Ass.

D-r Sowa Bojaxieva

Nau~en Sovetnik D-r Sci Aco Kostovski
Univerzitetska Klinika za detski bolesti
Oddel za gastroenterohepatologija

Vo izgotvuvaweto na vodi~ot za akuten gastroenteritis vo

detskata vozrast go koristevme:

Evidence-based vodi~ot za tretman na akuten

gastroenteritis vo detskata vozrast od Evropskoto
zdru`enie za pedijatriska gastroenterohepatologija i
nutricija (European Society for Paediatric Gastroenterology,
Hepatology,and Nutrition-ESPGHAN) i Evropskoto zdru`enie
za pedijatriski infektivni bolesti (European Society for
Paediatric Infectious Diseases -ESPID) od 2008 godina.

Akuten gastroenteritis (AGE) generalno se

definira kako namaluvawe na
konzistencijata na stolicite (meka ili
te~na stolica) i/ili zgolemena
frekfecija na ispraznoci (tipi~no 3
za 24 ~asa), so ili bez poka~ena telesna
temperatura i povra]awe.
Dijareata voobi~aeno trae pomalku od 7 dena i
ne pove]e od 14 dena

Kvantitativnata definicija na akutniot

gastroenteritis: tri ili pove]e meki ili
vodenasti stolici, ili pove]e meki stolici koi
sodr`at krv vo period od 24 ~asa, e naj[iroko
prifatena definicija za akuten
gastroenteritis i e edna od naj~esto
koristenite definicii.

Incidencata na dijareata vo Evropa se dvi`i 0.5 do 1.9

epizodi na dete godi[no kaj deca pomali od tri
godini.
Sporadi~no i vo epidemii
Virusna etiologija
Rota virusot e naj~est predizvikuva~ na AGE so pik na
incidenca od Januari do Mart so isklu~ok na {vedska,
kade pikot na incidencata e vo April.
Vozrast od 6-11 meseci i od 12 i 23 meseci.

Baktriska etiologija
Campilobacter -naj~est bakteriski pri~initel nad petgodi[na
vozrast vo Severno Evropskite zemji.
Salmonella- Ju`no Evropskite zemji
Incidencata e povrzani so klimatskite uslovi i sezonskiot
karakter so pik od Maj do Juni i od Septemvri do Oktomvri.

Paraziti -Cryptosporidium i Giardia Lamblia - naj~esti

Isospora belli, Strongyloides stercoralis, Trichuris trichiura i
Entamoeba histolytica retko
Mo`e da ima endemski karakter i da dovede do malnutricija
Postoi asocijacija so geografskata lokacija i so imuniot
status na deteto, a se sre]ava vo centrite za dneven prestoj .

Frekfencija na enteropatogeni pri~initeli

Enteropatogeni pri~initeli

Frekfencija %

Rotavirus

1035

Norovirus

220

Campylobacter

413

Adenovirus

210

Salmonella

58

EPEC

14.5

Yersinia

0.43

Giardia

0.93

Cryptosporidium

03

EaggEC

02

Shigella

0.31.4

STEC

03

ETEC

00.5

Entamoeba

04

Ne e detektiran antigen

4560

Naj~esti enteropatogeni pri~initeli

povrzani so vozrasta
<1 god

1-4 god

> 5 god

Rotavirus

Rotavirus

Campylobacter

Norovirus

Norovirus

Salmonella

Adenovirus

Adenovirus

Rotavirus

Salmonella

Salmonella
Campylobacter
Yersinia

Povrzanost pome\u te[ka ili perzistentna

dijarea i klini~kite manifestacii

Te`inata na dijareata e tesno povrzana so stepenot na

dehidracijata
Povra]aweto pretstavuva indirekten znak za te`ok AGE
Gubitok na apetit, poka~ena telesna
temperatura, povra]awe i pojava na mukus vo
izmetot se naj~esto asocirani so perzistentna
dijarea

Vozrasta kako rizik faktor

Doen~iwata < 6 meseci imaat visoka incidenca na

dehidracija, zgolemen rizik od te[ka ili perzistentna
dijarea i zgolemena smrtnost.

Etiologijata
Rota virus, norovirus, astrovirus, enteroagregativna
E.coli i atipi~na E.coli se glavni patogeni detektirani
kaj deca so perzistentna dijarea.

Socioekonomski faktori- postoi povrzanost pome\u

niskiot socioekonomski status i te`inata i traeweto na
dijareata

Prethodni hospitalizacii -ne postoi evidencija deka

predhodni hospitalizacii vlijaat na te`inata i traeweto
na dijareata

Decata so hroni~ni bolesti ili imunodeficiencii imaat pogolem rizik od razvoj na hroni~ni dijarealni
epizodi.

Centar za dneven prestoj -decata koi

prestojuvaat vo centar za dneven prestoj imaat
zgolemen rizik za blaga i te[ka dijarealna
bolest od decata koi se ~uvaat vo doma[ni
uslovi.
Na~in na hranewe - doeweto go namaluva
procentot na gastrointestinalnite infekcii

Klini~ka evaluacija i te`ina na

bolesta

Pokraj prezentira~kite simptomi

klini~arot treba da ja zeme vo predvid i
incidencata na razli~ni pri~initeli
na AGE koja zavisi od geografskata
lokalizacija, socio-ekonomskata
sostojba i sezonata.

Dali postoi zaseben klini~ki simptom koj bi mo`el

da uka`uva na bakteriska ili virusna etiologija na
AGE?

Poka~ena telesna temperatura (>40 0 C), krvava

stolica, abdominalna bolka i simptomi od
centralniot nerven sistem (CNS) uka`uvaat
na bakteriska etiologija.
Povra]awe i respiratorni simptomi se
asocirani so virusna etiologija

Dali postojat kombinacii na klini~ki znaci koi mo`e

da uka`uvaat na bakteriska ili virusna etiologija?

Ne postoi evidencija deka kombinacija na klini~ki

manifestacii ]e ja diferenciraat bakteriskata od
virusnata etiologija na AGE.

Me[anite infekcii so bakterija i virus predizvikuvaat mnogu pote[ka klini~ka slika od

infekcija samo so eden predizvikuva~.

Klini~ki karakteristiki za diferencirawe na

razni virusni pri~initeli

Te[ka klini~ka slika so povra]awe i

dehidracija uka`uva na rota virusna etiologija
Decata so adenoviroza 40/41 infekcija imaat polesni
klini~ki simptomi.
Pri astrovirusna infekcija povra]aweto e retko.

Dehidracija
Najdobro odreduvawe na dehidracijata e
preku procentualniot gubitok na telesnata
te`ina.
Klasifikacija na dehidracijata na
subgrupi: otsastvo na dehidracija, blaga ili
umerena dehidracija ili te[ka dehidracija
e esencijalna baza za adekvaten tretman na
dehidracijata.

Stepeni na dehidracija
Stepen na dehidracija

Gubitok od telesna te`ina

Nema ili minimalna dehidracija

(<3%)

Blaga ili umerena dehidracija

(3-9%)

Te{ka dehidracija

(>9%)

Kako prakti~ar mo`e da ja odredi dehidracijata

preku anamnesti~kite podatoci

Anamnesti~kite podatoci se umereno

senzitivni kako skrining test za dehidracija

Podatocite od roditelite se ponekoga[ tolku

oskudni ili nepravilni i mo`e da ne bidat
klini~ki korisni.

Anamnesti~kite podatoci

Aktuelna telesna te`ina

Broj na peleni potro[eni na den
Dali ima urina
Povra]awe (koli~ina i broj)
Stolici (koli~ina i frekfencija)
Op[ta sostojba na deteto
Aktivnost na deteto
Oralen vnes, vklu~uvaj]i i te~nosti (pomalku ili
pove]e)
Telesna temperatura

Kako mo`e prakti~ar da ja odredi dehidracijata

bazirana na znaci i simptomi?

Klini~kite testovi za dehidracija se

neprecizni i generalno poka`uvaat mala ili
umerena soglasnost me\u ispituva~ite.
Najdobri se tri individualni
parametri za procenka na dehidracijata:
1.Prolongirano vreme na povtorno polnewe na
kapilarite*
2.Abnormalen turgor na ko`ata
3.Abnormalni respiratorni znaci

* Prolongirano vreme na povtorno polnewe na

kapilarite se meri na prst od rakata, postavena na nivo
na srceto vo zatoplena sredina. Pritisokot postepeno
se zgolemuva na palmarnata povr[ina na vrvot na
prstot, potoa se osloboduva vedna[ od koga ]e pobeli.
Vremeto potrebno za povtorno pojavuvawe na normalna
boja na ko`a se meri so sekundarnik. Vrednostite, kaj
nedehidrirani deca iznesuvaat pomalku od 1,5-2
sekundi.

ALARM

Isleduvawe na: op[tata sostojba, turgorot na

ko`ata budnost na deteto, manifestirawe na
respiratorni simptomi, temperatura, puls i
arteriska tenzija.

Ladni ekstremiteti, slab puls ili otsastvo na

solzi mo`at da bidat pomo[en indikator za
dehidracija.

Halonirani o~i, suva mukozna membrana, zabrzan

puls, vovle~ena fontanela kaj doen~iwata se
pomalku korisni vo evaluacija na
dehidracijata.

Generalno, precizno odreduvawe na znacite i

simptomite vo procenka na dehidracijata e nisko.

Klini~ki znaci za dehidracija

Prolongirano vreme na povtorno polnewe na

kapilarite
Abnormalen turgor na ko`ata
Abnormaleni respiratorni znaci
Halonirani o~i
Suva mukoza
Ladni ekstremiteti
Slab puls
Vdlabnata fontanela
Zabrzan puls
Nadvore[en izgled

Dijagnostika

Dali se korisni mikrobiolo[ki isleduvawa kaj

deca so AGE?

Ne se prepora~uva rutinsko mikrobiolo[ko

isleduvawe i/ili ispituvawe na drugi markeri
vo izmetot, kaj deca so AGE vo detskata vozrast.

Dali nekoi markeri na izmetot ]e go diferenciraat

bakteriskiot od ne bakteriskiot predizvikuva~

Testovite za fekalni leukociti, okultno krvarewe i

laktoferin vo izmet umereno se koristat vo
razvientite zemji.
Ne se prepora~uva rutinsko bilo kakvo isleduvawe na
izmetot.

Dali postoi siguren hematolo[ki marker

za bakteriska dijarea?

Ne postoi hematolo[ki marker koj so sigurnost ]e go

diferencira bakteriskiot od ne-bakteriskiot AGE
Serumskite leukocitite se slab marker za
diferencirawe na bakteriski od virusen AGE. Podobar
parametar se vrednostite na neutrofilite.
CRP (C-reaktiven protein) rutinski ne se isleduva
sekoga[ ne ja diferencira bakteriskata od virusnata
etiologija i ima 77% senzitivnost i 89%
specifi~nost vo dijagnostika na bakteriska dijarea.
SE (eritrocitna sedimentacija) ima mala specifi~nost
i senzitivnost.

Dali endoskopija i/ili histologija se

korisni vo tretmanot na dete so AGE?

Ne postoi rutinska indikacija za endoskopija

pri AGE
Samo vo selektirani slu~ai koga e potrebna
diferencijacija na AGE od inflamatorna
bolest na crevata ili hirur[ki kondicii.

Dali nekoi biohemiski testovi ]e go promenat

pristapot na tretman na dete so AGE?

Isleduvawata od minatoto se umereno senzitivni kako

skrining test za dehidracija.
Edinstvenoto laboratorisko isleduvawe koe se smeta
deka e uspe[no vo namaluvawe na verojatnosta za
postoewe na dehidracii >5 % se serumskite
bikarbonati (normalni serumski vrednosti).
Vrednosti na serumskite bikarbonati od 15 ili 17
mEq/l ja namaluvaat verojatnosta za postoewe na
dehidracija kaj deca so AGE.

Dali elektroliti treba da se isleduvaat ?

Najgolemiot broj na dehidracii pri~ineti od AGE se

izonatremiski i isleduvawe na elektroliti ne e
potrebno.

Generalno ne se potrebni nikakvi isleduvawa

kaj deca so blaga i umerena dehidracija.

Telefonska konsultacija mo`e da bide dovolna vo

vodeweto na nekompliciranite slu~ai na AGE. Pra[awata
na lekarot treba da se odnesuvaat na faktorite na rizik koi
se povrzani so dehidracijata:
1.Vozrast na deteto
2.Kolku dolgo deteto e bolno (~asovi ili denovi).
3.Broj na stolici (dijarea) i povra]awe
4.Urinirawe
5.Nevrolo[ka kondicija na deteto

Akutniot gastroenteritis generalno e relativno lesna i

samolimitira~ka kondicija, koja mo`e da se lekuva vo doma[ni
uslovi, no mo`e ponekoga[ da se razvie vo seriozna bolest.
Tretmanot treba da zapo~ne doma.
Ohrabruvawe na roditelite da se zapo~ne so oralni
rehidratacioni solucii (ORS) [to porano, odnosno vedna[ koga
zapo~nal AGE, ne zavisno od etiolo[kiot agens.
Ranoto zapo~nuvawe so oralni rehidratacioni solucii mo`e da gi
namali komplikaciite, da gi namali ambulantskite i klini~kite
pregledi, hospitalizaciite i priemite na oddelite za intenzivna
nega.
Kaj doen~iwa < 2-3 meseci potrebna e medicinska evaluacija,
bidej]i se podlo`ni na povisok stepen na dehidracija i
komplikacii od doen~iwata od 9-11 meseci.

Doen~iwata i malite deca so AGE treba da se upatat za

medicinska evaluacija dokolku postojat slednive
simptomi:
Mnogu dijarealni ispraznoci so
signifikanten volumen (> 8 epizodi na den)
Perzistentno povra]awe
Seriozni zaboluvawa kako: dijabet, renalna
insuficiencija i drugi).
Doen~iwa pomali od dva meseca

1.{ok
2.Te[ka dehidracija (>9% od telesnata te`ina)
3. Nevrolo[ka simptomatologija (konvulzii i drugo)
4.Intraktibilno i bilijarno povra]awe
5.Neuspe[na rehidracija so oralni rehidratacioni
rastvori (ORS)
6.Neadekvatna nega vo doma[ni uslovi ili lo[i
socijalni uslovi
7.Suspektna hirur[ka kondicija

Za[titni higienski i preventivni

merki pri tretman na dete so AGE
1.Higiena na racete: posle dopir na krv, telesni te~nosti ili
kontaminirani raboti; posle vadewe na rakavici; pome\u kontakt
so pacientot.
2.Protektivna oprema na personalot vklu~uva:

rakavici za dopirawe na krv, telesni te~nosti, ne intaktna ko`a

ili mukozni membrani i drugo.

nametki za telo za vreme na proceduri i nega na pacientot, koga

oblekata na personalot e vo kontakt so ko`ata, krv, telesni
te~nosti na pacientot.

Za[titni maski za o~i i lice- po potreba

Tretman na akutna dijarea

Adekvatniot tretman se bazira na:

procenka na dehidracijata i
klasifikacija na stepenot na dehidracijata

Oralna ili enteralna rehidracija v.s.

intravenozna rehidracija
1.Oralna rehidracija treba da se koristi kako prv izbor
na terapija kaj deca so AGE.
2.Koga oralnata rehidracija ne e vozmo`na se zapo~nuva
so enteralna rehidracija preku nazogastri~na sonda.
3.Decata koi mo`at oralno da ja primaat
rehidriratacionata terapija, ne treba intravenozno da
se rehidriraat.
4.Enteralnata rehidracija e asocirana so uspeh kaj
pogolemiot broj na deca, pomalku negativni efekti i so
pokratok bolni~ki prestoj v.s. itravenoznata
rehidracija.

Oralna rehidracijata

Oralni rastvori so reducirana ili namalena

osmolarnost treba da se koristat kako terapija
od prv izbor vo tretmanot na deca so AGE.

Se prepora~uva da se koristat oralni rastvori

so reducirana i namalena osmolarnost namesto
standarnite ORS.
Pri blaga i umerena dehidracija: se zapo~nuva
so oralni rehidratacioni solucii (ORS) vo
prvite 3-4 ~asa. Terapija za zagubenite
te~nosti i elektroliti pri AGE.

Oralni rehidratacioni solucii (ORS)

1.Standarniot oralen rehidratacionen rastvor
od WHO sodr`i: Na+ 90 mmol/l (Osmolalnost
311 mOsm/l)
2.Oralna rehidrataciona solucija so namalena
osmolalnost sodr`i: Na+ 75 mmol/l.
(Osmolalnost 245 mOsm/l)
3.Hipotona osmolarna solucija - prepora~ana od
ESPGHAN sodr`i: Na+ 60mmol/l (Osmolalnost
200-250 mOsm/l )

Sostav na oralni rehidratacioni solucii (ORS) od Svetska

zdravstvena organizacija (WHO) i ESPGHAN

WHO
Standarden
oralen rastvor

ESPGHAN
Hipotona
osmolalna
solucija
60

Na (mmol/l)

90

WHO
Reducirana
osmolarna
solucija
75

K (mmol/l)

20

20

20

Cl (mmol/l)

80

65

25

30 (bikarbonati)

10 citrati

10 (citrati)

Glukoza (mmol/l)

111

75

75-111

Osmolalnost(mOsm/l)

311

245

200-250

Bazi (mmol/l)

Nekoleri~nata dijarea: rastvori so reducirana osmolarnost

se poefikasni vo lekuvaweto od standarniot ORS rastvor i
ja namaluva potrebata od intravenozna rehidracija.
Koleri~na dijarea: soluciite so reducirana osmolarnost se
bezbedni i efektivni vo lekuvawe na kolera vo detskata
vozrast.

Nema preporaka za rutinska primena na

slednive rastvori pri AGE:

ORS na baza na oriz mo`e da se koristi kako

alternativna terapija na standardnite ORS rastvori kaj
deca so kolera-dijarea poradi maliot no va`en benefit
vo tretmanot na AGE.
ORS na baza na oriz ne se prepora~uva kaj nekoleri~na
dijarea nema rezultat za benefit vo komparacija so
standardnite ORS.
ORS na baza na cerealii koj sodr`i komponenti
od oriz, p~enica mo`e da ja namali dijareata.

Super ORS - Supstrati i supstanci koi ne se oriz

ili cerealii, dodadeni vo ORS so cel da se zgolemi
klini~kata efikasnost.
ORS + kombinacija od nedigestibilni karbohidrati ne
se prepora~ani vo tretmanot na AGE.
ORS + Glutamin ne se prepora~uva za tretman na AGE.
ORS + Cink - insuficientni se dokazite za preporaka
za prifa]awe ili odbivawe na dodatok na cink vo ORS.
ORS + probiotik -upotrebata na ORS so Lactobacillus GG
mo`e da ima benefit kaj deca so AGE, no ne se
prepora~uva za rutinska upotreba.

Stepeni na dehidracija
Stepen na dehidracija

Gubitok od telesna
te`ina

ORS

Nema ili minimalna

dehidracija

(<3%)

10ml/kg za sekoja stolica

+2ml/kg za sekoe povra}awe

Blaga ili umerena

dehidracija

(3-9%)

50-100ml/kg prvi 3-4 ~asa

WHO 20ml/kg/3-4 ~asa

Te{ka dehidracija

(>9%)

hospitalizacija
i.v. rehidracija

Ishrana
Decata koi imaat potreba od rehidracija treba
da prodol`at da se hranat. Hranata ne treba da
se ukine podolgo od 4-6 ~asa, od zapo~nuvawe na
rehidracijata.

Da se prodol`i so doewe za vreme na akuten gastroenteritis

Brzo voveduvawe na normalna ishrana soodvetna za vozrasta (vklu~uva
i cvrsta hrana) posle uspe[na izvr[ena rehidracija so ORS za 3-4 ~asa.
Razredeni formuli i postepeno voveduvawe na hrana ne e potrebno.
Doen~iwata so AGE mo`at bezbedno da prodol`at da primaat mle~na
formula koja sodr`i laktoza.
Nema podatoci za rutinska podr[ka za menuvawe na mlekoto so formula na
soja ili hidrolizat kaj doen~e so AGE

Dieta so leb, oriz, jabolko, tost (koi vo minatoto

empiriski se davaa) - nema studii koi ja potvrduvaat
efikasnosta i bezbednosta i ne se prepora~uvaat
Napitoci so mnogu [e]er ne treba da se upotrebuvaat.
Kompleksnite karbohidrati (oriz, p~enica, kompiri,
leb i cerealii) posno meso, jogurt, ovo[je i zelen~uk
dobro se toleriraat kaj deca so blaga i umerena dijarea
i treba da se prodol`at bez restrikcija kako i ishrana
soodvetna za vozrasta posle periodot na rehidracija.

Farmakolo[ka terapija

Antiemetici - ne treba rutinski da se koristat za vreme na AGE.

Antimotilitetni ili antiperistanti~ni lekovi -ne treba da se

koristat

Adsorbensi - smekta mo`e da se upotrebuva, no ne e preporaka od

ESPGHAN.

Herbalni lekovi i homeopatska terapija - insuficientni se

dokazite za nivna podr[ka

Folna kiselina - ne se prepora~uva vo tretman na AGE

Glutamin- ne se prepora~uva vo tretman na AGE

Mikronutriensi (cink)- nema generalna preporaka. Nema doka`an

benefit vo rutinska primena na cink. Preporakite na WHO za
suplementacija so Zn vo tretman na AGE (10mg za doen~iwa < 6
meseci i 20mg za postari doen~iwa i deca vo tek na 10-14 dena)
mo`e da se administrira samo kaj pothranetite deca zaedno so ORS.

Probiotici

Probioticite mo`e da imaat efekt vo lekuvaweto na AGE i se

sugerira koristewe na probiotskite soevi so doka`ana efikasnost
i vo adekvatni dozi kako dopolnitelna terapija na
rehidratacionata terapija.

Benefitot e: umeren, zavisen od soevite i dozite (pogolemi dozi

za > 10 10-1011 CFU- koliformni edinici) signifikanten za
vodenasti i virusni dijarei, no ne i za invazivni bakteriski
dijarei.
Podobar efekt ako se zapo~ne porano.
Probiotici so doka`an benefit: Lactobacillus GG i
Saccharomyces boulardii.

Prebiotici - Ne se prepora~uva nivna primena vo

lekuvaweto na AGE

Antimikrobna terapija

Antimikrobna terapija ne treba da se dava kaj

prethodno zdravi deca so akutna epizoda na
gastroenteritis.

Antimikrobna terapija kaj bakteriski AGE rutinski ne

se prepora~uva, no samo kaj specifi~ni patogeni
predizvikuva~i ili definirani klini~ki sostojbi.

Antimikrobna terapija se prepora~uva kaj

mikrobiolo[ki doka`ana ili suspektna [igeloza.

Celi na antimikrobnata terapija kaj deca

so bakteriski GEK

Da gi podobri klini~kite simptomi (dijarea,

povra]awe, poka~ena telesna temperatura, abdominalna
bolka)
Da se preveniraat komplikacii
Eradikacija na enteralniot patogen so cel da se
reducira transmisijata.

Antimikrobna prepora~ana terapija za lekuvawe

na [igeloza vo detskata vozrast.

Antimikrobna
terapija
Ampicillin

Administracija
PO, IV

Dnevni dozi

Vremetraewe

100 mg/kg

Broj na
dozi/den
4

Azithromycin

PO

Den 1: 12 mg/kg

5 dena

Den 25: 6 g/kg

5 dena

Cefixime

PO

8 mg/kg

5dena

Ceftriaxone

IM, IV

50 mg/kg

2-5 dena

Trimethoprim
/sulfamethoxazol

PO

10/50 mg/kg

5 dena

Salmonella gastroenteritis
Antibiotska terapija ne se prepora~uva kaj
prethodno zdravi osobi, bidej]i mo`e da se predizvika
bacilonositelstvo.
Antibiotik se administrira samo kaj deca so visok
rizik so cel da se prevenira bakteriemija i
ekstraintestinalni infekcii.
Opfa]a deca so: imunodeficit, doen~iwa do 3 godini,
deca na kortiko ili imunosupresivna terapija,
anatomska ili funkcionalna asplenia, inflamatorna
bolest na creva.

E.Coli
Antibiotski tretman na dijarea predizvikana od
enterohemoragi~na E.Coli signifikantno ne vlijae na
klini~kiot tek ili dol`inata na fekalnata ekskrecija
na patogenot.
Antibiotski tretman na dijarea predizvikana od
enteropatogena E.Coli go namaluva klini~kiot tek
(glavno dol`inata na traewe) i fekalnata ekskrecija na
patogenot.

Campilobacter - Antibiotska terapija se prepora~uva

glavno za dizenteri~ni formi za namaluvawe na
transmisijata.

Vibrio colera
Terapija so doxicicline, alternativno kaj deca pomali od 8
godini so Trimethoprim/ sulfamethaxazol

Clostridium difficile: Generalno ne treba antibiotska

terapija poradi prompnoto povlekuvawe na simptomite.
Pri umerena i te[ka bolest terapija od prv izbor e
oralen metronidazol, a oralen vankomicin e rezerviran
za rezistentnite soevi.
Yersinia -postojat malku podatoci za efikasnosta od
antibiotskiot tretman.
Antibiotski tretman voobi~aeno ne e potreben kaj
retkite slu~ai na AGE od nekoleri~ni Vibrio speciesi,
Aeromonas, ili Plesiomonas shigeloides.

Antimikrobna terapija kaj parazitarna dijarea

Giardia Lamblia
Lek na izbor e metronidazolot .
Tretman na asimptomatskite formi ne se prepora~uva.

Criptosporidium- Ne postoi evidencija za efektna

terapija za kriptosporidoza. Kaj imunokompetentni
osobi e akutna samolimitira~ka infekcija i ne treba
terapija. Imunokompromitirani deca mo`e da
manifestiraat te[ka dijarea koja mo`e da rezultita so
malnutricija i te`ok stepen na dehidracija.

Entamoeba hystolitica
Luminalen amebicid
Pacientite so intestinalni simptomi ili
ekstraintestinalna bolest treba da se tretiraat so
metronidazol pred zapo~nuvawe na terapija so
luminalen amebicid.

PREVENCIJA

Podobruvawe na li~nata higienata, na okolinata i

podobruvawe na higieno-dietetskiot re`im
Obezbeduvawe na ~ista voda za piewe i otstranuvawe na
mo`ni zagaduva~i na hranata i vodata za piewe
Po potreba sproveduvawe na soodvetna imunizacija
Prevencija na antibiotik asocira~ka dijarea so
probiotici
Doewe

Zdravstveno

prosvetuvawe i sovetuvawe

Vakcini
Vakcini protiv rota virus
Vakcini za Shigella spp, enterotoxigenic E coli i
Campylobacter jejuni se vo faza na istra`uvawe
Pasivna prevencija ili terapija
Pasivna prevencija so imunoglobulini ili hiperimun
kolostrum imaat benefit pri AGE predizvikani od
rota virus enteropatogeni E.Coli i enterotoksi~ni
E.Coli ili Shigella
Rutinska upotreba na imunoglobulini ne se
prepora~uva.

Preporaki i zaklu~oci
1. Akutniot gastroenteritis (AGE) e naj~est

problem vo detskata vozrast osobeno vo prvite

tri godini od `ivotot.
Vo Evropa voobi~aeno, no ne sekoga[ AGE e
bolest vo blaga forma i smrtnosta e dosta
retka, no AGE e vo asocijacija so zna~itelen
broj na hospitalizacii i visoki tro[oci.


2. Te`inata na AGE e tesno povrzana so

etiologijata, pomalku so vozrasta, a Rota

virusot e naj~est pri~initel za AGE.


3. Generalno dehidratacijata e glaven

klini~ki pokazatel za te`inata na AGE.

Gubitok na telesna te`ina, prolongirano vreme
na povtorno polnewe na kapilarite, turgor na
ko`ata i abnormalno respiratorno di[ewe se
najdobri individualni klini~ki znaci za
dehidracija.


4. Hospitalizaciite treba da se odnesuvaat samo

za onie deca koi imaat potreba od proceduri

koi se vr[at samo vo bolni~ki uslovi, kako na
primer intravenozna rehidracija
5. Mikrobiolo[ki investigacii

generalno ne se potrebni.


6. Klu~nata terapija na AGE e tretman na

rehidracijata i treba da se zapo~ne [to

poskoro.
Treba da se koristat oralni
rehidratacioni solucii so reducirana
ili niska osmolalnost i treba da se
ponudat neograni~eno.


7. Voobi~aenata ishrana ne treba da se

prekinuva i treba da se prodol`i posle

inicijalnata rehidracija. Regularni mle~ni
formuli koi sodr`at laktoza se adekvatni vo
najgolemiot broj na slu~ai.


8. Lekovi generalno ne se potrebni, no selektirani

probiotici mo`e da go namalat traeweto i

intezitetot na simptomite.
Drugi lekarstva mo`ebi imaat efekt, no potrebni
se dopolnitelni idni studii.


9. Antibiotska terapija ne e potrebna vo

najgolemiot broj na slu~ai so AGE.

Antibiotski tretman ima efekt glavno pri
[igelozi i vo ranata faza na lekuvawe na
Campylobacter infekcija.


10. Prevencija so antirotavirusna vakcina se

primenuva vo Evropa i se o~ekuva postepeno

namaluvawe na te`inata na AGE i prevencija na
najte[kite formi na AGE kaj najosetlivite
vozrasni grupi.

Slu~aj br.1

Malo dete na vozrast od 3 godini

Dva dena so te~ni stolici 5-6 na den bez primesi na
krv i bez povra]awe

Postapka (telefonska konsultacija, pregled)

Pra[awa?
Terapija?

Slu~aj br.2

Don~e staro 1,5 mesec so te~ni stolici (zeleno `olti),

bez primesi na krv, bez povra]awe.

Koi pra[awa treba da gi postavite na roditelot?

Odreduvawe na dehidracija
Terapija

Slu~aj br.3

Dete na vozrast od 6 godini, so te~ni stolici 8-9 na

den so povrakawe 4-5 pati na den, edna stolica so
primesi na krv i poka~ena telesna temperatura 38 C0

Pra[awa?
Odreduvawe na dehidracija
Na~in na rehidracija
Mikrobiolo[ko isleduvawe na izmet? (Da ili Ne)
Terapija

Slu~aj br.4

Dete na vozrast od 9 godini, koe bilo na pat so te~ni

stolici 7-8 po broj na den so povrakawe 4-5 pati na den,
i poka~ena telesna temperatura 38 C0

Pra[awa?
Odreduvawe na dehidracija
Na~in na rehidracija
Mikrobiolo[ko isleduvawe na izmet? (Da ili Ne)
Terapija (oralna ili parenteralna)