Stvarno Pravo VPRAŠANJAA

UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
STVARNO PRAVO
- vpraanja za vaje -
0
Maribor, 2010
1. Temeljna naela stvarnega prava in osnovni pojmi po SPZ
1. V zvezi s katerim nainom pridobitve stvarnih pravic je pomembno naelo
kavzalnosti ter kako vpliva na pravni poloaj dobrovernega pridobitelja
lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe?
To je pomembno pri izvedenem nainu pridobitve lastninske pravice. Od razpolagalno
nesposobne osebe lahko pridobimo lastninsko pravico samo z a non domino
pridobitvijo (64. len S!"# drugae pa jo lahko dobroverni pridobitelj priposestvuje v
$ letih pri nepremininah.
. !istvene novosti Stvarnopravnega zakonika"
!emlji%ki dolg.
&
. Pojasnite naelo kavzalnosti# loenosti in tradicije v stvarnem prav$. %je v SPZ
je razvidno# da velja pri nas sistem kavzalnosti# loenosti &specialnosti' in
tradicije?
40. len S!'ja doloa# da imamo v slo naelo kavzalnosti.
(. len S!'ja doloa naelo specialnosti ) samo individualna doloena samostojna
stvar je lahko predmet stvarnih pravic.
(. Pomen naela omejenega kroga stvarnih pravic v stvarnem prav$"
* S!'ju +. len doloa# da S,O pravo pozna naslednje stvarne pravice- lastninska#
zastavna pravica# zemlji%ki dolg# stavbna pravica# slu.nosti in pravica stvarnega
bremena. /umerus clausus je predvsem zaradi varstva pravnega prometa.
). %atere stvarne pravice $reja Stvarnopravni zakonik &obkroi'?
' slu.nostno pravico0
' 1iduciarno lastnino0
' eta.no lastnino0
' lastninsko pravico0
' solastnino0
' skupno lastnino0
' stvarno breme0
' zastavno pravico0
' zemlji%ki dolg0
' stavbno pravico0
' imisije0
' priposestvovanje0
' nujno pot.
*. %ako je v SPZ $rejen kon+likt med naelom za$panja in izvenknjino
&kontratab$larno' pridobljeno lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja
&na nepreminini'?
2on1likt ureja 443+ len S!'ja. ravica pridobljena s priposestvovanjem# ne sme biti
v %kodo tistemu# ki je zaupal zemlji%ki knjigi. ridobitev pravice s priposestvovanjem#
uinkuje le med priposestvovalcem in tistim# ki je pravico izgubil oziroma mu je bila
pravica omejena. roti tretjim pa %ele z vpisom v !2.
,. Poglavitne razlike med stvarno pravico $itka in rabok$pom"
4aba je mogoa samo na stvari# medtem ko u.itek je mogo tudi na pravicah. 5metnik
rabe ne more prenesti pravice na tretjo osebo. 6.itkar pa ne prenese njegove pravice#
ampak njeno izvr%evanje.
*pis v zemlji%ko knjigo u.itka je konstitutivnega pomena# medtem ko rabokupna
pravica nastane s sklenitvijo pogodbe. *pis rabokupa v !2 le daje bolj%o pravno
+
kvaliteto njemu in !2# drugae pa ni potreben. ri u.itku je vpis obvezen (pridobitni
nain". rav tako je pri u.itku posledino potrebno !2 dovolilo (razpolagalni pravni
posel".
4abokup je npr. e u.itkar da v zakup nekomu upravienje do izvr%evanje njegovega
u.itka. To storita z obligacijskim razmerjem. 4abokup je akcesoren zato bo prenehal#
ko bo prenehal u.itek.
-. .avedite vsaj tri instit$te SPZ/ja# ki so odraz naela s$per+icies solo cedit"
ritiklina# plodovi 7# stavbna pravica# akcesija
0. .aelo absol$tnosti v stvarnem prav$"
Stvarne pravice spadajo k absolutnim oziroma izkljuojoim pravicam civilnega
prava# kar pomeni# da uinkujejo proti nedoloenem krogu oseb. omembno je# da
lahko imetnik stvarne pravice nemoteno izvr%uje svojo pravico in da zahteva od
vsakogar# ne njegovo pravico spo%tuje in v njo ne posega.
1. .aelo omejenega kroga stvarnih pravic"
Stvarne pravice uinkujejo erga omnes (proti vsem"# zato je nujno da so vnaprej
doloene z zakonom oziroma da so vsem poznane# saj lahko le v tem primeru
priakujemo njihovo spo%tovanje. oznamo jih 6- lastninska# stavbna in zastavna
pravica# zemlji%ko dolg# stvarno breme in slu.nosti. 8elimo jih lahko na lastninske in
stvarne pravice na tuji stvari ali omejene stvarne pravice. Samostojna je le lastninska
pravica# ostale so akcesorne in lahko obstajajo samo poleg lastninske pravice.
12. .aelo specialnosti v stvarnem prav$ in odmiki"
redmet stvarnih pravic# je lahko samo individualno doloena stvar in samo zakon
lahko doloi izjeme od tega pravila ((. len". 9istvena posledica je nemo.nost
nastanka in obstanka stvarnih pravic na delu stvari. To naelo je konkretizirano v &6.
lenu S!'ja# ki doloa sestavino. ! nastankom sestavljene stvari njeni sestavni deli
izgubijo lastninsko pravico. 5zjeme od naela specialnosti sta eta.na lastnina in
stavbna pravica.
11. .avedite razlike med $itkom in zak$pom"
6.itek je osebna slu.nost# ki daje pravico uporabljati in u.ivati tujo stvar ali pravico
tako# da se ohranja njena substanca. redmet u.itka je lahko potro%na ali nepotro%na
stvar ali pravica# iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. 6.itkar svoje pravice ne
more prenesti# lahko pa prenese njeno izvr%evanje.
!akupna oziroma najemna pravica je pravica obligacijskega prava# katere predmet je
lahko nepreminina in ki nastane s pogodbo med zakupodajalcem (najemodajalcem" in
zakupnikom (najemnikom". !akupna pravica se lahko ustanovi za doloen ali
nedoloen as trajanja. *pisuje se v evidenni list :& zemlji%koknji.nega vlo.ka.
$
1. %atere stvarne pravice se lahko pridobijo s priposestvovanjem?
,astninska pravica# solastninski dele. in eta.na lastnina. Od omejenih stvarnih pravic
pa tiste# ki dajejo pravico do posesti tuje stvari# predvsem stvarne slu.nosti in stavbna
pravica. Str. +;&
1(. %atere stvarne pravice se ne morejo pridobiti s priposestvovanjem?
!astavna pravica in zemlji%ko dolg. Str. +;&
1). .eakcesorne oblike zavarovanj po SPZ" %ratko jih pojasnite"
<iduciarna odsvojitev# zemlji%ki dolg
1*. Pojasnite &v alinejah' razlike med stvarnim pravom in obligacijskim pravom"
' stvarno pravne pravice uinkujejo erga omnes (proti vsem"# obligacijske pa samo
inter partis (med strankama"
' stvarnih pravic je numerus clausus# obligacijskih je neomejeno
' ri sklepanju stvarnih pravic se veinoma zahteva oblinost# pri obligacijskih pa
je veinoma podana avtonomija sklepanja
1,. Stvarnopravni poloaji pri poveanj$ vrednosti t$je nepreminine oz. vlaganj$ v
t$jo nepreminino"
4=. len S!'ja# e nekod s soglasjem lastnika na nepreminini nekaj postavi# ne
pridobi last. ravice# ampak lahko od lastnika nepreminine zahteva nazaj tisto# za kar
je bil obogaten. ,ahko pa tudi nastane solastnina.
1-. 3r$ba 4# d.o.o.# ki je lastnica nepreminine &do celote'# na kateri je zgrajen
objekt &avtomehanina delavnica'# eli prodati dr$bi !# k.d. samo objekt.
Pojasnite z $porabo pravnih pravila# kako naj to izvede?
10. Pojasnite pomen naela kavzalnosti"
/aelo kavzalnosti doloa# da je pogoj za veljavni razpolagalni pravi posel# pravilno
sklenjen zavezovalni pravni posel. 4azpolagalni pravni posel je nien# tudi e je bil
zavezovalni pravni posel razveljavljen kasneje# z uinkom e> tunc.
4
. Stvari
1. 5predelite pojem detencije ter pojasnite ali lahko detentor $veljavlja posestno
varstvo za posestnika"
+6. len S!. ?e oseba# ki izvr%uje dejansko oblast za nekoga drugega. To je npr.
prodajalec trgovini. 8etentor ni posestnik ampak imetnik. @ora se ravnati po
navodilih posestnika.
8etentor nima posestnega varstva# ima pa pravico do samopomoi#ki jo mora izvajati
za posestnika. To je zato# ker ima samopomo tisti# ki je v najtesnej%em 1izinem
stiku s stvarjo.
. 5predelite in pojasnite pojem stvari po SPZ"
&;. len S!. Stvar je samostojen telesni predmet# ki ga lovek lahko obvladuje. !A
stvari se %teje tudi energija in valovanje# ki ga lovek delno obvladuje.
!a stvari se ne %tejejo deli love%kega telesa# tudi umetni zobje ali plombe# dokler so
del telesa. 2o se loijo od telesa pa postanejo samostojne stvari.
(. 5predelite pojem pritikline ter pojasnite# ali t$di zanje velja pravilo 6s$per+icies
solo cedit7?
&(. len S!. ritiklina je samostojna stvar# ki slu.i gospodarski rabi ali olep%anju
glavne stvari. Bre za preminino. ritiklina v dvomu deli usodo glavne stvari.
!a njo ne velja naelo super1icies solo cedit# saj pritikline niso trdno spojene z
zemlji%em.
). 5predelite pojem pritikline po SPZ ter pojasnite ali je pritiklina lahko predmet
samostojnih stvarnih pravic"
ritiklina je lahko predmet samostojnih stvarnih pravic# zato lahko glavna stvar in
pritiklina pripadata razlinima lastnikoma.
6sodo glavne stvari pritikline delijo samo v dvomu.
4azlika med sestavino in pritiklino je# da ni medsebojne povezave v celoto z
zemlji%em.
*. 5predelite razliko med naravnimi in civilnimi plodovi ter pojasnite tren$tek
in pravne posledice separacije plodov"
:ivilni plodovi se peroidini prihodki# izra.eni v obliki denarja# ki izvirajo iz
pravnega razmerje# ki ga sklene upravienec do plodov. To so najemnine# rente#
obresti. :ivilni plodovi so posledica prena%anje upravienja rabe na doloeno stvar z
obligacijskim razmerjem.
;
O naravnih plodovih govorimo# e jih neka stvar daje periodino in ne da bi se zaradi
tega izrpala njena substanca. rimer naravnih plodov je sadje# mladii# mleko in
podobno.
* trenutku separacije plodov# plodovi postanejo samostojna stvar. red separacijo pa
so bili sestavina stvari. (+0. len".
,. 5predelite pojem sestavine in pritikline"
&6. in &(. len S!.
-. .avedite razlike med $itkom in zak$pom &*0-. len 5Z'"
+$0. len 'C u.itek
0. Pridobitev in prenehanje $itka" &knjiga str. ,,'
6.itek nastane na podlagi pravnega posla (voljni nastanek u.itka" ali sodne odlobe
(prisilni nastanek" (+$$. len". !a pridobitev u.itka na nepreminini se zahteva
zemlji%koknji.no dovolilo in vpis v !2.
6.itek pri nam ne more nastati s priposestvovanjemDDD
6.itkar more obve%ati gospodarja# kaj se dogaja z njegovo stvarjo. +$(. len doloa da
mora u.itkar izvr%evati obzirno in v skladu z njenim gospodarskim namenom.
(. Posest
1. .avedite primere dobrovernih nelastni8kih posestnikov ter pojasnite ali $ivajo
posestno varstvo"
8obroverni nelastni%ki posestniki so tisti# ki niso vedeli ali niso mogli vedeti# da niso
upravieni imeti stvari v posesti. To so najemnik# zakupnik# u.itkar# zastavni upnik in
podobno. 6.ivajo posestno varstvo# ker je glavni pogoj dobra vera in posest.
. 5seba 4 je prodala in izroila osebi ! premino stvar# pri emer se je kasneje
izkazalo# da oseba 4 ni bila lastnica te stvari# ampak samo bonitarna lastnica
stvari. 4li ima oseba ! monost# da postane lastnica te premine stvari# ki jo ima
e dve leti v dobroverni lastni8ki posesti?
riposestvovalna doba na premini stvari traja $ leta. * priposestvovalni as se v%teje
tudi as# ko so stvar imeli v posesti pravni predniki te stvari. Tako da e je imela
oseba A .e prej to stvar v dobroverni lastni%ki posesti ve kot & leto je 9
priposestvoval to stvar. 8rugae je ni priposestvoval in je niti ne bo imel mo.nosti
6
priposestvovati# ker ko je zvedel da A ni lastnik je postal slabo veren# kar pomeni da
se priposestvavanje prekine.
ogoj za bonitarno lastnino# je dobroverna lastni%ka posest. 9onitarni lastnik ima na
voljo publicijansko to.bo. 2o jo naperi proti dobrovernemu lastni%kemu posestniku#
ima monej%i pravni naslov tisti# ki je stvar pridobil odplano. Ee imata oba isti
naslov# je monej%i tisti# ki ima stvar v neposredni posesti.
(. 5predelite pojem in pravno naravo prekarija &po$darek na posestnem vidik$'"
To je dovoljena uporaba stvari# do preklica. osodnik (komodant" lahko od
izposojevalca (komodatarja"# kadarkoli zahteva vrailo stvari. !a prekarij je znailna
tudi neodplanost ali pa gre za znatno plailo.
rekarij je detenciji podobno razmerje# a vendar se razlikuje od iste detence. o
mnenju nekaterih pravnikov se prekarist %teje tudi za detentorja# kar pomeni da ne
u.iva posestnega varstva.

). 5predelite razliko med soposestjo in delno posestjo"
Soposest delimo na skupno soposest# kjer lahko soposest izvr%ujejo le vsi hkrati# ter
navadno sopososet# pri kateri ve oseb izvr%uje dejansko oblast samostojno# vendar
drug poleg drugega. rimer navadne soposesti je soposest zakoncev.
ri delni posest je posest omejena na doloen del stvari. Ee bi zakonca .ivela pri
star%ih# bi si vsi skupaj razdelili hi%o# nastala bi delna posest. @ed zakoncem v
zgornjem nadstropju pa bi nastala navadna soposest.
Tukaj je treba paziti na razlikovanje med lastnino in posestjo. Ee bi na primer bila dva
soposestnika travnika# in bi si ga razdelila in bi vsak ogradil svoj del# bi nastala
soposest. To pomeni# da sta si razdelila le nain izvr%evanja dejanske oblasti nad
stvarjo# s tem pa nista razdelila solastnine. Solastnino# bi si razdelila s parcelizacijo#
ko bi nastale dve nepreminini.
4azlika- e poseduje ve oseb stvar tako# da lahko vsak poseduje in s tem uporablja
celotno stvar# imenujemo soposest. Ee pa vsak poseduje in lahko uporablja le del
stvari# pa gre za delno posest.
*. Pogoji za dovoljeno samopomo"
rimer- Oseba A se je protipravno vselila v 9'jevo prazno stanovanje# potem# ko ga je
izpraznil najemnik. 9 je ez &0 dni po asu# ko je izvedel za A'jevo vselitev# le'tega
na silo delo.iral. A je zaradi tega vlo.il pri sodi%u posestno to.bo. Analizirajte
primerD
9 bi moral ukrepati takoj# ko bi glede na okoli%ine .e lahko okrepal. Tukaj ko je
ukrepal &0 dni po tem# ko je zvedel# gre za nedovoljeno samopomo. 2er je 9
(
uporabil nedovoljeno samopomo# bo A lahko zahteval posestno varstvo nasproti 9'
ju# pa eprav je 9 lastnik stanovanja. * tej pravdi 9'ju ne bo koristilo# da je lastnik
stvari. Seveda bo lahko vzporedno spro.il postopek z reivindikacijskim zahtevkom.
ride do dveh pravd-
' petitorna# ki je lastninska
' posesorna# ki je posestna
Ee se bo petitorna konala prej# bo sodnik# ki odloa o posesorni# v skladu s pravilom
petitorium absorbet possessorium zavrnil to.beni zahtevek# s katerim je A zahteval
posestno varstvo. Str. &$$.
,. Pogoji za dovoljeno samopomo"
Primer9 A je 9'ju prodal premino stvar# pri emer sta se dogovorila# da bo stvar
izroena 9'ju v neposredno posest ez &; dni po sklenitvi prodajne pogodbe. 2er A ni
izroil 9'ju stvari# si jo je 9 vzel sam. Ali gre v konkretnem primeru za dovoljeno
samopomo7 Ali je 9 s tem# ko si je vzel stvar# postal lastnik preminine7 Ali je
morda lastninsko pravico pridobil 9 .e v asu sklenitve prodajne pogodbe z A'jem7
* tem primeru ne gre za dovoljeno samopomo# ampak je 9 pridobil stvar viciozno.
To da je 9 pridobil stvar viciozno v svojo posest# ne vpliva na njegovo lastni%tvo# zato
s tem ni postal lastnik. /i mogel imeti pravice do samopomoi# e stvari %e sploh ni
imel v posestiDD Ee je %lo v tem primeru za posestni konstitut# je 9 pridobil lastninsko
pravico takoj. Str &$+
=
-. Pojem in pomen anticipiranega posestnega konstit$ta"
Anticipiran pomeni vnaprej sklenjen.
To se uporablja predvsem v gospodarstvu. Bre za to# da se .e vnaprej sklenejo
veljavne pravne podlage# za kasnej%e stvarnopravne uinke. Tukaj ne moremo
uporabiti niti zastavne pravice niti 1iduciarne lastnine# ker nobena od teh dveh ni
mogoa# na bodoih stvareh. /iti 1iduciarna lastnina# pa eprav gre za neakcesorno
obliko zavarovanja. !ato se pojavljajo anticipirane oblike zavarovanj.
To je npr. ko banka odobrava kredit in ga bo zavarovala z 1iduciarno lastnino na
zalogah. roblem zalog je# da se konstantno spreminjajo# so gibljiv objekt
zavarovanja. ,ahko bi se ustvarjal posestni konstitut na vsaki stvari# vendar to bi bilo
nepraktino. !ato uporabljamo anticipiran stvarnopravni sporazum in anticipiran
posestni konstitut. Ti dve izjavi volje ne bosta prenesli stvarnopravnih uinkov v
trenutku ko sta bili dani# temve %ele kasneje# ko bo odsvojitelj pridobil razpolagalno
sposobnost. To bo takrat ko bo postal lastnik stvari. Tukaj ni potrebno tona
doloenost stvari# ampak samo dololjivost. *endar ne sme obstajati dvoma katere
stvari so del pravnega razmerja. To je zelo pomembno# ker stroga naela stvarnega
prava doloajo# da mora biti predmet prodaje dololjiv. Tukaj je potem bistveno da
1iducant kot dajalec zavarovanja pridobi stvar v last. Takrat se izpolnita oba pogoja in
sicer doloenost objekta zavarovanja in pridobitev razpolagalne sposobnosti
1iducanta. Takoj ko tisti# ki je zavaroval terjatev pridobi lastninsko pravico na tisti
stvari# se lastninska pravica prenese na npr. banko# s posestnim konstitutom.
Tukaj e bi obstajal anticipiran posestni konstitut na zaloga# in bi potem A to zalogo
predelal# bi nastala nova stvar in bi prvo A postal lastnik stvari# zaradi uinkov
predelave# takoj za tem pa banka iz naslova anticipiranega posestnega konstituta. Str.
;46.
0. Pogoji za imisijsko &imisijska negatorna toba' varstvo"
S! ne na%teva dobesedno primere# kdaj prihaja do imisij# temve zajema splo%no
1ormulacijo v (;. lenu. /ebistvene imisije je potrebno trpeti# medtem ko neposredne
imisije ni potrebnmo trpeti v nobenem primeru. ri imisijah se presoja od primera do
primera. Treba je pogledat prostor# v katerem prihaja do domnevnih imisij. * mestih
se npr. tolerira veji hrup# kot npr. na vasi.
5z (;. lena lahko razberemo# da gre za imisije pri tistih vplivih na tujo nepreminino#
ko ezmerno ute.ujejo njeno uporabo ali povzroajo znatnej%o %kodo.
1. 4 in ! sta solastnika stanovanja# v katerem ivita e eno leto. %er je med njima
pri8lo do spora# je 4 zamenjal klj$avnico na vhodnih vratih stanovanja ter s
tem prepreil !/j$ izvr8evanje soposesti stanovanja. ! se je moral zaradi tega za
1) dni odseliti k svojim star8em. 4li ima ! posestno varstvo? Pojasnite" 4li bi
bila sit$acija dr$gana# e ! ne bi bil solastnik stanovanja.
F
9 seveda ima posestno varstvo# saj je motilec s tem da je zamenjal kljuavnice
drugemu prepreil vstop v stanovanje in s tem samovoljno spremenil dotedanji nain
izvr%evanja posesti. Situacija ne bi bila drugana e 9 ne bi bil lastnik stanovanja. Ee
bi bil najemnik# bi prav tako u.ival posestno varstvo. 2njiga str. &0=.
12. Pojasnite razliko med lastnikom stvari in dobrovernim lastni8kim posestnikom
stvari"
8obrovern lastni%ki posestnik# je oseba# ki ima zmotno preprianje da je stvar njegova
in jo ima v posesti. 8obroverni lastni%ki posestnik je tisti# ki ni vedel ali ni mogel
vedeti# da ni upravien imeti stvari v posesti kot svoje. rav tako pa se navzven
obna%a kot da je stvar njegova# vendar v resnici ni lastnik stvari. ?e le bonitarni lastnik
stvari. ,astninsko pravico lahko pridobi s priposestvovanjem# in sicer na
nepreminini v &0 letih# na preminini pa v treh letih. 2asnej%a zla vera tukaj
%kodujeD 8obroverni lastni%ki posestnik nima razpolagalnega upravienja.
,astnik stvari pa ima lastninsko pravico na stvari# pa ni nujno da jo ima v posesti.
,ahko jo ima v posredni posesti# pa ima %e vseeno lastninsko pravico na tej stvari.
,astnik seveda ima razpolagalno upravienje.
11. V kak8nem primer$ lahko sodi8e v posestni pravdi $po8teva pravico do posesti?
Tak ugovor je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. To je e
istoasno teeta posestna in lastninska pravda in se je lastninska (petitorna" konala
prej# lahko to.enec ugovarja# daj e pridobil pravico do posesti# zaradi esar more
sodi%e to.beni zahtevek iz posestne zavrniti. Str. &+6
1. V kak8nem primer$ bi bil v okvir$ posestnega spora $temeljen $govor viciozne
posesti?
Tukaj je treba pogledati $$. len S!'ja# ki doloa da ima tudi tat pravico do varstva
posesti# vendar ne proti tistemu# od katerega je pri%el do posesti. Ee bi pri%lo do
polo.aja# da bi tat zahteval posestno varstvo proti ukradenem# bi moral ukradeni
uporabiti dovoljeno samopomo. Ee v primeru dovoljene samopomoi# bo lahko v
posestni pravdi# ki jo je spro.il tat# uveljavljal ukradeni ugovor viciozne posesti. Ee
ne bi %lo za dovoljeno samopomo# se ugovor viciozne posesti ne bi upo%teval. Str.
&+; S! $$. len
1(. :temeljite pomen prepovedi razpolaganja v povezavi s pogodbo o dosmrtnem
preivljanj$"
To ureja ;;F. len O!.
&0
1). 4li pozna na8e veljavno pravo posest pravice? :temeljite"
2njiga str. F(.
ri nas poznamo objektivno koncepcijo posesti# ki deli posest in detencijo. To
uporablja tudi S!. ri subjektivni posesti pa imamo dupliciteto posesti in sicer
posest stvari in posest pravice. Tukaj je npr. najemnik stanovanja posestnik pravice ter
iz tega naslova u.iva posestno varstvo pravice# tudi zoper najemodajalca. ri nas pa
najemnik nima posest pravice ampak je samo posestnik stvari in priznava vi%jo
nadoblast posrednega posestnika.
1*. ;etencijska pravica dobrovernega lastni8kega posestnika"

1,. V posestni pravdi je toenec $govarjal# da je stvar odvzel tonik$ zaradi tega ker
je njegova# saj jo je pridobil na podlagi prodajne pogodbe ter s posestnim
konstit$tom od tonika. 4li je $govor $temeljen?
Bre za ugovor viciozne posesti# ki se lahko uporabi v posestni pravdi# vendar le pod
pogojem# da je to.enec uporabil dovoljeno samopomo. *endar tukaj ne more iti za
dovoljeno samopomo# sam lahko samopomo uveljavlja samo posestnik# to.enec pa
v tem primeru ni imel posesti# zato v posestni pravdi ne bo uspel. Seveda mu %e vedno
preostane petitorna ali lastninska pravda.
* posestni pravdi ni mogo ugovor pravice do posestiD
1-. 4ntonija je svojem$ sin$ <zidorj$ &8t$dent$ prava' +ebr$arja letos podarila in
izroila hi8o# ki jo je dobila vrnjeno v postopk$ denacionalizacije. Sama ni nikoli
ivela v tej hi8i. %er <zidorj$ samota nikakor ni $strezala# je povabil tri
prijatelje &prav tako 8t$dente prava'# da se preselijo k njem$. =t$dentje so
kajpak s polno lico zajeli radosti# ki jih je pon$jala hi8a in 8t$dentsko ivljenje.
Zabave v hi8i so se vrstile dr$ga za dr$go. To pa ni bilo po god$ 4ntoniji# zaradi
esar je vloila zoper <zidorjeve prijatelje tobo zaradi motenja posesti. 4li bo
$spela?
/e bo uspela# saj je hi%a od 5zidorja# ker mu jo je podarila in izroila. 5z besede
izroila# sklepamo da je pri%lo tudi do vpisa v zemlji%ko knjigo. rav tako ne more
uperit motenja posesti proti njegovim prijateljem.
10. :govori v posestni pravdi"
osest sploh ni bila motena# ker dejanje ni bilo motilno0 da ni %lo za neupravieno
poseganje v posest(poseg v posest je bil utemeljen z zakonom"0 da to.nik sploh ni bil
posestnik stvari# v zvezi s katero zahteva posestno varstvo0 da je bila posest
pridobljena na viciozen nain (pod pogojem da se je to.enec poslu.il dovoljene
samopomoi"0 to.ba je bila vlo.ena prepozno.
&&
11. ;azmerje med prekarijem in posestjo "
/ekateri pravniki za detentorja %tejejo tudi prekarista# kar pomeni da nima posesti in
zato ne u.iva posestnega varstva. 8rugae ima urejeno to avstrijski pravo# vendar ima
subjektivni koncept posesti# zaradi esar# je posledino tudi detentor posestnik pravice.
Str.&+&
2. Pojasnite razliko med soposestjo in delno posestjo. .avedite t$di primer
soposesti in delne posesti"
ri soposesti gre za to# da lahko vsi skupaj u.ivajo posest na celotni stvari. 8elna
posest pa vsak lahko poseduje tono doloen del stvari.
rimer- !akonca .ivita pri star%ih. Gi%o si razdelijo na + dela in u.ivajo delno
soposest. !akonca# ki .ivita v zgornjem nadstropju# pa na zgornjem nadstropju u.iva
soposest.
1. %aj $po8teva sodi8e# ko odloa v postopk$ zaradi motenja posesti? %ak8ni so
roki za $veljavljanje sodnega varstva posesti?
Sodi%e v posesorni pravdi upo%teva samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Se
pravi# mora ugotoviti# kdo je bil zadnji posestnik in ali je sploh pri%lo do motenja.
8oloa ga $+. len S!. 5mamo subjektivni rok# ki zna%a $0 dni od takrat ko je zvedel
za nastalo motenje in objektivni rok# ki zna%a & leto od nastalega motenja.
. Pojasnite pojem dobroverne lastni8ke posesti" %daj je ta pravna kvali+ikacija
posesti pomembna?
omembna je pri priposestvovanju. Saj lahko dobroverni lastni%ki posestnik
priposestvuje premino stvar v $ letih in nepreminino v &0 letih.
(. Pojasnite# kdaj posestnik ne $iva sodnega varstva posesti?
osestnik nima sodnega varstva posesti# e motenje ali odvzem posesti temelji na
zakonu $$3$ len S!. 2njiga str &+(.
). Pojem in posestno varstvo prekarista?
He odgovorjeno.
*. Posestno varstvo detentorja"
osestno varstvo je razdeljeno na samopomo in sodno varstvo. 8etentor# ki ni
posestnik# lahko izvr%uje samopomo# vendar za lastnika stvari. Samopomo lahko
uporablja nasproti tretjim# ne pa proti gospodarjem. Sodnega varstva mu na%e pravo
ne nudi# ker ni niti posestnik.
&+
,. Posestno varstvo soposesti"
$;. len S!. Iden soposestnik lahko takoj spro.i posestno pravdo# e drugi
soposestnik samovoljno spremeni dotedanji nain izvr%evanja posesti. 2njiga str. &0=.
-. %aj $po8teva sodi8e# ko odloa v postopk$ zaradi motenja posesti?
Sodi%e upo%teva zadnje stanje posesti in ali je sploh pri%lo do motenja posesti.
). Zemlji8ka knjiga
1. Pojasnite pojem in znailnosti zakonite predk$pne pravice" %je jo SPZ $reja?
%ako se re8$je konk$renca med zakonito predk$pno pravico in pogodbeno
predk$pno pravico glede iste nepreminine?
?e ena naj%ibkej%ih oblik omejevanja lastninske pravice na nepremininah. Tukaj se
promet z nepremininami omejuje v javnem interesu. redkupna pravica ne ovira
lastnika ali bo lahko prodal nepreminino ali ne# temve glede na javni interes usmerja
pravni promet na najprimernej%ega lastnika. Se pravi# da vpliva samo na to# komu jo
bo lastnik prodal. rav tako lahko lastnik svobodno doloa vse pogoje prodaje.
S! jo ureja v 663$ lenu (zakonita predkupna pravica solastnika nepreminine" in v
&+4. lenu (predkupna pravica pri prodaje dela nepreminine".
. %ak8en vpliv ima na pravni promet nepreminine vknjien
' odk$pna pravica0 je pravica# na podlagi katere sme upravienec stvar odkupiti od
zavezanca. ?e oblikovalna pravica# kar pomeni da nastane z enostransko izjavo
volje upravienca. Se pravi# da takoj ko upravienec poda izjavo# nastane
kupoprodajno razmerje# pa tudi# e zavezanec izjavi# da se z uveljavljanjem
odkupne pravice ne strinja. 6porablja se npr. da nekdo proda stvar# ki mu je pri
srcu# zaradi slabega 1inannega polo.aja in si zagotovi odkupno pravico# da ko se
mu bo 1inanno stanje izbolj%alo# bo lahko stvar odkupil nazaj. roti tretjim
osebam uinkuje le# e je vpisana v zemlji%ko knjigo. Str. &(0 in +&6
' predk$pna pravica0 Traja tako dolgo# kolikor je bil doloen rok v pogodbi. Ee ni
doloen pa traja ; let od sklenitve pogodbe. oznamo pogodbeno in zakonito.
ogodbena je obligacijska pravica# ki nastane s pogodbo med lastnikom
nepreminine in predkupnim upraviencem. ! njo se lastnik zave.e# da bo v
primeru prodaje# nepreminino naprej ponudil predkupnemu upraviencu. 8a
uinkuje tudi proti tretjim osebam# more biti vpisana v zemlji%ko knjigo# kar
pomeni# da je vpis v interesu upravienca. Ee bi lastnik prodal nepreminino brez
da bi jo prvo ponudil upraviencu# bi bil ta pravni posel veljavno sklenjen# vendar
bi bil izpodbojen. rav tako# e se nepreminina prodaja na javni dra.bi# mora biti
&$
upravienec povabljen na dra.bo# e ne je ta pravni posel izpodbojen. redkupna
pravica se lahko uveljavlja samo pri prodaji# ne pa pri drugih pravnih poslih# ki so
podlaga za prenos lastninske pravice (darilna# menjalna pogodba". redkupni
upravienec ima $0 dnevni rok# v katerem mora prodajalca na zanesljiv nain
obvestiti o svoji odloitvi# ali bo izrabil predkupno pravico ali ne. Gkrati# mora v
tem roku plaati tudi kupnino ali jo polo.iti na sodi%u. !akonita je vpisana pri
prej%njem vpra%anju. Str. &(0 in +&; ;0(';&$ len O!.
' prepoved odsvojitve in obremenitve7 Ali prepoved razpolaganja# je lahko
pogodbeno dogovorjena in e so izpolnjeni pogoji iz $=34 lena S! se lahko vpi%e
v zemlji%ko knjigo. ,ahko pa nastopi tudi kot pravna posledica v posebnem
postopku# kjer sodi%e izda zaasno odredbo# s katero prepove lastniku da bi
odsvojil ali obremenil svojo nepreminino. To se uporablja predvsem v postopkih
zavarovanja denarnih terjatev. Beneralno je bistvena posledica vpisane zaznambe#
da uinkuje kot ovira za dovolitev nadaljnjih vpisov# katerih posledica je prenos ali
obremenitev lastninske pravice. Str. &F+ in +&4.
(. 5brazloite pojem tab$larne listine# kot listine sposobne za vpis lastninske
pravice v zemlji8ko knjigo.
!2 dovolilo je intabulacijska klavzula S! +$. len.
). Pojasnite# katera pravica z omejenim absol$tnim $inkom na nepreminini ima
prednost v naslednjih kon+liktnih sit$acijah9
' zakonita predkupna pravica v. vknji.ena pogodbena predkupna pravica0
' zakonita predkupna pravica v. vknji.ena pogodbena odkupna pravica0 zato v obeh
zakonita# ker bi vsi morali vedet# da na teh stvareh .e obstaja predkupna pravica in
so zato ti# monej%i po pravici (priore tempore potior iure".
' vknji.ena pogodbena predkupna pravica v. vknji.ena pogodbena odkupna
pravica# tista# ki je bila prej vpisana.
7
*. 5blik$jte zemlji8koknjina dovolila &intab$lacijsko klavz$lo' za vpis prepovedi
odsvojitve ter obremenitve na nepreminini# 8t. parc. 122>1# vpisana v zk. vlok$
*# k. o. Spodnji %a8elj# v korist ?ranca Posestnika# @A=5 1(2-1,**22)*0# stan.
Spodnji %a8elj (*# (1) Spodnji ka8elj.
4.4.# @A=5B# stan. B# izrecno B..
,. 4 eli prodati !/j$ nepreminino na obroke. <nteres 4/ja je# da se !/ ne bo
vknjiil kot lastnik v zemlji8ko knjigo pred plailom vseh obrokov k$pnine#
interes !/ja pa je# da 4 ne bo nepreminino v vmesnem as$ odsvojil dobroverni
tretji osebi. %ako naj 4 in ! izvedeta konkretna transakcijo# da bo $strezala
interesom prodajalca in k$pca?
To lahko naredita z predznambo. S tem se kupec izogne tveganja# da bo prodajalec
prodal nepreminino %e komu. redznamba se vpi%e v zemlji%ko knjigo in v trenutku
za kupca preneha obstajati tveganje. 2upec in prodajalec lahko overita podpis na
zemlji%koknji.nem dovolilu in ga izroita v hrambo notarju# z nalogom# da ga izroi
kupcu# ko bo kupnina plaana. Str.&=0.
&4
-. %atere obligacijske pravice se smejo vpisovati v zemlji8ko knjigo ter s katero
vrsto vpisa &vknjiba# predznamba# zaznamba'? 4li se t$di zanje zahteva
zemlji8koknjino dovolilo?
Smejo se vpisati# zakupna in najemna pravica# pravica prepovedi obremenitve in
odtujitve (pogodbena"# predkupna pravica in odkupna pravica. *se se vpisujejo v :&
vlo.ek.
*pisujejo se z vknji.bo. ravica prepovedi obremenitve in odtujitve# ki nastopi na
podlagi zakona ali odlobe# se vpisuje z zaznambo.
!a njih se ne zahteva zemlji%koknji.nega dovolila.
0. Zakaj velja v zemlji8koknjinem prav$ n$mer$s cla$s$s obligacijskih pravic# ki
se smejo vpisovati v zemlji8ko knjigo?
7
1. Pojem in pomen zemlji8koknjinega dovolila" %daj pride v po8tev &v zvezi s
kak8nimi prenosi oz. oblikovanjem pravicC katerih pravic'? (. len SPZ
!2 dovolilo je izrecna nepogojena izjava volje tistega# igar pravica se prena%a#
spreminja# obremenjuje ali preneha# da dovoljuje vpis v zemlji%ko knjigo. odpis mora
biti overjen. Ee bi vseboval pogoj# bi bilo !2 dovolilo nino# s tem pa tudi celoten
razpolagalni pravni posel.
!2 dovolilo se uporablja pri prenosu lastninske ali druge stvarne pravice# ter pri
ustanovitvah stvarnih pravic na tuji stvari. 5zstavitev !2 dovolila je razpolagalni
pravni posel. Tukaj gre za dvostransko izjavo volje# saj mora pravni prednik
nepreminine podpisati !2 dovolilo# pravni naslednik pa mora to !2 dovolilo sprejeti.
!2 dovolilo za vknji.bo pravice lahko izda samo tisti# ki je vpisan kot imetnik pravice
v zemlji%ki knjigi. *sebino !2 dovolila doloa $+. len !!2'&-
Vsebina zemlji8koknjinega dovolila
(. len
(&" * zemlji%koknji.nem dovolilu mora biti oseba# ki dovoljuje vpis v zemlji%ko knjigo# oznaena s podatki# s katerimi je
vpisana v zemlji%ki knjigi.
(+" Ee se je kateri od podatkov o osebi iz prej%njega odstavka# ki je vpisan v zemlji%ki knjigi# spremenil in ta sprememba v
zemlji%ki knjigi %e ni pooitena# je treba predlogu za vpis prilo.iti tudi listino# ki bi bila podlaga za tak%no pooitev.
($" Ee je v zemlji%ki knjigi vpisan samo datum rojstva osebe# ki dovoljuje vpis# se %teje# da je zahteva iz prvega odstavka
tega lena izpolnjena# e je v zemlji%koknji.nem dovolilu naveden podatek o I@JO te osebe.
(4" !emlji%koknji.no dovolilo mora obsegati izjavo osebe# ki dovoljuje vpis# z vsebino doloeno v S!.
12. A.A. je prodal 9.9.'ju idealno polovico svoje nepreminine. /api%ite
zemlji%koknji.no dovolilo za konkretni prenos idealnega dele.a do K celote. odatki o
nepreminini- parc. %t. &00# z.k. vl. =00# k.o. Spodnji 2a%elj.
A.A.# I@JOL# stan. L izrecno in nepogojnoL
11. Zakaj pravimo# da je zemlji8ko pismo stvarnopravni vrednostni papir? %do ga
izstavi? %do ga prvi dD v promet? %ak8no nevarnost predstavlja zemlji8ko pismo
&;
&ki je v promet$' za lastnika obremenjene nepreminine ter kako se izogniti tej
nevarnosti?
!emlji%ko pismo je stvarnopravni vrednostni papir po odredbi# ki se prena%a z
indosamentom. Stvarnopravna narava zemlji%kega pisma kot vrednostnega papirja je
poudarjena z dolobo &F(. lena S!# ki pravi da se zemlji%ki dolg prena%a skupaj z
zemlji%kim pismom. !emlji%ko pismo olaj%a prenosnost zemlji%kega dolga kot
omejene stvarnopravne pravice# saj se prena%a zunajknji.no.
,astni%ki zemlji%ki dolg je ustanovljen z izstavitvijo zemlji%kega pisma lastniku
nepreminine. ri zavarovalnem lastni%kem dolgu ga je lastnik v skladu s 1iduciarno
pogodbo dol.an prenesti upniku. * primeru konverzije hipoteke v zemlji%ki dolg pa se
zemlji%ko pismo izstavi neposredno hipotekarnemu upniku# ki postane prvi imetnik
zemlji%kega pisma in s tem tudi zemlji%kega dolga.
!emlji%ko pismo izstavi ustanovitelju sodi%e# ki vodi zemlji%ko knjigo glede
obremenjenosti nepreminine# potem ko je izvr%ena vknji.ba zemlji%kega dolga (&F6.
len S!". Se pravi da mora biti prvo vknji.en zemlji%ki dolg# %ele nato se izstavi
zemlji%ko pismo. !emlji%ki dolg pa lahko ustanovita lastnik nepreminine in
hipotekarni upnik z soglasjem lastnika.
,astnik obremenjene nepreminine mora plaati zemlji%ki dolg upravienemu
imetniku zemlji%kega pisma# prav tako pa zemlji%ki dolg preneha oziroma se izbri%e iz
zemlji%ke knjige# samo ob prilo.itvi zemlji%kega pisma (&FF. in +00. len S!".
!emlji%ko pismo je vrednostni papir po odredbi# kar pomeni da se prena%a z
indosamentom kot razpolagalnim pravnim poslom in izroitvijo papirja. !a prenos
zemlji%kega pisma in s tem zemlji%kega dolga je primeren predvsem popoln
indosament# kar utegne biti za lastnika obremenjene nepreminine nezadostno varstvo.
Ee bi imetnik zemlji%kega pisma# tega prenesel v nasprotju s 1iduciarno zavezo# na
tretjo osebo# ki ni omejena z vsebino relativnega razmerja med lastnikom obremenjene
nepreminine in prvim upnikom iz zemlji%kega dolga# bibil lastnik obremenjene
nepreminine onemogoen pri uveljavljanju ugovorov iz temeljnega pravnega posla.
4e%itev je v recta klavzuli# ki se navede na hrbtni strani zemlji%kega pisma. S tem
indosamentom se prepove nadaljni prenos zemlji%kega odlga z indosamentom
zemlji%kega pisma. !emlji%ki dolg je mogoe prenesti tudi s cesijo# vendar v tem
primeru cesionar ni upravien imetnik zemlji%kega pisma in zato tudi ne more
zahtevati plaila (nasprotje z &FF. lenu S!".
str. ;&6 in ;&=.
1. A.A. proda zakoncema 9.9. in :.9. idealno K nepreminine. /api%ite
zemlji%koknji.no dovolilo za vpis skupne lastnine zakoncev na idealnem dele.u do K
celote. odatki o nepreminini- parc. %t. &00# z.k. vl. =00# k.o. Spodnji 2a%elj.
A.A.# I@JOL# stan. L izrecno in nepogojnoL
1(. Pomen zaznambe vrstnega reda za pridobitev laistninske pravice"
ri tej zaznambi ne gre za publicitetni uinek# ampak ustvarja mo.nost razpolaganja z
nepreminino z vnaprej doloenim vrstnim redom za vknji.bo pravice. oleg
zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice# jih na% zakon pozna %e 4
(&=+ str.". Ta zaznamba varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice# katere vpis bo
predlagan pozneje# s trenutkom# od katerega uinkuje ta zaznamba. *pis te zaznambe
&6
lahko predlaga samo lastnik nepreminine. odpis mora biti overjen. /a podlagi
vlo.enega predloga zemlji%ko knji.njo sodi%e vpi%e zaznambo vrstnega reda za
prenos lastninske pravice in predlagatelju (lastniku nepreminine" izroi sklep o
dovolitvi vpisa. *pisana zaznamba ni ovira za kasnej%e vpise v !2# vendar vsi
nadaljni vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem. Ta pogoj se uresnii# e je
zaznamba vrstnega red izbrisana ali e je dovoljena vknji.ba lastninske pravice v
zaznamovanem vrstnem redu. !aznamba vrstnega reda zagotavlja prednost tistemu# ki
predlogu za vknji.bo prilo.i odpravek sklepa o vpisu zaznambe vrstnega reda.
/jegova prednost je absolutna in se tudi izbri%ejo vsi kasnej%i vpisi# ker so bili pod
razveznim pogojem in pogoj se je uresniil. @ed zaznambo vrstnega reda in
predznambo je razlika v tem# da je zaznamba abstrakten instrument# ki ga lahko lastnik
ustanovi %e preden sploh pozna kupca nepreminine. !aznamba vrstnega reda uinkuje
v korist nedoloene osebe# ki svojo upravienost do zaznambe vrstnega reda izka.e s
sklepom (ki ga je izdalo zemlji%ko knji.no sodi%e na predlog lastnika". redznamba
pa je konkretizirana in se lahko vpi%e %ele# ko je sklenjena prodajna pogodba.
1). Anton A.# ki je izkljuni lastnik nepreminine# podari sinu 9ojanu A. in herki :vetki
A.# vsakemu idealno K nepreminine. /api%ite zemlji%koknji.no dovolilo. odatki o
nepreminini- parc. %t. &00# z.k. vl. =00# k.o. Spodnji 2a%elj.
Anton A.# I@JOL# stan. L izrecno in nepogojnoL
1*. Anton A.# ki je solastnik nepreminine do &3$ celote# podari sinu 9ojanu A. in herki
:vetki A.# vsakemu polovico svojega idealnega dele.a nepreminine ter si MizgovoriN
u.itek na celotnem prenesenem idealnem dele.u &3$. /api%ite zemlji%koknji.ni
dovolili. odatki o nepreminini- parc. %t. &00# z.k. vl. =00# k.o. Spodnji 2a%elj.
Anton A.# I@JOL# stan. L izrecno in nepogojnoL
1,. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnik nepreminine do celote# ustanovi zemlji%ki dolg za
nominalni znesek &0.000.000#00 S5T# ki zapade v plailo &0.&0.+006# in sicer na K
celote. /api%ite zemlji%koknji.no dovolilo. odatki o nepreminini- parc. %t. &00# k.o.
Spodnji 2a%elj.
A# d.o.o.# sed. L# matina %t. L izrecno in nepogojnoL
1-. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnik nepreminine do celote# ustanovi zemlji%ki dolg za
nominalni znesek &0.000.000#00 S5T# ki zapade v plailo &0.&0.+006# in sicer na K
celote# drugo K pa proda dru.bi 9# d.n.o. /api%ite zemlji%koknji.na dovolila. odatki
o nepreminini- parc. %t. &00# k.o. Spodnji 2a%elj.
10. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnik nepreminine do celote# proda idealni dele. K dru.bi 9#
d.n.o. ter O dru.bi :# d.d. /api%ite zemlji%koknji.no dovolilo. odatki o nepreminini-
parc. %t. &00# k.o. Spodnji 2a%elj.
11. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnik nepreminine do celote# proda idealni dele. O dru.bi 9#
d.n.o. ter O dru.bi :# d.d.# K pa proda zakoncema Tonetu 8. in <ranji 8. v skupno
lastnino /api%ite zemlji%koknji.no dovolilo. odatki o nepreminini- parc. %t. &00# k.o.
Spodnji 2a%elj.
&(
2. 5predeli vsebino in pravno naravo zemlji8kega pisma"
!emlji%ko pismo je orderski vrednostni papir# ki se prena%a z indosamentom (&F63+
len S!".
o istem lenu mora zemlji%ko pismo vsebovati- navedbo zemlji%koknji.nega sodi%a#
ki ga izstavlja# vse podatke# ki se zahtevajo za enostranski pravni posel o ustanovitvi
zemlji%kega dolga (ime ustanovitelja# zemlji%koknji.bo oznabo obremenjene
nepreminine# vi%ino in pogoje apadlosti zneska zemlji%kega dolga"# ter as izdaje in
.ig sodi%a.
d.n.o. ter O dru.bi :# d.d.# na K pa ustanovi stvarno potno slu.nost zakoncema Tonetu
8. in <ranji 8. /api%ite veljavna zemlji%koknji.na dovolila. odatki o nepreminini-
. .avedite razlike med pogodbeno in zakonito predk$pno pravico"
ogodbena predkupna pravica pridobi publiciteto (da uinkuje tudi proti tretjim
osebam" %ele vpisom v zemlji%ko knjigo# medtem ko zakonita# ima publiciteto .e po
zakonu. !akonita predkupna pravica omejuje lastnika v javnem interesu# medtem ko
pogodbena predstavlja le dogovor med dvema osebama. ogodbena lahko nastane s
pravnim poslom# medtem ko zakonita na podlagi zakona.
(. Pomen naela za$panja v zemlji8koknjinem stvarnem prav$"
2dor v pravnem prometu po%teno ravna in se zanese na podatke o pravicah# ki so
vpisane v zemlji%ki knjigi# zaradi tega ne sme trpeti %kodljivih posledic &0. len S!.
ozitivno pri tem je# da obstaja na nepreminini samo tista pravica# ki je vpisana.
/egativni pa je v tem# da tista ki ni# ne obstaja. /aelo zaupanja je monej%e od naela
publicitete# ker se naelo zaupanja nana%a samo na stanje vpisa pravic. /aelo
zaupanja deluje v korist dobroverne osebe. /e gre le za poznavanje pravic# temve za
tudi za uinke pravnih dejanj# ki jih stranka opravi# ki zaupa zemlji%koknji.njim
vpisom. !aradi naela zaupanja in zaradi naela# da se dobra vera domneva# je polo.aj
pridobitelja ugoden. Ee pridobitelj ne vpi%e svoje pravice v !2# nosi vse posledice
sam in zato je to naelo zelo pomembno. Obstaja veliko in%trumentov# ki omejujejo
tak%na tveganja. To so npr. zaznamba vrstnega reda in predznamba. Ter pa seveda
plomba# ki kot posebna vrsta vpisa v !2# zagotavlja vsemrazpoznavno oznako# da je
zemlji%koknji.nji postopek v teku in da je mogoe priakovati spremenjeno stanje
vpisov v !2. str. &;=
). 5predelite pojem nepreminine in pojem zemlji8koknjinega dovolila"
/epreminino razlaga &=. len S! ) nepreminina je prostorsko odmerjen del
zemeljske povr%ine# skupaj z vsemi sestavinami.
&=
!2 dovolilo je izrecna nepogojena izjava volje tistega# igar pravica se prena%a#
spreminja# obremenjuje ali preneha# da dovoljuje vpis v zemlji%ko knjigo. odpis mora
biti overjen +$. len S!.
*. 4ntonija je svojem$ sin$ <zidorj$ +ebr$arja letos podarila in izroila hi8o# stojeo
na nepreminini parc. 8t. 122# k.o. Spodnji %a8elj# ki jo je dobila vrnjeno v
postopk$ denacionalizacije. 4ntonija in <zidor nista nikoli ivela v tej hi8i. %o se
je <zidor vselil v hi8o# m$ je sosed povedal# da ima na del$ nepreminine# parc. 8t.
122# k.o. Spodnji %a8elj# e (* let vrt# ki ga obdel$je ter da je na tej podlagi
priposestvoval del nepreminine. 4li bo sosed $spel v morebitnem sodnem
postopk$?
!a priposestovanje se morajo izpolniti trije pogoji- dobra vera# as in lastni%ka posest.
Sosed je od treh pogojev izpolnil le enega. 8obro verni lastni%ki posestnik je tisti# ki ni
vedel ali ni mogel vedeti# da ima pravico do posesti. Se pravi da mora obstajati neka
pravna podlaga# s katero bi priposestvovalec pridobil lastni%ko posest. Se pravi # da bi
mislil da so stekle vse predpostavke za veljaven pravni posel. vendar se zaradi njemu
neznanih razlogov# te niso izpolnile. On si je seveda del nepreminine prisvojil kar
sam in mislil# da bo po $0 letih njegova. Oitno je v slabi veri.
,. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnik nepreminine do celote# proda idealni dele. O dru.bi 9#
A# d.o.o.# sed. L# matina %t. L# izrecno in nepogojnoL
-. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnik nepreminine do celote# proda idealni dele. O dru.bi 9#
d.n.o.# O dru.bi :# d.d. ter K zakoncema Tonetu 8. in <ranji 8 (v skupno lastnino".
/api%ite zemlji%koknji.no dovolilo. odatki o nepreminini- parc. %t. &00# k.o. Spodnji
2a%elj.
1. .avedite vrste zemlji8koknjinih vpisov ter jih kratko obrazloite"
*pis v zemlji%ko knjigo je nain evidentiranja podatkov o pravicah ali pravnih
dejstvih v zemlji%ki knjigi.
8elimo jih na glavne in pomo.ne. Blavni vpisi so -
' vknji.ba
' predznamba
' zaznamba
&F
' odpis in pripis nepreminine iz enega zemlji%koknji.nega vlo.ka v drugega
(posebni obliki glavnega vpisa".
Skupna znailnost vseh glavnih vpisov je# da se z njimi vpisujejo pravice in pravna
dejstva# na podlagi listin# ki izpolnjujejo pogoje za vpis. Take listine imenujemo
popolna zemlji%koknji.na listina. ogoj# ki ga mora izpolnjevati taka listina je# da je
nepreminina natano oznaane# s katastrsko obino# s parcelno %tevilko#....
omo.na vpisa sta-
' poooitev
' plomba
omo.na vpisa se nana%ata neposredno na pravice in pravna dejstva in slu.ita
vpisovanju drugih podatkov# predvsem pa oznaevanju zvez med zemlji%koknji.njimi
vlo.ki# spremembami podatkov o imetnikih pravic ter oznaevanju
zemlji%koknji.njega postopka. st. &(&
(2. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# proda idealni dele. &34 dru.bi
9# d.n.o.# &34 dru.bi :# d.d.# &3= Tonetu osestniku# &3&6 @arici Brudnik# to kar je
ostalo (7" pa proda <rancu leskarju# s.p. /api%ite zemlji%koknji.no dovolilo. odatki
o nepreminini- parc. %t. &00# k.o. Spodnji 2a%elj.
(1. 4li je predznamba pridobitve lastninske pravice ovira za nadaljnje vpise. %ako
$ink$jejo vpisi# ki se opravijo po tem# ko je e $inkovala predznamba
pridobitve lastninske pravice?
redznamba je glavni vpis# s katerim se dose.e oziroma izka.e pridobitev oziroma
prenehanje pravice# ki se vpisuje v zemlji%koknjigo# in ki uinkuje pod pogojem# da se
predznamba opravii. Bre za pogojni vpis# ki ga lahko stranke v pravnem prometu
uporabijo# e %e niso izpolnile vseh pogojev# ki so potrebni vpis. Bre ubistvu za
pogojno vknji.bo.
redznamba# ki je vpisana v zemlji%ko knjigo# ni ovira za nadaljne vpise v !2. 5mamo
dve mo.nosti- vpise ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom predznamovane
pravice# pri katerih velja da je njihova usoda odvisna od usode predznambe# in vpise ki
izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom vpisane pravice. ri prvih z opravienjem
predznambe# postanejo uinkoviti tudi vsi nadaljni vpisi. Tukaj gre za to# da je npr.
nekdo .e kupil nepreminino# vendar %e ni izpolnil pogojev za prenos lastninske
pravice in ja zato vpisal predznambo. Ta lahko na podlagi priakovane pravice# .e
naprej proda nepreminino drugemuTa bo pridobil lastninsko pravico# e se bo
opraviila predznamba# .e v trenutku# ko je bila njegova vloga vlo.ena. !a vpise ki
izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom vpisane pravice pa velja# da uinkujejo
pod razveznim pogojem opravienja predznambe. Ti vpisi ostanejo veljavni# e se
predznamba ne opravii# oziroma se izbri%ejo# e se predznamba opravii. str. &(=.
(. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# proda idealni dele. &34 dru.bi
9# d.n.o.# &34 dru.bi :# d.d.# &3= Tonetu osestniku# &3&6 @arici Brudnik# na dele.u# ki
je ostal (7" pa ustanovi u.itek v korist vsakokratnega lastnika nepreminine parc. %t.
+0
&0&# k.o. Spodnji 2a%elj. /api%ite zemlji%koknji.no dovolilo. odatki o nepreminini-
((. Zaznamba spora" 4li je zaznamba spora ovira za nadaljnje vpise? %ako
$ink$je?
!aznamba spora oznauje# da poteka spor o pravici# ki je vpisana v zemlji%ko knjigo.
Spori ki se lahko zaznamujejo so- spor o pridobitvi lastninske ali druge stvarne pravice
na izviren nain# spori o prenehanju stvarne pravice ter spori o doloitvi nujne poti.
oleg tega pa je mogoe predlagati tudi zaznambo spora glede vlo.ene izbrisne to.be
ter zaznambo spore o vlo.eni to.bi na izbris vpisa v istem vrstnem redu# e si zpisi v
istem vrstnem redu med seboj nasprotujejo.
omembno je# da ni mogoe zaznamovati spora# ki se nana%a na izpolnitev
obligacijske pogodbe# iz katere izhaja zaveza izdati zemlji%koknji.njo dovolilo za
pridobitev stvarne pravice. tak%na stranka lahko predlaga vpis ustrezne predznambe.
!aznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise v zemlji%ko knjigo. Ee bi bila ovira# bi se
lahko z vlo.itvijo neutemeljene to.be# prepreilo razpolaganje z nepreminino# kar pa
je seveda pravno nedopustno. *si kasnej%i vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem# ki
nastopi# e je dovoljena vknji.ba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu
zaznambe spora# in preneha# e je zaznamba spora izbrisana# razen e je bila izbrisana
zaradi vknji.be pravice v vrstnem redu zaznambe spora. !ato seveda obstaja tveganje#
da bo to.nik v sporu uspel# posledica pa bo# izguba ali omejitev pridobljene pravice. *
primeru neutemeljene to.be# pa seveda ne bo pri%lo do sprememb. str. &=;
(). 6;azpolaganje7 imetnika predznamovane pravice" %ako $ink$je pridobitev
lastninske pravice za k$pca %# e je prodajalec P# ki %/j$ proda nepreminino#
imetnik predznamovane lastninske pravice in ne zemlji8koknjini lastnik te
nepreminine?
5metnik predznamovane pravice lahko .e v asu visenosti predznambe razpolaga s
svojo priakovalno lastninsko pravico in proda nepreminino tretjemu. Tak%ni vpisi
veljajo pod odlo.ilnim pogojem# da se predznamba opravii. Se pravi da je njihova
usoda odvisna od usode predznambe. 2 bo pridobil lastninsko pravico# e bo
opraviil predznambo.
(*. Pojasnite &v alinejah' razlike med pogodbeno predk$pno pravico in zakonito
predk$pno pravico"
Blej ++. vpra%anjeD
(,. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# ustanovi osebno slu.nost
u.itka v korist dru.be 9# d.d.# za as 40 let na idealni K nepreminine. odatki o
nepreminini- parcelna %t. &00# k.o. Halostna Bora.
+&
(-. Pojasnite vsebino in pomen zaznambe spora?
rimer- to.nik v sporu trdi# da je priposestvoval slu.nost. Ee to.nik ne predlaga
zaznambe spora in lastnik v teku pravde proda nepreminino $. osebi# zaradi naela
zemlji%koknji.nega prednika vknji.ba slu.nosti ne bo mogoa# saj se ta ne bo glasila
proti imetniku lastninske pravice# ki je vpisan v zemlji%ko knjigo. Obstoj slu.nosti bo
seveda lahko uveljavljal tudi proti novemu lastniku# ampak bo mogel spro.iti novo
to.bo. Seveda se bo nov lastnik v tej to.bi skliceval na naelo zaupanja v zemlji%ko
knjigo in da je kupil bremena prosto nepreminino. ravne posledice zaznambe spora
uinkujejo proti vsakomur# igar pravica je bila vpisana kasneje kot zaznamba spora.
omen zaznambe spora je tako predvsem v pravni varnosti in seveda da ne pride do
kasnej%ih o%kodovanj. str. &=;
(0. ?o.e# ki je solastnik nepreminine do K celote# .eli podariti polovico svojega dele.a
sinu <rancu# drugo polovico dele.a pa vnuku oldetu# hkrati pa .eli# da se vknji.i v
zemlji%ki knjigi tudi prepoved odtujitve in obremenitve za celotno K nepreminine.
/api%ite ustrezne intabulacijske klavzule. odatki o nepreminini- parcelna %t. &00#
k.o. Halostna Bora.
(1. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# proda idealni dele. &34 dru.bi
je ostal (7" pa ustanovi zemlji%ki dolg (za znesek ;0.000#00 I64# ki zapade z
odpoklicem". /api%ite zemlji%koknji.no dovolilo. odatki o nepreminini- parc. %t.
&00# k.o. Halostna Bora
)2. Aaterialnopravno nepravilni vpisi in izbrisna toba?
O materialnopravnih nepravilnih vpisih govorimo# e vpis v zemlji%ko knjigo nima
pravne podlage oziroma je ta podlaga kasneje odpadla. ! izbrisno to.bo pa
odpravljamo materialnopravne nepravilne vpise. 5zbrisna to.ba je torej stvarno pravna
to.ba# s katero se odpravljajo materialnopravne nepravilne vpise in s tem se varovana
pravica spremeni omeji ali preneha. odobna je vindikacijski to.bo# vendar z slednjo
zahtevamo vrnitev stvari# z izbrisno pa zahtevamo izbris nekega vpisa in postavitev v
prej%njo stanje. 5zbrisno to.bo vlo.i prej%nji lastnik nepreminine# igar pravica je
pre%la na pravnega naslednika z neveljavnim pravnim poslom. /pr. se izka.e da je bil
zavezovalni pravni posel neveljaven# zaradi naela kavzalnosti preide lastninska
pravica nazaj na pravnega prednika# vendar je zdaj%nji posestnik %e vedno vpisan v
zemlji%ko knjigo. ravimo da lastnina o.ivi samo zunajknji.no. !ato mora pravni
prednik vlo.iti izbrisno to.bo. ! njo se lahko zahteva sam izbris vknji.be# ne pa
drugih vpisov. O vsebini izbrisne to.be odloi pravdno sodi%e# zemlji%koknji.no
sodi%e pa izvede njene uinke z izbrisom takrat# ko je sodba pravnomona. 5zbrisna
to.ba prav tako ni dovoljena proti dobrovernim osebam# ki so se zanesli na vpise v
zemlji%ki knjgii. str. +0+
)1. Zaznamba izrednega pravnega sredstva"
++
!aznamba izrednega pravnega sredstva je po namenu# vsebini in uinkih podobna
zaznambi spora# od nje se razlikuje le v pravnem polo.aju# ki se zaznamuje. ri
zaznambi izrednega pravnega sredstva pride najprej do vpisa pravice na podlagi
pravnomone sodne ali upravne odlobe. ! izrednim pravnim sredstvom se lahko
spremeni tudi pravnomona sodna ali dokonna upravna odloba# kar je izjema od
pravnih nael# ki govorijo da je dovolj za vknji.bo pravnomona sodba. Oseba ki je
vlo.ila to pravno sredstvo# to je prej%ni imetnik vpisane pravice# priakuje da se bo
sodba obrnila v njegovo korist. S tem pa bo odpadla zdaj%nja vpisana lastninska
pravica. Seveda je prej%njega imetnika treba zavarovati# ker zdaj%nji imetnik bo lahko
nepreminino odsvojil zaradi naela zaupanja v zemlji%ko knjigo. To seveda lahko
pride v po%tev le v sporih. 2o je naprimer z pravnomono sodbo bila nekomu
dodeljena lastninska pravica. Ta zahteva vpis pravice v zemlji%ko knjigo. ora.enec v
pravdi se prito.i na sodbo in zravn vlo.i tudi zaznambo izrednega pravnega sredstva.
Ee obstoj ne bi bilo mogoe zaznamovati# bi se v primeru prodaje tretji seveda
izkliceval na zaupanje v zemlji%ko knjigo. Ta zaznamba ni ovira za kasnej%e vpise#
vendar kasnej%i vpisi veljajo pod razveznim pogojem. str. &=(
). 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# proda idealni dele. &34 dru.bi
9# d.n.o.# &34 Tonetu osestniku# na dele.u# ki je ostal pa ustanovi zemlji%ki dolg (za
znesek ;0.000#00 I64# ki zapade z odpoklicem". /api%ite zemlji%koknji.no dovolilo.
odatki o nepreminini- parc. %t. &00# k.o. Halostna Bora
)(. Pojasnite razliko med zaznambo prepovedi odt$jitve in obremenitve in vknjibo
prepovedi odt$jitve in obremenitve"
!aznamba prepovedi razpolaganja se praviloma nana%a na lastnika nepreminine.
9istvena posledica je# da uinkuje kot ovira za dovolitev nadaljnjih vpisov# katerih
posledica je prenos ali obremenitev lastninske pravice. str. &F+ glej +. vpra%anje
)). 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# ustanovi pogodbeno
predkupno pravico na idealnem dele.u K v korist dru.bi 9# d.n.o. ter odkupno
pravico# prav tako v korist dru.bi 9# d.n.o.# vendar na celotni nepreminini.
)*. Pojasnite# em$ sl$i izbrisna toba# ter s katerim instr$mentom
zemlji8koknjinega prava lahko tonik# ki vlaga izbrisno tobo# zavar$je vrstni
red vzpostavitve prej8njega zemlji8koknjinega stanja vpisov"
Blej 40. vpra%anje. To naredi z zaznambo izbrisne to.be# kar se vpi%e v zemlji%ko
knjigo. !a zaznambo izbrisne to.be se smiselno uporabljajo doloila za zaznambo
spora (+4;. len !!2'&".
),. 5praviitev predznambe"
To doloa ;+. len !!2'&-
(1) Predznamba pravice se opravii tako, da se predlaga vknjiba te pravice z uinkom od trenutka, od
katerega uinkuje predznamba te pravice (v nadaljnjem besedilu: vknjiba pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice) na podlagi listine, ki je podlaga za vknjibo te pravice.
+$
(2) Predlogu za vknjibo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice mora biti priloena listina, ki je
podlaga za vknjibo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, in sicer:
1. e je bila predznamba dovoljena na podlagi odlobe iz 1. toke prvega odstavka !. lena tega zakona
oziroma na podlagi odlobe iz drugega odstavka !. lena tega zakona: potrdilo o pravnomonosti oziroma
dokonnosti te odlobe,
2. e je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2., ". oziroma . toke prvega odstavka !. lena tega
zakona:
# bodisi zemlji$koknjino dovolilo, ki izpolnjuje pogoje za vknjibo,
# bodisi pravnomona sodba iz . oziroma %. toke prvega odstavka &. lena tega zakona.
(") 'e zemlji$koknjino sodi$e na podlagi sklepa o izvr$bi na nepreminino, ki ga je izdalo izvr$ilno sodi$e
na predlog upnika, v korist katerega je predznamovana (ipoteka na podlagi pred(odne odredbe po %1. lenu tega
zakona, dovoli zaznambo te izvr$be po )*. lenu tega zakona, (krati po uradni dolnosti dovoli tudi vknjibo
pridobitve te (ipoteke v vrstnem redu predznamovane (ipoteke.
() +a opraviitev predznambe pravice, ki je bila dovoljena po tretjem odstavku !. lena tega zakona, se
smiselno uporablja prvi odstavek tega lena, e zakon ne doloa drugae.
)-. 5predelite glavne razlike med predznambo pridobitve lastninske pravice in
zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice"
@ed zaznambo vrstnega reda in predznambo je razlika v tem# da je zaznamba
abstrakten instrument# ki ga lahko lastnik ustanovi %e preden sploh pozna kupca
nepreminine. !aznamba vrstnega reda uinkuje v korist nedoloene osebe# ki svojo
upravienost do zaznambe vrstnega reda izka.e s sklepom (ki ga je izdalo zemlji%ko
knji.no sodi%e na predlog lastnika". redznamba pa je konkretizirana in se lahko
vpi%e %ele# ko je sklenjena prodajna pogodba.
)0. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# proda idealni dele. &34 dru.bi
&00# k.o. Halostna Bora.
)1. 5predelite glavne razlike med zaznambo spora in zaznambo izbrisne tobe"
*2. 8ru.ba A d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# proda idealni dele. &3+ dru.bi 9
d.d.# na preostalem dele.u pa ustanovi zemlji%ki dolg (za znesek ;0.000#00 I64# ki
zapade z odpoklicem". /api%ite zemlji%koknji.no dovolilo. odatki o nepreminini-
parc. %t. &00# k.o. Halostna Bora
*1. 5predelite glavne znailnosti zaznambe spora"
*pra%anje $$. in $(.
+4
*. 5predelite glavne znailnosti zaznambe izbrisne tobe"
Blej 40. vpra%anje.
*(. Pogoji za dovolitev predznambe pridobitve lastninske praviceD
*pis predznambe je mogoe predlagati na podlagi nekaterih listin# to so-
' sodne odlobe# ki %e niso pravnomone
' zasebne listine# ki zemlji%koknji.nega pisma
' listine v obliki notarskega zapisa
' sklep izvr%ilnega sodi%a o predhodni odredbi
' druge odlobe# za katere zakon doloa# da so lahko podlaga za predznambo pravice
otreben pa je %e en pogoj# in sicer# opravienje predznambe. Str. &(=
*). Pogoji za dovolitev zaznambe izbrisne tobeD
Izbrisna toba
243. len
(1) 'e je vknjiba doloene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in e so zaradi te vknjibe
kr$ene pravice doloene osebe na nepreminini, sodi$e na podlagi tobe te osebe (v nadaljnjem besedilu:
izbrisna toba) ugotovi neveljavnost vknjibe in odloi, da se vzpostavi prej$nje zemlji$koknjino stanje vpisov (v
nadaljnjem besedilu: izbris izpodbijane vknjibe).
(2) + izbrisno tobo se la(ko izpodbija tudi vknjiba, ki je postala neveljavna $ele po tem, ko je bila opravljena:
1. e se z izbrisno tobo uveljavlja tudi za(tevek na razveljavitev pravnega posla iz prvega oziroma drugega
odstavka "*. lena tega zakona, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemlji$koknjino dovolilo, ki je bilo
podlaga za izpodbijano vknjibo, ali
2. e je bila izpodbijana vknjiba dovoljena na podlagi pravnomone oziroma dokonne odlobe iz ". do ).
toke prvega odstavka &. lena tega zakona in e so izpolnjeni naslednji pogoji:
# e v zvezi s to vknjibo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega
odstavka 1&1. lena tega zakona oziroma e je bil zamujen rok za vloitev predloga za zaznambo izrednega
pravnega sredstva iz prvega odstavka 1&". lena tega zakona,
# e je bila proti pravnomoni oziroma dokonni odlobi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjibo, vloena
revizija, za(teva za varstvo zakonitosti, toba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka oziroma ustavna
pritoba, in
# e je vsebina odlobe o izrednem pravnem sredstvu iz prej$nje alinee oziroma vsebina pravnomone
oziroma dokonne odloitve, izdane v ponovljenem postopku tak$na, da na njeni podlagi izpodbijana vknjiba ne
bi bila dovoljena.
**. 8ru.ba A d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# proda idealni dele. K dru.bi 9
parc. Jt. &00# k.o. Halostna Bora.
*,. <zbrisna toba E pravna narava# rok# razlogi za vlaganje# varstvo vrstnega reda"
+;
Blej 40. in ;4. vpra%anje.
*-. 8ru.ba A d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# proda idealni dele. &3+ dru.bi 9
parc. %t. &00# k.o. Halostna Bora.
*0. 8ru.ba A d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# proda idealni dele. &3+ dru.bi 9
d.d.# na preostalem dele.u pa ustanovi nepravo stvarno slu.nost. /api%ite
zemlji%koknji.no dovolilo. odatki o nepreminini- parc. %t. &00# k.o. Halostna Bora.
*1. /avedite vsaj pet zaznamb ter jih kratko opi%iteD
,2. 8ru.ba A d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# proda idealni dele. &3+ dru.bi 9
d.d.# na preostalem dele.u pa ustanovi pogodbeno predkupno pravico v korist dru.be
9 d.d. /api%ite zemlji%koknji.no dovolilo. odatki o nepreminini- parc. %t. &00# k.o.
Halostna Bora.
,1. 5seba 4# ki je odsvojila svoje nepremino premoenje z izroilno pogodbo sin$ !#
si je v pogodbi izgovorila prepoved razpolaganja &prepoved odsvojitve in
obremenitve'. Aedtem# ko je bil prenos lastninske pravice izveden t$di v
zemlji8ki knjigi# prepoved razpolaganja zemlji8koknjino ni bila izvedena. ! je
nato ez nekaj let nepreminine odsvojil s prodajno pogodbo osebi F"
' 4li je v konkretnem primer$ ! lahko razpolagal z nepreminino? 9 ni imel
razpolagalnega upravienja# saj mu je to prepovedovala pogodba z A'jem# vendar
ker to ni bilo zapisano v zemlji%ko knjigo# ta omejitev ni veljala za tretje osebe. 9
bo samo od%kodninsko odgovarjal# zaradi kr%ene pogodbe.
' 4li se bo F lahko vknjiil kot lastnik v zemlji8ko knjigo? : se bo vknji.il# ker
zaznamba ni bila vpisana v !2.
' %ak8na bi bila pravna sit$acija# e bi bila prepoved razpolaganja vknjiena v
zemlji8ki knjigi? otem bi bil pravni posel neveljaven saj 9 ne bi imel
razpolagalnega upravienja in pri%lo bi do povrnitve v prej%njo stanje.
' 4li lahko !# e bi ga bremenila vknjiena prepoved razpolaganja# odda
nepreminino ali njen del v zak$p neki tretji osebi? ,ahko. /epreminine ne
more obremeniti samo z zastavno pravico in z zemlji%kim dolgom.
' 4li lahko ! razpolaga z nepreminino# klj$b vknjieni prepovedi
razpolaganja# po smrti 4/ja? ?a lahko. 9 se je zavezal A'ju s pogodbo# se pravi
da gre za relativne pravice# ki uinkujejo le med strankama.
' %ak8ne pravne $inke bi imela prepoved razpolaganja# e bi bila izgovorjena
med 4/jem &kot $praviencem' in njegovim bratom? otem se zaznamba ne bi
mogla vpisati v zemlji%ko knjigo in ne bi uinkovala proti tretjim osebam. * $=.
lenu S! so razlo.eni pogoji za omejitev lastninske pravice. repoved
razpolaganja se lahko vpi%e v !2 samo med zakoncema# star%i in otroci ter
posvojenci in posvojitelji.
+6
,. 8ru.ba A# d.o.o.# ki je lastnica nepreminine do celote# proda idealni dele. &34 dru.bi
&00# k.o. Halostna Bora.
,(. 5predelite glavne znailnosti zaznambe izvr8be"
!aznamba izvr%be ka.e na obstoj izvr%ilnega postopka na nepreminini# ki se uvede na
predlog upnikov lastnika nepreminine. 5zvr%ilni upnik v skladu s pravili izvr%ilnega
prava na predmetu izvr%be pridobi zastavno pravico. !astavna pravica ne nastane s
sklepom# temve z vpisom v zemlji%ko knjigo# ki sledi zaznambi izvr%be. !aznamba
izvr%be se vpi%e na podlagi sklepa o izvr%bi# ki ga zemlji%koknji.nemu sodi%u po%lje
izvr%ilno sodi%e# ki je odloalo o dovolitvi izvr%be. 5zvr%ilni upnik pridobi hipoteko na
nepreminini s trenutkom# od katerega uinkuje zaznamba izvr%be# torej od trenutka#
ko je zemlji%koknji.no sodi%e prejelo obvestilo izvr%ilnega sodi%a. !aznamba ni
ovira za nadaljnje vpise# hipoteka pa uinkuje kot vsaka druga hipoteka.
,astnik nepreminine lahko zahteva izbris zaznambe in s tem posledino tudi
hipoteke# e se izvr%ilni postopek kona njemu v prid. EI pride do prodaje
nepreminine v izvr%ilnem postopku# zemlji%koknji.no sodi%e odloi o izbrisu
zaznambe izvr%be in na njeni podlagi vpisanih hipotek skupaj z vknji.bo lastninske
pravice v korist kupca v izvr%ilnem postopku.
,). 5predelite glavne znailnosti zaznambe hipotekarne tobe"
Gipotekarni upnik# v igar korist je bila ustanovljena navadna hipoteka# mora za
pridobitev izvr%ilnega naslova vlo.iti hipotekarno to.bo# s katero zahteva prodajo
obremenjene nepreminine. ! njo se lahko zahteva poravnava zavarovane terjatve le v
znesku# ki je vpisan v zemlji%ko knjigo.
Tukaj imamo dve mo.nosti. ,ahko da je zastavitelj in dol.nik zavarovane terjatve ista
oseba# lahko pa gre za dve razlini osebi. * prvem primeru dol.nik ne glede na
hipoteko jami z vsem svojim premo.enjem# vendar je za upnika poplailo iz hipoteke
ugodnej%e# saj ima na njej prednostno pravico. * drugem primeru pa zastavitelj jami
le z obremenjeno nepreminino. !ato mora hipotekarni upnik s hipotekarno to.bo
zahtevati# da naj sodi%e nalo.i zastavitelju da prizna# da ima to.nik upravienje do
poplaila zavarovane terjatve (to.beni zahtevek se mora glasiti tako# da je to.enec
dol.an priznati". /e more hipotekarni upnik od zastavitelja zahtevati plaila njegove
terjatve.
2o dol.nik in zastavitelj nista iste osebe govorimo o realnem dol.niku in osebnem
dol.niku. Ee realni dol.nik preprei izvr%bo tako# da poplaa terjatev hipotekarnemu
upniku s subrogacijo stopi na njegovo mesto in ima sedaj on terjatev do osebnega
dol.nika. 2er pa na%e pravo ne pozna lastni%ke hipoteke# pride tudi do izbrisa
hipoteke. Str. 444
,*. Pojasnite pomen in vlogo zemlji8ke knjige"
!emlji%ka knjiga je javna knjiga# namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravica
na nepremininah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremininami.
+(
ojavnost zemlji%ke knjige je pomembna za potek pravnega prometa z
nepremininami. ri izvirnem nainu pridobitve lastninske pravice# lahko pravice
nastanejo tudi izvenknji.no. ri izvedenem nainu pa je vpis v zemlji%ko knjigo
obvezen. Opustitev vpisa pomeni pomanjkljivost same pravice in izkljuuje nastop
pravnih posledic.
Obstoj zemlji%ke knjige pa ima predvsem praktien pomen. 2upcu nepreminine daje
jasen vpogled na pravno stanje te nepreminine# naelo zaupanja v zemlji%ko knjigo#
pa ga varuje pred morebitnimi kasnej%imi te.avami. Str.&;+
,,. 5predelite glavne znailnosti zaznambe javnega dobra"
Bre za pomo.ni vpis. ravno dejstvo# da je nepreminina javno dobro# se zaznamuje
na podlagi dokonne odlobe pristojnega organa o doloitvi statusa javnega dobra tej
nepreminini# razen e zakon za posamezno vrsto javnega dobra doloa# da je podlaga
za vpis zaznambe javnega dobra pravnomona odloba. !aznamba javnega dobra
mora obsegati tudi podatek o vrsti javnega dobra (na primer grajeno oziroma naravno
vodno dobro# javna cesta in podobno". !aznamba javnega dobra se izbri%e na podlagi
dokonne odlobe pristojnega organa o prenehanju statusa javnega dobra# razen e
zakon za posamezno vrsto javnega dobra doloa# da je podlaga za izbris zaznambe
javnega dobra pravnomona odloba. !!2'& doloa izjeme v primeru# e je podatek o
vrsti javnega dobra vpisan v in1ormatizirani evidenci# ki se povezuje s katastrom in
preko tega z zemlji%ko knjigo.
,-. .api8ite polj$bno zk dovolilo za $stanovitev polj$bne izvedene stvarne pravice
na solastni8kem dele$"
,0. 5predelite glavne znailnosti zaznambe odpoklica terjatve"
Ee je s hipoteko zavarovana terjatev na odpoklic# lahko hipotekarni upnik# ki
odpoklie terjatev# skupaj z odpoklicem predlaga vpis zaznambe odpoklica terjatve.
*pis zaznambe se opravi na podlagi listine o odpoklicu# na kateri je overjen podpis
hipotekarnega upnika. S tem postane odpoklic terjatve pravno uinkovit proti vsakemu
lastniku nepreminine# in ne le proti tistemu# ki mu je bil vroen.
To se uporablja zato# ker e pride do prenos lastninske pravice skupaj z hipoteko# mora
hipotekarni upnik ponovno uporabiti procesna dejanja# ki jih je uporabil proti
prej%njemu lastniku nepreminine. Str. &=4
,1. 4 je prodal !/j$ nepreminino# ki je bila obremenjena z vknjieno pogodbeno
odk$pno pravico v korist F/ja.
' 4li se bo lahko ! vknjiil v zemlji8ko knjigo? Odkupna pravica zaradi svoje
narave ni ovira za nadaljnje vpise v zemlji%ko knjigo. Odkupna pravica je opcijska
pravica in se lahko imetnik odloi ali jo bo uveljavljal ali ne.
' 4li lahko F $veljavlja odk$pno pravico zoper !/ja? Seveda jo lahko# saj je imel
odkupno pravico vknji.eno v zemlji%ko knjigo. Seveda e izpolnjuje vse
dogovorjene pogoje.
+=
' 4li bi bila sit$acija dr$gana# e bi bil ! zakoniti predk$pni $pravienec &npr.
kot je lokalna sk$pnost na podlagi Zakona o $rejanj$ prostora E Z:reP/1'?
7
*. Gastninska pravica
1. 4 in ! sta solastnika premine stvari# vsak do idealne 1># ki je v sklad$ z
dogovorom med solastnikoma v neposredni posesti 4/ja. ! eli svojo idealno
polovico prodati F/j$. 4li ima 4 zakonito predk$pno pravico na !/jevem
solastni8kem dele$? S katerim nainom izroitve naj ! opravi prenos
solastninske pravice na F/ja? V katerem tren$tk$ bo F postal solastnik premine
stvari?
* tem primeru imamo dogovor# ki ima pravno naravo posestnega posredovalnega
razmerja. @oramo povedati# da imajo tudi soposestniki pravico do pravnega varstva.
Ee bi npr. v tem primeru 9 si hotel sam vzeti v posest stvar# bi lahko A proti njemu
uporabil posestno varstvo# ker je spremenil dosedanji nain posedovanja stvari# pa
eprav ima 9 tudi solastnino na tej stvari. 9 bi lahko to zahteval samo s pravnomono
sodbo sodi%a.
4azpolaganje s stvarjo kot celoto je mogoe samo v soglasju vseh solastnikov in ob
smiselni uporabi pravil# ki veljajo za razpolaganje z izkljuno lastninsko pravico na
stvareh. Tudi stvarne pravice na stvari# se lahko ustanovijo samo z soglasjem vseh
solastnikov.
*sak od solastnikov pa ima razpolagalno mo na svojem idealnem dele.u. Seveda je
mogoe prodati idealni dele. samostojno le# e to dopu%a narava stvari. ravni
nasledniki vstopijo v pravno razmerje med solastniki in imajo enak obseg upravienj
ter obveznosti kot njihov pravni prednik. /a idealnem dele.u je mo.no ustanoviti
zastavno pravico# oziroma na nepreminini tudi zemlji%ki dolg. Stvarna slu.nost pa na
idealnem dele.u ni mogoa. !ato pa je mogoa osebna slu.nost# kjer je spet treba
upo%tevati# da imetnik vstopi v polo.aj imetnika idealnega dele.a in ne celotne
pravice.
ri prodaji idealnega dele.a na nepreminini# imajo po 66. lenu S!'ja solastniki
zakonito predkupno pravico na tak%nem dele.u. 2o se pojavijo na isti nepreminini
ve zakonitih predkupnih pravic# pa se seveda pojavi problem. rednost ima zakonita
predkupna pravica solastnikov. Str. $0F
. %ako je v SPZ pri +id$ciarnem prenos$ lastninske pravice v zavarovanje na
preminih stvareh spo8tovana prepoved leH commissoriae?
(. Pojasnite pravno konstr$kcijo podalj8anega pridrka lastninske pravice ter
navedite# kateri oblikovni pogoji morajo biti izpolnjeni za njegovo absol$tno
$inkovanje"
+F
Tukaj gre za to# da prodajalec proda kupcu neko stvar s pridr.kom lastninske pravice.
2er kupec da bo prodajalcu plaal kupnino# npr. mora prodati stvar# mu prodajalec
prenese tudi razpolagalno upravienje# zato lahko to stvar proda. 5n to imenujemo
podalj%ani pridr.ek lastninske pravice. To pride v po%tev pri kak%nih podjetjih# ki so
kupile nek material# vendar brez lastninske pravice. Ee hoejo plaati kupnino za
material# morajo ta material predelati in seveda prodati. rodajalec se praviloma
zavaruje s tem# da dovoli kupcu prodajati stvar samo v okviru njegovega rednega
poslovanja in pod obiajnimi pogoji. otem se dogovori %e 1iduciarna cesija terjatev
od odjemalcev. Tako se lastninski pridr.ek# ki potem z dobavo ugasne# se podalj%a na
terjatev# ki jih prodajalec pridobi do svojih odjemalcev.str. ;+& (klavzula o odsvojitvi".
). ;azpolagalna sposobnost solastnika in sk$pnega lastnika"
Skupnega lastnika- *sa upravienja iz skupne lastnine lahko skupni lastniki izvr%ujejo
le skupaj. Solastniki lahko skupaj razpolagajo s stvarjo kot celoto in prenesejo
lastninsko pravico oziroma jo obremenijo z omejeno stvarno pravico. Seveda se za
razpolaganje pooblasti tudi enega. Skupni lastnik pa ne more razpolagati s svojim
nedoloenim delom na skupni lastniniDDD Str.$+=
*. %daj preide lastninska pravica na k$pca pri prodaji s pridrkom lastninske
pravice# e podpis k$pca na pogodbi o prodaji s pridrkom ni bil notarsko
overjen?
/a kupca bo pre%la lastninska pravica takoj# ko bo plaal kupnino# ne glede na to ali je
njegov podpis overjen ali ne# ker pridr.ek lastninske pravice se lahko dogovori tudi
ustno# z zasebno listino# ali pa ta pogoj .e vsebujejo splo%ni pogoji prodaje. ;+03+ O!
) podpis mora biti overjen# e hoe pridr.ek lastninske pravice uinkovati proti
kupevim upnikom# v primeru kupevega steaja. Str. ;+0
,. 5mejitve lastninske pravice po volji lastnika" Str. 1)
To doloa $=. len S!# da lahko vsak lastnik sam omeji svojo lastninsko pravico. To
so na primer-
' prepoved odsvojitve ali obremenitve ) ima relativne uinke in uinkuje samo proti
prvemu lastniku. * !2 se lahko vpi%e samo med zakoncema# star%i in otroki ter
posvojenci in posvojitelji# drugae ne in zato tudi nima absolutnih uinkov.
' pogodbena predkupna pravica
' odkupna pravica
-. %daj $iva lastnik nepreminine pravno varstvo pred imisijami?
($. len S! doloa# da se sosedi med seboj ne smejo vznemirjati in da si ne smejo
povzroati %kode. (;. len S! pa doloa# da lastnik nepreminine mora pri uporabi
nepreminine opu%ati dejanja in odpravljati vzroke# ki izvirajo iz njegove
nepreminine in ote.ujejo uporabo drugih nepreminin ez mero# ki je glede na naravo
$0
in namen nepreminine ter glede na krajevne razmere obiajna ali povzroajo
znatnej%o %kodo. Temu pravimo prepovedana ali bistvena imisija in v tem primeru
lastnik vedno dobi sodno varstvo. rav tako je prepovedano kakr%nokoli motenje s
posebnimi napravami. S! ne na%teva posameznih primerov# kdaj gre za imisijo.
8oloil je splo%nej%o 1ormulacijo in iz nje potem sodi%e konkretno razbira ali gre za
imisijo ali ne.
rav tako so vedno prepovedane direktne imisije# e za to nimajo pravnega naslova#
indirektne pa le# e glede na naravo in namen nepreminine presegajo krajevno
obiajno mero ali povzroajo znatnej%o %kodo. Str. $6& 'C
Aktivno legitimiran je lastnik nepreminine. ,ahko pa tudi imetnik omejene stvarne
pravice (u.itkar" ter imetnik obligacijske pravice (najemnik# zakupnik". ravno varstvo
se uveljavlja z negatorno to.bo. Tudi pasivno legitimiran za negatorno to.bo je lahko
poleg lastnika nepreminine tudi imetnika obligacijske ali pa omejene stvarne pravice.
ogoj pa je seveda# da je oseba ki ima pravica tudi kriva za te imisije.
0. 5predelite pojem priakovalne pravice# kot predstopnje lastninski pravice ter
navedite primer# kjer je mogoe govoriti o priakovalni pravici. %ako se prena8a
priakovalna pravica?
!a priakovalno pravico gre# ko je pridobitev doloene pravice na tak%ni stopnji# da
predstavlja zavarovan pridobitni polo.aj. ridobitev je torej v tak%nem primeru
odvisna le %e od nastopa pogoja (plaila kupnine"# na kar pa prodajalec nima ve
vpliva. riakovalno pravico ima kupec# ki je kupil stvar s pridr.kom lastninske
pravice prodajalca. ?e pred oblika lastninske pravice.
riakovalna pravica je lahko samostojen objekt 1iduciarne odsvojitve. rav tako pa se
prena%ajo kot stvarne pravice in ne s cesijo. !a prenos ni potrebno soglasja prodajalca#
ki ima pridr.ek lastninske pravice. 2o se priakovalna pravica prenese na tretjo osebo#
%e tretja oseba tudi nima lastninske pravice# ampak aka na izpolnitev pogoja. Str. ;+0
1. 5seba 4 si je k$pila v mest$ I razko8no staro me8ansko hi8o. Jez leto dni pa je
neki podjetnik v neposredni bliini 4/jeve hi8e v sklad$ s predpisi odprl bordel.
To je izjemno prizadelo 4/jeva religiozna in estetska $stva. 4li gre v konkretnem
primer$ za prepovedane imisije?
*plivi# ki %tejejo religiozna in esteska ustva# se ne %tejejo za imisije. Tak%na je
avstrijska sodna praksa. Str. $6;
12. Stvarnopravne reparacije in retencijska pravica" &,1 E ,) 5Z'
Stvarno pravne reparacije so zahtevki in protizahtevki# ki se uveljavljajo v zvezi z
izroitvijo stvari lastniku. Te urejajo F;# F6 in F(. len S!. +F; str
$&
4etencijska ali pridr.na pravica# je urejena v lenih od +6&. do +64 O!D ridr.na
pravica je pravica# da o%kodovanec stvar zadr.i# dokler njegova terjatev za povrailo
%kode ni poplaana.
11. 5predelite pojem vertikalne akcesije v stvarnem prav$"
Akcesija je prirast.
Gorizontalna je gradnja ez mejo zemlji%a. Tukaj gre za odstop od naela super1icies
solo cedit. Gorizontalna akcesija je mogoa na podlagi pravnega posla ali pa z odlobo
dr.avnega organa. 4(. len S!
Gradnja ez mejo nepreminine (horizontalna akcesija) ) e nekdo zgradi zgradbo#
katere del sega na# nad ali pod tujo nepreminino# lahko lastnik nepreminine ali
graditelj predlaga# da sodi%e v nepravdnem postopku odloi o ureditvi medsebojnih
razmerij. Sodi%e lahko graditelju nalo.i# da poru%i zgradbo in na nepreminini
vzpostavi prvotno stanje. Ee bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v oitnem
nesorazmerju s %kodo# ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepreminine# lahko
sodi%e doloi lastniku nepreminine primerno od%kodnino in s sklepom doloi novo
mejo med sosednjima nepremininama. ri odloitvi iz prej%njega odstavka sodi%e
upo%teva vse okoli%ine# zlasti pa upraviene interese udele.encev# vpra%anje dobre
vere graditelja in obna%anje lastnika nepreminine# potem# ko je izvedel za gradnjo.
8o vertikalne akcesije pa pride na podlagi zakona (=. in ;4. len S!". *ertiklna
akcesija pa je npr. prirast. *ertikalna akcesija se odra.a skozi naelo super1icies solo
cedit. Poveanje vrednosti nepreminine(vertikalna akcesija) e nekdo s soglasjem
lastnika nepreminine postavi# prizida ali izbolj%a zgradbo# na nepreminini ne pridobi
lastninske pravice# lahko pa od lastnika zahteva tisto# za kar je bil ta obogaten. To
pomeni# da vsaka prirast pripade lastniku nepreminine# medtem ko gre graditelju t.i.
verzijski zahtevek. ,astnik in graditelj pa se lahko dogovorita# da na nepreminini
nastane solastnina. * takem primeru lahko graditelj na podlagi dogovora zahteva od
lastnika nepreminine izstavitev listine za vpis solastnine v zemlji%ko knjigo. !ahtevek
za izstavitev listine za vpis v zemlji%ko knjigo zastara v &0 letih.
1. 4 je !/j$ prodal premino stvar# pri emer sta se dogovorila# da bo stvar izroena
!/j$ v neposredno posest ez 1* dni po sklenitvi prodajne pogodbe. %er 4 ni
izroil !/j$ stvari# si jo je ! vzel sam. 4li gre v konkretnem primer$ za dovoljeno
samopomo? 4li je ! s tem# ko si je vzel stvar# postal lastnik preminine? 4li je
morda lastninsko pravico pridobil ! e v as$ sklenitve prodajne pogodbe z 4/
jem?
/e gre za dovoljeno samopomo# saj 9 ni bil posestnik stvari in zato v nobenem
primeru ne more iti za samopomo. S tem ko je vzel stvar v posest 9 ni postal lastnik
nepreminine. Odvisno kako sta se zmenila. Ee je A 9'ju prodal stvar s posestnim
konstitutom# potem je pridobil lastninsko pravico .e takrat# e pa ne# pa 9 %e ni
pridobil lastninske pravice.
$+
1(. Pojasnite stvarnopravne poloaje v primer$# ko oseba 4# ki je solastnik
nepreminine do idealne polovice# povea vrednost te &solastne' nepreminine
&adaptira'. .pr. eden izmed solastnikov investira v novo +asado# streho ipd.
6(. len S!. !a posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov# kateri
dele.i skupaj presegajo polovico vseh solastni%kih dele.ev. 7
1). 4li lahko solastnik samostojno ter brez soglasja ostalih solastnikov svoj idealni
dele na nepreminini
' proda0 da
' podari0 da
' obremeni z zemlji%kim dolgo0 da
' obremeni s stvarno potno slu.nostjo0 ne
' obremeni s pogodbeno predkupno pravico# lahko jo# vendar imajo solastniki .e
zakonito predkupno pravico
1*. Zakonca sta bila sk$pna lastnika nepreminine# vendar je bil v zemlji8ko vpisan
kot lastnik sk$pne nepreminine samo eden izmed zakoncev &mo'. Ta je brez
soglasja ene obremenil idealni dele do 1>( celote s hipoteko v korist banke !.
' Ali lahko banka 9 pridobi v takem primeru veljavno hipoteko7 ?a lahko jo pridobi#
ker jo varuje naelo zaupanja v zemlji%ko knjigo. 8rugi zakonec si je sam kriv#
zakaj pa ni poskrbel za svoj vpis v !2. Str. $+F
' Ali je sploh dopustna hipoteka zgolj na idealnem dele.u# e ne gre za solastnino7
?a je dopustna. ri skupni lastnini ni potrebno niti soglasje ostalih solastnikov.
1,. Pojasnite vsebino pravnih razmerij pri pridrk$ lastninske pravice s klavz$lo o
predelavi"
Ee so predmet lastninskega pridr.ka zaloge# potem pridr.ana lastninska pravica s
porabo zalog praviloma ugasne. 8obavitelj in kupec ) prodajalec se s klavzulo o
predelavi dogovorita# da si bosta na novi stvari delila solastninsko pravico v razmerju
vrednosti surovin in proizvodnih stro%kov. renos se opravi z anticipiranem posestnem
konstitutu. Str. ;++.
1-. Pridobitev lastninske pravice z izdelavo nove preminine"
5zdelavo ureja ;(. len S!. 5zdelovalec pridobi lastninsko pravico na stvari# e so
izpolnjeni pogoji iz tega lena (da nekdo zase dela in da vrednost dela ni bistvena ni.ja
od vrednosti materiala". Tukaj ni pomembna dobra vera ali slaba vera# zato pridobi
lastninsko pravico# tudi e je material ukradel. 9iv%i lastniki materiala imajo
obligacijsko pravne zahtevke proti izdelovalcu# na povrnitev vrednosti materiala. Ee je
vrednost dela bistveno ni.ja od vrednosti materiala# potem pa pripade stvar lastniku
materiala. Str. +(6
10. Pridobitev lastninske pravice s spojitvijo"
;;. len S!D
$$
8o spojitve pride# ko se premine stvari# ki pripadajo ve osebam# zdru.ijo v novo#
enotno stvar. /astanejo sestavine stvari in glavna stvar. S spojitvijo na tej stvari
prenehajo obstajati vse biv%e pravice# oz. pravice tretjih. 2o so spojijo stvari# ki
pripadajo veim lastnikom# nastane na novi stvari solastnina. Str. +(0
11. %daj nastopijo $inki prenosa oz. pridobitve lastninske pravice pri izroitvi na
dolgo roko9 str. (*
' e ima odsvojitelj razpolagalno upravienje7 6inki prenosa nastopijo# ko je o
prodaji stvari obve%ena tretja oseba# ki ima v posesti ali pa v detenci to stvar.
' e odsvojitelj (%e" nima razpolagalnega upravienja in je pridobitelju to znano7
' e odsvojitelj nima razpolagalnega upravienja in pridobitelju to ni znano7
2. %daj nastopijo $inki prenosa oz. pridobitve lastninske pravice pri izroitvi na
kratko roko9
' e ima odsvojitelj razpolagalno upravienje0 5zroitev se %teje za opravljeno s
samo sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske
izroitve
' e odsvojitelj (%e" nima razpolagalnega upravienja in je pridobitelju to znano0
' e odsvojitelj nima razpolagalnega upravienja in pridobitelju to ni znano
1. .adomestna &+iktivna' izroitev"
Sem spadajo izroitev na kratko roko# izroitev na dolgo roko in posestni konstitut. Te
vrste izroitev omenja 60. len S!'ja Tu gre za prenos posesti z dejanskim
sporazumom# brez dejanske izroitve.
. Prenos lastninske pravice v zavarovanje in leH commissoriae"
?e oblika zavarovanja terjatve# pri kateri ostane preminina v neposredni posesti
prenosnika ali tretje osebe za njega. renos lastninske pravice v zavarovanje je
1iduciarni prenos. To je ne posestna oblika realnega zavarovanja. 4azlika med
neposestno zastavno pravico in 1iduciarnim prenosom je v tem# da pri slednjem gre za
prenos polne pravice. 8ajalec zavarovanja (1iduciant" in prejemnik zavarovanja
(1iduciar" se sporazumeta# da lastninska pravica preide na prejemnika zavarovanja brez
prenosa neposredne posesti (posestni konstitut". To pomeni da ima dajalec zavarovanja
%e vedno stvar v posesti# vendar ni ve njen lastnik. To se ustvari za to# ker mogoe
dajalec zavarovanja rabi ta predmet za potek proizvodnje ali storitve# da bo lahko
odplaal terjatev.
<iduciarna lastnina daje ve pravic kot je potrebno# kar je tudi bistvena razlika z
zastavno pravico.
,e> commissoriae ) zastavni upnik ob dospelosti terjatve# pridobi lastninsko pravico
na zastavljeni stvari. ri nas je to prepovedano pri zastavni pravici. Seveda je iz pravne
narave 1iduciarne lastnine povsem logino# da se bo prejemnik zavarovanja poplaal iz
te stvari ali jo obdr.al# e njegova terjatev ne bo poplaana# ker je njen lastnik in ima
na njej vsa upravienja. *endar prejemnik zavarovanja ne sme razpolagati s to stvarjo.
Jele ob dospelosti terjatve lahko zahteva njeno izroitev. Str. ;+$
(. Varstvo dobrovernih tretjih v primer$ sk$pne lastnine"
$4
Blej vpra%anje &;. ravo varuje tretje osebe# glavni argument pa je# da naj za
neprimerno ravnanje enega lana skupnosti tveganje prevzame drugi lan skupnosti# ki
je z njem v zvezi in ne tretja oseba. rav tako pa tretjo osebo varuje naelo zaupanja v
!2# saj je bil v njej vpisan le eden lastnik in ne ve solastnikov. Tretja oseba ni v dobri
veri samo# e je vedela# da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja
skupnega lastnika. Str. $+F
). :temeljite pomen prepovedi razpolaganja v povezavi s pogodbo o dosmrtnem
preivljanj$"
S pogodbo o dosmrtnem pre.ivljanju se pre.ivljanec lahko v korist pre.ivljevalca (tisti
ki skrbi za nekoga" odpove razpolaganju s premo.enjem# ki je predmet pogodbe o
dosmrtnem pre.ivljanju. /pr. se bolna soseda zmeni s sosedi# da e bodo skrbeli za
njo# jim bo zapustila njeno hi%o. Tukaj ne velja prepoved iz $=34 S!# da se lahko
prepoved razpolaganja vpi%e v !2 samo med zakoncema# star%i# otroki in posvojenci.
Str. +&4
*. Posredne oz. indirektne imisije"
osredne imisije so tiste# ki pridejo na sosednjo zemlji%e brez neposrednega vplivanja
tistega# s igar nepreminine prihajajo (npr. prah prinese veter". 5ndirektne so
prepovedane le e glede na naravo in namen nepreminine presegajo krajevno
obiajno mero ali povzroajo znatnej%o %kodo. Tudi hrup se npr. %teje za posredno
imisije in pa tudi prah# ki ga prinese iz sosednjega teni%kega igri%a# saj to ni krajevno
normalno da moramo pometati prah iz tenis igri%a. *sekakor pa je da mora biti
obratovalcu prepu%eno# da se sam odloi kako bo saniral imisije. Str. $66.
,. Pojasnite pojem prepovedanih imisij"
(;3& len S!.
-. Kradnja ez mejo nepreminine"
Bre za vertikalno akcesijo. Blej &&. vpra%anje.
0. Pravni poloaji pri poveanj$ vrednosti t$je nepreminine"
4=. len S!. !aradi naela povezanosti zemlji%a in objekta# se vsa vlaganja v
nepreminino prirastejo nepremnini sami in s tem njenemu lastniku. Tukaj vlagatelj
ne pridobi solastni%kega dele.a na celotni nepreminini# temve le obligacijsko pravni
zahtevek iz naslova neupraviene obogatitve lastnika nepreminine. Solastni%ki dele.
bi bilo mogoe pridobiti# s stvarnimi reparacijami# se pravi s soglasjem lastnika# brez
njega pa nikakor ne. Obogatitveni zahtevek se imenuje verzijski zahtevek.
Obogatitveni zahtevek lahko vlagatelj vlaga tudi# e je lastnik nepreminine privolil v
vlaganje v nepreminino.
1. 3op$stnost pravno poslovne prepovedi odt$jitve in obremenitve"
$;
(2. Pojasnite razliko med prepovedjo odsvojitve in obremenitve po SPZ ter
prepovedjo odsvojitve in obremenitve po 5Z pri pogodbi o dosmrtnem
preivljanj$"
ri pogodbi o dosmrtnem pre.ivljanju se lahko vpi%e v !2 ne glede na to kdo je. ri
repoved odsvojitve in obremenitve# pa se lahko vpi%ejo samo star%i# otroci# zakonci in
posvojenci.
,. Sl$nostna pravica in realno breme
1. Gastnik gospod$joega zemlji8a je 1 let dejansko izvr8eval sl$nost vonje z
osebnim avtomobilom in hoje preko sl$eega zemlji8a. Pri tem je lastnik
gospod$joega zemlji8a ves as vedel# da sl$nostne pravice nima# lastnik
sl$eega zemlji8a pa dejanskem$ izvr8evanj$ sl$nosti ni nasprotoval. %o je
prielo tei . leto dejanskega izvr8evanja sl$nosti# je lastnik sl$eega
zemlji8a prepoved lastnik$ gospod$joega zemlji8a vonjo z avtomobilom# v
posledici esar je lastnik gospod$joega zemlji8a zaradi neprestanih
prepirov prenehal voziti po sl$nostni trasi. Gastnik gospod$joega zemlji8a
tako e dve leti in pol dejansko ne izvr8$je sl$nosti vonje z avtomobilom.
Svet$jte lastnik$ gospod$joega zemlji8a"
ri priposestvovanju imamo dve mo.nosti -
' pravo priposestvovanje ) za njega morajo biti izpolnjeni trije pogoji - dobra vera#
&0 letna priposestvovalna doba in izvr%evanjaD Seveda je lahko slu.nostni
upravienec v dobri veri samo# e ima kak%no podlago za slu.nost. Se pravi# da sta
z lastnikom slu.eega lastnika sklenila slu.nostno pogodbo in slu.nost vpisala tudi
v zemlji%ko knjigo# pa se je potem izkazalo da je bila pogodba nina. 8rugae
izvr%evalec ne more biti v dobri veri in ne more priposestvovati slu.nosti. 8obra
vera mora trajati ves as priposestvovalne dobe.
' /epravo priposestvovanje ) pri tem priposestvovanju se ne zahteva dobra veraDDDto
je bistvena razlika z pravim priposestvovanjem. !akon tukaj postavlja domnevo da
e lastnik slu.ee nepreminine dalj asa (&0 let" dovoli izvr%evanje slu.nosti brez
da bi oporekal# se %teje da je slu.nostni upravienec priposestvoval slu.nost.
!ahteva se pogoj# da se je slu.nost izvr%evala tako# da je bilo izvr%evanje opazno in
da lastnik temu ni nasprotoval. 5zvr%evanje mora biti pa tudi po%tenoDDD Ee bi npr.
lastnik rekel da lahko uporablja pe%pot do preklica# to ne bi pomenilo da mu dovoli
uporabljati zemlji%a in slu.nosti ne bi priposestvoval.
,astnik gospodujoega zemlji%a je priposestvoval slu.nost .e red &4 leti in pol. Ta
slu.nost se lahko vpi%e v zemlji%ko knjigo.
$6
Treba je povedati# da ni mogoe priposestvovati negativnih slu.nosti in pa ni
mogoe priposestvovanje na javnem dobrem in na stvari# ki ni v pravnem prometu.
Str. 60$
. 5sebe 4# ! in F so bile solastniki nepreminine. %er 4 ni sogla8al z
$stanovitvijo sl$nosti poti preko solastne nepreminine v korist soseda# sta
pogodbo o $stanovitvi sl$nosti sklenila s sosedom samo ! in F. 4li je tak8na
pogodba o $stanovitvi sl$nosti veljaven pravni naslov za pridobitev
sl$nosti? Pojasnite"
*sak od solastnikov# lahko svoj idealni dele. obremeni# z drugo omejeno stvarno
pravico ali pa ga kar odsvoji. 2o se pa razpolaga z celotnim delom nepreminine
pa mora obstajati soglasje vseh lastnikov.
(. Predpostavke za priposestvovanje sl$nosti pe8poti ter predpostavke za
L$s$capio libertatisL pe8poti"
Blej &. vpra%anjeD
6sucapio libertatis ) To je doloba o zastaranju stvarnih slu.nosti in
priposestvovanju svobode (++$3&#+ S!". odobno kot velja za stvarne slu.nosti#
tudi u.itek ob ne izvr%evanju preneha. Tukaj je treba poudariti# da %tetje roka za
usucapio libertatis zane tei# ko se lastnik upre izvr%evanju slu.nosti# se pravi da
preprei slu.nostnemu upraviencu onemogoi izvr%evanje slu.nosti. Jele nato
zane tei rok $ leta in %ele potem se priposestvuje svoboda.
). 5predelite instit$t neprave stvarne sl$nosti"
Bre za slu.nost# ki ima elemente stvarne in osebne slu.nosti. Tako lahko neprava
stvarna slu.nost pomeni rabo slu.ee nepreminine (pozitivna neprava slu.nost"
ali opu%anje ravnanj na slu.ei nepreminini# ki bi bila lastniku slu.ee
nepreminine drugae dovoljena (negativna neprava stvarna slu.nost". /eprava
stvarna slu.nost se ustanavlja v korist doloene osebe in ne v korist vsakokratnega
gospodujoega zemlji%a. Ta institut je podoben slu.nosti rabe# vendar e raba lahko
samo pozitivna slu.nost ter neprava stvarna slu.nost se lahko ustanavlja samo na
nepremininah.
/eprava stvarna slu.nost lahko nastane na podlagi pravnega posla ali odlobe
pristojnega organa. /astanek neprave stvarne slu.nosti# na podlagi pravnega posla#
ureja +$4. len S! in za nastanek se zahteva-
' zavezovalni pravni posel# v katerem mora biti omenjeno# da se sklepa neprava
stvarna slu.nost
' razpolagalna sposobnost lastnika slu.ee nepreminine
' razpolagalni pravni posel# to je izstavitev !2 dovolila
' ter vpis v zemlji%ko knjigo
$(
++(. len S! doloa# da je neprava stvarna slu.nost nujno asovno omejena# saj velja
za doloeno osebo# tako da preneha ob njegovi smrti# e pa se ustanavlja za podjetje#
pa velja najve $0 let.
*. Predialno realno breme"
4ealno breme se lahko izgovori v korist osebe (personalna" # kot tudi v korist
vsakokratnega lastnika doloene nepreminine. redialno realno breme je stvarno
breme ustanovljeno v korist vsakokratnega lastnika doloene nepreminine.
ri predialnih realnih bremenih za zavezovalni posel na% zakon ne doloa tako
strogih oblikovnih zahtev. redialno breme bo lahko ustanovljeno z zemlji%ko
knji.nim dovolilom# sestavljen v navadni pisni obliki# vendar z overjenim
podpisom lastnika tako obremenjene nepreminine. Str. 6;$
6. /eprava stvarna slu.nost ) pojasnite vsebino te praviceD
-. .avedite razlike med stvarnimi in osebnimi sl$nostmi"
S stvarno slu.nostjo je lahko obremenjena samo lastninska pravica na
nepremininah# z osebno slu.nostjo pa se lahko obremenijo tudi preminine in
pravice. Stvarna slu.nost se ustanavlja v korist vsakokratnega lastnika
nepreminine in gre lahko za trajno obremenitev nepreminine# osebne slu.nosti
pa se ustanavljajo v korist doloene osebe in so asovno omejene. *sebina stvarne
slu.nosti je abstrakten pojem in zato rabi vsaka stvarna slu.nost poleg oznabe
tudi natanen opis vsebine. 8rugae je pri osebnih# pri katerih vrsta slu.nosti
natanno doloa vsebino in obseg pravice.
5mamo lahko pozitivne in negativne slu.nosti. ri pozitivni lahko imetnik slu.nosti
tujo stvar uporablja oziroma lahko izkori%a tujo pravico. Tipien primer je u.itek.
ri pozitivnih je mogoe tudi# da se uporaba deli med njenega lastnika in
upravienca slu.nosti. To je pri veini stvarnih slu.nosti. !a negativne je znailno#
da lastnik ne sme izvr%evati vseh oblastvenih dejanj# katere bi mu drugae
dopu%ala lastninska pravica. Se pravi# da se mora odpovedati delu upravienj
lastninske pravice. /egativne slu.nosti so lahko samo stvarne slu.nosti.
=. 6pravienec (lastnik gospodujoe nepreminine" ni izvr%eval stvarne potne
slu.nosti nepretrgoma = let. Slu.nostna trasa je zaradi zara%enosti z grmovjem
postala tudi v celoti neprehodna. &0. junija letos pa je lastnik gospodujoega
zemlji%a sistil traso ter po osmih letih ponovno zael izvr%evati slu.nost. 2er to
nikakor ne ustreza lastniku slu.ee nepreminine# je prosil za pomo prav vas# da
mu svetujete.
F. /avedite razlike med pravimi in nepravimi stvarnimi slu.nostmiD
12. :pravienec &lastnik gospod$joe nepreminine' je dejansko izvr8eval stvarno
potno sl$nost brez pravnega naslova let. Gastnik sl$ee nepreminine je
$=
pred desetimi leti predlagal lastnik$ gospod$joe nepreminine# da bi bilo
bolje# e bi $porabljal za dostop do svoje nepreminine javno# sicer nekoliko
dalj8o# pot. 4li je lastnik gospod$joe nepreminine priposestvoval stvarno
potno sl$nost# oz. ali je bilo priposestvovanje pretrgano?
Seveda# lastnik zemlji%a ga je samo opozoril# vendar iz tega se ne vidi da bi mu
dejansko prepovedal izvr%evanje slu.nosti# zato je moje mnenje# da
priposestvovanje ni bilo pretrgano. 5z naloge se vidi da je upravienec izvr%eval
potno slu.nost na nain# da je lastnik vedel# da to pone# zato je priposestvoval
potno slu.nost po +0 letih. Bre za nepravo priposestvovanje.
11. Prenehanje neprave stvarne sl$nosti"
/eprava stvarna slu.nost se ustanovi v korist osebi# zato preneha z njeno smrtjo.
Ee je ustanovljena v korist pravne osebe# pa velja najve $0 let. Ee pa je njen as
trajanja doloen# pa se vpi%e v zemlji%ko knjigo.
!a njeno prenehanje veljajo pravila# kot za prenehanje osebnih slu.nosti# ki jih
doloa ++(. len S!.
1. Pridobitev in prenehanje prave stvarne sl$nosti"
ridobitev stvarnih slu.nosti str. 600-
' z zakonom ) to se lahko zgodi samo s priposestvovanjem. Blej &. vpra%anjeD
' na podlagi pravnega posla ) tukaj je isto kot pridobitvi lastninske pravice#
potrebujemo zavezovalni posel (ki mora biti v pisni obliki"# potem mora biti
razpolagalni posel# ki je zemlji%ko knji.no dovolilo# nato pa je treba %e na podlagi
zemlji%ko knji.nega dovolila stvarno slu.nost vpisati v zemlji%ko knjigo. ,e e so
izpolnjeni vsi pogoji# se stvarna slu.nost vpi%e. 9istven element pogodbe o
ustanovitvi slu.nosti# je opis stvarne slu.nosti# ki se ustanavlja.
' z odlobo pristojnega organa ) to je z pravnomono odlobo ali sodbo upravnega
organa.
Stvarna slu.nost se ne prena%a iz osebe# na osebo# temve iz enega lastnika zemlji%a
na drugega. Tukaj poznamo isto izvirni in izvedeni nain pridobitve slu.nosti. !a
izvirnega gre# ki ne nastane s soglasjem lastnikov obeh zemlji%. Tak%ne primer je na
podlagi zakona ali z sodno odlobo.
renehanje (str. 60="- Tudi prenehanje lahko temelji na pravnem poslu# zakonu ali
odlobi pristojnega organa.
Stvarne slu.nosti se ustanavljajo v korist vsakokratnega lastnika# zato lahko trajajo
neomejeno. Ee pa imajo doloen rok# potem prenehajo# ko nastopi rok. To se seveda
vpi%e v !2 in zato ni potrebno ob nastopitvi tega roka# dokazovati prenehanja
slu.nosti.
$F
Ee preneha z pravnim poslom# potem je isto potreben zavezovalni posel# v katerem se
stranki izrazita# da bosta odstranili slu.nost# potem pa je treba napisati !2 dovolilo za
odstranitev slu.nosti (str. 60=". omembno je da se tono opi%e stvarna slu.nost.
4azlogi da preneha na podlagi zakona- da stvarna slu.nost za gospodujoega zemlji%a
ni ve potrebna in da je monej%i interes lastnika slu.eega zemlji%a. Stvarna slu.nost
preneha takoj ko nastopijo zakonsko doloeni pogoji. @ed lastnikoma se lahko vname
spor# v katerem pa sodi%e z ugotovitveno sodbo odloi kdo ima prav.
4azlogi za prenehanje slu.nosti na podlagi zakona -
' osvoboditev slu.nosti (usucapio libertatis" 9istven pogoj za osvoboditev slu.nosti
je# da lastnik slu.ee nepreminine prepove izvr%evanje stvarne slu.nosti. To je
lahko verbalno ali pa postavi oviro in izvr%evanje ni ve mogoe. omembno je
tudi# da je ta prepoved uinkovita in da upravienec neha izvr%evati slu.nost. 2o
pretee rok treh let# slu.nost ugasne. *saka vnovina izvr%itev slu.nosti pa ta rok
pretrga. *endar velja# da mora lastnik slu.eega zemlji%a# ob vsaka vnovini
izvr%itvi izraziti voljo# da izvr%evanju nasprotuje# e hoe# da zane rok tei znova.
ri negativnih slu.nostih# mora lastnik zaeti ravnati z dejanji# ki bi jih drugae
zaradi slu.nosti moral opustiti.
' !astaranje slu.nosti- e slu.nostni upravienec +0 let ne uporablja slu.nosti#
slu.nost preneha na podlagi zakona. /egativna slu.nost ne more zastaratiDDD
' 6nienje nepreminine ) ! 1izinim ali pravnim unienjem vse slu.nosti
prenehajo. Ee se po 1izinem unienjem zgradba obnovi# slu.nosti za.ivijo nazaj.
' Inakost lastninskega stanja (con1usione" ) Slu.nost ni mogoa na lastni stvari#
zato tukaj slu.nost preneha. otrebno je vlo.iti !2 dovolilo za izbris slu.nosti# da
to postane absolutno.
' !dru.itev in delitev slu.ee in gospodujoe nepreminine ++;. len S!
' renehanje slu.nosti na podlagi odlobe pristojnega organa
1(. Prenehanje pozitivnih in negativnih pravih stvarnih sl$nosti"
ozitivna stvarna slu.nost je tista# ki slu.nostnega upravienca upraviuje# da za
potrebe gospodujoega zemlji%a izvr%uje doloena dejanja na slu.ei
nepreminini. Tipien primer je slu.nost poti.
/egativne slu.nosti obvezujejo lastnika slu.ee nepreminine# da se zaradi koristi
gospodujoe nepreminine vzdr.i ravnanj# ki bi jih kot lastnik lahko izvr%eval.
/egativna slu.nost upraviuje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi.
1). %daj ni mogoe priposestvovati stvarne sl$nosti"
+&(34 S! ) ni mogoe priposestvovati negativnih slu.nosti. rav tako ni mogoe
priposestvovanje na javnem dobrem in na stvari zunaj pravnega prometa.
40
1*. Prenehanje osebnih sl$nosti"
Osebne slu.nosti niso trajne# saj se sklenejo v korist osebe# zato prenehajo
najkasneje ob njeni smrti. Ee pa so ustanovljene v korist pravne osebe pa ne smejo
trajati ve kot $0 let. Osebne slu.nosti so neprenosljive# dopusten je le prenos
izvr%evanja.
-. Zastavna pravica in zemlji8ki dolg
1. 4 je kot lastnik kmetijskega gospodarstva k$pil traktor za potrebe kmetije# in
sicer z lastninskim pridrkom. .ato je vse nepreminine# ki sestavljajo kmetijsko
gospodarstvo obremenil z zemlji8kim dolgom. 4li velja pravilo o ekstenzivnosti
hipoteke t$di za zemlji8ki dolg? %ak8na je $soda prodajalca s pridrkom glede
prodanega traktorja? 4li bi lahko bila predmet obremenitve z zemlji8kim dolgom
priakovalna pravica k$pca# ki je k$pil traktor s pridrkom lastninske pravice?
2o je prodajalec prodal ta traktor s pridr.kom lastninske pravice si je zagotovil
odlino prednost. Ob neplailu kupnine je njegov polo.aj enak# kot pa e bi ga prodal
z lastninsko pravico. Stvar bi lahko v obeh primerih zahteval nazaj. Ee pa je ta kupec
potem to stvar obremenil z omejeno stvarno pravico (zastavno ali zemlji%kim dolgom"#
potem pa se njegov polo.aj izbolj%a. Ee bi mu izroil tudi lastninsko pravico bi
nastopal isto kot ostali hipotekarni upniki. Tukaj pa lahko zahteva stvar nazaj z
lastninsko pravico# tako da ima prednost pred vsemi ostalimi upniki. roti drugim
kupevim upnikom# torej v primeru individualne izvr%be na stvari# ki je predmet
pridr.ka# ali v kupevem steaju pa pridr.ek uinkuje samo# e je podpis kupca na
pogodbi# ki vsebuje doloilo o pridr.ku lastninske pravice# notarsko overjen.
. 4 je zastavil !/j$ za zavarovanje posojila nedenarno terjatev# katere vsebina je
bila izroitev premine stvari v neposredno posest. Zastavljena terjatev je
dospela pred zavarovano terjatvijo.
' 2aj mora storiti dol.nik zastavljene terjatve ob njeni dospelosti7 !astavni upnik
zahteva prodajo zastavljene stvariD
' Ali lahko dol.nik zastavljene terjatve izpolni (izroi premino stvar" A'ju7 Tukaj
gre za tipien primer cesije. 8ol.nik po tistem ko je bil obve%en# da se je
spremenila oseba upnika# ne more ve veljavno izpolniti dolga prvemu upniku
(cedentu".
' 8o kak%ne pravne situacije pride# ko dol.nik zastavljene terjatve izroi premino
stvar 9'ju7
(. 4li je dop$stno $stanoviti zastavno pravico za zavarovanje bodoe terjatve na
bodoi stvari?
4&
9odoe so tiste terjatve# ki v trenutku# ko se sklepa razpolagalni pravni posel glede
njih# %e ne obstajajo.
). .aelo ekstenzivnosti zemlji8kega dolga"
*. %ako se 6obna8a7 pritiklina nepreminine v primer$ hipotekarne obremenitve
nepreminine?
ritiklina je del zastavne pravice le# e je v lasti zastavitelja. Takoj ko zastavitelj
pridobi lastninsko pravico na pritiklini# pa postane tudi del hipotekarne obremenitve#
pa tudi e je hipoteka nastala prej# preden je zastavitelj pridobil lastninsko pravico. 2er
so pritikline premine stvari# je mo.no# da si hipotekarni upnik# glede pritiklin
izgovori premininske oblike zavarovanj.
,. Pogoji za konverzijo hipoteke v zemlji8ki dolg"
!emlji%ki dolg nastane bodisi kot lastni%ki bodisi kot nelastni%ki zemlji%ki dolg. *
prvem primeru ga ustanovi lastnik nepreminine# v drugem pa nastane s konverzijo .e
obstojee hipoteke v zemlji%ki dolg.
Gipotekarni upnik lahko svojo hipoteko v skladu s lenom &F4. S! spremeni v
zemlji%ki dolg. ogoji- To lahko naredi samo hipotekarni upnik# s soglasjem lastnika
obremenjene nepreminine# Obremenitev nepreminine iz zemlji%kega dolga# ne sme
presegati obremenitve s hipoteko.
!emlji%ki dolg je zaradi neakcesornosti precej bolj 1leksibilen kot hipoteka. rav tako
pa je njegova prednost# da se ga lahko vekrat uporabi.
rav tako je potrebno urediti !2 dovolilo z vsemi potrebnimi podpisi. Ee se hipoteka
spremeni v zemlji%ki dolg# postane hipotekarni upnik prvi imetnik zemlji%kega pisma
in s tem tudi zemlji%kega dolga. Ee je zavarovana terjatev plaana in upnik zemlji%ko
pismo izroi in indosira lastniku obremenjene nepreminine# nelastni%ki zemlji%ki dolg
konvertira v lastni%kega. ,astnik ga lahko izbri%e ali pa shrani# ko ga bo ponovno rabil.
(. 2ako bi zavarovali nepremininsko transakcijo (npr. prodajo nepreminine na obroke"
z zemlji%kim dolgom7
0. %ateri instit$ti hipotekarnega prava pridejo smiselno v po8tev t$di pri
zemlji8kem dolg$?
!a zemlji%ki dolg se lahko uporabljajo dolobe o hipoteki# in sicer tiste ki odra.ajo
neakcesornost.
1. .avedite razlike med maksimalno in sk$pno hipoteko"
Skupna hipoteka je ena hipoteka# ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na ve
nepremininah. Obremenjene nepremine jamijo za celotno zavarovano terjatev in ne
le za njen del. ri skupni hipoteki imamo glavno nepreminino in druge nepreminine.
4+
Skupna hipoteka se pri glavni nepreminini vpi%e z vknji.bo# pri drugih pa z
zaznambo. osebnost skupne hipoteke je# da e se karkoli spremeni glede terjatve se to
vpi%e v !2 h glavni terjatvi in to potem velja tudi za druge nepreminine in ne samo
za glavno nepreminino. Ee zavarovana terjatev ob dospelosti ni plaana# lahko
zastavni upnik zahteva poplailo svoje terjatve s prodajo katerekoli nepreminine in v
kakr%nemkoli vrstnem redu.
@aksimalna hipoteka je namenjena zavarovanju terjatev# ki nastanejo iz nekega
upni%ko' dol.ni%kega razmerja in katerih vi%ina in zapadlost v trenutku njene
ustanovitve %e nista znani. !ato se v zemlji%ko knjigo napi%e maksimalna vrednost oz.
zgornja meja vrednosti hipoteke. Ta hipoteka ne varuje posameznih terjatev# temve
celotno dol.ni%ko ) upni%ko razmerje. @aksimalna hipoteka se lahko ustanovi# tako
kot vse ostale hipoteke# to je na podlagi notarskega zapisa ali na podlagi zasebne
listine. rav tako se lahko zavaruje tudi bodoa terjatev. Ee imamo primer odstopa
terjatve (cesije"# potem bi se mogle zavarovane terjatve z maksimalno hipoteko tudi
prenesti# vendar je tu prenos izkljuen. 2er maksimalna hipoteka se ne prena%a s
terjatvijo# temve s celotnim razmerjem. @aksimalna hipoteka ni akcesorna
zavarovanim terjatvam# temve upni%ko ) dol.ni%kem razmerjem. To je pomembno za
njeno prenehanje. @aksimalna hipoteka pre.ivi usodo prenehanja posameznih terjatev
in ugasne le# ko ugasne temeljno dol.ni%ko ) upni%ko razmerje.
Pojasnite# s katero vrsto hipoteke se zagotavlja hipotekarnem$ $pnik$ identien
vrstni red pridobitve hipoteke na vseh nepremininah &v primer$# ko se torej
zastavlja ve nepreminin'"
Bre za skupno hipoteko# kjer lahko zastavitelj za isto terjatev hkrati zastavi ve
nepreminin in hipotekarni upnik sam izbira# iz katere se bo poplaal# v kolikor
terjatev ob zapadlosti ne bo poplaana. G.u. ima povsod najbolj%i vrstni red.
12. Pojasnite podobnosti med zemlji8kim dolgom in maksimalno hipoteko"
!emlji%kemu dolgu in maksimalni hipoteki je skupno to# da sta oba neodvisna od
obstoja zavarovane terjatve ) nista akcesorna zavarovanim terjatvam. @aksimalna
hipoteka je akcesorna zavarovanemu upni%ko'dol.ni%kemu razmerju.
11. .aelo ekstenzivnosti hipoteke"
ritikline se od sestavin razlikujejo v tem# da so samostojne stvari# ki so le
1unkcionalno in prostorsko# ne pa tudi 1izino povezane z glavno stvarjo. Sestavine v
skladu &63+ lenom S!# vedno deli usodo glavne stvari in isto velja za zastavljene
stvari. rav tako se zastavna pravica razteza na vse plodove ali pravice# ki %e niso
loene od glavne stvari. ritikline so predmet zastavne pravice# le v dvomu. &403+
doloa# da so pritikline del zastavne pravice le# e so v lasti zastavitelja# e so v lasti
tretje osebe pa niso.
1. Aaksimalna hipoteka in naelo akcesornosti"
4$
Tukaj imamo poseben primer# sam maksimalna hipoteka ni akcesorna posameznim
terjatvam# temve celotnemu dol.ni%ko' upni%kemu razmerju.
1(. Posebne vrste hipotek ter naini njihovega prenehanja"
!akonita hipoteka nastane v trenutku# ko so izpolnjeni zakonski pogoji# brez vpisa v
zemlji%ko knjigo.
risilna hipoteka# pa nastane na podlagi sodne odlobe. Gipoteka nastane z vpisom v
zemlji%ko knjigo in ne z pravnomonostjo sodbe.
1). Pogoji za dovolitev zaznambe vrstnega reda za pridobitev hipoteke"
5sta nepreminina je lahko obremenjena z ve hipotekami. * takem primeru se po
prednostnem naelu poplaujejo hipotekarni upniki (priore tempore potior iure".
omemben je vpis hipoteke. Tisti# ki ima hipoteko prej vpisano ima prednost pred
kasnej%im. *rstni red hipotek ali zemlji%kih dolgov na isti nepreminine se lahko
spremeni z zaznambo vrstnega reda. Tako mu en hipotekarni upnik odstopi svojo
mesto nekemu drugemu. Str. 4$F
1*. 3op$stnost pravno poslovne prepovedi odt$jitve in obremenitve v hipotekarnem
prav$"
repoved razpolaganja ima v skladu z $=. lenom S! relativne uinke. Odsvojitev v
nasprotju s prepovedjo je veljavna# vendar pomeni kr%itev zastaviteljevih obveznosti
do hipotekarnega upnika. Stro.ja je prepoved ki doloa da je vsaka nadaljna zastavitev
.e v osnovi nina.
@oramo vedeti# da je prepoved razpolaganja mo.no vpisati v !2# da pridobi absolutne
uinke# samo med zakoncema# otrocmi in posvojenci. Ee bi bila vpisana med
hipotekarnim upnikom in dol.nikom bi bila ta prepoved prepovedana. str. 440
&6. ojasnite pomen naela akcesornosti v zastavnem pravuD
0. 5dstop terjatve v zavarovanje
&. Opredelite razlike med odstopom terjatve v zavarovanje (1iduciarna cesija" in
PnavadnimP odstopom terjatveD
+. /avedite razlike med odstopom terjatve v zavarovanje v S! in splo%no cesijo v O!D
<iduciarna cesija je urejena v
(. 4nticipirana globalna +id$ciarna cesija"
44
Blobalna 1iduciarna cesija ) posamezna terjatev ne bo zado%ala za varovalne interese
kreditodajalca (1iduciarja". 2reditodajalec bo posku%al 1iduciarno zavarovanje oblikovati
tako# da bo znesek terjatev# ki se odstopajo v zavarovanje# presegel vi%ino odobrenega
kredita. rav zato se je razvila globalna cesija# pri kateri 1iduciant odstopi 1iduciarju vse
obstojee in bodoe terjatve. Blobalna 1iduciarna cesija je predvsem anticipirana cesija#
saj pridobi pravne uinke z nastankom konkretnih dejanj. Tiste terjatve# ki so obstajale
.e v asu nastanka pogodbe# morajo biti omenjene v pogodbi. !a ostale# ki pa %e ne
obstajajo pa je pomembno# da so samo doloene. rav dololjivost pa je razpoznavni
znak globalne cesije.
1. Preminine
1. %ako je zagotovljena p$bliciteta stvarnopravnih razmerij na podroj$
preminin? %atera razmerja najbolj slabijo premininsko p$bliciteto?
8oloeni zunanji znaki ka.ejo na obstoj pravice stvarnega prava. S! doloa domnevo# da je
lastnik preminine tisti# ki jo ima v lastni%ki posesti. To je pomembno# ker lahko $. osebe na
podlagi posesti domnevajo obstoj ,# kar pride najbolj jasno do izraza pri prodibitvi , od
nelastnika ) , na preminini se pridobi# etudi prenosnik ni imel pravice razpolagati s
stvarjo# e je pridobitelj v trenutku izroitve stvari v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi
odplanega pravnega posla. otreba po varstvu dobrovernega pridobitelja je na
premininskem podroju bistveno veja kot na nepremininskem# ker pri premininah zgolj
posest zagotavlja publiciteto , (pri nepremininah pa je to zemlji%ka knjiga". 5zraz te potrebe
je predvsem doloba 64.lena S!
. 4 proda premino stvar !/j$# vendar m$ jo ne izroi. 4li naj ! zahteva izroitev
stvari s &obkroi pravilen odgovor ter na kratko pojasni'9
a. posetno tobo;
b. vindikacijsko tobo;
c. negatorno tobo;
d. publicijansko tobo;
e. izbrisno tobo;
f. ..(kako drugae)
Lahko ga toi na neizpolnitev pogodbe, saj sta s te ko sta
sklenila pogodbo, sklenila tudi zavezo, ki jo je potrebno
izpolniti.
! vindikacijsko bi sproil petitorni postopek v katere bi uspel.
(. 4 je !/j$ prodal iz izroil premino stvar s pridrkom lastninske pravice. Podpis
k$pca &!' na pogodbi o prodaji s pridrkom lastninske pravice ni bil notarsko
overjen. ! je nato premino stvar prodal in izroil F/j$# ki je vedel za obstoj
pridrka. .ato je bil nad !/jem $veden in zaet steajni postopek.
2ak%en bo pravni polo.aj :'ja glede kupljene stvari7
4;
: bo tvar obdr.al# ker proti tretjim osebam uinkuje pridr.ek lastninske pravice le# e
je bil notarsko overjen in ni pomembno ali je : vedel za oviro ali ne. : bo lahko postal
lastnik stvari s priposestvovanjem.
). 4 proda in izroi premino stvar !/j$# ne izroi pa m$ pritikline te premine
stvari. Aed strankama ni bilo izrecno dogovorjeno# da pritiklina ni predmet
prodaje. 4li naj ! zahteva izroitev pritikline s &obkroi pravilen odgovor ter na
kratko pojasni'9
a. posetno tobo;
b. vindikacijsko tobo;
c. negatorno tobo;
e. izbrisno tobo;
f. ..(kako drugae)
"ritikline delijo usodo glavne stvari le v dvou, se pravi, e ni bilo
vnaprej dogovorjeno, da pritikline niso predet prodaje. #rugae
so pritikline saostojne stvari. $ te prieru, ko ni bilo ni
dogovorjeno, je lastninska pravica na pritikinah pre%la skupaj s
preinino, tako da bo lahko & zahteval pritiklino z vindikacijsko
oz. lastninsko tobo.
*. 4 proda in izroi premino stvar &les za vrtno $to' !/j$. ! iz lesa izdela vrtno $to
ter jo postavi na domaem vrt$. Vendar pa ! ob dospelosti# ki je bila dogovorjena
1* dni po izroitvi lesa# ne plaa k$pnine. Zaradi tega ga 4 pozove na plailo ter
m$ doloi novi rok. ! t$di v tem rok$ ne plaa k$pnine# medtem ko vrtna $ta e
stoji na !/jevem dvori8$. 4li naj>lahko 4 &sodno' zahteva vrnitev stvari s
&obkroi pravilen odgovor ter na kratko pojasni'9
a. posestno tobo;
b. lastninsko tobo;
c. negatorno tobo;
e. izbrisno tobo;
f. kondikcijo;
g. 'ctio "auliana;
h. kako drugae.
(a b)ja je z izdelavo vrtno ute pre%la tudi lastninska pravica.
Lastninska pravica ne bi pre%la edino, e bi bila vrednost dela
bistveno nija od vrednosti stvari. *o je zdaj teeljno vpra%anje.
+e je pre%la lastninska pravica, pote lahko ' terja sao
od%kodnino. $ vsake prieru lahko zahteva kupnino iz naslova
pogodbe.
46
,. 4 je !/j$ prodal iz izroil premino stvar. %er ! v dogovorjenem rok$ ni plaal
k$pnine# ga je 4 pisno pozval na plailo ter m$ doloil dodatni rok za izpolnitev
obveznosti. ! t$di v tem rok$ ni plaal k$pnine. V posledici navedenega je 4 z
reivindikacijskim zahtevkom pred sodi8em zahteval vrnitev premine stvari. 4li
bo 4 $spel z zahtevkom? Pojasnite katero temeljno naelo stvarnega prava se
odraa v tem primer$?
Tukaj bi uspel# e bi mu jo prodal s pridr.kom lastninske pravice. otem bi mogel v
sporu opisati stvar. Tukaj se poka.e naelo specialnosti# da je na eni stvari mogoa
samo ena lastninska pravica. omembna posledica tega naela je# da e se stvar tako
pome%a z drugimi stvarmi# da je ni mogoe individualizirati# potem vindikacijska
to.ba ni mogoa. Tipien primer je zme%anje ali spojitev. Tukaj je tudi pomembno
naelo publicitete# Qaradi katerega se domneva# da tisti# ki poseduje je tudi lastnik
stvari. !ato bo moral v tem postopku A dokazovati lastninsko pravico in ne 9.
(. 2ako se skozi konkretne pravne institute stvarnega prava odra.a naelo publicitete na
podroju preminin 7
12. Stavbna pravica
1. 4li je dop$stno $stanoviti hipoteko na stavbni pravici? %ak8en pravni poloaj
nastopi za hipotekarnega $pnika# ko stavbna pravica preneha?
He po de1iniciji je stavbna pravica prenosljiva premo.enjska pravica in za prenos
stvavbne pravice se smiselno uporabljajo pravila# ki veljajo za prenos lastninske pravice
na nepremininah (+;63$ S!".
!a zastavno pravico na stavbni pravici se smiselno uporabljajo pravila za zastavno
pravico na nepremininah. !astavno pravico na stavbni pravici je mogoe ustanoviti tudi
za zavarovanje terjatev# ki zapadejo potem# ko stavbna pravica preneha.
+64 S! ) po prenehanju stavbne pravice pridobi zastavni upnik zastavno pravico na
terjatvi imetnika stavbne pravice za plailo nadomestila.
. Pogoji in pravne posledice prenehanja stavbne pravice na podlagi sporaz$ma
strank"
Tukaj gre za predasno prenehanje stavbne pravice. Tukaj se imetnik stavbne pravice in
lastnik nepreminine sporazumeta da bosta izbrisala stavbno pravico iz zemlji%ke knjige.
8a uinkuje to absolutno# je vknji.bo potrebno izbrisati.
!a vsebino pogodbe se smiselno uporabljajo dolobe iz +;(. lena S!# vendar je
namesto naina rabe# potrebno doloiti vi%ino nadomestila# ki ga mora plaati lastnik
nepreminine imetniku stavbne pravice. osledica predasnega prenehanja je prirast
4(
zgradbe nepreminine in z izbrisom stavbne pravice iz zemlji%ke knjige zgradba izgubi
pravni polo.aj samostojne stvari ter postane del zemlji%a. Ee je bila stavbna pravica
obremenjena z zastavno pravico# je pomembno da se s tem strinja tudi zastavni upnik#
kajti on rauna na as veljavnosti stavbne pravice. 2er se potem njegova terjatev prestavi
na nadomestilo# ki ga mora lastnik plaati imetniku# se mora strinjati tudi o vi%ini
nadomestila.
(. Pridobitev in prenehanje stavbne pravice"
!akon doloa# da lahko nastane stavbna pravica samo na podlagi pravnega posla# vendar
jo je mogoe pridobiti tudi s priposestvovanjem# vendar tudi priposestvovanje potrebuje
za podlago nekak%en pravni posel. odlaga za nastanek stavbne pravice je zavezovalni
pravni posel# s katerim se lastnik zemlji%a zave.e ustanoviti stavbno pravico. *sebino
doloa +;(. len S!. ogodba ima obligacijske pravice in ne stvarno pravnih.
omemben je opis stavbne pravice# e opis ni podan# se predvideva da so imetniku bila
podana vsa upravienja# kot pri u.itku. Opis se nana%a samo na stavbno pravico kot
omejitev lastninske pravice na obremenjeni nepreminini# ne pa tudi na lastnosti
zgradbe# ki naj jo zgradi imetnik stavbne pravice. omembno je tudi doloiti kak%na
zgradba se bo postavila. Ee imetnik potem postavi drugano stavbo# gre za kr%itev
obligacijsko pravne narave. 2er taka kr%itev lahko vpliva na veljavnost pogodbe# pa bo
lahko taka kr%itev imela tudi stvarno pravne uinke. omemben je tudi dogovor o vi%ini
nadomestila# ki ga mora plaati imetnik stavbne pravice lastniku zemlji%a. Ta terjatev je
doloena med vsakokratnik lastnikom zemlji%a in imetnikom stavbne pravice. *i%ina je
povsem odvisna od dogovora strank. ,ahko je tudi neodplana.
omemben je tudi dogovor o asovni veljavnosti stavbne pravice. /ajve lahko traja FF
let# lahko pa tudi manj. !akon ne dopu%a da bi bila veljavnost stavbne pravice
postavljena pod pogojem# zato ni mogoe uporabiti razveznih pogojev.
omemben je seveda tudi vpis v zemlji%ko knjigo.
). Verzijski zahtevek biv8ega imetnika stavbne pravice"
+6$3+ S! ) lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plaati
dogovorjeno nadomestilo# ki ne sme biti manj%e od polovice poveanja tr.ne vrednosti
nepreminine.
*. Prenehanje stavbne pravice E naini prenehanja in pravne posledice prenehanja"
.aini prenehanja stavbne pravice"
Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemlji%ke knjige-
- zaradi poteka asa (redno"
- pred potekom asa po volji subjektov ' ogoj za veljavnost pogodbe o prenehanju
stavbne pravice je pisno soglasje zastavnega upnika# da sogla%a s prenehanjem stavbne
4=
pravice. 6inki prenehanja pa tudi v primeru prostovoljnega prenehanja nastopijo %ele
z izbrisom stavbne pravice iz zemlji%ke knjige# za kar je potrebno zemlji%koknji.no
dovolilo imetnika stavbne pravice.
- pred potekom asa zaradi kr%itve na stavbni pravici temeljeega pravnega razmerja ) v
tem primeru ima pravni polo.aj lastnika nepreminine prednost pred interesi
morebitnega zastavnega upnika na stavbni pravici. Soglasje zastavnega upnika za
predasno prenehanje ni potrebno# njegov pravni interes pa je varovan s tem# da se
njegova zastavna pravica e> lege prenese na terjatev imetnika stavbne pravice do
lastnika nepreminine zaradi poveanja tr.ne vrednosti.
Pravne posledice &a9 po as$# b9 pravni posel# c9 prisilno' prenehanja stavbne pravice"
Stavbna pravica lahko preneha-
1' ;edno / s potekom asa in izbrisom iz Z%.
ravne posledice-
' zgradba izgubi lastnost samostojnega predmeta ,0
' ponovno o.ivi naelo povezanosti zemlji%a in objekta# po prenehanju stavbne pravice se
stavba %teje za sestavino zemlji%a# imetniku ugasne upravienje rabe in u.ivanja zemlji%a0
' imetnik stavbne pravice mora prepustiti posest nepreminine kot celote lastniku zemlji%a0
' lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice poaati dogovorjeno nadomestilo# ki ne
sme biti manj%e od polovice poveanja tr.ne vrednosti nepreminine. Ee se stranki o tem ne
dogovorita# se upo%teva z zakonom predvideno nadomestilo. Terjatev na plailo nadomestila
ni posebej zavarovana# ima pa prednost pred morebitnimi hipotekami na nepreminini.
' Predasno9
/ na podlagi pravnega poslaC posledica tega soglasja je# da se zastavna pravica prenese na
terjatev imetnika stavbne pravice na plailo nadomestila zaradi njenega prenehanja.
/ zaradi kr8itve s pravnomonostjo sodne odlobeC sodi%e doloi vi%ino nadomestila# ki ga
mora plaati lastnik nepreminine imetniku stavbne pravice.
Prenehanje stavbne pravice s sporaz$mom /pogoji ter pravne posledice...
,astnik nepreminine in imetnik stavbne pravice se lahko sporazumeta o prenehanju s
pogodbo. Bre za zavezovalni pravni posel. 5metnik stavbne pravice se zavezuje# da bo izdal
!2 dovolilo# s katerim bo lastnik nepreminine dosegel izbris stavbne pravice iz !2. ravica
preneha z izbrisom. Stranki se morata dogovoriti o vi%ini nadomestila. Sporazum ne sme
posei v pravice tretjih. ogoj za veljavnost pogodbe o prenehanju pa je pisna izjava
zastavnega upnika# da sogla%a s prenehanjem. osledica soglasja je# da se zastavna pravica
prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plailo nadomestila zaradi njenega
prenehanja.
4F

Stvarno Pravo VPRAŠANJAA

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Stvarno Pravo VPRAŠANJAA

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

You might also like