Milan HUDNIK violonelo Hermina HUDNIK klavir PROGRAM Vitja Avsec, iga Stani, Duan Bavdek, Boidar Kos,

s, Mihael Pa, Primo Ramov

Torek, 18. oktobra 2011 ob 19.30 Slovenska filharmonija, dvorana Slavka Osterca, Kongresni trg 10, Ljubljana Vstop prost - vljudno vabljeni!

prOgram
vitja avsEc TIRI KRATKE SKLADBE za violonelo in klavir iga staNi PESEM BREZ BESED za violonelo in klavir Duan BavDEK ANEKDOTA za violonelo in klavir*

O pOustvarjalcih
Pianistka Hermina Hudnik in violonelist Milan Hudnik sta uveljavljena slovenska glasbena umetnika, ki skupaj igrata e ve kot dvajset let. Na koncertih doma in v tujini izvajata dela od baroka do 21. stoletja. Veliko pozornost namenjata slovenskim skladbam pogosto napisanih prav zanju. Redno snemata za arhiv Radia Slovenija, ve njunih posnetkov je izlo na zgoenkah. Na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani vzgajata mlade glasbenike. Ljubezen do vsega lepega predajata tudi svojim tirim sinovom.

Boidar KOs EVOCATIONS za violonelo solo mihael pa TRIJE STAVKI za violonelo in klavir* Andante Cantabile Scherzo primo ramOv DOVOLJ ZA ZDAJ za violonelo in klavir

2 KO N c e R T N I AT e l j e

3 KO N c e R T N I AT e l j e

krstna izvedba

 O sKlaDatEljih iN NjihOvih DElih

Vitja AVSec (1970) Slovenski skladatelj in akademski glasbenik. Osnovno glasbeno izobrazbo si je pridobil v Medvodah, olanje pa nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni oli v Ljubljani, na oddelku za Harmoniko in oddelku Splone smeri. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je z odliko diplomiral leta 1994, v razredu prof. Danijela kerla. Ukvarja se s komorno, orkestralno, gledaliko in zborovsko glasbo, obasno pa pri razlinih projektih sodeluje tudi kot harmonikar ali pianist improvizator. Med doseke velja omeniti tretjo nagrado na Tretjem mednarodnem zborovskem nateaju akademskega pevskega zbora Tone Tomi (1997), avtorski veer v Cankarjevem domu ter prvo mesto na razpisu za mladinsko in otroko opero (SNG Maribor 2009). Od leta 1994 je poueval Harmoniko na glasbeni oli Franca turma, od leta 1999 pa deluje kot profesor strokovno-teoretinih predmetov na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. TIRI KRATKE SKLADBE za violonelo in klavir Nastale so na pobudo dua Hudnik. Skladba je zasnovana ciklino, z jasnimi, ostrimi in zelo odmerjenimi potezami. V njej sem elel artikulirati senzibilnejo pa tudi duhovitejo glasbeno govorico.

J. Golob). V asu tudija je za svoje delo prejel tudentsko Preernovo nagrado. Njegov opus obsega dela orkestralne, zborovske, vokalne, cerkvene, komorne, solistine ter klavirske glasbe. Od leta 2002 je producent Simfoninega orkestra RTV Slovenija. PESEM BREZ BESED za violonelo in klavir Pesem brez besed je nastala na pobudo dua Hudnik in prof. Antona Nanuta ob jubileju slovenskega pesnika Cirila Zlobca. Krstna izvedba je bila 5.11.2010 v Trstu, v sklopu Kogojevih dnevov. Osnovna glasbena zamisel je klobi ostinatne tematske preje, ki spominja na epsko pesnitev. Pomika se skozi posamezne zvone pokrajine, dokler ne izgine iz poslualevega horizonta.

4 KO N c e R T N I AT e l j e

iga STANI (1973) Slovenski pianist, skladatelj, pedagog in producent iga Stani je svojo glasbeno pot zael na Glasbeni oli Vi (klavir). Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral iz klavirja (prof. A. Jarc), kompozicije in glasbene teorije (prof. M. Gabrijeli), tudiral je dirigiranje (prof. A. Nanut) ter leta 2007 doktoriral iz glasbene teorije (prof.

Duan BAVDeK (1971) je diplomiral iz kompozicije v razredu profesorja Alojza Srebotnjaka na ljubljanski Akademiji za glasbo. Podiplomski specialistini tudij je opravil pri Marijanu Gabrijeliu in Danijelu Danetu kerlu, s tipendijama Internationalle Academie Prag-Wien-Budapest in Studio Achantes Paris se je izpopolnjeval v mojstrskih razredih pri Janosu Vajdi in Helmutu Lachemannu. Naroila za svoja dela prejema od vidnih poustvarjalcev iz Slovenije in tujine. Ta so bila izvedena v okviru abonmajev slovenskih orkestrov in zborov, na Ljubljanskem poletnem festivalu, Slovenskih glasbenih dnevih, festivalih Radovljica, itd. ter v tevilnih mednarodnih okvirih kot Svetovnih glasbenih dnevih ISCM (Hong Kong 2007 in Sydney 2010), v Varavski komorni operi, v okviru Six Continents Project, in mnogih drugih. Deluje tudi kot umetniki oblikovalec Mednarodne dejavnosti Drutva slovenskih skladateljev ter kot lan upravnega odbora Evropskega skladateljskega foruma (ECF). Na ljubljanski Akademiji za glasbo je docent za kompozicijo in glasbeno teorijo, predaval pa je e na vrsti drugih visokih ol in forumov doma in v tujini. Redno ga vabijo v mednarodne irije razlinih tekmovanj.

5 KO N c e R T N I AT e l j e

ANEKDOTA za violonelo in klavir Anekdota je v literaturi kratka pripoved o dogodku, znailnem za doloeno osebo, prostor in as. V glasbi (brez besedila) takne dolonosti ni mo dosei, sem pa v svoji skladbi skual v en sam dramaturki lok ujeti obe glavni znailnosti te oblike besedne umetnosti preproste in jasne okoliine oziroma predstavitev in nepriakovan zaplet, ki preseneti in zabava. Gre za kratko, prilonostno skladbo, posveeno nocojnjima izvajalcema in Koncertnemu ateljeju DSS.

6 KO N c e R T N I AT e l j e

Boidar KOS (1934) Skladatelj, pedagog in teoretik. Z glasbo se je zael ukvarjati pri estih letih, pozneje se je ob tudiju strojnitva na ljubljanski Univerzi aktivno ukvarjal z jazzom. Kmalu je odel v tujino, se po Evropi preivljal kot izvajalec jazza in araner, leta 1965 se je ustalil v Avstraliji. Zael je tudirati kompozicijo in skladati. Po diplomi (glasba) je poueval v ustanovi Torrens College of Advanced Education, leta 1976 pa so ga povabili na Fakulteto za glasbo na Univerzi v Adelaidi. Izpopolnjeval se je pri G. Ligetiju, B. Ferneyhoughu, M. Kaglu, na poletnih teajih v Darmstadtu in drugod. Leta 1983 je prevzel vodenje kompozicijskega oddelka na Konservatoriju za glasbo v Sydneyju. Leta 2002 se je upokojil in se vrnil v Adelaido, leta 2008 pa se je za stalno vrnil v Slovenijo. Njegova dela snemajo radijske postaje po vsem svetu, izla pa so pri tevilnih zalobah. Za svoja dela je prejel tevilne nagrade in priznanja. Skupina Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je prof. dr. Boidarja Kosa 12. junija 2003 izvolila za dopisnega, 21. maja 2009 pa za rednega lana. EVOCATIONS za violonelo solo Osnovni material v skladbi Evocations za violonelo solo sestavlja devet glasbenih idej; te se v skladbi nenehno ponavljajo in preoblikujejo hkrati. Naslov Evocations (pozivanje, klicanje duhov; obujanje spominov) ima

zame tudi ritualen pomen in zato sugerira neke vrste ponavljanja v tem primeru ponavljanja teh glasbenih idej. S ponavljanji se zaporedje idej lahko spremeni, toda ponavadi se med seboj dopolnjujejo in tako sestavljajo veje glasbene oblike. Te glasbene ideje se razlikujejo ena od druge po razlinih ritminih in/ali intervalnih strukturah ter artikulaciji. Ritual ponavljanja teh glasbenih idej omogoa tudi pozivanje/klicanje duhov iz glasbene preteklosti. Kot je zapisal ugledni muzikolog Richard Toop: Though far from being a memory exercise, Evocations is certainly a piece that plays with memory: not just of its own materials, but also, transposed into Koss personal terms, of the whole solo cello repertoire from Bach to Lutosawski. Skladba je posveena violonelistu Georgu Pedersenu, ki je skladbo naroil. Finanno jo je podprl Performing Arts Board of Australia Council.

Mihael PA (1970) je tudiral kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1999 diplomiral v razredu prof. Uroa Rojka. e v asu tudija se je navdueval nad elektronsko glasbo. Kmalu po diplomi je nastala skladba Dies Irae za ansambel, ivo elektroniko, elektronski posnetek in utrip srca, ki je bila leta 2001 tudi predstavljena na mednarodni skladateljski tribuni. Vse do leta 2006 se je skladatelj skoraj povsem posvetil delu na Urednitvu za resno glasbo na Radiu Slovenija. Priblino takrat pa je nastala skladba S za posneto elektroniko in arnico, ki je bila predstavljena na Mednarodni skladateljski tribuni za elektronsko glasbo. V tem asu je po naroilu Drutva slovenskih skladateljev nastal Godalni kvartet A.S. Moja dua poveliuje Gospoda, ki je bil izveden na Komorni noi DSS leta 2007, leta 2010 je bil v okviru Komorne noi izveden tudi Godalni trio. Po naroilu Akademskega pevskega zbora Tone Tomi pa je leta 2007 nastala Missa Brevis. Leta 2009 je po naroilu festivala Slowind nastala skladba Sotonamor, ki je bila tudi izvedena v okviru festivala Slowind.

7 KO N c e R T N I AT e l j e

TRIJE STAVKI za violonelo in klavir Nastajali so decembra 2010. Stavki nimajo izven glasbene vsebine, vendar pa sem v njih strnil ustvene vtise, ki - tako kot v resninem ivljenju - ostajajo nerazreeni.

8 KO N c e R T N I AT e l j e

DOVOLJ ZA ZDAJ za violonelo in klavir Primo Ramov je mojster poigravanja s toni. Z lahkoto jim ukazuje, kako in kam, od najtijih do najglasnejih, od najglobljih do najvijih, od najkrajih do tistih, ki lebdijo v zraku. Glasbo gradi iz nasprotij in sprostitev. Tone in akorde zabelei in s puico pokae, kako dolgo naj trajajo in kako naj se v doloenem trenutku spremenijo. Da taka glasba zaivi, morajo izvajalci dobro posluati drug drugega, tako kot Milan in Hermina, katerima je mojster skladbo napisal in posvetil. Skladba skozi mnoge kontraste uspeno naraa do visokega in glasnega sozvena obeh instrumentov. Nato se odvije subtilen dvogovor v visokem registru, ki na svoji poti do rafiniranega zakljuka skladbe ustvari e en glasen akcent. Peter avli

KO N c e R T N I AT e l j e

Primo RAMOV (1921-1999) tudij kompozicije je leta 1941 konal v razredu Slavka Osterca na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kasneje se je izpopolnjeval v Sieni in v Rimu (Alfredo Casella). tudiral je klavir in za ta instrument je zloil tudi svojo prvo skladbo, v Mozartovem stilu in v tonaliteti G dur. Prvo slubo je leta 1945 dobil kot delavec knjinice SAZU v Ljubljani, leta 1952 pa je postal njen predstojnik. Med leti 1948 in 1964 je poueval na Ljubljanskem glasbenem konservatoriju. Ramoveva glasbena zapuina je velikanski skladateljski opus. Njegove zaetne kompozicije so nastale v duhu neoklasicizma, kasneje pod vplivom ekspresionizma in serialne glasbe. Konno pa je Ramov zaetnik slovenske glasbene avantgarde. Bil je redni lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za svoje ivljenjsko delo pa je leta 1983 prejel Preernovo nagrado.

NOcOjNji vEEr sO OmOgOili

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Mestna obina Ljubljana Slovenska filharmonija

NapOvEDujEmO

eUROPeAN cOMPOSeRS' FORUM CICERO Begunje d.o.o. Konferenca evropskega skladateljskega foruma v Ljubljani Katarina jOVANOVI sopran Aneta IlI sopran Stana KRSTAjI flavta Natalija MlADeNOVI klavir Sobota, 5. novembra 2011 ob 19.30 Grand Hotel Union, Modra dvorana Ljubljana

10 KO N c e R T N I AT e l j e

11 KO N c e R T N I AT e l j e

eUROPeAN cOMPOSeRS' FORUM Konferenca evropskega skladateljskega foruma v Ljubljani Peter SHePPARD SKAeRVeD violina Mihailo TRANDAFIlOVSKI violina Ana GAceVA klavir Nedelja, 6. novembra 2011 ob 19.30 Grand Hotel Union, Modra dvorana Ljubljana

iNfOrmacijE
Drutvo slovenskih skladateljev Trg francoske revolucije 6/I, Ljubljana Telefon: 01/241 56 64, 041/562 144 Elektronska pota: koncert@dss.si www.dss.si