Professional Documents
Culture Documents
Domov Naronina Podjetje Urednitvo Oglaevanje Arhiv Global Monitor Prijavi se Naroi se na spletno Mladino 23.6.2013
Ii
Zadnja tevilka
Grega Repov Vlado Miheljak Bernard Nemah Janko Lorenci Joe Vogrinc dr. Bogomir Kova Jurij Gustini Heni Erceg Maja Novak Marcel tefani jr.
Intervju Izjave Rolanje Konzum Foto
Napovednik Trgovina Naslovnice Diareja Ilustracija Proglas Pesmica Mladinamit Pisma bralcev
Stareje tevilke
25 24 23 22 21 26
| | | | |
| 1. 7. 2011
tevilo komentarjev
12 Komentiraj
Arhiv
Nevarnost nepolitinega
Mladina 25 | 21. 6. 2013 Premierki Alenki Bratuek velja nekaj priznati: v dveh mesecih ji je uspelo narediti iz drave politino normalno dravo. Na politinem prizoriu se marsikaj dogaja, a v bistvu so razmere normalne. Mir je. Kaj elimo rei s tem? Da ne glede na to, da v dravi poteka politina dejavnost, z vsemi klasinimi pretresi, ne moremo ve govoriti o obutku izrednih razmer. In to je velika stvar. V resnici ta elementarni v deeli je mir ni seval iz vladnih dvorov e zelo dolgo, od asa pokojnega Janeza Drnovka. as Toneta Ropa je bil, ker je imel ta opraviti z razpadanjem lastne stranke pri ivem telesu in s prihajajoimi volitvami, popolnoma kaotien. Janez Jana, ki je priel za njim, se je el izredne razmere (kar ni mogoe oznaiti le kot slog vodenja). Nato je priel Borut Pahor in svojo funkcijo kljub izjemni prilonosti po lastni odloitvi spremenil v pogosto prazno nastopatvo, ki je zbujalo nelagodje, predvsem pa nezaupanje. Jana je drugi mandat zael, kakor da ga prav uvajanje obutka izrednih razmer ni e enkrat odneslo z oblasti. Le da mu v drugo ni uspelo med ljudmi zbuditi strahu, ampak odpor. Alenka Bratuek je prinesla v dravo mir. Pa ne zaradi modrosti in politinih vein, ampak ker je politino tako nevea, da se politinim dimenzijam vladnih dejanj preprosto izogiba oziroma se jih sploh ne dotika. In tako uinkujejo poteze, kot da so politino razbremenjene. Pa niso. Ta mir prija. Odloitve so videti zgolj odloitve. Prodaja Mercatorja je zgolj prodaja nekega podjetja. Varevanje v olstvu in zdravstvu je zgolj varevanje. A seveda to ni res: eprav je podoba premierke in z njo vlade tako nepolitina, neideoloka, so v resnici odloitve vse to: ideoloke, politine, daljnosene in nepovratne. Ni politike brez ideologije v resnici se na primer prav neoliberalna ideologija propagira s tem geslom. e, nas ne zanima ideologija, nas ne zanimajo ne levi ne desni. Slii se veno, a kdor je porisal vsaj prvo pobarvanko politine ideologije, ve, da je neoliberalna ideologija trdokapitalistini konservativizem. Zato je treba to vlado presojati na podlagi odloitev, ki so pa politine, mono politine. A ne mislimo je obtoevati neoliberalizma, pa eprav bodo posledice enake. Ta vlada predvsem ne gleda v prihodnost. Drugae si nikoli ne bi dovolila lahkotnostnih izjav glede Mercatorja. Zakaj Mercator v asu Pahorjeve in Janeve vlade ni bil prodan? Ker ga nartno niso prodali. Po izvirnem grehu, storjenem v prvem mandatu, se je celo Jana v drugem zavedel, kaj lahko za sabo potegne prodaja Mercatorja lastniku sumljivega finannega stanja in nepreglednih nartov. Tega njegova vlada seveda ne bo nikoli priznala. Enako velja za prodajo Nove Ljubljanske banke. Eno so govorili, drugo delali. Eno so morali govoriti (zaradi tujine), drugo so izvajali. Enako velja za Pahorjevo vlado, ki je prav tako nikoli ne bodo priznali ustavila prodajo Mercatorja. Je s tem kaj narobe? Seveda ne. To je tudi politika. Tako kot Francozi eno govorijo, drugo pa delajo. A danes vlada vidi predvsem, kaj so tiste toke, ki so dolga leta zaposlovale politiko, in misli, da je njena naloga, da jih da z mize. Toda tam so ostale z razlogom. Seveda je privatizacija na prvem mestu. Zato se jim zdi, da bo uspeh, e to privatizacijo e enkrat izpeljejo. Oziroma, saj ne gre za privatizacijo: pri privatizaciji sodelujejo domai in tuji kupci. Pri nai prodaji pa le tuji. To je prodaja tujcem. In tako je, ker drava in zlomljeno gospodarstvo popolnoma nepovezano, vee ga le e prazno vodstvo gospodarske zbornice, danes le stavba brez razmisleka nista sposobna organizirati, videti lastnine, narediti narta, kakna bo videti slika Slovenije v prihodnje. Vlada nima nobene analize, kaj prinaa na primer privatizacija Mercatorja za makroekonomsko sliko te drave v dveh, treh, petih letih. Neumno, neodgovorno. e ve: na drugi strani imamo prav Hrvako, dolga leta slovensko uenko, ki danes dela vse tisto, kar so slovenski ekonomisti in analitiki leta nartovali kot razvojno prilonost (oziroma edino prilonost) za to dravo tukaj. Pri emer je Hrvaka ekonomsko ibkeja, ji je pa zato v zadnjih letih uspelo zbrati ve stratekega razmisleka. Zato je mir le navidezen, zavajajo. Je mir, ki uspava, ki daje obutek normalnosti. A odsotnost temeljnega razmisleka (pa ne priakujemo, da bodo zdaj zaeli organizirati simpozije, naj to kar e naprej prepuajo predsedniku republike) bo udarila v resnici prav vse. V resnih podjetjih imajo desetletne narte, celo ve. V resnih dravah tudi.
Komentarji
Senad, vroina je oitno pokazala zobe, vsaj tako je utiti ko gre za tvoje komentarje. Foglof Tunek se oitno ne moti, kajti on je na varnem v kleti in ve racionalno razmiljati, to mu moramo iskreno priznati. Pa lep in manj vro dan.
Zaetna stran | Predhodna stran | Stran: 1/2 | Naslednja stran | Zadnja stran MLADINA, 2000 - 2013 ISSN 1580-5352 Vse pravice pridrane
Mladina Trgovina Global Monitor Podjetje Urednitvo Oglaevanje Naroi Mladino Naroi spletno Mladino Sploni pogoji Avtorji