IZLOITEV DOKAZOV

I. KATERE DOKAZE IZLOAMO

-

procesna napaka pomeni bistveno kritev kazenskega postopka

procesnih napak se ne da sanirati, zato je treba sodbo razveljaviti in o zadevi je treba
ponovno razsoditi
obstajajo tri vrste procesnih napak, zaradi katerih se razveljavi obsodba so
(371/1-8 in 18/2):
- e se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kritvijo lovekovi pravic in
svoboin (nezakoniti dokazi)
- e se sodba opira na dokaz, na katerega se po dolobah tega zakona ne more
opirati (nedovoljeni dokazi)
- e se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza
(sadei zastrupljenega drevesa)

II. POJEM IZLOANJA DOKAZOV

-

po konani preiskavi mora preiskovalni sodnik izloiti vse nezakonite dokaze in vse
nedovoljene dokaze

1. NEZAKONITI DOKAZI IN IZLOANJE

-

nezakoniti dokazi so dokazi, ki so bili pridobljeni na procesno nedopusten nain ali

s kritvijo lovekovih pravic in temeljnih svoboin
preiskovalni sodnik mora izloiti iz spisa zapisnike o izpovedbah obdolenca, pri
in izvedenca, e so bile izpovedbe pridobljene s kritvijo lovekovih pravic in
svoboin
sodna odloba ne sme opirati na izpovedbe (83/1):
- e se je pri zaslianju zoper obdolenca uporabljala sila, gronja ali druga
podobna sredstva, da bi se dosegla njegova izjava ali priznanje (227/8)
- e je bil obdolenec zaslian brez navzonosti zagovornika, eprav je obramba
obvezna (227/9)
- e preiskovalni sodnik tistemu, ki mu je bila vzeta prostost, ni dal pouka po 4. lenu
ali pouk ni bil zapisan (204)
- e je bila izpovedba prie izsiljena s silo, gronjo ali kaknim drugim sredstvom
(237)
- e je bila zasliana pria, ki ne bi smela biti zasliana kot pria (237)
- e bila zasliana pria, ki ni bila dolna priati pa ni bila pouena o tej pravici ali
e se pouk ali odpoved tej pravici nista zapisali v zapisnik (237)
- e je bil zaslian mladoletnik, ki ni mogel razumeti pomena pravice, da ni dolan
priati (237)
- e je bil za izvedenca postavljen nekdo, ki ne sme biti zaslian kot pria ali je
oproen dolnosti prievanja, ali je bilo zoper njega storjeno kaznivo dejanje
(251/1)
preiskovalni sodnik mora iz spisa izloiti vse materialne dokaze, ki so bili
pridobljeni na procesno nedopusten nain
sodna odloba se ne sme opirati materialne dokaze (83/4):
- e se posnetki telefonskih pogovorov in drugih oblik komuniciranja ne nanaajo na
katero izmed kaznivih dejanj, za katera je dovoljeno odrediti prikrite preiskovalne
ukrepe (154/3 v zvezi z 150/2)
- e si bili prikriti preiskovalni ukrepi izvreni brez odredbe ali v nasprotju z njo
(154/4)
- e je bila hina ali osebna preiskava opravljena brez pisne odredbe sodia, ali
brez oseb, ki morajo biti navzoe pri preiskavi, ali e je bila preiskava opravljena v
nasprotju s pravili (219)

2. NEDOVOLJENI DOKAZI IN IZLOANJE

-

nedovoljeni dokazi oz. dokazni material so izjave, ki jih je policija dobila v

predkazenskem postopku od osumljenca in nekaterih drugih oseb

preiskovalni sodnik mora iz spisa izloiti vsa obvestila policije in vse uradne
zaznamke o izpovedbah obdolenca, pri ali izvedenca v predkazenskem
postopku (83/3):
- e je policija napisala uradni zaznamek o zaslianju z obdolenca
- e je policija napisala uradni zaznamek o zaslianju osebe, ki ne sme biti zasliana
kot pria (takrat se e ni vedelo da ji ni treba priati, ker se privilegirane prie
veejo na obdolenca)
- e je policija napisala uradni zaznamek o zaslianju izvedenca, ki ne sme biti
postavljen za izvedenca
nedovoljeni dokazi niso bili pridobljeni na nezakonit nain
nedovoljene dokaze izloamo zato, da se preprei vpliv podatkov, ki so bili
pridobljeni v kazenskem postopku, na konno odloitev sodia
policija namre deluje neformalno, ne veejo je tako stroga procesna pravila, zato
tudi dokazi, ki jih pridobi ne morejo imeti procesne veljave ampak zgolj
informativno
informacije oz. dokazni material, ki jih pridobi policija v predkazenskem postopku
imajo dvojno naravo:
- namenjene so dravnemu toilcu, pomagajo mu pri odloanju ali bo sproil pregon
ali ne
- pomagajo so preiskovalnemu sodniku, ko odloa o uvedbi preiskave in pri vodenju
in izvajanju preiskave, poleg tega so pomembne tudi za odloitev preiskovalnega
sodnika, ki mora svojo odloitev nasloniti na konkretne okoliine in jo obrazloiti

3. OSTALE METODE ZA PRIDOBIVANJE DOKAZOV

-

zvijae v kazenskem postopku niso radikalno prepovedane

dovoljena je fizina prisila za dajanje nekaterih materialnih dokazov brisa
sluznice, prstni odtisi
prav tako ni mogoe prepreiti psihine prisile ob zaslievanju, eprav so
kapciozna in sugestivna vpraanja naeloma prepovedana
vse ostale metode pa se prepovedane, ker je zelo verjetno, da nam ne bodo dale
pravega rezultata obenem pa so nemoralne, neetine, zavrne

III. NAMEN IZLOANJA DOKAZOV

-

imamo v kazenskem postopku na eni strani dravo, ki ima za seboj celo vrsto
institucij, aparatov, denarja, na drugi strani pa posameznika, ki je neprimerno
ibkeji od drave, s krenjem lovekovih temeljnih pravic in svoboin je ta
neenakost e veja (ekskluzija skrbi, da nesorazmerje med mojo posameznika in
drave ne postane e veje)
kazenski postopek ni namenjen samo preganjanju storilcev, ampak ima tudi
garantno funkcijo, ki se je uveljavila v zgodovini po mnogih zlorabah in krivinih
postopkih zoper nedolne (da ne preganjamo nedolnih)
drava si je z zakonom sama postavila pravila za svoje delovanje in e teh
pravil ne spotuje mora biti to sankcionirano z izloitvijo dokazov e ne bi izloali
takih dokazov, bi dravi dopustili, da pridobiva dokaze na nezakonit nain, s tem bi
drava sama postala kriminalec
dopustitev nezakonito pridobljenih dokazov bi pomenila isto, kot e bi dopustili
izsiljevanje priznanj, ali e bi ukinili obdolencu pravico do zagovornika pomenilo bi
ukinitev spora in ukinitev kazneksega postopka
izloanje nezakonitih in nedovoljenih dokazov omogoa nepristranskost in
objektivnost sodeega sodnika
namen izkljuevanja dokazov je torej procesno sankcioniranje in varovanje
pravnega reda

IV. POSTOPEK IZLOEVANJA KDAJ SE LAHKO DOKAZI

IZLOIJO
-

preiskovalni sodnik mora v preiskavi izdati sklep o izloitvi nedovoljenih in

nezakonitih dokazov izloeni zapisniki se zaprejo v poseben ovitek in shranijo pri

preiskovalnem sodniku loeno od drugih spisov, izloenih dokazov ni mogoe

pregledovati niti uporabiti v postopku (83/2)
e zunajobravnavni senat pri kontroli obtonice ugotovi, da so v spisu nedovoljeni
in nezakoniti dokazi, ki bi morali biti izloeni, izda sklep o njihovi izloitvi (276/4)
e predsednik senata sodeega sodia pri pripravah na glavno obravnavo
ugotovi, da so v spisu nedovoljeni in nezakoniti dokazi, ki bi morali biti izloeni, izda
sklep o njihovi izloitvi (286/3)
e predsednik senata sodeega sodia na glavni obravnavi ugotovi, da so v spisu
nedovoljeni in nezakoniti dokazi, ki bi morali biti izloeni, izda sklep o njihovi izloitvi
(240/3)
nedovoljene in nezakonite dokaze je mogoe izloati do konca glavne obravnave
to je zelo sporno in nelogino, ker se tisti, ki odloa o krivdi, ne bi smel seznaniti z
nedovoljenimi dokazi
e pa sodei sodnik sam fizino izloi dokazi iz spisa, pri tem gotovo pride do psihine
kontaminacije

V. PROBLEM PRI IZLOANJU DOKAZOV

PROBLEM IZLOANJA DOKAZOV V ZKP
-

preiskovalni sodnik mora vsako svojo odlobo, ki jo izda med preiskavo obrazloiti in
svojo odloitev nasloniti na konkretne okoliine torej na informacije, ki jih je dobil
v preiskavi in predkazenskem postopku
ko je preiskovalni sodnik enkrat seznanjen z nedovoljenim dokazom, se skozi celo
preiskavo ne more otresti vednosti o tem, ker ne more preprosto pozabiti kar je
izvedel se okui z dokazom
skozi obrazloitve odlob preiskovalnega sodnika prihaja do posredne
kontaminacije sodeega sodnika
vsebina nedovoljenih dokazov pride v sodni spis, eprav so obvestila fizino izloena
preiskovalni sodnik v svojih odlobah prevede nedovoljene dokaze v dovoljene
reitve v naem zakonu niso izvedene tako, da bi popolnoma prepreevale vpliv
dokaznega materiala iz predkazenskega postopka na konno odloitev
poleg tega je mogoe nedovoljene dokaze izloevati tudi med postopkom, do
konca glavne obravnave, mogoe pa jih je izloiti celo v postopku z rednimi pravnimi
sredstvo, pa e ne gre za kritev postopka!
izloi jih lahko sodei sodnik, ki jih mora seveda najprej prebrati, da sploh ugotovi, da
je dokaz nedovoljen
s tem ko ga prebere, pa se tudi on "okui", tako da fizina izloitev sploh ne
dosee svojega uinka
ker je praktino nemogoe, da se senat sodeega sodia ne bi okuil z nedovoljenimi
dokazi, je Okrono sodie v Ljubljani vloilo ustavno pritobo, ker meni, da je s tem
krena pravica do nepristranskosti
ustavno sodie je potrdilo ustavno pritobo in naloilo zakonodajalcu, naj v enem
letu uredi postopek tako, da nedovoljeni dokazi ne bodo prili k sodeemu sodniku

PROBLEM MEANIH POSTOPKOV

-

v pravnih sistemih, ki temeljijo na iskanju resnice, je izloitev dokazov nelogina,

saj je resnica pomembneja od korektnosti postopka, poleg tega pa predstavlja
izloanje dokazov veliko oviro za ugotavljanje materialne resnice, ker moramo
izloiti dokaze, ki so bistvenega pomena za odloitev v postopku
problem meanega postopka je, da hoe na eni strani organizirati ugotavljanje
resnice na kontradiktorni nain, ker je to v prid objektivnosti, poudarja procesne
pravice posameznika in izenauje njegov poloaj v primerjavi z dravo, na drugi
strani pa se mu zdi absurdno, da bi za to rtvovali resnico, ki smo jo izvedeli
poseben problem pri izloanju dokazov v kontinentalnih meanih postopkih je tudi v
neporotnem sojenju
izloitev dokazov je smotrna v primerih, ko je prosta presoja dokazov loena od
odloanja o njihovi dopustnosti to je mogoe v porotnem sistemu, ker sodnik odloa
o dopustnosti dokaza, porota pa prosto presoja o njem

v meanih sistemih pa sodnik odloa o dopustnosti posameznih dokazov in

hkrati prosto presoja dokaze
eprav nek dokaz izloimo in se nanj sodba ne sme opirati, je odloitev e
prejudicirana eno je dokaz izloiti iz spisa, nekaj povsem drugega pa ga je izbrisati
iz glave

V. PRIMERI, KI SE NAVEZUJEJO NA IZLOANJE DOKAZOV

EKSKLUZIJSKO PRAVILO

ekskluzijsko pravilo je pravilo s katerim se prepoveduje uporaba dokazov,

pridobljenih na nezakonit nain
- kontinentalna teorija za ekskluzijsko pravilo uporablja pojem dokazne prepovedi
- dokazne prepovedi so predpisi, ki pomenijo omejitev dravnih organov pri
preiskovanju kaznivih dejanj, ki si jo postavi drava, zato, da se vzpostavi enakost
med posameznikom in dravo
- sankcioniranje kritev: zakon veinoma doloa pravice posameznika in pogoje, pod
katerimi lahko drava posee v lovekovo osebno sfero e pa drava nezakonito
posee v lovekovo osebno sfero je to treba na nek nain sankcionirati
- sankcije e se pri nezakonitem posegu pridobi dokaze, ki se lahko uporabijo v
kazenskem postopku:
- materialnopravno sankcioniranje: kaznovati krilca in povrniti nastalo
premoenjsko kodo
- pozitivno : takno sankcioniranje ima specialno in generalno preventivno
funkcijo, saj policist spozna napako in kazen, ki napaki sledi
- negativno: sankcioniranje nima nobenega uinka na nezakonito pridobljen
dokaz, ker se lahko uporabi
- procesnopravno sankcioniranje: izloiti vse nezakonite dokaze in njihove sadove
- pozitivno : dokaz v postopku nima uinka
- negativno: policist ne izve, da je kril svoja pooblastila in zato ponavlja
napake
WOLF v. COLORADO
- problem: policisti so brez odredbe so vdrli v stanovanje in zasegli obremenilne
dokaze; ker je sodie sodilo po dravne zakonu ni izloilo dokazov, po zveznem
zakonu pa bi bili dokazi izloeni, saj zvezni zakon doloa, da se ne smejo uporabiti
dokazi, ki so bili pridobljeni z nezakonito preiskavo
- sodie je menilo, da ne gre za kritev ustavnih pravic, e se dokazi ne izloijo, saj naj
bi bila stvar posamezne dravne zakonodaje, na kaken nain bo sankcionirala take
kritve
- sodie priznava, obstaja ve monosti za boj proti nezakonito pridobljenim dokazom,
za katere sodie meni, da so enako uinkovite (eprav je vpraanje, ali je to res)
- izloitev dokazov: sankcija je uinkovita le v primerih, ko pri nekom najdejo
obremenilne dokaze, v ostalih primerih, pa sta drugi dve sankciji bolj uinkoviti
- disciplinski postopek oz. kazenski pregon kritelja: disciplinski postopki v policiji
so e mogoi, redko pa bo toilec zoper sebe ali sodelavce sproil pregon zaradi
nezakonite preiskave, ki jo je mogoe celo sam odredil
- civilna toba okodovanca: ta sankcija je uporabna le v primerih, ko policija pri
nezakoniti preiskavi povzroi materialno kodo; v takih preiskavah pa pogosto
sploh ni kode, ki bi jo civilno odkodninsko pravo priznalo
ROCHIN v. CALIFORNIA
- problem: policisti vlomili v Rochinovo spalnico in na noni omari opazili kapsule,
Rochin ju je hitro pogoltnil; policisti so ga pretepli, da bi kapsule dobili, potem pa so
ga odpeljali v bolnico, kjer so ga proti njegovi volji pripravili do bruhanja in tako
dobili kapsule; kapsule so bile glavni dokaz na obravnavi in podlaga za obsodbo
- sodba je razveljavljena, ker je sodie obsodbo sprejelo na podlagi metod, ki krijo
dolnostno pravno postopanje
- vdor policistov v spalnico, nezakonit napad, pokodovanje, muenje v bolninici so
prehude kritve takno postopanje kri ustavne pravice in temeljne zahtev
civiliziranega obnaanja pri kazenskem postopku
-

takno postopanje ima enako teo kot izsiljevanje priznanja, samo da so tu pridobili
fizine dokaze ne verbalnih
- razlika med verbalnimi in fizinimi dokazi je samo v tem, da je verodostojnost
izsiljenih priznanj manja od verodostojnosti nezakonito pridobljenih dokazov, zato se
jim je teje odpovedati
- ampak e priznamo privilegij zoper samoobtobo, zaradi katerega loveka ne smejo
prisiliti, da bi prial proti samemu sebi, potem tudi ne smemo uporabljati sile in
moderne znanosti za odvzem obremenilnih dokazov
MAPP v. OHIO
- problem: policisti so eleli opraviti preiskavo brez odredbe, ker so imeli informacijo,
da se v hii skriva oseba, ki je storila kaznivo dejanje in da ima gospa Mapp
prepovedano politino gradivo; gospa Mapp se je pogovorila z odvetnikom in zavrnila
policiste, ker niso imeli odredbe za preiskavo; ez nekaj asa so se policisti vrnili,
vdrli v hio, se zlagali, da imajo odredbo in zaeli preiskovati; ko je priel odvetnik so
mu prepreili da bi govoril z gospo; v preiskavi so nali samo obsceno gradivo, zaradi
katerega so gospo Mapp obsodili
- sodie je obsodbo utemeljilo s tem, da so dokazi sicer res pridobljeni na nezakonit
nain, ampak da ni niesar, kar bi prepovedovalo uporabo takih dokazov na sojenju
sklicevali so se na doktrino Wolf
- ta primer je ovrgel doktrino Wolf, ker je sodie ugotovilo, da ni mogoe dopustiti, da
grob poseg v zasebnost ostane brez ustrezne sankcije in da je edina ustrezna sankcija
izloitev nezakonito pridobljenih dokazov
- problem kriminalcev, ki odidejo s sodia svobodni ni v izloitvi dokazov, ampak v
nezakonitih postopkih s katerimi je policija je policija do teh dokazov prila
-

DOKTRINA SADEEV ZASTRUPLJENEGA DREVESA

po doktrini sadeev zastrupljenega drevesa izloamo dokaze, ki neposredno izvirajo
iz nezakonitega dejanja policije ali ki posredno izhajajo iz nezakonitega dejanja in
izpolnjujejo doloene kriterije
- nezakonito pridobljen dokaz tejemo za drevo, dokaz, ki izvira iz nezakonito
pridobljenega dokaza pa za sade
- pri nas je ta doktrina uveljavljena zelo iroko pri nas se dokazi izloajo ne glede na
to, proti komu je bil izvren nezakoniti poseg (heroin bi upotevali tudi pri Wong
Sunu)
- vendar sodiem manjka prakse, saj se pri nas e vedno ve da na to, da se odkrije
materialna resnica
WONG SUN v. UNITED STATES
- problem: policisti so brez odredbe vdrli k Toyu, ga vklenili, neuspeno preiskali
stanovanje in ga zasliali; ob zaslianju je Toy ovadil Yeeja, da prodaja mamila;
policisti so takoj odli k Yeeju in mu zasegli heroin; Yee je ovadil Wong Suna, dolji so
k njemu in da aretirali; nekaj dni po izpustitvi iz pripora sta Toy in Wong Sun
prostovoljno prila na policijo in vsak zase podala izjavi, ki pa ju nista hotela
podpisati; v izjavah sta svojo vlogo oznaila kot nepomembno, krivdo pa zvalila na
druga dva udeleenca; toilstvo je predloilo naslednje dokaze: Toyevo izjavo ob
aretaciji, heroin, ki so ga nali pri Yeeju, izjavi Toya in Wong Suna brez podpisa
- TOYEV PRIMER:
- za Toyevo aretacijo brez ni bilo utemeljenega suma
- ali lahko Toyevo izjavo, ki jo je dal neposredno po vdoru policistov v hio,
uporabijo kot dokaz proti njemu?
- Toy je dal izjavov trenutku ko so ga aretirali, v tistem trenutku pa izjava ni mogla
bilti rezultat njegove svobodne volje, poleg tega je ta izjava obremenilna treba jo
je izloiti, ker je sad nezakonite aretacije, neposredno izhaja iz nezakonitega
delovanja policije
- ali lahko proti Toyu uporabijo mamila, ki so jih zasegli pri Yeeju?
- toilstvo priznava, da brez pomoi Toya ne bi nali mamil
- ta dokaz samo posredno izhaja iz nezakonitega delovanja, zato je treba presoditi,
ali je ta dokaz res sade zastrupljenega drevesa
- za presojo obstajata dva kriterija bifurkativni test:
-

ali je sporni dokaz mora neposredno izhajati iz zlorabe zakonitosti, obstajati

mora vzrona zveza
- ali je policija pri pridobivanju dokazov aktivno izkoristila prvotno zlorabo
zakonitosti
- mamila so bila v tem primeru pridobljena z neposredno zlorabo nezakonite
aretacije in zato ne smejo biti uporabljena proti Toyu
- Toyevo nepodpisano priznanje je bilo prostovoljno in ni sad nelegalne aretacije,
vendar to priznanje ne zadoa za obsodbo, ker mora biti podprto e z dodatnimi
dokazi, medsebojne obtobe storilcev dane zunaj sodia pa se ne smejo uporabiti
na sojenju
- v Toyevem primeru je treba sodbo zaradi pomanjkanja dokazov razveljaviti
WONG SUNOV PRIMER:
- ali se proti Wong Sunu lahko uporabijo mamila, ki so jih zasegli Yeeju?
- heroin so Yeeju zasegli z zakonito preiskavo in Wongova zasebnost do sem ni bila
krena
- mamila se lahko uporabijo Wong Sunu
- ali je potrebno priznanje Wong Suna kot sad zastrupljenega drevesa izloiti?
- sicer so Wong Suna aretirali brez utemeljenega suma, a je vzrona zveza med
aretacijo in izjavo preibka, zato se priznanje lahko dopusti
-

DOKTRINA NEIZOGIBNEGA ODKRITJA IZJEMA

po tej doktrini nezakonito pridobljenega dokaza ne izloijo, e toilstvo z veliko
verjetnostjo (jasno in prepriljivo) dokae, da bi dokaz neizogibno nali tudi z
uporabo drugih zakonitih policijskih tehnik
- pri tej doktrini toilstvo hipotetino dokazuje, da bi dokaz z rednim tekom preiskave
nujno nali
NIX v. WILLIAMS
- problem: obdolencu so e drugi sodili zaradi umora deklice; obramba se je
sklicevala, da bi morali truplo izloiti kot dokaz, ker je policist brez navzonosti
odvetnika in z zvijao izvedel za truplo med vonjo obdolenca v oddaljen
- izjavo je sodie izloilo, ni pa izloilo trupla, ker so menili da gre za izjemo od
doktrine zastrupljenega sadea
- sodie je verjelo toilstvu, ki je trdilo, da bi policija tudi brez izjave obdolenca
truplo nala v doglednem asu in v enakem stanju (zaradi nizkih temperatur)
- sodie je menilo, da toilstvo zaradi napanega ravnanja policije ne sme biti v
boljem niti v slabem poloaju v tem primeru pa bi izloitev dokazov, ki bi jih
policija nujno nala tudi brez nezakonitega delovanja, pomenilo slabi poloaj
toilstva
- e toilstvo dokae, da bi bili dokazi v vsakem primeru odkriti, ni razloga, da bi te
dokaze prikrivali poroti in tako zagotavljali potenost postopka drava v postopku ni
dobila nobene prednosti, obdoleni pa ni bil prejudiciran
- Izloitev materialnih dokazov, ki bi bili tako ali tako odkriti, niti najmanj ne pripomore
k integriteti ali potenosti kazenskega postopka, kar je sicer po estem amandmaju
njen namen. Izloitev dokazov bi delovala zoper kontradiktorni sistem, saj bi toilstvo
postavljala v ibkeji poloaj, kot bi ga to imelo brez nezakonitih policijskih
postopkov.
-

DOKTRINA ZBLEDELEGA MADEA IZJEMA

-

ta doktrina dopua dokaze, pri katerih je vzrona zveza med prvotno nezakonitostjo
in konnim odkritjem obremenilnega dokaza tako oslabljena, da made prvotne
nezakonitosti zbledi
ta izjema je sporna, saj opraviuje zlorabo sile v najbolj kritini fazi postopka na
samem zaetku

postopek, ki se e zane tako, da drava prekri pravila potene igre, nima veliko
monosti, da se kona s potenim rezultatom treba je skrbno preuiti okoliine ali
ta izjema res pride v potev
- pri doktrini zbledelega madea je drugi pogoj bifurkativnega testa oslabljen
PEOPLE v. BRIGGS
- problem: Briggs je bil zaslian glede umora in vloma, vendar ga niso pouilo o
njegovih pravicah, policisti so mu obljubili imuniteto glede vloma, e jim da podatke
glede tega kaznivega dejanja; Briggs izdal navedel Martina, ki naj bi ukradene stvari
prodal; ko so policisti zasliali Martina, je ta povedal, da je stvari prodal Neeleyju;
policisti so zasliali e Neeleyja, ki je obremenil Martina, e, da mu je omenil, da z
Briggsom nameravata nekoga ubiti; ko so Martina sooili s to izjavo, je zahteval
imuniteto pred kazenskim pregonom, v zameno pa jim je povedal, da je Briggs
morilec; ker ni bilo dovolj dokazov, je Martin pristal, da bo snemal pogovor z
Briggsom in poskual dobiti obremenilne izjave, v snemanem pogovoru se je Briggs
izdal kot morilec
- Briggs je na sojenju zahteval, da se njegove prvotne izjave o Martinu izloijo, saj naj
bi jih policija iz njega izvlekla z obljubami imunitete, poleg tega pa je trdil, da je kot
sadove njegovih neprostovoljnih izjav izloiti tudi Martinovo prianje in posneti
pogovor
- sodie je Briggsove izjave izloilo, posnetega pogovora pa ne, saj je menilo, da je
bilo Martinovo ravnanje dovolj neodvisno, da je oslabilo vzrono zvezo med temi
dokazi in Briggsovimi izjavami
- po mnenju sodia so dogodki, ki so se zgodili med Briggsovo izjavo (ki naj bi bila
izsiljena e v samem bistvu, zaradi obljube imunitete) in pridobitvijo spornih dokazov,
tako mono vplivali na vzrono zvezo med njimi, da lahko reemo da so v veliki meri
dopustni
- vzrono zvezo najvekrat prekine svobodna volja Martinovo snemanje in Briggsova
izjava v pogovoru pa sta bila svobodna svobodna, zato se uporaba Martinovega
posnetka dopusti
-