RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

1. Uvod ...........................................................................................................str. 2
1.1. Opis problema
1.2. Opis stanja pred izdelavo informacijskega sistema
1.3. Koristi in cilji razvoja informacijskega sistema
1.4. Tveganost razvoja informacijskega sistema
2. Razvoj informacijskega sistema...............................................................str. 4
2.1. Izbira metode
2.1.1. Tradicionalni ali klasini pristop
2.1.2. ivljenski krog informacijskega sistema
2.1.3. Metoda prototipa

2.2. Izbira programskega orodja

2.2.1. Baza podatkov

2.2.2. Sistem za upravljanje podatkovnih baz (DBMS)

2.2.3. MS Access

2.3. Oblikovanje modela podatkov

2.3.1. Seznam predmeta podatkov

2.3.2. Nart podatkov

2.4. Izdelava in implementacija aplikacije

3. Opis aplikacije..........................................................................................str.17
4. Zakljuek..................................................................................................str. 21
5. Literatura.................................................................................................str. 22

_____________________________________________________________________________________
-- 1 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

1. Uvod
1.1. Opis problema
Center za vzdrevanje elektroenergetskih in klimatskih sistemov, v nadaljevanju
CVEEKS, je nastal na padlagi veje reorganizacije podjetja Telekom Slovenije d.d., ki
je nastala s 1.1.2004. S tem datumom sta v podjetju iz devetih skupin delujoih v
poslovnih enotah v PE Ljubljana, PE Maribor, PE Celje, PE Kranj, PE Koper, PE
Murska Sobota in PE Novo Mesto, PE Nova Gorica in PE Trbovlje, nastala dva centra
za vzdrevanje EEKS v okrilju dveh regionalnih enot in sicer Regionalne enote tk
omreja vzhod in Regionalne enote tk omreja zahod.
Regionalni enoti TK omreje vzhod so takrat pripadle bive poslovne enote Maribor,
Celje, Murska Sobota, Novo Mesto in Trbovlje. Sede, kakor tudi vodja sta bila
postavljena v Maribor.
Z zdruitvijo skupin pod okrilje enega centra in istega vodje, je nastala potreba po
skupnem informacijskem sistemu, ki bi omogoal vpogled v opravljanje dejavnosti
centra. Vsaka enota je prej delovala sama zase in sodelovanja, kljub sorodni dejavnosti
ni bilo.
1.2. Opis stanja pred izdelavo informacijskega sistema
Pred izdelavo informacijskega sistema je bilo stanje precej kaotino. Vsaka skupina je
zase sicer evidentirala dejavnosti, najee na papirnih dnevnikih, a tudi pri tem skupine
niso bile enotne. Za vodenje nastanka in odprav napak je vodja centra izdelal tabelo v
MS Excel-u, do katere je bil omogoen dostop z razlinih lokacij, kar je bil prvi korak k
poenotenju beleenja napak. Kljub temu, da je ta predstavljala korak naprej, je pa s
seboj prinesla tudi kup problemov. Nekateri teh so na primer:
v tabelo je mono vpisovati le z enega mesta istoasno, kar je pomenilo tudi
to, da v primeru, ko je kdo pozabil tabelo zapret, drugi niso mogli vpisovat
in so tabelo lahko le gledali
ni bila zagotavljena enotnost istih podatkov npr. Zgornja Kungota je bila
enkrat Kungota, drugi Zg. Kungota ali slino, kar je oteevalo izdelovanje
analiz
format datuma in asa je bil v tabeli neenoten, ali napano vpisan
veliko praznih polj, saj so bili v stolpcih nateti vsi zanimivi podatki, ki se v
razlinih primerih izpolnijo a nikdar skupaj
nepreglednost z naraajoim tevilom vpisov.
Tabela je kasneje sluila kot osnova za izdelavo relacijske baze podatkov v primeru
izdelave baze za evidenco napak.

_____________________________________________________________________________________
-- 2 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Drugi del, ki pa pokriva beleenje dnevnih opravkov zaposlenih, pa niti tako ni bil
reen. Sicer je vsaka skupina imela v zvezku beleeno kje in kdo je kaj poel, to pa je
tudi bilo vse.
1.3. Koristi in cilji razvoja informacijskega sistema
Nov informacijski sistem naj bi potrebe in zahteve po informacijah napravil enostavno
dostopne, pregledne, jasno oblikovane in aurne. Pripomogel naj bi k preglednosti
delovanja in pri generiranju rednih poroil.
Priakovane koristi lahko razdelimo na neposredne in posredne.
Neposredne koristi:

enotnost vodenja evidence napak in dnevnika del

manje tevilo napak v podatkih
manje tevilo napanih priprav dela in ukrepov
hitreje komuniciranje
pregled nad vrstami napak in njihovimi lastnostmi
pregled nad okvarjeno opremo in opremo poslano v popravilo
pregled nad nereenimi napakami
pregled nad izvajanjem del zunanjih pogodbenih izvajalcev
pregled nad dnevnim izvajanjem del

Posredne koristi, katere teje doloimo, pa so:

bolji nadzor
bolje informacije za odloanje
bolja koordinacija delovanja
bolja morala in disciplina

Glavni cilj izdelanega informacijskega sistema naj bi vsekakor izpolnjeval naslednje

kriterije:

zadovoljstvo uporabnikov sistema

tvorjenje uporabnih informacij
preprosto in razumljivo uporabo
zadovoljitev specifinih potreb uporabnikov sistema

1.4. Tveganost razvoja informacijskega sistema

Z razvojem informacijskih sistemov je prisotno tudi veliko tveganja, saj velik odstotek
projektov ne dosee zastavljenega cilja.
_____________________________________________________________________________________
-- 3 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Najpogosteji vzroki za to so:

eljene koristi niso doseene

preseganje predvidenih strokov
nepravoasno dokonanje
neustrezne tehnine zmogljivosti
neupotevanje potreb konnega uporabnika
sprememba potreb med razvojem sistema

Primer za minimalno tvegan projekt razvoja informacijskega sistema bi imel naslednje

lastnosti:

majhen projekt
en sam izvajalec
en sam uporabnik
natanno doloen namen in nain uporabe
natanno razumevanje namena in smisla
vsestranska podpora vseh, ki so s projektom povezani
poprejnje izkunje s podobnimi projekti

im bolj dejanski primer od tega odstopa, tem veje je tveganje in negotov uspeen
zakljuek projekta. Smotrno je vnaprej zmanjati in in odpraviti napake, ki jih lahko
predvidimo.

_____________________________________________________________________________________
-- 4 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

2. Razvoj informacijskega sistema

2.1. Izbira metode
Zaradi velike zahtevnosti razvoja informacijskih sistemov, so se sasoma razvile
razline metode pristopa, s pomojo katerih naj bi se poveala uspenost in zmanala
tveganost projektov.
2.1.1. Tradicionalni ali klasini pristop
Preden so se metode razvijanja pojavile, so bili informatiki pri razvoju prepueni le
lastni presoji in oznajdljivosti. Sledili niso nobenemu formalnemu postopku. Velikokrat
so na osnovi uporabnikovih potreb in elja izdelali reitev, ki je bila ponavadi bolja od
predhodnega stanja, ni pa v celoti izpolnjevala priakovanj uporabnika. Dokumentacije
vasih sploh ni bilo ali pa je bila nepopolna. Tak pristop imenujemo tradicionalni ali
klasini pristop. Ima eno samo prednost in ta je v tem, da daje informatiku veliko
svobode pri razvoju sistema. Vendar pa ta prednost vsebuje tudi pomankljivost, ki se
pokae v slabih dobljenih rezultatih. Verjetnost uspenosti taknega pristopa se manja
z velikostjo projekta.
Z razvojem sodobnih metod, se je ta pristop zael opuati.
2.1.2. ivljenski krog informacijskega sistema
Razvoj informacijskega sistema ima tiri osnovne stopnje:

Zaetek problem ali prilonost porodi idejo o novem sistemu

Razvoj razvoj sistema, ki bo ta problem ali prilonost reeval
Uvajanje najprej kot poskusno in nato redno obratovanje
Izvajanje in vzdrevanje sistem se v asu, ko e obratuje prilagaja
spremembam in novim zahtevam

Ko spremembe postanejo prevelike, da bi obstojei sistem lahko prilagodili, zanemo

razmiljati o novem sistemu.

_____________________________________________________________________________________
-- 5 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Slika 2.1.: ivljenski krog

Metoda, ki sledi tem tirim stopnjam se imenuje metoda ivljenskega kroga in je
temeljna metoda razvoja informacijskih sistemov. Zaradi svoje dodelanosti je primerna
za razvijanje vejih sistemov. Ostale poznane metode so njene razliice.
Pristop ivljenskega kroga ni omejen zgolj na razvoj informacijskih sistemov, ampak je
lahko uporabljen pri razvijanju kakrnihkoli obsenejih projektov. V okvirju tirih
osnovnih stopenj je razdeljen e na ve manjih podkorakov:
Zaetek:

Prouevanje izvedljivosti
Nartovanje projekta

Na tej stopnji oblikujemo zahteve, zbiramo ljudi, ki bodo sodelovali, opiemo sistem, ki
bo izpolnjeval zahteve.
Razvoj:

Podrobno izraanje zahtev

Zasnova notranje zgradbe sistema
Nabava in namestitev strojne opreme
Programiranje

Oblikovanje programske kode

Preizkuanje programa

Dokumentiranje programa
Preizkuanje sistema
Dokumentiranje sistema

_____________________________________________________________________________________
-- 6 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

V stopnji razvoja izdelamo reitve sestavljene iz strojnega in programskega dela ter

dokumentacijo za potrebe programerjev in uporabnikov.
Uvajanje:

Nartovanje uvajanja
Urjenje uporabnikov
Prehod na nov sistem

Vzporedno delovanje

Neposreden prehod

Postopni prehod

Pilotno uvajanje
Testiranje ustreznosti
Spremljanje delovanja sistema po uvedbi

V stopnji uvajanja vzpostavimo tekoo uporabo sistema, vrimo izobraevanje in

urjenje uporabnikov, sistem testiramo z realnimi podatki, ugotavljamo ustreznost in
uinkovitost ter organiziramo prehod s starega na nov sistem.
Izvajanje in vzdrevanje:

Pomo pri tekoem delu

Vzdrevanje

V stopnji izvajanja in vzdrevanja sistem tekoe uporabljamo in na zaetku e iemo

morebitne napake. Sistem ves as prilagajamo na spreminjajoe se potrebe uporabnikov.
Prednosti metode ivljenskega kroga so v tem, da vse sodelujoe sili k sistematinosti in
natannosti pri prehajanjih iz ene faze v naslednjo. To pripomore k veji kakovosti in
olaja kasneje vzdrevanje.
Slaba stran metode je dolgotrajnost in obsena dokumentacija, ki zna postati teko
obvladljiva in terja veliko asa za prouevanje, vekrat na kodo vsebine projekta.
Metoda je tako splona, da jo lahko vedno uporabimo in glede na primer, izpustimo le
kakne manj pomembne korake. Zaradi pomankljivosti so se razvile njene razliice, ki
so prilagojene primerom, ki jih sreujemo v praksi.
Najpomembneje so:

Metoda prototipa
Konni uporabniki sami razvijejo sistem
Nakup programskih paketov

_____________________________________________________________________________________
-- 7 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

V praksi se vekrat uporablja tudi kombinacija razlinih metod in to v primerih, ko pri

posameznih korakih lahko izkoristimo prednosti posameznih metod, kot naprimer:

Uporaba prototipa kot osnove za doloanje zahtev pri metodi

ivljenskega kroga
Uporaba kupljenega programskega paketa kot zaeten prototip, na osnovi
katerega programer laje razume poslovno situacijo
Sistemu zgrajenemu po metodi ivljenskega kroga dodamo del, ki ga je
razvil konni uporabnik.

2.1.3. Metoda prototipa

Pri razvoju opisanega informacijskega sistema sem zaradi njegovih lastnosti in zahtev
izbral metodo prototipa. Njena osnovna ideja je izgradnja zaetnega vzorca, nato pa
dograjevanje in izpopolnjevanje tega do konne reitve. Od metode ivljenskega kroga
se mono razlikuje po tem, da pri metodi ivljenskega kroga dobimo delujoo reitev
ele na koncu dolgotrajnega in skrbno nartovanega postopka. Pri metodi prototipa pa
imamo e na zaetku prvi delujoi vzorec.
Metoda prototipa se je pojavila ele z uveljavitvijo programskih orodij etrte generacije
in s prihodom osebnih raunalnikov. Prvi so omogoili dovolj hitro izdelavo in
izpopolnjevanje zaetnega vzorca, drugi pa mnoino uporabo tega pristopa. Primerna
je zlasti za razvoj manjih sistemov, ki na osebnih raunalnikih tudi teejo.
Prednosti te metode so:

Monost preiskuanja idej brez vejih strokov

Nizki razvojni stroki projekta
Hiter razvoj zaasno delujoe reitve
Uinkovita delitev dela med uporabniki in razvijalci
Mono skrajan as razvoja sistema
Uinkovita uporaba lovekih in strojnih virov

V osnovi predpostavlja enega uporabnika, ki vsebinsko opredeli sistem in enega

informatika, ki gradi raunalniko reitev. Vpraksi so mona odstopanja od tega modela
in sicer:

ko eden ali drugi ne izpolnjujeta zahtev po sposobnostih in pristojnostih

kadar je v vlogi uporabnika ali informatika ve oseb
kadar je v obeh vlogah ista oseba

V opisanem primeru sem kot razvijalec sistema tudi lan skupine, ki sistem uporablja,
sem pa pri razvoju ves as sodeloval tudi z vodjem centra, ki je izraal svoje elje in
pripombe pri razvijanju sistema, tako da konni rezultat izpolnjuje njegove potrebe.
_____________________________________________________________________________________
-- 8 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Razvoj po metodi prototipa se zane tako, da uporabnik sproi pobudo za razvoj

sistema. Informatik mora biti sposoben uporabnika razumeti in vedeti kje se nahajajo
podatki, ki jih bo pri razvoju potreboval in kako jih bo uporabljal.
Sledi razvoj po korakih. Osnovni koraki so tirje, zadnja dva se pa krono ponavljata,
dokler uporabnik ni zadovoljen:
1)
2)
3)
4)

Uporabnik informatiku pojasni, kakno reitev si eli

Informatik izdela prvi vzorec reitve
Uporabnik reitev pregleda in da pripombe
Na osnovi pripomb informatik izbolja reitev

V prvem koraku uporabnik zazna potrebo po informacijskem sistemu za reitev nekega

problema. Informatiku v kratkih tokah opredeli osnovne zahteve. Skupaj definirata
podatke, njihove povezave, dosegljivost in pomembnost. Opredelita okvir projekta,
doloita elemente, ki niso vkljueni in predvidita ceno. V pogovoru se izogibata
raunalnikemu argonu. Za ta korak se sreata enkrat ali dvakrat. Pred drugim
sreanjem informatik uporabniku posreduje svoja morebitna vpraanja in ga obvesti o
vsebini sreanja.
V drugem koraku informatik izdela prototipno reitev, ki ustreza zahtevam uporabnika.
Ta naj bo konana najkasneje v dveh tednih. Reitev e vsebuje vse pomembneje
programske module s pojasnili in razlagami za dialog z uporabnikom in bazo podatkov,
ki je napolnjena z zaetnimi podatki. Pomembna je zlasti hitrost izdelave, vsebina pa naj
bo prototip oblikovan tako, da bo dobra osnova za nadaljni razvoj in tak, da bo
uporabnik s predstavljenim zadovoljen.
V tretjem koraku informatik uporabniku predstavi reitev. Skupaj jo preiskuata,
beleita napake, neustreznosti in pomanjkljivosti. Preiskuanje je najbolji nain za
razumevanje prototipa ter odpravljanje morebitnih nesporazumov. Projekt je konan, e
je uporabnik z reitvijo zadovoljen ali e ugotovi, da zaetna ideja ni bila dobra in
nadaljni razvoj ne vodi k eljeni uresniitvi.
V etrtem koraku informatik izpopolni reitev z ugotovitvami iz tretjega koraka. e
kakne zahteve ne more upotevati se posvetuje z uporabnikom. Tudi v tem koraku je
pomembna hitrost, da uporabnik medtem ne pozabi dogovorov.
Tretji in etrti korak se krono ponavljata. tevilo ponovitev je lahko razlino, v
povpreju pa jih je 5 do 6. Notranjo zgradbo programa lahko informatik spremeni sam,
e naprimer ugotovi, da bi program tako hitreje deloval.

_____________________________________________________________________________________
-- 9 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Slika 2.2: Metoda prototipa

Uporaba metode prototipa je smotrna:

kadar druge metode ne bi zagotovile pravoasne izdelave sistema

kadar lahko sistem omejimo na obvladljivo velikost ali pa ga razstavimo na
obvladljive dele
kadar uporabnik ne ve povsem natanno, kaj pravzaprav eli; pri metodi
prototipa svoje elje in potrebe laje izrazi, saj je enostavneje povedati, kaj
ni dobro pri reitvi, ki e deluje
kadar je zelo pomembna prijaznost do uporabnika in enostavna uporaba
kadar elimo testirati idejo in bi bila uporaba drugih metod prepoasna in
negospodarna
kadar je predvidena manj pogosta uporaba

Uporaba metode prototipa ni smotrna:

kadar informatik ne pozna dobro orodja, s katerim gradi reitev

kadar podatki, ki jih potrebujemo za reitev, niso enostavno dosegljivi
kadar obstojea programska oprema v organizaciji ni dobro vzdrevana,
zato pri gradnji reitve teko uporabimo e obstojee module
kadar vodstvo organizacije ne kae zanimanja za tak nain dela
kadar uporabnik ni pripravljen razvoju reitve posvetiti dovolj asa

_____________________________________________________________________________________
-- 10 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Prednost prototipne metode je v tem, da pomaga uporabniku pri doloanju zahtev, ki

temeljijo na resninem razumevanju sistema. Zaradi sprotnega preizkuanja in
sodelovanja se manja monost, da uporabnik s konno reitvijo ne bi bil zadovoljen.
Pomanjkljivost prototipiranja so obiajno manj kakovostni programi, saj so nastajali z
improviziranjem, vekratnim spreminjanjem in dopolnjevanjem. Velikokrat je nejasen
tudi trenutek, ko je projekt konan, saj je teko do potankosti zadovoljiti vse
uporabnikove elje.
Metodo prototipa lahko uporabimo tudi kot zaetni korak pri metodi ivljenskega kroga.
Ni primerna za gradnjo obsenih informacijskih sistemov, lahko pa z njo zgradimo
posamezen del vejega sistema.
2.2. Izbira programskega orodja
2.2.1. Baza podatkov
Vir, iz katerega informacijski sistem podatke rpa, je baza podatkov. Bazo podatkov
sestavljajo povezane, organizirane in shranjene datoteke. Da je v svoji vlogi uinkovita
mora biti oblikovana tako da:

omogoa hiter dostop do podatkov

vsebuje tone podatke brez odvenih podvajanj
omogoa uinkovito delo
je prilagodljiva
zagotavlja varnost

Prednosti tako oblikovane baze podatkov pred nepovezanimi datotekami so:

bolja dostopnost in razpololjivost podatkov

bolji nadzor nad podatki in veja varnost
bolja podatkovna usklajenost in zanesljivost
manja odvisnost med programi in podatki
manji stroki razvoja programov
manji stroki vzdrevanja programov
veja prilagodljivost v postopku razvoja programov

Relacijski model podatkov namesto pojma datoteka uporablja pojem relacija. Relacija je
tabela zapisov. Z relacijo izvajamo tri osnovne operacije:

izbor zapisov
izbor polj
zdruevanje

_____________________________________________________________________________________
-- 11 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Relacijski model omogoa lahko razumljiv nain oblikovanja nekega izbora podatkov,
sestavljenega iz veih datotek, v novo datoteko, ki ustreza eljenim doloenim pogojem.
2.2.2. Sistem za upravljanje podatkovnih baz (DBMS)
Uporabo baze podatkov omogoajo posebni programski sistemi imenovani sistemi za
upravljanje podatkovnih baz, v originalu DataBase Management Sistems ali z okrajavo
DBMS. Sastavljeni so iz mnoice programov, ki omogoajo definiranje baze in delo z
njo. DBMS tako omogoa:

oblikovanje baze in dostop do podatkov

izvajanje obdelav
oblikovanje poroil
varovanje podatkov in obnavljanje po pokodbah
podporo pri administriranju baze

2.2.3. MS Access
Za razvoj opisanega informacijskega sistema sem uporabljal programsko orodje MS
Access 2002, kateri vsebuje relacijski DBMS in razvojno orodje v enem paketu. Je
sestavni del MS Office-a zadolen za podatkovne baze.
Kot relacijski DBMS ima Access mnogo dobrih pa tudi slabih tok, vendar pa veina
slabih bolj zadeva razred v katerega Access sodi, kot pa program sam. Access je
relacijski DBMS za osebno rabo, manje skupine ali oddelke. Ni bil razvit zato, da bi
lahko tekmoval s sistemi kot sta recimo Oracle in SQL Server. Ti so glede na hitrost in
veuporabnike lastnosti Accessu nadmoni. To je tudi najvekrat omenjana ibka
toka. e tee na mrei in ga hkrati uporablja ve kot par ljudi je poasen. Kadar se pa
uporablja kot namizni RDBMS z ozkim krogom uporabnikov, pa so njegove
sposobnosti zelo dobre.
V primerjavi z ostalimi orodji, ki so v njegovem razredu, ima Access veliko prednost.
Ta je predvsem v tem, da je operacijski sistem Windows postal prevladujo operacijski
sistem in MS Office zelo razirjen programski paket. Access v tem okolju in s programi,
ki sestavljajo Office zelo dobro sodeluje in izmenjuje podatke saj je praktino tudi sam
del tega paketa. Ima bogat nabor zmonosti in sposobnosti.
2.3. Oblikovanje modela podatkov
Pri razvoju informacijskega sistema se vedno sreamo s podatkovnimi modeli, neglede
na izbiro metode razvoja - ivljenskega kroga ali prototipiranja. Pri oblikovanju zato
sodelujejo konni uporabniki in informatiki, saj uporabnikom ravno oblikovanje
_____________________________________________________________________________________
-- 12 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

podatkovnega modela predstavlja najvejo teavo. Definiran je kot abstraktna, vendar

lahko razumljiva predstavitev potrebnih podatkov organizacije oziroma njenega dela.
Njegovi sestavni deli so:

Predmeti podatkov
Elementi podatkov
Kljui
Povezave

Model podatkov sestavljata dva dokumenta:

Seznam predmeta podatkov

Podatkovna mapa ali podatkovni nart

2.3.1 Seznam predmeta podatkov

Seznam predmeta podatkov vsebuje opise vseh predmetov podatkov in vseh
podatkovnih elementov, ki model podatkov sestavljajo.
Oznaevanje podatkovnih elementov:
Imena podatkov, ki so kljui so oznaena z znakom # na koncu.
Imena primarnih in sestavljenih kljuev se od zunanjih kljuev razlikujejo po tem, da so
podrtana, za boljo preglednost pa so v tem primeru tudi pisana krepko.
Seznam entitet s kljui in elementi (primeri):
PrijavaOdpovedi (PrijavaOdpID#, DatumPrijave, UraPrijave, IzvorPrijaveID#,
PdId#, OsebaID#, LokacijaID#, OpisPrijave, DatumOdjave, UraOdjave, IzpadPrometa,
TrajanjeIzpadaPrometa, OpisUkrepaSkupaj)
Tabela vsebuje osnovo prijave napake, z zunanjimi kljui je povezana tabelami
Lokacija, Oseba, IzvorPrijave in PdId.

Napaka (NapakaID#, PrijavaOdpID#, NapakaPodrocjeID#, NapakaDetailID#,

NapSistemID#, OpisNapake, Proizvajalec, Model, Koda, SerijskaSt, OpisUkrepa,
StatusNapakeID#, VPopravilo, ZavarovalniPrimer, ZunanjiIzvajalec, IskratelHelpDesk)
Tabela je postavka posamezna napaka, tabele prijava odpovedi. Ena
PrijavaOdpovedi lahko ima ve Napak.
_____________________________________________________________________________________
-- 13 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Oseba (OsebaID#, Ime, Priimek, pdID#, Naslov, Kraj, PostnaSt, TelDir, TelInt,
TelMobil, TelMPO, eMail)
Tabela opisuje lana centra.
DnevnikDel (DnevnikDelID#, Datum, pdID#, VoziloID#, StKm, DodatekID#)
Tabela vsebuje skupne podatke dnevnika del.
DneLok (DnevnikDelID#, LokacijaID#, OpraviloID#, Opis, Trajanje)
Tabela priredi DnevnikuDel podatke Lokacije in Opravila, zraven tega pa e hrani opis
in trajanje del. En dnevnik del lahko vsebuje mnogo Lokacij in Opravil, vendar pa je
kombinacija Lokacija, Opravilo lahko vsebovana le enkrat (na enem DnevnikuDel).
DneOseba. (DnevnikDelID#, OsebaID#)
Povezovalna tabela, razrei relacijo M:M med osebami in dnevnikom del.
IzvorPrijave (IzvorPrijaveID#, IzvorPrijave, Opis)
ifrant. Kdo je prijavil napako.
PD (pdID#, pd, opis)
ifrant. PD podroje dela
Lokacija (LokacijaID#, Lokacija, pdID#, Opis)
NapakaPodrocje (NapakaPodrocjeID#, NapakaPodrocje, Opis)
NapakaDetail (NapakaDetailID#, NapakaDetail, Opis, NapakaPodrocjeID#)
Vse zgoraj ifranti.
2.3.2. Nart podatkov
Nart ali mapa podatkov v shematini obliki prikazuje medsebojno povezanost
predmetov podatkov (entitet).

_____________________________________________________________________________________
-- 14 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Slika 2.3.: Predmeti podatkov in povezave med njimi

_____________________________________________________________________________________
-- 15 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

2.4. Izdelava in implementacija aplikacije

Po izdelavi podatkovnega modela, smo z Accessom izdelali odgovarjajoe tabele in e
pri njih pazili na pravilne formate in morebitne omejitve, ki jih posamezna polja
zahtevajo. Tabele so povezane med seboj s pomojo kljuev kot je prikazano na sliki
2.3.
Za tem smo se lotili izdelave uporabnikega vmesnika. Obrazcev, za vnos in pregled ter
pogovornih obrazcev, ter jih dopolnili z manjkajoo programsko kodo, kjer je to bilo
potrebno.
Na koncu smo izdelali e poroila za tisk.
V asu izdelave aplikacije se se delovna mesta, ki e niso bila opremljena s PC-ji s temi
opremila in nekaj zastarelih je bilo zamenjanih z novejimi. Vsi so se povezali na
obstojeo mreo. Na vse se je naloil Office 2002 pisarniki paket, ki vsebuje Access.
Ko je bila aplikacija izdelana, se je naloila na skupen strenik. Izdelala se je
uporabnika dokumentacija in izveden je bil prikaz uporabe v vseh enotah. Aplikacijo
smo pustili 14 dni v poskusnem delovanju. V tem asu smo razreili najee teave s
strani uporabe in odkrili tudi nekaj manjih napak v delovanju.
Baza se vsak dan dvakrat varnostno shrani na dveh fizino razlinih mestih. Dostop je
omejen na nivoju centra oz. prijavnih gesel zaposlenih v centru.
Po tem poskusnem roku, se je zaela redno uporabljati. Pri tem vejih problemov nismo
imeli.

_____________________________________________________________________________________
-- 16 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

3. Opis aplikacije
Po zagonu aplikacije se nam odpre glavni meni s pomojo katerega se pomaknemo na
slewdee podmenije: Dnevnik del, Evidenca napak, Poroila in Drugo. Zadnja izbira
nam aplikacijo zakljui.

Slika 3.1.: Glavni meni

Z izbiro Dnevnik del, doseemo podmeni z izbirami za zagon obrazca za vnos dnevnih
opravil, obrazec za iskanje zapisov po razlinih kriterijih z namenom dopolnjevanja ali
popravljanja vnesenih zapisov in izbiro za dnevni pregled vnesenih zapisov.

Slika 3.2.: Obrazec za vnos dnevnih opravil

_____________________________________________________________________________________
-- 17 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Glavni vnosni obrazec za dnevna opravila nam olaja vnose z izbirami iz spustnih
izbirnih menijev, privzeto se nam v datumskem polju vstavi aktualni datum, izbire iz
menija za izbor vozila pa se prilagodijo izbranemu podroju dela. Opravila so
prilagojena razlinim delovnim nalogom, dodano je e polje za opis. Vpiemo lahko
tudi tevilo prevoenih kilometrov in upravienost do dodatka za prehrano, kar nam
kasneje omogoa izdelavo mesenih poroil o prevoenih kilometrih in poroilo o
upravienosti do dodatka in vrsti dodatka za prehrano.
Glavni obrazec za pregled dnevnih zapisov je prilagojen potrebi vodje, da lahko na
enostaven nain spremlja kje in kaj kdo pone v tekoem dnevu kakor tudi za nazaj.

Slika 3.3.: Obrazec za dnevni pregled

Na levi strani se nam pokaejo vse osebe, ki so ta dan vnesle svoja nameravana
opravila, na desni se pa zapisi prilagodijo izbranemu levemu zapisu. Dvoklik na zapis
(osebo) nam odpre obrazec za vnos dnevnih opravil z ustreznim zapisom. Izbira dne je
omogoena z drsniki levo in desno od datuma ali z vpisom datuma v okence. Privzeto se
obrazec vedno odpre z zapisi tekoega dne.
V podmeniju dnevnika del je e izbira Dopolni / Popravi dnevnik, ki nam odpre
pogovorno okno v katerega vpiemo podatke iskanega zapisa, npr. dan in vozilo, in s
pomojo tega lociramo elen zapis.
Drug podmeni je podmeni Evidenca napak. S pomojo tega lahko izberemo sledee
zaslonske obrazce: Vnos napake, Spisek napak in Trajanje napak.
_____________________________________________________________________________________
-- 18 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Slika 3.4.: Obrazec za vnos napak

Tudi v obrazcu za vnos napak imamo privzeto nastavljen trenuten datum kot datom
prijave. Polja Izvor prijave, Podroje dela, Operater in Lokacija izpolnjujemo s pomojo
spustnih menijev. Obrazec vsebuje podobrazec Podatki o napaki, saj je lahko ve
okvarjenih enot vzrok ene prijave napake. Tudi na podobrazcu veino izberemo s
pomojo spustnih menijev, ki svoj nabor prilagajajo izbiri povezanega menija, recimo
Detail napake je odvisen od Podroja napake. Potrdilna polja V popravilo/odpis,
Zunanji izvajalec, Zavarovalni primer in Iskra Helpdesk nam aktivirajo gumbe za
priklic odgovarjajoih obrazcev. Recimo, potrjeno polje Zunanji izvajalec nam s klikom
na aktiviran gomb priklie obrazec s pomojo katerega preko elektronske pote
obvestimo izbranega zunanjega izvajalca o nastali napaki.
_____________________________________________________________________________________
-- 19 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

Menijska izbira Spisek napak nam odre obrazec s spiskom napak. Prednastavljen
interval je zadnjih 30 dni in najnoveje napake so zgoraj. asovni interval se da
poljubno izbirat. S pomojo izbirnih menijev in potrdilnih polj nastavimo elene izbirne
parametre in z izbiro Uorabi filer, filtriramo zapise.

Slika 3.5.: Pregled napak

Ta obrazec se veliko uporablja tudi za hitro analizo napak glede na opremo, tevilo
napak po podrojih dela, intervencij zunanjih izvajalcev in podobno. Omogoa hitro
iskanje e nereenih napak ali opreme, ki e je v popravilu. Dvoklik na zapis, nam tudi
tukaj odpre obrazec z odgovarjajoim zapisom.
Kot tretji podmeni imamo podmeni za izdelavo rednih poroil. Izdelamo lahko poroila
o potroenih delovnih urah (po osebah, lokacijah ali dnevih, odvisno od izbire s
pomojo pogovornega okna), poroilo o upravienosti in zvrsti dodatka za prehrano,
poroilo o prevoenih kilometri za vsako vozilo in navzkrino poizvedbo o tevilu
potroenih ur na vrsto delovnega naloga.
Zadnji podmeni Drugo, nam omogoa popravljanje in vstavljanje zapisov v posamezne
ifrante, odpre spisek zunanjih zahtevkov in spisek opreme, ki je bila odposlana v
popravilo.
Aplikacijo zapustimo z izbiro iz glavnega menija Konaj.
_____________________________________________________________________________________
-- 20 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

4. Zakljuek
Razvoj informacijskega sistema po metodi prototipa je potekal gladko, po vsaki
predstavljeni razliici smo narejeno pokomentirali in izmenjali mnenja. Res je, da je
teko doloiti meje kjer je razvoj konan, saj se vedno najde e kaj, kar bi se dalo
izboljati ali dodati, vendar se je nekje potrebno omejiti in razvoj konati.
Informacijski sistem se redno uporablja in uspeno izpolnjuje zahtevane funkcije,
potrebe po dnevnem nadzoru opravil in gibanja vzdrevalcev po terenu ter daje
pregledno sliko dinamike napak in vrsti opreme kjer se te pojavljajo, as potreben za
odpravo in slino. Zraven tega pa olaja izdelavo rednih mesenih poroil in analiz. e
k natetemu pritejemo e zadovoljstvo uporabnikov, ki sistem dnevno uporabljajo,
lahko zakljuimo, da sta razvoj kot tudi implementacija lepo uspela.

_____________________________________________________________________________________
-- 21 --

RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA CVEEKS

_____________________________________________________________________________________

5. Literatura
Knjige
[1.]

Miro Gradiar, Gortan Resinovi

Informatika v organizaciji
- Moderna organizacija, 1998

[2.]

David Avison & Guy Fitzgerald

Infartion Systems Development
- McGraw Hill, 2003

_____________________________________________________________________________________
-- 22 --