Dobrodoli v gnojni republiki recenzija knjige Dosje rokomavhi

avtorice Ane Jud

Po branju knjige Dosje rokomavhi se mi je utrnila misel, da je Slovenija leta 2006 civilizacijsko nekje tam, kjer so bile Zdruene drave
Amerike v asu prohibicije. V asu, ko so vladali mogonei, podjetniki in brezobzirni karieristi, ki so si lahko podredili skoraj celoten
dravni aparat in e medije za nameek. Na tem mestu sicer ne bomo
iskali odgovora na vpraanje: kdo je slovenski Al Capone in bomo
raje navedli sklep, ki izhaja iz naega civilizacijskega zaostanka in
iz faze kapitalizma, v kateri smo se znali - sklep je, da bomo
potrebovali e veliko desetletij, preden bomo tudi po civilizacijskih
dosekih, kot so na primer neodvisni mediji, zaeli dohitevati Zahod.
Ne samo, da zaostajamo po gospodarskih kazalcih, na primer po
produktivnosti, pa pa tudi v odnosu do prave demokracije, ki se
kae predvsem v moralni zavrenosti znatnega dela slovenskih
novinarjev, ki so sebe in svoje pisanje pripravljeni za majhen denar
prodati prvemu, ki jih povabi v svoje posle.

Klofuta novinarjem
Eno od najbolj grozljivih razkritij knjige je, da se kupljeni novinarji
sploh ne poutijo moralno zavrene, pa pa na svoj terorizem nad
nemonimi rtvami gledajo kot na povsem moralno in celo astno
poetje. Je tipien prodani slovenski novinar neka vrsta gestapovca,

ANA JUD

ki je muenje svojih rtev imel za visoko moralno poetje, ki je pa

upravieno z vijimi cilji? Je tisti del slovenskega novinarstva, ki
se je prodal lokalnim mogoneem, samo eno od uteleenj banalnosti
zla? Vsekakor bi ne bil preseneen, e bi se izkazalo, da gre prav za
to: za male ljudi, ki v svoji gonji po preivetju in plezanju po drubeni
lestvici z lahkoto pozabijo celo na zadnjo sled morale.
Zato ni presenetljivo, da pravega raziskovalnega novinarstva, v
katerem mora novinar broditi po blatu in krvi, pri nas ni. Novinarji
so v veini primerom presreni, e lahko posedajo na tiskovnih
konferencah, zapisujejo modrosti lokalnih veljakov in jih potem
uredijo v dolgoasne lanke, lanke, ki pogosto ne vsebujejo niti
minimalnega novinarjevega intelektualnega inputa. Taki novinarji
ne opravljajo svoje higienine vloge. Tudi zato se lahko v Sloveniji
e vedno opirijo pripadniki izkorievalskih lobijev, ki imajo svoje
nekdaj priborjene ekonomske rente e kar za pravico. Primer: kdo
od slovenskih novinarjev je stopil na goltanec deplasiranemu
reiserju in poceni pisunku intelektualno bednega in moralno
izrojenega bloga Andreju Koaku? Ga je kdo opomnil, da prejema
razkone subvencije na raun davkoplaevalcev? Kje pa, veina
novinarjev bi bila srena, e bi se lahko pojavljala v drubi lanov
kake lane slovenske elite, v bliini ljudi, kakren je omenjeni Koak.
alostno!
Prav zaradi tega raziskovalnega deficita slovenskih novinarjev je
knjiga Dosje rokomavhi zelo koristna, saj dokazuje, da se da z veliko
volje in kreativnosti tudi pri nas delati raziskovalno novinarstvo.
Upajmo le, da bodo zgledu iz knjige sledili tevilni radovedni
novinarji in da bodo uredniki zaeli resne raziskovalne lanke tudi
objavljati.

DOSJE ROKOMAVHI

Klofuta ekonomistom
Zelo pronicljiva je tudi analiza razmer med slovenskimi ekonomisti,
ki jo ponuja knjiga. Knjiga razkriva, da gre pri slovenskih ekonomistih pogosto za trgovce z informacijami, ki so pripravljeni za
doseganje svojih ciljev iti zelo dale.
Sklep, ki se ponuja na podlagi avtoriinih zapisov, je na dlani:
slovenska ekonomska stroka si ne bo opomogla, e ne bo dobila
mone infuzije mednarodnega znanja in mednarodnega preverjanja
strokovnosti. Pri tem ne gre zgolj za to, da ekonomisti enkrat v
ivljenju poloijo raune in dokaejo strokovno znanje na kaki tuji
univerzi, pa pa tudi za to, da se morajo potrjevati na mednarodnem
znanstvenem trgu in tekmovati v mednarodni areni.
al pa ni ne kae, da bi se v Sloveniji zaela uveljavljati akademska
higiena na viji ravni. Kar poglejmo si primer Joeta Mencingerja.
Njegova vizija socialnega kapitalizma, ki znanstveno nikoli ni
pomenila ni, je tragino propadla v praksi z de facto bankrotom
podjetja Iskraemeco, kjer je bil Mencinger v nadzornem svetu in
kjer je odloilno vplival na poslovno politiko pokojnega direktorja
Bevka. Iskraemeco bi lahko postal svetovna uspenica, vendar
obteen z mencingerjanskimi betonskimi kornji ni mogel tei tako
hitro, kot je lahko tekla konkurenca. In rezultat - Mencinger je e
vedno ugleden lan slovenske drube in njegov pajda Arhar, ki mu
je leta 2002 spletka politinih nasprotnikov prepreila zmago na
predsednikih volitvah, se spet gre politiko, tokrat na mestni ravni.
Ko so Mencinger, Ribnikar in Arhar leta 2002 na ulici nazdravljali s
ampanjcem in si eleli Arharjevega uspeha, je bila to ena najbolj
cenenih manifestacij politinega aktivizma pri nas, da pa brez sramu
nadaljujejo svoje poetje, pa je naravnost grozljivo - gradualistini
ekonomisti Mencingerjevega tipa so pri nas oitno e vedno lahko
politino uspeni in vplivni.
e k zgornji zgodbi dodamo e uspeno kloniranje mencingerjancev,
ki so zaplodili mlade povzpetnike tipa Aleksander Aristovnik,

ANA JUD

povzpetnike, ki brez vsakega moralnega zadrka po medijih prodajajo

nadaljevanje mencingerjanske pravljice, se moramo zavedati, da se
bo neznosna situacija v slovenski ekonomiji, ki jo opisuje knjiga, e
dolgo nadaljevala. alostno!

Klofuta oblastnikom
Knjiga pa je predvsem klofuta oblastnikom, saj so odgovorni za to,
da se je v knjigi opisano stanje sploh lahko razvilo. Ta ugotovitev pa
nas vraa na zaetek te recenzije - civilizacijsko smo v asu prohibicije, kar pri nas pomeni vlado rnega trga z mnogimi dobrinami,
tudi informacijami. Ta trgovina pa naim politikom ugaja, saj lahko
z njo maejo nasprotnike, vplivajo na javno mnenje in nagrajujejo
zveste sluabnike. Ni ne kae, da bi se stvari lahko hitro izboljale,
predvsem zato, ker nihe nima interesa za tako poetje.

Kronologija
Nekega mrzlega januarskega dne

pride poslovne iz oglaevalske agencije Imelda Ogilvy Mojmir

Ocvirk v pisarno odgovornega urednika poslovnega asnika Finance
Petra Frankla. Govorita o tem in onem. O biznisu. Ko konata, Ocvirk
za trenutek e obstane pri vratih pisarne in obotavljaje ree: Aja, e
to mar Ana Jud res pie knjigo? Frankl ga pogleda, nato pa kar
se da malomarno skomigne z rameni in vpraa: Ana Jud?
Ja, ona ponovno pritrdi Ocvirk, medtem ko z eno roko e
dri kljuko na vratih pisarne. Frankl ga niti ne preve zaudeno
pogleda, nato pa Mah kaj pa jaz vem, kaj dela Ana Jud,
odvrne brezbrino. Istoasno po Ljubljani kroijo najrazlineje
govorice. O tej zoprni novinarki Ani Jud in knjigi Operacija Direkt,
ki jo prve dni januarja 2006 e vedno neumorno pie in razkrinkava
gangsterske metode novinarskih, politinih in gospodarskih posameznikov, ki so se kakor debelukaste, dobro rejene liinke kodljivih
krilatih ukov zabubili v najnizkotnejem asopisku dale naokoli,
v lastnem gnevu gnijoem, propadajoem tabloidu Direkt
Glavni akterji knjige, odgovorni urednik Dnevnikovega tabloida
Direkt Bojan Poar, partner iz oglaevalske agencije Pristop Franci
Zavrl in nekdanji ljubljanski podupan iz vrst LDS Igor Omerza se
zavedajo, da bi jih kmalu (in konno) utegnila doleteti teka roka
pravice, zato poskuajo s irjenjem grdih lai izid knjige prepreiti.
V prvi vrsti nameravajo dosei, da bi zalobe knjigo zavrnile. V

10

ANA JUD

irjenju klevet se izkaejo kot zelo uspeni; zaloba Pasadena, ki jo

Ani Jud ni hudega slute predlagajo na Mirovnem intitutu in bi
knjigo morala izdati, saj se je k njenemu izidu nagibala e skoraj
dva meseca , zane omahovati. Direktor zalobe Pasadena Borut Rismal v pogovoru z nekom iz slovenskega MTV-ja prizna:
Ne vem, e bi izdal knjigo Ane Jud preve udne stvari sliim o
njej o Ani namre. Nekdo iz slovenskega MTV-ja hitro odgovori:
Ana Jud ni udna, je pa zelo nekonvencionalna. Jasno Seveda
pa v Sloveniji ne more biti nekonvencionalen, kajti takoj, ko si
nekonvencionalen, hkrati izpade kot uden in Ana Jud je
potemtakem pa udna. Rismal, ki Ane Jud sicer osebno sploh ne
pozna (in se niti tolikaj ne potrudi, da bi jo spoznal!), naroi kolegu
iz Pasadene P. S., naj Ani Jud pove, da bo Pasadena knjigo izdala, le
e bodo profesorji iz FDV (Fakulteta za drubene vede) h knjigi
blagovolili napisati strokovno spremno besedo. S tem Rismal nastavi
prvo zanko Pogoj je namre e ostreji recenzijo morata prispevati bodisi profesor Marko Milosavljevi, bodisi upokojena
profesorica Manca Koir. Ana Jud vneto obljubi, da bo naredila
popolnoma vse in recenzijo FDV dobila. Vmes se januar zane
preveati v februar Ana Jud e dopolnjuje knjigo, hkrati pa poklie
Manco Koir in ji razloi zadevo. Knjigo ji polje po elektronski
poti. Toda Koirjeva odgovori, da recenzije ne more napisati, ker
se ravnokar odpravlja na dopustniko potovanje, predlaga pa, da bi
recenzijo napisal Milosavljevi, zato Ana Jud poklie njega, mu
polje knjigo in ga zaprosi za recenzijo. On ji malomarno odgovori,
da je knjiga bistveno preve osebna, da bi si drznil napisati
recenzijo, a predlaga, da bi si to zagotovo drznila storiti profesorica
Melita Poler Kovai, ki je pred tem izdala strokovno knjigo o
novinarski etiki. Poler Kovaieva je stalno nedosegljiva. Ana Jud
se do nje dokoplje s teavo; tudi njej polje knjigo po elektronski
poti. Poler Kovaieva navre Ani Jud aroganten odgovor, da
recenzije za Operacijo Direkt ne bo napisala, ker ona za takne
knjige recenzij ne pie, hkrati pa predlaga, naj poie nekoga, ki bo
napisal bolj praktino recenzijo, kajti ona, fina profesorica, ki si e

DOSJE ROKOMAVHI

11

nikdar v ivljenju ni umazala rok s praktinim novinarskim delom,

za knjigo, ki ni strokovna in fina in polna tistih teko razumljivih
besed in podobnega intelektualnega flancarjenja, recenzije ne more
napisati to je namre pod njenim ultrastrokovnim in morda celo
nepraktinim high society nivojem? Krog pa se spet ponovi Ana
Jud za njo je izid knjige ivljenjskega pomena! ponovno klie
Koirjevo, a ta telefona ve ne dviguje. Klie e Milosavljevia, a
izve, da naj bi se ta v drubi izbranih novinarjev Dela posmehoval,
ja, da ga je klicala tista glupa novinarka in ga prosila za recenzijo,
ker je napisala neko knjigo ampak on njej recenzije definitivno
ne bo pisal, ker on s tako kretenko pa ne misli sodelovati Okej.
Ana Jud je zgroena. Joka in Pasadeni potarna, da ne ve, e bo dobila
recenzijo FDV. Pasadene to itak ne briga preve. Oitno. P. S. polje
Ani Jud nonalanten sms: Jah, e ne bo recenzije od Milosavljevia
ali Koirjeve, mi knjige pa ne bomo izdali. Ana Jud gleda sms in
ugotavlja, da Pasadena niti najmanj ni neodvisna (kot so zgreeno
trdili na Mirovnem intitutu o Pasadeni so imeli dobro mnenje,
ker je ta zaloba v Sloveniji izdala Michaela Moora, ampak v
Sloveniji je izdajanje Moora in pljuvanje po Bushevi administraciji
kajpada jako pogumno, e ne e kar revolucionarno dejanje ),
ampak prej neresna zaloba. ez nekaj dni se to potrdi. Rismal
eprav je bilo striktno dogovorjeno, da knjiga ne sme absolutno
nikamor iz Pasadene! forwardira tekst v elektronski verziji
direktorju Mladine Andreju Klemencu. V e-mailu, ki ga Klemencu
forwardira Rismal, pie e, kdo je Ani Jud pomagal pri pravnem
pregledu knjige in kdo je buklo servisiral po novinarski plati. V
knjigi je zapisano ime odvetnika Mirka Bandlja in ime novinarja, ki
ga ne smemo imenovati, ker smo si e s tem, ko smo ga imenovali v
tistem nesrenem e-mailu, nakopali nemalo teav Slednji namre
neha komunicirati z Ano Jud, ona pa ivno nadere P. S., ki ni kaj
zaskrbljeno odgovori, jah, da je Klemenc pa eden od urednikov v
Pasadeni in so mu knjigo morali poslati. Blabla 15. februar, od
19.00 naprej Ana Jud lei v postelji in vnaa v tekst zadnje
popravke. Preseneti jo telefonski klic basista legendarnega benda

12

ANA JUD

Ni van Igorja oltesa. Ta vpije v telefonsko slualko da se obeta

tala, saj se tako na televiziji kot na radiu rola reklama, ki napoveduje
knjigo! Ana Jud pade v paniko. Tuli Poilja samomorilska sms
sporoila, klie zaveznike in jih vse po vrsti nadira Najhuje jo
skupijo Frankl (besno in neupravieno ga ozmerja z Zavrlovim
podrepnikom), ekonomist Mio Mrkai (ki ga na vso mo nahruli,
da jo je pustil na cedilu in je sploh hudobec, ker sodeluje s hudobno
zalobo Pasadena), dravni toilec Botjan Penko (zmoti ga med
dopustovanjem na Jadranu; tako ga iztiri, da ji zane dajati napotke za dihanje), odgovorni urednik Dela Peter Jani, ki ima e
sam s sabo dovolj teav (a ga zasuje z sms-i tipa hvala, pokopal si
me umrla bom zakaj mi to dela aaaaa ) in, jasno, Bandelj.
Njega sistematino (in ravno tako neupravieno) obklada z aljivkami od prasca, barabe, do izdajalca in zlobnea. Bandlju poi
filmek in ji zabrusi sms: Nikoli v ivljenju ve noem imeti niesar
s to tvojo prekleto knjigo!
in sta skregana
Na pomo priskoi biznismen Zoran Thaler, ki pozno zveer,
okrog 21.00, poklie predsednika uprave Dnevnika Branka Pavlina
in zaukae, naj takoj prenehajo s teroriziranjem. eprav ima Thaler
dober namen, se poteza kona pikavo. Pavlin poklie Poarja, reko,
uf, tala je, ta poklie Zavrla reko, haha, je e panika, Zavrl pa
poklie VSE; reko: Jahaha, saj sem vam jaz e rekel Krog
pa se e enkrat ponovi Pavlin odgovori Thalerju, da ni frke, saj
bodo objavljena le neka jajca. Ana Jud pa se nikakor ne zmore pomiriti pore dve katli tablet. Zalije jih s polovico steklenice viskija. No prebedi. Joka. Bruha. No, bolj gaga Nato napoi 16.
februar V tabloidu Direkt je objavljen grozljiv lanek; Direktov
in Dnevnikov psevdonim Tone Cajhen pie, da Ana Jud pripravlja
knjigo z naslovom Direkt po Direktu. Objavljen je tudi zapis
nekakne fuk zgodbice, v kateri je ravno toliko seksualnih prigod
Ane Jud kot skorajda ni. Grozljivka. Poleg znanih imen iz LDS
(Thaler, Bandelj, zunanjepolitini svetovalec predsednika drave Ivo
Vajgl in vodja poslanske skupine LDS Anton Rop), se v tabloidu

DOSJE ROKOMAVHI

13

pojavijo tudi notranjepolitini novinar POP TV Vladimir Voduek

(ki ga zaradi tega na POP TV na smrt zafrkavajo), odgovorni urednik
tednika Mag Janez Marke (ki v redakciji Maga zaudeno gleda v
Direkt in na koncu pred vsemi ree ampak jaz nisem imel z njo nikoli ni! Kar je resnica, astna!) in predsednik uprave asopisne hie Delo Danilo Slivnik. Slednji zastrie z uesi eeeeee? Ko izve,
da knjiga ni o seksu, ampak o novinarstvu, brez omahovanja priskoi
na pomo Hvale vredna poteza! Resno. Mrkai e istega dne pije
pivo (dva, tri, tiri ) s kolegoma, kolumnistoma Financ, Radom
Pezdirjem in Milanom Balaicem. Slednjemu se zaree: Pa koga
briga s kom fuka ona! A zdaj bodo pa te fante tukaj ! Pezdir in
Mrkai popenita in mu razloita, da Poar lae. Balaic debelo gleda
in blekne: Lahko asopis tako lae? Jah, lahko, lahko Ana Jud
skorajda ves dan preivi v postelji, komajda upa iz stanovanja, kljub
temu pa opravi sestanek s kriminalistino slubo ljubljanske policije.
Razloi jim vse. Od A do . Istega dne zveer Pasadena pokae
ekane Rismal poklie Mrkaia in obelodani: E, Pasadena knjige
ne bo izdala. Oni menda izdajajo samo strokovna gradiva (hahaha),
knjiga Ane Jud pa je bolj medijska zadeva. Ja, e dobro, da so se v
Pasadeni tega, kakne so njihove notranje strateke usmeritve,
spomnili po dveh dolgih mesecih nagibanja! Ana Jud se potoleno
zacmeri kaj pa zdaj????????????????? Mrkai jo potolai: Ne
skrbi, ritke so jaz te ne bom pustil na cedilu. Od 17. februarja
naprej se vse skupaj odvija zelo hitro Skrb za knjigo prevzame
zaloba Ignis, ki je dotlej izdala samo nekaj cerkvenega gradiva,
Deifriranega DaVinija in kuharico sladokusca Sae Veronika.
Mrkai zane pisati recenzijo in ekonomsko-politine vidike zdrui
z lastnimi pogledi na novinarstvo Oba zanejo nadlegovati novinarji tabloidne oddaje E+, ki jo ureja Poarjeva ivljenjska sopotnica
Barbra Drna. Skrivaj snemajo zasebne telefonske pogovore, jih
kasneje predvajajo na televiziji, hkrati pa trdijo, da prihaja velika
knjiga o seksu. Prispevki, ki jih predvaja E+, so opremljeni s
starimi posnetki Ane Jud iz asov, ko je e slubovala na POP TV,
posnetki politikov in gospodarstvenikov ter posnetki iz mehkih

14

ANA JUD

porniev. Urednica in voditeljica oddaje Preverjeno Alenka Arko se

odpravi do direktorja informativnega programa POP TV Vineta
Betra, ki ima v pristojnosti tudi oddajo E+ in mu ree, da Direkt
lae. Kar pa Beter itak ve a se izkae kot izrazito podkupljen
lovek, ki je sklenil pakt z Zavrlom in Poarjem, zato je posredovanje
Arkove neuinkovito. Betra poklie tudi Mrkai in zahteva, da se
nadlegovanje nemudoma preneha. Beter se nekoliko pokaka, a
vseeno ne dovolj, da bi skorajda vsakodnevno objavljanje lai na
E+ ustavil. Ko Mrkai pove Betru, da knjiga ne bo izla, ker je zaloba (Pasadena) prekinila sodelovanje, se ta zadovoljno zakrohota:
Haha ja, ja, saj smo e iz drugega vira izvedeli, da je tista zaloba
prekinila sodelovanje z njo Hvala, Vine tolikne podlosti nismo
priakovali niti od tebe! Ana Jud je obupana, a vseeno hitro
dopolnjuje knjigo in belei potek celotne diskreditacije. Ker se
zaveda, da jo bodo e naprej poskuali uniiti s seksualnimi kandali,
v samoobrambi napie stran 326 in iz besa besedo fukam povea
za nekaj fontov. Obli na rane ji nudijo zaposleni v oblikovalski
agenciji Divizija, ki pripravljajo likovno-tehnino podobo Operacije
Direkt, vmes pa skrbijo za pozitivno vzduje. Fotografija, ki na koncu
krasi platnice knjige, nastane mimogrede med kofetkanjem v
Globalu. Mrkai dokona recenzijo, kljub temu da knjige ni prebral
do konca. Zmanjkalo je asa (kar pa ne pomeni, da je recenzija in
njegovo sicernje delo povrno, da ne bo pomote!). Ko Ana Jud
prebere recenzijo, jezno sopihne in mu polje sms: Kako si lahko
napisal taken bullshit? Samo po LDS tole, kje ima pa Janeza
Jano? Pa kaj dela Koirjeva tukaj notri? Mrkai se potuhne in itak
je prepozno, da bi e kaj spreminjali. Knjiga mora v tisk! V nuji
operacija zabelei 40 slovninih napak in ostane brez imenskega
kazala. Dobro, zadevo poljejo v Tiskarno Ljubljana, kjer se obveejo, da bodo 10.000 izvodov natisnili v pilih petih dneh. Obetajo
se teave z distribucijo, zato priskoi na pomo e zaloba Koak.
Ki se v zadnjem trenutku spomni, da bi knjiga morala imeti trde
platnice. Hitro tiskanje je neizvedljivo, delo v tiskarni se zavlee.
Ana Jud izve, da knjiga v elektronski verziji kroi po dravi gor in

DOSJE ROKOMAVHI

15

dol. Za izdajstvo sta krivi Pasadena in posamezniki iz FDV. Lepo,

poslovna koda je neizogibna! Hkrati izve, da kroijo tudi elektronska
pisma s seksualno vsebino, v katerih je glavna igralka ravno ona
khm. Mnenja, kaj je dejansko v knjigi, se tolejo. Je res seks ali
novinarstvo? Od 13. do 16. marca Knjigo pripeljejo iz tiskarne;
aleluja Ana Jud tri izvode podari Thalerju, ki enega polje frendu
v Beograd, enega pa izroi urednici oddaje Studio City Kaji Jakopi.
Ona ga zaudeno gleda e, ampak kaj mi ti to daje Direkt pa
objavi e en izmiljotinasti lanek in zatrdi, da nesojene knjige Ane
Jud ne bo, ker je zaloba Pozejdon (kdo???) sodelovanje prekinila,
v LDS pa se zaradi Ane Jud hudo kregajo. Eh, ni novega
Naslednjega dne izvod knjige odhiti do novinarja, ki je Ani Jud
pomagal. In se skregal, ker ga je v naivnosti izdala. On polje spravni
sms: eprav sem imel naklep utopiti te, sem zdaj zadovoljen, da je
to drubenokoristno delo konano. Izvod knjige odhiti do Jania
na Delo, ki Ano Jud poklie: Ej, take knjige jaz ne vzamem zastonj,
na to pijeva! En izvod Ana Jud odnese Bandlju, s katerim se hitro
pobota, en izvod pa odhiti v redakcijo Maga. Kjer so navdueni. Le
Ivan Puc, ki kasneje postane urednik notranjepolitine redakcije Dela,
poree: To je pa takna mafijska knjiga! To ime se knjige blazno
prime, ampak saj je simpatino Ana Jud izvod knjige podari
urednici enske priloge Dela in Slovenskih novic Sabini Obolnar, ki
priskoi na pomo (cenimo!), e en izvod pa dobi profesorica Sandra
Bai Hrvatin. Dva izvoda ibneta v LDS ko poslanec Matej
Lahovnik na hitro preleti knjigo, skae po dravnem zboru in
vsakemu pove ej, Rooop je v knjigi!); e en izvod odhiti v SLS. K
tiskovnemu predstavniku Roku Ravnikarju. Ana Jud mu napie
posvetilo za najboljega piarja od vseh parlamentarnih strank
Ravnikar bo knjigo kasneje uporabil kot dokazilo, ko bo
predsednika SLS Janeza Podobnika prosil za vijo plao. Zadnji
izvod prejme oltes. V njegovo pisarno se nemudoma zgrne trop
sodelavcev ker hoejo vsi PREBRATI knjigo. al se izkae, da
Tiskarna Ljubljana ni zaupanja vredna tiskarna precej izvodov
Operacije Direkt ukradejo (kar v pogovoru z Ano Jud kasneje prizna

16

ANA JUD

Robert Ilc, ef podmladka NSi); pa tudi Zavrl stegne svoje apice.

Dokoplje se do izvoda. Prebere ga na duek Naj bo jasno vsem:
Zavrl in Poar sta do knjige prila na nelegalen nain! Knjige nista
kupila in Ana Jud jima je ni podarila. e prej sta jo ukradla v elektronski verziji in se trudila, da bi njen izid prepreila, ko so jo natisnili, pa sta jo dobila e toplo iz tiskarne Nelegalen nain, po katerem sta prila do knjige, je torej kraja! Tatvina! Kraja je v Sloveniji
kaznivo dejanje!
FRANCI ZAVRL, VELIKI POSLOVNE IN BOGATA, KI
PREMORE MILIJARDE IN MILIJARDE DENARCEV, JE
UKRADEL KNJIGO (ki stane samo 4.990 SIT!!!) TEJ MALI
DEKLICI (ki ima, mimogrede, v tej dravi le volilno pravico, maka
in kredit ) ANI JUD!!! (haha, tako nastajajo privlani naslovi v
tabloidih!)
Dan pred izidom knjige direktor Stanovanjskega sklada Edvard Oven
zmaga v kazenski tobi zoper Poarja. Ana Jud v Financah estita
Ovnu in doda, da je novinarje potrebno toiti tudi kazensko, saj samo
odkodninske tobe niso dovolj. Istega dne zveer E+ objavi, da bo
knjiga jutri izla, hkrati pa na teveju prikae stran 326, kjer z
orjakimi rkami pie, da avtorica knjige fuka. Poar knjige ne
eli komentirati. Zavrl pa izjavi, da je nekaj v knjigi sicer res, nekaj
pa so Anine zgodbe. Aja? Analizirajmo, prosim! Hecno, Poar se
e vedno skua izmuzniti teki roki pravice. Panino klicari
predsednika LDS Jelka Kacina (ki je v Bruslju) in zariplo rjove v
telefonsko slualko: USTAVI ANO JUD!!! TI SI GLAVNI V
KNJIGI!!! Kot da je Ana Jud najmanj Terminator Seveda Kacin
ni prismuknjen. Ne verjame? Ve ? Lepo od Kacina. Cenimo.
Spletna stran 24ur.com na naslovnici objavi novico, da knjiga NI o
seksu. Toda promocijski zapis ostane na spletni strani le nekaj ur.
Beter urgira eli, da se vse o Ani Jud nemudoma umakne s spletne
strani. Knjigarna Vale-Novak ne eli (od)dati prostorov za predstavitev knjige in kar trikrat spremeni izjavo ja, ne moremo, ker je

DOSJE ROKOMAVHI

17

avtorica Ana Jud, ja, ker se ne bi radi glih zamerili drugim, ja, ker
je Ana Jud marsikje pisala marsikaj, ja, ker mi predstavljamo samo
kulinariko, humanistiko in tako naprej, blala Dobro, pa ni. 16.
marca Operacija Direkt konno izide Tiskovna konferenca v Jazz
Clubu Gajo je nabito polna; pridejo vsi. Skorajda vsi. Razen Poarja
(ki na dogodek polje le Direktovega fotografa Janija Boia),
Drnaeve (pride pa ekipa E+, ki posname intervju z avtorico in ga
e dokaj spodobno objavi), POP TV (Beter zaukae, da POP TV o
tem pa NE BO poroala; eden od njegovih urednikov sicer ponino
predlaga, da bi to delali, ker se spodobi zaradi Ane, ampak na
dobronamerni predlog se Beter opletajoe zakrohoe: ANA
JUD??? KDO JE TO? NE POZNAM NOBENE ANE JUD! Oh, te
bomo e spomnili ) in Dela. Novinarji se Janiu uprejo, da oni
tega ne bodo delali. Jani poklie Ano Jud in ree: Pa saj ne
vem, kaj je spet narobe To, da ne marajo mene, to da ne marajo
tebe, ali pa morda to, da si tam nekje omenjala Repoveve
Novinarka in fotografinja Nedela Alenka avbi provocira Ano Jud,
reko: Vi hoete to knjigo samo prodati. Pa? Naj jo uskladiimo
v spalnici? Ana Jud pravi: Ja in? Saj vsi nekaj prodajamo.
Tudi Unicef prodaja svoje voilnice! avbi utihne. Ana Jud poda
intervju za Val 202, Infonet (ki kasneje na televiziji rola napis: Je
knjiga Ane Jud resnica ali manipulacija?) in Mag, nato pa odide na
Finance, kjer novinarji ko vstopi v redakcijo , navdueno ploskajo
in estitajo. Ker dogodek korektno pokrije STA, Jani vzame
njihovo poroilo, sam napie vest o izidu knjige in jo naslednjega
dne objavi na 2. strani Dela. Ana Jud odide domov. Zveer vidi, da
Zavrl sedi na kavu v E+ in blebee to in ono. Ko voditeljica
vpraa: A to kar pie o vas v knjigi, je res ali ni res?, Zavrl
odgovori: Ja, kar pie o meni, JE VSE RES! Ko voditeljica nato
povpraa: Komu se bodo zaradi te knjige najbolj tresle hlae?, pa
Zavrl lisije potuhta: Oh, hlae? Zakaj ravno hlae!? Kaj pa, e se
bo tresla kakna kikla? Nakar se oba, Franci Zavrl in voditeljica,
hinavsko in potuhnjeno zahihitata. Ana Jud kljub vsemu prvi po
dolgem asu zaspi v miru. Zaveda se, da se bo sedaj zaelo (tudi)

18

ANA JUD

pljuvanje, a naeloma ji to ve ni mar. Knjiga je zunaj in vsakdo si

lahko prebere resnico. Naslednjega dne, 17. marca 2006, Mrkai
objavi v asniku Finance kolumno z zgovornim naslovom: ANA
JUD IMA VE JAJC KOT JANA IN KACIN SKUPAJ! Feministke
skoijo do plafona e, kakno izraanje pa je to! Finesarke bi
bilo bolje, e bi namesto besede JAJCA uporabil besedo, hm, testisi
ne pridejo v potev kaj pa UTERUS!? Poar pa v Direktu objavi
obiren lanek, v katerem Ano Jud ali, zmerja z lanivko, objavi pa
tudi stran 326 (Ana Jud ugotovi, da sta Poar in Drnaeva izrazito
intelektualna loveka, ki od skoraj 350 strani, kolikor jih teje
Operacija Direkt, vidita le tisto na kateri Ana Jud zapie, da fuka ), hkrati pa objavi e e-mail, za katerega trdi, da ga je napisala
Ana Jud. Da so bile seksualne zgodbice njeni lanki za Direkt. Res,
zelo teko je ponarediti fuk zgodbe kdo ve, kako je Luisu
Trenkerju uspelo in je Leni Riefenstahl pred Adolfom Hitlerjem v
Obersalzbergu gola plesala, Eva Braun pa se nikakor ni mogla
privaditi usnjenemu perilu, ki ji ga je v ponarejeni verziji njenega
osebnega dnevnika podaril firer Ja, najhuje jo skupi ravno Bandelj
(ki mu eden od Poarjevih vrlih odvetnikov kasneje diskretno svetuje:
Bo tudi ti toil? Toi!!!!!!! To dobi komot!!!), dravnozborska
soba 212 pa postane legendarna Poslanec LDS Pavel Gantar
kasneje v ali protestira, da bo on poslej vse seje v tisti sobi obstruiral,
sekretar poslanske skupine LDS Duan Vuko pa isto resno pravi,
da mora biti tam sigurno ful dobro, saj ima tista soba okno, ki
gleda na Trg revolucije! No, tista tevilka Direkta je grozljiva.
Bolea. In spominja na kandalozni prizor iz uspenice Candace
Bushnell Telo za uspeh. Le da je tam, v ajfasti fikciji, v newyorkem Postu, naslov malce drugaen:
MANEKENKA? SCENARISTKA? KURBA?
V tukajnjem primeru pa iz celega lanka govori e veja obupnost

DOSJE ROKOMAVHI

19

NOVINARKA? PISATELJICA? KURBA?

Besede kriee udarjajo v misli, v glavo NOVINARKA? ha ha
PISATELJICA? ha ha KURBA? Ha ha ha Groteskni ha
ha udarja v mogane kot kladivo po odprti glavi NOVINARKA?
ha ha PISATELJICA? ha ha KURBA? Ha ha ha Boli.
Grozljivo. Toliko njih se aljivo posmehuje ha, haha, koliko smeha
v redakciji Mladine. Ha ha, koliko smeha v redakciji Sobotne
priloge Dela, ha ha, kako turbolentno se krohoe tamkajnji urednik
Ervin Hladnik Milhari, ha ha, se posmehuje njegova namestnica
Tadeja Zupan Arsov in hihihihihihihi se posmehovalsko pai
notranjepolitina novinarka Dnevnika Meta Rogli, njeni pajdaici,
lepotici, gospodarski novinarki Vesna Vukovi in Suzana Rankov
ki ju nekateri v novinarskem cehu ljubkovalno kliejo tandem
Vukovi&Rankovi , pa poznavalsko vihata nosove Ano Jud to
boli. A ko se pogleda v ogledalo, ko pomisli, kako se morata poutiti
Vukovi&Rankovi, ko se takole, sluajno in po istem nakljuju
pogledata v ogledalo, se takojci pouti bolje (in kmalu zatem
Ervina Hladnika Milharia in Tadejo Zupan Arsov na Sobotni
prilogi zaradi notranjih nesoglasij odstavijo Hej, a je zdaj mogoe
e kaj smeno in zabavno!?). Arhitekt, pisec in fotograf Matej Mlja,
neko najbolji prijatelj Ane Jud, klicari vse po vrsti. Vsem govori: Haha kupi Direkt, dobro je ni nas e notri, ampak vseeno kupi, to mora videti!!! Gnusno In temu loveku se je Ana
Jud v knjigi opravievala? Zakaj le? Saj ni vreden Ana Jud polje
Zavrlu sms: V redu, Franci, ez mejo ste li. Toim, pa tudi kazenske
gredo naprej, in ne domiljaj si, nikar, da me lahko uniite! Mrkai
pa prejema telefonske klice najprej ekonomist Igor Masten
(razburjeno): Mio! Kje lahko dobim knjigo Ane Jud!? V knjigarni? Nekoliko pozneje slovenski veleposlanik v Ukrajini Primo
eligo (v telefonski slualki hrei; zveza je slaba): Mio, kaj je to
za ene knjige? Cela dravna uprava govori o knjigi Ane Jud! Bomo
poslali po poti, brez skrbi Predsednik SNS Zmago Jelini
Plemeniti Mrkaiu ree: O, Mio, zakaj pa nisi Ani pustil, da bi v

20

ANA JUD

knjigi objavila, kako je puila Mrkai poree: Zmago, da ne

bi Kasneje zane Poar trditi, da so bile seksualne zgodbice njeni
lanki za Slovenske novice; kjer Ana Jud nikdar ni delala, zato je
zares idiotsko trditi, da bi kdaj koli napisala (kar koli) za Slovenske
novice. A Poar raztrese na kupe lai in najde se dovolj drhali, ki
mu verjame. Ker je dovolj drhali, ki Poarju pomaga. Ja, Poar ima
vrsto pomagaev, e ve pa jih ima Zavrl, ta lisija hobotnica
Ana Jud na sodiu dosee sodno prepoved objavljanja kakrnih koli
podrobnosti iz zasebnega ivljenja. Zoper drubo Dnevnik vloi
tobo v odkodninskem znesku treh milijonov tolarjev. Poar objavi
fotografijo Ane Jud in Bandlja na kavi, po mestu pa trdi, da je to
fotografija, s katero je ona hotela opremiti fuklanek. In glej ga
zlomka, spet se najde dovolj svinj, ki mislijo svinjsko Ampak
Poarjeva napletanja so debela, kosmata la. In kava ni fuk. Za
normalne ljudi. Le za Poarja (in njemu podobne) je kava lahko
fuk.
Za nas, normalne ljudi, je kava kava! Kaj drugega pa bi kava
lahko bila za normalne ljudi?
Mediji poroajo to in ono, tako in drugae Nedelo in Lady
zapieta: Komu bi verjeli? Ani Jud ali Poarju? Ah! Laje verjamete njemu, ki je tri okrutno poteptane deklice oblatil, da so bile
narkomanke? Okej Kasneje Lady objavi e popolno la, e da
Mrkai ie Ani Jud slubo. Res? Kje to? Zakaj Ana Jud niesar ne
ve o tem? Veer objavi komentar z naslovom: Odreitev z Ano Jud!
Aja? Vsi, ki komentar preberejo, se strinjajo, da je smotan. Je bil
pa zato korekten lanek, ki ga je o knjigi objavil Veer. Slovenske
novice in spletna stran Dela omalovaujoe zapiejo, da so Ano Jud
pri pisanju vodili edino potenje, morala, etika in podobno La.
Ana Jud je na predstavitvi knjige jasno povedala, da jo je vodila
edinole nuja, saj je bila Operacija Direkt edina monost za vrnitev.
V normalno okolje. Najbolj korektno in pozitivno o Ani Jud
poroata politina tednika Mag in Demokracija, nekdo iz premierjevega kabineta pa Ani Jud pove, da ob tem Jani ki dobi ob
omembi imena Ana Jud po nosu rdee pike , skorajda padejo oi

DOSJE ROKOMAVHI

21

iz jamic, e kako je mono, da Mag in Demokracija podpirata

njo!???? Noro. Marke v Magu objavi odlien uvodnik (22. 03. 2006,
citiramo): V torek je nastopila koledarska pomlad. Zgodilo se je
skoraj dobesedno, saj se je sneg opazneje zael topiti ele prejnji
teden. Pomladni dogodki: minister Joe P. Damijan naj bi spet
odstopal, predsednik drave Janez Drnovek bo obiskal Darfur in
tja pospremil slovensko lovekoljubno pomo, novinarka Direkta
Ana Jud je izdala knjigo Operacija Direkt, v kateri poleg urednika
Poarja razgalja predvsem politino trgovanje Francija Zavrla z
lastniki medijev, novinarji, uredniki, asopisi in asopisnimi vsebinami. Nekdo bi dejal, da gre za povsem raznorodne pojave, eni so
politini, drugi medijski. Toda medijska srhljivka, ki jo v svoji knjigi
opisuje Ana Jud, ima dve pomembni znailnosti: prvi, da je
avtobiografska, in drugi, da kot taka dokazuje teorijo zarote in
politinega ineniringa, ki pojasni, zakaj je v Sloveniji medijska
neodvisnost po krivdi novinarskega in urednikega oportunizma
nedosegljiva znanstvena fantastika. Judova se v knjigi javlja kot
skesanka, ki je opravljala umazan posel, pa se ji je slednji ob tem
obrnil elodec. Najmanji problem v igri je rumeni dnevnik sam po
sebi. Sporoilo knjige je, da deluje kadrovski sistem medijske
kvalifikacije in diskvalifikacije. Sproilec in vizir na puki tega
sistema slii na ime Franci Zavrl. Ta se karierno najprej javlja kot
novinar Mladine, pozneje kot njen (so)lastnik. Leta 1988 kot
sozapornik Janeza Jane, pozneje kot podjetnik, ki je zaporniki imid
drago prodal Milanu Kuanu v njegovi desetletni protijanevski
politiki. Mag je bil velikokrat tara in predmet diskvalifikacije iz
tega naslova, e da je povsod videl zaroto. Tokrat, v prvem pomladnem tednu 2006, stoji zunaj dogajanja in prebira avtobiografske
zapise o pojavih, ki jih je opisoval deset let. Bernard Nemah pa v
Mladini objavi recenzijo, ki zadane bistvo knjige (20. 03. 2006,
citiramo): Novinarka, ki je prvih nekaj mesecev ustvarjala Direkt,
je napisala knjigo, ki rumeni dnevnik prikazuje kot manipulantskomaevalno zdrubo, ki si izmilja zgodbe, ponareja dogodke,
zlorablja vire in deluje kot oroje enih za obraunavanje drugih.

22

ANA JUD

Kot glavni negativci nastopajo urednik Poar, politik Omerza in

poslovne Zavrl. Formalno vpraanje, ki se najprej zastavi, je: od
kod vednost, da stvari teejo tako? Vir je sama avtorica, ki nastopi
kot skesanka, ki je najprej mesece sodelovala v teh rabotah, potem
pa sklenila, da zgodbo obelodani, ko jo vrejo iz slube. Samo branje
je ivo, zakaj novinarka o intrigantnih reeh pie ustveno prizadeto.
Tudi strukturno sledi uspeni strukturi obrata: asopis, ki razkriva
druge, je zdaj sleen do nazga. ibkeji del so kritine analize, ki
jim manjka veina argumentacije in distanca hladnega presojanja.
S stalia urnalizma delo vsekakor prispeva izvirni pogled na
posebni tip novinarstva, kjer glavni vir niso materialni fakti, ampak
informatorji. Novinar se giblje med politiki, poslovnei in medijskimi
trgovci, je z njimi neprestano na sms zvezi, se dobiva na kavi in
pijai, saj ga sogovorniki oskrbujejo z aferami in zgodbami, s
katerimi esto obraunavajo drug z drugim. Avtorica na koncu izstopi
iz igre, ko jo razgali, vseskozi pa se postavlja vpraanje: zakaj je
toliko asa vztrajala v neem, kar je proti njenim naelom? Odgovor
je iskren: za ceh prav bajna plaa. Knjiga, v kateri ni herojev. Celo
katoliki asnik Druina priporoa knjigo, a si zraven ne more kaj,
da ne bi moraliziral ja, kaj ta pa Ana Jud, kdo ve, e se ji laganje
ni e globoko vtisnilo pod koo Ja, si misli Ana Jud, dajte, kar
pripravite grmado in me segite s knjigo vred, ker sem povedala
resnico Ker Zavrl in Poar ugotovita, da v Sloveniji z Ano Jud ne
bosta uspela uprizoriti velikega seksualnega kandala, zgodbo
razpihneta v sosednjo Hrvako. Zavrl trika od uzadi, Poar nastopa
kakor superzvezda in iri izmiljotine. Tretji eksekutor, Omerza,
ponikne Slobodna Dalmacija objavi kopico Poarjevih lai, Ane
Jud pa novinarji Slobodne Dalmacije sploh ne vpraajo za mnenje.
Poklie jo novinar Jutarnjega lista in sestaneta se v Zlati ladjici.
Ana Jud novinarju podari knjigo in pogovarjata se skorajda dve dolgi
uri. O knjigi. O niemer drugem. e naslednjega dne Jutarnji list
objavi velik lanek z mastnim naslovom: NOVINARKA KAE:
DA, SA MINISTROM SAM IMALA REDOVITI SEKS! Ana Jud
znori!!!!! Poklie novinarja Jutarnjega lista in ga ozmerja: Ve kaj,

DOSJE ROKOMAVHI

23

ti prekleta, umazana, smrdljiva u! Ti gnila, gnojna ustaka svinja!

Crkni!!!!!! Novinar cvili: Nisam ja, nisam ja, to su stavili uredniki Odvetnica Ane Jud polje na Jutarnji list zahtevek, da se mora
objavljanje lai nemudoma prenehati, saj je zoper Direkt e sproena
toba in naslednjega dne Jutarnji list prav zares objavi za nanoliter
bolji lanek. Ano Jud poklie prijatelj, strano velika ivina v
hrvaki vladi; njegovega imena vam ne smemo izdati, ker nikakor
ne elimo botrovati meddravnemu kandalu On pravi: Ana
kaj ja to itam o tebi u naim novinama? Ana Jud odgodrnja, da je
vse skupaj izmiljeno, da je ona samo napisala knjigo o tabloidnem
novinarstvu in se vsa tabloidna gnojnica zdaj pa zliva (tudi) na njo,
glavne niti diskreditacije pa, jasno, vlee multipomemben poslovne,
ki se ves as svoje kariere lepa na zasluge iz JBTZ. ivina pravi:
Aaa onaj mali? Ana Jud skrueno odvrne: Aha, da on,
on Poslovita se in Ana Jud polje objokani sms predsedniku
uprave hrvakega tednika Nacional Ivu Pukaniu: Sem mislila, da
so novinarji samo v Sloveniji svinje, pa zdaj vidim, da so svinje tudi
na Hrvakem. On nemudoma poklie in pravi: Ba sam gledao
Jutarnji list neto neobino je u tome ti nisi Ana Jud odvrne:
Jah, dobro jutro, Ivo Malo se pogovorita, nato on zakljui, da
bo poslal v Ljubljano svojega novinarja, ki bo Zavrlovo in Poarjevo
laganje vsaj na Hrvakem zaustavil. Vmes Ano Jud terorizira
novinarka Globusa in zahteva veliki intervju (?). e pa Ana Jud
intervjuja Globusu ne bo dala, bo Globus o Ani Jud vseeno pisal in
to tako, da Ana Jud zagotovo ne bo zadovoljna tako hudobno
enobna novinarka Globusa pouga Ani Jud Ana Jud pa ree,
okej, pa dajte, piite, svinje umazane, ampak hkrati se zavedajte,
da bomo v tem primeru toili tudi vas! V Ljubljano prideta novinar
in fotograf Nacionala. Novinar poree: Konano neki skandal v
Sloveniji! Reportaa v Nacionalu je OK, eprav so objavljene (tudi)
Poarjeve lai in aljivke. Ana Jud Poarjeve izjave pridno zbira.
Zaveda se, da ji bodo na sodiu sluile kot odlina dokazila.
Odvetnik Peter eferin kupi tri knjige, pravi, da je Operacija Direkt
super, in da bi Ano Jud rad spoznal. Ker v tobi Ane Jud zoper

24

ANA JUD

Dnevnik slednjo stranko zastopa ravno on, se mu elja uresnii

Zbrka se nadaljuje Legenda Igor Vidmar prileti v redakcijo oddaje
Studio City, reko: Hoem knjigo Ane Jud! A jo imate tukaj!?,
nekdo iz redakcije pa Ani Jud kasneje pove, da urednica Jakopieva
ob tem malomarno zamahne z roko: Ja, imamo jo takna je, kr
neki, jaz sem jo prebrala v eni uri. Jakopieva je kakopak resna
novinarka, fina kot sto mater, sposobna skoraj 350 strani debelo
knjigo prebrati v eni sami uri in zdi se, da so ji tudi principi Direkta
kar domai in je niti najmanj ne motijo Branje pa oitno dela
preglavice kolumnistu Mladine Marku Zorku, ki takrat e v Sobotni
prilogi Dela zapie, da je Operacija Direkt, jah, nekoliko naivna in
zlasti predolga, in da je v njej e najbolj zanimiv Mrkaiev uvodnik,
ki pohrusta e tisti ostanek novinarjev, ki mu v kolumnah v Financah
e ni priel pod zobe Ja, nekateri ne razumejo knjige in je niti
noejo razumeti samo zato, ker je recenzijo napisal nekdo, ki ga oni
ne marajo Mrkai! Mala vase zagledana slovenkasta beda
Oddaja Studio City na TV Slovenija sicer pripravi debato na temo
knjige, a Ane Jud ni tam, z njo posnamejo le kratek pogovor za kratek
prispevek. Vpraanja, ki jih zastavljajo, so mim recimo: Se esa
boji? esa? Da pride Darko Njavro? Ah ne e je lovek tako
razvpit kot Ana Jud, se ga ne lotijo s pestmi, in e bi bil Miro Petek
tako razvpit, bi jo zagotovo bolje odnesel Zasedba, ki bi morala
v oddaji nastopiti, je: avbi, ki knjigi nasprotuje, Mrkai, ki je
recenzor, in Bai Hrvatinova, ki je knjigi naklonjena. avbi vmes
izve, da Delo knjigo podpira, zato gostovanje v Studiu City odpove.
Voditelj oddaje Marcel tefani jr. poklie Zavrla, reko: No, bi
priel ti? Zavrl odgovori, da ne, ampak da naj pride Poar, ker je
Poar super gost in on ima res veliko za povedati Marcel poklie
Poarja. Toda ta mu postavi pogoj, da bo priel v oddajo, e mu ne
bo potrebno komentirati konkretnih navedb iz knjige. Marcel
pristane. Ko Bai Hrvatinova to izve, sodelovanje odpove. Ko
Mrkai to izve popizdi, Marcel pa poree, da je pa moral povabiti
Poarja, ker gre za VPRAANJE KREDIBILNOSTI! Marcel verjame Poarju? Oitno ? Na Ano Jud se itak ne spomni, kajti kaj

DOSJE ROKOMAVHI

25

se bo on veliki
ek, ki si upa (v Sloveniji) pljuvati po Bushu,

pogovarjal s tole malo kmetavzarico, ki si drzne (v Sloveniji) napisati knjigo o najvejih izmekih (slovenskega) novinarstva Sorry Kaj v resnici moti Marcela? To, da Ana Jud podpira reforme?
To, da se strinja z Bushevim bojem proti terorizmu? Ali pa nemara
to, da po taktu govoric tiste rei pone tudi s kaknimi njegovimi
prijatelji, vzornimi druinskimi oki ? No!? Nazadnje v oddaji
nastopita Mrkai in Poar. Slednji svinja po Ani Jud, Marcel pa vmes
odobravajoe prikimava, da je knjiga subjektivna, in e je
subjektivna, za njega oitno-najbr-verjetno pa ne more biti
kredibilna. Urednik kulture na Dnevniku Ale ar v Salonu, na
kavi z Ano Jud, oddajo komentira z besedami: Knjiga je dobra,
ampak Mio je bil slab! Dobro, e bi bil Studio City zares Studio
City in ne Studio Zavrl&Poar, bi bil Mrkai super, tako pa je bil
pa slab, kajti za leviarke je Mrkai vedno slab. In nato ar e
enkrat: Ampak on je povsod spuil! Tipino lovek, ki razmilja
in sprejema lastne odloitve (in tudi posledice lastnih odloitev!), je
za njih, leviarke, pa vedno puiona. Oni, leviarki (ne
leviarji, ampak izmeki leviarjev leviarki), so oitno e iz
CK-ja navajeni, da je najbolje hitro zlesti do korita, se dobro ugnezditi vanj in nato reti, reti, reti Ko Ana Jud kasneje sestavlja
sliko diskreditacije, polje nekaj vpraanj na to temo tudi Marcelu,
a ta ji ne odgovori. Ana Jud poda velika intervjuja za ediciji DelaRevije (Obrazi in Eva). Intervjuja sta kul. eprav Ana Jud negoduje
zaradi fotografij jebi ga, ona res ni nikakrna lepotica Zelo
pozitivno poroajo o knjigi lokalni mediji, zlasti Gorenjski glas, med
tem ko Slovenske novice objavijo izmiljeni intervju z Ano Jud. Ki
ga nikdar ni bilo. Popolnoma vse izmiljeno.
Bajno, a?
NAPISATI POPOLNOMA IZMILJENI INTERVJU. SI IZMISLITI
E VSE ODGOVORE IN SE PODPISATI S PSEVDONIMOM.
Zakaj?

26

ANA JUD

Zakaj je to potrebno?
Je res tako teko nekoga, s komer oitno eli objaviti intervju,
poklicati in mu tistih nekaj vpraanj zastaviti!? Aja, vas je strah, da
bi vas Ana Jud zjebala z odgovori, ha? Ano Jud poklie Mark itnik
iz TV Paprike in jo povabi v oddajo Dilema. Pogovor poteka v ivo;
gledalci in gledalke glasujejo na zastavljeno vpraanje: Ali menite,
da je Operacija Direkt la ali resnica? V eni uri glasuje skoraj 4.000
gledalcev in gledalk. Konni rezultat je: 10 % jih meni, da je Operacija Direkt la, 90 % jih meni, da je resnica! Hvala!!! Na koncu
oddaje Ana Jud pove, da tistih 10 % verjetno predstavljajo ljudje, ki
knjige e niso prebrali, ali pa jih aka sluba na Pristopu, ali pa se
bodo kasneje cvrli v peklu Zavrl, ki bi v Dilemi moral nastopiti
teden dni pozneje, gostovanje le nekaj minut po oddaji z Ano Jud
odpove in v naslednji oddaji nastopi Janez Stanovnik. NOB, blabla Ano Jud povabijo v oddajo Budilka na radiu Hit. Voditelji ji
priznajo, da so ji eleli pripraviti preseneenje Poar bi se javil v
ivo in zastavil nekaj vpraanj, a jim ga v to nalogo ni uspelo
prepriati. Stisnil je rep med noge. Je pa zato priel na radio Hit
naslednji teden v intervjuju z njim radio Hit predvaja izseke
intervjuja z Ano Jud, nakar se voditelji s Poarjem vred posmehujejo,
da je Operacija Direkt plod Aninih psiholokih blodenj. Lepo. Si
bomo zapomnili. esa tako podlega lovek prav zares ne more
pozabiti Pisec Marko Crnkovi objavi v Dnevniku kolumno in v
njej (poleg tega, da okrca Direkt zaradi porazne naklade in prodaje)
vneto zatrdi, da je Ana Jud njemu nenaklonjena avtorica (aja, od kje
pa njemu to!!!!!?), da je Poar iz Aninih referenc pravilno sklepal,
da je ona sposobna biti dobra prasica (katere so torej te reference?)
in jo imenuje pentita. Pa da se je udinjala tabloidu. Aja? Zakaj
ona niesar ne ve o tem? Katera svinja zdaj misli svinjsko? Verjetno
so Crnkovievi neni in nikoli-nikoli pravega dela vajeni prstki
eleli zapisati, da je Ana Jud itak putana; kajti enska, ki fuka, v
tukajnji zakrneli psevdokonservativni drubi kaj drugega pa ne
more biti Kajne? Druba najraje popredalka posameznike.

DOSJE ROKOMAVHI

27

Vsakega v njegovo mesto v hierarhiji. Druba ne mara odstopanj

in tudi Ana Jud naleti na tevilne oitke. In zavraanja. No, ne pri
vseh! Dr. Miro Cerar ml. jo poklie, ko kupi in prebere knjigo, in
poree: Ampak, Ana, si pa res frajerka, da si upa vse to tako poteno
napisati no, le tisti fukam je bil malo preve vulgaren taka
damica res ne bi smela tako pisati in govoriti Ampak dajmo,
pomislimo vendar malo

ZAKAJ IMA ENSKA PIKO, E NE ZATO,

DA FUKA?
No?
In Ana Jud tono tako kot fuka, pone e marsikaj drugega! Recimo

DIHA!!!
Vauuu
Kakna pregrena zloinka, kajne!? Da si drzne e dihati, a ne
Intelektualka Neda Pagon direktorju zalobe Ignis poree: To je
rumena knjiga. e jo hoem brati, si moram nadeti rokavice ampak
e bo imel od nje dobiek, potem je pa v redu, ker se bo potem
lahko lotil izdajanja resnih knjig. Ta izjava v celoti dokazuje,
koliken kapitalistini napuh se je zaredil v glavah leviarskih
intelektualcev, poleg tega knjiga ni rumena, ampak rna! Kje ste
videli rumeno barvo? Mi smo videli le rno barvo! Novinarka in
pisateljica Vesna Milek v pogovoru z nekom zaviha nos: Jaz takih
knjig ne berem. To je puhla izjava in grozljivo je, e kaj takega o
knjigi o novinarstvu izjavi novinarka Tudi Manca Koir pove,
da knjige ni brala ej, straljivo, da tako odklanjajoo izjavo o knjigi
iz praktinega novinarstva poda profesorica, ki jo imenujejo mama

28

ANA JUD

vseh slovenskih novinarjev; sorry, slovensko novinarstvo je gnojna

jama, hm kakrna mama, taki otroci? Predsednik Drutva
novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repov v isto nakljunem
pogovoru z Ano Jud meni: Jaz Operacije Direkt nisem bral in je
tudi ne bom bral, ker jaz pa ne berem knjig tipa Kuanov klan. To
je tipina politkomisarska izjava in straljivo je, e kaj takega o
knjigi o novinarstvu izjavi predsednik DNS, torej predsednik drutva,
ki bi moralo skrbeti za vse novinarje, ne glede na to, ali so po
politinem preprianju levi ali desni ali nikogarnji! Odgovorni
urednik tednika urnal Dejan Steinbuch v pogovoru s stanovskim
kolegom ree: To je ful huda knjiga, ampak moram jo odnesti iz
redakcije, ker je prenevarna za moje novinarje! Nikar! Novinarju
Mladine Sinii Gaiu Ana Jud kupi knjigo (on jo vpraa, e mu jo
podari, a ker sama nobene ve nima, mu jo pa kupi) in gresta na
kozarek v Parlament Pub. Tam namerava Ana Jud naroiti merico
viskija, pa natakarica od nje zahteva osebno izkaznico! Si mislite?
Kasneje Sinia bere knjigo in Ani Jud polje sms: Pripoved za
voajerje, e vpraa mene. To je nehvalena izjava in Ana Jud obaluje, ker mu je knjigo kupila. Danes mu je ne bi niti podarila. Sorry.
Eden od big poslovneev kasneje pije kavo z Ano Jud in
zamiljeno meni: Bil sem na piarovskih urih
In? Kako je bilo? nemudoma vpraa Ana Jud.
Vsi so govorili samo to si bral knjigo Ane Jud? A si bral knjigo
Ane Jud? doda on.
No, oni so jo prav zares brali A so rekli e kaj? radovedno
vpraa Ana Jud.
Jah, saj ve, da je knjiga super, nato pa grrrrrrrrrrrrr, Zavrl
sveta nebesa, kaj vse sem slial o njem. Tvoja knjiga je zelo koristna,
kajti ko si eden upa spregovoriti, spregovorijo tudi drugi in Zavrl si
je zasluil, da je o njem nekdo konno povedal resnico! pristavi
lovek. Piarovci so nad knjigo resda zelo navdueni. Najvekrat jo
komentirajo z besedami: Zavrl je pika. Najbolj pa je zanimivo,
da po knjigi ne svinja nihe (kakni raje poreejo, da oni tega niso
brali in oni tega niti ne bodo brali, ker so oni pa tako high ). Vsi,

DOSJE ROKOMAVHI

29

ki svinjajo, svinjajo po Ani Jud. Osebno. Na loveki ravni. Kot da

je predmet obravnave ona in ne knjiga, ki jo je napisala. Kot da
knjiga, ki jo je ona napisala, ne sme biti predmet obravnave, ker
novinarstvo pa ne sme biti predmet javne obravnave. Zato posamezniki iejo zarote in napletajo ozadja, ki doseejo toliken
razpon bedasto, da Ana Jud ugotovi, kako priblino se je moral
poutiti George Bush jr., ko so mu muslii, ki so si prilastili
ekskluzivo razbesnelega terorizma, fentali WTC in ga je Thierry
Meyssan obdolil, da je si je on WTC zruil kar sam. udno, da ga
niso obdolili, da je pilotiral celo letalo, ki je drvelo v Pentagon!
Toda loveka neumnost ne pozna meja Nekdo se spomni, da je
Ana Jud knjigo napisala v dogovoru s Poarjem. Vse skupaj je menda
dobra reklama, in najde se drhal, ki temu verjame. Nekdo doda, da
je Ana Jud knjigo napisala v soglasju z Zavrlom, in da ji je Zavrl
delo celo zelo dobro plaal in spet se najde drhal, ki temu verjame.
Nekdo se spomni, da je bila Ana Jud v Poarja, Zavrla, Omerzo
nesmrtno zaljubljena (haha) in je knjigo napisala zato; ja, celo tukaj
se najde drhal, ki temu verjame. e nekdo posumi, da je Ana Jud
knjigo napisala po naroilu nekih politinih opcij (katerih e?) in
drhal spet verjame .... Novinarka Monica Viti v Slovenskih novicah
zapie, da je Ana Jud (ta obilna gospodina?) knjigo napisala zato,
ker je Poar ni hotel (kaj e spet?) in se je potem vsa potrebna
in nepoteena maevala No, tega pa niti drhal ne verjame. Najde
pa se nekdo, ki prav zares verjame, da je Ana Jud la na Direkt
izkljuno zato, da bi potem napisala knjigo in je oitno le zaradi
tega pridno beleila vsakodnevno dogajanje Bedno. Kloaka. aka
e nekaj intervjujev. Zares dobro se potrudita radia RGL in Ognjie.
Kar cenimo. Tudi intervju v Oni je OK. Revija Nova pljuva Ni
novega. Saj vemo, kako Nova funkcionira. Podpira Poarja. Ja, zelo
veliko je umazane drhali, ki podpira Poarja. Piarovka predsednika
drave Jana Lutovac Lah poklie Ano Jud in poree: Ah, ti se ni
ne sekiraj Saj ve kaj naredi maek, ko mu stopi na rep? Mijav ? No, vidi! Zacvili! Ana, ti si tem ljudem stopila na rep in
zdaj cvilijo! Ko njen ef Drnovek sprejme prestolonaslednika

30

ANA JUD

Karaorevia in Jana temu besno nasprotuje v javnosti, se na

spletni strani UP-RS pojavi skorajda identien zapis: AHA STE
GA VIDELI!!!!!!!!!!? KO MAKI STOPI NA REP, ZACVILI!!!
Stvari se zaenjajo umirjati.
Sestanek z Zoranom Thalerjem. Kraj dogajanja: pisarna. Uradno.
No, malo pa tudi neuradno. On stoji ob odprtem oknu. Se z dvema
prstoma, palcem in kazalcem dri med omi. Tam zgoraj, kjer ima
loveka lobanja sinuse. Ana Jud sedi na mizi, nedolno binglja z
nogami in aka na pridigo. eprav hm, on se sploh ne jezi.
Najprej malo pomoli, nato pa z nasmekom poree: Jezus, Ana,
kaj vse sem slial
Kaj? vpraa ona. Kar se da nevedno. On spet za trenutek
pomoli, nato pa odkima z glavo: ... kaj vse kroi po tem mestu, po
tej dravi
Povej kaj? vpraa ona.
Ma ne raje ti ne bom povedal, e enkrat odkima on.
Zakaj ne? vpraa Ana Jud. Sitno. Njej gre izrazito na ivce, e
zanejo ljudje nekaj pripovedovati, ali pa e nakaejo, da bi radi
nekaj povedali, nato pa utihnejo, ne da bi navedli kaken posebej
pameten razlog za molk. Ponovi vpraanje: No, kaj si slial?
Res ti ne bom povedal, ker si tako labilna, da te bomo morali
potem spet cel teden spravljati k sebi, meni on. Nakar sede za mizo.
Oh a je tako hudo? vpraa ona otroko naivno. Brrr
Precej hudo je, Ana, precej s ponovnim nasmekom poree
on.
No, dobro. Potem bodi pa kar tiho. Vem, da obstajajo ljudje,
tisti tvoji prijatelji, ki tej knjigi ne verjamejo, ker so pa preve
ozkogledni in so si mnenje o meni ustvarili na podlagi govoric, ampak
to je njihov problem in ne moj! ree ona in hitro skoi z mize.
Pravzaprav nikdar ne bomo izvedeli vsega. Pa tudi e bi izvedeli,
kaj bi sploh lahko storili? Kako ukrepa zoper zlobne jezike? Ne
more. Vedno se bodo vrteli, ker lana drhal vedno potrebuje hrano.
Svinje bodo vedno mislile svinjsko. Volk bo vedno menjal le kouh.
Narave nikdar

DOSJE ROKOMAVHI

31

ez pol ure sledi sestanek z Bandljem

Vsi mislijo, da sta na smrt skregana, pa sploh nista. Pravzaprav,
e kdo, potem on zelo dobro razume vse skupaj
Ana Jud prifri v njegovo pisarno. Prizor je podoben prejnjemu.
On stoji za mizo, pospravlja neke papirje Ko ona zapira vrata, ki
njegovo pisarno loijo od pisarn sodelavk, na ves glas poree: Aha,
ti kar zapiraj zapiraj vrata, saj zdaj e itak cela drava ve, kaj midva delava tukaj! tos. V tisti pisarni debatirata. Delata pomembne
strateke narte. Za kakno novo knjigo. Morda. Recimo Prva
vojna je itak dobljena. Iz nje smo prili krvavi, opraskani, potoleni,
ampak veliko smo se nauili. Problem Ane Jud je bil, da je bila gobec. Danes ve ni. Marsikaj je spoznala. e kdo drug je marsikaj
spoznal Vsi najbr ne, toda nekateri da. Rane si bomo celili e
dolgo. Nekateri si jih bodo celili e dlje kot mi, denimo. Zavrl?
Po malem trpi. Knjiga ga boli. Kajti resnica je lahko vasih zelo
bolea e zlasti, e si se toliko let skrival pred njo ... Zavrl ve
ljudem potarna, da mu je Ana Jud okrnila ugled, in da zdaj sploh ne
ve, kaj bo kako bo el naprej? Oh! Kajti zdaj je on prav res
izgubljen. Ko Ana Jud to slii, se ji Zavrl kar malo zasmili. Kajti
on prav zares ni nikakren robavs. On je majhno in ljubko bitjece in
Ana Jud si lahko komot zamisli, kako ga pooha po laseh in mu poree ja, buci, buci, Zavrli, saj bo Vse bo v redu! Vse! Enkrat.
Na Pristopu knjige kakopak niso veseli. Predsednik uprave Ale Razpet knjigo prebere in godrnja, da bi lahko ta Ana Jud nala kakno
drugo pot za naprej, ne bi ji bilo potrebno delati ravno kandalov, a
ne Ej, e bi Franci Zavrl dal Ani Jud mir, bi bilo to res mono, ker
jo je na vse mone naine diskvalificiral, pa to pa ni bilo mono.
Zakaj je bilo to potrebno? Zakaj? Saj Ana Jud je niko i nita. Ona je
mali lovek. Dali bi ji mir, pa bi ga sedaj imeli tudi sami. Simpl
Na koncu se vse iztee super. Knjiga se prodaja zelo dobro, zleze na
vrh lestvic, v knjinicah po vsej dravi je kar naprej izposojena
Mrkai ob priliki pobara Rismala: No, ti je zdaj al za Anino knjigo? Rismal odvrne: Ja, ampak pa ni sodila v na anr S temi
besedami Rismal dokonno dokae, kako neresen je lahko izjave

32

ANA JUD

je sposoben spreminjati iz dnevna v dan. Lepo Hvala. Hkrati ko

nekoga iz slovenskega MTV-ja hlastno pobara, kako se knjiga Ane
Jud prodaja? pa e dodatno pokae, da ga eno figo briga za naela.
Mar mu je le denarja. Ko Ana Jud pije kavo s Franklom, mu potoi:
Zdi se mi, da so v tej dravi najveje svinje ravno leviarji. Poglej,
sami leviarji so me zafukali in oni najhuje pljuvajo po meni No,
ne vsi, ampak tisti ki jih zdaj kliem leviarki. Hm. Oh, zelo
dolgo si potrebovala, da si to ugotovila! Kaj si pa priakovala?
Leviarji so najhuji in hkrati najslabi kapitalisti, odvrne Frankl.
Poar se povsod hvali, kako Ana Jud ne bo ve nikoli in nikjer delala
in mu vmes uide, da je za to e poskrbel Zavrl. Aja? Drhal verjame.
Prepriana je, da je Ana Jud po operaciji mrzla in pika. Recimo
Sedanji direktor Radia Slovenija Vinko Vasle objavi v Jani grdhudoben-primitiven-aljiv komentar o Ani Jud. Zapie, da bi bil Direkt e huji, e bi ga urejala ona. Res? Pokaite nekaj argumentov,
Vasle! Na suho ne kanimo debatirati z vaimi bedastoami! Vasle
pa Ano Jud ne le diskreditira, ampak tudi diskriminira ves as jo v
grdem-hudobnem-primitivnem-aljivem komentarju imenuje ta
enska. Kaj je narobe, e si enska? Mora Ana Jud zamenjati spol,
e hoe, da bi jo Vasle porajtal? Na sreo Ana Jud itak ne uti
nikakrne socialne nuje po tem, da bi jo Vasle porajtal Je pa
komentar bole. Zato joka. Spet. Nekdo, bivi Vas-letov sodelavec,
jo poskua potolaiti, reko: Vidi, Ana, ti ki se tako zavzema
za pravice homoseksualcev a vidi zdaj, da so lahko homoseksualci tudi podli? Eh. Vasle v komentarju e zapie, da bog ne daj,
da bi si on po tridesetih letih slubovanja v novinarstvu drznil napisati
tako debelo knjigo, ne pa ta ena Ana Jud, ki to naredi kar po tirih
mesecih dela v neki redakciji. Dobro, Vasle, a ste vi kdaj sliala za
ime Alexandre Dumas? Vam ni preve blizu, a? No, Dumas je bil
plaan na vrstico, zato je pisal knjige z izjemno kratkimi in v nizu
zapisanimi dialogi in njegove knjige so bile kajpada zelo debele.
Debelost knjige pa je odvisna predvsem od vrste papirja in izdelave
platnic in prav zares je udno, da Vasle, ki tudi sam pie, vsega tega
ne teka. Res, teki ek, tale Vasle. Ki v Jani e zapie, da Ana Jud

DOSJE ROKOMAVHI

33

ne bo v tej dravi ve nikoli zasluila niti koka kruha! Aha, to bi

bila za marsikoga TOTALNA REVOLUCIJA, ampak se na sreo ne
bo zgodila. Vasle svoj hudobni in aljivi komentar opravii z
besedami, da se je on pa pogovarjal, pa da so oni tako menili in je
on potem to tako napisal S kom se je Vasle pogovarjal preden se
je spravil pisat bedarije? S traarji? Ha ha Lepo. Dobro, da zdaj
vemo s kolikno noto kredibilnosti Vasle pie svoje komentarje. Tudi
zdaj bo najbr spet sopihal in pljuval, ampak e smo v prvi vojni
streljali s fraami, smo se za drugo oboroili s kalaniki. Tudi Poar
sopiha, da bo toil Ano Jud, ampak tobe ni in ni Knjiga je
vsebinsko brezhibna. Tobe so nemogoe. Zato pa vmes Poar fehtari
druge, naj toijo, ampak Ane Jud ne toi nihe. Jasno, v knjigi je
resnica, vse je dokazljivo in nihe ni tako zabit, da bi delal e malo
kravala, ki bi prodaji knjige le koristil.
Ana Jud poseda z docentom francoske knjievnosti Botjanom
M. Turkom. V Cubu pijeta viski. To in ono pa tisto Nakar on
pravi: Ampak res po eni strani imajo prav. Zdaj se mora nekam
usmeriti. e hoe v tej dravi e kdaj delati, je najbolje, e se
malo priljubi hm, recimo, Jani! Ana Jud ga pogleda in ostro
odgovori: Niti sluajno! Mi se ne prilizujemo! Nikomur! No,
potem se pa spoprijatelji vsaj s Kacinom! vzklikne Turk. Ana Jud
oporeka tudi temu (eprav s Kacinom ve ni na bojni nogi, saj je on
pameten fant in knjige na dolgi rok ni zameril) in se raje odloi, da
bo upotevala edini pametni nasvet, ki ji ga je (septembra 2005) dal
Zavrl: Ana, ti si velik talent, ampak ti mora iti svojo pot. Vedno
mora iti svojo pot! Vmes se izkae, da je Slivnik mo beseda in
Ana Jud se vrne v resno novinarstvo. Poslej objavlja v tedniku Mag.
Ker sodeluje s tistimi, ki veljajo za rne, izgubi precej prijateljev
iz rdee sfere. Nekateri jo alijo z vzdevki rnuharka, ali celo
Mia, spet drugi izjavljajo, da je dal Slivnik njej prilonost izkljuno zato, ker je popadljivo psico bolje imeti na verigi, kot pa
pustiti, da prosto teka naokoli Ni res. Ana Jud je prej maje kakor
pasje narave Nekdo iz LDS pravi Ani Jud: Res je, da je Zavrl
pika, ampak ti nisi prav ni bolja pika od njega. Poglej za

34

ANA JUD

koga zdaj dela! Za koga?

Eeee za koga? vpraa Ana Jud. e vedno malo naivno.
Za Jano, vendar! odvrne lovek. Jezno.
No e pa to dri, e Ana Jud zdaj dela za Jano, e je sedaj Jana
njen ef, potem naemu najljubemu premierju prijazno sporoamo, naj vendar malo zvia avtorske honorarje na Magu (mimogrede, Ana Jud pie e za levi Mirovni intitut; skratka je uravnoteena!)
Poleg vsega neprijetnega, se vseeno najde dovolj pametnih ljudi,
ki knjigo razumejo. Urednik in voditelj oddaje Trenja Uro Slak jo
pohvali, ravno tako kot jo pohvali predsednik uprave Mercatorja
iga Debeljak. efi raunalnikega velikana SRC.SI so navdueni.
Predsednik uprave SOD Marko Poganik knjigo oceni kot ful
zanimivo. Tudi predsednik Komisije za prepreevanje korupcije
Drago Kos in nekdanji direktor Stanovanjskega sklada Edvard Oven
sta s knjigo zelo zadovoljna. Direktor TV Slovenija Joe Moina
poree, da je knjiga dobra, ampak da se o Ani Jud irijo zloglasne
govorice Eh! Spet ta fuk, a ne? Novinarka Vida Petrovi eli
pripraviti debatno oddajo, recimo, Omizje, ampak ne more. Ker je
ona le novinarka in na TV Slovenija je e vedno dovolj zavrlic (so
res e dovolj popucali RTV Slovenija? Nenene, niso velik dokaz,
da niso, je e to, da so na poloaj direktorja Radia Slovenija intalirali
Vasleta, Zavrlovega loveka ). Vseeno pa so ravno vsi ti ljudje
dokaz, da novinarstvo v tej deelici e ni tako brezupno, kot se zdi
na prvi pogled. e obstajajo tisti, ki novinarstvo razumejo. e
obstajajo ljudje, ki so takrat, ko gre za dobro, sposobni misliti enako.
Lejte, Kos in Slivnik sta lahko za vekomaj skregana, ampak v
Operaciji Direkt sta videla isto dobro. Nekdanji ef policije Marko
Pogorevc in Penko se lahko celo ivljenje grdo gledata, ampak v
Operaciji Direkt sta videla skupno dobro. Mrkai in Bai Hrvatinova
se lahko kar naprej osirata v javnosti, a Operacijo Direkt sta oba
razumela kot nekaj koristnega. Toliko razlinih ljudi, toliko razlinih
pogledov, tako mona skupna toka

DOSJE ROKOMAVHI

35

sovranik mojega sovranika je moj prijatelj

Kako je z malimi ljudmi?
Tisti, ki pridejo na literarne veere v knjinice, so navdueni. Natakar
iz Figovca pove, da je knjigo porl v eni noi. Natakar iz Kratochwilla
pa v trenutku, ko izve, da stree kokakolo avtorici tiste knjige,
postane odurno aroganten ja, njegova punca dela v Vale-Novak in
tam so takooo malomeansko pametni, naduti (in krti tudi; za
plailo se morajo zalobe, ki prodajajo pri njih knjige, skorajda stepsti ). Prav. Ona v Kratochwill na kokakolo ve ne bo la, natakarek
pa naj gre kar delat v Vale-Novak (kjer ga bodo zagotovo plaali
manj kot za ankom, a mu vsaj ne bo potrebno prenaati male sodrge,
ker je oitno, da ga privlai le velika sodrga); in ko bo Maja Novak
v kolumni v Mladini spet toila nad maehovsko dravo, ki odira
prevajalce, naj se spomni, da so tudi kakne knjigarne (recimo,
njena, ki je Operacijo Direkt 1. maja 2006 zabrisala iz prodaje v
svojih knjigarnah ker je zalonik elel priti do svojega denarja!)
zelo maehovske do zalob in avtorjev. Smeno pa je, da je knjigo
zaela zdaj prodajati Pasadena (ej, denar ne smrdi, a ne?) in smeno
je, da knjigo prodaja tudi DZS (res je, denar dii, a ne?) e malo, e
malo Poarja in Direktovega dopisnika Borisa Cipota, ki bolno
stikata po zasebnosti Ane Jud, obsodi Novinarsko astno razsodie
(NR). Fajn obutek. eprav ima Poar e toooliko obsodb NR,
pa nikome nita Odkodninski zahtevek v tobi zoper Dnevnik je
povean na 5 milijonov SIT in e malo, e malo najedanja, pa se
bo ponovno poveal Pa eprav ne gre za denar. Sploh ne. Denar
lahko imate. Lahko si ga celo zvijete in nekam zatlaite Gre za
principe. Kajti
NI VPRAANJE, KAJ ANA JUD PONE V POSTELJI IN NI
VPRAANJE, KAJ V NJENI POSTELJI PONEJO MOKI,
VPRAANJE JE, KAJ ZA VRAGA TAM PONEJO TABLOIDI!?
No?

36

ANA JUD

S celotno operacijo se seznanijo tuja veleposlanitva v Sloveniji

in poroilo o dogajanju prejme State Department. Tako! Pa naj svet
izve, kako gnojno je novinarstvo v tej eksotini Sloveniji, kako
gnojno je zaradi posameznikov, ki so si prilastili svobodo govora
in jo zlorabljajo le v lastni prid in kako gnojno je zaradi drhali, ki
vse to podpira. ZDA niso od boga obljubljena deela, so pa e vedno
najbolja demokracija na planetu. (e ZDA ne bi premogle demokracije, tudi Moore tam ne bi izdajal svojih knjig, tudi Fahrenheit
9/11 ne bi prejel Oskarja, tudi blabla ) Nastajati zane nova
knjiga Ki naj bi nosila naslov Rokomavhi. Ker Mrkai meni, da
bo po naslovu sode kdo zmotno menil, da je knjiga za otroke, Ana
Jud pred Rokomavhe postavi e besedo Dosje. Torej Dosje
Rokomavhi. eprav je dosjejev v knjigi bolj malo, je pa zato ve
informacij in trgovcev z informacijami in novinarske umazanije, ki
ji botrujejo ravno oni. Ne pozabite, da imamo opravka s pravimi
gangsterji, ki ne le, da manipulirajo z mediji in preko njih dosegajo
cilje, ki jih s potenim delom ne bi dosegli nikdar oni kodujejo
domovini!

Zdravo. Kako ste? Jaz bi spet rada

nekaj povedala

Kurba demokracija, ampak demokracija

kurba demokracija, ampak demokracija
grki pesnik in atentator Alekos Panagulis

Pa zanimo
Rokomavh je zelo-zelo stara in lepa slovenska beseda, ki pa je, na
alost naega obuboanega besednega zaklada, e izginila iz
vsakdanje uporabe Slovar slovenskega knjinega jezika (SSKJ)
jo belei pod naslednjo razlago: 1. rokovnja: preganjati rokomavhe,
2. malovreden, nivreden lovek: kaj se drui s temi potepuhi in
rokomavhi / rokomavhe so zalotili pri kraji. eprav rokomavhov ne
zaniujem, kajti pametne (in zahrbtne) ljudi ne gre metati kar v isti
ko kakor neumne (in nesposobne), se mi v prvinskem pomenu beseda
vseeno zdi primerna za imenovanje tistih, ki trgujejo z informacijami.
Izraz trgovec z informacijami je sicer enako privlaen kot teden
dni stara juhica s pocastimi rezanci, beseda piarovec pa ni vedno
primerna, saj rokomavhi niso le ljudje iz sfere piarja, ampak lobisti
iz razlinih sfer! Iz tega razloga je padla odloitev, da rokomavhe
obudimo v ivljenje. Navkljub resnemu dvomu, da se bo beseda
ire prijela saj vemo, da v nai dravici bolj redko katero koristno
seme pade na plodna tla

38

ANA JUD

Da bi laje razumeli delovanje rokomavhov, pa dovolite, da najprej

spregovorimo o nizkotnih razmerah v slovenskem novinarstvu, saj
je tudi ta knjiga nastala kot posledica bede in sramote, ki v podobi
medijskih kriminalcev obvladujeta novinarstvo in novinarje same.
Lep primer, na katerem lahko ponazorimo to bedo, je e sama prva
knjiga, ki je doslej edina take sorte pri nas. Zdaj se s pisanjem
podobne zadeve malo trudi e ekonomist Mio Mrkai, no, sami
presodite, kako mu uspeva (naslov njegove knjige je: To so bile svete
krave!). anr, v katerem je knjiga napisana, je domai literaturi
vsekakor neznan. Ravno zaradi tega knjiga kljub temu, da je postala
uspenica , ni poela priznanja novinarske stroke, glave, ki jih
oitno e vedno obvladuje obskurna komunajzarska miselnost, pa
so jo zavrgle kot tra in se priduale, da se takne knjige nikakor ne
bi smele pisati! Na Zahodu knjige, kakrna je Operacija Direkt (in
tudi Dosje Rokomavhi), niso ni nenavadnega. Za primer: Lance
Price, nekdanji tiskovni predstavnik britanskega premierja Tonyja
Blaira, je pred asom napisal knjigo z naslovom: Spin Doctorss
Diary. V njej je razkril insajdersko dogajanje v Blairovi politini
rezidenci in kakne vloge igrajo pri Blairovem delu njegovi piarovci.
Price v knjigi ni paral. Z nikomer. Ne s sabo, niti s kolegi, e najmanj
pa z Blairom samim. Objavil je prava imena (v knjigi s kraticami, v
predhodni razlagi pa je kratice definiral; recimo, kratica T. B. Tony
Blair). Objavil je resnine dogodke. Dialoge brez olepevanj, realnost
brez pretvarjanja. Seveda je bila na Otoku knjiga blazen hit, Blair je
kakopak malo emerno gledal, knjiga pa je hitro izginila iz prodajnih
polic domneva, da je bila razprodana, je najbr verjetneja od
domneve, da so jo prepovedali. e kliknete na spletno stran svetovne
knjigarne Amazon.com, jo sicer e vedno lahko kupite. Paperback
stane est funtov, e se ne motim. Je pa nesmiselno v reality showu,
kar takne knjige pa so, iskati beletristine bisere. Ker jih ni.
Realnost ni beletristika in vsaj sama zase vem, da ne piem zato, da
bi se kasneje, kot marsikaken slovenski pisec (ali piska), hvalisala,
da sem literatka. Piem za bralce. Da bi brali. In iz tega morda kaj
odnesli Niti odreitve ne prinaam, kakor se bo najbr spet kdo

DOSJE ROKOMAVHI

39

patetino irokoustil! Priznam pa, da sem tudi tokrat elela spisati

drubenokoristno knjigo (tistih nekaj pametnih glav, ki so prvo knjigo
podprle, je menilo, da je Operacija Direkt bila drubenokoristno delo)
in res je, z Dosjejem Rokomavhi sem hotela narediti e eno drubenokoristno delo, ampak tu nastopi majkena frkica: v drubo
ve ne verjamem. Verjamem v posameznike. Ti bodo ustvarjali in
vodili prihodnost. Setevek posameznikov. Individumi. Ne druba.
Druba je reda. reda so ovce. Ovce ne razumejo, ker ne
razmiljajo. Ovce le sledijo. Pasejo se tam, kjer jim to dovolijo.
Gledajo ez ograjo, eznjo pa ne upajo. Ovce ne vedo, kaj je za njih
koristno, ampak sprejmejo kot koristno le tisto, kar jim gospodarji nasujejo v jasli Zato mi je naeloma vseeno, kaj si bo
kdo po tej knjigi mislil o meni, kajti tisti ljudje, ki so sposobni dojeti,
bodo dojeli, kdor se ni sposoben potruditi, da bi dojel, naj ostane
ovca. Razumete? Ponujam razmislek. Napisan tako, kot pa piem.
Realno. Po eni strani zato, ker se ne morem pretvarjati in ponarejati
realnosti, po drugi strani pa zato, ker bolj voh piem, takole, za en
kurc, recimo, a ne no, najbolj pa zato, ker mi gre ultraleviarsko
finesarstvo totalno na, hm kako naj napiem, da me spet ne bodo
obtoili vulgarizma uterus!? Zadovoljni? Knjiga ni namenjena
mojemu osebnemu obraunavanju s komer koli e. Iz preteklosti,
sedanjosti ali morebitne prihodnosti. eprav obstaja velika
verjetnost, da bodo posamezniki tudi to knjigo razumeli natanko tako.
Nekateri, recimo, Dnevnikov novinar Milan Slana, ki je ob moji prvi
knjigi zapisal, da je v njej tudi kanek revanizma (zakaj pa Slana
ni napisal lanka o tem, kako so me terorizirali? To pa ni bil revanizem, pardon, terorizem, s katerim me je udarila asopisna hia
Dnevnik?), oitno niso sposobni loevati med revanizmom in
razkrivanjem vsega, kar sodi v okvirje javnega interesa (a bi sicer
vseeno teko nalo prosto pot do objave). Izkljuno zato jim nudim
razlago obeh besed iz SSKJ-ja:
razkrivanje: glagolnik od razkrivati: razkrivanje grede / razkrivanje
napak sodobne drube / razkrivanje lastnih ustev

40

ANA JUD

revanizem: prizadevanje za ponovno, zlasti nasilno pridobitev v

vojni izgubljenih ozemelj in privilegijev: v dravi se iri revanizem;
prepreevati revanizem; nemki revanizem po prvi svetovni vojni;
revanizem in militarizem

Seveda je naravnost obupno, da mora lovek napisati knjigo, da bi

se reil iz primea pekla in dosegel, da bi mu ljudje verjeli e
bolj obupno pa je, da mora nato napisati e drugo knjigo, samo zato,
da bi ljudje konno razumeli prvo knjigo. Za noben tak primer nisem
sliala in najbr ga e ni bilo. Morda ga tudi ve ne bo Skratka, e
ne drugega, prebirate ekskluzivo! Zavedam se, da bo tudi ob branju
te knjige marsikdo onemel in rekel fak, a je vse to res!? Toda
da, resnica o slovenskem novinarstvu je na alost takna: kruta! Zato
o njej piem na kruti nain. Kajti umazanijo lahko e tako pocukra,
a v resnici ne bo nikdar sladka
Knjiga Dosje Rokomavhi ni v celoti osebna pripoved in del knjige
ne temelji na mojih prigodah v novinarstvu. Seveda pa se, zaradi
prevelike vpletenosti v posamezne pripetljaje, ni mono popolnoma
izogniti osebnemu vidiku dogajanja. Nemogoe se je izogniti
opisovanju ljudi v doloenih situacijah, saj ravno to pokae, kakne
so reakcije in kako funkcionirajo posamezniki v novinarstvu.
Materiala, ki dokazuje raznolikost medijskih neednosti, je sicer
dovolj, vendar mi dovolite, da vam predstavim tudi nekaj izbranih
osebnih zgodb. Te v nadaljevanju sluijo kot dodatno dokazno
gradivo, s katerim elim podkrepiti in e natanneje predstaviti
razmere, ki se vsakodnevno odvijajo znotraj novinarstva, morda pa
mi bo z njimi uspelo zapreti e kaken zlobni kljun. Cmeravih zgodbic
je tokrat bolj malo oz. jih sploh ni, saj knjiga, ki jo drite v rokah, ni
nastajala v paniki kot Operacija Direkt. Botrovali so ji bolji in
normalneji ustvarjalni pogoji. Tokrat mi ni nihe grozil, da me bo
raztreil na tiso koscev s kupom izmiljotin (eprav ni izkljueno,
da se to e ne bo zgodilo v nadaljevanju), eprav je grenak priokus
kandala, ki so mi ga uprizorili tabloidni stvori, kakopak e ostal

DOSJE ROKOMAVHI

41

prisoten. e vedno se tu in tam najdejo primitivci, ki me sredi ulice

gledajo kot deveto udo. Izkljuno zaradi tega, ker so nekje prebrali
o meni nekaj udnega, ali pa jim je nekaj udnega o meni nekdo
priepnil na uho. eprav priepnjenemu ali prebranemu morda niso
verjeli, so tisto, kar so sliali (ali prebrali), vseeno hitro frcnili
naprej. Zakaj? Kar tako? Ker je pa fino opravljati, mar ne? V
obliki govoric se je diskreditacija nadaljevala. e vedno se nadaljuje.
Nedavno tega mi je kolegica z Dela dejala: Mora biti pa res mona,
da prenese vse, kar govorijo o tebi. e je seveda vse to res.
Kaj pa jaz vem, e je kaj res, e pa niesar, kar govorijo, ne
izvem? e kaj izvem, izvem takole po ovinkih. Nazadnje, sem
odvrnila jezno.
Uf, youre a star! je vzkliknila kolegica iz Dela.
Kaj? sem vpraala zaudeno.
Ja, to pomeni, da si zvezda. O zvezdah imajo ljudje mnenje, o
nepomembnih ljudeh si nihe ne ustvarja mnenja in o nepomembnih
ljudeh se nihe ne pogovarja. je e rekla ona.
Aja? sem rekla.
Ja, saj ve, tudi o Davidu Beckhamu se ljudje pogovarjajo, pa
jih polovica pravi, da je super, polovica ga ne mara, ampak ve kaj,
briga njega, kaj govorijo in ti daj isto, povigaj se in uivaj, je
vzpodbudno razloila kolegica. Hm. Ampak Jaz? Zvezda? Ste
nori? Jaz sem niko i nita. Vseeno pa je smeno, da govorice izvem
ele takrat, ko ljudje e nehajo opravljati in e potem se ponavadi
izkae, da tisto, kar so vlaili po zobeh, itak ni res. udno, da so
gobezdala tako pogumna za hrbtom, ko pa je potrebno kaj povedati
v obraz, pa vsi v hipu utihnejo. Revei Kje je zdaj tisti pogum?
Kje? akam, da se kakno zanikrno gobezdalo javi in mi upa povedati
stvari v obraz. Ampak zanikrna gobezdala tega kakopak ne upajo.
e bi upala, seveda ne bi bila zanikrna gobezdala, ampak normalni
ljudje, ki povedo, kaj mislijo V obraz. Ampak tega ni. Itak. Za
zanikrna gobezdala pa e vemo, kaj so seksualno nepoteeni in
vsesplono zafrustrirani loveki izmeki, ki nimajo moganov; pa
tudi e bi jih imeli, jih ne bi znali uporabljati, ker so pa preve

42

ANA JUD

zabiti, da bi bili sposobni kontrolirati sami sebe. Ker vsega tega ne

znajo, troijo le tisto, kar najbolj znajo: jezike. Kaj ljudje doseejo s
tem, ko ogovarjajo? Hranijo lasten ego. Da, opravljivci se zavedajo,
da so sami en velik kup neesa, in ker iz lastnega neesa ne znajo
zlesti, se skuajo tako, da nekam porivajo druge, vsaj malo oistiti,
povzdigniti Recimo, ste e kdaj videli, kakna je novinarka
Poslovnega Dnevnika Vesna Vukovi? Niste? Zagotavljam, e bi jo
videli v dnevni pojavi, bi vam v trenutku postalo jasno, zakaj ona
tako vrti jezik in zakaj je v svojem poetju tako aljiva. Hja, z neim
je pa potrebno nadomestiti pomanjkanje mogoe pristnih in
kakovostnih orgazmov? Vidite, mi, normalni ljudje, seksamo, tisti,
ki tega ne pono (a bi najbr e kako radi!), pa se pa zadovoljujejo
tako, da privoljivo ogovarjajo. Ubogi, ubogi ljudje. Uboga, uboga
Vesna! Sploh me ne pozna, pa si je dajala toliko opravka z mano (in
najbr ni raunala na to, da mi bodo njena nizka ogovarjanja priletela
naravnost na elektronski predal; hej, kaj pa e stisnemo kakno
kazensko ovadbo e njej? A ne bi bilo fino, da do konca podkurimo
in pokaemo kakna drhal se najde med resnimi novinarji?). No,
upam pa tudi, da je imela Vesna od tega, ko se je ukvarjala z mojim
fuk ivljenjem, vsaj kaj haska. Upam (in ji privoim), da je doivela
vsaj kaken miniorgazem Morda prvi v ivljenju? Le spraujem
se! e nekaj imen bom natela, ki so se neskonno veliko ukvarjala
s irjenjem lai o meni in, prosim, dobro si jih zapomnite, kajti bolj
krvolonih ljudi v tej dravici ne boste nali nekateri sodelavci
in sodelavke Direkta: Gorazd Suhadolnik, Brane alamon, Toni Peri,
Vesna Levinik, Marjeta Bogataj in Tina Bernik. Obrekovanje je v
tej dravi kaznivo, otroki. Vam je ve, ker je sedaj jasno zapisano,
kdo ste in kaj ste poeli? Pa veste, kakne kazni poznamo v Sloveniji
za obrekovanje? Citat iz kazenskega zakonika (18. poglavje, 170.
len): 1. Kdor o kom trdi ali raznaa kaj neresninega, kar lahko
koduje njegovi asti ali dobremu imenu, eprav ve, da je to, kar
trdi ali raznaa, neresnino, se kaznuje z denarno kaznijo ali z
zaporom do estih mesecev, 3. e je tisto, kar se neresnino trdi ali
raznaa, take narave, da ima hude posledice za okodovanca, se

DOSJE ROKOMAVHI

43

storilca kaznuje z zaporom do dveh let. Kako hude so bile posledice,

je mo dokazati. Lahko dokaem. Z zdravnikimi potrdili. In ne boste
verjeli, kako je slovenska zakonodaja pravzaprav super. e en citat
iz kazenskega zakonika (18. poglavje, 171. len): e dokae
resninost svoje trditve ali e dokaem, da je imel utemeljen razlog
verjeti v resninost tistega, kar je trdil ali raznaal, se storilec ne
kaznuje za aljivo obdolitev, lahko pa se kaznuje za razalitev (169.
len) ali za oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja (173.
len). Skratka, denarna kazen ali zaporna kazen ne moreta uiti, e
zanikrnega obrekovalca v tej dravi prijavite pristojnim organom!
Sem se pa sama iz dogodivine marsikaj nauila. Jokcanja za
vsako figo sem se odvadila. Izkunje so me naredile tro in knjiga,
ki jo drite v rokah, je brez solz. Zato pa z ve ironije. Kajti zdi se,
da tukajnjega medijskega cirkusa brez ironije ni mo razumeti.
Ali vsaj poskuati razumeti. Vseeno upam, da posamezniki, ki
nastopajo v tej knjigi, mojega pisanja ne bodo dojeli kot zlo. Upam,
da mi zapisanega ne bodo zamerili. Tako kot mi, vsaj v veini
primerov, niesar niso zamerili niti tisti, ki so nastopili v moji prvi
knjigi (zanimivo, presenetljivo veliko njih je razumelo bistvo knjige ). Glavnih junakov Operacije Direkt seveda ne tejem. Odgovorni
urednik Direkta Bojan Poar, partner iz oglaevalske agencije Pristop
Franci Zavrl in nekdanji ljubljanski podupan (LDS) Igor Omerza
so bili neskonno jezni in ualjeni. Ker so bili razgaljeni. Prvi. Kdo
se jih je drznil dotakniti prej? Le malokdo, skorajda nihe, mar ne?
Kaken vik in krik so zagnali! Je bolelo? Hja Seveda se zavedam,
da se bodo tudi tokrat nali posamezniki, ki bodo najbr zagnali vik
in krik (nato pa po predvidevanjih poskuali ustvariti zaroto molka,
kar je pri zoprnih knjigah tipino ko je Dan Brown izdal
DaVinijevo ifro, je Cerkev zadevo najprej hladnokrvno ignorirala,
ele nato je z vsemi krii udarila nazaj; ko so poskuali z nartnim
molkom utiati Karla Marxa, pa je moral Friedrich Engels pa
napisati Zaroto molka in tako naprej). A naj takoj na zaetku
povem, da bi bilo pametneje, e bi najprej poskuali pomesti pred
svojim pragom in si ele nato drznili pleteniiti ezme. Toda to je le

44

ANA JUD

drobna, pobona elja. e pa bi se po nakljuju uresniila, bi bila

moja malenkost hudo zadovoljna, saj bi to pomenilo, da je drhal
sposobna civiliziranega dialoga. Na debate brez tehtnih argumentov
pa ne pristajam. Bedasta in neproduktivna blejanja me ne zanimajo.
e gredo ez mejo, kot so v nedavni preteklosti e la, se lahko
sreujemo tudi v hladu sodnih dvoran. e hlad sodnih dvoran koga
od vas po nakljuju tako zelo in strastno privlai. Mene hlad sodnih
dvoran niti najmanj ne privlai. Niti v najnujnejih nujah me hlad
sodnih dvoran ne privlai. al pa je vedno pogosteje prav zares nujen.
Z mrhovinarji je vasih nemogoe opraviti drugae. eprav je prav
zares bedno v novinarskem cehu smo pria tolikni nekritinosti,
samovenosti, da ne znamo sami poistiti nesnage, ki se je
nagrmadila med nami. In mora vloge istilcev zato opravljati
neumorna sodnija. Zaradi esar lepo sluijo predvsem advokati.
Hecno, prva knjiga, ki je prila izpod mojega peresa, ni sproila
nobene tobe. Nihe ni vloil tobe! Si predstavljate!? Niti enega
samega demantija ni bilo! Mar ni to nenavadno? Bila so vekanja,
da je knjiga neresnina, toda e je v knjigi kakna la, prijazno
vabim prizadete, da se javijo, pa bomo poraunali kodo. e kdo
najde v knjigi lai, naj vloi tobo. Natela bom nekaj imen, ki jih
lahko povpraate, kaj vse se je dogajalo, nekaj imen, ki lahko potrdijo,
da je v knjigi resnica e meni ne verjamete Da je dogajanje
znotraj redakcije Direkta opisano realno in neverjetno precizno, lahko
potrdita novinarka Gordana Stojilkovi in novinar Jure Zori. Pa
e kdo. Ampak raje jih o tem pobarajte kje na kavi dvomim, da
bodo javno govorili proti svojemu efu. Tudi nekdanji tehnini
urednik na Direktu Janez temberger lahko potrdi, da je zapisana
resnica. On lahko to potrdi tudi javno. Njega ni strah Poarja. Vem.
Da sem elela e prej zapustiti Direkt, lahko potrdijo isti ljudje. In
to vedo tudi vsi trije glavni uredniki na Mladini, na katere sem se
ves as obraala, pa ni bilo pomoi. Vse to ve tudi voditeljica in
urednica oddaje Preverjeno na POP TV Alenka Arko, ki mi ni mogla
pomagati. Vse to ve tudi ef Financ Peter Frankl, ki mi ni mogel
pomagati. Da sem po Direktu elela iti normalno naprej, vedo vsi ti

DOSJE ROKOMAVHI

45

ljudje. In to vesta tudi nekdanja efa Sobotne priloge Dela Ervin

Hladnik Milhari in Tadeja Zupan Arsov. Pa? Je kdo takrat pomagal?
Ne, kje pa. Nekateri so verjeli laem, ki sta jih napletala Poar in
Zavrl. Nekateri so sodelovali pri diskreditaciji. efi ProPlus in efi
Dnevnika so sodelovali v tistem odurnem dejanju, recimo. Si mislite?
Si lahko predstavljate, da so se veliki in pomembni ljudje, kot sta
predsednik uprave Dnevnika Branko Pavlin in predsednik uprave
Dravne zalobe Slovenija (DZS) Bojan Petan dajala opravka s tako
majhno in nepomembno osebico, kot sem jaz in sta bila, da bi jima
uspelo prepreiti izid knjige, za to celo pripravljena v javnosti zaklati
svoje poslovne partnerje in dolgoletne politine zaveznike! Vse samo
zaradi ene knjige! Kaken pekel se je dogajal (pred in po izidu
knjige), lahko potrdi e ve ljudi. Lahko potrdijo Mrkai, Arko,
Frankl in lahko potrdijo predsednik raunskega sodia Igor oltes,
odvetnik Mirko Bandelj, poslovne Zoran Thaler, toilec Botjan
Penko, odgovorni urednik Dela Peter Jani, isto lahko potrdita oba
moja nekdanja zalonika Matej Leskovar in Anton Koak, lahko
potrdi tiskovni predstavnik SLS Rok Ravnikar in e kopica drugih,
ki niso tako znani in jih ne bom navajala z imeni in priimki, ampak
e e ne verjamete meni, verjemite vsaj ljudem, ki sem jih natela.
Ali pa boste rekli, da so tudi oni vsi kr neki? Ste gledali film
Trumanov ov? Veste, kaj se je zgodilo Jimu Carreyju? Glavna vloga
v reality showu tukaj je bilo podobno. Toliko ljudi je vedelo, kaj
se pripravlja, toliko ljudi je verjelo, veliko njih je pomagalo ustvariti
izumetnieno atmosfero seksualnih kandalov, pa se nihe ni spomnil,
da bi mi povedal, kaj se dogaja, nihe se ni spomnil, da bi poklical
policijo, denimo! Ko sem nekajkrat, pred izidom knjige la ez mesto,
so me kakni znanci le okirano gledali in se pomilovalno nasmihali,
a povedal mi ni popolnoma nihe niesar! Ja, v Sloveniji te lahko
pri belem dnevu zakoljejo, pa bodo vsi samo gledali. Storil ne bo
nihe ni niesar Nekdo je knjigo komentiral e, ej, e je v
njej le 5 odstotkov resnice, je v tej dravi nevarno iveti. al, iz
prve roke vam lahko povem, da je v tej dravi zelo-zelo nevarno
iveti In so se e spravili name e, da mlatim samo po LDS-

46

ANA JUD

ovcih Prosim? Ni res. Kdor je knjigo prebral, je lahko ugotovil,

da je politino nevtralna. Popolnoma vseeno mi je, e so v igri LDSovci, SDS-ovci ali kdor koli e. Res pa je, da ni nobena parlamentarna stranka tako zarukana, kakor je LDS, nobena stranka ne pone
taknih svinjarij v novinarstvu, nobena stranka ni tako obupno zabita,
da bi medsebojno obraunavala v javnosti na tako primitivne naine,
kakor to pone LDS. Ko je Tomi Graanin, eden od dnevnih
urednikov s POP TV, prebral knjigo, je okirano izjavil: Nisem si
mislil, da LDS-ovci tole tako delajo Kot da marsiesa e tako
ali tako ne bi bil vedel
Ja, pa kar verjemi, tako delajo, popolnoma ni drugae, sem
odvrnila.
Saj verjamem, doivljam, ampak ko dobi lovek kaj takega
na dlani, je kljub temu okiran, je dodal on. Tudi to je res ko
lovek bere zbrana prievanja, je kljub temu, da takno sranje v
novinarstvu vsakodnevno doivlja, lahko okiran Ampak edino
neesa ne razumem , je e rekel Graanin.
esa? sem vpraala.
Kako si lahko bila tako NAIVNA, da si la delat v taken pofl,
kot je Direkt? me je nejeverno vpraal. Naivna? Ja, to je bil resnino
moj velik problem. Naivnost. Razlogov, ki so botrovali naivni in
neumni odloitvi za slubo v Direktu, je veliko. Prvi je bil zagotovo
ta, da je nekje pa potrebno delati, e hoe iveti. Drugi je bil ta, da
Direkt ni bil predstavljen kakor zlo, ampak kot asopis, ki bo isto
kul, o Zavrlu nisem imela slabega mnenja in nisem si predstavljala,
da bi lahko on poel tako ostudne stvari. asopisna hia Dnevnik je
medijska hia, ki ima ugled. asopisna hia Dnevnik ni neka pimeuh
medijska hia. e se resna hia loti nekega projekta, lovek verjame,
da bo njen projekt, ne glede na to, da je tabloid, vseeno dostojen
projekt. Naivnost. Scientologija mi ni bila nikdar blizu, ampak njen
utemeljitelj Ron L. Hubbard je imel prav: ljudje smo v osnovi zli.
Ne verjamem, da smo v osnovi dobri. Ne verjamem ve. V osnovi
smo zli. Hudobni, pohlepni in preraunljivi, ko dobimo prilonost,
da zlo spustimo na plan, se dogajajo natanko takne krutosti, kot

DOSJE ROKOMAVHI

47

sem ji e opisala. V lepe in prijazne besede ve ne verjamem. Ljudje

so praviloma prijazni samo takrat, ko hoejo nekaj dobiti. Ko dobijo,
se prijaznost nemalokrat neha. Zakaj bi naj bila torej jaz osladno
prijazna? Ne vidim razloga! Vasih sem naivno mislila, da so moji
prijatelji vsi, ki so z mano prijazni. Pa ni res. In tega danes ve ne
mislim. Vendar se vseeno toliko drim nazaj, da ne boste nali
nobene razalitve, nobene naklepne aljivke. Nikomur ne vdiram v
zasebnost in nikogar ne opisujem z naklepi ornitve. Je pa knjiga
tudi tokrat populistina. S sonimi besedami. Torej ni strokovna, s
strokovnimi besedami. Novinarji ne uporabljamo besed, kakrne
uporabljajo znanstveniki, denimo. Zakaj poskuam to razloiti? Sveto
sem prepriana, da se bo tudi tokrat nala kakna tovariica s FDV,
ki bo porekla, da je ta knjiga tabloidna knjiga, njena vrednost ali
verodostojnost pa naj bi bili manji e zaradi tega, ker najdemo v
njej pohujljive besede, kakor je, denimo, fuk. Nekako tako je prvo
knjigo tolmaila FDV-jevska profesorica Melita Poler Kovai in
upravieno sumimo, da bo gospa profesorica tudi tokrat dejala isto da je knjiga tabloidna, in da je to njena najveja pomanjkljivost. V tolmaenju, s katerim je (in najbr e bo) postregla gospa
profesorica, tii nekonsistenca. Na FDV uijo, da je tabloid legitimen novinarski anr. In resnino udako izpade, e gospa
profesorica svoji tudentariji najprej vtepa v glavo, da je tabloid
legitimen novinarski anr, nato pa diskreditira knjigo, ki razkrije
izrodek tabloida tabloida Direkt. Zato, ker se njej (osebno) zdi,
da knjiga dii po tabloidu, ker je pa lahko berljiva. Boste rekli, da
je vrednost knjige zaradi tega manja? Da je manja, ker vam vmes
ni bilo potrebno vsaj petkrat skoiti po razlago v SSKJ? Vai argumenti, gospa profesorica, so trhli kakor jesenski stori. Preden se
ponovno oglasite, mi posredujte odgovore na vpraanja, ki sem vam
jih po elektronski poti poslala e pred tremi meseci. Med drugim
akam tudi vaa pojasnila, komu vse ste posredovali knjigo v print
verziji tega, da ste me spravili v hudo nevarnost, se najbr itak ne
zavedate, a ne? No, lahko vam kar pokaem, kako je Melita Poler
Kovai odgovorila na vpraanja, ki sem ji jih posredovala. Glejte

48

ANA JUD

in se smejte Vpraanja, ki jih je 30. junija letos dobila Melita

Poler Kovai, so bila takna:
1. Ali ste zavedate, da ste s tem, ko me niste podprli, ampak ste me
na doloen nain celo diskreditirali, podprli tip novinarstva, ki je
nedopusten? Ali se zavedate, da ste s tem, ko niste podprli mene,
podprli vdore v zasebnost, ponarejanja, objavljanja lai, najrazlineje manipulacije, skratka vse, kar e vrsto let pone Poar, pa ga
nihe ni poskual ustaviti?
2. Ali lahko iz vae dre, ki ste jo pokazali ob Operaciji Direkt,
sklepamo, da je za vas asopis, ki objavlja lai in ljudi terorizira,
sprejemljiv? Bistvo Operacije Direkt je namre razkritje nainov,
kako se v tabloidnem novinarstvu fabricirajo zgodbe; mar tega niste
ugotovili?
3. V javnosti ste dejali, da je Operacija Direkt tabloidna knjiga in da
bodo rumeni mediji imeli zaradi nje e ve monosti za pisanje. (Ob
tem naj povem, da so vsi nastavki, ki so zapisani v knjigi, tako
zapisani z doloenim namenom ...)Ampak zakaj mi tega niste
povedali takrat, ko sem vas prosila za recenzijo? Takrat ste bili
presenetljivo tiho in ste le dejali, da vi recenzij za tak tip knjig ne
piete (e-mail, v katerem ste mi to napisali, e vedno hranim). In
mar to, da je knjiga komercialna (kar sem vam itak e takrat, ko sem
vas prosila za recenzijo, povedala tudi sama), zmanja njeno
vrednost? Zakaj?
4. Je Operacija Direkt po vaem mnenju nepomembna, ker ni strokovna, ampak populistina; kljub temu, da so razkritja, ki jih prinaa,
za novinarstvo nedvomno zelo pomembna?
5. Franci Zavrl in Bojan Poar sta imela knjigo na svojih e-mailih e
v sredini februarja. Glede na to, da zelo dobro vem, komu sem knjigo
dala sama, in ker dobro vem, da me ljudje, ki so pri knjigi pomagali,

DOSJE ROKOMAVHI

49

niso izdali, me zanima, kaj mislite, kako je mogoe, da sta Zavrl in

Poar knjigo vseeno dobila v roke, e preden je la v tisk?
lovek bi priakoval, da bi se Melita Poler Kovai, kot vestna
profesorica novinarske etike, razpisala in zadeve poskuala pojasniti.
Vendar tega ni storila. Njen odgovor je bil taken: Moje mnenje o
tabloidih je razvidno iz treh znanstvenih monografij, tevilnih lankov
in sestavkov. Pozna ga 13 generacij tudentov, ki so posluali moja
predavanja o novinarski etiki. Vaa vpraanja in namigovanja so
aljiva. Skratka, na pet dolgih vpraanj je Melita Poler Kovai
odgovorila nonalantno, neprizadeto in predvsem nesmiselno.
Vpraanja se niso nanaala na njene znanstvene monografije, pa pa
na populistino knjigo. Seveda cenimo njeno znanstveno delo, vendar
to ne spremeni dejstva, da je pomagala diskreditirati knjigo iz
novinarske prakse. No, glejte, kaj je ob izidu knjige gospa profesorica
dejala za spletno stran RTV Slovenija (MMC): Menim, da utegne
njena objava tabloidnemu tisku celo koristiti, saj ponuja tevilne
nastavke za nadaljnje senzacionalistine objave. Kaj? Gospa Melita
Poler Kovai, je vse v redu z vami? e dihate? Nato je e zapisala,
da knjige ni prebrala do konca. Tukaj se poraja vpraanje in res bi
rada, da se javi kdo iz RTV Slovenija in zadevo pojasni: kako je
mogoe, da je RTV Slovenija za izjavo o moji knjigi prosila
profesorico, ki je izjavila, da zadeve sploh ni prebrala do konca?
Kako lahko komentira nekaj, esar prej nisi natanno prebral? Zakaj
MMC profesorici ni zastavil vpraanj, ki sem jih sama navedla
zgoraj? e nekaj se lahko vpraate: kako to, da so odvetniki in pravni
strokovnjaki tako zadovoljni z mojim delom, novinarska stroka pa
ne? udna zadeva, mar ne? Mogoe bi pa morali zaeti novinarstvo
pouevati na pravnih faksih; ne bi se smeli uditi, e bi se tam bodoi
novinarji nauili ve kot pri Meliti Poler Kovai. Res. Ja, gospa
Melita Poler Kovai, moja knjiga je bila v elektronski verziji
udovito postnovoletno darilo za vaega soproga, zdaj e bivega
LDS-ovca, kajne? Zelo hitro se je razirila povsod si predstavljate, cenjena profesorica, da je (tudi) zaradi vas knjigo veina

50

ANA JUD

prebrala e pred njenim izidom? Se zavedate, kaj ste storili? Kako

orjako kodo ste povzroili? Se zavedate, kakne kazni imamo v
tej dravi za kaj takega? Ne?
koda
Kaj pa profesorica Manca Koir? Nazadnje se mi je na vso mo
priduala v elektronskem pismu, da jo je Mrkai diskreditiral v uvodu
knjige, a je istoasno prav nemarno pozabila, da je bila ravno njej
tako ljuba FDV tista institucija, ki je potegnila z udbomafijo kar
pa ni ni novega, e malo pomislimo, kam segajo korenine te cenjene
fakultete (FDV je fakulteta zdaj e pokojnega Staneta Dolanca za
kovanje zvestih partijskih novinarjev; vojake revolucije je potrebno
spraviti tudi v medije? To je bolj tos tudi novinarji, ki so povsem
desni, so FDV prav dobro zvozili ali pa je morda tudi to razlog,
da v Sloveniji prave desnice sploh nimamo, ampak imamo le
komunajzarje. In rne komunajzarje). A vseeno, ko bo Koirjeva
spet skoila na kakno finesarsko okroglo mizo o urnalizmu (kjer
bo pokazala, kako ah-oh nalipana je, kako lepo se zna izraati in
kako hitro se je sposobna prilagajati kateri koli politini oblasti),
naj najprej pomisli, komu je pomagala, ko je lo za operacijo. Meni
nikakor ne Torej je pomagala Poarju in Zavrlu. Ja, Manca Koir
je dala roko Poarju in Zavrlu. Ko sem tudi njej poslala nekaj vpraanj
na to temo, je odgovorila tole: Pravkar sem se vrnila z morja, ker
sem pazila vnuka, tako kot lani, e se spominjate, in zato takrat nisem
ne prebrala ne ni napisala o Operaciji Direkt. Zdaj ste moje
dopustovanje razglasili za diskreditacijo vae knjige, kar me mono
presenea. Tako preseneena nisem pripravljena odgovarjati na vaa
spodnja vpraanja, kajti ne mislim, da sem vas s svojim odhodom na
zaslueni dopust na kakren koli nain diskreditirala. Takole bomo
rekli: po slovenskem kazenskem zakoniku je tudi tisti, ki ve, da se
dogajajo kazniva dejanja, a jih ne pomaga prepreiti, sokriv kaznivih
dejanj. e zadevo prevedemo v jezik diskreditacije, lahko z
gotovostjo zatrdimo, da je tudi tisti, ki ve, da se dogaja diskreditacija,
a je ne pomaga prepreiti, sokriv diskreditacije. al. Na sodiu te
rei veljajo. e pri vas na FDV ne veljajo, je to va problem. Poudar-

DOSJE ROKOMAVHI

51

jam, na sodiu veljajo Podobno je ravnal Marko Milosavljevi.

Izgovarjal se je na svoje strokovno delo. Saj, kul, cenimo njegovo
strokovno delo, toda to nikakor ne spremeni dejstva, da se je v
primeru operacije distanciral, zgovarjal in se tako postavil na stran
tistih, ki bi prodali e duo, e bi jim izid knjige uspelo prepreiti. A
vam povem, gospoda, kaj so o moji knjigi rekli ljudje, ki so izkusili
e vse sorte medijskega terorja? Rekli so: Kje je FDV! Ja, kje?
FDV bi to morala podpreti! Veste, gospoda, kako je vae nizko
ravnanje komentiralo nekaj ljudi iz Mirovnega intituta? Takole: Ah,
ta naa uboga FDV
Nisem jaz izpadla bedna. Vi ste izpadli bedni strano bedni
In da, izkljuno zato piem to. Da bi gospoda, ki se bo zagotovo
trudila pritlehno diskvalificirati e eno knjigo o resnici, potegnila
jezike za zobe. e ne gre drugae, naj se gospoda lepo ukvarja s
strokovnimi knjigami, nam, ki ivimo v realnem svetu, pa naj pusti
knjige, ki so takne realne. eprav tej jari gospodi zagotovo ne bi
kodovalo, e bi se kdaj pa kdaj spustila iz viav in pogledala, kaj se
dogaja v resninem novinarstvu, saj se moramo tudi mi, mali
novinarji, nepomembni pisci, kdaj pa kdaj dvigniti in pretudirati
kakno strokovno literaturo! Ker se bo nemara spet pojavila kopica
pametnjakoviev, ki bodo v knjigi zgroeno iskali najrazlineje
namige, nastavke za nadaljevanje posameznih zgodb, naj zdaj in takoj
pojasnim, da so vsi zapisani z namenom. Ana, e bi novinarji znali
brati, kar pie, bi bilo prelepo! je ob izidu prve knjige dejal
oltes. Res je in strinjam se. Prelepo bi bilo. e bi novinarji znali
brati knjige. Takne knjige. al jih ne znajo brati. Oitno. Vsaj
prve knjige niso znali prebrati. e bi jo znali prebrati, v njej ne
bi videli le Poarjevega hruljenja in orjakega napisa fukam. Videli
bi e marsikaj drugega, recimo, zgodbo o nekdanjem Centru vlade
za informatiko (CVI), ki je ena vejih neraziskanih in nikoli
dokonanih korupcijskih zgodb v dravi. Ki je zgodba, na kateri je
mo odlino ponazoriti, kako sta LDS in SDS, najveji politini
nasprotnici, sposobni hitro skleniti zavezniki krog. Novinarji, ki
sicer ves as stokajo, da imamo v dravo na tone korupcije, so primer,

52

ANA JUD

iz katerega korupcija sama maha z roko in vabi k raziskovanju, mirne

due spregledali e bi knjigo natanno prebrali, bi videli tudi
nikoli raziskani primer generalnega direktorja slovenske policije
Joeta Romka. Pred leti so ga preiskovali varnostni organi ministrstva za obrambo. Bremenile so ga obtobe za domnevno spolno
nadlegovanje podrejene uslubenke. Spolno nadlegovanje je v
Sloveniji kaznivo, e obstaja utemeljeni sum, da je nadlegovanje
zagreil generalni direktor policije, pa je to nezasliano! kandal!
Pa nikomur ni. No e bi vsaj priblino natanno brali knjigo, bi
mogoe opazili tudi nikoli dokonano zgodbo o nekdanjem dravnem
sekretarju na ministrstvu za javno upravo (MJU) Gorazdu Pereniu.
Ki ga poleg nejasnega poslovanja s CVI, bremeni e obtonica za
ekanje podrejenih uslubenk. Zapisala sem dokaze. Objavila sem
jih. Javno. Pa spet ni! In mimogrede, zunanji minister Dimitrij Rupel
vse do danes ni pojasnil, kaj je v ZDA tudiral v sedemdesetih letih
prejnjega stoletja. Morda slovensko leposlovje, iz katerega je
nazadnje in konno doktoriral? Ali pa se vam zdi, da so natete
zgodbe brez zveze? Zakaj? So zgodbe o tem, kdo s kom seksa, s kom
je bil kdo na veerji, kdo bo el kam na morje, pomembneje? Zakaj?
In zakaj je potrebno pisati debele knjige, da bi na vse to opozorili,
e pa bi zadostovalo e, da bi posamezni novinarji in uredniki kdaj
pa kdaj premaknili kar koli e Sem sarkastina? Ja sem
Pa kaj?
Vi raje povejte, emu tolikna otopelost?
In emu pomanjkanje samoiniciativnosti, ki je zagotovo ena
pomembnejih kvalitet, ki bi jo novinarji morali imeti!?
Namesto v pomembne nastavke so novinarji strmeli v besedo
fukam. Razkritje metod tabloidnega novinarstva so obsojali kot
zlovee obraunavanje z lastnim cehom. Trdili so, da je knjiga
reklama. Prosim? To je priblino enako, kot bi nekdo dejal, da se
poslej o kriminalu ve ne bo smelo pisati, ker je pisanje o kriminalu
reklama za kriminal. To je priblino enako, kot bi nekdo dejal, da
poslej novinarji ve ne bodo smeli pisati o tatvinah, ker je pisanje o
tem reklama za tatvine in bomo imeli zaradi pisanja o tatvinah e

DOSJE ROKOMAVHI

53

ve tatvin. Bedarija. Se vam zdi, da bi Poar, Zavrl in Omerza res

zganjali tolikno diskreditacijo, e bi bila knjiga reklama, ali pa celo
nepomembno tivo? No? Odgovorni urednik Mladine Jani Sever mi
je kasneje dejal, da ga je v knjigi pritegnilo dvoje: stran 326 fukam
(ampak menda sem napisala premalo, da bi zadovoljila njega )
in e to, da je el big pomembne Zavrl s ta zadnjo novinarko v
dravi na kavo. Ta zadnja novinarka v dravi sem po tej interpretaciji jaz, pa saj veste zakaj, a ne saj sem e povedala, da
bolj voh piem, takole, za en kurc, a ne In ker sem nasploh
udna. Dobro, Sever knjige itak ni prebral. Tako mi je vsaj rekel. Jo
je pa prebral eden od njegovih prijateljev, ki je gej in Sever pravi, da
jo je zelo pohvalil, pa da so moje knjige bolj tivo za njih. Za geje.
Seveda si ne drznem niti pomisliti, da so potemtakem vse enske, ki
preberejo moje knjige, pa lezbijke po interpretaciji tega urednika.
V redu Lance Price je res gej Hec: odgovorni urednik Maga
Janez Marke je knjigo prebral, pa ni gej. Predsednik uprave Dela
Danilo Slivnik je knjigo prebral, pa ni gej. Frankl (no, njemu jo je
morala brati njegova namestnica Simona Toplak in mu pripraviti
zaznamke, kje je kaj specialnega, da si potem e sam prebere) in
Jani sta knjigo prebrala, pa nista geja. Uredniki na POP TV so
knjigo prebrali, pa niso geji, direktor TV Slovenija Joe Moina je
knjigo prebral, pa ni gej. In knjiga jih je po malem pikala veliko
bolj kot Severja, pa so kljub temu skapirali bistvo no, saj vsakdo
razmilja z lastno glavo vsakdo lahko misli, kar koli hoe e
bi bilo po moje, bi morali vsakogar, ki ne misli z lastno glavo, v to
celo prisiliti. Ampak, ej, misliti nekaj o neem, esar nisi prebral,
je, sorry, neresno. Brez zamere. Prva knjiga je odprla vrsto vpraanj,
na katera bi novinarstvo moralo odgovoriti, pa se ni zganil nihe. So
pa eni rekli, da se niso zganili samo zato, ker je knjiga tako napisana.
Kako tako napisana? Kako pa vi piete, e smem vpraati? Jaz piem
z rokami, po laptopu, mar vi piete drugae? Slog pa ima vsak svoj.
Brankica Petkovi iz Mirovnega intituta je jasno rekla, da ni
pomembno, kako je knjiga napisana. Pomembno je, kaj pove in s
tem se toplo strinjam. Kdor je ni prebral, ali pa jo je prebral povrno,

54

ANA JUD

pa tega pa ne more vedeti Torej, naj si drznem zastaviti le eno

od tevilnih vpraanj, ki jih je knjiga odprla, (a, jasno, ni dobila
odgovora):
Je za novinarstvo sprejemljivo, da je nekdanji ljubljanski podupan
Omerza med slubenim asom pisal lanke za tabloid, pod njih pa
se je podpisoval Poar (ki je vasih kar mimogrede pod Omerzova
spacedrala o frakcijskih prepirih v LDS podpisal tudi mene)? Je za
novinarstvo sprejemljivo, da politiki sami piejo tekste za asopise,
novinarji (e takne novinarje sploh lahko imenujemo novinarji!)
pa se pod njih samo podpiejo?
Ne pozabite, da je za FDV to oitno sprejemljivo! Dokler FDV ne
bo javno in glasno obsodila taknih dejanj, ta fakulteta ne bo vredna
popolnoma niesar! In za nekatere medije, njihove urednike in
novinarje so tako strahotna novinarska dejanja oitno res sprejemljiva! Dobro, ne govorim o vseh. Izkazala sta se Mag in Demokracija. Slednja je iz zapisanega resda pobrala le tisto, kar je njej
in njenim financerjem (SDS) lo najbolj na roko zdrahe v LDS,
toda tudi to je bilo bolje kakor ni. Podrobne razlenitve,
razmiljanja, zakaj prihaja v novinarstvu do grozovitih stvari, kot
so objavljanja popolnih neresnic, ponaredkov in kako je mogoe, da
prihaja do strahovitih manipulacij, naroanja lankov, podkupovanja
za linanje v javnosti in tako dalje, je beleil edinole Mag. Ki mi v
preteklosti nikoli ni bil preve pri srcu (pa sploh ne vem, zakaj;
malo tudi zato, ker so pred volitvami 2004 veselo mlatili po meni
e, da na POP TV nosim tafeto LDS) in tudi jaz Magu nikoli
nisem bila preve pri srcu (pa sploh ne vem, zakaj; morda zato, ker
se jim je zdelo, da nosim tafeto LDS), a glej ga zlomka, kako se
stvari obrnejo! Prej sem priakovala pomo Mladine, ki mi je bila
dolga leta zelo pri srcu in vasih sem bila celo jaz njej malo pri
srcu, a glej ga zlomka, od Mladine pomoi ni bilo; razen Nemahove recenzije (pa eprav sumim, da tudi on po malem verjame
Poarju&Co., ampak hec: ravno Nemah zelo dobro ve, kako sem

DOSJE ROKOMAVHI

55

elela zapustiti Direkt, saj sem se tudi na njega obraala s pronjami,

naj me rei iz pekla, pa? Ne, na moja sms sporoila ni odgovarjal ) Mladino, medij, ki se rad predstavlja kot neodvisen in v vseh
pogledih profesionalen, je prav malo brigalo za razkritja, ki jih je
knjiga predstavila. V Delu je debato poskual sproiti Jani. Objavil
je dva uvodnika, a glej ga zlomka, odzivov ni bilo. Niti enega odziva
ni bilo! Je bilo pa veliko medijev, ki so se ukvarjali z mano, eprav
v knjigi jasno pie, da poanta knjige nikakor nisem jaz.
Poanta prve knjige nisem bila jaz in poanta druge knjige nisem
jaz. Ana Jud je samo nekdo, ki vam servira vse tisto, kar bi na
televiziji, radiu in v asnikih sicer zamolali. Tisto je bistvo.
Sporoilo je bistvo. Ne ona! Ona ni bistvo! e imate do bistva
zadrke samo zaradi tega, ker vami jih posreduje ona, pa ste pa
kretenki. Ovce. Sorry Ne, nobene nuje ni, da me oboujete. Z
zoprno nepokorino vam lahko grem komot na ivce. Kar se mene
tie, lahko za moje knjige govorite in piete, da so najveji it na
svetu. Kar dajte. Z argumenti. Ali z osebnimi pogledi. Vseeno. Vaa
subjektivna presoja je samo vaa in vi sami odloate o njej. Ravno
tako kot jaz sama odloam o sebi in svojih presojah.
Ampak ne morete pa esa takega, da sem ne-vem-kaj-e-vse,
govoriti in pisati zame osebno
pa eprav vam grem na ivke
Kot grem po vsej verjetnosti na ivke predsedniku Drutva
novinarjev Slovenije (DNS) Gregi Repovu. Uf on me resnino
ne mara. eprav mi ni povsem jasno, zakaj? A naj opiem simpatien
dogodek, ki se je zgodil nedavno tega, ko sem v lokalu Ambient
kofetkala s Sandro Bai Hrvatin. Repov je sluajno pribicikliral
mimo. Ko me je zagledal, se mu je pomrailo elo, eprav sem mu
sama namenila prijazen pozdrav. Komajda mi ga je vrnil. Takole
izpod ela. Nejevoljno, da me vidi, e ti mala coprnica, ki mene
vlai po knjigah eh Ko pa je Repov obrnil glavo in videl, da
kofetkam z njemu ljubo in cenjeno profesorico, mu je spodnja eljust
padla skorajda do pedala. Mrani pogled je v hipu umaknil z mojega
oblija in ga navrgel njej. e, Sandra, mili bog s kom ti pije

56

ANA JUD

kavo!? Jah! Z njo!? Hja Sandra mi sicer pripoveduje, kako vasih,

ko komu omeni, ja, zdaj grem pa na kavo z Ano Jud, dotini lovek
kar onemi a si nora, da gre na kavo z njo!? Skratka, sem nemara
gobava ali pa sem za veino bavbav in je lovek, ki gre z mano na
skodelico kave, med kolegi in frendi takoj spoznan za norega?
akam na razlago. To pa res argumentirano. Tehtno, prosim lepo.
Veste, v srednji oli nas je fiziko poueval profesor, ki je vsaki, ko
tega ali onega nismo dojeli, dejal, da so nam v otrotvu zagotovo
doma posedali po glavi in imamo danes zavoljo tega stisnjene
mogane, posledino pa tudi njegove razlage snovi nismo sposobni
razumeti.
Naj mi Repov ne zameri kanka cinizma, toda prav zares me
zanima, ali so sluajno neko tudi njemu sedeli na glavi predvsem
na desnem uesu in je danes ravno nanj malo nagluen, tako da slii
le na levo uho eprav bi vsaj kot predsednik DNS drutvo pa
razumem kot krovno organizacijo slovenskih novinarjev! moral
imeti posluh za vse novinarje. Leve, desne in tudi tiste, ki so tako
zoprni, da noejo biti ne levi ne desni, ampak hoejo razmiljati le z
lastno glavo. Prepriana sem, zdaj bo Repov po tej knjigi e malo
bolj jezen name in me bo naslednji e bolj ukasto pogledal, ampak
iz njegovega ravnanja (in ravnanja novinarske klike njegovega tipa)
lahko potegnem vpraanje

Zakaj se novinarski ceh nikdar

ne pogleda v ogledalo?

Ogledalce, ogledalce na steni povej

iz pravljice Sneguljica

Zakaj novinarski ceh kar naprej nastavlja ogledalo drugim, sam pa

nikdar ne pogleda vanj in nikdar ne pogleda lastne podobe?
Ne oitajte meni, da si ogledala nisem nastavila. e v knjigi sem
si ga nastavila, e v prvi knjigi sem pogledala vanj. Dlje ko gledam
vanj, bolj grda se zdim sama sebi. Vsaki me je bolj sram in e dolgo
me bo. e mi boste oitali, da taknih vpraanj ne morem zastavljati,
ker formalno nisem novinarka, je tudi to trhel argument. Zelo veliko
ljudi dela v novinarstvu, a formalno niso novinarji. Vpraajte Grego
Repova, koliko faksa ima narejenega? Ali pa vpraajte isto njegovo
mamo, Delovo gospodarsko novinarko Mijo Repov? In e cel kup
drugih. tevilni nimajo diplome. To je problem, kajti izobrazba je
pomembna, ampak okej, poznamo veliko diplomirancev, ki so
bistveno bolj nepismeni kot nediplomiranci, zato suha teza o
izobrazbi ne more vzdrati, poleg tega imamo mi, ki smo v preteklosti
kaj zamudili, monost, da stvari popravimo danes.
e e malo pomislim, se nekako tudi ne morem spomniti prav
niesar, esa bi me lahko nauila Melita Poler Kovai. Morda tega,
kako se na tipkovnici laptopa uporablja ukaz forward?

58

ANA JUD

In esa se torej boji novinarski ceh, ker si noe nastaviti ogledala?

Se novinarski ceh morda boji, da bi v ogledalu videl nekaj, esar v
resnici noe videti? Vse tisto, pred emer je najlaje zamiati in se
delati, ah, tega pa ni? Majhni otroci podobno ravnajo, ko jih je
strah, ko se elijo skriti. Zamiijo. In mislijo, da so hkrati s tem e
izginili.
Srenja, ki se oholo postavlja in predstavlja kot etrta veja oblasti,
ravna podobno. Zamii, ko gre za novinarska vpraanja in se zgane
edinole, e ji kdo odkrito ree, ej, tole je vse skupaj bedno. No, pa
e potem se ne zgodi ni pretresljivega
V splonem se o insajderskem dogajanju v novinarstvu pogovarjamo zelo-zelo malo. Premalo, torej Zakaj? Preprosto praviloma
se o insajderskem dogajanju v novinarstvu skorajda nikoli ne
pogovarjamo, saj vsak ceh pozna nenapisano pravilo, ki veleva, da
se insajderskega dogajanja ne izdaja, ker je izdajanje insajderskega dogajanja menda NELOJALNO dejanje in tudi v novinarski
sferi poznamo takno pravilo (in veina se ga oprijema kakor
pijanec plota). Skratka, poglejte ta hec novinarji si jemljemo
pravico, da piemo, poroamo o vsem, o vseh: politiki in politikih, o
gospodarstvu in gospodarstvenikih, o filmu, filmarjih, o portu in
portnikih, o glasbi in glasbenikih in tako naprej o novinarjih in
novinarstvu pa se naj ne bi pisalo? Realno. Resnino in od znotraj.
Pa mislite, da smo novinarji brezmadeni? Haha, seveda. To je le
podoba, ki jo novinarski ceh slika v javnosti. Brezmadeni, nedolni
in isti kot ravnokar okopani novorojenki, v resnici pa (v tevilnih
primerih) pokvarjeni astihlepnei, ki bi bili za nekaj tolarjev, za
vejo kariero ali pa kar tako iz lastnega primitivizma ,
pripravljeni fentati vsakrnega svojega nasprotnika, ali pa nasprotnika svojega medijskega ljubljenka; po naroilu, kajpada. Nato pa molati in pobirati slavo? Ampak o vsem tem ni okej
pisati? Zgleda, da ne zgleda, da se ne sme pisati o sistemu medijskih kvalifikacij in diskvalifikacij in zato sem tudi sama po prvi
knjigi sliala smene pripombe, e ta Ana Jud pa to ne bi smela
tako Kako? Kako pa bi lahko smela? Tako, da bi vsem po vrsti

DOSJE ROKOMAVHI

59

lezla nekam in ez nikogar ne bi vrknila z razkritjem napak? Razen

ez sebe? Sorry, v nekam ne lezem, vrknem pa le ez tiste, ki si
razkritje poetja zasluijo, saj gre za javni interes! Ali pa se vam
morda zdi, da podkupovanja novinarjev in naroanja medijskih linev
ne sodijo v javni interes? Je takna grozljiva dejanja potrebno
skrivati? e prej sem zapisala, da na Zahodu takne knjige niso ni
posebnega, vemo pa tudi, da na Zahodu velja, da vsak novinar vsaj
enkrat v ivljenju napie knjigo, kjer o delu v urnalizmu spregovori
na drugaen nain, kot to pone v obiajnih medijih. Na Zahodu je
vse to NORMALNO, pri nas pa je pisanje novinarskih knjig e vedno
tako prekleto nenormalno. Ste sliali za Howarda Kurtza? Gospod
je znamenit kolumnist New York Timesa. Pred leti je napisal in izdal
knjigo z naslovom Spin Cycle, ki predstavlja nekaj podobnega kot
Priceova Spin Doctors Diary, le da je bil Price pa piarovec, Kurtz
pa je kolumnist in sodi v novinarsko brano, torej med nasprotnike
piarovcev. No, Kurtz je v knjigi Spin Cycle razkril, kako so Bela
hia in mediji v asu, ko je ZDA vladal demokrat Bill Clinton,
manipulirali z informacijami. Odve je ponavljati, da je tudi njegova
knjiga postala bestseller; jasno, napisana je berljivo, s tevilnimi
dialogi, identitete so prave in razkrite. Pa? Howard Kurtz ni nikakren
pimeuh kolumnist in New York Times je asopis izjemno ugledne
narave. Ampak Kurtz je napisal takno knjigo. Bistvena razlika je,
da njegov slog pisanja ni tako oster, ampak to smo e razloili
slog ima vsakdo svoj; poleg tega se zdi, da v tej zatohli dravi stvari
na drugaen nain kakor s cinino ostrino ve ne more povedati!
Toda, mar mislite, da so Kurtzevo knjigo v ZDA vzeli za alo ali
zares? Zelo zares so jo vzeli. Zelo zares. In Kurtza niso psovali, ker
je opisal, kaj in kako je kakno re storil ali povedal Clinton. Nihe
ni Kurtza javno linal, ker je razkril, kako so Clintonovi predstavniki
za tisk manipulirali z javnostjo in namensko plasirali informacije.
Boste ponovno rekli, da so ZDA grozna drava in ne-vem-kaj-evse? Sorry, ZDA so pa ja super demokracija. Ne verjamete? Poglejte
Michaela Moora On pie knjige, ki so populistine, se strinjamo?
V njih opisuje tudi lastne, zelo osebne poglede. Moore je kakopak

60

ANA JUD

velika zvezda. Z napadanjem Bushevih je strano zaslovel; pa mislite,

da bi zaslovel, e v ZDA ne bi bilo dovolj demokracije? Ne. e bi v
ZDA vladala diktatura, e bi Bushevi zares zganjali diktaturo, bi
Moore konal v zaporu in njegove knjige bi bile vse po vrsti
zaplenjene. Pa niso, kajne? Njegove knjige so uspenice. Najbolj
smeno pa se zdi, da v nai dravi (in e marsikje drugje) Moora
predstavljajo kot nekaknega kredibilnega ambasadorja-aktivista, ki
reuje svet s tem, da tole po enem od redkih svetovnih politikov, ki
so se z vsemi momi uprli mednarodnemu terorizmu. V Sloveniji
Moora predstavljajo kot strokovnjaka, njegove knjige pa kot
strokovno tivo, ki razkriva zablode Amerike in njenih prebivalcev.
Pa v resnici Moore ni strokovnjak za niesar. Razen za ovbiznis in
njegove knjige so od Kurtzeve in Priceove bistveno manj kredibilne
(v ekonomiji je Moore obupno neveden), eprav dri, da so bolj
zabavne. ovbiznis, pa Ja, vidite, Zahod je dale pred nami. Mi
epimo dale zadaj. Nas so e v asu socializma nauili, da je
najpametneje biti lepo tiho, povsod v oli, v slubi, kjer koli in
kadar koli, a ne? e si tiho, si ne nakoplje teav. e se prilagodi
kalupu, je najbolje. Potem ne naleti na frke. Denimo, v nai dravici
oitajo novinarjem, ki so menjali ve medijev, da je nekaj narobe z
njimi. Kaj je narobe z njimi oz. z nami? Aha, tega, kaj je narobe, pa
nihe ne zna povedati, natanno, kajne? Vsi znajo bevskati, toda
nihe ne zna argumentirati! Povem vam, kaj je narobe. Z mano oz. z
nami, ki smo menjali ve medijev ni narobe popolnoma ni. Le lastno
glavo uporabljamo. Ko se s principi v nekem mediju ve ne strinjamo,
to povemo, vasih se tudi skregamo in pa gremo drugam. Ali pa bi
bilo bolje, e bi se podredili socialistini hierarhiji, v kateri bi drugi
veselo hodili po nas, eprav se sami s tem ne bi strinjali? Aha, seveda,
to bi bilo prej sprejemljivo, kakor viganje sem pa tja in seveda bi
bilo po eni plati tudi ugodneje za nas same, saj bi imeli, e e ne
drugega, vsaj ekonomsko varnost. Tako pa tega nimamo. A ni
hudega. Ej, e ti nekje ni ve, pa gre, mar ne? A ni to logino? In
e ve ne ustreza svojim efom, ti pa povedo, da pojdi. Ni
posebnega. Kakor koli e, na Zahodu je dejstvo, da novinar menja

DOSJE ROKOMAVHI

61

ve medijev, nekaj popolnoma normalnega in celo zaelenega, saj

je jasno, da je novinar, ki je menjal ve medijev, spoznal ve nainov
in principov dela. Kar posledino pomeni, da se je nauil ve, kot se
nauijo tisti, ki se zakotalijo v eno urednitvo in v njem posluno
predijo do penzije. Menjavanje slub je po eni strani torej prednost.
Ne pomanjkljivost. Menjavanje je prednost, ki pokae, kolikne
fleksibilnosti je lovek sposoben. Temu se v sodobnem jeziku ree:
socialna mobilnost. To je izraz, ki ga pri nas e ne poznamo. Zahod
ga pozna. Pri nas socialne mobilnosti ne poznamo, poznamo le
socialno varnost. Udobje. V sodobnem svetu je socialna mobilnost
nekaj normalnega. Ampak to je seveda spet Zahod. Ne Slovenija.
Ta mala in zatohla dravica, ki ni nala lastne identitete in jo e
vedno obvladuje zanikrna miselnost sodrge, ki se je skotila iz trebuha
CK-ja. Ki e vedno fura diktatorske principe, po katerih mora biti
mali lovek lepo tiho! Dokler ne zraste. e kdaj zraste. e mu
sodrga kdaj pusti zrasti. In bog ne daj, da lovek pokae, da je
ambiciozen, da hoe hitro rasti, da je sposoben hitro rasti ne, kje
pa, potrebno je ponino epeti v kotu, v senci drugih in milo
prosjaiti, oh, a me boste zdaj pustili zrasti, prosim, prosim lepo!?
Pred taknimi naeli lahko danes samo dvignem sredinec in reem
hvala lepa, iz tega kruha ne bo moke e po malem s knjigami
pomagam, da se gniloba razkraja, pa sem kljub temu zadovoljna. Ne
glede na to, da jih bo stroka (pa e marsikdo drug tudi!) najbr
razumela ele takrat, ko se bom sama med hojo e podpirala s palico
v roki. Pri nas je nekaj podobnega s knjigami sicer zael Slivnik in
knjiga Kuanov klan mi je danes ve, ker ji verjamem, toda e se
spomnite, jo je veina, ko je izla, zanievala, e da je polna fikcije
in tako naprej. Pa ni res. Klani obstajajo. Resnini so. Tudi zarote
niso vedno namiljene. Vasih so lahko zelo resnine in okrutne.
Ko se znajde sredi njih, ve, da so imeli tisti, ki so jih e preiveli,
prav.
Veste, ko sem izdala prvo knjigo, se je name vsul plaz oitkov, da
sem izdala svoje VIRE. Seveda Kdor je korekten, kdor igra do
mene fair play, do tistega sem korektna tudi sama. Vasih ne gre

62

ANA JUD

niti za korektnost, pomembneja je resninost. Oba pojma pa vedno

ne igrata skupaj. In ni mojih virov v mojih knjigah. Zagotavljam!
Moji viri so drugje. Dale in blizu
Nikdar ne boste izvedeli za njih, nikdar ne boste izvedeli, kdo
vse so. Nikdar!
Ker o njih ne govorim. Nikomur
Niti vam ne bom govorila o njih. Zdaj drim jezik resnino za
zobmi
Zato se ne trudite, da bi jih izbrskali in jih stolkli. Ampak Je
bil Poar moj VIR? Nak, jaz sem bila njegov (in tega se bom kesala
do konca ivljenja, zagotavljam!). Je bil nemara Zavrl moj VIR?
Nak, on je pravzaprav le prepreeval zgodbe, ki bi si zasluile objavo
(zaradi javnega interesa!), pa je niso doivele, ker jih je ravno on,
big Franci Zavrl, zaustavil. Morda e kdo? Je bil morda Igor Omerza
moj VIR? Okej, on je bil, eprav z njim nisem prijateljevala iz
slubenih vzgibov. On je bil moj vir po lastni volji. Nikoli ga nisem
silila, naj mi prinese kakne infote. Sam jih je prinaal. Sam jih je
celo pisal. Danes sem hudo zadovoljna, da mi ga ve ni treba gledatiposluati-prenaati. V kakrni koli obliki, kajti on je, e povem
iskreno, tipino uteleenje sistema, ki ga sama odkrito preziram. Ne
sovraim ga. Preziram ga. Prezir pa je huji od sovratva. Sovratvo
poganja maevanje. Prezir slui razkrinkavanju. e sovrai, se
mauje, iz jeze pobesnelo tole vsepovprek, e prezira, ostaja
zvest viji distanci in si po malem le cinien, porogljiv, sarkastien,
zoprn, ljubko zajeban in tekast (kaj morem, vse to sem bojda tudi
jaz), kajti na drhal je pogled od zgoraj vasih prav presenetljiv!
Na rokomavhe je pogled od zunaj zanimiv. Zadnji sva s kolegom
Franklom sluajno sedela na kavi, pa sem ga, po malem naveliana
okolienja po vroi kai, odkrito povpraala, za kaj v resnici gre pri
rokomavhih? V stavku s tirimi besedami je povedal popolnoma vse:
Za denar in fuk. Aja? Samo za to gre? sem se naivno zaudila;
kljub temu, da poznam dovolj rokomavhov, da bi kaj takega vendar
e lahko bila vedela.
Ja, je prepriljivo pristavil Frankl, a seveda s tem, da

DOSJE ROKOMAVHI

63

postanejo nekateri sasoma tako zaslepljeni od denarja, da jih niti

fuk ve ne zanima. Itak
In na kaj moram paziti pri njih? sem Frankla poprosila za nasvet.
Odgovoril je: e pie o njih, predvsem pazi, kaj in kje govori
pa da se ne bo pred njimi sluajno e cmerila, ker to vsakogar iritira,
njih, ki imajo ustva v oblasti, pa e posebej. Razumljivo
rokomavhi ne tripajo na ustva, oni s ustvi manipulirajo
Ja, itak Saj to sem e nehala poeti, sem rekla Franklu.
eprav ni isto res
Zaradi komentarja, ki ga je o meni zapisal sedanji direktor Radia
Slovenija Vinko Vasle, sem se poteno razcmerila. In ni nakljuje,
da je ravno Vasle primer, na katerem lahko jasno pokaem, kaj dela,
kam pride in kaken je tipien novinar, ki ga je podkupil rokomavh,
no, pravzaprav je Vasle tudi odlien primer, kako novinar sasoma
sam postane rokomavh. Prej je Vasle sluboval na reviji Jana. Ki
ima v javnosti imid prijaznega medija. Aha, boste videli, kako je
Jana prijazna in do koga je prijazna Vasle je imel na mojo
knjigo na tone pripomb. Recimo, oital mi je (same neargumentirane
nesmisle!), da sem v knjigi raztrgala toliko bolj ali manj znanih
oseb in osebic. Vidite, e bi se lotila le Direkta samega, Vasle ne bi
imel pripomb. Ampak Vasle bi moral vedeti, da ni medija brez
informatorjev, da ni medija brez ozadja. Informatorji-brokerji, ki
prihajajo z nameni, in rokomavhi, ki informacije dostavljajo z
unievalskimi naklepi, so glavno zlo, ne medij sam po sebi Nato
mi je oital, da sem v knjigi obraunala s posamezniki na popolnoma
enak nain kakor tabloid. Ni res Dokazi: tabloid objavlja lai, jaz
sem objavila resnico, tabloid ljudi ali, jaz sem bila do njih le realno
pikra, tabloid ljudem vdira v zasebnost, jaz sem posamezne dotike
zasebnosti, ki sem jih objavila, opraviila z javnim interesom. e
kaj, Vasle? e vedno ne razumete? Hecno, kar nekaj ljudi z Dela mi
je reklo, da je bil ravno Vasle prvi v tisti rni hii, ki jo planil po
knjigi in jo od A do preglodal. Ljudje z Dela so mi rekli, da je bil
Vasle v resnici nad knjigo navduen. Kar nekaj ljudi mi je pritrdilo,
da je pridrvel do njih e: Kako je to dobro! To beri! Ve kako je

64

ANA JUD

dobro!!!! In kaj se je zgodilo? Komentar v Jani je bil kljub temu

omalovaujo in nasploh primitiven. Kajti Vasle ni komentiral knjige,
Vasle je komentiral mene osebno. Ste e kdaj videli kaj bolj
nagnusnega? Nekdo izda knjigo, pa se znajde komentator (knjig?),
ki psuje avtorja. Na osebni ravni. Zakaj? Hja, odgovor je zelo
preprost. e berete Jano, vam mora biti jasno. Jaz jo tu in tam
prelistam (pri frizerju) in cenim, da piejo o tekih usodah malih
ljudi in zavrenih ivalih, denimo. Toda poglejmo, kako se v Jani
lotevajo politike in gospodarstva no, pravzaprav se v Jani politike
in gospodarstva ne lotevajo. Lotevajo se le politikov in gospodarstvenikov. Na lep, prijazen, marketinko usluen nain? Res, v reviji
Jana bo imel nekdanji predsednik drave Milan Kuan vedno najbolj
modre oi, premier Janez Jana bo vedno najpogumneji, predsednik
SD Borut Pahor najlepi, predsednik drave Janez Drnovek
najpametneji Skratka, spet prilizovanje? Vsepovprek. Kaj mislite, kdo plasira lepe zgodbe v Jano? Nihe drug kot rokomavhi.
Potem pa pride nekdo in ree, ej, Kuan nima najbolj modrih oi,
Jana ni najpogumneji, Pahor ni najlepi in Drnovek ni najpametneji! Pika. Delno je to botrovalo lanivemu komentarju, ki ga
je pisal Vasle, delno pa so njegovemu zapisu botrovala ljubea ustva
do rokomavha Zavrla. Ko je Franci Zavrl januarja letos podal za
revijo Ognjie intervju (v katerem se je povsem prilagodil usmeritvi
asopisa in se predstavljal kot pobone, ki je neko pri mai
ministriral in ima zaradi tega menda e danes dobro srce; ej, mimogrede, tudi jaz sem neko brala berilo pri mai pa?), je Vasle izjavil sledee: Nikoli ne bom pozabil, da sem e ob procesu JBTZ
na Roki omenil prijateljici, da bo obtoeni Franci Zavrl neko imel
svojo oglaevalsko agencijo, saj je kot tisti, ki se je lahko branil s
svobode (v resnici iz psihiatrine klinike) fantastino obvladal public
relations. Tudi po njegovi zaslugi se je vojaki proces konal drugae, kot je nartovala armada. Moje predvidevanje se je v celoti
uresniilo. Takole bom rekla: Franci je v JBTZ odigral izjemno
pomembno vlogo (tudi Vasle je v asu slovenske demokratine revolucije igral vidno vlogo) in kot mi je nekdo razloil pozneje, v

DOSJE ROKOMAVHI

65

JBTZ ni bilo dvojnih vlog. eprav mimo dejstva, da je bil Zavrl v

asu JBTZ odgovorni urednik Mladine, kar pomeni, da je moral imeti
informacije z obeh strani, ne moremo. Vendar pa to ravno tako ne
more spremeniti dejstva, da je Franci Zavrl danes nekaj isto drugega,
kot je bil v asu JBTZ. e je Vasle e leta 1988 vedel, kakne stvari
bo neko (danes) poel Zavrl, ga moram okarati, ker nam, ki smo
bili od Zavrla deleni vsakrne diskreditacije, vsega tega ni povedal.
Vasle bi nas lahko obranil, a nas ni in tisti komentar je bil naroilo
od Zavrla. Iz vsega tega upravieno sklepam, da je Vasle Zavrlov
plaanec. Kar ni ni posebnega. Na Zavrlovi plailni listi se najde
e ve urednikov in novinarjev. Saj je na sedanji premier Janez
Jana pred volitvami 2004 v ozkem krogu lanov in simpatizerjev
lepo povedal, da je Pristop firma, ki je na sto nainov prisesana na
dravne jasli, kar pomeni, da lahko z novinarji marsikaj stori. Tudi
podkupi jih lahko. Dri, da imajo posamezni brokerji, rokomavhi,
posamezne novinarje in urednike na plailni listi in so deleni lepih
bonitet, v zameno za takna dejanja pa uredniki in novinarji dobivajo
ekskluzivne zgodbe in informacije, ki jih nato plasirajo v javnost.
e sami kakno zadevo izvohajo, a rokomavh poree, ne, tega pa ne
objavi, ker bo kodovalo meni in mojim zaveznikom, pa so se
podkupljeni novinarji in uredniki za primerno plailo spet hitro
pripravljeni strinjati. Novinarstvo ni poklic, v katerem bi lahko obogatel. e dela v novinarstvu, ne more zasluiti bogastva, zagotavljam. Razen e se proda. Prodanih novinarjev in urednikov je
zelo veliko. Kaj pravite, mar ne bi bilo fino, e bi enkrat naredili
nekakno revizijo in bi morali vsi uredniki in novinarji predloiti
izpiske, od koga in kako so prejeli kakrna koli finanna sredstva in
kakne so e druge ugodnosti, ki jih uivajo. Recimo, vem za nekega
efa nekega medija, ki naj bi si lepo hiko zgradil tako, da je v svojem
mediju objavljal oglase nekega gradbenega podjetja, v zameno pa
naj bi mu taisto gradbeno podjetje lepo vozilo kamione peska in mu
gradilo hiko. Vidite, kaj vse se da narediti, e si ef nekega medija?
Kar celo hiko si lahko zgradi na raun medija? In ne spomnim se,
da bi kdaj kaken urednik ali novinar javno povedal, kako malo ali

66

ANA JUD

kako veliko zaslui. No, enkrat je to v Financah jasno zapisal

Frankl. Drugae pa se ne morem spomniti prav nikogar drugega
Zanimivo bi bilo, e bi agencije, ki novinarje podkupujejo, bile
pripravljene pokazati plailne liste. Zanimivo bi bilo, e bi agencija
Pristop to pokazala. e bi Zavrl pokazal, koga vse, katere novinarje
in urednike ima na plailni listi. Kajti to, da jih ima, je dejstvo. Sliala
sem za veliko imen, ampak brez pisnih dokazil pa ne moremo
postavljati trditev. Lahko le zapiem, da Zavrl najve posluje s POP
TV in asopisno hio Dnevnik, seveda pa ima tudi v drugih medijih
svoje ljudi Ko sem zadnji, pred kaknimi tremi meseci (pri
frizerju) prelistala Jano, mi je v neki rubriki na zadnjih straneh padlo
v oi nekaj hecnega. Dve fotografiji sta zbodli moje oi. Na eni je v
fotoobjektiv lisije strmel Zavrl, poleg njega pa je stal nekdanji
predsednik uprave Dela Jure Apih; na drugi sta se s ponosom razkazovala Barbra Drna in Bojan Poar. Skratka, dajmo, reklamirajmo
primitivizem, kajne? Res bi rada vedela, kdaj bo Jana Drnaevi in
Poarju zastavila kakno resno vpraanje, recimo: kaj utita, ko se
norujeta iz pokojnikov, ko se posmehujete iz ljudi, ki jih je zadela
nesrea in kaj utita, ko sama spravljata ljudi v solze in nesreo? In
zanima me, kdaj bo Jana Zavrlu zastavila ta vpraanja: ali se zaveda,
da s svojim delom, trgovanjem z informacijami, kali novinarsko
svobodo, ali se zaveda, da si posamezna podjetja s svojim delom
skoraj spravil na rob bankrota, ali se zaveda, da si s svojimi
manipulacijami posameznike spravil na rob samomora? Zakaj Jana
ne zastavi taknih vpraanj? Vasle, kaj pravite? Vi taknih vpraanj
Zavrlu ne boste nikdar zastavili, kajne? Vam je bolj ljubo lezenje
nekam? Kako pa mislite, da je Vasle postal direktor Radia Slovenija?
Hja, lezel je v nekam, menda. Javni razpisi so skorajda vedno fake.
Vse je zmenjeno e vnaprej. Seveda je kaj takega spet praktino
nemogoe dokazati, ker tii v ozadju trgovanje z informacijami,
lobiranje, a to, da bo Vasle postal direktor Radia Slovenija, mi je
nekdo iz desnice povedal e mesec dni pred razpisom. Zadeva je
bila vnaprej dogovorjena. Saj na taken poloaj dandanes teko
pride, e se nisi v preteklosti zadosti smukal okoli Jane. Ravno

DOSJE ROKOMAVHI

67

tako, kot se vasih nisi mogel povzpeti na taken poloaj, e nisi

zadosti zlezel v srce Kuanu ali vsaj Drnovku. Vse je isto, principi
so podobni, razlika je le, da so zdaj na oblasti pa drugi ljudje. Veste,
s tistimi, ki konstantno lezejo nekam eni politini opciji, niti ni nekaj
tako zelo narobe. Ocenjujem, da so mi ljudje, ki konstantno lezejo
nekam, izkljuno SDS, izkljuno LDS, ali komur koli e, na poseben
nain celo ljubi. Zagovarjajo svoje in eprav jim ni mono dopovedati, da sta SDS in LDS danes v resnici ena-in-ista kloaka (le
malo drugae zapakirana), se mi vseeno zdijo prisrni, ker so
sposobni utiti pripadnost. Ta pojem mi je tuj in vasih se poutim
precej otono in zavreno, ker ne spadam nikamor in se zdi, da so
me na Zemljo z vohunskimi nameni infiltrirali Marsovci. Zato po
malem zavidam tistim, ki jim uspe najti osnovno celico, s katero se
poveejo, jo malikujejo, ji pripadajo. Zatorej me v resnici niti ne
motijo ne LDS-ovci ne SDS-ovci in ne novinarji, ki simpatizirajo
samo z eno ali drugo opcijo. (eprav se zdi, da imamo itak samo
eno opcijo ) Raznolikost mnenj je dobrodola in z njimi je mogoe
spodobno komunicirati, e niso ravno slepi in gluhi. Motei so tisti,
ki se obraajo po vetru in se na oblast lepijo enako kot muhe na tiste
smrdljive lepilne trakove za ubijanje nadlenega mresa. Taknih
ljudi se je potrebno bati. Nevarni so. Potuhnjeni. Za primerno ceno
bi se bili prodati komur koli. Enkrat LDS, drugi SDS, tretji bog
ve komu. Enkrat Jani, drugi Kuanu, tretji bog ve komu. Iz prve
roke vam lahko povem, da je bil novinar POP TV Vladimir Voduek
izjemno razoaran, ko ga kljub temu, da se je pridno prijavil na
razpis za direktorja TV Slovenija , niso izbrali (izbrali so novinarja
Joeta Moino). In ne le to niti enega glasu podpore ni dobil.
Nekomu je razoarano potoil: Ampak Jana mi je obljubil, da bo
zrihtal! O tem je pred tedni celo tabloid Direkt objavil Vodukova
sms sporoila. Vidite? Razumete? Pustimo to, da Jana marsikaj
obljubi, nato pa marsiesa ne izpolni. Seveda je tudi Voduek ves
as po malem lezel nekam Jani, ampak oitno ne dovolj. tos: morda
bi si Voduek moral vzeti za vzgled Vasleta, ki je lezenje nekam
oitno odlino unovil. Tudi danes Vasle menda e vedno leze v

68

ANA JUD

nekam. Seveda, saj veste, kako je, e se hoe na poloaju, do

katerega si se prikopal s taknimi principi, obdrati, mora enake
principe s pridom uporabljati e naprej. Eden od Vasletovih sedanjih
tesnih sodelavcev z radia Slovenija mi je dejal: Ma daj z Vasletom
se ni vredno obremenjevati, kaj pa te sploh briga, kaj vse on pie in
govori a sploh ve kaj dela po cele dneve na radiu?
Kaj? sem vpraala radovedno.
Sedi in hodi ven na kavo, thats it, se je glasil odgovor kolega.
Zdaj bo imel nekaj dela: garantiram, br bo skoil za raunalnik,
spisal kaken grd tekst o meni in ga objavil kje? V Jani! Ali pa bo
poklical par frendov in zarobantil, ubijte mi to zver! In potem bo e
kdo malo psoval. Vasle je maevalen lovek. Pravi rokomavh. In
kar je najhuje: sposoben se je maevati za denar in po naroilu, ki
mu ga podajo e drugi rokomavhi! V komentarju je bralce Jane e
pozval, naj se me vsi izogibajo (mene in mojega pisateljevanja).
Lepo. koda, ker Vasle ni sam upoteval nasveta, ki ga je tako
prijazno dal konzumentom Jane in tako imam zdaj v rokah odlino
zgodbo, ki je povezana z imenom Joe Maek. Morda jo bom enkrat
objavila. Odvisno. Priznati pa moram, da sem imela o Vasletu dolga
leta zelo dobro mnenje. Vasle se mi je zdel odlien novinar in njegovo
delo mi je bilo ve. Pisal je za Mladino, za Mag in danes se tevilni
spraujejo kaj se je zgodilo z njim? Kako je mono, da je postal
tako pokvarjen? Denar? Ja. Denar. Zato je oitek, ki ga je navrgel
meni, da sem knjigo menda napisala le zaradi denarja in maevanja,
e toliko bolj smeen, bedast. Odkrita sem in zato bom povedala,
koliken je moj zasluek: 750.000 tolarjev (neto) avtorskega honorarja in 20 odstotkov od vsakega prodanega izvoda pri prvi knjigi.
Pri drugi knjigi bo moj zasluek 1.200.000 tolarjev neto oz. 7
odstotkov od vsakega prodanega izvoda. Nekaj malega zasluim e
s lanki, ki jih objavljam. Kaknih 30.000 tolarjev mi za posamezni
lanek nakae Mirovni intitut in nekje tam se suejo tudi avtorska
nakazila, ki mi jih za posamezne lanke nakazuje Mag. Skratka, to
so moji prihodki. Ni ne skrivam. Kar zasluim, zasluim poteno.
Kaj pa vi, Vasle? Zanimiva je tudi ta povezava: preden je Zavrl zvle-

DOSJE ROKOMAVHI

69

kel Poarja na Direkt, je mesto odgovornega urednika ponujal

komu? Spet ne boste verjeli, ja, Vasletu! koda, ker Vasle ponujenega
ni sprejel. Rotacija: e bi Vasle ponudbo sprejel, mene sigurno ne bi
bilo na Direktu (ker najbr niti Zavrlu ne bi uspelo prepriati Vasleta,
da sem fajn in kul), posledino ne bi bilo zoprnij in ne bi bilo
knjig. elim si, da bi Vasle razumel. Ne trdim, da je on neumen. Ne,
kje pa, Vasle je pameten gospod, a kaj, ko doloenih rei ne razume,
niti jih ne poskua razumeti. Temu se pravi: malo slovensko enoumje.
Posledica sedenja na glavah? Saj nekaj rei smo do sedaj e ugotovili,
nekaj rei, ki vse to pogojujejo: imamo okostenelo in skorumpirano
FDV, imamo DNS, ki ne vidi dlje od lastnega nosu in se zavzame
samo za tisto, kar sodi v okvirje njenih lastnih interesov in imamo
nekritino javnost, ki je sposobna pokonzumirati tudi najveji, najbolj
ogaben enormni it, kar jih je v medijih mogoe sproducirati Ker
bom besedo it (in njej podobne besede, ki bi jih kdo nemara utegnil
razumeti kakor aljivke, pa to v sedanjem pojmovanju nikakor niso!)
v naslednjih stavkih vekrat omenjala (ker sem take besede
uporabljala tudi prej, naj slednje velja tudi za nazaj!), naj ponovno
zagotovim, da besede it (in njej podobnih besed) ne uporabljam z
nameni zanievanja 18. poglavje slovenskega kazenskega zakonika
v 169. lenu (poglavje, ki govori o kaznivih dejanjih zoper ast in
dobro ime) v 3. toki ui: Ne kaznuje se, kdor se o kom aljivo izrazi v znanstvenem, knjievnem ali umetnikem delu, v resni kritiki,
pri izvrevanju uradne dolnosti, asnikarskega poklica, politine
ali druge drubene dejavnosti, pri obrambi kakne pravice ali pri
varstvu upravienih koristi, e se iz naina izraanja ali iz drugih
okoliin vidi, da tega ni storil z namenom zanievanja. Res je,
izraz it uporabljam le zato, ker drugega izraza, ki bi bil primerneji
za tovrstna poetja (kakor je medijski it) pa ne poznamo, poleg
tega je dokazil, s katerimi je medijski it mogoe argumentirati, ve
kot preve. al vsi, ki spremljamo novinarstvo, politiko in gospodarstvo, dobro vemo, da sistem medijskih kvalifikacij in diskvalifikacij obstaja, in da je moen, irok in razvejan. Teko ga je razbiti
in nikakor si ne domiljam, da mi bo uspelo, lahko pa ravno moje

70

ANA JUD

delo pomeni zaetek zaetka razbijanja sistema?

eprav je sistem zvita kaa
in se kar naprej spreminja, se prilagaja razmeram. Vanj vstopajo
novi ljudje, stari odhajajo, ali pa jih izrinejo, skratka saj ste najbr
e kdaj drali v rokah kos plastelina, kajne? Gnetli ste ga, upogibali,
prepogibali, morda celo sesekljali, a je bil e tam! No, sistem
medijskih kvalifikacij in diskvalifikacij je podoben tej zmehani
masi. Po prilagodljivosti. Po trdnosti pa bi ga najlaje primerjali s
trpenim vinskim madeem, ki se svaljka po sneno beli obleki, a
ga nikakor ne morete sprati, z nobeno pralno substanco. Res je, lahko
ga oistite, sistiti pa ga ne morete. Za kanek obledela packa bo e
naprej ostala na sneno beli obleki. Borba proti sistemu je v veliki
meri nemogoa in pogosto se kona jalovo. e zlasti, e na sistem
opozori mali novinar, e se mali novinarki zaree, ej pa kaj je
to!? Potrdim lahko, kako ravnajo s tabo, e opozori na sistem. e
se z njim ne strinja. e si idealist, z naeli, in se ti od vsega, kar se
znotraj sistema dogaja, obraa elodec. Vsaki znova. Izpade kot
udak. Hitro ti pripiejo marsikakne psiholoke motnje e edino
tebi se zdi, da je to tako to se plete le v tvoji glavi kakna je
tvoja glava, pa itak vemo polna znanstvene fantastike in napletanja
brez pravega smisla Aja? Noben medij ni varen pred naroili,
priporoili, ukazi, podkupninami. Noben medij ni imun. Mediji so
pogosto pripravljeni sluiti posameznikom, tudi drugi novinarji so
pripravljeni sprejemati podkupnine in pisati piar lanke. Vemo. Kje
tii izvor sprevrenih dejanj? Hm spet rokomavhi? Da, trgovci z
informacijami so tisti mojstri, ki drijo vajeti sistema v rokah.
Vsakdo, ki pozna novinarsko sfero, najbr ve, da rokomavhi kalijo
in zlorabljajo novinarsko svobodo in so jedro sistema medijskih
kvalifikacij in diskvalifikacij. Knjiga Dosje Rokomavhi se trudi
odgovoriti na temeljna vpraanja: kdo so posamezniki, ki dirigirajo
vsebine posameznih medijev? Kakni so v resninem ivljenju
(nekateri so pretty dolgoasni in z njimi se ne bomo ukvarjali)? Kako
se obnaajo (nekateri se obnaajo tako bizarno, da bi jih tabloidi
morali nemudoma pograbiti, a jih ne bodo, ker so dovolj moni, da

DOSJE ROKOMAVHI

71

si zaito v javnosti plaajo z denarjem)? Po kaknih principih

funkcionirajo (zakaj jih novinarstvo ne obsodi!)? Kako razmiljajo?
In zakaj razmiljajo tako, kot razmiljajo (v tevilnih primerih
razmiljajo totalno sick; samo denar vidijo)? Ja, rokomavhski posli
terjajo veliko psihologije. Ekonomije tudi. Torej kdo plauje
rokomavhe (po malem celo mi vsi )? Kako prejemajo plaila in
koliko kasirajo (kasirajo veliko, plaila prejemajo tako ali drugae
vse je stvar dogovora)? Ni enostavno Re je precej kompleksna,
saj, kot sem e omenila, so rokomavhske trene tako prepletene, da
jih lahko primerjamo samo e s kaknimi mijimi rovi, ki se po obilni
etvi razmahnejo pod otepi suhe slame. Sistem medijskih kvalifikacij
in diskvalifikacij sega v politiko, gospodarstvo, novinar pa e
seveda sam ne postane rokomavh , predstavlja le konni cilj, preko
katerega potronik, ki najvekrat itak ne loi plevela od semena,
(ker pa ne pozna ozadja medijskega dogajanja), celoten medijski
fuj-fej pokonzumira in mu za nameek e verjame. Torej, kdo so
rokomavhi, ki so neposredno odgovorni za najvejo medijsko kloako
v nai dravi? e e govorimo o najveji medijski kloaki, kakopak
nikakor ne moremo mimo naveze Direkt&E+, ki predstavljata najbolj
sprevreno medijsko sodrgo v tej dravi. Berite naprej

Glavni krivci so Petan, Pavlin,

Jurenec in Zavrl!

Hodie mihi, cras tibi

latinski pregovor

Ja, glavni krivci za najbolj umazane medijske posle, ki se v zadnjem

asu dogajajo, so tirje rokomavhi, in sicer: generalni direktor drube
ProPlus Marijan Jurenec, predsednik uprave Dnevnika Branko
Pavlin, predsednik uprave DZS Bojan Petan in pristopovec Franci
Zavrl.
Pa e marsikdo drug, seveda, tudi
zato je to poglavje tako presneto dolgo
Direkt in njegov televizijski klon, oddaja E+, funkcionirata kot slabo
mutirana enojajna dvojka. Kot vemo, Direkt ureja Poar, oddajo
E+ pa njegova ivljenjska sopotnica Barbra Drna (utemeljeno
sumim, da se pred leti, ko je eksplodiral ernobil, nista drala pravil,
ki so obveljala tudi v naih krajih da se ne je solate z domaega
vrta, da se ne pije vode iz kuhinjske pipe in se jima e danes
pozna zauitje strupenih snovi, ki so se razirile dale po Evropi
alo na stran!). Itak je jasno, da se Poar in Drnaeva vse zmenita
e vnaprej, in ko je potrebno koga diskreditirati, si br podata roke.

DOSJE ROKOMAVHI

73

Najprej lai objavi oddaja E+, nadaljuje tabloid Direkt. Vasih je

kakopak obratno. Najprej objavi lai tabloid Direkt, nadaljuje oddaja
E+. V mojem primeru je bilo tako. Najprej je lai objavil Direkt,
nato je z lami nadaljeval E+. Stvari, ki jih v medijih poneta Poar
in Drnaeva, so it in pika. Enormni it. Pa tega, da si kar naprej
podajata roke, da kar naprej medsebojno trgujeta z informacijami,
na podlagi katerih linata tiste, ki jima gredo osebno na ivke, ali
pa javno ubijata posameznike, s katerimi elijo njihovi nasprotniki
obraunati po najbolj umazani poti, preko medijev, Poar in Drnaeva
sploh ne skrivata. Slednja, Drnaeva, je v intervjuju za revijo Obrazi
(t. 5, maj 2006), ko so ji prijazno pooitali, da sta si vsebini oddaje
E+ in tabloida Direkta nenavadno podobni (primer Silva Pluta, ki je
najprej podal intervju za Direkt, odel v goste v E+, nato pa
hladnokrvno ubil e eno ensko) izjavila: Kaj pa Jankovi, ki je
bila na POP TV in na nacionalki, ali pa Atomik Harmonik v Novi in
v Lady? No, seveda imam prednost v primeru Plut je imel Bojan
ekskluzivo, ker je priel Plut k njemu v redakcijo. In koga bo Bojan
poklical? Seveda mene, ne pa na primer 24ur, in me vpraal, e hoem
imeti. Saj Djuro da tudi svoji Tanji glavne vloge v filmih in nadaljevankah. Prednost je seveda v tem, da je Bojan izjemno obveen
lovek. Vse, kar je Drnaeva natela, lahko po eni plati dri, toda
po drugi plati ne more vzdrati, ker nobeden od natetih primerov,
ki jih je gospa omenila kot izgovor za lastna sprevrena poetja, ne
temelji na naklepu unievanja kogar koli e Ko je bil nekdanji
predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovi na TV Slovenija in
na POP TV, je bil tam samovoljno, nihe ga ni na silo vlail na
televizijo. Atomik Harmonik so v Novi in Lady kar naprej, ker je
pojavljanje v tra asopisih del njihovega ovbiznisa. Igra Tanja
Ribi vedno glavne vloge v Djurovih filmih? Ja, pa kaj? Je pa
njegova muza. Kaj sta pa Drnaeva in Poar!? Dva loleka? Res je,
Drnaeva in Poar nista rokomavha. Ne dvomim, da bi rada bila
rokomavha, vendar nista dovolj inteligentna, da bi to bila. Zato sta
le mala, z buami nafilana, hm, potrka (?), ki se strano rada kopata
v lastnih okrutnostih, kakor madarska vampirka Erzsebet Bathory

74

ANA JUD

(v 17. stoletju se je razuzdana grofica v gradiku blizu Karpatov

veselo kopala v krvi, ki so jo njeni sluabniki med orgijami puali
mladim devicam) in sta celo ponosna, da ju rokomavhi, ta izjemno
bistra in spretna bitja, podobna Mefistu, sprehajajo kakor dva dobro
zdresirana kokerpanjela. Na pagici. Za njih (in za lastni primitivni
potrkasti interes) naklepno uniujeta in linata ljudi. Argumenti, s
katerimi je svoja copy paste dejanja opraviila Drnaeva, so torej
nesmiselni. Poar in ona namre funkcionirata ravno po obsojanja
vrednih principih kako bova midva sfukala posameznike, hahaha Ja, seveda
lahko zapiem nekaj, kar mi je povedal nekdo s POP TV
Tam, v tisti katlasti hii, kjer domuje naa najuspeneja komercialka, stoji e mala ruska gostilnica. Babuka se imenuje. Tja
hodijo popovci in akanalovci jest na kosila in malice. Tudi Drnaeva hodi tja jest. Zelo pogosto pa pride tja jest tudi Poar. Na kosilo
z Drnaevo, seveda Nekdo mi je opisal zadevo.
Kaj misli, kaj se zgodi, ko se usedeta za mizo? Ja?
Vsi se odstranijo. Res, vsi gredo stran. Nihe, ampak prav zares
nihe noe sedeti za isto mizo kot onadva. Nihe noe jesti z njima.
Vsem se gnusita, je obiajen prizor, ko se Poar in Drnaeva
raztovorita za mizo v Babuki, opisal kolega s POP TV. In kar je
najbolj bizarno, njima to menda ustreza. Ve jima je. Zadovoljna
sta, ker se ju ljudje izogibajo, ju ne marajo, sovraijo, ju prezirajo.
Psihopatologija? Ne trdim. Razmiljam. Na glas. Kajti nekaj e
mora biti narobe Vse e ne more biti lepo in prav. Ljudje smo
socialna bitja, asocialnost nas spravlja v obup in edinole psihopatoloki loveki primerki uivajo, e sejejo strah in gnus, ki v
posledicah vodi do samote in vsesplonega zavraanja. Zgleda, da
sem po tej plati vseeno prilino normalna oseba, saj me je ravno
asocialnosti najbolj strah. Poleg tega pa ne dri, da Poar vedno
najprej poklie Drnaevo e ej, imamo to pa to, daj e ti to pa
to Ni res. Poar se zelo rad obraa na urednitvo 24ur (povpraajte
jih, na kofetku vam bodo rade volje potrdili vse, kar zapisujem) in
sitnari, naj povzemajo njegove teme, toda v urednitvu 24ur so se

DOSJE ROKOMAVHI

75

(na sreo!?) spametovali. Ne upotevajo ga, ne upotevajo Poarja.

Kar je eden od glavnih razlogov, zakaj zadnje ase faejo grde lanke
v njegovem tabloidnem umotvoru. Drugae pa dri Poar hlepi
po tem, da bi ga dojemali kot resnega novinarja. Ja, on hlepi, da bi
bil Spiegel in mu ne bi bilo potrebno biti Bild. A kljub temu, da smo
se z novinarskim enormnim itom v prvi knjigi e ukvarjali in ga
razkrili, to oitno e ni zadostovalo ta fuj in fej medija e vedno
po malem obratujeta. Nemoteno. eprav se je produciranje velikih
afer, s katerimi sta tako rada postregla ta medijska stvora, vsaj delno
zaustavilo. Zdaj ljudje vsaj vedo, kako se naj pred tabloidnim
teroriziranjem branijo, zdaj vedo, da lahko medijsko teroriziranje
zaustavijo. Dasiravno oba medija e delujeta, pa lahko prav na
njunem primeru ponovno dokaemo, kako nizko je padlo novinarstvo
in kar je najhuje, kako smo tovrstno nizkotnost celo sprejeli kot
obiajnost, kot nekaj, kar je menda isto kul. Poznam veliko ljudi,
ki se jim vsaki, ko/e pozno popoldne, med 18.00 in 20.00, z daljincem preklopijo na Kanal A, zazdi, da se jim je pokvaril televizor.
Oddaja E+ je namre obupna. Slabo narejena, tako negledljiva in
neprebavljiva, da bog pomagaj e srea, da nam za Kanal A ni
potrebno plaevati naronine kakor za RTV Slovenija, kajti v taknem
primeru bi se najbr vsak poten dravljan raje odselil iz drave,
kakor da bi plaeval naronino za tako enormni it, s katerim vsak
dan postree E+. Recimo, lani jeseni, ko je v oddaji nastopil ekonomist Mio Mrkai (kar mi tudi ne gre v glavo, ker pa ne razumem,
kako lahko resen ekonomist privoli v nastop v tako katastrofalni
oddaji!), mu je oitno neuki voditelj zastavil naslednje vpraanje:
Noooo, vi ste se skregali s premierjem Janezom Drnovkom
Hm Sluajno se letos pie leto 2006 lani se je pisalo leto
2005 e leta 2002 se je Drnovek poslovil od poloaja predsednika
vlade (ker je postal predsednik drave) in e od leta 2004 naprej
slovenski vladi predseduje Janez Jana, tisti dve leti vmes pa ji je
predsedoval Anton Rop, ki je e sklepamo po vseh napakah, ki jih
ta oddaja objavi , urednitvu E+ enako znan kot, hm Jonas
Savimbi? Zdaj bodo vpraali, kdo pa je to? Ah, eden pa Dobro,

76

ANA JUD

pustimo to oddaja je torej neuka in bedna in marsikdo bi bil

neskonno sreen, e bi jo kar ukinili. Kar se mene tie, bi bila isto
zadovoljna, saj je ravno oddaja E+ nazadnje prav grdo lagala o meni
in o mojem delu. Na sreo smo malim priskutneem po izidu knjige
hitro stopili na prste in so takojci dali mir. Vsekakor pa jim ne
priporoam, da se me e kdaj takole lotijo. Generalni direktor ProPlus
Marijan Jurenec, ki me za hrbtom ljubkovalno klie TEMPIRANA
BOMBA, zagotovo ne bi bil vesel e kakne zoprnije od zoprne Ane
Jud, kajne? Kajti Jurenec bi se pa ja moral zavedati, kako je s
tempiranimi bombami; malo drega v njih, pa hitro eksplodirajo!
No, zaradi njihovih lai, ki so kakopak plod Poarjevega in
Zavrlovega bujnega intelekta, je v prvi knjigi nekaj krepkih besed
skupil direktor informativnega programa POP TV Vine Beter, pod
igar okrilje sodi tudi oddaja E+, a dejstvo je, da Beter ni isto sam
odgovoren za skrpucalo, ki ga druba ProPlus velikoduno krmi in
podpira.
Saj, zadnji sem jaz stopil do njega. Rekel sem mu, da imajo
tega obupnega E+ e vsi v hii poln kufer, mi je kaken teden za
tistim, ko se je naklepni teror oddaje E+ nad mano zakljuil, potarnal
prijatelj s POP TV.
No in kaj je presvetli Beter rekel? sem vpraala.
Rekel je, da jih ima tudi on pol kufer, ampak da on ni odgovoren
za vsebino oddaje, on skrbi le za njihov budet, je dejal prijatelj iz
POP TV. Naeloma je to res, toda, pomislila sem Reitev je
preprosta: e bi Beter premogel toliko jajc, da bi oddaji E+ ukinil
budet, bi ubil dve muhi na en mah! Oddaja bi bila ukinjena,
vpraanje vsebine bi se nemudoma razreilo. Kajti, e ni budeta, ni
vsebine. Zelo preprosto, kajne? e ni denarja, ni muzike. Dokler je
denar, je tudi muzika. Toda Beter budeta E+ ne bo ukinil, ker ta,
na alost, ni odvisen le od njega. Nad budetom oddaje E+ dri roko
e Jurenec, ki ga je neko tele ve kot oitno nahecalo, da tii
prihodnost komercialnih televizij v tabloidnih dnevnikih. V tujini
mogoe res, toda v Sloveniji pa ne. Konservativnost mi ni preve
blizu, toda v tem primeru je konservativnost dobrodola, ker jasno

DOSJE ROKOMAVHI

77

dokazuje, da slovenskega prebivalstva seks-teme in teme, ki-sluijole-javnemu-linu-posameznikov, ne zanimajo v tolikni meri in niso
ravno zlata jama za medije instantne vrednosti. To dokazujejo tudi
nizki ratingi E+. Ki so tako zelo nizki, da obsegajo le kaken odstotek
ali dva prebivalstva. Veste, kako malo je to v tevilkah? Malo, zelozelo malo! Priblino 30.000 ljudi. Veste, kako je to sploh za
komercialno televizijo! malo? Katastrofalno malo! e na koncert
Siddharte bi najbr prilo veje obestvo. O tem sem prepriana!
e gledanost oddaje E+ primerjamo z gledanostjo oddaje 24ur, pa
je to prav zares ni. Oddajo 24ur si vsak veer ogleda okoli 300.000
ljudi. Kar je orjaka tevilka Obe oddaji pa imata velike stroke.
E+ potrebuje vse, kar potrebuje tudi oddaja 24ur. Obe oddaji potrebujeta ogromno ustvarjalcev: voditeljev, novinarjev, pa e snemalcev, asistentov, reiserjev, maskerjev, organizatorjev in producentov, pa e scenariste, tonske tehnike, tajnike reije tudi za E+
je potrebno, ravno tako kot za 24ur, priskrbeti kamere, avtomobile,
ki so nepogreljivo terensko sredstvo. Cena priprave oddaje 24ur se
rauna na ve kot milijon evrov letno, budet oddaje E+ pa stane
drubo ProPlus malo manj kot pol milijona evrov na leto. Razlika
med viino obeh budetov tii predvsem v plaah, ki jih prejemajo
novinarji obeh oddaj. Novinarji, ki pripravljajo oddajo 24ur, imajo
vsi zelo dobre plae, ali vsaj sposobne honorarje, ki le pri redko
kom padejo pod 300.000 tolarjev na mesec, male novinarje, ki
pripravljajo oddajo E+, pa izkoriajo in morajo delati za drobi,
kaknih 100.000, najve 150.000 tolarjev na mesec. Poleg tega gre
E+ med poletnimi poitnicami na dopust, oddaja se ne pripravlja,
novinarji ne delajo, kar pomeni, da ne dobijo plae in ProPlus z
njimi v poletnih mesecih nima strokov. Zanesljivi vir iz ProPlus mi
je povedal, kako je ena od novinark E+, ki ima dva majhna otroka,
pred letonjimi poitnicami stopila do Barbre Drna in jo prosila, e
ji lahko med poitnicami, ko od oddaje E+ pa ni bilo izplail,
pomaga najti kakno drugo delo na POP TV ali Kanalu A, saj z neim
pa mora preiveti druino, Drnaeva naj bi se sredi redakcije E+ le
ostudno zakrohotala: Kaj me briga, e ima ti dva otroka! To pove

78

ANA JUD

zelo veliko o njenem karakterju, mar ne? Novinarka je stopila do

Vineta Betra in, no, ta je potem pomagal urediti zadevo, da je
novinarka uspela preiveti poletje. Skratka, Jurencu bi ob pogledu
na vse to, na taken odnos in na nizke ratinge oddaje E+ nemudoma
morala pasti tema na oi A mu, kakor kae, ne pade. Neprebavljiva
oddaja je njegov ljubljenek ali pa je situacija morda takna, da
E+ mora biti njegov ljubljenek. Po slovenski medijski zakonodaji
morajo imeti domae komercialne televizije 20 odstotkov dnevnega
oddajnega asa vsakega televizijskega programa in zakonodaja
veleva, da morajo imeti od tega najmanj 60 minut lastne produkcije
med 18.00 in 22.00. e Kanal A ukine oddajo E+, nastanejo teave
z izpolnjevanjem zakonodaje. Torej je nemogoe, da bi oddajo kar
tako ukinili. Lahko pa bi poskrbeli za kakovostno vsebino, kajne?
Res je, da politiko urednitev, ki posledino odloajo o vsebini, v
prvi vrsti doloajo lastniki. Toda v primeru Kanala A in v primeru
oddaje E+ je to praktino nemogoe, saj so njihovi lastniki dale za
devetimi gorami in vodami. Lastnik programov POP TV in Kanala
A je amerika medijska korporacija Central European Media
Enterprises (CME) in CME se fuka, kaj se na njihovi televiziji
dejansko rola, saj oddaje itak ne vidijo, pa tudi e bi jo videli, bi jim
bilo najbr e vedno vseeno, saj lastnike komercialk bolj malo briga
za vsebino. Njih briga le, da bo vsebina prinaala dobre ratinge in
veliko denarja od oglaevanja. Lastnike komercialnih medijev
zanima le profit. Glede na dejstvo, da oddaja E+ dosega minimalne
ratinge (nekaj denarja resda pobere od oglaevanja), pa je glavni
krivec, ki dopua, vzdruje in plauje kriminalno vsebino, ravno
Jurenec. Da on vsega, kar oddaja pone in objavi, ne ve in ne vidi, je
teko verjeti. Kot ef komercialne televizije bi moral vedeti, kakna
vsebina se predvaja v oddaji E+. On bi moral vedeti, da je E+ le
podaljana roka Direkta. A kot smo e omenili, oddajo pa ureja
Drnaeva, ki ivi s Poarjem. Jurenec pa rad pogosto klie Poarja kar tako, da malo prijateljsko poklepeta o tem in onem, a ne?
Kar pa se potem kasneje, isto nakljuno najbr, zelo hitro znajde v
Poarjevem tabloidu tevilni so se e spraevali, pri kom imata

DOSJE ROKOMAVHI

79

E+ in Drnaeva na ProPlus tolikno zaslombo, da lahko veselo in

brezbrino mrhovinarita, no, zdaj je to pojasnjeno. Pri glavnem efu,
Marijanu Jurencu, ki se je za nameek povezal e s Poarjem. e
Drnaeva ne bi bila ivljenjska sopotnica Poarja, ne bi bila urednica
oddaje E+. Na Kanalu A so se tega, da bi ona prevzela urednikovanje,
najprej na vse kriplje izogibali in sestavili dolg spisek kandidatov,
ki bi jo lahko prehiteli, a na koncu je beseda dala besedo. Poar je
malo polobiral (in na ProPlus vedo, da je s Poarjem bolje ostati v
spodobnih odnosih, kakor pa si ga nakopati na glavo) in, eto,
Drnaeva veselo mrhovinari. Kar je najbolj presunljivo, pa je dejstvo,
da je oddaja, ki je po kakovosti primerljiva edinole z divjim odlagaliem za smeti, marca letos prejela nagrado Viktor. Gre za eminentno nagrado, ki jo podeljujejo za najbolje doseke v radijskih in
televizijskih medijih. Nagrada je torej zvenea in pomeni veliko
priznanje. Pustimo to, da je v slovenskih medijih plac miniaturen in
so skorajda vsi nagrajenci prili e vsaj dvakrat naokoli; nagrada je
vseeno pomembna, saj je ljudi, ki garajo v medijih in poskuajo
zadovoljiti na tisoe raznolikih okusov gledalcev in poslualcev (za
kar pogosto posluajo le graje), potrebno tudi nagrajevati in jim dajati
motivacijo za naprej. Kljub temu pa ni jasno, kako je mono, da je
to eminentno nagrado prejela oddaja E+. Akademija Viktor ji je ni
podelila. Podelili so jo njeni gledalci in gledalke? Oitno. Oddaja
E+ je namre prejela nagrado popularnosti. Zanjo so gledalci in
gledalke glasovali. Prva stvar, ki tukaj zasmrdi, je kako je mono,
da je oddaja, ki ima tako majhne ratinge, skratka, tako malo ljudi jo
gleda, dosegla nagrado popularnosti? Kaj pomeni popularnost? Da
si znan, slaven, da te gledajo, in da te hoejo e pa e gledati ja,
vse to predstavlja popularnost, toda v praksi oddaja E+ ni popularna.
Kdo so torej ljudje, ki so glasovali, da je ta oddaja popularna? Je ta
oddaja res popularna? Ali pa je bila popularna le, dokler ni prestola
zasedla Drnaeva (september 2005; istoasno je zael izhajati Direkt ampak to je najbr e eno do ljubkih nakljuij, ki jim ne gre
pripisovati posebej velike tee) in je nagrado Viktor pravzaprav
prejela le zaradi dela prejnje urednice? Ne glede na to, kdo

80

ANA JUD

urednikuje E+, je potrebno povedati, da se je ob tem, da je oddaja

prejela nagrado, marsikomu obrnil elodec. Upravieno. al, nimam
pojma, res, zakaj je E+ prejela nagrado, kajti na to bi lahko odgovorili
le tisti zablodeli gledalci, ki so za oddajo glasovali (e ni bilo vmes
kakne kuhinje; da je podeljevanje nagrad Viktor kuhinja, se kar
naprej ulja, ampak kaj takega je pa nemogoe dokazati, eprav
povezave obstajajo: prireditev organizira in prenaa POP TV, ki je
del ProPlus, ta pa hkrati krmi e E+, toda to so spet najbr le ljubka
nakljuja), lahko pa zastavim dve vpraanji:
Je bila oddaja E+ morda nagrajena zato, ker ljudem vdira v zasebnost,
kar je, mimogrede, v nai dravi kaznivo dejanje in je na sodiu
iztoljivo?
Je bila oddaja E+ morda nagrajena, ker objavlja (tudi) lai, kar je
ravno tako kaznivo in na sodiu iztoljivo?
e vedno ne razumete? Povren gledalec grozot, ki jih pone oddaja
E+, nemara niti ne opazi eprav podzavestno zagotovo vplivajo na
njega, saj je dokazano, da medijske vsebine vplivajo na loveko
podzavest , toda kdor medijsko dogajanje spremlja po profesionalni
plati, jih nikakor ne bi smel spregledati. eprav je razlogov, zaradi
katerih E+ nikakor ne bi smela dobiti nagrade Viktor, na kupe, bom
zapisala razlog, ki se mi zdi najbolj psihopatoloki. Pred asom so
hrvaki tabloidni mediji objavili posnetek nekega dekleta (iz Pulja,
e se ne motim), ki je spolno obevalo s psom. Nakar je, jasno, nastal
kandal. Seks s psom? Fuj! Sodim med tiste, ki menijo, da je takno
dejanje ogabno in bi moralo biti kaznivo, saj gre za zlorabljanje in
muenje nije vrste ivega bitja (pes pa ne more povedati, e uiva
ali trpi). Strinjam se, da je dekle poleg tega naredilo e napako, ker
je vse zabeleilo na filmski trak. e vejo napako pa je naredilo, ker
je posnetek shranilo tako nerodno, da je oitno padel v roke nepridipravom, ki so ga takoj ponudili tabloidom. No, kmalu za tistim,
ko so nepridipravi posnetek ponudili tabloidom, so ga ti objavili.

DOSJE ROKOMAVHI

81

Vsa drava je posnetek videla. Vsa Hrvaka ga je videla. Sick. Si

lahko morda predstavljate, kako se je uboga punca poutila? Kdor
premore kolikaj soutja in lovenosti, se mu bodo zdaj najeile
vse kocine Punca, ki so jo sramotno razgalili v tabloidih, je
naredila samomor. Obup, posmehovanja in aljivke, ki so jo doletele,
so jo zlomile in vzela si je ivljenje. e premorete trohico empatije,
si lahko predstavljate, kako se je tista punca morala poutiti. Kako
obupano in prestraeno? Kako ni bilo nikogar, ki bi jo razumel in ji
prisluhnil? Nihe ji ni rekel, da bo vse okej Mediji so jo
zasmehovali, dokler je bila iva, ko se je razvedelo, da je umrla, so
potihnili. Konno. eprav je bilo e zdavnaj prepozno. Ne pilam
na ustva, a tukaj brez njih ne gre. Kako je mogoe, da se kaj takega
zgodi? Prvo vpraanje, ki se zastavlja, je, zakaj so mediji posnetek
sploh objavili? Zakaj? Edini razlog je da so morda eleli poveati
naklado in prodajo? Da, za naklado in prodajo so nekateri mediji
posameznike sposobni ubijati e po njihovi smrti. Tukaj nastopi vloga
oddaje E+, ki bi za vejo gledanost posameznike ubijala e po njihovi
smrti eprav so hrvaki mediji utihnili, eprav se o grozovitem
medijskem linu v javnosti ve ni spregovorilo, je oddaja E+ posnetek
ubogega dekleta ponovno objavila in se nesrei hudobno posmehovala. Voditelj te oddaje ki je tako ozkogleden, da ne ve, da se
pie leto 2006, in da na premier ni Janez Drnovek! se je primitivno
krohotal v kamero ha ha ha glejte, s psom seksa Govno.
Ne tista punca, ki je bila e tako ali tako mrtva in ni ve niesar utila, pa pa E+, mrhovinarska oddaja, ki jo za njene ostudne kanibalske pohode posamezniki celo poveliujejo in jo nagrajuje kot
inovativni medijski doseek. Torej: e eno vpraanje za zatohlo
slovensko prebivalstvo za tistih 30.000 zatohlih in zarukanih in
vsesplono bebavih dravljanov, ki to oddajo e vedno gledajo (in
oitno tudi glasujejo zanjo, kot za nekaken popularni medijski
doseek):
Je bila oddaja E+ morda nagrajena zato, ker terorizira ive in se
noruje iz mrtvih, kar je, mimogrede sick? (Podobno, kar je

82

ANA JUD

tistemu mrtvemu dekletu storila E+, je Poar storil trem deklicam,

ki so jih pred klubom Lipa do smrti poteptali v obeh primerih gre
za smeenje pokojnikov in to je, sorry, sick!)
Moram povedati, da sem tega voditelja, ki se je tako ostudno posmehoval v kamero, da ga sama nikakor ne bi pustila e kdaj sesti na
voditeljski stolek (sama mu ne bi prepustila niti razvaanja pic po
mestu!), pred kratkim sreala. V mestu. la sem navzdol, po
Masarykovi ulici v Ljubljani. On se je peljal po Masarykovi navzgor,
v avtu. V malem avteku, pravzaprav. Ker je bilo vroe, je imel okna
v avteku spuena do konca. Na prehodu za pece je zagorela rdea
lu in avtomobili, med njimi tudi njegov avtek, so se zaustavili. Mi,
ki hodimo pe, smo imeli prednost. Tip se je zagledal vame. Na vso
mo se je zagledal vame. Ko me je zagledal, se je zael obnaati
kakor pravo pravcato pasje ene, privezano na verigo in na vroem
opoldanskem soncu. Brez posodice z vodo, seveda Buljil je vame,
z jezikom iztegnjenim do konice brade in vzdihoval, kot bi mu
odpovedovala srna zaklopka. Pogledala sem ga le za hip. Moje oi
so vsekakor preve dragocene, da bi jih troila na taknem nivredneu. Zazdel se mi je podoben tistim ubogim gastarbajterjem,
ki po cele dneve garajo na gradbiih in jim za zadovoljitev zadoata
e steklenica hladnega piva in been pogled na povsem povpreno
ensko bitje. Name, recimo Bedno. Idiotsko. To pa e zdale ni
vse
e nekaj mori
Poar in Drnaeva sta loveka, ki se dejansko preivljata z udbomafijskimi metodami. Izraz udbomafijski je tukaj na mestu, saj
vemo, da je bila irjenje grdih govoric in lai ena od pomembnih
metod, ki jih je uporabljala tudi udba, mafija pa gradi imperij na
gronjah, izsiljevanjih in linanjih. Da ne bo pomote: izraza
udbomafija nisem izumila jaz, kot mi je v eni od svojih obskurnih
kolumnic pripisoval oitno nerazgledani Poar, ampak ga je plasiral

DOSJE ROKOMAVHI

83

Edo Ravnikar, ki je z besedo udbomafija, v knjigi Udbomafija:

prironik za razumevanje tranzicije, oznaeval predvsem LDS-ovce
oz. stare komuniste in njihove naslednike (eprav je dejstvo, da
se udbomafijci najdejo tudi med SDS-ovci, brez skrbi, povsod so
se zaredili). Res pa je, da bi se delno lahko dananja udbomafija
identificirala tudi z njegovo razliico teze, saj vemo, da so glavni
Poarjevi viri ravno ubogi LDS-ovci, njihovi privrenci in ostala
sodrga, ki se e ni otresla CK-jevske preteklosti. Glede na to, da je
Poar neko delal na CK-ju in nekdo, ki je bil takrat v samem vrhu
CK-ja, mi je prijateljsko povedal, da itak ni bil kaj prida delavec , torej ima te zanimive korenine. Ni res, da so bili udbovci
vedno tiho, tisti, ki niso mogli drati jezika za zobmi, so funkcionirali
kot udbovci-provokatorji. Kar pomeni, da so o tistih, ki so jih eleli
diskreditirati, irili govorice. im ve grdih govoric, tem veja
diskreditacija. Elektronske pote takrat resda e niso poznali, no, e
pa bi jo, bi jo zagotovo s pridom uporabljali, kajne? Vsekakor imamo
opravka z ljudmi, ki so gobci na kvadrat. Vse pecajo. Vse. e nimajo
materiala za pecanje, pa si stvari preprosto izmislijo. Diskreditirajo
sami sebe, medsebojno, e je nuja, pa so hitro pripravljeni v javnosti
linati e druge. Se spomnite, kako je Poar v Slovenskih novicah
linal poslanca SD Aurelia Jurija? In nato vzneseno trdil, da je to
raziskovalno novinarstvo. Da se on gre raziskovalno novinarstvo.
Ni res. Aurelio Juri je bil nastavljena zgodba, ki jo je Poar dobil na
pladnju ravno tako kot vse druge velike zgodbe. Od koga jo je
dobil? Kdo je bil rokomavh, ki je plasiral informacijo o Jurijevem
zasebnem ivljenju? Utemeljeni sum je najprej padel na predsednika
SD Boruta Pahorja. Poar je zgodbo obelodanil tik pred kongresom
tedanje ZLSD (2005) in vemo, da v dananji SD s svojim efom
nekako niso zadovoljni, ker je Pahor bolj pimeuh politik, ki se e
ves as lepa na lepi videz, v resnici pa so njegova dejanja in izjave
v javnosti bolj ali manj puhlice. Juri je imel namen kandidirati za
predsednika stranke in stari rdei maki v SD bi v primeru kandidature podprli njega, ne Pahorja. Zagotovo. Toda Pahor se predsednikemu stolku v stranki ni bil pripravljen odrei. Delo evrop-

84

ANA JUD

skega poslanca mu, kot vemo, ne dii preve. Bruselj je dolgoasen.

Strasbourg je za kanek bolji, hrana je bolja, ampak vseeno
Utemeljeni sum, da je bil naronik Jurijevega lina Pahor, je bil po
tej plati torej upravien. Pa vendar Pahor ni el k Poarju zapecat
Jurija. Ne, on ni storil tega. Kakrna koli mona e je Pahor, pa vendar
ne moremo rei, da je zloben. Jurijevi toriji pa je botrovala ravno
loveka hudobija.
Izdal ga je hudobni rokomavh. Nekega veera sem se pogovarjala
z nekom iz LDS
Prizor: pri njem doma. Leim na kavu, s skledico neoluenih
araidov v naroju. Luim jih in jih grizljam. Z nekom iz LDS se
pogovarjava (ravno o naem udovitem novinarstvu) in beseda
nanese tudi na Jurijevo linanje. Saj ve, saj ve, kdo je bil tisti, a
ne , pravi on, medtem ko priiga televizor. Ja, ura je pozna,
popoldanska in na Kanalu A se vrti E+ Bil je Pahor ali pa
nekdo iz SD? bleknem med zobanjem araidov. e vsi govorijo,
da je bil Pahor vidite? e vsi govorijo, potem zanejo ljudje
celo verjeti e veliko ljudi nekaj govori, bo e nekaj na tem,
kajne
To vsi mislijo, je nekdo iz LDS odkimal z glavo. Zleknil se je
v naslanja. Televizor je bil prigan. ker je edino logino
ne? sem pametno pristavila, pa daj, zamenjaj kanal, ne morem
gledati tega dreka, ker bom bruhala to je najbolj ogabna oddaja
na televiziji! On je ponovno odkimal z glavo: Ne Ne?
Daj no, ne zajebavaj me , sem rekla sitno. Kanal je v
trenutku zamenjan. Na National Geographic. To je e bolje No,
kaj pa potem? Kdo je bil? sem se z vpraanjem povrnila na prej
zaeto temo.
Saj si ti delala v tistem sranju pa bi lahko vedela , je dejal
on. Zavil je z omi.
Ne, ne vem, nikdar se nismo pogovarjali o tem, razen tega, da se
mi je Poar hvalil, da je Jurijeva ena takrat menda doivela ivni
zlom si misli? Saj ne vem, e je to res, ampak on se je s tem hvalil, ponosen je bil, tip je sick, verjemi drugae pa ne vem,

DOSJE ROKOMAVHI

85

res, sem zmajala z glavo. In e dodala: No, mislim si, da so bili

SD-jevci.
Ne, oni niso taki, vsaj v veini primerov ne, razen , je zael
on.
ja, razen tistega potuhnjenega ljubljanskega podupana Miloa
Pavlice, mar ne? sem z vpraanjem dokonala jaz in se e malo zareala: Ampak, ja, taki ste predvsem vi. Zelo jezno me je pogledal.
Ne vsi, je emerno rekel, ti nas vedno tlai v en in isti ko.
Ah, pejt se solit saj vem, da ne vsi da niste vsi taki, sem
poskuala popraviti verbalno kodo. Torej? Spraujoe me je
pogledal Kaj? Ne da se mi ugibati, povej, sem rekla in strla
araid. Naslonil se je naprej, se malo sklonil do mize, kjer je imel
katlo s cigaretami vzel je eni, si ja ponesel do ust Nato pa
rekel: Kolikor vem, je imel tudi Milo prste vmes, ampak glavni je
bil Igor Ime me ni vznemirilo
Aja? Igor? Kateri Igor? sem vpraala malomarno in vrgla
ravnokar olueni araid v usta. Nekdo iz LDS je zavzdihnil
Vasih pa res razmilja kot pol koliko Igorjev pa pozna?
me je vpraal. Malo jezno, karajoe
Ne vem. Kaknih deset sigurno, sem odvrnila navihano. Kar je
tudi res Nekdo iz LDS je prigal cigareto, prvi dim je izzivalno
puhnil naravnost vame.
Nehaj, sem se naopirila kot kaken puran, raje povej, kateri
Igor je bil? No?
Tvoj , se je zareal nekdo iz LDS. Kaj!?
Kateri moj? Noben Igor ni moj, sem se nasmejala. Kar je ravno
tako res
No, si bila pa zacopana v njega, se je ponovno zareal on. Aja?
To govorijo, ampak ni res imam udovito sposobnost, da se lahko
v enem dnevu desetkrat zaljubim in odljubim, tako da Resno sem
rekla: Ni res. Zelo hitro ivim. Kar pride, tudi odide. Hm
Igor Omerza? je prhnil sogovornik. Hm!?
Ja, pa sigurno, pa itak ni moj, hvala bogu, sem se zasmejala na
ves glas. Zadeva se mi je zdela neverjetna

86

ANA JUD

Res je bil Igor Omerza pa lahko ti povem e , je e menil.

Kaj!?
kaj? sem ga prehitela z vpraanjem. Navkljub neverjetnosti
me je zaela zadeva resno zanimati
On hodi v tiste klube , je pomenljivo rekel nekdo iz LDS.
Zvrtelo se mi je v glavi. Odloila sem skledico z araidi. Nerodno
in lupinice so zletele po tleh. Vzravnala sem se na kavu. V katere
klube? Razlinih klubov je na kupe, sem rekla z mrzlim glasom.
Ja v tiste, no, je ponovil sogovornik.
Ja, v katere, no? sem siknila e malce bolj jezno. Nato mi je
razloil. Vse o klubih, ki jih tukaj ne bom razlenjevala, ker jih ne
smem. Zaradi zakonske omejitve. Novica me je vsekakor okirala.
Tiiii lae! sem dejala s povzdignjenim glasom, ki je iz
mrzlega stanja e prehajal v ledenega.
Sem vedel, da bo jezna, ampak ne laem , se je branil nekdo
iz LDS.
Seveda lae, samo razjeziti me hoe! sem e enkrat zarobantila
na ves glas.
Pa ne da mi sluajno uspeva , se je malce posmehnil on.
Porogljivec.
Ve, kaj ti si jerk, sem rekla.
Ti pa bitch, mi je vrnil milo za drago.
Jebi se, izmiljuje si stvari, da bi me drail, ne da se mi ve
posluati tega , sem kujavo pristavila in ponovno zazibala
skledico z araidi.
Ne izmiljujem si. Nekdo ga je sreal tam in tam mislim,
da se ti jaz nisem e nikdar zlagal, mar ne? je vpraal med razlaganjem. In tudi to je res
In e si iskrena, bo priznala, da ne vem kako dale z njim nisi
prila, kajne? je e malo bolj porogljivo dodal on. Delno se s tem
moram strinjati Ne, on ne pone mislim, on ni ker ne more , sem do neke mere poskuala razloiti svojo izkunjo z Omerzo, ampak, glej, v tem ne vidim ni nenavadnega, zelo veliko mokih
je taknih. Dri

DOSJE ROKOMAVHI

87

No, ampak e vse skupaj seteje? No, do esa pride, e

malo pomisli? je sklenil nekdo iz LDS. Predvsem ne do niesar
oprijemljivega, do trdnega dna torej
Okej, saj je vseeno, sem potuhtala, ampak ne razumem, kaken
interes bi on lahko imel, ne razumem Ponovno sem odloila
skledico z araidi in omahnila nazaj. Na kav. Ko poslua, kako
izprijeni so nekateri ljudje, se kljub temu da njihovo izprijenost
pozna in ve, koliknih nizkotnosti so sposobni, e vedno lahko le
udi
Ja, zaboga, Ana, kaken interes pa je imel, ko je tebe peljal na
Bled in ti iz nevoljivosti kazal vilo Botjana M. Turka? Kaken
interes bi lahko imel, ko je podlo stikal po garaah pri Rimski ulici
in iskal njegovega jaguarja, je menil sogovornik. Res, kaken interes
je imel rokomavh Igor Omerza, ko je vse to poel? Kaken interes je
imel, ko je stikal po tujih ivljenjih in s tistim, kar je izbrskal, trgoval
v tabloidu si lahko predstavljate, da je Omerza vse to poel, ko je
bil podupan Ljubljane? Denarnih interesov ni mogel imeti, ker je
dovolj bogat, da ne potrebuje denarja. Imel je interese iz nevoljivosti in hudobije. Morda tudi pri Juriju Aurelio Juri takrat ni
toil. e bi toil, bi v tobi zmagal. To je dejstvo. Juri bi v tobi
zmagal. Sploh ni pomembno, da je potroil nekaj drobia davkoplaevalskega denarja, sploh ni pomembno, da je poslanec in zatorej
javna oseba in ni pomembno, da je poel, kar je pa poel, med
slubenim asom. Ti argumenti so vsi po vrsti prazen ni. Ti argumenti na sodiu ne pomenijo popolnoma ni. Poar je objavil
zasebna sms sporoila, objavil je zasebne elektronske dopise, vdrl
je v Jurijevo intimo (ali pa morda mislite, da javna oseba nima
pravice do zasebnosti?), posmehoval se je in e malo zagrozil, da bo
v primeru tobe pisal e ve. Vse to je kaznivo in vse to je na sodiu
iztoljivo! Za tako poetje ne more sodie najti popolnoma nobenega
izgovora! Poar in njegovi podrepniki nimajo esa iskati v intimi
drugih! Mar, ven!
No, danes Igor Omerza, ki je bil leta 1988 (v asu JBTZ, torej)
direktor raunalnikega podjetja Mikro-Ada (kamor je prikorakala

88

ANA JUD

tedanja udba in zahtevala zaupne dokumente, zaradi katerih je Jana

nato konal v zaporu) pie knjigo z naslovom Izza kulis, e prej pa
je o tem napisal reklamni lanek, ki ga je 6. junija letos objavil Direkt
(seveda se Omerza ponovno ni upal podpisati pod lanek, ampak se
je podpisal eden od najnovejih Direktovih psevdonimov Andrej
Majcen ). Omerza se je duval, da bo knjiga razkrila edino pravo
resnico o JBTZ. Ampak glede na to, da je Omerza e iz tistih asov
mono povezan s predsednikom uprave Istrabenza Igorjem Bavarjam, ki je v zgodovinskem dogajanju igral vlogo prvega loveka
Odbora za varstvo lovekovih pravic (vasih sta z Omerzo skupaj
hodila tudi na dvojne zmenke) in glede na to, da mu menda e danes
igra vlogo pura, za Bavarja pa vemo, da je v trenutni situaciji
strateki zaveznik Janeza Jane, lahko morda sklepamo, da bo knjiga
vsaj delno oda vladajoi koaliciji. eprav mi je Omerza pred asom
dejal, da hodi na dolge intrukcijske pogovore k Niku Kaviu,
staremu gospodu, ki je bil neko Janev mentor, danes pa mu ve ni
tako naklonjen.
Vsekakor pa upam, da bo v njegovi knjigi tudi torija o tem, kako
sta Omerza in Jana neko, skupaj z Janevo tedanjo eno in Omerzovo prijateljico, la na morje in se jim je nekje na poti pokvaril
avtomobil in kljub temu, da so Omerza, njegova prijateljica in
Janeva ena eleli poklicati na pomo kaknega mehanika, Jana
tega ni dovolil, ampak so se morali menda kakne tri ure gati na
vroem soncu in akati, da je Jana, ki je trmast kot vol, sam popravil
avto in so potem lepo opeeni oddrveli naprej torijo mi je Omerza
pravil sam. Ko sva e prijateljevala.
V knjigi Izza kulis bi si elela prebrati tudi vse o ivljenju med
tirimi stenami. Mi, ki smo e zgodaj vzeli pot pod noge in hitro
zapustili domae gnezdece, nikakor nismo sposobni doumeti, kako
je, danes 56-letnemu mokemu, uspelo vsa leta, od rojstva do starosti,
preiveti v enem in istem stanovanjcu na Mikloievi ulici v Ljubljani
in ne le to eleli bi izvedeti, kako je mogoe v dolgih letih ivljenja
v enem in istem stanovanjcu iveti celo v eni in isti sobici. Z eno in
isto posteljo. Si predstavljate, da toliko let, vsak veer, veer za

DOSJE ROKOMAVHI

89

veerom torej, zaspite v eni in isti postelji? Sami? V sobi zraven

vae pa vsak veer, veer za veerom, zadrnjoha vaa mama! In
potem pravijo, da imamo opravka s pravim plejbojem on? Plejboj?
Ne. Nikakor ne. Le fenomen in odlien primerek za kakno
znanstveno raziskavo o mokih, ali pa vsaj dober idejni nosilec za
kakno rumeno kolumno o mokih, ki bi jo najbr najbolje spisala
Manca Koir. Ona bi to morda res dobro opravila. No, Omerza bo
knjigo Izza kulis izdal letos jeseni. Skratka, enkrat zdaj upam, da
me ne bo prehitel (eprav obstaja monost, da me bo zato
priakujem, da moja nova fantastina zaloba, kljub temu, da malo
zamujam s tekstom, ne bo mekala in bo tole spisarijo hitro spravila
v knjino obliko!) A bodite pozorni: kot vemo, tednik Mladina, ki je
v asu JBTZ igral zelo pomembno vlogo, moje prve knjige ni podprl
in sluajno vem, da niti te knjige ne bo. Omerzovo pa bo. Zagotavljam. Boste videli, sama pa bom poakala, kdaj bodo Mladinini
uredniki zbrali toliko poguma, da bodo Igorja Omerzo pobarali tudi
o tem, kako pie diskvalifikacijske lanke o svojih partijskih soborcih, recimo, Antonu Ropu, ki jih potem objavlja v tabloidu; ne bi
bilo slabo, e bi ga povpraali tudi o tem, kako je pomagal linati
Aurelia Jurija (ko se je zgodila afera, se je Mladina zavzela za Jurija
in ga branila, no, torej bi bilo vpraanje zdaj na mestu, mar ne?)
Ampak itak je jasno, da Mladina tega ne bo vpraala, Mladina bo v
zameno raje opljuvala mojo knjigo ali pa jo bo morda celo ignorirala saj vemo, kako to gre e danes Omerza plee tako kot igra
Bavar, pa je vasih, ko je bila na oblasti e LDS, plesal tako kot je
to elel nekdanji predsednik strankinega sveta Gregor Golobi, ki je
bil eden glavnih trgovcev z informacijami v LDS in bomo v knjigi
nanj e velikokrat naleteli.
Pa vendar je ljudi, ki Poarju dostavljajo informacije, zelo veliko.
Znano je, da Poar in Omerza redno sestankujeta s predsednikom
uprave podjetja GIO Savom Tataloviem (LDS), ki bi ga glede na
to, da SDS na veliko kadruje in LDS-ovski direktorji masovno
zapuajo podjetja , morali zamenjati in so to e skorajda storili. A
ker Tatalovi sodi v Bavarjevo kliko (njegova soproga je Bavarjeva

90

ANA JUD

osebna tajnica), da danes Bavar sodeluje z Jano, pa smo e zapisali,

se kaj takega, kot bi bila odstavitev Tatalovia, seveda ne zgodi.
Ampak, no, Tatalovi je pomemben broker, ki Poarju in Omerzi
dostavlja informacije. Bil je eden glavnih, ki so Poarja informirali
z zgodbami o nekdanjem direktorju Stanovanjskega sklada
Edvardu Ovnu in eprav kriminalistina preiskava ni odkrila nobenih
nezakonitosti, je Oven zaradi medijskih gonj, ki so mu jih pridno nastavljali LDS-ovci, v javnosti obveljal za kriminalca. Trem
omenjenim, Poarju, Omerzi in Tataloviu, se pogosto pridrui tudi
odvetnik Miha Kozinc (neko funkcionar LDS, danes funkcionar
Drnovkovega Gibanja za pravinost in razvoj; eprav, e se poalimo
in enako se ali tudi on sam, nima kot politik ni skupnega z
razvojem, kot pravnik nima ni skupnega s pravinostjo, kot lovek
pa nima ni skupnega z gibanjem), vsem tirim pa se rada pridruita
tudi lobist (LDS) Mile etinc in njegova prijateljica, novinarka TV
Slovenija Mojca Paek (ki je lanica Novinarskega astnega razsodia NR, ampak najbr nikogar ne moti, da hkrati Poarju
dostavlja e informacije). O dogajanju v mestni LDS, poleg Omerze
in drugih, Poarja obvea e nekdanji podupan (LDS) Slavko Slak,
nato pa se najde e vrsta drugih rokomavhov, ki prihajajo iz politike,
gospodarstva in iz oglaevalskih agencij. S Poarjem ne sodeluje
le profesionalni trgovec z informacijami Zavrl iz Pristopa, Poarju
dostavlja informacije tudi ef komunikacijske agencije SPEM iz
Maribora Boo Novak (bodisi sam, ali pa preko SDS-ovca in
predsednika Rotaract cluba in Janevega svetovalca Boruta Petka),
ravno tako Poarju informacije dostavlja nekdanji novinar, danes
lobist iz agencije Odmev Joe Biak. e kdo? Oh, e veliko jih je.
Informacije dostavlja tudi Darko Njavro, ki je uradno zaposlen kot
ef varnosti v Slovenskih eleznicah in velja za Janevega loveka,
kar pomeni, da postrani dela e marsikaj drugega in ne le skrbi za
varnost v Slovenskih eleznicah. Velika Poarjeva vira sta tudi
predsednik uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna Marko
Jakli in direktor televizije in radijske mree Infonet Leo Oblak,
Poarjev vir je e ef Tivolija in mestni svetnik iz vrst SD Boris

DOSJE ROKOMAVHI

91

Makoter, vasih tu in tam kaj zapeca novinarka TV Slovenija Tanja

Stari, predsednik SNS Zmago Jelini Plemeniti e vedno ni
prenehal Poarja obveati o tem in onem, tudi poslanec SLS Franc
Kangler komunicira s Poarjem, znotraj Dnevnika najde Poar
najvejo zaslombo v tandemu Vukovi&Rankovi, v drubi ProPlus
pa sta najbolj zgovorna Jurenec in njegova efica marketinga in
odnosov z javnostmi Nika Deu. Si predstavljate, kako je vse to bedno?
Dobro si zapomnite imena, ki sem jih natela. Ko jih boste kje videli,
se boste lahko le zgrozili. Resni novinarji, resni poslovnei, resni
politiki, resni marketingarji se spuajo v tako nizke vode. Bodo ti
ljudje zajavkali, da vse to ni res? Bodo poskuali zanikati, da so
sodelavci sodobne udbomafije? Prav. Bomo pogledali telefonske
izpiske, s kom komunicirajo, kajne? Bomo pogledali, kako, kdaj so
med njimi ibala elektronska pisma z naroili za plasiranje informacij
v javnost? Bomo poklicali prie, ki bodo potrdile, katere informacije
so omenjeni plasirali v javnost, s kaknimi nameni? Bomo poklicali
prie, ki lahko potrdijo, kolikokrat so dotine videli s Poarjem med
stikanjem glav in epetanjem o tem in onem, kar se je kasneje znalo
v njegovem asopisku
vse to lahko naredimo
demokracija je frajerska kurba, ki rada dopua needna
poetja, a hkrati rada daje dokaze, ki jih posamezniki puajo za
neednimi dejanji
o nekaterih bomo spregovorili podrobno
Prej nateti so sicer bolj ali manj redni Poarjevi informatorji, ne
glede na to, da nekateri z njim ne sodelujejo vsakodnevno (kot
Omerza, Tatalovi in Zavrl), pa lahko mirne due zapiemo, da je
vsakdo, ki kdaj pa kdaj kaj blekne, Poarjev vir. Bom ponazorila na
primeru, ki se je zgodil letos avgusta: lahko vam zaupam, kako
pametno stvar je pred nedavnim storila moja draga prijateljica Jana

92

ANA JUD

Lutovac Lah. Nekateri jo najbr poznate, saj je Drnovkova piarovka,

pred tem pa je bila zaposlena pri Jankoviu v Mercatorju in Zavrlu
na Pristopu. Pravzaprav je Jana zelo prijazna, mila in usluna oseba
in o njej ne morem povedati ni slabega, ampak oitno goji do Poarja
ustva, ki so meni znana enako kot menjavanje gum na tirikolesnem pogonu. Nekega sonnega dne, letos kajpada, me je poklicala,
e greva na kosilo. Jasno, da greva. In greva. Najprej na kavo. V
Maxija. Kjer naju je najprej dodobra zamoril Jelini, ki je v eni uri
vsaj 150-krat ponovil, da mora Slovenija dobiti Evropski muzej
letalstva, in e Drnovek ne bi toliko drvel naokoli po svetu, bi menda
v proraunu ostalo ve denarja za tisti muzej, ki naj bi ga zgradili v
Mariboru. Ampak ga seveda nikoli ne bodo, ker Slovenija pa ni
letalska velesila, kot so, denimo, panija, Francija, Italija in Velika
Britanija in razen malih pipi strelov, kakor je, denimo, ajdovski
podjetnik Ivo Boscarol, nima nikakrne letalske industrije; postavka,
ki jo je vlada lani ko je Jelini podal amandma , vtaknila v
proraun in ga najdete na spletni strani ministrstva za kulturo (MZK),
pa deluje kakor luknjica, iz katere Jana plauje opozicijsko
zaveznico SNS. Mislite, da je SNS zastonj podprla ukinitev Komisije
za prepreevanje korupcije, za kar je bilo pri spremembi protikorupcijskega zakona v parlamentu potrebno zbrati dvotretjinsko veino
in samo glasovi vladajoe koalicije niso zadoali? Ja, seveda
A pustimo to zaenkrat, saj verjamem, da bistro novinarsko oko
namiga najbr tudi zdaj ne bo razumelo, kajne? Bi bilo pa zagotovo
smiselno, e bi na ministrstvu za finance (MF) malo popazili, kako
bo denar iz omenjene postavke odtekal.
No
in se z Jano odpraviva na kosilo. V As. Prideva do tja in skozi
orjaka sonna oala zapazim, da za obilno obloeno mizo v Asu sedijo Poar, Omerza in Milo Pavlica. Jedo. Ne, pravzaprav derejo
Prizor, ki se mi v naslednjih sekundah odvije v glavi, je presunljiv
in ga lahko primerjam edinole z dokumentarcem o homo erectus, ki
sem si ga ogledala pred kratkim, v njem pa so trije pritlikavi, a e
dokaj pokonni in mono kosmati lovenjaki z golimi rokami ulovili

DOSJE ROKOMAVHI

93

in zaklali manjo divjad. Bila je srnica, e se prav spominjam. Morda

celo antilopa? No, rli so jo tako krvolono, da je kri brizgala od
vsepovsod in vse skupaj je bilo res-res nagravno. Seveda so se mali
lovenjaki med retjem ves as previdno ozirali in strahopetno,
potuhnjeno in zbegano pogledovali naokoli, e se jim morda ne blia
kakna veja zver, recimo rni jaguar ali vsaj sivi volk? ki bi jim
bila utegnila spuliti dragoceni plen. Tudi Poar, Omerza in Pavlica
so se zaeli ozirati, stegovati glave. In moj udoviti ut za asociacije,
je neandertalsko podobo nemudoma zamenjal s prizorom iz vrtika
neke ljubke domaije, kjer redijo gosi. Ja, zazdelo se mi je, da za
mizo v Asu sedijo trije teni gosaki. Priseem, v trenutku se mi je
zazdelo, da vidim tri tene gosake, ki se opirijo za lepo pogrnjeno
mizo, ampak jim samo dobrote iz Asa ne zadoajo in akajo, da
jim kdo vre malo pie. Ko so zagledali mene in Jano, so se zaeli
obnaati kakor, da bo pia zdaj zdaj padla ... Stegovali so vratove,
pa nato spet stiskali glave in drug drugemu ukali na uho, oooo,
glej, kdo prihaja Veste, normalna, odrasla enska teko razume
kaj takega. Normalna odrasla enska, ki se blia tridesetim, teko
razume tri odrasle moke pri petdesetih, ki se obnaajo kakor trije
gosaki iz neke kmetije (kjer jih bodo prej ali slej ko bodo zadosti
spitani , uporabili za domao gosjo peenko). Ampak neko sem
nekaj takega e videla Intermezzo: Omerza na kosilu v Cubu.
Okoli njega so bile tiri enske, po letih sode bi lahko rekla, da so
bile njegove vrstnice. Morda pa je le make up opravil svoje. Vse so
imele toliko pudra na obrazu, da bi se jim, e bi jih kdo od zadaj z
roko malo lopnil po glavi, viek pudra zasvedral z obraza kakor
jabolni olupek. Na trepalnicah pa so imele namazane tako debele
plasti oitno cenene in nekakovostne maskare, da so njihove uboge
oi spominjale na lepo rejene mladike kosmate tarantele. Bog ve,
kje je Omerza pobral te enskice. Vsekakor niso sodile v spekter
njegovih ne(uresnienih) fantazij z rosno mladimi deklicami, ki jih
v cvetu odlikujejo nedolnost, sveina in nena bela koa ampak
pustimo to vrnimo se nazaj v As
Ve kaj Jana, ob pogledu na te ljudi se mi v elodcu obraa

94

ANA JUD

praznina. Greva raje v mehiko, sem rekla prepriljivo. Jana ni

ugovarjala in razkomotili sva se v blinji mehiki restavraciji, ki jo
od pogledov na As loi le malo grmievje. Kar je bilo ve kot
dobrodolo. Zame. Za Jano pa oitno ne
O, lej, tam sta e Vajgl in krabec, je rekla z budnim glaskom.
Kje? sem vpraala. In ja, e ta dva mi je treba, sem najprej
pomislila
V Asu sta, je pojasnila, ko je s pogledom prereetala linije
malega grmievja, ker jo je zanimalo, kje sedita njen sodelavec Ivo
Vajgl in direktor podjetja Riko Janez krabec. Vajglu sem poslala
sms: Ej, dober tek Ana in Jana. Nemudoma je odpisal: Ana in
Jana, enako. Upam, da vama prisotnost prominentnih gostov Direkt&Co. ne kali apetita. Odpisala sem: Ne, kje pa Ja, sploh
ne In tisto kosilo je bilo res udno, brez kakrnega koli miru, ker
je na dragi predsednik Drnovek kar naprej nekaj sitnaril in sta z
Jano ful asa previsela na telefonu. Po kosilu pa Jana ree: Ampak tu nimajo nobene okej sladice, kaj e bi vseeno li v As?
Ker je minila e dobra ura in sem sklepala, da so se homo erectus e
skidali iz Asa, sem privolila. Po malem pa mi je bilo s polnim in
lepo okroglim trebuhom, ki takrat, ko se poteno najem, spominja
na trdno napihnjeno nogometno ogo, e vseeno, kaj si kdo misli o
meni in kdo me kje vidi s kom. Z Jano sva se odkotalili v As. Sedli
sva za mizico v senci in ugotovili, da sva pravzaprav preve siti, da
bi lahko e kar koli jedli. Naroili sva samo Breezer. Klepetali sva o
tem in onem nato pa se je zgodilo: nebo se je pomrailo, zagrmelo
je kakor, da se blia sodni dan, z neba so zaeli padati opi noev,
sabelj in ab? Hja, Poar je priel iz Asa. Gibal se je poasi in
prihuljeno, kakor zahrbtna lisica, ki se je pritihotapila v kokonjak
in bo zdaj zdaj planila po ni hudega sluteih kokokah, ki ravnokar
miroljubno valijo ekojajka. V eni roki je dral robec, s katerim se
je brisal okoli opacanih ust, nato pa je opacani robec malomarno
pospravil v ep na ritni strani hla. Poasi in previdno je stopal proti
nama. Pomislila sem, da bi mu lahko vrgla v glavo prazno stekleniko
Breezerja, ampak me je prehitela Jana, ki je zaivkala: Ooooo,

DOSJE ROKOMAVHI

95

Poar, kar pridi, pridi sem in prisedi! Skoraj me je zadela kap

Ostro sem jo pogledala, ampak ker nisem elela izpasti nevljudno,
kajti v fini restavraciji v centru mesta, kjer se vedno tare ljudi, pa
ni priporoljivo izpasti nevljuden, saj je ravno to idealen nain, kako
potem pristane v kaknem dihurskem tabloidu, sem mirno privolila.
In sedel je za isto mizo. Skorajda sem si morala zaepniti nos
irile so se neprijetne vonjave, da, res je, na dan apokalipse bo
smrdelo po lovekih truplih Poar je prisedel in naroil
miniskodelico kave, ki jo je takojci polampal in to tako nerodno,
da se mu je nekaj kapljic pocedilo po bradi navzdol. In govoril je in
govoril kako so zdaj poitnice in kam vse on gre in kje vse je on
e bil, in ko je Jana rekla, ah, na Siciliji je ful fajn, je on spet rekel,
tudi tam sem e bil in jaz sem si mislila koda, ker te niso porli
morski psi Nato se je poskual pogovarjati z mano. Normalen
izraz na obrazu sem hlinila z veliko prisilo. Nekaj besed smo torej
izmenjali, nato pa je ta pisunek, ki prav zares nikdar niesar ne
skapira, e elel nadaljevati, a sem jasno nakazala, da mi ni do
pogovarjanja. Poslovil se je in odel. Ko je odhajal, sem ga gledala
v hrbet. Moj bog, kako nizkoten moki primerek je to, sem pomislila Ker je ta moki primerek po mestu trosil, da sem prvo knjigo
menda napisala zato, ker sem si ga elela, pa ni hotel (haha),
bom zdajle na tem mestu slovesno izjavila sledee:
RAJI BI SI DALA PIKO ZALITI S SVINCEM, KAKOR DA BI
DOVOLILA, DA SE ME TA MOKI PRIMEREK KDAJ KOLI
FIZINO DOTAKNE!
PRISEEM!
etudi bi bil morda edini moki na svetu, se ga sama ne bi dotaknila.
Nikdar. Zagotavljam, raji bi zahtevala ponovno tetje, e bi se pa
izkazalo, da je bilo prvo tetje povsem korektno opravljeno, bi se
takoj zavezala k celibatu. Dobro, kaj se je zgodilo potem? Ni.
Naslednjega dne me prijateljica Jana Lutovac Lah poklie in pravi,

96

ANA JUD

da bi rada imela telefonsko tevilko od Poarja. Nimam. Pa tudi e

bi jo imela, ti je ne bi dala, ker e sva res frendici, ti priporoam,
da se ga e na dale izogiba! sem ostro reagirala na njeno pronjo.
Zakaj? Ampak jaz nimam o njem tako slabega mnenja , se je
prijazno upirala Jana. Zmajala sem z glavo
Glej, a ti to, kar je storil meni, a ti vse to, vse grozovite stvari, ki
jih storil ljudem, e ni dovolj se ti resnino zdi, da vse, kar lahko
vidi v gnojnem stvoru, ki ga dela, ni zadosten razlog, da se ga mora
na dale izogibati!? sem vzkliknila v jezi. Nato se je Jana zaela
strinjati z mano. Vsaj na videz.
V redu, potem pa ni, saj se nisem mislila z njim druiti, le nekaj
sem elela preveriti, je rekla.
Nobenega razloga nima, da bi ti kaj preverjala pri Poarju,
sem odsekala, izogibaj se ga, e si pametna. Normalni ljudje se
Poarja izogibajo. Normalni ljudje ne lezejo v it. Mislim, da ti je
lahko iz moje izkunje jasno, da e naivno zleze v it, iz katerega
potem sam nikakor ne more, tudi sam v javnosti obvelja za it.
Morda so moje besede zalegle, morda pa ne. Kdo ve. Jana je odrasla
in naj ravna, kakor ve in zna. Ampak kmalu za tistim je el Poar na
dopust. Drava si je oddahnila hvala bogu, nosove smo si lahko
odepnili smrad je nekoliko pojenjal a ne za dolgo Poar ga
je e iz dopustnikih krajev sposoben poiljati In tako se je v
avgustovskih dnevih, ko je bil Poar na dopustu, ime Ana Jud kar
naprej pojavljalo v njegovem smrduharskem tabloidu. Recimo,
objavljen je bil lanek o tem, kako Ana Jud zdaj pie za provladni
Mag (ki je bistveno manj provladni od asopisne hie Dnevnik in
njenega umotvora Direkt), nato je bil objavljen e lanek o tem,
kako je bila Ana Jud s prijateljico Alenko Arko na kavi v Maxiju in
ji je ta menda povedala, koga vse bodo zamenjali na POP TV.
Bullshit. Res je, da gresta Alenka Arko in Ana Jud zelo pogosto na
kavo, kosilo, v kino in tako naprej (ker sta pa zelo dobri prijateljici),
ampak o bedarijah, ki jih je zapisoval Poar, se niti nista pogovarjali. Poar je res najveji lanivec v dravi. Vidite, jaz stvari argumentiram. Jaz jih lahko razloim. Ampak neesa pa ne razumem:

DOSJE ROKOMAVHI

97

kako je lahko predsednik uprave Dnevnika Branko Pavlin tako

smeen, da se ne zaveda, da bo moral za vsako svinjarijo, ki jo Poar
napravi meni, on sam, Branko Pavlin, sei v ep? In poglejte, kako
je to psihopatoloko: Poar je bil na dopustu, a je vzel s sabo svoj
laptop in pisal o meni. Si predstavljate e kaj, kar je lahko e bolj
bolno? Dvomim. Da gre lovek na dopust, na morje, kjer lei na
plai in po tipkovnici kucka lanive lanke o Ani Jud. Ali o komer
koli e. Sick. Mi, normalni ljudje, ponemo na morju vse drugo:
uivamo, plavamo, beremo, se sonimo, flirtamo, se ljubimo Poar
pa razmilja, kako bi koga sfukal in potem svoje bedne domislice po
elektronski poti poilja v redakcijo, kjer jih tistih nekaj lovenjakov, ki so mu po intelektualni razsenosti e najbolj blizu,
recimo, Gorazd Suhadolnik, pridno objavljajo. Sick. Moj bog, kako
je to sick kako so ti ljudje sick In oni mislijo, da so normalni.
Ubogi, ubogi ljudje sick Ker je povod za Poarjeva poletna
pisakanja tial v dogodku v Asu, sem Jani Lutovac Lah v skladu s
svojo naravo poslala jezni sms: Ker imam zaradi tvoje pametne
poteze, da tega smrdljivega povabi k mizi, same teave,
priakujem, da bo to, kar si storila, tudi popravila! Vabilo na sodie
bo pa tudi dobila! Nemudoma je odpisala: Ok, bom! Ampak do
danes kakopak e ni
Ah, saj, primerna kazen za tega loveka, za Poarja, bi bil le pasji
povodec Linndye R. England. Ali pa e bi ga povaljali v katranu
in perju, nato pa nanj nalepili majico z velikim napisom GOD BLESS
BUSH! in ga deportirali nekam v hm, Karbalo? Dvomim, da bi
ga kaj drugega izuilo. No, kaken elektrook bi najbr tudi koristil.
Ali pa tabletka cianida? Drugae se zdi, da ne koristi prav ni
Vemo, da ima Poar e XXL obtob, ki mu jih je zaradi tevilnih
krenj novinarskega kodeksa izreklo NR in tudi vemo, da je Poar
uniil popolnoma vse projekte, ki se jih je lotil. CK-jevsko komunistino glasilo Evropa, zdaj! (z Jugoslavijo k Evropi), ki ga je urejal,
je propadlo. Revija Moki svet, ki jo je urejal, je propadla (vsaj bejba
mu je ostala; Barbra Drna se je namre neko slekla za Moki svet
in nekako tako sta se nala). Slovenske novice niso propadle, ko je

98

ANA JUD

Poar odel, je bil pa marsikdo v asopisni hii Delo zelo sreen,

ker je konno odel. Za njegovimi finannimi propadi so ostali orjaki
dolgovi, po koncu njegovih psihopatskih unievalskih pohodov pa
so medijskim hiam, ki so njegovo kanibalsko delo podpirale, ostale
le rne packe na imidu. Morda vam lahko Delov novinar Ale ak
pove (na kofetku), koliko mu je ostal Poar e dolan. Tudi Marko
Kuar, eden od tehninih urednikov na Direktu vam lahko pove, zakaj
je tam. Ker je za Poarja delal e na Mokem svetu, a mu je po
propadu ostal dolan in .. eto, zdaj asopisna hia Dnevnik lepo
odplauje Poarjeve stare dolgove. Branko Pavlin je taken ek, da
odplauje Poarjeve stare dolgove. Res, pravi dobrodelne, tale
Branko Pavlin, mar ne?
Tudi Direkt je finanna polomija in bo definitivno propadel, a
glej ga zlomka, zaenkrat se e ni ne zgodi. No, najbr se e bo
Direkt sedaj sodi pod asopisno hio Dnevnik, ki je delnika druba
(d.d.), kmalu pa ga bodo preoblikovali v drubo z omejeno
odgovornostjo (d.o.o.), kar pomeni, da ga Dnevnik ve ne bo
financiral, ampak se bo moral financirati sam. To pa ne bo lo dolgo.
Direkt s prodajo izjemno malo zaslui in komaj pokrije tekoe
stroke. Da je popolna izguba, pria tudi dejstvo, da asopisna hia
Dnevnik ves as izhajanja Direkta ni bila pripravljena niti enkrat
razkriti, kakna je prodaja njihovega tabloida. asopisna hia
Dnevnik revidirane podatke o prodaji skriva. Jasno, Direkt ni
poslovni uspeh, kot se vsake toliko pohvali Pavlin (pa saj mu itak
ivi bog v tej dravi ve ne verjame; ravno s Poarjem si je Pavlin
nakopal na glavo nekredibilnost in za njegovo kariero je najbolje,
da se nadaljuje nekje v penziji?). Direkt je izguba in sramota. S
sramoto in izgubo pa se nihe noe hvaliti. Direkt se hvali z branostjo.
Hvalisa se, da ima veliko branost. Zadnji mi je nekdo iz LDS rekel:
Dobro jim gre. Veliko branost imajo. Spet sem zmajala z glavo
kako topoumni so ljudje v tej dravi. Mili bog. Po branosti Direkt
niha med etrtim in petim mestom med slovenskim asopisjem. Kar
pomeni, da ga bere priblino enako tevilo ljudi kakor poslovni
asnik Finance. Med 80 in 100 tiso prebivalcev Slovenije torej. Po

DOSJE ROKOMAVHI

99

avgustovskih izsledkih Nacionalne raziskave branosti (NRB) tiskanih

medijev v prvem polletju, ki jo pod okriljem slovenske oglaevalske
zbornice izvaja druba Cati in je bila tokrat prvi narejena po
spremenjeni metodologiji, saj so namesto kombiniranega modela,
ki je vseboval predhodno telefonsko anketo in nato osebno anketiranje med njo zbranih bralcev, opravili le spraevanje na terenu.
Rahlo spremenjen je bil tudi vpraalnik, na katerega je odgovorilo
3363 ljudi med 10. in 75. letom starosti. NRB je pokazala, da so v
Sloveniji najbolj brane Slovenske novice, sledijo jim Delo, Dnevnik
in Veer. Za njimi se uvrata Direkt in Finance. Ampak med Financami in Direktom je velika razlika. Direkt je beden in neuspeen,
brez oglasov, s slabo prodajo, Finance so dobro narejene, vedno bolj
uspene, z veliko oglasov, z dobro prodajo in jim, kot enemu od
redkih slovenskih asopisov, naklada raste. Zato dejstvo, da ima
Direkt podobno branost kot Finance, ne pomeni popolnoma ni. Bom
na kratko razloila, kaj je branost Ni. No, popolnoma ni.
Branost ne prinaa denarja, ker branost ni prodaja. Prodaja
prinaa denar. Vsak prodani izvod katerega koli asopisa prinese
v blagajno denar. e ni prodaje, ni denarja. Ni zasluka. Direktova
prodaja je tako minorna, da se bog usmili dolgov, ki jih bo moral
Dnevnik e dolga leta odplaevati zaradi zablodele hine politike
Veste, kaj natanno je branost? Branost je to, da pet izvodov
Direkta fliknejo v kaken zanikrni lokal, kamor hodijo na pijao in
malico gastarbajterji in vsak seveda prelista Direkt. e je gastarbajterjev na dan 20 in vsak od njih prelista izvod Direkta, to pomeni,
da ga je prebralo 100 ljudi. Tako dobimo branost. Katera je lahko
uinkovita le, e je asopis spodobne narave in posledino pritegne
veliko reklamnih oglasov, ampak ker Direkt ni spodoben, je jasno,
da oglasov, razen kaknih reklam za smene vroe linije, preprosto
ne more prinesti. Po uradnem poslovnem planu bi morala asopisna
hia Dnevnik danes prodati e vsaj 25.000 izvodov tega asopiska
na dan. Kaj mislite, koliko ga proda? Vasih 8000, vasih 9000,
vasih 13.000, e dobi v kremplje kakno zares sono zgodbo, ki
zadovolji primitivizem slovenskega naroda, tudi 17.000 izvodov, a

100

ANA JUD

vse to je e vedno ni. Velik ni. Izguba. Poslovna izguba. Me pa

vseeno zanima, kdo so ti ljudje, teh nekaj tiso posameznikov, ki
vsak dan odtejejo 99 tolarjev za ta primitivni asopisek? Kdo je
gnojna sodrga, ki kupuje Direkt? Kdo so ti idiotski posamezniki, ki
gredo v trafiko in kupijo najbolj lanivi in nasploh nizkoten asopisek? Kdo so ti ljudje? So to ljudje, ki so jim celo ivljenje sedeli
na glavi in so danes tako zabiti, da ne znajo brati ni drugega, razen
lai in aljive lanke? Sodrga umazana. Smrdljivci. Nepofukanki.
Slovenci in Slovenke, ki imajo namesto moganov v glavah plevel.
Ovce zabite.
Povem vam, kar se mene tie, bi lahko teh nekaj tiso izmekov
slovenskega naroda kar takoj nagnali v krematorij in jih segali, pa
se ne bi bilo vredno sekirati. Za golaznijo ni vredno jokati. Golazen
naj pocrka, e ni sposobna doumeti, kaj kupuje, kaj bere, ko bere
Direkt.
Neko, e dolgo tega, sem na Valu 202 posluala intervju z nekim
glasbenikom, in ko so ga povpraali o njegovem odnosu s tabloidi,
je dejal: Bojte se ljudi, ki hodijo vsako jutro v trafiko po svoje
mnenje. Te besede povedo vse, se vam ne zdi? Ve kot zafrustrirano
mnenje malih, zafrustriranih pisunkov, vam tabloid Direkt ne more
dati. e ga berete, ste isto. Mala, zafrustrirana sodrga, ki bi jo bilo
potrebno pobiti. Ker sem zelo prijazna, pa bom postregla e z enim
dokazom o Poarjevi psihopatoloki lanivosti, ki bi e bi imeli
svetovno prvenstvo v patolokem laganju , z gotovostjo pobrala
prvo lovoriko.
Poglejte naslednji primer: nekdanji direktor Stanovanjskega
sklada Edvard Oven lahko potrdi in zapis je mogoe najti tudi v
sodnih spisih kazenske tobe med Ovnom in Poarjem, da je Poar
na sodiu zatrdil, da vedno vse preverja. Skratka, Poar je na sodiu
izjavil, da informacije, ki jih objavlja, vedno preverja! Ni res. La.
Poar informacij ne preverja! Vrsto dokazov, da Poar informacij
praktino nikdar ne preverja, najdete, e pogledate ravno v obsodbe,
ki mu jih je zaradi nekorektnega dela v medijih izreklo NR. Recimo,
v primeru novinarke TV Slovenija Rosvite Pesek, ki jo je Poar brez

DOSJE ROKOMAVHI

101

preverjanja obtoil, da je prejela podkupnino (ne da bi svoje trditve

kakor koli dokazal, seveda), je mogoe najti nasprotje Poar zadeve
ni preverjal! V mojem primeru je mogoe najti popolnoma isto. Poar
je o moji malenkosti objavil kopico lai in me obdolil bedarij in
me, jasno, niti enkrat ni poklical in vpraal, kako in kaj (a vidite,
kaken je? Tam, v asopisku upa bevskati, poklicati in preveriti, pa
reve nikdar ne upa). NR ga je ponovno obsodilo, ker ni poskual
pridobiti mojega odziva, pa kaj? Ni. Poar pa lae. Ko je na
sodiu v kazenski tobi, ki jo je sproil Oven, zatrdil, da informacije
vedno preverja, je torej lagal. Veste, kakna je kazen, e se na sodiu
zlae, e krivo pria? Velika, zelo velika Dobi lahko denarno
kazen, dobi lahko pogojno zaporno kazen, ja, e na sodiu krivo
pria, ni ans, da se izmae po lepi poti. In Poar je na sodiu
krivo prial pa ne le enkrat Pa tega Poarja nihe ne vpraa
udno, mar ne? udno, da taknega vpraanja Poarju ne zastavi
nihe?
e se za trenutek ustavim pri reviji Obrazi, si ne morem kaj, da
ne bi tamkajnjih novinarjev vpraala, kaj pa vam je, da vsake toliko
objavite intervju s Poarjem&Drnaevo in vsaki poskrbite, da v
javnosti izpadeta parek mica-maca, a jima ne zastavite popolnoma
nobenega konkretnega vpraanja o nedopustnosti njunega poetja?
Recimo, nazadnje je Poar v Obrazih bleknil, da je Ana Jud lanivka,
a kje ima mogane novinarka Obrazov, ki ga je intervjuvala, kajti
zanima me, zakaj ga ni vpraala, v redu, e je pa Ana Jud lanivka,
zakaj je potemtakem ne toite? Ali pa bi ga morala vpraati, okej,
argumentirajte! Pa se novinarka sama od sebe tega ni spomnila. In
kako je mono, da medij taken intervju potemtakem sploh objavi?
Pa ne, saj niti ne gre zame, gre za nerazumljivo dejstvo, da v medijih
objavljajo mica-maca intervjuje s Poarjem&Drnaevo, a jima,
glej ga zlomka, ne zastavijo nobenih pravih vpraanj! Mediji objavljajo s Poarjem&Drnaevo piar intervjuje in to je porazno. e
intervjuvajo mene (in marsikoga drugega), je pesem drugana. Mene
je treba izpraati vse. A. Od tega, s kom spim, kaken stranini
papir uporabljam, a seksam tudi pred kamero, eto, ko spraujejo

102

ANA JUD

mene, jim ni nerodno in ni jih strah, ko spraujejo Poarja&Drnaevo

cvikajo, ker vedo, da bodo, v kolikor se jima bodo zamerili, imeli
same teave. Saj noben novinar Poarju ne zastavi zoprnih vpraanj,
ker v slovenskem novinarstvu nekako velja, da zoprnih vpraanj ne
sme zastavljati
No, neko jih je Poarju poskuala zastavljati novinarka Vesna
Milek (v reviji Modna Jana), a se zdi, da je hitro omagala. Pred
meseci so majkeno zoprna vpraanja postavljali Drnaevi v Vikendu
(priloga Dela in Slovenskih novic), a se al zdi, da niso li do konca.
In Poar in Drnaeva se predstavljata kot najvplivneji medijski
par v dravi. Mili bog, odpusti jima, saj vendar ne vesta, kaj govorita
Edinole urnal je pred nedavnim poroal, da ima Poar e iz
Slovenskih novic 11 kazenskih ovadb in nekaj odkodninskih tob,
v primeru Direkta pa je tevilo kazenskih ovadb in odkodninskih
tob tako veliko, da jih ve nihe ne teje. Odkodninske zahtevke,
ki jih je asopisna hia Dnevnik zaradi Direkta prejela do danes, je
mogoe ovrednotiti na ve kot 50 milijonov tolarjev. Veste, koliko
je to denarja? In vsaj polovico od tega bo Dnevnik po mnenju pravnih
strokovnjakov zagotovo moral izplaati. Poar se je nazadnje
hvalisal, da se on z vsemi pogodi. Aha. Seveda. Nikdar se ne
dogovarjajte s Poarjem niesar. Njemu je potrebno dati samo po
piki in ao miki urnal je ironino zapisal, da se bo Poar
kmalu lahko preselil na sodie. Res je. In ne le tja Poar se bo
kmalu lahko preselil v zapor Ko ima toliko kazenskih ovadb, ni
vrag, da ne bi uspelo Seveda se bo spet nala kopica posameznikov,
ki bodo oporekali, da se novinarjev nikakor ne poilja v zapor. Poar
se je nekomu samozadostno pohvalil: e nobenega novinarja v
Evropi niso poslali v zapor! Dobro, nekdo mora biti prvi. Bo pa
pa Poar prvi. e resnino ne gre drugae, e novinarski ceh ne
pozna drugane regulacije, naj svoje pa opravijo sodni organi. e
imamo FDV, ki se ne zgane, ker tamkajnji profesorji pred Poarjem
trepetajo, z njegovimi informatorji (ali pa celo z njim samim), recimo,
Zavrlom, pa so celo povezani, e imamo DNS, ki je nazadnje ob

DOSJE ROKOMAVHI

103

dnevu svobode tiska zavrealo, da je svoboda tiska v Sloveniji kar

naenkrat okrnjena (zaradi urednikih menjav v najvejih medijih;
pa se v resnici ni zgodilo ni novega, edinole politino etablirane
urednike so zamenjali z drugimi politino etabliranimi uredniki?),
a se ni niti enkrat do zdaj spomnilo, da ravno Poar najhuje krni
svobodo tiska, ja, to je za DNS oitno nepomembno, a ne, in e
imamo NR (nekateri lani NR s Poarjem veselo sodelujejo
tako ali drugae), ki izreka Poarju obsodilne sodbe kot po tekoem
traku, pa kaj? Ni haska, a ne? Ostanejo edinole sodia.
Poar rad razlaga, da je njegov tip novinarstva enak tipu tabloidnega novinarstva na Zahodu. Ni isto res. Tako umazanih tabloidov,
kot so tabloidi, ki pridejo izpod Poarjevih rok, na Zahodu ni. Nemki
Bild je nizkoten, a ne tako zelo nizkoten. Britanski Sun je primitiven,
ampak ne tako ostudno primitiven.
In e nekaj je: Ko si Bild in Sun privoita orto svinjarijo, lovek
toi in dobi res veliko odkodnino, ki se teje v milijonih in milijonih
evrov.
Na Zahodu ni hecanja z linanji v medijih. V anglosaksonskem
svetu sodna praksa razume, da so duevne boleine pomemben dejavnik in jih ne gre zanemarjati. V Sloveniji mora najprej poskuati
narediti samomor, da postane razumljivo, kako grozovito je lahko
medijsko nasilje. Vseeno pa v Sloveniji zaenkrat e ne more dobiti
velike odkodnine. Dobi nekaj. Milijon. Mogoe dva. Najveja
odkodnina, ki je bila doslej izplaana v nai dravi zaradi duevnih
bolein, je sicer tela natanko 1.100.000 tolarjev. Zdaj si pa
predstavljajte, kaj lahko naredi s taknim drobiem, ko ti je nekdo
uniil ivljenje? tevilka je tako smeno majhna, da z njo ne more
niti za tri mesece pobegniti v kakno drugo dravo, da bi se malo
zluftal od tukajnjega terorja. e te pretepejo in ti med pretepom
odsekajo roko in iztaknejo oko, no, potem lahko rauna, da bo imelo
sodie posluh in ti prisodilo veliko odkodnino. Ko pa te terorizirajo
na psiholoke naine, je pa to menda ni. In nekateri pravijo: saj
sasoma dobi lovek debelejo koo. Ja, seveda. Sasoma bomo mi,
ki smo preiveli psiholoki teror, postali pravi sloni in bomo sposobni

104

ANA JUD

kruliti nazaj. Saj ne gre zato, da bi denar lahko odtehtal duevne

boleine. Moje mnenje je, da jih ne more. Za nekaj povsem drugega
gre. Gre za prepreevanje medijskih linev. Odkodninski sistem bi
bilo nujno potrebno zviati in slovenska sodia navaditi, da zanejo
medijem prisojati res velike kazni. Velike denarne odkodnine.
Verjemite, novinarski ceh je preve vase zagledan, da bi sam po
sebi ukrepal in sam pomagal pri spremembah.
Spremembe se bodo zgodile, ko bo kaken sodnik zbral dovolj
poguma, udaril po mizi in toenemu mediju prisodil odkodnino,
kot se ika. 20, 30, 50, 100 ali e ve milijonov tolarjev. Takrat bo
mir. Takrat bodo uredniki in novinarji trikrat premislili, e se jim e
splaa koga linati na tako ostudne naine, kakrnim smo pria danes.
ele takrat bomo v tej dravi lahko govorili o pravici!
Dokler se ne bo nael sodnik, ki bi zbral toliko poguma, da bi
udaril po mizi in mediju, ki je koga okodoval in mu z javnim
smeenjem in napadanjem uniil ivljenje, naloil izplailo vemilijonske odkodnine, o pravici v tej dravi ne moremo govoriti.
Torej: kdaj se bo nael sodnik, ki bo takole udaril po mizi in naredil
red in mir? Ne govorim le o okronih in vijih sodnikih. Ni vse v
njihovi moi. Vpraanje je:
Kdaj se bo nael vrhovni sodnik, ki odloa nazadnje in bo udaril po
mizi in naredil mir in red?
Se bo to zgodilo ele takrat, ko bo bodo medijsko uniili kaknega
sodnika in bo moral tudi sodniki ceh stopiti skupaj? Se bo to zgodilo
takrat, ko bodo kaknemu vrhovnemu sodniku slekli hlae in ga s
penisom v roki postavili na naslovnico najostudnejega tabloida?
Se bo to mogoe zgodilo takrat, ko bodo otroka kaknega sodnika
okrutno umorili, nato pa se bo nael umazani asopisek, ki se bo iz
krute smrti posmehoval!? Res bi radi to vedeli: kaj vse se e mora
zgoditi, da bo kdo ukrepal!?
Okej, male spremembe (na bolje) so se zaele dogajati. Danes
sodia konno izdajajo medijem odredbe o prepovedi pisanja.

DOSJE ROKOMAVHI

105

Vasih taknih odredb ni bilo mogoe dobiti. Seveda, ker ni bilo

teroristinega novinarstva, odredbe niso bile potrebne. Danes
odredbe postajajo vsakdanjik. Uspelo jo je dobiti meni, uspelo jo je
dobiti dravnemu toilcu Botjanu Penku, uspelo jo je dobiti druini
Plestenjak in e nekaterim drugim. Ampak povem vam, kaj zanejo
ljudje govoriti, ko na sodiu uspe dosei prepoved in o tebi doloeni
asopis ve ne sme pisati? Aha sigurno nekaj skriva, zagotovo
prikriva nekaj, kar noe, da javnost izve ali: zagotovo so tvoji
veliki ljubimci preko zvez uredili, da ti je to uspelo dobiti
Primitivni in zarukani bedaki. Sodrga. Kaj skrivam? Ni, samo svoj
mir hoem imeti, in e je novinarski ceh v tej dravi tako prijazen,
da ne zna zaititi niti lastnih kolegov, kaj ele drugih ljudi, naj pa
to delajo sodia. To je vse. Ni drugega. Kako udno, kajne? No,
odkodninski sistem se spreminja poasi, a upanje, da bo dosegel
odkodnine, kakrne poznajo v anglosaksonskem svetu, e obstaja.
Pomemben korak so naredili stari pred klubom Lipa do smrti
poteptanih deklic, ki so zoper asopisno hio Dnevnik vloili tobo
v odkodninskem znesku 30 milijonov tolarjev. Res je, zahtevajo
premalo. Ve bi morali zahtevati. Kajti za grozodejstvo, ki so ga
preiveli ob izgubi otrok in za gnus, ki ga je ob tem na njih zlil
asopis, bi morali zahtevati toliko, da bi Branko Pavlin do konca
ivljenja delal nadure (v kaknem skladiu?). Morda bi se potem
njeni efi zamislili. Nad sabo. Nad svojim poetjem. Ampak za
zaetek je tudi to dovolj. e asopisna hia Dnevnik misli, da se bo
v tej in v drugih tobah izmazala, se moti. Poar se rad hvali, da
proti njemu nihe ne more izgubiti tobe, ker ima on vse najbolje
odvetnike na pavalu. Ko normalen lovek slii kaj takega, ga zaboli
glava. Takno izjavo je, recimo, Poar podal v kratkem pogovoru za
hrvaki Nacional. Kaj pove ta izjava? A veste, kdo se e hvali, da
ima najbolje odvetnike zakupljene in na pavalu? A veste, kdo
e funkcionira tako, da kupi najbolje odvetnike, se pravno zaiti?
Vsaj enega od Botrov ste morali videti Ja, mafija. Edinole mafija
funkcionira tako. Kajti mafija se zaveda, da poenja pokvarjena
dejanja in se pred kaznijo zaiti natanko tako, da zakupi vse

106

ANA JUD

najbolje odvetnike. eprav izraz najbolji odvetniki ni ravno

na mestu. Poarjevi odvetniki so resda najbolj slavni v tej dravici
in imajo najbolje razdelano mreo, a o tem, kdo je res dober ali
najbolji, bi se dalo debatirati Saj vemo, kaj ima na sodiu
najvejo veljavo? Argumenti! Poarjeve izjave so vsekakor smene.
Kot e reeno, so njegovi odvetniki na pavalu. Kar pomeni, da oni
svoj denar dobijo, ne glede na to, e na sodiu zmagajo ali izgubijo,
kajne? Oni ne utrpijo finanne kode. En primer ve ali manj
Mislite, da Poar sam plauje svoje odvetnike? Mislite, da jih plauje
iz svojega epa? Ne, zdaj, ko ga e vedno podpira Dnevnik, gre denar
iz Dnevnikove malhice. Ja, vsi, ki kupujete asopis Dnevnik, po
malem financirate e Poarjeva mrhovinarjenja.
Res pa je tudi, da je Poarja dolga leta itila mona roka njegovega oeta, zloglasnega toilca iz svinenih komunistinih asov. Toda vsaj s tem je danes konec. S svinenim komunizmom je
konec. In Poarjev papan je e ve kot leto dni med rajnkimi. Naj
mu sveti vena lu. To mislim resno. Do pokojnih je treba kazati
spotovanje. Res pa je, da Poar ve ne uiva njegove pravnike
zaite
Poarjeva nekdanja soproga je v Ljubljani spotovana odvetnica,
mu ona pomaga? Nekateri pravijo, da ne, drugi pravijo, da ja. Ne
vem Toda, ko lovek slii, kaj vse ji je poel Poar, mu gredo
pokonci vse kocine. Podrobnosti ne bom zapisovala, ker ne elim
vdirati v njeno zasebnost, ampak viri, ki potrjujejo okrutnost dogajanj, so zanesljivi. Pa? Zakaj vsega tega Poarja nihe ne vpraa?
Morda pa ga nima smisla spraevati, saj se ta lovek tako ali tako
zlae kot tekoi trak v tovarniki industriji. Hm, morda pa bi vam,
takole, na kofetku, ne v javnosti, kaj povedal prvi mo KD Group
Matja Gantar, ki je pred leti, ko so reevali Oslobodjenje, Poarja
peljal v Sarajevo (ni mi jasno, kje je imel Gantar takrat misli, ampak
pustimo to ). Ja, Matja Gantar ve zelo veliko o primerih, ki odlino priajo o psihopatoloki naravi, lanivosti in obsedenosti s
seksualnimi perverzijami, ki zasedajo veji del Poarjevih malih
moganov Upam, da ne bo jezen, ker to zapisujem. Na Matjaa

DOSJE ROKOMAVHI

107

Gantarja mislim, ne na Poarja jaz vem, da on ve in on najbr

ve, da jaz vem, da on ve A veste, kaj vse je Poar natrosil novinarjem, ki so ga prosili za mnenje o moji knjigi? Niesar smiselnega
ni vedel povedati. Stisnil je repek med nogice. Je pa vsakemu
novinarju rekel: Ona spi e z ve tipi, kot jaz piem! Oh Ubogi
Poar Hov-hov? esa on in njegovi zanikrni in psiho-fizino
adekvantni podrepniki v knjigi niso razumeli? Morda tega, da
fukam, ali tega, da oni oitno pa ne fukajo in je fuk zato za
njih nekaj stranega? Kaj je narobe s to mlahavo in zanikrno sodrgo?
Kdo je zdaj nepoteen? Kdo je tukaj primitiven? Zadnji, recimo,
etkam mimo Reformatorja na Trubarjevi ulici v Ljubljani in zunaj
sedi Gorazd Suhadolnik. S etico nepomembnih, zapitih nepofukankov. Isti prizor: ko me vidijo, staknejo glave in ukajo ja,
ona fuka Pa? Vi bi pa radi, pa vam pa ne gre, jebi ga
Kolega iz POP TV mi je enkrat dejal: Jaz sem enkrat poskusil
seksati, pa sem videl, da znam, pa mi zato ve ni treba. tos
Mali, zanikrni in opravljivi nepofukanki, pa mislijo, da znajo,
ampak v resnici ne znajo. Kar oglejte si enkrat njihove roke
sigurno so e po dolgem in poez ez dlani uljave in razbrazdane od prisilnega drkanja, kakopak
Kar najbolj skrbi (in hkrati dokazuje), da novinarski ceh podpira
teroristino tabloidno novinarstvo, pa je ljubei odnos resnih
medijev do Poarjevega dela in Poarja samega. Recimo, kolumnist
Marko Crnkovi je vasih besno pisal kolumne, ki so bile naperjene
proti tabloidom. Povsod. V Sobotni prilogi Dela, v Financah, v
urnalu e kje, mogoe? Danes pa Crnkovi pie kolumne, ki so
tabloidom in Poarju, okej, ne ravno naklonjene, pa pa tipa: ja,
asi se spreminjajo, brez tabloidov ve ne gre blabla Zame je
napisal, da me ne more jemati resno. V redu. In bogme, da tudi jaz
njega ne morem jemati niti najmanj resno. Ve. Kajti, kdor se proda,
ga teko upotevamo. Crnkovi objavlja ravno v Dnevniku in jasno
je, da ne more pljuvati po lastni ediciji in po hii, ki ga plauje. e
zato pie kolumne, ki so tabloidom bolj naklonjene, ga e nekako
razumem, e pa je samovoljno zamenjal stalia, ga preziram. V

108

ANA JUD

zadnjih mesecih sem ga vekrat zagledala. Ko sem stopila skozi

vhodna vrata domaega bloka. Tam, na dvoriu, no na ploniku
mojega bloka, je majhen lokalek. Imenuje se Park bar. Crnkovi
je v minulih mesecih skoraj vsako dopoldne posedal na kavi v Park
baru, pil kavo in ja, bral Direkt. Ja, Crnkovi je bral Direkt. Veliki
Crnkovi je poel isto, kar ponejo samo e kakni gastarbajterji v
najbolj zanikrni beznici, kjer jim preko anka pomolijo kaken izvod
Direkta. Odkar sem ga nekajkrat videla, kako bere Direkt, sem
ugotovila, da je Crnkovi zares najveji intelektualec. Saj je sposoben
prebirati asopis, v katerem normalen lovek ne more prebrati
popolnoma niesar. Odkar sem to videla, mi je popolnoma jasno, da
sem napram Crnkoviu totalna nula, mala siva mika Ja, kar sram
me je. Da sem tako prazen in nivreden akelj. Napram Crnkoviu,
kakopak. Kajti on je napram meni pravi razsvetljenec. Mojster peresa
in besede. Ki lahko bere asopisni stvor, ki ga veina nikakor ne
more brati. Priznam, oarana sem, in e ga bom e enkrat videla,
kako se napreza med branjem Direkta, se bom nemara celo zaljubila
vanj za sekundo ali dve saj veste, to gre pri meni zelo hitro
Potem ga bom v sekundi ali dveh nepritevnosti morda e zaprosila,
naj me intruira. Res, ugotavljam, da ne znam ne pisati ne brati.
Napram Crnkoviu. Napram marsikomu drugemu tudi.
Drugae pa beleimo tri resne oddaje, ki so do sedaj Poarja
kar naprej podpirale. Ga vabile v goste kakor kredibilnega strokovnjaka za yellow press, pa dobro vemo, da so produkti njegovega
novinarskega intelekta le podla maevanja zaradi osebnih zamer,
ali pa imamo opravka z naroenimi medijskimi lini. Poarja je rada
povabila v goste oddaja Studio City na TV Slovenija. Njegove teme
so povzemala Trenja na POP TV. Celo oddaja TV Klub na POP TV
ga je vekrat povabila v goste. Zakaj? Seveda zaradi svobode
govora, kajne? Vsakomur je potrebno dati svobodo govora, a ne?
Vsakomur je potrebno dati monost, da spregovori v javnosti? No,
marsikdo svobode govora kakopak ne dobi. Verjemite, jaz je v
Studiu City, Trenjih ali TV Klubu ne bom dobila. Nikdar. e marsikdo
drug je ne bo dobil. Nikdar.

DOSJE ROKOMAVHI

109

Za nas, nekatere, 39. len slovenske ustave v teh medijih ne bo

nikoli obveljal. Poar je svobodo govora vedno dobil. Pa najbr
jo bo e dobil, kajne?
Trenja ureja Uro Slak, Studio City ureja Kaja Jakopi, TV Klub
ureja pela ipek. Sama eminentna slovenska novinarska imena. Ki
se v javnosti pogosto zgraajo nad tabloidi, e zlasti nad Poarjem
in njegovim delom, a glej ga zlomka, kljub temu mu vsaki znova
prijazno ponudijo prilonost, da pride e v njihove oddaje in ( kot
da ni dovolj e to, da moramo njegovo bevskanje prenaati v njegovi
asopisni gnojnici) nas to isto bevskanje zalije e iz televizijskega
ekrana. Torej, naj zastavim nekaj vpraanj, toda nikar mi v odgovor
ne posredujte floskul o svobodi govora, za katero menim, da je
sveta in bi morala biti skorajda absolutna, toda nikakor ne bi smela
sluiti za zaito tistih, ki jo zlorabljajo za razpeevanje umazanih
lai in razalitev!
pela ipek, zakaj vabi v oddajo TV Klub loveka, ki ga kot
lanica NR po eni strani kar naprej obsoja zaradi kritev
novinarskega kodeksa, po drugi strani pa mu ravno v svoji oddaji
daje monost, da kriminalne novinarske principe razpihuje e preko
televizije? Kako je mono, da loveka, ki ima toliko obsodb NR,
dojema kot kredibilnega gosta, kot nekoga, ki lahko gledalcem in
gledalkam pove kar koli smiselnega in kredibilnega?
Uro Slak, zakaj povzema teme, ki jih razpihuje Poar, e se
zagotovo dobro zaveda, da so pridobljene z izsiljevanji, vdiranji v
zasebnost in drugimi kaznivimi dejanji? (Recimo, Trenja so povzela
Poarjevo afero o poslancu SD Aureliu Juriju in afero o
Plestenjakovih.) In ali se zaveda, da s tem, ko povzema Poarjeve
teme vea kodo, ki so jo posamezniki e tako utrpeli zaradi
Poarjevega dela? (Morda zaradi Zavrla?)
Kaja Jakopi, zakaj daje Poarju monost, da nastopa na nacionalni
televiziji, saj nobena druga oddaja nacionalne televizije tega loveka

110

ANA JUD

ne povabi v goste, ker se urednitvo vsake druge oddaje na nacionalni

televiziji zaveda, da se loveku, ki pone take stvari, ne daje monosti
za nastop na nacionalni televiziji!?
Resno akam odgovore isto resno
Sicer ne verjamem, da jih bodo posredovali, ker se ve, da na zoprna
vpraanja ne marajo odgovarjati, ampak poskusiti ni greh, kajne?
Poleg tega me dovolj dobro poznate in veste, da vedno zastavljam
zoprna vpraanja. Skratka, emu taka podpora medijskemu kanibalizmu? Da doseete vejo gledanost? In se pretvarjate, da ste
kul in uravnoteeni, ker daste svobodo govora vsem? Seveda
Morda bi pa morali omenjenim resnim urednikom in efom na
ProPlus in Dnevniku ter lastnikom obeh medijev forwardirati slovensko ustavo in slovenski kazenski zakonik. Res je, da 39. len
slovenske ustave zagotavlja svobodo govora vsem; in pie: V
Sloveniji je zagotovljena svoboda izraanja, misli, govora in javnega
nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveanja in izraanja.
Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in iri vesti in mnenja.
Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega znaaja, za katero
ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih doloa
zakon. Toda v ustavi najdemo e zapis, ki absolutno svobodo govora
omejuje na 40. len ustave, ki govori o pravici do popravka in
odgovora: Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega
obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika,
organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do
odgovora na objavljeno informacijo. Kot vemo, imamo tudi novi
zakon o medijih, ki pravico do popravka in odgovora e natanneje
doloa, eprav je omenjeni zakon v praksi popolnoma neuinkovit Zdaj pa e tole: Zanima me, kako lahko, recimo, jaz dobim
pravico do popravka in odgovora na kodo, ki mi jo je s irjenjem
lai v oddaji Studio City povzroil Poar? Kaja Jakopi in Marcel
tefani jr., kaj pa zdaj? Kako bosta popravila svinjarijo, ki sta mi
jo povzroila? Jo bosta popravila? Bom dobila pravico do popravka?
Ne morem, kajne? Eto Zanima me, kako lahko jaz dobim pravico

DOSJE ROKOMAVHI

111

do popravka za vse lanive in aljive prispevke, ki jih je o meni

objavila oddaja E+? No? Zanima me, kako mi bo druba ProPlus
povrnila kodo, ki sem jo utrpela (in je dokazljiva), ker so me
novinarji te mrhovinarske oddaje skrivaj snemali, me nadlegovali?
Torej, Jurenec, akam, da mi javi, kako bo popravil kodo, ki si
mi jo storil in je zelo velika! In kako lahko jaz dobim pravico do
odgovora in popravka zaradi kode, ki mi jo je storil radio Hit, ko so
njegovi voditelji trdili, da je knjiga plod Aninih psiholokih
blodenj? No, cenjeni Stane Cencelj, ef radia Hit, kako bo popravil
svinjarijo, ki mi jo je storil tvoj radio? Bom lahko dobila pravico do
popravka? Ne morem je dobiti, kajne? Eto isto resno me zanima,
kako mi bo nastalo kodo povrnila zaloba Pasadena, ki je poakala
le toliko, da mi je tekst izpulila in ga nato posredovala naprej? Nobene
pogodbe mi niso ponudili in niesar mi niso plaali. Izkoristili so
mojo naivnost in stisko. Torej, Borut Rismal, dragi direktor
neodvisne Pasadene, sporoi mi, s im bo lahko opraviil neprofesionalno dejanje. Kako ga bo popravil? A vam lahko povem,
kaj je poleg tega, da je mojo knjigo v elektronski verziji poslal
Klemencu , e storil tale Rismal? Ah, hodil je od enega do drugega
in spraeval: Ana Jud mi ponuja neko knjigo. Kaj ti misli? Naj
vzamem? Mili bog. Ubogi, ubogi Rismal. Ki se je resnino potrudil,
da je ja vsa Ljubljana izvedela, da piem knjigo. Ubogi, ubogi Rismal,
ki mora po svoje mnenje hoditi k drugim ljudem In kako bo
kodo povrnila FDV, ki je ravno tako posredovala tekst naprej? Sploh
ni pomembno, e je to storila le ena FDV-jevska profesorica. Temna
senca je padla na vso FDV. al, FDV je pomagala pri medijskem
linu. FDV je pomagala pri kraji avtorskega dela. Pa ravno FDV
ui, da se vse to, medijska linanja in kraje avtorskih del, nikakor ne
bi smela poeti Kaj si mislite o FDV, ki ui eno, pone pa vse
drugo? Res krasna, tale naa FDV Vsekakor mi, prosim, javite,
ko se vam bo zazdelo, da morda imate malo vesti? e vam
profesionalen odnos ni blizu! Pa boste videli, da se ne bodo javili,
ne, e bolj bodo ogoreni, e bolj se bodo spustili na nizek nivo,
nato pa meni oitali, ker piem ostro, ah Do takrat ne morem ni.

112

ANA JUD

Lahko piem knjige in tako opozarjam na stvari, ki jih posamezniki

ponejo v novinarstvu. Lahko piem stvari, ki sem jih doivela na
lastni koi in so jih na lastni koi preiveli e tevilni drugi.
Kdo je kriv? V prvi vrsti? efi medijev. Tudi oni so rokomavhi,
tudi oni vedo, zakaj imajo (predvsem) Poarja. Da preko njega
trgujejo s svinjarijami
V naem primeru so krivi efi drube ProPlus in asopisne hie
Dnevnik. Oni so tisti, ki imajo v rokah mo in bi lahko zaustavili
kanibalizem Direkta in E+. Da lastniki nastavljajo urednike in
doloajo uredniko politiko smo e zapisali, eprav primer POP
TV&Kanal A ni tipien primer, ker sta oba programa v tuji lasti, tuji
lastniki pa se v vsebino ne vtikajo, ker njih zanima izkljuno profit.
Zato v primeru POP TV in Kanala A poudarjam, da niso CME krivi
za groteskno vsebino oddaje E+, pa pa je za vse, kar udejanja ta
oddaja, neposredno odgovoren generalni direktor ProPlus Marijan
Jurenec. V primeru oddaje E+ je ravno on glavni rokomavh, ki
dopua kanibalizem. On je glavni krivec za svinjarijo, ki vsako
popoldne lije iz Kanala A. Je pa zato dober primer, na katerem lahko
stisnemo lastnike medija, asopisna hia Dnevnik, ki izdaja Direkt
in je preteno v domai lasti. Po podatkih iz razvida medijev na
ministrstvu za kulturo zavzema Kapitalska druba KAD v Dnevniku
10,11 odstotka lastnitva, kar je bistveno premalo, da bi imela drava
sama po sebi vpliv na Dnevnik (KAD bi moral imeti v Dnevniku
vsaj 25 odstotkov lastnitva, da bi lahko govorili o neposrednem
vplivu). ZP Veer ima v Dnevniku 6,52 odstotka, kar pomeni, da
tudi ZP Veer v Dnevniku ne igra nikakrne vloge in odloilna vloga
ostane na ostalih dveh solastnikih. Na manjinskem in veinskem.
Manjinski lastnik asopisne hie Dnevnik je avstrijska medijska
korporacija Styria (25,74 odstotka), ki jo imajo v rokah avstrijski
neodvisni katoliki. Ti se v vsebino v Sloveniji ne vtikajo, kajti e
bi bilo v Styrii kolikaj katolikega moralizma (res je, v tem primeru
bi bil katoliki moralizem e kako dobrodoel!), e bi Styria imela
kolikaj besede o vsebini asopisja, ki ga ima v lasti v Sloveniji, bi
Direkt najbr e ukinili. V asopisni hii Dnevnik ima najve besede

DOSJE ROKOMAVHI

113

DZS, ki si lasti levji lastniki dele (51,5 odstotka). Intermezzo:

Zadnji, pozno popoldne, sem bila ful lana, in ker se mi ni dalo
niesar skuhati, ven pa se mi tudi ni dalo, ker ni bilo nikogar, ki bi
bil primeren za klepet ob dobrem kosilu, sem poklicala enega od
znancev, reko: Skuhaj mi nekaj! Znanec je privolil. Sedla sem v
taksi in se odpeljala do njega, na drugi konec Ljubljane. V njegovem
stanovanju je totalno kul in on je totalno kul. Zelo znosen lovek.
eprav vsaki, ko postanem lana, pridno kuha, a po malem z
narejeno jezo kolne: Vedno ko pride, vse poje, vse popije in
potem odide. Ah, ja Ja, kaj pa naj drugega? sem rekla, ko sem
tokrat stopila skozi vrata njegovega doma. Z glasnim kruljenjem v
elodcu, kakopak. Ni seksa? se je on zahahljal naravnost iz
kuhinje. Nene, jaz tega ne ponem ve, sem odgovorila z resnobo
v glasu. Ne upam. isto resno. V tem malem prekletem mestecu
itak ne more normalno funkcionirati, da se kaj ne bi razvedelo in
zato sem zdaj raje vzdrna. Malo sem se pa morala pohvaliti
On je e naprej ropotal v kuhinji in vmes godrnjal: Ja, ampak moji
sosedje mislijo, da imava midva razmerje Ha-ha. Prosim?
Nimava, sem odvrnila medtem, ko sem si sezuvala evlje.
Itak, ampak oni tako mislijo naslednji jih bom povabil v
kuhinjo in jim pokazal prazen hladilnik in prazne steklenice, skratka,
vse kar ostane za tabo so smeti, je e rekel.
Ja, potem pa ni, potem pa ve ne bom prila, sem se ualjeno
zakujala, ko sem se prizibala do njega, v kuhinjo. Prigala sem
cigareto. in zmeraj mi s cigaretami zasmrdi vso stanovanje,
me je ovrknil s pogledom. Jeza zdaj ve ni bila narejena in aljiva,
bila je pristna. e je zacvral: A lahko gre kadit na balkon, prosim?
Ja, sem prikimala. Ni mi preostalo drugega
ubogljivo sem se prestavila na klopco na balkonu. Pihala sem
cigaretni dim in si ogledovala okolico. Lepi beli bloki se bohotijo
v tistem naselju. Ve so mi nova naselja, ki rastejo v Ljubljani. Ker
so velika in bela in dajejo obutek, da je Ljubljana vseeno mesto, ne
pa nekakna movarasta kotlinica s staruhastimi stavbami, ki so resda
romantine, a v njih ni bogve kako fino iveti. Po mojem mnenju. V

114

ANA JUD

bloku, ki stoji natanko nasproti balkona, iz katerega sem kukala med

kajenjem, pa me je pritegnil pogled na okno dnevne sobe, ki e od
dale deluje kot dungla. Dnevna soba tistega stanovanja je natrpana z roami. Ampak roe nimajo cvetov, povsod se opirijo
le koati zeleni listi. Ko takole gledam, napenjam oi, sredi koatih listov opazim majhno loveko glavo, ki daje vtis, da gre za glavo, ki bi lahko, hm, pripadala Ostrku? Ko se malce premaknem,
pa lahko vidim e ve: aha Ostrek, ki ga gledam, je obleen v
rdeo majico s kratkimi rokavi in strmi v televizijski ekran. Nepremino.
Kdo pa je tale udak? vpraam. Znanec na hitro pogleda skozi
odprla vrata balkona in poree: Ah, tole je samo moj sosed Petan.
Petan?
Kateri Petan? vpraam z zanimanjem.
Petan-Petan, odvrne znanec, ki se je med tem e umaknil. Spet
nazaj med lonce.
Petan-Petan Bojan Petan? reem ponovno.
Ja, pa nehaj buljiti v tuja stanovanja, ker to ni vljudno, me okara
znanec.
Saj me ne vidi, se izgovorim. Nedolno. Kar je res Petan
strmi v televizijski ekran kakor prikovan in ni ans, da me vidi, kako
buljim naravnost v njegovo dnevno sobo
Saj je res bolje, da te ne vidi na mojem balkonu zdaj je
sigurno jezen nate, ker si napisala tisto knjigo, je e rekel znanec.
Ja, spet tisto knjigo
Briga me Tudi jaz sem jezna na njega. On je res hudobec,
pravi hudobec, preziram ga. On pa Zavrl, pa Pavlin, trije geniji v
usu sem cinino dejala in vrgla cigaretni ogorek ez ogrado
balkona. Proti Petanovemu bloku. Saj Petan najbr ne bi imel ni
proti e ima tako rad smeti, ki jih sponzorira kot ef DZS, se nad
enim cigaretnim ogorkom pa ne bi smel pritoevati No, DZS je
lastniko prepletena z agencijo Pristop: v Pristopu ima tretjinski
lastniki dele (33,3 odstotka), in e konsolidiramo 51,5 odstotka
DZS-jevega lastnitva Dnevnika in 33,3 odstotka DZS-jevega

DOSJE ROKOMAVHI

115

lastnitva v Pristopu, ugotovimo, da ima po knjigovodski raunici

Zavrl, ki ima v lasti 8,3 odstotka Pristopa, po tej povezavi, hkrati v
lasti e estino Dnevnika. A ker se Styria ne vmeava v vsebino, je
Dnevnik v celoti (ker KAD in ZP Veer nimata vpliva) Petanov in
Zavrlov. Posledino ne moremo mimo dejstva, da o asopisni vsebini
Direkta (in Dnevnika) poleg Petana odloa e Zavrl, ki je eden od
dveh kljunih ustanoviteljev Pristopa (poleg njega e partner Dejan
Veri); enake lastnike delee v Pristopu (8,3 odstotka) kot Zavrl
in Veri pa imata e predsednik uprave Pristopa Ale Razpet in
partner Andrej Drapal. Slednji se, poleg Zavrla, seveda, ukvarja z
lobiranjem, ampak priznati moram, da mi o njem nihe ni povedal
al besede, pa tudi sama (eprav sem ga zelo na kratko sreala le
dvakrat doslej) z njim nisem imela slabe izkunje. Za razliko od
Zavrla, s katerim imajo tisti, ki ne klecnejo pred njim in mu tako
dajo obutek nevarnosti, ogroenosti, lahko zelo-zelo velike teave.
Ne samo v Sloveniji. Zavrl mreo prede tudi po Balkanu. Agencija
Pristop, ki se e nekaj let konstantno iri na trg nekdanje Jugoslavije,
je pred asom sklenila tudi mono kapitalsko in strateko zaveznitvo
s hrvakim podjetjem Lowe Digitel in z njimi deli meano lastnitvo.
Pristop ima v Lowe Digitelu namre 33,3 odstotka lastnitva, enak
dele pa ima v Pristopu Lowe Digitel. Tovrstna vezava velja v
gospodarstvu za najslabo mono povezavo, kajti e potone eden,
ima izgubo tudi drugi. In obratno. Ampak brez skrbi, Pristop ne bo
potonil, eprav je moral v zadnjem asu nekaj ljudi celo odpustiti,
Lowe Digitel pa je oglaevalska agencija, ki se na Hrvakem ukvarja
z enakim delom kot Pristop v Sloveniji in velja za izjemno mono
agencijo. Najveji naroniki Lowe Digitela so Telekom Hrvake, TMobile (bivi Deutsche Telekom), Zagrebaka banka, Prva stambena
tedionica, Varteks, Hrvatski skijaki savez (in familija Kosteli,
seveda), poleg tega pokrivajo e vodo Jamnico in napitek Cedevita,
njihovi najmoneji medijski naroniki pa so Cosmo, Mila, Gloria,
Playboy, Jutarnji list in Globus. Skratka, Lowe Digitel je mona
agencija. Vplivna agencija, ki lahko poskrbi, da vas hrvaki asopisi
fentajo. In tukaj lahko potegnemo vzporednico, zakaj so mojo

116

ANA JUD

malenkost na Hrvakem terorizirali Jutarnji list, Globus in Slobodna

Dalmacija. Povezava je oitna. Za njo stoji Zavrl. Ja, na dragi Franci
Zavrl, ki je preko Pristopa solastnik Lowe Digitela, Lowe Digitel pa
dela z Jutarnjim listom in Globusom, je obrnil telefonek in domine
so padale. Prefrigano, ampak vsekakor premalo spretno. Da tega ne
bi mogli ugotoviti, kajne? Ne vem, kaj je mislil, Franci Zavrl da
ne bomo nikdar izvedeli, kam segajo njegove apice? Da ne bomo
nikdar izvedeli, kako dale je sposoben sei, ko bi nekoga rad zaklal?
Saj ni obrnil le enega telefonka, ve jih je obrnil. Slobodna Dalmacija je v lasti nemke medijske korporacije Westdeutsche Allgemeine Zeitung (WAZ) in jasno je, da so imeli v tem asopisu interes
raztreiti Ano Jud, saj WAZ, ki so, kolikor vem, knjigo preglodali
od A do , nimajo interesa, da bi jih kdo unieval. Kot bistri bralec
morda ve, je ravno WAZ tista hia, ki namerava dihursko znamko
Direkt sfurati na trg bive SFRJ, skratka, WAZ hoe dihursko znamko
Direkt, ki jo je, kot vemo, v prvi vrsti sproduciral Pristop, izdajati e
na Hrvakem, v BiH, Srbiji in rni Gori, poleg tega WAZ kupuje
asopisno hio Dnevnik. Pravzaprav bi jo morali kupiti e pred
meseci, toda do konca e niso prili. Dokonna pogodba o lastnitvu
e ni podpisana. Menda pa naj bi bila podpisana e letos. Kot so
potrdili viri iz Dnevnika, dri, da se je zadeva malce zaustavila zaradi
knjige in afere z iglami. eprav se v tej knjigi ne bom podrobno
ukvarjala z WAZ, pa lahko z gotovostjo zapiem, kdo so ti Nemci.
Leviarji, ki obvladujejo lastnitva medijev v vejem delu Evrope.
Kamor koli pridejo, naredijo zbrko. Kot tipini leviarski kapitalisti
se poveejo s katero koli vlado, in to ne glede na to, e je leva,
desna, ali sredinska. Itak se zdi, da je vse skupaj levo, vsa
Evropa. A pustimo to.
Kar povpraajte WAZ, kako poslujejo, kako dovoljujejo revizije
v medijskih hiah, ki jih obvladujejo, recimo No, mimogrede,
zadnji dan, ko sem tole spisarijo oddajala v tisk, me je doletela
novica, da je posel med Dnevnikom in WAZ propadel. WAZ ne bo
kupil Dnevnika. Bojda jim je zadeva padla v vodo, ker niso poslov
uskladili z Jutarnjim listom, katerega lastnik je ravno tako WAZ. e

DOSJE ROKOMAVHI

117

zadeva dri, smo lahko zadovoljni

No, na Franci Zavrl pa je v prvi vrsti seveda reeval sebe. Saj on
vedno reuje le sebe. In izkljuno zato je neumorno vrtel telefone,
nae sosede Hrvate pa gnjavil, naj o Ani Jud poroajo im gre. V
redu, Zavrl, kaj pa pravi zdaj? Ko vse vem? Ko bodo vse, kakne
so tvoje potuhnjene diskvalifikacijske poti, ki segajo e v tujino,
izvedeli vsi, ki berejo te vrstike? Verjemi, pri knjigi, ki jo ravnokar
bere (vem, da jo ravnokar dri v rokah mimogrede, ivjo, kako
si? e dolgo se nisva videla, a?), ti kaj takega ne bo uspelo, zagotavljam. Lahko sicer poskusi, ampak zmagati ne more. Si
predstavlja, kako udovita reklama bo za mojo knjigo, e stisnem
kakno kazensko ovadbico odgovornim urednikom Jutarnjega lista,
Globusa e kakega medija podobne nizke vrednosti, ki sprejema
naroila za medijski lin? Res, leviarjev se pa prav zares ve ne
bojim. Z lahkoto grem ez komunajzarje. In hkrati e vsem na
Balkanu povem, kaj ti, Zavrl, v resnici pone, kaken si v resnici,
na kako nizek nivo si se sposoben spustiti, ko se konno najde nekdo,
ki ti ga ne uspe ukrotiti? Ubij me neno Ha? Kaj pravi, Franci
Zavrl? Kaj pravi, e isto vsem povem in pokaem, kako je Pristop
zaradi tebe udbomafijska firma? Huh, si besen, ker sem se malce
razrepenila? Mmmmm saj vendar ve, kaj se je na koncu zgodilo
v pravljici z morskim psom in Rdeo kapico? Ona je zmagala ne
morski pes Ljubko. Pa upam, da ne bo el pri tej knjigi klicat e
Bushevih, recimo. No, saj tam ne bi imel uspeha. Tam so takni, kot
si ti, Franci Zavrl, isto kot jaz niko i nita Tam si takni, kot si
ti, le kljuko podajajo. Ne, bom raje uporabila socialistini izraz (ki
je tebi, rokomavhu, zagotovo bliji): tam takni, kot si ti, istijo
kljuko! Pucajo jo in zdi se, da bo kmalu tudi ti le e pucal kljuke.
In ni drugega. In tako posledino pridemo do neizogibnega dejstva,
da imata Petan in Zavrl kot lastnika asopisne hie Dnevnik oitno
velike interese, da tabloid Direkt, kljub finanni polomiji, e naprej
podpirata, kajne? Kakni bi lahko bili Petanovi in Zavrlovi interesi,
kajti finanni zdaj, ko e vsakdo ve, kam pes taco moli, ve ne morejo
biti!? Interes je en sam in edini in potrjuje vse, kar smo e navedli v

118

ANA JUD

prvi knjigi: tabloid Direkt je medij, ki ga je udbomafija ustanovila

zato, da bi v njem obraunavala z nasprotniki, tabloid Direkt je medij,
ki so ga ustanovili izkljuno zato, da bi izsiljevali politike in gospodarstvenike, skratka, kdor plaa, dobi mir, e ne plaa, mu ode
lep&priden imid v javnosti, lep&priden imid v javnosti pa je v
politiki in gospodarstvu e kako pomemben za rast kariere, kajne?
To lahko dokaem z sms sporoilom, ki mi ga je enkrat lani poslal
Zavrl (celotne korespondence ne bom navajala, ker bi posegala v
zasebnost nekoga tretjega) ta, s katerim so teave, naj da reklame,
pa teav ve ne bo imel! Ja, Pavlin, Petan in Zavrl so se eleli bogatiti
na tako ostuden nain, mar ne? S tem, da bi hkrati e zavajali male
ljudi in jih s krvolonimi zgodbami mamili, da bi njihov tabloidni
umotvor kupovali in prispevali k njihovemu nenasitnemu bogatenju.
K njihovemu kapitalu. Na sreo tudi mali ljudje niso povsem
trapasti, da bi nasedli in na sreo se je veina gospodarstvenikov
temu uprla. Direkt je brez reklamnih oglasov. Naeloma se dnevno
asopisje tabloidne sorte nikdar ne preivlja z reklamnimi oglasi,
ampak v glavnem bazira na prodaji, toda asopisna hia Dnevnik je
raunala na goro oglasov. Zavrl je raunal na reklamne oglase.
Zagotavljam. Vem iz prve roke.
Resda je Petan pred meseci izjavil, da je Poarju poskual prati
mogane, a oitno ne gre, ker je Poar menda bolan v glavo (izjava
je resnina in dri; Petan jo je podal enemu od novinarjev Maga in
izjava je bila objavljena v javnosti), toda mimo nekonsistence ne
moremo e Bojan Petan resno misli, ko trdi, da je Poar menda
bolan v glavo, kako je mono, da loveka, ki je po njegovi oceni
menda bolan v glavo, e vedno plauje in ga pua na poloaju
odgovornega urednika?
Morda pa Petan ne misli resno Petan lae?
e bi Petan govoril resnico, bi bila slika v realnosti drugana,
mar ne? Morda so pa Petanovi interesi takne narave (in e Zavrlovi
in Pavlinovi interesi tudi, da ne bo pomote!), da loveka, ki je menda
bolan v glavo, potrebuje. Mar ne?
Kaken lovek pa je sposoben opravljati najbolj krvolona linanja

DOSJE ROKOMAVHI

119

v javnosti? Kaknega loveka ni sram in uiva, ko rtve spravlja na

rob samomora? Normalnega loveka? Ne? Aha loveka, ki je
menda bolan v glavo, mar ne? Le lovek, ki je menda bolan v
glavo, lahko slui izprijenim dejanjem rokomavhov, mar ne?
Edinole lovek, ki je menda bolan v glavo, je sposoben igrati krono
v sistemu medijskih kvalifikacij in diskvalifikacij, kajne? Zakaj
Petan, Zavrl in Pavlin potrebujejo Poarja in Direkt? Zato, ker je
hitro sposoben igrati potrka. Ker je takojci pripravljen poeti
popolnoma vse, kar mu naroijo. Ja, da z njim posameznikom lezejo
nekam, po drugi strani pa spet na osebni ravni, primitivno, nizkotno
in obsojanja vredno obraunavajo z vsemi, ki jim niso po godu ali
pa niso po godu njihovim udbomafijskim zaveznikom? Da preko
javnosti uniujejo vse, ki bi jim lahko postali nevarni? Jaz sem malim
priskutneem vsekakor zelo nevarna, saj ravno z razkrivanjem
njihovih udbomafijskih metod ruim imperij, ki so si ga pohlepno
kanili zgraditi. Zadnji, ko so spet spacali o meni nekaj bistroumnih
lai, se nisem uspela premagati in sem se kljub obljubam, da ve ne
bom jokala, zacmerila. Tabloidno nasilje boli. Kdor tega ni skusil,
ne more vedeti, kako grozljivi so obutki. Poklical me je Mrkai:
Kaj je e spet s tabo? A ti nisem rekel, da ne sme jokati, in e te
kdo vpraa, e e kaj joka mora rei, da joka joka, kako
e? Malo sem si obrisala solze in zajavkala: Ja, za 70 odstotkov
manj kot v istem obdobju lani. Odlien odgovor! Tako se govori.
Pusti Poarja, on je reva, ti si veliko moneja od njega in ve se, da
ti zmaguje. Ne on, ti zmaguje, je z opogumljajoim glasom dejal
Mrkai. Zagodrnjala sem: Ja, na ful zmagujem, na ful e naprej
me je poskual spraviti v dobro voljo Rekel je: Daj, poglej,
Izraelci so tudi veraj spet napadli Hezbolah, pa so imeli devet mrtvih Zastrigla sem z uesi. Kaj imajo tukaj za opraviti Izraelci
in kaj Hezbolah? Kaj hoe zdaj povedati? Da sem jaz Hezbolah?
sem vpraala mrko. Zelo mrko Ne. Ti si vendar Izrael, je
odgovoril Mrkai.
Dobro, to mi je e bolj ve kdo je pa potem Hezbolah? sem
ponovno vpraala. Hm Mrkai je odvrnil: Zavrl to je vojna.

120

ANA JUD

Saj razume. V vsaki vojni padajo rtve, tudi nedolne, ampak ve

se, kdo bo zmagal in zmagal bo kdo?
Izrael, jasno, sem zaivkala. Ne ravno prepriljivo, a vendar
dovolj samozadostno, da sem vsaj na zunaj delovala prepriljivo
Tako se govori, je strumno dejal Mrkai. Ja
akaj malo , sem se zamislila, e sem jaz Izrael, in e je
Zavrl Hezbolah kdo je potemtakem tukaj Hamas!?
Poar, se je glasil odgovor iz telefonske slualke.
Pa Omerza? sem e vpraala. Zdaj me je dialog e zabaval
PLO! je vzkliknil Mrkai. Recimo Dobro zdaj se moramo
zmeniti le e to, kdo bo Zahodni breg in kdo Gaza, pa se lahko gremo
lovek ne jezi se, sem menila v smehu. Ja, Poarja se ne sme
bati.
e se boji, je zmaga njegova. e useka nazaj, ga premaga.
Poar je v resnici najveji strahopetec v tej dravi. Drnaeva isto.
V resnici sta dva mala pokakanka, ki ju je mo v hipu prestraiti.
Da je pokakanek, je pred meseci na svoji spletni strani zapisal tudi
Jonas nidari, ki je Poarja ponovno fino peljal ejnega ez reko.
Poarju so nastavili lanivo zgodbico o Jonasu, Poar jo je kakopak
pograbil in brez kakrnega koli preverjanja objavil. Kajti Petan,
Pavlin in Zavrl zelo dobro vedo, da imajo Poarja tudi zato, da z
njim enejo strah v kosti vsem, ki jih hoejo uniiti, ali jim vsaj
malo podkuriti. Pa bi bili brkone bolj uinkoviti, e bi si nabavili
enega res velikega buldoga, recimo.
Je pa smeno, ko lovek brska po arhivu tega asopisnega stvora,
kaj vse najde. Poleg grdih in lanivih lankov o nas, ki nas hoejo
diskreditirati, hkrati e lepe-prijazne-osladne lanke o agenciji
Pristop in njegovih varovancih, kakopak. Vidite, kako oitno je, da
Franci Zavrl skrbi za lastno lepo podobo? Recimo, 20. januarja letos,
je bil objavljen lanek z naslovom Pristop do korita in podnaslovom
Franci Zavrl podpisal pogodbo z Uradom vlade za informiranje in
novim efom Mercatorja igo Debeljakom ter ujel enega od najvejih
hrvakih projektov doslej, tekega 45 milijonov tolarjev. lanek je
superioren in govori le o tem, kako je, ah, na dragi Franci Zavrl

DOSJE ROKOMAVHI

121

uspeen: Oglaevalska agencija Pristop, katere lider je Franci

Zavrl, je pred nekaj dnevi dobila menda enega izmed najbolj
zaelenih poslov na podroju spremljanja medijev, kliping za potrebe
vladnega urada za informiranje, ki ga e nekaj tednov vodi Gregor
Krajc, neko tiskovni predstavnik vlade Toneta Ropa. e pred tem je
Pristop zmagal na javnem razpisu za predstavnitvo Evropske
komisije v Sloveniji. Skupina Pristop-Digitel pa anje uspehe na
Hrvakem, kjer je dobila komunikacijsko podporo enega od najvejih
hrvakih projektov doslej ureditev zemljikih knjig in katastrov.
Projekt je vreden 45 milijonov evrov, zanj pa se je potegoval tudi
Ivan Sunik z agencijo Studio 3S, znan po tem, da je pred kratkim
nekaj dni pekel in prodajal klobase pred ljubljanskim Maximarketom.
Pristop se oitno krepi tudi v Bruslju, saj bo na relaciji Ljubljana
Bruselj komunikacijsko podprl prestrukturiranje podjetja Radee
Papir. Po naih informacijah je Pristop podpisal tudi pogodbo za
svetovanje pri odnosih z javnostmi z novim predsednikom uprave
Mercatorja igo Debeljakom. Tudi ostali, ki so kakor koli povezani
z Zavrlom, ali pa se ve, da so njegovi prijatelji in zavezniki, imajo v
Direktu zagotovljen mir. In lepe lanke. Recimo, 21. junija letos je
Direkt objavil lanek z naslovom: Prvi Veri, danes Pavlovieva
in podnaslovom Dvajsetega junija, ampak tono pred 15 leti, je
zaela delovati STA, Slovenska tiskovna agencija. Prva tiskovna
agencija v zgodovini Slovenije. lanek pa je bil taken: Dvajsetega
junija, ampak tono pred 15 leti, je zaela delovati STA, Slovenska
tiskovna agencija. Prva tiskovna agencija v zgodovini Slovenije, ki
poroa v slovenskem jeziku. Snovalci so ji sprva hoteli nadeti kratico
Slota, vendar je ob ustanovitvi agencije, 24. maja 1991, prevladalo
ime STA. Pogodbo o ustanovitvi sta podpisala tedanji Izvrni svet
Republike Slovenije (danes po domae vlada) in druba Ini. Nekaj
dni pozneje se je rodila STA kot druba z omejeno odgovornostjo,
prvi direktor pa je postal Dejan Veri, danes znan kot solastnik
agencije Pristop in eden izmed vodilnih slovenskih teoretikov (tudi
z mednarodno reputacijo) za odnose z javnostmi. Danes je v servisu
STA redno zaposlenih 56 novinarjev in 50 honorarnih sodelavcev, ki

122

ANA JUD

dnevno pripravijo okoli 350 vesti v slovenini in desetino tega v

angleini. Letna produkcija pa je e lani presegla 100.000 vesti.
Direktorica STA je Lidija Pavlovi, nekdanja novinarka Gospodarskega vestnika. Vidite, e tabloidni stvor pie o svojih
ljubljenkih, ni pred imeni nikakrnih grdih pridevnikov. Zakaj,
recimo, pred Veriem ne pie, da se je zadnje ase kar lepo poredil
in bi bil e skrajni as, da malo shuja? Hecam se. Zadnji sem ga
sluajno videla in se mi zdi z malim trebukom prav presneto seksi,
ampak pustimo to. e tole si poglejte, tole je ele hecno. 25. maja
letos je Direkt objavil lanek z naslovom Operacija Mercator,
podnaslov pa je bil Ni prav obiajno, da na predstavitev neke knjige
pride okoli sto ljudi, kolikor se jih je veraj nabralo v Modrem salonu
ljubljanskega hotela Union. In e lanek: Ni prav obiajno, da na
predstavitev neke knjige pride okoli sto ljudi, kolikor se jih je veraj
nabralo v Modrem salonu ljubljanskega hotela Union ob izidu
Najboljega motva, 250 strani dolge knjige s podnaslovom Vzpon
in razreitev Zorana Jankovia. Bil je, jasno, avtor Ale erin,
nekdanji lan uprave Mercatorja, bili pa so tudi vsi drugi nekdanji
lani uprave s lovekom iz podnaslova na elu, oetom Mercatorja.
Prila sta tudi Mercatorjev dedek Miran Goslar in sin, zdajnji
predsednik uprave, iga Debeljak, kot jih je poimenoval pisec uvodne
besede v knjigi Peter Frankl, oe Financ. eprav je taknole natevanje malo nadleno, ne gre brez omembe prvakov LDS Jelka Kacina
in SNS Zmaga Jelinia Pleminitega (bivega predsednika drave
in Jankovievega prijatelja Milana Kuana ni bilo), prila pa sta
tudi veni ef Cankarjevega doma Mitja Rotovnik in ertevejevec Lado
Ambroi. Zanimanje za erinovo knjigo je bilo menda zelo veliko,
zato so jo natisnili v 5000 izvodih in e raunajo na ponatis. In kot
se je pohvalil erin, bi prevod knjige (naslov bi bil, oh, Dream Team)
rada celo izdala britanska zaloba Penguin. Zakaj takno zanimanje
za obseen prosti spis o nekem obdobju v nekem podjetju? Razlogov
je ve, od tega, da so se z Mercatorjem dogajale res udne stvari in
nas mui, ali je popis konkreten in vse grdobije razkrite, do tega, da
ime osebe iz podnaslova vlee. Dejstvo je tudi, da so v svetu knjige

DOSJE ROKOMAVHI

123

uspenih menederjev zelo brane, knjig slovenskih menederjev pa

skorajda ni. Da banalne radovednosti, kdo je v knjigi in kaj o njem
pie, niti ne omenjam. Marsikdo bo rahlo razoaran, saj ne gre za
pikantno, z vsemi potrebnimi imeni podkrepljeno pranje umazanega
perila, kot si ga je privoila Operacija Direkt z izgovorom, kako je
srno iskrena, v resnici pa je hudo zavajajoa in aljiva. erin si
elegantno pomaga z nekaterimi izmiljenimi osebami in bolj
literarnim pristopom. Najbolje motvo, vsaj po prvem prelistavanju,
ni aljivo, koliko je v skladu z realnostjo, pa bodo presodili vpleteni
v dogajanje in vsak bralec sam. Upamo le, da v knjigi ni toliko
osladnih besed, kot jih je bilo na verajnji predstavitvi. Kaj pravite,
ha? Lepo lezenje v rit.
Pustimo tisti stavek, ki okrca mojo knjigo, to so samo bistre
domislice Poarja, ki ne more in ne more preboleti resnice iz prve
knjige.
Poglejte oitno povezavo: Ale erin je napisal knjigo o Mercatorju, za katerega vsi vemo, da je umazana gospodarska zgodba, a
glej ga zlomka, ni od tega ni bilo v knjigi. erinova knjiga je bila
le slavospev Jankoviu. Kot vemo je Mercator e dolga leta eden
najvejih Pristopovih naronikov. Jankovi in Zavrl sta dobra prijatelja, Zavrlov brat Peter Zavrl pa je lan uprave Mercatorja. erinova
knjiga ni bila popolnoma ni drugega kot propagandno glasilo za
Jankovievo upansko kandidaturo in kaj mislite, kdo vodi Jankovievo predvolilno kampanjo? Kakopak, erin. Kdo jo pomaga delati? Kdo lobira? Ah, Zavrl seveda. Vejega knjinega natega, kot je
bila erinova knjiga, si pa ne moremo zamisliti.
Oiten primer diskreditacije, ki jo vodi ta tabloidni pimevuh
stvor, pa je tudi primer Dela, konkurenne asopisne hie asopisne
hie Dnevnik. Skorajda ne mine dan, da tamkajnjih efov ne bi
namakali v Direktu in oitno je, da tabloid slui smeenju konkurence, ki Petanu, Zavrlu in Pavlinu kakopak ni po godu.
Najbolj zanimivo pa je, da se Direkt ne dotakne premierja Janeza
Jane. Razen, e najde Jana novo bejbo in je to senzacionalna
novica, ki si v Direktu zaslui najbolj osladno prijazen lanek, kar

124

ANA JUD

jih je mono spisati Zakaj? Dnevnik, ki se predstavlja kot

leviarska asopisna hia, bi vendarle morala v skladu s svojo
politino ideologijo , vsak dan veselo mlatiti po Jani. Pa ne
zasledimo niti enega lanka, niesar, kar bi lahko Jano znerviralo.
No, ko je Jani umrl oe, se je Poar v Direktu aljivo posmehoval
iz alostnega dogodka. Kar je zgolj e en dokaz, da Poar patoloko
uiva, ko ubija e mrtve in lanek je bil res obupen (Poar in njegovi
intelektualni preseki se kakopak spet niso bili sposobni sami
podpisati pod lanek, ampak so pod lanek podpisali Direktov in
Dnevnikov psevdonim Tone Cajhen); noben pokojnik si takega
lanka ne zaslui! Je pa zanimivo, da je takrat Bojan Petan prisilil
Poarja, da se je po e-mailu opraviil Jani, ker je napisal tako grd
lanek o njegovem preminulem oetu. Garantiram, e bi bila danes
e vedno na oblasti LDS in bi Jana e vedno taval nekje v opoziciji,
bi Petan skomignil z rameni in rekel, ah, fuka se mi za Jano A
ker je Jana danes na oblasti in tudi Petan ima zaradi tega teave, se
je pa potrebno prilagoditi razmeram. In se opraviiti za grd lanek.
Vidite, kako hitro se je Petan sposoben prodati? Kako hitro je
sposoben pozabiti na LDS in se prodati Jani? Skratka, z gotovostjo
si drznem zapisati, da je ravno asopisna hia Dnevnik, ki se v
javnosti predstavlja kakor svetilnik leviarske in vsesplone
novinarske neodvisnosti, ravno tista hia, ki najhuje leze v anale
sedanji vladi (ki se predstavlja kot desnosredinska, v resnici pa je
isto isti morn, kot je bil prej vlada LDS socialistina) in s tem
dokazuje dvakratno dvolinost: prva je dokazilo, da so ravno leviarji
najhuji kapitalisti, ki jim je eno figo mar za naela (magari leviarska naela, e tem naelom sploh lahko reemo naela), ampak
so se za denar pripravljeni speati s komer koli, druga pa je dvolinost
o novinarski svobodi. Leviarji danes cvilijo, da je svoboda tiska
pod novo oblastjo omejena, da je zdaj kar naenkrat konec novinarske
neodvisnosti, v resnici pa je novinarska svoboda glih toliko (ni ve
in ni manj) omejena, kakor je bila omejena prej in novinarji, ki so
iz tovrstnih argumentov odli z Dela na Dnevnik, so v resnici prili
iz price deja pod gromek naliv. V veliki meri je zadeva odvisna

DOSJE ROKOMAVHI

125

ravno od Zavrla. Agencija Pristop je namre povezana z vlado.

Agencija Pristop je pravzaprav pripravljena biti povezana s katero
koli vlado. Tako kot je bil Zavrl povezan z vlado LDS, je danes
povezan z vlado SDS. Skrbi za piar gospodarskih reform. Ki so bile
revolucionarno napovedane, zgodilo pa se ni (e) ni. In v tem
mandatu se tudi ni ve ne bo zgodilo. Ker je prepozno. Edino za
zloenke je e as. Za male in line zloenke, ki jih producira Pristop,
naroila jih je kakopak vlada, plaujemo pa jih mi, saj milijoni, ki
jih vlada plauje za promocijo reform, gredo iz prorauna. Davkoplaevalski denar je v igri. A ni naa drava super? Najprej nam
jemlje denar, nato ga daje Pristopu, ki na hitro pripravi nekaj
meglenih idej, jih pretopi v zloenke, nato pa nam jih potarji meejo
v kaselce. Obseno kampanjo za podporo pri izvedbi Strategije
razvoja Slovenije in reform, so pripravili na vladnem uradu za
informiranje in v ta namen so rezervirali kar 152 milijonov tolarjev.
Komunikacijsko strategijo kampanje je zasnovala ravno agencija
Pristop, ki si je zamislila tudi glavni slogan za glavno zloenko
Slovenija jutri!. Agencija Pristop je bila za delo izbrana na javnem
razpisu, kako javni razpisi potekajo, pa e vemo. Pod mizo. e prej
je vse dogovorjeno. Nekdo mi je dejal: Vse je zmenjeno vnaprej.
Vsi posli se sklenejo z lobiranjem. Vidite? Ker se posli vasih tudi
delijo, je tudi Pristop k reformnemu reklamiranju povabil e agenciji
Futuro DDB in Formitas, s projektom pa bo zasluil 7.140.000
tolarjev. To pa e ni vse. Posel za vzdrevalca spletne strani Slovenija jutri! je dobilo Pristopovo herinsko podjetje Renderspace. Za
vzdrevanje in prenavljanje spletne strani vladni urad za informiranje
plauje 239.616 tolarjev z DDV. Renderspace, ki lastniko torej sodi
pod skupino Pristop je e pred asom dobil tudi posel za asopisno
hio Dnevnik in skrbi tudi za njihovo spletno stran, ravno tako kot
skrbi e za Direktovo spletno stran. Skratka, poleg tega, da je
asopisna hia Dnevnik lastniko povezana s Pristopom, je ravno
preko te povezave povezana e z vlado in tudi Zavrl skrbi, da Direkt
(in Dnevnik) dasta Jani mir oz. se mu celo prilizujeta tako smeno,
da tega trenutno ne pone popolnoma nobena medijska hia v dravi.

126

ANA JUD

Skratka, vidite, kakni rovi so stkani v tej dravi? Franci Zavrl se

rad pohvali, da je hobotnica, kar pomeni, da ima lovke razpletene
prav povsod. Toda, mar hoete prav zares vedeti, kdo je Franci Zavrl?
Kdo je Zavrl v resnici? Kdo je ta neni fant iz asov JBTZ? Mali,
pridni fantek, nedolna rtev zgodovine? Za zaetek si preberite nekaj
naslednjih vrstik: druba Mobitel (ki je imela sicer svojo hino
oglaevalsko Agencijo 41) je bila vrsto let eden najvejih naronikov
agencije Pristop. Podjetji sta sodelovali na kup razlinih nainov,
recimo, reklamni oglasi, kliping, svetovanja, poslovne strategije in
tako naprej.
Prejnjemu predsedniku uprave Mobitela Antonu Majzlju se
najbr niti ne sanja, da je pred dvema letoma, ko je Zoran Thaler
postal predsednik uprave Simobila, Zavrl hodil v njegovo pisarno in
ga k sodelovanju s Pristopom vabil z naslednjimi besedami: Ja,
daj to, pa ono bova midva sfukala Majzlja, ha?
Pomislite, kako nizkotno je Zavrl porival no v hrbet efu podjetja,
ki mu je dajalo milijone in milijone. Kako podlo je bil sposoben
ravnati, da bi dobil e kaken tolar ve. Kako nizko se je bil
pripravljen spustiti in sfukati efa podjetja, ki je sodilo med njegove
najveje financerje. Samo zato, da bi pridobil e kaknega naronika.
Ubogi Majzelj, ki vsega tega ni vedel in bo zdaj, ko to bere na teh
straneh, najbr okiran.
In ubogi Thaler, ki na Zavrlove podle poteze, na njegove nizkotne
ponudbe, da bi mu pomagal sfukati Majzlja, ni pristal. Kajti potem
se je nekega dne zgodilo
Zavrlu je konno zagorelo pod lisijim repom. To je bilo takrat,
ko je spoznal, da se Ana Jud ne heca. Da isto zares pie knjigo. Ki
jo misli isto zares izdati. Ja, takrat je Zavrl storil toliko podlosti, da
se loveku obrne elodec, e e slii za ime Franci Zavrl. Bilo je
precej naporno, kajne? Franci Zavrl si je nekako moral reiti koo.
Poskual si jo je reiti. Na enako podel nain, kot je pred dvema
letoma elel dobiti e kaken tolarek in v zameno zaklati Majzlja.
Le da je Zavrl zdaj obrnil ploo. Zdaj je bil pripravljen zaklati
Thalerja. In ga je zaklal. Zaklal ga je. Franci Zavrl, ki je pomagal

DOSJE ROKOMAVHI

127

ustvariti nao dravo, se je tako bal, da bi ta drava konno izvedela

pravo resnico o njem, da je bil pripravljen zaklati vse svoje poslovne
partnerje, politine zaveznike, prijatelje, skratka, ne bi se ustavil
pred nikomer. Vsakogar bi zaklal, e bi mu s tem uspelo zaklati Ano
Jud. Nekdo je dejal, da sem Zavrlu s knjigo naredila le uslugo, ker
je zdaj pa vsak direktor v nai dravi videl, kako je Franci Zavrl
prizadeven lovek, kako se je ukvarjal z mano. On sam se je ukvarjal
z mano. Ni poslal kurirka, ne, on sam, big Zavrl, je delal z mano.
Z mano, ki sem niko i nita Pa ni res. Ne to, da jaz nisem niko i
nita. To dri. Jaz sem niko i nita. Toda tevilni efi podjetij, ki so
knjigo prebrali, tega niso tako dojeli. Videli so, kako mono si je
Zavrl prizadeval, da bi izid knjige prepreil. No, Zavrl se je v tistem
trenutku spomnil nemara najbolj genialne strategije v vsej svoji
rokomavhski karieri. eprav mu je bilo menda potem al. Ampak,
ko je Zavrlu esa al, to itak ne pomeni niesar. Zavrl je kot maek.
Najprej se ti s krempeljci obesi na zavese in jih unii, nakar ga z
zvitim asopisom grobo in jezno lopne po hrbtu, no, ne preve,
ampak le toliko, da se malo ukoi, ampak, no, ez pet minut je e
spet vse po starem. On se ez pet minut obnaa, kot da se vmes ni
zgodilo prav ni. Kot da vmes ni uniil zaves!
V sekundi je sposoben zamenjati karakter
Po vsej dravi je kroil kup raznolikih elektronskih pisem s
seksualnimi in drugimi perverzijami. Velik kup lai in izmiljotin.
Tudi po celem Balkanu je kroil kup raznolikih elektronskih pisem
s seksualnimi perverzijami. e en velik kup lai in pokvarjenih
izmiljotin.
poiljatelj (poleg drugih): franci.zavrlpristop.si
piite mu ja, piite mu in ga vpraajte, kako kaj ivi danes

Franci Zavrl, najbolj pokvarjeni

lobist v dravi

Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, due pa ne morejo umoriti.

Bojte se raji tistega, ki more duo in telo pogubiti v pekel!
iz Matejevega evangelija

No kaj pa je zdaj s tabo in z Zavrlom? me v naslednjem trenutku

na kofetku vpraa nekdo iz agencije Pristop. Ja, ne boste verjeli, tu
in tam gre kdo iz Pristopa z mano celo na kofetek. Saj v Pristopu ne
delajo slabi ljudje. Ne, nikakor. Veina ljudi v Pristopu je zelo v
redu in zelo so sposobni. Kljub temu, da prodajanje megle, kar
piarovstvo in oglaevanje nedvomno sta, ne sodi v brano meni ljubih
poslov, pa moram priznati, da gre za izjemno fascinanten biznis, ki
se je v zadnjih letih v Sloveniji neverjetno razmahnil. Na Zahodu
taken posel kakopak poznajo e dlje, e vsaj 50 let, toda v Sloveniji
sta se piarovstvo in oglaevanje razmahnila ele v zadnjih desetih
letih, zato lahko mirne due zapiemo, da sta piarovstvo in oglaevanje pravzaprav posla, ki v nai dravi v zadnjem asu
najmoneje cvetita in doivljata najveji razmah. S tem sledimo
znanstvenim dognanjem, da se najve potenciala za rast skriva na
podrojih, kjer smo najibkeji. Morda to dri tudi v tem primeru. V
javnosti, kjer smo pogosto postavljeni pred medije kot razgaljene
tare, smo vsekakor zelo ibki in redko kdo zmore odlino nastopati

DOSJE ROKOMAVHI

129

v javnosti brez kakrne koli podpore strokovnjakov. Dobre nastope

v javnosti ima, denimo, Zmago Jelini Plemeniti. Pustimo, da
pogosto govori stvari, ki ne sodijo prav nikamor, toda Jelini je v
vsakem primeru odlien retorik, ki pritegne mnoice in njegovi
nastopi v javnosti so zelo dobri. In kolikor mi je znano, ga nastopov
nihe ne pouuje. Jelini je v tem pogledu vsekakor talent. Drugae
pa ima e vsak pimeuh politik vsaj enega, e ne e kar dva
predstavnika za tisk, ki skrbita za njegovo lepo podobo v javnosti.
Skorajda vsako, tudi najmanje podjetje, ima lastnega predstavnika
za tisk, ki budno pazi, da so njegovi varovanci v medijih predstavljeni
kar se da najlepe. Vsi se obraajo na reklamne agencije, ker hoejo
vsi imeti kar se da najbolje reklamne oglase. Ker hoejo vsi najbolje
prodajati lastne produkte ali striti kar sami sebe. Oglaevalske
agencije na podlagi elja in idej, ki jim jih predoijo naroniki, nato
izdelujejo strategije. Kako v javnosti izpasti im bolj kul in frajersko
in kako im bolje prodati im ve. Vsega. Sebe in svojih produktov.
Lastno podobo? e vedno velja: tri se sam in bog ti bo pomagal. e
se ne tri sam, ni ans, da pride v ospredje. e seveda eli priti v
ospredje. Recimo, poglejte primer slovenskih misic. Koliko se jih v
resnici spomnite? Skorajda nobene, kajne? Jaz, e sem iskrena, ne
vem niti tega, katera je trenutno aktualna. Ko zmagajo na tekmovanju,
so nekaj asa slavne in v ospredju, nato ponavadi poniknejo. Jasno,
niso se bile sposobne dobro triti. Isto je s politiki. Pomembno je,
kako nastopajo v javnosti in kje se pojavljajo. Ravno s pojavljanjem
v javnosti namre privabijo najve volivcev in volivk, seveda e
imajo dobro izdelane strategije javnih nastopov. Denimo, iz prve
roke vam lahko povem, da se poslanec SDS Branko Grims, ko ga za
izjavo poklie kakna televizija, na vse kriplje trudi, da izjave z njim
ne bi posneli zunaj, na zraku. Razlog je preprost: skrbi ga, da bi mu
veter razmril lase in potem na televiziji ne bi izpadel dobro oz. bi
izpadel smeno. Seveda Grims, tako kot ostali, pred vsakim nastopom
e prej skoi v blinjo toaleto, da se pogleda v ogledalo, no, in ele
potem lahko zabrnijo kamere. Kdo ga je tega nauil? Strategija.
Piarovci Konkretno so Grimsa, ravno tako kot bolj ali manj vse

130

ANA JUD

druge SDS-ovce, pred volitvami 2004 natrenirali ameriki strokovnjaki, ki so se smukali v Sloveniji. Po malem pa sta pomagala
tudi Pristop in Zavrl. Ampak tovrstna treniranja se vedno ne obnesejo.
Vsaj pri Grimsu se oitno niso. Ko se lovek z njim pogovarja
neformalno, je Grims povsem okej, ko se z njim pogovarja formalno,
dobi prav zares obutek, da poslua Josepha Goebbelsa. Kako dolgo
je trajala Goebbelsova kariera in kako se je konala, pa e vemo.
Klavrno. Na dvoriu firerjevega bunkerja, s kroglo v glavi. A
pustimo to Skratka, posel, ki ga opravljajo oglaevalske agencije,
je presneto teek in naporen. A dobikonosen. Terja ljudi z idejami.
Saj e si bolj puhle glave, ne more proizvajati idej, ne zmore
prodajati megle. Ne more ljudi prepriati, da je kokoje jajce v
resnici nojevo jajce. Ne more jih prepriati, da pride okolada Milka
v resnici naravnost iz krave, ki je povrhu vsega e vijoline barve.
Ne more jih prepriati, da je med vsemi vrstami pralnega praka
ravno tisti najbolji, ki oisti popolnoma vse, e tako zanikrne
madee, ki se zavleejo globoko v tkanino. Ne more jih prepriati,
da bo na loteriji ravno ti tisti srene, ki bo zadel glavno nagrado in
z dobitkom do konca ivljenja poleaval in lenaril na Fidiju. Ne
more jih prepriati, da se bodo vsi zaljubili vate in bo na tvojih
strani ulice ves as sijalo sonce, e bo le kupil in veil tiste veilne
gumije. In ne more jih prepriati, kako bi bil ravno ti najbolji
voditelj drave, e nima nikogar, ki bi te nauil, kakno strategijo
je potrebno ubrati v javnosti, da prepria ljudstvo. Recimo, se morda
e spomnite, kako je nekdanja predsednika kandidatka Barbara
Brezigar leta 2002 v celoti zamenjala svoj imid? Ko je bila e
vrhovna toilka, smo jo ves as videvali v dolgih togah, z mrkim
izrazom na obrazu, skorajda nikdar se ni v javnosti zasmejala, ker
smo vedeli, da ima bolj slabe zobe in jih najbr ni elela kazati, ker
ji je bilo brkone nerodno, skratka, ni bila posebej privlaen kaliber
za javnost. Nato pa je stopila v politiko in, glej ga zlomka, kar
naenkrat je hodila naokrog sijoa, v elegantnih oblekah, s simpatino
frizuro in pred fotoobjektivi se je smejala kot abica, ki bi ji kdo
rekel, no, povej marmelaaaaada! Ja, njeni zobje so bili kar naenkrat

DOSJE ROKOMAVHI

131

lepi. Beli in ravni. In govorila je kot prvoolki, ki ob 1. maju

deklamirajo dravotvorne pesmice. Naueno, natrenirano in seveda
precej patetino, da njene strategije ne bi uspeli spregledati, ampak
v javnosti vseeno uinkovito in uspeno. V dirki za predsedniki
poloaj je zasedla odlino drugo mesto. Kar ji je spodneslo zmago,
je bilo nemara dejstvo, da je enska. V zatohli slovenski miselnosti
pa je ideja, da bi enske zasedale najvije politine poloaje v dravi,
e vedno globoko vraena v veinsko volilno telo. Podobno
funkcionira v javnosti predsednik SD Borut Pahor. Se morda kdo
spomni, kdaj je ta politik storil ali povedal kaj resnino smiselnega?
Ne. Pa vendar velja za enega od naih najuspenejih politikov. Ker
ga vsi samo gledajo. Ker (bojda) dobro zgleda. e nekdo dobro
zgleda, itak ni nuje, da e kaj pametnega pove, saj ljudje v prvi vrsti
gledamo in ne posluamo. Mnoina psihologija, torej. V taknih
razmerah naeloma ni teko prodaja megle. A vendar jo je teko
prodajati ravno zato, ker gre za koliinski problem. Vsi hoemo v
javnosti izpasti najlepi, najpametneji in najbolji. Konkurenca je
mona in zato morajo garati tudi tisti, ki meglo prodajajo. Vedno
znova si morajo izmiljati nove slogane, kar naprej morajo producirati nove strategije. Zato je ta posel nedvomno teaki. In e
hoe prodajati meglo, mora biti najprej torej pameten. V
manipuliranju s posamezniki in mnoicami mora biti spreten.
Sposoben, torej. Tale znanec je eden od njih. Eden od prodajalcev
megle. Eden od zelo zanimivih prodajalcev megle. Vedno govori
v lepi in pravilni slovenini. Brez kanka kakrnega koli naglasa,
e najmanj pa ljubljanskega abarskega kvakanja in jezikovnega
paenja. Nain, kako se izraa on, me fascinira. Ker je ist. Lep.
Vsaj meni se zdi tak. In fascinira me tudi on. Ker je, kljub temu da
prodaja meglo, eden najbolj normalnih ljudi v dravici. On seveda
ni rokomavh. Dasiravno je pristopovec. Ne predlagam pa vam, da
ga na Pristopu iete. Ker ga ne boste nali. Ko tu in tam kofetkava,
poneva to dale stran od radovednih oi. In tako je bilo tudi tokrat Joj, res ne vem, kaj je z Zavrlom morda pa ti kaj ve?
In ti bi itak moral vedeti ve od mene, sem med tem, ko sem srknila

132

ANA JUD

mali poirek kave, dejala previdno. In hkrati radovedno Niti ne.

Precej nerodno mu je, je rekel nekdo iz Pristopa. Pogledal me je
nedolno. Ja, ti pristopovci so taki. Najprej nedolno gledajo, nato
so pa z njimi vasih cele frke. Hoe rei, da ne govori o tem? O
vsem, kar se je zgodilo, o vsem, kar je storil in itak, da nikdar ne
bom razumela, zakaj je bilo vse to potrebno, sem menila. Z mislimi
sem se povrnila v preteklost Sogovornik je modro molal, zato
sem ponovila vpraanje: Se pravi, da sploh ne govori o tem? Sploh
ne?
Niti ne , se je glasil nejasni odgovor nekoga iz Pristopa.
Kaj? sem vpraala. elela sem konkretizirati zadevo
Mislim, e kaj ree ree, da ja vse skupaj le reklama, ampak
je seveda jasno, da v resnici tega, da pie o njem, ne dojema kot
reklamo, je zamiljeno povedal on.
V redu in kaj pravi? Razen tega, da je vse skupaj reklama.
Kajti zame osebno vse skupaj nikakor ni bila reklama. Bila je dobra
reklama za knjigo haha, vidi, mogoe bi pa mogel ta va Pristop
enako strategijo uporabiti tudi v kakni drugi zadevi recimo,
najprej bi za, hm, Mercatorjev paket, v katerem bi predstavljala
posebne ugodnosti sezone, naredili eno fake reklamo, v kateri bi
trdili, da je notri to, to in to, nato ko bi paket v Mercatorju dali v
prodajo, bi takoj zaeli trditi nekaj drugega, haha, kao najprej knjiga
o fuku, nato pa e spet nekaj popolnoma drugega , sem z besedami
motovilila sem in tja. Ne preve prepriljivo. Nekdo iz Pristopa je
rekel: Ah, pusti, zafrknil se je sam si je kriv. Kaj se je pa spetljal
s Poarjem. Tega loveka se je potrebno im bolj izogibati.
Ja, na dale. Zelo na dale, sem se nemudoma strinjala. In
dodala: No, pa kaj je rekel, e je kaj rekel o meni, mislim?
Ni takega, je odvrnil nekdo iz Pristopa.
Ni rekel ni slabega o meni? sem ponovno zavrtala z vpraanjem. Nekdo iz Pristopa se je spet za trenutek zamislil, nato pa dejal:
Pravzaprav ne ne spomnim se, da bi rekel kaj takega, kaj slabega
o tebi ne, ni ni rekel, vsaj jaz nisem slial.
isto niesar nisi slial, da bi kaj rekel? sem ponovno vpraala.

DOSJE ROKOMAVHI

133

No nekaj je sicer res rekel , je on spet zael stavek.

Ja, pa je rekel no? sem menila. Nestrpno
Ja, rekel je tisto, kar je e itak rekel na televiziji da je knjiga
dobra, da je vse, kar si napisala o njem, sicer res, ampak, da ga moti je poskual razloiti on.
Kaj ga moti? sem ga prehitela z vpraanjem.
jah, moti ga, da je izpadel kakor nekaken hudi, pa da on
ni hudi, ali nekaj takega, je stavek zakljuil nekdo iz Pristopa.
Ja, seveda, on je pravi mali angelek, sem se nasmehnila, in
najhuji strup je vedno v majhnih flakah. Ti to dobro ve no, bi
me pa veselilo, e bi ta flaka govorila z mano. Priznam, izkljuno
zato, ker mora novinar informacije vedno preverjati, in ker prav zares
ne elim v knjigi zapisati niesar, kar ne bi vzdralo tee resnice,
sem v zadnjih mesecih Zavrla poklicala. Enkrat, dvakrat ali morda
celo trikrat. Ni se oglasil. koda, prepriana sem, da bi si imela zelozelo veliko za povedati. Zelo veliko zanimivega, vsekakor. Ker sem
zelo prijazna oseba, sem mu poslala e sms. Ni odgovoril. eprav
sem zapisala, da gre za biznis. Ampak kaj em. e ne gre, pa ne
gre. Vidite, jaz se upam z ljudmi pogovarjati iz oi v oi. Jaz upam
te male eksekutorje povpraati, ja, kaj pa zdaj, fantje Oni ne upajo
normalno komunicirati z mano. Ne upajo pogledati v oi. Kje je
zdaj tisti veliki pogum Francija Zavrla?
Zavrl? Mah e poskusi, mogoe pa bo, eprav, hm tudi
sam dvomim, da se bo javil no, pa saj lahko naredi tudi brez
njega, kajne? pravi nekdo iz Pristopa. Dvoumno. Vpraam: Seveda.
Saj sem dovoljkrat poskusila pa ni odziva. eprav ga ne razumem
isto. Dobro ve, da si nisem niesar izmislila in sam je priznal, da
sem napisala resnico, zakaj torej ne bi govoril z mano?
Mislim, da mislim, vsaj po tem, kolikor pokae, no , je
zamencal on.
kaj? sem hitro rekla.
zdaj se te zelo boji, je zakljui nekdo iz Pristopa. Zakaj pa?
Nekdo, ki Zavrla pozna e od mladih nog naprej, mi ga je takole
opisal: e Franci Zavrl ne bi postal brezobzirna baraba, bi bil lahko

134

ANA JUD

zelo dober novinar, zelo dober urednik, ali pa celo zelo uspeen
poslovne, a ravno zato, ker je postal to, kar je pa postal, pa ne
more biti ni od tega. Razen uspenega poslovnea, pa e to mu zdaj
polzi iz rok. Besede so Zavrla odlino opisale in nedvomno drijo.
e Zavrl ne bi postal brezobzirna baraba, bi lahko bil udovit. Se
strinjam. Vpraanje, ki se poraja, pa je, kako je mogoe, da je iz
tega udovitega fanta v petnajstih letih zrasla brezobzirna baraba.
Recimo, Zavrl se rad javno pohvali, da je za uspeh sposoben iti
tudi na no, sam sebe pa je v javnosti e vekrat opisal (kot smo e
omenili), kot hobotnico ali morskega psa. Kakne besede so to?
Se kul ljudje tako opisujejo v javnosti? Morda Zavrl meni, da je to
dobra strategija, toda veina je ne dojema tako. Hobotnica se najbr
klie zato, ker ima hobotnica dolge lovke in tudi Zavrlove lovke so
podobno dolge (in nevarne), morski pes pa si brkone pravi zato,
ker vemo, da so morski psi nevarne ivali, e zlasti oster je kakopak
njihov ugriz. Mogoe pa Zavrl, ko se imenuje hobotnica ali morski
pes, misli tudi na okusnost. Saj sta obe morski ivali slastna jed, e
sta seveda dobro pripravljeni. Saj veste, da je Zavrla ena od mojih
bistrih prijateljic opisala bolj kot hibrid med lisico in podgano
kar je menda podlasica, smo ugotovili kasneje. Je pa hecno, ker
sama, ko sem bila majhna, nikakor nisem mogla izgovoriti besede
podlasica in sem kar naprej govorila podla lisica in tako imam,
kar se Zavrla tie, e danes obutek, da je oznaka podla lisica
izjemno ljubek in precej primeren nadimek Zanj. Drznem si
zatrditi, da Zavrla ene le en sam motiv. e izhajamo iz dejstva, da
vsakega od nas ene kaken od svetopisemskih grehov, ne moremo
mimo trditve, da Zavrla ene pohlep. Poleg pohlepa, ki vodi vsakogar,
ki si eli upravljati s svetom, ali pa vsaj s kakno majhno dravo, ali
pa vsaj s kaknim podjetjem v tej majhni dravi, ga nedvomno vodi
e nevoljivost. e, kakopak, izhajamo iz tega, da se greh nevoljivosti sproi vsaki, ko pohlepa ve ne obvladujemo in
zdrsnemo v nijo pozicijo. Ni nezanemarljivo, da postanemo ljudje
ravno takrat, ko nam nekaj ne uspe, nekomu drugemu, naemu
konkurentu, pa uspe, najbolj nevoljivi, mar ne? In zakaj tako

DOSJE ROKOMAVHI

135

stremimo k temu, da bi bili na vrhu? Zakaj tako hlepimo po moi

in vplivu (lahko tudi po denarju)? Ker nam vse to omogoa
manipuliranje s tistimi, ki ostanejo pod nami, s tistimi, ki zaostanejo
za nami. In lahko potem, ko smo jih prehiteli, ponemo z njimi, kar
se nam zljubi. Tudi hodimo lahko po njih, kajne? In se ob tem celo
dobro poutimo Zavrlu je to uspelo. Pravzaprav mu je dolga leta
uspevalo. Vsekakor tii za njim zanimiva zgodovina, ki ga je
izoblikovala in pripomogla k temu, da je postal taken, kakren je
pa postal. Ne le poslovni zaetki, njegovo delo z mediji in vse
ostalo, o emer bomo pisali v nadaljevanju tega poglavja , tudi
njegovo osebno ivljenje je zanimivo. Kajti Zavrl, navkljub vsemu,
je zgodba o uspehu. Je zgodba o uspehu, ki ga je dosegel nekdo, ki
je bil majhen, a je zrasel. Vsekakor imamo opravka s takim fenomenom, da ga moramo, preden se lotimo njegovih principov dela,
najprej posebej predstaviti. Kdo je torej Franci Zavrl? Franci Zavrl
se je rodil Kranju, odraal pa v Maviah, mali vasiki na Gorenjskem. e kot otrok je bil priden, toda njegovo otrotvo je bilo zelo
skromno. Ker doma niso bili ravno pri denarju, se je br priuil
vsakrnega dela. Na trnici je, recimo, prodajal gobe. Njegovo
druino so opisovali kot zelo verno in poteno, za njega pa pravijo,
da je bil druaben otrok, ki je obiskoval kolonijo, kasneje pa se je
kolonije udeleeval tudi kot vzgojitelj. Uil se je dobro in v osnovni
oli je prejel ve Vegovih priznanj. Obiskoval je kroek OZN, kasneje
je pa bil aktiven tudi v krajevnem aktivu mladinske organizacije.
Hkrati je hodil k mai. Kot ministrant je pri mai bral berilo in hitro
se je izkazalo, da ima dar za nastopanje v javnosti. Obiskoval je
kranjsko gimnazijo. V bohinjski politini oli so mu ponudili rdeo
knjiico, vendar se je ponudbi spretno izmikal. Obiskoval je duhovne
vaje pri lazaristih v Moravah in na Kodeljevem, v gimnaziji pa se
je prvi seznanil s pankom in rockom. V Postojni je sluil vojsko.
Seznanil se je z radioamaterskimi veinami in nastopal na vojakih
radioamaterskih tekmovanjih. Na enem od takih tekmovanj je neko
prejel za nagrado uro. Med sluenjem vojaine je v Cerknici
poueval tehnini pouk, vmes, v trenutkih sprostitve, pa je rad

136

ANA JUD

posedal ob jezeru in prebiral Freuda. Judovski psihoanalitik Sigmund

Freud je raziskoval in potrjeval sfere nezavednega, kar je Zavrla
fasciniralo. In tu se zane zadeva Psihologija.
Kaj se skriva pod povrjem loveke psihe? Marsikaj, kar vpliva
tudi na povrje, mar ne? e uspe prodreti pod povrje, lahko manipulira s povrjem. e se uspe splaziti pod loveko povrje, e ti uspe spoznati, razleniti, definirati notranjost, psiho, ja, potem lahko s
tem lovekom manipulira, kajne? Ker je tvoj. Ker ga ima v api.
Seveda je bistveno, da ugotovi, kje so posameznikove ibke
toke. Nato igra na njih. Izkoria jih. Psihologija je Zavrla
vsekakor prevzela. e danes je glavni adut, na katerega igra v
lobistinem poslu.
Navkljub ljubezni do psihologije, se je Franci Zavrl po odslueni
vojaini najprej vpisal na elektrofakulteto, ker ga je navduevalo
tudi lotanje elektronskih elementov, a je tudij kmalu opustil.
Preolal se je na filozofsko fakulteto. Smer: najbr ni potrebno
ugibati, kajne? Ja, psihologija. Bil je priden in skromen tudent.
Prebival je v tudentskem domu in njegovi nekdanji kameradi se ga
spomnijo kot fanta, ki je bil vedno obleen v doma trikane puloverje.
Vsaki, ko se je vrnil v tudentski dom, je s sabo prinesel kaken
kozarec domae marmelade. Kasneje je diplomiral s tezo Narcistini
znaaj po Christopherju Laschu. V medije je zael po nakljuju. V
menzi ga je v objektiv ujel Mladinin fotograf Tone Stojko in
fotografija, ki je pristala na naslovnici Mladine, je prikazovala
Zavrla, kako v menzi na pladnju nosi jajca; pod fotografijo je pisalo:
tudentski standard. Kmalu se je znael na Radiu tudent, kjer je
delal kot piker. Hodil je tudi po terenu in snemal razne ume domaih
ivali, recimo, kokoi in praikov. 9. maja 1985 je skrivaj mikrofon
je skrival pod plaem , posnel radijsko reportao o demonstracijah
proti vojaki paradi in zanjo prejel radijskega Viktorja, hkrati pa
postal e urednik Radia tudent. Zaeli so ga vabiti na razline
prireditve (kot voditelja) recimo, Novi rock, Druga godba, demonstracije proti ernobilu in zabave ob 25. maju, dnevu mladosti.
Zvitost pa je pokazal e med obiskom strica v Kanadi, kjer se je

DOSJE ROKOMAVHI

137

spajdail s slovenskimi in hrvakimi politinimi emigranti in od njih

v domovino pretihotapil kar nekaj literature. Ne v knjini obliki,
ampak v tonskih zapisih. Pretihotapil je namre nekaj deset kaset s
tonskimi zapisi tiva, ki se je takrat interpretiralo kot sporno. Malo
za tem je postal urednik Mladine. Zablestel je s provokacijami. as
je zaznamoval z aferami ebot, Mamula go home in Mamulovo
vilo, zaradi esar je Mladinine prostore takrat obiskal preiskovalni
sodnik. Menda je Zavrl v tistih asih pogosto razlagal, da je kandidat
za sprejem v partijo, vendar se za vpis nikakor ni zares odloil. Kljub
vsemu je bil na CK-ju cenjeni gost, Sonja Lokar se mu je vtisnila v
spomin zaradi materinskih pokroviteljskih potez, Peter Beke pa zato,
ker se je med verinim kajenjem v avtomobilu skorajda zaduil. Nato
se je zaela odvijati JBTZ. Francija Zavrla, ki je Janezu Jani izroil
fotokopijo dokumenta (tega je na Mladino dostavil Ivan Bortner,
Jana pa je dobil nalogo, da zaupni dokument razvozla), so
zasledovali. Stvari so se zapletle, Zavrlu je grozila aretacija in zato
se je zatekel na Poljanski nasip, kjer mu je Lokarjeva izdala potrdilo,
da je v tako slabem stanju, da ne more prejeti obtonice. Nekdo, ki
razmere v JBTZ pozna zelo dobro (od znotraj), mi je pravil, da je bil
Zavrl v tistem asu resnino v zelo slabem stanju. Zelo ga je bilo
strah in na trenutke je menda trpel zaradi preganjavice. Kljub temu
je moral zaradi domnevne izdaje vojake skrivnosti stopiti na sodie,
vendar so mu dovolili, da se je branil s prostosti. Epilog na sodiu
se je konal tako, da so Francija Zavrla obsodili na leto dni in pol
zapora.
Vmes je e pisal za Mladino in se obasno podpisoval s pravim
imenom, najvekrat pa se je skrival za psevdonime: Majda Vrhovnik,
Jasna Pokoren, M. V., K. C. in tako dalje. Morda lahko tukaj
potegnemo vzporednico, zakaj je ponekod, no, recimo, v tistem
njegovem tabloidu, toliko psevdonimov Franci Zavrl je zvit in e
ve, kako se lahko novinar najlaje skrije. Osebno uporabi psevdonimov nasprotujem, ker menim, e nekdo zmore toliko poguma, da
nekaj napie, naj premore e toliko poguma, da se pod napisano
podpie. S pravim imenom. S pravo identiteto.

138

ANA JUD

Res pa je, da so bili neko drugani asi, ki so psevdonime nemara

terjali.
Ker Zavrl ni elel v zapor, se je na odloitev ljubljanskega vojakega sodia, ki mu je prisodilo leto dni in pol zapora, pritoil.
Toda njegovi pritobi ni bilo ugodeno. Zato se je poleti 1989 odpravil
v zapor na Igu. Zapor je bil odprtega tipa in Zavrl je vsako jutro
odpotoval v slubo na Pedagoki intitut, popoldne pa se je vraal
nazaj v zapor, kjer je ob veerih urejal interno zaporniko glasilo
Skunjave. Pritisk javnosti je bil dovolj moen, da so Zavrla in
ostale lane JBTZ nazadnje konno izpustili iz zapora.
Nato so se Zavrla e polastile marketinke ilice. Kot prodajalec
je nastopal v TV- prodaji in nekdo se spomni, da je enkrat v
ljubljanski kultni klub K4 pridrvel s kopico kuhinjskih loncev v
naroju.
Sreo je poskusil tudi v politiki. Uspeno. Leta 1990 je na listi
ZSMS nastopil na volitvah, kjer je v volilni enoti zasedel odlino
drugo mesto (pred njega se je uvrstil le legendarni kofjeloki upan
Viktor akelj), vendar je Zavrl glasove prepustil Thalerju, pa tudi
ZSMS je sasoma zapustil in se podal v podjetnitvo. Postal je
direktor Mladine. Menda je imel revolucionarne ideje, toda pretiranega navduenja nad njegovimi idejami Mladina ni pokazala. Zato
se je nekoliko kasneje poslovil od Mladine. Nekaj asa je sicer ostal
delniar in Mladina se je pred leti celo preselila v isto stavbo kot
Pristop (na Trubarjevo 79 v Ljubljani). A se je kmalu zatem tudi
izselila, Zavrl pa je delnice Mladine prodal. Nekdo mi je povedal,
da je Zavrl ogulil Mladino za tako orjako najemnino v Pristopovih
prostorih na Trubarjevi ulici v Ljubljani, da se jim preprosto ve ni
splaalo iveti tam. Kljub temu je Zavrl stike z Mladino e obdral.
Ko sem pisala te vrstike, sem nekomu na Mladino poslala sms z
vpraanjem: Zavrl z vami e kaj dela? V odgovor sem dobila sms:
Delnice je prodal, predvidevam pa, da dela z nami toliko kot dela z
Druino in z Druino najbr tudi kaj dela. Dri, Zavrl ima vezi e
vedno v vseh medijih (eprav ni nujno, da so povsod e vedno
vplivne) in ravno tako jih ima tudi na Mladini. eprav sedanji

DOSJE ROKOMAVHI

139

odgovorni urednik Mladine Jani Sever z Zavrlom nima stikov. e se

ne motim, sta bila vsega skupaj samo enkrat na kavi v Salonu
(november 2005), pa e to vem isto sluajno zato, ker sem bila
takrat na kavi v Salonu s Severjem jaz in je rekel, da se morava
poasi posloviti, ker bo zdaj zdaj priel Zavrl in najbr ni
najpametneje, da naju vidi skupaj. Na kavi. Zavrl po tej logiki nima
direktnega vpliva na Severjeve odloitve. Pa vendar Zavrl ve, na
koga se mora obrniti, da bi nael stik do glavne glave na Mladini.
Zavrl ima vpliv na Mladino predvsem preko Severjevega pomonika
Mihe tamcarja. Ta je po nakljuju lovek, ki dri v rokah klju do
Mladine. Vsak mlad novinar, ki pride na Mladino, mora iti ez
njegove roke (in ni udnega, da se na koncu iz Mladine izrodi toliko
zafrustriranih ljudi!?). Ker Sever seveda rad poslua njegove
predloge, posledino sprejema tudi Zavrlove predloge, eprav
mogoe sam celo misli, da so v resnici tamcarjevi. Pa niso. V resnici
so Zavrlovi, saj se Zavrl pogosto obraa na tamcarja in tudi tamcar
goji do Zavrla ljubea ustva. Kar nekaj skupnih tok najdemo pri
tamcarju in Zavrlu: Zavrl da veliko na denar in tudi tamcar je
lovek, ki zelo veliko da na denar (zato pa tako rad obiskuje igralnice,
ki jih, mimogrede, obiskuje tudi Zavrl), in ko je Zavrl pripravljal
projekt Direkt, je Poarja poslal na sestanek h komu? Ah, seveda
k tamcarju. Na intrukcije. O tem, kako se naredi dober tabloid.
Zgleda, da so imeli vsi skupaj bolj slabe ideje. udno. Pa pravijo,
da ve-glav-ve-ve, ampak zgleda da reki vedno ne drijo.
tamcar je na doloeni toki sicer podoben kaliber kot Poar.
Zelo hitro se je sposoben primitivno posmehovati tuji nesrei kot
Poar in enako primitivno je sposoben iriti grde govorice in lai
Vemo. Smo e obutili na lastni koi. In najbr tudi ni ravno
nakljuje, da za njega in Severja Jana najraje poree, da sta
udbomafijska novinarja. Kar koli e Jana misli s tem. Danes se
je izraz udbomafija tako razvlekel, da mu enega samega pomena
ve ne moremo pripisovati, poleg tega vemo, da Jana zelo rad blekne
kakno grdo o novinarjih in obstajajo prie, ki lahko potrdijo, da je
Jana za Delovo gospodarsko novinarko Mijo Repov rekel, da je

140

ANA JUD

takna kot ena frizerka, no, pa tudi zame je nael e vse sorte izraze.
Kolikor mi je znano doslej. Pa tudi po tej knjigi se zagotovo ni ne
bo spremenilo. Ker Jana ne pozablja. Jaz pa tudi ne (enkrat mi je
praktino prepovedal hoditi na tiskovne konference njegove stranke,
drugi je njegova tedanja piarovka Katja Uji poklicala v urednitvo
Studia City in rekla, da bo Jana dal kateremu koli novinarju izjavo,
ampak Ani Jud je ne bo dal iz ne vem kaknih razlogov e , in
urednica Jakopieva se je s tem kakopak nemudoma pohlevno
strinjala, skratka no, pa naj ima Jana izjave kar sam zase in za
tiste novinarje, ki mu dovolj pihajo na duo, da se jih ne boji in se z
njimi rade volje pogovarja, ker oitno napiejo le tisto, kar jim on
sam lastnorono diktira). Pojdimo raje nazaj k Franciju Zavrlu, ki je
nemara najbolj vsestranski lovek v tej dravi. Dela torej z Mladino,
a dela tudi z Druino in Ognjiem, ki sta katolika medija in njuna
vsebina sodi v popolnoma drug kontekst kot vsebina tednika Mladina.
Zavrl dojema katoliko vero kot marketing in v intervjuju, ki ga je
januarja letos podal za Ognjie (e ne bi imel dobrih zvez, intervjuja
v Ognjiu sploh ne bi bil dobil, kajti e si po veroizpovedi ateist,
menda ne sodi v katoliki asopis, toda Zavrl ni vernik, a je intervju
v Ognjiu kljub vsemu dobil, torej?) je izjavil: To je marketing in
treba se je odpreti, uporabiti moderna sredstva. To ne pomeni nobene
profanizacije ali nasilja nad intimnostjo vere ali institucije Cerkve.
Jezus je bil zelo moderen. Njegova zgodba je najmoneja zgodba
lovetva. Marketing temelji na zgodbah. Treba je delati zgodbe,
dogodke. Zakaj je bil pape Janez Pavel II. tako popularen? Ker je
bil zgodba in bo to za vedno ostal. Lahko reemo, da je bil produkt
marketinga, da je dobro ujel svojo trno pozicijo. e posebej na to
gleda tako, e nisi veren, od zunaj. Hkrati pa je bilo to intimno
preprianje milijonov mladih, ki so zaradi njega iveli ivljenje
drugae, kot bi ga sicer. To je imelo vidne verske uinke. e gredo
nekateri v misijone, tako reko v prve bojne linije, potem je v jedru
stare civilizacije, kjer so zaetki kranstva, treba e bolj trdo delati.
Ni ne bo prilo samo od sebe! Doma potrebujemo e bolj moderne
prijeme. Vedno je treba biti odkrit. Sam sem denimo vedno direktno

DOSJE ROKOMAVHI

141

spraeval o dogmah. Nekdo mi je znal odgovoriti, kdo drug pa ne.

Skratka, prodaja se podoba v javnosti? Res je. Sploh ni nujno, da
lovek tudi v resnici veruje. Zavrl je eden od tistih marketingarjev,
ki bistro menijo (in to itak menijo vsi marketingarji, saj vsi pono
bolj ali manj enake stvari), da je oitno dovolj, da tako podobo poda
v javnosti. Dvolinost ki se prodaja Ves as, skozi vsa leta, pa
je Franci Zavrl razpletal mreo poznanstev, katera je kasneje s pridom
uporabil v poslu, ki se ga je lotil najbolj srno lobiranju.
Besedo lobisti je bojda izumil Thomas Roosevelt, ameriki
predsednik (v letih 19011909), ko je jedel v neki restavraciji, v
njenem preddverju, v lobiju, pa je postopala kopica tistih, ki so akali
nanj in beraili za usluge. Roosevelt je bil oitno sitne volje, ker je
elel v miru jesti, zato je enemu od svojih sekretarjev znervirano
porekel: Daj, spravi mi te lobiste stran! In tako naj bi se tistih, ki
posredujejo za lastne ali za tuje usluge, prijelo ime lobisti. No,
poudariti pa moramo, da je lobiranje popolnoma legalna re, s katero
ni narobe ni, vse dokler udeleenci lobiranja oz. trgovine z
informacijami igrajo fair play. Kaj to pomeni? Hm, marsikaj
recimo, da ne spletkarijo drug proti drugemu, da so poteni v
upotevanju medsebojnih dogovorov, da drug drugega ne izdajajo,
da s trgovanjem z informacijami ne krijo zakonov, ki veljajo v nai
dravi in so za vse dravljane in dravljanke enaki! denimo: da
ne sprejemajo in dajejo podkupnin, da se za dosego elenega cilja
ne posluujejo moralno-pravno oporenih metod, kot so izsiljevanja,
gronje, da drug drugega pri delovanju ne ovirajo z metodami, ki so
ravno tako sporne (po moralni in pravni plati), da ne poskuajo
naplahtati lastnih odjemalcev v glavnem novinarjev, seveda; v
primeru poslov, ki potekajo znotraj kroga samih rokomavhov
(gospodarstvo z gospodarstvom, politika s politiko, politika z
gospodarstvom in obratno), pa katerega koli udeleenca istega
biznisa. Problem je, da najdemo povsem potenega lobista oz. trgovca
z informacijami zelo redko, predvsem pa o potenosti ne moremo
govoriti pri Zavrlu. On je resnino vsestranski, vsestranski pa ne
more biti, e nisi dovolj, hm pohlepen, pokvarjen, kajne?

142

ANA JUD

Vsestranskost lahko morda razloim tudi na zabavnem dogodku,

ki se je zgodil marca letos, po debatni oddaji Trenja na POP TV, kjer
je beseda tekla o aktualnem dogajanju v Mercatorju. Po konani
oddaji se je drubica, ki je gostovala v oddaji, odpravila na kozarek
v rusko restavracijo Babuka. Za tirioglato mizo v Babuki so
se razkomotili odvetnik Stojan Zdolek, predsednik uprave Mercatorja iga Debeljak, nakar pa sta se v Babuko prizibala e predsednik uprave Pivovarne Lako Boko rot in ef Istrabenza Igor
Bavar.
Kaj se je zgodilo nato?
Kar naenkrat so zaeli vsem po vrsti piskati mobilni telefoni.
Najprej je na svoj mobilnik pogledal Stojan Zdolek in rekel:
Ah Franci je e zael poiljati sms-e! Zavrl pa sms sporoila
kakopak ni poslal le Zdolku. Poslal ga je tudi Debeljaku, poslal ga
je tudi Bavarju in rotu. Zdolek je dobil sms bil si dober, rot je
bil bolji od Bavarja Debeljaku in Bavarju je Zavrl javljal
bravo, zmagala sta In tako naprej.
Sedaj se bodo dotini spogledovali, kako vem za njihova interna
sms sporoila, ampak druba Mobitel se je vasih oglaevala s
sloganom s pticami si delimo nebo In to prav zares dri. Nebo
si delimo z mobilnimi operaterji
Z navajanjem teh sporoil, za katera sem izvedela neuradno, ne
elim nikomur kodovati, le nazorno elim pokazati, kako
funkcionira Zavrl. Kaj pone in kako to pone? e je treba, zveer
doma lepo di pred priganim televizorjem in nato svojim klientom
javlja, kakni so izpadli v javnosti. Da o tem, kako jim je e prej,
vsakemu posebej, seveda, naroil, kako morajo na televiziji nastopiti
in kaj je dobro povedati ob kakni priliki, kako je potrebno odgovoriti
na kakno vpraanje, niti ne dvomimo Kajti, ja, Zavrl intruira
vse po vrsti Govorila sem z nekaj poslovnei in sestavili smo
lestvico trgovcev z informacijami. Vzeli smo dve skrajnosti. Prva je
najbolj pokvarjeni lobist, druga je najmanj pokvarjeni lobist. Ker so
sogovorniki ocenili, da je najmanj pokvarjeni rokomavh v dravi
partner iz agencije Imelda Ogilvy Mojmir Ocvirk, ga lahko uvrstimo

DOSJE ROKOMAVHI

143

napram Zavrlu, ki so ga moji sogovorniki izbrali za najbolj pokvarjenega lobista v dravi. Zavrl se na ljudi spravlja z umazanimi
zgodbami, Ocvirk tega menda ne pone. Sama z Ocvirkom (e) nisem
imela nikakrnega stika, zato ne morem postavljati trditve iz osebne
izkunje. Lahko pa zapiem, da je za Ocvirkov uspeh, ki danes (v
Sloveniji) tone, v prvi vrsti krivo poznanstvo z nekdanjim predsednikom sveta LDS Gregorjem Golobiem. Kaj pa mislite, kako se
v resnici pridobivajo oglaevalski (in tevilni drugi) posli? Agencij
je veliko, za dobre naronike, zlasti za najveja podjetja, se je
potrebno puliti. Ravno to je posel, ki ga opravljajo lobisti. Brez
lobiranja ne gre. Lobiranja pa se ne more lotiti, e nima dobrih
zvez, e nima e poprej ustvarjene mree; potrebuje poznanstva
in mone zveze. e si imel v preteklosti, ko je bila na oblasti e
LDS, dobre zveze z Golobiem, denimo, si imel skorajda vse. In
tudi Mojmir Ocvirk je priel do tevilnih najvejih poslov na taken
nain. Preko poznanstva z Golobiem. Tudi Ocvirk namre izhaja iz
ZSMS (in LDS) Lani je v stranko pisal zabavna pisma o tem,
kakna naj bi stranka bila, kaj bi morala storiti, da bi se pobrala, ampak pustimo to. Za LDS itak ve ni reitve. Zvezdno nebo te stranke
je mimo in nikdar se ne bo pobrala, ker se e v opoziciji obnaa kakor kura, ki potem, ko so ji e odsekali glavo, e malo leta po dvoriu, ampak jasno je, da oivela ne bo ve nikdar. Vsekakor pa Mojmir
Ocvirk po ocenah zbranih mnenj, menda ne bi bil nikdar sposoben
zariniti noa v hrbet. Nikomur. Nikdar se ni poslueval lobistinih
potez, s katerimi bi unieval posameznike. Vsaj na tako krute naine,
kot to pone Zavrl, zagotovo ni pridobival poslov in menda ni nikdar
trgoval z informacijami, ki bi vodile do medijskih umorov posameznikov. Ocvirk ne izsiljuje, Zavrl pa je v izsiljevanju pravi mojster.
Izsiljevanja se sploh ne loteva prefinjeno, high. On preprosto pride
in ree, kakor pridejo in reejo, hm, menda Rusi daj mi toliko in
toliko denarja, e ne bom jaz storil to in to Ja, noben lobist v
dravi ne udriha po nasprotnikih tako primitivno kakor Zavrl.
e odmislimo mene, so tukaj e tevilne druge zgodbe, ki potrjujejo Zavrlove male podlosti.

144

ANA JUD

Ena od njih je, recimo, zgodba o raunalnikem velikanu

SRC.SI
Podjetje SRC.SI je v zasebni lasti in Zavrl si je dolgo asa
(pohlepno) prizadeval, da bi SRC.SI spodkopal v svojo malhico. Toda
podjetje SRC.SI ni elelo sodelovati z njim. Nikakor ne. In kaj se je
zgodilo? Zavrl je stopil do tistih medijev, v katerih je imel dobre
povezave in poskrbel, da so o SRC.SI pisali hudobne ali vsaj malo
nenaklonjene lanke. Zavrl je podlo trgoval z informacijami o
SRC.SI, ker jih je elel na ta nain prisiliti, da bi postali naroniki
Pristopa. e bi se Zavrlu v SRC.SI pohlevno uklonili, bi se diskreditacija seveda nehala, ker se niso hoteli ukloniti, se je nadaljevala.
Tudi pri javnih razpisih za dravne posle. Za katere e vemo, da jih
Zavrl zelo rad pobae v svoj ep, a tudi podjetje SRC.SI se je javljalo
na javne razpise. tevilne posle je tudi dobivalo, pa je bil Franci
Zavrl spet jezen (nevoljiv), kajti takoj, ko je kaken posel padel v
ep SRC.SI, je to hkrati pomenilo manj dela zanj. Manj dela pa
pomeni manj denarja, kajne? Zato je lo podjetje SRC.SI Zavrlu
tako v nos. Iz lastnike povezave zdaj e vemo, da je Zavrl povezan
s asopisno hio Dnevnik, vendar pa ne moremo mimo dejstva, da
ima povezave tudi na Financah, denimo. Frankl bi rekel, da ga obie
enkrat na tri tedne in malo poklepetata o tem in onem, vendar pa se
je potrebno zavedati, da ni nujno, da trgovina z informacijami vedno
poteka tako, da Zavrl pride in poree, ej, sfukajte mi tega in tega
Vasih Zavrl (in njemu podobni trgovci z informacijami), pridejo z
besedami e ja, ve, poglej, tam se bo zdaj zaela odpirati tista in
tista zgodba, mislim, da bo to zelo velika afera Seveda hoe vsak
medij prvi objavljati doloene informacije. Vsak medij tei k temu,
da bi prehitel konkurenne medije. Ko Zavrl (in njemu podobni
trgovci z informacijami) pridejo in kaj takega poreejo doloenemu
uredniku ali novinarju, se pogosto zgodi, da urednik ali novinar
zgodbo zgrabita in sploh ne pomislita, kaj sta v resnici zgrabila.
Saj sploh ne pomislita, kaken interes stoji za njo, s kaknim
namenom je torej Zavrl (ali kaken drug trgovec z informacijami)
priel do njiju in jima zael praviti o veliki aferi, ki naj bi se bila

DOSJE ROKOMAVHI

145

obetala. A se na koncu izkae, da je vse skupaj le igra Francija Zavrla,

kajne? Recimo, v letih 2004 in 2005 sta Dnevnik in Finance objavila
ve lankov, ki podjetju SRC.SI niso bili naklonjeni. e pogledamo
v Finance: 15. novembra 2004 so objavili naslednjo vestiko (objava
slui kot dokazno gradivo): V petek so v NLB predstavili strateke
partnerje za nadgradnjo in razvoj njihove informacijske tehnologije.
Proces izbire ustreznih partnerjev je potekal od marca, izbrali pa so
S & T Hermes Plus za podroje pravnih oseb, SRC.SI za podroje
fizinih oseb, Halcom za podroje plailnih sistemov in IBM
Slovenija za podroje integracijske tehnologije, medtem ko razvoj
aplikacij ostaja v NLB. Informacijsko tehnologijo KBC bodo v sistem
vkljuili v skladu z zasnovo celotnega informacijskega sistema.
Vrednosti poslov z novimi stratekimi partnerji predstavniki NLB
niso eleli razkriti. No, ko se je razvedelo, da je tudi podjetje SRC.SI
dobilo posel z NLB, se je e slaba dva tedna pozneje pojavilo
natolcevanje oz. lanek o tem, da naj bi SRC.SI kmalu prevzelo
podjetje Actual IT: Iz ve virov, ki so blizu vodstvom razlinih
raunalnikih drub, e dalj asa prihajajo nasprotujoe si
informacije. Eni trdijo, da koprski Actual IT, ki je v lasti Istrabenza,
kupuje ljubljanski SRC.SI, drugi pa napovedujejo nasproten scenarij.
Direktor trenja pri SRC.SI Tristan Aman je povedal, da je njihova
druba vedno na prei za novimi monostmi za irjenje poslovanja,
vendar domnevne namere za prevzem Actuala ni elel komentirati.
Prvi mo Actuala IT Igor Kosima pa je informacijo o prevzemu
SRC.SI oznail za navadno natolcevanje in jo zanikal. In tako
naprej. Podobne lanke, ki jih je o podjetju SRC.SI produciral Zavrl,
lahko sicer najdemo tudi v asniku Dnevnik.
Denimo, 13. decembra 2005, je asnik objavil naslednji lanek:
Ker raunalniki program za register motornih vozil ne omogoa
vsega, kar od njega priakuje vlada, ministrstvo za javno upravo z
javnim razpisom ie podjetje, ki bi bilo za 100 milijonov pripravljeno program posodobiti. Program je sicer za slabih 180
milijonov tolarjev dravni upravi pred leti izdelalo podjetje SRC.SI,
nov ponudnik pa naj bi program nadgradil, da bi ta omogoil polno

146

ANA JUD

delovanje na vseh upravnih enotah po Sloveniji. Najveja novost bi

bila odstranitev registracijskih nalepk iz programa. Vendar naj bi
bil razpis, trdijo nai viri, pisan na koo podjetju SRC.SI, saj predvideva nadgradnjo obstojeega programa, s katerim drugi ponudniki
nimajo izkuenj. Poleg tega je vlada za nadgradnjo postavila
neobiajno visoko ceno, a hkrati prenizko, da bi se morebitnemu
novemu ponudniku splaalo razvijati povsem nov program. Zato se
je na razpis priakovano prijavil samo SRC.SI. Na SRC.SI pojasnjujejo, da ne gre za popravljanje, temve nadgradnjo programa.
Terjajo jo spremembe zakonodaje ter zahteve po novi funkcionalnosti, pravi Sreko Meolic. Sicer naj bi podjetje e pred asom
samo opravilo nujno nadgradnjo sistema, za katero niso dobili nikakrnega plaila. Prav tako v razpisu ne vidijo ni spornega na ministrstvu za javno upravo. Po vseh zakonskih predpisih so imela vsa
podjetja monost podati nijo izvedbeno ceno, pojasnjujeta Duan
Kriej in Sao Matas z ministrstva za javno upravo. Hkrati zanikata,
da naj bi bila obstojea razliica programa slaba. Aplikacija je
delovala v razvojnem okolju, testnem okolju ter uvajalnem okolju.
V produkcijo ni prila zaradi odloitev projektne skupine in projektnega sveta, kar pa ne more biti krivda izvajalca. Zaradi sprememb
v zakonodaji in novih specifikacij je izveden javni razpis, na katerega
se je javil en sam ponudnik, dodajata. Za zdaj na ministrstvu zaradi
ene same ponudbe e ne razmiljajo o razveljavitvi razpisa. e bodo
po primerjavi s trnimi cenami ugotovili, da je SRC.SI predrag, bodo
razpis razveljavili.
Konec teksta
Kaj ste razbrali iz lanka? Pustimo to, da smo e povedali, kako
je z javnimi razpisi vedno imajo glavno besedo in najve uinka
predhodna lobiranja. Kaj ste sicer razbrali iz zapisanega teksta?
Da imamo raunalniki program, ki ga je pred leti naredilo
SRC.SI, da je program potrebno nadgraditi, da je ministrstvo za javno
upravo pripravilo javni razpis, na katerega se je, jasno, prijavilo
SRC.SI in to je to. Ni drugega. Zdaj pa poglejte e, kaken je bil
masten naslov lanka: ZA STO MILIJONOV TOLARJEV PO-

DOSJE ROKOMAVHI

147

PRAVKOV RAUNALNIKIH NAPAK PODJETJA SRC.SI

Se opraviujem, ampak kje smo v tekstu lahko prebrali kar koli o
kakrnih koli napakah? No? Nikjer? Iz lanka je vidno, da gre za
NADGRADNJO, ne za POPRAVLJANJE NAPAK. Kako je torej
mogoe, da nam naslov pove eno, lanek pa vse drugo? Iz
novinarjevega tona pisanja je sicer razvidno, da si je zelo elel
SRC.SI okriviti za kar koli e, toda v lanku ni postregel z nikakrnim
dokazom o tem, da bi podjetje SRC.SI v preteklosti z omenjenim
raunalnikim programom kar koli zakrivilo in povzroilo napake,
ki bi jih bilo zdaj potrebno popravljati. Skratka, lanek brez zgodbe.
Vas zanima e avtor lanka? Novinar Denis Otir. Moj nekdanji in
zelo v redu sodelavec iz POP TV. Od tam je odel za piarovca v
Vego, ko je Vega zaela propadati, je odel za piarovca na Zavrlov
Pristop, iz Zavrlovega Pristopa pa se je vrnil v novinarstvo, na
Zavrlov Dnevnik. e ste iz vsega ugotovili povezavo med Zavrlom
in lankom o SRC.SI, se najbr niste zmotili. lanek je naroen. Od
Zavrla. Eden od novinarjev nekega drugega medija mi je dejal, da je
to zgodbo o SRC.SI Zavrl najprej ponujal njemu. Vemo, da Zavrl
naroa lanke. Seveda se profesuri iz FDV to oitno ne zdi sporno,
mar ne? Seveda ne, saj ima Zavrl tudi tam dobre povezave preko
Veria, zelo dobro se razume z Danico Fink Hafner, kar me je pa
najbolj okiralo, pa je bil namig, da se razume s Sandro Bai Hrvatin.
Ki bi, mimogrede, naj napisala recenzijo za to knjigo, ampak kot
vidite, njene recenzije v knjigi ni, ker je kar poniknila. Ne vem,
zakaj. Predvsem pa tudi ne maram, da mi ljudje najprej govorijo
needne stvari o tem, kaken je kdo, nato pa izvem, da se z njim
odlino razumejo. al, v taknih primerih dobim obutek, da mi ljudi
podtikajo, da bi kaj izvlekli iz mene in informacije od mene takoj
odnesli na nos Zavrlu? Lahko mi oitate paranojo, morda se tudi
motim, ampak glede na vse, kar so mi naredili, sem raje previdna.
Nisem zastonj preivela Trumanovega ova. Sandro imam zelo rada
in je v resnici ena tistih redkih glav iz FDV, ki jih cenim, ampak v
tem primeru je strah prevladal. Poleg tega je tudi meni Zavrl lani
ponujal zgodbo o SRC.SI, v zameno da bi sama opustila zgodbo o

148

ANA JUD

CVI. Tudi to je bila trgovina z informacijami. V zameno, da bi sama

opustila uporabo informacij o CVI&podjetju Pereni svetovanje (z
njimi je Zavrl veliko sodeloval in je jasno, da mu ni bilo prav, da
arim po njegovi poslovnih poteh), je Zavrl pri meni lobiral in ponujal
informacije o SRC.SI. Ampak mi jih kakopak nikdar ni dostavil.
Itak sva prej nehala sodelovati, mogoe je pa potreboval le malo
ve asa, da bi si kaj o SRC.SI izmislil? Poleg tega ni povsem jasno,
kaj naj bi pravzaprav bila zgodba o SRC.SI. Dejansko nikdar ni
nihe dokazal SRC.SI krivde. Nikakrne. Morda pa zgodbe o
SRC.SI v resnici sploh ni, mogoe so pa vse skupaj res samo Zavrlova
napletanja?
Kajti zdaj e vemo, da je Zavrl sposoben naplesti marsikaj, e se
hoe komu maevati in ga tako prisiliti, da se mu podredi, da postane
njegov naronik. Recimo, v nai dravi obstajajo podjetja, ki Pristopu
nakazujejo denar, a v resnici nihe v teh podjetjih ne ve, za kaj
natanno ga nakazujejo.
Tako vemo za neko podjetje iz Koroke, ki Pristopu oz. Zavrlu e
nekaj asa plauje milijon tolarjev na mesec, a nihe v tistem podjetju
ne ve, zakaj natanno mu ta denar izplaujejo. Za reklamne oglase?
Ne, ker reklamnih oglasov dotino podjetje nima. Za strategijo?
Krpan? Patria? Zaenkrat je lo bolj slabo, kajne
Res je, govorim o skupini Viator&Vektor. Kakna je pogodba med
Viator&Vektorjem in Pristopom oz. Zavrlom? e ena od mnogih
svetovalnih pogodb? Ali pa gre za kaj drugega? Nekdo je dejal: Ja,
kaj misli, da je Zdenko Pavek iz Viator&Vektor ist? O njem
obstaja zelo veliko zgodb. Ne dvomi da plauje Zavrla zato, da
ima mir. Zelo veliko ljudi plauje Zavrla izkljuno zato, da imajo
pred njim mir! Moram povedati, da najprej, ko sem sliala za
tovrstne zgodbe, da posamezniki oz. nekatera podjetja plaujejo
Zavrla izkljuno zato, da jim da v javnosti mir, nisem verjela. Saj
kaj takega je prav zares teko verjeti kar tako, mar ne? V teh reeh
pride teko do dna. A ker sem bolj radovedne narave, sem se lotila
raziskovanja e prej pa sem preigrala tudi druge monosti, da ne
bi Zavrlu delala krivice. Noem biti hudobna. e nisem ve tako

DOSJE ROKOMAVHI

149

prijazna, to e ne pomeni, da sem hudobna.

No, kaj bi e lahko bilo? Stane morda kliping milijon tolarjev na
mesec? Nekam veliko? e zlasti, e vemo, kaj kliping sploh je.
Predvsem izjemno neurejeno podroje v nai dravi, ki koduje
predvsem medijem, saj tudi na raun klipinga asopisi izgubljajo
naronike in kupce. Zakaj naj bi nekdo kupoval doloeni asopis, e
pa imamo agencije, v katerih predvsem tudentje, ki jim plaujejo
mali denar samo zato, da vsak dan glodajo dnevno asopisje in
iejo, e je kateri od medijev objavil kar koli o posamezniku ki je
seveda naronik dotine agencije , nato pa vse skupaj lepo zapakirajo in dotinemu naroniku vsako jutro dostavijo kliping, kjer
je zapisano vse, kar bi v danem trenutku moral vedeti. Tudi tako
agencije skrbijo za trgovanje z informacijami. Pa mislite, da oglaevalske agencije, ki se ukvarjajo tudi s klipingi, posameznim
medijem, posameznim novinarjem plaujejo avtorske pravice za
svoje delo? Ne. V veini primerov ne. Nekaj malega so si sicer
izborili na Financah, kolikor je znano, v veini primerov pa mone
oglaevalske agencije pobaejo milijone od klipingov, mediji ne
dobijo niesar. Novinarji in mediji v veini primerov ne prejmejo
niti tolarja od klipinga. Agencije anjejo milijone in milijone.
Skupina Pristop kliping je tako lani dosegla 392 milijonov tolarjev
prihodkov in 42 milijonov tolarjev dobika. Veliko, mar ne? A zanima
me, koliko od tega denarja bi lahko bila dobila jaz, e bi imela
Slovenija urejeno podroje avtorskih pravic? Precej, kajne? Tako pa ne dobim popolnoma niesar. Tudi drugi novinarji ne dobijo niesar. Od klipinga. Kaj vse posamezniki plaujejo Zavrlu
(in njegovim) v resnici, pa itak ni jasno. To bi bilo hitro pojasnjeno,
e bi Zavrl pokazal plailne liste. Potem bi najbr hitro postalo
jasno, da nekateri raje plaajo, samo da imajo potem mir morda?
Po tej plati je strah pred Zavrlom torej utemeljen, kajne?
Recimo, poznam nekoga, ki ne eli biti v knjigi razkrit z imenom
in priimkom, ker z Zavrlom sodeluje, dri pa, da je Zavrl priel do
njega, in ko lovek ni bil pripravljen skleniti posla, mu je isto

150

ANA JUD

prijazno povedal, da mu lahko zvije roke tudi za hrbtom. Skratka, e

ne bo lo zlepa, bo lo pa zgrda? e ne bo lo s prijazno ponudbo,
bo lo pa z gronjo? Ja
udno pa je, da se dolga leta nihe ni vtaknil v principe, s katerimi
je Zavrl obvladoval nekatere medije in, hm dravo? Vsa leta
Slovenija pravzaprav ni bila Slovenija. Bila je Pristopija, kajne?
Vsaj kar se oglaevanja tie, e se malo poalim In v veliki meri
tudi, kar se tie novinarstva. e sem odkrita
Ravno na raun Zavrlovega lobistinega dela je Pristop kasiral
najveje in najbolje posle v dravi. Pristop, ki je nastal z zdruitvijo
skupine podjetij, med katerimi sta bila tudi IPC in Center za odnose
z javnostmi, je dolga leta veljal za najuspenejo oglaevalsko
agencijo v dravi, ki je vedno pobrala najslastneje posle in se po
dobikih uvrala v vrh slovenskega oglaevanja. e pogledamo
njihove poslovne rezultate zadnjih let v uskupinjeni bilanci za
Pristop skupino , vidimo, da so imeli leta 2003 (Pristop skupina,
Renderspace) 7.970.483.000 tolarjev vseh prihodkov, medtem ko je
isti poslovni izid znaal 517.750.000 tolarjev. Leto pozneje (2004)
so imeli 9.964.704.000 tolarjev vseh prihodkov, isti izid pa je znaal
702.204.000 tolarjev (Pristop skupina, Pristop, Kliping, Renderspace). Lani so drube, ki so tukaj zajete v konsolidacijo (Pristop
skupina, Pristop, Kliping, Renderspace, Pristopkom, Pristop BG in
Pristop MK) dosegle 12.017.846.000 tolarjev prihodkov in je isti
poslovni izid znaal 1.113.050.000 tolarjev. Vsekakor veliko denarja,
kajne? Pa vendar je Zavrl v intervjuju v Ognjiu (januar 2006) e
izjavil: Navajen sem iveti z malo denarja in denar ves as delim.
Vsi, ki me poznajo, to vedo. Moj ivljenjski slog je zelo obiajen.
Zavraam malomeanstvo, potronitvo. Moj problem je as, mir,
ne pa denar. Ta je drugotnega pomena. Znaajski problem ljudi,
kakren sem jaz, je pretirana storilna motiviranost. Nikoli ne bo
dovolj: ko bom v pokoju, bom najbolji vrtikar Pretirana
delavnost ima tudi negativne posledice. Teka za stvarmi in marsikdo
pomisli, da ti gre samo za denar, v resnici pa gre za moderno
suenjstvo korporacijam. Lepo je, ko ustvarja podjetje in si ti

DOSJE ROKOMAVHI

151

njegov gospodar, ne sme pa postati suenj. Podjetje mora rasti, ne

zaradi tega, ker bi si to osebno elel, temve zato, ker je logika
kapitala taka, da e se ne bohoti in raste, potem zane upadati.
Konno so od tega odvisne usode zaposlenih. Delno tudi to dri.
Zavrl ni zapravljivec. Kot je znano, je kupil le hio, nikakor pa ni
nekdo, ki bi se naokoli postavljal z bogatakim kiem. Vse ostalo
vlaga v nadaljnjo rast Pristopa. Nemara je pretirana delovna storilnost
res njegov problem, eprav pretirana delovna storilnost naeloma
nikdar ni problem, e je pravilno usmerjena. Pri Zavrlu je
pretirana delovna storilnost postala problem, ker jo udejanja z
napanimi principi. Tudi drugi, ki delajo v Pristopu, konec koncev
utijo enak tempo kot Zavrl, saj ga je, kot mi je povedal nekdo iz
Pristopa, prenesel e na lastne zaposlene. e gre delat tja, se mora
zavedati, da bo garal no in dan. Seveda bo dobro zasluil, ker
Zavrl razume, da je v svetu kapitala zlasti denar tisti, ki je postal
merilo za uspenost in dobro opravljeno delo. No, dri pa tudi to, da
je Pristop nekaj denarja podaril dobrodelnim organizacijam: Evropi
Donni, Rdeemu kriu in Karitasu. Ampak tako si opere slabo
vest, a ne? Mislite, da Zavrl zares daje nekaj denarja dobrodelnim
ustanovam izkljuno zato, ker ga skrbijo revni in ubogi ljudje?
Mislite, da on prav zares misli na revne in uboge ljudi? Mislite, da
ima Zavrl toliko asa, da bi lahko mislil na revne in uboge ljudi? To
je teko verjeti. e bi videli, kolikokrat Zavrlu v petih minutah
zazvoni mobilni telefon, bi videli, da Zavrl asa nima. Dopuam
pa monost, da ga zaradi vsega skupaj malo zagrize v vesti in nato
se pa opere tako, da nekaj denarja odkrne revnim in ubogim. Saj
on ve, da smo ljudje v osnovi egoisti, a ne? Vse kar delamo, delamo
zase. Mar mislite, da kakna kmeka mamka nese v cerkev roe zaradi
ro samih? Ali zaradi cerkve same? Zaradi boga? Ne. V prvi vrsti to
naredi zase. Ker se potem pouti dobro. Res je, da delamo dobra
dela tudi zaradi njih samih, ampak v prvi vrsti moramo priznati, da
jih delamo predvsem zato, ker se potem sami dobro poutimo, kajne?
Saj ravno s tem zadovoljimo potrebe lastnih grehov.
Pa vpraajte Zavrla, kolikokrat se na cesti, ko vidi ubogega

152

ANA JUD

kloarja, zaustavi in mu da kaken drobi? Ne, on tega ne naredi.

Njemu je to izpod asti.
Njemu je izpod asti, da bi se na cesti zaustavil, stopil z bicikla
in vzel iz denarnice sto tolarjev, mar ne? V dobrodelne organizacije,
v katere se je vlanil, pa se tudi ni vlanil ravno zaradi dobrodelnih
namenov, ampak tudi zato, ker dobro vemo, da so razni Rotary klubi
odlino zbiralie bogatih posameznikov, ki ravno preko dobrodelnih
klubov navezujejo nova in nova poznanstva, na podlagi katerih potem
sklepajo nove in nove posle.
Dobro, seveda gre tudi za dobrodelne zadeve, toda mimo sklepanja
novih zvez in zaveznitev ne moremo.
Denimo, kot je znano, je lanica Rotary kluba efica SKB banke
Cvetka Selek, tudi Zavrl je lan Rotary kluba in (ne boste verjeli):
SKB banka je naronica agencije Pristop. Morda bi SKB banka in
Pristop tudi sicer sodelovala, brez povezave v Rotary klubu, no,
morda pa tudi ne Kdo ve? Najbr veste, da so lani sefe SKB
banke oropali, nakar je Pristop na hitro pripravil reklamni slogan, s
katerim se je SKB banka takoj po ropih sefov zaela oglaevati:
HVALA, KER NAM ZAUPATE! Res, potem, ko nas v eni banki
oropajo, tej banki resda e naprej zelo zaupamo Sorry, slab slogan!
In tudi naslednja izjava, ki jo je Zavrl podal v nadaljevanju intervjuja
v katolikem Ognjiu, je dvoumna (eprav hkrati potrjuje moje
skromno mnenje o egoizmu, pohlepu in nevoljivosti): Ljudje smo
preraunljivi in pragmatini, ampak pri stvareh, ki so temeljne, je
na dolgi rok veliko bolje biti odkrit. Bistvo je, da drugim ne dela,
kar ne eli, da drugi delajo tebi. To je osnovno pravilo, na katerem
lahko dolgorono gradi osebno mirnost, etiko in kariero. Res pa je,
da te drugi zaradi razlinih interesov vidijo v razlinih vlogah. V
vsakem primeru te bodo razumeli narobe. To je teja pot. Najlaje
je v skupini, kjer ni preve razlinih interesov in so cilji skupni.
Takih skupin in drubenih okolij pa je vedno manj, pravzaprav jih
ni. Vedno je v ospredju igra interesov, zato je tako pomembna etika,
vztrajanje v svoji dri. Dri, da je vztrajanje v svoji dri pomembno, pa vendar je potrebno poudariti, da je ta dra slaba, e je brez

DOSJE ROKOMAVHI

153

etike, mar ne? Ampak v lobiranju je, vsaj pri Zavrlu, etika bolj malo
vredna. Pa tudi sicer Predsednik LDS Jelko Kacin je v enem od
nedavnih intervjujev izjavil, da v visoki politiki ni prijateljstev. To
dri.
On e ve
So samo skupni interesi
Ti so moneji od ustev in pogosto na raun posla, kot smo e
ugotovili, rokomavhi manipulirajo s lovekimi ustvi. Sama bom
Kacinovo interpretacijo prijateljstva e malo natanneje definirala,
zato dodajam, da v politiki (enako v gospodarstvu) ni prijateljstev
in ni morale. Interesi, ki so, pa so v prvi vrsti vedno lastni. Le da
je vasih potrebno najti skupno pot z drugae misleimi, da dosee
lastni cilj. Ja, res je, ko gre za skupne interese, v katerih (profitirajo)
posamezniki, v katerih profitiramo kot posamezniki, so si (smo si)
tudi najveji nasprotniki pripravljeni podati roke. Ravno tako, kot
so v naslednjem trenutku zaradi razlinih interesov drug drugemu
sposobni nemudoma zariniti no v hrbet. Niesar novega nisem
izumila. Vse je e stara odkrita in presneto topla voda. e ste prebrali
Vladarja, veste, da je renesanni mislec Niccolo Machiavelli vse to
vedel e takrat, ko si e nihe ni niti sluajno predstavljal, da bomo
neko prav zares svetili z elektriko in letali z letali e se ne
spomnite, ponovno preberite Vladarja in videli boste, da je imel
Machiavelli ne glede na to, kako nekateri njegova naela prezirajo prav. Machiavelli seveda ni bil makiavelist, on ni delal, kar so
delali drugi, on je le zapisoval, kar so drugi delali. Je pa prav zares
neverjetno, kako so si vasih posamezniki, ki so na videz neskonno
medsebojno skregani, pripravljeni podati roke. Na doloeni toki.
Vasih so lahko v 99 odstotkih odprtih front na smrt skregani, a
najdejo v 1 odstotku skupni interes. Tako poteka biznis.
Osnove, ki jih ui Machiavellijev nauk, so: ni morale; namen
opraviuje sredstva; potrebno si je ustvarjati zaveznike in tako
naprej Kaj ste ugotovili? Da popolnoma vsi principi drijo tudi v
primeru rokomavhov trgovcev z informacijami.
Sploh v primeru Zavrla. Ni morale.

154

ANA JUD

In ker ni morale, lahko namen opraviuje sredstva, brez zaveznikov in primerne strategije pa kakopak ne gre.
Kje tii primerna strategija? V primernih besedah, kakopak.
V obraanju ljudi z besedami. Ja, Zavrl zna obrniti ljudi s
pravimi besedami in primerno taktiko. Mene je vsekakor obrnil
Urednik iz nekega slovenskega medija, ki mi je pred kaknimi estimi
meseci odkrito dejal, da Zavrl lae, ker je to pa njegov posel, je
izjavo pred kratkim popravil in dejal, da lae glih vedno ne, no,
vendar pa tudi nikoli ne pove vse resnice. Zavrl pove toliko resnice,
kolikor mu je lahko koristi in mu pripomore pri poslovanju. Skratka,
ostalo se pa potem zlae ali kako? sem vpraala tistega urednika.
Ja? No, tako nekako , se je strinjal urednik. A naj najprej pojasnim, kako Zavrl predalka in prouuje novinarje. Kakne strategije
Zavrl ubira? Da Zavrl to pone, ni nikakrna skrivnost in on tega
brkone tudi ne bo zanikal. Meni je pred asom, lani, ko sva e komunicirala, kar naravnost v obraz povedal: Vem, kako funkcionira Spremljal sem te. Najprej napade, nato se umakne Slii
se srhljivo, mar ne? Srhljivo je tudi v resnici, ko ti nekdo pove, da te
je spremljal in proueval. Srhljivo je, da sploh obstajajo ljudje, ki
spremljajo in prouujejo novinarje. Srhljivo je, da obstajajo ljudje,
ki se do poslovnih uspehov vzpenjajo tako, da secirajo novinarje, na
podlagi dognanj pa potem poskuajo upravljati z njimi in
posledino kaliti novinarsko neodvisnost. Srhljivo, ampak resnino.
Nekdo iz POP TV (kjer sem delala cela tri leta in ne nekaj mesecev,
kot mi tisti, ki me poskuajo diskreditirati, pripisujejo) mi je odkrito
potrdil: Glej, ist simpl, gledal te je na televiziji, od nas je e
izvedel, kakna si in kako se obnaa v redakciji, s kom si v dobrih
odnosih, s kom se ne razume, ko je zjutraj dobil v roke klipnig, je
prebral tvoje tekste in hitro mu je bilo jasno, aha, ona rada sfuka
tega in tega, spet tistega in onega ne mara sfukati tako zelo in
tako naprej. Dri, na taken nain Zavrl spremlja novinarje. Spremlja njihovo delo, povprauje kakni so, poskua im ve izvedeti o
njihovih karakternih lastnostih in, eto, imamo dosje tega novinarja.
Seveda se Zavrl tako ne napreza zaradi osebnih uitkov, eprav mora

DOSJE ROKOMAVHI

155

nekaj malega emeta najbr tudi obutiti, saj vemo, da je v delo

naravnost zaljubljen. Saj zdaj e vemo, da je deloholik, novinarski
dosjeji pa mu sluijo pri lastnem poslovanju. Recimo: Zavrl vidi, da
neka novinarka e posebej rada v javnosti napiuje neko podjetje,
ef tega podjetja, ki je, recimo, Pristopov poslovni partner, pa Zavrlu
potarna: Daj, rei me te smrklje, da me ne bo e res ugonobila! In
Zavrl kakopak poskua zadevo urediti preko novinarkinih urednikov.
e ne uspe, poskusi pri novinarki kar sam. Vasih je obratno, vasih
poskusi kar sam pri novinarki, brez predhodnega ukrepanja pri
urednikih. Pa se Zavrl z vsemi novinarji ukvarja tako? Ne. Zavrl si
za prouevanje izbere novinarje, ki bodejo v oi. Njihov nain
dela mora biti drugaen. Nekonvencionalen, morda inovativen.
Skratka, mora ga fascinirati. Niti ni nujno, da v pozitivnem smislu,
lahko tudi v negativnem smislu. Zavrl prouuje psiho posameznega
novinarja on bi rekel, da novinarja spremlja preko njegovih
nastopov v javnosti, preko lankov, ki jih novinar objavlja,
prispevkov, v katerih se pojavlja, kako sprauje intervjuvance, koliko
si upa, esa si ne upa, kje cvikne, kako reagira v koljivih situacijah,
kako hitro se je po kaknem fiasku sposoben pobrati in tako naprej.
Brez skrbi, Zavrl se ne ukvarja z novinarji, ki hodijo na tiskovne
konference in piejo vesti. Ukvarja se z novinarji, ki brskajo. Kajti
novinar, ki brska, prej ali slej naleti na kakno Zavrlovo vez. Zavrl
poskua iz novinarjevega dela ugotoviti marsikaj: kako rad ima
dotini novinar denar? Bi se ga dalo podkupiti? e da hm, na
kaken nain; z denarjem ali z informacijami? Koliko mu pa kaj pomenijo naela? Kakrna koli e Za kakno ceno jih je pripravljen
prodati? e je novinar posluna ovica, tako ali tako ni problema.
Potem ga Zavrl, e ga seveda hoe, hitro in z lahkoto pridobi na
svojo stran. e pa je novinar neposluni volkec, no, takrat se Zavrl
znajde pred teavo. Zavrl je namre takne sorte rokomavh, da mu
ni para; dokler ima korist, se okoli posameznika e dokaj trudi e
ne drugae, pa vsaj tako, da z njim e malo komunicira , ko Zavrl
koristi ve nima oz. uvidi, misli, da je ve itak ne bo imel, je sposoben
poeti vse sorte grdobije. Dokonno se je najino sodelovanje konalo

156

ANA JUD

25. novembra 2005, ko sem mu v nuji poslala sms sporoilo z

naslednjo vsebino e ne bom imela miru pred Poarjem, bom vse,
kar ponete, razkrila v medijih in na sodiih, vse, kar hoem, je, da
grem naprej normalno Ni odgovoril na moj sms. eprav mi je
sicer vedno odgovoril. Takrat pa ve ne. Jasno, ni me ve potreboval.
Poleg tega je zavohal nevarnost.
Ni mu dialo, da bi javnost izvedela njegove packarije in ni mu
bilo do postopanja po sodiih in zagovarjanja zaradi spornih dejanj.
Zato se je zelo mono trudil, da po Direktu ne bi ve nikjer delala.
Ja, to so takne male socialistine finte, na katere igrajo veliki
in moni ljudje v Sloveniji. e si neubogljiv, e si te nikakor ne
uspejo pokoriti, se potrudijo, da ti vrejo im ve polen pod noge.
Recimo, potrudijo se, da ti onemogoijo nadaljnjo kariero.
Potrudijo se, da ne more ve nikjer delati. To se v nai dravi pogosto
dogaja. Zelo pogosto. Zavrl rad pone takne stvari, pa tudi tevilni
drugi mogonei se radi posluujejo podobnih potez. Recimo, Gregor
Golobi zagotovo ni bil ni bolji. Saj, e se spomnite, je Anton
Bergauer, ki je bil neko (v vladi LDS) minister za promet, a so ga
nato odstavili, tarnal, da ne more dobiti nove slube, in da naj bi mu
to prepreeval Golobi. Zadeve sem preverila. Kolikor mi je uspelo
izvedeti, Bergauerjeve izjave drijo, eprav je o tem spolzko govoriti,
ker zadev ne more dokazati. A sama verjamem, da Bergauerjeve
izjave niso bile izmiljotine. Saj, e si vpliven, ti takna mala
podjebavanja ne predstavljajo vejega napora, kajne? Obrne kaken
telefon, poklie zaveznike in onemogoi posameznika. Zgolj iz
lastne hudobije. Golobi je obrnil kaken telefon ali dva in, eto,
Bergauer je imel teave z zaposlitvijo. Tudi to je bila trgovina z
informacijami. Tisti, ki menijo, da je bil Golobi pravi cukrek in ni
z informacijami nikoli poel niesar spornega, se mogoe motijo?
Ko sem nekoga spraevala po Golobiu, mi je v odgovor posredoval
sms: Golobi? Teko reem. Meni se je zdel po eni strani zelo bister
politik, tudi zelo vpliven, po drugi strani pa najbr ni imel elodca,
da bi v tem ostal. Naroanje tekstov? Tega ne vem, pa bi najbr, e
bi to res delal, vedel. O Golobiu kroi tudi veliko dezinformacij,

DOSJE ROKOMAVHI

157

ker je strateka tara tako za Jano kot za Kacina. Dri, da je

Golobi strateka tara tako za Jano kot za Kacina, vendar mi noben
od njiju ni o Golobiu pravil popolnoma niesar. Jana sploh ne, ker
itak ne govori z mano, Kacin pa tudi ne, ker govoriva le tu in tam.
Brskanje po poteh informacij je bilo zgovorno samo po sebi in
Golobi je bil v asu, ko je bila na oblasti LDS nedvomno eden
najbolj vplivnih trgovcev z informacijami. Bil je dober vir (moj sicer
nikoli; osebno Golobia sploh ne poznam), ne dri pa, da informacij
v javnost ni plasiral namensko. Zato je tudi teza, da je v Bergauerjevem primeru ravnal sporno, po moji oceni na mestu. e e vedno
ne verjamete, da se tovrstna poetja dogajajo, lahko morda pavalno
razloim, da ni v novinarstvu popolnoma ni drugae. Enemu uredniku se zameri, gre drugam, a hkrati mora vedeti, da bo urednik,
ki si se mu zameril, br poklical im ve ljudi (mala socialistina
slovenska beda, pa), dobil bo etiketo in posledino se ti lahko zelo
hitro zgodi, da ne bo mogel dobiti slube. Sistem kvalifikacij in
diskvalifikacij funkcionira, se vam ne zdi? Izhajam iz lastne izkunje.
Iz tega, da so mi sprva (celo po odhodu iz Direkta) sicer povsod dali
monost, toda nato se je povsod monost tudi zaprla. Zaradi govoric.
Si mislite? Si predstavljate?
Ja, tudi Franci Zavrl, eden naih glavnih rokomavhov, je bil na
delu. Nartno je iril lai, da bi mi onemogoil vrnitev v normalno
okolje. Nartno je to poel. Nartno se je spustil na najnijo loveko
raven, samo zato, da je zadovoljil kaj? Lastno primitivnost? Lastni
pohlep? Lasten ego, ki ne prenese misli, da si vseh pa ne more
podrediti?
Ne verjamete, da se kaj takega lahko v loveku dogaja? Da znotraj
sebe ne more zatreti primitivnosti?
Poglejte, saj z biolokega vidika smo ljudje ivali. V genetskem
smislu se povpreen lovek in impanz bojda razlikujeta samo za
1,5 odstotka. Zgodovina je ivalskemu telesu loveka dodala lesk,
ki je sestavljen predvsem iz norm, vrednot in pravil o lepem vedenju;
pisatelj Robert Wright je dejal, da je lovek postal moralna ival.
A v dobi deregulacije in fragmentacije, ko se vsakodnevno sreujemo

158

ANA JUD

s skunjavami iz oi v oi, plast moralnega leska poka. Spletna stran

Deadlysins.com pie: Ljudje so od nekdaj nemoralne, zvijane, vase
zagledane in nivredne svinje. tevilni, ki so zlezli v vrh, so se
povzpeli tako, da so funkcionirali kot t. i. razpoloenjski managerji.
Lahko jim reemo tudi oportunisti, ki so inovacije zamenjali z
inovativnimi pregrehami. V 6. stoletju je pape Gregor Veliki storil
velik korak, ko je vse skupaj strnil v sedem smrtnih grehov. Vseh
sedem jih je preivelo kolo asa (kar je danes lenoba, je bila neko
alost), za as pa vemo, da je najteja preizkunja, zato seznam
sedmih grehov dobro odslikava loveke pomanjkljivosti. eprav
je potrebno poudariti, da so kreposti in pomanjkljivosti odvisne od
tega, kako gledamo na stvari. Kar je za nekoga krepost, je za nekoga
drugega pomanjkljivost. V sodobnem svetu veljajo (najbr ste si pred
asom ogledali film Sedem) :
1. Napuh: pretirana vera v lastne sposobnosti; napuh, ki je menda
oe vseh grehov, nekateri imenujejo tudi neimrnost.
2. Zavist: elja po imetju tujih lastnosti, statusa, sposobnosti ali
poloaja.
3. Porenost: objestna elja, da bi zauili ve, kot potrebujemo.
4. Pohota: pretirano poelenje po telesnih uitkih.
5. Jeza: kae se v ljudeh, ki odrivajo ljubezen in se odloajo za bes;
nekateri ga imenujejo tudi srd.
6. Pohlep: elja po materialnem bogastvu ali koristi in zanemarjanje
duhovnega ivljenja.
7. Lenoba: izogibanje telesnemu ali duhovnemu delu.

DOSJE ROKOMAVHI

159

Nikakor noem trditi, da so opisani grehi slabi. Ne, kje pa, grehi so
dobri, saj zaradi njih doivljamo razvoj in napredek. Problem je le,
da so dejanja, katerim botrujejo opisani grehi, pogosto slaba. Denimo,
na podlagi opisanih grehov so zgrajene uspene biznis korporacije,
ki izkoriajo nae ibkosti; nekatere to pono odkrito, veina pa jih
to pone seveda prikrito. Ne verjamete? Se udite? Poglejte, kako
korporacije ponujajo nadomestke, s katerimi zadostimo elje po
tistem primitivizmu, ki tli v vsakem od nas. Ste jezni? Zelo jezni.
Ne tako malo, da bi vam zadoalo krianje, ampak zares. Hoete
nekoga ubiti? Seveda ne morete iti na cesto in postreliti ljudi, ki
vam pridejo naproti, lahko pa si daste duka v raunalnikih igricah,
v katerih lahko ubijete, kogar koli hoete. emu torej sluijo nasilne
raunalnike igrice, e ne zadovoljitvi jeze v nas? Le temu. Enako
je s porenostjo, ki jo korporacije pogosto kombinirajo z zavistjo,
napuhom, boleino in tudi tako kombinirajo zapeljevanje s pomirjanjem. Charles Revlon, ustanovitelj kozmetinega velikana je
neko dejal: V tovarni izdelujemo kozmetine preparate, v trgovini
pa prodajamo upanje. Hoemo biti lepi, najlepi, z najlepo koo zakaj? Samo zaradi sebe ah, seveda ne. Predvsem zaradi
drugih. enska, ki pravi, da se uredi le zaradi sebe, lae. Dobro,
seveda se uredi tudi zase, ampak v prvi vrsti se uredi zaradi drugih.
Hoe ugajati. e ne ugaja, lahko hitro postane zavistna, kajne? e
postane zavistna, lahko hitro postane tudi jezna. In tako naprej. Res
je, vsi hoejo biti takni kot tisti, ki nastopajo v reklamah. Lepih
reklamnih oglasih, kajne? Najlepih.
Vidite, vse je strategija. Ves svet je strategija.
Vsak od nas je del neke strategije, zavedno ali nezavedno. Vsak
od nas ima ibkosti. V vsakem od nas tli izvirni greh. Vpraanje je
le, v kolikne razsenosti pustimo grehu, da se razplamti. Vpraanje
je, ali dopustimo, da drugi nae izvirne grehe izkoriajo za teitev
lastnih ambicij, ali pa smo mi tisti, ki se z izvirnimi grehi vzpenjamo,
manipuliramo z ljudmi. Naeloma gre vedno za vzajemnost, eprav
je pri Zavrlu slednje, vzpenjaje, manipuliranje, v prednosti. So
namre mnoine strategije, kako privabiti kupce, prepriati volivce,

160

ANA JUD

in so posamine strategije, kako nekoga povzdigniti, nekoga drugega

pa uniiti. Slednje je Zavrl poskual izpeljati tudi pri meni.
Eden od nesrenih LDS-ovcev, ki so v tabloidu nastradali skupaj
z mano vred, mi je zaupal, da je Zavrl na nekem uru (nekaj tednov
po izidu moje prve knjige) prihitel do njega, se prijel za potno elo
in zael razlagati: Joooj, ta podoba v javnosti Jah, zdaj je, kar
je, mar ne? Prej bi mislil, Zavrl
Strategija, ki sta jo Poar&Zavrl ubrala pri meni, je bila resda
grozljivo bolea, a vsekakor zelo zelo slaba. Tare so bile slabo
nastavljene. Cilji niso bili pravi. LDS-ovcev pa ne more diskreditirati s fukom
LDS ni liberalna stranka in tisti, ki pravijo, da je rka L v njenem
imenu popolnoma brezpredmetna, imajo prav. LDS je bila liberalna
le v fuku in medsebojnem obraunavanju v javnosti. Nikjer drugje.
Pa e uspena Zavrl in Poar nista bila. In dri, kljub vsemu sem
tem tipom vseeno bolj simpatina kot Zavrl in Poar. Ne glede na to,
kaj je bilo, kaj je in kaj bo. In e hec: e bi mi Poar in Zavrl naprtila
seks aferice z Jano ali magari z Ruplom, bi to nemara e bilo nekaj,
kar bi v javnosti lahko opredelili kot zanimivo. Tlaiti v seksualne
kandale ljudi, ki so trenutno brez moi, pa res nima smisla. Ker ni
uinkovito. Koga briga s kom spi kaken bivi minister, a ne? Ampak
Zavrl seveda ne bi dopustil, da bi z Ano Jud diskreditirali ljudi, ki
so danes na oblasti. Kajti Zavrl ve, da mu oblast daje denar in ljudi,
ki ti dajejo denar, se ne diskreditira. No, moram povedati, da k meni
Zavrl nikdar ni priel z izsiljevanji, naj mu dam denar, e hoem
mir, eprav mi je eden od novinarjev iz nekega medija dejal, da je
njega neko klical in kar po telefonu zahteval toliko in toliko denarja.
e dobro, da ni priel s takimi fintami k meni. Kajti v tem primeru bi
ga sama tako opalila okoli ues, da bi se odvrtel kot frnikola. Resno.
Saj on to ve. Zato pa se me je lotil drugae. Tako, da bi iz mene
napravil kurbo. Smeno. Ja, vse skupaj se morda res zdi smeno. Saj
po eni strani tudi je, toda, e pogledamo naklep tovrstne diskreditacije, nas smeh mine. Vsaj mene. Zavrl namre zelo dobro ve, kakna
sem jaz. In zelo dobro ve, kako funkcioniram. Ve, da sem

DOSJE ROKOMAVHI

161

nepredvidljiv lovek, ve pa tudi, da sem bila takrat izjemno labilen

lovek. In na to je igral.
Na labilnost. Na ibke toke Grdo je zlorabil moj poloaj,
okrutno je zlorabil mojo stisko
Pritiski, ki sem jih doivljala, so bili veliki in nekajkrat me je
skorajda zmanjkalo. Eden od drugih lobistov mi je kasneje, na
kofetku, odkrito dejal: Priseem, jaz sem mislil, da bo umrla. No,
pravzaprav smo vsi mislili, da bo umrla. Res je, ni veliko manjkalo,
pa bi lahko umrla. Veliko ljudi ve to. Zelo veliko ljudi ve, kako
moni so bili pritiski. A veste, kaj bi se pa zgodilo, e bi zares umrla?
e ne bi bilo posameznikov, ki so me drali pokonci? No, prva knjiga
ne bi nikdar izla in tudi te knjige ne bi bilo nikdar. No, okej, mogoe
je, da bi prva knjiga vseeno izla. Posthumno. Toda uinka ne bi
bilo nikakrnega, saj bi lahko Zavrl preprosto porekel, ah, Ana si je
vse skupaj izmislila, saj veste, da je bila malo nora Dobro, Ana
Jud resda ni najbolj obiajen lovek na tem svetu, toda povsem nora
tudi ni, zagotavljam. Vem iz prve roke. A kdo bi me branil? Kdo bi
lahko njegovim trditvam oporekel? Nihe. No, nekaj ljudi bi se najbr
e postavilo po robu, toda uinka ne bi bilo. Uinek sem lahko le
sama. Beseda proti besedi sicer ne velja veliko, toda v tem primeru
beseda proti besedi velja zelo veliko. Moja beseda proti Zavrlovi
besedi velja veliko. Ja, e bi Zavrlovi pritiski uspeli, e bi njegova
igra zmagala, Zavrl v javnosti ne bi rekel, da je vse, kar sem zapisala
o njem, resnica. Tako pa druge izbire ni imel. Kajti on ve, da lahko
stvari, ki jih zapisujem o njem, e dodatno dokaem. Kadar koli. In
ne le jaz vedno ve je ljudi, ki lahko Zavrlova poetja e dodatno
dokaejo. Vedno ve je ljudi, ki jim je Zavrlovo poetje dokonno
zlezlo ez glavo. Pomislite, kaj bi pa lahko dokazala, e bi Zavrlova
igra uspela? Niesar Ker me ve ne bi bilo. Ovce bi mislile, da se
je pa zgodil samomor. Ni hudega, ne? e eden od tevilnih, ki se
zgodijo vsako leto, ne? Menda si letno kaknih 600 Slovencev in
Slovenk vzame ivljenje, pokonajo se samovoljno. No, najbr
niti ne samovoljno. V to jih prisilijo razmere. Kakrne koli e. Pa?
Mislite, da se sploh kdo e vpraa, kakne so bile v resnici razmere,

162

ANA JUD

ki so jih v samomor prisilile? Bolj malo se o tem spraujemo, mar

ne? e malo preraunate, e zapisana tevilka 600 samomorov na
leto dri, se vpraajte, koliko Slovencev in Slovenk smo v letih
samostojnosti izgubili, ker ni nikogar brigalo za njih, ker so bili v
stiskah, iz katerih ve niso nali reitve? 12.000 ljudi. Se vam to ne
zdi veliko? In tudi pri meni se nihe ne bi spraeval. Vsi bi videli le
samomor. V resnici pa bi lo e vzamemo v obzir psiholoke
pritiske, ki so se dogajali za prisiljeni samomor. Kaj je samomor,
v katerega te prisilijo? Umor? e te vanj prisilijo z naklepi, z nartno
diskreditacijo, je to naklepni umor. Za takno dejanje gre v Sloveniji
v zapor. Za dolga dolga leta.
Vidite, hipotetino (ampak le malo je manjkalo in bi bilo tudi
realizirano), e bi se to zgodilo, bi Franci Zavrl posredno zagreil
naklepni umor, ampak tega ne bi nihe vedel, mar ne? Ne, ne iem
pomilovanja, ampak tako je bilo in s tem primerom lahko odlino
dokaem, kako nizko se je sposoben spustiti Zavrl.
Mar vidite, kako nizkotnih potez se je Zavrl sposoben posluevati,
ko hoe nekoga izriniti iz svoje raunice? Sposoben je ubijati.
Okrutno. tudij psihologije mu je res veliko dal Je zdaj e vedno
smeno? Ej, meni niti najmanj. Pa vem, da Zavrlu zdaj ve tudi ni
Poglejte, no, kaj je Franci Zavrl izjavil za Finance (16. marec
2006), ko je Oven zmagal v kazenski tobi zoper Poarja (obsodba
e ni pravnomona, ker se je Poar pritoil, ampak Oven se bo boril
do zadnje kaplje krvi!): loveku je teko zlesti v glavo in ugotoviti,
ali je prizadeto osebo res elel razaliti. Skratka, Zavrl nasprotuje
kazenskim sodbam novinarjev. Toda ... zanima me nekaj, sploh glede
na to, da je pri Poarjevem delu naklep razalitve viden s Plutona
Ali si Franci Zavrl upa pogledati v oi meni in izjaviti kaj takega?
Ali si Franci Zavrl upa pogledati v oi druini Plestenjak in izjaviti
kaj takega? Ali si Franci Zavrl upa pogledati v oi Aureliu Juriju in
izjaviti takne besede? Ali si Franci Zavrl upa pogledati v oi starem
otrok, ki so jih pred klubom Lipa okrutno poteptali, Poar pa jih je
alil in razglaal za narkomanke? Mislite, da si Franci Zavrl vse to
upa? Ne, zagotavljam, ne upa si. Ker ve, da imamo mi, ki smo bili

DOSJE ROKOMAVHI

163

rtve tabloidnega nasilja, prav. Ker on sam ve, da nima prav. Ker ve,
da je v Financah lagal. Franci Zavrl se profesionalno ukvarja s tem,
da ljudem leze v glave. Tudi Poarju je zlezel v glavo. Ko je ugotovil,
da je Poar sposoben poeti grozljivosti, je vedel, da je nael
pravega loveka. Mar ni tako, Franci Zavrl? Lahko morda zanika,
kar sem ravnokar zapisala? Lahko dokae, da so stvari drugane?
Moram pa vam povedati, kaj se je zgodilo v preddverju sodne
dvorane, ko je Oven zmagal v tobi zoper Poarja. Na hodniku se je
Poar, ki je poklapano el iz dvorane, besno zasukal, njegove male
zenice so se zoile na ivankin premer in nato je z zariplim glasom
zahropel v Ovna: e bom pisal o tebi! Skratka, naklep maevanja
je oiten. Meni osebno je Poar 21. novembra lani z enakim tonom,
zariplo, maevalno, hudobno in ostudno zagrozil s temi besedami:
Ne nakoplji si mene na glavo! No, Franci Zavrl, zdaj pa akam,
da se javi in pojasni, kaj pa ti meni o taknih besedah, o taknih
izjavah, o tako grozljivih dejanjih. Obstaja magnetogram iz zasedanja
NR, v katerem Poar prizna, da je brskal in pisal o meni zato, ker
sem napisala prvo knjigo.
No, Zavrl, bo e vedno rekel, da naklep ni oiten? Ne bodi smeen
Pa vendar je potrebno poudariti, da Zavrl ni vedno taken, skratka,
vedno se ne spua na tako nizkotne in kaznive nivoje. Vasih zna
biti zelo zabaven. Zelo kul. In obstaja vrsta ljudi, ki imajo z njim le
pozitivne izkunje. Seveda. Ker gre za obojestranski interes. Dokler
Zavrl ubira korist v lastno smer, dovoli, da tudi drugi izkoriajo
njega. Saj svet temelji na koristi in na izkorianju.
Veste, kaj je Madonna, ko e ni bila velika superzvezda, ampak
se je otepala zaetkov kariere, menda porekla enemu od svojih
ljubimcev ta je bil v rosnih letih njene kariere e pomemben in
vpliven producent , ki ji je oital, da spi z njim samo zato, ker hoe
imeti od njega korist? Ja. Pa? Kaj? Jaz izkoriam tebe, ti izkoristi
mene! Za ni drugega ne gre. Vsi izkoriamo nekaj ali nekoga.
Kdor je sposoben najhuje izkoriati druge ljudi, zleze najvije.
Kdor zna najbolje izkoristiti nevedne mnoice malih ovc, proda

164

ANA JUD

najve, mar ne? Vsak se bori zase; in kdor zna najbolje manipulirati
z ljudmi, je lahko najbolj seksi
Vsekakor zna Zavrl zelo seksi manipulirati. In brez skrbi, e bi
Zavrl na Trubarjevi ulici v Ljubljani pekel in prodajal kebab, se mi
neko ne bi zdel niti najmanj seksi, ker pa ima Zavrl na Trubarjevi
ulici v Ljubljani Pristop, se mi je neko zdel zelo seksi. To vsekakor
potrjuje tezo, da je mo e kako seksi in ne le, da gre za denar, gre
torej tudi za seks. Vsaj v imaginarni verziji, preko pohlepa.
Oznaka seksi v tem primeru torej ne oznauje konkretnega fuka,
ampak privlanost kombinacije inteligence, moi, vpliva. Sploh ni
nujno, da se fuk tudi v resnici zgodi. Se pa v takih primerih vedno
zgodi seks, ne glede na to, da je v veini primerov samo platonski
uitek in ni drugega. Kompliciram, kajne? Gre samo za packaste
misli in ni drugega. Pred nedavnim so e se ne motim, angleki
strokovnjaki predstavili raziskovalno tudijo, po izsledkih katere
naj bi najpogosteje med delovnim asom mislili na seks novinarji in
odvetniki. Oglaevalcev zauda ni bilo vmes Ker imajo ljudje iz
obeh poklicev kar naprej stike z najrazlinejimi ljudmi, je to menda
popolnoma razumljivo. Ve vibracij ve kemije? Recimo. Bom pa
tukaj zakljuila, ker se bo sicer spet nael nekdo, ki mi bo oital, da
preve napletam, bluzim, zamegljujem bistvo knjige. Ki ni v seksu,
ampak v trgovini z informacijami Se mi pa Zavrl danes ne zdi ve
seksi, kajti ko nekoga premaga, pa ve ni seksi. In nisem tako
prismuknjena, da bi se mi zdel seksi nekdo, ki me je elel v resnici
ubiti. On torej ve ni glavni player. Zame eprav lahko po anketici
med nekaterimi ljubljanskimi lahkoivkami e vedno najdemo dovolj
taknih, ki menijo, da je Zavrl seksi. No, v kolikni meri gre ali pa
ne gre za dejanski fuk, bi sama teko pojasnjevala. Morda pa lahko
opiem smeno zgodbico, ki se je dogajala nekega vroega poletnega
veera 2005. Zgodbica je hkrati odlien pokazatelj, kako se rokomavhi vasih radi prepucavajo med sabo, kako hitro reagirajo
in kakna je bila na tej toki vloga neke novinarke, ki je bila po
nakljuju ravno moja malenkost.
No: Zavrl je odpotoval v Sarajevo. Biznis, pa te rei, saj veste

DOSJE ROKOMAVHI

165

Moja malenkost pa se je kratkoasila na prijetni veerjici. Kuhal je

Joe Biak, lobist iz agencije Odmev. Nekaj pohanega in absolutno
preve mastnega za vro poletni veer, ampak vseeno okusnega. Tudi
vino je bilo odlino, eprav se al ne spomnim, kaj natanno sva
pila. Zabeleila pa si take drobnarije tudi nisem. A ko sva popila e
tolikno koliino vina, da sva lahko poela le e bedarije, se je
eden izmed naju spomnil dobro, verjetno sem se spomnila kar
jaz , da bi lahko nekoga malo zajebavala hm, nemara bi lahko
kaj malega upiila Zavrlu? Beseda je dala besedo in res sva upiila
nekaj zanimivega ... Oba hkrati, toda vsak s svojega mobilnega
telefona, sva na cifro Zavrlovega mobilnega telefona poslala sms z
identino vsebino: e bi ti vedel, s kom veerjam nocoj Sporoilo
je delovalo hot. Nepredvidljivo in nagajivo. e zlasti zato, ker se je
konalo s tremi pikicami (), za katere puritanski lektorji vzvieno
trdijo, da sploh niso pravo loilo, toda v sms sporoilu tri pikice na
koncu povedo vse Napovedo zgodbo, ki se zagotovo bo zaela,
le vpraanje je, kdaj. In zato so tri male pikice strano seksi. No,
Zavrla to niti ni zmedlo. Saj on razume, o em piem. Tudi on rad
poilja sms sporoila, ki se zakljuijo s tremi pikicami. Zmedlo ga
je nekaj povsem drugega. Dejstvo, da je identino sporoilo, z enako
vsebino, v istem trenutku, isti minuti in isti sekundi dobil iz dveh
razlinih mobilnih tevilk poiljatelja sta mu sicer oba zelo dobro
znana, a kako za vraga bi se dva tako razlina loveka znala na
skupni veerji, kjer se oitno ukvarjata z njim, Zavrlom. To ga je
oitno malo znerviralo in o tem je najbr malo tuhtal, ko je moje in
Biakovo sporoilo prejel na svoj mobilni telefon. Brkone je debelo
pogledal. Biaku ni odgovoril. Ne takrat in ne pozneje. Je pa v hipu
poslal sms sporoilo na moj mobilni telefon. Iz displaya je zabolalo
not understood!? Nakar je Biak rekel: Eh, Zavrl pada samo na
blondinke, Ana, daj tukaj tace stran, ker ni ne bo Aja? Tako ali
tako sem la domov, toda vse skupaj me je vseeno e malce grizlo Gola radovednost. Ni drugega. Zagotavljam. Bila sem e
doma, v postelji, ko sem Zavrlu frcnila e en simpatien sms. Napisala
sem Franci, a ti res pada samo na blondinke? Ugriznil je v vabo.

166

ANA JUD

Nemudoma je odpisal v drubi rnolask se poutim veliko bolje

Ljubko. In brihtno tudi. Res je, da imam rne lase, a takne lase ima
tudi njegova soproga in tako se Zavrl hitro izogne zoprniji, ki bi ga
zaradi zapisane korespondence nemara akala doma A ker je
zaradi nadaljevanja omenjenega dogodka prilo do precej udne
situacije in smenega prepira, v katerem se je nato nekaj ljudi besno
medsebojno obtoevalo, kdo je komu kaj rekel in zakaj, je najbolje,
da ne tej toki tole zgodbico neham opisovati. Hm
Je pa ravno Franci Zavrl eden od kljunih ljudi, ki jim je v nai
dravi uspelo izpeljati komercializacijo medijev in to uspeno.
V resnici je on ena glavnih glav, ki so zaslune za razvoj
simple&stupid medijev v nai dravi. Simple&stupid medijev, ki ne
izobraujejo, po malem resda informirajo, v resnici pa le poneumljajo. Spet mnoina psihologija, torej.
Na kaj padajo ovce? Na populizem. Na MTV. Na Sky News.
Tudi na CNN. Na Bild. Na Sun. Na tabloidni novinarski pristop, ki
zamegljuje konkretne informacije in njihovo bistvo, ampak temelji
na proizvajanju zgodb. Bolj ko so zgodbe okantne, srce parajoe,
bolj ko dregnejo v mogane, nas vrejo iz tira, bolj si jih zapomnimo.
Ni nujno, da jih razumemo, glavno je, da si jih zapomnimo. Kot
reklame. Saj ni nujno, da jim takoj verjamemo, glavno, da si jih
zapomnimo, in ko gremo v trgovino, se takojci spomnimo, aha, tisti
proizvod smo videli na teveju, tam so rekli, da je najbolji, aha, ga
bomo pa kar kupili, pa bomo potem e videli, na em smo, ne? In ga
vremo v nakupovalno koarico. Seveda ni le Direkt Zavrlovo
maslo. Zavrlovo maslo je v veliki meri tudi POP TV, naa najuspeneja komercialna televizija, ki se predstavlja kot mainstream
medij, ampak ko so nazadnje, lani ko so se na protestnem shodu v
Ljubljani zbrali sindikalisti, mali ljudje, ki so jih njihovi dobro
plaani efi patetino naplahtali, da morajo protestirati proti reformam od vetisoglave horde na teve ekranu prikazali le nekaj
tistih posameznikov, ki so se z napol praznimi steklenicami piva
zakotalili v jarke in je zato celoten shod ubogih in revnih ljudi na
POP TV izgledal kot velika pijanica (pa sploh ni bilo tako!), no,

DOSJE ROKOMAVHI

167

takrat je POP TV pokazala, da sploh ni mainstream medij, pa pa

tudi katastrofalno neprofesionalen medij, ki se je vasih sposoben
spustiti tudi zelo zelo nizko. Vseeno je razlika, saj Direkt ne uspeva,
POP TV pa uspeva. In POP TV se vseeno ne spua tako nizko kot
Direkt. Zavrl, ki je bil eden od kljunih ljudi, ki so prvi verjeli v
uspeh komercialne televizije, je dosegel uspeh v komercializaciji, v
manipuliranju z mnoico, torej. Izplaalo se mu je. Njegova POP
TV namre posluje bolje od TV Slovenija, njen paradni konj oddaja
24ur praviloma dosega vejo gledanost kakor konkurenni TV
Dnevnik, in dri, da ima Zavrl na POP TV, ki je eden najvejih
medijev, s katerimi sodeluje, tudi velik vpliv. Vasih negativen,
vasih pozitiven. Da ne bomo Zavrla dajali samo v ni, kajti kaj
takega se resda ne spodobi, ker vemo, da je Zavrl izjemno sposobno
bitje, lahko morda na naslednji zgodbi pokaemo, kako lahko Zavrl
mimogrede uredi nekaj, kar sicer deluje nemogoe.
Tik pred volitvami 2004 so parlamentarne stranke vlaile v
Slovenijo na kupe tujih politikov, s katerimi so tako ali drugae
povezane. Tudi na take naine so posamezne parlamentarne stranke
novaile volivce in volivke, ki naj bi jih bili podprli na volitvah.
Recimo, takrat e t. i. pomladna koalicija (SDS+NSi+SLS) je v
Slovenijo pripeljala Hansa Gerta Poetteringa, SD je pripeljala v nao
dravo nekdanjega predsednika danske vlade Poula Nyrupa Rassmusena, eden od taknih obiskov pa je bil tudi obisk visokega
predstavnika zveze NATO Jaap de Hoop Schefferja. V tej zgodbi, ki
sledi, ni isto jasno, ali imamo opravka z de Hoop Schefferjem ali
Rassmusenom, saj se lovek s POP TV, ki mi je zadevo pravil,
nikakor ni mogel spomniti, vedel je povedati le, da je bil v igri nekdo
s skandinavskim imenom. torija sicer dri, sama pa bom pisala o
de Hoop Schefferju (e je zadeva obratna, mea culpa, ampak arhiv
na POP-u je nona mora in bistvo je, da jedro zgodbe dri), eprav
vem, da so se tudi Rassmusena vsi otepali kot hudi kria. Vem, da
ga je SD najprej ponudila meni, a Ervina Hladnika Milharia na
Sobotni prilogi Rassmusen ni zanimal, Mladino je zanimal, ampak
tja ga pa spet SD ni elela dati. Skratka, Skandinavci so imeli pred

168

ANA JUD

volitvami 2004 v medijih precej teav. No, ko je Jaap de Hoop

Scheffer priel v Slovenijo, se je zgodil protokolarni dogodek, ampak
ker so imeli mediji e polno glavo predvolilnega letanja sem in tja,
so marsikaken protokolarni dogodek tudi izpustili. In tako so se
tudi na POP TV odloili, da Jaapa de Hoop Schefferja ne bodo
pokrili, ker je bilo na voljo premalo snemalne opreme, skratka,
premalo ekip, ki bi imele dovolj asa, da bi se odpravile na protokolarni dogodek, saj se je bilo treba ukvarjati s popolnoma drugimi
zadevami: pokrivanjem dnevnega dogajanja, ampak ne protokolarnega, saj protokolarni dogodki za informativne medije
naeloma niso zanimivi, ker je prikazovanje kopice ljudi, ki zgolj
pijejo ampanjec in malo vekajo o tem in onem, ponavadi dolgoasno. Ker je brez informativne vrednosti. eprav se je svetovalka
za odnose z javnostmi v uradu predsednika vlade Marijana Kanduti
trudila, da bi protokolarni dogodek pokrilo im ve medijev,
skratka, da bi im ve medijev poroalo o njem, je urednitvo oddaje
24ur sklenilo, da protokolarnega obiska ne bo pokrilo. Razen, e
bi bilo iz dogodka mogoe potegniti e kaj zanimivega? Ekskluzivni
intervju? Mogoe. Nato v redakciji 24ur zabrni telefon. Na oni strani
ice je Kandutijeva e, ja, pa un je tuki, a bi vi to pokrili, mi bi res
radi, da bi vi to pokrili, blabla Uredniki pravijo, ne, mi tega ne bi
pokrili, razen e dobimo ekskluzivni intervju Kandutijeva je bila
malo ualjena, ja, jaz pa tega ne morem zrihtati uredniki pa ja,
potem pa pa ni, nas samo protokol ne zanima Telefonska zveza
se prekine, ampak e ez priblino etrt ure telefon ponovno zabrni.
Halo, Franci Zavrl tukaj, se predstavi glas z one strani ice O,
Franci, ivjo, pravijo uredniki, kaj bo dobrega Pa Zavrl zane
ja, pa eni moji prijatelji bi ful radi, da bi vi ta dogodek pokrili pa
uredniki spet reejo, okej, ga bomo pokrili, e dobimo ekskluzivni
intervju Franci je menda malo potuhtal, nato pa porekel, v redu,
bom videl, kaj se da narediti, malo poakajte Kaj se zgodi?
Telefonski klic se zakljui, a ez deset minut telefon spet zazvoni.
Ponovno je na oni strani ice Zavrl reko, sem uredil, ekskluzivni
intervju je va. Volk je bil sit, koza pa je ostala cela? Ja. Oddaja

DOSJE ROKOMAVHI

169

24ur je dobila ekskluzivni intervju in z nekaj sekundami slikovnega

materiala pokrila e protokolarni dogodek in tedanja vlada je bila
zadovoljna, ker je Jaapa de Hoop Schefferja (ali nemara Rassmusena;
sorry, noben se ve ne spomni ) spravila tudi na zaslone POP TV.
No, to je bil recimo dober primer trgovanja z informacijami, saj
nihe ni bil okodovan, vsi vpleteni so imeli le korist. Ravno preko
POP TV pa se je Zavrl uspel dokopati e do mone zveze na asniku
Delo, eprav ni dvoma, da je imel mone povezave na Delu tudi
prej, preko nekdanjega predsednika uprave Jureta Apiha in
posameznih novinarjev; zveze je e podkrepil, brez skrbi. Vemo, da
je bil vsa leta direktor in odgovorni urednik informativnega programa
POP TV Toma Perovi. Tik pred volitvami 2004 pa je POP TV
zapustil, saj so ga povabili na poloaj predsednika uprave Dela.
Perovi je z Zavrlom kakopak sodeloval e na POP TV, ves as sta
bila v zelo dobrih odnosih. Ko je Perovi priel na Delo, je sklenil
svetovalno pogodbo z Zavrlom oz. s Pristopom. Kaj natanno naj bi
Zavrl Peroviu dejansko svetoval, ni znano, toda svetovanje e ni
moglo biti kaj prida, saj vemo, da je moral pred meseci Perovi Delo
zapustiti. Nasploh je znano, da Perovi na Delu ni imel ravno
glavne besede, kar pa sploh ni udno, e se je hitro obdal s
svetovalci, ki so vse vedeli bolje od njega.
Seveda Perovi ni bil edini na Delu, ki si je na glavo nakopal
Zavrla, ta je nad glavo visel tudi tedanjemu odgovornemu uredniku
Sobotne priloge Ervinu Hladniku Milhariu. Enkrat, pred meseci,
mu je poskual nemarno poriniti v objavo intervju s tedanjim
ministrom za reforme Joetom P. Damijanom, a ga je Hladnik
Milhari bojda zavrnil, eprav se je ime Joe P. Damijan kasneje
kar naprej valjalo po straneh te Delove priloge.
No, Hladnik Milhari in Zavrl sta bila neko, ko sta pisala za
Mladino, zelo dobra prijatelja, in ko sta ob koncu osemdesetih
pripravljala lanek o pobitih Albancih, sta skupaj prekriarila
kosovska pokopalia, recimo. Danes Hladnik, ki je sicer zapustil
Delo in odel na Dnevnik, in Zavrl menda ve nimata stikov. Menda

170

ANA JUD

Toda, poglejte, na kaj pravzaprav namigujem, ko pripovedujem

o Franciju Zavrlu in njegovi navezi z Delom: kljub temu, da se je
Perovi poslovil od Dela (danes dela kot svetovalec CME), njegov
poloaj pa si lasti Danilo Slivnik ki z Zavrlom e vrsto let ni bil v
dobrih odnosih , svetovalna pogodba med obema e vedno velja.
Oitno. Zadevo sem elela preveriti, ampak dale nisem prila. Kar
razumem, saj svetovalne pogodbe praviloma sodijo v poslovne
skrivnosti in v upravi Dela niso eleli ne potrditi in ne zanikati, e
svetovalna pogodba e velja. Ampak e ne bi veljala, bi to najbr
povedali, ne? Ker niso eleli povedati niesar, lahko le sklepam, da
je pogodba e vedno aktualna. Skratka, vidite, e so sklepanja
pravilna, Delo danes e vedno plauje Pristopu svetovanja, eprav
se naeloma zdi, da Slivnik ni lovek, ki bi pustil, da mu Zavrl
svetuje. Kar koli. Na dlani imamo dejstvo, da so bile med Slivnikom
in Zavrlom v preteklosti teave, ki se dotikajo tednika Mag. Tukaj
lahko potegnemo vzporednico, zakaj je Slivnik pravzaprav podprl
mojo prvo knjigo. Seveda je ni podprl zaradi Ane Jud same, kajti
Slivniku se za Ano Jud bolj fuka (zagotavljam!), v prvi vrsti je
pomagal, ker se je konno nael nekdo, ki je javno povedal, kaj v
resnici pone Zavrl; pa tudi zato, ker je bilo vse skupaj povrailo za
polena, ki sta jih neko Slivniku zmetala pod noge Bojan Petan in
asopisna hia Dnevnik. Vidite, o em govorim, ko govorim o
skupnem interesu? No, res pa je, da je Slivnik s tem storil zelo
pomembno delo. Ne le zame. Pa pa tudi za vso novinarstvo, ki je
konno izvedelo, kako se fabricirajo zgodbe v Direktu. Ampak iz
tega lahko potegnemo e nekaj. Ja, Slivnik je pragmatik. Tudi Zavrl
je pragmatik. e/ko gre za skupni interes, dva pragmatika ni kaj
ne bosta razmiljala o sodelovanju, ne glede na to, da sta sicer na
videz neskonno skregana. A poglejmo, kakne nevenosti je Zavrl
poel Magu? Poudarjam, da mi na Magu niso povedali niesar. Vse,
kar zapisujem, prihaja iz tretjega, dobro obveenega vira. Tednik
Mag je najprej izdajalo podjetje Interdata, toda Mag je zapadel v
finanne teave, saj ni uspel priti do reklamnih oglasov. Posledino
se je preivljal z velikimi teavami. Saj veste, e ni denarja, ni

DOSJE ROKOMAVHI

171

niesar. Mnenja, zakaj Mag ni uspel priti do reklamnih oglasov, so

sicer razlina, celo eno drugemu nasprotujoa. Nekateri pravijo, da
je v glavnem Zavrl kriv, da je Mag hiral (Zavrl naj bi bil zaprl
oglaevalsko pipico in podjetja v Magu niso oglaevala; teza ni tako
neverjetna, saj vemo, da danes Mladina izgublja oglaevalce zaradi
podobnih dejanj, za katerimi vsekakor stoji Jana, ki menda po firmah
poilja svojega ljubljenka Darka Njavra in eprav nekateri pravijo,
da Njavro tovrstne stvari gre predvsem za zastraevanja in mala
grozilna opozorila , pone na lastno pest, je vseeno teko verjeti,
da Jana ne ve niesar, kar Njavro v resnici pone prej lahko
verjamemo, da Jana Njavra za njegove pohode celo pohvali?),
spet drugi pa razlagajo, da naj bi tial glavni problem Maga predvsem
v strateki usmeritvi in preve zagrenjenem pisanju, kar je posledino
odganjalo bralce, potencialne kupce. Delno dri. Pisanje Maga je
bilo zagrenjeno in je vasih e danes zagrenjeno, toda e upotevamo
trnovo pot, ki jo je ta asnik prehodil, da je konno priel do zelene
veje, lahko to povsem razumemo, ali vsaj poskuamo razumeti. e
medij nima obsene ciljne skupine, vemo, da podjetja v takem mediju
ne oglaujejo, saj nima smisla oglaevati v asopisu, ki ne dosee
zadostnega tevila in ciljne skupine s primerno veliko kupno mojo,
skratka nima smisla oglaevati v asopisu, ki ga ne berejo ljudje,
ki imajo denar, da lahko proizvode, ki jih podjetja oglaujejo v
reklamnih oglasih, v resnici kupijo, kajne? In Magova ciljna
skupina po mnenju nekaterih medijskih strokovnjakov v preteklosti
ni dosegala ljudi z veliko kupno mojo, delni vzrok pa naj bi bilo
ravno zagrenjeno pisanje. Po drugi strani pa je imel tudi Zavrl prste
vmes. Ko podjetje Interdata Maga ni zmoglo vzdrevati, se je nala
reitev: Mag so prodali Salomonu. Lastniki Salomona so tri zasebna
podjetja Skok, Galop in Algas, ki jih vodijo Nataa Skok, eljko
Mikli in Alenka Odlazek; vsi trije naj bi bili blizu LDS. Prodaja
Maga (ki je bil sprva zastavljen kot desni asopis) Salomonu, ki
je po lastniki povezavi blizu LDS, torej ni bila najbolj bistra
odloitev, najbr pa je bila edina monost, da Mag preivi. Druge
monosti nemara res ni bilo? No, na Delu so bili efi ljudje, s katerimi

172

ANA JUD

Slivnik ni bil v najboljih odnosih. Na Dnevniku so bili ljudje, s

katerimi Slivnik ni bil v dobrih odnosih. Skratka, povsod so se znali
ljudje, s katerimi Slivnik ni bil v dobrih odnosih. Povsod je bila
LDS in monosti za preivetje Maga skorajda ni bilo. Razen prodaje.
Prodajo Maga Salomonu pa naj bi bila uredila ravno lobista Zavrl in
Mile etinc. Kmalu za tem, ko je Salomon kupil Mag, naj bi bil
Zavrl Magu pripeljal tudi oglaevalca (drubo Mobitel), skratka,
Magu je naposled konno uspelo dobiti Mobitelove oglase, ki jih
itak vidimo in sliimo praktino povsod. Na prvi pogled se vse skupaj
zdi kot znanstvena fantastika, kajne? A dri. V asu, ko je bila na
oblasti LDS, sta etinc in Zavrl (takrat sta oba delala za LDS in
Kuana), pomagala reevati opozicijski asopis. Zakaj? Zakaj bi
lahko imela tedanja oblast interes, da rei opozicijski asopis?
Konkretne trditve ne moremo postaviti, ker v lobistinem poslu pa
ni mogoe postavljati konkretnih trditev, o vsem, kar se je v resnici
dogajalo znotraj Maga, lahko sklepamo na podlagi starih tevilk
tednika Mag. V preteklih letih je Mag objavil toliko intervjujev z
leviarskimi gospodarstveniki, da se loveku med listanjem starih
tevilk Maga mimogrede zazdi, da je Mag tedanji vladi sluil za
medsebojno obraunavanje v javnosti. To je povsem mono, saj zdaj
e vemo, da je LDS stranka, ki se rada medsebojno bocka v javnosti
in takojci, ko dobi medij, v katerem ji je to omogoeno, se zdi
neskonno srena. e izhajamo iz tega, da so bili lastniki Maga v
preteklosti simpatizerji LDS, in e ponovno poudarimo, da so najprej
lastniki tisti, ki odloajo o uredniki politiki, je zadeva e bolj oitna.
Ampak usoda Maga je bila v preteklih letih vsekakor alostna. LDSovci (in Zavrl) so ga lepo drali pod nadzorom in dejstva, da so
bile teave, ne moremo zanemariti. Veliko je govoric, da naj bi v
zameno za posamezne naroene tekste Magovci tudi kasirali, ampak
kaj takega je spet nemogoe dokazati, zagotovo pa vem, da tisti
Magovi novinarji, ki jih poznam sama, od nikogar ne vzamejo niti
tolarja podkupnine. Danes Mag seveda sodi pod asopisno hio Delo,
saj je ga je Delo pred meseci odkupilo od Salomona. Tukaj spet ni
povsem jasno, kaj natanno se je pravzaprav zgodilo, saj je vir iz

DOSJE ROKOMAVHI

173

Salomona povedal, da je Mag posloval slabo in so se ga tako ali

tako eleli znebiti, medtem ko bo Mag zatrdil, da posluje v redu. Po
podatkih o revidiranih prodanih nakladah (RPN) v drugem etrtletju
2006, ki jih pripravlja slovenska oglaevalska zbornica (SOZ) Mag
proda 8286 izvodov na teden. Naklada, ki je v Magu zapisana v
kolofonu na zadnji strani, je 14.500 izvodov. Ni povsem jasno, kaj
se dogaja. Je pa zanimivo, da je Mag, ki je v preteklih letih, kot smo
ugotovili iz starih izvodov, sluil LDS za obraunavanje v javnosti,
pred volitvami 2004 na vso mo podprl Jano. Dejstvo je, da so Jano
pred volitvami 2004 z enakim tonom podprli le trije mediji (poleg
Maga e Demokracija in Finance) in nekateri poznavalci menijo, da
je bil e takrat sklenjen dogovor med Jano in Slivnikom, skratka,
e pred volitvami 2004 naj bi bil obveljal dogovor, da bo, v kolikor
Jana na volitvah zmaga, Slivniku omogoen vzpon na Delo, hkrati
pa bo mogo tudi odkup Maga od Salomona. Zadeva ni neverjetna,
saj vemo, da se posamezni lobistini dogovori dogajajo e zdavnaj
pred njihovo uresniitvijo. Iz prve roke lahko povem, da je bil sedanji
ef odnosov z javnostmi na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ)
Jernej Pavlin z Jano e leto dni pred volitvami 2004 dogovorjen, da
bo v primeru, e SDS na volitvah zmaga, postal tiskovni predstavnik
vlade. Ker je SDS na volitvah zmagala, je Pavlin zares postal tiskovni
predstavnik vlade, a se je z elektronskim pismom, v katerem je
kolegom, tiskovnim predstavnikom posameznih ministrstev in
parlamentarnih strank svetoval, naj ne komunicirajo z Mladino, od
poloaja vladnega tiskovnega predstavnika moral kmalu tudi
posloviti. e se spomnite, je Zavrl v tisti situaciji naravnost vzbrstel.
Pojavil se je prav povsod, v vseh medijih je komentiral Pavlinovo
dejanje, skratka, kar me je fasciniralo, je bilo to, da so prav vsi mediji
za komentar poprosili Zavrla in ne e kaknega drugega strokovnjaka
za odnose z javnostmi. Saj vemo, da ni Zavrl edini lovek v tej dravi,
ki se ukvarja z odnosi z javnostmi. Poleg tega vemo, da Zavrl sploh
ni najbolji strokovnjak za odnose z javnostmi. A se je kljub temu
kar naprej pojavljal on in komentiral tisti flop. Morda je lo le za
nakljuje, ki ga je Zavrl dobro izkoristil, morda pa je imel tudi sam

174

ANA JUD

prste vmes, saj vemo, da je Zavrl najbolji vladni piarovec in glede

na vse skupaj, kar sem pri njem doivela, ter glede na to, kako so se
sposobne odvijati podle lobistine poteze v politiki, gospodarstvu
in medijih, je najbolje, e pustimo vrata odprta. In se vrnemo k
Delu. Ne glede na to, kakno tezo bi postavili v primeru tednika
Mag, mimo dejstva, da Mag danes ne bi sodil pod Delo in Slivnik ne
bi bil predsednik uprave Dela, e na oblast ne bi stopil Jana, ne
moremo. Ravno njegova zmaga je sproila tok dogodkov, ki ponovno
dokazujejo, kako poteka trgovina z informacijami, kako politika sega
v medije in novinarstvo, funkcije v mogonih medijih pa se delijo
tudi po politini plati lobiranja. Res je sicer, da Jana ni lastnik Dela
in neposredne povezave ne moremo vzpostaviti, vemo pa, da ima
veji lastniki dele v Delu Pivovarna Lako, njen predsednik uprave
Boko rot pa je v trenutni situaciji Janev zaveznik. V resnici je
igra jasna in ni novega se ni zgodilo. e bi bila e septembra 2004
na oblasti SDS, Perovi ne bi mogel postati predsednik uprave Dela
in ravno tako Slivnik danes ne bi mogel postati predsednik uprave
Dela, e bi bila LDS e vedno na oblasti.
e vedno pa nismo dobili odgovora na vpraanje, zakaj uprava
Dela e vedno plauje svetovanja Zavrlu oz. Pristopu?
Ugotovili smo e, da se lahko v poslu tudi najbolj razlini ljudje
najdejo na skupnih okopih, toda v primeru Slivnika in Zavrla je teko
verjeti, da bi se bila sposobna najti na skupnih okopih. Monosti sta
le dve: morda je pogodba take narave, da bi moralo Delo v primeru
predasne prekinitve pogodbe Zavrlu oz. Pristopu plaati veliko veje
penale, kot pa so pogodbena izplaila e sama po sebi, morda pa
hoe biti Slivnik siguren? Morda V poslu pa nikoli ne ve, kdaj
bo koga potreboval in za vsak sluaj je vrata potrebno vedno pustiti
vsaj malo prikrnjena, saj poloaj predsednika uprave Dela ni
dosmrten, kajne? Morda pa Zavrl po malem Delo vseeno servisira
s kaknimi informacijami, saj vemo, da svetovalne pogodbe v resnici
niso vedno svetovalne pogodbe, pa pa sluijo le trgovanju z
informacijami, ki ga je kakopak potrebno nekako tudi plaati. Rono
plailo ne pride v potev, denarja dandanes ni najpametneje dajati iz

DOSJE ROKOMAVHI

175

rok v roke. Kako pa se naj potemtakem plaajo informacije? Hja,

preko svetovalnih pogodb. Ne more, recimo, Delo skleniti pogodbe
s Pristopom, v kateri bi pisalo, da bo Zavrl na Delu popravljal
radiatorje, ker vemo, da bi se to kakni inpekciji zazdelo udno.
Enako ne more v pogodbi kar naravnost pisati, da bo Franci Zavrl
na Delu trgoval z informacijami, da jih bo dostavljal, recimo. Kajti
to bi bilo pa sploh udno. Lahko pa v pogodbi pie, da bo Zavrl
servisiral Delo s svetovanji. Definicija svetovanj je tako obirna, da
se da v njo stlaiti vse: od popravljanja radiatorjev do trga z
informacijami. Ni pa nujno, da so informacije, ki jih nemara dostavi
Zavrl (ali kaken drug rokomavh) vedno uporabljene. Od posameznega novinarja ali urednika je odvisno, kako bo informacije
uporabil. e je novinar reva, e je urednik reva, bo vse, kar mu
dostavijo ali pa mu naroijo, da mora objaviti, objavil. e pa ni reva,
bo informacijo, ki se mu ne bo zdela vredna objave, zavrgel. Seveda
veina urednikov pridno objavi vse, kar jim tisti, ki so nad njimi,
dajo v naroilo, zato o posebej neodvisnih urednikih v nai dravi
nikakor ne moremo govoriti. No, nekateri sicer menijo, da naj bi
imel Zavrl na Delu povezave tudi preko Matjaa Gantarja iz KD
Group, toda po drugi plati znajo posamezniki povedati, da Gantar ni
lovek, ki bi se vtikal v vsebino posameznega medija, poleg tega je
znano, da se Gantar, ki je lani nekaj delnic Dela kupil, iz Dela tudi
umika, ker ga je trenutno menda bolj zamikalo bannitvo. koda,
pa smo e mislili, da bo Slovenija dobila svojega Ruperta Murdocha.
Dri pa, da sta Gantar in Zavrl v zelo dobrih odnosih, Pristop in
KD Group sodelujeta poslovno, no, moram pa povedati aljivo
zgodbico, kako je Zavrl neko poskual Gantarja osmukati za velik
denar. Menda je bil v igri neki posel med Pristopom in KD Group,
pa je Gantar poslal svojo predstavnico za tisk Alenko Paulin, naj
podpie predpogodbo. Zavrl, ki ima rad denar, je Paulinovi uturil
predpogodbo za osem milijonov tolarjev. Ki jo je Paulinova kakopak
bistro podpisala. Ko pa je Gantar predpogodbo za osem milijonov
tolarjev zagledal, je menda bledo pogledal in s podobno obarvanim
obrazom rekel: Ej, ljudje, pa to je MOJ denar! Ja, Pristop je pa

176

ANA JUD

drag Vseeno so tisto predpogodbo nato hitro razdrli in pripravili

cenejo.
Zgodbo sem sicer sliala iz druge roke. Vir, ki mi jo je povedal,
je nekaj let sluboval na Pristopu, res pa je tudi to, da se z Zavrlom
ni razel ravno ljubee no, ob slovesu si nista brisala oi z
osmrkanim robkom ... Menda sta bolj urlala drug na drugega e,
kaj bo ti meni govoril, kdo je moja ena, saj jaz noem vedeti, kdo
ona je
Poleg tega ta zgodba sploh ni edina. Zgodb, kako je Zavrl poskual
komu izpuliti denar, je na kupe.
Eden od bivih ministrov iz vlade LDS mi je povedal, da je Zavrl
nekega dne prikorakal v pisarno, ker je nameraval z dotinim
ministrstvom izpeljati neki projekt in priel je z idejo, da bi mu
ministrstvo za projekt plaalo skoraj 30 milijonov tolarjev. Dotini
minister iz vlade LDS ga je le debelo gledal. Seveda se nista niesar
zmenila, ker je imel dotini minister v proraunu rezerviranih le
okoli est milijonov, ki bi jih lahko potroil za tisti projekt, nikakor
pa ni imel 30 milijonov, ki jih je hotel imeti Zavrl.
Kljub temu, da Delo oitno e vedno plauje Zavrla oz. Pristop,
pa vseeno ne moremo mimo dejstva, da Zavrlu stvari polzijo iz rok.
V asopisni hii Dnevnik, kjer ima e najve besede, mu hodita v
zelje e dravna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana
Starina Kosem in ef varnosti na Slovenskih eleznicah Darko
Njavro. eprav so si vsi trije v povsem razlinih odnosih in se
medsebojno ne razumejo prav dobro, je potrebno poudariti nekaj
vsi trije delajo v prid Jane. Vsak po svoje trgujejo z informacijami
in na taken nain so si Dnevnik razkosali. Zato poudarjam, da
Dnevnik, ki se v trenutni situaciji, ki vlada v dravi, predstavlja kot
neodvisen medij, zatoie za pregnane ali pobegle leviarje, to sploh
ni. Poleg tega se moramo zavedati, da Dnevnik podpira Direkt in
veje medijske umazanije v dravi nikakor ne moremo najti. Bolj
nizkotnega medija pa ni. Posledino si je tudi Dnevnik umazal ime
in ne bo si ga hitro opral. Tobe se bodo vlekle e leta. Njavro ima
sicer bolj malo besede na Dnevniku oz. pri efih Dnevnika. V

DOSJE ROKOMAVHI

177

glavnem je obsojen na direktno komunikacijo s Poarjem, ki poleg

tega komunicira oz. trguje z informacijami e z Zavrlom, s Starina
Kosmovo pa bojda ne komunicira. Vasih, ko sva e komunicirala,
mi je Njavro pripovedoval zelo needne stvari o Andrijani Starina
Kosem, toda, no, saj ona najbr ne govori isto ni lepe o njem.
Dejstvo pa je, da je Andrijana Starina Kosem v trenutni situaciji
zelo pomembna oseba. No, pravzaprav bi pomembnejo ensko v
vladi SDS steka nali, mar ne? Andrijana Starina Kosem je gospa,
ki vlee glavne niti. Frau gauleiter? Ti ljudje itak kar naprej grdo
govorijo drug o drugem Nekdo mi je v ali dejal, da sta Toma
Toplak (predsednik uprave KAD) in Marko Poganik, predsednik
uprave SOD v primerjavi z njo kot Stan&Olio, Joeta Zagona pa
ima tako pod lupo. In e se Andrijane Starina Kosem kdo poskua
dotakniti s im, kar ji ni v prid, menda hitro zagrozi, da bo na
pomo poklicala koga? Notranjega ministra Dragutina Mateja.
Poznam nekega malega uslubenca z MNZ, ki mu je, ko jo je elel
nekaj povpraati, to navrgla: e mi ne boste dali miru, bom JAZ
poklicala Mateja! lovek si je mislil, ja, pa kaj ti je enska, samo
vpraati sem te elel nekaj. Morda je gospa paranoina? Morda
Njene naloge so zahtevne, javnost je na prei. Zato se je Andrijana
Starina Kosem zavarovala. S trgovanjem z informacijami. Vemo, da
Andrijana Starina Kosem trguje z informacijami. In vemo, da je prava
rokomavhinja. Vemo, da servisira posamezne novinarje. Spet zaradi
lastnih interesov, kakopak. Novinarki, ki sta trenutno prvi na seznamu
njenih najljubih novinark, pa sta ravno gospodarski novinarki
Poslovnega Dnevnika, ki smo ju v tej knjigi e omenili: Suzana
Rankov in Vesna Vukovi. Tandem Vukovi&Rankovi je bil vrsto
let, ko je bila na oblasti LDS, novinarski tandem, ki ga je imel
zakupljenega kdo? Jah, spet Gregor Golobi, ki me zdaj, ko
prav zares ugotavljam, da vse poti za nazaj vodijo do njega, poasi
spominja na moko razliico Starina Kosmove, prvega gauleiterja
Slovenije, torej. Delno sta pa ju imela na povodcu tudi nekdanji
dravni sekretar na energetskem ministrstvu (z njim sta se Vukovi
in Rankov na neki tiskovni konferenci na ivljenje in smrt skregali,

178

ANA JUD

ker sta ga slekli z vpraanji, nato pa so se spet pobotali seveda,

medsebojna korist je igrala vejo vlogo od tega, a kdo koga mara ali
spet ne in zakaj e ), pa tudi nekdanji minister za okolje in
prostor Janez Kopa ju je imel pod nadzorom. O neodvisnosti njunega
novinarskega dela torej nikakor ne moremo govoriti. Vasih sta
novinarki pisali v prid LDS, danes pieta v prid SDS, ne spomnim
pa se, da bi kdaj napisala kaj, kar bi bilo neodvisno? Ker LDS
ve ni na oblasti, Golobi, Kopa in Golob ve niso aktualni, pa sta
morali Vukovi in Rankov, ki kot se za nadobudni novinarki
tudi spodobi mislita in raunata na veliko, hitro rastoo kariero,
prilagoditi. Saj Vukovi dobro ve, kje je najslaja krma? V koritu
Rankov ji sledi. Vasih je bilo tako, da je Vukovi vodila trene,
Rankov pa je pridno capljala za njo. Razen e je danes situacija
morda e obratna. Ali vsaj enakovredna. Pri Vukovi&Rankovi
lovek pa nikdar ne more vedeti, pri em je. Ampak to, da ju ima
danes zakupljeni Andrijana Starina Kosem, je dejstvo, ki ga lahko
potrdi ve pri. Andrijana Starina Kosem jima daje informacije, in
e berete Poslovni Dnevnik, vam je lahko hitro jasno, da nikdar ne
napiejo niesar, kar bi znerviralo gospo dravno sekretarko. e
Poslovni Dnevnik e mora objaviti kakno neednost o sekretarki
Andrijani Starina Kosem (kajti kaknih rei o Andrijani Starina
Kosem pa res ni teko najti, kajne?), potem jo seveda objavi tako
milostno, da gospa dravna sekretarka zauti kar najmanj kode,
kajne? Ni nujno, da je Starina Kosmova v oeh Jane najbolje
zapisani (dasiravno bi potreboval orjako dioptrijo, e vsega, kar
ona dela, ne vidi!), ima pa, oitno, mono zaslombo pri Mateju. V
vsakem primeru pa z rokomavhanjem po Dnevniku koristi Jani.
Res je, da asopisna hia Dnevnik posluje dobro. Dobiek iz leta
v leto raste (leta 2004 je imel Dnevnik 8.975.686.000 tolarjev
prihodkov in 644.044.000 tolarjev istega izida iz rednega poslovanja, leta 2005 pa je imel 9.517.191.000 tolarjev prihodkov in
585.636.000 istega poslovnega izida; danes Dnevnik menda belei
skoraj 2 mio evrov izgube ravno zaradi tabloida Direkt) in pravzaprav
je Dnevnik (poleg Financ) eden redkih asopisov v dravi, ki mu

DOSJE ROKOMAVHI

179

trenutno (resda poasi oz. poasneje od Finance) rasteta naklada in

prodaja. Napram temu, recimo, naklada in prodaja konkurenni
asopisni hii Delo padata. Po podatkih RPN je v letonjem drugem
etrtletju Delu naklada upadla za 4,5 odstotka oz. na 67.090 izvodov
Dela na dan, Financam pa je napram Delu za nekaj ve kot 100
izvodov na dan zrasla in je zdaj na 12.186 prodane naklade na dan.
RPN sicer kae, da je prodana naklada Dnevnika trenutno 48.558
izvodov na dan, kar pomeni, da je vseeno nekoliko padla, saj je v
prvem etrtletju letonjega leta tela 49.248 izvodov na dan, vendar
pa padec ni velik in analitiki zaradi trenutnega stanja v dravi
Dnevniku ne napovedujejo vejega padca. e pogledamo podatke
za leti 2005 in 2006, vidimo, da RPN v primeru Dnevnika v glavnem
belei nihanja, ki pa se nikdar ne spustijo pod manj kot 46.811
izvodov na dan. Res je, da je Delo, ki je bilo prej leviarsko danes
pa se pa uravnotea (kar koli e to pomeni, ampak glede na to,
da vsaki, ko odprem Delo, vame butne kolumna, ki jo napie zunanji
minister Rupel, moram povedati, kot se je nekdo bistro poalil, da
Delo sploh ne postaja provladni, ampak kar vladni asopis) ,
izgubilo vrsto naronikov ravno zaradi uravnoteanja (e ve jih
je, po mnenju poznavalcev medijskega dogajanja, izgubilo na raun
prevelikega formata in neprivlanega, zastarelega naina pisanja).
Nekateri leviarski bralci so nehali kupovati Delo in kupujejo le
e Dnevnik, ker menijo, da je Dnevnik leviarski, v resnici pa bi
bolj provladno medijsko hio, kot je trenutno Dnevnik, ki so si ga
razkosali Zavrl, Starina Kosmova in Njavro, v dravi izjemno teko
nali. Kje je razlika med Delom in Dnevnikom? e pogledamo
zadevo s plati iskrenosti, je e se spet poalim Delo v prednosti.
Tam se vsaj ne pretvarjajo in povedo, da meejo kakne lanke iz
objave zato, ker sedaj, pod novim vodstvom, ve niso primerni za
objavo. Dnevnik pa hlini novinarsko neodvisnost in avtonomijo, v
resnici pa dobro vemo, da novinarske neodvisnosti in avtonomije
sploh ne poznamo, kajne?
Spomnimo se, recimo, kako je poslanka SD Majda Potrata pred
meseci, ko je Delo objavilo prvi reklamni oglas za Mag, v parlamentu

180

ANA JUD

izjavila, da bo odjavila naronino na Delo. Tudi meni osebno je nekdo

iz LDS br dejal: Zdaj bom odjavil Delo! Vpraala sem: Aja?
Zakaj? Nekdo iz LDS je pametno odgovoril: Zato, ker je Ivan Puc
v Delu objavil svoj prvi komentar.
Smeno. Zelo smeno Toliko o leviarski strpnosti in opevani
toleranci do razlinih politinih preprianj
Toda kljub temu, da ima asopisna hia Dnevnik porast naklade
in prodaje, ni vse v najlepem redu. Kaj je problem? Problem so
reklamni oglasi. Leviarski mediji imajo danes resne teave z oglasi.
Recimo, Mladina je menda izgubila e skorajda vse. Oglasi so li,
kar dejansko je posledica politinih pritiskov in o tem bi morali v
novinarstvu glasno razpravljati, saj je sprevreno, da se na medijske
hie pritiska na tako primitivne naine, kot je umik reklam in poasno
umiranje medijev, ki vladi niso naklonjeni. Naeloma velja, da so
mediji kritini do vsake vlade, toda pri nas je zadeva obratna. Vsaka
vlada si najde svoje medije, pri nas pa se itak vedno zdi, da imamo
pod vsako vlado enopartijski novinarski sistem. Razlika je le, da
smo imeli 12 let enopartijski novinarski sistem LDS, danes pa imamo
pa enopartijski sistem SDS. Tako kot so imeli vasih teave z oglasi
desni mediji, imajo danes teave levi mediji. Zadeva je e toliko
bolj oitna, saj oglasi, ki odhajajo iz drugih medijev, odhajajo v
Delo. Kjer ima Jana danes, kot e reeno, svoje zaveznike. In tudi
Dnevnik je izgubil precej reklamnih oglasov. V primeru Dnevnika
gre predvsem za reklamne oglase, ki izvirajo iz dravnih poslov:
obvestila za javnost in tako naprej. Bojan Petan in Branko Pavlin
vesta, da nekako morata obdrati hio na povrju, zato se trudita,
da bi Jana dvignil palec in dovolil, da se oglasi vrnejo v Dnevnik.
In to poneta ravno s toleriranjem oz. spodbujanjem trgovanja z
informacijami med Andrijano Starina Kosem in tandemom Vukovi&Rankovi. Ja, kje bi lahko Petan in Pavlin nala e dodaten
kompromis z Jano, saj Zavrlovi lobistini posegi pa niso vedno
dovolj? Ravno v Andrijani Starina Kosem? Boste videli, kaj se bo
zgodilo kmalu. e predvidevamo na podlagi trenutnega dogajanja
na Dnevniku in splone situacije v dravi: Miran Lesjak, sedanji

DOSJE ROKOMAVHI

181

odgovorni urednik Dnevnika, se bo najbr (kmalu) poslovil od

poloaja, saj politino ne ustreza vladajoi koaliciji in najbr bosta
ravno novinarki Vukovi in Rankov, ki ju Andrijana Starina Kosem
servisira z informacijami, njegovi naslednici. Verjetno bodo Lesjaku
pod nos vrgli tudi izgovor, da zdaj pa kar naenkrat ve ne more biti
odgovorni urednik, ker nima primerne izobrazbe, toda zavedajte se,
da je to le fake krinka, s katero danes v medijih istijo tiste urednike
in novinarje, ki po politini plati ne ustrezajo Janevi vladi. Potem
se bo zaelo na Dnevniku zares pravo haranje Potem bosta
zavladali Vukovi&Rankovi. Vsaj ena od njiju bo brkone Lesjakova naslednica. Saj vsaj ena od njiju najbr ima narejen ta prekleti
faks, a ne? Za preobrat pa bo zasluna ravno Andrijana Starina
Kosem, ki bo Vukovi&Rankovi kakopak oskrbovala z informacijam, vse dokler bo mona in vplivna. Ravno z dejanjem, ko bo
pomagala dokonno pokoriti e asopisno hio Dnevnik, se bo
Andrijana Starina Kosem premierju e malce bolj prikupila in ji bo
dopustil e ve vragolij v vladi. Dopuam monost, da se bo zadeva
obrnila drugae (navsezadnje so Lesjaku pred tedni resda potrdili
uredniki mandat e za naslednjih pet let, toda to e ne pomeni
niesar ), ampak monosti, da se obrne tako, kot smo ravnokar
zapisali, je ogromno Ja, mar ni naa drava udovita? Mar ni novinarstvo v Sloveniji super? Ej, na kratko: sklepam, da Vukovi&
Rankovi ne bosta jezni name, ker ju kliem, kot ju pa kliem (in
kot ju kliejo e nekateri drugi novinarski kolegi); saj sta si enski
tudi zame izmislili hecen nadimek in me za hrbtom potuhnjeno
klieta Lepa. Precej nedomiselno, glede na, hm realno stanje,
se vama ne zdi, Vukovi&Rankovi? Mimogrede: nekdo, ki mi je
zelo pri srcu, se je pred kratkim preselil v asopisno hio Dnevnik.
Novico mi je sporoil s tako zoprnim tonom, da sem morala naravnost
zajokati. e spet. Tokrat je v sms ostro zapisal: blablabla v
slubo grem na Dnevnik blablabla ti v Dnevniku vidi center
rokomavhov, jaz vidim v asopisu Dnevnik zadnjo anso za preivetje
novinarstva blablabla e nekdo drug, lovek, ki mi je najbliji, je zadevo komentiral takole e je asopisna hia Dnevnik

182

ANA JUD

zadnja ansa za preivetje novinarstva, potem je pa isto vseeno, e

novinarstvo imamo, ali ga sploh nimamo Moj pogled na asopisno
hio Dnevnik, je pogled na hio medijskih morilcev. al izkunje,
pa dokazi, pa resnica, pa
In potem pravijo, da se bodo oni na Dnevniku borili proti Jani
Ah, kaj se bodo oni na Dnevniku borili proti Jani, e pa so popolnoma isti kot Jana no, e damo napram Zavrlu, Petanu in
Pavlinu naega najljubega premierja, ugotovimo, da celo Jana
ni sposoben vlei tako podlih in nizkotnih potez, kot so jih sposobni
vlei Zavrl, Petan in Pavlin boste e e videli

Neko je bila rokomavhinja Kanduti

Nestalnost, tvoje ime je enska!

William Shakespeare

Nekateri dravno sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo Andrijano Starina Kosem primerjajo tudi z Marijano Kanduti, zdaj e
bivo svetovalko za odnose z javnostmi zdaj e nekdanjega premierja
Antona Ropa. V resnici pa je Starina Kosmova bolj vplivna in
podjetna, kakor je vasih bila Kandutijeva, res pa je, da je imela
tudi Marijana Kanduti moen vpliv. Mirne due lahko poreemo, da
je bila v asu Ropove vlade (20022004) najvplivneja enska v
slovenski vladi. V resnici naj bi bila e vplivneja od premierja
samega in vasih so kroile ale, da Marijana Kanduti Ropu v resnici
igra mamo. Zdelo se je, da je on samo njen privesek in kar nekaj
ljudi iz LDS lahko potrdi, da je v resnici ona vodila vlado. Ne on.
Pred volitvami 2004 so zato po elektronski poti zaokroile hecne
fotografije, na katerih je bila Ropova glava priraufana na telo od
Stalina, zraven pa je bila zapisana hecna pesmica, da imamo opravka
z gospodom Kandutijem
Al smo bosi, al obuti, vodi nas gospod Kanduti

184

ANA JUD

Kako je Marijani Kanduti vse to uspevalo? Da je obvladovala

premierja, vlado in tudi medije? No, saj, e obvladuje premierja,
naeloma ni teko obvladovati vlade, kajne? Sicer pa je Marijani
Kanduti uspevalo ravno s trgovanjem z informacijami Res pa je,
da je bila Kandutijeva kljub temu, da je bila izjemno sposobna, v
svojem delovanju tudi izjemno nespretna, saj so za njo in njenim
trgovanjem z informacijami ostajale tako orjake sledi, kot bi jih bil
v himalajskem snegu pual (domnevni) Jeti. Ampak novinarji so
imeli Marijano Kanduti zelo radi in e danes, ko v premierjevem
kabinetu tii kup piarovcev, ki vsi po vrsti sluijo le za odganjanje
novinarjev, se marsikaknemu novinarju stoi po Kandutijevi. Kajti
Marijana Kanduti je bila izrazito pridna in zavzeta piarovka. Kar
koli je novinar potreboval, vse je uredila. Tudi ko se je najbolj mudilo,
ko se je novinarju e zdelo, da je situacija nemogoa, jo je Marijana
Kanduti vseeno uspela reiti. Bila je predana svojemu delu. Za kar
je imela dobre razloge Razlog, ki si ga je nastavila na piedestal,
je bil ravno Anton Rop. In ravno zaradi njega je mono kodovala
celotni LDS.
Ljudje iz LDS ele danes priznavajo, kaj vse je poela Kandutijeva, na kakne naine trgovala z informacijami.
Znano je, da je Kandutijeva e, ko je bil Rop e minister za delo,
druino in socialne zadeve, kasneje pa e minister za finance,
novinarjem pridno izdajala zoprne zgodbe o drugih ministrih in
mediji so vekrat mlatili po njih. e posebej gorka sta bila
Kandutijevi minister za zdravstvo Duan Keber in minister za
notranje zadeve Rado Bohinc. Lahko povem, kako je imela pod
nadzorom Kebra. Neko se je POP TV na vso mo trudila, da bi
Keber priel za gosta v oddajo 24ur. Novinarji so njegovo piarovko
klicarili in klicarili, ampak uinka ni bilo nobenega. Keber se ni
vdal. Nakar so se spomnili, da bi lahko na pomo poklicali Marijano
Kanduti. In so jo poklicali. Obljubila je, da bo zadevo uredila. Ne
boste verjeli: Keber se je e istega veera potil za pultom v oddaji
24ur. Kandutijeva je Kebra in ostale ministre Ropove vlade sicer
kar naprej osirala, hkrati pa na ta nain povzdigovala Ropa. Dobro,

DOSJE ROKOMAVHI

185

uspelo ji je oz. uspevalo ji je. Nekaj asa. Rop je postal predsednik

vlade. Na premierskem stolku je nasledil Janeza Drnovka. Toda,
problem je nastal, ker se Kandutijeva nikakor ni mogla otresti navade,
s katero je Ropu pripomogla do premierskega stolka, in ko je Rop
konno postal predsednik vlade, je Kandutijeva e naprej poela isto.
e naprej je osirala in tolkla po drugih ministrih, ob tem pa pozabila,
da s tem, ko pljuva po ministrih Ropove vlade, ni ne pomaga, e
njega postavlja v lepo lu. Napake posameznih ministrov je ker je
bil pa premier nazadnje moral poreti ravno Rop sam.
Ja, Marijana Kanduti ga je na debelo zafrknila in kar je najhuje sama se najbr niti ni zavedala, kaj je poela.
Hotela je poeti dobro, a je v strani vnemi poela tudi veliko
kodljivega za LDS. Tukaj je potrebno povedati, da se je tudi LDS
posluevala nizkih strategij, ki pa jih je v javnosti predstavljala
kot nekakna dobra dela.
Recimo, idealen primer, ki sta ga zlorabili tako LDS kot tudi SDS,
so t. i. izbrisani. Mislite, da koga v dravici v resnici briga za t. i.
izbrisane? Ne. Vsi, politika in mediji, so jih populistino izkoriali
v lastne namene. Vsi so trgovali z njimi. eprav vemo, da o vsem ne
moremo razpravljati populistino. e zlasti pa populistino ne gre
razpravljati o civilizacijskih normah, kamor nedvomno sodi tudi
debata o reevanju problema t. i. izbrisanih. Nekaj ljudi iz LDS mi
je povedalo, kako so takrat, ko jim je zaela tei voda v grlo, hitro
aktivirali kolumniste, ki so morali po naroilu stranke pisati
kolumne v prid t. i. izbrisanim. Takne kolumne naj bi moral po
naroilu stranke pisati Miha Kova, LDS pa je aktivirala tudi
predsednika Liberalne Akademije Darka trajna in pesnika Borisa
A. Novaka. SDS pa je pa aktivirala Branka Grimsa in klene,
zafrustrirane slovenske kmete, ki menijo, da so t. i. izbrisani krivi
za vse njihove nesree in tegobe. V obeh primerih lahko govorimo o
trgovanju z informacijami oz. o interpretaciji in podajanju le-teh.
SDS je bila uspeneja. Kar je povsem razumljivo, saj je ciljala ravno
na mnoico neukih in zaostalih Slovencev in Slovenk, ki jim
nacionalni interes pomeni najve, ki jim ohranitev klene

186

ANA JUD

slovenske krvi pomeni vse. Za njo so pripravljeni biti tudi lani in

brezposelni. Ne, njih ne skrbi, kaj bodo njihovi otroci jutri jedli in
ali bodo imeli denar za poitnice, njih skrbi, da t. i. izbrisani ne bi
dobili pravic, ki jim pripadajo. Na takno populistino foro je SDS
obrnila slovenski narod. LDS, ki je imela 12 let asa, da bi vpraanje
t. i. izbrisanih lahko reila, ampak ga seveda dobrodelna in pametna,
kot je bila, ni reila, pa je poskuala z miroljubnim nainom in pisanji
kolumnistov. Ni se obneslo. Kdo je tukaj potegnil ta kratko? Ravno
t. i. izbrisani. Najve dela pa so imeli kakopak mediji, ki so morali
kar naprej poroati o pingpongu med obema poloma. Zadeva je la
celo tako dale, da se je v komentarju oglasil celo zdaj e nekdanji
odgovorni urednik Dela Darijan Koir in protestno zapisal, da je
zdaj res e vsega dovolj in napovedal, da Delo ve ne bo pisalo o
niemer, kar bi bilo povezano s t. i. izbrisanimi. Seveda je e ez
nekaj dni Delo spet veselo pisalo o t. i. izbrisanih
e e vedno ne verjamete, da je tudi LDS veselo cenzurirala
novinarske prispevke, lahko razkrijem primer, ki se je pred volitvami
2004 zgodil na POP TV in ga sluajno zelo dobro poznam, ker sem
bila ravno sama nesrenik, ki so mu prispevek cenzurirali. Poglejmo,
kako je potekala zadeva: tik pred parlamentarnimi volitvami 2004
mi je nekdo povedal, da se je e vrsto let naokoli valjala zgodba o
Kandutijevi. Zgodba je bila in hkrati ni bila zgodba. Res je,
da je bila malo udna. Namre, vsi smo dolga leta vedeli, da
Kandutijeva nima primerne izobrazbe za svetovalko za odnose z
javnostmi v kabinetu predsednika vlade, toda o tem nihe ni poroal.
Tu in tam sta o zadevi, ampak zelo na kratko, pisala tednika Mag in
Demokracija. Nato pa je zgodba prila v moje apice. Idejo sem
predlagala urednikom in najprej so jo kupili. Saj veste, e uredniki
idejo kupijo, to pomeni, da jo novinar lahko zane pripravljati.
Res sem jo zaela pripravljati. In sem jo celo pripravila do konca!
Na papirju. Sicer pa ne. Tekst, ki je bil na papirju, nikakor ni dobil
vizualizacije. POP TV in komercialna televizija se je pred volitvami
2004 tako ali tako obnaala kot zmedeni otroaj. Vse je lo narobe.
Ker sem takrat e delala tam, sluajno zelo dobro poznam situacijo.

DOSJE ROKOMAVHI

187

Perovi je odel na Delo, kar je bil za nas, tamkajnje novinarje,

moen udarec, saj je on predstavljal avtoriteto in je bil blazno kul
urednik, ki smo ga imeli vsi radi. Ker je vsem prisluhnil, pa eprav
se je pogosto izkazalo, da je probleme le pometal pod preprogo.
Denimo, moja malenkost je bila skorajda ves as na bojni nogi z
notranjepolitinim novinarjem POP TV Vladimirjem Vodukom. Ta
me je zaradi prepirov kar naprej toaril v Tomaevi pisarni. Vasih
pa sem la v Tomaevo pisarno Vodukova nagajanja prijavit tudi
sama (na kratko, kaj vse mi je ta Voduek upiil: enkrat mi je skril
BETA kaseto, na kateri je bila Janeva izjava, ki sem jo nujno
potrebovala za prispevek, spet drugi mi je sunil pismo, v katerem
je Rupel tolkel ez tedanjo ministrico za pravosodje Zdenko Cerar
in zgodba, ki se je razvila v veliko afero, je bila nato kakopak njegova,
pa e in e bi lahko natevala ). Toma je to vedno uredil po
domae. Nikoli naju ni skupaj poklical v pisarno. Vedno le posamezno. Voduku je vedno rekel, ma daj, kaj bo tamala penila, ti si
tukaj glavni; meni pa je vedno rekel, pa daj, on je e star, ti si pa
tukaj up Hja. Dokler se ni zgodil avgust 2004, sem bila morda res
up. Potem ve ne, ker sem najprej privlekla Janevo pismo, v katerem
je sedanji premier podjetja, ki jih je v sklopu predvolilne kampanje
napadal, da so skorumpirana, prosil za finanno donacijo h kampanji,
a so prispevek cenzurirali. Kot razlog, zakaj ni bil objavljen, so
navedli dejstvo, da ni vseboval nobene izjave. Nesmiselni argument.
e bi pogledali arhiv 24ur, bi nali XXL taknih prispevkov, ki so
bili objavljeni kljub temu, da niso vsebovali posnete izjave. ele ko
so Jano zaradi smenega pisma razpalile Finance in za njimi e
Delo, so se na POP TV spomnili, da bi prispevek naredili e enkrat.
In so ga res naredili. Le da je bil brezzveze, kljub temu, da je imel
posneto izjavo neke piarovke, ki pa itak ni povedala ni, razen tega,
da so se v SDS malo zafrknili, ker so pronjo za donacijo poslali
vsem podjetjem z liste Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in
vmes je bil pa tudi kup podjetij, ki so jih prej obtoevali korupcije
in klientelizma. No, drugi prispevek, ki so ga cenzurirali, pa je bil,
kot e reeno, prispevek o Marijani Kanduti. Zgodba, zelo na kratko:

188

ANA JUD

Kandutijeva se pri Ropu zaradi neprimerne izobrazbe ni mogla redno

zaposliti, ampak ker je bila zanj oitno nepogreljiva pomonica pri
obvladovanju medijev, so v uradu predsednika vlade zamiali na
obe oesi, zaobli veljavni akt o sistematizaciji delovnih mest po
katerem bi morali v uradu predsednika vlade primernemu kandidatu
ponuditi redno delovno razmerje svetovalca za odnose z javnostmi
in Kandutijevi kot samostojni podjetnici omogoili delo v uradu
(tako kot so ji ga prej omogoili na ministrstvu za finance, e pred
tem pa na ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve). To samo
po sebi vseeno niti ni tako motee. Je pa vsekakor nezasliano, da je
Rop s spornim nainom zaposlovanja Kandutijeve kril predpise, ki
jih je zapovedal sam. e premier kri lastne predpise, to vsekakor je
zgodba, ki bi jo mediji morali pograbiti. Pa je niso. Tudi na POP TV
je niso. Da so se v urednitvu vrstili klici, je dejstvo. Marijana Kanduti je imela (in e vedno ima) na POP TV mone zaveznike, recimo,
dnevno urednico oddaje 24ur Tjao Slokar. Moram vam povedati,
kako je bilo vse skupaj smeno. Kako so se na POP TV ustraili
enega navadnega prispevka, ki pravzaprav ni bil posebej hot zgodba,
vsekakor pa je bila dober test, kako v novinarstvu pred volitvami
cenzurirajo zgodbe.
Poklicala me je, denimo, tedanja tiskovna predstavnica LDS
Nataa Pelko in gnjavila, naj te zadeve ne objavim, e da je itak
brez zveze, skratka, pa zakaj bi jo morala, a ne Kanduti je klicala.
Mene. Urednike. Vse. S podobnim tonom. Nato je bila situacija e
bolj smena, ker je Slokarjeva (skupaj z odgovorno urednico 24ur
Darjo Zgonc) ubrala e bolj zabavno pot, zakaj prispevek ne bi bil
objavljen. Obe hkrati sta me preprievali, da je brez veze, da sem e
zelo mlada, da je pred mano e vsa kariera, skratka, zakaj bi si jo
unievala zaradi enega prispevka, a ne Beter je ubral ostro pot.
Mimogrede je zagrozil, da mi bo dal preklicati kartico za vhodna
vrata, e zgodbe o Kandutijevi ne opustim.
Tukaj se porajajo vpraanja:

DOSJE ROKOMAVHI

189

Mora torej novinar popustiti in dovoliti, da mu cenzurirajo prispevek?

Je normalno, da novinarju njegov ef grozi, da mu bo dal preklicati
kartico za vhodna vrata, e novinar ne bo opustil raziskovanja
doloene zgodbe? Vpraajte se, kaj lahko v taknem primeru stori
mali novinar? Garantiram, e je cenzurirana zgodba, v katero je
vpleten kdo iz LDS, DNS ne bo nikdar potegnilo zanj
Dobro, pri Betru smo navajeni e vsakrnih hudobij, a ne? Ker je
Beter pa podoben kaliber kot Poar, se tudi podobno obnaa. al.
Mimogrede: ko je tik preden je cenzuriral prispevek o Kandutijevi,
cenzuriral e prispevek o Janevem pismu, sem to povedala nekomu
iz Mladine. Ki je dobil idejo, da bi zadevo objavili v rubriki Rolanje
po sceni. Ampak ker me je Beter takojci poklical v pisarno in s
stisnjeno pestjo, z zariplim obrazom zasikal, ej, e kdo to izve, si
mrtva , ni bilo seveda ni. Nekomu iz Mladine sem potoila o
gronji in zadeva ni la v Rolanje po sceni. e eno vpraanje:
Je sprejemljivo, da mora novinar o cenzuri molati, v primeru, da bi
komu povedal, pa mu ef zagrozi, da bo mrtev? Vpraajte se, v kakni
dravi ivite, kakne medije imate, kako nekateri efi v teh medijih
novinarju tudi zagrozijo, da bo mrtev, e bo komu povedal, da se je
zgodila cenzura
Ja, kar dajte, vpraajte se, kakno televizijo gledate, ko gledate POP
TV. Zavrlovo televizijo, ki predvaja tisto, kar ji (katera koli oblast)
naroi.
Mimogrede: zapisane Betrove izjave so dokazljive. Saj sem vam
neko rekla, da ez sedem let vse prav pride pa mi najbr niste
verjeli Lahko pa povem e: tik pred volitvami 2004 je Darjo Zgonc
in Vineta Betra obiskala piarovka podjetja Mobitel Urka Manek.
Sedli so v pisarno, ki ima veliko stekleno steno in videli smo nekaj
strano zanimivega. Manek je Betru in Zgonevi izroila vsakemu
po eno lino Mobitelovo vrekico iz jima dala e nekakne liste.
Kaj je bilo v Mobitelovih vrekicah, najbr ni potrebno poudarjati.

190

ANA JUD

Seveda, Beter in Zgoneva sta prejela vsak po en superiorni mobilni

telefon, listi, ki sta jih prejela, pa so bili testni listi, kajti to je idealen
nain, preko katerega mobilni operaterji prikrivajo svoje
podkupovanje urednikov. Veste, kako gre s testnimi listi? Aparat
dobi na uporabo, nato pa izpolni testni list, zapie svoje ocene
aparata in s tem se zaiti, e te eli kdo obtoiti, da si prejel
podkupnino. V primeru taknih obtob se lahko izgovori, da si dobil
aparat samo na posodo, v testiranje. Prizor je bil e toliko bolj
zabaven, ker sta se Zgoneva in Beter zaprla v pisarno in se s tistima
mobilnima telefonoma ukvarjala kot mala otroka, ki sta ravnokar
dobila novo igrako. Na teveju pa tala. Volitve, stres, vsi pod pritiski,
ivni zlomi, ah, Beter in Zgoneva pa glavno, da imava midva
nova telefona, tralalala Za zadevico sem povedala nekaj ljudem.
Pa saj se ni nikomur to zdelo ni udnega. Saj so tovrstna podkupovanja v novinarstvu nekaj povsem vsakdanjega, a ne? Skorajda
vsi to pono. Naeloma ne bi smeli.
Toda vseeno skorajda vsi to pono.
Najbr bodo na Mobitelu jezni name, ker pravim, da je kljub
testnim listom podarjanje mobilnih telefonov urednikom v resnici
podkupovanje. Toda mar ni?
No, poglejte, zakaj pa morate dajati mobilne telefone na testiranje
ravno urednikom? Zakaj ne greste na trnico in jih, denimo, razdelite
branjevkam?
Zakaj ne greste na gradbie in jih razdelite delavcem? Zakaj ne
greste v Mercator in jih razdelite blagajniarkam? Aha, od njih
nimate koristi, ne? Od urednikov korist imate, ko elite plasirati
doloene informacije ali dosei, da doloene informacije nikdar ne
pridejo v javnost, mar ne? Zato je smiselno urednike pridobiti na
svojo stran z vsako zadevo, kakrnim koli darilcem, mar ne?
No, eden od popovcev se malo ali, da bo on napisal knjigo o
insajderskem dogajanju na POP TV in menda bo naslov knjige
Vinijeva ifra. Povem vam, e jo bo res napisal, bo prava veselica.
Zagotavljam, da bo knjiga veliko veja uspenica od mojih knjig,
kajti v tistem kokonjaku se dogajajo takne stvari, da loveka kar

DOSJE ROKOMAVHI

191

trese! Od dobrega in slabega. Tekst, ki na POP TV ni dobil vizualizacije, pa sem vseeno objavila, ker sem mnenja, da za novinarstvo ne more obstajati poseben as. Novinarstvo se po mojem
skromnem in nepomembnem mnenju nikakor ne more podrejati
volilnemu asu ali pa magari letnim asom. Novinarstvo mora
neodvisno delati naprej. Ne glede na to, kaken as je Ceh je
kakopak dobro vedel, da se je na komercialni televiziji, ki se tako
rada razglaa za neodvisno (ker ni v krempljih dravne lastnine),
zgodila cenzura, toda lahko si predstavljate, da do debate v javnosti
niti sluajno ni prilo. Urednitvo televizije je v javnosti sproilo
vrsto razlinih interpretacij o tem, kako prispevek ni bil dobro
pripravljen, kako izjave sploh niso bile posnete in interpretacije
monih urednikov so malo novinarsko mnenje popolnoma preglasile.
Pravzaprav je novinar v primeru cenzure skorajda vedno nemoen.
Vse, kar lahko stori, je namre to, da javno izjavi, da se dogaja
cenzura. Toda uredniki ga lahko vsaki znova zatolejo z izjavami,
da prispevek ni bil dovolj dobro pripravljen, da zgodba ni bila dovolj
zanimiva za javnost in vsakrna debata o cenzuri odpade. Tako je
bilo tudi takrat V javnosti se ni nihe potegnil zame. Nikogar ni
niti zanimalo, kaj se je v resnici zgodilo. Nikogar ni zanimalo, koliko
klicev je prilo iz urada predsednika vlade in kdo je urednikom dejal,
ne, tega pa ne boste objavili Le tednik Mag je ob priliki zapisal,
da je komercialna televizija pred volitvami 2004 zagreila hudo
cenzuro in edinole eden izmed novinarjev iste revije je nekaj tednov
pozneje, ko se je vrsta eminentnih urednikov iz glavnih slovenskih
medijev zbrala na okrogli mizi na FDV, kjer so se pogovarjali ravno
o cenzuri pravzaprav so drug drugemu in vsak za svoj medij
vztrajno kimali, da se cenzura pri njih absolutno ne dogaja (haha)
glasno dejal, no, kaj pa se je takrat zgodilo s tisto zgodbo na POP
TV? Prisotna urednica iz dotinega medija je prebledela in ponovila,
kar je ponavljala e ves as prispevek ni bil dovolj dobro pripravljen, prispevek ni imel izjav blabla No, kaken je bil tekst, ki
na televiziji ni smel biti objavljen, lahko pa je bil objavljen 1. oktobra
2004 v Financah, lahko preberete sami in presodite, e je bil res

192

ANA JUD

tako hud, da na komercialni televiziji ni smel v objavo, naslov:

Samostojni status Marijane Kanduti, Ropove svetovalke, podnaslov: Svetovalka za odnose z javnostmi predsednika vlade Antona
Ropa Marijana Kanduti je v uradu predsednika vlade zaposlena
kot samostojna podjetnica.
Tekst
Kot samostojna podjetnica Marijana Kanduti dela e ve let.
Predsednika Ropa je spremljala e skozi as njegovega slubovanja
na finannem ministrstvu, e prej pa je podobno delala na ministrstvu
za delo, druino in socialne zadeve. O tem sta pred asom pisala
Mag in Demokracija. V uradu predsednika vlade (UVP) dela devet
svetovalcev, ki so zaposleni za nedoloen as in pokrivajo gospodarstvo, notranjo in zunanjo politiko, nacionalno varnost in
protokol. Poleg njih so v uradu za doloen as, ki je vezan na mandat
predsednika vlade, zaposleni e tirje svetovalci, ki pokrivajo spletne
strani, gospodarstvo, varnost in notranjo politiko. Marijana Kanduti
ima v uradu poseben status. Ima sklenjeno pogodbo o opravljanju
storitev s podroja komuniciranja z javnostmi, in sicer v skladu z
zakonom o javnih naroilih po postopku oddaje javnega naroila
male vrednosti. Svoj nain dela je pojasnila: Kot samostojna
podjetnica imam pri delu z odnosi z javnostmi zagotovljeno svobodo,
ki jo pri tem delu potrebujem. Sama sem se tako odloila. Za zdaj. V
prihodnje, e bom na tem poloaju ostala, pa bom e videla
Predsednik si sodelavce izbere sam Predsednik vlade in ministri
imajo privilegij, da si lahko najoje sodelavce vedno izberejo sami.
Po svojih merilih. Predsednik Rop je Marijano Kanduti izbral zaradi
njene sposobnosti dela z mediji. Redno zaposliti pa je najbr niso
mogli zaradi meril, ki veljajo v uradu. Za delovno mesto svetovalca
za odnose z javnostmi v UVP je nujna univerzitetna izobrazba. Kot
je povedala vrilka dolnosti direktorice UVP Renata Cvelbar Bek,
je najbolj zaelena univerzitetna izobrazba ekonomske ali pravne
smeri. Marijana Kanduti, ki je leta 1990 diplomirala na prvi stopnji
biotehnike fakultete in si tako pridobila naziv inenirke zootehnike
in kmetijstva, teh meril ne dosega. Kot samostojna podjetnica pa

DOSJE ROKOMAVHI

193

ima kljub vsemu na UVP monost opravljati najzahtevneje in

kljune naloge na podroju odnosov z javnostmi. Tak nain dela na
prvi pogled ni sporen, a odpira ve vpraanj. Med drugim tudi
vpraanje uporabe zakona o sistematizaciji pla za takno izvajanje
del. Poleg tega po pogodbi ni mogoe zagotoviti enakega nadzora
nad izvajanjem delovnih nalog, razlaga Rajko Pirnat s pravne fakultete v Ljubljani. Podpiram to, da uprava za potrebe strokovnih
nalog obasno najame samostojne izvajalce. Za naloge, za katere je
sistematizirano in nedvomno nujno stalno delovno mesto javnega
uslubenca, pa tak nain dela ni primeren, ker izvajalec nima enake
odgovornosti, in ker se pri tem ni mogoe drati ustavne zahteve
javnega nateaja za zaposlitve. Kot samostojna podjetnica lahko
Marijana Kanduti zaslui tudi plao, ki je primerljiva s plao redno
zaposlenega svetovalca za odnose z javnostmi v UPV. Okvirno to
pomeni okoli 800 tiso tolarjev bruto-bruto. V finanni izkaznici
Nunti komuniciranje z javnostmi Marijana Kanduti, s.p. pie, da je
bilo predlani njenih skupnih prihodkov 14 milijonov tolarjev, lani
deset, letos pa ji je UPV nakazal skoraj sedem milijonov tolarjev.
Kot samostojna podjetnica Marijana Kanduti sama plauje davke in
prispevke, glede na vrsto, nain in obseg opravljanja dejavnosti pa
ima ve prostora za doloanje njihove viine kot redno zaposleni.
Konec teksta
No, ste med branjem preiveli?
e dihate?
Je vse v redu z vami?
Saj tekst ni ni posebnega kajne?
e je bil za Finance primeren, kako to, da za POP TV ni bil primeren?
Ah, zaradi Marijane Kanduti
Ja, Kandutijeva je dosegla, da na televiziji tekst ni bil objavljen.
Zanjo je bil tekst namre e kako pomemben. Razkril je zgodbo v
zgodbi. Razkril je razlog, zakaj je bila Kandutijeva vsa leta
prizadevna, zakaj je tako odlino trgovala z informacijami in si

194

ANA JUD

podrejala novinarje in novinarstvo samo. Saj roka roko umije, kajne?

Marijana Kanduti novinarjem informacije, oni njej ljubi mir in
podporo. Mislite, da bi Delo takrat objavilo lanek, ki ste ga prebrali
prej? Ne bi. Zagotavljam. Mislite, da bi Mladina objavila ta lanek?
Seveda ga ne bi. Mislite, da bi TV Slovenija objavila prispevek?
Morda, ampak takrat najbr ne. Zdaj pa razmislite o tem, kar ste
prebrali. No, mi, na POP TV, smo se strano skregali in drug v
drugega zmetali popolnoma vse, kar smo si lahko zmetali v obraz.
Padale so takne besede, da jih raje sploh ne bom opisovala. Brez
veze. Danes nismo ve skregani. Naeloma. Na POP TV dela nekaj
mojih zelo dobrih prijateljev; gre jim dobro, eprav tudi posamezniki
utijo pritiske. Recimo, nekdo od tam se je prav nehal pogovarjati.
Eden od producentov mi je dejal, da so mu efi rekli: Ja, bolje bo,
e se z njo neha pogovarjati. lovek brez moganov je ubogal.
Bedno. Z nekom drugim sva bila zadnji na kozarku v Cutty Sarku,
kjer tee mimo promenada ljudi in vmes so bili tudi taki, ki bi lahko
sproili zlobne jezike, pa je lovek naslednjega dne takoj zjutraj
stopil do Betra in mu rekel: Ti toliko, da ve, jaz sem bil veraj
zveer na pijai z Ano Jud. Saj lovek sploh ne more verjeti, ko
slii kaj takega. Da gredo kakni uslubenci takoj zjutraj efu poroat ja, veraj zveer sem bil na kavi z Ano Jud, ti povem samo
toliko, da ne bi bilo kaj narobe, da ne bi prile iz tega kakne udne
govorice Noro. Trumanov ov se je resda zakljuil, ampak kulise
e stojijo.
Vsekakor pa smo, upam, s prej opisanim primerom razbili famo,
da je POP TV neodvisna, da ne cenzurira. Tudi POP TV cenzurira.
Zato pa je toliko bolj smeno, da se predstavlja kot neodvisna
televizija.
Iz prve roke lahko povem, da imajo ljudje na POP TV v pogodbah
len, v katerem pie, da mora vsak posameznik, e se kar koli zgodi,
e je toba ali kaj podobnega, sam kriti vse stroke. Si predstavljate,
kaj takega? Grozljivo Samocenzura.
V vseh drugih medijskih hiah novinarji takega lena v pogodbah
nimajo, na POP TV ga imajo. Vsekakor zanimivo za debato o

DOSJE ROKOMAVHI

195

novinarstvu, kajne? Brez skrbi, to se ne bo zgodilo. Enkrat lani sem

elela na to temo pripraviti prispevek. Za Studio City. Skorajda sem
ga. Bil je e na pol posnet. Vseboval je izjave pravnih strokovnjakov
in celo DNS. Oboji so povedali, da so pogodbe na POP TV zelo
sporne. POP TV seveda ni bila pripravljena podati izjave. Poklicala
me je Nika Deu in prav zarjovela v telefon: Kaj se pa vi greste!!!!!!?
Mi smo privatna televizija!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Mi lahko delamo,
kar hoemo!!!!!!!!!!!!!!!!!! Uf. Skorajda mi je poil bobni. Seveda
je res, da lahko POP TV dela kar hoe, ker je v zasebni lasti, in e se
Jurenec spomni, da morajo novinarji hoditi v slubo pobriti na balin
in obleeni v rdee tangice, se lahko zgodi tudi to.
Ne more pa POP TV kaliti novinarske neodvisnosti, se nato e
pretvarjati, da je neodvisna, hkrati pa se buniti, e hoe kdo o tem
poroati.
Sorry, Nika, jaz lahko piem o emer koli hoem. Toliko demokracije pa e vedno imamo
Kaj se je zgodilo nato? Mislite, da je bil prispevek, ki je bil e na
pol posnet, objavljen? Kje pa. Jakopieva je prejela telefonski klic,
in ko sem prila v redakcijo, je rekla: Ve kaj, oni so tebe vrgli, pa
se jim zdaj hoe maevati, zato tega ne bom objavila. Kaj? Zdaj
pa, draga Nika Deu, ti, ki skoraj vsak teden zbombardira POP TV s
kaknim bistrim elektronskim pismom, v katerem obvezno pie
bodite kooperativni (in mi je e marsikaken popovec potarnal, da
te ima ez e-poto), akam, pojasni, kdo je koga vrgel? Kam?
akam, da pojasni, kako je POP TV pred volitvami 2004 cenzurirala
dva prispevka. akam, da se javi in pojasni, kako odnaa
informacije iz hie tudi k Poarju. Pomislite, kako nizko se je spustila
Nika Deu. Poskrbela je, da je nekdo poklical Jakopievo (e je ni
poklicala kar sama) in prispevek je bil takoj cenzuriran. Seveda je
Kaja Jakopi tako vestna novinarka, da nikdar ne bo priznala, da je
prispevek cenzurirala zaradi telefonskega klica, ona bo rekla, da je
bila cenzura NJENA odloitev. Seveda je bila NJENA odloitev, to
je itak jasno, a ravno tako je dejstvo, da je tej odloitvi botroval
telefonski klic. Pred tedni sem jo o tem povpraala. Uf, kako se je

196

ANA JUD

izgovarjala Poslala mi je e-mail, v katerem je napisala, da bi jaz

njej mogla biti hvalena, ker mi je objavljala prispevke. Kaj? Mora
biti novinar urednikom hvaleen? izs. Od kdaj je pa novinarstvo
karitativna dejavnost? Nato mi je v e-mail zapisala, da je bil tisti
telefonski klic, ki ga je prejela, ZASEBNE narave in ona ni dolna
nikomur pojasnjevati, s kom se pogovarja ZASEBNO. To je res,
ampak spet pomislite: kaken je urednik, ki se je za umik prispevka
odloil po klicu, ki je bil ZASEBNE narave?
Mar ni zasebno zasebno?
Slubeno pa slubeno?
Ne more biti zasebno pomeano s slubenim in obratno.
Ali lahko?
Zato pa je oddaja Studio City takna, kot je. Cenzorska. Ker se
Jakopieva v javnosti pretvarja, da je NEODVISNA, a en ZASEBNI
telefonski klic povzroi drastien premik v njeni uredniki presoji.
Popolnoma isto je bilo, ko je Marcel tefani jr. poklical Zavrla in
po njegovem nareku povabil v oddajo Poarja, kjer sta potem veselo
ebljala ez mene. Res, esa tako nizkega od Marcela ne bi nikdar
priakovala. Veste, kaj je e bolj zanimivo? Da mi je istega dne, uro
pozneje (po cenzuri), tamcar poslal sms: Kaj sta imeli z Niko Deu?
Eto, e en dokaz, kako Nika Deu z lahkoto iz POP TV vpliva na
urednike presoje na TV Slovenija. Poklie ali polje nekoga drugega,
da poklie, provali neko informacijo in je zadeva reena. Kaj lahko
stori proti temu? Kako se lahko proti temu bori? Kako lahko
zaustavi trgovino z informacijami? Ne more. Ne gre. Nikakor.
Temu bi se lahko uprla Jakopieva, ampak za njo e vemo, da sodi v
rep urednikov, ki e nikdar niso sliali za neodvisnost in avtonomijo.
tamcarju sem potem odpisala sms: Ni. Ampak, kako pa ti ve za
to? On: Nima veze. Jaz: Marcel? On: Ne. Marcelu se niti ne
sanja, kaj se je zgodilo. Bi pa rad izvedel. Jaz: Naj vpraa Kajo
Ali pa magari svojo eno, saj dela ona na POP TV. Verjamem, da
Marcel takrat ni imel prstov vmes, vem pa, da je za vsem skupaj
stala Nika Deu, Jakopieva pa bi lahko bila vsaj toliko potena, da
bi povedala, kdo jo je poklical. Vendar tega ni povedala, zato

DOSJE ROKOMAVHI

197

natanne poti, ki jo je opravila diskvalifikacijska informacija, ne

moremo postaviti; vemo pa, da je prila iz POP TV, da je bila njena
mati Nika Deu. Nekdo je takrat rekel: Ti ima pa res jebeno smolo.
Pripravlja prispevek o cenzuri, pa ti ga cenzurirajo! Ja, to e meji
na tos, ampak je res. Si predstavljate e kaj bolj smenega, kar se
novinarju lahko pripeti? Pripravlja prispevek o CENZURI, a mu ga
CENZURIRAJO. Ampak pravim, s posameznimi popovci zaradi tega
moj odnos ni skaljen. Za Niko Deu pa mi itak ni mar. Toda dokler se
Beter in Jurenec ne spomnita, da bi se opraviila (pa sploh ne zaradi
zgodbe s Kandutijevo tisto je e passe in se v tem primeru opisuje
le kot nazoren primer trgovine z informacijami , ampak zato, ker
sta sodelovala v zloinski diskvalifikaciji moje prve knjige in mene
same, tudi jaz ne kanim odnehati.)
Ko je bil lanek o Kandutijevi objavljen, je Miha tamcar nizkotno
zasikal vame: Ja, ves as si bila proti Jani, na koncu si mu pa
pomagala, da je zmagal. Ti si kriva, ker je LDS izgubila volitve!
Tudi nekaj LDS-ovcev mi je zasikalo v obraz popolnoma iste besede.
Bedasto. Jaz? Da sem jaz kriva? Ej, saj zdaj bi vam pa e moralo
biti jasno, da jaz jem vse Seveda, vsi smo bili krivi za poraz LDS.
Itak. Le LDS si ni bila dolgo asa sposobna priznati, da si je bila
pravzaprav kriva sama. Predolgo asa je bila na oblasti, ljudje so se
je nasitili. Ja, ljudje so se zasitili tudi Marijane Kanduti in njenih
podlih in zahrbtnih potez. Vem, da je Kandutijevo izguba LDS na
volitvah mono stolkla. Rop je imel takoj po porazu bojda idejo, da
bi jo Kacin vzel s sabo v Bruselj, ampak Kacin je rekel, da je tam
potrebno drajsati papirje in res garati, no, potem pa se Rop ve ni
oglasil, ker Kandutijevi najbr ni bilo do birokratskega bruseljskega
garanja. Danes je Marijana Kanduti piarovka voglaevalski agenciji
Futura DDB, nad piarjem v Futuri pa dri roko Franci Zavrl iz
Pristopa.
Nekaj mi je padlo vmes najbolji tos, ki sem jih sliala o kaknem
rokomavhu, o trgovcu z informacijami. Ker je tos vseeno malce
preve trde narave, dotinega rokomavha raje ne bom imenovala

198

ANA JUD

s pravim imenom in priimkom, ampak naj bo preprosto rokomavh.

Torej: nekega jutra navsezgodaj pride rokomavh na pomemben
poslovni sestanek. Njegov obraz sonno ari, rokomavh deluje ves
presreen. Nekdo mu poree: Kaj je rokomavh, s kom si pa fukal,
da izgleda tako zadovoljno? Rokomavh odgovori: Z eno. lovek
spet vpraa: A tako ji je ime?, rokomavh pa odvrne: Ne, bila je
ena milijarda Vidite? Khm

Leviar Jana pride, dobiek odide

k Bou Novaku

Situacija je sloena, torej komplicirana

izrek v nekdanji JLA

Pa vendar moramo poudariti, da Franci Zavrl nikdar ni bil najveji

in najuspeneji trgovec z informacijami v Sloveniji.
Bil je moen in uspeen, a bili so e uspeneji od njega
Mona trgovina z informacijami, ki so velikega pomena za
dogajanje v gospodarstvu, je bil znameniti Ekonomski intitut pri
Pravni fakulteti (EIPF); stari ekonomisti, kot sta Joe Mencinger
in Franci Kriani, pa so bili dolga leta najbolje oboroeni z
gospodarskimi informacijami. Ravno tovrstne informacije so namre
izjemno pomembne za nadaljnje sklepanje svetovalnih pogodb, ki
smo jih v tej knjigi nekajkrat e omenili, saj lobisti v glavnem
delujejo preko njih. Z gotovostjo lahko zapiemo tudi to, da so v
najveji meri ravno principi, ki jih je dolga leta udejanjal EIPF,
botrovali sporu med starimi in mladimi ekonomisti, saj so imeli
stari ekonomisti dostop do najboljih informacij (s katerimi so
lahko dobro trgovali in odlino zasluili), mladi ekonomisti pa
nikakor niso mogli zlesti do korita, ker so jih stari ekonomisti
ovirali in jim niso pustili uporabe informacij, ki so jih imeli sami.
Kaj natanno so poeli stari ekonomisti in kar lahko interpretiramo

200

ANA JUD

kot sporno? Denimo, napano so prikazovali rezultate ekonometrinih tudij in s tem dajali kritje slabim investicijam. Lahko
ponazorimo na primeru, ki je dokazljiv (s tudijo, ki vam jo morajo
pokazati na EIPF, e si jo zaelite ogledati): Franci Kriani je v
tudiji, ki jo je pripravil za DARS, zanemaril lastna dognanja.
Multiplikatorje, ki bi morali biti veji od 1, e bi hoteli prikazati
blagodejne uinke investicij v avtoceste, je zanemaril celo tako, da
je lastne rezultate tudije, ki so pokazali, da so multiplikatorji manji
od 1, popolnoma (seveda namerno) spregledal in v komentarju tudije
zapisal, da so veji. Zakaj? Ker je hotel ugajati naroniku tudije,
no, saj veste, e ugaja naronikom tudije, te imajo kakopak radi in
potem naroijo e ve tudij od tebe, pa tudi tevilnim prijateljem te
priporoajo in tako ima hipoma veliko dela. S takimi tudijami si
je Kriani pri marsikom ustvaril sloves strokovnjaka, ki potrdi vse,
kar naroniki hoejo.
tos: e hoete dokazati, da je gojenje rvov koristno za isti
zrak, preprosto pokliete Kriania in on vam to izrauna, potrdi,
da lahko zanete gojiti rve. Seveda mu morate delo dobro plaati.
Kaj mislite, zakaj so tovrstne tudije v prvi vrsti sploh potrebne?
Ker se na podlagi njih ugotavlja, kaj bi bilo najbolje za pridobitev
nekega posla, in ali je neko podjetje sploh sposobno izvesti posel, je
njegova metodologija izvajanja del primerna za konni uspeh, ki ga
podjetje eli preko doloenega posla dosei. In tako naprej. Skratka,
e pridobite tudijsko potrdilo, da je gojenje rvov koristno za svei
zrak, greste s to tudijo nato na ministrstvo za kmetijstvo in vaih
monosti, da dobite dravno subvencijo za gojenje rvov, je veliko.
Res veliko. Ker isti zrak pa potrebujemo
No, nato imamo tukaj ekonomista Veljka Boleta, ki ga marsikdo
iz gospodarske sfere klie prvi mafija med ekonomisti. Izvedela
sem, da je bil (in e vedno je) dober prijatelj guvernerja Banke
Slovenije Mitje Gasparija in zdaj e nekdanjega finannega ministra
Duana Mramorja (ki se je spomnil tako fantastine davne
zakonodaje, da imam zaradi bebavih statusov zdaj na davkariji dolg;
res, Mramor, hvala, ljubim te!) in posledino mu je uspelo dobiti

DOSJE ROKOMAVHI

201

pogodbo z ministrstvom za finance (MF) in MF naj bi mu menda

izplaevalo po tri milijone mesenega pavala. Zakaj? Da je pisal
tudije. Nekdo, ki je zaposlen na MF, mi je dejal, da je enkrat napisal
tako zani tudijo, da se je bojda celo Mramor dral za glavo. Poleg
MF-ja mu je tudi NLB veliko izplaevala, saj je bil njen glavni
svetovalec. Tudi za Banko Slovenije je svetoval, opravljal svetovalne
posle za razna elektro podjetja. Kaj vse je poel v resnici, ni povsem
znano. Pa veste, kako je s temi tudijami? V resnici jih itak nihe ne
pregleda zares dobro. e v prvi knjigi sem zapisala, da v zasebnem
podjetju Pereni svetovanje kar mrgoli tudij sumljive kakovosti, ki
so, kot so mi takrat zatrdili kar sami zaposleni v podjetju Pereni
svetovanje, v tevilnih primerih le copy paste z interneta, no, na
raun njih pa je podjetje od dravne uprave kasiralo milijone in
milijone. Skoraj 800 milijonov v tirih letih. Pa? Ni. Saj to je brez
veze, a ne? Koga pa to sploh briga?
Mene je brigalo, pa Zavrla tudi. Vsakega po svoje, seveda
Tistega veera, lani jeseni, ko sem odhajala od Gorazda Perenia,
sem Zavrlu poslala sms sporoilo, ki se je zakljuilo takole bila
sem pri Pereniu doma. Ponudil mi je kozarec vode in pogovarjala
sva se. Veliko zanimivega je povedal. koda, ker ne bo nikoli
objavljeno Zavrl je bil takrat v Baslu. Nemudoma mi je odpisal
sms Kajne, da se v vsakem od nas skriva lovek? Celo v P.? Malce
sem pomislila, nato pa odpisala sms Ja, Franci, vsi se rodimo na
enak nain, le umiramo na tiso razlinih nainov In veste, zelo
me presenea, da je moj arhiv e kar naprej poln, prepoln Zavrlovih
simpatinih sms sporoil. Res. Kar noe in noe se izprazniti
Hecna pa je tudi zgodba o tudiji, ki jo je Veljko Bole napisal, ko
se je dogajala afera Union-Lako. Bole je napisal tudijo, ki je
dajala prav Lakemu, natanneje reeno, zapisal je, da Lako lahko
prevzame Union, slovenskemu gospodarstvu pa koda vseeno ne bo
povzroena. Oglasili so se mladi ekonomisti, ki so njegovo tudijo
raztrgali, saj so menili, da je imela tudija veliko metodolokih napak,
ker je po njihovem mnenju zajemala prevelike intervale zaupanja.
Lako pa je hitro poklicalo na pomo tujega strokovnjaka, ekonomista

202

ANA JUD

Jerryja Hausmana (MIT, Massachussets), ki je napisal, da je Boletova

tudija na najviji mogoi ravni. Da je zadeva postala e bolj udna,
se je oglasila Margaret Slade (University of British Columbia), ki je
Boletovo tudijo pokopala. V intervjuju, ki ga je dala za Finance, se
je naravnost vpraala, kaj se je zgodilo s Hausmanom, da je katastrofalno slabi tudiji podal tako superiorno oceno. e bi Hausmanova recenzija Boletove tudija prila v mednarodno javnost, bi
jo ta raztrgala. Seveda njegova tudija ni prila v mednarodne sfere,
ker v mednarodni javnosti isto nikogar ne briga za to malo socialistino vukojebino, ki slii na ime Slovenija. Lahko pa tukaj in
zdaj zastavimo vpraanje, koliko je Lako plaalo Jerryju Hausmanu,
da je napisal pozitivno recenzijo tudiji, ki so jo drugi ocenili kot
enega najveji ekonomskih flopov v dravi? Resno akam na
odgovor. Sem pa radovedne narave Bole je imel dobre zveze
sicer e na Abanki in Dursu, saj je bil (in e vedno je) zelo dober
prijatelj nekdanjega efa Abanke Aljoe Tomaa in Stojana Grilja,
zdaj e nekdanjega efa Dursa. Trden vir mi je zagotovil, da naj bi
mu bila Toma in Grilj izdajala informacije o bannih komitentih in
davnih zavezancih raznih podjetnikov. S temi podatki naj bi Bole
nato zlahka raunal, kakna je kreditna sposobnost posameznega
podjetnika, recimo. Zadeve ne trdim, vsekakor pa prijazno vabim
ekonomista Veljka Boleta, da popolnoma vse svoje pogodbe, vso
dokumentacijo, banne izpiske, pokae, kajti resnino bi si eleli
izvedeti, kako je on trgoval z informacijami? Bo lo? No a se
spomnite, kako se je pred leti na kranjski fakulteti za organizacijske
vede dogajala afera z zdaj e nekdanjim dekanom Joetom Florjaniem in so v javnost prile informacije o poslovanju iz davnega
postopka, ki so po zakonu davna tajnost. Resno se moramo vpraati,
kako je mogoe, da take informacije pridejo v javnost? Takrat je bil
ef Dursa ravno Grilj, ki je bil, ah, glej ga zlomka, neko zaposlen
ravno na kranjski fakulteti za organizacijske vede in je bil kakopak
povezan s sovraniki Joeta Florjania. Ni udnega, da so
podatki, ki so po zakonu tajni, prispeli v javnost, mar ne? Grilj je
takrat sicer podal izjavo, da podatkov ni izdal nihe iz davkarije.

DOSJE ROKOMAVHI

203

Dobro, morda je bil vmes e kdo tretji, toda pomislite vendar, iz kje
izvira VIR! Vir izvira iz davkarije, kajne? Griljeva izjava je torej
smena in v praksi ne vzdri. Vpraajte se:
Iz kje drugje pa bi lahko prili tajni davni podatki, e ne iz davkarije?
Ste res tako smeni, e mislite, da pridejo tajni davni podatki iz
blinje mesnice, recimo? Ne. Ali pa morda rastejo po gozdu kot
jesenski gobani? Ne! Vir je bila davkarija. Zaupni davni podatki so
zbrani na Dursu in iz kje drugje preprosto ne morejo priti, kajti nikjer
drugje jih preprosto ni najti!
Se spomnite, kako je pred meseci nekdanji novinar Veera, danes
poslanec SDS Miro Petek za oprostilno sodbo posameznikov, ki naj
bi ga bili pretepli, izvedel iz medijev? Nenavadno, kajne? Pomislite,
kako informacije uhajajo celo iz sodi
Lahko zapiem tudi to, da sta bila stara ekonomista Veljko Bole
in Joe Mencinger iz EIPF glavna vira Delove gospodarske novinarke
Mije Repov, ki bi jo Jana najraje poslal v kaken frizerski salon.
Danes zvezda Repovevih tone in Mija Repov ve ni tako sijoa
novinarska zvezda, kot je bila neko, eprav lahko njene lanke e
vedno beremo v Sobotni prilogi Dela, kjer lahko bojda piejo le
novinarji z dokonano fakulteto in biti nasploh kredibilni, e
povzamem besede tovaria Jania, kajti le pisci, ki so nad vsemi,
lahko streejo eliti slovenskega intelektualnega bralstva. Pardon,
Repoveva nima fakultete, zato se tukaj odrazi prva dvolinost
Janievih besed. Da o tem, da polovica tistih, ki piejo za Sobotno
prilogo nima fakultete, sploh ne govorimo. In sama sem Jania
zbodla z besedami: No, poglej, Oriana Fallaci ima le 1. letnik
medicinske fakultete. Morala je delati, e je elela preiveti in pa
ni mogla tudirati. Ampak intervjuvala je pa vse, kar je na tem svetu
kaj vredno Tudi Homeinija, ki jo je celo vrgel na vrt, kjer je imel
leve no, recimo, da bi Fallacijeva danes elela v Sobotni prilogi
objaviti tekst. Kaj ti bi ji ga zavrnil, zato ker nima ole? Ja

204

ANA JUD

Ne. To je drugae. Ona je publicistka, je rekel. Blabla Dialog,

ki sem ga ravnokar navajala, je iz letonjega julija. Nekaj tednov
pozneje, 15. septembra letos je Oriana Fallaci v Firencah umrla. Imela
je raka. Njena sestra Paola je za smrtonosno bolezen okrivila knjine
uspenice, ki jih je v zadnjih letih, v boju proti terorizmu in islamu,
napisala Oriana Fallaci
Poleg tega, e smo e pri ekonomistih, v zadnjem asu v Sobotni
prilogi opaamo tekste Aleksandra Aristovnika in Botjana Beria.
Glejte, jaz sem resda samo mali lovek, nisem pa ravno neumen
lovek. e lahko berem Economist in Spiegel in ju razumem, ne
morem pa brati Aristovnika in Beria, ker se mi zdijo njune teorije
navadno podtikanje bedarij in ekonomskega razvoja, ki je e
najblije nazadovanju, ne pa napredovanju, potem tukaj nekaj ne bo
dralo, mar ne? Ob branju njunih tekstov dobi lovek obutek, da
jih v resnici pie Mija Repov, ne pa Aristovnik in Beri sama.
Toda to ne bo dralo, Repoveva ne bi pisala tekstov drugim, res pa
je, da sta se na Sobotno prilogo infiltrirala preko nje. In da pieta po
nareku. Koga? Ah, seveda, po nareku Veljka Boleta in Joeta Mencingerja, ki zdaj, ko gre Mija Repov v zaton, preko Aristovnika in
Beria trgujeta z informacijami v Sobotni prilogi. Zanimivo je, ker
sta Aristovnik in Beri mlada ekonomista, a kljub temu ne sledita
valu ostalih mladih ekonomistov, ki zagovarjajo radikalni liberalizem, ampak zagovarjata teze starih ekonomistov, ki so bili do
Jane ves as nastrojeni sovrano. Danes pa se Jana, ki je pozabil,
kaj vse je obljubljal pred volitvami 2004, obraa bolj po tezah starih
ekonomistov, in e bi la Aristovnik in Beri po poteh drugih
mladih ekonomistov, liberalcev, ki so se od Jane umaknili ravno
zato, ker je pokazal, da v resnici sploh ni liberalec in ga napredek
drave niti najmanj ne zanima, brez skrbi, da ne bi mogla objavljati
v Sobotni prilogi Dela. Pa. Potrebno se je prilizniti, e hoe pisati
tam, mar ne? Dejstvo je, stari ekonomisti ves as podpirajo
slovensko levico, ki nikakor ni bila naklonjena Jani in zato so
tudi stari ekonomisti ostro nasprotovali reformam, mladi, ki so
liberalnih nazorov, pa so prej glasno podpirali Jano, ker je pred

DOSJE ROKOMAVHI

205

parlamentarnimi volitvami 2004 podal liberalni gospodarski program. Danes je situacija kakopak zmedena, saj Jane kljub temu,
da se sam vedno znova dokazuje, da je v resnici leviar , naeloma
ne podpirajo ne stari ne mladi ekonomisti; stari zato, ker so
prodani LDS, mladi pa zato, ker jih je Jana razoaral in ne le
to, razoaral je tudi volivce, saj od bleeih in visoko leteih
napovedi in obljub ne vidimo in doivljamo prav niesar
Razen tega, da nam bodo na nekaj metrih morskega pasu bojda
zgradili nekaken zabavini otok, na katerega bo, e malo preraunamo, mono postaviti le malo vejo otarijo, 30 lealnikov in e
enkrat toliko brisa. Srednje kvadrature
Dri pa, da je Jana lopnil po mizi in se odloil, da oglaevalske
agencije in intitucije, ki so bile prej na strani levice oz. blizu
LDS, danes ve ne zasluijo toliko, skratka, monost za zasluek je
postala zdaj omejena.
Recimo, EIPF se je lani dobiek znial za 89,5 odstotka oz. 2,1
milijona tolarjev. Slabi lanski rezultati naj bi bili sicer povezani z
nihanji velikih projektov, eprav na EIPF za letonje leto spet priakujejo izboljanje poslovanja. A glede na to, da je EIPF izgubil dravno sofinanciranje projekta kratkoronega ekonomskega modela
napovedi, se jim poslovanje zagotovo ne bo moglo izboljati tako,
da bi dosegali enako dobre poslovne rezultate, kot so jih dosegali
neko, ko je bila na oblasti LDS. Razen, e bodo nali drugega
sofinancerja. Praznih rok sicer ne bodo, saj bodo omenjeni model e
naprej izvajali, zaradi potreb publikacije Gospodarskega gibanja, ki
jo drava delno e sofinancira.
No, e smo e omenili EIPF, pa v povezavi z njim ne moremo
mimo dale najbolj uspenega lobista v Sloveniji. Njegovo ime je
Leonard F. Peklar, ef Sociusa, ki ga moji sogovorniki ocenjujejo
kot najuspenejega brokerja z informacijami v letih 20012004.
Kaj je naredilo Peklarja? Kaj je pomagalo Peklarju, da se je sfural
na vrh slovenskih trgovcev z informacijami? Kakne so bile njegove
povezave, kakna poznanstva je imel? No, v prvi vrsti mu je pomagalo poznanstvo z hja, spet Gregorjem Golobiem. Pa tudi sicer

206

ANA JUD

je imel Peklar dobre zveze v politiki, v gospodarstvu in medijih.

Pravijo, da je bil vedno odlien blefer in na taken nain je priel do
tevilnih svetovalnih pogodb. Ravno preko svetovalnih pogodb pa
je nato trgoval z informacijami. Kot smo e omenili, so ravno
svetovalne pogodbe najpogosteji nain, preko katerega se trgovina
z informacijami plauje, ravno tako pa e vedno velja, da svetovalne
pogodbe pri lobistih v resnici skorajda nikdar niso le svetovalne
pogodbe. A veste, kaj je sploh svetovanje? To, da svetovalec oz.
lobist pride k vam, se malo pogovarja z vami, mogoe vam kaj
priepne, spijeta kakno kavo in to je to. Prinese kakne informacije,
ampak jih tudi odnese. Vasih izvlee iz vas kaj, esar mu v resnici
sploh niste eleli povedati, a se vam je med vrsticami zaletelo. Ni
drugega. Ponavadi. Da o tem, kako je lahko svetovanje vasih
neuinkovito, sploh ne govorimo. Zaraunajo pa zelo veliko.
Po tarifi drutva za odnose z javnostmi, stane ena svetovalna ura
v krizni situaciji okoli 100.000 tolarjev, vendar je v praksi ta tevilka
za marsikoga vsekakor prevelika, zato veina lobistov rauna med
600.000 in 1.200.000 tolarji za 40 ur na mesec. Kar je ravno tako
lep zasluek, a ne?
Iz prve roke vam lahko povem, da je imel ravno Leonard F. Peklar
z NLB oz. z njenim tedanjim predsednikom uprave Markom Voljem
sklenjeno pogodbo za urejanje drubene klime v podjetju. Kaj je
to? Drubena klima? Morda medsebojni odnosi? Nekako tako, ja.
Vsekakor zelo zanimivo svetovanje, kajne? Si predstavljate, da delate
v podjetju, a ste z vsemi konstantno skregani, pa pride tujec, ki vas
bo nauil, kako se obrzdate in ste z vsemi v prijateljskih odnosih?
Res je, to bi lahko bilo urejanje drubene klime. Kaj natanno pa
je v skladu s pogodbo o urejanju drubene klime Peklar v NLB
dejansko delal, ni povsem znano. Vsekakor je tudi trgoval z
informacijami. Od NLB-ja, do Gregorja Golobia, do medijev in
tako naprej. Nekateri so ga ljubkovalno klicali celo Golobiev
emisar Emisar je tisti, ki sporoila prenaa od enega do drugega.
Skratka, pur. Ampak potrebno je poudariti, da tudi Peklar, ravno
tako kot Ocvirk (in napram Zavrlu), nikdar ni naroal in izvreval

DOSJE ROKOMAVHI

207

medijskih umorov. e vam zaupam, kako nekateri znani poslovnei

in politiki za hrbtom, kakopak , kliejo Zavrla, vas bo zadela
kap; tvegam: MEDIJSKI MORILEC! Peklarja in Ocvirka niso nikdar
klicali tako, niti ju ne kliejo tako danes, ko njun vpliv prehaja oz.
je e preel v ozadje. Recimo, Peklar, ki je imel sicer v vsakem mediju
kaknega urednika ali novinarja, kateremu je dostavljal informacije,
ni el tako nizko, da bi za nekaj tolarjev drobia kogar koli linal v
javnosti. Peklar je le pretakal informacije iz enega konca v drugega,
seveda tako, da je imel glavno korist on. Treba je dejati e to, da je
imel Peklar, ki ga sogovorniki ocenjujejo kot razmeroma sposobnega
pravnika, dobre zveze v tujini (nekaj asa je na elitni ameriki
univerzi Harvard tudiral upravljanje podjetij; bil je tudi predsednik
nadzornega sveta Telekoma) in vse skupaj mu je pomagalo pri
poslovanju v Sloveniji. Seveda se je tudi njemu oz. njegovemu
podjetju Socius mono zmanjal dobiek in sicer za kar 88,7 odstotka
oz. 4,1 milijona tolarjev. Moram priznati, da sem ga lani poleti enkrat
zagledala. Sam je sedel v Asu, jedel veerjo in zraven srkal kozarec
belega vina. Obraz je imel oarjen od soja male sveke, ki ti jo v
Asu zveer poloijo na mizo. Prizor je bil dokaj otoen. Peklar se
mi je kar malce zasmilil. Kajti dejstvo je, da se Peklar ve ne bo
pobral in zlezel med pomembneje lobiste v dravi. Dejstvo je, da
mu je afera v kateri naj bi vicarsko podjetje Bados Consulting, ki
je poslovalo z Mobitelom, Peklarju na osebni raun nakazalo kar
177 milijonov tolarjev podkupnine (Peklar je trdil, da so bili nakazani
milijoni kredit) , uniila ugled, ravno ugled pa je v lobistinem
poslu izjemno pomemben. e nima ugleda, nima povezav in
posledino nima niesar. No, Peklar ugleda brkone ne bo uspel
ponovno (ali vsaj hitro) pridobiti. Kaj se je v primeru afere s
Peklarjem dejansko zgodilo, spet ne vemo. Razen tega, da je nakazilo
denarja bilo. e je bila podkupnina ali ne, bo vsekakor teko dokazati.
Kolikor je znano, je Peklar nazadnje v izjavi za Finance (maj 2006)
dejal, da proti njemu ovadba e sploh ni bila vloena (vloena je
bila nekoliko kasneje). Glede na to, kako teko je pri lobistih postrei
s trdnimi dokazi, je povsem mono, da afera Peklar ne bo nikoli

208

ANA JUD

dokonno pojasnjena. Kakor veina vseh afer, ki se v nai dravi

najprej razplamtijo, nato pa mahoma potihnejo. Kar udi, je vena
pozicija medijev: zanejo afero in je nikoli ne dokonajo. Razen
afere Orion, ki ni bila politina zgodba, ampak zgodba o naivnih
malih ljudeh, ki jih nekoliko veji ljudje en-dva-tri prinesejo
naokrog Vsaj zgodbe o korupciji in podobnih stvareh v medijih
nikoli ne dobijo epiloga. e nikdar niste pomislili na to? No, pomislite
zdaj. Zadeva je zares udna, mar ne? Ali pa niti ne, e pomislimo,
kako so pri nas rovi prepleteni, kako so vsi povezani z vsemi, politika
z gospodarstvom, gospodarstvo z mediji, vi, mali ljudje pa jeste
tisto, kar se najmogonejim v tej dravi zahoe. Zanimivo je tudi
to, kdo je zruil Peklarja? Ja, afero Peklar je lani sproil sedanji
direktor TV Slovenija Joe Moina (takrat je bil e novinar TV
Slovenija), za Moino pa vemo, da je blizu Jani. In Jani zagotovo
godi, da je onemogoil najmonejega trgovca z informacijami v
nai dravi, ki je bil povrhu vsega e blizu LDS, kajne? In kljub
temu, da Peklarju (e) niesar niso dokazali, nobene krivde, je njegov
ugled unien. In potrebno je vedeti, da je pred tem Peklar uival
velik ugled.
Vidite zdaj, kaj lahko povzroijo mediji? Razumete, kolikno mo
imajo in kako je preko njih mogoe uniiti nadaljnjo kariero nekoga,
ki kaknemu mogoneu ni po godu? Ni nujno, da mediji zadeve
dokaejo, ni nujno, da nekomu dokaejo krivdo, dovolj je e to, da
ga ornijo in je z njim lahko zelo hitro konec. Grozljivo, mar ne?
Res je, bojte se ljudi, ki gredo vsako jutro v trafiko po svoje mnenje,
ali pa svoje mnenje vsak dan izvedo preko dnevnoinformativnih oddaj
Peklarja bi se Jana sicer s teavo znebil, saj je imel odlino razvejano
mreo in tudi po porazu LDS bi mu posel zagotovo dobro tekel; e
ga ne bi uniila omenjena afera. Kajti Peklarja so imeli ljudje radi.
Niso ga grdo ogovarjali, kakor ogovarjajo Francija Zavrla. Zavrl pri

DOSJE ROKOMAVHI

209

tevilnih podjetnikih nikdar ni uival posebej velikega ugleda kot

lovek, so pa taisti ljudje vseeno cenili njegov nos. Kajti Zavrl je
vedno znal zavohati, kje se skriva denar. Vedno ga je znal pobrati.
e ga ni bilo, pa ga je preprosto naredil. Iz neesa e. A povejmo e
enkrat e smo e tolikokrat namignili, da se Zavrlov vpliv manja , da je danes tudi Zavrl izgubil precej poslov. Jana prav zares ni
lovek, ki bi pozabljal ali pa so drugi (konno) postali spretneji
v lobiranju?
Kdaj je poilo med Jano in Zavrlom?
Nekdo mi je dejal: Med njima je vekrat poilo Odkrito pa
je med njima poilo leta 1994, ko je v javnost udarila novica, da so
agenti varnostnega organa obrambnega ministrstva pri Depali vasi
aretirali in pretepli Milana Smolnikarja, nekdanjega uslubenca
specialnega brigade Moris. Mile etinc (z Duanom Kebrom) je
takrat napisal izjavo in jo naslovil na tedanjega predsednika vlade
Janeza Drnovka, v izjavi je med drugim pisalo: Vojako nasilje
nad civilnimi osebami si spet poskua pridobiti domovinsko pravico
v nai drubi, pa eprav je tokrat vojaki korenj na. Izjavo je
takrat podpisalo sedemnajst lanov tedanjega Odbora za lovekove
pravice in med njimi je bil tudi Franci Zavrl. Ker je lo Zavrlu takrat
najbr e tako ali tako le e za biznis, lahko sklepamo, da ga razpad
etverice brkone ni pretirano ganil. Tako ali tako je bil e povezan
s tedanjim predsednikom drave Milanom Kuanom, med slednjim
in Jano pa ni bilo nikakrne ljubezni in najbr je Jano najbolj motilo
ravno to, da se je njegov kamerad iz JBTZ prodal Kuanu. Res je
sicer, da se je letos etverica JBTZ (po dolgih letih) ponovno zbrala
v popolni zasedbi (Jana, Ivan Bortner, David Tasi in Zavrl) in res
je, da Zavrl dela z vlado pri oglaevanju reform in res je, da je
Zavrl pomagal Jani pred volitvami 2004, toda vse to e vedno ne
spremeni dejstva, da je Zavrl glavne posle izgubil.
Zaradi Jane
Naa drava je precej udna, kar se tie povezave med politiko in
gospodarstvom, in ko lovek pogleda, kako ljubee se oba faktorja
oklepata drug drugega, se mu kar stoi po hm, Finski, Veliki

210

ANA JUD

Britaniji, denimo. e vzamemo primera finske Nokie in podjetja

Vodafone UK iz Velike Britanije: mar menite, da gredo efi obeh
podjetij, preden sklenejo posel (pa magari oglaevalski), za mnenje
in nasvete spraevat oba premierja Mattija Vanhanena in Tonyja
Blaira? Niti sluajno. Kvejemu gresta Vanhanen in Blair spraevat
njiju, preden v doloenih zadevah sprejemata politine odloitve.
Res je, da sta Finska in Velika Britanija specifina primera, kjer se
belei izjemno nizko vmeavanje politike v gospodarstvo, a najbr
vam e ni ulo iz spomina, da je Jana pred volitvami 2004 napovedoval radikalno loitev gospodarstva in drave, kar je ena od
temeljnih doktrin liberalizma. Liberalci namre verjamemo, da mora
biti vpliv drave na gospodarstvo minimalen (ne povsem iznien,
kot najbr mislijo nablojeni anarhisti), ampak minimalen, kar
pomeni, da je najbolje im ve podjetij, ki so v dravni lasti, privatizirati in s tem dosei, da se politika ne bi vmeavala v gospodarstvo in manipulirala z njim. eprav ni nujno, da bi obsena
privatizacija v nai dravi obrodila pozitivne sadove, saj se lahko
politika vmeava v gospodarstvo tudi preko drugih poti, ni nujno le
preko lastnikih deleev. Prej smo, denimo, govorili o komercialni
televiziji POP TV, ki jo ima v lasti amerika korporacija CME, no,
pa ste mnenja, da se politika ne more vmeavati v delo tega medija?
Pa e kako se lahko. Spet preko rokomavha Zavrla (ki dela z dravo,
a hkrati dela e za POP TV) in tudi preko reklamnih oglasov, ki
izvirajo iz podjetij, ki so v delni/celotni dravni lasti. Pomislite: e
bi se POP TV danes sistematino spravila razsuvat Jano, bi on lahko
preprosto porekel, okej, v redu, vi pa v zameno, ker me tolete, ne
boste dobili Telekomovih in Mobitelovih oglasov, denimo. e bi se
kaj takega zgodilo, bi bili na POP TV fino peeni. Brez denarja ni
muzike. Govorim hipotetino, ampak kdor vsaj priblino vidi, kaj
pone Jana, mu mora biti jasno, da je Jana takno potezo sposoben
povlei tudi med tem, ko si doma isti zobe. V hipu. V trenutku.
Nemudoma. Kajti tako se to dela. Kot v vojski. Ker POP TV reklamne
oglase potrebuje, saj so reklamni oglasi v komerciali oz. medijih, ki
so izkljuno komercialne narave, nujno potrebni za preivetje, je

DOSJE ROKOMAVHI

211

jasno, da si POP TV ne bo kopala jame in napadala Jane. Tako ne

moremo priakovati, da bo proti oblasti poroala TV Slovenija, saj
vemo, da je RTV Slovenija v dravni lasti, kar pomeni, da je javni
servis; in ravno zato, ker je v dravni lasti, vemo, da poroa v prid
Janeve javnosti. Morda sploh vidite kaken medij v dravi, ki si
danes upa poroati proti Jani? Bolj malo jih je. Mladina. In Finance.
Vse ostalo se je pokorilo.
Napovedani drugi val privatizacije pa se v Sloveniji ni uresniil
in se brkone ne bo uresniil, saj je Jana zdaj zamenjal ploo in se
povsem prilagodil stari socialistini miselnosti, kakrne smo bili
vajeni e prej. Preteklih 12, ne, pravzaprav preteklih 50 let Nekdo
je rekel: Jana je imel pred volitvami 2004 liberalni program, danes
ima pa koalicijo. Kaj e. In tako se je zgodilo, da je Zavrl preprosto
izgubil tevilne glavne posle z drubami, ki so v celotni ali delni
dravni lasti: Telekom, Mobitel, DARS, Zavarovalnico Triglav in
tudi Vzajemno. Slednje Zavrl sicer ni izgubil zaradi Jane, ker je
Vzajemna za razliko od ostalih podjetij v zasebni lasti, ampak jo je
izgubil zaradi ne preve dobrega odnosa s predsednikom uprave
Vzajemne Markom Jakliem.
Ko je pred meseci med Vzajemno in Zavarovalnico Triglav
potekala vojna za zavarovance in so tevilni iz Vzajemne prestopili
k Zavarovalnici Triglav, naj bi bil Jakli zelo jezen na Zavrla, saj je
Pristop delal piar za obe podjetji, Jakliu pa se je zdelo, da je Zavrl
ve in bolje delal za Zavarovalnico Triglav kot za Vzajemno.
Bojda je Zavarovalnica Triglav Zavrlu tudi ve plaala kot
Vzajemna
Od takrat naprej sem tako iz strani Zavrlovih kot tudi iz strani
Jaklievih ljudi sliala precej hecne interpretacije o njunem odnosu.
Bojda sta si neskonno skoila v lase in sta menda na smrt skregana.
Menda naj ne bi komunicirala. Sploh. Aha za pokuino vam lahko
povem, da sta se Jakli in Zavrl pogovarjala 20. marca letos, pa spet
17. in 20. aprila letos, pa spet 14. maja letos, nato e 17., 19., 23. in
25. junija letos in tako naprej. Ne spraujte me, od kje vem za njuno
komunikacijo, ker vam ne bom povedala. Ker mi tudi ni treba

212

ANA JUD

povedati. Nebo si delimo s pticami Vsaj nekaj mi je ve v tej

dravi napram ZDA. Novinarju ni potrebno izdati svojih virov, v
ZDA je bila zaradi nekdanje tajne agentke CIE Valerie Plame pred
meseci sprejeta zakonodaja, po kateri je novinar dolan svoj vir
izdati. 5. len novinarskega kodeksa v nai dravi pa pravi: Novinar
sme zavrniti prianje in razkritje vira informacij. In ne mislite, da
stikam za taknimi podatki iz kakrnih koli osebnih vzgibov. Menim
pa, da je razkrivanje tovrstnih podatkov v izjemnih primerih, ko gre
za razkrivanje korupcijskih dejanj, v javnosti dovoljeno. e bi Zavrl
in Jakli, hipotetino, ljubimkala, se v to nikakor ne bi vtikala,
zagotavljam! Ampak, ker Zavrl in Jakli na zunaj dajeta vtis, da ne
govorita, v resnici pa sta kar precej klepetava, je zadeva zanimiva.
Ker sem elela natanno preveriti, kaj se dogaja med njima, sem
govorila z nekom, ki oba zelo dobro pozna in njuno poslovanje
kakopak tudi. Govorim o Joetu Biaku iz agencije Odmev, ki po
sporu med Zavrlom in Jakliem, svetuje Jakliu. Kot je povedal,
mu Jakli za svetovanja odteje 1.200.000 tolarjev na mesec (denar
gre iz premij, ki jih vplaujemo zavarovanci, seveda). Za ta denar
mu Biak nudi okrog 40 ur svetovanja, ki niso praktino ni drugega kot malo klepetanja o tem, kako ravnati z novinarji in tako
naprej. Zanimivo je e to, da ima Jakli (enako kot veina drugih podjetnikov), poleg lastnih piarovcev e posebne svetovalce
za javnosti. Mar ni tukaj nekaj odve? Piarovci ali posebni svetovalci? Posnetek (legalno) pridobljenega dialoga je shranjen
v mojem osebnem arhivu, ima pa ga tudi policija, ki je bila s
snemanjem seznanjena. Delek dialoga objavljam (sestavljena
datuma 3. september 2006 in 6. september 2006; obakrat pri Biaku
doma):
On Jakli plauje vse. Vse plauje. Glej, z Zavrlom ve ne dela,
ker sta se skregala, ampak plauje ga pa e vedno
Jaz Zakaj ga pa plauje, e ve niesar ne dela zanj?
On Ja, zakaj! Zato, da mu da e enkrat mir
Jaz Iz esa pa Jakli to plauje?

DOSJE ROKOMAVHI

213

On Ah, daj, Ana

Jaz Ne, res, kdo to plaa?
On Ja, kaj misli?
Jaz No kdo?
On Ti, Ana, ti to plaa, e si zavarovana pri Vzajemni!
Jaz Se pravi, da gre denar za podkupovanja Zavrlu iz premij, ki jih
mi, zavarovanci vplaujemo v Vzajemno?
On Ja. Kaj si pa vendar mislila?
Jaz Ne vem, to je sporno. To je kraja.
On Ve kaj, Ana, kaj pa je to vzeti 5 milijonov na mesec iz Vzajemne?
Jaz 5 milijonov? To je veliko!
On Ve kaj, teh 5 milijonov sploh nihe ne opazi! 5 milijonov je za
Jaklia pikin dim. Razume? Pikin dim!
Jaz Aja?
On Ja. Jakli lahko vsak mesec vzame iz Vzajemne 5 milijonov, pa
tega ne bo nikdar nihe niti opazil, verjemi
Jaz Ker tega ne bo nihe el nikoli pregledovat, a ne?
On Ve kaj, Ana
Jaz Kaj?
On Tebe se zdaj, ko pie to knjigo, veliko ljudi boji, ampak jaz se
te ne bojim
Jaz Ti se me ne boji, ampak Marko Jakli se me pa boji
On Jah, tako reputacijo si dobila ljudi je strah ne vedo, kaj
jim bo naredila
Jaz Tudi Zavrla se Jakli boji?
On Ti Zavrlu pripisuje preveliko mo, njegova mo je trenutno
zelo oslabljena
Jaz vem, pobrali so mu veino glavnih poslov
On No, saj res pa je, da tevilni e vedno zatrepetajo, ko pride
Jaz In Jakli je eden od njih?
On Recimo. On hoe imeti predvsem mir
Zato torej Jakli in Zavrl komunicirata? Ko Zavrl hoe denar, poklie

214

ANA JUD

in poree, daj mi toliko in toliko, e ne, bom jaz poskrbel, da bo

javnost izvedela to in to? Ej? Mar ni to sick? Malo se tudi zamislite,
iz esa Jakli plauje Zavrla, kaj ste prebrali mislite, da ga res
plauje iz lastnega epa? Nak Motite se. Vse gre iz naega
denarja, kajne? In glede na to, da sem tudi sama res zavarovana pri
zavarovalnici Vzajemna, si drznem zapisati, da je denar na oz.
tudi moj, saj tudi vplaujem premije. Kdo ustvarja Vzajemno, e
ne mi, zavarovanci? In moram priznati, da me precej zmoti, e iz
trdnih virov izvem, da Jakli tudi z mojim denarjem plauje vse,
tudi Zavrla in njegove needne poteze. Si predstavljate e kaj bolj
grotesknega? Najprej me ta mali hoe uniiti in ubiti, nato mu pa
Jakli lepo plauje tudi z MOJIM denarjem! Kaj natanno mu
plauje? Ah, obvaruje ga pred medijskimi lini. Potrudi se, da
Jaklieve umazane zgodbe ne pridejo v javnost. Da sam ne poda v
javnost umazanih zgodb, ki jih ima o Marku Jakliu, kajne? Saj
vemo, da Zavrl rad zbira umazane zgodbe o posameznikih in nato z
njimi trguje. Res, beda od bede. Beda od drave, da ima taknega
dravljana. Beda od zemlje, da dovoli, da po njej hodi takno ivo
bitje.
Res, jaz sem samo mala dravljanka, ampak svojega denarja
nikakor noem dajati Zavrlu, zato priakujem, da Jakli in Zavrl
sedaj pojasnita svojo komunikacijo in nakazila, ki jih od Jaklia
(Vzajemne) prejema Zavrl? elimo izvedeti, za kolikne zneske gre
in kakne so transakcijske poti, po katerih pridejo zneski iz Vzajemne
do Zavrla? elimo tudi izvedeti, kako to ti zneski prikazani v
poslovnih poroilih in predvsem se ne ve hecati s tem, da Zavrl
Jakliu morda e svetuje, ker imamo potrjeno dejstvo, da mu ne
svetuje, zato prikazovanje svetovalnih pogodb ne pride v potev, e
pa e, naj se natanno definira, kaj svetovalne pogodbe v tem primeru
pomenijo?
No, ostala podjetja, razen Vzajemne, pa je Zavrl nedvomno izgubil
zaradi Jane. Saj zdaj e veste, kaj je drava? Politika. In kaj je

DOSJE ROKOMAVHI

215

politika? Oblast. Na oblasti pa je danes Jana in ta se je pa odloil,

da bo oglaevalske posle tistih podjetij, ki so v delni/celotni dravni
lasti predal nekomu drugemu. eprav ima Pristop na uradni spletni
strani vsa podjetja, ki so mu ula, e vedno zabeleena med najvejimi
naroniki (mono je, da je Jana Zavrlu pustil drobtinice, ki med
bogatakim retjem popadajo z mize in tudi posli med agencijami
se pogosto delijo, no, mono pa je tudi, da jih ima Pristop zabeleene
na spletni strani kot reference iz preteklosti), pa ne moremo mimo
dejstva, da je vse najveje oglaevalske posle z omenjenimi podjetji
(razen z Vzajemno, ki jo je v veji meri vzela mlada agencija Odmev)
na svojo stran pridobila komunikacijska skupina SPEM iz Maribora,
ki jo vodi Boo Novak (svetuje tudi KAD-u in SOD-u, kar pomeni,
da ima preko Marka Poganika in Tomaa Toplaka povezavo tudi
do Andrijane Starina Kosem). Mimogrede: zanimivo je, da za njihovo
piar olo LSPR predava (obdobje zadnjih nekaj let) tudi odgovorna
urednica informativnega programa POP TV Darja Zgonc. Lani je
bila za predavanje za LSPR zelo pohvaljena. Lepo. estitamo. Pa
vendar se zamislite nad tem, da je odgovorni urednik informativnega
programa v enem od najmonejih slovenskih medijev, predavatelj
v piar oli Konflikt interesov?
16. len novinarskega kodeksa pravi takole: Da bi se novinar
izognil dejanskim ali navideznim konfliktom interesov, se mora
odrei darilom, uslugam ali nagradam in se izogibati brezplanim
potovanjem in drugim ugodnostim, dodatnim zaposlitvam, delu v
politiki, dravnih uradih ali drugih javnih institucijah, e bi to lahko
zmanjalo njegovo verodostojnost ali verodostojnost novinarske
skupnosti.
Torej, nehigieninost? e kaj? Dodaten zasluek. Tudi. Koliko?
Nekaj e Pa tega ubogega kodeksa v nai dravi nihe ne spotuje.
Niti sanja se mi ne, zakaj ga sploh imamo
Posledino, preko sodelovanja med Zgonevo in LSPR, pa lahko
ima tudi agencija SPEM velik vpliv na delo na POP TV, mar ne? Po
drugi strani je Zgoneva sicer povezana tudi s Pristopom (preko
Zavrla in Leona Magdalenca). No, to je, recimo, eden od tevilnih

216

ANA JUD

nainov, kako lahko kakna agencija zakupi doloenega urednika.

Vzame ga za predavatelja pri kaknih projektih, stik je navezan, plaila potekajo, kaj vse je v resnici vteto v izplaila, pa sam bog ve.
Itak je jasno, da v SPEM-u nikdar ne bodo priznali, da preko takih
sodelovanj vplivajo tudi na poroanje posameznega medija (pa vemo,
da tudi tako poskrbijo za lepo obravnavo svojih klientov v raznih
medijih) in jasno je, da tudi urednica ne bo rekla, ja, moje poetje je
sporno! Ne, ona bo rekla, da je njeno poetje povsem normalno za
poetje odgovornega urednika informativnega programa, zadeve pa
so izpeljane tako prefinjeno in zapleteno, da kakrne koli krivde ne
moremo dokazati nikomur. Lahko le opozorimo na spornost dogajanja.
Kajti e odgovorni urednik informativnega programa nekega
medija predava v piar oli, to zagotovo ne more biti pohvalno. Se
vam ne zdi, da taken odgovorni urednik pone dvoline stvari?
Po eni strani svojim novinarjem govori, kako morajo biti ostri,
kako morajo delati, da im ve izvleejo iz sogovornika ali ga im
bolj medijsko stolejo, po drugi strani pa ravno ljudem, ki v medijih
nastopajo kot sogovorniki, predava o tem, kako se obraniti zoprnih
novinarjev in izpasti v javnosti im lepi-bolji-pametneji. Ampak
POP TV je seveda zasebna televizija in tam si odgovorna urednica
kaj takega lahko privoi. Teko je verjeti, da bi si enake poteze
privoili uredniki oddaje TV Dnevnik, kajne? Ampak zakaj je
agencija SPEM pobrala posle Pristopu oz. zakaj naj bi bil SPEM
bolji od Pristopa? Teko reemo, teko razlenimo, saj bistvenih
razlik ni. Pristop je kakovosten in kakovosten je SPEM. Pristop je
drag in SPEM je drag. Aha Pristop ima Zavrla, SPEM ima Novaka.
Ja. Razlog tii v osebah in v lobiranju. Seveda vemo, da se tako
Zavrl kot Novak lepata na politiko in na Jano, ampak Novak je bil
v tem oitno uspeneji. Jana ima Novaka v islih e iz leta 1988,
ko je bil Novak predsednik mariborske tudentske organizacije in je
podprl Jano, ko je ta kandidiral za predsednika RK ZSMS. Leta
1990 pa sta Novak in Matja inkovec, ki je ravnokar postal novi
ef SOVE, napisala knjigo z naslovom Kako zmagati na volitvah.

DOSJE ROKOMAVHI

217

Kot vemo, je Novak napisal tudi knjigo z naslovom Lobiranje je

vroe. Knjiga mi je prila za kratek as v roke in jo ocenjujem kot
dobro in bilo bi prelepo, e bi se lobisti, rokomavhi, brokerji, trgovci
z informacijami, drali vsega, kar je Novak zapisal. Med drugim je
zapisal tudi 10 lobistinih zapovedi, ki bi se jih moral drati vsak
lobist oz. trgovec z informacijami. Preberite (vir: spletna stran
SPEM):
1. DOBER LOBIST ODLINO POZNA OKOLJE.
Socialni kapital, poznavanje politinega, socialnega, psiholokega,
upravnega, ustavnega in pravnega okolja, poznavanje potreb in
interesov posameznikov iz vlade, parlamenta in politinih strank ter
poznavanje procedur in javnosti so kljuna orodja za delo lobista.
Dober projekt ne mine brez natanne analize.
2. NIKOGAR NE PODCENJUJ.
Podcenjevanje je grob vsakega projekta. e tako nenavaden poslanec
ali dravni sekretar je lahko bolj pomemben za lobistini projekt
kot deset vrhunskih strokovnjakov. e tako nepouena gospodinja
iz ruralnega okolja je lahko pomembneja za javno mnenje kot kopica
novinarjev. e velja, da ni pametno nikogar podcenjevati, pa ne smemo razkriti, da smo ugotovili, da nas podcenjuje nasprotnik. In e
nas nasprotnik (ali konkurenca) podcenjuje, je to za nas dobro, saj
obiajno s tem razkrije svoje napake.
3. NE PODKUPUJ IN NE IZSILJUJ, TO STA KAZNIVI DEJANJI.
Vsakrna oblika nelegalnega pritiska na lobirance je posebej zanimiva tema za javnost in medije, koduje pa mnogo bolj kot koristi.
Podkupovanje in izsiljevanje sta kaznivi dejanji in sta kratkega daha.
Vsak resen lobist dela dolgorono. S podkupovanjem si lahko ez
no zapravimo ugled, ki smo ga gradili vrsto let.

218

ANA JUD

4. NE DOMILJAJ SI, DA OSEBNO POZNANSTVO TEJE.

Interesi, ki jih ima dober znanec ali pastorek, ki smo mu pomagali
do kakega pomembnega poloaja, so obiajno drugani od naih.
Dobro je treba definirati, kaj so interesi in kriteriji, ki jih ponujamo
lobirancu in ki le-temu omogoajo pridobiti dodano vrednost.
5. MEDIJI NAJ BODO TVOJ ZAVEZNIK.
Orodja odnosov z mediji vkljuimo v lobistini projekt. Mediji so
kredibilni, ker odpirajo nove teme in vsebine.
6. LOBIRANCI RADI POSLUAJO ARGUMENTE LOBISTOV.
Preprosto ne vidijo razloga, zakaj jih ne bi posluali. To pono, ker
jim lobisti prinaajo informacije.
7. NACIONALNO LOBIRANJE JE POLITINO, V EU JE
TEHNICISTINO.
Lobiranci v nacionalnih dravah se potrjujejo na volitvah, zato so
njihovi interesi politini in pogosto javni. Njihov jezik je preprost
in medijsko razumljiv. V Evropski komisiji in njenih slubah delujejo
tehnokrati, njihovo razmiljanje in medsebojno komuniciranje
temeljita na trdem tehnicistinem razmiljanju in jeziku.
8. DOBRI LOBISTI SO NEFOTOGENINI.
Stojijo za odrom in ne na odru. Slavo pustijo poeti drugim.
9. NARONIK NAJ PRAVO INFORMACIJO VEDNO PLAA
VNAPREJ!
Jasno je, da informacij ne zaraunamo, ker so obiajno javno
dostopne. A storitev zaraunamo tako, da zaraunamo as, ki smo
ga porabili, da smo informacijo nali.

DOSJE ROKOMAVHI

219

10. DRI SE PROFESIONALNIH IN ETINIH KODEKSOV.

Ne glede na to, ali je lobist lan strokovnega zdruenja ali ne, naj
dosledno upoteva kodekse. Pripravili so jih profesionalci z
dolgoletno prakso in izkunjami.
Nato je e zapisal: O tretji zapovedi (ne podkupuj) kroi naslednja
menederska anekdota: e se e kdo pusti podkupiti, naj vzame vsaj
3 milijone evrov: milijon zase, milijon za varnostnike, ki ga bodo
varovali do smrti, in milijon za plastino operacijo. (Znanec, ki je
ob razpadu nekdanje drave imel monost spraviti v ep tak znesek,
in to v gotovini, a tega ni storil (!), pravi, da tudi 3 milijone ni dovolj.
V Braziliji bi pogreal sobotno kavico na Lentu.)
Aha, mogoe pa zdaj vemo, kako in zakaj Zavrl kasira denar od
Jaklia in tako naprej; morda para za dalji izlet v Brazilijo?
Navajala bom e delek dialoga z Jaklievim svetovalcem Joetom
Biakom (posnetek je pri meni v osebnem arhivu in na policiji;
sestavljena datuma 3. september 2006 in 6. september 2006, obakrat
pri Biaku doma):
Jaz Kaj pa misli s tem, da Jakli plauje vse? Koga e plauje?
On Jah, koga, saj plauje vse tudi Boa Novaka plauje
Jaz Aja? Boa Novaka? Zakaj pa njega?
On Jah, isto
Jaz Kaj isto? Ni ne dela Novak za Jaklia in Vzajemno?
On Ne, ni ne dela
Jaz Torej ga samo plauje zakaj?
On Isto kot Zavrla
Jaz Da ima mir?
On Ja.
Jaz Ne verjamem, da je Novak sposoben poeti tako nizkotne rei
kot Zavrl. Njegovi poslovni partnerji so mi ga opisali drugae
On Dobro, tako nizko res ne gre, ampak Jakli ga vseeno plauje

220

ANA JUD

Jaz Preventivno?
On Ja. Bolje je plaati, nikoli ne ve, kdaj bo lahko naletel na
teave
Jaz Koliko se pa to plauje?
On Po pol milijona, po milijon na mesec
Jaz Za ni dela je to sijajno. Jaz bi tudi to poela.
On Ja, ti bi bila verjetno odlina, ker pozna vse mone pizdarije
v novinarstvu in ve, kaj lahko ljudi obvaruje pred njimi
Jaz Ravno tako vem, kako se jih z lahkoto v javnosti zakolje
On To pa je tudi res
Jaz Novak je napisal neko knjigo
On Ah, tisto je e staro
Jaz Pa drago tudi hotela sem jo kupiti, a sem videla, da stane
skoraj 16 ukov bom raje poakala, da se Novak spomni in mi
jo podari
On Hahaha, bo se ja
Glede na to, da je iz Biakovega priznanja razvidno, da Jakli
plauje tudi Boa Novaka, pa eprav tudi Novak po Biakovih
besedah niesar ne dela za Vzajemno, ampak ga plauje le zaradi
sigurnosti, prejemanje denarja zaradi tega, da se izogne morebitnemu tveganju linev v javnosti, pa je podkupovanje, kajne? Niesar
noem trditi, toda mislim, da tudi Novak para za dalje popotovanje
v Brazilijo
Tudi nekatera druga pravila v Novakovi knjigi so napisana takotako. A veste, kako zgleda, ko Boo Novak pride k efu nekega
velikega podjetja, ki ga eli za naronika svoje agencije, kaj naj
ree? S im ga naj prepria? Z lepimi besedami, mar ne? Govorila
sem s posamezniki in zatrdili so mi, kako to pone Novak. Preprosto,
malo se pohvali: Jana je moj zelo dober prijatelj preko njega
bom poskrbel, da bo tvoje podjetje zacvetelo! To pomeni, da lahko
4. pravilo v Novakovi lestvici kar lepo odmislite. Ker ni napisano
realno. e se avtor knjige niti sam ne dri pravil, ki jih je zapisal, je
to tudi dvolino, kajne? Res je sicer, da je vedno potrebno gledati na

DOSJE ROKOMAVHI

221

interese in kriterije, toda motee je, e se lobist, ki v knjigi napie,

da naj si nikakor nihe ne domilja, da je stvari mono sfurati preko
osebnih poznanstev, vzpenja natanko tako preko osebnih poznanstev. Ampak ni hudega. Saj zdaj e vemo, da morajo imeti lobisti
namazane jezike in morajo znati tudi najveje svinjarije zaviti v
najlepi okrasni zavitek. Besede o prijateljevanju z Jano kakopak
palijo. Imeti zveze in to celo dobre z Jano dandanes ni kar tako.
Redko kdo ima dobre zveze z Jano. Kajti Jana ni lovek, s katerim
bi lahko imeli posebej dobre zveze. Tisti, ki ga zelo dobro poznajo
zasebno, so mi sicer povedali, da je Jana zasebno krasen in prijeten
lovek, in da se kot moron bojda obnaa le v javnosti
Dobro, dopuam tudi to monost, a kljub vsemu se Jana ne zdi
lovek, ki bi ga lahko mirno povabili na askanje ob kofetku. Jana
se dri zase.
Vzroki o takem ravnanju so neznani. Nekdo iz SDS mi je povedal,
da ima Jana najbr neke travme iz otrotva in zgleda, da se jih oitno
e ni uspel otresti.
Slab izgovor. Vsi imamo travme iz otrotva. A izjemno nedoraslo
je valiti krivdo za slabo sedanjost na slabo preteklost.
Vsekakor v Janevo bliino ni enostavno prodreti, a e pride Boo
Novak, ki obljubi, ej, jaz Jano dobro poznam, jaz bom preko njega
uredil to pa to, bom poskrbel, da se bo ti sreal z Jano in tako
naprej, tevilni ljudje na to padejo. Simpl. Torej poleg tega, da je
Jana dvignil roko, da lahko gredo posli iz Pristopa v SPEM, je delno
tudi Novakovo hvalisanje pripomoglo, da si je povzdignil ugled
med poslovnei. Seveda ne smemo zanemariti dejstva, da je imel
Novak ugled tudi prej. Tudi pred tem, preden je Novak prevzel posle
Zavrlu, ni bil nikakren siromak. Delal je. Bil je uspeen. e prej je
bil eden od monih brokerjev z informacijami, eden monih
rokomavhov. Ima Media Polis (medijski zakup), delal je s Pivovarno
Lako, pomagal reevati pivovarsko vojno med Lakim in multinacionalko Interbrew, s predsednikom uprave Pivovarne Lako
Bokom rotom pa je v zelo dobrih odnosih (enako je imel dobre
odnose s Tonetom Turnkom, bivim predsednikom uprave Pivovarne

222

ANA JUD

Lako). rot je kajpada Janev zaveznik in, no, tudi to je Novaku

pomagalo, da je Zavrlu prevzel posle. Skratka vidikov, ki so Novaku
pomagali je ve in vse to ponovno dokazuje, kako poteka lobiranje na vse strani. Kjer koli se zavoha interes, jasno, v obliki denarja,
no, tja je potrebno iti. V tisto smer. Pa mislite, da sta Jana in Boo
Novak v resnici prijatelja? Ne, v resnici nista prijatelja
Smo e povedali: v tem poslu odnosov ne moremo interpretirati
kot prijateljevanje, ker gre vedno za interese, ki so vezani na
informacije, na denar, denar pa ne more biti osnova za pristno
prijateljstvo.
Najbr pa je res, da se Novak in Jana bolje razumeta, kot se
razumeta Jana in Zavrl. In vsekakor Jana danes ceni Novaka bolj
od Zavrla.
Res je tudi to, da imata Boo Novak in Jana (ravno tako kot
Jana in Zavrl) skupne korenine, ki segajo v nekdanjo ZSMS, skratka,
tudi Novak se je kot mladi funkcionar smukal okoli JBTZ. To so bili
kakopak asi, ko je bil Jana zagreti komunist in kot veina
dananjih demokratov Titov mladinec; e zlasti pa je zanimivo,
kako je Jana v tistih letih kritiziral kapitalistino ureditev drave in
malikoval Marxa. Ja, Jana je bil neko marksist. Vmes ga je
zapopadel liberalizem, ampak as se ponovno obraa in Jana se
obnaa kot najveji leviar v dravi. Ne le to, da se obnaa kot
najveji leviar v dravi. On dejansko JE najveji leviar v dravi,
saj ne udejanja sprememb, ki jih je pred parlamentarnimi volitvami
2004 napovedal z liberalnim (gospodarskim) programom. Edino, kar
je Jani dejansko uspelo, je to, da je snel rdeo obleko in si nataknil
rno. Ni udnega, da ga tevilni, ki resda naivno verjamejo v
liberalno Slovenijo, kliejo rni komunajzar. Leviar, leviarek,
no, boljevik. Nekdo, ki nas nateguje, a ne? Samo e eden od tistih
pohlepneev, ki jim prija, da sedijo na glavah drugih! Kajti potrebno
je poudariti, da je leviarstvo vsekakor najveji nateg na svetu. Je
zastarela ideologija, ki je resda pripomogla k razvoju, a danes ve
nikakor ne more prispevati k blaginji dravljanov in dravljank in
tudi ne more izboljati niesar Dri, marsikdo, ki me pozna e

DOSJE ROKOMAVHI

223

dlje asa in zdaj bere to knjigo, se najbr udi. Kako razmiljam?

Kajti e nedavno tega sem razmiljala povsem drugae, ampak danes
razmiljam tako, moje mnenje pa se ve nikdar ne bo povrnilo v
preteklost. Stvar preivetih rei, stvar izkuenj, pa stvar let, stvar
staranja
aha, delno je imel e Heinrich Bll prav: Kdor v mladih letih
ni leviar, nima srca, toda kdor z leti ne postane desniar, nima
moganov. Nima pameti.
Vsi leviarji, ki ji poznam, so bodisi pokvarjeni bodisi reve. e
so poteni in imajo srce, so velike reve. So zadovoljni z udobjem, so
gospodje, ki se ne bi nikdar pretegnili. Dasiravno se pogosto celo
strinjajo z neim, kar se ne sklada z njihovimi naeli, pa vendar
tega ne upajo priznati. Na glas. Tihe besede, vzpodbujanja iz ozadja,
pa so vredne priblino enako kot ni. Kar nekaj fantastinih
leviarjev moje pisanje potihoma vzpodbuja, odobrava, in ko moje
pisanje berejo, celo poreejo, da sem naredila drubenokoristno delo
blabla Ampak, jasno, to povedo le meni. Tako, da jih ja nihe
drug ne bi slial. V javnosti se nikdar ne bi strinjali z mano. Njim je
teko iti na kavo z mano. Le redko kateri gredo. e sploh gredo.
Nekateri ne gredo. Nekateri ne bi li nikdar. Danes niti jaz ve ne bi
la z njimi. eprav mi kakni med njimi ob izidu knjige poljejo
vzpodbudno sms-estitko. Ampak bog ne daj, da bi kdo izvedel, da
mi komuniciramo, kajne? Mi nismo frendi. Mi smo bojda kolegi.
Ampak v resnici mi nismo niti kolegi, kajti kolegi se podpirajo v
vsakrnih situacijah, kolegi si izreejo podporo kjer koli, ti leviarji,
pa meni podpore v javnosti ne bi nikdar izrekli. Pojma nimam, emu
taken odnos. Se bojijo? esa? Da se zamerijo vsem repovem tega
sveta? Jih je sram? esa? Da ne bi kdo pomislil, kako so najbr tudi
oni udni in nori, ker podpirajo mene? Je e kaj takega, esar se
bojijo ali sramujejo? Leviarstva samega, a si ne drznejo priznati,
da je leviarstvo pokopano? e jih je sram, potem tudi njihove
vzpodbude iz ozadja ne potrebujem. Veste, dvolino je nekoga
poiljati k lanemu levu, sam pa ostajati varen za mreasto ograjo iz
elezja. Dvolino je prilivati olje na ogenj, ko se poar razplamti,

224

ANA JUD

pa se hitro umakniti in od dale opazovati nesrenike, ki gorijo.

Ampak leviarji funkcionirajo natanko tako kot vzviene reve.
Potihoma govorijo, da znam, da zmorem, naj piem, ko pride zadeva
ven, pa stisnejo rep med noge in se ne oglasijo, kvejemu raje
poreejo, ej, jaz nimam ni s tem Potem jih, recimo, sream na
prehodu za pece in z nerodnostjo v glasu zaepetajo kako si? V
resnici pa jih moje poutje niti sluajno ne briga. Ja, tako pa
funkcionirajo moji leviarski zavezniki in tudi njihov odnos je
pripomogel k temu, da sem se otresla leviarstva in ga v veliki meri
tudi preziram. Ker je dvolino. Ker je funkcioniranje teh ljudi
dvolino. Ker funkcionirajo kakor gospodje s polnimi epi hkrati
pa se radi predstavljajo kot obuboani aktivisti v boju proti
globalizaciji , in so zadovoljni takoj, ko zavohajo udobje. To je za
njih to. Za njih je to vrhunec Malomeanstvo.
Eden mojih klenih desnih prijateljev (on je, za razliko od
tevilnih leviarskih desniarjev, pravi desniar, vendar ni nestrpne,
saj pravilna definicija desniarja nikakor ne pomeni nestrpnosti in
je v teh zatohlih slovenskih krajih, ki so bogu, ko je ustvarjal svet,
najbr isto sluajno padli iz aklja, povsem popaena) mi je pred
asom povedal zgodbo o nekom, ki je bil menda desniar, a se je
preve druil z leviarji in bojda se je na koncu leviarstva celo
nalezel.
Daj, no leviarstvo ni nalezljiva bolezen, ne more se
leviarstva nalesti, sem oporekala med smehom, ko mi je desniar
pravil torijo o nesreniku, ki se je leviarstva bojda, hm, nalezel!
Priseem, da se je nalezel leviarstva. To je kot droga, kar
potegne te noter, je menil kolega in e povedal, da je dotini desniar
nato kar pet nadaljnjih let bolehal za leviarstvom. ele potem jim
ga je bojda ponovno uspelo spraviti k pameti. torijo vzemite kot
tos, jaz jo dojemam tako. Ne verjamem, da se lahko leviarstva (ali
pa katere koli druge ideologije) naleze, e razmilja z lastno glavo.
Morda je pa ravno tu problem. Saj zdaj e tudi vemo, da veina ljudi
ne razmilja z lastno glavo. Najbr ste si e ogledali kaken
propagandni nemki film o tretjem rajhu, o Hitlerju, ki je bil vse

DOSJE ROKOMAVHI

225

prej kot podoba istokrvnega arijca, a so ljudje na shodih NSDAP

padali v trans, se zaljubljali v svojega voditelja so se nalezli?
Morda. Vtis je bil e taken. tevilni Hitlerja e danes zmotno
predstavljajo kot desniarja. Je bil Hitler desniar? Ne. Bil je nacist
in nacionalsocialist. Kdor je bral njegov ivljenjepis, je dobil obutek,
da je bil v resnici najgrozoviteji leviar, kar jih je kdaj ivelo.
Najostudneji leviar, ki je pahnil svet na rob propada. Ko je ugotovil,
da njegova vizija, ki je bila tako ali tako plod slabega otrotva,
neuresnienih ljubezni, neuresniene elje, da bi zaslovel kot slikar,
umetnik, ki je bila plod nepojmljivih doz morfija in drugih zdravil
(drog), pa je ravnal kot tipina leviarska reva: sam sebe je poslal v
smrt in se tako izognil koncu, v katerega bi ga sicer zagotovo poslalo
sodie v Nrnbergu Oriana Fallaci je imela v knjigi Apokalipsa
prav, leviarstvo je v resnici modna muha: enkrat so v modi oprijete
kavbojke, drugi iroke. Vasih smernice zapovedujejo kratka krila,
drugi spet dolga. Do peta. Enkrat je kul, e ima natupirano priesko,
naslednji je bolje, e lase ee v zalisce. Z leviarstvom je
popolnoma enako. Biti leviar je menda kul. Frajersko. Menda je
celo svobodomiselno aha, seveda Ravno leviarji so tisti, ki
ustvarjajo drubeno hierarhijo in skrbijo za vse veje razslojevanje.
Potem se pa sklicujejo na strpnost do vseh in na vsesplono toleranco.
Ja, leviarji so res strano strpni in tolerantni (haha). Ni res. Nestrpni
so. Netolerantni. Poglejte, na Mladini, so bolj ali manj vsi ultraleviarji. Ko sem zaela prijateljevati z Mrkaiem, so mi zaeli
podtikati tolikne bedarije, da loveka resnino zaboli glava. Recimo,
da spiva. No, seveda spiva Vsak dan spiva. Kaj pa vendar mislite?
Saj sva loveka in vsak lovek se mora vsake toliko naspati, e ne,
se mu lahko od predolgega bedenja celo zmea. Aha, ne oni so
mislili, da spiva skupaj? Nak, ne spiva skupaj. Sva le zelo dobra
prijatelja. Zadnji je na nekem uru kolumnist Financ Milan Balaic
priel do Mrkaia in mu rekel: Ti daje dol Ano Jud! Nato Mrkai
ree: Ne, pa je ne dajem dol.
e pa to govorijo, pravi Balaic.
Kdo to govori? vpraa Mrkai.

226

ANA JUD

Ja VSI! vzklikne Balaic.

Daj, tole je neumno. Neumni trai. Kje kaj takega sploh poberejo? se razhudi Mrkai.
Pa saj to je vendar oitno! Iz recenzije se vidi, da jo daje dol!
pravi Balaic zagreto.
Skratka Smeni ljudje.
Zadnji je mladi ekonomist Rado Pezdir pravil, kako je la
etica teh mladih ekonomistov, ki so seveda moji veliki feni,
skratka, Joe P. Damijan (no, edino on bojda ni moj fen), Igor Masten
in Sao Polanec na veerjo in lovek bi priakoval, da se cvet
mladih ekonomistov pogovarja o resnih ekonomskih temah, ki
zadevajo nao dravo. Skratka, kako im prej dobiti enotno davno
stopnjo in tako naprej. Ampak to je seveda iluzija. Tako enotna
davna stopnja kot teme, ki jih obdeluje cvet mladih ekonomistov.
Veste, o em so se v resnici pogovarjali? Ves as so po zobeh vlaili
Ano&Mia. Pezdir je rekel, da so kar naprej vekali, da Ana in
Mio to, Mio in Ana tisto . Pa jim Pezdir poskua dopovedati,
da to ni res. Ker res ni res. Oni pa jajajaha, seveda je res, e ji pa
recenzije pie, zakaj pa bi ji Mio pisal recenzije, e ne bi niesar
imela Smeno. Glejte, kaj pa, e bi Marko Crnkovi napisal
recenzijo Mitji andru? Kaj bi potem rekli? A bi tudi rekli, da fukata?
Ne? Zakaj pa ne? e mislite, da mi Mrkai pie recenzije iz tega
razloga, potem je poteno, da popolnoma enako mislite tudi za druge
pisce in njihove recenzorje! Ozkogledneem, ki ne morejo razumeti,
da sta moki in enska lahko tudi samo prijatelja, sem zadevo
poskuala razloiti, pa ni lo. tamcar mi je smeno navrgel pod
nos: Midva se ve ne moreva druiti, ker se drui z Mrkaiem.
Oh. Mladinin novinar Sinia Gai mi je oital: Z Mrkaiem se
drui daj, kako se lahko drui z njim? Ah. Kaj si mislite ob
taknih izjavah? Jaz si mislim, da izhajajo iz zelo ubogih glav, ni
drugega. Uboga ta zemlja, ki mora prenaati teo teles s taknimi
glavami. Ko sem vpraala: Ja in? Kaj naj bi bilo z Mrkaiem
narobe? Zakaj se ne bi smela druiti z njim?, so sledili pametni
odgovori ker je Janev lovek blablabla Brez skrbi, nobenega

DOSJE ROKOMAVHI

227

smiselnega odgovora ni bilo. Ampak primer je odlien pokazatelj,

kako so leviarji tolerantne ivali, ki sprejmejo v svojo sredino
vsakogar, ki pa pride. Oni bojda RAZUMEJO vsakogar. Dajte no,
v resnici ne razumejo niti sami sebe! Kaj ele, da bi razumeli druge!
In kar je najhuje: prav niesar si ne dajo dopovedati! Vem, ker sem
tudi sama bolehala za leviarstvom in danes, ko sem se vseh
frustracij znebila, se poutim presneto SVOBODNO. Poleg tega bi
vam lahko bilo e enkrat jasno, da je Mrkai liberalec, predvsem pa
nikogarnji lovek. Liberalci ne bodo Janevi ali od kogar koli
drugega, dokler se tudi tukaj ne bo nael dravnik, ki bi bil zares
liberalec. Ne pa pobarvani komunajzar. No, e bolj smeno je bilo,
ko je leviarski radio tudent pred meseci povabil Mrkaia v neko
oddajo, nato pa ga je voditelj poskual sfukati z vpraanji tipa, ja, a
ste kdaj kadili marihuano? Bilo je izjemno zabavno, saj je Mrkai
zavzel pozo fleksibilne barbapape in preprosto rekel, ja, seveda
sem jo kadil in tako naprej Ja kaj pa leviarji mislijo? Da se je
vsak, ki je kdaj koli delal z Jano, navlekel rnega komunizma in
postal e konservativec (ali leviar)? Pa saj se liberalci zavzemajo
za to, da bi marihuano legalizirali. Le tisti najbolj konservativni
desniarji in nepoueni ljudje nasprotujejo njeni uporabi, eprav je
dokazano, da je marihuana bistveno manj kodljiva od alkohola, in
da je zdravilna.
Na kratko: kaj v resnici zagovarja liberalec? Svobodo. im ve
svobode. Kjer koli. Povsod. V poslu, doma, skratka, povsod. Da lahko
uspe kot sam. Z lastno voljo in svojimi sposobnostmi. Je to sploh
mono razumeti? Pri nas najbr ne
V leviarski drubi pa ne more uspeti kot posameznik, no, e
e uspe, pa je to prej izjema kot pravilo. Kajti leviarska druba ne
priznava posameznika. Leviarska druba hoe imeti vse lepo
popredalkano. Ves as daje vedeti, da se ji vsi smilijo: od reveev,
do Romov, vseh manjin, Palestincev; v praksi pa je leviarjem
popolnoma vseeno za revee, za Rome, manjine, Palestince V
resnici leviarski povzpetniki njihovo nesreo izkoriajo le za lastno
bogatenje in posameznikom ne dovolijo, da bi se razvili kot in-

228

ANA JUD

dividuumi. Denimo, leviarji se zavzemajo za ohranitev drave v

gospodarstvu, eprav bi nam zdaj e lahko bilo iz praktinih primerov
jasno, kako kodljive so lastnike vezi med politiko in gospodarstvom, e ne drugae, pa lahko nekaj malega o tem razberete
tudi iz te knjige. Leviarji ne zaupajo v trg in hoejo, da drava
ohrani im veje kontrolne delee. Vsaka oblast v nai dravi hoe
to iz isto preprostega razloga, da potem kar se da najlaje v podjetja
nastavlja svoje ljudi in pobira denar. Leviarji se zavzemajo za davke,
ki tistim, ki zasluijo malo ve, nato itak poberejo skoraj vse
zakaj? Aha, seveda, da ne bi bil revneji sloj, ki vegetira ob socialni
podpori, nevoljiv, ali kako? Ja. Leviarska druba namesto tega,
da bi vzpodbujala posameznike in jim nudila razvojne monosti,
vzpodbuja lenobo in brezdelje. Dobro, prav je, da se nam revni smilijo
in moramo jim pomagati, ampak to ne pomeni, da jih moramo v
nedogled preivljati. Ne morejo se nam v nedogled smiliti. Potrebno
jim je dati monost. Da zanejo delati in se preivljati sami. Zakon,
po katerem mora iskalec zaposlitve sprejeti praktino vsako monost,
ki mu jo zavod za zaposlovanje ponudi, sicer ostane brez socialne
podpore, je ena tistih redkih stvari, ki jih je potrebno pri Jani pohvaliti, eprav je popolnoma kontradiktorna z njegovim ravnanjem.
Zakaj, recimo, Jana ne odpusti tropa svojih nesposobnih piarovcev
in zaposli koga, ki bi bil resnino uinkovit? Zdaj so stvari urejene,
najbr njegovi piarovci ne bi padli v neusmiljeno umiranje od lakote.
Kakno stvar bi jim na zavodu za zaposlovanje e nali. Saj je veliko
del. Jaz ravno iem nekoga, ki bi mi vsake toliko pobrisal tla, recimo,
pa ne upam spustiti k sebi kogar koli, ker imam precejnji arhivski
zalogaj, v katerem se znajde vse sorte rei, ampak, no, nekoga, ki se
je kot piarovec izkazal v molenosti in nesposobnosti podajanja
informacij, bi pa vsekakor upala spustiti v stanovanje. Da mi vsake
toliko pobrie tla. Pomije posodo. Skrtai maka in posesa njegove
dlake. Pomije posodo, oisti okna. Skratka, pobrie omare z arhivi Ampak Jana esa takega ne bo storil. Svojih piarovcev ne bo
odpustil, kje pa, saj vemo, da so vsi prili do svojih poloajev preko
vezi in tega, da so se mu prikupili. S imer koli e.

DOSJE ROKOMAVHI

229

S Katjo Uji, ki so jo ravno Finance nazadnje razglasile za najbolj

porazno piarovko v vladi, je bil prijatelj na osebni ravni. S imer ne
bi bilo ni narobe, e bi Ujieva opravljala svoje delo tako, kot se
za piarovca spodobi. No, pred kratkim ga je tako ali tako e zapustila
in iz urada predsednika vlade odla v slubo v Luko Koper Lukoil.
Ko so jo ravno v Financah vpraali, kako je Jana komentiral njen
odhod, pa je podala izjavo, ki je briljantna. Res. Rekla je: Ne
spomnim se! Ne alim se. To je bila res zelo dobra, najbolja izjava,
ki je povedala vse. Veste, kaj enska v resnici misli, ko ree, da se
ne spomni, kaj je doloeni moki rekel? V resnici hoe povedati, da
se tega loveka ve ne spomni. Kdo je e to neki Janez Jana?
Ah pojma nimamo aha, a predsednik vlade, da je? Oh, a res?
Sploh nismo opazili
Tanjo Drofenik, ki je bila v asu, ko je bila na oblasti LDS, efica
kabineta pri Pahorju ta je bil takrat predsednik dravnega zbora ,
so v vladni kabinet infiltrirali preko Pristopa. Tja se je namre
zaasno zatekla, ko sta LDS in SD izgubili volitve in se je tudi sama
morala posloviti od poloaja Pahorjeve efice kabineta.
Valentin Hajdinjak, ki je tiskovni predstavnik vlade, je priel na
poloaj, ko so zruili Jerneja Pavlina; iz prve roke pa lahko povem,
da so se mu e zdavnaj pred tem cedile sline po poloaju vladnega
tiskovnega predstavnika.
Ampak, no, to so ljudje, ki danes uivajo velike privilegije.
Leviarska druba pa poudarja enakost, drubeno brezbarvnost,
skratka, ovce, vsi, ki v takni drubi uspejo in obogatijo, pa to
doseejo v glavnem zato, ker imajo dobre zveze. Ker uivajo
privilegije. V Sloveniji brez dobrih zvez nikakor ne more uspeti.
Lahko si e tako dober, ampak brez lobiranja in povezav praktino
nima monosti za uspeh. e lahko dokaete nasprotno, bom zapisano
vzela nazaj. Dokler ne poiete 5 ljudi, ki so prili v vrh politike in
gospodarstva brez tega, da bi bili povezani z monejimi in
vplivnejimi od sebe, pa bo zapisano kar dralo. Poleg vsega moram
povedati, da je to fantastino leviarstvo velika frustracija, ki svetu
prinaa edinole zmedo/bedo in smo si zaradi nje nakopali za vrat

230

ANA JUD

e terorizem Zdaj bodo leviarji besno planili, da jih obtoujem

terorizma. Ampak, ej, saj se ravno leviarji nikdar niso bili sposobni upreti huku terorizma, ki se je dolga leta rojeval v kotlinah
Afganistana, v dragih in z zlatom ozaljanih sobanah savdijskih
dvorcev. In potem beremo celo tosiranja, da je Osama bin Laden danes le e fiktivna oseba. V redu, toda odrezane glave, ki se
kotalijo po Iraku, pa niso fiktivne. Mar niso odrezane glave
nesrenikov nekaj, kar bi nas moralo resnino skrbeti? Ne glede, kje
se kotalijo. V katerem delu svetu. e je nekdo sposoben poeti takna
grozodejstva, ga je potrebno ustaviti. Leviarji so vedno (in to pono
e danes!) prisegali na miroljubne (cincarske) poti, eprav bi bil zdaj
e res skrajni as za ugotovitev, da se s fundamentalistino drhaljo,
ki vztrajno fura kolonizacijo e bo lo tako naprej, bo najkasneje
do leta 2100 Evropa v celoti muslimanska, je teza, ki jo je postavil
legendarni zgodovinar islama Bernard Lewis in Fallacijeva je Evropo
e zdavnaj prekrstila v Evrabijo ni mogoe pogovarjati miroljubno;
njim lahko polje mirovni sporazum samo v obliki vojake
intervencije! Se vam ne zdi, da muslimani kolonizirajo Evropo?
Dejstvo, da bo Evropa ez leta muslimanska, je pravzaprav neizbeno. Muslimanska kultura je znana po tem, da spodbuja veliko
nataliteto, in ko govorimo, da se Evropa stara, ko vemo, da evropsko
prebivalstvo tone v izumrtje zaradi nizke natalitete, imajo muslimani,
ki so se e v preteklosti mnoino priseljevali in se e priseljujejo
na celino, idealne monosti, da zavladajo Evropi. Ko bo Turija
vstopila v EU (in prej ali slej jo bodo sprejeli v EU, saj je z EU
povezana v vseh drugih segmentih, gospodarskem, kulturnem,
portnem, no, razen v politinem e ne), bo zaradi tevilnosti
prebivalstva v Evropskem parlamentu, kjer se mo deli glede na
tevilo prebivalcev v posamezni dravi, nedvomno dobila najve sedeev, najve glasov, posledino pa najve moi. V redu, dokler ne bodo poskuali minirati e Bruslja, ni problema, a glede
na to, s kakno lahkoto minirajo vse po vrsti, previdnost najbr ni
odve.
Teza, ki pravi, da niso vsi muslimani teroristi, je lepa. Toda

DOSJE ROKOMAVHI

231

nadaljevanje iste teze pravi, da pa ravno tako ne moremo mimo

dejstva, da so vsi teroristi muslimani. Res je, ta teza danes dri.
Kdo je zruil WTC? Ah, muslimani. Kdo je zagreil Beslan? Spet
muslimani. Kdo je napadel eleznice v paniji in Veliki Britaniji?
Spet muslimani. In tako naprej.
Poleg tega se ni nobena od zdaj e pokojnih teroristinih organizacij, kot so bile Rdee brigade, IRA, ali, denimo, ETA, posluevala tako grozljivih teroristinih prijemov. Nobena teroristina
organizacija ni snemala samomorilskih lobudranj pred obrednim
rezanjem glav, nato pa posnetke predvajala preko interneta in jih v
Bagdadu ponujala na tantih.
Zadnji se je Osama bin Laden javil in v posnetku pozval muslimane, naj v naslednjih dveh tednih ubijejo vsaj enega Ameriana.
Grozno Saj najbr jih bodo pobili ve. al. Vidite, ko se kdo
dotakne muslimanov, pa mu takoj oitajo, da je NESTRPNE. Ja,
seveda
To je isto, kot da grem jaz s prijateljem na Metelkovo, v Tiffany
klub, kjer se zbirajo homoseksualci in vratar mojemu prijatelju, ki
je deklarirani homoseksualec, posmehljivo ree: Mar misli, da nisi
gej, e pride s piko! To se je zgodilo v resnici. Pred dvema letoma.
Mene vratar sploh ni opazil, primitivno je z besedami napadel samo
mojega prijatelja. Zdaj si pa predstavljajte, kaj bi se zgodilo, e bi
mu sama kaj zabrusila nazaj? Ah, seveda: NAPAD NA CIVILNO
DRUBO! e vidim masten naslov v kaken obskurnem tabloidu:
Nestrpna Ana Jud napada nemone homoseksualce! Ja, seveda.
Ne boste verjeli, celo vasih sem za Tiffany plaala celo lanarino,
danes tja ve itak najraje ne grem. Noem tvegati, da e kdaj naletim
na nestrpne homoseksualce, do katerih sem sicer povsem miroljubna
in sem jim s svojim nepomembnim delom v novinarstvu naredila
ve manjih uslug (eprav je zaradi enega lanka moralo Delo nato
plaati neko malo odkodnino, a, pardon, odkodnina je bila izplaana
zaradi objavljene fotografije, ne zaradi teksta, kar je razvidno iz
sodbe, e ne gre drugae, pa lahko vpraate odvetnika Emila
Zakonjka; pravim zato, ker se mi zdi res bedno, da se mi je tedanji

232

ANA JUD

odgovorni urednik Dela Darijan Koir bunil v elektronskem pismu

to je zaradi tebe! sorry, Darijan, lahko ponovi e enkrat? Je bilo
zaradi fotografije, s katero sama nisem imela ni, ali je bilo zaradi
teksta, ki ni bil sporen?), ker menim, da jim je potrebno dati
popolnoma vse pravice, ki jih uivamo tudi heteroseksualci, toda da
bi verjela, da so sami po sebi najbolj miroljubna bitjeca? Ne, tega pa
ne verjamem.
Enako ne verjamem leviarjem
Ko piem te vrstike, mi moj najljubi piarovec (eden redkih, ki
so sposobni in poteni; saj zato sva v tako dobrih odnosih!), tiskovni
predstavnik SLS Rok Ravnikar polje sms: Ej, v Italiji pa
Fallacijevo toijo! To je bilo julija letos, ko je bila Fallacijeva e
med ivimi Zaudim se. Odpiem vpraanje: Kdo? Leviarji?
Ravnikarjev naslednji sms se glasi: Ne. Muslimani. Skomignem z
rameni in zapiem: Eh, leviarji in muslimani so eno in isto
Vsekakor imajo mono skupno toko. Skupno jim je sovratvo do
ZDA, ki se vlee kakor elastina gumica: komunisti sovraijo ZDA
zaradi kapitalistine ureditve, zaradi Izraela, ki ga ZDA seveda
podpirajo, kar Arabcem spet ni ve, ravno tako kot jim ni ve niti
zahodnjaka kapitalistina ureditev in posledino so se oboji,
muslimani in komunisti, znali v istem poloaju, skupnem boju proti
ZDA. Razumljivo, da zato oboji niso marali Oriane Fallaci in njenega
dela. Anarholeviarske tolpe so v Italiji pogosto protestirale proti
njenemu pisanju. Jo zavraale in pljuvale. Kakopak na osebnem
nivoju. Saj veste, kdaj se ljudje spustijo na tako nizko raven, kot je
obraunavanje na osebnem nivoju? Ko jim zmanjka argumentov. Ja,
ko se ne morejo spomniti niesar, s imer bi prikrili, opraviili svoja
dejanja, skuajo resnico prikriti s primitivnim obraunavanjem in
alitvami, v kar zelo radi potegnejo tiste loveke sfere, ki so
zakonsko zaitene. Tudi toba muslimanov proti Fallacijevi je bila
smena. Pa. Povedala jim je, kar jim gre. In to jim je povedala na
nivoju. V knjigah, ki jih poira. Ne more prepovedati knjig, v
katerih je resnica, v katerih so mnenja. V demokraciji je to napad na
svobodo govora. Naj se muslimani zamislijo. Naj se leviarji

DOSJE ROKOMAVHI

233

zamislijo nad tem, kaj v resnici podpirajo. Kar poglejte, kako so

dvolini
za primer lahko vzamete kateri koli leviarski medij, iz
katerega boste tudi med najbolj povrnim listanjem razbrali naslednje: ves as so ostro naperjeni proti Katoliki cerkvi in vztrajno
vohljajo za pedofili med katoliko duhovino, ko so v Beslanu
muslimani zajeli in pobili nedolne otroke, pa ni noben leviarski
medij poroal, da so bile deklice pred pokolom e posiljene. Toliko
o etiki med muslimani in realnem poroanju leviarjev o terorizmu.
Seveda lahko v leviarskih medijih kar naprej berete raztegnjene
lanke o grozotah Abu Graiba in Guantanama, ko Nicholasu Bergu
v Iraku odreejo glavo, pa bo o grotesknem dejanju objavljena majkena novika, kateri bo po vsej verjetnosti sledilo e posmehovanje,
hja, glupi Ameriani, kaj ste pa rinili v Irak Se vam ne zdi, da je
to dvolino?
Oboje je grozno. Katoliki (ali kakrni koli drugi) pedofili so
grozljivi, a tudi muslimanski posiljevalci so enako grozljivi. Sprevreno nasilje posameznikov vojakov je grozljivo, toda tudi obredno
rezanje glav je grozljivo. Se vam ne zdi? Zakaj se torej o obeh straneh
ne poroa enako? Sicer pa je jasno, da leviarji tako razmiljajo vse
dokler njim samim ne zagori pod petami. Predstavljajte si romantino
zgodbo (s politino konotacijo), ki se odvija nekje v Parizu. Kjer se
mlada in lepa ultraleviarka nesmrtno zaljubi v mladega islamista
iz, hm, Savdske Arabije. Tudi on se zaljubi vanjo. Kaj se zgodi?
Odideta v njegovo domovino in ona pristane v haremu! Kakna
groza, kajne? Zagotavljam, v sekundi bo spremenila vsa naela, ki
jih je gojila kot ultra leviarka in se na smrt pokesala, ker je bila
tako neumna, da je kot ultra leviarka pristajala na lepe flancarije o
islamu.
In poglejte e tole: ko je svet pred kratkim obkroila pretresljiva
novica, da so nai dobroduni globalni sovaani muslimani ki
najprej v videobjektiv kamere zdrdrajo nerazumljive, samomorilske
ene, nakar se s tarami vred raztreijo v nepojmljive drobce
atomov nameravali enako nemarno raztreiti britansko letalie

234

ANA JUD

Heathrow (in zraven e ljudi, ki bi bili v danem trenutku tam), je

eden od Dnevnikovih novinarjev v asopisu objavil komentar, ki je
namigoval, da sta zaroto zagotovo skovala Bush in Blair. Sama
skratka, genialna zarota, mar ne? Kaj bi pa rekli, e bi bilo 5000
ljudi mrtvih? Si predstavljate, kako je to orjaka tevilka? Kaj bi
rekli, e bi se kaj tako grozovitega zgodilo v resnici? Je bil morda
WTC tos? Je bil Madrid tos? Je bil napad na eleznico v Veliki
Britaniji tos, je bil napad na diskoteko na Baliju samo specialni
didejski efekt? So vsi ljudje, ki so v grozovitih napadih umrli, umrli
zato, ker se Bush in Blair alita in preigravata svetovno ureditev?
Seveda, tako razmiljajo leviarji, in e bi napad na Heathrow uspel,
bi leviarji preprosto porekli veste kaj, Bush in Blair nujno
potrebujeta nafto in sta bila za rno zlato komot pripravljena rtvovati
e naslednjih 5000 nedolnih ljudi. Tono to bi rekli. Tono to. Kajti
tako pa funkcionira leviarska miselnost. Vse je ZAROTA. V resnici
pa je najveja zarota e leviarstvo samo po sebi; iz revolucionarnosti, v kateri si je izborilo tako eleno enakost, je potonilo v
udobje in pozabilo, da se svet ne vrti nazaj, ampak naprej. Kolo
razvoja gre naprej, ker mora iti naprej.
Nekdo je rekel, da svet v resnici ne more temeljiti na enakosti. V
resnici enakosti ni. Enakost je le krinka za svet, ki si ga predstavljamo
v orjakem vesolju. Mi poznamo mali koek. Vrtec. Peskovnik
Naeloma je svet le spreminjanje paradigem in evolucija e sama
izloa tiste, ki niso uspeni v doloenem asu. Kar poglejte, zakaj
so dinozavri izumrli? Preprosto, v sklopu doloene evolucijske
paradigme se niso bili sposobni obvladati, se gensko prilagoditi.
Posledino niso bili sposobni preiveti. e e govorimo o napredku
ker vse tei k napredku , se moramo zavedati, da napredek terja
tudi iznienja. Brez kolateralne kode ni napredka. Vse, kar ne
ustvarja DDV-ja (vrednosti, ki je v danem trenutku pomembna), ne
slui napredku in ima najboljo monost, da izumre. Poznamo tri
gonilne sile evolucije, sveta:

DOSJE ROKOMAVHI

235

1. Vrednote
Kaj so vrednote? Vrednote so tisto, kar je pomembno, mar ne?
Vrednote vedno bazirajo na ustvih in na tej toki pridemo do grehov;
ki so gonilna sila za vrednote.
2. Pravila
Kaj so pravila? Pravila so pravila igre in generirajo vrednote, saj se
v sklopu pravil oblikujejo vrednote. Pravila so v resnici zlaganje
institucij, ne glede na to ali govorimo o podjetjih ali dravah.
3. Orodja
Kaj so orodja? Tehnologija. Ki optimizira, da lahko vse stvari im
laje in hitreje naredimo. Denimo, bomo z razvojem medicine lahko
ivljenje podaljali na 150 let?
Vrednote so ljudje. Pravila so politika. Orodja predstavlja gospodarstvo. Contract with the devil
Vidite v tej dravi v Sloveniji, ki jo z besedo drava imenujemo
bolj za tos, saj je prej le smena plemenska skupnost ,morda
individuume? Koga, ki je uspel brez povezav, z lastno voljo, lastno
nadarjenostjo? Jaz ne vidim nikogar
Niti, sorry, liberalca Mrkaia ne. Sam vam lahko pove, kako je
poskual v Sloveniji uspeti kot kolumnist in ekonomist, a so ga kar
naprej tlaili dol, in e se zanj ne bi zavzela nekdanja gospodarska
ministrica Tea Petrin, zagotovo ne bi tako vzbrstel, ne glede na to,
da je brihten, z orjako voljo. In kaj mislite, zakaj jaz e vedno tavam
nekje spodaj, eprav so mi v vsaki redakciji kakni uredniki sopihali
na duo, kako velik in poseben talent da bojda sem? Ker nikomur
nisem zlezla nekam ker nisem lovek, ki bi se prodal.
Za primer pa poglejmo v ZDA, ki jih tako radi prezirate, hkrati
pa kar naprej kupujete njihove proizvode od kavbojk in kokakole
naprej, hodite v kino in gledate njihove filme In jim najbr po
malem zavidate, kajne? Kajti tam bi lahko uspeli kot posameznik,

236

ANA JUD

tukaj, v tej mali socialistini vukojebini, pa ne morete. Tam imamo,

denimo, bejbo, ki dela kot natakarica v gostilniki beznici na robu
bleeega Hollywooda. Resda je potencialna igralska superzvezda,
a komaj-komaj se preivlja in nima denarja, da bi si plaala drag
tudij igralstva na kakni eminentni univerzi. A kljub temu, da nima
monosti za izobrazbo in se mora preivljati s skromnim kelnarjenjem, ima monosti, da vseeno postane igralska superzvezda.
Pridno hodi na avdicije. eprav pogosto ostane praznih rok, njena
volja ostane neomajna. e naprej hodi na avdicije in konno zane
igrati v nizkoproraunskih filmih. Opazijo jo. In nato ji uspe
preboj. Postane superzvezda. Igra v svetovnih filmskih uspenicah,
slui milijone, skratka ? Vidite? Zdaj si pa poskusite predstavljati,
da se ista oseba rodi v Sloveniji. Hoe postati igralka. Zato mora na
Akademijo za gledalie, radio, film in televizijo (AGRFT). eprav
je zelo nadarjena, so njene monosti za sprejem izjemno majhne.
Skorajda nine. Na AGRFT vsako leto sprejmejo le peico tudentov
in tudi tukaj tako mi je potoil eden od znanih slovenskih
producentov se najde klientelizem. Lepa (in vplivna) beseda vedno
lepo mesto najde, kajne? Nadobudna bodoa igralska zvezda ima
veliko volje in se trudi in trudi, a vedno znova ji spodleti. Na AGRFT
je ne sprejmejo. Ja kaj pa zdaj? Ker niesar drugega noe poeti, saj
je izjemno trmoglava, se preivlja pa tako, da dela kot natakarica v
neki ljubljanski beznici. Seveda hodi tudi na avdicije, a ji pogosto
spodleti. No, ker filmarji radi pobirajo tudi naturike, ji na koncu
uspe dobiti vlogo, a kaj to sploh pomeni v slovenskih razmerah?
Ni. Odigra vlogo, dobi nekaj malega plaila, in e ji je srea
naklonjena, morda dobi e kakno vlogo. Tudi v kaknem ljudskem
gledaliu lahko igra, recimo. Ampak samo s filmom se nikakor ne
more preivljati. Mora delati e kaj drugega. Recimo, strei zapitim
gastarbajterjem in oholim bogatunom, ki so se povzpeli v asu divje
privatizacije, na raun opeharjenja malih ljudi pa e danes ivijo
dobro. Okej, morda primerjava ni idealna, saj je ovbiznis scena v
tujini zelo razvita, v Sloveniji pa se kot ovbiznis interpretira
nastopanje na vakih veselicah; in vrhunec naj bi bil nastop na

DOSJE ROKOMAVHI

237

popevki za izbor Evrovizije, ali nekaj malega finannih donacij

Filmskega sklada, ki vsake toliko posameznemu filmarju odkrne
drobiek za filmsko idejo. Ja, ta naa zoprna majhnost, a ne? Ne le
ozemeljska majhnost, bolj majhnost v glavah. Problem je tudi to, da
se v Sloveniji ljudje bolj malo stvari spomnijo sami. Denimo, ko
sem izdala svojo prvo reality show knjigo, sem nekaj tednov
pozneje posedala na kavi z nekim gospodom iz ministrstva za
kulturo in nekim filmarjem. Gospod iz ministrstva je okaral filmarja:
Glej, ste pa vi kulturniki v tej dravi res lenuhi brez idej!
Zakaj? je zaudeno vpraal filmar. Jaz sem molala
Taka specialna knjiga izide, vi pa gledate v zrak potem pa
pridete z dolgoasnimi idejami in fehtarite za denar! je e dejal
gospod iz ministrstva za kulturo in zmajal z glavo.
Ja, kaj pa naj naredimo? je vpraal filmar. Med zehanjem
Ja, kaj so pa naredili v Hollywoodu, ko se je zgodil WTC? je
sitno vpraal gospod iz ministrstva za kulturo.
Kaj? je spet vpraal filmar. Ravnoduno Nato sem stegnila
jezik: Seveda, ko se je v New Yorku prvo letalo zaletelo v WTC, so
v Los Angelesu z eno nogo e pisali scenarij za film o dogodku.
Pri nas je kaj takega nemogoe. Pri nas vse poteka po ovje.
Mar v redo, akajte na dravne subvencije! Ko jih dobite, in e jih
dobite, naredite iz njih nekaj, kar bo v kinodvorane pritegnilo celih,
hm, recimo, 300 gledalcev in gledalk, mar ne?
Se spomnite, kako so posneli prvi del filma arovnica iz Blaira?
Z blazno idejo, z denarnim drobiem in kamerami, s katerimi lahko
prav vsakdo posname home video. In film je postal svetovna
uspenica. In potem je v kinu za mano sedel nek bedak, ki je film
ves as komentiral z besedami pa to je ja izi za narest, to vsak
lahko naredi Zakaj se potemtakem esa takega ne spomni nihe v
Sloveniji? Kaj samo blebeete!? Naredite! Dobro, so izjeme. So
ljudje, ki se trudijo delati sami, so ljudje, ki prihajajo z idejami,
ampak le malokdo ideje uspe uresniiti, saj mu jih prej ali slej
zatolejo ali pa jih poskuajo zatreti z nebuloznimi izgovori: to je
amatersko, to se tako ne dela, mi bi to lahko naredili bolje no,

238

ANA JUD

pa naredite bolje, a zakaj se potem niesar ne spomnite? To je spet

vzporedno z mojimi knjigami, ki jih drhal poskua zatreti z izgovori,
da so napisane populistino, da so v njih tudi osebne rei, da je
blablabla Ne pozabite, popolnoma vsak izgovor pride prav, ko se
najde nekdo, ki tem pocarjem konno pove, kar jim v resnici tudi
gre. Vsak izgovor uporabijo, da se izmaejo iz godlje. Vse uporabijo,
da skrijejo resnico o sebi. O svojem poetju. Tiste, ki sami po sebi
ne mislijo kot oni, poskuajo hitro poriniti v sivo povpreje. V nai
dravi je dobrodolo vse, kar je povpreno, vse kar se od povprenega
razlikuje, pa ima e najbolje monosti, da nikdar ne uspe. Slovenska
druba je tako vzgojena, ne mara drugae misleih in ne mara
(magari) ekscentrikov. Ne mara uspenih ljudi. Hitro jo zapopadejo
refleksi socialistine nevoljivosti, in e kmetu crkne krava, morajo
krave kajpada pocrkati vsem sosedom, kar celi vasi. Samo zaradi
ljubega miru, kajne?
Ta slovenska leviarska monotonost je tako brezoblina, zoprna,
bedna, da si lovek naravnost eli, da bi v nai dravi konno (e e
nismo sposobni proizvajati liberalcev) dobili koga, ki bi bil zares
desniar in ne bi le hlinil desniarstva (ter tako zavajal ljudstvo, ki
mu itak ni jasno, kaj pomeni eno in kaj drugo).
V Sloveniji pravih desniarjev ni. To je dejstvo V politinem
smislu desniarjev ni.
SDS, NSi, SLS in SNS v medijih pojmujemo kot desne stranke,
toda v resnici se tudi te stranke ne morejo otresti leviarske
ideologije. SNS je nacionalsocialistina stranka, ki je v osnovi
leviarska, pripadnost pa ohranja le pri tistih odstotkih idiotskega
slovenskega naroda, ki je sveto preprian, da so za njegovo
vsesplono bedo krivi t. i. izbrisani, homoseksualci, Romi in
Afriani? Za SLS nikdar ni jasno, kaj bi rada bila (razen tega, da
hoe biti vedno v vladi in ji to tudi vedno uspe, ker se z vsemi
pravoasno pobota, eprav potem, ko je e v vladi, vsaki povzroa
eno in isto zmedo ). NSi&SDS, ki sta na volitvah 2004 uspeli z
liberalnim (gospodarskim) programom (in populistino netoleranco),
danes funkcionirata priblino enako, kot sta na oblasti funkcionirali

DOSJE ROKOMAVHI

239

LDS&SD, kar pomeni, da njun program dlje od ideje ni uspel priti.

Poleg tega vidite, kdo se je zlizal s kom? Rdei komunajzarji s rnimi
komunajzarji. SD z SDS. Pahor z Jano. Njun plan za prihodnost, ki
jo kanita stkati v dravi, je tako predvidljiv, da ga lahko zapiemo
e zdaj. Jana se zaveda, da mu na taken nain, kot danes vodi
dravo, leta 2008 ne bo uspelo dobiti volitev, oziroma e jih bo dobil,
se bo moral spet peati s podobno koalicijo, s kakrno se mora peati
e danes in to mu niti najmanj ne dii. SD pa je mona stranka in
Pahor je posluen poba Kaj bi torej najbolj ustrezalo Jani, da se
zgodi po parlamentarnih volitvah leta 2008? Jasno, koalicija med
SDS in SD. Skratka, nekaj podobnega, kot imajo danes v Nemiji,
kjer vladajo kranski demokrati skupaj s socialnimi demokrati,
ampak njihova koalicija ni najbolj trdna. Pa mislite, da bi SDS in
SD uspeli najti skupni jezik, e bi bila SDS v resnici desna stranka
in vsaj v gospodarstvu liberalna? Nak. Ker je SDS v resnici leviarska
stranka, pa so se lahko znali na istem bregu. Korenine imajo itak
skupne. Oboji izvirajo iz komunizma, oba, Jana in Pahor sta bila
lana ZSMS. e e govorimo o politinih ideologijah, moramo
priznati, da je pravzaprav edina stranka, ki ideologijo e nekako ima,
NSi, kranski socialisti torej. Vse ostalo je minetra. Da je slavni
filozof Slavoj iek ideolog LDS? e nekaj let ne, eprav se
slovenski leviarji lepajo nanj in poskuajo z genialnostjo, ki mu
je prinesla svetovni uspeh, skriti lastno nesposobnost in neambicioznost. Je FDV-jevski profesor Igor Luki ideolog SD? Bojda.
Ampak on je, tako se zdi, predvsem ideolog samega sebe. Se e
spomnite, kako je leta 2004 obtoil Milana Kuana, da je kriv za
zaroto proti Pahorju, ki je moral kandidirati na evropskih volitvah,
sicer bi SD izgubila; v EP zagotovo ne bi dobila niti enega sedea,
no, ker je kandidiral pa je bilo jasno, da bo ljudstvo izvolilo njega,
saj vidite, da volivci in volivke v tej dravi prav ni ne razumejo
Pahor ni elel biti izvoljen! Je pa moral kandidirati zaradi stranke.
Dajte no, takrat Kuan prav zares ni imel prstov vmes. Pravzaprav
je zelo zaudeno gledal, kaj se sploh dogaja. Ideologija SDS? olski
minister Milan Zver? Ah DeSUS? Kaj je sploh to? Kje za vraga

240

ANA JUD

smo to staknili? Kdaj in kako se je to obesilo na nas? DeSUS, z

daljim imenom Demokratina stranka upokojencev, naj bi bila torej
demokratina stranka upokojenih dravljanov, pa dobro vemo, da je
e njen obstoj sam po sebi nedemokratien. DeSUS-a v resnici niti
ni vredno omenjati, kajti to je stranka, ki bi jo morali z zakonom
prepovedati. Posamezne interesne skupine, ne glede na to, ali so
upokojenci, gobarji (v zaetku devetdesetih je v zdaj e bivi
ekoslovaki blazno prosperirala stranka gobarjev, a si lahko
predstavljate kaj tako bizarnega?) ali kdor koli e, v parlamentu, e
manj pa v vladi, nimajo esa iskati. Naj ustanovijo ljubiteljski kroek
ali civilno iniciativo in tako udejanjajo svoje interese. Pri nas pa je
nemogoe sestaviti vlado, e nima upokojenske stranke. alostna
demokracija, kajne? Ki kae izkljuno na to, v kako globokem
tranzicijskem breznu e vedno di naa drava, ki ni sposobna najti
lastne identitete in stopiti na pot razvite demokracije. Drave z razvito
demokracijo ne poznajo strank, ki bi temeljile le na posameznih
interesnih skupinah, temve poznajo samo stranke, ki temeljijo na
politinih ideologijah.
Poduhovljeni predsednik Drnovek je pred meseci povzdignil glas
in obtoil sedanjo vlado, da si prisvaja medije in gospodarstvo
(ampak njega, ne, njega pa si nikakor ne bo, je e ugal z dvignjenim
prstom!). Drnovkova izjava je smena. Zelo smena. eprav jo je
kar nekaj medijev vzelo za suho zlato, e zlasti zato, ker pride
opoziciji v boju proti vladajoi koaliciji prav vse, kar lahko uporabi
v lastni interes. Pa v resnici ni najbolj pametno, da se Drnovek
oglaa s takimi izjavami, saj vemo, da tudi v preteklosti mediji in
gospodarstvo niso bili neodvisni, pa pa so bili njegovi oz. LDSovski oz. Kuanovi. SDS si medijev ne prisvaja v smislu, da bi jim
jemala neodvisnost, kajti neodvisnosti itak nikdar ni bilo. Prevzema
jih in v resnici ne pone popolnoma ni drugega, kot je to pred njo
dolga leta delala LDS.
Razlika je samo v tem, da je bila sedanja opozicija izrazito fina
in je znala manipulirati na finesarske naine, pri Jani se pa zdi, da
vodenje drave dojema kot vzpenjanje v gojzarjih na Triglav

DOSJE ROKOMAVHI

241

Poglejte, kaken zakrknjeni leviar je v resnici Jana, ki nas je

pred volitvami 2004 lepo naplahtal, da je liberalec. Dajmo mu za
primerjavo Ropa, ki je po porazu neslavno potonil in mu ostaja le e
poloaj vodje parlamentarnega poslanskega kluba LDS. Jana je pred
volitvami 2004 Ropu glasno oital, da je aroganten, nadut, da je kar
vsa LDS vzviena in je sploh ne briga blaginja malih ljudi. Res je,
Rop je bil na trenutke tudi aroganten in nasploh zoprn. Ampak glede
na to, da je z njim kar naprej upravljala Marijana Kanduti, lovek
lahko to celo razume. Ko je Rop v asu predvolilne kampanje obiskal
nek dom za ostarele, so se ga upokojene prebivalke doma menda kar
zbale. Napram temu so Jano bojda objemale, vlekle za hlanice. Pa
se je zgodilo: Jana je zmagal. Seveda, kdo hoe voliti tistega, ki se
obnaa kot bog? Nihe. Ljudje imajo radi na oblasti tople in
ljubeznive ljudi. Zakaj mislite, da je Kuanu tako dobro uspevalo?
Ker je vedno deloval dobroduno, srno in nasploh je dobil lovek
med pogovorom z njim obutek, da se pogovarja z Dedkom Mrazom.
Vsaj jaz sem dobila taken obutek. Pa Jana? Kako se on obnaa
danes, ko je na oblasti? Na kaknih sestankih menda precej nevedno.
Eden od gospodarstvenikov mi je povedal, kako se Jana dri, ko
neesa ne ve. Nepremino sedi, moli kot grob, mimika na njegovem
obrazu je toga kakor mimika na obrazu egipanske mumije. Tako da
drugi, ki se z njim sestanejo, menda sploh ne vedo, kaj naj. A so kaj
naredili narobe? Je vse v redu? No, ta gospodarstvenik mi je povedal,
da so zdaj e ugotovili, da je to najbr Janeva poza iz nevednosti.
Pa bi bilo najbr bolje, e bi Jana rekel, da esa ne ve. Ni sramotno
ne vedeti, sramotno je ne vedeti, pa se pretvarjati, da ve.
Drugae pa se Jana obnaa arogantno. Naduto. In zelo vzvieno.
Tega ne sodimo le po njegovem odnosu do novinarjev, s katerimi se
Jana ne pogovarja oz. se pogovarja le s tistimi, ki pred njim ponavadi
le kimajo z glavo in zastavljajo mica-maca vpraanja; e nekaj
drugega je, kar kae, da je Jana najbolj aroganten lovek v tej dravi
in je najbr celo bolj aroganten in nadut, kot je bila cela LDS skupaj.
Se spomnite protesta, ki so ga sindikati organizirali v boju proti
reformam? Lani pozimi? 26. novembra lani. Kdor si je protest

242

ANA JUD

ogledal, ga je moralo naravnost zbosti pri srcu. Mali, ubogi,

veinoma revni ljudje (menda se jih je zbralo priblino 40.000), ki
po finanni plati s teavo zmorejo prehod iz enega meseca v drugega,
so prili v Ljubljano, ker so jih njihovi sindikalni efi, ki se lepo
redijo na raun malih in nevednih ljudi, nagovorili, da so reforme
hudobno zlo in tako naprej. Sindikalni efi vedno gledajo samo sami
nase in na ni drugega mar mislite, da glavne sindikalne efe
resnino skrbi za njihove lane? Ah, seveda jih skrbi. Glavno je, da
poberejo lanarino, pa je zadeva reena, kajne?
Glavno je, da lahko gre poleti ef sindikata na lastno jahto na
morju, mali lovek pa mora e lastne otroke poslati na subvencionirane poitnice. Bedno.
Zakaj mali lovek ne more dobiti monosti, da bi sam zasluil
dovolj denarja, da bi si privoil lastno jahto? Zakaj?
Aha, no, kaj takega efu sindikata kakopak ne bi bilo ve ve,
saj potemtakem mali lovek ne bi plaeval lanarine za sindikat,
posledino sindikata tudi ne bi potrebovali in ef sindikata bi moral
sam zaeti sluiti denar. S trdim delom. Saj iz neba prav zares ni ne
pade. Ampak to je spet socialistina fora, na kateri drijo leviarji
ubogo slovensko prebivalstvo. Nagovorili so jih, da jim, bodo mone
reforme uniile ivljenje, in da bodo ostali na cesti, da bodo ostali
brez zdravstvenega zavarovanja, brez socialnega varstva in tako
naprej. Na alost mali ljudje vse to verjamejo in si ne drznejo
podpreti sprememb, oblast pa tudi ve, da se radikalnih sprememb
ne more posluevati, saj se ji lahko potemtakem hitro pripeti, da
zelo dolgo ve ne bo oblast Prizor na protestih pa je bil grozljiv.
Revni ljudje. Obleeni v preprosta oblaila, najcenejo konfekcijo.
Nekateri, e zlasti tisti, ki so v Ljubljano prispeli od dale, so imeli
v rokah Mercatorjeve ali Sparove plastine vree; v njih so nosili
najnujneje. Nekaj malega za pojesti in popiti. Sendvi, sok, nekateri
pivo in vino. Tistega dne je tako mono sneilo, da je lovek ob
pogledu skozi okno dobil obutek, da bo vsak hip zgrmel nanj orjaki
sneak, ne le posamezne sneinke. Vem, ker sem tistega dne morala
skoraj eno uro akati na taksi, da sem lahko odla do prijatelja, ki

DOSJE ROKOMAVHI

243

ivi nekje pri Kriankah, in e bi la pe, bi v normalnih razmerah

potrebovala dvajset minut, v snenem meteu pa dlje od prvega jarka
najbr ne bi prila, ker je podjetje za javno komunalo, ki mi prijazno
zaraunava ienje snega na dvoriu, kot ponavadi pozabilo, da
se v stanovanjskem naselju, kjer sem doma, za dvorie rauna tistih
nekaj kvadratnih metrov plonika in, jasno, snega pa niso oistili.
S prijateljem pa sva zveer prigala televizijo. Obe televiziji sta
poroali o protestu sindikatov. Kako je poroala POP TV, smo e
omenili. Kot o pijanici. Bedno. Nizko. aljivo do malih ljudi.
Kot da POP TV ni sposobna razumeti, da so ravno ti mali ljudje
njeni glavni gledalci, ki ji vsak dan nabijajo ratinge, ravno s temi
istimi ratingi pa njeni trniki nato letajo od podjetja do podjetja,
nabirajo reklamne oglase in sluijo denar. POP TV pa o malih ljudeh
takole. Lepo?
Ko sva s prijateljem preklopila na TV Slovenija, pa sem videla nekaj,
kar lahko opiem le kot obup. Jana je podal izjavo. V rahlo posmehljivem tonu je v kamero rekel: Naj vsaj stavkajo spomladi, ko je
lepe vreme! Bolj primitivnih besed si lovek od predsednika vlade
pa ne more zamisliti. Bolj nizkotne, aljive, bedne, neumne in
katastrofalno neprofesionalne izjave lovek od premierja ne more
priakovati. Kajti dvomim, da bi lahko nali politika, ki bi rekel e
kaj takega. Kaj tako idiotskega! e Jana o malih ljudeh misli tako
grdo, naj bo vsaj tiho. Kar je storil, je isto, kakor e bi v cerkvi
preklel boga, Marijo in vse svetnike skupaj. Mar mu ni jasno, da se
doloenih stvari ne spodobi govoriti v javnosti? e zlasti pa se ne
spodobi briti norcev iz revnih ljudi in iz lastnih volivcev. Glej ga
zdaj, kaken je, prekleti nadute da ga ni sram, da kaj takega
sploh ree. Kdo ga je pa izvolil? Ti ljudje, ki jim zdaj govori, naj
stavkajo takrat, ko bo lepo vreme, sem menila jezno. Prijatelj, ki je
v Jano dokaj zaljubljen, se ni povsem strinjal, ampak na sreo se
zaradi take malenkosti, kot je Janez Jana, nisva skregala. Vendar
to ne zmanja neotesanosti njegove izjave. Da je Jana neotesanec,

244

ANA JUD

pa smo skusili tudi na lastni koi. Enkrat me je poteno mahnil po

nosu s tekimi vrati, ki vodijo v veliko dvorano dravnega zbora.
Posnetek smo celo pokazali na POP TV. Bilo je smeno, nos pa me
je bolel e teden dni. e dobro, da sem zavarovana pri Vzajemni,
kajti e bi se zgodilo kaj hujega, bi morda morala celo na operacijo
nosu in na sreo so pri Vzajemni naklonjeni operacijam nosu, e
sodim po tem, da se je nekdanja novinarka POP TV Petra Cotman,
kmalu za tem, ko je postala piarovka Vzajemne, v javnosti pokazala
z lepim, ravnim nosom. Ampak ni hudega. Jana lahko loputa z
vrati in mlati novinarje. Njemu je to dovoljeno. Nato pa pride ta
nesreni minister za delo, druino in socialne zadeve Janez Drobni ki je sveto preprian, da je homoseksualnost bolezen, ki bi jo
moral zdraviti minister Andrej Bruan in s podobno grdim nainom
odrine mikrofon novinarke TV Slovenija, pa skoijo v zrak vsi. A
ni hudega.
Dri pa, da so mali ljudje Jani verjeli. Naivno. Naveliani LDS
so slepo verjeli, da jim bo nova oblast omogoila bolje ivljenje.
Seveda. Jana nam razen sebi in svojim prijateljem in zaveznikom,
kakopak boljega ivljenja e ne bo omogoil; na taken nain,
kot ga kae, zagotovo ne. In e se bo pred volitvami spet poskual
sfurati na fore o tem, kako je topel, prijazen in sploh ah-oh
dobroduen in ute, se samo spomnite, kaj je o malih ljudeh
povedal v tisti izjavi na TV Slovenija: NAJ VSAJ STAVKAJO
SPOMLADI, KO JE LEPE VREME!
Ja, ko bo Jana spet prosjail za glasove volivcev in volivk, mu
lahko mirne due natresete nekaj zanimivih razlogov, ki se dotikajo
lepega vremena, zavoljo esar vas ne bo na volitve, recimo, lahko
reete, da tokrat pa res nimate asa, ker je lepo vreme in boste lepo
vreme pa raje izkoristili za kaj drugega, lepega. Kdo bo pa hodil v
lepem vremenu izpolnjevat neke nepomembne listke na neka
nepomembna volia in volit Jano. Ah, dajte no. Lepo mu javite,
da vas ne bo, ker vas aka:

DOSJE ROKOMAVHI

245

1. OBIRANJE SLASTNEGA GROZDJA V DOMAEM VINOGRADU (ampak bodite prijazni in ponudite, da mu koarico
grozdja prinesete; brez skrbi, da vas ne bo sprejel, ker ste zdaj, ko je
on na oblasti, zanj preprosto premajhni razen e mu oddate svoj
glas)
2. DRUENJE OB HRUSTLJAVO PEENEM KOSTANJU IN
OKUSNEM MOTU (poljite njegovim piarovcem v kabinet
pisemce, da ga vabite na rajanje ob odprtem ognju, e vas vmes ne
bo gnjavil, da mu oddate glas; brez skrbi bodite, da v tem primeru
ne bo priel in itak ste zanj premajhni)
3. IZKOPAVANJE POZNE SORTE KROMPIRJA (vpraajte
ga, e vam pride pomagat, kajti e ste vi lahko njemu pomagali, da
ima krompir, zakaj ne bi e on vam pomagal, da si izkopljete svoj
krompir? Ampak brez skrbi, ne bo priel. Kdor ima velik krompir,
ga majhni ostanki od koloradskih hroev ne zanimajo)
4. SPREHAJANJE Z LJUBLJENO OSEBO MED ELESTEIM LISTJEM GOZDA (to je v resnici slaba ideja, kajti v
primerjavi z Jano ste vi tako majhni, da bi vas itak izgubil med
drobnim listjem za prvo bukvijo)
5. BRANJE KNJIG ANE JUD (uf, tukaj bo postal emeren; no,
e hoete videti, kaken je, ko dobi po nosu rdee pike, mu lahko
predlagate tudi kaj takega pisno, se ve. Govoril ne bo z vami. Ne
pozabite, vi ste vendar premajhni, da bi se on z vami pogovarjal)
Vidite, kar poglejte, koliko razlogov imate, da vam ne bi bilo
potrebno iti na volitve in voliti Jane? Cel kup, mar ne? Zakaj bi
volili loveka, ki se je povzpel na oblast zaradi oblasti same in ne
zato, da bi z oblasti pomagal malim ljudem, kot je obljubljal vsa
leta, ki jih je preivel v opoziciji? Zakaj bi ga volili, e se pa noruje
iz vas? Pa se e vi lepo norujte iz njega! Veste, e je nekdo

246

ANA JUD

predsednik vlade, to e ne pomeni, da se lahko aljivo noruje iz

ljudi, ki se komajda preivljajo. A kje ima premier Jana piarovce,
da mu dovolijo v javnosti vekati tako grozne izjave? Ah, spet
njegovi piarovci e bi bili Janevi piarovci kaj vredni, bi ga
takojci, ko se je takole primitivno ponoreval iz malih ljudi, poteno
nabrcali v zadnjico in ga e enkrat poslali na TV Slovenija, da se
vsem malim ljudem, iz katerih se je ponoreval, nemudoma
opravii! Kajti njegova izjava je celo veji piarovski flop od nemara
najvejega piarovskega flopa v nai dravi, ki si ga je pred nekaj leti
privoil zdaj e nekdanji minister za obrambo Alojz Krape, ki je v
teveovu Stojana Auerja brezbrino skoil v bazen s peno in nato
ves moker, penast in radosten kot razigrani otroki, ki jih stari peljejo
v McDonalds, mahal z rokami in se veselil isto, kot se otroki
veselijo pisanih McDonaldsovih balonkov. Si predstavljate, da
obrambni minister skae v bazen s peno? Da je lovek, ki si privoi
kaj takega, celo obrambni minister? No, bil je. Na sreo zdaj ve ni.
Kdo ve, kam vse bi e sicer lahko skoil Njegovi piarovci so
takrat doivljali ivne zlome. S Krapeem sem govorila le enkrat v
ivljenju, e pred leti, in ko sem se poalila na raun njegovega
kopanja v peni, je tudi sam priznal, da je storil zares neumno stvar.
Ampak Jana no, on se ne bi opraviil. On ne bi priznal, da je
storil nekaj neumnega. Pa tudi piarovcev ne upoteva kaj preve.
Janevi piarovci so celo bolj neuinkoviti, kot je bila Anua Gai,
nekdanja tiskovna predstavnica ljubljanske upanje Viktorije
Potonik. Saj je bila simpatina in zelo prijetna za klepet in veini
se je zdela sposobna, kar pomeni, da nikakor ne elim dvomiti o
njenih sposobnostih. Ampak pazite to: ko jo je novinar poklical na
mobilni telefon, ga je praviloma priakalo naslednje zvono sporoilo trenutno me ni, pustite sporoilo in morda vas bom poklicala
nazaj! Morda? Morda nas bo poklicala nazaj? Ko se novinarju mudi
(in novinarjem se praviloma vedno mudi), pa na telefonskem
odzivniku priaka takno sporoilo, postane strano jezen. Znori.
Podobno je z Janevimi piarovci. Znori. Ker sluijo le temu, da
naokrog razpoiljajo elektronske odgovore, v njih pa je praviloma

DOSJE ROKOMAVHI

247

taknole sporoilo premier nima asa premier tega ne bo

komentiral premier blablabla Kar je najslaba mona strategija
za politika. Da on tega ne bo komentiral. Pa da on nima asa. In tako
naprej. Slabo. Pred volitvami 2004 je pa lezel na vsako pasjo
procesijo, povsod je dajal izjave, danes pa, ah, danes pa on ne bo
komuniciral z nepomembnei Mimogrede pa vam lahko e iz prve
roke povem, kakna je Janeva posebna strategija doseganja posameznih ciljev. Skoraj vedno si napie listek papirja! Na listek si
vedno zabelei dve toki, ki obsegata dve vpraanji. Mogoe bo
zadevico sam zanikal, ampak zapiem lahko, da mi je vse skupaj
povedal nekdo, ki z Jano pogosto sestankuje in lovek se mi nikdar
ne zlae. Torej Kateri dve toki sta zabeleeni na Janevih plonk
cegelcih?
1. vpraanje: KAJ HOEM DOSEI?
2. vpraanje: KAKO BOM TO DOSEGEL?
Nato si pod prvo vpraanje napie odgovor, ki zadeva njegov trenutni
cilj, na drugo vpraanje pa zapie odgovor, ki zadeva strategijo za
dosego elenega cilja. Takne listie vlai Jana na vse pomembne
sestanke in potem seveda kuka v njih. Ampak moram povedati, da
je strategija z listii zelo uinkovita, ker sem jo preverila tudi sama.
Uporabila sem jo na sestanku z neko osebo, ki sem se je hotela
odkriati, ker mi je rla preve energije, koristi ni dajala pa nobene
in sem si na listi napisala naslednje:
1. KAJ HOEM DOSEI?
Odgovor (cilj): hoem se na lep nain in za vse vene ase znebiti te
osebe!
2. KAKO BOM TO DOSEGLA?
Odgovor (strategija): ne smem ga nadirati, kajti ko zanem koga
nadirati, se zadeve nikdar ne konajo dobro; ne smem mu oitati

248

ANA JUD

niesar iz preteklosti, kajti pogrevanje preteklosti le redko kdaj

koristi; nikakor mu ne smem rei, da sva zdaj opravila za vekomaj
(eprav mislim tono to), ampak moram rei, da bova tu in tam
zagotovo e la na kakno kosilo (seveda pa, ah, kakna smola, nikdar
ve ne bom imela asa) in to je to.
Vam povem, kako se je konalo? Odlino. Nisva se skregala. Se ne
ogovarjava, in ko mi je pred tedni poslal elektronsko sporoilo, e
greva na kavo, sem mu odgovorila, da nimam asa.
Strategija torej funkcionira. Vsi ljudje seveda ne potrebujejo
taknih strategij, nekateri imajo vse to v glavi in nimajo teav s
komunikacijo, ampak nekateri pa jih imamo in moramo zato pisati.
Saj veste: PAMETNI PIEJO (e se ne motim, je bil to odlien
reklamni slogan nekega podjetja za pisarniki material). In e dobro,
da mi je eden od gospodarstvenikov povedal za to Janevo foro, ki
jo zdaj e sama uporabljam. Uinkovito. Sploh se ve ne kregam z
ljudmi. Fantastino.
Precej bolje od vseh Drnovkovih pametnih nasvetov tipa
ogradite se s pozitivno energijo blablabla
Recimo, zadnji je Drnovek v nasvetih, ki jih daje v Jani, neki
revni eniki, ki se komajda preivlja, svetoval naj si sama pee
kruh, pa krompir in itarice so bojda itak dovolj, kaj ve od tega bi
bilo e preve No, to je priblino enako nizek nivo komuniciranja
z ljudstvom, kot je bila prej razlenjena Janeva izjava. Skratka, ne,
Drnovka ne zanima revina, kajti, e se on preivlja z doma
peenim kruhom, krompirjem in itaricami, potem lahko to zagotovo
pone vsak, kajne? Seveda je velika razlika, e se MORA preivljati
zgolj z doma peenim kruhom, krompirjem in itaricami, ali pa e
se tako preivlja PROSTOVOLJNO. Drnovek se tako preivlja
PROSTOVOLJNO, revna enika pa se MORA tako preivljati.
Razlika je velika. e se Drnovku zahoe, lahko vigne v katero
koli elitno restavracijo na kosilo, uboga enika pa se mora e naprej
zadovoljiti s suho skorjico in kislim zeljem. Razmiljam, da bi
Drnovku poslala vpraanje, ej, fak, glih mi je v kopalnici poila

DOSJE ROKOMAVHI

249

cev in sem nekam na tesnem z denarjem, kaj naj naredim? Kaj bi mi

Drni odgovoril? Naj se poslej tuiram pa v Ljubljanici!? Ali naj
vedno poakam, da bo zaelo deevati in grem ven na de? Ali pa
lahko pridem poleavat v banjo v njegovi kopalnici na Zaplani? In
potem ljudje pokupijo Drnovkovo knjigo in ga hvalijo kot
slovenskega Ghandija. Sicer pa je to razumljivo. Po tolikih letih
sedanja na glavah se najbr prilee malo new agea?
Nato pride e njegova piarovka Jana Lutovac Lah in pravi:
Ampak, Ana, to je vse res. On ima prav. e bi vsi iveli tako, bi bil
svet lep!
Jaz pa si mislim zakaj pa potem midve greva na kosilo v As, saj
bi vendar lahko spekla malo kruha in skuhala repo, a ne as bi e
bil, da bi se Drnovek poslovil od svojega poloaja, nehal manipulirati z dravo in prodajati imid dobrodelnea, saj dobro vemo,
da to ni. e bi bil Drnovek zares dobrodelne, ne bi troil davkoplaevalskega denarja za popotovanja v Darfur (ali kamor koli
e), ampak bi kaj odkrnil tudi tisti eniki, ki se mora preivljati
samo z doma peenim kruhom, krompirjem in itaricami. Drnovka
niso izvolili Darfurci, Slovenci in Slovenke so ga izvolili. Njegove
prve obveznosti so tukaj, doma. Ne v Darfurju. Na sreo so predsednike volitve na vrsti e prihodnje leto. Na sreo Drnovek ne bo
ve kandidiral. Na sreo so asi, ko si je ljudstvo postavljalo dosmrtne
voditelje, mimo. Na sreo je komunizem pokopan.
eprav se, recimo, Jana obnaa, kot da je komunizem iv
Saj smo e omenili, da je bil Jana neko zagret komunist, ki je
partiji pisal smena pisma in jih prosil, naj ga nikar ne vrejo iz nje.
Nato je v Mladini objavljal kolumne, v katerih je opozarjal, kako je
partija skrenila s poti, ampak, no, da danes igra na popolnoma iste
principe, kot jih je pred njim igrala LDS. Kar poglejte, kaj vse pone:
porazdeljuje denar, ga daje kmetom, upokojencem in vlaga v
podjetja svoje ljudi s strankarskimi interesi. Zato da potem laje
vlee ven denar. Najveja slovenska podjetja, ki so v dravni lasti,
so tako hitro doivela kadrovske roade. Iz Mercatorja so deportirali
Zorana Jankovia in vanj vloili mladega igo Debeljaka. Krko je

250

ANA JUD

zapustil Milo Kovai, noter pa so vloili Joeta Colaria. Iz Leka

so poslali Metoda Dragonjo, Janja Brato pa je pristala, da so jo
vloili v Lek. Iz Telekoma je odel Libor Vonina, iz Mobitela Anton
Majzelj, na obe funkciji so vloili Bojana Dremlja. Petrol je zapustil
Janez Lotri, namesto njega pa so vloili Marka Kryanowskega,
Holding Slovenske elektrarne je zapustil Drago Habjan, noter se je
vloil Joe Zagoen, Pivovarno Lako je zapustil Tone Turnek, pa
so vloili Boka rota, DARS je zapustil Janez Boi in so vloili
Rajka Siroia, iz Luke Koper je odel Bruno Koreli, namesto njega
so vloili Roberta asarja. Intereuropo je zapustil Joe Krajnc in tja
se je vloil Andrej Lovin, Hit je zapustil Branko Tomai, na njegov
poloaj pa so vloili Nika Trota. In tako naprej. Skratka, Jana, ki
je v opoziciji obtoeval LDS, da ima povsod nastavljene svoje ljudi,
je z vzponom na oblast te ljudi menjal in nastavil svoje. Zakaj? Jasno,
ker mu niso ustrezali po politini plati. Seveda bi Jana rekel, da ne
menja on kadrov, ampak jih menjajo nadzorniki in tako naprej, ampak
glejte, e imamo opravka s podjetji, ki so v celotni ali delni dravni
lasti, se moramo tudi zavedati, da ima politika v teh podjetjih
odloilen vpliv.
On, Jana, je vplivne, ki odloa
In kot vemo, se je zlizal tudi z Bavarjevim Istrabenzom, kajti
nekaj malega ustev sta z Bavijem obdrala e iz JBTZ, poleg tega
so trenutni skupni interesi veji od zamer, ki so se dogajale vmes.
Zanimivo pa je, da so vsi efi podjetij, za katere so nali zamenjavo,
odstopili iz osebnih razlogov. Kaj so lahko osebni razlogi, zaradi
katerih bi lahko ljudje zapustili firme? No, recimo, e bi kdo na
smrt zbolel, bi bil to e dober razlog. Ali pa, e bi se komu v usu
rodili esterki in bi se novopeeni oka odloil, da se bo poslej
posvetil le vzgoji otrok. Toda ni takega se ni zgodilo. Ljudje so
zdravi in nikomur se niso rodili esterki. Pa vendar so vsi odstopili
iz osebnih razlogov. Kaj je bil osebni razlog?
Je morda priel naokoli Darko Njavro? Je malo zagrozil in so se
efi ustraili? Nato pa je Jana itak rekel, naj pospravijo pisarne?
Ves as se govori, da je Njavro obiskal praktino vse efe podjetij,

DOSJE ROKOMAVHI

251

ki so bili LDS-ovci ali vsaj simpatizerji LDS. Meni osebno se je

Njavro lani poleti na tiri oi hvalil, kako bo el k Majzlju in ga
razbil, e ne bo delal tako, kot Jana hoe. V mojem arhivu in na
policiji je posnetek, ki smo ga naredili z nekom, ki je priznal, da je
Njavro s podobnimi besedami priel tudi k bivemu efu Petrola
Janezu Lotriu in bivemu efu Mercatorja Zoranu Jankoviu. Oba
naj bi bil izsiljeval za denar. Ker se denarja kar tako na roke ne daje,
saj je v bilancah nekako potrebno prikazati odhodke, naj bi bili efi
podjetij prisiljeni z Njavrom skleniti enkratne avtorske pogodbe za
varnostni pregled podjetja, denimo To bomo lahko dokazali, e
se bo kdo spravil v podjetja in preveril, kakna dela vse so v zadnjih
dveh letih plaevala, ali pa e se bo kdo usedel na Njavrov banni
raun in preveril njegove prihodke zadnjih dveh let. Pa saj to najbr
ni tako teko, kajne? Sama sem poklicala Lotria, ker sem elela, da
mi pomaga nadaljevati raziskovanje, toda ravno dale nisem prila,
ker se me je Janez Lotri tako ustrail, da je ponavljal le eno: Ne
dajem izjav! Ne dajem izjav! Zaboga, Lotri, pa jaz ti hoem
pomagati, ne kodovati, sem si mislila, ampak kaj jaz morem, e
Lotri ne razume.
Mar vidite, kje je problem? Zoper Njavra v tej dravi nihe ne
upa rei popolnoma ni. Vsi mislijo, da jih bo pretepel. Dajte, no
Njavro, pretepa!?
Okej, Depala vas ni bila ala, ampak Njavro je v prvi vrsti veka,
precej naivna veka, ne pa nekdo, ki bi vas sredi ulice mahnil okoli
ues. e vas pa mahne, ga pa mahnite nazaj. Govorim hipotetino.
Kdor koli vas mahne, ga lahko mahnete nazaj.
e boste klicali policijo, ni nujno, da boste imeli v primeru Njavra
zelo majhne monosti, da se bo kaj reilo. Njavro ima na policiji
dobre zveze. Vem, ker je neko celo meni nekaj stvari pridno preveril
in nasploh moram povedati, da z Njavrom nisem imela slabega
odnosa, in da Njavro niti ni tako slab lovek. V resnici je, recimo,
Zavrl, precej bolj podel od njega. Njavro stvari, ki jih hoe povedati,
pove v obraz. Tako da ve, pri em si. Zavrl se potuhne in spletkari
v ozadju, tako da nikoli ne ve, kdaj te bo njegov udarec zadel. Sicer

252

ANA JUD

pa mi je nekdo rekel: Ve, kako to gre danes najprej pride Franci,

za njim pa e Darko. No, vasih je obratno. Ja, vsak po svoje delata,
vsak zase, hkrati pa trenutno oba za Jano. Res pa je, da je Njavro,
ki ga nekateri ljubkovalno kliejo tudi Janev jurinik, slab vir, ker
bolj malo prinese, zato pa toliko ve odnese. Njavro namre v
glavnem funkcionira tako, da ga novinar, ko kaj potrebuje, poklie
in vpraa, e mu lahko to in to preveri. Njavro nato to in to preveri
in javi, e informacija dri. Seveda s tem Njavro tudi izve, kaj
doloeni novinar dela, in e zadeva koduje njegovemu efu, lahko
hitro javi zadevo naprej, na nos k Jani, seveda. Najbr zato, da se
mu e malo prikupi. Zato je nesmiselno trditi, da Jana ne ve niesar,
kar Njavro pone. V podjetjih in tudi v medijih.
Pa saj tudi z mediji Jana pone nezasliane rei, ni manj
nezasliane, kot jih je pred njim poela LDS. Cenzurira, omejuje
dostop do informacij, novinarje deli na peico, s katero komunicira,
in vse ostale, ki bi jih najraje poslal nekam dale-dale. e pred
dvema letoma pa je toliko negodoval zaradi dejanj LDS; hecno, kako
hitro so kakni ljudje sposobni zamenjati naela in merila, mar ne?
In kam so izginili (gospodarski) nazori, ki jih je nudil spomladipoleti-jeseni 2004!? Pred volitvami 2004 je v anketi, ki jo je pripravil
asnik Finance in je temeljila na vpraanjih, kdo je v nai dravi
veji liberalec, SDS prehitela LDS. Danes je ne bi. Vse je isto, ni
se ni spremenilo. No, vsaj vedske nam ve ne postavljajo za vzor.
Hvala nebesom. Kaj pa je tako lepega na vedskem? Mogoe visoki
davki, s katerimi so leviarske vedske vlade vsa leta pridno skrbele,
da ja ne bi kdo sluajno obogatel! Na vedskem se je na zadnjih
volitvah sicer zgodil preobrat, vedska je dobila desno vlado, toda
iz davne godlje se vedi e dolga leta ne bodo izkopali, saj jim
sedanja vlada ne more kar tako zniati davkov, ker bi s tem v
proraunu ustvarila preveliko luknjo. In tono to vedsko so nam
postavljali za vzor. Isto kot so nam postavljali za nekaken novinarski
vzor asnik britanski Guardian. Ki je v resnici leviarski pofl. Res
je, da sta novinarski vzor tudi Economist in Spiegel, ampak a je
mogoe kdo kdaj povedal, da sta tako Economist kot Spiegel v resnici

DOSJE ROKOMAVHI

253

desna asopisa? Ne. Zanimivo: kljub temu, da sta izjemno desna

asopisa, sta izjemno liberalna asopisa No, v Sloveniji pa
dandanes ni programa, je koalicija in doloene stvari so e slabe.
Zaeli smo ukinjati neodvisne organe, recimo, Komisijo za prepreevanje korupcije, novinarji s teavo pridejo do uradnih informacij, smo pa dobili nekaj strano udnih zakonov in imamo zdaj
v dravi celo horo legalis in kaj bolj kretenskega si pa ne moremo
zamisliti. Zdaj smo menda odreeni vseh tegob, ker se mladi rodovi
ob poznih urah ve ne bodo potikali po gostilnah in zapijali. Se bodo
pa potikali in zapijali kje drugje. Kadar se lovek hoe potikati in
zapijati, bo e nael pot do alkohola. To, kje in do kdaj se lahko
mladoletni otroci ponoi potikajo naokoli, po liberalnih naelih ni
stvar drave, ampak stvar druine. Drava se nima kaj vtikati v
funkcije druine! Drava mora poskrbeti za olstvo, izobraevanje.
Poskrbeti mora za socialo, ki ne bo vzpodbuda lenobe, ampak bo
brezposelnim ljudem omogoila nove monosti. Da bomo dobili
enotno davno stopnjo, po kateri bom, e malo preraunam in dam
svoj avtorski honorar na paval, recimo, 400.000 tolarjev, zasluila
100.000 tolarjev ve. Po novi davni zakonodaji bom zasluila le
15.000 tolarjev ve. Drobi. Kaj naj s tem? Cevi v kopalnici si ne
morem popraviti! In drava mora poskrbeti, da bomo imeli urejen
zdravstveni sistem. Brez akalnih vrst. Da bodo sodia hitro in
kakovostno delala. Da se bomo v stopnji korupcije pribliali Islandiji,
ki ima najmanj tovrstnega kriminala. Da bo slovenska policija
(konno) zaela uinkovito delati, skratka pa?
Ne pa, recimo, da je tednik Mag pred meseci nabil predsednika
raunskega sodia Igorja oltesa, ker je v tirih letih menda spisal
samo devet kazenskih ovadb.
Ja, res jih je spisal samo devet, ampak naj e enkrat nekdo pogleda,
kaj se je s temi devetimi kazenskimi ovadbami zgodilo? Veste, kaj
se je zgodilo z njimi? Ni se ni zgodilo z njimi! Vse so romale na
policijo, ki je pristojna za reevanje kazenskih ovadb in vse so tudi
obtiale na policiji. Nobena se ni razreila, ker se sama od sebe
kakopak ne more razreiti. Policija bi jih morala razreevati, pa jih

254

ANA JUD

oitno ne razreuje. Kot marsikaj drugega. Za zaetek bi morda lahko

zaela pri lastnem efu, generalnem direktorju slovenske policije
Joetu Romku, a ne? e e enkrat spomnimo, da so ga zaradi
utemeljenega suma spolnega nadlegovanja podrejene uslubenke
preiskovali varnostni organi obrambnega ministrstva, kjer je bil takrat
v slubi, najbr ne bo odve. Pa spet ni? Se spomnite, kako so
nekdanjemu generalnemu efu policije Marku Pogorevcu, ki je po
nakljuju moj sosed, v Mladini nakopali na glavo afero, da je pred
ve kot desetimi leti bojda poskual posiliti neko ensko? On je pa
samo debelo gledal, kaj se dogaja! Hecno je, ker sva se ravno zadnji
pogovarjala o tem in mi je dejal, da ni mogel verjeti, kako mu ni
nihe povedal, kaj mu pripravljajo. Ena od zdaj e nekdanjih glavnih
glav Mladine namre ivi v najini bliini in Pogorevc je tistega
novinarja sreal teden dni pred objavo afere, a novinar, ki bi mu
lahko bil povedal, kaj se dogaja, mu ni povedal niesar. Tisti novinar
se mi je kasneje sicer neno upiral, da Pogoreveve besede niso
resnine, ker naj bi bil Pogorevc teden dni pred objavo afere v
Avstraliji; bojda so ga iz Mladine celo klicali, ampak ga v avstralskih
rovtah niso uspeli najti. Vendar to kljub vsemu ne spremeni dejstva,
o katerem piem: v tej bedni dravi te lahko pri belem dnevu
zakoljejo, pa se ne bo nihe zganil. Marko Pogorevc je takrat zoper
Mladino vloil tobo, a nazadnje odnehal, ker se mu menda ni dalo
pravdati v nedogled. So mi pa neskonno ve besede, ki jih je
Pogorevc izjavil pred meseci. Dejal je: Najveji kritelji lovekovih
pravic so novinarji! Priznam, e bi Pogorevc besede izjavil pred
dvema letoma, bi se mu smejala. Odkar iz lastne izkunje vem, kako
grozljivo je medijsko nasilje, mu dam popolnoma prav. Nobena
policija, nobena vojska ni v nai dravi (pa v marsikateri drugi dravi
tudi) taken kritelj lovekovih pravic, kot so novinarji. Drhal. Lahko
ti uniijo ivljenje, e pa kaj ree ez njih, se zanejo skrivati za
svobodo tiska. Seveda, svoboda tiska je vedno primeren izgovor.
Svoboda govora je vedno najbolji izgovor, mar ne? Ja. Naj e enkrat
pride kakna tovariica iz FDV, recimo, Melita Forward Kovai,
pardon, Melita Poler Kovai in pojasni, ali je svoboda tiska tudi to,

DOSJE ROKOMAVHI

255

da lahko mediji objavljajo o tebi lai, aljivke, da lahko vdirajo v

zasebnost? Seveda pozabite, da bi Melita Forward Kovai, pardon, Melita Poler Kovai, to razloila. Ona ivi v strokovnem svetu, kjer je vse lepo in prav, po pravilih, mi, nesreniki, pa moramo
tavati po realnosti, kjer ni vse lepo in prav, e manj pa je po pravilih.
Do takrat lahko Pogoreveve besede le potrdim in jih zapiem tako, da jih bodo videli (in si jih zapomnili) tudi tisti, ki jih e niso
sliali:

PRI NAS SO NAJVEJI KRITELJI LOVEKOVIH

PRAVIC NOVINARJI!
e se obregnem e bolj ostro, lahko z gotovostjo zapiem, da so
novinarji e veji pokvarjenci kot politiki in gospodarstveniki. Veste,
zakaj? Saj za politike vemo, da so skorumpirani, tudi za gospodarstvenike vemo, kakne neednosti vse poenjajo, saj o njih piemo,
poroamo o njihovih dejanjih eprav zelo hitro potihnemo in nikoli
niesar ne reimo , o skorumpiranih novinarjih pa nihe ne pie,
nihe si ne drzne poroati o skorumpiranosti lastnih kolegov. e se
mediji e spravijo na kaknega novinarja, je to zgolj notranjepolitini
poroevalec POP TV Vladimir Voduek, pa eprav danes, ko ga
gledam od dale, priznavam, da se mi pravzaprav smili, ker je
popolnoma nekodljivo bitje, a ga rumeni tisk kar naprej napada.
Zakaj pa nihe ne preveri, kako in kaj stojijo zadevice pri direktorju
Radia Slovenija Vinku Vasletu? Jah dobro je zaiten. Zaradi
Zavrla, zaradi Jane, zaradi ja, marsikoga.
Vidite, edina monost, da danes lovek v tej dravi kaj naredi neodvisno je, da pie knjige. Pa e takrat tvega, da si bo za vrat nakopal
sodrgo. Tudi kaknega rokomavha
e se povrnemo k temu, kako je Jana razdelil oglaevalsko pogao,
namre spet ne moremo mimo Boa Novaka, agencije SPEM. Poleg

256

ANA JUD

tega, da se Jana in Novak poznata e iz asa ZSMS, poleg tega, da

je Novak z Jano povezan preko Boka rota, pa je potrebno razkriti
e glavno povezavo med njima. Glavna povezava med Jano in
Novakom je druina Petek iz Maribora. Oe Stanislav Petek je
direktor podjetja Klima Petek, ki v nai dravi velja za naj-naj-naj
ponudnika klim. Bojda so njihove klime nekaj podobnega kot
mercedes med avtomobili. Odline. A kljub temu lahko delno e
tukaj nakaemo, da gre za klientelizem, saj iz spiska institucij in
podjetij, ki jih hladi Klima Petek, zlahka ugotovimo, da je Klima
Petek podjetje, ki hladi kar celotno slovensko ozemlje. Kar poglejte,
s kom vse sodeluje Klima Petek: pisarna predsednika RS, predsedstvo
RS, pisarna predsednika vlade RS, vlada RS, Dravni zbor RS,
ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za promet
(in Aerodrom Ljubljana, Maribor in Portoro), ministrstvo za okolje
in prostor, ministrstvo za olstvo in port, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ministrstvo za
delo, Gospodarska zbornica Slovenije, upravna enota Dravograd,
policijska postaja Maribor, mejni prehodi po Sloveniji, Banka
Slovenije, SKB Banka (centrala in podrunice), Nova LB, Divizija
Pomurje (centrala in podrunice), Nova KBM (centrala in podrunice), Nova LB, Abanka, Krekova banka (Maribor, Kranj, Ljubljana),
LB Propria, Krekova druba, Koroka banka Slovenj Gradec,
Agencija RS za plailni promet, Zavarovalnica Triglav Ljubljana,
Zavarovalnica Triglav Murska Sobota, Zavarovalnica Maribor,
Adriatic Zavarovalna druba, ZZZS (centrala in podrunice), ZPIZ,
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Zavod za zaposlovanje
Maribor, Okrono dravno toilstvo Maribor, Okrono dravno toilstvo Maribor, Okrono sodie Koper, Okrono sodie Ljubljana,
Splona bolnica Maribor, Splona bolnica Celje, Splona bolnica
Murska Sobota, Klinini center Ljubljana, Medilab, Zdravstveni dom
dr. Adolfa Drolca, Maribor, Revoz, OMV Istrabenz, Mura, Pota
Slovenije, Telekom Slovenije, Mobitel, Lek, Tegrad, Javni zavod
RTV Slovenija, IBM Slovenija, Sava Tires, Emporium in e tevilna

DOSJE ROKOMAVHI

257

druga podjetja. Skratka, Klima Petek je povsod. Res je, da je bila

Klima Petek e v asu vlade LDS mono prisotna in uspena, toda z
nastopom Jane na oblast je stare posle obdrala in dobila e vrsto
novih. To pa e ni vse. In tukaj se klientelizem ele dobro zane: oe
Stanislav Petek ima sina, ki mu je ime Borut Petek, ta pa je dobil v
Janevem kabinetu zaposlitev. Jana in Petek sta torej zelo tesna
sodelavca.
Vam povem, kaj v novinarskem argonu pomeni, e sta moki in
moki zelo tesna sodelavca? Ah, da en drugemu igra pura.
Kaj pa pomeni, e sta v zelo tesnem sodelovanju moki in enska?
Ah, da moki ensko natepava, kakopak. Ampak sama menim, da ni
vedno tako, s tem zapisom elim le ponazoriti, kako se med novinarji
in na splono govori o ljudeh, o tesnih sodelavcih. In vidite, e si sin
Janevega prijatelja, sploh ni problem priti do slube. e v
najpomembnejem kabinetu v dravi te takojci zaposlijo. Pot v vlado
je odprta. Na steaj. Borut Petek dela pri Jani kot svetovalec, osebni
tajnik in neformalni kadrovik. Skratka, vsakogar, ki hoe delati pri
Jani, najprej bojda preveri in premeri Borut Petek. Ki pa, glej ga
zlomka, kot smo e omenili, hodi pecat informacije k Poarju. Si
predstavljate kaj bolj smenega in nizkotnega? Jana je zbral res
udako ekipo: kup neuinkovitih piarovcev, Aleksandra Lavriha,
svetovalca za nacionalno varnost, ki se ukvarja s ponarejenimi
dokumenti in nizkotnimi maevanji v javnosti (primer Cirila Pucka,
ki ga je Direkt raztreil s ponarejenim dokumentom in vrsto lai),
in ima Boruta Petka, ki informacije nosi k Poarju.
Ne bom spraevala, e Jana vse to ve, ker bom izpadla precej
smeno kot Henriette von Schirach (firerjeva neakinja), ki je ele
sredi 2. svetovne vojne ko so ji izpred oi deportirali nekaj deset
tiso nesrenih nizozemskih Judinj , ugotovila, da se pravzaprav
dogaja holokavst (do takrat je ironino verjela, da je antisemitizem
lahko poten!), nakar je prijatelja Miedla zgroeno (in naivno)
vpraala: Kdo to pone? Nemci? Pa Hitler to ve?
Miedl je posmehljivo odgovoril, naj mu poroa, e misli, da
nemara res ne ve

258

ANA JUD

Razen, hja, razen, e informacije, ki ji Poarju dostavlja Petek,

niso naroilo od Jane!? To je isto mono. Jana ima pot do tabloida
itak preko Njavra in Zavrla, toda Poar se je enkrat hvalil, da ga
Jana klie in mu govori, koga vse je potrebno sfukati v tabloidu.
Toda ta teza se zdi premalo verjetna. Jana je zelo previden in zelo
pazi, s kom govori. On se s Poarjem ne bi pogovarjal. On se
pogovarja s Petkom in po malem tudi z Novakom. Oba, Petek in
Novak, se pogovarjata s Poarjem. Kako smena in prozorna vez,
kajne? Preve prozorna, da je ne bi spregledali. Vidite, da Jana ni
popolnoma ni drugaen kot njegovi partijski predhodniki. Tudi on
se spua na tako nizek nivo, da pua informacije v tabloidu najbolj
gnusne sorte. Sploh me ne bi udilo, e bi na koncu e izvedela, da
ga celo bere. Kot kaken gastarbajter? Res je, dati demokracijo v
roke komunajzarjem (kakrne koli barve), je isto kot poar iz Krasa
namerno razpihniti ez vso dravo. Mimogrede: Boo Novak z mano
ne govori. Zadnji sem ga klicala, ker sem elela nekaj preveriti, a
se ni javil. Nekdo je rekel, da ga je strah. Aja? esa?
Ja da bo vse, kar bosta govorila, potem objavila v knjigi, je
br pojasnil lovek, ki sem ga spraevala o Novaku. Odgovorila sem:
Daj, to je otroje.
Res je otroje, veina ljudi, ki nastopajo v tej knjigi, vedo, da
nastopajo v knjigi in celo ni nimajo proti (osebno prizadetih, ki jih
opisujem z nameni razkrivanja, ne tejem). Poleg tega, mar vi resno
mislite, da objavim vse, kar se s kom pogovarjam? Moj bog, kako
ste ozkogledni. Jah, saj, dolga leta sedenja na glavi, a ne
Komunajzarji so bili debeli, njihove kosti teke in ni udnega, da
so se marsikomu v tej dravi moganki sploili na poloviko
orehovega jedrca. Saj tega jaz ne razumem kako lahko komunicira z njim, s Poarjem bedno, ker on naeloma ni taken,
mi je e dejal nekdo, ki mi je pravil o Novaku.
Kaken, da ni? sem vpraala. Radovedno Nizkoten in
primitiven. On ni sposoben ubijati, je odvrnil lovek. Ne? Vsi smo
sposobni ubijati, sem menila. In dodala: Vem iz lastne izkunje Moram pa povedati, da mi o Bou Novaku sicer nihe, ki

DOSJE ROKOMAVHI

259

velja za kredibilnega, ni rekel nobene slabe besede. Razen tega,

da se tudi on obraa po vetru, da pobira denar, kjer koli ga lahko
(etudi ni ne dela!) Res grdih besed za Novaka njegovi poslovni
partnerji (in tudi tisti, ki to niso), nekako niso nali. Smo pa naredili
primerjavo med Boom Novakom in Francijem Zavrlom. Poglejte,
zabavno, hkrati zanimivo, so sogovorniki opredelili karakteristike
obeh
Franci Zavrl (Pristop)
- ni skuliran
- ne daje vtisa, da se veseli ivljenja
- je lahko neznosno olen
- zdi se, da ga mui preganjavica
- tudi grozi in izsiljuje
- rad naroa medijske line
- obseden je z denarjem

Boo Novak (SPEM)

- je skuliran
- se veseli ivljenja
- je bistveno manj olen
- ne zdi se, da bi imel preganjavico
- ne grozi in ne izsiljuje
- bojda ni e nikogar poskual linati
- rad zaslui denar. Kakor mi vsi,
recimo

Razlika je oitna, kajne?

Seveda dopuam monost, da ima z Novakom kdo drugane
izkunje kot so mi jih opisali moji sogovorniki, toda naeloma so
moji sogovorniki natanni in kredibilni, zato o njihovih besedah tudi
tokrat ne bom podvomila. eprav moram dodati, da me je nekdo,
eden od mladih lobistov, prijazno opozoril: Ana, Novak e ni Zavrl.
Postaja pa Zavrl. Ker postajamo vsi takni, kot je bil v najboljih
letih Zavrl. Bomo videli. Zaenkrat se Novaku v zlo teje, da oitno
enako pobira od posameznih podjetij denar, pa eprav za njih ne
opravlja nobenega dela, v zlo se mu teje, da je napisal knjigo, a se
sam ne dri pravil, ki jih je objavil in v zlo se mu teje sodelovanje
s Poarjem. e se spomnite, sta malo prej v Novakovih navodilih za
lobiste lahko prebrali tudi navodilo, ki je zapisano pod tevilko 5:
Orodja odnosov z mediji vkljuimo v lobistini projekt. Mediji so
kredibilni, ker odpirajo nove teme in vsebine. Pardon?
Novak, po vsem, kar je razkrila moja prva knjiga, po vseh

260

ANA JUD

odkodninskih tobah, vloenih kazenskih ovadbah in obsodbah na

NR ti torej resno misli, da je Poar kredibilen? akam na odgovor pravzaprav sem te to nameravala vpraati Ampak pazi,
kaj bo odgovoril, zdaj, ko vemo, da s Poarjem sodeluje No,
bistvena razlika med Zavrlom in Novakom pa je seveda ta, da Novak
zmaguje, Zavrl pa izgublja. Pristop danes belei precej izgube, ravno
tako kot izgubo beleijo tudi drugi, ki so bili blizu LDS. e smo e
prej omenili, da je Mojmir Ocvirk, ki je v asu vlade LDS posloval
s Telekomom in Mobitelom, priel do obeh poslov s tem, da je
Golobi na Telekomu in Mobitelu zanj zastavil dobro besedo,
moramo danes priznati, da belei agencija Imelda Ogilvy kar 53,7
odstotni padec dobika (v tolarjih 20,2 milijona), no, Golobi pa je
seveda poskrbel zase. Zagorsko podjetje Ultra, v katerem zaseda
enega od vodstvenih poloajev, je mono internacionaliziralo
poslovanje in skoraj potrojilo prihodke na blizu tri milijarde tolarjev,
dobiek pa je petkrat veji, kot je bil leto poprej (okoli 100 milijonov
tolarjev). Kaj natanno pa se dogaja z neko njegovo omiljeno
agencijo Korpus, ki jo je vodil Stojan Pelko, pa ni natanno znano.
Le da je tudi njim dobiek padel, sicer pa je kroil tos, da naj bi
Golobi e nekaj asa pred volitvami 2004 dejal, da e bo LDS
izgubila, bo tudi Korpus odletel v korpus. LDS je izgubila, Pelkova,
Stojan in Nataa, pa sta spakirala kovke in la. No, e se vrnemo
nazaj
decembra 2005 je Imelda Ogilvy tako izgubila Telekom (ki ga
je pridobila Futura; ravno Futura sodeluje s Pristopom v reklamiranju
vladnih reform, kar pomeni, da povezava z vlado obstaja; poleg tega
je potrebno povedati, da je Zavrl povezan tudi z Futuro DDB;
Agencija 41, Jupiter net in Futura DDB so spomladi ustanovile
povezavo za medijski zakup Brand Media, Futura DDB pa je dobila
oglaevalski posel s podjetjem Telekom), precej pa so se jim
zmanjali tudi posli z Zavarovalnico Triglav. Kako bodo agencije,
ki so blizu LDS, nadomestile dobike, ki so jih izgubile oz. jih
izgubljajo, ni znano. No, monosti so kakopak v tujini. Agencija
Imelda Ogilvy se je usmerila predvsem na trie nekdanje Ju-

DOSJE ROKOMAVHI

261

goslavije, kamor se e nekaj let, kot smo e omenili, sicer uspeno

usmerja tudi Pristop. SPEM in Pristop sta se sicer usmerila tudi e v
Bruselj, vendar so tam monosti za uspeh majhne. Si predstavljate,
da na evropskem trgu kdo zares porajta Francija Zavrla in Boa
Novaka? Mislite, da lahko Franci Zavrl in Boo Novak prideta v
Evropski parlament ali pa, recimo, v Vodafone UK in reeta, hoeva
toliko in toliko ali pa bova poskrbela, da bo, denimo, Sun, objavil to
in to? No, bolj teko. Brez skrbi. Tam to delajo e drugi, ki so
moneji in lahko Zavrla in Novaka v sekundi sfairajo Kljub
temu pa je jasno, da izguba poslov v Sloveniji e ne pomeni
takojnjega bankrota za posamezne agencije.
Seveda najbr nikdar ne bodo na glas priznali, da gre pri padcu
uspenosti njihovega poslovanja predvsem za vpliv politike, ker
bi s tem hkrati e priznali, da je tudi vzponu njihovega poslovanja
botrovala pomo iz politike, a dejstva kaejo, da zadeve drijo. Oblast
dri vajeti v rokah.
Vedno jih je drala v rokah in ni ne kae, da bi se stvari e
spremenile. Ko piem te vrstice, vem, da bomo poasi morali preiti
v drugo polovico knjige e ne bo recenzije Sandre Bai Hrvatin,
kdo mi e lahko pomaga? Kdo lahko napie recenzijo? Ah, spet
Mrkai. Hitro mu poljem pronjo (sms): Poasi bom knjigo
konala. Prehajam v ienje zadnjega dela. Bi mi tudi tokrat napisal
recenzijo? Mijav? On odpie: Ta mijav mi gre tako na ivce kot
tebi Joe P. Damijan! Kaj? Ne gre mi na ivce Joe P. Damijan, le
ta P. mi gre na ivce! odpiem v sms. To je res. rka P. v imenu
Joeta P. Damijana mi tako tole v uho kot pletilna igla. In e bi me
kdo elel resnino kruto muiti, ne bi imel tekega dela. Le ime
Joe P. Damijan bi mi moral vztrajno ponavljati na uho, pa bi se
hitro zlomila uf, upam, da svojim eksekutorjem, ki bi me zaradi
zoprnih knjig najraje zbrisali z oblija zemlje, zdajle nisem dala
kakne ideje

Dvojna merila cenzure

Ne gre za to, da bi ljudje postali pogoltneji, kot so bile prejnje

generacije gre le za to, da so monosti za izraanje porenosti
neverjetno narasle
Alan Greenspan med govorom v amerikem kongresu

To je resen problem Dela: porenost; e izhajamo iz dejstva, da vse

pogojujejo nai grehi. Saj ne da bi bilo Delo poreno, je pa porena
(vsaka) oblast, saj si (vsaka) oblast prilasti Delo. Najvejo asopisno
hio je koristno imeti v krempljih Pravzaprav je dobro imeti v
oblasti vsak medij, kajne? Kaj mislite, zakaj ima oblast (katera koli
e) tako rada medije? Ker mediji pomenijo mo. Veji ko so, vejo
mo pomenijo. Vejo mo imajo. Ker imajo veji doseg, in ko nekaj
pove v mediju im vejega dosega, ve, da te bodo sliali ali videli.
Da te bo slialo, videlo veliko ljudi. im ve njih. In tako ima mo.
Stvari lahko pove, ljudje te vidijo ali preberejo, kar si povedal. Ni
nujno, da vedno razumejo, kaj si jim povedal, dovolj je, da vidijo in
si zapomnijo. Dovolj je, da si te zapomnijo. e si te zapomnijo, te
lahko, e si politik, tudi volijo. im vekrat se pojavi, ve monosti
ima, da si te bodo zapomnili. Ve monosti ima, da te bodo, e si
politik, izvolili. In e hoe koga uniiti, lahko ravno tako uporabi
mone medije, ki so tvojemu nasprotniku v trenutku sposobni uniiti

DOSJE ROKOMAVHI

263

ugled, posledino pa tudi kariero. Nekdo je rekel, da je novica, ki jo

objavi v medijih, primerljiva s koaro vate, ki jo strese v veter. e
hoe vse kose vate nato spet zbrati, se mora presneto potruditi.
Vse je marketing. Delo je take sorte medij, da si ga vsi elijo
podrediti. Vsak po svoje.
Najveji lastnik Dela je Pivovarna Lako, ki ima v lasti 24,99
odstotka delnic, sledi ji KD Holding, ki ima v lasti 19,99 odstotka
delnic, tretji najveji lastnik Dela pa je paradravni sklad SOD, ki
ima v lasti 11,72 odstotka delnic. Vpliv drave na delovanje Dela bi
bil po lastnikem deleu sicer zanemarljiv, toda zaradi Pivovarne
Lako in KD Holdinga ne more biti, saj smo o trenutnem zaveznitvu
z Jano e spregovorili.
Pogosto se zastavlja vpraanje, kaj je bolje je drava bolja
lastnica ali je bolje zasebno lastnitvo? Na takno vpraanje je
praktino nemogoe odgovoriti, saj bodo stari ekonomisti, igar
principi izvirajo iz socializma, venomer trdili, da je bolje dravno
lastnitvo, med tem ko bodo mladi ekonomisti, ki so veinoma
usmerjeni v kapitalistini liberalizem vedno trdili, da je najbolje
zasebno lastnitvo. V resnici stojimo na tankem ledu. Dri, da je
zasebno lastnitvo bolje, kajti drava ima e tako preve moi, ki
jo je potrebno omejevati, toda tudi veino nekorektnosti v medijih v
zasebni lasti povzroa vmeavanje politike, ki pa je spet olajano
zato, ker drava s svojim prevelikim lastnikim deleem v tevilnih
podjetjih kontrolira oglaevanje in ravno preko oglaevanja usmerja
in nadzira medije. Hkrati zdaj e vemo, da niso le lastniki tisti, ki
odloajo o vsebini, pogosto o vsebini v posameznih medijih odloajo
tudi oglaevalci oz. efi podjetij, ki v posameznih medijih oglaujejo
Nenavaden primer pa je danes Slovenska tiskovna agencija (STA),
ki jo je pravzaprav rodil spet Zavrl. Leta 1990 sta namre Zavrl in
njegov sedanji partner v Pristopu Dejan Veri ustanovila mednarodni
Press center Ljubljana (IPC), ki je zael izdajati tedenski bilten
IN Information from Slovenia. Bilten je mednarodno javnost
oskrboval z informacijami o politinem, gospodarskem in kulturnem

264

ANA JUD

dogajanju v Sloveniji. e istega leta je IPC pridobil prvega naronika

na podroju odnosov z javnostmi, in sicer Papirno industrijo Videm
Krko, vzpostavil pa je tudi prvi kliping servis v dravi in bil
pobudnik za nastanek Slovenskega drutva za odnose z javnostmi.
e leto pozneje sta Zavrl in Veri ustanovila PR center, takoj po
osamosvojitvi pa sta sodelovala pri ustanovitvi STA. No, poleti 2005
je nekdanji ef STA Tadej Labernik, ki je imel v lasti malo manj kot
4 odstotke delnic, te delnice prodal dravi in zdaj je 100-odstotna
lastnica STA drava. e je lastnica drava, to pomeni, da ima v njej
glavno besedo tisti, ki je trenutno na oblasti. e je bila do volitev
2004 na oblasti LDS, je imela glavno besedo v STA pa LDS
(Labernik se menda ni bogve kako veliko vmeaval v zadeve STA,
zadnja leta pa je tako ali tako preivel kot veleposlanik v Sarajevu),
ker je danes na oblasti Jana (in ker je Labernik tisti koek delnic
prodal), to pomeni, da ima glavno besedo v STA trenutna vladajoa
koalicija. Dri, da STA vasih ni komplicirala z objavami, saj bi
morala kot vseslovenska tiskovna agencija, ki slui drugim medijem
kot odlino sredstvo za obveanje, redno objavljati sporoila, ki ji
jih dajejo posamezniki ali doloene skupine ljudi. Toda v zadnjem
asu se objave iz neznanih razlogov zataknejo. Denimo e lani, ko
se je odvijala vroa zgodba o Mercatorju, je STA zavrnila sporoilo
za javnost, ki ji ga je posredovala poslanska skupina LDS. Nekdo iz
LDS mi je povedal, da je STA zavrnila objavo sporoila z izgovorom
e, mi v tem pingpongu ve ne bomo sodelovali. Slab izgovor. Med
politinimi strankami je tovrstna izmenjava sporoil zelo pogosta,
vekrat gre za pingpong, ampak STA je tam tono zato, da pingpong
objavlja. STA ne more rei, mi tega ne bomo objavili, kot lahko
ree urednik v katerem koli sicernjem mediju, ker STA ni kateri
koli sicernji medij, ampak v osnovi funkcionira kot servis, ki slui
drugim sicernjim medijem. e STA ree, da tega ne bo objavila,
ker gre za pingpong, je to le prazen izgovor, ki mu lahko z lepo
besedo reemo tudi cenzura. Drugi primer cenzure, ki se je zgodil
letos, je e bolj nenavaden. Ko je Direkt zael blatiti dravnega
toilca Botjana Penka in je generalna dravna toilka Barbara

DOSJE ROKOMAVHI

265

Brezigar kljub temu, da ni bilo niti enega konkretnega dokaza, ki bi

nakazoval, da je Penko tudi v resnici kriv za razgrajanje pred lokalom
Global v Ljubljani, Penku izrekla ustni opomin in ga s tem v javnosti
posledino e dodatno diskreditirala, je STA o tem poroala. Kajti o
tem so poroali vsi mediji. Toda Penko je zoper Direkt vloil
odkodninsko tobo, na sodiu so se odvila prva zaslianja in
ovadba, ki jo je zoper Penka spisala policija in na kateri so temeljila
poroanja medijev, je bila spoznana za neutemeljeno in so jo zavrgli.
e je ovadba zoper nekoga zavrena, to vsekakor je novica, ki bi
morala dobiti v medijih ravno toliko prostora, kakor ga je dobila
tista o tem, da je ovadba spisana. STA bi novico morala objaviti. A
je ni objavila. Ne takrat, ko jo je dobila v roke, niti je ni objavila
pozneje. Ko je Penko poklical na STA in povpraal, e in kdaj bo
stvar la v objavo, so mu prijazno pojasnili, da zadevo e prouujejo.
Tukaj se zastavi vpraanje: je STA agencija za prouevanje ali servis
za objavljanje novic? Kaj ima STA pri takni zadevi za prouevati?
Ni, mar ne? Novica o tem, da je bila ovadba zoper Penka zavrena,
je bila torej cenzurirana iz drugih motivov. e se ne motim, je ni
objavil noben medij, razen asopisa Dnevnik. Ostali so novico ravno
tako kot STA preprosto spregledali. Preprosto cenzurirali so jo, no,
oni bi rekli, da so jo prouevali. Seveda niti tega, da se je zgodila
cenzura, ni opazil noben medij. Pomembna informacija se je torej
zataknila in tega sploh nihe ni opazil. Penko ni dobil prilonosti,
da bi javnost izvedela, da je ovadba zoper njega zavrena, in da bo
zdaj na sodiu v tobi zoper Direkt z lahkoto zmagal. Da bi bilo v
Delu kaj drugae? Ah ne Da bi bilo Delo neodvisno? Ah, ne, to pa
ni res V preteklosti ni bilo in tudi danes ni. Izkljuno zato, ker
ima lastnike (gospodarstvo), ki se vedno poveejo z oblastjo. Ali
obratno, se oblast povee z njimi. Ker imajo skupne interese. Po
drugi strani pa e zato, ker se tudi asnik Delo ne upret trgovini z
informacijami. Ker se v resnici noben medij ne more upreti delovanju
trgovcev z informacijami.
Menim, da je pravi as, da povem popolnoma vse o intervjuju z
nemkim zunanjim ministrom Joschko Fischerjem, ki ga je slovenska

266

ANA JUD

vlada pred leti (marec 2003) privlekla v Slovenijo, ker je podpora

EU in Natu bolj slabo kazala in se je vladi zazdelo, da bi lahko nabriti
minister, ki slovi kot velik ljubitelj jogginga, pisanja knjig in
osvajanja ensk, osvojil tudi srca Slovenk in jih s tem vzpodbudil k
pravilni odloitvi na referendumu o EU in Natu, ki je trkal na vrata.
Zdi se mi, da zadeva sodi v to knjigo, zato bom zadevo razloila,
potem pa mir z njo. Upam. Kajti dogodek, ki so ga marca 2003 lepo
zatakali, opisujem le zato, ker lahko preko njega odlino ponazorim,
kako se je politika vpletala v uredniko oz. vsebinsko podobo Dela.
Torej, kdo je bil v tem neljubem dogodku, ki ga bom opisala v
nadaljevanju, rokomavh? Nihe drug kot vladni urad za informiranje,
ki koordinira uradne informacije. Kaj so sploh uradne informacije?
Uradne informacije so tiste sorte informacije, ki jih slube za odnose
z javnostmi plasirajo v medije v obliki sporoil za javnost. Te
informacije so za novinarje pravzaprav bolj malo vredne, saj se mediji
kar tepejo, kdo bo doloeno zadevo objavil prvi (in edini), v primeru
uradnih informacij pa je teko biti prvi. Recimo, e neka parlamentarna stranka v torek ob dveh popoldne sporoi, da ima njen
predsednik o tej in tej zadevi tako in tako mnenje, je logino, da
bodo dnevnoinformativne oddaje e je informacija kaj vredna to
informacijo objavile istega dne zveer, dnevni asopisi pa jo bodo objavili naslednjega dne zjutraj. Edina, ki e lahko prehitita
dnevnoinformativne oddaje in dnevno asopisje, sta radio in internet,
ki lahko informacijo objavita takoj, ko (po elektronski poti) prihiti
do novinarjev in urednikov. Ker se je piarovstvo tako razvejalo, da
ima e vsak pimeuh politik ali mali podjetnik predstavnika za odnose
z javnostmi s tem ni ni narobe, je pa razvejanost slub za odnose
z javnostmi odlien pokazatelj, kako je postala lepa podoba v javnosti
pomembna je taknih sporoil, ki pridrvijo do novinarjev, na tone
in tevilna med njimi nikoli ne uspejo priti v javna obila. Seveda je
marsikaj odvisno tudi od sicernjega asovnega dogajanja. Recimo,
ko teejo zadnji tedni pred volitvami, piarovci kot obsedeni
bombardirajo s sporoili za javnost in je nemogoe objaviti popolnoma vse, kar nam servirajo, ko smo sredi poletnih mesecev,

DOSJE ROKOMAVHI

267

recimo, julija in avgusta, pa le tu in tam kapne kakno, pa e to

precej nepomembno, sporoilo, a ga obiajno objavijo popolnoma
vsi mediji. Jasno, ker drugega nimajo, asopis in informativne oddaje
pa je z neim potrebno zapolniti. Vekrat se je e zgodilo, da so si
slube za odnose z javnostmi privoile e korak ve in si vzele celo
uredniki privilegij. In tako se je zgodilo, da je marca 2003 vladni
urad za informiranje napravil piar strategijo, s katero je nameraval
EU in Natu nenaklonjene prebivalce prepriati, da sta EU in NATO
ful kul in sploh mega zadevina. Del strategije je predstavljal visoki
predstavnik Nata Javier Solana, ki ga je urad v obliki intervjuja
porinil v Sobotno prilogo Dela, drugi del strategije pa je predstavljal
Fischer, ki ga je urad plasiral v Ono, ensko prilogo Dela in
Slovenskih novic. Seveda je bilo uradu jasno, da Ona sigurno ne bo
postavljala zoprnih vpraanj, ampak taka, ljubka, simpatina in
vljudna vpraanjca. Taken je bil pa plan urada za informiranje in
nihe ni dvomil, da bi lahko iz intervjuja nastalo nekaj popolnoma
drugega kot piar intervju. Nakar se je zgodila manja smola. Na
intervju so poslali mene in jaz nekako ne znam postavljati ljubkih in
simpatinih vpraanjc. Poleg tega se mi niti najmanj ne zdi
samoumevno, da bi morala pasti na kolena pred nekom e samo
zaradi tega, ker je lovek pa zunanji minister Nemije, evropske
velesile. Pa e nabriti Fischer tiste dni ni bil ravno dobre, ampak
bolj zoprne volje do zaetka vojne v Iraku (ki se e vedno ni
konala) je manjkalo le nekaj dni , sama pa sem ravno dan pred
intervjujem fasala tako gripo, da se sploh ne udim, e je minister
Fischer po zbrki z mano nato e malo krehal, ko je potoval naokoli
po svetu. A pustimo to Poglejmo, kako je potekala zadeva. Na
kratko: najprej je Fischer na vladi opravil tiskovno konferenco, nato
me je Gregor Krajc, tedanji direktor urada za informiranje pograbil
in odpeljal v sobico zraven glavnega vladnega tiskovnega sredia,
kjer je e stopicljal zunanji minister Dimitrij Rupel. Malomarno me
je pogledal in me predstavil nabritemu Fischerju, ki je stopicljal
poleg njega, reko: Ta mlada gospodina se bo z vami malo
pogovarjala. Kot prvo se minister ne bi smel obnaati tako, saj sem

268

ANA JUD

bila (poleg tega, da e vedno sem mlada gospodina!), tudi novinarka

in nisem se prila z ministrom malo pogovarjat, temve opravit
intervju! Nabriti Fischer je prikimal, sedla sva in eprav je Krajc
obljubil, da bova sama, je v sobi ostalo e kaknih 20 (morda celo
30) ljudi, ki so napeto posluali, kaj vse bo prilo iz mojih ust. Povem
vam, precej zajeban obutek, e intervjuva ministra evropske
velesile, ki je hkrati ena najbolj lucidnih politinih osebnosti
sedanjega asa, pa ti za hrbtom stoji kaknih 20 ali ve ljudi iz
Fischerjevega taba in taba slovenske diplomacije, vsi pa vleejo
na uesa, kaj bo ta mlada gospodina povedala. Zaela sva se
pogovarjati. To, ono, tisto hm, ministru moja vpraanja nekako
niso bila ve. Tudi njegovemu spremstvu moja vpraanja niso bila
ve in morasta pravljica, v kateri so me ljudje iz Fischerjevega taba
prijateljsko trepljali po ramenu e, frulein, tega pa ne smete
spraevati, se je konala, ko je snemalnik zabeleil 13. minuto
pogovora. Ko je na snemalniku odbila 13. minuta, je bil nabriti
Fischer lepo jezen, njegovo spremstvo pa solidno ogoreno in intervju
se je zakljuil. Dezinformacija je, da sva se z nabritim Fischerjem
skregala. To ni res, nisva se skregala. Bil je besedni dvoboj, a na
koncu sva si vseeno spodobno segla v roke, nakar je Fischer s svojo
etico odpeketal, jaz sem pa la domov. Pogoltnit javorjev sirup, ker
me je presneta gripa skorajda pokopala. Vmes sem napisala intervju
in ga oddala. Najprej je bilo reeno, da bo objavljen. astna beseda.
Reeno je bilo, da bo intervju objavljen. Minil je dan, pa so rekli, da
intervju ne bo objavljen. Zakaj ne? Nemka ambasada v Sloveniji
zahteva avtorizacijo intervjuja! Avtorizacijo? Okej, ni problema.
Damo. Kar je minister rekel, je rekel; naj za tem, kar je rekel, e
stoji. No, tukaj je prilo do zapleta Ker nabriti minister oitno ni
elel stati za besedami, ki jih je izrekel, se je zadeva zapletla
Krajc mi je iskreno dejal, da bo e bo intervju objavljen sranje.
Sranje? Kakno sranje? Sranje, sranje, sranje in intervju ni bil
objavljen, ker Delo ni elelo sranja No, malo sranja smo kajpada
morali pojesti. Kolegi iz POP TV, kjer sem takrat slubovala Ona
je bila le prilonostno in dodatno delo , so menili, da je vse skupaj

DOSJE ROKOMAVHI

269

preveliko sranje, in poteno bi bilo, da bi za sranje izvedela e

javnost. Eden od kolegov je poklical predsednika DNS, Repova, in
rekel s tem sranjem je treba nekaj narediti! Repov se je strinjal,
da je situacija sranje in da je sranje nujno potrebno obelodaniti!
Predlagal je, da bi vso sranje, z intervjujem in opisom dogajanja
vred, objavili na spletnem forumu DNS. Okej Lahko si mislite,
da nekaj ur po tem, ko je bila zadeva objavljena na spletni strani
DNS, ta stran kar naenkrat ve ni bila dostopna. Bojda je padel
strenik. Potem je Repov pojasnil, da strenik DNS kar naprej
pada. Aja? Kako pa to, da sicer ne pomnimo, da bi padal? Ah,
no, morda je bilo pa prav zares nakljuje, kajne? A e bi strenik
ostal v padcu, bi postala zadeva udna, mar ne? Ja, bilo bi prav
zares udno, e bi e DNS cenzuriralo zadevico, kajne? Zato se je
strenik ez nekaj ur zbudil in potem so se pisunki v veini primerov
spravili name. Jezus, kako so pljuvali. Jasno, na osebni ravni. A
veste, saj ni teko ugotoviti, kdo so svinjski pisci svinjski odzivov
na internetnih forumih; e pozna prave ljudi, lahko kaj takega kmalu
izvoha. Kaj mislite, kdo je pisal najbolj svinjske pisarijice? Ja, kar
posamezni Delovi novinarji sami. Vem celo za nekega multipomembnega novinarja Mladine, ki mi je tam napisal svinjski odziv. Takega,
precej nevrotinega. A veste, kaj so mi oitali? Oh, da sem premlada,
da bi lahko delala kaj takega. Kar je, jasno, e eden od idiotskih
socialistinih izgovorov tiste zarukane drhali, ki je sveto prepriana,
da je sama prijela boga za hm, testise (?), vsi ostali pa se morajo
zadovoljiti z drobtinicami, ki padejo od mize. No, nato so se spravili
name s e bolj idiotskim izgovorom: da sem Joschko spraevala rei,
ki jih ne bi smela. Pardon? Mar obstajajo stvari, ki jih novinar ne
sme vpraati? Ne. Novinar mora vpraati vse, kar hoe vpraati.
Seveda pa je od sogovornika odvisno, e bo odgovoril ali pa e ne
bo odgovoril. Naj se sam odloi. Mar ni tako? No, potem pa so nali
e huji izgovor: da sem bila do Joschke bojda ful nesramna. Alo?
e vedno imam posnetek tistega intervjuja. Bi ga morda radi sliali?
Vam ga zavrtim? Ni problema. Sploh ni bilo nobenih nesramnosti.
Bil je besedni dvoboj, nesramnosti in alitev pa ni bilo. Ampak,

270

ANA JUD

recimo, neodvisni Jani Sever, urednik strano neodvisnega

asopiska Mladina, mi je tako oital, da sem bila NESRAMNA. Prav.
Naj Sever najprej sebe pogleda v ogledalo. e upa. Itak najbr ne
upa. e ima kaj vesti.
Kajti Sever je poleg tamcarja, Poarja in podobnega leviarskega
trusta zadnji novinar, ki lahko govori o tem, kaj je in kaj ni aljivo
Je bilo morda to, kar je Mladina poela Marjanu Podobniku, lepo
in prijazno? Oh. Je morda to, da se Mladina skoraj v vsaki tevilki
noruje iz poslanke SDS Eve Irgl, udovito in kul in nasploh blazno
prijazno? Je morda to, da je Mladina pred asom za novinarko TV
Slovenija Vido Petrovi zapisala, da je prasica, lepo? Neno? Je
bil to morda prijazni kompliment?
Ti ozkogledni leviarji, ki mislijo, da so najbolji/najpametneji
na svetu, so v resnici tako smeno nizki, da se lovek potem, ko se
konno uspe losati obeanja na njihovo banalno miselnost, pouti
kakor da je uspel pobegniti iz Alcatraza
Bilo bi za priakovati, da bi novinarski ceh spoznal bistvo
problema, ampak e enkrat se je izkazalo, da je novinarski ceh preve
ozkogledna drubica, da bi bila sposobna loiti seme od plevela. V
prvi vrsti je zahinavil Repov. Vsaj on bi se moral izkazati kot
neodvisni predsednik drutva, ki bi moralo biti neodvisno, toda
drutvo, ki se opiri z neodvisnostjo, je poleg opisa dogajanja in
nesrenega intervjuja, objavilo e naslednje opozorilo: Kljub temu,
da je kot tisti, ki je objavil prva tri sporoila, naveden kot moderator
foruma, ne gre za njegova stalia oziroma stalia DNS. Pisma so
bila posredovana po elektronski poti. Urednitvo ne odgovarja za
vsebino. Vir: forum uradne spletne strani DNS-www.novinar.com
(za vsak sluaj, ker omenjeno drutvo deluje izjemno udako in
zelo rado hitro pobrie stvari, ki mu ne bi bile v prid, pa naj povem,
da sem zapis s foruma pobrala 8. avgusta 2006). Kaj je narobe s tem
opozorilom? Ravno to, o emer govorim DNS se je z njim
distanciralo od problema cenzure. DNS se je pretvarjalo, da se
cenzura ni zgodila. DNS je zamialo in se pretvarjalo, da se ni zgodilo

DOSJE ROKOMAVHI

271

ni! Kako, zaboga? Imam prie, da je Repov najprej rekel, da je to

cenzura in jo je potrebno objaviti na forumu! Nato pa to kar naenkrat
ve ni bila cenzura? Kako? Zgodila se je cenzura, zgodil se je poseg
politike v vsebino nekega medija, zgodila se je manipulacija, ki sta
si jo privoila tedanji urad za informiranje in nemka ambasada, pa
nikomur ni? igav je bil takrat urad za informiranje? Kdo je bil na
oblasti? Aha, LDS. e ne verjamete meni, da je bila cenzura, kar
dajte, vpraajte Krajca, ki je danes spet direktor vladnega urada za
informiranje. Morda pa lahko e Rupla pobarate, kako in kaj, saj je
ravno on kaken teden dni pozneje v oddaji Trenja na POP TV
zarobantil, da je Delo cenzuriralo intervju s Fischerjem, ker je Fischer
povedal, da se tudi on strinja, da mora Slovenija vstopiti v NATO,
nakar so ostali gostje malo zajebano pogledali, ampak, da, Rupel je
to res izjavil. POP TV ta posnetek e vedno ima in isto sluajno ga
ima tudi moja malenkost v lastnem arhivu. Kaj vse se je dogajalo,
pa lahko pove tedanji odgovorni urednik Dela Mitja Merol. Kmalu
za fiaskom sva spila kavo in dejal mi je, da je bil tiste dni, ko se je
zaplet dogajal, v Londonu, kamor so ga zmedeno klicali iz Dela in
ponavljali isto vio: e objavimo intervju, bo prilo do meddravnega spora med Nemijo in Slovenijo! izs, si je mislil Merol.
Ki za Ano Jud (takrat) ni e niti enkrat slial, zdaj pa naj bi mu kar
naenkrat (zaradi mene) grozil meddravni spor med Nemijo in
Slovenijo!?
Mar zdaj vidite, kako bajno pomembna sem: zaradi mene je LDS
izgubila volitve, zaradi mene se krhajo tudi najbolj trdni zakoni,
zaradi mene nastajajo meddravni spori V resnici pa najveji
bedniki in usranki v tej dravici vedno potrebujejo nekaken
izgovor, da kar koli zvalijo na nekoga
Ker vas zdaj e gotovo zanima, kaken je bil intervju, ki je
skorajda povzroil meddravni spor med Nemijo in Slovenijo, ga
objavljam v nadaljevanju Pred tem je bil objavljen le na spletni
strani DNS; ko se je zadeva dogajala, so ga predvajali tudi na Radiu
tudent, da se je dejansko zgodil hud cenzorski poseg, pa je zabeleil
le Mirovni intitut in, no, v Mladini je bil zapisan priblino korekten

272

ANA JUD

lanek, ampak avtor lanka se je od dogajanja distanciral, kot da se

je vse skupaj zgodilo nekje v kaknem zimbabvejskem lokalnem
asopisku. Ne pa v najveji asopisni hii v nai dravi. Zamera, ki
sem si jo sama nakopala s Fischerjem, je bila tako orjaka, da si tega
ne morete niti predstavljati. Edino Mitja Merol mi je kasneje ob
kavi dejal: Ampak to bodo pa udoviti spomini! Res je. Danes so
to udoviti spomini. Edino kar me e presenea, je to, da so se zgodili
tako hitro. Da so tako hitro postali samo spomini. In drugega
popolnoma ni. Zame. Za Delo ne. Torej, intervju
NASLOV: EU in NATO ve nista dve razlini zadevi. Zdaj igrata
skupaj.
UVOD: Vodja nemke diplomacije Joschka Fischer je nenavadna
zgodba o uspehu. Od takrat, ko je izstopil iz gimnazije, poskual
postati fotograf in opravljal mala prilonostna dela. Pred 25 leti, po
tragini smrti tudenta Ohnesorga na demonstracijah proti obisku
perzijskega aha v Nemiji, se je pridruil socialistini tudentski
zvezi v Frankfurtu. O politiki ni vedel ni, zato je kolikor mu je to
as dopual po teorijo hodil na univerzitetna predavanja. Vmes
je sodeloval pri militantni skupini Revolucionarni boj. Treniral
gverilo, na protestih metal kamne. Po umoru RAF-ovcev se je odloil
za drugano pot. Stopil je k Zelenim, bil izvoljen v parlament,
predsedniku parlamenta med sejami vzklikal, da je navadna rit in
postal hessenski deelni minister za okolje. Po volitvah leta 1998 se
je povzpel na mesto podpredsednika vlade in postal zunanji minister.
V zadnjih letih prihajajo na dan tevilne neednosti iz njegove
mladostne politine preteklosti. Pred tremi leti, na kongresu lastne
stranke, ga je zadela vreka rdee barve in mu pokodovala uesni
bobni. tevilni mu oitajo brezobzirnost. Da je lovek, ki nosi dva
obraza. Zelenega in rdeega. Neko je nasprotoval dodatnemu
oboroevanju Nata, zdaj podpira iritev. Z leti se tudi kontroverznost,
ki ga je povzdignila v najbolj priljubljenega nemkega politika,
spreminja v predvidljivost. Molanje, ko gre za neprijetna vpraanja.

DOSJE ROKOMAVHI

273

asovno skopost, ko gre za novinarje. Nekdanji revolucionar pa ne

mara svoje preteklosti.
VPR: Se vam zdi kavbojski nain reevanja krize v Iraku pravilen?
ODG: To ni noben kavbojski stil. Imamo sicer razlina pojmovanja
in do tega, do razlinih stali, lahko prihajamo vedno znova in
znova. Razlina stalia se morajo skupaj izpostavljati. Skupna nam
je, denimo, sprememba resolucije ZN 1441, ki pravi, da Irak ne sme
posedovati oroja za mnoino unievanje. Imamo pa razlien nain
dojemanja. Nai ameriki in britanski partnerji imajo tukaj manj
potrpljenja in menijo, da sredstva brez oroja ne bi zadoala. Mi in
ostali nai partnerji pa gledamo na to stvar drugae. Menimo, da je
tveganje vojakega napada preveliko in sredstva brez oroja, torej
posredovanje inpektorjev, e niso povsem izrpana.
VPR: Sovranike si pa ustvarjamo sami? Ali ne?
ODG: Tukaj ne gre za to, da si ustvari sovranike, ampak za to, da
se Irak razoroi. To je odloujoe. eprav v zvezi svobodnih
demokracij drimo tudi razline pozicije.
VPR: Kaj si mislite od dvolinosti? O hinavini, pravzaprav?
ODG: Glejte, pri pomembnih politinih vpraanjih, osnovnih vpraanjih, niti ne gre za dvolinost. Tu morate slediti liniji preprianja.
V politinem vsakdanu morate biti vedno fleksibilni. To je, e posebej
z demokratinega vidika, preprianje veine ljudi. Pri vpraanju
Iraka, po mojem mnenju, nobena stran ne govori o dvolinosti, ampak
iz lastnega preprianja.
VPR: Kaj bi vi rekli o loveku, ki dopoldne hvali mastne hamburgerje, popoldne pa se zavzema za zdravo prehrano?

274

ANA JUD

ODG: To je provokativno vpraanje. V varnostnem svetu in dale

naokoli ne poznam nikogar, ki bi sledil taknim, dvolinim idejam.
VPR: V besedilu Vilenske izjave na zunanji minister Dimitrij Rupel
v enem trenutku trdi, da se slovensko stalie do irake krize ujema
s staliem vas, nemkega zunanjega ministra, in da je v mednarodnem ivljenju odprtih e mnogo kritinih tok, in da je zato sporno
odpreti e eno fronto. Torej poziva k miru. V naslednjem trenutku
pa podpie Vilensko deklaracijo in pravi: pozivamo varnostni svet,
naj sproi vse nujne in potrebne ukrepe na irake gronje miru in
varnosti. Torej poziva k vojni.
ODG: No, Slovenija, kot tudi ostale drave kandidatke, je v zelo
tekem poloaju. Priznam isto javno, pa eprav e dolgo ne jem
mesa, da bi ravnal enako kot va zunanji minister. Popoldne bi se
izdajal za vegetarijanca, zjutraj pa za mesojeda. To bi poel iz preprianja, da delam v nacionalnem interesu vae drave. V tem smislu
je Slovenija v izredno tekem poloaju. Menim, da je zelo pomembno,
da postanejo mlade drave, nove demokracije, lanice v EU in Natu.
Tudi zaradi krepitve denarja, ki mi sicer vedno ne odgovarja. No,
vasih pa tudi. Tako pa je pri demokracijah. Tudi pri dvojnih
situacijah, pri postopkih ratifikacij, kar se tie Nata, kongresa in
senata, gre za vpraanje, kjer se resnino ne eli odloati med prijatelji, ker to pripelje do nasprotij z bistvenimi starimi nacionalnimi
interesi. Tukaj imam jaz veliko razumevanja. Menim, da se prijatelj,
va zunanji minister pravilno obnaa.
VPR: Marca pred dvema letoma, ste prispeli na prvi obisk v Slovenijo
in tudi na takratni novinarski konferenci, kot na zdajnji, oznaili
odnose med Slovenijo in Nemijo kot zelo dobre. In da ima Slovenija
zelo dobre monosti za prikljuitev k EU. Nekaj mesecev pred tem
dogodkom ste za asnik Frankfurter Allgemeine Zeitung povedali,
da je priznanje Slovenije prezgodnje in napano.

DOSJE ROKOMAVHI

275

ODG: Hvala bogu ne. Priznanje je bil glavni izziv. Skupaj in v sklopu
s Hrvako in Bosno in Hercegovino. To teo nosi skupnost evropskih
drav e danes. Veseli smo, da Slovenija pomembno prispeva k
vsesplonemu razvoju. e posebej v Bosni in Hercegovini. Poudariti
pa moram, da je potrebno vlagati v vso regijo na podroju miru in
stabilnosti. Da bo nacionalizem na tem podroju zatrt na dolgi rok.
Tako, da ve ne bo prilo do vojne. Monosti se mi zdijo zelo dobre.
Slovenija pa lahko z bliajoim se referendumom e dodatno potrdi
to upanje.
VPR: Ampak takrat, v istem intervjuju, za isti asopis, ste izjavili
tudi to, da je bila, po vaem mnenju, z osamosvojitvenim priznanjem
Hrvake in Slovenije storjena napaka. Priznanje bi moralo biti
rezultat mirnega razvoja. Kaj ste hoteli povedati?
ODG: Dejstvo je, da e danes utimo posledice takratnih odloitev.
S tem je vse reeno. e bi takrat skupaj uporabili mo zahoda za
mirno loitev, bi se najbr izognili velikim tragedijam.
VPR: Glede vstopa v zvezo NATO so v Sloveniji mnenja zelo deljena.
Za in proti. Zakaj naj bi Slovenija vstopila v NATO?
ODG: Skupna varnost v Evropi je odloilna in pomembna. K temu
prispevajo tudi nove demokracije Evrope. Seveda pa je to, v katero
smer bo la vaa drava, pomembna in neodvisna odloitev ljudi v
Sloveniji. Oni o tem odloajo in zastopajo prepriljivo veino. Zaradi
skupnih interesov bi me veselilo, da bi Slovenija spadala k Natu in
EU. EU in NATO ve nista dve razlini zadevi. Zdaj igrata skupaj,
eprav vedno ni bilo tako. Ampak za stabilnost miru bi bilo zelo
dobro, da bi bila Slovenija zraven. To mono podpiramo.
VPR: Kako gledate na antiglobaliste in na njihove demonstracije?

276

ANA JUD

ODG: Povedal bom takole: pomembno je vpraanje pravinosti sveta.

Danes in jutri. Ne smemo pa gledati samo na jutrinji svet. Tako kot
se to marsikdaj predstavlja. To je obalovanja vredno.
VPR: V mladih letih ste se tudi vi borili proti sistemu.
ODG: al vedno nisem izbiral pravilnega naina.
VPR: Na Meinhofovskih demonstracijah naj bi bili krivi za hude
pokodbe nekega policista. Menda ste ga zadeli z molotovko. Kako
se spominjate svojih grehov iz preteklosti?
ODG: O tem ne bom govoril.
VPR: Pred leti so v vaem avtu nali oroje, s katerim je bil ustreljen
hessenski minister za gospodarstvo. Dogodek e vedno ni pojasnjen.
Kako komentirate to nakljuje?
ODG: O tem sem e vse povedal. In ne bom ve popolnoma ni dodal.
Poleg tega je bilo to e vekrat obirno objavljeno. Na sto in sto
straneh nemkih asopisov si lahko preberete.
VPR: Raje bi sliala iz prve roke. Od vas, torej.
(Fischer moli, njegovi spremljevalci odkrito namigujejo, da minister ve nima asa za odgovarjanje, nakar dovolijo e zadnje vpraanje)
VPR: Gospod minister, bi lahko sami zase rekli, da ste bili neko, v
mladih letih, potencialni terorist?
ODG: Nikakor ne!

DOSJE ROKOMAVHI

277

Konec intervjuja. e dihate? Je vse v redu z vami? Ne potrebujete

kisikove bombe? Pustimo to, da so ZDA vmes sfairale Irak, oroja
za mnoino unievanje pa niso nale, moji pogledi so se spremenili
in menim, da je isto okej, da so tirana Sadama Huseina vrgli s
prestola; Slovenija je vmes vstopila v EU in NATO, Fischer se dobro
dri in nazadnje sva si preko visoke glave iz slovenske diplomacije
pustila prenesti prav spodobne pozdrave, skratka al se nismo
uspeli dogovoriti za ponovno sreanje. Ampak jaz nimam nobenih
teav. Zakaj jih imate potemtakem vi?
Raje povejte, ali resno mislite, da bi lahko taken intervju povzroil
meddravni spor med Slovenijo in Nemijo? e to mislite, ste smeni
ali pa sorry, neumni!
Mimogrede: upam, da ne bo nemka ambasada v Sloveniji zdaj, ko
sem intervju objavila v knjigi, napovedala zranega napada na nao
ubogo dravico! Da ne bo protestno zahtevala prepovedi mojega
priblievanja Nemiji! Upam, da ne bo morala kanclerka Angela
Merkel zavoljo tega posredovati pri Jani Huh. Vidite, kakna
tveganja lahko povzroi mali in nepomemben intervju. Meddravne
spore! Kajti, e danes vrem pogled v preteklost, se mi vse skupaj
zdi idiotsko. Intervju je pravzaprav isto brez zveze. Saj Fischer
niesar ni povedal. Niesar, kar bi lahko povzroilo kakrno koli
sranje Intervju je napisan precej okorno, vpraanja sploh niso
nesramna, ampak provokativna, in e bi tekst zagledal lu sveta v
asopisu, ne bi bilo prav nikakrnega meddravnega spora, ampak
ga najbr nihe ne bi niti opazil. Ker je brez zveze. Fischer ob slabih
dnevih pa ni tako nabrit, jaz pa si ne morem kaj, da bi nabritost
vrgla stran. A oitno je nemka ambasada zelo pritisnila na Delo.
Oitno si je politika takrat zelo veliko dovolila, ko je tako grobo in
cenzorsko posegla v vsebino medija. Branil me ni nihe.
Jasno, predsednik DNS ni elel zapasti v crash v lastni hii.
talo je zakuhal urad za informiranje (vlada LDS), ker je del
eminentne LDS-ovske novinarske klike tudi Repov, pa kaj drugega

278

ANA JUD

najbr nisem mogla niti priakovati. Mimogrede, tudi Mladina takrat

intervjuja ni elela objaviti, Sever je bil tako iskren, da je rekel, da
nimajo placa. Seveda se je na veliko noreval iz mene, kajti danes
pa zelo dobro vem, kako Sever funkcionira in bog pomagaj, e
kaken mlad novinar dobi v roke intervju s pomembno osebo. Jani
Sever je sveto preprian, da lahko svete krave intervjuvajo samo
staruhasti novinarji, ki so e tik pred penzijo, mladi novinarji pa naj
bi opravljali le tlako. Seveda Severjevo mnenje zame ni ve nikakrna
referenca in skozi knjigo, ki jo drite v rokah, boste tudi ugotovili,
zakaj je temu tako. Ampak obveljalo je smrkelj se ne podpira, ker
smrklje nimajo pravice intervjuvati tako velikih ivin, kakrna je
Fischer. E, figice! Intervju dela tisti, ki ga dobi in pika! Recimo,
nekdo mi je povedal, da so v urednitvu Mladine znoreli, ko je bil v
Sloveniji Noam Chomsky in ga je za Sobotno prilogo intervjuvala
neka mlada-mlada novinarka. Niso si mogli predstavljati, da gre
mlada-mlada novinarka intervjuvat Chomskega. Ni jim lo v glavo.
Najbr ni moglo, ker je najbr ravno tisti trenutek spet nekdo sedel
na njihovi glavi ali pa je bila e od prejnjih posedanj na glavi
zaleana. Ni jim lo v glavo, da je mlada-mlada novinarka Chomskega dobila tako, da je letala-letala za njim in je menda la za njim
celo v Postojnsko jamo in nato se je je Chomsky usmilil in jo vzel s
sabo, ko je el na letalie in to je bilo to. Podobno je meni uspelo
uloviti Slavoja ika. Ni bilo enostavno, ampak za take stvari se
pa mora boriti. Seveda Mladini to ni jasno. Sever ni lovek, ki bi
razumel mladega pisca.
Kajpada mi je e takrat pri Fischerju prerokoval, da ne bom ve
nikoli nikjer delala, nikoli nikjer pisala blablabla no? Pa kako
naduto mi je to povedal.
e se spomnim, me zaboli glava in moram vzeti aspirin. Ni mi
jasno, kaj sem pet let opletala okoli tega Severja in njegove
kompanije. Le as sem izgubljala. In samo glava me je bolela. Velikokrat. Ampak to je pa tako dlje ko opleta okoli njih, moneje te
lahko boli glava
Zanimivo, zadnji mi je Frankl (kar se tie Joschke Fischerja)

DOSJE ROKOMAVHI

279

povedal: Zakaj nisi prinesla k meni! Jaz bi to objavil, jaz bi to

razpalil v Financah Kaj pa sem jaz marca 2003 vedela, kdo je
Peter Frankl in kaj so Finance (ki e zdale niso bile to, kar so danes!).
Veste, kako se je Delo takrat, leta 2003, izognilo meddravnemu
sporu med Slovenijo in Nemijo? Kupili so intervju s Fischerjem.
Ja, kupili so ga. Prijaznega. Od Spiegla. In tedanji odgovorni urednik
Sobotne priloge Janko Lorenci ga je objavil. V svojem listu. Ki je
bil tako ali tako rezerviran, kot se je nekdo poalil, za family frost
Repov in tekste iz Economista in Spiegla. A veste, to je pravzaprav
nerazumljivo: zakaj slovenski asniki kupujejo tekste iz Economista
in Spiegla, jih prevajajo in objavljajo? Zakaj sami ne naredijo taknih
tekstov? Zakaj ne bi lovek el in si kupil Economist in Spiegel, saj
lahko poleg tistega teksta, ki ga slovenski asniki prevedejo, prebere
e dvajset super tekstov Moja edina zmota, ki jo v primeru
Fischerja obalujem, je bila besna reakcija. Vse bi se dalo povedati
spodobno, brez prepiranja in obkladanja z aljivkami. Vpraanje
problema bi se dalo zastaviti tudi drugae (eprav niti priblino ni
ans, da bi se v primeru prijaznosti kar koli reilo ), a ker takrat ni
lo, to popravljam zdaj. Bistveni vpraanji sta
Ali lahko vlada v svoje propagandne strategije vpleta novinarje in
medijske hie in ali ima urad za informiranje pravico na taken nain
trgovati z informacijami in doloati, kaj bo kateri medij objavil in
kam, v kateri medij, bo plasiran kateri intervju?
Ali se imajo tuja veleposlanitva v Sloveniji, pravico vtikati v
aktualna politino-gospodarska vpraanja? (Kolikor je znano, so tuja
veleposlanitva v Sloveniji zato, da spremljajo aktualna dogajanja
in o njih poroajo matinim dravam; aktivno se ne smejo vtikati v
razmere v nai dravi, saj enaki principi veljajo za vsa veleposlanitva
iz vseh drav, tudi za slovenska v tujini!)
Kaj takega se ne bi smelo dogajati, mar ne? Takno dogajanje ovira
novinarsko neodvisnost, kajne? Ki je v Sloveniji itak znanstvena

280

ANA JUD

fantastika No, iz prve roke vem, da je bila amerika ambasada z

mojo prvo knjigo zelo zadovoljna, pa vidite, da se ni niti enkrat
nikjer oglasila, saj se ve, da esa takega ne sme narediti!
Seveda pa je potrebno poudariti, da tovrstno objavljanje intervjujev
in podajanje informacij na taken nain ni v novinarstvu nikakrna
redkost. Zelo veliko intervjujev je sproduciranih umetno. Vasih
so uradni, vasih ne. Vasih uspejo, no, vedno pa seveda ne. Poglejte,
recimo, predsednik uprave nekega multipomembnega podjetja ima
obutek, da je v javnosti zapostavljen. Pa bi rad, da bi ga ljudje
bolje opazili. Sploh zato, ker bi rad ez nekaj mesecev zael graditi
e politino kariero. Kaj naj naredi oz. kako naj se dokoplje do ire
javnosti? Ki ga bo predstavila kot lepega, pametnega in sposobnega? Simpl, potrebuje intervju, ki ga bo kot takega predstavil
javnosti. Lepega, pametnega in uspenega. A ker bi bilo preve
nenavadno in udno, in ker bi ga lahko kdo obtoil, da poskua pritiskati na urednika ali urednico doloenega medija, se pa
odloi, da bo svojo eljico zaupal trgovcu z informacijami, rokomavhu, pa naj on uredi intervju v tistem in tistem mediju Seveda
se takne usluge ne dajejo zastonj. Predsednik uprave, ki eli piar
intervju ki pa v javnosti kakopak ne sme izpasti kot piar intervju
, bo rokomavhu uslugo e povrnil. Plaal jo bo. Z denarjem, ali
pa bo dotinemu trgovcu z informacijami priskrbel kaken dodaten posel, storil mu bo e kakno drugo uslugo. Skratka, roka roko
umije
Eden od takih primerov je bil, ko je lobist in solastnik oglaevalske
agencije Odmev Joe Biak lani priel k Danilu Slivniku, ki je bil
takrat e odgovorni urednik tednika Mag in mu ponudil intervju z
Jokom ukom, ki je predsednik uprave Gospodarske zbornice
Slovenije (GZS). Slivnik intervjuja sicer ni vzel, ampak pustimo to,
saj primer navajamo le kot enega od mnogih, na katerih lahko
ponazorimo trgovino z informacijami. Dejstvo je, da se Biak ni
sam od sebe spomnil, ah, kako bi bilo super, e bi Mag takrat in
takrat objavil intervju s ukom. Morda je Biak sodeloval z GZS

DOSJE ROKOMAVHI

281

ali pa je lo za enkraten biznis v obliki intervjuja, recimo. Vsekakor

si je moral uk intervju najbr zaeleti. V Magu, recimo. Beseda je
dala besedo in Biak jo je primahal do Slivnika in mu poskual
prodati informacijo, zapakirano v intervju s ukom. e bi Slivnik
predlog za intervju vzel, bi si uk na ta nain intervju v Magu plaal.
Nihe, razen posveenih, ne bi vedel, kako je do intervjuja pravzaprav
prilo. Ljudje, bralci, bi mislili, ja, v urednitvu Maga so se spomnili,
da bi naredili intervju s ukom in so ga naredili. Eto. Seveda denar,
ki bi ga za intervju odtel uk, ne bi el na raun Maga, temve na
raun agencije Odmev. Tako se to dela Primer s ukom se je sicer
konal klavrno, a je potrebno povedati, da je tovrstnih primerov v
medijih na kupe in v tevilnih primerih se konajo zelo dobro. Kolikor
vem, je bil intervju, ki ga je Franci Zavrl pred meseci podal za Ono,
ravno tako sproduciran, in to bojda od tedanjega predsednika uprave
Tomaa Perovia, s katerim je Zavrl sklenil pogodbo. Tako se to
dela Potrebno je povedati, da tudi tovrstno podajanje informacij
ni vedno nasilno, ne gre tako, da bi predsednik uprave nekega medija,
denimo, pritisnil na kaknega urednika: To naredi!, ampak vasih
poteka zelo mehko, reko: Nekaj naredi Zanimivo pa je, da me
je Delo takrat, v primeru Fischerja, obtoilo, da sem bila NELOJALNA. Besedo poudarjam. Ponavljam, da cenim LOJALNOST, a
nikakor ne za vsako ceno. LOJALNOST cenim, dokler niso z njo
okrnjene vrednote. Ker so bile v takratni situaciji vrednote okrnjene,
sem se od Dela poslovila, res pa je, da se zaradi tega kasneje nisem
mogla vrniti. Navajala bom elektronsko pismo, ki mi ga je januarja
2005 poslal tedanji odgovorni urednik Dela Darijan Koir: Ja, takrat
si celo hio potunkala v sranje! Mene sicer nisi, ampak vse ostale
pa si! Sploh ne ve, kakne teave so bile! Takrat bi mislila, kaj
dela, ne danes! Zaradi tebe jaz ne bom zahajal v spor! Kaj? V
spor s kom? Mar ne bi moral biti odgovorni urednik Dela neodvisen?
A veste, zakaj je navajanje tega pisma tako zanimivo? Ker je Delo
trdilo, da je bilo pred prihodom novih efov NEODVISNO. Aha,
bilo je neodvisno, seveda. e iz tega elektronskega pisma lahko
razberete, da ni bilo neodvisno. Seveda pa je tudi jasno, da noben

282

ANA JUD

urednik ne bo nikdar priznal, da klone pred pritiski. Tudi uredniki

na Delu tega ne bodo priznali. Nikdar niso in nikdar ne bodo.
Uredniki nasploh zelo radi poreejo, da pritiskov sploh ni. Pravzaprav
vsi uredniki, ki jih poznam pa imam smolo (ali pa je to nemara
srea), da poznam zelo veliko urednikov, kar mi pride v tej situaciji
zelo prav , radi reejo, da njih nikdar ni nihe poklical in zahteval esar koli e! Blabla. Neumnost e je urednik medija
nekdo, ki je e sam po sebi dovolj skladen s politiko, se tej zares ni
potrebno vmeavati v vsebino, saj ima nastavljenega urednika, ki
tako ali tako misli&dela isto kot politika, e je urednik svojeglav
(ampak takih je resda bolj malo), pa so pritiski skorajda redno na
sporedu. Precej preprosto, kajne? Skratka, e bi bila lepo tiho, e ne
bi javno povedala, kako je vladni urad za informiranje trgoval z
Delom, bi bilo pa vse okej, kajne? No, e pred tem, spomladi 2004,
pa me je prijelo, da bi pisala. Ampak zares pisala. Poklicala sem
Koirja, reko: Jaz bi pisala. On je rekel: Aha, pa te je prijelo Jaz: Ja, prijelo me je Koir je vedel, da z Delom nisem v
lepih odnosih, je pa predlagal sodelovanje z Ervinom Hladnikom
Milhariem, ki se je ravno takrat vrnil iz dopisnitva v ZDA in
postal odgovorni urednik Sobotne priloge. Torej se je bilo potrebno
sestati z njim. Res sva se hitro sestala v njegovi svetli pisarni. Dialog,
ki ga objavljam, je zapisan v skladu s subjektivno presojo, vendar
garantiram, da je prilino natanen (e kdo dvomi v preciznost
zapisov subjektivnih dialogov, naj povpraa Zavrla, Kosa, ali magari
Kacina, kako natanno so besede zapisane). Kmalu zatem sem e
sedela v Ervinovi pisarni in prva stvar, ki jo je bil rekel, je bila:
Sliim, da si tako ambiciozna, da bi bila za kariero pripravljena
tudi ubijati. Ni res Ne, jaz sem za kariero pripravljena samo
delati, sem rekla. To je res
No, pa saj to je eno in isto, je odvrnil on. In vpraal: Koliko si
stara? (raunajte, da je bilo to pred ve kot dvema letoma) 26,
sem rekla. On me je malo premeril s pogledom in dejal: Dela na
televiziji? Jaz: Ja. Nora leta pa
No, saj zdaj e lahko dela tam, ker lahko vre joke na ekran,

DOSJE ROKOMAVHI

283

pa je, ampak to ti ne bo omogoilo trajne kariere, res je bolje, da se

loti pisanja, je dejal.
Saj zato pa sem tukaj, sem menila. e malo sva klepetala, nakar
je rekel: Ve kaj, v tem novinarstvu tukaj je strano malo zanimivih
mladih novinarjev. Ampak ti ti si zanimiva. Seveda se mi je
zdelo blazno fajn, da Ervin Hladnik Milhari misli, da sem JAZ
zanimiva. eprav potem ve nisem bila tako zanimiva, ker sem imela
kup teav. Kaj pa naj e naredim? Ne morem ni: SEM TEAVEN
LOVEK. Pa. Vzemite ali pustite. Nikar pa ne ponite tega, da mi
najprej pihate na duo, kako sem sijajno DRUGANA in
ZANIMIVA, nato pa se vam e ez nekaj minut zazdim absolutno
preve NAPORNA in TEAVNA, da bi se ukvarjali z mano. Ne
potrebujem tega. Res ne. Ker me izrpava. In ker izrpava tudi vas.
Vem. Ne mislite, da sama s sabo ves as uivam, ker sem takna,
kakor sem; niti sluajno, ponavadi je dovolj, da sem sama s sabo, pa
postanem utrujena Od sebe. Kako je ele potem drugim, ki se
ukvarjajo z mano? Jasno, naporno. In Ervin tudi ni urednik, ki bi se
bil ukvarjal z novinarjem, ki mu je najprej govoril, da je bajno
zanimiv in poseben, ko je zapadel v teave, pa ga ve niti najmanj ni
zanimal. A pustimo to Najbolj me je zbodlo, ko sem naslednji
sedela v njegovi pisarni in mi je razlagal, kako je sranje, ker zdaj
kar naenkrat povsod zmagujejo desniarji in Evropo zajema val
desnice, skratka, takrat je bil v Italiji na oblasti e vedno
Berlusconi, na Hrvakem je bil e na oblasti Ivo Sanader, na
avstrijskem Korokem je mo pridobival Jrg Haider, v Sloveniji pa
je kazalo, da bo oblast dobil Jana. In ree: Pa saj mediji imamo
mo. Lahko kaj naredimo to zaustavimo. In kaj naredi Ervin Hladnik
Milhari? Ah, leerno se zlekne nazaj v svoj sede in ree: Ve
kaj, meni ni ne manjka. Jaz se imam dobro! Vidite, to je tipina
poza ultraleviarjev, ki se jim vsi smilijo, ki jih vse skrbi, aha, v
resnici pa mislijo le nase in na lastno udobje. Popolnoma ni drugega
jih ne briga. Nato dolgo asa nismo komunicirali. Ni imelo smisla,
ker sama nisem bila sposobna napisati kar koli pametnega, poleg
tega, ko Ervin Hladnik Milhari nekoga zavre, ga zavre zelo grdo.

284

ANA JUD

Zelo je maevalen. Tipino. Pa mu stvari za nazaj sploh ne zamerim,

tega, kar je storil po mojem odhodu iz Direkta, pa mu ne bom
odpustila nikdar v ivljenju. Nikdar. Vam povem, kaj vse je storil?
No, zadeva je dokumentirana, zato pojdimo lepo po vrsti. Zdaj vam
je najbr e jasno, da sem elela naprej po normalni poti. Najprej
pokliem na Sobotno prilogo. To je bila e sreda, 23. november 2005.
Ervin je bil na potovanju, zato se je oglasila njegova namestnica Tadeja Zupan Arsov. Ker mi je bilo jasno, da lahko stvari hitro zasmrdijo, sem telefonski pogovor z njo snemala, zato lahko danes objavim delek posnete verzije (brez skrbi, veine pogovorov ne snemam,
ker pa so bile takrat izredne razmere, je ta pogovor ostal posnet!):
Jaz ivjo Tadeja
Ona (zelo prijazno) O, ivjo, Ana, kako si?
Jaz Ma ja, odpoved so mi dali
Ona (prijazno, soutno) Ojoj, zakaj pa?
Jaz Ma tu ma je bilo vsega, nisem ve mogla tega delati, elodec
se mi je obraal od vseh alitev in podobnega
Ona Pa je bilo res potrebno tako pisati?
Jaz Ja.
Ona (razumevajoe) Saj vsi smo priakovali nekaj drugega, pa
zgleda da se je stvar sfiila
Jaz Ja, ful glej, rada bi kaj pisala, pa me zanima, kako je kaj pri
vas
Ona (vzpodbudno) Ana, saj ve, da je pri nas vedno monost, mi
smo vedno odprti za sodelovanje s tabo
Jaz Ja, saj zdaj je vse v redu z mano, tako da ne bo teav
Ona (navdueno) Super. e ima ideje, si takoj dobrodola
Zmenili sva se za lanek, nekaj o reformah. Ni posebnega. Nekaj o
privatizaciji, kar ni bilo preteko zame. In ona je e rekla Do kdaj
bo to imela? Da bom naredila prostor v Sobotni?
Jaz Do naslednjega petka, okej?
Ona (prijazno, navdueno) Velja! Super!
Kar se je dogajalo nato, je bilo e posebej zanimivo. Nekaj ljudi me
je vpraalo, kako gre in povedala sem jim, da sem dobila prilonost.

DOSJE ROKOMAVHI

285

Med tistimi, ki sem jim povedala, da sem dobila prilonost, je bil,

recimo, tudi nek novinar iz Direkta in Jani. Takrat sva ravno
govorila po telefonu. Torej sem se spravila k pisanju lanka. Za
lanek sem seveda potrebovala izjave. In sem vpraanja po
elektronski poti naslovila na nekaj ljudi. Najbr se strinjate, da mora
novinar napisati, kaj pripravlja in za koga pripravlja lanek, ne? Zato
sem v vsako sporoilo zapisala, da sem ta in ta, ta lanek pa
pripravljam za ta in ta medij. Nisem zapisala, da sem uradno
novinarka tega in tega medija. Vsi so mi normalno poslali odgovore,
razen Joeta P. Damijana, ki je bil takrat neskonno nadut (mimogrede, kako mu gre pa kaj danes? Ah, kako se ivljenje spreminja,
vidite ) in Janje Pavlin, tiskovne predstavnice poslanske skupine
SDS. Celo iz Janevega kabineta so poslali normalen in dober
odgovor. Tekst sem napisala in ga oddala. Vmes sem la na kavo z
Matjaem Joganom. Kdo je to? Ah, nihe. Bil pa je eden od sodnih
izvedencev v primeru Mira Petka. Ker se drui z ljudmi iz Sobotne
priloge (in takrat se je po nakljuju druil e z mano), je dejal:
Mogoe si se res zmenila s Tadejo, ampak Ervin te noe niti videti!
Ja? Zakaj pa? Mar se ta Ervin Hladnik Milhari v javnosti ne
predstavlja vedno kot novinar, ki vedno vse razume? Ja, on res vedno
vse razume. Pazite to: ker se po tekstu ni nihe javil, pokliem na
Sobotno prilogo, a nikogar ni bilo mo dobiti. Izgledalo je, da sta
Ervin in Tadeja izumrla. Pa poljem elektronsko pismo na Tadejin
naslov in zapiem, da me zanima, kaj je zdaj s tekstom. To je bilo 1.
decembra 2005. Napisala je besen odgovor, v katerem je med drugim
pisalo tudi: mi konglomeratov, ki temeljijo na napanih predpostavkah ne objavljamo prepriana sem, da bo nala medij, s
katerim bo lahko komunicirala, Sobotna priloga to ni! E? Ni mi
ni bilo jasno. Pismo je bilo olno in nasploh smotano. lovek ne bi
priakoval, da ena glavnih glav v tako elitnem mediju, kot je
Sobotna priloga, napie (in odpolje) kaj takega. Nimam pojma, kaj
je mislila z napanimi predpostavkami, a nekdo mi je kasneje rekel,
da ultraleviarji itak ne dojemajo niesar, kar se ne sklada tono s
tistim, kar mislijo sami To mi je danes popolnoma jasno. In kaj je

286

ANA JUD

Tadeja mislila s komunikacijo med mano in njimi? In nasploh z

mediji. Pojma nisem imela. Ker nisem vedela, kaj tono se dogaja.
Dogajati pa se je zael Trumanov ov. Poklicala sem jo. Domov. Bil
je e veer. Tudi ta korespondenca je zabeleena, zato bom delek
navajala:
Jaz ivjo, Tadeja, sorry, ker te kliem domov, ampak zanima me
Ona (olno; skorajda vreanje) Ja, to res nenavadno da me klie
domov. Kaj hoe od mene????
Jaz Eeee ne razumem, kaj se dogaja. e tekst ni v redu, ga
lahko e enkrat napiem, ga popravim, saj to res ni frka
Ona (besno, ostro) Ne!!!!!
Jaz Ne razumem. Kaj pa je narobe?
Ona (tako ostro, da je mejilo na napoved izbruha Etne) e ti kaj ni
ve, poklii Ervina, ampak mislim, da sem bila jaz dovolj
jasna!!!!!
Jaz Okej, a mi lahko pove, kaj je narobe, preden se ponovno
zadere name? Kaj se je zgodilo? Saj sva se zadnji vse isto kul
zmenili
Ona (posmehljivo) A kaj da je narobe? Do nas so prile govorice!
Jaz Ne razumem. Kakne govorice? O em?
Ona (cinino, narejeno zoprno) e ti kaj ni ve, poklii Ervina!
Jaz Pa dobro, Tadeja, a mi lahko razloi, kakne govorice, ker ne
vem za kaj gre?
Ona (spet ivno vreanje) Ja, da si se predstavljala kot novinarka
Sobotne priloge!!!!! Ti to nisi!!!!!!!!!!!
Jaz Vem da nisem. Ampak tudi nikjer se nisem tako predstavila.
Rekla sem, da je ta lanek pa za vas in to je vse. Saj to sva bili
tudi zmenjeni Da je bilo tako, lahko tudi dokaem
Ona (besno, kakor iz uma ) Ne!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Mislim, da sem
bila dovolj jasna!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! e ti pa e kaj ni ve,
poklii Ervina!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Jaz A lahko vsaj pove, iz kje izvirajo te govorice?
Ona (sarkastino) Kaj? Kaj?
Jaz Hoem vedeti, kdo iri kakne govorice?

DOSJE ROKOMAVHI

287

Ona (z obotavljanjem) iz iz mesta smo izvedeli!!!!!!!!!!!

Jaz Glej, kar koli je, ni res, e mi da prilonost, da razloim
Ona (ivno) Me ne zanima! Nimava si kaj za povedati! e ti kaj
ni prav, poklii Ervina, sicer pa mislim, da sem bila e jaz dovolj
jasna!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
In, pok, je vrgla telefon dol. V redu. Res se mi ni niti sanjalo, kaj se
dogaja. Kljub temu sem, ne boste verjeli, tekst napisala e enkrat.
15.000 znakov. Dvakrat. V zmedenem poloaju. Oba teksta je sicer
pregledalo kar nekaj ljudi in kar nekaj ljudi ve, kaj sta v resnici
naredila Ervin in Tadeja, kako podlo sta ravnala in lahko tudi na tem
dokaemo, kako sijajno avtonomna sta bila. Nato sem Ervinu
poslala e-mail. Vmes je ibala korespondenca, iz katere boste lahko
razbrali, kakne dvolinosti je bil sposoben ta dobroduni novinar
Ervin Hladnik Milhari, zato zagotovo ne bo niti najmanj odve,
e korespondenco objavim v vrstnem redu (odvijala se je decembra
2005).
Najprej piem jaz (spraujoe in radovedno, razoarano, bolee):
Dragi Ervin
Zanima me, kaj se je zgodilo? Saj e je s tekstom kaj narobe, ga
lahko popravim
Odpie on (nonalantno):
Draga Ana
Tekst je bil slab in ga ne bomo objavili. Izvrna urednica ti je
povedala vse
Spet piem jaz (zaudeno):

288

ANA JUD

Dragi Ervin
Izvrna urednica je tekst zavrnila iz meni nejasnih razlogov. Ker je
bil tekst prej naroen, me zdaj zanima, zakaj je iz meni nejasnih
razlogov zavrnjen
Spet pie on (e bolj nonalantno):
Draga Ana
Izvrna urednica tvojega teksta ni naroila, ampak ti je rekla, da ji
ga polji v presojo. Ker je presodila, da tekst ni dovolj dober, ga je
pa zavrnila. Ualjenost je odve, saj tako ravnamo s tevilnimi teksti
Spet jaz (jezno):
Dragi Ervin (uporaba besede dragi je zelo zanimiva pri posameznikih iz Dela; kljub temu, da so v e-mailu lahko neskonno svinjski,
na vrhu e vedno napiejo besedo dragi)
Izvrna urednica je tekst naroila, kar lahko dokaem, zato se ne
sprenevedaj in povej, v em je problem (dokaz, da je bil tekst
naroen, je posnetek dialoga med mano in Tadejo Zupan Arsov; 23.
november 2005; e nekdo ree, da bo naredil v asopisu plac, da bo
lanek objavil, potem sklepa, da je pa naroen, mar ne? Nikjer ni
bilo reeno, da naj tekst pride samo v presojo; ej, po pravilih, ki
veljajo v nai dravi, morajo uredniki tekst plaati, eprav ga ne
objavijo, a lahko e vedno izstavim raun za nazaj, zdaj ko vidite,
da je bil tekst prav zares naroen in sta Ervin in Tadeja fino lagala
naokoli?)
In spet odpie Ervin (precej lanivo):

DOSJE ROKOMAVHI

289

Draga Ana
Izvrna urednica teksta ni naroila in ga tudi objavili ne bomo
Spet zapiem jaz (v oku, jezno, razoarano):
Dragi Ervin
Vseeno mi je, e ga bo objavil ali ne, hoem vedeti, v em je problem Hoem vedeti, kaj se dogaja, kajti moram ti povedati, da se
mi zadnje dni dogajajo izjemno udake stvari (to so bili prvi
dnevi, ko so zaeli mali eksekutorji iriti lanivo elektronsko poto,
ko je na prisrni piarovec Francelj klicaril naokoli in se trudil, da
bi Ano Jud uniil. Zakaj e, Francelj? Kar tako? Ker si v osnovi pa
sposoben najbolj ostudnih nainov lobiranja? Ker so tvoji izvirni
grehi pohlep-jeza-porenost-zavist neskonni? Jah )
Spet on (tokrat e aljivo in poleg tega e lanivo):
Draga Ana
Predstavljala si se kot novinarka Sobotne priloge in vsakemu, ki nas
poklie in preveri, ali kdo pie za nas, ali ne, pa povemo, e je res
ali ne. Pogledal sem na seznam sodelavcev Sobotne priloge in tvojega
imena na njem nisem zasledil, zato smo vsakemu, ki nas je poklical,
to povedali
Spet jaz (zelo jezno):
Dragi Ervin
Kaj? Ne razumem ve niesar! IN TO NI RES! LAHKO DOKAEM,
DA TO NI RES! RAZUME???????????! NIKJER SE NISEM
TAKO PREDSTAVILA! IN TO LAHKO DOKAEM. Ampak, a mi

290

ANA JUD

lahko vsaj na kratko razloi, kaj za vraga, kaj je, kaj se sploh
dogaja????????????????????????????????
Nekaj dni premora. Odklopim se. Govorim z nekaj ljudmi. Nekdo
me potolai: Ti misli, da bi moral biti Ervin dober in poten samo
zato, ker zgleda kot prijazen medvedek? Strezni se, ni prvi, da te je
zajebal, nisi edina, ki jo je grdo zajebal. Na njega se ve nikdar ne
obraaj. Nekdo drug, ki je imel z Ervinom podobno nizke izkunje
(osebno), je dejal: Brez skrbi, priel bo dan, ko ga bodo odplaknili
od tam! Kmalu! Nekdo, ki je e vedel, kaj se dogaja, je rekel:
Morala bo v NUK, kjer imajo odlino knjigo. Naslov je Operacija
Bild. To je bil v resnici povod za mojo prvo knjigo. Piem, piem vmes e en e-mail. e cinino, ker vsi nekaj vedo, jaz pa
ne, napiem in poljem Ervinu naslednje vrstice (umirjeno, a
zajedljivo):
Dragi Ervin
akam, da mi razloi, kdo te je poklical in kar koli preverjal? Pa
hitro, ker nimam veliko asa, zelo sem zaposlena Saj najbr ti ne
bo teko izbrskati odgovora na moje vpraanje, a ne?
V mojem elektronskem predalu je zazijal molk. Ja, tukaj je Ervin
Hladnik Milhari, ki ima bojda vedno na vsako vpraanje odgovor,
hitro umolknil. Tukaj Ervin Hladnik Milhari ve ni imel odgovora.
Ja, kako pa to? Si ni mogel niesar kredibilnega tako hitro izmisliti?
Ej, se ti ne zdi, Ervin, da mi dolguje ODGOVOR? Pa saj. Itak ga ne
bo. In ni problema. Tudi, e bi bil, bi bil spet nekaj olnega ali
neresninega, sicer pa je e vseeno. Ervin je passe. elim mu vse
najbolje, res, elim mu lep preostanek ivljenja, eprav vem, da on
meni eli vse slabo in bedno. Nizko. alostno. Da tako ravna lovek,
ki se predstavlja kot sijajen novinar in urednik.
Brezizhodnost poloaja. Zavrl, Poar, Vukovi in ljudje podobno
nizkih ivljenjskih nazorov so e irili pisma, ki naj bi jih bila pisala

DOSJE ROKOMAVHI

291

jaz. Aha Nekdo iz Dela mi je povedal, da je pisma dobil zdaj e

nekdanji predsednik uprave Dela Toma Perovi, da so jih dobili
skorajda vsi na Delu. Vem, da je za zadevo zelo dobro vedel
eminentni Delov kolumnist Boris Je, denimo. Pa? Ni. In ne boste
verjeli, ko vam bom tole povedala, ampak je res: kaj mislite, kdo je
bil eden glavnih virov za grde lanke v Direktu, ko so ruili Perovia
in je prihajal Slivnik? Jah, Boris Je. peca. Enkrat je Poar rekel
novinarki Marjeti Bogataj: Pridi, pridi v mojo pisarno dal ti bom
telefonsko tevilko do Borisa Jea. Njega bo poklicala, on vse ve,
njega poklii rekel mi je, da bo vse povedal Si predstavljate,
da je tako eminenten kolumnist, ki pie za Sobotno prilogo Dela,
hkrati e Poarjev informator? Groza. No saj, zdaj vsaj vidite, kaj v
resnici berete, ko berete slovensko asopisje. Jadran Vatovec, novinar
Slovenskih novic, mi je ele pozneje, ko sva se nakljuno sreala,
po izidu knjige priznal: Ana ogromno ljudi je dobivalo e-maile Jaz sem pa rekla: Saj za Poarja e vemo, kako primitivno
funkcionira, ampak Zavrl in drugi resni ljudje, resni novinarji,
resna sodrga. On je soutno rekel: Saj to, to je najbolj grozno, da
gre Zavrl kaj takega poet da taki ljudje pono kaj takega! Ja,
res grozno. Toliko ljudi ve, pa nihe ne preprei. Tudi Ervin Hladnik
Milhari in Tadeja Zupan Arsov sta vedela, pa nista pomislila, da
bi ukrepala. Lahko bi mi povedala. Pa mi nista. Lahko bi poklicala
policijo. Nista. Bedno. Mar ni bedno? Neustrani Ervin Hladnik
Milhari, ki je poroal iz obleganega Vukovarja in obkoljenega
Sarajeva, kjer so mu rapneli granat bojda vsakodnevno letali okoli
glave ah no, tukaj pa ni premogel toliko poguma, da bi poklical
policijo in dejal, da se dogaja nekaj udnega? Aha, Ervin Hladnik
Milhari je verjel Poarju in Zavrlu, kdo so v resnici ljudje, ki
verjamejo Poarju in Zavrlu pa ste v tej knjigi e lahko prebrali. Poleg tega so takrat vsi verjeli Poarju in Zavrlu. Poleg Ervina&Tadeje
je e trop ljudi pomagal iriti lai.
In veste, kaj je nazadnje prilo iz tistega teksta o privatizaciji?
Pazite to, kaj bolj idiotskega si lovek res ne more zamisliti:
Ervin&Tadeja sta na koncu sproducirala veliko la, da sem bojda

292

ANA JUD

hotela narediti intervju z Jano in sem se predstavila kot novinarka

Sobotne priloge. Sanja se mi ne, iz kje sta potegnila tako nebulozno
interpretacijo, ampak ej? Ervin, Tadeja? Je vse v redu z vama,
imata kakno res hudo vroino, ki vama onemogoa jasno presojo?
Ja, saj, bila je zima, mrzla, viroz je bilo veliko bila je tudi tista, ki
se je irila preko elektronske pote Kaj sta imela od trgovanja s
tako lanivo informacijo, sta morda kaj dosegla? Morda sta. Ampak,
kaj pa zdaj, ko sem napisala resnico? Kaj bosta pa rekla zdaj?
Jaz lahko o tem neobremenjeno piem, ker imam resnico v rokah.
Sorry, Ervin, kar si storil, je alostno. Jasno, leviarsko
celo udbomafijsko
Vmes so se na Delu zamenjali efi. V hio so prinesli nova
pravila. S katerimi se marsikdo od tamkajnjih novinarjev ne strinja,
ampak tako pa je. Novi efi nova pravila. Ni posebnega. In bojda
velika cenzura Zato so nekateri tamkajnji novinarji strano hitro
zamenjali ploo in zdaj kar naenkrat ve ni problem glasno govoriti
o cenzuri. Zdaj je to celo zaeleno, kajti zdaj se cenzura menda prav
zares dogaja. Aha kot da se prej ni Moram priznati, da se po
malem zabavam, ko vidim, da isti Delovi novinarji, ki so me psovali,
ker sem povedala, kaj se je zgodilo, ja, da tono ti Delovi novinarji,
ki so me obtoevali, da sem NELOJALNA, danes, ko tu in tam letijo
iz Dela kakni njihovi lanki, na ves glas javskajo o cenzuri in jih
po najhitreji moni poti poiljajo v Mladino ali kamor koli e. Ne,
nikakor jim ne privoim cenzure, nikakor jim ne elim ni slabega,
a isto sluajno se mi ob tem porajata vpraanji:
Poglejte, e je bilo moje dejanje res NELOJALNO, mar dananja
dejanja teh novinarjev niso enako NELOJALNA?
Je LOJALNOST hlebec kruha, ki ga ree in ree in ga vsaki
odree le toliken kos, kot ti ga trenutno ustreza? Se merila tako
hitro spreminjajo? Ja? Zanimivo.

DOSJE ROKOMAVHI

293

No, ne vem, kaj vse se dogaja znotraj Dela in me naeloma niti ne

zanima, dasiravno mi zanesljivi viri vsake toliko povedo, da se v
rni stolpnici skorajda vsak dan fejst skregajo. Eden velikih prepirov
se je zgodil konec aprila 2006, ko je Delo cenzuriralo tekst, ki ga je
bil napisal tedanji odgovorni urednik Sobotne priloge Dela Ervin
Hladnik Milhari. Besedilo z naslovom Maj 2004maj 2006 bi
moralo biti objavljeno 29. aprila 2006, vendar je lu sveta zagledalo
le na spletnih forumih, posamezni mediji pa so se razpisali, da Delo
cenzurira. Ker ta nesreni Ervinov tekst ni bil objavljen prav nikjer
e se ne motim, je bil ravno tako kot nesreni Fischer objavljen
samo na internetu , ga objavljam v knjigi in naj ga prebere im ve
ljudi. Besedilo
Kaj naj naredimo iz tega papirja? smo se vpraali pred dvema
letoma.
Zakaj se ne bi drali tradicije in ga ohranili kot intrument, skozi
katerega druba komunicira sama s sabo?
Zato smo ukinili prevode iz tujega tiska.
Investirali smo v novinarske tekste, ki so bili od zaetka do konca
narejeni v hii, in objavljali relevantna mnenja zunanjih sodelavcev.
Prav presenetljivo je, kako pogosto se je asopis dal brati. Bil je
toliko svetel, kolikor je druba okoli njega bila pripravljena biti
veseljaka, in toliko mranjaki, kolikor se v spodobni drubi e
sme. Kadar ni imela kaj povedati, je zletel mimo, kadar je bilo kaj
rei, je vedno zmanjkalo papirja. In prostora je zmanjkalo skoraj
zmerom.
Pisci so dobili eno samo ljubee navodilo. Naj upotevajo pametnega bralca, ki rad bere, in naj mu sproti dajo vse elemente za razumevanje besedila. Formalno je to zelo konservativna naprava, ki pa

294

ANA JUD

je vsebinsko tolerantna do vsega, kar je napisano v sodobnem

jeziku.
To so avtorji, ki so delali za tega bralca.
Ervin Hladnik Milhari, Tadeja Zupan Arsov, Uro kerl, Marija
Zidar, Botjan Videmek, Jure Eren, Patricija Maliev, Matej Mlja,
Vesna Milek, Mija Repov, Boris Je, Dejan Puenjak, Sonja Merljak,
Dragia Boskovi, Martina Rotar, Jelka Dolinar, Anamarija Urbanija,
Svetlana Ristin, Marko Zorko, Peter Kolek, Joe Pirjevec, Joe
Poglajen, Andrej Gustini, Toma Mastnak, Alenka Puhar, Zdravko
Dua, Drago Janar, Marko Mandui, Botjan Kocmur, Veso
Stojanov, Robi Poredo, Michael Manning, Goran Klemeni, Brane
Kastelic, Brane Piano, Jasmina Dvorek, Ale Bravniar, Metka
Dolenec, Agata Tomai, Saa Vidmajer, Rok Kajzer, Branko Soban,
Manca Juvan, Peter Groznik, Vladimir Alkalaj, Luj prohar, Stanka
mon, Brina vigelj Merat, Milan Pajk, Duan Jovanovi, Bojan
Brecelj, Barbara urk, enja Leiler Kos, Jana Valeni, Ana Jud,
Jana Takar, Botjan M. Turk, Gorazd Planini, Samo Rugelj,
Svetlana Makarovi, Avgust Pudgar, Rok Praprotnik, Marko Peauer,
Erwan Fouere, Jelena Gaea, Saa Petejan, Zdenka Lindi-Draga,
Barbara Kramar, Bla Samec, Saa J. Maechtig, Matej Makarovi,
Alvaro de Vasconcelos, Toma vagelj, Slavoj iek, Franci Boi,
Vojko Flegar, Mio Renko, Janez midovnik, Vladko Began, Bojana
Kunst, Peter Boi, Tone karja, Suna Tancig, Marko Jakopec, Ralf
Dahrendorf, Boris Juki, Marko Koevar, Boo Maanovi, Diana
Zajec, Eva Senar, Iztok ori, Marko Kos, Miha Jenko, Pavle
Kornhauser, Ivan tuhec, Boris ibej, Zorana Bakovi, Boris Kutin,
Ahmed Buri, Joe Mencinger, Milan Ili, Davorin Tome, Uro
Hoevar, Nina Hruova, Lenart J. Kui, Samo Fakin, Bernarda
Jeklin, Stojan Pelko, Daoud Kuttab, Rudi Rizman, Borut Ronevi,
Mojca Kumerdej, Peter erjavi, Vito Divac, Marko Milosavljevi,
Hani Shukralah, Boris Bergant, Damijan Virek, Robert Shiller,
Aleksandra Ili, Mojmir Mrak, Bogo Zupani, Barbara Hoevar,

DOSJE ROKOMAVHI

295

Andreja ibret, Danilo Trk, Mojca irok, Marko Jamnik, Darko

trajn, Simon Popek, Igor Vidmar, Branka Grujii, Veljko Njegovan,
Mitja Merol, Izza Cigleneki, Boris Pahor, Marijan Zlobec, Dragan
ivadinov, iga Vodovnik, Vlado kafar, Ale ak, Toma Wraber,
Mladen Dolar, Primo Cirman, Maks Tajnikar, Aleksander Smole,
Anton Bebler, Jurij Gustini, Dejan Vodovnik, Renata Salecl,
Henrietta L. Moore, Mitja ok, Vera Avi, Silva eh, Maja Grgi,
Dunja Klemenc, Mkhaimar Abusada, Matja Hanek, Dimitar
Anakiev, Primo turman, Jelka utej Adami, Bogomir Kova,
Mateja Babi, Martina Cajnkar, Majda Vukeli, Polona Malovrh,
Damjana Stameji, Andrej Kri, Ura ivic, Vinko Korent, Maja
Hitij, Goran Ivanovi, Simona kul Tomi, Joe Zver, Izar Lunaek,
Veronika Klannik, Andrej Krbavi, Bla Kovca, Adisa Busuladi, Botjan Beri, Aleksander Aristovnik, Marjan Horvat, Borut
Brumen, Marua Krese, Boris Pleskovi, Maja Breznik, Duan
Mramor, Grega Repov, Franjo tiblar, Michael Benson, Peter
Krei, Katja Ro, Boidar Jezernik, Ale Berger, Mojca Drar
Murko, France Arhar, Toma Brate, Boo Repe, Botjan Vasle, Janez
uteri, Oto Giacomelli, Dimitrij Rupel, Igor Anti, Milan Kova,
Janko Prunk, Janez midovnik, Matija Grah, Bernard Bri,
Aleksander Keeljevi, Slavko Splichal, Matja Omladi, Meta Skok,
Mirjam uk, Meta Kuar, Vojko Urbani, Jana Unuk, Nil Baskar,
Igor Prassel, Ale ernivec, Igor Modic, Sabina Mihelj, Peter
Kovai Perin, Igor Anti, Igor Zaplatil, Matej Drunik, Katja
Zakrajek, Klemen Jakli, Brankica Petkovi, Miklav Komelj, Maja
Weiss, Joe Poganik, Damijan Kozole, Janez Lapajne, Mavric Pivk,
Jak Koprivc, Borut Grgi, Marcel Koprol, Tomi Lombar, Boris
Gorupi, lomo Avineri, Veljko Rus, Anita Ogulin, Alenka Kuhelj,
Andrej Adam, Hanno Hardt, Matej Koir, Janez Jerovek, Maja Ro,
Samo Kuto, Igor Brlek, Miha Zadnikar, Jure Engelsberger, Maa
Gedrih, Aljoa Rebolj, Jernej Stritar, Lojze Ude, Urh Soboan, Mojca
Osojnik, Franc Mikloi, Ksenija Punik, Duan Plut, Gaper
Dovan, France Buar, Zdenko Petan, Vasko Simoniti, Nicolas
Tenzer, Karol Jakubowicz, Bine Korde, Tatjana Capuder, Ahmed

296

ANA JUD

Buri, pela ink, Nikolai Jeffs, Milan Vogel, Lojze Weiser, Jakob
Klemeni, Voranc Vogel, Igor Masten, Joe P. Damijan, Diego A.
Gomez Devetak, Valentina Plahuta Simi, Damjana Zupan,
Spomenka Hribar, Neva Nahtigal, Damijan J. Ovsec, Maja Megla,
Aleksander Zorn, Nerina T. Kocjani, Tatjana Graham Usher, Ivan
Svetlik, Andrej Trampu, Marjan esen, Marjeta otari, Gorazd
V. Mrevlje, Janez Petkovek, Ciril Ribii, Bojan Basker, Marco
Vacca, Damijan Virek, Arne Hodali, Janez Potonik, Miha Ceglar,
Jiri Pehe, Janez Tomai, Arijana Brezigar, Sao Polanec, Suzana
Koncut, Kristina Boi, Anica Miku Kos, Vojko Volk, Tone Perak,
Ivan Bernik, Slavko Kurdija, Brina Malnar, Samo Uhan, Darijan
Koir, Boena Krinik, Boris Vezjak, Botjan Krisper, Damijan
Slabe, Andrej Pozni, Matja Albreht, Tone Vogrinec, Jure
Brankovi, Jela Krei, Zdravko Latal, Ivan Kristan, Ale Stergar,
Gabi ainovi Vogrini, Peter Mlakar, Samira Kentri, Ivana
Godnik, Ksenija Berk, Urula Cetinski.
Konec besedila
Zakaj ta tekst ni bil objavljen, pravzaprav ni znano. Bi se zgodilo
kaj hudega, e bi bil objavljen? Ne. Pa tudi ker ni bil objavljen, se ni
zgodilo ni hudega, razen tega, da vemo, da je bil tekst cenzuriran,
cenzura pa ne bi smela biti dopustna. Tukaj se je Delo zganilo. Nastal
je tak vik in krik, kot da bi Madarska napadla Slovenijo. Prvo
vpraanje, ki se poraja: Zakaj tisti Delovi novinarji danes ne molijo,
e so molali neko? Aha, ker zdaj cenzurira nekdo drug, kajne?
Nekdo, ki ni njihov. Ko so cenzurirali njihovi, je bilo pa vse okej
Kajti, ko so cenzurirali njihovi, to itak ni bila cenzura, ampak kaj
e? Vendar me je, bolj kot to, da je bil tekst cenzuriran, presunilo
dejstvo, ker sem v zgornji polovici teksta, bolj za zaetku natevanja
imen in priimkov soustvarjalcev Sobotne priloge, zasledila tudi svoje
ime. Jaz sem soustvarjala Sobotno prilogo? Kdaj pa, e smem
vpraati!? Aha, tista dva teksta spomladi-poleti 2004? Tisto je bila
malenkost. Bistveno je, kaj se je zgodilo po odhodu iz Direkta. Kar
ste e lahko prebrali. Kar je dokumentirano. Potem pa se moje ime
znajde na spisku Ervinovih in Tadejinih soustvarjalcev Sobotne

DOSJE ROKOMAVHI

297

priloge. Jasno, Ervin in Tadeja sta elela pokazati, da sta bila super
in sploh the best, pa sta potrebovala isto vsako ime, ki bi lahko
pripomoglo k dokazovanju, kako zelo sta bila pestra, a ne? Ko je
bila nuja, sta bila pripravljena vzeti tudi MOJE ime. Ne vzeti, kje
pa, kar pograbila sta ga. Nujno sta ga potrebovala. MORALA sta
imeti MOJE ime. Res, beda od bede. Mene bi bilo kaj takega sram
narediti. Da najprej nekoga uniuje, ko se sam znajde v riti, iz
katere ti lahko malo pomaga tudi tisto ime, ki si ga prej klatil in
unieval, ja, potem pa ga pograbi, uporabi in pokae, glejte, oh,
kdo vse je delal zame!
Hej, Ervin Hladnik Milhari, e si se me tako grdo in bedno otepel
decembra 2005, zakaj me nisi izpustil iz svojega seznama tudi aprila
2006?
e si mi v elektronskem pismu iz decembra 2005 napisal, da me ni
na tvojem seznamu sodelavcev, zakaj si moje ime aprila 2006 kar
tako zapisal na seznam svojih soustvarjalcev?
e me ni bilo na tvojem seznamu decembra 2005, me tudi aprila
2006 ne bi smelo biti, kajne?
Ja, zakaj naredi kaj takega? Ker hoe dokazati, kako si bil pester?
V resnici pa sploh nisi bil pester? Z mano Ervin in Tadeja nista
bila prav ni pestra. In tudi nisem edina, ki sta ji metala nizka
polena. Tam nekje, kjer je v seznamu zapisano moje ime, je zapisano
tudi ime Botjana M. Turka. Ja, kar vpraajte ga, kaj in koliko pa je
on lahko pisal za Sobotno prilogo, kako sta bila vrtikarja Ervin
in Tadeja super kul do njega, pa boste videli o em govorim. Potrebujete e kakno dokazilo o dvojnim merilih, ko gre za cenzuro? Saj
vem, kaj bodo posamezniki iz Dela zdajle zarohneli: TVOJ TEKST
JE BIL SLAB! Pardon? Resda ni bil ravno briljanten, a ravno zato
sem dala napram nesrenemu Joschki e tekst Ervina Hladnika
Milharia, ki tudi ni bil ni posebnega. Pravzaprav je bil precej

298

ANA JUD

slab, e e enkrat opomnim na to, da smo se na seznamu, s katerim

je Ervin elel pokazati, kako dobroduen urednik je bil, ki je dal
vsakomur monost in je bila Sobotna priloga pod njegovim vodstvom
nasploh pestra, ker so lahko pisali prav vsi, znali tudi tisti, ki nas je
LEPO ZJEBAL V GLAVO! Oba teksta sta bila torej bolj ali manj kr
neki. Ampak pri mojem tekstu so repovi znoreli in zadevo utiali,
pri Ervinovem tekstu pa so repovi vrgli v zrak vso dravo. Le za to
gre: za dvolinost! Saj ne, da je danes kaj drugae. Vrtikarstvo se
nadaljuje; ploa se je zamenjala, kulise so se zamenjale, igra pa je
ista, le da zdaj igra drugi orkester No, najveja piarovska napaka,
ki jo je storil Peter Jani, je bila nedvomno ta, da je v izjavi za
javnost dejal, da je Ervina odstavil zaradi izobrazbe. Vsi vemo, da
ga ni odstavil zaradi izobrazbe, vsi vemo, da ga je odstavil zaradi
trenj, ki so bila znotraj Dela, in vsi vemo, da sedanja oblast isti
novinarje in urednike s takimi izgovori, kot je vpraanje izobrazbe.
Tudi na TV Slovenija je podobno. Vpraanje izobrazbe je le izgovor.
Da gre za oitne izgovore, pria nedoslednost. Na Delu je na kupe
tistih, ki nimajo izobrazbe. Na TV Slovenija je na kupe tistih, ki
nimajo izobrazbe. A brez skrbi, da vseh ne bodo poistili. Tistih, ki
so politino primerni, se ne bodo lotili. Kdor ni politino primeren,
leti. Uradno zaradi prenizke izobrazbe, v resnici zaradi politine (ali
kakrne koli druge) neprimernosti. To je pravzaprav izjemno slaba
strategija. Ker je prozorna. e najbolj mali ljudje jo spregledajo in
razumejo. In
NI NI NAROBE S TEM, DA ODSTAVLJAJO POLITINO
ETABLIRANE UREDNIKE!
TO JE PRAVILNO!
NAROBE JE, KER NASTAVLJAJO ENAKO POLITINO
ETABLIRANE UREDNIKE!

DOSJE ROKOMAVHI

299

Moram pa priznati, da sem se odkrito nasmejala, ko sem kmalu za

tem, ko so Ervina Hladnika Milharia na Sobotni prilogi odstavili,
v Mladini prebrala z njim intervju in v intervjuju spet flancarije,
kako je bil on avtonomen in tako naprej. Ervin je bil avtonomen
urednik? Veste kaj, Ervin je bil lani na novoletnem uru pri Jani,
no, ko mu je zaelo goreti pod petami, pa je v uvodniku v Sobotni
prilogi napisal, da je to isto kot e bi zmagali Nemci; nekaj tednov
za tem pa je v Mladini spet izjavil, kako je on bil na kosilu z Ruplom,
in da je kosilo z Ruplom druaben dogodek, on pa na druabne
dogodke pa rad hodi in bi brkone e el, e bi ga Rupel e povabil.
Ej, si morda predstavljate, da bi leta 1944 el Josip Broz Tito k Adolfu
Hitlerju na boini party? Teko. Ne more ljudi najprej ozmerjati,
da so okupatorji, nato pa hoditi z njimi na druabne dogodke. To
je vendar dvolino. Ali ne? Poleg tega sem sama pri Ervinu dobila
obutek, da bi bil za glavni (udobni) poloaj na Sobotni prilogi
pripravljen napisati tudi kolumno z naslovom I LOVE JANEZ
JANA!, e bi ga potem kakopak pustili tam. al. Seveda ga ne bi
pustili na poloaju. etudi bi napisal kolumno s taknim naslovom.
Vidite, zakaj je dobro, da so se na Delu zamenjali glavni kadri? Ker
je bil e skrajni as, da nekdo razhajka to samoveno leviarsko
bando, zaradi katere Dela itak ni bilo ve mogoe brati, a zakaj je
slabo, ker so se na Delu zamenjali glavni kadri? Saj ker dobi
lovek danes, ko lista po tem asopisu, obutek, da velja pregovor
staro odide, pride novo in postane staro. Ne v smislu ljudi, pa pa
v smislu vsebine Dela. al. Sama tudi priznam, da Dela ve ne
kupujem. Iz subjektivnih razlogov, ampak nikar ne pozabite, da moje
mnenje ostane na policah v knjinicah, ne pozabite, da moje mnenje
tudi kupujejo v knjigarnah, moje mnenje torej ima doseg in povzroa
mali vpliv, mar ne? Res je, da sem jaz niko i nita, toda hkrati sem
potronik. Kupec. e se iz nekih razlogov odloim, da ve noem
biti kupec in s svojim mnenjem prepriam e koga, e ve ljudi, je to
e mala-mala koda. V tem se odraa dejstvo, da je vsako mnenje
pomembno, vsako mnenje ima vpliv. Ne more imeti moje mnenje
vpliva na uredniko politiko, lahko pa ima moje mnenje mali vpliv

300

ANA JUD

na potronike. Odloitve potronikov pa lahko imajo vpliv na

uredniko politiko. A zakaj sama Dela ve ne kupujem? Preprosto,
noem prebirati narekovanih in nerazumljivih tekstov Aristovnika
in Beria, noem prebirati tekstov Marka Milosavljevia, loveka,
ki je pomagal mojim eksekutorjem in se mu objavljanje lairanih
tabloidnih lankov oitno zdi povsem sprejemljivo, noem kupovati
asopisa, v katerem objavlja Matej Mlja, lovek, ki je pomagal iriti
lano elektronsko poto o meni, lovek, ki je iril lanive govorice.
Saj plan je bil taken, mar ne? Da me poleg asopisne hie Dnevnik
pokoplje e asopisna hia Delo, kajne? No, e bi bil na Delu e
vedno Perovi, bi se to zagotovo zgodilo. al. Kajti Perovi, ki smo
ga na POP TV klicali najveji traar v dravi, je lovek, ki prisega
na Poarja&Zavrla. Poglejte no, saj najbr veste, da Vladimir
Voduek toi asnik Slovenske novice, ker je vdiral v njegovo
zasebnost in pisal o njem hudobne stvari. In to v asu, ko je bil
predsednik uprave na Delu Perovi. Voduek in Perovi se dobro
poznata, saj sta vrsto let na POP TV delala skupaj in Perovi je dobro
vedel, da se Voduek trenutno pa spopada z doloenimi teavami.
Perovi bi Voduku lahko pomagal. Lahko bi prepreil objavljanje
hudobnih lankov v Slovenskih novicah. A tega ni storil. Tega res
ne razumem. Kako je bil lahko Toma tako hudoben. Na POP TV
smo ga imeli vsi zelo radi, ker je bil totalno kul. Ko je odel na
Delo, je postal drug lovek. al. Danes Voduek toi in prepriana
sem, da bo v tobi zmagal. Kajti ni pomembno, kaj on dela v
zasebnosti, kaj se dogaja z njegovo druino, dejstvo je, da je intima
zakonsko zaitena, in ko kaken medij zakonsko zaiteno intimo
kri, je zadeva iztoljiva. Sploh nima veze, da je Voduek javna
osebnost in ga vsak dan vidite na televiziji. Tudi javna osebnost ima
pravico do zasebnosti. In sploh nima veze, da je Voduek svojevrstna
oseba, saj je tudi meni storil kopico zoprnih stvari in sem vasih e
danes malo jezna nanj, ampak tako groznih rei, kot so mu jih storili
tabloidni mediji, mu ne privoim, ker tega ne privoim absolutno
nikomur, ker sem trdnega mnenja, da si prav nihe, ne glede na to,
kdo je in kaj je storil, take obravnave v medijih ne zaslui. Zato ne

DOSJE ROKOMAVHI

301

razumem, kako je lahko Perovi vse to dopual. In to je tono to:

e bi bil Perovi marca letos e vedno predsednik uprave Dela, bi
me Slovenske novice raztreile. Odgovorni urednik Slovenskih
novic Marjan Bauer me strano sovrai. To je dejstvo, ki je
dokazljivo. e od polkandala s Fischerjem me strano sovrai. O
meni je e vsa leta plasiral vrsto grdih govoric in lani se mi je celo v
obraz pohvalil, da je on poskrbel, da nimam ve vstopa na Delo. No,
zdaj ga imam, ampak vsa ta leta (in e danes) so se naokoli valjale
nartno plasirane lai. Grozljivo, mar ne? In lahko ste prepriani, da
Koir (e bi bil e vedno odgovorni urednik Dela), ne bi brskal po
poroilih STA in iskal vesti o izidu moje knjige in na to temo pisal
uvodnikov, kot je to poel Jani. In ne bi bilo mojega intervjuja v
Oni, recimo. Vse je povezano. Mislim, da je po vsem tem povsem
jasno, da menim, da je popolnoma pravilno, da so Perovia odslovili
z Dela in zamenjali tudi preostalo garnituro. Izkljuno zato, ker je
nova garnitura bistveno bolj loveka. Nikdar si nisem mislila, da
bom kdaj kaj takega dejala, ker so bila moja mnenja pa drugana,
ampak s Slivnikom se lahko lovek bistveno bolj normalno pogovarja
kot s Peroviem, ko je bil e na Delu. Z Markeem se lahko stvari
normalno zmeni. Zanimivo. Jaz, ki me opisujejo kot udako
udakinjo in mojega dela prej itak nihe ni razumel, najdem v teh
ljudeh absolutno ve razumevanja, kot sem ga nala pri kaknem
Ervinu Hladniku Milhariu. Zato, ker si ti ljudje dajo vsaj kaj
dopovedati in znajo celo posluati. Ko sta se Ervin in Toma
posmehovala in se naslajala na okrutnostmi, ki sta mi jih pripravila
Poar in Zavrl, je Slivnik rekel, da bo e vse v redu. To se dobro
spomnim. Bi Ervin in Toma kaj takega rekla? Bi Ervin in Toma
pomagala? E, figo bi pomagala! Nikdar ne bi pomagala! Meni!
Poarju in Zavrlu pa ja! Pomagala sta, ja, pomagala sta, da bi me
im bolj uniili! Beda od bede! Gniloba od gnilobe! In vem, da tudi
ni ravno tako, da bi poslej na Delu z biem pretepli vsakogar, ki ne
bi hotel kuniti tal pred Jano ali magari Slivnikom. Jaz esa takega
nikdar ne bi naredila in esa takega zagotovo tudi ne bom naredila,
a s temi ljudmi vseeno NORMALNO komuniciram. Posameznikom

302

ANA JUD

pa vseeno ne bom nikdar odpustila, kar so storili. Da je Mlja to

poel (iril lai), da so to poeli drugi z Dela, je dokazljivo (tudi) z
dialogom, ki se je odvil zadnji teden v letonjem februarju v lokalu
na ljubljanskem gradu. Akterja: jaz in Matja Jogan. Objavljam
delek (sorry Matja, ker sem tako vestna v beleenju vsega, kar se
mi dogaja; morala sem se navaditi, ker so se mi dogajale res udne
stvari! Izkunje; Trumanov ov, pa):
On No, saj e zelo veliko ljudi ima to tvojo knjigo hehe
Jaz Kako to misli?
On Kot pravim zelo veliko ljudi ima odlomke hehehe
Jaz Kakne odlomke?
On Iz tvoje knjige o seksu
Jaz Nobene knjige o seksu ni!
On Seveda je hehe
Jaz Kaj ti sploh govori? Knjiga je o Direktu!
On Ampak oni imajo odlomke iz knjige o seksu hihihi
Jaz Ampak jaz nisem napisala nobene knjige o seksu
On Seveda si Mlja se ful smeji malo se pa tudi sekira, no,
saj jaz sem se tudi malo sekiral saj najbr se zdaj sekira pol
drave, hahahaha
Jaz Kaj? Mlja? Kaj ima pa on s tem?
On On ima tudi odlomke iz knjige o seksu, haha
Jaz Ti si smotan. Vem, da se dogaja nekaj udnega, ampak ne vem,
kaj vse
On Jajaja, saj vsi vedo, s kom spi
Jaz Z nikomer
On No, se pa daje dol ah jah
Jaz Ja pa kaj potem, e se dajem dol? A mogoe krim kaken
zakon!?
On Cela drava bo izvedela, s kom spi, cela drava e ve
Jaz Kdo ve in kaj ve?
On S kom fuka hehe
Jaz Kdo ve? No? Kaj ve? No?
On Mlja ve vse

DOSJE ROKOMAVHI

303

Jaz Od njega se mi obraa elodec, kaken primitivne je kdo

drug ve? Kaj ve?
On Ja, Mlja je rekel, da Ervin in Tadeja isto pa Vesna skoraj
vsi tam na Delu, Mlja je rekel, da se je tisti tvoj zadnji od
skrbi, kaj je v knjigi, v Daktariju napil, pa Milosavljevi tudi ve
vse in je rekel, da te knjige pa on nikdar ne bo podprl
Jaz Komu je rekel kaj?
On Ja, tam na Delu so se pogovarjali
Jaz Glej, ne da se mi pa kaj ve vse? Kaj?
On Ma govorijo o tebi hehe
Jaz Kaj pa imajo govoriti o meni? Res sem strano zanimiva, e
pri vseh drugih temah, ki so pomembne v tej dravi, nimajo niesar
pametnejega za vlaiti po zobeh kaj?
On S kom fuka
Jaz Ne da se mi ve pogovarjati. Odpelji me domov. S takimi
besedami se mi gnusi, utrujena sem, vsi pritiskajo name a
sploh razume, kaj se mi dogaja???????
On Jajaja, haha, saj ko bodo te tvoje afere in aferice le ven, ti
tudi noben Jani ve ne bo mogel pomagati hehehe
Jaz Kdo!?
On Jani
Jaz Ne razumem Utrujena sem, razume, polno glavo imam vsega Kdo je to?
On Jani
Jaz Kul kaj ima pa spet on s tem? Grem domov sita sem
tvojih bu
On Jajaja, tako ga kliejo, ker ne zna niti vejice postavljati, hahaha
ti si se pa zaela druiti s temi zaostalimi desniarji Mlja
je rekel, da je imel ful slabo predstavitev in komaj akajo, da ga
na Delu zjebejo hahahaha
Jaz Moj bog, kaken idiot si ti ampak res Matja, oprosti, ker
ti to pravim, ampak idiot si midva v resnici nikdar nisva bila
prijatelja, a ne? Nikdar! Odpelji me domov, ali pa grem sama
Nadaljevanje dialoga ni tako zanimivo ker obsega moleo pot

304

ANA JUD

domov in nekaj Matjaevih telefonskih klicev v prazno in njegovo

sms sporoilo, v katerem mi je prijazno sporoil, kaj je videl nazadnje, ko je pogledal na Direktovo spletno stran , ampak iz tega
ste lahko potegnili dovolj, kajne? Zapomnite si, kaj so poeli in e
vedno poenjajo ti ljudje in se vpraajte, e so ti ljudje kredibilni!
Jasno, niso. Objavljajo pa v Delu. Zakaj bi kdo hotel kupovati
asopis, v katerem objavljajo ljudje, ki niso kredibilni? In Matja
Jogan, raunalniki genij, ki je bil eden od sodnih izvedencev v
primeru Mira Petka? Jaz ne bi elela, da ta lovek presoja o emer
koli. Kdor je sodeloval pri neem tako gnusnem, kot se je zgodilo
meni, (vsaj zame) ne more biti kredibilen. Razmislite, e je lahko
kredibilen za vas
Danes sediva z Janiem na pijaki v Orto baru, jaz srkam viski,
on pije Breezer in negoduje, kako je Delov komentator v delovnem
asu na Delu napisal komentar o vpraanju slovenske manjine v
Avstriji in je potem komentar letel iz Dela, nazadnje pa se je znael
v Mladini, skupaj s lankom o tem, kako vlada na Delu huda cenzura in je zdaj sploh cela tala nastala iz tega ah, to Delo, spet
isto
a veste, tam zadaj v Delu, kjer je vsak dan objavljena kakna
iskrica, je neko bil zapisan realni rek: Vsak dan imam Delo.
Usedem se v kot in ga preberem. Podpisani: Brezposelni.
Nakar Jani z alostnim tonom v glasu (nekam prehlajen je bil)
ree: Ti sploh ve, kako mene na Delu ne marajo? Ej
Ve kaj, na Delu nihe ne mara nikogar. To je zakleta in spletkarska hia. Pa saj kje drugje tudi ni kaj preve bolje, odvrnem
zamiljeno. In resno. Kajti takole menim tudi v resnici. V Sloveniji
je novinar novinarju volk. V nai dravi novinarji ponejo kolegom
tako ostudne stvari, da se bog usmili taknega ceha. Beda. In kar je
najhuje: ni ne kae, da bi se kaj spremenilo. Na bolje, jasno. Nekdo
je dejal, da ima ljudstvo takne medije, kakrne si zaslui. Res je.
e ovce ne loijo osata od brhke trave, naj pa glodajo smeti iz
jarka. Kdo jim je pa kriv, e hoejo biti zabiti in neuki. Naj bodo, e
jim je to tako fajn.

DOSJE ROKOMAVHI

305

Pravzaprav ima prav, se strinja Jani. Seveda imam prav. Sicer

ne vedno, pogosto pa Spijeva pijako. Do konca. In greva. Domov.
Vsak k sebi, se razume.
Nato enkrat odkrito reem: Ti si vedel, kaj mi pripravljajo, mar
ne? On zanika. Jaz ne verjamem.
Ker sem v najokrutnejih mesecih tudi v njegovih kotikih ust
videla kakna muzanja. Seveda je vedel, saj so vsi vedeli. Bilo bi
udno, e on ne bi bil vedel, kajne? Pa se tudi on ni spomnil, da bi
mi povedal, ni se spomnil, da bi poklical policijo.
Bilo je enkrat januarja letos, ko sem sluajno la ez opovo ulico v
Ljubljani. Res sluajno, kajti to so bili asi, ko nisem hodila iz
stanovanja. V mesecih, ko sem napisala prvo knjigo, sem la iz
stanovanja priblino petkrat. Sicer sem bila ves as izolirana. Bilo
je tako napeto, da nisem upala nikamor. Ampak tistega dne sem pa
la. Na poto, ki stoji nasproti Name. Sreala sem novinarko Veera
Urko Mlinari. Pozdravila sem jo. Normalno. Tako kot se pa
pozdravi znance, kolege ivjo Ona ni odzdravila. Hihitala se
je in si z roko zakrivala usta. Mislila sem, da ima najbr krbaste
zobe, pa noe, da bi poplava kariesa bruhnila vame. Res, priseem,
to sem mislila. Ampak ni bilo tako. Ona se je hihitavkala, ker je
verjela sodrgi. Nato je priel dan resnice. Kaj je Urka Mlinari
poela takrat, ne vem, vem pa, da sva se s prijateljem nekaj tednov
pozneje sprehajala po Petkovkovem nabreju ob Ljubljanici in nama
je nasproti prila Urka Mlinari. Spet sem jo pozdravila. Normalno.
Tako kot se pozdravlja. Kolege in znance. Tokrat se Urka Mlinari
ni hihitala in ni si ust zakrivala z roko. So karies odpravili? Ah, saj
vemo, da itak ni bil karies. Odzdravila je plano, skorajda prestraeno.
Pa mislite, da se mi je Urka Mlinari za tisto v tistih peklenskih
mesecih mogoe opraviila? Ne, kje pa. Le normalno je odzdravila.
Ja, zdaj pa resno. Prej pa posmehovanje in hihitanje. Bedno. V tej
dravi se ljudje ne opraviujejo. V tej socialistini vukojebini tudi
takrat, ko jim morda konno kapne, da so grdo zafrknili, e vedno
vztrajajo pri svojem

Burleska Vzajemna

Veraj vaki burkai, danes oblastniki,

jutri istilci javnih strani
Juvenal

Pristopi na nekem uru lobist iz Zavarovalnice Maribor Milo iri

do piarovke Vzajemne Petre Cotman in v rahlo okajenem stanju
ree: Ve kaj tale Jakli je pa najveji pokvarjenec v tej dravi!
Cotmanova je menda isto onemela in komajda izdavila: Marko?
Neeeee On pa ne! Aha
Dialog mi je potrdil nekdo, ki je bil na tistem uru in je besede
slial. Besede se seveda nanaajo na predsednika uprave zdravstvene
zavarovalnice Vzajemna Marka Jaklia. Nekdo, ki mi je, e se prav
spomnite, v enem od prejnjih poglavij jasno dejal, da bi bil lobist
Franci Zavrl totalno kul in bi bilo vse okej, e le ne bi postal taken
kot je pa postal, mi je o Jakliu rekel: e Jakli ne bi bil brezobzirna
baraba, ne bi bil ni! Dri. No, ne povsem. Nekaj bi e bil. Kaken
uradnik v kakni, hm zavarovalnici, morda? Ampak dlje od
navadnega uradnika najverjetneje resda ne bi uspel zlesti, e ne bi
bil brezobzirna baraba, kajne? Na prvi pogled lovek pri Jakliu ne
more dobiti vtisa, da je lahko tudi brezobzirna baraba, saj je njegov
videz z lahkoto primerljiv z videzom pridnega fantka, ki je bil vse

DOSJE ROKOMAVHI

307

ivljenje lepo posluen in marljiv, skorajda piflarek, e lahko temu

tako reemo, in mu je pa uspelo. A videz vasih vara. al, in v
nadaljevanju boste lahko prebrali marsikaj o Jaklievi brezobzirnosti.
Za zaetek bom navrgla malo kost: za Marka Jaklia je znano, da
ljudem rad grozi. Iz zanesljivega vira vem, da je grozil celo
predsedniku vlade Jani, ravno tako kot je pred njim grozil LDSovemu Antonu Ropu. Za kaj taknega vsekakor mora biti
brezobziren, mar ne? Janezu Jani je Jakli grozil, da bo, v kolikor
mu Jana ne bo dopustil, da zdravstveno zavarovalnico Vzajemno
preoblikuje v delniko drubo, milijonu zavarovancev tako zvial
premije, da bo Jana volitve 2008 izgubil. Iz istega zanesljivega vira
vem tudi to, da je Jana siknil: Spravite mi tega loveka izpred
oi! Res je sicer, da je Jana kriv za marsikakno bedarijo v nai
dravi, no, res pa je tudi to, da za Vzajemno ni kriv in preprosto
nima moi, da bi Jaklia odstranil s poloaja predsednika uprave
Vzajemne. To kajpada tudi ni edini primer, ki pria o Jaklievi
brezobzirnosti in tudi dvomim, da bi Jana kaj takega potrdil, kajti
on bi si e jezik raji odgriznil, kot potrdil kar koli, kar zapiem jaz.
So pa drugi, ki si jezika ne bi odgriznili. Vem, da je predsednik GZS
Joko uk nekega dne, po sestanku z Jakliem, priel k zdajnjemu
predsedniku uprave Bank Austria Creditanstalt Francetu Arharju in
mu rekel: Kdo je ta lovek!? Jaz se ga bojim! Res je, tudi GZS je
Jakli grozil. Recimo, lani, pri sestavi lanov nove skupine Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je hotel na vso silo
uveljaviti svoje predstavnike s strani delodajalcev. Na GZS je
preprosto prinesel kuverto, v katero je bil zapakiran seznam njegovih
kandidatov, vsi njegovi kandidati so e podali privolitev, skratka,
vse skupaj je delovalo, kot da je Jakli hkrati e predsednik uprave
GZS. Na GZS so najprej zaudeno gledali, kaj se dogaja. Sami so
imeli pripravljene svoje kandidate za skupino. Niso popustili
Jaklievim pritiskom in na koncu jo je Jakli odmahal z dolgim
nosom. Maevalen, kakor pa oitno je, se je odloil, da bo on GZS
e vrnil svoje in tako je GZS takoj za tem fasala grde lanke v
asopisu Dnevnik. V tej medijski hii ima Jakli kot boste videli

308

ANA JUD

kasneje mone povezave preko Branka Pavlina in Bojana Petana.

e mu Zavrl pomaga prenaati informacije do novinarjev, ni znano.
Ni pa izkljueno, saj je bil avtor rafala neprijetnih lankov o GZS
spet Denis Otir, ki je bil pred prihodom na Dnevnik piarovec na
Pristopu, da je preko njega Zavrl plasiral grde lanke o podjetju
SRC.SI, pa e vemo. Noem trditi, da Zavrl ali kdor koli drug tovrstne
informacije plasira z besedami uniite mi tega in tega Pravim,
rokomavhi pridejo tudi tako, da le poreejo, ja, ve, tole je pa super
zgodba Novinar rad pograbi zadevo, ne da bi o njej kaj preve
razmiljal. No, preberite si lanek, ki ga je 20. septembra 2005 objavil
Dnevnik in je iz povezav oitno, da gre za Jaklievo naroilo.
Tekst
Mirko Kalua, Borivoj Kos in Marko Jakli, ki jim je upravno
sodie v petek poslalo sklep, s katerim je zavrglo njihovo tobo
zoper GZS, so po naih informacijah veraj dopolnili tobo z zahtevo
za izdajo zaasne odredbe in prednostno obravnavo. Prednostno
obravnavo zahtevajo, ker bi se spor na rednem sodiu lahko vlekel
ve let, do volilne skupine ZZZS, na katero se nanaa njihov spor,
pa sta le e dobra dva tedna. e sodie ne bo ukrepalo do takrat, bi
bila nova skupina ZZZS e izvoljena, njihova toba pa bi postala
brezpredmetna. Toniki v tobi, kot smo e poroali, trdijo, da je bil
nain, na katerega je svoje predstavnike v skupino ZZZS imenovala
GZS, nezakonit.
Konec teksta
Tri dni pred tem kratkim lankom je asopis Dnevnik objavil
lanek, v katerem je pisalo, da so nekatera imenovanja v skupino
ZZZS sporna, v lanku pa je bila tudi Jaklieva izjava, v kateri je
dejal naslednje: Izkoristili bomo vsa pravna sredstva. Tudi zato smo
vzporedno e zaeli postopek na rednem sodiu. Gre za resne
kritve, ki niso pogoste v civiliziranem svetu, zaradi esar tudi ni
jasne sodne prakse s tega podroja, na katero bi se sodie ob svojem
odloanju lahko oprlo. Resne kritve? Civiliziran svet? Je to, da
prinese nekam kuverto in se obnaa kot Neron v rimskem cesarstvu,
danes civilizirano? Zakaj pa asopis Dnevnik ni zapisal, kako je

DOSJE ROKOMAVHI

309

Jakli GZS grozil, e se mu ne bo pokorila? Pa saj so tudi gronje v

Sloveniji kaznivo dejanje, mar ne? Lahko postreem z malimi
nasveti, kako se branite pred Jaklievimi gronjami. Branite se z
vpraanji. Povem vam dve vpraanji, ki bosta Jaklia spravili ob
pamet in bo, ko mu jih boste zastavili, zmrznil, zagotavljam.
Vpraajte ga:
1. Marko Jakli, zakaj si poekal raun za zasebno potovanje v
Pariz, katerega stroke je krila zavarovalnica Vzajemna?
2. Marko Jakli, kdaj si bil nazadnje v rni gori in kaj si tam poel?
Odgovori so pri meni (ali pa Jaklia preprosto naznanite policiji;
gronje so v nai dravi kaznivo dejanje). No, upam, da se ne bo
zdaj GZS spomnila in Jaklia ovadila zaradi groenj, ki jih je
prejemala lani pred sestavo skupine ZZZS! Kajti zanimivo bi bilo
videti, kakne lanke bi o tem potem objavljal Dnevnik, a ne? Kajti
v primeru skupine ZZZS se na sodiu ni zgodilo ni novega.
Primer je bil zavrnjen, saj sodie v pritobi ni nalo pravnih
zakonskih utemeljitev. In kdo bo popravil kodo, ki jo je zaradi grdih
naroenih lankov utrpela GZS? Nihe, jasno. Ah, Dnevnik, ta center
rokomavhov Moram vam povedati vic, ki pa je na alost resnien.
Ekonomist Igor Masten, ki pie kolumno v Dnevniku, je pred kratkim
razlagal, kako je bojda Suzana Rankov fejst enska, ki ga bo vedno
zaitila, e bi imel kakrne koli teave. Ubogi naivne. Igor, prodali
te bodo za pet par. V medijskih hiah, tudi na Dnevniku, je tako:
dokler dela za njih, se resda nima esa bati, a takoj ko odide,
mora vedeti, da te ve ne dojemajo za svojega in lahko izkoristijo
popolnoma vse, te tako stolejo, da si nikdar ne opomore. alostno,
ampak resnino. Tako kot je Suzana Rankov sposobna zamenjati
loveka, ki jo dri na povodcu, kot je sposobna od Gregorja Golobia
hipoma skoiti do Andrijane Starina Kosem, je sposobna tudi
Mastena zamenjati za katerega koli drugega ekonomista. Samo za
korist gre. Za popolnoma ni drugega. Tako kot je meni lani oktobra
v Dnevnikovem dvigalu zapihala na duo, da sem pridna in sposobna,

310

ANA JUD

je mesec dni pozneje o meni po mestu trosila najostudneje lai. Ne

vem sicer, kaj je imela od tega? Morda kaken orgazem? Morda ele
drugi, tretji v ivljenju? Denimo, Vukovi&Rankovi sta po mestu
trosili informacijo, da ima ef Financ Peter Frankl menda rad rdee
spodnje hlake. Da bojda to pravim jaz. Ej? Vukovi&Rankovi, sta
prisebni? Ah, no, glede na to, da delujeta po naroilu, najbr nista
povsem, kajne? Poleg tega moram povedati, da res ne vem, kakne
hlake so ve Franklu, zagotovo pa vem nekaj: da mu stare in
razvleene gate, ki jih brkone nosita prodani Vukovi&Rankovi,
nikakor ne bi bile ve! A pustimo to, gate Vukovi&Rankovi niso
zanimive; Jakli je zanimiveji od razvleenih gat, ki jih najbr nosita
Vukovi&Rankovi. No, vem e za nekoga, ki se mu je Jakli
pohvalil: Z Vzajemno bom tako zasluil, da bodo e moji vnuki
bogati! In vem e za nekoga, ki mu je Jakli razlagal: Hoem kupiti
eno stranko, saj je vseeno katero eno pa, ampak najraji bi kupil
NSi! Da bo Jakli z Vzajemno tako obogatel, da bodo e njegovi
vnuki bogati, je mono, e se pristojni organi ne bodo zmigali in
Jaklia zaustavili, da bi pa Jakli kupil NSi, hm, ne, to pa ne bo lo,
kajti dvomimo, da bi Jana kaj takega dopustil (vsaj dokler je v
koaliciji z NSi), eprav se je Jakli zadosti smukal ob finannem
ministru Andreju Bajuku (NSi) in ministru za delo, druino in
socialne zadeve (NSi) Janezu Drobniu. Vem pa tudi za nekoga, ki
je imel dovolj poguma in je Jaklia, ko mu je nekaj poskual lapati,
preprosto zatolkel z besedami: Posluaj Marko, e bi jaz imel na
glavi toliko masla, kot ga ima ti, bi bil isto tiho! Ampak res, isto
tiho! In to je res Za Jaklia je bolje, da je tiho. Kot mi. Da se
sploh ne javlja s kaknimi gronjami in podtikanji. Kajti dovolj je
bilo. Dovolj je bilo vsega, kar je poel in dovolj je vsega, kar e hoe poeti. Kaj si mislite zdaj? O Marku Jakliu? Znanstvena fantastika? Ne. Nikakor ne. Samo resnica. Dolga, prepletena, umazana
resnica. Sicer pa kaj takega ne presenea. Kdor koli je kompanija z
Zavrlom in Poarjem, drugaen kakor pokvarjen niti ne more biti.
Da je Jakli kompanija z Zavrlom, ste e lahko ugotovili v enem od
prejnjih poglavij in e to, da z mojim, naim denarjem Jakli

DOSJE ROKOMAVHI

311

plauje Zavrlovo brezdelje, si plauje ljubi mir, je velik dokaz

pokvarjenosti, se vam ne zdi? Da je Jakli kompanija s Poarjem&Co.
pa boste e ugotovili
A pojdimo lepo po vrsti. Zgodba o Jakliu je poslastica za sladokusce branja packastih zgodb, ki so poleg vsega, al, e resnine
Se vsi spomnite, kako so bile leta 2002 predsednike volitve in je
France Arhar, ki je bil takrat e predsednik uprave Vzajemne, najavil
kandidaturo? Javnomnenjske raziskave so pokazale, da je imel
odline monosti za zmago na predsednikih volitvah. Kaj mislite,
zakaj je imel odline monosti za zmago? Preprosto, razmiljajte z
glavo tipinega slovenskega volivca ali volivke: Barbara Brezigar,
ki je tudi kandidirala, je imela za sabo resda mono ekipo in podporo
Jane, a narod v tej dravi je pa dovolj zarukan in e ni dojel, da
lahko tudi enska zasede najvije politine poloaje v dravi.
Nedvomno je Brezigarjevi precej glasov ulo izkljuno zato, ker je
enska. al. Ne to, da je enska, ampak to, da so tevilni ljudje v tej
dravi tako ozkogledni, da e vedno verjamejo le v moke politike.
Kandidiral je tudi Zmago Jelini Plemeniti. Si njega predstavljate
kot predsednika drave? Ne. al. eprav je dober retorik, je preve
nastopaki in hitro izpade vulgarno. Predsednik drave je imenitna
pozicija in predsednik drave ne sme biti prostak. Kar Jelini
pogosto je. al. Res je, da ga ravno zaradi prostatva veliko ljudi v
nai dravi voli, ampak masa njegovih volivcev ni bila dovolj obirna,
da bi na predsednikih volitvah 2002 presegel druge stranke ali
kandidate (eprav je na koncu zasedel odlino tretje mesto).
Kandidiral je tudi France Buar. Zelo prijeten gospod, a absolutno
prestar za funkcijo predsednika drave. Premalo vitalen, al
slabo artikuliran; drava potrebuje predsednika z monim glasom.
Med kandidati se je znael tudi Anton Bebler. Enako uglajen gospod,
prijeten za pogovor, toda nekaj na njem je motee naj mi ne
zameri, ker ne mislim ni slabega in moje mnenje je subjektivno, a
spominja me na medvedka Puja. Ne more biti medved Pu predsednik
drave, no? Nato pa je priel e France Arhar. Simpatien. Vsem
znan kot dober poslovne. Poten in preprost lovek iz Cerknice, ki

312

ANA JUD

se je vedno zavzemal za enakost. V smislu tega, da dobijo tisti, ki

so izpodrinjeni in se teko preivljajo, monost za razvoj in
posledino bolje ivljenje. Eden najboljih stavkov, ki jih je bil
Arhar izjavil v javnosti, je bil: Revina ni sramota! Rival, ki so
ga vsi eleli izpodriniti, pa je bil tedanji premier Janez Drnovek.
e se spomnite, leta 2002 Drnovek ni bil zdrav&il in ni brhko
letal z ene pasje procesije na drugo, ni delil kuharskih in bioenergetskih nasvetov, ampak je bil precej blede narave, in e bi
ga lovek malo lopnil po hrbtu, bi najbr potrebovali kar nekaj
tednov, da bi vse koice ponovno zbrali. Ampak, ker je bila LDS
leta 2002 e na oblasti, ker je bil Drnovek pomembno politino
ime, ki je krojilo slovensko zgodovino, so mu ratingi vseeno dobro
kazali. A tudi Arharju so ratingi odlino kazali, pravzaprav mu je
prva meritev kazala celo bolje od Drnovka, in LDS se je zbala za
predsedniki stolek. Mimogrede, e bi Arhar takrat zmagal, bi imela
naa drava danes zagotovo manj teav s superzvezdnikim Drnijem,
e e ne drugega. Res koda, ker Jana leta 2002 ni podprl Arharja,
ampak je raje podpiral Brezigarjevo. To je bila njegova strateka
napaka. e bi Jana leta 2002 podprl Arharja, bi ga nemara lahko
obranil pred medijskimi napadi, ki so se dogajali, mar ne? e bi
Jana dal Arharju na voljo tako mono podporo ekipe, kakor jo je
dal Brezigarjevi, bi se lahko marsikaj obrnilo drugae. Kajti, e se
spomnite, je vrsta medijev tudi Brezigarjevo mono napadala, a je
imela mono ekipo piarovcev, ki so jo znali ustrezno zaititi. Jana
je imel pa vizijo z Brezigarjevo, Arharja pa je podprla SLS. Ne
vem, kaken je sicer odnos med Jano in Arharjem, ampak zdi se, da
vsaj Jana nad Arharjem ni ravno navduen. Arhar je namre lovek
SLS, Jana pa koalicijske zaveznice SLS ne mara kaj preve. In
eprav je danes Arhar njegov kandidat na lokalnih volitvah za upana
v Ljubljani, se vseeno zdi, da se Jana nad Arharjem nekoliko
zmrduje. Arharjev najveji rival za upanski stolek v prestolnici je
seveda Zoran Jankovi, in e primerjamo njuni kampanji, ne moremo mimo dejstva, da sta kot no in dan. Zagoreli Jankovi se
vsakodnevno sprehaja po ljubljanskih lokalih, stiska ljudem roke in

DOSJE ROKOMAVHI

313

jih poziva voli-voli-voli-me, Arharja vidimo komaj kje. Za Jankovia

je Ale erin napisal knjigo slavospevov, no, kdo je kje kaj napisal
za Arharja? Nihe. Za Jankovia lobira Zavrl (poleg ostalih lobistov
iz ali blizu LDS in SD; volivci opozicijskih strank naj bi bili glavna
Jankovieva volilna baza), kdo in kako lobira za Arharja? Poleg tega
so nasprotniki Zorana Jankovia tako bistri, da nekdanjega prvega
loveka Mercatorja zmerjajo z izrazi zelenjavar in tajkun, a mu
tako samo e nabijajo ratinge. Saj vemo, da v marketingu (ne glede
na to, kako se besede koga osebno dotaknejo) velja pravilo: vsaka
reklama je reklama. Tudi slaba reklama torej je dobra reklama. Razen,
e ni posebej velika afera, v katero so vkljuene goljufije, denimo.
To Slovenci in Slovenke zelo zamerimo. Seksualnih afer in
druinskih tragedij ne zamerimo. Zamerimo kandale, v katere je
vpleten denar. Napram Jankoviu je Arhar v vsakem primeru skorajda
neopazen in dejstvo, da je enako spodoben kandidat, je ponovno
spregledano. Njegove monosti, da bi na lokalnih volitvah v Ljubljani
premagal Jankovia, so zelo majhne in tudi tole pisanje ne bo moglo
pomagati, brez skrbi. Pravim zato, da mi ne bo kdo sluajno podtikal,
da delam kampanjo za Arharja in da mi je, no, bog ne daj, za to e
kaj plaal! O njegovem primeru piem izkljuno zato, ker je
eklatanten primer, na katerem lahko e enkrat dokaemo medijske
manipulacije in trgovino z informacijami. Poleg tega sama v
Ljubljani niti nimam pravice do glasovanja. ef distribucijske hie
te knjige, mi je rekel: Ti lahko voli samo v Kuzmi! Res je. Vendar
pa vem nekaj, Ljubljana si ne zaslui Jankovia in on si ne zaslui
Ljubljane. e bo Jankovi zmagal in monosti, da ne bi zmagal,
so majhne bo kaj mislite kaj? Ah, Ljubljano bo spremenil v
mesto povezanih oseb (mimogrede: zadnji, marca, po Trenjih, je
rot na terasi Babuke zgrabil ez ramena Bavarja in zadovoljno
zahropel: Midva sva povezani osebi!; tega ni pametno govoriti
v javnosti ) in s tem e poveal klientelizem, Zavrl se bo e laje
dokopal do mestnih poslov (saj zdaj jih potrebuje, ne?), mi, prebivalci
Ljubljane, pa bomo za krinko dobili kakno stavbo, im bolj bleeo,
da bo na zunaj delovalo, da Jankovi dela, no, pa najbr bomo

314

ANA JUD

dobili e nogometni stadion, potem pa se bodo sanje e tako ali tako

konale. Sama, tudi e bi v tem mestu lahko volila, ne bi volila
Jankovia. Moj razlog je morda resda nepomemben, ampak lahko
ga na kratko opiem. Lani, 14. septembra zveer, ko je izla prva
tevilka stvora Direkt, je bil na Gospodarskem razstaviu ur. Mene
ni bilo tam, kar sem povedala e v prvi knjigi in nobena stvar me ne
bi mogla pritegniti na tisti ur. Bilo je preve ogabno, grozno in bila
sem prekleto utrujena. In v resnici se nikdar nisem poutila kot del
redakcije Direkta. Naslednjega dne sem si ogledala fotografije. Vse
skupaj je delovalo kot najbolj nagnusna kanibalska urka, kjer so
najbolj ogabni drhali stregli s peenim lovekim mesom in sveo
loveko krvjo. Na eni od fotografij se je s lovekimi bedri mastil
Branko Pavlin in zadovoljno mlaskal sem pa tja z jezikom, na drugi
fotografiji sta se objemala Jankovi in Zavrl. V rokah sta drala
kupici z ravnokar iztisnjeno loveko krvjo in sta nato nazdravljala
in nazdravljala in se radostila in radostila in mlaskala in mlaskala in
oi so se jima svetlikale kot dvema poreneema, ki komaj akata,
da ponovno pograbita kose mesa, lovekega, peenega, oganega.
V tistem trenutku je druina Plestenjak, ki je prva izkusila grozote,
ki si jih je zamislil Zavrl, najbr jokala in trpela. Sklepam. Takole
bom rekla: e ne bi sama izkusila popolnoma enakega, e ne celo
hujega psihinega terorja, tega morda niti ne bi razumela, ampak
poudarjam, ko to izkusi, razmilja drugae. Ampak Zoran Jankovi ki se je tik pred tem, ko so ga odstavili s poloaja predsednika
uprave Mercatorja, opiril, kako bo v javnosti (vem, da je omenjal
Direkt in Mladino), razkril popolnoma vse packarije o Janezu Jani
in Matjau Gantarju (a jih nato kakopak ni) nikdar ni izkusil
medijskega terorja. Vedno je imel zaito. Zato niti ne more razumeti.
Ravno tako kot jaz ne morem razumeti, da se je sredi tistega gnusa
veselo hehetal in nazdravljal. Res, kaj bolj nagnusnega si lovek
teko zamisli. In ta lovek bo najbr postal upan prestolnice. Sick.
Res, kar izvolite si ga. Sodrga potrebuje kri, sodrga uiva med
kopanjem v lastni primitivnosti, mar ne? Sodrga stavi na leviarje,
porene in izkorievalske kapitaliste, no, saj, zato pa je sodrga-

DOSJE ROKOMAVHI

315

sodrga. Le glede neesa pa vseeno obudujem Jankovia. Kako mu

je uspelo zaposlene v Mercatorju, ki imajo minimalne plaie, drati
v srei in zadovoljstvu? Jih nikdar ni zamikalo, da bi zasluili ve?
Vseeno pa priznam, da je zgodba o Arharju v tej knjigi tudi zato, ker
je jasno, da se bo zdaj brala. Ker je zdaj zanimiva. Julija prihodnje
leto nikogar ne bi brigala, zdaj, ko stojimo tik pred lokalnimi
volitvami, na katerih kandidira tudi Arhar, je lahko zelo zanimiva.
Za tem tii izkljuno marketinki vidik moje knjige, nimam pa
namena vplivati na politine preobrate in tudi vem, da tolikne moi
al nimam. Arhar mora poskrbeti sama zase. eprav je njegov
problem ravno mekanje. Preve neodloen je. Poasi se odloa.
Preve razmilja. Saj ne, da bi bilo s tem kaj narobe, ampak politika
terja lucidne ljudi, ki so se sposobni hitro odloati, ki so sposobni
hitro reagirati.
Pred tedni sva se z Arharjem sicer sestala. Si zdaj predstavljate,
vi, ki mislite, da sem bavbav in ne-vem-kaj-e-vse? Nisem ga porla.
Ko sem prila v njegovo pisarno, sem najprej rekla: Nimam ni
slabega o vas, lahko ste brez skrbi! Skomignil je z rameni in povedati
moram, da mi je dal obutek iskrenosti. Dal mi je obutek loveka,
ki niesar ne skriva, ravno tako pa so mu spletke iz ozadja medijev,
politike in gospodarstva dobro znane. Veste, kaj mi je povedal? Da
mu je marca letos, nekaj dni pred tem, ko je moja prva knjiga v
resnici in komaj-komaj izla, nekdo faksiral dve strani iz knjige (kjer
sem omenjala Jaklia in Arharja) in zraven zapisal: Glej! Ta knjiga
bo ez nekaj dni zunaj! Kar je e ena potrditev dogajanja. Kraje
knjige, diskreditacija, poiljanje e-mailov, faksov, vrtenje telefonov Dejala sem: Aja? In kaj ste si mislili? Odvrnil je: Hvala
bogu, da je v tej dravi e kdo, ki si upa o teh stvareh pisati! Ko je
knjiga izla, jo je Arhar el kupit. e se spomnite, je bila v prvi
knjigi na koncu, na zadnjih straneh, zapisana trditev, da je leta 2002
Jakli po naroilu Gregorja Golobia in Bojana Petana medijem izdal
podatke o Arharjevih plailnih prejemkih in s tem onemogoil
monega Drnovkovega protikandidata. Kasneje mi je Jakli v
nekajminutnem telefonskem pogovoru dejal, da to, kar sem napisala,

316

ANA JUD

ni res, ampak sama pravim takole: e ni res, me pa toite! Zakaj

nihe ne toi, e je sluajno zapisana la? Saj lai na sodiu res ni
teko dokazati, ne? A nikar ne pozabite, da tudi resnice na sodiu
ni teko dokazati! Poleg tega zapisana trditev iz prve knjige dri.
Danes lahko zapiem e ve od nje.
Pot, ki jo je prehodila informacija o Arharjevih plailnih prejemkih, je namre e eden idealnih dokazov, kako funkcionirajo medijske
zarote.
Pot, ki jo bom opisala v nadaljevanju, mi je potrdilo tudi ve
ljudi iz LDS, ki jih danes ko vidijo, kdo je Marko Jakli v resnici
in priznavajo, da je ta lovek ena njihovih najvejih napak pee
vest. Sram jih je, ker so sodelovali pri linu, pri unienju Arharjevih
monosti za poloaj predsednika drave (po malem se sramujejo
tudi Drnovka, kajti predsednik drave, ki se je toliko let skrival,
zdaj pa hoe v trenutku reiti ves svet, je precej smeen); isto pot
informacije je potrdil e nekdo iz Vzajemne, ki je prosil, naj njegovo
identiteto obdrim v tajnosti in hkrati je isto pot potrdil tudi France
Arhar, ki se je leta 2002 znael sredi nerazumnega dogajanja. Kako
je informacija potovala?
Vir je bilo v prvi vrsti raunovodstvo Vzajemne, ef raunovodstva
na Vzajemni pa je bil leta 2002 gospod po imenu Igor Veluek.
Bilo bi razumljivo, da bi za izdajo osumili njega, mar ne? e se ne
bi zgodilo nekaj nenavadnega. Kakor smo e omenili, je bil Jakli
takrat lan uprave, Arhar pa je bil predsednik uprave Vzajemne. In
tako naj bi nekega dne Marko Jakli priel v Arharjevo pisarno in
razburjeno porekel: Veluek vas je izdal! Ker Arharju ni bilo takoj
jasno, s im naj bi ga bil Veluek izdal, se je zaudil: Kaj? Jakli
pa je rekel: Podatke o vai plai je dal APP. Zdaj jih ima Repov in
bo izsiljeval! Arharju e vedno ni bilo jasno, zato je ponovno
vpraal: Kaj? S im naj bi me Repov izsiljeval? Saj nisem niesar
storil! Jakli pa naj bi bil ponavljal: Podatke o plaah Vzajemne
ima! Izsiljeval bo z njimi! APP jih je zahtevala in Veluek jih je
dal! Arhar je zamahnil v roko, nato pa rekel: Zakaj bi APP
zahtevala ravno moje podatke? Prav zdaj, ko se bliajo volitve?

DOSJE ROKOMAVHI

317

Dialog je zapisan v skladu z besedami, ki mi jih je potrdil Arhar. Pa

se je tedanja APP res vpletla v trgovino z informacijami? Na dananji
Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES) pravijo, da se
kaj takega ne bi moglo zgoditi, in da APP ni zahtevala Arharjevih
prejemkov, saj APP ni imela nikakrnega razloga za tovrstni
zahtevek, poleg tega APP (kot tudi danes AJPES) ni zbirala
individualnih podatkov o plaah, naeloma pa, kot so potrdili na
AJPES, se v preteklosti z zavarovalnicami sploh niso ukvarjali.
Legalno, uradno, tedanja APP torej ni mogla posredovati na
Vzajemni in brskati za Arharjevo plao, na AJPES pa e pravijo, da
so e siti tega, ker vasih posamezniki radi zvalijo krivdo na njih,
sami pa menda sploh ne vedo, kaj se dogaja. Skratka, AJPES oz.
prej APP (Agencija za plailni promet) trdi, da vsaj po uradni poti
ni imela prstov zraven. Kdo ostane? Zmeda je bila popolna, ampak
glede na to, da je Jakli tako vztrajno valil krivdo na Veluka, pa
ga pred tem sploh nihe ni niesar vpraal, lahko morda e iz taknega
ravnanja utemeljeno posumimo, da je za vsem skupaj stal ravno on
sam. Kajti Jakli je bil (in e danes je) izjemno ambiciozen lovek.
S tem ni narobe ni, dokler se ambiciozen lovek za dosego ciljev
ne zane posluevati pokvarjenih dejanj. Jakli pa je lovek, ki se je
za dosego ciljev sposoben posluevati neednih dejanj. So mu v LDS
morda obljubili, da mu bodo omogoili hitri vzpon na poloaj
predsednika uprave Vzajemne, e jim naredi uslugico, pobrska za
Arharjevo plao in jo priepne naprej? Nekako tako je bilo, kajne?
No, Vzajemna je sicer nastala tako, da je imel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sam dopolnilna zavarovanja,
nato pa se je Janez Kopa iz LDS spomnil, da to ne sme biti v isti
hii kot zavod, zato so zadevo loili in nato naredili Vzajemno. In v
tej zavarovalnici so se kar naprej kregali in kregali. Boste videli.
Resda je bil leta 2002 Igor Veluek ef raunovodstva, a Jakli kot
lan uprave je lahko dostopal do plailnega sistema v Vzajemni,
kajne? In kdo dri roko nad Vzajemno? Pravzaprav je bila ves as
LDS tista, ki je vodila Vzajemno in jo (delno) vodi e danes, eprav
vemo, da je Jakli lovek, ki se v trenutku proda. Predsednik

318

ANA JUD

nadzornega sveta Vzajemne je bil v asu Arharjevega lina Franc

Koir, nekaj mesecev pozneje pa ga je nadomestil Bojan Petan, na
prijateljski znanec, rokomavh iz DZS (e pred asom je sicer odstopil
s poloaja predsednika nadzornega sveta Vzajemne), predsednik
skupine Vzajemne pa je danes e vedno Branko Pavlin, ravno tako
na prijateljski znanec, rokomavh iz asopisne hie Dnevnik. Res
je, Dnevnik je pravo mravljie rokomavhov. Petan in Pavlin sta
seveda spetljana z LDS (po nuji pa tudi s emer koli drugem).
Toda kdor pozna Petana in Pavlina ve, da nikdar nista bila stratega,
e manj pa sta bila kdaj koli dobra stratega, saj vendar vidite, da je
tale Pavlin pravi mojster za ustanavljanje projektov, ki potem bedno
propadajo, za Petana pa mi je nekdo iz Banke Slovenije zaupal, da
mu je e razumevanje preproste banne bilance povzroalo velike
teave, zavoljo esar naj bi moral zapustiti Hipotekarno Breice (ki
je kmalu zatem tudi propadla). Nato se je znael v DZS in Vzajemni.
e Petan in Pavlin nista bila dobra stratega, Arharjev lin pa je bil
nastavljen iz LDS, hm, kdo pa je bil dober, najbolji strateg te
stranke? Vsekakor Gregor Golobi, za katerega mi je nekdo pravil,
da je najraje drajsal Wittgensteina, filozofa, ki je bil najprej logini
pozitivist, nakar se je obrnil k filozofiji naravnega jezika, pri emer
se je spraeval, kaj daje pomen besedi in na koncu je priel do
ugotovitve, da je pomen besede njena uporaba. Logino. e ne bi
priel tudi do tega, da o emer ne moremo govoriti, moramo molati.
Nelogino. Nekdo drug je spet rekel, da Golobi ni drajsal
Wittgensteina, ampak bi bil prej ikova in Lacanova struja, ampak
pri teh filozofih lovek nikoli ne ve, pri em je, zato nima smisla, da
razglabljamo o njih. Golobi je vsekakor genij. To dri. Blazno
brihten lovek. In najbr ne bomo udarili mimo, e zapiemo, da se
je porogljiva ideja, kako uniiti Arharja, rodila ravno v njegovih
mislih, kajne? Seveda nismo tako brihtni, da bi lahko pogledali v
preteklost, e manj pa smo sposobni brati tuje misli, a edini logini
zakljuki, ki jih lahko potegnemo iz vsega skupaj, peljejo do
Golobia. Zanimiva pot, ki jo je informacija o Arharjevih prejemkih
(in o prejemkih lanov uprave Vzajemne) prehodila, je bila, kot

DOSJE ROKOMAVHI

319

kaejo logini zakljuki, torej pot od Jaklia do Petana&Pavlina, od

njiju pa do Golobia in od njega do Grege Repova, novinarja Dela.
Saj s Pavlinom, Petanom ali Jakliem Repov praktino ni bil
povezan, da je bil hini novinar Golobia, pa je dokazljivo preko
raznih poti, poleg tega je dovolj ljudi iz LDS, ki lahko potrdijo, da
so Grego Repova kar naprej sreevali na sedeu stranke, enako kot
nekatere druge novinarje, ki jih je imel zakupljene: e prej
omenjene Vukovi in Rankov, Paek in tamcarja. Zanimivo, e ste
to knjigo brali natanno, ste najbr e ugotovili, da so vsi ti novinarji
povezani tudi s Poarjem, no, edinole za Repova vem, da ni povezan
s Poarjem, je pa do njegovega poetja obupno mlahav in tudi to je
popolnoma dovolj, mar ne? Kdor kazniva in sporna dela le opazuje,
ukrepa pa zoper njih ne, je enako kriv kot tisti, ki kazniva in sporna
dela poenja. al. Da je bila leta 2002 medijska gonja proti Arharju
popolnoma neupraviena, je dokazljivo tudi s lanki, ki so jih takrat
o aferi objavljali mediji. Poglejte, s kaknimi dejstvi in kaknim
tonom se je Delo lotevalo diskvalifikacije Arharja. 7. avgusta 2002
je Delo na naslovnici objavilo lanek, ki sta ga napisala novinarja
Diana Zajc in Grega Repov).
lanek
Dve uri je trajala verajnja novinarska konferenca Vzajemne,
na kateri je njeno vodstvo zavraalo dvome o zakonitosti poslovanja.
Pri tem je bila bistvena sklepna misel predsednika uprave Vzajemne
dr. Franceta Arharja, ki pri iskanju epiloga te zelo zapletene zgodbe
vidi le dve monosti. Ena da je v spremembi zakonodaje, vendar
sam ugotavlja, da doslej e ni bilo primera, ko bi se zakon prilagajal
dejanskemu stanju. e dvom obstaja, mislim, da je najbolje, da vse
skupaj predstavimo redni skupini, ta pa naj ovrednoti in verificira
vse doslej izvedene postopke in sprejete sklepe. Na tiskovni
konferenci Vzajemne so sodelovali vsi trije lani uprave: predsednik
Arhar in lana Marko Jakli in Franc Henigman. Zasnovana je bila
kot odgovor na objave v sredstvih obveanja in mnenja pravnih
strokovnjakov o veljavnosti organov Vzajemne, o veljavnosti
odloitev organov Vzajemne in na razkritje, da dobivajo predsednik

320

ANA JUD

in lana uprave plae, ki presegajo 2,5 milijona tolarjev bruto na

mesec. Vzajemna sicer po skoraj treh letih delovanja res e vedno
nima oblikovane redne skupine, a to je po pojasnilu lana uprave
Marka Jaklia posledica dejstva, da vlada ni pravi as izdala soglasja
k imenovanju zaasne skupine. Vsi postopki ustanovitve zavarovalnice so bili v skladu z zakoni, je dejal, to pa da dokazuje registracija
na sodiu. Vlada je soglasje naposled izdala 14. junija 2001. S tem
datumom, tako Jakli, so se na Vzajemni zaele priprave za sklic
prve zaasne skupine, ki se je na prvi seji sestala 6. septembra
2001. V istem obdobju so se zaele priprave za izvedbo volitev v
redno skupino Vzajemne. Te, je branil nastalo stanje Jakli, bi
morale potekati po obmonih svetih ZZZS, a se jim je oktobra 2001
iztekel mandat. Zatem pa se je pokazala e potreba po spremembi
statuta, zato bodo prve volitve v redno skupino ele konec
letonjega leta, je dejal Jakli. Ko bo izvoljena redna skupina, bo
imenovala redni nadzorni svet, ta pa posledino tudi upravo
Vzajemne. Na novinarski konferenci so predstavili tudi svoj pogled
na sporni sklep o viini sejnin in delitvi dobika lanom nadzornega
sveta, o emer je prejnji mesec odloala zaasna skupina. Zakon
o zavarovalnitvu za vzajemne zavarovalnice da res ne predvideva
monosti delitve dobika v obliki nagrad nadzornemu svetu. Se je
pa zato Jakli skliceval na zakon o gospodarskih drubah, ki naj bi
se ga v tem primeru uporabljalo, in na pravno mnenje dr. imeta
Ivanjka (naroila ga je Vzajemna), ki je zapisal, da je mogoe pravico
do nagrad utemeljiti s temeljnimi naeli korporacijskega prava.
eprav je bilo vpraanje, koliko trenutno znaajo plae lanov
uprave, ponovljeno vekrat in je bilo izrecno poudarjeno, naj Arhar
pove, ali so resnine navedbe Dela, da njegova plaa presega 3,1
milijona tolarjev bruto na mesec, predsednik uprave na to vpraanje
ni hotel odgovoriti, temve je podrobno navajal viino svoje plae v
lanskem letu. Prej sem na to vpraanje odgovoril na lep nain da
so torej individualne pogodbe sklenjene med predsednikom
nadzornega sveta in lani uprave in da se podatki o njih posredujejo
javnosti preko poslovnega poroila. To je vse. Taka je tukaj navada

DOSJE ROKOMAVHI

321

in tako je povsod po svetu. To je vse, kar vem. Vpraanje se je

ponovilo in odgovor se je glasil: Podatek o plaah ni iz Vzajemne.
Mi teh podatkov ne dajemo. Ne dajemo jih nikomur. Nikomur. Edini
podatek, ki ga dajemo, je podatek o naih plaah v letu 2001,
objavljen v letnem poroilu. Podatki o plaah v letonjem letu bodo
objavljeni v letnem poroilu za leto 2002. Vpraanje se je ponovilo,
novinarka, ki ga je zastavila tokrat, je dejala, da je sprenevedanja
dovolj in naj pove, kakne so bile plae. Arhar: Oprostite, gospa,
ne. Ne. Navada je in standard je, da se o tem ne govori. In ta standard
je treba spotovati. Tako to velja poslovno.
Konec lanka
Zdaj se pa vpraajte, kaj vam je ta lanek povedal? Ni. Razen
tega, da je bila neka tiskovna konferenca, na kateri so se nekaj kregali
in razpravljali, ali so plae v Vzajemni zakonite ali niso zakonite in
zlahka ste tudi ugotovili, da se na lane uprave v lanku nihe ni
spravljal tako nizko kot na Arharja, saj je v lanku celo s ponosom
zapisano, da je neka novinarka zaela teiti, naj Arhar e enkrat
pove, kakno plao ima. Ker Arhar tega zaradi poslovnega bontona
ni elel storiti, je izpadel kot nekdo, ki nekaj skriva. e se zdi, da
nekdo nekaj skriva, ga je, ne glede na to, da ni nikakrnega
utemeljenega razloga ali vsaj suma, potrebno pokopati? Mimogrede,
na koncu lanka je zapisano, da je novinarka rekla, da je bilo dovolj
sprenevedanja! Pardon? Mar ni nesramno nekomu kar takole, brez
argumentov podtikati, da se spreneveda? Pravim zato, ker so mi v
primeru Fischerja podtikali nesramnost, no, tukaj pa so bile
nesramnosti kakopak popolnoma okej, ker jih je pa naroil Golobi,
ki je bil takrat bog i batina, skratka, do Arharja so bili Delovi
novinarji brez teav nesramni, kajne? Vidite, e bi urad za
informiranje pri Fischerju naroil, da je loveka potrebno provokativno zbosti, bi bil tudi tisti intervju povsem okej. Ker je bilo
planirano, da bo intervju simpatina predstavitev nabritega ministra,
a se je to potem sfiilo, pa pa ni bil okej. Veste, kaken je bil masten
naslov lanka, ki ste ga o Arharju prebrali malo prej? Taken:
Vodilni moje niso zanikali milijonskih pla, podnaslov je bil

322

ANA JUD

Arhar ni mogel rei: Moja plaa ni 3,1 milijona tolarjev Po

njegovem poslovni bonton ne dovoljuje razkrivanja pla Nepravilnosti naj bi zakrivila vlada. Lahko zdaj zastavimo vpraanje: o
kaknih nepravilnostih ste govorili?
Re se je dogajala e leta 2002 in do danes, do leta 2006 e vedno
nismo izvedeli, kakne nepravilnosti naj bi se bile zgodile v primeru
Arharjeve plae. Mar ne bi bil e enkrat as, da bi veliki raziskovalni
novinarji konno pojasnili, kaj je bilo narobe?
Teko bo, kajne? Ker ni bilo nobenih nepravilnosti! In kaj naj bi
bila zakrivila vlada? Ah, s tem so se na Delu in LDS malo vadili
ven, mar ne? e, da bo zadeva delovala bolj uradno in kredibilno,
bomo e malo v lastno skledo pljunili in e vlado malce namoili.
Veste kaj, Arhar je imel na Vzajemni resda lepo, spodobno plao (ni
imel pa tako bajne plae, kot so si ljudje predstavljali, kajti v
normalnem svetu 3 milijone bruto za taken poloaj sploh ni veliko;
sami si izraunajte, koliko je to neto bistveno manj!), ampak imel
jo je zato, ker je delal. Garal. Vsekakor ni lenuharil. Imel je leta
delovne dobe, pripadale so mu nagrade za uspenost in tako naprej.
Mar ni normalno, da lovek, ki dela, tudi zaslui? Arhar ni nikomur
niesar ukradel, Delo pa ga je v javnosti prikazalo kot nekoga, ki
ja kar poglejte ga, fuj, koliko zaslui, a ne? Bedno. Razumete,
kaj imam v mislih, ko piem o refleksu socialistine nevoljivosti,
ki obvladuje slovenske glavice? To je natanko ta leviarska finta, ki
sem jo opisala e v enem od prejnjih poglavij. Bog ne daj, da bi
kdo dobro zasluil, mar ne? Ni pomembno, e zaslui s potenim
delom! Ne sme toliko zasluiti in pika, kajne? Kajti drugae se mu
lahko hitro zgodi, da bo leviarsko sodrgo popadel eden njenih
izvirnih grehov nevoljivost! Lahko povem, kaj se je meni osebno
zgodilo, ko so nekaj dni po izidu prve knjige Finance objavile, da
bom od prodaje (z avtorskim honorarjem vred) zasluila osem
milijonov tolarjev. Vsi so planili kviku, ja, saj smo vedeli, samo
zaradi denarja je pisala! Nevoljivci. Bedniki. Neuki/neumni teliki.
Leviarji, jasno. Zafrustriranki. Zakaj pa se na druge pisce nihe
ne spravi takole, s tako idiotskimi izgovori, da piejo samo za denar?

DOSJE ROKOMAVHI

323

Ja, Vinko Vasle, a vi vse vae prejemke, ki jih dobite od drube

Delo-Revije, od RTV Slovenija, od Mladinske knjige, (pa e od koga ja, zadnjih 10 let je bilo v tej dravi pestro, mar ne?) namenjate
Rdeemu kriu, denimo? Ne? Kako pa to?
In v primeru Arharja na Vzajemni niso ugotovili nikakrnih
nezakonitosti. Niesar niso nali. Nikoli niso odkrili niesar. Ker
niesar ni bilo najti. Ker ni ni bilo narobe. Ker Arhar ni storil narobe
popolnoma ni. A Delo ga je linalo. lankov, ki so napadali Arharja,
je bilo kar nekaj, za nadaljevanje pa sem izbrala tistega, na katerem
je, kljub temu da je bilo e vsem jasno, za kaj gre, izbrala tistega, ki
je sicer korekten, a hkrati pria o tem, kako nesposobni in
nepripravljeni so bili Arharjevi piarovci in kako Delu kljub temu,
da so Arharjeve monosti padle, e vedno ni bilo dovolj in je e kar
naprej brskalo. 14. oktobra 2002 je Delo objavilo lanek, v katerem
je novinarka Mateja Babi pisala, da bo Arharjeva kandidatura jutri
vloena, in da Arharja podpirajo vsi poslanci SLS.
Del lanka je bil taken
Predsednik SLS poudarja, da je vsako razpravljanje o nepodpori
stranke Arharju irelevantno. Pri tem vztrajamo, eprav mu zdaj kae
slabe kot pred tirimi meseci. A menimo, da kot predsedniki
kandidat v niemer ni izgubil na kvaliteti. Resda je v nekem trenutku
nerodno komuniciral z javnostjo in premalo naravnost povedal
podatke o svoji plai, vendar je hkrati smeno in neumno, da bi ljudje
kot kvaliteto nekega kandidata vzeli njegovo plao. Tudi Arhar
pravi, da bi morda moral reagirati drugae in da ni imel prav
nobenega razloga za skrivanje svoje plae. In zakaj ni ravnal drugae?
Deset let sem bil guverner Banke Slovenije in vedno sem vedel,
kaj je poslovna skrivnost, v moji individualni pogodbi pa je bila
klavzula, da se vsebino pogodbe tretjemu lahko sporoa le s
konsenzom. Poleg tega so tovrstni podatki varovani z zakonom o
varovanju osebnih podatkov. Tudi ko je avgusta nadzorni svet stvar
predstavil javnosti, me je prosil za soglasje in ga tudi dobil , da
lahko objavi podatke. e veji paradoks, pravi Arhar, pa je, da im
veja je bruto plaa, manja je neto. Pri moji plai 1.400.000 tolarjev

324

ANA JUD

gre pa ve za falcona, ve za zdravstvo, ve za pokojnine, pa imajo

vsi minus. Zdravstvena blagajna ima 14 milijard minusa. Leta 2000
je bilo v dravi 5000 vijih pla od moje. Dejstvo je, da je v tej dravi veliko takih, ki imajo vijo plao od mene.
Konec lanka
V SLS so bili naivni, e so mislili, da slovenska javnost, ki ji e
ves as nekdo sedi na glavi, razume, da podatki o plai niso relevantni
za to, e bi bil nekdo dober predsednik drave ali ne bi bil dober
predsednik drave. Seveda takni podatki niso popolnoma noben
argument, a ljudje so se vanj ujeli.
Spomnim se, da je nekdo na POP TV takrat dejal: Glej, kakno
plao ima, prasec! Skratka, Arhar naj bi bil prasec samo zato, ker
ima plao, ali kako? To je torej argument? Pa saj ste vendar nori, e
mislite, da je to argument! Ampak tako je to v nai dravi. Poteno
zaslui denar, pa si takoj prasec.
Veste, neki Amerian, ki je bil pred kratkim v Sloveniji, mi je
pravil, kako so se njihovi konservativni republikanci ki jim gre v
prid resda to, da istijo fundamentalistino drhal, glede kaknih
drugih stvari pa so tako smeno nizki, da lovek kar ne more verjeti,
da se razglaajo za boje ljudstvo leta 1992, v asu Clintonove
predsednike kampanje, e spravljali na zlatega fanta iz Arkansansa
z obtobami, da je spal s Paulo Jones. Veste kaj je v tisti poziciji
storila Billova soproga Hillary Clinton? Zelo preprosto je rekla: e
mislite, da zaradi tega ne bo dober predsednik, pa pa ne volite za
njega! Na sreo so ljudje doumeli, da to, kdo je s kom spal in kdo
s kom ni spal in podobne oslarije niti najmanj niso pomembne za
politino kariero. Razen, e politik kariere ne gradi na druinskem
imidu. Clinton je to sicer poel, ampak v ZDA ki so po eni strani
izjemno liberalne, po drugi strani pa kar naprej forsirajo puritanske
druinske vrednote to itak pono vsi politiki in ljudje Billu Clintonu
tega niso zamerili. Niti kandala z Monico Lewinsky mu niso tako
zamerili. Ni jih motil polseks sam po sebi. Niti seks jih najbr ne bi
motil. Motilo jih je dejstvo, da se jim je zlagal. V piarovskem smislu
seks torej ni problem, je pa lahko problem laganje o seksu (ali o

DOSJE ROKOMAVHI

325

emer koli drugem pa; laganje volivci zamerijo). Toda, e bi

Arharjevi piarovci v Sloveniji postregli z enakim argumentom kot
je v ZDA postregla Hillary Clinton in bi pa rekli: e pa mislite,
da Arhar zaradi tega, ker ima vejo plao, ne more biti dober
predsednik drave, pa pa ne volite za njega!, pozitivnega uinka
zagotovo ne bi bilo. Kajti, kot smo e omenili, je problem nae drave
ravno nazadnjaka komunajzarska miselnost in tej zatohli miselnosti,
ki se tako neskonno rada preivlja od socialne podpore (zraven
pa malo dela e na rno), ne more dopovedati, da ni prav ni narobe,
e nekdo zaslui veliko plao.
Veste, kaken je bil naslov dela lanka v Delu, ki ste ga prebrali
malo prej? No, poglejte: Arhar: Veliko ljudi ima vejo plao.
Saj, Arhar se je poskual braniti podobno kot je Hillary Clinton
branila Billa, a v Sloveniji to ne gre. Arharjeva izjava je v Delu spet
izpadla nerodno. V Sloveniji, kjer veina ljudi zaslui med 100.000
in 200.000 tolarjev (neto) na mesec, pa ni preve pametno govoriti,
da je e veliko ljudi, ki zasluijo ve kakor 3 milijone tolarjev bruto
na mesec. In ves as se je poudarjala Arharjeva bruto plaa. Pa vemo,
da je realno govoriti le o neto plai, saj si nihe ne izplauje bruto
plae, ampak vsi prejemamo neto izplaila; razliko pobere davkarija.
In tisti, ki zasluijo samo med 100.000 in 200.000 neto (veliko pa
jih niti tega ne zaslui), takni izjavi, kot jo je v prej zapisanem
lanku dal Arhar, ne verjamejo in so si, nevoljivi, kakrni pa so,
mislili, ah, Arhar e spet lae. Saj, prej ni hotel povedati, koliko
zaslui in je skrival plao, zdaj, ko so ga veliki raziskovalni novinarji
konno dobili v pest, pa pa lae, mar ne? al. Tako se hitro napletejo
misli v glavi malega loveka. Tudi meni je Arhar (pred petimi leti;
na terasi POP TV, kjer danes stoji Babuka), rekel: Ja, sem pa
toliko zasluil, kaj naj Res je, kaj naj? Ni. Kaj bi radi? Naj da
nazaj? Zakaj? Zato, da bi bila nevoljiva sodrga srena!? Edino,
kar bi Arharja leta 2002 nemara e lahko reilo, bi bilo absolutno
veje poudarjanje njegovih kvalitet, poudarjanje, da je Arhar veliko
denarja poklonil v dobrodelne namene in obvezno poudarjanje
dejstva, da so mu afero v medijih podtaknili z doloenimi nameni. Z

326

ANA JUD

nameni, da Drnovku omogoijo izvolitev na poloaj predsednika

drave. Arhar bi moral takrat ostro udariti po mizi in takoj rei:
Posluajte, jaz sem predsednik uprave Vzajemne! e premalo sem
zasluil! e ve bi moral zasluiti! In e me boste izvolili za svojega
predsednika, se bom potrudil, da boste tudi vi sluili dobro! BOGATI
BOMO! No, v resnici kaj takega Arhar (e bi postal predsednik
drave) ne bi mogel uresniiti, saj vemo, da je funkcija predsednika
drave bolj protokolarna re, ampak iz vidika piarja bi takna izjava
lahko uinkovala. Morda bi Arharju to lahko pomagalo, ni pa nujno.
Leta 2002 v Sloveniji itak ni bilo medija, v katerem bi Arhar lahko
sploh kaj normalnega povedal. V Delu ni mogel. Dnevnik ni bil na
Arharjevi strani, jasno, saj so sodelujoi eksekutorji Arharja pa efi
Dnevnika, Mladina absolutno ne, niti Mag ne, POP TV tudi ne,
skratka, nikjer ni bilo medija, ki bi vzel Arharja glasno v bran.
Denimo, na TV Slovenija je Arharja voditeljica Janja Koren v
intervjuju tako zmlela, da smo zaudeno gledali, kako je mogoe,
da nacionalna televizija nivo intervjuja spusti na nivo sumo borbe
(med oboroenim Rdeim Kmerom in trhlim kmetiem, ki si je
naloil malo preve zvrhano skodelico ria in ga bodo zdaj
kaznovali). Ko je TV Slovenija pred predsednikimi volitvami 2002
intervjuvala Drnovka, je bila pesem drugana. Z njim so se
pogovarjali toplo, soutno, neno, skratka, razlika je bila oitna in
bilo je jasno, da je tudi TV Slovenija podlegla podli igri, ki so jo
nastavili Arharju. Glede na to, da se je Delo (skupaj z veino drugih
medijev) leta 2002 neskonno zavzeto ukvarjalo z Arharjevimi
prejemki, pa se zdaj zastavlja vpraanje, kdaj se bo Delo konno
zaelo ukvarjati z vpraanjem, kako to, da ima Marko Jakli ki je
potem, ko je zruil Arharja, dobil v zahvalo (?) poloaj predsednika
uprave v Vzajemni danes skoraj dvakrat vejo plao od Jane?
Res, zanimivo bi bilo izvedeti, kdaj bo Grega Repov, ki je leta
2002 iz novinarskih vrst sproil gonjo proti Arharju, stopil do Jaklia
in ga to vpraal? Vem, da sem malce sarkastina, toda ne morem si
pomagati. So stvari, ki me pa zanimajo:

DOSJE ROKOMAVHI

327

Kdaj bo el kdo iz Dela vpraat Jaklia, zakaj krade denar

zavarovancem in ga daje Zavrlu, Novaku in e komu, samo zato, da
ima mir? Kdaj se bo Delo to spomnilo? To zdaj nekako ni zanimivo? Mar to ni zanimiva tema? Mar ne bi moralo biti za javnost
zanimivo, da danes Marko Jakli vsak mesec vzame nekaj milijonov
tolarjev iz zavarovalnikih premij, ki jih vplaujemo mi, zavarovanci,
in jih daje trgovcem z informacijami? Mar nima javnost pravice
izvedeti, mar nimamo mi, zavarovanci, pravice izvedeti, kaj Marko
Jakli pone z denarjem, ki ga mi vplaujemo kot premije zavarovalnici Vzajemna?
Nekdo iz LDS mi je dejal, da sta Golobi in Repov po tistem, ko je
bil Arhar leta 2002 medijsko zmasakriran, govorila, da jima je al,
da nista vedela, da bo iz Arharjeve plae, ki res ni bila ni posebnega,
nastal taken kandal. Golobievo in Repovevo domnevno
obalovanje je bilo seveda navaden larifari. Njuno domnevno obalovanje je bilo isto, kot da bi nekoga s pitolo ustrelili v glavo,
nato pa se opravievali, ah, joj, saj nismo vedeli, da se lahko od tega
tudi umre A veste, na koncu intervjuja v Ognjiu, ki smo ga v
tej knjigi e nekajkrat citirali, je Zavrl na vpraanje: Kdo je Franci
Zavrl, kaj hoe in kam gre?, odgovoril takole: e bi el malo bolj k
samemu sebi, bi bilo super. Res je, e bi el Zavrl bolj k samemu
sebi, e bi sprevidel, kaj pravzaprav pone, e bi mu kdaj postalo
al za stvari, ki jih pone, e bi se ljudem, ki jih je poskual uniiti,
opraviil, e bi posameznike nehal izsiljevati za denar, ja, potem bi
njegovemu prijaznemu intervjuju v Ognjiu morda lahko e verjeli.
Morda se Zavrl eli spremeniti? No, vsakdo si zaslui e eno
prilonost, kajne? Ampak dokler ne bo dokazana, ne verjamemo
niesar. Mimogrede: pred meseci je tednik Demokracija objavil
podatke, kakne plae imajo nekateri efi asopisne hie Delo. Kaj
se je zgodilo? Informacijski pooblaenec je ubogo Demokracijo
oglobil z milijonom tolarjev kazni. Zato, ker je podatke, ki niso javni,
objavila v asopisu, jih dala v javnost. Poraja se vpraanje:

328

ANA JUD

Kdaj bo kdo kaznoval asnik Delo, ker je leta 2002 sproil politino
motivirani lin Arharja?
A povejmo e kaj o Marku Jakliu, o zavarovalnikem fenomenu.
Ste si imeli priliko ogledati grozljivko Omen 666? Ste? Se najbr
spomnite Damiena? Malega rnolasega deka, z lepimi modrimi
omi, ki se rad oblai v kavbojke na naramnice in temno modri
plaek s kapuco. In ki samo z maginim pogledom dosee, da si
njegova mila varuka zadovoljno natakne trik okoli vratu in se
poslovi od tuzemskega ivljenja. Damien v Damienu seveda ne
odraste. Ga e prej pokonajo. Ampak, veste kaj bi bil Damien, e
bi odrasel? Z lahkoto bi bil Marko Jakli! Da ne bo pomote, Jaklia
nikakor ne elim aliti s primerjavo z malim hudobcem Damienom.
Omen (v vseh verzijah) je ena mojih najljubih grozljivk. Te so tako
ali tako moja obsesija, saj je drgetanje v kinu, lezenje v sede, potem,
po obisku kina, ko pridem e domov, pa spanje pri prigani lui,
eden mojih najvejih uitkov. Strah me fascinira. Grozljivke in
srhljivke so kot orgazem. Pa tudi primerjava med Damienom in
Jakliem ni ravno iz trte izvita. Jakli se namre zasebno ukvarja s
aranjem. Ja, prav ste prebrali: ukvarja se s aranjem. Poznamo dve
verziji Jaklievega interpretiranja aranja. Uradna verzija je, da
se zgolj za zabavo ukvarja s arodejstvom in arovnikimi triki kot
David Cooperfield (samo da bistveno bolj amatersko, kakopak),
neuradna verzija, ki mi jo je povedal eden od poslovneev je, da se
bojda ukvarja s rno magijo. Tega seveda ne morem dokazati, lahko
pa potrdim, da me je v asu, ko sem pisala tole knjigo, strano
zabadalo v kriu, na obeh stegnih sem dobila udake rdee lise,
grozno me je bolel vrat, no, zdaj, ko piem te vrstike o Jakliu, pa
sem tako smrkava, kot da bi bili sredi pregovornih zimskih viroz, a
smo ele na koncu vroega julija. Upam, da si ni Jakli priskrbel
kakne srkane voodoo lutke in ji dal ljubkovalnega imena Ana
Jud! Potrjeno pa vam lahko povem, kako posamezniki zaradi teh
ira-ara stvari kliejo Jaklia? Prijel se ga je vzdevek Markoarko.

DOSJE ROKOMAVHI

329

Poleg tega, da Marko-arko zelo rad grozi in pone takne

vragolije, kot jih je leta 2002 pomagal upiiti nesrenemu Arharju,
je znan tudi po tem, da se v trenutku zlae. Zvit je in na lai ga je
teko ujeti, ampak no, ima hibo, po kateri ga z lahkoto spoznate:
zardi v lica. Morda ni nakljuje, da je skorajda na vseh fotografijah
tako simpatino zardel kot zdravo kmeko dete? Na zunaj resda
deluje izjemno srameljivo, a to je le brihtna fasada. Je izjemno
strasten, temperamenten lovek. al prej v negativnem smislu kakor
v pozitivnem. V enem redkih, e ne celo edinem intervjuju, kjer so
ga prikazali v domai lui (v reviji Obrazi), je maja letos izjavil:
Vekrat sem trlel iz povpreja. V osnovni oli navzgor, v srednji
pa lahko priznam, in ne bi bilo poteno, e ne bi, ravno obratno. V
gimnaziji smo veljali kako naj reem za bolj ivahne. Za bolj
ivahne? No, zelo za ivahne, kajne? V srednji oli naj bi zato, ker
je srce njegove simpatije osvojil nekdo drug, Jakli konkurenta grobo
podrl na tla in ga tako zbrcal, da so imeli na oli nemalo teav, ko so
tuhtali, kaj naj naredijo. Ni znano, ali so ga ali je odel sam, vsekakor
pa se je preolal na gimnazijo v Kamniku, kjer ima sorodnika, ki na
kamniki gimnaziji pouuje. Jaklieva soproga, ki jo opisujejo kot
izjemno pametno, izobraeno, pridno in poteno ensko, pa je
zaposlena kot asistentka na FDV in nekaj ljudi mi je povedalo, da so
jo neko videli z modricami. Nikakor noem namigovati, da je Jakli
e vedno nasilen, morda je njegova ena takrat modrice staknila kje
na kmetih, saj vemo, da Jaklieva veliko asa preivita v Selu nad
Polhovim Gradcem, kjer imata kmetijo in tam, na kmetih,
mimogrede, med domaimi opravili stakne plave lise.
Ne da bi sploh vedel zanje
Mimogrede, Jaklieva hia v Selu nad Polhovim Gradcem je rna
gradnja. Pa? Vodja ljubljanske obmone enote inpektorata za okolje
in prostor Toma Miklavi je posredoval in izdal odlobe za ruitev
na rno zgrajene hie, a kaj se je zgodilo? Ni. e huje. Ministrstvo
za okolje je Miklavieve odlobe odpravilo, ker naj bi inpektor
bojda nepopolno ugotovil dejansko stanje in odlobe zoper Jaklia
izdal v neskladju v zakonom. Resda mi je nekdo dejal, da sta bili

330

ANA JUD

dve Miklavievi odlobi slabo pripravljeni, vendar se poraja

vpraanje, zakaj nihe ne more napisati e tretje odlobe za ruenje?
Ah ne, zdaj bodo kar lepo poakali, da bo Jakliu uspelo pridobiti
vsa dovoljenja in potem bo zadeva lepo reena in utiana, mar ne?
Zakaj pa drugim, ki imajo rne gradnje, ne pustijo taknih principov?
Skratka, vidite, s im se ukvarjajo v nai dravi? V nai dravi se ne
ukvarjajo s tem, da bi nedovoljena dejanja (kar gradnja hie na
nedovoljeni lokaciji je!) kaznovali, ne kje pa, v nai dravi se
ukvarjajo s tem, po katerem SISTEMU bi rnograditelje kaznovali.
Da je Jaklieva hia rna gradnja, je dokazano, saj stoji kar na
obinski poti. Zdaj pa lahko vpraam ministra za okolje Janeza
Podobnika (SLS), ja, kaj pravite, spotovani minister, a si jaz lahko
v Ljubljani na enem ploniku zgradim hio? A ne? A res, zakaj pa
ne, e si jo je Marko Jakli v Selu nad Polhovim Gradcem lahko kar
na obinski poti, pa ga ne kaznujete? e bi jaz (ali kdor koli drug)
zgradila hio na ploniku v Ljubljani, bi mi jo nemudoma poruili
in me takojci razglasili za javno osebo, mar ne? Poleg tega je
Miklavi v lanku, ki ga je na temo Jaklievih rnih gradenj objavilo
Delo (junij 2006) zatrdil, da je odlobe o ruitvi napisal pravilno.
Lahko povem, da se je eden od mestnih svetnikov iz Polhovega
Gradca opiril: Jakliu ne bomo dali, ne, ni mu ne bomo dali!, ko
naj bi bil Jakli izkazal interes, da bi zemljo v Polhovem Gradcu
kupil. Teden dni pozneje je nekdo iz Polhovega Gradca rekel: e
kupuje! Eto. e si Marko Jakli, lahko kupi vse. Zemljo in ljudi.
No, vendar pa je potrebno povedati, da naj bi Jakli ob gradnji v
Selu nad Polhovim Gradcem zagreil tako malomarno krajo, da ga
je lahko kar lepo sram. Namre, el naj bi v neki hrib, izkopal pesek
in ga odpeljal. In? Ne more kar tako kopati peska, kjer koli se ti
zljubi. Saj ima tudi vsak pesek svojega lastnika. Ob vseh milijonih
in milijonih, ki jih Jakli premore in jih mee naokrog, da si ne
more privoiti enega tovornjaka peska? udno. Zgodbo mi je sicer
povedal nekdo iz Sela nad Polhovim Gradcem. Tamkajnji prebivalci
so nad Jakliem ogoreni in ga resnino ne marajo. Po eni strani
zato, ker se obnaa kot cesar, ki si lahko privoi vse, po drugi strani

DOSJE ROKOMAVHI

331

pa tudi zato, ker je okoli Polhovega Gradca precej rnih gradenj, a

njihovi lastniki jih morajo zaradi inpekcijskih odlob ruiti. Jakliu
pa je ni treba poruiti On kupi ali pa vzame. Kar lahko vzame,
vzame, esar ne more vzeti, pa pa plaa. Vsekakor se poraja
vpraanja, kako so mu v Selu nad Polhovim Gradcem naredili elektro
prikljuke, e pa je zadeva rna gradnja? Moram povedati, da sem
sama naletela na nemalo teav, ko sem se spravljala k pisanju tega
poglavja. Ne le zdravstvenih, ki sem jih opisala prej; tudi
komunikacijske teave so bile. Ko sem Jaklia poklicala na mobilni
telefon, me je kakopak takoj spoznal. Dobro, po vsem, kar se je
zgodilo, me najbr ni teko spoznati, a ne? Ko se je oglasil: Halo?,
sem rekla: Marko Jakli? Kot da ne bi bila vedela Jaaa? je
nemudoma odvrnil z vpraanjem. Ana Jud tukaj, sem e rekla.
Nekaj sekund tiine, nato pa: Aaaaaaaaaaaaaaaaa viiiiii Ja?
Jaz? Bavbav? Brrrr Ja. Nekaj stvari glede Vzajemne me zanima sem kar takoj menila odkrito. On pa: Eeee oooo aaaa
jaaaa zdaj sem na pomembnem sestanku po elektronski
poti, prav? Po elektronski poti, prav? Ne maram poiljanja elektronske pote, ampak okej Dobro, se bova potem zmenila za kavo,
okej? sem e menila. Seveda. Lep pozdrav, je e zapel on. Prvi
stavek, ki ga je izgovoril brez jecljanja Pa sva si dopisovala (korespondenca junij 2006)
Najprej jaz (normalno):
elim, da se sestaneva. Lahko kadarkoli od petka naprej. Gre za
mojo novo knjigo, zanima me nekaj stvari glede Vzajemne Ne bi
preko elektronske pote, kar je razumljivo, tevilka mojega mobilnega
telefona je
Nato on (nekaj dni zapoznelo in uradno):
Najprej se opraviujem, ker vam nisem takoj poslal odgovora, vendar
je moja narava dela takna, da mi ob vseh sestankih in poteh pogosto

332

ANA JUD

zmanjka asa za takojnje odgovarjanje na elektronsko poto. V zvezi

z vao pronjo za sreanje sem vam vsekakor na voljo za vsakrna
vpraanja, vendar pa bi vas prosil, e lahko zadevo urediva pisno. V
Vzajemni imamo namre doloen protokol komuniciranja z mediji,
saj elimo, da je naa komunikacija uradno dokumentirana in
transparentno urejena. Tudi usmeritve naega nadzornega sveta so
takne, da komunikacija z mediji lahko poteka le po uradni poti. V
zvezi s tem niti ne bi eleli delati razlik med novinarji, saj to ne bi
bilo korektno do drugih vaih stanovskih kolegov. Skladno s tem bi
vas prosil, da nam poljete vaa vpraanja, ki jih imate v zvezi z
Vzajemno, na katera vam bomo skupaj s strokovnimi slubami v
najkrajem monem asu pripravili in posredovali ustrezne odgovore.
Zagotavljam vam, da ima Vzajemna zelo visoke standarde varovanja
komunikacije po elektronski poti in da je glede tega vaa bojazen
odve. Zahvaljujem se vam za razumevanje in za vao pripravljenost,
da tudi z vidika Vzajemne pridobite doloena pojasnila (kaj je
Jakli hotel povedati s stavkom, da so usmeritve nadzornega sveta
takne, da vsa komunikacija z mediji lahko poteka po uradni poti?
Da je bila tudi izdaja Arharjeve plae leta 2002 medijem usmeritev
Bojana Petana in Branka Pavlina?)
Pa spet jaz (normalno):
Vpraanja, ki sem vam jih elela zastaviti, so tovrstna, da mi vae
strokovne slube ne bi mogle pomagati. Da vsa vaa komunikacija z
novinarji poteka po uradni poti, je nesmisel, saj s tevilnimi
komunicirate osebno. V kolikor si boste premislili in si vzeli nekaj
minut za kavo, se oglasite. V kolikor si teh minut ne boste vzeli, bom
razumela, toda v tem primeru prosim, da me kasneje ne obtoujete,
da vas nisem iskala in preverjala stvari

DOSJE ROKOMAVHI

333

Pa spet on (krevito):
kot sem vam omenil v svojem prejnjem sporoilu, bom z veseljem
odgovoril na vsa vaa vpraanja, zato al ne razumem, zakaj moj
predlog za vas ni sprejemljiv. Ponovno bi elel ponoviti, da sem vam
na voljo za kakrna koli pojasnila, in s tega vidika upam, da mojega
sporoila ne smatrate kot zavrnitve. e vedno lahko vse, o emer
nameravate pisati, preverite neposredno pri meni, moja edina elja
je, da je ta komunikacija pisna. Zagotovil sem vam, da ima Vzajemna
zelo visoke standarde varovanja komunikacije po elektronski poti
in da so glede tega vae bojazni odve. Vsekakor sem vam na voljo
za pojasnila, zato upam, da boste tudi vi pripravljeni predstaviti vse
vidike zgodbe, ki jo pripravljate
In ponovno jaz (zoprno):
Seveda sem pripravljena predstaviti vidike zgodbe, ki jo piem, nisem
pa jih pripravljena predstaviti preko elektronske pote. Verjamem,
da ima Vzajemna visoke standarde komunikacije, toda ni nujno, da
se teh visokih standardov drite tudi vi osebno in pravzaprav se
mi zdi tole prerekanje e zelo smeno
S tem se je elektronska komunikacija med mano in Markom Jakliem
zakljuila. Res, Jakli se mi je zazdel pravi strahopetec. Po eni strani
kopica ljudi potrjuje, kako jim je grozil in tako naprej, no, mene se
boji? Zakaj? In naj zanikam dezinformacijo, da sem Jaklia kar
naprej klicarila. To si je Marko Jakli fino izmislil. Kot e marsikaj
drugega Dejstvo je, da sem ga poklicala le enkrat na mobilni
telefon (13. junij letos in vsega skupaj sem mu poslala dva, pardon,
tri slubena sms sporoila). To pravim zato, ker se mi zdi res
nepoteno, da je na podlagi enega klica in dveh/treh sms sporoil
Jakli vsej Ljubljani raztrobil ej, una Ana Jud me skoz klie! Kaj
hoe? Vem, da je s temi besedami zajokcal Zmagu Jeliniu iz SNS,
vem, da je tarnal Leu Oblaku iz Infoneta, potoil pa se je tudi svojim
odvetnikim zaveznikom, zadevo je hitro javil e Bojanu Poarju

334

ANA JUD

(to je Poar priznal sam; imamo prio za sodie Jano Lutovac

Lah), no, pa tudi Darka Njavra ni pozabil poklicati na pomo. Z
vsemi temi je Jakli redno na zvezi. No, ker vem, da je Jakli vsak
dan na zvezi z Oblakom in Njavrom, se mi je zazdelo poteno, da
pokliem vsaj enega od njiju. Oblak? Ne, ne pride v potev, tiso
razlogov imamo, zakaj ne. Torej sem poklicala Njavra. To je bil
hec: eprav sem marca letos tevilko svojega mobilnega telefona
zaradi pritiskov zamenjala in me je le malokdo izbrskal, se je Njavro,
ko sem ga poklicala, oglasil s temi besedami: Kaj bi rada, Ana
Jud? Uf so se pa fantje oboroili, ha? Darko Njavro no, ni
takega, sem zamencala. In dodala: Bi la na kakno kavo? Tega
pogovora nisem snemala, nadaljevanje je zapisano v skladu z mojo
subjektivno presojo
Ja, pa kaj e! S tabo naj grem na kavo? je jezno zaropotal Njavro.
Zakaj pa ne? sem zaudeno vpraala. Nedolno. Saj jaz sem
taka mala mica-maca, s katero greste na kofetek in se prijetno
naebljate
A da bo potem spet vse napisala v drugi knjigi!? je e bolj
jezno dejal Njavro.
Ma, daj Darko, ve, da ne bom , sem se poskuala
izmotavati.
Ne, ne kje pa, ti pa res ne bo! To je isto kot morilec, ki je
nekoga ubil, potem pa ree, da tega ne bo storil ve nikdar! me je
nahrulil Njavro. S tipino monim, rahlo rezkim glasom. Intermezzo:
dokazano je, da se veina obsojenih morilcev rehabilitira in prav
zares ve nikogar ne ubijejo, mnoini ali vekratni morilci so
posamezniki in ne moremo govoriti o masovnem ponavljanju;
Njavrova teza o obsojenih morilcih v realnosti torej ne dri. Daj,
kaj pa govori , sem e rekla sitno. Ne maram, e se kdo z
mano pogovarja kot vojaki poveljnik. Kaj pa sploh hoe? je
vpraal Njavro ostro. Ma samo nekaj o Vzajemni me zanima saj sem klicala Jaklia, pa se me boji, sem menila odkrito.
Jah kaj o Vzajemni? Povej zdaj! je spet dejal Njavro
ukazovalno.

DOSJE ROKOMAVHI

335

Ne! Greva na kavo, sem odvrnila kujavo.

A je kaj o meni? ga je zanimalo med robatimi besedami.
Ja tudi o tebi je, sem menila zamiljeno. Njavro se je za
trenutek zaustavil v boju z besedami, najbr je moral malo pomisliti,
kaj naj naredi, nato pa je z obotavljanjem rekel: Eee ne vem
poklii me jutri! Seveda Spet se mi je zazdelo, da imam opravka
s predsednikom drave. Ampak ne bom se pokoravala Njavru. Nekaj
minut po pogovoru sem mu poslala miroljubni sms: Knjiga ni iz
dialogov, zato je strah odve blablabla Saj res nisem imela
nikakrnega namena zapisati tega dialoga, ampak ker je Njavro kar
poniknil, sama pa tudi ne bom rinila v njega, pa sem si pa premislila.
Saj si imam pravico premisliti. Bila sem na kofetku z nekom, no, z
nekim malim sodelavcem SOVE, ki mi je pravil, kako sta bila v
asu slovenske osamosvojitve z Njavrom istega ranga, danes pa mi
je ta mali sodelavec SOVE dejal: Glej, kje je danes on in kje sem
danes jaz. Kaj dela on, kaj delam jaz. On je zaposlen na eleznicah
in na najpomembneji dravni praznik nosi zastavo, zakaj jaz ne
morem biti tam zraven Jane, e e ne morem nositi zastave?
Skomignila sem z rameni. Ne vem. e nisi na pravi strani, visoko
ne more zlesti. Kaj je prava stran, pa ne vem. Najbolje je, e nisi
na nobeni strani. Vsaj vest ima isto. Njavro se po tistem ve ni
oglasil, sama ga tudi nisem ve klicala, sicer pa, no, saj Njavra v
resnici ne potrebujem. Znam sama. Brez skrbi.
eprav pa morate priznati, da je zanimivo, da se Jakli in Njavro
praktino vsak dan pogovarjata po telefonu, mar ne?
Kaj bi se pa predsednik uprave zdravstvene zavarovalnice in ef
varnosti na eleznicah lahko tako pogosto pogovarjala? Hm.
Poskuam sklepati. Vem, da nista velika prijatelja kot kakne enske
sosede, ki vsak dan po nekaj ur predijo na telefonski liniji.
Vemo, da Jana ni navduen nad Jakliem, skratka, tukaj ne
moremo rei, da se Njavro drui z Jakliem po Janevem naroilu.
Mi je pa nekdo povedal: Zakaj misli, da ima Jakli Njavra? Da
ga poilja naokrog Aha, potem torej ni tako, da bi samo Jana
imel privilegij poiljanja Njavra naokrog? Ga lahko tudi Jakli poilja

336

ANA JUD

naokrog? e zdaj e vemo, da Jakli za prazen ni plauje Zavrla in

Novaka in vemo, da Biaku vsak mesec odkrne 1.200.000 za nekaj
uric svetovanja, no, koliko pa potem plauje Njavra? Ja, saj tole ne
bo teko ugotoviti, kajne? Samo nekdo se mora usesti na izplaila, ki
nerazumno odtekajo iz Vzajemne in so NA denar in nekdo mora
preveriti, kako stoji banno stanje pri Njavru, mar ne? Njavru resda
pripisujejo vse sorte rei, eprav sama e vedno menim, da je v resnici
precej bolj krotke narave, kot se to kae na zunaj, eprav mi je nekdo
pravil, da je na nekem koncertu nekdaj popularne skupine Pop
Design, znane tudi po nastopih, zadimljenih s pirotehninimi izdelki,
videl, kako je imel Njavro v prtljaniku svojega avtomobila goro ic
za vlamljanje v avtomobile. Seveda noem trditi, da je Njavro kdaj
koli vlomil v kaken avto, zagotovo pa je dobro imeti Njavra ob sebi,
e si, recimo, tako neroden, da si kljue zaklene v avtomobil in ne
ve, kako potem do njih. Potem pride Njavro z icami e kako prav.
Smeno je, ker je pred asom tamcar iz Mladine z neko bejbo sedel
v Skaruni na kosilu in na glas razlagal: Ja, ve, Njavro vozi s sabo v
avtu rono granato! Tako glasno, da je res vsa Skaruna to sliala. Ne
verjamem, da Njavro vozi s sabo v avtomobilu rono granato. Pravim
vam, Njavro je bolj benigen rokomavh. Veliko govori, bolj malo naredi.
Jakliu pa sama ne bi kaj preve zaupala
Namre, se spomnite, kako so Duana Kidria, starega gospoda,
ki je bil predsednik sveta Agencije za zavarovalni nadzor, pred asom
popricali s sprejem in je bil na smrt prestraen, da ga bodo celo
ubili? Tukaj naj bi bil imel prste vmes ravno Marko Jakli. Seveda
ne sam, seveda ni sam el posprejat nesrenega Kidria, toda vemo,
da Jakli naokrog poilja ljudi, ki razne male opravke postorijo za
njega, kajne? Ravno v asu, ko so posprejali Kidria, naj bi Vzajemna
nakazala denar podjetju, ki naj bi bilo povezano z zasebnim
detektivom Francem Sterletom. Bilo je neko hecno plailo za neko
hecno opravilo. Zadeva e ni dobila epiloga in vpraanje je, e ga
kdaj bo. Plailne transakcije so sicer preverljive, vendar je treba na
podlagi njih brskati e o drugih povezavah Sicer pa pristojni organi
zdajle fino brskajo po tem dogodku

DOSJE ROKOMAVHI

337

Ampak vpraajte se, zakaj so posprejali ravno Kidria? Kdo bi

lahko imel interes, da pospreja Kidria? Zakaj bi si kdo elel napasti
zdaj e nekdanjega efa sveta agencije, ki ima pod nadzorom
zavarovalnice? In to ravno takrat, ko je tekla bitka za zavarovance?
Katera zavarovalnica v dravi pa je najteavneja? Aja, tono,
Vzajemna, mar ne?
Ker se me je Jakli tako hitro otepel preko telefona in mi rekel,
da ne more govoriti, ker je na pomembnem in nujnem sestanku, pa
me je zanimalo, e je to res. Kako bi to lahko ugotovila? Dokaj
preprosto, samo pogledam, s kom se je Marko Jakli pogovarjal istega
dne kot z mano. Pogledam, kateri klic je takoj za mano, in zadeva je
lahko hitro pojasnjena. Jakli je takoj za mano, minutko za tem, ko
sva prekinila telefonski klic, poklical telefonsko tevilko 041 869
303. Torej sestanek, ki mi ga je omenjal ni bil tako nujen in
pomemben? Ah, Marko se rad hitro zlae, kajne? In ne spraujte
me, kako vem za ta podatek, saj veste nebo je prostrano in
delimo si ga s pticami in zasebnimi detektivi, ki imajo vsaj tako
opremo za spremljanje frekvenc in pogovorov kot Franc Sterle
Bistri bralec se zdaj najbr e sprauje, igava pa je zapisana
telefonska cifra? Dobro vpraanje, a trdnega odgovora nimamo.
tevilka ni naronika, ampak pripada mobi uporabniku, kar pomeni,
da je lastnik te mobilne tevilke kupil le kartico in jo sproti fila;
zanjo ne plauje naronine in njegove podatke je nemogoe izslediti.
Potrebno je vedeti, da ima dandanes ko vlada resna paranoja pred
prislukovanjem e skoraj vsakdo poleg obiajne naronike
telefonske tevilke e mobi tevilko, ki jo uporablja za skrivne
pogovore, ki jih nikakor ni mogoe izslediti. Kako naj torej izvoham,
igava je ta telefonska tevilka? Ni. Preprosto poklicala sem In
nihe se ni oglasil. Dobila sem obutek, da ima uporabnik mobi
tevilke dotino cifro le za doloene klicatelje, ki jih ima shranjene
v imeniku in se na klice, ki prihajajo iz drugih tevilk, sploh ne
javlja. tevilni rokomavhi delajo natanno tako. Poleg naronike
tevilke si priskrbijo e mobi tevilko in jo uporabljajo le v pogovorih
z doloenimi partnerji. Za doloene posle, seveda. Za tiste posle, o

338

ANA JUD

katerih ne upajo govoriti preko navadne cifre. To se mi je zdelo e

bolj oitno, ker me omenjena tevilka ni in ni klicala nazaj. Kot da
je ne zanima, kdo jo je klical. Minil je dan in sama sem na zadevo e
skorajda pozabila, nato pa se je zgodilo Naslednjega dne,
popoldne, je uporabnik mobi tevilke 041 869 303 poklical nazaj.
Najbr ga je premagala radovednost? Pogledala sem na display in
pomislila, uf, kaj pa naj reem zdaj? Vseeno sem dvignila telefon in
za vsak sluaj sem govorila z nekoliko vijim glasom (vem, smeno,
ampak sama ljudi pogosto spoznam po glasu in sklepam, da imajo
isto sposobnost tudi drugi ljudje, zato nisem elela tvegati, da me
uporabnik mobi cifre 041 869 303 spozna po glasu in me nahruli,
kaj vohunim za njim ).
Halo? sem zaivkala.
Ja? Klicali ste me? je rekel moki glas z one strani mobilnega
telefona. Glas? Oster. Rezek. Uf a se mi samo zdi, ali je to res
Poskuala sem se izviti, saj prav zares nisem vedela, kaj naj reem,
zakaj sem prejnji dan poklicala na njegovo telefonsko tevilko?
Nisem mu mogla rei, oh, samo vedeti sem hotela, kdo ste, pa bi
bilo tudi precej blesavo, se vam ne zdi? Ma eeeee, ja, ni, najbr
sem se samo zmotila , sem konno odmotala iz zagate in nato
e hitro dodala (da mi ja ne bi spolzela prilika za pridobitev
informacije): Koga pa sem sploh dobila? Zdaj se je zmedel on.
Moki glas na drugi strani ice se je malo, ne, precej zmedel
Eeeeeeeeeeeeeeeeee je zategnil z glasom. Eeeee? Naj me
vrag, e ni on
Ja? sem pohitela, da bi ga malce vzpodbudila. Ker sem jaz
zastavila vpraanje, sem bila vsekakor v prednosti
eee , je e malo zavlekel neznani sogovornik, nato pa
strumno porekel, Erik tukaj. Erik!?
Aha Prav. Potem je bila pa prav zares pomota. Se opraviujem,
nasvidenje, sem e rekla in se na hitro poslovila. Kaj me je zmotilo?
Zmotil me je tisti eeeeeeeeeeeeeeeeeeeee Mislim, da je lastno
ime ena od rei, ki jih lovek nikakor ne more pozabiti, torej je precej
nenavadno, da mora nekdo debelo pomisliti, preden odgovori na

DOSJE ROKOMAVHI

339

vpraanje, kako mu je ime Poleg tega: pobrskala sem med imeni,

ki tvorijo Jaklievo navezo in med njimi ni nobenega Erika. Ta Erik
je torej izmiljen. In glas je bil tak moki, globok, rezek vojaki e enkrat sem obrnila telefon in poklicala nekoga, ki bi ga ta
podatek utegnil zanimati Rekla sem, da je nekaj zanimivega
e seveda, dri
Kje si to dobila to povezavo? najprej vpraa lovek.
Ma nima veze, ne bom ti povedala, ker mi ni treba , sem
se izgovorila.
Okej, ampak ne igraj se preve s temi stvarmi , me nemudoma
podui.
Jajajaja , se nasmehnem.
No, kdo je? me je nato nemudoma povpraal lovek.
Njavro, sem rekla.
Si prepriana? je vpraal lovek.
Mislim, da ja , sem spet rekla.
Misli ali si prepriana? je ponovno zastavil vpraanje lovek.
Mislim, da sem prepriana, sem zagotovila.
Kako ve? je spet zavrtal z vpraanjem sogovornik.
Njavro ima taken, globok moki glas in govori zadirno,
tako kot govorijo kakni nadutei v vojnih filmih, sem razloila
svojo interpretacijo glasu, ki sem ga bila sliala v kratkem telefonskem pogovoru z Erikom hahaha
Kaj pa, e je bil kdo drug? ni odnehal lovek.
Ve kaj e me bo e malo gnjavil, bom res zaela dvomiti v
svoj sluh, sem rekla sitno, e skorajda jezno.
Oprosti, moram biti siguren, da se nisi zmotila. Tole ni hec. Tale
njihova zdrubica mora prej ali slej pasti, je rekel.
Vem, da ni hec. In glej, po moji presoji je bil Njavro, okej?
sem menila odkrito.
e je bil kdo drug je mono, da bi bil kdo drug? je previdno
potuhtal lovek.
Ne, mislim, da ne mislim, da je bil Njavro. eprav , sem
zamencala.

340

ANA JUD

kaj? je z vpraanjem vskoil sogovornik.

Morda bi lahko bil tudi Leo Oblak, on je bolj paranoine narave,
ker, a ve hakeljc je v tem, da Njavro ni ravno take sorte lovek,
ki bi poleg obiajne cifre uporabljal e eno za skrivne pogovore ,
sem razmiljala na glas.
Ne, to ni argument, ko obstaja monost prislukovanja, so
paranoiki vsi, me je takoj zavrnil sogovornik. To je res. Danes so
vsi tako panini, da jim kdo prislukuje, da je to prav neverjetno.
Recimo, zadnji sem prila v pisarno nekega pomembnea in prva
stvar, ki mi jo je rekel, je bila, naj ugasnem mobilni telefon. Debelo
sem ga gledala e, kaj? On je rekel, no, ali pa vsaj odnesi torbo do
tajnice in zapri vrata. Torej sem naredila to. eprav se mi je zdelo
udno, ampak dandanes je paranoja na vrhuncu. Po eni strani je morda
celo utemeljena. Kajti, e lahko jaz pridem do doloenih podatkov,
ki sicer veljajo za tajne, zakaj potemtakem drugi ne bi mogli priti do
podobnih podatkov, morda tudi do tone vsebine telefonskih
pogovorov in sms sporoil Najbr res poleg tega glas ni bil
ravno Oblakov, eprav ima tudi on globok moki glas in tudi on
govori vasih precej zadirno, kot kakni Mongoli , sem e
razmiljala na glas. Hm
Kaj pa Stojan Zdolek?
Joj, ne vem. Ne poznam ga in ne vem, kaken glas ima, ampak
na televiziji mi deluje kot kaken lager pjeva, sem rekla, ker sem
se spomnila, da se je odvetnik Stojan Zdolek neko prav nemarno
noreval iz Mrkaia in ga klical lager pjeva. Ampak sama menim,
da je Zdolek prav seksi njegova glava me spominja na tiste
posebej oblikovane arnice, ki so tam, kjer je obiajna arnica lepo
zaobljeno okrogla, nekoliko ravne, rahlo poravnane. Takne arnice
imam doma, v dnevni sobi in vsaki ko pogledam svojo sijajno lu,
se mi zdi, da vidim nad sabo Stojana Zdolka Na sodiih je
zelo zadiren, pa je porekel moj sogovornik. S tem sem se strinjala.
Rekla sem: Ja to pa bojda res sem sliala, da se obnaa kot
odvetnik iz LA Law.
Torej ve nisi prepriana, da je bil Njavro? se ni alil sogovornik.

DOSJE ROKOMAVHI

341

Ne, e vedno mislim, da je bil Njavro, dopuam pa tudi monost,

da je bil Oblak, ali pa nemara Zdolek, sem vztrajala pri odgovoru.
Eden od njih sigurno. S kom drugim se Jakli ne bi pogovarjal o
tebi, koga drugega najbr ne bi klical in obvestil o tvojem klicu, je
menil on.
Mislim, da res ne Le Oblak in Njavro me poznata in on to ve,
Zdolek pa je eden njegovih odvetnikov, in e prav razumem ljudi,
ki mi kaj pravijo, edini, ki ga zares briga za take ljudi v tej plemenski
skupnosti, sem pritrdila tudi sama. aljivo
Ja, zlasti z Leom Oblakom se je Jakli izjemno mono povezal.
No, za Oblaka pa tako ali tako vemo, da je sposoben poeti nizkotnosti. Ker ga sluajno dobro poznam e iz asov, ko je po Ljubljani
letal v kavbojkah in povedranih rnih evljih, kravata pa je bila
nekaj, kar je samo od dale gledal v fancy izlobah, lahko povem
marsikaj zanimivega. Tako ambicioznega loveka, kot je Leo Oblak,
sama e nisem sreala. e sama nisem tako ambiciozna, kot je on,
eprav mi kar naprej podtikajo izrazoslovje, ki je povezano s
pretirano ambicioznostjo. Kaj pa je sploh pretirana ambicioznost? Veste kaj, ambicioznost nikdar ne more biti pretirana in ta
loveka lastnost je kvejemu prednost, e jo lovek pravilno usmeri,
ko se vzpenja. e se vzpenja preko spornih dejanj, potem ambicioznost ni prednost, e se vzpenja po normalni, magari svojeglavi poti,
je ambicioznost prednost. e razumete, kaj hoem povedati. Dajte,
spodmaknite se e enkrat izpod teh debelih komunajzarskih onetov,
ki vam sedijo na glavah Ker sem pa nekdo, ki Oblaka isto
sluajno dobro pozna e iz asov, ko je bil (ravno tako kot jaz) e
niko i nita, mala riba, ki se je smukala sem in tja, ker si je elela
uspeha, sem pa nekdo, ki lahko pove vse o tem, kako se je Oblak v
resnici povzpel. Po malem mi bo zelo prijalo, ker bom javnosti
razkrila resnico o njem, saj je Oblak eden bolj pokvarjenih medijskih
ljudi v dravi, in ker sluti, da piem (tudi) o njem, se strano trudi,
da bi me diskvalificiral pa ne gre in ne gre, a ne? Oh, Leopold
Poglejte, zadnji sem s prijateljico Arko posedala v Maxiju na kavi.

342

ANA JUD

Nedale stran od najine mize je posedal tudi Oblak. V drubi Jerce

Legan, ki je spet ne boste verjeli Poarjev vir. Enako kot Oblak.
Ampak ona ni posebej vpliven informacijski len, saj je v glavnem
dober vir same sebe. Poar se je zato v redakciji Direkta vekrat
grdo noreval iz nje, ampak, no, saj zdaj e veste, da se Poar vedno
grdo noruje iz vseh, kajti on ni sposoben zlesti na viji loveki
nivo. Recimo, Leganova si sama prebeli sobo in je takoj v tabloidih.
Kako mislite, kako pride tja? Ja, nekomu ona to pove; tabloidom
pove rada kar sama. Pravim, tega ni teko dokazati, samo komunikacijo je potrebno pogledati, eprav lahko dovolj vidite e, e
berete trae o njej. No, pa mislite, da mi je Oblak vrgel kaken
pozdrav? Ah, kje pa Kar pa itak nima veze. Ljube mi je, da me
ne pozdravi, e kasneje zahrbtno trika proti meni. Da zahrbtno trika
proti meni, je dejstvo. Ne le dejstvo na principih rekla-kazala, ampak
dejstvo, ki ga spet lahko dokaem Kmalu zatem, ko smo se
nakljuno videli v Maxiju, je Poar v Direktu spet pisakal, s kom je
bila Ana Jud na kavi. Vidite, kako sem pomembna oseba? V tej dravi
imamo toliko tem, o katerih bi mediji morali pisati, a ne, za gumpce
zarukane pa je pomembneje to, kdo je el s kom na kavo in sploh
nima veze, kako nepomembna osebica je to ena Ana Jud, a ne?
Pustimo, da so bile zapisane e tone izmiljotin, to je pa stvar za
sodie. Zamislite se in ugotovili boste, da boste tudi sami prej ali
slej prili do enakega spoznanja. Kako idiotsko je, ko pomemben
biznismen, kot je Oblak, na kavi vidi Ano Jud in gre to zapecat
tabloidu. Mar res nima pametnejega dela? loveka postane kar sram.
Normalnega loveka absolutno postane sram.
Oblaka kakopak ni sram. Zagotavljam. On sedaj, ko bere te
vrstike, najbr kar z ritko ploska. Od veselja. Ali pa ne?
In kako se je zaela zgodba? Jah, ko je Oblak pred leti kupil radio
Antena, sem zaela sodelovati z njim. Kot novinarka, zato do neke
mere lahko zatrdim, da je Oblak priblino enak kaliber kakor Poar,
le da je pametneji, bolj razgledan. On je rokomavh. Ve, recimo,
kdo je bil Homer, kaj je spisal Dostojevski. V odnosu do ljudi pa je
popolnoma enak: potuhnjen in neskonno rad se posmehuje. Misli,

DOSJE ROKOMAVHI

343

da je ek. Sam zase. Bogme, da ne poznam nikogar, ki bi isto mislil

za njega, kakor sam misli zase
Iz prve roke lahko povem, da je Oblak vse, kar je dosegel, dosegel
le na dva naina. Prvi princip, ki ga je ubral (in ga pri tistih, ki so
vije od njega e vedno ubira), je prilizovanje, drugi princip so
zahrbtne spletke V asu, ko je radio Antena nastajal, se je Leo
Oblak zelo prilizoval tedanji ljubljanski upanji (LDS) Viki Potonik,
hkrati pa lahko povem (pa e vrsta ljudi lahko to potrdi), da se je kar
naprej noreval iz nje in je vsaj stokrat, ob vsaki priliki povedal
zgodbico, kako je Potonikova neko menda peljala LDS-ovce v
rodno Prlekijo in so tam vojznili v nekem blatu Tudi meni se je
vekrat posmehoval, ker sem iz Prekmurja. Vekrat je rekel, da je to
kraj kmetavzarjev. Eto, isto kot Poar. Vidite, kako ti ljudje govorijo
o Prekmurju in Prlekiji? Kot o kmetavzariji. No saj, a veste, iz kje
pa prihajajo ti ljudje, ki se tako radi norujejo iz obrobja drave? Iz
popolnoma istih kmetavzarij. Poar je doma nekje iz Ru. Poglejte
na zemljevid, nekje okoli Maribora je to, strano slab zrak imajo
zaradi industrije (sem vedela, da je nekaj moralo biti v zraku ),
Leo Oblak pa prihaja iz Tomaja. Ste e kdaj sliali za ta kraj? Niste?
Hja, to je vas! Pa? Ni takega, a ne? Tomaj je majhna vas na Krasu,
v bliini Seane, ki jo je Oblak v mlajih letih, ko se je e rad igral s
pirotehniko (ni udnega, da sta z Njavrom zdaj taka prijatelja, ko
pa imata skupne pirotehnine izkunje), bojda enkrat skoraj zagal.
Nekaj asa je imel tudi lastno plesno skupino, nekaj domaink,
mladih bejb, ki so plesale na vakih prireditvah, on je bil pa njihov
meneder. Njegova najljuba pesem je bila bojda What a feeling
(izvajalka: Irene Cara). No, na Krasu so dobre veselice-osmice in za
Oblaka Kras ni kmetavzarija. Za njega sta kmetavzarija samo
Prekmurje in Prlekija. Saj veina itak ne loi razlike med obema
pokrajinama in tudi Oblaku najbr ni isto jasno, kaj je eno in kaj
drugo.
Povedati pa moram, da Oblaka odlikuje tudi velika vztrajnost.
Ko so v ljubljanskem BTC odprli modni nakupovalni center
Emporium in je otvoritev poastila nemka supermanekenka Claudia

344

ANA JUD

Schiffer, je Oblak skupaj (s kupom oboevalk in oboevalcev) skorajda eno uro postopal v vrsti. Zato, da se je lahko z njo fotografiral.
Kaj je nato storil s fotografijo, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Ali? Ko se je s fotografijo vrnil v redakcijo radia Antena,
je najprej vsakemu ponosno pomahal pred nosom e, s Claudio sem
se fotografiral, nato pa je fotografijo pridno razposlal preko faksa.
Poslal jo je svojim poslovnim partnerjem, recimo, direktorju
celjskega Radia Fantasy Robertu prahu. Kasneje nam je rekel: Juh,
kako je bil zavisten! Ja, Oblaku je ve, e mu drugi kaj zavidajo in
zelo uiva, e se lahko izivlja nad ibkejimi od sebe. Tako se mi je
enkrat pohvalil, kako je poskrbel, da je neka gospa, ki je bila najprej
v nekem casinoju na precej visokem poloaju, a do njega bojda ni
bila prijazna in kleeplaznika, kmalu zdrsnila na poloaj blagajniarke v istem casinoju. Oblak je uival, ko je to pravil. Strano.
Ne vem, kaj mi je hotel povedati? Morda Ana, e bo pridna, ti bo
z mano najlepe v ivljenju? Oh. Tisti dve leti sta bili res super.
Veste, kakne honorarje mi je izplaeval? Komot lahko povem. Med
300.000 in 500.000 (neto) tolarji na mesec. Kje je vzel denar, ni
znano, saj se je radio, ki danes v Ljubljani blesti, takrat ele postavljal
na noge. Sprva, na zaetku, je Oblak sicer veljal za slamnatega
lastnika radiev, kupoval pa naj bi jih za Bojana Petana, predsednika
uprave DZS, in kot boste videli kasneje, se je z njim res dodobra
zlizal, a so njune najveje rokomavhske narte posamezniki
prepreili.
Do radia Antena pa je Oblak priel na precej nenavaden nain. S
stavo si je najprej izboril 26-odstotni dele v radiu Antena, ki je
imel takrat e sede na Gregorievi ulici v Ljubljani, v njegovih
prostorih pa je bilo zato zapuhano od cigaretnega dima, da si vasih
s teavo videl tudi dva metra pred sabo. Ko je Oblak prevzel radio,
je najprej prepovedal kajenje in vsak, ki je elel kaditi, je pa moral
ven, ne glede na to, ali je zunaj galo sonce, ali je lilo kot iz kafa. V
posluanosti je bila Antena takrat na porazni rti. Oblak je z Miletom
etincem in Ivanom Sunikom stavil, da bo podvojil posluanost, za
kar mu bodo odstopili 26-odstotni dele in mesto direktorja. Kaj vse

DOSJE ROKOMAVHI

345

je Oblak poel zato, da bi dvignil posluanost in dobil dele v radiu,

si je brkone teko predstavljati, ampak iz prve roke vam lahko
povem, da je bil delaven in hkrati blazno smeen. e si ga sluajno
sreal na ulici, je imel v enem uesu vedno slualko, preko katere je
poslual radio Antena, na drugem uesu pa je imel praviloma skoraj
vedno prislonjeno telefonsko slualko in kar naprej se je z nekom
pogovarjal. Telefon je odloil le, e je v blinjo picerijo Foculus
skoil na pico. Radijske slualke pa tudi takrat ni iztaknil iz uesa.
Vsako kritiko, tudi najbolj neargumentirano, je vzel za suho zlato.
Moja malenkost je neko v mikrofon bleknila, da Vangelis sploh ne
pojejo, ampak brundajo, kar je po nakljuju menda sliala Anua
Gai, tedanja piarovka tedanje ljubljanske upanje Potonikove, ki
je Oblaku menda rekla, da se na radiu tako ne sme govoriti in, eto,
Oblak je pridrvel v studio z ihto v glasu: Tako se ne sme govoriti!
Da te ve ne sliim tako govoriti! Naslednji se mi je v ali zareklo,
da je dobil Michael Jackson idejo za skladbo Dirty Diana, sigurno
ob kakni Diani, ki se ni umivala in, eto, spet je bil hudi v strehi.
Dejstvo pa je, da je Oblaku posluanost radia uspelo dvigniti. Ne le
podvojiti, posluanost radia mu je uspelo v enem samem mesecu
celo potrojiti. Stavo je dobil in postal 26-odstotni lastnik radia
Antena, kasneje pa je od partnerjev odkupil e preostanek. Znotraj
radia Antena so se sicer dogajale tako udne stvari, da ne morete
verjeti. Bom opisala: recimo, Oblak je v redakcijo vtihotapil dva
loveka, ki naj bi se ukvarjala z nekimi tehninimi zadevami, no,
saj malo sta se res tudi z njimi ukvarjala, ampak sasoma je Oblak
obema zrasel ez glavo (ravno tako kot nam, vsem ostalim) in sta
povedala, da ju je najel le zato, da bi med nami vohunila, kaj se
pogovarjamo o njem, o Leo Oblaku in mu kakopak pecala. Si
predstavljate e kaj bolj smenega? esa bolj smenega in hkrati
straljivega si lovek najbr sploh ne more zamisliti, kajne? In to
naj bi bil kolektiv? Veina, ki so v tistih asih delali za Oblaka, je
danes e dale stran. Skorajda vsa ekipa se je zamenjala. Ker skorajda
nihe ni vzdral. Bolj ko se je Oblak vzpenjal, bolj pasji je postajal.
Nazadnje sem v kuhinji (to so bili e hecni asi, ko je bila polovica

346

ANA JUD

radia doma na Gregorievi ulici v Ljubljani, polovica pa v nekem

stanovanju na Traki ulici) radijskega stanovanja nala debelo mapo
zelene barve, iz katere so malomarno padale najrazlineje pogodbe.
Zadeva mi je padla v oi. Ker je bil na pogodbah moj podpis, sama
pa sem dobro vedela, da nisem pogodb podpisovala. Podpis niti ni
bil moj. Bil je neka ika-aka. Ko je priel eden od kolegov, sem
ga vpraala: A ti kaj ve o tem? Nasmehnil se je in dejal: Ah, ta
na Leo, saj on nikogar ne potrebuje, on lahko vse podpie kar
sam Bila sem zgroena. Kaj naj si mislim o loveku, ki na
pogodbah ponareja moj podpis? Ko se je Oblak prikazal v slubo,
sem mu rekla: Kaj to!? Debelo me je gledal in kaj mislite, da je
storil? Tipino: obtoil me je, da vohljam po njegovi kuhinji! Prvi:
kuhinja ni bila njegova, ampak radijska in v njej je bil tak kaos, od
raunalnikov, do kupov papirja in praznih katel pic, zato je bilo v
navadi, da smo po tisti kuhinji stikali, ko smo eleli kaj najti, ali pa
si zgolj pripraviti skodelo kakava. Drugi: tudi, e bi stikala po
kuhinji, je to e vedno dale-dale manji prekrek kot pa ponarejanje
podpisov na pogodbah. Nazadnje, ko sva midva spregovorila par
besedic, je bilo 25. septembra 2005 na referendumu o RTV zakonu,
v Opera baru. Zmedeno me je pogledal in dejal: O, vidim, da si
pridna! Odvrnila sem: Saj ti, Leo, ve, da sem jaz vedno pridna.
Dejal je: No, saj to je pa tudi res. Nato pa je e smuknil dalje. Do
ministra za kulturo Vaska Simonitija. Okoli njega je skakal tako
oitno prilizovalsko, da sem si mislila le ah, Leo, e vedno isti
isti Ampak ni kaj, uspelo pa mi je. Kljub vsemu Hoete sliati
e eno udovito prilizovalsko o Oblaku? Ko je v dravnem zboru
potekala ena od sej o sedaj e veljavnem RTV zakonu, in ko se je
burna razprava konala, je Leo Oblak stopil do Branka Grimsa,
sklenil roke kot upnik na prinici in s utno poninostjo v glasu
porekel: Na uslugo sem vam! Na uslugo sem vam?
Kaj bralcu pove ta stavek?
Oh, tukaj sem kupite me, kupite me, sluil vam bom! Naredil
bom vse, samo kupite me, KUPITE ME in mi omogoite vzpon!
Ne pozabite, da se je Oblak neko na popolnoma enak nain

DOSJE ROKOMAVHI

347

prodal Petanu in LDS, e pred tem se je poskual prodajati Marjanu

Podobniku (spomnim se, kako je enkrat na Gospodarskem razstaviu
na neki prireditvi spet celo uro postopal sem in tja, samo da bi si
Podobnik vzel minuto asa za pogovor), tokrat, ko sta LDS in Petan
e passe, ko je Podobnik politini outsider, pa se je prodal Jani in
SDS. Pardon, Bajuku in NSi Kajti, e Jana ne vidi vsega, kar v
resnici pone Oblak, mora biti slep in gluh. Res. In al. Nekdo je
rekel, da Jana nad Oblakom ni navduen, ampak tukaj ne morem
postaviti trditve, ker ne znam gledati v Janevo glavo. Vem pa, da
Oblak e ves as redno sestankuje s tiskovnim predstavnikom vlade
Valentinom Hajdinjakom in efom podmladka NSi Robertom Ilcem.
Nekdo iz politike mi je povedal, da njihove sestanke imenujejo
sestanki gejevskega lobija. Ne bom trdila, da imajo trije junaki
homoseksualna nagnjenja, ker knjiga Dosje Rokomavhi ni namenjena
razkrivanju seksualnih nagnjenj kogar koli, ampak priakujem pa,
da ne bodo zdaj vsi planili name, ker uporabljam izraz gejevski
lobi. Dejstvo je, da je gejevski lobi moan, vedno moneji postaja,
ni pa nujno, da so lani lobija samo homoseksualci. Poleg tega vemo,
da na Zahodu politine stranke izgubljajo mo, razni lobiji (tudi
gejevski) pa jo pridobivajo. Poglejte, koliko direktiv je uspelo
organizaciji Greenpeace oz. naravovarstvenemu lobiju spraviti skozi
arie Evropskega parlamenta. Ogromno. In e govorimo o drugih
lobijih, lahko svobodno in neobremenjeno govorimo tudi o
gejevskem lobiju. Saj hoejo istospolno usmerjeni enakopravnost
v vseh pogledih, mar ne?
V vsakem primeru je Janeva vlada za Lea Oblaka pravljica
Ampak nekega dne bo tudi pravljice te vlade konec. Kajti pravljica
vsake vlade prej ali slej doivi svoj konec. In kaj se bo zgodilo potem?
Ne skrbite, Leo Oblak se bo spet prodal nekomu drugemu. Komur
koli e. Kajti lovek, ki izjavi stavek NA USLUGO SEM VAM!,
se je vedno pripravljen prodati. Takoj, ko mu bo nekdo ponudil
ve, kakor mu je ponudil Jana, pardon, Bajuk, se bo Oblak spet
prodal. Kajti on ve, kje je denar tam, kjer je oblast Leo Oblak
ni lovek, ki bi si ustvarjal globoka zaveznitva, ki poleg skupnih

348

ANA JUD

interesov tu in tam vseeno premorejo e kanek prijateljstva, Oblak

je lovek, ki imperij gradi izkljuno na stratekih zaveznitvih, ta se
pa zelo hitro menjajo. Vemo. Hkrati je Oblak Jaklieva povezava do
NSi, ki si jo Jakli poeljivo ogleduje in jo hoe kar kupiti. Ampak
mu Jana omejuje dostop do nje, eprav sta bila Jakliev oe in
evropski poslanec Alojz Peterle vasih menda zelo navezana drug
na drugega. Oblak pa, recimo, za NSi predava o tem, kako je potrebno
komunicirati z javnostjo. No, mogoe je pa zdaj jasno, zakaj se ta
stranka v javnosti obnaa kot medla senca SDS. Nazadnje, ko sem
vrgla pogled na spletno stran NSi, je pisalo, da so imeli veliko
predavanje o komuniciranju z javnostmi. Njihovi predavatelji pa so
bili Leo Oblak, Valentin Hajdinjak, odgovorni urednik asnika urnal
Dejan Steinbuch in piarovka NSi Terezija Trupi. Zanimivo. Kaj vas
lahko v komuniciranju z javnostmi nauijo ti ljudje? Oblak niesar,
razen tega, kako se v javnosti gladko zlaete, morda? Hajdinjak vas
resda lahko naui tega, kako ste v javnosti tiho, skratka molite.
Steinbuch pa vas najbr lahko hitro naui, kako im bolj osladno
estitate za rojstni dan, kot je to lani storil urnal, ki je Jani za
rojstni dan posvetil naslovnico. Med vsemi skupaj najbr edino Trupi
kaj zmore, kar se tie odnosov z javnostmi. Ampak, zaenkrat je Leo
Oblak pa NSi, ne dvomite pa, da ne opreza za novimi monostmi,
kje bi se lahko e prodal. Ko bo Oblaku nekdo ponudil ve od Jane,
pardon Bajuka, bo nemudoma pozabil na njiju enako kot je pozabil
na Petana, Podobnika in se prodal naprej. Morda bo Jani,
pardon, Bajuku, celo zarinil no v hrbet. Ne, zagotovo jima bo zarinil
no v hrbet. Ravno tako kot ga je zarinil v hrbet Petanu in LDS.
Morda pa Oblak e rine Jani no v hrbet, le da Jana tega ne vidi,
ali pa tega noe videti
Na zelo konkretnem primeru lahko opiem, koliknih hudobij je
sposoben Leo Oblak. Vzemimo za primer njegov odnos s Sandro
Bai Hrvatin.
Neko, e davno tega, ja, takrat, ko se je Oblak e prilizoval LDS
in pohajal naokoli s Petanom, ga je ravno ta pripeljal k tedanjemu
ministru za informacijsko drubo (MID) Pavlu Gantarju. Kar k njemu

DOSJE ROKOMAVHI

349

domov sta prila, v njegovo dnevno sobo. Kaj sta hotela? Eh,
prepriati Gantarja, da bi jima pomagal sfukati Sandro Bai Hrvatin,
ki je imela ves as pripombe na razdeljevanje radijskih frekvenc in
rast Oblakovega medijskega imperija. Ne verjamete? Sami preverite,
e ne verjamete, da sta Petan in Oblak prav zares obiskala Gantarja
s potuhnjenimi nameni unienja njune nasprotnice. Vpraajte
Gantarja, vpraajte Sandro. A zadeva se jima je sfiila. Gantar je
takrat odlono rekel ne! Gantar pri Oblakovih in Petanovih naklepih
ni elel sodelovati. Po tistem rokomavhskem fiasku se Oblak ni ve
nikdar obraal na Gantarja. Ko pa je Slovenija na referendumu o
novem RTV zakonu poegnala spremembe v javni ustanovi, sta
se Oblak in Gantar ponovno sreala. Po nakljuju. Oblak, ki je tiste
sorte lovek, ki nikakor ne more preboleti, e mu nekdo ree ne,
se je priskutno obregnil ob Gantarja in cinino porekel: esar nisem
dosegel pri vas, sem dosegel pri njih, hehe! Skratka, esar mu ni
dopustila LDS, mu zdaj dopuata NSi in SDS? Lepa tale vlada,
mar ne, ki podpira takna dejanja? Ustvarjanje medijskega monopola
v plemenski skupnosti. Kaj bo imel Jana od tega? Isto kot od vseh
drugih medijev, ki si jih je pokoril, ali pa si jih e namerava pokoriti.
Sistem, v katerem bodo vsi pisali in poroali, tako kot se bo njemu
zahotelo. Pri Oblaku s tem tako ali tako ni problema. Dokler bo
Jana na oblasti, bodo njegove tevilne radijske postaje in Infonet
poroale, tako kot se bo Jani zahotelo. Ko Jana ve ne bo na oblasti,
pa se bo Oblak priliznil tistemu, ki bo nadomestil Jano. In bodite
pozorni na prej zapisani hehe. Oblakov nain smejanja. Hehe.
Enako kot Poar, enako kot Igor Omerza. Ja, tako prihuljeno,
pritajeno in privoljivo se posmehujejo le najbolj brezobzirni ljudje,
ki so, bog jim pomagaj, rtve lastne psiho-fizine adekvance. Pa
pravijo, da je Jana bistro bitje Kako to, da potemtakem okoli
sebe zbira same pokvarjene ljudi? Same dvolinee, ki govorijo eno,
delajo pa vse drugo. Same lanivce, ki so za tri kovance pripravljeni
opehariti polovico drave. Morda zato, ker ni Jana popolnoma ni
bolji od njih? elite zares videti, kako dvolien je Leo Oblak?
Kaken hipokritast hipokrit je ta lovek? Kako trdi eno, pone pa

350

ANA JUD

vse drugo? Dokaem z lahkoto: na primeru novega zakona o medijih.

Zakon o medijih so pisali trije ljudje: Branko Grims iz SDS, minister
za kulturo Vasko Simoniti in Leo Oblak.
e to, da je Leo Oblak pisal zakon o medijih, je popolni amaterizem in temu primerno je veljavni zakon o medijih amatersko
skrpucalo. Povejte, kje ste e videli dravo, v kateri bi lastnik nekega
medija pisal zakon o medijih? Tega ni! V nobeni normalni dravi
tega ni! To, da je Leo Oblak pisal zakon o medijih, je priblino enako,
kakor e bi Boko rot pisal zakon o varstvu konkurence. e bi ga
pisal, bi ga seveda napisal tako, da bi imela Pivovarna Lako od
tega im ve koristi. Oblak je zakon napisal tako, da bodo imele
njegove radijske postaje in televizija od njega im ve koristi.
A kje najhuje padeta Oblakova naelnost in kredibilnost?
Glejte, Oblak je nujnost sprememb na podroja medijskih
popravkov in odgovorov utemeljeval tudi z zavajajoimi in
senzacionalistinimi naslovi v raznih asopisih, zlasti v tabloidih.
9. marca 2006 je za 24ur izjavil: Zakon ne bo ogrozil svobode
govora, bo pa ustrezno orodje za zajezitev moi medijev ter
zadoenje posameznikom, ki so bili javno izpostavljeni in oblateni,
mediji pa jim niso dali monosti za pojasnilo neresninih navedb.
Oblakova je lepa, ampak tako plehka kot umetna megla. Boste e
videli. e bolj zanimivo pa je, da je oddaja 24ur takrat za izjavo
prosila tudi Poarja. Se opraviujem, ampak od kje nai najbolj
gledani informativni oddaji taka ideja? Ah, seveda, povezave, ki
smo jih opisali e prej, so dovolj, da najbolj gledana dnevnoinformativna oddaja v dravi prosi za izjavo Poarja, najbolj nekredibilnega loveka v dravi. Mili bog, POP TV, kako smo nizki, mar
ne? No, Poar je dejal: Mislim, da bo zakon sprejet v takni obliki,
kot ga predlaga vlada oziroma ministrstvo za kulturo. Po dananji
razpravi sode lahko pride kvejemu do kaknih kozmetinih
popravkov. Kar pa zadeva razvpita doloila o popravkih, sem
preprian, da jih bo kasneje, v praksi, omililo izvajanje urednike
politike in sodna praksa. Poarjeva izjava je kot itak vse njegove
izjave nejasna in nesmiselna. e imamo zakon, ga moramo

DOSJE ROKOMAVHI

351

spotovati in upotevati. Poar pa misli, da urednika politika in

sodna praksa lahko omilita zakon? Kako? Zakon je nad vsem, zakon
je nad uredniko politiko, sodna praksa pa slui ravno izvajanju
zakonov, mar ne? Poar vsega tega ne razume? In kje ima Poar
pamet, da se izgovarja na sodno prakso? V tej dravi ni niti enega
sodnika, ki bi imel Poarja rad. Od afere z iglami naprej se lahko
Poar poviga na to, da bi se kaknemu sodniku zasmilil in bi dal
njemu in njegovemu bevskanju e kdaj prav. Skratka, vsakdo, ki
toi Poarja, ima 99 odstotkov monosti, da na sodiu zmaga.
Zagotavljam. Kajti vsakdo lahko najde argumente. Ne pozabite, da
Poar nikdar nima argumentov. Poleg tega Poarjeva izjava pove
zelo veliko o tem, kako sta bila Poar in Oblak e prej dogovorjena,
da v praksi omenjeni zakon ne bo sluil niemer, kajne? Oblak in
Poar sta namre redno na zvezi. Dokazljivo. Ne spraujte me, kako
to vem spet nebo spet ptice Ja, kar poskusite v Poarjevem
tabloidnem stvoru uveljaviti pravico do popravka in odgovora, ko ta
asopisni izmeek o vas objavi kaj grdega in lanivega. Boste videli:
ne bo in ne bo lo. Medijski zakon je neveljaven. Ker v praksi ne
vzdri. Nategnili so nas. Grdo so nas nategnili z medijskim zakonom,
ki v praksi ne vzdri!
Ne dri pa zato, ker pametnjakovii, ki so ga pisali, tega itak niso
storili zato, ker bi se jim rtve tabloidov smilile, kot je razlagal Oblak,
ampak so ga pisali izkljuno zato, da bodo lahko zase in za svoje
medije im ve denarja nakradli iz t. i. sklada za pluralizacijo
medijev. Mimogrede, bo Oblakov Infonet dobil kaj denarja? Oh, a
res? Koliko bo dobil? Ga bo dobil veliko? Ni udnega, pisec zakona
mora poskrbeti za svoje medije, ki so v resnici le klonirane radijske
postaje in popolnoma ni drugega. Sicer pa poglejte, kako Oblak, ki
je zakon o medijih pisal in ga zagovarja, hkrati sam kri: 1. oktobra
2005 je tabloid Direkt objavil lanek z naslovom Sandrina difuzija
spomina, podnaslov lanka je bil Preganjavica in Po zloglasni
radijski aferi iz leta 2002 se radijski mogotec Leo Oblak in razvpita
predsednica sveta za radiofuzijo Sandra Bai Hrvatin dajeta na
seanskem sodiu., podnaslov pa je bil: Na sodiu v Seani se

352

ANA JUD

je zael tudi pravni boj med Leom Oblakom, znanim slovenskim

radijskim mogotcem in lastnikom Info TV, ter Sandro Bai Hrvatin, profesorico komunikologije na fakulteti za drubene vede in
razvpito predsednico sveta za radiodifuzijo. Oblak od Baieve zahteva odkodnino v vrednosti 700.000 tolarjev zaradi kritve osebnostne pravice in alitve dobrega imena in asti. Ualil ga je namre
dopis, ki ga je Baieva 11. septembra 2002 po elektronski poti s
privatnega naslova poslala vsem lanom za radiodifuzijo, v katerem
med drugim pie: Od konca junija do danes g. Oblak nadleguje moje
sodelavce in prijatelje ter mi prek njih grozi.
Takole bom rekla: je to, da ljudem pove, da dobiva gronje,
sluajno razalitev? Res? Od kdaj pa je to razalitev? In kaj pone
Leo Oblak? Saj je vendar dokazljivo, da Leo Oblak rad poenja
neednosti Vam povem, kako je lanek, ki ga je 1. oktobra 2005
objavil Direkt, nastal? Ah, najprej preberite, kaken je bil, nato pa
bomo pojasnili e to malenkost
Tekst
V roke nam je priel zapisnik s prve glavne obravnave (23.
septembra), za dobro razumevanje pa moramo malenkost v
preteklost. Junija 2002 je Baieva kot predsednica sklicala tiskovno
konferenco, na kateri naj bi Oblaku oitala nezakonita lastnitva na
radijskih postajah (v medijih je takrat kroila informacija, da naj bi
imel v lasti kar tretjino slovenskih radiev) in da nanjo izvaja pritiske.
Kot pritisk naj bi Baieva razumela vpraanje novinarke Mladine,
ki je sodelovala tudi z radijsko postajo Antena. Na vpraanje
Oblakovega zagovornika Stojana Zdolka, ali se ji zdijo vpraanja
novinarke o njeni domnevni koruptnosti v vlogi javnega funkcionarja
gronje, je Baieva, tako v zapisniku, odgovorila: Da, po mojem
so, e je bila ta oseba oziroma domnevna novinarka opozorjena na
dejstva, ki jih ni hotela upotevati. Pie e, da Baieve gronja ni
tako prizadela, ampak je bila bolj prizadeta, ko je tonik zael meati
tudi njenega moa in her. O radijski aferi so se pred leti razpisali
mnogi mediji, takoj po konferenci Baieve pa je tiskovno konferenco
sklical tudi Oblak. Novinarjem je postregel z ve kot 60 stranmi

DOSJE ROKOMAVHI

353

gradiva in postavil na la kar nekaj njenih trditev. Ne dri, da sem

jaz steajni upravitelj TV 3, saj TV 3 sploh ni bil v steaju, je e
povedal takrat. Tri mesece pozneje je Baieva poslala sporoilo po
elektronski poti. Na obravnavi naj bi prihajalo do neskladij. Tako
naj bi se Oblak po trditvah Baieve sredi februarja 2002 oglasil pri
njej v pisarni in ji rekel, da jo bo uniil. To naj bi rekel 5. februarja,
kar je ravno na njen rojstni dan, zato naj bi se tega dobro spominjala.
Na obravnavi se je potem izkazalo, da je bil edini sestanek, ki sta ga
imela (kot dokaz je Zdolek predloil kopijo vabila, ki so ga od nje
dobile vse radijske postaje), 22. marca 2002. Oblakov zagovornik
Stojan Zdolek je Baievo vpraal tudi glede odloitev, povezanih
z Oblakom, na kar je Baieva odgovorila, da je bila vedno
konsistentna, kar se vidi iz zapisnikov. Zdolek je takrat predloil
zapisnike sej, ki naj bi dokazovali, da je samo Oblak dobival
negativna mnenja. Glavni razlog naj bi bil, da ni meril za odloanje,
eprav je od leta 2002 do 2003 svet izdal osem pozitivnih mnenj.
Razistiti bo treba tudi to, ali je Oblak Baievi grozil osebno ali
prek prijateljev. Ker je bila sedaj vedno samo moja beseda proti
njeni, mi veliko pomeni, da se je na sodiu javno izkazalo, kako
dobro zna predsednica spreminjati zgodbe, odvisno od tega, ali
obstajajo dokazi za njene trditve ali ne. Najprej se tono spomni,
kaj vse je bilo, ko pa postreemo z dokazi, ki dokazujejo nasprotno,
ji zane spomin kar naenkrat peati, je za Direkt povedal Leo Oblak.
Kakorkoli, na naslednji obravnavi, 4. novembra, bo kot pria nastopil
Lenart K., ki naj bi povedal, kako je Oblak prek njega grozil Baievi.
Konec lanka
lanek, ki ste ga prebrali, je nastal tako, da je Leo Oblak priel v
redakcijo Direkta in novinarki praktino narekoval, kaj naj napie.
Ni ji narekoval v redakciji, a ji je narekoval v kadilnici. Kljub temu,
da je kajenje kodljivo, mi je tokrat prilo prav, saj sem la pokadit
cigareto in sem ga sliala, kako je govoril, ja, pa to, pa ono, ve,
kakna je ona, daj jo in tako naprej.

354

ANA JUD

Predstavljajte si, da lovek, ki je pisal zakon o medijih, pone kaj

takega? Hodi v redakcijo najostudnejega tabloida in narekuje grde
lanke o svojih nasprotnikih. Kaj si mislite o tem? Je to sprejemljivo?
Je sprejemljivo, da taken lovek pie zakon o medijih?
akam, da se zdaj javita Grims in Simoniti in poreeta, da je to nesprejemljivo. Kajti, e bosta sluajno rekla, da je sprejemljivo, bosta
izpadla e bolj pokvarjena od Oblaka. al. V lanku, ki ste ga lahko
prebrali, sicer pie, da je Oblakov odvetnik Stojan Zdolek. Mala
povezava je ta, da je hkrati tudi eden od Jaklievih in Poarjevih
odvetnikov. Poleg tega ima seveda e vrsto drugih strank, zato iz te
povezave ni mogoe potegniti bogve kaj posebnega. Ali pa? No,
zdaj imate vsaj potrjeno dejstvo, kaken lovek je pisal zakon o
medijih. lovek, ki ga insajd sam kri, a mu nihe ne more niesar,
ker vsakomur pred nosom pomaha s Stojanom Zdolkom. Ja, prav
no, pa naj pride e Stojan Zdolek, saj nimam ni proti njemu,
izjemno zanimiv se mi zdi in prepriana sem, da bi lahko prijetno
klepetala, e bi se sreala
Pa tudi Marka Jaklia sla po novinarstvu oz. medijskem obraunavanju e ni minila. Veste, da Jakli rad pie. Saj sem e povedala,
da je napisal nekaj lankov za tabloid Direkt. e me misli sedaj
kaken Zdolek napasti, da si tole izmiljujem, zagotavljam, da lahko
na sodie v trenutku pripeljem ljudi, ki bodo potrdili, da se jim je
Marko Jakli pohvalil, kako pie za Direkt, in da Poar njegovih
lankov skorajda ni ne spreminja. Precej nerodna re, e se
predsednik uprave Vzajemne o takih reeh hvali naokrog, mar ne?
Marko Jakli bi vendarle moral vedeti, da ni dobro biti gobec.
Pravzaprav je zelo slabo biti gobec. V prvih mesecih letonjega leta
je Direkt objavil kar nekaj lankov, ki so se dotikali zdravstvene
problematike, za dva pa lahko zagotovim, da ju je napisal Jakli.
23. februarja letos je Direkt objavil lanek z naslovom Bruan
doakal bruko, podnaslov lanka je bil: Katastrofalne podatke o
daljanju akalnih vrst naj bi v javnost lansirala Sladjana Jelisavi,
kandidatka za naslednico direktorja ZZZS Boruta Miklavia

DOSJE ROKOMAVHI

355

Minister Andrej Bruan je osumil Miklavia.

lanek
Potem ko je v javnost prilo strogo zaupno poroilo Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je razkrilo, da se
akalne dobe podaljujejo, je minister za zdravje Andrej Bruan za
POP TV izjavil, da gre za podtikanje zavarovalnice in da so poroilo
zavrnili na zadnji skupini. To ne more biti res, saj je poroilo
nastalo februarja, zadnja skupina pa je bila 13. januarja. Enako
naj bi se zlagal o metodologiji; nai viri trdijo, da je povsem ista,
kot je bila takrat, ko je napadal prejnjega ministra za zdravje Duana
Kebra. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, je Bruan zaradi
uhajanja podatkov o akalnih dobah veraj na ZZZS urgentno poslal
direktorja direktorata za zdravstveno varstvo Janeza Remkarja. Ta
naj bi vsem, ki imajo dostop do gradiva, zabial, da nikakor ne smejo
podpreti njegove verodostojnosti. Menda je trdil, e da na
ministrstvu vedo, da za tem stoji direktor ZZZS Borut Miklavi in
da bodo zaradi tega z njim obraunali po hitrem postopku. Kot
navaja na vir, pa Miklavi ni dal gradiva v javnost. Pravzaprav
mu je ulo, ko je videl katastrofalne podatke, da e pride to v javnost,
mi bo Bruan odrezal jajca!. Podatke sta po naih informacijah v
javnost spravila direktorica zdravstvene analitike in ekonomike pri
ZZZS Sladjana Jelisavi in Bruanov svetovalec Franc Koir. Ko
je Miklavi Jelisavievi zabial, da zadeva ne sme v javnost, mu
je menda ugovarjala, da zaradi ministra pa ne morejo spreminjati
metodologije. Jelisavieva sicer velja za najresnejo naslednico
Miklavia, o emer naj bi Bruana e preprial njen dobri prijatelj
Franc Koir. Tako se je Jelisavieva elela znebiti (pre)monega
Miklavia, ki ima v javnosti pozitivno podobo, saj je ZZZS izvlekel
iz rdeih tevilk.
Konec lanka
Ja, Franc Koir, ki je v lanku namoen, je Jakliu trn v peti, pa
pravzaprav nihe ne ve natanno, zakaj. Morda kar tako, iz iste
hudobije? Ampak, e ne bi bilo Koirja, ne bi bilo niti Jaklia.
Pravzaprav je Koir naredil Jaklia. Franc Koir je bil namre zelo

356

ANA JUD

dober prijatelj Jaklievega oeta, ki je bil zaposlen na SCT-ju, in ko

je mali Jakli potreboval slubo, je ata Jakli pomagal. Pri Koirju,
ki je bil takrat na ZZZS, je malo polobiral in, eto, malega Jaklia so
takoj spravili v Vzajemno. Zasluge, da je Jakli sedel v upravo
Vzajemne, so torej Koirjeve. Najbr je Koir kasneje zadevo debelo
obaloval in jo najbr obaluje e danes, ampak zdaj je, kar je. Franc
Koir in Marko Jakli sta se sicer tolikokrat skregala, da lovek
ve ne ve, kateri varianti zgodb o njunih prepirih naj verjame, vendar pa mimo dejstva, da je Jakli Koirja psihino teroriziral in
ga spravil na rob samomora, ne moremo. Po eni strani viri pravijo,
da sta se Jakli in Koir najhuje kregala ravno zaradi Vzajemne,
ker naj bi oba elela postati njena efa, po drugi strani pa vrsta
ljudi pravi, da je Jakli Koirja teroriziral izkljuno zato, ker ni mogel
premagati hudobije v sebi. Mono. Kajti Koir ni edini, ki je izkusil
Jakliev psiholoki teror. Recimo, na Vzajemni je bila pred asom
zaposlena gospa danes je e upokojena , ki ve povedati, da jo je
Marko Jakli, ko je bil e lan uprave Vzajemne, zapiral v pisarno,
je ni pual iz nje, ni je pual na dopust, recimo. To je bilo v asu,
ko je bil Arhar e predsednik uprave Vzajemne in ravno on lahko
potrdi, kako je dotino gospo enkrat nael v pisarni, vso objokano in
jo nato pretresen zaradi Jaklievega ravnanja, spustil domov k
otrokom. Skratka, kaj si zdaj mislite o zlatem deku, Marku Jakliu?
Precej noro, kajne? Lahko povem e za en lanek, ki ga je napisal Marko Jakli, objavil pa ga je Direkt. Pod naslovom Kadrovanje za zavarovanje, podnaslov: Generalni direktor ZZZS Borut
Miklavi pripravlja teren za svojega naslednika Stanislava ubra,
zdaj e direktorja obmone enote Krko, trdi anonimka se je podpisal
Direktov psevdonim Tone Cajhen, ampak lanek je v resnici napisal
Marko Jakli. Tekst je bil objavljen 9. marca 2006.
lanek
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Borut Miklavi zaposluje novega svetovalca in s tem
svojega naslednika, so z anonimko razirili govorice, ki kroijo po
ZZZS, nekateri tamkajnji zaposleni. Miklavi naj bi si izbral

DOSJE ROKOMAVHI

357

direktorja obmone enote Krko Stanislava ubra, ki se pri

dosedanjem delu ni bogve kaj izkazal, je pa njihov in ubogljiv.
O Miklaviu piejo, da je tiri leta zaposloval po politinih kriterijih,
na primer Simona Vrhunca, ki je bil dravni sekretar na zdravstvenem ministrstvu v asu Duana Kebra, Miklavi pa naj bi tudi
v ZZZS opravljal nekakne zasebne posle in vse usklajeval z
Zemljariem, Dimnikom, Rajliem in podobnimi tajkuni. Na
splono Miklavia v anonimki hudo kritizirajo in se zgraajo, ker v
nartu dela ZZZS za letos menda ni plana za interno revizijo, eprav
imajo pet revizorjev. Njegova domnevna intimna prijateljica Biserka
Pogaar naj ne bi kaj dosti delala in dobivala plao prek 1,12 milijona
tolarjev. Podobno jim gre na ivce Miklavieva svetovalka za
zakonodajo Breda Butala, ki je kot direktorica za podroje obveznega
zdravstvenega zavarovanja odstopila. Zdaj naj bi imela podobno
nedelo in plao kot Pogaarjeva. e huji primerek pa naj bi bil
Martin Toth, svetovalec za zakonodajo. eprav naj bi e pred leti
izpolnil pogoje za upokojitev, je e vedno na ZZZS, pri tem pa naj
bi delal kot nekaken zasebni svetovalec v Srbiji in s tem zasluil
ve kot 17 milijonov tolarjev. Anonimnei spraujejo lane upravnega odbora, ali bodo ukrepali, saj 40 milijonov tolarjev letno ni
malo denarja za plae vodilnih nesposobneev. Kdo konkretno je
spisal anonimko in jo poslal, kot je zapisano, upravnemu odboru
ZZZS, ministru za zdravje Andreju Bruanu in medijem, ne vemo.
Po mnenju nekaterih poznavalcev razmer pa bi bil avtor anonimke
lahko Franc Koir, svetovalec Andreja Bruana in nekdanji dolgoletni
direktor ZZZS.
Konec lanka
Skratka, vidite, v lanku je spet namoen Franc Koir, ki ga
Jakli ne mara in komaj aka, kje bi ga lahko potunkal. Nekdo mi je
rekel, da se Jakli na vso mo trudi, da bi skregal Koirja in Bruana.
Iz taknih Jaklievih pisarij, ki jih je objavljal Direkt, je to razvidno.
In to je izkljuno maevalnost, mar ne? Zakaj bi sicer predsednik
uprave nekega podjetja pisakal lanke za tabloid, e ne zato, ker ne
zmore zatreti lastne primitivnosti in sle po maevanju? Zanimivo

358

ANA JUD

bi bilo, e bi izvedeli, koliko Jakli plauje, da objavlja bedne pisarije

v asopisku najbolj nizke vrednosti? Je denar e vtet v oglaevalska
nakazila, ki jih od Vzajemne prejema asopisna hia Dnevnik? Se
Branko Pavlin in Bojan Petan fino mastita na raun Vzajemne in v
zameno malemu Jakliu dopuata vse sorte vragolije? No, povedati
moram, da se je Jakli nekomu celo pohvalil, da on in Leo Oblak
celo skupaj pieta lanke za Direkt. Res, ni dobro, da je Jakli taken
gobec. Res, Jakli bi moral vedeti, da ni dobro biti gobec. Mar ni
Jakli videl, kakne grozovitosti so se zgodile meni, ker sem bila
gobec? Vendar tega, da bi Jakli in Oblak skupaj pisala lanke za
Direkt ne morem dokazati, zato ne morem postaviti trditve.
Sicer pa ste do sedaj e razbrali, kaj vas aka, e se boste zamerili
Jakliu. O vas bo pisal in objavljal lanke v Direktu ali pa bo naroal
lanke v Dnevniku. Priden fant, ni kaj? V intervjuju v reviji Obrazi
je Jakli, ki je diplomirani pravnik in magister ekonomije, izjavil:
Vstajam okoli pol sedme ure, pregledam elektronsko poto,
odpeljem otroka v vrtec in pridem v slubo med osmo in pol deveto.
V pisarni imam ponavadi sestanke nekje do etrte ure, potem pa
nadaljujem delo v pisarni, ki ne zahteva osebne komunikacije z
ljudmi; pisarno zapustim okoli sedmih oz. osmih zveer Kaj
Jakli poenja v asu, ko noe imeti osebne komunikacije z ljudmi?
Pie lanke za Direkt? Naroa lanke za Dnevnik? Trguje z
informacijami? Se bode z Zavrlom, Novakom in drugimi trgovci z
informacijami? Poleg tega ni isto res, da Jakli do poznega veera
epi v pisarni in gara. Skoraj vsako popoldne smukne na okusno
kosilo v lovsko zvezo, blizu Vzajemne. Videla sem ga na lastne oi,
poleg tega mi je njegove lovske dogodivine potrdilo ve ljudi.
Samo nekaj me zanima: si Jakli sam plaa kosilo ali tudi to plaamo
mi, zavarovanci Vzajemne?
A kako je kaj Jakli danes? Ne preve dobro, kajne? Po vsej
Ljubljani trobi: Ana Jud pie o meni Oh. Moram povedati, da
vasih zelo teko piem, ker me takne stvari ovirajo. e koga
pokliem, to praktino takoj izve pol mesta. Pa kaj vam je, ljudje?
Zakaj se tako ne razburite, ko vas klie kakna novinarka, kaj pa

DOSJE ROKOMAVHI

359

vem, Lady, mogoe? Zakaj Ljubljani ne raztrobite, da vas je obiskal

Darko Njavro, denimo? Zakaj ste tiho, ko je potrebno spregovoriti o
gronjah, ki jih prejemate od Zavrla in e kaknega drugega
rokomavha? Takrat si pa ne upate, mar ne? Takrat ste pa reve, ki
pospravijo jezike za zobe in se pretvarjajo, da se ni ne dogaja.
Reveta. Piem, piem nato pa se mi zane dogajanje Jakli je
z vsemi silami tartal name Da bi zaustavil knjigo? esa takega
ne priporoam. Saj zdaj e veste, kako fino jo je spuil Zavrl, ko je
imel nazadnje neke smene idejice, da bi zaustavil tole zoprno Ano
Jud Jakli je poskual e na druge naine
V petek popoldne, 18. avgusta letos, dobim sms sporoilo. Pie
mi Joe Biak On? Hm najprej malo pomislim, nato pa
pogledam na display
On Kako si, Ana? A ima e vedno to tevilko?
Seveda sem bila zelo preseneena, ker se javlja Biak, saj v
zadnjih mesecih nisva bila v kontaktih (e pogledate datume dialogov,
boste ugotovili, da je tale pozneji, kakor so tisti v poglavju o
leviarju Jani in Bou Novaku in sem vrstni red v knjigi zamenjala
samo zaradi vsebine), a sem kljub temu, da ob tem, ko mi na vrat
poljejo rokomavhe, emerno zarenim, podobno, kot je bojda
zarenal Roosevelt spravi mi te lobiste stran! odpisala
Jaz Ja, seveda. Zakaj?
Dialog se je nemudoma razvil
On Kar tako. Ima kdaj kaj asa za kaken drink?
Jaz Ja, seveda. Javi, kdaj
On Danes zveer?
Jaz Lahko
On Zdajle imam e sestanke, te pokliem proti veeru
Jaz Okej
Ker sem bila precej utrujena, in ker mi ni bilo povsem jasno, kaj
sploh eli od mene, in ker bi najraje omahnila v posteljo, sem mu
okoli 19.00 poslala sms sporoilo (ker me je radovednost vseeno
malce muila, pa bi tisto kavo ali kar koli e, opravila im prej).
Jaz Glej, e misliva iti danes na drink, potem dajva im prej

360

ANA JUD

On Ob 20.00 v Knafljevem prehodu, v mehiki?

Jaz Velja se vidiva
Oblekla sem se in se odpravila na pot. Natanno ob 20.00 sem se
prizibala v mehiko restavracijo, ki stoji v Knafljevem prehodu
(nikdar si ne zapomnim njenega imena, al). Kar sesedla sem se v
eno od tistih mehkih sedenih garnitur, ki stojijo zunaj, na zaetku.
Biak je zamujal. e mala sms korespondenca
Jaz Sem tukaj. Kje si?
On Pridem ez 7 minut!
Jaz Okej
Joe Biak je neverjetno natanen lovek. Prav zares je priel ez 7
minut. Neverjetno, toda prav zares je zamujal le toliko, kot je
napovedal 7 minut! Ob prihodu sva si segla v roke. Po dolgem
asu. Nekaj vljudnostnih fraz, kako gre, meni dobro, meni tudi, ful
delam, jaz tudi, hja, tako pa je, je treba delat, no, pa saj bo, a ne,
saj vedno je, ker mora biti blablabla
Ne vem, kako je s tabo, ampak jaz moram veerjati, ker danes
nisem e skoraj niesar jedla, sem rekla. Ti si kaj laen? Meni
je v sestradanem trebuhu krulilo kot v praznem kotlu na vroem ognju
Ful, je pritrdil.
Presedla sva se. Za mizo iz tekega masovnega lesa. Govorila
sva o tem in onem, ampak ni mi bilo jasno, zakaj me je poklical.
Vedeti morate, da jaz nikakor nisem lovek, ki bi ga Biak kar tako
elel poklicati. Zagotavljam. Razlogov ne bom navajala, ker so precej
osebne navade (al je pri meni vedno tako, vedno se zgodijo neke
osebne zbrkice in potem se celo mesto grdo gleda) ampak zagotavljam, da je temu tako. Torej? Zakaj si me poklical? sem vpraala
odkrito. Malo med zehanjem. Malo med kruljenjem, ki se mi je iz
trebuha razlegalo do grla, skozi usta, na sreo pa ga ljudje okoli
naju niso sliali, ker je bila glasba zelo glasna
Zakaj? Hahaha, zakaj? se je na ves glas zasmejal. Zakaj pa te
ne bi smel poklicati? Danes sem se pa spomnil nate in sem se odloil,
da bi rad el ven s tabo! Seveda

DOSJE ROKOMAVHI

361

Aja? No, e je pa temu tako potem je pa to zelo lepo , sem

rekla previdno. Po malem sem zavohala, da temu ni tako kaken
biznis je v ozadju?
Ja vidim, da dela za Mag, huh, kako dolgo sem jaz potreboval, da sem se znebil naziva, da pripadam Slivnikovi etici ,
se je spet zasmejal.
Kaj? sem rekla zaudeno. e vedno ne razumem, zakaj naj bi
bilo tako slabo pisati za Mag? Tisti Magovi novinarji, ki jih poznam,
so zelo v redu in ne razumem, zakaj jim ves as lepijo slabalne
nalepke
Ja, je praktino isto kot Direkt. Kot se nalepke Direkta e nekaj
asa ne bo znebila, se tudi nalepke Maga ne bo znebila, je zdrdral
on.
Ne vem, o em govori in jaz sem itak zunanja sodelavka. Tu in
tam kaj napiem in v resnici me novinarstvo ve ne zanima, ker je
vse skupaj preve umazano, zato tudi nikogarnji etici ne pripadam
in nikogarnji etici nikdar nisem niti pripadala, sem odvrnila isto
resno. Pogledal me je, nato pa sarkastino porekel: Ah, Ana, vsi
pripadamo nekomu ti si e mlada zelo mlada Niti ne ve
tako zelo
No, saj , sem se zamislila in srknila kozarec vina. Tudi on je
srknil vino. Naroila sva hrano. Naroila sem toliko hrane, da bi
zadostovala za tri ljudi. Jem kot lev. Vse.
Ti pa e vedno veliko je , je pripomnil Biak. On je naroil
samo steak.
Ja, sem rekla in natakarju namignila: Pa hitro prinesite, ker
sem ful lana!
Pa direktna si e vedno, se je spet zahihital Biak in spil malo
vina. In tudi dobro izgleda. Precej bolje brez vseh tistih mink in
krilc kavbojke ti bolj paejo
Ja, sem spet bleknila. Na kratko. V resnici se mi sploh ni dalo
pogovarjati, le na hrano sem mislila
Pa drugae? me je vpraal, ko je odloil kozarec. Kaj?
Kaj? sem vpraala z narejenim zaudenjem. Itak mi je bilo

362

ANA JUD

jasno, da me je poklical in povabil na veerjo le zaradi knjige.

Kako ivi? me je vpraal, a sem iz njegovega vpraanja (ker
pa tako strano dobro presojam ljudi) ugotovila, da ga ne zanima,
kako v resnici ivim, ampak ga bolj zanima daj, povej mi e enkrat,
kaj bo v tej prekleti knjigi Zazehala sem.
Naporno. Piem novo knjigo , sem rekla, kar se da malomarno. Zanimalo me je, e bo konno vpraal, kaj konkretnega.
Konno.
No, ve, da sem vesel zate o em pa bo ta tvoja nova knjiga?
je vpraal. No, aleluja Konno
Rdea nit so no, trgovci z informacijami in na podlagi
njihovega delovanja prikazati stanje v novinarstvu , sem na kratko
razloila. Zdaj se je vesel izraz na njegovem obrazu izrisal v
preseneenje. Zazdelo se mi je, da je celo uesa napiil malo bolj,
kot kapitan Spock v vesoljski ladji Enterprise.
Zanimivo , je prikimal z glavo. Malo nazaj, malo naprej. Pa
spet nazaj in spet naprej pa spet nazaj, spet naprej
Ja, po mojem mnenju ja, ampak ne morem govoriti o tem, saj
razume, ne morem si e enkrat privoiti taknega pekla, kot sem si
ga e , sem rekla resno. Ko se spomnim na stvari, ki jih je drhal
poela, ker je elela prepreiti izid prve knjige, me mine vsakrni
nasmeh preklete svinje
Ah, saj ni bilo ni takega , je dejal Biak. Bodrilno. Vzkipela
sem
Ni? Skoraj sem umrla! Razume! sem vzkliknila. Mar to ne
bi bilo ni takega? Si predstavlja, kaj bi bilo, e bi umrla? Knjiga
nikdar ne bi izla in vsi bi rekli, ah, jah, poglejte ubogo Ano, saj je
bila itak nora, saj smo vedeli, da bo umrla! Takoj je zamenjal ploo.
No, saj pri nas smo tudi vsi mislili, da bo umrla , se je strinjal
soutno. Zelo kruti so bili do tebe. Ampak, ej, Franci je pa tak
Morala bi vedeti, Ana saj si ga poznala e od prej ampak zdaj
ima trdo koo. Upam! Aha
Ja, imam jo, ampak vidi, kako se to dela v tej prekleti dravi
preklete svinje, ki so me hotele uniiti , sem rekla. Nepovezano.

DOSJE ROKOMAVHI

363

Saj ne vem, kaj sem hotela povedati. Jeza, pa. Vedno, ko se

spomnim, me pograbi bes, da bi zgrabila Zavrla in ga zaluala nekam
do hm, Karbale?
Ah, saj si mona. Premagala jih bo, bo videla, tvoj as ele
prihaja, je rekel on.
Ja, daj, to mi je tudi Franci ves as govoril sicer pa sem
hvalena, da mi je pokazal novo trno nio, sem prikimala. e mi
zaradi nezdravega naina ivljenja ne bo odpovedal kaken vitalni
organ, se resda lahko nadejam asa, ki ele prihaja zame
eprav nehaj e enkrat biti idealistka v tej dravi ne more
niesar spremeniti niesar, z nobeno zgodbo ne glede na to,
kaj odkrije ali razkrije, v tej dravi ne more niesar spremeniti,
Ana , me je o brezizhodni situaciji v tej ubogi socialistini
vukojebini poskual pouiti Biak.
Misli? sem se kar malce zamislila.
Dolga leta sem delal kot novinar, pa mi ni nikdar uspelo niesar
spremeniti na bolje. Vse jemlji kot posel, ker vse je posel je
dejal on pametno.
vem ..., sem zazehala.
ti mora poskrbeti zase! Nihe drug ne bo skrbel zate! Sama
mora poskrbeti zase, kajti drugi ne bodo skrbeli zate, zapomni si
to, je dejal on e bolj pametno.
Saj skrbim sama zase, sem rekla e jaz pametno.
Vesel sem, da si s prvo knjigo dobro zasluila upam, da bo z
drugo tudi , se je prijazno nasmehnil on. Pri Biaku nikakor ne
morem rei, da daje vtis potuhnjenca, kakor ga daje Zavrl. Biak
daje vtis iskrenega loveka. Zato tudi govori zelo naglas. On ne
epeta, kot epeta, recimo, Franci Zavrl.
Menda bom res. No upam, elim si to, seveda si elim tudi s
to knjigo dobro zasluiti, eprav bo potem tukajnja gniloba spet
blejala, da piem samo zaradi denarja, sem rekla razmiljujoe.
Prinesli so hrano. Steak za njega, paello, veliko solato in krompirek
zame On je spet zamenjal ploo
Ti res veliko je, kdor bo tebe poroil, bo moral delati samo za

364

ANA JUD

to, da ti lahko je, se je ponovno zahihital on.

Ma ja , sem zamomljala s polnimi usti. e je pa dobro.
Itak ga to ni zanimalo spet je zamenjal ploo
Ve kaj, Ana, glavno je, da se ima ti dobro, da si zadovoljna, in
da skrbi sama zase, ni drugega na tem svetu ni pomembno!
Zapomni si to in jaz zdaj tako dobro sluim, da se imam res fino je e govoril kar tja-v-en-dan.
Verjamem, ima veliko dela? sem e malo zamomljala s polnimi
usti.
Ja, kar naprej garamo ampak ne z dravo, dravnih poslov se
izogibamo, dravni posli so najslaba mona sorta poslov, je
razloil.
Zakaj? sem vpraala. Na ves glas se je zakrohotal: Hahaha
a zakaj?
Ja. Zakaj? sem ponovila vpraanje. Resno.
Ja zato, ker potem pride ti in vse razfuka hahaha kar
poglej, kaj si naredila z ubogim Zavrlom! Cela drava se mu je
smejala, hahahaha se je e kar naprej krohotal.
Ne bi midva o tem, kdo je v tem primeru komu kaj storil ,
sem rekla resnobno. In e radovedno pripomnila: S kom torej
dela?
Ja zdaj imam enega res monega naronika je rekel
Biak, se zresnil in me rahlo oprezno pogledal.
Koga? sem malomarno vpraala. Za trenutek je pomolal, nato
pa dejal: Vzajemno Hrana se mi je zaustavila nekje v poiralniku. Nikakor ne razumem, zakaj mi ljudje take rei govorijo vedno
takrat, ko jem se mar ne zavedajo, kako je nevarno, e se ti kaken
griljaj hrane zaleti v grlu, pomotoma zaide v sapnik
Aha, to je torej razlog, da si me poklical in sva se sestala? Nisem
razlog jaz, ni razlog prijateljski klepet z mano razlog je
Vzajemna! sem rekla jezno.
Kaj!? se je Biak nemudoma naredil nevednega. Blefer isti
kot vsi lobisti, vsi rokomavhi Nakar je s potuhnjenim glasom dodal:
Nenene, kje pa saj niesar ne vem kaj pa ima ti z Vzajemno?

DOSJE ROKOMAVHI

365

A kaj pie o Vzajemni? Tokrat sem potuhnjenost pri njem res

opazila prvi Zmedla sem se.
Ja neki, mislim ne mislim, ne vem, e bom kaj dobila,
sem se poskuala izmotati iz neprijetne situacije. On pa je ubral drugo
strategijo. V hipu je rekel: Ve Marko Jakli je zelo fajn! Cinino
sem se nasmehnila
Aja? Res? sem menila e bolj cinino.
Najbolj redno plauje. In dobro plauje, je pomenljivo pristavil
Biak.
Oh to pa verjamem, sem se nasmehnila e bolj cinino. Po
bannih izpiskih sode je Vzajemna prava loterija
Si kaj komunicirala z njim? je spet prebrisano vpraal Biak.
Ne. Poskuala sem. Minuto je govoril z mano. Sicer se me
izogiba, sem odkimala.
Ja? Kako pa to? Nisi bila prijazna z njim? Ana, saj ve, da je z
ljudmi potrebno biti prijazen! Sploh s tistimi, ki plaajo tako dobro
kot Marko Jakli, me je kar okaral Biak.
Zelo prijazna sem bila, saj ve, da sem jaz vedno prijazna, sem
odvrnila, in kaj bi rad povedal, da je pripravljen plaati tudi meni?
Biak se je za trenutek zamislil
No recimo, da ja, e bo kaj naredila za njega , je spet
rekel.
Kaj pa bi jaz lahko naredila za njega? sem nemudoma vpraala
radovedno.
No jaz ne vem vidva reujta stvari med sabo tole s knjigo, a ve jaz se ne bi preve vpletal , se je zdaj izmotaval on.
V kaj? sem vpraala e bolj naravnost.
Jaz ne vem, kaj , je odvrnil Biak.
Denar? sem se zaudila z narejeno naivnostjo.
Ga potrebuje? me je Biak zvito zatolkel z vpraanjem.
Saj vedno pride prav , sem rekla.
No za Jaklia kaknih 10 milijonov ni ni, Ana. 5 ali 10
milijonov tolarjev je za Jaklia drobi, zapomni si to , je spet
glasno blebetal Biak.

366

ANA JUD

To je lep znesek , sem pripomnila.

S knjigo ne bo toliko zasluila saj koliko si sploh zasluila
s prvo knjigo? je dejal on. Koliko?
Sploh ne vem. Poasi prihaja, knjigarne pobirajo najve, po 40
odstotkov na prodani izvod knjige, jaz dobim bistveno manj, to kaplja si predstavlja, potem pa mi ta sodrga oita, da piem samo
zaradi denarja , sem rekla.
Torej ti pride prav , je e dejal on.
Saj sem rekla, da denar vedno pride prav , sem odvrnila sitno.
Ne maram, da me ljudje prepriujejo v denar. Ki je lahko kul, ni pa
seksi
Marko je res zelo nakuliran in druaben lovek, ne verjamem,
da ne bi elel govoriti s tabo e hoe, ti zrihtam veerjo z njim,
bo videla, Marko je super! je prijazno ponudil Biak. In kako je
hvalil Marka Jaklia! No, saj, e bi meni kdo plaal 1.200.000 tolarjev
na mesec bi tudi mogoe tudi naokrog govorila, kako je ta lovek
dober-pameten-lep! Ampak veerjo z Jakliem? Okej, moram
priznati, da to ni najbolj udna stvar v ivljenju, ki mi jo je kaken
rokomavh ponudil, e bolj udne so bile, ampak ko govorimo o Marku
Jakliu, je ponudba za veerjo prav zares udna
Ne, ne potrebujem veerje z njim, sem spet odkimala. Biak
pa se ni vdal: Ja kaj pa bi rada? Ti zrihtam sestanek ob kavi z
njim? Ponujal mi ga je, kot da mi ponuja fuk z njim ja, tako to
delajo rokomavhi gre za denar in gre za fuk
Glej, ne potrebujem druenja z njim. Ne zanima me v tem smislu,
pa e bi me, bi si veerjo ali kofetek z njim zagotovo lahko uredila
sama, sem se nasmehnila, bi pa res rada, da bi odgovoril na nekaj
mojih vpraanj. e hoe biznis, se pa naj tudi javi.
Kaj pa e mu polje e-mail? je e predlagal Biak.
Ne Gre za stvari, o katerih se lahko le pogovorim. Na tiri
oi. Poleg tega mu ne zaupam. On je lovek, ki stvari forwardira
naprej. Sama zelo malo uporabljam elektronsko poto in praviloma
v zadnjem asu kar naprej preventivno menjam naslov, sem rekla
odkrito in s tem delno razkrila svoj strah.

DOSJE ROKOMAVHI

367

Komu? Komu poilja stvari naprej? je zanimalo Biaka.

No morda tudi tebi? sem rekla. Pikro. Jedla sva, pila, nekaj
trenutkov molala, nato pa se je Biak spet zasmejal na ves glas.
Oh, Ana e vedno si ista , je med smehom zmajal z glavo.
Potuhnjeni izraz na njegovem obrazu je izginil.
Kakna pa sem? e e vsi vedo, naj mi to e kdo pove, sem
odgovorila.
Ma tei, tei, skoz tei , je e naprej zmajeval z glavo
sem pa tja in v taktu glasbe enako mahal tudi s kozarcem vina. Toliko,
da se mu ni razlilo.
Si ti danes e kaj pil? Nekam zadet mi deluje sem rekla
rahlo zaskrbljeno.
Ma ne no, z enim kolegom sva malo popivala, ampak ni
takega nisem pijan, bi pa mogoe danes rad bil , se je namuznil
in me simpatino pogledal.
Ja, ampak ne skupaj z mano, sorry, zaspana sem, zelo sem
utrujena, sem rekla. Ko sva zakljuila z veerjo, sva vseeno naredila
e en giro do arlija ker se Biak ni vdal in je po vsej sili hotel e
na kaken kozarek! ki je bil prazen, le eden od Delovih fotografov
se je potikal tam naokoli in oitno util neznosno nujo po tem, da se
obesi name in mi vsaj desetkrat zaporedoma pove torijo o tem, kako
so prili trije Italijani in so se stepli in on jih je kakopak ful namahal,
tako da je prila kar policija, on pa je zvito pobegnil skozi kuhinjo
od arlija Tisti trije Italijani pa so najbr doma v Italiji pripovedovali, kako so oni v Sloveniji namahali nekega domaina in je
posredovala policija, oni pa so bistro pobegnili skozi kuhinjo nekega
lokala
Doma, v postelji, sem razmiljala o dialogu z Biakom
Jasno je, da mi ga je za vrat poslal Marko Jakli. Kajti lobisti
nikdar ne pridejo kar sami od sebe, no, po eni strani pridejo tudi
zaradi sebe, kajti takoj ko zavohajo, da je njihov klient ogroen, je
jasno, da so ogroeni tudi sami, ker je pa ogroen njihov posel z
doloenim klientom. Se spomnite, da sem vam v enem od prejnjih
poglavij govorila o egoizmu, o tem, kako vsako stvar, ki jo delamo,

368

ANA JUD

v prvi vrsti delamo zase? No? Ampak kurirki, lobisti, ki jih naokoli
poiljajo velike ivine in tisti, ki se imajo za velike ivine, mi gredo
na ivke. eprav so takni obiski rokomavhov skoraj vedno
zanimivi, kajti noben rokomavh ni dolgoasen. Vsi so zelo ebljavi,
njihove ponudbe in ponudbice so zanimive, od njih se lahko veliko
naui, le strano mora paziti, kaj in koliko sam pove. Brez skrbi,
da rokomavhi nikdar niesar ne obdrijo zase. Vse bleknejo naprej.
Komu? Seveda, kaknemu multipomembneu, ki jih plauje tudi za
to, da pohajajo naokoli in vohljajo za informacijami. Dialog z
Biakom je bil vsekakor zelo zanimiv, v njem pa velja izpostaviti
tri zadeve:
1. Biak me je preprieval, da je Jakli udovita oseba, kar lahko
razumemo kot dejstvo, da ga je poskual meni predstaviti v lepi lui,
saj se Jakli dobro zaveda, da se po tej knjigi ve ne bo mogel
predstavljati kot priden fantek, ki ga skrbi edinole blaginja zavarovancev.
2. Biak me je preprieval, da danes v tej dravi niesar ni mogoe
spremeniti (z nobeno novinarsko zgodbo), kar je mono razumeti
tudi kot, ah, Ana Jud, pusti zgodbo o Vzajemni, to nima smisla, ker
itak ne bo nihe upoteval, kar bo objavila. Dopuam to monost (po drugi strani pa se je potrebno zavedati, da je to ena od
fint, ki jih ubirajo lobisti, ko elijo koga prepriati, da bi bila
objavljena zgodba tako ali tako brez zveze; popolnoma isto finto je
lani pri CVI-ju ubiral Zavrl, se spomnite, da me je preprieval, da je
Pereni majhna riba, in da se moram spraviti na velike ribe? No, to
je bila takna finta).
3. Biak je e rekel, da Jakli zelo dobro plauje. Njega, in e bi
sama kaj naredila za Jaklia, bi tudi lahko dobila lepo plailo. Kaj
bi jaz lahko naredila za Vzajemno? Ni. Nisem strokovnjak za
nobeno podroje, Vzajemna pa praviloma terja strokovne sodelavce.
Dialog je bil v resnici poizvedovanje o tem, kaj imam o Jakliu v

DOSJE ROKOMAVHI

369

knjigi, malo preprievanje, da moja knjiga tako ali tako ne bo uspela,

ne glede na to, kaj je v njej, kaj bo razkrila, za vsak sluaj pa e
dokaj odkrita ponudba, da bo Jakli plaal tudi meni, e bom fejst
grde stvari o njem opustila?
hm
Govorila sem z nekom in rekla, glej, lovek oitno ponuja to in
to kaj naj? On pravi: Bi vzela njegov denar? Odvrnila sem:
Ne, si nor, ne bi mogla preve pokvarjeno je. Sogovornik je
menil: Potem pa pojdi na policijo. Okej Na policiji poznam
nekoga, ki se ukvarja z raziskovanjem organiziranega kriminala.
Govorim z njim e, imam to in to e je kaj uporabnega in on
pravi, da bo poslal kriminaliste za gospodarski kriminal, pa bomo
tole poskuali reiti. Nato se dogovarjamo. Kako bi to naredili? Bi
lahko naredili podobno zadevo, kot je bila afera utar? Morda.
Lahko poskusimo. Bomo videli Kot veste, so nekdanjemu
dravnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo Borisu utarju,
ki je bil podkupljiv, nastavili afero, v kateri je vzel denar, ampak bil
je res tako neroden, da je denar vzel kar nekje zunaj, skoraj na cesti,
policija, ki je bila o vsem obveena, je zadevo fotografirala in
ga seveda nemudoma prijela. Od takrat naprej je najbr vsem
kriminalcem jasno, da se denarja, podkupnine, ne jemlje kar na
cesti. Kaj mislite, zakaj so utarja uspeli dobiti? Policija stvari ne
zna delati sama. al. Potrebuje nekoga, ki ji kaj izda, priepne. In
kdo je izdal utarja? O konkretnih imenih teko govorimo, eprav
e vemo, da sta bila glavna loveka v LDS, s katerima je utar
komuniciral, spet Gregor Golobi in Anton Rop. Zanimiva pa je tudi
verzija, zakaj so LDS-ovci utarja izdali. Glejte, kako so bili nori:
njih namre ni motilo, da je bil utar podkupljiv in je za usluge
prejemal denar. Kje pa, to se je njim zdelo precej sprejemljivo. Njih
je zmotilo, ko so izvedeli, da naj bi bil utar Janev pijonek.
Menda je pridno odnaal pomembne informacije iz LDS. Na nos k
Jani (mimogrede: mu je Jana tudi kaj plaeval?), po interpretacijah

370

ANA JUD

posameznikov naj bi celo snemal tajne sestanke LDS in posnetke

dostavljal Jani, ki je bil takrat e v opoziciji in so bili tovrstni
posnetki zanj kakopak dragoceno gradivo, ki mu je LDS pomagalo
napadati in ruiti. Glede na to, da je utar naokoli mahal z nekimi
posnetki, je ta verzija morda tona. Nekaj pa dri: ker so se LDSovci utarju eleli maevati, in ker so vedeli, da je podkupljiv, so
vedeli, da mu lahko v javnosti tako, da ga razkrinkajo, vrnejo najveji
moni udarec. Ja, z informacijami ni dobro kar tako vsepovprek
trgovati. Kar poglejte nekdanjega ministra Joeta P. Damijana. Ne
vemo, zakaj je pravzaprav odel s poloaja novopeenega ministra
za reforme, ampak nekdo je zatrdil, da naj bi preko borznoposrednike hie Medveek&Punik kupoval delnice Telekoma in
trgoval z informacijami, resnina. Izvedeli najbr ne bomo nikoli,
kaj se je zgodilo. Zagotovo pa vemo, da je moral Joe P. Damijan na
zaslievanje na MNZ in no, ko te povabijo tja, te zagotovo ne
povabijo zato, da bi ti ponudili domae pikote in kakav, mar ne?
Vsekakor pa Boris utar po aferi nima monosti za popolno
rehabilitacijo kariere. Javnost bo nanj vedno gledala kot na kriminalca, eprav ni nujno, da je e vedno podkupljiv. Upam, da ga je
kaj izuilo in morda se je popravil. Ampak LDS-ovci so e eno
maevanje za utarjevo domnevno vohunjenje za Jano opravili
ve kot odlino. Saj je znano, kako vse so se informacije irile od
LDS-ovcev. Recimo, enkrat sem bila ravno na vladi in sem na lastna
uesa sliala nekega LDS-ovca, kako je rekel drugemu LDS-ovcu:
Jah, bomo to vrgli Vladu, pa bo on potem zrihtal v javnosti
LDS-ovca sta govorila o novinarju POP TV Vladimirju Voduku.
Kako mu bodo vrgli informacijo, on jo bo pa pograbil in preko teveja
razpihnil v afero. alostno. Najbolj alostno je najbr, da je Vlado
informacijo zgrabil brez razmiljanja, kaj stoji za njo
NA PRIZORIE STOPI TAJNA POLICIJSKA SODELAVKA
Mi, no, jaz in policija, pa smo se nato zmenili za posel. Sklenili smo
dogovor, da postanem tajna policijska sodelavka in tako doprinesem
svoj mali koristni dele tej drubi, v katero ve itak ne verjamem.

DOSJE ROKOMAVHI

371

Vsekakor je to e ena bizarna dogodivina v mojem norem ivljenju

in najbr je nima vsak, sploh pa jo ima le redko kateri novinar, zato
najbr ne bo odve, e zadevo opiem. Za radovednee.
Sicer mi ni povsem jasno, zakaj se tajnemu policijskemu
sodelavcu sploh ree tajni policijski sodelavec, saj zadeva ne poteka
prav ni tajno. Res je, da bi morala potekati tajno, ampak al ne
poteka tajno. Pod oznako tajno bi se namre razumelo, da vem za
zadevo jaz, pa e kaken kriminalist, toilec in preiskovalni sodnik
in, no, to bi moralo zadoati. Skratka, vse kar je ve kot tirje ljudje,
je v tovrstnih akcijah e absolutno preve. Po moji oceni. Ki je resda
amaterska, ampak ravno iz tega vidika je razvidna tudi neuinkovitost
dela policije oz. sistema, ki je e bolj amaterski. No, kako se zadeva
zane? S tem, ko pristane na to, da bo tajni policijski sodelavec,
mora podpisati zajeten kup dokumentacije, v kateri potrdi, da se
strinja z vsemi pogoji, ki jih postavi policija, skratka, s prianji,
ozvoenji in tako naprej. Vsi podatki, vse o tebi je zabeleeno in
podpisano. Skratka, ne more se zabavati, ker gre za resne stvari.
Ko dokumentacijo podpie, se lahko poviga na kakrno koli
tajnost. Podpisana dokumentacija namre leti na vse strani. Sama
sem podpisala, e se ne motim, 10 pogodb, te pa so potovale do
preiskovalnih sodnikov, toilcev, policije, MNZ-ja in generalne
policijske uprave (GPU). Skratka, raunajte, da je za zadevo takoj
izvedelo vsaj 10 ljudi. Predstavljajte si, da imajo ti ljudje druine,
da imajo prijatelje, kolege, s katerimi hodijo na kosila, kave, veerje,
sestanke skratka, ljudje se pogovarjajo in lahko se zgodi, da
mimogrede kaj izklepetajo. Sploh ni nujno, da zadevo izklepetajo
zanala. Vemo, da lahko pomembno informacijo blekne kar
spotoma. Ponavadi pa je e to dovolj, da informacija kona tam,
kjer nikakor ne bi smela. Kriminalistu sem rekla: Gre tole do Mateja
in Romka? Odvrnil je: Najbr tudi. Zmrazilo me je. Uf, ko bosta
Mate in Romek videla moje ime, ju bo zadela kap in bo akcija padla
v vodo. Najbr. Ali pa tudi ne. Ne vem. Nisem vedela. Strah, da
bosta Jakli in Biak izvedela za akcijo, da bo zanjo izvedel Zavrl,
ali pa da bosta izvedela Njavro in Oblak, je bil vseskozi prisoten.

372

ANA JUD

Ob tem je potrebno povedati, da je e iz tega vidika jasno, kako

nerodno in okorno se policija spravlja reevat gospodarski kriminal.
Nikakor noem trditi, da so mali kriminalisti napani fantje, da so
leni, ali da ne znajo reevati zadev. Ne, nikakor ne. Tisti, ki sem jih
spoznala, so zelo v redu, vendar je sistem tako slab in uden, da so
mali kriminalisti skorajda brez moi.
Dejstvo je, da je v Sloveniji ogromno gospodarskega kriminala.
To e vemo, mar ne? Pa veste, koliko ga policija v resnici rei? Na
leto?
No, primite se za stol, ko boste prebrali: najve 5 odstotkov! Veste,
kako je to malo? Ne veste? No, predstavljajte si, da ste zaposleni v
nekem podjetju, kjer vas grdo izkoriajo in vaa mesena plaica
je le okroglih 100.000 tolarjev (neto). Malo, se strinjamo. Zelo malo,
premalo. Zdaj si pa predstavljajte, da vam namesto teh 100.000
tolarjev (neto) izplaajo le 5.000 tolarjev (neto). Verjetno bi znoreli,
mar ne?
Zdaj se pa e vpraajte, zakaj ne znorite, ko vidite, koliko je v
Sloveniji gospodarskega kriminala, a se ga ne reuje oz. ga policija
na leto rei le najve 5 odstotkov? Zakaj ste tako ravnoduni do
tega, do kriminalnega dogajanja v dravi, v kateri ivite?
Hkrati vemo, da slovenska vlada ukinja Komisijo za prepreevanje
korupcije in vse naloge prenaa na parlamentarno komisijo za
prepreevanje korupcije in na policijo. Kje je tu logika, ne vemo,
vendar je jasno, da parlamentarna komisija ni usposobljena za
reevanje gospodarskega kriminala, ker jo sestavljajo poslanci, ki
znajo v parlamentu lepo govoriiti, v praksi pa niso poueni o
korupciji. Tudi policija gospodarskega kriminala ne more reevati
oz. ga vsaj do zdaj ni reevala. V resnici gospodarskega kriminala
nihe ne reuje, ker ga je ob taki povezanosti rovov, ki so stkani v
nai plemenski skupnosti, praktino nemogoe reevati. Vsaj legalno
ga je skorajda nemogoe reevati. Veste, s im se v resnici ukvarja
policija?
S im se ukvarjajo toilci, s im se ukvarjajo preiskovalni sodniki?
Ne, ne ukvarjajo se s tem, da bi kriminalce prijeli. Ne, kje pa.

DOSJE ROKOMAVHI

373

Oni se ukvarjajo s tem, KAKO bi kriminalce prijeli.

Ko se stvari zataknejo (in zataknejo se pri vsakem primeru
reevanja gospodarskega kriminala), pa pospeeno valijo krivdo eni
na druge. Policija na toilstvo, toilstvo na policijo, spet policija na
preiskovalne sodnike, preiskovalni sodniki pa spet nazaj na policijo.
Ali pa na toilstvo. Saj je vseeno. Problem je SISTEM. Policija se
torej ukvarja s SISTEMOM. Toilci se ukvarjajo s SISTEMOM.
Preiskovalni sodniki se ukvarjajo s sistemom. Kaken SISTEM bi
ubrali, da bi kriminalce prijeli? Kako bi zadeve naredili tako, da bi
bilo vse v najlepem redu? Smeno. In hkrati presneto alostno. Da
je kriminalcem v nai dravi z vato postlano ... In ravno zato, ker se
vsi tako zavzeto ukvarjajo z zapletenim SISTEMOM, se stvari ne
reujejo. e to, da je potrebno podpisati toliko pogodb o sodelovanju
s policijo, je popolni nesmisel, ki le ovira delo, saj povzroa dodaten
psihini pritisk, nelagodje in tako smo se tudi mi ves as spraevali,
joj, kaj e bo Jakli izvedel, kaj e kdo izve Glede na to, kako
dobro razvejano mreo ima Jakli, ki ima zveze prav povsod, je bil
na strah utemeljen. Dejstvo je tudi, da smo morali e na pripravo
omenjene dokumentacije akati ve kot teden dni. Recimo, na
dovoljenja za ozvoenje smo morali akati ve kot sedem dni. Je to
normalno? Se tako reuje primere gospodarskega kriminala? Menda
ne. In na taken nain policija ne bo uspela nikdar reevati gospodarskega kriminala. V enem tednu se lahko zgodi marsikaj. Tip lahko
pobegne. Si premisli. Vse sorte se lahko zgodi. Recimo, kaj naj jaz
naredim, e mi ree, ja, dobiva se jutri, da dobi denar (podkupnino) jaz pa nimam urejenega ozvoenja! Kaj naj naredim? Naj mu
reem, joj, ve, ne morem jutri, a se lahko dobiva prihodnji teden,
ko bo urejeno ozvoenje? Ne, tega ne morem narediti. Kaj si naj
torej izmislim? Pri taknih poslih se zadeve dogajajo hitro. Vsakrno
mekanje, zavlaevanje lahko zastavljeni primer unii. Eden od
kriminalistov mi je rekel: Tako je to pri nas, vidi zdaj. Res je,
vidim in upam, da bo iz tega primera e kdo videl neuinkovitost
sistema.
Pravosodni minister Lovro turm ima mo, tudi Mate jo ima, lahko

374

ANA JUD

bi kaj postorili, da bi zadevo spremenili, mar ne?

No, ko smo dobili skoraj vso potrebno dokumentacijo in ozvoenje, smo lahko zaeli delati. Z Biakom sva bila e prej na
zvezi in za nama je ostala zabeleena korespondenca z elektronskimi
pismi in sms sporoili. Veinoma niso bila ni posebnega, razen tega,
da je Biak javil, da je Jaklia strah (mene, ah ), da sta za Jakliev
(ne)utemeljeni strah brkone kriva Oblak in piarovka Vzajemne Petra
Cotman, ki sta Jaklia bojda popolnoma prestraila z zgodbami o
zverinici Ani Jud, in da bo najbolje, e se vse zmenimo kar takole
posredno. Zadeva torej ni presenetljiva, saj zdaj e vemo, da Jakli
umazane posle reuje preko drugih, preko lobistov in rokomavhov.
A vendar bi bilo dobro, e bi nam iz luknje uspelo izbezati prav
njega, Marka Jaklia, velikega pogumnea. Kako? No, seveda, preko
Biaka. Njemu sem poslala sms: Ve kaj, vseeno mi uredi kavo z
Jakliem. Biak se je strinjal, toda Jakli je e kar naprej cvikal.
Smeno. e se spomnim na te trenutke, se mi Biak pravzaprav
zasmili, ker se je moral po Jaklievem naroilu toliko ukvarjati z
mano. Ko pa se spomnim, da Biak za svoje delo presneto dobro
kasira, in da tudi njega Jakli plauje z MOJIM denarjem iz Vzajemne, me je vsakrno usmiljenje minilo. Seveda je Biak ves as
zatrjeval, da ga ne poilja Jakli, ampak treba je vedeti, da lobisti
nikdar ne skaejo okoli ljudi iz lastnega uitka, ampak je jasno, da
jih poiljajo njihovi naroniki. Ko me je lani jeseni takole zaopatil
Franci Zavrl, je tudi delovalo, da je priel le zaradi sebe. A ni res.
No, res je, da je po malem priel zaradi sebe in ga je skrbelo za
svoje posle s podjetjem Pereni svetovanje, toda danes vem, da sta
se pred najinim sestankom z Gorazdom Pereniem sestala. Kaj sta
se pogovarjala, ne vem. Vem pa, da Zavrl nikdar ni bil navduen nad
Pereniem, isto kot Jana ne, in po tej logiki sta se sestala le v nuji.
Mona je le ta pot, da je bil Pereni pripravljen Zavrlu plaati, da
me utia in, no, saj jima je e kar dobro lo od rok. Seveda pa imajo
rokomavhi tudi lastne interese, da zoprni pisci, kar jaz po mnenju
nekaterih sem, ne tipajo po njihovih poteh. Kajti takoj, ko zmelje
kaknega naronika, si s tem zmlel tudi njegove lobiste. Naronik

DOSJE ROKOMAVHI

375

plauje lobiste, in e gre naroniku za nohte, lobist ve, da bo lo

kmalu za nohte tudi njemu. e ne drugega, vsaj denarja od naronika
ve ne bo dobil.
e enkrat sem vmes poslala sms Biaku: Kaj je zdaj s tem
Jakliem? Odgovoril je: Z Jakliem se dobim jutri in ga vpraam
Nato so trajali dnevi tekega molka. Ker mi je zalonik dihal za
ovratnik, ker so mi dihali za ovratnik kriminalisti, ker so mi dihali
za ovratnik e vsi, ki so kakor koli vedeli za zadevo, sem Biaku
sporoila, da dajmo zadevo izpeljati im prej, da lahko e enkrat
oddam to prekleto knjigo na zalobo. Biak seveda ni vedel, da
delam za policijo. No, upam, da ni vedel
V petek, 1. septembra sem Biaku poslala sms: Jutri? On je
odpisal: Jutri teko. Kvejemu danes. Ampak pridi do mene. Sporoi!
No, lepa re, sem si mislila, e to sem si zdaj nakopala na glavo,
da moram hoditi k Biaku domov. Sporoila sem kriminalistu:
Hoe da pridem k njemu domov? Kaj pravi? Uf, policija je najbolj
nezadovoljna, ko hoe iti njihov tajni sodelavec h komu domov. Kajti,
e se needni posli sklepajo v lokalu, se policija vseeno lahko prihuli
zraven. Kriminalistov ne morete spoznati kar tako, ker niso obleeni
v uniforme, ampak izgledajo kot popolnoma navadni ljudje in
kriminalci v lokalu kriminalistov ne morejo prepoznati, razen e so
imeli z dotinimi e sreanja na tiri oi. Sama sicer nimam zadrkov
do tega, da grem h komu domov in moram povedati, da me ni strah.
Sploh pa me ni strah Biaka ali Jaklia. Policija pa ne pa ne pa
ne Sporekli smo se. Ostro. Ker so trdili, da je s tem lahko ogroena
moja varnost, jaz pa sem trdila, da moja varnost ne more biti nikakor
ogroena. Nato so me zaeli opozarjati, ja, kaj pa e te bo posilil?
Kdo? sem vpraala. Biak? Ali Jakli? Ah, ste smeni! Prvotni
plan je bil itak tak, da pride zraven e Marko Jakli. Biakova naloga
je bila, da sestanek uredi. Obljubil je, da bo. Biaku sem se nato v
sms sporoilu izgovorila, da zdaj, v petek, pa res ne morem, da pa bi
imela as v nedeljo 3. septembra. Del resnice je tudi, da v petek, 1.

376

ANA JUD

septembra policija e ni imela zbrane popolnoma vse dokumentacije

in snemalnik ni bil pripravljen (?). On, Biak pa se ni kar takoj
vdal: Sicer pa Jaz bom danes pokonci do dveh, treh e uleti,
je okej, drugae pa v nedeljo Spet sem se razpisala, kako sem
danes strano zasedena (v resnici sem doma pisala tole knjigo, kar
pomeni, da se ne vem kako veliko nisem zlagala), on pa je odpisal:
Ni frke, se sliiva. Te pokliem v nedeljo Spet je ibala mala
korespondenca med mano in kriminalistom, ki je hotel vedeti, e
pride tudi Jakli. Dobro, bom preverila e enkrat. Biaku sem spet
poslala sms sporoilo: Pride tudi Marko? Povabi ga Biak je
odpisal: Bom. Nato sem zapisala e nekaj bolj izzivalnega (kar bi
mogoe vgalo; jah, v sili hudi tudi muhe re ): Lahko mu pove,
da mi je trenutno najbolj ve rnogorski stil. Lahko tudi snema.
Ampak, da ne bo zadeve takoj nesel na nos k Poarju. Biak je
odpisal: Ma, za Poarja ne vem, te pokliem v nedeljo Reenostorjeno.
Do nedelje, 3. septembra, smo bolj ali manj postopali sem in tja,
nato pa je Biak javil: Enkrat po 18.30. Bo to OK? Bo kaj lana?
Seveda, saj to sem vedno, se je glasil moj odgovor
Tako sem se zveer ob dogovorjeni uri s taksijem odpravila
do Biakovega stanovanja. Komaj sem nala njegov blok, kajti
Beigrad mi ni niti najmanj znan in se sredi njega poutim kakor
sredi labirinta. Ko sem prila do Biaka, je kuhal. Moram priznati,
da je Biak v resnici isto v redu lovek (razen tega, da ima vasih
notorino slabe trenutke) in na trenutke tole piem s teavo, ampak
po drugi strani pa me spet daje ej, Ana, kar ti ljudje delajo v
Vzajemni, je velik-velik it
V Biakovem stanovanju sem ostala skoraj pet ur. Ubogi
kriminalisti ki so morali v ta namen ves as bedeti in se smukati
po Beigradu gor in dol so se mi resno smilili. A hkrati so mi li
precej na ivce, ker so me vsake toliko poklicali na mobilni telefon
in preverjali, e je vse v redu. Pazite to, kako pri takni akciji policija
preverja, e je vse v redu: pokliejo te in so popolnoma tiho. Kot
mii. Ni ne povedo v telefonsko slualko, le akajo, da ti njim

DOSJE ROKOMAVHI

377

zavriska, da se ima super! No, taken je bil kakopak e predhodni

dogovor med mano in policijo. Oni so me poklicali, potem pa sem
se morala jaz izgovoriti, ej, ve, kaj zdajle sem ful bizi, ker sem na
eni veerji in bom poklicala potem, prav Biaku sem nato
naloila, da me je klical eden od mojih stosedemnajstih tipov,
ljubimcev, skratka, ha ha. Seveda se Biaku ni niti sanjalo, da je
v moji torbici vit majceni snemalnik z majcenim mikrofonkom, ki
presneto dobro vlee, samo posebej veliki umi ga ne smejo zmotiti,
ker lahko menda potem zane udno brneti in so posnetki slabi. Ko
policija koga ozvoi, to sploh ni tako, kot vidite v kaknih amerikih
nanizankah. Nikjer ni velikih snemalnikov in kombijev s prislukovalnimi aparaturami. Zadeva je precej preprosta. Ti kriminalistom
da torbico (im manja mora biti, da jo lahko kasneje poloi na
mizo oz. im blije k ustom ljudi, ki jih lovi, da je potem zvok pa
im bolji, im bolj jasen), oni pa ti v torbico, natanneje v njeno
notranjo podlogo, vijejo majcen snemalnik z majcenim mikrofonkom in majceno baterijo, ki traja kar deset ur neprekinjeno. Ko
dobi tako oboroeno torbico v roke, je snemalnik e prigan in
snema vse po vrsti (izkljuno zato je na tistih posnetkih posneto
tudi nekaj smenih opazk o mojem maku, ki se mi je motal pod
nogami, ko sem se odpravljala v Biakovo stanovanje, oboroeno
torbico pa so mi kriminalisti e prej dostavili domov), zato mora
presneto paziti, kaj kje govori in s kom. Vse kona v rokah
kriminalistov. No, nai posnetki so dobri, eprav je bil Biak
previden in je vekrat omenil, ja, saj to bo tako ali tako vse v tvoji
knjigi Sama sem zadevo kakopak zanikala. Kaj pa naj bi drugega?
Naj bi mu priznala, da bodo vse njegove besede v naslednjem
trenutku e na policiji?
Vmes, na posnetku, so tudi moje besede: Spomni Jaklia na na
posel., nakar Biak zamomlja, da ga bo
Nastali posnetki so dobri, eprav je Biak ves as nabijal Van
Halen in mi nato CD posodil e za domov (kdaj ga lahko prinesem
nazaj?). No, posnetke, ki so nastali takole, pod nadzorom policije,
ste sicer e lahko prebrali v poglavju Leviar Jana pride dobiek

378

ANA JUD

odide k Bou Novaku. Sicer pa je na posnetku e velik kup

uporabnih informacij o Financah, Mladini, o tem, s kom je
Njavro, o tem, s kom spi polovica Dela in resno upam, da omenjeni
posnetki nikdar ne bodo zapustili prostorov policije, ker je na njih
prav lepo sliati tudi to, kako me Biak ivno vpraa: A bi kadila
travo? Po nekaj popitih viskijih sem blagohotno dovolila, da je navil
dojnt, ki sva ga nato prav fino pokadila, kriminalisti pa so me nato
zbadali, da sem se v nadaljevanju posnetka ves as smejala e bolj
simpatino, kot se bojda smejim sicer. Prava pokora. Ko sem zadevo
pri Biaku opravila, sem posnetke najprej izroila policiji, nato sem
la domov. Spat. Zaspala sem kot medved. V trenutku. Naslednjega
dne me je strano bolela glava. Zdelo se mi je, da imam namesto
betice na vrat pripet betonski mealec. To se zgodi, e lovek ne
kadi (redno). Ko spet malce pokadi, ga lahko hitro zanese. Da ne bo
pomote: posnetki s priznanji o odtekanju denarja iz Vzajemne so
nastali, e preden sva prigala dojnt, zato prosim, da se bistri bralec
vzdri morebitnih pripomb o Biakovi (ali moji) trenutni nepritevnosti.
Akcija pa se je nadaljevala.
Naslednjega dne sem dobila Biakov sms: Sem te hotel
priklicati, pa ima gsm iztekan se sliiva Ker sem bila e
povsem prisebna, sem mu le odgovorila, da dajmo tole zadevo e
enkrat konat, da jaz lahko oddam knjigo, prav? Strinjal se je.
Dokonno sva se dogovorila za sredo, 6. septembra. Vmes se je
ponovno zataknilo. Pri preiskovalnih sodnikih. Namre, odredba za
ozvoenje se je nanaala na Marka Jaklia in nekaj glav na policiji
je bilo mnenja, da posnetki, ki so napravljeni z Biakom, ne bodo
veljali. Nasprotno so na toilstvu menili, da so veljavni. Zdaj pa naj
lovek razume SISTEM, po katerem se reuje gospodarski kriminal Vseeno smo se trudili pridobiti e odredbo za ozvoenje (e
nekaj pogodb smo morali podpisati!) med dogovarjanjem z Biakom. Tovrstne odredbe izdajajo, kot smo e omenili, preiskovalni
sodniki. Ki so tudi le ljudje in se ravnajo vsak po svoje. Skratka,
zdaj ste najbr e ugotovili, da je sistem reevanja gospodarskega

DOSJE ROKOMAVHI

379

kriminala v Sloveniji enako zmean kot kakna kura. Dri, da se

ljudje znotraj SISTEMA zmerjajo kot po tekoem traku. Imam smolo
(ali sreo), ker poznam kar nekaj ljudi iz policije, toilstva in sodstva
in zato sliim vse sorte smene zadeve. Ko se lovek pogovarja s
policijo, ta vedno veka, da so toilci kozli, sodniki pa osli. Ko se
lovek meni s sodniki, ti mimogrede poreejo, da je policija kup
bikov. Toilci bodo tako ali tako rekli, da je vse skupaj praija farma.
e govorimo o enskih pripadnicah znotraj SISTEMA, jih itak vsi
kliejo kar kure, krave ali koze. Skratka, SISTEM je prava kmetija. In ker tistega dne, ko smo prekleto odredbo sodia nujno potrebovali, ni bilo v slubi loveka, ki je izdal prvo odredbo za
ozvoenje, ampak je bila v slubi preiskovalna sodnica, ki si oitno
ni dala kaj veliko dopovedati, se je vse skupaj skorajda sfiilo. Nekdo
iz policije me je poklical, reko: Ej, sranje je, una kura noe izdati
odlobe!
Katera kura zdaj spet? sem vpraala.
Preiskovalna sodnica , je dejal lovek.
Zakaj pa ne? sem vpraala jezno.
Ker ne verjame isto, da ti pie knjigo , je razloil sogovornik.
Kaj!? sem se razjezila. Ampak kaj ve od tega nisem mogla.
Odredbe za ozvoenje pri Biaku tako nismo dobili, ampak posnetki
vseeno veljajo Upam. e ne, bom zelo jezna. Jaz se bongam
naokoli kot idiot, nato pa te SISTEM na vsakem koraku le ovira. Bi
bilo pa zanimivo, e bi pravosodni minister Lovro turm, ki ima
sodstvo pod svojim okriljem, zdajle pojasnil, zakaj v resnici nismo
uspeli dobiti naloga za ozvoenje pri Joetu Biaku, e pa je bilo
e iz Lune jasno, kaj se dogaja!?
V sredo se je najprej odvil sms dialog z Biakom
On e e velja in e ti ustreza enkrat okoli 20. ure?
Jaz No, kje, pa kdo vse, da se primerno upedenam
On Kar pr meni pa upedeni se
Jaz Itak
On Aja, e nekaj, bo kaj lana ali samo ejna?

380

ANA JUD

Jaz Jaz sem vedno oboje

Spet ista pesem. Spet k Biaku domov. Jaklia ni bilo. Jasno. Se mi
je kar zdelo, da bo tako. Marko Jakli, ve kaj si ti? Cvikator, ki
naokoli poilja druge. In jih za njihovo delo e plaa z denarjem, ki
ga vzame zavarovancem. Strnjeni dialog, ki se je 6. septembra zveer,
med veerjo, odvil v stanovanju Joeta Biaka, pa je bil taken:
On Franci je pokvarjen, Leo Oblak je pokvarjen
Jaz To vem e sama. Oblak je eden najbolj pokvarjenih ljudi v tej
dravi
On Oblak vlee iz Jaklia take denarje, da si tega ne more niti
predstavljati
Jaz Koliko?
On Zelo veliko, ne vem pa tono, pravim, jaz se ne vtikam toliko v
te igre ti se sama zmeni z Markom, jaz se ne bom vtikal v stvari,
ki jih imata vidva
Jaz Midva nimava ni
On Ti e vedno misli, da je mene k tebi poslal on, Marko
Jaz Ne. Jaz ne mislim ni (ker mi o tem ni treba razmiljati, ker
vem, da mi je Biaka poslal Jakli)
On Pa saj ve kaj Ana tudi e bi me poslal Marko k tebi, ti jaz
tega ne bi povedal razume, ker se tega ne govori saj sama ve, kako ta posel tee (no, eto, zdaj vidite? Zdaj razumete?)
Jaz Seveda vem
On Kdaj bo knjigo oddala?
Jaz Te dni
On Kdo je glavna oseba v knjigi?
Jaz Odvisno kakna bo naslednja Jaklieva poteza (no, med
drugimi tudi ti )
On Ja razumem Drugae pa?
Jaz Francelj
On Jah saj
Jaz A za Oblaka ti tudi kaj dela?
On Ne

DOSJE ROKOMAVHI

381

Jaz Ni?
On Ne. Pa tudi e bi delal, ti ne bi tega govoril o naronikih se
ne govori
Jaz Aha, ja
On Mislim jaz res ne delam za njega
Jaz Kdo pa dela za Oblaka?
On Misli svetovanja?
Jaz Ja.
On Nekaj malega mu vasih svetuje Damijan
Jaz Nacevski?
On Ja.
Jaz Koliko se to plaa?
On Ne vem
Jaz pa tvoj partner je v Odmevu torej ve
On Ma saj ve, vasih je dobro imeti reklamo na Infonetu
Jaz Aja, tako to gre
On Ja pa daj, saj vem, da ima mogane vedno prigane do
konca
Jaz Jaz? Ah ne zdajle jih sploh nimam, ful sem utrujena in
zaspana
On Ah, Ana, ne, ne, kje pa ti pa res ne, tvoji mogani se nikdar
ne izklopijo ampak rekel sem ti, da se te jaz ne bojim
Jaz Ampak on, Marko, se me pa boji
On Jah
Jaz Kaj? Saj mi konec koncev nihe ne more ni
On Oh, Ana ne bodi tako prepriana
Jaz Kaj? Kaj mi lahko kdo naredi?
On Marsikaj
Jaz Kdo mi lahko kaj naredi? Kdo to dela?
On Zavrl, recimo
Jaz Vem, kaj lahko naredi Zavrl. Vem, kaj je poskual. On tarta
na psihologijo, na psiholoki teror, saj pravim, da se je med tudijem psihologije oitno veliko nauil
On Marsikaj drugega lahko naredijo

382

ANA JUD

Jaz Kaj? Te skinejo tudi fizino? Eh, tega pa ne verjamem v

nai dravi ne
On Ej, ve kaj pojma nima pojma nima
Jaz Kaj? A kaj nartujejo proti meni?
On fizino so sposobni odstraniti so sposobni to storiti
Jaz Ne verjamem, da bi se tako lotili tudi mene ensk se ne
lotijo tako. enske poskuajo diskreditirati drugae jih prikazati
kot nore, zmeane in jih na ta nain ustaviti itak sem preve
razvpita, da bi se me lotili takole preve hrupa bi povzroili in
po vsem tem bi bilo jasno, kdo bi stal zadaj na Francelj
On Ana, ti ne ve, kako se to dela
Jaz Kako se to dela?
On saj ni nujno, da konkretno naroijo, samo malo jim
namignejo, pojamrajo, da jim nisi ve, pa te odstranijo
Jaz Kdo to naredi?
On Ima ljudi, ki to delajo
Jaz Kdo pa to naroi? Zavrl to naroi?
On Zavrl, e kdo marsikdo je sposoben
Jaz Marko Jakli?
On Marko ni zloben je precej naiven
Jaz Ja?
On Ja Marko je v redu, zelo v redu
Jaz Ja, verjamem
On Oblak je pokvarjen, Zavrl je zloben
Jaz Vse to e vem vem, ker ju dobro poznam, predobro
Skratka, to so bile e male gronje. Kaj vse se ti lahko zgodi, e
rine nos tja, kamor veliki ljudje v tej plemenski skupnosti ne
dovolijo. Noejo, da rine z nosom po njihovih poteh, ki so umazane
in pokvarjene. Prav lahko se ti najbr zgodi, da te nabunkajo kot
Mira Petka, da bi storilce odkrili in kaznovali, pa je v nai dravi
najbr iluzorno priakovati. Da te ubijejo, no, to pa ne vem. V
Sloveniji se ne more zgoditi Veronica Guerin. Ali pa? Rokomavhi
pri nas v glavnem igrajo na psiholoke fore in res je, da te lahko
uniijo tudi z njimi. e se jim pusti, kakopak. e jim vrne z enako

DOSJE ROKOMAVHI

383

mero, se hitro izkae, kakni strahopetnei so. Napie jim, recimo,

knjigo, pa zmrznejo. Ja, v medijih se o njih sicer nikdar ne bi odkrito
razpisali, to si zapomnite, kajti rokomavhi imajo medije pod
nadzorom. Knjig pa ne morejo zaustaviti. To je za njih premo. Lahko
sicer poskuajo, ampak vsaj mene osebno danes ve ni strah. Kaj mi
pa lahko naredijo. Poljejo Darka Njavra? Kaj mi pa lahko Darko
Njavro naredi? Me vpraa, e potrebujem injekcijo? Mi poljejo
Francija Zavrla? Kaj mi pa lahko Franci Zavrl naredi? Zdaj? Kaj?
Mi spuca kljuko? Kaj e lahko naredijo? V resnici ni. Nemoni so.
Knjige so dokaz, kako je mo v resnici relativna. Ljudje, ki so e do
nedavnega veljali za hobotnice, za morske pse, za najmoneje med
najmonejimi, doivljajo razkritja. To jih boli
Tistega veera pa je tudi mene strano bolela glava
Biak kar ni in ni ponovil nobene ponudbe za plailo. Ponavljal
je, da naj se zmenim z Jakliem sama. Jaz pa nisem mogla rei, kje
je zdaj ta denar, ki ste ga ponujali prej, kajti to bi bilo e napeljevanje
in v primeru napeljevanja re na sodiu v trenutku pade. Takoj, ko
se pojavi dvom, postane kazenski postopek neizvedljiv. Nisem si
mogla privoiti, da mi primer pade v vodo. Zaradi napeljevanja.
Ali e huje, da na koncu sama prejmem kakno kazensko ovadbo.
Zaradi napeljevanja. In imela sem e polno glavo Biaka Po eni
strani sem se spraevala, pa zakaj za vraga jaz to sploh ponem?
Policija se e leto dni ukvarja s primerom Marka Jaklia, a se ni
uspela dokopati do njega, nato pridem jaz z nekimi informacijami
in na koncu izpade tako, da bi bilo v resnici bolje, e bi se zadeve
lotila sama. Nelegalno. Toda, bi mi vsaj uspelo. Takoj. Brez mekanja
in psihinih pritiskov. Res je, da bi bila v tem primeru tudi sama
soudeleenka v kaznivem dejanju, toda predvidevam, da se noben
toilec ne bi spravljal name, kajti naklepa kaznivega dejanja mi
nikakor ne bi mogli dokazati, ker naklepa kaznivega dejanja niti
nimam. Denar, ki bi ga najbr e prejela, e za sabo ne bi vlaila
prikolice s policijo, toilci in preiskovalnimi sodniki, bi lahko
preprosto podarila v dobrodelne namene. Ali pa ga vrnila nazaj v
Vzajemno. Da nesrenim zavarovancem vsaj nekaj malega e ostane.

384

ANA JUD

Drugae lahko priakujete, da bo Marko Jakli v kratkem pobral

vse. Zagotavljam. Kaj mislite, v em tii tos oz. zakaj hoe Jakli
Vzajemno po vsej sili preoblikovati v delniko drubo? Mislite, da
ga v resnici skrbi za zavarovance? Ah, dajte no On hoe le denar.
im ve denarja. Kajti, e bi ga v resnici skrbelo za zavarovance,
naega denarja ne bi kar tako metal skozi okno, do Zavrla, Novaka,
Biaka in druge rokomavhe, mar ne? Preberite e naslednji dialog
(6. september 2006) med mano in njegovim svetovalcem Biakom
Jaz Pa zakaj hoe Jakli sploh preoblikovati Vzajemno v delniko
drubo?
On Da bo zasluil, kaj pa drugega
Jaz Ja, saj jaz poznam nekoga, ki se mu je hvalil, da bo z Vzajemno
toliko zasluil, da bodo e njegovi vnuki bogati
On Pa?
Jaz Ej, ne moti me, e dobro zaslui, privoim mu, moti me, e
zaslui na raun opeharjenja zavarovancev tudi mene, mimogrede
On Jah, Ana, ve kaj
Jaz ko bo milijon zavarovancev
On ja, ko bo tista skupina delniarjev Vzajemne, mi lahko
verjame, da na skupino ne bo prilo milijon ljudi
Jaz In tako bo on lahko pobral popolnoma vse
On Tako je, Ana, tako
Jaz to je grozno
On in ve kaj je pri vsem skupaj najbolj zabavno?
Jaz Kaj?
On Da je to popolnoma legalno!
Jaz Res je, vem, da je to legalno ampak nekaj mora vedeti
On Kaj, Ana? Kaj moram vedeti?
Jaz Jaz bom na tisto skupino prila
Vidite? Vam je zdaj mogoe jasno, zakaj se Jakli tako trudi, da
bi Vzajemno preoblikoval v delniko drubo? Poleg tega je e iz
fizinega vidika teko predvideti, kje bi Jakli lahko organiziral

DOSJE ROKOMAVHI

385

skupino, na kateri bi se zbralo skorajda milijon zavarovancev. Res

me zanima, kam bi Jakli stlail skorajda milijon zavarovancev?
Milijon je velika tevilka. To je e polovica prebivalstva Slovenije.
Ima morda zavarovalnica Vzajemna kje skrito tako orjako kongresno
dvorano, da bi milijon zavarovancev povabila tja? Ne, mar ne? Take
dvorane v nai dravi nimamo. Take skupine v nai dravi fizino
ne moremo organizirati. Mogoe bi jo lahko, e bi imeli izpeljano
informatizacijo drave in bi imel vsak zavarovanec doma svoj laptop.
No, dobro, nala sem e drugo majceno reitev, in ker sem tako
dobroduna osebica, sem malo poraunala in ugotovila, da bi lahko
Jakli skorajda milijon zavarovancev povabil na velik piknik, kjer
bi potem izpeljali to preljubo skupino. Tako da bi res vsak
zavarovanec dobil svoj dele. Namre, saj ljudi naeloma ni teko
stlaiti na majhno povrino. Poglejte, e vzamemo okvirno tevilko,
da je na svetu najmanj est milijard prebivalcev (Evropa se resda
stara, ampak islamisti se kar naprej mnoijo), in e vzamemo okvirno
cifro, da je razdalja med Ljubljano in Kranjem okoli 30 kilometrov,
lahko postavimo zanimivo tezo, da bi lahko vseh est milijard
svetovnega prebivalstva stlaili v teh 30 kilometrov, e bi jih dali na
kvadrat. e damo 30 kilometrov na kvadrat, lahko namre v vsak
kvadrat zbaemo 6 ljudi in, eto, est milijard jih imamo e na razdalji
med Ljubljano in Kranjem. Kje bi torej Marko Jakli lahko
organiziral skupino, na katero bi lahko pripeljal skorajda milijon
zavarovancev? Malo sem razmiljala s svojimi drobcenimi moganskimi celicami, ki so mi tudi po nakljuju zrasle, in sem tudi
ugotovila, da bi bila letalika steza na Brniku pravnja za skupino.
e vzamemo okvirno mero, da je letalika steza na Brniku dolga 3
km in iroka okoli 30 m (govorim na pamet, izkljuno zaradi
raunice), in e oboje zmnoimo, dobimo izraun, da bi moral Jakli v en kvadratni meter zbasati 10 zavarovancev, pa bi bilo vse v
redu. No, e gredo zavarovanci postavat e na travo, ki je zasajena
okoli letalike steze, pa sploh ni problema. Skratka, moj skromni
predlog je, da bi bila skupina, na kateri bi delili delnice Vzajemne,
kar na Brniku, in e se bo to res zgodilo, potem prosim, da se to

386

ANA JUD

zgodi poleti, da ne bomo mi, zavarovanci, v snegu in mrazu

moledovali za tisto piico delnice Vzajemne. Pa tudi s kakno
kranjsko klobaso s senfom in vrek piva bi Jakli lahko astil, da se
bomo med akanjem okrepali. Saj to ne bo predrago: e lahko Jakli
daje milijone ljudem za ni ali zelo malo dela, lahko tistega uka
odteje tudi za klobaso in pivo. e kupuje v grosistini nabavi,
dobi kranjske klobase, pivo in senf tudi ceneje. No, pa e ne moremo
dobiti Brnika, klobase, senfa in piva, naj bo poskrbljeno vsaj za vodo,
da ne bomo dehidrirani potrebovali zdravnike pomoi, s imer bi
zavarovalnici Vzajemna posledino nakopali samo e dodatne
stroke. e bo Jakli vzel moj predlog za skupino na znanje,
obljubim, da bom poskrbela, da bodo prili isto vsi zavarovanci in
bomo imeli pravi zavarovalniki ur, prav? Pa se vam sploh sanja,
koliko denarja se obraa v Vzajemni? Veliko. Ogromno. tevilke
sicer variirajo, zato bomo postavili okvirno tevilno postavko: v
zdravstveni zavarovalnici Vzajemna se vsako leto obrne priblino
50 milijard tolarjev na leto. To so zdravstvene premije, ki jih
vplaujemo mi, zavarovanci. Denar se nato porablja. V glavnem za
storitve, ki jih Vzajemna nudi svojim zavarovancem. Tukaj je
potrebno povedati, da je Vzajemna dobra zavarovalnica, da so njene
storitve kakovostne in nikakor ne elim trditi, da je Vzajemna kot
zavarovalnica slaba. Ker sem tudi sama njihova klientka, iz lastnih
izkuenj govorim, da je Vzajemna zavarovalnica, ki svojih zavarovancev ne pua na cedilu. Sama sicer vplaujem majhne premije
za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, e vrem oko na raune, ki
jih je zavarovalnica Vzajemna v zadnjih letih poravnala zame, pa so
orjaki. Zdravstvo je v Sloveniji pa drago in ni udnega, da smo iz
aljivega reka, da mora biti najprej bogat, e hoe iveti, izpeljali
e rek, da mora biti bogat, e hoe biti zdrav. Pomislite, kaj dobite
z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, ki vam ga plauje drava
(ali pa si ga plaujete sami, tako kot jaz). Kaj veliko ne. Res je, da
osnovno zdravstveno zavarovanje krije vse stroke zdravljenja za
raka, denimo, pa za kakne kronine bolezni, drugae pa gre veliko
rei ravno na dopolnila zdravstvena zavarovanja. Sploh gredo v

DOSJE ROKOMAVHI

387

veini primerov zdravila na taka zavarovanja in marsikomu se je e

pripetilo, da je imel osnovno zdravstveno zavarovanje, kar pomeni,
da je preglede pri zdravniku lahko opravil, ko pa je z zdravnikimi
recepti pristopical na blagajno v lekarno, so mu rekli, da mora plaati,
recimo, 10.000 tolarjev. V Sloveniji ivi veliko ljudi, ki nimajo toliko
denarja, da bi si privoili plailo zdravil. alostno, mar ne? A tako
je. In e si ne morejo privoiti nakupa zdravil, ki jih sicer potrebujejo, kako lahko potem govorimo, da je kakovost zdravstva v
nai dravi na visoki ravni? Poleg tega se spomnim, da se je politika
ne tako davno tega poigravala z mislijo, da bi si morali ljudje nekatera
zdravila, denimo, pomirjevala, antidepresive, antipsihotike, plaevati
kar sami. e bi se to zgodilo, bi se slovenski narod najbr v letu dni
prepolovil, saj bi se tevilo samomorov povealo. Ljudje, ki trpijo
za hudimi depresijami in duevnimi motnjami, so e tako ali tako v
tevilnih primerih onesposobljeni za normalno delo, normalno
ivljenje in zasluek, ki bi jim normalno ivljenje omogoal. Kako
naj potem e plaujejo zdravila, ki so draga kot afran? Pa tudi z
dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem ne dobi vsega. Recimo,
zobozdravnika mora prav oderuko plaati, e hoe imeti zdrave
zobe. Ko so mi rasli modrostni zobje (in imela sem resno smolo, ker
so mi zaeli vsi tirje poganjati v istem asu), mi je prijazni
zobozdravnik za puljenje vsakega od tirih ekanov, ki so se mi
zabubili nekje v ozadju dlesni, zaraunal med 12.000 in 15.000
tolarjev. Res je, da bi lahko prila skozi tudi povsem zastonj, ampak
na stomatoloki kliniki, kjer ruvaje takne zobe tudi zastonj oz. le z
navadnim zdravstvenim zavarovanjem, so mi po pregledu zoprno
povedali, da e nisem dovolj zabuhla, e me pa boli, pa to njih ni
ne briga. alostno. Dolga leta je nae zdravstvo funkcioniralo po
naelu, da boleina ni prioriteta, ampak je prioriteta, recimo, le
smrtna ogroenost in tako naprej. To je bedarija. Kako naj normalno
funkcionira, e te nekaj grozovito boli? Ne more, ker si onesposobljen. No, v zadnjem asu se je to v zdravstvu vsaj po mojih opaanjih malce popravilo; e ne drugega, lahko v kaknem zdravstvenem
domu vidimo obeen plakat, na katerem pie, da je boleina prioriteta,

388

ANA JUD

in da je potrebno poskrbeti, da ljudje ne bodo utili boleine. Toda

na stomatoloki kliniki v Ljubljani je bilo zobozdravnikom prav
vseeno, e mene boli ali ne in sem si morala puljenje modrostnih
zob plaati sama. Si predstavljate? Da si mora puljenje zob, ki jih
tako ali tako nikdar nisi elel imeti, e drago plaati. A pustimo to.
Zaenkrat. Trenutno vpraanje je Vzajemna in tistih 50 milijard tolarjev, ki jih ta zavarovalnica letno obraa. e bo njen sedanji
predsednik uprave Marko Jakli pobral delnice Vzajemne (no, najbr
res ne bo vseh pobral sam, kaj malega bo e pustil za kakne prijatelje,
morda Lea Oblaka? Ne trdim, sklepam, predvidevam ), potem
moramo vedeti, da bo teh 50 milijard tolarjev padlo v njegov epek.
50 milijard je ogromno, res ogromno denarja. Jaz toliko denarja e
nisem videla na kupu in sklepam, da toliko denarja na kupu ni videl
e marsikdo, ki zdajle prebira tole knjigo. Veina ljudi nikdar v
ivljenju ne uspe videti na kupu toliko denarja. Lahko pa ta denar
pretopimo v kaj drugega. V nekaj, kar je oprijemljivo, nekaj kar si
lahko predstavljate. V stanovanja, recimo. Stanovanje je pa nekaj,
kar vsi potrebujemo, e noemo pristati med kloarji. In koliko
stanovanj bi lahko dobili za 50 milijard tolarjev? e vzamemo v
raun povpreno stanovanje, ki meri 75m 2, kar pomeni, da je
primerno za mlade druine kajti mlade druine so, kot je znano, v
najvejih stanovanjskih stiskah in recimo, da je lokacija stanovanja
nekje v ljubljanski iki, potem ugotovimo, da bi lahko s 50
milijardami tolarjev kupili v iki kar 2000 stanovanj. Pardon, ko
bo Vzajemna preoblikovana v delniko drubo, si bo lahko celo iko
kupil kar Marko Jakli, e se malce poalimo. eprav zadeva e
zdale ni smena, ampak prej tragina.
Posnetek pogovora z dne 6. septembra 2006 pri Biaku doma pa
je za ve kot dve uri kraji od posnetka, ki je nastal dne 3. septembra
2006. Res me je preve bolela glava. Kar je razvidno iz posnetka.
eprav je Biak elel, da e ostanem, sem se poslovila in se
odpravila domov. Na vratih sem e enkrat rekla: Opomni Marka na
na posel. Biak je prikimal in odla sem. Nisem poklicala taksija.
Na varni razdalji za Beigradom me je priakal kriminalist. V elodcu

DOSJE ROKOMAVHI

389

sem imela slab obutek, kajti ve ljudi mi je zatrdilo, da naj bi bili

ljudje, kot je Marko Jakli, sposobni dati ljudi tudi slediti. Jih
posprejati? Spomnite se, kaj sem prej napisala; kaj so storili Duanu
Kidriu Jaz pa ponoi, v temi, sama opletam po Beigradu gor in
dol. Nikjer ni bilo ive due. Hodim.
Hodim
Nato se je pred mano pojavila neka gospa, ki je ponoi sprehajala
svojega psa. Te ivali mi niso pretirano pri srcu. Raje imam make.
Ko me je pasja mrcina v temi zagledala, se je s cvileim lajeem
kakopak hitro obregnila vame. Psi pa naeloma ne marajo mak.
Zadrla sem se: Ej, kdor koli ima tega psa, naj ga da na trik! Psi ne
smejo letati takole naokoli! Gospa (lastnica psa) se je zaela iz
teme eperiti: Saj je isto priden, ni vam ne bo storil Aha
poznamo mi take pse, vsi so najbolj pridni, najbolj prijazni, nato
pa ti raztrgajo polovico obraza Razjezila sem se: isto ni
me ne briga, kaj vi mislite o psih! Takoj ga primite! Gospa je zgrabila psa in ga dala na vrvico, nakar je za mojim hrbtom zarikal moki glas. Obrnila sem se, ampak bilo je pretemno, da bi ga jasno
videla. Ravno tako je bilo vse skupaj videti e resnino udno.
Kot prava zona somraka. Videla sem le to, da je moki stopal za
mano. Ko je videl, da sem se obrnila, pa se je obrnil k nekemu
avtomobilu in zdelo se je, da ga je nameraval odkleniti. Morda
ni bilo ni. Morda pa je kaj bilo. Ne vem. Ne morem dokazati. Ko
sem prilezla do kriminalista, sem se sesedla v njegov avto in rekla:
Glej, ne vem, kako za boga mi je uspelo, da sem si vas nakopala
na glavo, ampak prekleto utrujena sem in rada bi se naspala, prav?
On je odvrnil: Ej, ti sploh ne ve, kako sem ele jaz utrujen in kako bi jaz rad spal! Verjamem mu. To delo loveka izrpa. Stres,
pa.
Doma sem padla v posteljo in se zamislila
Je sploh e kakna monost, da tole izpeljemo? Kaj e je Jakli
izvedel za vso prekleto re? To je edina logina teza: zakaj bi najprej
pred mano cvikal, ponujal denar in poiljal Biaka, da opravi z mano,
sam pa e vedno cvikal nato pa se zaenja dozdevati, da tudi z

390

ANA JUD

Biakom nekaj ni v redu. Naredila sem nov korak. Poslala sem

Biaku sms.
Nov sms dialog med mano in Biakom
Jaz Glej, do petka poakam, dlje pa sigurno ne
On Nisem navajen, da mi kdo postavlja roke
Jaz Sem lovek trdnih dogovorov ali velikih pizdarij
To je res. Ne verjamete? No, vpraajte Zavrla Lani junija sem
mu poslala sms: e me zajebe, bom naredila pizdarijo! On mi je
dva meseca pozneje zael ta sms metati pred nos e, a ti sploh ve,
kako si ti mene prestraila Ah, ubogi Zavrl. Nena duica. Nato
sem zaspala. Kot sem se ulegla v posteljo, tako sem se zjutraj tudi
prebudila. Zgleda, da se ponoi nisem premaknila niti za ped. Kako
potemtakem ele spijo kriminalisti, sem se vpraala? Teko? Najbr.
Stres. Skrbi.
Kaj se je zgodilo naslednjega dne? e dodaten stres. Na policiji
so se strano skregali. Ni novega. Ja, spet je bilo malo premalo
informacij na posnetkih, so menili. Toilstvo je spet menilo, da je
na posnetkih dovolj informacij. Ej, ljudje, zmenite se e enkrat,
prosim lepo, prav!? Jaz sem utrujena! Poln kufer imam vas in vaega
okornega SISTEMA! e bi delala sama, bi zdajle e konala,
razumete!? S policijo je teko delati. Res. Totalen kaos. Popolna
neuinkovitost. Recimo, e od lanskega decembra ima policija v
rokah kazensko ovadbo, ki jim jo je posredovala Komisija za
prepreevanje korupcije, v njej pa se neznanim odgovornim osebam Vzajemne oita, da so med novembrom leta 2004 in januarjem lani z lanim prikazovanjem pri propagiranju in ponujanju
preoblikovanja sklenjenih pogodb o doivljenjskem dopolnilnem
zdravstvenem zavarovanju v nove, dvanajstletne pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, svojim 130.000 zavarovancem
zamolale dejstvo, da s taknim preoblikovanjem izgubijo pravico
do povraila t. i. matematinih rezervacij iz e sklenjenih pogodb o
doivljenjskem dopolnilnem zavarovanju in tako spravile v zmoto
okoli 65.000 zavarovancev, da so se v kodo svojega premoenja
odpovedali omejenemu upravienju iz e sklenjenih doivljenjskih

DOSJE ROKOMAVHI

391

zavarovalnih pogodb ter je za njih nastala skupna koda v znesku

najmanj 5.731.500.000 tolarjev, kar je znesek, ki si ga je Vzajemna
protipravno prilastila in so tako neznane odgovorne osebe Vzajemne
storile kaznivo dejanje goljufije. Neznane odgovorne osebe Vzajemne so seveda vodstvo Vzajemne oz. spet Marko Jakli. No, iz
prve roke lahko povem, da ovadba poleava na policiji in z njo se ne
dogaja ni. Menda se je policija, ko je ovadbo Komisije za prepreevanje korupcije prejela, izgovarjala, zakaj bi bilo to sploh
potrebno delati pa da oni tega ne bodo delali in tako naprej
No, a zdaj vidite, kaj se dogaja z ovadbami, ki pridejo na policijo?
Ni. V predale romajo. Leijo tam in akajo, da se efi policije
spomnijo, da bi pa mogoe tu in tam vseeno kaj naredili. Res,
Romek, kaj pravi? Ni tole vse skupaj malce udno? Mar ne bi
moral ravno ti, kot generalni direktor policije, poskrbeti, da se zadeve
reujejo? Ne bo, mar ne? Saj vemo, zakaj je Romek ef policije.
Ker je bil v vseh prejnjih slubah presneto dobro posluen in je
vedno postoril vse tako, kot so mu naroili njegovi nadrejeni, kajne?
Danes Jana in Mate na policiji oitno potrebujeta taknega loveka.
Ki dela le tisto, kar mu naroita, mar ne? No, potem pa naj zdaj
Jana in Mate povesta Romku, da bi bil e enkrat as, da se kazenske
ovadbe, ki pridejo na policijo, zanejo reevati. Razen, e Jana in
Mate noeta, da se stvari v nai dravi zanejo reevati al zgleda,
da Jana in Mate res noeta, da se kazenske ovadbe reujejo. Zakaj
se ovadba, ki jo je vloil Kos, ne reuje? Zakaj se ne reujejo ovadbe,
ki jih je vloil oltes? Zakaj se ne reuje ovadba, ki je bila spisana
zoper Leonarda F. Peklarja? Sploh ni pomembno, e ste vi vsi med
sabo na smrt skregani in se ne marate: to na delo ne bi smelo vplivati!
Koga pa briga, e se Kos in Jana ne marata? Je to sploh pomembno?
Ne. Na delo to ne bi smelo vplivati in pika. Mene pa klie nekdo iz
policije, reko: Radi bi imeli tvojo pogodbo, ki jo ima z zalobo!
Kaj? Kaj!? vpraam preseneeno. Zakaj pa potrebujete mojo
pogodbo?
Ja, da bodo nai isto sigurni , poskua pojasniti lovek.
Kaj bodo isto sigurni kaj? se razjezim.

392

ANA JUD

Vate. Oprosti. Da nisi ti kaj z njimi , se opraviuje lovek.

No, a vidite zdaj, s im se ukvarja policija? Preverja mene, ne da bi
se resno lotila Jaklia! V redu, kar se mene tie, me sicer lahko
preverijo od glave do pet. Niesar ne skrivam. Res je, da imam na
policiji iz preteklosti uden zaznamek, drugae pa sem ista. Enkrat
so me stari vtaknili med pogreane osebe. V resnici nisem bila prav
ni pogreana, ampak sem le malce izginila, tako kot vasih, ko mi
ta plemenska skupnost zleze ez glavo, pa izginem. Ampak, so me
dokaj hitro izsledili v Portorou in nasploh je udno, ko se pred tabo
pojavi policija in ti ree, a ste vi ta in ta, jaz pa, ja, jaz sem ta in ta,
zakaj pa oni pa, ja, ste pogreana oseba Aja? No, zadeva se je
na tej toki konala tako, da smo toilstvu poslali mojo pogodbo z
zalobo in nato je bil mir. Nato so verjeli. A zdaj, ko je tukaj knjiga
verjamete? A vidite? Se mi je pa istega dne zgodilo e nekaj bolj
udnega. Izgubila sem sonna oala. Svoja najljuba sonna oala.
Saj naeloma to ne bi bila takna katastrofa, e ji ne bi sledil dvoumen
dialog z Biakom. Ker sem bila nazadnje pri njem, in ker sem imela
pri njem svoja najljuba sonna oala s sabo, sem mu poslala sms
Jaz A sem jaz pozabila mogoe sonna oala pri tebi Drugje kot
v kuhinji nisem bila
On Ne. Sem vse pogledal. Mogoe si jih pozabila v taksiju (v
taksiju sploh nisem bila, ker me je domov peljal lovek s policije)
Jaz Mogoe. it.
On Ma, poklii taksi slubo (okej, Biak, se zafrkava? Katero
taksi slubo naj kliem; slovenska policija?)
Jaz Ja, saj jo bom (poklicala sem kriminalista si ti videl
moja sonna oala?)
Moja najljuba sonna oala so se vsekakor vdrla v tla. Nikjer jih ni.
No, ni hudega. Kar se tie Marka Jaklia, pa so monosti, da bi se
zrinili e dlje, kot smo se zrinili, izjemno majhne. Vsaj kar se mene
tie. Oitno. Kje je informacija o nastavljeni zanki za Marka Jaklia
ula izpod nadzora, ne vemo. Mono je, da je ula s policije. Mono
je, da je ula s toilstva. Tudi to je mono, da so nai telefoni pod
nadzorom, saj kot sem e prej zapisala, do podrobnosti, s kom ste

DOSJE ROKOMAVHI

393

bili kdaj na zvezi, dandanes ni teko priti. Tudi v Sloveniji je veliki

brat doma. al. No, povsem mogoe pa je, da je informacija ula
od preiskovalnih sodnikov? Nikakor noem nikogar obtoevati, toda
dejstvo je, da informacije uhajajo od vsepovsod in za akcijo je vedelo
absolutno preve ljudi. Jakli pa ima, kot smo e poudarili in kot ste
do sedaj e lahko razbrali, zveze povsod. Ker vse plaa. Za denar pa
so ljudje pripravljeni poeti marsikaj. No, morda pa informacija ni
ula. Morda se je Jakli umaknil zato, ker se je pa ustrail. Vse je
mono. Jaz sem nepredvidljiva. Jakli pa zvit.
Vemo, da je bila Vzajemna e vekrat na vrhovnem sodiu, in
da je Agencija za zavarovalni nadzor Marku Jakliu e elela odvzeti
licenco. Sporne stvari, ki se dogajajo v zavarovalnici Vzajemna torej
niso prazne ene in niso moja domiljija. V Vzajemni se dogajajo
hude neednosti, a kaj, ko je sistem taken in Jaklieve zveze tako
mone, da se Vzajemna vsaki izogne teavam. V sredo, 28. junija
2006, je spletna stran Vzajemne objavila sporoilo, da Marko Jakli
po zadnji odloitvi vrhovnega sodia ostaja na vrhu Vzajemne.
Marsikoga je ob tem zmrazilo. Sporoilo se je glasilo: Vrhovno
sodie RS je v tobi predsednika uprave Vzajemne mag. Marka
Jaklia proti Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) odpravilo
odlobo in s tem oitke, ki jih je agencija navedla kot razlog za
odvzem licence. Odloitev vrhovnega sodia pomeni, da mag.
Marko Jakli ohranja licenco in tako ostaja prvi mo uprave
Vzajemne. Zoper odloitev vrhovnega sodia ni monosti pritobe.
Nato je udarnemu sporoilu sledila e razlaga: V zvezi z obvestilom
o odprtju osebnih raunov oziroma t. i. certifikati je vrhovno sodie
presodilo, da predsednik uprave Vzajemne ni kril dolob veljavne
zakonodaje, kot mu je bilo oitano v odlobi AZN. Pogodbo z
ministrstvom za delo za zavarovanje vojnih veteranov je po mnenju
vrhovnega sodia Vzajemna odpovedala skladno s pogodbo, zato
to nikakor ne more predstavljati kritve zakona. Glede obveanja
zavarovancev in priloitve pisemske ovojnice pa je vrhovno sodie
odlobo AZN odpravilo, ker ni vsebovala zadostne argumentacije
za presojo, ali gre res za hujo kritev. Vrhovno sodie namre meni,

394

ANA JUD

da bi lo za hujo kritev le v primeru, e bi ugotovljena kritev

povzroala resneje posledice za varno poslovanje zavarovalnice in
izpolnjevanje njenih obveznosti za zavarovance. To pa se v primeru
Vzajemne ni zgodilo. V Vzajemni so se pohvalili, da so takno
odloitev vrhovnega sodia tako ali tako priakovali. Nadejali smo
se takne odloitve, saj smo vse do zadnjega verjeli v pravno dravo.
Ne bi se elel ozirati v preteklost in znova pogrevati vsega, kar se je
dogajalo. Za Vzajemno je kljuna prihodnost in njen nadaljnji razvoj.
S tega vidika je pomembno, da se im prej preoblikuje v delniko
drubo in da dravljani, ki nam zaupajo, dobijo svoje delnice, je
takrat izjavil Jakli in e poudaril, da bi morala slovenska vlada im
prej uresniiti svojo zavezo iz marca sprejetega zakona, to pomeni,
da bi morala vlada v letu dni pripraviti poseben zakon, ki bo doloal
pogoje za preoblikovanje Vzajemne v delniko drubo.
Preoblikovanje Vzajemne je po njegovem mnenju nujno za njen
nadaljnji razvoj in konkurennost na trgu. Kaj je pri razsodbah
vrhovnega sodia v primeru Vzajemne narobe?
Narobe je dejstvo, kako potekajo sodbe na vrhovnem sodiu in
narobe je, da nihe ne preveri, kakne so Jaklieve povezave s sodii.
al. Tudi na sodiih ima Marko Jakli dobre zveze. Recimo, Jakliev
zelo dober prijatelj je nekdanji predsednik ljubljanskega okronega
sodia Ale Zalar, ki ima danes vrsto teav, ker ni po godu
pravosodnemu ministru Lovru turmu. No, Jaklievi in Zalarjevi pa
imajo na Koruli vikende. Skratka, Jaklievi in Zalarjevi dopustujejo
skupaj. e skupaj dopustujejo, to hkrati tudi pomeni, da se najbr
tudi marsikaj pomenkujejo. Seveda noem trditi, da Zalar pomaga
Jakliu na sodiu, ampak zanima me, ali je Zalar seznanjen z
odtekanjem denarja iz Vzajemne? Kaj Zalar pravi na to, da Jakli
vsak mesec pobira iz Vzajemne denar in ga daje Zavrlu in drugim
trgovcem z informacijami? Kaj pravi Zalar na dejstvo, da je Jakli
ve ljudem grozil, da je grozil GZS, ker se niso hoteli ukloniti, pa je
zoper njih v asniku Dnevnik naroil ve lankov? Kaj pravi Zalar
na dejstvo, da je Jakli sam napisal nekaj lankov o Francu Koirju
in Andreju Bruanu in jih objavil v Direktu? Kako gleda Zalar na

DOSJE ROKOMAVHI

395

dejstvo, da je Jakli leta 2002 sodeloval pri politino motiviranem

medijskem linu predsednikega kandidata Franceta Arharja? Kaj
pravi Zalar na dejstvo, da ima Jakli v Selu na Polhovim Gradcem
rne gradnje, zoper katere je inpekcija e spisala odredbe za ruitev,
a jih je ministrstvo za okolje vsaki znova zavrnilo, ker naj ne bi
bile pravilno napisane? Samo ena zadeva je motea: e Zalar vse to
ve in ne ukrepa, nosi del krivde, saj vemo, da je po kazenskem
zakoniku kriv tudi tisti, ki je s kaznivimi dejanji seznanjen, a zoper
njih ne ukrepa, mar ne? Vendar ponavljam, v primeru naveze med
Jakliem in Zalarjem ne moremo postavljati konkretne trditve, kajti
mogoe je, da sta res samo prijatelja in ni ve od tega Bi bili pa
veseli, e bi Zalar odgovoril na zgoraj zastavljena vpraanja. Vejo
navezo lahko morda potegnemo med Jakliem in vrhovnim sodnikom
Miodragom oreviem. To je vrhovni sodnik, ki je nazadnje, ko so
Jakliu hoteli odvzeti licenco, razsojal o Vzajemni. al je zadeva
sumljiva. Vemo, da je ljubljansko sodie majhno in se vsi med sabo
poznajo. Da so sodbe v primeru Vzajemne nelogine, se je sicer e
marsikdo obregnil, a zgodilo se spet ni ni. Sodbe na vrhovnem
sodiu potekajo v obliki senata, ki ga zasedajo trije sodniki in smola
je, da imamo v Ljubljani, kolikor je znano iz njihove spletne strani,
le tri vrhovne sodnike, ki se ukvarjajo z gospodarskimi zadevami.
Eden od njih je orevi, ki je potrjeno zelo dober prijatelj Marka
Jaklia. V preteklosti naj bi tudi poslovno sodelovala. Seveda je
vpraanje, kako lahko taken sodnik potemtakem razsoja o primeru
Vzajemne? Kako?
Zanimive so tudi povezave z nekaterimi drugimi strokovnjaki.
Vemo, da so za Jaklia oz. za Vzajemno tudije pisali tevilni. Med
njimi tudi Mrkai, vendar je bilo njegovo plailo v primerjavi z
izplaili, ki naj bi ga bili prejeli drugi, minorno. Prejel je le 750.000
tolarjev za tudijo, ki mu je vzela dva meseca dela. Pa e takrat se je
Jakli bojda obnaal kot pravi krtec in mu je najprej elel plaati le
okoli 500.000 tolarjev, a je Mrkai rekel, da je to absolutno premalo.
No, za Jaklia je tudije pisal tudi Maks Tajnikar, tudijo, ki je
letos dvignila najve prahu, pa sta mu spisala nekdanji ustavni sodnik

396

ANA JUD

Lojze Ude in profesor z ljubljanske pravne fakultete Franc Grad.

Hkrati je v javnosti priel podatek, da naj bi Zmago Jelini Plemeniti
prejel od Marka Jaklia 62 milijonov tolarjev (tevilke sicer variirajo)
podkupnine, v zameno za to pa naj bi SNS podprla Jaklievo
zavzemanje za preoblikovanje Vzajemne v delniko drubo. Glede
na to, da je Jelini s tisto tudijo veselo mahal v parlamentu, glede
na to, da vladajoa koalicija Jaklia ne podpira, ker Jana tega oitno
ne dovoli in glede na to, da je mesece pozneje Jakli najavil
kandidaturo v obinski svet na lokalnih volitvah na listi SNS, je
vez precej oitna. Jelini se me je v trenutku, ko sem elela izvedeti
kaj ve o tudiji, zael izogibati kot hudi kria. Ja, tudije ni ve
nael, ko sem ga prosila, e mi jo da. Rekel je, da jo je nekam zaloil.
Tudi na Vzajemni tudije ve niso nali. Smeno. Kar izginila je.
Tako dragocena tudija je oitno kar noge dobila in odla, ali kako?
udno. Kako v nai dravi izginja pomembna dokumentacija. Vemo,
da ima Jelini rad denar in iz prve roke lahko povem, kako je pred
leti, ko smo e poznali in cenili nemke marke, priel k nekemu
LDS-ovcu in mu rekel: Dajte mi 500.000 nemkih mark, pa grem
ven iz politike! LDS-ovec se je zaudil, ampak kasneje, na kosilu
pri tedanjem premierju Drnovku, je Jelinievo idejo omenil. A
Drnovek naj bi na Jelinievo eljo po nemkih markah le zamahnil
z roko in rekel: Ve kaj, e bi jaz imel 500.000 nemkih mark, bi
jaz el ven iz politike! No, e vse skupaj setejemo, mimo teze, da
je Jakli Jelinia plaal, pa ne moremo. Nenavadno, da se to nikomur ne zdi udno. No, medijem se je nekaj asa zdelo udno, vendar
so, kot obiajno, spet hitro potihnili. Da bi pa pravna tudija stala 62
milijonov tolarjev? Nemogoe. Pravna tudija ne more toliko stati.
Ali pa? Kam je el denar? Kje se je denar vzel? Kako je potoval?
Za primerjavo lahko povem, da trenutno Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pripravlja tudijo o reformah, ki jo
ocenjujejo kot eno od najdrajih tudij, kar so jih kdaj naredili v
nai dravici. Njena cena je okrog 13 milijonov tolarjev. Skratka, po
logiki zdrave pameti je torej nemogoe, da bi tudija za Vzajemno
stala 62 milijonov tolarjev. Ali pa je stala manj, pa je bil preostanek

DOSJE ROKOMAVHI

397

denarja za nekaj drugega? Morda za predvolilno kampanjo SNS?

Trdne teze ne moremo postaviti, dokler ne bo preverjena transakcija,
kako je denar el iz Vzajemne in kam se je iztekel. Vemo, da nakazila
pri taknih plailih nikdar niso neposredna, ampak jih poskuajo
dotini skriti preko razlinih podjetij in intitutov. S prelivanjem iz
enega bannega rauna na drugega lahko resnico o resnini transakciji hitro zameglijo. Vendar pa je nekaj res: Vzajemna propada.
e bo lo tako naprej, bo najbr potonila. Dobiek Vzajemne iz leta
v leto pada. Leta 1999 je bil, denimo, 3.166.733.000 tolarjev, leta
2003 je bil 2.002.398.000, lani 1.728.191.000, letos pa se belei e
velik primanjkljaj, namre 2.648.430.000 tolarjev. Po drugi strani
konkurenni Zavarovalnici Triglav dobiek vztrajno raste. Leta 2002
je bil 2.533.944.000 tolarjev, letos pa e 5.856.356.000 tolarjev. Kaj
pravite? Po eni strani Vzajemna tone (v prvi vrsti po mnenju nekaterih
strokovnjakov zato, ker drava regulira premije; recimo: veina
vplaanih premij gre za zdravila in po nekaterih tudijah Vzajemna
porabi za zdravila e ve denarja, kot ga dobi s premijami. Ker se
zdravila draijo, premija pa ostaja ista, belei Vzajemna zgubo.
Moram priznati, da sem sama v zadnjem asu zaradi hudih psihinih
pritiskov, ki sem jih preivljala in s katerimi je bistri bralec kakopak
e seznanjen , tudi potrebovala pomo zdravstvenih ustanov in
posledino tudi zavarovalnice Vzajemne in moram priznati, da se je
Vzajemna nemudoma izprsila in poravnala vse raune za raznorazne
rei. Cenim! Vzajemna, hvala!), po drugi strani pa Marko Jakli
veselo grabi milijone in milijone iz Vzajemne in jih mee naokoli
kot jesensko listje. Mar kdaj posluate radijsko mreo iz Infoneta?
Ste se kdaj vpraali, zakaj se Vzajemna kar naprej oglauje na tej
radijski mrei? Kaj ima od tega? Zakaj se, denimo, Zavarovalnica
Triglav toliko ne oglauje? Zakaj ravno Vzajemna? In koliko Vzajemna za to plaa? Veliko Koliko denarja Vzajemna nakazuje
podjetju Quadrum iz Tomaja pri Seani? Seveda lahko Jakli ree,
ja, mi pa hoemo reklamne oglase na Infonetu, seveda lahko policija
vse prevoha, ampak iz suhe faze nakazil spet ni razvidno ni.
Potrebno je pogledati, koliko reklamnih oglasov je za plailo

398

ANA JUD

Vzajemne dejansko zarolal Infonet. Ker lahko Infonet na tej fazi

goljufa (kako pa naj policija dokae, da je Infonet v enem letu res
zarolal toliko reklam kot pie v papirjih?), je potrebno vsakrno
nadaljevanje raunati iz cene produkcije reklamnih oglasov. Tukaj
nekaj malega vem, zato lahko zatrdim, da je produkcija radijskih
reklam pri Leu Oblaku poceni. Nekaj dobi piker (pred petimi leti je
Oblak plaeval med 2000 in 5000 tolarji za radijski glas na reklamo),
nekaj reiser (pred petimi leti je imel reiser paval, e se prav
spomnim), nekaj montaer (tudi ta je imel pred petimi leti paval),
kam gre vse ostalo? Koliko stane, e Infonet zavrti eno reklamo
Vzajemne? Raunajte. In zakaj moram vse to ravno jaz razlagati
policiji? Zakaj se policija tega ne spomni sama!? Mar ni skrajni as,
da bi nas taka dejanja zaskrbela? Vi, druba, a vas to ni ne skrbi!?
Spet se mi za vrat obesi policija Kaj bi pa zdaj radi? Fotografirali
sms sporoila, ki sva si jih izmenjala jaz in Biak? Okej, ni
problema. Privolim. Kaj drugega mi niti ne ostane. Prideta dva
kriminalista. Fotografirata telefon, SIM kartico, sms sporoila. Tretji
zaplet: kako je policija lahko paranoina! V mojem telefonu se
najdejo raznorazne ivali. Kakne sove in kosi, recimo. Policija je
spet sumniava: ona z vsemi temi ljudmi komunicira? Kaj pa, e
igra na njihov mlin in njim dostavlja informacije o tem, kako dela
policija? Spet me boli glava. Jaz komuniciram z vsemi, ki so korektni.
To je to. Ni nujno, da so ljudje v mojem mobilcu hkrati tudi moji
viri. Uporabljam ve mobilnih telefonov, ve SIM kartic, ve poti,
kajti to je edina monost, da se dandanes zaiti pred nepovabljenimi
prisluhi in preverjanji. al. Policija je sumniava zastonj. Kvejemu
sem lahko sumniava jaz. Vem, da ima Njavro zveze na policiji.
Sumim, da jih ima tudi Jakli. Mar ne bi morala biti jaz precej bolj
zaskrbljena, kot je zaskrbljena naa draga policija!? Boli me glava Policija bi Jakliu morala prislukovati. Zakaj mu ne? Se mi
niti ne sanja. Ampak nekdo iz policije mi je povedal, da dobi policija
strano teko odredbe za prislukovanja. Ko gre za gospodarski
kriminal. Ko gre za tihotapljenje ilegalcev, za kakne kilograme
marihuane, za morebitni terorizem, no, takrat odredb za prislu-

DOSJE ROKOMAVHI

399

kovanje ni teko dobiti. Ko gre za gospodarski kriminal, jih je

presneto teko dobiti. Zakaj? Sicer pa Jakli itak misli, da mu policija
prislukuje. Res, gospodarskega kriminala, ko so v igri fiktivni posli,
se ne da reevati s klasinimi policijskimi prijemi. Za kaj ve pa je
SISTEM v tej dravi pa preslab.
Sedim z nekim malim sodelavcem SOVE na kofetku in klepetava
o tem in onem, ko me on iz gole radovednosti (SOVA nima niesar
z Vzajemno) vpraa: Kaj je zdaj s tem Jakliem? Ga bo izbezala
iz luknje?
Ne verjamem, sem rekla, mislim, da je tip izvedel. Vse
kae na to, da je izvedel in je jasno, da zdaj ve niesar ni mogoe
izpeljati.
Glede na njegove povezave se ne sme uditi, da je izvedel, je
dejal znanec.
Ja, saj, kaj pa lahko zdaj e naredim? sem vpraala.
Ni. Ti napii tako, kot je bilo, je svetoval znanec.
To itak. koda, ker zadeva ni la do konca, sem menila odkrito.
Ja, ampak tudi iz tega, kar ima, je razvidno vse. Tudi to je e
dovolj, da lahko zdaj policija zane resno delati, je e menil on.
Njega naj kar pustim? sem vpraala.
Ti ne rini v njega, da te ne bodo obtoili napeljevanja. Poakaj e se bo javil on, ali pa e mu navre kakno majhno kost?
je med razmiljanjem vpraal znanec.
Kakno kost?
Ne vem provokacijo. Ampak ne sme napeljevati, je e dejal
on. Spusti mu mali sms, napii mu kaj provokativnega, dovolj bo
e to, da bo videla njegovo reakcijo Nato pade veer. Ne da se
mi ve. Po malem preklinjam vse skupaj. Nakar me popade jeza.
Marko Jakli? Okej, vzamem mobilni telefon in napiem tako zoprno
sms sporoilo, da je nekdo, ki je sporoilo pozneje videl, izdavil
samo: Pizda, ti si pa upa! Jakliu sem napisala: Marko, marca
2003 si ponaredil blablabla kaj pravi, je priel as poplaila blablabla po izpiskih sode denar iz zavarovalnice itak kar

400

ANA JUD

tee blablabla koda, ker mi poilja Biaka mislila sem,

da si bolj pogumen tako so mi rekli (vsebina sms sporoila se
sicer nanaa na zapisnike sej nadzornega sveta Vzajemne iz leta 2003,
dokler je bil tam e Franc Koir. Kakne ponarejevalske neednosti
naj bi se takrat zgodile, pa trenutno raziskujejo pristojni organi. Kakor
je povedal Arhar, naj bi prilo do resne poneverbe. Zadeva je
komplicirana, zato bomo o njej nadaljevali drugi, a ko se je dogajala,
je Arhar poklical Branka Pavlina in mu dejal, e ve, kaj sta Jakli in
Petan storila, pa je Pavlin, po Arharjevih besedah, dejal le to, da ve,
kaj se je zgodilo, vendar o tem ne bo diskutiral. No, mogoe bo pa
Pavlin o tem kmalu moral diskutirati Tokrat bodo preiskave
dogajanja v Vzajemni le do konca, kajne?) Kaj si je Marko Jakli
mislil, ko je dobil takno sms sporoilo, pravzaprav ne vem. Pravzaprav me niti ni ve brigalo. Pravzaprav me eno figo briga za Marka
Jaklia in njegovo poutje. Briga me edinole zase. V Vzajemni je
tudi moj denar. Ni drugega. Pravzaprav mi je za vse drugo vseeno.
Jaz moram skrbeti zase. Ne za druge. In pravzaprav sem e pozabila
na zadevo, nato pa je v moj elektronski nabiralnik (ez nekaj dni)
padlo elektronsko sporoilo. Poiljatelj: Marko Jakli Hm. Tole
je pa zanimivo, sem pomislila. Toliko dni je potreboval, da se mi je
javil. Poleg tega mu v sms sporoilu sploh nisem postavljala nobenih
vpraanj. Le provocirala sem. Bila sem neskonno zoprna in blazno
zajedljiva. Nisem ga prosila, da se mi javi. Tega nisem niti zahtevala.
Kar sam se je spomnil. Zagotovo sem ga znervirala in ni mogel spati,
ker so ga preganjale misli? Name? Verjetno. Ubogi Jakli. Je moral
razmiljati o meni? Zagotovo. Vmes je poklical vse (spet): Oblaka,
Njavra, Jelinia razmiljala sem Jakli, zakaj klie polovico
drave, ko dobi od mene sms sporoilo? Kdo pa sem jaz? Niko i
nita Nato sem se zaela e spraevati: bo zdaj Jakli zlezel iz
luknje? Ga je strah? Ve ali ne ve? Tole je tako komplicirano. Elektronsko pismo, ki mi ga je poslal, je bilo taknole: dne 7.9.2006
zveer sem dobil zame zelo aljiv sms blablabla trditve v sms
so neresnine blablabla za nadaljnja vpraanja in razjasnitev
dejstev sem na voljo Nasmehnila sem se. Marko Jakli je ualjen?

DOSJE ROKOMAVHI

401

Marko-arko je ualjen? Bi rad pojasnil stvari? Je na voljo? Lepo.

koda: ne da se mi ve. In tudi asa nimam
moram konati knjigo
sem pa prepriana, da bodo imeli pristojni organi zdaj, ko je
povsem jasno, v katero smer piha veter iz Vzajemne kam je
potrebno usmeriti preiskavo dovolj asa in bodo z veseljem in
zanimanjem prisluhnili Jaklievim pojasnilom. Zanimivo bo sliati
pojasnila o jemanju zavarovalnikega denarja in podkupovanju,
preplaevanju in tako naprej Najbr bo moral tudi Zavrl kaj
pojasniti, kajne? e kdo drug bo moral kaj pojasniti, mar ne?
Nekdo je dejal, da bo Jana ob branju tega poglavja moje knjige
popizdil. Res je, da mi je kar ve, da premier ita moje knjige,
ampak na koga bo Jana popizdil? Morda name? Niti najmanje
pravice nima, da popizdi name, eprav bo strano jezen, da je tajno
policijsko delo enkrat za spremembo razkrito v javnosti. Ampak sama
sem svoje delo opravila maksimalno korektno. Policiji sem z
informacijami pomagala, kolikor sem ji pa lahko pomagala. Tudi
na male kriminaliste nihe ne sme popizditi, kajti mali kriminalisti
so v akciji resnino garali in se trudili. Tudi toilstvo je po moji
skromni oceni dobro opravilo svoje delo. Bi pa moral Jana popizditi
zaradi SISTEMA. Ki je prekleto slab in (tudi) zaradi njega je naa
dravica navadna skorumpirana socialistina vukojebina. Seveda ni
Jana kriv, da je SISTEM slab, kajti SISTEM je bil slab e pred
prihodom Jane. SISTEM je taken e desetletja, ampak lahko bi ga
spremenili, izboljali. A ga ne izboljujejo. Ne, kje pa. Trudijo se,
da bi ga e poslabali. Zadnji je Marko Pogorevc spet nekje na glas
razlagal, da mora policija reevati korupcijo, da je policija primerno
usposobljena, in da zna reevati gospodarski kriminal. Figo. Upam,
da ste iz opisanega primera zavarovalnice Vzajemna razbrali, da
policija ne zna reevati gospodarskega kriminala. Policija ne more
reevati gospodarskega kriminala, kajti ne glede na to, da absolutno
obstajajo posamezniki, ki gospodarski kriminal elijo reevati in so
ga sposobni reevati mali kriminalisti, mali toilci, mali

402

ANA JUD

preiskovalni sodniki , tega na koncu vseeno ne zmorejo poeti iz

preprostega razloga: SISTEM jih preve ovira. e za vsako malenkost potrebuje dovoljenja, e za vsak naslednji korak v akciji
mora prosjaiti za dovoljenje nekoga drugega kako naj kaj v
resnici rei? Ne more. Ker ne gre. al. Ljudje, ki bi SISTEM danes
lahko spremenili, so pravosodni minister Lovro turm, notranji
minister Dragutin Mate in generalni direktor slovenske policije Joe
Romek. Naj Jana tokrat popizdi na njih. e Jana tokrat na njih ne
bo popizdil, bo jasno, da je Jani dogajanje v skorumpirani socialistini vukojebini isto ve Da mu je povsem okej, da se
obnaa kot petelin, ki mu je bilo pa dano, da nekaj let kikirikika na
kupu gnoja! al. Mimogrede: e bo Jana sluajno popizdeval na
Romka, naj ga hkrati e povpraa, kako je kaj s latanjemikaniranjem podrejenih uslubenk v Romkovih prejnjih slubah
in menda tudi v sedanji generalni policijski upravi!? Ne verjamem,
da Jana te Romkove plati ne pozna! Konec koncev ena od oseb, ki
so izkusile Romkovo neokusno in nizko ravnanje, dela na enem od
ministrstev v sedanji vladi!
Ekspedicija Vzajemna je sicer razpuena. Prikolice s policijo,
toilci, preiskovalnimi sodniki so razpuene. Moj status tajne
policijske sodelavke sicer e vedno velja. e nekaj asa bo veljal.
Za vsak sluaj. e Marko Jakli zleze iz luknje. Prej ali slej bo moral.
e ne prej, pa na tisti skupini delniarjev kjer bodo zavarovancem poskuali pokrasti (al, legalno) ves denar e bo do
tam zadeva sploh prila.
e bo Marko Jakli takrat e vedno predsednik uprave Vzajemne e e e

Najlepa priznanja za lahko no

v olskih klopeh poiljal je pozdrave, dvigoval mi krilo in vlekel

kite plave vasih pospremil me je do hinih vrat, bil je res
pravi, imel me je res rad potem pozabil je, da e obstajam, z
motorjem svojim predajal se je sanjam neko ovinek poloil je
preplosko, njegova dua odla je prav po moko
skupina Panda

A ti misli, da Branko Pavlin ni vedel za vso tole sranje? vpraa

nekega dne Zoran Thaler, ko se po nakljuju sreava. Njegovo
vpraanje se nanaa na lanive svinjarije v tistem primitivnem
tabloidnem stvoru Direkt. Marca letos. Malo me naivnost sicer
zaudi.
Mar ti misli, da Branko Pavlin ni vedel? odvrnem z vpraanjem.
On najprej malce pomisli nato
Ne vedel je poree zamiljeno. Seveda je predsednik
uprave asopisne hie Dnevnik dobro vedel, kaken pekel mi njegova
sodrga pripravlja, a se ga ni dotaknilo. Kje pa, e pomagal je
sodrgi, ki me je hotela pokopati. Pomagal je sodrgi in s tem
pomagal tudi sebi, a ne? Ampak vidite, prej ali slej pride as za
povrailo. Prej ali slej se vse povrne in pride naokrog. Stvari se hitro
obrnejo. Zelo hitro in zanimivo. Nenavadno. Branko Pavlin iz

404

ANA JUD

Dnevnika ter Bojan Petan iz DZS sta res hecna tia. Poglejte, s im
vse se ukvarjata: leta 2002 sta pomagala pripraviti ustvariti umetno
atmosfero finannega kandala in tako uniiti Arharjeve monosti
za predsedniki poloaj v dravi, tiri leta pozneje, letos, pa sta
pomagala ustvariti umetno atmosfero seksualnih kandalov, s katero
sta elela dosei isto kot zanikrna sodrga, ki ne prenese misli na to,
da ni vsemogona, da obstaja nekdo, ki se ji upa postaviti po robu.
Sodrga je elela prepreiti izid moje prve knjige in me nasploh uniiti.
Kakna beda. Tako pomembna poslovnea, tako velika finannika,
cenjena gospoda a hkrati tako velika revea, kajne? Nesrenika?
Morda tudi nepoteenca? Sta se fino naslajala? Upam, da je bilo kaj
haska. Ja, Pavlin in Petan sta prav hudobcena rokomavha, kajne?
Skupaj z Zavrlom in ostalo sodrgo sta mi poskuala podtakniti
vse sorte svinjarije. Zadeva je la dale, predale preve ste poskuali storiti, fantje Potrebovala sem nasvet Kaj naj naredim?
Kako naj se obranim? Pisanje knjig pomaga, a ne dovolj
aka nas e sodie. Rokomavhi so se e potrudili, da bi mi na
sodiu podtaknili vse sorte lai. Ampak, mislim, da ne bo lo tako
preprosto rekla sem vam, fantje, preve ste si naloili na glavo,
ko ste se lotili mene nisem France Arhar, ki ste ga lahko pokopali,
ker je imel slabe piarovce, ki ga niso bili sposobni obraniti pred
nartnimi medijskimi lini. Nisem Aurelio Juri, ki je dovolil, da ste
ga razpihnili v nepojmljivi kandal in mu odvzeli monosti, da bi
postal predsednik SD. Nisem Marjan Podobnik, ki ste ga linali tako
dolgo, da se je vdal in vlekel poteze, ki so bile ena od druge bolj
katastrofalne, vi pa ste ga vlekli za nos in, no, ga nazadnje ravno
tako pokopali kot politika
tokrat ste si naloili prevelik zalogaj res prevelik zalogaj
Vasih je veljalo, da je boj proti medijskim svinjarijam boj z mlini
na veter. No, tega je zdaj konec. Zagotavljam.
Najprej sem la po nasvet
Dovolj pametnih ljudi poznam, ki se radi pogovarjajo z mano in
mi svetujejo. Nekega septembrskega popoldneva sem obiskala

DOSJE ROKOMAVHI

405

gospoda. Ne smem ga imenovati z imenom in priimkom. eli, da

njegovo identiteto ohranim v anonimnosti. Lahko pa zapiem, da je
zelo star, a zelo vitalen. Kar naprej viga sem pa tja. Zelo je
spotovan. Vasih pa malo povekava. Ko odidem iz njegove
pisarne, sem vsaki za nekaj stopinj modreja. Tudi tokrat sva srkala
kavo in klepetala o tem in onem. O preteklosti in o sedanjosti. Ve
kaj je tvoj najveji problem? me je vpraal. Resnobno.
Kaj? sem mu odgovor vrnila z vpraanjem. Z enako resnostjo
v glasu. Kajti bila bi neskonno srena, e bi me kdo konno
blagovolil razsvetliti in mi pokazati, kaj je moj najveji problem
Stari gospod se je za trenutek zamislil. Popil je poirek kave in
pripomnil: Tvoj najveji problem je morala ki pa nikoli ni tako
rno-bela, kot nemara misli. No, ni, sem bistro pomislila tudi sama.
V resnici se mi vedno bolj dozdeva, da morala v resnici ne obstaja.
Ali pa? Hm. Kratek razmislek o morali je zmotilo odkrito vpraanje:
Pomisli bi ubila enomesenega dojenka, e bi bila zagotovo
prepriana, da bo s tem dejanjem reila sto drugih ljudi? Zaudeno
sem pogledala. Kakno vpraanje pa je to? O taknem vpraanju mi
vendar ni potrebno razmiljati. Resnini svet ne terja taknih
vpraanj. Brez omahovanja sem odgovorila: Ne bi!
No dobro, se je namuznil, kaj pa bi ubila enomesenega
dojenka, e bi bila zagotovo prepriana, da bo z dejanjem reila
tiso drugih ljudi? e bolj zaudeno sem ga pogledala. Tiso ljudi
je e kar velika tevilka, enomeseni dojenek pa je malo bitjece, ki
se bolj malo zaveda sveta okoli sebe Stisnilo me je v elodcu.
Uf, najbr ne ampak kaj me sprauje takne neumnosti?
sem menila. V resninem ivljenju mi ni potrebno sprejemati tako
drastinih odloitev, ker ni vpraanj, problemov, ki bi terjala takne
odgovore, ne? Malo sem modrovala, ker sem se tako najlaje
izognila odgovarjanju na vpraanja, ki so vodila nekam, kjer mi
zagotovo ne bi bilo ve. On je prikimal. V delu moje interpretacije
morale se je strinjal, toda v celoti je ni sprejel.
V koku se strinjam s tabo ampak ne izmikaj se vpraanjem.
S taknimi vpraanji lahko testira sama sebe, spoznava, kako dale

406

ANA JUD

si sposobna stopiti v teh igrah in ugotavlja, da morala ni rno-bela kar pa sem ti malo prej e povedal, je dejal. Spet Machiavelli?
Ve kaj, po loveki plati vsak sam zase ve, kaj je zanj moralno
in kaj ni, seveda pa imamo pravila, ki veljajo za vso drubo eprav
pravim, v drubo ve ne verjamem Pravila pa so in ta pravila
moramo enako spotovati vsi, mar ne? sem odvrnila. Spet je malo
prikimal. Spet se je delno strinjal. Spraevati pa ni nehal.
Ja, ampak No, recimo, da ti zastavim e eno vpraanje , je
rekel.
kaj? sem ga prehitela z besedami.
Recimo bi ubila enomesenega dojenka, e bi bila zagotovo
prepriana, da bo s taknim dejanjem reila milijon ljudi? Poteno
sem se zamislila. Milijon ljudi je pa e zelo velika tevilka in majhen
dojenek je v primerjavi s tako orjakim tevilom ljudi prav zares
majhna rtev? Grozljivo, mar ne? Ampak resnino zastavite si
isto vpraanje bi umorili majhnega dojenka, e bi s tem lahko
reili milijon ljudi?
Joj, ne vem najbr , sem pomencala, ne vem no, ampak
najbr, ja, bi. Izgovorjene besede so zvenele grozljivo. Ampak
resnino. On pa je postavil e zadnje vpraanje: Vidi, da ni tako
strano pomisliti, da bi nekoga ubila, kajne? Poleg tega bi itak ubila
nekoga drugega, e bi bila to edina monost, da rei samo sebe, se
mi zdi ali ne? Tukaj nisem niti najmanj omahovala. To bi prav
zares lahko storila. Brez omahovanja. O tem sem prepriana.
Ja, to bi pa res lahko storila, sem odgovorila. Nasmehnil se je.
Zakaj potem toliko razmilja, ko ve, da mora ubiti nekoga, ki
bo sicer e ti ne bo ubila njega ubil tebe? je vpraal. Zamislila
sem se. Gospod je imel prav. Je narobe, e zakolje tiste, za katere
ve, da bodo sicer e jih ti ne bo zaklal zaklali tebe? Ne, takne
je potrebno im prej zaklati. Jih uniiti. Jih pokopati. To je sodrga.
Golazen. To sploh niso ljudje. Izmeki so. Za izmeki, za sodrgo, za
golaznijo ni vredno jokati. Nikdar.
Pa vendar lovek, ki se je v zadevo, v moj primer, vpletel tukaj,
ni niesar kriv. On ni izmeek, ni sodrga, ni golazen. Zelo v redu je

DOSJE ROKOMAVHI

407

in teko mi je, ker ga moram na tej toki potunkati. Ker sam prav
zares ni niesar kriv. Ker je v resnici le mali lovek, ki dela tisto,
kar mu drugi naroijo
Ime mu je Jani Boi in je fotograf na Direktu. S Poarjem je
sodeloval e prej. Skupaj sta delala na Slovenskih novicah. Jaz in
Boi sva se spoznala maja letos. V majceni pisarni na Dnevniku,
ko sedanja redakcija Direkta e ni bila urejena. V resnici sva se ves
as prav dobro razumela, eprav po mojem odhodu iz Direkta nisva
imela stika. Res pa je, da sem stik obdrala s posameznimi novinarji
Direkta, ki tudi niso krivi, da so tam. Drugam ne morejo, denar
potrebujejo; to da se na Direktu dela izkljuno za denar, da se ljudi
kolje izkljuno za dobro ceno, pa smo e razkrili v prvi knjigi
No, nakljuje pa je hotelo, da se je Jani Boi preselil v etrt, v
kateri ivim tudi sama. In tako sem ga letos, konec julija sreala.
Bilo je jutro, zgodaj, sedel je na kavi v enem od tistih majhnih
lokalkov, ki so razporejeni v bliini spomenika generala Maistra,
nasproti ljubljanske eleznike postaje. Priznam, da Boia sploh
ne bi bila opazila, e me ne bi poklical. Bila sem preseneena,
saj nisem priakovala, da me bo nekdo, ki je pomagal mojim
eksekutorjem, poklical, me povabil na kavo. Ampak, no, sedela sva
na kavi in se pogovarjala. O tem in onem Tako je minil julij,
avgust in minil je september. V tem asu sva se sestala priblino
desetkrat. Kava, vasih kosilo, vedno dolg pogovor. e bi Poar
vedel, da sestankujeva, bi Boia najbr ubil. Upam, da ga ne bo
ubil zdaj, ko bo te vrstice bral v knjigi. al. Ampak jaz moram misliti
na sebe. Jaz moram reevati sebe. Jaz moram skrbeti sama zase. Ne
za druge. Drugi ni ne skrbijo zame. Namre, veste, da toim
asopisno hio Dnevnik za 5 milijonov tolarjev odkodnine zaradi
terorja, ki so mi ga povzroili. Res mi ni mar za njihov denar. Hoem
imeti mir. Le to hoem. Ni drugega. Pri, ki bodo le zame na sodie
in potrdile, kaken pekel se je dogajal, je ogromno. Zdi se, da bo
polovica drave priala zame. Rok Ravnikar mi je rekel: Ti si olski
primer, kako se mora obnaati lovek, ki ga medijsko terorizirajo.
Vse mora poklicati, jokati, se dreti, jesti tablete, pristati v Klininem

408

ANA JUD

centru, skratka vse to so dokazila, ki ti gredo zdaj v prid. Res je,

vse to so dokazila, ki mi gredo mono v prid. Ravno tako mi gre v
prid vsakrno pisanje, ki me je pljuvalo. Recimo, kolumna Marka
Crnkovia. Hvala. Komentar Vinka Vasleta. Hvala. Izmiljeni
intervju v Slovenskih novicah in nekajvrstini lanivi zapis Monice
Viti. (Vitijeva je delala na Direktu pod psevdonimom Sanja Skarza
in je pod tem imenom objavila vrsto hudobnih lankov. Ker so jo
ljudje v moji prvi knjigi prepoznali, eprav nisem eksplicitno
navajala, da se je za imenom Sanja Skarza skrivala ona sem pa to
potrdila v intervjuju v Obrazih , se mi je Vitijeva pa maevala
tako, da je v Slovenskih novicah objavila nekaj grdih in lanivih
vrstik, v katerih je trdila, da je moja knjiga pravljica, da sem sramota
za novinarstvo in tako naprej; njen zapis je naslednjega dne povzel
Direkt, zato je njej bebavi lanek e dodaten dokaz v tobi. Vitijeva
je z govoricami Poarju sicer izdatno pomagala pri diskreditaciji
moje malenkosti.). Hvala. Zapisek v Novi. Hvala. Pljuvanja na
internetu. Vse je uporabno. Res je, da so po posredovanju tevilne
spletne strani nemudoma umaknile lane in aljive komentarje,
ampak printi so spravljeni. Hvala. Vsi vi mi v resnici koristite. Seveda
je jasno, da mi v resnici elite mono kodovati, ampak v resnici mi
na sodiu koristite, ker se iz vaih pisarij lahko razbere razirjanje
klevet, neresnic in tako naprej. Hvala. Bolj boste pljuvali po meni,
ve koristi mi boste naredili. V smislu marketinga boste pospeili
prodajo mojih knjig, v smislu tob in kazenskih ovadb, boste dokaze ki gredo meni v prid poiljali naravnost v moje naroje. Sicer
pa moram priznati, da se s Crnkoviem, Vasletom, Vitijevo in
podobnimi trusti nikakor ne morem kosati. Oni so odrasli in razumni
ljudje in njihovo delo je visokokakovostni intelektualni doprinos
slovenski medijski kloaki in si zaslui vse nagrade in medalje za
dravotvornost in tako naprej. Napram njim sem jaz le mali niko i
nita in moje delo je samo populistino izivljanje male in pridne
punke, s katero so se fantki zelo radi igrali, dokler ni neko, s
slikanico o Rdei kapici pod eno pazduhco in orjakim pliastim
medvedom (ki mu je bilo ime Ukec) pod drugo pazduhco, zala v

DOSJE ROKOMAVHI

409

sr njihovega raja, v peskovnik, kjer so gradili mogone gradove iz

peska, pekli potike iz blata, se ogali z oguljeno fuzbalko in vozili
male rdee in temnomodre avtomobilke. Ja, ta mala in pridna punka
Anica (Jud) se jim je elela pridruiti. Pravzaprav je iskala kotiek
v peskovniku, ki bi bil samo njen in bi lahko tam zgradila svoj mali
gradiek in spekla potiko. Saj za fuzbalko in avtomobilke ji nikoli
ni bilo kaj preve mar. Ampak fantki so imeli peskovnik e povsem
porazdeljen in niso eleli dopustiti, da bi tudi Anica gradila gradove
in pekla potike. Prav grdo so ji pokazali, da za njo v peskovniku ni
prostorka. Franek (Zavrl) in Bojanek (Petan) sta ji ukradla
slikanico o Rdei kapici in jo raztrgala na tiso koscev. Markec
(Jakli) ji je vzel Ukeca in mu odtrgal glavo. Brankec (Pavlin) pa je
vanjo zalual prgie blata, ki ga je sicer najbr nameraval zakrpati
v svoj mali gradiek, a se mu je oitno zdelo pomembneje, da tisto
prgie blata raje vre vanjo. In potem je bila Anica zelo prizadeta
in je neutolaljivo jokala. Sicer je skoila do Matjaka (Gantar), ki
je na robu peskovnika z lopatico gladil najveji gradi, kar jih je
bilo v tistem peskovniku, a ji je pot prekrial Janezek (Jana), ki je
Anici podstavil nogo, tako da je e grdo padla, si obtolkla kolena, ki
so bila takoj za tem isto vijolina. Nato se je pojavil Igorek
(Bavar), ki je bil od vseh fantkov v peskovniku najveji in najmoneji in se je temu primerno kakopak tudi obnaal in je objokano
Anico tako grobo zgrabil in jo vlekel za kitke, da ji jih je skorajda
odtrgal, no, potem pa je priel e Joek (Biak), pa Boek (Novak)
in ostali rokomavhci, ki so se do Anice obnaali nasploh grobo, jo
e naprej vlekli za kitke, ji dvigovali krilo, se ogali z njenim
umorjenim medom Ukcem, na tisoe koscev raztrgano slikanico o
Rdei kapici uporabili za gradbeni material s peskom vred in tudi
norevali so se iz nje, da je manjvredna izkljuno zato, ker nima
lulka, biti brez lulka v takem fantovskem peskovniku pa je enako
kot jesti upico z vilicami. Anica je bila zelo razoarana, ker se
fantki tako obnaajo, in ker so ji storili vse to. Zato se je s solzami
na licih in obtolenimi koleni pobrala iz peskovnika, ampak tam
zunaj je bil nekdo, ki ji je dal v rokice hm, frao! Eto, zdaj pa

410

ANA JUD

imate: razkaeno Anico. Brez lulka, a s frao!

In kaj gre v prid Poarju? Ni Bernard Nemah mi je nazadnje
navrgel: Poar ima trden case. On ima e-mail. In jaz sem si mislila,
ubogi Nemah, ubogi lovek, ki verjame Poarju. Zakaj si mi
potemtakem napisal tako pozitivno recenzijo knjige in jo objavil v
Mladini, Bernard, e mi ne verjame? Zakaj? Morda iz usmiljenja?
Ker sem te pred meseci prosila, da mi pomagaj, da se izvleem iz
Direkta, pa si kar poniknil in te sploh ni brigalo, kaj se dogaja z
mano? Si recenzijo napisal le zaradi slabe vesti? Hvala. Saj bistvo
knjige si resda zadel, ampak recenzij iz usmiljenja ne potrebujem.
Taknih recenzij ne potrebujem. Potem jih raje sploh nimam In
kako si sploh lahko napisal pozitivno recenzijo, e nisi doumel
manipulacij, ki sem jih razkrila? No? No, Poar pa je kot prio, ki
naj bi na sodiu priala proti meni, prijavil edinole fotografa Janija
Boia, s katerim sva v zadnjih mesecih vekrat komunicirala. Najina
korespondenca je dokazljiva s sporoili, ki sta jih zabeleila najina
mobilna telefona in dokazljiva je z zabeleenimi tonskimi zapisi
dialogov. Ponavljam, al mi je, ker bom izdala Boievo zaupanje,
ampak drugae tukaj pa ne morem ravnati. Kot veste, je krivo
prianje na sodiu kaznivo dejanje. Res je, da sem tudi sama
zagreila kaznivo dejanje, ker sem korespondenco med mano in
Boiem zabeleila, toda potrebno je vedeti, da je to manje kaznivo
dejanje, kakor pa je krivo prianje na sodiu. Tudi tukaj gre voda
na moj mlin
Dialog 1 (avgust 2006, Kratochwil):
On ti si vse pogovore med nami snemala, a ne?
Jaz Misli v redakciji?
On Ja
Jaz Ne nisem jih
On e si pa v knjigi vse tako tono napisala kako si potem to
naredila?
Jaz Zapomnila sem si, kaj smo se pogovarjali. Pa dnevnik piem
redno

DOSJE ROKOMAVHI

411

On Vsak dan?
Jaz Ja. Vsak dan skratka, je bilo v moji prvi knjigi kaj izmiljenega?
On Ne. Presenea to da si vse tako tono napisala
Jaz Jah, saj pravim, spomin in dnevnik
On To zdaj snema?
Jaz Ne. S im pa naj bi snemala glej kaken telefon imam to
zgleda
On ja, kot iz pralnega praka
Jaz In no, ti gre potem resno priat na sodiu proti meni?
On Ma
Jaz Kaj?
On Upam, da mi ne bo treba
Jaz Saj ti ni treba
On Ja, Bojan pravi, da moram
Jaz Kaj bo povedal na sodiu?
On Ne vem
Jaz Tisto, kar ti bodo naroili, ne?
On Ma ja kaj naj
Jaz Ni ti treba iti na sodie
On Ma saj pravim, da upam, da mi ne bo treba
Dialog 2 (september 2006, Granada):
Jaz Ej, jaz imam lahko razmerja, razume, Poar pa o tem nima
pravice pisati
On Vem
Jaz In ti bo el na sodie priat proti meni?
On Ana, nehajva, noem se o tem pogovarjati
Jaz Zakaj ne?
On Zato ker ne
Jaz A sem jaz kdaj tebi naroila kakrno koli fotografijo?
On Noem se o tem pogovarjati res, nehaj
Jaz A sem ali nisem?
On Ne glej

412

ANA JUD

Jaz Kaj? Kdaj je nastala tista fotografija mene in Bandlja na kavi?

On Glej, to je tako vsaka fotografija ima svoj datum
Jaz Kdaj ima datum tista fotografija?
On Nehajva
Jaz Kdaj sva se midva spoznala?
On Ma saj ve
Jaz Vem, ja. Maja lani.
On No?
Jaz In kdaj sem ti jaz naroila kakrno koli fotografijo?
On Nisi
Jaz Zakaj mi to potem dela? Ti bo lagal na sodiu zato, ker
hoejo tvoji efi mene zaklati
On Ne ma saj nehajva se pogovarjati o tem
Jaz Poar je tebe prijavil, da pria proti meni a sem ti kdaj
storila kaj slabega, da mi gre to narest?
On tisto tisto me je
Jaz Kaj?
On Ko si mi rekla da ma pusti saj ti si tudi o meni pisala v
prvi knjigi pa zdaj gre vse h koncu
Jaz Direkt? Ja. Vem. Zdaj greste v d.o.o., potem pa adijo
On No
Jaz Ie novo slubo?
On Imam e dogovorjeno
Jaz Kaken je bil plan, da me sfukate in kdo vse je stal zadaj
On Ne vem nisem jaz greva? Moram iti zdaj
Jaz Okej mi kaj pripravljajo?
On Ne. Ne skrbi, niesar ti ne pripravljajo.
Jaz Mi bo povedal, e mi bodo pripravljali e kaj?
On Sem rekel, da tebi ne pripravljajo ve ni ni ti treba skrbeti
Iz obeh dialogov ste lahko razbrali, da je lovek, ki zelo dobro pozna
redakcijo Direkta od znotraj, priznal, da je v moji prvi knjigi resnica.
Torej, vsi, ki ste trdili, da je pravljica, da sem si stvari izmislila,

DOSJE ROKOMAVHI

413

zdajle vzemite kamen in se poteno udarite po glavi. e prej pa

skidajte tisti gnoj, ki ga imate na glavi, stran. Recimo, Mile etinc,
veliki Poarjev vir, se je v nekem odgovoru v Financah repenil,
da Mrkai bojda ni kredibilen, ker je napisal recenzijo za mojo knjigo.
No, kdo je zdaj kredibilen? Kdo ni kredibilen? Takrat sem nekoga iz
Financ vpraala: Kako lahko ta pie pri vas kolumno? Nekdo
iz Financ je odvrnil: Ja, e pa je to edini pismeni LDS-ovec.
Zasmejala sem se. e je Mile etinc edini pismeni LDS-ovec, potem
se vpraajte, kaj ste imeli v resnici na oblasti vsa dolga leta, ko ste
imeli na oblasti LDS? Simpl, nepismeno vlado! e en dialog bom
navajala in moram priznati, da sem tudi ob tem veliko razmiljala,
naj ga objavim ali naj ga ne objavim. Na Direktu dela novinarka, ki
ji je ime Gordana Stojilkovi. Ona je pisala lanek o tistih grozljivih
iglah. Vendar, pomislite, je ona kriva, da je iz zadeve nastal tak gnus,
ki zdajle na sodiu od asopisne hie Dnevnik terja 30 milijonov
tolarjev odkodnine? Ne. Ona ni kriva. Ona ni kriva niesar. Ona
lanku ni dala tistega gnusnega naslova. Ona ni elela objaviti
obdukcijskih listov. Jo kdo kaj vpraa? Se kdo morda nad tem
zamisli? Ne. Kolektiv Dnevnikovih novinarjev je tudi njo prijavil
na NR in prej ali slej ji bodo tam zaradi omenjenega lanka
primazali takno packo, da se je do konca ivljenja ne bo znebila. Je
kolektiv Dnevnikovih novinarjev morda pomislil, da sama ni storila
popolnoma niesar narobe, ker je v redakciji Direkta itak popolnoma
nemona, in ker njene tekste manipulirajo!? Ne, mar ne? No, z
Gordano sem se v zadnjih mesecih nekajkrat menila. Ona ve, da ne
laem in ve, da imam prav. Da sem imela popolnoma prav e v prvi
knjigi. Prosila sem jo, e bi la zame priat na sodie. Nekaj asa je
razmiljala, nato pa mi je sporoila, da raje ne bi, ker se ne bi rada
zamerila svojim efom. Skratka, a vidite, kakna je ta socialistina
vukojebina? Ljudje si ne upajo povedati resnice, ker vedo, da jih v
tem primeru akajo teave! Ljudje so pripravljeni lagati na sodiu
za druge ljudi, ker vedo, da bodo e bodo sluajno povedali resnico
imeli teave! Kaj vam to pove? Meni pove le to, da je pri nas
mentaliteta ljudstva tako uboga, tako nizka, tako zanikrna in

414

ANA JUD

nivredna, da bog pomagaj tej dravici. Kam drvi? Zakaj se nad tem
nihe ne zamisli? Objavila bom e delek dialoga med mano in
Gordano in upam, da mi ne bo zamerila, ker sem to storila. Pravim,
e ne bi bila nuja, tega nikakor ne bi naredila. Ampak, ponavljam,
jaz moram misliti nase. Moram skrbeti zase. Ker nihe drug ne bo
skrbel zame. Nikdar
Dialog (avgust 2006, kavarna na ploniku ob Preernovem spomeniku):
Jaz Glej, jaz lahko imam razmerje s komer koli hoem ne
Ona Vem, Ana, saj vse razumem, ne sekiraj se
Jaz A sem jaz kdaj hotela objaviti kar koli seksualnega? A sem jaz
kdaj koli kaj takega storila?
Ona Nisi, Ana, saj vem. Vse vem.
Jaz Zakaj ste bili tako maevalni do mene?
Ona Ne vem, kaj je s Poarjem, pa pusti to tvoja knjiga je super,
vsi te poznajo uivaj, ne obremenjuj se jaz se tudi ne
obremenjujem
Jaz Ti misli, da sem si jaz v prvi knjigi kaj izmislila?
Ona Kjer koli sem se jaz prepoznala pa tam sem se pri Marku
Plahuti, pa tisti lasje, kar sva se v kadilnici pogovarjali
Jaz ja, pa tisto, ko si mi dala roko na koleno in rekla, da bo vse
e v redu, ker sem jaz takrat jokala
Ona ja, no pa tisto
Jaz In sem si jaz kaj izmislila?
Ona Nisi, Ana, vse kar se mene tie, kjer sem se jaz prepoznala, je
vse res pa pomiri se e vsakemu, ki me je to vpraal, sem
rekla, da si napisala resnico
Jaz Nikdar ne bom razumela, zakaj so bili do mene take svinje
Ona Pusti to
Jaz Glej bi la ti priat zame na sodie? A te lahko moja
odvetnica poklie? Ji lahko dam tvojo telefonsko tevilko?
Ona To ne vem. Moram razmisliti. Ne bi se rada zasrala tem ljudem

DOSJE ROKOMAVHI

415

Tudi ta dialog je torej potrditev, da je v moji prvi knjigi zapisana le

resnica. Vzemite e en kamen in se ponovno zanite mlatiti po glavi.
e prej pa skidajte preostanek sodrge, ki vam sedi na glavi in okupira
vae mogane. Ampak, no, zdaj je, kar je. In ne boste verjeli: e ve
je od tega! e en zabeleeni dialog imam, dolgo sem razmiljala, ali
naj ga objavim v knjigi ali ne, ampak, no, e enkrat bom rekla, da
moram jaz pa skrbeti zase. Pred meseci sem bila kavi s portnim
urednikom na Direktu Juretom Zoriem. Ker je on pa eden od
urednikov, morate vedeti, da ni seznanjen le z dogajanjem v redakciji,
ampak je seznanjen tudi z dogajanjem na urednikih sestankih v
Poarjevi pisarni, kjer Poar vsakodnevno razlaga, kaj bo objavljeno
in tako naprej.
Dialog (maj 2006, Opera bar)
On Ma super knjigo si napisala kako se kaj prodaja?
Jaz Zelo dobro, pa Direkt?
On Ma daj to je it od ita
Jaz Zakaj sploh e dela tam? Pa saj si e stokrat dal odpoved?
On Vem, vem saj bom el, zdaj sem si zrihtal
Jaz Ja, to skoz pravi, potem pa vedno ostane glej
On Kaj?
Jaz Kaj je bilo tisto, kar je meni delal?
On Kaj?
Jaz Ja, tisti fuk, pa tiste bedarije
On Ej, e verjame ali ne, jaz o tem sploh ni ne vem, to je on kar
naenkrat privlekel jaz nisem imel ni s tem saj ve, da mene
tudi ful ne mara Poar, pa ta Suhadolnik, joj, to je pa puiona od
puione
Jaz Vem, vem ampak ti si tam urednik in ti ve, kako je bilo on
trdi, da sem jaz pisala fuklanke, pa s tisto fotografijo maha in
toliko je idiotov, ki verjamejo, da sem to storila jaz, da sem jaz to
delala in hotela objaviti
On To pa sploh ni res! To pa sploh ni res, ti nisi nikdar tega naredila,

416

ANA JUD

jaz lahko potrdim, da Poar lae!

Jaz Saj jaz vem, da ni res, da lae, ampak pravim, da mi gre total
na kurac, ker je navadna manipulatorska svinja, ki se trudi, da bi
naredila im ve kolateralne kode in ma saj, ve, e bi el
vsaj samo mene zaklat, bi mogoe lahko e kdaj odpustili, ampak,
da je el v drek tlait vse moje frende, vse, za kogar koli je vedel mislim res, ogabno, ogabno
On Jaz se na tvojem mestu sploh ne bi z njim obremenjeval, ker
saj sama ve, kaken je, da je maevalen, ampak ej, ti si mu dala
taken udarec, da si do konca ivljenja ne bo opomogel ti bi ga
morala videti, kaken je bil tisti teden, ko je la tvoja knjiga ven,
jooooj, ej, za crknit smeno a ve, najprej je Oven zmagal v
kazenski proti njemu, nato je prila tvoja knjiga, potem pa e
tista toba za 30 milijonov, ej, fak, ve kaken je hodil na okoli
joj, pa a ve kako je zdaj unien!?
Jaz A zdaj zato, ker mu Direkt propada?
On Jasno. Z njim je konec. Pa kako ga vsi sovraijo, res, on je
najveji lanivec v tej dravi, nihe ni bolj laniv od njega! Vse
tobe bo izgubil!
Jaz Ja, saj jaz to vem upam, da bo el zame priat na sodie,
prav, da bo povedal resnico?
On Se bova zmenila, Ani, se bova zmenila, prav?
Sicer se za prianje na sodiu nisva zmenila, ker bi se Zori verjetno
ustrail in to je eden od razlogov, zakaj sem dialog objavila tukaj.
al mi je in upam, da Zori zaradi objavljenega dialoga ne bo imel
vejih teav. Ampak to je pa edini nain, da povem resnico, da
resnico potrdijo tudi drugi. Dialoge sem torej objavila. Zdaj je jasno,
da nikdar nisem elela objaviti niesar iz svoje intimnosti in stvari,
ki jih je ta stvor objavil, tako ali tako niso bile zgodbe iz moje
intimnosti. Vse so Poarjeve manipulacije. Lai in napletanja traev
brez glave in repa. Kaj boste pa naredili zdaj? Kako me boste linali
v nadaljevanju? Ej, rekla sem vam, da bo pestro in rekla sem vam,
da se ne bom vdala in zapomnite si: mene ne morete pokopati tako

DOSJE ROKOMAVHI

417

enostavno, kot ste pokopali toliko njih pred mano. Bo Jani Boi
zdaj e lahko Poarjeva kredibilna pria na sodiu? Mar ne bi morali
sedaj na sodie tudi Gordane Stojilkovi in Jureta Zoria poklicati?
Koga boste pa zdaj poiskali? S im me boste poskuali sedaj zaklati?
Veste kaj, vseeno mi je. Kar koli boste naredili, bo voda na moj
mlin. Na sodie ste tartali s trditvijo, da sem JAZ elela objaviti
stvari iz SVOJE INTIME. KAKO BOSTE PO TEH OBJAVLJENIH DIALOGIH LAHKO TRDILI E NAPREJ KAJ TAKO
IDIOTSKEGA IN LANIVEGA!?????????????????????????????
Cenjeni Branko Pavlin, Bojan Petan in Franci Zavrl, mar se ne bi
zdaj spodobilo, da se mi lepo opraviite in nemudoma izkaljate
zahtevano odkodnino!? e boste pa e naprej srali, vam lahko kar
takoj povem, da bom vse, kar boste nasrali ali poskuali nasrati
name, pometala nazaj v vas (z desetkratno mero), tako da boste videli,
kdo se bo zadnji smejal! Odvetnik, ki na sodiu zastopa Poarja (v
mojem primeru), je spotovani odvetnik Peter eferin. On se mi zdi
kul. Ker vem, da je kupil tri moje prve knjige in bil je navduen.
Lepo. To res cenim. Ampak neesa ne veste. e nekaj vam lahko
povem. e nekaj je ostalo zabeleeno. Bil je 15. februar 2006. Zveer.
Ko je socialistino vukojebino obla bombastina reklama, da piem
knjigo o seksu, o svojih seksualnih dogodivinah. Glejte, moji
najljubi mladi ekonomisti so naredili raunice in izraunali, da mi
je sodrga, kljub temu, da me je tudi ubila skoraj, naredila v resnici
veliko reklamno uslugo. Stvor Direkt in klonirani stvor E+ sta me
toliko nabijala, da bi me tolikno objavljanje sicer stalo okoli 4
milijone tolarjev. Kje pa imam jaz toliko denarja? Ste nori? Seveda
ga nimam, tako da, no, hvala za zastonj reklamo. Pa e vraam vam,
kar ste mi storili v osebnostnem smislu. Vi, spotovani odvetnik
eferin, zelo dobro veste, kaken pekel se je dogajal tistega veera,
mar ne? Kajti tudi vas sem poklicala. Telefonski izpiski beleijo
klic iz moje mobilne tevilke na vao mobilno tevilko. Se morda e
spomnite, kako sem hlipala, jokala, govorila nepovezane stavke, iz
katerih ste razbrali samo besede: knjiga, ubiti me hoejo, Poar, Zavrl Se spomnite? Jaz se namre spomnim. Zelo dobro se spomnim.

418

ANA JUD

Kaj takega lovek resda ne pozabi, veste? Taken teror si lovek

zapomni za celo ivljenje, mar ne, gospod eferin? Se morda
spomnite, kaj ste vi na moje hlipanje in pronje za pomo odgovorili?
Ne boste jezni, e vas opomnim, kaj ste odgovorili? Hladno ste rekli:
Mi zastopamo asopisno hio Dnevnik. Nato ste e rekli, da ste na
neki veerji ali neki prireditvi, in da se sicer itak ne bi oglasili, ampak
ker sem tako vztrajno zvonila in vas klicala, pa vam je el zvok
mobilnega telefona najbr na ivce, a ne? In niste poznali moje
telefonske tevilke. Za vas je bila takrat e neznana. Po eni strani mi
je al, ker sem vas takrat poklicala, ampak druge izbire nisem imela.
V resnici je imela Sandra Bai Hrvatin idejo, da vas pokliem. Bilo
mi je jasno, da potrebujem odvetnika. Ampak nikogar nisem imela.
Ker se je Bandelj tistega veera na smrt skregal z mano. Vi pa ste
me hladno odpravili. Veste, kaj sem naredila potem, ko ste me tako
hladno odpravili? rla sem tiste preklete tablete! Mislite, da so mi
teknile!?????????? Boste dovolili, da vam na sodiu razloim, kako
je okus po smrti udovit okus!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
???????????????????????? Hoete sliati, kako je dober!!!!!!!!!!!!!
????????????????? Vam povem, kako je slasten!!!!!!!!!!!!!!!!!!??????
No, saj razumem, da ste me morali tako hladno odpraviti po
profesionalni dolnosti, ker niste mogli zapasti v konflikt interesov,
a glejte, kako pa gledate na zadevo po plati lovenosti? Vam je bilo
vseeno, e umrem in bi bili za to krivi vai klienti? Vi veste, da so
me hoteli ubiti. Ker sem vam med jokanjem rekla, da hoejo to
narediti. Zelo veliko ljudi ve, da so to hoteli narediti. Je to za vas
sprejemljivo? Do kdaj boste podpirali psihini teror? Do kdaj bosta
to poela vaa odvetnika kolega Stojan Zdolek in Emil Zakonjek?
Se vi trije mogoe kdaj zamislite, kaj podpirate, ko zastopate
medijske morilce? Se nikdar ne zamislite nad tem? Vem, da mora
imeti vsak lovek pravico do pravinega sojenja, toda posluajte me,
je to, da mi poskuate na sodie podtikati loveka, ki bi lagal,
pravino? Je to, da se kakni ljudje, ki poznajo resnico, ne upajo
priati, ker potrebujejo slubo, morda pravino? Spraujem vas kot
ljudi, ne kot odvetnike. Vem, da kot odvetniki na takna vpraanja

DOSJE ROKOMAVHI

419

ne morete odgovoriti, vem pa, da bi morali na takna vpraanja

odgovoriti kot ljudje, mar ne? In elim, da mi odgovorite! Hoem,
da poveste, kako bi se vi poutili, ko bi vas kdo raztreil v kaknem
tabloidu in vam poskual z nartno diskreditacijo uniiti ivljenje?
Hoem, da mi vi, kot ljudje, poveste, kako bi se poutili, ko bi kdo
vae otroke do smrti poteptal, nekdo pa bi se nato iz grozljivega
dogodka posmehoval v kaknem gnilem tabloidu? Hoem, da mi vi,
kot ljudje, razloite, kako bi se poutili, ko bi vas nekdo slekel in
razkril vae spolno ivljenje v javnosti? Kako bi se poutili? Kdaj
razmiljate o tem? Premorete empatijo? Razumete, o em vam
govorim, kaj vas spraujem? A vam lahko razloim, kaj se mi dogaja,
odkar me je tale va tabloidni izmeek prikazal kakor kurbo? Vam
povem, kako se dejanje, ki ga vi oitno lepo zagovarjate, odraa na
mojem osebnem ivljenju? Preprosto, kamor koli grem, tja, kjer so
mali ljudje, kjer so tisti zarukani in bedni in nivredni pripadniki
te smrdljive socialistine plemenske skupnosti, me gledajo natanko
tako, kot ste me vi eleli prikazati kot zmeano kurbo. Tako me,
denimo, gledajo prodajalci v Mercatorju ali Sparu. Tisti, ki me
prepoznajo, kakopak. Precej grozljivo je utiti na sebi tovrstne
zanievalne poglede. Glej jo, kurbo, ha Po drugi strani pa se mi
dogajajo izjemno zoprne, res zoprne rei recimo, e nekaj let
ivim v stanovanjskem naselju, v katerem so doma tudi mona
podjetja, kot je, denimo, veliko raunalniko podjetje Unistar. V
podjetju Unistar dela veliko mladih fantov. Vendar v vseh teh letih
nisem spoznala niti enega od njih, ker me preprosto niso zanimali.
Ker me njihov tip mokih pa ne zanima in tudi nisem tip enske, ki
bi zanimal njih. Odkar me je va tabloidni stvor prikazal kakor kurbo,
pa sem se teh fantov komajda znebila. Vsi so hoteli iti z mano na
zmenek, vsi so se napalili name. Toda nisem jih zanimala jaz kot
JAZ. Zanimal jih je le seks z mano. Takoj, na prvem zmenku, so
hoteli spati z mano. Kajti iz vaega tabloidnega stvora so razbrali,
da sem oitno enska, ki po cele dneve lei na postelji z razkreenimi
nogami in aka, da tipi prihajajo in odhajajo. Pa sploh ni tako. Niti
sluajno ni tako. Nikdar ni bilo tako! Precej bedno, mar ne? Saj,

420

ANA JUD

gospodje odvetniki, seks je fajn, ampak ko ljudje v tebi vidijo le

seks (in popolnoma ni drugega), je pa grozno. Bi vam bilo ve, e
bi kaj takega kdo storil vaim enam ali prijateljicam? Dvomim, da
bi vam bilo ve. Verjetno bi popizdili, ne? Tudi vae ene in
prijateljice bi najbr popizdile, kajne? No, vidite, mar zdaj razumete,
da sem tudi jaz popizdila, in da so popizdili moji prijatelji!?
e nekaj hoem vedeti: vemo, da sta imela Poar in Zavrl mojo
prvo knjigo e v zaetku februarja na elektronskih naslovih.
Sodelovala sta pri kraji avtorskih pravic. Ker jima je bilo iz pravnega
vidika jasno, da knjige ne bosta mogla zaustaviti, sta tartala na
osebni nivo, na najbolj podlo diskvalifikacijo, kar si jih je mono
zamisliti. Ker sluajno vem, da ne Poar ne Zavrl nimata pojma o
pravni praksi, je nekako logino, da jima je to, da knjige po pravni
poti ne bosta mogla zaustaviti, oitno moral svetovati kaken
odvetnik, mar ne? Lahko zdaj izvem, e je to bil sluajno kaken
odvetnik od vas treh? akam, da zadevo pojasnite. e ne, jo bom
pa izbrskala kako drugae. Ampak zagotavljam, da jo bom
prej ali slej vsekakor pa pravoasno In nekaj morate vedeti:
ko bom zadevi prila do dna, bom postala resnino pasja, zato je
pametneje, da se sami izjasnite, e ste res pomagali pri kraji avtorskih
pravic
Tale zadeva s fukom pa se je zaela e zdavnaj, mar ne? Zanikrna
sodrga je e ves as igrala na to. Bedna sodrga. Nepofukana drhal.
Reveta. Izmeki. Gniloba. Gnide Vas zanima, do kam segajo
korenine te fukdiskreditacije? Dale nazaj v leto 2005 e dlje
nazaj, ampak leto 2005 beleimo: v ponedeljek, 11. julija 2005, je
Mladina objavila lanek z naslovom In pol se damo dol! Kul naslov,
mar ne? Vsekakor pritegne bralce! Delek lanka citiram v knjigi
Dosje Rokomavhi in, prosim, najprej ga preberite. Nato bomo
zadevico e malce analizirali. Takole, na kratko, brez ovinkarjenja.
Citat
Skratka, mlada raziskovalna novinarka, domaa tako v tiskanih
kot tudi v elektronskih medijih, se je znala v elitni drubi pro-

DOSJE ROKOMAVHI

421

minentnih literatov mlaje generacije, ki za razirjanje percepcije in

rahljanje (ne)vezane besede tu pa tam seejo po izbranih opojnih
substancah v razlinih agregatnih stanjih. Nekateri viri navajajo, da
je lo za zahtevno raziskovalno nalogo pod krinko, ki bi nato lu
sveta ugledala v obliki provokativnega prispevka za neki tedenski
magazin, drugi pa namigujejo, da je novinarka ravnala zgolj asu
primerno in pri iskanju bolje plaane zaposlitve uporabila vsa
razpololjiva sredstva, zveze in poznanstva. Kakor koli e, kvartet
naj bi od konkretnih besed zlagoma preel do eksplicitne koreografije, v neenakopravnem onegavljenju pa naj bi krajo potegnil
prav literarni trio. Po privoljivem pripovedovanju posveenih
insajderjev sode so mojstri peresa, ki naj bi k problemu e v izhodiu pristopili s preteno mehkimi argumenti, v printu do
vrhunca naslade drug za drugim odpadali kot tisti ronati zajki na
cinkovo ogljikove baterije, namesto serijskih ejakulacij pa naj bi
veinoma pasivna udeleenka natela impresivno tevilo ejekcij
poprej zauite hrane in pijae. Pa v duhu in tradiciji nespornih
slovenskih literarnih ikon od Preerna do Cankarja.
Konec citata
Ta lanek je govoril o meni. al. Da je ta lanek govoril o meni,
je dokazljivo z sms sporoili, ki sem jih tistega dopoldneva prejela
in vsa sporoila so govorila, hahaha, Mladina pie o tebi. Da je lanek
govoril o meni, je dokazljivo tudi z odzivi na spletni strani Mladine,
kjer je nekdo vpraal, ja, katera je bila pa ta uboga novinarka in
je nekdo drug odgovoril, a ne ve, ta uboga novinarka je neko delala
tudi za Mladino Opozarjam: e misli Mladina zdaj te odzive
pobrisati, ji to ne bo prav ni koristilo, ker sem si jih sprintala in jih
lahko kadar koli prinesem na sodie, prav? Skratka, ljudje so me v
lanku prepoznali. Ljudje v Ljubljani so me prepoznali. Avtor lanka
je bil Max Modic. Tudi iz sms korespondence, ki se je tistega dne
odvila med mano in njim, je razvidno, da je Modic pisal o meni.
Navajam del dialoga, ki se je tistega dne odvil med mano in
Modicem:
Jaz Veliki raziskovalni novinar Max Modic! V bodoe preverjaj

422

ANA JUD

dejstva, ne pa da pie lanke na osnovi lai in traev, ki se e

dve leti valjajo po mestu! Mlada raziskovalna novinarka Ana Jud.
On Pa saj nisi bila edina, ki je bila z njimi
Jaz Ne izgovarjaj se. Napisal si lai in veliko ljudi me je prepoznalo.
Tvoji lanki so na osnovi traev
On Saj sama ve, kako je to z umetniki
Jaz Kako je to z umetniki?
On Veliki gobci, mlahavi tii
Jaz Res je
On Torej se strinjava
Jaz Se strinjava o velikih gobcih in mlahavih tiih, vendar to ne
opravii dejstva, da si o meni objavil lai!
Vam povem, kaj je v resnici objavila Mladina? Smejali se boste.
Kajti Mladina se predstavlja kot resen politini tednik, a v resnici
niti najmanj ni resen politini tednik. e Mikijev zabavnik se mi
danes zdi bolj resen od Mladine. Smeno je, ker je bila Mladina
dolga leta moj najljubi asopis. Danes je Mladina asopis, ki mi ne
pomeni popolnoma ni. lanek, ki ga je leta 2005 o meni objavila
Mladina, je namre baziral na neumnih govoricah in asopis, ki objavi
lanek na osnovi neumnih govoric, pa ne more biti resen politini
tednik. al. Resnico o dogodku, ki ga je objavila Mladina, vam komot
povem: Bilo je 25. decembra leta 2003. Bil je Boi. In bil je ur.
Pri nekom doma. Bile so opojne substance. Bili so trije tipi. In bila
sem jaz. Bila je soba in nato smo se naenkrat znali v njej. Jaz in
trije tipi. eleli so si me. Zelo. Bilo je nekaj mekanja. Ni posebnega. Kar tako. Niti omembe vredno. Ampak oni so si me e vedno
strano eleli. Meni je bilo vseeno. In ni se ni zgodilo. eprav bi se
lahko zgodilo. Res je, lahko bi me pofukali. Tisti trije tipi bi me
lahko pofukali. A me niso pofukali. Vam povem, zakaj me niso
pofukali? Simpl, nobenemu od njih ni vstal! izs, si lahko zamislite
e kaj bolj poraznega? Trije eljni tipi, a vsi trije z mlahavimi tii.
Katastrofa od katastrofe. Zato smo li domov. Lepo, preprosto smo
li domov.
Nobenega pissinga ni bilo, ni se ni zgodilo. Popolnoma ni. Si

DOSJE ROKOMAVHI

423

mislite? Potem pa ez nekaj asa udarijo v mesto grozljive govorice.

Zdaj pa glejte, ker imam v rokah resnico, ki jo lahko tudi dokaem,
lahko o tem tudi neobremenjeno piem, razumete?
Lai iz tistega dogodka je raziril Jurij Hudolin. Kdo je to? Ah,
nekdo. Pie. Ima se za nekaj blazno pomembnega in velikega in tudi
njegova zaloba Beletrina ga predstavlja kot novodobnega Preerna,
v resnici pa ah, saj ni vredno komentirati. Pisca, ki proda desetkrat
manj knjig od mene, pisca, ki si ga v knjinicah izposodi dvajsetkrat
manj ljudi od mene, se meni osebno pa ne zdi vredno komentirati.
Take ljudi samo toim. Kajti obrekovanje je v tej dravi pa kaznivo.
Pa. Opozarjala sem vas, da dajte mir, pa niste. Fino. Kdor nima v
glavi, naj see v denarnico. Dovolj mi je gnid, ki letajo okoli mene
z mlahavimi kurci, nato pa se opirijo naokoli, kaj vse smo bojda
poeli Pa kaj vam je?
Sem liberalka, razumete? Nisem zafrustrirana leviarka. Odkar
mi je jasno, kaken gnoj je leviarstvo, mi je jasno, zakaj sem bila
zafrustrirana. Vi, high society sodrga! Vi, ki ne razumete, kaj je
svoboda. Vi, leviarji, ki v svobodo ne verjamete. Jaz verjamem v
svobodo. Ne verjamem v neomejeno svobodo, kajti to bi bil e
anarhistini idiotizem, ampak trdno verjamem v svobodo posameznika. Meje svobode posameznika segajo do meja svobode
drugega posameznika. Ko je moja svoboda okrnjena, si lahko najbr
mislite, da ne bom kriem rok sedela in akala, da hodite po meni!
Jurij Hudolin je iril lai in o tem bomo pa poraunali. Da je Jurij
Hudolin iril lai, lahko potrdita tudi Ale ar in Duan ater. Oba
pieta. Njune knjige so mi pa ve. Priznam. Zelo. Moram povedati,
da sem atrov roman Ata je spet pijan prebrala trikrat in vsaki
znova sem se imela med branjem prav fino. No, ne bom zdaj aru in
atru pihala na duo, naj se postavita zame, ampak saj sama dobro
vesta, da tudi zdaj piem resnico, kajne fanta? Saj sta mi oba
povedala, da je takne govorice o meni raziril Hudolin. Veste, kako
je z govoricami? Nekaj se sproi in potem kar tee in tee in tee in
sploh ne more zadeve ustaviti. Kaj naj jaz dokazujem kar se tie
fuka? Mi je sploh kaj potrebno dokazovati? Ne, saj nimam jaz

424

ANA JUD

mlahavega tia. Jaz tia sploh nimam. Imam samo hm, uterus
In kaj pomenijo namigovanja v lanku, da fukam za raziskovanje ali
za boljo slubo? Kaj? Za informacije? Kaj vam pa je? Je vse v redu
z vami? Dihate? Pa kaj vi mislite, da sem vam jaz dolna pojasnjevati,
zakaj fukam? Ne, nisem. Nisem vam dolna pojasnjevati prav niesar.
Lahko vam pa povem, da fukam izkljuno zato, ker mi pae. Ja,
pae mi. Normalnim ljudem seks pa pae. Nenormalni se nad njim
zgraajo, a ne? Normalni ljudje se nad seksom ne zgraajo in iz
njega ne delajo kandalov, ker normalni ljudje pa ne delajo
kandalov tam, kjer jih ni. Simpl. e to: Poar je recimo o meni iril
lai, da se prostituiram. Moj bog. Nemogoe! Pa saj vendar vsi, ki
me poznajo, vedo, da prav rada dam sama. Zastonj. Kaj vam je,
ljudje? e ste ljudje? Ah, no, seveda ste ljudje, ampak najnija vrsta
lovekih izmekov. Ni drugega. Nepofukana, zafrustrirana, leviarska golazen No, nadalje so se Hudolinove lai kakopak hitro
irile. iril jih je Matej Mlja. iril jih je Miha tamcar. irila jih je
nepofukana golazen. Pa? Ni. Nepofukana golazen jih je dve leti
irila po Ljubljani, nato pa so prazne govorice, ki jih je irila
nepofukana golazen, pristale v Mladini kot veliki raziskovalni lanek.
Tudi to je bila trgovina z informacijami. Bedna trgovina z informacijami. lanek je nael svoje mesto v tistem delu Mladine, ki se
imenuje druba. Skratka, to, da je bila Ana Jud v neki sobi s tremi
tipi, ki so imeli mlahave tie, no, to je torej slovenska druba? Za
to drubo se borite? To drubo torej podpirate? Moj bog. Pa saj
ste vendar nori, se vam ne zdi? Nori! Ves as se mi je zdelo, da sem
nora jaz, ampak danes vidim, da ste nori vi, e trdite, da je to
druba! No, ta del Mladine o drubi ureja Mateja Hrastar. Ki je
tudi vrtela jezike o meni. In tudi ne vem, zakaj. Najbr kakne bedne
enske fore. Pojma nimam. Najbr spet pomanjkanje kaknega
orgazma? Odgovorni urednik Mladine pa je seveda Jani Sever
Skratka, prosim, naj mi Max Modic, Mateja Hrastar in Jani Sever
sporoijo, kaj so oni mislili, ko so spacali in objavili tako beden
lanek? So mi eleli sporoiti kaj posebnega? Ali pa so me eleli le
diskreditirati v mestu? Aha, to bo, a ne? No, kaj pa zdaj, ko sem

DOSJE ROKOMAVHI

425

zapisala resnico? In vi mislite, da ustvarjate resen politini tednik?

Je to, da greste pobirat stare trae in lai, ki jih potem zapakirate v
dvostranske lanke, morda veliko raziskovalno novinarstvo? A veste,
kaken je bil nadnaslov tistega lanka v Mladini. No: FENOMENI!
Skratka, Jani Sever, Mateja Hrastar, Max Modic, kaj ste mi eleli
povedati? Da je fuk za vas fenomen? Sorry, za normalne ljudi fuk ni
fenomen, ampak nekaj povsem obiajnega. Bog se usmili reveev,
ki fuk dojemajo kot fenomen. Recimo, zadnji je bila mala druina
pri arliju na kavi. Jaz, glasbeni urednik Miroslav Akrapovi,
voditeljica Katarina as in fotograf Luka Novak. Prav prijetno smo
klepetali o tem in onem, nakar pride novinar Dnevnika Borut Mehle.
Priznam, vedno ko sream njega, shujam za kakne tri kilograme Ker mi njegove pripombe isto preve uniijo apetit do kakrne
koli hrane. Tudi tokrat je bilo tako. Mehle se je ustavil ob naem
omizju in se, jasno, zapiil vame z besedami: Kako kaj Bandelj?
Odvrnila sem: V redu. Sicer ga pa lahko sam vpraa. Saj je vedno
zelo prijazen. Mehle pa ni odnehal. Rekel je: Ja saj, Ana, res,
moram ti povedati, da te obudujem res obudujem jaz nisem
tako kot tisti fantje, ki govorijo, da si glupa candra Postala sem
slabe volje. Namrila sem se: Kateri fantje pa tako govorijo o meni?
Mogoe spet Miha tamcar? Mehle je odgovoril: Ne, kje pa,
tamcar ti je zelo naklonjen Zahahljala sem se. Seveda. tamcar
mi je noro naklonjen. Vedno mi je bil noro naklonjen. Bil mi je noro
naklonjen, dokler se nisva poila. Nekajkrat pri meni doma, nekajkrat
pri njem doma, nekajkrat v avtu, enkrat turki restavraciji Nato
sva zadevo razlagala vsak po svoje. Jaz (enska) sem razlagala, da
imava razmerje, on (moki) je razlagal, da imava spolne odnose. V
resnici nisva imela ne razmerja niti spolnih odnosov. Vse skupaj je
bil en velik nesporazum. No, kdo pa potem tako govori o meni?
sem ponovno zastavila vpraanje. Mehle je ponovno odvrnil: Ma,
nima veze, tisti fantje pa Nato je odhlaal stran. Bila sem
zadovoljna, da je Mehle odel, toda za omizjem je ostal grenak
priokus. Nismo se ve tako sproeno pogovarjali. Ne vem, kaj se je
zgodilo, ampak nekaj napanih besed je uniilo dobro voljo. Spili

426

ANA JUD

smo vsak svoje in se en za drugim razkropili. ez uro sem Akrapoviu

poslala sms: Zakaj kakni ljudje tako govorijo o meni? Saj me sploh
ne poznajo? Kako lahko potem nekaj govorijo, e pa v resnici ne
vedo o meni prav niesar? On je odpisal: Ej, kolikokrat ti bom
moral e povedati ne bi ti meni ve s takimi in ne bi jaz tebi s
takimi glavo pokonci, saj si samozavestna! Odpisala sem: Ma
ja, saj ima prav. Res ima prav. Koga briga, kaj govorijo VELIKI
GOBCI in MAJHNI in MLAHAVI tiki? Koga to briga? Normalnega
loveka to ne briga. Mene to ve ne briga. Mimogrede: Po internetu
kroi lanek o morilskih ebelah, ki naj bi se bile naselile na Obalo
in okolike kraje, lanek pa naj bi bil napisal Marcel tefani jr. in
re je precej smena. Nekdo se je poalil, da zdaj samo e aka, kdaj
bo kdo spesnil lanek o pobesnelih zajcih, ki morijo in posiljujejo
babice na tajerskem, pod lanek pa bom spet podpisana jaz, denimo.
In glej, Jani Sever, ti si mi vedno pravil, da zate piejo le najbolji
novinarji v dravi. Jaz to nisem. Vem. Prevoh piem takole, bolj
za en kurc a ne? Pa tudi sicer nisem nikakren briljanten um. Ampak,
povej mi Jani Sever, so najbolji novinarji torej tisti, ki pobirajo
stare trae in lai in jih nato objavljajo v tvojem asopisu? No, saj,
ni udnega, e e vemo, da je po eni strani Zavrl tisti, ki preko
tamcarja poskrbi, da Mladina objavlja take in take stvari. Po drugi
strani pa je nekaj LDS-ovcev priznalo, da Sever zahaja na intrukcijske pogovore k Zdenku Rotarju, nekdanjemu lanu Ozne.
Kaj je bila OZNA? Odjeljenje za zatitu naroda. Saj, nekajkrat po
100.000 Slovencev in Slovenk je OZNA, ki je delovala po 2. svetovni
vojni, resda dobro zaitila. Jih poklala, postreljala in pometala v
koevske (in druge) rove. Rotar je bil v Ozni sicer ef referata za
kler oz. ef oddelka udbe za ukvarjanje s Cerkvijo. Rotar bojda ni
bil krvav kot kakni drugi udbovci, vendar je potrebno vedeti, da
je bila udba nekaj grozljivega in kdor koli je bil njen aktivni lan
(e se ni jasno odloil za izstop!), ne glede na to, kaj je v njej poel,
ima e danes umazane roke in pika! In ve, Jani Sever, ko si mi
nazadnje rekel, da je zgodba o Ani Jud zgodba o mladi in nadarjeni
novinarki, ki je prehitro hotela ves svet zase, sem se nato prav

DOSJE ROKOMAVHI

427

spraevala: zakaj se ti Jani Sever sploh ubada z mano? Kaj tebe

briga, kakna zgodba sem jaz? Kaj koga briga kakna zgodba sem
jaz? Jaz se imam dobro, razume? Ni mi ne manjka. Uivam. Ljudje
hodijo v knjigarno in kupujejo moje knjige. Ljudje hodijo v knjinice
in si jih izposojajo. Ljudje me berejo in me hoejo e brati. Mar ni to
udovito? Mi ne privoi? Zakaj pa ne? Kaj sem ti pa kdaj storila,
da mi ne privoi? Sicer pa, no, saj jaz sem tudi sliala zgodbo o
neko mladem in nadarjenem novinarju Saniju Jeverju, ki je potem,
ko je odrasel, postal Jani Sever Se spomni, da si nazadnje rekel
tudi to, da te je v moji prvi knjigi poleg mojega dilanja z Zavrlom
pritegnila edinole stran 326, na kateri sem napisala, da fukam,
ampak da sem bojda napisala absolutno premalo, da bi tebe
zadovoljila? Glej, Sever, mislim, da te zdaj lahko zadovoljim. Poglej
si, kaj so veliki delniarji Mladine in tvoji veliki in ultrapomembni
sodelavci ki so kar naprej hodili k tebi in me grdo ogovarjali v
resnici poiljali na moj mobilni telefon. Le nekaj sms sporoil bom
navajala (glejte in se smejte!):
pravi, da bo vajine fotke prodal na internetu. Ima ponudnika
za 2500 USD. Ti je pripravljen nekaj malega ponuditi, kakih 100
USD. Kaj pravi? (kar naj poskusi; tako ga bom iztoila, da bo do
konca ivljenja delal samo zame!)
pravi, da ga lahko dobi, e mu zrihta tipa, ki ga bo nabil v rito,
ti pa bo zraven pila kavo in ga spodbujala. Danes ti gre vse od
rok (a mi lahko raje skuha kakav? Ne smem ve piti toliko kave!)
moj ni velik, ampak dela pa kot sveder. e nobena se ni pritoevala
in upam, da se tudi ti ne bo (khm a povem po resnici? Tako
majhen je, da sem se spraevala, ej, je tvoj oe mogoe hrast, da ti je
zrasla kapica od eloda?)
namai si jo s pateto in poklii maka (okej, tole je sick. Tudi
lovek, ki mi je tale sms poslal, je po mojem mnenju precej sick.)

428

ANA JUD

sliim, da ima zdaj skalp tudi v SDS (ivimo v asu uravnoteanja )

zdaj igram tarok, pol bi te rad fukal, a lahko pridem k tebi? (a me
lahko mogoe neha nadlegovati, prosim lepo!?)
No? Mar ni zanimivo? Kakni dvolinei. Jasno, mlahavi tii, veliki
gobci. In moj orjaki arhiv, ki kar traja in traja in traja in je globok irok pester zanimiv V medijih se kar naprej pojavlja
vpraanje, kaj je javni interes in do kje imajo mediji pravico brskati,
do kam sega sfera intime, kje se zane javni interes. Bom razloila
po domae, na anekdoti, ki se je pripetila pred nedavnim. Z nekim
policistom sva sedela ob kozarcu soka in on je vpraal: Ti mi razloi,
kaj je to? Javni interes? Javni interes je hm , sem se zamislila. Javni interes je, e recimo obstajajo dokazi, da je generalni
direktor policije nekoga spolno nadlegoval, a je kljub temu e vedno
na svojem poloaju. Javni interes pa ni, e se generalni direktor
policije oblai v ensko spodnje perilo.
A se? me je vpraal policist
Kaj? sem se zaudila.
Oblai v ensko spodnje perilo? se je zahihital policist.
Ne vem. To itak ni javni interes, sem menila odkrito. Res je.
Javnost nima pravice izvedeti o tem, kakno seksualno ivljenje ivi
kdo. To je zaiteno obmoje. Po tem nimate pravice brskati. Ne po
mojem, ne po nikogarnjem. Zakaj to piem? Ker me je nekaj zmotilo.
Namre, pred tedni je novinarka POP TV pela ipek sedela na kavi
na terasi POP TV in na ves glas razlagala, da NR Poarja ne bi
obsodilo, e bi jaz na NR prijavila primer, ki je prial o mojem
domnevnem seksualnem ivljenju. Kaj je motee pri tej zadevi? V
prvi vrsti je motee to, da je pela ipek zadevo razlagala na terasi
POP TV, kajti kot lanica NR bi se taknih zadev morala vzdrati.
Ni profesionalno, da lanica NR razlaga o delu NR takole naokoli.
Kolikor mi je znano, bi morali biti lani NR zavezani k molenosti.
Za nekatere vem, da so. Vem, da sem se zadnji obesila na Jania,

DOSJE ROKOMAVHI

429

ker sem po vsej sili hotela neke rei izvedeti, a mi ni bil pripravljen
povedati niesar. ipkova pa takole veka o meni. alostno. In morala
bi vedeti, da mi bo vsaj deset popovcev njene besede nemudoma
prineslo na nos. In ti popovci lahko njene besede ponovijo tudi na
sodiu. Niti ne razumem, kaj natanno je elela ipkova s taknimi
izjavami povedati? Je morda hotela povedati, da velja pravilo povej
mi, s kom fuka in povem ti, kdo si? Ali kaj? Je hotela povedati, da
ima javnost pravico izvedeti, s kom sem jaz v postelji samo zato,
ker sem po njeni interpretaciji javna oseba? Glejte, e to dri, potem
ipkova s tem koplje grob tudi sama sebi. Kajti ipkova je ravno
tako javna oseba, kot sem to jaz. e zame velja pravilo povej mi, s
kom fuka in ti povem, kdo si, potem enako pravilo velja tudi za
njo. Potem enako pravilo velja za nas vse. Zdaj se pa odloite, kaj bi
radi. e bo takno pravilo obveljalo zame, bo obveljalo tudi za vas.
S taknimi dejanji in izjavami postavljate nove standarde. Ne le zame, ampak tudi zase. Kar se mene tie, vam lahko povem samo nekaj:
MORDA MISLITE, DA IMATE O MENI UMAZANE ZGODBE.
OKEJ, MORDA JIH RES IMATE, AMPAK NIKAR NE POZABITE,
DA JIH IMAM TUDI JAZ O VAS (e jih e nimam, pa jih lahko
hitro dobim )
Huje ko se boste spravljali name, moneje vam bom udarce vrnila.
Vi mislite, da bi Bush sfairal Afganistan in Irak, e mu prej drhal
ne bi sfairala WTC-ja in par eleznic? Kje pa. Sem pa tja bi drhali
mogoe poslal kaken raketni pozdrav, ampak to je pred njim e
tako ali tako storil tudi Clinton. Na Zahodu ni novega. Vas mame
niso nauile, kako se ravna z Ano Jud? Lahko jo pofukate, e je za
in e ste vi za (brez skrbi, tudi ona jo je e odmahala s koarico!),
za kratek as jo morda lahko zafukate, ampak vedeti morate, da vas
bo v vsakem primeru zafukala nazaj, no, nikakor pa je ne morete
sfukati mar ni zabavno? Ne morete zmagati, razumete? Kar koli
naredite, je za moje knjige reklama, zame osebno pa na sodiu

430

ANA JUD

dokaz, ki mi je v vsakem primeru v prid! Lahko razumete to? Glejte,

ne moti me, e me boste toili. Dajte! Toite me! Zelo bom zadovoljna, da bom dobila e dodatno reklamo za knjigo in zelo bom
zadovoljna, da bom lahko e dodatno dokazala, kaj v resnici ponete
in kakni ste!
IN E PREDEN SE VI DODOBRA OBRNETE JAZ E
NAPIEM NOVO KNJIGO!
Zdaj se mi pa e resnino mudi zaloba mi diha za ovratnik.
Knjiga mora iziti pred lokalnimi volitvami! Vedno sem si elela pisati
knjige, za katere bi me vsi spraevali: kdaj bo? Kdaj bo? No, zdaj pa
imam. Vsi mi dihajo za ovratnik! akajo knjigo. Iz Tunizije mi pie
Rok Ravnikar kako gre s knjigo?
Odpiem gre, Zavrl se lahko odseli v Brazilijo, LDS iz parlamenta,
Jakli v zapor, Arhar lahko nekaj malega profitira, e bo pameten,
Dnevnik d.d. lahko zapre tacuno, no, drugae pa tudi Jano fino
natepavam
On Uf, me je kar strah priti nazaj
Iz letalia mi pie Mrkai bo ti konala knjigo? Do kdaj moram
napisati recenzijo?
Jaz Ja, kaj mi pa drugega preostane? Kje si ti? im prej polji.
On Bom. Sem na letaliu. Grem v Turijo. Ti kaj prinesem?
Jaz Morda ejka, da me poroi?
On ejka ti ne morem prinesti, kaj drugega se spomni
Jaz Prinesi recept za preivetje
On Tega ni. Morala bo oditi iz drave. Tukaj ni prostora za
liberalce. Saj jaz ti bom pomagal. Tudi tako, da bom sral po
Bajuku
Jaz Ja, to mi bo res strano pomagalo ti samo prinesi ejka, pa
bom zadovoljna!
(Ta as, ko vi to berete, je Mrkai e v ZDA. Preselil se je v
Washington. Rekel je, da tukaj ve ne vzdri, ker se je isto preve
vsega obesilo nanj razni Janezi Jane in Ane Jud Ampak

DOSJE ROKOMAVHI

431

decembra pride za teden dni domov. Takrat bova la na pivo.)

Nato se javlja Vladimir Voduek ej, dobro knjigo si napisala
(v mislih ima prvo). Ne morem verjeti lastnim uesom. Da Voduek
pohvali nekaj, kar sem naredila jaz. Zaela bom verjeti v udee.
Vse se odvija strano hitro. Frankl se skrega z mano. e spet. Ah.
Pravi, da sem razvajeni otrok. Ah, saj je vse skupaj samo peskovnik. Ah. Ciril iz Financ pravi, da se me on boji, ker me ne more
obvladati. Ah. ez nekaj asa je vse v redu. Frankl se pobota. e
spet. Ampak pravi, da sem najveji egocentrik na svetu in: Ana,
svet se ne vrti okoli tebe! Jaz: Ne, svet se vrti okoli denarja in
fuka, ampak saj to so naredili iz mene denar in fuk Ah. Ja,
piarovcem sem res ve. Vsaj veini. Sandi Salki iz Petrola pravi,
da ga zanima, kdaj bo predstavitev nove knjige. Ker bo priel! Ah.
Mudi se mi. Na GZS hoejo vedeti, kdaj bo knjiga. Da jo bodo kupili!
Bo. Treba bo stisniti lektorje (da mi ne arijo po mojem konfuznem
pisanju), urednico, da mi da mir, tiskarno, da knjigo im prej iztisne.
Ah. Zdaj se mi pa e res mudi. Z Janiem greva na kavo. Bo knjiga?
Bo, bo. Nekateri mi pravijo, da bo pizdarija, on ree: A mogoe s
tabo e kdaj ni bila pizdarija? Ob tem se spomnim, da je Graanin
pred tremi leti v redakciji 24ur dejal: Ampak, Ana, ej, ugotovil
sem, da iz vsega, esar se ti dotakne, nastane pizdarija! Dobro.
Kul. Kako kaj na Delu? Zdaj e bolje, stvari se urejajo. Bojda se
zdaj ve ne kregajo tako grdo. Vsak teden. Vsak dan. Klie Pavle
Gantar: Bo knjiga? Jaz: Ja! On: Sigurno bo spet taka SDSovska, kot je bila prva! Jaz: Saj prva ni bila SDS-ovska, ta je pa
sploh liberalna, kar pomeni, da ni ne SDS-ovska, ne LDS-ovska!
Ah. Nekdanja piarovka na ministrstvu za zunanje zadeve Nataa Prah,
s katero sva imeli vene fajte, pravi, da se ona spomni te Ane Jud
teka, ampak pametna punca Ah. V naslednjem hipu postopam
po Bandljevi pisarni. On bere tole knjigo in govori uf, joj, ah, Ana,
hudia, tole Jaz reem, kaj, a bo? On: Tole je hudo. Hudo. Jaz:
Me lahko kdo toi? On: Ne. No, mislim, toi te e lahko, saj
vsakdo lahko toi, ampak stvari niso iztoljive Jaz: No, vidi,
da znam On: Zna, zna, mogoe bo pa zdaj e kaken novinar

432

ANA JUD

el po tvojih stopinjah Jaz: Ne verjamem. Uredniki ne marajo

taknih novinarjev, kot sem jaz. On: Seveda ne. Zakaj ne? Jasno,
uredniki nikdar ne marajo novinarjev, ki preve brskajo. e zlasti pa
ne marajo taknih novinarjev, ki jim poleg brskanja teknejo kar vsi
po vrsti, Jana, Kacin, vsi Sicer pa mi je zdajle e vseeno. Za novinarstvo. Za drubo. Ki je bedna. Zdaj bom konala, res
moram. Dihajo mi za ovratnik. To je isto kot policija. Oni tudi vedno
dihajo za ovratnik.
koda, ker dlje od dihanja skorajda nikdar ne pridejo
Upam, da bo Franci Zavrl tudi tokrat takoj dirjal za gosta v E+ in
tam zatrjeval, naj IM VE LJUDI KUPI KNJIGO ANE JUD (kot
je to storil zadnji; besede so mu le s teavo z jezika, boril se je, ko
jih je sitno iztiskal med zobmi, ampak, ej, Francelj, thanks rekel
si, da knjiga ne bo uspenica a vidi, kako so tvoje strategije
slabe!? Mijav )
Le nekaj bi rada e povedala nekomu vi ne boste vedeli, o
kom piem on bo vedel. ampak jaz vam ne bom povedala zanj
zadnje ase veliko peaim in vmes se mi marsikaj dogaja
morda je to problem ves as se mi dogaja toliko stvari in tako
hitro se dogajajo, da jih komajda obvladujem in tako se vasih
tla pred mano zanejo vzpenjati vzpenjajo se in vzpenjajo, jaz
hodim in hodim e naprej in ugotavljam, da stopam navkreber gria dlje ko hodim, bolj se mi zdi, da gri ni gri ampak
hrib velik hrib zelo velik in visok hrib strmina ko pridem
do vrha strmine, ugotovim, da hrib ni bil hrib ampak je vulkan
stojim na njegovem vrhu nakar ob robu zagledam bungee jumping toda nima elastike, ima vrvico kljub temu se opasam
in skoim v krater trenutki, ko letim navzdol, so grozljivi
muni, polni tesnobe krater namre ni krater oboki so krogi
Dantejevega pekla in v njih se vrtinijo raznorazna odplaevanja
grehov o, lej, v sedmem krogu poteka zasedanje Zbora za
republiko e krog nije o, lej, v osmem krogu srkajo ampanjec
tisti iz Foruma 21 ah priletim dol, do konca, do zadnjega kro-

DOSJE ROKOMAVHI

433

ga streznitev je trpka deveti krog je mrzel tla so svee

posuta s snegom in odtisi stopal se svetlikajo v beli vlagi evlji,
ki za sabo puajo mogone stopinje, pripadajo mokemu tevilka
42 morda e ve postopam sem pa tja, ampak mokega, ki mu
stopinje pripadajo, ne vidim pa si ga zelo elim videti poljem
mu sms: Kdaj se vrne nazaj domov? Knjigo sem napisala. e spet.
A bi mi jo pregledal? ez tri minutke dobim njegov odgovor: A
neha teit! A mam lohk vsaj teden dni mir pred tabo!? Odpiem:
Seveda. Oprosti. Lp. Mine teden dni. Ne morem brez njega. Saj
ne vem, zakaj. Ker je tak medvedek. Mehek. Pameten. Najpametneji.
Najlepi. Zveer mu poljem sms: Ne vem, e si e nazaj, da pol,
e smem, neki vpraam. Priakujem, da mi bo v odgovor poslal
sms, kajti z sms sporoili se da fino blefirati, ampak ne, kar poklie
me. e lepe. eprav jaz ne vem, kaj naj ga vpraam v resnici
nimam ni za vpraati on pa priakuje vpraanje. Resno.
Dravotvorno. Tjavendan zanem blebetati: Ja, kaj je zdaj s tistimi
Gantarjevimi delnicami a je Matja e prodal Delove delnice
On zane odgovarjati: Ja, on je takrat kupil blablabla Jaz:
Ja, to e vem zdaj pa In ponovno on: Ja, on hoe kupiti
NLB , jaz pa: Ma ja aha V resnici mi je isto vseeno, kaj
bo Matja Gantar poel s svojimi delnicami, naj jih prodaja in kupuje,
kakor hoe, naj slui, naj se ima dobro jaz hoem posluati le ta
udoviti mehki glas Nato pogovor konava. Saj je vseeno. So
stvari, ki so blizu in hkrati tako dale. Vasih so tiste, ki so najbolj
blizu, hkrati najbolj dale. Vasih so stran samo ulico, a so v resnici
v Dantejevem devetem krogu. In on misli, da sem se hotela samo
kresniti Ni res. V resnici ni bilo nikdar tako. No, majkeno tudi.
Seveda bi se tudi kresnila in lahko bi mu razloila, e bi me kdaj
poslual e e bi e bi bila prilika Zauda se prilika
potem zgodi nekega septembrskega veera ob 21.37 on
pride z malim usb-kljukom in dvema majhnima belima listkoma,
kjer so zabeleene pripombe o knjigi, ki jo ravnokar berete on jo
je prebral e pred vami on vedno prebere e pred vami vse
nato postopava pred mojim blokom kot dva estoolca, od katerih

434

ANA JUD

je pa eden (on) bistveno pametneji in pomaga drugemu (meni), ki

ni tako bister, delati domao nalogo iz matematike razlaga to,
ono, tisto jaz posluam sem pa tja kaj reem, pripomnim, se
strinjam ali pa tudi ne no, saj tako zelo veliko pripomb spet
nima domaa naloga iz matematike je narejena kar dobro on
zakljui in za nekaj sekund pomoli tudi sama molim saj
imam veliko stvari, ki bi jih rada povedala, ampak saj veste, kako je
to vasih stvari pa ne gredo in gredo iz jezika nato srameljivo
poree: A to zadnjo stran moram kaj komentirati? Zadnja stran v
A4 formatu je stran, na kateri pie, da je on medvedek Jaz mekam
sem in tja. Saj sploh ne vem, kaj naj povem. Kaj pa naj ree, ko
najbolj seksi moki v dravi stoji pred tvojimi vrati, se srameljivo
smeje in sprauje, e mora to kaj komentirati? Hm Ma saj
itak ne bo nihe vedel, se malo izgovarjam. Nerodno. Otroje.
eprav se zdi, da je njemu precej bolj nerodno kakor meni. Ne upa
me pogledati v oi. Sklonjen je in pretvarja se, da si zavzeto zavezuje
portne copate, eprav zelo dobro vidim, da sploh nima odvezanih
vezalk, ampak kar nekaj brklja sem pa tja po portnih copatih.
Trenutek izkoristim in si ga bolje ogledam. Moen hrbet ima, res
moen. iroka ramena in lepo raen vrat. Zavihka ues mu majkeno
trlita, ampak meni je to ve. Uesne meice ima pa mone
mesnate slastne tudi roke ima mone posute z gostimi
dlakami, kar mi naeloma ni ve, ampak na njem mi pa je ve
zelo in ves je lepo okrogel, ne debel ali preve zalit, ampak prav
lepo in srkano okrogel obraz ima mil, tak, nedolen ko je
resen, zgleda kot najbolj priden otrok ko se smeji, deluje malce
navihano pobalinsko .. ampak ne preve ne tako pobalinsko
kot tisti otroci, ki v olah lomijo okenska stekla ampak pobalinsko
kot tisti otroci, ki diktatorskim in staruhastim uiteljem iz upora na
stol nastavijo preveeno veilko odrasel videz mu daje le nekaj
dni stara bradica ne brada ampak milimeter ali dva kocinasta
bradica, ki je ravno pravnja, e ti je ve, da malo pika in lasje lasje so malce osiveli, a kutravi koliko je zdaj star? Precej.
ez 40 let je zakorakal ravno prava leta zame Lep moki je.

DOSJE ROKOMAVHI

435

Prav zares najlepi, razmiljam (e nekaj let, mimogrede!) ta as,

ko jaz mekam in si ga ogledujem, se on ponovno zravna in v enakem
tonu, ki je zainjen s srameljivim smehom, ponovi vpraanje: A
to zadnjo stran moram kaj komentirati? Imam obutek, da je vso
pot do mene, no, teh nekaj kratkih metrov, razmiljal, kako bi ta
stavek a to zadnjo stran moram kaj komentirati? im bolj korektno
izrekel ne gre in ne gre ves as mu gre na smeh in meni tudi kaj naj reem Nimam odgovora. Seveda si elim, da bi
komentiral to stran, ampak nikakor mi ne gre in ne gre z jezika:
DA, HOEM, DA JO KOMENTIRA! ve as najinega dialoga
sem nepremino stisnjena ob enega od stebrov, ki stojijo pred
mojim blokom kot vkopana sem ne morem se premakniti
priigam cigareto za cigareto on postopa sem in tja ampak v
oi me teko gleda e me e pogleda naravnost v oi, mu gre
blazno na smeh ej, to je flirtanje zelo oitno flirtanje ki se
vlee e absolutno predolgo, kajne? e se kmalu ne bo nekaj zgodilo,
bova e prestara mar ne? Ne morem brez njega smotano, ampak
resnino blesavo, toda ne morem si pomagati hudia, res imam
smolo in potem se mi priblia in pravi: Jaz bi leviarje in
muslimane vrgel ven Iz knjige misli. Resno ugovarjam: Ne,
ne ne bom! Leviarji so zlo! On pravi: Jajajaja, sluajno vem,
da stoji za takim mnenjem Zaudim se: Kdo? On z nasmekom
ree: Miooo Ni res. Moje mnenje je moje mnenje in moje
mnenje je plod izkuenj nato se spet oddalji ma, koga briga za
leviarje in muslimane glavno, da sem jaz zavohala, kako on dii najlepe na svetu jasno, saj je logino najlepi moki ne
more diati drugae kot najlepe al se vse skupaj kona
prehitro ta najslaji moki v dravi (ki je zdajle, ko bere, najbr v
lica rde ko kuhan rak vi se pa besno spraujete KDO JE ON!?????
ah, mar ni zabavno, ko vam kdo nastavi kulise Trumanovega ova,
haha ) odide le usb-kljuek in listke mi pusti gledam listke na njih so majhne ike-ake o tem in onem na enem
listku pie, da je ime Dosje Rokomavhi pretenciozno naslov knjige
bi po njegovem mnenju moral biti: ANICA V UMAZANI DEE-

436

ANA JUD

LI naslov mi ni ve eprav je res umazana deela in

jaz v njej saj ne vem, zakaj sploh e vztrajam tukaj nimam
niesar po njegovem odhodu e dve uri budna leim v postelji in
razmiljam ah, Ana, si pa res prava trapasta trapa najlepi in
najpametneji moki v tej plemenski skupnosti je celo uro postaval
pred tvojimi vrati in sta se pogovarjala in si videla, da mu je bilo
nerodno in ve, da je bilo nerodno tudi tebi in sta flirtala in flirtala
in ti nisi naredila ni popolnoma ni lahko bi vendar kaj
naredila, trapa trapasta Poslala sem mu sms: Tvoj problem je,
da si seksi Lp. Ni odpisal. Ampak vem, da se mu je zdelo fino
vem, da mu je ve, e dobi takno sms sporoilce meni pa je
ve, ker se on ne ukvarja s tem, kaj kdo govori o meni ampak se
ukvarja s tem, kdo sedi v katerem nadzornem svetu on ni moki,
ki ga da dol in gre naprej on je moki, ki si zaslui, da mu
skuha kavo in zlika srajco seveda pa ga vsaki vmes tudi kresne kaj naj e reem v resnici sem noro zaljubljena vanj
ampak vi, parazitski mediji, glejte, da se ne boste ukvarjali s tem,
vaa domaa naloga iz te knjige je v prvi vrsti Vzajemna
Tukaj bi se knjiga v resnici morala konati a me 18. septembra
2006 zveer, lobist Joe Biak spet poie. Objavljamo sms korespondenco:
On ivjo! Sta se z Jakliem pol kaj zmenila?
Jaz Glej, e se me tip boji, nimam kaj (glede na to, da kar naprej
poilja tebe, pa se oitno strano sekira, mar ne?)
On Madona! Si pa fatalna bejba
Jaz Jaz? Ah ne. Glej, Vzajemna je dirty in Marko to ve (daj, ne
padam na finte, s katerimi me poskuajo okoli prinesti rokomavhi!)
On No, jest ti povem, kako te drugi vidijo. Glede Vzajemne ni
vse tako rno-belo. e bi bila dirty, za njih ne bi delal. Vem,
da ne verjame, toda vseeno ti povem (ja, saj sem e rekla,
da bi najbr tudi jaz govorila lepe stvari o ljudeh, ki bi mi vsak
mesec banni raun napolnili z 1.200.000 tolarji. In ko bo padala Vzajemna, bo pekel. Ker ne bo padala sama. Ker bo

DOSJE ROKOMAVHI

437

padala e vrsta ljudi, ki so z Jakliem povezani )

Jaz Ko bo knjiga zunaj, bo vse jasno (bo medijem kaj jasno? Bo
Agenciji za zavarovalni nadzor kaj jasno? Bo Dragutinu Mateju
kaj jasno? Bo Joetu Romku kaj jasno? Bo Lovru turmu kaj
jasno? Bo Janezu Jani kaj jasno? Vzajemna je va case, ne moj!
Bom pa milostno dovolila, da se mi prisrno zahvalite, ker sem
vam malce pomagala!)
Pokliem kriminaliste. Kaj pa zdaj, fantje? Spet se zaenja! Kaj?
Ni. Gremo e enkrat? Jovo na novo prikolice priklapljamo nazaj policija, toilstvo, preiskovalni sodniki ah nato pa pridrvi
dopis Jaklievih odvetnikov
Dopis se ponaa z datumom 15. september 2006. Aha, Jakli in
Biak bi rada skrila povezavo in se pretvarjata, da se nad mojo
skromno malenkost nista spravila druno. Nak, ne bo lo. No, eden
od Jaklievih odvetnikov Matej Erjavec pa pie: piemo vam po
pooblastilu Marka Jaklia ki nas je zaprosil za posredovanje
blablabla takni oitki so seveda povsem neresnini in nesmiselni,
zato jih v imenu nae stranke zavraamo blablabla vai oitki
so oitno neutemeljeni in protipravno posegajo v osebnostne pravice
ter ast in dobro ime nae stranke kot fizine osebe in kot osebe, ki
opravlja funkcijo predsednika uprave Vzajemne d.v.z, posledino pa
tudi v ugled te gospodarske drube blablabla elimo vas
seznaniti z dejstvom, da imajo vai neresnini oitki za vas lahko
zelo neugodne pravne posledice na kazenskopravnem in na civilnopravnem podroju. Zato vam predlagamo, da nao stranko nemudoma
prenehate na ta nain vznemirjati. V nasprotnem primeru smo namre
pooblaeni, da zoper vas vloimo ustrezne kazenske ovadbe oz.
zasebne kazenske tobe ter sproimo odkodninske in druge potrebne
sodne postopke blablabla lepo vas pozdravljamo odvetnika
pisarna Erjavec Blaganje
Hm? Nekaj ni v redu. Spotovani odvetnik Matej Erjavec, naslov
vaega dopisa je Zavrnitev oitkov in opomin pred tobo? Kaj mi
elite s tem povedati? Vi, spotovani odvetnik Matej Erjavec, bi

438

ANA JUD

vendarle morali vedeti, da pravna praksa sploh ne pozna t. i. opominov

pred tobo (brez konkretne navedbe razloga za morebitno tobo;
eno sms sporoilo, ki mi ga oitate, pa nikakor ne more biti razlog
za vznemirjanje in tobo, torej je tudi va opomin popolnoma
nesmiseln!) in vae pismo (ki ste ga pridno razposlali tudi mojim
sorodnikom), ni prav ni drugega kot navadno zastraevanje, ki se
ga Marko Jakli kar pogosto posluuje, kajne? V civiliziranem svetu
se gronja s pravnimi sredstvi formalno sicer ne tretira kot gronja,
se pa lahko kot nadlegovanje in zastraevanje tretira vae razpoiljanje tovrstnih pisemc in v kolikor ne boste prenehali (vi ali
kdor koli drug) s tovrstnimi pismi zastraevati mene (in moje
sorodnike), boste vi obutili simpatine posledice na kazenskopravnem in civilnopravnem podroju! Brez predhodnih najav,
zmenjeno!? e pa kar koli elite, se obraajte na odvetniko pisarno
Zidar-Klemeni iz Celja, ki zastopa mojo malenkost. Poleg tega,
spotovani odvetnik Matej Erjavec, je vae pismo precej hecno, in
marsikdo, vrsta novinarjev, urednikov, odvetnikov in policije ga je
ocenila kot HA HA! Tudi France Arhar in Drago Kos sta dejala,
da so takna pisma pri Marku Jakliu nekaj povsem priakovanega,
saj je vendar popolnoma jasno, da se raziskovalnim publicistom,
kakor sem jaz (mala, skromna in nepomembna piska), lahko hitro
pripeti, da jih mafija poskua takole, z zastraevanjem (ko vse
drugo odpove) utiati, kajne? Glede na to, da so z mojim delom v tej
knjigi seznanjeni vsi pristojni organi, ki imajo v rokah celotno sms
in elektronsko korespondenco med mano in vaim klientom Jakliem
(da, tudi tisti sms, ki ste mi ga oitali vi, spotovani odvetnik Matej
Erjavec, ima policija v svojih rokah!) ter med mano in Jaklievim
lobistom Biakom, je vae pismo e bolj pimeuharsko. Izjemno
hecno namre izpade, e mi va klient Marko Jakli najprej pie
elektronska pisma, kako mi je na voljo za pojasnila, nato ponavlja,
da bi se on rad reil nastopanja v tej knjigi, nato ga je strah, pa mi
poilja na vrata lobista, ki ga strano dobro plaa za tovrstna
posredovanja (z denarjem iz zavarovalnice!), nato pa se kakor strela
iz neba pojavite vi in mi grozite s pravnimi sredstvi. Poglejte,

DOSJE ROKOMAVHI

439

spotovani odvetnik Matej Erjavec, midva se seveda ne poznava in

o vas nimam izdelanega nikakrnega mnenja, toda kateri odvetnik
po vrsti pa ste vi, ki ga ima Marko Jakli zakupljenega? Tretji?
etrti? Peti? Veste, spotovani odvetnik Matej Erjavec (aja, ste vi
bili mogoe Markotov soolec?), nekako mi ne gre v glavo, zakaj
potrebuje lovek toliko odvetnikov? Kaj mislite? Vidite, jaz se
ukvarjam s precej zajebanim delom, pa imam samo eno odvetnico.
Normalen lovek ima po mojem mnenju samo enega odvetnika.
Ali pa nobenega. Mar ne? Zakaj mora imeti Jakli toliko odvetnikov?
In iz esa Jakli vas plauje? Iz lastnega epa? Iz epa Vzajemne?
Veste, spotovani odvetnik Matej Erjavec, jaz nimam popolnoma
ni proti Vzajemni. Niti ne poznam nikogar, ki bi imel kar koli proti
Vzajemni. Poznam pa zelo veliko ljudi, ki so izkusili hude poteze
Marka Jaklia. Poznam zelo veliko ljudi, ki imajo v Vzajemni svoj
denar in jim ni vseeno, kaj se bo z njihovim denarjem zgodilo Pa
tudi, spotovani odvetnik Matej Erjavec, veste, v kolikor me boste
toili, boste tobo izgubili. Zagotavljam. Ker ne piem flancarij, pa
pa piem zadeve, ki so podkrepljene z dokazi in priami. Sicer pa e
vemo, kako Marko Jakli najraje dela, kajne? Ne toi on, ne kje pa,
toi Vzajemna, mar ne? Seveda, s tujimi rokami je preprosto loviti
kae, kajne? Glejte, spotovani odvetnik Matej Erjavec, pravim, ne
poznava se, ampak nekaj vem ... vam (in vsem drugim zakupljenim
odvetnikom), je Marko Jakli marsikaj zamolal, mar ne? Ste vi,
spotovani odvetnik Matej Erjavec, mogoe e bili seznanjeni z
dejstvom, zakaj hoe va klient v resnici Vzajemno preoblikovati v
delniko drubo, ali pa ste to izvedeli ele iz te knjige? Je vam morda
znano, zakaj va klient e vedno plauje Zavrla in druge rokomavhe,
e pa imamo zdajle potrjeno, da dotini ljudje zanj ne delajo prav
ni? Je vam, spotovani Matej Erjavec, morda znano, da se s
primerom Vzajemne oz. vaega klienta Marka Jaklia e leto dni
ukvarjajo pristojni organi? Mislite, da se policija z njim ukvarja
ljubiteljsko? Ker pa nima pametnejega dela? Kaj mislite, spotovani Matej Erjavec, da se kazenske ovadbe, ki se vlagajo zoper
vaega klienta, vlagajo zato, da Jakliu ne bi bilo v ivljenju preve

440

ANA JUD

dolgas? Kaj pravite na banne izpiske? Na telefonske izpiske? Pa

e smeno je, ker imam prio, ki lahko potrdi, da ji je va klient
Marko Jakli enkrat na kratko dejal, da ga BOLI KURAC, KAJ
BO ANA JUD NAPISALA, KER NJENE KNJIGE ITAK NIHE
NE BO BRAL!
Torej, spotovani odvetnik Matej Erjavec, kaj mi mahate pred nosom
z nekimi pismi, v katerih pisarite, kaj vse mi boste storili, e pa va
klient naokoli blebee, da ga boli kurac? Kaj mi potem poiljate
takna zastraevalna pisma!?
In e Jaklia res tako strano boli kurac, zakaj nad mene poilja
Biaka? e ga tako strano boli kurac, zakaj mi pie elektronska
pisma in mi javlja, kako mi je na voljo!? V zadnjem asu je Zmago
Jelini Plemeniti vekrat poklical loveka, ki tole knjigo distribuira,
in ga kar naprej teno spraeval, kaj se dogaja. Kako si to razlagate?
Jaz si to razlagam kot zaskrbljenost zaradi neke tudije, ki naj bi
stala blazno veliko denarja! Vse skupaj si lahko razlagamo kot
zaskrbljenost. Ampak Jakli je kakopak zvite. On ne bi nikdar jasno
priznal, da cvika. On to stori po ovinkih. Niti ni potrebe, da stori
dovolj jasno. Dovolj pogumneev sem e sreala, da znam med njimi,
po njihovih potezah, spoznati tiste, ki so res pravi cvikatorji. Ve ko
ima lovek masla na glavi, veji cvikator je. To je psihologija. Pa
tudi e me boste toili, me dajte im prej, kajti zdajle potrebujem
veliko reklame in a si morda predstavljate kaken pekel bo to?
Sijajno. e boste toili Ano Jud, tajno policijsko sodelavko, bo
pestro. Uf. Hudo. Kajti v tobo z mano vred, boste potegnili e ves
SISTEM. Dragutina Mateja, Lovra turma in Joeta Romka.
Policijo, preiskovalne sodnike, toilstvo. Uf. Tole bo noro. Klanje.
Ki bo razfukalo obstojei SISTEM in potem bo potrebno na noge
postaviti novega. Odlino. Ja, konno bomo lahko dobili nov
SISTEM (ki bo hitro razistil tudi primer Vzajemne!) in vi,
spotovani odvetnik Matej Erjavec, boste boter novega SISTEMA,
ki bo konno zael reevati gospodarski kriminal v tej socialistini

DOSJE ROKOMAVHI

441

vukojebini. S tem boste postorili izjemno drubeno koristno delo.

Ki bo vsekakor veje od mojih skromnih populistinih knjig. Da,
spotovani odvetnik Matej Erjavec, res je, e vnaprej vam moramo
biti hvaleni! Ker boste to prekleto socialistino vukojebino odreili
korupcije! Sicer ne vem, e vam bo premier Janez Jana ravno
hvaleen (no, upam, da vam bo, moral bi vam biti!), ampak poskusiti
ni greh! Tako da TOITE ME, zahtevajte SODNE PREPOVEDI
ZA MOJE KNJIGE, borite se, nikar ne obupujte, ni e vse izgubljeno,
moja fantastina zaloba se veseli vsakrnega kravala Danes je
25. september. Knjiga pa je e vedno na mojem raunalu. e en sms
dobim. Pie Joe Biak. Spet. Vsebina sms sporoila: e hoe
dobiti Jaklia danes od 17.00 pee palainke v BTC pri trnici
nasproti hale A. Tega ti jaz nisem povedal. Ok? Gledam sms in se
udim. Ej, me imate mogoe za norca? Nekomu poljem sms: Glej
tega pee palainke vse za sede v mestnem svetu On odpie:
Pejt tja in vzami s sabo nutelo, da te ne zagifta! Ampak jaz ne
grem tja. Ker je Biakov sms povabilo v kletko k lanemu levu,
tako neumna, da bi la tja, pa tudi nisem. e bi namre la tja, bi mi
Jakli z lahkoto obesil e en dopis, da ga nadlegujem in tako naprej,
eprav je iz vsega skupaj jasno, da je lo za obetajoi posel in za
raziskovanje za knjigo. Tja so li kriminalisti. Ki so Jaklia med
peenjem palaink fotografirali. Hecno, tudi Biak je bil tam e
dobro, da nisem nasedla Nekdo mi pravi: Po prvi knjigi so te
klicali skesanka, po drugi te bodo sigurno picelj ampak, a nam
Jakli kaj more? Odvrnem: Ne. Bo pa poskual. To je res. Jakli
ne funkcionira kakor Zavrl, kakor Novak, recimo. Zavrl in Novak
delata tiho. im ve kode poskuata narediti (no, vsaj za Zavrla
lahko trdim, da je temu tako), v ozadju. Jakli ne funkcionira tako.
On funkcionira skozi kandal in vem, da ga bo zdaj, pred lokalnimi
volitvami, ko kandidira na listi SNS, poskual obrniti v svoj prid.
Verjetno me bo res toil. Ali pa zoper mene vloil kazensko ovadbo.
Seveda s tem ne bo dosegel popolnoma ni, ampak trenutno bo to
poskual storiti, ker se zaveda, da mu lahko takna reklama morda
pripomore k izvolitvi v mestni svet. Po drugi strani pa je Jakli, ki je

442

ANA JUD

vsekakor zelo sposoben pravnik, pa preprian, da sodia

funkcionirajo tako, kot on hoe. Ne vem. Vem pa, da mu v primeru
tobe zoper mene ne bo uspelo. Ni mi ne more. Kaj pa mi v resnici
more kdo drug? Ni. Niesar mi ne morete vzeti, ker ivim tako
hitro, da niesar niti nimam. Mi boste vzeli maka? Ah, dvomim, da
elite to deset-kilogramsko zver, ki po cele dneve samo re, spi in
za sabo pua dlake, nakopati na svojo glavo. Mi boste odvzeli volilno
pravico? Ne morete, ker mi po ustavi pripada. Mi boste morda vzeli
kredit? No, to pa kar vzemite, vzemite. Niti najmanj se ne bom
pritoevala, e mi ga boste odvzeli. e hvalena vam bom. Kaj mi
e lahko storite? Naroite nekoga, ki me bo posprejal? Brez skrbi, v
moji torbici se tudi najdejo kakni spreji, mali in lini solzivci in
dovolj sem hitra, da jih povleem pred napadalci. Me boste dali
pretepsti? Poskusite. Me boste dali umoriti? Pravim vam, poskusite.
Boste v medijih o meni naroali grde lanke? Ni problema. Moj
imid je e tako ali tako razefukan, da ljudi z zgodbami o meni ve
ne morete presenetiti, kvejemu naredite mojim knjigam le e malo
dodatne reklame. Hm, me boste dali stlaite v zapor? Kul, bom pa
e tam napisala kakno knjigo. Aja, mi boste odvzeli laptop? Prav,
bom pa knjigo napisala potem, ko bom prila iz zapora. Za vse veke
me ne bi mogli obdrati tam! Aha, pravite, da mi boste prepovedali
pisanje? Nemogoe. Kar poskusite dosei kaj takega, toda uspelo
vam ne bo. Pa tudi, e bi vam: haha, e vedno lahko izginem v drugo
dravo in vas v tej socialistini vukojebini bombardiram od zunaj
e lahko to pone eden najbolj iskanih zloincev na svetu Radovan
Karai, ni vrag, da ne bi zmogla tudi jaz Kar poglejte, katera
zaloba izdaja to knjigo te zalobe ne boste nali v Sloveniji.
Iite jo kje v pacifikem otoju. Vmes preverite, kje se moje knjige
poslej tiskajo. V Sloveniji ve ne. Nekje v EU. Iite. Vmes se
vpraajte, zakaj je temu tako? Zakaj takih knjig ne morejo izdajati
zalobe v Sloveniji, zakaj takih knjig ne morejo tiskati tiskarne v
Sloveniji? Ker ni varno! Ker je vse prepleteno in se zalobe v
Sloveniji zavedajo, da lahko, e bodo izdale mojo knjigo, izgubile
posel, subvencije in tako naprej. Ker je vse tako prepleteno, da lahko

DOSJE ROKOMAVHI

443

kaken rokomavh mimogrede preprei tiskanje. Ali pa kakno knjigo

ukrade in mi priredi zaporedje okov, ki me zadenejo kakor padajoi
plaz domin. Veste, zakaj je temu tako? Res je, pie se leto 2006,
ampak vae glave, vaa zanikrna socialistina mentaliteta, v duhu
katere vzgajate tudi vae otroke, male poganjke, je ostala tam nekje
v letu 1948, ko so morali ljudje res paziti, kaj piejo, kaj govorijo
zdajle moram pa res zakljuiti mudi se mi saj veste
ivljenje je samo eno in e to je presneto kratko ampak svetov je
veliko nekdo je rekel, da so svetovi paralelni res so v tem
trenutku, ko vi zakljuujete z branjem te knjige, sem jaz infiltrirana
e v paralelo nekega povsem drugega sveta moje misije so resda
skromne, a moram povedati, da strano uivam, ko se takole poredno
igram v peskovnikih od novinarke najbolj gnusnega tabloida do
tajne policijske sodelavke do do do
vi pa me lovite, a me ne morete ujeti
vsaki, ko se nekje informacijski tok zapre, se drugje v trenutku
odpre kajti, vsaki, ko si nekje nakoplje na glavo sovranika, si
nekje drugje hkrati ustvari zaveznika trgovina z informacijami
se nadaljuje v resnici je ni mogoe zaustaviti vse je taktika,
strategija Machiavelli je imel prav e zdavnaj

KONEC

444

ANA JUD

PS: Z Ivom Vajglom greva na sladoled. Pomenkujeva se o tem in

onem. In sem imava prav fino, prijateljsko. Nato on malce pomrai
elo in zaskrbljeno poree: Ampak, Ana, kaj vse je tam pisalo a
to je bilo kaj res, da smo te mi tam tako porivali? Za trenutek se
zamislim, nakar odgovorim: Ne vem. Moram vpraati Francija
Zavrla. On ve vse o meni. On ve o meni e vse tisto, esar ne vem
niti sama. Vasih se ponoi e spomnim nanj, ko gledam sms
sporoilca pozdravi iz Sarajeva pozdravi iz Beograda pozdravi iz Basla pozdravi iz Ljubljane od tu in tam koda. Ja,
po eni strani mi je Zavrla prav al. Res je globoko zabredel. Pregloboko. Pa tako priden in eden fantek je bil

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
070
JUD, Ana
Dosje Rokomavhi : trgovina z informacijami /
Ana Jud. - Beltinci : Lector Inc., 2006
ISBN 961-238-797-4
ISBN 978-961-238-797-6
228937984