1

POEZIJATA NA
ANTE POPOVSKI








2









































3





Vera STOJ^EVSKAANTI]


ANTE POPOVSKI I BIBLIJATA

Poetskiot opus na Ante Popovski e v~udoviduva~ko
jadro koe postojano se zgolemuvalo, bez ogled na
raznovidnata tretirana problematika ili dimenzioni-
rana predmetnost vo odredeni periodi ili segmenti od
bogatite sodr`ini. Denes, po zavr{eniot negov opus, koga
pred nas se prelistuvaat stranicite od stihozbirkite,
eden od neminovnite zaklu~oci e, pred s, svrtenosta na
poetot kon svojata zemja, kon svojot narod, istra`uvan i
pregleduvan vo periodite od ma~nata makedonska istorija.
Vo ovoj kontekst bil neizbe`en kontaktot so sredno-
vekovieto, so osnovite na makedonskata i na slovenskata
pismenost, na hristijanskata religioznost, zacvrstena so
pojavata na slovenskata Biblija, prvpat prevedena na
staroslovenski jazik, so osnova na literaturniot staroma-
kedonski (staroslovenski) jazik na ju`nomakedonskiot
dijalekt od okolinata na Solun.
Ante Popovski od po~etokot do krajot na svoeto
tvore{tvo e svrten kon makedonskata istorija, kon
minatoto, bez koe ne postoi potencijalniot identitet.
Negovata poezija e postojano pod nabojot na vistinskite
momenti od minatoto. Da gi poso~ime negovite poetski
vdahnuvawa: Pustino`itel Jon, Zapis, Verolomno pismo.
Ostanuvaat se}avawata za znamenitite mesta kade {to
pustinikuvale i mu se molele trajno na Boga vernicite. A
sega, tie se ovde nekade me|u na{ite zborovi. Sestra
Efimija osamena gi oslu{kuva vodite, {epotot na
Ezeroto. A koga is~eznuva narodot od ispusteniot manas-
tir:
site stebla eseni
umeat da se molat nebare monasi.
4
Najubav i traen pe~at na minatoto Ante Popovski
mu oddade so naslovot Glas od damninata (Makedonska
kniga, Skopje 1985). Vo nea gi sistematizira prou~uva-
wata i viduvawata na starite zapisi od srednovekovniot
period, koi vaka sobrani davaat eden rezimiran prikaz na
nivnata pojava, nu`nost, realnost, istori~nost, socijalen
beleg, op{testven, poetski. Da izdelime samo nekolku
primeri, koi ne mu izbegnale na poetoviot pronikliv
pogled:
Pominujte mene,
bratija moja,
{to mi mrznet ru~icama.
Tu pi{ah:
tu jadeh,
tu le`ah
bez og'n.
Po mnogo si kako patisah,
no{tiju pi{u{te,
i grubo i neplno
telo moe drobimoe,
krv moja prolivaema
porug moi

Jako`e strani raduetse
videti ota~'stvo
i`e v mori vlneemi
otresti pristani{te buri,
tako i pi{u{tij raduetse
videti konec knige.
O~evidniot interes i qubov na poetot kon svojata
zemja i nejzinata istorija go otkrija i interesot kon
Biblijata, kon narodniot religiozen poriv i vo 1980
godina, vo podolg razgovor so Ante Popovski, go napraviv
specijalnoto intervju za poetoviot odnos kon Biblijata
voop{to. So ogled na retkiot pristap kon ovoj intimen
svet na Ante Popovski, go koristam ovoj Sobir da go
iznesam vo rezimirana sostojba, zaradi ograni~enite pro-
pozicii.



5
Od koga i od kade se pojavil interesot kon
Biblijata?
Nesvesno na nekoja mo`na Biblija jas $ pripa|am
od onoj mig {to vo mene postoi prestoren vo nezemski
magli{ta: Toa e me|a koga nevidliviot svet na nevinosta,
toplinata i nezamenlivosta, nepovtorlivosta na krvta na
majkata vo deteto se deli so ona {to pretstavuva prva
svesna izdanka, novinka na krevkoto steblo na detstvoto
svesta.
Taa svest, spored mene, e se}avaweto.
Prvoto se}avawe.
Kraj edna golema, beskone~na sofra, sedi dostoin-
stven starec, a imeto mu e Kosta. Poto~no dedo. Okolu
nego mnogu ispraveni lu|a. Tolku mnogu lu|e okolu eden
~ovek ne bev videl vo `ivotot! Toj potkrenuva raka kon
nebesata, pravi eden ve~en krst, edinstven krst. Vo
`ivotot vidov mnogu krstovi: od kamewe, od `eleza, od
zborovi takov krst: praven, sozdavan so nestvarni senki,
a tolku ve~en ne sum videl! Se razbira, potoa usledija
krstovite na site lu|e {to stoeja ispraveni okolu
sofrata a toj sedi. Nivnite krstovi gi pametuvam, samo
tolku kolku {to e neophodno za da si pomislam deka tie
dojdoa kako rezultat, kako plod, samo kako ne{to {to
mo`e da go izmisli samo toj starec: strog vo zborovite,
osobeno strog, i vo du{ata beskone~no {irok.
Prvpat sednav na drveno stol~e me|u majka mi i tatko mi.
Potoa, kako {to se slu~uva, nadojde proletta: raspukna
zemjata, nekoi nestvarni dovici pome|u magi~nite boi na
polskite cve}iwa i udarite na gromot, nekoi nestvarni
dovici pome|u vdovicite i dobitokot, i, osobeno koga se
otkri, koga pukna neobjatieto: vo toa moe selo ni{to ne
stignuva{e do cvetawe. Vo mene plodot s u{te e mislena
imenka. Toa samo nekoi karpi i no}i na mese~ini {to
traat cel eden ili mo`ebi iljadnici `ivoti.
I s taka: doa|a{e stra{niot Eremija, doa|aa
Ma|ite, doa|aa nekoi \upci {ti im ja lokaat krvta na
de~iwata {to ne se pribiraat na zajdisonce doma, i , se
razbira, doa|aa prekrasnite ve~eri sproti Kolede, na
Kolede, na denot koga se rodi ~edoto Bo`je, nekoi lu|e
koi se frlaa vo smrznatata reka i go iznao|aa krstot so
6
koj sakaa dago zamolat Sevi{niot da im gi prosti
grevovite i odnovo da go voskresne ~edoto Bo`je.
Potoa, odnovo pukna proletta, nejzinata svetla i
dramati~na neprikosnovenost {to gi nose{e plodovite na
idninata

Koi delovi od Biblijata ti napravile poseben
vpe~atok i zo{to?
Biblijata vo mene nema sila na zapoved. Taa
nekako postoi poradi toa {to jas postojam: ima vo nea
edna Ruta, koja odi zad `etvarite i gi sobira zrncata od
o`neenite plodovi; ima vo nea eden apostol Pavle koj
pra}a ne{to, nekoi poslanija do Solunjanite; ima vo nea
eden Ezekil; i ima u{te iljadnici svetovi {to mo`at da ja
voznemiruvaat mojata svest denes na razmisla: navistina
li ne postoi na~in da se uni{ti materijata da postoi
samo svetot na svesta ili sprotivno: sudeno li mu e na
Tvorecot da si sozdava vo edna prelaga pome|u misteriite
deka e s ubavo vo minatoto i deka treba s# da se zaboravi
vo ona {to treba da pretstavuva idnina? Prvoto se
razbira e nemo`no, vtoroto Tvorecot go nadrasnuva so
nova prelaga: bitna e negovata sopstvena pra{inka za
idninata, za{to mo`ebi taa pra{inka }e mu nedostiga da
se razubavi svetot vo krvta na ~edoto i vo krvta na
nivnite pokolenija.
Korenot.
Koga za{umuva grankata ne{to se slu~uva vo steb-
loto. Koga nevidlivo se zani{uva stebloto ne{to se slu-
~uva vo korenot. [to saka da ka`e ona suvo, dekemvrisko
steblo so razgoleni granki vo dvorot: nedostiga li
pra{inkata na ~ovekot za da zaproleti, za da zatreperat
odnovo lisjata, za da se voznemiri odnovo svesta i na
ra|aweto i na novoto i, kojznae po koj pat odnovo da se
najavi nekoe voskresnuvawe?

Od koga ova vlijanie po~nalo da se odrazuva vo
tvore{tvoto?
Od onoj mig koga se be{e dignala rakata na Kosta
kon nebesata i koga senkata na negoviot krst be{e go
pokosila Avrama, potoa negovoto dete i decata i vnucite i
pravnucite na nivnite vnuci: Podolu tie,
7
Denes nie,
utre vie
Kolku golemo zna~ewe imala zamenkata?

Koi se konkretnite motivi vo poetskite
ostvaruvawa na Bibliskite legendi, na Kamena i
Tajnopis?
Ste gi zabele`ale li onie stari~ki vo crno vezden
{to stojat potpreni na ograda i zagledani vo zalezot i
ni{to nikomu {to ne zboruvaat?
Zarem ne ~ekaat nekogo? Zarem ne ste zabele`ale
kolku {iroko se otvoreni nivnite porti i kolku e pa}no
vnatre? Ne ste li zabele`ale deka se toa majki zavitkani
vo crni {amii i pove}eto so sini o~i! Toa moreto li
`ivee vo niv? Toa grankite na maslinkite li {umat? Toa
belite vrvovi li na dramata se ni{aat?
Majkite: od Egejsko i od Pirinsko
Zad niv: Vojnik, Boi{ta, Krvi{ta, Pepeli{ta,
DramiSela?
Zad niv: Kosturino, @eni{ta, Ma`i{ta, Debrani,
Dojdenci
Zad niv: Crna Kalu|erica
Zad niv: Neli rekovme: neli pristignuva proletta?
Neli puka nejzinoto neobjatie?

Kolku, spored tebe, prodrela Biblijata vo
narodnata misla do denes?
Nikoj von faktot na Narodnata misla i ne pos-
toi. Duri ni Biblijata.
Imav mo`nost, mo{ne blisku do pe{terite na Kum-
ranskata Dolina kraj Mrtvoto More, kade {to se pronaj-
deni rakopisite koi kako kni`evna dokumentacija na
drevniot svet i imaat osobeno zna~ewe za na{ata
civilizacija, da spijam so denovi na gola zemja so rasfrle-
ni de~iwa bez roditeli i bez nikogo i ni{to. Osven so
nevidlivata svest na Tvorecot denes.
Vo toj predel, vo tie pe{teri se pronajdeni tie
avtenti~ni rakopisi odvaj pred dve, odnosno tri decenii.
Tie govorat deka Ristos be{e do{ol pred Ristosa. Denes
naukata raspolaga so ~etiri do pet iljadi nau~ni
bibliografski edinici na ovaa tema, na temata za koreni-
8
te i potekloto na judeohristijanskata civilizacija i
kultura.
Treba da se preispitaat na{ite pretstavi za
potekloto, za eti~kite i za duhovnite na~ela za svetlina-
ta i mrakot, zloto i dobroto. Da se preispitaat simpli-
ficiranite ateisti~ki stanovi{ta, da se preispita kogo
dovikuvale Erihonskite trubi, da se preispita zo{to {u-
mele palmite ta odedna{ nado{lo siviloto i la`nata
svetlina na Mrtvoto More.
Rekov: Kumranskata Dolina.
Toa zna~i na jazikot na nesre}nite beduini
urnatinite na Sodoma i Gomora. Nekade okolu 2.000 godini
pred nas.
Tie rakopisi gi nazna~uvaat kako najgolemo otkri-
tie na modernite vremiwa. Navistina li Sodoma i Gomora
is~eznale vo ognot i u`asot na Bo`jata kazna?
No, bitno e drugo: Talka, skita pokolenieto, }e
skitaat pokolenijata za da gi raskopaat bregovite, ridi{-
tata, nedosti`nite vrvovi sozdadeni od rebra i koski.
Kade e domot na Petar? Ili na Sveti Petar. Kade e mesto-
to kade {to kako edinstven svedok postoi samo Ve~ernata
svezda koja mol~i i ni{to ne ka`uva za toa so kolku i dali
samo so svoite u~enici nekoj Isus Ristos be{e ja napravil
svojata zadna ve~er? Kade e Isaija? Koi bile Esenite? Vo
doba, proletta koga nadoa|a vo surite predeli na Mrtvoto
More, detence be{e gi prona{lo svezdite ili svetulkite
na edno dale~no vreme svitkani vo oblik na kniga zasolne-
ta vo pe{tera. Zasolneta od luwi {to se digale nad Judej-
skata pustina i zapadno od Mrtvoto More i u{te zasolne-
ti od `e{tinite {to seat smrt me|u karpite niz koi divi-
nata ili poto~no dobitokot, brstat koski i isu{eni
steblenca trevki?
Jas tuka spiev so de~iwata od Palestina, vo ovoj
predel kade zad `etvarite minuvala Ruta, za da gi sobira
zrncata od plodovite, od `itata.
Toa e predel na eden siv, `olt, na eden tih i pre-
potopski kaznet grev.
A kakov grev nosi ~ovekot ako doa|a od krvta na
majkata?
O~evidno e deka Ante Popovski imal osobeno od-
neguvan odnos kon Biblijata, kon na{ata religiozna tra-
9
dicija, potkrepeno u{te i so faktot {to negovata fami-
lija bila popovska, a potoa negovata qubopitnost kon is-
toriskoto minato i naukata, go napoila li~noto negovo
tvore{tvo so silni potencijali na umetni~ko izdignuva-
we na osoznajniot izoden pat.




































10









































11





Milo{ \OR\EVI]


^ETIRI IDEOGRAFSKA ^VORI[TA ANTE
POPOVSKOG

(Prilog poetici svesti o delu)

Pristup.
Ante Popovski je, tvrdi Georgi Stardelov, pesnik
makedonske epske tradicije, ali on nipo{to nije tradi-
cionalisti~ki pesnik
1
. U na{oj analizi kao prilog poe-
tici pesnika, tra`imo odgovor na pitawe: {ta zapravo
zna~i ova slo`ena i visokovrednosna ocena.
Kako je problem slo`en, kao {to su slo`ena brojna
ideografska ~vori{ta pisca, ukazuju}i na neka od wih
primarno osvetqavamo pitawe svesti o umetni~kom delu,
implicite ili eksplicite izra`ene u naslovima, stiho-
vima ili u skrivenim slojevima wegovih umetni~kih
struktura.
2

Veliki pesnik, nema sumwe, da podsetimo na jednu
teorijsku zakonitost stvarawa, uvek novim nau~nim
saznawima bogati svoju refleksiju i ose}awa transpo-
novana u umetni~ku strukturu i to je prepoznatqiv krea-
tivni postupak i Anta Popovskog. Proces preobra`aja
saznawa i ose}awa vr{i se stalnom wihovom krista-
lizacijom i talo`ewem iskustava. Sam ~in stvarawa novih
slika, predmeta i dramatskih stawa du{e i wene kore-
lacije sa predmetima i prirodom zbiva se u velikom
uzbu|ewu, u ~asu kada se stvarala~ko bi}e uspiwe na vrh

1
Georgi Stardelov na klapni u Ante Popovski, Pesme, Prosveta
Beograd 1989.
2
Od deset zbirki Ante Popovskog sudove temeqimo na zbirkama
Samuil Bagdala, Kru{evac 1963. (preveli Vlada Uro{evi} i Zoran
Jovanovi}), Vardar Makedonska kwiga, Skopqe, 1971, i Pesme (preveo
Branko Petrovi}) Prosveta, Beograd, 1989.
12
svoje mo}i, odnosno izra`ava bi}e istine i lepote kao
smisao svog postojawa i umetni~kog trajawa. Umetni~ko
delo jeste, dakle, posledica jedne unutra{we tenzije i ona
je prisutna u wegovoj formi i slojevima zna~ewa.

1. EGZISTENCIJA PREDMETA I DO@IVQAJA
ILI TRAGAWE ZA ZNA^EWEM

Duh stavarala~kog bi}a Anta Popovskog vidi smi-
sao postojawa sveta u podizawu qudskog zemnog bi}a ka
eti~kim visinama i lepoti i uvek je oslowen na aksiom
~ovekovog trajawa na zemqi i iskustvima koja su osvojena:
U velikom uzbu|ewu on se osvrta{e
da proveri idu li oni koji ga slede
i nastavqa{e iznova da grede
krvavim rukama grabe}i se za stewe
za stabla za korewe...
(Vrhovi)

Razu|ena i tipska niska simbola: ruke, stewe, stabla
i korewe sugeri{e ideju da je stvarawe lepote i pesnik u
funkciji vo|e i kreatora vrednosti zapravo stvarawe raz-
like izme|u svakodnevice i wenog sveta, i to je zapravo
tenzija kao uslov pesme:

- Na{e je bilo dovde, re~e im on,
- odavde, daqe, samo za du{u otvoren je put.

Formula samo za du{u otvoren je put tuma~i su{ti-
nu naslova misaone strukture Vrhovi u kojoj je prepoznat-
qiva poetska svest lirskog subjekta kao persone koji na
svom putu izra`avawa sveta i stvarawa novog sveta jeste
siguran u sebe. Stvarala~ka svest sigurna u sebe, uvek sva
u bi}u tradicije i istorije svoga etosa (To su bose noge
moga naroda) zna {ta oblikuje kada saop{tava krista-
lizaciju narodnog iskustva i istorije:

Zaista vam ka`em: i robovi i|ahu bosi...
I Isus je hodio bos...
Samo bosi u istoriji ostavqaju trag
(Drvo koje krvari)
13

Lirski subjekt koji svedo~i (Zaista vam ka`em),
koji priziva dramu najve}e `rtve Bogo~oveka (I Isus je
hodio bos) i istoriju bo`jih naroda (samo bosi u istoriji
ostavqaju trag) istovremeno obrazla`e kako su i za{to
bose noge moga naroda, odnosno za{to se u krvavoj
istorijskoj drami usamqenih naroda wima mo`e oduzeti
sve osim se}awa. To saznawe o neuni{tivosti se}awa
to je prvo ideografsko ~vori{te zna~ewa i poeti~ko
opredeqewe Anta Popovskog. Po karakteru ono izvire iz
pesnikovog ose}awa sveta koje uvek precizno i uvek raz-
li~ito od drugih ~ovekovih oblika svesti vidi svet. Wego-
va su{tina je u saznawu:

Dobro je znao da su no`evi prema qudima:
Za one sa vrhova o{triji no`evi
(Zapis o kova~u)

Uz istinu utvr|enu u poetici lirske pesme po kojoj
je ona okru`ena zastra{uju}im marginama ti{ine
3
jasno
je da stilski izraz pesnik temeqi na utvr|ivawu unu-
tra{we razlike egzistencije predmeta i wegove u gra-
fi~ki znak upisane egzistencije kao do`ivqaj pesnika
koji traga za mestom gde Zna~ewa le`e, kako ka`e E.
Dikinson. Poezija le`i u `i`i kwi`evnog do`ivqaja,
jer je to forma koja najjasnije potvr|uje osobenost kwi-
`evnog, wegovu razli~itost od svakodnevnog diskursa jed-
ne empirijske jedinke o svetu (242).

2. REALNO I IMAGINARNO ILI TRAGAWA
ZA MESTOM

Za autenti~ni svet pesnika u tom smislu indika-
tivna je polarizovana slika ~oveka i reke u istoimenoj
misaonoj strukturi oblikovana u duhu Vaska Pope, koji se
igraju, skrivaju, raspoznaju i najzad, nestaju, na razli~ite
na~ine:
Ti ovamo ona tamo,
(...)

3
Xonatan Kaler, Strukturalisti~ka poetika, SKZ, Beograd, 1990, 241.
U nastavku citirana stranica data je u zagradi.
14
ti u sebi ona u drugima,
ti se deli{ - ona se sastavqa.
(...)
ti u mraku ona u moru
(...)
Samo }e zemqa pamtiti vas.

Dakle, poenta je opet, u ve~ito trajnom se}awu, kao i
u slu~aju naroda, i ono je uslov i razlog ovom pevawu,
odnosno zajedni~ko u razli~itostima. Svest u stvarawu
Anta Popovskog odlikuje i jedno matemati~ki precizno
uo~avawe sli~nosti i razlika kao razloga postojawa pred-
meta u ~ovekovom svetu i prirodi. Tako zanatska, nau~na i
umetni~ka svest, koja zahteva da mi iskuje{ ma~ ka`e:

da se uklapa izme|u ruke i rane
kao obdanica izme|u zore i no}i,
(Da mi iskuje{ ma~)

~ime prekora~uje ne samo razli~itosti predmeta i
pojava, ve} istovremeno , ukazuju}i na tenzije kao uzrok
stvarawa, upore|uje i poni{tava razlike izme|u materi-
jalnog i misaonog.
U svesti o mogu}em i realnom u poeziji, u svesti i
slici o uklapawu ma~a, ruke i rane i obdanice, zore i
no}i, u stalnom procesu nadome{tawa, nalazi se drugo
ideografsko ~vori{te Anta Popovskog. To je ona stvara-
la~ka svest koja uo~ava razliku izme|u gradske i seoske
lastavice i u jednom mestu, rodnom domu, tra`i sebe. U
pitawu: {ta li te onespokojava te se budi{ / da ~ita{ ovu
pesmu? nalazi se i odgonetka razloga za stvarawe. To su za
makedonskog pesnika: rodni dom, rodna gruda Makedonija i
narod. Ta ~etiri simbola kao jedan jesu ono jedno mesto
koje on tra`i i koje u pesni~kom tragawu nazna~ava iz
pesme u pesmu. Tim procesom simbolizacije afirmi{e se
~uvena krilatica Klinta Bruksa jezik poezije je jezik
paradoksa
4
.

4
Po samoj svojoj prirodi, poetski diskurs je vi{ezna~an i ironi~an,
u wemu se ose}a tenzija, posebno u na~inu karakterisawa, a pa`qivo
~itawe, zajedno sa poznavawem konotacije, omogu}uje nam da otkrijemo
15
A kako samu pesmu misli svest koja je stvara? Poe-
ti~ko-filozofski odgovor nalazi se u ~etiri tercine i
jednom slobodnom stihu lirsko misaone strukture Ona u
kojoj Ante Popovski eksplicite saop{tava pet svojih poe-
ti~kih stanovi{ta:

1) Nikada ona nije ona sama,
2) Wih dve su u jednoj
3) Ona je wih dve,
4) Ona je ona i ona i
5) Ona nije samo ona.

Prva i kon~ana odlika ovakvog stanovi{ta jeste da
je egzistencija pesme slo`ena i uslovqena. U wenom bi}u
su, kao i u `ivotu, sukobi polarnosti:
1) ono {to jeste pesme nije, ali i ono {to nije
pesma mo`e biti;
2) jedna je pesma koja beskona~no }uti i jedna je
pesma koja oslu{kuje weno }utawe;
3) jedna je ona pesma koja beskona~no ~eka i jedna je
ona pesma koja ulazi u svoje ~ekawe;
4) jedna je ona pesma {to je stvarawem raspeta i
jedna je ona pesma koja samu sebe raspiwe.
I zato {to su beskona~no najmawe dve u jednoj, pesma
se, zakqu~uje logi~ki Ante Popovski u formi poslovi~ke
mudrosti, beskona~no produ`ava i :
sama sebe pi{e, sama sebe ~ita.
Sama sebi vrata sama sebi kqu~.
(Ona)
Istovetnu elipti~nu formu poslovice, koja izra-
`ava svest o pesmi i formi, nalazimo i u misaonoj
strukturi Analogije koju zatvara stih Sami sebi i seme
i plod i on upu}uje na pesnikovu tehniku stvarawa slika,
zna~ewa i ideja, odnosno ideografskih ~vori{ta.
No, naspram Analogija stoje suprotnosti i na wih
ukazuje pesma Uzalud:
Jezici nisu `ivot i zato su ve~ni.
(...)
Ne pi{e pero ono {to samo du{a zna.

tenziju i paradoks svih uspelih pesama, nastavqa svoju teoriju
poezije Kaler u tom smeru. Isto, 243.
16

Novostvorena pesma je, prema tome, eksplicita je
svest koja je stvara, kao bi}e koje potom samo sebe stvara i
obnavqa. Ona }uti, ~eka i produ`ava svoje trajawe. Ako
neko oslu{kuje weno }utawe, ulazi u razloge wenog ~eka-
wa i preispituje uzroke raspe}a. Sama od sebe ona nije i
sama za sebe, ako ve} postoje ~italac i kriti~ar.
Pesma je, tako|e, u sebi i izvan sebe. I kad je
uslovno podeqena, kao dve, ona je istovremeno jedno ko-
na~no je esteti~ko stanovi{te pesnika u misaonoj struk-
turi koja je zapravo wegova teorija poezije, istorije i
filozofija wenog trajawa i tajne, koju otkqu~avamo
pozivaju}i se i na stvarala~ko iskustvo drugih pesnika i
teoreti~ara umetnosti.

3. NAU^NA IDEJA I STVARALA^KA VIZIJA
ILI STVARAWE PO PRAUZORIMA

Oblikovana iz matemati~ki preciznih nau~nih
saznawa, pro`eta esteti~kim zahtevima umetni~kog pred-
meta, teorija poezije Anta Popovskog kao takva imenovana
je i pesmom Pavlov i [agal u kojoj se od nau~ne teorije
uslovnog refleksa biologa I. Pavlova
5
i etsteti~kih
principa slikara M. [agala
6
tvore i afirmi{u svest o
umetni~kom delu uvek kao 1) svest o qudskoj drami i borbi
za `ivot:

Ubiju li mi psa ja triput lupim po

5
Ivan Petrovi~ Pavlov (1849 1936) teorijom uslovnih refleksa dao
je objektivnu metodu za prou~avawe najvi{ih funkcija kore velikog
mozga i udario temeqe materijalisti~kog tuma~ewa ovih funkcija.
Dobio je Nobelovu nagradu za medicinu i fiziologiju 1904. godine.
6
Mark [agal (1887 1985) jedan od najorigijalnijih modernih evrops-
kih slikara, `iveo je u Parizu, a umro u Nici. Vanredni kolorist i
crta~, radio fantasti~ne kompocizije iz `ivota Jevreja i ruskih
seqaka. Dramati~ne sociojalne i religiozne elemente spojio u sin-
tezu vanzemaqske vizije u koju su ukqu~ena se}awa na ruske ikone i na
mladost u Rusiji, iskustva kubizma i nadrealizma.
U grafi~kim ciklusima ilustrovao Gogoqeve Mrtve du{e,
Hiqadu i jednu no} i Bibliju. Radio dekoracije za tavanicu u Paris-
koj operi, vitra`e za Katedralu u Mecu, sinagogu u Jerusalimu i
Palatu OUN u Wujorku.

17
~inijici: tri put se lanac
sam od sebe zatrese
a ~inija skvi~i od bola.

i 2) svest o prauzoru Oca Tvorca i praformi koja
postoji, posle svih umetni~kih poku{aja kao su{tina:

Nisam sjajan no` uzdigao na nebo,
no sebe, preoblikovanog u Boga
jer je praoblik moj izvor.
7


Naime, u pesniku preoblikovanog u Boga govori glas
da je praoblik wegov izvor, i tu vi{e nema izbora. To je
glas onog pesnika, onog bi}a ~oveka kojem se se}awe ne
mo`e oduzeti i poni{titi, bilo da je u svetu realnog
(Cela ova vetrovita i gnevna zemqa / sa istorijom, kos-
tima, znamewima), bilo da je u svetu kosmi~kog (da i ne
govorim o zvezdama i suncu), bilo da je u svetu vere
(Posebno o krstu koji ga spaja s ve~no{}u). Pesnik je,
dakle, sazdan po nalogu i uzoru Boga Tvorca i wegova svest
ne ru{i ve} kreativno stvara po osvojenim modelima
tre}e je ideografsko ~vori{te poetike Anta Popovskog.
Kao takvo ono se nalazi kod svih pesnika i ovde podse}amo
samo na Wego{a, na primer.
8

Dramati~na slika [agalove krave kao `rtve poneta
iz detiwstva, primarni je povod konstituisawa i poetike
u postrupku Anta Popovskog. U autobiografskoj ispovesti
Moj `ivot [agal je zapisao: A ti, kravice, oderana i
razapeta, sneva{ tamo na nebesima. Blistavi no` te je
uzdigao na visine i to je onaj no` i ono `ivo bi}e iz
pesme Popovskog. To je onaj pesnik koji mrtav pamti i koji
stvara rukopis koji je tuma~io, kako sugeri{e pesma On
pamti.

7
U kwizi Moj `ivot, No limit books, Beograd, 1999, M. [agal je
izlo`io svoju poetiku i svet detiwstva, ~iji je jedan aspekt u svetlu
predo~enih ~iwenica umetni~ki izrazio i Ante Popovski. Jedna od
stvarala~kih deviza slikara, o kome su pevali i Apoliner i Sandrar,
bila je: slikarstvo rekonstrui{e svet i ona je unutra{wa vrednost
pesni~kog metafori~kog sveta i sistema Anta Popovskog.
8
Vredelo bi napraviti komparativnu analizu uticaja srpskih pisaca,
jezika i kulture na A. Popovskog. Na{a analiza otvara analogije i s
V. Popom.
18
U poeziji Anta Popovskog, uop{te, lako su uo~qivi
neki toposi koji lapidarno izra`avaju wegovu poetiku.
Evo jednog registra na wegovoj pesni~koj mapi

1) Sami sebi i seme - i plod
(Analogije)
2) Jezici nisu `ivot i zato su ve~ni
(...)
3) Ne pi{e pero ono {to samo du{a zna
(Uzalud)
4) Skloni se u jednu od stranica Svetog pisma
(Kali{te, januara 1975)

Toposi, o~igledno, potenciraju sva kqu~na pitawa
poetike (u vremenima od pre Hrista), kako sugeri{e
pesnik u misaonoj strukturi Arheologija, ako se ona
razume kao arheologija poezije. Svest oblikovana u formi
pesme tako posledwe je i najva`nije ~ovekovo trajawe
primarna je ideja u ispovednoj strukturi Molitva. Glas
trajawa, ~iji je pesni~ki realni simbol kamen, preseqen u
du{u, naizmeni~no se seli iz kamena u pesnika: danas ja u
tebi sutra ti u meni ( Glas). Tako poslovi~ka mudrost
jo{ jednom postaje {ifra `ivota i poetike Ante
Popovskog i ide uz tre}e ideografsko ~vori{te. Ono
pokazuje da ono {to je u pesmi jednostavno sa logi~ke
ta~ke stanovi{ta u ontolo{kom smislu, kada se pesma
pojmi kao forma i struktura, postaje vrlo slo`eno.

4. GLOBALNI SIMBOL MAKEDONIJA ZEMQA
VELIKA KAO HRONOTOP

Analiza nas dovodi do kqu~nog ideografskog
~voro{ta poezije i poetike Anta Popovskog. Ono se
nalazi u formuli Makedonija Zemqa Velika, ~ija je
simbolika i pesnikova {ifra ili kqu~ u poslovici: sama
sebe pi{e sama sebe ~ita i sama sebi vrata sama sebi
kqu~. Otaxbina je pesniku zemqa u svezanoj marami za
kojom se pla~e (Domovina), odlu~na odbrana vuka koji se
baci na svoju nogu uhva}enu u gvo`|a / skrca kost,
pregrize je i ostavi (Vuk), filozofija saznawa i
razumevawa `ivota i stvarawa imenovanih stihovima:
19

Ogaw je seme. Iz wegovih iskri
ra|aju se oni koji }e tek da gore
(Kustos),

radost odgonetke i ose}awa kako nevidqivo raste
ovaj narod /stvaraju}i se sam iz sebe / kao koren iz korena,
kao iz kamena jer mora da jeste zauvek (Subota). Stra-
tegija ~itawa uverava nas iznova da pesma je sklop ozna-
~iteqa koji apsorbuju i reksnstrui{u nazna~enoi da
wena su{tina nije u verbalnoj umetnosti o sebi, ve} u
tipu ~itawa (244) koji name}e i dobija svojim statusom.
Svode}im terminima R. S. Kreina kazano to zna~i
da se Ante Popovski kre}e kroz binarnosti: @ivot i
smrt, dobro i zlo, qubav i mr`wa, sklad i trvewe, red i
haos, ve~nost i vreme, stvarnost i privid, istina i obma-
na... ose}awe i razum, slo`enost i jednostavnost, priroda i
umetnosti (267) i da je izuzetno plodna suma saznawa i
{iroka skala ose}awa iz kojih nastaje svet wegove poezije.
U globalnom simbolu Makedonija Zemqa Velika kao
hronotopu susti~u se poetika vremena i poetika prostora,
odnosno sva ideografska ~vori{ta o kojima smo govorili
i stoga je zanimqiva lako}a s kojom pesnik upotrebqava
taj simbol. Drama }e biti dama samog duha suo~ena sa sop-
qa{wim podsticajima i ~italac mora da vodi ra~una o
jazu koji postoji izme|u premeta i ose}awa (...) da bi se
stapawe koje pesma izvodi uzelo kao novo stvarawe (249).
Odabir umetni~kog predmeta/teme, drama u kojoj se ra|aju
i tenzija ose}awa i status poezije - oni su faktori koji
~ine pesnika zna~ajnim i obezbe|uju mu status u
makedonskoj poeziji i umetni~kom jeziku.
^vori{na je u tom smislu programska pesma Kobna
~ija afirmacija svesti o stvarawu i stovrenom predstavqa
esteti~ko i poeti~ko jezgro Anta Popovskog. Pesma Kobna
jeste kreativno izvori{te saznawa i kompas za sve unu-
tra{we ideje ove poezije pristupno je i ispovedno stano-
vi{te lirskog subjekta:

Vreme se otvara i po~iwe da govori u meni
vode}i me na nebo, na smernu ispoved,
na molitvu posle koje u pustiwi da`di.
20

Tek svest oblikovana u pesmi, svest kazana jezikom i
svest u jeziku koja konkretizuje dramu `ivota i smrt kao
wen ishod, odnosno saznawe da zemqa jesmo o kakvom na is-
ti na~in peva i D. Maksimovi}, {to su sredi{we ideje
druge tercine postaje bitna:

Vreme se otvara i prastarim jezikom odgoneta
o`iqak po o`iqak i ranu po ranu u mojoj du{i
i za{to zemqa zamirisa na mene.

Biti u prastarom jeziku, biti svestan vremena kao
religiozno bi}e u molitvi i na ispovesti, biti svestan
realnog `ivota kao rane u du{i svojoj, biti sa sve{}u o
smrti na zemqi koja zamirisa na mene, biti svestan
uop{te kreativnog vremena {to se otvara na ovom belom
listu, to je suma ideja strukture koju pesnik poentira
pomerawem kamere saznawa i ose}awa na prirodu i malu
jesewu no} i malo mese~ine od koje lisje vene i pada.
Vreme koje govori prastarim jezikom u pesniku i na
belom listu, da napravimo poetski si`e pesme, vreme je
promi{qawa smrti i prirode, jer u smrti i prirodi je
~ovek sav unutra{wa je pesnikova poruka koja misli svet
kao obalu kojom hoda{e istorija. Impresivna je za stil
ta lako}a kojom Popovski upotrebqava simbole poput
ovog, a u funkciji svoje poetike. Sa ontolo{kog stanovi{-
ta ona je programska i slo`ena i razlog je za{to on ima
status zna~ajnog pesnika u makedonskom jeziku. Kao poet-
ski narator on je izgradio i svoj identitet, jer u poeziji
ima vlastitu figurativnu pri~u o svom narodu i ostalim
bitnim pesni~kim temama kao subjekt koji govori i od
kojeg se o~ekuje koherentnost izraza.
Istorija je podtekst poetike domovine. Poema
Samuil je indikativna za pesnikov oblik pevawa kao
ume}a.

Gospodi
Od pepela na moevo carstvo
Narodi ma`i i siroma{tija.
(...)
Gospodi
21
Mojev vek neka go vidi svoeto golemo plemz
I neka si umre spokojno.
9


Istorija, domovina, narod, kamen i pepeo centralni
su simboli poeme i tvore u pomenutoj pesni~koj koherent-
nosti jednu konstantu poetike i tvora~kog karaktera
pisca u kojoj razaznajemo podsticaj Popine modernizacije
pesni~kog izraza i prekora~ewa tradicije. Delovi
wegovih pesama, kao i pesme i kwige se uzajamno podupiru
i jedni druge obja{wavaju (256). Zato je i bitno ovakvo
tuma~ewe wegove poetike.
Ciklus Makedonija
10
kruni{e ume}e Anta Popov-
skog, jer je kroz sve delove pro`eta ideja o Makedoniji
otaxbini kao velikoj sawanoj zemqi, velikoj po stepenu
snova i `rtava kojima postoji, i to je ~etvrto ideografsko
~vori{te:
od site trevki i od istorijata na edna pesma
mnogu {to ja sonija
- Makedonija
(...)
Pozajmi mi snaga da gi raskrstam racite
te ispiv
(...)
Zemjo,
tagata nija otkradena.
(...)
Na ovaj rid }e ostavam
i koga }e zaminam
pak da te gledam
Golema.

5. FUNKCIJA BINARNIH OPOZICIJA

9
Gospode
Iz ovog pepela mog carstva
Narodi mu`eve i sirotiwu.
(...)
Moj vek neka vidi svoje veliko pleme
I neka umre spokojno.
10
U zbirci Anta Popovskog Vardar, Makedonska kwiga, Skopqe 1971,
ciklus obuhvata deset celina pod naslovom Me~kin kamen, pet
pesmama poeme Samuil i ~etiri dela pod naslovom Mojot narod pred
raspa|a
22

Zakqu~ak. Ante Popovski, dakle, ima svest o
stvarawu pesme koja pokazuje nekoliko bitnih osobina:
1) Zasnovana je na zna~ajnim teorijskim saznawima,
{to dokazuje wegov izbor tema i simbola, od motiva
pepela do motiva prirode, od simbola naroda i zemqe do
simbola zvezde i meseca.
2) Opredeliv{i se za dominantno kratku formu,
kreativna svest je vi{e okrenuta misaonom nego lirskom
stilskom izrazu i to pesnika svrstava u red zna~ajnih
pesnika refleksije.
3) Wegove pesme, kao i naslovi ciklusa i kwiga
11

otvoreno objavquju svoju obuzetost temama koje zauzimaju
sredi{no mesto u qudskom iskustvu (262) i otuda wihova
usmerenost ka nazna~enom globalnom simbolu.
4)Kao stvaralac koji je izgradio identitet
indentifikaciojom sa lirskim naratorom, on ~esto op{te
iskustvo prevodi u li~no i nacionalno i tako izgra|uje
status svoje poezije. I to je u saglasnosti sa poetikom
lirske pesme koja se oduvek zasnivala na implicitnoj
pretpostavci da }e se onome {to je ispevano kao
pojedina~ni do`ivqaj priznati trajna va`nost (263).
Analiza je po{la od izuzetno mo}ne konvencije da
se pesme mogu ~itati kao iskazi o poeziji i dovela nas je
do razumevawa poetike Ante Popovskog. Svojom tenzijom,
ironijom, paradoksom i izborom binarnih opozicija koje
~italac o~ekuje ili kojima se nada, on stvara pesme u
kojima je svet jezika u svojoj poeziji u~inio pojmqivim.
Analiza dokazuje da je Ante Popovski pesnik make-
donske epske tradicije a da nije tradicionalisti~ni
pesnik. On objediwuje u sebi minulo i savremeno na teme-
qu ogromnih znawa o svetu i upravo to je moderni osnov
wegove poezije i poetike, kako ga predstavqa G. Starde-
lov. Pulsirawe trajnog u prolaznom i tradicionalnog u
modernom ~ini ga prihvatqivim pesnikom i izvan make-
donskog jezika. Teorija o tekstu kao jedinom i konkretnom
faktu umetni~kog dela potvrdila se i u ovoj analizi i
nametnula kao krucijalna ~iwenica u objektivisti~kom

11
Indikativna je sa te ta~ke gledi{ta zbirka Vardar u kojoj ova reka
funkcioni{e kao simbol svih simbola u registru poetike koju
osvetqavamo.
23
pristupu zadatoj temi. Naknadno spoznate bibliografske
~iwenice su unete interpretacijom i bli`e konkretizuju
otkri}e tuma~ewa, odnosno ~etiri nazna~ena ideografska
~vori{ta poezije i poetike Ante Popovskog.


Rezime

^ETIRI IDEOGRAFSKA ^VORI[TA ANTE
POPOVSKOG

Na primeru tri od deset zbirki A. Popovskog,
polaze}i od utvr|ene ocene u kritici da je on pesnik
makedonske epske tradicije ali ne i tradicionalisti~ki
pesnik, u radu se tra`i odgovor na pitawe: {to zna~i ova
slo`ena i visokovrednosna ocena?
Kriti~areva ta~ka gledi{ta polazi od pesnikove
svesti o stvarawu i predmet analize su wegova tragawa za
zna~ewima, za mestom, stvarawe po prauzorima i globalni
simbol Makedonija Zemqa Velika kao ~etiri ideografska
~vori{ta. Pulsirawe trajnog u prolaznom i tradicional-
nog u modernom A. Popovskog ~ini prepoznatqivim pesni-
kom i izvan makedonskog jezika.

Kqu~ne re~i: A Popovski, poetika, ideografska
~vori{ta, globalni simbol















24









































25




Bla`e KITANOV


PROVIDENIJA NA ANTE POPOVSKI

Niedno potomstvo nema pomala obvrska/zada~a od
prethodnoto
(S.Kjerkegor)

Poezijata na Ante Popovski e biblisko, sveto pis-
mo vo koe se ~ita sudbinata na makedonskiot narod niz
vekovite, od edna, i negovata sega{nost i idnina, od druga
strana.
Vo ovoj prilog nie }e frlime pogled na oddelni ka-
rakteristiki od poetskata zbirka pod naslov Provideni-
ja. Vo ovaa kniga avtorot uka`uva na mno{tvo pra{awa
svrzani so aktuelnite sostojbi videni i predvideni vo
pove}eto pesni od prethodnite stihozbirki. Spored Ante
Popovski i vo Providenija mo`e da se vidi deka od mo-
ri, pomori i krvavi drami sme premoreni.
Za toa svedo~at prethodnicite, na{ite tatkovci i
dedovci, na{ite predci na{ata usna poetska tradicija,
na{ata balada ezerata i crkvite, ikonite i manastirite.
Svedo~i na{eto krvavo i nedo~itano pismo vo koe i po
najte{kite ~umi i bitki, po najcrnite makedonski no}i i
olui so najgolemi bukvi e zapi{an/glasot na narodot:
Aleluja.. Aleluja(s.124) i Za svetaja svatihZa sveta-
ja svatih (s.119).
Tie molitveni inkantacii se presaduvale od koleno
na koleno, od potomstvo na potomstvo, od Samoila i
Klimenta do Vapcarov i Koneski, od [opov i Matevski do
Ante i Radovan, pa s# do najmladite kako na{, avtohton
makedonski povik na Istrajuvawe, na Molitva.
No, toa {to ni se slu~uvalo porano, se zakanuva li
da ni se slu~i i sega? [to sega koga pod stebloto na svetot
ostra sekira svetka? [to- koga Makedonija edinstvena na
26
svetot grani~i so samata sebesi(s.39) i koga niz siot
makedonski pejza` strui apokalipti~en vetar?
Ednostavno {to koga i sega neizvesnosta pusto{i
niz nas?
Na ovie i mnogu sli~ni drugi pra{awa na{iot poet
Ante Popovski se obiduva da odgovori i da dade mo`ni
re{enija vo pesnite od najnovata kniga Providenija.
Site pra{awa i odgovori se slevaat edni vo drugi i
zgusnuvaat vo edno krupno i klu~no pra{awe koe glasi:

So {to posveto poetot na Makedonija
mo`e da go zatvori krugot na svojot vek,
()
za da go sogleda koreweto na noviot vek
vo koj }e mo`e da zgusti tatkovinata ni?.
(s.37)

Ante Popovski dobro znae deka odgovorot e vo
pesnata, poto~no
ako se sozdade pesna od/vo koja }e zra~at: na{ata
dobrina, na{ata nade`, na{ata nasmevka i na{eto edin-
stveno i najbogato nasledstvo {to go imame QUBOVTA.
S drugo e relativno i apsurdno, oti, kako {to veli poe-
tot:

Ako se moli{ na zemja nema takov zakon
ako se moli{ za zemja nema takva zemja
zakon e: prvo nie nea
potoa zemjata nas da n jade
sami sebesi da se jademe (s.145).
a zemjata, sepak,
odli~no gi izramnuva ne{tata (s.149).

Pra{awe e, rekovme, kako da se sozdade pesna. Za taa
cel poetot pribira: sudbina, du{a, ogan i pe~al. So toa toj
go izbira najte{kiot, najdolgiot i najneizodliviot pat i
prezema sudbinska odgovornost vrz sebesi i pokolenijata.
Taa ideja na Popovski se doveduva vo vrska so ve~noto pra-
{awe vo poezijata, vo umetnosta ~inot na tvoreweto, od
edna, i so maksimata na poznatiot filozof S.Kjerkegor:
27
Niedno potomstvo nema pomala obvrska/zada~a od
prethodnoto.
Na toj pat i vo toj ~in na sozdavaweto preku govorot
na arhetipskite simboli: pticata, drvoto, ognot, kamenot,
sonceto i dr., niz pove}eslojnite metafori i paradoksal-
ni sliki zborot na poetot raskopa~uva niz istorijata i
se iska~uva po urnatinite na Vizantija, dlabi niz istori-
jata na zemjata i niz istorijata/dramata na sopstveniot
`ivot, za da sfati/da soznae, sepak, deka: blisku bilo od
Zemjata do Neboto (s.9).
Vo pesnite od Providenija, zna~i poetot pee:
a) za golemite nastani i datumi od istorijata, i
b) za malite ne{ta {to se presadile kako golemi
znaci, kako ogromen pe~at vo negovata duhovna
istorija.

Tragaj}i po niv t.e. po golemite nastani, datumi i
li~nosti od drevnata istorija na ovie prostori: po Troja i
Teba, po Kapadokija i Rim, po Patrokle i Aleksandar
Makedonski, po Cezar i Isus, poetot otkriva deka, sepak,
tie ne bile dale~ni i nepoznati, ami, tuka, srasnati so/vo
nas: odvaj metro - dve pod mene (s.14).

A koga pee, pak, za malite ne{ta: za trevata, strak-
~eto, bubalkata i dr. poetot otkriva deka vo niv sme za-
robeni nie i mnogu moriwa, skameneti se vo niv mnogu
galii, svetkaat me~ovi na krstonosci, demnat mnogu pomo-
rii, pusto{at mnogu qubovni luwi - voop{ten e ~ovekot
~ija senka {eta niz crninata. Tie male~ki ne{ta, kako na
primer krst od ~esno drvo {to vo domot se ~uva kako svet
znak, sveta rabota i se prenesuva od koleno na koleno
krijat vo sebe del od nas i $ go predavaat na idninata.

Zatoa, iako pod stebloto na sveto ostra sekira svet-
ka i neizvesnosta pusto{i niz nas; iako duh opoganet
{eta me|u nas i boleduvame od jazi~na su{a (s.183); iako
borbata na pticite navestuva navestuva pogibel (s.109)
- poetot veruva vo malite ne{ta, veruva vo onie {to se
svrteni kon sonceto, {to se vqubeni i svrteni vo/kon
sonceto i n uveruva deka:

28
vo sekoj od nas
postoi iskra koja osvetluva s
ne glasajte ja pora~uva poetot,
se drugo nade`ta }e go stori (s.80).

Pesnite od Providenija se ispolneti so trevo`ni
glasovi i temni sliki, so dlaboki i crni vokali koi ni
otkrivaat deka vo Makedonija najkuso od s# trae/l
`ivotot (s.207), za{to lu|eto gasnat-sve}ite nikoga{ ne
gasnat(s.135).
No, kako {to predo~ivme predmalku, tragaj}i po
golemite i mali ne{ta na zemjata i sopstveniot dom
poetot otkriva deka s se preobrazuva vo zborovi, se
preobrazuvame i nie vo zemja prevedena na makedonski niz
koja pi{tat vetrovi (s.15), no rastat i son~ogledi ve~no
svrteni kon sonceto. Najposle, se preobrazuva i poetot vo
obidot da napravi zgusten prepis na istorijata {to ja
prifati kako zavet-pesna za sebe i pokolenijata, velej}i,
spoznavaj}i:

Za sebesi znam: seto moe bitie se {to mo`am
i ne mo`am
e od zborovi. I koga }e mi ozemjat koskite,
i od mene }e nema ni ime ni po{tuk-
odnovo mene moite zborovi }e me presozdadat.
(s.45).

Site od vkupno 155 pesni vo najnovata kniga na Ante
Popovski Providenija se male~ki poemi vo koi na najdo-
bar na~in e obedineto seto poetsko iskustvo, seta tvore~-
ka i `ivotna energija od Vardar do Nenaslovena. S# se
dvi`i precizno, odmereno. Zborot kon /vo jazikot, jazikot
vo mislata. Mislam ja osmisluvam pesnata, a pesnata ja
preraska`uva pesnata. I poetot i ~ovekot se dvi`at vo
nea kako niz branovi, niz jasni i nejasni pro/videnija, niz
temni i za~uduva~ki videnija na vremeto {to odminalo i
vremeto sega{no.
Ete, vo takvo vreme koga glasot na pticata povtorno
go preveduva glasot na vremeto odminato, koga nadvisnale
pobo`ni ptici i temni pro/videnija, tokmu vo takvo vreme
potrebni i se poeti na Makedonija, koi so gri`livo
29
odbrani zborovi znaat da progovorat so glasot na sinata
ptica- za minatoto, za sega{nosta, za idninata, i vo
vistinskiot mig da re~at, da predupredat:
- Ne igrajte si so zborot, ve`bajte mali molitvi
(s.148);
- Napravete si veren prepis na du{ata (s.40);- izgra-
dete ~e{ma ili
- Vo svoite dlanki prenesete $ voda na ranetite pti-
ci vo dvorot (s.37);
- Rasnete gi svoite vnuci niz/so pesna, zo{to NIZ
NIVNATA NASMEVKA ]E MO@ETE DA GO
VIDITE KOREWETO NA NOVIOT VEK/ VO
KOJ ]E ZGUSTI TATKOVINATA NI (s.37,
potcrtanoto moe, B.K.).

Kako {to se gleda toa ne se pro/videnija ami poet-
ski aksiomi/zaveti iscedeni od dnoto na sopstvenoto bi-
tie i bitieto na zborot, od glasot na staroto i nedo~itano
pismo, od dolgiot i s# u{te neizvrten pat na poetot niz
`ivotot i poezijata.
Sledstveno, vo poezijata na Providenija preku
problemot na zborot so koj se poa|a pri tolkuvaweto i
otkrivaweto na golemite i mali ne{ta poetot postavuva
mno{tvo pra{awa i nudi mno{tvo odgovori od koi nie
poso~ivme samo nekolku.
Me|utoa koga se postavuva pra{aweto za smislata
na `ivotot poetot ima edinstven odgovor:

@ivotot ne e vo logikata, tuku vo intuicijata
koja & nedostasuva na zemjata(s.79).

Da se ima intuicija zna~i da se bide vidovit, da
poseduva{ mo} da gi predo~i{ sopstvenite providenija
{to ne se jasni i dovolno vidlivi za drugite. No, toa im e
svojstveno samo na golemite poeti kako {to se Frost,
Vitman, Ante Popovski i drugi koi ne pretska`uvaat, ami
nivniot profetizam, nivnite providenija pretstavuvaat
intuitivna, interpretacija na sega{nosta, na migot.
Pred nepolni sedumnaeset (17), godini, koga
govorevme za poezijata na Ante Popovski, Petre M.
Andreevski i Mihail Renxov jas rekov: Stihovite na
30
Ante se eden vid antejski kopja zapnati na iskonskiot i
ovovremen lak podgotven da zastrela i vo zenicata na
neboto. Pritoa dodadov: ovoj poet, od Vardar do Sina
ptica i ponatamu, kako da sozdava skica na edna nova
poetska biblija na idnite makedonski pokolenija.
Sega, mene mi e drago i sre}en sum {to taa moja
pretpostavka, intuicija se ostvaruva i vo najnovite pesni
na Ante Popovski, koi, site zaedno, ja ~inat na{ata
makedonska poetska biblija.
































31





Branko CVETKOSKI


SVETA PESNA OD ANTE POPOVSKI (KOD)EKS
VO SOVREMENATA MAKEDONSKA POEZIJA

Po~ituvani u~esnici i gosti na nau~nata konferencija
i na Seminarot,
dragi prijateli na deloto na Ante Popovski,
dami i gospoda,

Bezdrugo zaslu`uva visok respekt odlukata na osmislu-
va~ite na programata na Seminarot i na Nau~nata konferencija
da se pogledne i na ova mesto i pred vakov auditorium so nau~na
prizma kon deloto na golemiot makedonski poet Ante Popovski,
~ija godi{nina od smrtta }e ja odbele`ime na po~etokot na
oktomvri ovaa godina. Od edna klu~na pri~ina. Ante Popovski i
negovoto poetsko delo se me|na pojava vo makedonskata lite-
ratura na dvaesettiot vek i na preminot vo dvaeset i prviot vek,
a negovata tvore~ka figura, spored spektarot na kni`evno-
estetskite i op{testvenite projavi sekako e neodminliva vo
izgradbata na sovremenata makedonska kultura, nacija i dr`ava.
Govorej}i po povod negovata smrt, vo Makedonskata
akademija na naukite i umetnostite vo Skopje, na 2 oktomvri
minatata godina, akademikot Mateja Matevski, me|u drugoto,
vaka go okon~a svoeto slovo:
Sigurnosta na negovoto pero kako plug zase~e dlaboka i
nepovtorliva brazda vo na{ata poezija i literatura, a negoviot
intelektualen nemir, duh i vizionerstvo vo na{ata sudbina i vo
na{ata idnina.
1

Tokmu vo poetskiot opus na Popovski, kako svoevidno
kre{~endo na lirskata energija i intonacija, se zbidna eden od
naj~udesnite, najobemnite i najsloevitite potfati, imeno, se
izlea od peroto na ovoj mag na umetnosta na zborot, nepovtor-

1
Makedonska akademija na naukite i umetnostite ANTE
POPOVSKI (1931-2003), Spomenica, MANU, Skopje, 2004, str. 13.
32
livata epsko-lirska gradba imenuvana kako Sveta pesna, jas bi
rekol, se zbidna velikiot potski kodeks vo sovremenata make-
donska literatura.
Vo ova kratko navra}awe kon golemata epsko-lirska
Anteva vizija na sakralnata i realnata makedonska pri-
sutnost niz vekovite s do denes gi dokosnuvame samo
konturite na poetskata gradba i nejzinite zna~enski i
estetski valeri. Zna~i, ova e samo moja li~na sredba so
ovaa golema poetska riznica vo na{ata kulturna ostav-
nina.

Vaka po~nuva Svetata pesna:

...Sega jas sum samo eden prepla{en ~ovek,
Eva,
eden prepla{en Adam koj pali ognovi
okolu grobi{tata
za da im bide svetlo na mrtvite
duri odat na pri~esna;
sega jas sum samo eden stapisan Adam,
koj vrz sebe ja prezel celata odgovornost
za sekoj ~ovek, oddelno, i za site potomstva
zaedno,
svesen, pritoa,
deka i pra{inkata e pogolema i potrajna
od nego!...

i posle, obilen i nepregledno plaven i mudar pev
otvoren, bez zagrada, kaj 9085 stih, vaka ispejuva, vaka
okon~uva, vo onoj izvikuva~ki akord, kako starite golemi
majstori na izviknuva~kite pesni kaj Makedoncite, pred
da zemat zdiv za noviot plast od pesnata:

Zo{to mi prefrla{ deka sum star
neli sme deca na jazikot
i neli jazikot nikoga{ ne staree?
Ako ne e taka
barem da se ve`am,
da si donesam naramnik drva,
za kladata na koja da dogoram...

Zo{to mi prefrla{ deka sum star,
33
o, smrti,
o, sancta sinplicitas,
o, edinstvenosti sveta...

Taka zavr{uva prvata kniga
*
od Svetata pesna, prva-
ta kniga od golemiot spev na Ante Popovski najaven kako
golem proekt na makedonskata poezija na po~etokot na
tretiot milenium, kako sveta poetska epopeja od 22 000
stihovi.
Me|u ovie dva otkosa od prvata i poslednata stranica
na ovaa retka pojava vo istorijata na na{eto poetsko `i-
tie, se prostira ogromen tvore~ki namet od vremiwa, lu|e,
sobitija, geografii, zbidnati i nezbidnati realnosti, so-
nuvani i pre`iveani sudbini, iljadnici stihovi so golem
polne` na sudbinska prav i sakralna estetska magika, me|u
otvoraweto i sklopuvaweto na ovaa Sveta pesna ima tolku
zarobena tvore~ka svetlina za koja vo vakvi okolnosti i
prigodi mo`e samo da se dobli`ime do naznakite, da gi po-
ka`eme vr{kite na sinorite, da ja zasmadime so temjanov
miris `edta po viso~inite i dlabo~inite na habitusot na
veruvaweto, za{to, vo sprotivno }e treba da besedime mo-
`ebi celo edno leto Gospodovo za da gi doiska`eme vpe~a-
tocite, da gi dopopolnime pra{awata so novi i novi, da se
stalo`ime od guste`ot zna~ewa i harmoni~ni izvi{enija
na pevot...
No, ovaa prigoda e mo`na i podatna za da go sogledame
ona {to dostoinstvoto na ovaa golema i plavna pesna ja
pravi nepovtorliva i kako takva ja zasvedo~uva vo istori-
jata na epot vo makedonskata kni`evnost na dvaesettoto i
vo po~etokot na novoto stoletie.
Dvaeset i dvete pesni vo ovoj prv tom, pod znakot na
izdava~kata dejnost na Makedonskata akademija na naukite
i umetnostite obznaneto, vo edna troglasna ustrojba se
otvoraat so kainavelskoto prvo raspolutuvawe na ~oveko-
viot duh i ~ovekovata plot. Taka se otvora golemata ras-

*
Vo vovedot kon Sveta pesna Popovski govori za dve knigi od koi
prvata e predmetnata so 22 peewa, a za vtorata ne ostava naznaka koga
bi se pojavila. Spored usni napomeni od negovite avtorski naslednici
stanuva zbor za posebna `elba na poetot nekolku godini po negovata
smrt da se pristapi kon objavuvawe i na vtoriot tom, odnosno vtora
kniga so identi~en naslov Sveta pesna.
34
prava niz poetski glas vo koja `ivotot Kainov, so smrtta
na brata mu Avela se brani, i vo napregnat ton prodol`uva
golemata poetska egzegaza za zemjata koja gi pribira mol-
kum svoite ~eda, gi ~eka i ne qubi zborovi, se osvetluva
smislata za pojavata na logosot, slovoto, zborot so koj se
zasvedo~uva tragi~nata ~ovekova istorija i zapisot stanu-
va smisla, stanuva poraka od prviot grev do Isusovoto uka-
zanie na grevot, do na{eto, makedonskoto raspetie, koe se
~uvstvuva niz beskrajnite tesni i temni mazgalki na ovaa
epopeja.
Od kainavelskiot izve{taj Svetata pesna se prese-
luva do studeniot pustinski son na sonuva~ite na site jazi-
ci na mrtvite i niz egzistencijalnoto otkrovenie ja soop-
{tuva porakata na Denikot i Yvezdarot {to vo site jazici
na `ivite ja ima istata temna notka, a vo na{iot istori-
ski sled ja ima i prvata predupreda od jasen istoriski
rang.
Vo eden mig, me|u dve trepnuvawa, koga Popovski, od
plavnoto korito na ovaa epska reka, koja ja isprobuva mo}-
nata ramka na mo`nostite na makedonskiot jazik, srede vi-
telot vo koj se me{a sledot na sobitijata istoriski, }e
krene prst vo epizodata za sonuva~ite i }e zapi{e:

Osnovno be{e me|u milionite
sonuva~i da se otkrie onoj koj go tael svojot son
vo koj e skriena onaa iskra na mozokot koja odgatnuva
i poka`uva deka geografskata karta na Balkanot
e direktno zavisna od stepenot na omrazata
me|u slavjanskoto i neslavjanskoto naselenie tamu.

Zatvorete gi o~ite i prodol`ete da go sledite mo}-
niot pravec na maticata. Ukazanieto e za da bide potvrde-
no vo nekoe drugo vreme, pri promocijata na nekoja druga
golema poetska egzegeza. Spevot ja ima svojata vnatre{na
potreba da razdipluva novi svetovi, da go nao|a svojot soz-
datel vo novi prostranstva, vo domovi topli i vo predeli
surovi, srede vojni i pomorii, me|u glavatari i impera-
torski molk, da ja frli svojata vol{ebni~ka dlanka vrz
snagata na dolinata na jadrite yvezdi. Vo nea na{iot gra-
matik ja vospeva odata na racete, gi vosfaluva site kov~i-
wa i oblici, site dlanki petoprsni, svetite race na site
35
pokolenija koi so bo`ja promisla nevidlivoto i nepo-
stojnoto vo vidlivo go presozdavaat, epohite na haos i
stihija vo epohi na nedosti`nosti gi prestrojuvaat.
Potoa se plasti istorijata na koskite, so otkriva
anagramata na ikonite i ikonopiscite, se prostira ras-
pravata za polne`ot i tatne`ot na imiwata, na soglaskite
i na samoglaskite, na signalite koi se delat od sredi{na-
ta bukva M nanapred kon Alfa, nanazad kon praznata vse-
lena na Omega, prodol`uva golemata i plavna pesna na An-
te Popovski niz perspektivata na nadzemnoto carstvo na
pticite, se ogleduva i najgolem prostor mu otstapuva na
biografskiot popis na sudbinata na kamenot i na sudbina-
ta na pticata, poetski toponimi koi vo simbolikata koja
se izgraduva, vo jazikot na ovaa epska istorija za agonijata
na ~ovekoviot zemen prestoj prerasnuvaat vo dve ve~ni
dru{ki, dva dejstveni principa vo beskrajno sivata po-
vtorlivost na `ivotot zemen:

Sano} kamenot i pticata se miluvaa,
se gu{kaa. Pticata tivko potpevnuva{e
i kamenot niz poriv i misla
ja oploduva{e nea:
ne sum jas svetec-isposnik,
tuku pastir na soni{tata. Tvoe e da gi
zdru`uva{ neboto i zemjata
a moe e
da gi ovekove~uvam

^itatelite od uset i vdahnovena recepcija lesno }e ja
lociraat majstorskata promena {to se zbidnuva vo ovoj
kratok segment me|u 5547 i 5559 stih od gramadnata epska
fatka po iznenadite vo jazikot i iznenadite istoriskata i
vremenskata distanca koja na poeti~ki plan ja dvi`i zna-
~enskata okosnica na sodr`inskata matrica na Svetata
pesna.
Toj plodotvoren princip do krajot na dvaeset i vto-
rata pesna e pregnantno izveden, dosledno zbogatuvan so
retki istoriski fakti i retki svedenija od znajni i nez-
najni izvori, s do iluminoznata lirska promisla na avto-
rot koja ja nadgraduva istori~nosta na tekstot i stanuva
del od epskata istorija na svetot. Toj plodotvoren prin-
36
cip na prepletuvawata na estetikata na tekstot i
demonskata jasnina na faktite se zbogatuva i so srasnati-
te odglasi od velikite magovi na poetskata umetnost koi
Popovski so dostoinstvo gi punktira kako izvori, a nivna-
ta golema niza ja ~inat svetiot naroden peja~, evrejski, me-
sopotamiski, makedonski, svetiot terzija Cepenkov, Mil-
ton, Sen Xon Pers, [ekspir, Borhes, Oktavio Paz, Leona-
dro Da Vin~i, Jehuda Amihaj, Homer, Horacij, Stanesku,
pak narodnata pesna, Jejts, Hadrijan, moldavskiot poet Vi-
eru, Adams, Ted Hjuz, prviot pla~, pesnata nad pesnite... si-
te veliki potomci na golemata pesna {to se pee niz site
usti na kainavelskiot rod od onoj do ovoj migoven prestoj,
na ova mesto, vo ovaa Makedonija, zaedno so site nas, vo go-
lemata Sveta pesna na Ante Popovski...
Taa e otvorena za tolkuvawa i prelistuvawa, za komentari
i razgrnuvawa, taa ja znae i svojata velika sudbina, no vo nea e
oven~an golemiot pobednik komu edinstveno mu slu`at poetite
jazikot, vo slu~ajov jazikot makedonski. Taka poso~i samiot Ante
Popovski vo vovedot kon Sveta pesna - Nezavisno od mojata
sakralna po~it kon jazikot se osmeliv da izlezam na dvoboj so
nego. Se razbira, i ovojpat pobednik e toj...
2





















2
Ante Popovski, Sveta pesna, MANU, 2001, Skopje, str. 5.
37






























MAKEDONSKATA
LITERATURA NASPREMA
DRUGITE LITERATURI







38










































39





Dimitrija RISTESKI


OCENKITE ZA MAKEDONSKIOT ROMAN OD
KRAJOT NA HH VEK VO RUSKATA KNI@EVNA
NAUKA

Istovremeno so procesot na steknuvawe na neza-
visnosta i so razvojot na R. Makedonija kako samostojna
dr`ava, vo ruskata kni`evna nauka se izdvojuva edna grupa
istra`uva~i od srednata i od pomladata generacija koi
projavuvaat poseben interes za prou~uvawe na makedon-
skata kni`evnost. Za odbele`uvawe e toa {to pove}eto od
niv se ~esti posetiteli na Me|unarodniot seminar za ma-
kedonski jazik, literatura i kultura i u~esnici na
nau~nite konferencii so temi od oblasta na makedonskata
kni`evnost. Od niv jas posebno }e gi izdvojam imiwata na
Ala Genadievna [e{ken, profesor na Filolo{kiot fa-
kultet vo Moskva i na Marija Proskurnina, pomlad sora-
botnik na Institutot za slavistika pri RAN. Tie posled-
nive godini vo Rusija publikuvaa nekolku zna~ajni tru-
dovi vo renomirani izdanija so koi frlaat objektivna
pretstava za makedonskata kni`evnost voop{to. Mene mi e
uka`ana ~est nekoi od tie izdanija da gi promoviram tok-
mu ovde vo ramkite na Me|unarodniot seminar za makedon-
ski jazik, literatura i kultura, a za pove}eto od niv sum se
proiznel vo nekolku svoi trudovi.
No, od aspekt na naslovot na mojot referat, posebno
}e gi izdvojam dvata zbornika na Institutot za slavistika
pri RAN "Literaturite na Centralna i Jugoisto~na Evro-
pa:1900-godini"' objaven 2002., i "Literaturni sogledbi na
HH vek (Centralna i Jugoisto~na Evropa)", objaven 2003
godina. I dvete knigi se podgotveni vrz materijali od
me|unarodni konferencii, odr`ani 1999 i 2001 godina na
Institutot za slavistika pri RAN vo Moskva.
40
Vo svojot trud "Makedonskata kni`evnost od 1990-te
godini", nam ve}e dobro poznatata istori~arka na litera-
turata i komparativist Ala [e{ken, me|u drugoto, poseb-
no se zadr`uva i na `anrovskiot sistem na novata make-
donska kni`evnost. Prifa}aj}i ja ocenkata na na{ite
kni`evni istra`uva~i deka vode~ko mesto vo makedonska-
ta kni`evnost na krajot na HH vek ima prozata i deka nej-
zin najproduktiven `anr e romanot, taa se povikuva na tre-
tiot i na ~etvrtiot broj na spisanieto "Streme`" za 1994
godina, koi pod naslov "Doa|a vremeto na romanot", celos-
no mu se posveteni na tvore{tvoto na sovremeniot make-
donski romansier Traj~e Krsteski. [e{ken smeta deka za
intenzivniot razvoj na romaneskniot `anr vo poslednata
dekada od minatiot vek pridonel zgolemeniot interes na
makedonskite pisateli kon nacionalnata istorija i osmis-
luvaweto na nejzinite tragi~ni periodi. Pritoa, ovaa is-
taknata ruskata istori~arka na literaturata go izdvojuva
romanot "Jazli" od V. Maleski kako zna~ajna pojava vo
novata makedonska kni`evnost. Spored nejzinite zborovi,
"ovoj roman i spored tematikata i od `anrovska gledna
to~ka go odrazuva interesot na makedonskata proza kon
istorizmot i kon osmisluvawto na istoriskiot pat {to go
izmina makedonskiot narod"
12

Otkako podetaqno }e ja zapoznae ruskata kni`evna
javnost so romanot "Jazli", Ala [e{ken ja iznesuva ocen-
kata deka za razlika od postmodernisti~kite avtori, ovoj
roman na Maleski go nema tnr. "postmodernisti~ki modus"
{to e tolku karakteristi~en za novata literatura, taka
{to "ironi~nata igra" so ~itatelot ne vleguva vo negovite
interesirawa, tuku ~itatelot samostojno sudi za stepenot
na sovpa|awe na faktite od minatiot `ivot na glavniot
junak na romanot so onoj na negoviot avtor.

Od makedonskite romani kon krajot na HH vek, Ala
[e{ken posebno se osvrnuva na onie so istoriska
tematika vo koi se opi{uva sudbinata na na{iot ~ovek od
Egejska Makedonija. Takvi se romanite na T. Georgievski

12
A. {e[ken, Makedonska/ literatura 1900-h godov, Vo kn. Litera-
tury Central\noj i Wgo-Vosto~noj Evropy: 1990-e gody. Preryv-
nost\-nepreryvnost\ literaturnogo processa, RAN, Institut sla-
v/novedeni/, Moskva, 2002, str. 241.
41
"Kajmak~alan"(1992) i Is~eznuvawe"(1998), na Kata Mi-
sirkova-Rumenova "Vo smrt za qubov"(1990) i nekoi drugi.
Ala [e{ken posebno vnimanie $ posvetuva na
prozata na Petre M. Andreevski kogo go smeta za eden od
naj~itanite sovremeni pisateli. Spomnuvaj}i gi negovite
romani "Poslednite selani" (1997) i zbirkata raskazi
"Site lica na smrtta" (1995), vo koi avtorot prika`uva
izvonredni nacionalni tipovi, taa dava op{ta ocenka
deka tvore{tvoto na P. Andreevski zna~itelno ja zbogatu-
va makedonskata literatura. Od postmodernisti~kite mak-
edonski romani od 90-te godini ovoj nam dobro poznat
istori~ar na makedonskata kni`evnost gi spomnuva
"Aleksandar i smrta"91993) od Sl. Mickovi} i prviot
roman na Vase Man~ev "Amin"(1998).
Mo{ne interesni se ocenkite za makedonskiot ro-
man od krajot na HH vek {to gi dava Marija Proskurnina,
nau~en sorabotnik vo Institutot za slavistika pri RAN.
Taa vo edna svoja izvonredna statija, pi{uva za postmoder-
nisti~kite crti na makedonskiot roman od 80 - 90-te
godini na minatiot vek, pri {to posebno se zadr`uva na
romanite "Bela Mitra" na Traj~e Krsteski i "Odisej" na
D. Koceski
13
.
Istaknuvaj}i deka makedonskata literatura ovla-
duva so mno{tvo specifiki, so koi taa, od edna strana, se
vklopuva vo op{toevropskiot kontekst, a od druga, jasno
se izdvojuva od ostanatite slovenski litera-turi, Marija
Proskurnina pojavata na modernisti~kite tendencii vo
makedonskiot roman ja objasnuva so tri faktora. Prviot
go bazira vrz jugoslovenskiot kontekst koj{to pridonel za
sozdavawe atmosfera za estetska obnova na umetnosta.
Spored nea, vtoriot faktor e povrzan so steknatoto zna-
~ajno iskustvo od svetskata literatura so {to makedon-
skiot roman stanal sposoben za vospriemawe i primena na
evropskite modernisti~ki tradicii vrz nacionalna po~va,
a tretiot faktor proiz-leguva od vnatre{nata dinamika
na romaneskniot `anr koj sekoga{ se stremi kon sebe-
obnovuvawe. Zatoa, kako {to veli Proskurnina, i ne e

13
M.B. Proskurnina: Postmodernistkie ~erty v makedonskom romane
1980-1990-h godov (na primere romanov Traj~e Krsteskogo Bela/
Mitra i Danily Kocevskogo Odisej, Vidi vo prethodno citira-
noto delo, str. 256-271.
42
slu~ajno toa {to postmodernisti~kite crti {to se sre}a-
vaat vo tvore{-tvoto na redica makedonski pisateli od
poslednata dekada na HH vek pridonele za me{awe i
isprepletuvawe na razni kni`evni tradicii i tendencii
koi ~estopati se prisutni duri i vo tvore{tvoto na eden
ist avtor. Tokmu toa nejze $ dava za pravo da konstatira de-
ka vo Makedonija te{ko mo`e da se zboruva za oformen
postmodernisti~ki kni`even pravec, makar {to taa,
spored starosniot princip, gi izdvojuva pi-satelite od
pomladoto pokolenie koi rabotat vo postmodernisti~ki
manir. Toa se: V. Andonovski, B. Minevski, T. Krstevski,
V. Man~ev, Al. Prokopiev, D. Duracovski, Dragi Mihaj-
lovski i drugi.
Odgovaraj}i na pra{aweto, koi crti na postmoder-
nisti~koto raska`uvawe doa|aat do izraz vo makedonskiot
roman od krajot na HH vek, mladata i talentirana ruska
istori~arka na literaturata Marija Proskurnina go
naglasuva kriti~kiot odnos kon prethodnoto kni`evno
nasledstvo na modernizmot i kon stereotipnite i unifi-
cirani umetni~ki strukturi. Vo taa smisla, taa zabe-
le`uva deka makedonskiot roman od ovoj period ja potvr-
duva tezata deka postmodernizmot proizleguva od moder-
nizmot i pretstavuva negovo prodol`uvawe i preosmis-
luvawe. Spored ocenkata na ovoj navistina objektiven
ruski istra`uva~ na makedonskata literatura, postmoder-
nisti~kiot raska`uva~ki model go obrabotuva problemot
na individualna odgovornost za sudbinata na svetot (rom-
anot na D. Koceski "Odisej"(1991), problemite na istoris-
koto nasledstvo (trilogijata na S. Janeski "Mirakuli",
problemot za moralniot izbor vo situacija na pritisok
vrz li~nosta na poedinecot (romanite na T. Krsteski
"Osloboduvawe na ~ovekot" (1989) i "Lov" (1993).
Osven toa makedonskite postmodernisti~ki pisate-
li projavuvaat golem interes i za op{toslovenskite i
svetskite mitovi kako {to e toa slu~ajot so romanite
"Aleksandar i smrtta" od Sl. Mickovi} i "Pterodaktil"
od Q. Simjanovski. Inaku, vo redot na najistaknatite
makedonski pisateli-postmodernisti od krajot na mina-
tiot vek, Marija Proskurnina gi vbrojuva Venko Ando-
novski, Zoran Kova~eski i Velko Nedelkovski.
43
Na ovaa mlada ruska istori~arka na literaturata,
o~igledno, najsilen vpe~atok od postmodernisti~kite
makedonski romani od krajot na HH vek $ ostavile "Bela
Mitra" na T. Krsteski i "Odisej" na D. Koceski, a so pose-
ben pietet pi{uva i za proznoto tvore{tvo na Petre M.
Andreevski, zadr`uvaj}i se posebno na negoviot roman
"Pirej". No, da se zadr`ime sega na ocenkite na Marija
Proskurnina za ovie tri pogorespomnati romani.
Marija Proskurnina go smeta romanot Bela
Mitra na Traj~e Krsteski za tipi~en primer na delo vo
koe doa|aat do izraz nacionalnite specifiki vo obra-
botkata na materijalot i postmodernisti~kite univer-
zalni strukturi. Spored nejzinoto mislewe, vo ova delo
makedonskiot pisatel ja istra`uva psihologijata na
likovite so pomo{ na poetikata na postmodernizmot. Ina-
ku, kako edna od specifikite na ovoj roman na Krsteski,
ovaa perspektivna ruska istori~arka na literaturata i
teoreti~arka ja smeta bezli~nosta (povr{nosta), odnosno
otka`uvaweto na avtorot-postmodernist od prika`uvawe
na tradicionalnoto jas na glavniot junak. Osven toa, taa
smeta deka na~inot na raska`uvawe preku menuvawe na
rakursot vo deloto mu dava postmodernisti~ka diskret-
nost na tekstot vo koj{to se upotrebeni i nekoi dramski i
lirski elementi.
Kako edna od specifikite na romanot Bela
Mitra, Marija Proskurnina go istaknuva posebniot
na~in na funkcionirawe na kni`evniot intertekst i vo
taa smisla vo ova delo na T. Krsteski taa otkriva izvesno
vlijanie na prozata na Xems Xojs, Fjodor M. Dostoevski i
na Vlada Uro{evi}.
[to se odnesuva, pak, do romanot Odisej na Danilo
Kocevski, za nego Marija Proskurnina veli deka se
razlikuva od romanot na Traj~e Krsteski, pred s, po toa
{to deloto e li{eno od odredeni nacionalni koordinati,
bidej}i ve~niot lik na Odisej ve}e odamna se vospriema
kako univerzalna op{to~ove~ka pojava. Inaku, za samiot
avtor na romanot Odisej, ovaa sorabotni~ka na RAN ve-
li deka e eden od vtemeluva~ite na postmodernizmot i ne-
gov najdosleden privrzanik vo sovremenata makedonska
literatura. Taa nao|a izvesni dopirni to~ki me|u ovoj
negov roman i romanot na Milorad Pavi} Hazarden
44
re~nik vo koj{to se raska`uva za eden is~eznat narod koj
imal te{ka istorija. Spored misleweto na Proskurnina,
D. Kocevski svesno se obra}a kon istata humanisti~ka
platforma vrz koja se gradi deloto na Pavi}, no i na
romanot Ulis (1922) na Xems Xojs, no za razlika od niv,
na{iot avtor imal polemi~en odnos i kon romanot na Xojs
i kon istorijata na Odisejata. Vo osnovata na si`eto na
romanot na Koceski le`at nastanite {to se slu~ile vo
domot na Odisej po negovoto vra}awe na ostrovot Itaka.
Osven toa, spored ocenkata na ovoj ruski kni`en isto-
ri~ar i teoreti~ar, vo romanot Odisej poznatite junaci
se li{eni od svoite tradicionalni karakteristiki, pa
taka likot na Penelopa, vo sporedba so onoj od poznatiot
ep, pretrpel su{tinski promeni. Pokojnata sopruga na
Odisej, Kocevski ja pretvora vo aktivna feministka koja
protestira vo dijalozite so Ktimena (sestrata na Odisej)
protiv ma{kiot feminizam na Odisej.
Na krajot od svojata izvonredna statija
Postmodernisti~kite crti vo makedonskiot roman od 80-
te i 90-te godini, Marija Proskurnina ja iznesuva
zaklu~nata ocenka deka spomnatite romani na Traj~e Krs-
teski i Danilo Kocevski pretstavuvaat edni od najdobrite
ostvaruvawa na makedonskata postmodernisti~ka proza.
Kako {to dodava taa, vo niv jasno doa|aat do izraz kako
osobenostite na nacionalniot postmodernizam (T. Krstes-
ki), taka i tendenciite {to mu se svojstveni na evropskiot
postmodernizam (D.Kocevski)
14

Deka vo slu~ajot so Marija Proskurnina stanuva
zbor za soliden poznava~ na sovremenata makedonskata
kni`evnost govori i nejzinata statija Problemi na
nacionalniot karakter vo makedonskata literatura:
prozata na P. M. Andreevski, objavena vo Zbornikot
Literaturni sogledbi na HH vek (Centralna i Jugo-
isto~na Evropa) koj{to izleze od pe~at 2003 godina. Vo
nea avtorkata dava po{iroka pretstava za proznoto tvo-
re{tvo na Petre M. Andreevski, zadr`uvaj}i se posebno
na negovite romani od 80-te i 90-te godini.
Zboruvaj}i za romanot Pirej, Proskurnina ja
prifa}a ocenkata na makedonskata kritika deka toa e edno
od najdobrite dela vo makedonskata kni`evnost koe i do

14
M.B. Proskurnina, Citirano delo, str. 270.
45
den denes ostanuva najdobro ostvaruvawe na Petre. M.
Andreevski koj na stranicite na svojot roman me|u prvite
progovoril za makedonskoto pra{awe. Taa, otkako }e gi
citira zborovite na Atanas Vangelov deka dosega vo
sovremenata makedonska literatura nema takvo delo koe
vo polna mera bi ja opfatilo problematikata na Prvata
svetska vojna od gledna to~ka na makedonskoto pra{awe, gi
zapoznava ruskite ~itateli i nau~nata javnost vo Rusija so
sodr`inata i glavnite junaci na romanot Pirej. Spored
ocenkata na Proskurnina, na nivo na si`eto i kompo-
zicijata romanot ima dva dela koi na svoeviden na~in se
sprotivstaveni eden so drug, a istovremeno me|usebno se i
tesno povrzani, taka {to pred ~itatelot kako da ne e eden
roman {to se sostoi od dva dela, tuku kako da stanuva zbor
za dva lirski romana koi, od edna strana, se relativno
samostojni, a od druga, organski se nadopolneti eden so
drug. Inaku, spored misleweto na Marija Proskurnina,
zapletot na romanot bi mo`el da se opredeli kako
moralno-istoriski, a samite ispovedi na Velika i Jon
imaat funkcija da go realiziraat romaneskniot dijalog na
poedinecot i masata, {to le`i i vo osnovata na deloto i
{to istovremeno na romanot mu dava epi~nost i lirska
subjektivnost.
Od aspekt na novatorstvoto na tvore{tvoto na P.
M. Andreevski, osobeno na negoviot roman Pirej, Ma-
rija Proskurnina ocenuva deka toa e svedo{tvo za poja-
vata na ~ist nacionalen tip vo makedonskata literatura
od 80-te i 90-te godini i pritoa dodava: Do romanot
Pirej makedonskata literatura (go imame, pred s, vo
predvid `anrot na romanot) nudela samo dosta skromni
likovi spored svoite umetni~ki dostoinstva i spored
stepenot na psiholo{kata obrabotka koi pretendiraa da
gi izrazat specifikite makedonskite nacionalni crti. P.
Andreevski prika`uva junaci, koi gi pretstavuvaat dvata
sprotivni kraja od postoeweto na nacionalniot karak-
ter (Potcrtanoto e od M.P).
15


15
M. Proskurnina, Problema nacional\nogo haraktera v makedonskoj
literature:proza P.M. Andreevskigo, Vidi vo kn.: Literatyurbye
itogi HH veka (Central\na/ i Wgo-Vosto~na/ Evropa), RAN,
Institut slav/novedeni/, Moskva, 2003, str. 267.
46
Vo pogorespomnatata statija, Marija Proskurnina
se osvrnuva i na romanot Nebeska Timjanova (1989) od
Petre M. Anreevski za koj veli deka iznijansirano ja
dolovuva op{tata tendencija vo razvojot na `anrot na
istoriskiot roman, koj{to se stremi kon preosmisluvawe
na tradicionalnite epski {emi i kon subjektivizacija na
romanesknata poetika. Iako, vo osnova, i ovoj roman e
istoriski, spored ovaa perspektivna ruska istori~arka i
teoreti~arka na literaturata, toj pretstavuva i nekakov
roman sinteza vo koj na novatorski na~in se osvetluva
problemot za formiraweto na nacionalniot karakter.
Marija Proskurnina svojot osvrt kon romanesknoto
tvore{tvo na Petre M. Andreevski go zavr{uva so za-
klu~nata ocenka deka sudbinata na li~nosta i nejzinoto
odnesuvawe pred liceto na istorijata stanuva epicentar
na osnovnite crti na nacionalniot karakter vo negovite
romani. Vo taa smisla, taa za negovoto tvore{tvo dodava
deka pretstavuva svetla stranica vo razvojot na make-
donskiot realisti~ki roman, koj i vo krajot na HH vek
aktivno gi prodol`uva umetni~kite potragi vo prika-
`uvaweto na nacionalnite osobini na li~nosta .
Se razbira, prostorot ne ni dozvoluva da gi
zafatime po{iroko i da gi elaborirame ocenkite i na
drugi istra`uva~i na makedonskiot roman vo Rusija, koi,
sekako, gi ima, no ovde se zadr`avme samo na imiwata na
Ala [e{ken i Marija Proskurnina, zatoa {to vo ovoj
moment tie ne samo {to pretstavuvaat najdobri poznava~i
na makedonskata kni`evnost voop{to, tuku se i najobjek-
tivni nejzini tolkuva~i i afirmatori vo Rusija, poradi
{to ja zaslu`uvaat dol`nata po~it i vnimanie kon niv-
nite trudovi za makedonskata kni`evnost.










47









?

1. - -
,
, -
-
.
,

.
, -
, ..
.

- .
,
,
, -
.
,
.
1.2.
( )
-
.

,

. : -

j .

,
48
-
.
2.

.

.
, -
. -
, . -
,
-
1
, -
, -


17


.

(1929 - 2004). 24.10.1929 . ,

. .
, , -
(1986-1989).
(, , ) . :
, 1965;
,1965; , 1967; , 1969; -
, 1966; , ,
, , 1979; ,1988.
(1965)
.
,
, , ,
, .

. , ,
, ,
.
. - ,
, , , , ,
, , .
,
,
.
1
-, . . -
, 2-3 2004 .
17
, .
. 23 2004 .
49
3. .

,
. -
.

,
, .

,
.
.
, , -
, ,
.
, , , ,
,
.
4. .

. ,
. ,

, .
4.1. -
. ()
, .
,
.
. ,
, , . -
, .
18


. -

.
.
, ,
.

18
. , . , . ,
1995, . 561.
50
,
.
.

19
.

- .
-
, -
j
.
, .
j j. ,
.
, .
20

.
, .

. . -

.
. , ,
, ,
ja ().
21


. (), -
,
() , ,
, ,
.
4.2. ,
.
, ,
.
,

.

19
. . : . , 1985, .
135-166.
20
. j . : . j, 1989, .
28.
21
, . 28.
51
. ( )
, ,
.

.
-, - -
. , ,
-
.
, , ,
,
.
22

-

,
. , -

, .. . -
, ,
,

.

. , ,
.
, ,
.
,
.
,
, ,
, .
.
,
,
, .
23

,
, , -

22
. , . . , 1987, .
200-2002.
23
, . 188.
52
.
-
. , ,
,
, ,
.
,
,
( ),
(
) (
).
4.3.
.
, .

, -
.
.




/ /

,
, -
.

.
.
,
.
--
.
. ,
, , (j-
) ( )
.

. ,
53

.
,
, , , -
,
. ?
24

-
,
, ,
, ,
.
,
. , .
,
, ,
,
.
4.4.
, ,
, .. -
.

: -
, , ,
. -
, , -
, . ,
.
25
,

. ,
, , -
.
. -
-
,

.
26


24
. . , 1988, . 23.
25
. , . , . ,
1995, . 90.
26
, . . , 1987, . 219.
54
5. ,
,

( 26, ),
-
.
:

,

. ,
-
() . , ,
( -
) ,
, ( )
, -
.
27

,
, -
( -
), ,

. .
,
, -
,
. -
.

, , -

. , -
,
,
,
,


27
. . :
XXXV ,
. , 2003, . 135-136.
55
,
,
, ,
, , ,

28
, ..
,
.



1.
-
. ,
,
,
.


.
2.
( )
.

-
,
.
3.
.
.
,
.
4. -
,
.
-
.
, , ,

28
. . , 1999.



56
,
. -
, , , ,
, -
.
5. -
-
. ,
. ,

.
, , ,
, . ,
.

- ,
.

























57





Kurt GERALD


ESTETSKIOT POTENCIJAL NA ETNI^KI
OBELE@ANATA STEREOTIPNOST VO ROMSKATA
LITERATURA VO MAKEDONIJA

1. Voved

Od 1944 godina literaturata vo Makedonija se
razviva spored na~elata na socijalisti~kiot realizam.
Doktrinava ne samo {to gi definira estetskite pravila
i tematsko-motivskite ramki (pred s mislime na revolu-
cionernite temi kako NOB, Ilindenskoto vostanie od
1903 god., Gra|anskata vojna vo Grcija), tuku i proizvede
nov tip na univerzalen pisatel (\ur~inov: 1995). Me|utoa,
poetikata na socijalniot i narodniot realizam so svoeto
specifi~no makedonsko lice (regionalnost, oralnost,
upotreba na narodni mudrosti, {ematizirani idei i
figuri) s# pove}e se doveduva vo pra{awe vo tekot na 50-
tite godini (Drugovac: 1990, 263). Namesto na socrealis-
ti~kite i revolucinernite ideali, se insistira s po-
glasno na povtorno naglasuvawe na Jakobsonovata lite-
rarnost t.e. s# pove}e se stava akcent na poeti~kata
funkcija vo literarniot jazik i, so toa se doa|a do
osloboduvawe na literaturata od nejzinata uloga kako
ideolo{ki pomo{nik. Makedonija vo ovaa smisla u~estvu-
va vo op{tojugoslovenskata diskusija koja{to doveduva do
naso~uvawe kon modernizmot. Avtorskite stilski postap-
ki, motivi i samosfa}awa vidno se oddale~uvaat od ideo-
lo{kite propisi. Tie gi otkrivaat urbanite i egzisten-
cijalisti~kite pristapi koi{to go potkopuvaat ofici-
jalniot socijalisti~ki realizam. Literarnata original-
nost i individualnost se zasiluva, a paralelno so toa se
gubat granicite me|u literaturnite `anrovi.
58
Razvojot na makedonskata literatura po 1944 god.,
za razlika od onoj vo XIX vek i me|u dvete svetski vojni
koj e standardiziran, se prosleduva generaciski (Drugo-
vac: 1986, 1990; Stalev: 2003, G. Todorovski: 1990). Vsu{-
nost istori~arite na literaturata se soglasuvaat deka
Ko~o Racin so negovite Beli mugri go otpo~nuva litera-
turniot razvoj, a kako negovi neposredni sledbenici se
javuvaat Slavko Janevski, Aco [opov i Bla`e Koneski.
Vo sredinata na 50-tite godini vtorata generacija avtori
(predvodena od Gane Todorovski) po~nuva da gi vospriema
evropskite literaturi. Vo 60-tite se javuva tretata gene-
racija, koja se naso~uva kon avangardizmot i modernizmot
(Dimitar Solev, Vlada Uro{evi}, Petre M. Andreevski,
@ivko ^ingo). ^etvrtata generacija se postmodernisti i
eklekticisti, od koja se ra|a edna generacija na novi
struewa. Vakvata generaciska podelba, kako i uka`uva-
weto, pritoa, na nekoi op{ti ideolo{ko-estetski atri-
buti, poka`uva deka granicite se propustlivi. Toa zna~i
deka mnogu avtori im pripa|aat na pove}e generacii.


2. Romskata literatura vo Makedonija

Romskite pisatelki i pisateli ne samo {to $
pripa|aat na literaturata na Makedonija (bez razlika
kako e taa definirana), tuku sekoga{ , i pokraj toa {to se
pove}e ili pomalku prifateni, se pretstaviteli na ma-
kedonskata literatura
29
Od edna strana, za romskata
literatura, na~elno, va`at sli~ni proceni i odredbi
kako i za literaturata pi{uvana na makedonski jazik. Od
druga strana, postojat golemi razliki:

29
S u{te duri i najva`nite romskite avtori ne se del od istoriite
na makedonskata literatura (Drugovac: 1986, 1990; G. Todorovski:
1990). Nivnoto izostanuvawe sepak iznenaduva, za{to tie se naj~esto
avtori koi pi{uvaat samo na makedonski jazik. Vo nekoi antologii na
makedonskata literatura ne se zastapeni avtori koi pi{uvaat na
albanski ili turski jazik, duri i koga ovie se ~lenovi na Dru{tvoto
na pisateli na Makedonija i koga sebesi se smetaat za makedonski
pisateli (vidi i Salihu: 1997). Vo toj kontekst, ne e objasnivo zo{to
romskite avtori koi pi{uvaat na makedonski jazik ne se zastapeni vo
tie antologii.
59
Ednostranost: Romskite avtori vo Makedonija
denes pi{uvaat ili samo na makedonski ili i na
makedonski i na romski jazik. Me|utoa, recepcijata
na romskata literarna produkcija pi{uvana na
makedonski jazik ostanuva ednostrana (unidirectional
multilingualism, Fridman: 2001, 148). Toa zna~i: romska-
ta literatura pi{uvana na makedonski jazik se
zabele`uva, vsu{nost, sporadi~no, a romskata lite-
ratura pi{uvana na romskiot jazik voop{to ne
predizvikuva nekakva reakcija od strana na
mnozinskata ~itatelska publika.
Vremenska pomestenost: Nekoi romski avtori
neposredno gi vospriemaat struewata i go pozna-
vaat razvoj na makedonskata literatura, no ne se vo
sostojba tie iskustva da gi prenesuvaat i da gi
adaptiraat na specifi~nata sostojba na romskata
zaednica (duri po 1965 godina, vo Makedonija se
razviva, i toa vo mnogu stesneti uslovi, eden vid
romska etnonacionalna sovest).

Koga se sporeduva so makedonskata literatura,
romskata literatura vo Makedonija na po~etokot na XXI
vek se nao|a vo bitno poinakva polo`ba. Dodeka litera-
turata na makedonskiot narod (slovenskata titularna
nacija) e vlezena vo edna faza na zabrzan kreativen raz-
voj i svesno priklu~uvawe kon sovremenite evropski stru-
ewa (\ur~inov: 2000, 177), romskata literatura se bori so
te{ki tovari. Vo sferata na temite, jazikot i formata,
taa s u{te se naso~uva kon modeli koi{to so raspadot na
socijalisti~kiot realizam is~eznaa od tekstovite na ma-
kedonskite avtori.
Pre`ivuvaweto na ovie estetski ostatoci od
socrealizmot e vinovno za dene{nata pojava na romska-
ta literatura koja vo mnogu aspekti deluva kako da se
zamrznala vo 50-tite godini. Zadocnuvaweto t.e. vremen-
skata pomestenost se manifestira i na nivoto na `anrot.
Najgolemiot del od romskite avtori pi{uva
poezija, dodeka prozni tekstovi re~isi i da nema. Imeno,
mo{ne interesno e deka poezijata preovladuva vo make-
donskata povoena literatura so dominantna tema na
Narodnoosloboditelnata borba - NOB (Lant: 1953, passim).
60
Romskata borba za socijalna emancipacija strukturalno
mo`e da se sporedi so edna vakva narodnoosloboditelna
borba. Taa s u{te trae i den-denes vidlivo ostava svoj
pe~at vo literaturnoto kreirawe. Elementite na zamrz-
natata socrealisti~ka estetika vo romskite tekstovi
najdobro se ogleduvaat vo specifi~niot, pove}esloen
arsenal na stereotipnosta, nezavisno dali tekstovite se
napi{ani na makedonski ili na romski jazik.
Literaturnata kritika obi~no gi interpretira
etni~ki obele`anite stereotipi kako estetski nedos-
tig koj{to eden dobar avtor znae da go izbegne. Me|utoa,
vo literaturnite tekstovi pra{aweto ne se vrzuva so toa
dali i kolku se opravdani nekoi stereotipi, tuku so toa
kako se upotrebuvaat tie. Toa zna~i deka me interesira
nivnata pojava i funkcija vo tekstot, a na edno vtoro nivo
i nivniot estetski potencijal.
Imer OSaliven gi sfa}a stereotipite kako eden
vid literaturna stenografija. I tie, veli angliskiot
imagolog, ja imaat zada~ata da ja predizvikaat, ili da ja
otpo~nat pretprogramiranata aktualizacija vo ~itate-
lot (1989, 57). Literaturnata stereotipnost vo tekstovite
na romskite avtori se javuva na~elno vo slednive tri
tipovi:
1. Morfosintaksi~ko-retori~kiot stereotip: Pred s,
se raboti za stilski figuri (kako na primer anafora) koi
se, pak, najvpe~atliviot vid vlijanie na usnata tradicija.
Tuka posebno mislam na retori~kite re{enija koi gi
davaat ta`a~kite i dodolskite pesni. Ovoj tip doa|a do
poseben izraz koga romskite avtori kalkiraat delovi od
nivnata makedonska retorika, bidej}i romskite tekstovi
prete`no se preveduvaat, a ne prepejuvaat.
2. Toposite (images): Vo niv se vklu~eni pojavi na natsin-
taksi~ka, diskurzivna stereotipnost koja gi prosleduva
predrasudite, op{tite mesta, kli{eata za nekoi socija-
lni grupi, kako na primer: Ciganite se ne~isti! ili
Evreite se al~ni! ili Balkanot e bure barut! itn.
Ovoj vid imagolo{ka stereotipnost obi~no ne se pojavuva
kako cela re~enica, tuku kako elipsa, kako {to e kolok-
vijalnata skratenica Cigo.
30


30
Polskiot semanti~ar Adam [af gi smeta vakvite primeri za
stereotipi koi{to parazitski se nakalemuvaat na zborot (1980, 109).
61
3. Klu~ni zborovi (key words): Za nivnoto otkrivawe ne
postoi objektiven metod. Imeno, kako {to veli Ana
Vie`bicka, tie se izvlekuvaat od tekstovite, bidej}i se
smetaat za etno-senzitivni ili kulturno tipi~ni ili
se prifa}aat kako takvi od strana na rodeni govoriteli
(1997, 20).
Vo moeto izlagawe jas se koncentriram na slednive
grupi klu~ni zborovi:
Ozna~uva~i na etnosot/grupata: toa se make-
donski ili romski endonimi i eksonimi (Cigan,
Rom i dr.).
Amblemi: vo ovoj slu~aj se raboti za spontani
navleguvawa na romskite zborovi vo makedonskite
tekstovi (na primer romskiot zbor Barothan so zna-
~ewe na golem plo{tad, golema zemja, koj e naslov
i na makedonskata pesna!).
4. Intertekstualnost: Se raboti za etnokulturnata
zadoenost (impregniranost) na mnogu tekstovi od romsko
poteklo preku nekolku tipovi na @enetovata interteks-
tualnost (transtextualit, 1982). Pred s#, toa se tipovi
arhitekstualnost i hipertekstualnost (architextualit,
hypertextualit). Pod niv @enet razbira taksonomi~na pri-
padnost na `anrovi i vidovi tekst. Romskata poezija na
nekolku nivoa poka`uva sistemski referencii kon
folklorot.

3. Tekstovi, metod i cel

Svoite teorisko-metodiski razmisluvawa bi sakal da gi
obrazlo`am vrz primer na dve zbirki poezija. Se raboti
za Mahaatma Mahaatma na Qatif Mefaileskoro De-
mir. Taa izleze vo 1996 godina vo Skopje. Vtorata zbirka
e Otvori gi vratite Phrav o vudara na Sabri Demirov,
koja, pak, izleze vo 1998 godina vo negoviot roden grad,
Del~evo.
Demirovata Mahaatma ne pretstavuva nekakva
eksperimentalna poezija, tuku taa e manifestacija na
tradicionalnoto lirsko Jas. Toj, preku eden vid
koncepten album (razvien vo 35 pesni) gi izrazuva svoite
jad i gor~ina nad romskata sudbina. Ovoj gest vsu{nost
nikoga{ ne se ironizira, tuku, naprotiv, ponekoga{
62
dobiva agresivno-cini~en prizvuk. Vo istite tradicio-
nalni formalni ramki ostanuva i Demirovata zbirka
kratki prikazni Otvori gi vratite Phrav o vudara. Taa
e, pak, poelegi~na i potivka vo preciziraweto na romski-
te motivi. Raznite tipovi, funkcii i zna~ewa na stereo-
tipnosta bi sakal da gi demonstriram vrz osnova na kon-
trastivni analizi na nekolku pesni na dvajcata avtora.

4. Kontrastivna analiza na poezija na Sabri Demirov i na
Qatif Mefaileskoro Demir

4.1. Sabri Demirov: Otvori gi vratite Phrav o vudara
(1996)

SMRTTA NA CIGANOT E ROMESKORO MERIBE

Legnal vo bela postela Palilo ki parni palia
Mu doa|a da vika avela leske te hingarel,
Glasot mu se izgubuva avazi pohari naalela
Saka da skokne mangela te hutel
5 Silata go napu{ta O lakati le mukhela.
Gi gleda okolu sebe Dikhela trujal peste
Najbliskite, e majpautnen,
So matni nata`eni o~i. Bisjajale dukhavne jakhencar.
Kolku li pominale Kobor li nakhle bisavde rakja?
nespieni no}i?
10 Pro{ka od milo i nemilo Afi taro laho thaj bilaho
Tiho Ciganot bara pohari o Rom rodela,
Vo sobata ki bearni
Najmiloto, e majlahe
sinot e have
15 go saka! kamela!
Nadvor vo dvorot Avrial ki avlin
Verniot prijatel vie o pakjavutno amal baela,
Jorgovanot navednal o jorgovani teljome
do`dot go mie o birim thovela,
A sekoj pod pokriv se krie. a sakova telo uar pes garavela.
20 Srceto od vrem Avilo taro vakti
na vreme ~uka ko vakti khuvela
Stara majka phuri daj naja
prsti kr{i, kuka... phagela, kukinela...
Ciganot ve}e O rom akhe
Ni{to ne slu{a khanik na unela
Ku}ata se zatrese O kher pes tinangja
25 Decata se pla{at o have darana
@enite ta`at o duvlja rovena
Site po red Sarine ko nie
63
Ciganot go pla~at e Romeske asva horena.
Vo ciganskiot dvor an i romani avlin
Se izgubi veseliot takt, naalgjovela o zevkome takti
30 Go obvi mrak pakjargja le tunjariko
Go zameni posmrten mar{! Isthanargja le meribaskoro mari!
(3-5) (4-6)


Etni~kiot topos
Opozicijata pome|u makedonskoto cigan i rom-
skoto Rom ima izvonredna va`nost ne samo vo ovaa pesna,
tuku i vo ramkite na celata zbirka. Pritoa tuka vleguvaat
i site izvedenici od makedonskiot zbor cigan. Demirov
bi mo`el da go zameni ovoj tradicionalno negativno
konotiran zbor so neutralniot slovenski Rom odnosno
so romski. No, toa ne go pravi! Zo{to? Pri~inite za
vakvoto negovo postapuvawe bi gi protolkuval na ovoj
na~in:
Poimot cigan vo romskata zaednica vo Makedonija
ne se do`ivuva so takva pejorativna kvalifikacija (kako
na primer vo Srbija koga }e se re~e Ciganin ili vo
^e{ka cikn). Dokolku, pak, cigan sepak se do`ivee pejo-
rativno, toga{ se raboti za sovesen refleks na etno-
mimikrija koja, nasprema mojata vovedna terminologija, se
nao|a to~no pome|u poimite topos i klu~en zbor.
Neromskiot i lingvisti~ki vkalupeniot topos za Ciga-
nite se primenuva namerno ironi~no. Tokmu zaradi toa vo
romskiot prepev nastanuva ne{to {to bi go imenuval kako
semanti~na praznotija. Eve zo{to: makedonskata ironija
nu`no mora da ostane bez svojata zna~enska soodvetnost,
bidej}i pejorativniot tovar, kako etni~ki obele`ana
semantika, mo`e da se proizvede edinstveno vo jazikot na
drugiot. Tokmu zaradi toa, romskata verzija se ~ita, i toa
sekoga{ koga }e se pojavi zborot cigan neutralno i ja
nema ovaa dopolnitelna zna~enska dimenzija.
Me|utoa, mnogu pova`no e deka Demirov so simu-
liranovo uveruvawe (deka Romite se vakvi) sovesno vle-
guva vo riskantna igra. Imeno, toj, kako i nekoi drugi
romski avtori, pretpostavuva ~uvstvitelen ~itatel koj-
{to vladee so site pravila na ovaa ironi~na igra. So
drugi zborovi: avtori kako Demirov poa|aat od misleweto
deka nivnite tekstovi na~elno zavr{uvaat vo racete na
64
odgovorni ~itateli t.e. vo racete na onie koi gi nemaat
takvite predrasudi za Romite i koi vo simuliranata
ironija vsu{nost ja prepoznavaat sopstvenata (hetero)
imagologija. Imeno, ako ne go pravat ova, tie gi ~itaat
makedonskite tekstovi na ist na~in kako {to Romite gi
~itaat romskite tekstovi: so etni~ki etiketi koi se, za
nivniot poim neutralni. Toga{ poimot cigan se ~uv-
stvuva kako logi~na, nemarkirana varijanta zbor, a pejora-
tivniot naboj {to avtor sovesno go aktivira, nu`no mora
da oslabne vo obi~niot dobrovolen paternalizam.

Kalkirawe
Avela leske (2) e neposreden kalk na makedonskiot (ju`no-
slovenskiot) frazem mu doa|a i pretstavuva morfosin-
taksi~ki stereotip. Me|utoa, toj sepak slu`i i za ograni-
~uvawe, bidej}i ne otstapuva od romskata sintaksa. Krat-
kata zamenska forma doa|a po finitniot glagol, {to ne e
slu~aj vo makedonskiot jazik (Fridman: 2001, 156; Borecki:
1996, 13).
Me|utoa, postoi i kontraprimer: Koristeweto na
nepromenliviot tranzitiven marker pes (19, 24) uka`uva
deka mo`e da se dovede vo pra{awe duri i tretmanot na
zamenkite koi{to se smetaat za rezistentni vo odnos na
jazi~niot kontakt. Demirov ne samo {to pozajmuva leksi-
kalno zna~ewe, tuku toj se koristi i so makedonska sintak-
sa: refleksivna zamenka bi trebalo da dojde vo finalna
pozicija, po finitniot glagol.
Interogativnata partikula li e makedonizam (slavi-
zam). Za razlika od subordinatorot te koj vo romskiot jazik
e sosema prifaten balkanizam (2, 4 itn.).
Romskiot prevod na celiot stih (18) e nemotiviran
sintaksi~ki kalk na makedonskiot original koj e, bez
ogled na reduplikacijata na objektot, nejasen. Pri~inata
se dvete imenki od ma{ki rod, na koi kratkata zamenska
forma go ritmi~ki mo`e da se odnesuva. Osven toa, glagol-
skiot oblik navednal na prv pogled izgleda kako l-
forma. Vsu{nost se raboti za dijalektizam od pirinsko-
male{evska grupa.
65
Sakova (19) e jasno kalkirano od makedonskoto sekoj.
31

Drugi verni kalki se ju`noslovenskata sintagma od vreme
na vreme koja se preveduva so pomo{ na turcizmot taro vakti
ko vakti. Isto tolku verno se kalkiraat sintagmi kako
milo i nemilo (laho thaj bilaho, 10) i drugi.

4.2. Qatif Mefaileskoro Demir: Mahaatma Mahaatma
(1996)

CRNILA KALIPA

Crna e utrobata Kalo si o andrunipe
Od koja za~ekoriv kolestar me phirgjum,
Crna e slikata Kalo si o tasviri
[to za prv pat so avgo drom
ja vidov, me dikhljum,
5 crna e zemjata kali si o phuv
po koja gazam kolate piro hivgjum,
crni se stopalata kale si o tabanja
od dolgoto talkawe taro lungo phiribe,
crna e potta kalo si o teri
10 {to go mie moeto telo so mo badani thovela,
crna e prikaznata kali si i paramisi
za mojot narod ba o mlo dijani,
crn e svetov kalo si o sumnal
i negovata maska thaj leskoro javer muj,
15 crni se denovite kale si o dive
{to ne gi pi{uvam, so len na hramonava,
crni se mislite kale si o umde
od miewe crno, taro thovibe kalo,
crna e no}ta kali si i rat
20 kraj taraba crna uzal i taraba kali
{to ostavi telo crno so badani kalo mukhlja
da go kolvaat te han le
~akvite crni! (34) o kaove kale! (35)



31
Sepak, treba da se ka`e slednoto: Zamenkite vo arliskiot govor se
vsu{nost site ili makedonizmi ili kalki (Borecki: 1996, 14). Tokmu
radi toa, Demirovoto upotrebuvawe na khanik e mo{ne zna~ajno.
Vo eden kontekst kade retko koj bi go zabele`il makedonskiot zbor
ni{to kako neobi~en ili markiran. Pra{aweto e zo{to Demirov go
upotrebuva tokmu romskoto khanik? Dali se raboti za insistirawe na
sopstveniot korenski vokabular ili za arbitraren izbor me|u isto
prifaten romski ili makedonski zbor, ne mo`e so sigurnost da se
ka`e.
66
Kontrastivna retorika
Avtorot gi prezentira makedonskata i romskata
varijanti na pesnava bez strofi. Me|utoa, i vo ovaa pesna
ima nekolku figuri koi predizvikuvaat naglasen
morfosintaksi~ki paralelizam koj se odrazuva pred s vo
karakteristi~nite parovi stihovi. Vsu{nost, tie kako da
gi diktiraat granicite me|u strofite. S# do 20 stih, sekoj
vtor se voveduva so predikativnata pridavka crn/kalo
~ija polisemija se iskoristuva vo najgolema mera. Dr`ej}i
se strogo do pravilata ovie po~etoci ne se ~isti anafori.
Me|utoa, me|u dvata teksta (makedonskiot i romskiot)
postoi morfosintaksi~ki paralelizam i so nego povrzana
ritmizacija. Taka {to po~etocite se do`ivuvat duri i
kako morfolo{ko identi~ni frazi. Me|utoa, od 17 do 22
stih, strogiot paralelizam se probiva i zasiluva. Dis-
ti{jata ne samo {to se voveduvat so derivacii na
crn/kalo, tuku i zavr{uvaat so istite (epifora). Ovaa
epanalepsa dopolnitelno se semantizira blagodarenie na
upotrebata na asonanci crni se mislite... kraj taraba
crna... {to ostavi telo crno.
Vistina, toa va`i samo za makedonskiot tekst. Tuka
zvu~nosta jasno stoi vo centarot na vnimanieto, dodeka vo
romskata varijanta taa e pove}e preveduva~ki priproiz-
vod. Zaradi toa taa se ograni~uva na nekolku retki
aliteracii (11, 21, 22).

Arhitekstualnost
Primerov e ilustrativen za Demirovoto me{awe na
lirskite i epskite elementi. Kako vo narodnata balada
si`eto na romskata sudbina monumentalno se gradi i se
doveduva vo kontrast so intimnoto do`ivuvawe na
lirskoto Jas. Na ovoj na~in li~nata tragedija se
odigruva pred pozadinata na celiot narod (Sazdov: 1991,
27).
32
Strukturata na narodnata balada se dopolnuva so
elementi od ta`a~kite. Vsu{nost, strogiot paralelizam,
pa duri i formalnata monotonija, se nao|a vo naglasena

32
Laments are characterized by their extreme emotional tension: grief is given full
vent in the repetition of endless passages, which often lack stanzaic structure and
almost never rhyme, and there is frequent use of exclamations and questions. An
expression of important moments in a familys life, these songs show evidence of
folk beliefs and sometimes social and historical reality (Sazdov: 1991, 193).
67
sprotivnost kon improviziraniot i ~uvstvitelniot
karakter na ta`a~kata. Vo isto vreme taa e otvorena za
mnogu registri od razni sodr`ajni i formalni obele`ja.
Zgolemenoto koristewe na klu~niot zbor crn/kalo, pak,
doa|a kako ostvaruvawe na po~etno dadenoto, progra-
matsko vetuvawe. Naslovnata matrica Crnila/Kalipa e
polisemi~na, apstraktna mno`ina koja tokmu kako takva ja
varira temata.
33

Krajniot rezultat e opredmetuvawe na seop{toto
crnilo na romskata stvarnost. Vo makedonskiot i vo
romskiot tekst zborot crn/kalo e gravitacionen centar
na semanti~kata niza: taga, beznade`nost, kal. Gramati~-
koto upotrebuvawe na ovoj zbor ne igra uloga. Kono-
tativniot spektar e sekoga{, bez isklu~ok, negativen.
Vo celata pesna pa|a v o~i konkretnata slikovnost,
a istovremeno se izbegnuva metafori~kiot govor. So
isklu~ok na crnata prikazna (11) site evocirani motivi se
del od samata priroda ili od ~ove~koto telo koi{to
mo`at da pocrnat, da se zamra~at ili da stanat kallivi.
Posebno sintagmite crna e slikata (3) i telo
crno (21) se resemantizirani vo romskiot kontekst, imaj-
}i predvid eden romski endonim. Romskata grupa, koja se
naselila na Iberskiot Poluostrov (vo [panija i vo
Portugalija) se vika Kal t.e. Crni. Pridavkata crn vo
makedonskiot jazik zna~i i li~nost so temna ko`a. Ova
svrstuvawe nasprema fenotipot, se razbira deka proiz-
veduva i negativni sliki i mislewa koi{to ~esto pati gi
imaat lu|eto so svetla za onie so temna ko`a. Zna~i, i vo
ovoj kontekst heterokli{eata go manifestiraat diskur-
sot za sopstvenata grupa, no i za vnatre{nite hierarhii vo
ovaa grupa. Demir sovesno go koristi dopolnitelniot
semanti~ki naboj na ovaa heteroimagologija.




33
Tokmu ova za Lord ja pretstavuva su{tinata na narodnata poezija:
The theme in oral-traditional epic, a repeated passage, is as characteristic of
oral-traditional composition as is the formula and for the same reason, its
usefulness (...) It is distinctive because its content is expressed in more or less the
same words every time the singer or storyteller uses it. It is a repeated passage
rather than a repeated subject (1991, 27).
68


BAROTHAN BAROTHAN

[to mi ostana od So angjum taro
Barothan? Barothan?
Gnevot isturen Holi hordi upral
vrz `elezoto o sastrn,
Odot po kalta dajbe ki ik
i trweto, thaj kare,
5 pleteweto na `ivotot divdipaskoro katlibe
odzemen od mladite pra~ki, lelo taro terne rovlika,
lagata deka sum od krv, o hohavibe kaj sijum taro ratt,
topliot ogan na tigrite, i tati jag e tigarengiri,
dlankata podadena i palma dendi
za grst `ito, hari giveske,
10 igrata za zaborav, bisteribaskoro khelibe,
lo{ite o~i na kobrata, o bilahe jakha e kobrakere,
pesnata na majka mi i gili me dajakiri
za lulkata kraj rekata, ba i kuna uzal i lej,
ve~nata `ed po vistinata, savaktengiri tru pal o aipe,
15 kricite na razdelbata o hingara ulavibaskere
i ... thaj ...
ve~noto talkawe savaktengoro phiribe
i ... thaj
ve~noto veruvawe savaktengoro pakjavibe
20 deka sum od kaj sijum od
Barothan! (12) Barothan! (13)


Kontrastivna retorika
So sinegdohata Barothan golem plo{tad, golema
zemja mnogu Romi ja narekuvaat svojata indiska
pratatkovina. Naslovot Barothan ne e paratekstualno
uka`uvawe
34
, tuku va`en primer za vklu~uvaweto na odre-
deni elementi vo vrska so mobilizaciskata ideologijata
ili so procesot na romskiot Nation building.
Vsu{nost, ne se raboti za neposreden import od
dene{niot hindi-jazik, tuku za zbor od romskiot bazi~en
re~nik. No, i vo makedonskata pesna poimov Barothan e
naslov, i takov pretstavuva reprezentativen primer za

34
Za toa svedo~i i kolekcijata na romski narodni pesni od Petrovski
(2001). Vo site 170 pesni nema nitu edna koja barem na~elno bi ja
evocirala indiskata pratatkovina. Izrazot Barothan vo niv voop{to
ne se pojavuva.
69
amblem. Vo ovoj slu~aj toj e spontan import od romskiot
jazik, koj ne se do`ivuva kako tu| zbor (so edna naglaska
deka postojat realni {ansi da ostane i vo makedonskata
leksika), tuku se prifa}a kako zbor koj dejstvuva zaradi
svoeto nesfatlivo zna~ewe so poseben semioti~ki
potencijal.
So ovoj romizam vo makedonskiot tekst, Demir
barem retori~ki ja istaknuva vrskata, duri uka`uva i na
kontinuitet, me|u pratatkovinata i romskata zaednica vo
dene{na Makedonija. I vo makedonskata verzija preki-
natata vrska se premostuva zaradi konstruiraweto na
homogena nacionalna istorija. Tokmu vo sosedstvoto na
identi~nive naslovi jasno se razotkriva programasko-
ideolo{ko naso~uvawe na pesnata.
Stihovite (1-2) i (19-21) prostorno se oddale~eni od
ostanatiot del na tekstot, a i motivski se isprepleteni.
Preku uvodnoto retori~ko pra{awe, koe funkcionira
kako kod, se vramuva sredniot del na pesnata. Toj e
izgraden od apozicii. Paralelizmot me|u ovie re~enici e
u{te ponaglasen preku polnoto otsustvo na predikati koi
bi ja organizirale sintaksata. Vo 17 stiha nema nitu edna
finitna glagolska forma, tuku samo pridavki-participi.
Na pra{aweto {to ostanuva od Barothan se dava dolg
deziluzioniran bilans (3-18), za vo poslednite tri stiha da
dobieme ne sosem rezigniran odgovor: deka na poetot mu
ostanuva veruvaweto koe s u{te `ivee. Lirskoto Jas
sovesno go dr`i otvoren svojot odgovor.
Pesnata go varira kolektivnoto pametewe na
romskiot narod i zaedni~koto poznavawe na sopstvenata
sudbina, pred s# na tradicionalnite zanaeti, osobeno
obrabotuvaweto metal, potoa gataweto, no i na
~ekoreweto po ve~niot kal zaradi migraciite, na
op{testveniot `ivot vo zaednicata. Ovie motivski
sodr`ini Demir gi konfrontira so emocionalniot obzor:
bes, izoliranost, `elba za vistina itn.
Vo sporedba so drugi primeri tuka mo`e da se
zabele`i pomalku izrazena matri~nost. Demir vo
Barothan ne upotrebuva anafori koi, inaku, se mo{ne
~esto zastapeni. Makedonskata i romskata verzija se
odlikuvaat so gramati~ki paralelizmi. Stihovite se
organizirani, za razlika od pove}eto drugite tekstovi,
70
naglaseno paratakti~ki. So isklu~ok na anafori~nata
mini-cezura thaj ... thaj.../ i... i... (16, 18), Demir voop{to
ne upotrebuva svrznici i ne gi podreduva periodite od 3 do
19 stih. Edinstveniot isklu~ok e lagata deka sum od krv
(7).

Intertekstualnost
I pesnata Barothan/Barothan ne mo`e `anrovski da
se prikloni kon eden edinstven model od narodnata
poezija. Pri~inite za toa se nao|aat vo prividno
spontaniot, elegi~en gest koj se provlekuva niz celata
pesna. Od druga strana, imame mitolo{ko nastojuvawe,
zaradi izgraduvaweto na nekoj etni~ki identitet, so {to
indiskata pratatkovina se povrzuva so romskata istorija.
Ovaa ta`a~ka e premnogu retorizirana: emocionalnata
napnatost, vozdr`aniot lirizam i elegi~nosta $ go
otstapuvaat mestoto na poetika vo ~ija pozadina se
prepoznava epskata narodna balada. Ovie epski elementi,
pak, se prezentirani preku hermeti~na slikovnost. Vo
ovaa smisla tie se vo o~igledna sprotivnost so narodnata
balada koja te`i kon ednostavnost. Barothan/Barothan
povrzuva elementi na razni modeli od narodna poezija.
Sepak, pesnava ne mo`e ubedlivo da se identifikuva kako
hipertekst koj bi bil rezultat na vidliva literarna
transformacija. Sigurno ne e slu~ajno toa {to Demir so
gramati~ki paralelizmi strogo ja strukturira
vnatre{nosta na makedonskiot i romskiot tekst. No, vo
isto vreme avtorot tuka ~uvstvitelno otstapuva od
predlo{kite na narodnata poezija. Ova oddale~uvawe se
odrazuva pred s# vo namaluvaweto na repetitivni
strukturi.


5. Zaklu~ni zabele{ki

Na kraj moram da dodadam nekolku tolkuvawa za
mo`nite pri~ini za stereotipnosta vo romskata lite-
ratura. Vo imeto na sopstvenoto pretstavuvawe, romskite
avtori svesno-nesvesno gi eksploatiraat obrazlo`enite
registri. Romskata avtoimagologija e, vsu{nost, ~esto
refleks na neromskata heteroimagologija, zaradi faktot
71
deka mnozinstvoto ~itateli e s# u{te makedonsko.
Pra{awevo, imeno, kako i pod kakvi uslovi literatur-
niot tekst mo`e da se prodava, e od golemo zna~ewe tokmu
zaradi seop{toto osiroma{uvawe, koe e u{te ponagla-
seno vo romskata zaednica.
Op{tiot vpe~atok e deka, so retki isklu~oci,
zasega individualniot avtorski glas na romskata litera-
tura kako s u{te da go nema. Vo romskite tekstovi s
u{te preovladuva ubeduvaweto deka stabilnata komunika-
cija so ~itatelot mo`e da se ostvari najdobro vrz osnova
na poznatite pretstavi i stereotipnite formuli za
Romite. Vedna{ treba da ka`am deka glavniot isklu~ok
od ova pravilo, istovremeno e i najva`niot romski avtor
vo Makedonija. Se raboti za Jusuf Sulejman (*1950), avtor
na dosega devet knigi poezija, koj ja smeta imagolo{kata
stereotipnost za ki~ koj{to romskite avtori go
upotrebuvaat za da im se dodvoruvat na izdava~ite. No, za
razlika od nego, grupa avtori na ~elo so Qatif Demir
(*1961) smeta deka stereotipive treba da postojat vo
romskite tekstovi s# dodeka se upotrebuvaat vo
sekojdnevniot govor kako eden vid socijalen znak. No,
nezavisno od toa deka postojat sprotivstaveni mislewa po
odnos na ovaa tematika jasno mora da se ka`e:
Ograni~eniot registar na umetni~kite i estet-
skite sredstva ne e slu~aen ili nesakan efekt, tuku edna
od malkute vozmo`ni strategii od marginaliziranata
polo`ba. Literaturava, se ~ini, s# u{te e pove}e sredstvo
vo borbata za nacionalna i socijalna afirmacija, otkol-
ku {to se smeta za avtorska i individualna potreba.
Me|utoa, stereotipnosta na romskata literatura t.e.
stilskite i estetskite nedostatoci ne se nikako znak za
nekakva civilizaciska inferiornost, tuku eden istoris-
ki me|ustepen. Duri i najkanonskite kulturi, jazici i
literaturi vo svetov ne nastanale preku no}.

Bibliografija

Primarni tekstovi:
Demir, Qatif Mefaileskoro. 1996. Mahaatma Mahaatma. Skopje:
Studentski zbor.
Demirov, Sabri. 1998. Otvori gi vratite Phrav o vudara. Del~evo:
Ilinden.

72


Pomo{na literatura:
Amosi & Her{berg 1997 = Amossy, Ruth & Herschberg Pierrot, Anne. 1997.
Strotypes et clichs. Langue, discours, socit. Paris : Nathan.
Borecki 1996 = Boretzky, Norbert. 1996. Arli Materialien zu einem
sdbalkanischen Romani-Dialekt. Grazer Linguistische Studien 46, 1
30.
Vie`bicka 1997 = Wierzbicka, Anna. 1997. Unterstanding Cultures through
their Key Words. New York/Oxford: Oxford University Press.
Drugovac, Miodrag. 1990. Istorijata na makedonskata kni`evnost
XX vek. Skopje: Misla.
Drugovac, Miodrag. 1986. Povoeni makedonski pisateli (2 t.). Skopje:
Na{a kniga.
@enet 1982 = Genette, Grard. 1982. Palimpsestes. La Littrature au second
degr. Paris : Seuil.
Fridman 2001 = Friedman, Victor A. 2001. Romani multilingualism in its
Balkan context. Sprachtypologie und Universalienforschung 54.2, 148
161.
\ur~inov, Milan. 1995. Makedonskata literatura i kultura vo
kontekstot na poetikata na socijalniot realizam. Skopje:
Kultura.
Lant 1953 = Lunt, Horace. 1953. A survey of Macedonian Literature.
Harvard Slavic Studies 1, 363 396.
Lord 1991 = Lord, Albert B. 1991. Epic Singers and Oral Tradition.
Ithaca/London: Cornell University Press.
OSaliven 1989 = OSullivan, Emer. 1989. Das sthetische Potential
nationaler Stereotypen. Tbingen: Stauffenburg.
Petrovski, Trajko. 2001. Romski narodni pesni Romane gilja. Skopje:
Romano Ilo.
Salihu 1997 = Salihu, Salajdin. 1997. "Koliko se poznaju stvaraoci".
www.aimpress.org 21. 12. Skopje: AIM Junior.
Sazdov 1991 = Sazdov, Tome. 1991. "Macedonian Folk Poetry, Principally
Lyric". Oral Tradition 6.2-3, 186 199.
Sazdov, Tome. 2002. Romskite narodni pesni od aspekt na poetikata i
metrikata, vo: Petrovski, Trajko (ed.). 2002. Duhovnata i
materijalnata kultura na Romite (= Zbornik od I.
Me|unaroden nau~en simpozium vo Skopje (7.-8. maj, 1998). Skopje:
Romano Ilo, 9 14.
Stalev, Georgi. 2003. Istorija na makedonskata kni`evnost (2. del).
Prvata polovina na 20. vek. Skopje: Institut za makedonska
literatura.
[af 1980 = Schaff, Adam. 1980. Stereotypen und das menschliche Handeln.
Wien/Mnchen/Zrich: Europaverlag.





73





Vesna MOJSOVA-^EPI[EVSKA


DIJALO[KI KODIRANITE TEKSTOVI NA
MAXUNKOV I DAMJANOV

Ovoj moj tekst se obiduva da govori za odnosot, za
neprekinatata komunikacija i za samite prelevawa me|u
tekstovite. Ako im se dobli`uvame na onie koi se
privrzanici ili barem vqubenici na postmodernite
teorii, toga{ bezrezervno treba da gi prifatime od edna
strana nivnata nedoverba vo metanaraciite, a od druga,
nivnoto pra{awe za dijalogot protolkuvano kako
pra{awe za razbiraweto na govorot na Drugiot. Zatoa i
raska`uvaweto ne mo`e pove}e da se tretira kako
individualna dejnost. Nieden raska`uva~ ne e nitu prv,
veli Angelina Banovi}-Markovska vo svojata kniga
Hipertekstualni dijalozi (Skopje: Magor, 2004), a nitu
posleden, a so toa nitu avtonomen
35
. Nasproti strukturata
na monolo{kite kodirani diskursi, otvorenata forma na
narativen diskurs (kako {to se: raskazot Son i jave i
minijaturite-raskazi Zaborav i Patuvawe site od Mitko
Maxunkov i raskazot Preobrazbi od Sava Damjanov) gi
neguva odnosite me|u avtorot i tekstot, me|u tekstot i
recipientot, no pred i nad s# intertekstualnite, pa i
intermedijalnite odnosi koi dopu{taat premin od eden vo
drug sistem. So edna napomena deka i vo dvata slu~aja ne se
raboti za tekstovi koi ja zagovaraat apsolutiziranata
smrt na avtorot. Naprotiv vo niv go imame seprisutniot

35
Imeno sekoj avtor najprvin e slu{atel (ili ~itatel), duri potoa
raska`uva~. I bidej}i literaturata e kreirana od zborovite na
na{ite tatkovci, veli Liotar, raska`uvaweto s pove}e prerasnuva vo
kreirawe na narativno mnogubo{tvo, vo sozdavawe paganski tekstovi.
Zatoa site nie (i raska`uva~i i ~itateli) stanuvame zbir od milioni
bezna~ajni i seriozni prikazni, se naseluvame so glasovite na
Drugite, so nivnite jazici i pisma. Pritoa od Nekoga{ni Edinstveni
se preobrazuvame vo Dijalogizirani.
74
avtor koj posreduva me|u stvarnosta na tekstot i
stvarnosta na samoto negovo ~itawe. Zatoa i ~itatelot,
napolno zbunet od konstantnoto potencijalno prisustvo
na avtorot, e istovremeno i napolno onevozmo`en da go
razgrani~uva vistinitoto od la`noto. Ili ednostavno
re~eno toj e, kako {to veli Tatjana Rosi}, vpletkan vo
mre`ata na kontekstualnite i tekstualnite
mistifikacii
36
na samiot tekst.
I vo toj kontekst vo centarot na interesot }e bide
samiot zbor ili pokonkretno negoviot vnatre{en `ivot,
iako Maxunkov veli deka negovite misli se naj~esto sliki
bez zborovi (od Son i jave)
37
, so {to kako ~itateli saka da
ne stavi vo nekakva zamka. Za{to narednata situacija {to
ja nudi e sostojbata na son vo koj, kako {to veli: celata
`ivotna zagatka (na son) mi se uka`a vo vid na tri
prosti re~enici (od Son i jave). A {to e re~enicata, ako
ne, naredeni zborovi ili duri i samiot zbor. Zborot kako
suptilen medium na socijalnata komunikacija, ne poznava
gramati~ki pravila, no poznava, kako {to veli Banovi}-
Markovska, ne{to {to slobodno mo`e da se sporedi so
replikite od dijalogot, oti vo svojata najdlaboka
osnova, toj e bilateralen
38
. A ovaa negova bilateralnost
ja ~uvstvuva i Maxunkov koga veli: Temnina padna po
zborovite kako zaborav, iznenaduvaj}i go ona {to vo niv
be{e materijalno i nematerijalno (od raskazot Son i
jave). Ovaa dvoglasnost na zborot ili poto~no sudirot na
dva glasa, sfaten kako mikrodijalog, kako spor na du{ata
i teloto, kako Jas i Ti, se manifestira i vo raskazite na
Maxunkov i vo raskazot na Sava Damjanov Preobrazbi.
Imeno i na Maxunkov i na Damjanov vo ~inot na
pi{uvaweto preobrazbite im se neophodni za da go
artikuliraat Drugiot vo sebe, a preku ~inot na ~itaweto

36
Tatjana Rosi}. Pri~e budne no}i vo Sava Damjanov. Povesti razli~ne: lirske,
epske, no najvise neizrecive. Novi Sad: Kulturni centar Novog Sada, 1997, 126.
37
Site citati se prezemeni od knigata Mitko Maxunkov. Me|ata na
svetot. Skopje: Na{a kniga, 1985.
38
Angelina Banovi}-Markovska. Ibidem. ponatamu precizira: Koga }e
se setam deka nekoja tu|a vistina vlegla vo moeto vnatre{no
pole, vo mojot videokrug , jas razvivam dijalogiziran vnatre{en
monolog koj, nebare mikrodijalog, poka`uva deka zborovite se
dvoglasni, deka vo sekoj od niv se slu~uva, vsu{nost, konflikt na
glasovi.
75
toj niven Drug da mu go ponudat i na samiot ~itatel. I
navistina kaj Damjanov toj spor se vodi me|u negovata du{a
(koja kopnee da bide `ena, dete, hermafrodit, embrion,
ameba, ni{to`no su{testvo) i teloto (koe e vsu{nost
ma`). Vakov spor vodi i Maxunkov koj pak kopnee
sostojbata na sonuvawe da ja do`ivee kako sostojba na
budnost pri{to se dobiva vpe~atok na zabuna za{to toj
redovno sonuva duri tripati:
Zatoa ne malku se za~udiv koga celata `ivotna
zagatka (nason) mi se uka`a vo vid na tri prosti
re~enici. Se razbudiv (pak nason) i gi zapi{av prvite dve.
No pred da ja zabele`am i poslednata, i taka da dojdam do
retkata `ivotna formula, nekoj (`ena mi) me razbudi (vo
eden tret son). (od raskazot Son i jave)
Sino}a soniv son koj mi se ~ine{e dramati~no
va`en i vozbudliv, pova`en od celi decenii `ivot. Za
seto vreme dodeka sonuvav imav nejasno ~uvstvo deka toj
son ve}e sum go videl, mnogu odamna, pa sum go zaboravil;
sega, vo tekot na edna edinstvena ve~er, go soniv, so
sosema mali izmeni, tripati ... (od raskazot Zaborav) ili
tripati vletuva od son vo son kako vo minijaturata
Patuvawe.
Nivniot vistinski `ivot zapo~nuva onoj moment
koga mu dopu{taat na tu|iot govor da go naseli jazikot
na nivniot vnatre{en svet i so toa da sozdadat edna
napnatost i krajno dinami~en odnos. Damjanov veli: ... Bio
sam zato~enik sna, bio sam `ena.
39
I od ovaa po~etna
pozicija dvata glasa ja zapo~nuvaat svojata borba za
dominacija vo celiot tek na razgovorot. Negovite
preobrazbi se pove}ebrojni, za{to i negovite kopne`i se
raznoliki. Taka Damjanov kopnee za ona {to ne e: ... Bio
sam zato~enik sna, bio sam `ena, za{to prirodata go
darila so ma{kost. Kopnee i po ona {to nekoga{ bil: ...
Bio sam zato~enik sna, bio sam dete; ... Bio sam
zato~enik sna, bio sam embrion, zna~i za sostojbi vo koi
nikoga{ ne mo`e da se vrati i po ona {to bi sakal da bide:
... Bio sam zato~enik sna, bio sam hermafrodit, so {to go
potvrduva prisustvoto na ma{kiot i `enskiot princip vo

39
Site citati se prezemeni od knigata Sava Damjanov. Povesti razli~ne:
lirske, epske, no najvise neizrecive. Novi Sad: Kulturni centar Novog Sada,
1997.
76
sekoe `ivo su{testvo: Ako bi neko zatra`io da pojasnim
to, govorio sam da je bo`ja priroda u biti
hermafroditska, da sadr`i i mu{ki i `enski princip, pa
je stoga u jednom specifi~nom teolo{ko-erotskom
smislu samodovoqna i samostvaraju}a ... No kopnee i za
ne{to {to nikoga{ ne mo`e da bide: ... Bio sam zato~enik
sna, bio sam ameba. ... ... Bio sam zato~enik sna, bio sam
Bi}e Ni{tavila., za{to vo prirodata ne se slu~ilo eden
slo`en organizam da se transformira vo ednokleto~en, a
ne daj bo`e, i vo su{testvo na ni{to`nosta.
Kakvi se transformaciite kaj na{iot Maxunkov?
Imeno toj startuva so edna neobi~na `elba da potrae
sonot, a so toa i samata izmama deka toj son e vistinit
kako i javeto:
No slatko-bolnata melodija na sonot, stravot i
morni~avosta {to se la~ea od nego, zaedno so neobi~nata
`elba takvata izmama {to podolgo da trae, me doteraa,
kako ezerskite branovi trevata, do utroto kako breg.
(od raskazot Zaborav)
Vo ova se prepoznava koncepcijata na poetikata,
{to vo istorijata na evropskata moderna lirika ja
zagovara u{te Rembo, a koja go naso~uva tekstot kon toa da
go sogleda nevidlivoto i da go naslu{ne ne~uenoto. Ova e
vozmo`no edinstveno preku edna sostojba na postojana
budnost na avtorot. Vo toj kontekst budeweto koe za Rembo
e edno prodol`eno, postojano, beskone~no budewe,
neograni~eno so ~inot na spieweto, i koe toj go narekuva
bdeewe, e i sostojbata vo koja se nao|a i na{iot avtor. I
od ovoj moment zapo~nuva razgovorot me|u sonuva~ot koj
saka da bide razbuden za da mo`e da gi zapi{e sonovite: ...
i bev sovr{eno siguren deka treba da stanam i celiot
nastan da go zapi{am (od raskazot Zaborav) i sonuva~ot
koj saka da ostane sonuva~, za{to tie sonovi go nosat vo s
pobudni sostojbi (vo raskazot Son i jave) i mu gi
ovozmo`uvaat preobrazbite ili podobro re~eno
zastra{uva~kite promeni. Taka vo raskazot Son i jave toj
sfa}a, naprvin deka e slep: Brgu sfativ deka ne mo`am da
gi otvoram o~ite, deka sum slep, Po~nav vo panika da gi
palam svetlata. Mrak, mrak. Zar e mo`no?, pa potoa se
ispani~uva deka mo`ebi e duri i mrtov: Sum umrel
(navistina), sum oslepel, za na kraj tie sostojbi da se
77
izme{aat i naizmeni~no da se menuvaat: Ja budam
soprugata. Bolen sum, $ velam, sum o}oravel. Sum umrel i
da go dovedat do kone~niot zaklu~ok: Nigde me nema, ne, jas
pove}e ne postojam. Kone~nata sostojba na nepostoewe i
ni{to`nost ja imame i vo raskazot Zaborav: Tuka ve}e bev
izmien i ni~ij, nepotreben i napolno prazen ... Ni{to,
sovr{eno ni{to: slepa beznade`na belina ...
Taka vo site ponudeni sliki na preobrazbi i Maxunkov i
Damjanov uspevaat da spojat raznoviden imkompatibilen
materijal:
Utroto koga se razbudiv, se razbira, ne go najdov
maloto stutkano liv~e na koe pi{uvav, i koe vo sekoj
slu~aj bi go poznal, za{to toa bezdrugo ostana na
vtoriot kat od sonot, dodeka jas se strupoliv v krevet
od nekoe devetto sonuvawe koe dojde po belinata zad
poslednata zaboravena re~enica. (od raskazot Son i jave)
... Bio sam zato~enik sna, bio sam embrion. Slu{ao
sam maj~ino srce dok sam spokojno po~ivao u wenoj utrobi,
dok sam za{ti}en plivao u wenim toplim sokovima. ...
Bio sam zato~enik sna, bio sam embrion. Sklup~eni
embrion koji se zadovoqava samim sobom, ali i telesnim
dodirom, telesnim drhtajima svoga oca i svoje majke ... (od
raskazot Preobrazbi) spoj so koj mo`at da se sleat svetoto
i profanoto:
... vo vozduhot se rasenuva{e i likot na edna `ena
{to se soblekuva pred da ja strelaat za da ostane ~ista
i negibnata (od raskazot Zaborav);
... Bio sam zato~enik sna, bio sam `ena. Zvali su me
po prvom i posledwom, zvali su me Kurvom i sveticom,
zvali su me belom neshvatqivom ti{inom;
No za razlika od Maxunkov, Damjanov odi u{te
podaleku i pravi spoj i me|u vozvi{enoto i pateti~noto,
za da sozdade vpe~atok deka negovoto pismo se dvi`i po
rabovite na animalnoto i vulgarnoto: ... Bio sam
zato~enik sna, bio sam dete. Si}u{no malo stvorewe
{to se instinktom `ivotiwe parilo sa bilo kim ko je
to hteo ili zahtevao od wega.
Vo ovie raskazi na Maxunkov i na Damjanov,
dvajcata govornici istovremeno i vo eden ist mig
izrazuvaat dve razli~ni intencii
40
:

40
Mihail Bahtin. O romanu. Beograd: Nolit, 1989.
78
direktna intencijata na likot koj zboruva
(sonuva~ot koj saka da ostane sonuva~ kaj Maxunkov i
ma`ot preobrazen vo `ena, dete, hermafrodit, embrion,
ameba, ni{to`no su{testvo kaj Damjanov) i
indirektna intencijata na avtorot (sonuva~ot koj
saka da bide razbuden za da mo`e da gi zapi{e sonovite kaj
Maxunkov, poto~no ma`ot kaj Damjanov).
Dvata glasa, dvete smisli ili dvete ekspresii kako
da znaat eden za drug, kako da razgovaraat me|usebno i
istovremeno ja potvrduvaat distinkcijata me|u subjektot-
govornik (u~esnik vo diskursot) i subjektot na govorot
(ona Jas vo diskursot koe ja pretstavuva negovata
subjektivnost). Zna~i ovaa pozicija vo raskazot na Mitko
Maxunkov nudi edno Jas koe e vsu{nost e dvojno (Jas =
sonuva~ koj saka da ostane sonuva~ + sonuva~ koj saka da
bide razbuden). Sava Damjanov, pak, promovira edno Jas
{to sodr`i mno{tvo (Jas = ona {to sum + ona {to sakam da
sum + ona {to sum bil nekoga{ + ona {to ne mo`am da
bidam nikoga{). No, raskazite na Maxunkov i sekako
raskazot na Damjanov promoviraat i edno Jas koe ne ja
poreknuva subjektivnosta, tuku samo go poni{tuva tradi-
cionalnoto sfa}awe za edinstvenosta na taa subjek-
tivnost. Taka ovie nivni preobrazbi stanuvaat tipi~en
primer za rasloen Subjekt. A govorot na vaka rasloeniot
Subjekt otkriva nekolku rolji:
* Jas (koj e ~as sonuva~, ~as zapi{uva~ na toj son kaj
Maxunkov ili `ena, dete, hermafrodit, embrion, ameba,
ni{to`no su{testvo kaj Damjanov, zna~i vo dvata slu~aja
klasi~en Subjekt vo ~inot na sekoe iska`uvawe t.e.
preobrazuvawe);
* Vie (zamisleni ~itateli, isprovocirani, no
otsutni sogovornici);
* Tie (postojnite tekstovi od kulturata i ideo-
logijata, kako otsutni diskursi na nekoj asimetri~en
Drug, kako {to se poimite:
strav, morni~avost, neobi~na `elba, ni{to od
rasakazot Zaborav; pratatkovina, zavetna gradina kade
{to nabrav retki plodovi od raskazot Patuvawe; son,
jave, sekojdnevno `ivotno iskustvo, vnatre{na
stvarnost, mrak, smrt od raskazot Son i jave;
79
Majka praroditelka na svetovite, Majka na
rodenoto i nerodenoto dete, Kurva i Svetitelka,
Padnata Du{a, Sre}a, Qubov, ve~en Nemir, Bog,
Ni{to`nost, Temnina, Haos, Nesu{testvo, Igra na
Sozdavaweto koi Sava Damjanov gi pi{uva duri i so
golemi bukvi) i
* Toj (prisutniot zbor koj vsu{nost im gi
ovozmo`uva ovie preobrazbi, za{to likot zboruva za sebe
i toa go pravi so pomo{ na svoite zborovi, obra}aj}i se
samiot na sebe, toj istovremeno mu se obra}a i na svetot,
no i na nekoj fiktiven i potencijalen sogovornik).
Koga dva, prostorno i vremenski oddale~eni teksta
(raskazite na Maxunkov, objaveni vo 1985 godina, & pripa|a
na sovremenata makedonska proza, a raskazot Preobrazbi
od Sava Damjanov, pomesten vo negovata kniga od 1997
godina, ima svoe mesto vo srpskata sovremena proza),
impliciraat dijalo{ki odnosi, toga{ tie potvrduvaat
deka me|u niv postoi edna sovpadlivost vo temite,
glednite to~ki ili likovite. Vakvite dijalo{ki odnosi
go otvoraat i pra{aweto za tretiot vo dijalogot, za onoj
takanare~en nadadresat, koj ne u~estvuva direktno, no koj
go razbira tekstot. Vo toj kontekst vo dvata raskaza se
javuva sostojbata na sonot od kade proizleguvaat tie
preobrazbi i sostojbi, se javuva eden son koj retko koj se
osuduva da go sonuva.
















80









































81





Goran MAKSIMOVI]


MAKEDONIJA U PUTNI^KIM ZAPISIMA
SPIRE KALIKA

U ogledu je analiziran putopisni postupak Spire
Kalika u kwizi Iz Beograda u Solun i Skopqe s
Beogradskim peva~kim dru{tvom (1894). Ukazano je na tri
dominantna narativna obiqe`ja wegove proze: putni~ke
biqe{ke u formi izvje{taja o sedmodnevnoj turneji
Beogradskog peva~kog dru{tva u Solunu i Skopqu u qeto
1894. godine, monolo{ke lirske digresije i meditacije,
podstaknute prirodnim qepotama i gra|evinama, koje je
pisac posmatrao prilikom putovawa, putopisne opserva-
cije o qudima, podnebqima i gradovima, istorijske remi-
niscenije, predawa o mjestima, dokumentovane studije o
stanovni{tvu, koje su propra}ene i fotografijama
prirodnih qepota i znamenitih gra|evina.

Kqu~ne rije~i: Beogradsko peva~ko dru{tvo, "put-
ni~ke bele{ke", putopis, naracija, monolog, deskripcija,
Makedonija, Vardar, Solun, Skopqe, Vrawe.

Obnovqena interesovawa srpskih putopisaca za
prostore Makedonije naro~ito postaju intenzivna poslije
Srpskoturskih ratova 187577. godine i Berlinskog kon-
gresa odr`anog sredinom naredne 1878. godine. Poslije
oslobo|ewa od Turaka i prisajediwewa srpskoj matici
Ju`nog Pomoravqa i velikih gradova Ju`ne Srbije, kao
{to su Ni{, Leskovac i Vrawe, na Makedoniju se i na
Povardarje, kao i na Kosovo i ~itavu Staru Srbiju, u
tada{wem nacionalnom i patriotskom zanosu gledalo kao
na dijelove porobqenog i neoslobo|enog Srpstva. Zahva-
quju}i tome ovi prostori su postali pravi izazov za puto-
vawa i putni~ke zapise srpskih pisaca i wihova svje-
82
do~ewa o zemqi, qudima, podnebqu i jeziku, sve do po~etka
Balkanskih ratova 1912. godine. Tri takva putopisa
izdvajamo kao veoma zna~ajna i dragocjena za oblikovawe
umjetni~ke, putopisne slike makedonskog podnebqa: kwigu
Stojana Novakovi}a S Morave na Vardar (1886),
Branislava Nu{i}a Kraj obala Ohridskog jezera (1894) i
Spire Kalika Iz Beograda u Solun i Skopqe s
Beogradskim peva~kim dru{tvom (1894). O kwizi Spire
Kalika govori}emo podrobnije u na{em radu.
Sve {to danas mo`emo re}i o u~enom Dubrov~aninu
Spiri Kaliku nalazi se na po`utjelim i pra{wavim
stranicama kwiga i ~asopisa HIH vijeka, a zapretano je
dubokim zaboravom i nemarom savremenog doba prema
znamenitim i vrijednim qudima iz na{e pro{losti. Rodio
se u srpskoj gra|anskoj porodici u Dubrovniku sredinom
1858. godine. U rodnom gradu je zavr{io osnovnu {kolu i
gimnaziju, a od 1876. godine studirao je klasi~nu filo-
logiju u Be~u (187678) i Gracu (187879). Po zavr{etku
studija radio je najprije kao u~iteq u Gra|anskoj {koli u
Dubrovniku (187982), da bi iza toga pre{ao u Srbiju i
slu`bovao kao nastavnik gimnazije u Ni{u (188289), gdje
je zajedno sa Stevanom Sremcem i @ivanom @ivanovi}em
prosvetno i kulturno uzdizao ovaj tek oslobo|eni grad. Od
naro~itog zna~aja bila je wegova uloga u osnivawu Narod-
nog pozori{ta u Ni{u 1887. godine. Srpsko dr`avqan-
stvo, Spira Kalik je dobio 1887. godine. Potom je radio
kao profesor gimnazije u Kragujevcu (188990) i Kru{evcu
(189192), da bi od 1892. godine, istovremeno kad i Stevan
Sremac iz Ni{a, pre{ao u Beograd i postao profesor
Prve beogradske gimnazije, sve do oboqewa od {izofre-
nije i prerane smrti u du{evnoj bolnici u Trstu 1909.
godine.
Za Kalika slobodno mo`emo re}i da je bio
poliglota i odli~an znalac jezika, jer je govorio gr~ki,
latinski, wema~ki, francuski i italijanski, a prevodio je
s latinskog i italijanskog jezika. Zahvaquju}i tome, hono-
rarno je predavao francuski jezik u Vojnoj akademiji u
Beogradu (18951909), a preveo je i tri znamenite i rado
~itane kwige onoga vremena, jednu istoriografsku
raspravu, jedan uxbenik i jedno prozno beletristi~ko
ostvarewe. Sa latinskog: @ivot slavnih vojskovo|a od
83
Kornelija Nepota (Beograd, 1897), te sa italijanskog
jezika: Srpsku sintaksu Petra Budmana (Ni{, 1887,
Beograd, 1892, 1897, 1901) i Srce od Edmonda de Ami~isa
(Beograd, 1895, 1901, 1911, 1922). Pored svega toga, izgleda
da je posebna i najve}a strast Spire Kalika bila muzika i
horsko pjevawe. Odmah po dolasku u Beograd ukqu~uje se u
rad Beogradskog peva~kog dru{tva, ~iji je tada poznati
dirigent bio Stevan Stojanovi} Mokrawac. Bio je naj-
prije wegov potpredsednik (189396), a iza toga i predsed-
nik (18971909). Naro~ito su bila poznata dva gostovawa
toga dru{tva: jedno na proslavu godi{wice Ivana Gundu-
li}a u Dubrovniku 1893. godine, a drugo u Solun i Skopqe
1894. godine. Upravo sa tog drugog putovawa i nastale su
"putni~ke bele{ke" Spire Kalika Iz Beograda u Solun i
Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, objavqene
iste godine u Beogradu, u "[tampariji Petra K. Tanasko-
vi}a do Delijske ~esme".
U polemi~kom predgovoru, kojim nas Kalik uvodi u
"putni~ke bele{ke" od Beograda do Soluna i Skopqa,
iskazana je osnovna namjera pi{~eva da u kwizi uka`e na
umjetni~ku i nacionalnu misiju Beogradskog peva~kog
dru{tva, te da odgovori na besmislene palana~ke predra-
sude o wegovom radu i prezriva ismijavawa i tobo`we
sa`aqewe, kojima su ~esto bili izlo`eni ~lanovi hora.
Spira Kalik posve}uje kwigu `enskim ~lanicama
Beogradskog peva~kog dru{tva koje "retkom istrajno{}u
i neobi~nom revno{}u pripoma`u napretku dru{tva i
izvo|ewu wegovih rodoqubivih zamisli".
41
Iza toga
ukazuje na aktivnosti dru{tva i dugoro~ne ciqeve. Vjerno
svojoj programskoj devizi "Pesmom za Srpstvo" ovo dru{-
tvo je za nekoliko godina pre{lo unakrst cijelu Srbiju
"{ire}i srpske pesme i izvode}i ih u divnim i harmoni~-
nim kompozicijama na{ih najomiqenijih umetnika: Mo-
krawca, Marinkovi}a, Topalovi}a, Jenka, Havlasa itd."
(V). Docnije je pronijelo iste pjesme u srpske krajeve izvan
Srbije: u Mitrovicu i Novi Sad, u Dubrovnik, na Cetiwe,

41
Spira Kalik, Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim
peva~kim dru{tvom, Putni~ke bele{ke, [tamparija Petra K.
Tanaskovi}a do Delijske ~esme, Beograd, 1894, str. 4. (Svi kasniji
navodi uzeti su iz istog izdawa. Broj u zagradi nakon citiranog teksta
ozna~ava preuzetu stranu).
84
u Solun i Skopqe. Da bi se, ohrabreno tim uspje{nim gos-
tovawima, odva`ilo i na pohode u Pe{tu i Be~ "da tamo
pred obrazovanom publikom dveju velikih svetskih metro-
pola iznese srpske kompozicije i poka`e, da Srbija i u toj
grani umetnosti zauzima znatno mesto"(VI).
Spira Kalik ne `eli daqe da ulazi u raspravu (jer
to nije ciq wegove kwige), o palana~kom mentalitetu, o
pogubnom "crvu razdora", koji podgriza sve srpske ustanove
i kao demon ometa Srpstvo da "smelo i re{itelno kora~a"
putem umjetni~kog napretka, "koji svi kulturni narodi
po{tuju i s najve}om zainteresovano{}u prate i potpo-
ma`u"(VI). To je osnovni razlog {to u najve}im varo{ima u
unutra{wosti ne opstaju pjeva~ke dru`ine, "te se usled
toga po na{im selima ne ~uju lepo otpevane srpske pesme,
ni po na{im crkvama skladno crkveno pevawe, koje zagreva
du{u pobo`no{}u i privla~i pobo`ni svet Bogu na
molitvu"(VII). [ta je tome krivo pita se autor "putni~-
kih bele`aka" da me|u na{om inteligencijom "ima vi{e
qudi od ra~una, nego qudi od srca?" I {ta je to {to ih
tjera da u "sujetnom precewivawu svoga znawa i zanimawa
potcewuju znawe i zanimawe drugih?"(VII) Izbjegavaju}i
daqu polemiku o navedenom problemu, Kalik mogu}i odgo-
vor nudi u obliku pitawa: "Da ne le`i tome uzrok u na{em
pravcu obrazovawa i nastave?"(VII).
Mada naznaka iz podnaslova kwige Iz Beograda u
Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, da se
radi o "putni~kim bele{kama", ukazuje na autorovu kwi-
`evnu nepretencioznost i skromnost, jasno je da se radi o
uspje{no osmi{qenom putopisu, u kojem su zanimqivo opi-
sani doga|aji sa pjeva~ke turneje Beogradskog peva~kog
dru{tva, zatim prostori Ju`ne Srbije, Makedonije i
Povardarja, te naro~ito znamenitosti i qudi dva velika
grada ovoga podnebqa Soluna i Skopqa. Otuda je u kwi-
`evnom, putopisnom kazivawu Spire Kalika, mogu}e
izdvojiti sqede}e narativne postupke: prikazivawe
sedmodnevnog putovawa i turneje Beogradskog peva~kog
dru{tva u Solunu i Skopqu, {to je i bila po~etna
namjera i ciq ove kwige, meditativne digresije u formi
unutra{weg monologa o prirodi, o gra|evinama, o
istoriji, koje su slike s putovawa budile u pi{~evoj
ma{ti i svijesti, opis podnebqa i qudi sa uspje{nim
85
opservacijama prirode, sa legendama o mjestima, sa
panoramskim prikazima gradova, sa dokumentovanim
popisima wihovih `iteqa, sa fotografijama znamenitih
gra|evina i prirodnih qepota.
U okviru prvog narativnog segmenta, posve}enog
prikazu sedmodnevnog putovawa Beogradskog peva~kog
dru{tva u Solun i Skopqe u qeto 1894. godine, dolazi do
izra`aja Kalikova umje{nost vo|ewa dinami~ne naracije
i sa`ete a efikasne opservacije horskih nastupa pjeva~kog
dru{tva u Solunu, Skopqu i Vrawu, a zatim i prikaza
prostora i qudi na `eqezni~kom putu od Beograda do
Vrawa i Skopqa, zatin dolinom Vardara preko Velesa i
Demir kapije, do Soluna, a potom i povratak od Soluna do
Skopqa i Vrawa, preko Leskovca i Ni{a do Beograda.
Kalik, pri tome, naro~ito usmjerava pa`wu na prikaz
qudi, koji su ih do~ekivali, pratili i ugo{}avali na tome
putovawu. Poput srpskog konzula u Skopqu Todora
Stankovi}a i vicekonzula Milojka Veselinovi}a, zatim
srpskih industrijalaca iz Soluna, bra}e Alatini, srpskog
konzula u Solunu, Vasiqevi}a, trgovca Antonija Jak{u,
solunskog srpskog u~iteqa Vuka Ivani}a i sli~no.
Putovawe vozom kroz prostore neoslobo|enog
Srpstva, kako se tada u jo{ uvijek `ivom patriotskom
zanosu poslije 1878. godine govorilo za Makedoniju, pod-
sti~e autora "putni~kih bele{ki" na raznovrsne reminis-
cencije o istoriji, o savremenim danima i sudbini srpskog
naroda u Povardarju, o pogubnom politi~kom stran~arewu
u Srbiji i nedovoqnoj prosvetnoj brizi za podizawe
srpskih {kola na prostorima tada{we Turske. U tim
putopisnim segmentima dominira izlagawe u formi unu-
tra{weg monologa, a dijelovi u kojima Kalik u vedroj
no}i meditira o nebu i zvijezdama, o moru u Egejskom
zalivu u Solunu i sli~no, prerastaju u lirsku prozu i
uspje{nu poetizaciju prostora, koji upu}uju na nesumwivi
a potisnuti pi{~ev pjesni~ki talenat.
Tre}i narativni postupak, u kojem su izlo`ene
putopisne opservacije Ju`ne Srbije sa Vrawem, Makedo-
nije sa Skopqem i egejskog Povardarja sa Solunom, sa
izlagawem legendi o pojedinim lokalitetima (kao {to je
predawe o Mominom kamenu u Grdeli~koj klisuri, koje
Kalik kazuje znati`eqnim saputnicama iz pjeva~kog dru{-
86
tva), sa odli~nim opisima vardarske kotline, me|u kojima
dominira prikaz Velesa i Demir kapije, sa panoramskim
opisima Soluna, a potom i Skopqa, {to je propra}eno i
odabranim fotografijama koje zna~ajno oboga}uju puto-
pisni do`ivqaj (Demir kapija na Vardaru, Trijumfalne
kapije u Solunu, solunska ~ar{ija), sa nenametqivim poda-
cima o broju stanovnika, nacionalnom sastavu, {kolama i
zanimawu naroda, najbli`i je putopisnom postupku u u`em
smislu i najizrazitije pokazuje pi{~ev kwi`evni talenat.
Putovawe vozom budi u piscu "putni~kih bele`aka"
razli~ite uspomene i razmi{qawa. Podsje}a ga na
predjele Dalmacije, u kojoj je pjeva~ko dru{tvo prethodne
godine boravilo, a ozvezdano nebo koje posmatra sa pro-
zora kupea podsti~e u wemu pjesni~ku egzaltaciju i
nacionalni zanos: "Oh! lepo li si, srpsko nebo, bilo da si
nad Srbijom, bilo da si nad Dalmacijom ili Ma}edonijom,
bilo da si nad Bosnom, bilo da te sunce obasjava, bilo da te
mesec rasvetquje, ti si doista bo`anstveno delo!"(34).
Patriotska osje}awa, nacionalna i kulturna misija
Beogradskog peva~kog dru{tva u neoslobo|enim srpskim
krajevima, neminovno name}u razmi{qawa i o srpskoj
neslozi, o partijskim razmiricama i netrpeqivosti, koja
daje neprijateqima snage da nas savladaju i potiskuju i
tamo gdje su neuporedivo slabiji od srpskog naroda. Spira
Kalik se zato u svojim putni~kim meditacijama i pita
za{to cio srpski narod nije opijen ovom vrstom `arkog
rodoqubqa koje krasi ~lanove Beogradskog peva~kog
dru{tva, a Srbiju vidi kao lu~u Srpstva, "koja mora da
bdi, da se ne utuli plam rodoqubqa u srcima neoslobo|ene
bra}e tvoje, ti si Vestalka Srpstva, i kao {to je
Vestalkama smrt pretila, ako se vatra ugasi, tako smrt i
tebi preti, ako srpska srca prestanu biti za tobom"(5).
Iz takvog uzvi{enog raspolo`ewa pisca "bele`aka"
je razbudio dolazak u Ni{ i prvo razo~arawe. Na @eqez-
ni~koj stanici, u gradu gdje je godinama radio kao profe-
sor gimnazije, putnike su do~ekali ~lanovi Jevrejskog
peva~kog dru{tva, ali nikoga nije bilo iz ni{kog pje-
va~kog dru{tva Branko. Spiru Kalika to zbuwuje i u nevje-
rici se prisje}a kako su ih na veli~anstven na~in u toku
pro{logodi{weg putovawa u Dubrovnik, du` pruge od
Zemuna do Rijeke, do~ekivala pjeva~ka dru{tva da im sa
87
svojim zastavama i pjesmama po`ele sre}an put, a ovdje u
Srbiji vladala je apatija i nezainteresovanost.
Nastavak putovawa i prolazak kroz predjele
"romanti~ne Grdeli~ke klisure", susret sa "Mominim
kamenom", kao veli~anstvenim spomenikom prirode, koji
podsje}a pisca i na predawe o postanku toga lokaliteta
koje je ~itao u Mili}evi}evoj Kraqevini Srbiji, a zatim i
lijep do~ek u Vrawu i ugovarawe horskog nastupa u ovome
gradu, poslije povratka iz Soluna i Skopqa, znatno
popravqaju prethodne sumorne utiske putnika koje su
ponijeli iz Ni{a.
Poslije uspje{no prebro|enih nesporazuma sa tur-
skim carinicima na granici u Zibev~u, zbog nepovjerewa i
podozrewa prema notnim kwigama koje je pjeva~ko dru{tvo
nosilo, ili prema kwigama koje su radi zabave nosili
pojedini putnici (Kalik pomiwe pjesme Milutina Ili}a
koje su bile u lijepom povezu i time dodatno podstakle
sumwu carinika), ulazak u Makedoniju i prvo veliko nase-
qe Kumanovo, putopisac sa`eto opisuje u formi izvje{-
taja o broju stanovnika, nacionalnoj i vjerskoj zastupqe-
nosti, te stawu srpskih osnovnih {kola, {to jasno upu}uje
da se prethodno dobro informisao i pripremio neophodnu
gra|u za pisawe "putni~kih bele`aka".
Mada je u Skopqu do~ek Beogradskog peva~kog dru{-
tva bio izuzetno prisan, zahvaquju}i trudu generalnog
srpskog konzula Todora Stankovi}a i vicekonzula Miloj-
ka Veselinovi}a, Kalik hotimi~no odla`e op{irnije
pisawe o ovome gradu za kasnije, kad se poslije povratka iz
Soluna budu smjestili u wemu i odr`ali ugovoreni kon-
cert. Daqe putni~ke zapise i pa`wu pisac posve}uje Var-
daru, kao najve}oj prirodnoj znamenitosti Makedonije i
najqep{oj rijeci Balkanskog poluostrva: "Jedan moj drug
uporedio je Vardar sa `enom, primetiv{i da je }udqiv kao
i `ena, sad miran i tih, sad opet bujan i silovit, ali uvek
lep i ponosit"(19). Za najqep{u varo{ na pruzi Skopqe
Solun, putopisac progla{ava Veles, a po{to se ukratko
osvrnuo na wegovo vizantijsko porijeklo (zvao se nekada
Vilasora), detaqno opisuje divni polo`aj, kakav se rijet-
ko vi|a: "Le`i na stranama dva velika gola brda, kroz koje
proti~e Vardar i deli varo{ na dva dela, spojena me|u
sobom mostovima. Ku}e dopiru do polovine ovih golih
88
brda i sve su sazidane u turskom stilu i ve}im delom
i{arane. Voz prolazi sredinom varo{i kroz same ulice,
stanica je udaqena od Velesa jedno po ~asa"(20). Na
`eqezni~koj stanici u Velesu, kroz razgovor sa dje~akom
od kojeg je kupio testiju vode, Kalik se suo~ava sa
posqedicama tada nagla{ene i uporne velikobugarske
propagande u Makedoniji, koja je vr{ena kroz dobro
organizovanu mre`u bugarskih {kola. Kad je zapitao
dje~aka da li je Srbin, ovaj mu je odgovorio da je Bugarin.
Na dodatno pi{~evo pitawe, otkuda to, kad govori srpski
kao i on, odgovorio mu je: "Takoj mi kazaja u~itel, da sum
Blgarin, a tatko mi ka`e da sum Srbin, kak i on"(21).
Prirodne qepote u dolini Vardara potpuno su okupile
pa`wu putnika, da bi poslije nekoliko ~asova putovawa
nai{li na jo{ ve}u prirodnu znamenitost, na
"veli~anstvenu Demirkapiju", ~iji prosjek od stijena,
koje su se savile nad Vardarom u obliku "vrata", podsje}a
pisca na Si}eva~ku klisuru i na \erdap. Izlazak iz
klisure ukazuje i na klimatske blagodeti ju`ne
Makedonije, na mediteransko rastiwe, na smokve, na brojna
stabla dudova koji se weguju radi svilarstva i sli~no.
Dolazak u Solun, u prijepodnevnim ~asovima, pos-
lije 25 sati napornog qetweg putovawa, oraspolo`io je
~lanove Beogradskog peva~kog dru{tva, kako zbog lijepog
do~eka koji su im priredili otpravnik srpskog konzulata
Vasiqevi}, a zatim i bogati srpski trgovci iz ovog grada
(me|u kojima pisac naro~ito izdvaja ~etvoricu bra}e
Alatini koji su bili vlasnici pivare i fabrike leda u
Solunu), tako i zbog udobnog smje{taja u hotelu "Impe-
rijal", koji se nalazio na najqep{em mjestu u gradu "na
samoj obali morskoj sa divnim izgledom na Solunski zaliv
i na Olimp, koji le`i na zapadu pomenutog zaliva"(28).
Susret Dubrov~anina Spire Kalika sa morem budi u
wemu uzvi{ene emocije, uspomene i odu{evqewe, a zatim
ga inspiri{e da oslika povr{inu zaliva u poslijepo-
no}nim ~asovima: "Popeh se u sobu i otvorih prozor, da se
nadi{em ~istoga morskoga vazduha, pre nego {to legnem.
Mojim o~ima pru`i se impozantan prizor. Ki{a be{e
prestala a mese~ina rasterav{i oblake sija{e nad tihom
povr{inom morskom i obasjava{e svojim srebrnim zraci-
ma {iroki Solunski zaliv. Mrtva ti{ina vlada{e u pros-
89
toru, nikakvoga glasa sem potmuloga zujawa zrikavaca i
no}noga daha; nad uspavanom prirodom spustilo se bilo
neko tajanstveno veli~anstvo. A more nikada mi se nije
ono u~inilo veli~anstvenije od te ve~eri, ne znam da li je
to bilo usled moga dobrog du{evnoga raspolo`ewa ili
usled toga, {to ga davno nisam gledao, pa sada sam tim
ve}ma u`ivao, kao {to ~ovek u`iva, kada se posle dugoga
rastanka na|e opet sa svojim starim dobrim prijateqem.
Sada se ono odmara{e lavovskim odmorom; ni jedan vetri}
nije uznemiravao wegovu plavu povr{inu, nije se ~uo ni
jedan val, da se razbija o okolno stewe; izgleda{e kao
ogledalo, u koje nebeski svod s u`ivawem ogleda svoju
lepotu"(3233).
Sutra{wi dan pisac i ~lanovi pjeva~kog dru{tva
iskoristili su za upoznavawe znamenitosti Soluna.
Najprije posje}uju Srpski konzulat, na kraju Marine, u
najqep{em dijelu Solunskog zaliva, a zatim su obi{li
tursku ~ar{iju na ~ijem su se po~etku i kraju nalazile
dobro o~uvane anti~ke trijumfalne kapije. Ona na
jugozapadnoj strani je pripadala caru Hadrijanu, a ona na
sjeveroisto~noj strani, ili na Vardarkapiji, bila je djelo
dvojice konzula, Oktavijana i Antonija. Crkva Svetog
\or|a, koja je bila sazidana za vrijeme cara Konstantina,
a arhitektonski znamenita zbog svog okrugloga oblika,
bila je pretvorena u xamiju. Isto tako su bile pretvorene
u xamije i starodrevne crkve Svete Paraskeve, crkva
Dvanaest apostola i crkva Svetog Dimitrija, koje poti~u
iz devetog vijeka. Posebnu qepotu Soluna ~inila je
morska obala ili kej, poznata pod imenom Marina, koja se
prote`e sve do dijela varo{i Paradiza ili Kalamarije,
gdje su se nalazile najqep{e bogata{ke ku}e i vile u
Solunu. Kalik pa`qivo opisuje i divne kafane u tome
dijelu grada, me|u kojima je bila najqep{a Alhambra, a
zatim i zgradu Pozori{ta u kojoj je bilo predvi|eno
odr`avawe koncerta Beogradskog peva~kog dru{tva, te
Kanlikulu koju su sazidali \enovqani za odbranu od
napada s mora, a Turci je poslije okrenuli u tamnicu.
Prvoga dana boravka ~lanovi pjeva~kog dru{tva su bili u
gostima i kod bra}e Alatini, bogatih Srba iz Soluna i
posjednika fabrike piva i leda.
90
Sutra{wi dan, u nedjequ, Spira Kalik je iskoristio da u
dru{tvu dama osmotri grad s mora. Iznajmio je jevrejske
veslare i tek kad su se odvojili od obale i sa pu~ine
sagledali Solun, mogli su shvatiti svu qepotu ovoga
velikog lu~kog pristani{ta i trgova~kog centra na
egejskoj obali. Grad je imao amfiteatralan oblik, a
naro~ito su ga krasili starodrevni bijeli bedemi, te
vizantijska tvr|ava opasana debelim dvostrukim bedemima
i sa~iwena iz sedam omawih kula, zbog ~ega su je kasnije
Turci i nazvali Jediluke. Kalik koristi ovaj panoramski
opis grada i za navo|ewe podataka o ekonomskoj snazi i
usponu Soluna, o ukupnom broju stanovnika, o nacionalnom
sastavu. Pri tome se naro~ito osvr}e na brojnost Jevreja,
te na wihovu potur~enu sektu Dunme, koja datira od 1667.
godine, a osniva~ joj je bio u~eni rabin Sabatej Levi iz
Jedrena. Privr`enici sekte Dunme imali su skoro sav
Solun u svojim rukama, jer su bili povla{}eni od turskih
vlasti, bili su najobrazovaniji i najbogatiji, a predsednik
op{tine je redovno biran iz wihovih redova.
Iza toga, Kalik sa beogradskim damama posje}uje
Srpsku {kolu, koja se nalazila u Paradizu, te kroz
razgovor sa u~iteqem Vukom Ivani}em upoznaje broj i
{kolska dostignu}a srpskih |aka, ali i brigu {to srpske
vlasti iz Beograda nisu preduzimale odlu~nije akcije za
osnivawe srpskih gimnazija na ovim prostorima, u kojima
bi se upisivali |aci po zavr{etku ove i osnovnih {kola u
Bitoqu i Skopqu. "Nije lepo, gospodine, da Bugari, koji
Ma}edoncima name}u svoju narodnost, imaju u Solunu vi{u
gimnaziju i vi{u `ensku {kolu, u Bitoqu vi{u gimnaziju,
u Skopqu ni`u a po ostalim ma}edonskim varo{ima svuda
po neku sredwu {kolu, a da mi sem nekoliko osnovnih
{kola ne otvaramo nigde ni jedan sredwi zavod. Na taj
na~in nije ni ~udo, {to se malo pomalo od nas otu|uje
ma}edonska mlade`, ma da ona, u prkos svima bugarskim i
gr~kim spletkama i ujdurmama, jo{ dobro ~uva svoje srpsko
ime i svoju srpsku slavu"(46).
Sam solunski koncert Beogradskog peva~kog dru{-
tva, Kalik opisuje podrobno. Izvje{tava nas o brojnosti
publike i znati`eqi s kojom je i{~ekivala nastup ugledne
srpske pjeva~ke dru`ine, o wenim reakcijama i odu{ev-
qewu, o pjesmama koje su izvo|ene na koncertu (domi-
91
nirale su Mokraw~eve Rukoveti, ali i Topalovi}eva pjes-
ma Oj, oblaci, Mendelsonova U {umi, te po jedna prigodna
turska i bugarska pjesma, da bi koncert bio okon~an vijen-
cem primorskih napjeva). No} poslije koncerta, pjeva~ko
dru{tvo je provelo u prijatnoj ve~eri i razgovoru sa
solunskim doma}inima, tako da se slavqe produ`ilo sve
do zore. Iza toga im je preostalo samo da se brzo spreme i
ukrcaju na voz za Skopqe. Rastanak na `eqezni~koj
stanici je bio dirqiv, doma}ini su zamolili beogradske
goste da im jo{ jednom do|u u Solun, a oni su im u znak
zahvalnosti na gostoprimstvu, na opro{taju otpjevali
pjesmu Oj, u gori beli dvori.
Boravak u Skopqu bio je mnogo kra}i, tako da puto-
pisac brzo i sa`eto opisuje prijem i pripreme za koncert,
~iji je raspored pjesama uglavnom bio sli~an kao i u
Solunu. Osvr}e se na odu{evqewe brojne publike dok su
slu{ali srpske pjesme, na poja~ane patriotske emocije i
sli~no. Sutra{we predivno jutro u Skopqu, Kalik koris-
ti za razgledawe i upoznavawe grada, a naporedo s tim
ukratko se osvr}e i na wegovu istoriju od vremena kad je
car Du{an Silni bio okruwen u wemu carskom krunom,
preko austrijskih zaposjedawa grada 1682. godine i nepo-
trebnog spaqivawa i uni{tavawa wegove drevne arhitek-
ture, sve do savremenih dana i trgova~kog zna~aja koji je
imao u turskoj imperiji. Naro~ito uspje{no Kalik opisuje
panoramu Skopqa, koju je na dvije nejednake polovine
presjecao mo}ni Vardar, a na desnoj obali krasio masiv
Vodna, sa bogatim vinogradima. Iza toga, ~lanove pjeva~-
kog dru{tva je sa odu{evqewem podstaknutim uspje{nim
koncertom iz prethodne ve~eri do~ekao ruski konzul u
Skopqu Lisijevi}, a potom su posjetili znameniti skopski
Bezistan, smje{ten na lijevoj obali Vardara. Trgova~ka
gu`va i mije{awe razli~itih jezika i nesvjesno podsje}aju
pisca na stihove iz Danteovog Pakla, a takvo {arenilo
stvari, qudi i atmosfere te{ko je bilo vidjeti ili pro-
na}i na nekom drugom mjestu, a jo{ te`e iskazati i
opisati: "Sve to stoji onako bez reda i sisteme: svakovrsno
jelo sirovo, pe~eno, kuvano, pokraj kazana, kova~kih spra-
va, ~uvenih skopqanskih britava, manifakturalnih proiz-
voda, stranoga i doma}ega platna, gotovoga odela seoskoga
i varo{koga, lonaca i kalupxija, koji na svojim kalupima
92
doteruju u pre|a{wi pravilan oblik fesove prolaze}ega
sveta za jedan metalik. Sve je to pome{ano vrevom, lupom
zanata, gurawem, vikom trgovaca, koji nude svoj espap na
svima mogu}im jezicima..."(64). U povratku, Kalik naro~i-
to pa`qivo opisuje veliki kameni most na Vardaru, koji je
sagra|en od bijelih blokova: "Most je ovaj prave rimske
konstrukcije, visok, sagra|en na svodove, me|u kojima je
sredwi najvi{i, tako da se preseca na dve padine, jedna se
pu{ta levoj a druga desnoj obali. Kaldrmisan je i ogra|en
kamenitom ogradom, metar visokom, a na sredini ima
~etvrtast balkon"(67). Interesantno je napomenuti, da pi-
sac, koji je, ina~e, skolon istorijskim komentarima, ne
pomiwe kad je sagra|en most, niti ko je wegov zadu`binar.
Umjesto toga, nudi nam jedno imresivno pore|ewe. Dok su
zastali jedan ~as na balkonu mosta i gledali u "~arobni
Vardar", putopisca takva slika podsje}a na Mostar i
sli~an do`ivqaj koji je osjetio dok je gledao u Neretvu sa
Staroga mosta. Jedinu razliku ~inile su okolne brojne
vodova|e na Vardaru, koje su slu`ile za navodwavawe
skopskih ba{ti i vrtova.
Nakon odlaska iz Skopqa, pisac "putni~kih bele-
`aka" primjewuje tehniku putopisnog izvje{taja. Ukratko
opisuje dolazak u Vrawe, saop{tava nam da je koncert u
ovome gradu protekao uspje{no i pored umora pjeva~a od
napornog puta, ali da su bili neprijatno iznena|eni
malobrojno{}u publike. Tek po{to je sutradan krenuo u
obilazak Vrawa, Kalik sa vi{e znati`eqe opisuje pano-
ramu grada, planinske masive i okolne bogate vinograde, a
od gra|evina izdvaja znamenitu Krstatu xamiju, sazidanu
na mjestu nekada{we crkve Svete Petke i "nazvanu
krstatom, {to u strelici, koja je na vrhu munareta, ima
krsti}"(75), te veliku i prostranu vrawansku crkvu koja je
krasila ovaj grad.
Po{to je u Vrawskoj Bawi bila smje{tena `eqez-
ni~ka stanica, beogradska pjeva~ka dru`ina dolazi na
ko~ijama u ovo bogato naseqe. Kalik to koristi da odu{ev-
qeno opi{e predivni krajolik i iskreno za`ali {to niko
od bogatih Srba nije pregao da ovdje podigne moderna i
ure|ena kupatila, parkove i {etali{ta, koji bi u takvom
prirodnom ambijentu bili neuporedivo qep{i od glaso-
vitih evropskih bawa.
93
"Putni~ke bele{ke" Spire Kalika Iz Beograda u
Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom,
zavr{avaju se sli~no kako su i zapo~ete, pohvalom prega-
la{tvu `enskih ~lanica hora i afirmisawem umjetni~ke,
ali i nacionalne i patriotske misije dru{tva, koje je
osnovano 1853. godine na podsticaj mladog Milana Milo-
vuka, koji je do{ao u Beograd iz Pe{te, a sna`an zamah u
radu dobilo deset godina kasnije sa dolaskom velikog
muzi~kog pedagoga Kornelija Stankovi}a u Beograd, da bi
u posqedwoj deceniji XIX vijeka, predvo|eno genijalnim
Mokrawcem, do`ivjelo najve}i ugled i slavu. Neposredni
pregalac, u~esnik i svjedok tih aktivnosti bio je i sam
Spira Kalik. Otuda su stranice Kalikove kwige jedna od
autenti~nih potvrda neoborive istine o umjetni~kom i
nacionalnom zna~aju, te o razvoju horskog pjevawa u
Srbiji.
Kwi`evne ambicije Spire Kalika su bile mnogo
skromnije od postignutog krajweg umjetni~kog rezultata.
Kad se iz dana{we nepristrasne pozicije stavi u drugi
plan sve ono {to je u wegovoj putopisnoj kwizi nasqe|e
vremena (polemika sa nedobronamjernim kriti~arima
Beogradskog peva~kog dru{tva, uzvi{eni patriotski i
nacionalni zanos), pred nama iskrsavaju izvrsne putopisne
slike i utisci o Ju`noj Srbiji, o Makedoniji i Povar-
darju, o Solunu i Egejskom zalivu. Kalik je po{ao od
namjere da napi{e "putni~ke bele{ke" o muzi~koj turneji
pjeva~ke dru`ine iz Beograda u Solunu i Skopqu, te da
razbije zlobne predrasude koje su u prestonici optere-
}enoj palana~kim predrasudama pratile rad ovog dru{tva,
a na kraju je stvorio iznad svega umjetni~ko djelo, kwigu
koja ide u red lijepih srpskih putopisa s kraja XIX vijeka.










94









































95





Naume RADI^ESKI


MAKEDONSKITE HORIZONTI NA IVO ANDRI]

Nurnat vo bosanskiot vremensko-egzistencijalen
vitel i sekoga{ vo procesot na negoviot suptilen
raska`uva~ki tkae`, so nekoi od negovite ostvaruvawa,
nobelovecot Ivo Andri} (1892 - 1975) ponekoga{ znae da
bide kreativno dejstvitelen i nadvor od ovoj mnogustran,
no za nego karakteristi~en, pa duri i prostorno i
vremenski neograni~en kontekst. Osobeno e taka koga se
vo pra{awe negovite dela {to izleguvaat nadvor od
raska`uva~ko-romanesknoto jadro na negoviot opus:
patopisite, eseite, krajpatnite znaci itn. Zatoa i na{e-
to interesirawe vo ovoj pristap najmnogu go privlekuvaat
negovite patopisi i pred s# dva negovi patopisi vo vrska
so Makedonija. No, najprvo nekolku marginalii {to izle-
guvaat od poprecizno odredenava ramka.
Kako {to svedo~i samiot Andri}, negoviot prv
kni`even, raska`uva~ki obid, napraven u{te na negova
petnaesetgodi{na vozrast, {to zna~i vo 1907 godina, bil
povrzan so Makedonija. ^itaj}i gi i podra`avaj}i gi
toga{ raskazite na M. Gorki, vo negoviot prv raskaz
glavni junak je bio neki Makedonac koji se, posle te{kog i
burnog `ivota po Carigradu, Solunu i Skopqu, obreo
odnekud u Sarajevu, gde uz ~a{u vina i cigansku svirku
pri~a nepoznatom dru{tvu svoj burni `ivot, a sutradan
zorom produ`uje putem podviga i lutawa.
42
Ova zboruva
deka i na sosema mladiot Andri} Makedonija ne mu bila
nepoznata kako zemja na tragi~ni herojstva i progonstva,
kakva {to vo tie godini bila poznata vo evropskiot svet i
po{iroko. Za Makedonija, za nekoi makedonski gradovi, no

42
Ivo Andri|, Moj prvi susret sa delom M. Gorkog. Vo: Ivo Andri|,
Staze, lica, predeli, Sabrana dela Ive Andri|a, Udru`eni izdava~i,
dopuweno izdawe, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 32.
96
i za nekoi poimi {to se vo vrska so Makedonija, stanuva
zbor vo pove}e tvorbi od Andri}eviot golem kni`even
opus. Taka, na primer, vo raskazot Pri~a o vezirovom
slonu, nakuso, bi se reklo popatno, stanuva zbor za
presmetkata na vezirot Xelaludin-pa{a so bitolskite
begovi.
43
Vaka popatno ili mo`ebi samo navidum popatno
Makedonija, nekoi makedonski gradovi i sli~no, ne se
nedopreni i vo nekoi od zapisite vo negovite Krajpatni
znaci,
44
potoa vo romanot Prokleta avlija,
45
vo tekstot za
Adelina Irbi,
46
vo patopisniot tekst Na vest da je Brusa
pogorela
47
itn. Se razbira deka sega nema da gi
registrirame site tie barem uslovno sitni bele`ewa od
koi, sepak, ne e nevozmo`no da se sostavi eden i navistina
interesen mozaik.
Pokraj prestojuvawata vo Makedonija,
48
glavno vo
Ohrid, kako vo me|uvoeniot, taka i vo povoeniot period,
`ivotot na Andri} so Makedonija go povrzuvaat i

43
Ivo Andri, Pri~a o vezirovom slonu. Vo: Ivo Andri, Nemirna
godina, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni
izdava~i, Beograd, 1981, kwiga peta, str. 44-45.
44
Vidi: Ivo Andri, Znakovi pored puta, Sabrana dela Ive Andria,
dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga
{esnaeseta, str. 389, 391, 413-414. Imam izvesna rezerva kon zapisot od
503 stranica koj zapo~nuva so iskazot: Seawe na jedno putovawe....
45
Ivo Andri, Prokleta avlija, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno
izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga ~etvrta, str. 21.
46
Ivo Andri, Gospoica Adelina Irbi. Vo: Ivo Andri, Staze, lica,
predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni
izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 72-74.
47
Ivo Andri, Na vest da ja Brusa pogorela. Vo: Ivo Andri, Staze,
lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni
izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 182.
48
Nemame podatoci za prvoto patuvawe na Andri} vo Makedonija.
Spored patopisot Dolinom Radike, i daqe toa }e e verojatno nekade vo
po~etokot od me|uvoeniot period. No, sudej}i spored Andri}eviot
individualen karakter, nemame somnenie vo negovoto isprobuvawe i
ispituvawe na makedonskata zemja, kako {to, spored samoto negovo
svedo~ewe vo patopisniot tekst za Stalingrad, pravi i so ruskata
zemja. Imeno, vo ovoj patopis pi{uva: Kad god doem prvi put u jedan
kraj, ja imam obi~aj da ispitam i oprobam zemqu na koju sam stupio, i
to ne samo pogledom i vrhom od cipele, nego i da ja razmrvim pod
svojim prstima, jer to je po~etak svakog poznavawa svega ostalog {to
`ivi i postoji na tom tlu. (Ivo Andri, Staze, lica, predeli, Sabrana
dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981,
kwiga desetta, str. 163.)
97
prijatelstvata i kontaktite so nekoi Makedonci. Posebno
e za istaknuvawe negovoto prijatelstvo so na{iot slikar
Lazar Li~enoski, kako i so poznatiot pisatel od Stru{ko,
An|elko Krsti}, so kogo go vrzuvalo dolgo i iskreno
prijatelstvo. Kako i negoviot makedonski prijatel,
slikarot L. Li~enoski, Andri} bil trajno voodu{even od
makedonskiot prostor, od prirodata, od predelite vo
Makedonija. Zatoa, na edno pra{awe za impresivnata i
verodostojna slika na dolinata na Radika, koja {to
avtenti~no ja prenesuva, no kreativno i filozofski ja
promisluva vo patopisniot tekst Dolinom Radike, i daqe,
toj }e odgovori: Veruvajte, toa ne e moja zasluga, tuku
zasluga na rekata Radika {to ostava tolku poeti~en
vpe~atok. I toa navistina be{e pri~ina {to kako
patopisec nekolkupati se vra}av vo Makedonija.
Po~uvstvuvav deka za nea treba ne{to da zabele`am, da
ostavam zapi{ano. I mi e `al {to ne mo`am po~esto da
odam.
49
Nekoi lu|e od s. Labuni{ta, rodnoto mesto na A.
Krsti}, kade {to toj gi pominal i poslednite godini od
`ivotot, do skoro ja pametea posetata, koja, nekade okolu
1950-tata ili 1951-ta godina, Andri} mu ja napravil na
Krsti} vo Labuni{ta.
50

So tematskite preokupacii na I. Andri} so
Makedonija, kako {to be{e najaveno, vistinski se
oddeluvaat dva od negovite patopisi od periodot po
Vtorata svetska vojna: Kraj svetlog Ohridskog jezera
51

(1955) i Dolinom Radike, i daqe
52
(1965). Iako `anrovski
nedvosmisleno gi odreduvame kako patopisi, ne sme ni bez
respektabilen odnos kon Andri}evoto odreduvawe kako
predeli, {to zboruva ne samo za negovite `anrovski

49
Ivo Andri}, Ne go delam minatoto od sega{nosta, intervju daden na
Risto Kuzmanovski, Nova Makedonija, god. XXIX, br. 9240, Skopje, 11
oktomvri 1972 godina, str. 9.
50
Spored usno iska`uvawe na Milorad Kuzmanoski, profesor po
makedonski jazik, roden vo s. Labuni{ta, porane{en direktor na
Osnovnoto u~ili{te vo s. Pe{tani, Ohridsko.
51
Ivo Andri, Kraj svetlog Ohridskog jezera, Borba, god. XX, br. 284,
Beograd, 29, 30.XI i 1.XII 1955 god., str. 11. Preobjavuvan e vo izdanijata
na negovite sobrani dela.
52
Ivo Andri, Dolinom Radike, i daqe, Politika, Beograd, 31.XII 1965,
1. i 2.I 1966, str. 4-5. Tekstot e preobjaven vo: Ivo Andri, Staze, lica,
predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni
izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str.243-247.
98
otstapki i sintezi, tuku i za negovite sfa}awa na poimot
predel.
53
[to se odnesuva, pak, do negovata preokupacija so
Makedonija vo ovie patopisni tekstovi, vo edno intervju
Andri} zabele`uva: Minav ne edno leto na Ohridskoto
Ezero. I za vreme na ovie prestoi sekoga{ mo`ev da se
uveram kolku Makedonija e zanimliva i po svoeto minato,
i po svoite kulturni spomenici, i po svoite sega{ni
napori, i po razvitokot. A osven toa makedonskiot
~ovek sekoga{ mi ostava{e vpe~atok na mnogu trudo-
qubiv ~ovek. I toa me privlekuva{e.
54
No, vo na{iov
sega{en pristap kon Andri}a, sepak, poa|ali{teto ne ni e
tolku vo mo`niot mozaik od negovite registrirawa, vo
negovite bele`ewa na makedonskite gradovi i drugi
makedonski poimi, nitu vo pogore citiranite negovi
odgovori na novinarski pra{awa, kolku vo negovoto
daleku podlaboko, poosmisleno i posu{tinsko
iska`uvawe, vo koe {to veli deka gradovite i predelite
gi gleda niz svoeto do`ivuvawe i kako del od sebe.
55

Ako kako patopisec Ivo Andri} ne e nitu taka
zadlabo~eno prou~uvan, a mo`ebi nitu taka visoko
vrednuvan, kako {to e prou~uvan i vrednuvan kako raska-
`uva~ i romansier, sekako, toa se dol`i ne tolku na
zna~itelno pomalata patopisna produkcija vo odnos na
raska`uva~kata i romanesknata, kolku na specifi~nos-
tite na negoviot patopis, odnosno bi rekle i na nede-
livosta na patopisite od drugite negovi prozi. Zamis-
luvaj}i gi samo kako edna alka me|u raska`uva~kata i
eseisti~kata proza na Andri}, zabele`uvame deka, kako i
vo ostanatite prozni ostvaruvawa, posebno vo raskazite,
taka i vo patopisite e dlaboko vtkaena onaa suptilna
poeti~nost so koja se karakterizira Andri}evoto
tvore{tvo op{to. Zatoa, ne se neinteresni i onie
konstatacii, spored koi Andri}evite patopisi obi~no gi

53
Vidi: Slobodan @. Markovi, Predeli u delu Ive Andria. Vo: Ivo
Andri u svome vremenu, Nau~ni sastanak slavista u Vukove dane 22/1,
Beograd, 1994, str. 21-26.
54
Ivo Andri}, Ne go delam minatoto od sega{nosta, intervju daden na
Risto Kuzmanovski, Nova Makedonija, god. XXIX, br. 9240, 11 oktomvri
1972, str. 9.
55
Citirano spored: Dra{ko Re|ep, Staze, lica, predeli. Vo: Ivo Andri} u
svetlu kritike, drugo izdanje, Izbor i redakcija Branko Milanovi}, Svjetlost,
Sarajevo, 1981, str. 172.
99
dobivaat osobinite na raskazot ili na slobodnite
razmisluvawa, poteknati od eden samo po~etno pato-
pisen pottik, odnosno deka negovata silna raska`uva~ka
i mislovna priroda ne mu dozvolila da se zadr`i vrz
prete`no deskriptivnata proza na klasi~niot pato-
pis.
56
Navistina, kako patopis vo nekoga{ voobi~aenata
smisla ne mo`at da se okvalifikuvaat ni ovie dva, nitu
koj bilo od negovite patopisni tekstovi. Osloboduvaj}i se
ne samo od faktografskata obvivka, tuku i od patoopi-
{uva~kata hronologija i posledovatelnost, sepak, osobeno
vo vtoriov tekst se zabele`uva deka so tie najvidlivi
karakteristiki na patopisnata literatura i Andri}eviot
patopis e povrzan s u{te samo so tenkata ni{ka na
osnovata i na potsetuvaweto, a celiot e nurnat vo
vnatre{nosta na li~noto do`ivuvawe...
57
Za prirodata na svojot patopis, za negovoto sfa}awe
na patopisot, samiot Andri} najpribli`no }e odgovori vo
- barem za nas - najispolnatiot od negovite patopisni tek-
stovi, ne patopisen zapis, kako {to go narekuvaat, tuku -
pak za nas - patopis-esej ili patopis {to e i razmisluvawe
za svoeto (na tekstot) nastanuvawe i za prirodata na
svoeto postoewe, od kade {to izviraat i poetskiot odnos,
spojuvaweto so prirodata i filozofskiot stav na avtorot
za sopstvenoto prisustvo vo nea. Mislam, se razbira, na
tekstot Dolinom Radike, i daqe. Andri} e patopisec koj
go zaborava ili sosema na strana go stava dvi`eweto niz
prostorot, a se koncentrira na i govori za svoeto so`i-
vuvawe, ako ne duri i za svoeto duhovno spojuvawe so pros-
torot. Taka e bidej}i, pisati ga, - veli toj za patopisot -
to zna~i, otprilike, videti u snu predeo ili grad koji
smo nekad davno na javi gledali i do`iveli, i ve prili~no
zaboravili, pa taj san onda kratko, a najboqe {to se
mo`e, ispri~ati qudima svoga jezika, koji e ga ~itati -
ako se re{e da ga ~itaju- me{ajui ga sa svojim do`iv-
qajima, `eqama i putovawima i dodajui mu neizbe`no

56
Olga Stuparevi, Srpski putopis o Italiji. Vo: Uporedna
istra`ivawa 1, Institut za kwi`evnost i umetnost, Beograd, 1976,
str. 154.
57
Bo{ko Novakovi, Struktura Andrievog putopisa. Vo: Bo{ko
Novakovi, Vihorno razdobqe, Matica srpska, Novi Sad, 1985, str. 177.
100
boje i sen~ewa svog trenutnog raspolo`ewa.
58
Za Andri-
}a, imeno, i na eden generalen tvore~ki plan e specifi~na
edna izvonredno suptilna, fluidna transpozicija me|u
sonot i javeto. Vrz toj suptilen i nedofatliv ili so
na{ite setila te{ko dofatliv misloven fluid toj i go
sozdava celoto svoe delo. Smenata na sonot i javeto kaj
nego, vsu{nost, e eden magistralen na~in da se poka`at
tesnite vrski me|u ona {to se saka i ona {to se
do`ivuva, me|u na{ata imaginativna vizija i realnata
stvarnost, me|u na{ata du{a i svetot {to ne
opkru`uva, pi{uva D. M. Jeremi}.
59

Andri}eviot patopis Kraj svetlog Ohridskog jezera
ne mo`e a da ne se nudi i za edno paralelno analiti~ko
~itawe so drugi patopisi za ovoj grad i za ovoj kraj,
osobeno so tekstovite na R. Petrovi} i M. Pavlovi}, no i
na drugi sovremeni patopisci. Bez egzaltaciite i bez
ekstazite na prviot, no i bez modernata, pove}e vremenska
otkolku prostorna, vertikala na vtoriot, mol~eliviot
sogovornik so prostorot, za kogo {to se dobiva vpe~atok
deka pove}e i pred s ~eka otkolku {to razgovara, vo
svojot, vo nekoe drugo, podocne`no, vreme pi{uvan
patopisen tekst nastojuva {to podlaboko i {to pocelosno
da go do`ivee i {to poopfatno da progovori ne tolku za,
kolku so ubavinite na Ohrid i na Ezeroto. Izrazito
kontemplativna priroda, prepu{taj}i se na retkata
sopstvena mo`nost da gi naslu{nuva, da gi nasetuva
najdlabokite treperewa na nekoj prostor, na nekoj predel,
negoviot zanes, kako i sekoga{, }e ostane andri}evski:
kolku {to }e bide posmiren na povr{inata, tolku }e bide
podlabok, po`iv, posuptilen, vo vnatre{nosta. Protkaen
u{te i so vistinska poezija, so `iva poeti~nost, so
dlaboka prirodna lirika, no u{te pozabele`livo
mislovno prodlabo~en, ovoj tekst pretstavuva edna tivka,
andri}evska, himna za ezeroto i za negovata okolina.
Kraj svetlog Ohridskog jezera e tekst {to e
mozai~no strukturiran, odnosno komponiran od desetina

58
Ivo Andri, Dolinom Radike, i daqe. Vo: Ivo Andri, Staze, lica,
predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni
izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 244.
59
Dragan M. Jeremi, Ivo Andri. Vo: Dragan M. Jeremi, Prsti nevernog
Tome, Nolit, Beograd, 1965, str. 35.
101
pomali i na posebna, pokonretna, poskoro bi rekle motiv-
ska, otkolku tematska preokupacija posveteni celini. Ta-
ka, niz desette sliki {to gi nudi vo ovoj patopis, avtorot
vo isto vreme ostvaruva ili kreativno preobrazuva deset
fragmenti glavno od sopstvenite viduvawa i do`ivuvawa
na Ezeroto, na gradot i na negovata okolina. Zapo~nuvaj}i
so fragmentot za izvicite so koi se dovikuvaat ohrid-
skite ribari, ne{to {to pretstavuva edna sekoga{ posto-
e~ka, no ne sekoga{ vidliva preokupiranost na avtorot,
vsu{nost, izrazuvaj}i se pove}e kako poet i kako mislitel
otkolku kako patopisec vo konvencionalna smisla, An-
dri} uspeva da go oddeli izvikot od negovata stvarna
pojava, od negovoto pojavuvawe od/vo ustata na ribarot.
Toa e dlaboko proniknuvawe u{te i vo samata psiholo{ka
- ako ne i ne{to pove}e od psiholo{ka - su{tina na toj
izvik.
Mukli uzvik kojim se ribari dozivaju i
obave{tavaju od ~amca do ~amca pri izvla~ewu mre`a.
Ne{to kao a ili o, ali ne{to {to je na neodreenom
mestu u sredini izmeu ta dva glasa. To je par~e noi
usred svetlog dana, iznad mineralno glatke i sjajne
povr{ine jezera. Jednostavan skroman uzvik i u svojoj
skromnosti divan, zbog svoje jednoslo`nosti i celis-
hodnosti dostojan da se uporedi sa ma kojom velikom i
lepom re~ju. Jedan jedini otegnut slog iz pesme koja je i
pre i posle wega sva od nemog i drevnim pravilima utvr
enog rada i delawa. Tanak zvuk, stvoren i izvijen potre-
bom, ali i ograni~en wom, uvek jednak, a nikad potpuno
isti, kao ni lovina na srebrnastom dnu mre`e. Uz svako
izvla~ewe on se javi kao neophodan zvu~ni deo nemog posla
i zalepr{a samo koliko je potrebno, a zatim legne u
mokre prevoje slo`ene mre`e i savijene u`adi, da se kod
idueg bacawa i vaewa javi opet, u pravi ~as i na pravom
mestu.

Zaista zavidna sudbina: postojati samo kao
neophodan i nepogre{an signal, kratak a re~it, u velikom
`ivotnom orkestru qudskih re~i i glasova jednog kraja.
102
Biti jedino to i kao takav, po izvr{enom zadatku,
nestati.
60


Na ubavinite na samoto ezero, na negovata
isklu~itelna prirodna ubavina, avtorot gi posvetuva i
dvete sledni sekvenci od negovoto ~itawe ili naslu{-
nuvawe na pulsot na prostorot, kogo toj go ~ita kako edna
beskrajna prikazna.
61
A tie dve sledni sliki, se slikata,
odnosno do`ivuvaweto koga pri kapeweto vo ezeroto vo
son~ev den, pri brzoto izleguvawe od vodata se sozdavaat
kratkotrajni proyirni meuri {to dejstvuvaat kako dvojni
ogledala, kako i slikata za pogledot nad ezeroto vo
do`dliv den, za igrata na vino`itoto na drugiot kraj od
ezeroto.
Posvetuvaj}i vnimanie, pak, na rabotite okolu
konzervacijata na crkvata Sveta Sofija, Andri}evata
nabquduva~ka svest i kreativna imaginacija ne se zadr-
`uva samo na sega{noto vreme na ovoj spomenik. Ovoj
fragment ne e celosno ispolnet nitu so samoto do`i-
vuvawe na ovoj monument kako eden vremenski fenomen.
Taka e bidej}i u jeci svodova nejasno se javqaju i brzo tonu
note odricawa i zanosa minulih verovawa, isprepletene
i pome{ane s pesmom ovozemaqske `eqe i qubavi, s
pregnuima i nadama na{ih dana. A ispod wih, ~ini mi se,
nasluujem nejasne obredne tonove paganskih hramova ~iji
su mramorovi zarobqeni duboko u zidovima ovog
svetili{ta, koje je slu`ilo tolikim epohama i
nara{tajima.
62
Svoite do`ivuvawa na ovoj hram, svoite
sliki avtorot ~udesno gi istkajuva od navevot na pesnite
koi gi pejat mom~iwata {to rabotat na konzervacijata na
crkvata. Andri} ne mo`e da ne progovori za ehoto na
pesnata, za otpevnuvaweto na svodovite, odnosno za
vol{ebnata akustika {to go vra}a vo minatoto i {to, vo
isto vreme, se spojuva so negovata poetska du{a.
Od ovie i od slednite sekvenci od ovoj patopisen
tekst, koi bi mo`ele da funkcioniraat i kako pesni vo

60
Ivo Andri, Kraj svetlog Ohridskog jezera. Vo Ivo Andri, Staze,
lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni
izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 235-236.
61
Na istoto mesto, str. 241.
62
Na istoto mesto, str. 237.
103
proza, mo`e da se konstatira deka tie se rezultat na edna
ne samo nepotpraveno poetska, lirska, tuku ne pomalku i
mislovna do`iveanost na Ohridskoto Ezero. So vakvite
svojstva, ovoj tekst verojatno i najmnogu ja potvrduva
konstatacijata na B. Novakovi} deka Andri}evite
Predeli imaat od duhot, od stilot i od suptilnosta na
majstorot raska`uva~, od edna, i na mislovniot
analiti~ar, od druga strana.
63
Verojatno malkumina
patopisci uspeale taka dlaboko, no i taka avtenti~no da se
vslu{aat vo ohridskata ezerska melodija i kreativno so
takvo majstorstvo da go transformiraat toa do`ivuvawe.
No, na Andri} ne mu nedostasuva ni do`ivuvaweto na
prirodata i na ~ovekot {to e su{testven del od taa
priroda, {to se sleal so nea. Vakvata do`iveanost kaj nego
e rezultat na negovoto tragawe po vrskite me|u izgledot
na prostorot i do`ivuvaweto, percepcijata kaj negoviot
nabquduva~. Vo Andri}eviot tekst toa se manifestira
nerazdelno od negovata seprisutna poeti~nost, od
prefinetata ~istota i liri~nost.
Pokraj i niz seto toa, Andri} ostanuva vistinski
zainteresiran i za realniot `ivot na ova podra~je, za
negovata `iva, i tradicionalna i momentalna socijalna
stvarnost, a posebno za `ivotot na maliot ~ovek. Taka,
negoviot tvore~ki metod i ovde se potvrduva kako eden
navistina elasti~en, raznoviden i bogat metod na
prou~uvawe na ~ove~kata priroda, koj mora, so samoto
toa, da bide konkreten i realisti~ki, {to bi rekol N.
Milo{evi}.
64
Me|u mnogute patopisci {to pi{uvale za
Ohrid, nikoj taka realno, jasno, a vo isto vreme i taka
lapidarno i taka lirski poneseno ne progovoril za ovoj
kraj. Otkrivaj}i gi, neretko, karakteristikite na indivi-
dualnoto preku kolektivnoto i, obratno, formiraj}i
soznanija za kolektivnoto tokmu preku negovata neraz-
delnost od individualnoto, Andri} }e uspee pove}e

63
Bo{ko Novakovi, Od pute{estvija do modernog putopisa. Vo: Izbor
srpskog putopisa, predgovor, izbor i redakcija Bo{ko Novakovi,
bibl. Srpska kwi`evnost u sto kwiga, kw. 62, Matica srpska - Srpska
kwi`evna zadruga, Novi Sad - Beograd, 1961, str. 28.
64
Nikola Milo{evi, Jedan antropolo{ki vid Andrievog kwi`evnog
stvarala{tva. Vo: Savremena proza, priredio Milo{ I. Bandi,
Srpska kwi`evnost u kwi`evnoj kritici 10, Nolit, Beograd, 1973,
str. 267.
104
mo`ebi od koj bilo avtor pred nego, taka dlaboko, da ne
re~am duri i so socijalno-psiholo{ki predispozicii, ana-
liti~ki rezultatno da pristapi kon trudoqubivosta na
ovie lu|e:
Ne treba mnogu pa da se sagleda jedna od
karakternih crta ovda{weg ~oveka. To je wegova velika
sabranost i sposobnost da se usredsredi i potpuno preda
poslu koji radi. Wegova pa`wa ne luta i wegove ruke ne
oklevaju. On ne misli na sebe, na stav koji e zauzeti i na
utisak koji ostavqa, nego samo i jedino na krajwi ciq
svoga delawa, na plod koji treba da se rodi iz uporednog
rada wegove misli i wegovih ruku. A wegova misao ne
zavodi ga i ne tr~i pre vremena ka ciqu. On je sav, bez
ostatka, prisutan u svakom trenutku svoga rada. Seqak
koji se bavi oko svoga magareta, radnik koji obrauje
kamen pored graevine, ribar koji izvla~i mre`u - svi su
oni, utqivi i dostojanstveni, povijeni nad svojim
radom, kao da ga greju svojim dahom i svojom krvqu. Retko
se gde u na{oj zemqi mo`e videti ~ovek tako srastao i
sliven sa poslom koji radi, kao na obalama ovog jezera.
65

Vo patopisot i, posebno, vo dvata negovi patopisa od
Makedonija, Andri} se poka`uva i kako redok nabquduva~,
vnesuva~, no i kako meditativen proniknuva~, analiti~ar,
promisluva~ na smislata na vidikot {to e pred nas, tuku i
na vidikot {to se o~ekuva ili {to se naslutuva. Dodeka vo
onoj patopis {to nastanuva po ili {to e vo vrska so
dolinata na Radika, vidikot {to se o~ekuva i {to se
naslutuva i ostanuva i se sodr`i tokmu vo o~ekuvaweto, vo
patopisot za Ohrid o~ekuvaniot vidik, najposle, se
pojavuva, se otvora koga ~ovek se iska~uva po strmnite
ohridski ulici. Andri} e osobeno opsednat so aksiolo{-
kata smisla, so vizuelnite karakteristiki, no i so duhot
na specifi~nata ohridska ulica, so smislata na gradbata
na ohridskata ku}a, so simbolikata na nejzinata ustre-
menost kon viso~inata i kon svetlosta - za pogled i otvo-
renost kon ezeroto, kon prirodata i kon svetot. No, bidej-
}i tokmu patopisite od site literaturni `anri najte{ko

65
Ivo Andri, Kraj svetlog Ohridskog jezera. Vo: Ivo Andri, Staze,
lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni
izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 239.
105
se tolkuvaat, a taka e bidej}i samite tie najmnogu zboru-
vaat za sebesi, u{te edna{ za Andri}a so samiot Andri}:
Stojim i gledam, i samo mi je te{ko od pomisli da
e se morati sii odavde, spustiti se. Ali sad kad vidim
kakav je jedinstven vidik razapet pred svakim prozorom
svake od ovih tro{nih graevina, ja po~iwem bar donekle
da razumevam fantasti~ni alfabet ovih izdu`enih kua
i neobi~no isturenih doksata. Ko se vi{e ispeo i boqe
umeo i mogao da se izvije i nadnese nad druge, taj vi{e ima
od ove lepote. I od zdravqa. Vaqda i od ugleda.
66
Patopisecot Andri} e traga~ po nekoja osnovna, po
nekoja sesodr`ajna to~ka, aspekt, pozicija, univerzalna
`i`a vo koja se vkrstuvaat svetlinite, svetlinite vo
prostorot i svetlinite na duhot. Po taa to~ka traga za da
mo`e od nea naj{iroko da go opfati sakaniot prostor -
geografski ili vremenski - seedno. ... Taka i pogledot od
poleto kon gradot, na krajot od ohridskiot patopis, za
Andri} e pretstava vo koja e sleano s# ona {to e povrzano
so nego. Ottuka i negovoto dlabokomisleno vnesuvawe vo
mnogustranata, vo mnoguslojnata stvarnost na ovoj grad, vo
isto vreme e i natamo{no ispituvawe na negovite tajni,
neskrieni, a sepak tajni, no e u{te i kreativen dijalog so
niv. Toa e vistinski koncentrirano tokmu vo zasvoduva~-
koto i mnoguzna~no zavr{no iska`uvawe: A kad podignem
glavu, preda mnom je stari Ohrid kao velika, uz ju`no nebo
prislowena slika dubokog zna~ewa, koja mi sa svakim
korakom biva sve bli`a i jasnija.
67

Za razlika od Kraj svetlog Ohridskog jezera, za
razlika od desette sekvenci od Andri}evoto "~itawe# na
ovoj prostor, na deset godini podocna objaveniot tekst
Dolinom Radike, i daqe skoro e nevozmo`no direktno
analiti~ki da mu se pristapuva. Taka e mo`ebi najmnogu
poradi toa {to i avtorot i tekstot, nasproti zgusnatite
iskazi na voshitenost,
68
preku nego najmnogu govorat za,

66
Na istoto mesto, str. 240-241.
67
Na istoto mesto, str. 242.
68
Edno takvo andri}evski stalo`eno, mirno, no dlabinski tainstveno
i mudro otkrivawe i sebeotkrivawe izrazuva i sledniov re~eni~en
iskaz: Uop{te, u ovom kraju ima mnogo boja i oblika koji ~oveka
navode na misao da to nije obi~na zemqa, nego ostvaren san u kom se
slutwe obistiwuju i `eqe same od sebe ispuwavaju, ma koliko smele i
106
ako ne i so sebesi. Pa zatoa, treba li toj duri i da se
interpretira? Dotolku pove}e {to vo ovoj tekst Andri}
suptilno gi inkorporira i negovite sfa}awa za
nastanuvaweto i za karakterot na patopisnite tekstovi. ...
svoja nekada{wa putovawa - veli toj - treba zaista
~itati i odgonetati kroz seawa, i to po mogunosti
{to starija i daqa
69
Dolinom Radike, i daqe e verojatno
najzgusnatiot Andri}ev tekst - so zborovi naj{krtiot
tekst na/od zboruvawe {krtiot avtor. I vo dvata za nas
interesni negovi patopisi, me|utoa, fabulite se skrieni,
no ponekoga{ nedvosmisleno se nayiraat zad postavata
na poedini pejza`i ili kompozicii. Otkritijata ne se
vr{at so slikite, tuku se kondenzirani vo samite sliki.
Nad slikite sliki, vo slikite sliki, na slikite
sliki...
70
Osven toa, vo ovoj kus, vo ovoj neobi~en
patopisen tekst prosto e zbien, so nekoja nesfatliva
tvore~ka kompresija, celiot Andri}. Andri} novelistot,
raska`uva~ot, eseistot, a verojatno najmnogu poetot i
filozofot. No, tuka e i Andri} metafizi~arot, sonu-
va~ot, me~tatelot, vozvi{eniot fantast itn., itn. Dali
tajnata na ova le`i vo faktot {to ova tvore~ko sebeis-
ka`uvawe e i do`ivuvano i pi{uvano s od me|uvoeniot
period,
71
pa do negovoto definitivno oformuvawe i
objavuvawe (1965), a za seto toa vreme videnoto i
do`iveanoto se prodlabo~uvalo i se zgusnuvalo, no i se
kristaliziralo. Ili tajnata mo`ebi e vo toa {to vo
svoite patopisi, a posebno vo Dolinom Radike, i daqe e
ostvaren eden najneverojaten, a kako {to potvrduva
Andri}evoto iskustvo, sepak mo`en na~in na sozdavawe
(pa duri i na sozdavawe patopis). Barem onaka kako {to
samiot Andri} ne bi rekle deka gleda kon vakviot vid
sozdavawe, kolku {to bi rekle deka go praktikuva. Vo

neverovatne bile. (Dolinom Radike, i daqe. Staze, lica, predeli, cit.
izdanie , str. 245).
69
Ivo Andri, Dolinom Radike, i daqe. Vo: Ivo Andri, Staze, lica,
predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni
izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 243.
70
Dra{ko Re|ep, Staze, lica, predeli. Vo: Ivo Andri} u svetlu
kritike... str. 177.
71
Vidi: Ivo Andri, Staze, lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria,
dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, str. 275-276
(Napomene).
107
duhot na za nego specifi~nite `anrovski otstapki, a u{te
pove}e vo duhot na negovite `anrovski sintezi, i negoviot
patopis e tokmu toa - kreativna sinteza. Sinteza pred s
na raska`uva~ki, lirski i ne retko dominantno
eseisti~ki sostavki.
Spored zborovite so koi zapo~nuva tekstot, prvoto
patuvawe na Andri} po dolinata na Radika mo`ebi bilo
u{te porano od vremeto na nastanuvaweto na zapisot od
1938 godina,koj e vo osnovata na ovoj patopis: To je seawe
na Radiku, reku lepog imena, i prvo mladena~ko putovawe
wenom dolinom, pre mnogo godina. Sam, neispraen i nedo-
~ekivan, ali u radosnom dru{tvu koje mi je moja ma{ta
davala.
72
Dodeka za nekakva kusa i konvencionalna inter-
pretacija se skoro nepodatlivi i zapisot od 1938 godina, i
zavr{nata varijanta na ovoj patopis, onolku kolku {to e
samata do`ivuvawe i ~uvstvuvawe na prostorot, tolku i
samata mo`e da se do`ivuva i ~uvstvuva, da se nasetuva, no
ne i da se interpretira. Kakov bi mo`el poinakov da bide
i tvore~kiot i analiti~kiot dijalog so ovie pred s i nad
s poetski sliki, no poetski sliki so neizbe`na reflek-
sivna podloga i proniknatost, sliki od vidot na slednive
nekolku redovi:
Ali ono {to je glavno i stalno i najzna~ajnije na
ovom drumu, ma kuda on prolazio, to je da svaki vidik sa
wega obeava - more. Ne daje ga, ali poigrava wegovom
slikom negde u daqini, i kad put pravo ide i kad zaokree.
I posle svake okuke, svaki novi vidik jo{ sigurnije
obeava neko jo{ veli~anstvenije more. Tako se vidici
smewuju i obeawa rastu i zru. More se ne uka`e nikad, ali
ste ga naslutili i zamislili toliko puta na horizontu
da najposle ni sami niste sigurni dali ste putovali sa
morem na vidiku ili samo kroz svoj san o moru, koje ~eka
negde na jugu kao radosno obeawe.
73

Treba li na ova da dodademe deka Andri} kreativno
tkae od najprefinetata pre|a {to se ostvaruva negde na
granicata me|u sonot i javeto i pretstavuva
najvistinskiot spoj me|u niv, spoj me|u na{ite me~ti i
vizii, od edna i strogosta, a neretko i surovosta na
stvarnosniot poredok, od druga.

72
Na istoto mesto, str. 243.
73
Na istoto mesto, str. 247.
108
Primarno raska`uva~, raska`uva~ par excellence,
vo svoite narativni prozi Ivo Andri} raska`uva, a ako ne
raska`uva, toga{ toj razgovara. Drugo pra{awe, koe vo
sega{niov pristap ne e mnogu va`no, e komu mu raska`uva,
odnosno so kogo razgovara ili koj e negoviot slu{atel.
No, vo patopisite Andri} naj~esto ~ita. Go ~ita i go
promisluva, go tolkuva prostorot. Go ~ita neposredno, no
mo{ne ~esto go promisluva posredno - preku se}avawata i
preku sonot. I zatoa, negovite patopisi za Makedonija, a
posebno vtoriot, gledani duri i nerazdelno od drugite
negovi tvorbi od vakov karakter, pretstavuvaat isklu-
~itelen spoj, simbioza na makedonskiot prostor i na
Andri}evata tvore~ka, na Andri}evata lirizirana, no
u{te pove}e mislovno prodlabo~ena imaginacija. Uporno
neguvaj}i ja sopstvenata strast za otkrivawe,
74
ostvaru-
vaj}i kreativno proniknuvawe vo nekoi slo`eni `ivotni
vidovi i ne pomalku slo`eni psiholo{ki i op{testveni
obele`ja na ~ovekovoto bitie,
75
vo svoite makedonski
patopisi Andri} ostvaruva eden misloven dijalog so
prostorot, go ~ita prostorot i razgovara so nego. Osobeno
e taka koga e vo pra{awe negovoto ~itawe, odnosno nego-
voto kreativno promisluvawe na horizontot, na horizon-
tot {to se otvora so iska~uvaweto vo stariot Ohrid,
odnosno na horizontot {to se pomestuva napred so spu{-
taweto po dolinata na Radika. So seto toa, dvata teksta
{to se glaven predmet na na{evo sega{no interesirawe,
vleguvaat vo redot na najubavite i za tolkuvawe na
Andri}a najinteresni patopisni, pa duri i ne samo pato-
pisni negovi stranici.











74
Bo{ko Novakovi, Struktura Andrievog putopisa, ..., str. 158.
75
Na istoto mesto.
109





Sowa STOJMENSKA-ELZESER


INTERTEKSTUALNITE PREPLETI VO
RASKAZITE NA OLIVERA ]ORVEZIROSKA

Zadr{kata na vnimanieto vrz raskazite na sovre-
menata makedonska prozaistka Olivera ]orveziroska od
nejzinata posledna prozna zbirka (S)pleteni raskazi, koja
go predizvika vnimanieto na makedonskata kni`evna
javnost i so dobivaweto na nagradata na DPM za prozno
ostvaruvawe vo 2003 godina, pretstavuva eden segment od
poopse`noto nabquduvawe i analizirawe na intertekstu-
alnite relacii na golem broj raskazi od makedonski
avtori so raskazi na pisateli od balkanskiot krug na
literaturi. Istra`uvaweto na odnosot na makedonskata
raska`uva~ka proza kon prozite vo drugite balkanski
kni`evnosti poka`a deka postojat golem broj primeri na
narativi koi vo sebe ostvaruvaat transparenten dijalog so
konkretni prozni dela (pred s, raskazi, romani, esei i
drugo), i koi insistiraat na voo~uvawe na intertekstu-
alnata relacija, ja poso~uvaat i ja potenciraat vo svoeto
narativno tkivo. Takvite raskazi gi narekovme raskazi
vo sprega, zatoa {to nivnoto ostvaruvawe kako takvi,
pomalku ili pove}e e povrzano so kni`evnite dela so koi
ja ostvaruvaat svojata intertekstualna relacija.
Ne treba da iznenaduva faktot {to me|u primerite
najmnogu se sre}avaat inter-relacii pome|u tvorbi od
na{ata sovremena raskazna produkcija i onie {to doa|aat
od literaturite na nekoga{nite jugoslovenski kulturi,
pome|u koi dominira srpskata. Toa e delumno rezultat na
zaemniot preveduva~ki protok pome|u dvete literaturi
{to e osobeno silen, no isto taka i na komunikacijata
pome|u samite avtori, zaemnoto poznavawe na nivnite
opusi, ta so toa i na kreativnoto proniknuvawe
110
Makedonskata sovremena prozna pisatelka Olivera
]orveziroska vo svojot raskaz Patuvawe bez pat
76

izveduva interesna intertekstualna relacija so romanot
na srpskiot pisatel Vladislav Bajac Druidot od Sin-
didun. Stanuva zbor za raska`uva~ko tkivo koe gi prep-
letuva dvete raskazni ni{ki, tokmu vo duhot na bazi~niot
impuls na ]orveziroska svoite raskazi da gi nare~e i da
gi obedini pod zaedni~ki naslov (S)pleteni raskazi. Ovoj
raskaz se ostvaruva kako splet, ili podobro re~eno,
preplet od dve kni`evni dela. Ednostavno, raskazot na
]orveziroska tolku dlaboko se nakalemuva vrz tekstot (vo
slu~ajov roman, a ne raskaz) na Bajac, {to negovoto reci-
pirawe direktno e povrzano so prethodno poznavawe na
~itatelot i na ova kni`evno delo.
Inicijativen punkt na raskaznoto tkivo e
zabele{kata upatena kon romanot na Bajac vo koja se veli
deka toj necelosno go predal migot vo koj likot Sonija
Tat Mab re{ava da go isprati na t.n. patuvawe bez pat
Joan Breklien, glavniot ma{ki lik vo romanot. Zna~i,
direktno se navleguva vo edna ve}e gotova prikazna i se
intervenira vo nejziniot raska`uva~ki tek, se zadr`uvaat
nejzinite likovi, nejzinite osnovni raska`uva~ki ele-
menti i parametri. Migot koga ~itatelskata aktivnost se
preroduva vo nova kreacija, ]orveziroska go ozna~uva so
nekolku kriti~ki intonirani i distancirani zabele{ki
vo koi ka`uva deka postoi ne{to {to nesomneno Bajac go
znae, no ne sakal da go upotrebi vo romanot
77
, za
podocna da zabele`i: toj ja isklu~uva taa ni{ka od svoeto
raska`uvawe, ostavaj}i ja nedoprena kako narativna
mo`nost. Za da go potencira jadroto prezemeno od roma-
not na srpskiot pisatel {to stanuva osnova na raskazot na
na{ata prozaistka, taa }e navede i direkten citat od
romanot, dokumentiraj}i to~no od koja stranica na koj
konkreten makedonski prevod toa go pravi. Po navedeniot
izvadok taa }e napi{e: Po ova, Bajac si prodol`uva po
svojata pateka, a nie po svojata
78
. A patekata na raskazot
na ]orveziroska se sosredoto~uva vrz motivot {to e

76
]orveziroska, Olivera: (S)pleteni raskazi, Skopje: Magor, 2003,
str. 31-36
77
isto, str. 31
78
isto, str. 32
111
istaknat vo samiot naslov, odnosno na toa deka Joan vo
isto vreme i otpatuval, i ostanal ostanal pokraj Sonija
koja go saka za sebe i otpatuval za da se sretne so
po~ituvaniot prijatel, so osvojuva~ot Aleksandar Make-
donski.
Taa bliskost {to realno gledano voop{to ne
postoi, toa vodewe qubov na dvajca {to strasno se sakaat
vo svoite nepostoewa go implicira tokmu kni`evniot
dopir, dopirot na dve tvore~ki imaginacii koi se vto-
puvaat vo novo raskazno tkivo. Na izvesen na~in,
pisatelkata na raskazot go iskoristuva romanot,
odnosno eden negov motivski segment, kako osnova za proza
koja tokmu ja problematizira isprepletenosta na raznite
prikazni, ta so toa i na raznite kni`evni tekstovi.
Navra}aj}i se postojano na glavniot lik Joan Breklien
direktno pozajmen od romanot na Bajac, i na motivot na
negovoto patuvawe bez pat avtorkata zabele`uva:
Takvoto iskoristuvawe mu se dopa|a{e i nemu, inaku,
verojatno s bi se odvivalo poinaku otkolku {to se odviva
ne samo vo romanot Druidot od Sindidun, tuku i vo
raskazot Patuvawe bez pat. Migot na bliskost pome|u
likovite od romanot, konstruirani spored edna psevdo-
istoriska matrica, koi prodol`uvaat vo druga konstela-
cija da `iveat i vo raskazot na makedonskata prozaistka, e
mig so neobjasniva mo} koja se reflektira vrz raskazite
{to }e se pi{uvaat vekovi i vekovi podocna. So vakvite
signali raskazot ovozmo`uva tolkuvawe koe vo preden
plan ja postavuva tokmu samata intertekstualnost, opstoj-
bata na literaturata vo i niz samata sebe, iznedruvaweto
na novi kni`evni tvorbi od ve}e postoe~ki kni`evni
dela.
Se postavuva pra{aweto dali navistina e neophodno
poznavaweto na romanot na Bajac za soodvetno prifa}awe
na raskazot na ]orveziroska ili, na drug na~in problema-
tizirano, kolku vlijae vrz recepcijata na ovoj raskaz
poznavaweto na tekstot upotreben kako kreativna pred-
lo{ka?! Dali onoj ~itatel {to go ima usvoeno romanot
mnogu razli~no }e go prifati raskazot na ]orveziroska
od onoj {to toa ne go ima storeno?
112
O~igledno, potrebata na avtorkata da se poslu`i so
konkretniot roman na Bajac ima podlaboka motivacija od
ednostavno upatuvawe na ~itatelot na negovo neizostavno
~itawe. Nesomneno, taa vo ulogata na ~itatel bila pone-
sena od kvalitetite na ovaa proza, no vo nejzinata
kreativna transformacija taa poslu`ila kako eden
impuls za preoblikuvawe i sozdavawe novo, palimpsestno
delo.
Vo celiot opus na ]orveziroska provejuva ~uv-
stvoto za drugite kni`evni tekstovi (da potsetime, naslo-
vot na nejzinata prva zbirka raskazi glasi Stradawata
na mladiot lektor, Skopje: Kultura, 2000, koj vo samata
formulacija krie voedno igra se poznatiot naslov na edno
kni`evno delo od Gete, no i dominacija na ~itatelskata
pozicija i praktika. Pove}e nejzini raskazi se ostvareni
kako kalemi vrz drugi poznati tekstovi od svetskata ili
doma{nata, makedonska raska`uva~ka tradicija. Prezema-
wata vo Patuvawe bez pat, na primer, opfa}aa cel
motivski kompleks, eden konkreten narativen segment od
raskaznoto tkivo na romanot na Bajac, kako i najva`nite
kni`evni likovi okolu koi se plete dejstvoto. Za razlika
od toa, ima slu~ai koga prezemawata se ograni~uvaat samo
na eden raskazen element, koj se oformuva kako speci-
fi~en lajt-motiv na novonastanatata prikazna.
Takov primer e raskazot od istata avtorka so naslov
[uta duwa. Vo nego ]orveziroska se koncentrira vrz
eden kus izvadok od Deponija na Slavko Janevski. Na
samiot po~etok od raskazot se problematizira relacijata
literatura-stvarnost, taka {to se veli: Marija Misleva
ne im veruva{e na knigite, iako mnogu saka{e da gi ~ita.
Verbata vo knigite stanuva centralen motiv vo raskazot
koj avtorkata re{ava da go oblikuva preku postapka na
specifi~en intertekst so ve}e spomenatoto delo na Janev-
ski. Taa naveduva citat od nego vo koj se zagatnuva motivot
na raskazot i, me|u drugoto, se veli deka gata~ki i predvi-
duva~ki se ra|aat onamu kade {to: niz prozorecot na
nekoja ku}a }e probie gran~e so cvet na vi{na ili duwa.
Vrz ovaa zabele{ka se nadgraduva ponatamo{niot tek na
prikaznata vo koj likot Marija Misleva (obedinuva~ki
lik na pove}eto raskazi na ]orveziroska) navistina ja
predviduva smrtta na svojot vujko, otkako vo nejzinata soba
113
niz prozorecot }e se vovre rascvetano gran~e od duwa. Vo
slu~ajot na ovoj raskaz ne se raboti za celosna sprega od
dve prikazni, tuku ednostavno se iskoristuva eden mal
segment od ednata prikazna kako lajt-motiv na drugata. Se-
pak, nivnata relacija e `iva i kreativna, so jasni i pre-
cizni naznaki za nejzino voo~uvawe i prifa}awe.
Malku porazviena intertekstualna relacija, vo
duhot na tuka razgleduvaniot balkanski kontekst, se ostva-
ruva vo raskazot na ]orveziroska nare~en Migracija na
sonot. Kako kni`evna predlo{ka na ovoj raskaz slu`i
knigata na srpskata biografka Liljana Vuleti} @ivotot
na Anica Savi}-Rebac (@ivot Anice Savi}-Rebac),
pokonkretno, nekoi del~iwa od nea vo koi se zboruva za
odnosot na srpskiot pisatel Milo{ Crwanski kon ovaa
poznata srpska poznava~ka i prou~uva~ka na anti~kata
literatura, inaku negova sovremeni~ka. I ovoj raskaz se
dvi`i vo preminite me|u sonot, pro~itanoto i novoras-
ka`anoto, a avtorkata toa najdobro go iska`uva preku
konstatacijata: Nekade blisku do srceto ~uvstvuvav kako
poleka ja gubam kontrolata nad knigite {to gi ~itam, ili
tie nad mene, ne znam, i s po~esto mi se slu~uva da go
`iveam pro~itanoto ili da go ~itam do`iveanoto. S mi
se izme{a i s pomalku znam {to bile ne{tata dodeka
bile razdvoeni
79
. Na toj na~in ]orveziroska vo svoite
osnovni poeti~ki opredelbi i preokupacii ja vklu~uva i
postapkata na kreativno obra}awe kon lektirata, na
transformacija i presozdavawe na pro~itanite tekstovi
vo novi prozni sostavi. Samiot proces na ~itawe kon-
kretna kniga stanuva del od raskazot, pa se veli: Ja
zatvoram knigata ne mo`ej}i da izlezam na kraj so ona {to
mi go pravi, a malku podolu: Vistinata iste~e od
knigata pretvoraj}i se vo lo~ka na podot {to doprva
treba{e da se vpiva.
Ona {to e zapi{ano vo knigata za qubovta na
Crwanski kon Anica Savi} vo raskazot se pojavuva dupli-
rano, i kako pro~itan izvadok, citat, no i kako pismo
vmetnato vo narativniot tek na raskazot, za koe po igrata
na slu~ajot ostanuva neotkrieno od kade poteknuva, no se
sugerira fantasti~nata mo`nost deka tokmu Crwanski e
toj {to zayvonil na vratata na junakiwata na raskazot i go

79
isto, str.71
114
ostavil qubovnoto pismo. Ovoj raskaz na ]orveziroska se
odviva so prepletuvawe na tri raskazni ramni{ta: ram-
ni{teto na prikaznata za Marija Misleva koja se nao|a vo
Belgrad za da u~estvuva vo otvaraweto na edna izlo`ba;
potoa, sonot za mrtvata tetka na koja ne i se znae grobot, i
treto, niz dokumentarnite zapisi vo biografijata na
Anica Savi} Rebac, koi vo raskazot se izvorno citirani.
Taka, vo raskazot se ostvaruva uspe{na sinteza na
prikaznata {to simulira realnost, so sonot i so knigata.
Na toj na~in, po pat na sugestivna intertekstualna
postapka, se dobiva fikcija so poseben kvalitet.
Za ]orvezirovska dijalogot me|u kni`evnite dela e
ne{to {to se podrazbira i {to e edna od najva`nite
karakteristiki na nejzinata raska`uva~ka postapka.
Pove}eto nejzini raskazi, kako {to poka`uvaat i
izbranite primeri, se izgradeni vo sprega so drugi
kni`evni tekstovi. Toa mo`e da se dovede vo vrska i so
nejzinata osnovna profesija lektor, koja go podrazbira,
odnosno go ozna~uva ~itaweto. Toa e edna, no ne i
edinstvena pri~ina, ~itaweto na tu|ata literatura za
]orveziroska da pretstavuva eden od najplodorodnite
kreativni impulsi za nejzinoto tvore{tvo. Vo edno
intervju na stranicite na edno `ensko popularno spi-
sanie, taa istaknuva: Mnogu me vozbuduva{e magijata na
pleta~kata intervencija na starite xemperi. Majka mi
umee{e da napravi ~udo od star xemper ili {al, znae{e da
doplete ili da preplete tolku ubedlivo, {to staroto
zasrameno se povlekuva{e pred nea. Verojatno ottamu
doa|a mojata naglasena potreba dodeka pi{uvam da se
potpiram na tu|ite pisma, da gi nani`uvam na svoite
raska`uva~ki igli i da gi dopletuvam po moe. Spletenite
raskazi se pove}e dopleteni otkolku spleteni Bez
Crwanski, Sontag, Anica Savi}-Rebac, Bajac bez ^a~an-
ski i site knigi i avtori koi vtisnale sopstven `ig vo
mene, mislam deka nitu bi mo`ela da pi{uvam, nitu, pak,
da pletam. [to i da e.
80

Celata zbirka raskazi na ]orveziroska se potpira
vrz metaforata na `enskata ra~na rabota, na pleteweto.

80
Kolku pove}e sni{ta, tolku pove}e rabota intervju na Vawa
Nikolovska so Olivera ]orveziroska vo spisanieto Nova `ena, br.
627, mart 2004, str.38-40.
115
Takvata postapka mo`e da bide predmet na komparativni
sogledbi vo odnos na sli~ni kni`evni primeri vo drugi
kni`evnosti (na primer, da potsetime barem na knigata
[tefica Cvek vo ~elusta na `ivotot od hrvatskata
sovremena prozaistka Dubravka Ugre{i}, vo koja sozdava-
weto prikazna se izveduva kako t.n. pa~vork tvorba, koja
podrazbira prikrpuvawe na razli~ni par~enca tkaenina
vo edna edinstvena celina. Kaj obete avtorki, posegaweto
po uslovno re~eno `enskite kni`evni sredstva, e povr-
zano i so potrebata da se istakne intimniot svetogled, koj
ima svoi neminovni rodovi specifiki. Sepak, kaj ]orve-
ziroska pleteweto raskazi mnogu posilno upatuva na
problematikata na kni`evniot intertekst, otkolku na
uslovnata `enskost na pismoto.
Metaforata na pletewe, dopletuvawe i
isprepletuvawe mo{ne sugestivno ja dolovuva osnovnata
postmodernisti~ka tendencija na raskazite na ]orvezi-
roska - da se hranat od literaturata i da ja problematizi-
raat do krajnost granicata realnost-fikcija, poto~no da
gi vtopuvaat vo edno `ivotnite, izmislenite, otsonuva-
nite i pro~itanite prikazni. ^itaweto i pi{uvaweto
literatura stanuvaat edinstven proces koj prerasnuva vo
edna edintvena emotivno-intelektualna sostojba, a toa e
qubov kon literaturata. Raskazite na ]orveziroska se i
pottik i plod na ovaa sostojba.
















116









































117





Zdravko STAMATOSKI
Bartosz DZIEWIATOWSKI GINTOWT


MAKEDONIJA VO O^ITE NA POLSKIOT
PATOPISEC ANTONI MJE^NIK VO 1904 GODINA
I VO SVETLINA NA POSTASNOMSKATA
REALNOST

Osobeno se raduvam {to po podolgo vreme se nao|am
vo svojata mati~na sredina, srede svoite porane{ni
profesori i sou~enici, a pogolem del od niv i sega{ni
sorabotnici. Verojatno ne treba da istaknam {to ozna~uva
za mene ovoj mig, t.e. tokmu vo mati~nata sredina da
pro~itam tekst posveten na na{iot golem nacionalen
praznik - ASNOM, sobir koj trajno gi postavi temelite
na na{ata dr`ava i go nagradi naporot na bezbrojnite
makedonski `rtvi od minatoto do dene{en den.
Predmet na na{evo dene{no soop{tenie, koe go
podgotvivme zaedno so pomladiot kolega Barto{
\evjaltovski od istiot, univerzitetot Adam Mickjevi~ vo
Poznaw
81
, kade {to prodol`i mojot profesionalen pat, e
edna interesna bro{urka nastanata vo Polska to~no edna
godina po drugiot slaven ilindenski mig od na{ata
istorija, Ilindenskoto vostanie od 1903 godina. Verojatno
malkumina vo Polska, kako i vo Makedonija pred to~no 100
godini bile vo mo`nost da dojdat do ovaa kni{ka. Sekako,
ne ni sonuvale deka golem broj izvadoci od nea - vo vakov
vremenski raspon - sosema slobodno i bez nikakva isprav-
ka koga i da e, bi mo`ele da se primenat vo nekoi aktuelni
dnevni glasila, spisanija, istorisko-literaturni publika-
cii itn.

81
Del od fragmentite od bro{urkava, kako i nekoi od fusnotite vo
tekstov, zaradi za~uvuvaweto simetrija so ogled na dvojnoto avtorstvo
na statijava }e bidat pretstaveni na makedonski, a eden del na polski
jazik.
118
Se raboti za kni{kata na Antoni Mje~nik vo origi-
nalen naslov Macedonja i Macedoczycy, nape~atena na 116
stranici od mal format vo pe~atnicata na izvesniot M.
Arct vo Var{ava, koj istata godina izdal i kni{ka
posvetena na Srbija pod naslov Serbja i Serbowie
82
. Mje~nik
bil kni`evnik i novinar, na preminot od XIX vo XX vek
patuval po Balkanot i drugi zemji. Na samiot po~etok na
XX vek informaciite {to za Makedonija i Makedoncite
doa|ale vo polskata literatura i publicistika bile dosta
reducirani
83
. Spored toa, i pokraj izvesnite propusti od
terminolo{ka i druga priroda, ovaa kni{ka na 100-
godi{ninata od nejzinoto nastanuvawe zaslu`uva da se
sporedi ne samo vo svetlinata na asnomskite na~ela, ami i
na ona {to vo periodot i pred, i po ASNOM pretstavuva
op{testveno-politi~ki i kulturno-obrazoven ambient vo
Makedonija.
U{te na vovednite stranici Mje~nik ja gleda Make-
donija kako teritorija vo koja se odigruvaat krvavi kon-
flikti, region vo koj se sudiraat sprotivstaveni interesi
na stranski subjekti i kako rezultat na toa dosta realno
prika`uva eden od najeksponiranite obrasci na makedon-
skiot ~ovek vo sopstvenata istorija osven sindromot na
emigracija, a toa se negovite postojani stradawa:

Leje si tam teraz krew strumieniami, buchaj pomienie
palonych przez dzikiego Turka wsi i miast, rozlegaj si
krzyki rozpaczliwe mordowanych chrzecijan. Rozsroy si
muzumanin i niszczy wszystko, na co wzrok jego padnie;

82
Vo 1906 god. Mje~nik bil sekretar vo redakcijata na spisanieto
wiat, kade {to pi{uval recenzii, prikazi i statii. Izvesno vreme
bil i politi~ki referent vo Sowo, a vo 1909 god. pi{uval vovedni
statii za spisanieto Dziennik Powszechny, ~ij{to glaven urednik isto
taka bil izvesno vreme. Vo 1918 god. vlegol vo sostav na redakcijata na
Kurier Warszawski, funkcija {to ja vr{el do svojata smrt. Bil
osnova~ i ~len na upravniot odbor na Dru{tvoto na kni`evnici i
novinari na Polska. Kako publicist prezentiral hristijansko-nau~na
opcija, a vo pogled na novite struewa poka`uval skepticizam. Vidi vo:
Polski Sownik Biograficzny, T. XX/1, Ossolineum 1975, s. 254.
83
Jednym z pierwszych polskich autorw piszcych na temat dziejw
sowiaskich Macedoczykw w dzisiejszym rozumieniu tego pojcia by
Wadysaw Trpczyski, ktry w pracy Albania i Macedonia. Kraj i ludzie
(Warszawa 1903) zainteresowa si problematyk powsta wyzwoleczych w
Albanii i Macedonii.
119
jeeli nie bdzie zmuszony ustpi z tej ziemi, krwi
nasikej, to zostawi po sobie tylko zgliszcza i ruiny
84
.

Otkako po ovie vovedni zabele{ki se zadr`uva na
bibliskoto poteklo na terminot Makedonija i na
pravoto na povikuvawe na Makedoncite kon anti~koto
nasledstvo od erata na Aleksandar Makedonski, Mje~nik
zabele`uva, a {to nam kako lo{o iskustvo ni e sosema
dobro poznato, deka skoro site balkanski dr`avi i narodi
istaknuvale pretenzii kon teritorijata na Makedonija vo
celina ili pak na odreden nejzin del, pa taka ponatamu
veli:
^udna e taa zemja kon koja nekolku narodi naedna{
istaknuvaat pretenzii, pomalku ili pove}e
opravdani. Ja posakuva Grkot, potpiraj}i se na
nikoga{ zaboravenoto istorisko pravo; za nea se
bori i Bugarinot, imenuvaj}i se sebesi Makedonec
tolku glasno, zatoa {to tuka u{te od vekovi se
naselil; Srbinot pak tvrdi deka e toa negova zemja,
zatoa {to taa nekoga{ vleguvala vo sostavot na
carstvoto na Du{an Silni; a i planinecot albanski
i Vlavot ne sakaat da bidat podolu od drugite.
Vistinski haos - pekol od nekolku narodi nad koi
sepak svoite du{egri`ni~ki krilja gi prostira
Tur~inot, poznat po svoeto vladewee preku ogan,
me~ i uni{tuvawe
85
.

Vo prodol`enie, iznesuvaj}i gi pri~inite za ova toj
pi{uva:

Gdyby Macedonj, oprcz panujcych tam obecnie Turkw,
zaludnia jeden nard, (...) sprawa byaby atw do
rozwizania i nikogo ze spczesnych nie obchodziaby pod
wzgldem praktycznym historja przeszoci kraju. Ale ziemi
macedosk trzymaj w swych rkach od wiekw a trzy
narody, oprcz Turkw i garci Rumunw.
86
.


84
Cyt. za A. Miecznik, Macedonja i Macedoczycy, Warszawa 1904, s. 3.
85
Tame, s. 4.
86
Tame, s. 12.
120
Isto taka kriti~no avtorot gi ocenuva bugarskite
pretenzii kon Makedonija:

Kolku e i da se raboti za damne{ni vremiwa, koga
carevite Simeon, [i{man i Samuil se narekuvale
sebesi kako makedonski carevi, sepak dosega Buga-
rite na prestanale da istaknuvaat pretenzii kon
Makedonija. Taa zemja tie postojano ja smetaat za
svoja i se stremat da ja prisoedinat kon sega{noto
Bugarsko carstvo. Kolku i da se potpiraat na
istoriskite prava na ova vladeewe, tolku pove}e
nemaat pravo bidej}i istoriskite dokazi govorat na
nivna {teta
87
.

Druga rabota e taa, {to barem mene dosega ne mi
bila poznata, deka (a)romanskite pretenzii kon Makedo-
nija dokolku i postoele bi mo`ele olku ostro da bidat
okarakterizirani od strana na stranski nabquduva~, pa
taka Mje~nik na edno mesto veli:

Spored misleweto na sovremenicite, a osobeno na
agitatorite na pan-romanizmot, potomcite na ovie
kolonizatori se dene{nite Kucovlasi raseani vo
vkupen broj ne pove}e od sto iljadi i toa po
planinskite delovi na Makedonija. Ottamu i izvo-
rot na romanskite pretenzii kon ovoj sloj lu|e i kon
delovite na Makedonija, zazemeni od nea
88
.

Spored Mje~nik, a {to go smetame za prv poseriozen
propust vo kni{kata, iako prethodno na nekolku mesta
jasno ja oddeluva makedonskata nacija od gr~kata, edin-
stvena dr`ava {to ima istoriski prava kon Makedonija e
Grcija i dodava:

[...] Nekako na ova ne zaboravaat nitu sovremenite
Elini i vo toj duh agitiraat kako na makedonski
teren taka i vo siot civiliziran svet [...], iako
podocna Mje~nik se distancira od ova, pa veli:
Sekako, ovie podatoci ne se dovolni: tie se

87
Tame, s. 65-66.
88
Tame, s. 50.
121
edinstveno korisni za vodewe ednostrana polemika,
ne{to {to pretstavuva prelevawe od prazno vo
{uplivo
89
.

Strategijata kon Makedonija nare~ena od Mje~nik
prelevawe od prazno vo {uplivo e poznat gr~ki speci-
jalitet (i kontinuitet!), koj kako {to gledame sega ostavi
golemi posledici po makedonskata nadvore{na politika,
nejzinata me|unarodna pozicija i slobodata na dvi`ewe
na makedonskite gra|ani po svetot so besmislenata refe-
renca BJRM.

Mje~nik e direkten svedok na Ilindenskoto
vostanie, pa e mnogu interesen podatokot {to go
zabele`avme kako povod za negovoto izbuvnuvawe. Imeno,
toj na nekolku stranici detalno uka`uva na ekonomskiot
moment i pritisok primenuvan od strana na osmanliskiot
okupator kon makedonskoto hristijansko naselenie, pa
zatoa tvrdi:

Dzisiejsze powstanie ma swj realny podkad nie tyle moe
w stosunkach prawno-politycznych, ile w ekonomicznym
stanie ludnoci pracujcej, doprowadzanej systematycznie do
ostatniej ndzy.
90
.

Pi{uvaj}i za odnosot na Turcite kon mesnoto
naselenie Mje~nik tvrdi deka:

Od damnina vo ovoj nesre}en region ne se smenilo
ni{to: kaurinot (vo originalot e predaden kako
|aur, zab.m.) za seto vreme od strana na Tur~inot e
tretiran vulgarno, za nego toj e vol za rabotewe, koj
od rano utro do docna nave~er bi trebalo da raboti
i da bide zadovolen so samoto toa {to mu e
dozvoleno da di{e ~ist vozduh
91
.

Eden od efektite na takviot pritisok, spored avto-
rot, e i promenata na verata, od hristijanska vo islam:

89
Tame, s. 66.
90
Tame, s. 8.
91
Tame, s. 88.
122

Oczywicie, e skutkiem tych cikich warunkw, cz
ludnoci chrzecijaskiej, dla zabezpieczenia si od
przeladowa, nie majcych granic, porzucia swoj rodzinn
wiar i przyja mahometanizm [...] za na edno drugo
mesto da istakne: Za volja na vistinata, Albancite
ne go zagubile svojot voinstven duh, isto taka i
svojot div karakter, no poleka go prifa}aa
muhamedanizmot, na toj na~in stanuvaj}i pogolemi
braniteli na novata vera vo pogolem stepen duri i
od samite Turci
92
.

Mje~nik pred to~no 100 godini uka`uva i na nam
poznatite stavovi za preuranetoto krevawe na Ilinden-
skoto vostanie, za {to me|u drugite se proiznesle i tak-
vite veli~ini kako {to se Goce Del~ev i Krste P.
Misirkov, pa veli:

Vo momentov, Bugarite do{le do takvi ubeduvawa
deka za niv edinstven spas mo`e da bide samo
vooru`eno vostanie protiv Turcite. Za taa cel tie
po~naa da sozdavaat makedonski komiteti so
bugarski karakter, nao|aj}i poddr{ka vo
nacionalnoto carstvo
93
.

Ekonomskiot moment e prisuten i vo edno drugo
poglavje, kade {to avtorot poso~uva na u{te povisok
stepen na steknuvawe dobivka, t.e. na pripadnici na drugi
etni~ki grupi koi ova svoe pravo go koristele
bezmilosno duri i kon samite Turci. Na str. 75 Mje~nik
pi{uva:

Grcite i Evreite, vo ~ii{to race glavno po~ivaat
trgovskite i bankarskite interesi, ~esto pati gi
napla}aat dolgovite od raznite pa{i i begovi, vo
forma na zemji{na sopstvenost. Odvreme-navreme se
slu~uva nekoi od turskite velikodostojnici
dobrovolno da se li{at od svojot zemji{en imot. [...]
Grcite pak iznajdoa na~in na izdr{ka otkako }e

92
Tame, s. 102.
93
Vidi kaj: A. Mje~nik, cit. delo, s. 113.
123
kupat zemji{te ili }e go dobijat (ka`ano so
dene{en re~nik, zab.m.) vo kompenzacija. I re~isi
vedna{ ja prenesuvaat sopstvenosta na manastirite,
crkvite i u~ili{tata, koi potoa se oddr`uvaat na
smetka na svoite op{tini
94
.

Vo prodol`enie, objasnuvaj}i ja podetalno ovaa
ekonomska zavisnost na raznite i razli~nite op{testveni
sloevi, avtorot zaklu~uva: Sekako, toj {to se otka`al od
sopstvenosta na svojot imot vr{i uloga na iznajmuva~,
sreduvaj}i gi svoite smetki samo so administrativnata
duhovna vlast
95
i potoa dodava deka plodovite gi sobi-
raat trgovcite regrutirani glavno od strana na Evreite i
na tie u{te polo{i od niv, Grcite
96
.
Spored nas, edno od najva`nite pra{awa {to gi raz-
gleduva Mje~nik vo bro{urkata Macedonja i Macedoczycy e
tokmu ona {to poslednive godini, duri poslednive denovi
`estoko ja razbranuva ne samo doma{nata javnost. Toa e
pra{aweto za sudbinata na makedonskata Crkva,
institucija koja so vekovi nanazad opstojuvala i stradala
zaedno so makedonskiot vernik, a so ~ija{to sudbina - koj
pomalku, koj pove}e - site nie Makedonci na nekoj na~in
sme opsednati. Mje~nik na ovoj problem mu posvetuva
posebno poglavje i vo nego go istaknuva zna~eweto
voop{to na pravoslavnata Crkva, sekako pri toa i na
Ohridskata arhiepiskopija za za~uvuvaweto na
nacionalnata posebnost na balkanskite narodi. Taka na
edno mesto toj veli:

Ustrj Kocioa wschodniego, jego tradycj uwicone
prawa pozwalaj na tworzenie si narodowych zarzdw
kocielnych, niezalenych zarwno jeden od drugiego, jak
wszystkich razem od patrjarchy ekumenicznego. Postoi
sepak eden fundamentalen ~len vo poredokot na
isto~nata Crkva, a toa e deka samo nezavisnite
dr`avi mo`at kaj sebe da organiziraat posebna
crkovno-nacionalna uprava. Wic Rosja ma swoj
odrbn organizacj kocieln, ma j Serbia, Rumunja i

94
Tame, s. 75-6.
95
Tame, s. 76.
96
Tame, s. 79.
124
Grecja, jako jednostki pastwowe niezalene. Nad
kocioami tych pastw ustaje przewaga administracyjna
patrjarchw ekumenicznych.
97
.

Objasnuvaj}i ja ulogata na pravoslavnata Crkva gi
dava osnovnite razliki vo dogmite na Isto~nata i Zapad-
nata crkva, ona {to vsu{nost ne mo`at ili pak ne sakaat
da go sfatat ~elnicite na sosednite pravoslavni crkvi na
~elo so samata Carigradska patrijar{ija, a {to pred
to~no 100 godini ovoj polski publicist go ima zabele-
`ano: Carigradskiot patrijarh e eden od pove}eto samos-
tojni i nezavisni crkovni poglavari, t.n. primus inter
pares//pierwszy wrd rwnych//prv me|u ednakvite, glavno
so ogled na religisko-istoriskite tradicii koi {to se vo
tesna vrska so ova
98
. [...} i {to e u{te pova`no, t.e. toa
deka vo pogled na sferata na svoeto vladeewe carigrad-
skiot patrijarh ne mo`e da se sporeduva so rimskiot papa,
komu fakti~ki direktno mu se podredeni site katoli~ki
biskupi
99
, a {to }e re~e deka na Isto~nata crkva ne e
poznata doktrinata na nepogre{livost na rimskiot papa.
Vo ponatamo{niot del od tekstot, Mje~nik uka`uva na
razli~nite kulturni vlijanija na bugarskata Egzarhija vo
odnos na gr~kite, a koi vsu{nost - kako {to znaeme - se
sveduvaat na isto i se od poguben karakter po statusot i
slobodniot `ivot na Makedonskata crkva.
[to se odnesuva do jazikot, tuka Mje~nik poka`uva
evidentna slabost, pa zatoa sosema malku vnimanie im
posvetuva na jazi~kite problemi. Nema jasna koncepcija vo
odnos na jazikot na naselenieto vo Makedonija a {to i ne
bi trebalo da za~uduva so ogled na toa {to po orientacija
toj e kni`evnik i publicist. Me|utoa, u{te na po~etokot
dava do znaewe deka postoi ogromna razlika me|u
starogr~kiot i staromakedonskiot jazik pi{uvaj}i: Jzyk
zatem pierwotny macedoski by narzeczem oglnego jzyka
helleskiego rni si za od dialektu attyckiego w tym stopniu, w
jakim jzyk naszych Mazurw lub Krakowian rni si od
literackiego jzyka polskiego
100
i istaknuva deka procesot na

97
Tame, s. 95.
98
Tame, s. 95.
99
Tame, s. 94.
100
Cyt. za A. Miecznik, op. cit., s. 16.
125
evolucija na makedonskiot jazik zapo~nal so doa|aweto na
slovenskite plemiwa na makedonska zemja, {to dovelo do
nastanuvawe na nekolku posebni jazici.
Ona {to od aspekt na avtonomija na makedonskata
dr`ava e interesno da se spomene e toa {to Mje~nik tvrdi
deka na realizacijata na reformskite programi za taa cel,
najmnogu popre~ila toga{nata me|unarodna situacija:
Dokolku ne be{e vojnata koja Rusija mora da ja vodi na
Dale~niot istok protiv Japonija, verojatno bi do{lo do
kompromisno re{enie, no pri sega{nata zapletkana
politi~ka konstelacija ne e jasno kako bi mo`elo toa da
se re{i
101
, [...] za vo prodol`enie nedvosmisleno da uka`e
na toa deka: Autonomja dla Macedonji, przy przeprowadzeniu
moliwie najcilejszego rozgraniczenia etnograficznego, byaby
rzecz najsuszniejsz w tym wypadku, gdyby ta prowincja miaa
stanowi nadal jedn z krain monarchji tureckiej. Natomiast wszelka
inna ewentualno nie obyaby si bez rozlewu krwi.
102
. Na ovoj
na~in avtorot pove}e ili pomalku svesno se nadovrzuva
kon ustavot na Makedonskata Liga od 1880 godina, koja
pretpostavuvala osnovawe avtonomna dr`ava na Makedon-
cite so svoja avtokefalna Ohridska arhiepiskopija, vo
koja bi bile garantirani site vidovi verski slobodi na
religiite zastapeni vo Makedonija
103
.
Interesno e {to i eden drug Poljak, sovremeniot
literaturen kriti~ar i nam dobro poznat kolega i
prijatel Leh Mjodinski se proiznesuva za zagrozenosta na
Makedonija od sosedite u{te vo 1999 godina i povtoruva:

Razli~nite realni sostojbi, originalnata optika
na getoto isto taka ne odbegnuva vo ovoj slu~aj od
statusot na kulturna avtonomija kaj Albancite,
Korzikancite, Baskite ili Lu`i~anite, no sepak
relativno docniot civilizaciski napredok vo kore-

101
Tame, s. 115.
102
Tame, s. 115 116.
103
Stanuva zbor za ~lenovite od 57 do 62 na ovoj ustav, koj pri svojata
podgotovka se potpiral vrz ustavot na Kralstvoto Belgija od 1831 r. i
na [vajcarskata Konfederacja od 1874 god. Po{iroko kaj: Z.
Stamatoski, Kwestie kultury w Konstytucji Ligi Macedoskiej z 1880 r. oraz 120
lat pniej, [vo:] Kulturowe konteksty integracji Europejskiej, konferencija
odr`ana na 16-17.10.2003 g., Collegium Europaeum Gnesnense UAM 2003, s.
144-153.
126
lacija so staroslovenskiot mit na etni~koto
pograni~je nad Vardar prezentira eden fenomen, na
evropsko nivo - unikaten. Vo makedonskata nauka
motivot na defanzivna kultura (podvle~enovo e
moe, Z. S.) ~estopati bil i e razbiran tokmu vo
kontekstot na jazi~nata realnost: teritorijata na
negovata upotreba se stesnuva a proizleguva od
administrativnite zabrani vo Grcija, otsustvoto na
negova legitimizacija vo Bugarija, ograni~enata
doma{na primena vo Albanija i napreduva~kata
albanizacija od zapad na samata nezavisna
Makedonija
104
.

Namesto zaklu~ok, sakame u{te edna{ da obrneme
vnimanie na s ona {to se slu~uvalo vo Makedonija 40
godini po nastanuvaweto na ovaa publikacija, pa i do
dene{en den. I pokraj oddelnite propusti i nedore~e-
nosti vo kni{kata Macedonja i Macedo czycy na A.
Mje~nik, vrzani glavno za problemot okolu identitetot na
Makedoncite, nema potreba da se povtoruva deka pogolem
del od sporedenite fakti od pred to~no eden vek pot-
tiknuvaat na vnimatelno razmisluvawe, na primer po~nu-
vaj}i od podatocite za preuranetosta na Ilindenskoto
vostanie, ili pak postojanata zagrozenost od strana na
sosednite dr`avi, ili pak mo`ebi da re~eme za ekonom-
skiot moment, ili pak na ona {to se odnesuva na prizna-
vaweto istorisko pravo na sopstvena Crkva, sloboda na
veroispoved ili dr`avna avtonomija; dali pak da se obrne
vnimanie na ekonomskiot moment preku koj makedonskiot
~ovek sistematski se doveduva(l) vo sostojba da razmisluva
za u{te edna od nizata `ivotni pote{kotii i na toj na~in
u{te pove}e da mu se ote`ne negoviot bit?

104
Miodyski L., Powroty znacze. Aktualizacje tradycji kulturowych w
literaturze macedoskiej po 1945 roku. Wydawnictwo Uniwersytetu lskiego.
Katowice 1999, str. 44. Poso~uvame na trudovite na Mjodiwski vo koi toj
detalno go obrabotuva makedonskiot kulturen model, i kako del od
po{irokiot evropski areal, i kako unikaten model na vnatre{en
plan, me|u drugoto vo: Miodyski L., Identyfikacja kulturalno-jzykowa
Macedoczykw a kod spoeczny rodowiska wielonarodowego, w: Jzyk a
tosamo narodowa Sowian. Uniwersytet Jagielloski. Krakw 1999, str. 195-
208.
127
I koga se raboti za ovaa godi{nina, na samiot kraj da si
postavime pra{awe - dali istorijata tokmu na nas Make-
doncite sudbinski mora da ni potvrduva deka taa sekoga{
se povtoruva? Smetam deka za da se dojde do vistinskiot
odgovor, so seta po~it kon Antoni Mje~nik i negovite
viduvawa, verojatno ne bi trebalo da ~ekame nekoi drugi
vremiwa, pa nekoj drug patopisec za 100 godini povtorno
da ni uka`e na toa. A poukite, se znae, bi trebalo sami da
si gi izvle~eme!
































128









































129





Liljana TODOROVA


MAKEDONSKITE RELACII SO AVTENTI^NITE
VREDNOSTI NA KNI@EVNIOT SVET NA
FRANKOFONSKA AFRIKA

Frankofonijata pretstavuva grupacija na zemji so
razli~ni kulturni identiteti {to se povrzani preku
nivniot zaedni~ki jazi~en izraz - francuskiot jazik Kako
celina, tie zemji ve}e imaat steknato izvesen istoriski
d. Nivniot razvoen pat oficijalno zapo~nuva od
osnova~kata konferencija vo 1970 godina vo Niame, vo
afrikanskata dr`ava Niger i, poto~no, od prviot samit
na zemjite - ~lenki {to e odr`an vo Pariz vo 1986 godina.
Kako me|unaroden forum, frankofonijata e eden od
civilizaciskite predizvici na ~ovekovoto dejstvuvawe
kon oformuvawe na edna sovremena me|unarodna etika vo
tehnologijata na komunikacijata me|u oddelnite geokul-
turni identiteti. Vo ovie vkupno 55 frankofonski zemji
od site kontinenti na svetot {to pretstavuvaat 9% od
populacijata na zemjiniot globus (ne smetaj}i go tuka
francuskiot heksagon), se sozdava edna, spored kanadskiot
kriti~ar @erar Tuga, francuska pluralisti~ka litera-
tura
105
, ili mno{tvo frankofonski nacionalni / avto-
nomni literaturi. Prifa}aweto na francuskiot jazik
kako zaedni~ki jazi~en izraz vo toj makrouniverzum od
razli~ni / poedine~ni etnikumi usledilo od istoriski
pri~ini, poradi kolonijalniot period {to go nametnal
toj jazik, no i poradi s u{te neoformenite nacionalni
jazici kako normirani i literaturni. Jazikot vo kni`ev-
nosta e, bez somnenie, kako {to Rene Velek naglasuva vo
svojata Teorija na literaturata, gra|a kako {to e
kamenot...no, bidej}i e tvorba na ~ovekot, vo nego e nabi-

105
Tougas, Grard, Les crivains dexpression franaise et la France, Ed.
Danel,Paris,1973 : 9.
130
eno seto kulturno nasledstvo na edna jazi~na grupa
106
.
Vo taa smisla, frankofonskite pisateli, vo slu~ajov ovde
- afrikanskite, prifa}aj}i go kako nu`nost francuskiot
jazik koj, me|utoa ima druga struktura i kni`evna tradi-
cija, sekako, se sudiraat so brojni problemi, kulturni,
lingvisti~ki, a i op{testveno-ekonomski {to proizle-
guvaat i od upotrebata na stranskiot jazik. Tie, zatoa, go
prisposobuvaat svojot kni`even izraz, vsu{nost sledat
eden fenomen za{to sekoja zemja ima svoja realnost, sop-
stveno kulturno nasledstvo, a toa neminovno bara i
nivnata literatura da ima svoja boja {to }e se prepoznava,
}e se po~uvstvuva i niz nivniot francuski jazik. Poinaku
ka`ano, izrazot }e treba da ja opfa}a celata taa nivna
sopstvena civilizacija. Teorijata na Lisjen Goldman
sli~nite vakvi fenomeni gi imenuva kako istra`uvawe
na avtenti~ni vrednosti vo eden neavtenti~en svet
107
.

Afrikanskite pisateli kako i kni`evnite
prou~uva~i i samite go ~uvstvuvaat toa i gi otvoraat
vakvite pra{awa so {to, poto~no, ja dopiraat temata za
akulturacija. Taka, renomiraniot avtor od Bregot na
Slonovata Koska, Amadu Kuruma, ova go smeta za
afrikanski fenomen za{to, pi{uvaj}i gi svoite dela, toj
vsu{nost misli na rodniot jazik malenke, a preveduvaj}i
go na francuski, svesno go kr{i - kako samiot veli - toj
klasi~en jazik proizlezen od latinskiot genij {to ne
mnogu lesno se kalemi na afrikanskata du{a.
Istaknatiot, pak, romansier od Gvineja, Tjerno
Monenembo, ova izrazuvawe na francuski go smeta kako
eden vid dvojna kultura vo koja doa|a do izraz negoviot
usten na~in na izrazuvawe so drugi formi na metafori i
drug zboroven materijal, a za eminentniot Leopold
Sedar Sengor ova kulturno vkrstuvawe, ili melezewe
(metissage culturel), ovaa afrikanizacija na francuskiot
jazik e spontano te`neewe kon reljefnost i ubedlivost na
ka`anoto, kon nao|awe na eden integralen jazik (langage
intgral) za izraz na sopstvena kultura so avtohtoni
vrednosti.

106
Rene Velek i Ostin Voren, Teorija knjizevnosti, Nolit, Beograd
107
Lucien, Goldmann, Pour une sociologie du roman, Gallimard, Paris, 1964 : 30.
131
Vakvite paralelni procesi na zastapenost na
izvorna vitalnost i na modaliteti na Drugosta, ne se
karakteristi~ni samo za frankofonskite zemji ju`no od
Sahara, taka nare~eni Zemji od Crna Afrika. I vo sever-
noto podra~je na kanskiot kontinent, Magrebot, vo koe
ponaglaseno se ~uvstvuva civilizaciskoto nasledstvo na
arapsko-muslimanskiot pridones, se pi{uva edna litera-
tura so frankofonski jazi~en izraz (pokraj onaa na arap-
ski jazik ili na jazikot berbera) vo koja se ~uvstvuvaat
posledicite od istoriskiot kontakt so Francija i dija-
logot so kulturite od drugata strana na Mediteranot.

Ottuka i pri na{eto prosleduvawe ovde na rela-
ciite na Makedonija so ovoj kni`even svet, neophodno e da
ja imame predvid ovaa dvojnost na avtenti~niot razvoj na
afrikanskite kni`evnosti: od edna strana usnata tradi-
cija kako koren na nivnoto afrikanstvo i, od druga strana
vlogot na nivniot kontakt so drugite / evropskite
kni`evni tradicii. Vo toj kontekst i na{iot pristap }e
pretstavuva vsu{nost otvorawe na kni`evna komunikacija
me|u dve kulturolo{ki i istoriski razli~ni sredini so
svoi kni`evni procesi.

Samosvojnosta na afrikanskite frankofonski li-
teraturi se povrzuva so raznovidnoto i bogato kulturno
nasledstvo {to, vo najgolem del, se oformuva vo ramkite
na edna mitska percepcija na svetot, specifi~nite formi
na op{testveno ureduvawe i istoriskiot razvoj vo ovoj del
od Afrika vo koj silen pe~at ostava kolonijalnoto vreme.
Na sli~en na~in i identitetot na makedonskata kni`ev-
nost mo`e da se postavi kako pra{awe na nejziniot
avtenti~en kni`even razvoj koj, isto taka, neminovno nosi
beleg od Otomanskoto petvekovno vladeewe, osobeno ako
se ima predvid narodnoto tvore{tvo. Pri povlekuvaweto
na nekolku komparativni linii vo svojstvo na rezultanti
od nivniot me|useben kontakt vsu{nost i najdobro }e go
prepoznaeme nivniot soodnos, dopirni to~ki, konstanti,
sovpa|awa, paralelni ili razli~ni kni`evni procesi,
kako i mo`ni me|usebni inspiracii i pottici za prevodi,
prepevi i sl.

132
Vo vakvite zbli`uvawa {to zapo~nuvaat nekade po
pedesettite godini na dvaesettiot vek, najgolema nosivost
so svojot umetni~ki izrazen dostrel ima sekako kni`ev-
nata paralela [opov - Sengor. Taa mo`e da se povle~e
osobeno me|u poetski kreativniot afrikanski period na
Aco [opov (zbirkata Pesna za Crnata `ena) i nagla-
seniot interes za makedonskoto poetsko iskustvo vo tvo-
re~kiot pat na Leopol Sedar Sengor od vremeto na
negovata potraga po magijata na zborot (verbalnata mag-
ija) vo estetikata na makedonskoto narodno tvore{tvo i
po sleanosta na taa magija so univerzalnoto. Ovoj interes
na Sengor osobeno e intenziven pri negoviot prestoj vo
Makedonija vo 1975 godina koga be{e oven~an so Zlatniot
venec na Stru{kite ve~eri na poezijata. Me|u make-
donskoto kni`evno podnebje i negroafrikanskata kultura
toga{ be{e vospostaveno najbogato protkajuvawe: od edna
strana me|u elementite od sistemot na simbolisti~kite
vrednosti {to osobeno se vtemeluvaat vo afrikanskiot
topos i semanti~kata, istoriskata ili magiskata mo} na
maskite, feti{ite, totemite, boite, tam-tamot, korata,
balafonot itn. i, od druga strana, elementite od este-
tikata na makedonskata narodna poezija koja Sengor ja
be{e tolku dobro zapoznal i prou~il preku razgovorite
so [opov, nejzinite prepevi na francuski jazik prven-
stveno od E`en Gilvik i analizite od @an Ruslo {to
mo`e{e da ja razgleduva i sporedbeno so drugi poezii,
kako na pr. so senegalskata i sl.

Vremenski poglednato pak ovie kontakti na make-
donskata kulturna sredina so afrikanskata umetnost dati-
raat od gostuvaweto na teatarskata trupa Afrikanski
balet na profesorot Keita Fodeba od Gvineja vo 1954 go-
dina vo Skopje, vo ramkite na nejzinata turneja niz Evropa
vklu~uvaj}i ja i porane{nata jugoslovenska federacija.
Toa be{e moment na vistinsko otkrovenie (Tome Arskov-
ski, Razgledi br. 22/1954, str. 10) vo odnos na bitot na
afrikanskiot narod, negovite legendi i predanija, rita-
mot na tam-tamot na perkuzicionistite i muzikata na
avtohtonite instrumenti, balafon, kora i dr. Potoa,
pottiknatiot interes postepeno doveduva i do prviot ma-
kedonski prevod od umetni~kata literatura, so romanot na
133
Kamara Laj Crnoto dete vo 1962 god. (vo prevod na Sveto
Serafimov). Kamara Laj kako istra`uva~ na izvorite na
legendarnata istorija na afrikanskite narodi, mnogu
uspe{no gi dolovuva vo romanot site vol{epstva na tradi-
cionalna Afrika, no i probivot na modernite vremiwa
{to nosat potreba, osobeno, za narodno prosvetuvawe i
obrazovanie.
So vklu~uvaweto pak na poetite od frankofonskite
zemji od Afrika vo programite na me|unarodniot fes-
tival Stru{ki ve~eri na poezijata, pretstaveni se na
makedonski jazik brojni u~esnici kako najzna~ajni pret-
stavnici na poezijata od pove}e regioni: Angola (Antonio
Kartozo, @oan Abel), Mali (Gausu Dijavara), Kongo (me|u
drugite i ^ikaja UTmsi), Gana ( Atugvej Okaj), Gvineja
(Ro`e Goto Zomu, Mamadu Tian Pun~u Dijalo, Sike Ka-
mara, Abdulaj Fanie Ture), Senegal (Usman Samben, Amadu
Lamin Sal, Lamin Diakate, pokraj Sengor) i dr. Od svoja
pak strana ugledniot univerzitetski profesor i reno-
miran poet M. T. Pun~u Dijalo, preku svoite posebni
predavawa }e ja pretstavi vo pove}e zemji od Zapadna
Afrika, makedonskata poezija kako Poezija na pluralis-
ti~ki anga`man, uspevaj}i da ja dolovi du{ata i na na{a-
ta narodna pesna i na na{ata sovremena poetska umetnost
(me|u drugite, Mateja Mateski, Radovan Pavlovski).

I kni`evnoto tvore{tvo na zemjite od Magrebot,
glavno po ovoj pat (Stru{kite ve~eri) }e gi motivira
na{ite preveduva~i da bide pretstaven na mekedonski ja-
zik i del od ovaa, op{to zemeno, magrepska literatura.
Me|u drugoto, }e ja dobieme Sovremenata poezija na Al-
`ir (vo prevod na Luan Starova), kako i na mnogumina
u~esnici na Stru{kite ve~eri od Tunis (Abu Al Kasim
A{ [abi), od Egipet (Nagib Surur), od Sirija (Ali Ahmed
Said Esbe -Adonis, kako dobitnik na Zlatniot venec na
Ve~erite i dr.

Koga pak stanuva zbor za proznite dela od ovoj
afri~ki region, tie, iako poretko, sepak se pojavuvaat i
na makedonski jazik. Po romanot Crnoto dete od Kamara
Laj. {to ve}e go spomenavme, osobeno vnimanie pobudi
romanesknoto delo na ugledniot marokanski pisatel
134
Tahar Ben @alun koj za svojot roman Svetata no} vo 1987
godina ja dobi Nagradata Gonkur. Romanot be{e preveden
vo 1990 godina (od Anka \ur~inova) i makedonskiot
~itatel vo nego najde prikaz na `ivotot vo marokanskata
sredina vo koja se prepletuvaat korenite na minatite
tradicii i na novoto vreme. Preku soo~uvaweto na devoj-
kata Zahra so site pre~ki i te{kotii vo ostvaruvaweto na
nejzinoto pravo da go `ivee svojot `enski identitet vo
edna sredina optovarena so protivre~nosti, avtorot gi
poso~uva i problemite na novite generacii {to se prekr-
{uvaat niz brojni verski predrasudi i kompleksi.

Bez pretenzii da odime ovde vo podetalno retro-
spektirawe na vakvoto interkulturno komunicirawe, }e
odbele`ime u{te deka ovie relacii sledat eden dijalogi~-
en princip i imaat svoi evolutivni pateki so intenzivni
i pomalku intenzivni komunikaciski procesi. Ponekoga{
se vklu~uvaat i drugi formi za sredbi so osobeno su{tin-
skite osobenosti na afrikanskite avtohtoni vrednosti
{to go izrazuvaat dlabokoto vkorenuvawe na ovie narodi
vo sopstveniot identitet. Osobeno podatlivi za takva
afirmacija se poka`aa xez-festivalite kako {to e Skop-
skiot, na koj na pr. gvinejskiot tradicionalist Mori
Kante, nadaren so osoben refleks i umetni~ki usovr{en
vo dijasporata (Pariz), ja dolovi na makedonskata javnost
bogatata duhovna /muzi~ka tradicija na Afrika, pridru-
`uvan od svojata kora i od virtuoznite perkuzicionisti.
Na sli~en na~in i Senegalskite raperi Dara Xej (prog-
laseni, vo 2004 godina za najdobra afrikanska grupa), pri
svoeto gostuvawe na Skopskiot xez-festival vo maj 2004 g.,
preku bogat kolorit i izobilna egzotika, gi prezentiraa
tradicionalnite afrikanski ritmi i melodii, donesuvaj-
}i pritoa i edno sve`o i novo vladeewe so scenata {to
soodvetstvuva na sovremeniot, dene{en, koncept za prezen-
tirawe na ovie vrednosti.

Ovoj prilog, motiviran od faktot na na{iot re~isi
dvodeceniski interes i anga`irawe vo prou~uvaweto na
kni`evnata frankofonija, mo`e da se sfati kako inici-
jalen pottik i, sekako, }e treba da se dopolnuva i so
poprodlabo~eni analizi vo sporedbenata problematika
135
(kako na pr. specifi~no estetskite ili nacionalnite i
kulturnite iskustva na ovie dve literaturi, makedonskata
i frankofonskite afrikanski literaturi). Da odbele-
`ime ovde deka, vo na{iot slu~aj, vo pribli`uvaweto na
ovie dve kulturi, frankofonijata si pobara eden priro-
den pat za me|usebno povrzuvawe, za {to e mo`no pobogato
zapoznavawe i pouspe{no sogleduvawe na svojata speci-
fi~nost i svojot kulturen identitet. I seto ova, vo duhot
na osnovnata koncepcija na Frankofonijata: da se bide
faktor za neguvawe na pluralizam i razli~nost, nasproti
sekakva tendencija za uniformnost, alienacija, prisvo-
juvawe.





























136









































137














( )
. , ,
, ,
, , , ,

()
(. ) -
(. ), -
. .
!


. . (1972),
.
1960 . (
,
,
). , -

.
. . :
(
?)
, ,
-
. ,

,
138
. . .
(1969).
(1938)
(1939)
(. ),
(
1945 ., 1948 .,
1951 ., 1959 .).

,
(
?),
, .
. 15- ,
"" ,
, ""
2
. , ,
, , -
(, .) ,
,
, ,

, : ,
, ,
.
, ,
, ,
, -
, ,
.


.
, , ,
,
, , ( ) -
.
. -

,

139
, , ,


.
() -
-
,
. .
:
, (
) ,

(, , !),
, ,

... ,
, ,
!

:
( ).
-
. , , ,
( !)
. ,
,
.

,
stanbeni .
12 , , , (,

). 8 .
.
: .

. , , . -
, ,
-
,
. ;
. ,
140
, .
, :

,
: .
() ,
! (
) :

; (
) -

, , ,
!
, , ,
, ,

!...

.
( ).
:

.
: ( )

; .


-
,
... ,
.
.
, "" ,
, ,

. , , ,
; ,
, ,
, ,
. ,
141

. , -
,
...
.
... -
, , , ...
,
!
.
, (
. . ). ,
. ,
-
():
. ,
.
,
: ( )
, , $
. ,
() -
, , ,
,
. , ,
$
!... : , -
, (
,
), ,
, -
. , , ,

$ . -,
. $
,
, ,
. ?...
.
, :
, ,
,
142

; ,
, . ,
:
,
, ,
!
, ,
.
7 ;
4 . , ,
:
,
, ,
.
, ,
, ,
; , ,
, -
... .
:
. ,
.
,
, . , ,
,
.


.
,
. .
, -
.
, .
, , ,
, , -
, .




143












/ ,
,
, (
, ,
)
. , ,
. ,
(, ,
!),

- .
, ,
prehranuvame () , ()
() .
, stvena
,
/-
odnos
- Diario
minimo. , , odnos .

, !

, ( :
!) , , .
, , , -
( !), -
() , ,

,
144
/
- .
(Ame-
rican Beauty) -
: ;
(American Beuty),
( :
, ,
9/11);
-- -

, -
-
. , -
,
,
,
image/ () mirage
, , , ,
... ,
. , , -
.
, , .
:
, , -

American
Beauty ( , , ,
,
),
,
(--
--), , -
/ , -
e
.
-
, /

- ( -
), .
, ,
145
CNN, -
( , : butlers)
-.

*

-/-

. -
, -
, . ,
goda , , -
-

.
tretirani
opseg -
: (1900-1975), (902-1995),
(1921), (1952),
(1969) (1969).

, -
(1938/39),
(1953), (1957),
(1985), (1994) (1999).

: (..., ) -
; (,
) /-
, ( , -
) -
/ .
-
, , ,
/ , -
te,
. ,
19- , , 20-,
-
,
, ,
. ,
146
. -

, , !
; ,
, -
/ ( , ,
,
),
,

. (,
, -
),
:
, ,
, .
() , -
( , ,
, /-
!),
.

-
, , ,
, . 17
( !)
. , ( ,
, !),
, -
, -
, , -- ,
, , ,
: .
: !


, -
. , j , -
(
, ) bukvalno
: -
( : -
147
, ;
, 2002:63),
. ,
,
, ,
, ... ,
, , ...
.

. , , , .
-
, -
-
/ 1985. -
- - -
,
,
( ), buk-
valno: kako , -
, -
(:
!)
()
.
. ,
, , , .
() -
-

, ,
,
(1999).
, ,

(American Beauty) $ -
: , .
//
),

(, ).
,
znakovniot 9 ( !),
148
.
(), () ,
/sposob --
( ), -
/ (-, ,
, , ),
.
-
/Trainsppoting :
. , . ,
. .
. , . , . , .
(...) . . . . .
(, 2002:101)
: !
, , -
(-
), -
, .
/ -

! . ,
.
, /
,
: . -
,
( , ,
!) nata . ,
, : e
(
1925, 1926
1927 !), / -
, 1912.
, ,
-
, .
, :
odnos .



149

:


, (2002) , : , :

, (1988) , : , :

Kafka, Franz (1980) Amerika (prev.), Zagreb:Zora

, (1976) , :
(), :

, (2003) , : , :


, (1987) , : ,
:

, (2002) , : , 1, :

























150









































151





Nada PETKOVSKA


SEMEJSTVOTO VO BALKANSKITE DRAMSKI
LITERATURI

Semejniot `ivot, odnosite vo ramkite na edno semej-
stvo e edna od prastarite temi vo dramskata literatura, i
vo tragedijata i vo komedijata.
Tragi~noto, kako fundamentalna kategorija na tea-
tarskata/dramskata estetika, opfa}a pove}e razli~ni
zna~ewa, no vo anti~kata tragedija, spored Aristotel,
najvisok stepen na tragi~nost se postignuva koga strada-
wata se vr{at me|u svoi lu|e, kako na pr. koga brat ubiva
brata, ili sin tatka si, ili majka sina si ili sin majka si
ja ubiva ili se gotvi da ja ubie ili da stori nekoe drugo
sli~no (zlo delo)... (Aristotel:1990,55).
Anti~kata tragedija, vsu{nost, naslonuvaj}i se na
poznatite mitovi, glavno obrabotuva problemi od semej-
nite tragedii ( na Ajdip, Agamemnon, Tezej), a sudirite se
so dolgoro~ni posledici na pove}e generacii od edno
semejstvo.
Za razlika od minatoto, vo dvaesettiot vek, se
javuva edna moderna forma na tragedijata, vo koja
transcendentnosta e, pred s, socijalna, odnosno
psiholo{ka. Namesto likot da se pot~inuva na nekakvi
bo`ji naredbi, toj sega se bori protiv silite na
op{testvoto na koe pripa|a ili so svoite vnatre{ni
traumi predizvikani od anomaliite na semejniot `ivot.
Tragi~noto po~nuva da prima edna ~ove~ka ili socijalna
forma, pri {to, pred s, se manifestira kako bloka`a od
strana na op{testvoto i otsustvo na perspektiva. Vo
ramkite na socijalniot kompleks na blokatori, vo
dvaesettiot vek s podominanten stanuva politi~kiot
element, politikata kako klu~en (nadvore{en, fatalen)
faktor koj dobiva mo} da odlu~uva za `ivotot na ~ovekot.
152
Poslednata instanca na tragi~noto, {to se pojavuva vo
sredinata na dvaesettiot vek, e domenot na apsurdot. No vo
site navedeni vidovi na manifestacii na tragi~noto,
naj~esto, toa se prekr{uva niz semejnoto jadro,
opravduvaj}i ja i do denes aktuelnosta na Aristotelovata
konstatacija.
Vo makedonskata dramska produkcija, vo periodot na
procutot na tn bitovo-socijalna drama, patrijarhalnoto
semejstvo e mo{ne zna~ajna ramka vo koja se odviva
dramskoto dejstvo. Taa dobiva tragi~ni dimenzii vo Pari-
te se otepuva~ka, kade stanuva zbor za ispolnuvawe na
Aristotelovata definicija za tragi~noto vo ramkite na
semejstvoto. Ne pomalku tragi~na vo ovaa smisla e i
Pe~albari od A. Panov, kade tragikata se realizira pre-
ku aktot na zaminuvaweto na pe~alba, {to go uni{tuva pe-
~albarot, i ^est od V Iqoski, ne{to podocna.
Kaj slednata generacija za mo{ne karakteris-
ti~en semeen sudir so tragi~ni dimenzii, stanuva zbor kaj
K. ^a{ule - vo Vejka na vetrot. Pove}eto dramski avtori
od ovaa generacija (T. Arsovski, B. Pendovski, M.
Nedelkovski), - vo sredi{teto na svojot interes glavno go
postavuvaat odnosot na edinkata i op{testvoto, pri {to,
sepak, prika`uvaat i sliki od semejniot `ivot -
(semejstvoto na Dra{ko Karovski vo Paradoksot na Dio-
gen, vo Stottiot ~ekor od T. Arsovski, vo Potop, i
osobeno vo Naslednici na B. Pendovski, vo Pe{tera od M.
Nedelkovski, Pluto od I. To~ko). No vo najgolemiot broj
dramski dela nastanati vo sedumdesettite, pa i vo
osumdesettite godini, ne se raboti za intimen semeen
konflikt, za ~isto psiholo{ko razijduvawe na razli~ni
karakteri, za netrpelivosti i sudiri od li~en karakter,
tuku pove}e za sudir na razli~ni ideolo{ki pogledi, na
razli~ni politi~ki opcii, koi se reflektiraat i na
kohezijata na semejniot `ivot.
Vo ovoj slu~aj, na{iot interes e, pred s, naso~en na
ponovata dramska produkcija vo po{irokiot region na
Balkanot, kade poslednite decenii na dvaesettiot vrek se
mo{ne indikativni za eden specifi~en tretman na
semejstvoto, koe, izlo`eno na nepovolnite op{testveno-
politi~ki okolnosti, poka`uva s poizraziti tendencii
153
na raspa|awe, odnosno povtorno stanuva jadro na inten-
zivni tragi~ni sudiri.
Kaj generacijata makedonski dramski avtori {to
tvori vo ovoj period semejstvoto kako predmet na inte-
res e mo{ne zna~ajno vo dramite na Goran Stefanovski,
Jordan Plevne{, kako i vo deloto na Sa{ko Nasev.
Raspa|aweto na semejnoto jadro kako glavna tema e
najmarkantno prisutno vo dramite Divo meso, Let vo
mesto i Hi-Fi, od Goran Stefanovski.
Dramata Divo meso (1979) e drama za polo`bata na
Makedonija vo predve~erieto na Vtorata svetska vojna,
kade ovoj presvrten period vo nejzinata istorija e
pretstaven preku tragedijata na edno tipi~no makedonsko
semejstvo. Stanuva zbor za tekst napi{an spored princi-
pite na moderniot realizam, so nazna~ena sredina i vreme,
so razvieni likovi. Vo sredi{teto na dramata e likot na
tatkoto Dimitrija, koj so site sili se trudi da go so~uva
semejstvoto i starite patrijarhalni vrednosti, (prika-
`ano preku proslavata na semejnata slava). Majkata Mari-
ja e lik so labilna psiha, izma~uvana od viziite za divoto
meso (simbol na zloto {to doa|a odnadvor), {to se nafa}a
na grloto i koe po sekoja cena treba da se isfrli. Trojcata
nivni sinovi pretstavuvaat tri mo`ni reakcii na trau-
mati~nata polo`ba vo koja se nao|a semejstvoto (kako del
na op{testvoto): pijanstvoto (Simon), potcenuva~kata
slu`ba vo germanskata firma (Stevo) i revolucionerniot
otpor (Andreja).
Let vo mesto (1981) tematski navleguva u{te podla-
boko vo makedonskata istorija vo 1878 god. Tuka, isto
taka, se tematizira raspa|aweto na edno makedonsko semej-
stvo ~ija sudbina e neraskinlivo povrzana so sudbinata na
manastirot vo koj `iveat i okolu koj se pletat mre`ite na
trite propagandi - gr~kata, srpskata i bugarskata. Ovoj
izvonredno bogat tekst zafa}a mnogu aspekti od sudbinata
na Makedonija i Makedonecot od krajot na devetnaeset-
tiot vek, {iroka panorama na egzistencijalni problemi,
polarizirani na dvajcata bra}a - Efto i Mihailo.
Osnovna karakteristika na odnesuvawe na Efto, na nego-
vata egzistencija, e stravot od okolnostite vo koi e posta-
ven (turskata vlast), {to go pravi nesposoben za sekakva
akcija, i go degradira do ubiec na sopstveniot brat.
154
Mihajlo, realiziran pove}e kako simboli~no-alegori~na
figura, otkolku kako realen lik e negova sprotivnost.
Toj e sonuva~, {to od majka si ja nasledil mo}ta na
vizijata. Dodeka kaj Sultana taa vizija sekoga{ e mra~na,
kaj Mihajlo, oblagorodena so ~uvstvoto za umetnosta,
vizijata na idninata e pretstavena kako mo`nost na
simboli~niot let, odlepuvawe od ni{to`nosta vo koja go
postavile istoriskite okolnosti. Preku likot na la`-
niot hiromant Angele, ovaa ideja za ve~niot kopne` po
letot e iska`ana so oksimoronskata opredelba - let vo
mesto. Ve~niot kopne` po letot, {to za Makedonecot
sekoga{ zavr{uva kako let vo mesto se potvrduva so
tragi~niot kraj i na dvata lika - Angele gine od kur{umot
na kajmakamot, a Mihajlo od no`ot na sopstveniot brat.
Mno`estvoto idei i problemi i vo ovaa drama na Stefa-
novski, glavno se prekr{uvaat vo fokusot na semejstvoto -
~ij normalen `ivot e onevozmo`en od nadvore{nite
(politi~ki) pre~ki. Stanuva zbor za tipi~na tragi~na
struktura koja se realizira preku sudirot na dvajcata
(neednakvi bra}a), preku ubistvo vo ramkite na semej-
stvoto. Ako vo Divo meso sinovite ideolo{ki se
raziduvaa, na krajot tie sepak ja poka`aa svojata
splotenost, dodeka vo Let vo mesto, razli~nite sfa}awa
doveduvaat do semejna (i nacionalna) tragedija.
Semejstvoto e prika`ano vo mo{ne specifi~na
forma i vo piesata parabola na G.Stefanovski, Hi - Fi.
(1982) Toa e drama, kako {to uka`uva i naslovot, za
visokite `ivotni vrednosti, no i za razli~nite tolku-
vawa na nivnoto zna~ewe od trite generacii vo edno
semejstvo. Za najstarata (dedoto), koja ne mo`e da se oslo-
bodi od pre`iveanite iskustva vo vrska so Inform-
biroto, tie se povrzani so stroga disciplina i pokornost,
za srednata (majkata), vo prv plan e postavena va`nosta na
materijalniot uspeh vo `ivotot i li~nata sloboda, dodeka
tretata generacija (vnukot, odnosno sinot Matej), ne uspe-
va ni da dojde do sopstveni re{enija, do sopstveni vred-
nosti, zatoa {to u{te na samiot start na `ivotot e uni{-
tena od gledi{tata na dvete prethodni generacii, i seka-
ko simboli~no - zavr{uva kako degeneriran transvestit.
J.Plevne{, zaedno so G.Stefanovski go obele`uva
periodot na dramskoto tvore{tvo od osumdesettite i
155
devedesettite godini na minatiot vek. Negovoto delo pri-
ka`uva mo{ne originalni, globalni vizii, preku koi
sekoga{ korenite na s {to se slu~uva vo Makedonija, gi
bara vo evropskite centri na mo}ta. No i pri vakvata
evropocentristi~ka orientacija, vo negovite drami,
pove}e ili pomalku naglaseno, sepak e prisutno i pra{a-
weto na (raspadnatoto) semejstvo, vrz koe se manifestira
odot na svetskata istorija.
Vo prvata drama Erigon (1982), semejnata tragedija e
zastapena vo viziite na Isidor Solunski vo bolnicata za
bezdomnici vo Pariz, pri {to centralno mesto zazema
se}avaweto za rasturenoto semejstvo i raskopanoto do-
ma{no ogni{te vo rodnoto selo. Ovoj splet na se}avawa
ne samo {to ja odreduva negovata (li~na) tragi~na sudbina,
tuku zboruva i za edna golema tragedija na Makedoncite od
Egejska Makedonija - propasta na Gra|anskata vojna vo Gr-
cija i sudbinata na makedonskite semejstva, koi se razde-
leni i raseleni na razli~ni strani niz zemjite na Isto~na
Evropa. Ottuka i centralnoto pra{awe vo dramata, os-
novnata ideja - za izgubeniot identitet na Makedonecot, za
{to se vinovni golemite evropski sili.
Ju-antiteza (1985) e eden od retkite makedonski
dramski tekstovi vo koi se tematizira po~etokot na
raspa|aweto na Jugoslavija, preku semejstvoto Filipovi}
od Belgrad. Negovata struktura e takva {to pretstavuva
presek na jugoslovenskoto op{testvo, taka {to vo osno-
vata na dramata e tezata za Kulata Vavilonska, kako
aluzija na podelenosta na jazicite vo Jugoslavija, kako
osnovna pri~ina za sudirite na narodite i narodnostite.
No, kako {to naglasuva Plevne{, ne se raboti samo za
razlikata vo jazicite od nacionalen, tuku, pred s, i od
ideolo{ki aspekt ({to se ilustrira so zanimawata na
~lenovite na ova semejstvo).
R (1987) e drama za poznatata tema za Revolucijata
{to gi jade sopstvenite deca, ovojpat videna od aspektot na
Makedonecot: komunistot/revolucioner Avram e strelan
zatoa {to ukral {i{e zejtin za decata bolni od ka{lica.
Negovata egzekucija e izvr{ena pred da uspee na alfa-
betskiot kurs da ja predade najzna~ajnata bukva - R (revo-
lucija). Istoto pra{awe se problematizira i preku nego-
156
viot sin - akterot Maksim Brodski, {to ja igra ulogata na
Robespjer vo dramata na Bihner - Dantonovata smrt.
Dramata na Plevne{ se gradi so postojano ispre-
pletuvawe na minatoto i na sega{nosta na semejstvoto
Brodski, na realnoto i fantazmagori~noto, {to doveduva
do neobi~noto finale: Brodski zavr{uva obesen na ~igata
na scenata, zatoa {to, od edna strana e optovaren od
nezavr{enata bitka i tragi~nata smrt na negoviot tatko, a
od druga, i od sopstvenata bitka za pravilnoto razbirawe
na teatarot, na negovata umetnost, no i na sopstveniot
identitet.
Raspadot na semejstvo vo dramite na J. Plevne{ e
prika`an kako rezultat na politi~kite procesi, na
nemirnite godini vo Jugoslavija po Vtorata svetska vojna,
vo koja dojdoa do izraz site vidovi podelbi jazi~ni, ideo-
lo{ki, politi~ki, na koi ne im odolea ni semejstvoto, no,
kako {to istaknavme i ponapred, i na po{irokiot kon-
tekst na nepovolnite sostojbi vo Evropa i vo svetot.
Semejstvoto igra zna~ajna uloga i vo strukturata na
dramite na S. Nasev, koj vo svoite dramski tekstovi e, pred
s. preokupiran so sekojdnevieto na obi~niot ~ovek. Vo
dramite ^ija si (1991), Grev ili [pricer (1992), Pozi-
tivno mislewe (1997), Nasev, preku nepretencioznite
sliki na maliot ~ovek, koj nema nikakva mo} da vlijae na
ona {to mu se slu~uva, prika`uva nekoi presudni momenti
od sovremeniot `ivot (skopskiot zemjotres, smrtta na
Tito, raspa|aweto na Jugoslavija). Za nego e karakteris-
ti~no {to golemite temi od `ivotot gi predava na edno-
staven na~in - kako presek na sekojdnevieto {to se sostoi
od navidum obi~ni, no vo su{tina egzistencijalni prob-
lemi vo `ivotot na semejstvoto: qubovta, `elbata za uspeh
vo `ivotot... Negovite likovi od periferijata na gradot i
na `ivotot se nositeli na mali semejni tragedii bez ka-
tarza, bez olesnuvawe i bez pozitivna perspektiva zatoa
{to i fatumot {to gi odreduva i samiot e siten, sostaven
od mnogu nebitni elementi, no sepak dovolno mo}en da pre-
dizvika propast. ^lenovite na semejstvoto vo vakvite
uslovi se preslabi da napravat ne{to vo svoja polza, nikoj
nema dovolno sila da pokrene ne{to, da izmeni na podob-
ro, zatoa {to i vo ovoj slu~aj
157
- semejstvoto gi trpi nadvore{nite impulsi, koi go tur-
kaat nekade, nezavisno od voljata na negovite ~lenovi.
Vo mo{ne specifi~nata istorija na bugarskiot tea-
tar, koj s do 1989 godina e vo znakot na eden zadocnet soc-
realizam i ideologizam, pri {to padot na politi~kiot
sistem predizvika vistinska duhovna kriza, promenata na
sociokulturnite okolnosti donese promena i vo dramsko-
to pismo. Novata generacija dramski pisateli, rakovodena
od eden nov senzibilitet, so nov na~in na izrazuvawe, po-
nudi i nov pogled na `ivotot i ~ovekot. Se javuva interes
kon intimnata sfera na poedinecot, na negoviot odnos kon
semejstvoto. Vo svojot osvrt za sovremenata/ najnovata
bugarska drama K. Nikolova (Mlada bugarska dramaturgija.
Sum, 2002/ IX.). izvlekuva kako mo{ne karakteristi~en
eden interesen problem/motiv, {to go opredeluva kako
motiv na zapostavenite roditeli. Vo piesata Od drugata
strana na S. Stratiev, stanuva zbor za zemja vo koja postoi
praktika starite i beskorisni roditeli da se frlaat niz
prozorecot. Od trite prika`ani lika najvpe~atliva e sud-
binata na majkata, ~ii trojca sinovi zaminale vo Amerika,
pa sega nema koj da ja isfrli na drugata strana. (^esto-
pati, kako {to istaknuva Nikolova, likot na roditelite
se pokriva so likot na tatkovinata: kaj S. Stratiev, vo
dramata Zimskite naviki na zajacite, toa e postignato
preku prika`uvaweto na ku}ata, gradena od mnogu gene-
racii, no sepak ostavena nedovr{ena od sinovite {to
zaminale na pe~alba.)
K. Iliev piesata Kuculan ili vol~ja Bogorodica ja
gradi vrz motivot za vra}aweto na sinot kaj napu{tenata
majka. No toj prerasnuva do motiv za kone~noto vra}awe i
za smrtta, zatoa {to na patot za doma, junakot gine vo
soobra}ajka, {to za nego pretstavuva kone~no oslobo-
duvawe od suetata, ambicijata, i od site `ivotni stegi. Vo
ekspresionisti~koto komponirawe na fabulata, voskres-
natiot e prika`an kako vistinski sloboden ~ovek. Tuka
se vbrojuva i piesata na S. Canev, Pir za vreme na demo-
kratijata, kade motivot na zaboravenite roditeli e obra-
boten na originalen na~in: likovite gi nosat imiwata na
poznati bugarski carevi, za da se poka`e deka so tekot na
vremeto nositelite na slavnite imiwa se izrodile vo
tragi~no-groteskni figuri.
158
Posebno interesna od ovoj aspekt e piesata na J.
Da~ev, pod naslov Pansion za ku~iwa, koja raskrstuva, spo-
red Nikolova, so trite osnovni mitologemi niz koi vo
sovremenata bugarska drama se projavuva motivot za
vinata na sinot: napu{teniot tatkov dom, rasturenoto
semejstvo, i zaminuvaweto na decata po svetot. I ovde
dejstvoto se odviva vo stara, raznebitena i pusta ku}a,
koja sodr`i bogata semejna istorija, koja deteto {to se
vra}a ja pretvora vo zasolni{te za bezdomnici: lu|e i
ku~iwa.
Na krajot na dvaesettiot vek i na po~etokot na
dvaeset i prviot, novite generacii dramski avtori ve}e ne
go zafa}aat motivot za vinata na sinot, zatoa {to, spo-
red Nikolova, domot e ve}e napu{ten od nivnite predci.
No, toa ne zna~i deka semejstvoto e nadvor od interesot na
dramskite avtori, tuku, pred s, deka stanuva zbor za
sosema poinakva dramska produkcija, za koja najsoodvetna
opredelba bi bila - bliskosta do teatarot na apsurdot.
Taka, vo pove}e tekstovi na najmladata generacija
dramski avtori stanuva zbor za Beketovska situacija na
osameni, stari parovi, vo apsurdno preispituvawe na
smislata na izminatiot `ivot preku neobi~en, obesmislen
dijalog.
Vo dramata Edna dobra `ena vo edna lo{a zima
Plamen Dojnov. prika`uva edna apsurdna situacija na ~e-
tiriesetgodi{en bra~en par, vo edna lo{a zima. Lajtmo-
tivot na celata piesa e toplinata, kako izvor na `ivot,
kako spas od ladnata zima. No toplinata e i sinonim na
qubovta i razbiraweto vo brakot, pa koga niv gi snemuva,
bra~niot par zamrznuva.
Interesno e {to i Emil Rahnev vo dramata Grav
semejstvoto go gleda na sli~en na~in - preku apsurdnata
situacija vo koja se na{ol bra~niot par, ovojpat na 70-
godi{na vozrast, ~ii deca se nekade niz svetot. Ako lajt-
motiv na prethodnata drama be{e toplinata, koja se gubi,
ovde gi ima pove}e: gravot (postojanoto jadewe grav), qu-
bovta, neverstvoto, problemot na tatkovstvoto, no i posto-
janoto navra}awe na ^ehov, preku ~ii likovi (pred s,
preku Elena Andreevna) ovoj par oscilira pome|u prizem-
noto i vozvi{enoto, banalnosta na sekojdnevieto i nerea-
liziraniot, no `iv son.
159
Karakteristi~en za piesata e tipi~niot apsurden
dijalog, ~ii koreni se nao|aat u{te kaj ^ehov, vo tn. Dija-
log na gluvi, t.e dijalog realiziran preku zafa}awe neza-
visni temi, bez nikakvi dopirni to~ki.

Taa: Kolku deca imavme?
Toj: Dve.
Taa: I kade se sega tie?
Toj: Po svetot.
Taa: Zo{to ne se javuvaat?
Toj: Mnogu se daleku.
Taa: Kolku daleku?
Toj: Dovolno, za da ne se javat.
Taa: Treba da go smenime perdeto.
Toj: Perdeto mi se dopa|a. Sekoga{ mi se dopa|alo. Gotov
li e?
Taa: U{te ne.
Toj: Navistina treba da go smenime perdeto.
Taa: Kolkupati si me izneveril?
Toj: Samo edna{. Vsu{nost, u{te edna{.
Taa: Gravot, sigurno e gotov.

( Mlada bugarska dramaturgija: Sum, 2002/IX,107)

Dramata dosledno ja za~uvuva cikli~nata forma na
teatarot na apsurdot - so kraj identi~en na po~etokot -
beskrajnoto jadewe grav, kako simbol na banalnosta.
Piesata potsetuva na edna postara makedonska drama
od Dimitar Solev (1965), pod naslov: Bamji ili hibiskus
eskulentus, kade isto taka se raboti za ostaren bra~en
par, smesten vo podrum so otfrleni stari raboti,
situacija koja asocira na Stolovi od E. Jonesko, no i na
dramite na A. Strindberg.
Vo sovremenata srpskata drama, denes edna od mnogu
aktuelnite avtorki vo Evropa i vo Amerika, B.
Srbljanovi}, vo svoite drami dava mnogu originalna slika
na problemite vo semejstvoto, osobeno vo Semejni
prikazni i Pad.
Dramata Pad (1999), {to od kritikata e opredelena
kako piesa pome|u @ari i Majakovski, hrabra i
virulentna objava na zajaknuvaweto na mo}ta na bra~niot
160
par na {efot na dr`avata Milo{evi} i negovata sopruga,
vsu{nost, e alegori~na piesa koja na pove}e nivoa ja
razgleduva aktuelnata sostojba vo Srbija i Crna Gora.
Padot na dr`avata (politi~ki, nacionalen, eti~ki) se
dol`i, spored Srbljanovi}, na nekolku klu~ni faktori:
na zajaknuvaweto na crkvata i nejzinite idei za nebesniot
narod, {to samo podgreaja la`ni nade`i za semo}ta na
nacijata, za neuni{tlivosta na narodot nasproti zakanite
na celiot svet. Vtoriot element e vlasta na Milo{evi} i
uveruvaweto deka }e mo`e da ja ogradi zemjata od site
nadvore{ni procesi, za da ja povede onamu kade {to saka
toj. I sekako samata Evropa kako mo{ne biten faktor
{to na site ovie procesi odgovori so razru{uvawe na
zemjata. Site ovie faktori, vklu~uvaj}i ja i televizijata,
kako eden od re{ava~kite mediumi vo nastanatiot sudir,
{to dovedoa do formiraweto na eden specifi~en narod-
niot/nacionalniot duh, Srbljanovi} gi analizira preku
deluvaweto vrz semejnoto jadro. Semejstvoto/ majkata go
ubiva hendikepiraniot/nepodobniot sin, no zatoa e
podgotvena da rodi nov narod i institucii na dr`avata.
Majkata na semejstvoto e simbol na sozdava~ot na eden nov
narod, kogo }e go ogradi so bockava `ica, za nikoj da ne
mo`e ni da izleze ni da vleze vo negoviot krug/zemja.
Crkvata upa|a nepovikana vo domovite za da ja {iri
idejata za pogubnosta na varvarskoto evropskoto vlija-
nie, i za da gi jakne nacionalnite mitovi za nebesniot
narod , povikan da ja {titi Evropa.
Sinot Jovan, koj stanuva od mrtvite, e simbol na
progonetiot sin, na obespraveniot, zatoa {to ne se vklo-
puva vo planovite na svoite roditeli, na crkvata i na dr-
`avata. Vo krugot {to negovata majka go ogradi, toj vklu-
~uva tu{evi so otroven gas krugot stanuva koncentracio-
nen logor, vo koj se ubivaat nepo`elnite, nepodobnite. Toj
}e izbri{e s, celoto minato, }e se promeni i }e is~ezne
vo svetot, za da go zaboravi maj~iniot jazik, nastanite,
zemjata, i s# {to e povrzano so nea iako vo celiot toj
proces sepak ima i malku nostalgija. Spored zakonot na
posilniot, sekoj mora da se pokori na novite vremiwa, na
novata Evropa, pa makar toa da zna~i sledewe na tu|i
direktivi. Osven navedenite aluzii na @ari i Majakov-
ski, zavr{nite sceni so tangoto {to go igraat pretstav-
161
nicite na crkvata (najglasnite zastapnici za ~uvawe na
starite hristijanski vrednosti), piesata aludira na Tango
na S. Mro`ek, kade antologiskata scena na igrawe tango,
{to e simbol na kompromisot na avangardata i stariot
poredok, na visokite celi i primitivniot duh koj vo sekoj
sudir od vakov vid se javuva kako pobednik, se naglasuva so
zborovite: Igrajte tango za novata Evropa! A vo novata
Evropa, vo novite vremiwa {to nadoa|aat, nad seta taa
krv, nad site tela na padnatite }e se izgradi cvetna aleja,
avtopat, i eden ogromen supermarket, a do nego - edna voena
baza i golema interplanetarna stanica. Koj ne se pla{i,
}e poleta, koj ne mo`e, vedna{ neka se udavi. Toa e pora-
kata na ovaa izvonredno interesna i aktuelna drama na
Srbljanovi}, izgradena vrz kli{eata na istorijata, ve}e
registrirani i vo literaturata, so koi taa si poigruva,
davaj}i pritoa gor~liva slika na semejstvoto, kako osno-
ven molekul na op{testvoto, koe se transformira spored
globalnite procesi, ili poto~no - se raspa|a, rastrgnato
od razli~nite idei za idninata na dr`avata. I na krajot
u{te dva mo}ni simboli na tie degradira~ki procesi vo
koi se gubi identitetot - avtopatot i supermarketot (kako
{to e naslovena i edna od nejzinite najnovi drami) kako
odraz na se poizrazitata `elba za begstvo i potro{uva~-
kiot mentalitet koj gi prekriva /zamenuva drugite potre-
bi - kako nacionalnata pripadnost, patriotizmot, sopstve-
nata kultura i identitet.
Dramata Semejni prikazni (1998), kako {to upatuva
naslovot e mo`ebi najpokazatelna za na{ava tema, zatoa
{to B.Srbqanovi} vo nea uspeva da go prika`e jadroto na
edno sovremeno, i slobodno bi rekle, balkansko semejstvo.
Originalnosta na tekstot e {to inaku banalnite, poznati
semejni sceni ovde se prika`ani kako naivna detska igra.
Od aspektot na takvata postapka, fragmentarnosta
na scenite deluva sosema uverlivo, a istovremeno go op-
ravduva naglaseniot naturalizam vo detalite, dodeka
glavniot vpe~atok e sepak edna gor~liva ironija zatoa
{to malite protagonisti so edna maksimalna doslednost
prika`uvaat surovi sceni od sekojdnevieto. Tuka s pove}e
semejni prikazni, vsu{nost tipi~ni semejni situacii od
vremeto na poslednite voeni slu~uvawa vo Srbija (Bel-
grad) i, karakteristi~no za site e nasilnoto odnesuvawe,
162
semejnite karanici {to izbuvnuvaat bez pogolem povod,
podlo`nosta na `enata, na koja i decata mo`at da $
vikaat, kade }erkata e nesre}a i tro{ok, a tatkoto go ima
posledniot zbor. Vo oddelni sceni se zafateni i drugi
agli na bra~niot `ivot - kako trkata za pari, za smetka na
eden normalen `ivot, i zaedno so nea - stravot tie da ne se
izgubat, {to vnesuva dopolnitelna surovost vo odnosite
me|u ~lenovite na semejstvoto, pred s, na nivo ma`/`ena.
Originalnata postapka ovozmo`uva me{awe na pove}e
sinopti~ki to~ki, na svetot na decata i svetot na vozras-
nite, na igrata i realnosta. No zaedni~ka osobenost na
site delovi e tragi~niot kraj - site delovi zavr{uvaat so
katastrofa, so smrt na roditelite, predizvikana od niv-
nite deca. Junacite na ovaa drama ne se siroma{ni nitu
po karakterot nitu po sekojdnevniot `ivot. Toa se gra|ani
na edna propadnata zemja.-zabele`uva avtorkata.
Vo sredi{teto na dramata na crnogorskiot pisatel
Igor Bojovi}, Div~e (S e dobro {to }e zavr{i dobro/
Heppy end) (1994) , igrana i vo Royal Court Theatre vo London),
e postaveno semejstvoto Vasiqkovi} (tatkoto Vasilie-
Vaso, majkata Marija, i petnaesetgodi{nata }erka Jefi-
mija-Div~e). Glavna osobenost na semejnite odnosi e suro-
vosta, nasilstvoto, {to go generira, pred s#, tatkoto, no
koe stanuva stil na odnesuvawe na site. Toa ne e samo
rezultat na negoviot nasilen/balkanski karakter, tuku i
na negovata obzemenost od propagandite za osloboduvawe
na Bosna. Tatkoto nema vreme ni sluh za doma{nite prob-
lemi, pred s, za sostojbata na svojata }erka, koja e breme-
na. Grotesknosta na situacijata kulminira so ~inot na
ubistvoto na tatkoto od Div~e i nejziniot prijatel Joca.
Taa ra|a mrtvo dete. Edinstvena svetlina vo ovoj semeen
pekol e navestuvaweto deka pome|u Div~e i Joca, i pokraj
postojanite karanici, sepak postoi qubov. Vojnata ja
zasiluva potencijalnata balkanska sklonost kon surovost
vo semejnite odnosi, na ma{kata dominacija, koja, osobeno
vo prisustvo na prijatelite i alkoholot, izbiva vo prv
plan, stanuva dominanten model na odnesuvawe. Balkan-
skoto, poto~no primitivnoto sfa}awe na ~esta podraz-
bira otka`uvawe od onoj ~len na semejstvoto, koj gi naru-
{il patrijarhalnite principi na odnesuvawe (Div~e), na-
mesto da mu se pru`i qubov i poddr{ka. Nadvore{nata
163
surovost, ideologijata na voeni nacionalisti~ki presmet-
ki se prenesuva vo najsuptilnite semejni odnosi me|u
roditelite i decata. Ottuka i nevoobi~aenata razvrska na
dramata - so tatkoubistvo, no toa ne e rezultat od `elbata
za vospostavuvawe na harmoni~en poredok, tuku e rezultat
na moralniot haos vo koj dominira nagonot za samoodr`u-
vawe.
Vo slovene~kata drama na krajot na vekot s u{te se
aktuelni pretstavnicite od (relativno) postarata genera-
cija, so najmarkantnoto prisustvo na D. Jovanovi~, D. Zajc,
ne{to pomladiot D. Jan~ar, i M. Zupan~i~.
Vo kontekstot na na{ava tema se ~ini najinteresen
opusot na D. Jovanovi~, kaj kogo nao|ame najrazli~ni vidu-
vawa na semejnite problemi, od pove}e aspekti, so razli~-
ni postapki. U{te vo Osloboduvaweto na Skopje, Jovano-
vi~ progovori za denovite na okupacijata na eden poinakov
na~in, preku originalnoto viduvawe na ovoj period od
istorijata, preku o~ite na edno dete. I pokraj mnogute
nejasni situacii {to se ispre~uvaat pred deteto, se
ocrtuva jasna slika na semejstvo za vreme na okupacijata,
koe ne gi izdr`uva isku{enijata, pritisokot na nadvore{-
nite okolnosti, {to se premnogu surovi za da mo`e toa da
gi nadmine bez pogolemi posledici.
Dve mo{ne suptilni viduvawa na semejniot `ivot
vo periodot od krajot na deveesettite godini Jovanovi~
ponuduva vo dramite Viktor ili denot na mladosta i
Yid, ezero.
Viktor ili denot na mladosta e parafraza na poz-
natata drama na Ro`e Vitrak, Viktor ili deca na vlast,
pa taka hipokrizijata na kapitalisti~koto op{testvo vo
dramata na Jovanovi~ e pretstavena kako hipokrizija na
socijalisti~koto semejstvo na visokite funkcioneri. Vo
vakviot ambient prerano sozreaniot Viktor mora da umre,
zatoa {to nikoj nema dovolno vreme da se pozabavi so
negovite psihi~ki i fizi~ki problemi. Vo senkata na
la`nite socijalisti~ki vrednosti, so izobilstvo kapita-
listi~ko-malogra|anski maniri, vo nesovr{enosta na eden
sistem koj ne funkcionira ni na mikro, ni na makro plan,
mladata generacija e zadu{ena, neusli{ena, iako ima mo}
najjasno da gi sogleda rabotite,
164
Yid, ezero e dramski tekst so sosema poinakov
karakter. Tuka nema nikava politika, duri ni op{testve-
nite okolnosti nemaat nekakvo pogolemo zna~ewe za emo-
tivnite problemi vo slovene~koto semejstvo od intelektu-
alno-umetni~kite krugovi. Ovaa neobi~na piesa ima ele-
menti na apsurdot, na Strindbergovskata bitka me|u polo-
vite, vo {to biten argument stanuva tatkovstvoto. Jovano-
vi~, kako vistinski teatarski majstor, gradi izvonredno
interesen tekst vo koj za celo vreme te~e paralelno
dejstvo (vo podelenata ku}a na dvajcata sopru`nici, taka
{to site nastani se videni od dvoen agol, od dvojna per-
spektiva - od ma`ot i od `enata, a preku nivnite dijalozi
se razotkriva i tragi~nata sudbina na nivnite sosedi. Vo
vremeto na pojavuvaweto na dramata se {pekulira{e so
vistinitosta na prika`anite nastani, {to se povrzuvaa so
odredeni poznati slovene~ki umetnici, no nastrana od toj
fakt, stanuva zbor za bogat dramski tekst vo koj preku is-
prepletenite sudbini na dvata bra~ni para se razotkriva
hipokrizijata na bra~nite vrski, na proklamiranite slo-
bodi vo brakot, koi koga }e se realiziraat, doveduvaat do
nesogledlivi, katastrofalni posledici za site ~lenovi na
semejstvoto, ne isklu~uvaj}i gi ni decata. Dodeka edniot
bra~en par e totalno fizi~ki uni{ten, drugiot e uni{ten
psihi~ki - traumatiziran od neodgovorenite pra{awa,
povrzani so sudbinata na tragi~no zaginatite sosedi.
Jovanovi~ vo ovoj tekst na eden mo{ne suptilen na~in,
neoptovaren od politi~ki naslagi, detalno ja analizira
strukturata na brakot vo sovremenoto slovene~ko op-
{testvo, prika`uvaj}i ja kako apsurdna, kade vladee total-
no nedorazbirawe pome|u ma`ot i `enata.
Ve}e vo Balkanskata trilogija, kako {to navestuva
naslovot, politikata, t.e novite balkanski vojni povtorno
so seta mo} navleguvaat vo negovoto tvore{tvo. Se raboti
za tipi~ni postmodernisti~ki dela sozdadeni vrz dram-
skata tradicija: Antigona, Zagatkata na Hrabrost i Koj
go pee Sizif, {to ~inat svoevidna tematsko-idejna celina,
no koi sepak se razli~ni spored pristapot. Spored T. Ker-
mauner, tuka stanuva zbor za dve krajnosti, koi gi zacrtu-
vaat granicite na slovenskiot i na evropskiot svet: grani-
cite me|u plemenskoto zaedni{tvo, arhai~nosta, mitot,
165
haosot-vojnata, i postmodernata, simulacijata. ( D. Jovano-
vi, 1997).
Za pojdovna to~ka na Antigona Jovanovi~ gi zema
anti~kite tragedii: Sedummina protiv Teba na Ajshil,
Antigona od Sofokle, Fenikijki od Evripid i Antigona
od A. Smole. Spored Kermauner, bidej}i gleda deka tradi-
cionalniot svet se deli na par~iwa, i samiot pi{uva
drami sostaveni od par~iwa, delovi, partali, sceni: dra-
mata stanuva scenario, skoro sinopsis.
Na ovie osnovi, pred s#, vrz mitot za Edip i za
negovoto semejstvo, Jovanovi~ go nadovrzuva sovremeniot
problem na nastanite od 1990-92 godina, na haosot na voj-
nata. Bratoubistvoto (na Polinejk i Eteokle) se prika-
`uva kako mediumski nastan - sekoj od bra}ata istovre-
meno e i reporter za televizijata, koj gi komentira svoite
postapki, no od aspekt koj e interesen za {irokata pub-
lika - kako boks-me~, {to spored Kermauner dobiva karak-
ter na generalna ludizacija. So toa se postignuva i detra-
gizacija, potkopuvawe na tragedijata, koja nema mo} da de-
luva katarzi~no. I od likot na majkata - Jokasta e odze-
mena tragi~nosta: da se bide majka na dva sina {to me|u-
sebno se ubivaat toa e edinstveniot ostatok na
me|u~ove~kite odnosi. Ovaa tragi~na majka kako ve}e da e
izmorena od svojata tragi~na uloga - taa ne mo`e da
izdr`i pove}e, i se moli, povtoruvaj}i ja molitvata kako
rasipana plo~a, Bogorodica da ja zeme kaj sebe.
Drugiot del na tragedijata, pod naslov Zagatkata na
Hrabrost, (aluzija na Brehtovata Majka Hrabrost) isto
taka se odnesuva na nastanite vo Bosna, pri {to majkata
Marija, kako i Ana Firling, se obiduva da pro`ivee vo
voeniot haos. Tuka se prepovtoruva dilemata na Breht -
dali maliot ~ovek mo`e da zaraboti od vojnata, koja vo
krajna linija e eden golem biznis? I vo ovoj slu~aj
odgovorot e negativen - Bosanskata majka hrabrost Marija
ne samo {to ne zarabotuva (vojnata e bizniz za golemite , a
ne za malite lu|e) tuku go gubi i svoeto semejstvo.
Marija: Premnogu izgubiv. Ako smetam od
polovinata na juni do po~etokot na avgust, vo dva i pol
meseci go izgubiv ma`ot, ku}ata, edniot sin, drugiot
sin, tretiot stana invalid, devoj~eto mi e nezgri`eno.
Sekoj ne{to izgubil, ili dete, ili ma`, ili brat, ama
166
tolku kolku jas nikoj! Nema takov! Toa ne e normalno,
ne e pravi~no, ne e ni{to!
Irena: Vdovicata ne e ve}e `ena, vdovica e.
( D .Jovanovi: 199, 76)
Zagubata na sinovite ima za posledica gubewe na
statusot na majka. Gubeweto na statusot na majka ima za
posledica zaguba na hrabrosta!

Katica: Mama go natepa `upnikot koga dojde
da $ ka`e deka tato umre.Koga `upnikot dojde da
ka`e za Borot, pla~e{e, taka {to mora{e da ja
te{i. Koga `upnikot dojde da ka`e/ da n izvesti za
Petar, donese rakija i dvajcata pieja. @upnikot se
napi/opijani, taka {to mu be{e lo{o i povra}a{e,
no mama be{e sosema trezna. Koga pak `upnikot
dojde da ka`e deka Dino e ranet, go bakna v ~elo, vo
edniot obraz, vo drugiot obraz, vo rakata i re~e:
Fala ti, Bo`e.
( D. Jovanovi: 1997, 79)

Ova maestralno stepenuvawe na primaweto na
bolnite nastani ja poka`uva nemo}ta na ~ovekot pred
smrtta, koja se nadvisnuva kako tragi~en fatum, so koja
mora da se pomiri.
Vo Zagatkata na Hrabrost Jovanovi~ paralelno
vodi pove}e si`ejni linii i sredini: pokraj sudbinata na
Marija, ja prika`uva i teatarskata sredina vo koja se
podgotvuva prika`uvaweto na Brehtovata Majka Hrab-
rost, so likot na glavnata akterka Irena, re`iserot i
drugiot personal vo teatarot. Ottuka, bitna za dramata e
sudbinata na u{te edna `ena, akterkata Irena (`enite
otsekoga{ go ~inele jadroto na semejstvoto). Iako sovre-
meni~ki, Marija i Irena se sosema razli~ni. Problemot
na Irena e {to ne go razbira grubiot sekojdneven `ivot,
te{ko $ e sosema da se slee so likot na Majkata Hrabrost,
da se sprijateli so golite dejstva i so posledicite na tie
dejstva.
Brehtovskata distanca, a istovremeno i postmoder-
nisti~kata avtoreferentnost Jovanovi~ ja realizira
preku komentarite na Re`iserot i dilemite na Irena,
koja ne mo`e da se v`ivee vo ulogata na Marija, no
167
istovremeno ne mo`e da ostane na potrebnata distanca od
toj lik.

Irena: [to mi e gajle za poentata! Mene ne me
interesira vojnata kako vojna, koj ja planira, nadgleduva,
vodi i zo{to. Toa go znaeme! Mene me interesira taa
`ena, nejziniot obid, taa vo{liva vojna da ja zaobikoli,
za da gi so~uva svoite deca. Nejzinata hrabrost!
Re`iserot: Vicot e vo toa, deka takvo ne{to
voop{to nema.
Irena:[to nema?
Re`iserot: Hrabrost. Nema hrabrost, taa e
`ivotno. Samo nagoni, nikakva psihologija! Zna~i, nejze
okolnostite ja napravile `ivotno
( D. Jovanovi: 1997, 52 )

Irena se obiduva da ja razbere tragedijata na
Marija, no taa vo svojot naiven skepticizam gi doveduva
pra{awata do apsurd nikoj konkretno ne e vinoven za
propasta na semejstvoto - ludite voda~i gi izbira ludiot
narod, taka {to kone~niot vinovnik mo`e da bide samo
Bog, no toj nikoga{ ne odgovara na pra{awata na smrt-
nicite.
Vo ovaa mo{ne sloevita drama Jovanovi~, vrz osnova
na Brehtoviot tekst, nadgraden so mnogu aktuelni, no i
op{to~ove~ki ve~ni dilemi, go razgleduva problemot na
sovremenoto eks jugoslovensko semejstvo vo poslednite
vojni. Sudbinata na edna nova Majka Hrabrost - Marija od
Bosna, za koja nikoj ne e kriv, no koja e tolku tragi~na
{to preminuva vo apsurd na samata egzistancija.
Problemot na semejstvoto vo sovremenite uslovi vo
hrvatskata drama se sre}ava kaj pove}e avtori od mladata
generacija. A. Srnec Todorovi}, vo dramata Mrtva svadba,
ponuduva eden interesen aspekt na semeen `ivot. Preku
neobi~nata struktura na tekstot i u{te poneobi~nite
likovi, (mrtva majka {to se ~uva vo ormanot, tatko-
pijanica, }erka so suicidni nameri i mlado`enec, koj
`ivee so bolna `ena o~ekuvaj}i ja nejzinata smrt, za da
mo`e da se o`eni), avtorkata dava apsurdna vizija za
brakot, koj vsu{nost ne se realizira, no ostanuva kako
nedosti`en kopne` da pulsira vo celokupnata atmosfera
168
na dramata. Tekst {to ne e parodija, ne e klasi~na
apsurdna slika na odredena sostojba, no koj e od seto toa po
malku, i zatoa mo{ne interesen kako specifi~no
do`ivuvawe na brakot i semejstvoto.

Mlado`enecot: Prekrasno utro!Ne ~eka nov
`ivot.Novi stol~iwa, novi kreveti, ~isti prozorci.
Tatkoto.Bidete sre}ni.
Mlado`enecot: Sre}a vo ~evlite i vo ~a{ite.
Tatakoto: Sre}a vo lebot.
Mlado`enecot:Sre}a vo redovnite bakne`i.
Tatkoto:Sre}a vo redovnite obroci.
Mlado`enecot:Vo redovnite vdi{uvawa.
Tatkoto:Di{ete umereno!
(S. Nik~evi}, 2002, 77)

Niz ovoj dijalog na Mlado`enecot i na Tatkoto, se
parodira bra~nata sre}a, a vo replikite na Mlado`e-
necot, preku kli{eata za bra~niot `ivot se izrazuva
pateti~en kopne` po domot:

Mlado`enecot: Nedelni pro{etki vo parkot.
Nie dvajcata i decata. Se dr`ime za race. Decata
xvakaat slatki. Minuva~ite se nasmevnuvaat zad
nas. Glasovite na na{ite deca se oddale~uvaat.
Nivnite sjajni o~i. Na{ite o~i vo nivnite
Zaminuvame vo dale~ini. Na{iot dom n dovikuva
od temninata. (S. Nik~evi}, 2002,82)

Vo celata situacija na dramata, so ve}e nabe-
le`enite osobenosti na likovite i situaciite, ovie
repliki deluvaat apsurdno, kako parodija na eden svet na
vrednosti koi ve}e ne se mo`ni
U{te edna avtorka, Lada Ka{telan, vo dramata
Poslednata alka, tekst {to kako i prethodniot,
pretstavuva mo{ne karakteristi~en `enski rakopis,
progovoruva za smislata na intimnite, qubovni i semejni
vrski. Originalnosta na tekstot e vo (virtuelnoto)
soo~uvawe na tri generacii `eni- babata, majkata i
}erkata/vnukata, no na ista vozrast - na vozrast od 36
godini, taka {to tie voop{to ne se prepoznavaat me|u
169
sebe. Na zaedni~kata proslava na rodendenot imaat
mo`nost da gi iznesat svoite problemi, svoite razmis-
luvawa za smislata na qubovta i brakot, vernosta, sekako,
sekoja od aspektot na svoeto vreme (na vremeto na sop-
stvenite 36 godini.) Avtorkata go potencira magiskoto
zna~ewe na ovaa brojka, no isto taka go naglasuva i faktot
deka toa se onie godini vo `ivotot koga

bi trebalo s# da e ve}e otpo~nato, bi trebalo ve}e
da se slu~uva, da se napnuva, ispolnuva, ostvaruva.
Vo tie godini `enite ve}e imaat deca vo
u~ili{te, ma`ite gi imaat svoite tajni
qubovnici.
I s# e kako {to treba da bide.
( S. Nik~evi}: 2002, 136-137)

t.e toa se godinite koga e prerano za otka`uvawe,
premnogu docna za ~ekawe, godini koga ve}e }e zapo~nat da
se postavuvaat klu~nite `ivotni pra{awa.
Dramata na A. S. Todorovi} e interesno
razmisluvawe za smislata na brakot, i za razlika od
prethodnoto, no i od pove}eto razgledani primeri,
optimisti~ko viduvawe na idninata na semejnite vrski.
Avtorkata ja naglasuva smislata na nadovrzuvaweto na
semejniot sinxir, na sinxirot na postoeweto. Bez razlika
{to sekoja generacija e poinakva od prethodnite - tajnata
na `ivotot ostanuva vo ramkite na vrskata na ma`ot i
`enata i deteto na povidok. Toa e drama so tipi~en `en-
ski aspekt - so simbolikata na brojkite (36), avtorkata
sugerira deka ~ovekot e nedeliv element od kosmosot, no
istovremeno i del od sinxirot na postoeweto, vo koj
vleguva so svoeto poteklo i so potomcite {to }e sledat, a
to~no `enata e klu~nata alka vo toj neraskinliv sinxir
na postoeweto.

Poa|aj}i od poznatata Aristotelova definicija za
tragi~noto, spored koja, najtragi~ni efekti se dobivaat
koga konfliktot }e gi zafati ~lenovite na edno
semejstvo, se obidovme da napravime eden presek na
sostojbite vo sovremenoto balkansko dramsko tvore{tvo
to~no od ovoj aspekt.
170
Iako ovoj kratok osvrt e, pred s, navestuvawe na
edna mo{ne zna~ajna tema, zatoa {to navedenive pra{awa
ostavaat mo`nost za mnogu poobemni istra`uvawa od ovoj
aspekt, sepak }e se obideme da izvle~eme nekolku bitni
zaedni~ki karakteristiki:
Vo modernata i postmodernata drama, onaka kako
{to taa se razvi vo balkanskite prostori, mo`e da se zabe-
le`i deka stanuva zbor za tendencija kon univerzaliza-
cija, kon voop{tuvawe (poto~no - kon naglaseno {ema-
tizirawe) na dramskite situacii, pa vo taa smisla i
semejstvoto, naj~esto, se razgleduva kako del od globalnata
{ema na me|u~ove~kite odnosi, zavisni, pred s, od poli-
tikata, od rasporedot na silite na mo}ta, na koi e podlo-
`eno i semejstvoto. Zatoa, kako i vo prethodniot, i vo ovoj
period - (krajot na dvaesettiot vek), vo dramskata lite-
ratura ostanaa nezafateni pra{awata od ~isto intimen
karakter, pra{awata {to ja ~inat su{tinata na eden
`ivoten mikro-plan, presuden za sfa}aweto na smislata
na `ivotot na ~ovekot. Osven mali isklu~oci, ostanuva
op{tata konstatacija deka ~ovekot na Balkanot, pred s, e
traumatiziran od nadvore{nite okolnosti, (i, se razbira,
od svoeto tradicionalno nasledstvo) od ona {to go ~ini
svetot, sfaten kako dr`ava, politika, ideologija, a kako
s u{te da ne se svrtel kon svojata dlaboka vnatre{nost,
kon preispituvaweto na prefinetite ni{ki na ~oveko-
vata psiha, kade zna~ajno mesto zazema pred s `ivotot vo
semejstvoto.
Slikata na semejstvoto ne samo vo makedonskata
dramska produkcija, tuku i po{iroko vo regionot na
Balkanot, za pogolemiot broj dramski avtori od krajot na
dvaesettiot vek pretstavuva odraz na eden op{t proces na
razni{uvawe na vrednosnite sistemi, vo koi e vklu~eno i
semejstvoto.
Zaedni~ka osobenost na ovaa produkcija e deka preku
semejstvoto se prika`uvaat politi~kite, istoriskite i
ideolo{kite pra{awa/problemi, odnosno semejstvoto e
sredi{te niz koe se prekr{uvaat ovie pra{awa, istovre-
meno razni{uvaj}i ja negovata stabilnost. Kaj pove}e
dramski avtori semejstvoto pretstavuva model na aktuel-
nata op{testveno/politi~ka struktura, odnosno mo{ne
karakteristi~no, za dramskite avtori od regionot na
171
Balkanot e {to devijantnite semejni odnosi, se prika-
`ani kako direkten odraz, direktna posledica na devijant-
nite sostojbi vo op{testvoto, pred s#, na najnovite voeni
nastani vo porane{na Jugoslavija
Vo site razgleduvani balkanski literaturi, mo{ne
karakteristi~ni se i problemite na generaciska razli-
ka/generaciski sudiri (roditeli-deca), koi naj~esto dove-
duvaat do tragi~ni posledici.
Za prika`uvawe na vakvite sostojbi ~esta e postap-
kata na remitizacija na anti~kite i bibliskite mitovi za
semejnite sudiri, so aluzii na sovremenosta.
Kaj grupa avtori vo najnovite ostvaruvawa vo bal-
kanskata dramska produkcija, od samiot kraj na dvaeset-
tiot vek, problemot na semejstvoto kako ve}e sosema da se
napu{ta. Na preden plan izbivaat nekoi drugi dimenzii
na sovremenoto `iveewe: op{toto nezadovolstvo od ak-
tuelnite sostojbi vo Balkanskite zemji se izdignuva do
sfa}aweto za apsurdnosta na ~ovekovoto postoewe, {to vo
dramite se realizira kako prikaz na raspad na semejstvoto
na alienirani, obezli~eni edinki, t.e semejstvoto sosema
se marginalizira, a vo preden plan e postavena apsurdno
otu|enata edinka, ostavena na milost i nemilost na dvi`e-
weto na silite vo svetot .
Sosema se retki primerite za nekakvi svetli pers-
pektivi, za optimisti~ko viduvawe na odnosite vo semej-
stvoto, t.e za navestuvawe nade` deka tie i ponatamu se
mo`ni vo vid na harmoni~na zaednica.





Literatura:

1. Aristotel: Za poetikata. Skopje, Kultura, 1990.
2. S. Nik~evi}: Antologija na sovremenata hrvatska drama.
Skopje, Fakultet za dramski umetnosti, 2002.
3. Mlada bugarska dramaturgija. Sum, spisanie za umetnost,
[tip, 2002/ IX.
4. M. Korvin: Dictionnaire encyclopedique du Thtre. Paris,
Larousse/VUEF, 2001.
5. P.Pavis: Dictionnaire du Thtre. Paris, Editions sociales, 1980.
6. N. Petkovska: Dramatur{ki ~itawa. Skopje, FDU, 2003.
172
7. N. Petkovska."Makedonskata sovremena dramska literatura."
Vo: Teatarot na po~vata na Makedonija od antikata do
denes. Prilozi za istra`uvawe na istorijata na kulturata
na po~vata na Makedonija. Kn.13. Skopje, MANU, 2004. 179-215.
8. N. Petkovska: Noviot pesimizam vo makedonskata i vo
balkanskite literaturi. XXXVI Nau~na diskusija vo
ramkite na Me|unarodiotn seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura, Ohrid, 11-13. 2003. Skopje, Univerzitet
"Sv.Kiril i Metodij", Me|unaroden seminar za makedonski
jazik, literatura i kultura, 2004, 623-639.
9. De L ' Adriatique la mer Noire. Paris, Maison Antoine Vitez, 2001.
10. D.Jovanovi Balkanska trilogija. Ljubljana, Cankarjeva yaloba, 1997.


R E Z I M E

Poa|aj}i od poznatata Aristotelova definicija na
tragi~noto, spored koja najtragi~ni efekti se dobivat
koga konfliktot }e gi zafati ~lenovite od edno
semejstvo, se obidovme da napravime eden sumaren pregled
na sostojbite vo sovremenoto balkansko dramsko tvore{-
tvo od aspektot na zastapenosta na semejnite sudiri.
Zaedni~ka osobenost na ovaa produkcija e deka preku
semejstvoto se prika`uvaat politi~kite, istoriskite i
ideolo{kite pra{awa/problemi, odnosno semejstvoto e
sredi{te niz koe se prekr{uvaat ovie pra{awa, isto-
vremeno razni{uvaj}i ja negovata stabilnost. Kaj pove}e
dramski avtori semejstvoto pretstavuva model na aktuel-
nata op{testveno/politi~ka struktura, odnosno mo{ne ka-
rakteristi~no, za dramskite avtori od regionot na Balka-
not e {to devijantnite semejni odnosi, se prika`ani kako
direkten odraz, direktna posledica na devijantnite sos-
tojbi vo op{testvoto.










173












( ),

/ , -
. ,
, ,
, . ,

. ,
, ,
, se se
. , ,
( , ,
),
,
! (
, , 1995)
, ,
. ,
() ,
, , da se ,
.

!
. -
(
), ,
. -
-
, .
174

, , -
, . ,

, -

.

/ / , , ,
.
, ()
, ako

.


.
( )
. ,
, ,
.
,
, ,
,
,
.
.
, , ,
-
gi , .
,
goda
. goda
: .


. :

1.
2. /
3. , ,
4. /
175
5.
6.


.
, -
:
, , , -
,
. , ,
, , ,
, , .
,

.
,
, ()
.

/. , goda
,
,
: ,
, , .
.
(Barba, 1996: 68)
/

.
,
, -
:
.

.1:


,
-
. ,

. se -
176
, , ,
,
. ,
se
. -
, ,
.
.

. 1903 ,
, ,
,
.

,
. (, 2000: 377)
. 1875
, ,
. , , ,
, . 1886 1909 , ,
: , , ,
, , , , , , ...


,

,
, . (, 2000:
376)
.
, 1931 ,
.
. -
, e~isi

. ,
.
(1898).
,

.
.
177
, ,
. , -
, .
.
, ,
.

.

, ,

,
. (, 1996: 1999)
, ,

,
. (, ibid.)

. (1952),
(19631965), (19711975), (19781981).
, ,
.
, 1953 ,
1956 . 1958
-
. Re~isi
. , -

. -
. -


.
.

(), -
.

, , .
, , 1953 , 1988
. $
. -
178
-
, -
/.
, . .
, 1982, , 1987
Mazedonische Zustande, 1987 .
, ,
,

. ,
.
,
2003 ,

,
$ .


( , 1985)
( , 1994, , 1996).
. ,
. -
.
,
, .
, , da
.
, -
.
.
.

,
, 1992. . ,

/
.
108


108
,
. $
.
179
,
. , , -
, -
. , ,
,
, ,
. , . -
.
, .
,
.
,
( ): , !

.2:

, .

, ,
,

, 1948, ,
.

:
, 1973
1977 , , 1966.
,
. ,
, 1945., 1949
.



. (D`Amico, 1972: 460)
,



, .
, .
180

. (uvakovi, 2001: 103)
, -
,
,
. , -
, ,
,
. ,
.
.
, , ,

.

1998 ,
Christ Church College, -
, ,
( ),

, ,
. Euralien, 1998
, 50
13 , ,
.
, Greencandle, Sadler`s
Wells, , 1999. , ,
,
, ,
, , ,
2000. Everyman, 2003 , ,
, (
, j ).

, .
, -
e,
, ,
( ),
, , ,
. ,
.
181
,
.

. ,
o ,
, 2003 . , ,
, , 2004 ,
( ,
, , 2004).

.
, ,
.
. ,
.
,
( -
), (2004).
,
, .
,
.
.
,
,
.

,
,
,
.

. ,
, , ,
, .
,
, ,
. , ,
, ,
, 1906 . italijanski -
. 1937 . -
,
182
. ,
, ,
, .
e ,
. (
)
. , izraznite .
, -
. , -
.
.
, ,
, . -
.


. -
, 1880 ,
, 1918
( ).
,
.
, -
, 1891 , 1895.

. . ,
.

.
( ,
), , ,
. ,

.
109


/

, ,


109
.
183
(,
, )?
.
.
, .

.
,
$ . , ,
, , -
. , -
, .
osobenost ,
.



1. Barba, Eugenio; Savareze, Nikola (1996), Tajna umetnost glumca,
Beograd: FDU;
2. , (1995), , , Cool
memories, : .
3. D`Amico, Silvio (1972), Povijest dramskog teatra, Zagreb: Nakladni
zavod MH;
4. , (.), (2003),
, : ;
5. , (1995),
, : ;
6. , (1996), , :
;
7. , (.), (2000),
, : ;
8. Maljkovi, Zoran (ur.), (2002), 500 Drama, Zagreb: Mozaik knjiga;
9. , (1996), ,
: ;
10. , .35/2002, ;
11. (2002), :
( );
12. (19992004), :
;
13. Heilpernm John (1989), Conference of the Birds The Story of Peter
Brook in Africa, London: Methuen Drama;
uvakovi, Miko (2001), Paragrami tela/figure, Beograd: CENPI.




184










































185










( )

,

, .

-: XIX

-




,
,
.

.

. -

-
.

, ,
, ,
-
.
110

,

110
Hroch, Miroslav: V nrodnm zjmu, Nakladatelstv Lidov noviny, Praha
1999
186
,
,
-
() .
XIX
,
.
,
-
, .
-
. -
. , ,
, -

, .
,

e ,
.

XIX .
, ,


.

.

.

( 1831 ., 1863. .).

-, -
, ,
. , -
. -
(Norman Davies): Polskie
powstania z pocztku XIX wieku miay na celu przywrcenie do
ycia ukrzyowanej Rzeczypospolitej Polski i Litwy. Inspiracj byy
dla nich mistyczne wizje z poezji romantykw, przekonanie, e
Polska - Chrystus narodw - doczeka swojego trzeciego dnia:
187

Chwaa Tobie, Chryste Panie!
Lud, ktry chodzi Twym ladem,
Co Twoim cierpia przykadem,
Z Tob wici zmartwychwstanie.
111



.
XIX .

( ),
. -
.

. -
, ,
, , .
, -
, .

, , ,
..
.
112
,

-
,
() (Aeneida) .
-

.
-
. -
,
. ,

,

111
Davies, Norman: Europa. Rozprawa historyka z histori, Znak, Krakw
2001, . 879 a odtud dle: Brodziski, Kazimierz: Na dzie Zmartwychwstania
Paskiego r. 1831, in: Brodziski, K.: Dziea, tom I, Wrocaw 1959, . 239
112
Wollman, Frank: Slovanstv v jazykov literrnm obrozen u Slovan,
Brnnsk universita, Filosofick fakulta a Sttn pedagogick nakladatelstv, Brno
1958, . 123
188
.
. -
-
.

.
..
. , -
gawdy.

-
.
a () . (J. F.
Karskij), .

.



..
,
, ,
- . -
(Jan Czeczot), -
(Wadysaw Syrokomla), (Jan Borszczew-
ski), (Wnices Karatynski) -
(Artem Wiaryga-Dorewski).
-
,
.
113

,
.
,

. ,
, -

.
1905 .,

113
Hrala, Milan; Fojtkov, Eva a kol.: Slovnk spisovatel Sovtsk svaz I.,
Odeon, Praha 1978, . 70
189

.
-
, ,
o, -
.

.

.

.
114


. ,

(

),
( ) ,

.
.
,
. ,
,
. ,

.

. -
.
,
:
() ,
, ,
, -
, -

114
, : ( I II),
, ,
, 1979, . 94, 95 114
190
, ....
115


.

, j
-
, , ,
.
.
()
; ,
-
(
).

.

,
-
.
116
,

.
: i
-
. XIX .
.
1897 ., 74%
.
, .
117

,
,
I .
, u
.

115
, : , I (), s. 114 :
, 25, 22 1863 .
116

I (1840 .).
.
117
, ..; , ..: ,
( 1917 .), ,
1998, . 389-390
191

.
, ,
,
.

. ,
.
*
--
() .
.
, ,
.
1831 1863 .

1876.

.
,

.
.
.

.

1772 . , ,
.

( ).
,

.
,
h.
,
, , : (...)
,
,
, -
192
.
118

, ,
. -
ta
.
, .
119
-
, , ,
, .

,
-. -
.
120
,

,
.
121


1863 - 64.
122

-
1886 .
.
123


# 60 80 I ,
. (
),
,
.
.
-
,
ta

-
.



118
, : , I (), . 95 : ,
16, 20 1863 .
119
, . 70 : , 6, 8 1863 .
120
, ..; , ..: (), , . 400
121
, . 400
122
, . 400
123
, . 401
193
- ,
.
ot
( ) .

.
. . , , :

.
.
124

.
: -
, , -

.
125
,



,

( ).
- 13
-
. . .
: ,
, , ,


126
.
,
.
,
. ,

.
,
,

124
, . .: 1876 .
, in: ,
,
, 1981, . 81
125
, . 81
126
, . 81
194
.
.
.
*

() ,
-
o, ja

.
-
,
,

o XIX (
- .).


























195





Stana SMIQKOVI]

PRIRODA I IVOTIWSKI SVET U BAJKAMA
VIDOJA PODGORCA I DESANKE MAKSIMOVI]

Bogatstvo pesni~ke re~i bajke, wena ne`nost i
`ivotni optimizam ~ine ovu kwi`evnu vrstu aktuelnom i
uvek novom. Do`ivqaji detiwstva, ushi}ewa sve`ivotnim
i sveprisutnim u kosmosu i mikrosvetu biqaka i
`ivotiwa inspiri{u pisce, kao i `ivot svakog novog
stvorewa, patwe, personificirane boli i radovawa
`ivotiwa, ptica i biqaka.

Nenaru{ena priroda balkanskih prostora, zapam-
}ena iz detiwstva celog `ivotnog i radnog veka opsedala
je V. Podgorca i D. Maksimovi}. Oni su joj se neprekidno,
i uvek iznova vra}ali, odu{evqavali se wenim lepotama
iz kojih je klijao zdrav `ivot. Od izvanrednih opisa reka
i {umskih bistrih izvora, kladenaca, vrela, virova, rose
kojom se umivaju ptice, trave i insekti, od vode koja je
`ivotvorni sok, opisa planina, {uma, cve}a i ostalog
biqa, pisci svu svoju poetsku i `ivotnu energiju daruju
bajci kao apsolutnoj tvorevini duha. U gra|ewu bajkovito-
simboli~nih slika oni koriste sva znawa onda kada
wihova ~ula najednom o`ive, usplamte sve sa ciqem
slavqewa `ivota i lepota u wemu. Tim lepotama otkrivaju
se tajne srca i du{e prirode: razgr}u}i mra~ne hodnike
pronalaze gorske grgoqave potoke, oslu{kuju {umove koje
stvara nemirna priroda patuqaka koji se umivaju i
ogledaju u bistroj i hladnoj vodi {umskih izvora. ^uju
govore i razgovore cve}a, drve}a i ptica. Slu{aju kako
`ivot ni~e u hiqade i hiqade oblika. Najednom se
otvaraju tajanstvene kapije bajke iza kojih se naziru scene
`ivota u bezbroj varijanti. Tu su ptice koje se umivaju pre
no {to }e otpevati prvu jutarwu pesmu, wihov razgovor
kroz }u}orewe, `vrgoqewe i dogovor o gra|ewu gnezda i
196
odgajawu mladunaca. One prirodu upotpuwuju svojom
lepotom, kao i sitne bubice i insekti. Tu su i gmizavci i
druge `ivotiwe koje se me|usobno razumeju i dopuwavaju,
~iji govor i sm mladi ~italac razume. Nad svim tim doga-
|awima u bajci caruje harmonija i ~udesnost jer sve funk-
cioni{e kroz poeziju koja ima magi~nu mo}.
Najlep{e slike oblikovane poetskim jezi~kim
sredstvima naziru se iz bajki ovih pisaca u kojima
otkrivaju svoju bezgrani~nu qubav prema ~oveku i
prirodi. Dramatika sudbina junaka, nemiri simbolizovani
u stremqewu visinama i daqinama, susreti sa fantas-
ti~nim i mitskim bi}ima iz folklora, mitologije i
religije, predstavqaju suptilne kontakte pomenutih pisa-
ca sa ukupnim svetom i `ivotom u wemu. Tako, osim
`ivotiwa i biqaka, u wihovom okru`ewu `ive i govore
patuqci, skrivaju se bauci, prolaze ratoborni carevi sa
vojskama, ispovedaju se igra~ke, govore jagode, mravi, lep-
tiri, p~ele, zmije... Prepli}e se forma bajke i legende,
mita i pri~e, a nad svim tim elementima gospodari vrhov-
na lepota harmonije koju priroda uspostavqa.
V. Podgorec u svojim kwigama Skazni i D.
Maksimovi} u vi{e zbirki bajki pi{u od srca i daruju
bogatstvo svojih misli budu}ima, neguju}i smisao `ivqe-
wa i postojawa, zalaze}i u tan~ine `ivota i izvla~e}i, na
taj na~in, uvek nove i sve`e sokove, mogu}a otkrovewa
ovoga `ivota. Dugim lirskim monolozima, dijalozima i
opisima, osmi{qavali su ovi kwi`evnici bajke i u wima
bezbroj oblika i slika `ivota. Grade}i bajku, izgra|ivali
su i ~udesnost u woj. Mladi ~italac }e se ushititi ~ita-
ju}i bajke i pronalaze}i u wima kamewe i zagonetne pe}i-
ne u kojima se kruni{e car patuqaka krunom od kamenog
cveta. Patuqci beru raznobojne ~a{ice cve}a kako bi se
napili i opili {umskom hladnom vodom. Re~itim i
originalnim metaforama i personifikacijama razgr}u se
{ume - duga~ki hodnici, otvaraju se zmajevi dvori, nazire
se zmaj koji devojku pod pazuhom nosi. Tu je i zmija mlado-
`ewa koji skida zmijsku ko{uqicu kako bi se pretvorio u
prekrasnog momka, p~ela medarka koja ure|uje slo`eni
`ivot p~eliwih rojeva, slavuj belorepi i ptica {arenog
kquna koji svojom pesmom nadvisuju red i rad. Nad svim
ovim doga|awima i ~udima sedi usud, skida zvezde sa neba i
197
baca ih u vodu. Voda nosi zvezde, mesec ih prati i plete
svoje rumenkaste mre`e kako bi ulovio sve ono {to se sa
visine mo`e videti i ~uti. Kad se stvori prividni mir i
sve zaspi, jave se neke gorske ~esme koje po~iwu svoje
no}ne pesme namewene vili koja povija i quqa dete,
namewene sitnom `ivotiwskom svetu koji samo no}u
pronalazi smisao `ivqewa. Tada se sve svetlosti ugase,
ali je tu svitac koji, poput no}nog svetionika, pronalazi
izgubqene puteve mravima, {turcima, pticama i insek-
tima. U samu ranu zoru veseli pti~ji orkestri probude {u-
mu, biqke, vetrove, vodu, grlicu, divqu kru{ku ili starog
patuqka koji `eli da ka`e tajnu o dugove~nosti. Ne
izostaje ni starac bele brade sa punom torbom pri~a o
znanom i neznanom, vi|enom i do`ivqenom. Wihove pesme
pozdravqaju no}ne ~uvare - mesec i zvezde, a onda sav svet
koji `eqno i{~ekuje svetlost.
Nemu{ti jezik kojim govore `ivotiwe i biqke
oduvek je ~oveku bio zagonetan. Taj svet `ivi svojim `ivo-
tom koji se manifestuje pokretima, pogledom; bol i radost
izra`ava se samo kliktajem, zavijawem, a odlazi sa zemqe
kao {to odlazi suza, rosa ili oblak. Iskustva poneta sa
prirodnih izvora - {uma, reka, planina, Podgorec i
Maksimovi} ve{to su upleli u svoje pesni~ke kreacije.
Duh koji se kod wih za~eo za mla|ih dana `ivota, zvuk koji
se urezao u detiwstvu, kroz `ivot je dobijao novija
zna~ewa i filozofsko-humanisti~ku dimenziju. Zbog toga
je najve}i broj bajki vezan za najsitnije stvorove koji `ive
svojim `ivotom, za prirodu ~iji je deo sam ~ovek, ptice
koje su simboli kosmi~kih nepomu}enih visina, mitolo{-
ka i fantasti~na bi}a koja imaju specijalni bajkovito-
pesni~ki status u bajci.
Iako samostalne tvorevine, neke bajke V. Podgorca
i D. Maksimovi} podse}aju na narodne po odre|enim
elementima. Tome doprinosi pripoveda~ki ton, sugestiv-
nost u pri~ama, motivi, kompozicija. Jedna od takvih bajki
D. Maksimovi} je Bajka o labudu D. Maksimovi}, ili Bajka
o cvr~ku V. Podgorca.
U Bajci o labudu pesni~ka misao odvodi ~itaoca u
svet koji je nesvakida{wi, u predele koji mame i
op~iwavaju svojom lepotom. Bajka o Sne`ani, kraqici
zime, na originalan na~in pribli`ava deci wen mio lik.
198
Toplina srca koja izbija iz simboli~ne kraqice zime
predstavqa brigu za{to je labud, kraq lepotana me|u
pticama crn, tu`an i usamqen {to se uo~ava iz wegovog
pogleda i na~ina letewa. Dramati~na sudbina, nemir
simbolizovan u nemiru ptice velika je drama koju samo
~ovek mo`e da shvati i saop{ti. Sve je, zaista kao u nekoj
bajci: i zimski ambijent, i mesto gde se radwa de{ava, stan
kraqice zime, razgovor sa srebrnim zvezdama koji }e
pomo}i labudu da odagna tugu. Boja je simbol najdubqeg
pre`ivqavawa kao i najboqeg saznawa da se mrak du{e
le~i te{ko, a da je put do svetlosti dug i krivudav.
Skriven u no}i, ispovedao se tiho kraqici zimi: - Sve je
oko mene belo - i drve}e, i `abe, i zveri, i ti, mila
kraqice; samo sam ja od no}i crwi. Zato me mori tuga.
[irina du{e crnog labuda ne dozvoqava `ivot bez
smisla i radosti. Duboka tuga bi}e odagnata tek onda kada
srebrne zvezde po{aqu jato pahuqica koje }e obojiti cr-
nog labuda. Granice sveta su se razmaknule, nestalo je tuge,
a bela boja koja je zavladala prostranstvima simbolizuje
slobodu i nevinost kojom se odlikuje duh ~oveka sa bajkom
u sebi.
Lirska priroda pisca Podgorca mogla je dubqe da
zaroni u svet ~udesa koja se otkrivaju u snu, ma{ti ili pri
putovawu. Samo treba razgrnuti ko{uqu detiwstva, kako
ka`e pisac, pa prona}i sve ono {to le~i du{u i brani od
zaborava: i pri~u o cvr~ku koji je nesre}an kad ne ~uje
zvuke svoje violine, i sudbinu mravqeg carstva, p~elu Me-
darku, i grlicu sa dobrim srcem, neposlu{no ma~e... Sve to
stanuje i biti{e u brodu snova, {umskoj kolibi, kosovim
pri~ama, bajci o smejku, u sun~evoj pesmi, vodenici, na putu
od stvarnosti do ma{te, od `ivota do snova o sre}i. Takva
je bajka o cvr~ku i wegova, kao i Askina `ivotna igra:
Toa be{e najubavata pesna {to nekoga{ ja ~ul mravjiot
narod. Nea ja ispeja vistinski umetnik od dnoto na svoeto
srce. Sli~na na ~ista nokna dzvezda nad `itno pole,
sli~na na son~ev potok, se lee{e, i se pobeduva{e, se pop-
lavuva{e so svojata vol{ebna ubavina.
Nema bajke - isti~u D. Maksimovi} i V. Podgorec,
bez patuqaka, ~arobwaka, vila i drugih mitolo{kih i
fantasti~nih bi}a. Kwi`evnici jednom od tih izmi{-
qenih bi}a pripisuju osobinu da mogu sa~uvati i preneti
199
tajne ptica, gmizavaca, izvora i biqaka kao i stanovnika
morskih i planinskih beskraja. Bajkoviti okvir omogu}ava
filozofirawe o `ivotu i ~e`wi da se `ivot ne pomuti
ve} produ`i psihi~ki i fizi~ki. Tome }e doprineti
iskustvo talo`eno milenijumima, i ono se ne sme izgubiti
iz vida i zaboraviti. Ako je istinsko, mora se prenositi
generacijama koje dolaze jer je to te`wa da se duhovni
kontinuitet `ivota produ`i kako bi se od niza beo~uga
napravio `ivotni lanac.
Pripoveda~ka tehnika, kojom se ovi kwi`evnici
slu`e, vodi ~itaoce u svetove {uma i biqaka, `ivotiwa,
do ~udnovatih i ~udotvornih izvora o kojima su folklo-
risti razli~itih naroda sveta ma{tali. Taj put pripo-
vedawa osvetqava mnoge tragove drevne kulture, otkriva
verovawa i nade - ve~ite izvore koji su i u najte`im
trenucima svojom `ivotno{}u vra}ali posustalu veru u
bitisawe. Zato {uma `ivi svojim `ivotom i redom. Reke i
izvori `ubore, ali to nisu obi~na oticawa vode, to je
melodija koja dopire do dna du{e junaka - ~oveka koji je
razumom tuma~i. to je zvono koje opomiwe, a bajka postaje
velika pozornica `ivota. U pesmi izvora patuqak ~u
neke neobi~ne zvuke koji se javqaju samo jednom u sto
godina, u ~asu kada izvor postaje `ivotvoran, kada wegova
voda mo`e da podmladi za ~itav qudski vek onoga ko je se
napije.
Razmi{qawe o sudbini kao qudskoj pratiqi, ~udes-
no je do~arano u bajkama ovih pisaca. Jo{ je ~udesnije
verovawe ~oveka o zlatnom cvetu paprati koji se rascve-
tava jednom u sto godina, i to u Ivawskoj no}i. Mo}i tajan-
stvenih sila koje vladaju ~ovekom i prirodom, bajkovitim
nitima povezuju misao pisca sa mukom patuqka koji je tu da
iska`e tajnu pred smrt.
Zna~ajno mesto u bajkama D. Maksimovi} i V. Pod-
gorca zauzimaju ptice. Kao simboli visina i daqina, one
su najboqi vesnici prole}a, ali i ose}awa koja personi-
ficiraju duboke nesre}e. Bajke o grlici, i jednog i drugog
pisca, predstavqaju beskrajne drame iz kojih ptice - i
~ovek mogu iza}i samo tu`nom melodijom. Grlice razgo-
varaju me|u sobom pti~jim jezikom o beskrajnoj tuzi koji
wihov pti~ji rod mo`e da zadesi - kao i qudski. Bol za
izgubqenim mu`em postala je ve}a od svake boli. I
200
potona kutrata ptica vo bezmerna taga... Nema ni{to
postre{no od toa da ostana{ bez svojot drugar so kogo si
delel i zlo i dobro - misle{e. I svetliot, {irokiot pro-
leten den potemne vo nejzinite o~i. Go gleda{e poleto
polesno so son~evoto zlato, gi gleda{e zelenite nivje i
cvetnite poqani naokolu, no, ni{to ne ja raduva{e.
Misle{e deka nejzinata taga e pogolema od celiot svet i
pote{ka od planinata nad nea.
Desanka Maksimovi} pi{e bajke o pticama koje
smatra pesnicima {uma, simbolima visina i daqina,
vesnicima najlep{eg godi{weg doba - prole}a. Treba
pomenuti bajku Grli~ina tu`balica koja se ~ita s
posebnom pa`wom jer otkriva veliku alegoriju `ivota. Sa
dosta detaqa i slika kojima o`ivqava rascvetane livade,
D. Maksimovi} oslu{kuje razgovore ptica. Dijalozi su
neponovqivi jer sadr`e najiskrenije klice prijateqstva i
qubavi, a monolog grlice u vidu tu`balice podse}a na
najlep{e stranice svetske kwi`evnosti: na Antigoninu
tu`balicu kojom oplakuje svoj mladi `ivot prerano
uga{en, ili tu`nu staru pesmu kraqa Nala koji oplakuje
smrt prijateqa. Glas se ~uje do neba, a vrhunska melodija
o~arava ~ak i okrutne, kao {to je slu~aj sa vukom u
Andri}evoj pri~i Aska i vuk. Ose}awa koja teku direktno
iz srca li~e na sna`ne vrtloge: Opet je svanuo dan, a me|u
{umskim mnogim glasovima nema wenog glasa. Druguju
`une sa zebama, kopci sa jastrebovima, samo ja nemam vi{e
svog prijateqa.
Najtu`nija pesma koja mo`e dirnuti i prijateqa
nagnati da izatka najfiniji traktat o prijateqstvu, je
pesma grlice koja je postala naj~istiji simbol vernosti.
Bajke koje neguju V. Podgorec i D. Maksimovi}
predstavqaju filozofsko-humanisti~ki traktat o smislu
`ivota, postojawa i trajawa. Oni u tekstovima bajki
antropomorfoziraju biqni i `ivotiwski svet kopna i
mora. Sve to doprinosi razumevawu jezika koralnih grado-
va i sitnih morskih `ivotiwa. Morskom dnu pripisane su
osobine `ivih bi}a i tom prilikom do{la je do izra`aja
sva uzajamnost koja u svetu biqaka i `ivotiwa postoji.
D. Maksimovi} i V. Podgorec u bajkama otkrivaju
bezbroj `ivotnih tajni, tajnama bude nemire koji
op~iwavaju du{e bi}a. Tako deca i odrasli shvataju: @i-
201
vot prikazan u bajkama u vidu bezbrojnih rukavaca oti~e i
ostavqa nagomilane mudrosti. Te mudrosti i radosti
iskazane su poeti~nim zapisima, melodijama pti~jeg cvr-
kuta, `uborewem {umskih potoka, glasovima i pokretima
bubica i leptiri}a, {umorewem prirode. Sve`ivotna
energija pisaca iskori{}ena je da saop{ti misli ~oveka i
sveta, razmi{qawa, radosti i tuge dece - glavnih junaka
bajki. Tako devoj~ica moli talas da joj povrati izgubqeno
blago, ~oban~e poziva labuda koji je posrednik izme|u sve-
ta realnosti i vodenog sveta, vetrovi prizivaju vesnike
prole}a, bubamara decu koja veselo tr~e po livadama i
ba{tama `ele}i da dohvate i uhvate sve lepote koje se
naziru. Svetloliki mesec vodi qude nebeskim stepenica-
ma i pokazuje svoje tajne obe}avaju}i da }e od najrazli~i-
tijih {ara izatkati slike i senke koje }e uzbu|ivati de~ju
ma{tu.

























202









































203





Ranka GR^EVA


MOTIVOT NA BRAKOLOMNICA VO ROMANITE
EFI BRIST OD FONTANE I ANA KARENINA
OD TOLSTOJ
I OBID ZA SPOREDBA SO MAKEDONSKIOT
SOVREMEN ROMAN

Idejata za komparativno analizirawe na dvata
vrvni romana od germanskata i od ruskata kni`evnost na
XIX vek, Fontaneoviot Efi Brist i Tolstoeviot Ana
Karenina mi se nametna pri prepro~ituvaweto na Tol-
stoeviot roman i na negovata mnogu poznata i ~estopati
citirana vovedna re~enica, koja glasi: Site sre}ni
semejstva si prilegaat edno na drugo, sekoe nesre}no
semejstvo e nesre}no na svoj na~in.
Tokmu razli~jeto vo do`ivuvaweto na bra~nata
nesre}a, koe vo sebe gi vplotuva individualnite karakte-
ristiki na protagonistite, no i kulturnite i sociolo{ki
aspekti na op{testvoto vo koe se odvivaat dvete roma-
neskni tragedii i koi gi predestiniraat individualnite
reakcii na zasegnatite li~nosti, se dovolno podatliv i
interesen materijal za edna sporedbena studija.
Pred da gi navedeme aspektite na analizata, dozvo-
lete najnapred da gi definirame navedenite romani vo
kontekst na kni`evnoto tvore{tvo na dvata avtora.
Romanot Efi Brist, objaven vo 1895 godina po
{estgodi{na naporna rabota, se vbrojuva vo grupata na
takanare~enite romani za `eni (Frauenromane), i so nego
Fontane u{te edna{ ja potvrdil svojata izvonredna
sposobnost da pronikne vo site nijansi od trepetite na
`enskata du{a. Ovoj roman kriti~arite go narekuvale i
najzna~aen od site negovi romani, vreduvaj}i go vo nizata
svetski romani na XIX vek, koi go tematiziraat brako-
lomstvoto, kako {to se Geteoviot Izbor po srodnost
204
(Wahlverwandschaften), Floberoviot Madam Bovari (Ma-
dame Bovary) i Tolstoeviot Ana Karenina (Anna Kare-
nina).
Avtorovata inspiracija proizlegla od edna vis-
tinska afera vo berlinskoto op{testvo, koja kako roma-
neskno si`e mo`ebi i ne bi bila dovolna da go povle~e vo
sferata na fikcionalnoto oblikuvawe zaradi sli~nosta i
zdodevnosta {to ja predizvikuvaat mnogute op{topoznati
qubovni prikazni, kako {to imal obi~aj samiot da re~e,
tuku proizlegla od negoviot poinakov interes: Aber der
Gesellschaftszustand, das Sittenbildliche, das versteckt und
gefhrlich Politische, das diese Dinge haben, das ist es, was mich
sehr daran interessiert. (No op{testvenata sostojba, moralo-
tvornoto, skrienoto i opasno politi~koto, {to gi imaat
vo sebe ovie ne{ta, ... toa e ona {to me interesira kaj
niv.
127
A na ramni{teto na `enskata psiha, qubopitnosta
mu e predizvikana zaradi prirodnosta {to im e svojstvena
na romanesknite prototipovi vo koi, kako {to samiot
veli, se vqubuva ne zaradi nivnite doblesti, tuku zaradi
nivnata ~ove~nost, odnosno zaradi nivnite slabosti i
grevovi.
128

Spored zapisite vo dnevnikot i opse`nata kore-
spondencija so prijatelite, kako i spored dnevni~kite
zapisi na `ena mu,
129
po zavr{uvaweto na romanot Vojna i
mir Tolstoj se nosel so idejata da napi{e roman za never-
na sopruga od visokoto op{testvo, koja }e ja prika`e so
site nejzina stradawa, no nema da ja osudi kako vinovna.
Idejata, nastanata vo 1870 godina, toj po~nuva da ja
realizira duri tri godini podocna, vo faza na izrazito
pesimisti~ko raspolo`enie, nastanato pod vlijanie na
[openhauerovata pesimisti~ka filozofija, koja tie
godini mu bila preokupacija. Interesno e, pritoa, da se
zabele`i deka i toj, kako i Fontane, vo prikaznata za
bra~noto neverstvo, poto~no vo nevernata sopruga, gleda
zdodeven, banalen lik, od koj saka {to pobrzo da se oslo-
bodi. Ona pak {to go privlekuva, i go tera da napreduva vo
ostvaruvaweto na zamislenata cel, e dominantnata ideja za

127
Fonaten,Theodor: Effi Briest, Stuttgart, Philipp Recl.jun., 1969, S. 341
128
op. cit. 341
129
Babovi}, Miroslav: Ruski realisti XIX veka, kqiga II, Beograd,
Svetozar Markovi}, 1983, str. 342-3
205
semejstvoto, odnosno za op{testveno akceptiranata forma
na brak.
Namerata za, kolku {to e mo`no, poseopfatno
prika`uvawe na institucijata brak, Tolstoj vo svojot
roman, vo sporedba so Fontaneovata ednonaso~nost, ja rea-
liziral posloevito, fikcionaliziraj}i tri semejstva {to
se kontrastno i paralelno prika`ani (Karenini, Oblo-
nski i Levini) sozdavaj}i, pritoa, ~etiri razli~ni qubov-
no-bra~ni relacii: najnapred relacijata na op{testveno
prifaten, formalno uspe{en, no su{tinski porazitelen
brak me|u Ana i Karenin; op{testveno skandaloznata,
neprifatena, osuduvana i osuetuvana qubovna vrska me|u
Ana i Vronski; od po~etokot do krajot na romanot
neuspe{niot brak na Stiva i Doli, brak vo koj ma`ot si go
zema pravoto postojano da ja izneveruva soprugata, pri {to
naiduva na premol~ena tolerancija od op{testvoto, i
stradalni~kite, neuspe{ni obidi na soprugata da se
izbori za svojot bra~en integritet; i kako najoptimis-
ti~ka, i op{testveno i individualno blagoslovenata har-
moni~na bra~na vrska me|u Kiti i Levin, brak vo koj vla-
dee Tolstoevoto moralizatorsko na~elo deka svoeto
mesto vo op{testvoto soprugata treba da go bara vo
doma{nite obvrski, gri`ej}i se za soprugot i decata, a na
ma`ot mu e dadeno da se gri`i za duhovno i materijalno
povozvi{enite ne{ta.
Izrazitata Tolstoeva intencija za fasetirano
prika`uvawe na bra~nite mo`nosti otsustvuva kaj Fon-
tane. O~igledno e deka toj si postavil za zada~a da prika-
`e samo eden bra~en tip, edna edinstvena bra~na prikazna,
koja }e bide paradigmatska za op{testvenite duhovni i
materijalni normi na pruskoto blagorodni{tvo vo
negovoto vreme. Vo negoviot roman ne naiduvame na drugi
bra~ni formi, koi bi slu`ele za sporeduvawe, ili pak
kako pozitiven primer {to bi vlevale optimizam.
Kompoziciskiot romanesken pristap e razli~en
u{te vo samiot voveden del: kaj Fontane akcentot e staven
na bra~nata geneza, kaj Tolstoj pristapot e direkten, in
medias res, ~itatelot se voveduva vo edna postojna situ-
acija.
Imeno: glavniot `enski lik od Fontaneoviot
roman, e sedumnaesetgodi{no devoj~e, koe `ivee vo sre}na
206
semejna opstanovka, opkru`eno so roditelskoto vnimanie
i qubov. Od nevinata igra so drugarkite, Efi e ottrgnata
ne po sopstvena `elba, tuku zaradi le~ewe na tu|i frus-
tracii: onaa na majka $ koja zaradi op{testven presti` go
napu{tila mom~eto {to go sakala i se oma`ila za
posoodvetnata partija, i onaa na baronot In{teten, koj ne
mo`ej}i da ja dobie majkata ja kompenzira zagubata
`enej}i se so }erkata. I seto toa vo ramkite na op{tes-
tveno prifatenite normi. Ili, kako {to toa direktno }e
go formulira pastorovata sopruga, romanesken lik koj e
nositel na liberalisti~kite avtorovi stavovi: ,,Ja, ja, so
geht es. Natrlich. Wenn es die Mutter nicht sein konnte, mu es die
Tochter sein (Ako ne mo`e{e da bide majkata, mora da bide
}erkata. Poznato e. Starite familii se dr`at me|u
sebe...)
130

Za sklu~uvawe na brakot me|u Ana i Karenin
doznavame mnogu malku. ^itatelot gi zapoznava koga se
ve}e vo brak i imaat dete. Avtorot samo beglo n# infor-
mira deka Karenin odvaj re{ava da se `eni, otkako okoli-
nata mu dava do znaewe deka zaradi ~estite sredbi so Ana
vo op{testveno opkru`uvawe, bi & go naru{il ugledot na
devojkata ako ne ja pobara za `ena. Toj, isto kako {to e
toa In{teten za Efi, e po`elen zaradi op{testveniot
status, makar {to ne bi bil emocionalno favoriziran
bra~en kandidat.
Zaedni~kiot imenitel na dvata braka e otsustvoto
na predbra~na, a podocna i bra~na qubov, neophodna za
opstojuvawe na brakot. Na pra{aweto na drugarka $ dali
In{teten e vistinskiot izbor, Efi odgovara: Gei ist er
der Richtige, Das verstehst du nicht, Herta. Jeder ist der Richtige,
Natrlich mu er von Adel sein und eine Stellung haben und gut
aussehen. (Se razbira deka e vistinskiot. Sekoj e vis-
tinskiot. Jasno, mora da e blagorodnik, da ima polo`ba i
dobro da izgleda.
131

Op{testvenite preduslovi, zadovoluva~ki vo obata
slu~aja, se poka`uvaat kako nedovolni za ponatamo{noto
opstojuvawe na brakovite, sklu~eni po diktat na
op{testvenite normi. Nezadovolenata `enska intima, vo

130
Fontane, Theodor, op. cit 17
131
Citiranite mesta se prevedeni od avtorot na trudov spored
navedenoto originalno delo.
207
~ie proniknuvawe i ~ie prika`uvawe se ogleduva
majstorstvoto na dvata romansiera, go zema svojot tribut i
se odnesuva odmazni~ki kon racionalniot del na likovite.
Dvete romaneskni heroini se mladi i ubavi `eni oma`eni
za mnogu postari ma`i za koi brakot i `enata se samo
pomo{no sredstvo za iska~uvawe po skaliloto na kari-
erata. Vo prvata faza od brakot, vakvite ma`i, iako
pretstavuvaat surogat na vistinskata zamisla za ma`ot i
brakot, sfateni se kako op{testven kompliment. Koga
majka & ja pra{uva Efi {to o~ekuva od brakot, taa veli
deka bi sakala da ima statusno ednakvo postaven partner,
bi sakala ne`nost i qubov, no ako toa ne mo`e da go
dobie, makar {to qubovta, spored zborovite na tatko & e
samo prazno drdorewe, toga{ bi sakala bogatstvo i otmen
dom. Ona pak, so {to ne mo`e da se pomiri, ona {to ne
mo`e da go izdr`i e zdodevnosta. Zdodevnosta se poka`uva
kako poguben faktor vo emocionalniot `ivot na Efi,
presadena kako bilka da `ivurka vo duhovnata praznina
na provinciskata Kesinska sredina. Racionalno vnima-
telniot soprug gi ispolnuva formalnite barawa na zaed-
ni~koto `iveewe, no spored strukturata na li~nosta ne
mo`e da vospostavi emocionalna relacija so `ena si.
Otsustvo na emocionalna vrska, na duhovna srod-
nost, registrirame i kaj Karenin. Negovoto duhovno stude-
nilo go pravi nemo}en da sfati tu|i ~ove~ki ~uvstva,
vklu~uvaj}i gi i onie na `ena si, {to ja pravi Ana
nesre}na. Vo brak so prozai~en , pragmati~en ~ovek , taa
se ~uvstvuva pritesneta, zagu{ena.
Zaedni~kite crti koi i Fontane i Tolstoj im gi
davaat na svoite romanesni ma{ki fikcionalni likovi se
slednive: postari sopruzi, koi vo brakot gledaat op{test-
vena investicija za nadgraduvawe na li~niot status,
karieristi vo najbeskompromisnata smisla na zborot,
gotovi da gi `rtvuvaat site svoi li~ni `elbi vo ime na
profesionalniot i op{testven uspeh, pragmati~ari na
koi im e tu| sekakov oblik na liri~nost i sentimental-
nost.
I pokraj izrazito sli~nite individualni osobini
na sopruzite od dvata romana, {to vo golema mera go
fundira motivot za bra~noto neverstvo na soprugite,
neverstvoto se slu~uva od razli~ni pojdovni pozicii: Efi
208
Brist go izneveruva soprugot zaradi potrebata od ispol-
nuvawe na prazninata od duhovnata i emocionalna pusto{.
Ana Karenina go pravi toa od `elbata da ja zadovoli
svojata potreba od duhovna srodnost, od qubovna liri~-
nost. Za prvata, vrskata e efemerna, `ivotna epizoda {to
saka da ja zaboravi bidej}i ja potsetuva na neprostliv grev,
za drugata toa e ostvaruvawe na soni{tata, pra{awe na
integritetot na li~nosta. Efi ne & se predava vo celost
na avanturata, taa duri i ne se vqubuva vo majorot Kram-
pas, o`enet ~ovek so dve deca. Za Ana, Vronski stanuva
ponatamo{na smisla na nejzinoto bitisuvawe.
Obajcata, i In{teten i Vronski se oficeri, del od
vojni~kiot establi{ment na svoite zemji, nau~eni
bespogovorno da go po~ituvaat profesionalniot vojni~ki
poredok, no nasproti toa, na privaten plan, tie se slobo-
doumni ma`i za koi qubovnata avantura e edna od mnogute
formi na `ivoten avanturizam. Qubomornata, nedover-
~iva sopruga na In{teten, koja, poznavaj}i go ma`a si
postojano go dr`i na oko, kako i zdobienata luzna od duel
zaradi edna porane{na qubovna avantura, {to za posle-
dica go ima malku potsvitkanoto ramo, ne go spre~uva vo
potragata po novi avanturi, za{to za nego `ivotot bez
predizvici e besmislen. Vronski pak, e odgledan vo
semejstvo vo koe libertina`ata e modus vivendi. Vo
mladost majka mu bila otmena, privle~na dama so bezbroj
qubovni avanturi za koi znaela celata ruska aristo-
kratija. @ivoten stav koj nekriti~ki go prezel i sinot.
Nemu mu e tu|a sekakva pomisla za brak, a koketiraweto
so privle~nite dami po salonite e samo del od voobi-
~aenata op{testvena igra koja e cel sama po sebe. Toj i ne
pomisluva deka so svojata galanterija i so otvorenoto
dodvoruvawe op{testveno }e ja onevozmo`i mladata, naiv-
na i vqubena Kiti [~erbetska, koja, zaedno so svoeto
semejstvo o~ekuva toj da se izjasni. Za nego o`enetite
ma`i se banalni, glupavi i sme{ni su{testva, vrzani
edinstveno za soprugite, mesto, kako nego, da bidat neza-
visni, veseli i gotovi na postojano novi avanturi.
Nasproti predizvikot otelotvoren vo zagado~nosta,
privle~nosta, predizvikot na onoj drugiot, apsolutniot
antipod na soprugot, se ispre~uva prazninata, necelosnata
realiziranost na `enskite likovi: vo brakot tie se samo
209
soprugi i majki, ne `eni. Kaj niv ostanuva nezadovolena
potrebata da ja potvrdat svojata `enstvenost vo najpo-
zitivnata smisla na zborot, i toa ne zaradi nedovolnata
`enstvenost, tuku zaradi nesoodvetnosta na bra~niot
partner. So svoite postapki dvata lika vr{at zamena na
svoite prvobitno hipertrofirani funkcii: biolo{kata,
maj~inskata na Ana, i sociolo{kata, samo `ena na ma`a si
na Efi, tie ja zamenuvaat so pozicija na `eni qubovnici,
Ana vo otvorena, za op{testvenite krugovi iritira~ka
forma, Efi, vo potajna, skriena forma. Me|utoa, bi bilo
premnogu ednostrano koga pri~inata za neuspehot na
brakot i bra~noto neverstvo bi ja svele samo i isklu~ivo
na neuspe{nata relacija ma`-`ena, ili pak na priv-
le~nosta {to ja nudi qubovnata avantura. Kontekstual-
nata ramka e mnogu po{iroka i me|u drugoto gi opfa}a:
op{testvenata sredina, moralnite normi, institucijata
brak itn.
^inot na brakolomstvoto direktno vlijae vrz
ponatamo{nata sudbina na `enata i predizvikuva mnogu
ponatamo{ni problemi. Neverstvoto, vo preden plan
pretstavuva direkten atak na brakot i semejstvoto. Na
op{testven plan ovoj ~in pretstavuva navreda na
pi{aniot i obi~ajniot patrijarhalen moral, sankcioni-
ran i preku misleweto na okolinata i preku zakonite na
dr`avata koja ja {titi institucijata brak. Ma`ite se
olicetvorenie na op{testvenata sevkupnost. Op{testvoto
se za{tituva sebesi za{tituvaj}i ja bra~nata institucija.
Op{toomilenata petrogradska dama Ana Karenina stanu-
va predmet na salonsko ozboruvawe i e podlo`ena na
op{ta osuda; taa e izop{tena od site javni manifestacii,
nejze $ se zatvoreni site petrogradski domovi. Duri i
nejzinata snaa i bliska prijatelka Doli Oblonska, na koja
$ pomaga posreduvaj}i vo bra~niot spor so neverniot
soprug, samo delumno nao|a razbirawe za Aninoto never-
stvo, za potoa potajum da ja izrazi svojata rezerva sosredo-
to~uvaj}i se kon problemite na domot i semejstvoto.
Duhoven presvrt e evidenten i kaj gospo|a Oblonska, majka
mu na Vronski, koja od prvobitnoto obo`uvawe na Ana,
dijametralno go menuva stavot kon nea vo momentot koga
uviduva deka vrskata na sin $ so op{testveno nepri-
210
fatliva `ena mo`e da mu ja ruinira karierata i da mu go
uni{ti ugledot vo op{testvenite krugovi.
Osudata na op{testvoto e pogubna i za vrskata, za
sre}ata na Ana i Vronski. Kako op{testveno neprifat-
liva dvojka tie se celosno izolirani i taa izolacija
pote{ko ja podnesuva Vronski otkolku Ana. Toj ne mo`e da
si go zamisli `ivotot bez voobi~aenoto op{testveno
opkru`uvawe, bez niedna od formite na `iveewe na koe
naviknal, a toa e nespoivo so negovata opredelba za Ana.
Ana se obiduva da go odvoi od svetot, duri i od majka mu i
brat mu, trudej}i se taa, kako poedinka, so seta svoja
qubov, da mu go zameni svetot, bezuspe{ni napori koi
poprimaat utopisti~ki dimenzii.
Ostricata na op{testvenata osuda e pogubna i za
Efi Brist. Od momentot koga ma`ot slu~ajno otkriva za
nejzinoto neverstvo, do krajot na nejziniot `ivot taa e
op{testveno izop{tena li~nost. Za nea zatvoren ostanuva
ne samo domot na I{teten, tuku i roditelskiot dom. Vo
pismoto {to $ go ispra}aat roditelite, izvestuvaj}i ja za
svojot stav vo vrska so nejzinoto neverstvo se veli:
Svetot, vo koj `ivee{e, }e ti bide zatvoren. A toa {to e
najta`no za nas i za tebe (i za tebe, kolku {to te pozna-
vame) - e deka }e ti bide zatvorena i roditelskata ku}a; ne
mo`eme da ti ponudime mirno mesto vo Hoen Kremen,
mirno pribe`i{te vo na{ata ku}a, za{to toa bi zna~elo
da ja izolirame ku}ava od cel svet, a nie sme odlu~no
protiv da go storime toa. Ne deka premnogu zavisime od
svetot i deka zboguvaweto so ona {to se narekuva
op{testvo bi ni se ~inelo apsolutno nepodnoslivo, ne,
ne zaradi toa, tuku ednostavno zatoa {to znaeme da razli-
kuvame {to e {to, i pred cel svet, ne mo`am da te
po{tedam od praviot zbor, sakame da ja poka`eme na{ata
osudata na toa {to go stori, ti, na{eto edinstveno i mnogu
sakano dete. . .
132

I preku reakcijata na roditelite, koi po defini-
cija bi trebalo da zastanat vo odbrana na svoeto edin-
stveno dete, op{testvoto, ~ij del se tie, go sankcionira
nedozvolenoto kr{ewe na op{testvenite normi.
Vo dvata romana e evidentno deka kako privrzanici
na nevernite soprugi se pojavuvaat op{testveno perifer-

132
Fontane, Th. op.cit. str.289
211
ni i irelevantni li~nosti: sluginkata Rozvita vo Efi
Brist, koja i samata do`iveala nesre}na qubovna avan-
tura i se ~uvstvuva op{testveno `igosana i Levinoviot
na smrt bolen brat vo Ana Karenina. Bolesta vo ovoj
kontekst dobiva Ni~eovski dimenzii, za{to taa, spored
Ni~e gi pravi lu|eto pomudri, po~uvstvitelni, so pogo-
lemo razbirawe za makite na bolniot. Tokmu zatoa toj ima
razbirawe za Ana.
Kr{eweto na bra~noto tabu ima za posledica i
posegawe po svetosta na maj~instvoto, ja zagrozuva sigur-
nosta na deteto rodeno vo brak so soprugot. Decata stanu-
vaat `rtvi na roditelskiot egoizam. Tie se staveni vo
pozicija na nemo}ni su{testva koi naprazno polagaat
pravo na celosta i intaktnosta na roditelskiot dom i na
roditelskata gri`a. I pokraj toa {to maj~inskata dimen-
zija na Ana e mnogu posilno naglasena od onaa na Efi, i
taa pravi napori da go za{titi i da go zadr`i pokraj sebe
sina si, ne se otka`uva od qubovnikot, od pravoto na
qubovna samoopredelba zaradi tolku sakaniot sin.
Qubovta na `enata dr`i prevlast po odnos na maj~inskata
qubov i svesta na konsekvencite.
Moralizatorskoto svojstvo im e prisu{to i na dva-
ta sopruga. I In{teten i Karenin potsvesno im se odmaz-
duvaat na nevernite soprugi vospituvaj}i gi decata, Ser-
jo`a i Anika, so seta strogost na ~inovni~kata psiholo-
gija, vo duhot na moralno ispravni individui kaj koi
otu|uvaweto od majkite e dominanta.
Traumata {to }e ja do`ivee Serjo`a koga majka mu
}e go napu{ti domot e sublimirana vo negovoto odbivawe
da ja spomenuva majka si, ta duri i da misli na nea. Koga
vujko mu, dojden da posreduva vo razvodot na Ana i Kare-
nin, }e go pra{a, pri slu~ajnata sredba, dali se se}ava na
nea, toj odgovara: -Ne, ne se se}avam -, brzo odgovori
Serjo`a i, otkako pocrvene, gi navedna o~ite. I ve}e
ni{to vujkoto ne mo`e{e da slu{ne od nego. A koga
vospituva~ot po polovina ~as go nao|a voznemirenoto
dete, toa komentira: Ostavete me. Se se}avam, ne se
se}avam... [to go interesira? Zo{to me potsetuva? Osta-
vete me na spokojstvo! - mu se obrati toj, ne na vospituva-
~ot, ami na celiot svet. Reakcija, {to re~ito zboruva za
bolnata distanciranost na deteto od spomenot na majkata.
212
Vo krajna linija ja osuduva postapkata na majka si i zasta-
nuva na stranata na tatka si, vsu{nost i toj go olicetvo-
ruva principot na moralnost.
Psihologijata na pruskiot militarizam, evidentno
prisutna vo sevkupnoto odnesuvawe na Gert fon In{te-
ten, po nadolna linija se prenesuva i na }erkata Anika,
koja, po zaminuvaweto na majkata, e prepu{tena na nego-
vata gri`a i vospituvawe. Koga Efi, kazneta me|u drugoto
i preku nemo`nosta da ja gleda }erka si, kone~no }e
izdejstvuva sredba so nea, do`ivuva ogromno razo~aruvawe
sfa}aj}i deka pred sebe ima poslu{na kukla, produkt na
tatkovata dresura, dete koe ne razmisluva, a u{te pomalku
~uvstvuva, deka e vospituvano da se distancira od majka si,
i zatoa sega, vo razgovorot so nea, ja ~uvstvuva kako
tu|inka i na sekoj nejzin predlog za ponatamo{ni sredbi,
kako nekoj avtomat poslu{no ja povtoruva od tatka si
nau~enata re~enica Ja, wenn ich darf (Da, ako smeam).
Iako dvata sopruga imaat mnogu sli~ni karakterni
crti vo smisla na ambicioznost, karierizam, duhovno
studenilo, pragmati~nost vo postapkite, otsustvo na sen-
timentalnost, dosledno sproveduvawe na principot na
moralnost, podlo`nost na javnoto mislewe itn. , postoi
golema razlika vo nivniot na~in na manifestirawe na
bolkata i povredenoto dostoinstvo na soprug, odnosno na
~esta, otkako }e doznaat za neverstvoto na soprugata. Vo
ovoj biten element Fontane i Tolstoj koncepciski
najmnogu divergiraat.
Fontaneoviot Gert fon In{teten doznava za never-
stvoto sosema slu~ajno, nasilno otvoraj}i ja fiokata od
rabotnata masa na otsutnata sopruga za da najde zavoj so koj
}e ja prevrze povredenata }erka i pronao|aj}i gi qubov-
nite pisma od svojot garnizonski prijatel Krampas do
`ena mu. Negovata reakcija e beskompromisna. Toj bez raz-
misluvawe se razveduva od Efi, i ja odzema }erkata i go
predizvikuva Krampas na dvoboj za da si ja spasi ~esta.
Pri prezemaweto na ovie radikalni ~ekori nego ne go
vodi samo ~uvstvoto na povredena ma{ka sueta, na izgubeni
qubovni i bra~ni iluzii, tuku najmnogu i pred s# impe-
rativniot princip na pruskiot op{testven moral. Toj e
samo edinka vo strogiot sistem na moralni normi i za da
opstane kako takva mora da gi po~ituva normite na
213
op{testvoto. Individualnosta ovde otstapuva pred op-
{tosta. Dokaz za ova tvrdewe e soop{tenieto {to mu go
pravi na svojot pretpostaven po zavr{uvaweto na dvobojot
vo koj toj go usmrtuva Krampas i reakcijata na pretpos-
taveniot koj veli deka In{teten postapil kako ~esen
~ovek vo odbrana na svojata vojni~ka ~est. Od op{testven
aspekt, no ne i od individualno ~ove~ki, pomalku va`no,
ili skoro neva`no e {to vakvoto negovo odnesuvawe ne
samo {to ja unesre}uvaat soprugata, se reperkuiraat vrz
deteto koe e osudeno da `ivee samo so eden roditel, tuku,
za ironijata da bide pogolema, krajno go unesre}uvaat i
In{teten, ~ij `ivot stanuva besmislen, a negovata sovest
optovarena so ubistvoto, makar vo op{testveno toleri-
rani ramki, na negoviot prijatel od mladosta so kogo go
vrzuvaat mnogu spomeni.
Karenin, naprotiv, postepeno uznava za neverstvoto
na soprugata. Vo ovaa po~etna faza toj ja predupreduva
Ana da bide diskretna vo svoite postapki za da ne mu
na{teti nitu nemu, nitu na sinot, nitu na semejstvoto vo
celina. Kaj nego nema naglost vo postapkite, racional-
noto, celishodnoto, izbiva vo preden plan. Duri i Ana e
v~udovidena od negovata reakcija. Makar {to go smeta za
bes~uvstvitelen, zaradi {to & e odvraten, toj smognuva
sili da se izdigne nad individualnata navreda, nad
povredenata ma{ka sueta i navredata na ~esta, i vo ime na
opstanokot na semejstvoto i go prostuva neverstvoto. Nego
Tolstoj go izdignuva na nivo na idealizirana moralna li~-
nost, dotolku pove}e {to mu gi pridodava atributite na
trpelivost i takti~nost, na toj na~in {to so dobrina i
razbirawe smeta deka so toa ne }e go spasi od propast samo
semejstvoto, tuku i Ana. Kako ispraven hristijanin, nemu
mu e va`no nejzinoto spasuvawe. Spored crkovnite zakoni
razvedena `ena ne mo`e da stapi vo drug brak se dodeka
prviot ma` e `iv. Koga bi $ dal razvod toj bi $ ovozmo`il
da `ivee vonbra~no so Vronski, i so toa bi ja izlo`il na
rizik, pokraj osudata na op{testvoto, da bide neza{titena
od eventualno napu{tawe od qubovnikot.
Vo ovie delumno altruisti~ki pobudi na Karenin
vmetnati se i razmisluvawata za statusot na sinot i
li~niot status. Toj ne $ go dava na Ana tolku sakaniot sin,
bidej}i se pla{i od negovata vtorostepena pozicija vo
214
eventualniot nov brak na Ana i Vronski, osobeno podrede-
nosta po odnos na nivnite idni deca. So razvodot bi bil
razni{an i negoviot sopstven status, zarad {to toj vo
golema mera i go tolerira neverstvoto, makar {to op{tes-
tveniot skandal i bez toa neizbe`no se reperkuira vrz
negovata kariera.
Obidite na Karenin da ja vrazumi Ana i da ja vrati
vo semejnoto gnezdo Tolstoj mnogu ~esto gi kontrastira so
postapkite na Vronski, koj isto taka uporno se bori za
nejzinata qubov i privrzanost. Ovde mo`e da se re~e deka
obata oponenti ja gubat bitkata na podolgi pateki: Kare-
nin, i pokraj site negovi humani postapki, za koi Ana mu
oddava priznanie baraj}i od Vronski da ja po~ituva
negovata ~ove~ka veli~ina, Vronski i pokraj qubovta i
vinata {to ja ~uvstvuva kon Ana i po nejzinata smrt, ~uv-
stvo koe doveduva do negoviot obid za suicid, a pri krajot
na romanot i vo negovoto zaminuvawe vo srpsko-turskata
vojna, {to odnovo e aludirawe na obid za samoubistvo.
Na qubovnikot na Efi, na majorot Krampas, Fon-
tane mu pridava mnogu pomala va`nost. Toj vo celoto
romaneskno si`e ima epizodna funkcija i e samo dokaz za
neodr`livosta na brak sklu~en isklu~ivo vrz principot
na zadovoluvawe na op{testvenite potrebi i zanemaru-
vawe na ~ovekovata individualnost. Relativiziraweto na
~inot na neverstvoto imame i vo razmisluvaweto na In-
{teten za vremeto vo koe ma`ot go otkriva neverstvoto.
[to ako toj za toa namesto po sedum uznael po deset,
dvaeset ili pove}e godini. Postoi li zakon za zastaruvawe
na neverstvoto kako {to e toa za nekoe kaznivo delo?
Kaznata {to ja dobivaat Efi Brist i Ana Karenina
za kr{eweto na bra~noto tabu ne ja izrekuvaat so svoite
postapki samo sopruzite, decata i op{testvoto vo celina,
tuku si ja nametnuvaat i samite tie. @iveej}i osameno
samo so vernata sluginka i ku~eto Rolo vo milionskiot,
ottu|uva~ki Berlin, bez bliski i prijateli, prepu{tena
sama na sebe, ostavena neprekinato da razmisluva za svo-
ite postapki, Efi do`ivuva nerven slom, se nao|a na kra-
jot na silite i roditelite, po nagovor na doma{niot lekar
koj go predviduva nejziniot kraj, ja prifa|aat vo svojot
dom. Na smrtnata postela taa ja zamoluva majka si, kako
uteha, prostuvawe i ~in na pomiruvawe, da mu pora~a na
215
In{teten deka imal pravo {to postapil taka kako {to
postapil, deka sepak bil dobar ~ovek, blagoroden onolku
kolku {to mo`e da bide blagoroden nekoj {to ne umee da
saka.
^uvstvoto na vina ne ja napu{ta Ana Karenina vo
tekot na celiot roman. Toa e o~ito i vo nejzinite najsre}-
ni momenti koga e vo Italija so Vronski i koga potajum se
pra{uva kako mo`e da bide sre}na koga gi ostavila ma`ot
i sinot i go izgubila ugledot vo op{testvoto. Pokaz za
~uvstvoto na vina e i nejzinata posledna svesna misla pred
da se frli pod vozot, koga veli: Gospodi, prosti mi! Ja
bara li pro{kata zaradi toa {to go storila ili zaradi
samoubistvoto {to e sprotivno od duhot na hristijan-
stvoto?
Vinata kako moralna kategorija, avtorite ne ja
lociraat samo kaj `enskite likovi koi gi kr{at op{tes-
tvenite normi vo potraga po li~nata sre}a, tuku mnogu
pove}e vo licemernata postavenost na obi~ajnite i pi{a-
ni zakoni na op{testvoto, koi, vo duhot na Rusoovata teza
deka ~ovekot se ra|a kako prazna tabla, a op{testvoto ja
zapi{uva sodr`inata, so seta svoja surovost ne go priznava
pravoto na poedinecot da ja odbere i sozdade svojata li~na
sre}a, tuku bezmilosno gi sankcionira postapkite koi
otstapuvaat od odnapred zacrtanite pravila na odnesuva-
we.
Poslednata, ne pomalku zna~ajna sli~nost me|u dva-
ta romana ja nao|ame vo paraboli~nata zavr{nica.
Prikaznata za Efi Brist zapo~nuva radosno i
zavr{uva ta`no vo roditelskata ku}a, vo neuspe{niot
obid, kako {to veli majka i, od }erka na vozduhot da stane
dama vo op{testvoto, od sferata na prirodnata indivi-
dualnost da se prefrli vo sferata na krutite op{tes-
tveni normi.
Ana Karenina ja sretnuvame na `elezni~ka stanica
vo blagorodna misija da go spasi bratoviot brak zagrozen
od negovite neverstva. Nejzinata prikazna zavr{uva na
istata `elezni~ka stanica otkako samata taa stanuva bra-
kolomnica vo potraga po individualnoto pravo na qubov i
sre}a.
Namerata da go kontrastiram motivot na brako-
lomstvo od dvete navedeni dela so nekoe delo od make-
216
donskata kni`evnost, ostana nerealizirana zaradi sled-
nive objektivni okolnosti:
- prvo, zaradi op{topoznatata evolutivna diskri-
panca me|u germanskata i ruskata literatura na 19. vek od
edna strana i na makedonskata od druga
- vtoro, zaradi, bi rekla, nedovolnata emanci-
piranost na makedonskata literatura na 20. vek.
Vo otsustvo na soodvetno delo od na{ata literatura
na 19 vek, se obidov da najdam surogat vo sovremenata make-
donska literatura.
Za `al, se potvrdi moeto prethodno soznanie, deka
vo sovremeniot makedonski roman, barem kolku {to mi e
mene poznato, motivot na brakolomnica ne e obrabotuvan.
Vo dvata ponovi romana, romanot Drugata od Lil-
jana Eftimova
133
i ,Akvamarin od Tawa Uro{evi}
134
,
motivot brakolomstvo e vistina obraboten, no toa pra-
vo, soobrazno na makedonskata patrijalhalna tradicija, i
vo romanesknata sfera im e dadeno na ma{kite likovi.
Vo Drugata neverstvoto e prika`ano niz glednata
to~ka na izneverenata sopruga, vo Akvamarin niz opci-
jata na auktorijalniot raska`uva~, koj, me|u drugoto, ne-
pristrasno go opi{uva i popatnoto neverstvo na central-
niot lik, sinot vo potraga po is~eznatiot tatko belogar-
deec.
Se nadevam deka konstatiraniov motivski deficit
}e bide dovolna provokacija za novi kni`evni sozdavawa
vo koi ovoj motiv }e bide obrabotuvan spored viduvaweto
i na ma`ot i na `enata.












133
Skopje, Jugoreklam, 2002, 229
134
Skopje, Magor, 2004, 265
217





Vasil TOCINOVSKI


POETSKI PARALELI KO^O RACIN -
HRISTO BOTEV

Vo tvore~kata laboratorija nezavisno od vremeto i
prostorot koi sami po sebe gi podrazbiraat op{test-
venite i kulturnite okolnosti, mnogu ne{ta stanuvaat
zaedni~ki imenitel kako pretopuvawe, izvor, vli-
janie ili bogatstvo vo delata od razli~ni avtori. Dali
kusata i jasna formula opi{uvawe na eden pat poka`uva
i doka`uva nekoi zakonomernosti ne samo vo procesot na
sozdavawe na edno delo, tuku i vo krajniot rezultat na
estetskata dimenzija kako identifikacija. Vo toa patu-
vawe treba da se minat site granici koi se elementaren
preduslov vo namerata deka ni se dopa|a da go spore-
duvame ovoj pat so onoj od decidniot iskaz na Montew so
li~noto priznanie: Jas ne go prika`uvam su{testvoto,
tuku pominuvaweto. Toa be{e i patot na na{eto doa|awe
do mo`nite poetski paraleli me|u Ko~o Racin i Hristo
Botev.
Prifa}aj}i ja poukata za edinstvoto na `ivotnite i
tvore~kite vrvici vo opstojbata na ~ovekot i na tvorecot,
najnapred prebaravme pone{to po nivnite biografii.
Vedna{ treba da zebele`ime oti na toa sami po sebe
upatuvaat vrednosnite kni`evno-istoriski vistini za
dvajca golemi i daroviti poeti koi imaat osnovopo-
lo`ni~ko mesto i zna~ewe vo konstituiraweto na nivnite
nacionalni literaturi i pretstavuvaat znak na identi-
fikacija na nivno vgraduvawe vo golemoto semejstvo na
svetskite literaturi. Ko~o Racin e roden na 22 dekemvri
1908 godina, kako prva ro`ba vo semejstvoto na Apostol i
Marija Solevi. Hristo Botev, prviot sin na u~itelot
Boto Petkov i Ivanka Drenkova e roden na 25 dekemvri
1847 godina. I edniot i drugiot zaskitaniot kur{um gi
218
nosi vo ve~nosta Racin na 13 juni 1943 godina, Botev na 2
juni 1876 godina. Makedonskiot poet zaokru`il tri i pol
decenii `ivot, a bugarskiot poet stignal do sopstvenata
29 godina, bez da ja dopre kako sre}a barem tretatata
decenija od edna{ i kratko dadeniot `ivot. Vo zaedni~-
kite imeniteli na mesecite kako elementarni, no i
relevantni podatoci od nivniot `ivot gi odvojuvaat celi
{est decenii vremenska distanca rasposlana od tragi~-
nata pogibija na Racin do doa|aweto na Botev na svet-
linata od denot. [to bi bilo koga kako poeti na burni
epohi bi gi obedinuvale i nekolku zaedni~ki godini.
Aktivno vklu~eni vo revolucionernite dvi`ewa
bile postojano sledeni i progonuvani. Racin patuval i
prestojuval, toa podrazbira i `iveel vo Belgrad, Zagreb,
Sofija, a Botev pak vo Bukure{t, Braila, Odesa.
Memlivite i mra~ni zatvori, isto taka, se edinstven
imenitel vo izoduvaweto na patot za izboruvawe na
sopstvenite nacionalni i socijalni prava i slobodi.
Rabotat vo pe~atnici, izdavaat i ureduvaat revolucioner-
ni vesnici i glasila, preveduvaat, pi{uvaat i sozdavaat.
Racin sorabotuva i se javuva kako re`iser vo dramskata
grupa na URS-ovite sindikati vo rodniot Veles, a Botev
u~estvuval vo teatarskata grupa na Dobri Vojnikov.
Nitu Ko~o Racin, nitu Hristo Botev nemaat bogat
poetski opus. A se vtemeluva~i na makedonskata i na
bugarskata literatura, koi tokmu po nivnite imiwa se
identifikuvaat i visoko se vrednuvaat vo svetot. So
sopstvenata isklu~itelna poetska darba i so presudnoto
vlijanie na narodnata pesna tie makedonskiot i bugar-
skiot maj~in zbor magi~no go presozdadoa i go vozdignaa
vo trajna estetska vrednost na kolektivnoto memorirawe
ne samo vo svoite narodi, tuku i vo svetot. Vrednosna
ilustracija za toa se podatocite na po triesetinata
posebni izdanija od nivnata poezija na razli~ni jazici vo
svetot.
Poetskata darba e posvetena na borbata i revolu-
cijata. Prvata strofa na Kopa~ite,1) pee za taa borba, za
vekovnite narodni streme`i za sloboda i idnina i za
neuni{tivata verba vo sre}nata utre{nina. Se kati
no}ta crna! / Se ruti karpa - mrak! / i petli v selo peat / i
zorata se zori - / nad karpa v krv se mie / i temninata pie /
219
silno / svetnal / den! Staven vo aktivna pozicija poetot
direktno go povikuva na borba crniot narod. Zemjata na
deda Bogomil e rovka, meka i nababrena za rod, iskonski i
taa gi povikuva motikite na trud, na rabota. Nad
vekovnata tradicija se nadgraduva glasot na poetot za koj
Dimitar Mitrev zapi{uva: Zapoznat od osnova so
pra{awata na op{tata teorija na iskustvoto, toj arno
znae{e deka povikot na novata poezija e: novata sodr`ina
ja goni novata forma i samiot toj trgna kon istoto.
Najrano postignato go gledame toa vo Kopa~ite, kade
Racin dostigna dejstvitelno edna nova sodr`ina, oble~ena
vo edna nova forma. I samiot stih tuka e daden vo eden
nov, majakovski stroj, vo edna udarni~ka metrika.
Ako i da se sretnuva vo nekoi strofi gubewe na
ritamot i nepravilnost na rimata, kako i da ne dostigna
eden polnokrven revolucioneren patos i pogled na eden
konkretno izjaven revolucioneren poet, ako i da ne
zastana iscelo na pozicijata na umetni~ko-realisti~na
vrednost od prvo zna~ewe za na{ata nova poezija. Toa {to
toj ni go ostavi e najranoto ukazanie, deka toj mnogu
napred }e ode{e.2) So drevnata vistina deka poetite-
revolucioneri i pripa|aat na idninata. Direktno e
obra}aweto i na Botev vo Elegija do siroma{niot
narod so pra{awe koj tebe v taa ropska kolevka de
ni{ka i mu pee la`ovna pesna so poraki da trpi i oti
taka }e si ja spasi du{ata. Novoto vreme i povikot odek-
nuvaat i se razglasuvaat na site strani vo tretata strofa:
Toj li? - ka`i mi. Ml~i naroda! / Gluho i stra{no grmjat
okovi, / ne ~uj se od tjah glas za svoboda; / namr{ten samo s
glava toj so~i / na sgan izbrana - rojak skotove, / v sjurtuci,
v resi i slepci s o~i.3)
Bogatata emocionalnost niz univerzalni poraki i
dimenzii se posvedo~uva vo zavr{nata strofa. Se kati
no}ta crna! / Se ruti karpa - mrak! / i petli v selo peat / i
zorata se zori - / nad karpa v krv se mie / i temninata pie /
silno / svetnal / den! Nemirnata, dramati~na i nesigurna
epoha, mnogute stradawa i isku{enija, op{to~ove~kata, bi
rekle, tragedija Botev decidno ja poka`uva vo tretata
strofa na Elegija: So~i narodt, i pot ot ~elo / krvav se
lee na kamk groben; / krstot e zabit v `ivo telo, / r`da
razjada glozgani kosti, / smok e zasmukal `ivot naroden, /
220
smu~at go na{i i ~u`di gosti! Poetite go sozdavaat
celosnoto edinstvo me|u poezijata i `ivotot. Nivnata
visoka eti~nost e i vo ka`uvaweto na site vistini i
porazii. Vo pesnata Ne li bevme... Racin zavr{uva so
stihovite: Koj napravi, koj napravi / utre da sme - na dve
strani! // Ne li bevme, ne li bevme / eden za drug radost
silna, / radost lumna i po{tumna? // Kako stana, kako stana
/ eden za drug - da sme rana! Vo svojata Elegija Botev
poka`uva: Toj li il njakoj negov namestnik, / sin na
Lojola i brat na Juda, / predatel veren i `iv predvesnik /
na novi tegla na siromasi, /
nov krd`alija v nova poluda, / koj prodal brata, ubil
ba{ta si?! Poetite peat otvoreno i glasno, bez nikakvi
pritesnuvawa i ograni~uvawa, neposredno i energi~no,
sekoga{ so naglasen li~en ton, pa taka pesnite naj~esto se
monolo{ki, pretstavuvaat obra}awe do narodot i gi
odrazuvaat negovata verba vo idninata, vo prosperitetot,
poka`uvaat oti slobodata se ra|a i se ~eli~i vo tragizmot
na borbata, vo stradawata i vo gnevot. Robovite i poni-
`enite ne sme samo nie, i ne sme samo tuka, pee Racin vo
Kopa~ite, tie se bezbrojni milioni nasekade vo svetot.
Da bide ~estit denot / i prvata ni stapka / u prviot ni
vek! / ]e mine silen ek / }e bsne sonce zlatno - / po sekade
na svetot / }e zgine sramno gnetot - / }e lsne `ivot nov!
Perspektivite na istoriskiot razvitok, neminovnata
pobeda na revolucijata i verbata vo idninata na ~ove{-
tvoto, i Botev gi odrazuva vo zavr{nata strofa na Ele-
gija: A bednijat rob trpi, i nie / bez sram, bez ukor,
broime vreme, / otkak e v homot na{ata {ija, / otkak okovi
vla~i naroda, / broim, i s vjara v tuj skotsko pleme / ~akame
i nij red za svoboda! Gramati~kiot znak izvi~nik i kaj
edniot i kaj drugiot poet ne e samo otvoren povik na bunt,
na vozdignuvawe od vekovniot ropski son, tuku i silno
izrazena verba vo ishodot na borbata i vo svetlata idnina
na ~ove{tvoto.
So ve}e naglasenata bogata emocionalnost Ko~o
Racin nepovtorlivo e letopisec na op{testvenata real-
nost vo pesnite Kopa~ite, Denovi, Lenka, Pe~al,
Selska maka, Tutunobera~ite, Pro{tavawe, Utroto
nad nas, Na Struga du}an da imam, i Hristo Botev vo
Borba, Elegija, Mojata molitva, Patriot, Stran-
221
nik, V mehanata, Poslanie, Za{to ne sm?, Gergov-
den. Se pee za nacionalnoosloboditelnata borba vo San-
danski, Do eden rabotnik, Tutunovi bera~i, Pro{-
tavawe, Utroto nad nas, Tatun~o kaj Racin i vo Pris-
tanala, Hajduti, Na pro{tavane, Zadade se oblak
tmen, Do moeto prvo libe kaj Botev. Avtorite gi
identifikuvame ne samo po temite i motivite, po peewata
za ajdutite i komitite, za otkornaticite i pe~albarite,
tuku i po sli~nite i ne retko identi~ni naslovi na
tvorbite.
Vospevaweto i ovekove~uvaweto na istoriskite
junaci ne e samo nemerliva i vozvratena qubov kon sonce-
qubivite i pravdoqubivite ~eda na tatkovinata, tuku vo
nego poetite gi razdipluvaat i sopstvenite sudbini. Racin
toa go pravi vo poemata Sandanski, Balada za
nepoznatiot, Tatun~o, Ispanska balada, Pesna za
karamfilot, Smrtta na asturiskiort rudar, a Botev vo
Haxi Dimitar, Obesvaneto na Vasil Levski, Delba,
Majce si, Km brata si, Borba, V mehanata. Vo
Balada za nepoznatiot Racin pee za grobot na
nepoznatiot junak vo bitolskoto pole zaginat vo Prvata
svetska vojna. Le`i od vojna svetovna, / le`i - i ve}e
zemjosal - / silno go taga izela / zadeka tuka zaginal.
Botev vo svojata posveta na Haxi Dimitar vo tretiot
katren pee: Le`i junak, a na neboto / slnceto sprjano
srdito pe~e; / v taz robska zemja! [te da zagine / i toja
junak No mlkni, srce! I kaj Racin do grobot na nepoz-
natiot junak nema nikoj. Nad nego se samo vi{noto nebo i
stu{enata vrba. Poetite gi otkrivaat ~udesnite, bi rekle
magi~ni sliki na prirodata. V polno} se nad nim drvjata /
od `alba silna svivaa - / gorskite bistri ezerca / v silna
svetlina svetea
kaj Racin i kaj Botev Nastane ve~er - mesec izgree,
/ zvezdi obsipjat svodt nebesen; / gora za{umi, vjatr povee,
- / Balkant pee hajdu{ka pesen! Neobi~noto dobiva mit-
ski dimenzii vo {estiot katren na Balada za nepoz-
natiot. Vo toa gluvo vreme se otkriva nova slika. I od
nim - samovilite / edna po edna idea - / od grob do grob go
digaa / junak do junak - na oro. I osmiot katren odHaxi
Dimitar vo koj I samodivi v bjala promena, / ~udni,
222
prekrasni, pesen poemnat,- / tiho nagazjat treva zelena / i
pri junakt dojdat, ta sednat.
Junakot e besmrten. Antologiskite stihovi na
Botev sodr`ani vo pettata strofa Toz, kojto padne v boj
za svoboda, / toj ne umira: nego `alejat / semja i nebe, zvjar
i priroda, / i pevci pesni za nego pejat ne se samo stihovi
koi naiuzust se govorat i se prepovtoruvaat, se prezemaat
kako svoi, se himna za junakot, borbata i slobodata, tuku se
stihovi upateni do svetot kako uka i pouka, kako zakana i
opomena, kako tatkovinski amanet. Kako eden od ~elni-
cite na sovremenata makedonska literatura, Ko~o Racin
nesomneno vo svojata generacija e najdosledniot i ostva-
ren botevec, sekako uverlivo toa potvrduvaj}i go so
stihovite:

Koj umrel za tatkovinata
i za ~ove~ki pravdini -
kade vas, bratko, ne ginel,
so vas do vekot `iveel.

Vie mu pesna peete,
vie go s pesna `alite -
taka se site ra|ate
i taka si umirate!

Po porakite, Racin ima da postavi i pove}e pra{a-
wa. Zo{to padnav jas, zo{to me proniza kur{umot, zo{to
me zemja pritisna i za kogo ludo zaginav. Vedna{ pa|a vo
o~i oti poetot ne gi postavuva pra{awata vo ime na
nepoznatiot junak za kogo pee, komu mu ja posvetuva svojata
pesna, tuku pra{awata gi postavuva vo svoe ime.Vo niv,
kako {to pogore zapi{avme, poetot ja razotkriva sopstve-
nata sudbina. I u{te pove}e, toj ja pretska`a sopstvenata
smrt, be{e vidovit da ja predvidi nejzinata besmisla,
apsurdnost i paradoksalnost. Ottuka sledi i direktnoto
obra}awe: Ka`ete, bra}a, ka`ete, / ka`ete - pa pominete -
/ mene me ni{to ne diga, / mojata smrt e - karakamen! Toa
obra}awe, taa smisla za pogibijata od koja vra}awe nema,
go imame i kaj Botev. Ka`i mi, sestro de - Karaxata? / De
e i mojta vjarna dru`ina? / Ka`i mi, pak mi vzemi du{ata,-
/ az iskam, sestro, tuk za zagina! Neminovno krajot e
223
sodr`an vo zavr{nite katreni. Pusto ostana poleto, /
pusto zazori zorata- / ~emree v pole vrbata, / ~emree - ta`i
nepoznat kaj Racin i No smna ve~e! I na Balkana / junak
le`i, krvta mu te~e,- / vlkt mu bli`e qutata rana, / i
slnceto pak pe~e li - pe~e! kaj Botev.
Pi{uvaj}i za makedonskata tema kaj Racin i
Vapcarov, zadr`uvaj}i se na ovaa Racinova pesna, Gane
Todorovski odreduva: Nepoznatiot vojnik, zaginat
popusto i ludo e povalen v grob od crna smrt (mojata smrt
e karasmrt!). Vo negoviot iskaz se vmetnati i razmislite:
Te{ko na tija, gorko im, / taka {to ginat na vojna!, niz
koi Racin nastoi da se proiznese indirektno na onaa
prastara tema, koja Horacie ja ovekove~i niz stihot
Prekrasno i ~esno e da se umre za tatkovinata. Sekako,
zna~ajno e duri i toa {to Racin uspeva da go vovede zborot
i poimot tatkovina vo svojata poezija. Voveduvaj}i go toj,
za Makedoncite inkriminiran zbor vo toga{nite uslovi
na `ivot, Racin mu vtisnuva razgrnata zna~enska dimen-
zija, t.e. deka tamu vo Makedonija, vo poleto bitolsko,
lu|eto so pesna gi vospevaat onie {to zaginale za tatko-
vinata i za ~ove~kite pravdini. Na Makedonija vo sovre-
menite uslovi na borba, t.e. vo Racinovoto vreme, i treba-
at novi takvi delii - odbor junaci, za tatkovina padnati,
ta avtorot ne propu{ta da podvle~e deka takvite do vekot
}e `iveat so narodot. Vpro~em, samiot Racin e eden od
niv.4)
So poezijata avtorot ja ispi{uva i sopstvenata
lirska avtobiografija. Tekstovi vo koi }e najdeme mnogu-
brojni podatoci i fakti koi gi nema nitu vo eden drug
dokument, zapis ili se}avawe, bilo kakva kniga ili isto-
rija koi ne mo`ele da ne go zapi{at vo sebe vlogot na
poetot. Kon obra}aweto do Stefan vo Pesna za karam-
filot Racin vnatre{niot monolog ne mo`el da ne go
ka`e i glasno:

No, ete, misli{ Stefane, deka ni ovenee
zasekoga{.
Na{iot `ivot taka e me|osan, rabotilnica i -
grob.
A cvetot bez svetlina, bez prostor
Sudbina e na sekoj cvet da umira.
224

I ti si ~ini ~udna i nemila mojata vedrina
I te boli ne{to dlaboko vo dnoto.
Ne znae{, Stefane, deka cvet~eto na{e ne venee
I deka vo mrakot gori i sjae.

Vo pesnata Obesuvaweto na Vasil Levski naspre-
ma porazitelnata slika vo koja zimata ja pee svojata zla
pesna, dodeka vetri{tata po poleto gi gonat trweto, a
studot, i mrazot, i pla~ot bez nade` tebe ti navevaat `al
vo srceto vo zavr{nata strofa, Botev vo prvite dva kat-
reni ima li~no obra}awe kon tatkovinata. Pra{uva
zo{to taka tagovno, milno pla~e, pa mu se obra}a i na
gavranot, taa ptica prokleta, na ~ij grob tamu taka grozno
graka. I odgovorot niz vozdi{ka oti znae, majkata pla~e
za{to si crna robinka, i zatoa {to tvojot sve{ten glas,
majko, / e glas bez pomo{, glas v pustina.
Poetot najskri{nite i najtrajni poraki gi ostava
vo zborovite i sekako me|u redovite od svoite tvorbi.
Patuvaat taka tie niz vremiwata i prostorite. Se
presozdavaat i se vozobnovuvaat, ne retko se identifiku-
vaat i se odreduvaat kako vo na{iov primer so Ko~o Racin
kogo go imenuvame kako poet so Bodevski duh. Da bide toa
taka imalo dostapno vremenska distanca za proverka i
preispituvawe, za{to po celi {est decenii od pogibijata
na Hristo Botev, prviot sin vo domot na u~itelot vo
Kalofer, na svet do{la i prvata ro`ba vo doma{noto
ogni{te na vele{kiot grn~ar Apostol Solev. Magijata na
golemiot duh i nesekojdnevnata poetska darba si se vselu-
vala vo srceto i vo mislite na odbranite kako mo`nost
vozvi{enoto i ~udesnoto da mo`at postojano
da se javuvaat i da opstojuvaat za radosta i za
sre}ata na ~ove{tvoto, `ivotot i svetot. A i kako potvr-
da pove}e na drevnoto pravilo deka literaturata nepos-
redno izvira i go odrazuva `ivotot, no pritoa, otsekoga{
bila i ostanuva ne{to pove}e od obi~niot, od samiot
`ivot.
Takvi se `ivotnite i tvore~ki vrvici na Ko~o Ra-
cin i na Hristo Botev vo tradicijata i kontinuitetot na
makedonskata i na bugarskata literatura i kako nivni pre-
zenti vo trajnite vrednosti na svetskata literatura.
225

1. Stihovite se prezemeni od Ko~o Solev Racin,
Poezija, Izbrani dela, izbor, redakcija i predgovor
Gane Todorovski, izd. Na{a kniga, Skopje, 1987.
2. Dimitar Mitrev, Kosta Racin, Kosta Racin, Pesni,
Skopje, 1945.
3. Antologi na b lgarskata poezi, tom 1, s staviteli
Simeon anev i Sabina Bel eva, izd. Fondaci
Horizonti, Sofi, 1993, str. 34-46. Zaradi
~itlivosta na tekstot zameneti se glasovite,
odnosno bukvite od bugarskiot pravopis.
4. Gane Todorovski, Podaleku od zanesot poblizu do
bolot, izd. Misla, Skopje, 1983, str. 124-125.




























226









































227





Ilija VELEV


VIZANTISKITE KNI@EVNICI PROTAGONISTI
NA RACIONALISTI^KOTO U^EWE I
MAKEDONSKATA
ISTORISKO-KNI@EVNA TRADICIJA

Minatata godina, na jubilejnata XXX-ta Nau~na
konferencija, gi prezentiravme sopstvenite istra`uvawa
za vizantiskite kni`evnici protagonisti na isihas-
ti~koto u~ewe i reflektiraweto na vakvoto tvore~ko
iskustvo vo makedonskata istorisko-kni`evna tradicija.
Ovaa godina ja nadopolnuvame vakvata komparativna
pretstava za vizantisko-makedonskite kni`evni vrski i
vlijanija so vizantiskite kni`evnici protagonisti na
racionalisti~koto u~ewe. Ve}e naglasivme deka vo XIV
vek idejnite konfrontacii me|u misti~niot ekspre-
sionizam na isihastite i sholasti~niot avtoritet na
razumot na racionalistite nemaat avtenti~en izraz na
pri~ina i na posledica za me|usebno sprotivstavuvawe,
tuku vakvata ideolo{ka arena imala svoevidna istoriska
posledovatelnost. Ovde isto taka }e povtorime deka, poli-
ti~ko-administrativnata podelba na dvata mo}ni
hristijansko-dogmatski i ideolo{ki bloka na Istok i na
Zapad vo 1054 godina kone~no go zacvrstil procesot na
me|usebno distancirawe, {to pove}e vekovi nanazad bil
vo funkcija na zaemno oddale~uvawe. Toa bilo pri~inata
u{te vo tekot na XII vek da se razbudi nov duh vo
dogmatskite i filozofski ideologii kaj dvata teolo{ki
tabora, olicetvoren preku misti~niot individualizam
pokrenat so stihijnite migracii na krstonosnata era.
Noviot duhoven ambient go potsilil politi~kiot presti`
na Zapad, a predizvikaniot vizantiski hendikep na voen
plan poslu`il kako definitivna pri~ina vo 1204 godina
da se raspadne mo}nata Isto~no-rimska imperija. Po
228
obnovata na Imperijata vo 1261 godina ve}e se ~uvstvuval
poluvekovniot diskontinuitet, vo koj prolatinskite aspi-
racii za vlijanie ostavile vidlivi posledici. Vakvata
sostojba bila sogledana i od strana na vizantiskiot
imperator Mihail VIII Paleolog (1261-1282), koj &
posvetil zna~ajno vnimanie na crkovnata organiziranost,
pa od politi~ki pri~ini napravil obid da mu se dobli`i
na Rim i da vospostavi crkovna unija. Taka, silum ja
nametnal unijata na vizantiskoto sve{tenstvo na Crkov-
niot sobor vo Lion 1274 godina, a so toa samo ja prediz-
vikal {izmata vo pravoslavnata crkva. Vo negovata voeno-
politi~ka strategija se vklopuvala i polo`bata na
avtokefalnata Ohridska arhiepiskopija, koja poseduvala
golem avtoritet kaj Carigradskata patrijar{ija za{to se
smetala za duhovna nasledni~ka na Justinijana Prima. Po
nametnuvaweto na unijata so papstvoto vo Vizantija se
razgorile silni duhovni konfrontacii, pri {to Andro-
nik II (1282-1328) - naslednikot na Mihail VIII Paleolog -
bil prinuden da se pomiruva so pravoslavnoto sve{ten-
stvo, poni{tuvaj}i go dogovorot sklu~en so papstvoto. So
toa neprijatelstvoto me|u Vizantija i Zapad u{te pove}e
se zgolemilo. Vakvite politi~ki i crkovni okolnosti na
prostorot kade {to se revitalizirala vizantiskata dr`a-
va i nejzinite centri na duhoven i kulturen presti` dove-
le na op{testvenata scena da nastapi svoevidno idejno i
duhovno raznoglasie. Zateknatata situacija nalo`uvala i
isto~no-pravoslavnata ideologija da bara sovremena
razvojna akomodacija, za da se potkrepi standardot na
svojot teolo{ki dogmatizam i da se neutraliziraat
za`iveanite prolatinski duhovni i idejni protektorati.
Se javila potrebata od pro{iruvawe na teolo{kite i na
drugite idejni opservacii, da se baraat novi probivni
duhovni modifikacii. Nametnatite seriozni pretpos-
tavki za idejno i za duhovno obnovuvawe vo op{testvenite
odnosi gi sprotivstavile edna protiv druga dvete aktuel-
ni ideologii: mitskiot ekspresionizam na isihastite i
sholasti~niot racionalizam na Bernard Varlaam (ok.
1290-1350) i na Grigorij Akindin (ok. 1300-1349) Make-
donski Sloven od Prilep. Se pokrenala 10-godi{na (1341-
1351) mo{ne silna i vlijatelna rasprava, koja ne bila samo
bogoslovska tuku gi odrazuvala i po{irokite politi~ki
229
konturi na vizantiskoto op{testvo. Ovaa rasprava e
poznata kako isihasti~ki spor, ~ii posledici bile `ivi
re~isi do krajot na XIV vek. Sudirite se soo~uvale na
pove}e crkovni sobori, svikuvani tokmu za razre{uvawe
na isihasti~kiot spor. Site subjekti vo op{testvoto bile
vklu~eni vo odnosnata konfrontacija, po~nuvaj}i od
crkvata, preku dr`avnite vladeteli, pa s# do kni`ev-
nicite, umetnicite i filozofite.
Vpro~em, prakti~nite konfrontacii se odvivale na
terenot na Makedonija. Najprvo isihazmot se pretstavil
kako mona{ko u~ewe, no otkako se izboril za status na
aktuelno u~ewe razvil novi formi na vlijanie: teolo{ko-
dogmatski, filozofski i kni`evno-tvore~ki. Bernard
Varlaam do{ol vo Solun kade {to se sudril so zabrzaniot
prodor na asketskiot misticizam na isihastite. Tie u~ele
deka avtoritetot na razumot trebalo da vleze i vo teolo-
gijata, za poprecizno da se objasni su{tinata na Boga. Ovoj
spor dobil politi~ka boja i vnatre vo Vizantija, taka {to
Joan Kantakuzin bil na stranata na isihastite od Sveta
Gora, a Ana Savojska go poddr`uvala racionalizmot na
Varlaam i na Akindin dr`ej}i do kompromisnata pozicija
so zapadnata crkva. Sepak, pobedil misticizmot na isihas-
tite, za{to verskata i voop{to sociolo{kata po~va vo
Vizantija i vo ju`noslovenskite sredini ne bila plodna za
proniknuvawe na racionalisti~kite tendencii.
Vo XIV vek isihastite glavno go animirale razvojot
na misti~ko-asketskite pogledi, preku koi trebalo da se
potvrdi veruvaweto po misti~en pat da se dojde do bogo-
spoznanieto. Isihazmot klonel kon su{tinata na iracio-
nalisti~kata filozofija, ~ija{to doktrina bila podre-
dena na dogmatskiot i na eshatolo{kiot aspekt na
rasuduvawe. Nasproti isihazmot, su{tinata na svetot i
spoznanieto racionalistite gi nabquduvale preku t.n.
nadvore{na (mirska) filozofija, a izvesni rezervi proja-
vuvale kon t.n. vnatre{na (verska) filozofija na isi-
hastite. Ednostavno, preku razumot ~ovekot se dobli`uval
do bogospoznanieto, {to zna~i deka trebalo da se spoznae
Bog, a ne da se klonelo kon izedna~uvawe so Nego. Vakviot
dogmatski i bogoslovski anga`man profiliral i nov
tvore~ki kni`even odnos na sodr`inski, strukturen i
stilski plan. Va`no e da se istakne i toa deka
230
racionalisti~kite idei nudele alternativen priod na
razmisluvawe, a kako takvi ne bile nastrana od formi-
raweto novi razvojni tendencii vo kni`evnosta. Vlija-
telnite nasoki bile koncentrirani kon zbogatuvawe na
formalnite motivski preokupacii, kon transmisija na
`anrovskiot sistem, kon razvojot na kriti~kiot model,
kon pottiknuvaweto na narodnata inspiracija preku fol-
klornite prezentacii, i sl. Konkretno, ovoj racionalizam
profiliral novi idejni tendencii, {to trebalo da se vo
kompromis so op{testvenite predizvici na razvieniot
feudalizam.
Op{testvenite i voenite okolnosti vo Vizantija od
toa vreme go nalo`uvale makedonskiot prostor kako
najpogoden teren za proklamirawe na isihasti~koto i
racionalisti~koto u~ewe, a pokraj Carigrad kako
vlijatelni centri se izgradile Sveta Gora, Solun, Ser,
Skopje i dr. Reafirmacijata na osovremenoto racio-
nalisti~ko u~ewe ja aktivirale pove}e istaknati dejci, a
vo ovoj slu~aj }e se zadr`ime na pova`nite pretstavnici
koi }e ja proektiraat i pretstavata za negovoto vlijanie
vo vizantisko-makedonskite kni`evni vrski.
Varlaam Kalabriski (ok. 1290 - 1350) bil istaknat
vizantiski bogoslov, diplomat i filozof osnova~ na
ideite za sholasti~niot racionalizam vo isto~no-
pravoslavnata dogmatika i ideen protivnik na isihastite.
Svojot mona{ki podvig go po~nal vo Kalabrija, kade {to
se vospital vo isto~no-pravoslaven duh. Tokmu od tie
pri~ini ja napu{til Italija, pa vo 1327 godina do{ol vo
Carigrad kade {to stanal igumen na manastirot Soter i
dr`el predavawa na univerzitetot. Kako istaknat bogo-
slov i u~en filozof bil prifaten od vizantiskiot carski
dvor na Andronik III (1328 - 1341), komu vo 1334 godina i mu
stanal svoeviden diplomat za pregovarawe za unijata so
pratenicite na papata. Toga{ napi{al 21 delo protiv
Latinite, od koi edno e pe~ateno vo patristi~kite zbor-
nici. Negovata diplomatska aktivnost vo korist na Vizan-
tija prodol`ila i vo 1339 godina, zaminuvaj}i vo Aviwon
na povtorni pregovori za unijata. Za ova svoe diplomatsko
patuvawe Varlaam se podgotvil mo{ne seriozno. Toa se
gleda spored so~uvanite rakopisi so negovi govori vo
Carigradskiot sinod, od koi edniot go oddr`al pred da
231
zamine na pat, a drugiot bil nacrt verzija za ona {to
treba da go zboruva pred papata Benedikt XII i fragment
od samiot govor. Pri prestojot vo Aviwon se zapoznal so
poznatiot poet Petrarka, na kogo mu gi prenel prvite
poznavawa za vizantisko-gr~kiot jazik. Izvesno vreme
prestojuval na Sveta Gora, kade {to se zapoznal so novite
tendencii na isihastite. U{te na samiot po~etok toj go
osudil misticizmot na isihastite kako ereti~ko u~ewe
blisko do masilijanstvoto. Toj gi napadnal isihastite na
~elo so Grigorij Palama pred patrijarhot Joan XIV
Kaleka (1334 - 1347), a po negovo barawe se svikal i sobor
vo Carigrad. Na nego Varlaam nastapil so racionalis-
ti~ki stavovi po odnos na osnovnoto pra{awe za polemika
okolu su{tinata na energijata i bo`jata svetlina. Na ovoj
Sobor bile osudeni u~ewata na Palama i na isihastite, no
na naredniot Sobor vo 1341 godina Varlaam bil porazen i
bil osuden na mol~ewe. Toa mnogu go razo~aralo, pri {to
do`iveal celosna teolo{ko-dogmatska transformacija -
pritoa vra}aj}i se vo Italija i tamu stavaj}i se na
stranata na idejnata platforma protiv koja porano se
borel. Vo Italija go dobil upravuvaweto nad biskupijata
\era~i. Po~nal da pi{uva traktati i pisma vo koi go
branel ona {to porano go negiral: primatot na Rim i
tolkuvaweto na ishodot na sv. Duh spored zapadnata
dogmatika. Prodol`il da pi{uva filozofski, matemati~-
ki i astronomski raspravi. Vo istoriografijata ~esto se
spomenuva negovoto delo za Presmetuvaweto na pomra-
~uvaweto na sonceto (Ethica secundum Stoicos), polemikata
za pomra~uvaweto so Ptolomej i 6 knigi za aritmetikata
(). Sepak, golem del od negovoto bogato filozof-
sko, bogoslovsko i op{to polemi~ko delo nastanato vo
periodot pred da se vrati vo Italija bilo uni{teno,
za{to toa va`elo za sprotivno od oficijalnite kanonski
platformi, vo ~ija osnova le`ele isihasti~kite pobed-
ni~ki proklamacii. Zatoa i otsustvuvaat negovite dela po
sodr`inite na srednovekovnite rakopisi. Za zapoznavawe
so negovite pogledi edinstveno slu`at isihasti~kite
antivarlaamski polemi~ki sostavi, koi masovno se
prevele na slovenski jazik i se prepi{uvale po makedon-
skite i po drugite ju`noslovenski rakopisi. Nie ne ja
otfrlame konstatacijata deka delata na Varlaam bile
232
popularni vo vizantiskata i vo makedonskata duhovna i
kni`evna sredina, pa duri tie i se prevedduvale na
slovenski jazik. No, po negoviot poraz i po porazot na
negoviot naslednik i u~enik Grigorij Akindin Prilep-
ski tie bile uni{tuvani i prenebregnati. So sigurnost se
znae deka negovite kratki spisi (21) protiv Latinite bile
prevedeni na slovenski jazik i se prepi{uvale vo razni
zbornici so antilatinska sodr`ina. Zaradi proglasuvawe-
to na "Varlaamovata eres" podocna i ovie tvorbi se istis-
nale od prepi{uva~kata praktika. Sepak, vakov prepis w
na~elstvy papiny se registrira vo rakopis od poslednata
~etvrtina na XIV vek, a istiot sostav se prepi{al i vo
Zbornikot na Vladislav Gramatik od 1469 godina (Zagreb,
HAZU IIIa 47, l.572b-579b).
Grigorij Akindin (okolu 1300 - 1349) bil Makedonec
roden vo Prilep. Se {koluval kaj najistaknatite
vizantiski filozofi, retori~ari i kni`evnici.
Visokoto obrazovanie go steknal vo Solun, koj vo toa
vreme bil golem i afirmiran centar {to im soperni~el
na Carigrad i na Atina. Svojata filozofska i bogo-
slovska nadgradba ja steknal kaj toga{nite avtoriteti
Toma Magister, Grigorij Palama, Bernard Varlaam i
drugi, koi bile glavnite protagonisti na aktuelnite ide-
jni tendencii za toa vreme sholasti~niot racionalizam
i mitskiot ekspresionizam. Gramati~koto iskustvo go
steknal vo Beroja. Bil isklu~itelna kni`evno-istoriska
i filozofska li~nost, koja dala golem vlog vo razvojot na
vizantiskata, na makedonskata i po{iroko na op{tohris-
tijanskata racionalisti~ka misla. Negovata mislovna i
tvore~ka aktivnost se sovpa|a so aktuelnata za toa vreme
konfrontacija me|u ideologiite na mitskiot ekspresio-
nizam (~ii protagonisti bile isihastite) i na sholasti~-
niot racionalizam (animiran od Bernard Varlaam). Vo
po~etokot toj se obiduval da gi soobrazi iskustvata od
isihastite i racionalistite, podednakvo slu{aj}i gi
predavawata na isihastot Grigorij Palama i na racio-
nalistot Bernard Varlaam. Od prviot se zapoznal so
su{tinata na platonizmot, elinskite mitovi i teosof-
skata mistika, a od vtoriot mu stanala pobliska sholas-
tikata na Duns Skot, Vilem Okanski i Rajmund Lul. Pr-
vi~noto negovo kolebawe bilo nadvladeano so opredelbata
233
da se poddr`uva racionalisti~koto u~ewe na Varlaam. Po
porazot na Varlaam na Soborot od 10 juni 1341 godina
Akindin bil direktno vklu~en vo sporot protiv isihas-
tite, pottiknat od vizantiskiot patrijarh Joan XII Kaleka
da pi{uva protiv dogmatskite i filozofski stavovi na
Palama. Serioznosta na polemikata go motivirala Pala-
ma da napi{e poseben pamflet od 621 stih protiv Akin-
din, kade {to go narekuva ov~ar, {to vo toa vreme ozna-
~uvalo grdo ime za navreduvawe na Slovenite od strana na
Vizantijcite. Tokmu vakviot odnos kon Akindin ni dava za
pravo da pretpostavime deka ve}e vo XIV vek vo Vizantija
kon celoto makedonsko naselenie se imalo tretman kako
kon Sloveni, iako del od toa naselenie go so~inuvalo
domorodnite Makedonci koi ne bile celosno slovenizi-
rani. Samiot primer so Grigorij Akindin, koj se stavil na
raspolagawe da & slu`i na vizantiskata imperija i da
stane predvodnik vo afirmacijata na racionalisti~kite
tendencii tokmu na vizantiskata op{testvena scena, gi
potvrduva na{ite konstatacii deka s# u{te vo Makedonija
imalo Makedonci za koi slovenstvoto ne bilo narodnosna
identifikacija. No, verojatno politikata na Vizantija
(po nejzinata obnova vo 1261 godina navamu) bila onoj
sociolo{ko-istoriski faktor koj na Makedonija i na
Makedoncite im go priop{tila slovenstvoto kako op{t
identitet, izedna~uvaj}i go so permanentniot antivizan-
tizam na tamo{no naselenie (domorodni Makedonci ili
slovenski doselenici) koe ve}e imalo razvieno zaedni~ko
~uvstvo za posebna dr`avnost spored istoriskoto iskustvo
na Samuilovoto t.n. slovensko carstvo.
Isihasti~ko-racionalisti~kiot spor predvoden od
Grigorij Palama i od Grigorij Akindin dobil {iroka
bogoslovsko-filozofska, no i op{testvena dimenzija
provociraj}i i politi~ka konfrontacija vnatre vo Vizan-
tija. Na stranata na isihastite i Palama se opredelil
Joan Kantakuzin, a na stranata na racionalistite i
Akindin zastanale caricata Ana Savojska i patrijarhot
Kaleka. Toga{ u~eweto na Akindin steknalo po{iroka
poddr{ka i dobilo oficijalen status. Na Soborot vo 1345
godina povtorno bilo potvrdeno za poispravno racio-
nalisti~koto u~ewe na Akindin, a Palama do`iveal u{te
eden poraz vra}aj}i se vo zatvor. No, pottiknati od mo}ta
234
na Kantakuzin, op{testveno-politi~kite okolnosti vo
Vizantija izgradile novi odnosi i interesi. Toa bilo
pri~inata caricata Ana da se svrte na stranata na
isihastite, pa na noviot svikan Sobor vo 1347 godina se
osporilo u~eweto na Akindin i bilo proglaseno kako
{tetno za pravoslavnata bogoslovska dogmatika. Ve}e na
sledniot Sobor vo 1351 godina Akindin se poistovetil
kako istomislenik so Bernard Varlaam i bil anatemisan.
*

Sepak, kone~niot ideolo{ki poraz na sledbenicite na
racionalizmot na Varlaam i Akindin se zaklu~il na
Soborot vo 1368 godina, na koj protagonistot na isihazmot
Grigorij Palama (solunski mitropolit) bil kanoniziran
za svetitel. Me|u osudenite i progonetite sledbenici na
u~eweto na Akindin vo izvorite se sre}avaat: monah
Teodorit, Piropul, Fodul, Prohor Kidon, i drugi a me|u
niv sekako deka imalo i od redot na makedonskite
bogoslovi, kni`evnici i obi~ni monasi.
Grigorij Akindin bil isklu~itelen teolog, filo-
zof i kni`evnik vo ~ii{to javni nastapi i kni`evni dela
se pretstavuval kako dlabok mislitel i polemi~ar so
racionalno ~uvstvo. Postavuvaj}i se na stranata prota-
gonist na racionalisti~kite idei, toj ne gi poddr`uval
formite na ve}e otkrienite filozofski i kulturolo{ki
pogledi vo zapadnata civilizacija kako {to bil obvinet
od negovite protivnici, isihasti~kite misti~ari. Napro-
tiv, toj pravel obid da gi definira novite humanisti~ki i
renesansni projavi i istite da gi akomodira vo pravoslav-
no-dogmatskata teorija i su{tina. Zatoa i kako Makedonec
tretiran za Sloven uspeal da stane poznat vo Vizantija, no
i da se izdigne visoko vo vizantiskoto op{testvo kako
eden od naju~enite teolozi i filozofi vo toa vreme.
Op{testveno politi~kata kriza vo centarot na Vizan-
tiskata imperija bila pri~inata poligonot za sudirot
me|u ideite i razvojnite tendencii da se dislocira na
makedonskiot teren. Vo Makedonija intenzivno se
odvivala op{tata razvojna tendencija na teologijata i na
dogmatikata, za{to vo isto~nite provincii Vizantija go
izgubila vlijatelniot mehanizam. Vo makedonskite centri
se centralizirala introspekcijata na vizantiskata i na

*
Kako eretik Akindin se spomenuva i vo Sinodikot na car Boril, vo
Palauzovskiot prepis od krajot na XIV vek.
235
ju`noslovenskata tradicija, pri {to se nametnale inte-
gralni razvojni nasoki. Vo Sveta Gora i vo Solun
prestojuvale najistaknatite pretstavnici na mitsko-
isihasti~kite i na sholasti~no-racionalisti~kite idei
za toa vreme. Vo predizvikanite idejni konfrontacii se
vklu~uvale i slovenskite monasi od svetogorskite manas-
tiri - dobro podgotveni teolo{ki i filozofski mislite-
li. Golem interes projavuvale i slovenskite u~enici vo
Solun, koi gi sledele predavawata na istaknatite idejni
protagonisti od dvete sprotivstaveni idejni strani. Ete,
tokmu makedonskiot "Sloven" od Prilep Grigorij Akin-
din se izdignal i do rangot nositel na ednata idejna strana
vo ve}e spomenatata konfrontacija na dominantnite ideo-
logii od toa vreme.
Re~isi site dela na Akindin se odnesuvale na spo-
rot me|u isihastite i racionalistite. Negovite dela gi
izrazuvale racionalisti~kite idejni tendencii, od koja
pri~ina bile masovno zabranuvani i uni{tuvani kako
ereti~ki tvore~ki pojavi. Zatoa i ne e celosno sogledan
korpusot na negovite filozofski i kni`evni dela. Eden
del od niv ostanale vo rakopis, a podocna se objavuvale od
strana na istra`uva~ite. Glavno negovo delo e [estte
prigovori protiv eresta na Palama. Evidentirani se
u{te nekolku sostavi, od koi popoznati se: pet Knigi
protiv Varlaam, dve Palamini ispovedenija na verata,
mnogubrojni pisma, 509 jampski stihovi za zabludite na
Palama, Govor ispraten do patrijarhot Joan Kaleka vo
po~etokot na sporot i drugi. Nemu mu se pripi{uva i
avtorstvoto na deloto Za su{tinata i energijata, ~ij{to
broj na knigi e me|u 6 i 8. Vo 1616 godina se izdale samo
prvite dve knigi od strana na Jakob Grecer, a istoto
izdanie go prepe~atil opatot @. P. Miw vo 1865 godina
(Vidi: Patrologia Graeca, tom 151). Svoeviden istorio-
grafski prilog kon ovoj tekst dade i J. Filoski, koj vo
1972 godina prona{ol primerok od ova delo vo venecijan-
skata biblioteka Marciana, pod signatura Ms. Gr. Z. 155,
kade {to deloto sodr`elo {est knigi. Pritoa, Filoski go
objavi tekstot paralelno so prethodno objaveniot od
J.Grecer i @.P.Miw i vr{i izvesni korekcii na pora-
ne{nite gre{ki vo objavata (Vidi: Jani Filovski, Bele{-
ki kon deloto od Grigorij
236
Akindin, @iva antika, tom 1, Skopje 1973, str.33-67).
Me|utoa, vo naukata s# u{te ostanuva otvoreno pra{aweto
dali e ova delo na Grigorij Akindin?
Od pozicija na protagonist na porazena ideologija,
Grigorij Akindin s# u{te stoi vo izoliraniot prostor na
istoriskite ideolo{ki soobrazuvawa. Zna~eweto na nego-
voto delo e golemo za vizantiskata i za makedonskata
tradicija pri vlijanijata na racionalisti~kite tendencii
vrz idniot razvoj na duhovniot i na kulturniot `ivot.
Racionalizmot na Akindin vo osnovata bil teolo{ki, no
negovata su{tina proveala renesansni oblici na civili-
zaciska transformacija.
Pokraj glavnite protagonisti na racionalizmot
Varlaam i Akindin, vakvite idei bile {ireni i bile
afirmirani od brojni teolozi, filozofi i kni`evnici
koi se smetale za nivni sledbenici. Toa svedo~i deka
racionalizmot se steknal so status na avtonomen filo-
zofski i kreativen pravec, {to regrutiral golem broj
priklonici. Me|u niv bil i Nikifor Humnost (ok.1250-
1327), koj vo vremeto na imperatorite Mihail VIII (1261-
1282) i Andronik II (1282-1328) bil nazna~uvan na visoki
funkcii. Glavno e poznat kako avtor na propovedi, a se
registriraat u{te negovite dogmatski traktati, filozof-
ski spisi, retori~ki dela, pofalni slova, polemiki,
nadgrobni natpisi i epistolarna zbirka od 172 pisma.
Negovite racionalisti~ki pogledi se identifikuvaat vo
traktatot protiv latinskite dogmi ('), vo filo-
zofskite dela pi{uvani protiv Platonovoto u~ewe i
protiv neoplatonistite (glavno isihasti), kako i vo spe-
cijalnoto delo za Platonovata platforma na rasuduvawe
' .
Interesen e primerot so carigradskiot patrijarh
Joan XIV Kaleka (1334-1347), koj{to vo 1341 godina na
junskiot sinod go osudil Bernard Varlaam na }utewe zara-
di negovite racionalisti~ki idei, no naskoro padnal pod
vlijanieto tokmu na racionalisti~kite razvojni tenden-
cii {to gi izlo`uval Grigorij Akindin i se svrtel
protiv misticizmot na isihastite. Toa go nateral da go
osudi glavniot protagonist na isihazmot Grigorij Palama
i da naredi toj da bide zatvoren. Verojatno ovoj cari-
gradski patrijarh bil preokupiran pove}e so razdvi-
237
`enite politi~ki nastani na dvorot na Vizantija {to gi
predizvikuval Joan Kantakuzin (1341-1355), pri {to
zazemenata strana na racionalistite kaj nego imala
politi~ki karakter. Sepak, toj aktivno se vpu{til vo
teolo{ko-dogmatskite raspravi pi{uvaj}i antipalamit-
ski spisi, za koi se veruva deka se izgubeni (ili deka se
uni{teni po porazot na racionalizmot i proglasuvaweto
na isihazmot za oficijalna dogmatska ideologija). Isto
taka zna~ajni se i negovite patrijar{iski akti, a posebno
zna~ewe ima negoviot govor pri krunisuvaweto na impe-
ratorot Joan V Paleolog (1341-1376).
Vedna{ po Varlaam i Akindin, poistaknat
protivnik na Grigorij Palama bil Joan Kiparisiot, koj na
polemi~kata arena me|u isihastite i racionalistite sta-
pil vo vremeto na Joan Kantakuzin (1341-1355). Ovoj
istaknat vizantiski teolog i filozof bil revnosen pod-
dr`uva~ na racionalisti~kite idei, pri {to do`iveal
pove}e progonstva. Pri krajot od svojot `ivot se
razo~aral zaradi porazot na racionalisti~koto u~ewe i
zaminal vo Rim, priklonuvaj}i & se na zapadnohristijan-
skata katoli~ka doktrina. Negovoto glavno delo
vo pet knigi predizvikalo golemi
polemiki, pri {to duri i Joan Kantakuzin se obidel da im
kontrira na proiznesenite idei. Poslednata petta kniga
direktno bila naso~ena protiv stavovite na isihas-
ti~kiot protagonist Nil Kavasila, koj bil vo slu`ba na
dvorot na Joan VI Kantakuzin, a stanal i mitropolit vo
Solun. Od ovoj avtor se poznati i drugi antiisihasti~ki
dela, no se naglasuvaat i negovite devet filozofski
himni vo proza posveteni na Boga. Vo latinski prevod e
so~uvano i negovoto sistematsko rezime na teologijata.
Leoncio Pilat bil od Kalabrija, a svoite filozof-
ski i teolo{ki pogledi gi izgradil kako u~enik na kala-
briecot Bernard Varlaam. Toj e poznat kako prv u~itel po
gr~ki jazik vo Firenca, kako prijatel na Boka~o i kako
prv preveduva~ na Homer na latinski jazik. Prevodot go
napravil po preporaka na poznatiot poet Petrarka, no za
`al analizite poka`uvaat deka vo nego otsustvuvaat
elementarnite estetski kriteriumi. Umrel vo 1366/'67
godina.
238
Na stranata na u~eweto na Varlaam zastanal i kalu-
|erot Isak Argir, koj svoite racionalisti~ki pogledi gi
prezentiral vo posebni teolo{ki raspravi. No, kako
opredelen racionalist svoeto vnimanie go naso~il kon
istra`uvawa od oblasta na astronomijata. Tokmu so tie
dela toj go skrenuva vnimanieto na sovremenite medijavis-
ti. Taka, poznati se negovite dela Predanie za postoe~-
kite persiski kanoni za astronomijata, Rasprava za
novite sinodi~ki i panselenski kanoni, upatstva za izra-
botka na astrolab, opis na son~evite i na mese~evite
ciklusi, kako i sholii (objasnuvawa) kon matemati~kite
dela na Euklid od Aleksandrija od IV vek p.n.e., Klaudij
Ptolemej od sredinata na II vek i dr.
Kon protagonistite na racionalisti~koto u~ewe se
priklonil i Nikefor Gregor (1290/'91-1359/'60). Na 20
godi{na vozrast do{ol vo Carigrad, kade {to u~el kaj
Joan XIII Glikis i kaj Teodor Metohit. Kako obrazovan
~ovek steknal po~it na vizantiskiot dvor, pri {to vo 1326
godina bil nazna~en za pratenik na srpskiot dvor.
Diplomatskata kariera ne mu traela dolgo, pa po dve
godini padnal vo nemilost i im se posvetil na studiite.
Negoviot ugled se potvrdil pri edna javna debata so
Bernard Varlaam, no toa bilo presudno da se formiraat
negovite racionalisti~ki pogledi. Vo tekot na najsilnoto
razgoruvawe na idejnite konfrontacii stanal nepriko-
snoven antiisihast i protivnik na Palama, za {to bil
zatvoren vo manastirot Hora vo periodot me|u 1351 i 1355
godina. Negovoto sestrano obrazovanie go podredilo me|u
retkite i pogolemi polihistori, poznava~ na site nau~ni
disciplini. Poznata e negovata Rimska istorija vo 37
knigi, {to pretstavuva dopolnuvawe i prodol`enie na
Istorijata od Georgi Pahimer (1242-ok.1310) vo 13 knigi
so hronologijata na periodot me|u 1255 i 1308 godina.
Gregorovata istorija se zadr`uva na periodot me|u 1204 i
1359 godina, a delot {to e napi{an za periodot me|u 1351 i
1359 godina pretstavuva dokumentarno memoarska tvorba
za istorijata na kontraverzite na isihastite i na Grigorij
Palama. Racionalisti~kite idei toj gi manifestiral i vo
dvete Antiretikoi protiv Palama. Toj bil avtor i na
hagiografski tvorbi, {to bile sobrani vo specijalen
panegirik. Tie se ~itale vo crkvite, a za medijavistite se
239
dostapni samo del od niv koi se prezentirani vo forma na
neliturgiskoto predavawe. Negovite racionalisti~ki
pogledi se sogleduvaat u{te i od golemata korespodencija,
oddelni govori, {kolski deklamacii, biografii, nekro-
lozi, filolo{kite egzegezi, gramati~kite i astronom-
skite spisi, i sl.
Sepak, najdoslednite sledbenici na Varlaamoviot i
na Akindinoviot racionalizam se bra}ata Dimitrij i
Prohor Kidon.
Dimitrij Kidon (ok. 1324 - 1397/98) bil u~enik na
solunskiot mitropolit Nil Kavasila (ok. 1300 - ok. 1363),
a na Solunskiot univerzitet zavr{il humanitarni studii.
Kako obrazoven ~ovek bil nazna~uvan na visoki dr`avni
funkcii kaj pove}e vizantiski vladeteli. Patuval vo
Italija, a pod vlijanie na tamo{nata sredina go primil
racionalisti~kiot metod na razmisluvawe vo vrska so
glavnite za toga{ bogoslovski pra{awa. Vo Vizantija bil
na stranata na racionalistite, potkrepuvaj}i go u~eweto
na svojot pomlad brat Prohor Kidon (ok. 1330 - 1368/69).
Verojatno se razo~aral od pobedata na isihasti~kite idei,
pri {to vo 1360 godina preminal vo rimokatoli~kata
vera. Duri bil prinuden da se preseli vo Venecija, kade
{to prestojuval vo periodot me|u 1390 i 1396 godina. Vo
poslednite godina - dve (1397/1398) mu se vratil na
pravoslavieto, a svojot `ivot go zavr{il na Krit. Na
kni`even plan se zanimaval so preveduvawe, bogoslovsko-
dogmatski, polemi~ki i filozofsko-asketski raspravi,
pisma i drugi sostavi. Latinskiot jazik go nau~il
preveduvaj}i ja raspravata protiv arapskata filozofija
na Toma Akvinski (1224/25 -1274) Summa contra gentiles i
negovoto glavno delo Summa theologica, vo koe le`i
osnovata na katoli~kata teologija. Za vizantiskata
sredina gi prevel i delata na Avrelij Avgustin (354 - 430),
Fulgentij (467 - 533), Anselm od Kenterberija (1033/34 -
1109) i dr. Napi{al golem broj na sostavi i pisma vo
odbrana na svojot brat Prohor Kidon i protiv
isihasti~koto u~ewe na Grigorij Palama. Poznata e
negovata filozofsko-asketska rasprava De contemnenda
morte, dve apologii, religiozen testament, dve besedi
upateni na Joan VI Kantakuzin, dve drugi opomeni so koi
povikuva na otpor protiv Turcite i obedinuvawe so
240
Latinite, pove}e propovedi, i sl. Interesno e da se spo-
menat i negovite dela {to gi napi{al po preminuvaweto
vo rimokatoli~kata vera. Toga{ negovite dela se posve-
tuvale vo odbranata na latinskoto u~ewe. Negovite bogo-
slovski razmisluvawa bile upateni protiv deloto na
Maksim Planud (ok. 1255 - 1305) za ishodot na sv.
Duh, no i protiv svojot u~itel Nil Kavasila - branej}i go
u~eweto na Toma Akvinski i sholasti~kite metodi.
Prohor Kidon (ok. 1330 - 1368/69) bil roden brat na
Dimitrij Kidon. U{te vo mladite godini se zamona{il vo
Velikata lavra na Sveta Gora. Tamu se na{ol vo
popri{teto na bogoslovsko-filozofskite raspravi za
dominacija na isihasti~koto ili na racionalisti~koto
u~ewe. Prohor zastanal vo odbrana na racionalisti~kite
u~ewa {to gi proklamirale Bernard Varlaam ili
Grigorij Akindin. Zaradi svojot antipalamitski stav
duri bil i ekskomuniciran od carigradskiot patrijarhot
Filotej Kokin (ok. 1300 - 1379), inaku rodum od Solun.
Branej}i gi racionalisti~kite stavovi, toj go sledel
primerot na svojot brat Dimitrij vo prevodite na delata
od pozna~ajnite latinski teolozi. Pred s#, prevel pove}e
dela od Toma Akvinski i nekoi od Avgustin. Vsu{nost i
ne se slu~ajni brojnite izvadoci i citati od Akvinski vo
negovoto glavno delo Za su{tinata i energijata
( ). Zaedno so brata si Dimitrij gi
izlo`ile osnovnite gledi{ta na nivnoto racionalis-
ti~ko u~ewe. Napi{al i pove}e pomali antiisihasti~ki
sostavi, florolegii so izbor od sli~en vid na tekstovi,
apostolarni sodr`ini, itn. Postoi somnevawe deka od
nego proizleglo i deloto Za karakteristikite na
Otecot i Sinot koi se nao|aat vo Boga
( ), {to mu se pri-
pi{uva i na racionalistot Joan Kiparisiot, koj tvorel vo
istiot period.
Dvajcata bra}a Kidon izdignale pogolem broj sled-
benici na racionalisti~koto u~ewe, koi ne se pokorile
na porazeniot status na taa filozofska i teolo{ka
koncepcija na rasuduvawe. Me|u poistaknatite u~enici na
Dimitrij Kidon bile Manojlo Hrisolor (ok. 1350-1425) i
Maksim Hrisoberg (kraj na XIV vek - ok. 1430). Dvajcata mu
pripa|ale na krugot bliski do imperatorot Manojlo II
241
Paleolog (1391-1425). Manojlo Hrisolor bil negov pisar, a
kako negov pratenik oti{ol na Zapad da bara pomo{
protiv Turcite. Tamu ja prifatil katoli~kata teolo{ka
doktrina i stanal kardinal. Negovata popularnost se
izrazila do toj stepen, {to Kolu~o Salutati go pokanil da
stane profesor po gr~ki jazik vo Firenca. Po kratko
prestojuvawe vo Milan i Pavija vo 1403 godina se vratil
vo Carigrad, za naskoro da zamine vo Anglija. Pri
negovata rabota vo Firenca go napi{al deloto Pra{awa
za gr~kiot jazik, {to pretstavuvalo eden vid prva gr~ka
gramatika na Zapad. Poznat e i negoviot latinski prevod
na deloto Dr`ava od Platon, {to podocna go prerabotil
negoviot u~enik Uberto De~embrio. Negovite teolo{ki
spisi se prikloneti kon racionalisti~kite pogledi, no od
zapadnohristijanska proveniencija. Vpe~atlivo e i nego-
voto pismo do vizantiskiot imperator Joan VIII (1425-
1448), vo koe vr{i sporedbi me|u stariot i noviot Rim.
Maksim Hrisoberg gi formiral svoite filozofski i
teolo{ki pogledi spored delata na Toma Akvinski, koi
vlijaele da stane dominikanec. Svoeto dousovr{uvawe go
realiziral na studiite vo Venecija i vo Padova, za da se
vrati na Krit i da se vpu{ti vo `estoki polemiki so
protivnicite na Latinite za pra{aweto okolu ishodot na
Svetiot Duh.
Vo tesna vrska so Dimitar Kidon bil i Manuel
Kaleka, koj{to bil u~itel po gramatika i retorika vo
Carigrad. Nivnite bliski kontakti bile zasnovani vrz
srodnite racionalisti~ki pogledi, koi{to Kaleka gi pri-
fatil studiraj}i Aristotelova filozofija, u~ej}i go
latinskiot jazik i ~itaj}i gi delata na Toma Akvinski.
Toj javno gi manifestiral svoite antiisihasti~ki (anti-
palamitski) pogledi, za {to bil prinuden da go napu{ti
Carigrad vo 1396 godina i da zamine na Krit i vo Italija.
Pri negovoto povtorno vra}awe na Istok, toj stanal
dominikanec. Vlijanieto na sholastikata e najvpe~atlivo
vo negovoto delo Za verata i principite na
katoli~kata vera. Poznato e i negovoto delo Za bitieto
i za dejstvuvaweto Bo`jo. Svoite polemi~ki traktati gi
naso~il vo deloto Protiv Grcite i vo invektivot protiv
Josef Vrienij - pravoslavniot misioner na ostrovot Krit.
242
Na krajot }e go spomeneme u{te Georgi Pelago-
niski, koj rabotel vo vtorata polovina na XIV vek. Toj bil
pelagoniski mitropolit, pri {to negovata dejnost se
povrzuva so Makedonija. Se postavil na stranata na prota-
gonistite na racionalisti~kite tendencii i stanal golem
protivnik na isihasti~koto u~ewe predvodeno od Grigorij
Palama. Ostanale neobjaveni negovite dela protiv u~ewe-
to na Grigorij Palama, Propovedta za Postot, kako i
Legendata - kade {to nikejskiot vladetel Joan III Vatac
(1222 - 1254) go zamenil so sv. Joan Milosrdni.
Poznato e deka isihasti~ko-racionalisti~kiot
spor zavr{il vo korist na afirmacijata na misticizmot, a
racionalizmot ostanala kako porazena ideologija. No, i
toa e poznato deka isihazmot nema da izvr{el tolkavo
vlijanie ako ne se pojavilo u~eweto na kalabriskiot
monah Bernard Varlaam, a podocna i na negoviot u~enik
Grigorij Akindin. Vo osnovata nivniot racionalizam bil
teolo{ki, no preku negovite su{tini provejuvale novi
humanisti~ki i renesansni oblici na civilizaciska
transformacija. Sepak, racionalisti~kite tendencii vo
isto~nopravoslavnata sredina makar i kako projava odra-
zile svoeviden istoriski vpe~atok. Osnova za toa e
soznanieto deka ~ovekot s# pove}e se staval vo centarot na
mislovnata i na tvore~kata percepcija. Vakviot socio-
lo{ki koncept va tvore{tvoto bil su{tinski da pobudi
projava na nov humanizam. Tokmu zaradi nepoznavawata na
istoriskite proekcii za kulturna emancipacija na
li~nosta ~esto gi naveduva istra`uva~ite da opredeluvaat
nekakvi vremenski ramki za da se identifikuva konkreten
tvore~ki proces ili pravec. Humanisti~kite tvore~ki
projavi vo XIV vek kaj isto~no-pravoslavnata tradicija ja
dale podlogata humanizmot da se karakterizira kako
filozofski i kulturno-kni`even termin, a po nivnite
otstapki pred misticizmot ovoj termin samo bil repro-
gramiran od strana na italijanskite humanisti K. Salu-
tati i L. Bruni. Ovoj humanisti~ki pristap na prezen-
tirawe i na vospriemawe se postavil vo pozicija da se
sprotivstavi sovremenoto vreme na srednovekovieto.
Toga{ humanizmot se povrzal so renesansata, kako nov
odnos kon ~ovekot, razli~en od religiozniot lik. Novata
humanisti~ka pojava dobila svoj odraz i vo Makedonija,
243
kako i vo drugite isto~no-pravoslavni kulturi. Vo
nejziniot razvoj podednakvo participirale mitskite eks-
presionisti~ki pretstavi i racionalisti~kite sredstva
na logikata. Preku dejnosta na Bernard Varlaam vo Make-
donija posredno se prenele i nekoi izblici od rene-
sansnite pobudi vo Italija, pritoa prisposobuvaj}i gi na
makedonskata duhovna i kulturna tradicija. Vo Italija toj
im bil u~itel na Fran~esko Petrarka, Monatij Lilat,
Peruxino, a Boka~o zboruval za nego so revnosen voshit.
Sepak, izvesni vlijanija na vakvite tvore~ki pravci
doa|ale i kako vlijanie na slobodnite trgovski patuvawa i
na `ivata komunikacija so Dubrovnik.





























244









































245





Rade JORDANOV


KNI@EVNI PARALELI VO RAZVOJOT NA
MAKEDONSKATA I FRANCUSKATA LITERATURA
OD POJAVATA DO KRAJOT NA XV VEK

Pri razgleduvaweto na dvete srednovekovni kni-
`evnosti se opredeluvame za hronolo{ko - `anrovski
metodolo{ki priod, bidej}i i dvete kni`evnosti nemaat
precizni granici.
Sintagmata sreden vek, koga stanuva zbor za
kni`even period ne e najoptimalno dadena. Spored fran-
cuskite istori~ari na kni`evnosta vo pogled na periodi-
zacijata treba da se napomene deka i pokraj nekoi nes-
porno zaedni~ki crti, kni`evniot sreden vek ne pretsta-
vuva nikako edinstvena epoha i mora da se podeli na dva
perioda. Edniot od prvite po~etoci t.e. od IX do XIV vek
koj vremenski se poklopuva so po~etokot i razvojot na
feudalizmot i drugiot period koj go opfa}a XIV i XV vek
koj vo sebe nosi novi te`neewa, op{testveno-politi~ki i
umetni~ki. Prvite pi{ani spomenici na romanskiot jazik
datiraat od krajot na VIII i po~etokot na IX vek. Prviot
vistinski spomenik na romanski jazik ne e kni`even.Toa e
poznatiot tekst na Strazbur{kite zakletvi od 842 god.
Tekstot e napi{an na romanski i na germanski {to e od
golemo zna~ewe za romanskata i germanskata filologija.
Od IX vek so~uvana e i edna mala crkvena pesna Kanti-
lena za Sveta Eulalija, napi{ana mo`ebi kako prevod ili
prerabotka na nekoja latinska pesna no iako e bez nekoi
posebni umetni~ki pretenzii, taa e zna~ajna po toa {to gi
pretstavuva prvite stihovi na noviot jazik. Od X vek
postojat dve dolgi religiozni pesni Hristovata maka i
@ivotot na Sv. Le`e napi{ani vo osmerci. Od po~etokot
na XI vek e so~uvan `ivotopisot na eden svetec, @ivotot
na Sv. Aleksie, koj e prv francuski poetski tekst koj
246
do{ol do nas vo svojata prvobitna redakcija.Ova zna~ajno
delo e sostaveno i so umetni~ki pretenzii koi kako {to e
~est slu~ajot vo `itijata na svetcite, se me{ale so
religioznite potrebi, zbogatuvaj}i gi. Podocne`nite ver-
zii - prerabotki na ovaa pesna, koi se mnogubrojni, se so
poslaba vrednost. Toa se najstarite so~uvani spomenici na
francuskata kni`evnost i pripa|aat na crkovnata.
Francuskite juna~ki epovi sekako se najubaviot,
najkarakteristi~niot i najbogatiot kni`even rod vo
prvata faza na feudalnoto op{testvo vo Francija so
so~uvani preku 80 juna~ki epovi so 70.000 - 80.000 stihovi.
Vo site, pomalku ili pove}e, se ~uvstvuva hristijanskiot
spiritualizam i juna~ki-feudalniot idealizam.Od niv
izvira patriotskoto ~uvstvo izrazeno preku vernosta za
kralot i svojata zemja, verskoto ~uvstvo, predadeno vo
odnos na crkvata i feudalnata pot~inetost, zaosnovana na
polo`enata zakletva.Ovie juna~ki epovi imale ogromno
vlijanie i golema popularnost pred {iroka i raznovidna
publika, peeni od `onglerite po zamocite, pred crkvite i
na pana|urite. Nivniot ogromen uspeh dovede do pro{i-
ruvawa, prerabotki, vnesuvawe obi~ni elementi koi dove-
le do nivna dekadencija.Taka so vreme se pove}e ja gubele
svojata prvobitna sila i ubavina, kako vo pogled na
formata taka i vo sodr`inata. Vo XV vek tie se pi{uvaat
vo proza, a nivnite adaptacii prodol`uvaat se do XVIII
vek. Najuspe{na i najpopularna od site francuski juna~ki
pesni sekako e Pesnata za Roland.Originalniot rakopis
ne e so~uvan, osven vo podocne`ni prepisi, prerabotki i
prevodi. Pesnite se {irat vo rakopisite, se prerabo-
tuvaat, se pro{iruvaat, se javuvaat prozni verzii, davaj}i
im karakter na romani. So pojavata na pe~atnicite, vo XVI
vek ovie prozni prerabotki }e se pe~atat kako popularni
romani koi }e se ~itaat s do XIX vek.
Koga mina prvata faza na borbenoto voodu{evuvawe
od XI vek, interesot na slobodnoto blagorodni{tvo i
klericite stanuva s pobroen i se svrtuva kon drugi
domeni. ]e se baraat dela vo koi ~istata fikcija }e se
prepletuva so najraznovidni podatoci od `ivotot so koi
srednovekovniot ~itatel te`nee da se obrazuva. Zatoa vo
XII vek se razviva isto taka narativna kni`evnost, no po
247
tematika i forma razli~na od juna~kata epika, osobeno
onaa od herojskiot period.
Za da se razbere postanokot na kurtuaznata kni`ev-
nost i motivite vo nea treba da se ima vo predvid
srednovekovnoto znaewe na ~ovekot od toa vreme zapoz-
navawe na rimskata odnosno latinskata kni`evnost i
jazik. Mnogu srednovekovni romani pretstavuvaat tokmu
preod od anti~kite kon pravata dvorska kni`evnost. Taka
e primerot so najstariot Romanot za Aleksandar koj pret-
stavuva tipi~en primer za vrska pome|u epskata kni`ev-
nost i dvorskiot roman.Sleduvaat Romanot za Teba podoc-
na Romanot za Enea, Romanot za Troja koj imal najgolem
uspeh i bil najmnogu preveduvan i prerabotuvan. Kretjen
de Troa dvorski pisatel dade nekolku romani koi za `al
ne se so~uvani i e prviot golem francuski pisatel koj
izleze od temninata na anonimnosta.Toj e isto taka za~et-
nik na ciklusot za takanare~eniot Svetiot Gral, sadot vo
koj se nao|ala Isusovata krv i za negovoto barawe so {to
Kretjen navleguva vo misti~nata simbolika. Po negovata
smrt mnozina go prodol`ija ovoj roman i pridonesoa za
izrazito hristijansko tolkuvawe na Gralot. Podocna ima-
lo i prozni prerabotki. Sovremenik na Kretjen bila
prvata poznata francuska poetesa Mari de Frans ~ii{to
motivi gi crpela od keltskite i bretonskite usni pri-
kazni. Da gi spomeneme i avanturisti~kite romani koi
sodr`at mnogu malku vol{ebno i natprirodno i poblisku
se do realnosta, na~inot na `ivot i obi~aite od XII i XIII
vek. Siroma{en vo epskata poezija, Jugot dade golem pri-
dones vo dvorskata lirika. Lirskata poezija na Jugot ja
neguvaa trubadurite, a na Sever truverite. So~uvani se
okolu 400 trubadurski pesni, a za pove}e od 100 se znae
nivnoto toponimsko poteklo. Vo po~etokot na XIII vek so
preo|aweto kon proznoto izrazuvawe, istoriografijata i
hronikite po~nuvaat da dobivaat svoj kone~en i vistinski
oblik. Francuskiot XIII vek e i vo znakot na narativnata
kni`evnost so silen crkoven karakter preku `ivotot na
svetcite napi{ani na naroden jazik; toa e vreme na
hagiografiite, no toa e isto taka period na t.n. gra|anska
kni`evnost koja e nasprema feudalniot duh, vite{tvoto,
religiozniot i patriotskiot ideal nasproti sentimental-
niot i prefinetiot duh se ra|a gra|anskiot duh, koj e sati-
248
ri~en, vesel pa duri i navredliv.Na ovaa kni`evnost
pripa|a poznatiot Roman za lisicata i mnogubrojnite
prikazni so satiri~na sodr`ina. Kon gra|anskata kni`ev-
nost $ pripa|a i lirskata poezija, osobeno vo Severna
Francija. Taka se pojavuvaat pastoralite i religioznata
drama. Ovie dela bile igrani pred sve~eniot den i vo niv
se sre}avaat poznatite ^uda za Teofil, za Sveti Nikola.
Didakti~nata i alegori~nata francuska kni`ev-
nost mo`e da se pretstavi vo najpoznatiot Roman za
rozata, pi{uvan od razli~ni avtori i od okolu 22 000
stihovi.
Neposrednata zavisnost na kni`evnoto i voop{to
duhovnoto tvorewe ne e tolku zabele`itelno kolku od
op{testvenite slu~uvawa vo francuskoto op{testvo i
kni`evnost od IX i XV vek. Starite rodovi bile vo deka-
dencija, golemite op{testveni promeni, oskudni talenti,
sepak toa e epoha koja dade nekolku tvorci koi zaslu`u-
vaat da bidat spomenati kako Gijom de Ma{o, Esta{ de
[am, Kristina de Pizan, Alen [artie, [arl Orleanski,
Fransoa Vijom koj e i prv pretstavnik na modernata
poezija ~ie{to delo }e go krunisa francuskoto sredno-
vekovno kni`evno tvore{tvo najavuvaj}i gi idnite poet-
ski ostvaruvawa vo slednite vekovi. Vo ovoj period
dramskite pretstavi za {iroka publika bile omileni so
cel da gi zadovolat potrebite na toga{niot ~ovek, pa taka
teatarot na XIV i XV vek }e bide religiozen i komi~en.
Kako poseben vid na religiozni drami se mirakulite,
misteriite, koi vo XVI vek ve}e bile zabranuvani od cr-
kovnite lu|e ili od strogo obrazuvanite vernici.Ova e
period i na pojava na farsi odnosno komedii, period na
hroniki, memoari, patepisi.
Pismenosta kaj Slovenite na ovie prostori imala
pobrz i podrug proces, zatoa pojavata na svetite bra}a
Kiril i Metodij koj dobro go znaele jazikot na
Makedonskite Sloveni od okolinata na Solun go vnele vo
osnovata na literaturniot staroslovenski jazik i izvr-
{ile epohalno delo za site Sloveni. Vo kni`even pogled,
po nivnata smrt ostanale mnogu aktivni tvorci me|u
nivnite u~enici. Na terenot na Makedonija vo Ohridskiot
centar se mno`ele prepisite, prevodite, prerabotkite na
zna~ajnite srednovekovni tekstovi od site kni`evni
249
rodovi. Pod vlijanie na op{tohristijanskite vizantiski
hagiografii }e nastanat lokalnite makedonski hagiogra-
fii. Od XIV i XV vek kulturno-kni`evniot pat na Make-
donija se odviva vo novi pravci i situacii {to gi nametna
turskoto vladeewe na Balkanot so za~uvano celokupno
bogatstvo. Popularnosta na hagiografiite se gleda vo
dlabokite tragi vo makedonskoto narodno tvore{tvo i
denes.Golema popularnost imale i apokrifnite sostavi,
srednovekovnite romani i raskazi nai{le na pogodna
po~va za priem i razvoj. Kni`evnata istorija bele`i
normalno paralelen razvoj na specifi~nite srednove-
kovni kni`evni tvorbi i od prevodna i od originalna
priroda. Osobeno vnimanie zaslu`uvaat ranite prevodi od
gr~ki na staroslovenski jazik koi bile podloga za novi
prepisi, obrabotki, prevodi vo drugi sredini. Ohridskata
arhiepiskopija od nejzinoto sozdavawe vo X vek do nej-
zinoto ukinuvawe vo 1767 godina odigrala grandiozna
uloga vo neguvawe na makedonskoto narodno ~uvstvo, bit i
kulturniot i prosvetno kni`evniot raste`. Kon krajot na
XIV vek Makedonija e pod tursko vladeewe {to doveduva do
zna~itelna stagnacija no sepak kulturniot kontinuitet
skromno se odr`uva vo manastirskite i crkovnite centri.
So ~esti po`ari, ru{ewe, grabe`i se gubelo za~uvanoto
rakopisno nasledstvo koe denes go ima vo mnogu evropski
crkovni centri i muzei i biblioteki i arhivi nasproti
rasko{nite zamoci i kralski dvorovi na Zapad, ovde, na
ovie prostori vo ovie crkvi i manastiri }e se odr`uva
pod svetlinata na sve}ata pismeniot, kni`evniot i kul-
turniot kontinuitet. Panonskite legendi se vistinski
primeri za kni`evni hagiografii spored manirot na
op{to hristijanskite vizantiski hagiografii i primer za
sozdavawe za slovenskite lokalni hagiografii. Brojni se
nivnite prepisi, prevodi i obrabotki. Na svetite Kiril i
Metodij, Kliment i Naum Ohridski im bile posveteni i
slu`bi. Staroslovenskiot jazik pokraj latinskiot i
gr~kiot bil ~etvrtiot oformen literaturen jazik vo
Evropa (gotskiot vo IV vek, anglosaksonskiot vo VII -IX
vek, starogermanskiot vo VIII i staroslovenskiot vo IX
vek). Istoto e i so prevodot na Biblijata od Metodija, od
koj postar prevod e samo gr~kiot, latinskiot i gotskiot.
Metodij gi prevel i Kirilovite kni`evni sostavi. Me|u
250
prvite kni`evni tekstovi bile crkovnite bibliskite
kako prevodi od gr~ki na staroslovenski jazik. @anrov-
ski, bibliskite tekstovi se javuvale kako: starozavetni,
evangelija, apostoli, psaltiri, parimejnici a me|u litur-
giskite mineite (mese~ni i prazni~ni), triodnite, sred-
novekovni tekstovi, prolozite ili sinaksarite, okto-
isite, slu`bite bile dosta omileni i primenuvani vo
na{ata sredina. Sveti Kliment Ohridski gi postavi
temelite na Ohridskiot kni`even centar i Makedonskata
pravoslavna crkva. Karakteristi~ni se negovite pohvalni
i pou~itelni slova. Osobeno se istaknuva negovata
Pohvala na Kiril filozof kade {to do izraz doa|a
negovata poetska darba. Kako prodol`uva~i na
tradicijata i kni`evnite rodovi nao|ame vo likovite na
Konstantin Bregalni~ki, Crnorizec Hrabar, Prezviter
Kozma. I kaj nas e poznata op{tohristijanskata za Sveti
Aleksej, poznat vo mnogu redakcii i verzii ili drugite
hagiografii na Sveta Marija Egipetska, Sveti \or|i
Kapadokiski, Sveti Dimitrija, Sveti Nikola, Sveti
Pavle, Sveti Petar i drugi. Srednovekovna Makedonija
bila va`en krstopat me|u Istok i Zapad na ~ij{to teren
se sozdavale rani prevodi i obrabotki na zna~ajni
vizantiski dela. Vo na{ata sredina mnogu bile prisutni i
apokrifnite sostavi koi bile prevedeni od gr~kata
kni`evnost. Najkarakteristi~en ciklus so ovie tekstovi
se nao|a vo poznatiot Tikve{ki zbornik. Verzii od
srednovekovnite romani i raskazi kaj nas doa|ale od
Istok, osobeno preku gr~kata kni`evnost a bile prisutni
i verzii od Zapad. Kultot za Bogorodica e zabele`an vo
mnogu raskazi a na Zapad bile brojnite Bogorodi~ini
mirakuli. Koga stanuva zbor za srednovekovnite kni`evni
`anrovi neodminlivi se karakteristi~nite verzii na
Razumnikot. Toa se tekstovi vo vid na pra{awa i odgovori
vrz sodr`ini od Biblijata. Paralelno se javuva i
Fiziologot eden vid na enciklopediska srednovekovna
zoologija. I drugi srednovekovni istoriski `anrovi se
prisutni kako prevodi od drugi sredini ili kako
originalni kako: letopisi, hroniki, hronografii, hrono-
lo{ki tablici-istorikii, rodoslovi i dr. Od istoriskite
spisi nao|ame primeri na pismovnici, pisma, poslanija,
ili epistolii, pravni gramoti ,zapisi, patopisi odnosno
251
patopisni bele{ki. XIII ot vek bil eden od najzna~ajnite
periodi na starata makedonska kni`evnost. Osobeno bil
poznat Lesnovskiot manastir so negovata dejnost, kade {to
rabotele pove}e tvorci, pi{uva~i i preveduva~i. I vo XV
i XVI vek i pokraj te{kite op{testveni okolnosti i tur-
skoto ropstvo starata makedonska pismena tradicija pro-
dol`uva i natamu so brojni kni`evni dejci vo Kratov-
skiot i Slep~enskiot kni`even centar i drugi.

Literatura:

1. Paul Zumthor,Histoire littraire de la France mdiavale,VI XIVe
sicles,Paris 1954
2. \orgi,Pop-Atanasov, Re~nik vo starata makedonska
literatura, Makedonska kniga, Skopje 1989
3. Robert Bossuat,Le Moyen Age,Paris,1955
4. Jean Charles Payen Le Moyen Age T. / Des origines 1300,T.II, 1300-
1480 Littrature franaise .Collection dirige par Claude
Pichois,Paris,1970,1971
5. Dobrila Miloska,Srednovekovni kni`evni tvorci, Menora,
Skopje, 2001






















252









































253





























MAKEDONSKIOT ROMAN
KON KRAJOT NA XX VEK









254









































255











(1998)
.

. ,
( 2002: 69)

135
,
136
,
(1992)
. .
,
,
: -
, , () -
()
( 1990)
.




,
(- 1997)
.

(, , -
, ) .

135
: (1966),
(1969), (1979), (1981).
136
. (1957),
, , ,
(1964).
256

: . -


.
,
( )
. ,
. .

. -
( , , , 1988, . 78):

.

,
, ;

....

(. 85)
, ()-
.


; -

(
) , ,
,

.

*



:
,
,

,
257
( 2000: 64).
oj, . -
,

. ot e
,

..
,
, .
(1997: 293). , -


(: 130).
,
. .

,
.
, ,

- -
, (:
135). ,
-

.
-
,
,
.
,
,
.
(
), ,

,
: ,
, ,
, .
258

(, , ), -

.
,
( ,
)
.



137

.

138

,

sposob .
( )
,
, i
.
.

( 19 ),
(7 ).
oddel ,
. ,

,
1951
1952 .
,
:
,
. :
?

137
. 71
(. 602-603).
138

: 1948.
1952. . , ,

.
259
,
:
(: 1, 3, 6, 7, 8,
10, 11, 13, 16, 19, 22, 23, 24, 26 );
(: 5,
9, 14, 17, 20, 25). ,
, (
.

: ,
). .
26,

,
. .
,

.
, (
: 2, 4, 12, 15, 18, 21 27),

,
(
), (), () .

,
:
,
.
( )
(

)

.

() (
)
,
, ,
. ,

260
(370),

:




,

.

-
(370):

, ?
,
.
, ,
.

.
,
.
!...

**

-
, ,

(-),
() ()
139
,
( , , ,
), ()
,

139
.


() (

).

261
.
,
(, , , , ,
)
-
.
( )
, ( ) -
, -
(
). ( )
'' ,
.

,
' '.


.
140
-

, -
. ()
() -
,
.

/
.

***



,
, .
;

140

: .
,
.

.
262

.
,
:

, -
.
.
-


-


-
..
,
, ,
. -
:
,
;

:
!...


:

I, II. : , 1987 ( ,
, , ).
. : , 1988.
. : , 1988 (
, , )
. : , 1992.
. : , 1998.






263




1987:
. : , II, :
. . 221-235.

Marko JUVAN 1990: Teorije medbesedilnosti. Primerjalna knjievnost, 1. .
27-45.

. 1995: . :
: .

- 1997: :
. : :
.

1997: .
. : . . 273-315.

2000: .
. : . . 60-72.

2002: (
). . : .
. 69-74.



















264









































265











:

.
: , , , ,
, , , ,
, ,
, .

1.

.
,
.
-
,
1945. .

, ,
, .
() ,
,
.
,
.
,



, ,

.
266


,
(
1952. ),
(

,

,
, ). , XIX XX
,
(

).
XX
.
1903. ,

.
,
.

. , 50- 60-
XX ,

`` ``.
,
,
.

, , . ,
,
,
, 60-
.
( , ,
),
,
, ,
,
, ,
267
,
,
,
, , , -
,

.

1960. ,
1957. .

(1962). (1966),
(1969), (1975), (1979,
(1981) .
'' ''. , ,
,


,
.

141
,

,
.

, , , .
2.

, .

,
-
.
,

141
1935. ,
.
, .
11 1946.
,
.

.
268
,
, ,
.
142



,

,
.
143

XVIII XIX
,
, ,
( ),
,

.
,
,
.
144

,



. ,
-
mimesisa (-
mimesis-a, ,
),
( ''''

- ).
145


142
, , , ,
,
, 2-3, , 1991-1992, . 74.
143
Cvetan Todorov, Uvod u fantastinu knjiievnost, Peat,, Beograd, 1987, str.
29.
144
, 18. 19.
( ), : , , ,
1990, . 5.
145
, , ,
, 1988, . 52.
269

:
1. ;
2. .
, ,
, ,
,
(, ) --
( , ),
.
,
,
, , ,
, .
:
, , alias
, ,
,
, ,
,
. ,
. -

, ,
.
3.

. -
-
( , ,
) .

,
.
,
, -
,
. ,
.

,
,
270
.
,
, ,
, . -
,
(.
) .

.

.

.
.



.
-
. ,
. ,

.
.


,

,

.
-
,
, : ''

, , , -


.''
146


146
, ,
/ , , 1995, . 100.
271
, , ,
:


, ,
.


, .
,

.
147


,
.

. (point of view)
.

.

. , ,
, -

, ,
-
.
4. ,
, -
. -
-
.
,

:
1. ; 2. ; 3. ;
4. .
,
:

147
Tako Georgievski, Ravna zemlja, Veselin Maslea,, Sarajevo, 1985, str. 165-
166. Preveo Borislav Pavlovski.
272
1. ;
2. ;
3. ;
4. ;
5. ;
6. ;
7. ;
8. ;
9. ;
10. ;
11. .
, ,

, ,
,
, ,
, , ,

.
148
-
.

.
, ,
.
, -
,
: ''
, !''
.
, , ,
.
, ,
.
.
. ,
.

, .

.

148
Cvetan Todorov, navedeno delo, str. 51.
273
. , ,
.

, . ,
- ,
.
,
, ,

.

. ,
,
. ,
, .
,
.

, .

.
149

, ,
.


'''' ''''
. ,
, ,
. ,
,
, -
.

, -
. ,
'''' '' '',
, -
,
.

149
,
, , , 1999.
274
-, .

,
,
.

,
.
'' , ,
. ,
? -
, !
, ,
!''
150
: ,
.

.
. ,



,
. ,
. ,
.
'' ''.
,

,
''''.


''''
.

, .
:
''! .
! , !
, , ,

150
, , . 23.
275
.
, , ,
, , , , , ,
, ,
, , ,
.

.''
151


. -
. , -
.


.

. -
.
,
.
152

- ,
,

. :
( , , , , ) -
( , , , ). -
, .
(
, ),

( ).

. , ,
.
.

. ,

151
, . 56.
152
, ,
, / , 1991.
276
,
.

-. -

,
.
.

.
, ,
: ''... ...
, , , , , ,
, , , ...
... ,
, , !
--, , , !''
153


.

. ''''

,
.

'''' .
.
, :

. ,
,
.
'''' .

, .
, ,
.

,
.

153
, , .73.
277

- .
-

.
.
-
,
. , -
:
'' ,
. , , ! , , ,
..., ... ... ...
!
, , ,

,
. , ,
. , , !
. , ?
. , , ,
... ... ! ,
, , , , ,
... ... ... !
. , ,
, , ,
! ,
,
,
.''
154


, ,
, ,
: ... ,
,
. !
155
-
. , -
, ,

154
, , . 97.
155
, . 97.
278
, -
.

,
,
,
.

.


(, , ...),

:
,
,
.
156
-
. .
, ,
,
.
-

.
. ,
,
.
. -
,


.
-
,

.
.
,
. ,
: !

156
, , . 161.
279
, ,
!
157

.
, -
.

, , -
.
. ,

, , -
.
,
. ,
,
, .

,
: ... , , -
!
, , , ,
, ,
, , ,

!
158




.
, -
, .

1001 .
.
-
.
, .



157
, , . 216.
158
, . 274.
280









. -
-
: , -,
. -
, -
.
. -
, ,
-
.























281





Sne`ana S. BA^AREVI]





(, , , , -
)

Recepcija simbola u romanu rebrni snegovi @iv-
ka ^inga dov do dvostepene semanti~ke interpre-
tacije: locirawa odre|ene celine u okviru prikazanog sve-
ta dela i prepoznavawa {ifrovane oznake u toj celini.

.
.
rojekat romana zasnovan na psiholo{kim pitawima
odnosa ~oveka i sredine u kojem vladaju simboli~ne
odredbe. Te`ina simboli~ne kreacije razre{ena je tuma-
~ewem magije slike. qu~ni
simbolizacije: , , , , . Inter-
pretacija je slu`ila kao spona izme|u simbola i
ostvarewa.

Kqu~ne re~i: simbol, , , ,
, ,


.
,
, ,
.
282

159

, -
.
,
. ,
, .
,
.
.
imboli
160
nalae u stilu, prioru
i atmosferi romana, qu~n proces simbo-
lizacije: , , , , , ~ije univerzalno
zna~ewe zadr`ava osnovnu funkciju i bogati se antro-
polo{kim kontekstom u motivaciji prostora, vremena i
likova. : - -
- .
Recepcija simbola u romanu rebrni snegovi dov
do dvostepene semanti~ke interpretacije: locirawa
odre|ene celine u okviru prikazanog sveta dela i prepoz-
navawa {ifrovane oznake u toj celini. rojekat romana
zasnovan na psiholokim pitawima odnosa ~oveka i
sredine u kojem vladaju simboli~ne odredbe.


. .


159
(1966) -
.
. 26

.
, .
, ,
.
160
( ) ,

. '',
, ''
.
,
.

. ( , '''', , 2001,772.)
283
-

161
,
.

:

'', ! ,
, ; .
,
. , , : '' !''
162



.
, , -
.
,
,
-
. , ,
,
,
.
,
.
:

'' , , , -
. -
, , -
. -, ,
, ,
.''
163



161
.
,
,
,
.
. .
.
162
. , ,'' '', , 1973, 23.
163
. , , '' '',, 1973, 52.
284
-
, . -
,
.
,
.
; ,

. -
.
, -
:

'' ,
!''
164


* * *
''

...''
165


,
-
:

'' ' ,
.''
166


, ,
, . :

'' ,
. , .
, . ,
, ,

164
. , ,
, , 1878, 52.
165
. . , III, , 1977, 31.
166
. . , II, , 1977, 55.
285
, ,
.''
167


, ,
,
. -
, , . -
.

.
. , ,
:

'', , , !
, (
, ), , ,
, ,
,
.
...''
168


,
, .
( )

:

1. ,
2. ,
3. ,
4. .


, ,
.


.

167
. , , '' '',, 1973, 82.
168
,14.
286

:

'' , -
, , ,
! - -

, ,
, .
, , !''
169


, -
,
170
.

171
:
.
,
, .
.
,

.

,
.
Ako nasta u
vreme kad se intezivno prou~ava priroda jezi~kih znakova
i mewa pogled na prirodu kwi`evnih tekstova,
odgovor na pitawa sa kojima smo se suo~ili.
Prou~avaoci prirode jezi~kih znakova su posebnu pa`wu
posvetili odnosu izme|u jezi~kih znakova i onoga {to se
wima ozna~ava, jer je to put da se objasni na~in na koji dva

169
. , , '' '',, 1973, 155.
170
.
.. ( , '''', ,
2001,779.)
171

. .
. ,
. .

, . ( : .
, , '''', , 1993,40.)
287
zasebna sistema fenomena stupaju u slo`eni odnos. Jasno je
da ~italac mora probija kroz mre`u
. Ta~nije, tuma~e}i , on neprestano izlazi iz wih
i vra}a unutra, ali tako da ni u jednom trenutku ne zabo-
ravi celovitost teksta. Jer, nije va`no ono na {ta
nas upu}uje, ve} i na~in prizvanog ~itao~evog
prisustva u i to kako on doprinosi izgra|ivawu
weog smisla. Sli~ne na u
: , .
Samo pa`qivo ~itawe i analiza s otkriva skri-
venije smislove koji se ne mogu direktno izvesti, jer umet-
ni~ka tvorevina je govor u kojem je va`an deo zna~ewa pre-
}utan. Konkretno pona{awe unutar jezi~kog poqa
pokazuje da je semanti~ko zna~ewe
udaqeno od logi~kog jezi~kog pona{awa kakvo nalazimo u
svakodnevnom govoru.

''
'', '' , ''. ,
, , ''
- ''.
.





1. , , , , , '''',
, 1979.
2. , , , '' '',
, 1988.
3. , , , , ,
1988.
4. , , , '' ''/'''', , 1991.
5., , ,
, , 1989.
5. Jaus, . ., Estetika recepcije,Beograd, 1975.
6. , , '''', . 1973.
7. , , ,
, '''', 1998.
8. , ,
, ''/, , 1986.
9. 10. , , ,1968.
10. Ma, A, M, , ,
, , 1997.
288
11. , , , , , 1993.
12. , , , , 2000.
13. , ,
, 1989.
14. , , , 2001.
15. , , , '''', , 1982.
16. , , , , 1980.
17. , , , ; , 1973.
18. , , , ,1986.
19. Chevalier Jean/Gheerbrant, Alain, Rjenik simbola, Nakladni zavod
Matice hrvatske, Zagreb, 1983.

:
1. , .2, , , 1974.
2. : , . 119,
, , 2003.
3. , .21,.7, ,1998.





(, , , , -
)

Recepcija simbola u romanu rebrni snegovi
@ivka ^inga dov do dvostepene semanti~ke
interpretacije: locirawa odre|ene celine u okviru
prikazanog sveta dela i prepoznavawa {ifrovane oznake u
toj celini.
.
.
rojekat romana zasnovan na psiholokim pitawima
odnosa ~oveka i sredine u kojem vladaju simboli~ne
odredbe. Te`ina simboli~ne kreacije razre{ena je
tuma~ewem magije slike. qu~ni
simbolizacije: , , , , .
Interpretacija je slu`ila kao spona izme|u simbola i
ostvarewa.

Kqu~ne re~i: simbol, , , ,
, ,


289





Slavica SRBINOVSKA


ROMANITE NA SLOBODAN MICKOVI] VO
MAKEDONSKATA LITERATURA NA KRAJOT OD XX
VEK

...@ivotot e edna neprekinata minlivost,
ne{to {to postojano e minatost, ne{to {to
`ivee od toa {to samoto sebesi se poni{tuva i
se grize, ne{to {to samoto na sebesi si
protivre~i.( ...) Samo so pomo{ na mo}ta
minatoto da se upotrebi vo korist na `ivotot
i od ona {to e kone~no odnovo da se
sozdava istorija, ~ovekot stanuva ~ovek...
...^ovekot mora da ima mo} i povremeno da ja
primenuva, da go kr{i i da go rastura minatoto za
da mo`e da `ivee: taa mo} ja postignuva so toa
{to istorijata ja stava pred sud, ja podlo`uva
na ma~no ispituvawe i kone~no ja osuduva,
me|utoa sekoe minato zaslu`uva da bide osudeno-
za{to toa e taka so ~ove~kite ne{ta ...
Fridrih Ni~e

Poa|aj}i od ovie razmisluvawa izvle~eni od studi-
jata na Fridrih Ni~e pod naslov Za korista i {tetata
na istorijata za `ivotot, jas se nadovrzuvam na pred-
metot na preokupacija, diskusiite za krajot na 20 vek, zna-
~i se nadovrzuvam na ona {to e ve}e istorija i so toa zavr-
{enost, a niz taa bliska kone~nost se fokusiram vrz `an-
rot roman.
Spored Geteovite opredelbi, dadeni vo predgovorot
napi{an od avtorot na citiranata studija, najzna~ajno e da
se poso~i zna~eweto na fenomenot vreme, a delata od mi-
natoto koi se s u{te aktivni, posebno onie od sferata na
umetnosta, ne se opredeleni samo kako pojavi so sopstvena
290
pou~na ramka, bidej}i, tie se vo taa smisla odbivni i mo{-
ne stereotipni, komentira Gete, pobitno e ovie minati i
stari ne{ta svojata vistinska funkcija da ja dobijat i vo
vremeto koe na niv se se}ava, odnosno da ne bidat odredeni
samo kako ne{ta koi nastanale vo minatoto. Vistinskite
dela ne mo`at bidat zna~ajni samo kako istorija, tie
zna~at ne{to ako mo`at vo idninata na sekoja nova sega{-
nost da pretstavuvaat pottik i nejzino opravduvawe .
1

Kone~no, raspravata za literaturata od edna zavr-
{ena stoletna etapa, vramena vo period ozna~en kako kraj
na 20-tiot vek, vo sega{nosta, po~etokot na 21 vek,
podrazbira soo~uvawe na razli~ni vremenski ritmi,
prviot na istorijata i vtoriot na sega{nosta, prviot na
krajot na 20 vek, vtoriot na prvite godini od po~etokot na
21 vek. Distancata e mnogu mala, me|utoa vrskata proek-
tirana kako odnos na dve sosema sprotivni vremenski
to~ki, onaa na kraj na eden vek i drugata na po~etok na
drug vek, uka`uva na daleku pozna~ajni ne{ta; tie se
odnesuvaat na su{tinskata korelacija pome|u istorijata,
ona {to zavr{ilo i ne postoi i sega{nosta, a toa zna~i
`ivotot.
Vo duhot na vremeto, a toa se prvite godini od
poslednata decenija na 20 vek, zna~i devedesettite godini,
osobeno zna~ajna stanuva relacijata istorija-sega{nost.
Vo toj vremenski interval, se ~ini, deka, najkonkretno se
soo~uvaat ovie dve dimenzii na postoewe vo koe
tranzicijata go odreduva i go karakterizira ru{eweto na
eden i vospostavuvaweto na nov politi~ki poredok. Toa e
tranzicija od edna istoriska, zavr{ena faza na postoewe
vo sosema nova i s u{te neizdiferencirana faza vo
sozdavawe. Tokmu ovoj kontekst go isfrla zasilenoto
pokrevawe na memorijata na nacijata za trajnite vred-
nosti izrazeni niz principot vistina. Tokmu tie, kako
vpro~em i celata stvarnost koja tranzitira, dlaboko se
preispituvaat vo kontekstot na ona {to zavr{ilo i se
destruiraat vo kontekstot na ona {to zapo~nuva, odnosno
tie povtorno se konstruiraat ili se rekonstruiraat,
postojano se vo vitelot na nivnoto vospostavuvawe ili
nivnoto poni{tuvawe vo pluralniot svet na razli~no

1
Fridrih Ni~e, O koristi i {teti istorije za `ivot, Svetovi,
Novi Sad, 2001, 5.
291
opredeleni politi~ki grupacii od koi sekoja nastojuva da
gi zaposedne i da gi promovira kako na~ela zadadeni od
vistinskata gledna to~ka. So ogled na toa, vistinata e
dadena vo nejzinata pluralnost i kontinuirana izomorf-
nost vo odnos na stvarnosta.
Vo stvarnosta so dominanten avtoritet iska`uvawe-
to na zna~ewata pod zakrila na mo}ta ja prenebreguva
pluralnosta od jazici i vizii, tie egzistiraat vo prevo-
dot na zna~ewata opfateni odnovo vo eden avtoritaren
iskaz. Vo momentot na ru{ewe na avtoritarnata mo} naj-
prvo se isfrla na preden plan raznoli~nosta od jazici,
kulturni vrednosti i nivnoto nadreduvawe vo fazata na
prevrednuvaweto ili nivnoto podreduvawe.
Tokmu vo situacijata na zasilena proliferacija na
perspektivi za toa {to e vistinito, romanot, sosem
opravdano, so sopstvenata polifoni~na, dijalogi~na pri-
roda dozvoluva kontinuirana refleksija po odnos na
stvarnosta, onaa istoriskata kako i onaa sega{nata vo
mo}niot paralelizam od vremenski tekovi koi mo`e da gi
vospostavuva pod zakonot na fikcijata i nejzinite impe-
rativi. Na strukturalen plan, toj niz takvata refleksija
postepeno ja potisnuva prikaznata, za da mu se predade na
zavodlivoto preispituvawe na raska`uvaweto vo negovata
sopstvena imanencija.
Poa|aj}i od takvi pretpostavki go poso~uvam tvo-
re{tvoto na Slobodan Mickovi} vo koe niz hermenevti~-
ki, interpretaciski uvid i so voo~uvawe na isklu~ivosta
na negovoto zna~ewe za razvojot na makedonskiot romanot
kako vid, }e mo`e da se uka`e na edna posebna linija vo
koja dominira ovaa refleksivna dimenzija vrzana za
sovremenoto preregistrirawe i prevrednuvawe na krite-
riumite za vistina, stvarnost, fikcija, moral.
Potvrduvweto na taa refleksivna dimenzija doa|a
do izraz vo onaa produkcija koja dominantno se opredeluva
za dijalogot pome|u istorijata i sega{nosta. Takva e
specifi~nata linija na korelacii koja Mickovi} ja
razviva vo odnos so dale~noto minato, ona vrzano za
periodite pred doseluvawe na Slovenite ili voop{to
pred po~etokot na hristijanstvoto (romanot Aleksandar i
smrtta izdaden na krajot od 20-tiot vek/1992) ili ona
povrzano so podocne`niot period od istorijata odredena
292
kako istorija na dominacija na Otomanskata Imperija (na
primer Marko Krale, od po~etokot na 21-ot vek).
So takvata koncepciska postavenost na linijata
tekst-kontekst vo koj relacijata istorija sega{nost
stanuva opredeluva~ka, i ~itatelot go razviva svojot
reflektira~ki, prevrednuva~ki odnos kon specifi~nos-
tite na istoriskite fenomeni i nivnoto zna~ewe koe go
dobivaat vo sega{nosta vo koja toj `ivee. Od tamu proiz-
leguva strukturata koja su{tinski go odreduva ponata-
mo{niot tek na razvoj na makedonskiot roman, imeno vo
romanite na Mickovi} `ivee raska`uvaweto koe stanuva
dominanta opredelena so svojata postojana otvorenost,
razigrana dvosmislenost i slo`ena naplastenost so
naglaseni pretenzii da zavr{i, odnosno da bide zapi{ano.
So prisustvoto na dimenzijata na postojano treperewe na
naracijata vo smisla na `ivot odreden so preispituvawa,
ostanuva postojana fiksiranosta na fokusot za naratorot
postaven vo edno damne{no, istoriski zavr{eno verme za
koe samo ~itatelot }e bide vo sostojba da gi razviva
sopstvenite sovremeni refleksii:
... Komu sega da mu se obra}am. Ovie trabi papirus
ve}e nikomu ne mu pripa|aat. Gi pro~ituvam, prvpat sega
vo ovie dena, otkako razbrav za tvojata smrt. Mi se ~ini
kako da gi pi{uvala tu|a raka, kako da sum gi zaboravil
zborovite {to sum gi pi{uval samiot. Po~nav da
pi{uvam pred edna godina. Pi{uvav vo ovaa izminata
godina {to gi deli va{ite smrtti, tvojata i na
Aleksandar. I sega gledam deka trebalo da pi{uvam
poinaku i podrugo. Treba sega da dopolnam i da pojasnam.
Da si pojasnam sebesi pred s. Zo{to toga{, prvite
denovi, sedev kaj Ramez vo malata sala na teatarot i go
sledev sekoe negovo dvi`ewe so koe go par~osuva{e
teloto na Aleksandar. Sedev zdrven i vko~anet, i mi se
~ine{e deka kako {to se kasapi toa telo taka se raspa|a i
carstvoto. Mislev, ~inam sega, deka toa be{e ona
najva`noto {to sum sakal tolku detalno i to~no da mu
go prika`am na u~itelot. A sega sfa}am oti toa ne bilo
najva`noto.
Ona {to me stapisuvalo, {to me obzemalo e ne{-
to {to sega doprva go sogleduvam. Koga Aleksandar go
podgotvuvaa za va`niot prestoj me|u bogovite s pove}e go
293
snemuvalo onoj Aleksandar {to go znaev, {to mi be{e
poznat i go prestoruvaa vo nekoe nepoznato, tu|o bitie.
A me snemuva{e i mene i `ivotot {to go znaev. S
se menuva{e i lu|eto, i navikite, i vremiwata. Toa go
razbiram duri sega i gledam deka seto toa se slu~uvalo
okolu mene, a jas sum bil vo sredinata na tie promeni.
Jas. (266-267)
Ako sum ispolnet so stesnetost i strav pred
lu|eto, tuka me|u ~etirive yida, so belinata na
papirusov pred mene imam hrabrost da bidam onakov kakov
{to nikoj ne me znae. Site moi besni izblici (...) bea samo
probivi na mojata zamol~ana strast za mo} i vlast {to
so godini mi preminuvala kako `olta bolest od
Aleksandar.(269)

Zna~itelnoto nadreduvawe na naracijata, nasproti
prikaznata, upatuva na preispituvaweto na site mo`-
nosti za zavr{uvawe na mislata, za utvrduvawe na vis-
tinata i za nejzino zapi{uvawe, nejzino zaokru`uvawe.
Nadredenoto raska`uvawe dozvoluva dominacija na otvo-
renosta i nezavr{enosta, odnosno dozvoluva identi-
fikacija na naracijata so potragata. Dvosmislenosta i
subjektivnosta, nemo}ta da se zavr{i, vo romanite na koi
uka`uvam, se objasnuva i so edna daleku posu{tinskata
dimenzija na otvoren dijalog so site formi na zakosteneta
pojmovna fiksacija koi vo svojata kone~nost gi poni{-
tuvaat site drugi pateki na poinakvo sogleduvawe na
pojavite, kako onie vo minatoto, taka i ovie vo sega{-
nosta. Romanot koj mu dava prednost na naratorot koj gi
problematizira site pretenzii da se fiksira vistinata za
istoriskite slu~uvawa i istovremeno istata da se dovede
vo pra{awe, kaj Mickovi} se pretvora vo konstantna ref-
leksija za toa {to e vistina i vo naglasuvawe na feno-
menot na dekonstruirawe i postojanata revizija na ona
{to bilo. Vo taa smisla, romanite, Aleksandar i smrtta
i Marko Krale, prviot od krajot na 20-tiot vek i vtoriot
od po~etokot na 21 vek, gi izdeluvam kako fenomeni koi
samo go naglasuvaat pluralnoto egzistirawe na individu-
umot koj sopstvenoto identifikuvawe i soznanija za
vistinata ne mo`e da gi zaokru`i vo edna kone~na
realnost od osobenosti dodeka opstojuva vo sega{nosta na
294
ona {to go `ivee. Edinstveno ~inot na pismena fiksacija
ja dozvoluva poslednata mo`nost za zapirawe na beskone~-
nata potraga vo pluralnoto tkivo od vistini za toa {to e
stvarnosta i vistinata. Toa se romani vo koi raska-
`uva~ite ja prosleduvaat niz individualna, pristrasna
vizura sopstvenata prikazna, me|utoa so pretenzii da
interveniraat vo nea i so mo} vo istata da uka`uvaat na
nejzinoto relativizirawe kako vistinita prikazna, iako
kone~nata cel na sekoj od raska`uva~ite (Arhidej vo
Aleksandar i smrtta, ili Dobromir Kalen, Krstan Krul,
Gavril Kana ili Vasilij vo Marko Krale) niz samata
prikazna koja nastojuvale da ja zatvorat so pismoto,
ostanuva da opstojuva kako nezavr{eno raska`uvawe so
naglaseni dvosmislenosti i potreba od perspektivata na
Drugiot vo odnos na kogo ja gradat vistinata na svojot
pismen zapis ili svoeto raska`uvawe. Eve kako funkcio-
nira pristranata i preispituva~ka svest na Arhidej vo
Aleksandar i smrtta:
Site tie tituli bea prazni, bez nikakvo zna~ewe.
Gi dobivav samo za da mu odobruvam na Aleksandar...
Mnogumina me smetaa za mudar i itar. No jas dobro znaev
deka ne sum nitu ednoto, nitu drugoto. No ne sakav nikoj
da zabele`i deka ne sum, u{te pomalku deka znam oti ne
sum. Toa be{e edna od izmamite vrz koi se krepe{e mojot
`ivot vo senkata na Aleksandar. O, ne mi e mene uteha, no
zaradi vistinata }e napi{am: i mnogumina drugi, bez-
brojni `ivoti minale taka prazno, so la`en blesok, za
mali ili pogolemi uslugi {to mu gi napravile na mo}-
niot car, ili za ustite polni pofalbi za negovite dela
ili za vernosta {to mu ja iska`uvale. (276)

Ili raska`uvaweto na Vasilij vo romanot Marko
Krale:

Ako Gavril Kana ne razbral, jas razbrav, jas gre{-
niot Vasilij, sve{tenik, sluga bo`ji. Kako duovnik i vo
manastir Treskavec, a sega vo crkvata Sveti Nikola (...)
bev ispovednik na Volka{in kralot i na Marko Krale, jas
ete, razbrav {to bidnalo. (75)

295
Romanite na Mickovi} podednakvo go otvoraat
problemot na identifikacija. Tie niz neposrednite i,
re~isi, prirodni sostojbi na refleksija za ona {to se
pottiknuvaat na situacii na raska`uvawe vo forma na
postojana revizija na ona {to bilo. Na toj na~in ovoj
romanesknen opus ja osloboduva strukturata od strogo
vrzanata relacija prikazna i raska`uvawe po linearen
tek, so pravilni fle{bekovi i pottiknuva razvoj na roman
koj se ostvaruva na ramni{te na naracijata i so nepo-
sredna vrzanost za likot na naratorot. Tuka raska`uva-
weto `ivee niz samorefleksiite na jas po odnos na ona
{to edinstveno go pravi, a toa e raska`uvaweto i
zapi{uvaweto, pri {to toa jas se razobli~uva vo
pluralnosta na sopstveniot podvi`en i balansira~ki
individuum markantno postaven do mo}ta (Aleksandar,
Krale Marko) i predaden na sopstvenite moralni i psiho-
lo{ki preispituvawa vo pozicijata nasproti avtoritetot
i nasproti kolektivot. So toa ovoj romanesken opus, na
radikalen na~in, go problematizira soodnosot pome|u jas
i drugosta. Vo niv, individuumot, izveden kako samostoen
psihi~ki sistem uporno stoi nasproti kolektivitetot,
iako i samiot e nu`no obele`an kako individuum
edinstveno preku kolektivitetot i vo zavisnost od nego.
Naratorot vo ovie romani dobiva sosema slobodna
pozicija na posmatra~ so individualni specifiki, pozi-
cija koja podocna }e bide pove}estrano iskoristuvana od
drugi romansieri vo makedonskata kni`evna tradicija,
imeno toa e narator koj pred s se vrzuva za sopstvenite
umstveni fantazii fokusirani vrz ~inot na raska`uvawe.
Toa se naratori koi vo sopstvenata reflektira~ka situ-
acija ru{at sekoj vid na stereotip vo pogled na recep-
cijata na minatoto. Tuka se pravi fikcionalno dozvolena
proliferacija od perspektivi na reflektirawe po odnos
na figurite na Aleksandar Makedonski ili Marko Krale
vo nivniot originalen vid na pretstavuvawe. So takviot
pristap sekoj vid na tipolo{ko pretstavuvawe se rastura
pred raska`uvaweto koe se realizira so izbor na speci-
fi~na perspektiva na narator/lik koj vo imaginarnata
ramka na romanot se pribli`uva do odredenata istoriska
figura na Aleksandar ili Marko Krale, sosema li~no i
individualno. Taka se favorizira romanesknata verzija
296
koja primarno go pottiknuva interesiraweto na ~itatelot
vrzano za samiot fenomen naracija, a paralelno so toa i za
subjektiviziraniot vid izvedbi na vistinata niz li~na
perspektiva na do`ivuvawa na avtoritetot vo stvarnosta.
Pi{uvaweto i pismoto vo svojstvo na avantura niz
vremeto koja dozvoluva da se voobli~i sopstveniot odnos
kon stvarnosta, vo romanite na Mickovi} stanuva i svoe-
vidno poso~uvawe na transformaciite od psiholo{ki vid.
Imeno, tuka naratorot ja vodi sopstvenata bitka za osvo-
juvawe na podra~jeto na nesvesnoto, na smetka na svesno
prifatenite i nametnatite istoriski paradigmi. Isto-
vremeno, ovoj romanesknen opus poso~uva edna dimenzija na
nezapirlivo, oslobodeno dejstvuvawe na ramni{teto na
raska`uvaweto koe ne mo`e da izneveri po odnos na indi-
vidualniot iskaz za pojmovno sovladuvawe na stvarnosta i
vospostavuvawe na vistinata. I pokraj s, naratorot vo
ovoj fikcionalen univerzum sekoga{ osvetluva edna te-
gobna nemo} na krajot od site napori preku koi posakuva
sopstvenata vistina da ja zavr{i so nejzinoto kolektivno
i univerzalizira prifa}awe:
Ona {to go znam me frla vo te`ok o~aj, a ona
{to ne go znam, od ona {to se slu~uva zad mene ili {to
go gledam, a ne go vi|avam i ne go razbiram, sigurno bi pad-
nal vo beznade`na nepodvi`nost. No, ve}e sum nepod-
vi`en...(Aleksandar i smrtta, 300-301)
Toa se svetovi vo koi se poentira na tegobnosta vo
sovladuvawe na iskustvoto koe odnovo ne zadovoluva so
sopstveniot rezultat, odnosno iako vo nego e prisutna per-
spektiva na eden svedok koj sosem subjektivno i vo
soglasnost so sopstvenite pristrasni i individualni,
privatni i intimni orientacii prezentira eden zavr{en
svet, paralelno so nego se impliciraat site sprotivsta-
veni perspektivi koi jas polnopravno gi registrira vo
romanot:
I celiot ovoj moj vtor `ivot mi pomina kako
eden dolg svetol den vo koj naedna{ sum se razbudil,
novoroden kako ve}e vozrasen i sloboden ~ovek. Osloboden
od minatoto, od se}avawata i ropstvoto, od poslu{-
nosta, od omrazata. Osloboden od sebesi. I sega vo osum-
deset i pettata godina, me stemnuva vo toj ist den koga
povtorno ja zemam pisalkata samo za da ka`am deka deka
seto ona {to sum go pi{uval, {to sum go pravel i sum go
297
`iveel pred ovoj dolg pedeset godi{en den, za mene ne
bilo, ne postoelo, deka go pre~krtuvam toa so edna dolga
crta niz sredinata na pi{anoto vo site vrzopi papi-
rus. (Aleksandar i smrtta, 324)
Ili vo romanot Marko Krale vo koj naratorot Vasi-
lij dobiva mo} za seznae~ki prodor vo mislite na likot
Marko Krale:
Znaev i od porano deka toa }e se slu~i, zo{to go
znaev, vo du{ata go znaev, Marko. Znaev deka e, iako
navidum tvrd i temerut, vo du{ata ~ovekoqubec, pa i
so`aliv. I zatoa, vo ova te{ko vreme, Marko Krale mene
me sedna do sebe, me zede prv do sebe, a site druzi gi ot-
strani. (...) Marko vleze vo crkvata. Vo pripratata gorea
dve sve}i...I jas sum i nejas, pomisli Marko. Vedna{ mu
iskrsna porazuva~kata misla deka, ako e taka, toga{ toj i
ne znae koj e.(75)

Ovie romani dejstvuvaat tokmu vo pravec na kris-
talizirawe na odredeni momenti od istoriografijata koi
se selektirani od avtorot. Istite, iako izvle~eni od
istoriografski zapisi i povtorno obraboteni so subjek-
tivno organizirawe na minatoto vo eden roman za roma-
not, vo naracija za naracijata, odnosno kako individualna
proekcija na istoriografskiot diskurs, davaat naglaseno
subjektivno dimenzionirawe na soznanieto za minatoto.
So ovie romani se vospostavuva izvesna simultanost vo
odnos na vremenskite tekovi na sega{nosta i minatoto,
posebno vo ramkite na kontekstot koj ja negira sega{nosta
ili ja destruira sega{nosta na smetka na izbrani frag-
menti od istorijata.
Linda Ha~on govori deka odnosot kon minatoto
~esto se manifestira preku nostalgija, preku potrebata za
egzil od sega{nosta i za vpu{tawe vo imaginacijata za
zavr{eno minato koe se vospostavuva simultano so sega{-
nosta.
2
Pa, spored toa i spored ona {to Xejms Filips go
objasnuva, ova ne e produkcija koja go problematizira
Odiseevoto nostalgi~no dvi`ewe vo prostorot kon

2
Linda Hutcheon, Irony, Nostalgia and Postmodern, Methods for the
Study of Literature as Culture Memory:Text, Studies in Contemporary
Literature, Serries ed. C.C.Barfoot and Theo DHaen, Leiden 16-22
August, Amsterdam/Atlanta, 1997, 189-207.
298
doma, toa e situacija na nostalgi~no i bolno Prustovo
tragawe po zagubenoto vreme, ona koe e kone~no, zavr{eno
vreme, me|utoa koe opstojuva beskrajno daleku.
3
Mo`nosta
za negovoto vra}awe ja vospostavuva vakviot vid na roma-
neskna praktika koja niz imaginarnata vizija na narato-
rot go oblikuva raska`uvaweto vo romanot od krajot na
dvaesettiot vek za preku raska`uvaweto da izvede sovr-
{ena proekcija na paradigmata za krajot na edna poli-
ti~ka struktura i nejzinata zamena so nova koja e vo
faza na sozdavawe, a {to vo konkretniov slu~aj podraz-
bira raska`uvawe za krajot na vladeeweto na Aleksandar
Makedonski ili za vremeto na vladeewe vo vazalnata
(kolonijalnata) pozicija i krajot na vladeeweto na Marko
Krale. Sekako, vo takvata produkcija prosvetluva izrazi-
tiot moment na ru{ewe na ednodimenzionalnosta na
vistinata, potoa ru{eweto na vrednosnite orientacii i
kone~no otvorawe na slikata na svetot vo koj perspek-
tivite se vo sudir, imeno individualnata i onaa univer-
zalnata se razminuvaat. Zatoa so romanite na Mickovi} se
problematizira dominantnata ideolo{ka matrica od
krajot na vekot bazirana vrz idealizirawe na selek-
tiranite nastani od minatoto, onie za Aleksandar Veliki,
a vo po~etokot na 21 vek i onie za Marko Krale. Preku
dvete istoriski figuri se vospostavuva paralelizam od
~itawa na iskustvoto, ona vo koe monolitnata figura na
eden avtoritet pa|a i s se rastura i ona vo koe opstojuva
stvarnosta na `iveewe vo vazalen, kolonijalen odnos so
site psiholo{ki premre`iwa na figurata koja se nosi so
funkcijata na vazal, samiot Marko Krale.
I tokmu vo romaneskniot prostor na koj poso~uvam
se pravi osloboduvawe od site nametnuvawa na stereo-
tipot na odrednoto znaewe i se pravi mesto za razli~nosta
i za drugosta vo soo~uvaweto so minatoto, a preku nego i
so sega{nosta. Toa e romanesknen svet vo koj i samiot
reflektira~ki subjekt na otvorenata naracija stanuva
predmet na refleksija vo glavata na ~itatelot koj pravi
nova reprodukcija na prezentiranoto bidej}i ishodot na
sekoja prezentacija kaj Mickovi} zavr{uva so edna
izrazita dvosmislenost na soznanijata od potragata po

3
James Phillips, Distance, Absence and Nostalgia, Don Ihde and Hugh
J. Silverman, eds., Descriptions, (Albany:SUNYP, 1985), 65.
299
vistinata. Toa e predizvik na naracijata koja se tema-
tizira vo romanot i se pretvora vo provokativen prostor
za nova naracija na idniot interpretator vo lanecot na
interpretativni zavrtki.
4

Romanite naglaseno pretendiraat da ja izvedat i da
jaosmislat celinata na `ivotot koja stanala maksimalno
problemati~na, samo {to ishodot na takvite osmisluvawa
sekoga{ opstanuva na linijata koja vodi od tekstot do
~itatelot. A celinata koja na formalen plan se oblikuva-
la vo roman ostanuva da opstojuva na pragot na site idni
preispituvawa na ~itatelot. Zatoa romanite na Mickovi}
se izdeluvaat so onoj vozbudliv identifikaciski moment
na preispituvawe na sega{nosta preku minatoto, odnosno
so simultanosta na soo~uvaweto na toa minato so sega{-
nosta, so {to zapo~nuva potragata koja vodi nadvor od
stesnetiot prostor na sekojdnevjeto.
Naratorite kaj Mickovi} vleguvaat vo krugot na
onoj poznat dijalo{ki napliv od mo`ni prevrednuvawa na
nekoga{niot `ivot, odnosno na `ivotot od koj se
otsustvuva za da se raska`uva i za da se pi{uva za nego. So
nivnata interpretaciska pozicija tie se postojano vo eden
prividen `ivot, `ivot vo senka i `ivot sveden na
pasivnata sostojba na narator na prikaznata za tu|ite
`ivoti koja nastanuva so nu`noto hermenevti~ko rasto-
janie od tie `ivoti. So toa romanot ja naglasuva mo}ta na
naracijata da relativizira ili da gi poni{tuva
avtoriranite pozicii koi nasilno se borat za sopstvenoto
odr`uvawe.
Niz sopstvenata `anrovska identifikacija so dija-
logi~nosta, ironijata i negacijata na avtoritetot, ovie
romani go isklu~uvaat podelenoto tretirawe samo na
tekstovite na romanite ili samo na kontekstite, tie go
poka`uvaat izvonrednoto zna~ewe na pragmati~nata di-
menzija kako i na isklu~itelnoto zna~ewe na prepletot od
perspektivi i dijalogot na tekstovi, a vo taa smisla
posebno me|utekstovnata relacija koja se realizira na
linijata istoriografija - roman. Samiot tekst, negovata
vnatre{na kompozicija, kaj Mickovi} stanuva vid na

4
Se pravi aluzija na studijata na [o{ana Felman, Okretaj
interpretativnog zavrtwa, prev. Branko Kova~evi}, Polja, XXXIV,
XXXV, XXXVI (1988/1989), br.357,359-360,361.
300
sprotivstavuvawe na edna dolga tradicija na raska`uvawa
koi vo makedonskata kultura se glavno realisti~ki
fokusirani, za vo sopstvenata avtoreferencijalnost,
negovata forma od romaneskni realizacii da dostigne
to~ka na splotenost na vnatre{noto, dlabinskoto i
povr{inskoto, na prikaznata i nejzinata naracija, i za da
gi soedini i dvete, nadvore{noto i vnatre{noto, tekstot
i kontekstot.
Kone~no, ovie romani go pottiknuvaat razmis-
luvaweto za toa deka ne stanuva zbor samo za romaneskna
produkcija na krajot od vekot vo koja doa|a do varijacii vo
strukturata na vnatre{nite odnosi, tuku za izraziti
transformacii vo socijalniot sistem koi pottiknuvaat
imaginarni strategii na pomesteno ~itawe na stvarnosta
zarobena vo politi~kiot diskurs na sekojdnevjeto. Od tamu
toj naglasen preplet na istoriografskiot, politi~kiot i
kni`evniot diskurs so refleksivni naplastuvawa na dve
afektivni dimenzii koi podednakvo egzistiraat vo make-
donskata literatura od krajot na vekot i prodol`itelno
se razvivaat vo po~etokot od 21 vek: nostalgijata kon
minatoto i izrazito ironi~nata komponenta nastanata
kako rezultat na do`ivuvawe na ras~ekorot od zna~ewa
proizlezeni od soodnosot na minatoto i sega{nosta vo
tekstot na romanot. I tuka se ogleda razmisluvaweto na
Hejden Vajt za ironijata kako transideolo{ki fenomen, za
toa kolku taa soodvetstvuva na su{tinata na romanot koj
se slu~uva, pred s, kako ironija i negacija so mo`nost da
gi vklu~i site perspektivi i da go otvori poleto na svojot
prostor za proliferacijata od razli~nite ubeduvawa.
5

So sopstvenata romaneskna produkcija, Mickovi}
upatuva na edna nadliterarna dimenzija na poimawe na
stvarnosta. Toj go problematizira slo`eniot fenomen na
raznovidnost na `ivotot sogledan niz mno{tvoto od
aspekti od koi nitu eden ne e e celokupen i ne pretstavuva
ispolnetost. Diferenciranoto postoewe na posebnite
podra~ja vo zaednicata edinstveno mo`e se nadgraduva so
celinata koja se obezbeduva samo so formata roman.

5
Hayden White,The Value of Narrativity in the Representation of Reality,
Narratology:An Introduction, ed. Susana Onega and Jos# Angel Garcia
Landa, Longman,London and New york, 1996, 273.
301
Mickovi} vo taa smisla pottiknuva ~itawe niz
pluralnost od sistemski referenci sozdavaj}i od
~itatelot figura na romansier. Tekstot i strukturata
koja se nudi so ovie romani sekoga{ iznuduva lanec od
interpretativni ~itawa i novi, odnosno prodol`eni
re/produkcii. Paralelno so toa, Mickovi} gi soedinuva,
vo izvonredna verzija, ~itatelot koj u`iva i interpre-
tatorot koj stanuva mo}en so sopstvenata intelektualna
pozadina od znaewa. Romanot na Mickovi} otkriva kako
samiot `anr se oddale~uva od verzijata na romani koi se
odnesuvaat kon stvarnosta, bidej}i za nego ne e tolku zna-
~ajna stvarnosta kako podra~je na naracija, tuku nasproti
nea onoj bolen ras~ekor koj se sozdava pome|u pretstave-
nata stvarnost i stvarnosta, a toa zna~i pretstavenata
vistina i vistinata:
Vo tie tri dena gi prepro~ituvav moite papi-
rusi. Be{e toa prikazna {to ja napi{al nekoj Arhidej
Potivov, zbuneto i vxa{eno ~ove~e, zagubeno vo svojata
beda i nesre}a. So taga se prise}avav na nekoi od onie
no}i koga sum zapi{uval nekoi delovi. Me rasta`i pak
najmnogu vesta za smrtta na Aristotel. Pomisliv po
tolku godini kako na svetlo mesto vo mojot `ivot...
Star~e kako ja krepi{ starosta - mi re~e (crnobr-
adiot ma`), (...) zatoa {to starosta sigurno (e) so mod-
rini i mornici koga vo mladosta si imal tolku beden i
gnasen `ivot kakov {to si opi{al.
-...Sum go zaboravil.
- Ne - (...) si go sokril od sebesi.
Vistinata ja otkriva{e negoviot vtren~en i
v`aren pogled. Taka mi se otkri deka i ovie pedeset
godini koi gi smetav i im se raduvav kako na svetol den ,
mi pominaa vo senka, vo senkata na Aleksandar.
I eve gi pi{uvam ovie zborovi na noviot jazik na
pergament. Za da traat. Da trae taa vistina, taa
prokoba na mojot mal, gnasen `ivot {to sum go
pro`iveal pokraj Aleksandar, koj toj mi go sozdal i mi go
vodel. Eve duri gi ~ekam niv, go pi{uvam ova gorko
priznanie deka nema samozala`uvawe, nema begawe, nitu
spas. I vo vtoriot moj `ivot, jas bev rob. Bev senka na
Aleksandar. Mu go sokriv grobot, no doa|aa do mene
glasovi deka mu bil napraven vo Memfis veli~enstven
pogreb, deka e pogreban vo Aleksandrija...A od ovoj ~ovek
302
prv pat go slu{nav zborot koj }e me sledi i po smrtta...
Toj go nare~e, toj nego go nare~e Aleksandar Veliki.
(324,325,326)

Toa e `anrovska nasoka koja vo makedonskata
literatura upatuva na osvestuvaweto na postapkite vo
pravec na istaknuvawe na nivnata sopstvena mo} niz koja
ona {to bilo neosvesteno, ili sosema nevidlivo stanuva
vidlivo, ona {to ostanalo neobele`ano ili pak e napra-
veno nesogledlivo stanuva o~igledno. I sekako, moralnata
dimenzija koja sosema aktivno vklu~ena vo ovie tekovi na
raska`uvaweto poso~uva kolku e podlo`en subjektot na
manipulacija pri sekoj obid da mu pristapi na jazikot i da
sozdade sopstvena diskurzivna verzija na vistinata za slu-
~uvawata. Posebno, koga se raboti za istoriski slu~uvawa
i pozicijata na avtoritetite, a pokraj niv i prikaznite na
obi~nite lu|e vo tie istoriski slu~uvawa (Aleksandar
Veliki, Marko Krale) .So sopstvenite romani, Mickovi}
povlekuva granica vo odnos na postavuvaweto na novi
nasoki vo romanesknata produkcija, posebno vo odnos na
onaa koja stoi zad nego, za vo slo`eniot polikontekstua-
len svet da poso~i na mno{tvoto od sistemi na iska`u-
vawe so dinamika na postojani prevrednuvawa, politi~ki,
istoriski, socijalni, kni`evni.
Paralelno so razvienata napnatost pome|u narato-
rot i negovata sopstvena naracija, prisutno e i soznanieto
deka prikaznata treba da se zaokru`i, me|utoa so
nejzinoto zaokru`uvawe ne e prisutno i zadovolstvoto od
ona {to e ostvareno. Krajot na prikaznata go donesuva
soznanieto za toa deka sekoj obid za vostanovuvawe na
vistinata sekoga{ propa|a, a preku nego pretenzijata da se
zatvori prikaznata ostanuva neispolneta, toa e sekoga{
prikazna koja nasproti formalnata celokupnost pret-
stavuva dokaz za su{tinskoto izneveruvawe na univerzal-
noto kon koe se te`nee.
Mickovi} go intenzivira problemot na oformu-
vaweto na prikaznata i tuka go locira svojot interes
onaka kako {to se otvora prostor i za ~itatelskoto
interesirawe za edna verzija na oformenata raska`ana
celina, a so nea i za ponudenata perspektiva. Osobeno e
zna~aen ~inot na narativizacija koga dale~ni periodi od
303
vreme go posreduvaat kulturniot kontekst na slu~uvawa vo
romanesknata prikazna, kako {to e toa slu~ajot so
romanot Aleksandar i smrtta i kulturniot kontekst vo
koj ovoj nov roman ja dobiva svojata stvarnost, krajot na 20-
tiot vek.
Romanite na Mickovi} go postavuvaat pra{aweto na
kristalizacija na problemite koga nastanite se
raska`uvaat i koga im se dava zna~ewe, nasproti
prirodniot impuls za raska`uvawe na koj upatuva{e
Rolan Bart. Kone~no, toj go postavuva pra{aweto za toa
kako se oblikuva edno ~ove~ko iskustvo i kako mu se dava
zna~ewe, odnosno kako zna~eweto koe dobilo svoja
istoriografska vrednost niz raska`uvaweto se preveduva
vo roman vo koj formata na zna~eweto e izdignata na
ramni{te na eti~ki i human proekt i e postavena nad
ramni{teto na ~isto kulturolo{ki problem. Romanot,
kone~no, taka gi sovladuva razlikite na kulturolo{kite
konteksti i dobiva svoja osobenost kako vid na
pretstavuvawe na zna~eweto, a ne zna~ewe na poedine~en
nastan. Romanite na Mickovi} se pojavuvaat vo odreden
period i so sopstvenoto postoewe go otvoraat
problemot na zna~eweto koe so naracijata preminuva od
domenot na istoriografijata vo sferata na fikcijata za
pritoa da ja prenese transkulturnata poraka za
prirodata na podelenata realnost vo koja univerzalnoto
e sekoga{ odredeno od samiot subjekt i negovata pers-
pektiva na interpretacija i manipulacija.
Poso~enite romani govorat za prisustvo na
narativen kapacitet vo makedonskata literatura, a so toa
i za prisustvo na mno{tvo od zna~ewa vo dijalogot
vospostaven so minatoto. Niz takvata romaneskna prak-
tika e prezentirana konkurencijata od zna~ewa sozdadeni
niz razli~ni vremenski ritmi na kulturata na ovoj pros-
tor. Preku ovoj vid narativi, sega{nosta koja sekoga{
docni, se polni so smisla. Toa se romani koi se izdig-
nuvaat nad kontradiktornosta na narativite za pojavite za
da uka`at tokmu na vistinata za takvata kontradik-
tornost.
Strukturata na romanite naglaseno go kristalizira
fenomenot na ras~ekor pome|u prikaznata i raska`u-
vaweto, potoa ja otkriva tendencijata za regresivna
304
svrtenost kon dale~nite prikazni, onie od istorio-
grafijata, za da istite postaveni vo romanot se razvivaat
preku raska`uvaweto koe ja dvi`i prikaznata po nejzi-
niot zaokru`uva~ki tek. Tuka razlikata pome|u prikaz-
nata i raska`uvaweto se identifikuva kako razlika na
dva vremenski ritma, minato i idnina. Soglasno so tragite
koi gi ostava stvarnosta i nastanot vo nea sledi
pretstavuvaweto koe vo romanite na Mickovi} ja otkriva
celata kompenzaciska priroda na raska`uvaweto. Toa
raska`uvawe, pak, te`nee da zaokru`i celina. Vo su{tina
stanuva zbor za pretstavuva~kata osobenost niz koja
povratno, me|utoa so naglaseno imaginativen karakter, se
vospostavuva odnos kon nekoga{nite nastani koi go
dobivaat svoeto simultano, diskurzivno opstojuvawe vo
eden sosema nov kontekst vo koj tie se ~itaat sosema
poinaku.
Subjektot na znaewe dobiva prednost nad subjektot
na dejstvuvawe, pa od perspektivata na subjektot na zna-
ewe, postapkite na subjektot na dejstvuvawe se poka`uvaat
kako problemati~ni, ~esto, tie se sogledani kako zabluda
koja se nadminuva so novi otkrivawa koi se vospostavuvaat
niz postapnosta na avtorefleksiite na naratorot/lik za
napi{anoto. Taka, narator ja oblikuva klu~nata drama
bazirana vrz problemot pi{uvawe i raska`uvawe. So toa,
romanot sosema direktno go postavuva problemot na
stvarnosta na diskursot zavisna od odredeni subjektivni
predispozicii, a teloto i formata na tekstot se dovedeni
vo odnos so kontekstot na tranzicija, podednakvo biten za
vremeto po smrtta na eden vladetel, po smenata na edna
ideologija so nova, po ru{eweto na eden sistemski
poredok od ubeduvawa i ocrtuvawe na patekite na tran-
zitirawe kon noviot poredok od krajot na vekot.
So ovaa praktika se poka`uva na~inot na koj
problemati~no funkcionira celiot mehanizam na soz-
davawe i recepcija, naratorot, kako {to se potvrduva e
nu`no vrzan za sopstvenata ideolo{ka matrica na poi-
mawe na stvarnosta, isto kako {to i ~itatelot e zavi-
sen od istata pozadina {to e u{te edna potvrda za toa
na koj na~in ~ovekot mo`e da se odnesuva i da ja
vostanovuva vistinata, da go interpretira minatoto i
da se iska`uva po odnos na negovoto zna~ewe. Toa e
305
klu~nata dimenzija koja ovie romani so metaistorio-
grafska kodiranost ja isfrlaat na prv plan.
So naglasena svrtenost kon diskursot na istorio-
grafijata, Mickovi} go bara izlezot koj niz romaneskniot
svet vodi do vostanovuvaweto na odredena smisla. Zatoa
prifa}aweto na ovie romani kako produkt na odreden
op{testven kontekst vo koj se ru{i edna politi~ka
stvarnost i se preminuva kon druga, istovremeno
podrazbira prifa}awe na odnosot kon minatoto niz
sega{nosta vo koja se osvestuva soznanieto deka sekoja
prifatena zakonitost vo odnos na minatoto pret-
stavuva samo edna verzija na vistinata koja e proizvod
na diskriminacija na nekoi drugi soznanija i vistini.
Toa e ~in na vospostavuvawe korespondencija so sostoj-
bite koi od sopstvenata poedine~nost vo istoriografijata
ja dobivaat svoja posebnost vo fikcijata, imeno poka-
`uvaat sostojbi na kraj na edna epoha i premin kon neizdi-
ferencirana nova faza od razvojot, sostojbi na mo} i
nemo}, na vazalno, kolonijalno egzistirawe i na nezavisno
mo}no nadreduvawe...
Mickovi} voveduva edna izvonredno zna~ajna dimen-
zija na soo~uvawe so zavr{enite i minati fazi od
postoeweto na nekoga{nite svetovi i poredoci na make-
donskata kulturna scena preku sopstvenata romaneskna
produkcija, pritoa nadminuvaj}i ja do`ivuva~kata rela-
cija so tie svetovi na ramni{te na prikazna, i, prefe-
riraj}i edna sovremena post-sostojba na moralna i ~ove~-
ka, dlaboko intimna drama razviena vo odnos so narato-
rot/lik koj preku sopstvenata naracija go postavuva mo-
ralniot problem na iska`uvawe za odreden svet i poredok
i za sopstvenoto mesto vo nego. Soglasno so Vajtovata
dilema za toa, dali mo`eme da raska`uvame bez da
moralizirame, kaj Mickovi} se vozdiga psiholo{kata
drama na naratorite koi odat nasproti neproyirnata
slika na stvarnosta. Kone~no svetot na tranzicii e
neverojatno podatliv so svojata pluralnost od mo`nosti,
samo {to toj istiot postoi kako svet ili kosmos
edinstveno toga{ koga e raska`an, odnosno niz toj
narativen diskurs stanuva realnost so sopstveno zna~ewe.
Jazot koj postoi pome|u posakuvanoto i zakonot, pome|u
individulnoto i op{toto poso~uva na realnosta koja traga
306
po perspektivi niz koi mo`e da bide narativizirana i so
toa pretstavena.
6
Krajot na 20 vek e edna takva realnost.
Naracijata preku istoriografijata i romanot
sozdava preplet od ni{ki koi go otkrivaat razvojot koj se
ostvaruva niz lucidni otvorawa na prazninite, procepite,
povremeno, transformiraj}i se vo napor za preispituvawe
na nekoja poinakva prikazna za istoriskiot nastan, a
posebno za ~ovekot postaven vo istoriskite okolnosti na
koi uporno nastojuva da im dade zna~ewe preku sopstvenata
naracija za niv.
Vo svetot na beznade`no sudrenite interesi,
romanot na Mickovi} od krajot na vekot, kako i onoj od
po~etokot na dvaeset i prviot vek, Aleksandar i smrtta i
Marko Krale, ostanuva da dejstvuva kako inventivno i
smislotvorno pole na koe so sopstvenata ideolo{ka
naso~enost ~ovekot mo`e da mu se sprotivstavi na
univerzalnoto i da go vospostavi posebniot perspektiven
model vo prilog na samiot sebesi i sopstvenata
individualnost. Najgolemo vlo`uvawe se postignuva vo
domenot na ~itatelskata interpretacija na pojavite.
Preku ovie romani, ~itatelot se osvestuva za ona {to e
nadmo}na raznovidnost na `ivotot nasproti stereo-
tipnata zakotvenost vo normata ili proizvedenata i na-
metnatata vistina. Tokmu taa mno{tvenost od perspektivi
koja o`ivuva vo romanite na Mickovi} stanuva potenci-
jalno mo}na, podrazbira izobilstvo i zna~i beskone~nost
vo ozna~uva~kite mo`nosti sekoga{ otvoreni za ~itate-
lite i za konsumentite na istoriografskite fakti pret-
staveni niz naracijata na romanot, niz prizmata na
privatniot svet na poedinecot i so toa su{testveno
pomesteni od cvrstata to~ka na normata so koja se odr`uva
istoriografijata na sekoja oddelna kulturna zaednica.
Me|utoa, poradi toa mo`ebi, daleku poprovokativni i po-
slo`eni, posebno vo vremeto so osvesteno soznanie za
zasekoga{ urnatata za{tita od avtoritetot.






6
Ibid., 276.
307





-




,
,
. -


,

. (
, )

.
proiz-
volnost ,
,
.

. ,

-
.

, -
. -

. ,
, , -
,
.
-
,

,
308
.
, (-
)
,
, .
,
, ,
,

.
,
,

172
,

.



. -
-
. -

173
-
. -
, -
-
. ,


174
,
.
,

-
- .
,
.

172
Etika II, , 43
173
Kordi, Radoman. Autobiografsko pripovedanje, Narodna knjiga, Beograd,
2000, str. 10.
174
De Man, Pol. Autobiografija kao raz-oblienje,Knjievna kritika br.2, 1988, str.
121, Rad, Beograd.
309
-
(
, , , ,
, .)
-
.

-
.
,


.

, ,
, -
, .

-

.

.
,
...
175
.
,
.
,
, ,

.
-
,
. ,
,

, ,
.
,

175
, , , , 2 002 , .
226.
310

.
, -
,
,
. , -

. ,

Maksimilian Lucas, John Colerus,
Margaret Gullan Whur, Stiven Nadler,
Gilles Deleuze,
- .


,

a


,

176


,
.
,
,

,

,
,
.
177


.
,


.

176
, . 16.
177
, . 39.
311

-

.
, -
,

.
-

.


. ,
.
, ,
, -
.
,
. -


. -
, ,

.
-
. -

. ,
, ,

, o
-
.
,

,
. ,

.
-
312
?
,
.

,
.
,
. ,
,
,
, -

.





























313





Nata{a AVRAMOVSKA


ISTORIOGRAFSKI QUBOPIS
(makedonskiot `enski roman vo op~ekoruvaweto na
vekovite)

Sintagmata op~ekoruvawe na vekovite vo konteks-
tot na romanite na Olivera Nikolova ja ozna~uva temati-
zacijata na istoriskoto postoewe na `enskiot subjekt vo
Makedonija od krajot na 19 vek (vo romanot Kuklite na
Rosica), kako i vo zaemnoto ogleduvawe na Makedonkata od
po~etokot na 20 vek vo liceto na onaa od krajot na vekot vo
romanot Adamovoto rebro.
Nekomu mo`ebi }e mu se ~ini teoriski iznasilena
kontekstualizacijata na dvata romani na Olivera
Nikolova, Adamovoto rebro (2000) i Kuklite na Rosica
(2003) vo edinstvenata zna~enska ramka na prosleduvawe na
istoriskoto traewe na Makedonkata od krajot na 19 vek do
denes. Iako navidum sosem razli~ni, sepak, ovie dva roma-
na zaemno se ogleduvaat na sli~en na~in kako {to se
ogleduva raska`uva~kata vo prvo lice na romanot Adamo-
voto rebro vo fiktivniot lik na romanot {to samata go
sozdava: advokatkata pisatelka koja `ivee na zaodot na 20
vek, nasprema neostvarenata vo qubovta Tinka od
Kumanovo koja `ivee vo prvite decenii na 20 vek. So
svojata struktura na roman vo roman, Adamovoto rebro na
Olivera Nikolova avtoreferencijalno se oglasuva i vo
odnos na sopstvenata literarna (`anrovska) su{nost, no i
vo odnos na svojata su{nost na `ensko pismo.
178
Imeno,
zapra{ana za temata na nejziniot roman, sovremenata

178
Smetam deka tokmu prenebregnuvaweto na bitno avtorefere-
ncijalnata romaneskna struktura e pri~inata {to vo recepcijata na
Jasna Koteska ovoj roman na Nikolova e ozna~en kako quboven herz
roman (J. Kotevska: Makedonsko `ensko pismo, 2002/2003:195-206,
Makedonska kniga, Skopje).
314
Makedonka, advokatka so uspe{na kariera i majka na dva
vonbra~ni sina, odgovara:

Sakam da pi{uvam za qubovta, rekov. Ete, nekoi
velat deka e toa `enska tema. A sepak, u{te sum
nere{itelna. Moite junaci postojano ja baraat onamu
kade {to ja nema. @iva tragedija. S nekoi ta`ni
akordi, gospod da ~uva! frcnav podbivno so jazikot.
(2000:165)

Ovaa sovremena Makedonka, koja se javuva kako
subjekt na prvoto ramni{te na iska`uvaweto vo romanesk-
ata struktura i kako implicitna avtorka na vramenoto
raska`uvawe za neostvarenata qubov na Tinka, vo prika-
`anata stvarnost na ramkovnoto raska`uvawe, spored
nejzinite zborovi, dejstvuva motivirana od dve ne{ta: da
donese doma pari pove}e otkolku da imala pokraj sebe
ma` i da se realizira kako tvorec nebare pisatelot
bil samiot gospod bog {to povtorno ja sozdaval zemjava
(:6). Pritoa, taa e fascinirana od sposobnosta na nekoi
drugi lu|e, pred s `eni (se razbira, veli) da se
izdignat i oddale~at od sekojdnevnata stvarnost za
koja{to pretpolaga deka gi zadu{uva kako i nea samata. Vo
vakvoto motivirawe na nejzinoto dejstvuvawe prepoz-
natliv e nejziniot natprevar so ma`ot i na planot na
zarabotuvaweto i na poleto na vozvisot na duhot nasproti
sopstvenata vkorenatost vo primordijalniot lik na rodil-
ka i samohrana vospituva~ka. Temata na borbata na polo-
vite ovde u{te na samiot po~etok $ e pridru`ena na
temata na qubovta, ta i natamu, vo faltite na avtore-
ferencijalnata romaneskna struktura tie vozdejstveno se
razvivaat. Vo ovoj zna~enski kontekst e ostvarena i ram-
kovnata romaneskna metafora pozajmena od svetot na
prirodata: imeno borbata na belata i na crnata vo{ka vo
ovo{tarnikot na D. Pritoa, i vo vramenata romaneskna
prikazna, dvata sopru`ni~ki odnosi vo `ivotot na Tinka
svojot razvoj i presvrti gi do`ivuvaat spored principot
na spoenite sadovi: koga edniot sopru`nik pa|a so duhot,
drugiot se isprava mo}en i surov nad nego.
315
Za odnosot kon qubovta, pak, sovremenata Makedon-
ka, avtorka na vramenata romaneskna prikazna, u{te na
samiot po~etok na romanot, veli:

Toa treba{e da bide qubovna prikazna za nekakva
Tinka od po~etokot na vekov, a qubovta kako pojava kaj
mene predizvikuva{e naj~esto kontradiktorni ~uvstva
koi vo pogolem del klonea kon podbiv. Taka rabotata mi
se zako~i. Podbivot ne e produktiven, negovata priroda
e stati~na. Mnogumina verojatno iskusile. (:2000: 8)

Potragata na sovremenata makedonska pisatelka po
sopstvenoto avtorsko pismo, taka, u{te na samiot po~etok
e postavena kako aktivno preispituvawe na nejzinata
pozicija vo odnos na qubovta. Prikaznata za prikaznata
za nesre}nite qubovni izbori na Tinka od po~etokot na 20
vek se odviva sukcesivno so razotkrivaweto na site
ogradi {to sovremenata i emincipirana pravni~ka/pisa-
telka gi ima postaveno pome|u sebe i drugiot na zaodot
od istoto stoletie. Kone~no, ona {to navistina bespo{-
tedno se preispituva e emancipiranata pozicija na pisa-
telkata, nejzinata sloboda od pripa|awe, od zavisnost, od
patetika, pri {to nejzinata pisatelska ume{nost na
v`ivuvawe vo fiktivnite likovi i storii mo{ne ve{to
se izedna~uva so nejzinata `ivotna ume{nost na preze-
mawe razli~ni ulogi vo sopstveniot `ivot. Prelevaweto
na podatocite od stvarnosta i fikcijata na sovremenata
pisatelka se ~ini, no samo navidum, deka e vo funkcija na
razotkrivawe na procesot na pisatelskoto sozdavawe. Toa
ednakvo e vo funkcija na razotkrivawe na fikcionaliza-
cijata na stvarnosta na sovremenata pisatelka i na
nejzinoto begstvo vo razni ulogi. Na primer, izmislenata
prikazna za zlatnoto sinxir~e, {to sovremenata advokat-
ka i pisatelka $ ja servira kako intimna ispoved na
svojata daktilografka, }e se preseli kako mra~na i sud-
binska tajna na qubovnoto nedorazbirawe vo ko{marnite
se}avawa na od nea sozdadeniot lik Tinka, no ottamu, ne
pomalku ko{marno }e se pojavi kako temno seni{te i vo
stvarnosta na pisatelkata na pragot na novata qubovna
vrska so nejziniot partner D. od advokatskata kancelarija.
Novoto lice na qubovta }e ja presretne so liceto na
316
nejziniot sopstven prezir kon stvarnosta na intimniot
spomen ili, pak, na negovata ispoved. Brojni se primerite
na zaemnata razmena na situacii i detali pome|u ramni{-
tata na romanesknata stvarnost (ramkovnata naracija) i
romanesknata fikcija (vramenata naracija). Ona {to,
me|utoa, popre~uva ovie dve ramni{ta da se vliznat vo
odnosot na ogledalna proekcija, zna~i ona {to ja
obezbeduva asimetrijata na avtoreferencijata, e tokmu
istoriografskata perspektiva konkretniot istoriski
kontekst vo koj se ispi{uva sudbinata na Tinka. Op{tes-
tveniot/kulturen mig vo makedonskite gradovi (Veles,
Kumanovo, Kriva Palanka, Prilep) vo prvite dve decenii
na 20 vek, {to e vonredno plasti~no doloven vo vrameniot
tekst na romanot, gi razotkriva qubovnite i sopru`ni~ki
premre`iwa na Tinka od Kumanovo vo kontekstot na niv-
nata specifi~na op{testvena kodiranost. Likovite na
vrameniot tekst, Tinka, nejzinata nesudena qubov Vojdan,
{to }e ja otkrie ve}e ma`ena za ugledniot vele{kiot aza
Nikola Stojmenov, kako i nejziniot vtor soprug, Gligor
Poto~ki od Kumanovo, vo svoite izbori se prika`ani so
ogled na mo`nostite {to im gi dopu{ta sociokulturniot
mig, a i so ogled na sudbinskite presvrti {to gi nosi
nespokojnoto vreme na zaodot na Turskata Imperija, a
potoa i na Balkanskite vojni, kako i na Prvata svetska
vojna. ^inam deka ova e prv roman vo makedonskata litera-
tura koj, osvetluvaj}i go istoriskiot kontekst na po~e-
tokot na 20 vek, progovoruva i gi preispituva alterna-
tivite na makedonskata `ena vo nejzinata kopne`liva
su{nost. Se razbira deka ova preispituvawe na kodot na
qubovnosta vo makedonskata zaednica od po~etokot na
minatiot vek e ostvarena vo otkrivaweto na zaemnoto
qubovno ili sopru`ni~ko vozdejstvo pome|u ma`ot i
`enata, no centralnata perspektiva vo ovoj roman, vo
odnos na koja se osvetluvaat i perspektivite na trojcata
ma`i {to }e go ~inat nejziniot `ivot e `enskata
perspektiva na Tinka. Vo ovaa prigoda samo zagatnuvaj}i
ja sopostavenosta na ma{ko-`enskite odnosi vo prika-
`aniot svet na romanot, odnovo }e potsetam na soodnosot
na ramkovniot i vrameniot romanesken tekst (avtore-
ferencijalniot aspekt na romanot), kako i na istoriskata
perspektiva kako vtemeluva~ka za introaktivniot odnos
317
{to se vospostavuva me|u sto`ernite `enski likovi na
romanot Adamovoto rebro: pisatelkata i Tinka, od nea
sozdadeniot lik od po~etokot na vekot. Vo asimetrijata na
introekcijata, bez ogled {to Tinka e sozdadena od frag-
menti na ~uenoto i videnoto {to ja ~inat stvarnosta na
sovremenata pisatelka, istoriskata distanca pome|u bes-
pra{alniot kontekst na sovremenosta i po~etokot na 20
vek gi izostruva razlikite na sociokulturnoto vtemelu-
vawe na obata `enski lika, a nivnata qubovnost ja dobiva
svojata eksplikacija vrz fonot na op{testveniot kontekst
vo ramkite na daden istoriski mig. Duri vo odnosot kon
Tinkiniot quboven `ivot koj, sozdavaj}i go, voedno i go
pro`ivuva, sovremenata pisatelka uspeva, ednostavno re-
~eno, da ja nadmine svojata pozicija na slobodna od qubov i
da ja osvesti svojata sloboda na izbor na qubovta. Vero-
jatno tokmu soo~uvaweto so kone~nosta na Tinkinoto
zaemno proma{uvawe so Vojdana ja prinuduva da go sogleda
i sopstvenoto postoewe vo kontinuitetot na vremeto.
Istoriskiot tek na vremeto vo ovoj roman, spoznaen vo
intuicijata na tvore~kiot ~in na advokatkata-pisatelka, e
zna~aen aspekt na promisluvaweto na su{nosta na `ens-
kata qubovnost. Drugiot aspekt e svetot na prirodata, so
koj{to se splotuva advokatkata-pisatelka vo svojata
tvore~ka osama vo rodnata ku}a na kolegata D. vo Novo
Selo. Ovoj aspekt, me|utoa, vo ovaa prigoda svesno go pre-
nebregnuvam, sakaj}i da upatam na genezata na sledniot,
najnoviot, roman na Nikolova: Kuklite na Rosica.
Po pro~itot na Kuklite na Rosica, so nejasna
intuicija mu se navrativ na ~itaweto na romanot
Adamovoto rebro, nebare tamu treba da go baram klu~ot,
vo razmislite za qubovta, a vo potraga po totalizira~-
kiot romanesken plan na eden navidum hronolo{ki i {i-
roko rasposlan pregled na emigranskiot `ivot na Make-
doncite vo Sofija. I navistina, go pronajdov vo sukce-
sijata na dve odlomki od razgovorite na sovremenata advo-
katka-pisatelka so svojot porane{en qubovnik S. i so
pisatelot B.
Vo edna prilika na intimna ispoved S. }e zaklu~i:
Bilo vojna i lu|eto se mrazele me|u sebe, se pla{ele
edni od drugi i se kodo{ele, zatvoreni vo sebe a
zatvoreni i pred drugi, i vo takvi okolnosti me|useb-
318
noto predavawe na dvajca izgledalo sosem poinaku, nebare
za{titeno so znak na bo`ja naklonost... i najgnasnite
oblici na seksot zali~uvaat na tor`estva koi vo bor-
bata za `ivot triumfiraat protiv zloto, a vo ime na
`ivotot. Mo`ebi edinstveno taka i treba da se gleda
na tie ne{ta (2000:86).
Inspirirana od ovaa misla, vo svojot podocne`en
razgovor so pisatelot B., pisatelkata mu odgovora:
Pomestete, ako sakate, nekoja od najgrdite qu-
bovni storii vo vreme na kakva bilo opasnost, vojna li,
pogrom, ili duri i elementarna nepogoda, i }e vidite na
{to }e vi zali~i taa. Dekorot e mnogu biten. Duri i ako
e la`na, takvata qubov }e ima blesok na voznesenie. Ako
pak ja gubite o, taa toga{ dostojno $ parira i na Isu-
sovata samo`rtva. (2000:91)
Kuklite na Rosica se svoeviden istoriski roman vo
koj se tematizirani makedonskite sostojbi vo poslednite
dve decenii od 19 vek od perspektivata na nemata Rosa,
odnosno Rosica. Poslednava formulacija ja poso~uva
dominantnata raska`uva~ka perspektiva, dodeka izmenata
na objektivniot raska`uva~ki plan (re~nikot na kalen-
darskite godini: 1879, 1889, 1899) i subjektivniot plan na
raska`uvaweto (vrameniot tekst pod kalendarski ozna-
~enata godina), bi mo`ela da bide predmet na edno pode-
talno prosleduvawe na strukturata na raska`uvaweto vo
romanot.
179
Hronolo{ki, vo zasebni poglavja tematizirani
se redum godinite: 1879, 1889 i 1899. Dejstvoto na romanot
se odviva glavno vo Sofija, a zapo~nuva so patuvaweto na
Rosa vo pridru`ba na Andon kon Sofija, upatena tamu za
pomo{ni~ka vo ku}ata na nekoga{niot Ohridski arhiepi-
skop Natanail Ku~evi{ki, od strana na negovata majka,
starata Bojki}eva. @ivotnoto premre`e na Rosa, raka na
srce, zapo~nuva porano, so sramnuvaweto na nejzinoto
rodno selo Bu~in od strana na Turcite, i so nejzinata
li~na i semejna tragedija. Sestra $ e zaklana od Turcite,

179
Izmenata na objektivniot i subjektivniot plan na raska`uvaweto e
dinamizirana i vo ramkite na podvedeniot tekst pod re~nikot na
kalendarskata godina. Prosleduvaweto na ovoj problem se uslo`nuva
dopolnitelno i so vidlivoto prisustvo na obemna arhivska,
avtobiografska i istoriografska gra|a, {to, dopolnitelno e
fikcionalizirana vo kontekstot na romanesknata struktura.
319
taa samata ostanuva `iva, so osakateno telo i du{a, so
prese~en jazik, prvin `ivee vo ku}ata na svojata kuma vo
Prilep, potoa vo Ku~evi{te, za najposle da bide ispra-
tena daleku od doma, vo tu|ata sofiska sredina, vo koja za
potkrepa go ima samo likot na svojot pridru`nik Andon,
{titenik i veren pridru`nik na stariot Ohridski Arhi-
episkop, Natanail, i samiot so potkastren polet po
neuspehot na Kresnenskoto vostanie. Vo likot na Rosica
mnogukratno e markirana dezorientiranosta na makedon-
skiot emigranski subjekt vo lavirintot na urbanata so-
fiska sredina. Nejzinoto oskvernaveno i osakateno telo
na `ena dopolnitelno ja markira nejzinata `enska dezo-
rientiranost vo svetot na ideolo{kite zna~ewa.

Vo skromniot dom na Natanail, vo sofiskata nasel-
ba Ja~bunar, naselena od Makedonci, vo zapletkanite
odnosi na zaemna nedoverba pome|u dvajcata pomo{nici na
Natanail, Andon (Makedonec) i Milan (Bugarin), kako i
vo odnos na sosetkata Kristina, Bugarka so makedonsko
poteklo, Rosica (taka od Rosa ja ima{e prekrsteno Andon),
zapo~nuva da go otkriva lavirintot na op{testvenata
sofiska scena vo koja opstojuvaat Makedoncite, od razli~-
ni pri~ini prebegani na oslobodenata od Turcite
bugarska teritorija. Nejzinata nemost se poka`uva kako
dobar sojuznik koj $ dava izvesen imunitet i mo`nost da
bide prenebregliv svedok na mnogu sredbi i razgovori: vo
domot na ve}e snemo`eniot Natanail Ku~evi{ki po
neuspehot na Kresnenskoto vostanie, kako i vo Ra{idovata
meana Ciganski car, svrtali{teto na makedonskata emi-
gracija vo Sofija (vo koja ednakvo zao|aat makedonskite
sobira~i na narodni umotvorbi, kako i mladite socija-
listi od dru`inata na Glavinov). Me|utoa, slikata na
nemosta na Rosica ima vsu{nost podlabok ideolo{ki
kontekst vo prezentacijata na socijalniot status na
`enata, {to ovde samo bi go nazna~ila. Po sovetot na
Andon (na kogo }e se potpre vo svojata ranlivost, i poradi
toa {to toj i bez zborovi uspeva da gi slu{ne nejzinite
misli), taa dolgo }e tai deka umee da se slu`i so pismoto.
Taa mo}, kako da $ ka`uva{e Andon, bi mo`ela da ja ~ini
opasna vo o~ite na lu|eto. ]e se poka`e, vsu{nost, deka so
taa mo} taa }e stane bez da saka i bez da znae opasna za
320
lu|eto od nejzinata blizina. Vo la`noto ~uvstvo deka
ovladeala so manipulativnata mo} na pismoto, a so
namera da go spasi od zalo`ni{tvo sira~eto Raj~o, za kogo
taa i Ra{id se gri`at po smrtta na negovata majka, Rosica
}e ispi{e i }e dostavi nekolku izmisleni imiwa na
donatori na vostanieto, a vo ime na Ra{id {to ovoj }e go
plati so glavata. Na Rosica $ ostanuva natamu da `ivee so
tragi~noto ~uvstvo na vina, ovojpat nao|aj}i zakrila vo
domot na Pop Spirkovi, ugledno makedonsko semejstvo vo
Sofija. Svoite misli i do`ivuvawa, me|utoa, Rosica ve}e
odamna ima nau~eno da gi izrazuva so praveweto kukli.
Kuklite na Rosica se nejzinata intima, nejziniot razgovor
so sopstvenite misli, ~in vo koj gi rastajnuva svoite
do`ivelici pri sredbite so tie lu|e. (Na sli~en na~in, vo
tvore~kiot proces na pi{uvaweto za qubovta i advokat-
kata-pisatelka go rastajnuva svojot odnos kon qubovta.)
Me|utoa, i vo svojot tajnopis (kuklite), Rosica }e bide
izmanipulirana vo svojata bezrezervna predadenost na
qubovta kon Andon. Noviot `ivot {to go nosi vo sebe
(rezultat na edinstven mig na navrapito i brutalno pot~i-
nuvawe na nejzinoto telo na maticata na erotskata strast),
}e $ ja pot~ini voljata i }e $ go zamati pogledot ustremen
kopne`livo kon zaedni~kata idnina so Andon. Ona {to,
pritoa, Rosica ne go gleda, e vrskata pome|u Andon i
matnite nastani na grabnuvaweto na Raj~o, ubistvoto na
Ra{id, na~inot na koj taa e iskoristena kako kodo{ za
sredbite na Makedoncite vo Sofija, patekite na nivnoto
dvi`ewe, ja previduva i lagata so koja Andon }e ja upati vo
]ustendil, vo periodot koga tamu me|u ranetite se nao|a i
Goce Del~ev, pa taa kone~no, presre}na {to povtorno e vo
Sofija, go voveduva Andon vo ku}ata vo koja ilegalno
prestojuva Goce (po vrie`ot na negovata konfrontacija so
glavu{ite na Centralniot Komitet). Na zaminuvawe,
prese~ena vo poletta na sre}nata zamisla deka tokmu taa i
nejzinata kukla go vodat Andona do prepoznavawe na likot
na Goce me|u sobranite na tavanot, ima samo u{te tolku
vreme da sfati {to zna~i sovpa|aweto na ovoj mig so
migot koga zad nejzinite ple}i siot Ja~bunar se stresuva
kako lu{pa od jajce:
Gredite skrckaa vrz male~koto tavansko sobi~e,
crvojadinata bra{nesto se issipa vrz glavite, nekakvo
321
tropawe po skalite, tr~awe, grubo otvorawe na
vratata, re~isi kr{ewe, vikawe {to se oddale~uva{e i
se vra}a{e, odyvonuva{e do nepodnosliva bolka. Taa po~na
da tr~a, da bega, da is~eznuva, Bogorodice, Bogorodice, no
po nea tr~aa i ja kasaa o~ite na Vasil, na Pavle, na Goce,
ja kasaa vo tilot, vo ple}ite, po nozete, i ti li, Rosice,
zar i ti, Rosice, zar i ti, i o~ite prskaa nebare sr~i,
draskaa, se~ea, paraa od nea, Bogorodice, o Bogorodice...
(2003:323)

Po ovaa slu~ka Rosa is~eznuva. Slednata prolet,
koga }e okopnat snegovite, selanite }e ja pronajdat zdrve-
na, so poduen mev i ispru`eni noze, kraj edna buka na kraj-
grani~niot pojas. Vo nejzinite pazuvi selanite }e
pronajdat ubava kukla na koja e zaka~eno liv~e ispi{ano
so edinstven zbor: Rosa. Toa e prvata `enska kukla {to ja
ima napraveno Rosa, prvata kukla {to ja ima potpi{ano,
otfrlaj}i go po pove}e od dvaeset godini imeto Rosica,
{to pred stasuvaweto vo Sofija $ go dade Andon. Na pra-
got na smrtta, so silata na odrekuvaweto od prangite na
slepata predadenost vo qubovta, Rosica povtorno go pro-
nao|a svojot identitet i umira ozna~uvaj}i go so ideo-
lo{kiot ispis na pismoto i so tajnopisot na praveweto
kukla upatena nazad, doma.
Izoden e dolg pat na istorisko biduvawe na
Makedonkata koe go deli ovoj ispis na Rosica od onoj na
sovremenata pisatelka od romanot Adamovoto rebro. No
edna od osnovnite tezi na ovoj pro~it se sostoi tokmu vo
utvrduvaweto deka romanite na Olivera Nikolova,
vsu{nost, ja ispi{uvaat linijata na toj izoden pat pome|u
Rosa onemena, izgubena vo lavirintot na urbaniot sofis-
ki prostor, porazena robinka na qubovta, prela`ana i
navedena na sebeneprepoznavawe, potoa, Tinka --
{koluvana vo Solun za u~itelka (koja, me|utoa, po
ma`a~kata }e gi zapusti knigite) i sovremenata advokatka
so dve vonbra~ni deca koja vo ispisot na qubovta traga
po avtenti~niot izraz na sopstvenata qubovna su{nost.
Ona {to pritoa Olivera Nikolova go ispi{uva vo svoite
romani e vsu{nost kolektivnata `enska memorija na
iskusuvawe na qubovta i na nejziniot ispis.
Ideolo{kata vkrstenost na pismoto i istorija-
ta/istoriografijata e zna~enskoto prese~i{te nad koe-
322
{to Olivera Nikolova ja raspreduva `enskata istorio-
grafska povest. Teloto, tekstot i traumata
180
se
trite zna~enski jadra, {to go definiraat totalizira~-
kiot romanesken plan vo diegetskiot univerzum na Niko-
lova. Ottuka proizleguva i negoviot bitno avtoreferen-
cijalen aspekt. Imeno, romanite na Nikolova i pri niv-
niot istoriografski ispis - se voedno i pogled kon
`enskoto pismo, negova avtotematizacija. Me|utoa, utvr-
duvaweto na avtoreferencijalnite aspekti na romanes-
kniot svet na ovaa avtorka doprva otvora prostor za is~i-
tuvawe na vkrstenosta na nivnite aspekti na istoriograf-
skoto i qubopisot.



























180
Pod istiot naslov godinava e publikuvana knigata na Andrea
Zlatar, vo koja se zanimava so `enskata proza vo hrvatskata
kni`evnost (Andrea Zlatar: Tijelo, tekst, trauma, Ljevak, Zagreb, 2004).
323













-
- -
,

, -
.
, -

:
-
, , ,
-
;
- -

;
- -
-
.
, ,

.


( / -
)

324
-
. ,
,
-
.
,
,
, , ,
-
.
,

:


.
-
:

. ,

,
.
,
-
,
; -
- -
.
(1996)
(2000)
-
osobenostite ,
. , -

-
.

-
() ,

.
325
,
(, 1990: 18).

181
-
,
, , ,
,
(1980).
,
, ,
( -
; , .. -
, ;
; -; -
, ; -
).
,
-, -, -
- (, 1982: 2-16 ).

, :
,
, ,
-
/
(, 1989: 157).
( .. -
)
-
( ) -
-
( ). " -

" (, 1989:
158). -
" "
,
(-

181
Psevdocitatite i mistifikaciite se poso~eni kako osnovni formi
na postmodernisti~kata intertekstualnost i od strana na Pavao
Pavli~i} vo Moderna i postmoderna intertekstualnost, vo Umjetnost rijei,
Zagreb, 1989, br.2-3 str.36
326
) , , , -
.
-
,
,

. , -
-
.
-


(1982: 26)
,
.
, ,

, -
,
,
, ., -

"
-
" (, 1983: 15).
-
, , ,
, -
.
, ,
. "

,
" (,1991:407). -
,
,
: -
, -,
-,
-
/ .
, -
327
,
-
(, 1986: 25).
,

, : -
( , , ,
, ), (
), ( ) -
.
(
) -
,
. ,
,
, ,
-

. -
, , ,
(:
1988: 11). ,
-
(,
1988:125).

- -
-
,

. ,
,
- , -

. , -
,
- -
: -
, -

. --
,
328

:
, ,
, () ,
, ( ).
,
( ,
, ) -
:

,
,
(1987: 28).

,


, -
(1989: 37).

-
,

/ , ,
, , .. (, 1987: 27).
, -
-

- . , ,
:
,
, ,
;
,
,
- . ,

, ,
, ,
.
,
,
329
, -
(1990: 118-119).

-
,
,
(1989: 286).

.
; . . .
.
, ,
.
182



,
,
-
, .
(

)
. , ,

,
, ,

,
(, 1989: 157).
-
, ---
.
, -
, -
,
/ -
/ .
,
-
-

182
Uro{evi}. Dvorskiot poet vo aparat za letawe. str.157
330
, -
, , -
: , -

,
(,
1989: 42).
,

, -
:
(1988: 14),

(1991: 401).
,


(, 1985: 182).
,
-
- .
-
dj, -
,
, -
, -
, , ,

. ,
, -
,
, -
(,1985: 182) , ,

, .
, -
, -
-
: -
-
(, 1986: 25).
331


,
:
:
. .
183

-
, ,
.
,

,
, -
, -
.
()
.
(-
)
,
.
(, 1993: 137), -
, ,

, , , -
, -
, -, --
.

:
-
- .
,
,

- /.
, -
-
,
.

183
Uro{evi}. Dvorskiot poet vo aparat za letawe. str.135
332
,
,
(, 1993: 120).
- , -
. -

,
,
-
(, 1991: 169) ,
,
,

,
.
, , ,

,
,
, ,
(, 1989: 34).
, -
-
,
:
,
, -
-
. ,

, , ,
.
,
(
) ,
/
(, 1991: 169).
/-
/ -

.
,
333
... ,
,
(,
1991: 184).

, , .
,
-
,

, /
, "
,
" (1998:53). -
, .. -
-
- ,
,
, , -
.
, ,
: ,

( , /
), ,
(,1998:
52). , -

,
, -
. , , -
,
/, ,
-
, .
--
-
- ,
-
:
( ) (
), -
334
.
, , -
-
,
- .
184

-
,
-
(
-),

, -

,
,
. , -
, -

, -
. ,
, , ,
:
(1986: 1109). -
-

.

,
-
, ( -
):


, , -
, .

. , ,
,
?!
185


184
Andonovski. Papokot na svetot. str. 319
185
Andonovski. Papokot na svetot. str. 321
335

,

. -


, (,
1998: 70).

,
. " , -
, -
,

. -
, . ,
, ,
" (, 1989: 41).


,
,
:
1. :
"
, " (, 1990: 210),
, ,


: -, -
/.
-
,
()
/ ()
(), ,
, ,
,

,
, .

336
, ,
,

(1989: 286-287).
-
--
,
,
... china boxes.
: ,
, ( -
),
, ;
,
.

, -
, ,
, --
,

,

(, 1989: 157).
, ,
186
,
. -
,
,
perpetuum mobile,
: ,
,
, , ,
, (,
1996: 119).
2. ,
--
.

-

186
Uro{evi}, Vlada. Dvorskiot poet vo aparat za letawe. Skopje,
Kultura, 1996, str.106
337
- , -

.
,
.



, (
, ,
). ,

,
,
,
(1988: 195) , -

.

. XX-
- , ,
(, 2000: 182). (,

-
, , ). , -

,
,

.
3. , , -
-
(, 1990: 43-51)
. -

, ,
,
. ,
(),
-

- (-
338
). ,

-

, .












1. Allen, Graham, Intertextuality, The New Critical Idiom. London and New
York, Routledge, 2000

2. Barth, John, "Knjievnost iscrpljenja," Knjievna smotra, Zagreb, 1980, br.
37, . 98-103

3. Barthes, Roland, "Teorija o tekstu", Republika, Zagreb,1986, br.9-
10,.1098-1120

4. Genette,Grard, "Cinq types de transtextualit, dont l'hypertextualit",
Palimpsestes. La littrature au second degr, Paris, Seuil, 1982, . 7-19

5. Eco, Umberto,"Napomene uz Ime rue", Delo, Beograd, 1985, br. 3/4, .
167-185

6. , ,"
", , 1986, .
26, .13-28

7. mega, Viktor, Povijesna poetika romana, Zagreb, GZH, 1991

8. Jerkov, Aleksandar, Od modernizma do postmoderne, Pritina:
Jedinstvo/Gornji Milanovac:Deje novine, 1991

9. Currie, Mark, "Theoretical fiction", Postmodern Narrative Theory, St.
Martin's Press, New York, 1998, . 51-71

10. McHale, Brian, "Postmodernistika proza", Delo, Beograd, 1989, br. 4-5
. 275-294

339
11. Nemec, Kreimir, "Autoreferencijalnost i romanenskna samosvijest",
Intertekstualnost & autoreferencijalnost, ur. Dubravka Orai-Toli i Viktor
mega, Zagreb, Zavod za znanost o knjievnosti Filozofskoga fakulteta
Sveuilita u Zagrebu, 1993, . 115-125

12. Orai-Toli Dubravka, "Citatnost u avangardi i postmoderni", Umjetnost
rijei, Zagreb, 1989, br. 2-3, . 149-163
_________________, Teorija citatnosti, Zagreb, GZH, 1990
_________________, Paradigme dvadesetog stoljea, Zagreb, Zavod za
znanost o knjievnosti Filozofskoga fakulteta Sveuilita u Zagrebu, 1996

13. , , , , ,
1983

14. Pavlii, Pavao, "Moderna i postmoderna intertekstualnost", Umjetnost
rijei, Zagreb,1989, br.2-3, . 3-50

15. Popovi, Anton, "Opozicija prototekst-metatekst", Delo, Beograd, 1982, br.
2, . 22-40

16. Slabinac,Gordana,"Metatekstualne funkcije ironije i groteske u avangardi",
Republika, Zagreb, 1990, br. 9-10, .115-126

17. Solar, Milivoj, "Obnova i kritika mitske svijesti o jeziku u romanu
postmodernizma", Postmoderna-nova epoha ili zabluda, ur. Ivan
Kuvai/Gvozden Flego, Zagreb, Naprijed, 1988, . 9-16

18. Hassan, Ihab, "Pluralizam u postmodernisitkoj perspektivi", Quorum,
Zagreb 1987, br. 3-4, . 23-41

19. Hutcheon, Linda, A Poetics of Postmodernism, London and New York,
Routledge, 1988














340









































341





Qubinka DONEVA


DIV(-iot) ZANES NA ATANAS VANGELOV

Vo knigata Zabraneto ~itawe, Dubravka Ugre{i},
veli: Kako pisatel, kopneam po svojot ~itatel. Kako
~itatel kopneam po svojot pisatel. I sekoj ~itatel kop-
nee po svojot pisatel. Vo odredena faza od svojot ~ita-
telski vek, se sre}avaat ~itatelot i pisatelot. Verojatno
tokmu vo ovaa ~itatelska faza, ne slu~ajno i jas se sretnav
so mojot pisatel. I po pro~ituvaweto na negovata kniga
kaj mene ve}e ni{to ne e isto vo odnos na ~itaweto. Od s
ona {to me razdvi`i od ovaa kniga toa i }e se vidi.
Istata Dubravka Ugre{i}, pak vo istata kniga,
veli: Kakva pravda, koga lo{ite knigi s pove}e se nadu-
vuvaat, a dobrite se premol~uvaat? Od izleguvaweto na
Div zanes (2002), barem jas ne sum sretnala nekoja kritika,
osvrt ili ne{to sli~no za Div zanes na Atanas Vangelov.
Jas, Qubinka Doneva, makedonski ~itatel na makedonska
kniga, go dobiv Div zanes i bezmerno mu se raduvam. Kako
dete na novo xixe! Vsu{nost, mojata radost e eden zanes.
Predizvikan od tvore~kiot zanes na Atanas Vangelov vo
taa kniga. A i tvoreweto e zanes kako {to zanesot e sos-
tojba na tvorewe. Zanesot dodava, ne mo`e da bide zanes
ako ne dodava. Mo`e da se na narekuva toa iluzija, vera,
ideja ili cel. Jas }e ja nare~am (taa sila) sosem prosto: div
zanes, bez koj ne bi mo`el ~ovek. Toj se razlikuva po sila,
no ne i po narav. Zanesot e ~uvstvo. A na ~uvstvata im se
veruva. Tie se potvrda na iskrenost. Div zanes e najpre-
cizniot naslov za s ona {to e smesteno na 400 stranici
me|u dvete korici. A dobriot naslov e Kako dobra {if-
ra: zaveduva, ne naveduva. No toa ne e zaveduvawe na
pogre{en pat, tuku tokmu zaveduvawe. Da se vturne ~ita-
telot so siot zanes, div mo`ebi, vo is~ituvaweto na
osoznavaweto na eden drug (mo`ebi) poinakov svet, no i na
342
samiot sebe. Zanesot kako sostojba na duhot ili mo`ebi i
na du{ata, na srceto, e sostojba koja nadvor bara bina i
publika. Kakva, zavisi od naravata i obemot.
Knigava e sostavena od edinaeset lirsko-filosov-
ski naslovi, od koi deset se so po dva naslova, a samo eden
so tri. Toj naslov neslu~ajno e Svedenija. Dodatok. Vsu{-
nost, ova obemno delo e toa, Svedenija. Vo niv avtorot }e
n stavi vo dilema dali e to~no toa {to go ka`uva deka:
Ima pove}e sklonost kon ubavinata, a pomalku kon
to~nosta. Sepak, se ~uvstvuva edna mazna izbalansiranost
i na dvete. Div zanes na Atanas Vangelov e kniga {to
prvin se ~ita so eden zanes, lakomo. Toj zanes ve nosi vo
vtoro ~itawe so osobeno dlaboka qubopitnost, `elba,
strast i kopne` po razgatki. Bidej}i ~uvstvuvate deka
imate pred sebe eden rasko{en vrutok od znaewe {to }e vi
ja osve`i `edta za nadgradba na sopstvenoto znaewe za
sebe, od eden drug agol. Toa znaewe, toj izblik na kusata
re~enica, ra|a zavidlivost. Kreativna. Pottiknuva~ka.
Knigata ve vle~e, ve nosi so svojata dlaboka motiviranost
niz gustata, stegnata kompozicija, nadovrzuvaj}i gi sosema
spontano i najprirodno ne{tata edno vo drugo i edno so
drugo. Ja potvrduva narodnata zborovite se kako cre{i,
fati{ edna, se zaka~uvaat mnogu. Vo zborovite na ovaa
kniga nema, |urluk. No, verba volant, skripta manet (zboro-
vite letaat, zapi{anoto ostanuva). Zapi{anoto vo taa
kniga e mnogu ne{ta zapi{ani od i za `ivotot. Za celiot
makedonski 20 vek, no i so seriozno zavleguvawe (so poseb-
no odbrani nau~ni metodi, prakti~no primeneti) vo drugi
vremiwa (od antika, sreden vek, prosvetitelstvo, roman-
tizam) i vo drugi (evropski) prostori (Rusija, Francija,
Germanija). I toa ne {to bilo i kade bilo, tuku tokmu
tamu i tokmu s nu`no i va`no. Ova e kniga koja ve tera da
`iveete so nea, da $ se navra}ate, da istra`uvate, za{to
istra`uvaweto e o~igledno, a o~iglednoto e mo{ne
ostroumno, napraveno nevidlivo. Se odnesuva i na mina-
toto, i na sega{nosta, a spored ona me|u redovite i na
idninata. Na{a. Za da se pro~ita DZ na Atanas Vange-
lov, potrebno e i mnogu predznaewe. Ova e kniga za seri-
ozni (pro-) ~it (-uv) a~i. Po pro~ituvaweto znaete mnogu
pove}e. Imate ~uvstvo deka mnogu temni zavesi vi se
trgnale od pred o~i i vozdivnuvate od bolka za{to
343
znaeweto boli, za{to bla`eni se samo bednite po duh.
Ona {to go ka`uva, go ka`uva preku sliki na situacii i
lu|e, lu|e vo situacii. A sekoja niza konkretni sliki,
bara svoja generalizacija. Ova {to go ka`uva avtorot i go
primenuva. Od niza konkretni sliki, pravi generalizacija
na istoto. Za site konkretni sliki i za seto generalizi-
rawe avtorot ima i znaewe i argument. I znaewe
argument. Govori odmereno, razborito, ne napa|a, ne fali.
Analizira. Iskreno. Za{to iskrenosta splotuva i taa
mu e najva`na. A sekoj od nas ima svoj iskren pogled. Iako
sekoj pogled iskrivuva, ovaa kniga ni sozdava iluzija, n#
uveruva deka vo nea avtorot go gleda svetot objektivno,
takov kakov {to e, trezveno, nepristrasno. Vsu{nost, toj
napravil s da mu veruvame. Atanas Vangelov go pi{uva
Div zanes mesto nas koi se pla{ime ~ovekot {to go nosime
vo sebe da go oslobodime, da gledame od visoko za{to da e
malce ~ovek na rid ka~en, poj}e gleda od tie pod ridot.
Prikaznata po~nuva so ka`uvaweto na Argir von Doiran
(nare~en Girca) za negovata prva sredba so kniga na
stihovi i fotografija od bugarskiot poet Geo Milev,
poliglot i iden doktor po filolo{ki nauki, prijatel na
Teodos Antigon von Doiran. Dvajcata prijateli se dve
li~nosti so predikat (kako {to veli Girca). Toj
predikat ne e slu~aen, tuku debelo zaslu`en, dobien vo
Romanija. Vo fusnota, avtorot govori za zaslu`ni Make-
donci po evropskite zemji, potkrepuvaj}i go toa so
nau~nite istra`uvawa na golemiot istori~ar A. Matkov-
ski. Dokaz deka nam, drugite, ni delele priznanija koga
doa|a situacija da ni delat milost, a svirepost i onaka si
imame me|u sebe. Ona von Doiran e va`no. Za{to i
prezimeto e ona koe pobrzo ka`uva za kogo stanuva zbor,
otkolku li~noto ime. Teodos von Doiran e sin na Antigon
von Doiran. Teodos ja otvora svojata `iva kniga na svetot.
Toj e ~ovek koj ima sekakvi knigi: za ognot, za karpite, za
divinata, za drvjata, ,...
,
, .
,
. ,
. , , -
.
344
.
".
.

. , . .
,
() , .
?!
. . -

.
(, , ). -
,
.
n
,
. , .
.
.
.

( ) an
. , ,

-
. ,
, , . a
. , ,
, ,
, ,
.
.

( ) .
, , , .
. .
,
. , -
. . , ,
,
. ,
345
, .
,
, , ,
.
-

, .

vr .
. ,

.
.

G .
, , ,
( )
, 20 .
( )
,
, -
, .
. ,

.

.
. 20
, ,
( ) . ()
() ,
.
(). (),
. o
.
, ,
,
.
-
.
.
346
, , ,
.
-
.
".
, , .
.
. ()
,
. ()!
. j
. .
.
,

. :...
.
,
.
. o .
,
() ".
.


, , .
-
.
.
. :
. ,
".
.
, ,
,
, , , ,
. : .
a
von Doiran, .
. .

347
a .
.
() , .
. .
. , ,
,
, , .
, .
( )
.

, ,
.
wa, , .
.

, .
( )
, ,
, , , -
. , ,
,
.
20 , , -
. .
. : .
, . ?
v. ,
.
.
. ,
, ,
.
,
. ,
.

, . :
, , .

.
348
, '
,
, ,
.
, g
, .
.
.
, , -
, , . 20
,
.
.
.
. ,
,
, a.
( ). ,
, .
. ,

vo .
, . (-
, , ) ,
, . .
, , , ,
,
, . ,
, , musca invectiva, musca
domestica (,
.. , , , ,
, . .), :
- .
, . . ,

. -
. -
, -
.
. . -
. , .
349
. , ,
,
. ,
. , ,
,
-
, ,
.
. -
. -
, ( )
, ..
, .
.
, , , ,
.

.
, , .
: -
, .
.
. , ,
, :
, . .
.
.
: , .
, , , ,
, 20

, . -
.

50- 20 .
,
() , () .
, .
, .
.
. .
. .
350
.
, .
, ,
. ,
.
,
. ,
. .
, :
() , e -
, . -
op{t .
, , ,
, : , , (
)... ,
, , , .


. ...
, ..
. , ,
, ?!
. ,
, ,
.
, ,
(, a )
r f .
, : ... ,
,
. . ,
. ,
. .

. , -
- .
,
. ve
,
... , .

. , ,
351
,
.
, , -
,
,

.
20 ( ) .


, ".
,
, -
20 , .
,
. .
, , .
. -
. ,
. ,
, .
,
(, ) . , ,
, ,
.
. :
. . , in grosso
modo ( ,
).
,
, .
. .
,
.
. . ,
. , ,
.
( ),
( ) -
, .

() ,
352

, .
( ), ( ).
,
- . -
. .
.
, .
.
: ,
. :
, .
.
.
von Doiran, (
) ,
.
.
(
a 20 )
,
, . -
. -
, . , ,
, , , .
. . -
;
( );
, ;
;
; .
c
. , , , -
, .
, ,
: ,
. , .
, , ,
.
, : ,
. ,
( ).
353
.
, ,
.
, , , , kolku
, , . par exelence,
, , , ,
, ,
. ,
.
. ()

.
.
-.
, , .
(,
) . (
) ()
,
, , r| ,
-, , , ,
, ...
.
, ,
() , (,
) do

. , -.
,
,
, . -
, ,
. . .
.
. , .

.
. .
. -
. , -
. ,
( )
354
.
.
. i
... . .,
. -
(60- )
, -
. . -
, .
.
( )
-
(), (
, , .).
70-
. ,
: , ,
70- ( )
... .
.
.
. ,

, . -
, .
, .
, , (
) ,
, ,
. ,

. ( ),
, .
( ,
). :
?
. . ,
. , .
, ,
. ,
.
. ,
355
,
.
, -
, -
. ,
, .
, -

.

. ( )
.
-
.


. -
. ,
, ,
.
, , ,
.

.

,
.
. -
, (
).
, -
, , ,
. , ,
.
,
.
(-
, , ).
, , ; ,
, , . .
, , - -
- .
356
. zanes na Atanas -
() 20. ,
.
von Doiran.
-, , -
.
.
na
francuskiot, bugarskiot,
d ,
. ,
. ,
, . -
, . -
, (-
) , -
.
,
t
() -
.




















357






























PROPU[TENI REFERATI
OD XXX NAU^NA
KONFERENCIJA







358









































359





Biljana MALENKO


JAZI^NIOT IZRAZ VO TEKSTOVITE NA DIM^E
MALENKO

Na 2 avgust 1944 g. na I zasedanie na ASNOM e
re{eno makedonskiot jazik da bide slu`ben vo makedon-
skata dr`ava. Vo vrska so ovoj datum direktno se povrzani
u{te drugi dva datuma:
atumot na donesuvaweto na re{enieto na Narod-
nata vlada na Federalna Makedonija za makedonskata
azbuka - 5 maj 1945 g., kako i datumot na donesuvaweto na
rezolucijata za oformuvawe na pravopisot na makedon-
skiot literaturen jazik - 2 juni 1945 god.,
Da se donesat dve vakvi zna~ajni, a mo`ebi i
najzna~ajni odluki za makedonskiot narod, sigurno ne bilo
ni ednostavno ni lesno. No, kolku bilo te{ko da se
oformat ovie dva dokumenta, mo`ebi e u{te pote{ko da
im se dade `ivot.
Odedna{ s ona {to be{e zapi{ano vo ovie
dokumenti treba{e da se poka`e i doka`e vo praktikata,
vo sekojdnevniot `ivot na Makedonecot. Treba{e da se
sogleda {to e storeno, kolku e storeno, dali e dobro ili
lo{o, {to treba ponatamu da se napravi.
Vo toj moment site bea u~enici, site moraa da ja
sfatat te`inata na zada~ata koja im be{e dodelena i koja
moraa da ja ostvarat.
Imaj}i ja predvid novosozdadenata situacija - pod
itno treba{e da se oformi kadar koj }e mo`e da ja ostva-
ruva nastavata na makedonski jazik, no ednovremeno toj ist
kadar i samiot da bide sposoben da obu~uva, pedago{ki i
obrazovno da vospituva i da u~i novi generacii u~enici.
Ovaa imperativna potreba gi sobra onie lu|e {to
dotoga{ se zanimaa so pra{awata na svojot jazik, kako i
onie {to prakti~ki rabotea so jazikot, ta taka filo-
360
lozi, pisateli i `urnalisti u{te od noemvri 1944 godina
po~naa da diskutiraat po pra{awata na na{iot
literaturen jazik
187
- pi{uva Krum To{ev.
Ovde sakam pred s# da se zadr`am na sostojbata na
u~itelite, kako {to be{e Dim~e Malenko, koi trgnuvaj}i
od svojot sopstven jazi~en izraz, pred s# doma{niot,
dijalektot, koi za kuso vreme trebaa da ja izvr{uvaat
u~itelskata dol`nost, no ednovremeno go ~uvstvuvaa
svoeto jazi~no nepoznavawe, no ja ~uvstvuvaa i potrebata
da se sozdava literatura, koja tolku im be{e potrebna na
site.
Dim~e Malenko, roden ohri|anec, spa|a tokmu vo
ovaa prva povoena generacija na{i prvi u~iteli i
pisateli. Toj saka{e da dade i svoj pridones vo razvitokot
na makedonskiot literaturen jazik, no i vo sozdavaweto na
originalna makedonska literatura (Zbirkata pesni
MA^NICI ja sozdava{e vo periodot od 1939-1944),
PARKOT NA JONOVCI (1973), OHRIDSKA NARODNA
PESNA I PRIKAZNA, kako {to samiot veli Kako
nastanale nekoi ohridski lirski narodni pesni, romanot
SLOBODOQUBNI ^OVEKOQUPCI, kako i romanot
VOZNEMIREN VODOSVOD, kako i mnogu drugi statii
objavuvani vo toga{nite spisanija za jazik i literatura).
Denes }e razgledame dva negovi originalni teksta -
pesnata Portret i raskazot Likvidatorka, koi gi
dobiv od negovoto semejstvo, a za koi nemam informacija
dali se objaveni, kako i prvite prilozi {to se objaveni vo
prvite broevi na spisanijata Makedonski jazik i
Literaturen zbor (1952-1957).
Prviot tekst e pesnata Portret. Taa e posvetena na
Andon Dukov, ma{inopis, 48 stiha, i e napi{ana vedna{
po smrtta na Andon Dukov.
Pesnata Portret ima i podnaslov, staven vo
zagradi - na hudo`nikot Andona Duketo, i najverojatno e
pi{uvana na ma{ina so bugarska azbuka, odnosno
otsustvuvaat bukvite j, x i } (boii, tvoiot, kald`ia,
vard`ia, ~u`d`a, od`areni, ke).
Ovaa pesna sodr`i 48 stiha.

187
Krum To{ev, Pet godini razvitok na na{iot literaturen jazik,
MJ, god.I, broj 5, Skopje 1959, s.107
361
[to se odnesuva do glasovnite promeni mo`e da go
zabele`ime slednovo:
1. kako i za drugite zapadni govori, taka i za
ohridskiot, karakteristi~na e upotrebata na fonemata /v/.
Vo ovoj tekst sre}avame primeri kade {to taa se gubi: vo
intervokalna pozicija (~oek, otpoj}e, ostai, Tatkoj-
nata), od mno`inskata nastavka -ovi (sinoj, studoj, snegoj,
kaloj, do`d`oj); no se javuva kako /f/ mesto /h/ vo formite
za mno`inskite formi na minatite opredeleni vremiwa -
vte (rekofte, befte), a se javuva i vo glagolskite
obrazuvawa na -v-, odnosno formata za sega{no vreme vo 1
l.ed. glasi kadrosvam (eden primer).
2. fonemata /j/ od grupata -ija isto taka se gubi, pa
ima: Albania, kald`ia, Makedonia, agonia, vard`ia; no e
sekundarno dobiena (od vokalnite grupi ee, ae vo
glagolskite formi za sega{no vreme vo 1 l. mno`ina) vo
primerite sejme, razvejme, pejme, znajme.
3. prisustvo na konsonantska grupa sm: pesma;
4. {to se odnesuva do edna~eweto po zvu~nost,
postoi dvojstvo: redki, predsmrtni, no i potsinati, kako
i pri
edna~eweto na krajot od zborot: predlogot od > ot: ot
`iva boja, ot taze po taze vo vazna, no i prgav, ubav,
zdrav;
5. gubeweto na nekoi glasovi, pa i slogovi, kako {to
e kaj zamenkite za{ i {o, i kaj svrznici: otu, ot
,
, ko,
zato.
Od pravopisen aspekt pointeresno e slednovo:
1. komparativnata forma ja pi{uva oddelno od
pridavkata (po-aren, po-ubav, po slab), odnosno prilogot
(po taze).
2. isto taka, za poetska tvorba e neobi~no da se
upotrebuva skratenica i toa na samiot po~etok - Ne sum
spec. po boii i po ~etki.
3. {to se odnesuva do upotrebata na golemata bukva,
osven vo situaciite kade {to e normalno da se napi{e, taa
e i namenski upotrebena - za personificirawe na
apstraktni poimi, kako {to se Tatkojnata, Zemja
Makedonska. Interesno e i zapi{uvaweto na imeto na
cve}eto Kara-Ormansko o~e - slo`enka so crti~ka i dvata
sostavni dela se napi{ani so golemi bukvi.
362
Od morfolo{ki aspekt go zabele`avme slednovo:
1. kako dijalektna crta na ohridskiot govor se
javuva nastavkata -t, vo 3 l. ed. sega{no vreme, pa ottuka:
~init, umirat, esapit, `ivit.
2. zastapeni se i ~lenskite morfemi -ot i -ov:
tvojot portret, pesmava moja, `ivotive, smrta.
3. li~nata zamenka za direkten predmet za `enski
rod glasi e mesto ja: E ostaj Tatkojnata, slobodna }e e
naprajme, {o e esapit dar; a za ma{ki rod i mesto gi -
`ivotive }e i dajme.
4. zaradi poetsko-stilski potrebi, upotrebeni se i
slednive mno`inski formi: smrti, rani i krvi.
Od leksi~ki aspekt, pointeresni leksemi se:
imenkite ramnenstvo, domen, deviz, obnoska; pridavkite
pobedno, skapnat (zn. umoren) `ar, ma~ni~ki i glagolot
klicame.
Raskazot Likvidatorka, vo rakopis, sodr`i 12
stranici. Ne mo`eme to~no da go opredelime periodot
koga e napi{ana, bidej}i nema datum, no spored
sodr`inata, kako i spored jazi~nite osobenosti, smetame
deka e napi{ana vo prvite povoeni godini (1945-50).
Ovoj tekst e malku podolg od prethodniot, a ovde }e
pretstavime samo nekoi pozabele`itelni crti. Tie se:
a) od fonolo{ki aspekt:
1. odnosot me|u fonemite k-}:
2. /}/ e napi{ana pred /e/, samoglaskata od pred red, pa ima
}ecot, de}emvri, Ma}edonka, no ima i keif - so /k/;
dodeka vo nastavkata za glagolskiot prilog -j}i ima
dvojstvo, pa se sre}ava i kako -j}i i kako -jki:
nasleduvajki, povrzuvajki, sovetuvajki, pra{ajki,
ostavajki, maznej}i, zaboravaj}i, doveduvaj}i, slu`ej}i,
pove}e.
3. fonemata /v/ se sre}ava vo: ~avki, bav~ul~iwa,
mov~iwa, mevlem, pamvuk, borevme, kako /f/ vo nif.
4. {to se odnesuva do fonemata /l/ taa se javuva vo
primerite lubi-lubat, dodeka, vo eden mal del od
tekstot {to e napi{an na ma{ina za pi{uvawe, kako
qubi. Palatalnoto l se pi{uva so /q/ vo:
iqadagodi{niot i voqa.
5. fonemata /y/ se sre}ava vo: yid~iwa, solyi, a vo imeto na
edna detska igra ima xizdija.
363
6. isto taka, interesno e {to mno`inskata nastavka za
imenki od sreden rod glasi -iwa: bav~ul~iwa, mov~iwa.
7. fonemata /j/: vo inicijalna pozicija pred /e/ ja ima vo
imeto na edna detska igra jesir, dodeka vokalnite
grupi, vo koi vtor element e samoglaskata /a/ se
javuvaat bez /j/, no i so /j/, pa ima: kriea, sekoa, izu~ia,
~ia, zaboravia, i postojani, ovija `eni, nekoja, ~ujat.
Samo vo primerot pretprijatije, vo finalna pozicija,
ima /j/ pred samoglaskata /e/.
8. zamenata na z-`: |e`viwa, mazot, kaza (m. ka`a).
9. za razlika od prviot tekst, vo ovoj {to e napi{an so
raka, ja ima grafemata /|/: |e`viwa, tu|i, ma|ija.
10. /g/ m. /h/: geroinava.
11. /~/ m. /c/: ~erpea, a vo ovoj primer
12. mesto vokalno r /er/.
13. postoi dvojstvo, odnosno primer vo koj otsustvuva
fonemata /h/: iqadagodi{niot, no i so nejzino
prisustvo - hiqada devet stotini ~etirieset osma-
deveta.
14. se gubi /v/ vo konsonantskata grupa /vn/, pa ima:
natre{no.
15. edna~ewe po zvu~nost, isto taka nedosledno se
zabele`uva, pa imame primeri od dvete situacii, so
bele`ano i so nezabele`ano edna~ewe po zvu~nost:
odkoga, sladka, yid~iwa, plo{tad~e, proizvodstvo, no
i: raskaleni uli~ki, otselilo, otpuska, otpobrgu,
natfrluval.
16. {to se odnesuva do udvoenite samoglaski, osobeno vo
mno`inskite formi na sega{noto vreme, re~isi
redovno tie se uprostuvaat, t.e. ima samo edna
samoglaska: posetuvat, pre`ivele, se rasprsnuvat,
opismenuvaat, da igrat, `ivat, se sakat, da ~itat, a
se ~uva vo leksemata saat; dvojstvo ima kaj pokaznata
zamenka za `enski rod: ova svoja rabota, i ovaa godina.
Vo eden primer, pak, samiot avtor si dodal u{te edno
/a/: pa ima slikat (koreg. u{te edno a);
17. interesno e {to vo ovoj tekst intervokalnoto /v/ vo
nastavkata /-uva/ skoro redovno se bele`i, pa imame:
ka~erisuva, zboruvav, pristapuva{e, opismenuva,
popravuval, vo leksemata {iva~ka, a se gubi od
mno`inskata nastavka -ovi: sanoite, zboroi, kako i od
364
glagolot pravi -praele, prae{e; /v/ ne preminuva vo /f/
vo mno`inskite formi na minatite opredelni
vremiwa, pa ima: opismenavme, borevme.
18. konsonantskata grupa /p~-/ se javuva bez inicijalnoto
/p/: ~enka;
b) od morfolo{ki aspekt:
1. mo{ne `iva e upotrebata na trojniot ~len, pa
ottuka ima: prvion, vtorion, tretion, negoviot,
pomaliot, pomalive, pogolemkive, na{iov raskaz,
na{ava stvarnost, snaive;
2. upotrebata na -t (3l.ed. sega{no vreme): ne fatit,
vlezit, kulanderisat, kandisat, no vo eden primer
samiot si go precrtal ova /t/, da gi slikat (koreg.
bez t);
3. isto taka, mo{ne `iva e i upotrebata na zbirnata
mno`ina, pa ima: vra}eto, rodniwe, ma{iwe, o~iwe.
4. akuzativnata forma na zamenkata za `enski rod
glasi e (sega da e pra{a{), a m. dativnata od tie, ja
upotrebuva mu: na ma`ite v ku}i mu se razotvora{e
muabet, na site mu gi znae damarite.
5. dominira i-glagolskata grupa (odnosno glagolite od
e-grupa > vo i-grupa): }e dojdi{, nej}i, da ne mo`i,
}e zemi{, grabni{, znait, mo`i{, nekoj drva sadil;
6. turskata nastavka /-lak/ se javuva kako /-lok/:
java{lok.
7. `iva e i nastavkata /-nie/: osnovanie, uva`enie,
posti`enija, zadocnenie;
8. interesni se i pridavskite obrazuvawa od imenkite
Voska (mesnost vo Ohrid) - voskanskiot, korzo -
korzovskite {eta~i;
9. u{te pointerseni se feminitivite: terzica,
pobednica, koleginica.
v) od leksi~ki aspekt:
1. mo`eme slobodno da ka`eme deka pokraj
narodnite i dijalektnite leksemi (golem broj leksemi od
turskiot jazik, kako {to se ~oxuci, kumiwa, jesir, binek,
selamet, sefteto, izmet, kajmakli kafe, minsofa),
zabele`itelna e leksikata na novoto vreme, pa zatoa ima:
koga sonceto i pravi primopredaja na mese~inata,
raspredelenieto, agitacija, kontrola, kursistki, dover-
365
ba, otpuska, uva`enieto, {e}ernata da`ba, aktivistka,
reonski afe`iwa, dekura`iranost, postojanstvoto.
2. interesni se i pridavskite obrazuvawa: zdogovor-
no mesto, strelesti o~i, kravaj~esto vo liceto, kukles-
ti o~i, pospretnati, bajamesti o~i, kalemlija nos.
[to se odnesuva do pravopisot vo vtoriot tekst
mo`eme da ka`eme deka za razlika od prviot, komparativ-
nite i superlativnite formi se pi{uvaat zaedno (najsta-
riot, najgolemiot, pomaliot, najubava, najblizok, poma-
live, pogolemkive, poarno), negacijata, pak, oddelno od
glagolskite formi (da ne mo`i da dojdi), a sleano so
glagolskata pridavka i gl. imenka (neopravdani, neopfa-
nata, neidewe).
Interesno e {to e pravilno upotrebena golemata
bukva: Ohrid, Gorna ~ar{ija, Stru{ki pat, U~kale,
samuilova doba, Tur~inki, Albanki, Komisijata za borba
protiv nepismenost, Mesokastransko maalo, Nova godi-
na, kako i pi{uvaweto na broevite (nad trieset i sedum,
sto i sedumdeset i ~etiri, {eeset i pet, {eeset i dve,
sto i dvaeset knigi, dvegodina~e, osven ~etirieset i pet
godi{na `ena,).
Kratkata zamenska forma /ti/ zaedno e napi{ana vo
primerot kaj svekrvati, a oddelno vo primerot mnuka ti.
Ovde sakavme da pretstavime samo del od jazi~niot
izraz na Dim~e Malenko. Za nas be{e interesno da razgle-
dame originalni tekstovi vrz koi postoi samo avtorska
intervencija, pa zatoa i na kraj od tekstot avtorot, koj
sigurno go podgotvuval za pe~atewe, napi{al Se molite
za odgovor vo vrska so nedostatocite. So ovaa molba
mo`ebi mislel i na tekstualni i na jazi~ni nedostatoci.
Od iznesenovo mo`eme da go konstatirame slednovo:
imaj}i go predvid periodot koga se sozdadeni ovie teks-
tovi, stanuva zbor za eden izgraden jazi~en izraz, vo koj se
prisutni elementi na sopstveniot govor, no i elementi
svesno vgradeni za pribli`uvawe kon centralnite govori,
streme` koj vo toj moment mo`el da se postigne so visoko-
razviena jazi~na svest.
Vo periodot {to sleduva, po osloboduvaweto i po
donesuvaweto na normativite za upotrebata na makedon-
skiot jazik, Dim~e Malenko poka`uva osobena gri`a za
razvitokot na jazikot, za negovata pravilna upotreba, kako
366
i za razvitokot na nastavata po literatura. Toa se gleda
pred s# od negovite statii i sitni prilozi objaveni vo
prvite broevi na spisanijata za jazik i za literatura
Literaturen zbor i Makedonski jazik, (1952-1957),
poto~no, toa mo`e da se vidi i od samite naslovi na
negovite prilozi - za jazikot: Gre{ki vo pismenite
zada~i, U~eni~kiot jazik slabo leksi~ki raste, Jazikot
vo kolekcijata {to sodr`i 12 najubavi i najpoznati
bajki, Re~enici so izostaven prirok i dr., a od
literaturata - za nego se interesni narodnite pesni,
poto~no ohridskite, kako {to se na primer: Edna lirska
pesna od intimniot `ivot vo Ohrid, Kako nastanala
pesnata Fan~e ojde vo Kali{~a, Ra{anec vo narodnata
pesna, Pesna za dertot na Osman-beg.
Vo ovie svoi prvi raboti za jazikot toj uka`uva
glavno na:
gramati~kite i leksi~kite nedostatoci (na li~nata
zamenka za 3 lice, akuz. ja-e; ispu{tawe na nekoi glasovi
vo zborovite - {to e karakteristi~no za sekojdnevniot
razgovoren jazik, kako i upotrebata na stari formi:
me`xa, ve`xa, vre}~a i dr.; kako {to samiot veli
zaproiznesuvaweto na nekoi glagolski formi; odnosot
na fonemite v - f: kave-kafe, vavrika-fabrika i dr.;
nepi{uvaweto na -t na krajot na zborot kaj apstraktnite
imenki od `enski rod: boles, rados; vo upotrebata na
brojot kaj zamenkite: koj=koi, svojte=svoite).
Svoite zabele{ki toj gi klasificira spored
dijalektnata osnova, poto~no, gre{ki vo ohridskiot,
stru{kiot, resenskiot itn.
Koga se raboti za leksi~kite nedostatoci na
u~enicite, Dim~e Malenko uka`uva na upotrebata na sr-
bizmite (doprinos, zapeta, hvala, pojam), na neupotrebata
na makedonskite zborovi koi{to s# u{te ne za`iveale vo
jazikot na u~enicite (nastan, su{nost, su{testvo,
potoa, sosed, obleka, sprotivnost i dr.; a i na neupotre-
bata na terminologijata od strana na u~itelite (kako {to
se naporednik, utoka itn.).
Dim~e Malenko, isto taka, uka`uva i na golemata
potreba od Golemiot re~nik koj }e im pomogne na
u~itelite i na u~enicite za obogatuvawe na na{iot
literaturen jazik, no dotoga{, sekako ne treba da se stoi
367
so skrsteni race, ami so site sili treba da se raboti na
li~no usvojuvawe na re~ni~koto blago, {to pridonesuva za
zgolemuvawe na jazi~nata kultura na u~enikot
188
.
Vo prviot broj na spisanijata LZb Dim~e Malenko,
zadr`uvaj}i se na re~enicite so izostaven prirok, uka-
`uva na problemite {to gi imaat u~itelite, odnosno kako
{to veli toj ima momenti koga nie predava~ite, se nao-
|ame vo nezgodna polo`ba, nemame za o{to da se fatime, i
nie toga{ se fa}ame za slamka. Zatoa, ose}avaj}i ja sami
te{kotijata, se slu`ime ili so zemeni nazaem primeri od
tu|ite jazici, ako mo`eme da gi adaptirame (..), ili so ona
{to }e ni dojde prvo do raka
189
.
Dim~e Malenko kako prakti~ar, isto taka, uka`uva
na problemite i potrebite {to gi imale toga{nite
u~iteli, dava svoj pridones i vo odnos na metodikata za
izveduvawe na nastavata po predmetot maj~in jazik,
Dim~e Malenko spa|a vo onaa prva generacija
u~iteli i pisateli, kako {to veli Krum To{ev
Osloboduvaj}i se malku po malku od formite i izraznite
sredstva na na{ata narodna poezija i zemaj}i go od nea ona
{to e vo nea najceno - objektivnosta, vistinitosta, klasi~-
nata prostota i so~niot jazik, taa pobara novi poetski
sredstva, novi jazi~ni kombinacii
190
.













188
Dim~e Malenko, U~eni~kiot jazik slabo leksi~ki raste, MJ, god
IV, br. 4, Skopje 1953, s.94
189
Dim~e Malenko, Re~enici so izostaven prirok, Literaturen zbor,
god. I, broj 1, Skopje 1954 s. 48.
190
Krum To{ev, Pet godini razvitok na na{iot literaturen jazik,
MJ, god. I, br. 5, Skopje 1950, s. 108;
368










































369





Dragi STEFANIJA


60 GODINI PRAVOPISEN @IVOT

1.

Pred 60 godini i nekoj den makedonskiot parlament
ASNOM, iscimen vo borbata za sloboda na Makedonija go
donese re{enieto deka vo makedonskata dr`ava kako
slu`ben jazik se zavedue makedonskiot naroden jazik. Vo
eden tekst od Bla`e Koneski Kako rabotevme na azbukata
i pravopisot objaven vo Nova Makedonija vo avgust 1974
(datumot ne go znam bidej}i imam samo ise~ok od vesnikot
bez zapisi za datumot) }e pro~itame: Kako neodlo`ena
zada~a po toa se postavuva{e da se izvr{i kodifikacija
na na{iot literaturen jazik. Mnogumina so pogolema ili
pomala podgotovka za taa rabota, no so podednakvo
blagoroden entuzijazam, bea poka`ale gotovnost da prido-
nesat za ustanovuvaweto na negoviot definitiven oblik.
Ne treba da se zaboravi deka vo te{kite uslovi na
fa{isti~kite zatvori na{i politi~ki zatvorenici `ivo
go diskutirale toa pra{awe i sozdale proekti za make-
donskata azbuka i pravopis. Za potoa da prodol`i deka vo
septemvri 1944 godini rabotel vo redakcijata na vesnikot
Mlad borec vo selo Vranovci, Vele{ko, kade {to bil
smesten Glavniot {tab na makedonskata vojska. Se spom-
nuva na u{te eden va`en podatok: Se se}avam deka toga{
ve}e ima{e eden tekst so naslov Vremeni pravila za
makedonskiot jazik. Ne znam dali se ima so~uvano od nego
nekoj egzemplar. Toa pretstavuva{e nedovolno izdr`an
obid, no poslu`i kako dobar povod za diskusiite po
jazikot {to se odr`a vo Vranovci, ako se se}avam dobro,
vo oktomvri 1944 godina Nave~er, pri svetlost od
petrolejska lamba, sednati pove}eto na rogozina nazemi,
so redok `ar se raspravavme za toa kakva treba da bide
370
na{ata azbuka i kako da se ustanovi makedonskiot
literaturen jazik. ]e bide interesno, na 60-godi{ninata
od izleguvaweto na prviot makedonski pravopis, dogodina,
nekoj od kolegite da se vpu{ti po arhivite i da gi najde,
da gi donese i da gi razgleda tie Vremeni pravila
Belkim ne ja do`iveale sudbinata na starite kirilokli-
mentovi tekstovi od 9-ot vek?

2.

Ama ova sevo ne go velam tuku-taka. Pri~ini za toa
ima pove}e. Vo ovaa statija na pokojniot akademik Bla`e
Koneski ima interesni podatoci za toa kako se do{lo do
idejata za normite na literaturniot jazik i makedonskiot
pravopis, za diskusiite, slogite i neslogite na ~esto
menuvanata pravopisna komisija, no edinstveniot koncen-
zus za prifa}awe na centralnite govori kako osnova za
kni`evniot jazik. Iako ~udno izgleda toa {to mnogu~le-
nata i mnogumenuvana pravopisna komisija ne go po~itu-
vala doslovno misleweto na Misirkov deka konturite na
makedonskata jazi~na norma ne se samo na linijata i od
okolinite na Veles, Prilep, Bitola, tuku prodol`uvaat
do Ohrid. A to~no toa e poznato deka toj makedonski kul-
turen svetilnik e centar na edna mileniumska pismena
tradicija od Kliment i Naum, do genijalnosta na Prli~ev
i podvigot na stru`anite Dimitar i Konstantin i
folklornite nepovtorlivosti na Kuzman [apkarev. Pa
duri i prviot, ako e navistina prv makedonski otpe~aten
tekst, Daniiloviot ~etirijazi~nik nosi ohridski beleg.
Vo toj govor i folklornite i kni`evnite zapisi ottamu,
}e sretneme mnogu kultivirana i rafinirana re~enica,
koja{to ja nema vo drugite kraevi, nitu vo centralnite i
so toa, mo`ebi, bi se postignal pogolem i poizgraden jazi-
~en stil {to nosi mileniumski tragi. Da ka`am, ova se
samo razmisluvawa kako }e be{e, ako be{e poinaku. A i
taka iskustvoto so makedonskiot literaturen jazik
zacrtan od pravopisnata komisija ja izdr`a probata na
vremeto i toj go poka`a svoeto opravduvawe. Za toa golema
blagodarnost na taa pravopisna komisija. A takvo bilo i
misleweto na mnogu ~lenovi od pravopisnata komisija, i
ne samo od nea, tuku i od javnosta makedonska. Me\utoa,
371
golemi i raznoglasni bile diskusiite za azbukata. Za toa
akademik Bla`e Koneski }e napi{e: Mo`am da ka`am
deka poostri kontraverzi ima{e vo odnos na sostavot na
azbukata, a pomalku vo odnos na mnogu posu{testveno
pra{awe za samite formi, za sistemot na literaturniot
jazik I tuka mo`eme da postavime pove}e pra{awa:
dali ovaa i vakva azbuka gi so~uva po~etnite formi na
raznovidni fonemi koi{to bea i denes se prisutni vo
jazikot? Dali trite pravopisi vo poslednive {est dece-
nii gi zadr`aa site morfolo{ki predlozi? Dali pravo-
pisnite normi gi po~ituvaa site pravopisni i pravogo-
vorni normi vo podra~jeto na leksikata, posebno pri
koristeweto na narodniot zbor od site dijalekti?

3.

Odgovorot na ovie pra{awa ne e ni lesen, ni
ednozna~en, nitu pak samo pozitiven, kako {to ne e nitu
samo negativen. Zo{to?

Po pra{aweto za azbukata, dali e dobra ili lo{a,
profesorot Krum To{ev u{te toga{ na pravopisnata
komisija }e re~e deka mo`ebi dene{nata azbuka ne e
sovr{ena, ama po 20-30 godini }e dojdat lu\e koi{to }e
popravat toa {to ne ~ini. Da dodademe deka nitu edno
pismo, duri i ideografskoto ne e idealno i 100% ne go
ozna~uva izgovorot na zborot. Na{ata azbuka generalno go
opravda svoeto postoewe, so koe e napi{ana ogromna lite-
ratura, silna nauka, pismo {to se upotrebuva na mnogu
u~ili{ta i univerziteti vo Makedonija i nadvor od nea.
Toa e neosporen fakt {to raduva i osmeluva. No dali
navistina so na{eto pismo mo`eme da gi odrazime site
fonemski varijacii, koi{to realno postojat vo makedon-
skiot jazik. Mislam deka ne!

4.

Ne znam kolkupati go postavuvam pra{aweto javno i
na pove}e sobiri deka vo dene{niot jazik zaradi na{ata
inertnost go zagubivme mekoto l, za{to toa i pred tvrdite
vokali (u, a, o) se izgovara tvrdo kako i pred mekite samo-
372
glaski i i e. Mislam deka glavnata pri~ina za toa e nekri-
ti~noto primawe i primena na q (kako i na w) so koe ozna-
~uvavme, kako {to ozna~uvame i denes dvaesetina zborovi,
glavno so koren qub(qubov, qubopiten, qubezen itn.) i
izmislivme u{te sostav lj (rolja, volja, Biljana), a nema{e
ni{to da fali ako pi{uvavme isto i ljubov, ljubopoten,
ljubezen, kako i rolja, volja . Toga{ ne }e mo`evme da go
zatvrdime mekoto l! [teta! Epasbir.. Im se veruva{e na
pravopisnite pravila deka pred i i e, l se izgovara meko.
Da napomnam duri i nekoi profesori na samata makedonis-
tika go zatvrdnuvaat mekoto l pred vokalite od preden
red!

I da prodol`am. Imam ise~ok od Jazi~noto kat~e
na blagorodniot makedonist Blagoja Korubin od ne znam
koja godina objaveno vo Nova Makedonija pod ime LE, LI,
QA, QO, QU(za mekoto l vo razni pozicii), vo koj, kako
odgovor na nekoj gospodin Drobicki, objasnuva Te{ko-
tijata vo nau~uvaweto na toa si ima, podlaboki pri~ini,
od koi nekoi se sodr`ani vo samata jazi~na stvarnost, a
nekoi i vo samoto re{enie za bukveniot znak Q. Istiot
ovoj znak go ima i vo srpskata azbuka, kako {to znaeme, ta
lu|eto naviknati da se slu`at so taa azbuka, a i so toj
jazik, mu ja dadoa istata vrednost nemu i vo makedonskiot
jazik. A ja nema toj taa vrednost vo nego, t. e. glasot {to go
ozna~uva taa bukva vo makedonskiot jazik nema ednakov
izgovor so toj glas vo srphrv. jazik. Tuka e osnovnoto nedo-
razbirawe (podvlekol D.S), a potoa prodol`uva: Za da
go objasnime toa, nie ovoj pat pribegnuvame kon onaa
malku neobi~na tehnika {to ja istaknuvame vo naslovot:
LE, LI, QA, QO, QU. Kon ovoj red mo`eme da gi
dodademe u{te i: LJA, LJU, LJE. Vo site ovie slogovi go
imame mekoto l, so ednakov izgovor (ili skoro so ednakov).
Toa zna~i deka kako }e go izgovorime L vo LE, taka }e go
izgovorime i vo QA, QO itn. Na primer: leb, lice, Qame,
Qoko, Qube, - vo site ovie zborovi po~etniot glas L ima
ist izgovor, iako e vo poslednite tri obele`an so drug
znak. Isto taka e so glasot L i vo ovie zborovi: pile, mali,
beqa, Koqo, pequ{ - - vo site niv toj ima ist izgovor, iako
obele`an vo poslednite tri so druga bukva. Zna~i mo`eme
da izvle~eme eden vakov zaklu~ok:
373
L pred E, I se izgovara kako Q pred A, O, U; ili obratno
Q pred A, O, U se izgovara isto kako L pred E, I. Dragi
moj Korubine, velam kako {to bi rekol na{iot narod:
utre sabajle, ili malo morgen, kako {to re~e nekoj pred
godini. I ti, kako i jas bevme ubedeni deka so taa bukva, i
ne samo so taa, re{enieto ni e utnato, ama ti bara{
kvaziobjasnuvawe, a jas re{enie: da se isfrli nepotreb-
noto Q i da se zameni so LJ! Za{to bele`eweto na ista
glasovna vrednost so dva raznovidni znaci go naru{uva
elementarniot fonetski princip na makedonskiot
pravopis: pi{uvaj kako {to slu{a{ i ~itaj kako {to e
napi{ano, najvredniot princip na staroindiskata ling-
visti~ka {kola: sandhi. Ne smeeme edno da pi{uvame,
drugo da izgovarame. Osven toa, jazik koj{to ima malku
ili voop{to nema dvojni znaci e poprecizen, porazbirliv
i podolgotraen. Takva e na{ata namera za ovoj problem.

5.

I taka po red nekriti~ki, sudej}i po s, politi~ki
go primivme i w, iako po site lingvisti~ki zakoni fonem
ne mo`e da bide ako go nema vo site pozicii. A vo make-
donskiot jazik go nema vo startna pozicija (osven vo tu|i
zborovi), pa i vo finalna (i povtorno vo tu|i zborovi). I
taka, mesto W da se vovede sostavot NJ i nikomu ni{to
nema da mu fali. Nitu da se somneva i se pla{i kako jas.
Koga rabotev na makedonski re~nici, posebno na frek-
venten, otkako se publikuva Maliot makedonsko-slove-
ne~ki re~nik, i koga gi prebroiv bukvite utvrdiv deka
makedonskata azbuka ima 30. Si pomisliv, so strav, sum
ispu{til serija zborovi na w. Ama se ute{iv koga vidov
deka nitu tritomniot makedonski re~nik nema nitu eden
zbor {to po~nuva so w.
Da napomnam deka i vo Hrvatska se razmisluva za
namaluvawe na brojot na abecednite znaci kako {to se
dubletite LJ, NJ.

6.

So pani~en strav mnogumina povikani i nepovikani
jazi~ni dobrodeteli se zgrozuvaa od pomislata za
374
voveduvawe na (golemiot er, jor) vo na{ata azbuka,
smetaj}i go do den-dene{en za bugarski znak.
Zarem vo samite tipi~no srpski ligaturi: q i w ne
postoi er, navistina sokrien maliot , ama er, kako znak za
omeknuvawe. A od toj debel ili tenok ER se pla{ea pred s#
politi~arite i politiziranite ~lenovi na pravopisnata
komisija za da ne se pribli`uvame kon bugarskoto pismo, a
se pribli`ivme kon srpskoto, primaj}i go dvapati
skrieniot znak za mekost, maliot er - ( l+=l, n+=n,
mesto da go upotrebuvame golemiot er -, kako Rusite,
Ukraincite, Belorusite, pa i Bugarite.

Ne razbiram do den-dene{en zo{to na jazikot mu se
odzema eden op{toupotrebliv, univerzalen znak, kako
xoker vo kartite, kako proteza vo ortopedijata ili
stomatologijata, znak {to mo`e da odigra nekakva uloga
za popolnuvawe praznina, omeknuvawe, poluvokal,
zatemnet, reduciran vokal. Za{to i tamu kade {to stavame
visoka zapirka za ozna~uvawe na vokalnoto r =
,
r, mnogu e
te{ko i nelogi~no zapirka da ozna~uva bukva, odnosno
glas. U{te pogolem otpor kon toj op{toslovenski znak
ili znaci vnesoa na{ite dijalektolozi, koi{to izmis-
luvaa nekakvi umlajtunzi, vokali so po edna, dve-tri to~ki
gore, za da ja poka`at redukcijata na vokalnosta, kako da se
notni zapisi, a ne izgovor. ^uda bo`ji! Zarem tvorcite na
glagolicata i kirilicata bea glupi i }e go upotrebea
nepotrebniot tovar na tie najprecizni op{toslovenski
pisma, kakvi {to gi nemaat drugite jazici, so koi{to
mo`e{e najprecizno da se pi{uva i den-denes na site
slovenski jazici.

Od druga strana, ne prifa}aj}i go erot, koj{to
sekako }e go smetavme pove}e za ~ist vokal, a ne
poluvokal, a u{te pomalku za konsonant, }e ja zgolemevme
muzikalnosta na jazikot. Kako? Vaka. So namaluvaweto na
odnosot na konsonantite sprema vokalite, }e se
pribli`uvavme kon idealniot zakon za otvorenite
slogovi (konsonant + vokal, vokal + konsonant), iako ne }e
go postignevme nitu staroslovenskiot ili latinskiot pro-
sek od pribli`no 50 vokali: 50 konsonanti. Ama jazikot }e
ni be{e pomelozvu~en, iako i sega{niov ne ni e lo{, ako
375
gi isklu~ime gr~eweto so vokalnoto r kako vo
,
r`,
,
r\a,
,
r`i ili akaweto vo vetar, Petar, tapan, Jano (J
,
no
kvart vo Ohrid), saklet, alal (kaj nas turcizam izveden od
starohebrejskoto aleluja), gre{kite so nastavkata lak:
pijalok mesto pijalak, sefalok mesto sefalak itn.
Nesomneno e ve}e docna da se bara doslednost i vo
zamenata na nazalot (on) kako {to e redot so A, ama ne
nasekade, za{to gi dobivme ve}e zatvrdenite formi so u:
krug, mudrost, oru`je, otsustvo, otsuten, sudbina. Kaj
mnozina, duri i visokobrazovani lu\e im doa\a da go
izgovarat ili da go napi{at so A na mestoto od U!
Iako e nadvor od ovoj kontekst, odamna ~uvstvuvav
otpor okolu imeto na carot na `ivotnite: lavot!. Po site
principi stariot jat ili dvojnoto e, e zameneto e. Ovde
zamenata e so a! I od ubavoto lev ni ispadna lav. Ne li~i
kni`evniot ruski car Tolstoj da go nare~eme Lav Tol-
stoj. Ne odi, grdo e. Toj si e Lev Tolstoj.

7.

Eden od principite vrz koj se grade{e i denes raste
leksikata na makedonskiot jazik be{e oti }e se zemat
zborovi ne samo od centralnite govori otkade {to e osno-
vata na normiraniot jazik, tuku od celata jazi~na terito-
rija. Iako vo osnova ovoj princip e zapazen, sepak mnogu
zborovi od perifernite makedonski dijalekti se ispu{te-
ni, preskoknati i zameneti so nekakvi kalki od tu|i zaem-
ki ili se direktno tu|i. Se spomnuvam na eden zbor, a toj
vo literaturniot jazik glasi ~amec, a vo mojot kraj glasi
kaj~e. Ako go upotrebev potcrtaniov, nekoi lektori mi go
popravaa, iako i edniot i drugiot se pozajmeni od turskiot
jazik. Vo Struga i okolnite krajbre`ni sela za ~amec se
upotrebuva ~udesniot zbor ~un, ~un~e (dem., a vo Ohrid i
Ohridsko toa golemo kaj~e {to slu`i za lovewe ribi i
transport na stoka i lu|e, ve}e is~eznat od upotreba i
mo`e da se vidi samo vo muzej, kako suvenir ili na
fotografija), e nasleden i transformiran od starosloven-
skiot jazik. A nie, ete, go pozajmivme od Srbite toj turci-
zam. Neli Skopje e poblizu do Srbija, a stru{ko-ohrid-
skiot leksem e daleku?! A da ne zboruvame za zborovi
nadvor od dr`avnite granici na Makedonija, vo egejskiot,
376
pirinskiot ili albanskiot makedonski etnos. Se pla{ev-
me kako bo`em, pla}ame carina i toa za na{i, makedonski
proizvodi na duhot!

Mo`at da se nabrojat i stotici propu{teni zborovi
od vakov tip. Za toa ne treba da se bara samo kaj na{ite
prvi leksikografi. Tie napravija kolku {to mo`ea. A
mo`ea i pove}e. Nejse. I vaka ne e lo{o. Ama, sekako vina
treba da se bara i kaj na{ite dijalektolozi, koi{to
pove}e se zanimavaa so strukturata na govorite, a pomalku
so nivnata leksika, {to mo`e{e da se vklopi vo makedon-
skiot leksi~ki fond. Mi se ~ini deka edna od zada~ite na
idnite dijalektolozi e da bele`at i zborovi, smesteni
kako re~nik, so tolkuvawa na zna~eweto na zborovite. Toa
bi bila i zada~a na pomladite makedonisti da go
zbogatuvaat makedonskiot re~nik od celata jazi~na
teritorija. A ne treba da se zanemari i leksi~kiot fond
na narodnoto tvore{tvo.

Dopi{ano: Mo`ebi i ovie pravopisni problemi }e
ni gi re{at Amerikancite, nametnuvaj}i ni ja dobrovol-
nolatinicata, koja }e ja prifatime dobrovolno kako
Ohridskiot dogovor!


















377





Du{ko BOGDANOVSKI


NASPOREDNATA UPOTREBA NA TERMINITE
LITERATURA I KNI@EVNOST I NA NIVNITE
FORMI VO PRAKTIKATA

Nezapirliviot d na tvore~kiot duh na poleto na
literaturata voop{to postignuva zabele`itelni uspesi
na doma{no, regionalno i me|unarodno ramni{te, pri {to
toj stanuva s po~esto prepoznatliv za qubitelite na uba-
viot zbor. So toj ~in na tvorewe se zbogatuva i leksi~kiot
fond na jazikot, a so toa i terminolo{kata opredelenost,
uto~netost, definiranost na zborovite, nazivite i sl.
Na toj pat na bogatstvo na formi i na izrazni sred-
stva vo praktikata se sre}avaat i termini so isto ili so
re~isi isto zna~ewe, koi nasporedno se upotrebuvaat.
Takov e slu~ajot so terminite literatura i kni`evnost i
nivnite formi, koi }e bidat predmet na natamo{noto moe
izlagawe.
Za da se elaborira poop{irno ovaa materija, pot-
rebno be{e da gi evidentirame mo`nite formi sodr`ani
vo oddelni leksikoni, re~nici, knigi, napisi i sl. i da
ponudime izvesni re{enija za nivnata upotreba vo sekoj-
dnevnata praktika.

I

Vo prodol`enie }e gi evidentiram mo`nite formi
na ovie dva termina.
Imeno, vo Leksikonot na stranski zborovi i izrazi
od Milan Vujaklija (Leksikon stranih re~i i izraza,
Prosveta, Beograd) se notirani slednive formi:
literatura (lat. Litteratura) kni`evnost, pismenost
uop{te; naro~ito: lepa kni`evnost, pesni{tvo; stru~na
literatura ona koja obuhvata samo pojedine struke (na pr:
378
tehni~ka, medicinska, muzi~ka, vojna, filozovska,
pedago{ka literatura).
literaran (lat. Litterarius) koji se odnosi na kwige,
koji je u vezi sa kwigama, koji spada u pismenost;
kwi`evan, koji ima kwi`evne vrednosti, koji je od zna~aja
po kwi`evnost; literarna istorija istorija pismenosti i
kwi`evnih dela jednog naroda.
literat (lat. Litterator) onaj koj se bavi kwi`ev-
no{u, koji poznaje kwi`evnost, kwi`evnik.
Re~isi so isto zna~ewe tie se evidentirani i vo
Golemiot re~nik na stranski zborovi od Bratoqub Klai}
(Veliki rje~nik stranih rije~i, Zora, Zagreb, 1974):
litera (lat. Littera) slovo; literarno doslovno,
bukvalno.
literatura (lat. Litteratura) pismo; napi{an tekst) 1.
u {irokom smislu rije~i knji`evnost, t.j. sva pisana i
{tampana djela (znanstvena, umjetni~ka, filozofska i sl.)
pojedinog naroda, neke epohe ili ~itavog ~ovje~anstva; 2. u
svakom smislu - umjetni~ki proizvodi izra`eni rije~ima,
t.j umetni~ka literatura, beletristika; 3. sva dijela, sva
knji`evna gra|a o nekom predmetu, pitanju; literatan-rna-
rno-knji`evni, koji se odnosi na knji`evnost itn.
Vo Re~nikot na ruskiot jazik od S. I. O`egov
(Slovar russkogo zka Sovetska nciklopedi,
Moskva 1973) ne e evidentiran terminot kni`evnost i
negovite formi tuku samo literator pisatel,
publicist; literatura, literaturni zk i sl.
Terminot kni`evnost ne e odbele`an i vo Bugarsko-
srpskohrvatskiot re~nik, od Marin Mladenov (Nolit,
Beograd, 1967), no samo: kni`even prid. kni`evni ~ ezik
kni`evni jezik kni`evno nasledstvo kni`evno nasle|e,
dodeka za drugiot termin se notirani slednive formi:
literator m. literatorka `. stru~wak za kwi`ev-
nost, kriti~ar ili istori~ar kwi`evnosti.
literatura `. kwi`evnost, literatura, beletris-
tika hudo`estvena, politi~eska, nau~na, {und kwi`ev-
nost teorija na literaturata teorija kwi`evnosti itn.
literaturen prid. kwi`evni literaturno spisanie
kwi`evni ~asopis.
Vo Bugarsko-makedonskiot re~nik, od M. Mladenov,
D. Crvenkovski, B. Blagoevski (Prosvetno delo Skopje,
379
Nolit Beograd, 1968), isto taka, ne e notiran terminot
kni`evnost, no samo: kni`oven prid. literaturen - ~ ezik
literaturen jazik kni`evno nasledstvo literaturno
nasledstvo; na~itan.
Drugiot termin e odbele`an so slednive formi:
literaturen prid. literaturen literaturna isto-
rija, literaturna istorija literaturna kritika lite-
raturna kritika literaturno te~enie literaturen pra-
vec itn.
Odnosnite termini vo Srpskohrvatskomakedon-
skiot re~nik od \. Milo{ev B. Grui}, M. ]orvezirovski
B. Blagoevski A. Xukeski (Prosvetno delo Skopje,
Obod Cetiwe, 1964) se odbele`ani na sledniov na~in:
knji`evan a. literaturen, kni`even (knji`evna
nagrada, nagrada za literatura knji`evnik pisatel,
kni`evnik knji`evnost, literatura, kni`evnost (isto-
rija knji`evnosti, istorija na literaturata, na kni`ev-
nosta).
literarni a. literaturen, literaren (literarni
istori~ar literaturen istori~ar literarni kriti~ar
literaturen kriti~ar) literatura f. literatura.
Re~nikot na makedonskiot jazik (tom. I, Skopje,
1961) upatuva na koristewe samo na terminot literatura i
na negovite formi:
kni`evenvna adj v. literaturen
kni`evnost f v. literatura
literaren-rna adj literarni, knji`evni
literat i literator m. Literat, knji`evnik
literatura f literatura 1. knji`evnost 2. bibliografija o
odre|enom predmetu
literaturen rna adj knji`evni, literaturen jazik
knji`evni jezik.
So Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik
(Prosvetno delo, Skopje, 1986) ovie dva termina i nivnite
formi semanti~ki se ramnosilni, {to zna~i se
odbele`ani dvata vo nivnite formi.
kni`even, kni`evniot, kni`evnost, kni`evnosta.
literat i literator, literatura, literaturen,
literaturniot.


380

II

Sostavuva~ite na re~nikot na makedonskiot jazik
(Todor Dimitrovski, Blagoja Korubin, Trajko
Stamatoski) i negoviot redaktor po~ituvaniot
profesor Bla`e Koneski ostanaa dosledni na upotrebata
na terminot literatura i na negovite formi vo nivnata
pove}edeceniska lingvisti~ka dejnost.
- Vo knigite Jazikot na{ dene{en (I-VI) na sega
pokojniot Blagoja Korubin se sodr`ani slednive nazivi
na oddelni poglavja: Makedonskiot literaturen jazik i
negovata norma, Literaturnite jazici deneska i gri`ata
za niv, Za stihijata i svesta vo razvitokot na literaturni-
ot jazik, Prakti~nata problematika na makedonskiot li-
teraturen jazik (kniga I, Na{a kniga, Skopje, 1969 godi-
na), Litaraturniot jazik kako nacionalna norma, Izgra-
denosta, stabilizacijata i {irokoto usvojuvawe na nor-
mite na makedonskiot literaturen jazik (kniga II Lite-
raturen zbor, Skopje 1976); Za literaturnojazi~nata
norma vrz primerot na makedonskiot literaturen jazik
(kniga III Studentski zbor Skopje, 1980) itn.
- Vo referatot na po~ituvaniot lingvist Trajko
Stamatoski, podnesen na XXXV me|unaroden seminar za
makedonski jazik, literatura i kultura (Ohrid, 5 avgust
2002 godina), pod naslov LINGVISTI^KOTO DELO
NA BLA@E KONESKI se sre}avaat izvonredni
podatoci od terminolo{ki aspekt, t.e. ostanuva dosleden i
den denes na upotrebata na terminot literatura.
Eve nekolku navodi od referatot:
- So kakvo samo ~uvstvo za perspektiva se
izdigna vo ovoj dokument narodniot makedonski jazik do
statusot na literaturen jazik.
- Se pretstavi prv pat javno pred po{irokata
kulturna javnost so predavaweto na Narodniot
univerzitet (26 maj 1945) Makedonskata literatura i
makedonskiot literaturen jazik i ostavi nepodelen
vpe~atok na seriozen prou~uva~ i mislitel?
- Sledniot golem trud na Koneski e Gramatika
na makedonskiot literaturen jazik vo dva dela
381
- Koneski ja napi{a kni{kata Makedonskiot
jazik vo razvojot na slovenskite literaturni jazici (1968,
35 str.). Osnovnata ideja na ovoj tekst e da go poka`e patot
na nastanuvaweto na makedonskiot literaturen jazik
itn.

III

Pisatelskata asocijacija na kulturni dejci s
po~esto gi upotrebuva i obata termina i nivnite formi,
vo zavisnost od svojot subjektiven odnos kon niv. Taka, na
XXXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik, litera-
tura i kultura (Ohrid, 13-14 avgust 2001 godina), podneseni
se referati za Zbornikot na Miladinovci so slednive
naslovi:
- Zbornikot na bra}ata Miladinovci i
srednovekovnata makedonska kni`evnost; i
- Zbornikot na makedonski narodni umotvorbi na
bra}ata Miladinovci kniga nad knigite vo makedonskata
literatura, ili
- Dimitar Mitrev i kni`evnata kritika;
- Mestoto na Dimitar Mitrev vo makedonskata
kultura i literatura;
- Nacionalnata boja vo literaturnata kritika na
Dimitar Mitrev.
^esti se slu~aite koga ist avtor gi upotrebuva
nasporedno vo ist tekst, a ponekoga{ i vo ista re~enica,
{to e neprirodno i nedozvolivo. Primeri (istata kniga):
- Dodeka italijanskata literatura mu pripa|a na
krugot na golemite evropski kni`evnosti
makedonskata literatura, zaedno so sosednite balkanski i
ju`noslovenski literaturi, se odlikuva so svojata,
atipi~nost i izdelenost tokmu vo odnos na evropskiot
normativen kod;
- So svoeto strasno istra`uvawe na literaturniot
fenomen , Dimitar Mitrev ne be{e samo osnova~ na
makedonskata kritika tuku i eden od najvidnite
pretstavnici na kni`evnata kriti~ka misla vo SFRJ .
Kako odgovor od oddelni pisateli na odnosnoto
pra{awe slede{e nivnoto mislewe deka terminot
kni`evnost e so po{iroko zna~ewe od terminot
382
literatura; deka srednovekovnite dela ne pretstavuvaat
literatura vo vistinskata smisla na zborot, a za nivnata
neposredna upotreba vo ist tekst na re~enica e poradi
izbegnuvawe na nivnoto povtoruvawe (taftologija) vo
re~enicata, iako za toa se izmisleni zamenkite.

IV

Na krajot, a vrz osnova na pogore iznesenovo, da
konstatirame slednovo:
- za stru~nite oblasti: tehni~ka, medicinska,
muzi~ka, voena, filozofska i sl. se koristi terminot
literatura (stru~na, medicinska, filozofska itn.);
- za naveduvaweto na koristenite dela, knigi i sl. za
opredelen referat, u~ebnik i sl. se koristi terminot
literatura (na pr: konsultirana literatura, koristena
literatura, literatura i sl.);
- pri pi{uvaweto na dela od najrazli~en vid bi bilo
upatno da bide zastapen samo eden termin vo ist tekst po
izbor na avtorot, bidej}i toa go dozvoluva pravopisniot
re~nik, no ne i nivna nasporedna upotreba vo ist tekst. Vo
naukata za jazikot se veli deka postojat oddelni dubletni
formi, kako na primer: polza korist, zdobiva steknuva
i dr., no deka treba da se izbegnuva nivnata nasporedna
upotreba vo ist tekst.
Bi bilo korisno da se razvie i soodvetna diskusija
okolu navodite i nivnata elaboracija vo ovoj referat, so
{to bi se pridoneslo za natamo{nata rabota na jazi~nite
redaktori i na preveduva~ite na dela od stranski jazici.



Literatura:

Milan Vujaklija Leksikon stranih re~i i izraza, Prosveta Beograd
Bratolub Klai~ Veliki rje~nik stranih rije~i, Zora - Zagreb, 1974;
S. I. O`egov Slovar russkogo zka;
Marin Mladenov Bugarsko-srpskohrvatski re~nik, Nolit Beograd,
1967;
M. Mladenov, D. Crvenkovski, B. Blagoevski Bugarsko-makedonski
re~nik, Prosvetno delo Skopje, Nolit Beograd, 1968;
\. Milo{ev, B. Grui}, M. ]orvezirovski Srpskohrvatsko-makedonski
re~nik, Prosvetno delo - Skopje, Obod - Cetiwe, 1964;
383
B. Blagoevski, A. A~eski Re~nik na makedonskiot jazik, tom I,
Skopje, 1961; Pravopis na makedonskiot literaturen jazik,
Prosvetno delo, Skopje, 1986;
G. Korubin Jazikot na{ dene{en, kniga I, II i III, XXXIV me|unaroden
seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid, 13-14 avgust
2001 godina.





































384









































385





Georgi STALEV


ISTORISKIOT ILINDEN VO MAKEDONSKATA
LITERATURA

Do neodamna se smeta{e deka po naslovenoto pra-
{awe makedonskata individualna kni`evnost e daleku po-
skromna po estetski kvalitet i po kvantitet od reali-
zaciite vo na{ata narodna poezija. No, za kratko vreme
sostojbite se podizmenija, a statistikata poka`a i na di-
menziite na taa promena.
]e padne v o~i deka vo ova usno izlagawe nema da
stane zbor za nekoi duri i najzna~ajni avtori i dela, a toa
se dol`i na me|usebniot dogovor so nekoi od u~esnicite
na godina{nava nau~na konferencija koi poopstojno }e go
iznesat svoeto viduvawe, da re~eme, za delata na V.
^ernodrinski, N. KirovMajski, \or|i Abaxiev i drugi.
No, me|u prvite, sepak }e mora da bide spomenat
tokmu Nikola KirovMajski so negovite dve pesni od
periodot 19021904 i so Manifestot na Kru{evskata
Republika od avgust 1903 g. Pesnite se Vojvoda Vele
Markov i Pitu Guli i dvete napi{ani na makedonski
naroden jazik i vo duhot na narodnata poezija: prvata vo
osumslo`nici (osmerci) od vidot (5+3), vtorata od drugata
varijanta (4+4), konkretno:
Zagrme nebo/zasvetka, (5+3)
Zafu~i te{ka/ planina...(5+3)
Odnosno Mlad junak si/ kow izvede, (4+4)
Napoi go/ s rujno vino...(4+4)
Ne navleguvaj}i vo estetskite vrednosti na ovie ( i
vakvi) negovi stihotvorbi (a gi ima, no na drugi motivi i
pove}e), sepak treba da se odbele`i versifikatorskoto
umeewe na nivniot avtor i ~istotata na jazikot na koj se
ispeani i taka prifateni od narodot kako svoi, narodni
pesni! Samo po sebe se razbira deka tokmu tie i takvi,
386
toga{, ispeani od u~esnik vo vostanieto, bile obnarodeni
i {ireni mnogu brzo. Za spomenatiot Manifest, isto-
rijata se ima iska`ano vo vrska so negovite celi i sodr-
`ini, iako ostana nebulozata dali imeno toj tekst, podoc-
na inkorporiran vo dramata Ilinden (za koja deneska
ovde stanuva zbor) e onoj, originalniot, pro~itan na denot
na proglasuvaweto na Kru{evskata republika kako pro-
glas i povik za borba protiv zaedni~kiot neprijatel {to
go ~uvstvuvale hristijanite, no i del od siroma{noto mus-
limansko naselenie vo Makedonija.
Na vakov na~in reagiral i Marko Cepenkov:
Redeweto na dedo Marko Cepenkov, Majka Makedonija
gi sovetuva svoite ~eda da vostanat protiv tiranijata
na Turcite, Makedonsko ta`ejwe, Proklamacija na
Georgi vojvoda za vostanie, Mir~e Vojvoda, Gligor
Vojvoda i drugi ~ie{to dejstvo za sudbonosnite pred-
ilindenski i ilindenski denovi navistina ne ni e poz-
nato, no ostanale pesnive kako svedo{tvo, objaveni vo
pe~atot vo Bugarija od 1905 i 1906 god. Iako so tematika
ne tolku direktno povrzana so Vostanieto, kon stihotvor-
bive bi mo`elo da se priklu~i i negovata drama Crne
Vojvoda koja, kako {to e poznato, bila napi{ana porano
i bez nekoja osobena vrska so Makedonska krvava svadba od
V. ^ernodrinski, osven i pak nezavisno od nea vo izborot
na temata. Site ovie Cepenkovi tekstovi se napi{ani na
makedonski naroden jazik, {to ne zna~i deka ne pi{uval i
na bugarski. Za sodr`inata, temite i motivite na vakvata
poezija re~ito govorat samite naslovi na so~inenijava.
Od toj period neizostaveno treba da se spomenat i
poetite borci Atanas Razdolov (18721931), Lazar Pop
Trajkov (18781903), Arsenij Jovkov (18841924). Site troj-
ca pi{uvale na bugarski jazik.Site trojca mislele so
makedonska glava, no vo ovaa smisla Razdolov bil so mnogu
~ista makedonska nacionalna svest, iska`uvajki go toa vo
sekoj mo`en moment. Toj i ne mo`el da pi{uva na drug
jazik od pri~ina kako i drugi sofiski kru`o~nici N. Vap-
carov, S. Matrakalev (@arov), A. Popov i drugite, so is-
klu~ok na Venko Markovski i Kole Nedelkovski, a tie
pri~ini bile: nepostoewe na makedonski literaturen
jazik, {kolovka vo tu|i u~ili{ta, osobeno pak, bliskosta
na isto~nomakedonskite govori do bugarskiot, taka {to i
387
nemal nekoja posebna potreba (da se potsetime na misla od
Misirkov!) od poznavaweto na nekoj od pocentralnite
makedonski nare~ja! U{te vo 1898 god. ja objavil stiho-
zbirkata Svoboda ili Smrt {iroko prifatena od u~es-
nicite vo podgotovkite za vostanie. Razdolov mu bil
mnogu blizok sorabotnik na Goce Del~ev: od kurirska
vrska so drugite revolucionerni punktovi i raznesuva~ na
oru`je do li~en pridru`nik, a i nemu i za `ivot i po
smrtta na legendarnava li~nost mu povetil nekolku svoi
stihotvorbi. Zaedno so oru`jeto poetot gi delel i svoite
pesni ( po spomenatata zbirka, vo Jambol ja otpe~atil i
vtorata svoja pozna~ajna kni{ka poezija Buntovni pesni
na revolucioner emigrant 1905 god. No nekoi od stiho-
tvorbite se pe~ateni i kako letoci na samo dve stranici!).
Objavuval i bro{uri vo koi nedvosmisleno, duri i
izri~no pi{uval za samobitnosta na makedonskoto ime i
na makedonskiot narod. Samiot Goce Del~ev gi prifatil
negovite kni{ki so golema simpatija. (Me|utoa A. Raz-
dolov skr{en od tragedijata na Makedonija i od semejnite
nesre}i se samoubil vrz grobot na svojata sopruga!)
Lazar PopTrajkov e avtor na poemata Lokvata i
Vinari a toa e i edinstvenata negova so~uvana, podocna
za prvpat objavena kni`evna tvorba. Vo naslovot se poso-
~eni dvete lokacii vo Makedonija na koi{to se odvivala
borbata na 31 maj 1903 god., a vo koja u~estvuval i poetot:
toga{ zaginale trinaesetminata komiti ~etata na Di~o
Antonov Popovski a ovoj nivni vojvoda se samoubil za da
ne im padne `iv vo racete na du{manite, no izgleda i deka
ne mo`el da ja izdr`i zagubata na drugarite. Dvaeset dena
podocna Lazar PopTrajkov uspeal da ja zavr{i poemava vo
mestoto Berik, kaj svoeto rodno selo, kaj Kondovi livadi
(kako {to e zapi{ano vo izdanieto na Kosturskoto blago-
tvoritelno bratstvo od Sofija od 1940 godina, {to be{e
se so~uvalo vo bibliotekata na Stale Popov). Taa sodr`i
252 stiha organizirani vo 63 katreni, glavno rimuvani
ABAB i, vo osnovata deseterci. Podelena e vo tematska
smisla na dva dela: vo prviot e otslikana samata borba, a
vtoriot pretstavuva navidum digresija od glavnata tema so
poetova osuda na ramnodu{nosta na Evropa sprema make-
donskiot stradalni~ki narod i so negovata uverenost deka
borbite }e prodol`at so u{te pogolema `e{tina do is-
388
polnuvawe na ona hamletovsko da se bide ili ne . Lazar
PopTrajkov ne e iskusen stihotvorec( ni oddaleku kako
Arsenij Jovkov), no uspeal da sozdade o`iveana freska na
nastanot {to samiot i fizi~ki i duhovno dlaboko go
do`iveal. (Da se potsetime deka vo edna od slednite vakvi
borbi poetot bil pote{ko ranet, no odbil da go ispratat
na operacija vo Sofija, ostavajki pismeno svedo{tvo: Ne!
Mene me ~eka pat: }e se vratam tamu od kade {to trgnav, }e
odam da go vidam u`asot vo Kostursko. ]e se vratam pri
svoite. Mu se doveril na svojot dol`nik, Kote od Rula,
istiot onoj Kote Ristov kogo {to Lazar dvapati go spa-
suval od sudot na VMRO. Toj, pak, za da se potvrdi kojznae
po koj pat makedonskiot sindrom, se razbira ne za posle-
den pat! Mu ja presekol glavata na nemo}niot ~ovek i mu ja
predal za grst zlatnici na gr~kiot mitropolit Germanos
Karavangelis, a bogoqubecov ja fotografiral mrtvata
glava na mladiot ~ovek i toj fotos i deneska slu`i kako
dokaz za ~ovekovoto ot~ovekuvawe! Lazar PopTrajkov,
bezdrugo, so~inil i drugi tvorbi. No u{te samo edna se
so~uvala vo se}avaweto na narodot( pesna za seloto
D`mbeni) koja{to ovde onde mo`e da se ~ue kako narodna
pesna. Taka `iveat i nekolku fragmenti od poemata,
sosema pomakedon~eni. Deneska postojat tri celosni
prepevi na ova delo na sovremen makedonski (kni`even)
jazik: od Ta{ko Sarov, Bla`e Koneski i Stojan Risteski
{to samoto od sebe svedo~i za negoviot dene{en predizvi-
kuva~ki status.
Arsenij Jovkov e u~esnik vo vostanieto, na svojata
edvaj 19godi{na vozrast. Gi pre`iveal site toga{ni
sudiri, pa i trite posledovatelni vojni kako bugarski
vojnik. Poezija zapo~nal da pi{uva na samiot premin od
eden vek vo drug, a vo 1905 god. ja objavil svojata prva
stihozbirka Prokletina, vsu{nost, poema , a potoa i
u{te najmalku ~etiri kni{ki: Komitski son, Razdel-
ba i drugi. Na bugarski jazik preveduval i dela od svet-
skata klasika (i toa pogolemi poetski tvorbi kako, na
primer ^ajld Harold!. Bil mo{ne soliden poznava~ i na
poslo`enata versifikacija. Dobar del od negovata poezija
e svrten kon ilindenskite nastani, a celosno i romanot
vo stihovi Ilinden koj dosega e objavuvan samo vo pokrat-
ki fragmenti, a manuskriptot deneska se ~uva vo fondot
389
na MANU. Toj ve}e poslu`il za nekolku pove}e fragmen-
tarni elaboracii, a prv kaj nas, po 1924 god., osvrt napravi
kni`evniot kriti~ar Dimitar Mitrev. Uvidot vo ova
poetsko delo poka`a deka toa ima nad 2000 stiha organizi-
rani vo katreni, klasi~ni rimuvani, so prete`no dvanae-
setere~kiot trohej vo nivnata struktura. Fabulata mu e
razviena, so isprepletenite sudbini na junacite, dodeka na
fonot postojano se nao|a inspirativniot duh na Marko
Krale. Deloto ne e publikuvano vo celina i ne e prevedeno
(prepeano) na makedonski jazik.
Blagodarejki na pedantnite nau~ni istra`uvawa na
Gane Todorovski, Bla`e Ristovski, Vasil Tocinovski,
Stojan Risteski i drugi na{ata javnost se zdobi so novi
soznanija za tvorci i nivni tvorbi povrzani so na{ava
tema, no ograni~enovo vreme ne ni dozvoluva pogolem
komoditet so koj{to bi se polzuvale vo slu~aj na idno
pretstavuvawe vo posebni zbornici (koi i po sferi bi
bile impozantni!)
Ilinden e odrazen i kaj re~isi site na{i sofiski
kru`o~nici: kaj nekogo naivisti~ki, kaj nekogo zanaetski
rutinirano, no samo kaj N. Vapcarov suptilno, mislovno,
ma{ki dostoinstveno, anga`irano i kriti~ki. Dodeka
pove}eto od niv, glavno asocijativno go spomenuvaat
vostani~kiot Ilinden i negovite korifei, izrazuvaj}i ja
svojata apstraktna odu{evenost od nivnata borba i od
nivnite revolucionerni likovi, Venko Markovski vo
pove}e navrati poetski (se poka`a i dramatur{ki) se
navrati na ovaa golema tema vo prvite dve svoi stiho-
zbirki (Narodni bigori i Oginot) i dvete objaveni vo
Sofija, 1938 god. Pove}e kvaziromanti~no, apostrofiraj-
}i nekoi od poznatite istoriski li~nosti, nekoi svoi
izmisleni junaci pa duri i devojki na koi ropstvoto im
do{lo preku glava, pa povikuvaat:...trgni, da trgneme,/site
pu{ki da zememe /vremeto do{lo, ne ~eka ...Taka reagira i
vojvodata, taka isto i sinot vo razgovorot so majkata koj ne
gi slu{a nejzinite prepla{eni soveti i, se razbira,
naramuva pu{ka, zaminuvaj}i so komitskata dru`ina u tie
gori zeleni. Poambicozni mu se poemite Goce (1939) i
Ilinden (1940), a takva treba{e da bide i istonaslove-
nata drama Goce (1951), napi{ana vo jamb stihovi. Prvo-
poso~enava poema e sostavena od 16 kratki peewa so
390
prete`no katrenski strofi (12 pesni), so metri~ka struk-
tura na stihovite poznata od narodnata poezija, so ugledu-
vawe (do pozajmuvawa) na drugi nejzini izrazni sredstva.
Vo ovaa tvorba celata sodr`ina mo`e da se svede pod sin-
tezata na psihofizi~kite osobenosti na glavniot junak
Goce Del~ev od pettata strofa na prvata pesna:
Po srce majka nadminal,
po tvrdos tatka dostasal,
oko mu iskri tre{nici,
vera mu merka ne meri
Se raboti za edna zadocneto romanti~arska poema
sozdadena vo antiromanti~no vreme. Toa {to mo`e da ja
podopravda, sepak, e nastojuvaweto na poetot da go sledi
(vo ona vreme) sovetskiot socrelisti~ki trend, pottiknat
neposredno od Todor Pavlov koj toga{ imal pozitiven
stav po odnos na makedonskoto pra{awe, a krevaj}i go na
piedestal Venka Markovski so cela kniga {to ja posvetil
na negovite dve prvi stihozbirki... Za poemata Ilinden
ovde }e zboruva popodrobno drug u~esnik na Sobirov ( se
nadevam so pomoderen pristap od na{ava uprostena infor-
macija). Na{ op{t vpe~atok za toj tekst bil i ostanuva
deka se raboti za stihuvan proglas, za stihuvano rezime na
istoriskiot nastan, a versifikaciska osobenost mu e t.n.
skalest (iskr{en) stih {to go upotrebi prv V. Majakovski,
a po nego crnogorskiot poet R. Zogovi} i N. J. Vapcarov...
Dramata Goce spored koja e komponirana i prvata make-
donska opera od Kiril Makedonski) be{e povod za defini-
tivna detronizacija na V. Markovski od poetskiot vrv.
Obemnata postpremierna kritika na Dimitar Mitrev
be{e pove}e ideolo{ki akcentirana, no vo nea ima{e i
pogled vrz nekoi estetski neotpornosti na deloto ({to od
dene{na gledna to~ka kojznae dali bi bile zemeni
predvid). Vo sekoj slu~aj ova delo mo`e da se podvede pod
znakot bitovo istoriska drama {to od na{ata me|uvoena
dramska kni`evnost se razlikuva po stihuvanata forma i
so potenciraweto na istoriskata rolja na Goce Del~ev.
Patem da obele`ime deka V. Markovski vo istoimenata
poema i vo ova dramsko delo za prvpat vo makedonskata
literatura od individualen karakter go o`ivuva likot na
najaktivniot deec na prvata VMRO. I, pak patem re~eno:
ako nekoj saka{e navistina da go rehabilitira ovoj poet,
391
mo`e{e onie 70.000 germanski marki i ne tolku da gi
vlo`i vo restartirawe tokmu na dramata Goce, a ne vo
gruboideolo{kiot proekt, tekstot na Srbinovski. So
pregolema uverenost mo`e da se ka`e deka pretstavite }e
te~ea i deneska, i ne tolku poradi V. Markovski, kolku
poradi potrebata na {irokiot makedonski auditorium
svoj da go gleda svoeto: dokaz ni se Begalka , Svadba od
V. Iqoski, Solunskite patrdii na M. Popovski.
Nikola J. Vapcarov be{e, bez somnevawe, najsilnata
tvore~ka li~nost me|u dosega spomenatite avtori. Do
v~era bugarskata politika i politiziranata kni`evna
kritika manipuliraa okolu negovata nacionalna pripad-
nost, slu`ej}i se so falsifikati i besmisleni tolkuvawa
na negovata poezija i pokraj tolku jasnite negovi opredel-
bi. Vo posledno vreme tamo{nata nauka sfati deka e ap-
surdno da se krie toa {to ne mo`e da se skrie i prizna
deka poetot i krugot okolu nego vo Sofija bile so ~isto
makedonsko nacionalno soznanie (Todor Balkanski), me|u-
toa prefrluvaj}i ja topkata na drug teren: deka N. Vapca-
rov, sledovatelno i A. @arov , A. Popov i drugite
kru`o~nici bile predavnici na svojot bugarski narod ...
Na{iot narod pak veli Mrtva usta da se nasmee!... Vo
poezijata na N. Vapcarov ~esto se sre}avaat apostro-
firawa na ilindenski istoriskotoponimski priznaci vo
funkcija na potsiluvawe na makedonskoto nacionalno
~uvstvo kaj poetot, a vo pesnata Ilindenska toj `estoko
gi obvinuva vinovnicite za predvreme krenatoto vostanie
{to se pretvori vo makedonska narodna tragedija:
Vinata ne be{e na{a :
taa kaj drug se krie
veli gnevniot poet, uka`uvaj}i na faktot deka tokmu
grdite sili so svoeto licemerie gi predizvikaa toj ma-
sakr: tie zaslu`uvaat: grst kal po suratot, no se poka`a
deka narodot obi~en so svojata krv vnese ( so toj Ilinden)
sopstvena sodr`ina vo svojata istorija. Utre{nite make-
donski revolucioneri }e se identifikuvaat so legendar-
niot Pitu Guli , so juna~niot Nikola Karev: i bi taka
kako {to veli biblijata se prisetuvame da re~eme, na
Kuzman Josifovski Pitu, na Borka Taleski, Mir~e Acev,
Cvetan Dimov... U{te vo toa vreme, vo vremeto na bujatata
sila na fa{izmot, N. Vapcarov za svojata tatkovina
392
Makedonija gromoglasno izvika deka: Slobodata ja
sakame i bez protektorati! i za taa sloboda, za
~ove~kite pravdini zagina edna godina pred Ko~o Racin.
Edna prezentacija na tema Ilinden i makedonskata
literatura ima{e na vremeto Dimitar Mitrev so svoj
tekst i mal izbor panorama od sme{ani vidovi i rodovi.
No toga{ na{ata kni`evnost be{e skudna i relativno
lesno mo`e{e da se podgotvi takva kni{ka. Deneska toa e
daleku pote{ko bez specijalen proekt, dokolku ne bi sme
se zadovolile so improvizacija ili so tekstovi {to ni se
pri raka. Izvesen napor ima vlo`eno Tamara Arsovska so
nejzinata kniga Ilindenski raskazi izdanie na Kultu-
ra od Skopje, 2001god. Vo nea se zastapeni tekstovi od:
Atanas Razdolov (Stojan Vojvoda), Stojan Hristov (O~i-
te na mojot dedo, Kambana), \or|i Abaxiev (Tabakerata ,
Sablerskite fabrikanti, Dvajcata drugari, Kako Vele
go spasi Goceta Del~ev, Gospodin Modijano, Poslednata
sredba, za koi ve}e be{e spomenato po ne{to), Angel
@arov (Vo crkvata), Ivan To~ko (Na Me~kin Kamen),
Radoslav Petkovski (Ra{anec), Slavko Janevski (Prikas-
ki za kowot {to qubel vino, Cer, Smrt), Jordan Leov
(Dlaboka rana), Jovan Bo{kovski ( Vreme za odmazda,
Vreme za pro{ka ), Aco Filip ( Zakopani zvezdi , Sedum
presudi), Meto Jovanovski (Zadgrobniot `ivot na Srme-
na Srmobo`eva), Gligor Popovski (Drvarite), Simon
Drakul (Smrtta na konzulot)... Patema da spomeneme
deka ovoj avtor na Ilindenskata epopeja $ posveti nekol-
kutomen roman, ... ili smrt, {to ostana, taka da se ka`e,
neelaboriran od strana na na{ata kritika. Takva elabo-
racija ovde, i sega, bi bila pove}e od nevozmo`na. No,
kritikata mu go dol`i toa na ve}e po~inatiot avtor! ,
Cane Andreevski (Ostanuvame na No`ot), Kata
Misirkova Rumenova (Predzornina na Ilinden), Vidoe
Podgorec (Pirinski car), Trajan Petrovski (Saga za
Dejanvojvoda, Pobratimite ^aulevi), Kiro Donev (Nedo-
pirliviot od Kozica, Zlostorstvoto vo Drenovskata
Klisura), Atanas Vangelov (Senkata na Petar Manxukov),
Velko Nedelkovski (Solunskite atentatori, Borjan,
visok kako bor) i Krste ^a~anski (Oko). Raskazite na
\or|i Abaxiev ve}e bea predmet na dene{noto vnimanie.
Tekstovite, vo celina pogledano, se od avtori {to
393
pripa|aat na pove}e generacii. Kaj pove}eto od niv
razlikite vo pristapot ne se golemi, so isklu~ok na pri-
merite kaj Slavko Janevski, Atanas Vangelov, Krste
^a~anski i Trajan Petrovski. Vremeto na sozdavaweto na
raskazot za Kowot {to vino piel se sovpa|a so svrtu-
vaweto na S. Janevski kon kukulinskata tema i kon
kukulinskiot iskaz (no vo nekoja vidlivo poblaga forma):
tekstot na A. Vangelov e tipi~en esej pod prevezot na
postmodernisti~kiot manir; kaj K. ^a~anski samo vremeto
e identifikuvano kako ilindensko dodeka motivot e
vonvremenski ili e`evremenski, univerzalen: sudeweto na
`enite besnici, zgarjasani po ma` vo otsustvo na nivni-
te stopani pe~albari a vo vreme predvostani~ko; prilozi-
te na Trajan Petrovski, isto taka vo dosluh so najnovite
nastojuvawa, ja poka`uvaat tendencijata redeweto na in-
formacii da prerasne vo pretpostaven raskaz itn.
[to se odnesuva do sovremenata makedonska poezija,
bi mo`elo da se re~e deka nema na{ poet koj ne mu
posvetil stihovi na legendarniot Ilinden: od Bla`e
Koneski so negovite deneska ne mnogu po~ituvani
Ilindenski melodii i (uslovno) Devstvenici, preku sar-
kasti~noto viduvawe na no`ot i bratoubistvenite katil-
stva od Kainavelija, i Evangelieto spored Itar Pejo i ne
samo do M. Renxov, ^. Jakimovski, T. ^alovski, R. Ja~ev, J.
Koteski... Vo ovaa smisla nezaobikolen e Ante Popovski,
letopisecot na zemjava makedonska i mnogu drugi. Za
razlika od sostojbite vo raskazot, vo poezijava s# e vo
znakot na onie transpozicii od nekoga{noto kon novoto, i
ne tolku vo smisla so duhot na dedovcite vo nas kolku so
asocijaciite od istorijata kon (vo) sega{nosta.











394









































395





Goran MAKSIMOVI]


MAKEDONIJA U PUTNI^KIM ZAPISIMA
SPIRE KALIKA

U ogledu je analiziran putopisni postupak Spire
Kalika u kwizi Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beograd-
skim peva~kim dru{tvom (1894). Ukazano je na tri domi-
nantna narativna obiqe`ja wegove proze: putni~ke
biqe{ke u formi izvje{taja o sedmodnevnoj turneji Beo-
gradskog peva~kog dru{tva u Solunu i Skopqu u qeto 1894.
godine, monolo{ke lirske digresije i meditacije, pod-
staknute prirodnim qepotama i gra|evinama, koje je pisac
posmatrao prilikom putovawa, putopisne opservacije o
qudima, podnebqima i gradovima, istorijske reminisce-
nije, predawa o mjestima, dokumentovane studije o stanov-
ni{tvu, koje su propra}ene i fotografijama prirodnih
qepota i znamenitih gra|evina.

Kqu~ne rije~i: Beogradsko peva~ko dru{tvo, "put-
ni~ke bele{ke", putopis, naracija, monolog, deskripcija,
Makedonija, Vardar, Solun, Skopqe, Vrawe.

***

Obnovqena interesovawa srpskih putopisaca za
prostore Makedonije naro~ito postaju intenzivna poslije
Srpsko-turskih ratova 1875-77. godine i Berlinskog kon-
gresa odr`anog sredinom naredne 1878. godine. Poslije
oslobo|ewa od Turaka i prisajediwewa srpskoj matici
Ju`nog Pomoravqa i velikih gradova Ju`ne Srbije, kao
{to su Ni{, Leskovac i Vrawe, na Makedoniju se i na
Povardarje, kao i na Kosovo i ~itavu Staru Srbiju, u
tada{wem nacionalnom i patriotskom zanosu gledalo kao
na dijelove porobqenog i neoslobo|enog Srpstva. Zahva-
396
quju}i tome ovi prostori su postali pravi izazov za
putovawa i putni~ke zapise srpskih pisaca i wihova
svjedo~ewa o zemqi, qudima, podnebqu i jeziku, sve do
po~etka Balkanskih ratova 1912. godine. Tri takva puto-
pisa izdvajamo kao veoma zna~ajna i dragocjena za
oblikovawe umjetni~ke, putopisne slike makedonskog
podnebqa: kwigu Stojana Novakovi}a S Morave na Vardar
(1886), Branislava Nu{i}a Kraj obala Ohridskog jezera
(1894) i Spire Kalika Iz Beograda u Solun i Skopqe s
Beogradskim peva~kim dru{tvom (1894). O kwizi Spire
Kalika govori}emo podrobnije u na{em radu.
Sve {to danas mo`emo re}i o u~enom Dubrov~aninu
Spiri Kaliku nalazi se na po`utjelim i pra{wavim
stranicama kwiga i ~asopisa HIH vijeka, a zapretano je
dubokim zaboravom i nemarom savremenog doba prema
znamenitim i vrijednim qudima iz na{e pro{losti. Rodio
se u srpskoj gra|anskoj porodici u Dubrovniku sredinom
1858. godine. U rodnom gradu je zavr{io osnovnu {kolu i
gimnaziju, a od 1876. godine studirao je klasi~nu filo-
logiju u Be~u (1876-78) i Gracu (1878-79). Po zavr{etku
studija radio je najprije kao u~iteq u Gra|anskoj {koli u
Dubrovniku (1879-82), da bi iza toga pre{ao u Srbiju i
slu`bovao kao nastavnik gimnazije u Ni{u (1882-89), gdje
je zajedno sa Stevanom Sremcem i @ivanom @ivanovi}em
prosvetno i kulturno uzdizao ovaj tek oslobo|eni grad. Od
naro~itog zna~aja bila je wegova uloga u osnivawu
Narodnog pozori{ta u Ni{u 1887. godine. Srpsko dr`av-
qanstvo, Spira Kalik je dobio 1887. godine. Potom je
radio kao profesor gimnazije u Kragujevcu (1889-90) i
Kru{evcu (1891-92), da bi od 1892. godine, istovremeno kad
i Stevan Sremac iz Ni{a, pre{ao u Beograd i postao
profesor Prve beogradske gimnazije, sve do oboqewa od
{izofrenije i prerane smrti u du{evnoj bolnici u Trstu
1909. godine.
Za Kalika slobodno mo`emo re}i da je bio poli-
glota i odli~an znalac jezika, jer je govorio gr~ki, latin-
ski, wema~ki, francuski i italijanski, a prevodio je s
latinskog i italijanskog jezika. Zahvaquju}i tome, hono-
rarno je predavao francuski jezik u Vojnoj akademiji u
Beogradu (1895-1909), a preveo je i tri znamenite i rado
~itane kwige onoga vremena, jednu istoriografsku
397
raspravu, jedan uxbenik i jedno prozno beletristi~ko
ostvarewe. Sa latinskog: @ivot slavnih vojskovo|a od
Kornelija Nepota (Beograd, 1897), te sa italijanskog
jezika: Srpsku sintaksu Petra Budmana (Ni{, 1887, Beo-
grad, 1892, 1897, 1901) i Srce od Edmonda de Ami~isa
(Beograd, 1895, 1901, 1911, 1922). Pored svega toga, izgleda
da je posebna i najve}a strast Spire Kalika bila muzika i
horsko pjevawe. Odmah po dolasku u Beograd ukqu~uje se u
rad Beogradskog peva~kog dru{tva, ~iji je tada poznati
dirigent bio Stevan Stojanovi} Mokrawac. Bio je naj-
prije wegov potpredsednik (1893-96), a iza toga i pred-
sednik (1897-1909). Naro~ito su bila poznata dva gosto-
vawa toga dru{tva: jedno na proslavu godi{wice Ivana
Gunduli}a u Dubrovniku 1893. godine, a drugo u Solun i
Skopqe 1894. godine. Upravo sa tog drugog putovawa i
nastale su "putni~ke bele{ke" Spire Kalika Iz Beograda
u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom,
objavqene iste godine u Beogradu, u "[tampariji Petra K.
Tanaskovi}a do Delijske ~esme".
U polemi~kom predgovoru, kojim nas Kalik uvodi u
"putni~ke bele{ke" od Beograda do Soluna i Skopqa,
iskazana je osnovna namjera pi{~eva da u kwizi uka`e na
umjetni~ku i nacionalnu misiju Beogradskog peva~kog
dru{tva, te da odgovori na besmislene palana~ke pred-
rasude o wegovom radu i prezriva ismijavawa i tobo`we
sa`aqewe, kojima su ~esto bili izlo`eni ~lanovi hora.
Spira Kalik posve}uje kwigu `enskim ~lanicama Beo-
gradskog peva~kog dru{tva koje "retkom istrajno{}u i
neobi~nom revno{}u pripoma`u napretku dru{tva i
izvo|ewu wegovih rodoqubivih zamisli".
191
Iza toga
ukazuje na aktivnosti dru{tva i dugoro~ne ciqeve. Vjerno
svojoj programskoj devizi "Pesmom za Srpstvo" ovo dru{-
tvo je za nekoliko godina pre{lo unakrst cijelu Srbiju
"{ire}i srpske pesme i izvode}i ih u divnim i harmo-
ni~nim kompozicijama na{ih najomiqenijih umetnika:
Mokrawca, Marinkovi}a, Topalovi}a, Jenka, Havlasa

191
Spira Kalik, Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim
peva~kim dru{tvom, Putni~ke bele{ke, [tamparija Petra K.
Tanaskovi}a do Delijske ~esme, Beograd, 1894, str. 4. (Svi kasniji
navodi uzeti su iz istog izdawa. Broj u zagradi nakon citiranog teksta
ozna~ava preuzetu stranu).
398
itd."(V). Docnije je pronijelo iste pjesme u srpske krajeve
izvan Srbije: u Mitrovicu i Novi Sad, u Dubrovnik, na
Cetiwe, u Solun i Skopqe. Da bi se, ohrabreno tim
uspje{nim gostovawima, odva`ilo i na pohode u Pe{tu i
Be~ "da tamo pred obrazovanom publikom dveju velikih
svetskih metropola iznese srpske kompozicije i poka`e,
da Srbija i u toj grani umetnosti zauzima znatno
mesto"(VI).
Spira Kalik ne `eli daqe da ulazi u raspravu (jer
to nije ciq wegove kwige), o palana~kom mentalitetu, o
pogubnom "crvu razdora", koji podgriza sve srpske usta-
nove i kao demon ometa Srpstvo da "smelo i re{itelno
kora~a" putem umjetni~kog napretka, "koji svi kulturni
narodi po{tuju i s najve}om zainteresovano{}u prate i
potpoma`u"(VI). To je osnovni razlog {to u najve}im
varo{ima u unutra{wosti ne opstaju pjeva~ke dru`ine,
"te se usled toga po na{im selima ne ~uju lepo otpevane
srpske pesme, ni po na{im crkvama skladno crkveno pev-
awe, koje zagreva du{u pobo`no{}u i privla~i pobo`ni
svet Bogu na molitvu"(VII). [ta je tome krivo pita se
autor "putni~kih bele`aka" da me|u na{om inteli-
gencijom "ima vi{e qudi od ra~una, nego qudi od srca?" I
{ta je to {to ih tjera da u "sujetnom precewivawu svoga
znawa i zanimawa potcewuju znawe i zanimawe dru-
gih?"(VII) Izbjegavaju}i daqu polemiku o navedenom prob-
lemu, Kalik mogu}i odgovor nudi u obliku pitawa: "Da ne
le`i tome uzrok u na{em pravcu obrazovawa i nasta-
ve?"(VII).
Mada naznaka iz podnaslova kwige Iz Beograda u
Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, da se
radi o "putni~kim bele{kama", ukazuje na autorovu kwi-
`evnu nepretencioznost i skromnost, jasno je da se radi o
uspje{no osmi{qenom putopisu, u kojem su zanimqivo opi-
sani doga|aji sa pjeva~ke turneje Beogradskog peva~kog
dru{tva, zatim prostori Ju`ne Srbije, Makedonije i
Povardarja, te naro~ito znamenitosti i qudi dva velika
grada ovoga podnebqa Soluna i Skopqa. Otuda je u
kwi`evnom, putopisnom kazivawu Spire Kalika, mogu}e
izdvojiti sqede}e narativne postupke: prikazivawe
sedmodnevnog putovawa i turneje Beogradskog peva~kog
dru{tva u Solunu i Skopqu, {to je i bila po~etna namjera
399
i ciq ove kwige, meditativne digresije u formi unut-
ra{weg monologa o prirodi, o gra|evinama, o istoriji,
koje su slike s putovawa budile u pi{~evoj ma{ti i
svijesti, opis podnebqa i qudi sa uspje{nim opservaci-
jama prirode, sa legendama o mjestima, sa panoramskim
prikazima gradova, sa dokumentovanim popisima wihovih
`iteqa, sa fotografijama znamenitih gra|evina i pri-
rodnih qepota.
U okviru prvog narativnog segmenta, posve}enog
prikazu sedmodnevnog putovawa Beogradskog peva~kog
dru{tva u Solun i Skopqe u qeto 1894. godine, dolazi do
izra`aja Kalikova umje{nost vo|ewa dinami~ne naracije
i sa`ete a efikasne opservacije horskih nastupa pjeva~kog
dru{tva u Solunu, Skopqu i Vrawu, a zatim i prikaza
prostora i qudi na `eqezni~kom putu od Beograda do
Vrawa i Skopqa, zatin dolinom Vardara preko Velesa i
Demir kapije, do Soluna, a potom i povratak od Soluna do
Skopqa i Vrawa, preko Leskovca i Ni{a do Beograda.
Kalik, pri tome, naro~ito usmjerava pa`wu na prikaz
qudi, koji su ih do~ekivali, pratili i ugo{}avali na tome
putovawu. Poput srpskog konzula u Skopqu Todora Stan-
kovi}a i vicekonzula Milojka Veselinovi}a, zatim srp-
skih industrijalaca iz Soluna, bra}e Alatini, srpskog
konzula u Solunu, Vasiqevi}a, trgovca Antonija Jak{u,
solunskog srpskog u~iteqa Vuka Ivani}a i sli~no.
Putovawe vozom kroz prostore neoslobo|enog
Srpstva, kako se tada u jo{ uvijek `ivom patriotskom
zanosu poslije 1878. godine govorilo za Makedoniju, pod-
sti~e autora "putni~kih bele{ki" na raznovrsne reminis-
cencije o istoriji, o savremenim danima i sudbini srpskog
naroda u Povardarju, o pogubnom politi~kom stran~arewu
u Srbiji i nedovoqnoj prosvetnoj brizi za podizawe srp-
skih {kola na prostorima tada{we Turske. U tim puto-
pisnim segmentima dominira izlagawe u formi unutra{-
weg monologa, a dijelovi u kojima Kalik u vedroj no}i
meditira o nebu i zvijezdama, o moru u Egejskom zalivu u
Solunu i sli~no, prerastaju u lirsku prozu i uspje{nu poe-
tizaciju prostora, koji upu}uju na nesumwivi a potisnuti
pi{~ev pjesni~ki talenat.
Tre}i narativni postupak, u kojem su izlo`ene
putopisne opservacije Ju`ne Srbije sa Vrawem, Makedo-
400
nije sa Skopqem i egejskog Povardarja sa Solunom, sa izla-
gawem legendi o pojedinim lokalitetima (kao {to je pre-
dawe o Mominom kamenu u Grdeli~koj klisuri, koje Kalik
kazuje znati`eqnim saputnicama iz pjeva~kog dru{tva), sa
odli~nim opisima vardarske kotline, me|u kojima domi-
nira prikaz Velesa i Demir kapije, sa panoramskim opi-
sima Soluna, a potom i Skopqa, {to je propra}eno i odab-
ranim fotografijama koje zna~ajno oboga}uju putopisni
do`ivqaj (Demir kapija na Vardaru, Trijumfalne kapije u
Solunu, solunska ~ar{ija), sa nenametqivim podacima o
broju stanovnika, nacionalnom sastavu, {kolama i zanima-
wu naroda, najbli`i je putopisnom postupku u u`em smislu
i najizrazitije pokazuje pi{~ev kwi`evni talenat.
Putovawe vozom budi u piscu "putni~kih bele`aka"
razli~ite uspomene i razmi{qawa. Podsje}a ga na predje-
le Dalmacije, u kojoj je pjeva~ko dru{tvo prethodne godine
boravilo, a ozvezdano nebo koje posmatra sa prozora kupea
podsti~e u wemu pjesni~ku egzaltaciju i nacionalni zanos:
"Oh! lepo li si, srpsko nebo, bilo da si nad Srbijom, bilo
da si nad Dalmacijom ili Ma}edonijom, bilo da si nad Bos-
nom, bilo da te sunce obasjava, bilo da te mesec rasvetquje,
ti si doista bo`anstveno delo!"(3-4). Patriotska osje}a-
wa, nacionalna i kulturna misija Beogradskog peva~kog
dru{tva u neoslobo|enim srpskim krajevima, neminovno
name}u razmi{qawa i o srpskoj neslozi, o partijskim
razmiricama i netrpeqivosti, koja daje neprijateqima
snage da nas savladaju i potiskuju i tamo gdje su neupo-
redivo slabiji od srpskog naroda. Spira Kalik se zato u
svojim putni~kim meditacijama i pita za{to cio srpski
narod nije opijen ovom vrstom `arkog rodoqubqa koje kra-
si ~lanove Beogradskog peva~kog dru{tva, a Srbiju vidi
kao lu~u Srpstva, "koja mora da bdi, da se ne utuli plam
rodoqubqa u srcima neoslobo|ene bra}e tvoje, ti si Ves-
talka Srpstva, i kao {to je Vestalkama smrt pretila, ako
se vatra ugasi, tako smrt i tebi preti, ako srpska srca
prestanu biti za tobom"(5).
Iz takvog uzvi{enog raspolo`ewa pisca "bele`a-
ka" je razbudio dolazak u Ni{ i prvo razo~arawe. Na @e-
qezni~koj stanici, u gradu gdje je godinama radio kao pro-
fesor gimnazije, putnike su do~ekali ~lanovi Jevrejskog
peva~kog dru{tva, ali nikoga nije bilo iz ni{kog
401
pjeva~kog dru{tva Branko. Spiru Kalika to zbuwuje i u
nevjerici se prisje}a kako su ih na veli~anstven na~in u
toku pro{logodi{weg putovawa u Dubrovnik, du` pruge
od Zemuna do Rijeke, do~ekivala pjeva~ka dru{tva da im sa
svojim zastavama i pjesmama po`ele sre}an put, a ovdje u
Srbiji vladala je apatija i nezainteresovanost.
Nastavak putovawa i prolazak kroz predjele "ro-
manti~ne Grdeli~ke klisure", susret sa "Mominim kame-
nom", kao veli~anstvenim spomenikom prirode, koji pod-
sje}a pisca i na predawe o postanku toga lokaliteta koje je
~itao u Mili}evi}evoj Kraqevini Srbiji, a zatim i lijep
do~ek u Vrawu i ugovarawe horskog nastupa u ovome gradu,
poslije povratka iz Soluna i Skopqa, znatno popravqaju
prethodne sumorne utiske putnika koje su ponijeli iz
Ni{a.
Poslije uspje{no prebro|enih nesporazuma sa
turskim carinicima na granici u Zibev~u, zbog nepovjere-
wa i podozrewa prema notnim kwigama koje je pjeva~ko
dru{tvo nosilo, ili prema kwigama koje su radi zabave no-
sili pojedini putnici (Kalik pomiwe pjesme Milutina
Ili}a koje su bile u lijepom povezu i time dodatno
podstakle sumwu carinika), ulazak u Makedoniju i prvo
veliko naseqe Kumanovo, putopisac sa`eto opisuje u for-
mi izvje{taja o broju stanovnika, nacionalnoj i vjerskoj
zastupqenosti, te stawu srpskih osnovnih {kola, {to jas-
no upu}uje da se prethodno dobro informisao i pripremio
neophodnu gra|u za pisawe "putni~kih bele`aka".
Mada je u Skopqu do~ek Beogradskog peva~kog dru{-
tva bio izuzetno prisan, zahvaquju}i trudu generalnog srp-
skog konzula Todora Stankovi}a i vicekonzula Milojka
Veselinovi}a, Kalik hotimi~no odla`e op{irnije pisawe
o ovome gradu za kasnije, kad se poslije povratka iz Soluna
budu smjestili u wemu i odr`ali ugovoreni koncert. Daqe
putni~ke zapise i pa`wu pisac posve}uje Vardaru, kao naj-
ve}oj prirodnoj znamenitosti Makedonije i najqep{oj ri-
jeci Balkanskog poluostrva: "Jedan moj drug uporedio je
Vardar sa `enom, primetiv{i da je }udqiv kao i `ena, sad
miran i tih, sad opet bujan i silovit, ali uvek lep i pono-
sit"(19). Za najqep{u varo{ na pruzi Skopqe Solun, pu-
topisac progla{ava Veles, a po{to se ukratko osvrnuo na
wegovo vizantijsko porijeklo (zvao se nekada Vilasora),
402
detaqno opisuje divni polo`aj, kakav se rijetko vi|a: "Le-
`i na stranama dva velika gola brda, kroz koje proti~e
Vardar i deli varo{ na dva dela, spojena me|u sobom mos-
tovima. Ku}e dopiru do polovine ovih golih brda i sve su
sazidane u turskom stilu i ve}im delom i{arane. Voz pro-
lazi sredinom varo{i kroz same ulice, stanica je udaqena
od Velesa jedno po ~asa"(20). Na `eqezni~koj stanici u
Velesu, kroz razgovor sa dje~akom od kojeg je kupio testiju
vode, Kalik se suo~ava sa posqedicama tada nagla{ene i
uporne velikobugarske propagande u Makedoniji, koja je
vr{ena kroz dobro organizovanu mre`u bugarskih {kola.
Kad je zapitao dje~aka da li je Srbin, ovaj mu je odgovorio
da je Bugarin. Na dodatno pi{~evo pitawe, otkuda to, kad
govori srpski kao i on, odgovorio mu je: "Takoj mi kazaja
u~itel, da sum Blgarin, a tatko mi ka`e da sum Srbin, kak
i on"(21). Prirodne qepote u dolini Vardara potpuno su
okupile pa`wu putnika, da bi poslije nekoliko ~asova
putovawa nai{li na jo{ ve}u prirodnu znamenitost, na
"veli~anstvenu Demir-kapiju", ~iji prosjek od stijena,
koje su se savile nad Vardarom u obliku "vrata", podsje}a
pisca na Si}eva~ku klisuru i na \erdap. Izlazak iz klisu-
re ukazuje i na klimatske blagodeti ju`ne Makedonije, na
mediteransko rastiwe, na smokve, na brojna stabla dudova
koji se weguju radi svilarstva i sli~no.
Dolazak u Solun, u prijepodnevnim ~asovima,
poslije 25 sati napornog qetweg putovawa, oraspolo`io je
~lanove Beogradskog peva~kog dru{tva, kako zbog lijepog
do~eka koji su im priredili otpravnik srpskog konzulata
Vasiqevi}, a zatim i bogati srpski trgovci iz ovog grada
(me|u kojima pisac naro~ito izdvaja ~etvoricu bra}e
Alatini koji su bili vlasnici pivare i fabrike leda u
Solunu), tako i zbog udobnog smje{taja u hotelu "Imperi-
jal", koji se nalazio na najqep{em mjestu u gradu "na samoj
obali morskoj sa divnim izgledom na Solunski zaliv i na
Olimp, koji le`i na zapadu pomenutog zaliva"(28).
Susret Dubrov~anina Spire Kalika sa morem budi u
wemu uzvi{ene emocije, uspomene i odu{evqewe, a zatim
ga inspiri{e da oslika povr{inu zaliva u poslijepono}-
nim ~asovima: "Popeh se u sobu i otvorih prozor, da se
nadi{em ~istoga morskoga vazduha, pre nego {to legnem.
Mojim o~ima pru`i se impozantan prizor. Ki{a be{e
403
prestala a mese~ina rasterav{i oblake sija{e nad tihom
povr{inom morskom i obasjava{e svojim srebrnim zraci-
ma {iroki Solunski zaliv. Mrtva ti{ina vlada{e u pros-
toru, nikakvoga glasa sem potmuloga zujawa zrikavaca i
no}noga daha; nad uspavanom prirodom spustilo se bilo ne-
ko tajanstveno veli~anstvo. A more nikada mi se nije ono
u~inilo veli~anstvenije od te ve~eri, ne znam da li je to
bilo usled moga dobrog du{evnoga raspolo`ewa ili usled
toga, {to ga davno nisam gledao, pa sada sam tim ve}ma
u`ivao, kao {to ~ovek u`iva, kada se posle dugoga rastan-
ka na|e opet sa svojim starim dobrim prijateqem. Sada se
ono odmara{e lavovskim odmorom; ni jedan vetri} nije
uznemiravao wegovu plavu povr{inu, nije se ~uo ni jedan
val, da se razbija o okolno stewe; izgleda{e kao ogledalo,
u koje nebeski svod s u`ivawem ogleda svoju lepotu"(32-
33).
Sutra{wi dan pisac i ~lanovi pjeva~kog dru{tva
iskoristili su za upoznavawe znamenitosti Soluna. Naj-
prije posje}uju Srpski konzulat, na kraju Marine, u naj-
qep{em dijelu Solunskog zaliva, a zatim su obi{li tur-
sku ~ar{iju na ~ijem su se po~etku i kraju nalazile dobro
o~uvane anti~ke trijumfalne kapije. Ona na jugozapadnoj
strani je pripadala caru Hadrijanu, a ona na sjeveroisto~-
noj strani, ili na Vardar-kapiji, bila je djelo dvojice kon-
zula, Oktavijana i Antonija. Crkva Svetog \or|a, koja je
bila sazidana za vrijeme cara Konstantina, a arhitekton-
ski znamenita zbog svog okrugloga oblika, bila je pretvo-
rena u xamiju. Isto tako su bile pretvorene u xamije i sta-
rodrevne crkve Svete Paraskeve, crkva Dvanaest apostola
i crkva Svetog Dimitrija, koje poti~u iz devetog vijeka.
Posebnu qepotu Soluna ~inila je morska obala ili kej,
poznata pod imenom Marina, koja se prote`e sve do dijela
varo{i Paradiza ili Kalamarije, gdje su se nalazile naj-
qep{e bogata{ke ku}e i vile u Solunu. Kalik pa`qivo
opisuje i divne kafane u tome dijelu grada, me|u kojima je
bila najqep{a Alhambra, a zatim i zgradu Pozori{ta u
kojoj je bilo predvi|eno odr`avawe koncerta Beogradskog
peva~kog dru{tva, te Kanli-kulu koju su sazidali \eno-
vqani za odbranu od napada s mora, a Turci je poslije okre-
nuli u tamnicu. Prvoga dana boravka ~lanovi pjeva~kog
404
dru{tva su bili u gostima i kod bra}e Alatini, bogatih
Srba iz Soluna i posjednika fabrike piva i leda.
Sutra{wi dan, u nedjequ, Spira Kalik je iskoris-
tio da u dru{tvu dama osmotri grad s mora. Iznajmio je jev-
rejske veslare i tek kad su se odvojili od obale i sa pu~ine
sagledali Solun, mogli su shvatiti svu qepotu ovoga
velikog lu~kog pristani{ta i trgova~kog centra na egej-
skoj obali. Grad je imao amfiteatralan oblik, a naro~ito
su ga krasili starodrevni bijeli bedemi, te vizantijska
tvr|ava opasana debelim dvostrukim bedemima i sa~iwena
iz sedam omawih kula, zbog ~ega su je kasnije Turci i
nazvali Jediluke. Kalik koristi ovaj panoramski opis
grada i za navo|ewe podataka o ekonomskoj snazi i usponu
Soluna, o ukupnom broju stanovnika, o nacionalnom sas-
tavu. Pri tome se naro~ito osvr}e na brojnost Jevreja, te
na wihovu potur~enu sektu Dunme, koja datira od 1667. go-
dine, a osniva~ joj je bio u~eni rabin Sabatej Levi iz Jed-
rena. Privr`enici sekte Dunme imali su skoro sav Solun
u svojim rukama, jer su bili povla{}eni od turskih vlasti,
bili su najobrazovaniji i najbogatiji, a predsednik op-
{tine je redovno biran iz wihovih redova.
Iza toga, Kalik sa beogradskim damama posje}uje
Srpsku {kolu, koja se nalazila u Paradizu, te kroz razgo-
vor sa u~iteqem Vukom Ivani}em upoznaje broj i {kolska
dostignu}a srpskih |aka, ali i brigu {to srpske vlasti iz
Beograda nisu preduzimale odlu~nije akcije za osnivawe
srpskih gimnazija na ovim prostorima, u kojima bi se upi-
sivali |aci po zavr{etku ove i osnovnih {kola u Bitoqu
i Skopqu. "Nije lepo, gospodine, da Bugari, koji Makedon-
cima name}u svoju narodnost, imaju u Solunu vi{u gimna-
ziju i vi{u `ensku {kolu, u Bitoqu vi{u gimnaziju, u
Skopqu ni`u a po ostalim ma}edonskim varo{ima svuda
po neku sredwu {kolu, a da mi sem nekoliko osnovnih {ko-
la ne otvaramo nigde ni jedan sredwi zavod. Na taj na~in
nije ni ~udo, {to se malo pomalo od nas otu|uje ma}edon-
ska mlade`, ma da ona, u prkos svima bugarskim i gr~kim
spletkama i ujdurmama, jo{ dobro ~uva svoje srpsko ime i
svoju srpsku slavu"(46).
Sam solunski koncert Beogradskog peva~kog dru{-
tva, Kalik opisuje podrobno. Izvje{tava nas o brojnosti
publike i znati`eqi s kojom je i{~ekivala nastup ugledne
405
srpske pjeva~ke dru`ine, o wenim reakcijama i odu{evqe-
wu, o pjesmama koje su izvo|ene na koncertu (dominirale su
Mokraw~eve Rukoveti, ali i Topalovi}eva pjesma Oj,
oblaci, Mendelsonova U {umi, te po jedna prigodna turska
i bugarska pjesma, da bi koncert bio okon~an vijencem pri-
morskih napjeva). No} poslije koncerta, pjeva~ko dru{tvo
je provelo u prijatnoj ve~eri i razgovoru sa solunskim do-
ma}inima, tako da se slavqe produ`ilo sve do zore. Iza
toga im je preostalo samo da se brzo spreme i ukrcaju na
voz za Skopqe. Rastanak na `eqezni~koj stanici je bio
dirqiv, doma}ini su zamolili beogradske goste da im jo{
jednom do|u u Solun, a oni su im u znak zahvalnosti na gos-
toprimstvu, na opro{taju otpjevali pjesmu Oj, u gori beli
dvori.
Boravak u Skopqu bio je mnogo kra}i, tako da puto-
pisac brzo i sa`eto opisuje prijem i pripreme za koncert,
~iji je raspored pjesama uglavnom bio sli~an kao i u Solu-
nu. Osvr}e se na odu{evqewe brojne publike dok su slu{a-
li srpske pjesme, na poja~ane patriotske emocije i sli~no.
Sutra{we predivno jutro u Skopqu, Kalik koristi za raz-
gledawe i upoznavawe grada, a naporedo s tim ukratko se
osvr}e i na wegovu istoriju od vremena kad je car Du{an
Silni bio okruwen u wemu carskom krunom, preko austrij-
skih zaposjedawa grada 1682. godine i nepotrebnog spaqi-
vawa i uni{tavawa wegove drevne arhitekture, sve do sav-
remenih dana i trgova~kog zna~aja koji je imao u turskoj
imperiji. Naro~ito uspje{no Kalik opisuje panoramu
Skopqa, koju je na dvije nejednake polovine presjecao mo}-
ni Vardar, a na desnoj obali krasio masiv Vodna, sa boga-
tim vinogradima. Iza toga, ~lanove pjeva~kog dru{tva je
sa odu{evqewem podstaknutim uspje{nim koncertom iz
prethodne ve~eri do~ekao ruski konzul u Skopqu Lisije-
vi}, a potom su posjetili znameniti skopski Bezistan,
smje{ten na lijevoj obali Vardara. Trgova~ka gu`va i
mije{awe razli~itih jezika i nesvjesno podsje}aju pisca
na stihove iz Danteovog Pakla, a takvo {arenilo stvari,
qudi i atmosfere te{ko je bilo vidjeti ili prona}i na
nekom drugom mjestu, a jo{ te`e iskazati i opisati: "Sve
to stoji onako bez reda i sisteme: svakovrsno jelo sirovo,
pe~eno, kuvano, pokraj kazana, kova~kih sprava, ~uvenih
skopqanskih britava, manifakturalnih proizvoda, stra-
406
noga i doma}ega platna, gotovoga odela seoskoga i varo{-
koga, lonaca i kalupxija, koji na svojim kalupima doteruju
u pre|a{wi pravilan oblik fesove prolaze}ega sveta za
jedan metalik. Sve je to pome{ano vrevom, lupom zanata,
gurawem, vikom trgovaca, koji nude svoj espap na svima
mogu}im jezicima..."(64). U povratku, Kalik naro~ito pa`-
qivo opisuje veliki kameni most na Vardaru, koji je sagra-
|en od bijelih blokova: "Most je ovaj prave rimske kon-
strukcije, visok, sagra|en na svodove, me|u kojima je sred-
wi najvi{i, tako da se preseca na dve padine, jedna se pu{-
ta levoj a druga desnoj obali. Kaldrmisan je i ogra|en ka-
menitom ogradom, metar visokom, a na sredini ima ~et-
vrtast balkon"(67). Interesantno je napomenuti, da pisac,
koji je, ina~e, skolon istorijskim komentarima, ne pomiwe
kad je sagra|en most, niti ko je wegov zadu`binar. Umjesto
toga, nudi nam jedno imresivno pore|ewe. Dok su zastali
jedan ~as na balkonu mosta i gledali u "~arobni Vardar",
putopisca takva slika podsje}a na Mostar i sli~an
do`ivqaj koji je osjetio dok je gledao u Neretvu sa Staroga
mosta. Jedinu razliku ~inile su okolne brojne vodova|e na
Vardaru, koje su slu`ile za navodwavawe skopskih ba{ti i
vrtova.
Nakon odlaska iz Skopqa, pisac "putni~kih bele-
`aka" primjewuje tehniku putopisnog izvje{taja. Ukratko
opisuje dolazak u Vrawe, saop{tava nam da je koncert u
ovome gradu protekao uspje{no i pored umora pjeva~a od
napornog puta, ali da su bili neprijatno iznena|eni malo-
brojno{}u publike. Tek po{to je sutradan krenuo u obi-
lazak Vrawa, Kalik sa vi{e znati`eqe opisuje panoramu
grada, planinske masive i okolne bogate vinograde, a od
gra|evina izdvaja znamenitu Krstatu xamiju, sazidanu na
mjestu nekada{we crkve Svete Petke i "nazvanu krstatom,
{to u strelici, koja je na vrhu munareta, ima krsti}"(75),
te veliku i prostranu vrawansku crkvu koja je krasila ovaj
grad.
Po{to je u Vrawskoj Bawi bila smje{tena `eqez-
ni~ka stanica, beogradska pjeva~ka dru`ina dolazi na
ko~ijama u ovo bogato naseqe. Kalik to koristi da odu{ev-
qeno opi{e predivni krajolik i iskreno za`ali {to niko
od bogatih Srba nije pregao da ovdje podigne moderna i
ure|ena kupatila, parkove i {etali{ta, koji bi u takvom
407
prirodnom ambijentu bili neuporedivo qep{i od glasovi-
tih evropskih bawa.
"Putni~ke bele{ke" Spire Kalika Iz Beograda u
Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, zavr-
{avaju se sli~no kako su i zapo~ete, pohvalom pregala{-
tvu `enskih ~lanica hora i afirmisawem umjetni~ke, ali
i nacionalne i patriotske misije dru{tva, koje je osnova-
no 1853. godine na podsticaj mladog Milana Milovuka,
koji je do{ao u Beograd iz Pe{te, a sna`an zamah u radu
dobilo deset godina kasnije sa dolaskom velikog muzi~kog
pedagoga Kornelija Stankovi}a u Beograd, da bi u posqed-
woj deceniji XIX vijeka, predvo|eno genijalnim Mokraw-
cem, do`ivjelo najve}i ugled i slavu. Neposredni prega-
lac, u~esnik i svjedok tih aktivnosti bio je i sam Spira
Kalik. Otuda su stranice Kalikove kwige jedna od auten-
ti~nih potvrda neoborive istine o umjetni~kom i nacio-
nalnom zna~aju, te o razvoju horskog pjevawa u Srbiji.
Kwi`evne ambicije Spire Kalika su bile mnogo
skromnije od postignutog krajweg umjetni~kog rezultata.
Kad se iz dana{we nepristrasne pozicije stavi u drugi
plan sve ono {to je u wegovoj putopisnoj kwizi nasqe|e
vremena (polemika sa nedobronamjernim kriti~arima
Beogradskog peva~kog dru{tva, uzvi{eni patriotski i
nacionalni zanos), pred nama iskrsavaju izvrsne putopisne
slike i utisci o Ju`noj Srbiji, o Makedoniji i Povar-
darju, o Solunu i Egejskom zalivu. Kalik je po{ao od nam-
jere da napi{e "putni~ke bele{ke" o muzi~koj turneji pje-
va~ke dru`ine iz Beograda u Solunu i Skopqu, te da raz-
bije zlobne predrasude koje su u prestonici optere}enoj
palana~kim predrasudama pratile rad ovog dru{tva, a na
kraju je stvorio iznad svega umjetni~ko djelo, kwigu koja
ide u red lijepih srpskih putopisa s kraja XIX vijeka.









408









































409





Radomir V. IVANOVI\


VELIKI POREDAK PESNIKOVOG BI\A

Psihologija stvarawa i filozofija egzistencije
u amanetnoj kwizi poezije Anta Popovskog

(Sveta pesma)

Georgi Stardelovu

"Umetnost je tamna `eqa
svih stvari; sve one hoe da
budu slike na{ih tajni".

Rilke

Uvod

U prvih desetak zbirki poezije, objavqivanih u
periodu od ~etiri decenije (1955-1995), renomirani make-
donski pesnik Ante Popovski (1931-2003) prevashodno
traga za antropolo{kim odgonetkama stvarawa i egzis-
tencije, dajui prednost regionalnom nad univerzalnim.
192


192
Prvim pesmama Popovski se javqa jo{ kao sredwo{kolac. U
kwi`evni `ivot stupa po~etkom pedesetih godina. Do kraja pro{log
veka objavio je zbirke pesama: "Odblesoci" (1955), "Vardar" (1958),
"Nepokor" (1964), "Kamena" (1972), "Tajnopis" (1975), "Qubopis"
(1980), "Sina pesna" (1984), "Nenaslovena" (1988) i "Providenija"
(1995). Takoe je objavio i kwigu sredwevekovnih zapisa - "Glas od
damninata" (1985) i zanimqivo koncipiranu esejisti~ku kwigu -
"Okoto, svetlinite" (1996).
Interesovawe savremenika za poeziju ovog pesnika pokazuju brojni
i znala~ki koncipirani izbori iz wegove poezije: "Makovi"
(1966,1969), "Triptihon" (1966), "Koren edinak" (1979,1985), "Rodopis"
(1983), "Neobjatija" (1981), "Pesni" (1988), osobito "Izbrana dela " u
410
Analiti~ari koi su se seriozno bavili ovim segmentom
makedonske poezije (Dimitar Mitrev, Dimitar Solev,
Miodrag Drugovac, Georgi Stardelov, Atanas Vangelov,
Slobodan Mickovi}, Sreten Perovi}, Rade Siljan, Sande
Stoj~evski, Aleksandar Petrov i mnogi drugi) jednoglasno
su zakqu~ili da postoje tri faze stvarala~ke meta-
morfoze ovog pesnika. Meutim, posmatrano sa stanovi{-
ta psihologije i filozofije stvarawa, mo`e se zakqu~iti
da se radi o celovitom poetskom korpusu, mozai~no
sastavqenom. Celovitost korpusa se naro~ito isti~e uko-
liko iz wegovog kreativnog i intelektualnog obiqa
izdvojimo mali broj relativnih ideografskih ili simbo-
li~kih ~vori{ta u kojima se bez te{koa mogu ubicirati
osnove pesnikove paradigmatike i sintagmatike, na~in
wegovog pevawa i mi{qewa, odnosno bitne premise inten-
cionalnog i lingvisti~kog luka.
Svestan ~iwenice da je neizqe~ivo oboleo,
udovoqavajui stvarala~kom nagonu i preostalim vreme-
nom intenziviranoj ambicioznosti, Popovski je pola
decenije (od zbirke "Providenija", 1995, do kraja 20 veka)
posve en ostvarivawu amanetnog projekta lirsko- epskog
speva "Sveta pesma" (2001). U taj projekat on je ulo`io
maksimum fizi~ke, kreativne, intelektualne i intuitiv-

tri toma, koje je priredio Slobodan Mickovi: "Poezija" (1990),
"Okovano vreme" (1991) i "Me|u `ivotot i znacite" (1991), kao i
"Drvo {to krvavi" (1991) i autorski izbor "Ti{ina" (1994) - na
makedonskom jeziku.
Dvadesetak izbora poezije Popovskog izdato je na stranim jezicima: na
srpskohrvatskom - "Samuil" (1963), "Tiho leto" (1973), "Pesme -
Pesni", dvojezi~no izdawe (1977), "Ogwena" (1978) i "Pesme" (1989);
na italijanskom (1972); na albanskom (1975,2000); slovena~kom (1976);
rumunskom (1981); gr~kom (1983); turskom (1991,1996); engleskom
(1994,1996); poqskom (1998) i francuskom jeziku (2000). Osim
toga,wegove pesme i ciklusi pesama objavqivani su jo{ i na nema~kom,
{panskom, kineskom, hindu, bugarskom, maarskom i drugim jezicima,
kao i u nizu antologija, od kojih izdvajamo "Antologiju svetske
poezije" (Atina, 1982), koju je priredila Rita Bumi Papa.







411
ne energije, u potrazi za najbitnijim ontolo{kim zagonet-
kama stvarawa i egzistencije, dajui prednost univer-
zalnom nad regionalnim. Ve sama promena "ta~ka gle-
di{ta" ukazuje na ~iwenicu da se pesnik ovoga puta ne
zadovoqava uobi~ajenim, poetskim opisom egzistencije,
nego da svim tvora~kim potencijalom nastoji, uz primeru
anti~kih principa (entelehije i sinergije), da se domogne
- esencije, kako poetske tako i egzistencijalne.
193


Sli~na nastojawa, ali izra`ena u znatno mawoj
meri, pokazana su u amanetnim kwigama poezije Aca
[opova "Drvo na ridot" (1983) i Bla`a Konevskog "Crn
oven" (1993). Meutim, one se po silini tvora~kog zamaha
i elementarnosti kreativne i intelektualne energije, u
vrednosnom smislu, ne mogu vaqano meriti sa amanetnom
kwigom Popovskog "Sveta pesma" (2001), po~ev{i jo{ od
intencionalne faze, od etimona - "Dolina na jadrite yvez-
di", sastavqenog od preko hiqada stihova. Na teleo-
lo{kom planu posmatrano, promena "ta~ke gledi{ta" A.
Popovskog u drugom poetskom korpusu, koji ~ini "Sveta
pesma", ogleda se u tome {to je prvi devet zbirki pesama
posveeno poetemama, kojima je primaran Orfi~ki mit,
dok je "Sveta pesma", kao drugi poetski korpus, in extenso
posveena mitemama i filozofemama, kojima su
primereni Antejski i Prometejski mit. Istini za voqu,
potrebno je rei da pesnik u eksplicitnim izjavama
(esejima, pogovorima zbirkama ili kwizi eseistike
"Okoto, svetlinite", 1996), nije dvojio mit od poezije.
194


193
U kratkom ali sadr`inskom predgovoru "Za mojata Sveta pesna"
(str. 5-6) Popovski najprije tvrdi: "[to ima povozvi{eno i psveto od
toa svojot razum i svojata du{a da gi opita{ vo jazikot na svojot
narod?", potom svedo~i o sopstvenom "sakralnom po{tovawu jezika",
da bi na kraju, obavestio ~itaoca o gigantskoj zamisli - spevu koji e,
prema pi{~evom predviawu, sadr`ati 40 pevawa (oko 22 000 stihova).
U prvom tomu te zamisli - Svetoj pesmi (Makedonska akademija na
naukite i umetnostite, Skopje, 2001) objavqena su prva 22 pevawa (9085
stihova, na 490 stranica zborni~kog formata). U inicijalnoj fazi
radni naslov speva bio je - "Dolina na jadrite yvezdi", koji je docnije
zamewen mnogo primerenijim i indikativnijim - "Sveta pesna".
194
U predgovoru zbirci "Qubopis" (1980) Popovski najpre pi{e:
"Denes tragite na pepelta vodat to~no vo toj predel vo koj lesno se
raspoznavaat zapretanite (ne izgasnatite!) ogni{ta na prvata sredba
412
Takoe je primetno da se autor poetikom, autopoetikom i
metapoetikom deklari{e kao pristalica eliotovski
shvaenog zakona filijacije, odnosno kao privr`enik
zakona logogonije (stvarawa sveta pomou re~i), jer po
wegovom najdubqem uverewu "zborovite najdaleku
dosegnuvaat".

Amanetnom kwigom poezije Popovski je izrazio
sopstveno, "dlaboko metafizi~ko nespokojstvo", s obzi-
rom na to da je u woj ispevao himnu @ivotu i himnu Smrti
istovremeno (kao dva ravnopravna entiteta). U okvirima
tradicionalno shvaene literaturologije sve tri vrste
intencija Popovskog (intentio operis, intentio auctoris i intentio
lectoris ) mogle bi se svesti u jedinstvenu, bahtinovsku
shvaenu kategoriju -hronotop (spoj hronosa i toposa),
195


so vidlivoto", a na drugom mestu rezolutno zapisuje: "a poezijata i
mitit e edno isto".
Popovski je u treoj, najzrelijoj fazi stvarala~ke metamorfoze (koja
obuhvata zbirke pesama: "Sina pesna" - 1984, "Nenaslovena" - 1988, i
"Providenija" - 1995 ), po~eo da tuma~i arhetip, odnosno arhetipsko
mi{qewe - kao "ma|epsano dejstvo", tako da je sasvim u pravu
esteti~ar i literaturolog Georgi Stardelov kada u najobuhvatnijoj
monografiji o Popovskom do danas ( "Veli~anija", \ur|a, Skopje, 2000,
str. 280 ) izdatoj kao sedmi tom wegovih "Izbranih dela", tim povodom
tvrdi da je arhetip "apsolutna materija na pozijata".
195
U obimnoj raspravi "Form vremeni i hronotopa v romane. O~erki
po istori~esko potike", objavqenoj u kwizi M. M. Bahtina
"Vopros literatur i stetiki (Issledovani raznh let)",
"Hudo`estvenna literatura" - ( Moskva, 1975, str.234 -407), autor
kategoriju hronotop, koja postoji i u drugim oblastima duhovnih
delatnosti, u okviru literaturologije defini{e na sledei
na~in:"Suestvennu vzaimosvz vremennh i prostranstvennh
otno{eni, hudo`estvenno osvoennh v literature, m budem
nazvat hronotopom (~to zna~it v doslovnom perevde -
"vremprostranstvo").
Termin hronotop upotrebets v matemati~eskom estestvoznanii i
bl vveden i oboslovan na po~ve teorii otnositelnosti
(n{tena). Dl nas ne va`en tot specialn smsl, kotor on
imeet v teorii otnositelnosti, m perenesem ego sda - v
literaturovedenie - po~ti kak metaforu (po~ti no ne sovsem); nam
va`no vra~enie v nem nerazrvnosti prostranstva i vremeni (vrem
kak ~etvrtoe izmerenie prostranstva). Hronotop m ponimaem kak
formalno - sodr`atelnu kategori literaturi (m ne kasaems
zdes hronotopa v druguh sferah kultur)", str. 234 - 235.
413
kao oznake interakcije poetike vremena (a) i poetike
prostora (b). Otuda je sasvim u pravu Georgi Stardelov
kada u monografiji "Veli~anija"(2001) tvrdi: "Za Ante
Popovski, imeno, poezijata ne e samo vremenska, tuku isto
tolku i prostorna umetnost".

Imajui na umu samo pesnikov, do danas nedovoqno
analizovani, sadr`ajno i formalno bogati amanetni spev
"Sveta pesma", ~ini nam se da je za vaqano, a to zna~i i
interdisciplinarno i multidisciplinarno (uz primenu
postulata relacijske teorije) tuma~ewe i razumevawe svih
sadr`anih, sugerisanih i skrivenih, paradigmatskih i
sintagmatskih odnosa bilo veoma va`no analizovati:
najpre odnos literarnog (a) i ideolo{kog diskursa u spevu
(b); zatim odnos dve vrste refleksivnosti: lirske (a) i
filozofske (b); kao i dve, po na{em mi{qewu najbitnije
oblasti duhovne delatnosti, koje uveliko {ire i
pesnikovo i analiti~arevo "poqe duha": psihologiju
stvarawa (a) i filozofiju egzistencije (b).

Sa stanovi{ta poetike, estetike i filozofije
kwi`evnosti nama se ~ini presudnim pesnikov napor
(kreativni, intelektualni i intuitivni) da dopre do
najdaqih etimona i nedoma{enih smisaonih dubina
aksiologije, gnoseologije i ontologije, oblasti kojima se
Popovski bavio kao pesnik, a ne kao filozof; oblasti
koje on metafori~nim jezikom imenuje kao: "Qubopis",
"Providenie" i "Tajnopis". Ukratko re~eno, pesnik je
amanetnu kwigu posvetio Biu sveta, Biu stvarawa i
Biu stvaraoca, {to bez posrednika ukazuje na
ambicioznost ovog, jedinstveno zami{qenog, retko
sretanog i na neobi~an na~in realizovanog stvarala~kog
projekta, u nacionalnim i nadnacionalnim okvirima

O~evidno, Bahtin stvarala~ki hronotop smatra sugestivnim i
produktivnim u oblasti kwi`evnosti i nauke o woj, te mu upravo stoga
i posveuje toliku pa`wu, osobito kada je u pitawu primewena ravan
prou~avawa. Zanimqivo je , takoe, da je autor najvei deo rasprave
(str. 234-391) napisao 1937-1938 godine, ali da su najnovija analiti~ka
iskustva, saop{tena u zavr{nom delu rasprave - "Zakl~itelne
zame~ani", napisao tek 1973 godine (str. 391 - 407).
414
posmatrano. Re~eno jezikom filozofije i filozofije
nauke, radi se o Velikom poretku pesnikovog bia.


1. PSIHOLOGIJA STVARAWA

Potstaknut koliko potrebama vremena toliko i
potrebama izra`avawa vi{estrane i nesumwive daro-
vitosti, A. Popovski je tokom pet decenija neposustalog
kwi`evnog rada (1953 - 2001) postao jedan od najistak-
nutijih makedonskih poligrafa, onih koji kwi`evnu poli-
grafiju koriste i kao vid ispoqavawa stvarala~kog nago-
na i kao mogunost za saop{tavawe meusobno razno-
rodnih, `ivotnih i stvarala~kih vizija. Podatak da je sas-
tavio, izabrao i preveo, sam ili u koautorstvu sa drugim
autorima, dvadesetak antologija pesni~kih izbora, meu
kojima su i kwige: Maka Dizdara, Euenija Montalea,
Ivana V. Lalia, Agjeja, ^eslava Milo{a, Alihaja, Josifa
Brodskog, Jorgosa Seferisa, Janisa Ricosa, Odisejasa
Elitisa, kao i posebnih prevoda: Vi{eslave [imborske,
Hansa Magnusa Encensbergera, Dereka Volkota, Artura
Lundkvista, Tomasa [apkota, Umberta Eka, Nikite Sta-
neska i drugih, - ve sam po sebi ukazuje na potrebu kompa-
rativnoesteti~kih istra`ivawa, budui da se , nolens -
volens , u sredi{tu tako koncipirane analize, koja
insistira na poveanom stepenu egzaknosti, nae odnos
produkcijskog i recepcijskog modela, tj. izbor jedne od
~etiri teorije koje se tim odnosom bave.
196


Kao {to je poznato , pred analiti~arem su ~etiri
mogunosti izbora: mimeti~ka teorija (koja prou~ava
odnos dela i sveta), potom pragmati~ka teorija (koja
prou~ava odnos dela i ~itaoca), odnosno ekspresivna

196
Teorijskim aspektima ove problematike i tematike iscrpno i
sistemati~no smo se bavili u ogledu "Estetika i teorija tuma~ewa u
delu Umberta Eka (Otvoreno djelo: Granice tuma~ewa)" objavqenom u
meunarodnom zborniku radova - "Kritika danas" - (Institut za
strane jezike, Podgorica, 2004) i studiji "Poetika i noetika Viktora
Borisovia [klovskoga u tuma~ewu Vuka Filipovia", objavqenoj u
~asopisu "Ba{tina" (Leposavi, sv.16, 2004, str.13 - 43) i kao separat,
te radoznalog ~itaoca upuujemo na wih.
415
teorija (koja stavqa akcenat na autora) i na kraju, objek-
tivna torija (koja stavqa akcenat na samo delo).
U ovakom koncipiranom radu mi smo se
opredelili za objektivnu teoriju, jer je ona ne samo
najnu`niji izbor nego je istovremeno i najprimerenija
predmetu istra`ivawa, budui da je za iscrpqivawe svih
zvu~ewa i zna~ewa "Svete pesme" potrebna ~itava
monografija, kako bi se prakti~no ostvarijo Besjerov
osnovni zahtev - da se pisawem stigne do vidqivog.
197


Popovski je, kako sam eksplicitno ka`e, izazvao
jezik na svere{avajui dvoboj. On je nastojao da amanetnom
kwigom nadma{i sopstveni tvora~ki potencijal, da znatno
nadopuni i bespogovorno obogati kako konkretnu tako i
virtuelnu energiju poetskog jezika, da NOVOM KWIGOM
NAPI[E Kwigu sveta, Kwigu - svepesmu, koja bi zame-
nila sve ostale kwige, odnosno da stvori Svetu kwigu
(Trei zavet), kojom bi se mogao naslutiti ako ne i
odgonetnuti sav postojei, vidqivi i nevidqivi, racio-
nalni i iracionalni svet, svi wegovi fenomeni i
noumeni. Embrion takvog estetskog, filozofskog i
kreativnog opredeqewa nagovestio je Popovski
svojevremeno kratkom i efektnom pesmom "Kobna":

"Vreme se otvara i po~iwe u meni da govori
Prevodei me u nebo, u tu`nu ispovest
U molitvu posle koje u pustiwi pada ki{a.
Vreme se otvara i prastarim jezikom odgoneta
O`iqak po o`iqak ranu za ranom zapis du{e
I zato {to je zemqa zamirisala na mene".



197
O poeziji A.Popopovskog pisali smo do sada u dva maha, sa
razli~itih analiti~kih aspekata: najpre u ogledu "Osobeni poetski
svet", objavqenom u kwizi "Makedonski pisci i dela"(Narodna kwiga,
Beograd, 1979, str. 59 - 75), a potom u ogledu "Lirski paralelizmi u
poeziji Du{ana Kostia i Anta Popovskog", posledwi put izdatom u
kwizi "Du{an Kosti "("Pegaz" - "Zmaj", Bijelo Poqe, Novi Sad,
2003, str. 175 - 191), koja pretstavqa sedmi zavr{ni tom na{ih
"Izbranih dela" ( u wima su zastupqene jo{ i monografije o Wego{u,
Qubi{u, Marku Miqanovu, kraqu Nikoli, R. Ratkoviu i Mihailu
Laliu).
416
Na radikalno preina~ewe sopstvene psihologije
stvarawa Popovski je, bez ikakve sumwe, bio iniciran
izvanrednim Rilkeovim esejem o prirodi umetnosti, te se
pouzdano mo`e tvrditi da postoi potpuna saglasnost
makedonskog pesnika sa nema~kim, koji tim povodom
ispisuje nekoliko desetina re~enica u vidu poeti~ke,
esteti~ke i filozofske apoftegme:

"Umetnost je tamna `eqa svih stvari; sve one hoe
da budu slike na{ih tajni. Rado se otresaju svog uvelog
smisla da bi ponele neku od na{ih te{kih ~e`wi. One se,
dakle, stvari, pojave, tiskaju u na{a uzdrhtala ~ula i
`edne su da budu povodi za na{a oseawa. One be`e iz
konvencije, one hoe da budu ono {to mi smatramo da jesu, a
ne ono {to stvarno jesu. Zahvalno i predano slu`ei, hoe
da ponesu nova imena kojima ih obdaruje umetnik. One su
kao deca koje mole da ih povedemo na put; nee sve shvatiti
ali hiqade rasutih i slu~ajnih utisaka e se jednostavno i
lepo nalaziti na wihovom licu. Tako isto stvari `ele da
stoje pred priznawima umetnika, kad ih on izabere za
povod svoga dela, preutkujui i odajui u isto mah tamne
ali obrubqene wegovim duhom, kao i mnoga raspevana lica
wegove du{e, toje pozvawe koje umetnik razabire, `ewe
stvari da budu wegov jezik. On je taj koji e ih iz te{kih i
besmislenih oblika konvencije uzdii u velike poretke
svoga bia".
198

Osnovna intencija Popovskog u "Svetoj pesmi"
dala bi se definirati kao stvarala~ko, natprirodno
nastojawe da sve sopstvene i tue konvencije pretvori u
nove, smislene i lepotom pro`ete pesni~ke intencije, u
skladu sa poznatim Andrievim stavom da bi trebalo
te`iti daleko i visoko, a da e pri tome rezultati doi
sami po sebi. Popovski je "Svetoj pesmi" podario

198
Srodno mi{qewe o prirodi umetnosi i prirodi umetnika saop{tio
je Boris Pasternak, te se ono u potpunosti mo`e primeniti na stawe u
kome se Popovski nalazio pi{ui sopstvenu Cantika sacra "Za mene
je umetnost obuzetost, umetnik je obuzet ~ovek, dirnut, za~uen
stvarno{u, svakodnevnim postojawem, koje `ivoj, sna`noj recepciji
izgleda jo{ vol{ebnije, ba{ zbog posedovawa takvog neulep{anog,
prozai~nog elementa". Ina~e je poznato Pasternakovo mi{qewe,
saop{teno u romanu "Doktor @ivago", da Jezik i Govor pretstavqaju
posledwu oazu smisla i lepote.
417
celokupan ulog bia, bia bez ostatka, kako bi rekli
fiozofi egzistencijalisti. Stoga i amanetna kwiga nije
ni{ta drugo do li posledwe rvawe Sudbinom, sa neu-
mitnim Fatumom nestajawa, sa uzaludnom Nadom, ^e`wom
i Utopijom - da se mo`e izbei neumitno i ostvariti
neostvarivo!!! Sam Popovski svoju poetiku naziva "vnat-
re{nim pismom", pri ~emu prevashodno misli na odvajawe
poetskog od nepoetskog, odnosno na zakonitosti endo-
topije (biti u stvarima) i egzotopije (biti izvan wih).

Stvarala~kom destilacijom poetskog fluida svaka
re~ uveava sopstvenu radijacionu mo, svoju ekspresiju i
impresiju, postajui semema u smislu o kome pi{e Majkl
Rajfater. Novi deskriptivni sistem podrazumeva
specifi~no trajawe u vremenu, ka`e on i tim povodom
dodaje:

"Sekoj zbor e semema, slo`en sistem od me|usebno
svrzani semanti~ki svojstva ili semi preku edna nivna
nepromenliva sintaksa; tie semi mo`at da se aktuali-
ziraat pod formata na leksi~ki pretstavuvawa (...) Bidej-
}i aktualizacijata e sekoga{ mo`na, sememata mo`e da se
sfati kako po~etok na nekoj iden tekst, a prikaznata kako
ekspandirana semema vo koja na prostornite sintagmi im e
pridodadena i temporalna dimenzija. Ponatamu, sekoj ele-
ment od deskriptivniot sistem stoi vo metonimiski odnos
so nukleusniot zbor" (1990).

Diskusiju o specifi~noj poetskoj temporalnosti u
poeziji A. Popovskog zapo~eli smo stoga {to se u "Svetoj
pesmi" kao ni u jednoj drugoj kwizi pesama pokazuje
pro`imawe razli~itih vrsta vremena (od iskona do kona).
Jedno od wih ima prvenstvo. Radi se o bibliski shvaenom
Pra - vremenu (Uhrzeit), u kome je do{lo do stvarawe sveta,
bilo uz pomo logogonije, bilo uz pomo fotogonije, bilo
uz pomo teogonije. Na to upuuju stihovi poput sledeeg:
"I samiot se obiduva{e da vleze vo predelite // na
iskonite". Kao {to smo ve imali prilike da ka`emo, u
kwizi "Wego{eva psihologija i filozofija stvarawa"
418
(1997),
199
radi se o meusobnom odnosu Boga kao Velikog
demijurga (deus absconditus) i Pesnika kao Malog demijurga
(deus revelatus). U najveoj moguoj meri wih povezuje samo
stvarawe kao vrhunaravni smisao postojawa. Stoga ne ~udi
kao {to s pravom tvrdi poznati psiholog Pol Dil u
kwigama "Simbolika u gr~koj mitologiji" i "Simbolika u
Bibliji" ("Univerzalnost simboli~kog jezika i wegovo
psiholo{ko zna~ewe"), to {to poput mnogih prethodnika
i Popovskog vi{e interesuje Bog - Stvaralac nego Bog -
sudija i Bog - otac.
200

U uvodnoj - Pesmi I: "Kain i Avel" (stihovima 220 -
227) Popovski eksplicitno svedo~i o polo`aju Boga kao
Velikog demijurga i Adama kao Malog demijurga; odnosno o
prvom stvaraocu kao subjektu neograni~enih, a o drugom
subjektu kao stvaraocu ograni~enih moi. Oni se javqaju
kao dva usamqena bia, a poznato je da je samoa oduvek
pretstavqala veliku temu i veliku inspiraciju svake
autenti~ne poezije:



199
Najpre smo objavili monografije "Wego{ev poetski govor"
("Dnevnik", Novi Sad, 1991) i "Wego{eva psihologija i filozofija
stvarawa" (Gradska biblioteka, Novi Sad, 1997), a potom i kwigu
"Wego{eva poetika i estetika" ("Zmaj", Novi Sad, 2002), u koju su
inkorporirane obe prethodno objavqene kwige. Najnovije izdawe
"Petar Drugi Petrovi Wego{", objavqeno kao prvi tom "Izabranih
dela" ("Pegaz" - "Orfeus", Bijelo Poqe - Novi Sad, 2003, str. 554)
obnovqeno je sledeim prilozima: "@rtvovawe i samo`rtvovawe"
(str. 385 - 414), "Stradawe i stvarawe kao vertikale humaniteta" (str.
415 - 432) i "Molitva kao zavjetno pismo (Biblijski alegorizam u
Wego{evoj meditatvnoj poeziji)", str. 433 - 455.
200
U odeqku "Bog - tajna i ime 'Boga' " Dil pi{e o va`nosti
"nadsvesne lingvisti~ke mudrosti" i tom prilikom preporu~uje neke
od merila vaqanosti: "Postoji , meutim jedino merilo vaqanosti
koje izmi~e svim pravilima semantike. Ono se temeqi na jednoj
latentnoj mudrosti jezika koja daleko nadma{uje wihovu uobi~ajenu
upotrebu. Enigmatski zatvorena u korene pojmova, lingvisti~ka
mudrost je jedna psiholo{ka pred - nauka koja - ba{ kao i mitska
mudrost - mo`e biti samo nadsvesnog porekla" (str.51).
Dil s pravom tvrdi da Jezik velikim delom pripada sferi
nadiskustvenog, tako da je on "du`an da imenuje i ono {to je
neimenqivo". Uostalom, pi{e nadaqe Dil, i sama leksema ex - sistere
doslovno zna~i - biti istisnut iz tajne ili transcendencije.

419

"Stoev jas, Adam, samo so nevinosta moja
i so silata na Slovoto vo mene:
Slovoto mi be{e svetlina so koja gledav,
klu~ so koj gi odgatnuvav site senki -
osven mojata i senkata na Sozdatelot.
Niv mo`e{e da gi odgatne samo Toj
za{to jas i bez toa ostanav samo senka
na negovite soni{ta."
201


Prema o~ekivawu, sve pesnikove simpatije su na
strani Adama kao stradalnika, budui da se wegova pobuna
ne zavr{ava ni mirewem, ni fatumom `rtvovawa, ni
tragawem za posledicama praiskonskog greha. Qudsku
stvara~ku energiju, duh koji stvara i du{u koja pati, i
daqe karakteri{e neute`iva `eqa za saznawem, koju
Popovski metafori~no imenuje kao Drvo `ivota ili Drvo
saznawa. No, bez obzira na stvarala~ku mo i mo
usaoseavawa, problemi i daqe ostaju delimi~no re{ivi,
ali zato aporije ostaju apodikti~ki nere{ive, te nije
nikakvo "hibridno ~udo" to {to iza osmi{qenog pitawa
uvek ostane vi{e upitnika nego uzvi~nika (odgonetki).
Popovski, pre svega ostalog, misli na Drvo saznawa, kada
je re~ o biblijskoj ravni tuma~ewa, ali i na Drvo `ivota,

201
U produ`etku citiranog pasa`a Popovski elaborira mitolo{ku
temu o usamqenosti kako makrokosmosa (Boga) tako i mikrokosmosa
(Adama), pri ~emu je vi{e nego evidentno da ono {to spaja dva
stvarala~ka bia (kosmi~ki i planetarno) istovremeno ih i
razdvaja.To je jo{ jedan paradoks vi{e u pesnikovom na~inu pevawa i
mi{qewa, naj~e{e graenom na binarnoj logici i neo~ekivanim
antinomijama (str. 228 - 238):

"Slovoto mene mi be{e edinstvena sloboda
no i okrvaven me|nik koj me dele{e
od Sozdatelot:
vo no}ite, niz zorite, kve~erinite -
se ni{aa samo na{ite senki,
negovata i mojata;
i bea staveni dve trpezi -
negovata i mojata:
ednata na nebesata - drugata na zemjata;
Sozdatelot na edna trpeza,sam so sebesi,
jas na drugata trpeza,u{te posam od sebesi... ".
420
kada je re~ o mitolo{koj ravni tuma~ewa. Naime, od
davnina je poznato da Drvo u svim mitologijama pret-
stavqa kosmi~ki model (ono otelotvoruje i ~oveka i sve
~etiri strane sveta); Krst na kome je raspet ~ovek zbog
preteranih htewa, vidnih naro~ito u etici i egzistenciji.
Ukratko, Drvo je dendromorfno bo`anstvo i u paganstvu i
u hri{anstvu, te se ono mo`e uzeti kao mesokosmos (bie
koje povezuje makrokosmos i mikrokosmos).

Ranije spomenutoj kategoriji - logogoniji, pesnik
sada pripaja i zakonitost - fotogonije (stvarawe sveta
pomou svetlosti), tako da mu Slovo / Pismo / Jezik /
Govor / Mi{qewe ostaje kao posledwe uto~i{te smisla:

"Slovoto mi be{e svetlina so koja gledav
klu~ so koj gi odgatnuvav site senki".

Svako stvarawe, meutim, istovremeno ili naiz-
meni~no prati i proces pre-sazdavawa, o ~emu svedo~i
distih:

"Pismoto ostava{e svoi luzni niz vremeto -
rakata vrz oblicite".

Slovo / Logos, zakqu~uje pesnik u izvanredno krei-
ranoj amanetnoj kwizi, pretsavqa "Most me|u mo`noto i
nemo`noto". Radi se o specifi~noj stvarala~koj meta-
morfozi: oblik prostor vreme, uz ~iju pomo, in ultima
linea, najdubqi pesimizam i agnosticizam ("crna irilica"
i "crni znak na ~elu") bivaju dovedeni u kakvu-takvu
ravnote`u sa stoi~kim optimizmom, graenim na
stvarala~kim moima (Slovu / Logosu). Popovski se,
o~igledno, opredelio da stvori "monu sintezu". On se
slu`i svim dostupnim mu znawima i postupcima mode-
lovawa sveta i sveta umetni~kog dela pri ~emu naj~e{e
koristi "jezik istine" (episteme), a mnogo ree "jezik
ubeivawa" (doxa). ^este su direktna ili indirektna
pozivawa na biblijske gnome ili apoftegme, kao {to je
ona o Jeziku ("ne `ivi ~ovjek o samom hqebu, no svakoj
rije~i koje iz usta Bo`jih").

421
Osnovu psihologije stvarawa ~ini apsolutno pove-
rewe u `ivotnu i stvarala~ku misiju koju stvarawe obav-
qa, pri ~emu se delovi binarnih opozicija u na~inu peva-
wa i mi{qewa A. Popovskog ne daju odvojiti. Wima,
naime, vlada princip dijalektike i meusobne, prirodne i
logi~ke zavisnosti (jedan od primera binarne logike
pretstavqa afazija i re- afazija). Granice meu polovima
binarnih oponenata veoma su fluidne. One ujedno
omoguuju, u pojavnom i transcendentnom obliku, izvesno
preplitatawe pojava i procesa, tuma~ewa sa raznorodnih
"ta~aka gledi{ta", u zavisnosti od konteksta u kome se
saop{tavaju. Uzmimo kao primer ~esto elaborirano
simboli~ko ~vori{te - san:

"Znae{e i toj deka ona koe se sonuva
e povistinsko od ona {to postoi
i deka se {to postoi - postoi samo vo imeto".
202


Na taj na~in se odnosi stvarawa i egzistencije
(realne i imaginarne) uveliko uslo`wavaju, osobito
ukoliko se ~itav stvarala~ki proces pove`e sa poetskom
temporalno{u, o kojoj zanimqivo pi{e Slobodan
Tomovi u kwizi "Filozofija vremena"(1997).
203


202
U kojoj meri i u kom smeru se razastiru pojedina simboli~ka
~vori{ta najboqe emo pokazati na~inom elaboracije ve
spomiwanog ~vori{ta - san. U petoj i najobimnijoj pesmi - "Sami
sebesi i zemja i krst" navedeno je na desetine vrsta sna: san - pismo,
san - molitva, noni sni, iznenadni sni, nerazumqivi sni, vetroviti
sni, sni koji ulaze, sni koji izlaze, narodni sni, istorijski sni, zli
sni, dobri sni, sni mrtvih, sni `ivih, vreme "velikih nesanica"
(stradawa), "skr`avi sni", bogati sni, jedri sni, zvu~ni snovi,
ukradeni sni i drugi. Po mi{qewu pesnika, va`nijim od jave i sna on
smatra kwi`evnu javu i kwi`evni san, jer oni obitavaju u
specifi~nom kontekstu, vremenu i prostoru.
203
Tomievu kwigu objavili su zajedni~ki cetiwski "Obod" i
podgori~ki "Unireks" 1997 godine. Autor tvrdi da je "Vrijeme stalni
prelazak iz nebia u bie", navodei na desetine tuih definicija
(Aristotela, sv. Avgustina, I. Wutna, I. Kanta, [openhauera i
drugih). On takoe defini{e desetine razli~itih vrsta vremeni-
tosti: "temporalni minimum", "fizi~ka praznina", "temporalni
maksimum", "kauzalitet vremena", "protok energije", "hroni~ko vrije-
me", "hronolo{ka menzura", "hronolo{ki sistem", "transcendentalni
shemat", "analogno vrijeme" i sli~no. U "Zakqu~ku" kwige (str.109 -
116) ponudio je 109 modela / podmodela u kojima se promi{qa vreme.
422
Posmatrano u tom kontekstu, osnovno stanovi{te
Popovskog o odnosu stvarawa i trajawa postaje bliskije i
prihvatqivije, osobito u delovima lirsko-epskog speva
posveenog ovoj tematici i problematici:

"za{to tragite na zborovite
`iveat podolgo i od du{ata
i od racete {to gi napi{ale niv".

Ukoliko je ta~na pesnikova konstatacija -da onaj
koji je stvorio ne{to, nikada vi{e nee biti sam- onda se
bez te{koa mo`e zakqu~iti da je on pripadnik delatne
filozofije ("^ini i biti!"), odnosno da je zagovornik one
ideje po kojoj ~iwewe / stvarawe nije samo put osmi{-
qavawa ovozemaqske i onozemaqske sfere nego isto-
vremeno i put prevladavawa smrti i ni{tavila. Pesnik je,
takoe, zastupnik ideje po kojoj se svaka energija (a meu
wima i stvarala~ka) mo`e samo transformisati iz jednog
oblika u drugi, ali ne mo`e netragom nestati. Stvarawe
Poezije je po wegovom najdubqem uverewu, - "~ovekovata
ve~nost".

Kao pristalica estetske epifanije (iznenadnih
otkria uz pomo "probqeska duha"), osnovnu kosmi~ku,
planetarnu i stvarala~ku energiju Popovski nalazi u
dijalektici sazdavawa i pre-sazdavawa, {to je najboqe
pokazano u Pesmi XII -"Prvin nie odevme po sabjata - a
potem sabjata po nas" (str. 265, st. 5034 - 5052). Ne{to daqe
(na str. 280) nalazimo sredi{we mesto ne samo ovog pevawa
nego i lirsko-epskog speva u celini, u distihu koji
pretstavqa mesto sa "izdignutim zna~ewem", upravo stoga
{to se mo`e smatrati indikativnim nadtekstom:

"telesnata smrtnost koga se presozdava{e
vo duhovna besmrtnost".

U pitawu su ~etiri ideografska ~vori{ta: energija,
materija, duh i du{a, o kojima e vi{e re~i biti u nrednom
odeqku, posveenom istovremeno i filozofiji stvarawa i
filozofiji egzistencije. Zahvaqujui stvarawu, ~ovek
nije samo "pulvus et umbra" nego je i "sveto i dugove~no
423
pismo", pod shvatqivom pretpostavkom da se radi o
autenti~nom umetni~kom delu i autenti~nom umetniku i
da je prisno i neotuivo usvojena poznata latinska
sentenca: "Mors janua Vitae" (Smrt nosi @ivot).


2. FILOZOFIJA EGZISTENCIJE

Po~etak rasprave o filozofiji stvarawa i filozo-
fiji egzistencije u amanetnoj kwizi "Sveta pesma" (2001)
Anta Popovskog posvetili smo odnosu dvaju kulturnih
modela. U prvom redu radi se o odnosu Istoka kao
"amorfne civilizacije" i Zapada kao "kristalne
civilizacije", tj. o odnosu "misti~nog isto~wa~kog
univerzalizma", koji je stvaraocu poput Popovskog mnogo
bli`i, i "zapadwa~kog graanskog idividualizma" koji mu
je mnogo daqi; dok se u drugom redu radi o odnosu
narativnog (patrijarhalnog) i graanskog (skriptivnog)
modela kulture. Za nas najinteresantniji proces wihovog
meusobnog preplitawa u dva kulturna i civilizacijska
areala: na Balkanu i u Mediteranu, o ~emu zanimqivo
pi{e Fernan Brodel.
204

U prvom poetskom korpusu (sastavqenom od devet
zbirki poezije) Popovski uveliko koristi tradiciju i
jednog i drugog kulturnog modela, uz napomenu da mu je
veoma bliska i tradicija folklorne imaginacije, odnosno
vizantijska tradicija, otelotvorena u velikom broju
sredwevekovnih vrsta i `anrova, koje je negovala i ~ija je
dostignua koristio Popovski.
205


204
U znamenitoj kwizi "Mediteran i mediteranski svet u doba Filipa
Drugog" ("Geopoetika" - CID, Beograd - Podgorica, 2001, u prevodu
Vidaka Rajkovia i Marine Vukievia), ~ije je prvo izdawe
objavqeno u Parizu 1949 godine, Fernan Brodel tvrdi da se sve
osobine isto~nog i zapadnog kulturnog modela najvidnije
manifestiraju u grani~nim podru~jima. Videti takoe i zanimqivo
koncipiranu kwigu Predraga Matvejevia "Mediteranski brevijar"
(Grafi~ki zavod Hrvatske, Zagreb, 1987), koje je izdavana vi{e puta i
prevedena na italijanski jezik (Milano, 1987). Autor je najavio skoro
objavqivawe i "Jadranskog brevijara".
205
Uputno je vidjeti kwige: "Rije~nik biblijske teologije"
(Kr{anska sada{wost, Zagreb, 1988), koji je uredio Xavier Leon
Dufour sa saradwicima, a preveo Mate Kri`man, "Azbu~nik srpskih
sredwevekovnih kwi`evnih pojmova" ora Trifunovia ("Nolit",
424
U pitawu je "voqa `anra" koja, kao {to s pravom
tvrde S. S. Averincev i K. Giqen, ~esto biva sna`nija od
"voqe autora". Koristei moderna dostignua savremene
versologije, u kojoj posebno mesto dobija supra-versifi-
kacija, potom genologije, u kojoj posebno mesto dobijaju
"samorazumqiva polazi{ta", kao i naratologije, u kojoj
posebno mesto dobija odnos lirske i epske naracije, -
zakqu~ili bismo da amanetni spev "Sveta pesma", kao i
svaka druga Kwiga sveta, u nejednakoj meri obuhvata sva
tri kwi`evna roda - liriku, epiku i dramu. Pri tome su
dominantne prve dve, tako da se spev mo`e definisati kao
lirsko-epski, sa ~estom i ritmi~kom smenom lirske i
epske naracije. Uz to je veoma va`no naglasiti da obe
vrste naracije slu`e istom ciqu ili sistemu ciqeva -
otkrivawu najdubqeg smisla nastajawa, postojawa i
nestajawa, odnosno procesu geneze i palingeneze, tj.
otkriu elementarnih ontolo{kih zagonetki.

Odnos lirske i epske naracije presudan je u svakoj
vrsti rasprave o odnosu pesni~ke slike i poetske ideje,
koje su u spevu "Sveta pesma" tako meusobno isprepletene
da bi se u kona~noj kategorizaciji morao odvajati stih po
stih, strofa po strofa , strofoid po strofoid i odse~ak
poodse~ak. Pre svega ostalog, ovaj spev karakteri{e
strofi~na razlistalost. Pesni~ke slike, mahom vizuelne,
meditativne i sinesteti~ke, uglavnom su posveene
lirizaciji speva, ta~nije literarizaciji do`ivqaja
pojavnih i latentnih procesa; dok su poetske ideje, meu
kojima preovladavaju one posveene integralnoj slici
sveta (a u wenom okviru i integralnoj stvarala~koj
viziji), panteizmu i pankalizmu, uglavnom su posveene
egzistenciji. Prva vrsta refleksije (lirska) upuuje na
proces estetske epifanije (iznenadnih, ali brilijantnih
otkria, koja ~esto pripadaju sferi emocionalisti~kog
do`ivqaja sveta), a druga vrsta refleksija (filozofska)
upuuje na otkrivawe zakonitosti po kojima svet

Beograd, 1990), @. le Gofa "Za druga~iji sredwi vek. Vreme rad i
kultura na Zapadu" (1977), Umberta Eka "Umetnost i lepo u estetici
sredweg veka" (1992) i Nortropa Fraja "Veliki kod(eks) - Biblija i
kwi`evnost" ("Prosveta", Beograd, 1985), sastavqenu iz dva dela:
"Poretka re~i" i "Poretka tipova".
425
egzistira, bilo da je re~ o realijama (konkretnom), bilo o
idealijama (virtuelnom svetu). Ukratko re~eno, lirske
refleksije naj~e{e nalazimo u asocijativnim nizovima,
koje funkcioni{u po malo poznatim stvarala~kim meha-
nizmima (budui da jedno inspirativno jezgro raa drugo),
dok filozofske refleksije naj~e{e nalazimo u dogaaj-
nim nizovima.

Poslu`imo se primerima. U Pesmi VI - "Krstici
son~eva svetlina", ve na samom po~etku nalazimo
izvanredno kreiranu pesni~ku sliku u stihovima 2203 -
2212:

"odminatoto jave: pe{teri vo koi dogovor
so Novalis se vkrstuvaa prsti i ptici
i se pravea streli. Tie pe{teri bea polni
so violetovi dovici na znajni i neznajni,
so harfi i kavali, skakulci i bumbari,
so palavi reki koi nosea pred sebe
i snopja i krstici, i srpja i sorovi, bea polni
so deca ka~eni na crveni pastuvi
koi bodiwaa nakaj letnite ognovi vo planinata:
visoko nad yvezdite - nisko pod soni{tata"

a neposredno potom i sugestivno ostvarenu poetsku
ideju u stihovima 2213 - 2222 koji neposredno slede iza
prethodno navedenog primera:

"Se dopirav i sebesi i prodol`uvav da baram
za{to drugo ni{to i ne znaev
nitu pak nekoj ili ne{to mene me znae{e.
Se dopirav i sebesi se ~ip~ev, pla{ej}i se
samiot vo sebe i niz sebe da ne se zagubam;
nepovratno vo ni{toto i bez sebesi
da ne bi da stignam. Kopneev po toj praplamen
na site ognovi i po taa prapesna
na site pesni koi nikoga{ ve}e
nema da se ispeat".

U kompozicionoj i konstruktivnoj shemi zavetnog
pisma "Sveta pesma" presudan je odnos fragmentacije
426
speva na u`e lirsko-epske celine, kao i odnos integracije
u`ih lirsko-epskih celina u vee i obuhvatawe, po~ev{i
od pesme, preko poeme do speva u u`em smislu i speva u
{irem smislu. Iz 22 indikativno naslovqena pevawa mogu
se izdvojiti ne samo pojedina~ne poeme nego ~itavi nizovi
poema posveeni opsesivnoj tematici i motivici (takve su
poeme posveene Zemqi, Re~i, Kamenu, Ikoni, Kosti,
Vremenu, Oblicima, Samoi, Mostu, Mitu i mnogim
drugim).
206


Pri tome vaqa istai vidnu ispoqenu cikli~nost
ili mozai~nost konstrukcione i kompozicione sheme, jer
je svako od 22 pevawa u spevu komponovano na istovetan
na~in: na prvom mestu se nalazi "Prolog", sastavqen od
onih stihovanih celina, obele`enih brojevima, u kojima se
krije osnovna pesnikova poruka, odnosno zbir paradig-
matskih osa koje indiciraju sadr`aj i sugestije pojedinog
pevawa, {to istovremeno zna~i i vrednovawe; zatim sledi
jedna ili vi{e poema inkorporiranih i pevawe epa in
continuo, jer samo tako obuhvatna lirsko-epska forma,
poput speva, mo`e pesniku eruptivnog talenta omoguiti
iskazivawe svih darova od kojih je sastavqen wegov
nesumwivi talenat; na kraju, kao trei, pe~atom izdvojeni
deo dolazi "Epilog", kojim se rezimiraju sadr`aji po
pesnikovoj skrivenoj sugestiji, pretstavqaju ujedno i
kompozicioni prsten svakog pojedina~nog pevawa.
207


206
Vi{e od svih drugih analiti~ara i kriti~ara Georgi Stardelov u
monografiji "Veli~anija" (2000) insistira na epskim komponentama u
prvom poetskom korpusu Popovskog. Sopstvenu sklonost ka poemi kao
lirsko-epskom `anru pokazao je Popovski nizom veoma uspe{no
kreiranih poema, kao {to su: "Samuil", "Vardar", "Karaorman",
"Me~kin kamen", "Son~ogledi" i drige. Mada je ovladao i kratkom
poetskom formom (osobito u pesmi "Kobna"), sa sigurno{u se mo`e
tvrditi da poema pretstavqa najprimereniji obrazac za ispoqavawe
pesnikove kreativne, intelektualne i intuitivne energije.
207
O zna~ewu procesa uokviravawa, u koji ubrajamo i kompozicioni
prsten, veoma zanimqivo pi{e ruski nau~nik Boris A. Uspenski u
kwizi "Poetika kompozicije", koja je zajedno sa kwigom "Semiotika
ikone" objavqena na srpskohrvatskom jeziku, u prevodu i sa predgovo-
rom Novice Petkovia ("Nolit", Beograd, 1979). Kada je u pitawu eps-
ka naracija analiti~aru je od velike pomoi trotomna kwiga Pola
Rikera "Vreme i pri~a" (Pariz,1983, 1984, 1985), zajedno sa kwigom
"Ziva metafora" (Zagreb, 1981). Uputno je videti kwigu E. B. Grin
427

Ukoliko je re~ o filozofiji stvarawa, neophodno je
egzaktnom analizom ukazati na stvarao~evu "kriti~ku
svest", visoko razvijenu, jer on izdvajawem "Prologa" i
"Epiloga" kao mesta sa izdignutim zna~ewem, odnosno kao
mesta u kojima se nalazi `i`a ideografskog ili simbo-
li~kog ~vori{ta, `eli a posteriori da sumira, oceni i
preoceni domete sopstvenog tvora~kog potencijala u
odreenom lirsko-epskom segmentu speva, u pojedina~nom
slu~aju; odnosno domete sopstvenog tvora~kog potencijala
u celokupnom spevu; a na indirektan na~in i u oba poetska
korpusa koji ~ine wegov opus. Pri tome wegova prik-
rivena ambicija usmerena je na ocenu i procenu
sopstvenog doprinosa kwi`evnom razvoju eufoni~nog
makedonskog jezika. Ujedno, pokazuju se i wegove primarne
kwi`evne simpatije, od kojih najzna~ajniju pretstavqa
delo Bla`a Koneskog.
208
Pro{irivawe pomenutog kon-
teksta sa makedonske nacionalne okvire mora biti
predmet posebnih, specijalisti~ki zasnovanih, kompara-
tivnokwi`evnih studija i rasprava.
209


"Filozofija ti{ine" (Wujork, 1940), u kojoj su na zanimqiv na~in
konfrontirana nau~na saznawa i misti~ka iskustva Istoka i Zapada.
208
Dve ranije izdate monografije o Koneskom , objavqene na
srpskohrvatskom i makedonskom jeziku istovremeno - "Poetika Bla`a
Koneskog" (Beograd - Qubqana, 1982, i Skopje, 1982) i "Govor pun
darova (poezija Bla`a Koneskog)"-(Nik{i, 1988, i Skopje, 1988)
inkorporirane su u na{oj najnovijoj kwizi "Mesta i mudrost (Poezija
i poetika Bla`a Koneskog)"-"Zmaj" Novi Sad, 2004, str.380. Ranije
objavqenim kwigama u
najnovijoj su dodati prilozi (studije i ogledi) koji su nastali u
meuvremenu (1988- 2004).
209
Relativno je veliki broj citata koji je Popovski inkorporirao u
poetski spev, smatrajui ga veoma plasti~nim i adaptivnim. Svi
citati moraju biti razmatrani sa stanovi{ta rasprave o
intertekstualnosti, odnosno teorije citatnosti (obrazac pretstavqa
kwiga Dubravke Oraji-Toli "Teorija citatnosti" (Zagreb, 1990),
odnosno weno redigovano izdawe na nema~kom jeziku "Das Zitat
Literatur und Kunst. Versuch einer Teorie" (Wien, 1996).
Osim Biblije, Popovski koristi tekstove ili spomiwe imena
sledeih stvaralaca ili mislilaca: Homera, [ekspira, Novalisa,
[agala, Dimitra Kondovskog, Eriha Frida, Pitagoru, Lajbnica,
Pen~eva, Miltona, Ferenca Juhasa, Sen Xon Persa, Borhesa, Oktavija
Paza, L. da Vin~ija, Jehudu Amihaja, Arhimeda, Horacija, Euklida,
Kandinskog, Teda Hjuza, Platona, upravo nabrojanim redom, a neke ~ak
428

Umesto sredwevekovnih, op{teusvojenih principa,
kao {to su tihovawe, molitva i meditacija, Popovski je
izabrao: usamqivawe, posveivawe i stvarawe, jer mu
jedino oni garantuju dosezawe "filozofije vlastitih
dubina" (Innerlichkeitsphilosophie). Bavei se uskoodreenim
vremenskim odse~kom (istorijom sveta u vreme Adama i
Eve, odnosno Kaina i Avela, vi{e nego istorijom svetih
dela), tj. uskoodreenim ciqem ili sistemom ciqeva - da
na jednom vremenskom odse~ku poka`e univerzalnost svih
proteklih civilizacija, koje podjednako tokom istorije
prati praiskonski greh (Adam i Eva) i mit o bratoubistvu
(Kain i Avel), Popovski je "Svetom pesmom" uspeo da u
svet beletristike, literaturologije, komparativistike i
kulturologije uvede novu vrstu bibliognostike, {to
ilustrirano pokazuje strofa preuzeta iz Pesme XVIII -
"Kopnee{e sebesi da se vdvoi" (st. 7261 - 7267):

"Site bukvi, zaedno,
stoeja povisoko od vselenskata svest,
sekoja samoglaska, posebno,
be{e nadinteligentno
su{testvo: niz niv se ostvaruva{e
potresniot predizvik na sudbinata:
da se voskresne pred da se - umre!"

Mawe zainteresovan za probleme teologije i teo-
zofije, a vi{e za probleme egzistencije, mitologije i
poetologije, pesnik je u potpunosti usvojio Hegelovo
na~elo - "Istorija sveta jeste sud sveta" (Weltgechichte ist
Weltgericht), pri ~emu osnovni zadatak Malog demijurga nije
da sudi koliko da stvara, tuma~i i obja{wava vidqive i
nevidqive procese i pojave. Ukoliko je na{a pretpostavka
ta~na, a nadamo se da jeste, tada bi se, uslovno dabome i uz
veliki broj dodatnih ograda, moglo zakqu~iti da drugi
poetski korpus A. Popovskog ("Sveta pesma") mo`e biti
roman u stihovima, ta~nije lirsko- epska drama prepuna

i vi{e puta. Na izvore kori{ewa ~esto upuuje fusnotama. Ponekad
se intertekst prepoznaje i bez navoewa izvora (na primer, Popovski
je sasvim sigurno koristio esej I. Andria o mostovima, na str. 366
speva).
429
dramske tenzije, koja upravo raa drama stvarawa i drama
`ivqewa. U svetlu endotopije posmatrano, bitnu novinu u
stvarala~kom postupku Popovskog ne pretstavqa geno-
lo{ka inovacija koliko eruptivna tvora~ka energija koja
ne gubi intenzivnosti ~ak i u slu~ajevima kada je lirsko-
epska naracija vidno osiroma{ena, kada, zbog ponavqawa
izvesnog broja slika i ideja, inspirativne oske postaju
o~igledne.
210
Koliki je zna~aj Re~i kao kosmi~ke, plane-
tarne, civilizacijske i istorijske energije najre~itije
svedo~i Pesma III - "Zborot. Patrijarhot" ili wen najre-
prezentativniji katren (st.1125 - 1128):

"Zborot be{e edinstven patrijarh
koj go predvode{e svojot narod
i koj mu gi objasnuva{e znacite
niz koj mu gi proniknuva vo idninata".

Za razliku od Koneskog, na primer, koji sve oblike
duhovnih delatnosti smatra ravnopravnim, Popovski
o~igledno prednost daje umetni~kom stvarawu, i to bez
ikakvih dilema ili polilema.

U amanetnoj kwizi "Sveta pesma" pesnik je vi{e
pa`we poklawao interiorizaciji nego eksteriorizaciji
stvarala~kog, lirskog i epskog subjekta, {to tako e
pretstavqa bitnu novinu novoizabranog stvarala~kog

210
Stroga kwi`evnoestetska klasifikacija izdvojila bi kao
najreprezentativnije delove speva: Pesmu I - "Kain i Avel", Pesmu
III - "Zborot. Patrijarhot", Pesmu IV - "Vtroeni kameni vrati",
Pesmu VI - "Krstici son~eva svetlina", Pesmu VII - "Koskite
potpevnuvaat: vrati mi go nere~enoto", Pesmu X - "Vini i damnini",
naro~ito Pesmu XI - "Golema preselba na oblicite", koja pretstavqa
sam vrh ove literarne graevine, zatim Pesmu XII - "Prvin nie
odevme po sabjata - a potem sabjata po nas", Pesmu XVII - "Mostovi,
qubovni mapi i znamiwa", Pesmu osamnaestu - "Kopnee{e sebesi da se
vdvoi" i Pesmu XXII - "Vreme kako isu{en smil", uz neophodnu
napomenu da su pojedina pevawa ujedna~eno ostvarena u svim
segmentima, a neka neujedna~eno. Na drugoj, nereprezentativnoj strani
nalazi se nevelik broj pevawa, kojima pesnik nije potvrdio
ambicioznost stvarala~kog projekta: Pesma II - "Zemjata ne qubi
zborovi", Pesma XIV - "Beli vetrovi so crveni grivi" i Pesma XV -
"Skrij se vo osama".Sva ostala pevawa nalaze se izmeu ove dve grupe,
bli`a prvoj nego drugoj grupi pevawa.
430
prosedea. Wegov subjekat je - homo viator. On se neuobi-
~ajenom lakoom kree prostorima sopstvene intime, ali u
predelima mitologije, istorije, Biblije, samo wemu
znanih prostora i vremena. Pri tome wegovu "ta~ku
gledi{ta" obogauje nesvakida{wa patwa i tragi~no
oseawe `ivota, {to se, izme u ostalog, vidi u trostrukom
procesu hibridizacije: 1. hibridizaciji kultura, 2.
hibridizaciji jezika i 3. hibridizaciji `anrova, o ~emu je
zanimqivo pisao M. M. Bahtin. Po svemu sudei, Popovski
je s apsolutnim poverewem prihvatio neke od sugestija
ruske formalisti~ke {kole (na ~elu Jakobsonom i
[klovskim), osobito kada je re~ o dve premise koje se
odnose na stvarala~ki postupak kao glavni subjekt
beletristi~kog dela (a) i upotrebu zaumnog jezika (b), o
~emu i sam neposredno svedo~i u Pesmi XI - "Golema
preselba na oblicite" (st. 4626 - 4628):

"Kako zapo~na taka i ne prestana
golemata preselba na oblicite: niz se}avaweto,
preku duhot i se do zaumnoto".

Kreativno, intelektualno i intuitivno Popovski je
duboko svestan zakona dijalekti~nosti u svih sferama
materijalne i duhovne kulture. Smatrajui da je svaki
oblik ve sam po sebi {ifra, on se deklari{e kao
pristalice stare latinske sentence po kojoj se ~itav
univerzum reprezentativno pretstavqa u najmawem delu. U
tu svrhu on stvara ~itav niz binarnih opozicija kao
umetni~ku i nau~nu potvrdu navedenih zakonitosti i
mogunosti otkrivawa novih (slika i oblik; svitak i
palimpsest; pokretne i nepokretne forme; ~ast i nagon i
sl.). Pri tome glavno ideografsko ~vori{te pretstavqa
palimpsest, kao oznaka istorijskih i civilizacijskih
naplavina koje moramo otkriti, protuma~iti, klasikovati
i dodati im nova, subjektivna tuma~ewa, kao potvrduzakona
dijalekti~nosti pevawa (kao "prvog osnova") i mi{qewa
(kao"posledweg ra~unawa"), kao {to ka`e M. Hajdeger u
kwizi "Pevawe i mi{qewe"(Beograd, 1982).
U tom smislu Popovski savremenom i
potencijalnom recipijentu nudi takvo obiqe uspelih i
neo~ekivanih asocijacija da ih je nemogue savladati ~ak i
431
pri vi{ekratnom ~itawu. U pitawu je veoma slo`en odnos
arhiteksta, genoteksta, fenoteksta, teksta, konteksta,
metateksta, interteksta, pa i parateksta, da bi smo ovom
problemu vaqalo posvetiti obuhvatnu raspravu.
211
Osnovna
svrha postojawa svih vrsta oblika je - da stvaraju nove
oblike, i to je proces koji te~e in continuo i koji slu`i kao
krunsko obja{wewe za{to kwige poput "Svete pesme" nisu
i ne mogu biti nikada zavr{ene, uprkos postojawu
apriorne koncepcije, nastale jo{ u intencijalnoj fazi
nastajawa speva. To se najboqe vidi u katrenu Pesme XI -
"Golema preselba na oblicite" (st. 4414 - 4418):

"Skri{um i se otimaa na mislata,
ja napu{taa i ja ostavaa
sama da osmisluva
novi i nepoznati oblici".

Po svemu sudei, ne slu`i stvarawe stvaraocu, nego
se stvarawe slu`i stvaraocem kao medijumom, na {to je
svojevremeno ukazivao jo{ i Koneski, izme u ostalih.















211
Kategoriju intertekst uvela je u upotrebu Julija Kristeva. O odnosu
svih navedenih kategorija uputno je videti kwigu Zorana
Konstantinovia "Intertekstualna komparativistika" ("Narodna
kwiga", Beograd, 2002). Na srpski jezik je nedavno prevedena kwiga
Mike Bal "Naratologija" ("Narodna kwiga ", Beograd, 2000), ~iji je
izvorni naslov "Teorija o naratologiji" (1977). Navedeni autori
tvrde da intertekst veoma doprinosi podizawu nivoa literarnosti i
{irewu zna~ewa "poqa duha", vajtovski shvaenog.
432


Zakqu~ak

Kao retko koja druga kwiga u savremenoj
makedonskoj kwi`evnoj produkciji, lirsko - epski spev
"Sveta pesma" (2001) Anta Popovskog mo`e da poslu`i
istovremeno i kao izazov u tuma~ewu produkcionog modela
i kao izazov u tuma~ewu recepcijskog modela, s obzirom na
to da se radi o ekovski shvaeno otvorenom delu na koje
treba primeniti poperovski shvaeno objektivno
saznawe.
212

Prenenesemo li ovaj zahtev iz teorijske u primewenu
ravan prou~avawa, uvideemo kako se vidno pomeraju i
"smireno" ili "~isto kontemplativno" saznawe (koje je
svojstveno nauci) i "dinami~no saznawe", koje prati
"kretawe saznatog" (koje je svojstveno umetnosti), kako
ka`e Dmitrij S. Liha~ov u ogledu "Umetnost i nauka
(Misli)". Srodno mi{qewe saop{tio je i Vladan Desnica
u teorijskom ogledu "Zapisi o umetnosti (iskustva i
refleksije)", ~ime nas upuuje na zna~aj autopoeti~kih,
eksplicitnih iskaza A. Popovskog, saop{tenih u wegovoj
kwizi esejistike "Okoto, Svetlinite" (1996).
213


212
Budui da se u sredi{tu rasprave nalazi interakcija produkcionog
i recepcijskog modela, potrebno je nanovo rei da se sva zvu~ewa i
zna~ewa ne mogu apodikti~ki ("iscrpiti bez ostatka"). Na tu
okolnost skrenuli smo pa`wu ~itaocu u odelu "Nauka o umjetnost kao
oblici modelovawa stvarnosti (prilog filozofiji nauke)", objav-
qenom u na{oj kwizi "Kwi`evno oblikovawe stvarnosti" - (Institut
za srpsku kulturu, Leposavi, 2003, str.173 - 194) kao pogovor, u kome
smo posebnu pa`wu posvetili kwigama Umberta Eka "Otvoreno delo"
(1962) i Karla R. Popera "Objektivno saznawe" (1979). Osnovni ciq
stvaralaca i mislilaca u posledwim decenijama je da smawe jaz izmeu
pojedinih oblasti duhovnih delatnosti, kao i da provere odr`ivost
hipoteza uz pomo sledeih principa: potvrivawa (confirmation),
potkrepqivawa (corroboration) i opovrgavawe (falsifikation).
213
Navedenoj interakciji posvetili smo dovoqno pa`we u mono-
grafiji "Po sun~anom satu (Poetika i estetika Vladana Desnice)"-
(ITP "Zmaj" - Zadu`bina "Petar Ko~i", Novi Sad - Bawa Luka, 2001,
str. 312). Vredna pa`wa je kwiga Mirka Zurovca "Umjetnost kao
istina i la` bia" ("Matica srpska", Novi Sad, 1986), u kojoj autor
raspravqa o filozofskim i estetskim sistemima Karla Jaspersa,
Martina Hajdegera, @an - Pol Sartra i Moris Merlo - Pontija.
433
Takoe je o~ito da amanetnom kwigom Popovskog
dominira tragi~na vizija `ivota i da joj je, kao
protivte`a, supostavqena "stoi~ka stvarala~ka vizija ".
Na taj na~in je bar u izvesnoj meri ubla`en "topos
tragi~nosti", bilo da je re~ o ejdetskom (u slikama) bilo o
logi~kodiskurzivnom na~inu mi{qewa (u pojmovima). Po
na{em mi{qewu, pesni~ka slika slu`i da se parali{e
tragikom obojena i razorna poetska ideja, ~esto saop{tena
u vidu poetske ili filozofske apokalipse. Budui da se
esej javqa kao drugostepena kategorija u na~inu pevawa i
mi{qewa A. Popovskog, odmah nakon poezije, to je jasno
{to stvaralac i mislilac nastoji da u amanetnoj kwizi
smawi jaz ili ukine granicu izme u poetskog i proznog
govora. Time tuma~imo ~esto prisutnu visoku retori~nost
ili visoku ~ujnost amanetnog ili zavetnog teksta, zatim
upotrebu logaedskog stiha i besedovog stila kako ~italac
ne bi bio izlagan "mukama vi{eg reda", kao {to ka`e
^eslav Milo{ u programskoj pesmi "Ars poetica":

U ogledu "O intertekstualnom pristupu u srpskoj
kwi`evnosti (Metod i perspektive)" Zoran Konstantino-
vi predla`e da se pojam citat zameni pojmom reminis-
cencija. Novi pojam je, svakako, delotvorniji od pret-
hodnog. On upuuje na postupak neposrednog podseawa, a
istovremeno slu`i i kao sinonim za ozna~avawe novog
centra inicijacije zvu~ewa i zna~ewa.
214
Autor je doista
bio srene ruke, jer se pojam reminiscencija mo`e s
podjednakom smisleno{u primeniti na prvi i, naro~ito
na drugi poetski korpus A. Popovskog. Ona, reminis-

Zurovac tvrdi da nas na svim putevima analiti~kog isleivawa
umetnosti prate nizovi metafizi~kih pitawa.
214
Konstantinoviev ogled "O intertekstualnom pristupu u srpskoj
kwi`evnosti (Metod i perspektive)" objavqen je najpre u zborniku
radova "Liber amikorum" (Filozofski fakultet - ITP "Zmaj", Novi
Sad, 2001, str. 139 - 148). Treba spomenuti i ranije objavqenu
Konstantinovievu kwigu "Uvod u uporedno prou~avawe
kwi`evnosti" (Srpska kwi`evna zadruga, Beograd, 1984). Autor
ukazuje na meusobne razlikepojedinih poddisciplina: op{tu kwi`ev-
nost (litterature generale) i uporednu kwi`evnost (litteratute
comparee), kao i na tri vrste komparativnih prou~avawa: 1. prou-
~avawe genetskih ili kontaktnih veza (imagologija), 2. prou~avawe
tipolo{kih analogija i 3. prou~avawe interdisciplinarne
povezanosti.
434
cencija u "Svetoj pesmi" najpre pokazuje su{tinski va`ne
premise intencionalnog i lingvisti~kog luka (a); potom,
uz wenu pomo se lak{e, br`e i sistemati~nije otkrivaju
novodosegnuti "dubinski slojevi" amanetnog speva (b);
takoe se lak{e i br`e mo`e sa~initi katalog poetskih
ideja (v); a, na kraju, br`e i lak{e se mogu registrovati
relevantna simboli~ka ~vori{ta.

Na takvu vrstu intencije upuuje Popovski ne samo
svakim stihom 22 "Prologa" i 22 "Epiloga nego i onim
paradigmatskim osama koje slu`e kao vertikalne ose
zna~ewa ili "objediwavajua na~ela", sa shvatqivom i
predvidqivom "zaleinom tuma~ewa". Tako na primer,
veoma su ~esti pasa`i posveeni filozofiji prirode
(lirsko-epskom panteizmu), kao i procesima estetizacije
slike i ideje (poetskom pankalizmu), jer svaka slika ili
ideja neposredno zavisi od kwi`evnoestetskih dometa
umetnine. Eklatantan primer spoja panteizma i
pankalizma nalazimo u Pesmi IV- "Vtroeni kameni vrata"
(st. 1275 - 1287):

"Sami ~ekorea i tie:
go odgatnuvaa {epotot na plodovite
duri zreeja,
prepoznavaa koja svetlina
vo koja doba
kon koj koren na cvetovite
dote~uva,
go raspretuvaa ognot
i vo pepelta negova
i sebesi se raspoznavaa sred
golemata mese~ina zastanata
nad gumnoto vo dvorot
koga ~ukaa po nebo i veeja yvezdi!"

Kao po{tovalac gr~ke, slovenske, afri~ke i azijske
mitologije, Popovski iz wih preuzima ~etiri kosmo-
tvorna elementa: zemqu, vatru, vodu i vazduh, ali im potom
kao nadredni pripaja i Re~ kao kosmotvorni element. Ona,
Re~, Slu`i kao kqu~ ili kao {ifra pomou koje se mogu
odgonetnuti "site znajni i tajni pisma pod sonceto...".
435
"Znajni i tajni" znaci nisu samo Re~i nego i pojedine
grafeme od kojih su sastavqene, tako da i kroz elemente
Re~i / Pisma i kroz samu Re~ / Pismo i kroz wihove
spojeve u smislene re~enice, emanira kosmi~ka, plane-
tarna i tvora~ka energija konkretnog i virtuelnog poet-
skog govora, obogaenog novim mogunostima, jer kako je
tvrdio jo{ Aristotel -mogunosti su uvek ne{to vi{e od
realnosti. Osim procesa verbalizacije i vizuelizacije
teksta, Popovskom je i veoma stalo i do ispoqavawa
grafi~ke energije, koja ne prebiva samo u Re~ima / Pismu
nego i u elementima, odnosno u prostoru koji razdvaja te
elemente. Na to bez posrednika ukazuje pesnik u drugom
delu Pesme V - "Sami sebesi i zemja i krst". U predelima
Bia razaznaju se "vol{ebna pisma", bilo da je re~ o
procesu aktualizacije, bilo o procesu problematizacije
slike i pisma, uz napomenu da je Popovskom vi{e stalo do
problemskog nego do sistemskog.
215


Na kraju, nije na odmet ukazati na jo{ jedno
kreativno i esteti~ko opredeqewe Popovskog po kome u
stvarawu, kao {to je tvrdio jo{ Lav Vigotski, znatnu
ulogu imaju racionalni podsticaji i postupci, ali to ne
zna~i da su iz wega iskqu~eni i iracionalni. Do ove
konstatacije smo do{li nakon vi{ekratnog vraawa tzv.
"tamnim", nedovoqno jasnim ili "nagorelim mestima" u
amanetnoj kwizi "Sveta pesma". Takva mesta pokazuju
va`nost zakona opalizacije ili opalescencije koji e,
mogue, potencijalnim korisnicima pru`ati mnogo vi{e

215
Nave{emo kao ilustraciju jedan pasa` iz Pesme VI - "Sami sebesi
i zemja i krst" (st.1588 - 1598):

"Tamu, vo predelot me|u a i o
i me|u o i e,
vo predelot na Bitie,
go razbiraa nejasno zapi{anoto
vol{ebno pismo na mladite yvezdi
i doa|a do zaklu~ok
deka vo toj predel
mislata so svetlosni godini
tr~a pred vremeto
i deka tamu sekoj si ima
i svoja svetlina i svoj pat."

436
povoda za hermeneuti~ku ili alternativnu interpretaciju
nego {to to pru`a savremenicima (uzmimo samo u obzir
dve trijade: Prazbor, Zbor i Nadzbor, u prvom, i Vreme,
Ve~nost i Nadvreme, u drugom slu~aju).

Zajedno sa Popovskim, hteli bismo na taj na~in da
uka`emo na zna~aj zakona aleatornosti ili izbora modela
~itawa kojim bi istovremeno i u podjednakoj meri bili
zadovoqni i stvaralac i ~italac. Za preciznu analizu
"Svete pesme" analiti~ar mora biti posebno pripremqen,
obrazovan, senzibilan i ne sme robovati metodolatriji.
Jednom re~ju, on mora biti sa-stvaralac, mora pronai
dejstvene i zapretane izvore konkretne i virtuelne
energije poetskog govora; mora otkriti pesnikovu
"riznicu jezika" ili "depo verbalne energije"; mora
ukazati na posebno va`ne oznake poetske verbalizacije,
verbalizacije sveta i kwi`evnoestetske domete, a da pri
tome ne o{teti Filigransko tkawe slike i ideje,
posveene @ivotu kao realnosti i Smrti kao
pretpostavci, {to u ostalom pokazuju i st. 2772 - 2777
Pesme VII - "Krstici son~eva svetlina":

"Zatoa na zborot
ako mu go zamaglite zna~eweto -
od nego }e ostanat samo tragi na izgoreno:
mrtva dolina, jaglenosan glas,
izvalkana hartija,
mrtvaja... Mrtvaja...".

Pesnik `ivi re~ima, kako bi rekao Qeskov. Wegovo
delo, ukoliko je autenti~no, pretstavqa produ`eni oblik
egzistencije, na ~emu pesnik insistira sledeom tercinom
zavr{ne, Pesme XXII - "Vreme kako isu{en smil" (st. 8548
- 8550):

"Im stanuva{e
se pojasno deka }e `iveat niz zborot
i za{to `ivotot e pokratok od zborot".

Amanetnom lwigom ili lucidno spevanim lirsko-
epskim spevom "Sveta pesma" (Cantica sacra) Ante Popovski
437
je ispunio u velikoj meri svoj pesni~ki zavet i odreen deo
rilkeovski shvaenog zahteva -da svoje re~i "iz te{kih i
besmislenih oblika konvencije uzdigne u velike poretke
svoga bia". "Sveta pesma" je doista autenti~na Kwiga
`ivota, Kwiga qubavi i Kwiga mudrosti, monog i nepo-
novqivog, privremenog opro{taja od @ivota. Wome se
pesnik samosvesno, definitivno i trijumfalno uputijo
stazom trajawa - u Nezaborav.


- Rezime -

U prvih devet zbirki poezije (1955 - 1995), koje smo
nazvali prvim poetskim korpusom Anta Popovskog (1931 -
2001), pesnik je prevashodno tragao za antropolo{kim
zagonetkama stvarawa i egzistencije, dajui prednost
regionalnim nad univerzalnim. Amanetnu kwigu "Sveta
pesma" (2001), koja pretstavqa lirsko-epski spev, sastav-
qen od 22 pevawa i blizu desetak hiqada stihova, nazvali
smo drugim poetskim korpusom Popovskog. U wemu je
pesnik, ula`ui maksimum "stvarala~kog bia", tragao za
ontolo{kim odgonetkama stvarawa i egzistencije, dajui
prednost univerzalnom nad regionalnim.
Na{ rad smo podelili na pet delova: "Uvod", 1.
Psihologija stvarawa", 2. Filozofija egzistencije",
"Zakqu~ak" i "Bele{ke". Primewujui zahteve objektivne
teorije, dajui prednost relacijskoj nad supstancijalnom
teorijom, pokazali smo neskrivenu pesnikovu ambiciju da
napi{e amanetnu ili zavetnu Kwigu sveta, Kwigu sve-
pesmu ili Svetu kwigu, koja bi sadr`ala sve one
paradigmatske i sintagmatske ose do kojih je Popovski
bilo stalo tokom punih pet decenija stvarawa. Stoga je
tri najzna~ajnija ideografska ~vori{ta posvetio:
usamqivawu, posveivawu i stvarawu, bilo da je re~ o
dijahronoj, bilo o sinhronoj ravni tuma~ewa.
Lirsko-epskim spevom "Sveta pesma" (Cantica sacra)
Popovski je ispunio svoj zavet i ostvario van serijski
autenti~no delo u savremenoj makedonskoj poeziji
napisav{i Kwigu `ivota, Kwigu qubavi i Kwigu
mudrosti istovremeno.

438









































439










", , ' !"


o
. ,
, , .
, a
. , ,
.
, ,
, .
,
.

?

? To
.
,
, , . ",
, ", ", , ", ",
, ", " , ", "
, &* "...
. , , -
, , , , .
, ,
, . -
, -
. , -
, ,
. -
:
440
" , , ,
..."
Ha :
" , -
.
..."


. , ,
.
.
, , ,
. o
.
" , ,
, ,
, ..." :
" , ? '
? ' ? '/
, , ."
-

. ,
o ,
. ,
. , , , .
,
. ,
, .
.
.

joj . , ,
:
.
,
. :
" , ,
, , ... "
", , , ,
, , ';
.
441
,
.
He ,
,
,
."

.
, , : ,
, .

: , , , , .
:
", !"
,
, .
, a ,
, .
, ,
.
, .
,
. , ,
,
he ce
:
" , ,
, !"
, ,

,
.

.
, a
, ,
. To ,

,
.

.
442

. - -

.

. ,
.

, .

.
. , , ;
, , , , , ,
, .

:
" , , , , , ,
, , !"
", , , ,
! , , , ,
..."
,
, ,
, :
- . ,
. : .

,
: "" -
;
.
,
.

.
He ,

.
.

, .
, , .
443
, .
, .
,
:
" , ,
. , .
Boj , ,
"
, ,
.


. o
o
-. , , "
" " "
.
.
-. ,

- .

.
.
- .
, .
- .
o .
,
, ?
,
.
.
.
,
:

", , ,
, , !
, , ''?
' , ,
, , !"
444
,
.
. :

.
,

.
, ,
, , .
,
, , .
,
" ". ,
, .
" ".
-
, a .
,

.

-, . "
"-
, a y
.
,
, .
, , , , , . To je
. ,
, . ,

. he, , ,
: ,
, .
he
, a poca
- TO he .
:
" A , , "
445
. , ,
, a ,
.
,
, , .
, ,
.
.
,
.
,
, ,
-, , .
.