GaSpar GaSpar Migié Cesta na Prisojo 6 6280 Ankaran-Ancarano Predsednik Viade Republike Slovenije dr. Miro Cerar Gregortiveva 20-25 1000 Ljubljana Koper, 10. decembra 2015 ZADEVA: POBUDA ZA POT DO FINANCNE KONSTRUKCUE ZA IZGRADNJO 2. TIRA IN DRUGE ‘TRANZITNE ZELEZNISKE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE ‘Spostovani predsednik Viade RS dr. Miro Cerar, Dovolite mi, da Vam predstavim svoje poglede in pobudo za resitev enega izmed podedovanih »neresljivih« problemov pri iskanju finanéne konstrukcije za izgradnjo zelezniske infrastrukture (2. tir,..), 2a katerega slovenska politika in stroka do danes Se nista dognali prave formule resitve. Kot poznavalec razmer in aktualne problematike, nekdanji poslanec driavnega zbora, driavni sekretar v kabinetu predsednika viade, zadoléen za velike infrastrukturne projekte in pomoé podjetjem v tezavah, predsednik uprave Luke Koper in danes kot svetovalec Zupana Mestne obtine Koper, se ne morem sprijazniti z dejstvorn, da od kar imamo samostojno driavo, ne znamo izkoristiti kijuéne primerjaine prednosti, ki nam jo narekuje geostrateski polozaj, preko katerega bi poleg gospodarskih koristi lahko bolje uveljavili tudi geopolitiéno moé v regiji. Ob nastopu mandata predsednika uprave Luke Koper v zadnjem kvartalu leta 2013 sem podobno pobudo posredoval takratni viadi (glej prilogo), vendar zanjo ni bilo pravega posluha. Danes, po dveh letih, sem Se bolj prepri¢an, da je bila pravilna prediagana pot do resitve problema izgradnje 2. tir ustreznejge Zelezni8ke infrastrukture, ki poteka cez slovensko ozemlje, od pristani kijuénih zalednih trii8e. Tukaj je potrebno izpostaviti neizpodbitno dejstvo, da so gospodarstva v driavah srednje in vzhodne Evrope odvisna od dnevnih prekomorskih dobav, tako v uvozni kot izvozni smeri, ki potekajo éez slovensko ozemlje. Za pravilen pristop k resitvi problema je potrebno razumeti, da koprsko pristanisée ne predstavijajo le pomoli in skladi8éa znotraj carinske ograje, temve? je pristani8e Koper kot pomemben élen globalne oskrbovalne verige med daljnim vzhodom in Evropo, povsod tam, do koder nas povezuje tako morska kot kopenska infrastruktura. Zatorej so viaganja v prometno in Zelezni8ko infrastrukturo nujna ‘samoumevna, saj brez nje ne moremo slediti razvojnim potrebam gospodarstva v Sloveniji in driavah srednje in vzhodne Evrope. 1Dejstvo je, da Luka Koper pretovori za potrebe driave Slovenije komaj 29 %, medtem ko dve tretjini pretovora opravi za trge srednje in vzhodne Evrope: za Avstrijo 28 %, Madtarsko 9 %, Italo 9 %, Slovako 6 %, Cesko 2 %, Neméijo 2 % in razliko za ostale trge. Tudi praksa dokazuje, da pristani vzhodne Evrope, zato bi morala biti izgradnja sodobnejse in varnejge zelezniske infrastrukture, ki ‘e Koper predstavija najoptimalnejso pot za oskrbo dréav srednje in poteka ez slovensko ozemlje v skupnem interesu vseh teh dréav. In ravno tukaj je Ze nakazan kljué do finanéne konstrukcije za izgradnjo 2. tira in druge prometne infrastrukture. 2 izgradnjo varnejge in boljge elezniske infrastrukture bi namreé pridobili vsi. Poenoteni pri tem vpra8anju bi porazdelili finanéno breme na vse driave v regiji, glede na pridobljene gospodarske koristi. Tako bi laije zagotovili potrebna finantna sredstva, tudi s skupnim nastopom pri pridobivanju finanénih virov iz evropskin strukturnih skladov. SpoStovani predsednik viade, z vsem spoStovanjem do Vasih prizadevanj, se glede na natin, kot se v sedanji viadi lotevate reSevanja strateskih vpraganj, bojim, da bomo le Se globlje zabredli v slepo 0. Sedanji ukrepi se ne razlikujejo bistveno od ukrepov vseh dosedanjih viad. Ob nezavedanju in neprepoznavanju strateskih razvojnih potencialov in Stevilnih zamujenih priloznosti, je logi¢en zakljucek, da je skupni imenovalec vseh dosedanjih vlad ta, da so bile izgubljene v éasu in prostoru. Ze Getrt stoletja vsakokratna viada vedno vnovig odpira ena in ista vpraSanja in namesto refitev generira dodatne ovire. Vseh teh napak Vam, spo8tovani predsednik, ni treba ponavijati. Imamo vse, kar imajo veliki in 3e vez. Namesto, da bi z izkorig¢anjem razvojnin potencialov krepili socialno in gospodarsko mot, ugotavijam, da je tudi sedanja viada ujeta v spirali stihije in je prisijena podrejati_ pomembna stratelka vprafanja potrebam dnevne politike, kar vodi v razvojna neravnovesja, poslediéno pa v vetje zadolzevanje driave ter nujno dvigovanje davkov, kar vse zavira gospodarski razvoj. Sprejetih Je bilo veliko resolucij in razvojnih strategij; veliko strokovnih in politinih razprav se je avrstilo na temo nasih naravnih prednosti, s poudarkom na razvoju logistiéne in pristaniske dejavnosti, ki nam jih, kot regeno, ponuja izjemna geografska lega. Vsega tega, v praksi, kijub Stevilnim strokovnim analizam, ial nismo znali bolje izkoristiti. Bolj kot ne, stopicamo na mestu ~ razvojni in blagovni tokovi pa gredo mimo nas. Vet kot otitno je, da nam niti stevilne strokovne analize niso bile v pomoé. Vsaka analiza je paraliza, Ze nima8 pravih re8itev, kar se potrjuje tudi sedaj, ko se Je 2 dograditvijo, obnovo in rekonstrukcijo Sueskega prekopa éas plovbe skozi kanal zmanjéal iz 18 na 11 ur in zmogliivost prehoda povetala iz 47 na 97 ladij na dan. Kijub tako pomembni pridobitvi si v Sloveniji ne moremo obetati vediih koristi, kot si to obetajo 2.000 navtitnih milj oddaljena severnoevropska pristaniséa, ki so ie davno poskrbela za boljSo pristaniko in kopensko infrastrukturo do zalednih trii8é in tako zagotovila izenaéenost koligin tovora v uvozni in izvozni smeri, kar zaradi slabe in nevarne Zelezni8ke infrastrukture, ki poteka ez slovensko ozemlje, v edinem slovenskem tovornem pristani8tu niti pribligno ne dosegamo. Potencial pa Se vedno ostaja. Se vedno je tas, da izstopimo iz slepe ulice. Pred nami je e veliko razvojnih prilotnosti. Severni Jadran $e nima gospodarskega sredi8éa in tukaj je prilofnost za Siovenijo. Tudi zato, ker zdrutenje NAPA (North Adriatic Port Association), v katerem so zdruzena severnoevropska pristaniséa, ne izkoriiéa_vsega svojega potenciala. Premalo je aktivnosti v promociji severno jadranskega transportnega koridorja v drZavah daljnega vzhoda, kise kljub monosti krajfe poti Se vedno odlotajo 22 obéutno daljSo transportno pot, preko severno evropskih pristani8é. Zagotovo je eden izmed Kijuénih razlogov za tako odlogitev slaba pristanigka in kopenska infrastruktura, na katero se sklicujem v svoji pobudi. 2Rad bi opozoril tudi, da se je pri vseh nadaljnjih aktivnostih razvoja pristanigke infrastrukture potrebno zavedati tudi pomembnosti vioge lokalne skupnosti in odgovornosti do lokalnega okolja. Pristaniske dejavnosti poleg gospodarskih koristi predstavijajo tudi resna okoljska tvegania, zato so izjemnega pomena prizadevanja natrtovalcev razvoja, da se z razvojnimi naérti_ pristani poistovetijo najprej prebivalci. Pri iskanju boljsih razvojnih regitev se je potrebno predvsem zavedati, da je Slovenija suverena pomorska driava, ki je del globalne oskrbovalne verige, kar je slovenska politika doslej podcenjevala, Ce sar 1e znamo ceniti tega, kar imamo in kar ne nazadnje smo, ne moremo priéakovati, da nas bodo cenili drugi. Tako kot sem to predlagal Ze predhodni viadi, podajam pobudo tudi sedanji viadi, naj opusti solistiéne poskuse iskanja finanéne konstrukcije 2a izgradnjo 2. tira in naj povabi predsednike vlad vseh dréav v regi k sklenitvi meddrZavnega dogovora o viaganjih v izgradnjo infrastrukture éez slovensko ozemije, kar je neizpodbitno v skupnem interesu. Nekatere od nastetih dréav so namret Ze izkazale interes. $ ‘tem bomo zagotovili varnejo transportno pot in omogotill razvoj ne le pristani8éa Koper, temvet razvoj celotnega izvozno naravnanega gospodarstva v vseh dréavah srednje in vzhodne Evrope. Tako bomo vsi pridobil Slovenija je del globalnega in skupnega evropskega prostora, zato moramo pri razvoju logistike gledati ezmejno in iskati zaveznike, tudi z vzpostavitvijo boljée Zelezniske povezave z obstojetimi evropskimi logisti¢nimi centri (Cargo center Graz, Bilk-Intermodal Logistics Center of Budapest,..), kar je bolj smiseino od nesmotene gradnje novih zalednih terminaloy, ki so bili v preteklosti naértovani na Krasu in v Prekmurju. Z boliS0 Zeleznisko infrastrukturo bomo skrajSali Zas odpreme in povetali Stevilo viakovnih kompozicij, kar bo razbremenilo tudi dragocene skladi8éne povréine v samem pristanigéu Naj omenim, da sem s to pobudo ge ob zakljuku leta 2013, na pristaniskih dnevih na Dunaju in v Budimpesti seznanil poslovne partnerje Luke Koper, ki so predlagano re8itev pozdravill in sprejeli z velikim zanimanjem. Prav tako so jo 2 odobravanjem sprejeli tudi g. Peter Hasslacher, vodja Gospodarskega oddelka na Avstrijskem Veleposianistvu v Sloveniji ter slovenski veleposlanici na Madiarskem, gospa Ksenija Skrilec in v Nemtiji gospa Marta Kos, Le od takratne slovenske viade, kot ie regeno, ni bilo pravega odziva, z izjemo gospe Darje Kocjan, direktorice direktorata za infrastrukturo na ministrstvu za infrastrukturo, ki je pokazala zanimanje za predstavijeno pobudo. V priéakovanju, da boste pobudo z doléno skrbnostjo preutili in se nanjo odzvali, Vas lepo pozdravijam. Gaipar Gaépar Misi, dip. ind, avtike \ x 7 Vvednost: ‘* Minister za infrastrukturo in promet dr. Peter GaSpersié ‘© Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec ‘© Drfavni zbor RS, poslanske skupine ‘+ Zupan Mestne obgine Koper ‘© Predsedinik uprave Luke Koper d. d., Dragomir Matié ‘© Generaini direktor Slovenskih Zeleznic d, d., Dugan MesPriloga: Prikaz delezev skupnega pretovora v Luki Koper po trgih (2014)