovanja podjetij in zaostanki v konkurennosti so dejavniki, ki bodo tudi v
prihodnjih letih prevladujoe vplivali na nadaljnje relativno poasno okrevanje slovenskega gospodarstva.
Upoasnjena pa je e tudi rast tujega povpraevanja kot glavnega dejavnika rasti gospodarske aktivnosti zadnjih let.
Ocene potencialne rasti BDP upotevajo takne razmere kaejo na znianje potenciala za rast v primerjavi z
obdobjem pred krizo, ko je znaal okoli 4 %, na okoli 1 % v povpreju prihodnjega srednjeronega obdobja
7
. To kae
na nujnost strukturnih sprememb in reform, ki bi poveale potencial za rast in hkrati prepreile zaostritev razmer do te
mere, da bi bilo oteeno zagotavljanje potrebnih finannih sredstev za razvoj. S tem bi se tudi izognili trajnejemu
obdobju ibke gospodarske rasti ali stagnacije, ki je bilo znailno za nekatere drave v zadnjem desetletju (npr.
Portugalska).

Oslabljena gospodarska aktivnost v zadnjih letih se odraa v manjih inflacijskih pritiskih. Letna rast cen je bila
lani 2-odstotna, kar je podobno kot v predhodnih treh letih. Rast cen ivljenjskih potrebin je izhajala veinoma iz
povianja cen energentov in hrane, v povezavi z rastjo cen surovin na mednarodnih trgih. Cene ostalega blaga so se
nadalje zniale, rast cen storitev pa je ostala umirjena. Takna gibanja beleimo e od zaetka krize in z njo
povezanim manjim povpraevanjem ter odsotnostjo pritiska na cene dobrin, katerih nakupe se lahko odloi. Vpliv
davnih sprememb je bil za razliko od predhodnih dveh let nevtralen, rast cen, ki so pod neposrednim nadzorom

6
Glej tudi poglavje 1. 2. Poveevanje konkurennosti in spodbujanje podjetnikega razvoja.
7
Izrauni potencialne rasti z metodo produkcijske funkcije, pri emer je za obdobje od leta 2012 upotevana Pomladanska napoved
gospodarskih gibanj 2012. Za izloitev cikline komponente skupne faktorske produktivnosti je uporabljen bivariatni Kalmanov filter.
14

vlade, pa sicer nekoliko vija kot predhodno leto (1,6 % glede na 0,8 %), vendar skladna z usmeritvijo, da naj ne
presee 2 %. Rast cen industrijskih proizvodov domaih proizvajalcev, namenjenih prodaji na domaem trgu, ki lahko
pojasnjuje in nakazuje morebitne spremembe maloprodajnih cen, se je lani v primerjavi s predhodnim letom zniala (s
3,5 % na 2,6 %). K skupnemu indeksu teh cen je lani najve prispevalo povianje cen v proizvodnji ivil, najvijo rast
cen pa so zabeleili v proizvodnji tekstilij in oblail (8,9 %). Mednarodna primerjava na osnovi harmoniziranega
indeksa cen ivljenjskih potrebin kae, da je bila inflacija v Sloveniji za dobre pol odstotne toke nija kot v evrskem
obmoju (2,7 %). Ob istih kljunih dejavnikih inflacije kot v evrskem obmoju ocenjujemo, da je bila v Sloveniji inflacija
nija predvsem zaradi vpliva ibkeje gospodarske aktivnosti.

Rast pla so zadnji dve leti mono zaznamovali gospodarska kriza, dvig minimalne plae ter varevalni ukrepi
v javnem sektorju. Zaradi varevalnih ukrepov v javnem sektorju je zvianje bruto plae na zaposlenega v letih 2010
(3,9 % nominalno) in 2011 (2,0 %) izviralo le iz zasebnega sektorja. Po hitrem odzivu na krizo v letu 2009
8
, je na rast
pla v zasebnem sektorju, v pogojih nizke gospodarske aktivnosti in nekoliko spremenjene strukture zaposlenih
9
, v
zadnjih dveh letih vplival predvsem dvig minimalne plae
10
. Po nai oceni je k zvianju bruto plae zasebnega sektorja v
letu 2010 (5,1 %) prispeval okrog 3 o. t. Plae so se zato v tem letu nadpovpreno zviale zlasti v predelovalnih
dejavnostih, kjer pa je rast deloma izhajala tudi iz krepitve obsega industrijske proizvodnje in produktivnosti dela,
sprememb v strukturi zaposlenosti ter nizke primerjalne osnove, saj je bila rast pla v tej dejavnosti v letu 2009 blizu
stagnacije. V letu 2011 je imela postopnost dviga minimalne plae manji vpliv (po nai oceni pod eno odstotno toko)
na rast povprene plae zasebnega sektorja (2,6 %). Ob tem pa naraajoa brezposelnost, relativno nizka inflacija, le
rahla krepitev gospodarske aktivnosti in tenje podjetij po ohranjanju konkurennega poloaja, niso omogoali vidneje
rasti pla. Ta se je v lanskem drugem polletju e upoasnila, tudi zaradi skromnejih izplail trinajstih pla in boinic,
ki so bila najnija v zadnjih estih letih. Ta izplaila so se v asu krize najbolj zniala v finanno-zavarovalniki
dejavnosti, ki belei najvijo povpreno plao, kljub najmanjemu zvianju v zadnjih treh letih. V javnem sektorju so
varevalni ukrepi
11
, ki so se zaradi splonega gospodarskega in javnofinannega poloaja z dopolnitvami sprejemali
vse od leta 2009
12
, v zadnjih dveh letih povsem ustavili rast pla (-0,1 %, 0,0 %, nominalno).

Kratkorono se bodo v zasebnem in javnem sektorju ohranjale razmere, ki ne bodo omogoale vidneje rasti
pla. Nujnost javnofinanne konsolidacije narekuje nadaljevanje restriktivne plane politike v javnem sektorju tudi v
prihodnje. Vendar bi morali ukrepe, ki so sedaj preteno usmerjeni v ohranjanje stagnacije pla, nadomestiti z za
zaposlene spodbudnejimi ukrepi, ki bodo usklajevanje pla podobno kot v zasebnem sektorju prilagajali tudi gibanju
produktivnosti dela. Pritiske na rast izdatkov za zaposlene pa bo treba dodatno zmanjevati e z ukrepi, ki ne sodijo v
okvir plane politike, na primer z zmanjevanjem tevila zaposlenih in obvladovanjem drugih izdatkov za zaposlene.
Poslabevanje strokovne konkurennosti naih podjetij v zadnjih letih
13
in obeti gospodarskih gibanj
14
tudi v
zasebnem sektorju na kratek rok ne bodo omogoali vidneje rasti pla.

8
Zasebni sektor se je na krizo odzval e ob koncu leta 2008, in sicer z manjim obsegom opravljenih nadur, skrajanjem delovnega asa in
nijimi izrednimi izplaili. V letu 2009 se je odziv nadaljeval, zato se je nominalna rast pla zelo upoasnila (s 7,8 % v letu 2008 na 1,8 %).
9
Do te je prilo zaradi odpuanj zaposlenih, preteno z nizkimi plaami, kar je statistino zvialo raven povprene plae. Po nai oceni je
0,9 o. t. rasti povprene plae v zasebnem sektorju v letu 2009 posledica tega uinka, v naslednjih dveh letih pa precej manj (0,5 oz. 0,3 o. t.).
10
Povpreno plao zasebnega sektorja so zato zviala predvsem vija osnovna izplaila, k rasti pa so rahlo prispevala tudi vija nadurna,
zaostala in izredna izplaila zaposlenih.
11
Vlada in socialni partnerji so v obdobju 20092011 podpisali tiri dogovore, ki so bili realizirani s pripadajoimi aneksi h Kolektivni pogodbi
za javni sektor ter s sprejemom treh interventnih zakonov. Na tej podlagi je bilo premaknjeno izplailo tretje in etrte etrtine sredstev za
odpravo planih nesorazmerij (na obdobje po preseganju 2,5-odstotne gospodarske rasti), za eno leto (v letu 2011) so zamrznjena napredovanja na
delovnem mestu v viji plani razred, zaostril se je mehanizem usklajevanja pla z inflacijo, viina regresa za letni dopust je ostala na ravni iz
leta 2008, zaasno je ukinjeno izplaevanje redne delovne uspenosti, omejen pa je tudi obseg sredstev za izplailo poveanega obsega
dela.
12
Prvi varevalni ukrepi so zaeli veljati leto po uvedbi dolgo nartovane plane reforme, ki je imela za posledico relativno visoko rast pla
(2008 9,7 %, 2009 6,7 %) prav v obdobju, ko so se plae v zasebnem sektorju zaradi gospodarske krize e zaele umirjati.
13
Glej poglavje 1. 2. Poveanje konkurennosti in spodbujanje podjetnikega razvoja.
14
Glej Pomladansko napoved gospodarskih gibanj 2012 (Umar, 2012).
15

Okvir 1: Pregled planih politik oz. ukrepov glede pla in zaposlenosti v izbranih dravah EU v asu krize

Zaradi svetovne finanno-gospodarske krize, ki je ustvarila tudi velike pritiske na javne finance, prihaja do krenja
tevila zaposlenih in pla v zasebnem in javnem sektorju v dravah EU, k temu pa so deloma prispevala tudi
neravnovesja v gibanju pla lanic pred krizo. Podatki in analize (Glassner, OFarrell, 2010), ki jih v nadaljevanju
povzemamo, kaejo, da so v desetletju pred krizo plae v zahodni Evropi realno veinoma stagnirale oz. beleile zelo
skromno rast, rast pla v dravah vzhodne Evrope pa je bila tudi zaradi razvojnega dohitevanja vija. Pri tem so se plae v
javnem sektorju v obeh skupinah drav poveevale nekoliko hitreje kot plae v zasebnem sektorju
1
. Po restriktivnosti
plane politike in znievanju strokov dela je med zahodnoevropskimi dravami pred zaetkom krize izstopala zlasti
Nemija. Mnoga gospodarstva, zlasti na jugu Evrope, so v tem asu v procesu razvojnega dohitevanja doivljala vijo
gospodarsko rast, ki je temeljila tudi na relativno moneji kreditni ekspanziji, in ob tem dosegala vijo rast pla, kot bi jo
imela sicer. V teh dravah sta se morala zato z nastopom krize zasebni in javni sektor e hitreje odzvati s protikriznimi
ukrepi, tudi z znianjem strokov dela. Zasebni sektor je to storil predvsem s prilagoditvami na strani zaposlovanja, javni pa
s kombinacijo obeh ukrepov.

Zasebni sektor se je na krizo odzval predvsem s krajanjem delovnikov in krenjem tevila zaposlenih, delno pa
tudi s prilagoditvijo pla, ki so se na ravni EU do tik pred krizo realno le skromno zvievale. Zaradi realnega krenja
gospodarstev veine lanic EU se je v vseh zniala zaposlenost. Najve delovnih mest so izgubile drave z vejim padcem
gospodarske aktivnosti, in sicer baltske drave ter Irska in panija, zaposlenost pa se je zniala zlasti med delavci s
pogodbami za doloen as. Znianje zaposlenosti je imelo statistine uinke tudi na gibanje povprene plae. Izgube
predvsem slabe plaanih delovnih mest so povsem statistino viale povprene plae, kljub temu pa je zaradi znianja
produktivnosti dela v nekaj dravah in dejavnostih zasebnega sektorja prilo celo do znianja pla.

Javnofinanne konsolidacije v zadnjih treh letih so v skoraj vseh dravah EU narekovale restriktivno politiko pla in
zaposlovanja v javnem sektorju, ostrina in nabor sprejetih ukrepov pa se med dravami precej razlikujeta glede na
razlino zaostrene poloaje javnih financ in razlike v pristopih k reevanju teav. Posledice krize so se v javnih
financah lanic EU odrazile razlino hitro, drave pa so skuale javnofinanne vrzeli reevati tudi z zajezitvijo/ zmanjanjem
strokov dela v javnem sektorju. Ponekod so jih zajezili ali celo zniali e v letu 2009, v veini drav pa so se ukrepi na tem
podroju sprejemali v obdobju 20102011, za katero statistini podatki o gibanju pla in tevila zaposlenih veinoma e
niso objavljeni, zaradi esar njihovi uinki na rast pla in zaposlenost v posameznih dravah, ki imajo tudi zelo razline
plane sisteme, e niso znani. Iz dostopnih analiz izhaja (gl tabelo), da so v letu 2009 med prvimi posegli po ukrepih
omejevanja strokov dela v dravah, ki jih je kriza najprej in najbolj prizadela oz. so od mednarodnih finannih organizacij
prejele finanno pomo, kar je e okrepilo pritisk na znianje njihove javne porabe. V letu 2010 je v sredstva za plae
javnega sektorja poseglo e dvanajst lanic, ki so z restriktivno politiko pla in zaposlovanja poveini nadaljevale tudi v letu
2011. Najbolj blagi ukrepi so bili v asu od zaetka krize uvedeni v Franciji, Italiji, Danski in v Zdruenem Kraljestvu, kjer so ob
znievanju tevila javnih uslubencev plae poveini le zamrznili
2
. Najostreje so ukrepali v Griji, Latviji in Romuniji, kjer so
poleg precejnjega znianja pla javnim uslubencem mono zniali e tevilo zaposlenih. Med lanicami EU obstaja tudi
nekaj izjem, kjer javnofinanna situacija doslej e ni terjala posegov v stroke dela javnega sektorja ali so javnofinanne
teave reevali z drugano kombinacijo ukrepov ekonomskih politik. Tako so se plae javnim uslubencem v letih 2010 in
2011 rahlo zviale v Avstriji, Nemiji, Finski, Slovaki, Nizozemski in vedski, tevilo zaposlenih pa so v vseh poveini
omejevali le na mehek nain.

Ob napovedih zastoja okrevanja evropskega gospodarstva in le poasnega izboljanja javnofinannih kazalnikov
se bodo varevalni ukrepi v javnem sektorju precej lanic nadaljevali tudi v letu 2012. Pod vplivom znievanja
javnofinannih primanjkljajev, h katerim so drave zavezane v okviru postopka ugotavljanja presenega primanjkljaja bo
tudi v letih 2012 in 2013 v veini drav EU poleg drugih ukrepov za javnofinanno konsolidacijo potrebna e nadaljna
zavezanost k restriktivni plani in zaposlovalni politiki javnega sektorja. To pa v razmerah oslabljene gospodarske
aktivnosti in ob ohranjanju zaostrenih razmer na trgu dela prav tako ne ustvarja pritiskov na rast pla v zasebnem sektorju.

16

Okvir 1: Pregled planih politik oz. ukrepov glede pla in zaposlenosti v dravah EU v asu krize nadaljevanje

Tabela: Pregled ukrepov glede pla in zaposlovanja v javnem sektorju, lanice EU, 20092012
Drava Plae Zaposlovanje
Latvija znianje pla za 15-30% zmanjanje tevila javnih uslubencev
Estonija znianje pla za 8-10% zmanjanje tevila javnih uslubencev za 5%
Litva znianje pla za 8-10% zmanjanje tevila javnih uslubencev
Irska znianje neto pla za 5-7% zmanjanje tevila javnih uslubencev za 12% (od 2008 do 2015)
Madarska zamrznitev pla, ukinitev 13.plae n.p.
Francija - zmanjanje tevila javnih uslubencev za 150 tiso (od 2008 do 2012)
Belgija, Bolgarija, Grija, Romunija zamrznitev pla zmanjanje tevila javnih uslubencev
Romunija znianje pla za 25% in dodatno znianje bonusov zmanjanje tevila javnih uslubencev, le 15% nadomeanje odhodov
Grija znianje pla za 12-20%
zmanjanje tevila javnih uslubencev za 150 tiso (od 2011 do 2015),
le 20% nadomeanje odhodov
Irska znianje pla za 5-8% zmanjanje tevila javnih uslubencev za 12% (od 2008 do 2015)
panija znianje pla za 5% le 10% nadomeanje
eka znianje pla funkcionarjem za 4% zmanjevanje tevila javnih uslubencev
Italija zamrznitev pla, znianje le najvijih pla (za 5-10%) zmanjanje tevila javnih uslubencev, le 20% nadomeanje
Portugalska zamrznitev pla, znianje pla funkcionarjem (za 5%) n.p.
Madarska zamrznitev pla zmanjanje tevila zaposlenih v javni upravi za 25% (od 2010 do 2012)
Francija zamrznitev pla zmanjanje tevila javnih uslubencev za 150 tiso (od 2008 do 2012)
Bolgarija, Estonija zamrznitev pla zmanjanje tevila javnih uslubencev
Nemija - zmanjanje tevila javnih uslubencev
eka znianje pla za 10% (izjema uitelji), znianje funkc.dodatkov za 10% zmanjanje tevila javnih uslubencev
Grija znianje dodatkov za 20-50% zmanjanje tevila javnih uslubencev za 150 tiso (od 2011 do 2015)
Portugalska zamrznitev pla, znianje pla vijih od 1.500 za 3,5-10% n.p.
Nemija ukinitev 13.plae zmanjanje tevila javnih uslubencev za 10 tiso do leta 2014
Danska zamrznitev pla, znianje pla ministrom za 5% zmanjanje tevila javnih uslubencev
Slovaka - zmanjanje tevila javnih uslubencev
Zdrueno Kraljestvo zamrznitev pla nad 21 tiso zmanjanje tevila javnih uslubencev za 330 tiso (do 2014)
Madarska, Italija, Estonija, Francija,
panija, Bolgarija, Irska in Poljska
zamrznitev pla zmanjanje tevila javnih uslubencev
Belgija znianje pla ministrom za 5% -
Portugalska zamrznitev pla, ukinitev 13. in 14. plae n.p.
Nemija - zmanjanje tevila javnih uslubencev za 10 tiso do leta 2014
Zdrueno Kraljestvo zamrznitev pla nad 21 tiso zmanjanje tevila javnih uslubencev za 330 tiso (do 2014)
Luksemburg le delna uskladitev pla omejeno zaposlovanje v javni upravi
Finska - zmanjanje tevila javnih uslubencev
Madarska, Danska, Italija, Francija,
Irska, Grija, Ciper
zamrznitev pla zmanjanje tevila javnih uslubencev
2009
2010
2011
2012
Vir: A cuts watch brief (2011), Bashing public sector wages and public sector jobs (2010), Budget goes further than agreement (2011), EU Austerity: Country
by country (2011), Giordano (2011), Glassner (2010), Industrial Relations in Europe (2011), O'Farrell (2010), Parry (2011), Pregled ukrepov in reform za
naslavljanje finanne in ekonomske krize po dravah (2012).

1
V zahodni Evropi le rahlo hitreje, v vzhodni pa zlasti v obdobju 2001-2003 opazno hitreje.
2
Viri ne navajajo, ali gre v primeru zamrznitve pla le za neusklajevanje pla z inflacijo ali so zamrznjene tudi druge monosti povievanja
pla (npr. delovna uspenost, napredovanja, povean obseg dela).

Po monem poveanju primanjkljaja sektorja drava v letu 2009, ki je bilo predvsem posledica vpliva
gospodarske krize in deloma tudi strukturnih dejavnikov, v zadnjih dveh letih ni prilo do pozitivnih premikov
na podroju fiskalne konsolidacije, stanje javnih financ se je lani e poslabalo. Leta 2009 je primanjkljaj znaal
6,1 % BDP, v naslednjem letu pa se je ohranil na podobni ravni, saj je rebalans dravnega prorauna za leto 2010 le
prilagodil odhodke nijim prihodkom od prvotno nartovanih. Lani se je primanjkljaj kljub rebalansu e poveal in
znaal 6,4 % BDP. S tem se je Slovenija oddaljila od cilja iz Programa stabilnosti dopolnitev 2011 za 0,9 o. t., od cilja
iz predhodnega Programa stabilnosti Program stabilnosti dopolnitev 2009, v katerem je Slovenija prvi predstavila
nartovano pot konsolidacije v okviru postopka presenega primanjkljaja, pa kar za 2,4 o. t. Na ohranjanje visokega
primanjkljaja je v zadnjih dveh letih vplivalo povianje odhodkov za obresti, socialna nadomestila in podpore ter t. i.
drugih odhodkov v odsotnosti sistemskih ukrepov za znianje in prestrukturiranje preostalih odhodkov. Lani je stanje
javnih financ dodatno poslabala vkljuitev sredstev dokapitalizacije najveje dravne banke NLB d. d. in nekaterih
17

podjetij v dravni lasti v viini 1,3 o. t. BDP. Kljub povianju prihodkov in njihovega delea glede na BDP (za 1,3 o. t. v
obdobju 20092011) je bil primanjkljaj sektorja drava lani tako najviji v zadnjih estnajstih letih. V letu 2011 je po
naih ocenah prilo tudi do nadaljnjega poveanja strukturne komponente primanjkljaja. Ciklino prilagojeni saldo, ki to
komponento ocenjuje, se tako e tiri leta ohranja na visoki ravni. eprav izrauni zahtevajo previdnost pri
interpretaciji, tudi ta gibanja nakazujejo, da v zadnjih nekaj letih ni bilo fiskalnega napora za znianje primanjkljaja s
sistemskimi spremembami, ki bi dale trajneje rezultate. Na podroju omejevanja sredstev za zaposlene v javnem
sektorju so bili ukrepi po vsebini interventne narave, niso pa bile uvedene sistemske spremembe na podroju plane in
zaposlitvene politike, ki bi prinesle trajneje reitve in hkrati oblikovale bolj stimulativno okolje za zaposlene. Prav tako
ni prilo do uveljavitve sprememb v sistemih socialne zaite, zlasti pokojninske reforme. eprav bi bil uinek sprejetja
pokojninske reforme na znianje primanjkljaja v letu 2011 minimalen, pa bi sistemska sprememba na tem podroju
letos in e bolj v prihodnjih letih e obutneje vplivala na zmanjanje pritiska na javnofinanne izdatke. Dosedanja
kombinacija ekonomskih politik je tako privedla do zaostrene javnofinanne situacije, ki se bo z nujnimi
javnofinannimi prilagoditvami reevala predvsem v segmentu bolj fleksibilnih razvojnih izdatkov ter z znianjem
oziroma omejevanjem izdatkov za plae, pokojnine in socialne transfere.
Relativno izraeni dolg sektorja drava v Slovenji v zadnjih treh letih naraa hitreje kot v povpreju evrskega
obmoja, s povievanjem zahtevane donosnosti naraajo tudi stroki novega zadolevanja. Dolg, ki je konec
leta 2011 znaal 47,6 % BDP, je bil e precej pod povprejem evrskega obmoja, vendar pa se je v zadnjih treh letih
poveal relativno bolj (za 25,7 o. t. BDP, v povpreju evrskega obmoja za 17,9 o. t. BDP
15
). S hitro rastjo dolga se
poveuje tveganje, da v primeru morebitne ponovne gospodarske krize e presee 60 % BDP
16
, pomemben dejavnik
tveganja pa so tudi porotva in jamstva drave. V istem obdobju se je namre precej poveal tudi javnogarantirani
dolg, ki je konec leta 2011 znaal 6,9 mrd EUR oziroma 19,6 % BDP
17
. K znatnemu poveanju leta 2009 so prispevala
predvsem jamstva v viini 2 mrd EUR, ki jih je drava podelila domaim bankam za zadolevanje. Z vladnimi ukrepi za
blaitev gospodarske krize je tako povezana dobra etrtina skupnega javnogarantiranega dolga. Obseg vnovenih
porotev in jamstev, ki se je lani nekoliko poveal, ostaja nizek (konec leta 2011 20,8 mio EUR). Kljub temu pa viina
in ocena verjetnosti vnovitve porotev in jamstev drave predstavljata pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na
poslabanje percepcije drave na finannem trgu in posledino poveuje pribitke ter tako dodatno drai zadolevanje.
Stroki zadolevanja drave so se lani mono poveali, zlasti v jesenskih mesecih, kar je bilo deloma posledica
splonega poslabanja razmer in zmanjanega zaupanja v veino drav evrskega obmoja, deloma pa so k temu
prispevali tudi dejavniki, specifini za Slovenijo. Do konca januarja 2012 so bonitetno oceno Sloveniji zniale vse tri
najpomembneje bonitetne agencije. Med razlogi pa so poleg naraajoe negotovosti v celotnem evrskem obmoju
izpostavile tudi poslabanja in dejavnike tveganja v Sloveniji, predvsem slabe razmere v bannem sistemu
18
, poasno
konsolidacijo javnih financ in poslabanje konkurennosti
19
. Zahtevana donosnost 10-letnih slovenskih dravnih
obveznic je novembra lani tako za nekaj asa presegla 7 %, kar je precej ve kot januarja lani ob izdaji zadnje dravne
obveznice (4,431 %). Letos se je predvsem zaradi pozitivnega vpliva nestandardnih ukrepov ECB
20
na donosnosti
obveznic veine drav evrskega obmoja tudi donosnost slovenskih dravnih obveznic vsaj zaasno zniala, a ostaja
visoka na ravni okrog 5 % BDP. Takna gibanja in nadaljnje zaostrene razmere na finannih trgih oteujejo
financiranje drave (financiranje primanjkljaja sektorja drava in odplailo glavnic dravnega dolga). Zaradi zaostrenih
razmer na mednarodnih finannih trgih je vlada decembra 2011 za pokritje vejega dela letonjega plaila glavnic
dravnega dolga v viini 1,27 mrd EUR na domaem trgu izdala 18-meseno zakladno menico v viini 907 mio EUR.
Med kupci so bile po razpololjivih podatkih razmeroma mono zastopane domae banke. V primeru, da bi se
zahtevana donosnost tudi v prihodnje gibala na podobni ravni, bi bil stroek novega zadolevanja Slovenije na
evrskem trgu prihodnje leto precej veji, kljub dejstvu, da bo financiranje drave v prihodnjem letu (izraeno kot dele
BDP) na podobni ravni kot lani. Oteen dostop drave do finannih virov pa bi imel posledice tudi za pogoje
zadolevanja zasebnega sektorja, kar bi vplivalo na zmanjanje konkurennosti in potenciala za nadaljnji gospodarski
razvoj. Draje zadolevanje bi vplivalo tudi na nadaljnje poslabanje kakovosti javnih financ, saj bi naraajoi izdatki
za obresti v procesu konsolidacije privedli do e vejega izrinjanja fleksibilnejih izdatkov, med katerimi imajo
pomemben dele razvojni izdatki.

15
European Economic Forecast Autumn 2011 (European Commission), 2011.
16
Zgornja meja v okviru Pakta stabilnosti in rasti.
17
Javnogarantirani dolg se je mono povial leta 2009 (za 2,4 mrd EUR, predvsem zaradi jamstev v viini 2 mrd EUR, ki jih je drava
podelila domaim bankam za zadolevanje). Konec leta 2009 je tako znaal 7,1 mrd EUR, konec leta 2010 pa 7,7 mrd EUR. Lansko
zmanjanje za 0,8 mrd EUR je posledica zmanjanega obsega jamstev domaim finannim institucijam.
18
Glej poglavje 1.3.2. Finanne storitve.
19
Glej poglavje 1.2. Poveanje konkurennosti in spodbujanje podjetnikega razvoja.
20
ECB je decembra 2011 sprejela sklep o izvedbi dveh operacij dolgoronejega refinanciranja z zapadlostjo 36 mesecev, s katero je
bankam v evrskem obmoju omogoila dostop do dodatnih likvidnih sredstev in tako prispevala k izboljanju njihovega financiranja.
18

Slika 3 : Donosnost desetletnih dravnih obveznic
0
2
4
6
8
10
12
14
16
j
a
n
.
1
0
f
e
b
.
1
0
m
a
r
.
1
0
a
p
r
.
1
0
m
a
j
.
1
0
j
u
n
.
1
0
j
u
l
.
1
0
a
v
g
.
1
0
s
e
p
.
1
0
o
k
t
.
1
0
n
o
v
.
1
0
d
e
c
.
1
0
j
a
n
.
1
1
f
e
b
.
1
1
m
a
r
.
1
1
a
p
r
.
1
1
m
a
j
.
1
1
j
u
n
.
1
1
j
u
l
.
1
1
a
v
g
.
1
1
s
e
p
.
1
1
o
k
t
.
1
1
n
o
v
.
1
1
d
e
c
.
1
1
j
a
n
.
1
2
f
e
b
.
1
2
m
a
r
.
1
2
D
o
n
o
s
n
o
s
t

1
0
-
l
e
t
n
i
h

d
r
a
v
n
i
h

o
b
v
e
z
n
i
c
,

v
%
Slovenija Irska
Portugalska panija
Italija eka
Nemija

Vir: Eurostat.

Primanjkljaj tekoega rauna, ki se zniuje e od zaetka leta 2009, je v letu 2011 znaal 1,1 % BDP. Primanjkljaj
tekoega rauna plailne bilance se na tej ravni ohranja v zadnjih treh letih, kar je bistveno nije kot v letih 2007 in
2008, ko je bil blizu 6 %. To je neposredno in posredno povezano predvsem z dinamiko in strukturo gospodarske
aktivnosti. Ob upadanju domae potronje se tako kljub poslabevanju pogojev menjave blagovni primanjkljaj v
zadnjih dveh letih ohranja na bistveno niji ravni kot pred krizo. Neto plaila obresti so se od zaetka krize sprva
znievala, predvsem zaradi teje dostopnosti do tujih virov sredstev. Od tretjega etrtletja leta 2010 pa zaradi izdanih
obveznic za blaitev posledic krize in zapadlosti plail kuponov ti odlivi v tujino ponovno naraajo. Kljub monemu
razdolevanju so bila lani vija tudi neto plaila obresti domaih poslovnih bank, kar povezujemo z zaostrenimi pogoji
financiranja na mednarodnih finannih trgih Primanjkljaj faktorskih dohodkov je bil lani tako ponovno viji kot leto pred
tem. Na znievanje primanjkljaja tekoega rauna sta v zadnjih letih vplivala tudi izboljanje rpanja sredstev EU in
krepitev preseka v menjavi storitev. Dravni proraun, ki je do prorauna EU e v letih 2007 in 2008 realiziral
primanjkljaj, je v letu 2009 beleil preseek, ki se je v zadnjih dveh letih e poveal. Lani je na to vplivalo izrazito
poveanje pridobljenih sredstev iz strukturnih skladov. Preseek v storitveni menjavi pa je po monem padcu leta 2009
in poveanju v zadnjih dveh letih, ki je izhajalo iz poveevanja preseka v menjavi storitev potovanj in transporta, lani
rahlo presegel vrednost iz leta 2008.

19

Slika 4 : Tekoi raun plailne bilance, Slovenija

-5000
-4000
-3000
-2000
-1000
0
1000
2000
j
a
n
.

0
1
j
a
n
.

0
2
j
a
n
.

0
3
j
a
n
.

0
4
j
a
n
.

0
5
j
a
n
.

0
6
j
a
n
.

0
7
j
a
n
.

0
8
j
a
n
.

0
9
j
a
n
.

1
0
j
a
n
.

1
1
1
2
-
m
e
s
e
n
e

k
u
m
u
l
a
t
i
v
e
,

v

m
i
o

E
U
R
Tekoi transferi
Faktorski dohodki
Storitvena menjava
Blagovna menjava
Tekoi raun

Vir: BS, preraun UMAR.

Rast bruto zunanjega dolga je od zaetka finanne in gospodarske krize upoasnjena. Po hitri rasti po vstopu v
EU, e zlasti v letu 2007, je bilo poveevanje bruto zunanjega dolga v zadnjih treh letih upoasnjeno. Konec leta 2011
je bruto zunanji dolg dosegel 41,4 mrd EUR in je bil v primerjavi z decembrom 2010 viji za 0,7 mrd EUR, potem ko se
je v letu 2010 poveal za 0,4 mrd EUR. V letih hitrega zadolevanja je to poveanje v povpreju znaalo 5,2 mrd EUR
letno. K poveanju dolga je, podobno kot v predhodnih dveh letih, tudi v letu 2011 najve prispeval dravni sektor,
katerega bruto zunanji dolg se je poveal priblino v enakem obsegu kot leto prej. Poslovne banke, katerih
zadolevanje je v letih pred krizo najve prispevalo k hitri rasti zunanjega dolga, pa so se lani e tretje leto v tujini
razdolevale, pri tem pa so bila lanska neto odplaila dolga najvija. Zaradi zaostrenih razmer na mednarodnih
finannih trgih je likvidnost poslovnim bankam v precej veji meri kot v predhodnih letih zagotavljala Banka Slovenije,
kar se je odrazilo na poveanju njenega (kratkoronega) dolga, ki se je v predhodnih dveh letih zmanjeval. Ob
kreditnem kru doma so se tudi podjetja (tj. ostali sektorji, kjer veino predstavljajo podjetja) v letu 2011 na tujem neto
zadolila, po tem ko so v predhodnem letu e neto odplaevala svoje obveznosti iz naslova kratkoronih in
dolgoronih posojil. Vendar pa se je tudi rpanje teh posojil ob koncu leta zaelo znievati, kar bi lahko bila tudi
posledica znievanja bonitetne ocene Slovenije in s tem manjega zaupanja tujih posojilodajalcev v slovenska
podjetja. Opisana gibanja se odraajo tudi skozi strukturo dolga po sektorjih glede na jamstvo, kjer se je lani nadalje
poveal javni dolg, javno garantirani se je ohranil priblino na ravni predhodnega leta, negarantirani zasebni dolg pa se
je znial. Javni in javno garantirani dolg sta konec leta 2011 v strukturi bruto zunanjega dolga skupaj predstavljala
43,7 % (javni 23,7 %, javno garantirani 20,0 %), kar je za 20,4 o. t. ve kot v letu 2008.

Bruto zunanji dolg Slovenije ostaja za skoraj polovico niji od povprenega dolga evrskega obmoja, vendar
pa tudi ta raven ne izkljuuje tveganj za njegovo odplaevanje v primeru vejih okov v gospodarstvu. Bruto
zunanji dolg je konec leta 2011 dosegel 115,8 % BDP, v evrskem obmoju pa je e v letu 2010 dosegel 209,2 % BDP.
Ker v valutni strukturi slovenskega zunanjega dolga mono prevladuje evro ob prevladujoi evrski strukturi trgovinskih
in kapitalskih tokov teajna nihanja ne predstavljajo tveganj za morebitno poveanje delea bruto zunanjega dolga v
BDP ali njegovo odplaevanje. Morebitna tveganja bi lahko povzroili veji oki, ki lahko zniajo gospodarsko rast in
izrazito poslabani pogoji financiranja, kjer v zadnjem letu prihaja do zaostrovanja.

20

Okvir 2: Postopek ocenjevanja presenih neravnovesij na ravni Evropske unije

Evropska komisija je jeseni 2011 pripravila mehanizem za zgodnje odkrivanje presenih neravnovesij v dravah EU in
ukrepanje v primeru, da se takna neravnovesja pojavijo. tevilne drave EU se v obdobju gospodarske krize sooajo s
poslabanjem konkurennosti in razlinimi makroekonomskimi neravnoteji. Da bi v prihodnje takna neravnovesja identificirali
v im zgodnejih fazah, je Evropska komisija (EK) pripravila nov mehanizem, t. i. postopek presenih neravnovesij (ang.
Excessive Imbalance Procedure). Razdeljen je v tri glavne dele: (i) sistem zgodnjega opozarjanja na neravnovesja, (ii)
preventivno in korektivno delovanje ter (iii) uveljavljanje sankcij. Sistem zgodnjega opozarjanja temelji na naboru indikatorjev
za oceno makorekonomskih neravnoteij. V primeru manjih neravnovesij bo EK izdala t. i. preventivna priporoila dravam,
drave z vejimi neravnovesji pa bodo morale pripraviti ustrezen akcijski nart. V skrajni fazi so v primeru neustreznega odziva
drave predvidene tudi finanne sankcije v viini do 0,1 % BDP. Postopek presenih neravnovesij se zane uporabljati v letu
2012 v okviru t. i. evropskega semestra, ki naj bi z ex ante koordinacijo proraunskih in ekonomskih politik okrepil gospodarsko
vodenje na ravni EU.
Za zgodnje odkrivanje neravnovesij je Evropska komisija za zdaj doloila 10 indikatorjev, ki so bili izbrani kot
najprimerneji pokazatelji makroekonomskih neravnoteij ali poslabanja konkurennosti. Razdeljeni so v dve skupini:
indikatorji zunanjih neravnovesij (saldo tekoega rauna plailne bilance, neto finanna pozicija do tujine, trni delei v tujini,
nominalni stroki dela na enoto proizvoda in realni efektivni teaj) in indikatorji notranjih neravnovesij (cene nepreminin, dolg
zasebnega sektorja, zadolevanje zasebnega sektorja, dolg sektorja drava in stopnja brezposelnosti). Za vsak indikator je
doloena mejna vrednost, njeno preseganje pa pomeni, da ima drava na doloenem podroju neravnovesje, ki je lahko
problematino. Rezultati indikatorjev torej predstavljajo prvo opozorilo, v naslednjem koraku pa se bo s poglobljeno analizo
ugotavljalo, ali je prepoznano neravnovesje zares problematino. EK je v ta namen predvidela e dodatne indikatorje, ki se
upotevajo pri ekonomski interpretaciji sistema zgodnjega opozarjanja. Pri tem naj bi se upotevale tudi posebne okoliine
posamezne drave. eprav so v sistem zgodnjega opozarjanja vkljueni tudi indikatorji javnih financ, postopek presenih
neravnovesij ni namenjen ocenjevanju fiskalne vzdrnosti, saj se ta ocenjuje v okviru pakta stabilnosti in rasti.
Za Slovenijo indikatorji makroekonomskih neravnovesij kot problematino podroje izpostavljajo konkurennost
gospodarstva, v letih pred zaetkom gospodarske in finanne krize pa so neravnovesja nakazovale visoke rasti cen
nepreminin in zadolevanja zasebnega sektorja. Precejnje poslabanje strokovne konkurennosti Slovenije je bilo
znailno e za prvo polovico prejnjega desetletja. Kumulativno poveanje nominalnih strokov dela na enoto proizvoda v
triletnem obdobju pa je mejno vrednost (9 %) ponovno preseglo v zadnjih treh letih (20082010), ko je bilo tudi med najvijimi
v EU (ve o vzrokih glej v poglavju 1. 2.). Na teave s konkurennostjo kaejo tudi izrauni UMAR o zmanjevanju trnega
delea Slovenije na svetovnem trgu blaga v letih od 2008 do 2010, leta 2010 (zadnji podatek EK) pa se je Slovenija tudi
mono pribliala mejni vrednosti v sistemu EK, ki upoteva petletne spremembe trnega delea za blago in storitve. Poleg
konkurennosti je v letih 2009 in 2010 blago neravnovesje izkazovala e neto finanna pozicija Slovenije, v letih 2008 in 2009
pa primanjkljaj tekoega rauna plailne bilance (glej poglavje 1.1). Precej drugana slika je bila v letih pred zaetkom
gospodarske in finanne krize, ko smo tiri leta (od 2004 do 2007) beleili rast cen nepreminin precej nad mejnimi 6 % (v
povpreju 14 % na leto), v letih 2007 in 2008 pa je mejno vrednost precej presegala tudi rast zadolevanja zasebnega sektorja
(gl. poglavji 5.4 in 1.3.2).
Tabela: Rezultati nabora indikatorjev makroekonomskih neravnovesij za Slovenijo
Indikator / Mejna vrednost 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Zu
na
nj
a
ne
ra
vn
ov
es
ja
Tekoi raun, % BDP (triletno povpreje) +6/-4 % -1.9 -0.5 0.1 -0.8 -1.7 -2.3 -3,0 -4.6 -4.3 -3,0
Neto finanna pozicija do tujine, % BDP -35 % -2 0 -6 3 -11 -17 -21 -33 -36 -36
Realni efektivni teaj (deflator CPI), rast v 3
letih
+/-11 % -2.5 0.3 5.4 4.6 1.7 -0.7 1.0 4.3 5.8 2.3
Trni dele na svetovnem trgu (blago in
storitve), rast v 5-ih letih
-6 % -5,9 5,6 3,3 16,2 26,6 17,4 18,8 10,7 4,8 -5,9
Nominalni stroki dela na enoto proizvoda,
rast v 3 letih
+9 % 22,2 24,0 20,6 14,6 9,7 6,2 5,3 10,2 18,5 15,7
N
otr
an
ja
ne
ra
vn
ov
es
ja
Cene nepreminin, letna rast +6 % 9,6 13,1 14,7 18,5 -2,3 -8,7 0,7
Zadolevanje zasebnega sektorja, priliv kot
% BDP
15 % 8,6 8,7 9,6 13,6 13,9 23,5 18,3 4,2 1,8
Dolg zasebnega sektorja, % BDP 160 % 65 67 71 76 85 91 106 117 129
Dolg sektorja drava, % BDP 60 % 27 28 27 27 27 27 23 22 39
Stopnja brezposelnosti, 3-letno povpreje 10 % 6,7 6,4 6,4 6,4 6,5 6,3 5,8 5,1 5,1 5,9
Vir: Alert Mechanism Report (Evropska komisija), 2012.
Opomba: Siva polja oznaujejo preseganje mejne vrednosti v postopku ocenjevanja presenih neravnovesij v EU.

21

Okvir 3: Neto finanna pozicija do tujine v % BDP (indikator zunanjega neravnovesja v postopku ocenjevanja presenih
neravnovesij v EU)

Neto finanna pozicija ali stanje mednarodnih nalob je kazalnik, ki omogoa analizo plailnobilannih tokov in stanj ter
s tem dinamien vpogled v razline dejavnike makroekonomskega (zunanjega) neravnovesja. Neto finanna pozicija
izkazuje stanje celotnih terjatev in obveznosti, ki jih ima domae gospodarstvo do tujine ob koncu vsakega leta, s strukturo, ki je
enaka strukturi finannega rauna plailne bilance. Poleg dolnikih instrumentov, ki so vkljueni v bruto zunanje terjatve in bruto
zunanji dolg (razlika med tema predstavlja neto zunanji dolg drave), neto finanna pozicija vkljuuje e terjatve in obveznosti iz
lastnikih razmerij. Zato je primerneje merilo za odkrivanje zunanjih neravnovesij kot neto zunanji dolg. Neto dolnika pozicija
do tujine se poslaba zaradi vejih primanjkljajev na tekoem raunu in/ali zaradi vrednostnih sprememb, ki z vedno vejo
integracijo drav v mednarodne kapitalske tokove postajajo vse pomembneji dejavnik neto finanne pozicije do tujine.

Kot mejno vrednost, katere preseganje opozarja na monost neravnovesja v gospodarstvu, je Evropska komisija
postavila vrednost -35 % BDP. Slovenija je to vrednost minimalno presegla v letih 2009 in 2010. Izrazito pa to vrednost
presegajo predvsem drave, ki so v ospredju dolnike krize in dosegajo med -90 % BDP do -110 % BDP (Portugalska, Grija,
Irska, panija).
Tabela: Neto finanna pozicija Slovenije, v % BDP

2000 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
1 Dolnike terjatve
40,4 59,6 68,1 66,6 82,3 78,1 83,4 83,9
2 Lastnike terjatve
1,0 6,1 9,7 14,3 17,9 12,8 15,3 15,5
3 Skupne terjatve (1+2) 41,4 65,7 77,8 80,9 100,2 90,9 98,6 99,4
4 Bruto zunanji dolg
44,1 56,4 71,3 77,5 100,6 105,2 114,1 114,9
5 Lastnike obveznosti
9,2 17,1 17,5 20,5 20,9 19,4 20,4 20,2
6 Skupne obveznosti (4+5)
53,3 73,5 88,8 98,0 121,5 124,7 134,5 135,2
7 Neto zunanji dolg/terjatve (14)
-3,7 3,2 -3,2 -10,9 -18,4 -27,1 -30,8 -31,1
8 Neto lastniki dolg/terjatve (25)
-8,1 -11,0 -7,8 -6,2 -3,0 -6,6 -5,1 -4,7
9 Neto finanna pozicija (7+8)
*

-11,8 -7,8 -11,0 -17,1 -21,3 -33,8 -35,8 -35,7
Vir: BS, lastni prerauni. Opomba:*-negativni (pozitivni) predznak v saldu pomeni neto dolniko (upniko) finanno pozicijo.
Opomba: Sivo polja pomenijo, da je bila v doloenem letu preseena mejna vrednost v postopku ocenjevanja presenih neravnovesij v EU.

V obdobju 20002010 je, z izjemo leta 2002, Slovenija izkazovala neto dolniko pozicijo, ki se je mono poslabala leta
2008 (za 5,2 mrd EUR oziroma 12,5 o. t.). Neto finanna pozicija je bila v obdobju 20002010 v povpreju za 2,1 mrd EUR
veja od neto zunanjega dolga. Omenjena razlika je nastala na segmentu lastnikih terjatev in obveznosti, veinoma zaradi neto
pritoka lastnikega kapitala tujih neposrednih nalob v Sloveniji. Dele bruto zunanjega dolga ali nelastnikih obveznosti v
opazovanem obdobju je predstavljal okoli tiri petine skupnih obveznosti do tujine, petino pa so predstavljale lastnike obveznosti
(lastniki kapital in reinvestirani dobiki iz naslova neposrednih nalob tujcev v Sloveniji ter nalobe v lastnike vrednostne
papirje).

Ob visokem zadolevanju zasebnega sektorja v tujini v obdobju pred krizo, so na mono poslabanje neto finanne
pozicije leta 2008 vplivale tudi vrednostne izgube imetij slovenskih vlagateljev v tujini. Na strani obveznosti je k slabanju
neto finanne pozicije v omenjenem obdobju najbolj prispevalo zadolevanje domaih poslovnih bank. Sicer so veino
zadolevanja v tujini predstavljala posojila ter gotovina in vloge nerezidentov. Od zaetka krize pa so se obveznosti do tujine
poveevale poasneje kot v asu konjunkture, pri emer se je upoasnila zlasti rast bruto zunanjega dolga. To je bilo kljub
okrepljenemu zadolevanju drave v tujini predvsem posledica razdolevanja zasebnega sektorja. Na strani terjatev je bila do
vkljuno leta 2007 zabeleena rast, predvsem so naraale nalobe zasebnega sektorja v tujino (lastnike portfeljske nalobe in
izhodne neposredne nalobe). Zlasti opazno poveanje je bilo po letu 2005, ko je bila odpravljena omejitev za nalobe v tuje
vrednostne papirje, pri emer so se predvsem poveale nalobe vzajemnih skladov, zavarovalnic in tudi prebivalstva. Ob
prevzemu evra so se ob sproanju likvidnosti zapadlih blagajnikih zapisov BS mono poveale tudi nalobe slovenskih bank v
obveznice evrskega obmoja. Leta 2008 pa so slovenska podjetja in gospodinjstva zaradi finanne krize izgubila precejen del
vrednosti imetij v obliki lastnikih portfeljskih nalob. To je vplivalo na mono poslabanje neto finanne pozicije v istem letu,
deloma tudi zato, ker je bil prispevek izgub tujih vlagatleljev v slovenske vrednostne papirje relativno precej manji. V preteklih
dveh letih se je stanje neto finanne pozicije Slovenije ohranjalo na priblino enaki ravni, kar je predvsem posledica
prezadolenosti in omejenega dostopa zasebnega sektorja do tujih virov financiranja na mednarodnih finannih trgih.

22

1.2. Poveanje konkurennosti in spodbujanje podjetnikega razvoja

Izvozna konkurennost slovenskega gospodarstva se je od zaetka gospodarske krize (2008) precej
poslabala. Slovenija je v obdobju od 2008 do tretjega etrtletja 2011 izgubila priblino 15,6 % delea na svetovnem
trgu blaga in 7,5 % v najvejih trgovinskih partnericah
21
. Izguba trnega delea na svetovnem trgu je predstavljala
dobro polovico njegovega poveanja v predhodnem sedemletnem obdobju neprestane rasti
22
. Skrenje trnega delea
je bilo v obdobju od zaetka krize znailno tudi za celotno Evropsko unijo, Slovenija pa se je uvrstila med drave z
najvejim zmanjanjem na svetovnem trgu
23
. V letih 20082009 so padec trnega delea ublaile spodbude nekaterih
drav EU za nakup osebnih vozil, ki so vplivale na poveanje slovenskega izvoza in posledino trnega delea cestnih
vozil na tujih trgih (predvsem v Franciji in Nemiji). V letu 2010, ko so se v veini pomembnejih trgovinskih partneric
spodbude za nakup vozil e iztekle
24
, pa se je upadanje trnega delea Slovenije v tujini poglobilo (-10 %). Slovenija
se je v tem letu tudi mono pribliala mejni vrednosti v mehanizmu odkrivanja presenih neravnovesij v EU, ki pri
kazalniku trnega delea poleg blaga vkljuuje tudi storitve
25
. Razen pri cestnih vozilih je bilo leta 2010 zmanjanje
delea na tujih trgih tako kot e v obdobju 20082009 prisotno tudi pri veini za slovenski izvoz pomembnih skupin
proizvodov
26
. Prvi razpololjivi podatki za devet mesecev leta 2011 kaejo na stagnacijo trnega delea na svetovnem
trgu in rahlo rast v najpomembnejih partnericah. Spodbudna je predvsem visoka rast v dveh pomembnejih
trgovinskih partnericah, Nemiji in Hrvaki.

Slika 5 : Trni dele Slovenije na svetovnem trgu, na trgu EU in na trgih izven EU
50
60
70
80
90
100
110
120
130
140
150
160
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
I
n
d
e
k
s
i
,

2
0
0
0
=
1
0
0

Svetovni trg EU Zunaj EU

Vir: United Nations Commodity Trade Statistics Database, 2011; prerauni UMAR.
Opomba: Trni dele na svetovnem trgu je izraunan kot dele izvoza Slovenije v svetovnem izvozu, na trgu EU in zunaj EU pa kot dele izvoza Slovenije v
uvozu EU oz. izven EU.

Na znianje slovenskega trnega delea na svetovnem trgu so ob padcu konkurennosti v zadnjih letih precej
vplivali strukturni uinki v povezavi z geografsko usmerjenostjo naega izvoza. Trni dele Slovenije na
svetovnem trgu se je po letu 2008 najbolj zmanjal na trgih izven Evropske unije, kjer je v zadnjem obdobju prilo do
vejih strukturnih sprememb. Znailna je bila izjemno hitra rast trgov drav, kjer je prisotnost slovenskega izvoza

21
Trinajst drav: Nemija, Italija, Avstrija, Francija, Zdrueno kraljestvo, Poljska, Madarska, eka, Hrvaka, Bosna in Hercegovina, Ruska
federacija, Zdruene drave Amerike in Makedonija.
22
Izguba v najvejih trgovinskih partnericah pa etrtino poveanja iz obdobja 20002007.
23
V letih 20082009 je bila Slovenija med 17-imi dravami EU s padcem trnega delea na osmem mestu, v letu 2010 pa je bil znianje
izvozne konkurennosti etrto najveje med dravami EU.
24
V Franciji so se spodbude za nakup cestnih vozil iztekle postopno (z zmanjevanjem denarnega nadomestila) do konca leta 2010.
Nekatere veje drave lanice, sicer manj pomembne uvoznice cestnih vozil iz Slovenije, pa so spodbude za nakup cestnih vozil ponujale
celo leto (Nizozemska) ali del leta 2010 (Velika Britanija, panija).
25
Ve o tem glej v Okvir 2: Postopek ocenjevanja presenih neravnovesij na ravni Evropske unije.
26
Glej indikator Trni dele.
23

relativno majhna (Kitajska, Indija, Brazilija), kar je poglobilo padec naega delea v svetovnem izvozu. Slovenija izven
EU sicer najve izvozi v drave nekdanje Jugoslavije in Rusijo, kjer smo bili v zadnjih letih pria krenju naega
trnega delea. Dale najveji padec smo zabeleili na ruskem trgu, ki je zelo velik in v zadnjih letih prav tako hitro
rastoi trg, zato je za Slovenijo kot majhno dravo z majhnimi izvoznimi kapacitetami ohranjanje delea na tem trgu v
asu njegove hitre rasti precejen izziv. Znianje delea pa je bilo prisotno tudi na trgih drav nekdanje Jugoslavije, ki
so od zaetka krize okrevali relativno poasneje, so pa v strukturi naega izvoza relativno pomembneji kot v drugih
dravah EU in tudi v primerjavi z naimi vzhodnoevropskimi konkurentkami. Regionalna usmerjenost naega izvoza se
je v zadnjih letih izkazala za manj ugodno tudi z vidika nae posredne povezanosti s hitro rastoimi svetovnimi trgi, saj
je dele Nemije, preko katere smo posredno povezani s temi trgi, v naem izvozu manji kot v veini naih
konkurentk iz Vzhodne Evrope (eka, Madarska in Poljska).

Na konkurennost gospodarstva so v obdobju gospodarske krize mono omejevalno vplivali tudi strokovni
dejavniki, njihovi pritiski so popustili ele v letu 2011, kar pa e ni bistveno izboljalo konkurennega poloaja
gospodarstva. Poveevanje realnih strokov dela na enoto proizvoda je bilo znailno za triletno obdobje od 2008 do
2010, v katerem so se skupaj poveali za 9,1 %. V letih 2008 in 2009 je pod vplivom njihove rasti apreciiral tudi realni
efektivni teaj
27
. Strokovno konkurennost pa je dodatno poslabevalo dejstvo, da je bilo gibanje strokov dela na
enoto proizvoda v vseh treh letih tudi precej manj ugodno kot v EU, kjer je bilo kumulativno poveanje v enakem
obdobju 2,2-odstotno. V tem triletnem obdobju je Slovenija tudi krepko presegla mejno vrednost glede nominalnih
strokov dela na enoto proizvoda, doloeno v okviru mehanizma odkrivanja presenih neravnovesij na ravni EU
28
. Z
izjemo leta 2009, ko je bil glavni dejavnik poslabanja padec produktivnosti zaradi znianja gospodarske aktivnosti,
smo bili v preostalih dveh letih (2008 in 2010) pria predvsem pritiskom s strani strokov dela. Njihova rast je leta 2008
izvirala iz uskladitve pla z visoko preteklo inflacijo in gospodarsko aktivnostjo ter iz odprave dela planih nesorazmerij
v javnem sektorju. Leta 2010 pa je prilo do zvianja minimalne plae, kar je pospeilo predvsem rast pla zasebnega
sektorja
29
. Strokovni pritiski na konkurenni poloaj so bili v obdobju krize e nekoliko bolj izraziti v predelovalnih
dejavnostih, kjer so se stroki dela na enoto proizvoda od leta 2008 do leta 2010 kumulativno poviali za 11,6 % in to
kljub padcu v letu 2010, ki je bilo ob poveanju minimalne plae skromno (0,6-odstotno). Leta 2011 so se z nadaljnjim
poveevanjem produktivnosti
30
in umiritvijo rasti pla prvi po treh letih zvievanja stroki dela na enoto bruto
domaega proizvoda zniali (za 0,4 %). Njihova raven pa je bila e vedno precej vija kot leta 2007 (za priblino 8 %).

27
Deflacioniran z nominalnimi stroki dela na enoto proizvoda.
28
29 Razen tega je bil v letu 2010 prisoten tudi uinek sprememb v strukturi zaposlenosti.
30
Poveevanje produktivnosti je v letih 2010 in 2011 za razliko od EU v veji meri izhajalo iz znianja zaposlenosti, gospodarska rast pa je
bila ibkeja kot v EU.
24

Slika 6: Realni stroki dela na enoto proizvoda in glavni komponenti (produktivnost in sredstva za zaposlene na
zaposlenega), Slovenija in EU
90
92
94
96
98
100
102
104
106
108
110
Q
1

0
7
Q
2
Q
3
Q
4
Q
1

0
8
Q
2
Q
3
Q
4
Q
1

0
9
Q
2
Q
3
Q
4
Q
1

1
0
Q
2
Q
3
Q
4
Q
1

1
1
Q
2
Q
3
Q
4 4
-
e
t
r
t
l
e
t
n
e

d
r
s
e
e

s
r
e
d
i
n
e
,

i
n
d
e
k
s
i

2
0
0
7
=
1
0
0

RULC Slovenija RULCEU Produktivnost Slovenija
Produktivnost EU Sredstva na zap. Slovenija Sredstva na zap. EU

Vir: Eurostat Portal Page National Accounts, 2012; prerauni UMAR.
Opomba: Realna rast produktivnosti dela in sredstev za zaposlene na zaposlenega (deflator BDP).

Struktura predelovalnih dejavnosti z vidika tehnoloke zahtevnosti ne odstopa ve bistveno od povprene v
EU, izraziteji pa so zaostanki na podroju produktivnosti, ki je kljuna za izboljanje konkurennosti. Od
zaetka gospodarske krize je prilo v razmerah intenzivnega krenja manj konkurennih delov industrije do poveanja
delea tehnoloko zahtevnejih panog v strukturi dodane vrednosti. Tako je leta 2009 v Sloveniji dele visoko in
srednje visoko tehnoloko zahtevnih dejavnosti
31
v dodani vrednosti predelovalne industrije presegel povprenega v
EU. Relativno visok dele teh dejavnosti pri nas izhaja predvsem iz vejega relativnega obsega farmacevtske in
elektro industrije, delei veine preostalih tehnoloko zahtevnejih panog pa so niji kot v celotni EU. Dele tehnoloko
manj zahtevnih dejavnosti (srednje nizko in nizko zahtevne)
32
pa je predvsem zaradi obsenega skrenja kovinske
industrije v asu krize ter nadaljnjega upadanja tekstilne industrije leta 2009 upadel pod povprenega v EU. Kljub
premikom v smeri tehnoloko zahtevnejih in praviloma produktivnejih dejavnosti, pa se je zmanjevanje zaostanka v
ravni produktivnosti predelovalnih dejavnosti v zadnjih letih upoasnilo. Dodana vrednost na zaposlenega je leta 2010
dosegala 60,6 % povprene v EU, kar je priblino na ravni leta 2008. Med dejavnostmi z najnijo ravnjo produktivnosti
glede na EU izstopajo kar tri tehnoloko zahtevneje (kemina, elektro in strojna industrija) ter nizko tehnoloko
zahtevne tekstilna, usnjarska in pohitvena industrija
33
. Produktivnost predelovalne industrije, ki je pomemben dejavnik
njene konkurennosti, se je od zaetka krize tudi poasneje priblievala razvitejim dravam kot v vseh drugih novih
lanicah EU, med katerimi poleg Malte z letom 2010 slovensko raven rahlo presega tudi Slovaka.

31
Srednje visoko tehnoloko zahtevne panoge so: kemina industrija (C20), proizvodnja elektrinih naprav (C27), proizvodnja drugih strojev
in naprav, proizvodnja vozil in plovil (C29-30). Visoko tehnoloko zahtevne panoge pa so: farmacevtska industrija (C21) in proizvodnja IKT
opreme (C26).
32
Srednje nizko tehnoloko zahtevne panoge so: proizvodnja koksa in naftnih derivatov (C19), proizvodnja izdelkov iz gume in plastinih
ams (C22), proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (C23), kovinska industrija (C24-25), popravila in montaa strojev in naprav (C33).
Nizko tehnoloko zahtevne panoge pa so: prehrambena industrija (C10-11), tobana industrija (C12), tekstilna industrija (C13-14), usnjarska
industrija (C15), papirna industrija in tiskarstvo (C17-18), pohitvena industrija in druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (C31-32).
33
Od teh se je v elektro, strojni in pohitveni industriji v obdobju 20082010 zaostanek za EU e poveal.
25

Slika 7: Produktivnost predelovalnih dejavnosti (merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega) po panogah v

primerjavi s povprejem EU

45
50
55
60
65
70
75
80
85
90
95
C16-18 C10-12 C13-15 C22-23 C24-25 C21 C29-30 C26 C27 C20 C28
C Nizko teh. zaht. panoge C31-33 Sr.nizko teh.zaht.
panoge
Sr. visoko in visoko teh.zaht. panoge
P
o
v
p
r
.

E
U
-
2
7
=
1
0
0
2009
2010

Legenda: C21 farmacevtska ind., C20 kemina ind., C29-30 proiz. vozil in plovil, C27 proiz. el. naprav, C28 proiz. strojev in naprav, C26 proiz. IKT
opreme (srednje visoko in visoko teh. zaht. panoge); C22-23 proiz. izdelkov iz gume in plastike, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov; C24-25 kovinska ind.
(srednje nizko teh. zaht. panoge); C10-12 - prehrambena in tobana ind., C16-18 lesna in papirna ind., tiskarstvo, C13-15 tekstilna in usnjarska ind. (nizko
teh. zaht. panoge); C31-33 pohitvena ind., druge raznovrstne pred. dejavnosti (nizko teh. zaht. panoge), popravila in montaa strojev in naprav (srednje nizko
teh. zaht. panoge). C19 proiz. koksa in naftnih derivatov zaradi majhnega delea v strukturi dejavnosti ne prikazujemo.

Slika 8 : Dele srednje in visokotehnoloko zahtevnih dejavnosti in raven produktivnosti predelovalnih dejavnosti,
2010
1

CZ
DK
DE
EE
GR
ES
FR
IT
LT HU
NL
AT
PT
SI SK
FI
SE
EU-27
EU-27
20
40
60
80
100
120
140
160
180
15 20 25 30 35 40 45 50 55
P
r
o
d
u
k
t
i
v
n
o
s
t

p
r
e
d
.
d
e
j
a
v
n
o
s
t
i
,

E
U
2
7
=
1
0
0
Dele srednje visoko in visokotehnoloko zahtevnih dejavnosti v dodani vrednosti predelovalnih dej., v %
EU-27

Opombe:
1
Podatki za povpreje EU, Dansko, Nemijo, panijo, Italijo, Litvo, Portugalsko, Romunijo in vedsko so za leto 2009. Osi na sliki se sekata na ravni
povpreja za drave EU.

Zaostanek Slovenije na podroju visokotehnolokega izvoza ostaja visok. Dele visoko tehnoloko zahtevnih
proizvodov v blagovnem izvozu se je v zaetnem obdobju gospodarske krize (v letih 2008 in 2009) sicer precej
poveal, a je bilo to predvsem posledica krepitve delea farmacevtskih izdelkov, ki jih je upad povpraevanja v asu
krize manj prizadel. V letu 2010 pa je ob postopnem okrevanju izvoza drugih skupin proizvodov nekoliko upadel, a
26

ostal viji kot v obdobju pred gospodarsko krizo. Ker so bile podobne spremembe v strukturi izvoza prisotne tudi v
celotni EU, se je relativno visoka vrzel na podroju tehnoloko najzahtevnejega izvoza v primerjavi s povprejem EU
v tem obdobju zniala le v letu 2008. V naslednjih dveh letih pa se je ponovno nekoliko poviala in ostaja visoka, na
ravni skoraj sedmih odstotnih tok (pred krizo leta 2007 8,4 odstotne toke). Vrzel do povpreja novih lanic EU pa se
je leta 2010 s tremi odstotnimi tokami poveala celo na najvijo raven v zadnjem desetletju. Med temi dravami, ki so
tudi pomembne konkurentke Slovenije na mednarodnih trgih, jih ima pet vijo tehnoloko zahtevnost izvoza od
Slovenije, v treh (Cipru, Slovaki in Madarski) pa se je od leta 2007 tudi bolj poveala kot pri nas. Za Slovenijo je torej
kljub relativno visokemu deleu tehnoloko zahtevnejih panog v predelovalni industriji znailen precejen zaostanek
glede delea visokotehnoloko zahtevnih proizvodov v izvozu
34
. Poleg tega je raven produktivnosti nekaterih
tehnoloko zahtevnejih panog relativno (glede na EU) nizka. Vse to kae na to, da se proizvodi podjetij iz sicer
tehnoloko zahtevnejih dejavnosti v povpreju uvrajo v manj zahtevne segmente teh panog. Dvig ravni tehnoloke
zahtevnosti in krepitev inovativnosti proizvodov tako ostaja pomemben izziv za izboljanje produktivnosti in
konkurennosti slovenske industrije. Za poveanje njihovega prodora na zunanji trg pa je treba v veji meri v poslovne
procese vkljuiti tudi storitve oblikovanja, naprednih informacijskih tehnologij in trenja
35
. K izboljanju na tem podroju
lahko prispeva tudi veja vpetost v mednarodne verige in sodelovanje s tujimi partnerji.

Slika 9 : Dele visokotehnolokih proizvodov
1
v izvozu blaga
5
10
15
20
25
30
35
40
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
V

%
eka Madarska Slovaka Slovenija EU

Vir: Handbook of Statistics 20072008 (United Nations), 2007; United Nations Commodity Trade Statistics Database, 2011; prerauni UMAR.
Opomba:
1
Razvranje proizvodov po tehnoloki zahtevnosti temelji na metodologiji Zdruenih narodov (Trade and Development Report, 2002).

Stopnja internacionalizacije slovenskega gospodarstva se je po znianju v zaetnem obdobju gospodarske
krize v letih 2010 in 2011 spet poveala, pri tem pa zlasti neposredne tuje investicije ostajajo na ravneh, ki so
prenizke za pospeitev prestrukturiranja in poveanje konkurennosti. Ob precejnjem znianju domae
potronje se je povpreni dele mednarodne menjave v primerjavi z BDP po padcu v letu 2009 lani poveal drugo leto
zapored
36
. To je bilo posledica okrevanja tujega povpraevanja in rasti zunanjetrgovinskih cen, obenem pa ponovnega
zmanjanja domaega povpraevanja. Stopnja zunanjetrgovinske povezanosti Slovenije se je v zadnjih dveh letih pa
tudi glede na leto 2008 poveala bolj kot v povpreju v EU in bolj kot v veini manjih gospodarstev EU. Vendar to ni
bilo rezultat poveevanja izvozne konkurennosti Slovenije, saj so se nai trni delei v tujini v tem obdobju zniali,
temve dejstva da izvoz ob peanju domaega povpraevanja postaja relativno vse pomembneji. Leta 2010 smo bili
prie tudi prvim znakom okrevanja neposrednih tujih investicij (NTI), saj so se vhodne NTI v Slovenijo po padcu v

34
Pri tem velja opozoriti, da tudi visoka tehnoloka zahtevnost izvoza (merjena z deleem taknih proizvodov v izvozu) sama po sebi e ni
zagotovilo za doseganje visoke ravni produktivnosti (merjene z dodano vrednostjo na zaposlenega), saj gre pri izvozu za t. i. bruto koncept,
kar pomeni, da ne daje informacije o tem, kolikna je bila dejanska ustvarjena dodana vrednost pri izvoenem proizvodu (npr. kadar gre za
sestavljanje visokotehnolokih proizvodov iz uvoenih komponent, je dodana vrednost obiajno relativno nizka). To morda pojasnjuje tudi
relativno nizko produktivnost predelovalne industrije v nekaterih novih lanicah EU kljub visokemu deleu visokotehnolokega izvoza.
35
Slovenija zaostaja za razvitejimi dravami po deleu na znanju temeljeih poslovnih storitev v proizvodnih procesih predelovalnih
dejavnosti (glej poglavje 1.3.1. Nefinanne trne storitve).
36
Glej indikator Dele izvoza in uvoza glede na BDP.
27

prejnjem letu spet zaele poveevati, izhodne NTI pa so se e naprej manjale. Tudi za leto 2011 tokovi in
spremembe stanj NTI kaejo poveevanje vhodnih NTI, dezinvestiranje na strani izhodnih NTI pa se je takoreko
ustavilo
37
. Poveevanje prilivov vhodnih NTI, tako v obliki lastnikega kapitala kot v obliki znotrajpodjetnikega
kreditiranja slovenskih podrunic, e posebej pa pozitiven tok reinvestiranih dobikov bi lahko kazali, da se postopno
vraa zaupanje tujih matinih podjetij v slovenske podrunice. To nakazujejo tudi rezultati anket med tujimi
podrunicami v Sloveniji (Burger, Jakli, Rojec, 2011)
38
. eprav gre za pozitivne signale, pa ostaja dejstvo, da je
obseg NTI v Sloveniji prenizek, da bi lahko pomembneje prispeval k prestrukturiranju in izboljanju konkurennosti
slovenskega gospodarstva. Slovenija se tako e naprej uvra med drave EU z najnijim stanjem vhodnih NTI v
primerjavi z BDP. Tudi prilivi vhodnih NTI ostajajo dale pod najvijimi ravnmi iz let 2007 in 2008.

Dele prebivalstva, ki se ukvarja s podjetnitvom, se od zaetka gospodarske krize zmanjuje. Zgodnja
podjetnika aktivnost
39
, ki meri dele prebivalstva, ki se vkljuuje v podjetnitvo, se je po rasti v obdobju konjunkture
(20052008) v letih od 2008 do 2011 zniala na najnijo raven doslej (s 6,4 % na 3,7 % prebivalstva v starosti 18-64
let). V vseh treh letih se je znial dele nastajajoih podjetnikov, to je tistih, ki so v fazi ustanavljanja podjetja, ali imajo
podjetje mlaje od treh mesecev. To je v zadnjem letu prispevalo tudi k znianju delea novih podjetnikov (ki poslujejo
od 3 do 42 mesecev), ki se je do leta 2010 ohranjal na razmeroma visoki ravni. Upad zgodnje podjetnike aktivnosti je
povezan z gospodarsko krizo, saj podatki kaejo na njeno precejnje znianje iz naslova zaznanih poslovnih
prilonosti. Te so bile glavni dejavnik rasti zgodnje podjetnike aktivnosti v obdobju gospodarske konjunkture. Dele
nastajajoih in novih podjetnikov zaradi nuje, ki je na dalji rok razmeroma stabilen, med leti pa niha, se je po zvianju
leta 2010 lani opazno znial, kar bi deloma lahko pojasnili z manjim tevilom upraviencev do subvencij za
samozaposlitev v letu 2011 (4.502, v 2010: 5.148), etudi je bilo zanimanje za vkljuitev v ta ukrep samozaposlovanja
zelo visoko (Zavod RS za zaposlovanje, 2011). e naprej pa predstavlja razmeroma majhen del zgodnje podjetnike
aktivnosti. Z upadanjem zgodnje podjetnike aktivnosti se zmanjuje tudi celotna podjetnika aktivnost, ki zdruuje
zgodnje in ustaljeno podjetnitvo. Dele ustaljenih podjetnikov (poslujejo ve kot 42 mesecev), ki se je leta 2010 prvi
od zaetka gospodarske krize znial, pa je lani ostal priblino nespremenjen. Zgodnja podjetnika aktivnost je pri nas v
letih 2008 in 2009 presegala povpreno v dravah EU, za katere so na voljo podatki, lani pa je bila e drugo leto
zapored pod evropskim povprejem. V veini v raziskavo zajetih drav EU se je namre v zadnjih dveh letih
podjetnika aktivnost (zaradi zaznanih poslovnih prilonosti) e okrepila. Precejnje odstopanje Slovenije od gibanj v
EU lahko povezujemo s poasnejim okrevanjem naega gospodarstva in teavami v bannem sistemu
40
, zaradi
esar se je e tako nizka dostopnost do virov financiranja e zniala. Hkrati pa se v tem obdobju tudi niso zmanjale
druge razmeroma visoke ovire za podjetnitvo.

Rezultati razlinih mednarodnih raziskav konkurennosti e naprej kaejo na veliko nezadovoljstvo
podjetnikov z razmerami za poslovanje v Sloveniji. Kljub temu, da je bil v zadnjih letih narejen pomemben
napredek pri enostavnosti ustanavljanja podjetij in zmanjanju administrativnih bremen (npr. pri uvajanju
elektronskega poslovanja), pa je Slovenija naredila premalo pri podpori delovanju podjetij. Tako so podjetniki v
zadnjem letu (2011) kot glavno oviro poslovanju navajali predvsem slab dostop do finannih virov, ki se je v obdobju
od zaetka gospodarske krize mono poslabal. Tudi po raziskavi Svetovne banke o enostavnosti poslovanja se
Slovenija zelo slabo uvra na podroju pridobivanja sredstev za poslovanje (kreditov in dolnikega kapitala). Za
poslovanje podjetij je nespodbudna tudi omejevalna delovna zakonodaja, ki je bolj restriktivna kot v veini primerljivih
evropskih drav. Raziskava WEF ob tem navaja, da so med najbolj problematinimi doloila zakonodaje na podroju
najemanja in odpuanja delavcev, rigidnost zaposlovanja za nedoloen as in pomanjkanje fleksibilnosti pri doloanju
pla. Oviro za poslovanje podjetij predstavlja tudi dravna birokracija, ki je, vkljuno s sodno vejo oblasti, premalo
uinkovita. Problem ostajajo dolgi postopki pridobivanja razline dokumentacije in dovoljenj, pa tudi nerazumno dolgo
sodno uveljavljanje pogodb. Obdobje od zaetka krize je razkrilo tudi pomanjkanje dobrih praks v poslovnem okolju,
saj se Slovenija v raziskavah konkurennosti najnije uvra pri uinkovitosti (in odgovornosti) nadzornih svetov,
uveljavljanju raunovodskih standardov in kredibilnosti managerjev. Ob tem IMD navaja neuinkovitost dravnega
lastnitva podjetij, kjer smo uvreni na zadnje mesto med vsemi prouevanimi dravami.

37
Glej indikator Neposredne tuje investicije.
38
Pri tem je treba upotevati, da je bila anketa v letu 2011 izvedena v septembru in oktobru, ko so bile gospodarske napovedi za naslednje
leto na viji ravni kot v zaetku leta 2012.
39
Podatki so iz raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM). Za podrobneja pojasnila glej indikator Podjetnika aktivnost.
40
Glej poglavje 1.3.2. Finanne storitve.
28

1. 3. Poveanje konkurenne sposobnosti storitvenih dejavnosti

Dele storitvenega sektorja v strukturi slovenskega gospodarstva se je ob skrenju nestoritvenih dejavnosti
od zaetka gospodarske krize precej okrepil. Relativni obseg storitev (dejavnosti G-T) v bruto dodani vrednosti je
bil v obdobju 20052008 skoraj nespremenjen, v letih 20082010 pa se je ob monem skrenju gradbenitva in
predelovalnih dejavnosti poveal na 67,6 %. Najve so pridobile javne (2,4 odstotne toke) in finanne storitve (0,9
odstotne toke), kjer se v letu znianja gospodarske aktivnosti celotne ekonomije (2009) dodana vrednost ni
zmanjala. Precej manj se je poveal dele nefinannih trnih storitev (0,4 odstotne toke), kjer se je zaradi
gospodarske krize dodana vrednost v povpreju zniala, vendar manj kot v nestoritvenih dejavnostih. Dele celotnega
storitvenega sektorja je tako leta 2010 nekoliko presegel ciljno vrednost SRS za leto 2013 (67 %). Ob monih
strukturnih spremembah v korist storitvenih dejavnosti se je po letu 2008 zmanjal tudi zaostanek Slovenije za EU po
deleu storitev v strukturi gospodarstva. Slovenija sicer od povpreja EU odstopa po precej nijem deleu trnih
storitev. Nekoliko niji je tudi dele javnih storitev, predvsem zaradi slabe razvitosti izvajanja nekaterih dejavnosti
(zlasti zdravstva in socialnega varstva) izven sektorja drava
41
.

Tabela 1 : Delei storitev v strukturi bruto dodane vrednosti slovenskega gospodarstva
V % 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Storitve (G-T) 61,9 63,6 63,6 62,9 63,9 66,5 67,6
Trne storitve (G-T, brez O, P, Q) 45,8 47,1 47,6 47,7 48,4 49 49,7
Nefinanne trne storitve (G-T; brez O, P, Q, K) 41 42,5 42,5 42,9 43,7 43,9 44,1
Javne storitve (OPQ) 16,1 16,6 16,1 15,2 15,5 17,4 17,9
Vir: SI-STAT podatkovni portal Nacionalni rauni (SURS), 2012.
Legenda: Storitvene dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (2008):G Trgovina in popravila vozil, H Promet in skladienje, I Gostinstvo, J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finanne in zavarovalnike dejavnosti, L Poslovanje z nepremininami, M Strokovne, znanstvene in tehnine
dejavnosti. N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O Uprava in obramba, P Izobraevanje, Q Zdravstvo in socialno varstvo, R, S, T druge storitvene
dejavnosti.

Tabela 2 : Razlika med Slovenijo in povprejem EU glede delea storitev v strukturi bruto dodane vrednosti
gospodarstva
V odstotnih tokah* 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Storitve (G-T) -7,8 -8,1 -7,8 -8,5 -7,8 -6,9 -5,6
Trne storitve (G-T, brez O, P, Q) -6,2 -6,1 -5,5 -5,6 -5 -4,7 -4
Nefinanne trne storitve (G-T; brez O, P, Q, K) -6,2 -5,4 -5,2 -5,1 -4,4 -4 -3,8
Javne storitve (OPQ) -1,7 -2 -2,3 -2,9 -2,9 -2,2 -1,6
Vir: Eurostat Portal Page Economy and Finance National Accounts by 6 branches, 2012. Opomba: * Negativni predznak pomeni, da je dele dejavnosti v
Sloveniji niji kot v povpreju v EU. Legenda: Glej legendo pri Tabela 1.
1.3.1. Nefinanne trne storitve

Dele nefinannih trnih storitev v strukturi gospodarstva se je v celotnem obdobju izvajanja SRS poveeval,
kljub napredku pa precejen razvojni potencial ostaja pri poslovnih storitvah. K poveanju delea nefinannih
trnih storitev so v celotnem obdobju izvajanja SRS (od 2005) najve prispevale na znanju temeljee storitve
(poslovne, informacijsko-komunikacijske storitve in del prometa)
42
, v letih gospodarske konjunkture (20052008) pa se
je precej poveal tudi dele tradicionalnih storitev (trgovina, promet, gostinstvo). Rast pomena storitev, ki temeljijo na
znanju, je del procesa razvojnega dohitevanja, saj Slovenija na tem podroju zaostaja za razvitejimi ekonomijami,
najbolj na podroju na znanju temeljeih poslovnih storitev
43
. Te so ob razvoju informacijskih, strokovnih, znanstvenih,
tehninih, pa tudi drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v obdobju 20052010 med vsemi trnimi storitvami najve

41
Javne storitve se lahko izvajajo tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Ve o razvitosti in dostopnosti javnih storitev glej v poglavju 4.
Moderna socialna drava.
42
V skupino na znanju temeljee storitve se po metodologiji Eurostat uvrajo: vodni promet (oddelek 50), zrani promet (oddelek 51),
dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvonimi zapisi, RTV (oddelka 59 in 60), telekomunikacijske dejavnosti (oddelek 61), raunalniko
programiranje in druge informacijske dejavnosti (oddelka 62 in 63), strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti (dejavnost M),
zaposlovalne dejavnosti (oddelek 78), varovanje in poizvedovalne ter druge poslovne dejavnosti (oddelki 80-82).
43
V obdobju gospodarske krize je bilo poveevanje delea na znanju temeljeih storitev v strukturi gospodarstva rezultat vejega krenja
drugih dejavnosti (zlasti predelovalnih, gradbenitva in tradicionalnih storitev).
29

pridobile v strukturi dodane vrednosti (1,4 odstotne toke). Leta 2010 so tako zavzemale skoraj 11 % dodane vrednosti
slovenskega gospodarstva, kar je za dobro odstotno toko pod ciljno vrednostjo SRS za leto 2013 (12 %). Precej manj
se je zmanjala vrzel do povpreja EU (za 0,3 o. t. na 1,3 o. t.

do leta 2009, za katero so na voljo zadnji mednarodni
podatki), saj so se v tem obdobju tudi v drugih dravah EU poslovne storitve hitro razvijale.

Slovenija za bolj razvitimi evropskimi ekonomijami zaostaja tudi po vlogi poslovnih storitev v proizvodnih
procesih predelovalnih dejavnosti. Poleg pomena, ki ga imajo na znanju temeljee poslovne storitve v strukturi
gospodarstva, je z razvojnega vidika zelo pomembna tudi njihova vloga pri nastajanju konnih proizvodov drugih
dejavnosti. Zlasti tehnoloko zahtevneje predelovalne dejavnosti vse pogosteje proizvode ponujajo v paketu z
razlinimi storitvami (vzdrevanje, izobraevanje, storitve servisiranja ipd.) in tako poveujejo konkurennost svojih
izdelkov. Poleg tega imajo za konkurennost proizvodov velik pomen storitve oblikovanja, raziskav in razvoja,
tehninega preizkuanja, trenja, itd., kjer Slovenija zaostaja za razvitejimi dravami. Dele na znanju temeljeih
poslovnih storitev v vmesni porabi predelovalnih dejavnosti je bil leta 2005 (zadnji dosegljivi mednarodni podatki
44
) s
5,7 % kar za dobre 3 odstotne toke niji kot v EU-15, do leta 2007 (zadnji dosegljivi podatki za Slovenijo
45
) pa se je le
malenkost poveal. e upotevamo le visokotehnoloko zahtevne predelovalne dejavnosti, pa je razkorak do EU-15
e veji (6,6 odstotne toke v letu 2005), med letoma 2005 in 2007 pa je v Sloveniji dele poslovnih storitev v vmesni
porabi teh dejavnosti e nekoliko nazadoval
46
. Na nizko povezanost med predelovalnimi dejavnostmi in poslovnimi
storitvami v Sloveniji kae tudi analiza Evropske komisije (Product market review 20102011, 2010), ki ugotavlja, da
ima Slovenija enega nijih multiplikatorjev povpraevanja predelovalnih dejavnosti po domaih poslovnih storitvah
47

med evropskimi dravami. To je sicer mogoe razloiti z visoko stopnjo trgovinske odprtosti Slovenije kot majhne
ekonomije, vendar pa ob tem Slovenija tudi uvozi relativno malo poslovnih storitev
48
. Poslovne storitve so sicer med
vsemi storitvami najbolj povezane s predelovalnimi dejavnostmi (v EU in v Sloveniji), hkrati pa imajo v primerjavi z
drugimi storitvami relativno nizko produktivnost
49
. Poleg nizke izpostavljenosti tuji konkurenci na nizko produktivnost
teh storitev vplivajo njihove znailnosti, ki omejujejo standardizacijo in ekonomije obsega (raznovrstnost, potreba po
tesnem sodelovanju in interakciji s strankami, kjer je avtomatizacija procesov z uporabo IKT manja). Glede na visoko
povezanost z industrijskim sektorjem nadaljnji razvoj in poveanje produktivnosti poslovnih storitev predstavljata
pomemben potencial za izboljanje konkurennosti predelovalnih dejavnosti in poveanje izvoza.

Z okrevanjem mednarodne menjave storitev se je v letu 2010 trni dele Slovenije pri izvozu storitev v EU
nekoliko zvial, potem ko je v predhodnem letu precej upadel. V letu 2010 je prilo v EU in v Sloveniji do
okrevanja mednarodne menjave storitev. Pri tem sta se izvoz in uvoz storitev v EU poveala nekoliko bolj kot v
Sloveniji. Najveji del slovenskega izvoza storitev je usmerjen na trg EU, kjer se je v letu 2010 njegova koncentracija
e poveala, prav tako tudi dele petih najvejih trgov v EU
50
(54 %). Izvoz slovenskih storitev v EU se je v tem letu
zvial za 9,8 %, trni dele na teh trgih pa se je v povpreju poveal za 2,6 %. S tem je bil nadomeen le manji del
izgube izvozne konkurennosti na trgu EU iz leta 2009. Najveje poveanje trnih deleev je bilo leta 2010 zabeleeno
pri storitvah potovanj (5,9 %), e posebej na Madarskem (18,7 %) in v Italiji (16,7 %). Izvoz potovanj se tako e
najprej relativno dobro sooa s krizo. Transport, ki je bil zaradi gospodarske krize prizadet e leta 2008, je beleil
nadaljnje rahlo znianje trnega delea v EU. Pri skupini ostalih storitev, ki zdruuje preteno na znanju temeljee
storitve, leta 2010 ni prilo do sprememb. Pri tem je treba upotevati, da so te storitve leta 2009 zabeleile 12-odstotni
padec delea na trgu EU, kar kae na njihovo ibko konkurennost. Podrobneji podatki za posamezne ostale storitve
osvetljujejo razlina gibanja, saj so nekatere v zadnjem letu dosegle znatno rast trnega delea (finanne storitve,
licence, patenti in avtorske pravice, komunikacijske storitve ter samo na avstrijskem trgu tudi konstrukcijske storitve),
druge pa padec (raunalniko-informacijske storitve, ostale poslovne storitve). eprav nekatere na znanju temeljee
storitve obasno doseejo poveanje trnega delea na posameznih najpomembnejih trgih, pa je po nai oceni
tevilo ponudnikov visoko kakovostnih storitev nezadostno za veji preboj na zunanjih trgih.

44
EU Competitiveness Report 2011 (Evropska komisija), 2011.
45
Izraun Umar na podlagi input-output tabel.
46
S 7,4 % leta 2005 na 6,8 % leta 2007 (izraun Umar na podlagi input-output tabel).
47
Gre za multiplikator izraunan na osnovi input-output tabel.
48
Dele uvoza poslovnih storitev v primerjavi z BDP je v Sloveniji 2,1 %, v povpreju v EU pa 2,4 %. Pri tem je v vseh drugih razvitejih
dravah, kjer je povpraevanje predelovalnih dejavnosti po domaih poslovnih storitvah podobno ali e nije kot v Sloveniji, dele uvoza
poslovnih storitev nadpovpreen, najviji je na Irskem, kar 21-odstoten.
49
V Sloveniji produktivnost poslovnih storitev tudi precej zaostaja za povpreno v EU.
50
Italija, Avstrija, Nemija, Madarska in Zdrueno kraljestvo.
30

Veja inovacijska aktivnost v storitvenem sektorju je eden od glavnih dejavnikov izboljanja kakovosti
storitev in njihove konkurennosti. Temelji tako na vlaganjih v raziskave in razvoj kot tudi na vlaganjih v ne-
tehnoloke vidike inoviranja (specifina znanja, razvoj blagovnih znamk, marketinke metode in poslovne modeli).
Slovenija je v letu 2008 (zadnji podatki) namenila manj kot 14 % skupnih sredstev za raziskovalno in razvojno
dejavnost v storitvenem sektorju in je bila na repu drav EU (OECD Science, Technology and Industry Scoreboard,
2011). Zaostanek Slovenije glede delea inovativnih podjetij v storitvah za povprejem EU sicer ni velik
51
, vendar pa je
pomembna tudi uinkovitost vlaganj v inovacije. Rezultati raziskave, ki temelji na anketi
52
in podatkih za 2008 kaejo,
da je le majhno tevilo storitvenih podjetij vodilnih inovatorjev, veina jih posnema e uveljavljene reitve, kar kae na
nesistematien pristop pri inovacijski aktivnosti. Avtorji tudije izpostavljajo, da je za doseganje gospodarskih
rezultatov od inovacijske dejavnosti v storitvenem sektorju pomembno zlasti poveati dele vlaganj v trenje inovacij v
skupnih izdatkih za inovacije (Likar in dr., 2011). Najnoveja analiza visokotehnolokih malih in srednje velikih
podjetij
53
, kjer predstavljajo storitvena podjetja preko 90 %, ugotavlja, da so ta podjetja v zadnjih treh letih uvajala
najve manjih postopnih inovacij (t. i. inkrementalne inovacije), precej manj pa radikalnih inovacij (Rakovi in dr.,
2011). Omenjene slabosti na podroju inovacijske dejavnosti v storitvah nakazujejo, da se tudi ire podporno okolje
za spodbujanje inovacij doslej ni ustrezno odzvalo na posebnosti inovacijskih procesov v storitvenem sektorju in ne-
tehnolokih vidikih inoviranja (Stare, 2012).

Znaki pomanjkanja konkurence v storitvah se e vrsto let kaejo v nekaterih mrenih dejavnostih in v
posameznih trgovskih panogah, pri emer je v zadnjih letih ponekod zaznati znake izboljanja. Med
visokokoncentriranimi panogami
54
, ki izstopajo po relativno visokih pribitkih
55
v mednarodnem merilu, v letu 2010
ostajajo nekatere mrene dejavnosti (pota in telekomunikacije), in posamezne trgovske panoge (trgovina na drobno v
nespecializiranih prodajalnah preteno z ivili, z gorivi in nekateri deli trgovine na debelo). V telekomunikacijah se
koncentracija poasi zmanjuje, na postopno zmanjevanje trnega delea prevladujoega operaterja in priblievanje
povprenim vrednostim v EU pa kae tudi podrobneja analiza veine telekomunikacijskih trgov (glej Okvir 4). V
dejavnosti pote se je leta 2011, ko je bila vzpostavljena popolna liberalizacija trga potnih storitev, tevilo ponudnikov
povealo na pet
56
. Med trgovskimi panogami, kjer podatki nakazujejo pomanjkanje konkurence, je po velikosti
najpomembneja nespecializirana trgovina na drobno preteno z ivili. V tej dejavnosti je v prvi polovici prejnjega
desetletja prilo do skokovitega poveanja koncentracije zaradi propadanja manjih trgovcev z ivili in rasti velikih
hipermarketov. V zadnjih letih (20072010) se z vstopom in iritvijo nekaterih novih tujih trgovskih verig na slovenski
trg stopnja koncentracije v panogi zmanjuje, vendar ostaja visoka
57
, kar je v doloeni meri tudi posledica majhnosti
slovenskega trga
58
. V trgovini na drobno z motornimi gorivi je koncentracija zelo visoka, se je pa v letu 2010 nekoliko
zmanjala. V obeh panogah trgovine na debelo (z gorivi in s tobanimi izdelki) pa se je v zadnjem obdobju
koncentracija e poveala.

51
Po zadnjih razpololjivih podatkih za obdobje 20062008 je bilo v Sloveniji inovacijsko aktivnih 46,1 % v EU pa 48,5 % podjetij v
storitvenem sektorju (Poroilo o razvoju 2011, 2011). Noveji podatki za obdobje 20082010 bodo na voljo oktobra 2012.
52
Vzorec zajema 173 podjetij.
53
Vzorec 160 podjetij, ki so uvrena med visokotehnoloka po definiciji OECD.
54
Koncentracija je merjena s Hirchman-Herfindahlovim indeksom (HHI) koncentracije. Po tem merilu je visoka koncentracija pri vrednostih
indeksa nad 1800.
55
Pribitek je izraunan kot razmerje med prihodki od prodaje in stroki za nabavo blaga in storitev ter stroki dela.
56
Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) za november 2011.
57
Vrednosti HHI za to panogo se je od 3.387 v letu 2006 zniala na 2536 v letu 2010.
58
Drave z najvijim deleem najvejih treh ponudnikov v prodaji pecerijskega blaga v EU so preteno male drave: poleg Slovenije e
Avstrija, Finska in Irska (Structural Features of Distributive Trades..., 2011).
31

Okvir 4 : Konkurenca v nekaterih mrenih dejavnostih

Na trgu elektronskih komunikacij se je stopnja konkurence e najbolj pribliala povpreni evropski pri
irokopasovnem internetu, na podroju oskrbe z elektriko pa konkurenco na trgu poveujejo zlasti tevilne
zamenjave dobaviteljev. Pri elektronskih komunikacijah se je v zadnjih letih trni dele najvejega ponudnika najbolj znial
na trgu fiksne telefonije (od 2007 do 2009 za 15 o. t.; v EU za 3 o. t.), kjer internetna telefonija VoIP
1
z novimi, alternativnimi
ponudniki deloma nadomea klasino fiksno telefonijo (po podatkih Agencije za poto in elektronske komunikacije je bil
leta 2011 dele le e okoli 55 %). Hkrati fiksno telefonijo izriva tudi mobilna telefonija, v obeh pa je kljub naglemu
izboljevanju trna koncentracija v primerjavi s povprejem EU e opazno vija. Dele najvejega ponudnika storitev je
najniji pri irokopasovnem dostopu do interneta in je e na ravni evropskega povpreja. Kljub nekoliko viji koncentraciji
trga pa so cene storitev v fiksni in mobilni telefoniji poveini nije kot v EU. Cene mobilne telefonije
2
so bile v letu 2010 pri
majhni koarici storitev sicer za 9,2 % vije, pri srednji in veliki koarici storitev pa za 11,1 % in 16,1 % nije od povpreja
EU, v fiksni telefoniji
3
pa so bile prav tako za rezidente in poslovni sektor za 19,9 % in 38,0 % nije. e najmanj sprememb
je bilo v zadnjih letih pri lastniki strukturi, kjer se ohranja visok dele dravne lastnine najvejega ponudnika
telekomunikacijskih storitev. Podobno je pri oskrbi z elektrino energijo, kjer veina dejavnosti ostaja preteno v dravni
lasti. Na podroju oskrbe z elektriko, kjer se struktura trga sicer menja poasneje, se konkurenca uveljavlja zlasti s
transparentnostjo cen ter z enostavnim nainom menjave dobavitelja. Po podatkih Javne agencije RS za energijo (AGEN-
RS) je trni dele najvejega proizvajalca elektrike v letu 2010 znaal 65,2 % (upoteva le slovenski del proizvodnje
nuklearke), mednarodno primerljiv Eurostatov podatek (z upotevanjem celotne proizvodnje nuklearke) za leto 2009 pa je
znaal 55,0 %, kar je priblino na ravni (aritmetinega) povpreja deleev drav v EU. Na maloprodajnem trgu z elektrino
energijo je v letu 2009 delovalo 16 dobaviteljev, indeks koncentracije HHI v viini 1.646
4
pa je pomenil srednje mono
koncentracijo. Na trgu zgolj distribucijskih porabnikov (kjer so tudi gospodinjstva) je indeks koncentracije v viini 1.881 e
vedno izkazoval monejo koncentracijo trga. Nekoliko poveana razlika med evropskimi in domaimi cenami pa kae na
oslabitev oligopolnega poloaja dobaviteljev. Cene elektrike (brez davkov) za industrijo so bile v prvi polovici leta 2011 za
5,0 %, cene za gospodinjstva pa za 15,4 % nije v primerjavi s povprejem EU. Na obutneje premike v smeri poveevanja
konkurence na trgu oskrbe z elektrino energijo pa kaejo predvsem podatki o tevilu zamenjav dobavitelja. Teh je bilo v
letu 2010 e 17.782
5
ali za skoraj 40 % ve kot leto prej. Po podatkih AGEN-RS pa smo imeli e veji skok v letu 2011, ko
se je tevilo zamenjav dobavitelja samo pri gospodinjskih odjemalcih povzpelo e na prek 33 tiso, kar je ve kot 4-kratno
poveanje.

Tabela: Trni delei
1
najvejih ponudnikov na trgih elektronskih komunikacij, v %

Slovenija EU

EU-3
2

Mesec
2007 2008 2009 2010 2011 2007 2008 2009 2010 2011

Fiksna telefonija Dec 93 87 78 62 61 59 49
Mobilna telefonija Okt 67 72 57 56 40 39 38 38 32
irokopasovni internet Jan 50 49 46 43 46 46 45 43 29
Vir: Digital Agenda Scoreboard 2011, Electronic communication market indicators (Evropska komisija), 2011.
Opomba:
1
V fiksni telefoniji glede na promet v minutah, v mobilni glede na tevilo aktivnih sim kartic, pri internetu pa na tevilo prikljukov.
2
Povpreje 3 drav
EU z najnijo koncentracijo na posameznem trgu.

1
Glasovna internetna telefonija (angl. Voice over Internet Protokol).
2
Report on Telecoms Price Developments 19982010 (Evropska komisija), 2010. Koarice (po metodologiji OECD) mobilnih telefonskih storitev vkljuujejo
notranje klice (deloma v ostala mobilna in fiksno omreje), SMS, MMS, voicemail (ne vkljuuje mednarodnih klicev roaminga) in upotevajo najceneji
paket posameznega ponudnika. Povpreno ceno v poroilu predstavljenih dveh slovenskih ponudnikov primerjamo s povpreno v EU.Obseg vkljuenih
storitev je odvisen od velikosti koarice (mala, srednja, velika).
3
Report on Telecoms Price Developments 19982010 (Evropska komisija), 2010. Koarici fiksnih telefonskih storitev vkljuujeta naronino, domae in
mednarodne pogovore in klice v mobilna omreja ter upotevata najceneji paket.
4
Trni dele najvejega ponudnika je znaal 25,4 %.
5
Od tega 7.850 pri gospodinjskih odjemalcih (gospodinjskih odjemalcev je sicer okoli 818 tiso).
V celotnem obdobju izvajanja SRS ostaja glavna slabost trnih storitev v Sloveniji premajhna razvitost in
produktivnost na znanju temeljeih storitev, ki imajo zaradi visoke povezanosti z drugimi sektorji velik
potencial za izboljanje konkurennosti celotnega gospodarstva. Poleg velikega delea storitev v dodani
vrednosti in zaposlenosti je zaradi hitrega tehnolokega napredka, ki prinaa nove specializirane storitve in integracije
storitev v poslovne procese drugih dejavnosti, vse bolj pomemben njihov posredni vpliv na gospodarsko uspenost.
32

Storitve, zlasti z razvojem povezane in poslovne storitve, podpirajo inovacijske procese v predelovalnih dejavnostih s
prenosom znanja in tako poveujejo diferenciacijo in kakovost proizvodov, s tem pa tudi dodano vrednost in njihov
konkurenni poloaj na trgu. Zaostanek predelovalnih dejavnosti za povprejem EU glede dodane vrednosti na
zaposlenega je visok in se le poasi zmanjuje
59
. Po drugi strani ne gre prezreti, da v razvitih dravah podjetja iz
predelovalnih dejavnosti na trgu vse bolj prodajajo tudi storitve, ki so jih razvila sama, da bi kupcem proizvodov
ponudila celovite reitve. S tem se iri ponudba visoko specializiranih na znanju temeljeih storitev, njihovim
producentom pa prinaa finanne in marketinke koristi ter strateke prednosti, saj imajo komplementarne storitve za
kupce proizvodov dodano vrednost (European Competitiveness Report 2011, 2011). Nadaljnja krepitev na znanju
temeljeih storitev je zato skupaj s tehnolokimi inovacijami kljuna za poveanje uinkovitost in konkurennosti
gospodarstva.
1.3.2. Finanne storitve

Razmere v finannem sektorju so se v letu 2011 e naprej zaostrovale, tako da se je zaostanek v razvitosti
finannega sektorja v primerjavi s povprejem EU znova poveal. Najmanji razvojni zaostanek med finannimi
storitvami je na podroju zavarovalnitva. Vrednost kazalnika zavarovalnih premij v primerjavi z BDP je lani tako kot v
EU ostala na ravni iz predhodnega leta. Slovenija dosega slabi dve tretjini evropskega povpreja. Banke so e naprej
krile obseg svojih nalob, kar se je odrazilo v nadaljnjem znievanju kreditiranja slovenskih podjetij, ki se glede na
obseg kapitala sicer uvrajo med bolj zadolena v evrskem obmoju. Razvojni razkorak na tem podroju, merjen z
relativnim obsegom bilanne vsote bank, se je po nai oceni lani e nekoliko poveal, prav tako po vrednosti kazalnika
zaostajamo za nekaterimi po razvitosti gospodarstva nam primerljivimi dravami EU. Najveja razvojna vrzel je na
podroju kapitalskega trga, ki je bil tudi pred izbruhom finanne krize najslabe razvit segment slovenskega
finannega sistema. Njegov pomen pri zagotavljanju sveih virov financiranja je zanemarljiv in ni prispeval niti k
preglednosti lastnike konsolidacije podjetij. Zaostrovanje finanne krize in nizka likvidnost trga kapitala sta razvojno
vrzel e precej poveala. Trna kapitalizacija na Ljubljanski borzi je mono upadla, e bolj pa se je zmanjal promet,
kar Ljubljansko borzo uvra med najmanj likvidne kapitalske trge v EU.

Teave z omejenimi bannimi viri so se v letu 2011 e okrepile. Izrazito neugodna gibanja na podroju javnih
financ v nekaterih dravah evrskega obmoja in priakovanja o ponovnem padcu evropskega gospodarstva so mono
okrepile negotovost na mednarodnih finannih trgih. Konec leta 2010 so se iztekle tudi jamstvene sheme za
zadolevanje bank v tujini. Vse to je precej omejilo ponudbo in dostop do tujih virov financiranja, zato so se banke v
veliki meri zanaale na domae vire, vendar je bila tudi ponudba teh precej omejena. Prilivi vlog gospodinjstev so se v
razmerah neugodnih razmer na trgu dela skrili za dobro polovico, drava pa ima zaradi mono poslabanega stanja
javnih financ omejene monosti nadaljnjega financiranja slovenskega bannega sistema. Pritiski povezni z
refinanciranjem bannih obveznosti tako hitro naraajo. Banke namre zapadle obveznosti delno odplaujejo iz
obstojeih rezerv in z zmanjevanjem kreditne aktivnosti, delno pa jih refinancirajo. Zaradi vse hujega zaostrovanja
razmer na mednarodnih finannih trgih se roki refinanciranja skrajujejo, tako da se zapadanje bannih obveznosti vse
bolj zgouje. Banke so e v zaetku leta 2011 imele za dobro petino obveznosti do tujih bank, ki zapadejo v obdobju
enega leta, ob koncu leta
60
pa je ta dele narasel e na preko 30 % in je znaal priblino 4 mrd EUR oziroma za dobro
etrtino ve kot ob zaetku leta. Ker so se pritiski refinanciranja na banke v celotnem evrskem obmoju lani mono
poveali, obenem pa se je precej skrila ponudba finannih virov na medbannih trgih, je ECB konec leta sprejela
dodatne ukrepe za blaitev likvidnostnih teav in spodbujanje kreditiranja. Najpomembneje med njimi so operacije
dolgoronejega refinanciranja z ronostjo 36 mesecev, kjer je ECB e na prvi avkciji konec decembra evropskim
bankam posodila za skoraj 500 mrd EUR sredstev. Slovenske banke so si po nai oceni na tej avkciji dodatno
zagotovile za slabih 900 mio EUR dolgoronih sredstev.

59
Glej poglavje 1.2. Poveanje konkurennosti in podjetniki razvoj.
60
Podatek je za oktober 2011.
33

Slika 10 : Neto prilivi vlog drave in gospodinjstev v banke in neto prilivi tujih virov
61

-3000
-2000
-1000
0
1000
2000
3000
4000
2008 2009 2010 2011
V

m
i
o

E
U
R
Tuji viri
Vloge drave
Vloge gospodinjstev

Vir: Banka Slovenije, prerauni UMAR.

Kakovost banne aktive se je tudi v preteklem letu hitro slabala. Dele slabih terjatev je dosegel e 11,2 %
celotne izpostavljenosti bannega sistema, kar znaa 5,5 mrd EUR. V zadnjih mesecih se je ustavilo naraanje
terjatev v bonitetnem razredu C
62
, kar je bilo po nai oceni predvsem posledica hitrejega odlivanja terjatev v nije
bonitetne razrede, vendar pa se je rast terjatev v tem bonitetnem razredu ob koncu leta ponovno okrepila, kar kae, da
se razmere v slovenskem bannem sistemu v kratkem e ne bodo izboljale. Tudi rast nedonosnih terjatev se e
naprej ohranja na visoki ravni. Njihov obseg je tako konec leta znaal 3,0 mrd EUR in je dosegel e 6,0 % celotne
izpostavljenosti bank. Kakovost terjatev se najhitreje slaba v dejavnosti gradbenitva in dejavnostih, kjer so se izvajali
veji prevzemi podjetij
63
, v zadnjih mesecih pa tudi v predelovalnih dejavnostih, predvsem v kovinski in strojni industriji.
Prirast nedonosnih terjatev v teh dejavnostih se je namre v preteklem letu mono poveal, v ostalih dejavnostih, ki
predstavljajo 14,0 % celotne izpostavljenosti bank v tem obdobju, pa prirast ni bil tako izrazit.

Slika 11 : Neto tokovi nedonosnih terjatev po dejavnostih

-100
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
1000
1100
1200
2008 2009 2010 2011
V

m
i
o

E
U
R
Ostalo
Gospodinjstva
Trgovina
Promet in skladienje
Finanne in
zavarovalnike dej.
Predelovalne dej.
Strokovne, znanstvene
in tehnine dej.
Gradbenitvo

Vir: Banka Slovenije, prerauni UMAR.

61
Krediti, vloge in obveznice.
62
V bonitetni razred C se uvrajo tiste terjatve, pri katerih dele oslabitev oz. rezercavij dosega od 15,01 % do 40 %.
63
Te dejavnosti so finanno posrednitvo, trgovina, promet in skladienje ter strokovne znanstvene in tehnine dejavnosti.
34

Zaradi poslabevanja kakovosti banne aktive so banke oblikovale dodatne rezervacije in oslabitve, kar je e
dodatno zavrlo kreditno aktivnost. Rezervacije in oslabitve so lani znaale e 1,1 mrd EUR, kar je za dobrih 40 %
ve kot v letu 2010. Celotni obseg rezervacij pa je po nai oceni konec lanskega leta e dosegel 3,5 mrd EUR. Kljub
visokemu obsegu rezervacij ocenjujemo, da so bile banke pri njihovem oblikovanju glede na hitro slabanje kakovosti
nalob e premalo restriktivne. Pokritost terjatev najslabe kakovosti z rezervacijami se je namre v preteklem letu
zniala. Slaba pokritost nedonosnih terjatev v bankah pa je tudi eden izmed razlogov za znievanje bonitetnih ocen
bankam in tudi dravi
64
.

Poleg omejene ponudbe finannih virov je razlog za skromno kreditiranje
65
tudi na strani majhnega
povpraevanja po kreditih tako s strani podjetij kot gospodinjstev. Slovenska podjetja spadajo med bolj
zadolena v evrskem obmoju, kar mono omejuje njihove monosti za dodatno zadolevanje. Podjetja in NFI so tako
v preteklem letu neto odplaala kredite najete pri domaih bankah v viini skoraj ene mrd EUR, v letu 2010 pa so neto
odlivi dosegli le dobro desetino neto odplail v letu 2011. Na drugi strani pa so podjetja, ki so dovolj velika, uspena in
finanno stabilna, okrepila neto zadolevanje na tujem. To je v preteklem letu znaalo 185,1 mio EUR. Tako so neto
odlivi domaih in tujih kreditov lani znaali skoraj 800 mio EUR, kar je dvakrat ve kot leta 2010
66
. Na osnovi tega
ocenjujemo, da se je zadolenost podjetij v preteklem letu sicer nekoliko zniala, a e vedno ostaja med vijimi v
evrskem obmoju. Zato se bodo podjetja za sprostitev kreditnega potenciala v prvi vrsti primorana e moneje
razdoliti, ali pa zagotoviti dodaten kapital
67
, kar bi jim zagotovilo nova sredstva in znialo finanni vzvod, s tem pa tudi
olajalo pridobivanje dolnikih virov financiranja. Pomembna omejitev na strani povpraevanja podjetij po kreditih pa
je tudi ibka gospodarska aktivnost in priakovanja o njenem nadaljnjem umirjanju. Podjetja tako v veliki meri
povpraujejo le po kreditih za refinanciranje, njihova investicijska aktivnost pa ostaja skromna. V zaetku zadnjega
etrtletja so se razmere nekoliko izboljale, a je bila kreditna aktivnost kljub temu majhna
68
, decembra pa so podjetja
ponovno mono okrepila odplaevanje kreditov najetih pri domaih bankah. V letu 2011 se je mono umirilo tudi
zadolevanje gospodinjstev. K temu so po nai oceni najve prispevale slabe razmere na trgu dela in na
nepremininskem trgu. Del znianja vrednosti statistinega podatka o zadolevanju pa gre po nai oceni pripisati tudi
niji vrednosti vicarskega franka, ki predstavlja najpomembnejo valuto deviznih kreditov
69
gospodinjstev.
Gospodinjstva so se tako v letu 2011 neto zadolila za 171,3 mio EUR, kar je le slaba petina vrednosti iz leta 2010.

64
Bonitetne hie kot enega izmed glavnih razlogov za znievanje bonitetne ocene Slovenije navajajo tudi slabe razmere v bannem sistemu.
65
Naa ocena neto tokov kreditov temelji na primerjavi stanj kreditov v dveh asovnih obdobjih.
66
Znianje je delno tudi posledica oblikovanja oslabitev v tem obdobju.
67
Ocenjujemo, da je ta monost precej omejena, saj ostalih monosti pridobivanja finannih virov razen bannega fianciranja v Sloveniji
skoraj ni, poslovni rezultati pa v razmerah skromne gospodarske aktivnosti tudi ne omogoajo dovolj velike krepitve kapitala podjetij.
68
Nekoliko veji obseg kreditiranja ob koncu leta bi po nai oceni lahko bil posledica znianja bonitetne ocene Slovenije konec septembra
lani, kar je omejilo in podrailo ponudbo tujih finannih virov za slovenska podjetja, ki so se verjetno tako ponovno zaela zadolevati pri
domaih bankah.
69
Devizni krediti predstavljajo dobro desetino vseh kreditov gospodinjstev.
35

Slika 12: Kreditna aktivnost

*
slovenskih bank in medletna rast obsega kreditov

-60
-45
-30
-15
0
15
30
-1000
0
1000
2000
3000
4000
5000
2008 2009 2010 2011
V

%
V

m
i
o

E
U
R
Drava (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Gospodinjstva (leva os)
Skupaj (desna os) Podjetja in NFI (desna os) Gospodinjstva (desna os)

Vir: Banka Slovenije, prerauni UMAR. Opomba: * Naa ocena neto tokov kreditov temelji na primerjavi stanj kreditov v dveh asovnih obdobjih.

Omejena ponudba finannih virov bo tudi v letu 2012 ostala pomemben zaviralni dejavnik okrevanja
slovenskega gospodarstva. Ocenjujemo, da se kreditni kr v Sloveniji kljub sprejetim ukrepom ECB konec
preteklega leta v letu 2012 e ne bo sprostil. Banke bodo svee pridobljena dolgorona sredstva ECB v veliki meri
prihranile za refinanciranje zapadlih obveznosti
70
. Tudi kapitalska ustreznost slovenskega bannega sistema ostaja e
naprej relativno skromna
71
in ne dopua bankam, da bi s kreditiranjem prevzemale e dodatna tveganja. Dodatno
gronjo za kapitalsko ustreznost slovenskih bank predstavlja nadaljnje hitro poslabevanje banne aktive in slabi
obeti glede prihodnje gospodarske aktivnosti, kar bo e dodatno znievalo kakovost banne aktive. To pa bo vplivalo
na razmeroma velik obseg oblikovanja dodatnih rezervacij in oslabitev ter poslabalo poslovne izide bank. Zaradi
teav v slovenskem bannem sistemu in slabo razvitih drugih oblik financiranja bo tako e naprej omejen dostop do
sveih finannih virov tudi tistim podjetjem, ki niso prezadolena in v trenutnih gospodarskih razmerah vidijo svoje
prilonosti, a jih zaradi omejene ponudbe financiranja ne bodo mogla v celoti izkoristiti.

70
To nakazujejo tudi zadnji podatki o bannih vlogah bank pri ECB preko noi, ko so banke velik del pridobljenih sredstev na prvi triletni
operaciji dolgoronejega refinanciranja naloile nazaj na raune pri ECB.
71
Primerjava med dravami kae, da je slovenski banni sistem med slabe kapitaliziranimi v obmoju evra.
36

Okvir 5: Zadolevanje in dolg zasebnega sektorja (indikatorja notranjih neravnovesij v postopku ocenjevanja
presenih neravnovesij v Evropski uniji)

V okviru postopka ocenjevanja presenih neravnovesji se za merjenje zadolenosti zasebnega sektorja uporabljata
dva indikatorja. Prvi je zadolevanje zasebnega sektorja (gospodinjstva in nefinanne drube), ki je razmerje med neto
tokovi zadolevanja zasebnega sektorja in bruto domaim proizvodom. Drugi meri stanje zadolenosti zasebnega sektorja in
predstavlja razmerje med obsegom dolga zasebnega sektorja in BDP.
V dravah EU so vrednosti indikatorjev zadolenosti zasebnega sektorja v obdobju od leta 2004 do leta 2008
pogosto presegale mejne vrednosti. Z zaostrovanjem finanne krize pa so se tokovi zadolevanja zniali pod mejne
vrednosti (15 % BDP). Umirjanje na tem podroju je bilo posledica neugodnih razmer na finannih trgih, ki so omejile
dostopnost finannih virov in so bile glavni razlog za pojav kreditnega kra. Viina dolga zasebnega sektorja pa je ostala nad
mejnimi vrednostmi (160 % BDP) tudi po letu 2008. Na tem podroju na kratek rok ni smiselno obutneje znianje
vrednosti, saj bi s tem e bolj omejili dostop do potrebnih virov financiranja podjetnikemu sektorju.
Slovenija se je ob pospeeni kreditni aktivnosti v obdobju pred zaetkom krize v letih 2005 in 2006 glede
zadolevanja zasebnega sektorja mono pribliala mejnim vrednostim, v letih 2007 in 2008 pa jih je presegla. Tako
so bila v tem asu ustvarjena precejnja neravnovesja, ki so nadpovpreno zavrla kreditno aktivnost v Sloveniji. To je tudi
eden od dejavnikov, da danes gospodarska aktivnost ostaja na niji ravni kot v povpreju v evrskem obmoju. Tveganja za
nijo gospodarsko rast zaradi nestabilnosti finannega sektorja pa obstajajo tudi v prihodnje. Da je slovenski zasebni sektor
(zlasti podjetja) precej zadolen, opozarja tudi prvo poroilo Evropske komisije o presenih neravnovesjih (Alert Mechanism
Report, 2012).
Visoko zadolevanje zasebnega sektorja v letih pred gospodarsko krizo je izhajalo iz rasti zadolevanja podjetij in
gospodinjstev. Poleg ponudbe je bilo tudi povpraevanje po kreditih v tem obdobju na visoki ravni, kar je bilo posledica
mone konjunkture in s tem povezanega visokega povpraevanja zasebnega sektorja po kreditih za financiranje
poveanega obsega proizvodnje, investicij in tudi prevzemnih aktivnosti. V tem obdobju so se tudi gospodinjstva mono
zadolevala za financiranje nakupov stanovanj in za potronjo. Neto tokovi zadolevanja zasebnega sektorja so tako na
vrhuncu leta 2007 dosegali e slabo etrtino BDP in so se v letu 2008 nekoliko umirili, a e vedno presegali mejno vrednost.
Z zaostrovanjem razmer na mednarodnih finannih trgih pa je prilo tudi do padca kreditiranja, ki je bil pri nas nadpovpreen,
saj je bila vrednost indikatorja v Sloveniji na niji ravni od povprene ravni drav EU. V Sloveniji se je v letu 2011 kreditni kr
e okrepil, v dravah EU pa se je kreditna aktivnost bank do zasebnega sektorja v povpreju umirila, a so bili neto tokovi e
vedno pozitivni.
Dolg zasebnega sektorja se je v prejnjem desetletju hitro poveeval, a je bil vseskozi precej pod mejno vrednostjo.
Vrednost indikatorja se je v obdobju od leta 2001 do leta 2010 sicer skoraj podvojila (na 129 % BDP), kar je bila ena izmed
vijih stopenj rasti med dravami EU. Od starih lanic je vijo stopnjo rasti beleila le e Irska. Po vrednosti indikatorja se
zasebni sektor v Sloveniji uvra med manj zadolene, kar je v veliki meri posledica dejstva, da so slovenska gospodinjstva
med najmanj zadolenimi v EU, medtem ko je zadolenost podjetij vija, in sicer priblino na ravni povpreja EU.
Podrobneja analiza virov financiranja slovenskih podjetij pa pokae, da so krediti v Sloveniji precej pomemben vir
financiranja slovenskega gospodarstva, saj podjetja zaradi slabo razvitega finannega trga drugih virov financiranja praktino
nimajo. Zato se slovenska podjetja po razmerju med dolgom in lastnikim kapitalom uvrajo med najbolj zadolene v EU.

Slika: Finanne obveznosti finannega sektorja in zadolenost zasebnega sektorja



0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
V
%
B
D
P
Dol g zasebnega sekt orja-DZS
Mejna vrednost DZS
0
5
10
15
20
25
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
V
%
B
D
P
Zadolevanje zasebnega sekt orja-ZZS
Mejna vrednost (ZZS)
37

2. Uinkovita uporaba znanja za gospodarski

razvoj in kakovostna delovna mesta
Usmeritve SRS: Za uinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporabo znanja za gospodarski razvoj in kakovostna
delovna mesta SRS poudarja naslednje prioritete: izboljati kakovost terciarnega izobraevanja in spodbujati vseivljenjsko
izobraevanje ter poveati uinkovitost in obseg vlaganj v raziskave in tehnoloki razvoj.
2.1. Izobraevanje in usposabljanje

Slovenija postopno izboljuje loveki kapital, ki je pomemben dejavnik gospodarskega razvoja, problem pa
ostaja nizka uinkovitost vlaganj. Poveevanje obsega lovekega kapitala, ki se pogosto meri s povprenim
tevilom let olanja prebivalstva in deleem prebivalstva s terciarno izobrazbo, pozitivno vpliva na gospodarsko rast in
produktivnost. Slovenija se zaradi velikega delea prebivalstva z dokonano srednjo olo glede povprenega tevila
let olanja uvra visoko, saj se je z 11,6 leta dokonanega olanja leta 2010 pribliala skandinavskim dravam. Barro
(2000) je za drave OECD ocenil
72
, da ima vsako dodatno leto olanja pozitiven vpliv v viini 0,44 % letno na rast
bruto domaega proizvoda na prebivalca, pri emer vpliv v razvitih dravah OECD znaa 0,23 % letno, v nerazvitih
dravah OECD pa 0,84 %. Dele prebivalcev (starih 2564 let) s terciarno izobrazbo pa je v Sloveniji po zadnjih
podatkih v drugem etrtletju 2011 znaal 25,5 % in se je v obdobju izvajanja SRS le nekoliko priblial povpreju EU,
eprav bi glede na mono nadpovpreno vkljuenost mladih v terciarno izobraevanje priakovali hitreje
zmanjevanje zaostanka za razvitejimi dravami. Kljub temu pa Slovenija po deleu prebivalcev, starih 3034 let, s
terciarno izobrazbo, ki naj bi se v skladu s cilji strategije EU 2020 do leta 2020 poveal na 40 %, hitro napreduje. V letu
2011 je znaal 37,1 % (za 12,1 o. t. ve kot leta 2005) in je presegal povpreje EU (34,2 %). Ob razmeroma dobrih
dosekih glede izobrazbene ravni prebivalstva, pa se kaejo pomanjkljivosti z vidika kakovosti izobraevanja.
Hanushek in Kimko (2000) sta ugotovila, da ima velik pozitiven vpliv na gospodarsko rast predvsem kvaliteta delovne
sile, ki pa jo pomembno doloata kvaliteta izobraevanja in doseki mladih na podroju znanosti in matematike
73
.
Ocenjujemo, da je z vidika pozitivnega vpliva izobraevanja na gospodarsko rast v Sloveniji problematino predvsem:
(i) poslabanje rezultatov na podroju naravoslovja in matematike v zadnjih letih
74
, (ii) premajhno tevilo diplomantov
naravoslovja in tehnike in (iii) premajhna uinkovitost vlaganj v izobraevanje in (iv) strukturna neskladja med ponudbo
in povpraevanjem po diplomantih
75
.

Vkljuenost mladih v srednjeolsko in terciarno izobraevanje se ohranja na visoki ravni in mono presega
povpreje EU, na terciarni ravni izobraevanja pa je e dve leti tudi nad ciljem SRS (55 %). Vkljuenost mladih,
starih 1519 let, v srednjeolsko izobraevanje, je v letu 2009 (zadnji podatek) znaala 77,7 % in je mono presegala
povpreje EU (58,6 %). V obdobju izvajanja SRS se je nekoliko zmanjala, v zadnjem letu pa ohranila na enaki ravni.
Visoka je tudi stopnja dokonanja srednjeolskega izobraevanja, ki je v letu 2009 je presegala povpreje
enaindvajsetih evropskih drav, ki so hkrati lanice OECD. Zaradi visoke vkljuenosti mladih v srednjeolsko
izobraevanje in visoke stopnje dokonanja srednjeolskega izobraevanja ima Slovenija tudi nizek dele mladih
osipnikov
76
. Vkljuenost mladih, starih 20-24 let, v terciarno izobraevanje, se v zadnjih treh letih ohranja na ravni okoli
47 % in mono presega povpreje EU (2009: 29,3 %). Vendar pa je visoka vkljuenost mladih v terciarno
izobraevanje pri nas povezana tudi z vpisom zaradi dobrobiti, ki jih prinaa status tudenta, kar vpliva na zmanjanje
uinkovitosti tudija. Vkljuenost mladih v vpisni starosti za terciarno izobraevanje je bila v letu 2010/2011 s 57,3 %
zadnji dve leti vija od cilja SRS (55 %).

Struktura vpisanih v srednje ole se spreminja v smeri poveevanja delea vpisanih v tehnike ter druge
strokovne programe. Zmanjevanje delea mladih vpisanih v nije in srednje poklicne ole, ki je znailno za obdobje

72
Barro (2000) je ocenjeval vpliv lovekega kapitala na panelu 80 drav v obdobju 3 desetletij (1965-1975, 1975-85, 1985-95).
73
Kot spremeljivka so uporabljeni rezultati raziskave PISA za podroje naravoslovja in matematike.
74
V obdobju 20062009 je razsikava PISA pokazala poslabanje pismenosti 15-letnikov na podroju naravsolovja in tehnike. (glej poglavje
4.3.2. Kvaliteta ivljenja).
75
Na strukturna neskladja kae naraanje tevila terciarno izobraenih registrirano brezposelnih, ki se je v obodbju 20052011 skoraj
podvojilo.
76
Mladi, stari 18-24 let, s konano ali nedokonano osnovno olo ali brez olske izobrazbe, ki niso vkljueni v izobraevanje ali
usposabljanje. V letu 2010 je dele v Sloveniji znaal 5,2 %. Dele je bil nizek v celotnem obodbju izvajanja SRS. Ohranjanje na nizki ravni
pa je tudi slovenski cilj v okviru strategije EU 2020. V povpreju EU je leta 2010 dele osipnikov znaal 15,1 % (cilj 10 % do leta 2020).
38

izvajanja SRS
77
, se je v zadnjem letu skoraj ustavilo. Nadaljevalo se je poveevanje delea vpisanih v tiri in petletne
srednje tehnike in druge strokovne programe, dele vpisanih v gimnazije pa se je e drugo leto zapored zmanjal.
Skromen interes mladih za poklicno izobraevanje ni presenetljiv, saj ima to v Sloveniji po izsledkih raziskave Special
Eurobarometer
78
v primerjavi z drugimi dravami najmanj pozitivno podobo
79
. Anketiranci v Sloveniji bistveno slabe
ocenjujejo stanje na podroju poklicnega izobraevanja in mu pripisujejo tudi bistveno niji ugled kot anketiranci v
drugih dravah EU
80
.

V strukturi vpisanih v terciarno izobraevanje se zmanjuje dele vpisanih na druboslovno podroje. V
olskem letu 2010/2011 se je nadaljevalo upadanje delea vpisanih na druboslovno podroje izobraevanja v
skupnem tevilu vpisanih na terciarno raven. Zmanjalo se je s 43,5 % leta 2005 na 34,7 % leta 2010. S asovnim
zamikom se zmanjuje tudi dele diplomantov druboslovnih tudijev, ki je v letu 2010 znaal 44,3 % (za 1,2 o. t. manj
kot leta 2005). V obdobju izvajanja SRS se je poveal dele diplomantov naravoslovja in tehnike
81
, vendar pa
Slovenija po njihovem tevilu na 1.000 prebivalcev v starosti 20-29 let e vedno zaostaja za povprejem EU
82
.

Posamezna merila kakovosti terciarnega izobraevanja kaejo na skromen napredek v obdobju izvajanja SRS.
Razmerje med tevilom vpisanih v terciarno izobraevanje in tevilom pedagokega osebja, ki je na mednarodni ravni
priblino merilo kakovosti, se je v obdobju izvajanja SRS izboljalo, vendar pa je bil v letu 2009 (zadnji razpololjiv
podatek) zaostanek za povprejem OECD velik in se v obdobju izvajanja SRS ni bistveno zmanjal. Pri tem je treba
opozoriti, da je omenjeno razmerje v Sloveniji neugodno tudi zaradi fiktivnega vpisa zaradi dobrobiti, ki izhajajo iz
statusa tudenta. Skromen je tudi napredek na podroju mednarodne mobilnosti tudentov, ki je prav tako eden od
kazalnikov kvalitete tudija. Dele tujih tudentov v Sloveniji se je nekoliko poveal v obdobju izvajanja SRS, a je bil v
letu 2009 med najnijimi v EU
83
. Ob visoki vkljuenosti mladih v terciarno izobraevanje je problem tudi nizka
uinkovitost tudija. Povpreno trajanje rednega univerzitetnega dodiplomskega tudija je v letu 2010 ostalo priblino
na ravni predhodnega leta, v obdobju izvajanja SRS pa se je nekoliko skrajalo ( s 6,8 na 6,2 leta)
84
. Skrajanje
trajanja tudija je bilo tudi posledica uvajanja bolonjskih tudijev, kjer je pri diplomantih povpreno trajanje tudija
zaradi krajega trajanja programov kraje kot pri starih programih. Po zadnjih razpololjivih mednarodnih podatkih za
leto 2006
85
pa se Slovenija uvra med drave z najdaljim trajanjem tudija na dodiplomskih univerzitetnih programih.
Za evropskimi dravami zaostaja tudi po stopnjah dokonanja terciarnega izobraevanja. V obdobju 20052008 pa se
zaostanek za povprejem devetnajstih drav EU, ki so obenem lanice OECD, ni bistveno zmanjal.

77
Dele mladih vpisanih v nije in srednje poklicne ole je v olskem letu 2010/11 znaal 15,% in se je v obodbju izvajanja SRS zmanjal za
4,1 o. t.
78
Attitudes towards vocational education and training, Special Eurobarometer 369, 2011.
79
Na Malti in na Finskem pripisuje pozitivno podobo poklicnemu izobraevanju okoli 90 %; v povpreju EU 71 %, v Sloveniji pa samo 50 %,
kar je najmanj med vsemi dravami EU.
80
Delei anketirancev, ki menijo, da posamezniki, vkljueni v poklicno izobraevanje in usposabljanje, pridobivajo veine, ki jih potrebujejo
delodajalci, da omogoa posamezniku dostop do moderne opreme (raunalniki, stroji ipd) in ki menijo, da so uitelji kompetentni, so med
najnijimi med dravami EU. Dele anketirancev, ki menijo, da poklicno izobraevanje ne omogoa posamezniku, da bi ustanovil svoje
podjetje ali menijo, da posamezniki, vkljueni vanj, ne pridobivajo vein komuniciranja in timskega dela, je med najvijimi med dravami EU.
Dele anketirancev, ki menijo, da poklicno izobraevanje omogoa dobro plaane zaposlitve, je med najnijimi v EU, dele anketirancev, ki
menijo, da poklicno izobraevanje vodi do zaposlitev z nizkim drubenim ugledom, pa med najvijimi.
81
Dele diplomantov naravoslovja in tehnike je leta 2010 znaal 21,1 %, kar je za 2,7 o. t. ve kot ob zaetku izvajanja SRS (2005), mono
pa se je poveal predvsem v zadnjem letu.
82
Glej poglavje 2.2. in indikator Diplomati naravoslovja in tehnike.
83
V letu 2010/2011 je dele tujih tudentov znaal 2,1 %, v primerjavi z letom 2005/2006 pa se je poveal za 0,9 o. t. V letu 2009 je dele
znaal 1,7 % je bil precej niji od povpreja EU (8,1 %).
84
Povpreno trajanje tudija se sicer razlikuje glede na podroje tudija. V letu 2010 je bilo najdalje trajanje tudija na univerzitetnem
dodiplomskem tudiju na podroju izobraevanja in na podroju zdravstvo in sociala (6,8 leta). Najkraje trajanje tudija je bilo na podroju
storitve (5,3 leta), na podroju znanost, matematika in raunalnitvo ter na podroju drubene vede, poslovne vede in pravo (5,8 leta). Kraje
povpreno trajanje tudija na drubenih vedah, poslovnih vedah in pravu in na podroju storitve je povezano z visokih deleem diplomantov
bolonjskih programov na teh tudijskih programih.
85
Povpreno tevilo let olanja je v Sloveniji po raziskavi Eurostudent leta 2006 znaalo 6,8 leta, kar je bilo najve med dravami, ki so bile
vkljuene v raziskavo.
39

Okvir 6: Resolucija o Nacionalnem programu visokega olstva 20112020

V letu 2011 je bila sprejeta Resolucija o Nacionalnem programu visokega olstva 20112020 (ReNPV11-20).
Resolucija na podroju visokega olstva predvideva poveanje delea javnih izdatkov za terciarno izobraevanje v primerjavi
z BDP in poveanje izdatkov za izobraevalne ustanove na udeleenca (do leta 2020 naj bi bila sredstva na tudenta,
namenjena za visoko olstvo nad povprejem OECD), s imer bi omogoili pogoje za bolj kakovosten tudijski proces.
Resolucija predvideva tudi vzpostavitev sistema financiranja visokoolskih zavodov, tako da bo spodbujal razvoj in upoteval
elemente kakovosti. Predvideno je tudi mono poveanje vkljuenosti mladih, starih 19-24 let, v terciarno izobraevanje (na
75 % v letu 2020) in poveanje delea vseh tudentov, starejih od 29 let na 20 % vseh tudentov. Mednarodna mobilnost
tudentov in pedagokega osebja naj bi se poveali. Leta 2020 naj bi bilo 20 % slovenskih diplomantov mobilnih. Med
visokoolskimi uitelji, sodelavci in raziskovalci naj bi bilo do leta 2020 vsaj 10 % tujih dravljanov. Dele prebivalcev, starih
30-34 let, s terciarno izobrazbo naj bi do leta 2020 znaal vsaj 40 %. Predvideni sta tudi brezplani prva in druga stopnja
tudija za vsakogar enkrat v ivljenju ter upotevanje potreb drube, dolgoronih predvidevanj o razvoju Slovenije in
zaposlitvenih monosti diplomantov pri doloanju tevila vpisnih mest na posameznih visokoolskih programih.

Monosti za uresniitev strategije so v zaostrenih javnofinannih razmerah skromne, zlasti na podroju izboljanja
kakovosti izobraevanja. Predvideno poveanje vkljuenosti mladih v terciarno izobraevanje na 75 %, eprav je e zdaj
dale najvije v EU, je lahko problematino z vidika kakovosti in uinkovitosti vlaganj. Za zagotavljanje in poveanje monosti
za kakovostni tudij bi bilo namre treba poveati tevilo pedagokega osebja, esar v obdobju fiskalne konsolidacije v
prihodnjih letih ne moremo priakovati. Poveevanje vpisa v visoko olstvo brez poveevanja tevila pedagokega osebja bi
torej poslabalo e tako neugodno razmerje med tevilom vpisanih in tevilom pedagokega osebja. V obdobju fiskalne
konsolidacije bodo tudi monosti za poveanje izdatkov na udeleenca terciarnega izobraevanja nad povpreje OECD zelo
omejene. Visoka vkljuenost mladih v terciarno izobraevanje in predvideno precejnje poveanje delea prebivalstva s
terciarno izobrazbo pa je vpraljivo tudi z vidika zaposlitvenih monosti diplomantov, saj tevilo brezposelnih s terciarno
izobrazbo naraa, hkrati pa pri nekaterih poklicnih profilih na nijih ravneh kadrov primanjkuje.

Slika 13 : Stopnja dokonanja terciarnega izobraevanja
1
, 2008
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
J
a
p
o
n
s
k
a
S
.

K
o
r
e
j
a
D
a
n
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
B
e
g
i
j
a
p
a
n
i
j
a
I
s
l
a
n
d
i
j
a
F
i
n
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
E
U
-
1
9
O
E
C
D
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
S
l
o
v
e
n
i
j
a
N
o
r
v
e
k
a
S
l
o
v
a
k
a
P
o
l
j
s
k
a
M
e
h
i
k
a
v
e
d
s
k
a
N
.

Z
e
l
a
n
d
i
j
a
Z
D
A
V

%

Vir: Education at a Glance 2010 (OECD), 2010.
Opomba:
1
Stopnja dokonanja terciarnega izobraevanja je v odstotkih izraeno razmerje med tevilom diplomantov izbranega tudijskega programa v
terciarnem izobraevanju in tevilom brucev, vpisanih pred n leti.

Vkljuenost odraslih v vse ravni formalnega izobraevanja se je leta 2009 zmanjala tretje leto zapored, a
ostaja nad povprejem EU. Vkljuenost odraslih (starostna skupina 25-64 let) v vse ravni formalnega izobraevanja
je v letu 2009 (zadnji podatek) znaala 4,0 % in je presegala povpreje EU (3,3 %). Zmanjanje v zadnjem letu je bilo
posledica nije vkljuenosti v terciarno izobraevanje. Vkljuenost v izobraevanje je sicer najnija na ravni
osnovnoolskega izobraevanja, kar je pri mladih povezano z nizkim deleem mladih osipnikov. Vkljuenost odraslih v
osnovno olo je razmeroma nizka, verjetno tudi zaradi naina izvajanja osnovnoolskega programa, ki ni dovolj
prilagojen odraslim. V osnovnoolsko izobraevanje odraslih bi bilo smiselno sistematino vpeljevati priznavanje
40

neformalno pridobljenega znanja. Skupno tevilo odraslih

86
vpisanih v srednje ole se e ve let zapored zmanjuje,
eprav se je v olskem letu 2009/2010 tevilo vkljuenih brezposelnih povealo za 81,8 %. V letu 2011 je bilo
objavljeno Javno povabilo k prijavi za sofinanciranje olnin za zmanjevanje javnega primanjkljaja v olskih letih od
2007/2008 do 2012/2013, kjer je predvideno sofinanciranje strokov za srednjeolsko izobraevanje najmanj 3.000
osebam, kar je manj kot v preteklih letih
87
. Ocenjujemo, da je to tevilo prenizko in bi ga bilo treba poveati.
Vkljuenost odraslih v izobraevanje je najvija na ravni terciarnega izobraevanja, vendar je bila v letu 2010/2011
nija kot ob zaetku izvajanja SRS.

Vkljuenost v vseivljenjsko uenje
88
je precej vija kot v povpreju v EU, v letu 2011 pa se je nekoliko
zmanjala. Vkljuenost odraslih (v starosti 25-64 let) v vseivljenjsko uenje je v drugem etrtletju 2011 znaala
17,2 % (1 o. t. manj kot leto prej) in je presegala povpreje EU (9,3 %). Ob nadpovpreni vkljuenosti celotne
populacije pa izstopa problem vkljuenosti starejih, ki se je zmanjal e drugo leto zapored. V Sloveniji se vkljuenost
s starostjo zmanjuje tudi bistveno hitreje kot v EU, kar lahko kae na problem dostopnosti za stareje. Po deleu
vkljuenih starejih (starostna skupina 55-64 let), ki je pri nas v drugem etrtletju 2011 znaala 7,5 %, zaostajamo na
primer za Nizozemsko (8,2 %), ki ima primerljiv dele odraslih vkljuenih v vseivljenjsko izobraevanje (16,7 %).
Problematino je tudi, da v obdobju izvajanja SRS ni bilo napredka na podroju vkljuenosti nizko izobraenih v
vseivljenjsko uenje. Razkorak v vkljuenosti med nizko in terciarno izobraenimi je v Sloveniji tako najveji v EU in
se je v letu 2010 (zadnji podatek) e poveal. Veja vkljuenost starejih in nizko izobraenih bi lahko prispevala k
njihovi veji zaposljivosti in daljemu ostajanju v delovni aktivnosti. Slovenija po izteku Resolucije o nacionalnem
programu izobraevanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010 trenutno e nima stratekega dokumenta, ki bi
opredelil politiko in programe na tem podroju.

Celotni javni izdatki za izobraevanje
89
, izraeni kot dele BDP, so v Sloveniji relativno visoki. Javni izdatki v
primerjavi z BDP so leta 2008 (zadnji razpololjivi mednarodni podatki) presegali povpreje EU (5,07 %), kar je
povezano z visoko vkljuenostjo v izobraevanje pri nas in z nainom financiranja izobraevanja. Leta 2009 (zadnji
podatek za Slovenijo) so se poveali (za 0,51 o. t.) na 5,7 %, kar je bilo povezano predvsem z velikim padcem bruto
domaega proizvoda, pa tudi z realnim poveanjem javnih izdatkov za izobraevanje. Zaradi vijega tevila otrok
vkljuenih v vrtce so se mono poveali javni izdatki za izobraevanje za predolsko raven. Visoka rast je bila
zabeleeno tudi na terciarni ravni, kar je povezano z dodatnim zaposlovanjem, zagotavljanjem sredstev za odpravo planih
nesorazmerij in financiranjem razvojnih nalog ter opreme. V strukturi javnih izdatkov za vse ravni izobraevanja se poasi
zmanjuje dele javnih izdatkov za transfere gospodinjstvom oziroma pomoi olajoim, vendar e vedno presega
povpreje EU.

Izdatki za izobraevanje na terciarni ravni, izraeni kot odstotek BDP, presegajo povpreje EU, izraeni na
udeleenca pa za njim mono zaostajajo. Izdatki za terciarno izobraevanje so v letu 2008 (zadnji razpololjivi
mednarodni podatki) znaali 1,21 % BDP in so presegali povpreje EU (1,14 % BDP). Kljub temu so zaradi izjemno
visoke stopnje vkljuenosti mladih v terciarno izobraevanje izdatki na udeleenca pri nas niji kot v EU
90
. Slovenija
sicer mono presega povpreje EU po deleu javnih izdatkov za transfere na terciarni ravni izobraevanja. Dele
zasebnih izdatkov za terciarno izobraevanje pa je niji od povpreja EU
91
in se zadnjih nekaj let zniuje, kar je
posledica zmanjevanja delea izredno vpisanih v terciarno izobraevanje in poveevanja vpisa na drugo stopnjo
tudija, ki je za redno vpisane brezplana.

86
Zajeti so brezposelni, odrasli, ki si sami plaujejo izobraevanje in drugi.
87
Ocenjujemo, da je to tevilo prenizko in bi ga bilo treba poveati.
88
Indikator meri vkljuenost prebivalstva, starega 2564 let, v izobraevanje in usposabljanje v obdobju tirih tednov pred izvajanjem ankete
o delovni sili. Izraunan je na osnovi podatkov za drugo etrtletje v letu, ker v asu priprave poroila podatki na letni ravni (letno povpreje)
e niso bili dosegljivi. Strokovnjaki Evropske komisije opozarjajo, da je indikator metodoloko pomanjkljiv. Problematino je predvsem
merjenje udelebe v izobraevanju in usposabljanju v zadnjih tednih pred izvajanjem ankete, saj tako as anketiranja vpliva na rezultat. V
letu 2003 je prilo do spremembe metodologije izraunavanja indikatorja, zato so vrednosti za Slovenijo primerljive od tega leta.
89
Celotni javni izdatki za izobraevanje zajemajo vse proraunske izdatke za formalno-stopenjsko izobraevanje mladine in odraslih na ravni
drave in obin. Zajeti so javni izdatki neposredno za izobraevalne ustanove in transferi gospodinjstvom (tipendije, subvencije za
prehrano, vozovnice, bivanje, ubeniki ipd). Finanni podatki za Slovenijo so zbrani po mednarodno primerljivi metodologiji z vpraalnikom
UOE (skupni vpraalnik Unesco, OECD, Eurostat).
90
Glej indikator Izdatki za izobraevalne ustanove na udeleenca.
91
V letu 2008 je znaal 16,2 % (EU: 20,9 %).
41

2.2. Raziskave, razvoj, inovacije in uporaba informacijsko-komunikacijskih

tehnologij

Vlaganja v razvojno raziskovalne dejavnosti (RRD) so v letu 2010 dosegla najvijo raven doslej. Kljub krizi so se
izdatki za RRD po letu 2007 stalno poveevali in so v letu 2010 znaali 746 milijonov evrov, kar je predstavljalo 2,11 %
BDP
92
. S tem je Slovenija prvi presegla povpreje EU (2,00 %), kjer je v zadnjem letu prilo do stagnacije izdatkov za
RRD v BDP. V obdobju 20052010 je Slovenija, za Portugalsko in Estonijo, med lanicami EU najbolj poveala
vlaganja v RRD v BDP (nominalno za 46,5 %). To je posledica poveanih vlaganj poslovnega in javnega sektorja, ki
prestavljajo dobro izhodie za izboljanje konkurennosti gospodarstva na dalji rok. Poslovni sektor je v letu 2010
poveal dele v celotnih vlaganjih za RRD na 58,4 % celotnih vlaganj, eprav ne dosega najvije ravni iz leta 2008.
Podjetja so v letu 2010 v veji meri kot leto prej uveljavljala davne olajave za RRD
93
. Najveji koristniki teh olajav
so bili tako kot v preteklih letih koncentrirani na nekaj predelovalnih dejavnosti, v letu 2010 so bila to predvsem
podjetja iz farmacevtske industrije, proizvodnje raunalnikov in opreme, elektronske in optine opreme ter
avtomobilske industrije. Storitvena podjetja se v mnogo manji meri posluujejo teh olajav
94
, v letu 2010 so veino teh
izkoristila podjetja, ki nudijo na znanju temeljee storitve (strokovne, znanstvene in tehnine storitve ter informacijske
in komunikacijske storitve). Po zaasnih podatkih so se dravna proraunska sredstva za RRD v letu 2011 nominalno
zviala in znaala 0,6 % BDP. Resolucija o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije (ReRISS 11-20) predvideva,
da bi javni sektor za vlaganje v raziskave in razvoj v 2012 namenil 1 % BDP
95
.

V letu 2010 so se nadaljevala ugodna gibanja glede tevila raziskovalcev
96
na 1.000 zaposlenih. V letu 2010 se
je skupno tevilo raziskovalcev v primerjavi s preteklim letom povealo za 3,5 %. Od zaetka izvajanja SRS se je
njihovo tevilo povealo za 47 %, kar z izjemo Portugalske predstavlja najveje poveanje med lanicami EU, ki je v
povpreju znaalo 14 %. Prirast 2.450 raziskovalcev v Sloveniji po letu 2005, ki so ga omogoila veja vlaganja v
RRD, odraa uspenost spodbud s strani drave, ki je tako odgovorila na poveane potrebe po raziskovalcih v javnem
in poslovnem sektorju (program mladi raziskovalci in program mladi raziskovalci iz gospodarstva). Napredek
predstavlja tudi dejstvo, da je v obdobju 20052010 najhitreje naraalo tevilo raziskovalcev poslovnega sektorja
97
in
da njihov dele dosega 44,0 %, kar je le malo pod evropskim povprejem (2010: 45,3 %). V prihodnje je potrebno e
bolj poveati sodelovanje med raziskovalci iz javnega sektorja in tistimi v podjetjih, saj bo tako prihajalo do hitrejega
prenosa novih znanj v podjetniki sektor ter poveanja inovativnosti.

tevilo diplomantov s podroja naravoslovja in tehnike je v letu 2010 poskoilo za kar 28,5 %. Zaradi
naraajoe vloge sodobnih tehnologij so strokovnjaki s podroja naravoslovja in tehnike pomemben len pri
poveevanju inovativnosti v podjetjih. V obdobju izvajanja SRS se je njihovo tevilo mono povealo zaradi visokega
vpisa, vendar pa bi bila lahko rast ob veji uinkovitost tudija e vija. Kljub temu da se je tevilo diplomantov
naravoslovja in tehnike na 1.000 prebivalcev, starih 20-29 let, povealo na 15, se zaostanek Slovenije za povprejem
EU zelo poasi zmanjuje in je izrazit tako v primerjavi z razvitejimi lanicami kot nekaterimi novimi lanicami EU.
Velik skok v tevilu teh diplomantov v letu 2010 je povezan tudi z vijim deleem diplomantov bolonjskih tudijev, saj je
pri teh povpreni as trajanja tudija na prvi stopnji kraji kot pri starih programih. Neskladje med povpraevanjem in
ponudbo teh kadrov na trgu dela ostaja problem, ki se lahko e poslaba s priakovanim krenjem generacije, ki se
vpisuje v terciarno izobraevanje. Za mnoga podjetja v predelovalni industriji je pomanjkanje inenirjev naravoslovja in
tehnike (dodiplomski tudij) velik problem in je posledica prepoznega odziva na spreminjajoe se potrebe podjetij v
povezavi z odsotnostjo spodbud drave za vpis na to podroje v preteklosti. Podatki kaejo, da se je v letu 2010
tevilo kadrovskih tipendistov naravoslovja in tehnike celo zmanjalo. Med cilji leta 2011 sprejete Resolucije o
raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 20112020 (ReRISS 11-20, 2010) je tudi spodbujanje tudija

92
Hkrati je potrebno upotevati, da se je v Sloveniji od leta 2008 dalje precej poveal zajem enot iz poslovnega sektorja ter da je bil BDP v
letu 2010 niji od tistega v 2008.
93
Leta 2010 se je splona davna olajava zviala od 20 % na 40 %, v manj razvitih regijah pa od 30 % - 40 % na 50 % - 60 %, odvisno od
razvojnega zaostanka v BDP na prebivalca za povprejem v Sloveniji.
94
V storitvenih podjetjih inovacijska dejavnost v manji meri poteka preko vlaganj v RRD in bolj preko krepitve posebnih znanj in vein
kadrov. Zato bi bilo potrebno raziriti nabor upravienih izdatkov za davne olajave tudi na ira vlaganja v inovacijsko dejavnost kot npr. v
razvoj lovekih virov in vseivljenjsko izobraevanje.
95
Slovenija si je v okviru evropske strategije Evropa 2020 do leta 2020 postavila za cilj poveati skupne izdatke za RRD na 3 % BDP.
96
Izraeno v ekvivaletnu polnega delovnega asa (FTE).
97
Deloma je rast tudi posledica dejstva, da so lahko podjetja kot raziskovalni kader prijavila tudi trnike. Slednji prav tako sodelujejo pri
razvoju, zlasti v povezavi z zahtevami naronikov ter v storitvenih podjetjih, kjer imajo trniki pomembno razvojno vlogo.
42

naravoslovja in tehnike s tipendijami in promocijo tudija. Vendar pa bi bilo potrebno spodbujati mlade k vpisu na
naravoslovje in tehniko e na nijih ravneh izobraevanja, tudi v povezavi s poslovnim sektorjem. Pomanjkanje
strokovnjakov naravoslovja in tehnike so zaznale tudi druge drave EU, saj je v zadnjih petih letih priblino dve tretjini
drav EU razvilo programe sistematinega spodbujanja razvoja olskih partnerstev s ciljem poveati zanimanje za
naravoslovje. V partnerstva so vkljuene vladne ustanove, raziskovalna sfera in zasebni sektor (Science education in
Europe: National policies, practices and research, 2010).

Pomen spodbud za doseganje ugodnih rezultatov glede razvoja kadrov v naravoslovju in tehniki je oiten pri
doktorjih znanosti. Njihovo tevilo se je poveevalo v celotnem obdobju izvajanja SRS, v letu 2010 za nadaljnjih
9,3 %. Okrepil se je tudi njihov dele v skupnem tevilu doktorjev na 53,3 % v letu 2010 in je viji kot v EU. Poveanje
vpisa na doktorski tudij naravoslovja in tehnike je priakovati tudi v prihodnje zaradi obstojeih in nartovanih
spodbud (program mladi raziskovalci). V letu 2011 objavljen javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih
integrira spodbude preteklih razpisov (mladi raziskovalci iz gospodarstva, interdisciplinarne skupine in strokovnjaki v
podjetjih) in je namenjen krepitvi razvojnih funkcij v podjetjih z zaposlovanjem in usposabljanjem raziskovalcev in
razvojnikov v interdisciplinarnih razvojno-raziskovalnih skupinah, kar naj bi povealo razvojne in inovacijske
sposobnosti podjetij
98
. V mikro in malih podjetjih, ki predstavljajo velik del populacije podjetij za mnoge razvojne
naloge niso potrebni strokovnjaki z doktoratom (z izjemo visoko tehnolokih podjetij), pa pa razvojni inenirji in
tehniki, ki se specializirajo za doloeno podroje. Nezadostna razpololjivost teh kadrov zato ovira njihovo razvojno in
inovacijsko dejavnost.

tevilo interdisciplinarnih tudijskih programov se je v preteklih letih poveevalo, primerjava z razvitejimi
dravami pa kae, da tudi na tem podroju obstaja e precej monosti za izboljanje. Zaradi kompleksnosti
sodobnih tehnologij in njihove tesne vpetosti v vse faze poslovnih procesov v predelovalnih in storitvenih dejavnostih v
Sloveniji in drugih lanicah EU veina inovacijsko aktivnih podjetij hkrati uvaja tehnoloke in ne-tehnoloke inovacije,
za kar je potrebno sodelovanje strokovnjakov iz razlinih disciplin in veje tevilo strokovnjakov z interdisciplinarnim
znanji. eprav se je v preteklih letih tevilo interdisciplinarnih tudijskih programov povealo, Slovenija zaostaja za
razvitejimi dravami glede programov, kjer bi pri izobraevanju strokovnjakov sodelovalo ve fakultet z razlinih
podroij ali pa bi ustrezna znanja pridobivali v okviru politehninih fakultet. Problem nezadostne razpololjivost taknih
kadrov bo e bolj pere v prihodnje, zato obstojei programi ne zadostujejo za njegovo reevanje.

Inovacijska aktivnost je blizu evropskega povpreja, uinkovitost vlaganj v inovacije pa je nizka. V obdobju
20062008 je bilo inovacijsko aktivnih okoli 50 % podjetij
99
, kar je rahlo pod povprejem EU. To hkrati pomeni, da v
Sloveniji skoraj polovica podjetij ne inovira (med malimi podjetji je ta dele e viji). Pred kratkim opravljena analiza
(Likar in dr., 2011), ki temelji na vzorcu podjetij
100
, celo navaja, da je inovativnost slovenskih podjetij slaba, kot
prikazujejo najpogosteje uporabljeni statistini kazalniki in da je uinkovitost vlaganj v inovacije nizka. Avtorji
ugotavljajo, da je med podjetji, ki inovirajo, le malo inovacijsko vodilnih (6 %), torej takih, ki iz sredstev vloenih v
inoviranje, ustvarijo solidne prihodke
101
. V predelovalnih dejavnostih je inovacijsko vodilnih podjetij nekoliko ve
(7,5 %) v storitvenih pa zelo malo (2,1 %). Vsak evro vloen v inoviranje v najbolj inovativnih nizko in srednje-nizko
tehnolokih podjetjih ustvari 14,3 evra prihodkov, v visoko in srednje-visoko tehnolokih podjetjih pa samo 7,7 evra.
Glede na strukturo gospodarstva, kjer je podjetij iz prve skupine mnogo ve kot iz druge, avtorji menijo, da je nujno
intenzivno spodbujati inoviranje in kreativnost tudi v nizko in srednje nizko tehnolokih panogah ter v storitvenih
dejavnostih (Likar in dr., 2011).

eprav so vlaganja v RRD kljunega pomena za poveanje inovacijske aktivnosti, pa niso zadostna, zlasti v
storitvenem sektorju, ki ustvari veino dodane vrednosti. V slednjem je vlaganje v neoprijemljivi kapital, kot npr. v
znanja, veine in kreativnost na podroju poslovnih procesov in modelov, trenja, oblikovanja, v sodelovanje s
partnerji ter prilagajanje zahtevam kupcev prav tako pomembno za poveanje inovativnosti in inovacijske uspenosti.

98
Podjetja lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje strokov za ve dejavnosti (zaposlitev oziroma usposabljanje mladih raziskovalcev, ki
so vpisani na podiplomski tudij, zaposlitev raziskovalcev iz javnih raziskovalnih organizacij v novi razvojno raziskovalni skupini, zaposlitev
ali najem vrhunskih raziskovalcev in strokovnjakov iz Slovenije ali iz tujine za prenos novih znanj na specializiranih RR podrojih in
vkljuevanje e zaposlenih raziskovalcev v podjetju v novo RR skupino).
99
Zadnji razpololjivi podatki SURS, noveji podatki iz raziskave o inovacijski dejavnosti za obdobje 20082010 bodo na voljo tekom leta
2012.
100
173 velikih in srednje velikih podjetij.
101
Inovacijsko vodilna podjetja na 1 evro vloen v inoviranje ustvarijo ve kot 11 evrov prihodkov, podjetja sledilci pa samo 1,7 evra (Likar in
dr., 2011).
43

Hkrati storitve pomembno prispevajo k poveanju inovacijske uspenosti predelovalnih dejavnosti, saj omogoajo
inoviranje v celotni verigi ustvarjanja dodane vrednosti od zasnove in razvoja novega proizvoda, patenta do nove
blagovne znamke in novih prodajnih poti. Znatni premiki v strukturi dodane vrednosti v Sloveniji v smeri vse vejega
delea storitev doslej niso bili v zadostni meri upotevani pri oblikovanju ukrepov inovacijske politike (Stare, 2011), kar
je pomembna ovira, da bi se Slovenija bolj pribliala inovacijsko vodilnim dravam (OECD Territorial Reviews:
Slovenia 2011). eprav so ukrepi inovacijske politike v glavnem horizontalne narave in dostopni tudi storitvenim
podjetjem, pa njihova osredotoenost na tehnoloke vidike inoviranja storitvenim podjetjem oteuje izkorianje teh
ukrepov. To zadeva tudi davne olajave za vlaganja v RRD, kjer bi bilo smiselno raziriti upraviene izdatke na
vlaganje v razvoj lovekih virov. Nekateri instrumenti podpore uvedeni v letih 20102011 (npr. inovacijski in procesni
vaver, razvojni centri) bi vendarle lahko pomembneje spodbudili tudi inoviranje v storitvenih podjetjih
102
. Poleg
omenjenih vrzeli na podroju oblikovanja inovacijske politike je potrebno izpostaviti nujnost ukrepov za poveanje
inovativnosti tudi v javnem sektorju, ki prav tako vpliva na konkurennost gospodarstva. Poveanje inovacijske
sposobnosti je kljunega pomena za vejo uinkovitost, kakovost in boljo dostopnost javnih storitev, kjer samo
tehnoloke inovacije, brez ne-tehnolokih, pa tudi drubenih inovacij ne morejo prinesti dolgoronih reitev. V
prihodnje bodo igrale posebno vlogo inovacije povezane z reevanjem pereih drubenih problemov (staranje
prebivalstva, okoljski problemi, energetska uinkovitost, promet, itd.)
103
, kar izpostavlja tudi novi Okvirni program EU
za raziskave in inovacije (Horizon 2020, 2011).

V letu 2010 je Slovenija vloila ve patentnih prijav na milijon prebivalcev pri EPO
104
kot leto prej, vendar ni
zmanjala visokega zaostanka za povprejem EU
105
. Dejstvo, da e nekaj let zaseda 14. mesto med dravami
lanicami EU kae, da je za odloneji preboj na tem podroju potreben dalji as, kot tudi, da je pridobivanje patentov
za podjetja povezano z visokimi stroki. Izkunje vodilnih drav kaejo, da je potrebno sistematino pospeevanje
zaite intelektualne lastnine v podjetjih ter prenosa novega znanja, ki nastaja na univerzah in raziskovalnih institucijah
v podjetniki sektor. V Sloveniji smo ele pred kratkim zaeli ustanavljati pisarne za prenos znanja na univerzah in
javnih raziskovalnih organizacijah. eprav so vzroki za premajhno sodelovanje med znanstveno raziskovalno sfero in
podjetji na strani obeh akterjev ter irega institucionalnega okolja
106
, ne gre zanemariti vpliva kriterijev za habilitacijo,
ki favorizirajo znanstveno odlinost in so prispevali k skokoviti rasti tevila znanstvenih objav slovenskih raziskovalcev
v zadnjih letih. Po drugi strani pa premajhno upotevanje drugih kriterijev za izvolitev v akademske naslove (npr.
sodelovanje s podjetji pri razvoju novih izdelkov in storitev) ne spodbuja vejega soustvarjanja in prenosa znanja v
podjetja.

Pri drugih vidikih zaite intelektualne lastnine smo v letu 2011 zabeleili obutno nazadovanje v primerjavi z
letom 2010. tevilo prijav za zaito znamk Skupnosti pri OHIM
107
se je zmanjalo za tretjino, tevilo registracij
modelov Skupnosti pa za okoli 8,0 %. Ker je veina lanic EU pri znamkah in modelih Skupnosti v letu 2011 prav tako
beleila slabe rezultate, ocenjujemo, da je takno gibanje deloma posledica krize. Ne glede na manje tevilo
slovenskih vlog za pravno varstvo znamk Skupnosti in registracijo modelov Skupnosti v letu 2011 podatki kaejo, da je
bila povprena letna rast vlog v obdobju 20052011 med najvijimi v EU.

Vlaganja v informacijsko-komunikacijske tehnologije so dosegla povpreno raven v EU, so pa precej nija kot
v nekaterih novih lanicah EU. Zaradi iroke uporabnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) predstavljajo
vlaganja v te tehnologije kljuni element za njeno uporabo v podjetnikem in javnem sektorju, kjer prispeva k
ustvarjanju inovacij, poveuje uinkovitost in omogoa dostop do sodobnih storitev. Vlaganja v IKT so se v letu 2010 v
primerjavi z letom prej v nominalnem znesku le rahlo zviala in so znaala 5,3 % BDP, kar je na ravni povpreja EU. V
obdobju 20062010 je Slovenija dosti hitreje kot EU poveevala vlaganja v IKT kot dele BDP
108
in tako zaprla vrzel
do povpreja EU, ki pa je v tem obdobju stagniralo. Po drugi strani so nekatere nove lanice EU po letu 2006 v IKT na
letni ravni vlagale med 6,5 do 7,0 % BPD (Bolgarija, Estonija, Madarska). IKT so enako pomembne tudi za

102
V letu 2010 ko je bilo korienje inovacijskih vaverjev razirjeno tudi na zaito blagovnih znamk in modelov (poleg patentov) je
inovacijske vaverje izkoristilo 41 storitvenih podjetij (od skupno 59). Tudi na prvem razpisu v letu 2011 so ve kot 2/3 prijav (od skupno 74)
vloila storitvena podjetja (Stare, 2012).
103
Glej Okvir 11: Dravna proraunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost za okolje in energijo ter zeleni patenti.
104
European Patent Office.
105
Zaostanek je nekoliko manji, e tevilo patentnih prijav primerjamo z BDP, izraenim v PKM.
106
Zajc (2012).
107
Office for Harmonization in the Internal Market (Urad za harmonizacijo na notranjem trgu EU).
108
Pri tem je treba upotevati, da je na ta gibanja verjetno vplival tudi precej veji padec BDP v 2009 pri nas kot v EU, pa tudi njegovo
poasneje okrevanje v 2010.
44

posameznike, saj jim omogoajo hiter in uinkovit dostop do mnogih zasebnih in javnih storitev ob predpostavki, da je
dostop do interneta cenovno sprejemljiv in da imajo ustrezno znanje.

eprav se Slovenija po uporabi interneta po letu 2005 uvra blizu povpreja EU, jo prehiteva e est novih
lanic EU. V letu 2011 je internet uporabljalo 67 % populacije (v starosti 16-74 let), kar pomeni stagnacijo glede na
leto prej. Zaostanek za EU je v Sloveniji e nekaj let veji pri skupini nizko izobraenih prebivalcev in skupini starejih
prebivalcev (55-74 let), poloaj pa se je v letu 2011 e poslabal. Zlasti pri prvi skupini, kjer se je uporaba interneta
zmanjala za kar 9 odstotnih tok, so takna gibanja tudi posledica krize. Pri starejih uporabnikih nija uporaba
interneta od povpreja EU odraa pomanjkanje ustreznih ukrepov, ki bi tudi tej skupini bolj pribliali uporabo interneta.
Uspeh projekta Simbioza
109
, ki je bil izveden v letu 2011, ponazarja, da je na tem podroju veliko monosti za
partnerstva med razlinimi akterji in za drubene inovacije, ki lahko spodbudijo uporabo interneta s irimi ugodnimi
vplivi. Dele gospodinjstev z dostopom do interneta doma se je leta 2011 poveal in dosegel 72 % in s tem povpreje
EU, vendar pa se tudi pri dostopnosti gospodinjstev do interneta kaejo nekatere podobne znailnosti kot pri uporabi
interneta. Zaostanek Slovenije v primerjavi z EU je izrazit le za gospodinjstva v prvih dveh dohodkovnih kvartilih. To
ponovno kae na relativno visok vpliv izobrazbe oz. usposobljenosti ter dohodkovnega poloaja pri nas na dostop in
uporabo interneta. Vrzel se lahko v prihodnje brez ustreznih ukrepov e povea ter tako izkljui doloene segmente
prebivalstva iz uporabe sodobnih tehnologij, kar bi imelo negativne posledice za gospodarski in drubeni razvoj. Poleg
poveanja cenovne dostopnosti interneta in usposabljanja najbolj ibkih skupin je potrebno poveati ponudbo koristnih
in razlinim uporabnikom prilagojenih elektronskih storitev (npr. za stareje). Z vidika cenovne dostopnosti interneta pa
je kljuno zlasti zagotavljanje konkurence in uinkovit nadzor nad njo. Na tem podroju ima Slovenija precej
pomanjkljivosti, saj dosega v okviru posameznih kategorij Network Readiness Indexa
110
najslabe uvrstitve na
podroju uinkovitost pravnih institucij (66. mesto) in uinkovitosti pravnega sistema pri reevanju sporov (80. mesto),
najbolje pa pri infrastrukturi (26.) ter pri uporabi med dravljani (30.), medtem ko je skupno uvrena na 34. mesto
med 138 dravami
111
(Global Information Technology Report 2010 2011, 2011). eprav je v Sloveniji dele podjetij,
ki imajo povsem avtomatizirano izmenjavo podatkov z organi javne uprave in s finannimi institucijami viji kot v EU,
pa imajo podjetja e veliko monosti za bolje izkorianje informacijsko-komunikacijskih tehnologij za dvig
konkurenne sposobnosti, saj je dele podjetij, ki imajo popolnoma avtomatizirano izmenjavo podatkov s kupci in
dobavitelji precej niji od evropskega povpreja. Slovenska podjetja v manji meri kot v EU (in tudi v primerjavi z
novimi lanicami) uporabljajo elektronsko obliko raunov, kar bi lahko bila posledica dejstva, da so naa podjetja
precej manj vpeta v internacionalizacijo v formalnem lastnikem smislu, tudi preko neposrednih tujih investicij, ki
obiajno pospeijo uvajanje novih tehnologij v povezanih podjetjih.

Veja vlaganja v dejavnike inovacijske aktivnosti se za enkrat niso v zadostni meri odrazila na rezultatih, kar
postavlja v ospredje vpraanje uinkovitosti vlaganj. Slovenija je od zaetka izvajanja SRS zabeleila znaten
napredek glede poveanja vlaganj v razline dejavnike inovacijske aktivnosti, kar je prispevalo k pozitivnim posrednim
uinkom, kot npr. poveanje prihodkov od izvoza patentov, poveanje mednarodnih objav v soavtorstvu s tujimi
raziskovalci, viji dele izvoza na znanju temeljeih storitev in poveanje delea zaposlenih s terciarno izobrazbo.
Izboljala se je tudi skupna inovacijska uspenost
112
, saj sodi Slovenija med pet lanic EU, ki so v obdobju 20072011
najhitreje poveale inovacijsko uspenost, hkrati pa se je uvrstila med drave, inovacijske sledilke (Innovation Union
Scoreboard 2011, 2012). Iz Slika 14 je razvidno, da Slovenija sorazmerno ve vlaga v inovacijske aktivnosti, kot se to
odraa v rezultatih, saj je po vlokih rahlo nad povprejem EU, po rezultatih pa za njim zaostaja
113
. V obdobju 2005
2010 je Slovenija mono zmanjala zaostanek za povprejem EU zlasti glede vlokov in posrednih uinkov, manj pa
glede rezultatov inovacijske aktivnosti. Pri tem je potrebno upotevati, da ele sistematino vlaganje v dejavnike
inovacijske aktivnosti na dalji rok omogoa doseganje boljih rezultatov, saj gre za akumuliranje znanj, tehnolokih in

109
Simbioz@ e-pismena Slovenija je prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki je povezal mlado in starejo generacijo in preko
medgeneracijskega sodelovanja okrepil raunalniko pismenost starejih. V tednu od 17. do 21. oktobra 2011 so mladi prostovoljci stareje
uili rabe raunalnika. Izobraevanja, ki ga je izvajalo 2.413 mladih prostovoljcev, se je udeleilo 5.721 starejih udeleencev v 125 obinah
na 230 lokacijah. Pobudnik in organizator projekta je Zavod Ypsilon, ki je mobiliziral prostovoljce po celi Sloveniji, pridobil pokrovitelje
partnerje in donatorje iz podjetnikega in javnega sektorja ter iz neprofitnih organizacij. Podoben model bi lahko ob manji podpori javnih
sredstev uporabili tudi za reevanje problematike na drugih podrojih.
110
Indeks je sestavljen iz 71 indikatorjev in meri sposobnost drav, da izkoristijo sodobne tehnologije za poveanje konkurennosti in
blaginje dravljanov.
111
Od novih lanic EU so bolje uvrene Estonija, Malta in Ciper.
112
Merjena s sinteznim indeksom inoviranja (Summary innovation index, Innovation Union Scoreboard 2011, 2012).
113
Za metodologijo izrauna glej Prilogo Izraun sintezne ocene razvoja po posameznih prioritetah SRS.
45

ne-tehnolokih sposobnosti, uinkovitih povezav med akterji iz raziskovalno-razvojnega, podjetnikega in dravnega

sektorja in vzpostavitev uinkovitega podpornega sistema, ki so potrebni za inovacijski uspeh.

Slika 14: Vloki in rezultati inovacijske aktivnosti* v EU, 2010
AT
BE
BG
CY
CZ
DK
EE
FI
FR
GR IE
IT
LV
LT HU
DE
NL
PL
PT
RO
SK
SI
ES
SE
UK
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
R
e
z
u
l
t
a
t
i
Vloki

Vir: Innovation Union Scoreboard 2011 database, 2012; Eurostat Portal Page Science and Technology Research and Development, 2012; Eurostat Portal
Page Population and Social Conditions Labour Market, 2012; Eurostat Portal Page Industry, Trade and Services Information Society Statistics, 2012.
Opomba: * Vloki so izraunani kot normirano povpreje podatkov za bruto domae izdatke za raziskovalno-razvojno dejavnost v % BDP, tevilo raziskovalcev
(FTE) na 1.000 zaposlenih, dele raziskovalcev v poslovnem sektorju med vsemi raziskovalci (FTE) v %, izdatke za IKT v % BDP in izdatke za izobraevalne
ustanove v terciarnem izobraevanju v % BDP; rezultati inovacijske aktivnosti so izraunani kot normirano povpreje podatkov o deleu MSP podjetij, ki so
uvedla eno ali ve tehnolokih inovacij, med vsemi MSP podjetji, deleu MSP podjetij, ki so uvedla eno ali ve ne-tehnolokih inovacij, med vsemi MSP podjetji,
patentnih prijavah pri EPO na enoto BDP (v PKM ), znamkah Skupnosti, na enoto BDP (v PKM ) in modelih Skupnosti, na enoto BDP (v PKM ).

Slovenija je v obdobju gospodarske krize nadaljevala s krepitvijo dejavnikov inovacijske sposobnosti, za
poveanje konkurennosti in napredek v blaginji pa mora ob veji uinkovitosti teh vlaganj to ostati prioriteta
tudi v prihodnje. Pregled gibanj pri pomembnih dejavnikih inovacijske sposobnosti (poveana vlaganja v RRD,
nadaljevanje poveevanja tevila raziskovalcev v poslovnem sektorju, veje tevilo diplomantov naravoslovja in
tehnologije, solidna raven dostopa in uporabe IKT) predstavljajo pozitiven odziv Slovenije na krizo, saj krepijo
konkurenno sposobnost gospodarstva na dolgi rok. Za enkrat je njihov vpliv na poveanje dodane vrednosti e ibak
in s tem uinkovitost vlaganj nizka. Tudi dobro usmerjena sredstva iz Strukturnih skladov za spodbujanje RRD in
inovacij so omogoila izvajanje vrste pomembnih ukrepov, od katerih se lahko priakujejo dolgoroni pozitivni premiki.
Zato je e v tej fazi potrebno razmiljati, kako umestiti to podroje v nartovanje naslednje faze in nadaljevati s
politikami, ki bodo e naprej omogoale krepitev dejavnikov inovacijske sposobnosti in poveevale kreativnost v
podjetjih, v javnih storitvah in v dravni upravi. Izkunje najbolj uspenih drav (npr. nordijske drave) kaejo, da je
samo z vztrajnim vlaganjem v te dejavnike in uinkovito uporabo sredstev moen uspeh v mednarodni konkurenci in
izboljanje blaginje. Kljub napredku ostajajo vrzeli, na katere opozarja tudi v letu 2011 sprejeta Resolucija o
raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije, zato odlaanje njenega uresnievanja oddaljuje reevanje problemov.
Tako kot v preteklosti za enkrat ostaja problem izvajanje sprejetih dokumentov (Buar in dr., 2010). V prihodnje se je
potrebno osredotoiti na izboljanje prenosa in uporabe novih znanj v gospodarstvu z uinkovitejo povezavo
znanstveno-raziskovalne sfere s podjetji in posledino sodelovanje pri razvoju novih izdelkov in storitev, saj primeri
dobrih praks obstajajo (centri odlinosti, kompetenni centri, nekateri grozdi). Slovenija je sicer dosegla viden
napredek glede znanstvenih objav povezanih z RRD, ki je v veliki meri posledica habilitacijskih meril za napredovanje
znanstveno-raziskovalnega kadra. Veja uravnoteenost meril, ki bi bolj upotevala sodelovanje raziskovalcev s
podjetji, bi prispevala h krepitvi prenosa znanj. Tudi komercializacija invencij in novih idej ostaja ibka toka
inovacijske aktivnosti, ki izvira iz osredotoanja na tehnoloko plat inovacijskega procesa, eprav je ta sestavljen iz
vrste aktivnosti, ki nadgrajujejo tehnoloke novosti in vodijo v trni uspeh. Ob nadaljevanju krize in priakovanem
znianju javnih izdatkov je potrebno zagotoviti, da bodo sredstva za vlaganje v krepitev inovacijske sposobnosti ostala
prioriteta ter hkrati poveati uinkovitost njihove uporabe z boljo koordinacijo in kombinacijo politik, mreenjem in
46

sodelovanjem vseh akterjev, institucionalnimi reformami in osredotoenostjo na instrumente, ki prinaajo bolje

rezultate. Nekateri novi ukrepi inovacijske politike uvedeni v letih 2010 in 2011 (centri odlinosti, kompetenni in
razvojni centri, inovacijski in procesni vaver, krepitev razvojnih oddelkov v podjetnikem sektorju) bi lahko v prihodnje
prispevali k boljemu sodelovanju med raziskovalno-izobraevalno sfero in podjetji, k vejemu prenosu znanja in h
krepitvi inovacijske sposobnosti gospodarstva. Evalvacija teh in drugih ukrepov lahko prav tako prispeva k boljemu
izboru in poveanju uinkovitosti politike spodbujanja inovacijske sposobnosti.
47

3. Uinkovita in ceneja drava

Usmeritve SRS v okviru prioritete Uinkovita in ceneja drava segajo na tri podroja. Prvo je razvojno prestrukturiranje
javnih financ, ki obsega zmanjanje javnofinannih odhodkov v deleu bruto domaega proizvoda za najmanj dve odstotni
toki, prestrukturiranje odhodkov v smeri prioritet strategije in absorpcija sredstev Evropske unije ter celovita davna reforma
s cilji razbremenitve dela, spodbujanja konkurennosti in zaposlovanja ter poenostavitve davnega sistema. Drugo je
poveevanje institucionalne konkurennosti in uinkovitosti drave, ki vkljuuje zmanjanje lastnike vloge drave v
gospodarstvu, izboljanje kakovosti predpisov in zmanjevanje administrativnih bremen, uvajanje javno zasebnega
partnerstva pri infrastrukturnih nalobah in javnih slubah ter bolj uinkovito delovanje uprave. Tretje podroje je izboljanje
delovanja pravosodnega sistema z vejo uinkovitostjo in zmanjevanjem sodnih zaostankov.

3.1. Kakovost javnih financ

Slovenija se po letu 2008 oddaljuje od uresnievanja ciljev SRS na podroju zmanjevanja izdatkov sektorja
drava
114
in glede razvojnega prestrukturiranja izdatkov, cilju izvedbe celovite davne reforme pa sledi le
delno. Slovenija je v pogojih visoke gospodarske rasti in z izvedenimi ukrepi zmanjevanja socialnih transferjev v
obdobju 20052007 beleila precejnje znianje izdatkov sektorja drava v primerjavi z BDP
115
, ki pa je bilo v veji
meri cikline kot strukturne narave. Rast relativnega obsega izdatkov se je z izvedeno delno plano reformo po
veletnem omejevanju rasti pla, s spremenjenimi valorizacijami pokojnin in socialnih transferjev ter z rastjo vmesne
potronje pospeila e v letu 2008, e bolj pa v naslednjih letih predvsem kot posledica gospodarske krize. Izdatki
sektorja drava so bili tako v letu 2011 kar za 5,7 o. t. BDP viji kot leta 2005
116
. Po znievanju izdatkov za socialne
transferje, plae in vmesno potronjo ter poveevanju izdatkov za bruto investicije, ki predstavljajo absorpcijo sredstev
Evropske unije, je bilo v letu 2008 s poveanjem do takrat omejevanih izdatkov prekinjeno tudi priblievanje cilju o
razvojnem prestrukturiranju izdatkov. e vejo oddaljitev od tega cilja pa je povzroila gospodarska kriza, ki je najbolj
poveala relativne izdatke za socialne transferje, v zadnjih dveh letih pa znievala tudi izdatke za bruto investicije. Tudi
zastavljena davna reforma, ki se je priela izvajati v letih 2006 in 2007, ni bila dokonana. Posledino Slovenijo e
vedno pesti visoka davna obremenitev dela, ki ne pospeuje konkurennosti in zaposlovanja, davni sistem pa ostaja
zapleten in se pojavlja kot pomembna ovira pri razvoju podjetnitva in konkurennosti gospodarstva.

Po precejnjem poveanju v letu 2009 (za 5,1 o. t. BDP) se je rast izdatkov sektorja drava v naslednjih treh
letih nadaljevala. V letu 2009 so se izdatki sektorja drava poveali za 911 mio, v letu 2010 pa za nadaljnjih 394 mio
evrov. Ob hkratnem znianju BDP v letu 2009 in skromni gospodarski rasti v letu 2010 so se povzpeli na 50,3 % BDP.
Doseena raven izdatkov je bila nija kot v povpreju v Evropski uniji (50,6 % BDP), njihova rast pa hitreja
117
. Zaradi
ukrepov za javnofinanno konsolidacijo se relativni obseg izdatkov v Evropski uniji e zniuje
118
, v Sloveniji pa so v
letu 2011 porasli e za 352 mio evrov ali za 0,6 o. t. BDP in s 50,9 % BDP presegli povpreje EU iz leta 2009.

V ekonomski strukturi izdatkov izkazujejo najhitrejo rast izdatki za socialna nadomestila in podpore v
denarju in v naravi, ki poveujejo rast celotnih izdatkov drave in hkrati spodrivajo izdatke za investicije. Dele
izdatkov za socialna nadomestila in podpore v denarju in v naravi e nadalje raste in se je od leta 2008 poveal za 3,8
o. t., od tega v letu 2011 za 0,6 o. t. BDP. Rast izdatkov v letu 2011 je bila skoraj v celoti posledica naraanje tevila
brezposelnih in socialno ogroenih, saj je bilo usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev omejeno z interventnim
zakonom le na etrtino inflacije. Po precejnjem relativnem poveanju sredstev za zaposlene v letih 2008 in 2009
zaradi izvedene delne plane reforme in minimalni rasti v letu 2010
119
zaradi poveanja tevila zaposlenih se je dele
teh izdatkov v letu 2011 ohranil na ravni leta 2010. K temu je prispevala restriktivna plana politika in skromna rast

114
Cilj Strategije razvoja Slovenije (SRS 20052013) je zmanjanje obsega izdatkov sektorja drava za 2 odstotni toki BDP glede na
izhodino leto 2005. Z izbruhom gospodarske krize v letu 2008 so se razmere na tem podroju mono spremenile (padec BDP in
poveanje izdatkov v letih 20092011), zato cilja ne bo mogoe dosei.
115
Leta 2007 so bili za 2,7 o. t. niji kot v izhodinem letu SRS (2005).
116
V primerjavi z letom 2007 so viji za 8,4 o. t. BDP.
117
V Sloveniji so se v letu 2010 v primerjavi z letom prej izdatki poveali za 0,8 o. t., v Evropski uniji pa za 0,6 o. t. BDP.
118
V letu 2009 so izdatki sektorja drava znaali 50,9 % BDP.
119
V letih 2008 in 2009 so sredstva za zaposlene porasla za 2,0 o. t., v letu 2010 pa e za 0,2 o. t. BDP.
48

tevila zaposlenih v sektorju drava

120
. Omejevanje troenja je v letu 2011 znialo tudi dele izdatkov za vmesno
potronjo. Zaradi postopnega zmanjevanja ukrepov za blaitev posledic krize so se subvencije v letu 2011 zniale e
drugo leto zapored. Izredno visoko relativno rast pa so v letu 2011 dosegli izdatki za kapitalske transferje kot posledica
dravnega reevanja predvsem javnih podjetij in institucij
121
. Rast izdatkov sektorja drava bi bila nedvomno e precej
vija, e se ne bi e drugo leto zapored zniali izdatki za investicije. Doseena ekonomska struktura izdatkov je po letu
2008 usmerjena v reevanje posledic gospodarske krize s saniranjem nastalih razmer (socialnih stisk prebivalstva ter
preteno dravnih podjetij), ne pa s pospeenimi razvojnimi aktivnostmi, s katerimi bi lahko dosegali bolje rezultate,
predvsem pa dolgoroneje razvojne premike.

V zadnjih letih se je v strukturi izdatkov sektorja drava najbolj zmanjal dele izdatkov, ki so usmerjeni v
razvoj, poveal pa zlasti dele izdatkov za socialno zaito. Z vidika razvojnih prioritet SRS so se v obdobju 2005
2008 v strukturi izdatkov sektorja drava poveevali predvsem delei izdatkov za ekonomske dejavnosti, stanovanjske
dejavnosti in urejanje prostora ter za rekreacijo, kulturo in religijo; znievali pa delei za izobraevanje, javno upravo in
socialno zaito. Strukturne spremembe so bile z izjemo pri izdatkih za izobraevanje, ki pa so bili nadpovpreno
visoki v primerjavi z doseenimi delei izdatkov drugih drav lanic Evropske unije e v letu 2005, usmerjeni k
zagotavljanju pogojev za hitreji razvoj in doseganje cilja SRS o postopnem priblievanju razvitosti Evropske unije. V
obdobju gospodarske krize in po njej se je struktura izdatkov spremenila. V letih 20082010 so se v strukturi izdatkov
zniali delei izdatkov za ekonomske dejavnosti, izobraevanje, zdravstvo ter stanovanjske dejavnosti in urejanje
prostora, poveali pa delei za socialno zaito ter rekreacijo kulturo in religijo. Pri drugih skupinah izdatkov ni prilo
do vejih sprememb. Tudi ti podatki kaejo, da se je Slovenija odzvala na reevanje posledic krize z znievanjem
izdatkov, ki zagotavljajo pogoje za hitreji razvoj. Z vidika konkurennosti gospodarstva je bila razvojna usmerjenost
izdatkov v Sloveniji v letu 2009 v primerjavi z drugimi dravami Evropske unije (zadnji razpololjivi podatki) e relativno
ugodna
122
. Ocenjujemo pa, da se je v letih 2010 in 2011 e poslabala, saj so se v Sloveniji razvojno usmerjeni izdatki
tudi zaradi nesprejetih strukturnih reform e naprej zmanjevali, medtem ko so lanice Evropske unije e pospeeno
izvajale strukturne reforme.

Tabela 3: Izdatki sektorja drava po prioritetah SRS, struktura v %
Prioritete SRS 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Izdatki sektorja drava 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Konkurenno gospodarstvo in hitreja gosp. rast 10,7 8,3 8,7 9,2 10,6 10,3 9,9
izdatki za ekonomske dejavnosti 10,7 8,3 8,7 9,2 10,6 10,3 9,9
Uinkovita uporaba znanja in kakovostna del. mesta 14,1 16,1 15,8 15,4 15,2 14,6 14,7
izdatki za izobraevanje 13,3 14,7 14,3 14,0 13,8 13,3 13,2
izdatki za raziskovalno dejavnost 1,5 1,5 1,5 1,5 1,4 1,4 1,4
Uinkovita in ceneja drava 18,3 18,7 18,8 18,9 17,2 17,1 17,0
izdatki za javno upravo 11,9 12,1 11,7 11,6 10,5 10,5 10,4
izdatki za obrambo 2,4 2,9 3,3 3,6 3,2 3,1 3,0
izdatki za javni red in varnost 3,9 3,7 3,8 3,7 3,6 3,5 3,6
Moderna socialna drava in veja zaposlenost 50,8 51,0 50,7 50,4 49,7 50,7 51,0
izdatki za zdravstvo 13,8 13,8 13,9 13,9 13,9 14,3 13,8
izdatki za socialno zaito 37,1 37,2 36,7 36,5 35,8 36,4 37,3
Povezovanje ukrepov za doseganje trajnost. razvoja 5,4 5,8 6,1 6,1 7,3 7,2 7,4
izdatki za varstvo okolja 1,3 1,8 1,8 1,7 1,7 1,9 1,5
izdatki za stanov. dej. in urejanje prostora 1,4 1,2 1,4 1,4 1,9 1,7 1,4
izdatki za rekreacijo, kulturo in religijo 2,7 2,8 2,9 2,9 3,7 3,7 4,5
Vir: Izdatki sektorja drava po namenih, Slovenija, (SURS) 2011; prerauni UMAR. Opomba: Izdatki za raziskave in razvoj se nahajajo na drugi ravni klasifikacije
v vseh desetih razredih (te izdatke smo pri vseh drugih razredih odteli).

Sredstva za zaposlene, ki med izdatki sektorja drava predstavljajo prek 12 % BDP, so se v obdobju 2008
2011 kljub omejitvam poveala. Po veletni umirjeni rasti so sredstva za zaposlene najnijo raven dosegla leta 2007
(10,5 % BDP). Po delni izvedbi plane reforme v letu 2008 so se poveala za 0,5 o. t., v letu 2009 pa e za 1,5 o. t.
BDP. Poveanje je bilo delno tudi posledica padca BDP. eprav so bili v letu 2010 sprejeti ukrepi o zamrznitvi pla, so
sredstva za zaposlene nominalno porasla e za 2,3 % (0,2 % BDP), v letu 2011 pa ob 0,4 % rasti zaposlenosti

120
V letu 2011 je tevilo zaposlenih poraslo za 0,4 %.
121
Dokapitalizacija NLB in nekaterih dravnih podjetij, prevzem terjatev Slovenskih eleznic, prevzem dolga javnega podjetja za izgradnjo
savskih elektrarn ter plaila zapadlih porotev.
122
Delei izdatkov v BDP za ekonomske dejavnosti in izobraevanje so bili namre e krepko nad povpreem EU (Slovenija: 11,7 %, EU:
10,0 % BDP), izdatki za javno upravo, obrambo, javni red in varnost pa pod povprejem (Slovenija: 9,0 %, EU: 10,1 % BDP). Kar dve
odstotni toki BDP pod povprejem Evropske unije so bili tudi izdatki za socialno zaito, izdatki za zdravstvo pa pol odstotne toke.
49

obdrala relativno raven iz leta 2010. Po posameznih namenih je bila njihova rast v letu 2010
123
razlina. Zelo
upoasnjena je bila v obrambi, zdravstvu in javni upravi; precej pa se je poveala v raziskovalnih dejavnostih,
rekreaciji in kulturi ter v socialni zaiti, nekoliko manj pa tudi v izobraevanju ter javnem redu in varnosti. Na rast
sredstev za zaposlene je vplivalo poveevanje tevila zaposlenih, ki se je v sektorju drava
124
v letu 2010 v primerjavi
z letom 2009 povealo za 1,5 %, od leta 2008 pa za 3 %. Sredstva za zaposlene, izraena kot dele BDP, so bila v letu
2009 v Sloveniji bistveno veja kot v Evropski uniji (Slovenija 12,5 % BDP; EU: 11,3 % BDP), e pred plano reformo (2007)
pa skoraj enaka. Viji dele izdatkov v Sloveniji kot v povpreju Evropske unije izhaja iz nekoliko vejega delea zaposlenih v
sektorju drava.

Slabo tretjino izdatkov za zaposlene v letu 2010 predstavljajo izdatki v izobraevanju, dobro petino v
zdravstvu in po desetino v javni upravi ter javnem redu in varnosti. Sredstva za zaposlene v izobraevanju so
nominalno in realno strmo naraala do leta 2006, v naslednjih letih pa priela postopno izgubljati dele v strukturi
vseh izdatkov. V letu 2010 se je trend ustavil, zaradi vejega zaposlovanja se je njihov strukturni dele ponovno
minimalno poveal. V zdravstvu so sredstva za zaposlene zmanjevala strukturni dele do leta 2007. S plano reformo
so se dvignila bolj kot pri drugih namenih, kar je povzroilo njihov velik porast v letih 2008 in 2009. Leta 2010 so ostala
na ravni leta 2009, njihov dele v strukturi vseh izdatkov za sredstva za zaposlene pa se je znial. Strukturni dele
sredstev za zaposlene v javni upravi mono pada od leta 2007, kar je posledica njihovega omejevanja zlasti v zadnjih
dveh letih. Sredstva za zaposlene v javnem redu in varnosti so se v zadnjih dveh letih malenkost poveala, v obrambi
pa zniala. Dele drugih prejemnikov pla je manji, njihova rast pa je razlina. Strukturni delei so se poveali pri
socialni zaiti ter rekreaciji, kulturi in religiji ter pri raziskovalnih dejavnostih. Struktura izdatkov za zaposlene se v
Sloveniji kar mono razlikuje od strukture v Evropski uniji
125
, kar je odvisno tudi od naina financiranja izvajanja
dejavnosti med javnim in zasebnim sektorjem
126
.

Tabela 4 : Izdatki sektorja drava za sredstva zaposlene po namenih, struktura v %
2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Izdatki sektorja drava za sredstva za zaposlene 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Javna uprava 11,5 12,2 12,4 12,5 12,3 11,7 11,6
Obramba 5,3 6,3 6,4 6,5 6,7 6,7 6,4
Javni red in varnost 10,5 9,7 9,5 9,5 9,4 9,5 9,5
Ekonomske dejavnosti 3,9 3,9 3,9 3,9 3,8 3,8 3,8
Varstvo okolja 0,6 0,9 0,9 0,9 0,8 0,8 0,7
Stanovanjske dejavnosti in urejanje prostora 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6
Zdravstvo 23,3 20,6 20,3 20,3 20,7 21,5 21,3
Rekreacija, kultura in religija 3,3 3,3 3,3 3,3 4,5 4,6 4,8
Izobraevanje 33,6 34,9 35,1 34,8 33,4 32,6 32,7
Socialna zaita 3,9 4,5 4,6 4,7 4,7 5,2 5,4
Raziskovalna dejavnost 3,5 3,1 3,1 3,1 3,0 3,0 3,1
Vir: Izdatki sektorja drava po namenih, Slovenija, (SURS) 2011. Opomba: Izdatki za raziskave in razvoj se nahajajo na drugi ravni klasifikacije v vseh desetih
razredih (te izdatke smo pri vseh drugih razredih odteli).

Obutna rast izdatkov za socialne prejemke v denarju in v naravi
127
se je v letu 2010 in po nai oceni tudi 2011
nadaljevala zaradi hitre rasti tevila upraviencev. V letu 2009 so ti izdatki porasli za 2,2 o. t. BDP, na kar je vplival
tudi padec BDP, v letu 2010 pa e za 0,7 o. t. BDP. Kljub hitri rasti pa so bili v letu 2009 e precej niji od povpreja
EU (Slovenija: 18,9 %; EU: 21,7 %). Hitra rast izdatkov za socialne prejemke je izhajala iz visoke rasti izdatkov za
brezposelnost, bolezen in invalidnost ter nekaterih manjih skupin (npr. v izobraevanju, za stanovanja). Pospeena
rast izdatkov za brezposelnost je priakovana, saj se je tevilo brezposelnih od zaetka gospodarske krize mono
povealo. Zaradi e vedno relativno nizke stopnje brezposelnosti v Sloveniji v primerjavi z Evropsko unijo pa so ti
izdatki v strukturi vseh nadomestil niji od povpreja drav Evropske unije. Z negotovostjo zaposlitve ter neugodnimi

123
Za leto 2011 e ni podatkov.
124
Po nacionalnih raunih se je v letu 2010 tevilo zaposlenih najbolj povealo v izobraevanju, najmanj pa v javni upravi, obrambi in
obvezni socialni varnosti; v primerjavi z letom 2008 pa so bila poveanja najveja v izobraevanju, v zdravstvu in socialnem varstvu 4,5 %,
najmanja pa v dejavnosti javne uprave in obrambe ter v obvezni socialni varnosti.
125
V evropskem merilu Slovenija izstopa po vijih izdatkih za zaposlene v izobraevanju (leta 2009 za 0,6 o. t. BDP) in zdravstvu (0,7 o. t.
BDP) ter bistveno manjih izdatkih v socialni zaiti (za 0,4 o. t. BDP).
126
Razmerje med sektorjem drava in zasebnim sektorjem se v Sloveniji zelo poasi spreminja. Leta 2005 je zasebni sektor predstavljal
7,5 %, leta 2010 pa 8,4 % zaposlenih pri opravljanju teh storitev. Po nai oceni za 19 drav lanic Evropske unije (brez Bolgarije, Cipra,
Litve, Latvije, Luksemburga, Malte, Romunije in Zdruenega kraljestva) je dele zasebnih izvajalcev okoli 28-odstoten.

127
Uporabljena je metodologija COFOG. Na podroju socialnih nadomestil v denarju in v naravi obstajajo e druge metodologije.
50

razmerami na trgu dela so verjetno povezani tudi naraajoi izdatki za boleznine, po katerih pa se Slovenija uvra v
sredino drav Evropske unije. V strukturi vseh nadomestil so najveji izdatki za starost, ki predstavljajo polovico vseh
nadomestil, se pa njihov dele v zadnjih letih zniuje. V letu 2009 so nominalno mono porasli (za 9,2 %) zaradi rasti
tevila upraviencev in vijih izplail, njihova rast v letu 2010 (3,5 %) pa je bila e omejevana z interventnim zakonom
in je bila v celoti posledica vijega tevila upraviencev. Po izdatkih za starost v primerjavi z BDP se Slovenija uvra v
sredino drav Evropske unije. Rast tevila upraviencev in njihov pritisk na izdatke naj bi ublaili s pokojninsko
reformo, ki je bila na referendumu leta 2011 zavrnjena. Tudi skupini preiveli druinski lani ter druine in otroci
predstavljata pomemben dele v strukturi vseh izdatkov za socialne prejemke. Njihova rast je bila visoka predvsem v
letu 2009 zaradi izrednih izplail za blaitev posledic krize, v letu 2010 pa precej nija, zaradi interventnih omejitev pa
odvisna predvsem od rasti tevila upraviencev. Po viini obeh vrst izdatkov v primerjavi z BDP, se Slovenija med
dravami Evropske unije uvra razmeroma visoko. Izvajanje e leta 2010 sprejetega Zakona o uveljavljanju pravic iz
javnih sredstev (Uradni list RS, t. 62/2010) je bilo v letu 2011 vekrat preloeno.

Tabela 5: Izdatki sektorja drava za socialne prejemke
128
po namenih, struktura v %
Nameni 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Zdravstvo
9,4 10,4 10,7 10,7 10,5 10,5 10,0
Medicinski proizvodi, pripomoki in oprema
5,9 6,5 6,5 6,3 6,0 5,8 5,5
Izvenbolninine storitve
3,5 3,8 4,2 4,4 4,4 4,7 4,5
Izobraevanje
1,3 1,6 1,4 1,5 1,7 1,7 1,7
Socialna zaita
89,2 87,9 87,8 87,7 87,8 87,7 88,2
Bolezen in invalidnost
13,7 14,2 14,0 13,9 13,8 12,7 12,8
Starost
56,3 55,1 49,7 50,7 50,7 49,9 49,5
Preiveli druinski lani
2,2 2,3 9,1 9,0 9,3 8,6 8,5
Druine in otroci
10,2 9,6 9,6 9,6 10,1 10,6 10,5
Brezposelnost
4,8 3,5 2,3 1,9 1,7 3,1 3,7
Socialni prejemki
100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Vir: Izdatki sektorja drava po namenih, Slovenija, (SURS) 2011; prerauni UMAR.

Drava z izdatki in drugimi instrumenti mono podpira investicijske aktivnosti, ki so v letu 2009 kljub rahlemu
nominalnemu znianju ostale na visoki relativni ravni iz leta 2008, v letih 2010 in 2011 pa je bilo njihovo
znianje obutno. Bruto investicije so se v letu 2009 nominalno sicer malenkost zniale (za 22 mio evrov), vendar je
bil zaradi padca BDP njihov dele v BDP (4,7 %) najviji od leta 2005. V strukturi vseh izdatkov so izgubile 0,6 o. t.
(2009: 9,4 %). V letu 2010 so se nominalno zniale kar za 106 mio evrov, vendar e vedno ostale na relativno visoki
ravni iz leta 2007 (4,3 % BDP), ki je med najvijimi med dravami Evropske unije. V strukturi vseh izdatkov so
predstavljale 8,6-odstotni dele, kar pa je precej nije od delea, doseenega v letu 2007 (10,0 %). Do leta 2005 so se
bruto investicije v povpreju gibale nekaj nad 3 % BDP letno, kasneje pa so zaele zelo hitro naraati. Glavni vzrok
njihove hitre rasti so bila pridobljena sredstva evropskih strukturnih skladov, saj je Slovenija v finanni perspektivi
20072013 delena visokih podpor. Predpristopne pomoi so bile namre do leta 2006 bistveno nije. V letu 2011 je
prilo do e obutnejega padca investicij (250 mio evrov ali 0,7 o. t. BDP). S 3,6-odstotnim deleem v BDP so e
vedno vije kot v povpreju EU (2009), vendar Slovenijo e prehitevajo skoraj vse nove lanice in tudi nekatere
razviteje
129
.

Veina bruto investicij je usmerjena k transportu, v letu 2010 so se zelo poveale bruto investicije v portne
zmogljivosti. Do leta 2006 je bila priblino etrtina vseh bruto investicij usmerjena v ekonomske dejavnosti, leta 2008
slaba tretjina, v zadnjih dveh letih pa so se zniale in ponovno pribliale etrtini (2010: 27,8 %). Veina bruto investicij
v ekonomske dejavnosti je bila namenjena transportu (v letu 2010 362,5 mio evrov ali 84 % vseh izdatkov za
ekonomske namene), vendar so bile za 42,8 mio manje kot v letu 2009. Med drugimi nameni so bruto investicije zelo
porasle v rekreaciji in kulturi, kar je tudi posledica pospeene gradnje predvsem portno-rekreativnih objektov. Pri vseh
drugih namenih pa so se bruto investicije zniale. e vedno so bile relativno visoke v zdravstvu, izobraevanju in v
javni upravi, v letu 2009 pa e v varstvu okolja, kjer so se naslednje leto zniale skoraj za etrtino. V Evropski uniji se
bruto investicije poveujejo, njihov relativni obseg pa je bil e precej niji (2009: 2,9 % BDP) kot v Sloveniji. Visoke

128
Podatki zajemajo socialne prejemke razen socialnih transferjev v naravi in socialne transferje v naravi, ki se nanaajo na izdatke za
proizvode, ki jih gospodinjstvom dodelijo trni proizvajalci.
129
To so Irska, Luksemburg, Nizozemska; enako viino pa izkazuje e vedska.
51

investicije v letu 2009 (nad 4 % BDP) so bile zabeleene v osmih novih lanicah (vkljuno s Slovenijo) in na Irskem ter
v paniji, torej v dravah, ki so delene vejih podpor evropskih strukturnih skladov.

Slika 15: Izdatki sektorja drava za bruto investicije po namenih, v mio evrih

0
100
200
300
400
500
2005 2006 2007 2008 2009 2010
V

m
i
o

E
U
R
Javna uprava
Obramba
Javni red in varnost
Ekonomske
dejavnosti
Varstvo okolja
Stanov.dej., urejanje
okolja
Zdravstvo
Rekreacija, kultura,
religija
Izobraevanje
Socialna zaita

Vir: Izdatki sektorja drava po namenih, Slovenija, (SURS) 2011.

Drava je investicijske aktivnosti do vkljuno leta 2009 podpirala tudi z dravnimi porotvi in jamstvi. Izrazito
poveanje taknega financiranja je oitno od leta 2004, e bolj pa od leta 2006, ko se je v Sloveniji pospeila gradnja
avtocest in je bilo financiranje z izdatki drave zmanjano ter preneseno prav v zadolevanje z dravnim porotvom. V
letu 2011 je bil pripravljen zakon za dravno porotvo za najetje kredita pri gradnji Termoelektrarne otanj, vendar ni
bil sprejet. Po stanju 30. 09. 2011 je stanje porotev (brez jamstev, izdanih za omejevanje uinkov finanne krize)
znaalo e 5.159 mio evrov, dve tretjini sta bili usmerjeni v dejavnost transporta (Bilten javnih financ, 2011). Na sedanji
stopnji razvoja je smiselno, da Slovenija pospeuje investicijske aktivnosti tudi z izdatki drave bolj kot razviteje
lanice Evropske unije in OECD, izbira projektov pa mora zasledovati tudi razvojne prioritete drave. Pri financiranju
investicij z izdatki drave je pomembna omejitev v razpololjivosti virov, saj izkljuno financiranje z zadolevanjem
predstavlja obremenitev prihodnjih generacij z odplaevanjem glavnic in obresti.

Zaradi dokapitalizacij javnih podjetij in banke ter vnovevanja garancij so se v letu 2011 obutno poveali
kapitalski transferji. Po visokem povianju v letu 2008 (za 0,3 o. t. BDP), so bili kapitalski transferji v letih 2009 in
2010 relativno stabilni. V letu 2009 so se nominalno zniali za 11 mio, vendar so ohranili 1,2-odstotni dele v BDP.
Njihovo znianje je bilo nekoliko veje v letu 2010 (za 35 mio), ko se je njihov dele v BDP znial na eno odstotno
toko. Polovico transferjev je bilo usmerjenih v ekonomske dejavnosti, kjer znianje v letu 2010 ni bilo tako obutno kot
pri drugih namenih. Mono pa so se poveali transferji transportu, na 17,8 % vseh transferjev. Investicijski transferji so
bili v Sloveniji niji kot v dravah Evropske unije (2009: 1,5 % BDP), visoke transferje imajo razviteje lanice, med
novimi pa eka (2,3 % BDP) in Slovaka (2,2 %). To niti ne presenea, saj so investicijski transferji povezani tudi z
investicijami v javno zasebnem partnerstvu, ki se v Sloveniji izvajajo v zelo majhnem obsegu zgolj na obinski ravni. V
letu 2011 so se kapitalski transferji obutneje poveali tudi v Sloveniji (za 323 mio evrov oz. za 0,9 o. t. BDP) predvsem
zaradi saniranja banke in javnih podjetij (dokapitalizacija NLB in nekaterih dravnih podjetij, prevzema terjatev
Slovenskih eleznic, prevzema dolga javnega podjetja za izgradnjo savskih elektrarn ter plaila zapadlih porotev).

Na podroju industrijske politike se relativno visok dele subvencij sektorja drava v BDP v obdobju 2005
2008 ni spremenil (1,6 % BDP), v letih 2009 in 2010 je prilo do njihovega nominalnega in realnega poveanja
(20092010: 2,2 % BDP). Zaradi umika nekaterih protikriznih ukrepov so se v letu 2011 zniale na 1,9 o. t. BDP.
Visoke subvencije, ki so bile v letih 2009 in 2010 med najvijimi v Evropski uniji, vije so bile le v Avstriji in na
Danskem, enake pa e v Belgiji, se kljub opozorilom o njihovi neustrezni strukturi, ki se v asu odpravljanja posledic
gospodarske krize mono odraa tudi na njihovi rasti, ne preoblikujejo v smeri razvojne uinkovitosti. V letu 2009 so se
nominalno poveale za 154 mio evrov, v letu 2010 pa so minimalno padle (za 3 mio evrov), kar jih je v primerjavi z
BDP obdralo na doseeni ravni predhodnega leta. Najbolj subvencionirani dejavnosti sta bili kmetijstvo in transport.
52

e vsa leta zelo visoke subvencije transportu so v letu 2010 e porasle za 38,2 mio evrov in predstavljale e 36,5 %
vseh subvencij. Po njihovi relativni viini, izraeni v BDP, Slovenija sodi v zgornjo tretjino najbolj subvencioniranih
drav Evropske unije. Visoke subvencije v kmetijstvu so se v letu 2010 mono zniale (skoraj prepolovile). e leta
2009 so bile subvencije, usmerjene v kmetijstvo, vije le na Finskem, v letu 2010 pa so bile subvencije slovenskemu
kmetijstvu primerljive s subvencijami v drugih dravah Evropske unije. Sprio visokega subvencioniranja kmetijstva in
transporta so bile subvencije za druge namene omejene le na dobro polovico vseh subvencij; e slaba pa je slika pri
subvencijah, ki so bile usmerjene v ekonomske dejavnosti (2009: 41,3 %; 2010: 43,5 % vseh subvencij). V letu 2009 in
2010 so bile v nekoliko vijem znesku zastopane le subvencije za splone ekonomske in trgovinske zadeve in zadeve,
povezane z zaposlovanjem, ki so bile sprejete za blaenje gospodarske krize in usmerjene v ohranjanje delovnih
mest. Takna usmerjenost subvencij doslej ni podpirala ciljev SRS v smeri pospeevanja hitrejega prestrukturiranja
slovenskega gospodarstva in poveevanja dodane vrednosti na zaposlenega, zato je vpraljiva tudi njihova
ekonomska uinkovitost. V letu 2011 so se subvencije zaradi umika nekaterih protikriznih ukrepov zniale za 81 mio
evrov ali za 0,3 o. t. BDP, vendar ostajajo v primerjavi z drugimi lanicami EU e vedno na nadpovpreno visoki ravni.

Obseg ukrepov industrijske politike, ki imajo naravo dravnih pomoi
130
, se je v letu 2010 znial, vendar
ohranil na viji ravni, kot je bil pred gospodarsko krizo. Dravne pomoi so se v letu 2010 v primerjavi z letom
2009 nominalno zniale za 23,9 % (144,6 mio evrov), vendar so bile za 136 mio vije kot leta 2008. Znianje pomoi
izhaja iz postopnega ukinjanja pomoi po posebni shemi, imenovani odpravljanje resne motnje v gospodarstvu, ki je
bila sprejeta z namenom odpravljanja posledic finanne in gospodarske krize. Rahlo pa so se poveale pomoi, ki so
bile dodeljene po drugih horizontalnih shemah in tudi posebne sektorske pomoi. Najbolj so se poveale pomoi za
zaposlovanje ter raziskave in razvoj, ki v doloeni meri tudi blaijo posledice gospodarske krize, ter pomoi za varstvo
okolja. Nekatere vrste horizontalnih pomoi (pomoi za majhna in srednje velika podjetja ter za usposabljanje) se
postopno zmanjujejo, ker se poveuje dodeljevanje ukrepov prek pravila de minimis
131
, ki pa se ne tejejo med
dravne pomoi. Pomoi posebnim sektorjem so se v letu 2010 nekoliko zniale, ob tem so porasle pomoi za promet,
za druge sektorje (predvsem kmetijstvo in ribitvo ter premogovnitvo) pa so se zniale. Dravne pomoi (brez pomoi
za odpravljanje posledic gospodarske krize in pomoi eleznikemu prometu) so v letu 2010 krepko presegale
povpreje drav Evropske unije (EU: 0,6 % BDP; Slovenija: 1,1 %). Po njihovi relativni viini Slovenijo prekaata le
Madarska (2,3 %) in Malta (1,4 % BDP), enako viino pa dosega e Finska.

Analiza porazdelitve dravnih pomoi v letih 20092010 po prejemnikih
132
, kae na njihovo koncentriranost ter
preteno usmerjenost v finanne dejavnosti in predelovalno industrijo. Decilna porazdelitev dravnih pomoi
kae na njihovo izredno koncentriranost. Deset odstotkov (979) prejemnikov je prejelo kar 93,1 % vseh pomoi, od
tega samo dvajset prejemnikov prek 50 %. Med temi najvejimi prejemniki so veinoma dravna podjetja s podroja
bannitva, prometa, premogovnitva in energetike. To kae, da so bile pomoi koncentrirane le na nekaj zelo velikih
prejemnikov, 90 % vseh prejemnikov pa je prejelo pomoi, ki so bile v povpreju nije od 8.000 evrov. Razporeditev po
dejavnostih pa kae, da je bilo kar 22 % vseh dravnih pomoi usmerjenih v finanne in zavarovalnike dejavnosti,
20,8 % v predelovalne dejavnosti, sledijo pa promet in skladienje; strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti;
dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnost obvezne socialne varnosti ter oskrba z elektrino energijo, plinom in
paro. Med panogami predelovalnih dejavnosti je prilo do doloenih pozitivnih premikov. e so bile pred letom 2009
dravne pomoi usmerjene predvsem v nizko in srednje-nizko tehnoloko intenzivne dejavnosti, so v zadnjih dveh letih
moneje podprle srednje (nizko in visoko) intenzivne dejavnosti, verjetno tudi zaradi tega, ker je veliko vsakoletno
subvencioniranih podjetij iz nizko tehnoloko intenzivnih dejavnosti v zaostrenih gospodarskih razmerah konalo v
steajih. Preliminarni rezultati tudije o uinkih protikriznih ukrepov na delovanje podjetij v pogojih gospodarske krize,
ki je zajela le dravne pomoi iz leta 2009, kaejo, da dravne pomoi v asu krize niso statistino znailno vplivale na
poslovanje prejemnikov pomoi v primerjavi z neprejemniki v istih panonih skupinah, celo bolj kot ostala podjetja pa
so zmanjali tevilo zaposlenih (Burger, 2011).

Pomoi majhnega obsega, ki so bile dodeljene po pravilu de minimis in se ne tejejo med dravne pomoi,
so v zadnjih dveh letih znatno porasle. e leta 2006 so pomoi, dodeljene po tem pravilu, v Sloveniji predstavljale le

130
Dravne pomoi izhajajo iz ureditve v Evropski uniji in predstavljajo vse ukrepe drave na strani njenih izdatkov (subvencije, kapitalski
transferji) in na strani prihodkov (zniani prihodki drave), dodeljene z razlinimi instrumenti (dotacije, davne oprostitve in olajave, ugodna
posojila, garancije ipd.) ekonomskim subjektom, ki vplivajo na enotni notranji trg Evropske unije. Vpliv na trg je doloen arbitrarno s pravili, ki
jih sprejemajo Evropska komisija, Evropski svet in Evropsko sodie.
131
Pomoi majhnega obsega de minimis so instrument, ki dravam Evropske unije omogoa, da zelo hitro dodelijo pomoi v omejenem
znesku brez priglasitve Evropski komisiji in brez kakrnega koli upravnega postopka. Viina pomoi je omejena na najve 200.000 evrov na
podjetje v katerem koli obdobju treh proraunskih let.
132
Analiza je izkljuila dravne pomoi, ki so bile dodeljene kmetom.
53

nekaj ve kot 10 mio evrov, v letu 2008 pa narasle na 28,6 mio. Zelo so se poveale leta 2009 (84,9 mio evrov) in
predstavljale e 14 % vseh dravnih pomoi. Poveanje je bilo delno posledica sprejetja ukrepov za blaitev posledic
gospodarske krize, delno pa e omenjenega prehoda iz nadzorovanih dravnih pomoi. Leta 2010 so se te pomoi
zniale, vendar s 60,7 mio evrov ostale na visoki ravni in predstavljale 13,2 % dravnih pomoi. Dodeljevale so se za
razline namene, prednjaita pa zaposlovanje ter majhna in srednje velika podjetja. Tudi pri teh pomoeh velja visoka
stopnja koncentracije, saj je v obdobju 20092010 le 1,7 % prejemnikov (237)
133
prejelo 27,5 % vseh pomoi.
Preostalih 98,3 % (13.364) prejemnikov pa je prejelo v povpreju le 7.157 evrov pomoi. Po stopnji koncentracije se
pomoi de minimis ne razlikujejo od dravnih pomoi. Preveliko tevilo prejemnikov z zelo majhnimi zneski pomoi
povzroa visoke stroke administriranja in transakcij, zato bi morali zmanjati njihovo tevilo, znesek pomoi pa omejiti
na e razumno mejo, ki prinaa pozitivne uinke v skladu s cilji njihovega dodeljevanja.

Celotna obremenitev z davki in prispevki, merjena z deleem v BDP, se je v obdobju izvajanja SRS gibala pod
povprejem drav Evropske unije, vendar se je poveevala
134
. V letu 2010 je bila za 1,3 o. t. BDP nija kot v
povpreju lanic Evropske unije, vendar se je glede na leto prej poveala za 0,4 o. t. BDP. Dele prispevkov za
socialno varnost se je poveal za 0,2 o. t. BDP in dosegel najvijo vrednost po letu 2000. Zaustavilo se je tudi padanje
delea davnih prihodkov, le-ta se je glede na leto prej celo poveal. K poveanju je najve prispevalo poveanje
delea davkov na proizvodnjo in uvoz, ki so v pogojih nizke gospodarske aktivnosti porasli predvsem zaradi poveanja
troarin in davka na dodano vrednost, zlasti od uvoza, na kar so vplivale tudi vije cene nafte in surovin. e tretje leto
zapored se je zmanjal dele davkov na dohodek in premoenje, kjer so se v slabih makroekonomskih razmerah
zmanjali predvsem dohodki od dohodnine, zaradi znievanja davnih stopenj in sprememb v olajavah pa tudi
prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb. Davki na kapital so se v letu 2010 sicer nominalno nekoliko poveali,
vendar v strukturi dosegajo nepomemben dele. Obremenitev z davki in prispevki je bila v Sloveniji leta 2010 za 0,6
o. t. BDP nija kot leta 2005, k emur je najve prispevalo znievanje obremenitev v obdobju 20062008, v zadnjih
dveh letih pa se je, ob monem zmanjanju BDP od zaetka krize, spet poveala.

V Sloveniji sta nadpovpreno obremenjena delo in potronja, podpovpreno pa kapital. Implicitna davna
stopnja
135
na potronjo je v letu 2009 za Slovenijo znaala 24,2 %, v povpreju drav Evropske unije pa 20,9 %. Vijo
stopnjo od slovenske je imelo le sedem drav, prednjaile so nordijske. V Sloveniji se je po letu 2003 davna stopnja
na potronjo zmanjevala, v povpreju evropskih drav pa poveevala. Implicitna davna stopnja na delo je leta 2009
v Sloveniji znaala 34,9 % in je bila zaradi relativno visokih prispevkov za socialno varnost vija od povpreja drav
Evropske unije (32,9 %). Vijo stopnjo od slovenske je imelo dvanajst drav lanic. Implicitna davna stopnja na
kapital je za Slovenijo za leto 2009 ocenjena na 21,0 %
136
in je nija od povpreja EU-25
137
(24,6 %). Nijo stopnjo je
imelo devet drav, med njimi baltske pa tudi eka, Madarska, Poljska in Slovaka.

3.2. Institucionalna konkurennost

Umika drave iz neposrednega in posrednega lastnitva podjetij in finannih institucij tudi v letu 2011 ni bilo.
Razlogi ostajajo isti. Prvi in najpomembneji je, da vlada ni imela jasne politike dravnega lastnitva v podjetjih in
finannih institucijah. Strategija upravljanja kapitalskih nalob Republike Slovenije za obdobje 20112015, ki jo je
pripravila Agencija za upravljanje kapitalskih nalob Republike Slovenije (AUKN), ni bila sprejeta, tako da ni bilo
formalne podlage za odloanje o umiku drave iz lastnitva podjetij. V tej praznini je prevladovala elja po ohranjanju
in nekje celo poveanju lastnike vloge drave v gospodarstvu. Drugi razlog je finanna in gospodarska kriza, ki
zmanjuje interes portfeljskih in stratekih investitorjev za nakupe lastnikih deleev v podjetjih. Tretji razlog pa je, da
so prisilne poravnave in steaji podjetij dejansko prisilili dravne banke, da kredite zamenjajo za lastnike delee v teh
podjetjih.

Z ustanovitvijo AUKN v letu 2010 je ta prevzela odgovornost za upravljanje kapitalskih nalob drave, s tem pa
je postala odloilni izvajalec politike privatizacije podjetij. V letu 2011 je AUKN pripravila Strategijo upravljanja

133
Upotevani so tisti, ki so v letih 20092010 prejeli ve kot 100.000 evrov.
134
Poveevanje je tudi posledica velikega padca BDP v letu 2009 in njegove skromne rasti v letu 2010.
135
Implicitna davna stopnja na potronjo je definirana kot razmerje med davki na potronjo in med konno potronjo gospodinjstev na
teritoriju drave po metodologiji nacionalnih raunov. Implicitna davna stopnja na delo je definirana kot razmerje med davki na delo in
sredstvi zaposlenih po metodologiji nacionalnih raunov, poveanih na davek na izplaane plae.
136
Slovenija ima nizke davke na dohodke in na druge vrste kapitala (npr. nepreminine).
137
Ni podatka za vse lanice Evropske unije (EU-27).
54

kapitalskih nalob Republike Slovenije za obdobje 20112015, ki naj bi bila podlaga za vse njene odloitve, povezane
z umikom lastnitva drave iz podjetij. Strategija je dravne delee v podjetjih razdelila na strateke in portfeljske
nalobe
138
, strateke naj bi bile v 48, portfeljske pa v 31 podjetjih
139
. Dinamika prodaje teh deleev v Strategiji je za
leto 2011 predvidevala le za 12,6 mio evrov prodaj kapitalskih nalob
140
. Tudi e bi bila Strategija sprejeta, to v letu
2011 z vidika umika drave iz lastnitva podjetij ne bi pomenilo vejega premika. Brez sprejete strategije pa AUKN
prodaja tiste kapitalske nalobe drave, ki so uvrene v seznam nalob za odprodajo in drugo razpolaganje v Odloku
in dopolnitvi odloka o Programu prodaje dravnega finannega premoenja za leti 2010 in 2011 (Uradni list RS, t.
97/2009 in t. 85/2011). Na tem seznamu je dvajset kapitalskih deleev, pri katerih je kupnina prejemek prorauna, v
skupni vrednosti poslovnih deleev za prodajo 78,5 mio evrov, in tri nalobe, pri katerih kupnina ni prejemek
prorauna, v skupni vrednosti poslovnih deleev za prodajo 2,5 mio evrov.

Umik drave iz lastnitva podjetij bodo v prihodnje zaznamovali zaostrene javnofinanne razmere,
koncentracija lastnitva podjetij v steajih pri bankah, pa tudi pripravljenost tujih investitorjev za vlaganja v
slovensko gospodarstvo. Zaradi javnofinanne konsolidacije se bo v prihodnje proces privatizacije pospeil. Prvi
korak v tej smeri predstavlja sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljanju kapitalskih nalob
Republike Slovenije. V isti smeri bo delovalo tudi dejstvo, da so s steaji in prisilnimi poravnavami lastniki delei
tevilnih podjetij preli v lastnitvo bank, predvsem NLB. Pred prenosom upravljanja lastnikih deleev v vejih
podjetjih na AUKN, sta bila KAD in SOD poleg drave kljuna upravljavca in prodajalca lastnikih deleev v podjetjih.
Sedaj so to vlogo prevzele banke, ki bodo prisiljene in bodo tudi elele te delee pospeeno prodajati. Prisiljene, ker
jim ti delei predstavljajo breme in jim zmanjujejo kapitalsko ustreznost, s katero imajo velike teave, elele pa, ker
nimajo kapacitet za upravljanje podjetij, niti to ni njihova funkcija. V kolikni meri se bo ta veja nuja in pripravljenost za
umik drave iz lastnitva podjetij tudi dejansko uresniila, pa bo odvisno tudi od interesa tujih investitorjev. Interes tujih
portfeljskih in stratekih investitorjev je bil namre v preteklosti majhen, imeli pa so tudi slabe izkunje z dosedanjim
nekredibilnim vodenjem postopkov prodaje dravnih lastnikih deleev.

Slovenija je v letu 2011 nadaljevala z aktivnostmi bolje priprave predpisov ter s programom odprave
administrativnih ovir in zmanjevanja administrativnih strokov. Na podroju bolje priprave predpisov je leta
2010 sprejela Resolucijo o normativni dejavnosti, ki je doloila obvezno sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov in
izvajanje presoje posledic predpisov na gospodarstvo, okolje in socialo; posledino je prilo tudi do sprememb
Poslovnika Vlade RS. V procesu priprave predpisov je bil e zaznan napredek, ki se najbolj nazorno kae v
spotovanju dolob o predloitvi osnutkov predzakonskih aktov v presojo. Na podroju odprave administrativnih ovir je
program sestavljen iz dveh delov. Prvi del se nanaa na akcijski program za znianje bremen, drugi pa vsebuje
posamezne ukrepe odprave administrativnih ovir. Akcijski program za znianje administrativnih bremen se izvaja po
fazah
141
. Do tretje faze je potekal skladno s predvidenim nartom. Do sredine leta 2011 je bil zbran nabor ukrepov
(298) po podrojih in resorjih, od tega sta bila 102 ukrepa e realizirana, preostalih 196 pa e ne. Izvedba akcijskega
narta se je bistveno upoasnila v etrti fazi, saj so bili nekateri zakoni s podroja delovno pravne zakonodaje
zavrnjeni na referendumih, prav tako pa se je v drugi polovici leta 2011 skoraj popolnoma ustavilo sprejemanje
zakonov, ki bi jih bilo treba spremeniti. Zaradi tega je bilo treba podaljati rok za izvedbo etrte in pete faze, predlagan
nov konni rok za realizacijo cilja je maj 2013. ele po izvedbi zadnje faze programa bo mogoe dejansko ugotoviti, v
kolikni meri se je celoten program minus 25 tudi dejansko uresniil. (Poroilo o izvajanju nalog in realizaciji ciljev
na podroju priprave boljih predpisov ter Programa za odpravo administrativnih ovir in zmanjanje administrativnih
bremen za 25 % do leta 2012 za leto 2011, 2012).

Po mednarodnih kazalnikih konkurennosti se je institucionalna konkurennost drave v zadnjih dveh letih
mono poslabala. Poslabanje uvrstitev in ocen v obdobju po krizi, e posebno v letu 2011, je bilo zaznati v veini
mednarodnih primerjav kazalnikov konkurennosti, konkurennost Slovenije se zmanjuje tudi v primerjavi z drugimi

138
Strateke kapitalske nalobe so tiste, s katerimi Republika Slovenija poleg gospodarskih ciljev skua dosei tudi infrastrukturne in druge
cilje, povezane z izvajanjem posameznih javnih slub, ter razvojne in druge cilje. Portfeljske nalobe so tiste, s katerimi Republika Slovenija
skua dosei izkljuno gospodarske cilje in s katerimi AUKN razpolaga samostojno.
139
Poleg tega je tu e 13 nalob v podjetjih, ki so v steaju, likvidaciji ali zapiranju, in 4 nalobe v podjetjih, ki so predvidena za neodplaen
prenos na javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeelja.
140
V letu 2011 naj bi prodali veino kapitalskih deleev v lasti KAD-a (6,2 mio) in SOD-a (4,6 mio), le 1,8 mio evrov pa v neposredni lasti
Republike Slovenije. Odloneje naj bi zaeli prodajati kapitalske delee v kasnejih letih; v letu 2012 za 1.082,3 mio evrov, v letu 2013 za
60,4 mio, v letu 2014 za 2,9 mio in v letu 2015 za 3.826,1 mio evrov.
141
Do leta 2011 sta bili realizirani prva in druga faza. Prva faza je predstavljala pregled zakonodaje in nabor predpisov, druga pa analizo
predpisov na podlagi enotne metodologije. V letu 2011 se je realizirala tudi tretja faza, ki predvideva nart ukrepov po podrojih/resorjih.
etrto fazo, ki zajema realizacijo ukrepov, bi po rokovniku morali izvesti do maja 2012, peto, ki zajema evalvacijo, pa do decembra 2012.
55

dravami lanicami Evropske unije. Rezultati anket tudi v zadnjem letu kaejo na veliko nezadovoljstvo
gospodarstvenikov z delovanjem institucij, predvsem vlade in centralne banke, pa tudi z nizko implementacijo vladnih
odloitev, poveevanjem birokracije in korupcije (IMD 2011; WEF 2011/12). Potrebe po ekonomskih in socialnih
reformah, ki bi lahko izboljale konkurennost Slovenije, je javnost, sode po anketah, zelo slabo sprejela, kar je
vplivalo tudi na nesprejetje nekaterih kljunih strukturnih reform. Slabe kot lani je bilo tako ocenjeno tudi podroje
poslovne zakonodaje, e posebno pa je bila izpostavljena rigidna zakonodaja na podroju trga dela. Podobno
poslabanje kaejo tudi kazalniki upravljanja Svetovne Banke (World Bank Governance Indicators 2011), saj se je
uvrstitev Slovenije poslabala na veini prouevanih podroij, e posebno glede korupcije. Medtem ko je Slovenija
drava z relativno nizko stopnjo administrativne korupcije, pa je finanna kriza razkrila dolgoletni razvoj sistemske
korupcije
142
, ki predstavlja pridobivanje koristi v kodo javnih sredstev in javnega interesa. tevilo prijav suma
korupcije in drugih nepravilnosti se je v obdobju med 2008 in 2011 mono povealo
143
. Ugotovitve potrjuje tudi indeks
zaznave korupcije (Transparency international, 2011), kjer se je med 183 prouevanimi dravami uvrstitev Slovenije v
letu 2011 poslabala za 8 mest, na 35. mesto (oz. 16. mesto med dravami Evropske unije). Po raziskavi enostavnosti
poslovanja Svetovne banke (Doing Business, 2012) pa je Slovenija v letu 2011 ohranila uvrstitev iz preteklega leta. V
primerjavi z drugimi raziskavami konkurennosti (in tudi zadnjimi rezultati raziskav IMD in WEF) se je Slovenija glede
enostavnosti poslovanja uvrstila vije, vzrok pa je predvsem v tem, da ta raziskava drave razvra zgolj po kakovosti
regulatornega okolja, subjektivne zaznave vpraanih pa na rezultate nimajo vpliva. Slovenija se je najvije uvrstila pri
enostavnosti ustanavljanja podjetij, dostopu do elektrine energije in zaiti investitorjev. Glavna ovira enostavnosti
poslovanja pa so asovno dolgotrajni postopki pridobivanja razline dokumentacije in dovoljenj, pa tudi tevilo in
dolgotrajnost postopkov pri plaevanju davkov, saj morajo podjetja izvesti na leto dvaindvajset plail davkov in
prispevkov, za kar porabijo 260 ur na leto. Institucionalna konkurennost Slovenije je po veini svetovnih raziskav na
precej niji ravni kot v drugih primerljivih (predvsem evropskih) dravah, kar je v veliki meri posledica prepoasnih
institucionalnih sprememb v prilagajanju svetovnim izzivom, nedoslednega izvajanja sprejetih predpisov in poslabanja
odnosov ter vrednot v drubi.

142
Ocena stanja korupcije, Komisija za prepreevanje korupcije, maj 2011.
143
tevilo prijav suma korupcije po letih: 2005 270, 2008 661, 2009 1.027, 2010 1.271, 2011 1.237. Povealo se je tudi tevilo
primerov, ki jih je Komisija za prepreevanje korupcije odstopila v nadaljnjo obravnavo pristojnim organom (policiji, inpekcijskim organom,
itd); 2008 208, 2009 302, 2010 342, 2011 515 (Letna poroila, Komisija za prepreevanje korupcije, 2005 - 2011; KPK Vestnik
december 2011 in januar 2012).
56

Slika 16: Kazalniki uinkovitosti drave po IMD (levo) in WEF (desno), tevilo tok

1
2
3
4
5
6
7
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
T
o
k
e
Pravno in regulativno okolje
Prilagodljivost vladnih politik
Implementacija vladnih odloitev
Transparentnost vladnih politik
Birokracija
Podkupovanje in korupcija
Uinkovitost centralne banke

2,0
2,5
3,0
3,5
4,0
4,5
5,0
5,5
2006 2007 2008 2009 2010 2011
T
o
k
e
Premoenjske pravice
Zaita intelektualne lastnine
Zloraba javnih sredstev
Zaupanje javnosti v politiko
Pristransko obnaanje uradnih oseb
Potratnost dravne porabe
Breme regulacije drave

Vir: IMD World Competitivness Yearbook, razline tevilke in The Global Competitiveness report, WEF, razline tevilke.
Opomba: Vije tevilo tok je bolje, najve monih pri IMD (levo) je 10, pri WEF (desno) 7.

Tudi v letu 2011 se je nadaljevalo nizko zaupanje v institucije. Zaupanje v vlado, parlament in politine stranke se
je v Sloveniji od zaetka krize zelo znialo in je tudi precej nije kot v drugih dravah Evropske unije (Eurobarometer
76, 2011). Politina negotovost in nizko zaupanje v institucije sta pomembno vplivala tudi na rezultate nekaterih
kljunih strukturnih reform, ki jih je prebivalstvo zavrnilo na referendumih. Prebivalstvo se sicer zaveda nujnosti
ukrepov za stabilizacijo javnih financ, a hkrati ne verjame vladi, da bi lahko sprejela ustrezne in pravine ukrepe.
Ugotovitve potrjuje tudi raziskava WEF, ki ocenjuje, da je stopnja zaupanja javnosti v etine standarde politikov v
Sloveniji nizka.

Javno-zasebno partnerstvo pri infrastrukturnih nalobah in javnih slubah e ni zaivelo. Kljub normativni
ureditvi javno-zasebnega partnerstva drava in obine podeljujejo le koncesije za opravljanje storitev, kompleksnejih
oblik, ki bi vkljuevale tudi gradnjo infrastrukturnih objektov, pa je malo. Obseen seznam velikih nacionalnih
investicijskih projektov, ki naj bi jih izvedli v javno-zasebnem partnerstvu, se ne uresniuje, izvajajo se le manji
projekti na regijskih ali obinskih ravneh. Veliko tevilo obin povzroa, da je njihova finanna mo za lastno udelebo
pri obinskih in regijskih projektih majhna, zato pa majhni projekti ne dosegajo ekonomskih uinkov, ki jih zasebni
sektor priakuje. Problemi so tudi pri dodeljevanju koncesij za opravljanje storitev. Zlasti obine pogosto podeljujejo
posebne ali izkljune pravice zasebnikom za dolga obdobja brez ekonomskih razlogov, saj zasebniki ne vlagajo
sredstev v izgradnjo ali posodobitev infrastrukture, ki bi se jim v obdobju trajanja pogodbenega razmerja vraala. To
pomeni, da imajo neupravieno podeljene monopolne pravice (Poroilo o sklenjenih oblikah javno-zasebnega
partnerstva v Republiki Sloveniji v letu 2009, 2011).

57

3.3. Uinkovitost pravosodja

Konkurennost Slovenije mono omejuje tudi zmanjanje zaupanja v pravno dravo. Zaupanje v pravno dravo
se je v Sloveniji v asu gospodarske krize zmanjalo, kar kaejo tudi podatki Svetovne banke (WB Governance
Indicators 2011). Ocene WEF pa kaejo na poslabanje neodvisnosti sodstva od vplivov politike in zasebnega sektorja
ter neuinkovitost pravnega okvirja pri reevanju sporov in pri izpodbijanju predpisov (WEF 2011/12). Na vseh treh
podrojih je Slovenija precej poslabala uvrstitve v primerjavi z drugimi dravami Evropske unije, podjetja pa e zlasti
opozarjajo, da pravni okvir za reevanje sporov med podjetji ni uinkovit (111. mesto med 142. dravami). Po podatkih
Svetovne banke (Doing Business, 2012), enostavnost poslovanja podjetij mono omejujejo dolgotrajni postopki, saj se
za sodno uveljavitev pogodb porabi kar 1.290 dni, kar je precej ve kot v drugih lanicah Evropske unije.

Slika 17: Kazalniki uinkovitosti sodstva po WEF
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
4,0
4,5
5,0
Neodvisnost sodstva Uinkovitost pravnega okvirja
v reevanju sporov
Uinkovitost pravnega okvirja v
izpodbijanju predpisov
T
o
k
e
2007
2008
2009
2010
2011

Vir: The Global Competitiveness report, WEF, razline tevilke.
Opomba: tevilo tok predstavlja vrednost kazalnika. Vije tevilo tok je bolje, najve monih je 7.
Legenda kazalnikov predstavlja rangiranje med dvema skrajnima monostima: (i) v kolikni meri je sodstvo neodvisno od vplivov politike, dravljanov ali podjetij;
(ii) kako uinkovit je pravni okvir za zasebna podjetja za reevanje sporov; (iii) kako uinkovit je pravni okvir za zasebna podjetja za izpodbijanje zakonitosti
delovanja vlade in / ali predpisov?

Zmanjevanje tevila nereenih zadev (brez prekrkov) se je nadaljevalo tudi v letu 2011, med pomembnejimi
zadevami pa je njihovo tevilo ostalo skoraj nespremenjeno
144
. tevilo nereenih zadev na vseh sodiih skupaj
se je v letu 2011 v primerjavi z letom prej znialo za 5,2 %, med posameznimi sodii pa se je povealo na vijih
sodiih za 6,7 %, na okronih sodiih za 3,1 %, na upravnem sodiu za 4,2 % ter na delovnih in socialnem sodiu
za 3,6 %. Nereene zadeve so 31. 12. 2011 predstavljale 30,5 % zadev v delu
145
(Sodna statistika, 2011). Pri
pomembnejih zadevah, ki predstavljajo 21,2 % zadev v delu, je tevilo nereenih zadev na vseh sodiih ostalo
priblino nespremenjeno
146
. Pri tem je bilo evidentno poveanje tevila zadev pri vijih in okronih sodiih ter pri
upravnem in delovnih ter socialnem sodiu, pri drugih sodiih pa se je tevilo nereenih zadev zmanjalo. Takni
rezultati so bili ponovno doseeni ob velikem obsegu novih zadev, eprav se je njihov pripad v letu 2011 v primerjavi s
preteklim letom znial za 2,7 %; pri pomembnejih zadevah pa za 3,5 %. tevilo vseh sodnikov pa se je znialo za
0,8 %.

tevilo sodnih zaostankov (brez prekrkov) po 50. lenu Sodnega reda se je v letu 2011 zmanjalo za 6,1 %,
pri pomembnejih zadevah pa minimalno povealo (1,4 %), kar pomeni, da so se sodni postopki skrajali.

144
Primerjava z leti pred 2010 zaradi metodolokih sprememb ni realna, zato ne moremo ocenjevati, kako se je SRS na podroju
zmanjevanja sodnih zaostankov in uinkovitosti sodi uresnievala.
145
Zadeve v delu predstavljajo nereene zadeve 01. 01. 2011 in nove zadeve.
146
Zmanjanje je 0,6 %.
58

Sodna statistika v okviru podatkov o sodnih zaostankih prikazuje tevilo zadev sodnega zaostanka po posameznih
vrstah zadev, ki se vodijo v skladu z roki, kot jih doloa 50. len veljavnega Sodnega reda. Veliko poveanje vseh
sodnih zaostankov in zaostankov pri pomembnejih zadevah je izkazano na vijih sodiih (141,7 %), na vijem
delovnem in socialnem sodiu (27,3 %) ter na delovnih in socialnem sodiu (17,1 %), precejnje zmanjanje (vseh
zadev in tudi pomembnejih) pa je na vijih sodiih (za 25,5 %).
59

4. Moderna socialna drava in veja

zaposlenost
Usmeritve SRS: SRS poudarja, da je ohranjanje in izboljanje doseene ravni socialne varnosti, kakovosti ivljenja in
zdravja pomembna drubena vrednota. Prehod od drave blaginje v drubo blaginje zahteva uinkovitejo socialno dravo,
vejo lastno odgovornost in veje spodbujanje aktivnosti posameznikov, krepitev javnega in zasebnega partnerstva ter bolj
raznoliko in delno konkurenno ponudbo socialnih storitev, hkrati pa vejo drubeno kohezijo, izboljano dostopnost storitev
sistemov socialne zaite, zdravstva, izobraevanja, kulture in stanovanj ter posebno skrb za najbolj ranljive skupine.
Sisteme socialne zaite bo treba prilagoditi potrebam dolgoive drube ter zmanjati socialna tveganja, revino in socialno
izkljuenost. K trajnostnemu poveanju blaginje in kakovosti ivljenja naj bi pomembno prispevala vija stopnja zaposlenosti.
K njej bodo prispevali zlasti gospodarska rast in vlaganja v znanje.
4.1. Izboljanje prilagodljivosti trga dela
V letu 2011 se je nadaljevalo prilagajanje trga dela nizki ravni gospodarske aktivnosti. Padec aktivnosti v letu
2009 (merjeno z BDP za 8 %) je sproil prilagajanje trga dela predvsem preko zmanjevanja obsega zaposlenosti in
poveevanja brezposelnosti. Po 2,3-odstotnem letnem zmanjanju tevila delovno aktivnih v letih 2009 in 2010 je bil v
letu 2011 zabeleen e 2,1-odstotni padec. Nijemu obsegu gospodarske aktivnosti se je z zmanjanjem zaposlenosti
prilagajal zasebni sektor, v javnih storitvah pa se je zaposlenost v letih 2009 in 2010 e poveala. Podobna gibanja so
znailna tudi za veino drav EU, nekaj drav pa je v tem obdobju tevilo zaposlenih v javnih storitvah e obutno
zmanjalo. ele v letu 2011 je v javni upravi prvi od zaetka gospodarske krize prilo do znianja tevila zaposlenih
tudi v Sloveniji, v drugih delih javnega sektorja pa se je njihova rast upoasnila. tevilo registriranih brezposelnih je
bilo konec decembra 2011 za 2,5 % vije kot konec leta 2010, v primerjavi s septembrom 2008 (najnija raven po letu
2000) pa je bilo vije za 90 %. V zadnjem letu se je nadaljevalo tudi naraanje stopnje brezposelnosti
147
, ki pa je bilo
poasneje kot v letih 2009 in 2010. Ob tem so se poveali tudi strukturni problemi na trgu dela, saj se je stopnja
dolgotrajne brezposelnosti v obdobju 20092011 podvojila.

Tabela 6: Spremembe tevila delovno aktivnih, v %
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Delovno aktivni skupaj 1,0 1,5 3,3 3,2 -2,3 -2,3 -2,1
- preteno zasebni sektor (A-N;R-T) 0,9 1,4 4,0 3,5 -3,3 -3,4 -2,8
- preteno javne storitve (O-Q) 1,4 1,5 0,4 1,8 2,0 2,1 0,8
Vir: Statistini register delovno aktivnega prebivalstva (SURS), 2012; prerauni UMAR.

Slovenija se je v obdobju 20092011 oddaljila od stratekih ciljev na podroju zaposlenosti, v letu 2011 pa se
je mono zniala e prej zelo nizka stopnja delovne aktivnosti starejih. Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva v
starosti 15-64 let se zniuje e tri leta zapored (64,4 % v drugem etrtletju 2011), s imer se Slovenija oddaljuje od
cilja 70-odstotne stopnje delovne aktivnosti leta 2013 (cilj SRS). Zniuje se tudi stopnja delovne aktivnosti prebivalstva
v starosti 20-64 let, kjer si je Slovenija v okviru strategije EU 2020 zadala cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti do leta
2020. Ta je v drugem etrtletju 2011 znaala 68,6 %, kar je za 4,3 o. t. manj kot pred krizo. Najbolj se je v tem obdobju
zmanjala stopnja delovne aktivnost mladih (15-24 let), kar je v veliki meri posledica zmanjanega obsega
tudentskega dela. V letu 2011 je mono upadla tudi stopnja delovne aktivnosti starejih (55-64 let)
148
kot posledica
manjega obsega neformalne aktivnosti in odpuanja vejega tevila starejih ob koncu leta 2010
149
. Poveanje
delovne aktivnosti starejih je bil eden izmed ciljev pokojninske reforme, ki je bila leta 2011 na referendumu zavrnjena.
Tudi nova sprememba pokojninske ureditve bi morala biti zasnovana tako, da bo stareje dalj asa ohranjala med
delovnimi aktivnimi, saj je dele starejih, ki so v Sloveniji delovno aktivni, med najnijimi v EU. Ta cilj pa bi morali
podpreti tudi drugi ukrepi politike zaposlovanja.

147
Stopnja registrirane brezposelnosti se je poveala na 11,8 % (za 1,1 o. t. ve kot leta 2010), stopnja brezposlenosti po anketi o delovni sili
pa na 8,2 % (za 0,9 o. t. ve kot leta 2010).
148
Stopnja delovne aktivnosti starejih (55-64 let) je v drugem etrtletju 2011 znaala 30,5 %, v drugem etrteltju 2010 pa 35,5 %.
149
Ocenjujemo, da je bil velik priliv starejih v brezposelnost delno posledica priakove pokojninske reforme in sprememb v zavarovanju za
primer brezposelnosti.
60

Slika 18: Stopnje delovne aktivnosti starejih (55-64 let), drugo etrtletje 2011
0
10
20
30
40
50
60
70
80
S
l
o
v
e
n
i
j
a
M
a
l
t
a
M
a
d
a
r
s
k
a
P
o
l
j
s
k
a
I
t
a
l
i
j
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
B
e
l
g
i
j
a
R
o
m
u
n
i
j
a
G
r
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
p
a
n
i
j
a
E
U
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
k
a
L
i
t
v
a
I
r
s
k
a
L
a
t
v
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
C
i
p
e
r
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
F
i
n
s
k
a
D
a
n
s
k
a
N
e
m
i
j
a
v
e
d
s
k
a
V

%

Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions, 2012.

V letu 2011 se je dele delnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah zmanjal, dele zaasnih zaposlitev pa ohranil
na podobni ravni kot pred enim letom. Dele delnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah se je v zadnjem letu zmanjal
na 9,1 % (za 1,4 o. t. manj kot v drugem etrtletju 2010), kar lahko pripiemo prenehanju subvencioniranja krajega
delovnega asa
150
in manjemu obsegu delovne aktivnosti mladih prek tudentskih servisov
151
. Delodajalci sami malo
uporabljajo kraji delovni as, saj je po naih ocenah kar dobra polovica zaposlitev s krajim delovnim asom
posledica monosti, ki jih daje zakonodaja s podroja socialne zaite
152
. Ob nadaljevanju skromne gospodarske rasti
in negotovega povpraevanja v letu 2011 se je dele zaasnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah ohranil na podobni
ravni kot pred enim letom. V okviru zaasnih zaposlitev pa se poveuje obseg posredovanja dela delavcev drugim
uporabnikom preko agencij
153
, kar pripisujemo predvsem enostavnejemu postopku taknega najemanja delavcev.
Dele zaasnih zaposlitev med mladimi (15-24 let) se je v zadnjem letu bistveno poveal
154
, e moneja starostna
segmentacija trga dela v letu 2011 pa je bila e naprej povezana z razirjenostjo dela preko tudentskega servisa. To
je tudi vzrok, da je dele zaasnih zaposlitev med mladimi v Sloveniji najviji v EU (povpreje EU 42,2 %, v Sloveniji
pa 72,5 %).

Na podroju oblikovanja varne pronosti je prilo v letu 2011 do pozitivnih premikov na podroju
zagotavljanja varnosti, ne pa tudi na podroju pronosti. V letu 2011 je zael veljati Zakon o urejanju trga dela
(ZUTD), ki naj bi poveal dostopnost mladih do denarnega nadomestila za brezposelnost in poveal dohodkovno
varnost brezposelnih. Glavni spremembi ZUTD sta bili irjenje kroga upraviencev do denarnega nadomestila za
brezposelnost in dvig viine nadomestil za brezposelnost. Ker je bil dele brezposelnih mladih, starih do 30 let, ki so
bili upravieni do denarnega nadomestila, v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 viji le za 0,9 o. t.
155
, ocenjujemo, da
se dostopnost do nadomestil za mlade brezposelne osebe ni bistveno poveala. Veji uinek je imelo poveanje viine
nadomestila: v letu 2011 je bilo namre povpreno izplaano bruto nadomestilo po ZUTD za 10 % vije kot po

150
Izplailo subvencij po Zakonu o subvencioniranju polnega delovnega asa je potekalo do septembra 2010, v drugem etrtletju 2010 je bilo
v povpreju izplaanih 5.802 subvencij meseno.
151
Obseg tudenskega dela je bil v drugem etrtletju 2011 za 23,1 % manji kot pred enim letom, kar je verjetno povezano z omejavanjem
tovrstnega dela v javnem sektorju.
152
V to kategorijo smo uvrstili delo s krajim delovnim asom zaradi varstva otrok po zakonu o starevskem varstvu in druinskih prejemkih,
zaradi zdravstvenih razlogov po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju in zaradi invalidnosti v skladu z doloili Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju.
153
Po podatkih Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve so agencije v letu 2010 posredovale okoli 12 tiso delavcev oz. 9,1 % vseh
zaasnih zaposlitev, kar je za skoraj 3-krat ve kot leta 2006, ko je bilo posredovano okoli 3 tiso delavcev in je to predstavljalo oz. 2,3 %
zaasnih zaposlitev.
154
Dele zaasnih zaposlitev med mladimi (15-24 let) je v drugem etrtletju znaal 72,5 %, kar je za 5 o. t. ve kot leto prej.
155
V letu 2010 je dele mladih brezposelnih starih do 30 let, ki so prejemali nadomestilo, znaal 7,5 %, v letu 2011 pa 8,4 %.
61

prejnjem Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

156
. V letu 2010 je bil pripravljen velik del
predvidenih zakonskih sprememb na trgu dela, vendar so bili kar trije od sprejetih zakonov (Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, Zakon o malem delu in Zakon o prepreevanju dela in zaposlovanja na rno) izpostavljeni
referendumski presoji in nato zavrnjeni. Do sedaj uveljavljene reforme so sicer delovale v smeri veje varnosti
dohodka, ne pa tudi v smeri veje pronosti trga dela. Tudi tretji steber v konceptu varne pronosti (aktivna politika
zaposlovanja in vseivljenjsko uenje) e ne igra zadostne vloge. eprav sta v letu 2011 prenehala veljati
intervencijska zakona za ohranjanje delovnih mest in se je tevilo brezposelnih e nekoliko povealo, je bilo tevilo
vkljuenih v programe aktivne politike zaposlovanja v primerjavi z letom 2010 manje za 31,3 %. V zadnjem letu se je
vkljuenost v vseivljenjsko uenje zmanjala, nizki pa ostajata predvsem stopnji vkljuenosti starejih in nizko
izobraenih
157
. Velik izziv politike trga dela in oblikovanja varne pronosti predstavlja problem mone segmentacije
trga dela. Za zmanjanje tega problema bi bilo treba (i) zmanjati veliko razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih
razmerij za doloen in nedoloen as in (ii) drugae urediti tudentsko delo.

4.2. Modernizacija sistemov socialne zaite

Izdatki za socialno zaito
158
naraajo, teave pri njihovem financiranju pa so vse veje. V letu 2009 (zadnji
razpololjivi podatki) so se realno poveali za 6,6 %
159
, kar je visoko nad povprejem nekaj predhodnih let (3 %).
Visoka rast je v najveji meri posledica rasti izdatkov za pokojnine (za 7,2 %) in izdatkov za razline socialne
transferje, ki so se v letu 2009 zaradi gospodarske krize zaeli hitro poveevati, pa tudi rasti izdatkov za zdravstvo
zaradi plane reforme javnega sektorja. Izrazito je bilo tudi poveanje izdatkov za socialno zaito, izraeno v deleu
BDP (na 24,2 % BDP, kar je za skoraj 3 o. t. ve kot leto prej). Poleg rasti izdatkov je bilo to tudi posledica obutnega
znianja BDP v letu 2009. Ker so bila podobna gibanja znailna tudi za druge drave EU, ostaja dele izdatkov za
socialno zaito e naprej znatno niji kot v povpreju EU (29,5 %). eprav so bili v letih 2010 in 2011 v veljavi
interventni ukrepi, ki so omejili rast izdatkov za denarne prejemke iz programov socialne zaite
160
, so ti zaradi
nadaljnje rasti tevila upokojencev in prejemnikov nekaterih transferjev (zlasti zaradi veje brezposelnosti) realno
naraali e naprej. To se bo ob skromni gospodarski rasti po nai oceni odrazilo v nadaljnjem poveevanju njihovega
delea v primerjavi z BDP. Teave pri zagotavljanju virov javnega financiranja za pokrivanje teh izdatkov so iz leta v
leto veje: obseg transfera dravnega prorauna v pokojninsko blagajno za pokritje pokojninskih izdatkov naraa, v
zdravstveni blagajni pa v letu 2011 tekoi prihodki e tretje leto zapored niso zadoali za pokritje tekoih obveznosti.
Od dalj asa priakovanih sistemskih sprememb se je v letu 2012 priela izvajati le reforma sistema socialnih
transferjev, ki so odvisni od gmotnega poloaja prebivalstva. Ta naj bi zagotovila bolj ciljno usmerjenost transferjev, ki
so po novi ureditvi odvisni ne le od dohodkov ampak tudi od premoenja potencialnih upraviencev.

Nadaljnje probleme pri zagotavljanju stabilnega financiranja izdatkov socialne zaite nakazujejo tudi nove
dolgorone projekcije izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Evropska komisija s sodelovanjem drav
lanic aurira projekcije vsake tri leta
161
. Najnoveje projekcije iz marca 2012 se bistveno ne razlikujejo od predhodnih.
Kaejo, da bi bil brez spremembe politik in brez upotevanja drugih dejavnikov predvsem uinek staranja (referenni
scenarij) na javnofinanne izdatke v Sloveniji izredno moan (in tudi bistveno veji kot v povpreju EU), e veji pritisk
na dolgorono vzdrnost javnih financ pa bi pomenila potencialno vija rast javnih izdatkov, ki v veji meri upoteva e
druge, nedemografske dejavnike (tvegani scenarij).

Tabela 7: Dolgorone projekcije javnih izdatkov povezanih s staranjem, Slovenija in EU, v % BDP

156
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je v letu 2011 povprena viina nadomestila, ki je bila izplaana po ZUTD, znaala 665,72 EUR,
izplaana po prejnjem zakonu pa 601 EUR. Ker so upravienci do nadomestila po prejnjem zakonu prejemali nadomestila v prej odmerjeni
viini, je bilo povpreno izplaano bruto nadomestilo (stari in novi upravienci) leta 2011 za 4 % vije kot v letu 2010.
157
Ve o tem glej v poglavju 2. 1. Izobraevanje in usposabljanje.
158
Po metodologiji ESSPROS. Zajeti so vsi izdatki socialne zaite, ki se financirajo iz javnih virov in sredstev dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja.
159
Zadnji podatki SURS.
160
V letu 2010 je bilo usklajevanje pokojnin in denarnih prejemkov prebivalstva iz javnih virov interventno zniano na polovico v zakonu
doloenega obsega uskladitve, v letu 2011 pa na etrtino. Izdatki za pokojnine in socialne transferje so ob tem realno naraali za nekaj nad
2 % realno letno.
161
Koordinacija priprave projekcij poteka na ravni Evropske komisije v okviru delovne skupine za staranje prebivalstva (Working Group on
Ageing and Sustainability) pri Odboru za ekonomsko politiko.
62

Dele v BDP, v %
Referenni scenarij AWG* Tvegani scenarij
Sprememba v o. t. BDP Sprememba v o. t. BDP
2010 20102020 20102060 20102020 20102060
SI EU SI EU SI EU SI EU SI EU
Skupaj 23,5 25 1,7 0,2 10,3 4,1 1,9 0,4 10,8 4,9
Pokojnine 11,2 11,3 1 -0,1 7,1 1,5 np np np np
Zdravstvo* 6,1 7,1 0,3 0,3 1,1 1,1 0,5 0,5 1,7 1,7
Dolgotrajna oskrba** 1,4 1,8 0,3 0,2 1,6 1,5 0,3 0,3 1,6 1,8
Izobraevanje 4,7 4,6 0,1 -0,3 0,5 -0,1 np np np np
Nadomestila
brezposelnim
0,3 1,1 0,1 -0,1 0 -0,3 np np np np
Vir: European Commission and Economic Policy Committee: Draft 2012 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the EU Member States (2010
2060); Ministrstvo za finance: Country Fiche on Pension Projections for Slovenia.
Opomba: *AWG Delovna skupina za staranje prebivalstva pri Odboru za ekonomsko politiko (Ageing Working Group). Referenni scenarij pri izdatkih za
zdravstvo in dolgotrajno oskrbo upoteva zgolj uinke staranja in predpostavko, da polovico dodatnih let ivljenja preivimo zdravi. **Javni izdatki za zdravstvo
po metodologiji SHA, vendar brez izdatkov za dolgotrajno zdravstveno oskrbo. *** K javnim izdatkom za dolgotrajno oskrbo po metodologiji SHA (0,9 % BDP v
letu 2009) so v projekcijah AWG priteti e nekateri denarni prejemki po metodologiji ESPROSS (invalidnine). np ni projekcije.

Izdatki za pokojnine iz obveznega zavarovanja, ki vkljuujejo vse vrste pokojnin
162
, so izraeni v deleu BDP v
letu 2011 presegli dele ob zaetku izvajanja pokojninske reforme iz leta 2000. Znaali so 11,6 % BDP, kar je za
0,6 o. t. ve kot leta 2000 (11,0 %), ko se je zaela izvajati reforma pokojninskega sistema. Hitreja rast izdatkov za
pokojnine iz obveznega zavarovanja od rasti BDP je znailna za obdobje po letu 2008. Pokojninska reforma iz leta
2000 je v zaetku vplivala na upoasnitev rasti izdatkov za pokojnine in njihovega delea glede na BDP
163
. Z letom
2008 pa so izdatki zaeli naraati hitreje predvsem zaradi hitreje rasti tevila upokojencev
164
, od leta 2009 pa je
njihov relativni obseg (glede na BDP) naraal tudi zaradi znianja bruto domaega proizvoda. Uinki pokojninske
reforme iz leta 2000 na podaljevanje delovne aktivnosti so e prisotni pri enskah
165
, uinek upadanja odmernega
odstotka pa bo prisoten vse do leta 2024. Vendar dolgorone projekcije zaradi demografske slike brez spremembe
politik kaejo hitro nadaljevanje rasti izdatkov. Ti naj bi se e do leta 2020 poveali na 12,2 % BDP, s prispevki pa bi
za pokojninsko zavarovanje zbrali v letu 2020 sredstva v obsegu 9,7 % BDP, kar bi pomenilo nadaljnje poveevanje
obsega proraunskega transferja za pokojnine.

Tabela 8: Dolgorone projekcije javnih izdatkov in prispevkov za pokojnine , v % BDP, 20112020

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Javni izdatki za pokojnine, v % BDP 11,2 11,2 11,5 11,5 11,8 11,8 12,0 12,1 12,2 12,2
Prispevki delodajalcev in delojemalcev za
pokojnine iz javnih sredstev, v % BDP
9,2 9,3 9,3 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,7
Vir: European Commission and Economic Policy Committee: Draft 2012 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the EU Member States (2010
2060); Ministrstvo za finance: Country Fiche on Pension Projections for Slovenia.

V pogojih, ko se tevilo zaposlenih e tretje leto zmanjuje
166
, tevilo upokojencev pa vea, se del izdatkov za
pokojnine, ki se ne more pokriti iz prispevkov in drugih virov (ki jih ima na razpolago zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje), poveuje. Zato se poveuje obseg transfernih proraunskih izdatkov za poravnavanje
obveznosti iz pokojninskega zavarovanja, ki pokriva razliko med prihodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje (ZPIZ) in njegovimi izdatki za pokojnine
167
. Za omejitev rasti izdatkov sta bila sprejeta interventna zakona

162
Po splonih predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ), z zavarovalno dobo s poveanjem, predasna po prejnjem
zakonu o PIZ in po posebnih zakonih (zakon o policiji, zakon o izvrevanju kazenskih sankcij, ZPPPAI-azbestoza in ZVN- rtve vojnega
nasilja).
163
V obdobju 20002007 se je znial z 11,08 % na 9,70 % BDP, v letu 2008 poveal na 9,87 % in v letu 2009 na 10,91 % BDP, leta 2010 na
11,3 % in leta 2011 11,6 % BDP.
164
Leta 2000 se je tevilo prejemnikov pokojnin povealo za 1,6 %, leta 2009 je bila letna rast e 2 %, leta 2010 2,6 % in leta 2011 3,2 %.
tevilo prejemnikov starostnih pokojnin pa je naraalo e bolj, leta 2000 je bila letna rast 2,1 %, leta 2009 se je pospeila na 3,4 %, leta
2010 na 4,1 % in leta 2011 na 4,8 %.
165
Pri enskah se je povprena starost novih upokojenk od leta 2000 poveala za dve leti in 4 mesece. Pri enskah se bo konalo prehodno
obdobje za doseganje minimalne starosti 58 let leta 2013, za pokojninsko dobo 38 let pa leta 2012. Pri mokih ni ve prehodnega obdobja.
166
tevilo prejemnikov pla se je v letu 2009 skrilo za 2,8 %, v letu 2010 za 2,6 % in v letu 2011 za 2,4 %.
167
Dele javnofinannih transferjev v skupnih prihodkih ZPIZ-a je bil leta 2000 29,6 % in se do leta 2002 poveal na 31,7 %, nato se je do
leta 2008 znial na 26,7 % in v asu krize povial na 31,4 % v letu 2011. V izraunu delea so poleg sredstev za pokrivanje razlike med
prihodki in odhodki pokojninske blagajne zajeta tudi sredstva za plailo obveznosti drave za doloene skupine upraviencev.
63

za leti 2010 in 2011, ki sta zaasno doloala le delno uskladitev pokojnin z gibanjem pla
168
, s sprejetjem
interventnega zakona za pol leta 2012 pa se je v tem obdobju uskladitev pokojnin zamrznila. Po neuspehu
pokojninske reforme v letu 2011 je nujno imprej pripraviti novo, ki bi morala z vidika javnofinanne vzdrnosti izdatkov
zagotoviti vejo uravnoteenost med gibanjem izdatkov obveznega pokojninskega zavarovanja in prihodkov iz
prispevkov za ta namen ter stabilizirati proraunski transfer za pokojnine. Za vejo sprejemljivost in hkrati uinkovitost
nove pokojninske reforme bi bilo smiselno tudi oblikovati strategijo aktivnega staranja, ki bi vkljuevala tudi prilagajanje
delovnih mest stareji populaciji, saj po raziskavi o delovnih pogojih
169
pri nas le okoli ena etrtina vpraanih ocenjuje,
da bo pri starosti 60 let lahko opravljala enako delo kot sedaj (Parent-Thirion, A. 2010)
170
.

Slika 19: Prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, 2000=100
0
20
40
60
80
100
120
140
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
R
a
s
t

v

%
Prihodki ZPIZ
Izdatki
Proraunski transferi

Vir: Bilten Ministrstva za finance.

V letu 2011 so se zaele izplaevati prve dodatne pokojnine iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja. V prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju je bilo v letu 2011
171
vkljuenih okoli 537 tiso
zavarovancev, kar pomeni slabih 62 % zavarovancev obveznega pokojninskega zavarovanja. Od tega jih je bilo le
okoli 4 % vkljuenih na osnovi individualnega zavarovanja. Do leta 2010 je tevilo postopoma naraalo, v letu 2011
pa rahlo upadlo
172
. To je bilo namre prvo leto, ko so se zaele izplaevati dodatne pokojnine. Vendar se zaradi
nizkih
173
premij, ki imajo tendenco znievanja vrednosti, zaradi nizke donosnosti privarevanih sredstev in s tem
posledino nizkih pokojninskih rent ter zaradi negotovosti na finannih trgih zavarovanci namesto za pokojninsko rento
preteno odloajo za enkraten dvig privarevanih sredstev, kljub dohodninski reitvi, ki je taken dvig davno precej
bolj obremenila.

Med izdatki za zdravstvo
174
se v zadnjih letih zmanjujejo javni izdatki, poveujejo pa zasebni izdatki tako iz
prostovoljnih zavarovanj kot tudi neposredno iz epa gospodinjstev. Po prvi oceni Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (ZZZS)
175
so celotni izdatki za zdravstvo v letu 2011 znaali 9,0 % BDP (2010: 9,1 % BDP).
Javni izdatki za zdravstvo so e dve leti zapored realno upadli, in sicer v letu 2010 za 2,2 % ter v letu 2011 za

168
V letu 2010 se je upotevala le polovica ugotovljenega odstotka uskladitve po zakonu, v letu 2011 pa 25 % tako ugotovljenega odstotka
uskladitve.
169
Gre za preliminarne rezultate 5. evropske raziskave o delovnih pogojih, ki jo izvaja European foundation for the improvement of living and
working conditions.
170
V povpreju EU je taknih zaposlenih okoli 60 %.
171
Podatki Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve (MDDSZ) so za september 2011.
172
Po podatkih Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve za september 2011 536.922 zavarovancev v dodatnem pokojninskem
zavarovanju, v decembru 2010 pa jih je bilo 541.464.
173
Po podatkih MDDSZ za september 2011 so v povpreju znaale med 30 in 40 EUR meseno na zavarovanca.
174
Merjeni po mednarodni metodologiji SHA (Sistem zdravstvenih raunov).
175
Poslovno poroilo ZZZS za leto 2011 (predlog, marec 2012). Podatki po metodologiji SHA so ocenjeni v sodelovanju z SURS.
64

Okvir 7: Dejavniki rasti javnih izdatkov za zdravstvo v EU in v Sloveniji

Vpliv nedemografskih dejavnikov na rast javnih izdatkov za zdravstvo je v Sloveniji precej niji kot v povpreju v
EU. Po ekonometrini tudiji Evropske komisije (Alternative scenarios for assessing the impact of non-demografic factors
on health care expenditure, 2011) je staranje prebivalstva (sprememba demografske strukture) v dravah EU v obdobju
19602009 k rasti javnih izdatkov za zdravstvo prispevalo v povpreju le 10 %, poveanje BDP na prebivalca nekaj ve
kot 60 %, preostalih dobrih 25 % pa so prispevali uinki drugih, nedemografskih dejavnikov, kot so uvajanje novih
(dragih) tehnologij, institucionalne znailnosti zdravstvenih sistemov (npr. poveanje pokritosti populacije z obveznim
zdravstvenim zavarovanjem), rast zaposlenosti in pla v zdravstvu, Baumolov uinek na rast relativnih cen
1
ter drugi
dejavniki na strani ponudbe. V Sloveniji so se v obdobju 19952008 javni izdatki za zdravstvo na prebivalca v povpreju
letno realno poveali za 4,4 %, k tej rasti je 0,8 o. t. prispevalo staranje prebivalstva, 4,2 o. t. poveanje BDP na
prebivalca, prispevek nedemografskih dejavnikov pa je bil negativen (-0,6 o. t.). V dravah EU je bil prispevek
nedemografskih dejavnikov v povpreju +0,8 o. t., poleg Slovenije pa je imela negativen uinek le e Madarska.
Koeficient dohodkovne elastinosti javnih izdatkov za zdravstvo je tako za drave EU v navedenem obdobju v povpreju
znaal kar 1,3-1,5, za Slovenijo pa le 0,8-1,0. Negativen prispevek nedemografskih dejavnikov v Sloveniji lahko delno
pripiemo uspenemu obvladovanju rasti javnih izdatkov za zdravstvo (predvsem rasti pla in cen zdravil). Delno pa je to
lahko odraz poasnega uvajanja novih tehnologij, slabe opremljenosti ter zaostankov v tevilu zdravnikov v javnem
zdravstvenem sistemu, kar ima vpliv na zdravstveno stanje prebivalstva. V Sloveniji e vedno zaostajamo za povprejem
EU po kazalniku priakovanega trajanja ivljenja, pri kazalniku zdravih let ivljenja pa se pribliujemo povpreju EU
2

(osnovna kazalnika zdravstvenega stanja populacije, ki sta pozitivno povezana tudi z vlaganji v zdravstvo. OECD (Health
Care Systems: Efficiency and Policy Settings, 2010) opozarja, da bi ob danih izdatkih za zdravstvo lahko z vejo
uinkovitostjo sistemov v povpreju podaljali priakovano trajanje ivljenja za nekaj ve kot dve leti, za nadaljnje
izboljevanje zdravstvenega stanja populacije pa je potrebna tudi nadaljnja rast izdatkov za zdravstvo.

1
V zdravstvu, podobno kot v drugih delovno intenzivnih dejavnostih, nove tehnologije ne zmanjujejo potrebne koliine dela, poveujejo
pa stroke. Produktivnost dela zato relativno glede na druge dejavnosti upada, posledica je hitreja rast cen v zdravstvu od rasti splone
ravni cen.
2
Glej indikator Priakovano trajanje ivljenja in leta zdravega ivljenja.
1,7 %
176
. Tako se je njihov dele v BDP znial na 6,5 % BDP v letu 2011. Dele zasebnih izdatkov pa se je v letu 2010
poveal na 28,1 % ter v letu 2011 na 28,6 %. Razlog za rast zasebnih izdatkov je bil tako prenos delea kritja
nekaterih zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na dopolnilno zavarovanje kot tudi poveanje
neposrednih izdatkov iz epa. Po prvi oceni za leto 2011 je dele prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v celotnih
izdatkih za zdravstvo znaal e 13,7 % (13,4 % v letu 2010) ter prav toliko tudi dele neposrednih izdatkov
gospodinjstev. Zadnji mednarodno primerljivi podatki za leto 2009 pa kaejo, da je bil dele celotnih zasebnih izdatkov
v Sloveniji (26,6 %) nekoliko nad povprejem EU (25,5 %), bistveno manj kot v povpreju EU pa e vedno plaujemo
za zdravstvo neposredno iz epa (12,9 % v letu 2009, v dravah EU pa v povpreju okoli 17-18 % celotnih izdatkov za
zdravstvo)
177
.

Za ohranjanje stabilnega javnega financiranja zdravstva je bila v zadnjih treh letih sprejeta vrsta kratkoronih
ukrepov za znianje odhodkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne pa tudi sistemske spremembe. Od
leta 2009 je bilo slovensko javno zdravstvo sooeno z nizko rastjo prihodkov od prispevkov za obvezno zdravstveno
zavarovanje in naraanjem izdatkov. Med ukrepi za ohranjanje stabilnega javnega financiranja zdravstva (brez
zadolevanja ali dviga prispevne stopnje) so bili v zadnjih treh letih kljuni: (i) varevalni ukrepi na podroju pla v
javnem sektorju
178
, (ii) krenje sredstev za amortizacijo, materialne stroke in terciar
179
; (iii) zmanjanje odhodkov za

176
Za izraun realne rasti je v skladu z mednarodnimi priporoili (OECD, 2011) uporabljen implicitni deflator BDP in ne indeks cen ivljenskih
potrebin.
177
Glej indikator Izdatki za zdravstvo.
178
Glej poglavje 1.1. Makroekonomska stabilnost.
179
Na terciarni ravni dejavnost klinik, klininih intitutov ali klininih oddelkov obsega znanstveno-raziskovalno in vzgojno-izobraevalno delo
za medicinsko fakulteto in druge visoke in vije ole ter opravljanje najzahtevnejih zdravstvenih storitev na ambulantni ali bolninini nain,
ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnoloke in organizacijske zahtevnosti ni mono niti ni smotrno opravljati na nijih ravneh.
65

zdravila z znievanjem cen in iritvijo medsebojno zamenljivih zdravil; (iv) prenos doloenega delea izdatkov na
dopolnilna zdravstvena zavarovanja
180,181
; (v) racionalizacije poslovanja in spremembe v organizaciji dela (deurstva).
Kljub varevalnim ukrepom je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) doloena dodatna sredstva e
namenil za izboljevanje dostopnosti in kakovosti, vendar v manji meri kot v preteklosti. V letih 2009 in 2010 je ZZZS
posloval s primanjkljajem, ki ga je bilo e mogoe pokriti s preseki iz obdobja pred gospodarsko krizo. Tudi v letu
2011 bi posloval s primankljajem, vendar je bilo plailo dela obveznosti, ki so zapadle decembra, preneseno v leto
2012 (po oceni v viini 40,6 mio EUR
182
). S tem se je v letu 2012 e zaostril problem nadaljnjega poslovanja ZZZS v
skladu z usmeritvijo Programa stabilnosti, po katerem se ZZZS ne more zadolevati. Za sprejem uravnoteenega
Finannega narta za leto 2012 bodo zato potrebni novi ukrepi, za stabilno poslovanje na dalji rok pa nedvomno tudi
spremembe zakonske ureditve glede obsega in naina financiranja pravic.

Gospodarska in finanna kriza je v vseh dravah EU e pospeila iskanje ukrepov za izboljanje strokovne
uinkovitosti zdravstvenih sistemov. Kako upoasniti rast izdatkov za zdravstvo in hkrati uspeno zadovoljevati
rastoe zdravstvene potrebe je eden izmed kljunih izzivov tudi v Sloveniji. V naslednjih letih bo rast javnih sredstev za
zdravstvo e mono omejena zaradi ibke gospodarske aktivnosti, visoke brezposelnosti in potrebne konsolidacije
javnih financ. Omejevanje vlaganj v zdravstvo bo e toliko bolj problematino, ker se potrebe poveujejo zaradi
staranja prebivalstva, ve kroninih bolezni, vse vejih priakovanj prebivalstva ter hitrega razvoja novih medicinskih
tehnologij. Dolgorone projekcije (glej zgoraj) kaejo, da naj bi javni izdatki za zdravstvo kot dele v BDP e do leta
2020 v Sloveniji porasli za 0,3 o. t. BDP ob upotevanju zgolj staranja prebivalstva, ter za 0,5 o. t. BDP, e so
upotevani e nedemografski dejavniki. Do leta 2060 pa naj bi se javni izdatki za zdravstvo po razlinih scenarijih
poveali za 0,5-2,6 o. t. BDP. Da bi zagotovili stabilno financiranje zdravstva in ohranili doseeno raven kakovosti, bo
morala nova zakonodaja imprej posei v iritev osnov za prispevke, spremembe v pravicah iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja, nadgradnjo modelov plaevanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti in nadaljnjo
optimizacijo procesov izvajanja zdravstvene dejavnosti. Zaradi priakovanega nadaljnjega prenaanja financiranja
nekaterih zdravstvenih storitev na zasebna sredstva pa bi v primeru ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
morali z novo obliko zasebnega zdravstvenega zavarovanja, ki je lahko bodisi obvezno ali prostovoljno, zagotoviti
ohranitev doseene ravni finanne dostopnosti do zdravstvenih storitev. Poleg sprememb v zdravstvenem sistemu
ostaja za zdravstveno politiko kljuen izziv, kako za izboljanje zdravja povezati vse politike in delenike, ki lahko
pomembno vplivajo na socialno-ekonomske determinante zdravja in s tem na zmanjanje strokov, povezanih z
neenakostmi v zdravju.

Izdatki za dolgotrajno oskrbo
183
so se po zadnjih podatkih v letu 2009 poveali predvsem iz zasebnih virov.
Izraeni kot odstotek BDP so celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji v letu 2009 znaali 1,22 % BDP, kar je
priblino enako povpreju 20-ih evropskih drav, za katere so na voljo podatki (1,26 % BDP), zaostajamo pa po javnih
izdatkih. V letu 2009 so se mono poveali zasebni izdatki (realno kar za 12 %), predvsem za storitve socialne
dolgotrajne oskrbe. To so v najveji meri doplaila za nastanitev in prehrano v domovih za stareje, ki so se poveala
zaradi vejih kapacitet in vijega (drajega) standarda oskrbe v novih domovih. Tako se je v celotnih izdatkih v letu
2009 v strukturi po virih financiranja poveal dele zasebnih (na 25,8 %), v strukturi izdatkov po namenu pa dele
izdatkov za storitve dolgotrajne socialne oskrbe (na 38,0 %). V obdobju 20052009 so se celotni izdatki za
dolgotrajno oskrbo v Sloveniji realno poveali za 18,2 %, pri tem bolj izdatki za zdravstveno kot socialno oskrbo
184
.
Kljub hitri rasti pa je e velik del potreb nepokritih, v prihodnosti pa naj bi e hitreje naraale. Dolgorone projekcije
kaejo, da bodo javni izdatki za dolgotrajno oskrbo kot dele v BDP e do leta 2020 v Sloveniji porasli za 0,3-0,8 o. t.
BDP oziroma do leta 2060 za 1,4-4,2 o. t. BDP. Za zagotovitev stabilnih virov financiranja dolgotrajne oskrbe so zato
nujne sistemske spremembe, ki bi prek nove oblike obveznega socialnega zavarovanja med drugim pospeile tudi
razvoj in izvajanje oskrbe na domu, vkljuevanje neformalnih izvajalcev in druge oblike oskrbe starejih.

180
Znianje odstotka vrednosti, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za storitve zdravilikega zdravljenja; prevoze z
reevalnim vozilom, ki niso nujni; zobnoprotetino zdravljenje odraslih; zdravila in ivila za posebne namene, ki so na vmesni listi; oesne
pripomoke. Po novem krije obvezno zdravstveno zavarovanje le e 10 % cene navedenih storitev (prej od 25-40 %).
181
Dodatno so bili varevalni ukrepi sprejeti e z Aneksom 3 k Splonemu dogovoru za leto 2011 (sklep Vlade 29. 11. 2011). V skupni viini
12,5 mio EUR so posegli v zmanjanje delea administrativnega kadra, nain obraunavanja nekaterih deurstev, draga bolninina
zdravila, znianje cen dializ in psihiatrije.
182
Podatki o obveznem zdravstvenem zavarovanju (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), marec 2012.
183
Merjeni po mednarodni metodologiji SHA (Sistem zdravstvenih raunov).
184
Glej indikator Izdatki za dolgotrajno oskrbo.
66

V letu 2009 se je nadaljevala rast izdatkov za predolsko raven izobraevanja. V primerjavi z BDP so v letu 2009
znaali 0,71 % (2008: 0,63), od tega 0,56 % BDP javni in 0,15 % BDP zasebni izdatki
185
. Poveali so se predvsem
javni izdatki (za 0,07 o. t.), poveanje v primerjavi z BDP pa je bilo povezano z monim zmanjanjem BDP v letu 2009
kot posledica krize in s poveanjem teh izdatkov. Izdatki so se poveali tudi v celotnem obdobju izvajanja SRS (od
2005). Rast izdatkov je posledica poveevanja tevila vrtcev in tevila oddelkov v vrtcih ter zaposlovanja dodatnega
kadra zaradi vejih potreb po vpisnih mestih v vrtcih. Ob rasti tevila rojstev v zadnjih letih priakujemo potrebe po
poveanju kapacitet v vrtcih in zaposlovanju dodatnega kadra ter s tem pritisk na izdatke za predolsko raven
izobraevanja tudi v prihodnjih letih. Izraeni kot odstotek BDP so celotni izdatki za predolsko izobraevanje v letu
2008 (zadnji primerljivi podatki) presegali povpreje enaindvajsetih evropskih drav, ki so hkrati lanice OECD. Po
deleu javnih izdatkov v primerjavi z BDP pa je Slovenija v letu 2008 zaostajala za povprejem EU.

Struktura izvajalcev javnih storitev se postopno spreminja, vendar je dele izvajalcev izven sektorja drava e
vedno nizek. Usmeritev SRS, da naj drava izvajalsko vlogo pri izvajanju izobraevalnih, zdravstvenih in drugih javnih
storitev vedno bolj prepua javno zasebni mrei organizacij, se sicer uresniuje, vendar zelo poasi. Razvoj po letu
2005 kae, da je v strukturi izvajalcev dele zasebnih izvajalcev vse veji, vendar so javni zavodi e vedno dale
prevladujoa organizacijska oblika za izvajanje javnih storitev. Zasebniki veinoma delujejo v okviru mre javne slube
na podlagi podeljene koncesije, izven javne slube pa je z izjemo vijeolskega in visokoolskega izobraevanja
zasebnitva malo. Na podroju izobraevanja in socialnega varstva je bilo zasebnitvo (z ali brez koncesije) nain
poveevanja obsega kapacitet in bolje regionalne dostopnosti, vpliva pa tudi na spreminjanje strukture financiranja
javnih storitev (na dele zasebnih izdatkov). V zdravstvu pa v preteklosti poveanje dostopnosti do zdravstvenih
storitev ni bil osnovni razlog za podelitev koncesije, zato se je ob nejasni mrei spreminjala le struktura izvajalcev.
Rast zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev je bila v preteklih letih hitra (nekoliko se je zaradi zaostrenih
javnofinannih razmer umirila ele v letu 2011), vendar je v primerjavi z EU zaposlenost v teh dejavnostih e vedno
nizka. Preteen del rasti je bil posledica iritve zaposlovanja v javnih zavodih. Ker je rast v veliki meri povezana z
demografskimi vzroki (vejo rodnostjo in staranjem prebivalstva), bi lahko linearni ukrepi znievanja zaposlenosti ob
slabi razvitosti zasebnega izvajanja teh storitev imeli vpliv na dostopnost in kvaliteto storitev.

185
Po metodologiji UOE (Unesco, OECD, Eurostat).
67

Okvir 8: Mree izvajalcev javnih storitev

V izobraevanju na nijih ravneh mono prevladuje javna mrea s preteno javnimi zavodi, na vijeolski in
visokoolski ravni pa je skoraj polovica zasebnih ol, veinoma brez koncesij. Na podroju predolske vzgoje
storitve veinoma izvajajo vrtci, ki so del javne mree
1
. Zasebnih vrtcev, ki niso del javne mree, je malo, a se tevilo
poasi vea. Nasprotno kot pri vrtcih se mrea ustanov na podroju osnovnoolskega izobraevanja zaradi zmanjevanja
vpisa po letu 2005 kri, dele zasebnih ol pa je skoraj zanemarljiv. Pri tem se je zmanjalo tevilo javnih osnovnih ol,
povealo pa tevilo zasebnih osnovnih ol, a ne za veliko
2
. Tudi na podroju srednjeolskega izobraevanja se je v
obdobju izvajanja SRS mrea ol skrila, vse razen ene pa so del javne mree. V obdobju izvajanja SRS se je zmanjalo
tevilo javnih srednjih ol, tevilo zasebnih ol s koncesijo in zasebnih ol brez koncesije pa je ostalo nespremenjeno.
tevilo vijih strokovnih ol se je v obdobju izvajanja SRS kot posledica spodbujanja vpisa v terciarno izobraevanje
povealo. Priblino polovica vijih strokovnih ol je javnih, polovica pa zasebnih
3
. Zaradi enakega razloga se je v tem
obdobju mono povealo tudi tevilo visokoolskih zavodov. Mrea visokoolskih zavodov se je irila predvsem zaradi
ustanavljanja zasebnih visokoolskih zavodov, med katerimi se je povealo tevilo zavodov s koncesijo in tevilo zavodov
brez koncesije.
V zdravstvu se je podeljevanje novih koncesij v zadnjih letih skoraj ustavilo, kljub temu se v javni zdravstveni
slubi poveuje dele sredstev za zdravstvene storitve, ki ga prejmejo zasebniki. Manje podeljevanje koncesij v
mrei javne zdravstvene slube je v zadnjih letih povezano predvsem s priakovanimi sistemskimi spremembami. Po
podatkih ZZZS se je tevilo pogodb z zasebnimi izvajalci v letu 2011 prvi celo zmanjalo za 6 (po hitri rasti v letih 2006 in
2007 je bila rast v naslednjih letih vse nija), hkrati se je pri koncesionarjih umirila rast zaposlenosti (v letu 2010 je bil
dele zaposlenih za izvajanje zdravstvenih storitev pri koncesionarjih 14,2-odstoten; v obdobju 20012010 pa se je
poveal od 9,4 % na 14,4 %). tevilo zdravnikov v zasebni praksi je e od leta 2008 skoraj nepremenjeno. Od leta 2009
pa lahko zasebniki v specialistinih dejavnostih kandidirajo tudi na nacionalnih razpisih ZZZS za izvedbo izbranih
prednostnih programov, katerih namen je poveati dostopnost in kakovost ter prispevati k skrajevanju akalnih dob za
nekatere operacije in posege. Slednje je verjetno tudi glavni razlog, da se v skupnih finannih sredstvih ZZZS za
zdravstvene programe od leta 2009 ponovno poveuje dele, ki ga prejmejo zasebni izvajalci (2010: 13,1 %, 2011:
13,3 %). Poleg izvajalcev v javni zdravstveni mrei opravljanjo zdravstveno dejavnost e isti zasebniki, ki jih je bilo v letu
2011 po podatkih Zdravnike zbornice skupaj 216 (210 v letu 2010), najve v zobozdravstvu (154), sploni zdravniki so bili
le trije in dva pediatra, v zadnjih letih pa se poveuje predvsem tevilo specialistov v ambulantni dejavnosti (57).
Za socialno varstvo je znailna precejnja iritev kapacitet in programov, veinoma preko veanja obsega
zasebnitva in programov nevladnih organizacij. tevilo javnih zavodov ostaja skozi celotno obdobje izvajanja SRS
ve ali manj enako
4
, tevilo zasebnikov, kii imajo veinoma status koncesionarja, pa se vea. Zasebnitvo se razvija v
dejavnosti oskrbe starejih in invalidov, kjer je v domovih za stareje in varstveno delovnih centrih v javni mrei pri
zasebnikih e prilino ena petina vseh kapacitet
5
(v letu 2005 nekaj nad desetino). Zasebnikov izven javne mree skorajda
ni. Pri izvajanju pomoi na domu je v okviru javne mree zasebnikov koncesionarjev priblino desetina, izven javne mree
pa deluje tudi nekaj zasebnikov brez koncesije. V ostalih delih sektorja so izvajalci preteno javni zavodi. Za razliko od
drugih dejavnosti pa je znailna tudi veja prisotnost nevladnih organizacij, ki izvajajo razline programe socialnega
varstva, ki so sofinancirani iz javnih virov
6
. V teh programih je zaposlena e skoraj desetina vseh zaposlenih v socialnem
varstvu, velik obseg aktivnost pa opravijo s prostovoljnim delom
7
.

1
V olskem letu 2010/2011 je bilo od 891 vrtcev 869 vrtcev, ki so del javne mree (od tega 856 javnih vrtcev in 13 zasebnih vrtcev s
koncesijo) ter 22 zasebnih vrtcev brez koncesije, ki niso del javne mree.
2
Ob prietku izvajanja SRS je bila ena zasebna osnovna ola, v obdobju izvajanja SRS pa je ena osnovna ola priela s poukom v letu
2008/2009, ena v letu 2010/2011 (M, 2011).
3
Ker zasebne vije strokovne ole, ki imajo koncesijo, razpisujejo tudi programe brez koncesije in prejemajo veino sredstev iz zasebnih
virov, se po metodologiji, sprejeti v okviru M, od leta 2011/2012 zasebne vije ole, ki imajo koncesijo, teje med zasebne ole.
4
Spreminja se le zaradi reorganizacij.
5
V letu 2010 je bilo v vseh domovih za stareje 16.666 uporabnikov, koncesinarskih mest pri koncesionarjih pa 3.378. V varstveno
delovnih centrih, za katere so na razpolago e noveji podatki, je bilo v letu 2011 3.098 uporabnikov, mest pri koncesionarjih pa 594.
6
To so programi, namenjeni razlinim ranljivim skupinam kot so, n.pr. rtve naslija, brezdomci, zasvojeni z drogami, osebe s teavami v
duevnem zdravju itd.
7
V letu 2010 je bilo v programih socialnega varstva 1.445 zaposlenih, 958 drugae plaanih izvajalcev in 10.861 prostovoljcev.

68

Spodbude za delo so se v letu 2010 nekoliko izboljale. Na kazalnike spodbud za delo

186
vpliva sistem davkov,
prispevkov za socialno varnost in socialnih transferjev ter viina pla. Najveje spremembe so se odrazile v pasteh
nijih pla. Tako je bil leta 2010 prehod iz nije na vijo plao ugodneji kot leto prej. Past nizkih pla se je zmanjala
za skoraj 5 o. t., s imer smo se pri samskih osebah povsem pribliali povpreju EU, pri tirilanskih gospodinjstvih
(par z dvema otrokoma) pa za dobrih 6 o. t. zaostajamo za povprejem EU. Znianje pasti nizkih pla je posledica
zakonskih sprememb v lestvici dohodninskih olajav, ki je za prejemnike pla v viini 67 % povprene plae pomenila
vejo izboljavo kot za prejemnike pla v viini 33 % povprene plae. Zelo blizu povpreja EU smo pri davnih
obremenitvah strokov dela, mono pa Slovenija odstopa pri podatkih o prehodu iz brezposelnosti v zaposlitev, saj je
bila past brezposelnosti leta 2010 e vedno 83,2 %, v EU pa za skoraj 8 o. t. nija. Ta velika razlika je verjetno tudi
posledica relativno nizkih pla v Sloveniji.
Tabela 9: Kazalniki spodbud za delo, v %
Davna obremenitev strokov
dela
Past
brezposelnosti
Past nizkih pla
Samska oseba brez
otrok
Par, ena zaposlena oseba, dva
otroka
SLO EU SLO EU SLO EU SLO EU
2001 43,2 40,7 82,6 74,37 39,1 45,83 99,4 54,42
2005 41,6 39,9 82,6 74,78 50,8 44,83 76,4 57,07
2006 41,2 40,0 82,2 75,54 51,6 47,33 72,6 59,30
2007 40,9 39,9 80,7 75,08 51,0 47,47 67,4 58,24
2008 40,3 39,5 83,4 74,73 53,1 46,89 68,0 57,41
2009 39,7 39,3 83,4 75,39 52,7 48,01 68,4 59,82
2010 38,6 np 83,2 75,42 47,8 47,42 63,8 57,58
Vir: za Slovenijo: SURS, Kazalniki spodbud za delo, Slovenija, 2010 konni podatki, 20. maj 2011, Prva objava; za EU: Eurostat Portal Page Population and
social conditions, 2012.
Opombi: Za leto 2000 podatki, razen za davno obremenitev strokov dela (v Sloveniji 41,0 %, v EU-27 prav tako 41,0 %) niso na voljo. np - ni podatka.

4.3. ivljenjski pogoji, zmanjanje drubene izkljuenosti in socialne
ogroenosti

Kljub doloenemu poslabanju kaejo sestavljeni in zbirni kazalniki blaginje za Slovenijo e vedno relativno
ugodno sliko. V zadnjem obdobju se poleg bruto domaega proizvoda pri spremljanju razvoja vedno bolj upotevajo
tudi drugi, predvsem sestavljeni kazalniki razvitosti drav, ki naj bi usmerjali pozornost na blaginjo prebivalcev. Glede
na dimenzije, ki sestavljajo posamezne kazalnike, se uvrstitve sicer nekoliko razlikujejo, vendar kljub vsemu kaejo na
relativno uravnoteeno razvitost Slovenije. Posebna znailnost Slovenije je, da se najpogosteje po mnenjskih
kazalnikih uvramo slabe kot po objektivnih statistinih podatkih. Najveji vpliv krize se tako kae pri zadovoljstvu z
ivljenjem, ki se je v letu 2011 znialo, nia pa se e vse od zaetka recesije. S 83 % zadovoljnih (zadovoljni in zelo
zadovoljni skupaj) je na lestvici evropskih drav Slovenija padla z 10. na 12. mesto
187
. Po Indeksu lovekovega razvoja
(HDI) za leto 2011 ostajamo v skupini drav z zelo visoko stopnjo lovekovega razvoja; z nekoliko poviano vrednostjo
(zaradi ugodnih rezultatov na podroju izobraevanja) se je v letu 2011 Slovenija uvrstila na 21. mesto med 187
dravami, kar je podobno uvrstitvi leto prej
188
. Po OECD kazalnikih blaginje, prvi objavljenih v letu 2010, zasedamo
21. mesto med 36. dravami. Na lestvici Indeksa srenega planeta (HPI - Happy planet index) se Slovenija med 143
dravami uvra po zadnjem podatku za leto 2009 na 66. mesto: najbolje se uvramo po ekolokem odtisu (30.
mesto), priakovani dolini ivljenja (34. mesto) in na 37. mesto po kazalniku sree. Po Indeksu trajnostne drube

186
Kazalniki spodbud za delo so: davna obremenitev strokov dela, past nezaposlenosti in past nizkih pla. Davna obremenitev
strokov dela prikazuje kombiniran uinek davkov, prispevkov za socialno varnost in socialnih transferjev na stroke dela, preraun je
narejen za samsko osebo brez otrok, ki prejema 67 % bruto plae povprene zaposlene osebe. Past brezposelnosti prikazuje razmerje
med neto in bruto dohodki samske osebe brez otrok pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost, pri emer se upoteva, da brezposelna
oseba prejema nadomestilo za brezposelnost v viini 70 % bruto plae zaposlene osebe, katera prejema 67 % bruto plae povprene
zaposlene osebe. Past nizkih pla za samsko osebo prikazuje razmerje med neto in bruto dohodki zaposlene samske osebe pri prehodu
na vije plaano delovno mesto (s 33 % bruto plae povprene zaposlene osebe na 67 % bruto plae povprene zaposlene osebe. Past
nizkih pla za par z dvema otrokoma, pri emer je le eden zaposlen, prikazuje razmerje med neto in bruto dohodki zaposlene osebe v
tirilanskem gospodinjstvu pri prehodu na vije plaano delovno mesto (s 33 % bruto plae povprene zaposlene osebe na 67 % bruto
plae povprene zaposlene osebe).
187
Glej indikator Zadovoljstvo z ivljenjem.
188
Glej indikator Indeks lovekovega razvoja.
69

(SSI-Sustainable Society Index

189
) pa se Slovenija v letu 2010 predvsem zaradi visoke uvrstitve v dimenzijah
ekonomske in lovekove blaginje uvra med 151. dravami na 8. mesto, kar je enako kot pred dvema letoma
190
.
Enake ali podobne uvrstitve Slovenije na navedenih lestvicah ne pomenijo, da je blaginja slovenskih prebivalcev v
obdobju gospodarske krize ostala nespremenjena, saj nateti kazalniki (i) veinoma izraajo le relativen poloaj
Slovenije v odnosu do drugih drav, ki jih je prav tako prizadela kriza, (ii) nekateri temeljijo na podatkih iz obdobja pred
krizo ali (iii) vsebujejo tudi komponente, ki na kratek rok ne morejo pokazati bistvene spremembe (n.pr. leta olanja,
raven izobrazbe, priakovana dolina trajanja ivljenja, itd). Za podrobneji vpogled v stanje blaginje (ob e
nedoreenem konceptu njenega spremljanja v Sloveniji) zato v nadaljevanju prikazujemo nekatere kazalnike, ki se v
praksi mednarodnih institucij in drugih drav za ta namen pogosto uporabljajo (za kazalnike, povezane s trajnostnim
razvojem, glej poglavje 5).
4.3.1. Materialni ivljenjski pogoji

Razpololjivi dohodek gospodinjstev se e tri leta zapored zniuje. Leta 2010 se je realno znial za 0,2 %
191
, leta
2011 pa po nai oceni e nekoliko bolj Sredstva za zaposlene, ki zajemajo dohodek od dela in so najveja kategorija
razpololjivega dohodka, so bila v letu 2010 nija, prav tako pa so se zniali podjetniki in drugi dohodki gospodinjstev.
Socialni prejemki (skupaj s pokojninami, razen socialnih transferov v naravi) so zaradi restriktivneje politike
usklajevanj
192
rasli zmerno (realno 2,9 %, tj. malenkost nije od povpreja obdobja 20002010), se je pa kljub temu za
slabo odstotno toko (na 28,1 %) poveal njihov dele v razpololjivem dohodku. Socialni transferi v naravi so rasli
poasneje (realno 1,2 %). Glavnina (leta 2010 84 %) je namenjena za zdravstvo in izobraevanje, preostalo pa za
rekreacijo, kulturo, religijo ter socialno zaito. Za socialne transfere v naravi prilagojen razpololjivi dohodek
193
je tako
po 0,5-odstotnem znianju leta 2009, v letu 2010 realno ostal na enaki ravni. Prilagojeni razpololjivi dohodek na
prebivalca po kupni moi pa se je po zmanjanju za 4,3 % leta 2009 leta 2010 poveal za 2,7 % in dosegel 83,4 %
dohodka na prebivalca EU, kar je toliko kot v povpreju let 2004 in 2005

(leta 2008 85,4 %).

Masa neto pla, ki je najpomembneji vir razpololjivega dohodka prebivalstva, se realno zniuje od leta 2009,
masa sredstev za denarne prejemke iz javnih virov pa naraa. Upotevaje nizko gospodarsko aktivnost se je
neto plaa na zaposlenega v letu 2010 zaradi dviga minimalne plae precej zviala (realno za 2,1 %), vendar pa se je
ob zmanjanju tevila prejemnikov pla (-2,6 %) obseg mase neto pla realno skril za 0,6 %. V letu 2011 je bilo
gibanje podobno. tevilo prejemnikov pla se je tretje leto zapored zmanjalo (-2,4 %), neto plaa na zaposlenega pa
se je sicer zviala, a opazno manj kot pretekla leta (nominalno 2,1 %, realno 0,3 %), zato je bilo tudi realno zmanjanje
mase neto pla najveje doslej (-2,1 %, nominalno -0,4 %). Bruto plaa na zaposlenega se je v letu 2011 zviala za 2,0 %
(realno za 0,2 %) in tako kot v letu 2010 zgolj zaradi rasti pla v zasebnem sektorju (2,6 %), saj je v javnem stagnirala.
Obratno pa so se v letu 2010 socialni transferji iz javnih sredstev
194
realno poveali za 2,6 % (leta 2009 za 5,5 %). V
strukturi sredstev se je poveal dele namenjen brezposelnim in nekoliko tudi revnim in olajoim, katerim so se
sredstva tudi realno najbolj poveala (olajoim za 17,2 % in revnim za 14,1 %). Enako kot leto prej pa je bil najveji
dele namenjen upokojencem (52,1 %), invalidom (13,2 %) in starem (11,2 %).

V letu 2011 se je minimalna plaa zaradi postopnega prilagajanja novi zakonski viini ponovno zviala, vendar
manj kot leto prej. Minimalna plaa se je v povpreju leta 2011 zviala za 5,7 % (realno za 3,8 %). Zvianje je bilo
manje kot v letu prej (14,6 % nominalno oz. 12,6 % realno), ko je z marcem stopil v veljavo nov zakon o minimalni

189
Indeks trajnostne drube (Sustainable society indeks SSI) je leta 2006 razvila Sustainable Society Fundation. Temelji na treh
dimenzijah trajnosti: lovek, okolje in ekonomska blaginja. Indeks tako sestavlja 24 kazalnikov, ki so razdeljeni v osem kategorij in pokrivajo
tri dimenzije blaginje, ki jo sestavljajo: lovekova blaginja (human wellbeing), okoljska blaginja (environmental wellbeing) in ekonomska
blaginja (economic wellbeing). Za zagotavljanje trajnosti sta pomembna lovekova in okoljska blaginja.
190
Podatki za posamezni indeks so 2 - 5 leta stareji kot indeks sam; indeks za leto 2010 sestavljajo podatki pridobljeni med letoma 2005 in
2008, indeks leta 2008 pa sestavljajo podatki med leti 2003 in 2007.
191
SURS enkrat letno (zadnja objava je bila 30. 9. 2011) objavi nefinanne sektorske raune, pri emer pa se nekatere komponente
razpololjivega dohodka, kot so npr. sredstva za zaposlene, objavljajo pogosteje, tako da lahko oceno razpololjivega dohodka auriramo.
Ob upotevanju zadnje objave sredstev za zaposlene, se je po nai oceni razpololjivi dohodek realno znial za 0,5 %.
192
Zakon o interventnih ukrepih (ZIU), Uradni list RS, t. 94/2010.
193
Prilagojeni razpololjivi dohodek je razpololjivi dohodek, popravljen za prejete in dane socialne transferje v naravi, ki pomenijo za
gospodinjstva vire, za neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva in dravo pa porabo. Ta vidik olajuje asovne primerjave
razlik oziroma sprememb v ekonomskih in socialnih pogojih in omogoa analizo vloge drave pri prerazdelitvi dohodka (Evropski sistem
nacionalnih in regionalnih raunov 1995, 2005, odst. 8.338.35).
194
To so prejemki, ki se financirajo iz dravnega prorauna, obinskih proraunov in iz skladov socialnih zavarovanj. Vir podatkov je Zbirka
denarnih prejemkov Umar (ZDPU), ki se zbirajo na Umarju od leta 1992 in vsebujejo denarne prejemke, za 14 ciljnih skupin.
70

plai. Kot v povpreju obdobja po letu 2000

195
je bila rast minimalne plae lani vija od rasti povprene plae na
zaposlenega. Zato se je razmerje med povpreno minimalno bruto plao in povpreno bruto plao lani e zvialo (po
naih izraunih za 1,7 o. t. na 47,1 %), kar nas uvra v zgornjo tretjino lanic EU. Povpreno izplailo minimalne
plae je lani znaalo 718 EUR in je doseglo dobrih 94 % zneska, ki je od 1. januarja 2012 enoten za vse delodajalce
(763 EUR). Manji del njih je v letu 2011 e izkoristil monost postopnega prehoda na zakonski znesek, sicer pa je
okoli 80 % prejemnikov minimalne plae prejelo to v najvijem razredu
196
. tevilo prejemnikov minimalne plae in
njihov dele glede na vse zaposlene (7,1 %) sta se v letu 2011 v primerjavi z letom 2009 ve kot podvojila. Visoko
poveanje minimalne plae je preko poslabanja konkurennosti
197
v letih 2010 in 2011 vplivalo tudi na izgubo
delovnih mest
198
.

Pokojnine so se leta 2011 drugo leto zapored realno zniale. V letu 2011 so se zaradi ukrepov za javnofinanno
konsolidacijo pokojnine uskladile le za etrtino rasti povprene plae (leto prej za polovico). Povprena neto starostna
pokojnina z varstvenim dodatkom se je zato v letu 2011 nominalno poveala le za 0,1 %, realno pa zniala za 1,7 %.
Ostali dve vrsti pokojnin (invalidska in druinska skupaj z vdovsko) sta se zniali (nominalno za 0,2 % oz. 0,4 % in realno
za 1,9 % oz. 2,1 %). Vse tri vrste pokojnin so v zadnjih dveh letih realno upadle
199
. S tem se je v zadnjih dveh letih za
vse tri vrste pokojnin znialo tudi razmerje do neto plae
200
. tevilo prejemnikov pokojnin (starostnih, invalidskih in
druinskih skupaj z vdovsko) se je v letu 2011 povealo za 3,2 %, kar je ve kot leto prej (2,6 %). Najbolj se je povealo
tevilo prejemnikov starostnih pokojnin (4,8 %), ki je izrazito poskoilo v zadnjih dveh letih predvsem kot odziv na
pripravo novega pokojninskega zakona. Pri invalidskih pokojninah se je tevilo prejemnikov zmanjalo za 0,9 %,
tendenca znievanja tevila prejemnikov invalidskih pokojnin je znailna za celo obdobje. Izrazito upoasnjena je tudi
rast tevila prejemnikov druinskih skupaj z vdovskimi pokojninami (leta 2011 0,5-odstotna). Rast tevila prejemnikov je
e vse od leta 2003 nija od enega odstotka ali se celo zmanjuje (2006 in 2007). Zaradi takih gibanj se je struktura
prejemnikov pokojnin v obdobju 20002011 spremenila. Poveal se je dele prejemnikov starostnih pokojnin (2011 okoli
68 %; 2000 okoli 60 %), zmanjal pa dele prejemnikov invalidskih pokojnin (2011 okoli 16 %; 2000 okoli 21 %) in
druinskih skupaj z vdovskimi pokojninami (2011 okoli 16 %; 20000 okoli 19 %). Povprena invalidska pokojnina dosega
okoli 80 % ravni povprene starostne pokojnine, druinska skupaj z vdovsko pokojnino pa slabih 70 %.

Dele lastnikih stanovanj ostaja visok, gospodinjstva pa jih vse teje vzdrujejo. Stanovanjski fond se je v letu
2010 kljub krizi nadalje poveal, prav tako tudi povprena velikost stanovanja. Od celotnega fonda je naseljenih le
okoli 80 % stanovanj
201
. Prenaseljenost stanovanj
202
je iz leta v leto manja, vendar precej veja kot v povpreju EU (v
prenaseljenih stanovanjih je v letu 2010 pri nas ivelo 34,9 %, v povpreju EU pa 17,7 % oseb, povpreno pa pri nas
na osebo pride 1,1, v EU pa 1,6 sobe). Dele naseljenih stanovanj brez osnovnih higienskih pogojev je nizek (okoli
3 % brez kopalnice in notranjega strania). Vse ve pa je gospodinjstev, katerih stanovanje je v slabem stanju
203
,
gospodinjstva pa tudi vse teje pokrivajo svoje stanovanjske stroke
204
. Oboje je mono povezovati s tem, da v
Sloveniji e vedno relativno visok dele prebivalstva ivi v svojih lastnikih stanovanjih in ni upravien do stanovanjskih
subvencij, povprena starost naseljenih stanovanj pa je 38 let. Od vseh naseljenih stanovanj so v letu 2011 v 77 %
prebivali lastniki, v 14 % pa t. i. uporabniki
205
. Le 9 % naseljenih stanovanj je bilo najemnikih, okoli 6 % pa jih je imelo
neprofitno najemnino.

Zasebna potronja
206
je bila leta 2010 predvsem zaradi zaostrenih razmer na trgu dela in s tem povezane
negotovosti drugi zapored realno nija kot leto prej. Po metodologiji nacionalnih raunov se je zmanjala za

195
V obdobju 20002011 se je minimalna plaa povpreno letno realno zvievala (3,5 %) hitreje od povprene bruto plae na zaposlenega (1,9 %).
196
Od 699 do 748 EUR, ostali v razredu od 685 do 698 EUR.
197
Glej poglavje 1.2. Poveanje konkurennosti in spodbujanje podjetnikega razvoja.
198
Glej indikator Minimalna plaa.
199
Zaradi nijih rasti v zadnjih dveh letih je bila povprena realna rast starostnih pokojnin v celotnem obdobju 20002011 le 0,7 % ,
invalidskih 0,5 % in druinskih oz. vdovskih 0,4 %).
200
Pri starostni pokojnini od 75,3 % v letu 2000 na 63,4 % v letu 2011, pri invalidski od 61,1 % na 50,6 % in pri druinski od 53 % na 43,4 %.
201
Po podatkih SURS po stanju 1. 1. 2011 je bilo naseljenih 670.085 stanovanj.
202
Stopnja prenaseljenosti pomeni odstotek oseb, ki ivijo v stanovanjih s premajhnim tevilom sob glede na tevilo lanov gospodinjstva.
Vir podatkov je raziskava EU SILC.
203
Dele gospodinjstev s slabim stanjem stanovanja (ki imajo teave s streho, ki pua, z vlanimi stenami/temelji/tlemi, s trhlimi okenskimi
okvirji ali trhlimi tlemi) se je od 20 % v letu 2005 poveal na 33 % v letu 2010.
204
V letu 2005 so stanovanjski stroki predstavljali veliko breme za 32 % gospodinjstev, v letu 2010 pa za 37 %.
205
Po metodologiji SURS so uporabnika stanovanja, v katerih nihe od stanovalcev, ki stanovanje uporabljajo, ni lastnik, hkrati pa
stanovanje ni najemno; lastniki takih stanovanj so lahko sorodniki, prijatelji ali druge osebe.
206
Deflacionirano z deflatorjem zasebne potronje, razpololjivi dohodek deflacioniran s CPI.
71

0,7 %
207
. Gospodinjstva so v primerjavi z letom zaetka krize (2008) zmanjala izdatke, ki se jim v slabem
gospodarskem okolju laje odpovedo za rekreacijo in kulturo (najbolj, za 15,3 %, poitnike pakete), transport (za
avtomobile za 17,1 %), obleko in obutev, alkoholne pijae in tobak ter hotele, kavarne in restavracije. Leta 2011 se je
po etrtletnih podatkih zasebna potronja ponovno zmanjala (realno za 0,3 %, (pri emer se je potronja za trajne
dobrine realno zniala za dobre 3,0 %). Tudi v letu l 2012 lahko zaradi splone negotovosti in nadaljevanja zaostrenih
razmer na trgu dela ter potrebe po fiskalni konsolidaciji priakujemo nadaljnje znianje potronje.

V zaetnem obdobju krize se je sicer nizka neenakost v slovenski drubi poveala. Po izraunu za leto 2010, ki
temelji na dohodkih gospodinjstev iz leta 2009, se je stopnja tveganja revine poviala za 1,4 o. t. na 12,7 %, kar
pomeni, da je pod pragom tveganja revine ivelo priblino 254.000 oseb oziroma 31.000 oseb ve kot leto prej.
Stopnja tveganja revine se je zviala pri skoraj vseh skupinah prebivalstva, ponovno najbolj pri e sicer najbolj
ogroenih skupinah. Tudi neenakost porazdelitve dohodka se je leta 2010 v Sloveniji poveala. Ginijev kolinik je
znaal 23,8 % (2009: 22,7 %), vrednost razmerja kvintilnih razredov pa se je zviala s 3,2 na 3,4, kar pomeni, da je
imela petina oseb z najvijimi dohodki 3,4-krat vije dohodke kot petina tistih z najnijimi dohodki. Poveanje
dohodkovne neenakosti in relativne revine je posledica poveanja razlik v dohodkih, ki so se v letu 2009
208
zniali
znatnemu delu gospodinjstev zaradi gospodarske krize, in izgube dohodkov iz dela (precejen dele prebivalstva je
svoje dohodke iz dela nadomestil s socialnimi transferji). Pri osebah, ki ivijo pod pragom tveganja revine, se je za
1,4 o. t. poveala tudi materialna prikrajanost (z 41,2 % na 42,6 %), pri osebah nad pragom revine pa se je
zmanjala. Kljub poslabanju razmer sta v Sloveniji stopnja tveganja revine in materialna prikrajanost niji od
povpreja EU
209
.

207
V letu 2009 pa so porabljena sredstva povprenega gospodinjstva skupaj z vrednostjo lastne proizvodnje znaala 20.870 evrov in so bila
realno za 2,7 % nija kot leto prej.
208
Pri izraunu kazalnikov za leto 2010 se upotevajo dohodki iz leta 2009.
209
Glej indikatorja Tveganje revine in Materialna prikrajanost.
72

Okvir 9: Cilji EU 2020 na podroju revine in socialne izkljuenosti

Leta 2010 smo se oddaljili od skupnega cilja EU glede zmanjanja tveganja revine in socialne izkljuenosti.
Usmeritev SRS o zmanjanju revine in socialne izkljuenosti, ki sicer nima tevilnega cilja, se ujema s petim ciljem
EU strategije 2020, ki doloa zmanjanje tveganja revine in socialne izkljuenosti v EU za vsaj 20 milijonov ljudi. Za
Slovenijo to pomeni zmanjanje tevila ogroenih z revino in socialno izkljuenih s 361.000 v letu 2008 na 320.000 v
letu 2020
1
. Ta cilj se spremlja s skupnim kazalnikom tevila ogroenih z revino in socialno izkljuenih (population at-
risk-of-poverty or social exclusion), ki ga sestavljajo trije podkazalniki, in sicer: i) stopnja tveganja revine, ii) stopnja
hude materialne prikrajanosti (ki je definirana kot prikrajanost pri najmanj tirih od skupno devetih elementov
prikrajanosti
2
;) in iii) dele oseb, ki ivijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo (manj kot 20 % celotnega
delovnega potenciala gospodinjstva). Leta 2010 se je zaradi gospodarske krize skupni kazalnik tevila ogroenih z
revino in socialno izkljuenih v Sloveniji poslabal, tevilo se je povealo na 366.000 (leta 2009 je znaalo 339.000
ljudi), pri emer se je tevilo povealo pri dveh podkazalnikih, pri enem pa nekoliko znialo. Tako se je tevilo
prebivalcev, ki so iveli pod pragom tveganja revine, v Sloveniji povealo (na 254.000), tevilo hudo materialno
prikrajanih se je nekoliko zmanjalo (119.000), tevilo prebivalcev, ki so iveli v gospodinjstvih z zelo nizko delovno
intenzivnostjo pa se je prav tako povealo (111.000 ljudi). Skupno tevilo oseb, ki sodijo vsaj v eno od navedenih skupin
(osebe, ki sodijo v ve skupin, se v skupnem tevilu tejejo le enkrat)
3
pa predstavlja 366.000 ljudi oz. 18,3 %
prebivalstva (leta 2009 17,1 %). V EU pa je tevilo ogroenih z revino in socialno izkljuenostjo leta 2010
predstavljalo 23,5 % prebivalstva.

1
Ta cilj je bil v Sloveniji sprejet z Nacionalnim reformnim programom, november 2010.
2
Glej elemente materialne prikrajanosti pri indikatorju Materialna prikrajanost.
3
To je setevek: a) tevila prebivalcev pod pragom tveganja revine, b) tevila materialno prikrajanih, ki niso pod pragom tveganja
revine in c) tevila oseb v gospodinjstvih z nizko delovno intenzivnostjo, ki pa niso niti pod pragom tveganja revine, niti niso
materialno prikrajani.

Kljub veanju dohodkovnih razlik so te v Sloveniji v primerjavi z drugimi dravami EU e vedno najnije.
Dohodkovna neenakost, merjena z razmerjem kvintilnih razredov in Ginijevim kolinikom, tudi v letu 2010 ostaja
najnija med vsemi dravami EU. Tudi vrednost interdecilnega kolinika je v Sloveniji ena izmed najnijih v EU
210
.
Slovenija se skupaj s vedsko uvra med drave, kjer 90 % prebivalcev prejme najveji dele ekvivalentnega
dohodka po kupni moi. Do zgornje meje 9. kvintila oz. meje, ki loi 10 % najbogatejih znaa dele dohodka v
Sloveniji 80,3 % (na vedskem pa 0,1 o. t. manj). Najbogateja desetina najve prejme v Litvi, saj preostalih 90 %
prejme le 72,6 %. Slovenijo od drugih drav loi tudi stabilnost v distribuciji dohodka, saj so omenjeni delei
ekvivalentnega dohodka po decilih zelo stabilni in se pravzaprav od leta 2005 niso bistveno spreminjali, prav tako na
ravni med 2,93,0 vztraja tudi interdecilni kolinik (z izjemo leta 2009, ko se je zmanjal na 2,8).

210
Posameznik v Sloveniji na zgornji mejni vrednosti 1. decila prejme 7.755 EUR ekvivalentnega dohodka po kupni moi, posameznik na
zgornji mejni vrednosti 9. decila pa 23.053 EUR. Interdecilni kolinik v Sloveniji znaa 3,0, kar pomeni, da je dohodek na meji, ki loi 10 %
najbogatejih posameznikov od preostalih 90 % 3-krat viji kot dohodek na meji, ki predstavlja 10 % najrevnejih.
73

Slika 20: Dele ekvivalentnega dohodka, v EUR po kupni moi, 2010

64
66
68
70
72
74
76
78
80
82
84
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
L
i
t
v
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
L
a
t
v
i
j
a
Z
d
r
-
k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
G
r
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
R
o
m
u
n
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
p
a
n
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
E
s
t
o
n
i
j
a
N
e
m
i
j
a
M
a
l
t
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
A
v
s
t
r
i
j
a
k
a
B
e
l
g
i
j
a
F
i
n
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
D
a
n
s
k
a
M
a
d
a
r
s
k
a
v
e
d
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
D
e
l
e

d
o
h
o
d
k
a
,

z
g
o
r
n
j
a

m
e
j
a

9
.

d
e
c
i
l
a
,

v

%
D
e
l
e

d
o
h
o
d
k
a
,

z
g
o
r
n
j
a

m
e
j
a

1
.

d
e
c
i
l
a
,

v

%
1. decil 9.decil, desna os

Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions, 2012; prerauni UMAR.
Opomba: Drave so razvrene po deleu zgornje meje 9. decila.

Plana neenakost se je po letu 2009 zmanjala, kar je posledica sprememb v strukturi zaposlenosti, dviga
minimalne plae in stagnacije pla v nekaterih dejavnostih z najvijimi plaami. Po rahlem zvianju v letu 2009, se
je plana neenakost
211
v letu 2010, za katero imamo na voljo zadnje razpololjive podatke o porazdelitvi pla,
zmanjala. Razmerje med bruto plao devetega in prvega decila se je precej znialo in doseglo najnijo vrednost po
letu 1999. Priakovano sta se precej zniala tudi Ginijev kolinik in dele zaposlenih z nizkimi plaami
212
, ki se je do takrat
poveeval vse od leta 2005
213
. Razmerje med najvijo in najnijo povpreno bruto plao dejavnosti se je do krize ves
as poveevalo, nato pa se je zaelo znievati (2011; 2,19). Najvijo povpreno bruto plao beleijo ves as finanne
in zavarovalnike dejavnosti, najnijo pa druge raznovrstne poslovne dejavnosti
214
. Zmanjevanje razmerja zadnjih let
pripisujemo soasnosti dveh pojavov. Dvig minimalne plae in relativno hiter prehod veine delodajalcev na njen
zakonski znesek sta zviala najnije plae, hkrati pa se je s krizo izrazito umirila rast pla v finannih dejavnostih.
Obenem je za obdobje po zaetku krize znailno tudi statistino zvianje ravni povprene bruto plae po dejavnostih
zaradi izgube delovnih mest z nizkimi plaami
215
. Na drugi strani so neenakost v plaah zmanjevali tudi varevalni
ukrepi v javnem sektorju, kjer so povprene plae med vijimi, saj so povsem ustavili njihovo rast. Plana neenakost se
je zmanjala tudi glede na izobrazbo. Zaradi dviga minimalne plae v letu 2010 so se najbolj zviale plae zaposlenim z
nizko izobrazbo (7,6 %), zlasti v dejavnostih z veliko prejemnikov minimalne plae, najmanj pa visoko izobraenim
(0,9 %). Zaostanek pla ensk do pla mokih je v letu 2010 znaal 3,5 % in je bil v primerjavi z letom prej nekoliko
viji
216
, a je e vedno bistveno niji kot v povpreju obdobja 20002008 (8,4 %). V primerjavi z ostalimi dravami EU
veljamo po tem kazalniku za primer dobre prakse, saj znaa razkorak med plaami ensk in mokih v povpreju drav
EU 17,6 % v korist mokih (2007
217
).

211
Merjeno z interdecilnimi koeficienti, Ginijevim kolinikom in deleem nizkih pla.
212
Po metodologiji OECD so to zaposleni, ki prejemajo plao enako oziroma nijo od dveh tretjin mediane (v letu 2010 864 EUR).
213
Po zadnjih primerljivih podatkih je Slovenija v letu 2006 po interdecilnem koliniku z vrednostjo 3,3 sodila priblino v sredino lestvice drav
EU, tudi po deleu nizkih pla je bila (z deleem 16,4 %) nekoliko pod povprejem EU.
214
Od leta 2005, ko imamo primerljive podatke po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) iz leta 2008. Po SKD 2002 so imeli najnijo bruto
plao v gostinstvu.
215
Od zaetka krize se jih je najve izgubilo v predelovalnih dejavnostih, gradbenitvu in trgovini, dejavnostih z relativno nizkimi plaami.
216
Zaostanek se je zvial v gradbenitvu, oskrbi z vodo, izobraevanju in poslovanju z nepremininami, v ostalih dejavnostih pa zmanjal.
217
Zadnji razpololjivi preraun za celotno obmoje EU je za leto 2007, razpolagamo pa z novejimi podatki o razlikah med plaami mokih
in ensk po dravah (Pirklbauer, 2011). Pri nas so razlike med plaami obeh spolov dale najnije, blizu nas se uvrstijo e Italija, Malta,
Romunija ter Poljska in Portugalska, ki imajo vse manj kot 10-odstotne razlike. Z najvijimi (preko 20-odstotnimi) razlikami pa so se v letu
2009 sooale Madarska, Nizozemska, Finska, Zdrueno Kraljestvo, Ciper, Slovaka, Nemija, Avstrija in eka (v zadnjih dveh nad 25 %).
74

Tabela 10: Kazalniki plane neenakosti, bruto plae, 20002010

2000 2005 2007 2008 2009 2010
Razmerje 9.decil/1.decil 3,46 3,47 3,61 3,62 3,67 3,45
Razmerje mediana/1.decil 1,70 1,67 1,73 1,74 1,74 1,68
Razmerje 9.decil/mediana 2,04 2,08 2,08 2,08 2,11 2,06
Ginijev kolinik 0,294 0,290 0,292 0,279 0,283 0,271
Dele zaposlenih z nizkimi plaami, v % 17,4 17,0 18,5 19,0 19,3 17,9
Razmerje med najvijo in najnijo bruto plao dejavnosti 1,85 2,32 2,46 2,38 2,32 2,25
Razlika med povpreno bruto plao enske in mokega, v % 12,2 6,9 7,8 7,6 3,0 3,5
Vir: SURS, prerauni UMAR. Opomba: Za obdobje 2008-2010 temeljijo prerauni na podatkih administrativnih virov, ki se nanaajo na celo leto, pred tem
obdobjem pa temeljijo na statistinem raziskovanju za mesec september tekoega leta.

Razlike v potronji najbogatejih in najrevnejih za ivljenjske potrebine ostajajo priblino enake, pri
izdatkih za investicije v stanovanje pa se veajo. Leta 2009 so izdatke za potronjo najbolj zmanjala najbogateja
gospodinjstva. Petina gospodinjstev z najvijimi dohodki (5. kvintil) je leta 2009 potronjo zmanjala realno za 3,5 % in
porabila 4,2-krat ve (36.318 evrov) kot petina z najnijimi (1. kvintil, 8.572 evrov), ki je potronjo realno ohranila na
ravni preteklega leta. Realno so gospodinjstva v 1. kvintilu najbolj zmanjala potronjo za skupino hoteli, kavarne in
restavracije (-16,1 %), v 5. pa za alkoholne pijae in tobak (-12,1 %). Najbolj pa je 1. kvintil poveal potronjo za
skupino komunikacije (8,8 %), 5. pa za zdravje (5,8 %).

Tabela 11: Potronja gospodinjstev - razmerje po skupinah porabljenih sredstev med petim in prvim dohodkovnim
kvintilom
2000 2005 2006 2007 2008 2009
Skupaj porabljena sredstva 3,9 4,2 4,4 4,2 4,4 4,2
Izdatki za ivljenjske potrebine 3,6 3,9 4,0 3,8 3,9 3,8
Hrana in brezalkoholne pijae 2,4 2,3 2,4 2,2 2,2 2,2
Alkohol in tobak 2,7 2,1 2,1 1,7 1,8 1,8
Obleka in obutev 6,0 7,3 7,9 8,0 7,7 7,2
Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo 1,9 1,9 1,8 1,7 1,8 1,7
Pohitvo, oprema, storitve za gospodinjstva 3,3 4,6 4,6 4,1 4,3 4,2
Zdravje 2,4 3,9 3,4 2,5 2,4 2,5
Transport 9,4 7,8 9,2 9,1 10,8 10,4
Komunikacije 3,1 3,0 3,0 2,9 3,0 2,8
Rekreacija in kultura 4,5 5,5 5,4 6,0 6,0 5,8
Izobraevanje 10,6 20,2 23,6 13,9 13,2 13,1
Hoteli in gostinske storitve 6,1 6,6 6,2 5,1 6,5 7,3
Razline dobrine in storitve 3,3 3,7 3,8 3,7 3,8 3,8
Izdatki za stanovanje, hio 10,6 9,5 10,0 10,2 12,3 12,5
Drugi izdatki 5,9 3,7 6,4 6,6 7,6 6,5
Vir: SI-STAT podatkovni portal Demografsko in socialno podroje ivljenjska raven Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2011.

4.3.2. Kvaliteta ivljenja

Vkljuenost otrok v organizirane oblike predolske vzgoje se poveuje. V olskem letu 2011/2012 je bilo v vrtce
vkljuenih 55,7 % otrok, starih 12 leti, in 92,0 % otrok, starih 35 let. Vkljuenost se je tega leta poveala v obeh
starostnih skupinah, bolj v stareji. Tudi v celotnem obdobju izvajanja SRS se je vkljuenost otrok poveevala v obeh
starostnih skupinah, bolj pa v mlaji. Dele vkljuenih otrok, starih 35 let, je bil v letu 2009 (zadnji mednarodni
podatek) viji od povpreja EU, v primerjavi s predhodnim letom pa se je tudi bolj poveal. eprav se je v zadnjih letih
tevilo vrtcev in oddelkov v vrtcih hitro poveevalo, je ob poveevanju tevila rojenih otrok v zadnjih letih prisoten
problem zagotavljanja dovolj velikega tevila vpisnih mest. Ob poveanju tevila rojenih otrok tudi v letu 2010 in vejih
potrebah po vpisnih mestih v vrtcih tudi v prihodnje na eni strani ter ob zaostrenih javnofinannih razmerah po drugi
strani priakujemo tudi v prihodnje problem v zvezi z zagotavljanjem dovolj velikega tevila vpisnih mest v vrtce. Ob
tem pa s kadrovskega vidika na podroju predolske vzgoje obstajajo precejne rezerve. Razmerje med tevilom
unega osebja
218
ter tevilom otrok je med najnijimi med dravami EU in precej nije od povpreja EU. Zakon o vrtcih
je e v preteklosti omogoil obinam, da so prostorsko stisko v vrtcih reevale tudi s poveevanjem zakonsko
predvidenega tevila otrok v oddelku, in sicer za najve 2 otroka. Pomanjkanje vpisnih mest v vrtcih lahko pomeni za
druino velik problem z vidika usklajevanja delovnega in druinskega ivljenja. Zato bi bila za obdobje prihodnjih nekaj

218
V Sloveniji so zajeti vzgojitelji in pomoniki vzgojiteljev.
75

let poleg odpiranja novih vrtcev ena od monosti tudi zaasno zrahljanje normativov na podroju predolske vzgoje
(poveanje tevila otrok v oddelku).

Dele prebivalcev z vsaj srednjeolsko izobrazbo je visok, vsa leta izvajanja SRS pa se e poveuje. Po
podatkih Ankete o delovni sili za drugo etrtletje je dele prebivalcev, starih 2564 let, z vsaj srednjeolsko izobrazbo v
letu 2011 znaal 84,8 % in je mono presegal povpreje EU (73,2 %), v primerjavi s predhodnim letom pa se je tudi
bolj poveal. Poveal se je tudi v primerjavi z letom zaetka izvajanja SRS. Visok je tudi dele mladih, starih 2024 let,
z vsaj srednjeolsko izobrazbo, v letu 2011 je znaal 90,8 % in je mono presegal povpreje EU (78,6 %), v primerjavi
z izhodinim letom SRS pa se je ohranil na priblino enaki ravni. Visok dele mladih z vsaj srednjeolsko izobrazbo je
povezan z visoko vkljuenostjo mladih v srednjeolsko izobraevanje, visoko stopnjo dokonanja izobraevanja in
nizkim deleem mladih osipnikov. Visoka je tudi vkljuenost mladih v terciarno izobraevanje
219
.

V letu 2009 so se povpreni doseki slovenskih 15letnikov na lestvici bralne, naravoslovne in matematine
pismenosti v okviru raziskave PISA
220
poslabali. Pri bralni pismenosti smo zaostajali za povprejem drav OECD,
ki smo ga leta 2006 e presegali. Doseki na lestvicah matematine in naravoslovne pismenosti pa so bili e vedno
viji od povpreja OECD. Na ravni EU (European education benchmark) je bil sprejet cilj, po katerem naj bi leta 2020
dele uencev, ki ne dosegajo temeljne ravni
221
pri branju, matematiki in naravoslovju, znaal manj kot 15 %. V letu
2009 je bila Slovenija na lestvici bralne pismenosti po deleu 15letnikov, ki ne dosegajo temeljnih kompetenc branja,
z 21,2 % precej oddaljena od cilja EU, dele pa je bil tudi viji kot na ravni povpreja EU-25 (19,6 %)
222
. Slovenija je za
ciljem EU precej zaostajala tudi po deleu 15letnikov, ki ne dosegajo temeljnih kompetenc pri matematiki (20,3 %),
dele pa je bil niji kot na ravni povpreja EU-25 (22,2 %). Nasprotno pa je na lestvici naravoslovne pismenosti s
14,8 % cilj EU v letu 2009 e dosegla in bila bolja od povpreja EU-25 (17,7 %).

Kazalniki zdravja se e naprej izboljujejo, prav tako tudi zadovoljstvo z delovanjem zdravstvenega sistema.
Priakovano trajanje ivljenja se v Sloveniji e naprej podaljuje. V letu 2010 je doseglo 79,8 leta, kar pa je e vedno
nije od povpreja EU (80,8 leta). Ob tem smo priblino na ravni evropskega povpreja po priakovanih letih zdravega
ivljenja, ki pri nas znaajo nekaj nad 60 let. Umrljivost dojenkov zadnjih nekaj let ostaja na priblino enaki nizki ravni
(2,5 na 1.000 ivorojenih), in je bila tudi v letu 2010 med najnijimi v EU. Dostopnost zdravstvenih storitev se je z
vidika akalnih dob v zadnjem letu mono izboljala. tevilo akajoih se je v letu dni znialo od skoraj 84 tiso na
manj kot 40 tiso bolnikov oziroma za ve kot polovico. Med njimi je nad dopustno dobo le e 8 % bolnikov (e pred
letom dni 20 %).
223
Ljudje so vedno bolj zadovoljni z delovanjem zdravstvenega sistema: dele nezadovoljnih se je
med letoma 2008 in 2010 zmanjal, zadovoljnih poveal, povprena ocena se je dvignila s 4,83 na 5,7.
224
Izboljuje se
tudi samoocena zdravja
225
.
Vse ve starejih je vkljuenih v formalno izvajanje dolgotrajne oskrbe, vendar je njena dostopnost e vedno
pod zastavljenimi cilji. Kljub veanju delea starejega prebivalstva dele uporabnikov storitev dolgotrajne oskrbe
poasi naraa. Z intenzivno iritvijo kapacitet domov za stareje v zadnjih letih smo se pri institucionalnem varstvu
pribliali cilju, da v domovih zagotovimo monosti za namestitev 5 % stareje populacije, pri pomoi na domu pa je

219
Glej poglavje 2.1. Izobraevanje in usposabljanje.
220
PISA (Programme for International Student Assessment Programme for International Student Assessment) je mednarodna raziskava o
bralni, matematini in naravoslovni pismenosti, ki se izvaja pod okriljem OECD. V raziskavo so zajeti 15-letni uenci in dijaki ne glede na
vrsto ole, ki jo obiskujejo. Raziskava poteka v triletnih ciklih. Namen raziskave PISA je zajeti podatke o kompetentnostih uencev, ki jih
potrebujejo za svoje ivljenje, poklicno in zasebno, in ki so pomembne tako za posameznika kot za celotno drubo. V letu 2009 je bilo
teie raziskave na bralni pismenosti. Za Slovenijo so na voljo podatki za leti 2006 in 2009. Lestvica bralne pismenosti meri posameznikovo
sposobnost razumevanja, uporabe in razmiljanja o napisanem besedilu ter zavzetost ob branju tega, kar bralcu omogoa doseganje
postavljenih ciljev, razvijanje lastnega znanja in potencialov ter sodelovanje v drubi. Matematina pismenost je opredeljena kot zmonost
analiziranja, utemeljevanja in uinkovitega sporoanja svojih zamisli in rezultatov pri oblikovanju, reevanju in interpretaciji matematinih
problemov v razlinih situacijah. Naravoslovna pismenost zajema posameznikovo naravoslovno znanje in uporabo tega znanja za
prepoznavanje naravoslovno-znanstvenih vpraanj, pridobivanje novega znanja, razlaganje naravoslovnih pojavov ter izpeljavo ugotovitev o
naravoslovnih problemih, ki temeljijo na podatkih in preverljivih dejstvih.
221
Lestvica dosekov je razdeljena v 6 teavnostnih ravni. Temeljna raven pismenosti v raziskavi PISA je 2. raven.
222
Progress towards the common European objectives in education and training Indicators and benchmarks, 2011.
223
K skrajanju akalnih dob je v veliki meri prispeval nov Pravilnik o najdaljih dopustih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o
nainu vodenja akalnih seznamov (sprejet avgusta 2010), hkrati pa je ZZZS za operacije in posege, kjer so najdalje akalne dobe, tudi v
letu 2011 namenil dodatna sredstva.
224
Dele nezadovoljnih se je med letoma 2008 in 2010 zmanjal z 31,6 % na 17, 1 % , zadovoljnih pa poveal z 28,1 % na 39,2 %.
225
Dele ljudi, ki svoje zdravje ocenjuje zelo dobro, se je v istem obdobju poveal s 13,8 % na 19,0 %, dele, ki svoje zdravje ocenjuje zelo
dobro in dobro pa se je s 54,9 % poveal na 57,7 %.
76

napredek skromen
226
. Med uporabniki hitro naraa dele starih 80 let ali ve
227
. Dostopnost dolgotrajne oskrbe ostaja
problem predvsem zaradi slabe razvitosti pomoi na domu ter velikih razlik med regijami in obinami. Na vse bolj
izraene potrebe kae tudi podatek o veanju delea starejih, ki so po lastni oceni zelo omejeni pri opravljanju
dnevnih aktivnosti
228
.
Negativne trende pa kaejo nekateri kazalniki drubene klime. Zaupanje med ljudmi se je med letoma 2008 in
2010 poslabalo
229
, prav tako prevladuje mnenje, da ljudje vedno bolj gledajo le nase
230
. Znialo se je tudi zaupanje
ljudi v institucije
231
, ki je tudi v primerjavi z ostalimi dravami EU v Sloveniji nizko, nizka pa so tudi priakovanja glede
boljega ivljenja v naslednjem letu Slovenija je pod povprejem EU na 21. mestu (Eurobarometer, 2011). Podoben
trend slabanja razmer kae tudi zadovoljstvo z demokracijo v Sloveniji, saj se je v zadnjem letu dele nezadovoljnih
poveal z 69 % na 84 %, eprav se je trend nezadovoljstva z demokracijo zael e pred tem (2006). Po drugi strani pa
se nekateri obutki, ki niso vezani na dogajanje v drubi, bolj stabilni ali pa se celo nekoliko izboljujejo, kar je morda
posledica vejega odtujevanja od javnega ivljenja. Povprena ocena sree se poasi, a vztrajno dviguje e desetletje.
Prav tako se ljudje poutijo varne v svoji okolici (ve kot 9 desetin), polovice ljudi nikoli ne skrbi, da bi bili rtve vloma,
63 % anketirancev pa nikoli ne skrbi, da bi bili rtve napada (pred desetletjem 54 %).

226
Dele uporabnikov institucionalnega varstva v letu 2010 je znaal 4,9 % prebivalstva v starosti 65 let ali ve (cilj NPSV 5 %), dele
uporabnikov pomoi na domu pa ostaja pod 2 % (cilj je 3 %).
227
V letu 2010 je bilo v domovih za stareje 64 % uporabnikov starih 80 let ali ve, uporabnikov pomoi na domu v tej starostni skupini pa je
bilo 56 %.
228
Na osnovi podatkov raziskave EU SILC je v letu 2009 kar 29,2 % starih 75 let ali ve menilo, da so njihove omejitve pri opravljanju
dnevnih aktivnosti zelo velike, kar je bistveno ve kot leta 2005 (25,4 %) in ve kot v povpreju EU (27,6 %).
229
Po podatkih Evropske druboslovne raziskave ESS 2010, ki kaejo odgovor na vpraanje: e govorimo na splono, ali bi rekli, da veini
ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Pri monih ocenah od 0 do 10 je povpreje padlo od 4,32 na 3,94,
dele tistih, ki pravijo, da je potrebno biti previden, pa se je poveal od 36,8 % na 45,9 %.
230
Pri odgovoru na vpraanje: Kaj menite, ali so ljudje veinoma pripravljeni pomagati drugim ali pa veinoma gledajo predvsem nase? je
povprena ocena padla s 4,82 na 4,41, dele tistih, ki so prepriani o prevladujoem egoizmu, pa se je poveal od 30,6 % na 37,6 %.
231
Po podatkih Politbarometra se v zadnjem letu (oktober 2010 do oktober 2011) veini institucij zmanjujejo povprene ocene (na lestvici od
1 5). Najnije ocene so delene politine stranke (zmanjanje od 2.32 na 1.95), za njo vlada (2,38 2.01), dravni zbor (2.50 2,13) in
predsednik vlade (2,47 2.23). Najvija ocena zaupanja pa je namenjena vojski 3,60 3,54), olstvu (3,35 3,30), zdravstvu (3,27 3,17)
in predsedniku republike 3,36 3,09).
77

5. Povezovanje ukrepov za doseganje

trajnostnega razvoja
Usmeritve SRS: Prioriteta povezovanja ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja zdruuje razvoj na podroju okolja,
trajnega obnavljanja prebivalstva, regij, prostora in kulture. Okoljevarstvene usmeritve SRS so zmanjevati energetsko
intenzivnost in poveevati uporabo obnovljivih virov energije ter zmanjati snovno intenzivnost in spodbujati ponovno
uporabo odpadkov. K temu bo prispevalo tudi spodbujanje razvoja in uporabe okoljskih tehnologij. Na podroju prometa je cilj
spodbujati trajnostne oblike mobilnosti in v potnikem prometu pospeevati rabo javnega prevoza. Cilj je tudi varovanje
narave. Osnovni cilji za doseganje trajnega obnavljanja prebivalstva se nanaajo na izboljanje pogojev za vejo vkljuenost
delovno sposobnega prebivalstva, na ustvarjanje primernih delovnih in societalnih pogojev za stareje aktivne prebivalce ter
na vzpostavljanje primernih pogojev za ustvarjanje druine. Skladneji regionalni razvoj naj bi se uresnieval na irokem
podroju, to je od oblikovanja pokrajin, krepitve policentrinega sistema, regionalnega razvojnega programiranja do
ohranjanja poseljenosti, prometne povezanosti in krepitve lokalnih gospodarstev. Predvideni ukrepi so usmerjeni predvsem v
krepitev regionalnih gospodarstev, mree visokega olstva, okrepitev razvojne pomoi in nadgraditev lokalne samouprave,
kar bi obinam in regijam omogoilo endogeni razvoj. Kljune prioritete na podroju izboljanja gospodarjenja s prostorom so
skoncentrirane predvsem v izboljanje prostorskega nartovanja s poudarkom na zagotavljanju zazidljivih zemlji in
ustvarjanju pogojev za izboljanje delovanja nepremininskega trga. Razvoj nacionalne identitete in kulture zahteva
uveljavitev kulture v njenih etinih, socialnih, gospodarskih in politinih razsenostih.
5.1. Integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike

Emisije toplogrednih plinov (TPG) v Sloveniji so v letu 2010 ostale na ravni predhodnega leta, ob relativno
nizki rasti BDP pa tako ni prilo do obutnega znianja emisijske intenzivnosti gospodarstva
232
. Potem ko so se
zaradi nizke gospodarske aktivnosti emisije toplogrednih plinov v Sloveniji v letu 2009 krepko zniale, so v letu 2010
ostale skoraj nespremenjene (0,2-odstotna rast). Emisijska intenzivnost gospodarstva se je zniala le za 1,1 %
233
, kar
je glede na gibanja pred letom 2008 in glede na trende v EU relativno malo. Slovenija pa tudi sicer sodi med drave,
kjer za enoto ustvarjene dodane vrednosti nastane ve emisij. V letu 2009 je bila namre emisijska intenzivnost v
Sloveniji za 18,7 % vija od povpreja drav EU.

Slika 21: Emisije toplogrednih plinov po sektorjih in emisijska intenzivnost, Slovenija
400
600
800
1000
1200
0
5000
10000
15000
20000
25000
1986 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
V
t
/
m
i
o
E
U
R
V
1
0
0
0
t
C
O
2
e
k
v
i
v
Drugo
Gospodinjstva
Kmetijstvo
Industrijski procesi
Goriva v industriji
Energetika
Promet
Emisijska
intenzivnost (d.o.)

Vir: ARSO, prerauni UMAR.

Poveanje delea obnovljivih virov energije (OVE) v letu 2010 je bilo podobno kot v predhodnem letu
predvsem posledica nekaterih enkratnih dejavnikov. V Sloveniji sta najpomembneja obnovljiva vira energije les in

232
Emisije TGP na enoto realnega BDP.
233
Gibanja so bila neugodna tudi v letih 2008 in 2009, saj se je emisijska intenzivnost zniala le za 0,1 % oz. 1,2 %. Glej tudi indikator
Emisije toplogrednih plinov.
78

hidroenergija, pri emer je dele hidroenergije celo najviji med dravami EU. Raba OVE je mono pogojena z
naravnimi danostmi, v Sloveniji pa je glede na ostale drave EU relativno visoka. Ob poasni gradnji vejih kapacitet
za proizvodnjo OVE
234
v Sloveniji njihova raba med leti niha predvsem v odvisnosti od hidrolokih razmer, ki so po
izjemnem letu 2009 tudi v letu 2010 ostale relativno ugodne
235
. Poleg tega je na viji dele OVE v celotni rabi energije
vplival tudi izboljan zajem podatkov rabe biomase ter vkljuitev rabe geotermalne in sonne energije v statistino
spremljanje. Tako se je raba OVE v Sloveniji v letu 2010 poviala za 6,4 %. Ob niji rasti rabe celotne energije (2,2 %),
se je dele OVE v letu 2010 povial na 14,7 %
236
in presegel ciljno vrednost 12 %
237
. Za leto 2011 ocenjujemo, da se
je ob relativno poasnem gospodarskem okrevanju poraba energije v Sloveniji rahlo poveala, raba hidroenergije pa
krepko zniala (za okoli petino). To je po nai oceni privedlo do znianja delea OVE v celotni rabi na manj kot 14 %.
V odvisnosti od proizvodnje hidroenergije e moneje niha dele OVE v porabi elektrine energije. V letu 2010 se je
kljub nadaljevanju ugodnih hidrolokih razmer, zaradi vije gospodarske aktivnosti in s tem porabe elektrike, dele
znial na 34,4 %, a e vedno presegel ciljnih 33,6 %. Kot posledica krepkega znianja proizvodnje hidroelektrarn in
poveanja porabe elektrike, pa se je po nai oceni ta dele v letu 2011 mono znial, na okoli 26 %. Za Slovenijo je v
okviru ciljev EU doloeno, da do leta 2020 dosee najmanj 25-odstotni dele OVE v konni bruto rabi energije (leta
2010 19,9 %
238
). Za dosego tega cilja pa bo poleg poveanja kapacitet in rabe OVE, kljuna tudi bolj uinkovita raba
energije oz. znianje energetske intenzivnosti gospodarstva.

V letu 2010 se je energetska intenzivnost gospodarstva poslabala, v Sloveniji pa je tudi sicer vija od veine
drav EU, k emur pomembno prispeva raba energije v cestnem prometu. Poraba energije na enoto ustvarjenega
BDP se je v Sloveniji v obdobju 20002007 v povpreju znievala za 2,6 % letno, gibanja po letu 2007 pa so bila z
vidika energetske intenzivnosti veinoma neugodna
239
. V letu 2010 se je poraba energije zviala bolj (2,2 %) kot rast
BDP (1,4 %), kar je privedlo do poslabanja, tj. poveanja energetske intenzivnosti gospodarstva za 0,8 %, podobno
pa ocenjujemo tudi za leto 2011. V primerjavi s povprejem lanic EU je Slovenija v letu 2010
240
na enoto ustvarjenega
BDP porabila za 19,2 % ve energije (leta 2005 pa 12,7 %). Na vijo energetsko intenzivnost Slovenije pomembno
vpliva obsena raba goriv v cestnem prometu
241
, pri emer je imela v letu 2010 viji prispevek iz tega naslova le ena
lanica EU. Pritisk na poveevanje energetske intenzivnosti je v letih pred krizo prihajal predvsem s strani cestnega
prometa, ko se je s iritvijo EU in poveanjem mednarodnih blagovnih tokov skozi Slovenijo mono poveevala raba
goriv v blagovnem (tudi tranzitnem) prometu, dodatno spodbujena z nizkimi cenami goriv, ki so vplivale na viji nakup
goriv pri nas
242
. Poleg nadpovprenega prispevka rabe energije v prometu imamo v Sloveniji tudi relativno visok dele
(energetsko intenzivne) industrije.

Znievanje energetske intenzivnosti predelovalnih dejavnosti se je nadaljevalo tudi v letu 2010, eprav se je
dele energetsko in emisijsko intenzivnih panog poveal. V letu 2010 so slovenske predelovalne dejavnosti na
enoto ustvarjene dodane vrednosti porabile 2,6 % manj energije kot v letu pred tem. Glede na gibanja v letih 2006
2008 je bilo znianje energetske intenzivnosti v letu 2010 skromno, a precej bolj ugodno kot v predhodnem letu in v
primerjavi z gibanjem energetske intenzivnosti v celotnem gospodarstvu. Dekompozicijska analiza
243
porabe energije
pokae, da je k zmanjanju porabe energije v predelovalnih dejavnostih prispevala njena uinkoviteja raba znotraj
posameznih panog. Stroki energije so v povpreju predelovalnih dejavnosti v letu 2010 predstavljali 12,8 % dodane
vrednosti, najve v proizvodnji kovin (48,9 %)
244
. Uinkoviteja raba energije lahko tako pomembno prispeva k veji
konkurennosti tega najbolj izvozno usmerjenega dela slovenskega gospodarstva. Dejavnik, ki je vplival na vejo rabo
energije v predelovalnih dejavnostih v letu 2010
245
je bil uinek spremembe strukture. To pomeni, da se je v strukturi

234
V letu 2010 se je sicer mono poveala raba geotermalne energije in nekaterih drugih OVE, ki pa e vedno predstavljajo majhen dele
obnovljivih virov.
235
Raba hidroenergije je bila v letih 2009 in 2010 za ve kot etrtino vija kot v povpreju obdobja 20002008.
236
S 14,2 % v letu 2009.
237
Cilj iz Resolucije o nacionalnem energetskem programu (2004) je dosei 12-odstotni dele OVE v primarni rabi energije in 33,6-odstotni
dele v porabi elektrine energije do leta 2010.
238
Izraun pri tem indikatorju se metodoloko razlikuje od izrauna za cilj ReNEP.
239
Izjema je leto 2009, v letih 2008, 2010 in 2011 (ocena) pa se je energetska intenzivnost slovenskega gospodarstva poveevala.
240
Zadnji mednarodno primerljivi podatki.
241
V statistinem izraunu rabe energije v prometu se upotevajo prodane koliine goriva.
242
Nije cene dizelskega goriva v primerjavi s sosednjimi dravami vplivajo na povean nakup goriv v Sloveniji, posledino pa tudi na
statistien izraun energetske intenzivnosti.
243
Glej tudi indikator Emisijsko intenzivne industrije.
244
Podatki AJPES, prerauni UMAR.
245
Na ravni predelovalnih dejavnosti je bil uinek strukture, ki je prispeval k povianju rabe energije manji od negativnega uinka
energetske intenzivnosti znotraj panog, ki je prispeval k njenemu znianju. Skupaj sta omenjena dva uinka prispevala k manji rabi energije.
79

dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti poveal dele energetsko intenzivnejih panog, kar je bila predvsem
posledica ve kot 25-odstotnega povianja dodane vrednosti kovinske industrije. V letu 2010 se je povial tudi dele
emisijsko intenzivnih panog
246
, na 24,1 %. Njihov pomen je pri nas obutno veji kot v veini drav EU, predvsem e
upotevamo e dejstvo, da je dele predelovalne industrije v Sloveniji relativno visok.

Dele cestnega prometa v blagovnem prometu se je v letu 2010 znial, s tem pa se je prekinil trend njegovega
hitrega poveevanja v preteklih letih. S ponovno oivitvijo zunanjetrgovinskih blagovnih tokov v letu 2010 se je
poveal obseg prevozov blaga po eleznici in po cesti. V Sloveniji se je obseg eleznikega blagovnega prometa v
letu 2010 poveal bolj (za 21,4 %) kot obseg, ki so ga slovenski avtoprevozniki opravili po cesti (za 7,9 %), kar je
privedlo do znianja delea cestnega blagovnega prometa na 82,3 %
247
. Na podlagi podatkov za prva tri etrtletja leta
2011 ocenjujemo, da se je dele cestnega blagovnega prometa v letu 2011 e nadalje znial (na 81,3 %)
248
. Pred
letom 2010 se je dele prevozov po cesti neprekinjeno poveeval, kar je z vidika trajnostnega prometa neugodno. Tudi
v povpreju drav EU je v letu 2010 prilo do znianja delea cestnega blagovnega prometa (na 76,5 %), pri emer je
bilo poveanje obsega prevoenega blaga nije kot v Sloveniji. V primerjavi s povprejem EU je struktura blagovnega
prevoza v Sloveniji manj ugodna, poleg tega je zaradi tranzitne lege izrazito visok tudi obseg blagovnega prometa.
Slovenski avtoprevozniki so leta 2010 prepeljali za 98 % ve tonskih kilometrov
249
na prebivalca kot v povpreju v EU,
podobno nadpovpreno visok pa je bil tudi obseg eleznikega prometa na prebivalca (za 114 % ve kot v povpreju
EU). Rast obsega blagovnega prometa je bila visoka zlasti po vstopu Slovenije v EU in ob njeni nadaljnji iritvi,
neugodno strukturo pa so spodbujale nizke cene motornih goriv in cestnin za tovorna vozila pred zaetkom krize ter
sodobneja cestna infrastruktura od eleznike.

V javnem potnikem prometu se je v letih 2010 in 2011 nadaljeval trend zmanjevanja prevozov z avtobusi. V
Sloveniji je leta 2008 javni potniki promet v strukturi potnikega prometa predstavljal le 13,8 %, kar je bistveno manj
kot v veini drav EU
250
. Visoka raven individualiziranih oblik prevoza v Sloveniji se potrjuje tudi z vijim tevilom
osebnih vozil na prebivalca (Slovenija: 521 na 1.000 prebivalcev, EU: 473), kljub podpovpreni ravni gospodarske
razvitosti. Takno stanje je deloma pogojeno z razpreno poselitvijo
251
, hkrati pa gibanja v asu kaejo, da javni
potniki promet ni uinkovit in konkurenen. Po podatkih SURS se je v obdobju 20012010, kljub poveevanju
dnevnih migracijskih tokov, obseg medkrajevnega avtobusnega prometa v Sloveniji zmanjal za polovico, tevilo
prepeljanih potnikov z mestnimi avtobusi pa za dobro petino. Trend zmanjevanja se je pri medkrajevnih prevozih
nadaljeval tudi v letu 2011
252
. Nekoliko ugodneja gibanja v eleznikem potnikem prometu so se v obdobju od 2010
do tretjega etrtletja 2011 prekinila, a je bil obseg potnikih kilometrov viji za priblino 10 % v primerjavi z letom 2001.
V analiziranem obdobju se je najbolj poveal prevoz z osebnimi avtomobili
253
, ki je bil v letu 2010 za 23,2 % viji kot
leta 2001. Pri tem se v letu 2010 obseg prevozov z osebnimi avtomobili prvi v tem obdobju ni povial, kar bi lahko bila
posledica vijih cen goriv in slabih gospodarskih razmer.

e upotevamo e uinek poveanja proizvodnje se je raba energije v predelovalnih dejavnostih poveala, a manj kot dodana vrednost.
Tako se je energetska intenzivnost predelovalnih dejavnosti v letu 2010 zniala.
246
Po metodologiji Svetovne banke se med emisijsko intenzivne panoge uvra nekoliko iri nabor dejavnosti kot med energetsko
intenzivne panoge. Tudi sicer zaradi rabe energije v predelovalnih dejavnostih nastane priblino 70 % emisij TGP, ostalo pa predstavljajo t.i.
procesne emisije.
247
Ravno obratno je bilo gibanje v letu 2009, ko se je obseg eleznikega prometa znial za 20 %, cestnega pa za 9,2 %. Rast obsega
prevoenega blaga je bila v letu 2010 primerljiva znianju leta 2009. S tem se je obseg obeh vrst prevozov precej priblial predkriznim
ravnem (2008) , na primerljivo raven pa se je vrnil tudi dele cestnega blagovnega prometa.
248
Ob tem da se je poveal obseg prepeljanega blaga pri obeh vrstah prevozov.
249
Veino (86 %) prevozov so sicer opravili v tujini.
250
Glej Poroilo o razvoju 2011, 2011.
251
Med 38 analiziranimi dravami OECD je imela nijo koncentracijo prebivalstva od Slovenije le Slovaka (OECD Factbook 2010, 2010).
252
Podatki o obsegu mestnih avtobusnih prevozov zaradi metodolokih sprememb v letu 2011 niso primerljivi.
253
Merjeno v potnikih kilometrih.
80

Okvir 10: Elastinost povpraevanja po motornih gorivih

Z metodo regresije z instrumentalnimi spremenljivkami smo ocenjevali vpliv spremembe razmerja med slovensko
in tujo ceno goriv ter vpliv industrijske proizvodnje na povpraevanje po motornih gorivih v Sloveniji. Analiza
povpraevanja po motornih gorivih temelji na mesenih podatkih za obdobje 20002011
1
. Koliine prodanega bencina so
konstanto padale do leta 2010, tudi na raun spreminjanja strukture osebnih vozil v korist vozil na dizelski pogon, na
naraajoe koliine prodanega dizelskega goriva pa je vplivalo tudi poveevanje cestnega blagovnega prometa. Konec
leta 2008 je prilo do obutnega zmanjanja koliin dizelskega goriva, kar je sovpadalo z zaetkom gospodarske krize in
znianjem industrijske proizvodnje ter posledino zunanjetrgovinskih blagovnih tokov. Zaradi majhnosti Slovenije
priakujemo, da imajo cene goriv v sosednjih dravah vpliv na prodajo goriv pri nas. Z metodo regresije z instrumentalnimi
spremenljivkami smo zato ocenjevali vpliv spremembe razmerja med slovensko in tujo ceno goriv ter vpliv industrijske
proizvodnje na povpraevanje po motornih gorivih v Sloveniji. Pri tem kot spremenljivke v funkciji nastopajo tudi odlogi in
sezonske komponente. Tuja cena je sestavljena iz cen goriv v sosednjih dravah in je uteena z deleem prometa skozi
mejne prehode. Najveji dele prehodov (tovornih in osebnih) vozil je skozi italijansko mejo, sledita Hrvaka in Avstrija,
najmanj pa skozi Madarsko
2
. V primeru dizelskega goriva smo za Slovenijo od julija 2009 upotevali monost vraila
troarine za komercialne namene, kar znia ceno, ki jo upravienci (domai in tuji) plaajo za gorivo
3
.

Slika: Prodane koliine dizelskega goriva in bencina v Sloveniji, 20002011
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
160.000
j
a
n
.
0
0
j
u
l
.
0
0
j
a
n
.
0
1
j
u
l
.
0
1
j
a
n
.
0
2
j
u
l
.
0
2
j
a
n
.
0
3
j
u
l
.
0
3
j
a
n
.
0
4
j
u
l
.
0
4
j
a
n
.
0
5
j
u
l
.
0
5
j
a
n
.
0
6
j
u
l
.
0
6
j
a
n
.
0
7
j
u
l
.
0
7
j
a
n
.
0
8
j
u
l
.
0
8
j
a
n
.
0
9
j
u
l
.
0
9
j
a
n
.
1
0
j
u
l
.
1
0
j
a
n
.
1
1
j
u
l
.
1
1
K
o
l
i
i
n
a

p
r
o
d
a
n
e
g
a

g
o
r
i
v
a
,

v

1
0
0
0

l
i
t
r
i
h

Dizel Bencin

Vir: Ministrstvo za finance, 2011.
Rezultati kaejo na statistino znailen vpliv razmerja v cenah in industrijske proizvodnje pri dizlu in bencinu na
prodano koliino obeh vrst goriv v Sloveniji. e se razmerje med domao in tujo ceno dizla, izraeno v odstotkih,
povia za 1 o. t.
4
, se na kratek rok zmanja prodana koliina dizelskega goriva za 0,56 %. Rast industrijske proizvodnje za
1 % pa povzroi poveanje prodane koliine goriva za 0,66 %. Po priakovanjih sta v primeru bencina obe oceni
elastinosti niji. e se razmerje med domao in tujo ceno bencina, izraeno v odstotkih, povia za 1 o. t., se na kratek rok
zmanja prodana koliina bencina za 0,20 %. Rast industrijske proizvodnje za 1 % pa povzroi poveanje prodane koliine
bencina za 0,12 %.

81

Okvir 10: Elastinost povpraevanja po motornih gorivih - nadaljevanje

Tabela: Elastinost povpraevanja po motornih gorivih
Dizel Bencin
Industrijska proizvodnja 0,659* (0,045) 0,124** (0,041)
Razmerje v ceni goriv 0,557* (0,052) 0,201* (0,031)
Prilagojeni R
2
0,773 0,841
T 136 136
Vir: Ocena UMAR. Opombe: V oklepajih standardni odkloni. Statistino znailno na ravni tveganja :* 1 %, ** 5 %.
Elastinosti prodanih koliin na relativno ceno goriv je smiselno upotevati tudi pri doloanju troarinske politike.
Ob spremembi troarine (in posledino razmerja med ceno pri nas in v sosednjih dravah) se namre spremenijo tudi
koliine prodanega goriva, oboje pa vpliva na viino prihodkov od obdavitve goriv. V letu 2010 je bilo iz naslova vraila
troarin za komercialni dizel prevoznikom povrnjenih 46,6 mio EUR. e vrail troarin prevozniki ne bi mogli uveljavljati, bi
to zaradi vije efektivne cene dizla
5
po nai oceni znialo koliino prodanega goriva in posledino prihodkov od obdavitve
dizla, vendar le za priblino tretjino skupnega zneska vrail troarin.

1
Podatki, ki smo jih uporabljali za analizo so: koliine prodanih goriv (vir: Ministrstvo za finance), cene goriv v Sloveniji in sosednjih
dravah (viri: SURS, Eurostat, Evropska komisija - Oil bulletin, AMZS), indeks industrijske proizvodnje (vir: SURS), teaj EUR (vir: BS),
indeks cen ivljenjskih potrebin (vir: SURS), promet skozi mejne prehode (vir: Ministrstvo za promet Direkcija za ceste).
2
V primeru tovornih vozil je v deleu vseh prehodov skozi meje RS Italija predstavljala dobro tretjino, Hrvaka in Avstrija priblino etrtino,
Madarska pa manj kot petino. Pri osebnih vozilih je bil dele vseh prehodov teh vozil skozi meje pri Italiji okoli 40 %, Hrvaki 30 %,
Avstriji 25 %, ostalo pa je odpadlo na Madarsko.
3
Na podlagi podatkov MF smo z upotevanjem koliine dizelskega goriva, za katerega je bila vrnjena troarina, izraunali efektivno ceno
dizelskega goriva.
4
Ker se razmerje med cenama giblje blizu 100, to pomeni, da povianje cene v Sloveniji za 1 % (ob nespremenjenih cenah v sosednjih
dravah) zvia razmerje za priblino 1 o. t.
5
Z upotevanjem nae ocene efektivne cene in elastinosti. Primerljive mednarodne tudije ocenjujejo cenovno elastinost
povpraevanja po motornih gorivih v rangu naih ocen.

82

Prihodki od okoljskih davkov so v Sloveniji relativno visoki, davne stopnje pa pogosto ne odraajo
negativnih vplivov na okolje. Prihodki od okoljskih davkov so se leta 2010 po nai oceni nominalno poviali za
2,3 %, na 1,3 mrd EUR. To je ob hkratnem povianju gospodarske aktivnosti pomenilo, da je njihov dele glede na
BDP ostal nespremenjen (3,6 % BDP). V primerjavi s povprejem EU so prihodki od okoljskih davkov v Sloveniji
visoki
254
, razlika do drav EU pa je posledica ve zbranih sredstev od davkov na energijo (Slovenija: 3,0 % BDP, EU:
1,8 % BDP). Pri tem velja opozoriti, da na nadpovprene prihodke iz naslova davkov na energijo v Sloveniji ne vplivajo
vije davne stopnje, temve obsena raba energije. Slednje je v veliki meri odraz nadpovpreno visoke rabe goriv v
prometu, kar je po eni strani posledica tranzitne lege in relativno dobro razvite cestne infrastrukture, zlasti pred letom
2009 pa je bila spodbujena tudi z nizkimi troarinami na gorivo. V letu 2010 so se prihodki od davkov na energijo
nadalje poviali, k emur so v tem letu najve prispevali viji prihodki od obdavitve elektrine energije
255
. Relativno
visoki prihodki pa ne odraajo nujno uspenosti in uinkovitosti obstojeih davkov kot instrumenta okoljske politike.
Podrobneja analiza pokae, da davne stopnje posameznih virov onesnaevanja ne odraajo kode, ki jo povzroajo
na okolje in tudi zdravje ljudi. Tako je bila npr. troarina
256
na bencin za ve kot 10 % vija od tiste na dizel, kljub temu,
da raba dizla povzroa vije izpuste zdravju in okolju kodljivih emisij
257
, razlika v obdavitvi med omenjenima vrstama
goriv pa se je v letu 2011 e poveala (na preko 20 %). e veja je razlika v obdavitvi, e upotevamo monost vrail
troarin v okviru sheme za komercialni dizel, ki upraviencem omogoa vrailo troarine do minimalnega zneska,
doloenega na ravni EU. V letu 2010 je bilo iz tega naslova upraviencem, ki so gorivo uporabili za prevoz blaga in
potnikov, povrnjenih 46,6 mio EUR. Tovrstna povraila OECD uvra med okolju kodljive subvencije, ob upotevanju
tudi drugih davnih spodbud in potrokov povezanih s fosilnimi gorivi pa je ta znesek v letu 2010 znaal kar 140,5 mio
EUR
258
. K veji usklajenosti med negativnimi vplivi na okolje in obdavitvijo energentov bi najverjetneje prispevali
nartovana uvedba CO
2
dajatve
259
in revizija Direktive o obdavitvi energije (ETD)
260
na ravni EU. Pozitiven premik v
tej smeri pa je bil v zadnjih letih doseen na podroju davkov na transport, tj. davkov na lastnitvo in rabo prevoznih
sredstev. Tako se od leta 2009 pri registracijah tovornih vozil
261
upotevajo EURO emisijske stopnje, okoljska merila
262

pa se od leta 2010 upotevajo tudi pri davku na nova motorna vozila. Prvi podatki kaejo, da je bil zadnji ukrep
uinkovit, saj se je v letu 2010 v strukturi osebnih vozil hitreje kot v preteklih letih poveal dele emisijsko (in
energijsko) bolj uinkovitih vozil, po dolgem obdobju znievanja pa se je poveal tudi dele vozil na bencinski pogon.
Ob omenjenih pozitivnih spremembah pa so se prihodki iz davkov na transport v letu 2010 zniali (za 0,7 % na 0,41 %
BDP). V primerjavi s povprejem EU je dele davkov na transport pri nas niji, kar glede na obsenost
avtoprevoznike dejavnosti in tevila osebnih vozil najverjetneje pomeni, da je davno breme v primerjavi z drugimi
dravami nije.

254
Po podatkih Eurostat so v letu 2009 okoljski davki v povpreju EU znaali 2,4 % BDP.
255
V letu 2010 je bil uveden prispevek za uinkovito rabo energije, avgusta 2010 pa so se poviale tudi troarine na elektrino energijo.
Poleg vije obdavitve elektrine energije je k povianju prihodkov vplivala rast porabe elektrike v letu 2010. Prav tako se je v letu 2010
nekoliko poviala troarina na bencin, vendar se zaradi primerljivo nije porabe prihodki iz tega naslova niso bistveno spremenili. Ob
nespremenjeni troarini na dizel (v povpreju leta), sklepamo, da so se skupni prihodki od troarin na motorna goriva rahlo poveali (1,2 %)
zaradi vije porabe dizelskega goriva.
256
Troarine na motorna goriva predstavljajo priblino tri etrtine prihodkov od okoljskih davkov, sicer pa zasledujejo predvsem druge
makroekonomske cilje (inflacija, javnofinanni prihodki itd.).
257
Trdnih delcev (PM) in duikovih oksidov (NOx).
258
Vir: Ministrstvo za finance, 2012.
259
Uvedba CO2 dajatve na motorna goriva je bila nartovana e v marcu 2011, a se njena uvedba zamika. Ta dajatev naj bi nadomestila del
troarine, pri emer pa vrail troarin za ta del ne bi bilo ve mogoe uveljavljati. Poleg tega CO2 dajatev predvideva nekoliko vijo stopnjo za
dizelsko gorivo.
260
Evropska komisija je aprila 2011 predloila predlog sprememb obdavitve energentov in elektrine energije (ETD) z namenom odprave
napanih spodbud in neuinkovite rabe energije trenutno veljavne ETD. Po novem predlogu naj bi se zviale minimalne troarine na veino
energentov. Predlagajo vije troarine na dizel (v primerjavi z bencinom), precejnje povianje minimalne ravni pa je predvideno tudi pri
obdavitvi premoga in koksa. Obdavitev slednjega je v Sloveniji za tirikrat nija kot npr. obdavitev plina za ogrevanje, kljub vijim
izpustom TGP.
261
Natanneje pri letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, tovornih vozil in avtobusov. Letna dajatev za osebna in bivalna vozila, ki
predstavlja najpomembneji prihodek med davki na transport pa okoljskih kriterijev neposredno ne vkljuuje.
262
Emisije CO2, PM in NOx.
83

Okvir 11: Dravna proraunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost za okolje in energijo ter zeleni patenti

Zelene inovacije ter razvoj in iritev uporabe uinkovitejih in istejih tehnologij so kljunega pomena za
izkorianje sinergij med gospodarsko rastjo in okoljem. Pri tem je pomembno, da so ukrepi drave usmerjeni v
odpravljanje oz. blaenje obstojeih trnih pomakljivosti, kot npr. zunanjih strokov povezanih z onesnaevanjem, drubenih
koristi prelivanja znanja ter s tem povezanimi prenizkimi vlaganji v RRD na ravni podjetij, odpravo vstopnih ovir, nepopolnih
informacij ipd. Za pospeitev zelenih inovacij so tako pomembni jasni in stabilni cenovni signali (na katere vplivajo tudi
okoljski davki), ustrezen regulativni okvir
1
, standardi itn., kakor tudi neposredne spodbude za vlaganja v RRD.

Dravna sredstva za razvojno-raziskovalno dejavnost (RRD)
2
za okoljske in energetske namene so se v obdobju
20052010 poveevala, pri energetskih vlaganjih pa e vedno zaostajamo za povprejem EU. V obdobju 20052010 so
se dravna proraunska sredstva za RRD na podroju okolja realno poveala za skoraj petino, e bolj, za skoraj tirikrat, pa
so se v tem obdobju poveala sredstva za RRD povezana z energijo. Kljub temu je bilo v Sloveniji v letu 2010 e vedno ve
dravnih sredstev namenjenih za okoljske raziskave (7,1 mio EUR oz. 3,27 % celotnih dravnih sredstev za RRD) kakor za
energetske (4,3 mio EUR oz. 1,99 %)
3
. Ravno nasprotno velja v povpreju drav EU, na kar pomembno vpliva visok dele
dravnih sredstev za energetske raziskave v nekaterih, predvsem starih lanicah EU. Slovenija je v letu 2010 sicer presegala
evropski povpreni dele sredstev za okolje in nadalje zmanjala zaostanek na podroju sredstev za energijo, a je kljub temu
skupni dele sredstev za te namene v povpreju drav EU (6,8 %) ostal viji kot pri nas (5,3 %). Veino okoljskih raziskav
financiranih iz dravnega prorauna je v analiziranem obdobju v Sloveniji izvedel dravni sektor, visokoolski pa veino
energetskih. Pri tem je pomembno, da se zastopanost poslovnega sektorja opazno krepi na obeh raziskovalnih podrojih.
Vlaganja v RRD na podroju okolja in energije so sicer pomemben dejavnik za razvoj eko-inovacij in zelenih patentov, vendar
imajo pomembno vlogo pri tem tudi tehnologije splone rabe, zlasti IKT, biotehnologija, nanotehnologija ipd.

Tabela: Dravna proraunska sredstva za okolje in energijo, Slovenija in EU, v % celotnih dravnih proraunskih sredstev za RRD

Slovenija EU-27
2007 2008 2009 2010 2007 2008 2009 2010
Okolje 1,36 3,51 2,27 3,27 2,68 2,89 2,80 2,66
Energija 1,07 1,11 1,58 1,99 3,14 3,69 3,70 4,16
Vir: Eurostat Portal Page Science and Technology Research and Development, 2012.

Zeleni patenti predstavljajo e neizkorien potencial za slovensko razvojno-raziskovalno dejavnost, s tem pa tudi za
trajnostno gospodarsko rast. Po podatkih OECD je Slovenija v obdobju 20052008
4
pri EPO vloila le 11 prvih prijav s
podroja zelenih patentov
5
, najve jih je bilo povezanih s pridobivanjem energije iz obnovljivih in nefosilnih virov. V Sloveniji je
dele zelenih patentnih prijav predstavljal 2,2 % vseh prvih patentnih prijav pri EPO, v povpreju EU je bil ta dele precej viji,
7,3-odstoten, pri emer je glede na povpreje EU tudi skupno tevilo patentnih prijav v Sloveniji relativno nizko
6
. V EU je
skoraj tri etrtine zelenih patentnih prijav odpadlo na tri veja podroja: splono okoljsko upravljanje (26,4 %), zmanjevanje
emisij in gorivna uinkovitost v transportu (26,4 %) ter pridobivanje energije iz obnovljivih in nefosilnih virov (22,1 %).
Naraanje cen surovin, stroji okoljski standardi in vija ozaveenost potronikov prispevajo k rasti (globalnega)
povpraevanja po okoljskih tehnologijah in storitvah, zaradi esar sektor istih tehnologij predstavlja pomemben potencial za
gospodarski razvoj (OECD Environmental Performance Review, Slovenia, 2012).

1
Okoljska regulacija in okoljski davki so po podatkih iz raziskave o inovacijski dejavnosti (Community Innovation Survey, 2010)
najpomembneji motivacijski dejavnik za eko-inovacije med inovacijsko aktivnimi podjetji.
2
V skladu z mednarodno metodologijo Frascati gre za finanna sredstva, ki jih drava nameni za izvajanje RRD znotraj drave ter v tujini, ne
glede na sektor izvajanja (OECD, 2002).
3
Poslovni sektor je, obratno kot drava, precej ve sredstev namenil energetskim raziskavam.
4
Zadnji razpololjivi podatki z OECD Patent Databases. Ti podatki so vedno pogojeni s pravnimi procedurami in se v primeru prijave pri EPO
odvijajo nekaj let. Patentna prijava postane javna v 18 mesecih od dneva, ko je bila oddana prva prijava (ve v Ekonomskem ogledalu
2/2009).
5
Med zelene patente se uvrajo naslednje z okoljem povezane tehnologije: splono okoljsko upravljanje (zmanjanje onesnaevanja zraka,
vode, upravljanje z odpadki, sanacija tal, okoljski nadzor), pridobivanje energije iz obnovljivih in nefosilnih virov (energija vetra, sonna
termalna, sonna fotovoltaina, geotermalna, itn.), tehnologije izgorevanja s potencialom omejevanja kodljivih vplivov fosilnih goriv,
tehnologije, ki posredno prispevajo k omejevanju emisij (skladienje energije, gorivne celice), zmanjevanje emisij in gorivna uinkovitost v
transportu (elektrina, hibridna vozila), energijska uinkovitost v stavbah in razsvetljava (OECD Towards Green Growth, 2011).
Glej indikator Intelektualna lastnina.

84

Okvir 11: Dravna proraunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost za okolje in energijo ter zeleni patenti
- nadaljevanje

Slika: Dravna proraunska sredstva za okolje in energijo, 2010, v % celotnih dravnih proraunskih sredstev za RRD
0
2
4
6
8
10
12
14
16
R
o
m
u
n
i
j
a
E
s
t
o
n
i
j
a
L
a
t
v
i
j
a
F
i
n
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
D
a
n
s
k
a
p
a
n
i
j
a
N
e
m
i
j
a
E
U
-
2
7
v
e
d
s
k
a
I
r
s
k
a
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
B
e
l
g
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
M
a
d
a
r
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
M
a
l
t
a
V

%

o
d

c
e
l
o
t
n
i
h

s
r
e
d
s
t
e
v
Energija
Okolje

Opomba: Za Avstrijo, Belgijo, Estonijo, Finsko, Irsko, Madarsko, Malto, Nemijo, Nizozemsko, Poljsko, Slovako, vedsko in Zdrueno kraljestvo podatki
niso konni, za EU-27 gre za oceno Eurostata.
Skromno rpanje sredstev EU v okviru kohezijske politike za prometno in okoljsko infrastrukturo se je v letu
2011 e znialo. Leta 2011 je bilo za namen Operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI)
prejetih slabih 70,3 mio EUR (60,2 mio EUR iz Kohezijskega sklada in 10,2 mio EUR iz Evropskega sklada za
regionalni razvoj), kar je 47 % manj kot leta 2010. Za celotno obdobje druge finanne perspektive (20072013) je za
programe OP ROPI iz prorauna EU predvidenih 1.577 milijonov kohezijskih sredstev
263
. Po podatkih Slube vlade za
lokalno samoupravo in regionalni razvoj je bilo do konca leta 2011 dodeljenih 953,7 mio EUR, kar predstavlja 60,4 %
razpololjivih pravic porabe za OP ROPI, izplaanih pa je bilo le 299,4 mio EUR, kar je 19 % pravic porabe za celotno
obdobje 20072013. Med posameznimi razvojnimi prioritetami je uspenost rpanja najnija pri najobsenejem
podroju eleznike infrastrukture (4,8 %
264
), nizka (11,0 %) pa je bila tudi pri drugem najvejem podroju - ravnanje z
vodami. Ker se s kohezijskimi sredstvi financirajo veliki okoljski in infrastrukturni projekti, je priprava investicijske
dokumentacije in izvedba projektov relativno zahtevna. Uspeneje rpanje zavira slabo pripravljena projektna
dokumentacija
265
, tevilne pritobe in s tem povezani dolgi sodni postopki ter razveljavitve javnih naroil. V fazi
izvedbe projektov je zlasti v letih po zaetku gospodarske krize pogost pojav steajev in likvidnostnih teav podjetij,
predvsem gradbenih, pri tem pa pogosto ni nadomestnih izvajalcev, ki bi nadaljevali izvedbo projekta. Skromno
rpanje teh sredstev pomeni, da spremembe, ki so bile konec leta 2009 uvedene z namenom poenostavitve postopkov
pridobivanja sredstev EU, na podroju OP ROPI niso bile dovolj uinkovite, kar pa ne velja za rpanje sredstev
skladov EU na splono
266
. Z namenom bolje izkorienosti kohezijskih sredstev je leta 2011 prilo do prerazporeditev
razpololjivih sredstev iz razvojnih prioritet OP ROPI, kjer je monost porabe manja, v razvojne projekte, prioritete in
programe z vejo verjetnostjo porabe sredstev.

263
Sredstev iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj.
264
Dele izplaanih sredstev iz prorauna RS v za to podroje predvidenih sredstvih za celotno obdobje 20072013.
265
Primer zavrnjene investicijske dokumentacije za izgradnjo drugega tira eleznike proge Divaa-Koper.
266
Tako se je npr. rpanje sredstev za Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja
lovekih virov (OP RV) v primerjavi z letom 2010 povialo za 41,5 %.
85

Slika 22: Sredstva EU v okviru kohezijske politike za Operativni program okoljske in prometne infrastrukture (OP
ROPI) po razvojnih prioritetah
0
100
200
300
400
500
1
.

e
l
e
z
n
i
k
a

i
n
f
r
a
s
t
r
u
k
t
u
r
a

2
.

C
e
s
t
n
a

i
n

p
o
m
o
r
s
k
a

i
n
f
r
a
s
t
r
u
k
t
u
r
a

3
.

P
r
o
m
e
t
n
a

i
n
f
r
a
s
t
r
u
k
t
u
r
a

4
.

R
a
v
n
a
n
j
e

s

k
o
m
u
n
a
l
n
i
m
i

o
d
p
a
d
k
i

5
.

V
a
r
s
t
v
o

o
k
o
l
j
a
-
p
o
d
r
o
j
e

v
o
d
a

6
.

T
r
a
j
n
o
s
t
n
a

r
a
b
a

e
n
e
r
g
i
j
e
7
.

T
e
h
n
i
n
a

p
o
m
o

V

m
i
o

E
U
R
Pravice porabe
2007-2013
Dodeljena
sredstva (do
30.11.2011)
Izplaila iz
prorauna RS
(do 30.11.2011)

Vir: Sluba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, 2011.
Pri odpadkih se je v letu 2010 nadaljevalo postopno izboljevanje, pri ravnanju z odpadki iz gospodinjstev pa
e vedno krepko zaostajamo za povprejem EU. V Sloveniji je leta 2010 nastalo priblino 6,6 mio ton odpadkov
267
,
od tega 86,5 % v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ostalo pa predstavljajo komunalni odpadki. Glede na
predhodno leto se je zniala koliina nastalih odpadkov (za 2,5 %), izboljuje pa se tudi ravnanje z njimi
268
. V
segmentu komunalnih odpadkov se je dele zgolj odloenih odpadkov v letu 2010 znial na 64,5 %, a je e vedno
visok in obutno viji kot v povpreju EU (37,0 %)
269
. Koliina nastalih komunalnih odpadkov, ki je pogojena tudi s
splono ravnjo razvitosti, je v Sloveniji nija kot v EU (Slovenija: 422 kg/prebivalca; EU: 503 kg/prebivalca letno
270
),
vendar je bilo ob neustreznem ravnanju z odpadki v Sloveniji v letu 2010 odloenih za skoraj 50 % ve odpadkov na
prebivalca kot v povpreju drav EU. Poveanje tevila mest za loeno zbiranje odpadkov
271
je v zadnjih letih sicer
pozitivno prispevalo k izboljanju ravnanja s komunalnimi odpadki, a je Slovenija e vedno oddaljena od zastavljenih
ciljev do leta 2012
272
. Pri ravnanju z odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti so se relativno ugodni trendi
nadaljevali tudi v letu 2010, saj se je veina (okoli 80 %
273
) teh odpadkov predelala. Po daljem obdobju poveevanja
koliine nastalih odpadkov iz teh dejavnosti se je pod vplivom gospodarske krize v letih 2009 in 2010 njihova koliina
zmanjala. V letu 2010 je skoraj 90 % odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti nastalo v treh sektorjih:
gradbenitvo (31,3 %), oskrba z elektrino energijo, plinom in paro (28,1 %) ter predelovalne dejavnosti (28,0 %).
Pritisk na poveanje koliine industrijskih odpadkov je v obdobju 20052010 prihajal zlasti s strani gradbenih
odpadkov in odpadkov pri ruenju. Ti so se v analiziranem obdobju poveali za skoraj 40 %. Kljub obsenemu
znianju gradbene aktivnosti so se odpadki iz te dejavnosti poveali tudi v letu 2010. eprav imajo gradbeni odpadki
visok potencial recikliranja, je bilo na ta nain predelanih manj kot polovica nastalih odpadkov
274
. Ponovno uporabljeni,
neodloeni odpadki zmanjujejo pritiske na okolje in zagotavljanje prostora za njihovo odlaganje. Poleg tega odpadki
predstavljajo pomemben vir sekundarnih surovin, njihova predelava pa hkrati zmanja pritiske na rabo omejenih
naravnih virov. Naraajoe cene surovin na svetovnih trgih sicer predstavljajo spodbudo za vejo izrabo sekundarnih
surovin iz odpadkov, k zmanjanju obremenjevanja okolja pa lahko pomembno prispevajo tudi davni instrumenti. V

267
V letu 2009 je (skupaj z zalogami) nastalo 6,8 mio ton odpadkov (podatki SURS). Trend poveevanja nastalih odpadkov se je v letih 2009
in 2010 zaustavil, k emur je pomembno prispevala upoasnitev gospodarske aktivnosti.
268
Trajnostno ravnanje z odpadki temelji na naelih hierarhije: najbolj bi si morali prizadevati za prepreevanje nastajanja odpadkov, sledijo
pa ponovna uporaba, recikliranje, energetska predelava, kamor spada tudi seiganje, in ele na koncu odlaganje.
269
Razlike v ravnanju z odpadki so med dravami EU velike. V Nemiji, Belgiji, Avstriji ter na Nizozemskem, vedskem in Danskem je bilo
leta 2010 odloenih manj kot 5 % nastalih komunalnih odpadkov.
270
V letu 2009 je v Sloveniji nastalo 448 kg/prebivalca, v EU pa 510 kg/prebivalca (vir: Eurostat).
271
Pogoj za zmanjanje odloenih odpadkov je veji dele loeno zbranih frakcij.
272
V postopke pred odstranjevanjem odpadkov usmeriti vsaj 65 % nastalih koliin komunalnih odpadkov ter snovno izrabiti vsaj 42 % (cilj
Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja 20052012).
273
Vir: ARSO, 2012. Slovenija pri odpadkih iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih e dosega 65-odstotni cilj Resolucije o nacionalnem
programu varstva okolja 20052012.
274
Vir: SURS, 2012.
86

Sloveniji je dajatev za onesnaevanje zaradi odlaganja odpadkov na odlagaliih med najnijimi v EU

275
, poleg tega
nekatere drave uporabljajo dodatne davne instrumente, ki spodbujajo ponovno uporabo surovin
276
.

Slika 23: Komunalni odpadki na prebivalca, Slovenija in EU
0
100
200
300
400
500
600
2005 2006 2007 2008
Slovenija
2009 2010 2010
EU
V

k
g
/
p
r
e
b
i
v
a
l
c
a

Nastali komunalni odpadki Odloeni komunalni odpadki

Vir: SI-STAT podatkovni portal Okolje, 2012; Eurostat Portal Page - Environment, 2012.

Snovna produktivnost slovenskega gospodarstva je nizka, vendar se je predvsem zaradi nije gradbene
aktivnosti v zadnjih letih mono poviala. Snovna produktivnost je eden izmed kljunih kazalnikov trajnostnega
razvoja, predstavlja pa razmerje med BDP ter surovinami in materiali, porabljenimi v posamezni dravi
277
. V Sloveniji
je bila snovna produktivnost v letu 2009
278
na ravni 75 % povpreja EU, v primerjavi z letom 2005 pa se zaostanek do
EU ni zmanjal (razkorak do povpreja EU je tudi viji kot pri produktivnosti dela). Nijo snovno produktivnost Slovenije
potrjuje tudi analiza na osnovi tabel ponudbe in porabe, ki kae, da Slovenija na ravni celotnega gospodarstva belei
nadpovpreno visok dele strokov surovin
279
. To je posledica strukture gospodarstva, ki bolj kot v povpreju drugih
lanic EU sloni na dejavnostih, kjer je raba materiala obsena, poleg tega pa je pri nas nadpovpreen tudi dele
strokov na ravni veine primerljivih panog, kar nakazuje manj uinkovito rabo surovin. Neuinkovita raba surovin
povzroa pritisk na omejene naravne vire, poleg tega pa lahko pomembno vpliva na konkurennost, zlasti izvozno
usmerjenih predelovalnih dejavnosti, razlika do EU pa je najveja ravno pri nekaterih tehnoloko zahtevnejih
panogah. Obsena raba surovin se kae tudi v gospodarskih panogah, ki so v preteni meri usmerjene na domai trg
(npr. kmetijstvo, gradbenitvo), skupni kazalnik snovne produktivnosti pa mono niha v odvisnosti od porabe
nekovinskih mineralov
280
. Tako je bila v opazovanem obdobju snovna produktivnost najnija v letih 2006 in 2007, na
kar je vplivala visoka gradbena aktivnost, dodatno spodbujena z dokonanjem avtocestnega kria
281
. Po podatkih
SURS se je snovna produktivnost v letu 2010 izboljala tretje leto zapored, in sicer za 7,2 % ter je bila za 23,2 % vija
kot leta 2005. Obratno kot pred obdobjem krize, je k manji porabi snovi najve prispevala nija raba gradbenih
materialov. Podatki o letnih spremembah obsega in strukture strokov porabljenega materiala pa v asu gospodarske
krize kaejo tudi na racionalizacijo porabe surovin v veini panog.

275
Med 16 analiziranimi dravami EU so imele tri nijo davno stopnjo od Slovenije (v EUR na tono odloenih odpadkov). Najvija je bila na
Nizozemskem, in sicer za skoraj desetkrat vija kot v Sloveniji (povzeto po OECD Environmental Performance Review: Slovenia, 2012).
276
Tak primer je na Danskem duty on raw materials in levy on aggregate production v Zdruenem kraljestvu (povzeto po OECD
Environmental Performance Review: Slovenia, 2012).
277
BDP/DPS. Pri tem je domaa poraba snovi (DPS) opredeljena kot izkorianje domaih virov, poveano za neto uvoz snovi (uvoz-izvoz
snovi).
278
Zadnji mednarodno primerljivi podatki, pri emer je BDP izraen v standardih kupne moi. (vir: Eurostat)
279
Po zadnjih mednarodno primerljivih podatkih Eurostata je leta 2007 dele strokov surovin v razmerju do vrednosti proizvodnje v Sloveniji
po nai oceni znaal 11,5 %, v EU pa 6,7 %. Nadpovpreen je bil tudi dele porabe ire opredeljenega materiala, ki upoteva e
polproizvode in konne proizvode za namen vmesne potronje (Slovenija:34,4 %, EU:22,3 %).
280
Gre predvsem za porabo peska in gramoza.
281
Po podatkih tabel porabe je raba nekovinskih materialov pri gradnji ienirskih objektov (npr. gradnji cest) nadpovprena glede na ostale
gradbene aktivnosti.
87

Slika 24: Domaa poraba snovi in snovna produktivnost

0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
1,0
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
2
0
0
0
2
0
0
1
2
0
0
2
2
0
0
3
2
0
0
4
2
0
0
5
2
0
0
6
2
0
0
7
2
0
0
8
2
0
0
9
2
0
1
0
V

E
U
R
/
k
g

V

m
i
o

t
o
n

Fosilne energetske surovine Nekovinski minerali
Kovinske rude Biomasa
Snovna produktivnost (d.o.)

0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
1,2
1,4
1,6
1,8
2009
EU-27
2009
Slovenija
2010
Slovenija
V

E
U
R

v

S
K
M
/
k
g

Vir: SI-STAT podatkovni portal Okolje, 2012; SI-STAT podatkovni portal Nacionalni rauni, 2012; Eurostat Portal Page - Environment, 2012; prerauni
UMAR. Opomba: Odpadkov in drugih proizvodov zaradi majhnosti kategorij v sliki (levo) nismo prikazali. SKM standard kupne moi.

Obremenjevanje okolja s kmetovanjem se ob vse veji pozornosti kmetijske politike dolgorono zniuje in se
je znialo tudi v letu 2010, vendar ne po vseh kazalnikih. Slovensko kmetijstvo, ki po mednarodnih primerjavah ni
uvreno med bolj intenzivne
282
, je v zadnjih letih obremenitve na okolje veinoma znievalo. To je predvsem
posledica usmeritve kmetijske politike, ki upravienost do finannih podpor pridelovalcem pogojuje z upotevanjem
predpisanih okoljskih standardov. V letu 2010 se je intenzivnost gnojenja z mineralnimi gnojili sicer poveala, a je bila
kljub temu za blizu tretjino nija kot na zaetku desetletja, znievanje skupne porabe pesticidov pa se je nadaljevalo.
Njihovi ostanki skupaj z nitrati predstavljajo najpomembneji vir iz kmetijstva izhajajoega onesnaevanja podzemnih
in posledino pitnih voda. Spremljanje kakovosti pitnih voda v Sloveniji kae, da so na nekaterih merilnih mestih v
bliini najintenzivnejega kmetovanja e vedno obasni preseki dopustnih vrednosti posameznih aktivnih snovi
283
, v
splonem pa je stanje razmeroma dobro in se poasi izboljuje. Intenzivnost kmetovanja, merjena s povprenimi
pridelki dveh najpomembnejih poljin, v Sloveniji precej zaostaja za povprejem v EU, a se je v letu 2010 poveala.
To kae na nekoliko izboljano izkorienost naravnih virov, seveda pa je obseg kmetijske pridelave mono odvisen
tudi od spreminjajoih se vremenskih, na dalji rok pa tudi podnebnih, razmer. Ob nizki stopnji nacionalne samooskrbe
z osnovno hrano je toliko vejega pomena usmerjanje pridelave v skladu s sprejetim programom prilagajanja
284
, pa
eprav je njegova asovna usmeritev razmeroma kratka. Na drugi strani se je povprena mlenost na ival, ki je eden
glavnih kazalnikov izkorianja reje ivali, zniala e tretje leto zapored. Tudi vrednost tega kazalnika je v Sloveniji pod
povprejem EU, s stalia onesnaevanja okolja na enoto prireje pa bi bila zaelena vsaj nekoliko vija intenzivnost
285
.
Na podroju sonaravnega kmetovanja je bil v letu 2010 doseen napredek, vendar pa ta za dosego zastavljenih ciljev
ne bo zadostoval. Dele povrin z ekoloko pridelavo, ki je eden izmed najbolj uinkovitih nainov trajnostne kmetijske
rabe naravnih virov in je zaradi visokih rasti v zaetnem obdobju veji kot v povpreju EU, se je po znianju v
predhodnem letu ponovno nekoliko zvial, na 6,4 % kmetijskih zemlji v uporabi. Ker je to precejen zaostanek za

282
Vir podatkov: Agriculture and fishery statistics, 2011.
283
Preve obremenjena so predvsem obmoja Dravskega in Murskega polja ter Savinjske kotline. Povzeto po: Simoni A. in Suin J.:
Spremljanje in prepreevanje negativnih vplivov kmetijstva na onesnaevanje voda s fitofarmacevtskimi sredstvi in nitrati. Celje, 2011.
284
Akcijski nart strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam za leti 2010 in 2011. Vlada RS, 2008.
285
Vir: Verbi J., 2008.
88

postavljeno ciljno vrednostjo v nartu njegovega razvoja

286
, so pridelovalcem v obdobju preusmeritve od leta 2012
dalje namenjene dodatne finanne spodbude. Ob poveanem povpraevanju, ki ga bo pospeila tudi zahteva po
deleu ekolokih ivil v javnem naroanju
287
, ostaja za nadaljnji razvoj tega z okoljskega vidika najbolj zaelenega
naina pridelave e veliko neizkorienih monosti.

Okoljska vloga gozdov se z vse vejim prirastkom in zalogo lesa poveuje, njihova relativno nizka
gospodarska izkorienost pa se v letu 2010 ni izboljala. Velika povrina gozdov v Sloveniji ima nedvomno
pozitiven vpliv na okolje, eprav je ta ekonomsko teko merljiv. Med drugim prepreuje erozijo tal, iti pred
negativnimi vremenskimi vplivi, izboljuje vodne zaloge, poveuje biotsko raznovrstnost in predstavlja pomemben
ponor ogljikovega dioksida, ki je glavni povzroitelj uinka tople grede. A hkrati so gozdovi tudi vir ekoloko
sprejemljive surovine in energije, kar pa je v Sloveniji premalo izkoriano. Posek lesa in z njim proizvodnja gozdnih
sortimentov se dolgorono sicer poveujeta, vendar pa je intenzivnost poseka zaradi hitrejega prirastka lesa
razmeroma nizka. V letu 2010 se je e zmanjala, tako da je posek lesa znaal le 41,6 % letnega prirastka (v letu prej
42,3 %). Skupni posek lesa je ostal priblino na ravni iz predhodnega leta, kar pa je predstavljalo samo 63 % monega
po gozdno gospodarskih nartih (v letu prej 66 % monega)
288
. Pri tem se je negovalni posek, ki je za razvoj gozdov
nujen in zato najobseneji, poveal za 8,8 %. Ker v letu 2010 ni bilo vejih naravnih ujm ali problemov z gozdnimi
kodljivci, se je njegov dele v skupnem poseku poveal, a e vedno ostal razmeroma skromen (okoli 71-odstoten, v
letu prej okoli 65-odstoten). Niji posek tako ne pomeni nujno trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, saj lahko
povzroa teave, ki se izraajo v prenizki negovanosti gozdnih sestojev in s tem v njihovi veji dovzetnosti za razline
kodljive vplive. Poveanje poseka naraajoih lesnih zalog ponuja tudi monost vijega (gospodarskega) izkoristka
razpololjivega naravnega vira v zaetnem lenu, pa tudi v vseh nadaljnjih lenih gozdno lesno predelovalne verige.

5.2. Trajno obnavljanje prebivalstva

tevilo prebivalcev Slovenije se je povealo tudi v letu 2011, selitveni prirast, ki je bil v obdobju 20052009
osnovni vzrok rasti prebivalstva, pa se je v zadnjih dveh letih mono skril. Do 1. 7. 2011 se je tevilo
prebivalcev povealo na 2,052.496 (3.235 ve kot leto prej). Leta 2005 je preseglo dva milijona, osnovni vzrok
poveevanja od takrat pa je bil visok selitveni prirast tujcev, povezan s pospeitvijo gospodarske rasti in vstopom
Slovenije v EU. Podjetjem je zaelo primanjkovati nekaterih domaih poklicnih profilov, zlasti gradbenih, tako da so
vse pogosteje najemala tuje delavce. Samo v letu 2008 se je v Slovenijo iz tujine priselilo 30.693 novih stalnih
prebivalcev, odselilo pa le 12.109, tako da je selitveni prirast v tem letu dosegel e 9,2 na 1.000 prebivalcev in bil med
najvijimi v EU. Vzrok poveanega priseljevanja v letu 2008 pa je bil tudi pristop Slovenije k Schengenskemu
sporazumu. Pri tem je prihajalo tudi do fiktivnih priselitev v Slovenijo, saj so tujci s pridobljenim dovoljenjem za
prebivanje v Republiki Sloveniji iskali delo ali monost bivanja v drugih dravah pogodbenicah tega sporazuma. V letu
2009 se je selitveni prirast v Sloveniji znial na 5,6 na 1.000 prebivalcev, kar je bilo e vedno med najvijimi v EU, v
letu 2010 pa je padel na okrog ni. Razlog za nielni prirast prebivalstva iz naslova selitev je v obutno manjem
priseljevanju v Slovenijo (za 48 % glede na predhodno leto), zmanjalo pa se je tudi tevilo odselitev (za 16 %). V
prvem polletju 2011 se je v Slovenijo priselilo spet nekoliko ve oseb, kot se je iz nje odselilo, tako da je bil selitveni
koeficient rahlo pozitiven: 0,6 na 1.000 prebivalcev, pri emer je bilo tako tevilo priselitev kot odselitev manje kot v
enakem obdobju 2010.

Od leta 2006 je tevilo prebivalcev naraalo tudi zaradi pozitivne naravne rasti. tevilo rojstev se poveuje od
leta 2004, potem ko je po ve kot dvajsetletnem upadanju leta 2003 doseglo najnijo raven doslej (17.321), stopnja
celotne rodnosti pa 1,20. V letu 2010 se je v Sloveniji rodilo 22.343 otrok, 487 ve kot leto prej, stopnja celotne
rodnosti pa se je poveala na 1,57 in se s tem pribliala povpreju EU. Ob tem pa se starost ensk ob rojstvu otrok e
naprej poveuje. V letu 2010 je bila v povpreju 30,3 leta, ob rojstvu prvega otroka pa 28,7 leta. tevilo rojstev je bilo
leta 2006 prvi po desetih letih vije od tevila umrlih, ki se skoraj ne poveuje. Nadaljujejo se tudi pozitivna gibanja na
podroju umrljivosti dojenkov, ki z 2,5 na 1.000 ivorojenih v letu 2010 ostaja med najnijimi v EU
289
.

286
Akcijski nart razvoja ekolokega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, 2005.
287
Uredba o zelenem javnem naroanju, Ur. l. t. 102/2011.
288
Vir: Poroilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2010, 2011.
289
Nijo umrljivost dojenkov sta imeli leta 2010 le Finska in Portugalska.
89

Na stopnjo rodnosti vpliva tudi primernost pogojev za ustvarjanje druine. Drava na rodnost najlaje vpliva z
ustvarjanjem primernih pogojev za ustvarjanje in razvoj druine. V nabor ukrepov za ustvarjanje druine in pomo pri
dvigu kakovosti druinskega ivljenja nedvomno sodijo sistem starevskih nadomestil
290
in druinski prejemki ter
urejeno varstvo predolskih otrok. V Sloveniji imamo tudi enega starem in otrokom najbolj prijaznih sistemov
starevskega varstva v EU, saj ob rojstvu otroka omogoa enoletno odsotnost od dela in 100-odstotno nadomestilo
plae. V letu 2010 je starevsko nadomestilo koristilo 22.493 upraviencev, kar je priblino enako (0,5-odstotno
poveanje) kot v predhodnem letu. V olskem letu 2010/11 je bilo v vrtce vkljuenih 87,3 % otrok v starosti od 3 do 5
let, kar je glede na zadnje mednarodno primerljive podatke ve kot v povpreju EU
291
. Na podroju dela pa h kakovosti
druinskega ivljenja pomembno prispevajo ukrepi, ki starem lajajo usklajevanje druinskih in delovnih
obveznosti
292
. Eden taknih je projekt certifikatov Druini prijazno podjetje, ki pomeni tudi drubeno odgovoren princip
upravljanja. Te certifikate je od leta 2007 (ko so bili prvi podeljeni) do decembra 2011 prejelo 81 podjetij, v katerih je
bilo preko 48.000 zaposlenih (slabih 7 % vseh zaposlenih).

Slika 25: Komponente rasti tevila prebivalcev, Slovenija
-40
-20
0
20
40
60
80
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
S
p
r
e
m
e
m
b
a

t
.

p
r
e
b
i
v
a
l
c
e
v
,

v

'
0
0
0
Umrli Odselit ve Rojstva
Priselitve Naravni prirast Selit veni prirast

Vir: SI-STAT - Demografsko in socialno podroje, 2010.

S podaljevanjem priakovanega trajanja ivljenja se e naprej poveujeta dele in koeficient odvisnosti
starega prebivalstva. Priakovano trajanje ivljenja, ki se v Sloveniji, po krajem zastoju v zaetnem obdobju
tranzicije, od leta 1994 neprekinjeno podaljuje, je v letu 2010 doseglo pri mokih 76,3 leta, pri enskah pa 82,7 leta.
Ob tem se zmanjuje razlika med spoloma. Zmanjuje pa se tudi razlika med spoloma v tevilu let zdravega ivljenja
ob rojstvu, ki je bilo v Sloveniji v letu 2009 pri enskah 61,5, pri mokih pa 60,6 leta
293
, kar je e zelo blizu povpreju v
EU. Podaljevanje ivljenjske dobe pa je privedlo tudi do sprememb v starostni strukturi prebivalstva. Leta 2011 je bilo
v Sloveniji 23,9 prebivalca v starosti 65 let in ve na 100 delovno sposobnih
294
(kar je 3,9 ve kot leta 2000), dele
starega prebivalstva pa je bil 16,5-odstoten. Oba kazalnika starostne sestave sta e vedno nija kot v povpreju drav
EU, razlike pa se zmanjujejo. Glede na demografske projekcije Eurostata
295
naj bi se dele starega prebivalstva v
Sloveniji do leta 2020 poveal na petino, do leta 2060 pa na slabo tretjino. Koeficient starostne odvisnosti starih pa naj
bi se do leta 2020 poveal na preko 30 %, do leta 2060 pa bi se priblial 60 %. Tak demografski razvoj bo mono
poveal pritisk na obremenitev dohodkov delovno aktivnega prebivalstva in drave. Priakovani trendi in dane razmere

290
Najpomembneji je plaan straevski dopust.
291
V olskem letu 2008/09 je bila vkljuenost predolskih otrok v vrtce v Sloveniji 84,1 %, v povpreju drav EU pa 80,3 %. Ve o
vkljuenosti otrok v vrtce glej v poglavju 4.3.2. Kvaliteta ivljenja.
292
Usklajevanje dela in druine je obenem tudi pomemben del koncepta varne pronosti.
293
Pri enskah (mokih) je bilo priakovano trajanje ivljenja za 21,6 leta (15,8 leta) dalje od tevila let zdravega ivljenja ob rojstvu. Pri tem
se pri mokih razlika do priakovanega trajanja ivljenja zmanjuje.
294
Koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva.
295
EUROPOP 2010.
90

zato zahtevajo sistematine in usklajene ukrepe na podroju prebivalstvene, socialne in zaposlitvene politike ter
politike javnih financ, ki bodo zagotavljali tako javnofinanno kot tudi socialno vzdrnost sistemov socialne zaite
296
.

5.3. Skladneji regionalni razvoj

Regionalne razlike v bruto domaem proizvodu na prebivalca kljub poveanju v letu 2009 ostajajo relativno
nizke. Ob zniani gospodarski aktivnosti v vseh regijah v letu 2009 se je razkorak med ekonomsko ibkejimi regijami
in slovenskim povprejem poveal. Poveal se je tudi razkorak med ekonomsko najrazvitejo osrednjeslovensko in
ostalimi regijami, saj se je gospodarska aktivnost prav v osrednjeslovenski regiji najmanj zniala. Tudi zmanjevanje
zaostajanja
297
za evropskim povprejem se je prekinilo v vseh slovenskih regijah. Kljub poveanju ostajajo regionalne
razlike med manjimi v primerjavi z dravami EU. Po viini BDP na prebivalca izstopa osrednjeslovenska regija, ki
presega slovensko povpreje kar za dobrih 40 % in tudi v strukturi BDV je njen prispevek skoraj 37 %. Vendar je
pomembno, da tudi ostale regije razvijejo svoje razvojne potenciale, saj imajo ti pozitiven vpliv na celotno dravo. e
posebej je to pomembno za pomursko in zasavsko regijo, ki se po kazalniku BDP na prebivalca med statistinimi
regijami uvrata najnije.

Regionalne razlike v stopnji registrirane brezposelnosti so se v letu 2011 zmanjale ob sicer viji stopnji
brezposelnosti v skoraj vseh regijah. Stopnja registrirane brezposelnosti se je bolj poviala v regijah s
podpovpreno stopnjo, kar je privedlo do zmanjanja regionalnih razlik. Edina regija, ki je v letu 2011 zmanjala
stopnjo registrirane brezposelnosti in obenem tudi razkorak do slovenskega povpreja, je pomurska. Kljub temu je
stopnja brezposelnosti v tej regiji e vedno najvija in dvakrat presega regijo z najnijo stopnjo (gorenjsko), oziroma
1,5-krat slovensko povpreje. V pomurski regiji je tudi struktura brezposelnih e vedno zelo neugodna, saj ima enega
izmed najvijih deleev dolgotrajno brezposelnih, e posebej tistih, ki so brezposelni ve kot dve leti, brezposelnih z
nizko izobrazbo in brezposelnih zaradi steajev. Neugodna gibanja na trgu dela v regijah so priakovano vplivala na
poveanje tevila prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost. V letu 2011 se je tevilo prejemnikov
zmanjalo le v pomurski in koroki regiji, na ravni drave pa se je povealo. Najve, 20 na tiso prebivalcev, jih
prejema denarno nadomestilo v spodnjeposavski regiji. tevilo upraviencev do denarnih socialnih pomoi (na tiso
prebivalcev), ki je zaradi krize po letu 2008 naraalo, pa je v letu 2011 upadlo v vseh regijah, najbolj v savinjski in
pomurski. Vendar do zmanjanja ni prilo zaradi poveanja dohodkov, ampak ker je manj upraviencev uveljavljalo to
pravico. Denarna socialna pomo je namre vraljiv dohodek, kar pomeni, da je upraviencu v asu ivljenja ni treba
vraati, se pa upoteva pri dedovanju. e vedno pa je najvije tevilo upraviencev v pomurski regiji (63,1 na tiso
prebivalcev) in najmanje v goriki (16,8).

Strukturna neskladja na trgu dela so visoka predvsem v podravski regiji, kjer so se v letu 2010 e poveala.
Med regijami e vrsto let obstajajo velike razlike v strukturnih neskladjih na trga dela, merjenih z razmerjem med
stopnjo registrirane brezposelnosti in stopnjo prostih delovnih mest (Beveridge krivulja). V podravski regiji so najvija
e od zaetka izvajanja SRS, najnija pa so v notranjsko-kraki, goriki in gorenjski regiji. V letu 2010 se je v nekaterih
regijah (obalno-kraka, gorenjska, notranjsko-kraka, spodnjeposavka in zasavska) nadaljeval proces, ki se je zael
e v letu 2009 in je v asu neugodnih gospodarskih razmer priakovan poveala se je stopnja registrirane
brezposelnosti in hkrati zniala stopnja prostih delovnih mest. Strukturna neskladja na trgu dela so se v letu 2010
pokazala predvsem v podravski in koroki regiji, kjer se je kljub poveanju stopnje prostih delovnih mest, stopnja
brezposelnosti e nadalje poveala. V ostalih regijah se je v primerjavi z letom 2009 stopnja brezposelnosti poveala,
stopnja prostih delovnih mest pa ostala nespremenjena. V letu 2011 so se neskladja na trgu dela e nadalje poveala,
saj se je ob poveanju stopnje brezposelnosti (z izjemo pomurske), v vseh regijah poveala tudi stopnja prostih
delovnih mest. Do neuinkovitosti trga dela lahko prihaja zaradi neusklajenosti med razpololjivimi delovnimi mesti in
brezposelnimi zaradi neustrezne izobrazbe, nemobilnosti delovne sile ipd.

Slika 26: Stopnja registrirane brezposelnosti in stopnja prostih delovnih mest po regijah, 2011

296
Leta 2010 je bila stopnja tveganja revine starih nad 65 let 20,2-odstotna, kar je vije od povpreja v EU (15,9 %) in precej vije od
povprene stopnje tveganja revine v dravi, ki je 12,7-odstotna. e posebej visoko je tveganje revine med starimi enskami (27,1 %).
Kako stari ljudje ivijo, pa kae podatek o stopnji materialne prikrajanosti, ki je bila leta 2009 v Sloveniji 18,4 %, kar pomeni, da je bil
toliken dele oseb starih 65 in ve let, prikrajan za doloene ivljenjske vire (kot npr. primerno ogrevano stanovanje, primerna prehrana
itd.).
297
Oz. zmanjevanje preseganja EU povpreja v primeru osrednjeslovenske in obalno-krake regije.
91

Osrednjeslovenska
Obalno-kraka
Gorenjska
Gorika
Savinjska
JV Slovenija
Pomurska
Notranjsko-kraka
Podravska
Koroka
Spodnjeposavska
Zasavska
SLOVENIJA
8,0
10,0
12,0
14,0
16,0
18,0
0,40 0,50 0,60 0,70 0,80 0,90 1,00 1,10 1,20 1,30
S
t
o
p
n
j
a

r
e
g
i
s
t
r
i
r
a
n
e

b
r
e
z
p
o
s
e
l
n
o
s
t
i
,

v

%
Stopnja prostih delovnih mest, v %

Vir: SI-STAT podatkovni portal Trg dela, 2012.

Postopno naraanje delea delovnih mest in prebivalstva v osrednjeslovenski regiji se nadaljuje.
Osrednjeslovensko regijo lahko pritevamo med delovne regije
298
, saj je tu dele delovno aktivnega prebivalstva po
kraju dela za dobro petino viji kot dele delovno aktivnega prebivalstva po kraju bivanja. Vejo ponudbo delovnih
mest
299
potrjujejo tudi migracijski tokovi. Osrednjeslovenska regija je v letu 2010 zabeleila najveji selitveni prirast
300

(1.378 prebivalcev ve se je v regijo priselilo kot odselilo v druge regije), eprav se tevilo priseljenih iz drugih regij po
letu 2008
301
zmanjuje. Ve odselitev kot priselitev je bilo iz zasavske regije, ki je imela tudi najniji (negativni) selitveni
prirast na 1.000 prebivalcev (-8,5). Koncentracija
302
delovnih mest poveuje delovno mobilnost na kratke in dolge
razdalje in poveuje promet z motornimi vozili, kar ima tudi negativne vplive na okolje. Vpliva pa tudi na krepitev
suburbanizacije, ki pritiska na kmetijska zemljia in obstojeo komunalno in drubeno infrastrukturo v naseljih
priseljevanja, ki pogosto ni prilagojena poveanemu tevilu prebivalstva.

Tudi regionalne razlike v bruto plaah se zmanjujejo, vendar je ta proces posledica krize. V letu 2010 je Ginijev
koeficient v Sloveniji znaal 0,271
303
, znotraj nekaterih regij pa so razlike veje. V letu 2010 je imela najniji Ginijev
koeficient koroka regija (0,244), najvijega pa osrednjeslovenska (0,285). Tukaj so bile bruto plae 9. decila 4-krat
vije kot bruto plae 1. decila, v koroki regiji pa 3-krat vije. Neenakosti v bruto plaah so se v primerjavi s
predhodnim letom zmanjale v vseh regijah. K temu je v prvi vrsti prispeval dvig minimalne plae, s imer se je
dvignila raven najnijih pla. Poleg tega se je ustavila rast pla v dejavnostih z najvijimi plaami (finanne in
zavarovalnike dejavnosti, javna uprava ipd.). Povianje minimalne plae je imelo veji vpliv na zmanjevanje
neenakosti v ekonomsko ibkejih regijah, ker imajo te ve zaposlenih z nijimi plaami. V letu 2010 so se najbolj
zmanjale v koroki in najmanj v pomurski regiji. V koroki regiji se je, poleg omenjenih dejstev, mono povealo e
tevilo brezposelnih zaradi steajev, kar je e dodatno vplivalo na zmanjanje razlik v bruto plaah
304
. V pomurski regiji
pa je bilo najveje povianje brezposelnosti zaradi steajev v letu prej, tj. 2009, kar se je e takrat odrazilo v
zmanjanju neenakosti v plaah
305
.

298
Metodoloka pojasnila SURS: http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/07-234-MP.htm.
299
V osrednjeslovenski regiji je tretjina delovnih mest in etritina prebivalstva Slovenije.
300
In selitveni koeficient.
301
Primerljive podatke imamo od leta 2008.
302
Indeks koncentracije delovnih mest ( , pri emer je yi dele delovnih mest regije i v dravi, ai dele povrine regije i
v dravi, N pa tevilo regij) se poveuje od leta 2000 in je v letu 2011 znaal 25,5 (v letu 2000 je znaal 22,3). Ravno tako se je poveal tudi
indeks koncentracije prebivalstva, na 20,5 (z 19,5 v letu 2000 oz. 19,9 v letu 2008, odkar imamo primerljive podatke). Podobno se je
koncentracija prebivalstva poveevala tudi do leta 2008 (v obdobju, ko smo prebivalstvo spremljali po stari definiciji). Kljub poveevanju
koncentracija prebivalstva v Sloveniji ostaja med najnijimi v EU.
303
Po primerjavi 9. in 1. decila je Slovenija v sredini med 27 dravami lanicami (Ginijev koeficient za razlike v bruto plaah po dravah EU ni
na voljo).
304
Ob predpostavki, da so imela ta podjetja pred steajem podpovprene plae.
305
Najveje zmanjanje neenakosti v plaah je bilo leta 2009 prav v pomurski regiji.
92

Vlada se je na ekonomske in socialne posledice gospodarske krize v ekonomsko ibkejih regijah odzvala z
ukrepi regionalne politike. Ker je bila pomurska regija prva, kjer je zaradi krize zaela mono naraati
brezposelnost, so ukrepi regionalne politike posegli najprej v to regijo. Po sprejetju Zakona o razvojni podpori pomurski
regiji v obdobju 20102015, se je dejansko izvajanje ukrepov zaelo s Programom spodbujanja konkurennosti
pomurske regije v obdobju 20102015
306
(v nadaljevanju Program Pomurje 2015) v februarju 2010. Zakon opredeljuje
tiri ukrepe za razvojno podporo pomurski regiji, od katerih predstavljajo prvi trije intervencijo v obliki finannih in
fiskalnih ugodnosti, etrti ukrep pa je horizontalen in usmerjen v prednostno obravnavo pomurske regije v nekaterih
kljunih programih kohezijske politike EU, ki se izvajajo v Sloveniji. Skupna vednost programa je 33 mio EUR in se
izvaja preko petih instrumentov. V okviru prvega instrumenta, ki je usmerjen v razvojno prestrukturiranje regije, je
predvidenih okoli 70 % sredstev, do konca leta 2011 pa je bilo izplaanih 68 % razpisanih (nepovratnih) sredstev. Za
celovito vrednotenje uspenosti izvajanja zakona je e prezgodaj, na osnovi do sedaj izpeljanih aktivnosti pa je
predvidenih 643 novih delovnih mest
307
do konca leta 2015. V letu 2010 je tudi 36 davnih zavezancev koristilo
davne olajave za zaposlovanje
308
in 307 davnih zavezancev davne olajave za investiranje
309
. Statistini podatki
kaejo, da se je stopnja registrirane brezposelnosti v pomurski regiji zmanjala, vendar je na osnovi razpololjivih
podatkov teko oceniti, v kolikni meri je k temu prispevalo izvajanje Programa Pomurje 2015. V letu 2010 se je zaradi
steajev podjetij mono poveala brezposelnost tudi v Pokolpju (statistina regija jugovzhodna Slovenija). S sprejetjem
novega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je za obmoja z visoko brezposelnostjo tudi sistemsko
urejeno sprejemanje in izvajanje ukrepov razvojne podpore takim obmojem. Tako je vlada v letu 2011 sprejela e
Program spodbujanja konkurennosti Pokolpja v obdobju 20112016 (v nadaljnjem besedilu Program Pokolpje 2016)
ter ukrepe in podpore usmerila v razvojno prestrukturiranje in odpravljanje infrastrukturnih ovir v tem obmoju.
Program Pokolpje 2016 je sestavljen iz tirih instrumentov, njegova vrednost je skoraj 290 mio EUR, v petih letih pa
naj bi ustvarili 400 novih delovnih mest. Program se e izvaja, rezultatov pa v tako kratkem asu ni mogoe
ovrednotiti. Na podlagi prvega razpisa za spodbujanje zaetnih investicij je predvidenih 166 novo ustvarjenih delovnih
mest v asu 3 do 5 let po zakljuku investicij. Podjetniki Inkubator PIK Koevje je v regijo privabil investitorja, ki je v
letu 2011 ustvaril 35 novih delovnih mest. Registrirana stopnja brezposelnosti pa se e vedno poveuje. V letu 2011
so se nadaljevali steaji, likvidacije in ukinitve obratov, tako v obmoju kot tudi v iri regiji JV Slovenija, poleg tega je
na poveanje brezposelnosti vplival priliv mladih po konanju olanja, tako da tudi morebitni pozitivni uinki v
statistinih podatkih niso vidni.

V zaostrenih gospodarskih razmerah so poleg finannih sredstev lastne regionalne politike izjemno
pomembna tudi sredstva kohezijske politike
310
. Pospeeno rpanje sredstev kohezijske politike
311
se je v letu 2011
nadaljevalo, vendar predvsem iz strukturnih skladov (ERDF in ESF), ki so beleili najvijo stopnjo realizacije (okoli
64 % vseh prilivov iz prorauna EU v proraun RS). Za vse tri operativne programe je Slovenija do konca decembra
2011 EK predloila za skupaj 1.312 mio EUR avtoriziranih zahtevkov za povrailo, kar je slaba tretjina pravic porabe
celotnega programskega obdobja 20072013
312
. Najve od tega (okoli 60 %) za Operativni program krepitve
regionalnih razvojnih potencialov (OP RR). Realizacija tega OP (merjena z avtoriziranimi zahtevki za povrailo iz EK)
je bila 45 % glede na pravice porabe za celotno obdobje in 63 % glede na obdobje 20072011. V primerjavi z ostalimi
lanicami EU je bila Slovenija po viini prejetih sredstev glede na pravice porabe v obdobju 20072013
313
na 10.
mestu med vsemi lanicami EU (26,8 % na dan 1. 12. 2011) in na tretjem med dravami, ki so se prikljuile EU po letu
2004.

306
Konec leta 2009 je bil sprejet Zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 20102015 (ZRPPR1015; UL RS 87/2009), na osnovi
katerega je bil sprejet Program spodbujanja konkurennosti pomurske regije v obdobju 2010 2015. V letu 2011 je bil sprejet tudi nov Zakon
o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2; UL RS 20/2011).
307
443 iz objavljenih treh razpisov za spodbujanje zaetnih investicij (izplaanih 6.743.282 evrov oz. 68-odstotna realizacija), ki bodo
realizirana v 3-5 letih po zakljuku investicij, 150 s podroja privabljanja tujih investicij, ki bodo realizirana do leta 2013, v letih 2010 in 2011
pa je 13 podjetij, ki so koristila spodbude za zaposlovanje (povrailo prispevkov delodajalcem) zaposlilo 50 brezposelnih delavcev.
308
V skupni vrednosti 504.587,00 EUR.
309
V skupni vrednosti 8.581.909,16 EUR.
310
Slovenija je v obdobju 2007-2013 iz naslova cilja konvergence upraviena do 4,2 mrd EUR evropskih sredstev, ki jih je potrebno porabiti
najkasneje do konca leta 2015. Programska podlaga za njihovo rpanje je Nacionalni strateki referenni okvir (NSRO), ki je razdeljen na 3
Operativne programe (OP): Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR), ki je najbolj neposredno usmerjen v
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja in je najobseneji (43 % pravic porabe), Operativni program razvoja lovekih virov (OP RV)
in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI).
311
Sredstva strukturnih skladov in kohezijskega sklada.
312
V istem obdobju je bilo za vse tri OP za 1.573 mio EUR izplail iz prorauna RS, kar je 38,4 % pravic porabe za celotno obdobje oz.
58,8 % pravic porabe za obdobje 20072011.
313
V obdobju 20072011 pa na 7. mestu.
93

5.4. Izboljanje gospodarjenja s prostorom

Sedanji sistem prostorskega nartovanja in graditve objektov ostaja preve razvojno omejevalen in zapleten.
V letu 2011 ni bilo zakonodajnih sprememb na podroju prostorskega nartovanja, zadnja je zaela veljati z letom
2010
314
. Dobili pa smo dodatne podlage za ovrednotenje sedanjega sistema prostorskega nartovanja, med drugim
rezultate raziskovalnega projekta
315
in tudijo OECD
316
. Ugotovitve teh tudij se nanaajo na prepoasno sprejemanje
obinskih prostorskih aktov in razdrobljenost obinskih iniciativ, kar je privedlo do nizke uinkovitosti sistema urejanja
prostora in potrebe po njegovi veji vertikalni in horizontalni usklajenosti. Poleg tega raziskave kaejo, da tenja obin
po novih zazidljivih povrinah za stanovanjske in poslovne namene lahko odraa tudi njihov zemljiko pekulativni
motiv, do gradnje socialnih ustanov pa je vekrat prihajalo brez podlage v demografskem razvoju ter finanni
sposobnosti gospodarstva. Mnoge javne storitve so postale predrage in premajhne oz. zajemajo premajhno populacijo
(ole, kulturni domovi ipd.)
317
. OECD poudarja, da je pomanjkanje iniciativ za regionalno prostorsko in strateko
razvojno usmerjeno nartovanje dodatno oteeno s fiskalnimi spodbudami za fragmentacijo obin
318
. Razdrobljenost
obin omejuje tudi hitreji napredek pri pripravi obinskih prostorskih nartov, ki je bil tudi v letu 2011 skromen. tevilo
obin, ki so e sprejele prostorske narte se je povealo z 22 na le 32
319
, saj je po ugotovitvah OECD za Slovenijo
320

priprava obinskega prostorskega narta zelo zahteven proces z vidika porabljenega asa (posamezna obina je
navedla kot povpreje 5-8 let), potreb po strokovnjakih in finannih virih, zahteva pa tudi sodelovanje z javnostjo. K
poasnemu sprejemanju prostorskih nartov pomembno prispeva tudi veliko tevilo veljavnih predpisov na
prostorskem podroju (okoli 700
321
). Pristojnosti ministrstva, odgovornega za prostor, so po veljavni zakonodaji pri
usklajevanju interesov v prostoru in sprejemanju obinskih aktov bolj omejene, veja pa je vloga drugih ministrstev in
soglasjedajalcev pri nadzoru obin glede upotevanja resorne varstvene zakonodaje. Pri tem je pomemben vpliv
okoljske varstvene zakonodaje, saj je 36 % slovenskega prostora pod varstvom okoljskih predpisov EU Natura 2000,
kar je najveji dele v Evropi, omenjena obmoja pa v nekaterih obinah zajemajo skoraj celotni prostor. Ta obmoja
predstavljajo dolgoroni razvojni potencial
322
, ki pa za enkrat ostaja slabo izkorien. Da bi to presegli, bi potrebovali
predvsem regionalno sodelovanje obin, tako pri oblikovanju stratekih ciljev v prostoru kot tudi pri povezovanju
prostorskega in regionalnega razvojnega nartovanja.

Poleg prostorskega nartovanja sta tudi po raziskavi Svetovne banke Doing Business pomembni oviri
enostavnosti poslovanja v Sloveniji registracija nepreminin in pridobivanje gradbenih dovoljenj. Svetovna
banka ugotavlja, da so bile v Sloveniji v zadnjih dveh letih na obeh podrojih uvedene pomembne spremembe, ki so z
uvedbo elektronskega poslovanja poenostavile postopke in zniale tarife. Glavno oviro pa e naprej predstavlja
dolgotrajnost postopkov pridobivanja razline dokumentacije in dovoljenj. Slovenija je izboljala uvrstitev zlasti na
podroju registracije nepreminin (za 20 mest na 79. mesto med 183 dravami), kjer je bil v preteklih letih vzpostavljen
register nepreminin ter izpeljane aktivnosti na podroju informatizacije zemljike knjige. S tem se je poleg
poenostavitve vpisa v zemljiko knjigo poveala tudi pravna varnost posameznikov in podjetij v prometu z
nepremininami. Za izboljanje nepremininskih evidenc sta bili v letu 2011 sprejeti noveli zakona o zemljiki knjigi in
zakona o mnoinem vrednotenju nepreminin ter ustrezni podzakonski akti, izvedeno pa je bilo tudi mnoino
vrednotenje nepreminin. Kljub omenjenemu napredku pri zemljiki knjigi in registru nepreminin ostajajo tevilne
pomanjkljivosti glede popolnosti, aurnosti in izkoristka teh evidenc. Na podroju pridobivanja gradbenih dovoljenj
323

314
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem nartovanju (ZPNart-A) UL RS 108/2009.
315
Analiza stanja, razvojnih teenj ter usmeritev za strateki prostorski razvoj Slovenije, CRP Projekt t. V51092, Konkurennost Slovenije
2006-2013 v letu 2010, Zakljuno poroilo, FGG Ljubljana, oktober 2011.
316
OECD Territorial Reviews: Slovenia, Pariz, 2011.
317
Analiza stanja, razvojnih teenj ter usmeritev za strateki prostorski razvoj Slovenije, CRP Projekt t. V51092, Konkurennost Slovenije
2006-2013 v letu 2010, Zakljuno poroilo, FGG Ljubljana, oktober 2011, str 233.
318
OECD Territorial Reviews, Slovenia, Pariz, str. 172.
319
tevilo obin, ki e niso zaele priprave postopka priprave obinskega prostorskega narta se je zmanjalo s 55 na 34, 108 obin je v fazi
osnutka, 37 pa v fazi predloga (vir: Ministrstvo za okolje in prostor: Faze obinskih prostorskih nartov, Interno gradivo, 5.1.2012). Trenutno
imamo po oceni Mree za prostor (Informator 8, 2011) e priblino 25 razlinih oblik veljavnih prostorskih aktov iz e veljavnih delov prejnje
prostorske zakonodaje.
320
OECD Territorial Reviews, Slovenia, Pariz, str. 101.
321
Mrea za prostor, Informator 8, 2011.
322
Neokrnjena narava predstavlja zlasti za turizem konkurenno prednost, ponuja pa tudi poslovne prilonosti zlasti na podrojih ekolokega
kmetovanja in komplementarnih dejavnosti na kmetijah ter pri uporabi inovativnih reitev za trajnostno energetiko in mobilnost. OECD
priporoa tudi boljo povezavo med upravljanjem obmoij Nature in cilji regionalnega razvoja.
323
Ocenjevanje enostavnosti pridobivanja dovoljenj je izvedeno z modelom gradnje standardiziranega skladia. Ocenjevanje zajema (i)
pridobitev vse potrebne projektne dokumentacije za uradne oblasti (na primer gradbeni narti, prostorske mape); (ii) pridobitev vseh
94

se je uvrstitev Slovenije v zadnjem letu e poslabala (za 7 mest na 81. mesto). V okviru pregleda administrativnih ovir
na podroju okolja in prostora
324
je bilo ugotovljeno, da so na tem podroju potrebne spremembe ve zakonov, e
posebej Zakona o graditvi objektov in povezanih zakonov in podzakonskih aktov. Zaradi kompleksnosti in nejasnosti
postopkov so namre vloge za dovoljenja pogosto nepopolne, postopki pa zelo dolgi. Po podatkih Svetovne banke se
za registracijo nepreminin (oz. lastnine) porabi 110 dni, za pridobitev gradbenega dovoljenja pa kar 199, kar je precej
ve kot v drugih dravah EU
325
.

Celovita ocena zakonodajnih sprememb na podroju dravne infrastrukture e ni mogoa. Z Zakonom o
umeanju prostorskih ureditev dravnega pomena v prostor (ZUPUDPP), ki je bil sprejet e leta 2010, se je
poskualo vsaj parcialno na podroju dravne infrastrukture pospeiti in poenostaviti procese umeanja projektov v
prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj. Vendar ravno ta parcialnost ustvarja dodatno zapletenost v sistemu
urejanja prostora, ni pa e celovite analize izvajanja tega zakona, saj je bil podzakonski akt o prostorski konferenci
sprejet ele konec leta 2011. Poleg tega bodo nekateri kljuni instrumenti zakona
326
(npr. odkupi zemlji po
posploeni trni vrednosti iz registra nepreminin) zaeli veljati ele z letonjim letom.

V letu 2011 je bilo ponovno uvedeno nadomestilo za spremembo namembnosti zemljia iz kmetijske rabe v
zazidljivo. S sprejetjem novele zakona o kmetijskih zemljiih je pri davnih instrumentih, ki imajo vpliv na urejanje
prostora, prilo do pomembne spremembe. Z namenom boljega varovanja kmetijskih zemlji omenjeni zakon
ponovno
327
uvaja nadomestilo (oz. po novem odkodnino) za spremembo namembnosti zemljia iz kmetijske rabe v
zazidljivo in je doloeno glede na boniteto kmetijskega zemljia. Nadomestilo je korak v smeri obdavenja visokih
kapitalskih dobikov ob spremembi namembnosti, s tem pa se bodo tudi poviali stroki investitorjev. Prihodki iz
uvedbe nadomestila so namenska sredstva za usposobitev novih kmetijskih zemlji z namenom blaenja nadaljnjega
znievanja kmetijske povrine v uporabi, ki pa se zniuje tudi zaradi tevilnih drugih razlogov.

V letu 2011 se je tevilo prodanih stanovanj znialo, cene pa so se poviale. tevilo prodaj novih in rabljenih
stanovanj se je v letu 2011 znialo za 28 %
328
oz. za 6 %
329
. S tem je bilo prodanih rabljenih stanovanj za 24 % ve od
kriznega dna v letu 2009 in za 37 % manj od konjunkturnega vrha v letu 2007, tevilo prodaj novih stanovanj pa je bilo
v letu 2011 najnije, odkar imamo na voljo tovrstne podatke, tj. od leta 2007, in je bilo za skoraj polovico manje od
takratnega konjunkturnega vrha. Trenutne razmere na trgu kaejo, da se bo ta trend e nadaljeval. Potrjuje ga tudi
gibanje nartovane povrine stanovanjskih stavb pri izdanih gradbenih dovoljenjih. Ta povrina je dosegla najnijo
raven, odkar jo spremljamo (od leta 1999), znianje gradbene aktivnosti pa je bilo med najvijimi v EU. Ob tem so se
cene novih in rabljenih stanovanj v letih 2010 in 2011 celo nekoliko poviale
330
, a so e vedno nije od predkrizne
ravni. Smer gibanja cen stanovanjskih nepreminin v Sloveniji je bila v letih 20042009 podobna gibanju povpreja v
celotnem evrskem obmoju (in tudi EU)
331
. Pri tem pa so se v letu 2009 pri nas cene zniale bolj kot v povpreju
evrskega obmoja, po tem pa so se tudi nekoliko hitreje povievale
332
. Vzroke za velika nihanja tevila transakcij in
nizko odzivnost cen stanovanj v letih 2010 in 2011 pri nas lahko poveemo tudi s tem, da v Sloveniji ni prilo do
prilagoditev, ki bi opazno zmanjale zaloge neprodanih stanovanj, kar je povezano s poasnim ienjem bilanc
bank
333
. Cene stanovanjskih nepreminin so vkljuene tudi v nabor indikatorjev za ugotavljanje presenih neravnovesij
drav lanic EU kot eden izmed indikatorjev notranjih neravnovesij
334
. Gre za medletno spremembo relativnih
335
cen

potrebnih dovoljenj, licenc in certifikatov; (iii) izpolnitev vseh potrebnih prijav in (iv) pridobitev inpekcijskih izkazov. Med postopke so
vkljueni tudi (v) postopki pridobivanja vseh prikljukov in (vi) postopki vpisa v register.
324
Poroilo o izvajanju nalog in realizaciji ciljev 2. faze Akcijskega programa znianja administrativnih bremen za 25 % v obdobju do leta
2012 v Republiki Sloveniji in realizaciji Programa ukrepov za odpravo administrativnih ovir, Ministrstvo za javno upravo, 2011.
325
Pri registraciji nepreminin je trajanje postopkov dalje le na Poljskem, pri pridobivanju gradbenih dovoljenj pa v Italiji, Slovaki, na
Portugalskem in na Poljskem.
326
Tudi najbolj sporni.
327
Nadomestilo je veljalo na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiih iz leta 1996, z zakonom o urejanju prostora iz 2002 pa je bilo ukinjeno,
kar pa se ni izkazalo kot varstveno zadosti uinkovito.
328
Izraunano na podlagi inedksov cen stanovanjskih nepreminin, SURS, 2012.
329
Izraunano na podlagi evidentiranih transakcij iz Poroila o povprenih cenah nepreminin na slovenskem trgu, GURS 2012.
330
Novih za 0,3 % v letu 2010 in 7,6 % leta 2011, rabljenih pa za 3,3 % v letu 2010 in 1,0 % v 2011(SURS, 2012; prerauni UMAR).
331
ECFIN: Scoreboard for the surveillance of macroeconomic imbalances. Suggestions for the choice of indicators and indicative thresholds
revised, Brussels 2011
332
Experimental house price indices in the euro area and the European Union in the third quarter 2011, Eurostat 2012.
333
Ob koncu leta 2011 (31. 12. 2011) je bila izpostavljenost bank do sektorjev povezanih z nepremininami (poslovanje z nepremininami in
gradbenitvo) 4,8 mrd EUR, kar je na primerljivi ravni iz konca leta 2010 (vir: BS, prerauni UMAR).
334
95

stanovanjskih nepreminin, za katero je doloena mejna vrednost 6 %. Za Slovenijo je vrednost tega indikatorja v letu
2010 znaala 0,74 %, v letih 2008 in 2009 smo imeli znianje relativnih cen nepreminin, zgornjo mejo pa je Slovenija
presegala v obdobju 20042007, najbolj v letu 2007 (18,5 %), ko je imelo vijo raven vrednosti indikatorja le e pet
drav EU.
5.5. Kultura

Izdatki drave za kulturo
336
so se v letu 2010 ohranili na relativno visoki ravni. V letu 2010 je dele izdatkov
sektorja drava za kulturo v razmerju do BDP znaal 1,38 %, od tega za kulturne storitve 0,93 % BDP, za radio,
televizijo in zalonitvo pa 0,44 % BDP. Oba delea sta bila v letu 2009 (zadnji mednarodni podatek) med najvijimi v
dravah EU
337
. V obdobju 20052010 so se izdatki za kulturo in njihov dele v BDP mono poveali, kar pa je
predvsem posledica monega povianja izdatkov za radio, televizijo in zalonitvo
338
. Ob tem pa so se realno mono
poveali tudi izdatki za kulturne storitve
339
. Rast teh izdatkov je povezana tudi z nekaterimi investicijami v kulturne
objekte, ki so bili izvedeni v preteklih letih in financiranjem vejih mednarodnih dogodkov, ki poveujejo mednarodno
prepoznavnost slovenske kulture. V letu 2011 se je zakljuil mednarodni projekt Ljubljana svetovna prestolnica
knjige, potekale pa so tudi e priprave na Evropsko prestolnico kulture Maribor 2012. Odprt je bil Muzej sodobne
umetnosti, ustanovljen je bil Center sodobnih plesnih umetnosti in konana je bila prenova SNG Opera in balet
Ljubljana. V preteklih letih so bile izvedene e nekatere druge veje investicije v kulturne objekte (SNG Nova Gorica,
Cankarjev dom, Metelkova, Moderna galerija v Ljubljani), ponovno pa je bila odprta tudi bolnica Franja in nadgrajen
Park vojake zgodovine v Pivki. Obnove obstojeih objektov in odprtje novih prispevajo k poveevanju ponudbe
kulturnih dogodkov in h krepitvi slovenske kulturne identitete.

Relativno visoka vlaganja drave v kulturo v zadnjih letih se odraajo tudi v obisku kulturnih prireditev, kjer so
bila gibanja v obdobju izvajanja SRS veinoma ugodna. V letu 2010 se je nadaljevala rast tevila obiskovalcev
muzejev in razstavi (za 10,8 %, na 2.882,4 tiso), ter gledalikih predstav (za 2,3 %, na 743,7 tiso)
340
. Prav tako se
je v letu 2010 povealo tevilo obiskovalcev dolgometranih filmov (za 4,2 %, na 2.888,4 tiso), pri emer je k vijemu
obisku prispevalo mono poveanje tevila obiskovalcev slovenskih filmov (na 193,5 tiso), tevilo tujih
dolgometranih filmov pa se je v tem letu celo nekoliko zmanjalo (na 2.694,9 tiso)
341
. tevilo obiskovalcev vseh (tujih
in slovenskih) dolgometranih filmov skupaj je bilo leta 2010 najvije v obdobju izvajanja SRS. Na podroju knjine
proizvodnje so bila gibanja v letu 2010 manj ugodna. tevilo vseh izdanih del (knjig in brour) se je v letu 2010 drugo
leto zapored zmanjalo
342
. Pri tem se je na podroju leposlovja povealo tevilo izdanih tujih del, pri slovenski
knjievnosti pa se ugodna gibanja iz preteklih let niso nadaljevala, kar je vplivalo na zmanjanje skupnega tevila
izdanih del leposlovja. Kljub temu je bilo tako tevilo izdanih del leposlovja, kakor tudi tevilo vseh izdanih del (knjig in
brour) vije kot ob prietku izvajanja SRS. Na podroju splonih knjinic se je nadaljevalo znievanje vlanjenosti
prebivalstva v splone knjinice, ki je doseglo najnijo raven v obdobju izvajanja SRS (24,8 %). Ob tem se je
zmanjalo tudi tevilo izposojenih enot knjininega gradiva na prebivalca (na 11,7). Takna gibanja pa ne pomenijo
nujno zmanjanja bralnih navad prebivalstva, ampak so lahko odraz obseneje rabe novih tehnologij, ki omogoajo
branje e-knjig. Slednje poveuje tudi prostorsko dostopnost literature. Na dostopnost kulturnih vsebin in ohranjanje

335
Eksperimentalni harmonizirani indeks cen stanovanjskih nepreminin Eurostata (stanovanj in hi, novih in rabljenih skupaj) relativno glede
na deflator zasebne potronje.
336
Po metodologiji Cofog. Zajeti so izdatki za kulturne storitve in radio, televizijo in zalonitvo. Pri kulturnih storitvah so zajeti izdatki za
kulturne ustanove (knjinice, muzeje, galerije, gledalia, spomenike, ivalske in botanine vrtove, akvarije ipd), delovanje in podporo
kulturnim dogodkom (koncerti, filmska in druga produkcija), tipendije, posojila in subvencije posameznim umetnikom, pisateljem,
oblikovalcem, skladateljem in drugim zaposlenim v kulturi.
337
Skupni izdatki sektorja drava za kulturo, merjeni v razmerju do BDP, so bili leta 2009 viji le v Estoniji.
338
V obdobju 20052010 se je dele izdatkov sektorja drava za kulturo poveal za 0,52 o. t., od tega za kulturne storitve za 0,14 o. t., za
storitve radia, televizije in zalonitva pa za 0,38 o. t. Slednji izdatki so se mono poveali predvsem v letu 2008, ko je bil po metodologiji
Cofog med te izdatke zajet RTV SLO, dele pa se je poveeval tudi v letih po spremembi zajetja podatkov.
339
Izdatki za kulturne storitve so se realno poveali za 25,7 %.
340
Brez lutkovnih gledali, pri katerih je v letu 2009 iz statistinega raziskovanja izpadla ena od velikih poroevalskih enot. e bi upotevali
e lutkovna gledalia, bi se tevilo obiskovalcev v letu 2010 e veliko bolj povealo.
341
V letu 2009 je bilo 51,8 tiso gledalcev slovenskih filmov in 2.720,2 gledalcev tujih filmov. Visoka rast tevila obiskovalcev slovenskih
filmov je predvsem povezana s predvajanjem enega filma.
342
Po podatkih SURS. Strokovnjaki za knjievnost in raziskovalci zalonitva opozarjajo na problem hitrega naraanja izdanih naslovov del
v preteklih letih kot na problem hiperprodukcije, ki jo spremlja padec kakovosti in zalonikih standardov (Analiza stanja na podroju kulture,
2011).
96

kulturne dediine pomembno vpliva tudi digitalna knjinica Slovenije (dLib.si), kjer se je v letu 2010 nadaljevala rast
tevila enot v zbirki in tevila obiskovalcev tega portala.

V letu 2009 (zadnji podatki ankete o potronji gospodinjstev) so se izdatki za kulturo na lana gospodinjstva
realno poveali (za 2,2 %). Kot e nekaj let doslej, so k rasti najve prispevali tehnini izdelki (televizorji, fotografska
in kinematografska oprema, raunalniki ipd.), ki niso nujno kulturna dobrina, lahko pa so z njo povezani. Po drugi
strani so se v letu 2009 mono zniali nekateri izdatki, ki so bolj neposredno povezani s kulturno vsebino
343
: izdatki v
skupini kino, gledalie, koncerti (-23,7 %) in muzeji, galerije ipd. (-43,7 %). Najbolj, odkar imamo razpololjive
podatke, pa so se poveali izdatki za knjige (za 8,1 %), vendar v strukturi kulture predstavljajo e vedno za 2,5 o. t.
manji dele kot leta 2005. V mednarodni primerjavi, ki je mogoa le za izdatke za kulturo skupaj z izdatki za
rekreacijo
344
, je bil leta 2010 dele teh izdatkov v Sloveniji z 9,2 % e vedno nekoliko nad povprejem EU (9,0 %)
345
.
Na finanno dostopnost kulture in rekreacije razlinim socio-ekonomskim skupinam prebivalcev kaejo podatki o
izdatkih po dohodkovnih kvintilih. Razmerje med izdatki za rekreacijo in kulturo petega in prvega dohodkovnega
kvintila, ki je eno izmed vijih med skupinami izdatkov za ivljenjske potrebine, se je leta 2009 nekoliko zmanjalo in
je znaalo 5,8. Gospodinjstva v zgornjih treh kvintilih (ki porabijo v povpreju dobrih 2 tiso evrov na gospodinjstvo) so
namre bistveno bolj zmanjala potronjo za rekreacijo in kulturo kot gospodinjstva v spodnjih dveh, ki porabijo v
povpreju na gospodinjstvo manj kot tiso evrov. Ocenjujemo, da zaradi tega, ker imajo zgornji kvintili ve monosti za
prilagoditev teh izdatkov (v slabih gospodarskih razmerah), saj troijo ve manj nujnih dobrin (v to skupino spada tudi
RTV prispevek, ki se je v tem obdobju poveal, potrebine za olo ipd.).

Slika 27: Struktura potronje gospodinjstev za kulturo, 2005 in 2009, v %
0 5 10 15 20 25 30 35
Popr. audio-video, fotogr. in opreme za obdelavo podat.
Muzeji, galerije, ivalski vrt in podobno
Opr. za sprejem, snemanje in predvajanje glasu
Glasbeni intrumenti
Kino, gledalie, koncert
Mediji za snemanje slike in zvoka
Druge storitve
Fotografska in kinomatogr. oprema
Pribor za pisanje in risanje
Knjige
Televizorski sprejemnik, videorekorder
Oprema za obdelavo podatkov
asopisi in revije
RTV naronina in izposoja audio-video opreme
V %
2009 2005

Vir: SURS APG, 2011; prerauni UMAR.
Opombe: Med kulturo so tete naslednje kategorije postavke COICOP Rekreacija in kultura: .09111 Oprema za sprejem, snemanje in predvajanje glasu; .09112
Televizijski sprejemnik, videorekorder; .09121 Fotografska in kinematografska oprema; .09130 Oprema za obdelavo podatkov (pisalni, raunski stroj, osebni
raunalnik); .09140 Mediji za snemanje slike in zvoka; .09150 Popravila avdio-video opreme, fotografske opreme in opreme za obdelavo podatkov; .09211
Glasbeni intrumenti; .09421 Kino, gledalie, koncert; .09422 Muzeji, galerije, ivalski vrt in podobno; .09423 RTV naronina in izposoja avdio-video opreme;
.09424 Druge storitve; .09510 Knjige; .09520 asopisi in revije; .09540 Pribor za pisanje in risanje.

343
Po definiciji Unesco.
344
Po metodologiji nacionalnih raunov. Po tej metodologiji so podatki za skupino kultura in rekreacija na voljo skupaj. Delei potronje so
preraunani glede na potronjo na domaem trgu, ki zajema potronjo rezidentov in tujcev v Sloveniji.
345
Za skoraj odstotno toko veji dele kot v EU se na domaem trgu nameni predvsem za poitnice v paketu.
97

II. Kazalniki razvoja Slovenije

98

1. PRIORITETA:

Konkurenno gospodarstvo in hitreja gospodarska rast

Bruto domai proizvod na prebivalca po kupni moi
Realna rast bruto domaega proizvoda
Inflacija
Ravnovesje sektorja drava
Dolg sektorja drava
Plailnobilanno ravnovesje
Bruto zunanji dolg
Produktivnost dela
Trni dele
Stroki dela na enoto proizvoda
Faktorska struktura izvoza blaga
Dele izvoza in uvoza glede na BDP
Neposredne tuje investicije
Podjetnika aktivnost
Dele nefinannih trnih storitev
Bilanna vsota bank
Zavarovalne premije
Trna kapitalizacija delnic
99

Bruto domai proizvod na prebivalca po kupni
moi

Slovenija vse bolj zaostaja za povprejem gospodarske razvitosti Evropske unije, merjeno z BDP na
prebivalca po kupni moi. Slovenski bruto domai proizvod na prebivalca v standardih kupne moi je po podatkih
Eurostata
346
v letu 2010 znaal 20.700 SKM
347
in bil glede na povpreje EU niji za 15 %. Slovenija je e leta 2008
dosegala 91 % povpreja EU, v letu 2009 se je raven razvitosti zniala na 87 % in leta 2010 na 85 %. Po nai oceni se
je upadanje razvitosti v primerjavi z EU nadaljevalo tudi v letu 2011, saj je bila gospodarska aktivnost v Sloveniji
ponovno ibkeja kot v povpreju v EU
348
. Padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji v asu krize je bil vse od zadnjega
etrtletja 2008 do leta 2011 med vejimi v EU, s imer je Slovenija od leta 2008 svoj poloaj glede na povpreje EU
poslabala bolj kot ga je v obdobju 20052008 izboljala. V letu 2010 je tako dosegala raven relativne gospodarske
razvitosti iz obdobja pred letom 2004. Veji del poveanja razvojnega zaostanka od zaetka krize je mo pojasniti s
precej vejim padcem bruto domaega proizvoda Slovenije v primerjavi s povprejem EU
349
v letu 2009 (za 3,7 o. t.)
manj pa z razlikami v spremembi splone ravni cen. V letu 2010 je Slovenija beleila 0,5 odstotne toke zaostanka za
povpreno rastjo BDP drav lanic EU, kar je ponovno privedlo do poveanja razkoraka, ki ga je v tem letu sicer
nekoliko ublailo znianje splone ravni cen v Sloveniji. Splona raven cen na ravni bruto domaega proizvoda se je
namre ob umirjenih cenovnih gibanjih v asu nizke gospodarske aktivnosti v letu 2010 zniala na 83 % povprene
ravni v EU, kar je za 2 o. t. nija raven kot v letu 2009. Iz dekompozicije BDP na prebivalca na produktivnost in stopnjo
zaposlenosti je razvidno, da je padec BDP na prebivalca v primerjavi z evropskim povprejem leta 2009 izhajal
veinoma iz relativno vejega padca produktivnosti kot v EU. V letu 2010, ko se je gospodarskim razmeram v veji
meri prilagodila tudi zaposlenost, smo zabeleili relativno moneje znianje stopnje zaposlenosti kot v EU.
Produktivnost izraena v standardih kupne moi pa je ostala priblino na enaki ravni glede na EU kot v predhodnem
letu.

Leta 2010 je svoj poloaj v razvitosti v primerjavi s povprejem EU poleg Slovenije poslabalo samo e est
drav EU. Leta 2005 je bila Slovenija s 87 % povpreja EU na podobni ravni razvitosti kot Ciper (90 %) in Grija
(91 %). Medtem ko je Ciper z 99 % ob koncu leta 2010 e skoraj dosegel povpreje sedemindvajseterice, sta Grija in
Slovenija v tem asu svoj zaostanek e poveali. S tem se je Sloveniji po bruto domaem proizvodu na prebivalca po
kupni moi pribliala Malta, ki je v letu 2005 za Slovenijo zaostajala e za 9 o. t. V letu 2010 so bile Sloveniji po
razvitosti najblije Grija, za katero zaostajamo za 5 o. t., ter eka in Portugalska, ki ju za 5 o. t. prehitevamo.
Razkorak v indikatorju BDP na prebivalca po kupni moi v dravah EU, ki je v zaetku prejnjega desetletja
predstavljal razmerje ena proti devet (Romunija 5.000 SKM / Luksemburg 46.700 SKM), se je v letu 2010 zmanjal na
ena proti est (Bolgarija 10.700 SKM / Luksemburg 66.300 SKM).

346
Decembra 2011 je Eurostat objavil podatke o bruto domaem proizvodu na prebivalca po kupni moi (BDP v SKM) za leta 20082010.
Podatki temeljijo na revidiranih paritetah kupne moi za omenjena leta in na zadnjih revidiranih podatkih posameznih drav za BDP v
nacionalnih valutah in na zadnjih podatkih o prebivalstvu.
347
Prikaz bruto domaega proizvoda na prebivalca v standardih kupne moi omogoa primerjavo med dravami oieno uinka razlik v
sploni ravni cen med dravami. Standard kupne moi (SKM) - izbor valute za izraanje rezultatov je dogovor (konvencija). V Eurostatovi
primerjavi se rezultati izraajo v valuti, imenovani SKM. SKM je umetna, fiktivna valuta, ki je na ravni povpreja drav EU enaka enemu
evru. SKM ali EU-27 evro je valuta, ki odraa povpreno raven cen v EU-27.
348
V Sloveniji se je leta 2011 BDP realno znial za 0,2 %, v EU pa je bil viji za 1,5 %.
349
Glej tudi indikator Realna rast BDP.
100

Tabela: BDP na prebivalca po kupni moi v SKM, indeksi obsega, EU-27=100
1995 2000 2005 2007 2008 2009 2010
EU-25 105 105 104 104 103 103 103
EU-15 116 115 113 111 111 110 110
Avstrija 135 132 125 124 124 125 126
Belgija 129 126 120 116 116 118 119
Bolgarija 32 28 37 40 44 44 44
Ciper 87 88 90 92 99 100 99
eka 77 71 79 83 81 82 80
Danska 132 132 124 123 125 123 127
Estonija 36 45 62 70 69 64 64
Finska 108 117 114 118 119 115 115
Francija 116 115 110 108 107 108 108
Grija 84 84 91 90 92 94 90
Irska 104 132 145 148 133 128 128
Italija 121 118 105 104 104 104 101
Latvija 31 36 48 56 56 51 51
Litva 36 40 53 59 61 55 57
Luksemburg 223 245 254 275 279 266 271
Malta 86 85 78 76 79 82 83
Madarska 51 54 63 62 64 65 65
Nemija 129 118 116 116 116 116 118
Nizozemska 123 134 131 132 134 132 133
Poljska 43 48 51 54 56 61 63
Portugalska 77 81 80 79 78 80 80
Romunija np 26 35 42 47 47 47
Slovaka 47 50 60 68 73 73 74
Slovenija 75 80 87 88 91 87 85
panija 91 97 102 105 104 103 100
vedska 125 128 122 125 124 119 123
Zdrueno kraljestvo 113 119 122 116 112 111 112
Vir: Eurostat Portal Page Economy and Finance National Accounts, 2012. Opomba: np ni podatka.

Slika: Relativna sprememba v BDP na prebivalca po kupni moi (v odstotnih tokah) v primerjavi z EU-27 v letu 2010

-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6
Luksemburg
Danska
vedska
Nemija
Litva
Poljska
Avstrija
Belgija
Malta
Nizozemska
Zdr. kraljestvo
Bolgarija
Estonija
EU-27
Finska
Francija
Madarska
Latvija
Portugalska
Romunija
Slovaka
Ciper
Irska
eka
Slovenija
Italija
panija
Grija
V o.t.

Vir: Eurostat Portal Page Economy and Finance National Accounts, 2012; prerauni UMAR.
101

Realna rast bruto domaega proizvoda
Bruto domai proizvod se je leta 2011 znial za 0,2 %. Padec BDP je tako sledil e sicer nizki gospodarski rasti v
letu 2010 (1,4 %), saj se je znianje domae potronje e poglobilo, nija pa je bila tudi rast izvoza blaga in storitev, ki
je tako ostal glavni dejavnik rasti. V okviru domae potronje je bil ponovno pozitiven prispevek zalog k rasti BDP,
vendar za skoraj polovico niji kot v predhodnem letu. Gospodarska aktivnost se je znievala celo leto, najbolj izrazito
pa v zadnjem etrtletju (desezonirano).

Pod vplivom spodbud iz mednarodnega okolja so se poleg izvoza lani poveale e investicije v opremo in
stroje, viji je bil tudi uvoz. Rast izvoza blaga in storitev je bila lani 6,8-odstotna, kar je 2,7 o. t. manj kot predhodno
leto, pri tem je bila rast izvoza blaga ponovno precej vija od rasti izvoza storitev. Glede na upoasnjevanje rasti v
najpomembnejih partnericah se je rast izvoza v letu upoasnjevala, v zadnjem etrtletju pa je bil zabeleen rahel
padec (desezonirano). Pri tem se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti, kot izrazito izvozna dejavnost, na
upoasnjevanje tujega povpraevanja odzivala hitreje in moneje kot izvoz. Znianje proizvodnje so beleile zlasti
srednje nizko tehnoloko zahtevne panoge (gumarska, kovinska in nekovinska industrija), ki kot proizvajalke izdelkov
za vmesno porabo med prvimi obutijo krenje povpraevanja. Na relativno manje upoasnjevanje rasti izvoza kot pri
proizvodnji predelovalnih dejavnosti je po nai oceni delno vplivala dejavnost ponovnega izvoza (re-exporta), ki je
relativno mona v trgovanju elektrine energije in naftnih proizvodov. V povezavi s spodbudami iz mednarodnega
okolja in naraajoimi proizvodnimi zmogljivostmi
350
so se lani za 6,4 % poveale domae investicije v opremo in
stroje, kar je preseglo rast v predhodnem letu (za 2 o. t.). Pod vplivom uvoza blaga za vmesno porabo, investicijske
opreme in transportnih storitev se je lani za 4,7 % poveal tudi uvoz blaga in storitev, kar je za 2,5 o. t. manj kot leto
prej.

Gradbene investicije ostajajo precej pod ravnjo predkriznih let. Moan upad v gradbenitvu v letu 2009, ki je sledil
investicijskemu ciklu v predhodnih letih, se je v zadnjih dveh letih e poglobil, tako do so bile gradbene investicije v letu
2011 za priblino 50 % nije kot pred krizo. Aktivnost se je v vseh treh letih znievala v vseh segmentih gradbenitva.
Znianje v gradnji stanovanjskih stavb, ki je bilo v tem obdobju najveje, je sledilo intenzivni gradnji v predhodnem
obdobju in je e naprej povezano z zalogo neprodanih stanovanj. Eden izmed dejavnikov pa je tudi finanna kriza, s
katero povezujemo tudi znianje aktivnosti v gradnji nestanovanjskih stavb. V gradnji inenirskih objektov, kjer je bil
padec v teh letih najmanji, pa je prilo do znianja predvsem zaradi umiritve gradnje infrastrukturnih objektov, kar je
deloma povezano z dokonanjem nekaterih projektov v letih pred krizo, delno pa tudi s poslabano javnofinanno
situacijo in naravo zmanjevanja primanjkljaja v asu gospodarske krize
351
.

Potronji gospodinjstev in drave sta se v letu 2011 zniali. Ob znievanju razpololjivega dohodka in v razmerah
poveane negotovosti so gospodinjstva potronjo zniala e tretje leto. Glavnina dohodkov gospodinjstev, ki izhaja iz
pla, je bila namre ob nadaljnjem zmanjevanju zaposlenosti in ob skromni realni rasti pla nija kot v letu 2010.
Obenem so gospodinjstva v letu 2011 odplaevala potronike kredite v vejem obsegu, kot so jih najemala, tako kot
e predhodno leto. Prvi od zaetka gospodarske krize se je zniala tudi potronja drave, in sicer za 0,9 %.
Ocenjujemo, da je na to vplivalo znianje vmesne porabe, zaradi omejenih javnofinannih sredstev pa se je lani
upoasnila tudi rast tevila zaposlenih v sektorju drava.

eprav se je v letu 2011 zniala tudi gospodarska rast evrskega obmoja, je bila tako kot e leto prej, vija kot
v Sloveniji. BDP evrskega obmoja je bil lani za 1,4 % viji kot leto prej, ko je bila rast 2-odstotna. Dejavniki
zaostanka pri slovenskem gospodarskem okrevanju e naprej prihajajo predvsem iz domaega okolja, zlasti v
povezavi z razmerami v gradbenitvu in v povezanih dejavnostih, z dostopnostjo do virov financiranja, javnofinannimi
razmerami in gibanji na trgu dela, ki ne vzpostavljajo razmer za okrevanje zasebne potronje. Zaostanek pa deloma
izhaja tudi iz rasti izvoza. Izvoz Slovenije se je leta 2009 znial bolj kot v povpreju evrskega obmoja, primerjava s
posameznimi lanicami EU, ki so nae najpomembneje partnerice (Nemija, Italija, vzhodnoevropske lanice EU), pa
kae, da se njihov izvoz krepi hitreje.

350
Izkorienost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih je v zadnjem etrtletju 2011 dosegla 79,9 %; to je sicer e vedno manj
kot pred krizo (najvija je bila v letu 2007 85,7-odstotna), a precej ve kot v letih 2009 in 2010 (ko je bila 71,3- in 76,4-odstotna).
351
Omejevanje javnofinannih izdatkov je bilo v najveji meri doseeno z znianjem nartovanih izdatkov za investicije, ki so bile pri nas v
letih pred gospodarsko krizo vezane predvsem na gradbenitvo.
102

Tabela: Prispevek komponent izdatkovne strukture k rasti bruto domaega proizvoda v Sloveniji
1996 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Realna rast BDP, v %
3,6 4,4
4,0 5,8 6,9 3,6 -8,0 1,4 -0,2
Prispevki k rasti BDP, v o. t.

Blagovni in storitveni saldo s tujino
(izvoz uvoz)
0,3 2,5 2,2 0,2 -2,0 -0,6 2,3 1,5 1,4
- Izvoz proizvodov in storitev 1,4 6,2 6,1 7,8 9,1 2,0 -11,5 5,6 4,5
- Uvoz proizvodov in storitev
1,1 3,7
3,9 7,6 11,2 2,6 -13,8 4,1 3,0
Domaa potronja skupaj
3,3 1,8
1,8 5,7 8,9 4,2 -10,3 -0,1 -1,6
- Zasebna potronja
1,9 0,7
1,1 1,5 3,2 1,9 -0,1 -0,4 -0,2
- Dravna potronja
0,5 0,6
0,7 0,8 0,1 1,1 0,5 0,3 -0,2
- Investicije v osnovna sredstva
1,8 0,6
0,7 2,6 3,5 2,2 -6,7 -1,9 -2,3
- Spremembe zalog
-1,0 0,0
-0,7 0,7 2,0 -1,0 -4,0 1,9 1,0
Vir: SI-STAT podatkovni portal Nacionalni rauni. Bruto domai proizvod, letni podatki, Bruto domai proizvod po etrtletjih, 2012; prerauni UMAR.

Slika: Okrevanje bruto domaega proizvoda v Sloveniji in najpomembnejih trgovinskih partnericah

90
92
94
96
98
100
102
104
Q3 08 Q4 08 Q1 09 Q2 09 Q3 09 Q4 09 Q1 10 Q2 10 Q3 10 Q4 10 Q1 11 Q2 11 Q3 11 Q4 11
D
e
s
e
z
o
n
i
r
a
n

i
n
d
e
k
s

Q
3

2
0
0
8
=
1
0
0
Avstrija Nemija Evrsko obmoje Francija Hrvaka Italija Slovenija

Vir: Eurostat Portal Page Economy and Finance National Accounts, 2012.

103

Inflacija

Cene ivljenjskih potrebin so se v letu 2011 poviale za 2,0 %
352
. Tako kot v predhodnih treh letih, ko je bila
inflacija na podobnih ravneh, je na gibanje cen v najveji meri vplivala ibka gospodarska aktivnost. Razline mere
osnovne inflacije, ki so odraz tovrstnih vplivov, so ob koncu leta dosegle vrednosti na intervalu med 1 in 2 %. To je
sicer ve kot v letu prej in odraz prenosa draje nafte in hrane z zaetka leta 2011 in konca 2010 z mednarodnih trgov
v domae maloprodajne cene nekaterih proizvodov in storitev. Za razliko od preteklih let je bil lani skupni vpliv
sprememb fiskalnih dajatev majhen (0,1 do 0,2 o. t.). Najveji prispevek je izhajal iz povianih troarin na tobane
izdelke. Veja kot obiajno so bila mesena nihanja cen sezonskih proizvodov in storitev. Tudi od zaetka
gospodarske krize (20092011) so se najbolj podraili energenti (36,0 %) in hrana (5,5 %) najmanj pa storitve (3,0 %),
cene neenergetskega industrijskega blaga pa so v tem obdobju upadle za 4,4 %
353
.

Rast cen energentov je lani k skupni rasti cen ivljenjskih potrebin prispevala skoraj polovico. Glavni razlog
za lansko rast domaih cen energentov je bila za priblino 18 % vija (v evrih) cena nafte na svetovnih trgih. Cene
energentov so se poviale za 6,9 %, v predhodnih dveh letih skupaj pa za ve kot 29 %, delno tudi zaradi povianih
troarin. Prispevek cen energentov k inflaciji je v letu 2011 znaal 0,9 o. t., od tega dve tretjini draja tekoa goriva za
prevoz in ogrevanje, ostalo pa draji plin, daljinska in elektrina energija.

Rast cen hrane je bila vija kot v predhodnem letu. Ob koncu leta so bile cene hrane vije za 4,9 %, kar je k inflaciji
prispevalo 0,8 o. t, rast pa je bila za 2 o. t. vija kot predhodno leto. Podobno kot v letu 2007, ko so se domae cene
hrane poviale za skoraj 14 %, so bile tudi lani glavni razlog za podraitve poviane mednarodne cene surovin, v manj
ugodnih gospodarskih razmerah pa je bil prenos v domae maloprodajne cene veliko manji kot leta 2007.

Gibanje cen ostalega blaga in storitev je bilo tudi lani umirjeno. V lanskem letu so se cene blaga, ki ne vkljuuje
hrane in energentov, zniale za nekaj manj kot 1 %, cene storitev pa so se za 0,4 % poviale. Upadanje cen tega
blaga v zadnjih treh letih in skromna rast cen storitev v zadnjih dveh letih je odraz ibkega povpraevanja. Upadanje
cen neenergetskega blaga v tem obdobju je bilo najveje pri trajnih dobrinah in nekaj manje pri poltrajnih, torej pri
blagu, katerega nakup se lahko za nekaj asa odloi. Cene netrajnih dobrin vse od zaetka krize naraajo, vendar v
zadnjih dveh letih po nijih stopnjah kot prej.

Sezonska nihanja so bila moneja kot v preteklih letih. Sezonska nihanja, ki vplivajo na dinamiko rasti indeksa
cen ivljenjskih potrebin med meseci, so znailna zlasti za obleko in obutev, kjer so najveja, poitnike storitve in
svee sadje in zelenjavo, kjer so manja. Lani so bila ta nihanja v primerjavi s preteklimi leti moneja, kar lahko delno
poveemo s spremenjeno metodologijo Eurostata pri spremljanju cen sezonskih proizvodov in storitev v Sloveniji in
evrskem obmoju v zaetku lanskega leta. Skupni uinek te spremembe na povianje inflacije je v letu 2011 po oceni
SURS znaal 0,2 odstotne toke.

Inflacija v evrskem obmoju je lani znaala 2,7 %. Cene ivljenjskih potrebin so se poviale bolj, kot je skladno s
srednjeronim inflacijskim ciljem ECB, ki znaa malo pod 2 % letno. Kljuni dejavnik inflacije je bilo povianje cen nafte
na svetovnem trgu, ki je vplivalo na neposredno povianje cen energentov z enakim prispevkom k inflaciji kot v
Sloveniji, in na posredno povianje cen ostalih energentov in dela ostalih maloprodajnih cen, kar je tudi v evrskem
obmoju zvialo kazalnike osnovne inflacije v primerjavi s predhodnim letom. Kljuni razlog, da je bila inflacija v
Sloveniji nija od povpreja evrskega obmoja je ibkeja gospodarska aktivnost, kar se kae v niji domai osnovni
inflaciji, predvsem v delu, ki je posledica gibanja cen trajnega in poltrajnega blaga, ki se je v zadnjih treh letih preteno
cenilo, v evrskem obmoju pa nekoliko podrailo. V Sloveniji je bila nekoliko nija tudi rast cen storitev.

352
December 2011 v primerjavi z decembrom 2010.
353
Preraun rasti po teh skupinah na osnovi indeksa HICP.
104

Tabela: Letna rast cen v Sloveniji in v evrskem obmoju, v %
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Cene ivljenjskih potrebin v Sloveniji (CPI) 9,0 8,9 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0
Blago 7,1 8,8 2,0 2,1 6,0 1,3 1,9 2,7 2,7
Storitve 15,9 9,2 3,0 4,3 4,8 3,8 1,6 0,0 0,4
Regulirane cene 10,0 16,0 7,7 2,1 7,2 -7,8 12,6 11,5 7,1
Energija 8,2 18,9 9,8 3,7 9,6 -11,9 14,7 14,3 9,1
Drugo 11,4 12,0 3,0 -2,1 1,5 0,4 4,0 0,7 1,6
Cene ivljenjskih potrebin v evrskem obmoju
(HICP)
2,5 2,5 2,2 1,9 3,1 1,6 0,9 2,2 2,7
Vir: SI-STAT podatkovni portal Cene Indeksi cen ivljenjskih potrebin, 2012; letni podatki (SURS), 2012; Eurostat Portal Page Economy and Finance
Prices Harmonized index of consumer prices, 2012; prerauni UMAR.

Slika: Medletna rast cen ivljenjskih potrebin v Sloveniji in evrskem obmoju (indeks HICP)

-1
0
1
2
3
4
5
6
7
j
a
n
.

0
7
j
u
l
.

0
7
j
a
n
.

0
8
j
u
l
.

0
8
j
a
n
.

0
9
j
u
l
.

0
9
j
a
n
.

1
0
j
u
l
.

1
0
j
a
n
.

1
1
j
u
l
.

1
1
M
e
d
l
e
t
n
a

r
a
s
t
,

v

%
Slovenija HICP
Slovenija HICP - OI
Evrsko obmoje HICP
Evrsko obmoje HICP - OI

Vir: Eurostat Portal Page Economy and Finance Prices Harmonized index of consumer prices, 2012.
Opomba: Osnovna inflacija cene ivljenjskih potrebin brez energentov in nepredelane hrane.

105

Ravnovesje sektorja drava

Primanjkljaj sektorja drava se je v letu 2011 e poveal in dosegel najvijo raven po letu 1995. Primanjkljaj
sektorja drava
354
v letu 2011 je ocenjen na 6,4 % BDP in se je glede na leto 2010 poveal za 0,4 o. t. BDP. V
slabem makroekonomskem okolju so se skupni prihodki drave poveali le za 1,2 %, odhodki pa za 2,0 %. Na visoko
raven primanjkljaja so v letu 2011 vplivale tudi specifine transakcije, ki so kot tekoi transfer kapitala poveale
odhodke sektorja drava (za 1,3 % BDP). Primanjkljaj sektorja drava se je tudi v letu 2011 veinoma generiral na
centralni ravni drave
355
, primanjkljaj lokalne drave se je zmanjal na 0,1 % BDP, skladi socialnega zavarovanja pa
so zabeleili minimalen preseek (0,1 % BDP).

K rasti prihodkov sektorja drava so v letu 2011 prispevali predvsem transferni prihodki. Dele prihodkov
sektorja drava v primerjavi z BDP se je lani poveal za 0,3 o. t., na 44,5 % BDP, k temu so veino prispevali
transferni prihodki (sredstva iz prorauna EU, 1,3 o. t.), saj so se drugi prihodki (nedavni, kapitalski, donacije)
malenkost zmanjali, prispevek prihodkov od davkov in prispevkov pa je bil nevtralen. V strukturi prihodkov pri
pomembnejih davnih kategorijah sicer ni prilo do vejih sprememb. Prihodki od obraunanih prispevkov za socialno
varnost so ohranili enak relativni dele kot leto prej (15,5 % BDP). Dele obraunanih davkov na proizvodnjo in uvoz
se je zaradi skromnega domaega troenja zmanjal za 0,2 o. t. BDP (14,1 % BDP), v tem se je nominalno nekoliko
bolj zmanjal obraunani davek na dodano vrednost, manj pa obraunane troarine, ki so upadle zaradi zmanjanih
troarinskih dajatev na energente ob sicer nekoliko poveanih koliinah prodanih troarinskih proizvodov. Drugi davki
na proizvodnjo pa so se poveali za 2,4 %. Tekoi davki na dohodke in premoenje so po obraunu dohodnine in
davka na dohodek pravnih oseb po poslovnih rezultatih ohranili enak relativno izraeni dele kot leto prej (8,2 % BDP).

Dele izdatkov sektorja drava v primerjavi z BDP se je leta 2011 poveal za 0,6 o. t. BDP (50,9 % BDP), na rast
so poleg kapitalskih transferjev in socialnih nadomestil v denarju in naravi zaeli izraziteje vplivati e odhodki
za obresti. V letu 2011 so se mono, za 0,9 o. t., poveali relativno izraeni kapitalski transferi zaradi dokapitalizacije
NLB in nekaterih dravnih podjetij, prevzema terjatev Slovenskih eleznic, prevzema dolga javnega podjetja za
izgradnjo savskih elektrarn ter plaila zapadlih porotev. Ti transferi so skupaj znaali 1,3 % BDP. Dele socialnih
nadomestil in podpor v denarju in naravi se je poveal za 0,6 o. t. predvsem kot posledica naraanja tevila
brezposelnih in socialno ogroenih, saj je bilo usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev omejeno z interventnim
zakonom. Zaradi pospeenega zadolevanja drave v zadnjih letih je bil za 0,4 o. t. viji tudi dele izdatkov za obresti.
Relativno izraena sredstva zaposlenih so se ohranila na ravni leta 2010 (12,7 % BDP), k emur je prispevala
restriktivna plana politika v javnem sektorju in skromna rast tevila zaposlenih v sektorju drava (0,4 %). Krenje
odhodkov drave se je izkazalo z zmanjevanjem delea investicij in investicijskih transferjev za 0,7 o. t. BDP,
postopno prenehanje veljavnosti protikriznih ukrepov je v letu 2011 zmanjalo tudi dele izdatkov za subvencije za 0,3
o. t. BDP. Zmanjali so se tudi relativno izraeni izdatki za vmesno potronjo drave (za 0,3 % BDP).

V evrskem obmoju je bil lani po oceni Evropske komisije narejen pozitiven premik v smeri fiskalne
konsolidacije. Primanjkljaj sektorja drava v evrskem obmoju in EU se je v letu 2011 po oceni Evropske komisije
356
v
povpreju zmanjal za 2,1 o. t. oziroma 1,9 o. t. S tem je primanjkljaj v Sloveniji lani e presegel povpreje evrskega
obmoja, in sicer za dobri dve odstotni toki, po tem ko je bil e v letu 2010 malo pod njim.

354
Metodologija ESA-95.
355
V celotnem obdobju 20002011 je v povpreju ve kot 90 % skupnega primanjkljaja odpadlo na centralno raven.
356

106

Tabela: Prihodki, izdatki in saldo sektorja drava po metodologiji ESA-95, v % BDP, Slovenija 20002011
2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Prihodki sektorja drava
43,0 43,8 43,1 42,5 42,4 43,2 44,3 44,5
Odhodki sektorja drava
46,7 45,3 44,5 42,5 44,3 49,3 50,3 50,9
Primanjkljaj sektorja drava
-3,7 -1,5 -1,4 0,0 -1,9 -6,1 -6,0 -6,4
Centralna drava
-3,2 -2,2 -1,4 -0,1 -1,3 -5,1 -5,2 -6,4
Lokalna drava
0,0 0,0 -0,1 -0,1 -0,6 -0,6 -0,4 -0,1
Skladi socialnega zavarovanja
-0,5 0,7 0,1 0,2 0,0 -0,4 -0,4 0,1
Vir: SI-STAT podatkovni portal Ekonomsko podroje Nacionalni rauni Temeljni agregati sektorja drava, Prva objava (SURS), 30. marec 2012 (za 2008
2011). Nefinanni rauni: S-13 drava, prerauni UMAR (za leta 2000, 20052007).

Slika: Dele primanjkljaja(-)/preseka(+) sektorja drava v BDP 2008, 2010 v % od BDP
-31,3
-15
-12
-9
-6
-3
0
3
6
E
v
r
o

o
b
m
o
j
e
E
U
-
2
7
S
l
o
v
e
n
i
j
a
B
e
l
g
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
D
a
n
s
k
a
G
r
i
j
a
N
e
m
i
j
a
p
a
n
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
I
r
s
k
a
I
t
a
l
i
j
a
L
u
x
e
m
b
u
r
g
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
F
i
n
s
k
a
v
e
d
s
k
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
C
i
p
e
r
L
a
t
v
i
j
a
L
i
t
v
a
M
a
d
a
r
s
k
a
M
a
l
t
a
P
o
l
j
s
k
a
R
o
m
u
n
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
V

%

B
D
P
2008 2010

Vir: Eurostat Portal Page Government Finance Statistics, 2012.
107

Dolg sektorja drava

Dolg sektorja drava ob koncu leta 2011 je ocenjen na 16,9 mrd EUR oz. 47,6 % BDP
357
. V letu 2011 se je dolg
poveal za 3,2 mrd EUR in vkljuuje tudi zadolevanje za poplailo dolga, ki je zapadel v zaetku letonjega leta.
Trend upadanja dolga, izraenega v deleu BDP, ki je dosegel najnijo raven leta 2008, se je obrnil leta 2009, ko je
dolg zaradi pokrivanja poveanega primanjkljaja in predhodnega zadolevanja za financiranje primanjkljaja v
prihodnjem letu strmo narasel, in sicer za 13,4 o. t. (sedmo najveje povianje med lanicami EU) . V naslednjih dveh
letih se je rast dolga sicer upoasnila,a ostala relativno visoka (skupaj za 12,3 o. t). V obdobju 20092011 se je dolg,
izraen v deleu BDP, tako poveal kar za 25,7 o. t. in se v primerjavi z letom 2008 podvojil.

Najveji del dolga predstavlja dolg centralne drave (96 % celotnega dolga sektorja drava konec leta 2011).
Postopoma pa je naraal tudi dele nekonsolidiranega dolga na lokalni ravni, predvsem v obdobju 20082011, ko je
dolg znaal povpreno 111 mio EUR na leto. V letih 20092011 se je zato dele dolga na lokalni ravni skoraj podvojil.

Slovenija se je v zaetku leta 2011 zadolevala z dolgoronimi obveznicami na evrskem trgu, ob koncu leta pa
s kratkoronimi zakladnimi menicami na domaem trgu. V prvem etrtletju 2011 je na evrskem trgu izdala 10-letno
in 15-letno obveznico (obe v viini 1,5 mrd EUR), decembra 2011 pa na domaem trgu 18-mesene zakladne menice
v viini 907 mio EUR, ki so bile namenjene refinanciranju dolga v letu 2012. Dolg centralne drave je tako e vedno
veinoma dolgoroen (92 % konec leta 2010). Tehtana povprena dospelost kreditnega portfelja je 6,2 leta, zapadanje
dolgov v prihodnjih letih pa bo relativno enakomerno.

Pogoji za izdajo dravnih obveznic na evrskem trgu so bili v prvem etrtletju 2011 e relativno ugodni, a so se
v drugi polovici leta hitro poslabali. V prvem etrtletju 2011 je znaala razlika v donosnosti slovenskih 10-letnih
dravnih obveznic in nemke referenne obveznice 120 bazinih tok. Razmere na trgu so se precej poslabale po
sreanju na vrhu EU maja 2011, saj rezultati sreanja niso izpolnili priakovanj glede reitev teav drav v evrskem
obmoju, ki jih je prizadela dolnika kriza. Ob raziritvi dolnike krize v Italijo in panijo julija 2011 se je razlika v
donosnosti dravnih obveznic glede na referenne nemke obveznice v precejnjem tevilu drav poveala, v Sloveniji
se je, tudi zaradi specifinih domaih dejavnikov, kar podvojila (250 bazinih tok). Zaradi poveanega sistemskega
tveganja so septembra in oktobra tri pomembne bonitetne agencije zniale bonitetno oceno Slovenije za eno stopnjo,
in sicer Moody's 23. septembra, Fitch 28. septembra in S&P 20. oktobra. Med razlogi, ki so jih navedle, so poslabanje
bannega sistema, nezadostno ukrepanje, poslabanje javnofinannega poloaja in pomanjkanje kredibilne strategije
javnofinanne konsolidacije
358
. V prvi polovici novembra je razlika v donosnosti dravnih obveznic glede na nemke
referenne obveznice dosegla najvijo raven doslej (600 bazinih tok), do konca leta pa se je zniala, a ostala na
relativno visoki ravni (blizu 500 bazinih tok).

V obdobju 20092011 je dolg sektorja drava v Sloveniji naraal relativno hitreje kot v povpreju EU. Dolg, ki
je konec leta 2011 znaal 47,6 % BDP je bil e precej pod povprejem evrskega obmoja, vendar pa se je v zadnjih
treh letih poveal relativno bolj (za 25,7 o. t., v povpreju evrskega obmoja za 17,9 o. t.
359
).

357
Poroilo o primanjkljaju in dolgu drave marec 2012.
358
22. decembra 2011 je Moody's znial kreditno oceno Slovenije e za eno stopnjo.
359
108

Tabela: Stanje konsolidiranega dolga sektorja drava po podsektorjih v Sloveniji, 20072011

2007 2008 2009 2010 2011
V mio EUR
1 Sektor drava skupaj, v mio EUR 7,981 8,180 12,450 13,737 16,954
1.1 Centralna raven drave 7,904 8,092 12,110 13,204 16,347
1.2 Lokalna raven drave 256 354 523 626 685
1.3 Skladi socialnega zavarovanja 3 3 3 52 52
1.4 Konsolidirani dolg med podsektorji -182 -268 -187 -146 -130
V % BDP
1 Sektor drava skupaj, v % BDP 23,1 21,9 35,3 38,8 47,6
1.1 Centralna raven drave 22,9 21,7 34,3 37,3 45,9
1.2 Lokalna raven drave 0,7 0,9 1,5 1,8 1,9
1.3 Skladi socialnega zavarovanja 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1
1.4 Konsolidirani dolg med podsektorji -0,5 -0,7 -0,5 -0,4 -0,4
Vir: Temeljni agregati sektorja drava (SURS). Opomba: Podatki o dolgu so konsolidirani (zmanjani za zneske dolga med enotami sektorja drave.

Slika: Dolg sektorja drava v dravah EU, 2011

-20
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
E
s
t
o
n
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
R
o
m
u
n
i
j
a
v
e
d
s
k
a
L
i
t
v
a
k
a
D
a
n
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
L
a
t
v
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
F
i
n
s
k
a
P
o
l
j
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
C
i
p
e
r
p
a
n
i
j
a
M
a
l
t
a
A
v
s
t
r
i
j
a
M
a
d
a
r
s
k
a
N
e
m
i
j
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
F
r
a
n
c
i
j
a
B
e
l
g
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
I
r
s
k
a
I
t
a
l
i
j
a
G
r
i
j
a
V

%

B
D
P
Spremembe 2011 2010 2011
Vir: AMECO data base, 2012 in temeljni agregati sektorja drava (SURS).
109

Plailnobilanno ravnovesje

Tekoi raun plailne bilance je v letu 2011 beleil skromen primanjkljaj. Po izrazitem znianju v letu 2009 se je
primanjkljaj tekoih transakcij v letu 2010 nadalje znial, v letu 2011 pa nekoliko poveal in znaal 385,3 mio EUR oz.
1,1 % BDP. Na krenje primanjkljaja v letu 2010 so vplivali niji primanjkljaj pri dohodkih od kapitala in poveani prilivi
sredstev iz prorauna EU. Ti so se v letu 2011 e poveali, poleg tega se je lani poveal tudi preseek v menjavi
storitev. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov in primanjkljaj v blagovni menjavi pa sta se poveala. Glede na
strukturo po sektorjih sta se tudi v letu 2011 poveala primanjkljaj dravnega sektorja in preseek zasebnega sektorja.

Blagovni primanjkljaj v letu 2011 ni bistveno presegel primanjkljaja v predhodnem letu. Blagovni primanjkljaj je
v letu 2011 dosegel 1.334,8 mio EUR, kar je 129,9 mio EUR ve kot leta 2010. Realna rast izvoza (7,7 %) je tudi v letu
2011 presegla rast uvoza (5,7 %), ponovno, vendar manj izrazito kot v predhodnem letu, pa je bilo poslabanje
pogojev menjave
360
. Glede na menjavo po namenu porabe proizvodov je bilo poveanje blagovnega primanjkljaja
predvsem posledica nijega preseka v menjavi proizvodov za iroko porabo. Ta je posledica izteka spodbud za
nakupe osebnih avtomobilov v nekaterih evropskih dravah, kar je vplivalo na zmanjanje izvoza slovenskih vozil,
uvoz pa je e naraal. Primanjkljaj v menjavi proizvodov za vmesno porabo je bil niji, na kar je, kljub vijim cenam
goriv in maziv, vplival viji preseek v menjavi blaga za proizvodnjo, delov in dodatne opreme. Primanjkljaj v menjavi
proizvodov za investicije pa se je nekoliko poveal, , kar je bilo veinoma posledica vijega uvoza strojev in opreme.

Preseek v storitveni bilanci so poveali predvsem prihodki od potovanj in transporta. Preseek v storitveni
bilanci se je poveal za 124,4 mio EUR, na 1.432,7 mio EUR, predvsem zaradi vijega preseka v menjavi potovanj.
Na to je ob ibki rasti prilivov od turizma vplivala predvsem manja vrednost potovanj domaega prebivalstva v tujino.
Viji je bil tudi preseek v menjavi vseh vrst transporta, razen eleznikega. V menjavi skupine vseh ostalih storitev je
bil tudi lani doseen viji primanjkljaj, in sicer predvsem zaradi nijega preseka v menjavi poslovnih storitev.

Za razliko od predhodnega leta se je v letu 2011 primanjkljaj v bilanci dohodkov od kapitala poveal, ponovno
pa se je poveal preseek v bilanci dohodkov od dela. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je v letu 2011
znaal 636,1 mio EUR, kar je 129,4 mio EUR ve kot leto prej, na kar so najbolj vplivala vija neto plaila obresti na
zunanji dolg. Plaila obresti naraajo e od tretjega etrtletja leta 2010, pri tem pa so se zaradi izdanih obveznic
drave in finannih institucij (bank) za blaitev posledic krize ter zapadlosti plail kuponov najbolj poveala neto plaila
obresti dravnega sektorja. Kljub nadaljnjemu razdolevanju domaih poslovnih bank, pa so bila lani vija tudi njihova
neto plaila obresti. To povezujemo z zaostrenimi pogoji financiranja na mednarodnih finannih trgih, deloma pa tudi z
vijimi pribitki, ki so posledica razmer v slovenskem bannem sistemu. Niji je bil preseek v saldu obresti BS, in sicer
predvsem zaradi vijih plail obresti Evrosistemu, viji pa so bili tudi neto odlivi obresti iz naslova medpodjetnikega
kreditiranja v okviru neposrednih nalob. Neto priliv dohodkov od dela se je zvial predvsem zaradi vijih nakazil
dohodkov od dela v tujini, odliv dohodkov tujih delavcev v tujino pa se je ohranil priblino na ravni predhodnega leta.

rpanje sredstev iz prorauna EU se je lani e izboljalo. Preseek v bilanci tekoih transferjev se je v letu 2011
nadalje poveal in znaal 153,0 mio EUR, kar je za 47,0 mio EUR ve kot leta 2010. Rast preseka je bila v celoti
posledica izboljanja rpanja EU sredstev, saj je dravni proraun RS do prorauna EU realiziral preseek v viini
407,1 mio EUR, v letu 2010 pa je ta znaal 326,4 mio EUR. Slovenija je v letu 2011 iz prorauna EU v dravni
proraun prejela 812,2 mio EUR
361
, pri emer se je najbolj izboljalo rpanje sredstev iz strukturnih skladov, saj so bili
ti prilivi kar za 40 % viji kot predhodno leto. Precej nija, za 40 % glede na leto 2010, pa je bila vrednost prilivov iz
Kohezijskega sklada, kar je predvsem posledica neuspelih javnih razpisov za izvedbo velikih infrastrukturnih projektov
(eleznika infrastruktura). Vplaila v proraun EU so znaala 405,1 mio EUR. Od ostalih transferov dravnega
sektorja so se nekoliko poveala neto plaila davkov in prispevkov tujini. Viji kot predhodno leto je bil primanjkljaj
transferov zasebnega sektorja, in sicer zaradi vejih plail zavarovanj in drugih transferov.

360
Pogoji menjave (po statistiki nacionalnih raunov) so se poslabali za 1,6 % (v letu 2010 za 4,7 %), pri emer so se uvozne cene
poveale za 6,1 % in izvozne za 4,4 %.
361
Realizacija glede na nartovane prilive v proraunu je bila 95,1-odstotna. Realizacija je bila vija, saj je bilo v primerjavi s predhodnimi leti
tudi nartovanje prilivov v rebalansu dravnega prorauna zastavljeno bolj realistino.
110

Tabela: Tekoi raun plailne bilance in pogoji menjave, Slovenija, 19952011
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Tekoi raun, v % BDP -0,3 -2,7 -1,7 -2,5 -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -1,1
Blago -4,6 -5,7 -3,6 -3,7 -4,8 -7,1 -2 -3,4 -3,7
Storitve 2,8 2,3 3,2 3,2 3 3,8 3,3 3,7 4
Dohodki od dela in kapitala 1 0,1 -1 -1,4 -2,3 -2,8 -2,2 -1,4 -1,8
Tekoi transferji 0,5 0,6 -0,3 -0,6 -0,7 -0,8 -0,4 0,3 0,4
Realne stopnje rasti menjave blaga in storitev, v %
Izvoz blaga in storitev 1,1 13,1 10,6 12,5 13,7 2,9 -17,2 9,5 6,8
Uvoz blaga in storitev 11,3 7,1 6,7 12,2 16,7 3,7 -19,6 7,2 4,7
Pogoji menjave, indeks
Skupaj 103 96,9 98 99,5 100,9 98,5 104,3 96,2 98,6
Blago 103,1 96,2 97,6 99,6 100,6 98,2 104,7 95,3 98,4
Storitve 100,6 102,1 99,9 99,5 102,7 99,4 99,9 101,5 100,2
Vir: SI-STAT podatkovni portal Nacionalni rauni, 2012; Finanni rauni, Ekonomski odnosi s tujino (Banka Slovenije), 2012; prerauni UMAR.

Slika: Prispevek koliin in cen k oblikovanju salda blagovne menjave, v mio EUR, 20072011

-400
-200
0
200
400
600
800
Q
1

0
7
Q
2
Q
3
Q
4
Q
1

0
8
Q
2
Q
3
Q
4
Q
1

0
9
Q
2
Q
3
Q
4
Q
1

1
0
Q
2
Q
3
Q
4
Q
1

1
1
Q
2
Q
3
Q
4
V

m
i
o

E
U
R
Drugo Pogoji menjave Koliinski uinek Spremembe nominalnega salda blgovne menjave

Vir: SI-STAT podatkovni portal Nacionalni rauni, 2012, izrauni UMAR.
Opomba: pri izraunu uinka pogojev menjave in koliinskega uinka so upotevani podatki statistike nacionalnih raunov. Prispevek pogojev menjave kae,
koliko k medletni spremembi nominalnega salda prispeva rast zunanjetrgovinskih cen, pri emer se upoteva raven obsega blagovne menjave v enakem
etrtletju predhodnega leta. Prispevek koliin pa pokae, koliko k spremembi nominalnega salda prispeva realna rast blagovne menjave, upotevaje raven
pogojev menjave v enakem obdobju predhodnega leta. Postavka drugo predstavlja vzajemen vpliv rasti cen in rasti koliin.

111

Bruto zunanji dolg

Ob upoasnjeni rasti bruto zunanjega dolga se od zaetka finanne in gospodarske krize hitro poveuje dolg
sektorja drava. Konec leta 2011 je bruto zunanji dolg dosegel 41,6 mrd EUR in je bil v primerjavi z decembrom 2010
viji za 0,9 mrd EUR, potem ko se je v letu 2010 poveal za 0,4 mrd EUR. K poveanju dolga je tudi v letu 2011 najve
prispeval dravni sektor, katerega bruto zunanji dolg se je poveal priblino v enakem obsegu kot leto prej, in sicer za
1,7 mrd EUR, na 9,8 mrd EUR. Drava se je veinoma zadolila v prvem etrtletju, ko je izdala 10 in 15-letno
obveznico v skupni vrednosti 3,0 mrd EUR.
362
Dolg dravnega sektorja je konec leta predstavljal 23,7 % celotnega
bruto zunanjega dolga, kar je nekoliko ve, kot konec leta 2010 (20,1 %). Dolg kapitalsko povezanih oseb (podjetja z
10-odstotnim ali vejim deleem lastnitva tujega vlagatelja) se je prav tako poveal v podobnem obsegu kot
predhodno leto, in sicer za 0,6 mrd EUR, na 5,2 mrd EUR, od tega pa priblino dve tretjini dolga pripada nebannim
finannim drubam, ki se ukvarjajo z dejavnostjo finannega zakupa, ostalo pa nefinannim drubam (podjetja). Po
rahlem znianju v predhodnem letu se je lani poveal tudi dolg ostalih sektorjev (veinoma so to podjetja), in sicer za
0,4 mrd EUR, na 9,9 mrd EUR. Rast njihovega dolga je bila veinoma posledica zadolevanja s kratkoronimi in
dolgoronimi posojili, ki so jih podjetja predhodno leto odplaevala. Ponovno, vendar manj kot predhodno leto, pa se je
poveal obseg kratkoronega komercialnega kreditiranja, s katerim so slovenska podjetja financirala uvoz blaga in
storitev. Poslovne banke so se e tretje leto v tujini razdolevale, njihov zunanji dolg, ki je znaal 13,6 mrd EUR, je bil
v primerjavi s koncem leta 2010 niji za 2,5 mrd EUR (leta 2010 se je znial za 0,4 mrd EUR). Banke so neto
odplaale za 2,3 mrd EUR obveznosti (1,5 mrd EUR tujih posojil in 0,8 mrd EUR vlog), kar je 0,8 mrd EUR ve kot leto
prej. Poleg tega so tudi predasno odkupile del obveznic s porotvom RS. V letu 2011 se je dele dolga bank v bruto
zunanjem dolgu tako mono znial, in sicer s 39,3 % v letu 2010 na 32,7 %. Zaradi omejenega dostopa do tujih virov
financiranja so se morale banke lani dodatno oskrbovati s centralno bannim denarjem. Dolg Banke Slovenije, ki se je
v predhodnih dveh letih znial, se je tako lani poveal za 0,6 mrd EUR, na 3,0 mrd EUR, saj se je BS kratkorono
zadolila pri Evrosistemu in s tem domaim poslovnim bankam zagotavljala likvidnost. Dolgoroni dolg BS v obliki
ostalih dolnikih obveznosti se je ohranil na ravni predhodnega leta.

V strukturi dolga glede na jamstvo se je javni dolg v letu 2011 ponovno poveal, javno garantirani dolg ohranil
priblino na ravni predhodnega leta, negarantirani zasebni dolg pa se je znial. Negarantirani dolg zasebnega
sektorja se zniuje e tri leta, najbolj se je znial v letih 2009 in 2010. Lani so odplaila obveznosti znaala 0,8 mrd
EUR, dolg zasebnega sektorja pa se je znial na 23,4 mrd EUR. Javni in javno garantirani dolg skupaj se je tudi v letu
2011 poveal, vendar je bila rast poasneja kot v predhodnih dveh letih. Javni dolg
363
se je namre podobno kot leto
prej poveal za 1,7 mrd EUR, javno garantirani dolg
364
pa je ostal priblino na ravni predhodnega leta (skupaj na 18,1
mrd EUR, od tega javni dolg na 9,8 mrd EUR). Pri tem se je obseg jamstev domaim finannim institucijam lani
zmanjal, obveznosti BS do Evrosistema pa so se poveale. Konec leta 2011 sta v strukturi bruto zunanjega dolga
skupaj predstavljala 43,7 % (javni 23,7 %, javno garantirani 20,0 %), kar je za 20,4 o. t. ve kot v letu 2008. Ob
neupotevanju obveznosti do kapitalsko povezanih oseb, za katere ronost ni objavljena, je dolgoroni dolg konec leta
2011 predstavljal 76,7 % celotnega bruto zunanjega dolga, kar je 0,2 o. t. ve kot leta 2010.

Slovenija ostaja med najmanj zadolenimi dravami evrskega obmoja. Bruto zunanji dolg Slovenije je konec leta
2011 dosegel 116,6 % BDP (za 1,7 o. t. ve kot leto prej), kar ostaja precej nije od povprenega dolga evrskega
obmoja. Ta je e v letu 2010 dosegel 209,2 % BDP. Ker v valutni strukturi zunanjega dolga mono prevladuje evro ob
prevladujoi evrski strukturi trgovinskih in kapitalskih tokov teajna nihanja ne predstavljajo pomembnejega tveganja
za morebitno poveanje delea bruto zunanjega dolga v BDP ali njegovo odplaevanje. Morebitna tveganja bi lahko
povzroili veji oki, ki lahko zniajo gospodarsko rast in izrazito zaostreni pogoji financiranja.

362
Pripadajoi obrestni meri sta znaali 4,375 % in 5,125 %.
363
Zunanji javni dolg nastane z zadolevanjem institucionalnega dravnega sektorja (po ESA 95) na tujih finannih trgih. Drava se lahko
zadoli pri mednarodnih finannih institucijah, tujih vladah ali vladnih agencijah, tujih poslovnih bankah in tudi pri zasebnih posojilodajalcih,
e gre za izdajo prenosnih vrednostnih papirjev na tujem finannem trgu.
364
Javno garantirani dolg je obveznost zasebno pravnega subjekta, pri emer je odplailo obveznosti jameno s strani drave. Med javno
garantirani dolg spadajo tudi obveznosti BS do Evrosistema, nastale s prenosom monetarne politike BS na ECB.

112

Tabela: Stanje bruto zunanjega dolga Slovenije, konec leta, v mio EUR, 19952011
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Skupaj bruto zunanji dolg 4.275 9.491 20.496 24.067 34.783 39.234 40.294 40.699 41.557
Kratkoroni dolg 1.470 2.283 4.573 5.239 10.733 11.595 9.640 8.461 8.462
Javni in javno garantirani dolg 0 0 70 77 3.588 3.603 3.360 2.145 2.774
Negarantirani zasebni dolg 1.470 2.283 4.503 5.162 7.145 7.992 6.280 6.316 5.688
Dolgoroni dolg 2.083 5.895 14.509 17.710 20.058 22.820 26.456 27.606 27.875
Javni in javno garantirani dolg 1.178 2.883 3.729 4.275 4.508 5.533 10.602 14.351 15.355
Negarantirani zasebni dolg 905 3.012 10.780 13.435 15.550 17.287 15.854 13.255 12.520
Obveznosti do povezanih oseb 722 1.312 1.415 1.119 3.992 4.818 4.198 4.632 5.219
Javni in javno garantirani dolg 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Negarantirani zasebni dolg 722 1.312 1.415 1.119 3.992 4.818 4.198 4.632 5.219
Vir: Bilten Banke Slovenije, 2012.

Slika: Struktura bruto zunanjega dolga Slovenije po sektorjih, 1995-2011
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
V

%

Povezane osebe
Ostali sektorji
Poslovne banke
Banka Slovenije
Dravni sektor

Vir: Bilten Banke Slovenije, 2012; prerauni UMAR.
113

Produktivnost dela

Monemu padcu produktivnosti dela
365
v letu 2009 je v letih 2010 in 2011 sledila rast, ki pa je bila ob ibkem
gospodarskem okrevanju v najveji meri posledica znianja zaposlenosti. Po ve kot desetletni relativno visoki
rasti (v povpreju 3,9 % letno) se je z nastopom gospodarske krize leta 2008 rast produktivnosti zniala na komaj 1 %,
v letu 2009 pa se je zaradi padca gospodarske aktivnosti zmanjala za 6,3 %. Temu je v letu 2010 sledila 4-odstotna
rast. Ta je ob skromni gospodarski rasti (1,4 %) izhajala predvsem iz padca zaposlenosti (-2,5 %), ki se gibanjem
gospodarske aktivnosti obiajno prilagaja z zamikom. V letu 2011 se je gospodarska aktivnost rahlo zmanjala (za
0,2 %), ob nadaljnjem upadanju zaposlenosti, ki pa je bilo nije kot predhodnih dveh letih, pa je bila doseena 1,6-
odstotna rast produktivnosti.

Rast produktivnosti je v zadnjih dveh letih (2010 in 2011) v najveji meri izhajala iz predelovalnih dejavnosti in
tradicionalnih storitev (zlasti prometa in trgovine). V letih visoke konjunkture (20052008) so k rasti produktivnosti
najve prispevale predelovalne dejavnosti in gradbenitvo, sledile pa so jima nekatere tradicionalne (trgovina in
promet) ter finanne storitve. Za te dejavnosti je bila znailna visoka rast sektorske produktivnosti, le pri gradbenitvu
je bil pri prispevku k visoki rasti skupne narodnogospodarske produktivnosti odloilen prispevek strukturne
komponente (dele gradbenitva v skupni zaposlenosti gospodarstva se je v tem obdobju mono okrepil). Po monem
padcu produktivnosti v letu 2009, igar struktura je bila zrcalna slika strukture iz obdobja pred krizo (k padcu
produktivnosti so veinoma najve prispevali sektorji z najvijimi pozitivnimi prispevki v obdobju 20052008), je v letih
2010 in 2011 rast produktivnosti ponovno v najveji meri izhajala iz predelovalnih dejavnosti in tradicionalnih storitev.
V primerjavi z obdobjem 20052008 se je nekoliko poveal pozitivni prispevek na znanju temeljeih trnih storitev
(informacijsko-komunikacijske in strokovno-tehnine), zmanjal pa prispevek finannega posrednitva. Najveje
odstopanje od predkriznega obdobja pa je znailno za gradbenitvo, igar prispevek k rasti produktivnosti je vse od
leta 2009 negativen in izhaja iz zmanjevanja delea te dejavnosti (strukturna komponenta) in iz upadanja
produktivnosti sektorja. Poleg tega se je po letu 2008 precej poveal prispevek javnih storitev (javna uprava,
izobraevanje, zdravstvo in socialno skrbstvo), veinoma zaradi krepitve njihovega delea v skupni zaposlenosti
(strukturna komponenta) kot posledica znievanja zaposlenosti v zasebnem delu gospodarstva.

Po globljem padcu v letu 2009 je bila rast produktivnosti v Sloveniji v letih 2010 in 2011 vija kot v povpreju v
EU. Realna rast produktivnosti je bila v Sloveniji v letih 2010 in 2011 nekoliko veja (4,0 % in 1,6 %) kot v EU (2,5 % in
1,1 %), kjer se je v letu 2009 tudi manj zniala (za 2,5 %) kot pri nas (za 6,3 %). Pri tem je poveanje produktivnosti pri
nas v obeh letih v veji meri kot v EU izhajalo iz gibanja zaposlenosti
366
, gospodarska aktivnost pa je bila ibkeja kot v
EU
367
.

Zaostanek Slovenije za povprejem EU po ravni produktivnosti (izraeni v standardih kupne moi) je leta 2010
(zadnji podatki) ostal priblino na ravni leta 2009, ko se je precej poveal. Ob vejem skrenju bruto domaega
proizvoda kot v EU se je v letu 2009 zaostanek Slovenije za povprejem EU v ravni produktivnosti (v standardih kupne
moi) poveal za 3 o. t. V letu 2010 je bil relativno veji padec zaposlenosti v Sloveniji glede na EU skoraj v celoti
kompenziran z relativno nijo rastjo bruto domaega proizvoda Slovenije glede na EU. Tako je Slovenija v letu 2010
(zadnji razpololjivi podatki) po produktivnosti dela izraeno v standardih kupne moi dosegla 80,4 % povpreja EU
(74,0 % povpreja evrskega obmoja), kar je priblino na ravni predhodnega leta.

365
Produktivnost dela je izraunana kot razmerje med bruto domaim proizvodom v stalnih cenah in zaposlenostjo po metodologiji statistike
nacionalnih raunov.
366
Leta 2010 je bil padec zaposlenosti v Sloveniji 2,5-odstoten v EU pa 0,5-odstoten, leta 2011 pa se je pri nas zaposlenost zniala za
1,7 %, v EU pa se je e nekoliko poveala (za 0,4 %).
367
Leta 2010 je bila rast BDP v Sloveniji 1,4-odstotna, v EU pa 1,9-odstotna, leta 2011 pa je bil pri nas doseen 0,2-odstotni padec v EU pa
1,5-odstotna rast.
114

Tabela: Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) po kupni moi, v %, EU27=100
2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU-27 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
EMU-17 111,9 109,1 109,0 109,1 109,3 109,3 108,7
Avstrija 123,5 118,5 119,1 117,0 116,5 115,5 115,3
Belgija 137,3 130,4 129,1 127,6 126,8 127,5 127,5
Bolgarija 31,3 35,8 36,4 37,5 39,6 40,1 41,8
Ciper 84,3 82,9 84,1 85,5 91,0 91,4 90,3
eka 65,6 73,0 74,0 76,3 74,0 75,0 73,4
Danska 111,1 107,2 107,0 104,8 105,8 106,2 111,6
Estonija 47,2 60,8 62,4 66,7 66,0 65,8 69,2
Finska 115,5 111,2 110,6 113,6 113,3 110,1 111,5
Francija 120,4 117,4 116,2 116,4 116,1 117,1 116,0
Grija 94,2 95,9 97,3 95,2 97,9 98,3 94,8
Irska 129,4 136,0 136,4 137,9 128,6 132,0 136,9
Italija 127,5 112,1 111,1 111,6 112,9 112,6 109,6
Latvija 40,1 47,8 48,8 51,4 51,6 52,8 54,6
Litva 43,2 55,0 56,8 59,6 62,1 57,5 62,3
Luksemburg 176,9 170,3 179,5 179,9 178,1 168,0 169,9
Madarska 57,0 67,7 67,8 67,0 70,9 72,1 71,2
Malta 98,9 91,7 89,8 88,6 90,5 93,0 91,5
Nemija 107,2 108,6 108,7 108,4 107,9 104,9 105,3
Nizozemska 115,0 114,5 114,4 114,5 115,4 112,3 113,2
Poljska 55,5 61,6 61,0 62,2 62,3 65,5 66,7
Portugalska 72,1 72,9 73,1 74,0 73,5 75,8 76,4
Romunija 23,7 36,1 39,7 43,4 49,1 49,2 49,0
Slovaka 58,4 68,8 71,7 76,4 79,8 79,8 81,6
Slovenija 76,1 83,2 83,4 83,1 83,8 80,8 80,4
panija 104,2 101,4 102,8 103,1 104,3 109,8 109,0
vedska 114,9 112,0 113,1 114,9 114,2 111,3 114,0
Zdrueno kraljestvo 111,3 113,0 112,6 110,1 106,8 105,5 106,6
Vir: Eurostat Portal Page Economy and Finance National Accounts, 2011.

Sika: Sektorski prispevki k rasti produktivnosti slovenskega gospodarstva
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
2005-2008 2009 2010 2011
V

o
d
s
t
o
t
n
i
h

t
o
k
a
h
Kmetijstvo (A)
Industrija (B-E)
Gradbenitvo (F)
Trne strotive (G-T, brez
O-Q)
Javne storitve (O-Q)
Vir: Izrauni UMAR na osnovi podatkov SURS (Nacionalni rauni, 2012). Opomba: podatki za leto 2011 se nanaajo na rast produktivnosti v obdobju od tretjega
etrtletja 2010 do tretjega etrtletja 2011.
115

Trni dele
V letu 2010 se je krenje trnega delea Slovenije na svetovnem trgu blaga poglobilo, Slovenija pa je bila tretje
leto zapored v skupini drav EU z nadpovprenim padcem. V letih 20082009 je bila Slovenija v relativno veji
skupini drav EU s padcem trnega delea na svetovnem trgu na osmem mestu, v letu 2010, ko se je na svetovnem
trgu poglobil tudi padec trnega delea EU, pa celo na etrtem mestu. To kae na izraziteje peanje izvozne
konkurennosti naega gospodarstva v asu krize. Slovenija je bila namre v obdobju 20012007, ko je trni dele EU
na svetovnem trgu bolj ali manj stagniral, v skupini 15-tih lanic z rastjo trnega delea na svetovnem trgu na desetem
mestu
368
, eprav za veino novih lanic, ki so nae pomembne konkurentke.
Poglobljeni padec trnega delea na svetovnem trgu je bil v letu 2010 posledica krenja trnih deleev v EU in
zunaj EU. Potem ko so se v letu 2009 zaradi spodbud za prodajo avtomobilov poveali trni delei Slovenije na
nemkem in francoskem trgu, posledino pa tudi na trgu EU, so z ukinitvijo spodbud v letu 2010 ponovno padli.
eprav se je slovenski trni dele leta 2010 znial v veini pomembnejih partneric iz EU, z izjemo Avstrije in Poljske,
je bil padec naega trnega delea na trgu EU v letu 2010 vendar opazno niji (-1,9 %) kot na svetovnem trgu (-10 %).
Izraziteji padec na svetovnem trgu je bil predvsem posledica zmanjanja trnega delea na ruskem trgu (za
tretjino)
369
. Hkrati se je po rasti v letu 2009 ponovno zmanjal trni dele na srbskem in bosansko-hercegovskem trgu,
padanje na hrvakem trgu pa se je v letu 2010 ustavilo. Med odseki trgovinske klasifikacije (SMTK) so na padec
trnega delea na svetovnem trgu v letu 2010 razen cestnih vozil vplivali tudi industrijski stroji, elektrini stroji in
naprave, medicinski, farmacevtski in nekateri drugi kemini proizvodi
370
, pohitvo in razni gotovi izdelki.
etrtletni podatki kaejo, da se je v prvih devetih mesecih leta 2011 padanje trnega delea na svetovnem trgu
blaga umirilo izraziteje kot v povpreju v EU
371
. Kljub relativno bolj ugodnim gibanjem v primerjavi s povprejem EU
je bila Slovenija v skupini lanic EU s padcem trnega delea na svetovnem trgu blaga na e vedno visokem estem
mestu, saj se je v preostalih enajstih lanicah, za katere so podatki razpololjivi, trni dele lani poveal. Zaustavitev
negativnega trenda je bila predvsem posledica ponovne rasti trnega delea na nemkem in hrvakem trgu. Zaradi
rasti trnega delea na nemkem trgu, pa tudi rasti na nekaterih manj pomembnih trgih EU
372
je ponovno porastel trni
dele v EU. Zaradi ponovne rasti na hrvakem trgu pa se je mono umirilo tudi padanje trnih deleev zunaj EU.

Tabela 1: Trni dele

Slovenije na svetovnem trgu po klasifikaciji SMTK
SMTK
ifra
Dele v izvozu
Slovenije v 2010,v %
Dele na svetovnem trgu, letna rast v %
20012007 20082009 2010
0 do 9 Skupaj
1
100,0 4,8 -2,7 -11,6
0 do 4 Hrana in surovine 11,9 5,8 7,0 -3,6
5 do 8 Proizvodi predelovalnih dejavnosti 88,1 5,4 -2,7 -11,8
5 Kemini proizvodi 16,2 5,7 1,2 -9,2
54 Medicinski in farmacevtski proizvodi 8,8 4,9 -3,1 -3,4
6 Izdelki, razvreni po materialu 22,2 2,8 -5,8 -8,3
67 elezo in jeklo 3,5 3,1 -11,1 3,7
68 Barvne kovine 3,1 0,7 -12,1 -4,1
69 Kovinski izdelki, drugi 4,7 5,9 -7,7 -6,5
7 Stroji in transportne naprave 39,0 8,5 0,0 -14,2
71 Pogonski stroji in naprave 2,9 4,4 -2,2 5,2
74 Industrijski stroji za splono uporabo 5,8 9,3 -5,9 -6,1
77 Elektrini stroji in naprave 11,0 6,1 -0,7 -6,0
78 Cestna vozila 14,2 9,5 7,0 -24,0
8 Razni izdelki 10,8 0,4 -8,3 -15,4
82 Pohitvo in deli 3,0 -1,0 -15,5 -16,0
89 Razni gotovi izdelki 3,3 7,4 -6,5 -11,9
Vir: United Nations, UNCTAD, 2011; prerauni UMAR. Opomba: SMTK Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija.
1
Razvreni proizvodi: SMTK od 0 do
8 + 961+971.

368
Povprena letna rast trnega delea EU na svetovnem trgu v obdobju 20012007 je bila 0,2 %, trnega delea Slovenije pa 4,2 %, v letih
20082009 je bil padec trnega delea EU na svetovnem trgu 2,2 %, Slovenije 3,2 %, v letu 2010 pa 6,7 % oz. 10 %.
369
Padec je bil posledica skromne rasti naega izvoza v Rusijo (nominalno za 2,9 %), ob hkratnem monem (blizu 50-odstotnem) poveanju
ruskega uvoza. Drugi v asu krize najhitreje rastoi trgi Azije in June Amerike (kitajski, indijski in brazilski) so glede na strukturo nae
zunanjetrgovinske menjave za Slovenijo relativno nepomembni trgi.
370
Eterina olja, parfumerijski in toaletni proizvodi, izdelki iz plastinih mas idr.
371
Letni padec trnega delea Slovenije na svetovnem trgu blaga v prvih devetih mesecih lani je bil 0,2 %, EU pa 1,1 %.
372
Na trgih Zdruenega kraljestva, eke, Madarske, Nizozemske, Belgije, Danske, Grije, Finske, vedske in Romunije.
116

Tabela 2: Trni dele Slovenije na svetovnem trgu in v pomembnejih trgovinskih partnericah, v %
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Trni dele na svetovnem trgu
1

Slovenija 0,162 0,137 0,173 0,176 0,193 0,183 0,181 0,163
EU np 37,437 38,384 37,712 38,042 36,415 36,360 33,942
Trni delei Slovenije v pomembnejih trgovinskih partnericah
2

Nemija 0,540 0,474 0,457 0,449 0,472 0,459 0,470 0,450
Italija 0,605 0,498 0,589 0,612 0,687 0,630 0,626 0,608
Avstrija 0,805 0,959 1,203 1,355 1,328 1,311 1,280 1,311
Francija 0,249 0,204 0,311 0,268 0,287 0,275 0,351 0,328
Zdrueno kraljestvo 0,088 0,055 0,086 0,097 0,115 0,110 0,110 0,107
Poljska 0,361 0,470 0,446 0,488 0,515 0,487 0,437 0,469
Madarska 0,754 0,525 0,536 0,630 0,940 0,838 0,828 0,823
eka 0,522 0,468 0,521 0,525 0,574 0,507 0,514 0,458
Hrvaka 11,866 8,724 8,729 8,470 8,267 8,155 8,065 8,065
Srbija np np np 5,514 5,447 5,109 5,322 5,199
Bosna in Hercegovina np np 9,030 8,000 7,514 7,586 8,272 7,585
Ruska federacija np 0,564 0,587 0,541 0,473 0,445 0,425 0,284
Opomba:
1
Izvozni trni dele izraunan kot dele blagovnega izvoza Slovenije oziroma EU (intra in extra) v svetovnem blagovnem izvozu.
2
Trni delei
Slovenije v trgovinskih partnericah izraunani kot delei blagovnega izvoza Slovenije v blagovnem uvozu trgovinske partnerice.

Slika: Trni delei lanic EU na svetovnem trgu, povprene letne stopnje rasti v %
22,2
-20
-16
-12
-8
-4
0
4
8
R
o
m
u
n
i
j
a

L
i
t
v
a

P
o
l
j
s
k
a

L
a
t
v
i
j
a

S
l
o
v
a
k
a

B
o
l
g
a
r
i
j
a

k
a

E
s
t
o
n
i
j
a

M
a
l
t
a

N
i
z
o
z
e
m
s
k
a

C
i
p
e
r

M
a
d
a
r
s
k
a

p
a
n
i
j
a

I
r
s
k
a

E
U
N
e
m
i
j
a

B
e
l
g
i
j
a

D
a
n
s
k
a

F
r
a
n
c
i
j
a

P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a

v
e
d
s
k
a

A
v
s
t
r
i
j
a

Z
d
r
.

K
r
a
l
j
e
s
t
v
o

G
r
i
j
a

S
l
o
v
e
n
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a

L
u
k
s
e
m
b
u
r
g

F
i
n
s
k
a

S
t
o
p
n
j
e

r
a
s
t
i

v

%
,

l
e
t
n
a

p
o
v
p
r
e
j
a
2008-2010 2010
117

Stroki dela na enoto proizvoda

V letu 2010 se je razmerje med stroki dela in bruto domaim proizvodom poslabalo tretje leto zapored. Po
visoki rasti v letu 2009 (za 5,6 %), ki je izhajala iz monega padca produktivnosti dela zaradi znianja gospodarske
aktivnosti, se je rast realnih strokov dela na enoto proizvoda v letu 2010 (1,4-odstotna) nadaljevala zaradi visoke rasti
pla v zasebnem sektorju, pod vplivom povianja minimalne plae. Produktivnost dela se je z obnovljeno gospodarsko
rastjo, predvsem pa pod vplivom krenja zaposlenosti, v letu 2010 ponovno poveala, vendar za manj kot sredstva za
zaposlene na zaposlenega. To je bilo drugo izraziteje poveanje pla v asu krize, do prvega je prilo v letu 2008,
deloma zaradi uskladitve pla z visoko preteklo inflacijo in produktivnostjo, zlasti v zasebnem sektorju, deloma pa
zaradi zaetka odprave planih nesorazmerij v javnem sektorju. Po rahlem upadanju v obdobju 20002007
373
, so
zaeli zato z letom 2008 realni stroki dela na enoto proizvoda naraati.

V predelovalnih dejavnostih se je razmerje med stroki dela in dodano vrednostjo v letu 2010 rahlo izboljalo,
potem ko je bilo poslabanje v letih 20082009 izraziteje kot v celotnem gospodarstvu. Predelovalne
dejavnosti, ki so med vsemi dejavnostmi najbolj izvozno naravnane, so bile zaradi monega skrenja tujega
povpraevanja, e posebej v letu 2009, izraziteje prizadete. Padec dodane vrednosti je bil v predelovalnih dejavnostih
nadpovpreno visok, posledino pa tudi padec produktivnosti dela
374
. Rast realnih strokov dela na enoto dodane
vrednosti je bila zato v predelovalnih dejavnostih precej vija (v letih 20082009 letno za 6 %) kot v celotnem
gospodarstvu (4,1 %), kljub skromneji rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega. Z oivljanjem tujega
povpraevanja je bila v letu 2010 v predelovalnih dejavnostih zaradi vije rasti dodane vrednosti in vejega padca
zaposlenosti tudi rast produktivnosti dela precej vija kot v preostalem gospodarstvu. Kljub temu je bil padec realnih
strokov dela na enoto dodane vrednosti relativno skromen (-0,6 %), saj je hkrati prilo do izraziteje rasti sredstev za
zaposlene na zaposlenega predvsem pod vplivom povianja minimalne plae
375
.

V povpreju drav EU se je v letu 2010 strokovna konkurennost izboljala, potem ko je bilo poslabanje v
letih 20082009 manj izrazito kot v slovenskem gospodarstvu. Po niji rasti realnih strokov dela na enoto
proizvoda v letih 20082009 kot v Sloveniji, so v letu 2010 realni stroki dela na enoto proizvoda v EU e padli, njihova
rast v Sloveniji pa se je upoasnjeno nadaljevala. Poslabanje poloaja Slovenije je bilo v letu 2010, podobno kot v
letu 2008, posledica vije rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega kot v EU. V letu 2009 pa je bil relativno slabi
poloaj Slovenije posledica vejega padca produktivnosti dela, glede na to da je bil padec gospodarske aktivnosti v
Sloveniji med lanicami EU med najvijimi. Med lanicami EU je bila Slovenija v obdobju 20082010 po poslabanju
strokovne konkurennosti celo na drugem mestu
376
. Do rahlega poslabanja poloaja Slovenije je prilo e pred krizo,
v obdobju 20002007, ko je bilo izboljanje strokovne konkurennosti Slovenije nije kot v povpreju EU. V drugi
polovici devetdesetih let pa je bil padec realnih strokov dela na enoto proizvoda v Sloveniji bistveno hitreji kot v
EU
377
.

etrtletni podatki kaejo, da se je v letu 2011 razmerje med stroki dela na zaposlenega in bruto domaim
proizvodom na zaposlenega v Sloveniji izboljalo, a manj kot v veini preostalih lanic evrskega obmoja in
EU. Po triletni rasti so v letu 2011 realni stroki dela na enoto proizvoda padli zaradi znianja rasti pla. Ob rahlem
padcu gospodarske aktivnosti in upoasnjenem padcu zaposlenosti je bila manja kot v letu 2010 tudi rast
produktivnosti dela, e vedno pa je bila nekoliko vija od rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega. V predelovalnih
dejavnostih, kjer se je strokovna konkurennost v letih 20082009 poslabala bistveno bolj kot v celotnem
gospodarstvu, pa je bilo tudi izboljanje v letu 2011 veje. Med lanicami evrskega obmoja in EU je bila Slovenija v

373
V obdobju 20002007 je bil povpreni letni padec realnih strokov dela na enoto proizvoda 0,4-odstoten, v drugi polovici devetdesetih let
pa 2,6-odstoten.
374
Bolj kot v preostalem gospodarstvu se je v predelovalnih dejavnostih zniala tudi zaposlenost
374
, kar je negativne uinke izrazitejega
padca dodane vrednosti na produktivnost dela predelovalnih dejavnosti le deloma ublailo. Padec zaposlenosti bi bil v letu 2009 e viji, e
ne bi bila sprejeta dva interventna zakona, namenjena ohranjanju delovnih mest v asu gospodarske krize (gl. indikator Stopnja delovne
aktivnosti).
375
Razen tega je bil v letu 2010 prisoten tudi uinek sprememb v strukturi zaposlenosti.
376
V obdobju 20002007 je bilo izboljanje strokovne konkurennosti v enajstih lanicah izraziteje kot v Sloveniji, v obdobju 19951999 pa
le v eni (Irski), Slovenija si je z Estonijo delila drugo in tretje mesto.
377
Povpreni letni padec realnih strokov dela na enoto proizvoda v obdobju 20002007 je bil v Sloveniji 0,4-odstoten, v evrskem obmoju
0,6-odstoten, v EU 0,5-odstoten, v obdobju 19961999 pa v Sloveniji 2,6-odstoten, v evrskem obmoju 0,8-odstoten, v EU 0,6-odstoten.
118

skupini drav z manjim izboljanjem strokovne konkurennosti
378
. Slabi poloaj Slovenije pa je bil predvsem
posledica nije rasti produktivnosti dela.

Tabela: Stroki dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU
Realne letne stopnje rasti v % 19962006 2007

2008 2009 2010 2011
Stroki dela na enoto BDP
1

Slovenija
-1,1 -1,5 1,9 5,6 1,3
-0,4
EU-27
-0,5 -0,9 1,0 2,8 -1,6
np
EMU-16
-0,6 -0,9 1,6 3,0 -1,4
np
Stroki dela na enoto dodane vrednosti
2
Slovenija
Skupaj
-1,1 -1,6 2,0 6,3 1,6
-0,7
Predelovalne dejavnosti
-1,8 -2,2 3,0 9,1 -0,6
-3,2
Vir: SI-STAT podatkovni portal ekonomsko podroje, 2011; Eurostat Portal Page Economy and Finance, 2011. Opombe:
1
sredstva za zaposlene na
zaposlenega v tekoih cenah deljena z bruto domaim proizvodom na zaposlenega v tekoih cenah;
2
sredstva za zaposlene na zaposlenega v tekoih cenah
deljena z dodano vrednostjo na zaposlenega v tekoih cenah; np ni podatka.

Slika: Realna rast strokov dela na enoto BDP v Sloveniji in dravah EU, letna povpreja v %

-6
-5
-4
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
L
a
t
v
i
j
a
M
a
d
a
r
s
k
a
L
i
t
v
a
R
o
m
u
n
i
j
a
*
M
a
l
t
a
v
e
d
s
k
a
p
a
n
i
j
a
C
i
p
e
r
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
*
D
a
n
s
k
a
E
U
*
I
t
a
l
i
j
a
k
a
B
e
l
g
i
j
a
G
r
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
E
v
r
o

o
b
m
o
j
e
*
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
E
s
t
o
n
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
*
N
e
m
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
I
r
s
k
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
*
F
i
n
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
S
t
o
p
n
j
e

r
a
s
t
i

v

%
,

l
e
t
n
a

p
o
v
p
r
e
j
a
2008-2010 2011

Vir: Eurostat Portal Page Economy and Finance, 2011.
Opomba:* Podatki za prvih devet mesecev e niso dosegljivi oz. niso na voljo.

378
Med 23-timi lanicami EU, za katere so dosegljivi podatki, je bil padec realnih strokov dela na enoto proizvoda v 15 lanicah EU viji kot v
Sloveniji. Med 15-timi lanicami evrskega obmoja pa je bilo 9 lanic z vijim padcem kot v Sloveniji.
119

Faktorska struktura izvoza blaga

Zaostanek Slovenije za dravami EU na podroju visokotehnolokega izvoza ostaja visok . Dele tehnoloko
visoko zahtevnih proizvodov v blagovnem izvozu se je po enkratnem precejnjem poveanju v letu 2003
379
v letih 2004
in 2005 zmanjeval, nato pa skromno naraal. Opazneje se je poveal ele v letih 2008 in 2009 (s 17,4 % leta 2007
na 21,1 % leta 2010), v letu 2009 zgolj zaradi vejega krenja izvoza manj konkurennih industrij v zaetnem obdobju
gospodarske krize. Med visokotehnolokimi proizvodi imajo najveji dele farmacevtski proizvodi, ki jih je upad
povpraevanja v zaetnem obdobju krize manj prizadel
380
. V letu 2010 pa se je ob postopnem okrevanju izvoza drugih
skupin proizvodov dele farmacevtskih izdelkov s tem pa tudi dele visokotehnolokih proizvodov v slovenskem
blagovnem izvozu spet nekoliko znial (za 0,8 o. t.). Relativno visoka vrzel na podroju tehnoloko najzahtevnejega
izvoza v primerjavi s povprejem EU se je v obdobju od zaetka krize zniala le v letu 2008. V naslednjih dveh letih pa
se je ponovno nekoliko poviala in ostaja visoka, na ravni skoraj sedmih odstotnih tok. Vrzel do povpreja novih
lanic EU pa se je s tremi odstotnimi tokami leta 2010 poveala celo na najvijo raven v zadnjem desetletju. V letu
2010 se je v slovenskem blagovnem izvozu rahlo znial tudi dele srednje visoko tehnoloko intenzivnih proizvodov
(za 0,3 o. t.), in sicer zaradi padca izvoza osebnih avtomobilov
381
po izteku zaasnih spodbud za nakupe novih
osebnih vozil v evropskih dravah. Gre za skupino proizvodov, kjer ima Slovenija sicer najvije primerjalne prednosti v
izvozu (glej tabelo).

Pomen proizvodov z nizko dodano vrednostjo
382
v blagovnem izvozu se e vrsto let zniuje predvsem zaradi
upadanja delea delovno intenzivnih proizvodov, od zaetka gospodarske krize pa je precej upadel tudi dele
nizko tehnoloko zahtevnih proizvodov. Proces upadanja delea delovno intenzivnih proizvodov se je nadaljeval
tudi v letu 2010. Dele teh proizvodov v blagovnem izvozu se po vstopu Slovenije v EU pospeeno zniuje predvsem
zaradi nijega delea izvoza tekstilnih izdelkov, pohitva ter papirja in kartona. S tem se je relativni obseg delovno
intenzivnih proizvodov v zadnjih letih priblieval povpreju EU, ki ga je leta 2010 presegal e za slabe tri odstotne
toke, skoraj za odstotno toko pa je bil e vedno viji tudi od povprenega v novih lanicah EU. Podatki za leto 2010
kaejo tudi ponovno zmanjanje delea nizkotehnoloko intenzivnih proizvodov v strukturi blagovnega izvoza (za 1,2
o. t.), ki se je do leta 2008 ohranjal na razmeroma visoki ravni. Po nekajletni krepitvi se je v letu 2009 znial dele
izvoza raznih kovinskih proizvodov, znianje v letu 2010 pa je bilo v glavnem posledica padca delea izvoza profilov iz
eleza in jekla. S tem je bil v letu 2010 dele nizko tehnoloko intenzivnih proizvodov od evropskega povpreja viji le
e za 1,6 o. t.

Dele izvoza proizvodov z intenzivno rabo naravnih virov
383
se je leta 2010 precej zvial, potem ko je bil pred
tem vrsto let razmeroma stabilen. Znatneje poveanje v letu 2010 (za 1,6 o. t.) je bilo posledica precejnjega
zvianja delea izvoza elektrine energije in aluminija, ki po nai oceni veinoma ni izhajalo iz poveanja proizvodnje
teh dveh proizvodov. V letu 2010 se je kot posledica zelo razlinih cen na posameznih regionalnih trgih in poveanih
prenosnih zmogljivosti na meji z Italijo mono poveal tranzit elektrine energije tako iz smeri Hrvake kot Avstrije proti
Italiji. Zaradi vejega obsega trgovanja sta mono porasla uvoz in izvoz elektrine energije, s tem pa tudi dele
elektrine energije v blagovnem izvozu, eprav je neto izvoz (razlika med izvozom in uvozom) v tem letu dosegel le
dobro petino vrednosti celotnega izvoza elektrine energije v tem letu. Obseg proizvodnje primarnega aluminija se je
zaradi padca povpraevanja v letu 2009 zmanjal na vsega 41 % polne zmogljivosti, v letu 2010 pa je dosegel le 48 %
polne zmogljivosti, iz esar lahko sklepamo da je bilo precejnje poveanje delea aluminija v blagovnem izvozu v letu
2010 glede na leto 2009 predvsem posledica vijih prodajnih cen. Dele izvoza aluminija je bil v letih 2009 in 2010
sicer znatno niji kot do leta 2008.

Tabela 1: Struktura blagovnega izvoza po primarnem proizvodnem dejavniku* v Sloveniji in EU

379
Kot posledica poveane prodaje farmacevtskih izdelkov na ameriki trg.
380
Izvoz farmacevtskih izdelkov se je v letu 2008 poveal (nominalno) za 20,2 %, v letu 2009 zmanjal za 8,4 % in v letu 2010 poveal za
1,6 %.
381
Padec za 1,4 o. t., dele ostalih proizvodov iz te skupine pa je naraal.
382
Skupini nizkotehnoloko intenzivnih proizvodov in delovno intenzivnih proizvodov vkljuujeta proizvode z najnijo dodano vrednostjo na
zaposlenega, kot so: oblaila, tekstilni izdelki, obutev, pohitvo, steklo, stekleni izdelki, ploati in valjani izdelki iz eleza, proizvodi iz
navadnih kovin .
383
Najpomembneje skupine izvoenih proizvodov z intenzivno rabo naravnih virov v slovenskem blagovnem izvozu so: aluminij, gotovi
mineralni izdelki, elektrina energija, enostavno obdelan les, furnir in drug obdelan les, izdelki iz lesa ter brezalkoholne in alkoholne pijae.
120

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Intenzivna raba naravnih virov
EU-27 18,2 17,7 17,7 17,7 18,2 17,9 19,4 19,2 20,3 19,6 20,6
EU-15 18,0 17,5 17,7 17,6 18,2 17,8 19,4 19,3 20,5 19,6 20,7
EU-12 20,7 19,7 18,8 18,2 18,8 19,2 19,0 18,5 19,5 19,4 20,6
Slovenija 15,3 15,1 14,6 14,6 14,0 15,4 16,1 15,5 15,8 15,9 17,5
Intenzivna raba dela
EU-27 10,6 10,7 10,7 10,4 9,8 9,0 8,6 8,5 8,2 8,7 8,2
EU-15 10,1 10,1 10,1 9,8 9,3 8,6 8,2 8,1 7,9 8,4 7,9
EU-12 18,5 18,9 18,8 17,7 15,8 14,0 12,3 11,4 10,2 10,8 10,2
Slovenija 21,6 21,3 20,0 18,7 17,8 17,0 14,2 12,6 11,7 11,6 11,0
Nizko tehnoloko intenzivni proizvodi
EU-27 6,9 7,0 7,0 7,2 7,7 7,0 7,4 7,9 8,2 7,0 7,0
EU-15 6,6 6,7 6,7 6,9 7,4 6,6 7,1 7,6 7,8 6,7 6,7
EU-12 10,5 10,9 11,0 11,0 11,5 10,6 10,8 11,1 11,0 9,1 9,0
Slovenija 9,9 9,9 9,9 10,1 10,8 8,8 10,2 10,4 11,1 9,8 8,6
Srednje tehnoloko intenzivni proizvodi
EU-27 29,8 30,4 30,5 30,9 31,0 30,1 29,9 30,8 30,0 28,4 28,6
EU-15 29,8 30,3 30,5 30,7 30,8 29,8 29,5 30,2 29,5 27,8 28,0
EU-12 30,1 30,6 31,5 33,1 33,3 33,3 34,3 35,5 34,1 33,7 33,4
Slovenija 36,2 36,2 37,3 37,3 38,3 40,2 39,1 40,9 39,3 39,9 39,6
Visoko tehnoloko intenzivni proizvodi
EU-27 28,7 28,7 28,7 27,6 27,1 27,7 27,7 25,8 25,2 27,7 27,2
EU-15 29,4 29,4 29,5 28,3 27,9 28,5 28,6 26,5 25,8 28,3 27,7
EU-12 18,1 17,3 17,9 18,0 18,8 18,2 19,2 19,7 20,6 22,9 23,3
Slovenija 15,5 16,0 16,7 17,9 17,2 16,0 17,1 17,4 18,8 21,1 20,3
Vir: Handbook of Statistics 20072008 (United Nations), 2007; United Nations Commodity Trade Statistics Database, 2011; prerauni UMAR. Opomba: *
Razvranje proizvodov v posamezne skupine temelji na metodologiji Zdruenih narodov (Trade and Development Report, 2002). Klasifikacija ne razvra vseh
proizvodov, zato setevek deleev petih skupin za posamezno dravo ni enak 100.

Tabela 2: Koeficient primerjalnih izvoznih prednosti
384
slovenskega izvoza glede na faktorsko vsebino

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Intenzivna raba naravnih virov 0,841 0,856 0,823 0,824 0,767 0,857 0,834 0,806 0,775 0,810 0,849
Intenzivna raba dela 2,037 1,997 1,878 1,798 1,811 1,885 1,655 1,493 1,432 1,338 1,353
Nizko tehnoloko intenzivni proizvodi 1,432 1,418 1,413 1,402 1,399 1,259 1,369 1,306 1,357 1,402 1,232
Srednje tehnoloko intenzivni proizvodi 1,216 1,193 1,222 1,208 1,235 1,336 1,307 1,329 1,313 1,403 1,381
Visoko tehnoloko intenzivni proizvodi 0,537 0,559 0,581 0,648 0,635 0,579 0,618 0,672 0,748 0,763 0,745
Vir: Handbook of Statistics 200708 (United Nations); United Nations Statistics Division: Comtrade; prerauni UMAR.

384
Relative Export Advantage Index RXA Balassa indeks oziroma koeficient primerja dele slovenskega izvoza doloene skupine proizvodov z deleem izvoza te
skupine proizvodov v izvozu skupine drav, ki slui kot merilo primerjave (v naem primeru EU-27).
121

Dele izvoza in uvoza glede na BDP

Stopnja mednarodne trgovinske integracije Slovenije se je v letu 2011 ponovno poveala, na kar je, poleg
tujega povpraevanja, vplivala tudi rast zunanjetrgovinskih cen. Povpreni dele menjave blaga in storitev v
primerjavi z BDP je leta 2011 dosegel 71,8 %, kar je za 6,6 o. t. ve kot leto prej. Stopnja mednarodne trgovinske
integracije Slovenije se je po precejnjem znianju v letih 2008 in 2009 lani ponovno poveala predvsem na osnovi
veje integracije blagovne menjave v mednarodne trgovinske tokove. Relativni obseg storitvene menjave pa se z
izjemo leta 2009 e nekaj let le poasi poveuje. Dele blagovnega izvoza je bil viji za 6,1 o. t., dele blagovnega
uvoza pa za 6,3 o. t. Rast slovenskega blagovnega izvoza na trge drav EU se je ohranila na relativno visoki ravni,
okrepila pa se je tudi rast izvoza na trge drav nelanic EU, zlasti v drave na ozemlju bive Jugoslavije in v ZDA.
Rast blagovnega izvoza je temeljila na rasti srednje visokih in srednje nizko tehnoloko zahtevnih panog, ki imajo
prevladujo dele v blagovnem izvozu. Poleg tega se je lani mono okrepil izvoz elektrine energije, kar ob krenju
proizvodnje elektrine energije povezujemo z vijim uvozom, ki je bil v doloeni meri namenjen ponovnemu izvozu.
Izvoz elektrine energije, ki se mono krepi e drugo leto zapored, je tako v letu 2011 k rasti izvoza prispeval v viini 1
o. t. Na strani uvoza je zaradi mone odvisnosti slovenskih proizvajalcev od tujih dobaviteljev in posameznih faz
proizvodnje najhitreje okreval uvoz proizvodov za vmesno porabo in v letu 2011 e presegel predkrizno raven. Tudi na
uvozni strani se je mono okrepila rast uvoza elektrine energije. Viji uvoz proizvodov za iroko porabo pa je bil
predvsem posledica uvoza hrane in pijae, bencina in osebnih avtomobilov, uvoz trajnih proizvodov pa se je znial.
Uvoz proizvodov za investicije, na katere veinoma vpliva trenutni in priakovani gospodarski poloaj doma in po
svetu, je okreval najpoasneje. Na vijo vrednost blagovnega uvoza so vplivale tudi naraajoe cene energentov in
ostalih primarnih surovin, zaradi esar so uvozne cene rasle hitreje od izvoznih. Pogoji menjave
385
so se zato leta
2011 ponovno poslabali (za 1,6 %). Dele izvoza storitev v primerjavi z BDP je bil leta 2011 v primerjavi z letom prej
viji za 0,8 o. t., dele uvoza storitev pa se e etrto leto ohranja na enaki ravni. V storitvenem izvozu se je nekoliko
okrepil dele transportnih storitev in potovanj, pri katerih Slovenija v primerjavi s povprejem EU izkazuje primerjalne
prednosti. Dele na znanju temeljeih storitev (skupina ostale storitve), kamor razvramo zavarovalnike, finanne,
raunalnike in informacijske, komunikacijske, licence, patenti in avtorske pravice, ostale poslovne storitve, pa se je v
letu 2011 ponovno znial. Slovenija na tem segmentu izvoza storitev zaostaja za sodobnimi trendi v storitveni menjavi.

Stopnja zunanjetrgovinske povezanosti Slovenije se je v letih 2010 in 2011 pa tudi od zaetka krize (2008)
poveala bolj kot v povpreju v EU in bolj kot v veini manjih gospodarstev EU. Po izrazitem znianju v letih
2008 in 2009, ki je bilo veje kot v povpreju EU, se je v Sloveniji v letih 2010 in 2011 dele mednarodne menjave
glede na BDP poveal precej bolj kot v celotni EU, kjer za razliko od Slovenije gospodarska rast v zadnjih dveh letih ni
temeljila zgolj na rasti tujega povpraevanja
386
. Povpreni dele izvoza in uvoza glede na BDP se je v Sloveniji
nekoliko bolj kot v celotni EU poveal tudi od zaetka gospodarske krize (v obdobju 20082011). V preteklih dveh letih
se je relativni obseg menjave s tujino v Sloveniji poveeval tudi hitreje kot v povpreju v malih odprtih gospodarstvih
EU, vendar manj kot v baltskih dravah in na Slovakem.

385
Pogoji menjave so pomemben kazalnik razvoja gospodarstva, zlasti v malih odprtih ekonomijah, ki so precej obutljive na
zunanjetrgovinske cenovne oke. Ker je koliinsko povpraevanje po izvozu in uvozu cenovno neelastino, spremembe v zunanjetrgovinskih
cenah soasno vplivajo na nominalno saldo menjave s tujino. Saldo menjave s tujino je zato pozitivno koreliran s pogoji menjave.
386
V Sloveniji se je v letih 2010 in 2011 domaa potronja nadalje zniala, v EU pa se je e poveala.
122

Tabela: Povpreni dele menjave s tujino (izvoz in uvoz)
1
v BDP v Sloveniji in v EU, v %
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Dele izvoza in uvoza v BDP SLO 50,6 55,4 62,4 66,8 70,4 68,8 57,7 65,1 71,8
Proizvodi 42,1 47,1 52,6 56,7 59,7 57,3 46,8 53,7 59,9
Storitve 8,5 8,4 9,7 10,1 10,7 11,4 10,8 11,5 11,9
Izvoz proizvodov in storitev 49,6 53,7 62,2 66,5 69,6 67,1 58,4 65,4 72,3
Proizvodi 39,7 44,2 50,8 54,8 57,3 53,7 45,8 51,9 58,0
Storitve 9,8 9,5 11,4 11,7 12,3 13,4 12,6 13,5 14,3
Uvoz proizvodov in storitev 51,5 57,2 62,6 67,1 71,3 70,4 57,0 64,9 71,3
Proizvodi 44,4 49,9 54,5 58,6 62,2 60,9 47,9 55,4 61,8
Storitve 7,1 7,2 8,1 8,4 9,1 9,5 9,1 9,4 9,5
Dele izvoza in uvoza v BDP EU-27 28,8 35,8 36,8 39,3 39,9 41,2 36,3 40,2 42,9
Proizvodi 22,8 27,9 28,4 30,5 30,8 31,8 27,2 30,8 33,3
Storitve 6,0 7,9 8,4 8,8 9,1 9,5 9,1 9,5 9,6
Viri: SI-STAT podatkovni portal Nacionalni rauni, 2012; Eurostat Portal Page Economy and Finance, 2012; prerauni UMAR.
Opomba:
1
Razmerje med povpreno vrednostjo skupnega izvoza in uvoza po statistiki nacionalnih raunov in BDP po tekoih cenah.

Slika: Povpreni dele menjave s tujino (izvoz in uvoz)
1
v BDP v majhnih gospodarstvih EU
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
E
s
t
o
n
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
M
a
l
t
a
I
r
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
L
i
t
v
a
L
a
t
v
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
C
i
p
e
r
D
a
n
s
k
a
F
i
n
s
k
a
V

%
2005 2009 2011

Viri: SI-STAT podatkovni portal Nacionalni rauni, 2012; Eurostat Portal Page Economy and Finance, 2012; prerauni UMAR.

123

Neposredne tuje investicije

Leta 2010 so se vhodne NTI v Slovenijo spet zaele poveevati, izhodne pa so se e naprej manjale. Stanje
vhodnih NTI se je povealo za 2,2 %, e vedno pa je bilo za 4,1 % nije od rekordnega leta 2008. Stanje izhodnih NTI
se je nadalje zmanjalo (za 0,9 %) in je bilo za 2,8 % nije od rekordnega leta 2008. Spremembe stanj potrjujejo tudi
podatki o tokovih NTI. Leta 2010 so bili prilivi vhodnih NTI za razliko od leta prej spet pozitivni, vendar le na nivoju ene
petine tistih iz leta 2008. Pri izhodnih NTI smo prvi do sedaj zabeleili prilive, kar pomeni dezinvestiranje slovenskih
investitorjev v tujino. Leta 2010 je tako Slovenija zabeleila neto priliv NTI v viini 333,5 mio EUR. e spremembo
stanja NTI razdelimo na tisto, ki izhaja iz spremembe lastnikega kapitala in reinvestiranih dobikov ter na spremembe
neto terjatev oziroma obveznosti iz medsebojnega kreditiranja kapitalsko povezanih podjetij, vidimo pomembne razlike
med vhodnimi in izhodnimi NTI. Pri vhodnih NTI je lo poveanje stanja preteno na raun poveanja neto terjatev
tujih matinih podjetij do njihovih slovenskih podrunic (176 mio EUR oziroma 64,3 % vsega poveanja), pri izhodnih
NTI pa je bilo zmanjanje preteno posledica zmanjanja lastnikega kapitala slovenskih investitorjev
387
.

Dele vhodnih NTI glede na BDP ob skromnem poveanju prilivov e naprej ostaja bistveno niji kot v veini
drav EU. Stanje vhodnih NTI kot dele v BDP se je v obdobju 20052008 precej povealo (od 21,7 % na 30,1 %
BDP). V naslednji dveh letih pa je relativni obseg NTI zanihal najprej navzdol in nato navzgor in ob koncu obdobja
(2010) s 30,4 % nekoliko presegel doslej najvijo raven. Na spremembe relativnega obsega NTI je poleg spremembe
vrednosti neposrednih tujih investicij v zadnjih dveh letih mono vplivalo tudi precejnje znianje ravni bruto domaega
proizvoda v letu 2009, ki se je v letu 2010 le skromno poveal. Tudi stanje izhodnih NTI se je v drugi polovici
prejnjega desetletja mono povealo (od 9,9 % na 15,8 % BDP v obdobju 20052009), v letu 2010 pa prvi do sedaj
padlo (na 15,6 %). Pri tem Slovenija kae drugano dinamiko kot veina drav EU, kjer se je kot posledica
gospodarske krize stanje vhodnih NTI znialo e v letu 2008, se v letu 2009 ponovno povealo in v letu 2010 spet
znialo. V Sloveniji je torej do zmanjanja in nato ponovnega poveanja prilo z enoletnim zamikom. Slovenija sicer
ostaja med dravami EU z najnijim stanjem vhodnih NTI v primerjavi z BDP. Niji dele od Slovenije imajo le Grija,
Italija in Nemija. Pri izhodnih NTI pa Slovenija po deleu stanja v BDP med novimi dravami lanicami EU zaostaja
za Ciprom, Estonijo, Malto in Madarsko.

Tokovi in spremembe stanj NTI v letu 2011 kaejo na postopno okrevanje in ponovno poveevanje vhodnih
NTI ter zaustavitev dezinvestiranja na strani izhodnih NTI. Leta 2011 so prilivi vhodnih NTI v Slovenijo znaali
786,2 mio EUR v primerjavi z vsega 273,9 mio EUR leta 2010. Pri slovenskih izhodnih NTI je sicer tudi leta 2011 prilo
do dezinvestiranja vendar le v viini 8,0 mio EUR, kar je bistveno nie od 59,6 mio EUR leta 2010. Leta 2011 smo torej
beleili neto prilive iz naslova NTI v viini 794,2 mio EUR. Struktura prilivov vhodnih NTI je bila naslednja: 25,9 % je
lo na raun poveanja lastnikega kapitala, 7,1 % na raun reinvestiranih dobikov in 66,9 % na raun poveanja
neto obveznosti slovenskih podrunic do matinih podjetij v tujini (znotrajpodjetniko kreditiranje). Poveevanje prilivov
vhodnih NTI, tako v obliki lastnikega kapitala kot v obliki znotrajpodjetnikega kreditiranja slovenskih podrunic, e
posebej pa pozitiven tok reinvestiranih dobikov (-239,5 mio EUR leta 2010 in 56,0 mio EUR leta 2011) bi lahko kazali,
da se postopoma vraa zaupanje tujih matinih podjetij v slovenske podrunice. To kaejo tudi rezultati anket med
tujimi podrunicami v Sloveniji. Leta 2009 je kar 68 % vpraanih napovedalo zmanjanje prodaje v tekoem letu, leta
2010 59 %, leta 2011 pa le 23 %. e oitneje je izboljanje priakovanj za naslednje leto. Leta 2009 je poveanje
obsega prodaje v naslednjem letu napovedalo 61 % vpraanih, leta 2010 79 % in leta 2011 77 %. Glede tevila
zaposlenih je leta 2009 poveanje napovedalo 42 % vpraanih, leta 2010 67 %, leta 2011 pa 69 %. Dele podjetij, ki
nartujejo iritev svoje dejavnosti v Sloveniji, je bil leta 2009 vsega 15,6 %, leta 2010 17,9 %, leta 2011 pa se je skoraj
podvojil na 34,8 %(Burger, Jakli, Rojec 2011). Pri tem je treba upotevati, da je bila anketa v letu 2011 izvedena v
septembru in oktobru, ko so bile gospodarske napovedi za naslednje leto na viji ravni kot v zaetku leta 2012.

387
Lastniki kapital se je zmanjal za 171,5 mio EUR, neto terjatve slovenskih investitorjev do njihovih tujih podrunic pa so se celo poveale
za 121,6 mio EUR.
124

Tabela: Tokovi in stanja vhodnih in izhodnih NTI
1
v Sloveniji v obdobju 20002011
2
v mio EUR
2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
VHODNE NTI
Stanje konec leta 3.109,8 6.133,6 6.822,3 9.765,1 11.236,3 10.537,8 10.771,5
11.314,2
(30. september)
Priliv

149,1 472,5 513,3 1.106,4 1.329,5 -469,7 273,9 786,2
Stanje kot % BDP 14,8 21,7 22,0 28,2 30,1 29,8 30,4 np
IZHODNE NTI
Stanje konec leta 825,3 2.788,7 3.452,2 4.916,6 5.677,0 5.568,4 5.518,5
5.431,4
(30. september)
Odliv
3
-71,7 -515,6 -687,0 -1.316,6 -983,3 -174,2 59,8 8,0
Stanje kot % BDP 3,9 9,9 11,1 14,2 15,2 15,8 15,6 np
Vir: www.bsi.si; SI-STAT podatkovni portal Nacionalni rauni, 2009, 2008; za 2011 Banka Slovenije, 2011. Opombe:
1
Podjetja, v katerih ima posamezni tuji
investitor 10-odstotni ali viji dele v kapitalu.
2
Od leta 1996 naprej so vkljuene tudi neposredne investicije povezanih gospodarskih drub v drugem kolenu. Od
leta 2007 se tejejo med kapitalsko povezane terjatve in obveznosti vse terjatve in obveznosti, ki jih ima podjetje z neposrednim tujim lastnikom kot tudi z vsemi
nerezidentnimi podjetji, ki spadajo v skupino podjetij tujega lastnika (gl. Ekonomski odnosi Slovenije s tujino Banka Slovenije, marec 2007, str. 11-13).
3

Negativni predznak pomeni odliv. np ni podatka.

Slika: Stanje vhodnih NTI v primerjavi z BDP v dravah EU v letih 2005 in 2010
209,2
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
B
e
l
g
i
j
a
C
i
p
e
r
M
a
l
t
a
I
r
s
k
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
E
s
t
o
n
i
j
a
v
e
d
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
M
a
d
a
r
s
k
a
k
a
S
l
o
v
a
k
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
L
a
t
v
i
j
a
D
a
n
s
k
a
R
o
m
u
n
i
j
a
p
a
n
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
L
i
t
v
a
F
i
n
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
N
e
m
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
G
r
i
j
a
V

%
Vhodne NTI 2005 Vhodne NTI 2010

Slika: Izhodnih NTI v primerjavi z BDP v dravah EU v letih 2005 in 2010

251,0
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
I
r
s
k
a
B
e
l
g
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
C
i
p
e
r
Z
d
r
.

K
r
a
l
j
e
s
t
v
o
v
e
d
s
k
a
D
a
n
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
F
i
n
s
k
a
p
a
n
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
N
e
m
i
j
a
E
s
t
o
n
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
I
t
a
l
i
j
a
M
a
l
t
a
M
a
d
a
r
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
G
r
i
j
a
k
a
P
o
l
j
s
k
a
L
i
t
v
a
L
a
t
v
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
R
o
m
u
n
i
j
a
V

%
Izhodne NTI 2005 Izhodne NTI 2010

Vir: World Investment Report (UNCTAD), 2011; za Slovenijo glej tabelo zgoraj.

125

Podjetnika aktivnost

Podjetnika aktivnost se je v Sloveniji izrazito zniala tudi v letu 2011, ko se je v dravah EU e precej
okrepila. Po podatkih Global Entrepreneurship Monitor (GEM) se je stopnja celotne zgodnje podjetnike aktivnosti
(TEA-indeks)
388
v Sloveniji leta 2011 zmanjala e tretje leto zapored. Od zaetka gospodarske krize se je zniala e
za dve petini oz. s 6,4 % leta 2008 na 3,7 % leta 2011 in je dosegla najnijo raven po letu 2004 (2,6 %). Glavni razlog
za padec je v izrazitem zmanjanju delea novih podjetnikov, torej tistih, ki ne izplaujejo pla dlje kot 3,5 leta (v
obdobju krize za 0,6 o. t.). Prav tako se je zmanjal dele podjetnikov, ki se ele odloajo za samostojno podjetniko
poslovanje ali pa tako poslujejo manj kot tri mesece, za 0,3 o. t. (v obdobju krize za 2,2 o. t.). S tem se je lani e
nadalje zmanjala tudi stopnja celotne podjetnike aktivnosti, za 1,1 o. t., k emur je veliko prispevalo prav znianje
zgodnje podjetnike aktivnosti, saj se je dele ustaljenih podjetnikov skorajda ohranil na ravni izpred leta dni. V 20-ih
lanicah EU, ki so bile vkljuene v raziskavo GEM
389
, se je v letu 2011 povprena celotna zgodnja podjetnika
aktivnost, e obutno okrepila in je znaala 6,9 % (2010: 4,8 %). Slovenski zaostanek za evropskim povprejem se je
tako precej poveal, za 3,2 o. t., in je bil tudi najveji doslej
390
. V EU se je obutno okrepil dele podjetnikov, ki so
samostojno poslovali manj kot tri mesece, na 4,3 % oz. za skoraj 60 %, nekoliko manj pa dele novih podjetnikov, na
2,7 % oz. za petino. Tudi celotna podjetnika aktivnost se je v povpreju EU e poveala, na 12,8 %, in to tako na
raun celotne zgodnje podjetnike aktivnosti kot tudi vejega delea ustaljenih podjetnikov (za dobro desetino).

Zmanjevanje zgodnje podjetnike aktivnosti je e naprej zaznamovalo predvsem pomanjkanje poslovnih
prilonosti. V letu 2011 je dele podjetnikov, vkljuenih v zgodnjo podjetniko aktivnost zaradi zaznanih poslovnih
prilonosti, znaal 3,0 % in dosegel najnijo raven po letu 2004 (2,2 %). Glede na predhodno leto se je e nadalje
znial, za 0,7 o. t., v asu gospodarske krize pa za 2,6 o. t. Ne glede na to odloanje za samostojno podjetniko pot na
osnovi zaznanih poslovnih prilonosti e naprej, tako kot v asu konjunkture, ostaja glavni dejavnik za dejansko
odloitev prebivalstva za zagon podjetnitva. Dele zgodnjega podjetnitva zaradi nuje namre e naprej precej
zaostaja za podjetnitvom iz poslovnih prilonosti (gl. tabelo). Lani se je dele podjetnitva zaradi nuje opazno
zmanjal
391
in dosegel le malenkost nijo raven kot v asu konjunkture (20052008). Povprena stopnja zgodnje
podjetnike aktivnosti v 20-ih dravah EU zaradi zaznanih poslovnih prilonosti se je lani precej okrepila, za 1,4 o. t.
oz. na 5,0 %, precej manj se je poveala zaradi nuje, za 0,7 o. t. oz. na 1,7 %. Med lanicami EU se je podjetnika
aktivnost zaradi zaznanih poslovnih prilonosti zmanjala edino v Sloveniji in na Madarskem, na 4,1 %, najbolj pa se
je okrepila na Portugalskem in v Romuniji (na 6,0 % oz. na 5,7 %).

Glede dejavnikov, ki najbolj ovirajo poslovanje podjetnikov, v letu 2011 ni bilo opaznih sprememb, vodilna
med njimi e naprej ostaja plailna nedisciplina. Po podatkih Interstata
392
je konec leta 2011 dale najve
anketiranih podjetnikov, 60,5 %, odgovorilo, da se na podroju plailne nediscipline sooajo z najve
393
ovirami pri
poslovanju. Teave, povezane z birokracijo in davno politiko so se proti koncu lanskega leta nekoliko omilile, etudi
e naprej ostajajo pomembni zaviralni dejavnik pri poslovanju (izpostavilo jih je okoli 30 % podjetnikov). Na drugi strani
so se prav tako proti koncu leta zaele krepiti teave, povezane s konkurenco in financiranjem tekoega poslovanja ter
posledino z upadom prodaje (izpostavila jih je priblino petina podjetnikov, avgusta 2011 pa le desetina).

388
Za metodoloko razlago mer podjetnike aktivnosti glej opombe pod tabelo.
389
Leta 2011 je bilo v raziskavo GEM vkljuenih 20 lanic EU (iste kot leta 2010 ter eka, Litva, Poljska in Slovaka, Italija pa ni ve
sodelovala), leta 2010 pa 17 drav.
390
Slovenija je v letih 2008 in 2009 presegla povpreni TEA-indeks drav lanic EU (za 1,1 o. t. oz. 0,4 o. t.).
391
Upad podjetnitva zaradi nuje bi deloma lahko pojasnili tudi z manjim tevilom upraviencev subvencij za samozaposlitev v 2011 (4.502,
v 2010: 5.148). Zanimanje za vkljuitev v ukrep samozaposlovanja, ki ga izvaja Zavod RS za zaposlovanje, je bilo v letu 2011 zelo visoko,
vendar so bila finanna sredstva zanj omejena. Zato so konec 2011 zaasno ustavili napotitve oseb v priprave na samozaposlitev (Zavod RS
za zaposlovanje, 2011).
392
Interstat je lani izvedel anketo o podjetniki klimi v Sloveniji, in sicer v avgustu in decembru, pred tem jo je v juniju in decembru (Interstat,
2012).
393
Vrh je bil zabeleen konec leta 2009 (74,6 %).
126

Tabela: Izbrane mere podjetnike aktivnosti v Sloveniji v obdobju 20022011
v % prebivalstva (1864 let) 2002 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
TEA-indeks
1
4,6 4,4 4,6 4,8 6,4 5,4 4,7 3,7
TEA-nastajajoi
2
3,3 3,0 2,9 3,0 4,1 3,2 2,2 1,9
TEA-novi
3
1,5 1,4 1,8 1,8 2,4 2,1 2,4 1,8
TEA-prilonost
4
3,3 3,8 4,0 4,2 5,6 4,7 3,7 3,0
TEA-nuja
5
1,4 0,5 0,5 0,5 0,8 0,5 0,8 0,4
Ustaljeno podjetnitvo
6
- 6,3 4,4 4,6 5,6 5,7 4,9 4,8
Celotna podjetnika aktivnost
7
- 10,1 9,0 9,3 11,8 10,8 9,5 8,4
Viri: Rebernik et al., 2002; Rebernik et al., 2004; Rebernik et al., 2005; Rebernik et al., 2006; Rebernik et al., 2007; Rebernik et al., 2008; Rebernik et al., 2009;
Rebernik et al., 2010; Rebernik et al., 2011, Kelley et al., 2012.
Opombe:
1
TEA-indeks je stopnja celotne zgodnje podjetnike aktivnosti in meri dele prebivalstva, ki se vkljuuje v podjetnitvo. Zajema posameznike, ki so
zaeli vzpostavljati nova podjetja ali opravljati nove poslovne dejavnosti, vkljuujo samozaposlitev (
2
TEA-nastajajoi podjetniki, ki niso izplaevali pla dlje kot
tri mesece). Poleg njih vkljuuje tudi posameznike, ki so zaposleni kot lastniki/managerji novih podjetij, ki ne izplaujejo pla dlje kot 42 mesecev (
3
TEA-novi).
4
TEA-prilonost meri dele prebivalstva, ki se je lotil podjetnitva zaradi zaznane poslovne prilonosti.
5
TEA-nuja meri dele prebivalstva, ki se je lotil podjetnitva
zaradi pomanjkanja drugih monosti na trgu dela.
6
Ustaljeno podjetnitvo predstavlja dele podjetnikov v prebivalstvu, ki poslujejo dlje kot 42 mesecev.
7
Celotna
podjetnika aktivnost zajema TEA-indeks in dele ustaljenih podjetnikov.

Slika: Izbrane mere podjetnike aktivnosti v Sloveniji in 20 lanicah EU, vkljuenih v projekt GEM v letu 2011

0
5
10
15
20
25
S
l
o
v
a
k
a
L
a
t
v
i
j
a
L
i
t
v
a
R
o
m
u
n
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
G
r
i
j
a
k
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
I
r
s
k
a
E
U
*
M
a
d
a
r
s
k
a
F
i
n
s
k
a
p
a
n
i
j
a
v
e
d
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
B
e
l
g
i
j
a
N
e
m
i
j
a
D
a
n
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
TEA-indeks
Ustaljeno podjetnitvo
Celotna podjetnika aktivnost

Vir: Kelley et al., 2012.
Opomba: Tehtano povpreje 20 drav lanic EU, ki so bile vkljuene v raziskavo GEM 2011, prerauni UMAR.

127

Dele nefinannih trnih storitev
Dele nefinannih trnih storitev v dodani vrednosti slovenskega gospodarstva se je tudi v letu 2010 poveal.
Nefinanne trne storitve
394
so v letu 2010 ustvarile 44,1 % vse dodane vrednosti (39,7 % vseh zaposlenih), kar je 1,6
o. t. ve kot ob sprejetju Strategije razvoja Slovenije (2005). Veina poveanja je izhajala iz rasti na znanju temeljeih
storitev
395
(1,2 o. t. dodane vrednosti), ki so svoj dele v strukturi dodane vrednosti poveale tudi v obdobju od zaetka
gospodarske krize (20082010). Hitreja rast storitev, ki temeljijo na znanju, je del procesa razvojnega dohitevanja, saj
Slovenija na tem podroju zaostaja za razvitejimi ekonomijami. V obdobju gospodarske krize je bilo poveevanje
njihovega delea v strukturi gospodarstva sicer posledica vejega krenja drugih dejavnosti (zlasti predelovalnih,
gradbenitva in tradicionalnih storitev). Med preostalimi (nefinannimi) trnimi storitvami imajo najpomembnejo vlogo
preteno tradicionalne storitve (trgovina, promet in gostinstvo). Njihov pomen v gospodarstvu se je precej okrepil v
obdobju gospodarske konjunkture (20052008), ko so visoke rasti dodane vrednosti beleili v veini trgovskih panog, v
cestnem blagovnem prometu, skladienju in spremljajoih prometnih dejavnostih. Od zaetka gospodarske krize
(2008) pa se je dele tradicionalnih storitev v dodani vrednosti gospodarstva nekoliko zmanjal, a je e naprej viji kot
leta 2005.

Med na znanju temeljeimi storitvami se e naprej najhitreje krepijo poslovne storitve, a e precej zaostajajo
za ciljno vrednostjo SRS. Dele na znanju temeljeih nefinannih trnih storitev, kamor vkljuujemo
telekomunikacijske dejavnosti, del poslovnih storitev
396
in del prometnih dejavnosti, se je po stagnaciji v obdobju 2003
2006 v naslednjih letih poveeval (z izjemo leta 2009) in leta 2010 dosegel 13,0 % vse dodane vrednosti. Glavnina
rasti je izhajala iz poslovnih storitev. Njihov dele se je v obdobju izvajanja SRS (20052010) poveal za 1,4 o. t. (v
zadnjem letu za 0,4 o. t.) in je v letu 2010 znaal 10,9 %. V celotnem obdobju in v zadnjem letu so se med na znanju
temeljeimi poslovnimi storitvami najbolj poveali delei informacijskih, strokovnih, znanstvenih in tehninih dejavnosti
ter nekaterih raznovrstnih poslovnih dejavnosti. Kljub rasti v zadnjih letih, pa je dele poslovnih storitev v letu 2010 e
precej zaostajal za ciljno vrednostjo SRS za leto 2013 (12 % dodane vrednosti slovenskega gospodarstva).

V letu 2010 se je razkorak med Slovenijo in povprejem EU po deleu nefinannih trnih storitev v dodani
vrednosti e zmanjal, kljub napredku pa razvojni potencial ostaja predvsem v segmentu na znanju temeljeih
poslovnih storitev. Zaostanek Slovenije za evropskim povprejem po deleu nefinannih trnih storitev v strukturi
gospodarstva se je v zadnjih letih zmanjal in leta 2010 dosegel 3,8 o. t. To je bila predvsem posledica dohitevanja pri
poslovnih storitvah, dele preteno tradicionalnih storitev (trgovina, promet in gostinstvo) pa je e nekaj let viji kot v
povpreju v EU
397
. Med poslovnimi storitvami se je najbolj zmanjala vrzel do povpreja EU pri strokovnih, znanstvenih
in tehninih dejavnostih, pa tudi pri informacijskih dejavnostih. Te dejavnosti skupaj predstavljajo najveji del na znanju
temeljeih poslovnih storitev. V letu 2009, za katero so na voljo zadnji mednarodni podatki, je bil tako dele poslovnih
storitev, ki temeljijo na znanju, za 1,3 odstotne toke manji kot v EU (leta 2000 za 3 o. t. in leta 2005 za 1,6 o. t.). Ob
relativno visokem zvianju delea poslovnih storitev v letu 2010 pri nas pa ocenjujemo, da se je zaostanek za
evropskim povprejem v tem letu e nekoliko zmanjal, eprav ostajajo razlike do najbolj razvitih drav, ki so
predstavljale merilo tudi pri doloanju cilja SRS, velike (gl. Sliko 2). Glede na pomembno vlogo, ki jo lahko imajo na
znanju temeljee storitve ne le kot dejavnosti z visoko dodano vrednostjo ampak tudi kot dejavniki konkurennosti
drugih dejavnosti, obstaja torej na tem podroju e precejen razvojni potencial.

394
Dejavnosti SKD: trgovina, vzdrevanje in popravila vozil (G), promet in skladienje (H), gostinstvo (I), informacijske in komunikacijske
dejavnosti (J), poslovanje z nepremininami (L), strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti (M), druge raznovrstne poslovne dejavnosti
(N), kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R), druge dejavnosti (S) in dejavnost gospodinjstev z zaposlenim osebjem (T).
395
V skupino na znanju temeljee storitve se po metodologiji Eurostat uvrajo vodni promet (oddelek 50), zrani promet (oddelek 51),
dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvonimi zapisi, RTV (oddelka 59 in 60), telekomunikacijske dejavnosti (oddelek 61), raunalniko
programiranje in druge informacijske dejavnosti (oddelka 62 in 63), strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti (dejavnost M),
zaposlovalne dejavnosti (oddelek 78), varovanje in poizvedovalne ter druge poslovne dejavnosti (oddelki 80-82).
396
Z letonjim letom je SURS priel z objavo posameznih segmentov nacionalnih raunov skladno z Uredbo t.1893/2006 o uvedbi
statistine klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2. Po tej novi klasifikaciji (SKD 2008) je prilo do nekaterih sprememb pri objavi
storitvenih dejavnosti. Tako se dejavnost Nepreminine, najem in poslovne storitve po novem v grobem deli na tri dejavnosti: Poslovanje z
nepremininami (dejavnost L), Strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti (dejavnost M) ter Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
(dejavnost N). Skupek zadnjih dveh dejavnosti ter del Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (SKD J) v tem prispevku imenujemo
poslovne storitve, saj je bila takna opredelitev doloena tudi ob sprejetju SRS.
397
Velik zaostanek, ki se je v letu 2010 poveal na 3,2 o. t., sicer beleimo pri poslovanju z nepremininami, kar pa je najbr povezano tudi z
velikim deleem lastnikih stanovanj pri nas, za katere so znailne relativno nizke in konstantne stopnje rasti dodane vrednosti.
128

Tabela: Dele nefinannih trnih storitev v dodani vrednosti v Sloveniji
v % 1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Nefinanne trne storitve - NFTS 39,7 41,0 42,5 42,5 42,9 43,7 43,9 44,1
Trgovina, promet, gostinstvo (G,H,I) 19,2 18,8 19,7 20,0 20,6 20,9 20,6 20,6
Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J) 2,9 3,9 4,0 4,0 4,0 4,0 3,9 4,1
Poslovanje z nepremininami (L)
1
7,9 7,9 7,6 7,4 7,1 7,3 7,7 7,3
Strokovne, znanstvene, druge dejavnosti (M,N) 6,6 7,1 8,1 8,3 8,6 8,9 8,9 9,2
Druge storitvene dejavnosti (R,S,T) 3,2 3,3 2,9 2,8 2,6 2,6 2,8 2,8
Na znanju temeljee NFTS 8,6 10,0 11,8 12,0 12,4 12,7 12,7 13,0
Del prometnih dejavnosti
2
0,3 0,3 0,4 0,4 0,5 0,6 0,4 0,4
Poslovne storitve
3
7,0 8,2 9,5 9,7 10,0 10,4 10,6 10,9
Telekomunikacijske dejavnosti
4
1,3 1,6 1,9 1,9 1,9 1,7 1,7 1,7
Vir: SI-STAT podatkovni portal Nacionalni rauni (SURS), 2012; izrauni UMAR.
Opombe:
1
Veino dejavnosti poslovanja z nepremininami zavzema ocenjena stanovanjska dejavnost gospodinjstev (v letu 2010 81,7 %), za katero so znailne
relativno nizke in konstantne stopnje rasti dodane vrednosti.
2
Na znanju temeljee prometne dejavnosti so: vodni (oddelek 50) in zrani promet (oddelek 51).
3
Na znanju temeljee poslovne storitve so: dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvonimi zapisi, RTV (oddelka 59 in 60), raunalniko programiranje in druge inf.
dejavnosti (oddelka 62 in 63), strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti (dejavnost M), zaposlovalne dejavnosti (oddelek 78) ter varovanje in poizvedovalne
ter druge poslovne dejavnosti (oddelki 8082).
4
Telekomunikacijske dejavnosti (oddelek 61).

Slika 1: Dele nefinannih trnih storitev v dodani vrednosti, Slovenija in EU
19,7 19,6 19,0 19,1 18,8
19,7
20,6 20,6
4,7 4,8
4,7 4,7
3,9
4,0
3,9 4,1
9,7 10,1
10,4 10,6
7,9
7,6
7,7 7,3
9,7
9,9 10,1 10,0
7,1
8,1
8,9 9,2
3,4 3,5 3,6
3,6
3,3
2,9 2,8
2,8
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
55
2000 2005 2009
EU-27
2010 2000 2005 2009
Slovenija
2010
V

%
Druge storitvene
dejavnosti (RST)
Strokovne, znanstvene
dejavnosti (MN)
Poslovanje z
nepremininami (L)
Inf. in komunikacijske
dejavnosti (J)
Trgovina, promet,
gostinstvo (GHI)

Vir: Eurostat Portal Page - Economy and Finance National Accounts, 2012; izrauni UMAR.

Slika 2: Dele na znanju temeljeih poslovnih storitev v dodani vrednosti, Slovenija in EU
0
2
4
6
8
10
12
14
16
B
e
l
g
i
j
a
*
F
r
a
n
c
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
N
e
m
i
j
a
*
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
E
U
-
2
7
E
s
t
o
n
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
M
a
d
a
r
s
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
F
i
n
s
k
a
D
a
n
s
k
a
I
t
a
l
i
j
a
*
k
a
L
a
t
v
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
p
a
n
i
j
a
C
i
p
e
r
L
i
t
v
a
*
R
o
m
u
n
i
j
a
*
G
r
i
j
a
V

%
2000 2009

Vir: Eurostat Portal Page Economy and Finance National Accounts, 2012; izrauni UMAR.
Opomba:*podatek za 2008.
129

Bilanna vsota bank

Vrednost kazalnika bilanne vsote bank v primerjavi z BDP se je po letu 2009 znievala. Znianje v letu 2011 je
bilo tako kot e leta 2010 posledica nije vrednosti bilanne vsote (za 3 %). Banke so namre tudi v letu 2011
poveale neto odplaevanje tujih vlog in kreditov, ki je bilo na ravni 2,3 mrd EUR, prilivi vlog domaih nebannih
sektorjev pa so znaali manj kot 700 mio EUR. Mono so se umirili prilivi vlog gospodinjstev v domae banke, kar je
po nai oceni posledica slabih razmer na trgu dela in vse veje negotovosti na finannih trgih. Drava pa je lani
okrepila zadolevanje, ki je bilo na ravni slabih 4 mrd EUR, a je preteen del tega porabila za financiranje svoje
potronje in poplailo zapadlih dolgov, le manji del pa je naloila v bankah v obliki depozitov. Ker domai viri niso
zadoali za poplailo zapadlih tujih bannih obveznosti, so bile banke prisiljene zmanjati obseg svojih nalob. Mono
so omejile kreditno aktivnost in zmanjale svoje nalobe v tujini. e obutneji upad bilanne vsote domaih bank pa
je ob koncu leta prepreila Evropska centralna banka (ECB), ki je omogoila, da so se banke pri njej dodatno zadolile
za skoraj 900 mio EUR. Na letni ravni pa so se obveznosti do ECB okrepile za 1,1 mrd EUR. Ob nizki gospodarski
aktivnosti in veliki izpostavljenosti do dejavnosti, ki so bile v asu gospodarske krize najbolj prizadete (gradbenitvo in
prevzemne aktivnosti) se je obremenitev bank z oblikovanjem dodatni rezervacij in oslabitev mono okrepila. Te so
namre samo v lanskem letu presegle 1 mrd EUR in so bile za skoraj dve petini vije kot leta 2010.

Razvojni razkorak glede na povpreje EU se je leta 2010 prvi v zadnjih petih letih poveal, po nai oceni pa
se je podobno gibanje nadaljevalo tudi v letu 2011. Bilanna vsota bank glede na bruto domai proizvod se je leta
2010 tako kot v Sloveniji zniala tudi v celotni EU. Glavni razlog znianja v EU je bil v razmeroma visoki 4,2-odstotni
rasti nominalne vrednosti bruto domaega proizvoda, bilanna vsota pa se je okrepila le za 3,5 %. V Sloveniji se je v
letu 2010 bilanna vsota bank zmanjala za 2,5 %, kar je bilo posledica mono omejenih virov financiranja, zato so
banke za poplaila svojih obveznosti zmanjevale obseg svojih nalob. Krenje bilanne vsote so v tem letu beleile le
e Avstrija, Belgija, Ciper, Irska in baltske drave. Slovenija se je tako leta 2010 (zadnji razpololjivi mednarodni
podatki) po vrednosti indikatorja e vedno uvrala v zadnjo tretjino drav EU, vijo vrednost pa so imele tudi nekatere
nove lanice EU (Malta, Ciper in Latvija). Ocenjujemo, da se je v letu 2011 razvojni razkorak Slovenije do EU ponovno
poveal, saj je vrednost kazalnika v Sloveniji nadalje upadla, podatki za EU pa nakazujejo nekoliko ugodneje gibanje.
Kreditna aktivnost v EU se je sicer zaradi obsenejega neto odplaevanja kreditov drave in manjega neto
zadolevanja gospodinjstev lani umirila, a se je obseg kreditov kljub temu poveal, iz esar lahko sklepamo, da se je
tudi bilanna vsota v tem obdobju okrepila. K temu je prispevala tudi ECB, ki je ob koncu leta bankam v evrskem
obmoju posodila za skoraj 500 mrd EUR sredstev.
130

Tabela: Osnovna struktura bilance stanja bank, v mio EUR
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Aktiva 9.138 14.776 29.135 33.717 42.343 47.628 51.612 50.319 48.788
v % BDP 58,3 70,4 101,8 109,1 122,5 127,7 146,2 142,1 136,9
Krediti bannemu
sektorju
1.571 1.723 2.849 3.058 4.072 4.031 5.708 4.815 4.662
Krediti nebannim
sektorjem
3.764, 7.731 15.909 20.089 28.302 33.530 33.910 34.450 32.991
Druga aktiva 3.803 5.322 10.376 10.570 9.969 10.067 12.005 11.054 11.135
Vir: Letno poroilo Banke Slovenije, Poroilo o finanni stabilnosti (razlini letniki), Bilten Banke Slovenije.

Slika: Bilanna vsota bank v nekaterih dravah EU v letu 2010, kot % BDP
1
9
1
0
7
9
5
7
6
5
6
7
3
5
2
0
0
100
200
300
400
500
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
M
a
l
t
a
C
i
p
e
r
I
r
s
k
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
F
r
a
n
c
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
E
U

1
5
D
a
n
s
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
E
M
U
N
e
m
i
j
a
B
e
l
g
i
j
a
p
a
n
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
I
t
a
l
i
j
a
F
i
n
s
k
a
G
r
i
j
a
v
e
d
s
k
a
L
a
t
v
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
E
s
t
o
n
i
j
a
M
a
d
a
r
s
k
a
E
U

1
2
k
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
L
i
t
v
a
S
l
o
v
a
k
a
P
o
l
j
s
k
a
R
o
m
u
n
i
j
a
V

%

B
D
P

2010 EU

Vir: Poroilo o finanni stabilnosti, 2011; European banking federation, 2011; Nacionalni rauni (SURS), 2012, Eurostat, 2012.
131

Zavarovalne premije

Rast obsega zavarovalnih premij se je v zadnjih dveh letih (2009 in 2010) mono upoasnila, vrednost
kazalnika zavarovalnih premij glede na BDP pa je bila zaradi nizke ravni bruto domaega proizvoda najvija
doslej. V obdobju 20052008 se je obseg zavarovalnih premij hitro poveeval, kljub temu pa je njihov relativni obseg
(v primerjavi z BDP) ob visoki gospodarski rasti ostajal praktino nespremenjen (okoli 5,5 %). Leta 2009 se je z
zaetkom gospodarske krize rast obsega premij upoasnila, vendar pa se je ob precejnjem znianju bruto domaega
proizvoda vrednost kazalnika v primerjavi z BDP precej poveala (na 5,9 %). Umirjanje rasti obsega zavarovanj se je
nadaljevalo tudi v letu 2010 (enoodstotna rast), kar je imelo ob skromni rasti nominalne vrednosti BDP za posledico
stagnacijo relativnega obsega premij na ravni 5,9 %. Nizka rast obsega zavarovalnih premij v zadnjem letu je izhajala
iz neivljenjskih zavarovanj, saj se je njihov obseg prvi doslej znial (za 0,3 %). Obseg premij ivljenjskih zavarovanj
pa se je po znianju v letu 2009 poveal, a je rast dosegla le slabo tretjino povprene letne rasti v preteklem desetletju.
K upadu premij neivljenjskih zavarovanj je ponovno najve prispevalo znianje premij pri zavarovanju za odgovornost
pri uporabi motornih vozil, kar je po nai oceni e vedno posledica mone konkurence na tem segmentu zavarovanj,
saj se je tevilo registriranih vozil tudi v letu 2010 nekoliko povialo, in sicer za 0,6 %. e vedno pa naraata obseg
zavarovanj kopenskih motornih vozil (sem spadajo kasko zavarovanja) in obseg kreditnih zavarovanj, ki so beleila
eno izmed najvijih rasti. Poveanje obsega kreditnih zavarovanj ob tem, ko se je kreditna aktivnost zniala, je po nai
oceni posledica restriktivneje kreditne politike bank, ki za odobritev kredita zahtevajo veji obseg zavarovanj kot v
preteklosti.

Tudi v EU
398
je obseg zavarovalnih premij v primerjavi z BDP po precejnjem zvianju leto prej kot posledica
padca BDP leta 2010 ostal nespremenjen (na ravni 9,1 %). Obseg vseh premij se je okrepil za dobrih 5 %, naraal
pa je tako obseg premij ivljenjskih kot tudi neivljenjskih zavarovanj, vendar pa je bila rast slednjih z dobrimi 6 %
skoraj dvakrat vija kot pri neivljenjskih zavarovanjih. Kljub temu pa je bil obseg premij ivljenjskih zavarovanj e
vedno precej niji kot pred izbruhom mednarodne finanne krize.

Razvojna vrzel v razvitosti slovenskega zavarovalnega sektorja glede na EU je tako v letu 2010 ostala
nespremenjena. Slovenija je dosegala slabi dve tretjini evrskega povpreja in je beleila drugo najvijo vrednost med
novimi lanicami EU, pa tudi vijo vrednost kot tri stare lanice EU (Avstrija, panija in Grija). Razmeroma majhen
zaostanek za evropskim povprejem je e naprej posledica nadpovprenega delea premij neivljenjskih zavarovanj,
kjer preteen del predstavljajo zdravstvena in avtomobilska zavarovanja. Obenem pa Slovenija e vedno precej
zaostaja za evropskim povprejem po deleu premij ivljenjskih zavarovanj, kjer dosega le slabo tretjino povpreja v
EU, kar kae na slabo razvitost in globino slovenskega zavarovalnega trga. Nizka vrednost kazalnika pa je po nai
oceni tudi posledica e vedno nizkega obsega varevanja za starost.

398
Manjkajo podatki za Estonijo in Latvijo.
132

Tabela: Zavarovalne premije po vrstah zavarovanj v Sloveniji
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
V primerjavi z BDP, v %
Zavarov. premije skupaj 4,2 4,4 5,4 5,6 5,5 5,4 5,9 5,9
ivljenjsko zavarovanje 0,6 0,9 1,6 1,7 1,8 1,7 1,8 1,9
Neivljenjsko zavarovanje 3,6 3,5 3,8 3,8 3,7 3,7 4,1 4,1
Struktura, v %
Zavarov. premije skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100 100
ivljenjsko zavarovanje 14,8 19,4 30,0 31,3 32,2 31,8 30,4 31,3
Neivljenjsko zavarovanje 85,2 80,6 70,0 68,7 67,8 68,2 69,6 68,7
Medletne nominalne stopnje rasti, v%
Zavarov. premije skupaj 61,8 6,3 6,3 11,4 9,8 6,6 2,7 1,0
ivljenjsko zavarovanje 66,9 14,2 8,3 16,3 12,7 5,5 -2,0 4,1
Neivljenjsko zavarovanje 60,9 4,5 5,5 9,3 8,4 7,1 4,8 -0,3
Vir: Statistini zavarovalniki bilten 2011 (Slovensko zavarovalno zdruenje), 2011; http://www.zav-zdruzenje.si/.

Slika: Obseg zavarovalnih premij, ivljenjskih in neivljenjskih zavarovanj v dravah EU v letu 2009, v % BDP
62
0
4
8
12
16
20
24
L
u
k
s
m
e
b
u
r
g
I
r
s
k
a
M
a
l
t
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
E
U
-
1
5
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
D
a
n
s
k
a
F
i
n
s
k
a
E
U
E
M
U
B
e
l
g
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
v
e
d
s
k
a
N
e
m
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
p
a
n
i
j
a
C
i
p
e
r
k
a
P
o
l
j
s
k
a
E
U
-
1
0
M
a
d
a
r
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
G
r
i
j
a
L
i
t
v
a
R
o
m
u
n
i
j
a
V

%
ivljenjsko zavarovanje Neivljenjsko zavarovanje
EU ivljenjska zavarovanja EU neivljenjska zavarovanja

Vir: Statistini zavarovalniki bilten 2011 (Slovensko zavarovalno zdruenje), 2011; Sigma: World insurance in 2010: Premiums back to growth capital
increases, 2011.

133

Trna kapitalizacija

Vrednost kazalnika trne kapitalizacije v primerjavi z bruto domaim proizvodom se je v letu 2011 e drugo
leto zapored zniala. Trna kapitalizacija v primerjavi z BDP se je v obdobju pred zaostrovanjem finanne krize (2006
in 2007) skokovito poveala, po letu 2007 pa se je preteno znievala. Izjema je le leto 2009, ko se je obutno znial
tudi BDP, tako da se je vrednost kazalnika kljub upadu trne kapitalizacije delnic rahlo zviala. Trna kapitalizacija
delnic na Ljubljanski borzi je tako konec leta 2011 dosegla komaj 13,7 % BDP, kar je najnija vrednost v zadnjih
dvanajstih letih in dosega manj kot etrtino vrednosti najvije ravni iz leta 2007. Obseg trne kapitalizacije delnic se je
v preteklem letu zmanjal za nekoliko ve kot 30 %, padec pa se je v primerjavi s predhodnim letom skoraj podvojil.
Preteen del znianja je bil posledica nije vrednosti delnic, saj je tudi osrednji indeks na Ljubljanski borzi (SBI TOP)
beleil podoben upad. Manji del znianja tren kapitalizacije pa lahko pripiemo manjemu tevilu delnic, ki kotirajo
na Ljubljanski borzi. Trgovanje z delnicami se je lani sicer okrepilo za nekoliko manj kot desetino, a ostaja e naprej
precej skromno.

Vloga slovenskega kapitalskega trga pri zagotavljanju sveih virov financiranja je zanemarljiva. V razmerah
kreditnega kra bi se lahko njegov pomen relativno poveal, kljub temu da je v negotovih razmerah tudi financiranje z
izdajo delnic precej skromneje, obenem pa je vrednotenje delnic na niji ravni. Razlogov za popoln zastoj na
slovenskem kapitalskem trgu je ve. Prvi je ta, da je drava e vedno pomemben lastnik pomembnega dela
slovenskega gospodarstva in ni naklonjena tujemu lastnitvu, kar odganja potencialne tuje investitorje. Drugi razlog pa
bi lahko iskali v dogajanju v obdobju pred izbruhom finanne krize, ko je bil pomemben del trga namenjen le lastniki
konsolidaciji podjetij, ki se je odvijala precej nepregledno. Pravi pomen kapitalskega trga, to je pridobivanje sveih
virov financiranja, pa je bil odrinjen na stran in ga v teh neugodnih razmerah ni mogoe oiviti. Nepregleden nain
delovanja odvraa tako domae kot tuje vlagatelje, posledino pa je z majhnim tevilom vlagateljev tudi likvidnost na
Ljubljanski borzi med najnijimi v EU.

Razvojni zaostanek Slovenije glede na povpreno vrednost v EU se je v letu 2011 ponovno poveal. Trna
kapitalizacija delnic glede na BDP je leta 2011 dosegala manj kot etrtino vrednosti povpreja EU, ki je bilo na ravni
56,7 % BDP. Tudi v EU je lani (po dveh letih rasti) vrednost kazalnika upadla, in sicer za ve kot desetino. Znianje je
bilo v veliki meri posledica za dobro desetino nije vrednosti trne kapitalizacije delnic. Javnofinanne teave nekaterih
drav in priakovanja o umirjanju gospodarske aktivnosti so namre negativno vplivale na gibanja na svetovnih
finannih trgih, kjer so se vrednosti vrednostnih papirjev tako preteno znievale. Upad indeksov je bil v EU veji kot
na ostalih razvitejih kapitalskih trgih, saj je vrednost indeksa MSCI Europe
399
, merjenega v evrih, lani upadla za dobro
desetino, znianje indeksa MSCI World
400
pa je bilo za polovico manje, kar je po nai oceni deloma tudi posledica
nije vrednosti evra.

399
Meri gibanja na kapitalskih trgih v 16. evropskih dravah. Poleg starih drav lanic brez Luksemburga, sta vkljueni tudi Norveka in
vica.
400
Meri gibanja na kapitalskih trgih v 24. razvitiih dravah. Poleg poled drav vkljuenih v indeks MSCI Euope so vkljuene e Avstalija,
Kanda, Hong Kong, Izrael, Japonska, Nova zeladnija, Singapur in ZDA.
134

Tabela: Nekateri kazalniki razvitosti kapitalskega trga v Sloveniji, v obdobju 19952011
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Trna kapitalizacija delnic brez IS,
mio EUR
1

250,7 3.333,7 6.696,6 11.513,1 19.740,1 8.468,4 8.462,2 7.027,9 4.872,8
Trna kapitalizacija delnic brez
IS, % BDP
1,6 15,6 23,3 37,1 57,1 22,7 24,3 19,5 13,7
SBI TOP 941,02 1473,33 2518,92 854,26 982,67 850,35 589,58
t. vrednostnih papirjev 49 267 227 202 185 187 174 159
Delnice 27 197 128 109 96 96 89 80 69
od tega IS 0 44 10 7 10 11 11 6 1
Obveznice 22 68 99 93 89 90 85 79 70
Vir: Letno statistino poroilo (Ljubljanska borza), 2012; Nacionalni rauni (SURS), 2012; prerauni UMAR.
Opombe: IS investicijski sklad, SBI slovenski borzni indeks,
1
Preraun UMAR v evre z upotevanjem deviznega teaja na zadnji dan tekoega leta.

Slika: Trna kapitalizacija v nekaterih dravah lanicah EU v letu 2011, kot % BDP

EU
0
20
40
60
80
100
120
140
160
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
p
a
n
i
j
a
O
M
X
E
U
R
O
N
E
X
T
I
r
s
k
a
M
a
l
t
a
N
e
m
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
k
a

r
.
B
o
l
g
a
r
i
j
a
M
a
d
a
r
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
C
i
p
e
r
G
r
i
j
a
R
o
m
u
n
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
V

%

B
D
P

Vir: Letno statistino poroilo (Ljubljanska borza), 2012; Prva statistina objava nacionalni rauni (SURS), 2012; Stock market capitalisation (Eurostat), 2012;
prerauni UMAR.
Opomba: Euronext od januarja leta 2001 predstavljajo borze v Parizu, Amsterdamu in Bruslju, februarja leta 2002 pa se jim je pridruila e Lizbonska borza.
OMX vkljuuje skandinavske (Danska, Finska, vedska), baltske borze (Estonija, Latvija, Litva) in islandsko borzo.
135

2. PRIORITETA:

Uinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in
kakovostna delovna mesta

Dele prebivalstva s terciarno izobrazbo
Povpreno tevilo let olanja odraslega prebivalstva
Razmerje med tevilom tudentov in tevilom pedagokega osebja
Javni izdatki za izobraevanje
Zasebni izdatki za izobraevanje
Izdatki za izobraevalne ustanove na udeleenca
Vkljuenost odraslih v izobraevanje
Bruto domai izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost
Diplomanti naravoslovja in tehnike
Intelektualna lastnina
Raziskovalci
Uporaba in dostop do interneta
136

Dele prebivalstva s terciarno izobrazbo

Dele prebivalstva s terciarno izobrazbo se je v letu 2010 poveal, e vedno pa je bil niji od povpreja EU. Po
podatkih ankete o delovni sili (ADS) za drugo etrtletje 2011 je dele prebivalcev, starih 2564 let, s terciarno
izobrazbo znaal 25,5 %, kar je za 1,8 o. t. ve kot pred enim letom. Poveanje je bilo v Sloveniji v zadnjih dveh letih
veje kot v povpreju EU, vendar je pri nas dele terciarno izobraenih e vedno niji kot v EU. V obdobju izvajanja
SRS se je zaostanek Slovenije za EU zmanjal (z 2,2 o. t. v letu 2005 na 1,0 o. t. v letu 2011), vendar bi ob veji
uinkovitosti tudija, glede na visoko vkljuenost mladih v terciarno izobraevanje, lahko bilo to dohitevanje hitreje.

Dele prebivalstva s terciarno izobrazbo se poveuje zaradi hitre rasti tevila diplomantov, ki je posledica
poveevanja tevila vpisanih v terciarno izobraevanje in uvajanja bolonjskih tudijev. tevilo diplomantov se je
v Sloveniji v obdobju 20052009 povealo za 14,7 %, v povpreju EU pa za 11,5 %. V letu 2010 se je tevilo
diplomantov v Sloveniji povealo za 8,8 % na 19.694. Visoka rast tevila diplomantov je posledica poveanja tevila
vpisanih in posledica uvajanja bolonjskih tudijev, kjer je zaradi krajega trajanja tudija pri diplomantih povpreno
tevilo let olanja precej kraje kot na starih programih. V skupnem tevilu diplomantov na dodiplomskem in
podiplomskem visokoolskem tudiju se je v letu 2010 mono poveal dele diplomantov bolonjskih programov
401
. Vse
to je prispevalo k poveanju delea prebivalstva s terciarno izobrazbo tudi v letu 2011.

Slovenija po deleu prebivalstva s terciarno izobrazbo za povprejem EU najbolj zaostaja pri starejih, pri
mlajih skupinah prebivalstva pa v nekaterih starostnih skupinah presega povpreje EU. V starostni skupini 25
34 let Slovenija v letu 2011 zaostaja za povprejem EU za 0,5 o. t. Vendar ima znotraj te skupine velik zaostanek pri
deleu mladih, starih 2529 let (27,5 % kar je za 4,3 o. t. pod povprejem EU). Kljub visoki vkljuenosti mladih (2024
let
402
) v terciarno izobraevanje je zaostanek Slovenije v deleu mladih s terciarno izobrazbo predvsem posledica
nizke uinkovitosti tudija in vkljuenosti zaradi dobrobiti, ki jih prinaa status tudenta. Veji kot v povpreju EU pa je
dele mladih s terciarno izobrazbo v starostni skupini 3034 let, ki je v drugem etrtletju znaal 37,1 %, kar je za 3,1
o. t. ve kot leto prej. V obdobju izvajanja SRS se je dele mladih v starostni skupini 3034 let s terciarno izobrazbo
mono poveal (za 12,1 o. t.). Dele prebivalstva s terciarno izobrazbo v starostnih skupinah 4554 (22,7 %) in 5564
let (17,1 %) je niji od povpreja EU.

Dele ensk s terciarno izobrazbo je veliko viji od delea mokih, razkorak v izobrazbi med spoloma pa se je
v letu 2011 e poveal. Dele ensk s terciarno izobrazbo je v letu 2011 znaal 30,9 %, dele mokih pa 20,3 %.
Razkorak v izobraenosti med enskami in mokimi se poveuje in je bil v letu 2011 najveji v obdobju izvajanja SRS,
ko je tudi mono presegel razkorak v povpreju EU
403
. Veliko viji dele ensk s terciarno izobrazbo je povezan z
vijim deleem ensk, vpisanih v terciarno izobraevanje. V letu 2010/2011 se je dele ensk v skupnem tevilu
vpisanih v terciarno izobraevanje e poveal (enske: 60,6 %; moki: 39,4 %), zaradi esar tudi v prihodnje ne
priakujemo zmanjevanja razkoraka v deleu prebivalstva s terciarno izobrazbo med enskami in mokimi.

401
Dele diplomantov bolonjskih programov je v letu 2010 znaal 25,3 %, kar je za 10 o. t. ve kot v letu 2009.
402
Vkljuenost mladih, starih 2024 let, v terciarno izobraevanje je v letu 2009 s 47,7 % mono presegala povpreje EU (29,3 %) je bila v
obdobju izvajanja SRS najvija med dravami EU.
403
V povpreju EU je leta 2011 znaal dele ensk s terciarno izobrazbo 27,6 %, mokih pa 25,5 %.
137

Tabela: Dele prebivalstva v starosti 2564 let s terciarno izobrazbo, EU, 19952011 (2. etrtletje), v %
1998 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
EU-27 9,4 18,5 22,2 22,8 23,4 24,1 25,0 25,7 26,5
Avstrija np 14,5 17,6 17,7 17,7 18,1 19,1 19,5 19,0
Belgija 25,3 27,1 30,7 31,0 31,4 31,9 32,4 35,2 34,9
Bolgarija np 18,4 21,4 21,7 22,1 22,8 22,9 22,8 23,4
Ciper np 25,1 27,8 29,9 33,0 34,6 34,3 35,1 37,1
eka 10,5 11,5 13,1 13,5 13,7 14,3 15,4 16,7 18,0
Danska 25,4 25,2 32,9 34,8 30,5 34,3 32,7 33,1 33,2
Estonija 30,2 28,9 33,6 32,9 34,0 33,5 35,9 35,7 36,9
Finska 28,8 32,3 34,5 34,9 36,4 36,5 37,1 37,1 38,7
Francija np np 25,0 25,9 26,8 27,1 28,6 28,9 29,6
Grija 16,8 16,9 20,5 21,3 21,9 22,5 22,7 23,7 25,1
Irska np 21,2 28,3 30,1 31,2 32,7 34,2 36,1 36,9
Italija 8,6 9,4 11,9 12,7 13,5 14,3 14,4 14,7 15,0
Latvija 17,0 18,0 21,5 21,4 23,6 24,2 23,7 26,9 27,7
Litva 41,0 41,8 26,5 27,2 29,8 30,5 30,2 32,3 33,4
Luksemburg 0,0 17,9 26,5 24,0 28,6 28,3 34,0 34,5 35,9
Madarska 13,1 14,0 17,0 17,8 17,9 19,1 19,8 20,0 20,9
Malta np 5,4 12,1 12,4 12,4 13,3 12,8 12,9 16,0
Nemija np 22,5 24,5 24,2 24,3 25,1 26,3 26,4 27,3
Nizozemska 21,8 24,0 29,9 29,8 30,3 32,0 32,3 33,8 31,5
Poljska 10,7 11,4 16,5 17,8 18,8 19,6 21,2 22,6 23,3
Portugalska 8,3 9,0 12,7 13,4 13,6 14,2 14,7 15,5 16,9
Romunija 8,7 9,2 11,0 11,8 12,0 12,9 13,2 13,4 14,3
Slovaka 10,3 10,2 13,9 14,4 14,4 14,6 15,6 17,1 18,4
Slovenija 14,4 15,7 20,0 21,5 22,9 21,9 22,5 23,7 25,5
panija 20,0 22,5 28,2 28,4 28,9 29,3 29,5 30,5 31,4
vedska 27,4 29,5 29,3 30,3 31,2 31,9 32,8 34,0 35,0
Zdrueno kraljestvo np 24,4 28,3 29,3 30,4 31,6 32,9 34,5 36,6
Vir: Eurostat Portal Page - Population and Social conditions, 2012. Opomba: np ni podatka.

Slika: Dele prebivalstva s terciarno izobrazbo, Slovenija, po starosti, 20052011, (drugo etrtletje), v %

0
5
10
15
20
25
30
35
25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let
V

%
2005 2010 2011

Vir: Eurostat Portal Page Population and Social conditions, 2012.
138

Povpreno tevilo let olanja odraslega
prebivalstva

Povpreno tevilo let olanja odraslega prebivalstva Slovenije se je v letu 2010 nadalje povealo. Po
mednarodno primerljivih podatkih o povprenem tevilu let olanja prebivalstva, ki jih je objavil UNDP (Razvojni
program Zdruenih narodov, glej tabelo
404
), je imelo leta 2010 prebivalstvo Slovenije v starosti 25 let in ve 11,6 leta
olanja
405
, kar uvra Slovenijo relativno visoko tako med evropskimi dravami (vije tevilo let olanja so imele leta
2010 le tiri drave lanice EU) kot tudi v svetu. Po teh izraunih naj bi se od preteklega leta povealo za 0,3, v
obdobju izvajanja SRS (20052010) pa za 1,2 leta
406
. Povpreno tevilo let olanja prebivalstva v Sloveniji je visoko
predvsem zaradi visokega delea prebivalstva s srednjo izobrazbo. Po deleu prebivalstva s terciarno izobrazbo se
Slovenija le poasi pribliuje povpreju EU
407
, eprav se tevilo let olanja v Sloveniji poveuje predvsem zaradi
naraajoega delea generacij, ki konajo terciarno izobraevanje. Med temi se poveuje dele ensk, kar poveuje
razkorak med povpreno izobrazbeno ravnjo ensk in mokih
408
. Po naih izraunih povprenega tevila let olanja
409

na osnovi podatkov iz ankete o delovni sili je imelo prebivalstvo v starosti 25-64 let v letu 2010 v Sloveniji 12 let
olanja
410
, pri emer so imele enske 12,1 leta zakljuenega olanja, moki pa 11,8. Zaradi visoke vkljuenosti mladih
generacij v terciarno izobraevanje se povpreno tevilo let olanja prebivalstva za mlaje starostne skupine poveuje
precej hitreje kot za stareje. Prebivalstvo v starosti 2539 let je v povpreju za celo leto olanja bolj izobraeno od
prebivalstva v starosti 4064 let, to pa za skoraj eno leto in pol bolj izobraeno od prebivalstva v starosti 65 let in ve.

Poveuje se tudi povpreno tevilo let olanja delovno aktivnega prebivalstva, predvsem zaradi poveanega
tevila zaposlenih oseb s terciarno izobrazbo. Izraunano iz podatkov ankete o delovni sili je imelo delovno aktivno
prebivalstvo v Sloveniji leta 2010 povpreno 12,2 leta zakljuenega olanja (enako kot leto prej oziroma 0,3 leta ve
kot leta 2005). Po podatkih statistinega registra delovno aktivnega prebivalstva, je povpreno tevilo let olanja
delovno aktivnega prebivalstva nekoliko nije
411
. Septembra 2011 je znaalo 12,2 leta, leto prej pa 11,9 leta. Ob
kriznih gospodarskih razmerah so bile v letih 2009 do 2011 najbolj prizadete dejavnosti, ki zaposlujejo manj
izobraeno delovno silo (gradbenitvo, delovno intenzivne predelovalne dejavnosti). Zato se je v teh letih zmanjalo
predvsem tevilo delovno aktivnih z nijo in srednjo poklicno izobrazbo, v letu 2010 tudi s splono srednjo izobrazbo,
tevilo delovno aktivnih z vijo in visoko izobrazbo pa se je v obeh letih povealo, predvsem v poslovnih in javnih
storitvah ter v trgovini, leta 2011 pa pomembneje tudi v predelovalnih dejavnostih.

404
Ti izrauni izhajajo praviloma iz podatkov popisov prebivalstva, kot jih hrani podatkovna baza UNESCO, za vmesna leta pa so ocenjeni
po metodi Barro & Lee.
405
Enako povpreno tevilo let olanja prebivalstva v starosti 25 let in ve daje tudi na izraun za leto 2010 na podlagi podatkov ankete o
delovni sili. Podoben (11,5 let) je tudi izraun, ki smo ga napravili na podlagi bolj podrobnih podatkov registrskega popisa prebivalstva
Slovenije na dan 1.1.2011.
406
Po naih izraunih na podlagi podatkov anket o delovni sili je bilo povpreno tevilo let olanja v letu 2010 le za 0,1 leta veje kot leta
2009, oz. 0,3 leta veje kot leta 2005. Barro in Lee naeloma upotevata le podatke popisov prebivalstva, podatkov vzornih anket pa ne,
ker naj bi bili zaradi premajhnih vzorcev pregrobi. Za Slovenijo sta za leto 2010 napravila izjemo zaradi intervencije z nae strani, saj je njuna
stara ocena za Slovenijo temeljila na popisnih podatkih leta 1991 za Jugoslavijo. Kljub intervenciji SURS, ki jima je poslal podatke popisov
prebivalstva za Slovenijo, tega izhodia v objavljeni oceni oitno e nista imela asa popraviti, popravila pa sta jih medtem v svoji bazi na
naslovu http://www.barrolee.com/.. Tako kot izraun po podatkih popisa prebivalstva 2011 se tudi Izrauna povprenega tevila let olanja
po podatkih popisov prebivalstva Slovenije v letih 1991 in 2002 ne razlikujeta pomembneje od izraunov, ki smo jih napravili na podlagi
podatkov anket o delovni sli (za leti 1993 in 2002), podobne izraune pa sta v svoji novi bazi objavila tudi Barro in Lee.
407
Glej indikator dele terciarne izobrazbe. .
408
Od leta 2003 je povpreno tevilo let olanja ensk vije kot za moke.
409
Izraunali smo jih z upotevanjem naslednjih predpostavk o povprenih normativnih dolinah olanja: brez konane osnovne ole 6,0 let,
s konano osnovno olo 8,0 leta, z nijo poklicno izobrazbo 9,5 leta, s srednjo poklicno izobrazbo 11,0 leta, s konano strokovno ali splono
srednjo olo 12,2 leta, z vijo izobrazbo 14,0 leta, z visoko izobrazbo 16,2 leta ter s podiplomsko izobrazbo 19,0 leta olanja.
410
Ta je viji, saj ima prebivalstvo v starosti 65 let in ve praviloma nijo izobrazbo kot mlaje prebivalstvo. Po naih preraunih iz podatkov
ankete o delovni sili je imelo leta 2010 slovensko prebivalstvo v starosti 65 let in ve 10,2 let olanja.
411
Podatki statistinega registra delovno aktivnega prebivalstva ne vkljuujejo samostojnih kmetov ter neformalno delovno aktivnih,
vkljuujejo pa zaasno zaposlene tujce s preteno nizko izobrazbo (ki jih anketa o delovni sli ne vkljuuje).
139

Tabela: Povpreno tevilo let olanja prebivalstva v starosti 25 let in ve v Sloveniji in EU, 19952010
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU-27 np np np np np np np np
Avstrija 8,6 9,1 9,9 10,1 10,3 10,5 10,6 10,6
Belgija 9,7 10,0 10,6 10,6 10,7 10,6 10,8 10,9
Bolgarija 9,3 9,5 10,0 10,1 10,2 10,4 10,5 10,6
Ciper 9,2 9,7 9,0 9,1 9,3 9,4 9,6 9,8
eka 11,4 11,9 13,1 12,9 12,6 12,6 12,5 12,3
Danska 9,9 10,5 11,1 11,2 11,2 11,3 11,5 11,4
Estonija 10,5 11,7 11,9 11,9 11,9 12,0 12,0 12,0
Finska 9,2 8,2 10,1 10,1 10,2 10,2 10,2 10,3
Francija 8,3 9,3 9,9 10,0 10,2 10,3 10,4 10,6
Grija 8,2 8,6 9,8 9,8 9,9 10,0 10,1 10,1
Irska 10,9 11,2 11,4 11,4 11,5 11,5 11,6 11,6
Italija 7,8 8,4 9,5 9,6 9,8 9,9 10,0 10,1
Latvija 8,8 9,4 10,4 10,6 10,8 11,0 11,3 11,5
Litva 9,1 9,9 10,7 10,7 10,8 10,8 10,9 10,9
Luksemburg 9,3 9,7 9,9 9,9 10,0 10,0 10,0 10,1
Madarska 10,4 10,5 10,7 10,8 10,8 10,9 11,0 11,1
Malta 8,3 9,0 9,7 9,8 9,8 9,9 9,9 9,9
Nemija 9,4 10,5 12,2 12,2 12,2 12,2 12,2 12,2
Nizozemska 10,5 10,8 11,0 11,1 11,2 11,4 11,5 11,6
Poljska 9,1 9,5 9,7 9,7 9,8 9,8 9,9 10,0
Portugalska 6,4 6,8 7,2 7,3 7,4 7,5 7,6 7,7
Romunija 9,5 9,9 10,1 10,2 10,3 10,3 10,4 10,4
Slovaka 11,2 11,2 11,6 11,6 11,6 11,6 11,6 11,6
Slovenija 8,7 9,4 10,1 10,4 10,7 11,0 11,3 11,6
panija 7,7 9,1 9,7 9,8 10,0 10,1 10,2 10,4
vedska 10,5 11,0 11,7 11,7 11,7 11,7 11,7 11,7
Slovenija po podatkih anket o delovni sili 10,4 10,8 11,2 11,3 11,4 11,4 11,5 11,6
Vir: International Human Development Indicators UNDP (http://hdrstats.undp.org/en/indicators/103006.html); metodologija Barro and Lee (2010) na osnovi
podatkov statistike UNESCO-a in UMAR na podlagi podatkov SURS: Trg dela, Anketa o delovni sili.

Slika: Povpreno tevilo let olanja delovno aktivnega prebivalstva po podrojih dejavnosti, 2011

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
P Izobraevanje
O Dej. javne uprave in obrambe, Dej. obvezne socialne varnosti
M Strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti
K Finanne in zavarovalnike dejavnosti
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
RKulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
Q Zdravstvo in socialno varstvo
D Oskrba z elektrino energijo, plinom in paro
l poslovanje z nepremininami
SDruge dejavnosti
GTrgovina, vzdrevanje in popravila motornih vozil
B Rudarstvo
H Promet in skladienje
C Predelovalne dejavnosti
TDej. gospodinjstev z zaposlenim hinim osebjem, proiz. za lastno
EOskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
I Gostinstvo
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribitvo
FGradbenitvo

Vir: Trg dela Statistini register delovno aktivnega prebivalstva, SURS; prerauni UMAR.
140

Razmerje med tevilom tudentov in tevilom
pedagokega osebja

V Sloveniji se razmerje med tevilom vpisanih in tevilom pedagokega osebja v terciarnem izobraevanju
zniuje, vendar je e zelo neugodno. Razmerje med tevilom tudentov
412
in tevilom pedagokega osebja
413
se na
mednarodni ravni pogosto uporablja kot merilo kakovosti terciarnega izobraevanja
414
. Predvideva se, da nije
razmerje (manje tevilo tudentov na pedagokega delavca) omogoa vejo uporabo aktivnejih oblik pouevanja in
ve neposredne komunikacije med tudenti in uitelji, kar prispeva k veji kakovosti tudijskega procesa ter posledino
bolji usposobljenosti diplomantov. Slovenija je v letu 2009 (tudijsko leto 2008/2009), za katerega so na mednarodni
ravni zadnji dosegljivi podatki, po razmerju med tevilom tudentov in tevilom pedagokega osebja v terciarnem
izobraevanju z 20,0 mono zaostajala za povprejem enaindvajsetih drav EU, ki so hkrati tudi lanice OECD (15,5).
eprav se je v obdobju izvajanja SRS razmerje izboljalo z 22,7 v letu 2005 na 20,0, ima Slovenija najmanj ugodno
razmerje med evropskimi dravami. K visokemu razmerju med tevilom tudentov in tevilom vpisanih v terciarno
izobraevanje v Sloveniji prispevajo tudi ugodnosti, ki izhajajo iz statusa tudenta. Razmerje med tevilom tudentov
in tevilom pedagokega osebja v terciarnem izobraevanju se je izboljevalo tudi v letih 2009/2010 in 2010/2011.
Izboljanje razmerja je posledica zmanjanja tevila vpisanih in poveanja tevila pedagokega osebja. V obdobju
izvajanja Strategije razvoja Slovenije (SRS) se je razmerje med tevilom vpisanih in tevilom pedagokega osebja
izboljalo, vendar z vidika doseganja veje kakovosti tudija preskromno.

412
Zajeti so vsi tudenti v terciarnem izobraevanju v ekvivalentu rednega tudija = redni tudenti + 1/3 (izredni + absolventi + podiplomski
tudenti) (SURS, Pedagoko osebje na visokoolskih zavodih in vijih strokovnih olah, Slovenija, 2006).
413
Pri pedagokem osebju so zajeti strokovni delavci v vijem strokovnem izobraevanju (predavatelji vijih strokovnih ol, intruktorji pri
vajah, laboranti) in visokoolski uitelji (docenti, izredni profesorji, redni profesorji, lektorji, predavatelji in viji predavatelji), niso pa zajeti
znanstveni delavci in visokoolski sodelavci (asistenti, bibliotekarji, strokovni svetniki, viji strokovni delavci, strokovni sodelavci in uitelji
vein).
414
Terciarno izobraevanje zajema redno in izredno vpisane na vije strokovne ole, visokoolski dodiplomski tudij in visokoolski
podiplomski tudij.
141

Tabela: Razmerje med tevilom tudentov in tevilom pedagokega osebja v terciarnem izobraevanju, Slovenija in
drave OECD, 19982009
1998 2000 2005 2006 2007 2008 2009
OECD 14,8 14,7 15,8 15,3 15,3 15,8 14,9
EU-21 np np 16,4 16,0 16,0 15,4 15,5
Avstrija np np 15,3 13,0 13,7 14,6 15,6
Belgija np 19,9 19,6 18,7 18,1 19,0 19,5
eka 13,5 13,5 19,0 18,5 18,6 19,1 19,6
Estonija np np 14,9 np np np np
Finska np np 12,5 15,8 16,6 15,8 14,9
Francija np 18,3 17,3 17,0 16,6 16,2 15,7
Grija 26,3 26,8 30,2 27,8 26,3 np np
Irska 16,6 17,4 17,4 17,9 16,5 15,9 14,3
Italija np 22,8 21,4 20,4 19,5 19,5 18,3
Madarska 11,8 13,1 15,9 16,5 17,1 17,1 16,3
Nemija 12,4 12,1 12,2 12,4 12,1 11,5 11,9
Nizozemska np 12,6 np np np 14,9 14,4
Poljska np 14,7 18,2 17,3 17,2 16,7 16,1
Portugalska np np 13,2 12,7 13,2 13,8 14,1
Slovaka np 10,2 11,7 12,4 13,2 15,4 15,6
Slovenija np 23,8 22,7 21,4 21 20,5 20,0
panija 17,2 15,9 10,6 10,8 10,4 11,1 10,9
vedska 9,0 9,3 8,9 9,0 8,8 8,5 8,8
Islandija 9,3 7,9 11,0 10,7 10,2 10,1 10,2
Japonska 11,8 11,4 11,0 10,8 10,6 10,4 10,1
Norveka 13,0 12,7 np 10,5 10,0 9,3 9,2
ZDA
14,6 13,5 15,7 np 15,1 15,0 15,3
Vir: Education at a Glance, (OECD), tevilke 20022011; Pedagoko osebje na visokoolskih zavodih in vijih strokovnih olah, Slovenija, (Prva objava SURS),
2010; Pedagoko osebje na visokoolskih zavodih in vijih strokovnih olah, Slovenija, (Prva objava SURS), 2009; Pedagoko osebje na visokoolskih zavodih
in vijih strokovnih olah, Slovenija, (Prva objava SURS), 2008; Pedagoko osebje na visokoolskih zavodih in vijih strokovnih olah, Slovenija, (Prva objava
SURS), 2007; Pedagoko osebje na visokoolskih zavodih in vijih strokovnih olah, Slovenija, (Prva objava SURS), 2006; Pedagoko osebje na visokoolskih
zavodih in vijih strokovnih olah, Slovenija, (Prva objava SURS), 2006; Statistine informacije t. 5; Pedagoko in strokovno osebje na visokoolskih zavodih in
vijih strokovnih olah, (SURS), 2001; SI-STAT podatkovni portal Demografsko in socialno podroje Izobraevanje, 2011.
Opombe:
1
Podatki so na voljo le za drave EU, ki so lanice OECD. Od leta 2009 je na voljo podatek za EU-21, do tega leta pa za EU-19.; np ni podatka.

Slika: Razmerje med tevilom tudentov in tevilom pedagokega osebja v terciarnem izobraevanju, Slovenija in
drave OECD, 2009 (tudijsko leto 2008/2009)
0
5
10
15
20
25
S
l
o
v
e
n
i
j
a
k
a
B
e
l
g
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
M
a
d
a
r
s
k
a
P
o
l
j
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
E
U
-
2
1
Z
D
A
O
E
C
D
F
i
n
s
k
a

N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
I
r
s
k
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
N
e
m
i
j
a
p
a
n
i
j
a
I
s
l
a
n
d
i
j
a
J
a
p
o
n
s
k
a
N
o
r
v
e
k
a
v
e
d
s
k
a

Vir: Education at a Glance (2011); Pedagoko osebje na visokoolskih zavodih in vijih strokovnih olah (Prva objava), 2010; SURS; SI-STAT podatkovni portal
Demografsko in socialno podroje Izobraevanje, 2011, prerauni UMAR.
142

Javni izdatki za izobraevanje

Dele celotnih javnih izdatkov za izobraevanje
415
v primerjavi z BDP
416
je visok in se je v letu 2009 e poveal.
V letu 2009 je znaal 5,7 % BDP, kar je za 0,5 o. t. ve kot leto prej. Veliko poveanje delea je bilo, ob realnem
poveanju javnih izdatkov za izobraevanje za 3 %, predvsem posledica monega upada BDP. Dele je v letu 2008
(zadnji dosegljivi mednarodni podatki) presegal povpreje EU, kar je povezano z visoko vkljuenostjo v izobraevanje
v Sloveniji.

Javni izdatki za izobraevanje so se v letu 2009 realno najbolj poveali na predolski in terciarni ravni
izobraevanja. Javni izdatki za izobraevanje so se v letu 2009 poveali na vseh ravneh izobraevanja, razen na
osnovnoolski. Javni izdatki za izobraevanje so se najbolj poveali na predolski ravni (za 8,2 %) zaradi poveanja
tevila otrok, vkljuenih v vrtce (poveevanje tevila vrtcev, odpiranje novih oddelkov in dodatnega zaposlovanja). Ob
nadaljevanju poveevanja tevila rojstev tudi v letu 2010 in uresnievanju nacionalnih ciljev na podroju predolske
vzgoje, ki so doloeni v Beli knjigi o vzgoji in izobraevanju iz leta 2011 (poveanje vkljuenosti otrok v vrtce, znianje
normativov
417
) in ciljev EU (poveanje vkljuenosti otrok v vrtce) lahko priakujemo poveanje javnih izdatkov za to
raven izobraevanja tudi v prihodnje. Javni izdatki so se v letu 2009 realno precej poveali tudi na terciarni ravni
izobraevanja (za 7,2 %). Na tej ravni so se poveali predvsem izdatki namenjeni neposredno izobraevalnim
ustanovam, kar je povezano z dodatnim zaposlovanjem, zagotavljanjem sredstev za odpravo planih nesorazmerij in
financiranjem razvojnih nalog ter opreme. Poveali so se tudi izdatki, namenjeni transferjem olajoim oziroma
gospodinjstvom, a bistveno manj. V obdobju izvajanja SRS so se javni izdatki realno najbolj poveali na predolski in
terciarni ravni izobraevanja, kjer se je povealo tudi tevilo vpisanih. Zmanjali pa so se na srednjeolski ravni kjer pa
se je zmanjalo tudi tevilo vpisanih.

Najveji del javnih izdatkov za izobraevanje je namenjen za osnovnoolsko izobraevanje. V letu 2009 so javni
izdatki za predolsko izobraevanje v Sloveniji znaali 0,56 % BDP, po podatkih za leto 2008 (zadnji razpololjivi
mednarodni podatki) pa so nekoliko niji od povprenih v EU. Poveevanje teh izdatkov je povezano s politikami EU in
nacionalnimi politikami poveevanja vkljuenosti otrok v to raven izobraevanja. Izdatki za osnovnoolsko
izobraevanje, ki v strukturi javnih izdatkov predstavljajo najveji dele, so v letu 2009 znaali 2,49 % BDP. Za
srednjeolsko izobraevanje je Slovenija v letu 2009 namenjala 1,26 % BDP, kar je za 0,12 o. t manj kot v letu 2005
(zaetek izvajanja SRS). Javni Izdatki za terciarno izobraevanje pa so v letu 2009 znaali 1,38 % BDP, kar je za 0,13
o. t. ve kot leta 2005. Javni izdatki za terciarno izobraevanje v primerjavi z BDP so v Sloveniji leta 2008 rahlo
presegali povpreje EU (1,14 % BDP).

Dele javnih izdatkov za transfere olajoim oziroma gospodinjstvom
418
na terciarni ravni se je v letu 2009
zmanjal, a je e vedno relativno visok. V letu 2009 je dele za vse ravni izobraevanja znaal 7,8 % in se e nekaj
let zniuje, a je v letu 2008 presegal povpreje EU (6,4 %). V letu 2009 se je znial tudi dele javnih izdatkov za
transfere na terciarni ravni (na 22,1 %), ki pa je precej viji kot na ravni povpreja EU (2008: 16,7 %). V obdobju
izvajanja SRS sta se delea javnih izdatkov za transfere za vse ravni izobraevanja in na terciarni ravni izobraevanja
zniala.

415
Celotni javni izdatki za izobraevanje zajemajo vse proraunske izdatke za formalno-stopenjsko izobraevanje mladine in odraslih na ravni
drave in obin. Zajeti so javni izdatki neposredno za izobraevalne ustanove in transferi gospodinjstvom (tipendije, subvencije za
prehrano, vozovnice, bivanje, ubeniki ipd). Finanni podatki za Slovenijo so zbrani po mednarodno primerljivi metodologiji z vpraalnikom
UOE (skupni vpraalnik Unesco, OECD, Eurostat).
416
Dele celotnih javnih izdatkov za izobraevanje v BDP je izraunan glede na revizijo BDP, objava SURS, avgust 2011.
417
Bela knjiga o vzgoji in izobraevanju v RS iz leta 2011 predvideva na podroju vrtcev znianje normativov (v oddelek v prvem starostnem
obdobju naj bi bilo vkljuenih najve 12 otrok in zagotovljeno razmerje med tevilom otrok in tevilom odraslih v oddelku 6:1 9 ur dnevno. V
drugem starostnem obdobju pa naj bi bilo vkljuenih najve 20 otrok in zagotovljeno razmerje med tevilom otrok in tevilom odraslih v
oddelku 10:1 6 ur dnevno. Normativ za svetovalne delavce pa se zmanja s 30 oddelkov na 20.
418
Javni transferi za izobraevanje zajemajo tipendije, otroke dodatke v delu, kjer je dodaten pogoj za izplailo vkljuenost v izobraevanje,
subvencije za prevoz, prehrano, bivanje, ubenike, uno tehnologijo in strokovno literaturo ipd.
143

Tabela: Celotni javni izdatki za izobraevanje izraeni v deleu BDP, EU-27, 19952008
1995 2000 2005 2006 2007 2008
EU-27 np 4,88 5,04 5,04 4,96 5,07
Avstrija 6,04 5,74 5,48 5,46 5,40 5,46
Belgija np np 5,93 6,00 6,02 6,46
Bolgarija 3,39 3,97 4,51 4,24 4,13 4,61
Ciper 4,63 5,35 6,92 7,02 6,93 7,41
eka np 3,97 4,26 4,60 4,20 4,08
Danska 7,67 8,29 8,30 7,97 7,83 7,75
Estonija 5,88 6,10 4,88 4,75 4,85 5,67
Finska 6,85 5,89 6,31 6,19 5,91 6,13
Francija 6,04 6,03 5,65 5,58 5,59 5,58
Grija 2,87 3,39 4,04 np np np
Irska 5,07 4,28 4,75 4,76 4,90 5,62
Italija 4,85 4,55 4,43 4,70 4,29 4,58
Latvija 6,19 5,64 5,06 5,07 5,00 5,71
Litva 5,12 5,90 4,90 4,84 4,67 4,91
Luksemburg 4,26 np 3,78 3,38 3,15 np
Madarska 5,39 4,42 5,47 5,42 5,20 5,10
Malta np 4,49 6,79 np 6,31 6,01
Nemija 4,62 4,46 4,53 4,40 4,50 4,55
Nizozemska 5,06 4,96 5,48 5,46 5,32 5,46
Poljska 5,10 4,89 5,47 5,25 4,91 5,09
Portugalska 5,37 5,42 5,39 5,25 5,30 4,89
Romunija np 2,86 3,48 np 4,25 np
Slovaka 5,01 3,93 3,85 3,80 3,62 3,59
Slovenija 5,69 5,75 5,73 5,72 5,16 5,20
panija 4,66 4,28 4,23 4,27 4,35 4,62
vedska 7,22 7,21 6,97 6,85 6,69 6,74
Zdr. kraljestvo 5,02 4,46 5,36 5,47 5,39 5,36
Vir: Eurostat Portal Page - Population and Social Conditions, 2012; Izdatki za formalno izobraevanje, 2009 zaasni podatki SURS (2011); Izdatki za
formalno izobraevanje, Slovenija, 2005 2008 konni podatki popravek SURS (2011); Izdatki za formalno stopenjsko izobraevanje, 2004 SURS
(2007); Izdatki za formalno izobraevanje, (2006) SURS; Statistini letopis 2008 SURS (2008); Izdatki za formalno izobraevanje, 1995 2003 SURS
(2006). Opombi: Za Slovenijo so kazalniki izraunani na podlagi zadnje revizije BDP (avgust 2011); np ni podatka.

Slika: Celotni javni izdatki za formalno stopenjsko izobraevanje, po ravneh izobraevanja, v % BDP, Slovenija, 2005
2009
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
Predolska Osnovnoolska Srednjeolska Terciarna
V

%

B
D
P
2005 2008 2009
Vir: Izdatki za formalno izobraevanje, Slovenija, 2005 2008 konni podatki popravek SURS (2011); Izdatki za formalno izobraevanje, 2009 zaasni
podatki SURS (2011). Opomba: Kazalniki za Slovenijo so izraunani na podlagi zadnje revizije BDP (avgust 2011).
144

Zasebni izdatki za izobraevanje

Dele zasebnih izdatkov za formalno izobraevanje
419
se je v letu 2009 ohranil priblino na ravni predhodnega
leta. Dele zasebnih izdatkov za izobraevanje je na mednarodni ravni pomemben kazalnik finanne dostopnosti
izobraevanja. V letu 2009 je za vse ravni formalnega izobraevanja znaal 11,5 %, kar je priblino toliko kot leto prej,
Dele zasebnih izdatkov za izobraevanje je bil v letu 2008 (zadnji mednarodni podatek) niji od povpreja EU, V
obdobju izvajanja SRS pa se je zmanjal za 2,3 o. t.

Dele zasebnih izdatkov za predolsko raven izobraevanja se je v letu 2009 drugo leto zapored zmanjal,
poveal pa se je na osnovnoolski in srednjeolski ravni. Po Zakonu o vrtcih iz leta 1996 je osnova za plailo
starev cena programa, v katerega je otrok vkljuen. Cena programa obsega stroke vzgoje, varstva in prehrane v
vrtcu in ne vsebuje sredstev za investicije in investicijsko vzdrevanje. Dele zasebnih izdatkov za predolsko raven
izobraevanja je v letu 2009 znaal 20,7 %
420
in je med vsemi ravnmi izobraevanja najviji v zadnjih treh letih.
Znianje delea zasebnih izdatkov je tudi posledica sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih
(ZVrt-D) iz leta 2008, po katerem stari, e je v vrtec vkljuen ve kakor en otrok iz druine, za starejega otroka
plaujejo za en razred nijo ceno, za mlaje otroke pa so plaila oproeni. Drug dejavnik je poveanje delea
sredstev za investicije v skupnih izdatkih, ki pa niso zajete v ceno programa vrtca, ki jo plaujejo stari. Dele zasebnih
izdatkov za predolsko raven izobraevanja je v letu 2008 z 22,5 % mono presegal povpreje enaindvajsetih
evropskih drav, ki so hkrati drave lanice OECD (12,2 %). Dele zasebnih izdatkov za osnovnoolsko raven
izobraevanja je v letu 2009 znaal 8,7 % (0,5 o. t. ve kot leto prej). Na srednjeolski ravni izobraevanja pa je znaal
8,9 % (0,2 o. t. ve kot leto poprej). V primerjavi z letom 2005 (zaetek izvajanja SRS) se je dele zasebnih izdatkov
za osnovnoolsko izobraevanje poveal za odstotno toko, na srednjeolski ravni izobraevanja pa se ni bistveno
spremenil.

Dele zasebnih izdatkov za terciarno izobraevanje je nizek in se je v letu 2009 e zmanjal. Na terciarni ravni
zasebni izdatki zajemajo stroke olnin, vpisnine in drugih prispevkov, bivanja v tudentskih domovih ipd. V Sloveniji je
tudij za redno vpisane na prvi in drugi stopnji brezplaen, izredno vpisani pa plaujejo visoke olnine. V letu 2009 je
dele zasebnih izdatkov znaal 14,5 % (za 1,3 o. t. manj kot leto prej). Dele zasebnih izdatkov na terciarni ravni se
zmanjuje e nekaj let zaradi upadanja vpisa na izredni tudij in poveevanja vpisa na bolonjske programe 2. stopnje,
ki so za redno vpisane financirani iz javnih sredstev
421
. V tudijskem letu 2008/2009 se v prvem letniku niso ve
razpisovali stari magistrski in specialistini programi, kar je vplivalo na zmanjanje sredstev, pridobljenih s olninami.
Slovenija s tem odstopa od prakse v veini evropskih drav, ki imajo olnine ne le v zasebnih, ampak tudi v javnih
ustanovah in je podobna nekaterim severnoevropskim dravam (vedska, Finska, Norveka), ki v javnih ustanovah
nimajo olnin. Dele zasebnih izdatkov za terciarno izobraevanje je bil leta 2008 prvi v obdobju izvajanja SRS niji
od povpreja EU (v letu 2008: Slovenija: 16,2 %; EU: 20,9 %). V obdobju izvajanja SRS se je dele zasebnih izdatkov
za terciarno izobraevanje mono zmanjal, kar je ravno nasprotno kot na ravni povpreja EU, kjer se je poveal.

419
Prikazan je dele zasebnih izdatkov za izobraevalne ustanove v skupnih izdatkih za izobraevalne ustanove (javni in zasebni). Zasebni
izdatki za izobraevalne ustanove vkljuujejo izdatke gospodinjstev in drugih zasebnih entitet, plaane neposredno izobraevalnim
ustanovam (izdatki za olnine, malice, kosila, olo v naravi, za nastanitev v dijakih, tudentskih domovih ipd.).
420
Dele je bil za je 1,8 o. t. manji kot v 2008 in za 3,5 o. t. manji kot ob prietku izvajanja SRS (2005).
421
Po Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokoolskih in drugih zavodov, lanic univerz, od leta 2004 do
leta 2008 iz leta 2006 se iz javnih virov zagotavlja denarna sredstva za tudente rednega tudija po tudijskih programih za pridobitev visoke
strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11.6.2004 ter tudijskih programih prve in druge stopnje brez absolventov na
visokoolskem zavodu v tekoem tudijskem letu.
145

Tabela: Dele zasebnih izdatkov za vse ravni formalnega izobraevanja, EU-27,19992008, v %
1999 2000 2005 2006 2007 2008
EU-27
12,2 11,5 12,7 12,6 13,5 13,8
Avstrija
5,1 5,8 8,6 10,8 9,0 9,2
Belgija
5,0 7,9 5,8 5,6 5,6 5,7
Bolgarija
12,7 14,7 13,9 15,2 15,0 12,8
Ciper
34,0 34,9 16,7 16,6 17,5 17,3
eka
12,4 10,1 12,4 11,1 11,3 12,7
Danska
4,0 4,0 7,7 8,1 7,5 7,8
Estonija
np np np np 6,5 5,3
Finska
2,2 2,0 2,2 2,5 2,5 2,6
Francija
8,1 8,8 9,2 9,1 9,0 10,0
Grija
6,7 6,2 6,0 np np np
Irska
7,3 7,0 6,3 6,2 5,2 6,2
Italija
9,7 9,1 9,5 7,7 8,9 8,6
Latvija
9,8 11,1 13,8 12,0 10,4 9,9
Litva
np np 9,8 9,2 9,3 9,9
Madarska
12,1 11,7 8,7 9,5 np np
Malta
6,1 10,6 5,3 np 5,7 5,0
Nemija
19,2 18,9 18,0 14,8 14,6 14,6
Nizozemska
16,3 15,9 16,0 15,7 16,2 16,4
Poljska
3,1 np 9,3 9,5 9,4 12,9
Portugalska
1,3 1,4 7,4 8,0 8,3 9,5
Romunija
9,8 8,3 np np 10,8 np
Slovaka
2,2 3,6 16,1 14,8 13,8 17,5
Slovenija
13,9 14,9 13,0 12,8 13,1 11,6
panija
17,7 12,6 11,4 11,1 12,7 12,9
vedska
3,0 3,0 3,0 2,7 2,6 2,7
Zdr. kraljestvo
16,3 14,8 19,9 24,7 30,5 30,5
Vir: Eurostat Portal Page Population and Social conditions, 2012; Izdatki za formalno izobraevanje, Slovenija, 2005 2008 konni podatki popravek
SURS (2011); Izdatki za formalno izobraevanje, 2009 zaasni podatki SURS (2011). Izdatki za formalno izobraevanje, 1995 2003 SURS (2006).
Opomba: Za Luksemburg ni na voljo podatkov: np ni podatka.

Slika: Dele zasebnih izdatkov za formalno stopenjsko izobraevanje, po ravneh izobraevanja, Slovenija, 2005
2009, v %
0
5
10
15
20
25
30
Predolska Osnovnoolska Srednjeolska Terciarna
V

%

2005 2008 2009

Vir: Izdatki za formalno izobraevanje, Slovenija, 2005 2008 konni podatki popravek SURS (2011); Izdatki za formalno izobraevanje, 2009 zaasni
podatki SURS (2011). Opomba: Kazalniki za Slovenijo so izraunani na podlagi zadnje revizije BDP (avgust 2011).
146

Izdatki za izobraevalne ustanove na
udeleenca

Izdatki za izobraevalne ustanove na udeleenca (merjeni z EUR SKM
422
) so se v letu 2008 poveali in ponovno
presegli povpreje EU. V letu 2008 (zadnji razpololjivi podatki) so znaali 6.528,7 EUR SKM in so presegali
povpreje EU za 70 EUR SKM. V primerjavi s predhodnim letom so se v Sloveniji poveali bolj kot v povpreju EU. V
obdobju izvajanja SRS so se poveali za 9,7 %. Slovenija presega povpreje EU tudi po viini izdatkov za
izobraevalne ustanove na udeleenca v primerjavi z BDP na prebivalca (v %), kjer se upoteva tudi raven
gospodarske razvitosti drave. Ti izdatki so za vse ravni izobraevanja v letu 2008 znaali 28,6 % in so presegali
povpreje EU za 3,0 o. t.

Izdatki za izobraevalne ustanove na udeleenca na ravni terciarnega izobraevanja so v Sloveniji nizki. Izdatki
za izobraevalne ustanove na udeleenca so bili v letu 2008 najviji na osnovnoolski ravni izobraevanja, kjer so
znaali 7.182,6 EUR SKM in so presegali izdatke na srednjeolski (5.535,6 EUR SKM) in na terciarni ravni (6.441,0
EUR SKM). Na terciarni ravni izobraevanja Slovenija po viini izdatkov mono zaostaja za veino drugih drav EU
(povpreje EU: 9.296,1 EUR SKM). V letu 2008 so se izdatki za izobraevalne ustanove na udeleenca na terciarni
ravni izobraevanja v Sloveniji poveali (za 485,9 EUR SKM) bolj kot v povpreju EU (za 194,3 EUR SKM). To
poveanje pa je bilo manje v primerjavi z osnovnoolsko in srednjeolsko ravnjo izobraevanja. Na teh dveh ravneh
so se izdatki na udeleenca poveali zaradi zmanjanja tevila vpisanih in poveanja izdatkov za izobraevalne
ustanove
423
. Izdatki za izobraevalne ustanove v terciarnem izobraevanju na udeleenca so bili v letu 2008 tudi niji
kot leta 2005, ko je bila sprejeta Strategija razvoja Slovenije (SRS). Za leto 2009 ocenjujemo, da se bodo izdatki za
izobraevalne ustanove na udeleenca v terciarnem izobraevanju, ob poveanju izdatkov za izobraevalne ustanove
in zmanjanju tevila vpisanih, poveali. Ti izdatki so nizki tudi v primerjavi z BDP na prebivalca, kjer se upoteva e
raven gospodarske razvitosti drave (28,3 %). Zaostanek za povprejem EU se je v letu 2008 zmanjal in znaa 8,6
o. t. Nizki izdatki na udeleenca so povezani z visoko vkljuenostjo mladih v terciarno izobraevanje (starih med 2024
let), ki mono presega povpreje EU, pri emer pa je visoka vkljuenost povezana tudi s fiktivnim vpisom v terciarno
izobraevanje. V obdobju izvajanja SRS so se izdatki za izobraevalne ustanove na udeleenca na terciarni ravni
izobraevanja v % BDP mono zmanjali, kar je nasprotno kot na ravni povpreja EU, kjer so se precej poveali.
Razlog za zmanjanje v obdobju 20052008 je v velikem poveanju vkljuenosti v terciarno izobraevanje, ki mu ni
dovolj hitro sledila rast izdatkov za izobraevanje, ki so se v zasebnem delu celo zniali
424
.

422
Standard kupne moi.
423
Nasprotno pa so se na terciarni ravni izobraevanja pa so se izdatki za izobraevalne ustanove zmanjali zaradi zmanjanja zasebnih
izdatkov, medtem ko so se javni izdatki poveali. Posledino so se tudi izdatki za izobraevalne ustanove na udeleenca poveali manj kot bi
se v primeru, da izpada zasebnih izdatkov ne bi bilo.
424
Glej indikator Zasebni izdatki za izobraevanje.
147

Tabela: Letni izdatki za izobraevalne ustanove na udeleenca izobraevanja, v standardih kupne moi (EUR SKM) in
v primerjavi z BDP na prebivalca, 20012008
V EUR SKM Izdatki na udeleenca v primerjavi z BDP na
prebivalca, v %
2001 2005 2006 2007 2008 2001 2005 2006 2007 2008
EU-27 5.081,1 5.673,4 5.936,0 6.250,7 6.458,7 24,6 25,3 25,2 24,9 25,6
Avstrija 7.001,9 8.092,4 8.633,5 8.694,9 8.836,3 28,3 28,9 29,3 28,4 28,4
Belgija 6.283,4 6.431,2 6.974,1 7.263,7 7.866,2 25,7 23,9 25,0 25,2 27,2
Bolgarija 1.326,2 1.952,8 2.131,4 2.290,0 2.840,1 22,9 25,2 24,7 24,4 27,4
Ciper 4.953,1 6.584,4 7.136,3 7.708,0 8.460,8 27,6 32,2 33,3 33,1 35,2
eka 2.786,5 3.792,4 4.411,9 4.451,8 4.520,1 20,1 22,2 24,2 22,3 22,4
Danska 7.305,7 8.092,7 8.402,3 8.595,4 8.701,1 28,9 29,1 28,6 28,5 28,9
Estonija np 2.825,0 3.181,5 3.674,7 4.226,0 np 20,4 20,7 21,4 25,0
Finska 5.285,8 6.202,1 6.400,9 6.682,0 6.987,6 23,1 24,1 23,7 22,8 23,8
Francija 5.931,3 6.295,6 6.493,9 6.928,3 7.030,8 25,9 25,3 25,3 25,6 26,0
Grija 3.237,7 4.485,0 np np np 18,9 21,7 np np np
Irska 4.636,5 6.026,1 6.516,3 7.172,4 np 17,7 18,6 18,9 19,4 np
Italija 6.384,6 5.901,6 6.438,5 6.205,2 6.608,8 27,4 25,0 26,1 24,1 25,9
Latvija 1.995,1 2.682,7 3.074,2 3.665,5 4.332,4 26,0 24,6 25,2 26,4 30,3
Litva 1.860,3 2.447,4 2.751,2 3.174,4 3.622,4 22,7 20,6 21,0 21,5 23,3
Luksemburg np np np np np np np np np np
Madarska np 3.801,7 3.995,1 np np np 26,8 26,7 np np
Malta 3.306,7 5.914,3 np 6.437,1 6.220,3 21,5 33,8 np 33,8 32,7
Nemija 5.815,2 6.620,5 6.474,1 6.752,1 6.953,1 25,2 25,2 23,6 23,4 24,1
Nizozemska 6.265,8 7.317,3 7.494,2 7.891,0 8.068,9 23,7 24,9 24,2 24,0 24,0
Poljska 2.183,8 3.068,2 3.040,5 3.225,9 3.781,0 23,2 26,6 24,8 23,8 26,7
Portugalska 4.037,2 4.813,9 5.016,3 5.124,9 4.978,6 26,4 27,8 27,8 27,2 25,3
Romunija np 1.437,9 np np np np 18,3 np np np
Slovaka 1.845,6 2.695,0 2.936,3 3.122,0 3.523,4 17,8 19,9 19,6 18,5 19,5
Slovenija 4.647,5 5.949,2 6.248,5 6.055,4 6.528,7 29,5 30,2 30,1 27,4 28,6
panija 4.526,5 5.681,7 6.169,8 6.772,9 6.940,5 23,3 24,8 24,9 25,9 27,0
vedska 6.095,6 7.029,8 7.395,8 7.906,5 8.067,4 25,4 26,0 25,8 25,9 26,3
Zdr. kraljestvo 5.152,4 7.137,2 7.925,4 7.971,5 7.941,6 22,1 26,1 28,1 27,3 26,6
Vir: Eurostat Portal Page Population and Social conditions, 2012. Opomba: SKM standard kupne moi; np ni podatka.

Slika: Izdatki za izobraevalne ustanove na udeleenca v EUR SKM, terciarno izobraevanje, 2008

0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
14.000
16.000
v
e
d
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
D
a
n
s
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
F
i
n
s
k
a
N
e
m
i
j
a
B
e
l
g
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
p
a
n
i
j
a
C
i
p
e
r
M
a
l
t
a
E
U
-
2
7
I
t
a
l
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
L
a
t
v
i
j
a
L
i
t
v
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
v

E
U
R

S
K
M

Vir: Eurostat Portal Page Population and Social conditions, 2012.
148

Vkljuenost odraslih v izobraevanje

Vkljuenost odraslega prebivalstva v formalno izobraevanje
425
je vija od povpreja EU, a se je v letu 2009 e
tretje leto zapored zmanjala. Vkljuenost odraslih, starih 2564 let, v vse ravni formalnega izobraevanja je v letu
2009 (zadnji razpololjivi podatek) znaala 4,0 % in je presegala povpreje EU za 0,7 o. t. V primerjavi s predhodnim
letom se je zmanjala, kar je ravno nasprotno kot na ravni povpreja EU. Vkljuenost odraslih v vse ravni formalnega
izobraevanja se je zmanjala tudi v celotnem obdobju izvajanja SRS.

Vkljuenost odraslih v izobraevanje je najvija na terciarni ravni, rezerve za poveanje vkljuenosti odraslih
pa obstajajo predvsem na ravni osnovnoolskega izobraevanja. Vkljuenost odraslih, starih 2564 let, v
osnovnoolsko izobraevanje je, podobno kot v drugih dravah EU, nizka (0,1 %). Vkljuenost odraslih v
osnovnoolsko izobraevanje bi morala biti veja, saj je v tej starostni skupini e 21 tiso oseb z nedokonano
osnovno olo
426
, tevilo odraslih, vpisanih v osnovno olo pa je bilo bistveno manje
427
. Razlog za nizko udelebo
odraslih v osnovnoolskem izobraevanju je verjetno tudi v nainu izvajanja osnovnoolskega programa, ki je premalo
prilagojen odraslim. Vkljuenost odraslih v srednjeolsko izobraevanje, ki je v letu 2009 znaala 0,7 % je sicer
nekoliko nad povprejem EU, vendar je glede na sorazmerno veliko tevilo oseb brez dokonne srednje ole pri nas
nizko. Vkljuenost odraslih v srednjeolsko izobraevanje bi bilo potrebno poveati predvsem v starostnih skupinah
3039 in 4064 let, kjer je najviji dele oseb z nizko izobrazbo
428
. Vkljuenost odraslih v izobraevanje je najvija na
terciarni ravni. V olskem letu 2010/2011, za katerega so za Slovenijo na voljo zadnji dosegljivi podatki, je znaala 2,8
%, kar je za 0,4 o. t manj kot leto prej. Dele je v letu 2009 sicer presegal povpreje EU za 0,8 o. t., vendar pa se
razkorak zadnjih nekaj let zmanjuje.

Vkljuenost odraslih v neformalno izobraevanje se je v letu 2010 poveala, nizka pa ostaja vkljuenost nizko
izobraenih. Vkljuenost odraslih, starih 2564 let, v neformalno izobraevanje je v letu 2010 znaala 10,2 % in je
presegala povpreje EU za 3,5 o. t. V primerjavi s predhodnim letom se je v Sloveniji rahlo poveala (za 1,0 o. t.), v
povpreju EU pa je ostala nespremenjena. Vkljuenost odraslih v neformalno izobraevanje se je v obdobju izvajanja
SRS poveala. Razlika med vkljuenostjo ensk (11,8 %) in mokih (8,6 %) se je v letu 2010 poveala in je bila veja
kot na ravni povpreja EU (1,5 o. t.). Vkljuenost v neformalno izobraevanje je glede na starost najvija v srednji
starostni skupini (3544 let), kjer je v letu 2010 znaala 12,2 %
429
. Glede na izobrazbo je e vedno problem nizka
vkljuenost nizko izobraenih v izobraevanje (2010: 2,5 %), kjer v obdobju izvajanja SRS ni bilo napredka. Razlika
med vkljuenostjo terciarno in nizko izobraenega prebivalstva je v letu 2010 znaala 19,1 o. t., kar je bistveno veja
razlika kot na ravni povpreja EU (9,9 o. t.). Poveal se je tudi razkorak med delovno aktivnimi in brezposelnimi v
vkljuenosti v neformalno izobraevanje
430
. V obdobju izvajanja SRS se je vkljuenost odraslih v neformalno
izobraevanje poveala pri vseh socio-ekonomskih skupinah, razen pri terciarno izobraenih.

425
Zajeti so redno in izredno vpisani na vseh ravneh formalnega izobraevanja (nije, srednjeolsko in terciarno izobraevanje).
426
Po podatkih ankete o delovni sili; brez olske izobrazbe, nepopolna osnovna izobrazba (1-3 razrede) in nepopolna osnovna izobrazba (4-
7 razredov).
427
V olskem letu 2009/2010 je bilo vpisanih 1.517 vseh odraslih. V letu 2009 (zadnji podatek) pa je bilo v osnovno olo v starostni skupini
25-64 let vpisanih 744 oseb.
428
Vkljuenost v srednjeolsko izobraevanje je v letu 2009 v starostni skupini 3039 let znaala 1,3 % in v starostni skupini 4064 let 0,2 %.
429
Vkljuenost v starostni skupini 2534 let je znaala 11,9 %; v starostni skupini 4554 let 10,0 % in v skupini 5574 let: 5,4 %.
430
Vkljuenost delovno aktivnih v izobraevanje je v letu 2010 znaala 12,1 % in se je poveala, vkljuenost brezposelnih pa se je zmanjala
in znaala 8,5 %.
149

Tabela: Vkljuenost prebivalstva v starosti 2564 let v formalno in neformalno izobraevanje, EU-27, v %
Vkljuenost v vse ravni formalnega izobraevanja, v
%
Vkljuenost v vse ravni neformalnega
izobraevanja
1
, v %
1998 2000 2005 2008 2009 2004 2005 2009 2010
EU-27 2,8 3,3 4,2 3,2 3,3 7,4 7 6,7 6,7
Avstrija 3,2 3,4 2,6 3,3 3,5 10,6 10,5 10,8 10,5
Belgija np 5,2 7,4 7,7 7,6 7,8 6,5 4,8 5,2
Bolgarija 1,5 1,5 1,7 2,1 2,2 0,3 0,2 0,4 0,3
Ciper np 0,3 1 1,6 2,1 8,1 4,8 4,9 5,3
eka 1 1,1 2,7 2,5 2,7 4,9 3,9 4,9 5,6
Danska 4,7 5 6,7 6,3 6,3 20,3 22 27,7 28,6
Estonija np 2,4 4,4 4,3 4,2 3 2,4 6,7 7,2
Finska 5,6 6,9 9,5 10,5 10,4 17,4 16,4 15,6 16,2
Francija np 1,2 1,5 1,4 1,4 7,2 6,5 5,1 4,4
Grija 0,9 0,6 3 np np 0,7 0,6 1,8 1,6
Irska 1,7 2 2,8 2,8 2,8 4,2 4,1 2,7 3
Italija 1,7 1,9 2,2 2 2,1 4,1 3 3,3 3,6
Latvija 1,5 2,9 4,7 4,4 4,1 4,5 3,8 2,5 2,3
Litva 0,9 1,6 4,2 4 4,2 3,6 2,8 1,5 1,5
Luksemburg np 0,3 0,4 0,7 0,4 8,9 7,4 11,8 11,4
Madarska 1,5 2,3 4 3,5 3,2 1,8 1,5 0,9 1,2
Malta 0 0,8 1,9 1,1 1,3 4,1 4,4 5,2 4,9
Nemija 2,6 2,4 2,3 2,5 2,6 5,3 5,2 5,2 5,1
Nizozemska 2,9 2,6 2,5 2,6 2,7 10,3 9,2 10 9,5
Poljska 1,6 2 2,7 2,5 2,7 2,7 1,8 1,9 2,4
Portugalska 2,8 3,3 3,3 6,5 7,2 2 1,3 1,8 1,8
Romunija 0,6 0,7 1,8 3 3,4 0,4 0,2 np np
Slovaka np np 2,2 3 2,9 3,4 3,2 1,2 1,1
Slovenija 1,5 2,5 4,4 4,1 4 11,3 9,5 9,2 10,2
panija 2,4 2,5 3,8 3,7 3,7 2,9 8 8,3 8,4
vedska 9 10,3 9,4 8,8 8,9 30,2 16,4 17,6 19,8
Zdrueno kraljestvo 7,1 11 14 4,1 4,2 32,1 25,2 17,9 17,2
Vir: Eurostat Portal Page Population and Social Conditions Education and training, 2012.
Opomba: np ni podatka.
1
Podatki o vkljuenosti odraslih v neformalno izobraevanje so na razpolago od leta 2004 dalje.

Slika: Stopnje vkljuenosti prebivalstva v starosti 2564 let v posamezne ravni formalnega izobraevanja, 2009, v %
0
2
4
6
8
10
F
i
n
s
k
a
v
e
d
s
k
a
B
e
l
g
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
D
a
n
s
k
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
L
a
t
v
i
j
a
L
i
t
v
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
p
a
n
i
j
a
E
s
t
o
n
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
R
o
m
u
n
i
j
a
E
U
-
2
7
M
a
d
a
r
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
I
r
s
k
a
N
e
m
i
j
a
k
a
P
o
l
j
s
k
a
C
i
p
e
r
B
o
l
g
a
r
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
M
a
l
t
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
V

%
Terciarna Srednjeolska Nizka

150

Bruto domai izdatki za raziskovalno-razvojno
dejavnost

Dele bruto domaih izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost (BIRR) se je v letu 2010 nadalje poveal in je
znaal 2,11 % BDP. K doseenemu rezultatu je najve prispevala realna rast BIRR, deloma pa tudi razirjen nabor
poroevalskih enot poslovnega sektorja v Sloveniji
431
in skromna rast obsega BDP v letu 2010. Obseg BIRR je znaal
745,9 mio EUR in se je realno poveal za 11,6 %, v obdobju 20052010 pa za 56,7 %. Slovenija je v letu 2010 prvi
presegla evropsko povpreje, za 0,11 o. t., saj je realna rast BIRR v povpreju EU precej zaostajala za rastjo v
Sloveniji (za 9,5 o. t.).

Dele poslovnega sektorja v financiranju BIRR se je v letu 2010 nekoliko poveal. Nalobe poslovnega sektorja v
raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) so se realno poveale za 12,3 %, njegov dele v strukturi financiranja pa zvial
na 58,4 % oz. za 0,4 o. t. Tudi izdatki poslovnega sektorja v razmerju do BDP so se v 2010 poveali, na 1,23 % BDP
oz. za 0,15 o. t. Poslovni sektor je e naprej najveji prejemnik virov iz tujine, eprav se je njegov dele zmanjal
(2005: 57,4 %, 2010: 47,5 %). Dele dravnega sektorja v financiranju BIRR se je nekoliko zmanjal, delea
visokoolskega sektorja in tujine sta ostala nespremenjena (gl. sliko), pri emer so vsi sektorji realno poveali nalobe
v RRD. Dravni sektor je glede na leto 2009 precej upoasnil realno rast izdatkov za RRD, visokoolski jo je,
nasprotno, znatno pospeil.

Obseg davnih olajav zaradi nalob v RRD se je v letu 2010 skoraj podvojil in dosegel najvijo raven doslej.
Olajavo za vlaganja v raziskave in razvoj
432
je uveljavilo 491 davnih zavezancev (2009: 418, 2008: 483). Obseg
davnih olajav se je po krenju v predhodnem letu
433
poveal za 91,8 %, na 93,6 mio EUR. Skupni znesek
uveljavljenih davnih olajav je bil viji kot leta 2008 skoraj za polovico. Podobno kot v preteklih letih najve davnih
olajav zaradi nalob v RRD izkoristijo zavezanci iz predelovalnih dejavnosti (77,0 %), med temi najve podjetja iz
proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov (34,3 %), raunalnikov, elektronskih in optinih izdelkov (9,8 %),
elektrinih naprav (8,0 %) ter motornih vozil, prikolic in polprikolic (6,8 %). Podjetja iz storitvenih dejavnosti so
uveljavila precej manj davnih olajav iz naslova vlaganj v RRD, med njimi imajo pomemben dele tisti, ki opravljajo
storitve temeljee na znanju
434
, ki so uveljavila skoraj petino vseh olajav. Dodatno regijsko olajavo za raziskave in
razvoj je uveljavilo 178 davnih zavezancev (2009: 164, 2008: 195), ki so izpolnjevali posebne pogoje glede na raven
razvitosti. Obseg uveljavljene regijske olajave se je poveal skoraj za petino, na 11,8 mio EUR, e vedno pa za dobro
desetino zaostaja za ravnijo iz leta 2008. Koncentracija na majhno tevilo upraviencev ostaja e naprej nekoliko vija
kot pri osnovni olajavi za raziskave in razvoj.

Izdatki za RRD ostajajo usmerjeni znotraj sektorjev financiranja, kar vpliva tudi na sodelovanje in prenos
dosekov RRD iz javnega raziskovalnega sektorja v poslovni sektor. Enosmernost finannih tokov z vidika
financiranja RRD ter s tem pogojena zaprtost raziskovalnih sektorjev vplivata na interes po sodelovanju in slab prenos
rezultatov RRD med javnim
435
in zasebnim raziskovalnim sektorjem. Podatki o financiranju izdatkov za RRD odraajo
visoko stopnjo sektorskega samofinanciranja, saj se je v letu 2010 kar 93,0 % izdatkov poslovnega sektorja prelilo
nazaj v isti sektor (2005: 91,7 %). Podobno je veljalo tudi za sredstva javnega sektorja (2010: 70,1 %, 2005: 89,2 %),
se je pa v zadnjih dveh letih stanje izboljalo v korist poslovnega sektorja. Evropsko povpreje za leto 2009
436
je bilo
za izdatke javnega sektorja 87,1 % (2005: 86,0 %), za izdatke poslovnega sektorja, prelite nazaj v isti sektor, pa
94,8 %. e viji kot v Sloveniji je bil ta dele v 15 lanicah, najniji je bil v Latviji (82,4 %).

431
Zajem poroevalskih enot se je poveal za 57 podjetij, ki so prispevala 4,5 % k izdatkom poslovnega sektorja.
432
Uvedena je bila leta 2006 na osnovi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (UL RS t. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10).
433
Znesek uveljavljenih davnih olajav zaradi vlaganj v RRD se je v obdobju 20062010 zmanjal zgolj v 2009 (za 22,0 %).
434
Gre za informacijske in komunikacijske (SKD 2008 J), finanne in zavarovalnike (K) ter strokovne, znanstvene in tehnine dejavnosti
(M).
435
Sem se uvra dravni in visokoolski sektor.
436
Zadnje leto, za katerega so na voljo podatki za veino drav lanic.
151

Tabela: Bruto domai izdatki za RRD v Sloveniji in nekaterih dravah lanicah EU, v % BDP
1996 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU-27 1,75 1,86 1,83 1,85 1,85 1,92 2,01 2,00
Avstrija 1,60 1,93 2,46 2,44 2,51 2,67 2,72 2,76
Belgija 1,76 1,97 1,83 1,86 1,89 1,97 2,03 1,99
Bolgarija 0,52 0,51 0,46 0,46 0,45 0,47 0,53 0,60
Ciper np 0,25 0,41 0,43 0,44 0,43 0,49 0,50
eka 0,92 1,17 1,35 1,49 1,48 1,41 1,48 1,56
Danska 1,84 2,24 2,46 2,48 2,58 2,85 3,06 3,06
Estonija np 0,60 0,93 1,13 1,08 1,28 1,43 1,62
Finska 2,53 3,35 3,48 3,48 3,47 3,70 3,92 3,87
Francija 2,27 2,15 2,11 2,11 2,08 2,12 2,26 2,26
Grija np np 0,60 0,59 0,60 np np np
Irska 1,29 1,11 1,24 1,24 1,28 1,45 1,74 1,79
Italija 0,98 1,04 1,09 1,13 1,17 1,21 1,26 1,26
Latvija 0,42 0,45 0,56 0,70 0,60 0,62 0,46 0,60
Litva 0,49 0,59 0,75 0,79 0,81 0,79 0,83 0,79
Luksemburg np 1,65 1,56 1,66 1,58 1,57 1,66 1,63
Madarska 0,64 0,81 0,94 1,01 0,98 1,00 1,17 1,16
Malta np np 0,57 0,62 0,58 0,56 0,54 0,63
Nemija 2,20 2,47 2,51 2,54 2,53 2,69 2,82 2,82
Nizozemska 1,98 1,94 1,90 1,88 1,81 1,77 1,82 1,83
Poljska 0,65 0,64 0,57 0,56 0,57 0,60 0,68 0,74
Portugalska 0,56 0,73 0,78 0,99 1,17 1,50 1,64 1,59
Romunija 0,68 0,37 0,41 0,45 0,52 0,58 0,47 0,47
Slovaka 0,91 0,65 0,51 0,49 0,46 0,47 0,48 0,63
Slovenija 1,29 1,38 1,44 1,56 1,45 1,65 1,86 2,11
panija 0,81 0,91 1,12 1,20 1,27 1,35 1,39 1,39
vedska np np 3,56 3,68 3,40 3,70 3,61 3,42
Zdr. kraljestvo 1,83 1,81 1,73 1,75 1,78 1,79 1,86 1,77
Opomba: Podatki za leto 2010 so konni samo za eko, Finsko, Latvijo, Litvo, Madarsko, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovako; za preostale drave so
zaasni; podatek za EU-27 je ocena Eurostata; np ni podatka.

Slika:Struktura virov financiranja bruto domaih izdatkov za RRD, Slovenija, 2000, 2005, 20082010, v %
*

0
10
20
30
40
50
60
70
Poslovni sektor Dravni sektor Tujina
V

%
2000 2005 2008 2009 2010

Vir: Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 20002010 (SURS), 2011. Opomba: * Zaradi majhnega delea v strukturi financiranja BIRR visokoolski in
zasebni nepridobitni sektor nista prikazana (v letih 20052010 sta skupaj v povpreju prispevala 0,2 % k BIRR).

152

Diplomanti naravoslovja in tehnike

tevilo diplomantov na podroju naravoslovja in tehnike
437
se je v letu 2010 mono povealo. V letu 2010 se je
njihovo tevilo povealo za 28,5 %, sicer pa rast beleimo e etrto leto zapored. Naraa tudi tevilo diplomantov na
podroju naravoslovja in tehnike na 1.000 prebivalcev, starih 2029 let (15,0 v letu 2010), v primerjavi z letom 2009,
ko je to tevilo znaalo 11,4 (povpreja EU:14,3). V obdobju izvajanja SRS se je tevilo teh diplomantov mono
povealo kot posledica visokega vpisa. Rast tevila diplomantov pa bi lahko bila ob veji uinkovitost tudija e
vija
438
. V letu 2010/2011 se je tevilo vpisanih na naravoslovje in tehniko znialo, vendar manj kot skupno tevilo
vpisanih v terciarno izobraevanje. Takna gibanja so povezana z demografskimi spremembami oziroma s krenjem
populacije mladih za vpis v terciarno izobraevanje, kar je neugodno z vidika delodajalcev, ki za zaposlitev teko
pridobijo diplomante strojnitva, raunalnitva in informatike, elektrotehnike in gradbenitva
439
. Ob priakovanih
neugodnih demografskih gibanjih in naraajoih potrebah po kadrih s podroja naravoslovja in tehnike so potrebne
dodatne spodbude za vpis na najbolj deficitarnih podrojih prek ustrezne tipendijske politike, ki bi vkljuevala ne
samo terciarno pa pa tudi sekundarno raven izobraevanja. V letih 2009 in 2010 se je tevilo tipendistov s podroja
naravoslovja in tehnike na terciarni stopnji celo zmanjalo.

Dele diplomantov naravoslovja in tehnike v skupnem tevilu diplomantov terciarnega izobraevanja se je v
letu 2010 precej poveal. Znaal je 21,1 %, kar je za 3,2 o. t. ve kot leta 2009 in je najviji od zaetka izvajanja
SRS. Slovenija se pribliuje povpreju EU (22,0 %), eprav zaostaja za vodilnimi dravami (Avstrija, Finska). Ugodna
gibanja so posledica poveevanja vpisa na naravoslovje in tehniko v preteklih letih, dele vpisanih na to podroje
izobraevanja pa se je poveal tudi v letu 2010/2011, kar vendarle kae na ustrezen premik.

Gibanja na podroju doktorjev znanosti naravoslovja in tehnike so ugodna. tevilo doktorjev znanosti
naravoslovja in tehnike se je v letu 2010 povealo za 9,3 % in sledi ugodnim gibanjem iz preteklih let. Poveal se je
tudi njihov dele v skupnem tevilu doktorjev terciarnega izobraevanja na 53,2 % in je viji kot v povpreju EU.
Poveanje vpisa na doktorski tudij naravoslovja in tehnike je priakovati tudi v prihodnje zaradi obstojeih in
nartovanih spodbud drave (program mladi raziskovalci in mladi raziskovalci iz gospodarstva
440
). V letu 2011 je bil
objavljen javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih, ki integrira spodbude preteklih razpisov (mladi
raziskovalci iz gospodarstva, interdisciplinarne skupine in strokovnjaki v podjetjih). Podjetja lahko pridobijo sredstva za
sofinanciranje strokov za zaposlitev oziroma usposabljanje mladih raziskovalcev, ki so vpisani na podiplomski tudij,
zaposlitev raziskovalcev iz javnih raziskovalnih organizacij v novi razvojno raziskovalni (RR) skupini, zaposlitev ali
najem vrhunskih raziskovalcev in strokovnjakov iz Slovenije ali iz tujine za prenos novih znanj na specializiranih RR
podrojih in vkljuevanje e zaposlenih raziskovalcev v podjetju v novo RR skupino.

437
Indikatorji za podroje naravoslovja in tehnike (ang. Science and technology, Statistini urad RS to podroje imenuje znanost in
tehnologija) zajemajo dve iri podroji po ISCED 97, in sicer podroje znanost, matematika in raunalnitvo (ISC 42, 44, 46 in 48) in
podroje tehnika, proizvodne tehnologije in gradbenitvo (ISC 52, 54 in 58). Pri tem je upotevana Mednarodna standardna klasifikacija
izobraevanja ISCED 97 in Eurostatov prironik podroij izobraevanja in usposabljanja 1999 (Fields od Education and Training Manual,
1999). Indikatorji zajemajo tevilo vseh diplomantov terciarnega izobraevanja na podroju naravoslovje in tehnika, ki so v opazovanem
koledarskem letu konali tudij.
438
Povpreno trajanje tudija na naravoslovju in tehniki pri diplomantih visokoolskega dodiplomskega tudija je v letu 2010 6,2 leti.
439
Po rezultatih ankete LPZAP (Napoved zaposlovanja za leto 2011, 2011).
440
Ukrep sofinanciranje mladih raziskovalcev iz gospodarstva se je izvajal do leta 2010.
153

Tabela: tevilo diplomantov naravoslovja in tehnike na 1000 prebivalcev v starosti 2029 let, 19982009
1998 2000 2005 2006 2007 2008 2009
EU-27 8,8 10,1 13,2 13,0 13,4 13,9 14,3
Belgija np 9,7 10,9 10,6 14,0 11,6 12,0
Bolgarija 5,5 6,6 8,6 8,5 8,4 9,1 10,1
eka 4,6 5,5 8,2 10,0 12,0 15,0 15,3
Danska 8,1 11,7 14,7 13,8 16,4 15,5 15,2
Nemija 8,8 8,2 9,7 10,7 11,4 12,5 13,5
Estonija 3,3 7,8 12,1 11,2 13,3 11,4 10,8
Irska 22,9 24,2 24,5 21,4 18,7 19,5 17,2
Grija np np 10,1 np 8,5 11,2 np
panija 8,0 9,9 11,8 11,5 11,2 11,6 12,5
Francija 18,5 19,6 22,5 20,7 20,5 20,1 20,2
Italija 5,1 5,7 12,4 13,0 8,2 7,6 np
Ciper np 3,4 3,6 4,3 4,2 4,0 4,6
Latvija 6,1 7,4 9,8 8,9 9,2 8,8 9,8
Litva 9,3 13,5 18,9 19,5 18,1 17,8 18,5
Luksemburg 1,4 1,8 np np np 1,8 np
Madarska 5,0 4,5 5,1 5,8 6,4 6,1 7,5
Malta 1,3 3,4 3,4 5,0 7,1 6,0 7,0
Nizozemska 6,0 5,8 8,6 9,0 8,9 8,8 8,9
Avstrija 7,9 7,2 9,8 10,8 11,0 11,8 14,0
Poljska 4,9 6,6 11,1 13,3 13,9 14,1 14,3
Portugalska 5,2 6,3 12,0 12,6 18,1 20,7 14,6
Romunija 4,2 4,5 10,3 10,5 11,9 15,2 20,0
Slovenija 8,0 8,9 9,8 9,5 9,8 10,4 11,4
Slovaka 4,3 5,3 10,2 10,3 11,9 15,0 17,5
Finska 15,9 16,0 18,1 17,9 18,8 24,3 19,0
vedska 7,9 11,6 14,4 15,1 13,6 13,2 13,0
Zdr. kraljestvo 15,5 18,5 18,4 17,9 17,5 17,6 17,5
Vir: Eurostat Portal Page Population and Social Conditions Education and training, 2012; SI-STAT podatkovni portal Demografsko in socialno podroje
Izobraevanje, 2012. Opomba: np ni podatka.

Slika: Dele diplomantov na podroju naravoslovja in tehnike v skupnem tevilu diplomantov, EU, 2009 in Slovenija,
2010 , v %
0
5
10
15
20
25
30
35
40
A
v
s
t
r
i
j
a
F
i
n
s
k
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
p
a
n
i
j
a
v
e
d
s
k
a
N
e
m
i
j
a
k
a
I
t
a
l
i
j
a
E
U
-
2
7
R
o
m
u
n
i
j
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
I
r
s
k
a
L
i
t
v
a
S
l
o
v
a
k
a
D
a
n
s
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
B
e
l
g
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
M
a
d
a
r
s
k
a
M
a
l
t
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
C
i
p
e
r
L
a
t
v
i
j
a
V

%
2009 2010

154

Intelektualna lastnina

Slovenija je v letu 2010 pospeila rast tevila patentnih prijav pri EPO, zaostanek za evropskim povprejem pa
ostaja visok. Po zaasnih podatkih so slovenski prijavitelji v letu 2010
441
pri EPO vloili 66 patentnih prijav na milijon
prebivalcev
442
, evropsko povpreje pa je bilo dvakrat vije. Zaostanek za evropskim povprejem ostaja v obdobju
izvajanja Strategije razvoja Slovenije visok, eprav se je relativno tevilo patentnih prijav v povpreju poveevalo za
4,1 % na leto, v EU pa za 2,9 %. V letu 2010 se je razkorak v primerjavi z letom prej poveal, saj je EU precej bolj kot
Slovenija pospeila rast tevila patentnih prijav pri EPO. Po podatkih UIL (Urad RS za intelektualno lastnino) so
slovenski prijavitelji v letu 2011 vloili 470 nacionalnih patentnih prijav
443
, kar je bilo za 3,3 % ve kot v predhodnem
letu.

Pri prijavah znamk in modelov Skupnosti so bila po napredku v letu 2010, lani gibanja manj ugodna. Slovenija
je v letu 2011 pri OHIM
444
vloila 73,2 znamke Skupnosti na milijon prebivalcev, kar predstavlja zmanjanje za skoraj
tretjino glede na leto 2010 in hkrati tudi najveje nazadovanje med vsemi lanicami EU. Poleg Slovenije so le
Madarska, Latvija, Irska in Belgija prijavile manje tevilo znamk Skupnosti kot v predhodnem letu. Evropsko
povpreje je znaalo 149,1 znamke Skupnosti na milijon prebivalcev, Slovenija pa je dosegla zgolj 49,1 % evropskega
povpreja
445
(2010: 76,0 %). Ne glede na manje tevilo slovenskih vlog za pravno varstvo znamk Skupnosti ostaja
povprena letna rast v obdobju 20052011 med najvijimi (SLO: 28,8 %, Slovaka: 38,4 %, Estonija: 28,9 %, eka:
21,9 %, EU-27: 8,8 %). Slovenski prijavitelji so pri OHIM registrirali 64,4 modela Skupnosti na milijon prebivalcev, pri
emer je bilo zmanjanje glede na predhodno leto precej manje kot pri znamkah Skupnosti. Tudi veina drugih lanic
je v letu 2011 zabeleila slabe rezultate, saj je zgolj sedem lanic prijavilo ve modelov Skupnosti kot v letu pred tem.
Evropsko povpreje je bilo 101,4 modela Skupnosti na milijon prebivalcev, Slovenija pa je dosegla 63,5 % tega
povpreja, kar je sicer najbolji rezultat v obdobju 20042011. Skoraj dve petini slovenskih podjetij, ki so registrirala
modele Skupnosti pri OHIM v letu 2011, se ukvarja s proizvodnjo gospodinjskih predmetov
446
ter papirja in pisarnikih
potrebin
447
.

441
Podatki o vloenih patentnih prijavah za leto 2010 so iz Letnega poroila EPO, kar pomeni, da se nanaajo na tekoe leto. Pri tem ne gre
nujno za prve patentne prijave v svetovnem merilu, kot jih objavlja Eurostat (ve v Ekonomsko ogledalo 2/2009).
442
Primerjavi patentnih prijav na milijon prebivalcev ali na BDP po kupni moi se po rezultatih bistveno ne razlikujeta. Na osnovi izsledkov
OECD je vrstni red drav na prvih sedmih mestih enak, ne glede na imenovalec (OECD, 2009). Zaradi bolje primerljivosti podatkov med
dravami v imenovalcu uporabljamo tevilo prebivalcev, saj se tako izognemo vplivu pogostih in precej obutnih sprememb, ki jih prinaajo
(letne) revizije BDP.
443
Zagotavljajo pravno varstvo izuma na obmoju Slovenije od datuma vloene patentne prijave.
444
Office for Harmonization in the Internal Market (Urad za harmonizacijo na notranjem trgu EU).
445
Slabe rezultate je dosegla v zaetku obdobja (2004-2006), za katerega so na razpolago podatki o znamkah Skupnosti.
446
Sem sodi zelo irok nabor proizvodov, kot na primer: posoda, steklenina, pribor in posoda za kuhanje, likalniki in pribor za pranje in
ienje (UIL, 2012).
447
Gre za mednarodno klasifikacijo proizvodov zaradi pravnega varstva zunanjega videza izdelkov (design) na osnovi sporazuma,
sprejetega v Locarnu (Zakon o industrijski lastnini, UL RS 102/04).
155

Tabela: Patentne prijave pri EPO po letih vloitve prve prijave
1
, na milijon prebivalcev
2000 2004 2005 2006 2007 2008
2
2009
3
2010
4

EU-27 107,1 112,5 114,8 115,8 114,8 115,5 115,8 132,6
5

Avstrija 147,9 176,9 184,3 207,8 201,6 209,9 218,4 206,6
Belgija 128,4 145,3 141,2 139,4 143,9 143,1 143,6 188,2
Bolgarija 0,9 2,3 3,1 3,5 1,6 1,7 1,2 1,2
Ciper 9,0 8,2 22,4 8,3 12,0 13,2 10,4 43,6
eka 6,5 11,0 10,6 14,9 17,6 19,7 22,6 15,7
Danska 183,4 202,3 213,1 199,6 227,9 235,8 242,6 333,0
Estonija 4,1 6,6 4,7 15,8 21,0 25,9 32,9 20,1
Finska 277,0 262,3 250,4 251,8 233,9 224,4 215,7 306,3
Francija 120,7 133,2 132,8 132,3 133,6 133,9 134,3 147,3
Grija 5,2 6,0 10,0 9,5 9,3 10,4 10,6 7,5
Irska 55,0 66,3 65,2 66,4 72,1 74,0 77,4 115,3
Italija 70,4 79,0 83,4 84,8 81,6 82,4 82,0 67,7
Latvija 3,8 4,2 8,2 7,6 7,2 8,8 9,0 14,7
Litva 1,3 3,2 2,6 2,8 2,9 3,8 4,2 2,7
Luksemburg 186,1 252,2 213,5 230,0 148,5 169,3 154,8 842,5
Madarska 11,8 15,1 13,4 16,3 18,4 19,4 21,5 10,3
Malta 11,8 15,0 27,9 19,4 16,8 17,3 13,9 74,8
Nemija 269,0 278,6 288,5 288,0 289,1 292,7 294,5 334,4
Nizozemska 218,2 223,8 212,3 223,8 197,1 188,0 179,5 359,4
Poljska 1,1 3,3 3,2 3,7 5,3 5,9 6,8 5,4
Portugalska 4,1 5,6 11,4 10,1 11,6 13,6 14,3 7,6
Romunija 0,3 1,1 1,3 0,9 1,5 1,7 1,8 0,7
Slovaka 2,1 3,8 5,8 7,3 7,0 8,1 8,8 4,4
Slovenija 25,5 56,5 53,9 49,5 59,3 60,3 61,9 66,0
panija 20,1 28,5 31,3 30,5 30,8 31,4 31,6 31,2
vedska 259,5 244,5 263,7 284,3 298,8 315,7 332,0 381,1
Zdr. kraljestvo 103,4 92,7 91,9 91,9 87,3 85,5 83,4 87,1
Vir: Eurostat Portal Page Science and Technology Patent Statistics, 2012; EPO Annual Report statistics 2010, 2011.
Opomba:
1
Pri podatkih za leto 2010 gre za patentne prijave, ki niso nujno prve v svetovnem merilu, temve so bile vloene pri EPO v tekoem letu (EPO Annual
Report statistics 2010, 2011).
2, 3
Ocena Eurostata;
4
zaasni podatek;
5
ocena UMAR na podlagi prerauna podatkov za lanice.

Slika: tevilo prijavljenih znamk in registriranih modelov Skupnosti na milijon prebivalcev, nekatere lanice EU, 2011

0
50
100
150
200
250
300
350
A
v
s
t
r
i
j
a
D
a
n
s
k
a
F
i
n
s
k
a
I
r
s
k
a
p
a
n
i
j
a
E
U
-
2
7
E
s
t
o
n
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
k
a
P
o
l
j
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
M
a
d
a
r
s
k
a
Znamke 2011 Modeli 2011

Vir: OHIM Web Page, 2012; prerauni UMAR.
156

Raziskovalci

Rast tevila raziskovalcev se je v letu 2010 nekoliko upoasnila, v poslovnem sektorju pa se nadaljujejo
ugodne tendence glede tevila raziskovalcev e od leta 2005. Skupno tevilo raziskovalcev
448
se je v letu 2010
povealo za 3,5 %, najbolj v visokoolskem in poslovnem sektorju (za 14,4 % oz. 3,4 %), v dravnem pa je bil
zabeleen znaten padec. V letu 2010 se je dele raziskovalcev poslovnega sektorja ohranil na najviji ravni doslej, to
je 44,0 %. Tudi tevilo zaposlenih raziskovalcev e naprej ostaja najveje v poslovnem sektorju, v obdobju 20052010
se je v povpreju poveevalo po 11,8 % na leto. V letu 2009 je bilo med raziskovalci v poslovnem sektorju 15,0 %
doktorjev znanosti
449
, kar 60,6 % raziskovalcev z doktoratom znanosti je bilo v visokoolskem sektorju. S pospeeno
rastjo tevila raziskovalcev se je slovenski poslovni sektor po velikosti sektorja zelo priblial evropskemu povpreju
(2010: 45,3 %) e v letu 2009, v 2010 pa se je zaostanek spet nekoliko poveal. V javnem sektorju
450
je bilo aktivnih
kar 55,8 % vseh raziskovalcev, kar je tudi najveje odstopanje glede na strukturo zaposlenih raziskovalcev v EU (gl.
sliko). Podobno je bilo znailno tudi v drugih novih, pridruenih lanicah EU, kar je oitno posledica ureditve preteklega
sistema RRD
451
. Po tevilu raziskovalcev glede na zaposlene pa Slovenija e tri leta zapored presega evropsko
povpreje (gl. tabelo).

Skoraj polovica raziskovalcev je v obdobju 20052009 delovala na podroju tehnikih in tehnolokih ved. V
letu 2009
452
jih je bilo v Sloveniji 45,1 % raziskovalno aktivnih na tem podroju znanosti, viji dele je imela edino
eka
453
(za 3 o. t.). Na podroju naravoslovnih ved je bilo zaposlenih skoraj tretjina vseh raziskovalcev in najve,
dobro etrtino, doktorjev znanosti. Precej manj jih je bilo aktivnih na podroju medicinsko-zdravstvenih in kmetijskih
ved (na prvem: 7,6 %, na drugem: 2,3 %). Druboslovnohumanistine vede so skupaj zaposlovale okoli desetino
raziskovalcev in skoraj tretjino doktorjev znanosti. V poslovnem sektorju sta bili v letu 2009 v predelovalnih dejavnostih
v Sloveniji aktivni dve tretjini raziskovalcev, v storitvenih pa malenkost manj kot tretjina. V slednjih je bil najviji dele
zabeleen v Estoniji in na Irskem (73,8 % oz. 67,1 %), v predelovalnih dejavnostih pa v Nemiji in na Finskem (79,9 %
oz. 75,4 %).

Dejanski in potencialni beg moganov je za Slovenijo po svojem obsegu za enkrat majhen. Kot ugotavljata Bevc
in Ogorevc (2011) na osnovi rezultatov ankete o slovenski emigraciji znanstvenikov v obdobju 19952009 je za odliv
slovenskih znanstvenikov znailno, da ni mnoien
454
, saj se delno spreminja v povratno migracijo. Lahko pa postane
tematika zaskrbljujoa v prihodnosti zaradi vzrokov (bolji pogoji za raziskovalno delo v tujini, omejene monosti
zaposlitve mladih raziskovalcev) in znailnosti emigrantov (odhajajo vse mlaji in bolj izobraeni). Zelo podobne so
ugotovitve pri mladih raziskovalcih
455
(Ograjenek in dr., 2011), saj navajajo, da je bilo leta 2010
456
v tujini manj kot
2 % mladih raziskovalcev.

Po zakljuenem doktorskem izobraevanju v programu mladih raziskovalcev iz gospodarstva se jih je v
podjetjih zaposlilo dve tretjini. Na osnovi izsledkov iz raziskave o mladih raziskovalcih (Ograjenek in dr., 2011)
izhaja, da se je ve kot 60 % raziskovalcev zaposlilo v podjetjih, v katerih so se usposabljali. To lahko kae, da so
mnoga podjetja omenjeni instrument in finanno pomo izkoristila le za kratkorono okrepitev potenciala znanja
oziroma za omejen raziskovalni projekt, medtem ko jih uporaba visoko usposobljenih kadrov dolgorono ne zanima ali
pa si je zaradi vijih strokov ne morejo privoiti. Hkrati takni rezultati zmanjujejo uinkovitost uporabe sredstev
omenjenega programa.

448
tevilo raziskovalcev je izraeno v ekvivalentu polnega delovnega asa, pri emer so v analizo vkljueni izkljuno raziskovalci (brez
tehninega in drugega osebja).
449
Gre za podatke pridobljene na osnovi anketne raziskave o karieri doktorjev znanosti, ki jo je SURS prvi izvedel v letu 2010.
450
Sem se uvrata dravni in visokoolski sektor.
451
Zanjo je bila znailna zelo mona razvojno-raziskovalna baza v okviru javnih raziskovalnih organizacij.
452
Zadnje leto, za katerega so na voljo podatki.
453
Podatki o raziskovalcih po podrojih znanosti niso na razpolago za nobeno staro lanico EU.
454
Kot dele v tevilu raziskovalcev je po prikljuitvi Slovenije EU ostal nespremenjen (1 % vseh registriranih raziskovalcev v asu izvajanja
ankete).
455
Prouevali so tako mlade raziskovalce v raziskovalnih organizacijah kot iz podjetnikega sektorja.
456
Gre za stanje konec leta na osnovi razpololjivih podatkov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
157

Tabela: tevilo raziskovalcev v FTE na 1.000 zaposlenih
1996 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU-27 np 5,5 6,5 6,6 6,6 6,8 7,1 7,2
Avstrija np np 7,4 7,4 7,9 8,4 8,5 8,8
Belgija 6,6 7,5 7,8 8,2 8,3 8,3 8,6 8,5
Bolgarija np 3,4 3,4 3,3 3,4 3,4 3,7 3,6
Ciper np 1,0 2,0 2,1 2,1 2,1 2,3 2,3
eka np 3,0 5,1 5,4 5,7 6,0 5,8 6,0
Danska 6,4 np 10,2 10,3 10,8 12,5 13,0 13,0
Estonija np 4,7 5,5 5,4 5,6 6,1 7,2 7,1
Finska np np 16,5 16,5 15,7 16,2 16,6 16,9
Francija 7,0 7,4 8,1 8,4 8,7 8,8 9,1 np
Grija np np 4,5 4,5 4,7 np np np
Irska 4,8 5,0 5,9 6,0 6,0 6,9 7,6 7,8
Italija 3,8 3,1 3,7 3,8 4,0 np 4,4 4,6
Latvija np 4,0 3,2 3,7 3,8 3,9 3,7 4,0
Litva np 5,5 5,2 5,4 5,5 5,6 6,0 6,2
Luksemburg np 9,1 11,5 10,5 10,8 11,3 11,0 11,5
Madarska 2,9 3,8 4,1 4,5 4,4 4,8 5,3 5,6
Malta np np 3,2 3,4 3,1 3,4 3,1 3,6
Nemija 6,5 7,1 7,5 7,5 7,7 7,8 8,2 8,5
Nizozemska 5,0 5,4 5,9 6,4 6,0 5,9 5,5 6,2
Poljska np 3,8 4,4 4,1 4,0 3,9 3,9 4,0
Portugalska 2,7 3,3 4,1 4,8 5,5 7,8 8,7 9,2
Romunija np 1,9 2,5 2,0 2,0 2,1 2,1 2,1
Slovaka np 4,7 4,9 5,1 5,2 5,2 5,6 6,6
Slovenija 5,2 4,8 5,5 6,1 6,3 7,1 7,6 8,0
panija 4,0 4,9 5,8 5,9 6,0 6,5 7,1 7,3
vedska np np 12,7 12,6 10,0 10,9 10,4 10,8
Zdrueno
kraljestvo 5,5 6,2 8,7 8,8 8,7 8,6 8,9 8,1
Vir: Eurostat Portal Page Science and Technology Research and Development, 2012; Eurostat Portal Page Population and Social Conditions Labour
Market, 2012.
Opomba: np ni podatka

Slika: Struktura raziskovalcev glede na sektor zaposlitve
1
, 2010

0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
A
v
s
t
r
i
j
a
v
e
d
s
k
a
D
a
n
s
k
a
N
e
m
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
F
i
n
s
k
a
I
r
s
k
a
M
a
d
a
r
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
B
e
l
g
i
j
a
E
U
-
2
7
S
l
o
v
e
n
i
j
a
k
a
I
t
a
l
i
j
a
p
a
n
i
j
a
E
s
t
o
n
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
P
o
l
j
s
k
a
L
a
t
v
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
VS DS PS

Vir: Eurostat Portal Page Science and Technology Research and Development, 2012; prerauni UMAR.
Opomba:
1
Zaradi majhnega delea v strukturi zaposlenih raziskovalcev glede na sektor zaposlitve zasebni nepridobitni sektor ni prikazan (SLO: 0,2 %, EU-27:
1,1 %).
158

Uporaba in dostop do interneta
V letu 2011 je dele uporabnikov interneta stagniral. Po hitrem irjenju uporabe interneta v preteklih letih sta se v
letu 2011 za odstotno toko zniala dele uporabnikov v zadnjih treh mesecih (67 % populacije v starosti 1674 let) in
dele tedenskih uporabnikov (64 %), dele dnevnih uporabnikov pa je ostal nespremenjen (54 %). Slovenija se po
uporabi interneta po letu 2005 uvra blizu povpreja EU, kar pa ne velja za vse skupine uporabnikov. V zadnjem letu
se je dele uporabnikov interneta mono znial v skupini manj izobraenih prebivalcev (kar za 9 o. t.), nekoliko pa tudi
v skupini starejih prebivalcev (5574 let). To sta tudi edini skupini prebivalcev, za kateri je znailen precej niji dele
uporabnikov interneta kot v povpreju v EU. V predhodnih dveh letih se je razlika do evropskega povpreja pri obeh
sicer zmanjevala, zlasti intenzivno pri prebivalcih z nizko izobrazbo. Obrat v nasprotno smer v zadnjem letu, ob tem
ko se je v EU dele uporabnikov interneta v obeh skupinah e poveal, pa je v letu 2011 privedel do ponovnega
zvianja tega razkoraka, in sicer na najvijo raven v estletnem obdobju, za katero razpolagamo s podatki.
Spremembe v zadnjem letu bi lahko bile vsaj deloma odraz vpliva gospodarske krize na manjo uporabo interneta pri
prebivalcih, ki jih je kriza najbolj prizadela. To nakazujejo tudi podatki o uporabi interneta glede na delovno aktivnost.
Dele uporabnikov interneta se je precej znial v skupini upokojeni in drugi neaktivni, nekoliko pa tudi pri brezposelnih
in tudentih. Slovenija izstopa po razmeroma nizkem deleu uporabnikov interneta med nizko izobraenimi in med
starejimi prebivalci tudi v primerjavi s posameznimi novimi lanicami EU, kjer je uporaba interneta e bolj razirjena
kot pri nas. Veina teh drav je Slovenijo po uporabi interneta dohitela ali prehitela v zadnjem letu (eka, Madarska,
Malta, Latvija), Estonija in Slovaka, pa imata viji dele uporabnikov interneta e od leta 2007.
Dostop gospodinjstev do interneta se je ob hitrem irjenju irokopasovnih povezav v letu 2011 e poveal.
Dele gospodinjstev z dostopom do interneta doma je leta 2011 dosegel 72 %. Poveanje (za 4 o. t.) je tudi tokrat
izviralo iz rasti delea gospodinjstev s irokopasovno povezavo (za 5 o. t. na 67 % v letu 2011), kjer v ospredje vse
bolj stopa uporaba novejih tehnologij. Tako se je dele gospodinjstev s sicer e vedno prevladujoo povezavo preko
telefonskega omreja (xDSL) znial, podvojil pa se je dele uporabnikov novejih nainov irokopasovne povezave
(optino omreje, brezina povezava WiFi, modem 3G) in tako prvi zasedel drugo mesto med irokopasovnimi
povezavami. e naprej se krepi tudi dele povezav preko kabelskega dostopa in mobilnega telefona (3G). Slovenija
po deleu gospodinjstev z internetno povezavo (vkljuno s irokopasovno) sledi povpreju EU. Tudi pri dostopnosti do
interneta pa se kaejo nekatere podobne znailnosti kot pri uporabi interneta. Gospodinjstva med glavnimi razlogi,
zakaj nimajo dostopa do interneta, navajajo, da ga ne potrebujejo, da nimajo ustreznih vein, ter da so stroki
dostopa in opreme previsoki. Vsi nateti razlogi so pri nas precej izraziteji kot v EU, v primerjavi z EU pa izstopajo le
gospodinjstva v prvih dveh dohodkovnih kvartilih. To ponovno kae na relativno visok vpliv izobrazbe oz.
usposobljenosti ter dohodkovnega poloaja pri nas na dostop in uporabo interneta. Da bi prepreili poglobitev digitalne
lonice, ki bi imela negativne posledice za gospodarski in drubeni razvoj, si je zato treba e naprej prizadevati za
vkljuevanje vseh skupin prebivalstva s poveevanjem cenovne dostopnosti interneta, usposabljanjem in nenazadnje
tudi z zagotavljanjem pomembnih, uporabnikom prijaznih elektronskih storitev. Z vidika cenovne dostopnosti interneta
pa je kljuno zlasti zagotavljanje konkurence in uinkovit nadzor nad njo.
Dostopnost in uporaba interneta v podjetjih sta visoki, ibko toko pa predstavlja avtomatizacija izmenjave
podatkov s kupci in dobavitelji. Vsa podjetja
457
v Sloveniji, ki dostopajo do interneta, enako kot v EU uporabljajo
irokopasovno povezavo. Njihov dele se je tudi v letu 2011 e poveal (za 7 o. t. na 92 %) in je viji kot v EU (85 %),
kar velja za vse velikostne skupine podjetij. Glede na visoko dostopnost do interneta je priakovano visok tudi dele
podjetij, ki si podatke z drugimi institucijami (druga podjetja, javna uprava, finanne institucije) izmenjujejo elektronsko.
Slovenija ima tudi viji dele podjetij, ki imajo povsem avtomatizirano izmenjavo podatkov z organi javne uprave in s
finannimi institucijami, kar je verjetno povezano z relativno visoko razpololjivostjo elektronskih storitev v teh
institucijah
458
. Veje monosti za poveanje konkurenne sposobnosti z uporabo informacijsko-komunikacijskih
tehnologij pa so v samih podjetjih. Dele podjetij, ki imajo popolnoma avtomatizirano izmenjavo podatkov s kupci in
dobavitelji, je namre precej niji od evropskega povpreja. V manji meri kot v EU slovenska podjetja uporabljajo tudi
elektronsko obliko raunov. Na teh podrojih slovenska podjetja mono zaostajajo tudi za veino novih lanic EU. To
bi lahko bila posledica dejstva, da so naa podjetja v precej manjem relativnem obsegu kot v drugih novih lanicah
vpeta v internacionalizacijo v formalnem lastnikem smislu, na primer preko neposrednih tujih investicij, ki obiajno
pospeijo uvajanje novih tehnologij v podjetjih.

457
Podjetja z 10 in ve zaposlenimi razen podjetij finannega sektorja.
458
Razpololjivost e-storitev javne uprave je pri nas 95 %, v povpreju v EU pa 84 % (podatki za leto 2010).
159

Tabela: Uporaba in dostop do interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 20052011
1
, v %
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 EU 2011
Gospodinjstva z dostopom do interneta 48 54 58 59 64 68 72 73
Gospodinjstva s irokopasovno povezavo 19 34 44 50 56 62 67 68
Uporabniki interneta v zadnjih 3 mesecih (1674 let) 47 51 53 56 62 68 67 71
Redni uporabniki interneta
2
, skupaj (1674 let) 40 47 49 52 58 65 64 68
Glede na starost:
1624 let 81 83 91 95 97 98 91
2554 let 54 57 60 68 76 76 76
5574 let 12 12 16 20 26 25 40
Glede na izobrazbo:
nizka (ali brez izobrazbe) 19 23 28 36 41 30 45
srednja 40 47 49 52 56 65 67 71
visoka 87 88 86 92 93 93 92
Vir. SI-STAT podatkovni portal Informacijska druba (SURS), 2012; Eurostat Portal Page Information Society, 2012. Opombe:
1
Podatki za vsa leta se
nanaajo na prvo etrtletje leta.
2
Tisti, ki internet uporabljajo vsaj enkrat tedensko.

Slika 1: Uporaba in dostop do interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih v dravah Evropske unije, 2011
1

BG
RO
GR
CY
PT
IT
LT
LV
HU
CZ
ES
PL
EE
SK
EU27
SI
AT
MT
FR
BE
IE
DE
FI
UK
DK
LU
SE
NL
35
40
45
50
55
60
65
70
75
80
85
90
95
100
35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 95 100
U
p
o
r
a
b
n
i
k
i

i
n
t
e
r
n
e
t
a

v

z
a
d
n
j
i
h

3

m
e
s
e
c
i
h
,

v

%
Dostop gospodinjstev do interneta doma, v %

Vir. Eurostat Portal Page Information Society, 2012. Opomba:
1
Podatki se nanaajo na prvo etrtletje leta.

Slika 2: Elektronska integracija podjetij z drugimi institucijami razlika med Slovenijo in povprejem EU

-15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30
Avtomatizirana izmenjava podatkov s kupci
Avtomatizirana izmenjava podatkov z dobavitelji
Avtomatizirana izmenjava transportne dokumentacije
Avtomatizirana izmenjava informacij o proizvodih
Elektronska izmenjava podatkov s kupci in dobavitelji
Avtomatizirana izmenjava podatkov s finannimi institucijami
Avtomatizirana izmenjava podatkov z javno upravo
V odstotnih tokah
2011
2010

Vir. Eurostat Portal Page Information Society, 2012. Opomba: Pozitivna vrednost pomeni, da je v Sloveniji dele taknih podjetij veji kot v povpreju EU.

160

3. PRIORITETA:

Uinkovita in ceneja drava

Izdatki sektorja drava po namenih
Ekonomska struktura davkov in prispevkov
Obremenitev z davki in prispevki
Subvencije
Dravne pomoi
161

Izdatki sektorja drava po namenih

Po moni fiskalni ekspanziji leta 2008 se je rast izdatkov sektorja drava
459
v naslednjih dveh letih zmanjala,
predvsem leta 2010. Tudi v zadnjih dveh letih so na skupno rast izdatkov najbolj vplivali izdatki za socialno zaito.
Drugo najpomembneje podroje, ki je vplivalo na rast izdatkov v letu 2010, pa je bilo rekreacija, kultura in religija.

Struktura izdatkov se je od sprejetja SRS v letu 2005, najbolj so se poveali izdatki za ekonomske dejavnosti
ter rekreacijo, kulturo in religijo. Najveji dele predstavljajo izdatki za socialno zaito, zdravstvo in izobraevanje,
za katere je Slovenija v letu 2010 namenila 64,4 % vseh izdatkov, kar je nekoliko manj od leta 2005 (65,8 %). Od leta
2005 se je dele izdatkov za izobraevanje mono znial (za 1,4 o. t.), za socialno zaito in zdravstvo na ostal skoraj
nespremenjen. Med drugimi skupinami izdatkov sta se v strukturi delea izdatkov mono poveala pri ekonomskih
dejavnostih (za 1,5 o. t.) ter pri rekreaciji, kulturi in religiji (za 1,6 o. t.), mono zmanjal pa pri javni upravi (za 1,6 o. t.).
Spremembe v strukturi izdatkov kaejo, da je po sprejetju SRS v Sloveniji prilo do strukturnih premikov. Poveali so
se izdatki za ekonomske dejavnosti, ki so povezani s rpanjem sredstev Evropske unije in predvsem v obliki investicij
tudi pospeujejo konkurennost gospodarstva, zmanjali pa izdatki za javno upravo, kar podpira cilj SRS o ceneji
dravi. Znianje delea izdatkov za izobraevanje in njegovo veliko poveanje pri rekreaciji, kulturi in religiji z
usmeritvami SRS nista neposredno povezani.

Spremembe v strukturi izdatkov v obdobju 20092010 nakazujejo poveanje odstopanja od usmeritev SRS.
Zaradi hitre rasti delea izdatkov za socialno zaito, ki je bil leta 2010 e na ravni leta 2005, bi nadaljevanje taknih
trendov izrinilo druge skupine izdatkov, ki pospeujejo konkurennost gospodarstva in uravnoteen razvoj Slovenije. V
letu 2010 so se e prieli zniali delei izdatkov za ekonomske dejavnosti, varstvo okolja, stanovanjske dejavnosti in
zdravstvo, na enaki ravni kot preteklo leto pa so ostali delei izdatkov za izobraevanje. Ustavilo se je tudi znievanje
delea izdatkov za javno upravo, obrambo ter javni red in varnost, kar ne zagotavlja ve nadaljevanje pocenitve
delovanja drave. e vedno pa pospeeno raste dele izdatkov, namenjen rekreaciji, kulturi in religiji. V obdobju 2005
2008 se je prestrukturiranje izdatkov prielo prav z omejevanjem izdatkov za socialno zaito, tako da so zmanjali
dele v strukturi za 1,4 o. t. Gospodarska kriza je vplivala samo na nekatere podskupine izdatkov in zato spremenila
strukturo izdatkov za socialno zaito v korist izdatkov za brezposelnost (poveanje tevila brezposelnih in delovanje
avtomatskega stabilizatorja), za otroke in druino ter za bolezen in invalidnost. V okviru izdatkov za socialno zaito so
se nominalno najbolj poveali izdatki za starost, ker so po obsegu najveji in presegajo polovico vseh izdatkov za
socialno zaito. Neselektivno znievanje izdatkov za socialno varnost lahko poslaba dokaj ugodne rezultate
socialnega razvoja.

Ob manjem deleu izdatkov za sektor drava v BDP (49.1 %) od povpreja EU (50.9 %) je Slovenija v letu 2009
ohranila podobno strukturo izdatkov, kot jo imajo v povpreju drave lanice. V Sloveniji so bili delei izdatkov v
skupnih izdatkih pod povprejem EU na podrojih socialna zaita (2,8 o. t.), javna uprava (1,2 o. t.), zdravstvo (0,5
o. t.), javni red in varnost (0,3 o. t.) in stanovanjske dejavnosti in urejanje okolja (0.3 o. t.), veji pa so bili delei
izdatkov namenjenih za izobraevanje (2,6 o. t.), ekonomske dejavnosti (1,5 o. t.) in za rekreacijo, kulturo in religijo
(1,3 o. t.).

459
Analiza je narejena na prvi ravni klasifikacije COFOG.
162

Tabela: Izdatki sektorja drava po namenih v Sloveniji, v % celotnih izdatkov

2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Javna uprava 12.8 13,0 12.5 12.5 11.5 11.5 11.4
Obramba 2,4 3,0 3,3 3,6 3,2 3,1 3,1
Javni red in varnost 3,9 3,7 3,8 3,7 3,6 3,5 3,6
Ekonomske dejavnosti 11,1 8,7 9,2 9,7 10,9 10,6 10,2
Varstvo okolja 1,4 1,8 1,8 1,8 1,7 1,9 1,5
Stanovanjske dejavnosti in urejanje okolja 1,4 1,2 1,4 1,4 1,9 1,7 1,4
Zdravstvo 13,8 13,9 14,1 13,9 13,9 14,3 13,8
Rekreacija, kultura in religija 2,7 2,9 2,9 2,9 3,7 3,7 4,5
Izobraevanje 13,4 14,7 14,3 14,0 13,8 13,3 13,3
Socialna zaita 37,1 37,2 36,7 36,5 35,8 36,4 37,3
Vir: Izdatki sektorja drava po namenih, Slovenija, januar 2012 (SURS); prerauni UMAR.

Slika: Prispevek k rasti izdatkov sektorja drava v Sloveniji po namenih, 20062010, v odstotnih tokah
-2
0
2
4
6
8
10
12
14
2006 2007 2008 2009 2010
V

o
.
t
.
Socialna zaita
Izobraevanje
Rekreacija, kultura in
religija
Zdravstvo
Stanovanjske dejav. in
urejanje okolja
Varstvo okolja
Ekonomske dejavnosti
Javni red in varnost
Obramba
Javna uprava

Vir: Izdatki sektorja drava po namenih, Slovenija, januar 2012 (SURS); prerauni UMAR.

163

Ekonomska struktura davkov in prispevkov

Primerjava ekonomske strukture davnih sistemov
460
pokae, da Slovenija od povpreja EU odstopa po viji
davni obremenitvi potronje in dela ter po niji obremenitvi kapitala. Dele davkov na potronjo v celotnih
davkih in prispevkih je leta 2009 v Sloveniji znaal 37,3 % in je presegel povpreje drav EU (33,4 %). Po deleu
davkov na potronjo v celotnih davkih se med dravami lanicami Slovenija uvra med zgornjo tretjino, le osem drav
je imelo v letu 2009 viji dele od Slovenije. Tudi dele davkov na delo je bil s 52,0 % viji od povpreja EU (48,0 %).
Tudi po tem kazalniku se Slovenija uvra v zgornjo polovico drav, viji dele od Slovenije je imelo deset drav.
Dele davkov na kapital je v Sloveniji v letu 2009 znaal le 11,0 % vseh davkov in prispevkov in je bil precej niji od
povpreja drav EU (18,8 %). Med dravami je Slovenija po deleu davkov na kapital v celotnih davkih povsem na
repu evropskih drav, le Estonija in Latvija sta imeli e niji dele.

Razlike v ekonomski strukturi davkov med Slovenijo in povprejem EU so se v letu 2009 glede na leto 2000
zmanjale. Sicer zelo nizek dele davkov na kapital v celotnih davkih in prispevkih se je v Sloveniji poveal, v
povpreju EU pa zmanjal. Poveanje obremenitve kapitala je bilo v Sloveniji izraziteje po letu 2005, najveje pa v
letu 2007, ko so bili ugodni pogoji za doseganje kapitalskih dohodkov in je e veljala visoka davna stopnja davka na
dohodek pravnih oseb (25 %), brez pomembnejih davnih olajav. Davek na dohodek je v letu 2007 dosegel najvijo
vrednost v zadnjih desetih letih. Po davni reformi iz leta 2007 se je obremenitev kapitala zopet zaela zmanjevati.
Postopno se je znievala davna stopnja davka na dohodek pravnih oseb (od 25 % na 20 % v letu 2010), poveevale
pa so se tudi davne olajave, uveljavljeno je bilo nekaj sprememb pri dohodnini, poslabale pa so se tudi
makroekonomske razmere. eprav se je po letu 2007 obremenitev kapitala zmanjevala, je bila v letu 2009 vija kot v
letu 2000. Obremenitev dela se je v strukturi davkov zmanjala v Sloveniji in za malenkost poveala v povpreju EU.
Slovenija odstopa od povpreja evropskih drav po viji obremenitvi dela predvsem zaradi visokih prispevkov za
socialno varnost. Po deleu prispevkov za socialno varnost v BDP je Slovenija med evropskimi dravami na petem
mestu; viji dele imajo le Francija, Nemija, eka in Avstrija. Po davni reformi v letu 2007 se je obremenitev dela
zaradi sprememb pri dohodnini in zaradi postopne ukinitev davka na izplaane plae, sicer nekoliko zniala, vendar je
e vedno nad evropskim povprejem. Tako v Sloveniji kot v povpreju EU se je v strukturi davkov in prispevkov za
malenkost poveala obremenitev potronje. Obremenitev potronje je bila vse obdobje precej stabilna, malenkost se je
poveala po letu 2002, ko je bila poveana davna stopnja davka na dodano vrednost, kasneje pa so nanjo vplivale
predvsem spremembe v troarinskih dajatvah, ki so se prilagajale viinam v skladu z evropskimi direktivami, deloma
pa se je z njimi uravnavalo cene troarinskih proizvodov in tudi kompenziralo izpad proraunskih prihodkov v asu
krize.

Tudi izraun in primerjava implicitnih davnih stopenj
461
potrjujeta, da je bilo leta 2009 v Sloveniji delo
nadpovpreno obremenjeno z davki. Implicitna davna stopnja na potronjo je v letu 2009 za Slovenijo znaala
24,2 %, v povpreju drav EU pa 20,9 %. Vijo stopnjo od slovenske je imelo le sedem drav, prednjaile so nordijske.
V Sloveniji se je po letu 2003 ta stopnja zmanjevala, v povpreju evropskih drav pa poveevala. Izraunana
implicitna davna stopnja na delo je leta 2009 v Sloveniji znaala 34,9 % in je bila zaradi relativno visokih prispevkov
za socialno varnost vija od povpreja drav EU (32,9 %). Vijo stopnjo od slovenske je imelo dvanajst drav lanic.
Implicitna davna stopnja na kapital je za Slovenijo za leto 2009 ocenjena na 21,0 % in je nija od povpreja EU-25
462

(24,6 %). Nijo stopnjo je imelo devet drav, med njimi baltske pa tudi eka, Madarska, Poljska in Slovaka.

460
Razvrstitev davkov temelji na njihovi klasifikaciji po ESR95 in enotno definiranih osnovnih pravil za razvrstitev. Davki na potronjo so
davki na transakcije med potroniki in proizvajalci ter davki na konno potronjo dobrin. Davki na delo so neposredno vezani na plae in jih
plaujejo delavci ali delodajalci. Davki na kapital so davki, ki se plaujejo na kapital, na dohodek pravnih oseb, na dohodke iz kapitala
gospodinjstev (rente, dividende, obresti, drugi prihodki iz lastnine), na kapitalske dobike, na premoenje ipd.
461
Implicitna davna stopnja na potronjo je definirana kot razmerje med davki na potronjo in med konno potronjo gospodinjstev na
teritoriju drave po metodologiji nacionalnih raunov. Implicitna davna stopnja na delo je definirana kot razmerje med davki na delo in
sredstvi zaposlenih po metodologiji nacionalnih raunov, poveanih za davek na izplaane plae.
462
Ni podatka za EU-27
164

Tabela: Ekonomska struktura davkov in prispevkov za socialno varnost, 2005 in 2009, v % BDP
Skupaj Davki na potronjo Davki na delo Davki na kapital
2005 2009 2005 2009 2005 2009 2005 2009
EU-27 39,1 38,4 11,1 10,6 19,6 20,0 8,6 7,9
Avstrija 42,3 42,7 12,2 12,0 23,4 24,2 6,8 6,5
Belgija 44,9 43,5 11,1 10,6 23,8 23,7 9,9 9,0
Bolgarija 31,3 28,9 15,8 14,7 11,8 9,9 3,6 4,3
Ciper 35,5 35,1 15,2 13,4 11,3 12,2 9,0 9,5
eka 37,1 34,5 11,3 11,2 19,1 17,5 6,8 5,8
Danska 50,8 48,1 16,2 15,2 24,8 27,1 10,0 5,9
Estonija 30,6 35,9 12,8 14,6 15,4 18,7 2,4 2,6
Finska 43,9 43,1 13,7 13,4 23,2 23,8 7,1 5,9
Francija 43,5 41,6 11,2 10,6 23,0 22,8 9,5 8,4
Grija 31,9 30,3 11,2 10,8 12,9 12,5 7,8 7,1
Irska 30,7 28,2 11,4 10,0 10,4 11,8 8,9 6,5
Italija 40,4 43,1 10,0 9,8 20,4 22,1 10,0 11,2
Latvija 29,0 26,6 12,1 10,2 14,0 13,8 2,8 2,5
Litva 28,5 29,3 10,8 11,2 14,5 15,1 3,3 3,3
Luksemburg 37,6 37,1 10,9 10,2 15,4 16,4 11,3 10,5
Madarska 37,5 39,5 14,5 15,0 18,3 19,7 4,6 4,7
Malta 33,7 34,2 14,4 13,5 10,2 9,8 9,1 10,9
Nemija 38,8 39,7 10,1 11,1 22,6 22,7 6,0 5,9
Nizozemska 37,6 38,2 12,0 11,8 18,2 20,9 7,4 5,5
Poljska 32,8 31,8 12,3 11,5 12,8 12,1 8,0 8,2
Portugalska 31,5 31,0 12,9 10,9 12,2 13,0 6,5 7,1
Romunija 27,8 27,0 12,3 10,3 11,0 11,9 4,5 4,8
Slovaka 31,3 28,8 12,3 10,3 12,5 12,5 6,5 5,9
Slovenija 38,6 37,6 13,4 14,0 20,6 19,6 4,7 4,1
panija 35,6 30,4 9,8 7,2 16,2 16,7 10,1 7,4
vedska 48,9 46,9 12,6 13,3 29,1 27,4 7,2 6,1
Zdrueno Kraljestvo 36,0 34,9 11,2 10,4 14,3 14,0 10,7 10,5
Vir: Taxation trends in the European Union (Eurostat, European Commission), 2011.

Slika: Implicitna davna stopnja na potronjo, delo in kapital (v% od osnove),19952009

32
33
34
35
36
37
38
39
40
12
14
16
18
20
22
24
26
28
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
I
m
p
l
i
c
i
t
n
a

d
a
v
n
a

s
t
o
p
n
j
a
,

v

%
I
m
p
l
i
c
i
t
n
a

d
a
v
n
a

s
t
o
p
n
j
a
,

v

%
SLO pot ronja
(leva os)
EU-27 pot ronja
(leva os)
SLO kapit al
(leva os)
EU-25 kapit al
(leva os)
SLO delo
(desna os)
EU-27 delo
(desna os)


165

Obremenitev z davki in prispevki

Celotna obremenitev z davki in prispevki, merjena z deleem v BDP, se v Sloveniji giblje pod povprejem
drav EU. V letu 2010 je v Sloveniji znaala 38,4 % BDP, v povpreju drav EU pa 39,6 %. Po posameznih dravah
so velike razlike; med dravo z najvijo (Danska: 48,5 % BDP) in dravo z najnijo obremenitvijo (Litva, Bolgarija: 27,4
% BDP) je razlika kar 21,1 o. t. BDP. Slovenija se po viini celotne obremenitve uvra v sredino drav.

Celotna obremenitev z davki in prispevki se je v Sloveniji leta 2010 poveala za 0,4 o. t. BDP. Dele prispevkov
za socialno varnost se je poveal za 0,2 o. t. BDP in dosegel najvijo vrednost po letu 2000. V letu 2010 se je
zaustavilo padanje delea davnih prihodkov, ki se je glede na leto prej celo poveal. K temu je najve prispevalo
poveanje delea davkov na proizvodnjo in uvoz, ki so se v pogojih nizke gospodarske aktivnosti poveali predvsem
na raun poveanja troarin in davka na dodano vrednost, zlasti od uvoza. e tretje leto zapored se je zmanjal dele
davkov na dohodek in premoenje, kjer so se v slabih makroekonomskih razmerah zmanjali predvsem dohodki od
dohodnine, zaradi znievanja davnih stopenj in sprememb v olajavah pa tudi prihodki od davka od dohodka pravnih
oseb. Davki na kapital so se v letu 2010 sicer nominalno nekoliko poveali, vendar v strukturi dosegajo nepomemben
dele.

Najveji dele vseh pobranih davkov in prispevkov za socialno varnost pripade centralni dravi. Leta 2010 je
centralni dravi pripadlo 49,0 % vseh pobranih davkov. Strukturni dele centralne drave v pobranih davkih in
prispevkih se je po letu 2005 zmanjal za 6,6 odstotnih tok. Skladom socialnega zavarovanja je v letu 2010 pripadlo
dobrih 39 % pobranih davkov, njihov dele pa se poveuje zaradi ugodneje rasti prispevkov za socialno varnost.
Poveuje se tudi dele lokalne drave, na raun spremembe v pripadnosti dohodnine; v letu 2010 ji je pripadlo skoraj
11 % pobranih davkov in prispevkov. Malo manj kot odstotek pobranih davkov in prispevkov pa je namenjen
evropskim institucijam.

Obremenitev z davki na proizvodnjo in uvoz in s prispevki za socialno varnost je v Sloveniji nad povprejem,
obremenitev z davki na dohodek in premoenje pa pod povprejem evropskih drav. V letu 2010 je znaal dele
davkov na proizvodnjo in uvoz 14,3 % BDP, v povpreju evropskih drav pa 13,0 % BDP. Po posameznih dravah je
imelo sedem drav vijo obremenitev, poleg vedske, Francije in Danske, Bolgarije in Cipra tudi sosednje Avstrija in
Madarska. Dele se je v povpreju drav v zadnjih dve letih poveal, saj je pet drav v letu 2009 in nadaljnjih osem
drav v letu 2010 povealo stopnje DDV in tudi troarine zaradi konsolidacije javnih financ. Za 0,2 o. t. BDP se je dele
poveal tudi v Sloveniji. Tudi obremenitev s prispevki za socialno varnost je v Sloveniji nad povprejem evropskih
drav. V letu 2010 je znaal dele prispevkov za socialno varnost v Sloveniji 15,2 % BDP v povpreju evropskih drav
pa 12,9 % BDP. Slovenija prednjai med evropskimi dravami po visokih prispevkih za socialno varnost, v letu 2010
so imele viji dele prispevkov za socialno varnost v BDP samo e Francija, Nemija in eka. V povpreju drav EU
se je v letu 2010 dele prispevkov za socialno varnost zmanjal, v Sloveniji pa poveal. Obremenitev z davki na
dohodek in premoenje je v Sloveniji pod povprejem evropskih drav. V letu 2010 je znaal dele davkov na dohodek
in premoenje 8,2 % BDP, v povpreju drav pa 12,4 % BDP. V zadnjem letu je dele v povpreju evropskih drav po
rahlem padcu v letu 2009 stabilen, v Sloveniji pa se dele davkov na dohodek in premoenje, zaradi razbremenjevanja
dohodka in premoenja po reformi po letu 2007, zniuje. Obremenitev kapitala je tako v povpreju evropskih drav kot
tudi v Sloveniji stabilna ampak na izredno nizkem nivoju. V povpreju drav EU dosega okoli 0,3 % BDP, v Sloveniji pa
je dele nepomemben.

166

Tabela: Obremenitev z davki in prispevki za socialno varnost, v % BDP
2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
v % BDP
Davki in socialni prispevki 37,5 39,0 38,6 38,0 37,6 38,0 38,4
Davki 23,1 24,5 24,3 24,1 23,3 22,8 22,9
Davki na proizvodnjo in uvoz 15,7 15,8 15,2 14,9 14,4 14,4 14,6
Davki na proizvode in storitve 13,4 12,9 12,7 12,8 12,8 13,4 13,6
Drugi davki na proizvodnjo 2,3 2,9 2,5 2,1 1,6 1,0 1,0
Tekoi davki na dohodek, premoenje 7,3 8,7 9,1 9,2 8,9 8,3 8,2
Davki na kapital 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Socialni prispevki 14,4 14,5 14,3 13,9 14,3 15,3 15,5
Struktura v %
Davki in socialni prispevki 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Davki 61,6 62,8 63,1 63,4 62,0 59,9 59,6
Davki na proizvodnjo in uvoz 42,0 40,4 39,4 39,2 38,2 37,9 38,0
Davki na proizvode in storitve 35,8 33,0 33,0 33,6 34,0 35,2 35,4
Drugi davki na proizvodnjo 6,2 7,4 6,4 5,6 4,2 2,7 2,7
Tekoi davki na dohodek, premoenje 19,4 22,3 23,6 24,1 23,7 21,8 21,5
Davki na kapital 0,2 0,1 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1
Socialni prispevki 38,4 37,2 36,9 36,6 38,0 40,1 40,4
Vir: SURS, prerauni UMAR.

Slika Obremenitev z davki in prispevki za socialno varnost, 2005, 2010 v % BDP
0
10
20
30
40
50
60
D
a
n
s
k
a
B
e
l
g
i
j
a
v
e
d
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
F
i
n
s
k
a
E
U
-
2
7
N
e
m
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
M
a
d
a
r
s
k
a
Z
d
r
.

K
r
a
l
j
e
s
t
v
o
C
i
p
e
r
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
M
a
l
t
a
E
s
t
o
n
i
j
a
k
a
G
r
i
j
a
p
a
n
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
I
r
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
R
o
m
u
n
i
j
a
L
a
t
v
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
L
i
t
v
a
V

%

B
D
P
2005 2010


167

Subvencije

V letu 2010 se je ohranila visoka raven subvencij sektorja drava iz leta 2009, ko so bile poveane predvsem
zaradi ukrepov za blaenje posledic gospodarske krize. Dele subvencij v BDP se je po veletnem obdobju
nespremenjene ravni (1,6 %) v letu 2009 poveal na 2,2 % BDP, kar je posledica poveanja subvencij in hkrati
znianja BDP. Nominalno so v primerjavi z letom 2008 porasle za etrtino ali za 155 mio na 766,5 mio evrov. V letu
2010 so ostale na ravni leta 2009 (2,2 % BDP oz. so se zniale za 3,3 mio na 763,2 mio evrov). Po zadnjih
mednarodno primerljivih podatkih za leto 2009 so bile subvencije v Sloveniji precej vije kot v povpreju v EU (1,3 %
BDP), njihovo poveanje v primerjavi s stabilnim povprejem v obdobju 20052008 pa je bilo v EU manje (0,2 o. t.)
kot v Sloveniji (0,6 o. t. BDP). V letu 2009 sta vijo raven subvencij od Slovenije izkazovali le dve lanici (Avstrija
3,6 % in Danska 2,6 % BDP), enako pa e Belgija. Leta 2008 je bilo pred Slovenijo e est drav lanic.

Razporeditev subvencij po namenih kae, da je veina vseh subvencij usmerjenih v ekonomske dejavnosti,
kjer so najbolj subvencionirana podroja splone ekonomske zadeve in zaposlovanje ter transport. Slovenija
najve subvencij usmerja v ekonomske dejavnosti, ki pa so do leta 2008 zaradi hitreje rasti pri drugih namenih,
postopno izgubljale dele v strukturi subvencij (2006: 79 %; 2008: 74 %), v letu 2009 pa so ga ponovno poveale (na
79 %). V letu 2010 so bile nije za 10,9 mio evrov, njihov strukturni dele pa se je zmanjal za odstotno toko. Od
celotnih izdatkov drave, usmerjenih v ekonomske dejavnosti, so subvencije v obdobju 20052008 predstavljale od
24,5- (2008) do 31,3- (2006) odstotni dele, v letu 2009 so ga poveale na 33,1 %. Ta dele je v letu 2010 ostal
nespremenjen. Podatki o subvencijah za ekonomske dejavnosti na drugi ravni kaejo, da so bile do leta 2008 preteno
usmerjene v subvencioniranje kmetijstva in transporta, v letu 2009 pa so zaradi blaenja posledic gospodarske krize
mono porasle subvencije, usmerjene v splone ekonomske zadeve in zaposlovanje. Subvencije v kmetijstvo, ki so v
letih 20052008 predstavljale okoli 30 % vseh subvencij, usmerjenih v ekonomske dejavnosti, so se v letu 2009
mono zniale (na 20,1 %), v letu 2010 pa e prepolovile in predstavljale le e slabih 10 % subvencij v ekonomske
dejavnosti. Znianje subvencij v kmetijstvo je posledica vejega financiranja te dejavnosti iz evropskih skladov.
Subvencioniranje transporta je bilo e vije (2008 okoli 50 %), v letu 2009 so se te subvencije absolutno nekoliko
poviale, relativno pa zniale (na 39,5 %). V letu 2010 se je subvencioniranje transporta ponovno mono povealo (za
15,9 %), njihov dele pa se je povzpel na 46,5 %. Zaradi blaenja posledic gospodarske krize so se razmeroma
majhne subvencije v splone ekonomske in trgovinske zadeve ter zadeve, povezane z zaposlovanjem, mono
poveale (2008: 11,1 %; 2009: 32,2 %) zaradi sprejetih ukrepov, usmerjenih v ohranjanje delovnih mest in
poveevanje konkurennosti gospodarstva. Ker se tevilo brezposelnih e nadalje poveuje, konkurennost
gospodarstva pa ostaja e vedno na prenizki ravni, so se v letu 2010 subvencije za ta namen absolutno e nekoliko
okrepile, vendar se je njihov dele v subvencijah za ekonomske dejavnosti znial na 31,4 %.

Subvencije za druge neekonomske dejavnosti so v letu 2009 ohranile raven iz leta 2008, v letu 2010 pa so se
poveale. Subvencije za druge neekonomske dejavnosti, ki predstavljajo od 20 % (2009) do 25 % (2008) vseh
subvencij, so v letu 2009 ohranile raven iz predhodnega leta (nekaj nad 150 mio evrov), v letu 2010 pa so se poveale
za 4,8 % ali za 7,6 mio evrov. Najve subvencij je bilo do leta 2008 usmerjenih v varstvo okolja, v zadnjih dveh letih pa
so se drastino zniale (2008: 31,8 %; 2010: 21,4 % subvencij v neekonomske dejavnosti). Skokovito pa so narasle
subvencije, ki podpirajo socialno zaito in izobraevanje. Subvencije za socialno zaito so v letu 2010 predstavljale
e 35 %, subvencije za izobraevanje pa 23 % subvencij za neekonomske dejavnosti.

Programi subvencioniranja so zelo razdrobljeni in nekoordinirani, evidence prejemnikov subvencij pa e
vedno ni. Programi subvencioniranja so tevilni in razdrobljeni po ministrstvih in njihovih slubah. e leta 2007
predvidena enotna evidenca razvojnih politik vlade, ki bi vse ukrepe drave, vkljuno s subvencijami, razdelila po
programih in projektih
463
, e vedno ni vzpostavljena. Zato se uinki subvencioniranja ne merijo, izjema so le
posamezne tudije, ki pokrivajo le ozek del ukrepov posameznih dajalcev subvencij. Zaradi medsebojne prepletenosti
subvencioniranja (posamezna podjetja prejemajo subvencije razlinih ministrstev in tudi razlinih slub v okviru istih
ministrstev) je potreba po ugotavljanju uinkovitosti subvencioniranja veplastna. Pomembna je za ugotavljanje
uinkovitosti subvencij in njihovih prejemnikov. Hkrati je pomembna tudi z vidika izdatkov drave, pri emer bi izdatki
morali zajemati poleg programov subvencioniranja tudi izdatke, ki so povezani z administriranjem pri dodeljevanju
subvencij.

463
Uredba o dokumentih razvojnega nartovanja in postopkih za pripravo predloga dravnega prorauna in proraunov samoupravnih
lokalnih skupnosti, Uradni list RS, t. 44/2007.
168

Tabela: Subvencije sektorja drava v obdobju 19952009, v % BDP
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009
EU-27 np np 1,1 1,1 1,1 1,1 1,3
EU-15 1,6 1,3 1,1 1,1 1,1 1,2 1,3
Avstrija 2,8 3,1 3,4 3,4 3,3 3,5 3,6
Belgija 1,2 1,2 1,6 1,7 1,9 2,1 2,2
Bolgarija np 1,0 0,8 0,7 0,8 1,1 0,9
Ciper 0,9 1,4 0,7 0,5 0,4 0,4 0,2
eka 2,9 2,8 1,8 1,9 1,8 1,7 2,1
Danska 2,7 2,4 2,3 2,2 2,2 2,2 2,6
Estonija 0,8 1,1 0,7 0,9 0,9 1,0 1,0
Finska 2,7 1,5 1,3 1,4 1,3 1,3 1,4
Francija 1,6 1,5 1,4 1,4 1,5 1,4 1,7
Grija 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1
Irska 1,0 0,7 0,5 0,4 0,5 0,5 0,5
Italija 1,4 1,2 0,9 0,9 1,0 1,0 1,0
Latvija 1,2 1,0 0,5 0,6 0,6 0,9 0,8
Litva np 0,8 0,7 0,7 0,9 0,7 0,7
Luksemburg 1,6 1,5 1,6 1,5 1,5 1,5 1,6
Madarska 2,2 1,6 1,4 1,4 1,4 1,1 1,0
Malta 1,7 1,4 2,1 2,2 2,0 2,1 1,1
Nemija 2,1 1,7 1,2 1,2 1,1 1,1 1,3
Nizozemska 1,0 1,5 1,2 1,1 1,2 1,2 1,5
Poljska np np 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6
Portugalska 1,2 1,2 1,0 0,9 0,8 0,7 0,8
Romunija 3,4 1,8 1,5 1,8 1,3 0,8 0,7
Slovaka 4,7 2,5 1,3 1,3 1,2 1,7 1,6
Slovenija 2,2 1,9 1,6 1,6 1,6 1,6 2,2
panija 1,0 1,1 1,0 1,0 1,1 1,1 1,1
vedska 3,6 1,6 1,4 1,5 1,4 1,4 1,5
Vir: Eurostat Portal Page Government Finance Statistics, 2012; za Slovenijo podatki SURS, 2012.
Opomba: np ni podatkov.

Slika: Subvencije sektorja drava, 2009, v % BDP
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
4,0
A
v
s
t
r
i
j
a
D
a
n
s
k
a
B
e
l
g
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a

L
u
k
s
e
m
b
u
r
g

S
l
o
v
a
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a

v
e
d
s
k
a

F
i
n
s
k
a

E
U
-
2
7
E
U
-
1
5

N
e
m
i
j
a

M
a
l
t
a
p
a
n
i
j
a

E
s
t
o
n
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a

M
a
d
a
r
s
k
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
L
a
t
v
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
L
i
t
v
a
R
o
m
u
n
i
j
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
P
o
l
j
s
k
a
I
r
s
k
a

C
i
p
e
r
V

%

B
D
P

Vir: Eurostat Portal Page Government Finance Statistics, 2012.

169

Dravne pomoi
464

Po zelo velikem poveanju v letu 2009, zaradi ukrepov za zmanjanje posledic gospodarske krize, so se
dravne pomoi v letu 2010 mono zniale, vendar ostale na viji ravni kot pred letom 2009. V letu 2010 so
dravne pomoi znaale 460,1 mio evrov, kar predstavlja 1,28 % BDP in 2,8 % izdatkov drave. Po kar 86,5-
odstotnem poveanju dravnih pomoi v letu 2009 (za 280,6 mio evrov ali za 0,84 % BDP) so se v letu 2010 zniale
za 23,9 % ali za 144,6 mio evrov (0,43 % BDP). eprav je bilo njihovo znianje obutno, so v letu 2010 zadrale vijo
raven, kot je bila doseena v letu 2008 (za 0,48 % BDP ali za 136 mio evrov) in tudi v drugih letih po vstopu Slovenije
v E
465
(Trinajsto poroilo o dodeljenih dravnih pomoeh v Sloveniji, 2012).

Znianje dravnih pomoi v letu 2010 je izhajalo iz postopnega odpravljanja posebne zaasne sheme,
imenovane odpravljanje resne motnje v gospodarstvu. V letu 2010 je bilo prek sheme odpravljanje resne motnje v
gospodarstvu dodeljenih le e 37,6 mio evrov dravnih pomoi (v letu 2009 kar 215,4 mio evrov), pri emer so se
bistveno zmanjale pomoi finannim institucijam. Druge horizontalne pomoi, prek katerih je Slovenija dodatno
odpravljala posledice gospodarske krize, so se v letu 2010 poveale za 42,1 mio evrov in so bile krepko vije (za
104,6 mio) kot v letu 2008. Najveji porast so zabeleile pomoi za raziskave in razvoj, ki so bile kar tri in pol krat vije
kot leta 2008, od leta 2009 pa so se poviale za 45 %. Skokovito rast izkazujejo tudi pomoi za zaposlovanje in za
varstvo okolja. Nekatere vrste horizontalnih pomoi (pomoi za majhna in srednje velika podjetja ter za usposabljanje)
se postopno zmanjujejo, ker se poveuje dodeljevanje ukrepov prek pravila de minimis, ki pa se ne tejejo med
dravne pomoi. Absolutno in relativno se zniujejo tudi pomoi za regionalni razvoj in kulturo. V letu 2010 so bile
pomoi prvi dodeljene pod novo shemo, imenovano tvegani kapital, njihova koliina pa je bila zelo majhna.
Poveevanje horizontalnih pomoi v strukturi vseh dravnih pomoi (2008: 47,6 %; 2010: 64,4 %) tudi brez pomoi za
odpravljanje resne motnje v gospodarstvu sledi razvojnim ciljem, ki so opredeljeni v Strategiji razvoja Slovenije in
Strategiji Evropa 2020, ter zasledovanju splone uinkovitosti dravnih pomoi na razvoj posameznih prejemnikov ter
prek uinkov prelivanja tudi celotne drube. Pomoi posebnim sektorjem so se v letu 2010 v primerjavi z letom 2009
nekoliko zniale, pri emer so porasle pomoi za promet, za druge sektorje (predvsem kmetijstvo in ribitvo ter
premogovnitvo) pa so se zniale.

Dravne pomoi (brez pomoi za odpravljanje posledic gospodarske krize in pomoi eleznikemu
prometu
466
) krepko presegajo povpreje drav EU. Po podatkih Evropske komisije (State Aid Scoreboard, 2011) so
dravne pomoi v povpreju lanic skoraj za polovico nije kot v Sloveniji (EU: 0,6 %; Slovenija: 1,1 % BDP). Po
njihovi relativni viini Slovenijo prekaata le Madarska (2,3 %) in Malta (1,4 % BDP), enako viino pa dosega e
Finska. Koliina pomoi, ki je bila usmerjena finannemu sektorju za odpravljanje posledic finanne krize v obdobju
20082010, pa je bila v Sloveniji krepko nija od povpreja drav lanic Evropske unije (Slovenija: 6,0 %; EU: 13,1 %
BDP iz leta 2010) (Commission staff working paper, Autumn 2010 update, 2011).

Dravne pomoi se postopno preoblikujejo v smeri pomoi, ki so dodeljene po pravilu de minimis
467
in se
ne tejejo med dravne pomoi, zato tudi niso pod nadzorom Evropske komisije. e leta 2006 so pomoi,
dodeljene po tem pravilu v Sloveniji predstavljale priblino 10 mio evrov, v letu 2008 pa narasle na 28,6 mio. Zelo so
porasle leta 2009 (84,9 mio evrov) in predstavljale e 14 % vseh dravnih pomoi. Njihov izrazit porast je bil delno
posledica sprejetja ukrepov za blaitev posledic gospodarske krize, delno pa e omenjenega prehoda iz nadzorovanih
dravnih pomoi. Leta 2010 so se te pomoi zniale za 28,5 %, vendar z 60,7 mio evrov ostale na visoki ravni in
predstavljale 13,2 % dravnih pomoi. Dodeljevale so se za razline namene, prednjaita pa zaposlovanje ter majhna
in srednje velika podjetja.

464
Dravne pomoi izhajajo iz ureditve v Evropski uniji in predstavljajo vse ukrepe drave na strani njenih izdatkov (subvencije, kapitalski
transferji) in na strani prihodkov (zniani prihodki drave), dodeljene z razlinimi instrumenti (dotacije, davne oprostitve in olajave, ugodna
posojila, garancije ipd.) ekonomskim subjektom, ki vplivajo na enotni notranji trg Evropske unije. Vpliv na trg je doloen arbitrarno s pravili, ki
jih sprejemajo Evropska komisija, Evropski svet in Evropsko sodie.
465
Primerjava z leti pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo ni realna, saj so se v teh letih izkazovale vse dravne pomoi, po vstopu pa se
med dravnimi pomomi ne izkazuje velik del pomoi kmetijstvu, ki predstavljajo ukrepe, dodeljene na podlagi Skupne kmetijske politike
(CAP), ki se od lanstva Slovenije v Evropski uniji ne obravnavajo ve kot dravne pomoi.
466
Evropska komisija je v novem pregledu objavila le podatke o dravnih pomoeh brez pomoi za odpravljanje gospodarske recesije in brez
pomoi za elezniki promet.
467
Pomoi majhnega obsega de minimis so instrument, ki dravam lanicam omogoa, da zelo hitro dodelijo pomoi v omejenem znesku
brez priglasitve Evropski komisiji in brez kakrnega koli upravnega postopka. Pravilo temelji na predpostavki, da velika veina pomoi v
majhnih zneskih nima uinka na trgovino in konkurenco med dravami lanicami ter zato ne pomeni dravne pomoi v skladu s lenom 87(1)
ES. Viina pomoi de minimis je omejena na najve 200.000 EUR na podjetje v katerem koli obdobju treh proraunskih let.
170

Tabela: Dravne pomoi (brez pomoi za odpravljanje posledic gospodarske krize in pomoi eleznikemu prometu),
v % BDP
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU-27 1,0 0,6 0,6 0,8 0,5 0,6 0,6 0,6
Avstrija 1,1 0,7 0,5 0,8 0,4 0,7 0,9 0,8
Belgija 0,6 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4 0,6 0,6
Bolgarija np np 0,1 0,1 0,6 0,6 0,5 0,1
Ciper np 2,6 1,4 0,6 0,7 0,6 1,0 0,7
eka np 2,4 0,6 0,8 0,8 1,0 0,7 0,8
Danska 0,7 1,0 0,8 0,8 0,8 0,8 1,0 0,9
Estonija np 0,1 0,3 0,3 0,2 0,3 0,3 0,3
Finska 2,8 1,4 1,3 1,3 1,1 1,1 1,2 1,1
Francija 0,8 0,6 0,6 1,7 0,5 0,7 0,8 0,8
Grija 1,4 0,6 0,4 0,4 0,5 0,7 0,9 0,8
Irska 0,7 1,1 0,5 0,5 0,7 1,2 0,9 1,0
Italija 1,2 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3
Latvija np 0,7 1,1 1,3 2,2 0,6 0,7 0,9
Litva np 0,3 0,5 0,5 0,6 0,4 0,6 0,6
Luksemburg 0,5 0,3 0,3 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2
Madarska np 1,1 3,2 2,3 1,9 2,4 1,8 2,3
Malta np 3,4 3,5 2,8 2,4 1,9 1,9 1,4
Nemija 1,4 0,8 0,7 0,8 0,6 0,6 0,7 0,6
Nizozemska 0,4 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4 0,5 0,5
Poljska np 1,0 0,8 0,9 0,6 0,9 0,9 0,9
Portugalska 0,9 0,8 0,9 0,9 1,3 0,9 1,0 0,9
Romunija np np 0,6 0,7 1,2 0,6 0,7 0,2
Slovaka np 0,4 0,6 0,5 0,4 0,6 0,5 0,5
Slovenija np 1,0 0,7 0,7 0,6 0,7 1,0 1,1
panija 1,0 0,9 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5
vedska 0,5 0,4 1,0 1,0 0,9 0,9 0,9 0,8
Vir: State Aid Scoreboard, Autumn 2011, (European Commission), 2011.
Opomba: np ni podatkov.

Slika: Dravne pomoi (brez pomoi za odpravljanje posledic gospodarske recesije in pomoi eleznikemu
prometu), v letu 2010, v % od BDP

0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
M
a
d
a
r
s
k
a
M
a
l
t
a
F
i
n
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
I
r
s
k
a
D
a
n
s
k
a
L
a
t
v
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
G
r
i
j
a
v
e
d
s
k
a
C
i
p
e
r
E
U
-
2
7
B
e
l
g
i
j
a
L
i
t
v
a
N
e
m
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
p
a
n
i
j
a
E
s
t
o
n
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
Z
d
r
u
e
n
o

L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
R
o
m
u
n
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
V

%

B
D
P

Vir: State Aid Scoreboard, Autumn 2011, (European Commission), 2011.
Opomba: Legenda na levi strani: odstotki od bruto domaega proizvoda.
171

4. PRIORITETA:

Moderna socialna drava

Stopnja delovne aktivnosti
Stopnja brezposelnosti
Stopnja dolgotrajne brezposelnosti
Zaasne zaposlitve
Delne zaposlitve
Izdatki za pokojnine
Izdatki za zdravstvo
Indeks lovekovega razvoja
Minimalna plaa
Tveganje revine
Materialna prikrajanost
Zmogljivosti zdravstva
Zmogljivosti izobraevalnega sistema
Zadovoljstvo z ivljenjem
172


468
se zniuje e tretje leto zapored, zadnji dve leti bolj kot v povpreju EU. Vzrok za
to so zaostrene gospodarske razmere, ki so imele v Sloveniji bolj negativne posledice kot v povpreju v EU, in
posledino znievanje zaposlenosti. Vse do leta 2003 je stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji nihala okoli 63 %, z
vstopom Slovenije v EU v letu 2004 pa se je mono poveala in presegala tako povpreje celotne EU kot tudi
povpreje starih lanic EU (EU-15). Poveevala se je vse do leta 2008, v letu 2009 pa se je zaradi upada gospodarske
aktivnosti zaela znievati (glej tabelo). V letu 2009 je bil padec zaposlenosti v primerjavi s padcem gospodarske
aktivnosti relativno majhen, delno zaradi obiajnega zamika reakcije trga dela na gospodarske razmere, delno pa
zaradi intervencije drave, ki je takrat z dvema interventnima zakonoma
469
omogoila ohranitev dela ogroenih
delovnih mest. Znievanje zaposlenosti se je kljub ibkemu gospodarskemu okrevanju nadaljevalo tudi v letih 2010 in
2011. Podjetja so nadoknadila padec produktivnosti v letu 2009 z nadaljnjim zmanjevanjem tevila zaposlenih, iztekli
ali zmanjali so se tudi uinki interventnih posegov drave, poleg tega pa se je v drugi polovici leta 2011 zaela
ponovno znievati tudi gospodarska rast. V letu 2011 se je stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji tako zniala za okrog
2 odstotni toki, v prvem in drugem etrtletju 2011 pa je tudi prvi padla pod povpreje EU.

V letu 2011 se je najbolj znialo tevilo zaposlenih v gradbenitvu, pomembneje pa se je zmanjal tudi obseg
razlinih neformalnih oblik dela. V letu 2011 se je po podatkih statistinega registra tevilo delovno aktivnih v
primerjavi z enakim obdobjem leto prej zmanjalo za 2,1 %, od tega najbolj v gradbenitvu (za 13,6 %). Manje (za
2 % ali ve) je bilo tudi v kmetijstvu, industriji, proizvodnih in raznih neposlovnih storitvah. V letu 2011 se je tevilo
delovno aktivnih povealo le v informacijskih ter strokovnih in raznovrstnih poslovnih storitvah, med javnimi storitvami
pa v izobraevanju, zdravstvu in socialnem varstvu, v javni upravi pa se je zmanjalo. Med delovno aktivnimi se je
zmanjalo predvsem tevilo zaposlenih oseb (za 2,4 %), med temi najbolj tevilo v Sloveniji zaposlenih tujcev (za
14,3 %), tevilo samozaposlenih pa se je povealo (za 2,4 %, brez kmetov, katerih tevilo se je povealo tudi iz
statistinih razlogov). Iz primerjave teh podatkov s podatki ankete o delovni sili, po katerih se je tevilo delovno
aktivnih zmanjalo bolj kot po statistinem registru, ocenjujemo, da se je v letu 2011 e drugo leto zmanjalo tudi
tevilo delovno aktivnih v razlinih neformalnih oblikah dela
470
(po naih ocenah v letu 2011 za okrog 14 %, v letu 2010
pa za 3 % ).

Stopnja delovne aktivnosti se je v letu 2011 zniala v vseh starostnih kategorijah in pri obeh spolih. V zadnjih
treh letih sta se zniali predvsem stopnji delovne aktivnosti mladih (1524 let) in oseb v starosti 2554 let, v letu 2011
pa se je mono zniala tudi stopnja delovne aktivnosti v starosti 5564 let, ki se je do leta 2009 sicer poasi
poveevala, a bila ves as ena najnijih v EU. V drugem etrtletju 2011 je bila le 30,6-odstotna (16,9 odstotne toke
manj kot v povpreju v EU). Stopnja delovne aktivnosti mladih se je v letih 20072010 gibala okrog povpreja EU,
predvsem zaradi visoke neformalne delovne aktivnosti mladih (preteno v obliki dela preko tudentskih servisov), v
letu 2011 pa se je zmanjala bolj kot v povpreju v EU. V drugem etrtletju 2011 je bila 30,9-odstotna (2,7 odstotne
toke manj kot v EU). Formalna delovna aktivnost mladih, ki jo kaejo podatki SRDAP (glej sliko), ostaja nizka. Vija
kot v EU je predvsem delovna aktivnost ensk, ki je do leta 2003 nihala okoli 58 %, v obdobju 20042008 pa se je
hitro poveevala in v letu 2008 dosegla 64,5 %. Od takrat dalje se zniuje. V drugem etrtletju 2011 je bila le e 61,1-
odstotna (v EU 58,7). Delovna aktivnost mokih, ki je do leta 2003 nihala okoli 67 %, je v letih 20072009 ujela
evropsko povpreje. Do leta 2008 se je poveala na 72,9 %, zadnji dve leti pa upada hitreje kot v EU. Do drugega
etrtletja 2011 je padla e na 67,6 % (za 2,6 odstotne toke nije od povpreja EU).

V letu 2011 je drava na trgu dela intervenirala v precej manji meri kot v predhodnih dveh letih. Marca 2011 so
se iztekle e zadnje subvencije po enem od dveh zakonov, s katerima je drava blaila posledice gospodarske krize
na trgu dela. Tudi vpliv programov aktivne politike zaposlovanja je bil v letu 2011 manji. V okviru programov
zaposlovanja, samozaposlovanja in javnih del je dobilo delo okrog 10 tiso brezposelnih, tretjino manj kot v letu prej.

468
V starosti 15-64 let
469
Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega asa, UL RS 5/2009 in Zakon o delnem povrailu nadomestila plae, UL RS
42/2009.
470
To so delovno aktivni po pogodbah o delu, v sivi ekonomiji ali kot pomagajoi druinski lani.
173

Tabela: Stopnja delovne aktivnosti (prebivalstva v starosti 1564 let) po anketi o delovni sili, v %

1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
2011
(Q2)
EU-27 np 62,2 63,4 64,4 65,3 65,8 64,5 64,1 64,5
Avstrija 68,8 68,5 68,6 70,2 71,4 72,1 71,6 71,7 72,1
Belgija 56,1 60,5 61,1 61,0 62,0 62,4 61,6 62,0 62,5
Bolgarija np 50,4 55,8 58,6 61,7 64,0 62,6 59,7 58,2
Ciper np 65,7 68,5 69,6 71,0 70,9 69,9 69,7 69,0
eka np 65,0 64,8 65,3 66,1 66,6 65,4 65,0 65,7
Danska 73,4 76,3 75,9 77,4 77,1 77,9 75,7 73,4 73,3
Estonija np 60,4 64,4 68,1 69,4 69,8 63,5 61,0 64,3
Finska 61,6 67,2 68,4 69,3 70,3 71,1 68,7 68,1 70,1
Francija 59,5 62,1 63,7 63,6 64,3 64,8 64,0 63,8 64,0
Grija 54,7 56,5 60,1 61,0 61,4 61,9 61,2 59,6 56,4
Irska 54,4 65,2 67,6 68,7 69,2 67,6 61,8 60,0 59,5
Italija 51 53,7 57,6 58,4 58,7 58,7 57,5 56,9 57,3
Latvija np 57,5 63,3 66,3 68,3 68,6 60,9 59,3 61,4
Litva np 59,1 62,6 63,6 64,9 64,3 60,1 57,8 60,8
Luksemburg 58,7 62,7 63,6 63,6 64,2 63,4 65,2 65,2 63,8
Madarska np 56,3 56,9 57,3 57,3 56,7 55,4 55,4 55,8
Malta np 54,2 53,9 53,6 54,6 55,3 55,0 56,1 57,3
Nemija 64,6 65,6 65,5 67,2 69,0 70,1 70,3 71,1 72,5
Nizozemska 64,7 72,9 73,2 74,3 76,0 77,2 77,0 74,7 74,7
Poljska np 55,0 52,8 54,5 57,0 59,2 59,3 59,3 59,7
Portugalska 63,7 68,4 67,5 67,9 67,8 68,2 66,3 65,6 64,8
Romunija np 63,0 57,6 58,8 58,8 59,0 58,6 58,8 58,8
Slovaka np 56,8 57,7 59,4 60,7 62,3 60,2 58,8 59,6
Slovenija 62,9 62,8 66,0 66,6 67,8 68,6 67,5 66,2 64,4
panija 46,9 56,3 63,3 64,8 65,6 64,3 59,8 58,6 58,3
vedska 70,9 73,0 72,5 73,1 74,2 74,3 72,2 72,7 74,5
Zdrueno kraljestvo 68,5 71,2 71,7 71,6 71,5 71,5 69,9 69,5 69,4
Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions Labour Market, 2011; Opomba: np ni podatka.

Slika: Stopnje delovne aktivnosti po starosti, Slovenija in EU-27, 2010
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
15-19 let 20-24 let 25-29 let 30-34 let 35-39 let 40-44 let 45-49 let 50-54 let 55-59 let 60-64 let 65 let in ve
V

%
Slovenija: SRDAP Slovenija: ADS EU-27: ADS

Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions Labour Market, 2011. Opomba: ADS: Anketa o delovni sili; SRDAP: Statistini register delovno
aktivnega prebivalstva (ki vkljuuje osebe v delovnem razmerju in samozaposlene).
174

Stopnja brezposelnosti

Anketna in registrirana brezposelnost sta se v Sloveniji v letu 2011 poveali manj kot leto pred tem,
mednarodno primerljiva anketna stopnja pa ostaja nija od povpreja EU. Stopnja anketne brezposelnosti se je
od tretjega etrtletja 2008, ko je dosegla najnijo raven odkar jo merimo (4,1 %), do prvega etrtletja 2011 zaradi
zaostrenih gospodarskih razmer poveala e na 8,5 %, v povpreju leta 2011 pa je bila 8,1-odstotna (0,8 odstotne
toke ve kot leta 2010). Stopnja anketne brezposelnosti je bila e naprej nija kot v povpreju v EU in v evrskem
obmoju. V EU-27 je bila v letu 2011 v povpreju 9,7-odstotna, v evrskem obmoju pa 10,2-odstotna. Stopnja
registrirane brezposelnosti se je zviala za 1 o. t. in je bila v povpreju leta 11,8-odstotna. Od 6,3 % septembra 2008,
ko je dosegla najnijo raven po letu 1990, se je do januarja 2011 e skoraj podvojila, v letu 2011 pa se zaradi umiritve
upadanja zaposlenosti
471
ni ve pomembneje poveevala.

V letu 2011 se je rast brezposelnosti ensk, mladih in oseb z nijo ter srednjo izobrazbo umirila, moneje pa
naraa (sicer nizka) stopnja brezposelnosti oseb s terciarno izobrazbo. Stopnja anketne brezposelnosti ensk,
ki je v obdobju 20012006 nihala na ravni okrog 7 %, se je do tretjega etrtletja 2008 zniala na 4,4 %, od takrat pa se
spet poveuje. Od leta 2009 je nija od stopnje brezposelnosti mokih. Leta 2011 je bila v povpreju 8,1-odstotna,
stopnja anketne brezposelnosti mokih pa 8,3-odstotna. Stopnja registrirane brezposelnosti ensk (v letu 2011 v
povpreju 12,4-odstotna) pa ostaja vija od stopnje registrirane brezposelnosti mokih (11,4 %). Stopnja anketne
brezposelnosti mladih, ki je bila najnija, odkar jo merimo, v drugem etrtletju 2007 (9,3 %), se je zaradi kriznih razmer
do prvega etrtletja 2011 poveala e na 18,6 %, v povpreju 2011 pa je bila 15,3-odstotna. Ves as pa ostaja precej
pod povprejem EU, po nai oceni predvsem zaradi tudentskega dela ter visoke stopnje vpisanosti mladih v terciarno
izobraevanje. Podobno dinamiko sta imeli tudi stopnji brezposelnosti oseb z nijo in srednjo izobrazbo. Prva se je od
6,6 % leta 2008 do prvega etrtletja 2011 poveala na 15,7 %, v povpreju pa je bila v prvih treh etrtletjih 2011 14,0-
odstotna. Druga pa se je od 4,4 % v povpreju leta 2008 do prvega etrtletja 2011 poveala na 9,2 %, v prvih treh
etrtletjih 2011 pa je bila v povpreju 8,5-odstotna. V letu 2011 se je ponovno poveala (na 5,0 % v prvih treh etrtletjih
2011) tudi anketna stopnja brezposelnosti oseb s terciarno izobrazbo, ki ima poasno, a stalno tendenco naraanja.

V letu 2011 se je med registrirane brezposelne prijavilo nekoliko manj oseb kot leto prej, ve brezposelnih pa
je dobilo delo ali pa so bili rtani iz evidence iz drugih razlogov. Zaradi izgube zaposlitve je bilo prijavljenih skupaj
82.150 oseb, kar je 1,6 % manj kot leto prej. Med njimi pa se je povealo tevilo oseb, ki so zgubile delo zaradi steaja
podjetja, zaradi prenehanja poslovanja zasebnikov ali zato, ker so izgubile delo za doloen as. Dele zadnjih med
vsemi prijavljenimi zaradi izgube dela se je poveal na 55,0 %. Zmanjalo se je tudi tevilo novo prijavljenih iskalcev
prve zaposlitve (za 14,3 %), po drugi strani pa se je povealo tevilo brezposelnih, ki so dobili delo (za 7,0 %) ali so bili
rtani iz evidence brezposelnih iz drugih razlogov (za 9,7 %). Med rtanimi je tretjina takih, ki so prenehali iskati
zaposlitev. Med brezposelnimi, ki so dobili delo, je le estina dobila delo v okviru programov aktivne politike
zaposlovanja (programi zaposlovanja in samozaposlovanja ter javnih del; priblino tretjina manj kot leto prej). Kljub
temu, da se je med letom zmanjevalo, se je povpreno letno tevilo brezposelnih v letu 2011 povealo za 10,9 % (po
anketi) oziroma 10,1 % (po registru), to je na 84 oziroma 110,7 tiso. V obdobju 20002008 se je prvo znialo z 68 na
46 tiso, drugo pa s 107 na 63 tiso.

471
Glej indikator Stopnja delovne aktivnosti.
175

Tabela: Stopnja anketne brezposelnosti, v%
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
EU-27 np 8,7 8,9 8,2 7,1 7,0 8,9 9,6 9,7
Avstrija 3,9 3,6 5,2 4,8 4,4 3,8 4,8 4,4 np
Belgija 9,7 6,9 8,5 8,3 7,5 7,0 7,9 8,3 7,2
Bolgarija np 16,4 10,1 9,0 6,9 5,6 6,8 10,2 11,1
Ciper np 4,9 5,3 4,6 3,9 3,7 5,3 6,2 7,8
eka np 8,7 7,9 7,2 5,3 4,4 6,7 7,3 6,8
Danska 6,7 4,3 4,8 3,9 3,8 3,3 6,0 7,4 7,6
Estonija np 13,6 7,9 5,9 4,7 5,5 13,8 16,9 12,5
Finska 15,4 9,8 8,4 7,7 6,9 6,4 8,2 8,4 7,8
Francija 11 9,0 8,9 8,8 8,0 7,4 9,1 9,4 9,7
Grija np 11,2 9,9 8,9 8,3 7,7 9,5 12,6 Np
Irska 12,3 4,2 4,4 4,4 4,6 6,0 11,8 13,5 14,4
Italija 11,2 10,1 7,7 6,8 6,1 6,8 7,8 8,4 np
Latvija np 13,7 8,9 6,8 6,0 7,5 17,1 18,7 np
Litva np 16,4 8,3 5,6 4,3 5,8 13,7 17,8 15,4
Luksemburg 2,9 2,2 4,5 4,7 4,1 5,1 5,1 4,4 4,8
Madarska np 6,4 7,2 7,5 7,4 7,8 10,0 11,2 10,9
Malta np 6,7 7,3 6,9 6,5 6,0 6,9 6,9 6,4
Nemija 8 7,5 11,2 10,3 8,7 7,5 7,8 7,1 5,9
Nizozemska 6,6 3,1 4,7 3,9 3,2 2,8 3,4 4,5 4,4
Poljska np 16,1 17,8 13,9 9,6 7,1 8,2 9,6 9,7
Portugalska 7,2 4,0 7,7 7,8 8,1 7,7 9,6 11 12,9
Romunija np 7,3 7,2 7,3 6,4 5,8 6,9 7,3 7,4
Slovaka np 18,8 16,3 13,4 11,1 9,5 12,0 14,4 13,4
Slovenija np 6,7 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9 7,3 8,1
panija 18,4 11,1 9,2 8,5 8,3 11,3 18,0 20,1 21,7
vedska 8,8 5,6 7,8 7,1 6,2 6,2 8,4 8,4 7,5
Zdrueno kraljestvo 8,5 5,4 4,8 5,4 5,3 5,6 7,6 7,8 np
Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions Labour Market, 2012. Opomba: np ni podatka.

Slika: Nekatere specifine stopnje anketne brezposelnosti, Slovenija

0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Q2 2011
V

%
Nizka izobrazba Srednja izobrazba Terciarna izobrazba Mladi

Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions Labour Market, 2012.

176


472
, ki je kazalnik drubene povezanosti in problemov trga dela, se je v
Sloveniji v letu 2011 e nekoliko poveala. Bila je priblino takna, kot smo jo v Sloveniji imeli pred letom 2005. Po
daljem obdobju zmanjevanja (20002009) in poveanju v letu 2010 za 1,5 o. t., se je v drugem etrtletju 2011
poveala na 3,5 % (za 0,3 o. t. ve kot pred enim letom). Stopnja dolgotrajne brezposelnosti se je bolj poveala pri
mokih kot pri enskah; v drugem etrtletju 2011 je pri enskah znaala 3,1 % ( za 0,1 o. t. ve kot pred enim letom),
pri mokih pa 3,8 % (za 0,5 o. t. ve kot pred enim letom).

Dolgotrajna brezposelnost v Sloveniji je e vedno nekoliko nija kot v povpreju EU, se pa v zadnjih dveh letih
hitreje poveuje. V obdobju 20082011 se je stopnja dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji mono pribliala
povpreju EU
473
. Podobno kot v Sloveniji se je stopnja dolgotrajne brezposelnosti mokih v povpreju EU v obdobju
20082011 (drugo etrtletje) poveala bolj kot stopnja za enske. To lahko v Sloveniji poveemo s padcem aktivnosti v
gradbenitvu in s slabo izobrazbeno strukturo mokih. Najveje poveanje stopnje dolgotrajne brezposelnosti v
obdobju 20082011 sta imeli Litva in Latvija, in sicer nekaj ve kot 7 o. t. Na Slovakem, ki belei najvijo stopnjo (9,1
%), je bila ta relativno visoka tudi pred krizo. V nekaterih dravah pa v obdobju krize bistvenih sprememb ni bilo ali pa
je bila v letu 2011 dolgotrajna brezposelnost celo manja kot v letu 2008 (Nemija, Belgija, Luksemburg).

Dele dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti se v zadnjem letu ni bistveno poveal, vendar
presega povpreje EU. Ob zaetku krize se je v letu 2009 zaradi velikega priliva novih brezposelnih, katerih obdobje
brezposelnosti je bilo e relativno kratko, dele dolgotrajno brezposelnih v skupnem tevilu brezposelnih najprej
mono zmanjal in nato z daljanjem obdobja brezposelnosti v letu 2010 mono poveal (za 14,2 o. t.). V drugem
etrtletju 2011 je znaal 45,0 % in je bil na podobni ravni kot pred enim letom. Potem ko je bil dele v drugem etrtletju
2009 pod povprejem EU, ga v zadnjih dveh letih ponovno presega (podobno kot v obdobju 20002008). V Sloveniji je
bilo v drugem etrtletju 2011 dolgotrajno brezposelnih 42,3 % brezposelnih ensk (priblino toliko kot povpreju EU) in
47,1 % brezposelnih mokih (EU: 43,4 %). Dele dolgotrajno brezposelnih ensk v skupnem tevilu dolgotrajno
brezposelnih ensk je bil v drugem etrtletju 2011 za 3 o. t. niji kot pred enim letom, pri mokih pa za 3 o. t. viji.

Strukturni problemi na trgu dela so se v zadnjih dveh letih poveali. Na naraanje strukturne brezposelnosti v
Sloveniji kae tudi stopnja zelo dolgotrajne brezposelnosti
474
, ki je v drugem etrtletju 2011 znaala 1,8 % (za 0,5 o. t.
ve kot pred enim letom), kar je 0,7 o. t. ve, kot je znaala pred krizo (drugo etrtletje 2008). S poveanim trajanjem
brezposelnosti se zmanjuje loveki kapital in zmanjuje zaposljivost posameznika. Naraanje dolgotrajne
brezposelnosti nakazuje, da bo v prihodnjih letih brezposelnost teko bistveno zniati. Poveevanje dolgotrajne
brezposelnosti zahteva okrepitev programov aktivne politike zaposlovanja (APZ), ki zmanjujejo in prepreujejo
dolgotrajno brezposelnost. Vkljuenost dolgotrajno brezposelnih
475
v programe APZ je bila v preteklih letih sorazmerno
nizka
476
in bi jo bilo potrebno poveati.

472
Stopnja dolgotrajne brezposelnosti predstavlja razmerje med tevilom dolgotrajno brezposelnih (osebe, ki so brezposelne eno leto in ve)
in aktivnim prebivalstvom.
473
V drugem etrtletju 2008 je bila stopnja dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji za 1,2 o. t. nija kot v povpreju EU, v drugem etrtletju
2011 pa 0,5 o. t.
474
Stopnja zelo dolgotrajne brezposelnosti predstavlja razmerje med tevilom zelo dolgotrajno brezposelnih (osebe, ki so brezposelne ve
kot dve leti) in aktivnim prebivalstvom.
475
V letu 2010 je bilo v programe APZ vkljuenih 19 % vseh dolgotrajno brezposelnih.
476
V letih 2008 in 2009 je bilo v progrrame APZ vkljuenih okoli 13 % dolgotrajno brezposlenih, v letu 2010 pa 19 %.
177

Tabela: Stopnja dolgotrajne brezposelnosti 20002011
1
, drave EU-27

2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
EU-27 4,0 4,2 3,8 3,1 2,6 2,9 3,8 4,0
Avstrija np 1,2 1,3 1,2 0,8 0,9 1,2 1,1
Belgija 3,6 4,2 4,6 3,8 3,3 3,5 4,1 3,2
Bolgarija 9,6 6,0 4,8 3,9 2,9 2,8 4,3 6,3
Ciper 1,3 1,5 0,8 0,7 0,4 0,5 1,2 1,2
eka 4,3 4,1 4,0 2,9 2,2 1,8 3,0 2,6
Danska 0,8 1,2 0,8 0,7 0,5 0,4 1,3 2,0
Estonija 6,2 4,3 2,8 2,4 1,4 3,2 8,5 7,3
Finska 2,7 2,2 1,9 1,6 1,1 1,2 1,9 1,7
Francija np 3,8 4,0 3,4 3,0 3,3 3,8 3,8
Grija 6,3 5,2 4,9 4,1 3,6 3,7 5,4 8,0
Irska 1,7 1,6 1,6 1,4 1,7 2,9 6,4 8,3
Italija 6,4 3,9 3,5 2,9 3,2 3,3 4,1 4,2
Latvija 8,1 4,3 2,6 1,7 1,7 4,0 8,1 8,8
Litva 8,1 4,6 2,6 1,5 0,8 2,8 7,4 8,0
Luksemburg 0,5 1,2 1,3 1,3 1,8 1,3 1,4 1,6
Madarska 3,1 3,2 3,4 3,5 3,6 3,9 5,5 5,4
Malta 4,0 3,8 3,1 2,5 2,3 3,1 2,9 2,9
Nemija 4,1 6,1 5,8 4,9 4,2 3,6 3,4 2,9
Nizozemska np 2,2 2,0 1,5 1,1 0,9 1,2 1,5
Poljska 7,3 10,5 8,1 5,1 2,5 2,3 2,9 3,5
Portugalska 1,9 3,9 4,2 4,1 3,9 4,5 6,2 6,3
Romunija 3,4 4,0 4,0 3,3 2,3 2,3 2,4 3,0
Slovaka 10,4 11,7 10,5 8,4 7,3 5,9 9,1 9,1
Slovenija 4,3 3,0 3,1 2,2 1,9 1,7 3,2 3,5
panija 4,7 2,3 1,9 1,7 1,8 3,8 7,2 8,6
vedska 1,4 np 1,1 0,9 0,7 1,0 1,5 1,4
Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions Labour market , 2012
Opomba:
1
Podatki se nanaajo na drugo etrtletje leta

Slika: Delei dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti po spolu v Sloveniji in EU, 2008 in 2011

EU
Slovenija
0
10
20
30
40
50
60
Moki
2008
enske Moki
2011
enske Moki
2008
enske Moki
2011
enske
V

%

Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions Labour market , 2012
178

Zaasne zaposlitve

Razirjenost zaasnih zaposlitev v Sloveniji je nad povprejem EU in se je v obdobju izvajanja SRS e
poveala. Na pogostost uporabe zaasnih zaposlitev najpogosteje vplivajo togost predpisov o odpuanju (varovanje
zaposlitev za nedoloen as), sezonski znaaj proizvodne dejavnosti in veja negotovost glede bodoega
povpraevanja. Slovenija sodi med drave z visokim deleem zaasno zaposlenih
477
, preseganje povpreja EU pa se
je po letu 2005 e povealo
478
. Najveji dele zaasnih zaposlitev predstavljajo zaposlitve za doloen as in delo preko
tudentkih servisov, zato lahko razirjenost zaasnih zaposlitev v Sloveniji v veliki meri pripiemo relativno monemu
varovanju zaposlitev za nedoloen as, naraanju obsega posredovanja delavcev preko agencij za zagotavljanje
delovne sile
479
ter veliki fleksibilnosti in davni ugodnosti dela preko tudentskih servisov za delodajalce.

Dele zaasnih zaposlitev med vsemi zaposlitvami se je v Sloveniji v letu 2011 ohranil na podobni ravni kot v
predhodnem letu. V obdobju zmanjevanja povpraevanja so delodajalci nepodaljevanje pogodb o zaposlitvi za
doloen as pogosto uporabljali za prilagajanje tevila zaposlenih, zato se je z upoasnitvijo in padcem gospodarske
aktivnosti v letih 2008 in 2009 dele zaasnih zaposlitev zmanjal. V obdobju skromne gospodarske rasti pa so se
odloali za oblike zaasnega zaposlovanja, ki ga lahko relativno hitro in brez strokov odpuanja zmanjajo. Tako se
je v letu 2010 dele zaasnih zaposlitev ponovno poveal, in sicer na 17,7 % (za 1,3 o. t. ve kot v drugem etrtletju
2009) na tej ravni pa se je ohranil tudi v drugem etrtletju 2011 (17,5 %).

Zaasna zaposlenost je v Sloveniji pogosteja pri enskah, kjer bolj kot pri mokih presega povpreje EU.
Dele zaasno zaposlenih ensk v skupni zaposlenosti ensk je podobno kot v drugih dravah viji od delea zaasno
zaposlenih mokih. V drugem etrtletju 2011 je dele zaasno zaposlenih ensk v Sloveniji v starostni skupini 1564
let znaal 19,5 % (za 0,4 o. t. manj kot pred enim letom), mokih pa 15.7 % (toliko kot pred enim letom). V drugem
etrtletju 2011 je bil dele zaasno zaposlenih ensk (1564 let) v Sloveniji za 4,7 o. t. viji kot v povpreju EU, pri
mokih pa za 2,1 o. t.

Zaasne zaposlitve so najbolj pogoste med mladimi (predvsem enskami), dele tako zaposlenih mladih se je
v letu 2011 ponovno poveal. Mona starostna segmentacija trg dela je bila prisotna tudi v letu 2011 in je povezana
z razirjenostjo dela preko tudentskega servisa. To je tudi vzrok, da Slovenija po zaasnih zaposlitvah med mladimi
mono odstopa od drugih drav. Ob velikem zmanjanju tevila delovno aktivnih mladih se je dele zaasno
zaposlenih mladih (1524 let) v drugem etrtletju 2011 povial in znaal 72,5 % ( za 5 o. t. ve kot pred enim letom)
480
.
Pri tem se dele tako zaposlenih mladih ensk v zadnjem letu ni poveal in znaa okoli 80 %, pri mokih pa je z
67,5 % za 9,8 o. t. viji kot pred enim letom. V drugem etrtletju 2011 je bilo v povpreju v EU zaasno zaposlenih
42,2 % mladih (41,9 % mokih in 42,5 % ensk), kar je toliko kot pred enim letom.

V razmerah gospodarske krize se je najbolj zmanjalo tevilo zaasno zaposlenih z nizko izobrazbo. Zaradi
velikega padca aktivnosti v gradbenitvu in v tehnoloko manj zahtevnih panogah predelovalnih dejavnosti je kriza
najbolj prizadela nizko izobraene. V obdobju 20082011 se je najbolj znialo tevilo zaposlenih z nizko izobrazbo
481
,
pri emer so delodajalci za zmanjevanje obsega zaposlenih v veliki meri uporabili zmanjevanje obsega zaasnih
zaposlitev
482
. Dele zaasnih zaposlitev je najveji med nizko izobraenimi, ki imajo tudi relativno nije dohodke. Zato
je stopnja tveganja revine med zaposlenimi z zaasnimi zaposlitvami bistveno vija kot za tiste s stalno
zaposlitvijo
483
.

477
Kot je razvidno iz tabele, po razirjenosti zaasnih zaposlitev med dravami EU izstopata Poljska in panija. V primeru Poljske lahko to
verjetno poveemo predvsem z nadpovprenim deleem zaposlenih v kmetijstvu, v paniji pa s togo delovno zakonodajo in nadpovprenim
deleem zaposlenih v gostinstvu in gradbenitvu (sezonsko delo).
478
v drugem etrtletju 2005 je dele zaasnih zapolitev v Sloveniji znaal 16,8 % (povpreje EU je presegal za 2,4 o. t.), v drugem etrtletju
2011 pa 17,5 % ( povpreje EU je presegal za 3,1 o. t.).
479
Po podatkih Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve so agencije v letu 2010 posredovale okoli 12 tiso delavcev, kar je za skoraj
trikrat ve kot leta 2006.
480
tevilo delovno aktivnih v starostni skupini 15-24 let je bilo v drugem etrtletju 2011 za 10,2 % manje kot v drugem etrtletju 2010, tevilo
zaasno zaposlenih v tej starostni skupini pa za 6 %. Obseg tudentskega dela je bil niji za 23 %.
481
V drugem etrtletju 2011 je bilo tevilo zaposlenih z nizko izobrazbo za 31,7 % nije kot v enakem obdobju 2008.
482
tevilo zaasno zaposlenih z nizko izobrazbo je bilo v drugem etrtletju 2011 za eno tretjino nije kot v drugem etrtletju 2008.
483
V letu 2010 je stopnja tveganja revine za zaposlene z zaasnimi zaposlitvami znaala 10,7 % , za tiste s stalnimi zaposlitvami pa 3,7 %.
179

Tabela: Dele zaasnih zaposlitev v zaposlenosti v starostni skupini 1564 let

2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
EU np 14,4 15,1 14,6 14,2 13,5 14,0 14,2
Avstrija 8,6 8,8 8,7 8,8 8,7 8,6 8,9 9,0
Belgija 9,0 9,1 8,8 8,8 7,7 8,2 7,5 8,8
Bolgarija np 6,3 6,2 5,7 5,1 5,2 4,8 4,1
Ciper 10,7 13,9 13,9 12,9 14,4 14,2 14,5 14,0
eka 7,2 8,0 8,1 7,9 7,4 7,4 8,2 8,0
Danska 10,2 9,9 9,6 9,0 8,5 9,1 8,6 9,3
Estonija 2,3 3,3 3,3 2,3 1,8 2,3 4,2 4,7
Finska 17,7 18,1 18,0 17,3 16,9 15,9 16,8 16,7
Francija np 14,3 15,1 15,1 15,0 14,3 15,2 15,3
Grija 13,8 12,1 10,9 11,2 11,6 12,2 12,8 11,9
Irska 5,3 2,5 7,5 9,2 8,0 8,1 9,2 10,2
Italija 10,1 12,4 13,0 13,4 13,9 12,8 12,9 13,7
Latvija 6,7 8,4 7,1 5,3 2,8 3,7 6,7 7,4
Litva 3,8 5,1 4,7 3,7 2,7 2,7 2,6 3,6
Luksemburg 3,4 5,3 6,1 6,9 7,7 7,4 6,6 6,4
Madarska 6,8 7,2 6,7 7,5 7,8 8,2 9,7 9,2
Malta 3,9 4,0 3,8 5,5 4,1 4,9 4,9 5,2
Nemija 12,8 13,8 14,2 14,3 14,7 14,3 14,6 14,7
Nizozemska 13,8 15,1 16,1 17,9 18,0 17,9 18,5 18,0
Poljska 5,6 25,4 27,1 28,1 26,9 26,5 27,0 27,0
Portugalska 19,8 19,5 20,2 22,2 23,3 21,7 23,0 22,8
Romunija 2,9 2,6 1,9 1,6 1,3 0,9 1,1 1,9
Slovaka 4,0 4,9 5,0 5,3 4,0 4,1 5,7 6,6
Slovenija 12,8 16,8 17,9 18,5 16,9 16,4 17,7 17,5
panija 32,4 33,3 34,4 31,9 29,4 25,3 24,9 25,6
vedska 14,3 16,0 17,3 17,7 16,4 15,5 15,8 16,3
Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions Labour Market, 2012. Opomba: podatki so za drugo etrtletje leta.

Slika: Dele zaasno zaposlenih po izobrazbenih ravneh
0
5
10
15
20
25
Q2 2008 Q2 2011
D
e
l
e

z
a
a
n
o

z
a
p
o
s
l
e
n
i
h

g
l
e
d
e

n
a

i
z
o
b
r
a
z
b
o

v

%
Nizko Srednje Visoko

Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions Labour Market, 2012; izrauni UMAR.

180

Delne zaposlitve

V Sloveniji se je dele delnih zaposlitev
484
v zadnjem letu zmanjal. Dele delnih zaposlitev v skupni zaposlenosti
(starostna skupina 1564 let) je v drugem etrtletju 2011 znaal 9,1 % (za 1,4 o. t. manj kot pred enim letom).
485
Na
zmanjanje obsega delnih zaposlitev je med drugim vplivalo prenehanje subvencioniranja krajega delovnega asa
486
.
V zadnjem letu se je dele zmanjal v vseh starostnih skupinah, najbolj pa med mladimi v starosti 1524 let (z 42,2 %
na 40,1 %). Slednje je v veliki meri povezano z manjim obsegom delovne aktivnosti mladih prek tudentskih servisov
v drugem etrtletju 2011
487
, kar bi lahko povezovali tudi z omejevanjem tovrstnega zaposlovanja mladih v javnem
sektorju.

Dele delno zaposlenih v Sloveniji zaostaja za povprejem EU, vendar to ne velja za delne zaposlitve med
mladimi. Skupen dele zaasnih zaposlitev med vsemi zaposlitvami (starostna skupina 1564 let) v Sloveniji (9,1 %)
je v drugem etrtletju 2011 zaostajal za povprenim deleem v EU (18,9 %). Kljub zaostajanju na agregatni ravni pa so
predvsem mladi (starostna skupina 1524 let) v Sloveniji (42,2 %) precej bolj izpostavljeni delnim zaposlitvam kot v
povpreju EU (30,3 %). To lahko pripiemo predvsem delu preko tudentskih servisov.

Dele neprostovoljno delno zaposlenih je v Sloveniji relativno nizek, glavna razloga za delno zaposlitev pa sta
izobraevanje in usposabljanje ter bolezen in invalidnost. Po anketi o delovni sili v Sloveniji okoli 7,5 % delno
zaposlenih ni prostovoljno v delni zaposlitvi, kar je bistveno manj kot v povpreju EU, kjer presega etrtino delno
zaposlenih. Nizek dele neprostovoljnih delnih zaposlitev v Sloveniji potrjujejo tudi podatki o vzrokih za delne
zaposlitve: najpomembneji vzrok za delno zaposlitev v Sloveniji predstavljata vkljuenost v izobraevanje ali
usposabljanje (okoli 30 % delno zaposlenih) in bolezen in invalidnost (okoli 20 %). V povpreju EU pa sta najbolj
pogosta razloga ne najde zaposlitve za polni delovni as (25,7 %) in skrb za otroke ali prizadete odrasle (21,9 %).
Po nai oceni je ve kot polovica delnih zaposlitev v Sloveniji posledica sistemskih monosti za delo s krajim
delovnim asom, ki ga v celoti ali delno financira drava
488
. e izloimo e delo s skrajanim delovnim asom preko
tudentskih servisov, ocenjujemo, da le okrog 20 % delno zaposlenih ne dela na ta nain zaradi bolezni, invalidnosti ali
starevstva.

Delne zaposlitve so najbolj razirjene med nizko izobraenimi
489
, med njimi so se v zadnjem letu tudi najbolj
zmanjale. Dele delnih zaposlitev med nizko izobraenimi
490
je v drugem etrtletju 2011 znaal 16,1 % (za 4,8 o. t.
manj kot pred enimi letom), med srednje izobraenimi 9,6 % (0,3 o. t. ve kot pred enim letom), med terciarno
izobraenimi pa 5,4 % (za 1,6 o. t. manj kot leto prej). Skupno tevilo delno zaposlenih je bilo v drugem etrtletju 2011
za 16,2 % nije kot v drugem etrtletju 2010
491
. Velik dele delno zaposlenih nizko izobraenih prispeva k dejstvu, da
je stopnja tveganja revine delno zaposlenih vija kot pri polno zaposlenih
492
.

485
tevilo delno zaposlenih je bilo manje za 16,1 %, tevilo vseh zaposlenih pa za 3,9 %, kar kae na veje prilagajanje delodajalcev z bolj
pronimi oblikami zaposlitve.
486
Izplailo subvencij po Zakonu o subvencioniranju polnega delovnega asa je potekalo do septembra 2010, v drugem etrtletju 2010 je bilo
v povpreju izplaanih 5.802 subvencij meseno.
487
Obseg tudentskega dela je bil po podatkih ADS v drugem etrtletju 2011 za 23,1 % manji kot pred enim letom.
488
Med sistemske monosti za delo s krajim delovnim asom smo uvrstili delo s krajim delovnim asom zaradi varstva otrok po zakonu o
starevskem varstvu in druinskih prejemkih, zaradi zdravstvenih razlogov po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju in zaradi invalidnosti v
skladu z doloili Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
489
Med nizko izobraenimi so zajete osebe z dokonano izobrazbo 0-2 po klasifikaciji ISSCED.
490
Dele delnih zaposlitev med nizko izobraenimi predstavlja razmerje med tevilom nizko izobraenih z delno zaposlitvijo in skupnim
tevilom zaposlenih z nizko izobrazbo.
491
Zaradi zmanjanja povpraevanja po nizko izobraenih (padec aktivnosti v gradbenitvu) in po tudentskem delu se je v zadnjem letu
mono zmanjalo tevilo delno zaposlenih z nizko izobrazbo, ki je bilo v drugem etrtletju 2011 za 40 % nije kot v drugem etrtletju 2010.
tevilo delnih zaposlitev nizko izobraenih v starostni skupini 15-24 let se je znialo za 46 %.
492
V letu 2010 je znaala stopnja tveganja revine zaposlenih za polni delovni as 4,5 %, za delno zaposlene (oz. zaposlene s krajim
delovnim asom) pa 7,5 %.
181

Tabela: Dele delno zaposlenih v skupni zaposlenosti, starostna skupina 1564 let

2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
EU np 18,0 18,3 17,7 17,7 18,2 18,7 18,9
Avstrija 16,0 20,4 21,5 22,0 22,7 24,1 24,5 24,4
Belgija 20,6 21,7 22,9 22,5 22,4 23,0 24,1 25,1
Bolgarija np 2,3 1,9 1,7 1,9 2,3 2,2 2,3
Ciper 7,6 7,5 6,7 6,1 6,6 7,3 7,8 8,6
eka 4,8 4,3 4,4 4,4 4,3 4,8 5,2 4,7
Danska 21,4 21,5 22,9 23,6 23,9 25,1 26,3 25,8
Estonija 6,3 6,8 7,1 7,0 5,6 10,7 10,4 9,5
Finska 11,9 13,2 13,0 13,0 12,3 12,7 13,6 13,6
Francija np 17,1 17,2 17,3 16,9 17,2 17,7 17,8
Grija 4,4 4,6 5,6 5,5 5,2 5,8 6,1 6,2
Irska 16,6 np 16,9 17,6 18,0 20,4 21,6 22,7
Italija 8,7 12,6 13,2 13,3 14,4 14,2 14,8 15,3
Latvija 10,5 8,9 6,0 6,4 5,7 7,6 8,9 8,5
Litva 8,9 6,3 8,6 7,9 6,3 8,2 7,7 7,7
Luksemburg 11,2 17,4 17,1 17,5 16,3 17,0 17,8 18,1
Madarska 3,4 4,1 3,9 3,8 4,1 5,2 5,3 6,5
Malta 6,1 8,8 9,6 10,7 11,4 11,0 11,2 12,0
Nemija 19,1 23,6 25,4 25,6 25,4 25,5 25,7 25,9
Nizozemska 41,0 45,8 45,8 46,3 46,7 47,6 48,5 48,5
Poljska 9,3 9,7 9,0 8,5 7,6 7,8 7,8 7,2
Portugalska 8,1 8,4 8,1 8,9 8,8 8,6 8,5 9,7
Romunija 14,0 9,6 8,6 8,6 8,8 8,6 10,5 9,4
Slovaka 1,8 2,3 2,7 2,6 2,1 3,8 4,0 4,0
Slovenija 5,3 7,8 8,4 8,8 8,1 9,7 10,5 9,1
panija 8,0 12,6 12,1 11,8 11,9 12,8 13,4 14,0
vedska 21,8 24,3 24,3 24,3 26,1 26,0 25,4 24,9

Slika: Dele delnih zaposlitev po starostnih skupinah v letih 20082010
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
15-24 let 15-64 let 25-49 let 50-64 let
D
e
l
e
i

v

%
Q2 2008 Q2 2009 Q2 2010 Q2 2011


182


Zaradi posledic gospodarske krize in demografskih sprememb so se izdatki za socialno zaito v letu 2009
mono poveali. Leta 2009 so znaali 8.568 mio EUR
493
, kar je bilo realno za 6,6 % ve kot leto prej (v obdobju
20012008 so se realno poveevali za priblino 3 % letno). K visoki rasti so najve prispevale nadpovprene rasti
izdatkov za pokojnine (realno za 7,2 %), ki predstavljajo najveji del sredstev za socialno zaito. Kot posledica
naraanja brezposelnosti, zmanjanja tevila prejemnikov pla in poveanja tevila prejemnikov razlinih socialnih
transferjev pa so realno mono porasla tudi sredstva za brezposelne (za 32 %), za druine in otroke (za 14,1 %) ter za
druge oblike socialne izkljuenosti, predvsem za denarne socialne pomoi (za 13 %).

Izdatki za socialno zaito, izraeni v primerjavi z bruto domaim proizvodom, so se leta 2009 poveali za
skoraj 3 odstotne toke. Leta 2009 so znaali 24,2 % BDP (leta 2008 21,5 %). K porastu delea sredstev za
socialno zaito v primerjavi z BDP je poleg rasti izdatkov bistveno prispeval tudi moan upad BDP (za 8,0 %). To je
bilo znailno tudi za vse druge drave EU. Tako je Slovenija glede na povpreje EU v standardih kupne moi (SKM)
na prebivalca v letu 2009 priblino ohranila doseeno raven izdatkov za socialno zaito iz preteklega leta.

Struktura izdatkov po posameznih podrojih socialne zaite tudi v letu 2009 ostaja priblino enaka. Izdatki za
starost, ki skupaj z izdatki za bolezen in zdravstveno varstvo predstavljajo najveji dele izdatkov za socialno zaito,
so se v letu 2009 e nekoliko poviali (na 39 %), izdatki za bolezen in zdravstveno varstvo pa so se nekoliko zniali
(na 32,8 %). V strukturi so se poveali tudi delei sredstev za druino, za brezposelne ter za druge oblike socialne
izkljuenosti, zmanjala pa sta se delea za podroji invalidnost ter smrt hranitelja druine. Tudi v EU je najveji dele
celotnih izdatkov za socialno zaito namenjen starosti (39 %) in bolezni ter zdravstvenemu varstvu (29,5 %). Izdatki
za posamezna podroja socialne zaite izraeni v standardih kupne moi na prebivalca pa pokaejo, da je v
primerjavi z EU v Sloveniji nija raven celotnih izdatkov zlasti posledica nije ravni sredstev za podroja starost,
bolezen in zdravstveno varstvo ter brezposelnost.

Pri virih sredstev za socialno zaito so v letu 2009 opazne precejnje spremembe. Viri so se skupaj realno
poveali za 5,8 %, od tega proraunski viri kar za dobro petino (za 21,6 %), socialni prispevki pa so se zaradi znianja
mase pla nekoliko zniali. Kljub temu ostajajo socialni prispevki, ki skupaj predstavljajo 65,2 % vseh virov,
najpomembneji vir financiranja programov socialne zaite: od tega prispevki delodajalcev 26,4 % (leta 2008 27,5 %),
prispevki zavarovancev pa 38,8 % (leta 2008 41,5 %). Dele drave pa je leta 2009 predstavljal 33,2 % vseh virov
(leta 2008 29,1 %). Tudi poveanje virov drave je delno posledica gospodarske krize, saj se npr. nadomestila za
brezposelnost, denarne socialne pomoi in otroki dodatki, katerih obseg se je v asu krize znatno poveal, financirajo
iz sredstev prorauna. e v veji meri pa so se zaradi znianja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
(ob hkratnem poveanju izdatkov iz tega naslova) poveali proraunski viri namenjeni pokojninam.

V EU spremembe virov financiranja socialne zaite leta 2009 niso bile tako velike kot v Sloveniji. Tudi v EU so
se v strukturi virov socialne zaite leta 2009 prispevki drave najbolj poveali (vendar le za 1,5 o. t.), rahlo so se
zmanjali prispevki delodajalcev (za 0,8 o. t.) in nekoliko tudi prispevki zavarovancev (za 0,2 o. t.). e vedno ostaja
dele socialnih prispevkov v Sloveniji za dobrih 8 o. t. veji kot v povpreju EU (dele socialnih prispevkov
delojemalcev pa je skoraj dvakrat veji kot v EU), dele drave pa je skoraj 6 o. t. manji kot v EU. V Sloveniji tako
najveji vir socialne zaite predstavljajo sredstva delojemalcev (38,8 %), v EU pa sredstva drave (39,1 %).

Dele za administrativne stroke, ki nastanejo ob distribuciji prejemkov in storitev socialne zaite, v Sloveniji
upada e od leta 2006. Leta 2009 so v strukturi celotnih izdatkov znaali 1,83 % (leta 2008 1,96 %), kar je za slabi
dve tretjini manj kot v povpreju EU (2,96 %). Najviji dele administrativnih strokov imajo na Nizozemskem (4,62 %),
v Franciji (3,85 %) in Nemiji (3,76 %), najnijega pa v Romuniji (1,11 %), Estoniji (1,13 %) in na Cipru (1,30 %).
Podatki torej kaejo, da je delitev sredstev za socialno zaito v Sloveniji strokovno precej racionalno organizirana.

493
Zadnji podatki o izdatkih za socialno zaito; (Vir: SURS, Izdatki in viri financiranja programov socialne zaite, Slovenija, 2009 konni
podatki, 29. 11. 2011.)
183

Tabela: Izdatki za socialno zaito v Sloveniji in dravah EU, v % BDP in v standardih kupne moi (SKM) na
prebivalca

V % BDP Na prebivalca v SKM, EU=100
2000 2005 2006 2007 2008 2009 2000 2005 2006 2007 2008 2009
EU 26,4 27 26,6 25,7(p) 26,7(p) 29,5(p) 100 100 100 100 100 100
Avstrija 28,3 28,7 28,2 27,7 28,4 30,7 141 133 133 133 133 131
Belgija 25,4 27,3 27 26,7 28,1 30,4 125 131 137 120 119 119
Bolgarija 10,2 15,1 14,2 14,1 15,4 17,2 11 20 20 22 25 26
Ciper 14,8 18,3 18,5 18,1 18,5 20,9 50 62 62 66 68 71
eka 18,8 18,3 17,9 18 18 20,4 50 42 54 58 57 59
Danska 28,8 30,2 29,2 28,7 29,6 33,4 144 138 136 135 138 138
Estonija 13,8 12,5 12,1 12,1 14,8 19,1 24 29 30 33 39 42
Finska 25 26,7 26,4 25,3 26,1 30,2 111 113 113 116 117 118
Francija 29,5 31,5 30,8 30,6 31 33(p) 129 128 125 128 121 119
Grija 23,5 24,8 24,7 24,8 26,2 27,9 75 83 85 88 91 89
Irska 13,7 17,9 18,2 18,7 22 27,8 69 96 100 108 108 118
Italija 24,7 26,3 26,6 26,7 27,8(p) 29,8(p) 109 102 104 107 107 104
Latvija 15,6 12,8 12,6 11,2 12,7 16,8(p) 21 23 24 24 27 30
Litva 15,7 13,2 13,3 14,4 16 21,2(p) 24 26 28 33 37 40
Luksemburg 19,5 21,7 20,4 19,3 20,2 23,1 182 203 207 206 215 213
Madarska 19,9 21,9 22,4 22,6 22,8 23,4 41 51 53 54 56 51
Malta 16,5 18,4 18,3 18 18,4 20 55 53 52 54 55 56
Nemija 29,6 30 28,9 27,7 27,9 31,3(p) 131 128 125 124 121 122
Nizozemska 26,3 27,8 28,8 28,3 28,4 31,6(p) 134 134 141 146 140 136
Poljska 19,6 19,7 19,3 18,1 18,5 19,7 36 37 38 38 40 41
Portugalska 20,9 24,5 24,6 23,8 24,3 26,9 64 72 72 73 70 72
Romunija 13 13,4 12,8 13,5 14,2 17 13 17 18 22 25 27
Slovaka 19,3 16,5 16,3 16 16 18,8(p) 37 37 39 42 43 47
Slovenija 24,1 23 22,7 21,3 21,3 24,2(p) 73 74 74 73 74 73
panija 19,9 20,5 20,5 20,6 22,1 25(p) 75 79 81 86 87 89
vedska 29,8 31,1 30,6 29,2 29,5 32,1(p) 145 140 139 141 139 132
Zdr. kraljestvo 26,4 26,2 26 23,2 26,2 29,1(p) 119 118 117 106 112 111
Vir: Eurostat Portal Page Social protection Expenditure on social protection % of GDP in Social benefits per head of population by function, PPS; 2012;
prerauni UMAR.
Opombe: SKM standard kupne moi; p - predhoden podatek; Podatki za Slovenijo, za leto 2000 ne vsebujejo podatkov o nastanitvah.

Slika: Izdatki za socialne prejemke na prebivalca po podrojih socialne zaite, leto 2009, v standardih kupne moi
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
Bolezen in
zdravstveno
varstvo
Invalidnost Starost Smrt hranitelja
druine
Druina/otroci Brezposelnost Nastanitev Druge oblike
socialne
izkljuenosti
V

S
K
M
SLO EU-27

Vir: Eurostat Portal Page Social protection Social benefits per head of population by function, PPS, 2012.
184

Izdatki za pokojnine

Izdatki za pokojnine iz obveznega zavarovanja, ki vkljuujejo vse vrste pokojnin,
494
so v letu 2011 dosegli 11,6
% BDP. V zadnjih treh letih je dele izdatkov za pokojnine mono naraal in celo presegel dele iz leta 2000 (11,0
%), ko se je zaela izvajati reforma pokojninskega sistema. Do leta 2007 so se zaradi izvajanja reforme pokojninskega
sistema izdatki za pokojnine poveevali poasneje, kot je rasel BDP. Od zaetka gospodarske krize dalje pa je
skrenje in nato skromna rast bruto domaega proizvoda najpomembneji, eprav ne edini razlog za hitro rast delea
izdatkov v BDP. K veanju delea je prispevala tudi v zadnjih letih pospeena letna rast tevila upokojencev. Le-to
lahko pripiemo tako temu, da se e upokojujejo baby boom generacije kot tudi pospeenemu upokojevanju tistih, ki
so se s tem eleli izogniti predvideni pokojninski reformi. Od leta 2005 na rast izdatkov vpliva tudi uvedba ugodnejega
pravila za valorizacijo pokojnin. Za omejitev rasti izdatkov pa sta bila v letih 2010 in 2011 v veljavi interventna zakona,
ki sta zaasno doloila bolj restriktiven usklajevalni mehanizem.

Slovenija je po deleu izdatkov za pokojnine v BDP pod povprejem drav EU. V primerjavi z dravami EU je bila
v letu 2009 (zadnji podatki za EU) Slovenija z 10,9-odstotnim deleem izdatkov za pokojnine pod povprejem EU (13,
1 %)
495
. Tako za Slovenijo kot tudi za druge drave EU je v kriznem obdobju 20082009 znailno naraanje delea
izdatkov za pokojnine, ki je sledilo obdobju (20002007) stagniranja oziroma upadanja delea zaradi vpliva
pokojninskih reform, ki so se jih izvajali po celi Evropi. V povpreju EU se je dele znial za 0,8 o. t. Najbolj se je znial
v Zdruenem kraljestvu (za 3,4 o. t.), takoj zatem pa z 1,3 o. t. znianja sledi Slovenija. Med dravami EU je bila
izjema Portugalska, kjer se je dele poveal za 2,5 o. t.

Dinamika izdatkov za pokojnine je pogojena z demografsko strukturo in s pogoji upokojevanja, ki so se po
dravah EU s pokojninskimi reformami zaostrili. V Sloveniji je bilo v letu 2010 v skupnem prebivalstvu 16,5 %
starih 65 let ali ve, kar je pod povprejem EU (17,4 %), vendar se njihov dele v Sloveniji poveuje hitreje. V zadnjih
desetih letih se je v Sloveniji poveal za 2,7 o. t., v povpreju EU pa za 1,8 o. t. Bolj kot v Sloveniji je porasel le v
Nemiji (za 4,4 o. t.). V Sloveniji se je s pokojninsko reformo iz leta 2000 upokojitvena starost postopoma podaljala za
tri leta (za enske z 58 na 61 in za moke s 60 na 63 let), kar je podaljalo povpreno starost ob izhodu iz trga delovne
sile (2002: 56,6 in 2006: 59,8 leta). V veini drugih drav EU je starost ob izhodu vija
496
.

Na izdatke vpliva tudi nain doloanja pokojnine ter letni usklajevalni mehanizem. Veja povezanost med viino
pokojnine z vplaanimi prispevki je ena od reformnih smernic pri spreminjanju pokojninskih sistemov tako v Sloveniji
kot v dravah EU. Obdobje upotevanja pla najboljih let se v Sloveniji postopoma podaljuje. Z reformo iz leta
2000 se je obdobje za izraun pokojnine podaljalo od desetih na najboljih 18 let, v letu 2011 sprejeti in glede na
rezultate referenduma neuveljavljeni zakon pa je predvideval podaljanje na 30 let (z monostjo izloitve treh
najslabih). Sistemi pokojninskega zavarovanja v drugih dravah EU upotevajo za izraun pokojnin dohodke ali
vplaane pokojninske prispevke iz razlino dolgih obdobij, nekateri tudi iz celotnega obdobja zavarovanja. Letne
uskladitve pokojnin so v dravah EU najpogosteje odvisne od rasti cen ivljenjskih potrebin, ponekod pa (tudi) od
rasti pla oziroma drugih dohodkov in rasti BDP. V Sloveniji je usklajevalni mehanizem odvisen od rasti povprene
bruto plae.

Dele proraunskega transfera v prihodkih pokojninskega zavarovanja se poveuje. Po veljavni zakonodaji
dravni proraun zagotavlja pokrivanje razlike med prihodki pokojninskega zavarovanja iz prispevkov in iz drugih virov,
ter pokojninskimi odhodki. Od leta 2000 do leta 2011 se je dele proraunskega transfera v skupnih prihodkih poveal
od 29,6 % na 32 %. V obdobju do leta 2008 se je dele proraunskega transfera znieval zaradi reforme
pokojninskega sistema in rasti zaposlenosti ter rasti prilivov prispevkov iz pokojninskega zavarovanja. Poslabanju
gospodarskega okolja so sledile nizke rasti prispevkov iz pokojninskega zavarovanja in hkrati pospeeno
upokojevanje. Zaradi tega se je dele proraunskega transfera v tem obdobju stalno poveeval in to kljub interventnim
ukrepom, ki so rast zaasno zmanjali.

494
Po splonih predpisih PIZ, z zavarovalno dobo s poveanjem, predasna po prejnjem zakonu o PIZ in po posebnih zakonih (zakon o policiji, zakon o
izvrevanju kazenskih sankcij, ZPPPAI-azbestoza in ZVN- rtve vojnega nasilja)
495
Podatki vkljuujejo javne in zasebne pokojnine. V Sloveniji se v letu 2009 pokojnine iz zasebnih zavarovanj e niso izplaevale.
496
V zadnjih letih imajo priblino takno izhodno starost kot Slovenija e Francija,Litva, Malta in Poljska, nijo pa Slovaka in Romunija .
185

Tabela: Dele izdatkov za pokojnine glede na BDP, dele prebivalstva starega 65 let in ve v skupnem prebivalstvu,
upokojitvena starost in povprena starost ob izhodu iz delovno sile

Dele izdatkov za pokojnine, v % BDP Dele prebivalstva 65
let in ve v skupnem
prebivalstvu, %
Upokojitvena
starost

Povprena starost
ob izhodu iz delovno
sile
moki enske
2000 2007 2009 2000 2009 2009 2009 2001 2009
EU np 11,4 13,1 15,6 17,2 np np np 61,4
Belgija 11,0 10,7 12,1 16,8 17,1 65 65 56,8 61,6**
Bolgarija np 6,9 8,8 16,2 17,4 63 60 58,4 61,5
eka 8,2 7,9 9,1 13,8 14,9 62 60+8m 58,9 60,5
Danska 10,5 10,7 12,1 14,8 15,9 65 65 61,6 62,3
Nemija 13,1 12,4 13,1 16,2 20,1* 65 65 60,6 62,2
Estonija 6,6 5,8 9,1 15,0 17,1 63 61 61,1 62,6
Irska 3,6 5,2 7,3 11,2 11,0 65 65 63,2 64,1***
Grija 11,1 12,3 13,4 16,5 18,7 65 60 61,3**** 61,5
panija 9,6 9,0 10,1 16,7 16,6 65 65 60,3 62,3
France 13,0 13,3 14,5 15,8 16,5 6065 6065 58,1 60,0
Italija 14,4 14,6 16,0 18,1 20,1 65 60 59,8 60,1
Ciper 5,7 6,6 7,4 11,2 12,7 65 65 62,3 62,8
Latvija 9,6 5,3 8,4 14,8 17,3 62 62 62,4 62,7*
Litva 7,8 6,6 9,6 13,7 16,0 62+6m 60 58,9 59,9***
Luksemburg 9,4 8,2 9,5 14,3 14,0 65 65 56,8 np
Madarska 8,7 10,5 11,2 15,0 16,4 62 62 57,6 59,3
Malta 7,9 9,0 9,7 12,1 14,1 61 60 57,6 60,3
Nizozemska 12,5 12,1 12,8 13,6 15,0 65 65 60,9 63,5
Avstrija 14,2 13,8 15,1 15,4 17,4 65 60 59,2 60,9**
Poljska 12,6 11,6 12,4 12,1 13,5 65 60 56,6 59,3**
Portugalska 10,1 12,6 14,1 16,0 17,6 65 65 61,9 62,6**
Romunija 6,1 6,4 9,4 13,2 14,9 63+8m 58+8m 59,8 55,5*
Slovenija 11,0 9,7 10,9 13,9 16,4 63 61 56,6**** 59,8***
Slovaka 7,5 7,3 8,4 11,4 12,1 62 59 57,5 58,8
Finska 10,6 10,8 12,6 14,8 16,7 6368 6368 61,4 61,7
vedska 11,3 11,6 12,9 17,3 17,8 6167 6167 62,1 64,3
Zdrueno kraljestvo 11,9 8,5 12,5 15,8 16,3 65 60 62,0 63,0
Vir: Eurostat, The 2009 Ageing Report. Opomba: *podatek za leto 2008, **podatek za leto 2007,***podatek za leto 2006, ****podatek za leto 2002; np ni
podatka

Slika: tevilo zaposlenih in upokojencev ter razmerje med tevilom zaposlenih in tevilom upokojencev, Slovenija
1,35
1,40
1,45
1,50
1,55
1,60
1,65
1,70
1,75
1,80
1,85
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
1.000
2
0
0
0
2
0
0
1
2
0
0
2
2
0
0
3
2
0
0
4
2
0
0
5
2
0
0
6
2
0
0
7
2
0
0
8
2
0
0
9
2
0
1
0
2
0
1
1
*
R
a
z
m
e
r
j
e
V

t
i
s
o
Zavarovanci Vsi upokojenci Razmerje (desna os)

Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2012.
186

Izdatki za zdravstvo
Celotni izdatki za zdravstvo so v letu 2010 znaali 9,1 % BDP, v letu 2011 pa po prvi predhodni oceni
497
9,0 %
BDP. Zaradi nizke rasti prihodkov od prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter izvajanja ukrepov za
stabilno financiranje zdravstva so javni izdatki za zdravstvo e dve leti zapored realno upadli, in sicer v letu 2010 za
2,2 %, v letu 2011 pa za 1,7 %
498
. Tako se je dele javnih izdatkov v BDP v letu 2010 znial na 6,6 % BDP, v letu 2011
pa na 6,5 % BDP. Hkrati se je spremenilo razmerje med javnimi in zasebnimi izdatki za zdravstvo. Dele javnih
izdatkov je v letu 2011 znaal le 71,4 %. Ukrepi za stabilno javno financiranje zdravstva so sledili cilju, da se
financiranje izvaja brez zadolevanja ali dviga prispevne stopnje. Zato so bili v zadnjih treh letih varevalni ukrepi
usmerjeni zlasti v zadrevanje rasti strokov dela, zmanjanje odhodkov za zdravila, krenje sredstev za amortizacijo
in materialne stroke ter prenos doloenega delea izdatkov na dopolnilna zdravstvena zavarovanja
499,500
.

Kljub vejim zasebnim izdatkom je finanna dostopnost do zdravstvenih storitev in zdravil v Sloveniji e
vedno visoka. Dele zasebnih izdatkov se je od 26,6 % v letu 2009 (kar je bilo nekoliko nad povprejem EU), po
predhodni oceni ZZZS povial v letu 2010 na 28,1 % in v letu 2011 na 28,6 %. Kot kazalnika finanne dostopnosti pa
se v mednarodnih primerjavah uporabljata predvsem podatek o obsegu neposrednih izdatkov iz epa (in ne ve
celotnih zasebnih izdatkov) in podatek o deleu strokov zdravstvenih storitev in dobrin, ki so za veino populacije
pokrite z zavarovanjem, bodisi obveznim ali zasebnim (OECD, 2010). Prav izdatki iz epa so namre tisti, ki lahko
pomenijo za revneja gospodinjstva tolikno finanno breme, da ga ne zmorejo in zato odlagajo z zdravljenjem. Tudi
neenakosti v zdravju so praviloma veje v dravah z vejimi neposrednimi izdatki iz epa (WHO Regional Office for
Europe & IVZ, 2011). V povpreju predstavljajo v dravah EU izdatki iz epa skoraj tri etrtine celotnih zasebnih
izdatkov (oziroma okoli 1718 % celotnih izdatkov za zdravstvo), v Sloveniji pa je dele izdatkov iz epa, kljub
poveanju v zadnjem desetletju, e vedno relativno nizek. Skoraj polovico vseh zasebnih izdatkov so v letu 2009
namre predstavljali izdatki iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj (oziroma 12,5 % celotnih izdatkov za zdravstvo in
le 12,9 % izdatki iz epa). V letu 2009 je povpreni izdatek iz epa na prebivalca znaal v Sloveniji 210 EUR oziroma
249 EUR v pariteti kupne moi (PKM), v EU pa v povpreju 378 EUR PKM. Glavni razlog za nije izdatke iz epa je v
Sloveniji visoka pokritost populacije z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki omogoa, da je za veino populacije
cena veine zdravstvenih storitev in zdravil v celoti pokrita z zavarovanjem, deloma obveznim in deloma dopolnilnim.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje s tem omogoa dostopnost do iroke koarice dobrin vsem zavarovancem, in s
tem pomembno prispeva k solidarnosti med zdravimi in bolnimi ter mladimi in starimi v financiranju zasebnih izdatkov
za zdravstvo. Ob tem nekatere tudije (Joint EPC-EC report on Health Systems, 2010) opozarjajo na problem, da bi
morala biti doplaila k zdravstvenim storitvam in zdravilom ne le intrument dodatnega vira financiranja zdravstva
temve tudi nain, s katerim se omejuje njihova prekomerna raba. Slednje je razlog, da so nekatere drave (Francija,
Nemija) v zadnjih letih uvedle obveznost doplaila iz epa (participacijo brez monosti zavarovanja) za vsak obisk pri
zdravniku in za vsako izdano zdravilo. Slovenski sistem dopolnilnega zavarovanja tovrstne samokontrole ne
spodbuja.

V Sloveniji za zdravila porabimo neposredno iz epa bistveno manj kot v povpreju v EU
501
. V Sloveniji je dele
celotnih zasebnih izdatkov v strukturi financiranja zdravil sicer nekoliko nad povprejem EU (glej sliko), vendar se
visok dele pokriva iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj (22 % v letu 2009). e upotevamo le dele neposrednih
izdatkov gospodinjstev (27 %), je ta med najnijimi v EU, kar potrjuje visoko dostopnost do zdravil v Sloveniji, ki pa je
lahko problematina tako z vidika prekomerne rabe zdravil kot tudi z vidika relativno visokega delea izdatkov za
zdravila v celotnih izdatkih za zdravstvo ( 24 %; EU: 21 %).

497
Prva ocena izdatkov za zdravstvo po mednarodni metodologiji sistema zdravstvenih raunov (SHA) (ZZZS, Poslovno poroilo za leto
2011, delovno gradivo). Ocena je pripravljena v sodelovanju z SURS.
498
Za preraun v stalne cene je v skladu z mednarodnimi priporoili uporabljen implicitni deflator BDP (in ne indeks cen ivljenjskih
potrebin) (OECD Health at a glance 2011).
499
Glej opombi 169 in 170 v poglavju 4.2.
500
Odhodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za plae in prispevke so se v letu 2010 realno zniali za 3,8 % in v letu 2011 e za 3,4
%; odhodki za zdravila in medicinske pripomoke za 3,5 % v letu 2010 in za 1,1 % v letu 2011; odhodki za boleznine pa so v letu 2010
realno porasli za 8,5 % ter v letu 2011 realno upadli za 4,3 %. Po dejavnostih so se v letu 2011 realno najbolj zniali odhodki v bolninini
dejavnosti (za 3,8 %), najmanj pa v specialistini ambulantni dejavnosti (za 0,9), kar ustreza prenosu izvajanja doloenih storitev iz
bolninine na ambulantno raven (ZZZS, Podatki o obveznem zdravstvenem zavarovanju, marec 2012).
501
Povpreje EU je za 22 drav, za katere so razpololjivi podatki.

187

Tabela: Izdatki za zdravstvo v EU-27, 2000 in 2009
Celotni izdatki za
zdravstvo
3
, v % BDP
1

Javni izdatki za
zdravstvo, v % BDP
1

Zasebni izdatki, dele v
celotnih izdatkih, v %
Izdatki iz epa,dele v
celotnih izdatkih, v %
2000 2008 2009 2000 2008 2009 2000 2009 2001 2009
EU-27
2
7,3 8,3 9,0 5,3 6,2 6,7 27,1 25,5 18,3 17,6
Avstrija 9,9 10,4 11,0 6,6 8,1 8,6 23,2 22,3 16,0 np.
Belgija** 9,0 10,1 10,9 7,6 7,4 8,2 24,0 24,9 np 20,0
Bolgarija 6,1 7,2 np 6,6 4,2 np 40,6 42,2* np np
Ciper

5,7 5,8 np 3,7 2,5 np 58,4 57,9* np np
eka 6,5 7,1 8,2 2,4 5,9 6,9 9,7 16,0 10,2 14,4
Danska 8,3 10,3 11,5 5,9 8,4 9,8 17,6 15,5* np np
Estonija 5,3 6,1 7,0 6,8 4,8 5,3 22,5 20,8 19,0 20,3
Finska 7,2 8,4 9,2 4,1 6,2 6,8 28,9 25,3 21,8 19,0
Francija 10,1 11,2 11,8 5,1 8,7 9,2 20,6 22,1 7,2 7,3
Grija 7,9 9,7 np 8,0 5,9 np 40,0 39,7* np np
Irska 6,3 8,7 9,5 4,7 6,7 7,2 24,7 23,1 27,7 23,7
Italija 8,1 9,1 9,5 4,6 7,0 7,4 27,5 22,1 22,1 19,7
Latvija 6,0 6,6 6,8 5,8 3,6 4,3 46,1 40,4* np np
Litva 6,5 6,6 7,6 3,2 4,8 5,6 30,3 22,8 np np
Luksemburg 5,8 6,8 np 4,5 5,7 np 14,9 16,0 12,5 11,6
Madarska 7,0 7,2 7,5 5,2 5,2 5,2 29,3 30,3 27,7 23,7
Malta 6,8 7,5 np 5,0 5,8 np 25,8 15,9 np np
Nemija 10,3 10,7 11,6 4,9 8,1 8,9 20,2 23,1 11,2 13,1
Nizozemska 8,0 9,9 12,0 8,2 7,4 9,5 36,9 16,5* np np
Poljska 5,5 7,0 7,4 5,0 5,1 5,3 30,0 27,6 28,1 22,2
Portugalska 8,8 10,1 np 3,9 7,1 np 27,5 28,5* 24,9 np
Romunija 5,2 5,4 5,7 6,4 4,5 4,5 32,7 18,0* np np
Slovaka 5,5 8,0 9,1 3,6 5,4 6,0 10,6 34,3 10,6 25,6
Slovenija 8,3 8,4 9,3 4,9 6,0 6,8 26,0 26,6 np 12,9
panija 7,2 9,0 9,5 6,1 6,5 7,0 28,4 26,4 23,9 20,1
vedska 8,2 9,2 10,1 5,2 7,6 8,2 15,1 18,5 16,6 16,7
Zdr. kraljestvo 7,0 8,7 9,8 7,0 7,2 8,2 20,7 15,9 13,5 10,5
Vir: OECD Health Data 2011, Eurostat Database, WHO HFA-DB; za Slovenijo za leto 2009: Izdatki za zdravstvo (SURS) junij 2011
Opombe:
2
Upotevana je revizija BDP septembra 2011;
2
EU-27 je aritmetino povpreje lastni izraun. Za Bolgarijo, Ciper, Latvijo, Portugalsko je v povprejih
EU-27 za leto 2009 upotevan podatek za zadnje razpololjivo leto 2008. V povpreju EU-27 za izdatke iz epa so zajete samo drave, za katere razpolagamo s
podatki

Slika: Dele zasebnih virov v celotnih izdatkih za zdravila*, 2009
4
4
,
0
1
9
,
3
2
2
,
1
2
4
,
6
3
0
,
5
2
9
,
9
2
8
,
0
3
5
,
4
3
5
,
4
3
4
,
8
3
8
,
4
1
7
,
4
4
0
,
5
3
7
,
2
4
5
,
1
4
3
,
2
4
3
,
4
4
4
,
8
2
7
,
3
4
5
,
6
4
9
,
8
5
2
,
5
5
7
,
1
6
0
,
3
6
2
,
3
3
5
,
3
6
6
,
4
6
5
,
3
7
1
,
8
8
2
,
5
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
N
e
m
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
J
a
p
o
n
s
k
a
N
.
Z
e
l
a
n
d
i
j
a
v
i
c
a
k
a
p
a
n
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
B
e
l
g
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
M
a
d
a
r
s
k
a
O
E
C
D
v
e
d
s
k
a
I
s
l
a
n
d
i
j
a
D
a
n
s
k
a
E
U

(
2
2
)
S
l
o
v
e
n
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
A
v
s
t
r
a
l
i
j
a
F
i
n
s
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
L
i
t
v
a
K
a
n
a
d
a
R
o
m
u
n
i
j
a
L
a
t
v
i
j
a
C
i
p
e
r
B
o
l
g
a
r
i
j
a
D
e
l
e
v
c
e
l
o
t
n
i
h

i
z
d
a
t
k
i
h

z
a

z
d
r
a
v
i
l
a
,

v

%
Drugi zasebni izdatki (prostovoljna zavarovanja, drube, NPISG)
Izdatki iz epa
Zasebni izdatki (celotni)

Vir: Eurostat, prerauni UMAR. Opomba: * Vkljuena so zdravila in medicinsko-tehnini pripomoki; niso vkljuena bolninina zdravila. Povpreje EU je za 22
drav, za katere so razpololjivi podatki.
188

Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo (DO)
502
so v Sloveniji v letu 2009 znaali 1,22 % BDP. Javni izdatki so
dosegli 0,91 % BDP, zasebni pa 0,31 BDP %. Izraeni kot odstotek BDP so se znatno poveali (za 0,14 o. t.)
predvsem zaradi padca bruto domaega proizvoda, pa tudi zaradi realne rasti celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo.
Ta je bila v letu 2009 sicer znatno nija (4,6 %) kot leto prej (10,1 %). Nija je bila predvsem rast javnih izdatkov
(2,0 %), bistveno bolj pa so se poveali zasebni izdatki (za 12,8 %), in sicer predvsem za storitve dolgotrajne socialne
oskrbe. Ti veinoma predstavljajo doplaila za nastanitev in prehrano v domovih za stareje, ki so se poveala zaradi
vejih kapacitet in tudi zaradi veanja obsega vijega (drajega) standarda oskrbe v novih, veinoma zasebnih
domovih. Tako se je v celotnih izdatkih za dolgotrajno oskrbo v letu 2009 v strukturi po virih financiranja poveal dele
zasebnih izdatkov (na 25,8 %), v strukturi po namenu
503
pa dele izdatkov za storitve dolgotrajne socialne oskrbe (na
38,0 %).

Po deleu celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo v primerjavi z BDP je Slovenija priblino na povpreju 20-ih
evropskih drav; po deleu javnih izdatkov pa zaostajamo. Za celotne (javne in zasebne) izdatke je povpreje 20-
ih evropskih drav, za katere razpolagamo s podatki, znaalo v letu 2009 1,26 % BDP. Vendar je za mednarodne
primerjave bolj zanesljiv podatek o zgolj javnih izdatkih, poroanje o zasebnih izdatkih je namre e vedno zelo
pomanjkljivo. V 20-ih evropskih dravah je povpreje za javne izdatke v letu 2009 znaalo 1,18 % BDP, skoraj enako
tudi za drave OECD (1,20 % BDP), ki so prikazane na sliki. Razlike med dravami niso le posledica razlinih stopenj
razvitosti drav, ampak tudi razlinih sistemov dolgotrajne oskrbe, razlinega vpliva demografskih dejavnikov ter razlik
v ivljenjskih vzorcih, zlasti razline vloge druine in neformalne oskrbe. V preteklih letih je bila po izraunu OECD v
Sloveniji rast javnih izdatkov za zdravstveni del, ki predstavlja preteni del izdatkov dolgotrajne oskrbe, nija kot v
povpreju v dravah OECD (OECD Health at a Glance 2011, 2011).

Dolgotrajni oskrbi na domu je v Sloveniji namenjena le slaba etrtina celotnih izdatkov, dele pa se je v letu
2009 zmanjal. Slovenija zaostaja za evropskimi dravami predvsem po razvitosti oskrbe na domu, kar se odraa
tudi v izdatkih. Veina drav EU nameni za oskrbo na domu ve kot 50 % javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo,
praviloma drave z razvitejimi sistemi dolgotrajne oskrbe e bistveno ve, Slovenija pa nameni oskrbi na domu le
tretjino
504
javnih izdatkov za DO. V zadnjih letih se kapacitete za oskrbo na domu v Sloveniji sicer irijo, toda tevilo
oskrbovancev e naprej hitreje naraa v institucionalnem varstvu. Ta gibanja se odraajo tudi v izdatkih, tako je
dele celotnih (javnih in zasebnih) izdatkov za oskrbo na domu v letih 20062009 celo nekoliko upadel (2006: 26,4 %;
2007: 27,8 %. 2008: 24,4 %, 2009: 22,5 %).

Dolgorone projekcije javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo
505
kaejo, da se bo njihov dele v BDP do leta
2060 podvojil, e e upotevamo zgolj staranje prebivalstva. Po najnijem scenariju, ki upoteva zgolj staranje
prebivalstva, naj bi se javni izdatki za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji do leta 2020 poveali za 0,2 o. t. BDP oziroma do
leta 2060 za 1,4 o. t. BDP; po scenariju, ki upoteva tudi poveanje pokritosti s formalno dolgotrajno oskrbo do ravni
povpreja EU, pa do leta 2020 za 0,5 o. t. BDP, do leta 2060 pa kar za 4,2 o. t. BDP. V povpreju v EU naj bi se javni
izdatki za DO poveali do leta 2020 za 0,3 do 0,5 o. t. BDP (razlini scenariji), oziroma do leta 2060 za 1,4 do 3,1 o. t.
BDP. (European Commission in Economic Policy Committee: Draft 2012 Ageing report, marec 2012).

502
Dolgotrajna oskrba je organizirana oblika zdravstvene in socialne pomoi osebi, ki stalno ali obasno v daljih intervalih potrebuje pomo
druge osebe pri opravljanju osnovnih ivljenskih aktivnosti ali podpornih dnevnih opravil.

Definicijo so skupaj doloili OECD, Eurostat in
WHO, natanno je opisana v revidiranem priproniku Sistema zdravstvenih raunov (A System of Health Accounts 2011, str. 88-95 in str.
114).
503
Metodologija SHA doloa tudi razmejitev izdatkov za DO po namenu, to je na storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe in storitve
dolgotrajne socialne oskrbe. Dolgotrajna zdravstvena oskrba je veinoma financirana iz javnih virov (93 % v letu 2009). Gre preteno za
sredstva ZZZS, ki so namenjena storitvam zdravstvene oskrbe v domovih za stareje in v posebnih socialnih zavodih, podaljanemu
bolnininemu zdravljenju in delu patronane slube. K dolgotrajni zdravstveni oskrbi spadajo tudi sredstva ZPIZ, ki so namenjena dodatkom
za pomo in postrebo, ker so upravienci do tega dodatka osebe, ki niso zmone samostojno opravljati temeljnih dnevnih opravil (ADL). Za
dolgotrajno socialno oskrbo, ki je povezana z pomojo pri podpornih dnevnih opravilih (ang. instrumental activities of daily living IADL),
je slaba polovica (44,0 % v letu 2009) izdatkov pokritih iz javnih virov (iz dravnega in obinskih proraunov) ter dobra polovica iz zasebnih
virov (56,0 %). Zasebni viri so predvsem doplaila za nastanitev in prehrano v domovih za stareje in drugih oblikah institucionalne oskrbe
ter izdatki gospodinjstev za pomo na domu.
504
Po izraunu Evropske komisije (Health and long-term care expenditure projections availability/collection of data.2011)
505
Dolgorone projekcije javnih izdatkov povezanih s staranjem prebivalstva, med katerimi so tudi izdatki za dolgotrajno oskrbo, se vsake tri
leta pripravijo v okviru delovne skupine Agening Working Group, ki deluje v okviru Odbora za ekonomsko politiko pri Evropski komisiji. Zadnji
krog projekcij bo zakljuen aprila 2012.
189

Tabela: Izdatki za dolgotrajno oskrbo po virih financiranja in po namenu, 2005-2009

V mio EUR

Dele v BDP, v %
Struktura, v %

Realna rast,
v %
Povp. letna realna
rast na prebivalca,
v %

2005 2008 2009 2005 2008 2009 2005 2008 2009 09/05 0509
Dolgotrajna
oskrba
320 401 432 1,12 1,08 1,22 100 100 100 18,2 4,3
Po virih financiranja:
javni izdatki 246 305 321 0,86 0,82 0,91 76,1 76,1 74,2 14,4 3,4
zasebni izdatki 74 96 111 0,26 0,26 0,31 23,9 23,9 25,8 30,8 6,9
Po namenu:
zdravstvena
oskrba
200 259 268 0,70 0,69 0,76 62,4 64,5 62,0 17,6 4,1
socialna oskrba 121 142 164 0,42 0,38 0,46 37,6 35,5 38,0 19,3 4,5
Vir: SURS-Izdatki in viri financiranja za zdravstvo (objava: 15. 6. 2011): Opomba: Za preraun v stalne cene je v skladu z mednarodnimi priporoili uporabljen
implicitni deflator BDP (in ne indeks cen ivljenjskih potrebin) (AHRQ, 2011 in OECD Health at a glance 2011).

Slika: Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo kot dele v BDP, Slovenija in drave OECD, 2009, v %
3,8
3,7
2,5
2,2 2,2
1,9
1,8
1,7
1,3 1,3
1,2 1,2
1,0 1,0
0,9 0,9
0,8 0,8
0,6
0,6
0,4 0,4
0,3 0,3
0,2 0,2
0,1
0,0
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
4,0
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
v
e
d
s
k
a
D
a
n
s
k
a
F
i
n
s
k
a
N
o
r
v
e
k
a
B
e
l
g
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
I
s
l
a
n
d
i
j
a
N
.

Z
e
l
a
n
d
i
j
a
K
a
n
a
d
a
O
E
C
D

A
v
s
t
r
i
j
a
J
a
p
o
n
s
k
a
N
e
m
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
v
i
c
a
A
v
s
t
r
a
l
i
j
a
L
u
k
s
e
m
b
p
a
n
i
j
a
Z
D
A
P
o
l
j
s
k
a
K
o
r
e
j
a
M
a
d
a
r
s
k
a
k
a
S
l
o
v
a
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
M
e
h
i
k
a
D
e
l
e

v

B
D
P
,

v

%

Vir: OECD Heath Data 2011.

Slika: Realna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji v obdobju 20052009

95
100
105
110
115
120
125
130
135
2005 2006 2007 2008 2009
R
e
a
l
n
i

i
n
d
e
k
s
i

r
a
s
t
i

(
2
0
0
5
=
1
0
0
)

Celotni Javni Zasebni

Vir: SURSIzdatki in viri financiranja za zdravstvo (objava: 15. 6. 2011): Opomba: Za preraun v stalne cene je v skladu z mednarodnimi priporoili uporabljen
implicitni deflator BDP (in ne indeks cen ivljenjskih potrebin) (AHRQ, 2011 in OECD Health at a glance 2011).
190

Indeks lovekovega razvoja

Poroilo zdruenih narodov o lovekovem razvoju za leto 2011 ponovno uvra Slovenijo v skupino drav z
zelo visoko stopnjo
506
lovekovega razvoja. Kljub spremembi
507
metodologije uvra vrednost indeksa lovekovega
razvoja leta 2011 (0,884) Slovenijo na 21. mesto med 187 dravami, kar je enaka uvrstitev kot lani
508
, ko je bila z
indeksom 0,882 na tem mestu med 169 dravami. Med obravnavami dravami je najvijo vrednost indeksa dosegla
Norveka (0,943). Uvrstitev Slovenije se postopoma izboljuje (v letu 2010 tudi zaradi sprememb metodologije).

HDI kot eden od osrednjih zbirnih kazalnikov razvoja drube in blaginje vkljuuje tri dejavnike lovekovega
blagostanja: zdravje, izobrazbo in dohodek. K relativno visoki uvrstitvi Slovenije najve prispeva dimenzija
izobraevanja, kjer je Slovenija uvrena na visoko 4. mesto po kazalniku priakovanega trajanja olanja (otroci, ki
vstopajo v olo, naj bi se v povpreju olali 16,9 leta, v primerjavi s 16,7 leti v 2010) in na 14. mesto po povprenih
letih olanja odraslega prebivalstva (slovensko prebivalstvo, staro 25 let in ve je imelo 11,6 let zakljuenega olanja,
v primerjavi z 11,5 let
509
v letu 2010). Po kazalniku priakovanega trajanja ivljenja, ki spada pod dejavnik zdravja, je
Slovenija na 30. mestu (priakovano trajanje ivljenje ob rojstvu je po podatkih UNDP v letu 2011 za Slovenijo znaalo
79,3 leta; v letu 2010 78,8 let). Po kazalniku dohodka je Slovenija na 31. mestu (bruto nacionalni dohodek na
prebivalca v dolarski kupni moi je v Sloveniji leta 2011 znaal 24.914, v letu 2010 pa 25.857 dolarjev).

Poroilo o lovekovem razvoju za leto 2011 ponovno izpostavlja, da se gospodarska rast ne prenaa nujno v
drubeno in okoljsko blaginjo in sledi zavezi iz lanskoletnega poroila po irem naboru indikatorjev za
spremljanje blaginje. Zato vkljuuje tudi kazalnike zadovoljstva z ivljenjem, zadovoljstva z vladnimi ukrepi na
podroju emisije plinov, zadovoljstva z akcijami za zaito okolja, zadovoljstva s kvaliteto zraka in kvaliteto vode. V
Poroilu so prav tako prisotni trije lani eksperimentalno uvedeni indeksi: IHDI (po neenakosti prilagojen indeks
lovekovega razvoja), MPI (indeks vedimenzionalne prikrajanosti) in GII (indeks neenakosti po spolu). Kadar sta
HDI in IHDI enaka, to pomeni, da v dravi ni neenakosti. Ker HDI kae potencial lovekovega razvoja v primeru, da v
dravi ni neenakosti, je IHDI mono teti kot indeks dejanskega lovekovega razvoja (razvoja z upotevanjem
neenakosti). V letu 2011 je IHDI za Slovenijo znaal 0,837, kar je 5,3 % manj od vrednosti HDI. Med dravami z visoko
stopnjo razvoja je v tem pogledu bolja samo eka, z razliko 5,0 %. Indeks vedimenzionalne prikrajanosti (MPI)
510

izraa stopnjo prikrajanosti kot dele oseb, ki so prikrajane za najmanj tri od desetih obravnavanih elementov, in
intenziteto prikrajanosti, ki je opredeljena kot povpreno tevilo elementov, za katere so osebe prikrajane. Je pa ta
indeks podatkovno zelo problematien. Od 47 visoko razvitih drav je indeks izraunan samo za 12 drav, in sicer na
osnovi podatkov za leto 2003. Pri Sloveniji gre za oceno, in ta je 0 % pri vseh vidikih, razen pri oceni ogroenosti
populacije zaradi revine, ki je ocenjena na 0,4 %. Vrednost indeksa neenakosti po spolu (GII)
511
za Slovenijo znaa
0,175, kar nas uvra na 18. mesto med 187 dravami in ne odstopa bistveno od uvrstitve v letu 2010 (17. mesto med
138 obravnavanimi dravami). Po indeksu neenakosti po spolu je stanje najbolje na vedskem, sledijo Nizozemska,
Danska, vica in Finska. Za Slovenijo velja, da je problem predvsem nizka stopnja politine zastopanosti ensk, kar
pa se je spremenilo po volitvah v decembru 2011, ko se je dele ensk v slovenskem parlamentu z 10,8 % poveal na
32,2 %. S tem se Slovenija pribliuje dravam z visoko zastopanostjo ensk v parlamentu (v skandinavskih dravah
povpreje znaa 40 %).

506
Med drave z zelo visoko stopnjo lovekovega razvoja poroilo uvra drave z vrednostjo indeksa od 0,943 do 0,793, vrednosti od 0,783
do 0,698 oznaujejo drave z visoko stopnjo razvoja, drave s srednjo in nizko stopnjo razvoja pa imajo vrednosti od 0,510 do 0,286.
507
V predhodnem letu je bila spremenjena metodologija izraunavanja indeksa lovekovega razvoja (HDI). V poroilu je preraunan HDI po
novi metodologiji tudi za nazaj, po petletnih obdobjih od 1980 do 2011. Indeks vkljuuje tri vidike lovekove blaginje: zdravje, izobrazbo in
dohodek. Zdravje se tako kot po prejnji metodologiji spremlja s priakovanim trajanjem ivljenja ob rojstvu. Izobrazba prebivalstva se od
sprememb v letu 2010 meri s povprenim tevilom let olanja prebivalstva, starega 25 let in ve ter s priakovanim trajanjem olanja ob
vstopu v olo. Kot kazalnik dohodka prebivalstva je uporabljen bruto nacionalni dohodek na prebivalca (v dolarski kupni moi). Glej ve
Ekonomsko ogledalo (UMAR), november 2010, str. 28-30.
508
V lanskem poroilu je bila Slovenija z vrednostjo indeksa 0,828 sicer uvrena na 29. mesto, kar pa je bila posledica neustreznih
podatkov o povprenih letih olanja Unescovega intituta za statistiko. Popravek podatka (tudi za nazaj) je bil narejen na podlagi opozoril
UMAR-ja in SURS-a.
509
Slovenska ocena. Glej prejnjo opombo.
510
Glej tudi indikator Materialna prikrajanost.
511
Kazalnik meri reproduktivno zdravje ensk (s stopnjo umrljivosti mater ob rojstvu otrok in stopnjo rodnosti odraslih ensk), razlike v
stopnjah izobrazbe mokih in ensk (z vkljuenostjo v sekundarno in terciarno raven izobraevanja) ter njihove politine in delovne aktivnosti
(z deleem poslanskih sedeev in stopnjo delovne aktivnosti). Indeks zavzema vrednosti med 0 in 1, pri emer pomeni vija vrednost vejo
neenakost med spoloma po obravnavanih elementih.
191

Tabela: HDI v dravah EU v doloeni posameznih letih, njegova povprena letna rast v %, HDI uvrstitev v letu 2011 in
spremembe uvrstitve zadnjih 5 let in v zadnjem letu

Vrednost HDI
Povprena letna
rast HDI, v %
HDI -
rang
HDI - sprememba
ranga
1990 2000 2005 2009 2010 2011
1990
2011
2000
2011
2011
2006
2011
2010
2011
Avstrija 0,790 0,839 0,860 0,879 0,883 0,885 0,55 0,48 19 1 0
Belgija 0,811 0,876 0,873 0,883 0,885 0,886 0,42 0,10 18 -1 0
Bolgarija 0,698 0,715 0,749 0,766 0,768 0,771 0,48 0,68 55 0 1
Ciper 0,747 0,800 0,809 0,837 0,839 0,840 0,56 0,44 31 5 0
eka .. 0,816 0,854 0,863 0,863 0,865 .. 0,53 27 -1 0
Danska 0,809 0,861 0,885 0,891 0,893 0,895 0,48 0,35 16 -2 0
Estonija 0,717 0,776 0,821 0,828 0,832 0,835 0,73 0,66 34 -2 0
Finska 0,794 0,837 0,875 0,877 0,880 0,882 0,51 0,48 22 -7 0
Francija 0,777 0,846 0,869 0,880 0,883 0,884 0,62 0,40 20 -1 0
Nemija 0,795 0,864 0,895 0,900 0,903 0,905 0,62 0,43 9 -2 0
Grija 0,766 0,802 0,856 0,863 0,862 0,861 0,56 0,64 29 -5 0
Madarska 0,706 0,775 0,803 0,811 0,814 0,816 0,70 0,48 38 0 0
Irska 0,782 0,869 0,898 0,905 0,907 0,908 0,71 0,40 7 -3 0
Italija 0,764 0,825 0,861 0,870 0,873 0,874 0,64 0,52 24 -3 0
Latvija 0,693 0,732 0,784 0,798 0,802 0,805 0,72 0,87 43 -1 0
Litva .. 0,749 0,793 0,802 0,805 0,810 .. 0,70 40 0 1
Luksemburg 0,788 0,854 0,865 0,863 0,865 0,867 0,45 0,13 25 -3 0
Malta 0,753 0,799 0,825 0,827 0,830 0,832 0,48 0,37 36 -3 0
Nizozemska 0,835 0,882 0,890 0,905 0,909 0,910 0,41 0,29 3 5 0
Poljska .. 0,770 0,791 0,807 0,811 0,813 .. 0,50 39 2 0
Portugalska 0,708 0,778 0,789 0,805 0,808 0,809 0,64 0,35 41 2 -1
Romunija 0,700 0,704 0,748 0,778 0,779 0,781 0,52 0,95 50 2 0
Slovaka 0,747 0,779 0,810 0,829 0,832 0,834 0,53 0,62 35 0 0
Slovenija .. 0,805 0,848 0,876 0,882 0,884 .. 0,85 21 4 0
panija 0,749 0,839 0,857 0,874 0,876 0,878 0,76 0,42 23 0 0
vedska 0,816 0,894 0,896 0,898 0,901 0,904 0,49 0,09 10 -2 0
Zdr. kraljestvo 0,778 0,833 0,855 0,860 0,862 0,863 0,50 0,33 28 0 0
Vir: Human Development Report 2011 (UNDP).

Slika: Primerjava HDI (povpreje 2009, 2010, 2011) in zadovoljstvo (povpreje 20062010)
3,0
3,5
4,0
4,5
5,0
5,5
6,0
6,5
7,0
7,5
8,0
0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
1,0
D
a
n
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
v
e
d
s
k
a
F
i
n
s
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
I
r
s
k
a
L
i
t
v
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
B
e
l
g
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
N
e
m
i
j
a
C
i
p
e
r
I
t
a
l
i
j
a
k
a
p
a
n
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
G
r
i
j
a
M
a
l
t
a
P
o
l
j
s
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
L
a
t
v
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
a
R
o
m
u
n
i
j
a
M
a
d
a
r
s
k
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
B
o
l
g
a
r
i
j
a
S
p
l
o
n
o

z
a
d
o
v
o
l
j
s
t
v
o
H
D
I

p
o
v
p
r
e
j
e

2
0
0
9
-
2
0
1
1
HDI povpreje 2009-2011 Splono zadovoljstvo 20062010b(0: najmanj zadovoljni, 10: najbolj)

Vir: Human Development Report 2011 (UNDP); prerauni UMAR.
192

Minimalna plaa
Rast minimalne plae (5,7 %) je bila v letu 2011 vija od rasti povprene bruto plae, zato se je razmerje med
njima e zvialo na 47,1 %. Zaradi postopnosti
512
priblievanja zakonskemu znesku in januarski uskladitvi
513
, je
najniji prehodni znesek minimalne plae znaal 698 EUR (v primerjavi z letom 2010 je bil viji za 6,7 %), zakonsko
veljavni znesek pa 748 EUR. Povprena izplaana bruto minimalna plaa se je v letu 2011 zviala za 5,7 %, kar je
precej manj kot v povpreju leta 2010 (14,6 %), ko je z marcem stopil v veljavo nov zakon o minimalni plai. Ponovno
pa je bila rast precej vija kot rast povprene bruto plae (za 3,7 o. t.), ki je bila zaradi poasnega okrevanja
gospodarske aktivnosti in varevalnih ukrepov v javnem sektorju skromna. Razmerje med povpreno izplaano
minimalno plao in povpreno bruto plao se je tako v letu 2011 e povealo (po naih izraunih iz 45,4 % na 47,1 %).
To nas po podatkih Eurostata podobno kot prejnja leta uvra v zgornjo tretjino lanic EU, e upotevamo zakonsko
veljavni znesek minimalne plae, pa smo v samem vrhu. V letu 2011 je okrog 80 % prejemnikov minimalne plae
prejelo to v najvijem razredu
514
.
tevilo prejemnikov minimalne plae se je v letu 2011 e povealo, glede na obdobje pred novim zakonom pa
ve kot podvojilo. tevilo prejemnikov minimalne plae se je v letu 2011 v primerjavi z letom prej zvialo za 12,9 %,
glede na leto 2009 pa se je njihovo tevilo ve kot podvojilo (z 19.047 na 43.565). Obenem se je zvial tudi dele
prejemnikov minimalne plae med vsemi zaposlenimi, s 6,2 % na 7,1 % v letu 2011 (2009 3,0 %). Zadnji primerljivi
podatki za lanice EU so na voljo za leto 2007 in kaejo, da se Slovenija tudi po tem kazalniku uvra v zgornjo
polovico lestvice
515
. Okrog 90 % vseh prejemnikov minimalne plae je bilo v zasebnem sektorju, njihovo tevilo pa se
je v zadnjem letu povealo na 38.975 (2009 18.596). V zasebnem sektorju
516
se je dele prejemnikov v obdobju 2009
2011 poveal s 3,8 % na 8,6 %. V javnem sektorju je bilo poveanje okrog desetkratno (v deleu z 0,3 na 3,0 %
oziroma s 451 na 4.590 prejemnikov), a je dele prejemnikov v javnem sektorju e vedno precej niji kot v zasebnem.
V primerjavi s stanjem pred uvedbo novega zakona se je v zasebnem sektorju tevilo prejemnikov najbolj zvialo v
trgovini (z manj kot 2.000 na skoraj 8.000) in v predelovalnih dejavnostih (z dobrih 6.000 na ve kot 12.000). Skupaj z
drugimi raznovrstnimi dejavnostmi, gradbenitvom in gostinstvom je v teh dejavnostih ve kot tri etrtine vseh
prejemnikov minimalne plae
517
. Z izjemo trgovine so to dejavnosti, za katere je v povpreju znailna nizka stopnja
izobrazbe zaposlenih.
Dvig minimalne plae je v preteklih dveh letih prispeval k zvianju pla v zasebnem sektorju, k zmanjanju
delea zaposlenih z nizkimi plaami in zmanjanju neenakosti v plaah, obenem pa tudi k izgubi delovnih
mest. Na osnovi gibanj pla ocenjujemo, da je v letu 2011 slabo odstotno toko rasti pla v zasebnem sektorju mono
pripisati vplivu dviga minimalne plae. V letu 2010 je bil vpliv precej viji (dobre 3 o. t.). Manji vpliv na rast pla
priakujemo tudi e v letu 2012. Dvig minimalne plae in relativno hiter prehod veine delodajalcev na njeno zakonsko
viino je obenem vplival tudi na zmanjanje neenakosti v porazdelitvi pla, ki jo merimo z Ginijevim koeficientom in
interdecilnim koeficientom (9. decil/1.decil)
518
. Neenakost se je v letu 2010, ko imamo na voljo zadnje razpololjive
podatke o porazdelitvi pla, zmanjala po obeh kazalnikih. Znial pa se je tudi dele zaposlenih z nizkimi plaami
519
(z
19,3 % na 17,9 %), ki se je do takrat poveeval vse od leta 2005 (17,0 %). Po podatkih zadnje vseevropske Ankete o
strukturi pla je znaal primerljiv dele v povpreju drav lanic EU v letu 2006 17,2 %. Visoko poveanje minimalne
plae naj bi po ekonometrinih izraunih vplivalo tudi na izgubo delovnih mest. Na kratek rok naj bi zaradi dviga
minimalne plae delo izgubilo okoli 5.000 oseb, na dolgi rok pa okoli 17.000
520
.

512
Postopnost je bila mona, e bi takojnje izplaevanje povzroilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja in je vezano na sporazum s
predstavniki delavcev.
513
S 1.1. 2011 se je minimalna plaa zviala za medletno rast cen konec leta 2010 (1,9 %).
514
AJPES je zaradi monosti razlinih viin izplail minimalne plae sprva loil tri razpone zneskov, na osnovi katerih je zbiral podatke:
najniji razpon je bil v letu 2010 do 654 EUR, srednji od 655 do 685 EUR in najviji od 686 do 734 EUR. V letu 2011 sta po uskladitvi ostala
le e dva razreda, do 698 EUR in od 699 do 748 EUR. Marca 2010 je e okoli 60 % prejemnikov minimalne plae prejelo to v najvijem
razredu, nato pa se je dele vseskozi poveeval.
515
Najvije delee dosegajo Francija (12,9 %), Bolgarija (12,4 %), Luksemburg (11,0 %) in Latvija (9,2 %), najnije pa panija (0,7 %),
Slovaka (1,6 %) ter Zdrueno Kraljestvo, Malta in Madarska (vse okrog 2,0 %).
516
Zasebni sektor vkljuuje dejavnosti A-N; R-S, javni sektor pa dejavnosti O-Q.
517
V predelovalnih dejavnostih 28,7 %, trgovini 18,1 %, drugih raznovrstnih poslovnih storitvah 13,3 %, gradbenitvu 10,1 % in gostinstvu 5,8 %.
518
Vsi izraunani iz podatkov o porazdelitvi zaposlenih pri pravnih osebah glede na viino bruto plae.
519
Po metodologiji OECD so to tisti zaposleni, ki prejemajo plae enake oziroma nije od dveh tretjin mediane, to je v 2010 do viine 864 EUR.
520
Glej Delovni zvezek UMAR 3/2010 (Brezigar et al.: Ocena posledic dviga minimalne plae).
193

Tabela: Povprena izplaana minimalna bruto plaa, povprena bruto plaa in razmerje med njima, Slovenija, 20002011

Minimalna
bruto plaa
Nominalna rast
minimalne plae
Realna rast
minimalne
plae
Povprena
bruto plaa
Nominalna
rast bruto
plae
Realna
rast bruto
plae
Razmerje med
minimalno plao in
povpreno plao
2000 322 10,3 1,3 800 10,6 1,6 40,3
2001 366 13,5 4,7 895 11,9 3,2 40,9
2002 408 11,5 3,7 982 9,7 2,0 41,5
2003 445 9,0 3,2 1.057 7,5 1,8 42,1
2004 476 7,0 3,3 1.117 5,7 2,0 42,6
2005 499 4,9 2,4 1.157 4,8 2,2 43,1
2006 516 3,3 0,9 1.213 4,8 2,2 42,5
2007 529 2,5 -1,1 1.285 5,9 2,2 41,2
2008 571 8,0 2,2 1.391 8,3 2,5 41,1
2009 593 3,7 2,8 1.439 3,4 2,5 41,2
2010 679 14,6 12,6 1.495 3,9 2,1 45,4
2011 718 5,7 3,8 1.525 2,0 0,2 47,1
Vir: SURS, SKD 2002 do leta 2008, SKD 2008 od 2009 dalje, AJPES.

Slika: Razmerje med minimalno bruto plao in povpreno bruto plao, lanice EU, 2010
0
10
20
30
40
50
60
F
r
a
n
c
i
j
a
B
e
l
g
i
j
a
M
a
l
t
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
S
l
o
v
e
n
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
L
a
t
v
i
j
a
L
i
t
v
a
G
r
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
I
r
s
k
a
M
a
d
a
r
s
k
a
Z
d
r
.
k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
B
o
l
g
a
r
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
p
a
n
i
j
a
k
a
R
o
m
u
n
i
j
a
V

%
Upotevaje zakonski znesek minimalne plae (734 EUR) je znaalo razmerje 49,1%.

Vir: Eurostat, za Slovenijo SURS, AJPES. Opomba: Za Francijo, Nizozemsko in Poljsko podatek za leto 2009, za Belgijo za leto 2008. Za ostale drave EU-27 ni
podatkov.

Slika: Minimalna bruto plaa, lanice EU, julij 2011, v SKM

1.skupina
2.skupina
3.skupina
0
200
400
600
800
1.000
1.200
1.400
1.600
B
o
l
g
a
r
i
j
a
R
o
m
u
n
i
j
a
L
i
t
v
a
E
s
t
o
n
i
j
a
L
a
t
v
i
j
a
M
a
d
a
r
s
k
a
k
a
S
l
o
v
a
k
a
P
o
l
j
s
k
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
p
a
n
i
j
a
M
a
l
t
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
G
r
i
j
a
Z
d
r
.
K
r
a
l
j
e
s
t
v
o
F
r
a
n
c
i
j
a
I
r
s
k
a
B
e
l
g
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
V

S
K
M

n
a

m
e
s
e
c

Vir: Eurostat.
194

Tveganje revine

Leta 2010 je pod pragom tveganja revine ivelo priblino 254.000 oseb, kar je 31.000 oseb ve kot leto prej.
Stopnja tveganja revine se je poviala za 1,4 o. t. na 12,7 %. Globina revine je ostala enaka kot preteklo leto (20,2
odstotna
521
). Ker temelji izraun na podatkih o dohodkih gospodinjstev iz leta 2009
522
, se je prvi vpliv krize pokazal
ele pri podatku o stopnji tveganja revine za leto 2010. Poveanje tveganja revine je posledica poveanja razlik v
dohodkih, ki so se v letu 2009 zniali znatnemu delu gospodinjstev zaradi gospodarske krize, in poveanja
brezposelnosti. Hkrati pa je prilo do nadpovprenega poveanje pla v dejavnostih z visoko povpreno plao (kot npr.
v zdravstvu, javni upravi in oskrbi z elektrino energijo). Nizki dohodki gospodinjstev so imeli za posledico tudi znianje
praga tveganja revine, ki je znaal 587 EUR (6 EUR manj kot leto prej) za posameznika in 1.232 EUR (14 EUR
manj) za tirilansko druino z dvema nepreskrbljenima
523
otrokoma. Stopnja tveganja revine je bila e vedno
znatno nija kot v povpreju EU, kjer je ostala na ravni preteklega leta. Opazneje se je poveala le v estih dravah
(paniji, Slovaki, Franciji, Poljski, Griji in na ekem), vendar v vseh manj kot v Sloveniji. Na precejnje razlike med
dravami EU v poloaju gospodinjstev pa kae tudi viina pragov tveganja revine
524
, izraena v paritetah kupne
moi (PKM), kjer se Slovenija uvra priblino na sredino (glej sliko); to pomeni, da je kupna mo dela gospodinjstev
nad pragom tveganja revine v Sloveniji slaba kot v nekaterih gospodinjstvih katerih dohodki so sicer pod pragom
tveganja revine, vendar ivijo v bogatejih dravah, kjer je prag tveganja revine viji kot v Sloveniji.

Uinkovitost socialnih transferjev se je leta 2010 ohranila na ravni prejnjih let. V kolikor drava v okviru
socialnih zavarovanj in iz proraunskih sredstev ne bi zagotavljala socialnih transferjev, bi bila stopnja tveganja
revine leta 2010 24,2-odstotna, kar je 2,2 o. t. ve kot leto prej. Od leta 2005 se je stopnja tveganja revine brez
upotevanja socialnih transferjev postopno znievala, v letu 2010 pa se je prvi po daljem obdobju opazno zviala.
Vendar pa so socialni transferji kljub temu omogoili priblino enakemu deleu gospodinjstev kot v preteklih letih
dvigniti razpololjive dohodke nad prag tveganja revine ter s tem zniali stopnjo tveganja revine za 11,5 o. t.
Socialni transferji v EU zniujejo tveganje revine v povpreju za 9,3 o. t.

Stopnja tveganja revine se je zviala pri skoraj vseh skupinah prebivalstva, ponovno najbolj pri e sicer
najbolj ogroenih skupinah. Najvijo stopnjo tveganja revine so imela gospodinjstva brez delovno aktivnih lanov
z vzdrevanimi otroki (74,8 %); katerim se je materialni poloaj najbolj poslabal, saj se je stopnja tveganja revine
poveala kar za 14,4 o. t. Zelo visoke stopnje so imeli tudi brezposelni (44,1 %), enostarevske druine (31,4 %),
najemniki stanovanj (27,6 %) in enske stare 65 let in ve (27,1 %). Vsem tem skupinam se je tveganje revine v letu
2010 e povealo. Enolanskim gospodinjstvom in velikim druinam, ki prav tako sodijo med nadpovpreno ogroene
z revino, pa se je poloaj v letu 2009 nekoliko izboljal. Kljub temu, da na stopnjo tveganja revine v najveji meri
vpliva brezposelnost oziroma neaktivnost, se zadnja leta sooamo z razmeroma novim problemom revnih zaposlenih.
Leta 2010 je bilo med osebami, katerih dohodki so bili pod pragom tveganja revine, skoraj petina delovno aktivnih.
Stopnja tveganja revine delovno aktivnih je bila leta 2010 v Sloveniji 5,3 %, (leta 2009 4,8 %) v povpreju EU pa
8,5 % (leta 2009 8,4 %).

Tudi neenakost porazdelitve dohodka se je na zaetku gospodarske krize v Sloveniji poveala, vendar v
primerjavi z dravami EU ostaja najnija. V letu 2010 sta se oba kazalnika dohodkovne neenakosti, ki sta
izraunana iz dohodkov leta 2009, poveala. Tako je Ginijev kolinik znaal 23,8 % (2009: 22,7 %), vrednost razmerja
kvintilnih razredov pa se je zviala s 3,2 na 3,4, kar pomeni, da je imela petina oseb z najvijimi dohodki 3,4-krat vije
dohodke kot petina tistih z najnijimi dohodki. Na poveanje dohodkovne neenakosti je vplivala predvsem veja
brezposelnost in posledino veje tevilo prejemnikov socialnih transferjev in poveanje pla v nekaterih dejavnostih z
visoko povpreno plao, zlasti v javnem sektorju. Kljub povianju dohodkovne neenakosti pa je ta v Sloveniji po obeh
kazalnikih e vedno najnija v EU.

521
Torej so bili razpololjivi dohodki posameznika za 20,2 % pod pragom tveganja revine, kar pomeni, da je imel povpreen posameznik
zgolj 468 razpololjivih mesenih dohodkov.
522
Podatki o tveganju revine 2010 izhajajo iz Raziskave o dohodkih in ivljenjskih pogojih (SILC) in temeljijo na podatkih o dohodkih,
prejetih v letu 2009.
523
teje se, da so nepreskrbljeni otroci tisti v starosti do 14 let.
524
Prag tveganja revine po metodologiji Eurostata znaa 60 % mediane razpololjivega dohodka gospodinjstev v posamezni dravi.
195

Tabela: Izbrani kazalniki revine in dohodkovne neenakosti, SLO, EU (dohodki v naravi niso vkljueni)
2000* 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Stopnje tveganja revine v %:
pred socialnimi transferji
1)
SLO 37,2 25,9 24,2 23,1 23,0 22,0 24,2
EU-27 23,0 26,0 26,2 25,8 25,1 25,1 25,7s
po socialnih transferjih
SLO 13,0 12,2 11,6 11,5 12,3 11,3 12,7
EU-27 16,5 16,5 16,6 16,7 16,4 16,3 16,4s
enske
SLO 18,0 13,7 12,9 12,9 13,6 12,8 14,1
EU-27 17,1 17,1 17,3 17,5 17,4 17,1 17,1s
moki
SLO 12,5 10,6 10,3 10,0 11,0 9,8 11,3
EU-27 15,0 15,7 15,9 15,8 15,5 15,4 15,7s
otroci, mlaji od 18 let
SLO np 12,1 11,5 11,3 11,6 11,2 12,6
EU-27 np 19,8 19,9 20,0 20,2 19,9 20,6s
mladi (1824) let
SLO np 10,0 8,9 9,1 9,7 7,7 10,0
EU-27 np 19,6 20,2 20,3 19,9 20,1 21,2s
stari (65+let)
2

SLO 21,0 20,3 19,9 19,4 21,3 20,0 20,2
EU-27 17,0 18,9 19,0 19,3 18,9 17,8 15,9s
enostarevske druine
3

SLO 17,5 22,0 22,3 28,6 28,8 28,1 31,4
EU-27 30,0** 31,1 32,5 33,1 35,6 34,0 36,9s
par z najmanj tremi vzdrevanimi otroki (velika
druina)
SLO 10,0 16,6 15,2 15,2 11,3 15,7 13,6
EU-27
np 25,6 25,8 25,7 26,0 25,9 26,0s
gospodinjstva brez delovno aktivnih z
vzdrevanimi otroki
SLO np 54,2 59,1 54,4 57,0 60,4 74,8s
EU-27
np 61,4 63,1 64,6 61,8 56,6 62,6
enolanska gospodinjstva
SLO 36,0 44,0 42,4 39,2 41,9 43,4 38,5
EU-27
np 23,6 23,7 25,1 25,8 25,6 25,0s
brezposelni
SLO 39,5 25,1 33,1 36,2 37,7 43,5 44,2
EU-27
np 40,0 41,2 43,3 44,6 45,4 45,5s
najemniki stanovanj
SLO 16,6 25,9 21,9 25,7 25,2 22,0 27,6
EU-27 24,0** 22,7 22,8 24,8 25,3 25,4 25,8s
Kazalniki dohodkovne neenakosti:
Kvintilni kolinik 80/20
SLO 3,1 3,4 3,4 3,3 3,4 3,2 3,4
EU-27 4,5 5,0 4,9 4,9 5,0 4,9 5,0 s)
Ginijev kolinik
SLO 22,0 23,8 23,7 23,2 23,4 22,7 23,8
EU-27 29,0 30,6 30,2 30,6 30,7 30,4 30,4s)
Vir: Eurostat Portal Page Living Conditions and Welfare Income and Living Conditions, (EU-SILC 2011), 2011.
Opombe:
1
pokojnine so vtete med dohodke;
2
gre za revino starih oseb, ne glede na to, v kaknem gospodinjstvu ivijo;
3
to statistino pomeni enostarevsko
gospodinjstvo z vsaj enim vzdrevanim otrokom; * podatek za EU-25; **podatek za leto 2001; np - ni podatka; s - ocena Eurostata.

Slika: Prag tveganja revine v dravah EU, 2010, v paritetah kupne moi
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
18000
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
A
v
s
t
r
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
v
e
d
s
k
a
N
e
m
i
j
a
D
a
n
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
B
e
l
g
i
j
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
F
i
n
s
k
a
I
t
a
l
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
p
a
n
i
j
a
M
a
l
t
a
G
r
i
j
a
k
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
P
o
l
j
s
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
M
a
d
a
r
s
k
a
L
a
t
v
i
j
a
L
i
t
v
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
R
o
m
u
n
i
j
a
V

P
K
M

Vir: Eurostat Portal Page Living Conditions and Welfare Income and Living Conditions, (EU-SILC 2011), 2011.
196

Materialna prikrajanost

Stopnja materialne prikrajanosti kae posledice dlje asa trajajoega slabega finannega poloaja
prebivalstva. Meri odstotek ljudi, ki izkazujejo pomanjkanje pri najmanj treh od devetih elementov
525
materialne
prikrajanosti. Ti se nanaajo na posedovanje oziroma pomanjkanje trajnih ivljenjskih dobrin in na prikaz ekonomskih
obremenitev gospodinjstva, ki so izkljuno posledica omejenih virov in ne druganih okusov, ivljenjskih slogov, izbir in
ivljenjskih okoliin. Gre za mnenjski kazalnik, ki ob sicer bolj uveljavljenih kazalnikih, kot so kazalniki tveganja
revine in neenakosti, omogoa dodaten vpogled v ivljenjske pogoje prebivalstva. Za razliko od navedenih
kazalnikov, ki temeljijo na podatkih o dohodkih, pri katerih obstaja realna omejitev pri razpololjivosti podatkov (za
samozaposlene, za podroje sive ekonomije, veinoma tudi niso zajeti nedenarni transferji, morebitni dolgovi ali
dobiki gospodinjstva itd), izhaja ta kazalnik iz odgovorov anketiranih glede navedenih 9 elementov.

Materialna prikrajanost se je leta 2010 zmanjala. Zniala se je s 16,2 % v letu 2009 na 15,8 % v letu 2010.
Najvijo stopnjo smo imeli v letu 2008 (16,9 %)
526
, od takrat pa se je zmanjevala. Na znianje je vplivalo izboljanje
materialnega poloaja gospodinjstev, ki so nad pragom tveganja revine, saj se je pri njih stopnja zniala za 1,1 o. t.
(s 13,1 % na 12,0 %), nasprotno pa se je pri osebah, ki ivijo pod pragom tveganja revine, materialna prikrajanost
poveala za 1,4 o. t. (z 41,2 % na 42,6 %). Zaradi nizkega delea prebivalstva, ki ivi pod pragom tveganja revine
(12,4 %), pa se je stopnja materialne prikrajanosti v povpreju, izraunanem za celotno prebivalstvo, kljub temu
zmanjala. Med prebivalci pod pragom tveganja revine so najbolj materialno prikrajani stareji (47 % nad 65 let).

Materialna prikrajanost v Sloveniji (15,8 %) je bila leta 2010 nija od povpreja EU (17,4 %). Med dravami EU
so razlike v stopnji materialne prikrajanosti zelo velike. Tako na primer ve kot polovica gospodinjstev obuti
pomanjkanje na treh ali ve opazovanih podrojih v Bolgariji, nekaj manj kot polovico pa v Romuniji. Na drugem koncu
spektra so drave z manj kot desetino materialno prikrajanega prebivalstva: Luksemburg, vedska, Nizozemska,
Danska in Finska. Slovenija je med 11 dravami EU, ki se jim je stopnja materialne prikrajanosti v letu 2010
zmanjala. Materialna prikrajanost za povpreje EU se je od leta 2005 do leta 2009 zmanjala z 19,9 % na 17,1 %, v
letu 2010 pa poveala na 17,4 %. Tudi intenzivnost
527
materialne prikrajanosti je v Sloveniji v primerjavi s povprejem
EU manja. V Sloveniji gospodinjstva v povpreju utijo pomanjkanje pri 3,5 elementa, v povpreju EU pri 3,8, pri
najmanj (3,2 elementa) v Luksemburgu in pri najve ( 4,1 elementa) v Bolgariji.

Dele prikrajanosti po posameznih elementih, ki vplivajo na izraun stopnje materialne prikrajanosti, je zelo
razlien. Najve ljudi sodi v Sloveniji med materialno prikrajane, ker ne zmorejo pokriti nepriakovanih izdatkov, ker
si ne morejo privoiti enotedenskih poitnic in zaradi zamud pri financiranju stanovanja. Telefon, pralni stroj in barvni
TV so dostopni vsem (100 %); avto ima 97 % vpraanih, toplo stanovanje 95 % (stanje v primerjavi z letom 2005 se je
poslabalo za 2 o. t.). Nekoliko slabe je z dostopnostjo mesnega ali ekvivalentnega obroka enkrat tedensko, ki si ga
lahko privoi priblino 90 % vpraanih. Bistveno slabe je z monostjo rednega financiranja stanovanja (80 %) in
enotedenskih poitnic (blizu 70 %) in pri deleu ljudi, ki lahko pokrijejo nepriakovane finanne stroke (55 %). V
primerjavi z letom 2009 se je stanje najbolj poslabalo pri pokritju nepriakovanih izdatkov, saj skoraj polovica
prebivalstva za nepriakovane izdatke nima prihrankov v viini ene minimalne plae. V primerjavi z letom 2005 se je
najbolj poveal dele tistih, ki imajo zamude pri financiranju stanovanja, njihov dele pa se poveuje e od leta 2008.
Zmonost poitnikovanja se je zmanjala v spodnjih treh kvintilih, zmonost pokrivanja nepriakovanih izdatkov pa v
vseh kvintilih, najbolj v spodnjih dveh. e nekoliko slabo sliko kaejo odgovori na vpraanje iz iste raziskave (EU-
SILC), kako ljudje preivijo s svojimi dohodki; 31 % respondentov meni, da teko (zelo teko in teko skupaj). Od tega
jih iz prvega kvintila teko preivi 55 %. V 2. kvintilu 39 % in ve kot etrtina (26 %) v tretjem kvintilu. Tudi v etrtem
(16 %) in petem, najvijem kvintilu (7 %), ti delei niso zanemarljivi. Primerjava vzrokov prikrajanosti kae, de je le-ta
veinoma posledica prikrajanosti pri elementih, ki kaejo ekonomske obremenitve gospodinjstev z razlinimi tekoimi
izdatki, ne pa z nakupom trajnih materialnih dobrin. Vsaj za Slovenijo se zastavlja vpraanje, ali je metodologija
merjenja materialne prikrajanosti ustrezno zastavljena.

525
Elementi so: (i) zmonost pokritja nepriakovanih strokov; (ii) zmonost plaati enotedenske poitnice zunaj domaega kraja; (iii)
zmonost privoiti si ustrezno prehrano (z mesom, piancem, ribo ali ustrezno brezmesno hrano vsak drugi dan); (iv) zmonost rednega
odplaevanja posojil, hipotek oz. zamude pri tem; (v) zmonost zagotoviti si primerno ogrevano stanovanje; (vi) imeti pralni stroj; (vii) imeti
barvno TV; (viii) imeti telefon (mobitel); (ix) imeti osebni avto.
526
Materialna prikrajanost se na podlagi raziskave EUSILC meri za drave EU-15 od leta 2003 za vse drave EU-27 pa od leta 2005.
527
Podatek o tem, pri koliko elementih gospodinjstva utijo materialno prikraanost, kae njeno intenzivnost.
197

Tabela: Materialna prikrajanost po elementih, 20052010 (v %):
Nezmonost... 2005 2006 2007 2008 2009 2010
pokritja nepriakovanih izdatkov 43 43 42 45 41 45
privoiti si eno tedenske poitnice 33 31 30 30 30 31
.rednega odplaevanje hipoteke, stanovanjskih
posojil, stanovanjskih strokov ali najemnine v zadnjih
12 mesecih iz finannih razlogov 15 14 14 16 18 20
zagotoviti si mesni ali ekvivalentni obrok 9 11 10 12 11 9
zagotoviti si toplo stanovanje 3 3 4 6 5 5
zagotoviti si pralni stroj 1 0 0 0 0 0
zagotoviti si barvni TV 1 1 1 1 1 0
zagotoviti si telefon 1 0 0 0 0 0
zagotoviti si avto 4 3 4 3 3 3
Vir: Eurostat

Tabela: Materialna prikrajanost glede na prag revine 20052010 (v %):
v % 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Nad pragom tveganja revine 11,3 11,2 11 13,4 13,1 12
Pod pragom tveganja revine 40,8 40 41,6 43,1 41,2 42,6
Vir: SURS, 2011.

Slika: Dele materialno prikrajanih (3 od 9 elementov) v dravah EU-27, 2010

0
10
20
30
40
50
60
v
e
d
s
k
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
D
a
n
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
F
i
n
s
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
N
e
m
i
j
a
B
e
l
g
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
p
a
n
i
j
a
Z
d
r
.
k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
M
a
l
t
a
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
I
r
s
k
a
*
E
U

2
7
C
i
p
e
r
*
E
s
t
o
n
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
G
r
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
P
o
l
j
s
k
a
L
i
t
v
a
M
a
d
a
r
s
k
a
L
a
t
v
i
j
a
R
o
m
u
n
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
D
e
l
e

v

%

Vir: Eurostat, 2011.Opombe: Za Irsko* in Ciper* so podatki iz leta 2009.

198

Zmogljivosti zdravstva
Zdravstveni sistem je delovno intenziven, zato je njegova uinkovitost v veliki meri odvisna od kakovostnih in
motiviranih kadrov v zdravstvu. Pomanjkanje zdravstvenega osebja, njihova neustrezna geografska razporeditev ali
neuravnoteenost razlinih zdravstvenih profilov, so obiajno povezani z neustreznim nartovanjem delovne sile v
zdravstvu, posledica pa so teave pri zagotavljanju kakovostnega, uinkovitega in strokovno uspenega zdravljenja
ter enakosti v dostopu do zdravstvenih storitev.

Rast tevila zdravnikov se je v zadnjih letih nekoliko okrepila, kljub temu se je na zaostanek za povprejem
EU in OECD e poveal. V letu 2010 je bilo po podatkih Intituta za varovanje zdravja v Sloveniji zaposlenih 4.979
zdravnikov, kar je 1,3 % ve kot v letu 2009, izboljal se je tudi kazalnik tevila zaposlenih zdravnikov na 100.000
prebivalcev, ki je dosegel 243 (2009: 240,7; EU: 330,5). Po oceni OECD je bila rast tevila zdravnikov v obdobju
20002009 v Sloveniji letno v povpreju 1,0-odstotna, v dravah OECD pa 1,7-odstotna oziroma v EU po naem
izraunu 1,5-odstotna. To pomeni, da smo zaostanek za povprejem drav OECD in EU v tem obdobju e poveali.
Slovenija najbolj zaostaja po tevilu splonih zdravnikov (v letu 2010 jih je bilo 49,8 na 100.000 prebivalcev; EU-27 v
letu 2009: 87,4), kar je problematino tako z vidika dostopnosti do zdravstvenih storitev kot tudi z vidika strokovne
uinkovitosti zdravstvenega sistema (vloga vratarjev
528
; monost prenosa doloenih storitev na primarno raven). Za
okrepitev primarne ravni so bili v letih 2010 in 2011 sprejeti nekateri ukrepi: (i) uvedba unih ambulant, v katerih e
specializanti lahko vpisujejo svoje bolnike; (ii) uvedba referennih ambulant, v katerih veje pristojnosti prevzemajo
diplomirane medicinske sestre in (iii) dodatna sredstva za primarno raven (Ministrstvo za zdravje, 2012).

V letu 2010 se je tevilo diplomantov medicine mono povealo. V letu 2010 so tudij medicine zakljuili prvi
diplomanti Medicinske fakultete v Mariboru (33), kar je prispevalo k poveanju tevila diplomantov na 229 (2009: 162).
Kazalnik tevila diplomantov medicine na 100.000 prebivalcev se je tako v Sloveniji mono povial, in sicer z 8,0 v letu
2009 na 11,2 v letu 2010 (povpreje v obdobju 20002009 je bilo le 7,0). S tem smo v letu 2010 presegli povpreje
drav OECD (9,9) potem ko smo e v letu 2009 za njim mono zaostajali. Teave s pomanjkanjem zdravnikov veina
drav reuje z poveanjem vpisa na medicinske fakultete in olajanjem pogojev za pridobitev licence tujim
zdravnikom. V Sloveniji so v letu 2010 poveali vpis na medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru za dodatnih 30 mest,
sprejet pa je bil tudi nov zakon
529
, ki skrajuje postopek za priznavanje kvalifikacij tujim zdravnikom.

tevilo diplomiranih medicinskih sester se (pre)hitro poveuje. V Sloveniji so bili v letu 2010 na 100.000
prebivalcev zaposleni 804 zdravstveni tehniki in medicinske sestre
530
, kar je nekoliko nije od povpreja EU (824 v letu
2009). Po tevilu medicinskih sester na zdravnika (3,3 v letu 2009) pa mono presegamo povpreje OECD (2,5). V
zadnjih letih zaradi tevilnih novih visokih zdravstvenih ol zelo hitro naraa predvsem tevilo diplomiranih
medicinskih sester. V letu 2010 jih je diplomiralo 247 oziroma kar 60 % ve kot v letu 2005. Glede na tevilo vpisanih
tudentov pa se bo priliv diplomantov v naslednjih letih po oceni Intituta za varovanje zdravja e mono poveal e
v letu 2011 za 80 do 100 diplomatov in v letu 2013 e za dodatnih 50. Visok priliv medicinskih sester na trg dela bo
potrebno regulirati z dodatnimi sistemski ukrepi tako na podroju zdravstva (nadaljnji prenos nekaterih obremenitev z
zdravnikov na diplomirane medicinske sestre) kot tudi na podroju dolgotrajne oskrbe (hitreji razvoj nege in oskrbe na
domu). Ob omejitvah zaposlovanja v javnem sektorju lahko sicer priakujemo teave pri njihovem zaposlovanju.

Dinamika znievanja tevila akutnih bolnikih postelj skoraj ne odstopa od povprene dinamike v dravah EU.
tevilo akutnih bolnikih postelj se zmanjuje zaradi skrajevanja povprene lealne dobe ter prenosa nekaterih
bolnininih obravnav v dnevno ali specialistino ambulantno obravnavo, ki so bolniku bolj prijazne in pogosto tudi
ceneje. V obdobju 2000-2009 se je v Sloveniji tevilo akutnih postelj na 100.000 prebivalcev zmanjalo za 16 %, v
EU pa v povpreju za 18 %. V Sloveniji se je hkrati dostopnost do zdravstvenih storitev v akutni bolninini obravnavi v
navedenem obdobju izboljala (skrajanje akalnih dob in povianje stopnje hospitalizacije) zato lahko sklepamo, da je
bila dinamika zmanjevanja akutnih bolnikih postelj ustrezna. V letu 2009 smo imeli 372,8 akutnih bolnikih postelj na
100.000 prebivalcev (385,4 v letu 2008), povpreje EU pa je v letu 2009 znaalo 308,2.

528
Na primarni ravni opravljajo sploni zdravniki tudi vlogo vratarjev (angl. gatekeepers), kar pomeni, da zmanjujejo obseg obravnav v
strokovno bolj zahtevnih specialistinih ambulantah.
529
Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dnetalne medicine spocialist
(Ur.l. RS t. 107/2010), skrajuje postopek za priznavanje kvlaifikacije pridobljene v dravah, ki niso lanice EU, EGS ali vicarske
konfederacije.
530
Ob koncu leta 2010 je bilo po podatkih Intituta za varovanje zdravja zaposlenih 4333 medicinskih sester in 12423 zdravstvenih tehnikov.
199

Tabela: loveki viri v zdravstvenem sistemu v Sloveniji
1
in lanicah EU

Zaposleni zdravniki na 100.000
prebivalcev
Sploni zdravniki
na 100.000
prebivalcev
Zaposleni
zobozdravniki na
100.000
prebivalcev
Zaposlene
medicinske sestre
na 100.000
prebivalcev
Razmerje med
medicinskimi
sestrami in
zdravniki
2000 2008 2009 2000 2009 2009 2000
6
2009 2009
EU-27
1
292,8 326,6 330,5 82,1 87,4 66,2 732,6 823,6 2,5
Avstrija 384,9 458,5 467,1 136,4 155,0 55,2 728,6 775,0 1,6
Belgija 282,5 290,9 291,3 119,5 113,3 70,6 583,8 659,5 3,1
Bolgarija 337,8 361,3 370,0 np 65,4 85,8 437,0 466,0 1,3
Ciper 258,0 285,6 np 41,3 :np 93,2 422,5 436,0 1,5
eka 337,1 352,7 355,5 72,7 70,1 67,5 805,7 845,9 2,3
Danska
5
290,5 341,6 np 64,6 66,9 80,1 1257,0 1.504,0 4,3
Estonija
4
327,0 333,4 326,7 98,8 82,2 89,2 623,1 642,1 1,9
Finska 250,1 272,7 np np 101,9 75,6 1436,0 1.004,6 3,5
Francija
3
329,4 330,1 325,6 161,0 159,7 64,7 688,6 798,9 2,5
Grija
3
432,8 602,1 610,6 np 27,6 130,7 309,0 364,0 0,5
Irska 220,2 398,7 406,6 47,7 54,8 60,5 1400,5 1.274,1 5,0
Italija
4
606,9 608,3 608,9 82,8 76,7 91,8 np 700,4 1,0
Latvija 286,3 311,3 300,4 40,9 58,5 67,2 479,0 486,1 1,8
Litva 364,0 370,6 366,2 52,2 69,1 70,5 805,3 726,2 2,0
Luksemburg 288,4 269,7 268,9 63,6 78,7 80,5 863,8 1.118,3 4,2
Madarska 364,0 309,3 302,3 np 35,4 49,1 579,2 638,9 2,1
Malta
4
261,6 332,2 373,2 np 69,3 43,3 np 656,7 2,0
Nemija 325,8 356,2 364,1 66,2 65,5 78,6 939,7 1.122,2 3,0
Nizozemska
4, 5
301,4 366,6 np 61,0 71,2 58,9 np 853,3 3,9
Poljska 222,3 216,1 217,0 7,7 20,5 31,9 553,2 583,4 2,4
Portugalska
4
316,8 366,3 376,9 153,3 190,1 72,0 353,2 np 1,5
Romunija 192,8 221,5 225,9 np 83,1 58,0 530,1 566,2 2,9
Slovaka
5
323,9 300 np np :41,42 49,9 750,7 631,6 1,8
Slovenija
2
215,0 238,8 241,8 :45,7 49,7 60,4 685,0 804,1 3,3
panija 331,8 352,2 354,8 np 73,8 58,1 658,2 493,8 1,4
vedska
5
308,3 371,5 np 52,8 61,9 80,5 1031,0 1155,0 3,0
Zdr. kraljestvo 195,5 255,9 265,9 64,4 79,3 50,9 916,0 1.003,5 3,6
Viri: Eurostat; OECD Health Data 2011; WHO HFA-DB. Opombe:
1
Za povpreja EU-27 je za zdravnike, splone zdravnike, zobozdravnike in sestre vir podatkov
baza WHO HFA-DB (metodologije poroanja podatkov so poenotene z Eurostatom in OECD).
2
Slovenija: za leto 2010 so kazalniki navedeni v besedilu, v tabeli
pa so podatki za leto 2009, ker so to zadnji razpololjivi podatki za drave EU.
3
FR in GR: vsi aktivni zdravniki in zobozdravniki (vkljuno s tistimi, ki delajo v
upravljanju, raziskovanju, izobraevanju ipd);
4
IE, IT, MT, NL, PL: vsi zdravniki in zobozdravniki z licenco za delo;
5
SK: zdravniki in zobozdravniki leto 2007; DK,
NL, SE: leto 2008;
6
DK, NL, FI, SE, SK, IT, GR, FR, CY, BE: leto 2008; np-ni podatka.
Slika: tevilo diplomantov medicine na 100.000 prebivalcev, 2009 (Slovenija 2010)
2
3
,
6
1
6
,
2
1
5
,
3
1
4
,
3
1
2
,
6
1
2
,
5
1
1
,
6
1
1
,
3
1
1
,
2
1
0
,
8
1
0
,
7
1
0
,
7
1
0
,
4
1
0
,
2
9
,
9
9
,
9
9
,
4
9
,
4
9
,
3
9
,
2
9
,
0
8
,
8
8
,
5
8
,
5
8
,
0
7
,
9
7
,
8
7
,
3
7
,
0
7
,
0
6
,
5
6
,
5
6
,
0
5
,
9
4
,
0
0
5
10
15
20
25
A
v
s
t
r
i
j
a
I
r
s
k
a
D
a
n
s
k
a
G
r
i
j
a
k
a
N
e
m
i
j
a
I
s
l
a
n
d
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a

(
2
0
1
0
)
A
v
s
t
r
a
l
i
j
a
N
o
r
v
e
k
a
v
e
d
s
k
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
E
U
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
O
E
C
D
F
i
n
s
k
a
v
i
c
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
M
a
d
a
r
s
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
K
o
r
e
j
a
S
l
o
v
a
k
a
p
a
n
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a

(
2
0
0
9
)
B
e
l
g
i
j
a
N
.
Z
e
l
a
n
d
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
K
a
n
a
d
a
T
u
r
i
j
a
i
l
e
Z
D
A
F
r
a
n
c
i
j
a
J
a
p
o
n
s
k
a
I
z
r
a
e
l
N
a
1
0
0
.
0
0
0
p
r
e
e
b
i
v
a
l
c
e
v

Vir: OECD Health at a glance 2011; Svetovna zdravstvena organizacija HFA-DB (vir za povpreje EU-27), Intitut za varovanje zdravja: Zdravstveni statistini
letopis za leto 2010 (podatek za Slovenijo za leto 2010)

200

Zmogljivosti izobraevalnega sistema

tevilo otrok, vkljuenih v izobraevanje, se na predolski ravni izobraevanja poveuje, na osnovnoolski in
srednjeolski pa zmanjuje. Taken trend je znailen za celotno obdobje izvajanja SRS in tudi za zadnje leto.
Posledica je poveevanje tevila oddelkov v vrtcih, ki je od leta 2005 za 40,7 % veje, tevilo vkljuenih otrok pa za
42,2 % veje, ter znievanje tevila oddelkov v osnovnih in srednjih olah. V osnovnih olah se je v obdobju
2005/2006 2009/2010 tevilo vpisanih zmanjalo za 4,6 %, tevilo oddelkov pa za 3,8 %. V srednjih olah se je v
tem obdobju tevilo dijakov zmanjalo za 16,0 % tevilo oddelkov za 12,1 %.

Razmerje med tevilom otrok in tevilom vzgojnega osebja v vrtcih (vzgojitelji in pomoniki vzgojiteljev) je
zelo ugodno. Pri mlajih otrocih (v starostnem obdobju 12 leti je v letu 2011/2012 znaalo 6,3, od leta 2005 pa se je
ob naraanju tevila otrok v vrtcih poslabalo za 0,5. V drugem starostnem obdobju (od 3. leta do vstopa v olo) je
razmerje leta 2011/2012 znaalo 9,3, kar je priblino enako kot vsa prejnja leta (9,4) in je med najugodnejimi v EU.
Kljub temu da se je v obdobju 20052009 razmerje na ravni povpreja EU izboljalo, je bilo v Sloveniji e vedno precej
nije od povpreja drav EU
531
. Priblino na enaki ravni kot leto prej se je v letu 2010/2011 ohranilo tudi povpreno
tevilo otrok na oddelek. V prvem starostnem obdobju je bilo v povpreju 12,5 otroka na oddelek, v drugem
starostnem obdobju pa 20,4 otroka. Po Zakonu o vrtcih tevilo otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme
presegati dvanajst, v oddelku drugega starostnega obdobja pa dvaindvajset otrok. Izjemoma je lahko po odloitvi
lokalne skupnosti oddelek veji za najve dva otroka. V obdobju izvajanja SRS se je povpreno tevilo otrok v oddelku
rahlo povealo (pri mlajih za 0,4 in pri starejih za 0,8 otroka), kar kae, da so obine v manji meri izkoriale
monost, da poveajo tevilo otrok v oddelku in s tem blaile probleme v zvezi z zagotavljanjem zadostnih
zmogljivosti.

Tudi zmogljivosti izobraevanja na ravni osnovne ole so pri nas veinoma bolje kot v povpreju v EU.
Razmerje med tevilom uencev in tevilom pedagokega osebja na ravni

izobraevanja Isced 1, ki v Sloveniji zajema
1.6. razred osnovne ole, je v letu 2009 znaalo 16,7 in se je v primerjavi z letom prej poslabalo. Znatno ugodneje
je bilo na ravni Isced 2 , ki v Sloveniji zajema 7.9. razred: znaalo je 7,9 in se je v primerjavi s predhodnim letom e
izboljalo. Poslabevanje na prvi ravni in izboljevanje na drugi je znailno za celotno obdobje izvajanja SRS, ko je
sicer potekalo uvajanje devetletne osnovne ole
532
. Na ravni Isced 1 je bilo razmerje v letu 2009 precej slabe kot v
povpreju EU (12,5), na ravni Isced 2 pa znatno ugodneje (EU 11,6) Ocenjujemo, da na razlike v vrednosti razmerja
vpliva razlino razvranje sklopov osnovnoolskega izobraevanja na obe Isced ravni (zaradi razlik v izobraevalnih
sistemih), pa tudi kraji as pouka v Sloveniji. Kazalnik zmogljivosti izobraevanja je tudi velikost razreda oziroma
povpreno tevilo uencev na oddelek. V Sloveniji imamo na Isced 1 ravni 18,5 otroka na razred, kar je nije od
povpreja drav EU (21 drav), ki so lanice OECD (19,8). V primerjavi z letom 2008 se je tako v Sloveniji kot v EU-21
ohranilo na priblino enaki ravni. V primerjavi z letom 2005 pa se je pri nas to tevilo povealo. Prav tako med nijimi
je tudi povpreno tevilo otrok v oddelku na ravni Isced 2 (2009: 19,8; EU-21: 21,9), v primerjavi z letom 2008 in 2005
pa se je e zmanjalo. tevilo je tako precej nije od normativa (28 uencev na oddelek). Med sistemskimi razlogi
(normativi so niji, e so v oddelku Romi, otroci s posebnimi potrebami, kombinirani oddelki
533
, kombinirani oddelki na
obmojih s posebnimi razvojnimi problemi) na nizko tevilo najbolj vplivajo podrunine ole z visokim deleem
kombiniranih oddelkov. V Sloveniji je bilo namre v olskem letu 2010/2011 med osnovnimi olami kar okrog 42 %
podruninih, vanje pa je bilo vkljuenih manj kot 10 % vseh uencev.

Relativno slabe pa je razmerje med tevilom dijakov in tevilom pedagokega osebja v srednjih olah. V letu
2009 se je poslabalo in je znaalo 14,3, bilo pa je slabe kot v povpreju EU (11,2). Do leta 2005 je bilo razmerje
precej podobno povprenemu v EU, v obdobju 20052009 pa se je se je sicer nekoliko izboljalo (za 0,2), vendar manj
kot v EU (za 2,3). Ob manjanju srednjeolskih generacij in posledino tudi tevila oddelkov v obdobju izvajanja SRS
se je zmanjalo tudi povpreno tevilo dijakov na oddelek. V letu 2009/2010 jih je bilo povpreno v oddelku 24,3. V
letu 2010 je bil sprejet nov Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraevalnih programov in vzgojnega
programa na podroju srednjega olstva, ki je znial normative v programih srednjega poklicnega in srednjega
strokovnega izobraevanja ter v gimnazijskih programih, kar bi pomenilo nadaljnje zmanjanje povprenega tevila
dijakov na oddelek.

531
Mednarodni primerljivi podatki so dostopni le za drugo starostno obdobje.
532
V Sloveniji je raven Isced 1 zajemala razredno raven osemletke (1. 4. razred), Isced 2 pa predmetno raven osemletke (5. 8. razred).
533
Po 37. lenu Zakona o osnovni oli iz leta 1996 so lahko uenci dveh ali ve razredov razporejeni v en kombiniran oddelek.
201

Tabela: Razmerje med tevilom vpisanih in tevilom pedagokega osebja, EU, 20002009
Isced 1
1
Isced 2
1
Isced 3
1
2000 2005 2008 2009 2000 2005 2008 2009 2000 2005 2008 2009
EU 16,1 14,8 12,3 12,5 14,3 13,7 11,2 11,6 13,6 13,5 10,9 11,2
Avstrija np 14,1 12,9 12,6 np 10,6 9,9 9,6 np 11,3 10,5 10,2
Belgija np 12,8 12,6 12,5 np 9,4 8,1 8,1 np 9,9 10,8 10,2
Bolgarija 16,8 16,3 16,1 17,4 12,1 12,6 12,0 12,5 11,6 11,9 11,5 12,0
Ciper 18,1 17,9 15,0 14,5 np 11,9 10,8 10,2 12,7 11,5 10,6 10,2
eka 21,0 17,5 18,1 18,4 15,6 13,5 11,8 11,5 13,4 12,8 14,0 12,2
Danska 10,7 11,9 10,1 9,9 10,6 np np np 12,1 np np np
Estonija 14,9 np 16,4 16,2 11,2 np 16,0 15,7 10,1 np 12,4 16,8
Finska 16,9 15,9 14,4 13,6 10,7 10,0 10,6 10,1 17,0 18,0 15,9 16,6
Francija 19,5 19,4 19,9 19,7 14,7 14,2 14,6 14,9 10,4 10,3 9,4 9,6
Nemija 19,8 18,8 18,0 17,4 15,7 15,5 15,0 15,1 13,9 14,0 14,0 13,9
Grija 13,4 11,1 np np 10,8 7,9 np np 10,5 8,8 np np
Madarska 10,9 10,6 10,6 10,7 10,9 10,4 10,9 10,8 9,9 12,2 12,3 12,8
Irska 21,5 17,9 17,8 15,9 15,8 np np np 15,8 15,6 12,9 12,6
Italija 11,0 10,5 10,6 10,7 10,4 10,5 9,7 10,0 10,5 12,0 11,8 11,8
Latvija 18,0 12,2 12,8 11,4 12,7 11,2 9,2 8,7 13,3 12,1 11,9 11,5
Litva 16,7 11,3 9,7 9,7 11,7 8,8 7,7 7,6 np np np np
Luksemburg np np 12,1 11,6 np np 9,0 18,4 np 9,0 np 9,2
Malta 19,1 12,1 10,6 9,4 9,0 8,4 7,1 6,5 16,2 17,4 15,3 15,8
Nizozemska 16,8 15,9 15,8 15,8 np np np np 17,1 16,2 15,8 16,1
Poljska 12,7 11,7 10,5 10,2 11,5 12,7 12,9 12,9 16,9 12,9 12,2 12,0
Portugalska 12,4 10,8 11,3 11,3 10,4 8,2 8,1 7,6 8,5 np 7,3 7,7
Romunija np 17,4 16,3 16,4 15,0 12,4 12,5 12,2 12,8 16,0 14,8 14,4
Slovaka 18,3 18,9 18,6 17,7 13,5 14,1 14,5 14,0 12,8 14,3 15,1 15,1
Slovenija 13,4 15,0 15,8 16,7 13,8 11,1 8,9 7,9 13,1 14,5 13,5 14,3
panija 14,9 14,3 13,1 13,3 13,7 12,5 10,3 10,1 9,7 8,1 8,7 9,3
vedska 12,8 12,2 12,2 12,1 12,8 12,0 11,4 11,3 15,2 14,0 14,7 13,2
Zdr.
kraljestvo
21,2 20,7 20,2 19,9 17,6 17,0 15,0 16,1 19,3 np 12,4 12,3
Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions, 2012. Opomba:
1
Po Mednarodni standardni klasifikaciji ISCED 1997 Isced 1 zajema primarno
izobraevanje ali prvo obdobje osnovnega izobraevanja, Isced 2 zajema nije sekundarno ali drugo obdobje osnovnega izobraevanja, Isced 3 pa (vije)
sekundarno izobraevanje.

Slika: Razmerje med tevilom otrok, vpisanih v organizirane oblike predolske vzgoje in tevilom vzgojnega osebja,
2009
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
P
o
l
j
s
k
a
R
o
m
u
n
i
j
a
C
i
p
e
r
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
B
e
l
g
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
k
a
N
e
m
i
j
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
S
l
o
v
a
k
a
p
a
n
i
j
a
M
a
l
t
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
E
U
-
2
7
F
i
n
s
k
a
M
a
d
a
r
s
k
a
L
a
t
v
i
j
a
I
r
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
L
i
t
v
a
v
e
d
s
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a

Vir: Eurostat Portal Page Population and Social Conditions, 2012.
202

Zadovoljstvo z ivljenjem

Zadovoljstvo z ivljenjem je najpomembneji mnenjski sintetini kazalnik kakovosti ivljenja oziroma osebne
blaginje. Vkljuujejo ga vsa pomembneja spremljanja blaginje v svetu in pri nas, npr. Poroilo Zdruenih narodov o
lovekovem razvoju (Human Development Report), OECD-jevi kazalniki 'Boljega ivljenja' (Better life index), Gallupov
sestavljen 'Kazalnik osebnega blagostanja' (Subjectiv Well-Being index), v svoje publikacije pa ga e dalj asa
vkljuuje tudi UMAR (Poroila o razvoju, slovenska Poroila o lovekovem razvoju, Socialni razgledi). Merijo ga
razline javnomnenjske raziskave z eno od razliic vpraanja, kako so ljudje zadovoljni s svojimi ivljenjem, pri emer
se v raziskavah uporabljajo razline lestvice monih odgovorov
534
. Raziskave se razlikujejo tudi po naboru drav in
asu raziskav. Zato neposredne primerjave med raziskavami niso mone, govorimo lahko le o trendih in umestitvah
535
.

V letu 2011 se je v Sloveniji zadovoljstvo z ivljenjem (skupaj zelo zadovoljni in zadovoljni) znialo. Po
raziskavi Eurobarometer je bilo zadovoljnih 83 % (leta 2010 85 %) anketiranih. Slovenija je bila s tem rezultatom na
12. mestu med dravami EU Kljub temu, da je Slovenija v primerjavi s predhodnim letom padla z 10. na 12. mesto,
ima e vedno najviji dele zadovoljnih ljudi v primerjavi z vsemi novimi lanicami EU, presega povpreje EU, pa tudi
nekatere stare lanice EU (panijo, Italijo, Portugalsko in Grijo). Vendar pa je bil dele zadovoljnih ljudi v letu 2011
najniji v 12 meritvah zadnjih 8 let, odkar je Slovenija vkljuena v EU in v to raziskavo

Slovenija se s povprejem daljega asovnega obdobja uvra med drave z relativno visokim deleem
zadovoljnih ljudi, hkrati pa sodi tudi v skupino drav, v katerih se zadovoljstvo kontinuirano nia od leta 2007
dalje. Povpreje osmih let
536
(87 %) uvra Slovenijo na 9. mesto v EU. Slovenija pa sodi v skupino drav, kjer so
delei zadovoljnih ljudi sicer e vedno relativno visok, vendar od zaetka recesije veinoma nazadujejo, dele
zadovoljnih v zadnjem letu pa je enak ali niji od minimuma zadnjih osmih let. V priblino polovici drav EU je trend
obraten, saj so v letu 2011 dosegle vijo raven zadovoljstva od osemletnega povpreja, est pa jih je doseglo ne samo
predkrizno raven, pa pa tudi maksimalni dele zadovoljnih ljudi v zadnjih osmih letih.

Po tudiji OECD
537
v letu 2010 pa Slovenci priakujejo, da se bo njihovo zadovoljstvo v bodoe povealo.
tudija izkazuje bistveno niji dele zadovoljnih v Sloveniji kot rezultati raziskave Eurobarometer, vendar uporablja
drugano metodologijo. V asu izvajanja tudije je bilo zadovoljnih le 38,6 %, za bodonost pa priakuje, da bodo
zadovoljni, 47,7 % prebivalcev Slovenije. Po doseeni stopnji zadovoljstva je Slovenija med v tudiji analiziranimi
dravami na 28. mestu, e se bodo priakovanja Slovencev o prihodnosti uresniila, pa bi padla na 33. mestu, saj
prebivalci v 20 dravah priakujejo veje izboljanje kot v Sloveniji. Veinoma veje izboljanje priakujejo prebivalci v
dravah, ki niso lanice OECD ali EU. Tako sedanje kot priakovano zadovoljstvo pa je v Sloveniji pod povprejem
drav OECD.

534
V tem indikatorju uporabljamo podatke raizskave Eurobarometer. V okviru Eurobarometra merijo zadovoljstvo z ivljenjem z
vpraanjem: Na splono, kako zadovoljni ste z ivljenjem, ki ga ivite?, in monimi odgovori: zelo zadovoljen, zadovoljen, nezadovoljen in
zelo nezadovoljen- za vse lanice od vstopa v Evropsko Unijo dalje. Za Slovenijo imamo tako podatke od leta 2004 dalje.
535
Ugotavljamo doloeno ujemanje Eurobarometrovega rezultata z drugimi mednarodnimi raziskavami (ki pa vse temeljijo na starejih
podatkih). Npr. podatki UNDP v HDR 2011 kaejo, da povpreje zadovoljstva v letih 2006-2010 uvra Slovenijo v okviru drav EU na 16.
mesto, za panijo in eko ter pred Slovako in Grijo (glej tudi indikator Indeks lovekovega razvoja).
536
20042011 in 13 meritev.
537
OECD Factbook 2010: Economic, Environmental and Social Statistics, OECD 2010. V tudijo je bilo vkljuenih 40 drav, poleg lanic
OECD tudi nekaj nelanic. Merjenje zadovoljstva je bilo opravljeno v letu 2009 ali kasneje.
203

Tabela: Splono zadovoljstvo (zadovoljni in zelo zadovoljni) v dravah EU, v %
Povpreje
2005
Povpreje
2006
Povpreje
2007
Povpreje
2008
Povpreje
2009 Junij 2010
Maj
2011
Povpreje
20042011
EU-27 81 82 80 77 78 78 79 79
Avstrija 85 84 86 81 84 85 87 84
Belgija 89 91 90 87 90 88 91 89
Bolgarija 29 31 37 39 39 38 37 35
Ciper 85 87 86 88 83 82 81 85
eka 82 82 82 83 82 78 81 81
Danska 98 97 98 96 98 98 97 97
Estonija 69 74 78 75 73 73 71 73
Finska 94 94 95 95 96 95 96 95
Francija 82 85 84 79 83 83 83 83
Grija 65 69 68 59 51 42 46 59
Irska 91 91 90 88 87 88 88 89
Italija 75 76 73 64 71 72 74 72
Latvija 61 63 65 63 56 60 60 61
Litva 56 62 64 59 56 50 56 58
Luksemburg 94 93 93 93 96 96 98 94
Madarska 55 53 52 47 43 50 51 50
Malta 83 80 83 85 77 76 80 81
Nemija 81 82 85 84 85 84 88 84
Nizozemska 96 95 97 97 96 95 96 96
Poljska 70 73 77 76 76 79 78 74
Portugalska 58 59 59 49 52 44 48 54
Romunija 46 46 51 50 47 36 40 46
Slovaka 64 69 71 71 71 75 73 69
Slovenija 89 88 89 87 86 85 83 87
panija 85 89 88 85 75 77 77 83
vedska 96 96 97 96 96 96 95 96
Zdrueno kraljestvo 89 89 90 87 90 92 92 89
Vir: Evrobarometer, lastni prerauni.

Slika: Splono zadovoljstvo v dravah EU maja 2011 in razlika glede na osemletno povpreje (20042011)

-75%
-50%
-25%
0%
25%
50%
75%
100%
-15%
-10%
-5%
0%
5%
10%
15%
20%
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
D
a
n
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
F
i
n
s
k
a
v
e
d
s
k
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
B
e
l
g
i
j
a
I
r
s
k
a
N
e
m
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
C
i
p
e
r
k
a
M
a
l
t
a
E
U
P
o
l
j
s
k
a
p
a
n
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
L
a
t
v
i
j
a
L
i
t
v
a
M
a
d
a
r
s
k
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
a
G
r
i
j
a
R
o
m
u
n
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
Razlika med majem 2011 in 8 letnim povprejem (desna os) Maj 2011 (leva os)

Vir: Evrobarometer, lastni prerauni.
204

5. PRIORITETA:

Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja

Emisije toplogrednih plinov
Emisijsko intenzivne industrije
Energetska intenzivnost
Obnovljivi viri energije
Dele cestnega prometa v blagovnem prometu
Okoljski davki
Intenzivnost kmetovanja
Intenzivnost poseka lesa
Koeficient starostne odvisnosti
Priakovano trajanje ivljenja in leta zdravega ivljenja
Stopnja rodnosti
Selitveni koeficient
Regionalne razlike v BDP na prebivalca
Regionalne razlike v stopnji registrirane brezposelnosti
Knjina proizvodnja in splone knjinice
205

Emisije toplogrednih plinov

V letu 2009 so se emisije toplogrednih plinov mono zniale, kar je Slovenijo nekoliko priblialo k doseganju
ciljev Kjotskega Protokola, medtem ko je bila veina drav EU na poti k doseganju ciljev e pred gospodarsko
krizo. Z ratifikacijo Kjotskega protokola je Slovenija prevzela obveznost, da izpuste toplogrednih plinov (TGP) v
obdobju 20082012 v povpreju zmanja za 8 %
538
glede na izhodine emisije iz leta 1986. V povpreju obdobja
20082009 so bile emisije TGP v Sloveniji za 0,5 % vije od izhodinega leta (e ne upotevamo ponorov
539
), v
povpreju razvitejih lanic (EU-15) pa za 9,5 % nije
540
. Z izjemo Slovenije so izpuste glede na izhodino leto najbolj
zniale nove lanice, na kar je vplivalo obseneje gospodarsko prestrukturiranje v zaetku 90. let. K poveanju
izpustov TGP v Sloveniji je po obdobju tranzicije ve prispevala hitreja rast BDP pri nas od povprene v EU ter
poasneje izboljevanje, tj. znievanje, emisijske intenzivnosti
541
v zadnjih letih. Na enoto BDP v SKM smo v Sloveniji
v letu 2005 ustvarili 11,1 % ve emisij kot v povpreju EU, v letu 2009 pa 18,7 %.

V letu 2010 so emisije toplogrednih plinov ostale na podobni ravni kot v predhodnem letu, znievanje
emisijske intenzivnosti slovenskega gospodarstva pa se je v obdobju 20082010 mono upoasnilo. Potem ko
so bile emisije TGP v Sloveniji v letu 2008 najvije doslej, so se pod vplivom krize v letu 2009 mono zniale. Ob
nadaljevanju ibke gospodarske aktivnosti v letu 2010 so se tudi emisije TGP
542
ohranile na podobni ravni kot v
predhodnem letu (0,2 odstotna rast). Glede na izhodino leto Kjotskega protokola je bil obseg emisij v letu 2010 niji
za 4,1 %, v povpreju obdobja 20082010 pa za 1,0 %. V celotnem obdobju 19862010 je v strukturi emisij prilo do
pomembnih razlik, saj so se poviale predvsem emisije zaradi naraajoega cestnega prometa (za 163 %), kar je
izniilo znievanje emisij v ostalih sektorjih. Dele emisij iz prometa je v letu 1986 znaal 10 %, v letu 2010 pa e
27 %. V letu 2010 so se emisije iz prometa sicer zniale drugo leto zapored.
543
S ponovno krepitvijo zunanjetrgovinskih
tokov in s tem potreb po prevozu blaga, se je raba dizelskega goriva poveala, a manj od znianja porabe bencina.
Poleg prometa so se glede na predhodno leto zniale tudi emisije iz veine ostalih virov. Najbolj so se v letu 2010
poviale emisije v energetiki, ki je tudi sicer najobseneji vir emisij (32 %). Emisije iz energetike so skoraj izkljuno
posledica proizvodnje termoelektrarn, kjer se je proizvodnja v letu 2010 poviala za 2 %, emisije pa za 2,1 %. Na ravni
celotnega gospodarstva so bile ob skromni rasti BDP skupne emisije TGP skoraj nespremenjene, posledino pa se je
v primerjavi z letom 2009 rahlo zniala emisijska intenzivnost gospodarstva (-1,1 %). Le poasen napredek k
izboljanju emisijske intenzivnosti gospodarstva je tako prisoten e vse od leta 2008.

Izpolnitev ciljev do leta 2020 bo mono odvisna od gibanj emisij iz prometa. V okviru podnebnoenergetskega
paketa si je EU zadala cilj vsaj 20odstotnega znianja emisij TGP do leta 2020, kar je hkrati tudi del Strategije EU
2020. Za zavezance, ki so vkljueni v Evropski sistem trgovanja z izpusti (EU ETS), je cilj doloen za EU kot celoto, in
sicer 21odstotno znianje do leta 2020 glede na leto 2005. V shemo EU ETS so vkljuena zlasti velika energetska in
industrijska podjetja, katerih izpusti so v letu 2010 v Sloveniji predstavljali priblino 42 % vseh izpustov in so se glede
na leto 2005 po nai oceni zniali za 6,9 %. Pri izpustih iz sektorjev, ki niso vkljueni v sistem trgovanja z emisijami
(promet, stavbe, kmetijstvo in odpadki), so cilji doloeni za vsako dravo posebej, pri emer je Sloveniji dovoljeno
povianje izpustov za 4 %. V letu 2010 so bili ti izpusti za 1,9 % niji kot v letu 2005, vendar so se v obdobju pred krizo
ravno ti najhitreje poveevali. Evropska Komisija ocenjuje
544
, da bodo, upotevajo sprejete ukrepe in pretekle trende,
izpusti iz sektorjev, ki niso zajeti v EU ETS v Sloveniji v letu 2020 za 30 % viji kot v letu 2005. Tako bo kljub
nekaterim pozitivnim premikom v zadnjih letih v prihodnje potrebna veja osredotoenost drave na ukrepe s teh
podroij, njihova uinkovitost pa bo mono pogojena z uspenostjo zajezitve emisij iz prometa.

538
V primeru, da bo Slovenija dokazala ustrezno gospodarjenje z gozdovi, lahko pri doseganju kjotske obveznosti upotevamo e ponore v
viini 1,32 Mt CO2 ekv. iz naslova poveanja lesnih zalog, kar predstavlja 6,5 % vseh izpustov v izhodinem letu. Poleg tega imajo drave
monost del zahtevanih znianj, ki jih ne bi dosegle doma, dokupiti v drugih dravah lanicah preko t. i. pronih mehanizmov.
539
Ob upotevanju ponorov so bile skupne emisije TGP v Sloveniji v povpreju let 2008-2009 za priblino 2 % vije od kjotskega cilja.
540
Skupni cilj drav EU-15 je znianje emisij TGP za 8 % glede na izhodino leto 1990, pri emer se cilji med posameznimi dravami
razlikujejo (gl. sliko). Med novimi lanicami EU ima veina drav cilj 8-odstotnega znianja (z izjemo Poljske in Madarske 6 %), izhodina
leta pa se razlikujejo. Ciper in Malta nimata opredeljenih Kjotskih ciljev.
541
Emisijska intenzivnost je razmerje med emisijami TGP in BDP. Zaradi veje metodoloke ustreznosti smo pri primerjavi v asu upotevali
gibanje BDP v stalnih cenah, medtem ko smo pri mednarodni primerjavi v posameznem letu uporabili BDP v standardih kupne moi (SKM).
542
Podatki ARSO, 2012.
543
Po 13,3-odstotnem znianju v letu 2009 za nadaljnjih 1,2 %.
544
Analysis of options beyond 20 % GHG emission reductions: Member State results, 2012.
206

Tabela: Emisije toplogrednih plinov (v kt CO2 ekvivalenta), Slovenija, 1986 2010

1986* 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
SKUPAJ 20.354 18.880 20.341 20.580 20.709 21.431 19.477 19.522
Promet 2.008 3.763 4.442 4.652 5.227 6.152 5.337 5.272
Energetika 6.729 5.498 6.325 6.379 6.596 6.388 6.091 6.219
Goriva v industriji 4.406 2.269 2.486 2.593 2.346 2.305 1.918 1.900
Industrijski procesi 1.328 1.063 1.373 1.433 1.447 1.327 973 971
Goriva v gospodinjstvih 2.366 3.051 2.583 2.358 1.912 2.277 2.187 2.228
Kmetijstvo 2.334 2.137 2.006 2.023 2.078 1.965 1.996 1.963
Odpadki 566 683 713 729 692 619 583 577
Drugo 618 417 413 412 409 397 393 392
Vir: ARSO, Poroilo o emisijah TGP, 2012. Opomba: * Izhodine emisije Kjotskega Protokola.

Slika: Emisije toplogrednih plinov
1
glede na izhodino leto Kjotskega Protokola, povpreje 20082009 in cilji
2

-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
40
L
a
t
v
i
j
a
E
s
t
o
n
i
j
a
L
i
t
v
a
R
o
m
u
n
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
M
a
d
a
r
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
P
o
l
j
s
k
a
k
a
N
e
m
i
j
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
v
e
d
s
k
a
E
U
-
1
5
B
e
l
g
i
j
a
D
a
n
s
k
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
F
r
a
n
c
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
F
i
n
s
k
a
I
t
a
l
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
I
r
s
k
a
G
r
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
p
a
n
i
j
a
V

%
Sprememba 2008-2009 glede na izhodino leto Kjotski cilj

Vir: ARSO, UNFCCC, 2011.
Opomba:
1
Ne vkljuujejo emisij zaradi rabe tal in ponorov ter emisij pri letalstvu in pomorstvu.
2
Razlika med emisijami TGP v obdobju 2008-2009 in cilji je le
pribliek ocene izpolnjevanja zavez KP, saj ne upoteva ponorov in pronih mehanizmov ter upoteva dejanske emisije v EU ETS sektorjih.

207

Emisijsko intenzivne industrije
Po dveh letih zaostajanja je rast obsega emisijsko intenzivne proizvodnje v letu 2010 ponovno presegala rast
v ostalih panogah. Skupni obseg proizvodnje emisijsko intenzivnih industrij
545
je v Sloveniji od leta 2000 pa vse do
zaetka gospodarske krize naraal hitreje od ostalih panog predelovalnih dejavnosti. V letu 2008 je bilo prehitevanje
prekinjeno, saj se je obseg emisijsko intenzivne proizvodnje, predvsem zaradi nije proizvodnje aluminija, zmanjal,
medtem ko je proizvodnja ostalih panog porasla. Krenje obsega proizvodnje v emisijsko intenzivnih industrijah se je v
letu 2009 poglobilo, podobno pa se je zmanjala proizvodnja tudi v ostalih panogah. S splonim povianjem
proizvodne aktivnosti v letu 2010, se je le-ta po dveh letih ponovno bolj poviala v emisijsko intenzivnih panogah
546
,
dele dodane vrednosti (DV) emisijsko intenzivnih industrij v celotnih predelovalnih dejavnostih pa je v letu 2010
porastel na 24,1 %. V Sloveniji je dele emisijsko intenzivnih panog v ustvarjeni dodani vrednosti predelovalnih
dejavnosti med najvijimi v dravah EU
547
(glej sliko). Ker sta v Sloveniji pomen emisijsko intenzivnih panog in
energetska intenzivnost predelovalnih dejavnosti veja kakor v povpreju EU, bodo uinki
548
emisijskega trgovanja na
stroke proizvodnje, posledino pa tudi na poslovne rezultate in konkurennost, v Sloveniji najverjetneje veji kakor v
drugih dravah EU. Za zmanjanje izpostavljenosti vijim strokom je zato kljunega pomena nadaljnje znievanje
energetske intenzivnosti in tehnoloko prestrukturiranje v emisijsko in energetsko intenzivnih panogah.

V letu 2010 je bilo doseeno veje znianje energetske intenzivnosti v predelovalnih dejavnostih kot v
predhodnem letu; glede na intenzivnost zmanjevanja v obdobju 20062008 pa ostajajo rezultati doseeni v
letu 2010 skromni. Dekompozicijska
549
analiza porabe energije v predelovalnih dejavnostih kae, da je bila vija raba
energije v letu 2010 v preteni meri posledica vijega obsega proizvodnje. Pozitiven prispevek tega dejavnika je v letu
ponovnega poveanja proizvodne aktivnosti priakovan (v letu 2009 je bil ta prispevek krepko negativen). K povianju
energetske rabe je v letu 2010 vnovi prispeval tudi strukturni uinek, pri katerem gre za poveanje delea DV
dejavnosti, ki na enoto dodane vrednosti porabijo ve energije. Poveanje rabe energije zaradi uinka spremembe
strukture predelovalnih dejavnosti je posledica visoke proizvodne aktivnosti energetsko intenzivne proizvodnje kovin v
letu 2010 (rast DV za 26,1 %, medtem ko se je v povpreju predelovalnih dejavnosti DV poviala za 7,4 %). V obdobju
2007-2009 je imel strukturni uinek negativen prispevek k rabi energije v predelovalnih dejavnostih, v preteni meri
zaradi nizke proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, tj. panoge, ki je mono povezana z gradbeno
aktivnostjo. K znianju energetske porabe je v letu 2010 prispevalo le znievanje energetske intenzivnosti znotraj
posameznih panog, ki je pomemben kazalnik kakovostnih sprememb. Vpliv izboljanja (tj. znianja) energetske
intenzivnosti posameznih panog je bil v primerjavi z obdobjem 20062008 relativno skromen, a precej bolj ugoden kot
v letu 2009. Glede na to, da je zmanjevanje energetske intenzivnosti v predelovalnih dejavnostih v veini primerov
vezano na zamenjavo uporabljene tehnologije z bolj uinkovito, za kar so potrebna investicijska vlaganja, umirjanje v
letih 2009 in 2010 povezujemo z zoenimi monostmi tovrstnih investicij v razmerah finanne in gospodarske krize,
poleg tega pa je potrebno upotevati tudi, da je del energetske porabe fiksnega znaaja. Raba konne energije
550
na
enoto dodane vrednosti, ki na skupni ravni predelovalnih dejavnosti zdruuje tako uinek energetske intenzivnosti
posameznih panog kakor tudi uinek strukture, se je v obdobju 20012004 zmanjevala po povpreni letni stopnji
1,3 %, v letu 2005 pa je celo porasla (za priblino 2 %). V obdobju 20062008 je prilo do ugodnega preobrata, saj se
je energetska intenzivnost v povpreju letno znievala za okoli 7,5 %. Zmanjevanje rabe konne energije na enoto
DV predelovalnih dejavnosti se je v letih 2009 in 2010 umirilo; leta 2009 je znaalo 0,9 %, leta 2010 pa se je
energetska intenzivnost zmanjala za 2,6 %.

545
Po metodologiji Svetovne banke po skupinah klasifikacije SKD sem sodijo: proizvodnja kemikalij, keminih izdelkov, proizvodnja papirja in
izdelkov iz papirja, proizvodnja kovin, proizvodnja cementa, apna in mavca ter proizvodnja brusil in drugih nekovinskih mineralnih izdelkov.
546
Povianje proizvodnje emisijsko intenzivnih panog v letu 2010 je temeljilo na visoki rasti proizvodnje kovin in kemine industrije. V
proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (apno, cement ipd.) se je pod vplivom nizkega povpraevanja gradbenega sektorja
nadaljevalo krenje proizvodne aktivnosti, v proizvodnji papirja pa je bila, podobno kot v EU, v letu 2010 doseena skromneja rast
proizvodnje kot v povpreju predelovalnih dejavnostih.
547
V letu 2009 so te panoge v Sloveniji ustvarile 22,8 % (v EU 18,8 %) skupne bruto dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti, poleg tega
pa je viji tudi dele predelovalnih dejavnosti v skupni dodani vrednosti gospodarstva (v Sloveniji 19,6 %, v EU 14,8 %). Glede na povpreje
EU je v Sloveniji predvsem visok dele kemine industrije, vija sta tudi delea proizvodnje nekovin in papirne industrije.
548
S sprejetim podnebno-energetskim svenjem in delovanjem trga emisij se priakujejo dvojni uinki na stroke podjetij: neposredni stroki
zaradi nakupa emisijskih dovoljenj in posredni stroki zaradi vije cene elektrine energije.
549
Emisije TGP v industriji nastajajo pri samem proizvodnem procesu (t. i. procesne emisije) ali kot posledica rabe goriv. V tem delu se
osredotoamo na slednje, ki tudi sicer predstavljajo veji del emisij iz industrije. Spremembo konne rabe energije (energetska poraba v TJ)
v predelovalnih dejavnostih smo razlenili na tri sklope dejavnikov: spremembo obsega proizvodnje, strukture predelovalnih dejavnosti ter
spremembo energetske intenzivnosti znotraj posameznih panog.
550
Energetska poraba po dejavnostih, v TJ (SURS).
208

Tabela: Indeksi rasti obsega proizvodnje in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in emisijsko intenzivnih
industrijah
Indeks realne rasti 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010

2011
Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti 109,8 103,5 107,4 108,4 100,2 83,0 107,4 102,9
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti 107,1 104,0 106,2 108,5 102,6 81,3 106,6 102,6
Proizvodnja v emisijsko intenzivnih industrijah 108,2 104,2 112,1 114,3 93,7 81,2 108,9 102,7
Proizv. vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih 105,1 102,5 99,0 98,5 89,8 89,8 101,3 100,7
Proizv. kemikalij, keminih izd., umetnih vlaken 110,4 107,6 113,0 121,7 101,0 85,8 114,7 102,4
Proizv. dr. nekovinskih mineralnih izdelkov 96,4 93,1 106,2 105,8 102,5 72,4 98,7 93,5
Proizvodnja kovin 111,9 103,2 119,6 106,7 68,6 70,3 109,5 111,1
Proizvodnja pred. dej. brez emisijsko intenzivnih industrij 106,8 103,9 104,8 107,1 104,7 81,3 106,1 102,6
Vir: SI-STAT podatkovni portal Nacionalni rauni ter Rudarstvo in predelovalne dejavnosti (SURS), 2012; prerauni UMAR. Opomba: Indeksi industrijske
proizvodnje so do vkljuno leta 2004 izraunani iz koliinskih podatkov, od leta 2005 pa iz vrednostnih podatkov.

Slika: Dele emisijsko intenzivnih panog v predelovalnih dejavnostih in dele predelovalnih dejavnosti v dodani
vrednosti gospodarstva, drave EU, 2009

0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
I
r
s
k
a
B
e
l
g
i
j
a
v
e
d
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
F
i
n
s
k
a
p
a
n
i
j
a
A
v
s
t
r
i
j
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
V
e
l
i
k
a

B
r
i
t
a
n
i
j
a
E
U
-
2
7
D
a
n
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
N
e
m
i
j
a
M
a
l
t
a
L
a
t
v
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
G
r
i
j
a
C
i
p
e
r
M
a
d
a
r
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
I
t
a
l
i
j
a
L
i
t
v
a
R
o
m
u
n
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
k
a
B
o
l
g
a
r
j
i
a
D
e
l
e

v

d
o
d
a
n
i

v
r
e
d
n
o
s
t
i
,

v

%

Proizvodnja kovin Proizvodnja nekovin Kemina industrija
Papirna industrija Predelovalne dejavnosti

Vir: Eurostat Portal Page Economy and Finance National Accounts, 2012; prerauni UMAR.
209

Energetska intenzivnost

Slovenija se je po energetski intenzivnosti leta 2010 uvrstila slabe od veine drav EU, razkorak do EU
povpreja pa je bil viji kot v letu 2005. Slovenija se je po energetski intenzivnosti, izraunani kot poraba energije
na enoto BDP v standardih kupne moi (SKM)
551
, v letu 2005 uvrstila na 16. mesto med dravami EU, v letu 2010 pa
tri mesta slabe. Po tem kazalniku je bila slovenska energetska intenzivnost leta 2010 za 19,2 % vija od povpreja
EU (v letu 2005 12,7 %). Razlike med dravami so po eni strani posledica same strukture gospodarstva (delea
storitvenih dejavnosti, energetsko intenzivne industrije, obsega prometa itd.), po drugi strani pa razline energetske
uinkovitosti znotraj teh panog. Veina novih drav lanic je energetsko intenzivneja od starih, a se razlike do
povpreja EU z leti zmanjujejo
552
. Podobno je bilo v preteklih letih tudi v Sloveniji, a se je ta trend v obdobju 2007
2009 prekinil, saj se je energetska intenzivnost v Sloveniji poslabevala oz. izboljevala poasneje (leto 2009) kot v
povpreju EU kjer se je nadaljevalo njeno znievanje. V letu 2010 pa se je energetska intenzivnost zviala tako v EU
kot v Sloveniji (za 1,2 % in 0,8 %). Tudi za leto 2011 za Slovenijo ocenjujemo, da je ob nekoliko niji rasti BDP od rasti
porabe energije prilo do nadaljnjega rahlega poslabanja energetske intenzivnosti.

Poveanje rabe celotne energije v letu 2010 (2,2 %) je bilo predvsem posledica vijega povpraevanja po
energiji v gospodinjstvih in industriji. V Sloveniji se je v letu 2010 raba energije v transformacijah (izgube pri
pretvorbah) zniala za 0,9 %, raba konne energije pa se je poveala za 3,7 %. Poraba konne energije v
gospodinjstvih se je poveala najbolj, za 5,4 %, pri emer je bila skoraj polovica poveanja pokrita z vijo rabo lesa. V
industriji (predvsem v kovinski dejavnosti in pri proizvodnji strojev in naprav) se je poraba energije poveala za 4,9 %,
zlasti zaradi veje porabe elektrike in plina. Za 2,6 % in 1,5 % se je poveala tudi konna raba energije v storitvenih
dejavnostih in cestnem prometu, prispevek teh dveh sektorjev k poveani rabi celotne energije v Sloveniji pa je bil v
letu 2010 manji.

V obdobju 20052010 se je zlasti zaradi nadaljevanja visoke rasti rabe energije v cestnem prometu poraba
celotne energije v Sloveniji poviala, v EU pa zniala. Celotna raba energije se je v Sloveniji v obdobju, ki vkljuuje
krizno leto 2009, poveevala za 0,3 % letno, v EU pa se je znievala za 0,6 %. V EU se konna raba energije v
cestnem prometu praktino ni poveala, medtem ko se je v Sloveniji e vedno povpreno letno za 4,5 %. Slednje je
zlasti posledica visokih rasti v obdobju pred krizo, takna gibanja pa so se v letih 2009 in 2010 nekoliko zaustavila.
Kljub temu je bila raba energije v cestnem prometu leta 2010 za 22,4 % vija kot leta 2005 oz. za 35,8 % glede na leto
2003, tj. pred zadnjo vejo iritvijo EU, ko so se zunanjetrgovinski blagovni tokovi skozi Slovenijo mono poveali.
Dodatno so k poviani rabi energije v cestnem prometu prispevale tudi relativno nizke cene pogonskih goriv, ki so bile
nije od sosednjih drav in se je z gorivom pri nas oskrboval tudi tranzitni cestni promet.

K viji energetski intenzivnosti Slovenije prispeva tudi poudarjeno industrijska struktura gospodarstva.
Slovenija se v EU e vedno uvra med drave z visokim deleem predelovalnih dejavnosti v celotni dodani vrednosti
gospodarstva (v letu 2010 19,4 %, v EU 14,9 %), poleg tega pa je vija tudi raba energije na enoto dodane vrednosti
slovenske predelovalne industrije v primerjavi s povprejem EU. Z razvojem gospodarstva v smeri iritve obsega
energetsko manj intenzivnih storitvenih dejavnosti in izboljanja energetske uinkovitosti predelovalnih dejavnosti,
lahko v prihodnje priakujemo nadaljevanje trenda znievanja energetske intenzivnosti iz tega naslova. Izraziteje
spremembe pa bodo odvisne od hitrosti tehnolokega razvoja ter irokega nabora ukrepov, ki spodbujajo uinkovito
rabo energije.

551
Zaradi veje metodoloke ustreznosti se primerjava med dravami v posameznem letu spremlja v stadardih kupne moi (SKM).
2
Pri medasovni primerjavi upotevamo kazalnik primerjave primarne energije na enoto ustvarjenega BDP v stalnih cenah.

210

Tabela: Energetska intenzivnost (poraba primarne energije na enoto BDP), v toe/mio EURcene 2000, teaj 2000
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU-27 209,0 187,4 180,6 174,9 167,9 166,6 164,6 166,7
Avstrija 153,1 140,0 151,8 146,8 140,2 139,0 136,7 142,4
Belgija 246,8 234,5 215,8 207,9 197,4 204,5 205,1 212,2
Bolgarija 1638,8 1332,9 1095,6 1057,6 977,6 910,4 842,5 853,8
Ciper 242,0 240,5 216,0 215,5 214,2 217,7 216,2 207,2
eka 716,4 647,3 581,2 555,6 525,0 498,0 488,8 503,1
Danska 134,5 114,0 107,0 110,6 106,5 100,4 108,7 105,2
Estonija 1243,2 806,0 639,1 566,1 588,3 591,7 622,2 701,3
Finska 282,7 249,0 232,9 243,3 228,5 218,7 225,7 234,3
Francija 191,6 179,1 177,4 170,9 165,4 166,6 163,7 166,7
Grija 203,2 204,9 186,7 177,9 172,9 174,5 173,9 169,3
Irska 165,7 134,6 113,1 109,5 107,3 110,1 110,8 112,7
Italija 149,4 146,7 149,8 145,3 141,6 140,5 138,5 140,8
Latvija 706,8 443,7 358,1 332,2 312,1 311,3 356,6 375,1
Litva 947,0 575,1 485,3 442,0 435,2 424,3 453,8 360,1
Luksemburg 202,9 164,9 183,3 171,8 157,9 156,8 155,8 161,8
Madarska 603,5 502,6 448,8 428,6 419,8 413,8 419,9 424,9
Malta 267,0 186,2 216,0 197,3 201,1 192,2 184,4 181,2
Nemija 183,3 167,8 164,0 159,5 150,4 150,2 150,7 149,6
Nizozemska 213,7 183,2 184,9 173,8 179,2 171,9 173,3 181,5
Poljska 700,8 483,6 430,6 426,3 397,4 384,1 363,9 373,6
Portugalska 199,7 197,2 206,5 190,9 190,7 183,0 186,4 179,7
Romunija 1095,8 906,0 733,0 704,8 659,1 612,8 575,1 588,0
Slovaka 962,4 815,4 681,6 623,6 533,8 518,4 497,8 502,0
Slovenija 348,2 298,4 283,8 269,2 252,2 257,4 256,3 258,4
panija 198,2 196,8 195,2 187,9 183,8 176,7 168,5 168,5
vedska 223,0 177,7 168,9 157,9 152,3 152,4 147,0 156,3

Vir: Eurostat Portal Page Environment and Energy in Economy and Finance, 2012; izrauni UMAR.

Slika: Energetska intenzivnost (izraunana z BDP v PPS) v dravah EU v letu 2010
0
30
100
130
200
230
300
330
M
a
l
L
a
l
r
s
k
a
u
a
n
s
k
a
S
p
a
n
l
[
a
C
r
c
l
[
a
o
r
L
u
g
a
l
s
k
a
l
L
a
l
l
[
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
[
e
s
L
v
o
A
v
s
L
r
l
[
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
C
l
p
e
r
n
e
m
c
l
[
a
L
u
-
2
7
8
o
m
u
n
l
[
a
L
l
L
v
a
l
r
a
n
c
l
[
a
n
l
z
o
z
e
m
s
k
a
L
a
L
v
l
[
a
M
a
d
z
a
r
s
k
a
S
l
o
v
e
n
l
[
a
o
l
[
s
k
a
S
l
o
v
a
s
k
a
S
v
e
d
s
k
a
8
e
l
g
l
[
a
C
e
s
k
a
8
o
l
g
a
r
l
[
a
l
l
n
s
k
a
L
s
L
o
n
l
[
a
v

L
o
e
/
m
l
o

S
LnergeLska lnLenzlvnosL (komponenLa osLale porabe energl[e)
LnergeLska lnLenzlvnosL (komponenLa porabe energl[e v cesLnem promeLu)

Vir: Eurostat Portal Page Environment and Energy in Economy and Finance, 2012; izrauni UMAR.

211

Obnovljivi viri energije

V Sloveniji se je v letih 2009 in 2010 dele rabe obnovljivih virov energije (OVE) precej okrepil, k emur so
pomembno prispevali nekateri enkratni dejavniki. Po tem ko se je v obdobju 19952008 dele OVE v celotni
porabi energije v povpreju drav EU poveeval hitreje kot v Sloveniji, se je v letu 2009 ta trend zaasno prekinil. Po
podatkih Eurostat se je dele OVE v letu 2009 v Sloveniji povial za ve kot 3 o. t. in dosegel 14,2 %, v EU pa 9,0 %
(povianje za 1 o. t.). Oba delea sta se v letu 2010 e okrepila, in sicer na 14,7 % oziroma 9,8 % (v Sloveniji rast rabe
OVE za 6,4 % in rast rabe celotne energije za 2,2 %). Poleg nizke gospodarske aktivnosti in s tem omejene skupne
rabe energije, je v obeh letih na visok dele v Sloveniji kljuno vplivala nadpovprena vodnatost rek in s tem vija raba
hidroenergije (za prek 25 % vija kot v povpreju obdobja 20002008). K poveanju delea OVE pri nas je dodatno
pomembno prispeval izboljan zajem podatkov rabe biomase in odpadkov ter vkljuitev rabe geotermalne in sonne
energije v statistino spremljanje. Na osnovi podatkov ELES o proizvodnji hidroelektrarn sklepamo, da se je v letu
2011 raba hidroenergije zniala za okoli petino. Ob ibki gospodarski rasti priakujemo nizko rast skupne porabe
energije in ocenjujemo, da se je dele OVE v letu 2011 ponovno nekoliko znial (na pod 14 %).

V Sloveniji v strukturi rabe OVE e vedno mono prevladujeta raba lesa in hidroenergije, medtem ko je v EU,
tudi zaradi manj ugodnih naravnih danosti, sestava obnovljivih energentov bolj raznovrstna. Tradicionalna vira,
les in hidroenergija, sta v skupni rabi OVE v letu 2010 v Sloveniji znaala e ve kot 88 %, v EU pa e manj kot 67 %.
Slovenija izstopa zlasti po rabi hidroenergije, katere dele v rabi OVE je bil z ve kot 36 % drugi najviji med vsemi
dravami EU
553
, k njeni obseni rabi pa je v letu 2010 pomembno prispevala tudi visoka vodnatost rek. Poleg
vremenskih razmer, ki vplivajo na nihanja v rabi nekaterih OVE med posameznimi leti, sta obseg in struktura rabe teh
virov predvsem odvisna od razlinih naravnih danosti drav. Delei OVE v celotni rabi energije znaajo le nekaj
odstotkov v Zdruenem kraljestvu in dravah Beneluksa, medtem ko v Latviji in na vedskem z njimi zagotovijo ve
kot tretjino vse porabe energije. Raba OVE se je v letu 2010 v Sloveniji poveala za 6,4 %. K rasti je najve, 54,7 %
prispevala raba lesa (in lesnih odpadkov), raba geotermalne energije 34,4 %, biogoriva 23,4 % in bioplin 12,5 %.
Prispevek sonne energije k rasti rabe OVE je bil v letu 2010 zelo majhen, pri hidroenergiji pa negativen
554
. V EU se je
v letu 2010 raba OVE poveala bolj kot v Sloveniji, za 12,7 %, k emur je najve (podobno kot v Sloveniji) prispevala
poveana raba lesa ter hidroenergije in bioplina. Raba nekaterih OVE e dalje obdobje mono naraa, a je njihov
dele v celotni rabi OVE e vedno relativno nizek (npr. fotovoltaika 1,1 %).

Dele OVE v porabi elektrine energije je v Sloveniji v letu 2010 ob zelo ugodnih hidrolokih razmerah celo
nekoliko presegel ciljnega iz energetske strategije, v letu 2011 pa se je precej znial. V letu 2009 so v EU iz OVE
proizvedli 18,2 % porabljene elektrike, v Sloveniji pa visokih 36,8 %. V letu 2010 se je kljub nadaljevanju relativno
ugodnih hidrolokih razmer, zaradi vije gospodarske aktivnosti in s tem porabe elektrike, dele znial na 34,4 %, a e
vedno presegel ciljnih 33,6 % (ReNEP, 2004). Po podatkih ELES se je v letu 2011 proizvodnja hidroelektrarn zniala
za 20,9 %, poraba elektrike pa poveala za 3,6 %. Tako se je dele OVE po nai oceni mono znial (na okoli 26 %).

Slovenija mora v okviru ciljev EU do leta 2020 dosei najmanj 25-odstotni dele OVE v konni bruto rabi
energije (EU-27: 20 %)
555
. Ta dele se je v Sloveniji z 19,0 % v letu 2009 povial na 19,9 % v letu 2010, na relativno
visoko povianje v letu 2010 pa so vplivali tudi zgoraj omenjeni enkratni dejavniki. Izpolnitev 25-odstotnega ciljnega
delea bo tako terjala nadaljnje poveanje spodbud za uinkovito rabo in OVE, pa tudi njihovo sprotno prilagajanje.
Tako je ob hitrejem znianju strokov izgradnje fotovoltainih naprav od predvidenega, vlada ob koncu leta 2011 celo
nekoliko omejila viino podpor za ta vir energije.

553
Dele hidroenergije v celotni rabi energije je bil peti po vrsti v EU. V veini drav EU, med njimi tudi v Sloveniji, je najpomembneji OVE
les (in lesni odpadki).
554
Pri hidroenergiji smo imeli kljub priblino enaki proizvodnji kot v letu 2009 negativni prispevek (- 17,0 %), ker je bil del te energije
proizveden v rpalni hidroelektrarni Ave, ki se v energetski bilanci upoteva loeno.

555
Direktiva/28/ES. Nasprotno merilom ustrezne porazdelitve in upotevanja razlinih izhodi in potencialov drav lanic, pa ta Direktiva
doloa tudi obvezni 10-odstotni dele OVE v prometu v vsaki dravi lanici. Na podlagi ciljev v okviru EU je vlada julija 2010 sprejela Akcijski
nart za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN OVE), ki podrobneje doloa sektorske cilje in ukrepe za njihovo doseganje.

212

Tabela: Dele rabe obnovljivih virov v celotni rabi primarne energije, v %
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU-27 5,0 5,6 6,4 6,8 7,4 8,0 9,0 9,8
Avstrija 21,6 22,5 20,6 21,6 23,6 24,7 27,3 26,2
Belgija 1,0 1,1 2,0 2,3 2,7 3,1 3,9 4,1
Bolgarija 1,8 4,1 5,5 5,5 4,7 4,8 6,2 8,0
Ciper 2,3 1,9 2,1 2,1 2,6 3,2 3,5 3,7
eka 2,8 3,3 3,9 4,2 4,6 4,9 5,7 6,2
Danska 6,5 9,2 14,5 13,7 15,6 16,8 16,8 20,2
Estonija 6,3 10,3 10,6 9,8 9,9 11,0 13,5 13,9
Finska 20,7 23,5 23,1 22,7 22,9 25,0 23,3 24,5
Francija 7,1 6,2 5,6 5,8 6,2 6,9 7,4 7,8
Grija 5,4 5,0 5,2 5,6 5,5 5,4 6,1 7,5
Irska 1,4 1,6 2,4 2,7 3,0 3,6 4,4 4,4
Italija 4,7 5,8 6,2 6,7 6,5 7,5 9,4 10,3
Latvija 27,2 31,8 32,9 30,9 29,6 30,0 36,2 34,6
Litva 5,7 9,4 10,0 10,8 10,3 10,9 12,3 15,5
Luksemburg 1,1 1,1 1,5 1,6 2,7 2,8 2,8 2,9
Madarska 3,3 3,3 4,3 4,5 5,1 5,9 7,2 7,7
Nemija 1,8 2,6 4,8 5,7 7,7 7,8 8,5 9,7
Nizozemska 1,2 1,6 2,6 2,9 2,8 3,4 3,9 3,4
Poljska 3,9 4,2 4,8 4,8 5,0 5,6 6,6 7,2
Portugalska 16,1 15,0 12,7 16,4 17,1 17,2 19,3 22,5
Romunija 5,9 11,0 12,6 11,7 11,7 13,2 14,8 16,3
Slovaka 2,8 2,7 4,2 4,4 5,4 5,4 7,2 7,8
Slovenija 9,0 12,3 10,6 10,5 10,0 11,0 14,2 14,7
panija 5,4 5,6 5,8 6,3 6,8 7,4 9,5 11,6
vedska 25,5 30,9 28,7 28,5 30,4 31,3 34,6 33,9
Vir: Eurostat Portal Page Environment and Energy, 2012. Opomba: np ni podatka. Za Malto ni podatkov.

Slika: Rast rabe OVE in celotne rabe primarne energije v dravah EU v letu 2010
-13
-10
-3
0
3
10
13
20
23
8
o
l
g
a
r
l
[
a
S
p
a
n
l
[
a
u
a
n
s
k
a
L
s
L
o
n
l
[
a
n
e
m
c
l
[
a
o
l
[
s
k
a
C
r
c
l
[
a
C
e
s
k
a
S
l
o
v
a
s
k
a
o
r
L
u
g
a
l
s
k
a
8
e
l
g
l
[
a
l
l
n
s
k
a
L
u
l
L
a
l
l
[
a
8
o
m
u
n
l
[
a
S
v
e
d
s
k
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
l
r
a
n
c
l
[
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
[
e
s
L
v
o
M
a
d
z
a
r
s
k
a
S
l
o
v
e
n
l
[
a
C
l
p
e
r
A
v
s
L
r
l
[
a
L
l
L
v
a
L
a
L
v
l
[
a
l
r
s
k
a
n
l
z
o
z
e
m
s
k
a
M
a
l
L
a
v

Cbnovl[lvl vlrl CeloLna energl[a

Vir: Eurostat Portal Page Environment and Energy, 2012; izrauni UMAR.
213

Dele cestnega prometa v blagovnem prometu

Dele cestnih blagovnih prevozov se je v letu 2010 znial, s tem pa se je prekinil trend njegovega hitrega
poveevanja v preteklih letih. Dele cestnega blagovnega prometa
556
se je v Sloveniji v zadnjem desetletju
poveeval hitreje kot v EU in je evropsko povpreje presegel e v letu 2005, v letu 2010 pa je bil z 82,3 % za skoraj 6
o. t. viji. V letu 2010 se je obseg prevoza blaga po eleznici poveal bolj (za 21,4 %) kot obseg cestnega blagovnega
prometa (7,9 %), kar je bilo povezano tudi s predhodnim vejim znianjem eleznikega v kriznem letu 2009. S tem pa
se je obseg obeh vrst prevozov precej priblial predkriznim ravnem, na primerljivo raven pa se je vrnil tudi dele
cestnih prevozov. Podobno se je tudi na ravni povpreja EU dele cestnih blagovnih prevozov v letu 2010 znial, ob
sicer poasneji rasti obeh vrst prometa kot v Sloveniji (cestni za 3,9 %, elezniki za 8,5 %). V prvih treh etrtletjih
2011 se je nadaljevala nekoliko hitreja rast eleznikega prometa od cestnega, tako da se je dele cestnega v
skupnem blagovnem prometu v Sloveniji e nekoliko znial, na 81,3 %.

Tako obseg cestnega kot eleznikega blagovnega prometa na prebivalca sta v Sloveniji med najvijimi v EU.
V Sloveniji registrirani avtoprevozniki so e v letu 2003 prevozili priblino toliko tonskih kilometrov na prebivalca kot
povpreni prevozniki EU, v letu 2010 pa e priblino dvakrat toliko
557
(za 89 % ve od povpreja EU; ve le e
prevozniki s sedeem v Luksemburgu). Tako hiter razvoj dejavnosti pripisujemo predvsem tranzitni legi Slovenije na
kriiu V. in X. evropskega koridorja, kjer se je promet z zadnjima iritvama EU mono poveal, deloma tudi zaradi
nizkih cen goriv. Poleg visoko nadpovprenega obsega cestnega blagovnega prometa je v Sloveniji zelo visok tudi
obseg eleznikega blagovnega prometa na prebivalca (v letu 2010 je bil za 114 % viji od povpreja EU).

Z vidika trajnostne prometne politike je hitro poveevanje cestnega blagovnega prometa neugoden trend,
vidnega napredka pri modernizaciji eleznike infrastrukture pa doslej ni bilo. V Sloveniji je bil leta 2010 obseg
cestnega blagovnega prometa za 44 % viji kot leta 2005, kar je celo nekoliko manje povianje kot v
vzhodnoevropskih dravah iz skupine EU-10 (53 %). V dravah EU-15 pa se je obseg cestnih prevozov v tem obdobju
znial skoraj za desetino, tako da se je v dravah EU-25 skupaj znial za pol odstotka. Obseg eleznikega
blagovnega prometa se je v obdobju 20052010 v EU-25 znial za okoli 4 %. V Sloveniji je bil obseg eleznikega
prevoza blaga viji za 5 % glede na leto 2005, kar je precej nije povianje kot v primeru cestnega, kjer smo v tem
obdobju imeli e relativno dobro razvito cestno infrastrukturo. Prevoz blaga po eleznici (in po vodi) je z vidika
trajnostnega razvoja sprejemljiveji, zato ga je smiselno spodbujati in tako zavirati trend naraanja cestnega
tovornega prometa. Hitreje posodabljanje eleznike infrastrukture in s tem tudi bolja povezanost s koprskim
pristaniem bi poveala konkurennost eleznikih prevozov. Za investicije na podroju eleznike infrastrukture je
bilo iz naslova Kohezijskega sklada v obdobju 20072013 za Slovenijo predvidenih 450 milijonov evrov sredstev EU,
do konca leta 2011 pa je bilo eleznikim projektom dodeljenih le 15 % predvidenih sredstev, izplaanih pa zgolj 4,8 %
v ta namen predvidenih sredstev
558
.

556
V celotnem cestnem, eleznikem in notranjem vodnem blagovnem prometu, merjeno v tonskih kilometrih. Podatki za cestni blagovni
promet se nanaajo na domae prevoznike (obseg prevozov v dravi registriranih cestnih tovornih vozil), ki opravljajo prevoze doma in v
drugih dravah, podatki o eleznikem blagovnem prometu pa na prevoze na teritoriju drave, ne glede na poreklo prevoznika.
557
Kot je znailno za prevoznike iz manjih drav tudi slovenski velik del prevozov opravijo z vonjami po drugih dravah.
558
Vir: Sluba Vlade za lokalno samoupravo, 2012.
214

Tabela: Dele cestnega v skupnem blagovnem prometu (merjeno v tkm), v %

1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU np 73,7 76,4 76,2 76,2 76,2 77,5 76,5
Avstrija 63,5 64,8 64,1 63,2 60,9 58,6 59,5 56,3
Belgija 77,4 77,4 72,4 71,1 69,7 68,5 72,9 70,7
Bolgarija np 52,3 70,8 69,0 70,0 66,9 67,4 68,1
Ciper 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
eka 57,5 68,0 74,4 76,1 74,7 76,7 77,8 79,0
Danska 91,8 92,1 92,2 91,8 92,2 91,3 90,8 87,0
Estonija 28,7 37,3 35,4 34,7 43,2 55,3 47,3 45,8
Finska 72,3 75,8 76,5 72,8 73,9 73,3 np 75,0
Francija 76,5 76,0 80,5 80,9 80,9 80,7 81,0 82,2
Grija 97,7 np 97,5 98,1 97,1 97,3 97,8 98,6
Irska 90,1 96,2 98,3 98,8 99,3 99,4 99,4 99,2
Italija 88,2 89,0 90,3 88,5 87,6 88,3 91,0 90,4
Latvija 15,8 26,5 29,8 39,0 41,9 38,7 30,2 38,1
Litva 41,6 46,6 56,1 58,4 58,5 58,0 59,9 59,1
Luksemburg 85,9 87,8 92,3 91,5 93,8 94,2 94,6 93,5
Madarska 58,3 68,1 69,2 71,6 74,5 74,7 78,8 75,1
Malta 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Nemija 63,9 65,3 66,0 65,9 65,7 65,5 67,0 64,9
Nizozemska 63,6 63,4 63,6 63,1 59,4 59,9 63,4 62,1
Poljska 42,6 56,9 69,0 70,4 73,5 75,9 80,5 81,2
Portugalska 90,3 92,5 94,6 94,9 94,7 93,9 94,3 88,4
Romunija 42,0 42,9 67,3 70,5 71,3 70,2 60,0 49,2
Slovaka 63,7 53,0 70,3 68,8 71,8 73,8 77,9 74,8
Slovenija 64,9 71,9 77,3 78,2 79,2 82,2 84,0 82,3
panija 90,3 92,8 95,2 95,4 95,9 95,9 96,6 96,3
vedska 62,0 63,9 64,0 64,2 63,6 64,7 62,5 60,7
Vir: Eurostat Portal Page Structural Indicators in Transport, 2012; izrauni UMAR za leto 2010. Opomba: np ni podatka.

Slika: Obseg cestnega blagovnega prometa (merjeno v tkm) v Sloveniji in EU v obdobju 20052010
80
90
100
110
120
130
140
130
160
2003 2006 2007 2008 2009 2010
l
n
d
e
k
s
l

s

s
L
a
l
n
o

o
s
n
o
v
o
,

2
0
0
3
=
1
0
0
Slovenl[a
Lu-10
Lu-13
Lu-23

Vir: Eurostat Portal Page Transport, 2012; izrauni UMAR. Opomba: Ni podatka za Malto.

215

Okoljski davki
Slovenija ima nadpovpreno visoke prihodke od okoljskih davkov, ki so v preteni meri posledica obsene
rabe energentov v prometu. V letu 2009 so prihodki od davkov na obremenjevanje okolja v Sloveniji predstavljali
3,6 % BDP, v povpreju EU pa 2,4 %. Razlika do povpreja EU je posledica ve zbranih prihodkov iz naslova davkov
na energijo. Na obseg prihodkov od okoljskih davkov poleg viine davnih stopenj vpliva tudi struktura gospodarstva in
uinkovitost rabe virov. Tako je lahko visok dele prihodkov iz davkov na energijo odraz veje rabe energije na enoto
BDP oz. vije energetske intenzivnosti gospodarstva. Ta je pri nas v precejnji meri pogojena z obseno rabo goriv v
prometu
559
in je v celotnem analiziranem obdobju vplivala na vije prihodke iz naslova davkov na energijo v Sloveniji.
V letu 2009 pa je k temu dodatno prispevalo obutneje povianje troarin na pogonska goriva. Ob niji ceni nafte na
svetovnih trgih in poveanih potrebah po javnofinannih prihodkih, so se troarine poviale za ve kot 30 % in se
pribliale povpreju EU
560
. Posledino se je poviala tudi implicitna davna stopnja na rabo energije, in sicer z 121,8
EUR/TOE v letu 2008 na 163,2 EUR/TOE, kar je okoli povpreja drav EU (161,5 EUR/TOE). Prihodki iz davkov na
transport v Sloveniji ostajajo pod povprejem EU (Slovenija: 0,41 % BDP; EU: 0,53 % BDP), kljub nadpovprenemu
lastnitvu prevoznih sredstev
561
. Davki na onesnaevanje in rabo naravnih virov v Sloveniji, tako kot tudi v veini drav
EU, predstavljajo relativno nizke delee prihodkov v razmerju do BDP (Slovenija: 0,15 % BDP; EU: 0,1 % BDP). Po
viini javnofinannih prihodkov od teh davkov mono izstopa Danska, tako zaradi vijih prihodkov dajatev, ki jih imamo
tudi v Sloveniji, kot tudi zaradi irega nabora davkov.

V letu 2010 je dele prihodkov od okoljskih davkov ostal na ravni predhodnega leta. V Sloveniji so se prihodki od
okoljskih davkov v letu 2010 nominalno poviali za 2,3 %, kar je ob hkratnem povianju gospodarske aktivnosti
ohranilo dele teh davkov v BDP na priblino 3,6 %
562
. Med posameznimi kategorijami okoljskih davkov so imeli
najveji prispevek k povianju prihodki od davkov na energijo, pri emer je bil kljuni dejavnik vija obdavitev
elektrine energije
563
. Troarine na dizel niso sledile povianju troarin na bencin, kar je privedlo do nadaljnjega
poveanja razlik v obdavitvi med obema vrstama goriv
564
, eprav bi bila z vidika vkljuevanja negativnih vplivov na
okolje in zdravje bolj smiselna ravno vija obdavitev dizelskega goriva. Tudi sicer troarine na pogonska goriva, ki so
v letu 2010 predstavljale e skoraj 80 % prihodkov okoljskih davkov, zasledujejo predvsem makroekonomske cilje, kar
vpliva na manjo uinkovitost tega davka kot instrumenta okoljske politike. Ob sicer viji obdavitvi energentov v letu
2010 pa se je poviala tudi konna raba energije, tako da se je po nai oceni implicitna davna stopnja na rabo
energije rahlo zniala, na okoli 160 EUR/TOE. Omeniti velja, da so kljub precejnjim povianjem obdavitve
energentov v letih 2009 in 2010, cene pogonskih goriv in elektrine energije v Sloveniji ostale pod povprejem drav
EU. Prihodki od davkov na onesnaevanje in rabo naravnih virov se v razmerju do BDP tudi v letu 2010 skoraj niso
spremenili (z 0,15 % v letu 2009 na 0,17 % BDP). Pri tem so se poveali prihodki iz naslova taks za obremenjevanje
vode ter vodnih povrail, medtem ko stopnje komunalnih taks e nekaj let ostajajo nespremenjene. Po drugi strani se
je v letu 2010 nadaljevalo znievanje prihodkov od davkov na transport oz. lastnitvo in rabo prevoznih sredstev. K
temu je najve prispevalo znianje prihodkov od registracij vozil pravnih oseb. Rahlo znianje so beleili tudi prihodki
od davka na nova motorna vozila
565
. Davne stopnje slednjega so od marca 2010 doloene na nain, ki spodbuja
nakup vozil z manjim obremenjevanjem okolja, kar se je glede na prve podatke izkazalo za uinkovit ukrep
566
.

559
Prispevek rabe goriv v cestnem prometu k energetski intenzivnosti je bil med dravami EU viji le v Luksemburgu in na Cipru. Poleg tega
je davna obremenitev pogonskih goriv ponavadi vija kot pri drugih energentih. Tako poleg velikosti davne osnove na prihodke vpliva tudi
njena struktura.
560
Gibanje troarin na pogonska goriva pomembno vpliva na davke na energijo, saj v Sloveniji troarine predstavljajo preko 90 % omenjenih
davkov.
561
V letu 2009 je bilo v Sloveniji 521 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev, ve jih je bilo le v tirih dravah EU.
562
Ocena UMAR na podlagi podatkov SURS in MF.
563
V letu 2010 je bil uveden prispevek za uinkovito rabo energije, poleg tega pa so se avgusta 2010 poviale tudi troarine na elektrino
energijo. Poleg vije obdavitve elektrine energije je k povianju prihodkov iz tega naslova v manjem obsegu vplivala tudi rast porabe v
letu 2010. Prav tako se je v letu 2010 nekoliko poviala troarina na bencin (za okoli 3 %), vendar se zaradi primerljivo nije rabe bencina
prihodki iz tega naslova niso bistveno spremenili.
564
Troarina na bencin je bila v povpreju leta 2010 za 13 % vija od troarine na dizel, e ne upotevamo povrail troarin za slednjega v
okviru sheme za komercialni dizel. V letu 2011 se je razlika v obdavitvi med obema vrstama goriva e nadalje poveala, na 22 %.
565
Med davki na transport je najve prihodkov iz naslova registracij vozil fizinih oseb. Ti prihodki so se v letu 2010 poviali, vendar za manj
kot je bilo znianje pristojbin za registracijo pravnih oseb ter davka na nova motorna vozila.
566
V letu 2010 se je v strukturi novih osebnih motornih vozil mono poveal dele (emisijsko) bolj uinkovitih vozil ter tistih na bencinski
pogon.
216

Tabela: Implicitna davna stopnja na rabo energije
1
, v EUR/TOE
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009
EU-27 159,6 171,1 163,9 162,7 163,7 155,4 161,5
Avstrija 128,5 141,6 145,9 142,5 148,2 148,7 149,7
Belgija 97,9 92,4 106,9 103,0 112,0 96,4 103,3
Bolgarija 429,9 40,6 51,9 50,4 66,2 71,7 72,0
Ciper 30,6 43,1 129,4 126,7 123,1 110,4 113,8
eka 50,0 55,2 93,0 98,9 108,1 126,9 125,1
Danska 219,3 301,0 290,2 278,8 272,2 267,1 285,6
Estonija 9,6 31,6 63,8 67,4 69,2 72,4 89,9
Finska 103,1 108,7 110,6 104,4 101,8 111,8 118,4
Francija 177,6 174,2 163,8 163,5 161,0 153,2 158,3
Grija 206,1 117,3 100,4 96,5 102,3 99,5 105,8
Irska 136,5 140,7 154,0 150,1 163,8 152,0 176,5
Italija 268,7 245,8 201,7 202,7 196,8 187,2 207,8
Latvija 13,7 48,2 54,8 52,6 49,9 48,9 51,9
Litva 14,9 57,9 78,4 74,5 77,5 78,5 94,9
Luksemburg 173,8 164,4 174,0 161,8 161,2 166,0 166,2
Madarska 111,6 79,7 85,0 82,8 93,5 92,8 np
Malta 78,8 180,8 128,5 138,6 189,1 146,9 170,3
Nemija 172,4 192,7 202,2 198,1 198,5 190,7 202,8
Nizozemska 121,0 153,4 182,1 192,7 183,8 193,0 201,7
Poljska 34,7 59,0 84,5 87,6 97,6 105,3 83,8
Portugalska 191,4 111,8 149,2 148,3 150,4 143,8 np
Romunija 160,3 58,2 24,7 26,2 32,2 25,2 26,6
Slovaka 40,1 42,4 64,7 67,2 76,5 84,2 80,3
Slovenija 180,2 118,6 114,6 113,6 123,8 121,4 163,2
panija 147,5 137,9 119,3 119,9 117,6 114,7 122,7
vedska 140,3 179,7 196,8 199,2 196,5 188,6 178,6
Zdr. kraljestvo 152,3 245,8 211,5 208,5 216,7 178,7 177,4
Vir: Eurostat Portal Page Sustainable Development Indicators, 2012.
Opomba:
1
Razmerje med prihodki iz obdavitve energije (deflacionirani) in porabljeno konno energijo v tiso ton naftnih ekvivalentov (TOE); np ni podatka.

Slika: Prihodki iz okoljskih davkov, 2009
0
1
2
3
4
5
D
a
n
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a

2
0
1
0
*
M
a
l
t
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
E
s
t
o
n
i
j
a
C
i
p
e
r
v
e
d
s
k
a
F
i
n
s
k
a
M
a
d
a
r
s
k
a
I
t
a
l
i
j
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
P
o
l
j
s
k
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
k
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
E
U
-
2
7
A
v
s
t
r
i
j
a
I
r
s
k
a
L
a
t
v
i
j
a
N
e
m
i
j
a
F
r
a
n
c
i
j
a
L
i
t
v
a
B
e
l
g
i
j
a
G
r
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
R
o
m
u
n
i
j
a
p
a
n
i
j
a
V

%

B
D
P
Davki na onesnaevanje in rabo naravnih virov Davki na promet Davki na energijo

Vir: Eurostat Portal Page Environment and Energy, 2012.
Opomba:* Ocena UMAR.
217

Intenzivnost kmetovanja
Poraba vseh mineralnih in v tem tudi NPK gnojil
567
, ki se trendno zniuje, se je v letu 2010 zviala. V kmetijski
pridelavi je bilo v letu 2010 skupno porabljenih za 10,7 % ve mineralnih in v tem za 11,8 % ve NPK gnojil kot v letu
prej. Na hektar kmetijskih zemlji v uporabi (KZU), katerih povrina se je v analiziranem letu poveala
568
, je bilo
porabljenih 102,9 kg NPK gnojil, kar je za 8,5 % ve kot v letu pred tem. Ker se je njihova poraba v predhodnem
obdobju znievala, je v letu 2010 dosegla priblino raven iz leta 2008, a je bilo to hkrati za blizu tretjino manj kot v letu
2000. Intenziteta gnojenja ne vpliva le na koliino in kvaliteto pridelka, ampak je pomembna tudi z okoljskega vidika.
Tako lahko nestrokovno in preobilno gnojenje povea intenziteto onesnaevanja podzemnih in posledino pitnih voda.
Kljub razmeroma hitremu trendu znievanja je poraba NPK gnojil v Sloveniji e vedno precej vija kot v povpreju EU,
pa tudi vija kot v Italiji, Avstriji in na Madarskem, kjer je pod evropskim povprejem
569
(v letu 2009 Slovenija 94,8
kg/ha, EU 76,9 kg/ha, Italija 67,1 kg/ha, Avstrija 36,0 kg/ha, Madarska 63,5 kg/ha).

Znievanje porabe pesticidov se je v letu 2010 nadaljevalo. Skupna koliina aktivnih snovi prodanih pesticidov v
Sloveniji, ki pa ni porabljena le v kmetijski dejavnosti, se je v letu 2010 zniala za 2,5 % in bila s tem za blizu etrtino
nija kot v letu 2000. Preraunano na enoto KZU bi to pomenilo za preko 5odstotno manjo porabo kot v
predhodnem letu. V strukturi se je nadaljeval trend hitrejega znievanja prodaje insekticidov in herbicidov (za 10,8 %
in 8,0 %) in poasnejega znievanja prodaje fungicidov (za 0,7 %)
570
. Podatek o koliini predstavlja setevek aktivnih
snovi z zelo razlinimi stopnjami toksinosti, zato primerjava v porabi med dravami ni najbolj smiselna
571
. Groba
primerjava v preraunu na enoto zemlji pa pokae, da je v dravah s podobno strukturo gojenih rastlin in podobnimi
pridelovalnimi razmerami priblino primerljiva. V Sloveniji je vija kot v Avstriji in na Madarskem, a nija kot v Italiji.

Uinkovitost kmetijstva, merjena s povprenimi pridelki dveh najpomembnejih poljin, se je v letu 2010
zviala, merjena z mlenostjo v ivinoreji pa se je ponovno zniala. eprav je bila zasejana povrina pri obeh
opazovanih vrstah manja kot v letu prej, je bila letina, ki je seveda mono odvisna tudi od vremenskih razmer, ena od
najboljih v opazovanem obdobju. Pridelek na enoto povrine se je pri penici zvial za 21,2 %, pri koruzi pa za 9,0 %.
Pridelki so v Sloveniji precej niji kot v povpreju EU tako pri penici (v letu 2009 Slovenija 4,0 kg/ha, EU-25 5,8
kg/ha), kot tudi pri koruzi (v letu 2009 Slovenija 7,8 kg/ha, EU-25 8,5 kg/ha). To kae na relativno nizko izkorienost
naravnih resursov. Na drugi strani je obremenjenost okolja z ivinorejo, merjena s tevilom ivine na enoto povrine, v
Sloveniji razmeroma velika. Posledino so relativno visoki tudi izpusti toplogrednih plinov iz tega vira, eprav se
trendno zniujejo
572
. Hkrati je povprena mlenost na ival, ki je v ivinoreji eden izmed pomembnejih kazalnikov
izkorianja prireje, precej nizka
573
. V letu 2010 se je po razmeroma hitrih zvievanjih v letih prej zniala e tretje leto
zapored, na 5,3 litra. V Sloveniji je precej nija kot v povpreju EU in v vseh sosednjih dravah lanicah (v letu 2009
Slovenija 5,5 l/ival, EU-15 6,6 l/ival, Italija 6,2 l/ival, Avstrija 6,1 l/ival, Madarska 6,7 l/ival).

Ekoloko in integrirano kmetovanje je v letu 2010 poraslo, a relativno malo glede na rast v obdobju 2000
2007. Skupne povrine, ki so bile v letu 2010 vkljuene v kontrolo sonaravne (integrirane in ekoloke) pridelave, so se
zviale za 3,1 %. Pri tem so se integrirano obdelane povrine poveale za 2,4 %, povrine z ekoloko obdelavo, ki je
eden od najbolj uinkovitih nainov trajnostne kmetijske rabe naravnih virov, pa za 4,5 %. V kontrolo sonaravne
pridelave je bilo tako vkljuenih 18,6 % KZU, pri emer sta bili dve tretjini zemlji obdelanih na integrirani, tretjina pa
na ekoloki nain. Ponovno je poraslo tudi tevilo kmetijskih gospodarstev z ekolokim kmetovanjem, vkljuno s
tevilom na novo registriranih gospodarstev s pridelavo v preusmeritvi. Rasti pa e nekaj zadnjih let ne zadoajo za
dosego ciljev iz Programa razvoja podeelja za obdobje 20072013 (64 tiso hektarjev do leta 2013) in Akcijskega
narta razvoja ekolokega kmetijstva (20 % KZU do leta 2015). V letu 2010 je bilo v ekoloki obdelavi le 30,7 tiso
hektarjev povrin, kar je predstavljalo 6,4 % KZU. Dele povrin z ekoloko obdelavo je zaradi visokih rasti v zaetnem
obdobju v Sloveniji veji kot v povpreju EU in tudi na Madarskem, a hkrati manji kot v Italiji in mnogo manji kot v
Avstriji (v letu 2009 Slovenija 6,3 %, EU 4,7 %, Italija 8,1 %, Avstrija 18,5 %, Madarska pa 2,4 %).

567
NPK gnojila so mineralna gnojila s tremi najpomembnejimi rastlinskimi hranili: duikom, fosforjem in kalijem.
568
Povrina KZU se je v letu 2010 poveala za 3,1 %, s 468 tiso ha na 483 tiso ha.
569
Primerjava s sosednjimi dravami kot dravami z najbolj podobnimi razmerami za pridelavo.
570
Insekticidi so kemina sredstva za zatiranje rastlinskih kodljivcev, herbicidi plevelov, fungicidi pa rastlinskih bolezni.
571
V Sloveniji je v prodaji precejen dele starejih sort pesticidov, ki so bioloko ibkeji in se uporabljajo v vejih koliinah, za okolje pa so
manj obremenjujoi.
572
Po podatkih in izraunih Kmetijskega intituta Slovenije.
573
Zaelena bi bila vija mlenost, saj bi pomenila manje onesnaevanje okolja na enoto prirejenega mleka (Kmetijski intitut Slovenije,
2011).
218

Tabela: Nekateri kazalniki intenzivnosti kmetovanja v Sloveniji, 19952010
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Poraba NPK gnojil
Poraba na enoto KZU, v kg/ha 134.6 146.8 115.3 119.6 115.6 104.9 94.8 102.9
Prodaja pesticidov
Prodaja skupaj, v aktivni snovi, v tiso t np 1.47 1.41 1.28 1.16 1.22 1.16 1.13
Intenzivnost pridelave oz. prireje
Povpreni pridelek penice, v t/ha 4.2 4.2 4.7 4.2 4.2 4.5 4.0 4.8
Povpreni pridelek koruze, v t/ha 6.3 5.9 8.3 6.9 7.5 7.3 7.8 8.5
tevilo GV na enoto KZU, v t./ha np 1 0.9 np 0.9 np np np
Povprena mlenost na ival, v t/kravo np 4.5 4.9 5.3 5.9 5.6 5.5 5.3
Sonaravna pridelava
Ekoloko obdelane povrine v kontroli, v tiso ha - 5.4 23.2 26.8 29.3 29.8 29.4 30.7
tevilo ekolokih kmetij v kontroli, v tiso - 0.6 1.7 1.9 2.0 2.1 2.1 2.2
Integrirano obdelane povrine v kontroli, v tiso ha - - 44.6 49.9 56.9 57.6 57.5 58.9
tevilo integriranih kmetij v kontroli, v tiso - - 5.5 5.8 6.0 5.9 5.6 5.5
Viri: SI-STAT podatkovni portal Okolje in naravni viri Kmetijstvo in ribitvo, 2011; prerauni UMAR.
Opomba: np ni podatka.

Slika: Dele ekoloko obdelanih povrin kmetijskih zemlji v Sloveniji in dravah EU, leto 2009
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
B
o
l
g
a
r
i
j
a
M
a
l
t
a
I
r
s
k
a
R
o
m
u
n
i
j
a
C
i
p
e
r
F
r
a
n
c
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
M
a
d
a
r
s
k
a
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
B
e
l
g
i
j
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
E
U

2
7
E
U

1
5
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
N
e
m
i
j
a
D
a
n
s
k
a
S
L
O
V
E
N
I
J
A
p
a
n
i
j
a
F
i
n
s
k
a
S
l
o
v
a
k
a
I
t
a
l
i
j
a
G
r
i
j
a
L
i
t
v
a
L
a
t
v
i
j
a
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
v
e
d
s
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
V

%

Vir: Eurostat, 2011; SURS, 2011.

219


Skupna povrina gozdov se je v letu 2010 po dolgoletnih poveevanjih prvi nekoliko zniala. Gozdovi so ob
koncu leta 2010 pokrivali 1.185 tiso hektarjev, kar je bilo nekoliko manj kot v letu prej. Potem ko se je gozdnatost v
zadnjem stoletju hitro poveevala in ele v zadnjih nekaj letih ostala na priblino isti ravni, je bilo to prvo evidentirano
znianje skupnih gozdnih povrin. Takna gibanja so v skladu z zastavljenimi cilji gozdarske politike, saj ta predvideva,
da se njihov dele v skupni nacionalni povrini ne bo ve poveeval
574
. Gozdovi so pomembni tako z gospodarskega
vidika, kot tudi s stalia klimatskih, vodovarstvenih in drugih ekolokih pogojev. V Sloveniji je z gozdovi pokrite e
skoraj 60 % skupne povrine, kar nas po gozdnatosti uvra na tretje mesto v Evropi (za Finsko in vedsko). Ob tem
so pomembne tudi spremembe na lokalnih ravneh, ki v preteklosti niso bile ugodne. Povrine gozdov so se namre
poveevale predvsem tam, kjer je gozdov veliko, na drugi strani pa so se krile v predelih z intenzivnim kmetijstvom in
e posebej v primestnih predelih, kjer pa jih je e sicer malo
575
.

Realizirani posek lesa je v letu 2010 ostal na ravni iz predhodnega leta, kar glede na moen posek ni
zadovoljivo. Koliina pridobljenega lesa je bila v letu 2010 skoraj povsem enaka kot v letu prej, pred tem pa se je
dolgorono poveevala in bila za blizu desetino vija kot pred desetletjem. Ker se je po gozdnogospodarskih nartih
doloen moni posek poveeval e hitreje, se je zaostanek dejansko opravljenega poseka za monim poveeval. V
letu 2010 je bilo realiziranega le 63 % monega poseka (v letu prej 66 %). Zaostanek je skoraj v celoti posledica
neopravljenega poseka v zasebnih gozdovih, ki obsegajo skoraj tri etrtine vseh gozdov
576
. Veina skupnega poseka
je negovalne in sanitarne narave, posek zaradi kritve gozda in vzpostavitve infrastrukture pa je razmeroma nizek.
Negovalni posek, ki je za razvoj gozdov nujen in zato najobseneji, se je lani poveal za 8,8 %, a je njegov dele v
skupnem poseku e vedno razmeroma skromen (okoli 71-odstoten, v letu 2009 okoli 65-odstoten). Poseka sanitarne
narave je bilo razmeroma malo, saj v tem letu ni bilo naravnih ujm, ki bi huje prizadele gozdne sestoje, hkrati pa je bilo
tudi manj problemov z gozdnimi kodljivci. Glede na leta prej je bil razmeroma visok posek zaradi kritve gozdov.
Nezakoniti posegi v gozd so se po zvianju v letu prej nekoliko zniali, tako da se je njihov dele z 2,2 % znial na
2,0 %.

577
, ki je bila v celotnem opazovanem obdobju razmeroma nizka, se je v letu 2010 e
nadalje zniala. Ob poveanem prirastku in nespremenjenem poseku lesa se je njegova intenzivnost zniala za
0,7 o. t., na 41,6 %. V Sloveniji je intenzivnost poseka lesa tudi sicer med najnijimi v dravah EU in je v letu 2005 za
povprejem EU zaostajala kar za 17 o. t.
578
. Dovoljena intenzivnost poseka lesa bi se do leta 2040 po opravljeni
simulaciji Zavoda za gozdove Slovenije lahko poveala na priblino 90 %, torej za ve kot enkrat. Koliina lesa, ki jo je
mogoe posekati, se predvsem zaradi strmo rastoe lesne zaloge hitro poveuje in se bo ob nespremenjenih trendih
poveevala tudi v prihodnje. Ob izboljanju gospodarjenja z gozdovi, bi bil veji posek lesa smiseln tudi z vidika
boljega (ekonomskega) izkoristka tega pomembnega obnovljivega naravnega vira Slovenije.

Ob nespremenjeni viini poseka je tudi proizvodnja okroglega lesa ostala priblino na ravni iz leta prej. V letu
2010 se je proizvodnja okroglega lesa le nekoliko poveala, za 0,5 %, pri tem pa se je njena struktura, ki je bila e v
prejnjih letih precej neugodna, e poslabala. Obseg hlodovine za ago in furnir, ki je les najvije kakovosti in
primeren za doseganje visoke dodane vrednosti, se je po ve kot za desetino zmanjanem obsegu v predhodnem letu
ponovno znial, za 4,1 %. e bolj se je znial obseg lesa za proizvodnjo celuloze in plo, za 14,6 %. Na drugi strani
se je proizvodnja lesa nije kakovosti, to je ostalega industrijskega lesa in lesa za kurjavo, poveala za 12,5 %. V
povpreju drav EU se je proizvodnja okroglega lesa po obutnem znianju v letu prej zviala priblino na raven iz leta
2008, vendar pa je struktura te proizvodnje v povpreju precej bolja. V Sloveniji sta v zadnjih nekaj letih industrijski
predelavi namenjeni le okoli dve tretjini pridobljenega lesa (tretjina pa za kurjavo), v povpreju EU pa okoli tiri petine
(petina pa za kurjavo). V Sloveniji se hkrati tudi izjemno hitro poveuje neto izvoz okroglega lesa, izvoz izdelkov iz
njega pa zniuje. Izvoz okroglega lesa se je v zadnjih petih letih skorajda podvojil, samo v letu 2010 pa se je poveal
za desetino. Takna gibanja niso ugodna, saj izvoz surovine pomeni neizkorieno monost za doseganje vije
dodane vrednosti gospodarstva.

574
Vir: Program razvoja gozdov v Sloveniji, 1996 (Uradni list RS t. 14/1996)
575
Vir: Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, 2007 (Uradni list RS t. 111/2007)
576
Pri tem je treba omeniti, da nekatere analize (Krajnc, Pikur, 2006) kaejo na to, da je posek v zasebnih gozdovih podcenjen. Na podlagi
analize meritev na stalnih vzornih ploskvah sklepajo, da je v zasebnih gozdovih precej ve nedovoljenega poseka.
577
Razmerje med letnim posekom in pritastkom lesa.
578
Zadnji razploljiv podatek. Ve o tem v Poroilu o razvoju 2009, 2009.
220

Tabela: Povrina gozda, prirastek, zaloga in posek lesa ter njegova intenzivnost v Sloveniji, 19952010

1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Povrina gozda, v tiso ha 1.098 1.134 1.169 1.174 1.183 1.185 1.186 1.185
Letni prirastek, v tiso m3 5.995 6.872 7.569 7.652 7.822 7.869 7.985 8.117
Lesna zaloga, v tiso m3 228.493 262.795 300.795 307.689 318.107 322.195 327.459 330.982
Letni posek lesa, v m3 2.092 2.609 3.236 3.718 3.242 3.427 3.374 3.374
od tega: negovalni 1.325 1.849 1.873 2.288 1.966 2.100 2.196 2.389
obnova 12 19 17 18 13 9 12 16
varstvo - sanacija 589 553 1.212 1.224 1.080 1.128 929 698
za infrastrukturo 15 40 49 50 48 61 64 64
kritve 35 53 65 86 87 68 82 122
brez odobritve 113 91 35 49 38 48 74 68
drugo 2 3 2 1 9 12 16 16
1
, v
% 34,9 38,0 42,8 48,6 41,4 43,6 42,3 41,6
Vir: SI-STAT podatkovni portal Okolje in naravni viri Gozdarstvo in lov, 2012; Zavod za gozdove Slovenije, 2011; prerauni UMAR.
Opomba:
1
Razmerje med letnim posekom in prirastkom lesa.

Slika: Rast proizvodnje okroglega lesa v Sloveniji in EU, 19952010
80
90
100
110
120
130
140
150
160
170
180
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
1
9
9
5
=
1
0
0
EU-27 Slovenija

Vir: Eurostat Portal Page Statistics Agriculture and Fisheries Forestry, 2012; prerauni UMAR.

221

Koeficient starostne odvisnosti

Koeficient skupne starostne odvisnosti
579
se poveuje, ker se podaljuje ivljenje in poveuje rodnost.
Koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva se neprekinjeno poveuje e od leta 1987 dalje, tako je bilo leta
2011
580
v Sloveniji e 23,9 starega prebivalca na 100 delovno sposobnih prebivalcev (kar je 0,1 ve kot leta 2010 in
2,0 ve kot leta 2005). e etrto leto se poveuje tudi koeficient starostne odvisnosti mladega prebivalstva, saj smo v
zaetku leta 2011 na 100 delovno sposobnih prebivalcev imeli 20,5 otroka (0,3 ve kot leta 2010 oziroma 0,1 ve kot
leta 2005). Zaradi omenjenih dejstev, se poveuje tudi skupni koeficient starostne odvisnosti prebivalstva, ki je znaal
44,3 (0,3 ve kot leto prej oziroma 2,1 ve kot leta 2005).

Indeks staranja se je zaradi vije rodnosti leta 2011 znial, vendar zaradi podaljevanja ivljenja vztraja na
ravni okoli 117. Pri tem se zaradi poveanega tevila rojstev
581
od leta 2004 e tretje leto poveuje dele otrok v
celotnem prebivalstvu (ta se je v obdobju 20052008 zmanjal s 14,4 % na 13,9 %, nato pa se je do leta 2011
ponovno poveal, na 14,2 %). Dele starega prebivalstva pa je zaradi priliva izredno ibkega letnika rojenih v letu
1945 v letu 2011 ostal enak kot leto prej (16,5 %, kar je 1,2 ve kot leta 2005). Leta 2003 je bilo tevilo prebivalcev v
starosti 65 let in ve prvi veje od tevila otrok. Indeks staranja, ki je razmerje med tema dvema starostnima
skupinama prebivalcev, je presegel 100. Do leta 2010 se je poveal na 117,7, v letu 2011 pa se je zaradi vejega
porasta tevila otrok v primerjavi s porastom starega prebivalstva znial (na 116,5). Dele delovno sposobnega
prebivalstva se je do leta 2004 sicer poveeval, z letom 2005 (ko je bil e 70,3-odstoten) pa se je, kljub visokemu
selitvenemu prirastu
582
, ki sicer poveuje obseg tega prebivalstva, zael zmanjevati in se do leta 2011 zmanjal na
69,3 %
583
.

Koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva je v Sloveniji e vedno niji kot v povpreju v EU, vendar
se razlika zmanjuje. V veini vejih drav lanic EU je priakovano trajanje ivljenja dalje kot v Sloveniji
584
, zato je
tudi dele starega prebivalstva v celotnem prebivalstvu EU v povpreju viji kot v Sloveniji. Hkrati so problemi z nizkim
deleem otrok in delovno sposobnega prebivalstva (kljub visokem selitvenem prirastu) podobni kot pri nas. Zato je
povpreni koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva v EU viji kot v Sloveniji. V letu 2010 se je poveal na
26,0 starih prebivalcev na 100 delovno sposobnih, kar je bilo 2,3 odstotne toke ve kot v Sloveniji. Ta razlika, ki se je
prejnja leta poasi manjala, se je v letu 2010 celo nekoliko poveala. Najviji koeficient starostne odvisnosti starega
prebivalstva je e naprej v Nemiji, Italiji in Griji, ki imajo tudi najvije delee starega prebivalstva.

579
Starostno odvisnost prebivalstva merimo s tremi koeficienti: a) koeficientom starostne odvisnosti starega prebivalstva, to je razmerjem
prebivalstva v starosti 65 let in ve do delovno sposobnega prebivalstva (ki je mednarodno primerljivo opredeljeno kot prebivalstvo v starosti
15-64 let), b) koeficientom starostne odvisnosti mladega prebivalstva, to je razmerjem prebivalstva v starosti 0-14 let do delovno sposobnega
prebivalstva, in c) skupnim koeficientom starostne odvisnosti, to je razmerjem mladega in starega do delovno sposobnega prebivalstva.
580
V preteklosti smo kazalce starostne odvisnosti prebivalstva izraunavali glede na stanje prebivalstva 1.7. (oziroma 30.6.) posameznega
leta, saj naj bi bilo kot stanje sredi leta primerneji pribliek letnega povpreja tevila prebivalcev kot stanje v zaetku (oziroma ob koncu)
leta. Ker Eurostat objavlja podrobne podatke o prebivalstvu po starosti le za stanje 1.1., prehajamo zaradi primerljivosti s podatki za ostale
evropske drave z letonjim letom tudi mi na analizo starostne sestave prebivalstva Slovenije po stanju na dan 1.1.
581
Glej kazalnik: Stopnja rodnosti.
582
Glej kazalnik Selitveni koeficient.
583
Delno je na to zmanjanje vplivala tudi sprememba v statistini definiciji stalnega prebivalstva v letu 2008, ki izkljuuje osebe, ki so bile
prisotne v Sloveniji oziroma odstone iz Slovenije manj kot eno leto. Vpliv spremenjene definicije prebivalstva pa ni velik. V letu 2008, za
katero imamo podatke po obeh definicijah, je bil dele delovno sposobnega prebivalstva v celotnem prebivalstvu 70,0 %, po novi definiciji, ki
izkljuuje zaasno prisotne tujce, pa 69,7 %.
584
Glej kazalnik Priakovano trajanje ivljenja in umrljivost dojenkov.
222

Tabela: Koeficient starostne odvisnosti prebivalstva v starosti 65 let in ve v dravah lanicah EU27, v %
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
EU-27 21,9 23,2 24,7 25,0 25,1 25,4 25,6 26,0 np
Avstrija 22,5 22,8 23,4 24,2 25,0 25,3 25,8 26,1 26,0
Belgija 23,9 25,6 26,2 26,2 25,9 25,9 25,9 26,1 np
Bolgarija 22,2 23,9 24,7 24,9 25,0 25,0 25,1 25,4 25,8
Ciper 17,2 17,0 17,3 17,2 17,6 17,8 18,1 18,7 np
eka 19,3 19,8 19,7 19,9 20,2 20,5 21,0 21,5 22,1
Danska 22,7 22,2 22,7 23,0 23,1 23,6 24,2 24,8 25,7
Estonija 20,2 22,5 24,2 24,5 25,1 25,3 25,1 25,2 25,1
Finska 21,1 22,1 23,9 24,0 24,8 24,8 25,1 25,6 26,5
Francija 22,9 24,6 25,3 25,5 25,3 25,5 25,7 25,9 26,1
Grija 22,3 24,3 26,8 27,5 27,7 27,7 27,9 28,3 29,1
Irska 17,8 16,7 16,3 16,1 15,9 15,9 16,2 16,8 17,4
Italija 24,0 26,8 29,4 29,8 30,2 30,3 30,5 30,7 30,9
Latvija 20,4 22,0 24,0 24,4 24,8 24,9 25,1 25,3 25,3
Litva 18,5 20,7 22,3 22,4 22,8 23,0 23,2 23,4 24,1
Luksemburg 20,5 21,4 21,0 20,9 20,7 20,6 20,6 20,5 20,3
Madarska 20,9 22,0 22,7 23,0 23,1 23,5 23,9 24,2 24,3
Malta 16,4 17,9 19,2 19,8 19,9 19,7 20,1 21,3 22,4
Nemija 22,5 23,8 27,8 29,0 29,9 30,4 30,9 31,5 31,2
Nizozemska 19,3 20,1 20,7 21,2 21,5 21,8 22,3 22,8 23,3
Poljska 16,5 17,7 18,7 18,9 18,9 19,0 19,0 18,9 19,1
Portugalska 21,8 23,6 25,2 25,4 25,7 25,9 26,2 26,8 27,3
Romunija 17,5 19,3 21,2 21,2 21,4 21,3 21,3 21,3 np
Slovaka 16,3 16,6 16,3 16,3 16,5 16,6 16,7 17,0 17,2
Slovenija 17,4 19,9 21,8 22,2 22,7 23,4 23,6 23,8 23,9
panija 22,2 24,4 24,5 24,3 24,3 24,1 24,2 24,6 25,2
vedska 27,5 26,9 26,4 26,5 26,5 26,6 27,2 27,7 28,5
Zdrueno kraljestvo 24,4 24,3 24,2 24,2 24,1 24,2 24,6 25,0 25,2
Vir: Eurostat Portal Page - Population and social conditions Population, 2011. Opomba: np - ni podatka

Slika: Staro (65 let in ve ) in mlado (0-14 let) prebivalstvo v % od vsega prebivalstva ter razmerje med njima (indeks
staranja), Slovenija
0
20
40
60
80
100
120
140
160
5
7
9
11
13
15
17
19
21
1
9
9
5
1
9
9
6
1
9
9
7
1
9
9
8
1
9
9
9
2
0
0
0
2
0
0
1
2
0
0
2
2
0
0
3
2
0
0
4
2
0
0
5
2
0
0
6
2
0
0
7
2
0
0
8
2
0
0
9
2
0
1
0
2
0
1
1
I
n
d
e
k
s

s
t
a
r
a
n
j
a
%
0-14 let 65 let in ve Indeks staranja (desna os)

Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions Population, 2010.

223

Priakovano trajanje ivljenja in leta zdravega
ivljenja

Priakovano trajanje ivljenja se v Sloveniji e naprej podaljuje, pri mokih nekoliko hitreje kot pri enskah.
Priakovano trajanje ivljenja se v Sloveniji, po krajem zastoju v zaetnem obdobju tranzicije, neprekinjeno podaljuje
od leta 1994. Slednje lahko pripiemo napredku v medicini in bolji zdravstveni oskrbi ter drugim dejavnikom
naraanju ivljenjskega standarda, bolj zdravemu ivljenjskemu slogu, viji izobrazbi in veji dostopnosti do
zdravstvenih storitev. V letu 2010 je doseglo pri mokih 76,3 leta (kar je 0,5 let ve kot v predhodnem letu in 2,2 leti
ve kot leta 2005), pri enskah pa 82,7 leta (0,4 leta ve kot leto prej in 1,4 leta ve kot v letu 2005). Razlika med
spoloma se skozi leta zmanjuje in je bila po zadnjih podatkih 6,4 leta. Na zmanjanje vrzeli med mokimi in enskami
je delno vplivalo zmanjanje razlik v tveganih ivljenjskih slogih (npr. kajenje) in manja umrljivost mokih zaradi
srno-ilnih obolenj
585
. V letu 2010 se je pri mokih umrljivost zmanjala v veini petletnih starostnih skupin, poveala
pa se je v starosti 5559 ter 8084 let, pri enskah pa se je tokrat poveala pri otrocih ter v starosti 3034 ter 4044
let. Priakovano trajanje ivljenja se e naprej poveuje tudi v veini drav lanic EU. V Sloveniji je bilo tudi v letu 2010
nije kot v veini starih lanic (z izjemo Danske in tokrat prvi tudi Portugalske) in vije kot v veini novih lanic (z
izjemo Cipra in Malte). Pri mokih ima vije priakovano trajanje ivljenja kot Slovenija e naprej 17 drav lanic EU,
pri enskah pa 10 (ena, to je Nizozemska, manj kot leto pred tem).

Prebivalstvo Slovenije lahko priakuje nekaj ve kot 60 let zdravega ivljenja, kar je priblino na ravni
povpreja EU, razlika med spoloma pa ni velika in se zmanjuje. tevilo let zdravega ivljenja je po metodologiji
Eurostata opredeljeno kot tevilo let ivljenja, v katerih oseba pri svojih vsakdanjih dejavnostih ni omejena z boleznijo
ali zdravstvenimi teavami. Kazalnik je izraunan na podlagi anketne raziskave EU-SILC (Statistics of Incomes and
Living Conditions). Po teh izraunih
586
so moki v Sloveniji leta 2009 ob rojstvu lahko priakovali 60,6, leta zdravega
ivljenja (1,2 leta ve kot leta 2008 in 4,3 leta ve kot leta 2005), enske pa 61,5 leta (0,6 leta ve kot leto prej, 1,6 leta
ve kot leta 2005). Razlika med spoloma je precej manja kot pri priakovanem trajanju ivljenja in se je v
analiziranem obdobju zmanjevala. tevilo let zdravega ivljenja je bilo pri mokih 15,8, pri enskah pa 21,6 leta nije
od priakovanega trajanja ivljenja v tem letu. Ta razlika se pri mokih zmanjuje (leta 2005 je bilo tevilo let zdravega
ivljenja e za 18,2 nije od priakovanega trajanja ivljenja, pri enskah pa niha okrog 21 let (leta 2005 je bila ta
razlika 22,1 leta). Pri obeh spolih se ta indikator pribliuje ravni povpreja EU, ki je bilo leta 2009 za moke 60,9, za
enske pa 61,6 leta zdravega ivljenja.

Za nadaljnjo rast priakovanega trajanja ivljenja in zdravih let ivljenja bi bilo potrebno poveati tako
uinkovitost zdravstvenega sistema kot tudi vlaganja v zdravstvo. Vije priakovano trajanje ivljenja je obiajno
v tesni povezavi z vijim bruto domaim proizvodom na prebivalca, medtem ko ni nujno, da je takna povezava tudi
med bruto domaim proizvodom in leti zdravega ivljenja (Health at a Glance: Europe 2010, OECD). Hkrati OECD
opozarja na pozitivno povezavo obeh kazalnikov z viino izdatkov za zdravstvo na prebivalca
587
, eprav je intenziteta
odvisnosti v dravah z zelo visokimi izdatki manja
588
. Kljub temu je v razvitih dravah kljuna zlasti za kazalnik
priakovanih let zdravega ivljenja in s tem zmanjevanje razkoraka med priakovanim trajanjem ivljenja in leti
zdravega ivljenja. Po izraunu OECD
589
pa bi ob danih izdatkih za zdravstvo z vejo uinkovitostjo zdravstvenih
sistemov v povpreju drav OECD lahko podaljali priakovano trajanje ivljenja ob rojstvu za dve leti
590
, hkrati pa
OECD opozarja, da bo za e nadaljnje podaljevanje priakovanega trajanja ivljenja, ki ostaja kljuni cilj zdravstvenih
politik, tudi v razvitih dravah potrebno e poveati izdatke za zdravstvo.

585
OECD (2011), Health at a Glance 2011: OECD Indicators
586
Dostopno na: Eurostat Portal Page - Population and social conditions Structural indicators on health.
587
V tudiji OECD (Health Care Systems: Efficiency and Policy Setting, 2010) je ocenjeno, da bi 10-odstotno poveanje izdatkov za
zdravstvo na prebivalca v povpreju OECD podaljalo priakovano trajanje ivljenja ob rojstvu za 3-4 mesece.
588
OECD (2011), Health at a Glance 2011: OECD Indicators
589
Health Care Systems: Efficiency and Policy Setting, 2010
590
Oziroma po posameznih dravah od enega leta v Avstraliji do tirih let na Madarskem (Slovenija v tudijo ni bila vkljuena).
224

Tabela: Priakovano trajanje ivljenja v Sloveniji in v dravah lanicah EU, 19952010
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU-27 np np 78,5 79,0 79,2 79,4 np np
Avstrija 76,9 78,3 79,5 80,1 80,4 80,6 80,5 80,8
Belgija 77,0 77,9 79,1 79,5 79,9 79,8 80,1 np
Bolgarija 71,0 71,6 72,5 72,7 73,0 73,3 73,7 73,8
Ciper 77,4 77,7 78,9 80,3 80,1 80,8 81,1 np
eka 73,3 75,1 76,1 76,8 77,0 77,3 77,4 77,7
Danska 75,3 76,9 78,3 78,4 78,4 78,8 79,0 79,3
Estonija 67,7 70,8 72,8 73,1 73,1 74,3 75,2 76,0
Finska 76,7 77,8 79,1 79,5 79,6 79,9 80,1 80,2
Francija 78,1 79,2 80,4 81,0 81,3 81,4 81,6 np
Grija 77,5 78,0 79,2 79,5 79,4 80,0 80,2 80,6
Irska 75,5 76,6 79,4 79,7 79,7 80,2 79,9 81,0
Italija 78,3 79,9 80,9 81,5 81,6 81,9 np np
Latvija np np 71,0 70,9 71,2 72,5 73,3 73,7
Litva 69,1 72,2 71,3 71,1 70,9 72,0 73,2 73,5
Luksemburg 76,8 78,0 79,6 79,4 79,5 80,7 80,8 80,8
Madarska 70,0 71,9 73,0 73,5 73,6 74,2 74,4 74,7
Malta 77,2 78,4 79,4 79,5 79,9 79,7 80,3 81,4
Nemija 76,7 78,3 79,4 79,9 80,1 80,2 80,3 80,5
Nizozemska 77,6 78,2 79,6 80,0 80,4 80,5 80,9 81,0
Poljska 72,0 73,8 75,0 75,3 75,4 75,6 75,9 76,4
Portugalska 75,4 76,7 78,1 78,9 79,1 79,4 79,6 79,8
Romunija 69,3 71,2 72,1 72,6 73,2 73,4 73,5 np
Slovaka 72,4 73,3 74,1 74,4 74,6 74,9 75,3 75,6
Slovenija 74,7 76,2 77,5 78,3 78,4 79,1 79,4 79,8
panija 78,1 79,3 80,3 81,1 81,1 81,4 81,8 82,2
vedska 79,0 79,8 80,7 81,0 81,1 81,3 81,5 81,6
Zdrueno kraljestvo 76,7 78,0 79,2 79,6 79,8 79,9 80,5 np
Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions Population, 2011
Opombi: np - ni podatka

Slika: Leta zdravega ivljenja ob rojstvu v primerjavi s priakovanim trajanjem ivljenja v Sloveniji in v EU, 2009

40
45
50
55
60
65
70
75
80
85
L
i
t
v
a
L
a
t
v
i
j
a
R
o
m
u
n
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
M
a
d
a
r
s
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
P
o
l
j
s
k
a
k
a
D
a
n
s
k
a
E
U
S
l
o
v
e
n
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
I
r
s
k
a
F
i
n
s
k
a
B
e
l
g
i
j
a
G
r
i
j
a
N
e
m
i
j
a
M
a
l
t
a
A
v
s
t
r
i
j
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
C
i
p
e
r
v
e
d
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
p
a
n
i
j
a
Moki enske Priakovano trajanje ivljenja

Opomba: Za EU je upotevano priakovano trajanje ivljenja v letu 2008.
225

Stopnja rodnosti

Tudi v letu 2010 se je tevilo rojstev v Sloveniji nekoliko povealo, poveala pa se je tudi stopnja celotne
rodnosti. Rojenih je bilo 22.343 otrok, 487 ve kot leto prej, stopnja celotne rodnosti
591
pa se je poveala na 1,57 in se
s tem pribliala povpreju EU (glej tabelo). Z izjemo leta 2000 se je stopnja celotne rodnosti v Sloveniji do leta 2003
neprekinjeno znievala e od leta 1980 dalje, ko je z 2,11 zadnji dosegla raven, ki e zagotavlja nezmanjano
obnavljanje generacij. Najnijo raven je dosegla leta 2003, in sicer 1,20, od takrat pa se poasi poveuje. Po trenutno
razpololjivih podatkih se je tevilo rojstev v Sloveniji v prvih dveh etrtletjih 2011 glede na enako obdobje
predhodnega leta nekoliko znialo.

V letu 2010 se je nadaljevalo zvievanje povprene starosti ensk ob rojstvu otrok. Poveala se je na 30,3 (0,2
leta ve kot leto prej in 0,9 ve kot leta 2005). Poveala pa se je tudi povprena starost ensk ob rojstvu prvega otroka
(za 0,2, na 28,7 leta). V letu 2010 se je upadanje stopenj rodnosti ensk, mlajih od 26 let, ki traja e ve kot 25 let, v
veini starostih skupin nadaljevalo. Po drugi strani pa se je nadaljevalo tudi poveevanje stopenj rodnosti, zlasti v
starosti od 27. do 32. leta. Rodnost ensk, starejih od 27 let (e posebej v starosti 31-36 let) ima namre tendenco
naraanja vse od leta 1990, s imer sta se neprekinjeno poveevali tudi obe povpreni starosti ensk ob rojstvu otrok
in ob rojstvu prvega otroka. Slovenija se tako e uvra med drave, katerih povprena starost ensk ob rojstvu otrok
je vija od evropskega povpreja (po zadnjem podatku za leto 2009 je bilo to 29,8 leta).

Slika: Starostno specifine stopnje rodnosti, Slovenija, 1995, 2005 in 2010
0
20
40
60
80
100
120
140
14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 4950+
t
e
v
i
l
o

r
o
j
s
t
e
v

n
a

1
0
0
0

e
n
s
k
1995
2005
2010

Vir: SURS, 2011.

591
Stopnja celotne rodnosti je vsota starostno specifinih koeficientov rodnosti v koledarskem letu. Kae tevilo ivorojenih, ki bi jih v
povpreju rodila posamezna enska, e bi v celotni njeni rodni dobi veljale enake starostno specifine stopnje rodnosti kot
so bile izmerjene v obravnavanem koledarskem letu.
226

Tabela: Stopnja celotne rodnosti v dravah EU, 19952010
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU-27 np np 1,51 1,54 1,56 1,60 1,59 np
Avstrija 1,42 1,36 1,41 1,41 1,38 1,41 1,39 1,44
Belgija 1,56 1,67 1,76 1,80 1,82 1,86 1,84 np
Bolgarija 1,23 1,26 1,32 1,38 1,42 1,48 1,57 1,49
Ciper 2,03 1,64 1,42 1,45 1,39 1,46 1,51 np
eka 1,28 1,14 1,28 1,33 1,44 1,50 1,49 1,49
Danska 1,8 1,77 1,80 1,85 1,84 1,89 1,84 1,87
Estonija 1,38 1,38 1,50 1,55 1,63 1,65 1,62 1,63
Finska 1,81 1,73 1,80 1,84 1,83 1,85 1,86 1,87
Francija 1,71 1,89 1,92 1,98 1,96 1,99 1,99 np
Grija 1,31 1,26 1,33 1,40 1,41 1,51 1,52 1,44
Irska 1,84 1,89 1,86 1,92 2,01 2,07 2,07 2,07
Italija 1,19 1,26 1,32 1,35 1,37 1,42 1,41 np
Latvija 1,27 np 1,31 1,35 1,41 1,44 1,31 1,17
Litva 1,55 1,39 1,27 1,31 1,35 1,47 1,55 1,55
Luksemburg 1,7 1,76 1,63 1,65 1,61 1,61 1,59 1,63
Madarska 1,57 1,32 1,31 1,34 1,32 1,35 1,32 1,25
Malta np 1,70 1,38 1,39 1,37 1,44 1,43 1,38
Nemija 1,25 1,38 1,34 1,33 1,37 1,38 1,36 1,39
Nizozemska 1,53 1,72 1,71 1,72 1,72 1,77 1,79 1,79
Poljska 1,62 1,35 1,24 1,27 1,31 1,39 1,40 1,38
Portugalska 1,41 1,55 1,40 1,36 1,33 1,37 1,32 1,36
Romunija 1,41 1,31 1,32 1,32 1,30 1,35 1,38 np
Slovaka 1,52 1,30 1,25 1,24 1,25 1,32 1,41 1,40
Slovenija 1,29 1,26 1,26 1,31 1,38 1,53 1,53 1,57
panija 1,17 1,23 1,35 1,38 1,40 1,46 1,40 1,39
vedska 1,73 1,54 1,77 1,85 1,88 1,91 1,94 1,98
Zdrueno kraljestvo 1,71 1,64 1,78 1,84 1,9 1,96 1,94 np
Vir: Eurostat Portal Page Population and social conditions Population, 2011.
Opomba: np - ni podatka.

Slika: Povprena starost ensk ob rojstvu otrok v nekaterih lanicah EU, 2000 in 2010*

20
22
24
26
28
30
32
34
R
o
m
u
n
i
j
a
B
o
l
g
a
r
i
j
a
S
l
o
v
a
k
a
L
a
t
v
i
j
a
P
o
l
j
s
k
a
L
i
t
v
a
M
a
d
a
r
s
k
a
E
s
t
o
n
i
j
a
M
a
l
t
a
Z
d
r
.

k
r
a
l
j
e
s
t
v
o
B
e
l
g
i
j
a
k
a
A
v
s
t
r
i
j
a
P
o
r
t
u
g
a
l
s
k
a
F
r
a
n
c
i
j
a
S
l
o
v
e
n
i
j
a
F
i
n
s
k
a
G
r
i
j
a
N
e
m
i
j
a
C
i
p
e
r
D
a
n
s
k
a
v
e
d
s
k
a
L
u
k
s
e
m
b
u
r
g
N
i
z
o
z
e
m
s
k
a
I
t
a
l
i
j
a
p
a
n
i
j
a
I
r
s
k
a
2000 2010

Opomba: * Belgija, Francija, Italija, Ciper, Romunija in Zdrueno kraljestvo: 2009.
227


592
se je v letu 2010 v Sloveniji znial na okoli ni, v prvem polletju 2011 pa je bil ponovno
rahlo pozitiven. Potem ko je selitveni koeficient v letu 2008 dosegel do sedaj najvijo raven (9,2 na 1.000 prebivalcev
po novi definiciji selitev
593
) in se v letu 2009 znial na 5,6 na 1.000 prebivalcev (kar je bilo e vedno med najvijimi v
EU) je v letu 2010 padel na okrog ni. Razlog za nielni prirast prebivalstva iz naslova selitev je v obutno manjem
priseljevanju v Slovenijo. Po podatkih SURS se je namre v letu 2010 v Slovenijo priselilo 15.820 oseb (skoraj pol
manj kot v letu prej), odselilo pa 15.727 oseb (16 % manj kot v letu prej). Po podatkih Eurostata, ki so popravljeni za
statistino napako, pa je bil selitveni koeficient v letu 2010 celo rahlo negativen, in sicer -0,3 na 1.000 prebivalcev. V
prvem polletju 2011 se je v Slovenijo priselilo spet nekoliko ve oseb, kot se je iz nje odselilo, tako da je bil selitveni
koeficient rahlo pozitiven: 0,6 na 1.000 prebivalcev. V obdobju 19952004 je bil selitveni koeficient v Sloveniji v
povpreju nizek (okrog 1,2), v letih od 2005 do 2008 pa se je hitro poveeval. Pri tem je tevilo priselitev v Slovenijo, ki
se je v obdobju 19952000 gibalo v povpreju okrog 6.500 letno, v letih 2008 in 2009 e preseglo 30 tiso. Skupaj s
priselitvami se je poveevalo tudi tevilo odselitev, ki jih je bilo v obdobju 19952000 v povpreju okrog 4.100 letno, do
leta 2009 pa se je povealo na 18.788 (brez sezonskih migrantov).

Zmanjanje selitvenega koeficienta v zadnjih treh letih je posledica gospodarske krize in zaostrenih pogojev
za pridobitev dovoljenj za bivanje. Pospeeno poveevanje selitvenega koeficienta v obdobju 20042008 je bilo v
veliki meri posledica gospodarske konjunkture po vstopu Slovenije v EU. Podjetja so v tem asu vse pogosteje
najemala tuje delavce, predvsem zaradi pomanjkanja doloenih poklicnih profilov, zlasti gradbenih, tako da se je
tevilo v Sloveniji zaposlenih tujcev v tem obdobju podvojilo. V letu 2008 pa se je priseljevanje dodatno povealo
zaradi pristopa Slovenije k Schengenskemu sporazumu, ko je prihajalo tudi do zlorab, in sicer so tujci z dovoljenji za
prebivanje v Republiki Sloveniji odhajali v druge drave pogodbenice Schengenskega sporazuma in tam delali,
zaprosili za azil ali se prijavili kot iskalci zaposlitve. Razlogi za zmanjanje selitvenega prirasta, ki se je zaelo v
drugem etrtletju 2009 in se e pospeilo v letu 2010, so bili zato, poleg poslabanih gospodarskih razmer, ki so
zaustavile zaposlovanje tujcev
594
, tudi zaostreni pogoji pridobivanja dovoljenj za bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ki
jih je v tem asu sprejela Vlada RS.

Veina priseljenih je e naprej iz drav naslednic nekdanje Jugoslavije, njihova izobrazbena raven pa se je v
letu 2010 izboljala. tevilo priseljenih v Slovenijo presega tevilo odseljenih le pri tujcih, selitveni prirast dravljanov
RS pa je e vse od leta 2000 rahlo negativen
595
. Najve priseljenih je e vedno iz Bosne in Hercegovine, eprav se je
njihovo tevilo v zadnjih dveh letih skoraj prepolovilo. Priselitev iz drugih drav lanic EU v Slovenijo ostaja malo. Med
priseljenimi tujci je okrog 70 % takih, ki v Sloveniji iejo zaposlitev, vendar je od teh v letu 2010 dobilo delo le 85 %.
Najve jih e vedno dela v gradbenitvu, a se je dele (in tevilo) zaposlenih v gradbenitvu v letu 2010 ponovno
zmanjal. Posledino se je spremenila tudi izobrazbena sestava delovno aktivnih tujcev v korist srednje ter vije ali
visoko izobraenih.

592
To je razmerje med selitvenim prirastom in povprenim tevilom prebivalcev v koledarskem letu; selitveni prirast pa je razlika med
tevilom priseljenih in odseljenih v koledarskem letu.
593
Z letom 2008 je SURS preel na novo definicijo stalnih selitev, ki izkljuuje selivce, ki so prisotni v dravi ali odsotni iz nje manj kot eno
leto. Po stari definiciji, ki je vkljuevala tudi sezonske migrante, je bil selitveni koeficient v letu 2008 viji, 13,9 na 1.000 prebivalcev.
594
Kot kaejo podatki SRDAP.
595
Povpreni selitveni koeficient dravljanov v obdobju 20002009 je bil -0,4 na 1.000 prebivalcev.
228

Tabela: Selitveni prirast (s statistinimi popravki), tevilo oseb na 1000 prebivalcev
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU-27 1,4 1,5 3,6 3,2 3,9 2,9 1,8 1,8
Avstrija 0,3 2,2 6,1 3,0 4,1 4,1 2,5 3,3
Belgija 0,2 1,3 4,7 4,9 5,5 5,9 5,9 8,2
Bolgarija 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,1 -2,1 -3,2
Ciper 9,2 5,7 19,0 11,2 9,4 4,5 2,3 -4,1
eka 1,0 0,6 3,5 3,4 8,1 6,9 2,7 1,5
Danska 5,5 1,9 1,2 1,9 3,7 4,6 2,8 3,0
Estonija -10,8 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0
Finska 0,8 0,5 1,7 2,0 2,6 2,9 2,7 2,6
Francija np 2,7 3,1 1,9 1,2 1,2 1,1 1,2
Grija 7,3 2,7 3,6 3,6 3,6 3,2 3,1 1,5
Irska 1,6 8,4 15,0 15,6 10,6 0,7 -6,2 -7,5
Italija 0,5 0,9 5,2 6,4 8,4 7,1 5,3 5,2
Latvija -5,5 -2,3 -0,2 -1,1 -0,3 -1,1 -2,1 -3,5
Litva -6,5 -5,8 -2,6 -1,4 -1,6 -2,3 -4,6 -23,7
Luksemburg 10,6 7,9 13,1 11,3 12,5 15,8 13,2 15,1
Madarska 1,7 1,6 1,7 2,1 1,4 1,6 1,7 1,2
Malta 0,2 2,3 4,0 5,3 4,2 5,9 -0,4 5,4
Nemija 4,9 2,0 1,0 0,3 0,5 -0,7 -0,1 1,6
Nizozemska 1,0 3,6 -1,4 -1,6 -0,1 1,9 2,3 2,0
Poljska -0,5 -10,7 -0,3 -0,9 -0,5 -0,4 0,0 -0,1
Portugalska 2,2 4,6 3,6 2,5 1,8 0,9 1,4 0,4
Romunija -0,9 -0,2 -0,3 -0,3 0,0 0,1 -0,1 0,0
Slovaka 0,5 -4,1 0,6 0,7 1,3 1,3 0,8 0,6
Slovenija 0,4 1,4 3,2 3,1 7,1 9,2 5,6 -0,3
panija 1,8 9,7 14,8 13,7 15,6 9,0 1,1 1,3
vedska 1,3 2,7 3,0 5,6 5,9 6 6,7 5,3
Vir: Eurostat Portal Page - Population and social conditions Demography, 2011.

Slika: Izdana delovna dovoljenja za tujce v Sloveniji po dejavnosti zaposlitve, 2010 in 2011
0 5 10 15 20 25 30 35
Neznana dejavnost
Ostale dejavnosti
GTrgovina; vzdrevanje
in popravila motornih vozil
I Gostinstvo
H Promet in skladienje
C Predelovalne dejavnosti
F Gradbenitvo
tevilo delovnih dovoljenj v 1000
2011
2010

Vir: ZRSZ, Trg dela v tevilkah, 2011, dostopno na http://www.ess.gov.
229

Regionalne razlike v BDP na prebivalca

V letu 2009 se je gospodarska aktivnost zniala v vseh regijah, najmanj v osrednjeslovenski, zaradi esar se je
zaostanek ekonomsko ibkejih regij do osrednjeslovenske in slovenskega povpreja poveal. BDP na
prebivalca je v letu 2009
596
najbolj presegal slovensko povpreje v osrednjeslovenski regiji (za dobrih 42 %), najniji pa
je bil v pomurski (za 34,3 % niji od slovenskega povpreja). Edina regija, ki poleg osrednjeslovenske e vsa leta
nekoliko presega slovensko povpreje je obalno-kraka (za 9 % v letu 2009). Obe regiji z nadpovprenim BDP na
prebivalca sta v letu 2009 beleili najmanje znianje gospodarske aktivnosti in tako e poveali prednost pred
slovenskim povprejem. Po drugi strani je bilo najveje znianje BDP zabeleeno v koroki in gorenjski regiji ter
jugovzhodni Sloveniji, tj. v regijah z relativno visokim deleem predelovalnih dejavnosti v strukturi BDV, ki jih je kriza v
letu 2009 najbolj prizadela. V letu 2009 je prvi po letu 2000 pomurska, ekonomsko najibkeja regija, svoj zaostanek
do slovenskega povpreja nekoliko zmanjala.

Slovenske regije so v letu 2009 poveale razkorak do evropskega povpreja. Statistine regije so dokaj uspeno
zmanjevale razkorak do evropskega povpreja, e posebej po letu 2006, v letu 2009 pa se je ta proces prekinil. Edini
regiji, ki e vedno presegata evropsko povpreje sta osrednjeslovenska (za skoraj etrtino) in obalno-kraka regija (za
5 %), vendar sta obe zmanjali prednost pred njim. Obenem se je poveal razkorak tudi pri vseh ostalih regijah, najbolj
pri gorenjski, jugovzhodni Sloveniji in koroki regiji. Tudi v daljem asovnem obdobju - med letoma 2000 in 2009 - je
osrednjeslovenska regija najbolj izboljala poloaj do evropskega povpreja (za 14 o. t.), zasavska pa ga je najbolj
poslabala (za -5 o. t.).

Razmerje BDP na prebivalca med regijama z dvema skrajnima vrednostma se e od leta 2006 ne spreminja in
je relativno nizko. Osrednjeslovenska regija je imela v letu 2009 2,2-krat viji BDP na prebivalca kot ekonomsko
najibkeja pomurska regija. To je toliko kot leto prej in nekoliko ve kot leta 2000, ko je imela osrednjeslovenska
regija 1,9-krat viji BDP na prebivalca. Glede na razlino kupno mo v regijah pa je dejansko razmerje verjetno e
manje. Na to kae tudi nije razmerje med skrajnima vrednostma v neto razpololjivem dohodku (1:1,3) in se e od
leta 2000 skoraj ne spreminja
597
. V primerjavi z drugimi dravami EU je razmerje v BDP na prebivalca med regijama s
skrajnima vrednostma na ravni NUTS 3 v Sloveniji med manjimi. V letu 2009
598
je v Sloveniji znaalo 2,2, najvije je
bilo v Zdruenem kraljestvu (10,5) najnije pa na Malti (1,4).

Regionalne razlike v BDP na prebivalca so se v letu 2009 nekoliko poveale, a ostajajo med najnijimi v
dravah lanicah EU. Relativna razprenost
599
BDP na prebivalca, ki je tudi eden od kazalnikov regionalnih razlik, se
je glede na leto 2008 po naih izraunih poveala za 1,3 o. t. na 22,9 %. eprav je to najveji porast po letu 2003, so
regionalne razlike na ravni NUTS 3 v primerjavi z drugimi dravami EU e vedno med najnijimi. Po naih izraunih je
namre ta mera razprenosti v letu 2009 v povpreju EU znaala 32,8
600
%, pri emer je bila najvija v Bolgariji
(46,6 %), najnija pa na Nizozemskem (17,7 %). Razlike med dravami se na ravni EU zmanjujejo, kar pa veinoma
ne velja za razlike znotraj posameznih drav. Po letu 2000 so razlike do evropskega povpreja najhitreje zmanjevale
predvsem drave, ki so se prikljuile EU po letu 2004, obenem pa so se tem dravam veinoma poveevale notranje
razlike. Podobno je bilo tudi v Sloveniji, kjer se je disperzija poveala za 2,3 o. t., kar pa je e vedno najmanj med
omenjenimi dravami. Regionalne razlike nastajajo predvsem zaradi vije rasti v eni ali dveh regijah, obiajno v regiji z
glavnim mestom. Tak proces je opazen tudi v Sloveniji, vendar na bistveno niji ravni.

596
Zadnji razpololjivi podatki.
597
Giblje se med 1,3 in 1,4.
598
Prerauni Umar za leto 2009.
599
, pri emer je = leto, = prebivalstvo regije, = prebivalstvo Slovenije, = BDP na prebivalca
regije, = BDP na prebivalca Slovenije, izraeno v odstotkih.
600
Izraun ne vkljuuje Cipra in Luksemburga, ker nimata regij na NUTS 3 ravni ter panije, ker ni razpololjivih podatkov za regije na NUTS
3 ravni.
230

Tabela: Bruto domai proizvod na prebivalca, indeksi, SLO=100, EU-27=100

Kohezijska regija / Statistina
regija 2000 2005 2006

2007

2008 2009
EU-
27=100,
2009
Struktura
BDV
2009,
v %
Realna
rast BDP
2009/2008,
v %
Slovenija
100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 87 100,0 -8,0
Zahodna Slovenija
118,2 120,3 120,8 120,6 119,5 120,0 105 56,3 np
Obalno-kraka
107,8 105,6 106,6 106,7 107,7 109,0
95
5,9 -6,0
Gorika
97,8 94,4 93,4 95,5 95,7 94,6
82
5,5 -10,0
Gorenjska
88,9 87,7 86,4 86,2 85,4 82,0
71
8,1 -11,8
Osrednjeslovenska
137,3 142,5 144,0 143,1 140,7 142,6
124
36,8 -5,7
Vzhodna Slovenija
84,6 82,7 82,2 82,3 82,9 82,4 72 43,7 np
Notranjsko-kraka
80,7 72,6 71,7 72,0 72,2 72,4
63
1,8 -7,9
Jugovzhodna Slovenija
93,0 93,3 94,9 94,8 94,9 92,4
80
6,4 -10,0
Spodnjeposavska
87,8 84,9 82,9 83,5 84,6 85,6
75
2,9 -8,4
Zasavska
78,5 69,9 67,2 66,2 66,7 66,4
58
1,5 -9,8
Savinjska
89,8 89,0 87,5 87,4 89,5 89,0
78
11,3 -9,0
Koroka
83,8 79,8 77,8 77,9 77,6 74,9
65
2,7 -12,1
Podravska
82,5 82,6 83,3 83,8 84,0 83,6
73
13,2 -8,9
Pomurska
72,7 67,0 65,4 65,0 64,9 65,7
57
3,8 -8,4
Vir: SI STAT podatkovni portal Ekonomsko podroje Nacionalni rauni Regionalni bruto domai proizvod, 2011, Eurostat general and regional statistics,
2012.
Opomba: BDV bruto dodana vrednost.

Slika: Razprenost regionalnega BDP na prebivalca v SKM na ravni NUTS 3 v EU-27 in v Sloveniji, v %
10
13
16
19
22
25
28
31
34
37
40
43
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
V

%
Vse regije (NUTS3) EU-27

Vir: SI-STAT podatkovni portal, 2011.

231

Regionalne razlike v stopnji registrirane
brezposelnosti

tevilo brezposelnih se je v letu 2011 povealo v vseh regijah razen v pomurski, ki ima sicer najvijo stopnjo
registrirane brezposelnosti. Dobra petina vseh brezposelnih je v najbolj tevilni, osrednjeslovenski regiji, kjer se je
tevilo brezposelnih glede na leto 2010 nadpovpreno povealo. Podobno tudi v obalno-kraki, notranjsko-kraki regiji,
jugovzhodni Sloveniji in goriki regiji. V slednji se je po letu 2008 tevilo brezposelnih povealo za ve kot enkrat
601
,
kar je najve med vsemi regijami. Edina regija, kjer se je tevilo brezposelnih v letu 2011 znialo, je bila pomurska
regija, vendar je bilo njihovo tevilo za 44 % vije kot pred zaetkom krize
602
.

Tudi stopnja registrirane brezposelnosti se je v letu 2011 poveala v vseh regijah, razen v pomurski. Regije z
nadpovpreno stopnjo registrirane brezposelnosti so e vrsto let iste in vse sodijo v kohezijsko regijo vzhodna
Slovenija. Kljub 1-odstotnem padcu stopnje registrirane brezposelnosti v pomurski regiji, ima ta e vedno najvijo
stopnjo (18 %), ki za 1,5-krat presega slovensko povpreje, vendar je razkorak do slovenskega povpreja v letu 2011
tudi najbolj zmanjala. Najnijo stopnjo (8,8 %) je zabeleila gorenjska regija, najveji porast pa obalno-kraka regija,
ki je bila v letu pred tem regija z najnijo stopnjo brezposelnosti. Ob poveanju stopnje registrirane brezposelnosti v
skoraj vseh regijah, so razkorak do slovenskega povpreja zmanjale veinoma regije z nadpovpreno stopnjo. To je
privedlo do zmanjanja regionalnih razlik, a je breme brezposelnosti v Sloveniji e vedno dokaj neenakomerno
razporejeno.

V letu 2011 so se razlike med regijami v stopnji registrirane brezposelnosti zmanjale. Mera absolutne
razprenosti
603
, s katero merimo regionalne razlike, je v letu 2011 znaala 2,1 (za 0,3 manj kot leta 2010). Najveje
regionalne razlike so bile v letu 2003, po tem letu pa so, z izjemo let 2009 in 2010, postopoma padale. V letu 2011 se
je stopnja registrirane brezposelnosti poviala v vseh regijah, razen v pomurski. Manje regionalne razlike pa so
posledica hitrejega naraanja stopnje registrirane brezposelnosti v regijah s podpovpreno stopnjo. Zaradi
zmanjanja stopnje registrirane brezposelnosti v pomurski regiji in poveanja v regiji z najnijo stopnjo (gorenjska v
letu 2011) se je zmanjalo tudi razmerje med regijo z najvijo in najnijo vrednostjo na 1,9 (2,4 leta 2010), kar je
najnije razmerje po letu 2000.

Med razlinimi skupinami brezposelnih, ki so v letu najbolj naraale tako v tevilu kot v deleu, so
dolgotrajno brezposelni, stareji brezposelni (nad 50 let) in brezposelni z najmanj vijo izobrazbo. tevilo
brezposelnih, ki iejo delo e ve kot leto, se e nadalje poveuje in v nekaterih regijah jih je e ve kot polovica vseh
brezposelnih (pomurska, koroka, spodnjeposavska, savinjska regija). Prav tako so trenutne razmere na trgu dela
neugodne za stareje brezposelne. Njihovo tevilo se je se je v primerjavi z letom 2008 povealo za ve kot dvakrat v
goriki in notranjsko-kraki regiji. Ta skupina brezposelnih ima najveji dele (skoraj 43 %) v gorenjski regiji, kjer se je
tudi najbolj poveal glede na leto 2010. V povpreju se je za etrtino povealo tudi tevilo brezposelnih z najmanj vijo
izobrazbo, najbolj v pomurski regiji (za dobrih 30 %), eprav ima ta regija najniji dele (9 %) brezposelnih iz te
skupine. Najve brezposelnih z vijo in visoko izobrazbo je v osrednjeslovenski in goriki regiji (nad 15 %), kjer je tudi
dele visoko izobraenega prebivalstva nadpovpreen.

601
V goriki regiji se je tevilo brezposelnih povealo za 125 % oz. 2.906 oseb.
602
Za 2.932 oseb.
603
Mera absolutne razprenosti (disperzije): ,, pri emer je = leto, = aktivno prebivalstvo regije, = aktivno
prebivalstvo Slovenije, = stopnja registrirane brezposelnosti regije, = stopnja registrirane brezposelnosti Slovenije.
232

Tabela: Stopnja registrirane brezposelnosti po regijah, v %
2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija 11,8 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8
Osrednjeslovenska 8,8 7,6 7,2 5,9 5,0 6,8 8,5 9,9
Obalno-kraka 8,8 7,5 7,2 6,3 5,2 6,9 7,9 9,6
Gorenjska 9,7 7,3 6,4 4,9 4,4 6,9 8,1 8,8
Gorika 5,9 6,5 6,2 4,9 4,3 7,1 8,6 10,0
Savinjska 13,1 12,7 11,6 9,4 8,0 10,3 11,8 12,7
Jugovzhodna Slovenija 10,4 8,8 8,6 7,0 6,3 8,9 10,0 11,6
Pomurska 16,7 17,1 15,7 13,4 12,2 15,9 19,0 18,0
Notranjsko-kraka 10,4 7,9 7,0 5,4 4,9 7,1 8,5 10,0
Podravska 18,1 13,5 12,7 10,4 9,1 11,9 13,5 14,5
Koroka 9,9 10,6 10,1 8,1 7,3 10,9 13,1 13,3
Spodnjeposavska 13,4 11,5 10,5 8,9 7,7 10,2 12,2 13,4
Zasavska 14,9 13,8 12,0 9,7 8,2 11,0 11,9 13,3
Vir: SURS, 2012.

Slika: Razprenost registrirane stopnje brezposelnosti na NUTS 3 ravni, Slovenija, 20002011(I-XI)

0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
4,0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Absolutna disperzija - AD

Vir: SURS, 2012, prerauni UMAR.
233

Knjina proizvodnja in splone knjinice

tevilo izdanih naslovov knjig in brour se je v letu 2010 drugo leto zapored zmanjalo, prekinila pa so se tudi
ugodna gibanja na podroju leposlovja. Potem ko je od zaetka izvajanja SRS, tj. od leta 2005, tevilo izdanih knjig
in brour
604
naraalo, se je v letu 2010 drugo leto zapored njihovo tevilo zmanjalo. Znaalo je 5.621, kar je za 8,4 %
manj kot v letu pred tem. V zadnjem letu so se znotraj podroja knjig in brour prekinila tudi ugodna gibanja na
podroju leposlovja. Po veletnem naraanju tevila naslovov leposlovja se je v letu 2010 njihovo tevilo zmanjalo
za 10,7 %, na 1.315. Glede na dravo izvora je bilo gibanje neugodno na podroju slovenske knjievnosti, kjer se je
tevilo izdanih naslovov zmanjalo za 15,0 %, s imer so se prekinila ugodna gibanja iz preteklih let. Na podroju tuje
knjievnosti pa se je rast tevila izdanih naslovov nadaljevala tudi v tem letu. Na podroju leposlovja se je v letu 2010
zmanjalo tevilo izdanih naslovov vseh knjinih zvrsti
605
, razen pesnitva za otroke in mladino ter dram, kjer se je
povealo. V relativnem smislu se je najbolj zmanjalo tevilo naslovov kratke proze, v absolutnem smislu pa pesnitva.
Kljub veinoma neugodnim gibanjem v letu 2010 pa je bilo tevilo naslovov vseh knjinih zvrsti, razen kratke proze,
vije kot ob zaetku izvajanja SRS.

Rast tevila enot knjininega gradiva
606
se je v letu 2009 upoasnila. Knjinino gradivo v splonih knjinicah je
kazalnik ponudbe knjinic in dostopnosti knjinega, avdiovizualnega, slikovnega gradiva ipd. prebivalcem. tevilo enot
knjininega gradiva se e vrsto let poveuje, vendar se je rast v letu 2009 mono upoasnila (gl. tabelo). Ob
majhnem poveanju tevila enot knjininega gradiva se je tudi njihovo tevilo na prebivalca
607
v letu 2009 le rahlo
povealo, a je bilo najvije odkar so na voljo ti podatki.

Obisk splonih knjinic se je v letu 2009 mono zmanjal, s imer so se prekinila ugodna gibanja iz prejnjih
let. V letu 2009 je bilo v splone knjinice vlanjenega 24,8 % prebivalstva, kar je nekoliko manj kot v predhodnem
letu. Vlanjenost prebivalstva v knjinice se je tako zmanjala e tretje leto zapored in je bila najnija v obdobju
izvajanja SRS in na ravni iz leta 2000. V letu 2009 se je znial tudi obisk splonih knjinic, za 8,1 % na 9,208 mio, e
vedno pa je bil veji kot v letu 2005. Ob precej manjem obisku splonih knjinic se je zmanjalo tudi tevilo
izposojenih enot knjininega gradiva (za 6,3 %), posledino pa tudi povpreno tevilo izposojenih enot knjininega
gradiva na prebivalca (na 11,7 enot). Takna gibanja pa ne pomenijo nujno zmanjanja bralnih navad prebivalstva,
ampak so lahko posledica obseneje rabe novih tehnologij, ki omogoajo branje e-knjig. Poleg tega so se v letu 2009
poveali tudi izdatki za nakupe knjig na lana gospodinjstva
608
.

1
Broura ima od 5 do 48 strani, knjiga pa 49 in ve strani.
605
Romani, pesnitvo, pesnitvo za otroke in mladino, drame, kratka proza, kratka proza za otroke in mladino in drugo.
606
Knjinino gradivo je vse gradivo, ki je strokovno obdelano (inventarizirano, katalogizirano, klasificirano) in je na voljo uporabnikom.
Knjinino gradivo zajema knjino gradivo (knjige in broure ter serijske publikacije), neknjino gradivo (avdiovizualno gradivo, mikrooblike,
kartografsko gradivo, slikovno gradivo ipd), standarde in patente. V splonih knjinicah med knjininim gradivom v obdobju 20002009 ni
bilo standardov in patentov.
607
tevilo prebivalstva po stanju 30.6. oziroma 1.7.
608
Vir: SURS, APG.
234

Tabela: Knjinino gradivo
1
, vlanjenost in izposoja v splonih knjinicah, Slovenija, 19952009
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009
tevilo enot knjininega gradiva, v 1000 6.323 7.383 8.588 9.054 9.415 10.249 10.340
Dele prebivalstva
2
, vlanjenega v knjinico, v % 21,5 24,7 25,7 26,8 26,0 25,0 24,8
Povpreno tevilo izposojenih enot knjininega gradiva
na prebivalca 6,4 9,7 10,4 12,4 12,7 12,7 11,7
Vir: SURS, NUK, 2011.
Opomba:
1
Knjinino gradivo je vse gradivo, ki je strokovno obdelano (inventarizirano, katalogizirano, klasificirano) in je na voljo uporabnikom. Knjinino
gradivo zajema knjino gradivo (knjige in broure ter serijske publikacije), neknjino gradivo (avdiovizualno gradivo, mikrooblike, kartografsko gradivo, slikovno
gradivo ipd), standarde in patente.
2
tevilo prebivalstva po stanju 30.6. oziroma 1. 7.

Slika: tevilo izdanih naslovov del
1
na podroju leposlovja,

glede na dravo izvora, 2000, 2005, 2009 in 2010
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
2000 2005 2009 2010
t
e
v
i
l
o
Tuja
knjievnost
- skupaj
Slovenska
knjievnost
Neznano

Vir: IZUM, NUK, SURS. Opomba:
1
Knjige in broure.

235

Priloga
236

Izraun sintezne ocene razvoja po posameznih
prioritetah SRS

Sintezna ocena razvoja Slovenije, na podlagi izbranih kazalnikov, dopolnjuje ekspertni pristop Poroila o
razvoju s kvantitativno analizo. Izraun sintezne ocene omogoa mednarodno primerjavo razvitosti drave v asu
na podlagi izbranih kazalnikov brez subjektivnega vrednotenja posameznih kazalnikov. Poglavitni teavi uporabljenega
pristopa sta povezani z naborom vkljuenih kazalnikov. Nabor je po eni strani omejen z razpololjivostjo podatkov, e
bolj pa z dejstvom, da s tevilno merljivimi kazalniki ni mogoe v celoti zajeti vseh pomembnih razsenosti in
dejavnikov razvoja. Zato je tako dobljeno sintezno oceno smiselno uporabljati le kot dopolnilo drugim metodam
ocenjevanja razvoja.

Namen izrauna sintezne ocene razvoja je kvantificirati razvoj po posameznih prioritetah SRS glede na
izbrane kazalnike. Za vsako prioriteto imamo namre na voljo ve kazalnikov z razlinimi merami, ki med seboj niso
direktno primerljivi. Praviloma za kazalnike tudi nimamo vnaprej doloene optimalne vrednosti, ki bi omogoila
vrednotenje razvoja Slovenije glede na odstopanje od optimalne vrednosti kazalnika. Zato razvoj Slovenije ocenjujemo
relativno glede na druge drave. V praksi se pogosto uporablja ocenjevanje glede na odstopanje od povpreja pri
posameznem kazalniku in (uteeno) setevanje doseenih tok po kazalnikih.

Za izraun sintezne ocene razvoja po posameznih prioritetah in sklopih SRS smo uporabili standardiziran
zvezen sistem tokovanja
609
. Vrednost kazalnika standardiziramo s povprejem
610
in standardnim odklonom ter
mnoimo z deset. Da bi omejili vpliv skrajnih vrednosti, toke omejimo na 3 standardne odklone (30). Ni tok pri
posameznem kazalniku pomeni, da je vrednost kazalnika enaka povpreju EU, 10 tok pa en standardni odklon nad
evropskim povprejem. Da bi dosegli enakomerno pokritje vsebin SRS, pri setevanju tok nekatere kazalnike
predhodno zdruimo s povpreenjem doseenih tok pri posameznem kazalniku. Sintezno oceno razvoja smo s
pomojo izbranih kazalnikov izraunali na dveh ravneh: na ravni posameznega sklopa problematike znotraj prioritete
in po posameznih prioritetah razvoja. Sintezna ocena razvoja na podroju posamezne prioritete je setevek tok vseh
kazalnikov razvoja te prioritete. Nae ocenjevanje zajema asovno obdobje 20052010
611
in je prikazano primerjalno z
drugimi dravami lanicami Evropske unije. Izbor kazalnikov (glej Tabelo 1), ki je hkrati tudi definicija razvoja po
posameznih prioritetah in sklopih problematike, smo opravili v skladu z zahtevanim kriterijem modela o popolnosti
podatkov za analizirano asovno obdobje in nabor primerjanih drav. Zaradi nepopolnih podatkov smo tako iz analize
izkljuili Bolgarijo, Ciper, Malto in Romunijo, zaradi specifinosti pa e Luksemburg. Pri nekaterih kazalnikih e ni bilo
na voljo podatkov za zadnje leto, zato smo manjkajoe vrednosti nadomestili z vrednostmi iz preteklega leta.

Izraunana sintezna ocena razvoja ima vrsto omejitev, kar je potrebno upotevati pri njeni razlagi. Prednosti
metodologije, ki jo uporabimo za izraun sintezne ocene razvoja, so predvsem v zmanjanju subjektivnih vrednotenj v
metodologiji izrauna. Glavna pomanjkljivost pa je na podatkovni strani, kjer sicer skuamo za vsako prioriteto izbrati
kar najbolj primerne kazalnike, vendar smo omejeni z razpololjivostjo podatkov
612
. Za spremljanje nekaterih podroij
SRS namre ni na voljo ustreznih mednarodno primerljivih kazalnikov, na oceno razvoja pa vplivamo e s samim
izborom kazalnikov in primerjanih drav. Zato izraunana sintezna ocena ne odraa nujno v celoti razvoja na podroju
posamezne prioritete oz. sklopa znotraj prioritete. Previdnost pri interpretaciji je potrebna tudi zaradi razlinega tevila
kazalnikov pri posameznih prioritetah, v nekaterih primerih tudi njihove kakovosti in pojasnjevalne vrednosti. Pri razlagi
je potrebno upotevati tudi, da se lahko zaradi narave metode ocena razvoja spreminja tudi zaradi sprememb v ostalih
opazovanih dravah in ne samo zaradi boljih ali slabih rezultatov v Sloveniji. Ker z izbiro kazalnikov, ki je pogojena
tudi z dostopnostjo, doloimo definicijo razvoja, ki je lahko za druge drave drugana, je potrebno uvrstitve drugih
drav gledati zgolj kot uvrstitev glede na razvoj s stalia Slovenije. Uporaba sintezne ocene razvoja je torej primerna

609
Zapis z enabo: (vrednost kazalnika povpreje EU)/standardni odklon)*10. Gre za nekoliko prilagojeno metodologijo, ki jo je razvila
Delovna skupina za izdelavo metodologije spremljanja uresnievanja Lizbonske strategije (Lisbon methodology working group LIME), ki
deluje v okviru Odbora za ekonomsko politiko (Economic Policy Committee EPC).
610
Gre za netehtano povpreje vrednosti kazalnikov za izbrane drave.
611
Za vrsto kazalnikov namre ni na voljo podatkov za leto 2011 za vse drave EU.
612
Z namenom zajeti im iro dimenzijo razvoja, smo uporabili tudi nekatere kazalnike, ki sicer ne kaejo nujno na razvoj prioritete, vendar
se temu, od dosegljivih podatkov, najbolj pribliajo.
237

le z upotevanjem vseh navedenih omejitev, zato jo uporabljamo le kot dopolnilo ekspertnemu pristopu ocenjevanja
uresnievanja SRS.

Tabela: Sintezna ocena razvoja po posameznih prioritetah in sklopih znotraj prioritet ter tevilo tok po posameznih
kazalnikih, Slovenija, 20052010 (10 tok pomeni en standardni odklon od povpreja EU)
Indikator 2005 2006 2007 2008 2009 2010
1. prioriteta -41 -39 -26 -35 -47 -54
Gospodarska razvitost -3 -3 -3 -2 -3 -4
1 BDP na prebivalca po kupni moi -3 -3 -3 -2 -3 -4
Makroekonomska stabilnost 16 17 17 18 14 22
2 Realna rast BDP 1 3 8 12 -4 -2
3 Inflacija 0 2 -2 -1 2 7
4 Ravnovesje sektorja drava 0 -1 2 1 2 2
5 Dolg sektorja drava 8 8 8 10 9 9
6 Plailnobilanno ravnovesje 1 1 -1 -4 -2 -1
7 Bruto zunanji dolg 6 6 5 5 5 5
8 Ciklino prilagojeni saldo sektorja drava 0 -2 -3 -5 2 2
Konkurennost in podjetniki razvoj -17 -16 1 -17 -30 -43
9 Produktivnost dela -4 -4 -5 -5 -6 -7
10 Trni dele 2 3 8 -4 -2 -8
11 Dele izvoza in uvoza v BDP 6 7 9 7 5 5
12 Stroki dela na enoto proizvoda 1 2 8 2 -10 -15
13 Dele visokotehnolokih proizvodov v blagovnem izvozu -6 -6 -5 -4 -3 -4
14 a Izhodne neposredne tuje investicije -7 -7 -7 -7 -7 -7
15 a Vhodne neposredne tuje investicije -9 -11 -7 -6 -7 -7
Konkurennost storitev -37 -37 -41 -34 -28 -29
16 Dele nefinannih trnih storitev v BDP -9 -8 -8 -7 -7 -5
17 b Bilanna vsota bank -9 -9 -8 -8 -7 -8
18 b Zavarovalne premije -3 -3 -3 -3 -3 -3
19 Dele ostalih storitev v izvozu blaga in storitev -8 -8 -7 -6 -6 -7
20 c Trni delei v mrenih dejavnostih - mobilna telefonija -30 -30 -30 -30 -19 -22
21 c Trni delei v mrenih dejavnostih - elektrina energija 2 1 -11 0 -1 -3
2. prioriteta -37 -38 -47 -42 -38 -29
Izobraevanje in usposabljanje -3 -4 -14 -18 -18 -18
22 Dele prebivalstva s terciarno izobrazbo -5 -4 -2 -5 -5 -5
23 Javni izdatki za izobraevanje 4 5 0 -1 -1* -1*
24 Izdatki za izobra. ustanove na udeleenca -1 -6 -12 -11 -11* -11*
25 Vkljuenost v izobraevanje -1 1 0 -1 -1 -1*
Raziskave in razvoj,inovacije in IKT -34 -34 -33 -24 -20 -11
26 Bruto domai izdatki za R&R -1 0 -2 0 1 3
27 tevilo raziskovalcev v FTE -2 -1 0 1 2 2
28 Diplomanti na podroju znanosti in tehnologije -6 -8 -8 -7 -7 -7
29 tevilo prijavljenih znamk Skupnosti pri OHIM -11 -10 -6 -2 -5 -3
30 Raba interneta -1 -1 -4 -5 -4 -2
31 Izdatki za IKT -9 -9 -9 -7 -3 0
32 tevilo patentnih prijav na EPO -4 -5 -4 -4 -4 -4
3. prioriteta -24 -17 -14 -9 -15 -33
Javnofinanni odhodki -8 -4 -1 1 -9 -16
33 d Javnofinanni odhodki po ekonomski klasifikaciji-izdatki sektorja drava -1 0 2 2 1 0
34 d Javnofinanni odhodki po ekonomski klasifikaciji-kapitalski transferji in investicije 0 3 6 8 8 0
35 e Ekonomska struktura davkov in prispevkov-skupna obremenitev z davki in prispevki -1 0 1 1 -1 -1
36 e Ekonomska struktura davkov in prispevkov-davna obremenitev dela -5 -4 -2 -1 -2 -2*
238

37 f Dravne pomoi-skupaj 1 2 3 1 -7 -8
38 f Dravne pomoi za horizontalne namene, kot % pomoi 2 1 -1 1 3 -1
39 Subvencije sektorja drava -6 -5 -5 -5 -10 -10*
Institucionalna konkurennost -10 -8 -7 -5 -3 -13
40 Institucionalna konkurennost -10 -8 -7 -5 -3 -13
Uinkovitost pravosodja -6 -5 -6 -5 -3 -4
41 Pravna drava -6 -5 -6 -5 -3 -4
4. prioriteta 17 7 21 9 19 12
Trg dela 8 5 11 12 19 14
42 Stopnja delovne aktivnosti 2 1 2 2 4 3
43 Stopnja brezposelnosti 6 5 8 10 10 7
44 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti 3 1 3 3 7 5
45 g Razirjenost delnih zaposlitev -6 -5 -6 -6 -6 -5
46 g Razirjenost zaasnih zaposlitev 6 7 7 6 7 8
47 g Dele samozaposlenih -9 -7 -7 -8 -6 -5
Socialna zaita 0 -2 3 -6 -5 -5
48 Izdatki za socialno zaito 0 -1 -2 -4 -4 -4*
49 Javni in zasebni izdatki za zdravstvo 0 -1 5 -2 -1 -1*
ivljenjski pogoji 9 4 7 3 5 3
50 Stopnja materialne prikrajanosti 4 4 3 0 1 2
51 tevilo zdravnikov in medicinskih sester -12 -12 -12 -12 -12 -12*
52 Zadovoljstvo z ivljenjem 7 6 7 6 6 5
53 Prebivalstvo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih lanov 10 6 9 9 10 8
5. prioriteta -11 -12 -1 9 8 -1
Okoljevarstvena merila -14 -16 -14 -17 -8 -7
54 Implicitna davna stopnja na energijo -3 -3 -2 -3 4 4*
55 Energetska intenzivnost
0 0 0 -2 -2 -2
56 Obnovljivi viri energije
1 0 -1 0 1 1
57 Dele cestnega v blagovnem prometu
-2 -2 -3 -4 -4 -4
58 h Intenzivnost kmetovanja-poraba NPK gnojil
-4 -5 -4 -5 -3 -3*
59 h Intenzivnost kmetovanja-dele ekoloko obdelanih povrin v kontroli
-1 0 1 0 -1 -1*
60 h Intenzivnost kmetovanja-povpreni pridelek penice
2 3 4 5 5 5*
61 Dele neodloenih komunalnih odpadkov
-9 -10 -8 -8 -7 -6
Trajno obnavljanje prebivalstva -6 -4 6 21 14 3
62 Koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva 4 4 3 2 2 2
63 i Priakovano trajanje ivljenja (M) 0 0 0 1 1 1
64 i Priakovano trajanje ivljenja () 0 3 3 4 3 4
65 Celotna stopnja rodnosti -10 -9 -7 -3 -3 -1
66 Selitveni koeficient 0 0 8 19 13 -1
Kultura 9 8 7 5 2 3
67 Potronja gospodinjstev za kulturo 9 8 7 5 2 3
Vir: Izrauni UMAR.
Opomba: Vrednosti oznaene z zvezdico so izrauni na podlagi UMAR-jevih ocen kazalnikov na podlagi podatkov iz preteklih let. S rkami so oznaeni kazalniki,
ki se pri izraunu zdruujejo v nov kazalnik.

239

Slika 1: Sintezna ocena razvoja 1. prioritete (Konkurenno gospodarstvo in hitreja gospodarska rast) in sklopov
znotraj nje ter uvrstitev Slovenije glede razvoja na podroju 1. prioritete med 22 dravami EU, 20052010
15
16
14
15
17
20
0
3
6
9
12
15
18
21 -100
-80
-60
-40
-20
0
20
40
2005 2006 2007 2008 2009 2010
U
v
r
s
t
i
t
e
v
D
o
s
e
e
n
e

t
o
k
e

p
o

s
k
l
o
p
i
h
Konkurennost storitev Konkurennost in podjetniki razvoj
Makroekonomska stabilnost BDPpps
Uvrstitev po 1. prioriteti (desna os)

Vir: Izrauni UMAR.
Opombe: V stolpcih so prikazane doseene toke (ocena razvoja) po posameznih sklopih, kjer pozitivna vrednost predstavlja nadpovpreni razvoj glede na
drave EU, vkljuene v analizo. Ni tok pri posameznem sklopu bi torej pomenilo, da je Slovenija po razvoju v tem sklopu enaka povpreju v analizo vkljuenih
drav, negativna vrednost pa, da Slovenija v doloenem letu zaostaja za povprejem.

Slika 2: Sintezna ocena razvoja 2. prioritete (Uinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna
mesta) in sklopov znotraj nje ter uvrstitev Slovenije glede razvoja na podroju 2. prioritete med 22 dravami EU,
20052010

13 13
14
14 14
14
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20 -50
-45
-40
-35
-30
-25
-20
-15
-10
-5
0
2005 2006 2007 2008 2009 2010
U
v
r
s
t
i
t
e
v
D
o
s
e
e
n
e

t
o
k
e

p
o

s
k
l
o
p
i
h
Raziskave in razvoj,inovacije in IKT Izobraevanje in usposabljanje Uvrstitev po 2. prioriteti (desna os)

Vir: Izrauni UMAR.
Opombe: Glej Sliko 1.

240

Slika 3: Sintezna ocena razvoja 3. prioritete (Uinkovita in ceneja drava) in sklopov znotraj nje ter uvrstitev Slovenije
glede razvoja na podroju 3. prioritete med 22 dravami EU, 20052010
20
15
17
15
16
21
0
3
6
9
12
15
18
21
24 -35
-30
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
2005 2006 2007 2008 2009 2010
U
v
r
s
t
i
t
e
v
D
o
s
e
e
n
e

t
o
k
e

p
o

s
k
l
o
p
i
h
Uinkovitost pravosodja Institucionalna konkurennost
Javnofinanni odhodki Uvrstitev po 3. prioriteti (desna os)

Vir: Izrauni UMAR.
Slika 4: Sintezna ocena razvoja 4. prioritete (Moderna socialna drava in veja zaposlenost) in sklopov znotraj nje ter uvrstitev Slovenije glede razvoja na podroju
4. prioritete med 22 dravami EU, 20052010

Slika 4: Sintezna ocena razvoja 4. prioritete (Moderna socialna drava in veja zaposlenost) in sklopov znotraj nje ter
uvrstitev Slovenije glede razvoja na podroju 4. prioritete med 22 dravami EU, 20052010
12
13
8
10
9
11
0
3
6
9
12
15
18
21 -10
-5
0
5
10
15
20
25
2005 2006 2007 2008 2009 2010
U
v
r
s
t
i
t
e
v
D
o
s
e
e
n
e

t
o
k
e

p
o

s
k
l
o
p
i
h
Trg dela ivljenjski pogoji Socialna zaita Uvrstitev po 4. prioriteti (desna os)

Vir: Izrauni UMAR.

241

Slika 5: Sintezna ocena razvoja 5. prioritete (Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja) in sklopov
znotraj nje ter uvrstitev Slovenije glede razvoja na podroju 5. prioritete med 22 dravami EU, 20052010
15
14
13
8 8
12
0
3
6
9
12
15
18 -30
-20
-10
0
10
20
30
2005 2006 2007 2008 2009 2010
U
v
r
s
t
i
t
e
v
D
o
s
e
e
n
e

t
o
k
e

p
o

s
k
l
o
p
i
h
Kultura Trajno obnavljanje prebivalstva
Okoljevarstvena merila Uvrstitev po 5. prioriteti (desna os)

Vir: Izrauni UMAR.

Slika 6: Sintezna ocena razvoja po prioritetah Strategije razvoja Slovenije, 2005, 2009, 2010
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
1. prioriteta
2. prioriteta
3. prioriteta 4. prioriteta
5. prioriteta
2005
2009
2010

Vir: Izrauni UMAR.

242

Slika 7: Uvrstitev Slovenije med 22 dravami EU glede razvoja na podroju petih prioritet Strategije razvoja Slovenije,
2005, 2009, 2010
8
10
12
14
16
18
20
22
1. prioriteta
2. prioriteta
3. prioriteta 4. prioriteta
5. prioriteta
2005
2009
2010

Vir: Izrauni UMAR.

2012 - 03 - 01-Poročilo o Razvoju UMAR

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

2012 - 03 - 01-Poročilo o Razvoju UMAR

Uploaded by

Copyright:

UMAR Poroilo o razvoju

Trni dele ...................................................................................................................................................... 115

Materialna prikrajanost .................................................................................................................................. 196

1. Konkurenno gospodarstvo in hitreja

Slika 4 : Tekoi raun plailne bilance, Slovenija

Okvir 2: Postopek ocenjevanja presenih neravnovesij na ravni Evropske unije

UMAR Poroilo o razvoju

Tabela: Neto finanna pozicija Slovenije, v % BDP

Slika 7: Produktivnost predelovalnih dejavnosti (merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega) po panogah v

1. 3. Poveanje konkurenne sposobnosti storitvenih dejavnosti

Okvir 4 : Konkurenca v nekaterih mrenih dejavnostih

Slika 12: Kreditna aktivnost

2. Uinkovita uporaba znanja za gospodarski

Okvir 6: Resolucija o Nacionalnem programu visokega olstva 20112020

neformalno pridobljenega znanja. Skupno tevilo odraslih

2.2. Raziskave, razvoj, inovacije in uporaba informacijsko-komunikacijskih

ne-tehnolokih sposobnosti, uinkovitih povezav med akterji iz raziskovalno-razvojnega, podjetnikega in dravnega

sodelovanjem vseh akterjev, institucionalnimi reformami in osredotoenostjo na instrumente, ki prinaajo bolje

3. Uinkovita in ceneja drava

tevila zaposlenih v sektorju drava

3.3. Uinkovitost pravosodja

4. Moderna socialna drava in veja

prejnjem Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

Okvir 7: Dejavniki rasti javnih izdatkov za zdravstvo v EU in v Sloveniji

Okvir 8: Mree izvajalcev javnih storitev

Spodbude za delo so se v letu 2010 nekoliko izboljale. Na kazalnike spodbud za delo

(SSI-Sustainable Society Index

plai. Kot v povpreju obdobja po letu 2000

Okvir 9: Cilji EU 2020 na podroju revine in socialne izkljuenosti

Slika 20: Dele ekvivalentnega dohodka, v EUR po kupni moi, 2010

Tabela 10: Kazalniki plane neenakosti, bruto plae, 20002010

5. Povezovanje ukrepov za doseganje

Okvir 10: Elastinost povpraevanja po motornih gorivih

Okvir 10: Elastinost povpraevanja po motornih gorivih - nadaljevanje

Glej indikator Intelektualna lastnina.

Sloveniji je dajatev za onesnaevanje zaradi odlaganja odpadkov na odlagaliih med najnijimi v EU

Slika 24: Domaa poraba snovi in snovna produktivnost

postavljeno ciljno vrednostjo v nartu njegovega razvoja

5.4. Izboljanje gospodarjenja s prostorom

Zavarovanci Vsi upokojenci Razmerje (desna os)

Cbnovl[lvl vlrl CeloLna energl[a

You might also like