Professional Documents
Culture Documents
Križevački Statuti
Križevački Statuti
Mukolovecky
Križeva ki Statuti
I.R. Mukolovecki na gori Kum.
Praefatio.
Benevolo lectori
salutem!
Slavico scripsi sermone libellum. Hicce libellus nunc tertia editione typis promulgatur viginti
tabulis artifici manu pictis ornatus. In quo variae causae bibendi enumeratae necnon etiam
normae et regulae constitutae sunt, quas in contionibus crocatoriis adhiberi vel observari
oportet.
Ardenter opto et exopto, ut has regulas iterum iterumque mente volvas atque ediscas. Semper
sursum tollas vexillum genii crocatorii, qui inter tot tantasque rerum humanarum
sollicitudines consolator est persaepe unicus!
Vale et memento
auctoris
I.R. Mukolovecky
§ 2.
V veseli družbi vladaj v prvi vrsti potrebni red. "Križeva ki statuti" niso izmišljotina
posameznika; oni izvirajo iz neke sr ne potrebe, ki je že naše slavne prednike napotila, da so
si po naravnem nagonu ustanovili zakone, po katerih so se v svoih beznicah veselili, peli in
pili. "Križeva ki statuti" so iz rp družbinskega življenja starih Slovanov, pravo zracalo in
gledalo njihovega veseljaškega zna aja. "Križeva ki statuti" so astitljiva tradicija naših
pradedov, katero spoštuj in posnemaj ter si jo vtisni v srce in glavo vsak pravi slovanski dijak.
§ 3.
"Križeva kim statutom" se morajo uklanjati brez izjeme vsi dijaki, sede i pri krokarskem
omizju, bodisi stare hiše, redni krokarji ali bruci. Isto velja tudi ostalim gostom, ki so slu ajno
zašli v dijaško družbo ter ne spadajo v gori nazna ene predele.
§ 4.
S to izdajo "Križeva kih statutov" se razveljavijo vse druge krokarske navade in razvade, ki
so se morebiti tuintam ukoreninile med slovanskimi dijaki.
Po nekem prirojenem nagibu se zbirajo slovanski dijaki, kadarkoli jim dopuš ajo asne in
gmotne razmere, v kolikor mogo e ogromnem številu okrog enega omizja, da se skupno
radujejo pri petju in pitju. To lepo navado imenovali so že stari Slovani "krok". Vsi oni, ki
negujejo ta starodavni obi aj, so torej "krokarji" v najširšem pomenu besede.
§ 6.
Vsak "krok" imej svoj titulus. Sleherni krokar vedi ter si bodi v svesti, zakaj kroka.
§ 7.
a) stare hiše,
b) redne krokarje,
Ostale pri omizju sede e, oziroma vpeljane goste (nedijake), je prištevati glede krokarskih
pravic brucužem, ako jih ni kaka stara hiša ali krokar vzel v svoje osebno varstvo.
§ 8.
"Stare hiše" so oni bivši redni krokarji, ki so že dokon ali svoje nauke, a vzlic temu še radi
bivajo v dijaški družbi. Krokarji, zlasti pa brucuži imajo se napram njim spoštljivo in
spodobno vesti, poslušati njih svete ter paziti na njih modre besede.
§ 9.
"Redni krokarji" so oni slovanski dijaki, ki so se skozi eno leto kot brucuži v krokarski družbi
odlikovali s taktnim in vzornim vedenjem ter vrhu tega ob koncu leta z zadostnim uspehom
prebili prakti no in teoreti no izkušnjo iz "Križeva kih statutov".
§ 10.
Pod imenom "bruci ali brucuži" se uvrš avajo vsi novodošleci - dijaki stoprav prišedši na
visoke šole, ki vstopijo v krokarsko družbo s trdnim namenom, da si ob svojem asu pridobe
astni naslov "rednega krokarja". Brezuvetna pokorš ina v krokarskih zadevah je njih krvava
dolžnost. Njihovo geslo bodi: "Srebro golk, zlato molk". V krokarskem zboru in
posvetovanjih sploh nimajo veljavne besede.
Opomba k § 8. Stara hiša postne vsak krokar po absolutoriju; kdor pa zapusti visoko šolo brez absolutorija, je
starešina in je celo tudi "starešina bruc", to je v slu aju, e nima krokarskega izpita.
Bruc (§ 10.)
Križeva ki Statuti 3/22
§ 11.
Brucužem bodi skrb, da se tekom svojega brucuškega leta izurijo v krokarskem vedenju ter si
pridobe potrebno krokarsko omiko in oliko. Zlasti jim bodi na srce polagano, da se pridno in
marljivo no in dan u e "Križeva kim statutom" ter se napajajo z onim svežim duhom, ki veje
iz sleherne njih vrste.
§ 12.
Vsak brucuž, ki si je v svesti, da je tekom leta vestno izvrševal svoje dolžnosti ter se do dobra
in na vse strani izvežbal v vseh krokarskih strokah, vloži mesec dni pred koncem leta prošnjo
na krokarski zbor, naj mu blagoizvoli dolo iti dan izpita. V to svrho izbere zbor iz svoje
sredine komisijo, sestoje o iz treh starih hiš ali krokarjev. Po dobro prebiti preizkušnji se
povzdignejo brucuži v posebni krokarski seji na slovesen na in v astni stan krokarjev. V
trajen spomin na to velevažen trenutek izro i se jim latinska diploma.
1. Zgodovina "Triglava",
Bruc se u i (§ 11.)
Za krokarsko pija o je služil starim Slovanom srebropeni "ol", ki ga mi, njih potomci
imenujemo tudi "pivo". Dobro pivo je gotovo najprikladnejša krokarska pija a. V isto svrho
pa nam lahko rabi tudi vino in sicer vsa doma a vina, bodisi štajerska, kranjska ali primorska.
Za silo so dobra tudi draga vina, ki jih niso obrodila doma a tla. Vse druge pija e so
nedopustne ter pristnemu kroku nepristojne.
§ 14.
Pri vsakem kroku je strogo paziti na to, da si vsi udeleženci preskrbe ene in iste pija e, to je
ali vsi piva, ali vsi vina. Kdor nima v istini tehtnih razlogov pokoriti se tej dolo bi, odre e se
samovoljno za isti as vsem svojim krokarskim pravicam. Doti nik si je sam kriv, ako ga vsa
krokarska družba docela prezira.
Opomba k § 15. Volitev Zelenega Carja: Krokarji zapojejo v zboru: "Mi volimo predsednika!"
In nato takoj: "Imamo že predsednika!" pri tem kazo s prsti na staro hišo oziroma krokarja, izbranega za
"Zelenega Carja". Dva miši no nadarjena bruca dvigneta izvoljenca na rame ter ga poneseta na odmenjeno mu
mesto. Zbor zapoje: "Živio Zeleni Car!"
§ 16.
Stoloravnatelj ali "Zeleni Car" ima neomejeno oblast nad vsem omizjem. On je nezmotljiv v
vseh krokarskih zadevah. Proti njegovim kaznim ni priziva. Kdor se njegovim poveljem
ustavlja ter se upira, kdor se no e podvre i naloženi kazni, temu se takoj odstraniti od
krokarskega "stola".
§ 17.
Pri ve jih krokih, katerih se udeleži ogromno število dijakov, osobito pri krokih, ki se vrše ob
posebnih slovesnih prilikah, Zelenemu Carju samemu ni mo i nadzorovati celega omizja;
izbere v svojo podporo še druge inovnike ali funkcijonarje, ki naj deloma pazijo na to, da se
vzdržuje red, deloma pa skrbe za dostojno krokarsko zabavo.
Opomba k § 16. e se pri krokarskem omizju izgovori beseda I.R. Mukolovecky, mora vsakdo, ki to sliši, takoj
iz spoštovanja vstati.
Fiškuš (§ 20.)
§ 18.
Ti inovniki so:
b) Fiškuš,
c) Vunbacitelj,
d) Klobasar.
§ 19.
§ 20.
Fiškužu je paziti na to, da si vsak krokar preskrbi potrebne in dostojne pija e ter da se prazne
aše kakor hitro mogo e zopet napolnijo. Pri njem se je javiti vsakomur, ki se ho e za
nekoliko asa odstraniti od omizja. Fiškuš nima pravice kaznovati; a dolžnost mu je, da objavi
Zelenemu Carju vsak prestopek proti "Križeva kim statutom".
Opomba: Obi ajno se imenujeta dva fiškuža, eden za desno, drugi za levo stran omizja.
Vunbacitelj (§ 21.)
§ 22.
Pevovoj ali kantušminister je jako važna oseba pri krokarski zabavi. On vodi krokarsko petje;
edino on dolo i ter intonira pesem katera naj se zapoje. Pevovoj pazno glej na to, da se celo
omizje udeležuje krokarskega petja ter priporo aj v kazen Zelenemu Carju vse tiste, ki niso
vsaj z ustnicami migali, ali pa izpuš ali takšne živinske glasove, da so se žalila rahlo utna
krokarska ušesa.
§ 23.
Klobasar je glavni govornik v krokarski družbi. On bodi v vseh govorniških strokah v enaki
meri izvežban ter gol i tako, da se stare hiše zadovoljno smehljajo, krokarji kroho ejo in
brucuži davijo in jo ejo od samega smeha. Na to mesto se izvoli lahko tudi brucuž, ki kaže v
tem oziru posebno nadarjenost.
Kantušminister (§ 22.)
§ 24.
Izvoljeni funkcijonarji se zahvalijo po gori ozna enem redu kratko in jedrnato in sicer:
§ 25.
Kadar Zeleni Car zakli e: "Posluh!" ali "Pozor!" vladaj grobna tišina pri celem omizju. Kdor
krši ta zakon, peri si jezik s kozjim oziroma kravjim požirkom t.j. s polovico ali vsem, kar ima
v aši.
§ 26.
Kdor se oglasi za besedo in kdor se ho e za nekoliko asa odstraniti od omizja, pij "štempelj"
to je polovico tega, kar ima v aši, pristopi k fiškušu ter mu re e: "Tempus utile".
§ 27.
Stari slovani, ki nam bodijo v vsakem oziru nedosežen vzor, rtili so nad vse - ovaduštvo.
Kdor (izvzemši seveda funkcijonarje) škodoželjno ovadi svojega sokrokarja, kaznuje se z isto
kaznijo, ki doleti tudi ovadenca.
§ 28.
Opomba k § 26. lan, odstraniti se hote od "stola", ima se javiti fiškužu z besedami: "Tempus utile!" Ko mu ta
odgovori: "Habeas", zapusti lahko krokarsko omizje.
O krokarskih prepirih.
§ 29.
Stari Slovani so se imeli radi med seboj in v vzajemni ljubezni so jim tekli življenja dnevi. Le
redkokdaj se je vnel kak prepir; a kadar se je to zgodilo, se ni reševal ta prepir s krutim
me em, ki jim je visel ob boku, nego v dvoboju s pošteno krokarsko pija o. - Tako tudi pri
slovenskih dijakih. Vsak prepir pri krokarskem omizju se rešuje s tem, da se pije "butec" ali
"butelj".
§ 30.
Kdor se po svojem sokrokarju uti razžaljenega, navesi mu "butlja", t.j. zakri i mu glasno, da
sliši vse omizje besedo "butelj", s katero ga zove na dvoboj s krokarsko pija o.
§ 31.
Beseda "butelj" je najve je razžaljenje, ki more doleteti poštenega krokarja. Vsakdo je torej že
po svoji krokarski asti dolžan, da navezanega butlja sprejme ter izbojuje.
§ 32.
Kdor se ne uti zmožnega izbojevati ta krokarski dvoboj, naj imenuje drugega krokarja za
svojega nemestnika v tej zadevi, ako se nasprotnik s tem strinja, sicer ostane butelj nerešen do
prihodnjega kroka.
§ 33.
Brucuž ne sme krokarju osebno navesti butlja, ampak le po posredovanju kakega drugega
krokarja.
§ 34.
Vsak butelj (izvzemši slu aj § 32.) se mora izpiti v teku 10 krokarskih minut (10 krokarskih =
8 navadnih minut).
§ 35.
Komur se je že en butelj navesil, ta ni dolžan sprejeti drugega butlja, dokler se ni rešil prejšnji
krokarski dvoboj.
§ 36.
b) vsaka stranka si izvoli enega krokarja za svojega pribo nika ali zastopnika,
) nepristranski meri, ali je pija a v obeh ašah v enaki meri, naznani in daje povelje, po
katerem se izpije ter kon no eni stranki po vestni razsodbi prisodi zmago.
d) pribo nika pristopita vsak na desno stran nasprotne stranke ter skrbno pazita, da doti nik
ne izlije nekaj pija e, oziroma okrvavi.
Opobma k § 36. Povelje (komanda) pri "butlju". Ako zeleni Car dovoli, da se sme izbojevati butelj, zapove
nepristranski:
"Posluh v pivskih zadevah! Pije se pivski butelj med staro hišo Aulum Agerium in krokarjem Numerium
Negidium! Arma!"
Zastopnika postavita orožje pred nepristranskega; po konstataciji re e le ta: "Arma sunt!" (ozir. "Arma non
sunt!" v tem slu aju je treba izena iti orožje) in potem: "Moje povelje bo: na ena se prime, na dve se nastavi na
usta, na tri se izpije in kdor prej izpije in izgovori dolo eno besedo (n.pr. "Živio Zeleni Car" ali po § 37.
"butelj!"), je zmagal. - Pavkanta razumela?"
§ 37.
c) zadnji izpil, oziroma zadnji kliknil "butelj" ali zadnji postavil prazno ašo na mizo,
§ 38.
Nepristranski mora vse te slu ajnosti natan no vzeti v poštev ter po svoji krokarski vesti
razsoditi, kateri je zmagal. Za svojo razsodbo ni nikomur odgovoren razen krokarskemu sodu.
Radi tega mu niti stranke, niti njih pribo nika ne smeta navesiti butlja.
§ 39.
Proti razsodbi nepristranskega je mogo priziv na krokarski sod. Krokarski sod je sploh
zadnja instanca v vseh krokarskih zadevah. On sestoji iz treh starih hiš ali krokarjev. Ako
§ 40.
§ 41.
Nasprotna stranka naj imenuje takoj svojega zastopnika; a celi zbor predsednika sodu.
§ 42.
Krokarski sod se mora takoj konstituirati pri posebni mizi. Preden za ne svoja posvetovanja,
naj imenuje predsednik enega brucuža oziroma najmlajšega krokarja za uradnega sluga, ki naj
privede po vrsti tožnika, zatoženca in njih pri e.
§ 43.
Krokarski sodci naj stvar natan no preiskujejo ter po svoji vesti razsodijo. Prvi sodec vodi vso
obravnavo; drugi piše zapisnik. Kon no razsodbo objavi tretji sodec krokarskemu zboru s
temi besedami: "Posluh v krokarskih zadevah! Krokarski sod je v svoji neskon ni modrosti
sklenil razsoditi tako le: da ima I.I. pravo (...sledijo vzroki) in sicer v imenu Križeva kih
statutov! Stroški znašajo ... in se delijo kakor sledi: ..."
§ 44.
Stroške krokarskega soda mora prevzeti tožnik in zatoženec in sicer v razmerju, ki ga dolo i
sod, ne oziraje se na razsodbo samo. S to naredbo se zapre i, da se krokarski sodi sklicujejo
radi malenkostnih vzrokov.
§ 45.
§ 47.
Kdor pije iz "lora", mora najprej izpregovoriti nazdravico in sicer v vezani besedi; druga e
zapade kazni, dolo eni po Zelenem Carju.
§ 48.
Slovanski dijaki imajo marsikatere brumne, hvalevredne navade, ki so jih prevzeli od starih
Slovanov. Ena najlepših je ta: Kadar se slovanskemu dijaku kaj izredno veselega pripeti,
skli e takoj svoje znance in prijatelje ter jim pla a "en sod ek ali pa dva", da se z njim skupaj
radujejo njegove sre e. Krokarji se obi ajno odzovejo takšnemu vabilu v jako velikem številu.
§ 49.
Kadar se pije "sod ek", naj imenuje Zeleni Car enega, ali e je treba dva bruca za astna
to aja.
§ 50.
To aj napolni kakor hitro mogo e vse izpraznjene aše, a poleg tega vestno pazi, da natakajo
ne potrati ter izlije dragocene krokarske pija e.
Bruci se ženijo.
Kakor bu ele v panju ne morejo biti brez matice, tako tudi nobena vesela družba ne more
izhajati brez vodilne in zapovedovalne roke, brez Zelenega Carja. Tudi nedijaki se esto
pokorijo "Križeva kim statutom" pri svojih veselih shodih. Tuintam, zlasti v po itnicah se
pripeti krokarju, da se nahajajo v veseli družbi poleg nedijakov tudi zastopnice nežnega spola.
§ 52.
Ako se krokar ob taki priliki imenje za Zelenega Carja, se zahvali dostojno na tem astnem
poverenju ter izpije polno kupo omizju na ast. Ako je družba mnogobrojna, bodi mu v prvi
vrsti skrb, da si izprosi izurjenega fiškuža za pomaga a. - Temu bodi dolžnost nadzorovati da
se v redu pije, da v kupicah ni nikakih ostankov ali šoštarjev in da kupica, ako se ima piti iz
polne, nima "uha" t.j. da je polna do roba. V naši domovini se obi ajno kroka z vinom. On
gleda torej tudi na to, da si ne bi kdo dolil vode, kadar je izdana zapoved, da se pije s "suhim
vinom".
Križeva ki Statuti 17/22
Mora
§ 53.
V vsaki veseli družbi se govore napitnice, splošne in osebne. Pri splošnih napitnicah n. pr. na
ast domovini, prijateljstvu, krasnemu spolu pije se "suho vino" in sicer iz polne kupe.
§ 54.
Ako piješ poedincu, prideni mu družico, t.j. kon aj svoj govor prili no z besedami: "Da nam
Bog poživi našega predragega prijatelja I.I in da mu bode lepše živeti in slajše piti, naj živi z
milo in krasno gospodi no (gospo) I.I.!"
§ 55.
Ako so v družbi tudi ženske prisotne, davajo se najprej te kot družice, potem stoprav druge
zunaj družbe. Govornik gledaj, da vsakemu izmed njiju ugodi.
§ 56.
Nazdravljenec trkni najprej s svojo družico, ako je v družbi, ter se ji prikloni, potem pa po
redu z vsemi pri mizi. Takoj nato pa se zahvali na zdravici, nato i si polno kupo ter govori po
priliki tako: "Na laskavi napitnici se lepo cifrasto zahvaljujem v imenu družice, kakor tudi v
svojem". Rekši to izprazni kupo.
§ 57.
Razen že imenovanih, izpregovore se v asih še druge posebne napitnice, seveda kakor jih
zahteva as, kraj ali osobiten povod. Ako se n.pr. slavi kak god, nazdravi se v prvi vrsti
godovnjak ali godovnja a in sicer obi ajno trikrat.
§ 58.
Razume se, da so ženske, kar se ti e pitja, v vseh slu ajih izvzete. Vsaka si lahko izbere
moškega, ki za njo pije.
§ 59.
Ako kdo ne ve, kaj je bilo nazdravljeno, mora piti "kazen", katero mu odredi ravnatelj.
§ 60.
Kadar Zeleni Car vidi, da se družba z veliko težko o da "ravnati", zahvali se na izkazani mu
asti ter proglasi republiko. Zdaj sme vsak govoriti, peti in piti, kakor mu drago.
Opomba k § 60. Proglasitev "republike" se pozdravi po krokarskem zboru s pesmijo: "Živijo republika!" (Napev
je isti kakor pri izvolitvi Zelenega Carja "Živio Zeleni Car!" (glej § 15.)).
Latinski obred, po katerem se brucuži povdignejo v astni stan krokarjev, ohranjen nam je po
stari tradiciji in se glasi tako le:
Besede promotorja:
Qua de re vos legibus atque statuis, quae "Križeva ka" vocantur, in aeternum oboedientes
fore, vinum, cerevisiam et caeteras bibendas potiones pecunia pumpaturos esse spondebitis
atque pollicebimini?"
Brucuži:
"Spondeo ac polliceor."
Primum bibite hoc poculum in salutem, florem, crescentiam societatis nostrae, quae iamiam
multos clarissimos crocatores erudivit atque erudiet.
Itaque ego promotor rite constitutus vos homines brutios... crocatores creo atque creatos
renuntio, iuribus atque privilegiis eorum orno et in sempiternam hujus diei reminiscentiam
diploma latinum trado.
Brucuži: