Vse Za Finance

1. Stranke v davnem postopku na I. stopnji?
Na prvi stopnji sta za odloanje v davnem postopku pristojni Davna uprava RS in

Carinska uprava RS. Druga stranka v postopku pa je davni zavezanec. (na drugi stopnji pa
Ministrstvo za finance).
2. Cedularni nain obdavitve pri dohodnini?
Ne glede na to, da je dohodnina sintetini davek, lahko v okviru Zakona o dohodnini
zasledimo elemente cedularnega naina odavevanja. !re za vse tiste primere, ko imamo
opravka z dohodki nerezidentov, ki se v skladu z zakonskimi doloami odavujejo po viru
in torej niso zavezani k vlo"itvi napovedi za odmero dohodnine. # takih primerih so
posamezne vrste dohodkov podvr"ene odavitvi s samostojnimi, dokonnimi vrstami
davkov, ki za zavezance dohodnine predstavljajo zgolj akontacije dohodnine, za nerezidente
pa pomenijo dokonno odavitev s pomojo davkov po oditku. Dokonno oz. cedularno se
odavujejo tudi oresti, dividende in kapitalski doiki.
3. #iri financiranja oin$
# splo%nem se oine financirajo iz treh virov&
'astni izvirni prihodki& ovezne dajatve in ustvarjanje dohodkov iz njenega
premo"enja(
)redstva za izvajanje funkcij in pristojnosti,
Zadol"evanje.
#iri financiranja oine so prihodki oinskega
prorauna (v nadaljnjem esedilu& prihodki) od&
* davka na nepreminine(
* davka na vodna plovila(
* davka na promet nepreminin(
* davka na dedi%ine in darila(
*
davka na doitke od klasinih iger na
sreo in
*
drugega davka, e je tako doloeno z
zakonom, ki davek ureja.
4. +ako evropska direktiva o DD# vpliva na na% DD# (nekaj takega)$
,ilj urede je zagotoviti olj enotno uporao veljavnega sistema DD# znotraj vseh dr"av -.
z doloitvijo pravil izvajanja direktive /001233/2-) %e poseej na podroju davnih
zavezancev doav laga in opravljanja storitev ter pri doloanju kraja odavljivih
transakcij.
+ot posledica urede pa omo morali po novem olj paziti ali je na% prejemnik storitve res
davni zavezanec oziroma kak%en je njegov status. Naslednja pomemna spremema ki jo
prina%a ureda pa je oveza za izvajalca storitve da preveri ali o njegov prejemnik storitve
to uporail za poslovne ali zasene namene. 4o novem o storitev iz prvega odstavka /5.
lena ZDD#63 opro%ena plaila DD# le e o naronik uporail storitev za poslovne
namene.
. Na katera davna podroja ima pravo -. najveji vpliv 6 navedite zadevne domae
davne vire
!. "ako se v davnem pravu odra#a ustavno naelo pravne dr#ave
4oenostavljeno gledano naelo pravne dr"ave v davnem pravu pomeni, da je zagotovljena&
4ravna varnost (pravila vnaprej doloena in prepoved retroaktivnosti)
Zakonitost (doloenost v zakonu in skladnost z zakonom6 davke se lahko predpi%e
samo z zakonom),
#arstvo zaupanja v pravo (prepoved retroaktivnosti( posameznik ki ravna v skladu s
pravom ne o trpel %kodljivih posledic, e se to pravo spremeni),
#arstvo zaupnih podatkov,
4ravinost,
7lovekove pravice in temeljne svoo%ine,
-nakost v zakonu in pred zakonom,
-nakomernost (upo%tevanje ekonomske sposonosti),
)orazmernost (nujnost davkov).
$. "ako ra%umete vladne te#nje %a povi&anje dohodnine v kontekstu obdavitve
najbo'atej&ih?
Med krizo se je vekrat zni"ala odavitev za tiste z najni"jimi prihodki, zdaj pa "eli vlada
delno razremeniti tudi nekoliko vi%je zaslu"ke, predvsem strokovnjake. 4ravzaprav tiste, ki
zaslu"ijo za tretjino oziroma polovico ve od povprene plae. 8o namerava dosei s
spremenjeno davno lestvico. 4ri zdaj%njem sistemu dohodnine s tremi davnimi razredi, 1!()
2$( in 41(odstotnim, so ili namre dohodki hitro odaveni z najvi%jo stopnjo. 9e pri 1)3(
kratniku povprene plae, oziroma dohodki, ki so presegali 24.*** evrov bruto na leto.
Zdaj se o ta meja pomaknila na povpreno plao in pol, torej na dobrih 2$.*** evrov
bruto letnega zaslu"ka.
8. Katere davke, poleg dohodnine, plaujejo fzine osebe?
9. OPT!"#$% &"'(% ))T$!*
-praven
-unkovt
-nevtraen
-eksben
-konsstenten
-transparenten
-raconaen
-ustaven
-zakont
&"'$K %" &O&"%O '+$&%O)T , &&'
- O.&"'(T$' / &&'
DDV |e nevtralen davek (nkomur ne da|e prednost n nkomur ne zman|u|e
konkurenne sposobnost) omogoa obdavtev uvoenega baga z enakm
davnm bremenom, kot to ve|a za podobne a enake domae prozvode, zvoz |e
na nen stopn|.
Prmer: %"($#O %$TO,')$0"/%$ O.&"'(T'$
P1 proda bago pod|etnku P2 za........1.000 EUR
+ (20 %).............200 EUR
plailno bre1e: 233 $4+ 1.200 EUR
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
P2 proda bago pod|etnku P3 za........1.500 EUR
+ (20 %)..............300 EUR
plailno bre1e* -33 $4+ (300 EUR - 200 EUR vstopn davek) 1.800 EUR
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

P3 proda bago potronku za........3.000 EUR
+ (20 %)..............600 EUR
plailno bre1e* 533 $4+ (600 EUR - 300 EUR vstopn davek) 3.600 EUR
plailna bre1ena )K4P"6* P- 7 233 $4+
+ P2 7 -33 $4+
+ P5 7 533 $4+
833 $4+
600 EUR ustreza DDV, k odpade na konnega potronka
Davek se pau|e na vsak stopn|, k |o oprav bago. Pod|etnk 2 (P2) paa
pod|etnku 1 (P1) 1.200 EUR, pod|etnk 3 (P3) paa pod|etnku 2 (P2) 1.800 EUR,
vsak podjetnik pa si lahko &&', ki ga je plaal svoje1u dobavitelju,
zarauna kot vstopni davek. V tem prmer tako pod|etnk 2 davn uprav odva|a
DDV v vn 100 EUR (300 EUR za DDV, k ga |e pre|e od P3 ter 200 EUR DDV -
obenem odbtn davek, k ga |e paa P1, 100 EUR se kot pano breme vpau|e na
prsto|no davno upravo).
Pr vsak proda| baga |e treba paat DDV e je kupe9 blaga podjetnik
:davni zavezane9 in blago uporabi za dejavnost, pote1 lahko plaani &&'
koristi kot vstopni davek.
Davn zavezanec zstopnega ter vstopnega DDV za vsako kup|eno bago ne
obrauna tako|, temve to oprav v dooenem obraunskem obdob|u. Mono |e tud,
da ma en pod|etnk v enem obdob|u (v enem mesecu) ve vstopnega DDV kot |e
zstopnega, k ga |e zarauna svo|m kupcem baga (pod|etnk ahko uve|av|a
dobrops, ahko pa ga pust za nasedn|e proraunsko obdob|e n ga porauna z
morebtnm nada|n|m dogom).
2 /%"(#%O)T
2.- Pre;eren9ialnost
V okvru DDV se kae v znevan|u davne obveznost oz. oprosttve paa davka.
Obsta|a|o 3 nan preferencanega ravnan|a DDV:
oprostitev davkov transakc|a |e oproena paa davka (proda|a n
obdavena, zato
vstopnega DDV n mogoe uve|av|at)
<zero,rating= davek |e, vendar |e stopn|a e-tega nena (zavezanec,
k |e
oprav, ma pravco do povraa vstopnega davka) - 1. aternatva
ni>ja stopnja obdavevanja n|e obdaven|e dooenh transakc| -
2. aternatva
2.2 +egresivnost
|e na|zrazte|a negatvna znanost DDV, k se odraa v aso9ialni ;unk9iji (obseg
obdavtve pr dodan vrednost |e veko ve|, tevo stopen| pa |e ome|eno).
Retev za regresvnost |e oprosttev paa davka na dooene stvar (kot npr.
hrana, obaa, zdravstveno varstvo td.) e b vse to bo oproeno b ba
gospodn|stva z n|m dohodk ekonomsko mnogo man| przadeta. Vendar pa mata
zero-ratng n oprosttev paa davka v kontekstu batve regresvnost svo|e
poman|k|vost ena zmed teh |e veka zguba dravnega prhodka. V Evrop se
ponavad uporab|a vestopen|sk davek v kombnac| z oprosttvam.
2.5 %evtralnost
Nevtranost DDV |e v tem, da o1ogoa pravi9o do odbitka vstopnega davka
&&'. Zavezanec se z odbtkom davka poponoma re bremena davka, k ga |e
paa pr oprav|an|u svo|e ekonomske de|avnost (davka ne sme odbt, e gre za
oproene de|avnost n e davn zavezanec baga n stortve ne uporab|a za
oprav|an|e svo|e ekonomske de|avnost!). O nevtranem davku
govormo takrat, ko so vs prozvodn de|avnk obdaven samo enkrat pr enak
davn stopn|!
2 vdka nevtranost:
a) nevtrano prometnh davkov na stran prozva|acev |e zagotov|ena takrat, ko
prozva|ac ne spremn|a|o organzac|skh obk a metod posovan|a zarad
prometnh davkov
b) nevtranost na stran potronkov |e zagotov|ena, e potronk zarad davkov ne
spremn|a|o odotev o tem, a bodo dooen zdeek kup a ne
5 0)K"#% 4(%K
DDV |e posta k|un vr v struktur dravnh proraunov v vseh evropskh dravah.
Izkun|e drav kae|o, da tevne davne stopn|e (zast znane), obutno ne
poveu|e|o dravnh prhodkov, poveu|e|o pa admnstratvne stroke.
? 04%K@6"
Mera, na osnov katerh se dooa, a |e posamezna transakc|a predmet DDV so:
- DDV se uporab|a LE za transakc|e, k se nanaa|o na bago n stortve;
- vna davka |e soraz1erna cen baga oz. stortve;
- davek se obrauna n pau|e na vsaki stopnji prozvodn|e a dstrbuc|e;
- davek se nanaa na dodano vrednost baga oz. stortve.
A &"'(% /"'$/"%$@
&"'(% /"'$/"%$@ = vsaka oseba, k k|erko neodvsno (samosto|no) oprav|a
kateroko de|avnost, ne gede na namen a rezutat oprav|an|a de|avnost
(de|avnost prozva|acev, trgovcev n oseb, k oprav|a|o stortve, vk|uno z
rudarskm n kmet|skm de|avnostm n de|avnost svobodnh pokcev +
zkoran|e premoen|a v stvareh n pravcah pod pogo|em, da se z tega nasova
tra|no oz. kontnurano prdobva dohodek) drektve!
Organ |avne obast NISO v sstemu DDV LE, e ma|o |avno prznan status osebe
|avnega prava n e de|avnost oprav|a|o v okvru |avnh poobast (pogo|a morata
bt zpon|ena kumuatvno!) po drug stran pa de|avnost, k |o oprav|a
posameznk na podag |avnega poobasta NI zvzeta z sstema DDV!
A |e dooena de|avnost oprede|ena kot de|avnost v smsu DDV |e odvsno od
zpon|evan|a nasedn|h krter|etv:
neodvisnost pri izvajanju (prmer soda Evropskh skupnost: .
de|avnost se ne oprav|a
Samosto|no, e gre za povezavo med deoda|acem n deo|emacem a
podobno povezavo, k
Dooa deovno razmere, pao za deo n odgovornost deoda|aca.) %
kontinuiteta :trajnostB pridobivanja dohodka
8 &$%T0K"@6" /" &&' ' )#O'$%6
'saka oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost v s1islu &&' :davni
zavezane9B in prese>e oz. je verjetno, da bo presegla z zakono1 predpisan
prag obdavljivega pro1eta, v obdobju zadnjih -2 1ese9ev, je zavezana k
obraunu in plailu &&'C
Vsak davn zavezanec mora davnemu organu pr|avt zaetek, spremembo n
prenehan|e svo|e de|avnost kot davn zavezanec. dentifka9ijska Dtevilka
davnega zavezanca |e bstvena za nadzor DDV.
Davn organ zbre davnega zavezanca z davnega registra, ko zavezanec
preneha obsta|at oz. e |e prenehaa n|egova davna obveznost.
E +"(4%
Z raunom se na en stran zkazu|e davna obveznost dobavitelja, na drug
stran pa pravca kupca do odbtka za davek, k mu |e b zaraunan (vstopni &&').
Nastanek pravce do vstopnega DDV se prdob s prdobtv|o statusa davnega
zavezanca. &avni zavezane9 lahko odbije vstopni &&', ki 1u je bil
zaraunan pri nabavi blaga oz. storitev s strani drugega davnega
zavezan9a #$, e to blago oz. storitve nadalje uporabi oz. jih bo uporabljal
za na1ene svojih davnih transak9ij :1aterialni pogojiBC
Teme|na stebra, na katerh b mora teme|t vsak DDV sta zda|an|e raunov za vse
transakc|e med obdav|vm osebam n vzdrevan|e prmernega sstema
kn|govodstva.
8 &"'(%$ 4T"6$
K prednostm DDV prtevamo med drugm tud oteeno davno uta|evan|e, kar pa
e ne pomen, da pr DDV n davnh uta|.
Obke davnh uta| - na|pogoste|e:
- neregstrran|e davnh zavezancev n pretrana pr|ava ter|atev;
- neregstrran obdav|v nakup;
- ter|an|e vstopnega davka od neregstrranh zavezancev;
- pr|ave man|h vrednost od de|anske;
- ponare|an|e zvoznh ter|atev n an davn zavezanc td.
V zadn|em asu |e na podro|u DDV prsotna na|nevarne|a obka davne uta|e - t..
&"'(% '+T#6"K 7 oblika davnih goljufj v pro1etu 1ed dr>ava1i
lani9a1i. Znotra| enega davnega obdob|a (poroevaskega obdob|a) se ahko
vrt|ak vekrat zavrt. Fre za to, da dobavitelj zaraunanega &&' %KO#
ne plaa v dr>avni proraun, preje1nik oz. kupe9 blaga pa uveljavlja
vrailo nje1u zaraunanega davkaC Gre za sstemsko n organzrano davno
uta|o, k |o omogoa|o dru>be, ustanovljene z izkljuni1 na1eno1 pridobitve
koristi iz obraunanega &&', k ga nko ne paa|o drav, k|er prdob|o vstopn
DDV.
Znano za navedeno uta|o |e, da zgorn|e me|e za davno zgubo n, ker se ta
kop, doker deu|e mehanzem vrt|aka.
S sovenskm Zakonom o davku na dodano vrednost |e zarad varstva pred tovrstno
go|u|o, ure|eno, da mora|o vs davn zavezanc, k zane|o posovat na novo,
odda|at davne obraune za DDV vsak mesec, ne gede na vrednost prakovanh
prhodkov.
A ma davn zavezanec, k |e de verge dobav, v kater eden od udeeencev n
zpon obveznost z nasova DDV (t.. pogrean gospodarsk sub|ekt), pravco do
odbtka vstopnega DDV, k mu |e b zaraunan? na pravi9o davnega
zavezan9a, da odbije vstopni &&' %$ 1ore vplivati okoliDina, da je v
verigi goljufvih dobav, pri e1er zadevni davni zavezan9i %)O 1ogli
vedeti, da je druga transak9ija, izvrDena pred ali po njej, del goljufje z
&&'C
&"'(% PO)TOP$K
Davn postopek |e proces pobran|a davkov. Ure|a ga /akon o davne1
postopku. V skadu z zakonom mora|o deovat davn organ, kadar odoa|o o
obveznosth, pravcah n pobran|u davkov, nud|o pomo pr pobran|u davkov, pr
zmen|av podatkov z drugm ancam EU n pr zva|an|u mednarodnh pogodb.
Davn postopek se ahko zva|a na dveh stopnjah. Na prv stopn| sta prsto|n
Davna uprava RS n Carnska uprava RS, na drug stopn| pa Mnstrstvo za nance.
Za posameznega zavezanca |e v praks prsto|en davn urad, pr katerem |e
zavezanec vpsan v davn regster. Ce zavezanec n vpsan v davn regster, |e
prsto|en urad, k|er |e davna obveznost nastaa.
Davn postopek se zane, ko davn organ pre|me davno napoved, a drug
dokument o davku, a ko oprav kakrnoko procesno de|an|e z namenom uvedbe
davnega postopka. Postopek se ahko zane na zahtevo stranke a pa po uradn
donost.
Davn organ v davnem postopku zda od1erno odlobo. To |e odoba, k dooa,
koko davka |e zavezanec doan paat. Pred zda|o odobe mora davn organ
presodt vse dokaze, k |h pre|me n ugotovt vsa de|stva n okone, k ma|o
pomen za odobo. Ce so podatk z davne napoved popon n pravn, a pa sam
ma a ahko zbere uradne podatke, potem n potreben predhodn ugotovtven
postopek.
V davnem postopku mora vsak zavezanec za davek svo|e trdtve podkrept z
dokaz, k |h predo. Enako mora stort davn organ. Trdtve se dokazu|e|o s psno
dokumentac|o, posovnm kn|gam n evdencam, k se vod|o v skadu z davno
zakonoda|o. Zavezanec ahko predaga tud drugana dokazna sredstva.
Ko davn organ ugotov vno davnh obveznost, zree odmerno odobo.
Odmerna odoba ahko dooa vno odmer|enega davka a pa vno vraa
davka. Odoba se vro z navadno vrotv|o, kot datum vrotve pa se te|e 20 dan
od dneva odprave. Ce davn zavezanec na paa davka v roku a v roku ne zpon
svo|h obveznost, se mu vro odoba, skep a drug dokument z osebno vrotv|o.
Ce se zavezanec ne strn|a z odmer|enm davnm obveznostm, se ahko v roku 15
dn od vrotve prto. V prmeru odobe na podag davnega npekc|skega
nadzora |e rok 30 dn. Prito>ba ne zadr>i izvrDbe odlobe. Ce davn organ
ocen, da b bo mogoe prtob ugodt, odo zvrbo.
Ce davn organ zve za nova de|stva a dokaze v zvez z oprav|enm davnm
postopkom, ahko v peth eth obnov davn postopek. Obnovo postopka ahko v
enakem roku predaga tud davn zavezanec.
Ce prde med postopkom do otne napake n |e b zavezancu odmer|en prevsok
davek, ahko davn organ odobo odprav, razve|av a spremen po uradn
donost a na zahtevo zavezanca.
Davn zavezanec |e doan vse davne obveznost poravnat do predpsanega roka.
Ce tega ne stor, zane|o te zamudne obrest, k |h predpe vada.
Davn urad preve paan davek vrne po uradn donost v 30 dneh od dneva
vrotve odobe. Enako ve|a, e |e b davek paan, odoba pa odprav|ena ter
zadeva vrn|ena v postopek.
Pravca do odmere davka zastara v peth eth od dneva, ko b bo treba davek
obraunat, odmert a paat. Pravca do zter|ave zastara v peth eth od dneva,
ko b bo treba davek paat. Enako ve|a za vrao preve paanega davka.
Zastaran|e se prekne z ustreznm uradnm de|an|em davnega urada a z de|an|em
zavezanca. Ne gede na prekntve, pa zastara pravca odmere a vraa po deseth
eth.
Ce davn zavezanec v predpsanem roku ne poravna svo|h obveznost, zane
davn organ zvrbo. Izvrbo ahko zvede na vsem premoen|u a premoen|skh
pravcah donka.
Stroke zvrbe paa donk, razen e se dokae, da zvrba n ba upravena.
Zoper zvrbo se |e mogoe prtot, vendar prtoba ne zadr zaetka zvrbe.
Izvrba se ustav, e |e davek paan, e zvrba n dovo|ena, e se oprav prot
komu, k n donk, porok a garant, davek ugasne, zastara pravca do zvrbe a e
odprav|en, spremen|en a razve|av|en zvrn nasov a razve|av|eno potrdo o
zvr|vost.
&OGO&%%"
(Zakon o dohodnn ZDoh-2)
1 T$!$#6%" %"($#"
1.1 Naeo spone n enakomerne davne obveznost
Pravna |e tsta obdavtev, k |e spona n enakomerna. Naeo sponost a
spone davne obveznost |e usmer|eno prot davnm prveg|em. Tako uvedba
davne obveznost n n|ena vna ne moreta bt odvsn od narodnost, rase, spoa,
|ezka, vere, potnega a drugega prepran|a, zobrazbe td. Sponost obdavtve
pravoma pomen, da so rezdent neke drave don paat davek na svetovn
dohodek (oz. premoen|e), medtem ko nerezdent e na dohodke, ustvar|ene na
ozem|u te drave. Naeo |e zpe|ano z ustavnega naea enakost pred zakonom.
Naeo sponost pa ne zk|uu|e morebtnh davnh oprosttev.
Teoretno zasnovo pravnost predstav|ata dva aternatvna prstopa, n scer
naeo korst (vsak davn zavezanec pau|e davke v sorazmer|u s korstm, k |h
ma z |avnh usug) ter naeo sposobnost paa davkov (naeo paa davkov v
skadu z ekonomsko mo|o davnega zavezanca).
1.2 %aelo obdavitve svetovnega dohodka in naelo obdavitve po viru
Naeo obdavtve svetovnega dohodka za rezdente
Naeo obdavtve po vru za nerezdente
Rezdent so zavezan k pau dohodnne od vseh vrst dohodkov (tako tsth, k
ma|o vr v Soven|, kakor tud tsth, k ma|o vr zven Soven|e) v kokor seveda
z mednarodnm dogovor n dooeno drugae! Nerezdent so zavezan k pau
dohodnne e za dohodke, k ma|o svo| vr v Soven|.
Uve|avtev naea obdavtve svetovnega dohodka pa s sebo| prnaa tud
probematko dvo|nega obdavevan|a. Zmera|, ko mamo opravka z mednarodnm
eementom, |e potrebno zato pregedovat tud doobe sporazumov o zogban|u
dvo|n obdavtv. Zakon predvdeva dooene ukrepe za prepreevan|e dvo|ne
obdavtve (npr. odbtek v tu|n paanega davka). Prava
mednarodnega prava posamezn drav dopua|o uve|av|an|e davnh zahtevkov
e, e obsta|a|o sub|ektvne (osebne) a ob|ektvne (stvarne) navezne okone. V
dooenh pravnh redh se kot ve|avna navezna okona poeg prebvaa
po|mu|e tud dravna prpadnost (drav|anstvo).
V skadu z metodo navadnega odbtka ma rezdent pravco od dohodnne,
odmer|ene po ZDoh-2, odbt (odtet) znesek davka, k ga |e za tu|e dohodke
(dohodke, k nma|o vra v Soven|) paa v tu|n!
1.5 )intetina obdavitev dohodka davnega zavezan9a
Pomembno |e tud naeo vseobsenost. Dohodnna sod med davke na ceoten
dohodek davnega zavezanca (pr dooan|u davne osnove se upoteva ceota
(vsota) vseh prhodkov davnega zavezanca (15. Cen Zdoh-2) z|eme od tega
prava ahko dooa zakon.
Ne gede na to, da |e dohodnna sntetn davek, ahko v okvru zakona zasedmo
tud eemente ceduarnega nana obdavtve. Zakon taken nan obdavtve
predvdeva za obdavtev dohodkov z kaptaa. Poeg tega pa za vse tste prmere,
ko mamo opravka z dohodk nerezdentov, k se obdavu|e|o po vru n tore| nso
zavezan k votv napoved za odmero dohodnne. V takh prmerh so posamezne
vrste dohodkov podvrene obdavtv z dokonnm (samosto|nm) vrstam davkov,
k za zavezance za dohodnno predstav|a zgo| akontac|o dohodnne - sntetna
obdavtev, za nerezdente pa pomen|o dokonno obdavtev s pomo|o davkov po
odbtku (davnm odteg|a|em).
2 )P#OH%O O O.&"'(T' 0/(%G O)$. PO /&oh,2
2.1 Zavezanec za dohodnno
DAVCNI ZAVEZANCI = zne n pravne osebe, k mora|o zpont davne obveznost,
k zha|a|o z davnopravnega razmer|a (osebe, k ma|o t.. davno sposobnost)
de|o se na rezdente n nerezdente. Po|em davn zavezanec |e obseen - omo
ahko razne sub|ekte:
davn donk tst, katerega kot takega oprede|u|e|o posamezn davn zakon
n k dogu|e davek (kdor |e davn donk |e tud davn zavezanec, medtem ko
davn zavezanec n vedno tud davn donk);
davn pank tst, k mora davek zadrat n odvest (paat za drugega) -
ravna v tu|em menu n za tu| raun (davn pank |e davn zavezanec, n pa
davn donk); davn destnatar oseba, k de|ansko (v
ekonomskem smsu) nos davno breme (s tem po|mom se sreamo zast v
prmerh, ko davn donk preva breme davka na drugo osebo, de|ansk pank
davka n davn zavezanec);
davn porok oseba, k (na zakonsk a pogodben podag) |am za tu| davn
dog.
/&oh,2 ?. len
:zavezane9 za dohodninoB
Zavezanec n zavezanka za dohodnno (v nada|n|em besedu: zavezanec) |e
zna oseba.
/&oh,2
8. len
:rezidentB
Zavezanec |e rezdent Soven|e v kateremko asu v davnem etu, e v tem asu
zpon|u|e katerega od nasedn|h pogo|ev:
1. ma uradno pr|av|eno stano prebvae v Soven|;
2. bva zven Soven|e zarad zapostve v dpomatskem predstavntvu,
konzuatu, mednarodn ms| Repubke Soven|e a stanem predstavntvu
Repubke Soven|e pr Evropsk un| a stanem predstavntvu Repubke Soven|e
pr mednarodn organzac|, kot |avn usubenec z dpomatskm a konzuarnm
statusom, a |e zakonec a vzdrevan drunsk an takega |avnega usubenca n
prebva s to osebo;
3. |e b rezdent Soven|e v kateremko obdob|u pretekega a tekoega eta n
bva zven Soven|e zarad zapostve:
a) v dpomatskem predstavntvu, konzuatu, mednarodn ms| Repubke
Soven|e a stanem predstavntvu Repubke Soven|e pr Evropsk un| a
stanem predstavntvu Repubke Soven|e pr mednarodn organzac|, kot |avn
usubenec v tehnn a admnstratvn funkc|, brez dpomatskega a
konzuarnega statusa;
b) kot |avn usubenec a funkconar v dravnem organu a organu okane
skupnost, n scer v drav, k na podag vza|emnost takega usubenca ne te|e za
svo|ega rezdenta;
c) kot usubenec v nsttuc|ah Evropskh skupnost, Evropsk centran bank,
Evropsk nvestc|sk bank a Evropskem nvestc|skem skadu, a |e zakonec, k n
zaposen n ne oprav|a de|avnost, a vzdrevan otrok takega usubenca n prebva
s to osebo;
4. |e b rezdent Soven|e v kateremko obdob|u pretekega a tekoega eta n
bva zven Soven|e zarad oprav|an|a funkc|e posanca v Evropskem paramentu;
5. ma svo|e oba|no bvae a srede svo|h osebnh n ekonomskh nteresov
v Soven|, a
6. |e v kateremko asu v davnem etu prsoten v Soven| skupno ve kot 183
dn.
E. len
:nerezidentB
(1) Ne gede na 6. en tega zakona, |e zavezanec nerezdent, e zpon|u|e
katerega od nasedn|h pogo|ev:
1. oprav|a deo kot oseba z dpomatskm a konzuarnm statusom v Soven| v
dpomatskem predstavntvu, konzuatu a mednarodn ms| skupne tu|h drav a
tu|e drave, a |e zakonec a vzdrevan drunsk an take osebe n prebva s to
osebo, e n sovensk drav|an;
2. b posta rezdent samo zarad oprav|an|a dea kot funkconar, strokovn|ak a
usubenec mednarodne organzac|e, e n sovensk drav|an;
3. b posta rezdent samo zarad zapostve:
a) v dpomatskem predstavntvu, konzuatu a mednarodn ms| tu|e drave v
Soven| kot |avn usubenec v tehnn a admnstratvn funkc| brez
dpomatskega a konzuarnega statusa n n sovensk drav|an;
b) kot usubenec tu|e drave v Soven| v funkc|, k n dpomatska, konzuarna
a mednarodna, pod pogo|em, da ta tu|a drava na podag vza|emnost podobnega
usubenca Repubke Soven|e ne te|e za svo|ega rezdenta;
c) kot usubenec v nsttuc|ah Evropskh skupnost, Evropsk centran bank a
Evropsk nvestc|sk bank, v Soven|;
E. len nada|evan|e
4. |e zna oseba, k zpon|u|e nasedn|e pogo|e:
a) bo bvaa v Soven| zk|uno zarad zapostve kot tu| strokovn|ak za dea, za
katera v Soven| n dovo| ustreznega kadra,
b) n ba rezdent v kateremko asu peth et pred prhodom v Soven|o,
c) n astnk nepremnne v Soven|, n
d) bo bvaa v Soven| skupno man| kot 365 dn v dveh zaporednh davnh eth;
5. |e zna oseba, k bva v Soven| zk|uno zarad tud|a a zdrav|en|a.
(2) O zpon|evan|u pogo|ev z 4. toke prvega odstavka tega ena odo prsto|n
davn organ n o tem oseb zda psno potrdo.
Posameznk, k ne zpon|u|e|o katerega zmed zakonsko dooenh pogo|ev z 6.
ena Zdoh-2 so nerezdent. Poeg tega, se bodo kot nerezdent
obravnavae tud osebe, k scer zpon|u|e|o pogo|e z 6. ena ZDoh-2, e bo
zpon|en kater zmed pogo|ev z 7. ena ZDoh-2. Za prznan|e statusa
nerezdenta oseb, k scer zpon|u|e pogo|e za rezdenta, se ne zahteva dovo|en|e
davnega organa, razen v prmerh z 4. toke 1. odstavka 7. ena.
V zakonu |e gede dootve zavezancev spre|eto t.. domcno naeo navezna
okona, od katere |e odvsen nastop davne obveznost, |e prsotnost
posameznka na obmo|u drave (navezovan|e ome|u|e na prostorno ome|eno
obmo|e).
Nasprot|e temu naeu predstav|a drav|ansko naeo v skadu s tem naeom b
b davn zavezanc vs drav|an Repubke Soven|e n scer ne gede na to, k|e b
se de|ansko naha|a (navezu|e na osebo davnega zavezanca).
2.5 Obseg obdavitve
#oi1o 1ed o1ejeno in neo1ejeno davno obveznostjo. %eo1ejeno
davni zavezan9i se obdavujejo v skladu z naelo1 obdavitve
svetovnega dohodka, o1ejeni davni zavezan9i pa v skladu s teritorialni1
naelo1 oz. naelo1 obdavitve po viru.
/&oh,2
A. len
:obseg davne obveznostiB
(1) Rezdent n rezdentka (v nada|n|em besedu: rezdent) |e zavezan za pao
dohodnne od vseh dohodkov, k ma|o vr v Repubk Soven| (v nada|n|em
besedu: Soven|a) n od vseh dohodkov, k ma|o vr zven Soven|e.
(2) Nerezdent n nerezdentka (v nada|n|em besedu: nerezdent) |e zavezan za
pao dohodnne od vseh dohodkov, k ma|o vr v Soven|

naelo obdavitve po viru
naelo obdavitve svetovnega dohodka
2.? Pred1et obdavitve in davne oprostitve
Ob|ekt obdavtve |e stvar/de|stvo a pravno razmer|e, de|an|e a postopek, na
katero se obdavtev navezu|e (npr. premnne, nepremnne, dohodek td.) Ob|ekt
obdavtve |e materana podaga za uvedbo dooenega davka. Da ahko govormo
o nastanku davnega doga a davne obveznost mora davn zavezanec zpont z
zakonom dooene predpostavke gre za neke vrste vzrono zvezo med davnm
sub|ektom n davnm ob|ektom.
Ob|ekt obdavtve z dohodnno |e dohodek davnega zavezanca (z dohodnno na| b
se obdava ekonomska mo davnega zavezanca, k |o |e razv v dooenem
asovnem obdob|u, ne da b se pr tem upotevao tud premoen|e davnega
zavezanca, k ga e-ta scer nma).
/&oh,2
-8. len
:sploDna pravilaB
(1) V prmeru transakc| n zpa dohodkov med povezanm osebam se kot
podaga za ugotovtev vne dohodka uporab|a|o prmer|ve trne cene.
(2) Metode za dooan|e prmer|ve trne cene so dooene z zakonom, k ure|a
davek od dohodkov pravnh oseb.
(3) Povezana oseba po tem zakonu |e drunsk an a katerako oseba, k |o
nadzra a oba|no nadzra zavezanec. Za drunskega ana se te|e zakonec
zavezanca, prednk a potomec zavezanca a n|egovega zakonca, zakonec prednka
a potomca zavezanca a n|egovega zakonca, brat|e n sestre ozroma pobrat|e n
posestre ter posvo|enc n posvo|te|. Za drunskega ana se te|e tud partner
ozroma partnerca, s katerm zavezanec v v regstrran stospon partnersk
skupnost, po zakonu, k ure|a regstrac|o stospone partnerske skupnost (v
nada|n|em besedu: partner v stospon skupnost). Ste|e se, da oseba nadzra
drugo osebo, kadar ma astnk dee a pravco do astnkega deea v vn
na|man| 25% v obk vrednost vseh deeev a v obk gasovane pravce na
podag astnkh deeev v konkretn oseb. Za namene dootve nadzora se te|e,
da ma dooena oseba v ast vse astnke deee, k |h ma neposredno a
posredno v ast katerako oseba, k |e povezana s to dooeno osebo.
(4) Za zakonca po tem zakonu se te|e oseba, k v z zavezancem v zakonsk
zvez. Za zakonca po tem zakonu se te|e tud oseba, s katero zavezanec v v da|
asa tra|a|o v|en|sk skupnost, k ma po zakonu, k ure|a zakonsko zvezo n
drunska razmer|a, enake pravne posedce kot zakonska zveza (v nada|n|em
besedu: zuna|zakonsk partner). Ste|e se, da |e v|en|ska skupnost nastaa na dan
po preteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec n oseba zaea vet skupa| v
v|en|sk skupnost. Ste|e se, da |e v|en|ska skupnost prenehaa na dan po
preteku 90 dn od dneva, ko sta zavezanec n oseba prenehaa vet skupa| v
v|en|sk skupnost.
(5) Ce |e pravca do dohodka prenesena na drugo osebo, se te|e, da |e pre|emnk
tega dohodka oseba, k |e navedeno pravco prenesa, razen e |e hkrat oprav|en
tud neome|en n neprekcen prenos premoen|a, k |e vr dohodka z navedenega
premoen|a, na drugo osebo, e n s tem zakonom drugae dooeno.
(6) Prdob|en dohodek n nasta strok v tu| vaut se prerauna|o v eure po
tea|u, k ga ob|av|a Banka Soven|e. Preraun se oprav po tea|u, k ve|a na dan
prdobtve dohodka ozroma nastanka strokov, e n s tem zakonom drugae
dooeno.
(7) Za drunskega ana z 4. toke prvega odstavka 37. ena, z 39. ena ter z
petega odstavka 97. ena tega zakona se te|e zakonec zavezanca a otrok,
posvo|enec n pastorek zavezanca a otrok zuna|zakonskega partner|a ter star n
posvo|te| zavezanca. Za drunskega ana po tem odstavku se te|e tud partner v
stospon skupnost n otrok partner|a v stospon skupnost.
(8) Uenec, d|ak a tudent za pon un a tud|sk as po tem zakonu |e oseba,
katere prmarna de|avnost |e osnovnoosko a sredn|eosko zobraevan|e a tud|
po tud|skem programu za prdobtev zobrazbe, v skadu s predps, k ure|a|o
osnovno, sredn|e n vsoko ostvo.
(9) Dohodek, pre|et v narav, se povea s koecentom davnega odteg|a|a, e:
1. v skadu s tem zakonom n zakonom, k ure|a davn postopek, obsta|a
obveznost obrauna, odtegntve n paa davnega odteg|a|a od tega dohodka n
2. n drugega dohodka zavezanca, pre|etega v denar|u pr zpaevacu dohodka v
narav a ta n zadosten, da b se od tega dohodka ahko odtegn n paa davn
odteg|a| od dohodka v narav.
(10) Ce posamezn dohodek zavezanca zvra deno z zapostve n deno z
prenosa premoen|ske pravce, se te|e, da |e v ceot dohodek z zapostve.
(11) Ce posamezn dohodek zavezanca zvra deno z de|avnost n deno z
prenosa premoen|ske pravce, se te|e, da |e v ceot dohodek z de|avnost.
Kot teme|no naeo za korekc|o posovan|a med povezanm osebam |e v zakonu
spre|eto naeo prmer|vh trnh cen. Metode za dootev prmer|ve trne cene so
predmet ure|an|a ZDDPO-2 (probematka posovan|a med povezanm osebam n
toko aktuana v okvru obdavtve znh oseb, temve |e bo| pomembna v okvru
obdavtve pravnh oseb). Transferna cena |e cena, k |e posedca posovan|a med
osebam, k |h ahko opredemo kot povezane osebe. V skadu z zakonom se kot
povezana osebe te|e drunsk an zavezanca (zakonec, prednk a potomec,
zakonec prenka a potomca, ter brat|e n sestre zavezanca) - osebna povezanost a
katerako oseba, k |o nadzra a oba|no nadzra davn zavezanec (na podag
kaptaa) - pravna povezanost.
Za nastanek davne obveznost mora davn zavezanec zpont z zakonom
dooene predpostavke (ob|ektvn vdk obdavtve), poeg tega pa mora obsta|at
tud vez med davnm zavezancem n ob|ektom obdavtve (sub|ektvn vdk
obdavtve) v teor| se ta vez oznau|e kot prpsovan|e dohodkov posameznemu
davnemu zavezancu: asovno prpsovan|e
v katero obraunsko obdob|e |e treba uvrstt posamezne dohodke;
stvarno prpsovan|e h kater vrst dohodkov spada posamezen prhodek;
osebno prpsovan|e kdo |e uresn znake zakonskega davnega de|anskega
stan|a.
2.4.1 Predmet obdavitve po ZDoh-2
Predmet obdavtve z dohodnno n vse, kar davn zavezanec prdob v obdob|u
posameznega davnega eta. Z davnega vdka so reevantn e tst dohodk
posameznka, k |h zakonoda|aec kot takne oprede. K|ub temu, da zakon teme|
na negatvn denc| dohodka (2. odstavek 15. Cena ZDoh-2) n so z zakonom
ure|ene vse obke dohodkov znh oseb, pa nso vs dohodk, k |h zakon ure|a,
predmet obdavtve z dohodnno kot etnm davkom!
/&oh,2
-A. len
:pred1et obdavitveB
(1) Z dohodnno so obdaven dohodk zne osebe, k so b prdob|en ozroma
doseen v davnem etu, k |e enako koedarskemu etu.
(2) Dohodk so vs dohodk n dobk, ne gede na vrsto, e n s tem zakonom
drugae dooeno.
(3) Za dohodek po tem zakonu se te|e vsako zpao ozroma pre|em dohodka,
ne gede na obko, v kater |e zpaan ozroma pre|et.
(4) Dohodek, pre|et v narav, se doo na podag prmer|ve trne cene, e n z
zakonom drugae dooeno.
(5) Dohodek |e prdob|en ozroma doseen v davnem etu, v katerem |e pre|et,
e n s tem zakonom drugae dooeno. Ste|e se, da |e dohodek pre|et, ko |e
zpaan zn oseb a |e kako drugae dan na razpoago zn oseb.
/&oh,2
-8. len
:dohodekB
Dohodk po tem zakonu so:
1. dohodek z zapostve,
2. dohodek z de|avnost,
3. dohodek z osnovne kmet|ske n osnovne gozdarske de|avnost,
4. dohodek z odda|an|a premoen|a v na|em n z prenosa premoen|ske pravce,
5. dohodek z kaptaa,
6. drug dohodk.
Vs naveden dohodk (18. en ZDoh-2), razen dohodkov z kaptaa, se vk|uu|e|o v
t.. etno davno osnovo zavezanca n so tore| podvren sntetn obdavtv z
dohodnno kot etnm davkom. Dohodk z kaptaa pa so obdaven s ceduarnm
davkom n se ne vk|uu|e|o ve v etno davno osnovo zavezanca!
/&oh,2
-9. len
:kaj se ne Dteje za dohodke po te1 zakonuB
Ne gede na 18. en tega zakona, se za dohodke zne osebe po tem zakonu ne
te|e|o:
1. dedne;
2. voa, razen tsth, k |h zna oseba pre|me v zvez z oprav|an|em de|avnost
z 46. ena tega zakona;
3. dara, pre|eta od zne osebe, k n deoda|aec pre|emnka (a z deoda|acem
povezana oseba) a deoda|aec osebe, k |e povezana s pre|emnkom, razen dar, k
|h zna oseba pre|me v zvez z oprav|an|em de|avnost z 46. ena tega zakona;
4. dobtk od ger na sreo po zakonu, k ure|a gre na sreo;
5. zpaa, k |h pre|me zna oseba na podag zavarovan|a za prmer boezn,
pokodbe a nvadnost, katerega zakon, k ure|a zavarovantvo, ne dooa kot
obvezno zavarovan|e, a zpaa na podag zavarovan|a za kodo, povzroeno na
osebnem premoen|u;
6. sredstva a dobk, k |h prdob zna oseba na podag prenosov sredstev
med svo|m pod|et|em, v katerem samosto|no oprav|a de|avnost, n svo|m
gospodn|stvom a na podag prenehan|a oprav|an|a de|avnost; navedena dooba
ne vpva na obveznost te zne osebe, k oprav|a de|avnost, po III.3. pogav|u
tega zakona;
7. ugodnost, k |o pre|me zna oseba pr nakupu baga n stortev, vk|uno s
pronostnm pre|emom dodatnega baga a stortev, e |e taka ugodnost dostopna
vsem strankam pod enakm pogo| n n v zvez z zapostv|o a de|avnost|o zne
osebe.
V 19. enu ZDoh-2 so taksatvno naveden posamezn pre|emk, k se ne te|e|o za
dohodek, k se obdav z dohodnno, kar pa ne pomen, da so te vrste pre|emkov
neobdavene oz. da nso podvrene obdavtv z morebtnm drugm davk!
2.4.2 Davne oprostitve
ZDoh-2 v 20. - 32. enu nava|a obren seznam posameznh vrst dohodkov, k so po
svo| narav scer reevantn v smsu denc|e obdav|vega dohodka, vendar so
zarad zasedovan|a predvsem socano potnh c|ev z obdavtve zvzet (davne
oprosttve). Gre za t.. stvarne (ob|ektne) davne oprosttve, ko z predmeta
obdavtve (davnega ob|ekta) zomo posamezne vrste dohodkov, tako, da za en
de ob|ekta obdavtve ne nastop|o predvdene davne posedce.
/&oh,2
23. len
:po1oi in subven9ijeB
Dohodnne se ne paa od:
1. denarne pomo, k |o posameznk pre|me zarad naravne n druge nesree v
skadu s posebnm predps, razen denarne pomo, k |o posameznk pre|me v zvez
z oprav|an|em de|avnost, kot |e dooena v 46. enu tega zakona;
2. subvenc|, k se v skadu s posebnm predps zpau|e|o z prorauna za
dooene namene, razen subvenc|, k |h posameznk pre|me v zvez z dosegan|em
dohodkov z 1. do 5. toke 18. ena tega zakona;
3. subvenc|e, k prpada mad drun kot spodbuda za prvo reevan|e
stanovan|skega vpraan|a po zakonu, k ure|a naconano stanovan|sko varevano
shemo n subvenc|e madm drunam za prvo reevan|e stanovan|skega vpraan|a;
4. enkratne denarne pomo po zakonu, k ure|a varstvo pred naravnm n drugm
nesream, zakonu o obramb n zakonu o notran|h zadevah;
5. enkratne sodarnostne pomo, k |o zpaa sndkat svo|m anom z namenom
nuden|a materane pomo v prmerh socane ogroenost ter v prmerh reevan|a
z|emnh razmer (kot so smrt, naravne n druge nesree), e |e zpaana pod pogo|,
k so dooen z aktom, k ga spre|me reprezentatvn sndkat na ravn drave;
6. pomo, k |h socano a drugae ogroene osebe pre|me|o od organzac|, k
ma|o v skadu z zakonom, k ure|a humantarne organzac|e, status humantarne
organzac|e, k deu|e v |avnem nteresu na podro|u socanega a zdravstvenega
varstva, n od organzac|, k ma|o v skadu z zakonom, k ure|a nvadske
organzac|e, status nvadske organzac|e, k deu|e v |avnem nteresu na podro|u
nvadskega varstva;
7. pomo, k |h pomo potrebne osebe pre|me|o od dobrodenh ustanov, katerh
ustanovtev n posovan|e |e v skadu z zakonom, k ure|a ustanove;
8. pomo n pre|emkov, k |h drava n samoupravna okana skupnost zagotav|a
socano ogroenm v skadu z zakonom, k ure|a socano varstvo, n zakonom, k
ure|a okano samoupravo;
9. obveznh prspevkov za socano varnost, k |h za posamezne zavarovance v
skadu s posebnm predps pau|e Soven|a a samoupravna okana skupnost,
pod pogo|em, da Soven|a ozroma samoupravna okana skupnost ne nastopa kot
n|hov deoda|aec;
10. pre|emkov, k |h osebam s statusom begunca v Soven|, osebam z zaasnm
zatoem v Soven| n tu|cem, k |m |e dovo|eno zaasno zadrevan|e v Soven|,
zagotav|a proraun a mednarodna organzac|a v skadu z zakonom o tu|ch,
zakonom o zaasnem zatou n drugm predps.
/&oh,2
2-. len
:dohodki, tudi v obliki povrail stroDkov, storitev in drugih ugodnosti, po
posebnih zakonihB
1. dohodkov, k |h v obk povra strokov, stortev a drugh ugodnost v narav
pre|me|o upravenc na podag zakona o vo|nh nvadh, zakona o rtvah vo|nega
nas|a, zakona o posebnh pravcah rtev vo|ne za Soven|o, zakona o poprav
krvc, zakona o vo|nh veteranh n zakona o drubenem varstvu duevno n teesno
przadeth oseb n zakona o repubkh prznavannah, razen pre|emkov, k
predstav|a|o redn dohodek;
2. dodatka za pomo n postrebo po zakonu o vo|nh veteranh, zakonu o vo|nh
nvadh n zakonu, k ure|a socano varstvo, ter dodatka za tu|o nego n pomo po
zakonu o drubenem varstvu duevno n teesno przadeth oseb;
3. nvadnne, nvadskega dodatka n dodatka za posebno nvadnost po zakonu
o vo|nh nvadh n nadomesta za nvadnost po zakonu o drubenem varstvu
duevno n teesno przadeth oseb;
4. dov|en|ske mesene rente, k |o posameznk pre|me po zakonu o rtvah
vo|nega nas|a n zakonu o posebnh pravcah rtev v vo|n za Soven|o 1991;
5. veteranskega dodatka po zakonu o vo|nh veteranh.
22. len
:dohodki iz naslova starDevskega varstva in zavarovanja za pri1er
brezposelnostiB
1. starevskega dodatka n pomo ob ro|stvu otroka, k |h upravenc pre|me|o
na podag zakona, k ure|a starevsko varstvo n drunske pre|emke a na podag
predpsa samoupravne okane skupnost;
2. otrokega dodatka, dodatka za veko druno n dodatka za nego za otroka, k
potrebu|e posebno nego n varstvo, k ga upravenc pre|me|o na podag zakona, k
ure|a starevsko varstvo n drunske pre|emke;
3. denarnh pomo za brezposenost, k se zpau|e|o z prorauna v skadu z
zakonom, k ure|a zavarovan|e za prmer brezposenost;
pre|me|o upravenc na podag obveznega zavarovan|a za prmer brezposenost n
za starevsko varstvo, razen dohodkov, k predstav|a|o redn dohodek na podag
navedenega zavarovan|a.
25. len
:dohodki iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in
zdravstvenega zavarovanjaB
pre|me|o upravenc na podag obveznega poko|nnskega n nvadskega
zavarovan|a n zdravstvenega zavarovan|a, razen dohodkov, k predstav|a|o redn
dohodek na podag navedenega zavarovan|a;
2. nvadnne, nvadskega dodatka n dodatka za posebno nvadnost po zakonu
o poko|nnskem n nvadskem zavarovan|u;
3. varstvenega dodatka k poko|nn po zakonu o poko|nnskem n nvadskem
zavarovan|u;
4. dodatka za pomo n postrebo po zakonu o poko|nnskem n nvadskem
zavarovan|u.
/&oh,2
2?. len
:dohodki, povezani z zagotavljanje1 varnosti, zaDite in reDevanjaB
1. nadomesta za uporabo sredstev, k |h |e zavezanec da na razpoago za
obrambne potrebe n za potrebe varstva pred naravnm n drugm nesream, n od
povraa kode naveden oseb v skadu z zakonom o obramb, zakonom o
materan donost n zakonom o varstvu pred naravnm n drugm nesream;
2. zpa strokov n nagrad osebam za ta|no poc|sko deovan|e n sodeovan|e
pr zva|an|u ukrepov, k so odobren na podag zakona o poc| n zakona o
kazenskem postopku ter za pao korstnh nformac| v zvez s kaznvm de|an| a
n|hovm storc ter od zpa strokov n nagrad v zvez s ta|nm prdobvan|em
podatkov na podag zakona o Sovensk obveevano-varnostn agenc|;
3. dohodkov, pre|eth na podag pogodbe o vo|ak sub v rezervn sestav, razen
od nadomest pae ozroma zgub|enega zasuka ter razen od dohodkov za as
oprav|an|a vo|ake sube (v mru ter v zrednem n vo|nem stan|u);
4. dohodkov, pre|eth na podag pogodbe o sub v Cvn zat, razen od
nadomest pae ozroma zgub|enega zasuka ter razen od dohodkov za as
de|anskega oprav|an|a sube v Cvn zat;
5. paa za zavarovan|e za nesree pr deu prpadnkov reevanh sub n
sestav, k deu|e|o na prostovo|n podag v nevadnh organzac|ah ozroma v
enotah, subah n organh Cvne zate, k mora|o bt zavarovan v skadu s
predps o varstvu pred naravnm n drugm nesream;
6. dohodkov, pre|eth na podag pogodbe o prostovo|nem suen|u vo|akega
roka;
7. dohodkov, pre|eth v zvez s prostovo|nm usposab|an|em za nepokcno
oprav|an|e naog zate, reevan|a n pomo v skadu s posebnm predps, razen
dohodkov, k predstav|a|o nadomesto za zgub|en dohodek;
8. nannh sredstev, zpaanh zaten oseb n od dohodkov anov koms|e za
zato ogroenh oseb, po zakonu, k ure|a zato pr.
2A. len
:dohodki v zvezi z izobra>evanje1B
1. tpend|e n drugh pre|emkov, zpaanh oseb, k |e vpsana kot uenec, d|ak
a tudent za pon un a tud|sk as, v zvez z zobraevan|em a
usposab|an|em na podag posebnh predpsov, n scer z prorauna a skada, k |e
nancran z prorauna (razen kadrovskh tpend|) n od navedenh pre|emkov, k
|h nancra tu|a drava a mednarodna organzac|a ozroma zobraevana,
kuturna a znanstveno-razskovana ustanova, razen pre|emkov, k so pre|et kot
nadomesto za zgub|en dohodek a v zvez z oprav|an|em dea ozroma stortev;
2. pre|emkov, zpaanh za krt|e onne n strokov prevoza ter bvan|a oseb, k
|e vpsana kot uenec, d|ak a tudent za pon un a tud|sk as, k |h zpaa
ustanova, ustanov|ena z namenom tpendran|a, k n povezana oseba a sedan|,
pre|n| a bodo deoda|aec pre|emnka a osebe, k |e povezana s pre|emnkom;
3. pre|emkov v obk regresran|a ozroma subvenconran|a tudentske prehrane,
mesenh vozovnc za prevoze uencev, d|akov n tudentov, k se oa|o zven kra|a
bvan|a, varstva n vzgo|e v vrtch n drugh podobnh pomo, k se v skadu z
zakonom o organzac| n nancran|u vzgo|e n zobraevan|a, zakona o vsokem
ostvu, zakona o osnovn o ter zakona o vrtch nancra|o z prorauna drave a
samoupravne okane skupnost.
/&oh,2
28. len
:dohodki, povezani s k1etijsko in gozdarsko dejavnostjoB
1. pre|emkov z medsosedske pomo med kmet|skm gospodarstv v okvru
stro|nh krokov, k |h prdob|o an kmekega gospodn|stva z drugega odstavka
69. ena tega zakona, k se |m dohodek ugotav|a na podag 71. ena tega
zakona, v vn n pod pogo|, k |h doo mnster ozroma mnstrca (v nada|n|em
besedu: mnster), prsto|en za nance v sogas|u z mnstrom, prsto|nm za
kmet|stvo;
2. dohodkov v zvez z oprav|an|em osnovne kmet|ske n osnovne gozdarske
de|avnost z 69. ena tega zakona, zpaanh za ukrepe kmet|ske potke, kot |h
dooa Uredba Sveta t. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpor za razvo|
podee|a z Evropskega kmet|skega skada za razvo| podee|a (EKSRP) (UL L t.
277 z dne 21. 10. 2005, str. 1; v nada|n|em besedu: Uredba 1698/2005/ES), n
scer za:
- paa zarad naravno ome|enh monost na gorskh obmo|h n paa za
druga obmo|a z ome|enm monostm, kot |h dooa 37. en Uredbe
1698/2005/ES,
- paa v okvru obmo| Natura 2000 n paa, vezana na Drektvo Evropskega
paramenta n Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o dootv okvra za ukrepe
Skupnost na podro|u vodne potke (UL L t. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), kot |h
dooata 38. n 46. en Uredbe 1698/2005/ES,
- kmet|sko oko|ska paa, kot |h dooa 39. en Uredbe 1698/2005/ES,
- paa za dobro pout|e va, kot |h dooa 40. en Uredbe 1698/2005/ES,
- paa za neprozvodne naobe, kot |h dooa 41. en Uredbe 1698/2005/ES, n
- gozdarsko-oko|ska paa, kot |h dooa 47. en Uredbe 1698/2005/ES;
3. pa z nasova ukrepov kmet|ske potke, prdob|enh v zvez z dogoronm
vagan| v osnovno kmet|sko n osnovno gozdarsko de|avnost, kot |e dooena v 69.
enu tega zakona n v zvez s kmet|sko n gozdarsko de|avnost|o, za katero se
davna osnova ugotav|a v skadu s tret|m, etrtm, estm n sedmm odstavkom
48. ena tega zakona;
4. zpa na podag zavarovan|a za kodo na premoen|u v zvez z oprav|an|em
osnovne kmet|ske n osnovne gozdarske de|avnost, kot |e dooena v 69. enu
tega zakona;
5. denarne pomo, k |o posameznk pre|me zarad naravne n druge nesree v
skadu s posebnm predps, v zvez z oprav|an|em osnovne kmet|ske n osnovne
gozdarske de|avnost, kot |e dooena v 69. enu tega zakona;
6. dohodka z osnovne kmet|ske n osnovne gozdarske de|avnost, kot |e dooena
v 69. enu tega zakona, k se ne te|e kot dohodek z te de|avnost na kmekem
gospodn|stvu, kot |e dooeno z drugm odstavkom 69. ena tega zakona;
7. pa za voden|e kn|govodstva na kmet|ah po uradn metodoog| Evropske
un|e za zbran|e raunovodskh podatkov o dohodkh n posovan|u kmet|skh
gospodarstev (Farm Accountancy Data Network - FADN), k so namen|ena voden|u
kn|govodstva v zvez z oprav|an|em osnovne kmet|ske n osnovne gozdarske
de|avnost, kot |e dooena v 69. enu tega zakona;
8. dohodka kmekega gospodn|stva od uporabe do 40 ebe|h pan|ev. Oprosttev
se przna tako, da se davna osnova od potencanh trnh dohodkov ebearstva
zna za dee, ugotov|en z razmer|a med tevom oproenh pan|ev n skupnm
tevom pan|ev v uporab anov kmekega gospodn|stva.
/&oh,2
2E. len
:odDkodnineB
1. odkodnne neupraveno obso|enm n prprtm v skadu z zakonom, k ure|a
kazensk postopek;
2. odkodnne upravencem po zakonu, k ure|a povrntev kode osebam,
okuenm z vrusom HIV zarad transfuz|e krv a krvnh prpravkov n odkodnne
upravencem po zakonu, k ure|a prepoved prozvodn|e n prometa z azbestnm
zdek ter zagotav|an|e sredstev za prestrukturran|e azbestne prozvodn|e v
neazbestno;
3. odkodnne po zakonu, k ure|a pao odkodnne rtvam vo|nega n povo|nega
nas|a n podobne odkodnne, k |h rtve vo|nega n povo|nega nas|a pre|me|o z
tu|ne;
4. odkodnne, pre|ete v skadu z zakonom, k ure|a denaconazac|o n zakonom,
k ure|a zvrevan|e kazenskh sankc|, v obk nadomestnega premoen|a,
vrednostnh papr|ev a v denar|u, e vrntev premoen|a n mogoa;
5. odkodnne na podag sodbe soda zarad osebnh pokodb (teesnh
pokodb, boezn a smrt) a kode na osebnem premoen|u, vk|uno z zamudnm
obrestm, razen odkodnne, k predstav|a nadomesto za zgub|en dohodek. Med
navedene odkodnne |e mogoe tet tud odkodnne zarad osebnh pokodb a
pokodovan|a osebnega premoen|a, zpaane na podag sodne a zvensodne
poravnave, k n sken|ena zarad prkrt|a pravega namena strank, n e odkodnna
ne presega uteme|enega n razumnega zneska, k |e oba|en za odkodnne,
zpaane na podag sodb soda v podobnh prmerh;
6. odkodnne rtvam kaznvh de|an| po zakonu, k ure|a odkodnne rtvam
kaznvh de|an|, razen odkodnne, k predstav|a nadomesto za zgub|en dohodek;
7. denarne odkodnne za nepremoen|sko kodo, pre|ete v skadu z doobam
zakona, k ure|a varstvo pravce do so|en|a brez nepotrebnega odaan|a.
28. len
:vrnitev pre1o>enjaB
Dohodnne se ne paa od vrntve premoen|a v skadu z zakonom, k ure|a
denaconazac|o n z zakonom, k ure|a zvrevan|e kazenskh sankc|.
29. en
:dohodki, povezani z dru>inski1i raz1erjiB
1. prevnne, k |o pre|me zna oseba na podag sodne odobe, sporazuma a
dogovora o prev|an|u, sken|enega po predpsh o zakonsk zvez n drunskh
razmer|h a po predpsh o regstrac| stospone partnerske skupnost n od
nadomesta prevnne, zpaanega na podag zakona, k ure|a |amstven n
prevnnsk skad;
2. nagrade n povraa strokov skrbnku v skadu z zakonom, k ure|a zakonsko
zvezo n drunska razmer|a.
/&oh,2
53. len
:drugi dohodki v zvezi s sodni1i in upravni1i postopkiB
1. zamudnh obrest, zpaanh na podag sodne a upravne odobe. Za
zamudne obrest po te| tok se te|e|o tud zamudne obrest, zpaane na podag
sodne a zvensodne poravnave a poravnave v upravnem postopku, k n sken|ena
zarad prkrt|a pravega namena strank, pod pogo|em, da ne presega|o zneska
zamudnh obrest, k b |h v podobnem prmeru dooo sode ozroma upravn
organ;
2. povra strokov sodnega a upravnega postopka, k |h |e zn oseb dona
paat druga oseba na podag sodne a upravne odobe ozroma skepa. Za
povraa strokov po te| tok se te|e|o tud povraa strokov za pravne stortve,
uteme|eno potrebne za skentev sodne a zvensodne poravnave a poravnave v
upravnem postopku, k n sken|ena zarad prkrt|a pravega namena strank, pod
pogo|em, da so strok dokumentran z raunom n speckac|o oprav|enh stortev
n da ne presega|o zneskov z odvetnke tarfe, k |o dooa Odvetnka zbornca
Soven|e.
5-. len
:dohodki iz zaposlitve in iz dejavnostiB
1. pre|emkov za obasno deo nvadov, k nso v deovnem razmer|u n so
vk|uen v programe po predpsh, k ure|a|o socano varstvo n po predpsh, k
ure|a|o zapostveno rehabtac|o n zaposovan|e nvadov;
2. pre|emkov za deo prpornkov, obso|encev n madoetnkov, k med
presta|an|em prpora, kazn zapora n zvrevan|em vzgo|nega ukrepa odda|e v
prevzgo|n dom, dea|o;
3. pre|emkov za oprav|an|e obasne a zaasne nege a pomo nvadom, k |h
znm osebam zpau|e|o reprezentatvne n druge nvadske organzac|e, k
deu|e|o na dravn a okan ravn;
4. pre|emkov, k |h re|nk a zva|aec socano-varstvene stortve oskrbe v drug
drun pre|me za zva|an|e stortev v okvru |avne sube, e za to stortev skene
pogodbo s centrom za socano deo;
5. denarne nagrade za osvo|eno meda|o na omp|skh grah ter svetovnh,
evropskh n drugh mednarodnh prvenstvh, k se zpaa z prorauna v skadu s
pravnkom, k ure|a mera za zva|an|e etnega programa porta na dravn ravn.
52. len
:drugoB
1. dobka z kaptaa od odsvo|tve premnn, razen premnn z 2. n 3. toke
93. ena tega zakona, n od odsvo|tve zvedenh nannh nstrumentov, razen
dobka z kaptaa deo|emaca, k odsvo| pravco do nakupa denc a pravco do
prdobtve drugega premoen|a; navedena dooba ne vpva na davno obveznost
zne osebe, k oprav|a de|avnost po III.3. pogav|u tega zakona;
2. dohodkov, doseenh s proda|o odpadnega papr|a, k ga v okvru zbrane
akc|e, k |o organzra oa, zbere|o uenc a d|ak;
3. poko|nnske rente n odkupne vrednost, zpaane v skadu z zakonom o prvem
poko|nnskem skadu Repubke Soven|e n preobkovan|u poobaenh
nvestc|skh drub;
4. posmrtnne, k |o pre|me posameznk z Skada vza|emne samopomo,
katerega ustanovte| |e Zveza drutev upoko|encev Soven|e.
55. len /&oh,2 doloa /6$!$CCC od sploDnega naela, da nerezidenti
plaujejo dohodnino v )loveniji v skladu z naelo1 obdavitve po viru.
Oprostitve predvidene v te1 lenu lahko razdeli1o na tiste, ki se
zagotavljajo vse1 oseba1 s statuso1 nerezidenta :-., 2. in ?. odstavek
55. lenaB in na tiste, ki se priznavajo sa1o tisti1 nerezidento1, ki so
istoasno rezidenti druge dr>ave lani9e $4, ki ni )lovenija :2. odstavek
55. lenaB.
/&oh,2
55. len
:dohodki nerezidentovB
(1) Ne gede na drug odstavek 5. ena tega zakona, nerezdent ne pau|e
dohodnne od dobka z kaptaa, pod pogo|em, da ma dobek z kaptaa vr v
Soven| samo po 13. a 14. enu tega zakona n e vrednostn papr a astnk
dee, k ga nerezdent odsvo|, n de pretenega astnkega deea. Preten
astnk dee |e vsak astnk dee, na podag katerega zavezanec ma a |e me
v kateremko asu v pretekh peth eth pred odsvo|tv|o deea, neposredno a
posredno preko povezanh oseb, vsa| 10% dee gasovanh pravc a vsa| 10%
dee v kaptau ozroma v posameznem razredu denc dooene pravne osebe.
(2) Ne gede na drug odstavek 5. ena tega zakona, zna oseba, k |e rezdent
v drav anc Evropske un|e (v nada|n|em besedu: EU), k n Soven|a, ne
pau|e dohodnne od dohodka od prhrankov - k ma vr v Soven| n o katerem |e
pan zastopnk doan poroat davnemu organu v skadu z doobam pogav|a,
k ure|a da|an|e podatkov o dohodku od prhrankov v obk pa obrest v zakonu, k
ure|a davn postopek - e |e upraven astnk navedenega dohodka.
(3) Ne gede na drug odstavek 5. ena tega zakona, se dohodnne ne pau|e od
dohodka z zapostve, pre|etega za deo pr tu|em dpomatskem predstavntvu a
konzuatu, (a drugem predstavntvu tu|e drave), mednarodn organzac| v
Soven| a nsttuc| EU v Soven|, e ga pre|me oseba, k se v skadu s 1. do 3.
toko prvega odstavka 7. ena tega zakona te|e za nerezdenta.
(4) Ne gede na drug odstavek 5. ena tega zakona, se dohodnne ne pau|e od
dohodka, doseenega z oprav|an|em de|avnost - razen od dohodka z de|avnost
nastopa|oega zva|aca a portnka - ob zpon|evan|u nasedn|h pogo|ev:
1. pre|emnk dohodka |e nerezdent,
2. de|avnost v Soven| ne oprav|a v a preko posovne enote n |e prsoten v
Soven| man| kot 183 dn v kateremko obdob|u 12 mesecev n
3. ne gre za dohodke, od katerh se v skadu s prvm n drugm odstavkom 68.
ena tega zakona obraunava davn odteg|a|.
dohodnne od obrest na vrednostne papr|e, katerh zda|ate|ca |e Repubka
Soven|a n so zdan na podag zakona, k ure|a |avne nance.
dohodnne od obrest na donke vrednostne papr|e, k |h zda gospodarska
druba, k |e ustanov|ena v skadu s predps v Soven|, e:
1. ne vsebu|e|o opc|e zamen|ave za astnk vrednostn papr (ozroma ne
vsebu|e|o opc|e metnkov, z uresntv|o katere dosee|o zamen|avo za astnk
vrednostn papr, e |e zda|ate| donkega vrednostnega papr|a banka), n
2. so uvren v trgovan|e na organzranem trgu a se z n|m trgu|e v
vestranskem sstemu trgovan|a v drav anc EU a v drav anc Organzac|e
za ekonomsko sodeovan|e n razvo| (v nada|n|em besedu: OECD), razen v prmeru
donkh vrednostnh papr|ev, k so zdan za pao odkodnn v skadu z
zakonom, k ure|a denaconazac|o.
5 &ohodek iz zaposlitve
Dohodek z zapostve |e na|pomembne|a vrsta dohodka, tako z vdka drave
(gede na t. zavezancev, k pre|ema|o tovrstne dohodke), kakor tud z vdka
strukture obdav|vh dohodkov davnh zavezancev. Po svo| narav predstav|a
na|znane|o vrsto aktvnh dohodkov. Druga znanost tovrstnh dohodkov |e
n|hova odvsna narava (zvra|o z odvsnh razmer|).
5.- )ploDno
Dohodek z zapostve vk|uu|e vsako zpao n bonteto, k |e neposredno a
posredno povezana z zapostv|o (odvsnm razmer|em) reevantna so tako
zpaa v zvez s sedan|o kakor tud preteko zapostv|o (npr. poko|nne).
Detve dohodkov, na katerh teme| zakon pr oprede|evan|u posameznh
dohodkov: a) detev na aktvne n pasvne dohodke aktvn so
dohodk, pr katerh se za n|hov nastanek zahteva neko ude|stvovan|e davnega
zavezanca (dohodk z zapostve, dohodk z oprav|an|a de|avnost), pasvn pa so
dohodk, k so predvsem posedca posameznkovega razpoagan|a s premoen|em
(npr. dvdende, obrest td.);
b) detev na dohodke z samosto|nh n nesamosto|nh (odvsnh) razmer|
zvedena |e na podag razmer|a davnega zavezanca, k prdobva dohodke, do
zpaevaca teh dohodkov.
V struktur dohodkov vene davnh zavezancev ahko kot prmarne dohodke
navedemo aktvne dohodke, pr emer se ahko aktvnost, k |e podaga za
prdobvan|e dohodkov, zva|a a samosto|no (npr. samozapostev) a pa
nesamosto|no (npr. zapostev). Ob tem |e potrebno tud poudart, da ahko
posameznk stoasno dosega dohodke tako z odvsnega razmer|a, kakor tud
dohodke z samosto|nega razmer|a. Zarad tega so v zakonu naveden posamezn
krter|, s pomo|o katerh se ahko oprede vrsta dohodkov takh oseb.
Zapostev |e denrana kot vsako odvsno pogodbeno razmer|e, na podag katerega
ma zna oseba pravco do paa. Zapostev n zgo| deovno razmer|e, k teme|
na sken|en pogodb o zapostv, temve vsako odvsno razmer|e, ne gede na to a
teme| na kakn pogodb a ne! Za dohodek z zapostve se v skadu z zakonom
te|e: dohodek z
deovnega razmer|a pogodba o zapostv;
dohodek z drugega odvsnega pogodbenega razmer|a pog. o deu (pod|emna
pog.) n dohodek z odvsnega
razmer|a na drug podag (oprav|an|e dea a stortev prokurstov n drektor|ev ter
oprav|an|e funkc|e na podag menovan|a a zvotve v dravn - posanc, mestn
svetnk td. a kaken drug organ - npr. an nadzornh svetov td.).
Seveda pa za vse vrste dohodkov z zapostve ne ve|a enaka uredtev oz. se vsaka
vrsta dohodka obravnava drugae!
/&oh,2
58. len
:dohodki, ki se Dtejejo za dohodek iz zaposlitveB
(1) Dohodek z zapostve vk|uu|e vsako zpao n bonteto, k sta povezana z
zapostv|o.
(2) Dohodek z zapostve |e dohodek z deovnega razmer|a n dohodek z
drugega pogodbenega razmer|a a razmer|a na drug podag (v nada|n|em
besedu: dohodek z drugega pogodbenega razmer|a).
5.2 &ohodek iz delovnega raz1erja
ZDoh-2 v 37. enu prmeroma nava|a mone vrste zpa z nasova deovnega
razmer|a, k se obdav|o kot dohodk z zapostve (scer pa so vrste pa za
oprav|eno deo z nasova pogodbe z zapostve ure|ene v deovnopravn
zakonoda|).
/&oh,2
5E. len
:dohodek iz delovnega raz1erjaB
(1) Dohodek z deovnega razmer|a vk|uu|e zast:
-. plao, nado1estilo plae in vsako drugo plailo za opravljeno delo, ki
vkljuuje tudi provizije
nadomesta npr. za as zrabe etnega dopusta, za paane odsotnost z dea
zarad osebnh okon (npr. poroka, smrt v drun td.), za odsotnost zarad
zobraevan|a td. (ne gre za dohodke z deovnega razmer|a v smsu
deovnopravne zakonoda|e)
2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno
po1o,
za razko od regresa za etn dopust, k se v vsakem prmeru obdav v ceot, se
|ube|na nagrada, odpravnna n sodarnostna pomo ne vk|uu|e|o v davno
osnovo do vne, k |o doo vada RS
5. povrailo stroDkov v zvezi z delo1,
ZDoh-2 |e gede opredetve strokov z deom r kot ZDR (ZDoh-2 medn|e
prteva e terensk dodatek n nadomesto za oeno v|en|e) obdav|v s e
presek strokov (k presega|o zneske, dooene s podzakonskm akt)
?. boniteto, ki jo delodajale9 zagotovi v korist deloje1al9a ali njegovega
dru>inskega lana,
A. nado1estilo, ki ga zagotovi delodajale9 na podlagi dogovora z
deloje1al9e1 zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi
spre1e1be v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplailo delodajal9a v
zvezi s prenehanje1 veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplailo
zaradi prenehanja zaposlitve in podobni preje1ki,
npr. nadomesto za spotovan|e konkurenne kavzue
/&oh,2
5E. len nada|evan|e
8. preje1ke, prejete zaradi zaasnega neizplaila dohodka iz zaposlitve,
E. nado1estila in druge preje1ke, ki so prejeti od delodajal9a ali druge
osebe, skladno z drugi1i predpisi, kot posledi9a zaposlitve oziro1a
obveznega zavarovanja za so9ialno varnost,
npr. nadomesta z zavarovan|a za prmer nvadnost, z zavarovan|a za
starevsko varstvo.
8. dohodek na podlagi udele>be v dobiku, prejet iz delovnega raz1erja.
(2) Za dohodek z deovnega razmer|a se te|e|o tud: t dohodk se v skadu z
deovnopravno zakonoda|o scer ne te|e|o za dohodke z deovnega razmer|a!
1. dohodk, pre|et za voden|e a voden|e n nadzor posovnega sub|ekta, k |e
pravna oseba, na podag posovnega razmer|a,
zakon zenau|e pre|emke posovodnh oseb, k teme||o na sken|en pogodb o
zapostv, s pre|emk oseb, k vod|o pose drube na drug pravn podag (npr.
pogodb o posovoden|u)!
2. dohodk zvo|enh a menovanh noscev funkc| v organh zakonoda|ne,
zvrne a sodne obast v Soven| a v organh okane samouprave, e za to
funkc|o pre|ema|o pao,
3. dohodk, pre|et v zvez z oprav|an|em funkc|e posanca Evropskega
paramenta,
4. dohodk, k zha|a|o z avtorskega dea, ustvar|enega z deovnega razmer|a, z
zvedb avtorskh n fokornh de z deovnega razmer|a n dohodk, k zha|a|o z
novac|, ustvar|enh v deovnem razmer|u, ne gede na obko pogodbe, k |e
podaga za zpao navedenh dohodkov,
5. dohodek, pre|et za oprav|an|e maega dea po predpsh, k ure|a|o
prepreevan|e dea n zaposovan|a na rno,
6. nadomesta n drug dohodk z nasova obveznega zdravstvenega zavarovan|a
n obveznega zavarovan|a za prmer brezposenost n za starevsko varstvo, k |h
pre|me|o zne osebe, k oprav|a|o de|avnost, kmet|e, drubenk drub n druge
osebe, k nso v deovnem razmer|u,
7. pao, k se zpaa zn oseb, k oprav|a de|avnost, kmetu, drubenku n
drug oseb, k n v deovnem razmer|u, kot nadomesto za zgub|en zasuek po
posebnh predpsh, k dooa|o sodeovan|e dooenh znh oseb pr zva|an|u
de|avnost dravnega organa a organa samoupravne okane skupnost, kot |e
prmeroma sodeovan|e pr odprav|an|u posedc naravnh n drugh nesre,
8. poko|nne, nadomesta n drug dohodk z nasova (obveznega, obveznega
dodatnega n prostovo|nega dodatnega) poko|nnskega n nvadskega zavarovan|a,
razen zpaa odkupne vrednost v skadu z Zakonom o poko|nnskem n
nvadskem zavarovan|u n Zakonom o prvem poko|nnskem skadu Repubke
Soven|e n preobkovan|u poobaenh nvestc|skh drub.
/akon v ??. lenu /&oh, 2 :ni potrebno znat za kolokvijCB opredeljuje
dohodke iz delovnega raz1erja, ki se %$ vDtevajo v davno osnovo. Pri
te1 je pa potrebno loiti* aB dohodke, ki se v
nobene1 pri1eru ne vDtevajo v davno osnovo in
bB dohodke, ki se v davno osnovo ne vDtevajo #$ do doloene viDine,
prese>ki pa so obdaveni kot dohodki iz zaposlitve :npr. povraila stroDkov
v zvezi z delo1, jubilejna nagrada za delovno dobo itd.B.
5.5 &ohodek iz drugega odvisnega :odvisnegaB pogodbenega raz1erja
/&oh,2
58. len
:dohodek iz drugega pogodbenega raz1erjaB
(1) Dohodek z drugega pogodbenega razmer|a vk|uu|e vsak posa1ezni
dohodek za opravljeno delo ali storitev.
(2) Za dohodek z drugega pogodbenega razmer|a se te|e tud dohodek, prejet
za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega ali
;olklornega dela, ne gede na vrsto pogodbe, k |e podaga za zpao navedenh
dohodkov.
(3) Za dohodek z drugega pogodbenega razmer|a se ne gede na 35. en tega
zakona te|e tud dohodek iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz
dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo.
(4) Za dohodek z drugega pogodbenega razmer|a se te|e tud dohodek verskih
delav9ev iz naslova raz1erja z versko skupnostjo, ki ni1a vseh ele1entov
delovnega raz1erja, v vn, k ga doo Vada Repubke Soven|e (v nada|n|em
besedu: vada), pr emer dohodek ne sme bt man| od zneska, k zagotav|a
socano varnost v Soven| n ne ve| od zneska mnmane pae v skadu z
zakonom, k ure|a mnmano pao.
5.? .onitete
Z dohodk v obk bontet se ahko sreamo v okvru dohodkov z deovnega
razmer|a, kakor tud v okvru dohodkov z drugega pogodbenega razmer|a! Kot
teme|no naeo za vrednoten|e bontet |e zakon uzakon naelo pri1erljive tr>ne
9ene (zakonskh doob gede vrednoten|a bontet n potrebno znat za kookv|!).
/&oh,2
59. len
:bonitetaB
(1) .oniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge
ugodnosti v naravi, ki jo deloje1al9u ali njegove1u dru>inske1u lanu
zagotovi delodajale9 ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.
gre za pre|emke zaposenega v narav n ne v denar|u boniteta je del dohodka
iz zaposlitve, ki se zaposlene1u lahko zagotovi poleg ostalih izplail iz
naslova zaposlitveC Za bontete, k so |h dob drunsk an zaposenega n
|asno a gre za dohodke drunskega ana, k |e pre|e bonteto a pa gre za
dohodke zaposenega, k |e ustvar pogo|e za prdobtev bontete.
/&oh,2
59. len nada|evan|e
(2) Bonteta vk|uu|e zast:
1. uporabo osebnega voza za prvatne namene,
2. nastantev,
3. poso|o brez obrest a z obrestno mero, k |e n|a od trne,
4. popust pr proda| baga n stortev,
5. zobraevan|e deo|emaca a n|egovega drunskega ana,
6. zavarovane prem|e n podobna paa,
7. dara, k |h zagotov deoda|aec na podag a zarad zapostve nekdan|emu,
sedan|emu a bodoemu deo|emacu a n|egovemu drunskemu anu,
8. pravco deo|emacev do nakupa denc.
(3) Za bonteto po tem zakonu se ne te|e|o:
1. ugodnost man|h vrednost, k |h deoda|aec zagotav|a vsem deo|emacem
pod enakm pogo|, kot |e zast regresrana prehrana med deom, uporaba
prostorov za oddh n rekreac|o, pogosttve ob praznovan|h n v drugh podobnh
prmerh zagotav|an|a oba|nh ugodnost;
2. paa deoda|aca za doponno zobraevan|e n usposab|an|e deo|emacev,
k |e v zvez s posovan|em deoda|aca;
3. paa deoda|aca za zdravstvene pregede deo|emacev, k |h |e deoda|aec
doan zagotovt na podag zakona, k ure|a varnost n zdrav|e pr deu n b
opusttev zdravstvenega pregeda ozroma paa pomena krtev zakona n s tem
kazensko odgovornost deoda|aca;
4. paa deoda|aca za cep|en|e deo|emacev, pod pogo|em, da z z|ave o
varnost z oceno tvegan|a deovnega mesta deo|emaca skadno s predps, k
ure|a|o varnost n zdrav|e pr deu, sed, da |e treba takemu deo|emacu zagotovt
cep|en|e;
5. paa deoda|aca za zavarovan|e deo|emacev za nesree pr deu, k ga |e
deoda|aec doan zagotovt na podag zakona n b opusttev zavarovan|a ozroma
paa pomena krtev zakona;
6. uporaba parkrnega prostora, k ga deoda|aec zagotov deo|emacu;
7. uporaba raunanke n teekomunkac|ske opreme, k |o deoda|aec zagotov
deo|emacu.
(4) Ce deoda|aec podar otroku deo|emaca daro v mesecu decembru, se
vrednost dara ne vteva v davno osnovo deo|emaca, e n|egova vrednost ne
presega 42 eurov. Navedeno ve|a za daro otroku do starost 15 et.
(5) Bontete, k |h deoda|aec deo|emacu ne zagotav|a redno a pogosto, se ne
vk|uu|e|o v davno osnovo deo|emaca, e vrednost vseh bontet v mesecu ne
presega 13 eurov. Ta dooba ve|a e za bontete z deovnega razmer|a.
5.A &avna osnova dohodka iz zaposlitve
DAVCNA OSNOVA za dohodke z deovnega razmer|a = dohodek z deovnega
razmer|a (kot |e oprede|en v zakonu), zman|an za obvezne prspevke za socano
varnost (k so oprede|en s posebnm predps).
DAVCNA OSNOVA za dohodke z drugega pogodbenega razmer|a a razmer|a na
drug podag = razka med dohodk davnega zavezanca (kot so oprede|en v 38.
Cenu ZDoh-2) n strok, k |h |e e-ta tekom prdobvan|a dohodkov me (kot
reevantne stroke zakon oprede|u|e normrane stroke v vn 10 %
zakonoda|aec se |e odo za sstem normranh strokov z monost|o uve|av|an|a
v|h de|anskh strokov prevoza n notev v zvez z oprav|an|em dea!).
? &ohodek iz dejavnosti
Uvramo ga med aktvne dohodke n med t.. samosto|ne dohodke.
?.- Opredelitev
Za tovrsten dohodek se te|e dohodek, doseen z neodvsnm samosto|nm
oprav|an|em de|avnost, ne gede na namen n rezutat oprav|an|a de|avnost. Poeg
neodvsne narave razmer|a, k |e podaga za prdobtev dohodkov, |e druga
pomembna okona za opredetev dohodka z de|avnost, tra|nost oprav|an|a
de|avnost.
PAZI!!!
Dohodk, doseen na podag samosto|nega n tra|nega oprav|an|a de|avnost, se
obdav|o kot dohodk z de|avnost, razen e zakon za posamezne prmere ne
dooa drugae. IZ|EME!!! so dooene v 47. enu ZDoh-2, k|er so oprede|ene t..
zk|utve z dohodka, doseenega z oprav|an|em de|avnost gre za dohodke, k
|h posameznk dosega z: oprav|an|em osnovne kmet|ske de|avnost n
osnovne gozdarske de|avnost ob pogo|u, da zavezanec ne ugotav|a davne osnove
na podag de|anskh prhodkov n odhodkov (t dohodek so predmet posebnega
pogav|a zakona)! kot dohodek z de|avnost se obdav|o dohodk z oprav|an|a
kmet|ske n gozdarske de|avnost, k se v skadu z zakonom NE te|e za osnovno
kmet|sko oz. osnovno gozdarsko de|avnost + dohodk, k so scer posedca
oprav|an|a osnovne kmet|ske oz. osnovne gozdarske de|avnost, vendar zavezanec
davno osnovo ugotav|a na podag de|anskh prhodkov n odhodkov!
odda|an|em premoen|a v na|em n prenosom premoen|skh pravc, razen, e |h
davn zavezanec dosega v okvru svo|ega organzranega pod|et|a oz. organzrane
de|avnost
?.2 &avna osnova
Spono pravo: DAVCNA OSNOVA = dobek, ugotov|en kot razka med prhodk n
odhodk, k nastane|o v zvez z oprav|an|em de|avnost v davnem etu.
Ugotav|an|e davne osnove teme| na predpsh n raunovodskh standardh, k se
uporab|a|o za namene posovne posovnega raunovodstva, ob ustreznh
pragodtvah, k so dooene z ZDDPO-2 n ZDoh-2. Pr ugotav|an|u davne osnove
|e potrebno upotevat tud predpse gospodarskh sub|ektov (ZGD-1) kadar ZDDPO-
2 n ZDoh-2 ne dooata drugae. Teme|na raunovodska zkaza sta banca stan|a
n zkaz posovnega zda.
4.2.1 Prihodki
Med prhodke davnega zavezanca se przna|o prhodk, k so ugotov|en v zkazu
posovnega zda, razen prhodkov za katere davna zakonoda|a dooa drugae
(ZDoh-2, ZDDPO-2). Nekatere doobe odstopa|o od sponh nae gede
ugotav|an|a prhodkov, n scer obsta|a|o doobe, k dooene prhodke zk|uu|e|o
z okvra dohodkov z de|avnost (npr. 1. n 3. odstavek 47. ena ZDoh-2) ter
doobe, k dooene prhodke vk|uu|e|o v davno osnovo dohodka z de|avnost, ne
gede na spona prava za ugotav|an|e prhodkov (npr. 50. en
ZDoh-2).
4.2.2 Odhodki
Odhodk, k nasta|a|o zasebnku tekom oprav|an|a de|avnost se ahko razde|o na:
a) davno prznane odhodke dohodk, k so ugotov|en v zkazu posovnega zda
n za katere davna zakonoda|a ne dooa drugae;
b) davno neprznane odhodke odhodk, k so scer ugotov|en v zkazu
posovnega zda, vendar |m davna zakonoda|a ne prznava statusa davno
prznanh odhodkov. Poeg tega ZDoh-2 ure|a tud t..
normrane odhodke, k se upoteva|o v okvru t.. poenostav|enega ugotav|an|a
davne osnove davna osnova se doo tako, da se upoteva|o de|ansk prhodk
zasebnka v davnem obdob|u, k se zna|o na raun pavano dooenh strokov
(normranh strokov zavezancu se prznava|o normran strok v vn 25 % od
ustvar|enh prhodkov). Zavezanc, k ma|o pravco, da se odo|o za tovrsten nan
ugotav|an|a davne osnove so naveden v 3. n 4. odstavku 48. ena ZDoh-2.
Obsta|a|o pa tud odhodk, k se pr ugotav|an|u davne osnove prznava|o v
ome|en vn (deno prznan odhodk).
Pr preso| a so dooen odhodk davno prznan a neprznan |e potrebno
upotevat tako doobe ZDoh-2, kot tud doobe ZDDPO-2. Po ZDDPO-2 so davno
neprznan odhodk, k ma|o znaa| prvatnost, nso skadn z oba|no posovno
prakso td., po ZDoh-2 pa tud nekater davk (npr. DDV, k ga |e zavezanec uve|av
kot odbtek davka, samoprspevek td.). Izguba
4.2.3 Znianje davne osnove na raun izgub in davnih olajav
Izguba pomen negatvno davno osnovo (preseek odhodkov nad prhodk). Zakon
tem prmeru predvdeva t.. prenos zgub v breme poztvnh posovnh rezutatov
prhodn|h posovnh obdob|. Izgubo ahko tore| zasebnk pokrva z zman|an|em
davne osnove od dohodka z de|avnost v nasedn|h eth. Pogo| za uve|av|an|e
zgube |e obsto| poztvne davne osnove v prhodn|h posovnh obdob|h,
znevan|e poztvne davne osnove na raun zgube pretekega posovnega obdob|a
pa |e dopustno na|ve do vne obsto|ee davne osnove (2. n 3. odstavek 60.
ena ZDoh-2). Na ta nan zakon prepreu|e nastanek novh zgub.
Do tega nso upraven zavezanc, k oprav|a|o de|avnost n k davno osnovo
ugotav|a|o na poenostav|en nan.
ZDoh-2 dooa davne oa|ave v 61.-67. enu (oa|ave za vagan|e v razskave n
razvo|, oa|ave za zaposovan|e, oa|ave za zavezanca nvada, oa|ave za
donac|e td.). Prav tako pa ZDoh-2 pozna tud dooene ome|tve v zvez z
oa|avam. Do oa|av nso upraven zavezanc, k ugotav|a|o davno osnovo z
upotevan|em normranh strokov, dooene ome|tve pa obsta|a|o tud v zvez z
vno oa|av.
?.5 &ohodek iz osnovne k1etijske in osnovne gozdarske dejavnosti ni
potrebno znat za kolokvijC
?.? &ohodek iz oddajanja pre1o>enja v naje1 in prenosa pre1o>enjske
pravi9e ni potrebno znat za kolokvijC
A &ohodek iz kapitala
Dohodk z kaptaa so nova kategor|a dohodkov, k |h ZDoh-1 n pozna. Tovrstn
dohodk se NE uvra|o v etno davno osnovo zavezanca n tore| NISO obdaven z
dohodnno kot etnm davkom! Zakonoda|aec |e za obdavtev dohodkov z kaptaa
predvde t.. ceduarn nan obdavtve, n scer s spono n (naeoma) enotno
(proporconano) davno stopn|o, k v tem trenutku znaa 20 %.
Kot dohodk z kaptaa se obdavu|e|o:
obrest;
dvdende;
kaptask dobk.
A.- Obresti
Obdav|v dohodek |e v zakonu oprede|en roko n tako za|ema vse obke obrest,
razen dohodkov, k so oproen paa dohodnne. Neobdaven so e tsto dohodk
v obk obrest, k |h zakon kot takne zrecno nava|a (82. en ZDoh-2). Predmet
obdavtve tud nso obrest (razen obrest na poso|a) obraunane do 1.1.2005.
Poeg oprosttev z 82. ena pa zakon v okvru doob o stopn| dohodnne n
obveznost paevan|a dohodnne od dohodka z kaptaa za posamezne vrste obrest
predvdeva dodatno oprosttev paa dohodnne, n scer v obk t.. etnega
neobdavenega zneska dohodka.
/&oh,2
8-. len
:obrestiB
(1) Obrest po tem pogav|u so obrest od poso|, obrest od donkh vrednostnh
papr|ev, obrest od denarnh depoztov pr bankah n hranncah ter drugh
podobnh nannh ter|atev do donkov, dohodek z odda|an|a v nann na|em,
dohodek z v|en|skega zavarovan|a ter dohodek, k ga zavezanec dosee na
podag detve prhodkov vza|emnega skada v obk obrest.
(2) Kot obrest se po tem pogav|u obdavu|e vsako nadomesto, k ne predstav|a
vraa gavnce z nanno donkega razmer|a, vk|uno z nadomest za tvegan|e
a za zman|an|e vrednost gavnce z nanno donkega razmer|a zarad
nac|e, e n s tem zakonom drugae dooeno. Kot obrest se obdavu|e|o tud
dskont, bonus, prem|e n podobn dohodk z nanno donkega razmer|a a
dogovora, k se nanaa na nanno donko razmer|e.
(3) Za dohodek z v|en|skega zavarovan|a z prvega odstavka tega ena se
te|e tud dohodek z dodatnega poko|nnskega zavarovan|a, sken|enega po
poko|nnskem nartu, k n vpsan v poseben regster, n dohodek z prostovo|nega
poko|nnskega zavarovan|a.
(4) Za donke vrednostne papr|e z prvega odstavka tega ena se te|e|o tud
zamen|v donk vrednostn papr|
!.1.1 Davna osnova
V skadu s spono doobo se v davno osnovo vteva|o doseene obrest. Za
posamezne vrste obrest pa zakon dooa posebna prava dooan|a davne osnove
(84.-88. en ZDoh-2).
!.1.2 Oprostitev plaila davka od obresti na denarne depozite
Za ugodnost, k |h zakon dooa v 133. enu, so upraven e rezdent Repubke
Soven|e. Poeg tega so taknh ugodnost deene e posamezne vrste obrest. Za
dooene vrste obrest |e predvden t.. etn neobdaven znesek, k se ne vteva v
davno osnovo rezdenta.
A.2 &ividende
Zakon kot reevanten dohodek oprede|u|e dvdende n druge dohodke na podag
astnkega deea. PAZI!!! Kot dvdenda se tako ne te|e zgo| denar|eva pravca
do zpaa dvdende (v okvru korporac|skopravnega upraven|a do dea dobka),
temve vsakrno zpao dohodka denar|u, k teme| na n|egovem astnkem
deeu n stoasno ne pomen zman|an|a n|egovega astnkega deea! ra
denc|a dvdende kot v okvru korporac|skega prava!!!
Podaga za prdobvan|e dohodkov v obk dvdend |e tore| e zmera| astnk
dee - udeeba v kaptau (zakon ga denra kot dee, k ga ma metnk deea -
zna oseba na podag voenh sredstev v gospodarsk drub, zadrug. ge|
90. en ZDoh-2). O dohodkh v obk dvdend ahko govormo e teda|, kadar takn
dohodk zvra|o z voenega kaptaa.
/&oh,2
93. len
:dividendeB
(1) Dvdende po tem pogav|u so dvdende n drug dohodk, doseen na podag
astnkega deea.
(2) Za astnk dee po prvem odstavku tega ena se te|e vsak dee, k ga ma
zna oseba (v nada|n|em besedu: metnk deea) na podag voenh sredstev v
gospodarsk drub, zadrug n drugh obkah organzran|a, vk|uno s
premoen|skm vokom thega drubenka v pod|et|e nosca the drube n
premoen|skm vokom zne osebe v kateroko drugo obko organzran|a, k ma
preteno naravo astnkega kaptaa (v nada|n|em besedu: pank).
(3) Kot dvdenda se po tem pogav|u obdavu|e vsaka razdetev dohodka
metnku deea z premoen|a panka ozroma povezane osebe (po tem zakonu a
zakonu, k ure|a davek od dohodkov pravnh oseb) panka na podag n|egovega
astnkega deea v panku, k ne predstav|a zman|an|a n|egovega astnkega
deea, vk|uno z razdetv|o v obk denc a zamen|vh obveznc ter prpsom
dobka kaptaskemu deeu drubenka.
(4) Kot dvdende se po tem pogav|u obdavu|e tud:
1. prkrto zpao dobka, dooeno v zakonu, k ure|a davek od dohodkov
pravnh oseb;
2. dobek, k se razde v zvez z donkm vrednostnm papr|, k zagotav|a|o
udeebo v dobku panka;
3. dohodek, k ga zavezanec dosee na podag detve stega dobka
vza|emnega skada a detve prhodkov vza|emnega skada, k nso za|et z 81.
enom tega zakona.
9-. len
:davna osnovaB
(1) Davna osnova |e doseena dvdenda, e n s tem zakonom drugae
dooeno.
(2) Davna osnova se pr prkrtem zpau dobka doo na podag prmer|ve
trne cene.
A.5 &obiek iz kapitala
/akon na sploDno defnira dobiek iz kapitala kot dobiek, dose>en z
odsvojitvijo kapitala.
/&oh,2
95. len
:kapitalB
Za kapta po tem pogav|u se te|e|o:
1. nepremnna, ne gede na to, a |e ba odsvo|ena v spremen|enem a
nespremen|enem stan|u;
PAZI!!! Iz obdavtve so zvzete nepremnne, k so be odsvo|ene pred
1.1.2002
2. vrednostn papr| n dee v gospodarskh drubah, zadrugah n drugh obkah
organzran|a;
3. nvestc|sk kupon.
9?. len
:odsvojitev kapitalaB
Za odsvo|tev kaptaa po tem pogav|u se te|e vsaka odsvo|tev kaptaa a dea
kaptaa, kot |e zast proda|a kaptaa, da|an|e kaptaa v dar, zamen|ava kaptaa,
unovtev nvestc|skega kupona, zpao sorazmernega dea kvdac|ske mase v
prmeru kvdac|e vza|emnega skada, zpao astnkega deea v prmeru
prenehan|a gospodarske drube, zadruge a druge obke organzran|a, zpao
astnkega deea v prmeru zman|an|a astnkega kaptaa gospodarske drube,
zadruge a druge obke organzran|a, zstopa a zk|utve ter drug prmer
zpaa astnkega deea, zpaanega v denar|u a v narav, e n s tem zakonom
drugae dooeno.
Zakon vsebu|e razne doobe, k v praks zagotav|a|o neobdavenost dooenh
transakc| transakc| s kaptaom, pr emer pa moramo ot:
- neobdav|ve odsvo|tve kaptaa navedene v 95. enu ZDoh-2, ahko pa so
dohodk na podag taknh odsvo|tev obdav|v v skadu z drugm doobam
ZDoh-2; - oprosttev paa dohodnne
zakon v okvru doob o kaptaskh dobkh (96. en ZDoh-2) predvdeva 6
oprosttev paa dohodnne + zakon poeg tega dooene oprosttve predvdeva e
v okvru sponh doob (dohodnne se ne pau|e od kaptaskh dobkov,
doseenh z odsvo|tv|o premnn n zvedenh nannh nstrumentov;
- odoga ugotav|an|a davne obveznost prmer, ko |e mogoe uve|av|at odog
ugotav|an|a davne obveznost, so naveden v 100. enu ZDoh-2. Posedca
uve|avtve odoga |e odotev davnh posedc, k b po normanem teku stvar
nastope, do nasedn|e (obdav|ve) odsvo|tve kaptaa (s stran obdar|enca v
prmeru podartve kaptaa a zavezanca v prmeru zamen|ave deeev a
nvestc|skh kuponov). O tem a gre za odsvo|tev kaptaa, pr kater |e odsvo|te|
upraven do odoga, odo davn organ.
Za uve|av|an|e odoga |e poeg nabavne vrednost kaptaa, za katerega se
uve|av|a odog, pomemben tud asovn trenutek prdobtve kaptaa (upoteva se
as prdobtve prvotnega kaptaa datum prdobtve podar|enega kaptaa oz.
zamen|anega kaptaa).
/&oh,2
9A. len
:neobdavljiva odsvojitev kapitalaB
Za odsvo|tev kaptaa po tem pogav|u se ne te|e:
1. prenos kaptaa premnue osebe na deda, voo|emnka a osebo, k |u
nadomest po predpsh o dedovan|u, a na drugo osebo, k uve|av|a kakno
pravco z zapune, zarad smrt zne osebe;
2. odsvo|tev nepremnne po pogodb o dosmrtnem prev|an|u a po darn
pogodb za prmer smrt;
3. prenos nepremnn z nasova razasttev, po predpsh, k ure|a|o to podro|e;
4. prenos kaptaa poso|o|emacu a zastavnemu upnku v prmeru ustanovtve
zastavne pravce na kaptau, n prenos naza| poso|oda|acu ozroma zastavte|u,
razen prenosa naza| v prmeru, ko se poso|en kapta proda n vrne novo kup|en
kapta;
5. zamen|ava vrednostnh papr|ev z stovrstnm papr| stega zda|ate|a, pr
kater se ne spremn|a|o razmer|a med drubenk n kapta zda|ate|a ter n
denarnega toka;
6. razdetev denc stega zda|ate|a na dence a zdrutev denc stega
zda|ate|a v dence, k se oprav pr nespremen|enem osnovnem kaptau
zda|ate|a, razen morebtnh denarnh zpa; za denco po te| tok se te|e tud
zaasnca;
7. zamen|ava prednostnh denc z navadnm dencam stega zda|ate|a;
morebtna denarna zpaa ob zamen|av se te|e|o za deno odsvo|tev;
8. zman|an|e deea v okvru zman|an|a osnovnega kaptaa, k |e namen|eno
krt|u prenesene zgube ozroma ste zgube posovnega eta a prenosu zneskov v
kaptaske rezerve a umku denc ozroma deeev ozroma zman|an|e
kaptaskega deea v osebn drub zarad zraunanega deea drubenka pr
zgub osebne drube, k se odpe od n|egovega kaptaskega deea ozroma
zman|an|e vrednost deea, k ga |e vpsa an zadruge, k |e namen|eno krt|u
neporavnane zgube zadruge;
9. zpao deea v dobku drubenku osebne drube, k se odpe od n|egovega
kaptaskega deea;
10. zamen|ava denc nvestc|ske drube, k |e nastaa z poobaene
nvestc|ske drube, z nvestc|skm kupon vza|emnega skada v postopku
obveznega preobkovan|a nvestc|ske drube, nastae z poobaene nvestc|ske
drube, v vza|emn skad, po predpsh, k ure|a|o to podro|e;
11. prenos kaptaa v postopkh prsne zter|ave obveznh da|atev v skadu z
zakon.
/&oh,2
98. len
:oprostitevB
(1) Dohodnne se ne paa od dobka z kaptaa, doseenega pr odsvo|tv
kaptaa po 20 eth metntva.
(2) Dohodnne se ne paa tud od dobka z kaptaa, doseenega pr:
1. prv odsvo|tv denc a deea v kaptau, prdob|enega v procesu astnnskega
preobkovan|a pod|et| v skadu s predps, k ure|a|o astnnsko preobkovan|e
pod|et|. Za prvo odsvo|tev se te|e tud prva odsvo|tev podedovanh denc a
deea v kaptau, k |h |e zapustnk prdob v procesu astnnskega preobkovan|a
pod|et| v skadu s predps, k ure|a|o astnnsko preobkovan|e pod|et|;
2. odsvo|tv stanovan|a a stanovan|ske he - k ma na|ve dve stanovan|, s
prpada|om zem|em - v katerem |e me zavezanec pr|av|eno stano
prebvae n ga |e me v ast ter |e tam de|ansko bva vsa| zadn|a tr eta pred
odsvo|tv|o; e |e zavezanec stanovan|e a stanovan|sko ho uporab|a v zvez z
oprav|an|em de|avnost a ga |e odda|a v na|em, se za odsvo|tev kaptaa po te|
tok ne te|e odsvo|tev tstega dea stanovan|a a stanovan|ske he, k ga |e
zavezanec uporab|a v zvez z oprav|an|em de|avnost (pod pogo|em, da |e
stanovan|e a stanovan|ska ha ozroma n|un de v posovnh kn|gah prkazano kot
sredstvo za potrebe de|avnost) a ga |e odda|a v na|em;
3. odsvo|tv nvestc|skh kuponov, k |h |e metnk prdob z zamen|avo denc
poobaene nvestc|ske drube, a denc nvestc|ske drube, k |e nastaa z
poobaene nvestc|ske drube - v postopku obveznega preobkovan|a
poobaene nvestc|ske drube a nvestc|ske drube, k |e nastaa z
poobaene nvestc|ske drube, v vza|emn skad, a v postopku obvezne
oddetve dea sredstev poobaene nvestc|ske drube v vza|emn skad, n scer v
roku n po predpsh, k ure|a|o to podro|e - pod pogo|em, da so be te dence
prdob|ene v procesu astnnskega preobkovan|a pod|et| v skadu s predps, k
ure|a|o astnnsko preobkovan|e pod|et|;
4. odsvo|tv donkh vrednostnh papr|ev;
5. odsvo|tv deea, prdob|enega na podag naob tveganega kaptaa (naob v
obk povean|a osnovnega kaptaa drube z vok zavezanca a ustanovtve
gospodarske drube) v drub tveganega kaptaa, k |e ustanov|ena v skadu z
zakonom, k ure|a drube tveganega kaptaa, e |e mea ta druba status drube
tveganega kaptaa skoz ceotno obdob|e metntva takega deea zavezanca; o
tem a gre za odsvo|tev kaptaa po te| tok, odo davn organ na podag
prgastve odsvo|tve pr davnem organu.
(3) Izguba, k |o zavezanec dosee pr odsvo|tv kaptaa z prvega n drugega
odstavka tega ena, ne zman|u|e davne osnove od dobka z kaptaa.
/&oh,2
-33. len
:odlog ugotavljanja davne obveznostiB
(1) Kadar zavezanec odsvo| kapta na nan, dooen v drugem odstavku tega
ena, se davna obveznost zavezanca v trenutku odsvo|tve ne ugotav|a.
(2) Ugotav|an|e davne obveznost se ahko odo pr nasedn|h odsvo|tvah
kaptaa:
1. podaritvi kapitala zavezaneve1u zakon9u ali otroku, vk|uno z
neodpano zrotv|o po zron pogodb;
2. za1enjavi dele>a v okviru za1enjave kapitalskih dele>ev, zdru>itev in
delitev, kot so oprede|ene v zakonu, k ure|a davek od dohodkov pravnh oseb za
namene obdavtve pr zamen|av kaptaskh deeev n obdavtve pr zdrutvah n
detvah;
3. za1enjavi investi9ijskih kuponov podsklada za investi9ijske kupone
drugih podskladov v okviru prehajanja 1ed podskladi pri iste1 krovne1
vzaje1ne1 skladu, ki ga upravlja dru>ba za upravljanje, k |e rezdent
Soven|e po zakonu, k ure|a davek od dohodkov pravnh oseb, a rezdent druge
drave ance EU, e druba za uprav|an|e zagotov ustrezen nan sed|vost
prehodov med podskad.
(3) O tem a gre za odsvo|tev kaptaa z drugega odstavka tega ena, odo
davn organ na podag prgastve odsvo|tve kaptaa pr davnem organu, e |e
tako dooeno z zakonom, k ure|a davn postopek.
(4) Ugotav|an|e davne obveznost se odo do nasedn|e obdav|ve odsvo|tve
podar|enega kaptaa, k |o oprav zavezanev zakonec a otrok, ozroma do
nasedn|e obdav|ve odsvo|tve kaptaa, prdob|enega z zamen|avo z 2. a 3.
toke drugega odstavka tega ena.
(5) Kadar se ugotav|an|e davne osnove odo, se kot as prdobtve s podartv|o
a zamen|avo prdob|enega kaptaa te|e:
1. v prmeru ko zavezanev zakonec a otrok prdob kapta z obdartv|o - datum,
ko |e darovaec prdob kapta;
2. v prmeru zamen|ave deea v okvru zamen|ave kaptaskh deeev, zdrutev
n detev, kot so oprede|ene v zakonu, k ure|a davek od dohodkov pravnh oseb za
detvah - datum, ko so b zamen|an dee prdob|en;
3. v prmeru zamen|ave nvestc|skh kuponov podskada za nvestc|ske kupone
drugh podskadov v okvru preha|an|a med podskad pr stem krovnem vza|emnem
skadu - datum, ko so b prv zamen|an nvestc|sk kupon prdob|en.
(6) Kadar se ugotav|an|e davne osnove odo, se kot nabavna vrednost s
podartv|o a zamen|avo prdob|enega kaptaa te|e:
1. v prmeru ko zavezanev zakonec a otrok prdob kapta z obdartv|o -
nabavna vrednost kaptaa v asu, ko |e kapta prdob darovaec;
2. v prmeru zamen|ave deea v okvru zamen|ave kaptaskh deeev, zdrutev
n detev, kot so oprede|ene v zakonu, k ure|a davek od dohodkov pravnh oseb za
detvah - nabavna vrednost zamen|anh deeev v asu n|hove prdobtve;
3. v prmeru zamen|ave nvestc|skh kuponov podskada za nvestc|ske kupone
drugh podskadov v okvru preha|an|a med podskad pr stem krovnem vza|emnem
skadu - nabavna vrednost prvh zamen|anh nvestc|skh kuponov v asu n|hove
prdobtve.
(7) Za otroka po tem enu se te|e asten otrok, posvo|enec n pastorek.
!.3.1 "rednost kapitala ter as odsvojitve in pridobitve kapitala
K"PT"#)K &O.($K 7 razlika 1ed ni>jo nabavno in viDjo prodajno
vrednostjo kapitala :oz. vrednostjo v trenutku odsvojitveB.
/&oh,2
98. len
:vrednost kapitala ob pridobitviB
(1) V vrednost kaptaa ob prdobtv se vteva nabavna vrednost kaptaa n
strok, k so dooen s tem enom.
(2) Za nabavno vrednost kaptaa z prvega odstavka tega ena se te|e v
proda|n a drug pogodb navedena vrednost kaptaa v asu prdobtve. Ce kapta
n prdob|en na podag pogodbe a e vrednost kaptaa v asu prdobtve n
razvdna z pogodbe, se za nabavno vrednost kaptaa te|e vrednost kaptaa v asu
prdobtve, k |o zavezanec dokazu|e z ustreznm dokaz. Ce |e b kapta prdob|en
po 1. tok 95. ena tega zakona a na podag darne pogodbe, se za nabavno
vrednost kaptaa v asu prdobtve te|e vrednost, od katere |e b odmer|en davek
na dedne n dara, e davek n b odmer|en, pa prmer|va trna cena kaptaa v
asu prdobtve, k |o zavezanec dokazu|e z ustreznm dokaz.
(3) Kadar zavezanec prdob dence a drug kapta na nan, dooen v etrtem
odstavku 43. ena tega zakona, se za nabavno vrednost dence a drugega
kaptaa te|e prmer|va trna cena dence a drugega kaptaa na dan, ko |e ba
pravca zvrena ozroma na dan, ko |e zavezanec prdob dence a drug kapta.
(4) Kadar zavezanec prdob denco a povean dee ozroma osnovn voek pr
povean|u osnovnega kaptaa z sredstev drube, se te|e, da |e nabavna vrednost
tako prdob|ene dence a prdob|enega poveanega deea ozroma osnovnega
voka enaka n.
(5) Kadar zavezanec prdob kapta s prenosom sredstev z pod|et|a zavezanca v
svo|e gospodn|stvo a s prenehan|em oprav|an|a de|avnost, se za nabavno
vrednost prenesenega sredstva te|e prmer|va trna cena sredstva na dan
prenosa ozroma na dan prenehan|a oprav|an|a de|avnost.
(6) Kadar se zavezanev kaptask dee v osebn drub povea zarad prpsa
dobka kaptaskemu deeu, se za nabavno vrednost tako poveanega dea deea
te|e znesek prpsanega dobka po pau dohodnne.
(7) Strok z prvega odstavka tega ena so:
1. vrednost na nepremnn oprav|enh nvestc| n strokov vzdrevan|a, k
poveu|e uporabno vrednost nepremnne, e |h |e paa zavezanec;
2. znesek davka na dedne n dara n davka na promet nepremnn, k ga |e
paa zavezanec ob prdobtv kaptaa;
3. strok, k |h |e paa zavezanec v zvez s centv|o prdob|ene nepremnne, k
|o |e oprav poobaen cenec v skadu z obsto|eo metodoog|o, kadar |e centev
potrebna, ker se vrednost nepremnne ne da ugotovt na drug nan; strok
centve se przna|o v vn de|anskh strokov, vendar ne ve kot 188 eurov;
4. normran strok, povezan s prdobtv|o kaptaa, v vn 1% od nabavne
vrednost kaptaa.
(8) Nabavna vrednost n strok v tu| vaut z prvega odstavka tega ena se
prerauna|o v eure po tea|u, k ga ob|av|a Banka Soven|e. Preraun se oprav po
tea|u, k ve|a na dan prdobtve kaptaa ozroma na dan nastanka strokov.
/&oh,2
99. len
:vrednost kapitala ob odsvojitviB
(1) Za vrednost kaptaa ob odsvo|tv se te|e v proda|n a drug pogodb
navedena vrednost kaptaa ob odsvo|tv. Ce kapta n odsvo|en na podag
pogodbe, a e vrednost kaptaa ob odsvo|tv n razvdna z pogodbe, a e z
pogodbe a drugh dokaz razvdna vrednost kaptaa ne ustreza vrednost kaptaa,
k b se daa dose v prostem prometu v asu odsvo|tve, se za vrednost kaptaa ob
odsvo|tv te|e prmer|va trna cena kaptaa ob odsvo|tv.
(2) Vrednost kaptaa ob odsvo|tv se zman|a za nasedn|e stroke zavezanca:
1. znesek davka na promet nepremnn, k ga |e paa zavezanec ob odsvo|tv
nepremnne;
2. stroke, k |h paa zavezanec v zvez s centv|o odsvo|ene nepremnne, k |o
|e oprav poobaen cenec v skadu z obsto|eo metodoog|o, kadar |e centev
potrebna, ker se vrednost nepremnne ne da ugotovt na drug nan; strok
centve nepremnne se przna|o v vn de|anskh strokov, vendar ne ve kot 188
eurov;
3. normrane stroke, povezane z odsvo|tv|o kaptaa, v vn 1% od vrednost
kaptaa ob odsvo|tv, brez upotevan|a strokov z 2. toke tega odstavka.
(3) Vrednost kaptaa ob odsvo|tv n strok z drugega odstavka tega ena v tu|
vaut se prerauna|o v eure po tea|u, k ga ob|av|a Banka Soven|a. Preraun se
oprav po tea|u, k ve|a na dan odsvo|tve kaptaa ozroma na dan nastanka
strokov.
-3-. len
:as pridobitve kapitalaB
(1) Za as prdobtve kaptaa se te|e datum skentve pogodbe a drugega
pravnega posa ozroma datum pravnomonost sodne odobe a dokonnost
odobe upravnega organa, na podag katerh |e zna oseba prdoba kapta. V
drugh prmerh prdobtve se za as prdobtve kaptaa te|e datum, k |e razvden
z drugh dokaz.
(2) Kadar se nepremnna prdob z gradtv|o, k |o zva|a zavezanec sam, se za
as prdobtve te|e datum zda|e gradbenega dovo|en|a. V prmeru prdobtve
nepremnne z gradtv|o, k |o po pogodb za zavezanca zva|a druga oseba, se za
as prdobtve te|e datum skentve pogodbe med zavezancem n zva|acem. Ce
zavezanec v asu dveh et od podpsa pogodbe ne prevzame zgra|ene
nepremnne, se za as prdobtve te|e datum de|anskega prevzema zgra|ene
nepremnne.
(3) Kadar se odsvo| ob|ekt, k sto| na zem|u, katerega as prdobtve n enak
asu prdobtve ob|ekta, se kot as prdobtve ob|ekta n zem|a te|e as
prdobtve ob|ekta.
(4) Kadar |e zavezanec kapta prdob kot ena od oseb, k ma|o soastnnsko
pravco na kaptau a ma|o na n|em skupno astnno, n se tak kapta pozne|e
razde, se za as prdobtve kaptaa, k mu prpade na podag detve, te|e as, ko
|e na kaptau prdob soastnnsko pravco ozroma ko |e kapta prdob v skupno
astnno. Ce zavezanec ob razdetv pre|me kapta v obsegu, k presega de, k b
mu prpada z soastntva a skupne astnne, se za as prdobtve presenega dea
te|e as razdetve.
(5) Kadar |e zavezanec kapta prdob na nan z petega odstavka 98. ena tega
zakona se za as prdobtve te|e as prenosa sredstev z pod|et|a zavezanca v
n|egovo gospodn|stvo ozroma as prenehan|a oprav|an|a de|avnost.
/&oh,2
-32. len
:as odsvojitve kapitalaB
Za as odsvo|tve kaptaa se te|e datum skentve pogodbe a drugega pravnega
posa ozroma datum pravnomonost sodne odobe a dokonnost odobe
upravnega organa, na podag katerh |e zna oseba odsvo|a kapta. V prmeru
prenehan|a gospodarske drube, zadruge a druge obke organzran|a ter pr
zman|an|u osnovnega kaptaa, se za as odsvo|tve kaptaa te|e datum skepa
organa o prenehan|u ozroma skepa organa o zman|an|u osnovnega kaptaa. V
prmeru zstopa a zk|utve se za as odsvo|tve te|e datum vpsa unka zstopa
a zk|utve v regster. V drugh prmerh odsvo|tve se za as odsvo|tve kaptaa
te|e datum, k |e razvden z drugh dokaz.
!.3.2 Davna osnova in davna stopnja
DAVCNA OSNOVA = ustvar|en dobek (k se denra kot razka med (v|o)
vrednost|o kaptaa ob odsvo|tv n (n|o) vrednost|o kaptaa ob prdobtv.
Zakon predvdeva tud razna znan|a tako ugotov|ene davne osnove od dobka z
kaptaa (poeg znan| samh vrednost kaptaa ob odsvo|tv oz. prdobtv na raun
zakonsko dooenh strokov). Tako se davna osnova (dobek) zna za znesek
zgube (negatvna razka med (n|o) vrednost|o kaptaa v asu odsvo|tve n (v|o)
vrednost|o kaptaa v asu prdobtve) pod pogo| z 97. Cena ZDoh-2.
V sodobnh davnh sstemh |e uve|av|eno objektivno neto naelo, kar pomen,
da se pr dooan|u dohodka posameznka poeg strokov upoteva|o tud negatvn
posovn rezutat (zgube). Izgube namre zman|u|e|o ekonomsko mo
posameznka, teme|no davno naeo pa |e pao davka v skadu z ekonomsko
mo|o davnega zavezanca (pr obdavtv posameznkov).
Izgube se v davnem pravu ahko naeoma upoteva|o na 2 nana:
zravnava zgub znanost sntetnega , na posameznkovo ekonomsko mo
usmer|enega davka na dohodek, de|ansko gre za poraun poztvnh n negatvnh
rezutatov posovan|a (omo med pravo, vertikalno izravnavo izgub, ko se ahko
porauna|o poztvn n negatvn rezutat z raznh vrov n horizontalno izravnavo
izgub, ko |e omogoen e poraun e med rezutat stega vra). Po ZDoh-2 ma|o
davn zavezanc pravco LE do horzontane zravnave zgub (|e pa monost
uve|av|an|a zravnave zgub ome|ena 3. odstavek 96. ena,
5. odstavek 97. ena ZDoh-2)!
zravnava zgub davnemu zavezancu |e dana monost, da zgube, k |h nso
mog zravnat v enem davnem obdob|u (ker n bo dobka, k b ga ahko zna
na raun zgub), prenese|o v breme bodoega dobka. Zakon omogoa to LE v
prmerh z 3. odstavka 97. ena ZDoh-2!
/&oh,2
9E. len
:davna osnovaB
(1) Davna osnova od dobka z kaptaa |e razka med vrednost|o kaptaa ob
odsvo|tv n vrednost|o kaptaa ob prdobtv.
(2) Kadar |e razka med vrednost|o kaptaa ob odsvo|tv n vrednost|o kaptaa v
asu prdobtve negatvna (zguba), se ahko v etu, za katero se odmer|a dohodnna,
za navedeno zgubo zman|u|e poztvna davna osnova za dobek z kaptaa po
tem pogav|u, vendar ne ve, kot znaa poztvna davna osnova.
(3) Ne gede na drug odstavek tega ena, ahko zavezanec nezkoren de
negatvne razke (zgube) v etu, za katero se dohodnna odmer|a, k |o dosee pr
odsvo|tv denc a deeev ozroma osnovnh vokov, k |h |e prdob pred
prdobtv|o novh denc a deeev ozroma osnovnh vokov pr povean|u
osnovnega kaptaa z sredstev drube, prenaa v nasedn|a davna eta n
zman|u|e poztvno davno osnovo za dobek z kaptaa v nasedn|h davnh eth,
vendar ne ve, kot znaa poztvna davna osnova. Pr zman|an|u davne osnove
na raun prenesenega nezkorenega dea negatvne razke (zgube) se poztvna
davna osnova na|pre| zman|a za nezkoren de negatvne razke (zgube)
stare|ega datuma.
(4) V prmerh, ko se poztvna davna osnova, zman|ana z zgubam z drugega
n tret|ega odstavka tega ena, nanaa na razna obdob|a metntva kaptaa, se
dohodnna odmer od skupne etne poztvne davne osnove, k se razde med
posamezna obdob|a metntva kaptaa z drugega odstavka 132. ena tega zakona
upoteva|e sorazmerne deee. Sorazmern dee se ugotov|o kot razmer|e med
poztvno davno osnovo posameznega obdob|a metntva kaptaa n setevkom
poztvnh davnh osnov posameznh obdob| metntva kaptaa v davnem etu.
(5) Ne gede na drug odstavek tega ena, negatvna razka (zguba), k |e
doseena z odsvo|tv|o kaptaa z 2. n 3. toke 93. ena tega zakona, ne zman|u|e
poztvne davne osnove po tem pogav|u:
1. e zavezanec v roku 30 dn pred a po odsvo|tv kaptaa prdob vsebnsko
stovrstn nadomestn kapta, a prdob pravco do nakupa a obveznost nakupa
stovrstnega kaptaa a
2. e zavezanec odsvo| kapta n zavezanev drunsk an a pravna oseba, v
kater ma zavezanec astnk dee a pravco do astnkega deea v vn
na|man| 25% v obk vrednost vseh deeev a v obk gasovane pravce na
podag astnkh deeev v konkretn oseb, neposredno a posredno prdob
stovrstn kapta.
PO!$!.%O!!!
Izhodna DAVCNA STOPN|A za kaptaske dobke znaa 20 %, pr emer se davna
stopn|a na vsakh dopon|enh 5 et metntva kaptaa zna za 5 %. See po
dva|seth eth metntva kaptaa |e davna ston|a enaka n (0 %) n so tako
kaptask dobk neobdaven ee po poteku dva|setetnega obdob|a metntva
kaptaa!
8 &rugi dohodki
Kategor|a drugh dohodkov |e po ZDoh-2 povsem samosto|na obka dohodkov,
katere edn namen |e v prestrezan|u dohodkov, k nso b predmet obdavtve v
okvru drugh vrst obdav|vh dohodkov.
Potrebno |e poudart, da kategor|a drugh dohodkov ne predstav|a (ne b smea)
poobasta zakonoda|acu n davnm organom, da neome|eno r|o davno osnovo
na nan, da |e v okvru te kategor|e dohodkov obdav|vo prav vse!!!
8.- &rugi dohodki, ki se vDtevajo v davno osnovo
Kot drug dohodk do obdaven vs dohodk, k:
nso dohodk v smsu ZDoh-2, kot to dooa 19. en Zdoh-2;
nso oproen paa dohodnne v skadu z 20. - 32. ena ZDoh-2;
nso oproen paa dohodnne (oz. se ne vteva|o v davno osnovo) v skadu z
drugm doobam ZDoh-2 n
nso predmet obdavtve v okvru katereko druge vrste dohodkov, kot |h ure|a
ZDoh-2.
V 3. odstavku 105. ZDoh-2 so prmeroma natet drug dohodk (npr. nagrade, dara,
dobtk v nagradnh grah, k nso gre na sreo, kadrovske n druge tpend|e td.
za ostae prmere ge| zakon!) n ne taksatvno kot |e scer ta norma zapsana, kar
zha|a z 11. toke 3. odstavka 105. ena! Drug dohodk b mora scer bt v
zakonu dooen taksatvno (n NE prmeroma!), sa| se na ta nan zagotav|a n
zvru|e naeo pravne varnost n prepreu|e samovo|no ravnan|e davnh obast!!!
8.2 &rugi dohodki, ki se %$ vDtevajo v davno osnovo
Kot drug dohodk, k se ne vteva|o v davno osnovo (vendar samo do zakonsko
dooene vne) so oprede|ene kadrovske n druge tpend|e, e so zpon|en
zakonsko dooen pogo|. Kot drug dohodk se prav tako ne obdav|o paa
deoda|aca za doponno zobraevan|e n usposab|an|e deo|emacev, k |e v zvez
z zapostv|o, k prav tako ne predstav|a bontete v smsu dohodkov z zapostve,
kot |h dooa ZDoh-2.
Poeg tega zakon v 107. enu ZDoh-2 predvdeva tud dooene oprosttve za
posamezne vrste dohodkov (taksatvno natet).
8.5 &avna osnova
DAVCNA OSNOVA |e doseen dohodek (spono pravo), zakon pa za posamezne
vrste drugh dohodkov predvdeva posebna prava dooan|a davne osnove.
7 Davne oa|ave
Dohodnna |e osebn davek, kar pomen, da se pr dooan|u davne obveznost
upoteva|o osebne okone na stran davnega zavezanca. Iz davne osnove |e
treba zot tst de dohodka, k |e potreben za zadovo|evan|e nu|nh v|en|skh
potreb (nauk o razpoo|vem dohodku). Posedca tega |e sub|ektvno neto naeo,
k se de na:
aB sploDno subjektivno neto naelo z davne osnove |e treba zot tst
de dohodka davnega zavezanca, k ga e-ta potrebu|e za zadovo|evan|e
nu|nh v|en|skh potreb - varstvo t.. eksstennega mnmuma davnega
zavezanca (ZDoh-2 predvdeva t.. spone oa|ave);
bB posebno subjektivno neto naelo pr dooan|u za obdavtev
razpoo|vega dohodka se upoteva|o tud potrebe oseb, k |h |e davn
zavezanec doan vzdrevat (v ZDoh-2 |e reazrano kot t.. posebna oa|ava
za vzdrevane drunske ane).
&elitev davnih olajDav*
- standardne olajDave przna|o se vsakemu davnemu zavezancu, k
zpon|u|e z zakonom dooene pogo|e (po ZDoh-2 so predvdene nasedn|e
standardne oa|ave: sploDna davna olajDava, osebne olajDave,
posebna osebna olajDava - oa|ava za zobraevan|e, oa|ava za
samozaposene deavce v kutur n samosto|ne novnar|e, olajDava za
vzdr>evane dru>inske lane);
- nestandardne olajDave odvsne so od de|anskh zdatkov davnega
zavezanca (po ZDoh-2 so predvdene nasedn|e nestandardne oa|ave:
oa|ava za dodatno poko|nnsko zavarovan|e, oa|ava za nerezdente RS, k
so stoasno rezdent katere druge drave ance EU).
,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
,
&ohodnina
-. zraun 1edletne obveznosti*
a) &ohodek iz kapitala (dvdende, obrest n dobk z kaptaa) se obdav|o
po propor9ionalni :enotniB stopnji. Dvdende n obrest se obdav|o po
23,odstotni davn stopn|. Stopn|a davka od dobka z kaptaa |e odvsna
od done obdob|a metntva (po 20. eth metntva |e davna stopn|a
enaka 0). Ta davek se obravnava kot dokonn davek (9edularna
obdavitev) za rezdente n nerezdente.
b) &ohodnina iz druge skupine dohodkov (dohodk z zapostve, dohodk z
de|avnost, dohodk z osnovne kmet|ske n osnovne gozdarske de|avnost,
dohodk z odda|an|a premoen|a v na|em n z prenosa premoen|ske pravce
ter drug dohodk) se pau|e|o med davnm etom v obk "KO%T"@6$.
Vna akontac| se doo po progresivnih davnih stopnjah (na podag
posebnh davnh estvc) "# po propor9ionalnih davnih stopnjah,
odvsno od prmera do prmera.
#topnje dohodnine za leto 2$11 % davna lestvi&a 'letna(
Pri izraunu akonta9ije
dohodnine od dohodka
iz zaposlitve, ki ga
izplaa glavni
delodajale9, se za
davno leto 23--
uporabijo stopnje
dohodnine in lestvi9a preraunana na -I-2 leta*
(e znaDa neto
1esena
davna osnova v
$4+
/naDa dohodnina v $4+
%ad &o
858,23 -8 J
858,23 -.2E2,?3 -3-,E9
K 2E J nad
858,23
-.2E2,?3 2E5,A8
K ?- J nad
-.2E2,?3
2. zraun letne obveznosti
Dohodk z kaptaa se NE uvra|o v etno davno osnovo (gre namre za ceduarno
obdavtev!), medtem ko se dohodk, od katerh |e ba med etom paana
akontac|a dohodnne, vteva|o v etno davno osnovo (sintetina obdavitev)!
Letna obveznost z aktvnega dohodka rezdenta (dohodk z zapostve, dohodk z
de|avnost) se zrauna tako, da se davne osnove raznh vrst dohodkov,
prdob|enh v posameznem koedarskem etu, zrauna|o posebe| n nato sete|e|o.
Letna davna osnova se zrauna po odbtku obveznh prspevkov za socano
varnost n nekaterh oa|av. Aktvn dohodek se obdav po progresivnih davnih
stopnjah v okvru etne dohodnnske estvce. Obsta|a|o pa tr|e davn razred.
(e znaDa neto letna
davna osnova v $4+
%ad &o
E.85?,?3 -8 J
E.85?,?3 -A.288,EE -.22-,A3
K 2E J nad
E.85?,?3
-A.288,E
E
5.282,E8
K ?- J nad
-A.288,EE
3 davni razredi
PO)*)+,O---
0unk9ioniranje dohodnine
Dohodk se po koncu eta obdav|o z dohodnno, med etom pa z akontac|skm
davk (IZ|EMA!!! so dohodk z kaptaa ceduarna oz. dokonna obdavtev).
Razko med obraunano n e paano dohodnno (zavezancu se paana akontac|a
dohodnne odte|e od dohodnne, odmer|ene za posamezno davno eto) na koncu
davn zavezanc bods dopaa|o a pa |o dob|o povrn|eno od Davne uprave RS
:do razlik prihaja zato, ker se za nekatere dohodke 1ed leto1 plaane
akonta9ije doloijo po progresivnih davnih stopnjah, za nekatere pa po
propor9ionalni davni stopnji, 1edte1 ko se letna obveznost doloi po
progresivnih davnih stopnjahBC
P"/CCC
Ne gede na to, da |e dohodnna sintetini davek, pa v zakonu zasedmo tud
eemente ceduarne obdavtve, n scer |e 9edularna obdavitev znana za:
L dohodke iz kapitala in
L dohodke nerezidentov (akontac|a dohodnne se nerezdentu te|e kot dokonn
davek!)
&ohodnina
-. zraun 1edletne obveznosti*
a) &ohodek iz kapitala (dvdende, obrest n dobk z kaptaa) se obdav|o
po propor9ionalni :enotniB stopnji. Dvdende n obrest se obdav|o po
23,odstotni davn stopn|. Stopn|a davka od dobka z kaptaa |e odvsna
od done obdob|a metntva (po 20. eth metntva |e davna stopn|a
enaka 0). Ta davek se obravnava kot dokonn davek (9edularna
obdavitev) za rezdente n nerezdente.
b) &ohodnina iz druge skupine dohodkov (dohodk z zapostve, dohodk z
de|avnost, dohodk z osnovne kmet|ske n osnovne gozdarske de|avnost,
dohodk z odda|an|a premoen|a v na|em n z prenosa premoen|ske pravce
ter drug dohodk) se pau|e|o med davnm etom v obk "KO%T"@6$.
Vna akontac| se doo po progresivnih davnih stopnjah (na podag
posebnh davnh estvc) "# po propor9ionalnih davnih stopnjah,
odvsno od prmera do prmera.
#topnje dohodnine za leto 2$11 % davna lestvi&a 'letna(
Pri izraunu akonta9ije
dohodnine od dohodka
iz zaposlitve, ki ga
izplaa glavni
delodajale9, se za
(e znaDa neto letna
davna osnova v $4+
%ad &o
E.85?,?3 -8 J
E.85?,?3 -A.288,EE -.22-,A3
K 2E J nad
E.85?,?3
-A.288,E
E
5.282,E8
K ?- J nad
-A.288,EE
3 davni razredi
davno leto 23-- uporabijo stopnje dohodnine in lestvi9a preraunana na
-I-2 leta*
(e znaDa neto
1esena
davna osnova v
$4+
%ad &o
858,23 -8 J
858,23 -.2E2,?3 -3-,E9
K 2E J nad
858,23
-.2E2,?3 2E5,A8
K ?- J nad
-.2E2,?3
2. zraun letne obveznosti
Dohodk z kaptaa se NE uvra|o v etno davno osnovo (gre namre za ceduarno
obdavtev!), medtem ko se dohodk, od katerh |e ba med etom paana
akontac|a dohodnne, vteva|o v etno davno osnovo (sintetina obdavitev)!
Letna obveznost z aktvnega dohodka rezdenta (dohodk z zapostve, dohodk z
de|avnost) se zrauna tako, da se davne osnove raznh vrst dohodkov,
prdob|enh v posameznem koedarskem etu, zrauna|o posebe| n nato sete|e|o.
Letna davna osnova se zrauna po odbtku obveznh prspevkov za socano
varnost n nekaterh oa|av. Aktvn dohodek se obdav po progresivnih davnih
stopnjah v okvru etne dohodnnske estvce. Obsta|a|o pa tr|e davn razred.
PO)*)+,O---
0unk9ioniranje dohodnine
Dohodk se po koncu eta obdav|o z dohodnno, med etom pa z akontac|skm
davk (IZ|EMA!!! so dohodk z kaptaa ceduarna oz. dokonna obdavtev).
Razko med obraunano n e paano dohodnno (zavezancu se paana akontac|a
dohodnne odte|e od dohodnne, odmer|ene za posamezno davno eto) na koncu
davn zavezanc bods dopaa|o a pa |o dob|o povrn|eno od Davne uprave RS
:do razlik prihaja zato, ker se za nekatere dohodke 1ed leto1 plaane
akonta9ije doloijo po progresivnih davnih stopnjah, za nekatere pa po
propor9ionalni davni stopnji, 1edte1 ko se letna obveznost doloi po
progresivnih davnih stopnjahBC
P"/CCC
Ne gede na to, da |e dohodnna sintetini davek, pa v zakonu zasedmo tud
eemente ceduarne obdavtve, n scer |e 9edularna obdavitev znana za:
L dohodke iz kapitala in
L dohodke nerezidentov (akontac|a dohodnne se nerezdentu te|e kot dokonn
davek!)
&avne stopnje
P+OPO+@O%"#%" &"'(%" )TOP%6"
davna stopn|a
davna osnova
P+OF+$)'%" &"'(%" )TOP%6"

davna stopn|a
davna osnova
&"'(%O P+"'O in 6"'%$ 0%"%@$
:po1e1bnejDa vpraDanja iz ;oru1aB
-. Prodajna 9ena je -33 enot. Preko sploDne davne stopnje &&',ja
prika>ite vse;azno obdavitevC %a pri1eru razlo>i nevtralnost &&'C zje1e
od vse;azne obdavitveC
%"($#O %$TO,')$0"/%$ O.&"'(T'$
P- proda blago podjetniku P2 zaMMMMMMMM-33 $4+
K :23 JBMMMMMMMMMMMM.23
$4+
plailno bre1e* 23 $4+ -23 $4+
,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
,,,,,,
P2 proda blago podjetniku P5 zaMMMMMMMMMM-A3 $4+
K :23 JBMMMMMMMMMMMMM.53
$4+
plailno bre1e* -3 $4+ :53 $4+ N 23 $4+ vstopni davekB -83 $4+
,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
,,,,,,

P5 proda blago potroDniku zaMMMMMMMMMM.533 $4+
K :23 JB
MMMMMMMMMMMMM..83 $4+
plailno bre1e* 53 $4+ :83 $4+ N 53 $4+ vstopni davekB 583 $4+
plailna bre1ena )K4P"6* P- 7 23 $4+
K P2 7 -3 $4+
K P5 7 53 $4+
83 $4+
83 $4+ ustreza &&', ki odpade na konnega
potroDnika
DDV |e vsefazn n posredn davek na promet baga n stortev, sa| se pau|e v vsak
faz prozvodno-dstrbuc|ske verge. Samo me davka nam pove, da se v vsak faz
ozroma pr vsakem posameznem prometu stovrstnega baga n stortve obdav e
vrednost, k |e ba bagu a stortv dodana v te| faz prometa. Pr DDV vsak
udeeenec v verg obrauna davek na dodano vrednost v te| faz, hkrat pa od tega
zneska DDV odte|e DDV, k |e b vsebovan v produkc|skh faktor|h v pre|n|h
fazah. Tako de|ansko paa v proraunsko baga|no e razko med davkom, k ga |e
zarauna pr nasedn| faz a konnemu potronku, ter davkom, k |e b n|emu
zaraunan pr nabav. %evtralnost za davnega zavezan9a, kup9a blaga in
storitev po1eni pravi9o, da od davne obveznosti v davne1 obdobju
odDteje vstopni davek, ki so 1u ga zaraunali dobavitelji.
Pravca do odbtka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obrauna DDV.
/&&',-
88. len
:o1ejitev pravi9e do odbitkaB
&avni zavezane9 ne s1e odbiti &&' od*
aB jaht in olnov, na1enjenih za Dport in razvedrilo, goriv in 1aziv ter
nado1estnih delov ter storitev, tesno povezanih s te1, razen od plovil, ki
se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje
v naje1 in zakup ter za nadaljnjo prodajoO
bB zrakoplovov, goriv in 1aziv ter nado1estnih delov ter storitev, tesno
povezanih s te1, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje
dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v naje1 in zakup ter za
nadaljnjo prodajoO
9B osebnih avto1obilov ter 1otornih koles, goriv in 1aziv ter
nado1estnih delov ter storitev tesno povezanih s te1, razen od vozil, ki
se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje
v naje1 in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v
avtoDolah za izvajanje progra1a usposabljanja iz vo>nje v skladu z
veljavni1i predpisi, ko1biniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega
linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih spe9ialnih vozil,
prilagojenih izkljuno za prevoz pokojnikovO
dB stroDkov reprezentan9e :pri e1er se kot stroDki reprezentan9e
Dtejejo zgolj stroDki pogostitve in zabave ob poslovnih in dru>abnih stikihBO
eB stroDkov prehrane :vkljuno s pijaoB in stroDkov nastanitve, razen
stroDkov, ki so davne1u zavezan9u nastali pri teh dobavah v okviru
opravljanja njegove dejavnosti.
2. Odlog ugotavljanja davne obveznosti : -33. len /&oh,2 BC
' bistvu predstavlja o1ilitev Diroke opredelitve odsvojitve kapitala
institut je na1enjen o1ilitvi zakonskih dolob, ki davno obveznost iz
naslova kapitalskih dobikov razDirjajo na vse pri1ere odsvojitve
kapitalaCCC
Odlog ugotavljanja davne obveznosti je 1ogoe uveljavljati #$ pri*
- podartv kaptaa zakoncu a otroku;
- zamen|av deeev v okvru zamen|ave kaptaskh deeev, zdrutev n
detev, kot |h oprede|u|e ZDDPO-2;
- zamen|av nvestc|skh kuponov podskada za nvestc|ske kupone drugh
podskadov v okvru preha|an|a med podskad pr stem krovnem vza|emnem
skadu.
Posledi9a uveljavitve odloga ugotavljanja davne obveznosti je dolo>itev
davnih posledi9, ki bi po nor1alne1 teku stvari nastopile, do naslednje
:obdavljiveB odsvojitve kapitala, to je do naslednje obdavljive odsvojitve
kapitala s strani obdarjen9a v pri1eru podaritve kapitala, ali zavezan9a v
pri1eru za1enjave dele>ev ali investi9ijskih kuponov.
O te1, ali gre za odsvojitev kapitala, pri kateri je odsvojitelj upravien do
odloga, odloi davni organ. Postopek uveljavljanja odloga ureja /akon o
davne1 postopku.
5. %ielna stopnja &&' pri nas , kje se uporablja in obrazlo>itevC
/akon o davku na dodano vrednost :/&&',-B v ?-. lenu predpisuje dve
stopnji, in si9er osnovno ali sploDno ter zni>ano. &&' se obraunava in
plauje po sploDni davni stopnji 23J od davne osnove za obdavitev
vsega blaga in storitev, razen za tistega, za katerega zakon izre9no
predpisuje oprostitev plaila davka ali zni>ano davno stopnjo.
Znana davna stopn|a |e predvdena za obdavtev baga n stortev, k so
osnovnega v|en|skega pomena n znaa 8,5% (ge| Proga 1 ZDDV-1). Sem spada
hrana (v|uno s p|ao, razen akohonh p|a), ve va, semena, rastne n
prmes, k so namen|ene za prpravo hrane, zdek, k se uporab|a|o kot dodatk k
hran, prprava |ed ter dobava vode. Na podag 3. odstavka 41. ena ZDDV-1 se
DDV po n| stopn| 8,AJ od davne osnove obraunava n pau|e tud od
stanovan|, stanovan|skh n drugh ob|ektov, k so namen|en tra|nemu bvan|u, ter
deov teh ob|ektov, k nso de socane potke (vk|uno z gradn|o, obnovo n
popravo e-teh).
Zakon govor tud o nielni stopnji n davni oprostitvi. Posedca obeh |e, da
davn zavezanec ne paa davka, vendar pa obsta|a med n|ma bstvena razka.
' pri1eru davne stopnje 3J davni zavezane9 pri prodaji ne zarauna
&&', pri obraunu davka pa lahko upoDteva vstopni davek kot odbitno
postavko, saj blago, obdaveno s stopnjo 3J, predstavlja obdaven
pro1et. Stopn|a 0% se uporab|a v zvozu (bago vstop v dravo uvoznco
neobremen|en z DDV). V prmeru
oprosttve pa davn zavezanec ne obraunava DDV ter ne sme uve|av|at
vstopnega davka kot odbtne postavke, sa| |e bago zvzeto z sstema DDV.
Oprosttev DDV ve|a predvsem za tste de|avnost, k so v |avnem nteresu (npr.
zdravstvene, socanovarstvene, zobraevane,.),zavarovane n nanne stortve,
. V ZDDV-1 so transakc|e, k so oproene DDV natano oprede|ene, naveden pa
so tud pogo| n okone, k mora|o bt zpon|en za oprosttev DDV.
5. zje1a od naela nesuspenzivnosti davnega postopkaC
/&&',-
8E. len
:suspenzivni uinek prito>beB
:-B Prito>ba ne zadr>i izvrDitve od1erne odlobe, e ni s te1 zakono1
drugae doloeno %$)4)P$%/'%O)T
:2B &avni organ po uradni dol>nosti do odloitve o prito>bi odlo>i davno
izvrDbo, e o9eni, da bi bilo prito>bi 1ogoe ugoditi. /a as, ko je
zavezan9u za davek odlo>ena izvrDba, se zaraunajo
obresti po slovenski 1edbanni obrestni 1eri za ronost enega leta, v
viDini, ki je veljala na dan izdaje odlobe, e se prito>bi ne ugodi.
Prito>ba zoper davno od1erno odlobo je nesuspenzivna. z tega sledi,
da prito>ba ni1a odlo>ilnega uinka, in da se v pri1eru neplaane
obveznosti kljub vlo>eni prito>bi zoper davno od1erno odlobo uvede
postopek izterjave. :-. odstavke 8E. (lena /&avP,2B. To velja le pri od1eri
davkaC Pri prito>bah zoper odlobe, ki niso od1erne :na pri1er 9arinski
urad izda dovoljenje v obliki odlobeB, velja sploDno pravilo 228 /4P,a, da
prito>ba zadr>i izvrDitev odlobe.
Klavzula o nesuspenzivnosti :2. odstavek 8E. (lena /&avP,2B se obvezno
vpiDe v posebno toko izreka, pravna podlaga za nesuspenzivnost :8E. len
/&avP,2B se navede v obrazlo>itvi odlobe. Kljub naelni nesuspenzivnosti
prito>be je zaradi pravne varnosti in ra9ionalnosti, tako na strani
zavezan9a kot davnega organa doloeno, da se odredi odlog izvrDbe,
torej odloi suspenzivni uinek prito>be do odloitve drugostopenjskega
organa. O odlogu izvrDbe po preje1u prito>be odloa davni organ po
uradni dol>nosti, e o9eni, da bi bilo 1ogoe prito>bi ugoditi.
?. K1et pavDalist in 1ali zavezane9 :&&'BC +azlika 1ed k1eto1
pavDalisto1 in k1eto1 &&' zavezan9e1C
/&&',-
9?. len
:-B &avni zavezane9 je oproDen obraunavanja &&', e v obdobju
zadnjih -2 1ese9ev ni presegel oziro1a ni verjetno, da bo presegel znesek
2A.333 eurov obdavljivega pro1eta.
:2B Obraunavanja &&' je oproDena tudi dobava blaga in storitev v
okviru osnovne k1etijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo doloajo
predpisi o dohodnini, e se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in nor1iranih
odhodkov in, e katastrski dohodek vseh lanov k1ekega gospodinjstva
za zadnje koledarsko leto ne presega E.A33 eurov. /a osnovno k1etijsko in
osnovno gozdarsko dejavnost se kot davni zavezane9 za na1ene tega
zakona Dteje eden od lanov k1ekega gospodinjstva, zavezan9ev za
dohodnino od dohodka iz osnovne k1etijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, ki ga lani k1ekega gospodinjstva, zavezan9i za dohodnino iz
te dejavnosti doloijo za predstavnika.
!ali davni zavezan9i so oproDeni obraunavanja &&'. /a 1alega
davnega zavezan9a pa Dteje*
Ldavni zavezane9, e v obdobju zadnjih -2 1ese9ev ni presegel oziro1a
ni verjetno, da bo presegel znesek 2A.333 $4+ obdavljivega pro1eta in
Ldavni zavezane9, lan k1ekega gospodinjstva, e katastrski dohodek
vseh lanov k1ekega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega
E.A33 $4+.
!ali davni zavezane9 ni1a pravi9e do odbitka &&', niti ga ne s1e
izkazovati na izdanih raunih.
!ali davni zavezane9 pa se ne glede na viDino opravljenega pro1eta
oziro1a katastrskega dohodka lahko prostovoljno vkljui v siste1 &&'.
)vojo izbiro 1ora vnaprej priglasiti pristojne1u davne1u uradu in jo
uporabljati naj1anj A 1ese9ev.
K1etje so najbolj raznolika skupina davnih zavezan9ev N lahko gre za*
- kmete, k ma|o ve kot 7.500 EUR katastrskega dohodka n so se don
vk|ut v sstem DDV;
- kmet|e, k ma|o man| kot 7.500 EUR katastrskega dohodka, a so se odo za
prostovo|no vk|utev v sstem DDV (v kater mora|o ostat na|man| 60.
mesecev oz. 5 et) n nma|o pravce do pavanega nadomesta;
- kmet|e, k ma|o man| kot 7.500 EUR katastrkega dohodka, a se nso odo
za prostovo|no vk|utev v sstem DDV n ma|o pravco do pavanega
nadomesta;
- kmet|e, k ma|o man| kot 7.500 EUR katastrskega dohodka, a se nso odo
za prostovo|no vk|utev v sstem DDV n tud nma|o pravce do pavanega
nadomesta;
- kmet|e, k ma|o man| kot 7.500 EUR katastrskega dohodka, vendar n|hovo
ukvar|an|e s kmet|stvom n namen|eno tra|nemu dosegan|u dohodka, zato se
po ZDDV-1 ne te|e|o za davne zavezance.
K1etje pavDalisti so davni zavezan9i, ki so oproDeni obraunavanja &&',
e opravljajo dobave blaga in storitev v okviru osnovne k1etijske ter
osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo doloajo predpisi o dohodnini, e se
zanje dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov
ali dejanskih prihodkov in nor1iranih odhodkov ter e katastrski dohodek
vseh lanov k1ekega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega
E.A33 $4+.
K1et pavDalist i1a pravi9o do pavDalnega nado1estila &&', e opravlja
dobave k1etijskih in gozdarskih pridelkov ter k1etijskih in gozdarskih
storitev, ki so rezultat osnovne k1etijske ter osnovne gozdarske
dejavnosti, davni1 zavezan9e1 :na pri1er k1etijski1 zadruga1B, ki
1orajo obraunavati in plaevati &&'. &avni zavezan9i lahko znesek
pavDalnega nado1estila &&', ki ga plaajo k1etu, uveljavljajo kot odbitek
&&',ja v svoje1 obraunu &&'.
+azlika 1ed k1ato1 pavDalisto1 in k1eto1 &&' zavezan9e1*
K1et pavDalist je oproDen obraunavanja &&' in ni1a pravi9e do odbitka
&&'. 1a pa pod doloeni1i pogoji pravi9o do pavDalnega nado1estila :e
dobavlja k1etijske in gozdarske izdelkeIstoritve, ki so rezultat osnovne
k1etijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katere se plauje davek po
katastrske1 dohodku K e te izdelkeIstoritve k1et dobavlja davne1u
zavezan9u za &&'B. K1et
&&' zavezane9 pa 1ora obraunavati &&' in i1a tudi pravi9o do odbitka
&&' :uveljavljanja vstopnega &&'B.
A. &avna osnova pri &&'C
Pri dobavah blaga ali storitev davna osnova vkljuuje vse, kar predstavlja
plailo :v denarju, v stvareh ali v storitvahB, ki ga je prejel ali ga bo prejel
dobavitelj ali izvajale9 od kup9a, naronika ali tretje osebe za te dobave,
vkljuno s subven9ija1i, ki so neposredno povezane s 9eno takih dobav, e
ni s te1 zakono1 drugae doloeno :58. (len /&&',-B.
E. Od esa je odvisna viDina davnega bre1ena pri plovilih?
&avna obveznost se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, in si9er kot
seDtevek sploDnega dela obveznosti, dela obveznosti, ki se nanaDa na
dol>ino plovila in dela obveznosti, ki se nanaDa na 1o plovila.
8. 0aktura &&'C
/ rauno1 se na eni strani izkazuje davna obveznost dobavitelja, na
drugi strani pa pravi9a kup9a do odbitka za davek, ki 1u je bil zaraunan
:vstopni &&'B.
%astanek pravi9e do vstopnega &&' se pridobi s pridobitvijo statusa
davnega zavezan9a. &avni zavezane9 lahko odbije vstopni &&', ki 1u je
bil zaraunan pri nabavi blaga oz. storitev s strani drugega davnega
zavezan9a #$, e to blago oz. storitve nadalje uporabi oz. jih bo uporabljal
za na1ene svojih davnih transak9ij :1aterialni pogojiBC
Te1eljna stebra, na katerih bi 1oral te1eljiti vsak &&' sta izdajanje
raunov za vse transak9ije 1ed obdavljivi1i oseba1i in vzdr>evanje
pri1ernega siste1a knjigovodstva.
9. Posebne igre na sreoC
Klasine igre na sreo so*
- tevne oter|e;
- oter|e s trenutno znanm dobtkom;
- kvz oter|e;
- tomboe;
- ota;
- portne napoved;
- portne stave;
- sreeov n druge podobne gre.
Posebne gre na sreo so gre, k |h gra|o grac prot granc a drug prot
drugemu na posebnh granh mzah s krogcam, kartam, na granh pano|h a na
granh avtomath ter stave n druge podobne gre.
-3. nstru1enti za prepreevanje regresivnosti pri &&'C
Regresvnost |e na|zrazte|a negatvna znanost DDV, k se odraa v asocan
funkc| (obseg obdavtve pr dodan vrednost |e veko ve|, tevo stopen| pa |e
ome|eno). Retev za regresvnost |e oprosttev paa davka na dooene stvar (kot
npr. hrana, obaa, zdravstveno varstvo td.) e b vse to bo oproeno b ba
--. ntrako1unitarni siste1?
Gre za posovan|e znotra| Skupnost (med dravam ancam EU). Od 1. ma|a 2004
na me|ah z dravam EU n ve carnskega organa, k b pr vnosu baga v Soven|o
obraunava DDV, zato |e uve|av|en nov nan obraunavan|a DDV: sovensk
davn zavezanec, k prdobva bago v drugh dravah ancah EU, mora v svo|em
obraunu DDV zkazat od tega baga obraunan n hkrat vstopn DDV, tore| mora
zvest samoobdavtev.
V dravah ancah EU so uved sstem paa DDV gede na namembnost baga,
kar pomen, da se DDV paa v drav, v kater bo bago porab|eno.
Dobava baga znotra| Skupnost, |e dobava, k |o oprav davn zavezanec,
dentcran za DDV v Soven|, oseb, k |e dentcrana za DDV v drug drav
anc EU. Ta dobava |e oproena paa DDV v Soven| pod pogo|em, da bago
dobav sovensk zavezanec oseb, k |e v drug drav anc EU dentcrana v
drav anc n e bago po|e a odpe|e v drugo dravo anco. Ce kater od teh
pogo|ev n zpon|en, mora dobavte| doan obraunat sovensk DDV.
-2. &avna sa1oprijavaC %aDtej 5 pozitivne znailnosti davne
sa1oprijaveC Kako sa1oprijava vpliva na proraun?
%a1en instituta sa1oprijave je spodbuditi davne zavezan9e k te1u, da
1orebitno kasneje ugotovljene nepravilnosti v davnih obraunih oziro1a
davni napovedi sporoijo davne1u organu in se tako izognejo kazni za
prekrDek. Posledi9e sa1oprijave se ka>ejo v te1, da se davnega
zavezan9a ne kaznuje za prekrDek, kljub dejstvu, da je izpolnil zakonske
znake za prekrDek s te1, ko je opustil predlo>itev davnega obrauna oz.
ni vnesel pravilnih podatkov v davni obraun. . Posedce se kae|o tud v
smer povean|a prostovo|nega paevan|a davkov, kar dogorono pomen na
stran drave pobran|e ve|h zneskov davkov z man|m strok. Tore| posedno
pomen tud zman|an|e davnh uta| n dodatno paan davek.
Davn zavezanc mora|o navedene nepravnost sporot na|kasne|e do vrotve
skepa o zaetku davnega npekc|skega nadzora ozroma do zaetka postopka o
prekrku ozroma zaetka kazenskega postopka. Davn zavezanec ahko zkorst
nsttut samopr|ave zgo| enkrat, sa| ahko zgo| enkrat z|av, da predaga resnne,
pravne n popone podatke
Kaznovana potka v davnem pravu se kae tud v tem nsttutu
Davno samopr|avo ahko oznamo kot nekaken nsttut kaznovane narave, k b
na| dokazova c| prekrkovnega prava na davnopravnem podro|u v te| smer, da
n osnovn namen sankconran|e davnh zavezancev, k se zogba|o pau davkov,
temve gre za spodbu|an|e davne morae pr davnh zavezanch n konno
pon|en|e prorauna. Pr tem nsttutu gre namre zato, da davn zavezanec, v
kokor prostovo|no paa prvotno uta|en znesek davka, ostane nekaznovan!
Posedce se kae|o tud v tem, da
-5. 'rste davnih utaj pri indirektnih davkihC
Med ndrektne (posredne) davke sod|o: DDV, troarne, akcze, takse.
Obke davnh uta| - na|pogoste|e:
- neregstrran|e davnh zavezancev n pretrana pr|ava ter|atev;
- neregstrran obdav|v nakup;
- ter|an|e vstopnega davka od neregstrranh zavezancev;
- pr|ave man|h vrednost od de|anske;
- ponare|an|e zvoznh ter|atev n an davn zavezanc td.
- davn vrt|ak (na|nevarne|a obka) td.
Pr davnem vrt|aku gre za to, da dobavte| zaraunanega DDV nko ne paa v
dravn proraun, pre|emnk oz. kupec baga pa uve|av|a vrao n|emu
zaraunanega davka!
-?. +azlika glede obdavenja daril po zakonu o dohodnini in zakonu o
davku na dediDine in darilaC
Po Zakonu o dohodnn se za dohodke zne osebe te|e|o dara, pre|eta od zne
osebe, k |e deoda|aec pre|emnka (a z deoda|acem povezana oseba) a
deoda|aec osebe, k |e povezana s pre|emnkom, n dara, k |h zna oseba
pre|me v zvez z oprav|an|em de|avnost z 46. ena tega zakona, scer pa ne gre za
dohodek po tem zakonu.
Predmet obdavtve po Zakonu na dedne n dara |e premoen|e, k ga zna a
pravna oseba zasebnega prava pre|me od druge zne a pravne osebe zasebnega
prava n se ne te|e za dohodek, k b b predmet obdavtve z Zakonom o
dohodnn (e gre za dedno a daro, k ga pre|me zna oseba!) a z Zakonom
o davku od dohodkov pravnh oseb (e gre za dedno a daro, k ga pre|me
pravna oseba!)
-A. %aDtej vsaj 5 spe9ifne institute davnega postopkaC
nstituti davnega postopka*
- DAVCNA PREISKAVA Ce so podan razog za sum, da |e bo stor|eno
de|an|e, s katerm so b kren predps o obdaven|u, a zarad zva|an|a
de|an| n ukrepov po tem zakonu n zakonu, k ure|a davno subo, za
zagotovtev medsebo|ne pomo organom Skupnost, drav anc EU n tret|h
drav, ahko davn organ zane davno preskavo s tem, da zda nalog za
preiskavo.
- DAVCNI INSPEKCI|SKI NADZOR Ce so razog za sum uteme|en, davn
organ zane postopek davnega npekc|skega nadzora, s tem da zavezancu
za davek zda skep o zaetku postopka n ga seznan z ugotovtvam v
zveden preskav. V davn preskav zbran dokaz n podatk se ahko
uporab|o kot dokaz tud v davnem npekc|skem nadzoru. Davn
npekc|sk nadzor se zane z vrotv|o skepa o davnem npekc|skem
nadzoru. Po konanem davnem npekc|skem nadzoru davn organ vro
davnemu zavezancu zapisnik n zda odlobo o od1eri po 84. enu tega
zakona oziro1a odlobo o ugotovitvi nepravilnosti, k ne vpva|o na
vno davne obveznost.
- DAVCNA IZVRSBA
-8. &avni nadzor, davna preiskavaC

/&avP,2
-2E. len
:davni nadzorB
:-B &avni nadzor obsega nadzor nad izvajanje1 oziro1a upoDtevanje1
zakonov o obdavenju in tega zakona.
:2B &avni nadzor obsega*
-. davni nadzor davnih obraunov pri davne1 organu,
2. nadzor in kontrolo v skladu z zakono1, ki ureja 9arinsko slu>bo,
5. davni inDpek9ijski nadzor,
?. davno preiskavo.
DAVCNA PREISKAVA Ce so podan razog za sum, da |e bo stor|eno de|an|e, s
katerm so b kren predps o obdaven|u, a zarad zva|an|a de|an| n ukrepov po
tem zakonu n zakonu, k ure|a davno subo, za zagotovtev medsebo|ne pomo
organom Skupnost, drav anc EU n tret|h drav, ahko davn organ zane
davno preskavo s tem, da zda naog za preskavo. Davn npektor po oprav|en
davn preskav zdea zak|uno preskovano poroo, v katerem ope ugotovtve
davne preskave n navede zbrane podatke, dokumente n druge dokaze.
Ce so razog za sum uteme|en, davn organ zane postopek davnega
npekc|skega nadzora, s tem da zavezancu za davek zda skep o zaetku postopka
n ga seznan z ugotovtvam v zveden preskav. V davn preskav zbran dokaz n
podatk se ahko uporab|o kot dokaz tud v davnem npekc|skem nadzoru.
-E. Kako davni organ obravnava prito>bo?
Prtobo |e treba vot pr organu prve stopn|e, k namre mora opravt forman
prezkus prtobe (a |e odoba dopustna, voena po upraven oseb n
pravoasna (ge|te 240. en ZUP-a)), poeg tega ma monost zdat nadomestno
odobo po 242. enu ZUP-a. Ce |e prtoba voena v roku, a |e nepopona (na
prmer posana po faksu, tore| brez zvrnega astnoronega podpsa vonka), se
te|e za pravoasno, e |e pozne|e dopon|ena (v roku, k ga postav organ po 67.
enu ZUP-a). Ce prtonk po|e prtobo neposredno organu druge stopn|e, ga ta
prvostopen|skemu odstop.
Prtoba |e devoutvno pravno sredstvo, sa| uteme|enost prtobe namre preso|a
kot stvarno prsto|no mnstrstvo za nance, n ne davn organ, k |e odobo zda
(ge|te komentar k 70. enu ZDavP-2). Pr tem ahko spre|me nasedn|e odotve:
prtobo zavre, zavrne a | ugod n v sedn|em prmeru prvostopen|sko odobo
spremen, ugotov za nno ozroma odprav n samo re zadevo a |o vrne v
ponovno odoan|e (po 246.-253. enu ZUP-a).
-8. "bsolutni zastaralni rok davne obveznostiC
/&avP,2
-2A. len
:zastaranjeB
(1) Pravca do odmere davka zastara v peth eth od dneva, ko b bo treba davek
obra unat,odtegnt, odmert a pa at. doloa subjektivni rok zastaranja za
davni organ
(2) Pravca do zter|ave davka zastara v peth eth od dneva, ko b ga bo treba
paat. V prmeru naknadno ugotov|ene obveznost v davnem nadzoru, tee
reatvn rok zastaran|a pravce do zter|ave davka od dneva zvr|vost odmerne
odobe.
(3) Pravca zavezanca za davek do vraa paanega davka, k ga n b doan
paat, zastara v peth eth od dneva, ko ga |e paa ozroma od prdobtve
pravnega nasova, s katerm |e bo ugotov|eno, da ga n b doan paat.
126. en
(pretrgan|e zastaran|a)
(4) Ne gede na doobe o zastaran|u pravce do odmere n zter|ave, davna
obveznost preneha, ko potee deset et od dneva, ko |e prv za eo te .
(5) Ne gede na doobe o zastaran|u pravce do vraa davka, za davn organ
obveznost za vrao davka preneha, ko potee deset et od dneva, ko b mora bt
davek vrn|en, razen v prmeru, ko |e tonk s tobo uspe. V tem prmeru se as
sodnh postopkov ne te|e v as zastaranega roka.
4. n 5. odstavek 126. ena ZDavP-2 ure|ata absoutno zastaran|e odmere n
zter|ave davnega doga ter vraa paanega davka. Davn dog absoutno
zastara v deseth eth od dneva, ko |e zaeo sub|ektvno zastaran|e prv te. Kot
|e bo e povedano, |e to pr odmer vezano na dan, ko |e bo treba davek
obraunat, odtegnt td., medtem ko |e to pr prsn zter|av as, ko b bo treba
davek paat. Pravca do vraa davka ugasne vedno po deseth eth od dneva, ko
b davek mora bt vrn|en. Edna z|ema pr obravnav absoutnega zastaran|a vraa
davka |e prmer, ko zavezancu za davek s sodno odobo uspe prdobt nasov za
povrao davka. Takrat se absoutn zastaran rok poda|a za as od votve tobe
do pravnomonost sodne odobe.
19. Predotev davnega obrauna po zteku roka!
ZDavP-2
52. en
(predotev davnega obrauna po zteku predpsanega roka)
(1) Davnemu zavezancu, k z oprav|vh razogov ne more predot davnega
obrauna v predpsanem roku, davn organ na n|egov predog dovo predotev
davnega obrauna po
zteku predpsanega roka.
(5) Predog z prvega odstavka tega ena mora davn zavezanec vot na|pozne|e
v osmh dneh od dneva, ko |e preneha obsta|at vzrok, zarad katerega |e v zamud (
sub|ektvn rok), vendar na|pozne|e v treh mesech od dneva, ko se |e zteke rok za
predotev dav nega obra una (ob|ektvn rok).
V 52. enu ZDavP-2 n zrecno dooeno, kda| na| b zavezanec paa davno
obveznost po obraunu davka, za katerega |e dovo|ena predotev po poteku roka.
V osmem odstavku 52. ena |e ure|ena e stuac|a, v kater |e zavezanec upraven
do vraa davka - rok za vrntev davka se te|e od dneva, ko davn organ pre|me
obraun.
Gede na navedeno n gede na de|stvo, da v tem prmeru zavezanca za davek ne
bremen|o obrest, na| b pravoma davn zavezanec davno obveznost paa
hkrat s predotv|o davnega obrauna. To stae |e mogoe uporabt predvsem
v prmerh, ko mora zavezanec po zakonu paat davek hkrat s predotv|o
obrauna davka. Treba pa |e upotevat, da zakon o obdaven|u n ZDavP-2 za
razne davke predpsu|e|o razne roke za pao davka po obraunu davka. Ce rok
za votev obrauna n enak roku za pao davka (na prmer pr davku od dohodka
pravnh oseb), ahko prde do stuac|e, ko zavezanec obraun davka vo po poteku
zakonskega roka za votev, vendar e pred potekom zakonskega roka za pao. V
tem prmeru |e treba tet, da ahko zavezanec paa obveznost do zteka zadn|ega
dne zakonsko dooenega roka za pao. Kadar pa v tem prmeru vo obraun
davka po zteku zakonsko dooenega roka za pao, |e prmerno tet, da mora
obveznost poravnat hkrat s predotv|o obrauna davka.
20. Dokazno breme v davnem postopku z vdka davnega zavezanca n z vdka
davnega organa!
ZDavP-2
76. en
(dokazno breme)
(1) Zavezanec za davek mora za svo|e trdtve v davnem postopku predot
dokaze.
(2) Davn organ mora dokazat de|stva, na podag katerh davna obveznost
nastane a ne nastane ozroma se povea a zman|a.
(3) Ce ta zakon a zakon o obdaven|u ne dooa drugae, mora zavezanec za
davek dokazat svo|e trdtve, na podag katerh se davna obveznost zman|a.
V ugotovtvenem n dokaznem postopku ve|a preskovano naeo, po katerem
davn organ nos breme dokazovan|a. ZUP v 138. enu zrecno dooa, da mora za
dokazovan|e reevantnh de|stev skrbet uradna oseba v okvru varstva |avnh
korst, ne gede na tp zaetka postopka (po uradn donost n na zahtevo stranke).
Davn organ mora tore| dokazat, na podag esa |e davna obveznost nastaa a
n nastaa ozroma se |e poveaa a zman|aa. Hkrat |e ogno, da ma de
dokaznega bremena tud zavezanec, e zatr|u|e de|stva v svo|o korst, e da
obveznost n nastaa a n nastaa v obsegu, kot |o ugotav|a organ, za kar mora
predot dokaze ozroma predagat n|hovo zvedbo.
Obrn|eno dokazno breme, ko mora zatr|evano dokazat (v ceot) zavezanec sam,
scer se domneva nasprotno, ve|a e, kadar zakon tako dooa, tpno v prmeru
centve davne osnove po 68. enu ZDavP-2 a pr zpodb|an|u resnnost |avnh
stn po 169. n 171. enu ZUP-a.
2-. Gierarhija davnega urada +epublike )lovenija in kakDne so naloge
posebnega davnega uradaC
Davna uprava Repubke Soven|e |e organ v sestav Mnstrstva za nance. Davno
upravo Repubke Soven|e sestav|a|o Generan davn urad n davn urad. Davn
urad so organzac|ske enote davne uprave, k se ustanav|a|o za oprav|an|e naog
davne sube na dooenem obmo|u a za dooeno podro|e dea. Izpostave n
referat so tertorane organzac|ske enote davnh uradov.

Posebni davni urad oprav|a naoge davnega urada za: banke, hrannce,
zavarovance, drube, k prre|a|o tra|ne kasne gre na sreo n posebne gre na
sreo, ter drube, k prre|a|o posebne gre na sreo v granh saonh, borze,
borznoposrednke drube, nvestc|ske drube, drube za uprav|an|e, poko|nnske
drube n krnko depotne drube ter gospodarske drube, katerh skupn prhodk
so v pretekem davnem etu preseg 50.000.000,00 evrov.
22. Obdavitev ze1ljiDC
Nepremnne v Soven| so obdavene z davkom na premoen|e n nadomestom
za uporabo stavbnega zem|a (nekater ekonomst pa v to kategor|o te|e|o e
davek od dohodkov z kmet|stva). Prprav|a se pa e nov Zakon o davku na
nepremnne, k bo uvede nov davek, k bo nadomest ta dva premoen|ska davka.
Davek od premoen|a pau|e|o zne osebe, k posedu|e|o:
- stavbe, dee stavb, stanovan|a n garae;
- prostore za potek n rekreac|o.
Za uporabo stavbnega zem|a se pau|e nadomesto. Nadomesto mora paat
neposredn uporabnk zem|a oz. stavbe a dea stavbe, to |e astnk, na|emnk
stanovan|a oz. posovnega prostora a metnk stanovan|ske pravce. Stavbno
zem|e |e ahko zazdano a nezazdano.
25. )labe strani plaane realiza9ije &&' za davnega zavezan9a? +azlika
1ed obraunavanje1 &&' po plaani in obraunavanje1 &&' po
;aktuirani realiza9ijiC
/&&',-
E. Posebna ureditev obraunavanja &&' po plaani realiza9iji
-5-. len
:sploDnoB
(1) Davn zavezanec, k v zadn|h 12 mesech n presege 400.000 eurov
obdavenega prometa, brez DDV, n n ver|etno, da bo ta znesek presege v
nasedn|h 12 mesech, sme obraunavat n paevat DDV na podag pre|eth pa
za oprav|ene dobave baga n stortev (v nada|n|em besedu: posebna uredtev po
paan reazac|) v skadu s tem podpogav|em na nan, k ga predpe mnster,
prsto|en za nance.
DDV se ahko obraunava po fakturran (obveznost obrauna DDV nastane, ko |e
zdan raun) a paan reazac|.
Prednost sstema paane rezac|e:
- zbo|an|e kvdnostnega pooa|a zavezancev, katerh kupc s pa
zamu|a|o;
- obveznost obrauna DDV nastane na dan pre|ema paa s stran kupca;
- prostovo|na vk|utev n zk|utev z sstema posebne uredtve
obraunavan|a DDV po paan reazac|.
Sabost sstema paane reazac|e:
- v sstem posebne uredtve obraunavan|a DDV po paan reazac| ahko
vstop|o samo zavezanc, k zpon|o zakonsko dooen pogo|;
- dooene transakc|e so z posebne uredtve zk|uene (uvoz baga, zvoz
baga.)
- pravca do odbtka vstopnega DDV nastane na dan paa;
- ve|e admnstratvne zahteve v zvez z obraunavan|em DDV.
2?. 6e &&' davek na porabo, na novo ustvarjeno vrednost, na potroDnjo ali
na pro1et?
Davek na dodano vrednost (DDV) |e (spon) davek na potron|o. Gre za vefazn
davek, kar pomen, da se apcra v vseh fazah produkc|sko-dstrbutvne verge n
ne samo v faz konne potron|e. Davn zavezanec za DDV |e pravna a zna
oseba, k oprav promet baga/stortev, od katerega se obrauna DDV.
2A. %avedi vrste blagajn v katere se stekajo davDineC
Davne se steka| v 4 baga|ne |avnh nanc:
- dravn proraun (DDV, davek od ger na sreo td.)
- obnsk proraun (davek na premoen|e, nadomesto za uporabo stavbnega
zem|a, davek na promet nepremnn td.)
- Zavod za poko|nnsko n nvadsko zavarovan|e - ZPIZ (prspevk za
poko|nnsko n nvadsko zavarovan|e)
- Zavod za zdravstveno zavarovan|e Soven|e - ZZZS (prspevk za
zdravstveno zavarovan|e)
28. %avedite osnovne razlike 1ed aktivni1i in pasivni1i davni1i
subjektiC
Aktvn davn sub|ekt so tste osebe, k predpsu|e|o obdavevan|e n prdobva|o
na
zakonskem teme|u davne prhodke. To |e drava, k ma pravco pobrat davke od
znh n pravnh oseb.
Pasvn davn sub|ekt davnega sstema |e davn zavezanec. |e zna a pravna
oseba, k drav mora paat davno obveznost.
2E. %avedite nekaj pri1erov nezakonite davne evazijeC
Davnega nartovan|a n zogban|a pau davka, k |e zvedeno z uporabo zakonth
metod n sredstev (t.m. zakonta davna evaz|a), eprav pogosto tud na
neegtmen nan, ne moremo n ne smemo enat z davno uta|o (t.m. nezakonto
davno evaz|o), k pomen nezakonto zogban|e pau davkov.
Izogban|e (zmkan|e) pau davka oz. zakonta davna evaz|a (ang.: tax
avodance) |e zraz, s katerm se oznau|e|o dopustna ravnan|a davnh zavezancev,
namen|ena zman|evan|u n|hove davne obveznost, s katerm se de|ansko ne
kr|o zakonske doobe, so pa ta de|an|a po svo| narav v nasprot|u z duhom a
namenom zakona n zato nespre|em|va n vedno tud neegtmna (spotovan|e
sponh pravnh nae n pravnost). Med po|av davnega zogban|a se nateva|o
prmer davnega nartovan|a, kot na prmer: prenos sredstev v drave z
ugodne|m davnm remom, prenos kaptaskh dobkov v drave z n|m
davnm stopn|am, razdetev dohodkov med razne davne zavezance, k so
obdaven z n|m me|nm davnm stopn|am, razdetev de|avnost na ve deov
zarad zogban|a regstrac|e za DDV, td.To omogoa|o pravne praznne v zakonh.
Nezakonta davna evaz|a (ang.: tax evason) pomen namerno, nedopustno n
nezakonto davno uta|o, k|er davna obveznost n paana ozroma spoh n
ugotov|ena, zato ker davn zavezanec n upoteva n spotova doobe davnega
prava. Ta se zvede bods z opusttv|o votve davne napoved, a z nava|an|em
neresnnh podatkov v voenh davnh napovedh, z go|uvo samoobdavtv|o a
prema|nm obraunom davkov po odbtku. Katera de|an|a |e mogoe tet za
nezakonta a kaznva, pa dooa|o naconane zakonoda|e vsake posamezne
drave, zato se denc|e zakontega/ nezakontega de|an|a oz. ravnan|a med
posameznm dravam ahko tud razku|e|o.
28. Pojasni preraunano stopnjo &&'C
DDV se obraunava po stopn| 20% ozroma 8,5% od davne osnove. Pr zraunu
zneska DDV, k |e vsebovan v pau, se uporab|a preraunana davna stopn|a, k
se zrauna na nasedn| nan:
Preraunana davna stopn|a = stopn|a DDV X 100/100 + stopn|a DDV
- za stopn|o 20 %: 20*100/100+20=16.6667%
- za stopn|o 8,5 %: 8,5*100/100+8,5=7,8341%
29. Obdavitev k1eta iz vseh virovC
1. Davek na dohodek z kmet|stva
Z vdka obdavtve kmet|ske de|avnost pa sta pomembna predvsem dohodek z
osnovne kmet|ske n gozdarske de|avnost (katastrsk dohodek) ter dohodek z
de|avnost (de|ansk odhodek).
Dohodk, doseen na podag samosto|nega n tra|nega oprav|an|a de|avnost, se
obdav|o kot dohodk z de|avnost (dohodnna!), razen e zakon za posamezne
prmere ne dooa drugae. IZ|EME!!! so dooene v 47. enu ZDoh-2, k|er so
oprede|ene t.. zk|utve z dohodka, doseenega z oprav|an|em de|avnost gre
za dohodke, k |h posameznk dosega z:
oprav|an|em osnovne kmet|ske de|avnost n osnovne gozdarske de|avnost ob
pogo|u, da zavezanec ne ugotav|a davne osnove na podag de|anskh prhodkov n
odhodkov (t dohodek so predmet posebnega pogav|a zakona)! katastrsk
dohodek (predspostav|en davek!!!)
Kot dohodek z de|avnost se obdav|o dohodk z oprav|an|a kmet|ske n
gozdarske de|avnost, k se v skadu z zakonom NE te|e za osnovno kmet|sko oz.
osnovno gozdarsko de|avnost + dohodk, k so scer posedca oprav|an|a osnovne
kmet|ske oz. osnovne gozdarske de|avnost, vendar zavezanec davno osnovo
ugotav|a na podag de|anskh prhodkov n odhodkov! de|ansk dohodek
(de|ansk davek!!!)
odda|an|em premoen|a v na|em n prenosom premoen|skh pravc, razen, e |h
davn zavezanec dosega v okvru svo|ega organzranega pod|et|a oz. organzrane
de|avnost
2. &avek na dodano vrednost v k1etijstvu
Kmet|e ma|o gede vk|utve v sstem DDV ve monost. Lahko ostane|o zuna|
sstema, e |m seveda to zakon dopua, ahko pa so vk|uen v sstem DDV kot:
obvezn davn zavezanc,
prostovo|n davn zavezanc a
upravenc do pavanega nadomesta.
(ge| 4. vpraan|e!)
53. zstopni davek N izraunajC
zstopni davek oz. davek ob prodaji je enak prodajni vrednosti, po1no>eni
z davno stopnjo.
Prodajna vrednost P davna stopnja 7 izstopni davekC
%aloge &4+),a*
Davna uprava Repubke Soven|e oprav|a naoge davne sube: pobran|e davkov
n drugh obveznh da|atev; oprav|an|e nadzora nad zakontost|o, pravnost|o n
pravoasnost|o zpon|evan|a davnh obveznost, dooenh s predps o obdaven|u;
prepreevan|e n odkrvan|e davnh prekrkov ter drugh kaznvh ravnan|,
dooenh v predpsh, za nadzor nad zva|an|em katerh |e prsto|na suba, ter
voden|e postopka za prekrke prekrkovnega organa; prsna zter|ava denarnh
ter|atev drave n samoupravnh okanh skupnost na podag zakona, k ure|a
spon upravn postopek, n na podag zakona, k ure|a prekrke; zva|an|e
predpsov Evropske skupnost (v nada|n|em besedu: Skupnost) n mednarodnh
pogodb, k obvezu|e|o Soven|o z deovnega podro|a sube, sodeovan|e n
zmen|ava podatkov z organ Skupnost, prsto|nm organ drav anc EU n s
prsto|nm organ drugh drav; sodeovan|e z mednarodnm organzac|am n
strokovnm zdruen| s podro|a davkov; prouevan|e n anazran|e deovan|a
davnega sstema n ukrepov davne potke ter da|an|e pobud za reevan|e zadev
s tega podro|a; oprav|an|e drugh naog, dooenh z zakonom a s predpsom na
podag zakona.
%aelo vse;azne obdavitveC
DDV |e vsefazn n posredn davek na promet baga n stortev, sa| se pau|e v vsak
faz prozvodno-dstrbuc|ske verge. Samo me davka nam pove, da se v vsak faz
ozroma pr vsakem posameznem prometu stovrstnega baga n stortve obdav e
vrednost, k |e ba bagu a stortv dodana v te| faz prometa. Pr DDV vsak
udeeenec v verg obrauna davek na dodano vrednost v te| faz, hkrat pa od tega
zneska DDV odte|e DDV, k |e b vsebovan v produkc|skh faktor|h v pre|n|h
fazah. Tako de|ansko paa v proraunsko baga|no e razko med davkom, k ga |e
zarauna pr nasedn| faz a konnemu potronku, ter davkom, k |e b n|emu
zaraunan pr nabav. Nevtranost za davnega zavezanca, kupca baga n stortev
pomen pravco, da od davne obveznost v davnem obdob|u odte|e vstopn
davek, k so mu ga zarauna dobavte|..
)topnje &&' pri nas , kje se uporablja in obrazlo>itevC
/akon o davku na dodano vrednost :/&&',-B v ?-. lenu predpisuje dve
stopnji, in si9er osnovno ali sploDno ter zni>ano. &&' se obraunava in
plauje po sploDni davni stopnji 23J od davne osnove za obdavitev
vsega blaga in storitev, razen za tistega, za katerega zakon izre9no
predpisuje oprostitev plaila davka ali zni>ano davno stopnjo.Znana
davna stopn|a |e predvdena za obdavtev baga n stortev, k so osnovnega
v|en|skega pomena n znaa 8,5% (ge| Proga 1 ZDDV-1). Sem spada hrana
(v|uno s p|ao, razen akohonh p|a), ve va, semena, rastne n prmes, k
so namen|ene za prpravo hrane, zdek, k se uporab|a|o kot dodatk k hran,
prprava |ed ter dobava vode. Na podag 3. odstavka 41. ena ZDDV-1 se DDV po
n| stopn| 8,5% od davne osnove obraunava n pau|e tud od stanovan|,
stanovan|skh n drugh ob|ektov, k so namen|en tra|nemu bvan|u, ter deov teh
ob|ektov, k nso de socane potke (vk|uno z gradn|o, obnovo n popravo e-
teh).
Zakon govor tud o nen stopn| n davn oprosttv. Posedca obeh |e, da davn
zavezanec ne paa davka, vendar pa obsta|a med n|ma bstvena razka.
V prmeru davne stopn|e 0% davn zavezanec pr proda| ne zarauna DDV, pr
obraunu davka pa ahko upoteva vstopn davek kot odbtno postavko, sa| bago,
obdaveno s stopn|o 0%, predstav|a obdaven promet. Stopn|a 0% se uporab|a v
zvozu (bago vstop v dravo uvoznco neobremen|en z DDV). V prmeru oprosttve
pa davn zavezanec ne obraunava DDV ter ne sme uve|av|at vstopnega davka
kot odbtne postavke, sa| |e bago zvzeto z sstema DDV. Oprosttev DDV ve|a
predvsem za tste de|avnost, k so v |avnem nteresu, zavarovane n nanne
stortve.V ZDDV-1 so transakc|e, k so oproene DDV natano oprede|ene,
naveden pa so tud pogo| n okone, k mora|o bt zpon|en za oprosttev DDV.
K1et pavDalist in 1ali zavezane9 :&&'BC +azlika 1ed k1eto1 pavDalisto1
in k1eto1 &&' zavezan9e1C /&&',-
Ma davn zavezanc so oproen obraunavan|a DDV. Za maega davnega
zavezanca pa te|e: davn zavezanec, e v obdob|u zadn|h 12 mesecev n
presege ozroma n ver|etno, da bo presege znesek 25.000 EUR obdav|vega
prometa n davn zavezanec, an kmekega gospodn|stva, e katastrsk dohodek
vseh anov kmekega gospodn|stva za zadn|e koedarsko eto ne presega 7.500
EUR.Ma davn zavezanec nma pravce do odbtka DDV, nt ga ne sme zkazovat
na zdanh raunh.Ma davn zavezanec pa se ne gede na vno oprav|enega
prometa ozroma katastrskega dohodka ahko prostovo|no vk|u v sstem DDV.
Svo|o zbro mora vnapre| prgast prsto|nemu davnemu uradu n |o uporab|at
na|man| 5 mesecev.
Kmet|e so na|bo| raznoka skupna davnh zavezancev - ahko gre za:
Kmet|e pavast so davn zavezanc, k so oproen obraunavan|a DDV, e
oprav|a|o dobave baga n stortev v okvru osnovne kmet|ske ter osnovne
gozdarske de|avnost, kot |o dooa|o predps o dohodnn, e se zan|e dohodek ne
ugotav|a na podag de|anskh prhodkov n odhodkov a de|anskh prhodkov n
normranh odhodkov ter e katastrsk dohodek vseh anov kmekega
gospodn|stva za zadn|e koedarsko eto ne presega 7.500 EUR.
Kmet pavast ma pravco do pavanega nadomesta DDV, e oprav|a dobave
kmet|skh n gozdarskh prdekov ter kmet|skh n gozdarskh stortev, k so
rezutat osnovne kmet|ske ter osnovne gozdarske de|avnost, davnm zavezancem
(na prmer kmet|skm zadrugam), k mora|o obraunavat n paevat DDV. Davn
zavezanc ahko znesek pavanega nadomesta DDV, k ga paa|o kmetu,
uve|av|a|o kot odbtek DDV-|a v svo|em obraunu DDV.
Razka med kmatom pavastom n kmetom DDV zavezancem:
Kmet pavast |e oproen obraunavan|a DDV n nma pravce do odbtka DDV. Ima
pa pod dooenm pogo| pravco do pavanega nadomesta (e dobav|a kmet|ske
n gozdarske zdeke/stortve, k so rezutat osnovne kmet|ske n osnovne gozdarske
de|avnost, za katere se pau|e davek po katastrskem dohodku + e te
zdeke/stortve kmet dobav|a davnemu zavezancu za DDV). Kmet DDV
zavezanec pa mora obraunavat DDV n ma tud pravco do odbtka DDV
(uve|av|an|a vstopnega DDV).
Davna osnova pr DDV!Pr dobavah baga a stortev davna osnova vk|uu|e vse,
kar predstav|a pao (v denar|u, v stvareh a v stortvah), k ga |e pre|e a ga bo
pre|e dobavte| a zva|aec od kupca, naronka a tret|e osebe za te dobave,
vk|uno s subvenc|am, k so neposredno povezane s ceno takh dobav, e n s tem
zakonom drugae dooeno (36. Cen ZDDV-1).
nstru1enti za prepreevanje regresivnosti pri &&'C
Regresvnost |e na|zrazte|a negatvna znanost DDV, k se odraa v asocan
funkc| (obseg obdavtve pr dodan vrednost |e veko ve|, tevo stopen| pa |e
ome|eno). Retev za regresvnost |e oprosttev paa davka na dooene stvar (kot
npr. hrana, obaa, zdravstveno varstvo td.) e b vse to bo oproeno b ba
ntrako1unitarni siste1
Gre za posovan|e znotra| Skupnost (med dravam ancam EU). Od 1. ma|a 2004
na me|ah z dravam EU n ve carnskega organa, k b pr vnosu baga v Soven|o
obraunava DDV, zato |e uve|av|en nov nan obraunavan|a DDV: sovensk
davn zavezanec, k prdobva bago v drugh dravah ancah EU, mora v svo|em
obraunu DDV zkazat od tega baga obraunan n hkrat vstopn DDV, tore| mora
zvest samoobdavtev. V dravah ancah EU so uved sstem paa DDV gede
na namembnost baga, kar pomen, da se DDV paa v drav, v kater bo bago
porab|eno.Dobava baga znotra| Skupnost, |e dobava, k |o oprav davn
zavezanec, dentcran za DDV v Soven|, oseb, k |e dentcrana za DDV v drug
drav anc EU. Ta dobava |e oproena paa DDV v Soven| pod pogo|em, da
bago dobav sovensk zavezanec oseb, k |e v drug drav anc EU dentcrana
v drav anc n e bago po|e a odpe|e v drugo dravo anco. Ce kater od teh
pogo|ev n zpon|en, mora dobavte| doan obraunat sovensk DDV.
'rste davnih utaj pri indirektnih davkihC
Med ndrektne (posredne) davke sod|o: DDV, troarne, akcze, takse. Obke
davnh uta| - na|pogoste|e: neregstrran|e davnh zavezancev n pretrana
pr|ava ter|atev; neregstrran obdav|v nakup; ter|an|e vstopnega davka od
neregstrranh zavezancev; pr|ave man|h vrednost od de|anske; ponare|an|e
zvoznh ter|atev n an davn zavezanc td.,davn vrt|ak (na|nevarne|a obka)
td. Pr davnem vrt|aku gre za to, da dobavte| zaraunanega DDV nko ne paa
v dravn proraun, pre|emnk oz. kupec baga pa uve|av|a vrao n|emu
zaraunanega davka!
+azlika glede obdavenja daril po zakonu o dohodnini in zakonu o davku
na dediDine in darilaC
Po Zakonu o dohodnn se za dohodke zne osebe te|e|o dara, pre|eta od zne
osebe, k |e deoda|aec pre|emnka (a z deoda|acem povezana oseba) a
deoda|aec osebe, k |e povezana s pre|emnkom, n dara, k |h zna oseba
pre|me v zvez z oprav|an|em de|avnost z 46. ena tega zakona, scer pa ne gre
za dohodek po tem zakonu.Predmet obdavtve po Zakonu na dedne n dara |e
premoen|e, k ga zna a pravna oseba zasebnega prava pre|me od druge zne
a pravne osebe zasebnega prava n se ne te|e za dohodek, k b b predmet
obdavtve z Zakonom o dohodnn (e gre za dedno a daro, k ga pre|me
zna oseba!) a z Zakonom o davku od dohodkov pravnh oseb (e gre za
dedno a daro, k ga pre|me pravna oseba!)
%aDtej vsaj 5 spe9ifne institute davnega postopkaC
Insttut davnega postopka: Davna preskava-e so podan razog za sum, da |e
bo stor|eno de|an|e, s katerm so b kren predps o obdaven|u, a zarad
zva|an|a de|an| n ukrepov po tem zakonu n zakonu, k ure|a davno subo, za
zagotovtev medsebo|ne pomo organom Skupnost, drav anc EU n tret|h
drav, ahko davn organ zane davno preskavo s tem, da zda naog za
preskavo. Davn npekc|sk nadzor-e so razog za sum uteme|en, davn organ
zane postopek davnega npekc|skega nadzora, s tem da zavezancu za davek
zda skep o zaetku postopka n ga seznan z ugotovtvam v zveden preskav. V
davn preskav zbran dokaz n podatk se ahko uporab|o kot dokaz tud v
davnem npekc|skem nadzoru. Davn npekc|sk nadzor se zane z vrotv|o
skepa o davnem npekc|skem nadzoru. Po konanem davnem npekc|skem
nadzoru davn organ vro davnemu zavezancu zapsnk n zda odobo o odmer
po 84. enu tega zakona ozroma odobo o ugotovtv nepravnost, k ne vpva|o
na vno davne obveznost. Davna zvrba.
Kako davni organ obravnava prito>bo?
Prtobo |e treba vot pr organu prve stopn|e, k namre mora opravt forman
prezkus prtobe (a |e odoba dopustna, voena po upraven oseb n
pravoasna (ge|te 240. en ZUP-a)), poeg tega ma monost zdat nadomestno
odobo po 242. enu ZUP-a. Ce |e prtoba voena v roku, a |e nepopona (na
prmer posana po faksu, tore| brez zvrnega astnoronega podpsa vonka), se
te|e za pravoasno, e |e pozne|e dopon|ena (v roku, k ga postav organ po 67.
enu ZUP-a). Ce prtonk po|e prtobo neposredno organu druge stopn|e, ga ta
prvostopen|skemu odstop. Prtoba |e devoutvno pravno sredstvo, sa|
uteme|enost prtobe namre preso|a kot stvarno prsto|no mnstrstvo za nance,
n ne davn organ, k |e odobo zda (ge|te komentar k 70. enu ZDavP-2). Pr
tem ahko spre|me nasedn|e odotve: prtobo zavre, zavrne a | ugod n v
sedn|em prmeru prvostopen|sko odobo spremen, ugotov za nno ozroma
odprav n samo re zadevo a |o vrne v ponovno odoan|e (po 246.-253. enu
ZUP-a).
Predlo>itev davnega obrauna po izteku rokaC
Davnemu zavezancu, k z oprav|vh razogov ne more predot davnega
obrauna v predpsanem roku, davn organ na n|egov predog dovo predotev
davnega obrauna po
zteku predpsanega roka.Predog z prvega odstavka tega ena mora davn
zavezanec vot na|pozne|e v osmh dneh od dneva, ko |e preneha obsta|at vzrok,
zarad katerega |e v zamud ( sub|ektvn rok), vendar na|pozne|e v treh mesech od
dneva, ko se |e zteke rok za predotev davnega obrauna (ob|ektvn rok).V 52.
enu ZDavP-2 n zrecno dooeno, kda| na| b zavezanec paa davno obveznost
po obraunu davka, za katerega |e dovo|ena predotev po poteku roka. V osmem
odstavku 52. ena |e ure|ena e stuac|a, v kater |e zavezanec upraven do vraa
davka - rok za vrntev davka se te|e od dneva, ko davn organ pre|me
obraun.Gede na navedeno n gede na de|stvo, da v tem prmeru zavezanca za
davek ne bremen|o obrest, na| b pravoma davn zavezanec davno obveznost
paa hkrat s predotv|o davnega obrauna. To stae |e mogoe uporabt
predvsem v prmerh, ko mora zavezanec po zakonu paat davek hkrat s
predotv|o obrauna davka. Treba pa |e upotevat, da zakon o obdaven|u n
ZDavP-2 za razne davke predpsu|e|o razne roke za pao davka po obraunu
davka. Ce rok za votev obrauna n enak roku za pao davka (na prmer pr
davku od dohodka pravnh oseb), ahko prde do stuac|e, ko zavezanec obraun
davka vo po poteku zakonskega roka za votev, vendar e pred potekom
zakonskega roka za pao. V tem prmeru |e treba tet, da ahko zavezanec paa
obveznost do zteka zadn|ega dne zakonsko dooenega roka za pao. Kadar pa v
tem prmeru vo obraun davka po zteku zakonsko dooenega roka za pao, |e
prmerno tet, da mora obveznost poravnat hkrat s predotv|o obrauna davka.
&okazno bre1e v davne1 postopku z vidika davnega zavezan9a in z
vidika davnega organaC
Zavezanec za davek mora za svo|e trdtve v davnem postopku predot dokaze.
Davn organ mora dokazat de|stva, na podag katerh davna obveznost nastane
a ne nastane ozroma se povea a zman|a. Ce ta zakon a zakon o obdaven|u
ne dooa drugae, mora zavezanec za davek dokazat svo|e trdtve, na podag
katerh se davna obveznost zman|a.
V ugotovtvenem n dokaznem postopku ve|a preskovano naeo, po katerem
davn organ nos breme dokazovan|a. ZUP v 138. enu zrecno dooa, da mora za
dokazovan|e reevantnh de|stev skrbet uradna oseba v okvru varstva |avnh
korst, ne gede na tp zaetka postopka (po uradn donost n na zahtevo
stranke). Davn organ mora tore| dokazat, na podag esa |e davna obveznost
nastaa a n nastaa ozroma se |e poveaa a zman|aa. Hkrat |e ogno, da ma
de dokaznega bremena tud zavezanec, e zatr|u|e de|stva v svo|o korst, e da
obveznost n nastaa a n nastaa v obsegu, kot |o ugotav|a organ, za kar mora
predot dokaze ozroma predagat n|hovo zvedbo.
Obrn|eno dokazno breme, ko mora zatr|evano dokazat (v ceot) zavezanec sam,
scer se domneva nasprotno, ve|a e, kadar zakon tako dooa, tpno v prmeru
centve davne osnove po 68. enu ZDavP-2 a pr zpodb|an|u resnnost |avnh
stn po 169. n 171. enu ZUP-a.
Obdavitev ze1ljiDC
Nepremnne v Soven| so obdavene z davkom na premoen|e n nadomestom
za uporabo stavbnega zem|a. Prprav|a se pa e nov Zakon o davku na
nepremnne, k bo uvede nov davek, k bo nadomest ta dva premoen|ska
davka.Davek od premoen|a pau|e|o zne osebe, k posedu|e|o: stavbe, dee
stavb, stanovan|a n garae; prostore za potek n rekreac|o. Za uporabo
stavbnega zem|a se pau|e nadomesto. Nadomesto mora paat neposredn
uporabnk zem|a oz. stavbe a dea stavbe, to |e astnk, na|emnk stanovan|a oz.
posovnega prostora a metnk stanovan|ske pravce. Stavbno zem|e |e ahko
zazdano a nezazdano.
)labe strani plaane realiza9ije &&' za davnega zavezan9a? +azlika 1ed
obraunavanje1 &&' po plaani in obraunavanje1 &&' po ;aktuirani
realiza9ijiC &avni zavezane9, ki v zadnjih -2 1ese9ih ni presege 400.000
eurov obdavenega prometa, brez DDV, n n ver|etno, da bo ta znesek presege v
nasedn|h 12 mesech, sme obraunavat n paevat DDV na podag pre|eth pa
za oprav|ene dobave baga n stortev (v nada|n|em besedu: posebna uredtev po
paan reazac| v skadu s tem podpogav|em na nan, k ga predpe mnster,
prsto|en za nance. DDV se ahko obraunava po fakturran a paan reazac|.
Prednost sstema paane rezac|e:zbo|an|e kvdnostnega pooa|a zavezancev,
katerh kupc s pa zamu|a|o;obveznost obrauna DDV nastane na dan pre|ema
paa s stran kupca;prostovo|na vk|utev n zk|utev z sstema posebne
uredtve obraunavan|a DDV po paan reazac|.Sabost sstema paane
reazac|e:v sstem posebne uredtve obraunavan|a DDV po paan reazac|
ahko vstop|o samo zavezanc, k zpon|o zakonsko dooen pogo|;dooene
transakc|e so z posebne uredtve zk|uene (uvoz baga, zvoz baga.); pravca do
odbtka vstopnega DDV nastane na dan paa;ve|e admnstratvne zahteve v
zvez z obraunavan|em DDV.
6e &&' davek na porabo, na novo ustvarjeno vrednost, na potroDnjo ali na
pro1et?
Davek na dodano vrednost (DDV) |e (spon) davek na potron|o. Gre za vefazn
davek, kar pomen, da se apcra v vseh fazah produkc|sko-dstrbutvne verge n
ne samo v faz konne potron|e. Davn zavezanec za DDV |e pravna a zna
oseba, k oprav promet baga/stortev, od katerega se obrauna DDV.
%avedi vrste blagajn v katere se stekajo davDineC
Davne se steka| v 4 baga|ne |avnh nanc:dravn proraun (DDV, davek od ger
na sreo td.); obnsk proraun (davek na premoen|e, nadomesto za uporabo
stavbnega zem|a, davek na promet nepremnn td.); Zavod za poko|nnsko n
nvadsko zavarovan|e - ZPIZ (prspevk za poko|nnsko n nvadsko zavarovan|e);
Zavod za zdravstveno zavarovan|e Soven|e - ZZZS (prspevk za zdravstveno
zavarovan|e)
%avedite nekaj pri1erov nezakonite davne evazijeC
Davnega nartovan|a n zogban|a pau davka, k |e zvedeno z uporabo
zakonth metod n sredstev, eprav pogosto tud na neegtmen nan, ne moremo
n ne smemo enat z davno uta|o, k pomen nezakonto zogban|e pau davkov.
Izogban|e pau davka oz. zakonta davna evaz|a |e zraz, s katerm se
oznau|e|o dopustna ravnan|a davnh zavezancev, namen|ena zman|evan|u
n|hove davne obveznost, s katerm se de|ansko ne kr|o zakonske doobe, so pa
ta de|an|a po svo| narav v nasprot|u z duhom a namenom zakona n zato
nespre|em|va n vedno tud neegtmna (spotovan|e sponh pravnh nae n
pravnost). Med po|av davnega zogban|a se nateva|o prmer davnega
nartovan|a, kot na prmer: prenos sredstev v drave z ugodne|m davnm
remom, prenos kaptaskh dobkov v drave z n|m davnm stopn|am,
razdetev dohodkov med razne davne zavezance, k so obdaven z n|m
me|nm davnm stopn|am, razdetev de|avnost na ve deov zarad zogban|a
regstrac|e za DDV, td.To omogoa|o pravne praznne v zakonh.Nezakonta
davna evaz|a pomen namerno, nedopustno n nezakonto davno uta|o, k|er
davna obveznost n paana ozroma spoh n ugotov|ena, zato ker davn
zavezanec n upoteva n spotova doobe davnega prava. Ta se zvede bods z
opusttv|o votve davne napoved, a z nava|an|em neresnnh podatkov v
voenh davnh napovedh, z go|uvo samoobdavtv|o a prema|nm obraunom
davkov po odbtku. Katera de|an|a |e mogoe tet za nezakonta a kaznva, pa
dooa|o naconane zakonoda|e vsake posamezne drave, zato se denc|e
zakontega/ nezakontega de|an|a oz. ravnan|a med posameznm dravam ahko
tud razku|e|o.
Pojasni preraunano stopnjo &&'C
DDV se obraunava po stopn| 20% ozroma 8,5% od davne osnove. Pr zraunu
zneska DDV, k |e vsebovan v pau, se uporab|a preraunana davna stopn|a, k
se zrauna na nasedn| nan: Preraunana davna stopn|a = stopn|a DDV X
100/100 + stopn|a DDV - za stopn|o 20 %: 20*100/100+20=16.6667% , - za stopn|o
8,5 %: 8,5*100/100+8,5=7,8341%
&avek na dodano vrednost v k1etijstvu
Kmet|e ma|o gede vk|utve v sstem DDV ve monost. Lahko ostane|o zuna|
sstema, e |m seveda to zakon dopua, ahko pa so vk|uen v sstem DDV kot:
obvezn davn zavezanc, prostovo|n davn zavezanc a upravenc do
pavanega nadomesta.
zstopni davek N izraunajC
Izstopn davek oz. davek ob proda| |e enak proda|n vrednost, pomnoen z davno
stopn|o.Proda|na vrednost x davna stopn|a = zstopn davek!
Proda|na cena |e 100 enot. Preko spone davne stopn|e DDV prkate vsefazno
obdavtev.
Pod|etnk P1 proda pod|etnku P2 bago za 100 +20% (20) 120 - pano breme |e
20. P2 proda P3 za 150 +20% (30) 180 - pano breme |e 10 (30 zstopn - 20
vstopn davek). P3 proda konnemu potronku za 300 +20% (60) 360 - pano
breme 30 (60 zstopn - 30 vstopn davek). 60 enot predstav|a pano breme DDV,
k odpade na konnega potronka.
Proda|na cena |e 100 enot. Preko znane davne stopn|e DDV-|a prkate vsefazno
obdavtev.
Pod|etnk P1 proda pod|etnku P2 bago za 100 +8,5% (8.5) 108,5 - pano breme
|e 8.5. P2 proda P3 za 150 +8,5% (12.75) 162,75 - pano breme |e 4,25 (12.75
zstopn - 8,5 vstopn davek). P3 proda konnemu potronku za 300 +8,5% (25,5)
325,5 - pano breme 12,75 (25,5 zstopn - 12,75 vstopn davek). 25,5 enot
predstav|a pano breme DDV, k odpade na konnega potronka
%a kakDen nain se v &oh odra>a negativna de;.dohodka?
Zakonoda|aec oprede prhodke posameznka, k so neobdaven. Obdav|vo |e
vse, kar n zrecno zvzeto! Obdav|v so vs prhodk davnega zavezanca, razen
tsth, za katere zakon zrecno dooa drugae (obdav|vo |e vse, kar n zvzeto).V
zakonu ure|ene vse obke dohodkov znh oseb, k so posedca ude|stvovan|a
davnega zavezanca na trgu ( nso vse obke predmet obdavtve z dohodnno):
dohodk z zapostve, dohodk z de|avnost, dohodk z osnovne kmet|ske
de|avnost n osnovne gozdarske de|avnost, dohodk z na|ema n prenosa
premoen|skh pravc, dohodk z kaptaa, drug dohodk, netrn dohodek: e
zarad svo|e narave ne sod pod obdavtev z dohodnno.
Odlog ugotavljanja dav.obveznosti.
Namen|en predvsem omtv zakonskh doob, k davno obveznost z nasova
kaptaskh dobkov razr|a|o na vse prmere odsvo|tve kaptaa. Odog |e mogoe
uve|avt e pr: podartv kaptaa zakoncu a otroku, zamen|av deeev v okvru
zamen|ave kaptaskh deeev, zdrutev n detev, zamen|av nvestc|skh
kuponov, posedca odoga: odotev davnh posedc, do nasedn|e odsvo|tve
kaptaa. Za as prdobtve kaptaa se te|e: ko |e darovaec prdob kapta, ko so
b zamen|an dee prdob|en, ko so b prv zamen|an nvestc|sk kupon
prdob|en, zagotav|a se kontnuteta obdob|a metntva. Posebna prava o
nabavn vrednost s podartv|o a zamen|avo prdob|enega kaptaa kot nabavna
vrednost se te|e nabavna vrednost kaptaa v asu, ko |e kapta prdob darovaec
oz. nabavna vrednost zamen|anh deeev v asu n|hove prdobtve.
)intetini in 9edularni davki. @edularnost v &oh?4niverzalni :sintetini,
9eloviti, globalniB
davk so tst, s katerm se obdavu|e vsa ekonomska mo davnega zavezanca.
Davna osnova za takne davke so skupn prhodk davnega zavezanca v
dooenem asovnem obdob|u, ne gede na davn zvor. Unverzano obdavevan|e
|e znano za neposredne davke, s katerm so obdaven dohodk davnega
zavezanca za preteko obdob|e enega eta. Za nekatere dohodke ahko ve|a
znana davna stopn|a, a monost uve|av|an|a de|anskh a normranh strokov.
To pa e nakazu|e na prkrto ceduarno naravo unverzanega obdavevan|a.
Prkrta ceduanost pomen, da zarad uve|av|an|a odbtkov nekater dohodk nso
obdaven enako kot osta. Znan dohodek se prte|e sntetn davn osnov
vseh dohodkov, k |e podaga za obdavtev.
@edularni :analitini, par9ialni, delniB
davk so tst, s katerm se obdavu|e|o posamezn prhodk davnega zavezanca.
Davne stopn|e so proporconane n za posamezne vrste dohodkov razne.
Vendar se tud tuka| poeg obdavevan|a parcanh dohodkov obdavu|e skupn
dohodek, z uporabo progresvne metode obdavevan|a.
Osnovna davna stopnja.
Osnovna davna stopn|a se zane pr 16 %.
Qagnov vpliv na davni siste1 2-. stol.?
Wagner |e men, da |e naeo zdatnost na|v|e naeo, vendar danes to stae n
prevadu|oe. Okona, koken dee |avnh prhodkov se prdob z davk, n
reevantna. Davek mora bt taken, da dosega raven |avnh dohodkov, tore|, da
omogoa zadostno zbran|e sredstev, k so potreba za nancran|e |avnh naog.
4inek aso9ialnosti na posredne davke.
Posredn davk - Davn pank pravoma n davn zavezanec. Davn pank |e
oseba, k po vo| zakonoda|aca nos davno breme, eprav n davn zavezanec.
Posredn davk bremen|o promet prozvodov n stortev. Sem spada|o: davek na
dodano vrednost, posebne troarne na dooene vrste prozvodov, akcze n uvozne
da|atve. Z vdka pravnh oseb so posredne skane da|atve, k |h bremen|o, treh
vrst:
posredn davk, takse a prsto|bne ter zvozne n uvozne davne n carne.
Sabost posrednh davkov: so nepravn n asocan, ker so prevar|v vpva|o na
prozvodn|o n porabo narodnega gospodarstva n na porazdetev davnega
bremena med cenzt. Asocanost se meha npr. z n|o davno stopn|o za osnovne
v|en|ske potrebne oz. v|a davna stopn|a za uksuzno bago.
/akaj za Krko d.d. %! ni pristojen &avni urad %!?
Prsto|n davn urad |e tst davn urad, pr katerem |e zavezanec za davek vpsan
v davn regster. Za banke,hrannce, zavarovance, drube, k prre|a|o tra|ne
kasne gre na sreo nposebne gre na sreo, ter drube, k prre|a|o posebne gre
na sreo v granh saonh, borze, borznoposrednke drube, nvestc|ske drube,
drube za uprav|an|e, poko|nnske drube n krnko depotne drube ter
gospodarske drube, katerh skupn prhodk so v pretekem davnem etu preseg
50.000.000,00 evrov, |e prsto|en Posebn davn urad.
Kako bi uporabnik slu>. avto1obila pri odv. &r., ki ga uporablja za zasebne
na1ene, i1el naj1anj Dkode?
43. ena Zdoh-2 prav: ko delodajale9 zagotovi deloje1al9u osebno 1otorno
vozilo za privatne na1ene. ne glede na dejansko uporabo vozila za
privatne na1ene in ne glede na nain, kako je delodajale9 pridobil vozilo,
se v davno osnovo deloje1al9a vDteva -,A J nabavne vrednosti vozila
1eseno za vsak zaeti koledarski 1ese9 uporabe vozila.
&efniraj <doloenost= po )1ithu.
Smth |e poda sstematn preged nae davne potke: Naeo enakost
obdavevan|a: drav|an vsake drave mora|o za vzdrevan|e vade prspevat
prmerno svo|m zmonostm v razmer|u z dohodkom, k ga vsak od n|h ustvar|a
pod varstvom drave; Davek, k ga na| paa posameznk, mora bt dooen n ne
samovo|en; Vsak davek se pobere v asu n na nan, za katerega |e na|ver|etne|e,
da bo za davnega zavezanca na|ugodne|; Vsak davek mora bt zasnovan tako,
da |e n|egov unek m ve|: da se znesek davka ne sme porabt v na|ve| mer
za pae davnh usubencev; da pr davnh zavezanch ne zman|a
prprav|enost za deo ter pod|etnost; da kazn za nepao davkov ne povzro|o
ekonomskega propada nepankov, ker s tem skupnost zgub|a vse korst, k b |h
od n|h e ahko mea, ter da se zman|a prtsk davkar|ev na davne zavezance.
%aelo davne doloenosti po1eni da* ni davkov, e jih prej ne predpiDe
zakonO ni davkov zunaj zakonaO n davkov prot zakonu. Po naeu dooenost
mora bt davna obveznost vnapre| znana, zato |e retroaktvno deovan|e davnh
zakonov prepovedano.
%ielna stopnja &&' pri nas.
Nena stopn|a - gre za davne zavezance, k|er |e bago obdaveno z davno
stopn|o 0%. Proda|aec taknega baga ne paa DDV-|a, ma pa pravco odbt
preddavek(vstopn davek), tore| davek, k ga |e paa za nput. Davn zavezanec
zpon davno pr|avo. Pr preso| unkov v obdavtv porabe |e treba vedet, da
posamezna oprosttev, k zven za davnega zavezanca pr|etno, e ne pomen
oa|ave v ceot, sa| to kar davn zavezanec prdob z oprosttv|o, e v nasedn|
obdaven faz zgub, sa| ma zarad man|ega davka ob nabav tud man|e
povrao preddavka ozroma ga spoh nma. Uporab|a se za zvoz baga. Gre za
obdaveno bago/stortev, k|er |e davna stopn|a 0%, proda|aec baga ne paa
DDV-|a, pravca odbt preddavek (vstopn davek), k ga |e paa za nput, davn
zavezanec zpon davno pr|avo, zvoz baga.
Obdavitev od pro1eta nepre1inin ko1asa9ij in aronda9ij k1et.
ze1ljiDa. "ronda9ija k1etijskih zem|- zaokrotev zem|; pogo| za
prpo|tev |e skupna raba v kmet|ske namene. Komasac|a- zoba kmet|skh n
drugh zem|. Oproene davka: z noveac|o ZDPN so se poveae tud
oprosttve. Davek ma scer roko predmetno obdavtev n davno osnovo, vendar
oproa agrarne operac|e. Prenos zem|a v okvru komasac| po Zakonu o
ure|an|u prostora n prenosu kmet.zem|. V zvez z agrarnm operac|am pa po
Zakonu o kmet|skh zem|h. Po sovensk poztvn zakonoda| se agrarne
operac|e de|o na: medsebo|na men|ava kmet|skh zem|: do men|ave prde
zarad raconane|e rabe kmet. zem|, pogo|: vrednost enega zem|a ne
presega vrednost drugega. Zem|.za ve kot poovco. Arondac|a kmet.zem| /
zaokrotev: pogo|: skupna raba v kmet|ske namene Komasac|a kmet.zem| n
drugh zem|/ zoba: ponovna razdetev med ste astnke, tako da dob vsak m
bo| zaokroeno ceoto zem|. Ure|a ZUreP -> astnk komasac|, k po
komasac|skem
aktu pre|me|o ve, nso don paat davka na promet z nepremnnam, so
oproen.
zje1a od naela nesuspenzivnosti dav. postopka?
Naeo nesuspenzvnost pomen, da prtoba ne zadr zvrtve. To ma recmo
napsano v zreku odobe o odmer davka oz. dohodnne. Iz|ema b ba potem
takem v obratn smer, da se zadr zvrtev npr. skepa o rubeu. Suspenzvn
unek prtobe (87. en ZDavP-2)
4stavna naela v povezavi z ". )1ith.
zje1a od vse;aznosti &&'ja.
Izvoz, k|er |e DDV na nen stopn| - tore| se ne
more zvozna stvar obdavt z DDV kot pr tsth prmerh, ko preko spone /
znane
davne stopn|e prkae vsefazno obdavtev zato, ker tuka| |e 0% n ne 20%
ozroma
8,5% ), medtem ko pa davn zavezanec zstopnega n vstonega DDV za vsako
kup|eno bago ne obrauna tako|, ampak v dooenem obraunskem obdob|u.
&avna sa1oprijava.
Davn zavezanec ne more vot nove samopr|ave gede obveznost, v zvez s
katerm |e predhodno e vo samopr|avo. Zakon |e prenov nsttut samopr|ave,
katerega namen |e, spodbudt zavezance k temu, da b ob morebtnh pozne|e
ugotov|enh nepravnosth v e voenh davnh napovedh ozroma predoenh
davnh obraunh te nepravnost sporo davnemu organu. Uredtev
samopr|ave n ve oena gede na sub|ekte, k davnemu organu sporoa|o
samopr|avo, ampak |e oena gede na nan paevan|a davka. Davn zavezanec
se s samopr|avo zogne odgovornost za prekrek, mora pa zpont svo|o reano
davno obveznost. Unk samopr|ave nastop|o e v prmeru paa obveznost.
Gede na to, da drava zaraunava obrest, dravn proraun nesar ne zgub,
ampak ver|etno samo prdobva.
&arila in dediDina pri /&oh in &&&.
L. 2007 se |e preneha uporab|at Zakon o davkh obanov (ZDO), ko ga |e
nadomest Zakon o davku na dedne n dara (ZDDD). Doobe so posodob|ene
n prago|ene novm po|avnm obkam ceote premoen|sko pravnh razmer|,
katerh predmet |e dedovan|e. Uvramo ga med davke znh n pravnh oseb
zasebnega prava. Z davkom se uva|a obveznost paevan|a davka na neodpaen
prehod premoen|a, k ga pre|me bods F/P oseba. Predmet obdavtve so:
obdavene dedne n dara. Znanost davkov na zapuno: v ospred|u |e
premoen|e zapustnka ob n|egov smrt kot ceota, davno osnovo predstav|a
vrednost ceotne zapune - dogov, k bremen|o takno premoen|e n davno
osnovo predstav|a neto premoen|e. Pr dooan|u davnega doga se ne
upoteva|o okone na stran zavezanca za davek. Davk na dedno: z n|m se
obremen|u|e de premoen|a, k ga |e prdob posamezn dedne obdav se tore|
premoen|e zapustnka kot ceota, spada med sub|ektvne davke- pr dooan|u
vne davne obrementve se upoteva|o okone na stran posameznega
zavezanca za davek. Predmet obdavtve: prometna vrednost podedovanega a v
dar pre|etega premoen|a posameznega deda, vna davne obrementve |e
odvsna tud od osebnh okon na stran zavezanca za davek, ob|ekt dedovan|a
|e zapuna, ob|ekt, obdavtve pa dedna.
%aDtej in razvrsti davke.
Na|bo| razr|ena davna sstematka na svetu |e sstematka sstema drubenh
raunov. Pomembna |e razdetev davkov gede na vrsto davne stopn|e. Tako se
davk de|o na proporconane, progresvne n degresvne. Posredn n neposredn
davk, sub|ektvn n ob|ektvn davk, unverzan n ceduarn davk, spon n
namensk davk, katastrsk n tarfn davk, predpostav|en n de|ansk davk, davk
po vrednost n specn davk, redn n zredn davk, osnovn n doponn davk,
repartc|sk davk n kvotn davk, centran n okan davk.
'loga in po1en k1eta pavDalista.
Kmet|e pavast so davn zavezanc, k so oproen obraunavan|a DDV, e
oprav|a|o dobave baga n stortev v okvru osnovne kmet|ske ter osnovne
gozdarske de|avnost, kot |o dooa|o predps o dohodnn, e se zan|e dohodek ne
ugotav|a na podag de|anskh prhodkov n odhodkov a de|anskh prhodkov n
normranh odhodkov ter e katastrsk dohodek vseh anov kmekega
gospodn|stva za zadn|e koedarsko eto ne presega 7500 evrov. Za osnovno
kmet|sko n osnovno gozdarsko de|avnost se kot davn zavezanec za namene tega
zakona te|e eden od anov kmekega gospodn|stva, zavezancev za dohodnno od
dohodka z osnovne kmet|ske n osnovne gozdarske de|avnost, k ga an
kmekega gospodn|stva, zavezanc za dohodnno z te de|avnost, doo|o za
predstavnka. Kmet pavast ma pravco do pavanega nadomesta DDV, e
oprav|a dobave kmet|skh n gozdarskh prdekov ter kmet|skh n gozdarskh
stortev, k so rezutat osnovne kmet|ske ter osnovne gozdarske de|avnost,
davnm zavezancem, k mora|o obraunavat n paevat DDV. Davn zavezanc,
kupc baga ozroma naronk stortev, so don pau za oprav|eno dobavo
prtet znesek pavanega nadomesta v vn 8 odstotkov od odkupne vrednost,
k s ga ahko odb|e|o, kot to pavano nadomesto tud paa|o kmetu pavastu.
Kmet|e pavast se obdav|o na podag potencanem trnem dohodku n drugh
dohodkov v zvez z oprav|an|em kmet|ske de|avnost. To pomen, da se ne rauna
posebe| koko |e dob kmet za proda|o ta, meka, krompr|a pd. temve se geda
katastrsk dohodek, k b na| za|ema vse potencane dohodke.
&avki, ki se plaujejo iz naslova davnega zavezan9a in iz naslova
planika.
Davn zavezanec n davn pank za dooene davke kot so dohodek z deovnega
razmer|a (tega paa deoda|aec, k se smatra kot davn pank), razne konces|e,
honorarno deo (npr. sodnemu zvedencu sode avtomatsko odtrga od
dogovor|enega paa pavano 25% za dohodnno). Davn zavezanec |e zna a
pravna oseba, k | davn predps naaga|o pao davka, k na| zman|a n|en
dohodek. Davn pank |e tst, k mora davek zadrat n odvest; |e d. zavezanec,
n d. donk; dea v tu|em menu na tu| raun. Davn pank |e oseba, k po vo|
zakonoda|aca nos davno breme, eprav n davn zavezanec. Posredn davk
bremen|o promet prozvodov n stortev. Sem spada|o: davek na dodano vrednost,
posebne troarne na dooene vrste prozvodov, akcze n uvozne da|atve. Gavna
razka |e, da davn zavezanec pau|e davke za dohodke, k |h |e sam ustvar,
davn pank pa vedno za dohodke, k |h |e ustvar nekdo drug.
Od esa je odvisna viDina dav. bre1ena pri plovilih?
Osredn| predps |e Zakon o davku na vodna pova (ZDVP). Denc|a vodnega
pova |e vsebovana v POMORSKEM ZAKONIKU n Zakonu o povb po censkh
vodah. Davek od pov se pau|e od: pov da|h od peth metrov, k so vpsana v
evdencah, vzpostav|enh na podag zakonov, k ure|a|o povbo po mor|u n
censkh vodah, razen pov v gradn|, pov da|h od peth metrov, katerh astnk
ozroma astnce so rezdent Repubke Soven|e n zpon|u|e|o tehnne pogo|e za
vps v evdence pov z pre|n|e ane|e, vendar v n|h nso vpsana ter pov da|h
od peth metrov, katerh astnk so rezdent Repubke Soven|e n zpon|u|e|o
tehnne pogo|e za vps v evdence pov z prve ane|e tega ena, vendar v n|h
nso vpsana, ker so regstrrana v tu|n. Lastnk pov, k so rezdent RS- davek od
pov prpada obn gede na sede zavezanca. Odmera davka na vodna pova se
vr tako, da prsto|n davn urad odmer davek za koendarsko eto po uradn
donost na|pozne|e do 28 februar|a tekoega eta n scer na podag podatkov z
davne evdence na dan 1. |an tekoega eta.
Kaznovalna politika v davne1 pravu. Kadar davni organ ugotovi, da je
zavezane9 za davek storil prekrek, vod zoper krte|a v skadu z doo
Zakona o prekrkh htr postopek o prekrku. Krte|u zree sankc|o, k |e ahko
goba a opomn. Kadar zree gobo, k |e v zakonu predpsana v razponu, vedno
zree na|n|o gobo. Opomn sme prekrkovn organ zre za prekrek, stor|en v
takh oa|evanh okonah, k ga dea|o
posebno ahkega. Opomn se sme zre tud, e |e prekrek v tem, da n ba
zpon|ena predpsana obveznost, a |e ba s prekrkom povzroena koda, storec
pa |e pred zda|o odobe o prekrku zpon predpsano obveznost. Poobaena
uradna oseba prekrkovnega organa ahko namesto zreka sankc|e, krte|a
opozor, e |e stor|en prekrek neznatnega pomena n e poobaena uradna
oseba ocen, da |e gede na pomen de|an|a opozoro zadosten ukrep. Kadar davn
organ ugotov, da |e zavezanec za davek stor kaznvo de|an|e, zoper storca vo
kazensko ovadbo na poc|o a pa na poc|o po|e samo naznano skupa| s kop|o
zapsnka o davnem npekc|skem nadzoru.
&av. vidiki kon9esa za dr>avni proraun.
Za davn vdk |e treba razumet, da pravnost n nt ob|ektvna nt absoutna.
Pogo|ena |e s poztvno pravnm sponm nteresom, k |e odsev nteresov vada|oe
drubene skupne. Konces |e enkratna da|atev dooenega sub|ekta drav za
podetev konces|e. Obsta|a ve sta o pravnem vdku akta, s katerm se
spre|ema proraun: po en teor| |e proraun zakon, ker ga spre|ema predstavnko
teo, po drug teor| |e proraun zakon samo s formanega vdka, po zunan| obk,
ne pa po svo| vsebn. S proraunom se tore| da|e|o samo drektve dravnm
organom kako na| zva|a|o proraun, vendar se zan|e ne predpsu|e nobena
obveznost. Za nezva|an|e prorauna n pravne sankc|e, ker proraun ne vsebu|e
nobenega obveznega prava. Po tret| teor| proraun n zakon nt v formanem nt
v materanem smsu, temve predstav|a upravn akt. Danes prevadu|e stae,
da |e dravn proraun v formanem smsu zakon, n to zakon posebne vrste.
0aktura &&'
Pao DDV prmarno zha|a z obgac|skega razmer|a med proda|acem n kupcem,
k zha|a z fakture. Pr tem n pomembno a |e kupec zavezan za DDV a ne;
pomembna n nt eganost ozroma neeganost de|avnost. See po te| prv faz
nastop davna obveznost do drave - davno pravno razmer|e. DDV se vedno
paa, vano |e a s a ns zavezanec za DDV. Tore| ahko omo dve faz:
cvnopravno razmer|e - proda|aec zstav raun, k ga |e treba paat. Gre za
obgac|sko razmer|e med strankama, davnopravno razmer|e - razmer|e med
davnm zavezancem n dravo. Pomembno |e, da |e b davek v 1. faz(med
strankama) pravno n pravoasno zaraunan v dooenem obraunskem obdob|u.
Naeoma |e DDV koncpran na t.. fakturran reazac|. Faktura |e aktvna
egtmac|a, k zavezanca prs k pau davka. Ko |e faktura zdana |e davek
potrebno paat. DDV |e potrebno paat tud, e ga zavezanec spoh n zarauna
a e mu kupec kupnne spoh n paa; pomembno |e e, da |e fakturo zstav. V
RS |e uveden koncept t.. PLACANE REALIZACI|E - zavezanec |e doan paat DDV
ee takrat, ko |e faktura e paana s stran kupca. Ta sstem oa|u|e stuac|o
zavezanca(ampak samo maega zavezanca), tako, da se |m s tem zagotov
enakopraven gospodarsk pooa|.
'rste davnih utaj pri indirektnih davkih.
Da b davn zavezanec ahko odb davek, k |e paan v predhodn faz (vstopn
davek), mora bt vsota navedena na faktur. S tem se med sebo| nadzoru|e|o,
davn zavezanec nadzoru|e vhodne faze paanega davka, sa| zan| pomen|o de
kupnne. Zaka|? Sroka davna admnstrac|a, kontroa samh davnh zavezancev
med sebo|. Obke: neregstrran|e davnh zavezancev, neregsrran obdav|v
nakup, ter|an|e vstopnega davka od neregstrranh davnh zavezancev, kredtn
zaps o nakuph, k pr davn pr|av vk|uu|e|o neprkazen ddv, pr|ave man|h
vrednost, ponare|en|e zvoznh ter|atev n an davn zavezanc, raunovodske
napake, davn vrt|ak. Davna uta|a a nezakonta evaz|a: kot prekrek a KD.
Davno uta|evan|e |e znak nzke stopn|e morae n kuture. Do|eman|e |ud, da |e
davn sstem krven. Davno zogban|e a zakonta evaz|a: pravna podaga so
pravne praznne. Gre za zakonto zogban|e pau davka, s katerm DZ egano
prepre zman|an|e reanega dohodka.
Absoutn zastaran rok dav. obv. n prmer, kdo |e dav. zavezanec n kdo pank.
Absoutn zastaran rok |e v davnem pravu smseno razumet kot prekuzvn rok.
&avnopravno raz1erje z vidika nastanka in prenehanja.
Davno-pravno razmer|e: |e drubeno razmer|e, k |e ure|eno z davnopravnm
prav. Formana podaga za n|egov nastanek: mora bt vnapre| regurano, teme|t
mora na vnapre| dooen abstraktn n spon davno-pravn norm, nastane
takrat, ko nastop pravno reevantno de|stvo (dogodk a ovekova de|an|a, k |m
davna prava prpsu|e|o davno-pravne posedce). Sub|ekt so pravne a zne
osebe. Ob|ekt: predmet razmer|a oz namen, k ga e|o sub|ekt dose ter
obveznost, k |h sub|ekt dob|o.
)pe9ifni instituti dav. postopka.
Odprava n razve|avtev ozroma sprememba odobe po nadzorstven pravc,
Obnova davnega postopka, Posovne kn|ge n evdence.
4stava,so9ialna dr>ava,davna politika
S nannopravnm normam razumemo tste prepoved, poobasta n naredbe, k
se nanaa|o na gospodar|en|e z denar|em ter |h vsebu|e nek nann predps, k ga
|e spre|e prsto|n organ v predpsan obk n postopku. Naeoma ahko
nannopravne norme spre|ema samo drava oz n|en organ n organzac|e. Na
nannopravno normo, k povzro pravno de|stvo, n dovo|, da |o spre|me prsto|n
organ, temve mora bt za to dana tud pravna podaga(teme|). Teme| za spre|em
nannopravnh norm vsebu|e ustava drave.
Gonorar v davni politiki.
Davna stopn|a honorar|a |e 25% ne gede na stopn|o v
katerega dav. zav. spada k|ub temu, da honorar spada pod dohodnno. To pomen,
da tst k |e npr. v na|v| davn stopn| (41%) bo prav tako ez eto paa za
honorar davek za dohodnno 25%. Ob koncu eta pa se razka dopaa (41% -
25% = 16%) tore| v naem prmeru bo mora ob koncu eta na zavezanec dodatno
paat 16% davka za dohodnno z nasova honorar|a.
Posebne igre na sreo.
Posebne gre na sreo so gre, k |h gra|o grac prot granc a drug prot
drugemu na posebnh granh mzah s krogcam, kockam, kartam, na granh
pano|h a na granh avtomath ter stave n druge podobne gre v skadu z
mednarodnm standard. Vrste posebnh ger na sreo so: gre, k |h grac gra|o
drug prot drugemu, gre s krogco, gre z granm kartam, k se gra|o prot
granc, gre s kockam, gre na granh pano|h, gre na granh avtomath, stave.
Po1en sklepov v davne1 pravu.
Zaasn skep za zavarovan|e - Z zaasnm skepom za zavarovan|e zpontve
davne obveznost, oprem|enm s kavzuo o zvr|vost, se zva|acu panega
prometa nao, da sredstva na raunh donka ne zpaa donku, donku pa
prepove razpoagan|e s sredstv na raunh. Skep o davnem npek. nadzoru -
Davn npekc|sk nadzor se oprav na podag ob|ektvnh krter|ev, k mora|o
upotevat naeo enakomernega npekc|skega nadzran|a vseh zavezancev za
davek n naeo pomembnost davka, k ga zavezanec za davek prspeva v
|avnonannh prhodkh. Skep o davn zvrb - Ce ma donk redne pre|emke
kot so paa, poko|nna, nadomesta pae n druge pre|emke z deovnega
razmer|a, po|e davn organ deoda|acu ozroma zpaevacu denarnh pre|emkov
skep o davn zvrb na denarne pre|emke.
Pr. posledi9e odloga ugotavljanja dav. obveznosti.
Ugotav|an|e davne obveznost se odo do nasedn|e obdav|ve odsvo|tve
podar|enega kaptaa, odsvo|tve. Kadar se ugotav|an|e davne osnove odo, se
kot as prdobtve s podartv|o a zamen|avo
prdob|enega kaptaa te|e: v prmeru ko zavezanev zakonec a otrok prdob
kapta z obdartv|o - datum, ko |e darovaec prdob kapta; v prmeru zamen|ave
deea v okvru zamen|ave kaptaskh deeev, zdrutev n detev, kot so
oprede|ene v ZDDPO-2 za namene obdavtve pr zamen|av kaptaskh deeev n
obdavtve pr zdrutvah n detvah - datum, ko so b zamen|an dee
prdob|en;
@edularni davki so tisti, s kateri1i se obdavujejo posa1ezni prihodki
davnega zavezan9a. &avne stopn|e so proporconane n za posamezne vrste
dohodkov razne. Vendar se tud tuka| poeg obdavevan|a parcanh dohodkov
obdavu|e skupn dohodek, z uporabo progresvne metode obdavevan|a.
Obdavitev ze1ljiD.
Obdavtev: |e pravno de|an|e, k ga oprav prsto|n dravn organ tako, da zda
davno odobo, k|er v zreku na teme|u davne osnove uporab davno tarfo. Po
doobah 3. ena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV) se DDV obraunava
n pau|e od dobav baga n oprav|enh stortev, k |h davn zavezanec oprav v
okvru oprav|an|a svo|e de|avnost na obmo|u Repubke Soven|e za pao ter od
uvoza baga v Soven|o. Po doobah 27. ena ZDDV |e DDV oproen promet
zem|, razen stavbnh zem|. Za stavbna zem|a pa se te|e|o nezazdana
stavbna zem|a, k |h Zakon o stavbnh zem|h oprede|u|e kot zem|ke
parcee na obmo|u, k |e s prostorskm panom namen|eno za gradtev ob|ektov.
Navedeno pomen, da |e od prometa nezazdanh stavbnh zem| potrebno
obraunat DDV po spon, 20% stopn| DDV, e promet oprav davn zavezanec,
k |e regstrran za obraunavan|e DDV.
&avna preiskava.
Ce so podan razog za sum, da |e bo stor|eno de|an|e, s katerm so b kren
predps o obdaven|u, a zarad zva|an|a de|an| n ukrepov po tem zakonu n
zakonu, k ure|a davno subo, za zagotovtev medsebo|ne pomo organom
Skupnost, drav anc EU n tret|h drav, ahko davn organ zane davno
preskavo s tem, da zda naog za preskavo. V naogu za preskavo mora davn
organ navest okone, z katerh zha|a|o razog za sum, ozroma de|an|a n
ukrepe z pre|n|ega odstavka, ter navest tud, katere okone na| se v preskav
raze|o, n sub|ekt ozroma krog sub|ektov, k bodo predmet davne preskave. V
postopku davne preskave se prever|o ozroma dopon|o podatk, k |h |e davn
organ predhodno zbra v skadu s svo|m
poobast. Davno preskavo oprav|a davn npektor v skadu s tem zakonom n
zakonom, k ure|a davno subo. Davn npektor po oprav|en davn preskav
zdea zak|uno preskovano poroo, v katerem ope ugotovtve davne
preskave n navede zbrane podatke, dokumente n druge dokaze. Ce so razog za
sum uteme|en, davn organ zane postopek davnega npekc|skega nadzora, s
tem da zavezancu za davek zda skep o zaetku postopka n ga seznan z
ugotovtvam v zveden preskav. V davn preskav zbran dokaz n podatk se
ahko uporab|o kot dokaz tud v davnem npekc|skem nadzoru.
Obdavitev k1eta iz vseh virov.
Davn zavezanec ma ob dobav kmet|skh n gozdarskh prdekov ter kmet|skh
n gozdarskh stortev, k so rezutat osnovne kmet|ske n osnovne gozdarske
de|avnost, pravco do pavanega nadomesta DDV. Pravco do pavanega
nadomesta ma|o e tst davn zavezanc, k oprav|o dobave baga n stortev
davnm zavezancem, k mora|o obraunavat n paevat DDV. Davn zavezanc -
kupc baga ozroma naronk stortev z prvega odstavka tega ena, so don
pau za oprav|eno dobavo prtet znesek pavanega nadomesta v vn 4% od
odkupne vrednost. Davn zavezanc z tret|ega odstavka tega ena ma|o pravco,
da pavano nadomesto odb|e|o kot DDV pod pogo|, dooenm s tem zakonom.
Toko o kmetu pavastu. Kmet zavezanec za DDV pa seveda obrauna DDV po
stopn| 8,5% a 20%.
&ohodek kot davna kategorija
Kako dav. organ obravnava prito>bo.
Prtoba se ahko vo v roku 15 dn od vrotve odobe. Davn organ po uradn
donost do odotve o prtob odo davno zvrbo, e ocen, da b bo prtob
mogoe ugodt. Za as, ko |e zavezancu za davek odoena zvrba, se zarauna|o
obrest po sovensk medbann obrestn mer za ronost gede na as, za katerega
|e b odobren odog davne zvrbe, k ve|a na dan zda|e odobe, e se prtob ne
ugod. Davn organ po nadzorstven pravc odprav odmerno odobo v peth eth
od dneva, ko |e ba odoba vroena zavezancu za davek: e |o |e zda stvarno
neprsto|en organ, e |e ba v st stvar e pre| zdana pravnomona odoba, s
katero |e ba ta stvar drugae reena. Odmerno doobo ahko davn organ po
nadzorstven pravc odprav, razve|av a spremen v peth eth od dneva, ko |e
ba odoba vroena zavezancu za davek, e |e z n|o prekren materan zakon.
Gierarhija dav. urada +) in kakDne so naloge posebnega dav. urada.
Davna uprava Repubke Soven|e |e organ v sestav Mnstrstva za nance. Sede
Davne uprave Repubke Soven|e |e v L|ub|an. Davno upravo Repubke
Soven|e sestav|a|o Generan davn urad n davn urad. Davn urad so
organzac|ske enote davne uprave, k se ustanav|a|o za oprav|an|e naog davne
sube na dooenem obmo|u a za dooeno podro|e dea. Izpostave n referat
so tertorane organzac|ske enote davnh uradov. Davna uprava Repubke
Soven|e zva|a naoge davne sube v skadu z zakon, k ure|a|o obdavevan|e n
postopek v zvez z obdavevan|em, zakonom, k ure|a npekc|sk nadzor, z drugm
predps ter mednarodnm pogodbam, k obvezu|e|o Soven|o, n v skadu z
Zakonom o davn sub.
Posebn davn urad oprav|a naoge davnega urada za: banke, hrannce,
zavarovance, drube, k prre|a|o tra|ne kasne gre na sreo n posebne gre na
sreo, ter drube, k prre|a|o posebne gre na sreo v granh saonh, borze,
borznoposrednke drube, nvestc|ske drube, drube za uprav|an|e, poko|nnske
drube n krnko depotne drube ter gospodarske drube, katerh skupn prhodk
so v pretekem davnem etu preseg 50.000.000,00 evrov.
Osnovni reprezentativni ele1enti davka hipoteza* opredeljuje pogoje
obnaDanja tako, da ustanavlja specna de|stva, s pomo|o katerh nasta|a
dan odnos, dspozc|a: oprede|u|e|o |o dooena de|stva a vzdrevan|e taknh
de|stev, sankc|e: pomen ukrep s stran prsto|nega dravnega organa zoper tste
nanne sub|ekte, k ne podred|o svo|ega obnaan|a zahtevam, k so dooene v
nannopravn norm.
%aDej teoretike, ki so najbolj zazana1ovali 0P. "da1 )1ith, "dolph
Qagner, 0ritz %eu1ark, +i99ardo.
/vrsti dohodninskih olajDav. )ploDna olajDava, osebne olajDave, posebna
osebna olajDava, posebna oa|ava, oa|ave za rezdente drav anc EU,
oa|ava za prostovo|no dodatno poko|nnsko zavarovan|e. Spona oa|ava k, se
przna vsakemu rezdentu pr etn davn osnov, v vn 2.800 evrov, pod
pogo|em, da drug rezdent za n|ega ne uve|av|a posebne oa|ave za
vzdrevanega drunskega ana. Osebna oa|ava - nvadu s 100% teesno
okvaro, - zavezancu po dopon|enem 65. etu starost se przna zman|an|e etne
davne, - pre|emnku poko|nne z obveznega poko|nnskega n nvadskega
zavarovan|a, - rezdentu, k pre|ema nadomesto z obveznega nvadskega
zavarovan|a kot deovn, - rezdentu, pre|emnku prznavanne po zakonu o
repubkh prznavannah n zakonu o uresnevan|u |avnega nteresa na podro|u
kuture Posebna osebna oa|ava - rezdentu, k se zobrau|e n ma status d|aka a
tudenta, - rezdentu, k samosto|no oprav|a specazran pokc na podro|u
kuturne de|avnost n |e vpsan v razvd samozaposenh v kutur, - rezdentu, k
samosto|no oprav|a novnarsk pokc n |e vpsan v razvd samosto|nh novnar|ev
Posebna oa|ava zavezancem, k so rezdent n vzdru|e|o drunske ane,
Posebna oa|ava za prostovo|no dodatno poko|nnsko zavarovan|eZa dohodnno
ahko reemo, da |e tsta vrsta davka, k zagotav|a na|ve|o stopn|o pravnost - k
|e pogo| za raconanost n akceptran|e dooene vrste davka. Naeo davne
pravnost |e povezano z naeom davne enakost ter zapovedu|e obdavtev, k |e
sorazmerna gospodarsk zmonost. Tako se pr obdavtv upoteva ne e
ob|ektvna gospodarska zmonost, temve tud (e posebe|) sub|ektvna
gospodarska zmonost davnega zavezanca.
&avni nadzor. obsega* davni nadzor davnih obraunov pri davne1
organu, nadzor in kontrolo v skadu z zakonom, k ure|a carnsko subo, davn
npekc|sk nadzor, davno preskavo. Davn nadzor se oprav|a tako v korst kot v
breme zavezanca za davek. Davn nadzor se mora nanaat predvsem na tsta
de|stva n okone, k ahko vpva|o na povean|e a zman|an|e davne
obveznost, a k vpva|o na prenos davne obveznost med davnm
obdob|.Nadzor obraunov davka pr davnem organu se oprav|a v prostorh
davnega organa. Davn npekc|sk nadzor |e ahko ceostn a den npekc|sk
nadzor. Davn npekc|sk nadzor |e dopusten do zastaran|a pravce do odmere
davka. Davn npekc|sk nadzor se zane z vrotv|o skepa o davnem
npekc|skem nadzoru.
Flavne predpostavke &&'ja* zanj velja oze1eljsko naelo, obraunava se
pri vsake1 pro1etu, na vseh stopn|ah prometa, obraunava|o ga vs, k
oprav|a|o promet prozvodov a stortev, ma e dve davn stopn|, pr zvozu
prozvodov n stortev se ne obraunava, osnova za obraun |e vrednost, k |o paa
kupec, zavezanc poraunava|o obraunan DDV z vstopnm DDV, tst, k so
oproen obrauna DDV, nma|o pravce do porauna vstopnega DDV.
Objektivno davno naelo. %aelo pravne dr>ave* osrednje univerzalno
davno naeloO 1aterialna (oveka pravnost), formana (pravna varnost)
komponenta, obe komponent sta nu|n pogo| za obkovan|e n ohrantev pravne
drave. Naeo pravne drave ma dve komponent, n scer formano ter
materano. Naeo pravne drave ma ve podnae. Poenostav|eno gedano
naeo pravne drave v davnem pravu pomen, da |e zagotov|ena: pravna
varnost, zakontost, varstvo zaupan|a v pravo, varstvo zaupnh podatkov,
pravnost, ovekove pravce n teme|ne svobone, enakost v zakonu n pred
zakonom, enakomernost, sorazmernost.
&rugi dohodki, ki zapadejo pod dohodnino. &rugi dohodki so vsi dohodki,
ki se v skladu s te1 zakono1 ne te|e|o za dohodke zne osebe z 1. do 5.
toke 18. ena tega zakona. Za druge dohodke po tem zakonu se ne te|e|o
dohodk z 19. do vk|uno 32. ena tega zakona n dohodk, k so v skadu s tem
zakonom oproen paa dohodnne a se ne vteva|o v davno osnovo. Drug
dohodk vk|uu|e|o: nagrade, dara, dobtke v nagradnh grah, prznavanne po
zakonu o repubkh prznavannah n zakonu, o uresnevan|u |avnega nteresa na
podro|u kuture, kadrovske n druge tpend|e, drunske nvadnne n drunsk
dodatek po zakonu o vo|nh nvadh, nadomesta pre|eta v zvez z ustanovtv|o a
obrementv|o pravce n drug dohodk, doseen s prenosom ozroma odstopom
pravce na premoen|u, k |e prenos|va n katere vrednost |e mogoe zrazt v
denar|u; aro, k |o |e pre|e zavezanec ob skentv pogodbe n k |e ne vrne strank,
k n zpona pogodbe, razen are, k |o zavezanec zadr v zvez z oprav|an|em
de|avnost, kot |e dooena v 46. enu tega zakona; zpaa odkupne vrednost v
skadu z zakonom o poko|nnskem n nvadskem zavarovan|u n zakonom o prvem
poko|nnskem skadu RS n preobkovan|u poobaenh nvestc|skh drub; vsako
nadomesto, k ga metnk deea pre|me na podag astnkega deea z 90. ena
tega zakona v panku, k ne predstav|a zman|an|a n|egovega astnkega deea;
za nadomesto se te|e vsak prozvod, stortev a druga ugodnost, k |o metnku
deea a n|egovemu drunskemu anu, na podag astnkega deea, zagotov
pank a povezana oseba panka, k se ne te|e za dohodek po III.6.2. pogav|u
tega zakona; dohodek, k se ne te|e za dohodek z zapostve, za dohodek z
de|avnost, za dohodek z osnovne kmet|ske n osnovne gozdarske de|avnost, za
dohodek z odda|an|a premoen|a v na|em n z prenosa premoen|ske pravce ter
za dohodek z kaptaa n n dohodek, k se ne te|e za dohodek po tem zakonu
ozroma n dohodek, oproen paa dohodnne po tem zakonu.
&avna tari;a po zvrsteh dav. virov. &av. tari;a je siste1atina
pregledni9a davnih osnov s pripisani1i ustreznm davnm stopn|am, s
pomo|o katerh se zrauna davna obveznost.
%a pri1eru pojasni oprostitev &P%, ki zadeva transak9ije k1etijskih in
stavbnih ze1ljiD. &avek se ne pau|e od: prenosa nepremnn na dpomatska
n konzuarna predstavntva, akredtrana v RS, e ve|a vza|emnost, n na
mednarodne organzac|e, e to dooa|o mednarodne pogodbe, k obvezu|e|o RS,
prenosa nepremnn z nasova razasttev a drugh zakonskh ukrepov ozroma na
podag proda|ne pogodbe, k |e ba sken|ena namesto razasttve; prenosa
nepremnn, k ma|o status kuturnega spomenka, pod pogo|em, da |e kuturn
spomenk dostopen za |avnost a da |e namen|en zva|an|u kuturne de|avnost, o
emer astnk skene z mnstrstvom, prsto|nm za kuturo, sporazum z neome|enm
tra|an|em; prenosa zem| v okvru komasac| v skadu s predps o ure|an|u
prostora n prenosa kmet|skh zem| v okvru drugh agrarnh operac| v skadu s
predps o kmet|skh zem|h; prenosa nepremnn v postopkh prsne zter|ave
obveznh da|atev v skadu z zakon; prenosa nepremnn pr razdetv premoen|a
med zakonc n zuna|zakonskm partner| ob prenehan|u a v asu tra|an|a
zakonske zveze ozroma zuna|zakonske skupnost a regstrrane stospone
partnerske zveze; prenosa nepremnn pr razdrt|u pogodbe o prenosu
nepremnne; prenosa nepremnn pr razdetv premoen|a - nepremnn med
drubenke a denar|e v postopkh kvdac|e drube; prenosa nepremnn v
okvru materanh statusnh preobkovan|, kot |h ure|a zakon o gospodarskh
drubah; prenosa nepremnn kot stvarnega voka ob ustanovtv a
dokaptazac| pravne osebe.
%aelo pravne dr>ave N ;or1alna ko1ponenta %aelo pravne dr>ave i1a
dve ko1ponenti, in si9er formano ter materano. Na|pre| se |e razva formana,
k zagotav|a pravno varnost- detev obast, vadavna prava, zakontost, doonost,
varstvo zaupan|a v pravo, naena prepoved retroaktvnost, sodno
varstvo. Materana komponenta pa zagotav|a oveko pravnost- ovekove
pravce n teme|ne svobone, ovekovo dosto|anstvo, enakost, svobodo.
&ohodek iz drugega odvisnega pog. raz1erja. Kot dohodki iz drugega
pogodbenega raz1erja Dtejejo vsi posamezn dohodk za oprav|eno deo a
stortev. Gre za dohodke, k ponavad teme||o na sken|en pogodb o deu, k |e
predmet ure|an|a OZ, n k so obasnega a zaasnega znaa|a. Zakon kot takne
zrecno oprede|u|e: dohodke, pre|ete za stvartev a zvedbo avtorskega dea,
dohodke z oprav|an|a dea a stortev, k n dohodek z de|avnost a v zvez z
de|avnost|o, dohodke verskh deavcev z nasova razmer|a z versko skupnost|o, k
nma vseh eementov deovnega razmer|a. N dohodek z deovnega razmer|a, |e pa
odvsen.
nstru1enti za prepreevanje regresivnosti pri &&'. &elno ko1penza9ijo
predstavljajo razlini progra1i, kot so socano zavarovn|e, kupon za prehrano,
dodatno zavarovan|e, pomo drunam z madoet. otrok pd., kar pa ne da|e nekh
vekh unkov. Retev b ba oprosttev paa ddv-|a za dooene stvar kot so
obeka, hrana, zdravstveno varstvo, stanovan|e pd. Tako b ba gospodn|stva z
man|m dohodk ekonomsko man| przadeta. Vendar tud ta nan n pa zero-ratng
mata poman|k|vost: zguba dravnega prhodka, na|ve pa b to pomagao
drunam, k ne spada|o k revne|m, tore| krogu oseb, k |m tak ukrep n namen|en.
Potem pa so e ugodnost, k |h uva kmet|sk sektor, maa obrt, vadne n
neprotne organzac|e. Tore| batve obsta|a|o, osta|a pa v ospred|u asocanost
ddv-|a.
Proble1atika rokov pri institutu vrnitev v pr. stanje v obv. postopku.
/aradi posebnosti &%, kjer se pogosto ugotav|a|o de|stva, k ma|o ahko vpv
tud na druge, e dokonne n pravnomone odobe (npr. DIN pr deoda|acu, k|er
se ugotov|o nepravnost pr zpaevan|u pa), |e v tem enu e posebno pravo,
z katerega |asno zha|a, kda| zane te rok za obnovo drugega postopka. Dooeno
|e, da se ugotovtve v DIN posredu|e|o davnemu organu (tore| organu prsto|nemu
za obnovo postopka); kot dan, ko ta drug organ zve za nova de|stva, pa |e dooen
dan sestave zapsnka v DIN.
)labe stvari plaane realiza9ije &&' za dav. zavezan9e. ' +) je uveden
kon9ept t.i. plaane realiza9ije N zavezanec |e doan paat DDV ee takrat,
ko |e faktura e paana s stran kupca. Ta sstem oa|u|e stuac|o
zavezanca(ampak samo maega zavezanca), tako, da se |m s tem zagotov
enakopraven gospodarsk pooa|. Po te| uredtv se DDV obraunava n pau|e na
podag pre|eth pa za oprav|an|e dobav baga n stortev. Uporab|a|o |o ahko
tst davn zavezanc, katerh vrednost obdavenega prometa ne presee 208.000
evrov (brez DDV). Iz posebne uredtve po paan reazac| so zvzet uvoz n zvoz
baga ter prdobtve n dobave baga znotra| Skupnost n nekatere druge dobave
ter raun, k so b zdan, preden |e ba oprav|ena dobava baga oz. stortev.
Pravca do odbtka vstopnega DDV |e vezana na trenutek zvrtve paa.
!ali zavezan9i &&' je oseba, ki opravlja na pri1er izkljuno po /&&'
obdaveni pro1et, izkljuno oproen promet, zk|uno neobdav|v promet
a ceo kombnac|o vseh treh vrst prometa, vrednost oprav|enega prometa baga
ozroma stortev pa ne presega me|nega zneska. Ma zavezanec po 45. enu ZDDV
na vrednost oprav|enega prometa baga ozroma stortev ne sme obraunavat
DDV n odb|at vstopnega davka. Ce davn zavezanec pre|me raun od maega
zavezanca, na katerem n obraunan DDV, na ta raun n treba obraunat DDV. V
tem prmeru |e b pa oprav|en promet baga ozroma stortev, k n obdaven
zato, ker ga |e oprava oseba, k n zavezanec za DDV.
%avedi vrste blagajn v katere se stekajo davDine.
ntrako1unitarni siste1. ntroko1unitaren, po1eni 1ed dr>ava1i
lani9a1i en &&' ne prestopa 1ej posamezne drave. PRIMER: Davn
zavezanec z RS kup pr davnemu zavezancu v Avstr| matera brez davka. Doma
v RS pa zvede samoobdavtev- obrn|eno davno breme, samo za zavezance.
Bago mora pret dravno me|o, drugae mamo prmer nezakonte evaz|e. Fzna
oseba- kra| obdavtve v zvorn drav. Pravna oseba- kra| obdavtve v namembn
drav.
Pri1er naela delitve oblasti v dr>avi v &P. %.delitve oblastiInaelna
prepoved anaog|e/n.restrktvnost pr uporab anaog|e: pomen, da ahko prde
do obdavtve samo takrat, ko |e reazran zakonsko predvden de|ansk stan. K|u
detve v RS: mamo 3 kategor|e dohodkov: prhodk drave (DDPO, davek na
zpaane osebne dohodke, spon n posebn prometn davk, sodne takse, ekook
davek), prhodk obn (davek od premoen|a, d. na dedne n dara, d. na
dobtke ger na sreo, d. na promet nepremnn), skupn prhodk (dohodnna).
'rste proraunov, opredeli po vrednostni strukturi. &r>avni, obinski,
bruto, neto, enoletni, veletni, naknadn (spre|et med etom),
aneksn/avtonomn (v okvru dravnega/avtonomnega posamezn dr. organ).
Redn proraun: ko z rednm proraunskm prhodk pokrvamo predvdene
proraunske zdatke. Izredn proraun: kadar z rednm proraunom ne moremo
pokrt nepanranh oz premao panranh zdatkov. Ckn proraun: Proraunsko
ravnote|e na| se uresn v da|em asovnem obdob|u n ne v enem proraunskem
etu. Poda|an|e proraunskega obdob|a na gospodarsk ckus, odstop od
enoetnega prorauna, n s tem od enoetnega proraunskega ravnote|a, se |e
zkazao v praks za nezved|vo. Pokazao se |e namre, da asovnega obdob|a
tra|an|a dooenega gospodarskega ckusa n mono tono predvdet, prav tako
tud stopn|e ntenzvnost teh gospodarskh nhan|, zato |e tud nemogoe panran|e
proraunskh prhodkov n odhodkov za nek nov gospodarsk ckus.
Vrste baga|n v katere se steka|o davne. Dravna baga|na, proraunska
baga|na, davna baga|na.
Kon9esnine
Dva nsttuta dav. postopka, s katerma ahko e zaet oz. konan postopek,
ponovno zane. Odprava n razve|avtev ozroma sprememba odobe po
nadzorstven pravc - davn organ po nadzorstven pravc odprav odmerno
odobo v peth eth od dneva, ko |e ba odoba vroena zavezancu za davek: e
|o |e zda stvarno neprsto|en organ; e |e ba v st stvar e pre| zdana
pravnomona odoba, s katero |e ba ta stvar drugae reena. Odmerno odobo
ahko davn organ po nadzorstven pravc odprav, razve|av a spremen v peth
eth od dneva, ko |e ba odoba vroena zavezancu za davek, e |e z n|o prekren
materan zakon. Prsto|n organ |e nadzorn organ - to |e pravoma organ, k scer
odoa o prtobah zoper odobo prvostopnega organa. V naem prmeru |e to
Sektor za upravn postopek na drug stopn| s podro|a carnskh n davnh zadev, v
okvru Mnstrstva za nance. Odoba se ahko odprav, razve|av a spremen v
kodo a v korst zavezanca za davek.
Obnova davnega postopka Obnova davnih postopkov poteka po pravilih
/4P, posebne dolobe vsebu|e ZDavP-2 e gede roka za obnovo v prmeru
obnovtvenega razoga novh de|stev n dokazov, ter gede dootve trenutka, ko
organ zve za nova de|stva n nove dokaze.Ce davn organ zve za nova de|stva a
na|de a prdob monost uporabt nove dokaze, k b mog sam zase a v zvez z
e zvedenm n uporab|enm dokaz prpe|at do drugane odobe, e b ba ta
de|stva ozroma dokaz naveden a uporab|en v pre|n|em postopku, ahko zane
obnovo postopka z tega razoga po uradn donost v esth mesech, od dneva, ko
|e moge navest nova de|stva ozroma uporabt nove dokaze. Po preteku peth et
od vrotve odobe strank, se obnova po uradn donost ne more zaet. V rokh
z pre|n|ega odstavka ahko predaga obnovo postopka tud zavezanec za davek.
%a pri1eru razlo>i nevtralnost davka. PotroDna oblika &&' o1ogoa
davni1 zavezan9e1 vrailo vstopnega davka za vse nabave baga ozroma
stortve, k so potrebne za oprav|an|e de|avnost (za reprodukc|sk matera,
trgovsko bago, nadomestne dee, potron matera, osnovna sredstva). Z vdka
davnega zavezanca |e namre DDV poponoma nevtraen davek, sa| se ahko vs
vstopn davk zaraunan pr nabavah (razen nekaterh z|em kot so npr. strok
reprezentance, prehrane, nastantev, nabava osebnh avtomobov) porauna|o z
zstopnm davk zaraunanm pr proda|ah v dooenem obraunskem obdob|u. To
pomen, da so bago n stortve, doker so v prometu med davnm zavezanc,
neobdavene,de|ansko |e obdavena e konna poraba baga n stortev. Prmer:
Veetrgovec kup bago, na raunu, k ga pre|me, |e obraunan davek, k s ga
veetrgovec ahko odb|a kot vstopn davek (n|egov stroek |e tore| neto cena brez
davka). Nato veetrgovec to bago proda drugemu trgovcu, k ma proda|ano, na
raunu |e spet obraunan davek, k s ga maoproda|aec odb|a kot vstopn davek n
ma kot stroek spet samo neto ceno brez davka. Maoproda|aec nato to bago
proda konnemu kupcu, na raunu spet obrauna davek, k ga konn kupec paa
n s ga ne sme odb|at.
.onitete .oniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge
ugodnosti v naravi, ki jo deo|emacu a n|egovemu drunskemu anu zagotov
deoda|aec a druga oseba v zvez z zapostv|o. Bonteta vk|uu|e zast: uporabo
osebnega voza za prvatne namene, nastantev, poso|o brez obrest a z obrestno
mero, k |e n|a od trne, popust pr proda| baga n stortev, zobraevan|e
deo|emaca a n|egovega drunskega ana, Znesek bontete se pravoma dooa
na podag prmer|ve trne cene. Ce prmer|ve trne cene n mogoe doot, se
znesek bontete doo na podag stroka, k |e nasta pr deoda|acu v zvez z
zagotav|an|em bontete, e n s tem zakonom drugae dooeno. Tako ugotov|ena
bonteta se zman|a za paa, k |h deo|emaec paa deoda|acu v zvez z
zagotav|an|em dooene bontete, e n s tem zakonom drugae dooeno. Ce
deoda|aec zagotov deo|emacu osebno motorno vozo za prvatne namene, se ne
gede na de|ansko uporabo voza za prvatne namene n ne gede na nan, kako |e
deoda|aec prdob vozo, v davno osnovo deo|emaca vteva 1,5% nabavne
vrednost voza meseno, za vsak zaet koedarsk mesec uporabe voza. Nabavna
vrednost voza, k se upoteva pr zraunu davne osnove, se v drugem etu zna
za 15% n v nasedn|h eth do vk|uno etrtega eta e vsako eto za 15%, v
petem etu se zna e za 10% n v nasedn|h eth do vk|uno osmega eta e
vsako eto za 10%, v vseh nasedn|h eth |e enaka 10%. Ce deo|emaec meseno
prevoz man| kot 500 km v prvatne namene, se nabavna vrednost, ugotov|ena na
nan dooen v pre|n|em stavku, zman|a za 50%. Ce deoda|aec zagotov gorvo
za prvatno uporabo voza, se davna osnova meseno povea za 25%. Bonteta se
ne ugotav|a v prmeru uporabe osebnega voza zarad zva|an|a ukrepov
varovan|a, k |h zva|a poc|a v skadu z zakonom o poc|.
Pogoji za &&' zavezan9a. &avni zavezane9= je vsaka oseba, ki kjerkoli
neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko de|avnost, ne gede na namen a
rezutat oprav|an|a de|avnost. O pogo|h pa govormo takrat, ko govormo o tem,
kda| ma davn zavezanec pravco do odbtka vstopnega DDV. Davn organ mora s
posamno dentkac|sko tevko za DDV dentcrat nasedn|e osebe: vsakega
davnega zavezanca, k na ozem|u Soven|e oprav|a dobave baga a stortev, od
katerh se DDV ahko odb|e; vsakega davnega zavezanca a pravno osebo, k n
davn zavezanec, k oprav prdobtev baga, k |e predmet DDV n vsakega
davnega zavezanca a pravno osebo, k n davn zavezanec, k se v skadu s
tret|m odstavkom 4. ena tega zakona odo, da so n|egove prdobtve znotra|
Skupnost predmet DDV; vsakega davnega zavezanca, k na ozem|u Soven|e
oprav prdobtev baga znotra| Skupnost za namene transakc| v zvez z
de|avnostm z drugega odstavka 5. ena tega zakona, k |h |e oprav zuna|
ozem|a Soven|e. Identkac|ska tevka za DDV |e davna tevka s predpono SI.
+azlike 1ed pasivni1i in aktivni1i dav. subjekti. "ktivni fnanni subjekti
so tisti, ki pokrivajo javne da|atve od pasvnh s tem, da nancra|o |avno dobro,
v vsem so vezan na nastanek drave, bstvo |e, da ma obast n monost, da to
obast uresnu|e, dooena de|stva vezana na uresntev nanno pravnega
razmer|a oprav|a|o v menu drave organ obast, uprave n sodn organ, zva|ac
dravnh zdatkov so ahko naredboda|ac n raunoda|ac, prenehan|e: s
prenehan|em drave a e drava ukne poobasta, k |h |e daa nekemu organu
oz. organzac|. Pasvn nann sub|ekt ahko samo ovek, mora bt v n
zpon|evat pogo|e nannega prava, ahko tud pravna oseba n z|emoma drava,
npr. v odnosu do drugh drav, nanna obveza |e naeoma osebna, tore|
neprenos|va brez sogas|a drave. Can o|e drune ne odgovar|a|o za nanne
obveze posameznega drunskega ana. Prenehan|e: e se zpon|o pogo|, k |h |e
predpsaa drava.
KakDen davek je &&'. &&' je davek na dodano vrednost. &&' je
nevtralen* niko1ur ne daje prednosti n nkomur ne zman|u|e konkurenne
sposobnost, prav ta nevtranost DDV do konkurence omogoa obdavtev
uvoenega baga z enakm davnm bremenom, kot ve|a za podobne a enake
domae prozvode, zvoz |e na nen stopn|, tako se doma prozvod po|av|a|o na
svetovnem trgu brez DDV v cen, kar |e seveda zeo korstno za konkurenno
sposobnost. Znanost: preferencanost, regresvnost, nevtranost.
1 . DAVCNA OSNOVA PRI DAVKU O DOHODKU IZ PREMOZEN|SKIH PRAVIC?
Z dohodk z premoen|skh pravc msmo dohodke z avtorskh pravc ter
dohodke od zumov, znakov razkovan|a n tehnnh zbo|av. Zavezanc za
pao davka od dohodkov z premoen|skh pravc so zne osebe s stanm
prebvaem na obmo|u RS n scer za dohodke, k zvra|o z drave a
tu|ne. Med zavezanc pa se uvra|o tud tu|c, k na obmo|u RS dosega|o
dohodke z nasova premoen|skh pravc.
Osnova za obdavtev |e dohodek z premoen|skh pravc, zman|an za
stroke, k so b zan| potrebn.(Ker zakon ne dooa, kater strok se ahko
upoteva|o, ahko uvrstmo sem tako stroke materaa kot tud potne stroke
oz. vse druge stroke, za katere zavezanec v odmernem postopku dokae, da
se nanaa|o na dosego dohodka z premoen|skh pravc). De|ansk strok se
ahko uve|av|a|o ee ob etn napoved za odmero dohodnne. Med etom se
namre pr dooan|u osnove za obdavtev dohodkov z premoenskh pravc
przna|o e normran strok v vn 40%, kar seveda pomen, da bo
zavezanec ob votv dohodnnske napoved uve|av|a de|anske stroke e,
e bodo v| od normranh. To pa ne ve|a za nerezdente, k na obmo|u RS
dosega|o dohodke z nasova prem. pravc. Le t ahko med etom (ker nso
zavezanc za dohodnno) uve|av|a|o morebtne ve|e de|anske stroke od
normranh, k |h |e pr zpau upoteva zpaevaec, vendar mora|o to
stort sam v 30-th dneh od zpaa dohodka.
2. NACELO PREDHODNE POTRDITVE PRORACUNA?
Proraun se ahko spre|me ee ko ga spre|me prsto|n organ (8. n 9.
odstavek 2. ena Z|F). To naeo poudar|a, da mora prsto|n organ za
spre|eman|e prorauna potrdt vse dohodke n zdatke prorauna, ker |e
nedopustno kakrnoko proraunsko posovan|e, preden n takne potrdtve.
Ce proraun n pravoasno spre|et, se uporab|a t.. zaasno nancran|e.
Zaasno nancran|e ahko poteka na ve nanov. Tako se ahko zaasno
uporab|a predhodn proraun a pa da oprav nancran|e na podag t..
proraunskh dvana|stn pre|n|ega prorauna, s tem da so dvana|stne
ome|ene na dooeno tevo mesecev. Prav tako |e v nekdan|h dravah
dopustno da se |m odobr nu|n proraun za krt|e na|nu|ne|h dravnh
zdatkov.
3. VROCAN|E PO ZAKONU O DAVCNEM POSTOPKU IN ZAKONU O SPLOSNEM
UPRAVNEM POSTOPKU? (oba sta ure|ena enako!)
4. en: Odobe n skep, s katerm |e dooen rok, k se ne more poda|at,
se mora|o vrot osebno tstemu, kateremu so namen|en. Drug sps se
vroa|o s posebno vrotv|o. Ce tstega, k mu |e treba sps osebno vrot,
vroevaec ne na|de, ahko sps vro odrasemu anu gospodn|stva a
sodeavcu na deovnem mestu, e so te osebe prprav|ene sps spre|et n
podpsat vronco. Vroevaec na vronco nape me n prmek, ter v
kaknem razmer|u |e z zavezancem. S tem |e vrotev oprav|ena. Ste|e se,
da |e vrotev oprav|ena sam strank, e |e sps vroen zakontemu
zastopnku, poobaencu za vrotve n zaposenemu v odvetnk a
notarsk psarn oz. psarn davnega svetovaca.
5. en: Ce se ugotov, da |e tst, k mu |e treba sps vrot odsoten n da mu
osebe navedene v 4. enu spsa ne more|o pravoasno zrot, se sps vrne
davnemu uradu, k ga |e zda, z navedbo k|e |e nasovnk.
6. en: Ce se vrotev ne da opravt tako kot |e napsano v 4. enu pa n
ugotov|eno da |e tst k mu |e treba sps vrot odsoten ga zro vroevaec
davnemu organu, k |e sps zda, e gre za vrotev po pot, pa pot
n|egovega prebvaa. Na vrath oz. potnem nabranku stanovan|a oz.
posovnega prostora nasovnka oz. osebe, pr kater |e zaposen, vroevaec
pust psmeno sporoo, v katerem |e navedeno k|e |e sps n rok 15 dn v
katerem mora nasovnk dvhgnt sps. Ce nasovnk spsa ne dvgne v roku
15 dn se te|e da |e ba vrotev ooprav|ena na dan ko |e bo sporoo
pueno na vrath oz. potnem nabranku prostorov z pre|n|ega ena na
kar |e potrebno nasovnka opozort v sporou samem. O vrotv, k |e ba
oprav|ena na tak nan |e treba obvestt davn organ k |e vrotev odred.
7. en: Spse, k se vroa|ao s posebno vrotv|o, vroevaec ahko zro
kater od oseb, navedenh v 4. enu. Ce se takna vrotev na da opravt,
vroevaec pust sps na vrath oz. potnem nabranku nasovnka n na spsu
navede vzrok takne vrotve n datum, ter se podpe. Ste|e se, da |e s tem
vrotev oprav|ena.
4. RAZLIKA MED DAVCNO KONTROLO IN INSPEKCI|SKIM PREGLEDOM?
Davna kontroa - obsega prever|an|e pravnost n pravoasnost vagan|a
davnh napoved n davnh obraunov, obraunavan|a n paevan|a davkov
na podag obrazcev n drugh predpsanh podatkov. Kontroa se pravoma
oprav|a v prostorh davnega organa. Kontroo oprav|a davn kontroor, k
|e za svo|e deo odgovoren drektor|u davnega urada.
Inpekc|sk preged - obsega prever|an|e pravnost n pravoasnost
obraunavan|a davkov, posovan|a davnh zavezancev, prever|an|e
kn|govodskh n drugh evdenc, ugotav|an|e nepr|av|enh dohodkov n
odre|en|e ukrepov, dooenh z zakonom. Inpekc|sk preged se pravoma
oprav|a v prostorh n na stvareh davnega zavezanca, e so to posovne
kn|ge n evdence pr oseb, k e te vod za davne zavezance, se
npekc|sk preged ahko oprav tud pr te| oseb.
5. VRSTE DVO|NEGA OBDAVCEN|A IN N|EGOVO PREPRECEVAN|E?
O dvo|nem obdavevan|u govormo, ko dve davn obast stega ranga
obdavta v stem asovnem obdob|u z stm a podobnm davkom st davn
sub|ekt a ob|ekt tako, da |e obdaven te|e, kot e b ga obdava samo ena
od teh obast. Lomo tr vrste dvo|nega obdavevan|a:
1. nterno dvo|no obdavevan|e - oba|no se po|av|a med davkom drave
n med okanm tees a pa v prmerh, ko drava namenoma v svo|o
korst dvo|no obdav davne zavezance.
2. dvo|no obdaven|e v dravah s federatvno uredtv|o - reu|e|o s
koz|skm normam o tem kdo |e prsto|en, da odmer davek n komu
davek prpada.
3. mednarodno dvo|no obdavevan|e - nastane v mednarodnh nannh
razmer|h takrat, ko se po|avta vsa| dve suveren drav, k avtonomno
ure|ata svo|o davno zakonoda|o n pr tem gedata samo na svo|e
nanne nterese. Za reevan|e mednarodnega dvo|nega obdaven|a
uporab|amo nasedn|a naea:
naeo prebvaa davnega zavezanca (domcno naeo)
naeo drav|anstva (personano naeo)
po eg davnega predmeta
po naeu sedea posovan|a
Imamo Konvenc|e za prepreevan|e dvo|nega obdaven|a. Na|bo| znan so
mode Konvenc|e bvega drutva narodov, mednarodnh konferenc v
Mexco Cty, v Londonu n nart Konvenc|e OECD.
6. MERILA ZA AKTIVNO FINANCNO IZRAVNAVO?
Dooan|e mer za razporedtev nannh sredstev ma poseben pomen, ker
prepreu|e povean|e razk davne mo med samm tertoranm enotam,
kar b ahko ogrozo nancran|e |avnh potreb v dooenem obsegu.
Na|pomembne|a mera, k sem v praks dopon|u|e|o, se nenehno
spremn|a|o n nadzoru|e|o zarad sprememb dooenh de|stev:
tevo prebvastva, k v na dooenem podro|u posamezne
tertor|ane enote n zanes|v pokazate| razporedtve |avnh prhodkov.
Potrebno |e upotevat tevne druge eemente npr.: gostoto
nase|enost prebvastva, stopn|a urbanzac|e, starostna struktura
prebvastva, tevo zaposenh n podobno.
potrebe po nannh sredstvh posameznh tertoranh enot - tud pr
tem meru prha|a do resnh teav, ker man|ka|o zanes|v eement za
dooan|e teh potreb. Pr dootv mera potreb nannh sredstev za
potrebe |e potrebno zha|at z pre|n|ega a obsto|eega stan|a
troen|a sredstev za potrebe |avne porabe dooene tertorane enote.
nanna n davna mo dooene tertorane enote (okane skupnost)
- naeoma na| b bke|e tertorane enote dobe z razporedtv|o ve
nannh sredstev, kakor |h same prdob|o.
davna obrementev kot mero |avnh prhodkov - tertorane enote, k
ma|o davno obrememtev, b morae pr razporedtv dohodkov dobt
ve sredstev, e same ne more|o zbrat dovo| astnh davn za
nancran|e svo|e astne |avne uporabe. Toda posamezne tertorane
enote, s ahko zagotov|o prhodke tud s pomo|o drugh nannh
nstrumentov a z drugh vrov. Zato davna obrementev n zanes|vo
mero za zadovo|evan|e potreb na podro|u neke tert. enote.
narodn dohodek kot dohodek po gav prebvaca, scer kae zakonsko
mo tertoranh enot, vendar moramo k|ub temu upotevat vedno
vse kombnac|e navedenh mer. Razen kombnac|e navedenh mer
se ahko razporedtev dohodkov med tert. enotam uporab|o e druga
de|stva npr.: mednarodna sestava prebvastva, razvtost transportnh
pot, geografsk pooa|, kmatsk pogo|, vekost tert. enote,
zobrazbena struktura zaposenh, gospodarska struktura, bna
dravne me|e, prestonca drave...
7. NALOGE POSEBNEGA DAVCNEGA URADA?
Posebn davn urad oprav|a naoge davnega urada na ceotnem obmo|u
RS za banke, zavarovance n drube, k prre|a|o gre na sreo n kasne
gre na sreo, borze, nvestc|ske drube, drube za uprav|an|e n krnko
depotno drubo. Posebn davn urad oprav|a naoge davnega urada tud za
veke gospodarske drube, k se ukvar|a|o s prozvodn|o, uvozom a
prometom na debeo z nafto n naftnm dervat, tobakom n tobanm
zdek ter prozvodn|o akohoa n akohonh p|a.
8. METODE UGOTAVL|AN|A DAVCNE OSNOVE?
Davno osnovo po|mu|emo kot znesek od katerega se z uporabo davne
stopn|e ugotov vna davne obveznost. Davna osnova |e hkrat tud
dobek, k se ugotov v davnem zkazu n se pravoma razku|e od dobka,
k ga davn zavezanec zkae v posovnem zkazu uspeha. Razka nastane
zarad tega, ker se dobek v davnem zkazu ugotav|a na podag ZDDPO,
posovn dobek pa na podag raunovodskh predpsov, k pa razno
prznava|o vno prhodkov n odhodkov. Dobek se namre ugotov tako, da
se od prhodkov odte|e|o odhodk.
De|ansko davno osnovo ahko ugotovmo na 3 nane:
1. Na podag podatkov z posovnh kn|g davnega zavezanca;
2. Na podag drugh reevantnh podatkov, k |h zbra|o davn organ
zarad pomank|vh podatkov, k |h |e nud davn zavezanec;
3. Iz|emoma s pomo|o prmer|ave kot metode ugotav|an|a de|anske
davne osnove.
Davn zavezanec mora sam predot v zakontem roku davno pr|avo, e
n s predps drugae dooeno. Na podag vseh gorn|h podatkov se zdea
obraun davka davnemu zavezancu ob upotevan|u davnh oprosttev n
oa|av. Faz odmere sed faza paa davka. V te| faz se davek pobere na
podag prmerne odobe, zoper katero |e mogo dvostopen|sk prtoben
postopek
METODE:
ndc|ska, pr kater se davna osnova ugotav|a po ahko vd|vh
de|stvh (zunan| znak). Pr tem zha|amo z predpostavke, da ta
de|stva zraa|o davno mo davnega zavezanca;
drektna, pr kater se davna osnova ugotav|a na podag podatkov, k
|h |e davnemu organu dostav sam davn zavezanec;
ndrektna a metoda pr|ave 3. osebe, pr kater se davna osnova
ugotav|a na podag podatkov, k |h |e nannemu organu dostava
oseba, k |e po narav svo|ega posa a po vrst podatkov s katerm
razpoaga (banke, deoda|aec) seznan|ena z de|stv, k so reevantna
za obdavtev davnega zavezanca;
subena a admnstratvna metoda, pr kater ugotav|a davno
osnovo neposredno prsto|n davn organ;
metoda parkac|e a metoda prmer|ave, pr kater se davna stopn|a
ugotav|a na podag prmer|ave z davnm osnovam tstega davnega
zavezanca, k oprav|a sto a podobno de|avnost pod enakm pogo|
kakor osebe, za katero |e potrebno ugotovt davno osnovo.
9. FUNKCI|E AKTIVNIH |AVNIH FINANC?
|avne nance su|o predvsem za zbran|e n troen|e materanh sredstev
zarad uresnevan|a spono korstnh c|ev. Pr |avnh nancah gre za
zadovo|evan|e sponh |avnh potreb n ne te|o k zagotav|an|u dooenega
dobka. De|avnost drave n drugh |avnopravnh tees zadovo|u|e tste
potrebe, k zha|a|o z skupnega v|en|a |ud, kot npr.: zata |avne dravne
uredtve, obramba dravnh me|a, zagotav|an|e komunanh potreb, nuden|e
zdravstvene zate, organzran|e zobraevan|a kakor tud nancran|e
drugh naog, k se a|e, uspene|e n ceovte|e razreu|e|o v organzac|
drave n drugh |avno-pravnh tees, kakor pa v organzac| zasebnh znh
n pravnh oseb. Na|pomembne| motv nanne de|avnost drave n drugh
|avnopravnh tees |e zagotovtev sponh nteresov (posebno dooen
mnmum zadovo|evan|a posameznh potreb).
Nosc |avnopravnega nancran|a: - Aktvne prtevamo:
1. organe drave n okanh skupnost
2. kra|evne skupnost
3. zavode |avnh sub
4. skade okanh skupnost
5. nann organ, e oprav|a|o |avne naoge
6. banke
7. zavarovance
8. razne obke gospodarskh zbornc
9. |avne organzac|e.
10. DAVCNA OCENA PRI NEOBDAVCENEM PRENOSU NEPREMICNIN?
Davna osnova pr proda| |e proda|na vrednost, davna stopn|a |e 2%
11. KDA| SE MALEMU ZAVEZANCU ZA DDV NE SPLACA REGISTRIRATI KOT
DAVCNI ZAVEZANEC?
Pr tehtan|u o odotv a se regstrrat a ne |e treba upotevat nasedn|e
de|avnke:
nvestc|e v nasedn|em 5-etnem obdob|u;
pan rok, dooen s stran dobavte|ev n pan rok, k |h dosega
pr kupch;
znaa| de|avnost;
dootev c|nh kupcev;
trna stuac|a;
monost zagotovtve cenenh vrov nancran|a tra|nh obratnh
sredstev n upotevan|e razmer|a strokov nancran|a gede na znesek
vstopnega davka;
vpraan|e statusa dobavte|a - a |e a n v sstemu davka.
A se pravn a zn oseb spaa postat davn zavezanec, eprav po
zakonu n, |e odvsno od vrste de|avnost, predvsem pa od tega, koko
strokov, k |h ma z oprav|an|em de|avnost |e obdavenh z DDV. Ce |e
znesek pre|eth raunov, k vsebu|e|o DDV, v prmer|av s proda|o vsok,
potem se spaa postat zavezanec za DDV, pa eprav |e treba vodt
zahtevane davne evdence n zva|at davne obraune. Ce pa |e de|avnost
osebe takna, da ma sorazmerno mao strokov posovan|a n b b vstopn
DDV v prmer|av z ztopnm ma|hen, potem |e preproste|e, da ne postane
davn zavezanec, pr proda| ne zaraunava DDV, pa tud strokov z
voden|em evdenc n obraunov DDV nma. Ob vsem tem |e pomembno, da
obdob|e za katerega davn organ regstrra nakega davnega zavezanca, ne
mora bt kra|e od 5 et.
12. NAVEDITE TAKSE, KI |IH POBIRA DRZAVA IN ENO OBRAZLOZITE!
Takse so danes denarn prhodk drave, k su|o za nancran|e |avnh
potreb n so po svo| narav zveden prhodk drave. Pr paevan|u taks se
uporab|a tertorano naeo, paevan|e taks pa se nanaa tako na zne
kot na pravne osebe. Takse so v bstvu pao za oprav|ene stortve - usuge
dravnh organov. Takse ahko danes demo po raznh krter|h:
1. gede teesa (organa), k predpsu|e takno obveznost |h demo:
takse centranh dravnh organov,
takse o|h tertoranh enot (obnske, komunane),
2. gede na organe, k oprav|a|o stortve, za katere obsto| donost
paa takse, |h ahko razdemo:
upravne takse, k se pau|e|o za deo dravnh organov n
ustanov. Medn|e uvramo: konzuarne takse, carnske takse,
takse za zato petentov ter katastrske takse,
sodne takse, k se pau|e|o v prestopkh pred raznm sod,
uradnke takse, k predstav|a|o prhodek tste osebe, k stortev
oprav (n |h ve),
3. gede na nan paa:
neposredno pao taks z gotovno,
posredno pao s pomo|o koekov n paa zaznh obrazcev .
Poznamo e:
posamezne takse - k predstav|a|o pao za posamezno stortev dr.
organa n
pavane takse, k predstav|a|o nz stortev posameznega dr. organa
a okanega organa.
Destnrane takse, pr katerh |e vnapre| znano, za ka| do namen|ena
sredstva n
nedestnrane, k|er to n znano.
Takse, k se paa|o za napre|, e preden |e organ zae postopat n
takse, k se paa|o za naza|, po e oprav|en stortv dravnega
organa.
Komunane takse, so zvrn prhodek obn. Obne same doo|o
n|hovo vno.
SODNE TAKSE
Pau|e|o se pred sod v RS po doobah zakona o sodnh taksah n ve|avn
taksn tar. V RS se pau|e takse v:
pravdnem postopku;
zvrnem postopku (razen za zvrtev odob samoup. sod v
sporh deavcev z deovnh razmer| oz. v zvez z deom);
nepravdnem postopku;
zem|kokn|nem postopku;
stea|nem postopku;
postopku za regstrac|o;
kazenskem postopku na zasebno tobo;
upravnh sporh;
postopku na zahtevo za sodno varstvo po zakonu o prekrkh;
drugh prmerh, k |h dooata zakon a kakna tarfa.
Zavezanec za pao takse |e tst, k predaga uvedbo postopka a opravo
posameznega de|an|a. Takso |e treba paat tekrat, kadar nastane takna
obveznost. Osnova za pao takse |e vrednost zahtevka oz. predmeta, e |e
ta ocen|v, ozroma vrednost, k |e dooena po zakonu o sodnh taksah.
Gede nana paa takse predvdeva zakon dve monost; n scer se ahko
posamezna taksa paa v gotovn a v sodnh koekh. V gotovn se pau|e|o
takse takrat kadar presega|o s predps dooen znesek, paat pa |h |e treba
na prehodn raun sodnh taks. Taksna obveznost se ahko doo v tokah a
v sorazmer|u z vrednost|o zahtevka. Pravca zahtevat pao sodne takse
zastara v dveh eth od pretekega eta, v katerem b bo potrebno takso
paat. Ce stranka, k mora paat takso, e-te ne paa, predvdeva zakon
prsno zter|avo dogovanh zneskov. Prsno zter|avo za zno osebo
oprav|a davn organ, za pravno pa Agenc|a za pan promet. Prhodk
sodnh taks so prhodk RS, 30% teh prhodkov se porab namensko za
tehnooko posodobtev posovan|a sod.
13. KA| |E BISTVO NACELA PRORACUNSKE ENOTNOSTI IN NA KAKSEN NACIN
SE URESNICU|E V PRAKSI!
Bstvo naea proraunske enotnost |e, da so vs pre|emk n zdatk za|et v
enem proraunu.
Lot ga |e treba v ormalnem n materialnem smislu.
!ormalni smisel" vs prhodk n zdatk |avnopravnh tees so za|et v enem
samem sponem aktu |avne porabe, kot |e npr. proraun.V praks to naeo
n nk|er uresneno a v ceot zpe|ano, ker obsta|a poeg dravnega
prorauna e namensko nancran|e dooenh |avnh funkc| preko skadov n
nannh nartov okanh n nteresnh skupnost.
#aterialni smisel" o n|em govormo v praks, kadar predstav|a|o vsa sredstva
|avnega sektor|a po svo| drubenoekonomsk funkc| n n|h enoten skad
sredstev.
14. KA| |E PRORACUNSKO VIRMIRAN|E IN KA| |E REBALANS PRORACUNA?
Proraunsko virmiranje" o n|em govormo takrat, ko se zvede men|ava
znotra| skupnh proraunskh sredstev, tako da se na en stran povea|o
proraunsk dohodk, stoasno pa se na drug stran za ta znesek povean|a
zman|a|o odhodk. S tem postopkom se ne spremen kona proraunskh
prhodkov nt znesek odhodkov v proraun.
$ebalans prorauna" z n|m se zva|a vzpostavtev poruenega
proraunskega ravnote|a. Uporab|a se tud v prmerh ve|h sprememb
pomembnost posameznh proraunskh sredstev. Spre|ema se po enakem
postopku kot sam proraun.
15. ZAKON PADA|OCIH DONOSOV?
Gre za Lafer|evo krvu|o:
Z van|em davne stopn|e naraa|o zbran dohodk samo do optmane
toke, nato pa zane|o padat. Enak unek se dosee z eno n|o stopn|o od
optmane, kot z eno v|o.
Gre za naeo zmernost: davk na| ne bodo prevsok, ker ahko v nasprotnem
prmeru vpva|o na posameznkovo vo|o do prdobvan|a.
16.KAKSNA |E DELITEV |AVNIH PRIHODKOV GLEDE NA UPRAVICENCA IN
KAKSEN |E KL|UC DELITVE V RS?
Demo |h na prhodke drave n prhodke o|h tertoranh enot. Mone so
nasedn|e uredtve:
vsaka potno tertorana enota ma svo|e prhodke,
astne prhodke ma e ena potno tertorana enota (drava), k
potem po dooenem k|uu de zbrana sredstva med o|e tertorane
enote,
da mata astne prhodke dve potno tertoran enot (npr.dreva kot
na|ra n obne kot na|o|a tertorana enota), k potem z astnh
sredstev nancrata druge potno-tert.enote, k astnh prhodkov
nma|o.
%lju delitve v $&"
Imamo 3 kategor|e dohodkov:
1. PRIHODKI DRZAVE :
DDPO
Davek na zpaane osebne dohodke
Spon n posebn prometn davk
Sodne takse
Ekook davek
2. PRIHODKI OBCIN:
Davek od premoen|a
Davek na dedne n dara
Davek na dobtke ger na sreo
Davek na promet nepremnn
3.SKUPNI PRIHODKI:
Dohodnna
17. KA| SO POSREDNI DAVKI?
Posredn davk zadeva|o prozvodn|o, potron|o n men|avo dobrn.
Posredn davk so tst, pr katerh se davn zavezanec razku|e od davnega
panka (davn zavezanec |e preva davek na drugo osebo).
Prednosti posrednih davkov"
zdatnost n eastnost gede na spremembe narodnega
dohodka,
so pshooko ustrezne|,
so prmerne| za pao tako z vdka davnega zavezanca kot z
vdka davnega organa,
davn zavezanec ahko vpva na vno paa tega davka,
obveznost paa posrednh davkov |e spona n se | ne more
zognt.
&labosti posrednih davkov"
so nepravn n asocan,
ker so preva|v vpva|o na prozvodn|o n porabo narodnega
gospodarstva n na porazdetev davnega bremena med cenzt,
davn zavezanec ne more vedno vpvat na vno davne osnove, ker
|e obdavenh mnogo zdekov, k se |m ne more odpovedat.
Davn sstem so kombnac|a posrednh n neposrednh davkov.
18. VIRI MEDNARODNEGA FINANCNEGA PRAVA?
Na|pomembne| vr:
1. mednarodne pogodbe,
2. mednarodn oba|,
3. sodbe mednarodnh sod n arbtra ter sodbe naconanh sod, k
se nanaa|o na vpraan|e s podro|a mednarodnega sodeovan|a, e
teme||o na spono prznanh normah mednarodnega prava,
4. notran| zakon, k ure|a|o nekatera vpraan|a z podro|a
mednarodnega sodeovan|a n ne nasprotu|e|o spre|etm naeom,
5. dooen predps mednarodnh organzac|,k ne nasprotu|e|o naeom
mednarodnega prava.
19. KATERE OSEBE NISO DOLZNE VLOZITI DOHODNINSKE NAPOVEDI?
Napoved ne vo|o:
zavezanc za dohodnno, katerh osnova za dohodnno ne presega 11%
povprene pae zaposenh v RS v etu, za katerega se dohodnna
odmer|a;
zavezanc za dohodnno, k so me pre|emke z nasova paa za
zaasno a obasno oprav|eno deo uencev n tudentov, pre|eth
preko tudentskh n madnskh organzac|, k oprav|a|o de|avnost
posredovan|a dea na podag pogodbe o konces|, v skadu s predps
na podro|u zaposovan|a n katerh osnova za dohodnno ne presega
51% povprene etne pae zaposenh v RS v etu, za katero se
dohodnna odmer|a;
zavezanc, katerh edn vr dohodnne |e poko|nna, e med etom za
katerega se dohodnna odmer|a nso paeva akontac|e dohodnne.
20. BISTVENI ELEMENTI NACELA ZAKONITOSTI!
Zakon |e tst, k predpe davno obveznost. Drava |e tsta, k z zakonom
predpsu|e davke, carne, da|atve. Lokane skupnost predpsu|e|o davke n
druge da|atve ob pogo|h, k |h dooata ustava n zakon.
21. PO|EM FINANCNOPRAVNEGA RAZMER|A?
S nanno pravnm razmer|em razumemo kot vrsto drubenh odnosov, k
nasta|a|o n obsta|a|o v podro|u gospodar|en|a z denar|em med dravo oz.
n|enm organ n ostam sub|ekt v pravu, kakor tud med samm dravnm
organ.
Denc|o sestav|a|o 3 bstven eement:
1. da |e to vrsta |avnega razmer|a, k nasta|a n obsta|a na podro|u
gospodar|en|a z denar|em,
2. da |e v tem razmer|u prsotna drava,
3. nanno pravno razmer|e mora bt ure|eno s predps, k |h spre|ema|o
prsto|n dravn organ.
22.V CEM SE KAZE|O RAZLIKE MED CIVILNOPRAVNIMI IN FINANCNOPRAVNIM
RAZMER|EM?
1. 'olja stranke"
CP - spotu|e se svobodna vo|a strank
FP - svobodna vo|a ene stranke (drave) oz. n|enega organa
2. (adomestilo"
CP - protvrednost
FP - ne da|e nadomesta
3. &ank)ije"
CP - samo premoen|ska
FP - mona dvo|na sankc|a:
premoen|ska sankc|a
personana sankc|a
4. *ni)iativa za sklepanje posla"
CP - svobodna vo|a sub|ekta za skepan|e vseh vrst pogodb
FP - ncatva ome|ena za skepan|e dooenh nannh posov
5. Prena+anje prava"
CP - svoboda prenosa pravc
FP - v ceot a deoma ome|ena
23. KDO SO AKTIVNI IN KDO PASIVNI FINANCNI SUB|EKTI?
,ktivni -nanni subjekti"
so tst, k pokrva|o |avne da|atve od pasvnh s tem, da nancra|o
|avno dobro,
v vsem so vezan na nastanek drave,
bstvo |e, da ma obast n monost, da to obast uresnu|e,
dooena de|stva vezana na uresntev nanno pravnega razmer|a
oprav|a|o v menu drave organ obast, uprave n sodn organ,
zva|ac dravnh zdatkov so ahko naredboda|ac n raunoda|ac
(bstvo razdetve |e v poenostavtv n oa|evan|u posov, kakor tud v
zagotovtv evdence n nadzora, da b prepreeva razne zorabe n
druge kod|ve po|ave),
prenehan|e: s prenehan|em drave a e drava ukne poobasta, k
|h |e daa nekemu organu oz. organzac|.
Pasivni -nanni subjekti"
ahko samo ovek,
mora bt v n zpon|evat pogo|e nannega prava,
ahko tud pravna oseba n z|emoma drava, npr. v odnosu do drugh
drav,
nanna obveza |e naeoma osebna, tore| neprenos|va brez sogas|a
drave. Can o|e drune ne odgovar|a|o za nanne obveze
posameznega drunskega ana. (Iz|eme: 1. e to drava zrecno
predpe, 2. v prmeru smrt skanega zavezanca mora|o sukcesor|
poravnat skane obveznost deku|usa)
prenehan|e: e se zpon|o pogo|, k |h |e predpsaa drava.
24. PO|EM PRORACUNA!
Proraun |e zakonoda|n akt, v katerem se zkazu|e|o vs prhodk, k prpada|o
repubk oz. okan skupnost n odhodk za posamezne namene nancran|a
|avne porabe.
&plo+ni del prorauna obsega:
skupn znesek predvdenh odhodkov;
doobe o pravcah n obveznosth uporabnkov proraunskh sredstev
pr zva|an|u prorauna;
ukrep za zva|an|e prorauna.
Izkazu|e vse prhodke po n|hovh vrh n vrstah ter spono razporedtev
dohodkov v zneskh po posameznh namenh.
Drugi del prorauna |e posebn de, k obsega odhodke po posameznh
uporabnkh n po natanne|h namenh.
Repubk proraun spre|ema parament, v okan skupnost pa na|v| organ
skupnost za dobo 1 eta n ve|a za eto, za katero |e spre|et.
25. KATERA NACELA SE PRISTEVA|O K PRAVNO ADMINISTRATIVNIM DAVCNIM
NACELOM?
1. naelo zakonitosti - obdavtev se ahko oprav|a e na podag zakona
2. naelo )enenosti - ves davn postopek se na| oprav ob mnmanh
strokh za davn organ n tud za zavezance n tret|e osebe
.. naelo udobnosti - ves postopek na| m man| ovra gospodarsk
proces; zavezancem na| bo naoeno pao davkov teda|, ko
razpoaga|o s nannm sredstv; zpon|evan|a davnh napoved na|
bo m man|.
26. RAZLIKA MED DAVKI, TAKSAMI IN PRISPEVKI?
Davki" so nstrument |avnh prhodkov, s katerm drava od sub|ektov, k so
pod n|eno davno obast|o, na prsen nan pobra denarna sredstva, brez
neposrednega povraa, z namenom pokrt|a svo|h nannh potreb n
dosegan|e drugh - preventvno ekonomskh n socanh c|ev. Teme|ne
znanost davkov v svobodnh deeah so:
1. prsa paevan|a davkov;
2. obveznost, k |o mora davn zavezanec zpont, drugae ga doet
sankc|a;
3. davk so dervatvn prhodk drave;
4. nevnov|vost pobranh davkov;
5. paan davk ne nud|o neposrednega nadomesta davnm
zavezancem;
6. tertorano naeo paa davka;
7. nedooenost troen|a pobranh davkov;
8. davk se pobra|o v |avnem nteresu;
9. davk so denarn prhodk drave.
/akse" so obvezne da|atve za dooene stortve, k |h oprav|a|o prsto|n
dravn organ ter druge |avne sube na zahtevo strank. Takse so pao
(odmena) za oprav|ene stortve, usuge dravnh organov. Donost paa
takse |e odvsna od de|an| posameznka. Takse so tore| neposredno pao za
stortve omen|enh organov. Vna takse b moraa pravoma ustrezat
vrednost stortev prsto|nega organa. Take v ven prmerov ne ustreza|o
vrednost posamezne stortve. Zato se ahko k|ub temu, da obsta|a
neposredna zveza med da|atv|o n protda|atv|o takse zeo asocana
davna. Przadene|o ahko gospodarsko bke so|e prebvastva, e so
vsoke n vpe|ane v zvez z uve|av|an|em oveanskh pravc teh so|ev.
Prispevki" so denarne da|atve oseb n gospodarskh n drugh drub, k
predstav|a|o
nadomesto za dooene stortve a skupne korst, k |h nud |avna
skupnost. Po|em prspevek |e pravno oprede|en samo za zoan|e nannh
sredstev, s katerm na| se zagotov deovan|e ustanov n organzac| na
podro|u |avnh de|avnost kot npr.: vzgo|e, zobraevan|a, znanost, kuture.
S taksam ma|o prspevk to skupno astnost, da se pau|e|o gede na
dooeno reano protvrednost, k |o zavezanec prspevka ma a |o praku|e
od |avnopravnega organa.
27. DELITEV |AVNIH PRIHODKOV PO PERIODICNOSTI?
1. redn prhodk, to so tst, k doteka|o z tra|nh vrov na podag
predpsov z naeoma tra|no ve|avo n |h ahko pravoma
predvdevamo. To so:
davne (davk, prspevk n takse) n denarne kazn;
redn dohodk od |avnega premoen|a (zast dravnega);
astn (zvrn) dohodk dravnh organov n zavodov (t.. upravn
dohodk) npr.: od proda|e pubkac|.
2. zredn prhodk, k se ne pobra|o tra|no, temve predhodno a za kako
posebno pronost. T so ahko predvd|v (npr.: samoprospevek) a pa
nepredvd|v (npr.: nepredvden preseek zak|unega rauna. K
zrednm prhodkom prtevamo:
zredne dohodke z dravnega premoen|a;
zredne davne;
dohodke od zda|e novega denar|a (dravnega denar|a) za krt|e
zrednh |avnh zdatkov. Na ta nan prde drava do dodatnh
nannh sredstev. Dob |h tako, da dvgne cene n povzro
prsne prhranke produkc|skh enot z gospodn|stev. Kokor so
ta sredstva neproduktvno porab|ena, so zast v kodo
gospodarsko bkh so|ev prebvastva;
|avna poso|a;
dedne, dara, reparac|e (prznan zahtevk z nasova vo|ne
odkodnne).
3. dokonn n prehodn prhodk. Dokonn so predvsem davne n
paa za stortve zavodov |avnh de|avnost. Prehodn prhodk pa so
prhodk, za katere n gotovo, da bodo osta prhodk v ceot a deoma
(npr.: pao carn zarad zaasnega uvoza baga, razne varne n
depozt,...)
28. KATERI |AVNI PRIHODKI SO DERIVATIVNI IN KATERI ORIGINARNI?
Gede na pravn nasov prdobvan|a prhodkov, se e-t de|o na zvrne
(orgnarne) n zvedene (dervatvne).
Izvrn (orgnarn) so tst prhodk drave oz. okane skupnost, k |h e-ta
prdobva z nasova gospodarske de|avnost (posovan|e raznh dravnh
pod|et|) a z nasova astnnske pravce (npr.: stanarne za oddano
stanovan|e).
Izvedene (dervatvne) pa drvava oz. okana skupnost prdobva na podag
|avnopravnh predpsov - med tem prhodk so na prvo mesto uvrene
davne. Drava pr prdobvan|u zvedenh prhodkov uresnu|e t.. nanno
suverenost. Izveden se menu|e|o zato, ker so prdob|en na podag
ekonomske mo posameznh davnh zavezancev.
29. TEORI|A CIKLICNEGA PRORACUNA?
Uporaba cknega prorauna |e zasnovana na po|movan|u, da na| se
proraunsko ravnote|e uresn v dooenem gospodarskem ckusu n ne v
dooenem proraunskem etu. Vendar |e treba poudart, da se |e poda|an|e
proraunskega obdob|a na gospodarsk ckus, odstop od enoetnega
prorauna, n s tem od enoetnega proraunskega ravnote|a, zkazao v
praks za nezved|vo. Pokazao se |e namre, da asovnega obdob|a tra|an|a
dooenega gospodarskega ckusa n mono tono predvdet, prav tako tud
stopn|e ntenzvnost teh gospodarskh nhan|, zato |e tud nemogoe
panran|e proraunskh prhodkov n odhodkov za nek nov gospodarsk
ckus.
30. NACELO PRORACUNSKEGA RAVNOTEZ|A?
... v skadu s tem naeom |e zahteva, da so dravn odhodk, k so predvden
v proraunu, pokrt z ustreznm proraunskm prhodk, oz. da so prhodk n
odhodk v dooenem proraunu uravnoteen. Gede na povedano |e to
naeo okrn|eno, e so proraunsk prhodk ve| od proraunskh odhodkov
(t.. proraunsk suct), oz. e so proraunsk prhodk man| od
proraunskh odhodkov (t.. proraunsk dect). Ce se v asu zva|an|a
prorauna po|av proraunsk prman|k|a| oz. proraunsk preseek, |e
potrebno zvest ustrezne ukrepe, s katerm se na| vzpostav porueno
proraunsko ravnote|e.
V prmeru proraunskega decta se to ravnote|e ahko uravnava na dva
nana:
tako, da se povea|o prhodk v proraun, a
da se zna|o odhodk prorauna.
V prmeru proraunskega sucta se to ravnote|e vzpostav na ta nan, da
se:
zman|a|o prhodk prorauna, a
da se povea|o proraunsk odhodk.
Ce redn prhodk ne zadoa|o za n|hovo pokrt|e, |e potrebno man|ka|oa
sredstva zbrat na podag zrednh davn a z na|et|em poso|, s sredstv
prmarne denarne ems|e td. - govormo o tako menovanem dectnem
nancran|u.
Proraunsko ravnote|e |e ahko formano a materano.
31. KAKO |E V SKLADU Z DDV OBDAVCEN PROMET NEPREMICNIN?
Z DDV so obdavene e novozgra|ene nepremnne - ob|ekt. Kasne|
promet nepremnn n obdaven z DDV, ampak z davkom na promet
nepremnn.
Zakon o DDV o obdavtev po standardn stopn| ter obdavtev prometa
stanovan|skh ob|ektob po znan stopn|. Tako se po stopn| 8,5%
obraunava n pau|e DDV od prometa stanovan|, stanovan|skh n drugh
ob|ektov, namen|enh za tra|no bvan|e, ter deov teh ob|ektov, e so de
socane potke, vk|uno z gradn|o, obnovo n poprav e-teh.
DDV se ne obraunava n ne pau|e pr prometu zem|.
Na|em n podna|em stanovan|skh prostorov n h |e oproen paa DDV,
e se skepa za dobo da|o od 60 dn. Na|em posovnh prostorov |e predmet
obdavtve z DDV. Prav tako n predmet obdavtve na|em kmet|skh zem|
n gozdov, e so vpsan v zem|ko kn|go. Zakon o davku na promet
nepremnn ve|a zk|uno za odpan promet nepremnn, tore| za proda|o,
kakor tud v prmeru men|ave. Davna osnova pr proda| |e proda|na
vrednost, davna stopn|a |e 2%.
32. KDO |E ZAVEZANEC ZA PLACILO DDV?
Osebe, k mora|o paat DDV so:
davn zavezanec, k oprav promet baga ozroma stortev, od katerega
se obraunava n pau|e DDV;
davn zastopnk, k ga menu|e davn zavezanec, k v Soven| nma
sedea, posovnh enot, stanega ozroma oba|nega bvaa, e
davn zavezanec oprav promet baga ozroma stortev v Soven|. Ce
davn zavezanec, k v Soven| nma sedea, ne menu|e davnega
zastopnka, paa DDV pre|emnk baga ozroma stortev;
vsaka oseba, k na raunu a drugem dokumentu, k su kot raun,
zkae DDV, k ga po tem zakonu ne sme zkazat;
pr uvozu: carnsk donk, dooen v skadu s carnskm predps
ozroma pre|emnk baga.
Davn zavezanec |e vsaka oseba, k k|erko neodvsno, samosto|no oprav|a
de|avnost (de|avnost pomen vsako prozvodno, predeovano, trgovsko n
stortveno de|avnost, vk|uno s premogovnko, kmet|sko n pokcno
de|avnost|o, kot tud zkoran|e premoen|a n premoen|skh pravc, ne
gede na namen a rezutat oprav|an|a de|avnost).
33. NAVEDITE IN NA KRATKO OPISITE OSNOVNE ZNACILNOSTI DAVKA NA
DOHODEK FIZICNIH OSEB (DOHODNINA)!
Znanost davka na dohodek znh oseb so predvsem nasedn|e:
1. z vpe|avo raznh davnh oprosttev n oa|av davek zavestno vpva
na materan pooa| davnega zavezanca n n|egove drune ter ga
ahko zato smatramo za pravnega;
2. s pomo|o progresvnh davnh stopen| se ta davek po|av|a v funkc|
t.. vgra|enega avtomatskega stabzator|a, tore| se povdar|o unk
n|egovega antcknega deovan|a. Davne stopne| dosega|o ceo
preko 80% davne obrementve tako da |e ta davek pomemben
nstrument ntervenconzma n usmer|an|a v gospodarstvu;
3. davek na dohodek znh odseb uvramo med davke, katerh
zva|an|e |e zapeteno. Zapetenost se kae pr dooan|u mnogh
eementov, k so pomembn za obdavtev.
Druge znanost:
nanaa se na ceotn dohodek davnega zavezanca,
|e osebn davek,
z dohodnno se obdavu|e ceotn neto dohodek,
|e repubk davek - |e vr za pon|en|e proraunske baga|ne,
|e tste vrste davka, k zagotav|a na|ve|o stopn|o pravnost,
V teor| |e dohodnna a davek na dohodek znh oseb oprede|ena kot
osebn davek, pr katerem |e naeo enakost davkov oz. n|hovega
sorazmer|a z gospodarsko mo|o davnega zavezanca na|bo| zrazto, sa| e
naeoma, dodatno pa tud prek posameznh oprosttev n oa|av upoteva
socane, gospodarske n druge okone, k vpva|o na davno sposobnost
posameznega davnega zavezanca. Hkrat pa |e dohodnna ena
na|pomembne|h davnh obk davnh sstemov trno razvth drav, k
poeg prometnh davkov zagotav|a na|ve sredstev, potrebnh za nancran|e
|avne porabe.
34. KOGA LAHKO V SKLADU Z DOLOCBAMI ZAKONA O DOHODNINI
IMENU|EMO KOT NEOME|ENEGA DAVCNEGA ZAVEZANCA?
Neome|eno davno zavezana |e zna oseba, k ma na obmo|u RS stano
prebvae (zakon |o menu|e rezdent). Prav tako |e kot neome|eno davno
zavezanega mogoe opredet tsto zno osebo, k n rezdent RS, e ma
na n|enem obmo|u zaasno prebvae n |e na obmo|u RS prebva
nepretrgoma na|man| 6 mesecev. In scer so tako rezdent kot nerezdent
davn zavezanc za tste dohodke, k so |h prdob na obmo|u RS v
posameznem koedarskem etu.
35. KA| POMENI NACELO OBDAVCITVE SVETOVNEGA DOHODKA IN KATERO
NACELO |E GLEDE OBDAVCITVE FIZICNIH OSEB SPRE|ETO V ZAKONU O
DOHODNINI?
Podago naea svetovne obdavtve predstav|a okona formane
tertoranost - okona, da |e davn zavezanec rezdent na dooenem
dravnem obmo|u, tore| de|stvo, da ma na obmo|u drave svo|e stano a
zaasno prebvae, posovodstvo a sede (da posameznk zapade pod
dravno obast). Na te| osnov ma drava poobasto, da v prmeru
neome|ene davne zaveze obdav ceokupno posameznkovo gospodarsko
zmonost - v takh prmerh (ko |e posameznk rezdent dooene drave) ma
drava na|bo| dostop do ceote vseh razmer| posameznega davnega
zavezanca. Naeo obdavtve svetovnega dohodka ve|a za rezdente -
neome|eno davnmo zavezane.
V Soven| |e gede obsega obdavtve z dohodnno, to |e samo na dohodke,
k predstava||o osnovo za odmero dohodnne spre|eto t.. na eo obdavtve
po vru oz. tertorano naeo - predmet obdavtve so e doma (notran|)
dohodk posameznega davnega zavezanca n notran|e premoen|e.
36. KATERI DOHODKI TVORI|O SINTETICNI DOHODEK POSAMEZNIKA V
SKLADU Z DOLOCBAMI NASE ZAKONODA|E?
Sntetn dohodek tvor|o vse vrste dohodkov znh oseb. Z Zdoh |e ba v
RS uvedena t.. sntetna obdavtev - to |e obdavtev vseh vrst dohodkov
znh oseb z eno vrsto davka - dohodnno.
V obdavtev |e za|et vsak dohodek zne osebe, k |e v Zdoh oprede|en kot
vr dohodnne. Vr dohodnne so:
osebn pre|emk;
dohodk z kmet|stva;
dohodk z de|avnost;
dohodk z kaptaa;
dohodk z premoen|a;
dohodk z premoen|skh pravc.
Tore| |e dohodnna davek, k se pau|e od enotne davne osnove, v katero |e
vk|uen vsak dohodek, k |e oprede|en kot vr dohodnne n k ga prdob
posamezna zna oseba - zavezanec za dohodnno.
37. KAKO SO OBDAVCENE OBRESTI V NASEM DAVCNEM SISTEMU?
Obrest v naem davnem sstemu pravoma nso obdavene, razen obrest
od poso| danh znm n pravnm osebam. Osnova za davek od obrest na
poso|a |e razka med pre|etm obrestm na posamezno poso|o n
revaorzac|skm obrestm, zraunanm na podag rast cen na drobno, v
obdob|u za katerega |e bo dano poso|o. (66. en Zdoh). Obraunane,
vendar nezpaane obrest tore| nso obdavene z davkom od dohodkov z
premoen|a. Revaorzac|ske obrest zagotav|a|o e ohrantev reane
vrednost gavnce n zato nso obdavene. Ce |e razka med navedenm
obrestm negatvna (e |e vna revaorzac|skh obrest v|a od vne
obrest, k so dogovor|ene v posamezn poso|n pogodb) n osnove za
odmero davka od dohodkov z premoen|a. Ce |e poso|oda|aec pre|e
obrest n |e de|ansko tud zasu (revaorzac|ske so man|e od pre|eth),
mora paat davek.
Davna osnova |e tore| znesek pre|eth obrest za dano poso|o, zman|ana
za znesek obrest, zraunanh po revaorzac|sk stopn|. Obrest se rauna|o
v tstem etu, ko so be pre|ete, n ne v etu, na katero se nanaa obraun
obrest.
38. KATERI ZAKON URE|A OBDAVCITEV DEDISCIN IN DARIL TER OD CESA |E
ODVISNA VISINA DAVCNE OBREMENITVE?
V na zakonoda| |e vpraan|e obdavtve dedn n dar ure|eno v
posebnem zakonu - Zakonu o davkh obanov.
Vna davne obrementve |e odvsna od treh de|avnkov:
opredetve davne osnove,
obsega n teva davnh oa|av n oprosttev,
davne tarfe.
0snova za davek na dedi+ine in darila |e prometna vrednost podedovanega

a v dar pre|etega premoen|a ob nastanku davne obveznost (ta nastane
takrat, ko postane odoba o dedovan|u pravnomona oz. ko obdar|enec
spre|me daro; pr pogodbah o dosmrtnem prev|an|u nastane davna
obveznost ob smrt prev|anca), zman|ana za dogove, stroke n bremena,
k odpade|o na premoen|e, od katerega se pau|e ta davek (pr tem so
zvzet predmet gospodn|stva). Kot osnova se tore| upoteva neto vrednost
premoen|a, k |o dobmo tako, da od bruto vrednost premoen|a odte|emo
dogove n ostae stroke, k bremen|o premoen|e.
Davne olaj+ave in oprostitve pr obdavtv dedn n dar ahko razvrstmo
v dve razn skupn n scer na tste, k se nanaa|o na:
davnega zavezanca (sub|ektvne oprosttve)
ob|ekt obdavtve (ob|ektvne oprosttve - te so predvdene
predvsem zato, da b se zagotovo enostavno pobran|e n
obraunavan|e tega davka)
Za obdavtev dedn n dar uporab|amo progresvno tario. Stopn|e davka
na dedne n dara so razde|ene v tr tarfe, od katerh se:
prva uporab|a za drug dedn red (star, brat|e, sestre) n v kater so
predvdenene davne stopn|e od 5% do 14%;
druga se nanaa na tret| dedn red (ded, babce) n predvdeva davne
stopn|e od 8% do 17%;
tret|a, k se uporab|a za vse druge n predvdeva davne stopn|e od
11% do 30%.
39. KA| SO REALNI IN KA| NOMINALNI DAVKI NA PREMOZEN|E?
Gede na vr obdaven|a omo reane n nomnane davke na premoen|e.
Rean (prav) davek na premoen|e mamo takrat, kadar sta davn predmet
n davn vr premoen|e davkopaevaca. See se po premoen|u samem
(po premoen|sk gavnc)(premoen|e mora prodat, da ahko paa davek).
Taken nan obdaven|a se uporab|a e v zrednh razmerah.
Nomnan (neprav) davek na premoen|e mamo pa takrat ko se premoen|e
upoteva kot davn predmet (tore| ko se z n|egove vne skepa o pan
zmonost n dohodkh davnega zavezanca). Ta davek se de|ansko paa z
nasova prhodkov, k |h |e posameznk prdob na podag tega premoen|a.
40. NAVEDITE NEKATERE SKUPNE ZNACILNOSTI DAVKA NA DOBICEK PRAVNIH
OSEB IN DAVKA NA DOHODEK FIZICNIH OSEB!
Med davkom na dobek pravnh oseb n davkom na dohodek znh oseb
obsta|a|o dooene teme|ne skupne znanost:
oba davka se obraunavata - pau|eta za dohodek, doseen v
dooenem asovnem obdob|u (dohodek, doseen v asu
obraunskega obdob|a, ponavad eno eto);
pr obeh davnh obkah se med etom pau|e|o akontac|e davka, na
zaetku nasedn|ega eta |e potrebno oddat davno napoved za
dobek oz. dohodek, pr dooan|u davne obveznost se vrne
morebtn znesek preve paanega davka oz. se mora negatvna
razka dopaat.
O davku na dobek pravnh oseb govormo takrat, kadar |e ob|ekt
obdavtve rezutat gospodarske de|avnost posamezne gospodarske drube.
Kot osnovne znanost davka na dobek pravnh oseb navedemo:
davn sub|ekt nso posameznk.zne osebe, temve dooene
specne organzac|e (gospodarske drube);
davna obveznost se ugotav|a na podag posovnega rezutata(ob|ekt
obdavtve) v okvru oprav|an|a gospodarske de|avnost.
41. MED ZAVEZANCE ZA PLACILO DAVKA NA DOBICEK PRAVNIH OSEB
SPADA|O TUDI INVESTICI|SKI SKLADI. V KATEREM PRIMERU SO TAKI SKLADI
OPROSCENI PLACILA TEGA DAVKA?
Investc|sk skad po Zakonu o nvestc|skh skadh n drubah za
uprav|an|e so oproen paa davka na dobek pravnh oseb, e do 30.
novembra tekoega eta razde|o na|man| 90% dobka pretekega eta -
rato egs (pomen, smoter zakona) |e v tem, da b ahko b nvesttor|, k
nvestra|o preko nvestc|skh skadov, davno zenaen z nvesttor|, k
nvestra|o neposredno.
42. KAKO DELIMO CARINE GLEDE NA SMER GIBAN|A CARINSKEGA BLAGA?
Po gban|u zunan|e trgovne razku|emo uvozne, zvozne n transportne
carne.
1'0Z(2 3,$*(2 se pau|e|o za uvoeno bago.Te carne ma|o ahko tro|n
namen n to kot deotvorno sredstvo kvanttatvnega n seektvnega
usmer|an|a uvoza n kot skan nstrument, s katerm se pobere|o prece|n|
prhodk dravnega prorauna.Mednarodne nsttuc|e, kot npr.WTO, s
przadeva|o za zman|an|e uvoznh carn.
*Z'0Z(2 3,$*(2 pobra|o drave pr zvozu tstega baga, k ma na
mednarodnem trgu monopon pooa|.Razog uvedbe zvoznh carn |e ahko
v deeah v razvo|u, da se prepre zvoz surovn n kmet|skh prozvodov ter
na ta nan spodbud domao predeovano ndustr|o.Z zvoznm carnam
ahko drava tud prepre zvoz dooenega baga z dooenh razogov.Brez
dvoma te carne nso spodbudne zarad n|hove prevatve na doma trg, ker
dvgu|e|o cene prozvodov.
/$,(Z*/(2 3,$*(2 so carne za transport baga prek neke drave,
namen|eno pa |e tret| drav.Te carne so mee vse do zaetka 19.stoet|a
prmarno-skan c|.Ta c| v tem stoet|u n ve reavanten, ker so tranztne
carne ovrae mednarodno men|avo.Zato so be e na barceonsk konvenc|
GATT-a 1921 eta odprav|ene.Namesto tranztnh carn so se vpe|ae druge
da|atve, k |h pobra|o drave za tranztno bago npr. prevozn strok,
manpuatvne stortve, zavarovan|e, cestnne, dovonce za tranzt baga
pd.
43. NACELO LIKVIDNOSTI IN POSLOVAN|E BANK?
Banke so pr nas pr svo|em posovan|u vezane na veko stro|a naea, kot
ve|a|o scer za gospodarske drube. Takna uredtev |e nu|na zarad same
narave bank n n|hove funkc|e v nanno n socano-ekonomsk sfer drave
ter e posebe| zarad zavarovan|a vagate|ev oz. komtentov bank.
Osnovna naea posovan|a bank so:
naeo kvdnost
naeo varnost
naeo rentabnost
NACELO LIKVIDNOSTI
N|egovo nespotovan|e prvede do negatvnh posedc ne samo za banko,
pa pa tud za n|ene komtente. Pod kvdnost|o razumemo stan|e banke, da
|e vsee| sposobna zpn|evat svo|e obveznost.
Do nekvdnost banke prde na|vekrat, ko kredto|emac ne zpon|u|e|o
pravoasno svo|h obveznost. Lkvdnost banke |e tako prece| odvsna od
kvatete sredstev, s katerm razpoaga, pa tud od strukture naob oz.
strukture n|enh kredto|emacev ter od razmer|a med n|eno pasvo n aktvo.
Banka mora zato strogo sprem|at svo|o kvdnost n seektvno obravnavat
svo|e potencane kredto|emace ter zavraat odobravan|e kredtov nad
me|o svo|ega kredtnega potencaa.
Nekvdnost banke |e ahko posedca:
kredtno-monetarne potke centrane banke,
odobravan|e kredtov nad kredtnm potencaom banke a
nezadostnega reagran|a ob nepaevan|u obveznost kredto|emacev,
odva depoztov v druge banke a v centrane depozte.
44. INFLACI|A?
Stare|a teor|a po|mu|e nac|o kot povean|e, porast denarnega obtoka n
e temu porastu ne sed tud porast prozvodn|e, to prvede do dvga cen.
Inac|sk prtsk pa ahko nastane tud brez tako|n|ega dvga cen na podag
monopoa, dravnh ntervenc| a preko stopn|e zaposenost td. Tako
po|mu|e|o sodobn teoretk po|em nac|e kot odnos med agregatno
ponudbo n povpraevan|em na trgu, pr emer se nac|a razume kot vsako
stan|e, v katerem potreba po denar|u prevadu|e nad ponudbo baga n
stortev, ne gede na to, a se tako stan|e odraa na cenah a ne.
Gede na htrost rast cen, k v praks vsekakor osta|a gavn pokazate|
nac|e, omo ve vrst nac|e:
latentna ali poten)ialna in4a)ija; nzka rast cen
srednja in4a)ija
galopirajoa,katastroalna ali hiperin4a)ija; zeo htra rast cen, kona
se s poponm poomom denarnega sstema.
Inac|a pomembno vpva na prozvodn|o, promet n potron|o baga n
stortev.Skodo zarad nac|e ma|o vagate| kaptaa, usubenc; korst pa
ma|o donk, k pau|e|o dogove nezavarovane prot nac|, ter kmet|e
zarad skoka cen svo|h prozvodov.
45. RAZLIKA MED OME|ENO IN NEOME|ENO DAVCNO OBVEZO PO ZAKONU O
DAVKU NA DOBICEK PRAVNIH OSEB?
ZDDPO |e za razko od ZDoh gede obdavtve rezdentov vpe|a naeo
obdavtve svetovnega dohodka.V skadu s tem naeom so davn zavezanc
zavezan za pao davka na dobek ne gede na to, k|e |e b dobek
ustvar|en-a doma a v tu|n. Takne davne zavezance pomenu|emo tud
(20#252(2 D,'6(2 Z,'2Z,(32. Davn zavezanc so tako vse pravne
osebe, k ma|o sede na obmo|u RS, svo|o de|avnost pa oprav|a|o:
na obmo|u RS
na obmo|u RS n zuna| n|enega obmo|a (v tu|n)
Davn zavezanec |e tud pravna oseba, k nma sedea na obmo|u RS
(oseba, k n rezdent RS), za dobek, k ga dosee s tra|nm oprav|an|em
de|avnost na obmo|u RS.
V tem prmeru mamo opravka s t.. tu|o drubo-drubo, k na obmo|u RS
nma regstrranega sedea. Tu|e pravne osebe so davne zavezanke na
obmo|u nae drave e, e na tem obmo|u oprav|a|o prdobtno de|avnost,
k |e tra|ne|e narave n na podag te de|avnost prdobva|o dobek. Zakon
za te davne zavezance uporab|a termn nerezdent. Ce smo rek, da |e
rezdentom naoena davna obveznost tako za dobek, k so ga doseg
doma kot tud za dobek, k so ga doseg v tu|n, so nerezdent obdaven
e za tst dobek, k so ga doseg s svo|o de|avnost|o na obmo|u RS. Tako
vdmo, da |e gede obdavtve nerezdentov, k |h ahko pomenu|emo tud
kot 0#252(2 D,'6(2 Z,'2Z,(32, vpe|ano v ZDDPO naeo obdavtve po
vru-tertorano naeo.
46. KA| SE NE STE|E ZA STALNO POSLOVNO ENOTO NEREZIDENTA PO
ZAKONU O DAVKU NA DOBICEK PRAVNIH OSEB?
Tu|a pravna oseba, k v RS ne posu|e preko stane posovne enote postane
davna zavezanka v RS, e posu|e preko posrednka, k ma za to zkazano
poobasto (posrednk |e ahko pravna a zna oseba). Ne zapade|o pa pod
to zakonsko dooo t..samosto|n posrednk. Gre za poobasto tu|e drube
posrednku, da zan|o oprav dooen pose, vendar pa oprav|an|e teh posov
spada v okvr posrednkovh oba|nh de|avnost (npr. borzna ha da
poobasto borznemu posrednku). Tu|a pravna oseba pa se ne te|e za
davnega zavezanca v prmeru, ko poobast nesamosto|nega posrednka, da
v n|enem menu skepa pogodbe, k se nanaa|o e na nakup prozvodov n
stortev, k |h tu|a pravna oseba potrebu|e za oprav|an|e de|avnost zuna|
ozem|a Repubke Soven|e.
47. KATERI POGO|I MORA|O BITI KUMULATIVNO IZPOLN|ENI ZA OBSTO|
STALNE POSLOVNE ENOTE NEREZIDENTA?
Za stano posovno enoto se v skadu z ZDDPO te|e stano posovno mesto, v
katerem a preko katerega nerezdent RS v ceot a deno posu|e. Navedena
opredetev teme| na nasedn|h pogo|h, k mora|o bt kumuatvno
zpon|en, da ahko ugotovmo, da nerezdent RS tra|no oprav|a de|avnost na
obmo|u RS:
obstoj poslovnega mesta (kateroko opredmeteno osnovno sredstvo-
zem|e, zgradba, sto|nca na trnc- z davnega vdka n nu|no, da |e
astnk, oz.zadostu|e e, da mu |e na razpoago neko opredmeteno
osnovno sredstvo dano na razpoago (sto|nca na trnc);
stalnost poslovnega mesta -za posovno mesto |e znana dooena
tra|nost posovan|a- ne zadostu|e e oprav|an|e posov, k so asovno
ome|en;
v stalnem poslovnem mestu oz. preko stalnega poslovnega mesta
nerezident $& v )eloti ali delno posluje -zadostu|e e, da v stanem
posovnem mestu a preko n|ega pogosto skepa pravne pose a
oprav|a stortve, k mu omogoa razrtev posovan|a, k ga scer
oprav|a v tu|n.
Za stano posovno enoto se v skadu z ZDDPO te|e|o zast:
1. sede uprave,
2. podrunca,
3. posovanca,
4. tovarna,
5. rudnk, kamnoom, a drug kra|, k|er se zkora|o naravna
bogastva,
6. gradbe a kra|, k|er se oprav|a|o gradbena a montana dea,
k tra|a|o d|e kot 12 mesecev.
48. OSEBNE OPROSTITVE PO ZDDPO? (KDO NE PLACU|E DAVKA?)
1. Banka Soven|e - centrana banka RS, ustanov|ena s posebnm
zakonom, k |e v svo|em deu samosto|na n odgovar|a neposredno
Dravnemu zboru. Za n|ene obveznost |am RS. Po drug stran pa |e
n|en dobek v ceot vr prorauna RS;
2. |avna pod|et|a n |avn gospodarsk zavod, k so v ast RS oz. obn -
ves dobek teh zavodov |e vr prorauna. V kokor pa |e tak zavod e
v den ast RS oz. obn, |e oproen paa davka na dobek samo
do sorazmernega dea dobka, k prpada proraunu RS oz. obne;
3. nvadska pod|et|a - to |e tsto pod|et|e, k preko ceega eta zaposu|e
vsa| 40% nvadov ter za to dob sogas|e Vade Repubke Soven|e;
4. nvestc|sk skad po Zakonu o nvestc|skh skadh n drubah za
uprav|an|e, e do 30. novembra tekoega eta razde|o na|man| 90%
dobka pretekega eta - rato egs (pomen, smoter zakona) |e v tem,
da b ahko b nvesttor|, k nvestra|o preko nvestc|skh skadov,
davno zenaen z nvesttor|, k nvestra|o neposredno.
5. |avn zavod ter drutva, verske skupnost, |avn n zasebn skad ter
druge organzac|e n zavod, ustanov|en za ekooke, humantarne,
dobrodene a druge neprdobtne namene, razen za prdobtno
de|avnost - t so oproen paa tega davka e v prmeru, ko se
ukvar|a|o zk|uno z neprdobtno de|avnost|o (de|avnost, katere c| n
prdobvan|e dobka). Ce pa oprav|a|o tud prdobtno de|avnost, pa
bodo za ta de paae davek od dobka pravnh oseb.
Vena nateth oseb |e oproena paa davka v ceot, nekatere med n|m
pa so oproene paa davka e od pretenega dea de|avnost, n scer od
neprdobtne de|avnost.
Posebne davne oprosttve ma|o davn zavezanc, k ma|o prhodke z
davkov n prspevkov n drugh da|atev po predpsh, a k
pre|ema|o dotac|e n subvenc|e z proraunov ter
donac|e
T so oproen paa davka od dobka, k ga ugotov|o kot razko med
natetm prhodk n de|anskm prhodk ozroma sorazmernm strok, k se
na te prhodke nanaa|o.
T prmer predstav|a|o &1752%/*'(2 0P$0&/*/'2 P8,6*8, D,'%, (,
D07*62%, poeg teh pa zakon prznava tud tevne davne oa|ave, k se
prznava|o predvsem za nvestc|e v opredmetena osnovna sredstva n
neoprednetena dogorona sredstva.
49. RAZLIKA MED POSLOVNIMI IN DAVCNIMI BILANCAMI?
Dobek zkazan v posovnh bancah, teme| e na raunovodskh predpsh.
Za ugotav|an|e dobka se prznava|o prhodk n odhodk v zneskh,
ugotov|enh v zkazu uspeha, na podag predpsov n raunovodskh
standardov.
Dobek ugotov|en v davnh bancah pa teme| na dooh ZDoh, na
predpsh o obdavtv pravnh oseb ter s tem posredno na raunovodskh
predpsh.
Davna osnova |e hkrat tud dobek, k se ugotov v napoved davnega
obrauna n se pravoma razku|e od dobka, k ga zavezanec zkae v
zkazu uspeha.
Dobek ugotov|en v davn banc pravoma nko n enak dobku
ugotov|enemu v banc uspeha. Mogoe |e, da davn zavezanec v zkazu
uspeha ugotov zgubo, v davn banc pa poztvno davno osnovo oz.
dobek a pa obratno.
N neposredne povezave med dobkom ugotov|enm na podag davne
bance n dobkom ugotov|enm v zkazu uspeha. To pa ne pomen, da
podage na kater teme| dobek z posovne bance, nso podage za
dobek ugotov|en v davnh bancah.
50. KAKSNE OLA|SAVE PREDVIDEVA ZDDPO?
Davne oa|ave se przna|o davnemu zavezancu za:
nvestc|e v osnovna sredstva n neopredmetena dogorona sredstva,
razen za osebna motorna voza, n scer znaa vna oa|ave 20%
voenh sredstev;
obkovan|e nvestc|skh rezerv za vagan|e v opredmetena osnovna
sredstva n neopredmetena dogorona sredstva ter dogorone
naobe. Vna oa|ave znaa 10%;
oa|ava se przna tud za zaposovan|e, n scer za na|man| 2 et
zapos prpravnke oz. deavce, k prv skepa|o deavno razmer|e n
deavce, k so b pred skentv|o deovnega razmer|a na|man| 6
mesecev pr|av|en pr sub za zaposovan|e. Ta oa|ava znaa 30%
zpaanh pa za na|ve prvh 12 mesecev zapostve.
51. KAKO |E OBDAVCENA DIVIDENDA DOMACE IN KAKO TU|E FIZICNE OSEBE?
V skadu z ZDDPO mora davn zavezanec - zpaevaec dvdende, ob
zpau obraunat n paat tud posebno akontac|o dohodnne, gede na
vno zpaane dvdende n scer v vn 25%. Davn zavezanec mora o
tem zn oseb zdat tud potrdo o pau akontac|e. Fzna oseba tako
pre|me e 75% dvdende. Ta posebna akontac|a |e tud pre|emnkova
akontac|a dohodnne.V svo| napoved za odmero dohodnne mora pre|emnk
(zna oseba) vk|ut bruto znesek dvdende ter hkrat tud znesek e
paane akontac|e. V skadu z 65. a enom ZDoh |e namre osnova za davek
od dohodkov, doseenh z udeebo v dobku, vsak posamezen pre|emek,
povean za e paano akontac|o po ZDDPO ter znan za 40% (normran
strok). V tem prmeru so dvdende obdavene pr zpaevacu z davkom od
dobka, preostanek e obdavenega dobka pa se nato pr pre|emnku
(zn oseb) obdav e enkrat (posebna akontac|a predstav|a pao
dohodnne za zno osebo - pre|emnka). 40% znan|e tega dohodka, k ga
omogoa ZDoh pa pomen omtev dvo|ne obdavtve (ekonomskega
dvo|nega obdavevan|a). Tako de|ansko to pomen, da zna oseba ne bo
paaa bstveno ve dohodnne, kot |e ba odmer|ena posebna akontac|a,
oz. ahko praku|e ceo povrao dohodnne. Posebna akontac|a se namre
odmer|a od 100% dvdende, po ZDoh pa predstav|a obdav|vo osnovo e
60% dvdende, od katere se nato odmer dohodnna gede na davn razred
davnega zavezanca.
Ce davn zavezanec zpau|e dvdende tu|m znm osebam, mora ob
zpau obraunat n paat posebno akontac|o dohodnne po 15% stopn|
od vrednost zpaanh dvdende. Po ZDoh so tud tu|c zavezanc za davek
od dohodkov, doseenh z udeebo na dobku, e na ozem|u RS dosega|o
dohodke z tega nasova.V tem prmeru gre za dokonno obdavtev po
sovenskem pravu. Nerezdentu ne bo potrebno vagat napoved za odmero
dohodnne, zan| se tud ne bo uporab|a ZDoh v deu, ko se uporab|a
dohodnnska estvca .
Tore| nerezdent, k pre|me v SLO dvdendo, |e obdaven s 15% n tore|
pre|me 85% dvdende. Kako pa bo s svo|o matno dravo ure|a to zpao,
pa |e odvsno od n|ene zakonoda|e n od morebtne pogodbe o zogban|u
dvo|nemu obdavevan|u, sken|ene med RS n n|egovo matno dravo.
52. KATERI PREDPISI URE|A|O DAVCNI POSTOPEK V RS? (PRAVNA NARAVA
DAVCNEGA POSTOPKA?)
Davn postopek |e kot de upravnega postopka ure|en v ve predpsh, med
katerm gavno vogo zavzemata Zakon o sponem upravnem postopku
(ZUP) n Zakon o davnem postopku (ZDavP). ZUP n ZDavP sta med sebo| v
razmer|u specanost oz. subsdarnost. Nekatera upravna podro|a so tako
specna, da za n|hovo obravnavan|e n optmano retev n mogoe
postopat po ZUP-u, e emo v tem postopku zagotovt optmane monost
za uve|av|an|e pravc, pravnh korst n obveznost strank a zato, da se
ahko upoteva|o vse posebnost n znanost dooenega upravnega
podro|a .
Tako ZDavP uporab|a|o davn organ, kadar v davnh n drugh stvareh
odoa o prsnh da|atvah, ter carnsk organ v davnh stvareh n tud |avn
zavod RTV Soven|e v stvareh obraunavan|a n paevan|a prspevka za
programe. ZUP pa se uporab|a za vsa vpraan|a , k nso ure|ena v ZdavP.
ZUP |e subsdaren zakon v razmer|u do ZDavP n ZDavP |e specaen zakon
gede na ZUP.
53. ALI |E V DAVCNEM POSTOPKU ZAGOTOVL|ENA PRAVICA DO
DOSTO|ANSTVA?
Naa ustava |e na tem podro|u b|e Evropsk konvenc| o ovekovh
pravcah, k zagotav|a zato dosto|anstva v kazenskh n cvnh postopkh.
Z dobesedno razago te konvenc|e n 21. ena nae ustave pr nas nmamo
zagotov|enega varstva dosto|anstva v davnem postopku (razen seveda pr
tehnnem spotovan|u eksstennega mnmuma, k pa |e postav|en
nekoko prenzko). To pomen, da |e postopek pred Davno upravo RS, kakor
tud pred prsto|nm sodem, kar se te spotovan|a ovekovega
dosto|anstva zven dometa Evropske konvenc|e o ovekovh pravcah n 21.
ena Ustave RS n, da b bo potrebno na tem podro|u nu|no spre|et
korekc|o ustavnega sstema. Zagotav|an|e dosto|anstva v davnem
postopku ne pomen ome|evan|a dravne suverenost na tem podro|u,
ampak dvg kakovost, rne ovenost n kuture obnaan|a v davno-
pravnem postopku. Zato b bo nu|no, da se zagotav|an|e dosto|anstva
razr na vsa pravna podro|a, k so ba zpuena z ustavnega normran|a.
Nov ZDavP uve|av|a pravco do dosto|anstva e v enem prmeru n scer v
41. enu, k|er dooa, da |e potrebno v prmeru prsne zter|ave upotevat
osebno dosto|anstvo donka n poskrbet, da |e zter|ava zan| m man|
neugodna.
54. NASTE|TE VSA| DVA INSTITUTA, KI STA V ZAKONU O DAVCNEM POSTOPKU
URE|ENA DRUGACE KOT V ZAKONU O UPRAVNEM POSTOPKU?
IZREK ODLOCBE
Po ZDavP zrek odobe o odmer davka vsebu|e davno osnovo, stopn|o
davka, n znesek odmer|enega davka ter rok paa. Po ZUP-u pa zrek
vsebu|e odotev organa o predmetu postopka n o vseh zahtevkh
stranke.Gre tore| za posebno uredtev zreka odobe, vsa ostaa dooa
ZUP-a o obk n sestavnh deh odobe se uporab|a|o tud za odobo,
zdano v davnem postopku .
STROSKI POSTOPKA
Strok postopka, k nastane|o organu a strank med postopkom a zarad
postopka, gredo v breme tstega, k |e zae postopek. Ce se |e zae
postopek po uradn donost gredo strok v breme organa, k |e postopek
zae, po ZUP-u pa stroke kr|e tsta stranka za katero se |e postopek
neugodno kona.
55. RAZLIKA MED NEVLOZENO IN NEPRAVOCASNO NAPOVED|O ZA ODMERO
DOHODNINE?
Zavezanc mora|o vsakoetno napoved za odmero dohodnne vot do 31.
marca za preteko eto, |aven pozv pa ob|av davn organ do 15. |anuar|a.
Razkovan|e med nepravoasno n nevoeno napoved|o |e pomembno zarad
kazn, k sta v obeh prmerh razn.
Za nepravoasno voeno napoved se te|e napoved, k |e ba voena do 31.
ma|a - predpsana kazen |e 50.000 st.
Za nevoeno pa te|e napoved, k |e ba voena po 31. ma|u, a pa spoh n
ba voena - predpsana kazen |e 100.000 st, s katero se kaznu|e
posameznk, oz. od 400.000 do 600.000 st s katero se kaznu|e pod|etnk
posameznk .
Zavezanc, k zapust|o RS pred rokom za votev napoved, |o mora|o vot
na|pozne|e 30 dn pred nameravanm odhodom.
56. RAZLIKA MED NICELNO STOPN|O IN OPROSTITVAMI PO ZAKONU O DDV?
OPROSTITEV pomen, da davnemu zavezancu n treba paat DDV-|a v faz,
k ga zadeva oprosttev. Pr tem pa tud nma pravce odbt davka, k ga |e
paa ob nakupu nputa.To pomen, da se pao davka prenese z ene faze
prometa v nasedn|o fazo. Vse, esar zavezanec n paa v pre|n| faz mora
paat v nasedn|. Davn zavezanec, k |e zapade v fazo oprosttve paa
davka, deu|e zven sstema DDV n ma pooa| konnega potronka. Oseba,
k deu|e v faz oprosttve, ne vod posebnega raunovodstva za DDV, mora
pa zato paat DDV v vseh predhodnh fazah prometa.
Oprosttve DDV so predvdene za aktvnost v |avnem nteresu, k ne
povzroa|o zogban|e paa davka a davne uta|e.
NICELNA STOPN|A
V povsem druganem nannem pooa|u so davn zavezanc, k|er |e bago
obdaveno z neno stopn|o (0%). Proda|aec taknega baga ne paa DDV-
|a, ma pa pravco odbt preddavek, tore| davek, k ga |e paa za nput. Za
razko od oprosttve davn zavezanec zpon davno pr|avo. Pr preso|
unkov v obdavtv porabe |e treba vedet, da posamezna oprosttev, k
zven za davnega zavezanca pr|etno, e ne pomen oa|ave v ceot, sa| to
kar davn zavezanec prdob z oprosttv|o, e v nasedn| obdaven faz
zgub, sa| ma zarad man|ega davka ob nabav tud man|e povrao
preddavka, oz. ga spoh nma.
57. RAZLIKA MED RACUNOM V SISTEMU DDV, KI GA DAVCNI ZAVEZANEC
IZDA DRUGEMU DAVCNEMU ZAVEZANCU IN RACUNOM, KI GA IZDA
DAVCNEMU NEZAVEZANCU?
Davn zavezanec mora za vsak promet baga oz. stortev zdat raun a
drug dokument, k su kot raun ter obdrat kop|o rauna.
Raun |e vsak dokument, k ga zda davn zavezanec a druga oseba po
n|egovem naogu, na katerem |e zaraunan promet baga oz. stortev.
$aun izdan davnim zavezan)em, mora vsebovati naslednje podatke"
1. kra| n datum zda|e ter zaporedno t.,
2. rmo oz. me n sede oz. stano prebvae ter davno t. zda|ate|a
rauna,
3. rmo oz. me n sede oz. stano prebvae ter davno t . pre|emnka
rauna,
4. datum odpo|an|a baga oz. oprav|an|a stortev,
5. podatke o vrst n kon prodanega baga oz. oprav|enh stortvah,
6. cena baga brez DDV, vrednost baga oz. stortve brez DDV, stopn|o oz.
stopn| DDV ter znesek DDV po raznh stopn|ah,
7. vrednost z vk|uenm DDV.
Davn zavezanec, k posu|e v sstemu DDV n oprav promet, k zapade pod
oprosttev, na raunu navede, da davek na dodano vrednost n b
obraunan.
(a raunu, ki se izda vsem ostalim subjektom, ki niso davni zavezan)i ni
treba navesti"
rme oz. mena n sedea oz. stanega prebvaa ter davne t.
pre|emnka baga oz. stortve,
datuma odpo|an|a baga oz. oprav|an|a stortve, ker |e tako z kra|a
n datuma zda|e ter zaporedne t. vdno kda| |e ba stortev
oprav|ena.
58. NASTE|TE OPROSTITVE PO ZDDV?
Oprosttve v |avnem nteresu:
1. |avne potne stortve, k |h oprav|a Pota Soven|e;
2. zdravstvene stortve n oskrba, vk|uno z oskrbo s ovekm organ,
krv|o n maternm mekom, k se oprav|a|o v skadu z zakonom, k
ure|a podro|e zdravstvene de|avnost;
3. socano varstvene stortve n promet baga, neposredno povezan s
socano varstvenm stortvam;
4. stortve predoske vzgo|e, zobraevan|e n usposab|an|e otrok,
madne n odrash, vk|uno s prometom baga n stortvam,
neposredno povezanm s tem de|avnostm;
5. stortve povezane s portom n portno vzgo|o, k |h neprotne
organzac|e nud|o posameznkom;
6. oskrba z oseb|em, k ga zagotav|a|o verske skupnost n ozofska
zdruen|a za oprav|an|e humantarne de|avnost;
7. verske stortve n promet baga, neposredno povezanega z verskm
stortvam, k ga oprav|a|o verske skupnost za zadovo|evan|e potreb
vernkov;
8. promet stortev n baga, neposredno povezanega s tem stortvam, k
ga oprav|a|o potne, sndkane, oveko|ubne, dobrodene,
nvadske n podobne organzac|e n ustanove svo|m anom kot
povrao za anarno ter v skadu s predps, k ure|a|o podro|e teh
organzac| n v skadu s prav teh organzac|, e n ver|etno, da
takna oprosttev vod k zkrv|an|u konkurence;
9. kuturne stortve, vk|uno z vstopncam za kuturne predstave n
mesenm naronnam za rad|sk n teevz|sk program naconane
teevz|e;
10. nekatere druge stortve.
Razen tega |e predvdena e druga skupna oprosttev n scer :
zavarovanke n pozavarovanke stortve,
promet nepremnm, k pa ne zadeva prenosa astnnske pravce
oz. pravce razpoagan|a na novozgra|enh ob|ekth,
da|an|e v na|em stanovan|skh ob|ektov za obdob|e da|e od 60 dn,
prmarne nanne stortve kot so odobravan|e n uprav|an|e
kredtov, garanc|, depoztov, hrannh vog, nakaza n podobno,
gre na sreo.
59. OB|EKTIVNE OPROSTITVE PRI DAVKU NA PREMOZEN|E?
1. povn ob|ekt pod 8m done;
2. povn ob|ekt, k su|o oprav|an|u de|avnost;
3. kmet|ska gospodarska posop|a;
4. posovn prostor, k |h astnk oz. uvaec uporab|a za oprav|an|e
de|avnost;
5. stanovan|ske stavbe zavezancev davka z kmet|stva;
6. stavbe, k so razgaene za kuturn a zgodovnsk spomenk;
7. stavbe, k se z ob|ektvnh razogov ne more|o uporab|at;
8. stanovan|ske he n stanovan|a pod 160m
2
(oa|ava v obk znan|a
davne osnove za znesek, k ustreza vrednost 160m
2
), pod pogo|em,
da |e astnk, n|egov o| drunsk an a uvaec prebva v teh
prostorh.
60. KROG OSEB 1. DEDNEGA REDA PRI DAVKU NA DEDISCINE IN DARILA?
V 1. dedn red spada|o zakonec, otroc, zet, snaha, pastorek, zven zakonsk
partner.
61. SUB|EKTIVNE OPROSTITVE PRI DAVKU NA DEDISCINE IN DARILA?
1. ded a obdar|enec 1. dednega reda - zakonec, otroc, zet, snaha,
pastorek, zven zakonsk partner;
2. ded katerega ko drugega dednega reda, k podedu|e stanovan|e, e:
nma drugega stanovan|a n
|e ob smrt zapustnka ve z n|m v skupnem gospodn|stvu;
3. ded a obdar|enec za podedovana a podar|eno kmet|sko zem|e,
e ma status kmeta;
4. prevzemnk kmekega gospodarstva, pod pogo|em, da:
kmet|e ne proda v roku 5 et,
v roku 5 et ne neha ukvar|at s kmetovan|em,
obdeu|e zem|a v skadu z Zakonom o kmet|skh zem|h;
5. ded a obdar|enec, e podedovano a podar|eno premoen|e brez
povraa odstop drav, obn a v humantarne namene
(organzac|am) - e 6 mesecev po pre|emu.
62. OBDAVCITEV POGODBE O DOSMRTNEM PREZIVL|AN|U?
Kot zavezanec za davek na dedne n dara |e v zakonu oprede|ena tud
zna oseba, k pre|me premoen|e na podag pogodbe o dosmrtnem
prev|an|u.
Pogodba o dosmrtnem prev|an|u |e pogodba, s katero se en pogodbenk
zavee, da bo do smrt prev|a drugega pogodbenka a koga drugega n v
kater drug pogodbenk z|av, da enemu zapua vse svo|e premoen|e a
de premoen|a kot dedno.
Pr pogodb o dosmrtnem prev|an|u |e potrebno opozort na to, da ne gre
za dedno pogodbo, temve za odpano pogodbo prev|ancem n
prev|acem o odpan odtu|tv vseh nepremnn, k prpada|o prev|acu
ob skentv pogodbe a dooenega dea teh stvar, katerh zrotev |e
odoena do n|egove smrt.
Pr pogodb o dosmrtnem prev|an|u nastane davna obveznost ob smrt
prev|aca - do takrat |e ba tud odoena zrotev stvar, k so predmet
pogodbe.
63. DAVCNI ZAVEZANCI ZA DAVEK OD PREMOZEN|A?
Po Zakonu o davkh obanov pau|e|o davek od premoen|a zne osebe, k
ma|o v posest stavbe, dee stavb, stanovan|a n garae, prostore za potek
n rekreac|o, kakor tud povne ob|ekte done na|man| 8m. Poega astnkov
so zavezanc za pao tega davka tud uvac tega premoen|a. Davek
mora|o zavezanc paat ne gede na to, a omen|ena sredstva uporab|a|o
a ne oz. ga da|e|o v na|em, razen za povne ob|ekte, k|er se v prmeru
uporabe pova za oprav|an|e de|avnost ne paa davek po tem zakonu.
Davek se pau|e ne gede ne to a astnk oz. uvaec uporab|a premoen|e
sam a ga de|e v na|em.
64. DAVCNA OSNOVA PRI DAVKU NA DEDISCINE IN DARILA?
Davna osnova |e vrednost de|anske (ob|ektvne) obogattve davnega
zavezanca.
Osnova za ugotovtev vrednost |e prometna vrednost premoen|a v trenutku
pravnomonost skepa o dedovan|u oz. v trenutku spre|ema dara.
Od vrednost dedne a dara se odte|e|o:
dogov zapustnka (tud nepaan davk);
obveznost n obrementve, k zvra|o z oporonega razpoagan|a
zapustnka (voa,nu|n dee,.);
pogrebn strok;
prehodn strok, k |h |e ded me za asa v|en|a zapustnka
(vrednost vzdrevan|a pr pogodb o dosmrtnem prev|an|u).

Vse Za Finance

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Vse Za Finance

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

1. Stranke v davnem postopku na I. stopnji?

Na prvi stopnji sta za odloanje v davnem postopku pristojni Davna uprava RS in

0snova za davek na dedi+ine in darila |e prometna vrednost podedovanega

You might also like