KAZALO

1. RIBE

2. POZNAMO TRI GLAVNE SKUPINE RIB

3. RIBJA NOTRANJOST

4. RIBE DIHAJO

5. RIBE VIDIJO

6. RIBE SLIIJO IN SE OGLAAJO

7. RIBE OKUAJO IN VOHAJO

8. RIBE UTIJO

9. RIBJE OKOSTJE

10. RIBJE LUSKE

11. IVOBARVNOST PRI RIBAH

12. UMIRJENE BARVE PRI RIBAH

13. OBLIKA RIB

14. PLAVANJE

15. REPI IN PLAVUTI

16. KAKO SE RIBE HRANIJO

17. HRANA ZUNAJ VODE

18. GRADNJA DOMA

19. RIBJE IKRE

20. RIBE SE BRANIJO

21. IVLJENJE RIB

22. VRSTE RIB

23. ALI VE.

VPRAANJA:

1. RIBE

Ribe so velika skupina ivali,ki so izredno dobro prilagojene na ivljenje v vodi.

Imajo skupne lastnosti: dihajo s krgami, telo imajo prekrito z luskami, za
plavanje oz. gibanje v vodi uporabljajo plavuti. Na svetu je priblino 20.000
razlinih vrst rib.

2. POZNAMO TRI GLAVNE SKUPINE RIB

Brezeljustnice v glavi nimajo eljusti. Njihova usta so podobna prisesku. V njih

je veliko majhnih, ostrih zob. Hranijo se tako, da se prisesajo na druge ribe in z
zobmi strgajo z njih meso ali pa sesajo kri. (glenavice, pikurji)

Hrustannice To so ribe, ki nimajo v telesu ogrodja, zgrajenega iz kosti, ampak

je njihovo ogrodje iz hrustanca. Hrustanec je vrst in proen. (morski psi, skati)

Kostnice Njihovo ogrodje je zgrajeno iz kosti. Koo imajo pokrito z gladkimi

luskami.

3. RIBJA NOTRANJOST

Ribe kostnice;

Tipine ribe kostnice (npr. ostri) imajo veino notranjih organov v dolnji polovici
sprednjega dela telesa. Preostali del ribjega telesa je izpolnjen z miicami, s
katerimi riba opravlja plavalne gibe. Nekatere ribe (npr. KRAPI) pa sploh nimajo
elodca, ampak le v tesen zvitek zvito revo.

Ribe hrustannice;

(Npr. morski pes) ima v glavnem enake notranje organe kot riba kostnica, le
vzdunega mehurja ne. Poleg tega ima v konnem delu revesa nenavadno gubo
zavitnico, podobno odepniku za zamake, ki verjetno poveuje povrino za
sprejemanje hranilnih snovi iz prebavljene hrane.

Ribe brez eljusti;

Glenavica ima zelo preprost prebavni sistem, njena prebavila so koma kaj ve kot
ravna cev med usti in zadnjino odprtino. Tudi za dihanje nima pravnih krg,
ampak samo krne meike, ki so notranji epki, povezani z relom in znotraj
prepredeni z drobnimi krvnimi ilicami.

4. RIBE DIHAJO

Ribe izkoriajo kisik, ki je raztopljen v vodi. Da pridejo do tega kisika, morajo

vodo pretakati skozi krge. Imajo jih na obeh straneh glave. krge opravljajo
enako nalogo kot naa pljua.

Ribe sprejemajo vodo skozi usta. Voda nato oblije krge. V krgah preide kisik iz
vode v kri. Riba nato vodo iztisne iz krg.

Zajemanje zraka;

V mono ogretih stojeih vodah je malo kisika. Nekatere ribe iz takih voda
prihajajo na povrje po poirke zraka, da se oskrbijo s potrebnim kisikom.

5. RIBE VIDIJO

Oi rib so podobne oem ljudi in drugih ivali, imajo pa tudi nekaj posebnosti.
Veina rib ima oi na obeh straneh glave. Ker lea trli iz glave, vidi riba vse okoli
sebe. Tako lahko vidi, vse kar plava k njej, iz katerekoli smeri.

6. RIBE SLIIJO IN SE OGLAAJO

Ker ribe nimajo zunanjega uhlja izgleda, kakor da nimajo ues. Ribe imajo uesa
in veina jih zelo dobro slii. Njihova uesa so zaitena v votlinicah na vsaki
strani glave, takoj za omi. Zvok potuje skozi ribino tele neposredno do ues.

Mnogo vrst rib ujame zvok na drugaen nain. Njihova uesa so povezana z ribjim
mehurjem.

Zvok je za ribe pomemben. Nekatere pogosto glasno kliejo druga drugo in jih je
sliati zelo dale naokrog. Nekatere se oglaajo tako, da kripajo z zobmi, druga
tako, da drgnejo s plavuti ob telo. Nekatere ribe pa tresejo svoj ribji mehur in
tako oddajajo glasove.

7. RIBE OKUAJO IN VOHAJO

Nekatere vrste rib okua s celimi telesi. Okualne brbunice imajo na jeziku, pa
tudi okoli glave, na prstih, plavutih in celo na trupu. Nekatere ribe imajo okoli ust
dolge tipalke, ki jim pravimo brki in njih so okualne brbonice.

Ribe imajo na glavi nosnice, ki jih uporabljajo za vohanje, nikoli pa za dihanje.

8. RIBE UTIJO

Ribe imajo posebno utilo, ki ga nima skoraj nobena druga ival. Vzdol vsake
strani telesa, tik pod koo, ima veina rib vrsto obutljivih utnic, s katerimi
zaznajo e tako ,majhne tresljaje in gibanje vode. To je pobonica.

S utnicami pobonice na glavi riba zaznava odboj vode od predmetov, od katere

voda zadeva. Zato se ne zaletava v predmete ali v druge ivali.

9. RIBJE OKOSTJE

Nekatere ribe (npr. jeseter) imajo preteni del okostja zgrajen iz hrustanca in so
zato uvrene med preproste ribe kostnice. Veina rib pa ima okostje zgrajeno iz
kosti (ribe kostnice) in sestavljeno iz treh osnovnih delov. Prvi je lobanja, v kateri
so mogani, ter eljust in krni loki. Drugi del je hrbtenica z rebri in hrbtnimi
izrastki. Tretji del pa je tako imenovano fino okostje, sestavljeno iz drobnih
podpornih kosti za plavuti in rep.

10. RIBJE LUSKE

Veina rib ima telo pokrito s prosojnimi luskami. Velikost in oblika lusk je razlina,
vendar imajo ribe kostnice v glavnem majhne in okrogle, upogljive enoslojne
luske, ki jih imenujemo leptoidne. Razen teh poznamo e tri osnovne tipe lusk.
Morski psi ima skati imajo zobem podobne plakoidne luske, ki jih imenujejo tudi
kone zobke. Nekatere ribe pa sploh nimajo lusk, pa pa izredno ilavo koo.
Sluz na povrini ribjega telesa ne izvira iz lusk, ampak se izloa iz konih slojev
pod luskami. Zaradi sluzave telesne povrine ribe zlahka drsijo skozi vodo.

11. IVOBARVNOST PRI RIBAH

tevilne ribe so izredno pisanih oblik, pa ne zato da bi bile lepe, ampak zato da bi
preivele v neizprosnem boju za obstanek. Zaradi najrazlinejih vzrokov so se pri
ribah razvili skoraj vsi barvni odtenki in vzorci, ki si jih je mogoe zamisliti.
Razline barve so odlien pripomoek za obrambo ali za prikrivanje ali pa za
oznaevanje in zaito svojega obmoja. Pri ribah iz odprtih voda prevladujejo
mehki in srebrni razliki zelene, modre in rjave barve. Mnoica bleeih rdeih,
rumenih in modrih barv pa prikriva druge ribe v razkono pisanem svetu koralnih
grebenov. Pike, proge in pege optino razbijejo normalno ribjo obliko in
zmedejo plenilce. Nekatere ribe pa s svatovskimi barvami sporoajo
pripravljenost za parjenje.

12. UMIRJENE BARVE PRI RIBAH

Ribe iz bolj hladnih voda in tiste, ki ive na odprtem oceanu, imajo bolj umirjene
barve in vzorce kot ribe iz tropskih jezer in toplih morij okrog koralnih grebenov.
Mnoge ribe, ki ive blizu vodne povrine, so kontrastno obarvane: temneje po
hrbtu in svetleje po trebuhu. Svetloba od zgoraj obseva hrbet, ki postane bolj
bled in hkrati osenuje trebuh zaradi tega se izgublja globinska predstava in
riba optino izginja v vodnem okolju.

13. OBLIKA RIB

Veina rib ima obiajno ribjo obliko. Vendar pa najdemo neteto ribjih vrst, ki
tako ali drugae odstopajo od osnovne ribje oblike. Dolge, vitke, puiasto

oblikovane ribe, kot je (npr. kljunati ukec), imajo brezhibno tokovnino obliko, ki
je potrebna za bliskovite napade iz zasede. Oblika, prav tako kot primerna
obarvanost, omogoa mnogim ribam uspeno prikrivanje. Valujoe plavuti so
lahko podobne v vodi valujoim listom, cela ival je lahko podobna rastlini ali pa
celo drugi ivali.

14. PLAVANJE

Ribe imajo tako obliko telesa, da se lahko zelo hitro gibljejo skozi vodo. Pri hitrem
gibanju ribe z bonimi miicami zvijejo telo v obliki rke S. Veina rib kostnic ima
z zrakom napolnjeno vreko, ki jo imenujemo ribji mehur. Ta jim omogoa ostati
na katerikoli globini. Ko riba napolni ribji mehur z zrakom, se dvigne, ko pa ga
izprazni, se potopi.
Ribe plavajo tako, kot se kae zvijajo, to je z zaporednim bonim zvijanjem telesa
ali s pomojo valov, ki drug za drugim potujejo vzdol telesa. Vsak val se zane
z manjim stranskim gibom glave, postaja vse veji med premikanjem vzdol
telesa in dosee vrh v stranskem gibu repa. Telo in rep porivata okolno vodo
vstran in nazaj in tako poganjata ribo naprej. Pri veini rib je rep glavni pogonski
motor, toda nekatere vrste rib raje veslajo
s prsnimi plavutmi kakor z repom. Valovito bono zvijanje telesa povzroajo
zaporedne skritve miinih blokov na obeh straneh hrbtenice. Vsak miini blok
miotom se skri za delek sekunde kasneje kot predhodni miini blok, zaradi
esar se telo zvije v val. e eli riba spremeniti smer, ustrezno spremeni kot
nagiba plavuti na smer vodnega toka. Vodni tok pritisne na ploskev plavuti in jo
poskua zravnati, pri tem pa nastane sila, ki spremeni poloaj ribjega telesa.

15. REPI IN PLAVUTI

Vse ribe imajo plavuti, eprav jih pri nekaterih ribah zelo teko opazimo. Veina
rib se giblje s plavutmi, zlasti z repom. Obenem morajo krmariti in e natanno
ustavljati, pri emer si pomagajo s prsnimi, hrbtnimi in trebunimi plavutmi. Po
obliki plavuti je mogoe sklepati o nainu ivljenja rib. Ozke, noasto oblikovane
stranske plavuti in ozka, globoka razcepljena repna plavut so znailne za hitre in
vztrajne plavalce, kakrna sta tun ali pa jadrovnica. Sorazmerno velike, iroke
stranske plavuti in iroka, ravno odrezana repna plavut pa olajujejo natanno
manevriranje in jih najdemo pri poasnih ribah, ki ive blizu dna ali pa med
skalami in koralnimi grebeni.

16. KAKO SE RIBE HRANIJO

Velike ribe jedo male in male jedo manje. Nekatere ribe jedo rastline in ribe,
nekatere jedo alge, ki so priraene na dno, kamen ali pa prosto plavajo. Kakor
na kopnem so tudi v vodi rastline osnova vsega ivega. Veina morskih rastlin je
mikroskopsko majhna in lebde v vodi, imenujemo jih fitoplankton. Z njimi se
hranijo v morski vodi lebdee drobne ivalce, s skupnim imenom zooplankton.
Nekoliko veje ivalce se hranijo s planktonom. Kako se riba hrani lahko
sklepamo, e po tem, kako je oblikovana glava. e ima riba velike, za drobljenje
oblikovane zobe, se hrani s koljkami, koralnimi ali z ilavo rastlinsko hrano. Ostri,
koniasti zobje so znak dobrih lovcev, iroka, zijajoa usta pa izdajajo, da riba
plen pogoltne.

17. HRANA ZUNAJ VODE

Veina rib si ie hrano v svojem naravnem vodnem okolju. Nekatere riba tako kot
postrv prestrezajo na vodnem povrju utapljajoe se muice in drugo hrano ali pa
celo lovijo tik nad vodo letee uelke. Toda le malo rib je sposobnih ujeti hrano
povsem zunaj vode.

18. GRADNJA DOMA

Tako kot pri mnogih ivalih se tudi ribje mladice razvijajo iz jajec ali iker, ki jih
izleejo samice, samci pa oplodijo. Na kopnem se morata samec in samica med
parjenjem zdruiti. Pri ribah pa je navadno dovolj, da sta blizu drug drugega, saj
voda, v katerih ivita, omogoa sreanje jajec in semenic. Na tisoe ribjih vrst v
asu drsti (odlaganja in oplojevanja iker) odlaga ikre (jajeca) in mleko
(semenice) preprosto v vodo na drstiu. Vendar pa nekatere ribje vrste
razmnoevanju posveajo vejo pozornost in poznajo celo svatovske obiaje.
Navadno so to tiste vrste, pri katerih svatujoi samec z ivimi barvami vabi
samico. Mali navadni zet pa e posebej poskrbi za ikre in mladice, saj zgradi zanje
gnezdo in jih v njem skrbno uva.

Gnezdo v morju

Podobno kot njegov sladkovodni sorodnik tudi morski zet gradi gnezdo. Koke
morskih alg zbere v veji skupek in jih povee s sluzasto nitjo, izlokom ledvic.

Kopanje temeljev

Samec z gobkom razrahlja blato in pesek na dnu in ga odrine, da nastane plitva

jamica. Gnezdo postavi navadno med vodnim rastlinjem ali pa v zavetju
manjega kamna.

19. RIBJE IKRE

Ribe se razmnoujejo na izredno razline naine. Samice pri takih vrstah, kot sta
trska in romb, odlagajo na milijone iker (jajec) v morje, tam jih samci oplodijo in
potem se iz njih same izvalijo ribje liinke. Vendar jih preivi le peica, vsa druga
pa postanejo hrana raznim vodnim ivalim. Povsem drugae je pri glavau ali
kaplju, pri katerem odloi samica le sto ali dvesto iker, katere potem samec
neustrano uva, dokler se v njih ne razvijejo zarodki in izleejo mladice.
Nekatere samike pa odloijo jajeca v mulj na dnu rek, kjer si naredijo prava
gnezda. Samek morskega konjika nosi oplojena jajeca v svoji vrei v trebuhu.
Nekatere ribe prenaajo svoja jajeca v ustih. Vse te ribje vrste so oviparne, kar
pomeni, da se mladii razvijajo v jajecih zunaj telesa samice. Vendar pa vse ribe
ne odlagajo jajec. Nekatere vrste, predvsem morski psi, so vivaparne, kot
sesalci. To pomeni, da se zarodek v jajecu razvija v materinem telesu in mati
skoti e povsem izoblikovanega mladia.

20. RIBE SE BRANIJO

Ribe se morajo znati zavarovati, da ne postanejo plen drugim ribam. Mnogo jih
naredi to tako, da se skrijejo. Nekatere imajo barvne liste po telesu, ki jim
omogoajo, da se popolnoma zlijejo z okoljem, kjer se zadrujejo. Nekatere celo
spreminjajo svojo barvo in obliko, da so manj opazne. Nekatere ribe imajo obliko
morskih alg in se tako lahko zelo dobro skrijejo med njimi, druge so podobne
kamnu. Nekatere izgledajo na pogled zelo nevarne, eprav v resnici niso.
Poznamo ribe, ki se zelo napihnejo, da jih ni mogoe pojesti. So pa tudi ribe, ki
imajo strupene bodice in se z njimi branijo ali napadajo.

21. IVLJENJE RIB

Mnoge ribe ive zdruene v gostih jatah in vlakih ali pa tudi v manj gostih
skupinah. Najpogosteje se zdruujejo v jatah zato, ker se, kot npr. sledi, hranijo s
planktonom in skupaj iejo vode, kjer ga je kar najve. Nekatere vrste se
mnoino zbirajo v asu drsti. Zlasti mlade ribice in manje vrste rib pa se zbirajo
v jata tudi zato, ker so v mnoici varneje. Ko se plenilec priblia jati in ga
prevzame presenetljiva tevilnost in gibljivost rib v njej, si pogosto ne more
izbrati posamezne ribe. Majhne ribe v gosti jati se premikajo tako usklajeno, da so
videti kakor en sam velik organizem in so zaradi tega bolj varne.

22. VRSTE RIB

Ribe razdelimo na:

morske ribe (kova, sardele, morski list, karpena, orade, mormora, .)

sladkovodne ribe (postrv, lipanj, sulec, smu, som, krap, uka, jegulja,
belica)

Morske ribe se delijo na:

drobne modre ribe (sardele, skua, )

velike modre ribe
bele ribe (orada, morski list, brancin, postrv,)

23. ALI VE.

- Ali ve?

Nekatere ribe lahko kasneje spremenijo spol, nekatere so lahko hkrati samec in
samica in si same oplodijo jajeca.

- Ali ve?

Nekatere ribe, ko so ranjene, oddajajo poseben vonj, ki opozarja druge.

- Ali ve?

Ribe, ki ivijo globoko v oceanih, kamor prodre malo svetlobe, imajo zelo velike
oi. Nekatere ribe, ki ive prav na dnu oceanov, pogosto proizvajajo lastno
svetlobo in z njo privabljajo ivali.

- Ali ve?

Morski psi nimajo ribjega mehurja. V telesu imajo zelo velika mastna jetra. Olje je
laje od vode in zato se morski pes ne potopi.

- Ali ve?

Kiti in delfini niso ribe, eprav ivijo v morju. Nimajo krg, ampak pljua. Pod vodo
lahko ostanejo zelo dolgo, ez nekaj asa pa morajo priti na povrje in vdihniti
zrak.

Katere tri glavne skupine rib poznamo?

Ribe kostnice,hrustannice in brezeljustnice.

S im se hrani veina rib?
Z drugimi manjimi ribami,rastlinami planktonom.
Priblino koliko rib poznamo na svetu?
20.000 vrst rib.
Natej znailnosti hrustannic?
Ribe ki nimajo v telesu ogrodja,zgrajene iz kostiogrrodje iz
hrustanca.
Natej znailnosti kostnic?
Ogrodje zgrajeno iz kosti,koo pokrito z gladkimi luskami.