KAZALO

1. RIBE
2. POZNAMO TRI GLAVNE SKUPINE RIB
3. RIBJA NOTRANJOST
4. RIBE DIHAJO
5. RIBE VIDIJO
6. RIBE SLIIJO IN SE OGLAAJO
7. RIBE OKUAJO IN VOHAJO
8. RIBE UTIJO
9. RIBJE OKOSTJE
10. RIBJE LUSKE
11. IVOBARVNOST PRI RIBAH
12. UMIRJENE BARVE PRI RIBAH
13. OBLIKA RIB
14. PLAVANJE
15. REPI IN PLAVUTI
16. KAKO SE RIBE HRANIJO
17. HRANA ZUNAJ VODE
18. GRADNJA DOMA
19. RIBJE IKRE
20. RIBE SE BRANIJO
21. IVLJENJE RIB
22. VRSTE RIB
23. ALI VE.
VPRAANJA:

1. RIBE

Ribe so velika skupina ivali,ki so izredno dobro prilagojene na ivljenje v vodi. Imajo
skupne lastnosti: dihajo s krgami, telo imajo prekrito z luskami, za plavanje oz. gibanje v
vodi uporabljajo plavuti. Na svetu je priblino 20.000 razlinih vrst rib.
2. POZNAMO TRI GLAVNE SKUPINE RIB
Brezeljustnice v glavi nimajo eljusti. Njihova usta so podobna prisesku. V njih je veliko
majhnih, ostrih zob. Hranijo se tako, da se prisesajo na druge ribe in z zobmi strgajo z njih
meso ali pa sesajo kri. (glenavice, pikurji)
Hrustannice To so ribe, ki nimajo v telesu ogrodja, zgrajenega iz kosti, ampak je njihovo
ogrodje iz hrustanca. Hrustanec je vrst in proen. (morski psi, skati)
Kostnice Njihovo ogrodje je zgrajeno iz kosti. Koo imajo pokrito z gladkimi luskami.
3. RIBJA NOTRANJOST
-

Ribe kostnice;

Tipine ribe kostnice (npr. ostri) imajo veino notranjih organov v dolnji polovici
sprednjega dela telesa. Preostali del ribjega telesa je izpolnjen z miicami, s katerimi riba
opravlja plavalne gibe. Nekatere ribe (npr. KRAPI) pa sploh nimajo elodca, ampak le v
tesen zvitek zvito revo.
-

Ribe hrustannice;

(Npr. morski pes) ima v glavnem enake notranje organe kot riba kostnica, le vzdunega
mehurja ne. Poleg tega ima v konnem delu revesa nenavadno gubo zavitnico, podobno
odepniku za zamake, ki verjetno poveuje povrino za sprejemanje hranilnih snovi iz
prebavljene hrane.
-

Ribe brez eljusti;

Glenavica ima zelo preprost prebavni sistem, njena prebavila so koma kaj ve kot ravna cev
med usti in zadnjino odprtino. Tudi za dihanje nima pravnih krg, ampak samo krne
meike, ki so notranji epki, povezani z relom in znotraj prepredeni z drobnimi krvnimi
ilicami.
4. RIBE DIHAJO
Ribe izkoriajo kisik, ki je raztopljen v vodi. Da pridejo do tega kisika, morajo vodo
pretakati skozi krge. Imajo jih na obeh straneh glave. krge opravljajo enako nalogo kot naa
pljua.

Ribe sprejemajo vodo skozi usta. Voda nato oblije krge. V krgah preide kisik iz vode v kri.
Riba nato vodo iztisne iz krg.
-

Zajemanje zraka;

V mono ogretih stojeih vodah je malo kisika. Nekatere ribe iz takih voda prihajajo na
povrje po poirke zraka, da se oskrbijo s potrebnim kisikom.
5. RIBE VIDIJO
Oi rib so podobne oem ljudi in drugih ivali, imajo pa tudi nekaj posebnosti. Veina rib ima
oi na obeh straneh glave. Ker lea trli iz glave, vidi riba vse okoli sebe. Tako lahko vidi, vse
kar plava k njej, iz katerekoli smeri.
6. RIBE SLIIJO IN SE OGLAAJO
Ker ribe nimajo zunanjega uhlja izgleda, kakor da nimajo ues. Ribe imajo uesa in veina jih
zelo dobro slii. Njihova uesa so zaitena v votlinicah na vsaki strani glave, takoj za omi.
Zvok potuje skozi ribino tele neposredno do ues.
Mnogo vrst rib ujame zvok na drugaen nain. Njihova uesa so povezana z ribjim mehurjem.
Zvok je za ribe pomemben. Nekatere pogosto glasno kliejo druga drugo in jih je sliati zelo
dale naokrog. Nekatere se oglaajo tako, da kripajo z zobmi, druga tako, da drgnejo s
plavuti ob telo. Nekatere ribe pa tresejo svoj ribji mehur in tako oddajajo glasove.
7. RIBE OKUAJO IN VOHAJO
Nekatere vrste rib okua s celimi telesi. Okualne brbunice imajo na jeziku, pa tudi okoli
glave, na prstih, plavutih in celo na trupu. Nekatere ribe imajo okoli ust dolge tipalke, ki jim
pravimo brki in njih so okualne brbonice.
Ribe imajo na glavi nosnice, ki jih uporabljajo za vohanje, nikoli pa za dihanje.
8. RIBE UTIJO
Ribe imajo posebno utilo, ki ga nima skoraj nobena druga ival. Vzdol vsake strani telesa,
tik pod koo, ima veina rib vrsto obutljivih utnic, s katerimi zaznajo e tako ,majhne
tresljaje in gibanje vode. To je pobonica.
S utnicami pobonice na glavi riba zaznava odboj vode od predmetov, od katere voda
zadeva. Zato se ne zaletava v predmete ali v druge ivali.
9. RIBJE OKOSTJE
Nekatere ribe (npr. jeseter) imajo preteni del okostja zgrajen iz hrustanca in so zato uvrene
med preproste ribe kostnice. Veina rib pa ima okostje zgrajeno iz kosti (ribe kostnice) in
sestavljeno iz treh osnovnih delov. Prvi je lobanja, v kateri so mogani, ter eljust in krni

loki. Drugi del je hrbtenica z rebri in hrbtnimi izrastki. Tretji del pa je tako imenovano fino
okostje, sestavljeno iz drobnih podpornih kosti za plavuti in rep.
10. RIBJE LUSKE
Veina rib ima telo pokrito s prosojnimi luskami. Velikost in oblika lusk je razlina, vendar
imajo ribe kostnice v glavnem majhne in okrogle, upogljive enoslojne luske, ki jih imenujemo
leptoidne. Razen teh poznamo e tri osnovne tipe lusk. Morski psi ima skati imajo zobem
podobne plakoidne luske, ki jih imenujejo tudi kone zobke. Nekatere ribe pa sploh nimajo
lusk, pa pa izredno ilavo koo. Sluz na povrini ribjega telesa ne izvira iz lusk, ampak se
izloa iz konih slojev pod luskami. Zaradi sluzave telesne povrine ribe zlahka drsijo skozi
vodo.
11. IVOBARVNOST PRI RIBAH
tevilne ribe so izredno pisanih oblik, pa ne zato da bi bile lepe, ampak zato da bi preivele v
neizprosnem boju za obstanek. Zaradi najrazlinejih vzrokov so se pri ribah razvili skoraj vsi
barvni odtenki in vzorci, ki si jih je mogoe zamisliti. Razline barve so odlien pripomoek
za obrambo ali za prikrivanje ali pa za oznaevanje in zaito svojega obmoja. Pri ribah iz
odprtih voda prevladujejo mehki in srebrni razliki zelene, modre in rjave barve. Mnoica
bleeih rdeih, rumenih in modrih barv pa prikriva druge ribe v razkono pisanem svetu
koralnih grebenov. Pike, proge in pege optino razbijejo normalno ribjo obliko in zmedejo
plenilce. Nekatere ribe pa s svatovskimi barvami sporoajo pripravljenost za parjenje.
12. UMIRJENE BARVE PRI RIBAH
Ribe iz bolj hladnih voda in tiste, ki ive na odprtem oceanu, imajo bolj umirjene barve in
vzorce kot ribe iz tropskih jezer in toplih morij okrog koralnih grebenov. Mnoge ribe, ki ive
blizu vodne povrine, so kontrastno obarvane: temneje po hrbtu in svetleje po trebuhu.
Svetloba od zgoraj obseva hrbet, ki postane bolj bled in hkrati osenuje trebuh zaradi tega se
izgublja globinska predstava in riba optino izginja v vodnem okolju.
13. OBLIKA RIB
Veina rib ima obiajno ribjo obliko. Vendar pa najdemo neteto ribjih vrst, ki tako ali
drugae odstopajo od osnovne ribje oblike. Dolge, vitke, puiasto oblikovane ribe, kot je
(npr. kljunati ukec), imajo brezhibno tokovnino obliko, ki je potrebna za bliskovite napade
iz zasede. Oblika, prav tako kot primerna obarvanost, omogoa mnogim ribam uspeno
prikrivanje. Valujoe plavuti so lahko podobne v vodi valujoim listom, cela ival je lahko
podobna rastlini ali pa celo drugi ivali.
14. PLAVANJE
Ribe imajo tako obliko telesa, da se lahko zelo hitro gibljejo skozi vodo. Pri hitrem gibanju
ribe z bonimi miicami zvijejo telo v obliki rke S. Veina rib kostnic ima z zrakom
napolnjeno vreko, ki jo imenujemo ribji mehur. Ta jim omogoa ostati na katerikoli globini.
Ko riba napolni ribji mehur z zrakom, se dvigne, ko pa ga izprazni, se potopi.

Ribe plavajo tako, kot se kae zvijajo, to je z zaporednim bonim zvijanjem telesa ali s
pomojo valov, ki drug za drugim potujejo vzdol telesa. Vsak val se zane z manjim
stranskim gibom glave, postaja vse veji med premikanjem vzdol telesa in dosee vrh v
stranskem gibu repa. Telo in rep porivata okolno vodo vstran in nazaj in tako poganjata ribo
naprej. Pri veini rib je rep glavni pogonski motor, toda nekatere vrste rib raje veslajo
s prsnimi plavutmi kakor z repom. Valovito bono zvijanje telesa povzroajo zaporedne
skritve miinih blokov na obeh straneh hrbtenice. Vsak miini blok miotom se skri za
delek sekunde kasneje kot predhodni miini blok, zaradi esar se telo zvije v val. e eli
riba spremeniti smer, ustrezno spremeni kot nagiba plavuti na smer vodnega toka. Vodni tok
pritisne na ploskev plavuti in jo poskua zravnati, pri tem pa nastane sila, ki spremeni poloaj
ribjega telesa.
15. REPI IN PLAVUTI
Vse ribe imajo plavuti, eprav jih pri nekaterih ribah zelo teko opazimo. Veina rib se giblje
s plavutmi, zlasti z repom. Obenem morajo krmariti in e natanno ustavljati, pri emer si
pomagajo s prsnimi, hrbtnimi in trebunimi plavutmi. Po obliki plavuti je mogoe sklepati o
nainu ivljenja rib. Ozke, noasto oblikovane stranske plavuti in ozka, globoka razcepljena
repna plavut so znailne za hitre in vztrajne plavalce, kakrna sta tun ali pa jadrovnica.
Sorazmerno velike, iroke stranske plavuti in iroka, ravno odrezana repna plavut pa
olajujejo natanno manevriranje in jih najdemo pri poasnih ribah, ki ive blizu dna ali pa
med skalami in koralnimi grebeni.
16. KAKO SE RIBE HRANIJO
Velike ribe jedo male in male jedo manje. Nekatere ribe jedo rastline in ribe, nekatere jedo
alge, ki so priraene na dno, kamen ali pa prosto plavajo. Kakor na kopnem so tudi v vodi
rastline osnova vsega ivega. Veina morskih rastlin je mikroskopsko majhna in lebde v vodi,
imenujemo jih fitoplankton. Z njimi se hranijo v morski vodi lebdee drobne ivalce, s
skupnim imenom zooplankton. Nekoliko veje ivalce se hranijo s planktonom. Kako se riba
hrani lahko sklepamo, e po tem, kako je oblikovana glava. e ima riba velike, za drobljenje
oblikovane zobe, se hrani s koljkami, koralnimi ali z ilavo rastlinsko hrano. Ostri, koniasti
zobje so znak dobrih lovcev, iroka, zijajoa usta pa izdajajo, da riba plen pogoltne.
17. HRANA ZUNAJ VODE
Veina rib si ie hrano v svojem naravnem vodnem okolju. Nekatere riba tako kot postrv
prestrezajo na vodnem povrju utapljajoe se muice in drugo hrano ali pa celo lovijo tik nad
vodo letee uelke. Toda le malo rib je sposobnih ujeti hrano povsem zunaj vode.
18. GRADNJA DOMA
Tako kot pri mnogih ivalih se tudi ribje mladice razvijajo iz jajec ali iker, ki jih izleejo
samice, samci pa oplodijo. Na kopnem se morata samec in samica med parjenjem zdruiti. Pri
ribah pa je navadno dovolj, da sta blizu drug drugega, saj voda, v katerih ivita, omogoa
sreanje jajec in semenic. Na tisoe ribjih vrst v asu drsti (odlaganja in oplojevanja iker)
odlaga ikre (jajeca) in mleko (semenice) preprosto v vodo na drstiu. Vendar pa nekatere
ribje vrste razmnoevanju posveajo vejo pozornost in poznajo celo svatovske obiaje.
Navadno so to tiste vrste, pri katerih svatujoi samec z ivimi barvami vabi samico. Mali

navadni zet pa e posebej poskrbi za ikre in mladice, saj zgradi zanje gnezdo in jih v njem
skrbno uva.
-

Gnezdo v morju

Podobno kot njegov sladkovodni sorodnik tudi morski zet gradi gnezdo. Koke morskih alg
zbere v veji skupek in jih povee s sluzasto nitjo, izlokom ledvic.
-

Kopanje temeljev

Samec z gobkom razrahlja blato in pesek na dnu in ga odrine, da nastane plitva jamica.
Gnezdo postavi navadno med vodnim rastlinjem ali pa v zavetju manjega kamna.
19. RIBJE IKRE
Ribe se razmnoujejo na izredno razline naine. Samice pri takih vrstah, kot sta trska in
romb, odlagajo na milijone iker (jajec) v morje, tam jih samci oplodijo in potem se iz njih
same izvalijo ribje liinke. Vendar jih preivi le peica, vsa druga pa postanejo hrana raznim
vodnim ivalim. Povsem drugae je pri glavau ali kaplju, pri katerem odloi samica le sto ali
dvesto iker, katere potem samec neustrano uva, dokler se v njih ne razvijejo zarodki in
izleejo mladice. Nekatere samike pa odloijo jajeca v mulj na dnu rek, kjer si naredijo
prava gnezda. Samek morskega konjika nosi oplojena jajeca v svoji vrei v trebuhu.
Nekatere ribe prenaajo svoja jajeca v ustih. Vse te ribje vrste so oviparne, kar pomeni, da se
mladii razvijajo v jajecih zunaj telesa samice. Vendar pa vse ribe ne odlagajo jajec.
Nekatere vrste, predvsem morski psi, so vivaparne, kot sesalci. To pomeni, da se zarodek v
jajecu razvija v materinem telesu in mati skoti e povsem izoblikovanega mladia.
20. RIBE SE BRANIJO
Ribe se morajo znati zavarovati, da ne postanejo plen drugim ribam. Mnogo jih naredi to
tako, da se skrijejo. Nekatere imajo barvne liste po telesu, ki jim omogoajo, da se
popolnoma zlijejo z okoljem, kjer se zadrujejo. Nekatere celo spreminjajo svojo barvo in
obliko, da so manj opazne. Nekatere ribe imajo obliko morskih alg in se tako lahko zelo dobro
skrijejo med njimi, druge so podobne kamnu. Nekatere izgledajo na pogled zelo nevarne,
eprav v resnici niso. Poznamo ribe, ki se zelo napihnejo, da jih ni mogoe pojesti. So pa tudi
ribe, ki imajo strupene bodice in se z njimi branijo ali napadajo.
21. IVLJENJE RIB
Mnoge ribe ive zdruene v gostih jatah in vlakih ali pa tudi v manj gostih skupinah.
Najpogosteje se zdruujejo v jatah zato, ker se, kot npr. sledi, hranijo s planktonom in skupaj
iejo vode, kjer ga je kar najve. Nekatere vrste se mnoino zbirajo v asu drsti. Zlasti
mlade ribice in manje vrste rib pa se zbirajo v jata tudi zato, ker so v mnoici varneje. Ko
se plenilec priblia jati in ga prevzame presenetljiva tevilnost in gibljivost rib v njej, si
pogosto ne more izbrati posamezne ribe. Majhne ribe v gosti jati se premikajo tako usklajeno,
da so videti kakor en sam velik organizem in so zaradi tega bolj varne.

22. VRSTE RIB

Ribe razdelimo na:
-

morske ribe (kova, sardele, morski list, karpena, orade, mormora, .)

sladkovodne ribe (postrv, lipanj, sulec, smu, som, krap, uka, jegulja, belica)

Morske ribe se delijo na:

-

drobne modre ribe (sardele, skua, )

velike modre ribe
bele ribe (orada, morski list, brancin, postrv,)

23. ALI VE.

- Ali ve?
Nekatere ribe lahko kasneje spremenijo spol, nekatere so lahko hkrati samec in samica in si
same oplodijo jajeca.
- Ali ve?
Nekatere ribe, ko so ranjene, oddajajo poseben vonj, ki opozarja druge.
- Ali ve?
Ribe, ki ivijo globoko v oceanih, kamor prodre malo svetlobe, imajo zelo velike oi.
Nekatere ribe, ki ive prav na dnu oceanov, pogosto proizvajajo lastno svetlobo in z njo
privabljajo ivali.
- Ali ve?
Morski psi nimajo ribjega mehurja. V telesu imajo zelo velika mastna jetra. Olje je laje od
vode in zato se morski pes ne potopi.
- Ali ve?
Kiti in delfini niso ribe, eprav ivijo v morju. Nimajo krg, ampak pljua. Pod vodo lahko
ostanejo zelo dolgo, ez nekaj asa pa morajo priti na povrje in vdihniti zrak.

Katere tri glavne skupine rib poznamo?

Ribe kostnice,hrustannice in brezeljustnice.
S im se hrani veina rib?
Z drugimi manjimi ribami,rastlinami planktonom.
Priblino koliko rib poznamo na svetu?
20.000 vrst rib.
Natej znailnosti hrustannic?
Ribe ki nimajo v telesu ogrodja,zgrajene iz kostiogrrodje iz hrustanca.
Natej znailnosti kostnic?
Ogrodje zgrajeno iz kosti,koo pokrito z gladkimi luskami.