Oblikovanje publicistinega jezika v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru

1.1 Publicistini jezik v Prekmurju je imel priblino 40 let asa, da se je oblikoval in izkoristil vso raznovrstnost, ki jo ponuja asopisno sporoanje. Gre za obdobje od leta 1875, ko je v Budimpeti zael izhajati prvi prekmurski asopis Prijatel, pa do leta 1918, ko je bilo Prekmurje prikljueno matinemu slovenskemu ozemlju in je prekmursko razliico slovenskega knjinega jezika tudi uradno zamenjala enotna slovenska knjina norma (Jesenek 1996: 113126). S tem se je zakljuilo tudi obdobje izdajanja in tiskanja knjig v prekmurskem knjinem jeziku (Oroen 1989: 3760), ki so ga tako kot v osrednjeslovenskem jezikovnem prostoru oblikovali protestanti v 18. stoletju v cerkvenih besedilih (Temlin, Gyrski katekizem 1715, normo in predpis nadnarena tvorba dolinskih, ravenskih in gorikih jezikovnih posebnosti pa je postavil . Kzmi v prevodu Nouvega Zkona 1771), prevzeli in razirjali pa so ga v tevilnih tiskih katoliani predvsem v prvi polovici 19. stoletja (M. Kzmi, Koi), ko so ga iz cerkvenih okvirov razirili tudi na druga podroja (V. Novak 1976), npr. praktinosporazumevalna ali strokovna besedila Zgodbe vogerskoga kralestva, ubeniki sestav, znotraj tega v berilih tudi prozni in pesniki poskusi predvsem prevodna literatura in redko izvirno spogledovanje z umetnostjo v prekmurskem knjinem jeziku (Jesenek 1998a: 121138), in isto na koncu, ko so zgodovinski dogodki, izhajajoi iz ideje zdruene Slovenije, upravieno napovedovali tudi jezikovno poenotenje vseh Slovencev v Avstro-Ogrski, se je v prekmurski knjini normi zaela razvijati tudi publicistika. lo je za obdobje, ko je e zmanjkovalo asa za kaj ve (Oroen 1989: 59), pa vendar ga je bilo e toliko, predvsem pa volje nekaterih prekmurskih izobraencev (Agustia in Ivanocyja ter njegovega kroga), da lahko danes govorimo tudi o razvoju prekmurskega publicistinega jezika. 1.2 eprav ni bilo veliko asa za uveljavljanje, pa prekmurska publicistika ni obvisela v zraku. Obetajoe zaetke ji je postavil Imre Agusti (V. Novak 1940: 188190), prekmurski Vodnik, osrednja osebnost publicistine ustvarjalnosti v Prekmurju je Franc Ivanocy (V. Novak 1937: 2957; 1970: 463571), (Smej 1975), ob njem pa so se potrjevali e trije razgibani uredniki in razirjevalci prekmurskega jezika v asopisni besedi, Joef Klekl st., Joef Klekl ml. in Ivan Baa (iftar 1970: 205217). Agusti je izdajal prvi prekmurski
254

Oblikovanje publicistinega jezika v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru

asopis Prijatel od 1875 do 1877) (Jesenek 1999a: 327343, v 19. stoletju je zael izhajati tudi protestantski koledar Dober pajda (1899) in tednik v madarini in prekmurini Murska Sobota in njena okolica (1885), leta 1904 je Ivanocy zasnoval Kalendar srca Jezuovoga (1904), istega leta so njegovi e imenovani mlaji sodelavci zaeli izdajati naboni mesenik Marijin list, Klekl st. pa leta 1913 e tednik Novine, tj. poboen, drbeni, pismeni list za vogrske Slovence, gotovo najbolj razirjen in vpliven asopis, pisan v prekmurski razliici slovenskega knjinega jezika. eprav je bila slovenska publicistina dediina v Prekmurju bolj revna kot bogata, pa ji je pripadel pomemben dele pri ohranjanju prekmurske slovenske jezikovne in narodnostne identitete konec 19. in v zaetku 20. stoletja, ob razkroju avstroogrske monarhije pa so prav Kleklove Novine (ob podpori Radgonske Murske strae) odloilno navduevale svoje bralce, da se prvi v zgodovini tudi upravno in politino zdruijo z matino Slovenijo v eni dravi. tevilke so pri tem publicistiki v Prekmurju manj naklonjene, saj podatki o razirjenosti asopisov na slovenskih tleh do konca 1. svetovne vojne kaejo, da je bilo do takrat manj izvodov natisnjenih le e v Beneki Sloveniji od skupno nekaj manj kot 420 miljonov izvodov je znaal dele v Prekmurju le 2,6 milijona, na Kranjskem skoraj 146 milijonov, na Primorskem 106, na tajerskem slabih 79 milijonov, na Korokem 24 milijonov, med amerikimi izseljenci celo 61 miljonov, v Beneiji 600 tiso (Lapajne 1937: 230). Ko gledam na kratko, ne ravno obseno, pa vendar precej burno razvojno pot publicistine tradicije v Prekmurju, ne morem mimo njenega dvojnitva: (1) zaznamovala so jo nasprotja med katoliko in protestantsko smerjo (slednja ima svoj koledar Dober pajda), (2) razpeta je bila med zvestobo staremu slovenskemu jeziku in pritiskom agresivne madarizacija (slednja je svoje ideje irila v dvojezinem prekmursko madarskem tedniku Murska Sobota in njena okolica), (3) izraz njenega jezikovnega dvojnitva pa sta naslonitev na normativnost, ki jo je za prekmurski knjini jezik ponudil . Kzmi, in vdor narenih dolinskih jezikovnih elementov v Kalendar in Marijin list. 1.3 Teie programske smeri prekmurskih asopisov so naela slovenstva in e zanemarimo madarski dvojezini tednik, je najveja zasluga prekmurskega periodinega tiska prav ohranjanje narodne zavesti med Prekmurci.175 To delo je opravil e prvi asopis, ki je bil pisan za Slovence med Muro in Rabo v

175 prekmurski

periodini tisk /je/ skupno z mohorsko in drugo slovensko knjigo budil in gojil spoznavanje pripadnosti Prekmurcev k slovenskemu narodu in tako zbiral narodne sile v duhu zedinjene Slovenije. (I. kafar 1970b: 562). 255

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

prekmurskem knjinem jeziku, polmesenik Prijatel,176 ki ga je od leta 1875 do 1878 v Budimpeti izdajal I. Agusti. 2 K alendar srca Jezuovoga Kalendar je izel decembra 1903 za leto 1904. Prvi urednik je bil Ivanocy, korektor pa Baa. Pri pisanju so sodelovali Ivanocy, Klekl st. in ml., Baa, Alojzij Khar, Sakovi in uitelj Hunyadi iz Gederovcev. Kalendar pa je prinaal nabone, kulturno-zgodovinske in poljudnoznanstvene lanke, rtice, pesmi, ale in male oglase.177 Prav slednja zvrst se je med Prekmurci najprej razirila v Kalendarju, pri tem pa moram takoj opozoriti, da se naini spo roanja (oglaevalski prijemi) prav v niemer niso razlikovali od oglasov v drugih slovenskih asopisih, zelo podobni pa so tudi dananjim za posku njo predstavljam tri tipe oglaevalskega sporoanja, in sicer: (1) samo moja ponudba je prava, (2) objava uporabnikovih mnenj in (3) vrnem denar, e z izdelkom niste zadovoljni.
K1 Koga zselodec boli ali nema teka, za tisztoga szo najbogse Fellerove doligonecse Rebarbara Pilule // Te pilule naglo, zagvsno i brezi bolecsine pozsenejo, csi sztavi, ino pomorejo vu vszaki nevoli, stera z te zhaja // Poszebno szo dobre pri teskom khanji zsalodca, proti zsutaj farbi lica, proti napihnjenoszti, kiszilomi riganji pa pecselini v obisztih // Te pilule szo szame te prave, csi szo vu zsutih medenih skatuljah, stere Elsa znamenje majo ino szo od Fellera podpiszane. K2 Pijancsivanje. Ki sze od totoga grdoga greha odszloboditi scse, naj szi szproszi vrasztvo, stero proti pijancsivanji vnogokrat ocsiveszno pomagalo, ino je poleg naprey pisanja doktorov narejeno. To vrasztvo kosta 1 mera 5 koron 1 dplinszka mera, stera je pri sztarih pijancaj potrebna 8 koron.

Sledijo zahvale ozdravljenih in njihovih najblijih, npr.:

Vase vrasztvo proti pijancsivanji je csdo vcsinilo. Tiszti cslovek, za koga szam proszo, vecs ne pije, pa znova pridno dela. Bog nam plati za vas trd (Harlovics Ferencz, Gaja).
176 iftar

(1970: 210) je zapisal, da je Prijatel razgibal kulturno in olsko sivino v Prek murju, urednik Agusti pa je obtoeval Madare, da so krivi za kulturno zaostalost Slovencev. 177 Kalendar za leto 1904 je imel naslednjo vsebino: na zaetku je koledar po mesecih, leva stran pa je prazna in namenjena zapiskom; sledijo pomembni datumi in prazniki ter popis nebesnih znamenj, na koncu so e preroki za letto 1904; drugi del je namenjen branju, in sicer prevladujejo cerkveni teksti (npr. Zgodovina pobonosti srca Jezuso voga, O cerkvi, O boiu) in praktino-vzgojni zapisi (Vzgoja otrok navodila, Razni zakoni, Seznam sejmov doma in po svetu, oglasi in ale), programski tekst (Hrana devna nai Slovenov), polliterarna besedila in ivljenjepisi (Legenda, ivljenje Papea Leona XIII., Pij X.), prevodi (Misionar na Kitajskem) in leposlovje (prevodi, pesmi, pripovedke in pravljice). 256

Oblikovanje publicistinega jezika v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru

Nemorem presztati ka vam za vase vrasztvo proti pijancsivanji nebi zahvalila: mozs mi zse dva meszecca ne pije vecs zsganice, tak ka szem zdaj z cela blazsena (Unterlercher Ozsbeta, Bleiberg). Ali je prvi glazsek z vasega vrasztva proti pijancsivanji tak valao, proszim scse eden glazsek za ednoga prijatla (Htterich Andras, Auschwitz). K3 Csda elektrona! Dpplinszki elektricsni Krizs, ali zvezda. D. R. G. M. 888. Ozdravi in okrepcsa dobri sztojimo!Vala proti protini, reumi, asthmi (zsmetnomi zdihavanji), brez szna trpecsim, sumatanji v&h, glposzti, zemle metanji, nervotizmu, bledoszti, zobnomi betegi, glave bolecsini, influenzi. Tiszti beteznik, steri moj pripravo Nro. 888 45 dni ncza i ne dobi nazaj zdravja, nazaj dobi peneze. Kde je nikaj nej valalo, tam sze naj proba moja priprava: zagvsno de valala.

3 M arijin list (Nevtepeno poprijeta blaena Devica M arija, zmona G ospa vogrska) Mesenik Marijin list je zael izhajati 8. 12. 1904, vendar pa je moral urednik Klekl st. pokazati veliko spretnosti in diplomacije, da je cerkvena oblast dovolila izdajati verski list v prekmurskem jeziku. Smej (1975) je zapisal, da so morali renovski verniki med drugim ve tednov v cerkvi moliti za Marijin list, Klekl pa je opravil tudi mao, da bi kof dovolil izhajanje lista. Ker tudi to e ni bilo dovolj, je konno odel do kofa v Sombotel in ga klee prosil, naj vendar dovoli izdajati Marijin list. To je kofa omehalo in dovolil je tiskanje slovenskega mesenika, vendar v madarskem rkopisu! e vedno so prevladovali politini interesi. Prva tevilka Marijinega lista je izla v 2000 izvodih in je bila v celoti razprodana, najvijo naklado pa je dosegel po prvi svetovni vojni, ko je bilo vsak mesec natisnjenih celo 6000 izvodov Marijin list so takrat brali tudi na tajerskem, Krajnskem in Gorikem, priblino 400 izvodov pa je odhajalo tudi v Ameriko (Smej 1975). Marijin list je moral biti predvsem naboni meseni cerkveni asopis z navidezno jasnimi verskimi cilji: (1) spoznati Marijino aenje, (2) poiskati pot od Marije do Jezusa in (3) iz nartovanih dohodkov zgraditi samostan. Kljub jasno zartani programski usmeritvi, objavljeni v prvi tevilki, pa je bil e od vsega zaetka usmerjen bolj splono kulturno in je objavljal tudi leposlovje (V. Novak 1996: 9192), prav tako pa ni mogel prikriti izrazito slovenske usmerjenosti.178

178 Oblast ne more prisiliti duhovnike, naj v tihinskem jeziki razlagajo navuk Gospodnov. Svoj jezik potvati i ga za veliko drati, drge pa ne zavrti, nego poleg mogonosti popolnoma posvojiti, to je spametnoga loveka dunost.

257

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

4 Novine 4.1 Izmed asopisov, ki jih predstavljam, so jezikovno najbolje Novine. Izhajati so zaele 8. decembra 1913. leta, njihov prvi urednik Joef Klekl st. pa se je pred tem kot urednik in pisec potrdil tudi e pri Kalendrju in Marijinem listu. Novine so bile od zaetka leta 1913 tiskane v gajici, izjemoma le deset tevilk v madarskem rkopisu, in sicer leta 1919, ko so bile podnaslovljene politien drbeni list. Presenea, da v Novinah ni veliko pisanega o jeziku, eprav je to edini prekmurski asopis, ki je utrjeval predvsem prekmursko knjino normo. 4.2 V Kleklovih Novinah so se uveljavile nekatere normativne znailnosti prekmurskega publicistinega jezika, ki so skupne vsem piscem, izhajajoim iz Ivanocyjevega kroga. 4.2.1 Sestav samoglasnikov in soglasnikov se prilagaja dlinskemu sistemu in prav glasoslovna ravnina je tista, ki najbolj odstopa od knjinega sistema, normiranega v Kzmievem Nouvem Zkonu in potrjenega ter sprejetega od vseh katolikih piscev 18. in prve polovice 19. st. (npr. M. Kzmi, Koi, Borovnjak). Glasovje je dosledno urejeno le v Novinah, v Marijinem listu in Kalendrju pa so sodelavci pisali vsak v svojem govoru (V. Novak 1976: 8889). Zanimivo je, da je Klekl urejal vse tri asopise, narenega kolaa pa ni dopual edino v Novinah, zato se v tem asopisu vsaj do leta 1919 zavestno ohranja glasovno-pisna podoba jezika, za katero smem rei, da je nadnarena. Samoglasniki etverokotniki sestav je monoftongien (prleki jezikovni vpliv), in sicer brez polglasnika ter z dvema preglasnima glasovoma , in a-jem, ki je po dolinski izreki sprednji nizek glas. Pisava je gajica, praviloma e brez znailnih madarskih znakov za dolino in viino ter oino samo glasnikov: i, , u, e, , o, , , , a. Dvoglasnika (ej) in (ou) sta se po vzoru knjine slovenine zapisovala z e in o (dete, svet; novine, roka), le navidezno pa se dvoglasniki pojavljajo v del. na -l. m. sp. ed, saj se konni -l zapisuje dosledno z o (bio, o, spao, hoteo, miseo, gledao), kar pa se je izgovarjalo z zelo ozkim o -jem, po dolinskem govoru kot u (biu, spau., hoteu, gledau). (Novak 1976: 14) Soglasniki sestav je prav tako mono priblian slovenskemu knjinemu, kar pomeni, da zapis sinikov in umevcev ni ve madarski, po dolinskem vzoru pa tudi nista ve zapisana trdi in mehki nebni tj in gj, ki ju tudi na zaetku besede in za zveneim soglasnikom dosledno nadomea j ( jaz, jezer, pije, jagoda: gyez, gyezer, pigye, gjagoda izgovarja se dj v ravensko-gorikem prostoru; za nezveneimi soglasniki se prav tako ne izgovarja (snoptje, srast je snopje, srasje). Posebnost je e vedno ohranjeni mehki nj (drbanje),
258

Oblikovanje publicistinega jezika v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru

medtem ko je lj praviloma otrdel (npr. plj, blj, mlj in vlj giblem, na zemli, mravla; vitelstvo, boleviki), redko pa se pod vplivom slovenskega knjinega jezika e prepleta z mehkim lj (Poljsko kraljevina bode, kral bode nadvojvoda Karol tevan), ki je dosledno pisan pred visokim srednjim (ljstvo, ljdska ola, ljbiti, tudi ljbiti do premeta prihaja dosledno v mnoini, npr. ljdske ole). Soglasnika skupina je ohranjena (z narodnim spraviom, ee iem), palatalizacija prav tako (kriati, dug duen, grah graec), m se ne premenjuje z n kot pri . Kzmiu (zbogom, vzem), h med dvema vokaloma, pred nebniki in v izglasju prehaja v j (maiha maija, khati kjati; lehko lejko; po zelenih travnikah po zeleni travnikaj), izprian je prehod t v k (tmica kmica) in k v g (kar gar); protetini v je pogost (vpati, vsta, vra, vogrski, vogrin), prav tako pa lahko tudi izpade (dovica, dovec, vse se, vsaki saki, po si sili po vsej sili). Med ostalimi glasovnimi posebnostmi opozarjam e na premene v okviru glasov (ubije buje, nehati henjati, lica lica), premet (breg berg), naliko (ledrar lednar, planina plamina, prper prpeo /paprika/) in krnitev pripone -avica v -ojca (rokavica rokajca, pijavica pijajca, bradavica bradajca). 4.2.2 Raba loil je knjina; v Novinah se najpogosteje uporabljata pika in vejica, klicaj in vpraaj le v vpraalnih in vzklinih povedih, opuaj pa samo v poeziji (teb potoi srne boli, teb zahvali se ves sreen); narekovaj se rabi, kadar gre za dobesedno navajanje (citiranje) novic iz drugih asopisov, v oklepaju se navajajo sopomenke (izpotiti vzavicati, Be Dunaj), vezaj in pomiljaj sta loena (vezaj je kratka stina rtica, pomiljaj pa dolga nestina (eko-slovake ete; mrla je nikdar je ve nebo). Pomiljaj se stino rabi tudi pri natevanju namesto predloga do (od 2030 kg), podpije se ne pojavlja. 4.2.3 V Novinah je zapisanih kar 20 razlinih kazalnih zaimkov (te, ete = ta, eti = tu, toti, sej, ravno, on, ov, eni, one, tisti, isti, ravno tisti, teli = toliken, eteli, taki, takni, etaki, telki = tolik , etelki, telikaji) in 22 nedolonih (samostalniki: to, maloto, nekak, nie, ka, neka, nika, malokaj, kolikaj; pridevniki: ves, vsaki, vsaki, teri, kaki, neki, neki, nakaki, niterni, nekelko, nikelko).179 4.2.6 V besednem zakladu180 izstopajo nekatere zanimive podvojitve (norc nori, tupa tupasta, klanto klantoki = potepuh, sam samren, pun punren), e
179 Primerjava

z gradivom v Pavlovi rokopisni slovnici prekmurskega jezika kae veliko podobnost glede rabe zaimkov ker je raznovrstno spretno pozaimljanje znailno za zahtevneje govorne in pisne poloaje, sklepam, da je bil prekmurski publicistini jezik premiljeno izbran in normiran na osnovi prekmurskega knjinega jezika. 180 Primerjava z razpravami Jurania (1973: 94112; 1966: 3141; 1961) in rokopisno prek mursko slovnico Avgusta Pavla je pokazala, da je predstavljeno besedje zabeleeno 259

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

vedno pa je med besedjem veliko madarizmov (aldov = daritev, baga = tobak za veenje, bajusi = brki, bantvati = aliti, bersa = kan na vinu, beteen : beteg = bolan, birov = sodnik, iga = vodnjak, falat = kos, her = dober glas, kefa = krtaa, kertjs = vrtnar, rsar = poljski delavec, sabol = kroja, saga = vonj, tovaj : tolvaj = tat, verostvati = bedeti ob mrliu, vse fele = razline vrste, za nikoj valn = nivredne) in germanizmov (colinga, cug, farba, kelnar, lanc, panof = postaja, pngrat vert = gospodar). 3 Zakljuek Prijatel, Kalendar, Marijin list in Novine so ob svojem nastanku poskuali uveljavlajti v publicistiki jezik, izhajajo iz norme in predpisov prekmurskega knjinega jezika, ki ga je v 18. stoletju uzakonil Kzmiev protestantski prevod svetega pisma nove zaveze (Nouvi Zkon, 1771), v 19. stoletju pa so ga sprejeli tudi vsi pomembneji katoliki pisci v Prekmurju. Z nekaterimi manjimi popravki v glasoslovju in oblikoslovju, ki sta jih uvajala urednika Agusti in Klekl st., se je knjina tradicija nadaljevala v asopisih Prijatel in Novine, mesenik Marijin list in vsakoletni Kalendar pa sta bila bolj odprta za narene jezikovne reitve posameznih piscev. Prijatel je e v sedemdesetih letih 19. stoletja zael objavljati najprej v severovzhodnotajerski slovenski jezikovni razliic, ki je pomagala zblievati prekmurski in slovenski knjini jezik, tako da je urednik Agusti lahko na straneh svojega asopisa ponudil Prekmurcem tudi e prispevke, napisane v slovenskem knjinem jeziku. V zaetku 20. stoletja je tako priblievanje nadaljeval Klekl st., ki je v Novinah uspeno premeal razliko med prekmurskim in slovenskim knjinim jezikom ter tako navajale Prekmurce na novo, tj. skupno slovensko knjino normo. Postopnost in strpnost, ki ju je pri tem zagovarjal, sta bili edina monost, da so Prekmurci sprejeli in usvojili slovensko knjino normo, hkrati pa ohranili svojo bogato knjino tradicijo iz 18. in 19. stoletja ter nato v 20. stoletju znali nadaljevati to izroilo v narenih okvirih. Prehod prekmurskega knjinega jezika v narene okvire je potrebno prav zaradi asopisov Prijatel in Novine pomakniti v 20. stoletje, Marijin list in Kalendar pa sta pokazala, da je kljub poenotenju slovenske knjine norme publicistiko mogoe nadaljevati tudi pokrajinski jezikovni razliici.

tudi v (posameznih) navedenih delih, kar pomeni, da gre za pogoste in splono rabljene madarizme in germanizme v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru, ki jih je Klekl slial v vsakdanjem govoru in jih je od tam prenesel v publicistini jezik. 260