12. 1.

4)
( , . 62/03, 64/03-,
58/04, 62/04-, 79/05-. 101/05-. ),

1.


.
2.


.
3.


2007/2008. .
1.
2008/2009. ,
2009/2010. ,
2010/2011. .
4.

.
: 110-00-00083/2007-02
, 19. 2007.


. A J

2


. .

1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.

________________ 1
2

. .

1
3
2. 4

3.
5

1
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.

.
.

.
.

.
.

.
.

180

144

144

136

3
2
2
2
1
1
4
2
-

108
72
72
72
36
36
144
72
-

3
2
1
1
2
2
2
4
2
-

108
72
36
36
72
72
72
144
72
-

3
2
1
1
2
2
2
4
2
2

108
72
36
36
72
72
72
144
72
72

2
2
1
1
2
2
2
4
2
2

68
68
34
34
68
68
68
136
68
68

72

72

72

68

72
828936*

72
864972*

72
9361044*

68

23-26*

24-27*

26-29*

26-28* 884-952*

36

36

36

34

72

72

72

68

36

36

36

34

144

144

144

136

: +

27-30*

9721080*

28-31*

10081116*

30-33*

10801188

30-32*

10201088*

1
1
1
1
1

36
36
36
36
36

1
1
1
1
1

36
36
36
36
36

1
1
1
1

36
36
36
36

1
1
1
1

34
34
34
34

72

72

72

68

1
1-2*

36
36-72*
10081116*

1
1-2*

36
36-72*
10441152*

1
1
1-2*

36
36
36-72*
11161224*

1
1
1-2*

34
34
34-68*
10541122*

.

6


,

: B
: + +
1

28-31*

29-32*

31-34*

31-33*

.
2
.
*
3
.
4


5

, ,
, , , ,

-

.

1.

2.
3.

1.
2.

,,,

.
10081116*
36
36

28-31*

1
1

.
29-32*
1
1

.
10441152*
36
36

.
31-34*
1
1

.
11161224*
36
36

.
3133*
1
1

.
10541122*
34
34

36

36

36

34

1-2

36-72

1-2

36-72

1-2

36-72

1-2

34-68

1. ,

- ,
, , , , , ,
,
.
- , ,
,
,
, , ,
,
.
:
-
, , ,
, ;
-
;
- , ,
;
-
;
- ,
,
;
-
;
-
;
- ,
, ;
- ,

;
-
,
,
;

- ,
;
- ,
.
2.

, ,
, ,
.
:
-
;

;
-
;
- ,
;
-

( , ,
);
-
;
-
;
- , ,

- ,
, ;
-
(, - , , ; e
, o e) (
);
- , , ,

- ;

- ,
;
-
;
- ,
;
(, , );
-
;
-
(, );
-
, ;
- , ,
,
, ;
-
;
-
;
- ,
;
,
(, , , , .);
- ,
, ;
- ,
.

:

;
;
;

;
,
;
;
( );
;
,
;
,
;
,
;

,
;
,
, , , ,
( ).

,
,

.

(): , ,
, , .
. :
, , , , ;
.
: ()
.

, .
(
).

.
.
: , , , , ; :
, , , , .
(): ,
, . (
), , .
:
; ;
; ; , ,
; , ;
.
,
.

:
; , . ;
; , .
: ,
, , ;
(, , .).
( ); ,
( ).
. . ,
; ;
, , I.
; ;
(, ) ; .
( ).

,
( ) , -, -;
: -, -, -;
; ,
.).

(. ).
().
: .
, ,
; ,
; .
. . . .
( ).

: , , ,
.
( ?
?).
: ,
.

10

:
: ,
()
: ()
:
:
:
:
:
:
:
. : ,
: ()

:
:
(
) ()
, ()
:
:
, ,
()
. : A - ()
:
: ()
:
:
: (
)
:
:
: ()
:
:
:
: 20 000 ()

11

:
:
:

:
: ()
: ()
: -
:
. . :
. . :
, ,
, .

:
: , , ()
:
( , , , ...)
:
(, , , ...)
()
, .

,
: ;
.
: ( ), (),
(), (), ( );
( ), (
).
( )
(, , ).
;
.


.
.

12

(
).
;
; () ,
.
:
, , .
: , ,
.
: ()
, , .

(
).
(): ,
; .
: ;
.

: , , .
: ;
.
: , ,
, , .

( ).
( ).
, , .
: , , ,
, , .
: , .

,
:
, , , , (
); , , , , ; ,

13

, , ; ,
, ; , ; , , ;
, , , , , ,
.

,
;
, , ,
; ( ,
).

( , ,
).
.
.


.
( - , -
, ).
, .
( )
.
- ,
.
: ;
; .
-
.
.
-
a.
; ; : , ,
, , .

.

(
, ).
, ,
(, ,
, .).

14

, ,
- .
( )
- .
,
- .
- .
( );
.
: ,
, , , , , , ;
, ;
, .
:
, ; ; .
:
;
, , ;
.
,
.
. . .

. .
.
(
, ,
).
-
.
.
- (
).

(, )

.

. ,
( ), (
).

.
,
. I II , ,

15

, III VIII

.

, ,
,
: , , , , , ,
, , , .

.

.


,
, .
I
VIII . , ,
. , , ,
V ,

;
VI ,
VIII .
,
,
.

II .

, : II
, III
.
(
).
,
, .

. ,
,
,
,
, ,
.
,
, ,
. ,
( ).

16

:
, , , , , ,
.
: -, , -, -, -, - ( ). , -,
- . ,
, .
, ,
.
, .


,
, ,
.

.
.

:

;
-
;
- ,
;
- ;
-
;
- ,
;
-
;
- ;
-
;
- ;
-
;
-
;
-
;
-
;
-
.

,

17

,
.
, ,
.
, ,
.
, , ,
, ,
.

,
,

.

.

. ,
, .

,

() .
,
, .
(, ) ,
,
,
,
.

,
.
, , .
, ,

,
.
,
( ),

.


.
, ,
.

,

18

. ,

.

,
,
.
,
, ,
, ,
, .
, ,
, .


,
, .
()
:
( )
.
, - ,
.
( ,
) .

.

.
( .)
,
, .

.
(, ,
, , ...).
()
, , .

.
;
.
,
(
).
, (
, ).
,
.

19

,
. , ,
,
. , ,
, .

: , , , ,
.
,
.
, .

, , .
(, ),
.
,
,
.
e

, , ,
.
,
, , ,
.
.
.
.

,
.
.

(
,
,
, .).


.
III VIII
,
.

20

.

.
,

.

.

. - ,

, , , , ,
.
.
, ,
,

. VI, VII VIII

. (
)
, , .

; ,
, , , .
,
.


,
,
. ,

.
,
.

.
;
.


, .



.

,
,

21

, ,


.
, ,
, .

,
,
(, , , , ).
,
( , .),
.
, , ,

,
.


.
.
, ,
.

(, , , ),
.
. , ,
.

. ,

.
,
, .
III VIII

. ,
,
.
, ,
.

. ,
,
,

.

22

- ,
.

,

,
.

, ,
. , ,
,
.


,
.
, ,
.

.
, ,
.
, ,
, .
, - ,
,

.
, , ,
,
.
,
,
, ,
. ,
, , .
,
, ,
, .

.

,
, ,
.

: , .

23

,
,
.
.
, ,
, .
,
,

.


( ,
, , ,
) ,

,
:
,
.


.


.
, ,
() ,

.
,

: ,
,
, ,

.


,

,
.

, , .

,

,

24

.

: , ,
(, , , , ,
, , , ),
, - ()
.
, , ,


.
,
,

.

,
,
.


.
, , ,
- ,
.

,
.
;
, -
.

,
.
, ,
.
( )
. , ,
, ,
( )
.

: , , ,
, . ,
, ,

25

,
.

.
,
.
,
- .

. ,
, ,

, ,
. , ,
,
,
.
.

:
,
.
.

. .
.

(. )
.
,
, ,
(, ).
, ,
.

: , ,
, , , , , ,
, .
: , .


,
.
, (
, , , .).

26

, ,
. , ,
.
,
.
,

. ,
.
.
,
, -
.
,
, .

. (, ,
, , , , )
.
,
, (
)

.


. , ,
. ,
,
.
,
, ,
( ,
- - ).

,

.
,
-

.
: ,
.
, ,
,
, .


. :

27

, , ,
( ) .
.
,
, -

. ,
, ,
.
,
- ,
,
. .
, ,
, .
, ,
, ,
, , .
,
,
.

.

.

.
, ,

.
" "
.
,
; ,
(, , .).
, ,
.

-
-
- .
,
,
( :
;

;
, .). ,

28

, ,
,
.

, ;
- ;
.).
, (, ,
).
,

. ,
.
, -
- .

1. IV VIII

,
- (, ,
, ).
, I, II III
. ,
- IV
( ).
2. IV VIII
, .
.
, ,
,
,
(. ,
,
.).
3. -
, -
, ,

.
( ),
(, , )
, . ,
,
, (, ,
).

29

(, , ,
.).
4.

, ,
,
-.
,
,
()
.
( :
, , ,
).

.
,
.
5.
( ) (

). ,
( ).
6. .
( - ) (

). ,

,
,
.
: ,
, .
, ,
.
7.
, ,
( , ,
,
.),
,
.
(, , ).
,
.
8.
( , ).

30

,
(
, ,
,
, ).
() .

( -
- - , , ).

GJUHA SHQIPE
QELLIMET DHE DETYRAT
Elementi kryesor i identitetit individual i cili prbn nj nga
tiparet themelore t nj kombi sht gjuha. Procesi i cili asnjher nuk prfundon
sht msimi i gjuhs, prandaj edhe krkon prkushtim t madh, sepse ka pesh t
veant, veanrisht n shkoll ngase kryen funksion t dyfisht: si lnd kryesore
msimore dhe si gjuh pr lndt e tjera shkollore.
Nprmjet t lnds s gjuhs amtare nxnsit aftsohen t
lexojn tekste t ndryshme, t shprehen drejt dhe qartas me goj e me shkrim n
situata t ndryshme, t msojn si t hartojn tregime, t tregojn ngjarje, t
argumentojn pikpamje, qoft me goj, qoft me shkrim, t hartojn shkrime t
argumentuara dhe t marrin pjes aktive n debate, t prdorin gjuhn e tyre amtare n
prputhje me situata konkrete t komunikimit. Thelbin e msimit t gjuhs amtare n
shkoll e prbn formimi i shprehive t prdorimit t gjuhs me goj dhe me shkrim
dhe njohja e modeleve kulturore e estetike t domosdoshme pr formimin e tyre
kulturor.
Programi i gjuhs shqipe pr klasn e pest sht konceptuar, jo vetm
si vazhdimsi e programeve t klasave paraprake, por kryesisht si konceptim e lidhje
me programin e klass s gjasht t shkolls fillore.
Programi i gjuhs pr kt klas sht organizuar prmes ktyre
shkathtsive t komunikimit : dgjimit, t folurit, leximit dhe shkrimit brenda t cilave
jan vendosur trsit tematike e n kuadr t tyre prmbajtjet programore dhe
rezultatet e pritshme.
Nprmjet ksaj lnde, nxnsit pasurojn fjalorin, msojn
prdorimin e kategorive gramatikore nprmjet shkathtsive gjuhsore, rregullat
kryesore t saj dhe drejtshkrimin, msojn si t vlersojn, t ndrtojn dhe kultivojn
aftsit e tyre pr t gjykuar. Ajo i v nxnsit n kontakt me veprat madhore t
letrsis kombtare dhe botrore q jan n pajtueshmri me dshirn, krkesn dhe
moshn e tyre. Duke lexuar, nxnsit fitojn nj prfytyrim fillestar pr krijimtarin
letrare dhe periudhn kohore t caktuar.

31

KLASA E

V-t

DETYRAT OPERATIVE
Prforcimi dhe zhvillimi i njohurive t prvetsuara m par
sht qllimi kryesor i msimit t gjuhs shqipe n klasn e gjasht e ato jan:
Zhvillimi i shkathtsive t dgjimit informativ dhe t dgjuarit aktiv
n grup n kuptimin e marrjes s informatave dhe t mesazheve;
Zhvillimi i kulturs dhe shkathtsive t komunikimit, komunikimin
verbal e joverbal;
Zhvillimi i shkathtsive t t folurit aktiv individual e n grup n
funksion t prvetsimit t gjuhs standarde dhe t thelloj njohurit themelore
gjuhsore;
Zhvillimi i shkathtsive t t shkruarit funksional dhe t shkruarit
subjektiv (vetjak);
T kuptoj dhe t dalloj t lexuarit e teksteve letrare dhe joletrare e t
prvetsoj teknikat e leximit;
T prvetsoj t shkruarit n funksion t prvetsimit t gjuhs, t
leksikut;
T prvetsoj t shkruarit n funksion t drejtshkrimit dhe t piksimit.
Organizimi i prmbajtjes programore
5 or n jav, 180 or n vit.
OBJEKTIVAT PROGRAMORE
Nxnsi duhet t jet n gjendje:
T njoh:
Tekste letrare dhe joletrare;
Fjalt e ndryshueshme e t pandryshueshme, tipat dhe llojet e fjalive;
T kuptoj:
Tekste letrare dhe joletrare;
Fjalt e ndryshueshme dhe pandryshueshme, gjymtyrt kryesore dhe t dytat t
fjalis, fjalit e prbra dhe ligjratn.
T zbatoj:
Njohurit e fituara gjuhsore fonetike e gramatikore;
Njohurit e fituara mbi modelet e shkrimit;
Njohurit e fituara mbi modelet e teksteve letrare dhe joletrare.
T analizoj:

32

Takste letrare dhe joletrare;

Fjalit e thjeshta dhe fjalit e prbra.
Vlerat, qndrimet, formimi:
T menduarit e pavarur pr at q dgjon, shpreh, lexon dhe shkruan;
Kultur e sjelljes personale qndrimi, sjellja, toleranca, mirkuptimi;
Komunikimi, vullneti, bashkpunimi, ndihma reciproke etj.

PRMBAJTJA PROGRAMORE
Shkathtsit e komunikimit
T dgjuarit
T folurit
T lexuarit
T shkruarit
T DGJUARIT
TRSIT TEMATIKE
1. T dgjuarit informativ;
2. T dgjuarit efektiv;
I. 3. T dgjuarit e teksteve letrare dhe joletrare;
I. 4. T dgjuarit n funksion t prvetsimit t gjuhs;
I. 5. T dgjuarit n funksion t zgjerimit t leksikut.
II. T FOLURIT
TRSIT TEMATIKE
II. 1. T folurit informativ;
II. 2. T folurit aktiv n grup;
II. 3. T folurit n funksion t teksteve letrare dhe joletrare;
II. 4. T folurit n funksion t prvetsimit t gjuhs;
II. 5. T folurit n funksion t zgjerimit t leksikut;
II. 6. T folurit joverbal.
III. T LEXUARIT
TRSIT TEMATIKE
III. 1. T lexuarit e teksteve letrare;
III. 2. T lexuarit e teksteve joletrare;
III. 3. T lexuarit n funksion t teknikave t leximit;
III. 4. T lexuarit n funksion t prvetsimit t gjuhs;
III. 5. T lexuarit n funksion t zgjerimit t leksikut.

33

IV. T SHKRUARIT
TRSIT TEMATIKE
IV. 1. T shkruarit funksional;
IV. 2. T shkruarit personal imagjinativ;
IV. 3. T shkruarit n funksion t prvetsimit t gjuhs;
IV. 4. T shkruarit n funksion t prvetsimit t leksikut;
IV. 5. T shkruarit n funksion t prvetsimit t drejtshkrimit;
IV. 6. T shkruarit n funksion t piksimit.
QASJET NDRLNDORE DHE NDRPROGRAMORE
Gjuha shqipe sht mjet komunikimi pr t gjitha lndt,
mirpo lidhje t drejtprdrejta vihen me:
Edukat muzikore;
Edukat figurative
Edukat qytetare ose fetare;
Pun dore,
Histori;
Gjuh joamtare, etj.
Pesha dhe rndsia e lidhjes ndrlndore prbn nj resurs
shum t favorshm e ndikues n zhvillimin dhe formimin e trsishm t
personalitetit t secilit nxns. Msimdhnsit duhet t punojn sa m shum q sht
e mundur n realizimin e integrimit ndrlndor, sepse sht shum e domosdoshme n
kt koh t zhvillimit t kompjuterizimit dhe internetit.
Jan t shumta prmbajtjet dhe temat nga fushat e ndryshme q
mund t trajtohen, zhvillohen dhe realizohen si pjes ndrprogramore. Rndsia e tyre
kryesisht prcaktohet nga mundsit e sigurimit t literaturs dhe peshs q mund t
ket mosha dhe koha e realizimit. Lidhjet ndrprogramore jan kryesisht t fushave si:
- T drejtat e njeriut fmijve;
- Edukimi shndetsor;
- Ekologjia dhe mjedisi;
- Barazia gjinore; etj.
UDHZIME PR REALIZIMIN E PROGRAMIT
Vendin kryesor n realizimin e prmbajtjes programore e z
metodologjia e msimdhnies. Msimdhnsi, gjat realizimit t procesit msimor
duhet t ket parasysh strategjin m efektive, t cilat e mundsojn msimin efektiv.
Pr nxnsit, msimdhnsi duhet t jet model n mnyrn e prdorimit t
shkathtsive gjuhsore dhe njherit vmendja e tij duhet t prqendrohet n disa
parime baz:
Prqndrimi n komunikimin (shkathtsit e komunikimit) dhe
prqndrimi n gjuhn e gramatizuar;
Prqndrimi n nxnsin dhe t nxnit e tij. N qendr t vmendje
duhet t jet nxnsi. Karakterin, prparsit dhe dobsit e nxnsit msuesi duhet t
bj prpjekje q t`i njoh mir, ta verifikoj a sht tip i mbyllur a i hapur, frikacak
apo guximtar, a merr vet iniciativa apo duhet t nxitet nga msuesi etj.

34

Roli i msimdhnsit sht rol vendimtar q do t ndihmonte

n procesin e msimdhnies dhe msimnxnies. Kjo do t varet nga planifikimi i ors
msimore: prdorimi i hapsirs n klas, d.m.th. mnyra e vendosjes s bankave si
dhe aktivitetet q zhvillohen n klas: mnyra e komunikimit, luajtja e roleve, puna n
grupe etj.

VLERSIMI
Vlersimi ka pr qllim verifikimin se n `shkall kan
zotruar nxnsit objektivat e prcaktuara, t identifikoj vshtirsit me t cilat
ballafaqohen nxnsit, t`u mundsohet atyre q t`i identifikojn prparsit dhe
pengesat, si dhe t`u ndihmohet nxnsve n prmirsimin e pikave t dobta.
Msimdhnsi n vazhdimsi duhet t vlersoj:
Njohurit q kan fituar nxnsit: n `shkall kan zotruar nxnsit
fjalorin dhe sa sht i aft nxnsi t`i prdor shkathtsit gjuhsore;
Pengesat e nxnsve: vlersohet shkalla e zotrimit t njohurive me
qllim t eliminimit t pengesave dhe t ndihms s nxnsve pr eliminimin e
vshtirsive;
Integrimin e njohurive t fituara: vlersohen aktivitete apo projektet e
ndryshme q nxnsit realizojn jasht programit shkollor dhe integrimin e ktyre
njohurive n situata brenda shkolls.
Gjat procesit msimor rndsi t veant do t ken mnyrat e ndryshme t
vlersimit si:
Vlersimi nga msimdhnsi; vlersimi i drejtprdrejt dhe i
pandrprer, prcjellja e vazhdueshme e rezultateve t nxnsve si dhe vlersimi
indirekt me an t testeve;
Vlersimi nga nxnsi; gjat puns n grupe ose gjat prgjigjeve q
japin, nxnsit mund t plotsojn njri-tjetrin dhe njkohsisht vlersojn mbi bazn
e argumenteve;
Vetvlersimi; vlersimi i vet nxnsit.
Rndsi t veant gjat vlersimit duhet t`i kushtojm t
shprehurit me goj n vazhdimsi, t shprehurit gojor prmes ndrveprimit si dhe t
shprehurit me shkrim:
T shprehurit gojor pr ngjarje, tregime, shpjegime;
Pyetjet dhe prgjigjet;
Iniciativat;
Mendimet e pavarura;
Shqiptimin e fjalve;
Aktivitete brenda puns n grup;
Radhitja e fjalve n fjali;

35

Fjalori (leksiku).
Vrejtje: Arsimtari mund t bj zgjedhjen e literaturs shtes
pr realizimin e programit.

PRMBAJTJA E PROGRAMIT
I. T DGJUARIT DHE T FOLURIT
I. Kultur e t folurit praktik gjuhsore
Vetja dhe t tjert, jeta n klas, n shkoll, n shtpi, n rreth etj.;
T folurit pr informacione t marra nga: mediat(televizioni, radio),
shoqria, interneti etj. ;
Prshkrime, tregime, shpjegime, prmbledhje, lutje, qortime, kshilla,
prshtypje, shqetsime dhe dshira;
II. Tekstet letrare dhe joletrare
Regjistrat e gjuhs;
Analiz e teksteve me karakter edukativ dhe shndetsor; identifikimi I
formave teksture: poezi, proz, tekst dramatik.;
III. Zhvillimi i gjuhs
T folurit pr veten, familjen, rrethin, dikur dhe sot. Praktikimi i
prdorimit t foljeve n koh, n kontekstet e temave prkatse; prdorimi i drejt i
premrave; prdorimi i drejt i tipave kryesore t fjalive;
Gjuha standarde dhe dialektore;
IV. Kultur e t lexuarit
Leximi me z- artistik (pjesmarrja n role, recitim, komedi);
Ideja kryesore dhe detajet (lidhjet asociative, krahasimet, kontrastet),
zhanret dhe kategorit letrare: subjekti, kompozicioni, tema, komedia, tragjedia,
komentim I teksteve;
V. Zhvillimi i gjuhs
Edukat shndetsore, t drejtat e njeriut, barazi gjinore;
Intonacioni n prputhje me shenjat e piksimit;
Fjalia e thjesht dhe fjalia e prbr;
Parashtesat, prapashtesat dhe mbaresat;
Koht e thjeshta dhe t prbra t foljeve dhe kategorit e tjera t sajanaliz gjuhsore;
Vetja dhe t tjert, nevojat dhe interesat e tyre, biografia dhe
autobiografia, shoqria jon dikur dhe sot, njoftime, ftesa, falnderime, urime,
prmbledhje, tregime, vjersha, pjes humoristike, raporte, prshtypje, preferencat;

36

II. KULTUR E T SHKRUARIT

I . Kultur e t shkruarit/ t shkruarit individual
Ese, raporte, krkesa, komente, shkrimi deskriptiv (prshkrues),
shprehjet e figurshme dhe frazeologjike(kuptimi I par dhe I figurshm);
- Rregullat morfologjike, sintaksore dhe leksikore;
- Fjalia foljore dhe jofoljore;
- Tipat kryesore t fjalive (dftore, pyetse, nxitse, dshirore,
thirrmore) dhe format e tyre (pohore, mohore); fjalit e pavarura kryesore dhe t
varura;
- Kryefjala, kallzuesori i kryefjals, kundrinori (i drejt, i zhdrejt, i
zhdrejt me parafjal);
- Rrethanori (i vendit, i kohs, i shkakut) si dhe prcaktori dhe
ndajshtimi;
- Emri, mbiemri, premrat vetor, pyets, lidhor, t pacaktuar;
- Format veprore dhe joveprore t foljeve; foljet e zgjedhimit t par e
t dyt n mnyrn dftore, lidhore, habitore, kushtore e urdhrore;
- Formimi i fjalve t prejardhura(parashtes, prapashtes, rrnj) dhe
t prbra; sinonimet, antonimet.

BQLGARSKI EZIK
PETI
Obrazovatelni
bqlgarski ezik sa:

celi

KLAS
zada~i

na

obu~enieto

po

- razvivane na lybov kqm maj~ini] ezik i neobhodimost

za negovo
razvivane i usqvqr[enstvane;
sistematizirane i usvo]vane na
u~ebni] material,
obraboten v na~alni] kurs;
teoreti~no
i
prakti~no
usvo]vane na
foneti~nite
]vleni]
i
pon]ti],
- po-natatq[no nabl]gane vqrhu razlikite me`du pravopisa
i pravogovora v bqlgarski] ezik / nesqotvestvie me`du
bro] na zvukovete i bro] na bukvite v otdelni slu~ai/;
ovlad]vane s normativnata gramatika i stilisti~nite
vqzmo`nosti na bqlgarski] ezik;
usvo]vane na osnovnite gramati~eski pon]ti]: ~asti
nare~ta /vidove dumi / i gramati~eskite im osobenosti;
usvo]vane na prostoto izre~enie i ~astite mu;
upra`neni] po izrazitelno ~etene i recitirane;
re~evo ob\uvane
v razli~ni re~evi situacii;
Prilagane na razli~ni re~evi dejnosti/ predstav]ne,

37

osvedom]vane,
razkazvane,
prerazkazvane,
opisanie,
izkazvane/; podgotovka za samosto]telno prilagane na
poso~enite dejnosti;
po-natatq[no razvivane na
uset
za avtenti~ni
esteti~eski stojnosti v hudo`estvenata literatura;
analizirane strukturata na epi~eskata tvorba , kato
vnimanie otdelno se
otdel] na literaturnite obrazi;
- otkrivane na glavnite motivi i poeti~eskite kartini i
tehen analiz v epi~eskoto proizvedenie;
sqzdavane na navik u u~enicite da si slu`at s
razli~ni izto~nici za pravilno pisane, govorene ,
obogat]vane na re~nikovi] fond, stilisti~no raznoobrazie
/pravopisen,
pravogovoren,
tqlkoven,
sinonimen,
frazeologi~en re~nici/;
po-natatq[no
podtikvane, u~astie, tvor~esko
obogat]vane,
razvivane
i
cenene
na
u~eni~eskite
izvqnklasovi dejnosti ( sekcii: literaturna, ezikova,
recitatorska, dramati~eska, `urnalisti~eska i dr.);

EZIK
Gramatika
Na~alen pregovor
po fonetika: Zvukove i bukvi v
bqlgarski] ezik/ zvukove, D@ , DZ. Q, : bukvi: |, X,Y, };
slovosq~etani]: JO, XO/. Razliki v pravopis i pravogovor.
Delitbeni osnovi na glasnite: predni,
zadni;
visoki, niski; tesni, [iroki; zakrqgleni, nezakrqgleni;
tvqrdi, meki. Delitbeni osnovi na sqglasnite: po m]sto na
u~lenenie; po na~in na u~lenenienenie; po zvu~nostbezzvu~nost; po tvqrdost- mekost.
Obezzvu~avane na zvu~nite sqglasni pri izgovor
Preglas na sqglasnite K,G,H v ^, @, {; i v C,Z,S
/pqrva i vtora palatalizaci]/
Promenilivo i nepromenlivo }. Podvi`en i neposto]nen Q.
Udarenieto v bqlgarski] ezik. Osobenosti.
Sri~ka. Vidove sri~ki: otvoreni, zatvoreni; udareni,
neudareni.
Na~alen pregovor, zatvqrd]vane i raz[ir]vane na
znani]ta za:
Sq\estvitelno
ime:
gramati~eski
osobenosti:
vidove, rod, ~islo, ~lenuvane.
- Prilagatelno ime: gramati~eski osobenosti: vidove,
rod, ~islo, ~lenuvane, stepenuvane.
- ^islitelno ime: vidove.
- Mestoimenie: Razpoznavane na vidove mestoimeni].
Gramati~esko i funkcionalno zna~enie na mestoimeni]ta.
- Glagol. Gramati~eski kategorii na glagola:, lice,
~islo, vreme spre`enie i vid. Osnovni glagolni vremena

38

Neizmen]emi
~asti
na
re~ta.
Razpoznavane.
Gramati~esko
i funkcionalno zna~enie na neizmen]emite
~asti na re~ta.
Sqkra\enie na dumite.
Na~alen pregovor za izre~enie. Vidove izre~eni] po
na~in na izkazvane upra`neni].
Vidove izre~eni] po sqstav i gramati~eski stroe` prosti i slo`ni. Stroe` na prostoto izre~enie- glavni
~asti: podlog i skazuemo.

Pregovor i zatvqrd]vane na vtorostepenni ~asti na

izre~enieto: pr]ko i nepr]ko dopqlnenie, opredelenie,
obsto]telstveno po]snenie(za m]sto, vreme i na~in).
PRAVOPIS
1. Pravopis
na glasnite pod udarenie i bez
udarenie: pravilno pisane i izgovar]ne na kratki] ~len
pri sq\estvitelni imema ot m.r.: grada- /gradq/, ~asa /~asq/;
2.Pravopis na bezzvu~nite i zvu~ni sqglasni: a)
pravopis i izgovor na zvu~nite
sqglasni v kra] na
dumite; b) pravopis i izgovor na bezzvu~nite sqglasni v
na~aloto i v
sredata na dumite; v) pisane na dvojno TT
pri sq\. imena ot `.r.; g) pravopis na
formi
na
sq\estvitelni imena
v mn.~.; d)pisane na dvojno NN pri
prilagatelni imena.
3.
Upotreba
na
punktuacionnite
znaci:to~ka,
udivitelen znak, vqprositelen znak, mnogoto~ie, tire, dve
to~ki, kavi~ki.
LITERATURA
Klasno ~etene
Georgi Strumski: Dobre do[ql
Sto]n C. Daskalov: Pqrvoto upra`nenie
Astrid Lindgren: Pipi- slavnoto momi~e
Aleksandqr Gerov: Sbogom, pti~ko
Zora Zagorska: Vql[ebnoto izvor~e
Angel Karalij~ev: @itenata pitka
Pey }vorov: Prolet
Elin Pelin: Na brazdata
Lyben Karavelov:Hubava si mo] goro
Hristo Botev: Na pro\avane
Narodna prikazka: Otmq\enieto na Hitqr Petqr
Ban~o Banov: Rabotni]t kos / basn]/
Asen Bosev: Kir~o pred sqda
^udomir: Turisti

39

Izvqnklasno ~etene
Elin Pelin: Razkazi
Emili]n Stanev: Maj~ina trevoga razkazi
Bqlgarski narodni prikazki /po izbor/
Devoj~e
belo
i
cqrveno
narodni
pesni
ot
Bosilegradsko / po izbor/
V-k Drugar~e- ~etiva po izbor
Roman za deca ot sqvremenata bqlgarska literature,
po izbor na u~itel]
^etene
Prou~vane na teksta za izrazitelno ~etene (temati~na
i emocionalna obosobenost na ritqma, tempoto, pauzite,
tembqra na glasa, logi~eskoto udarenie
i pauzite v
izre~enieto).
Upra`n]vane
na
izrazitelno
~etene,
ubeditelno
razkazvane i recitirane, s izraz]vane na li~no mnenie
pred auditori].
Nau~avane naizust n]kolko liri~ni stihotvoreni] i
otkqsi ot proza.
Analiz na teksta
Nasoki za analiz na epi~esko proizvedenie: tema,
ide], kompozici].
Analiz na obrazite ot razli~ni pozicii: vqn[en vid,
dejstvi],
misli
i
~uvstva,
dramati~en
sblqsqk,
psihologi~esko
motivirane
na
dejstvieto,
socialni
uslovi], eti~ni precenki na postqpkite na geroite.
Tqlkuvane
formata na izlo`enie ( razkazvane, opisanie, - dialog).
Prodql`avane
na
rabotata
za
sqzdavane
na
funkcionalen plan na teksta s izpolzvane na fakti ot
nego.
V opisatelnite tekstove na povestvovatelnata proza
se otkrivat po-va`nite elementarni kartini, tehnite
izrazni
funkcii
i
vrqzki
s
drugi
elementi
na
proizvedenieto ( dejstvie, obraz, situaci], dinamika,
~uvstva). Otkrivane
ezikovostilnite
sredstva, s koito
sa
izobrazeni
kartini
i
podbudeni
hudo`estveni
vpe~atleni].
Podtikvane
na
u~enicite
da
shvanat
i
usvo]t
funkcionalnite
pon]ti]:
stil,
kartinnost,
sqvest,
fantazi], otq`destv]vane, harakterni duhovni ka~estva
rodolybie, patriotizqm; tvor~eski pre`iv]vani], mnenie,
stanovi\e,
pri~ina,
posledica,
tema,
pouka
/ide]/;
kompozici]
na
sq~inenieto,
vqvedenie,
zavrqzka,
kulminaci], razvrqzka, obrat na dejstvieto; fantasti~no,
li~no, kolektivno; ~est, spravedlivost, solidarnost,

40

po~tennost,
duhovitost,
dosetlivost,
lyboznatelnost;
neizvestno i zagadq~no.
Usvo]vat se slednite pon]ti]: osnovni elementi na
poeti~eskoto
izraz]vane
(epitet,
zvukopodra`anie,
olicetvorenie, sravnenie); razkazvane v 1. i 3. lice;
zatvqrd]vat se pon]ti]ta ot na~alni] kurs: stih, kuplet,
stihotvorenie;
vidove
stihove,
motiv,
opisatelno
stihotvorenie;
fabula
i
nejnite
elementi:
uvod,
dejstvie, zavrqzka, konflikt, kulminaci], razvrqzka;
eti~na harakteristika na obrazite.
GOVORNA I PISANA KULTURA
Govorna kultura
Razkazvane
na
slu~ki
i
pre`iv]vani](toka
na
dejstvieto da e po hronologi~ni] red na razkazvaneto) po
ob\ i samosto]telen plan-tezis. Razkazvane na izmislena
slu~ka vqz osnova na dadena tema po samosto]telen plan,
sq~inen s pomo\ta na prepodavatel].
vsekidnevno dejstvie (~istene na obuvki, prigotv]ne na
zakuska, varene na ~aj);
vqn[no i vqtre[no prostranstvo (selski i gradski;
proleten, leten, esenen i zimen pejza`; mo]ta sta],
na[ata klasna sta], ambulatori]ta);
podrobnosti v prirodata (
ovo\noto dqrvo prez
proletta; lozeto i parka prez esenta; poleto pod
snega);
`ivotnite v dvi`enie (]to ptici, sqrni, ku~e);
horata v dvi`enie (sel]nina na poleto, decata na
izlet);
Otbel]zvane
na
spolu~livite
literaturni
portreti i ezikovite izrazi, ~rez koito sa izobrazeni.
Portret na li~nostite ot socialnata sreda (~len ot
semejstvoto, pri]tel, squ~enik).
Izvest]vane. Vest istinska ili izmislena (selo,
ulica, u~ili\e) po vqprosite: koj, koga, kqde, kakvo,
kak i za\o.
Prerazkazvane sqdqr`anieto na kratki tekstove.
Prerazkazvane po izbor: dinami~ni sceni
proizvedenie, film, televizionna emisi].
Otkrivane na ezikovite i
ima\i opisatelen harakter.

stilni

ot

sredstva

epi~esko
otkqsi,

Pismena kultura
Samosto]telno sqstav]ne na izre~eni], v koito

41

sa otrazeni ezikovite i pravopisni ]vleni].

Vqprosi i pismeni otgovori vqv vrqzka s obraboten
tekst, film ili teatralno predstavlenie. Vqprosi i
pismeni otgovori vqv vrqzka sqs sqbiti] i slu~ki ot
vsekidnevieto.
Opisanie na vqn[no i vqtre[no prostranstvo po
daden plan.
Istinska vest (selo,grad, u~ili\e) po daden plan.
Po-natatq[na rabota za upra`n]vane tehnikata za sqstav]ne
na pismeno sq~inenie(glavna ~ast na temata,
izbor i
razpredelenie
na
materiala,
osnovni
elementi
na
kompozici]ta
i
grupirane
na
materiala
spored
kompozicionnite etapi.)
Pismo
(me`duu~ili\na
korespodenci])
ob\i
pravila za pisane na pismo kato vid sq~inenie i forma na
ob\uvane.
{est doma[ni pismeni upra`neni] i tehen analiz
po vreme na ~as.
^etiri klasni raboti /upra`neni]/ po edin ~as
za izrabotka i po dva ~asa za popravka.
Svobodno-izbiraema

programa

LITERATURA
U~enicite
da
se
naso~vat
da
razberat
harakternite belezi na literaturnoto proizvedenie liri~esko i epi~esko: poeti~en ezik, liri~eski kartini,
motive, glavno i vtorostepenni sy`etni linii, glavni I
vtorostepenni geroi.
Analiz na
podbrano epi~esko proizvedenie:
tema, kompozici],obrazi, ezik i stil.
Analiz na sqvremenno literaturno proizvedenie po
izbor na u~enicite.
Zau~avane
naizust na
na pobrani
otkqsi or
razli~ni `anrove.
Razgovor
vqrhu
film,
teatralno
predstavlenie,
televizionna drama (artist, aktxorsko izkustvo, re`isyra
i re`isxor, tekst i pisatel, muzika i kompozitor).
Ezik i Govorna i pismena kultura
Pr]ka i nepr]ka re~.
Izmen]emi
i
neizmen]emi
~asti
na
re~ta

funkcionalnoto im zna~enie pri ob\uvane. Slovoobrazuvane.

Funkcionalnost
na ~lena/~lenuvaneto v bqlgarski]
ezik.
Sqpostavka
me`du
dialekta i kni`ovni] ezik
vqv
foneti~no i leksikalno otno[enie. Sqstav]ne na dialekten
re~nik (ostareli i dialektni dumi).

42

NAPQTSTVI} ZA OSQ|ESTV}VANE NA PROGRAMATA

Ezik: gramatika i pravopis
o o
o ob\uvane kni`oven .

, . ,
vqzpriema (
), (
).

.
,

. 1. 2.
, ,
,
posledovatelno
eskite , .

,
,
, poso~ena e s : ,
,
,
,
,
,
, , .


.
-
, .


,
.
- po
I VIII .
. , , , , , ,
- V ,

;
,
tite
VIII .
, ,
.
po
II
.
, : II

43

,
, III : .

, (
).
,
, .
,
.
, ,
u~at na kni`ovnata norma, (
- )
, .

, . ,

( ).


,
kloneni] , ,
, .
eni]
.

.

, sa :
-
.
- s
.
- , ..
.
- .
-
.
- , ..
.
-
.
- .
- - na etapite raz
.
-
.
-
.
- .

44

-
.
-
.
,
na ,
,
.
, ,
.. .

.
r
, ,

.

t
,
,
.

,
.
, .
,
.
,

,

. `eski]
,
-, - .

, .. ,
.
,
,
.

, -
,

. ,

,
.

45

.

.
,
,
.
- ,
.

,
,
, , .

:
-
. - ,

.
- izkazi ( t ,
).
-
podrobno.
-
, -
( ).
-
, opoznavaneto.
-
.
- (,
, , , ...).
- ,
, .
-
.
- ;
.
- , ovlad]ni]
, (
).
- ,
( ).

.

, .

46

,
zapoznat ,
. , ,
, .

: , ,
, , .
,
, .. .
i] i] ,
.
Literatura
Vqve`dane na naj-malkite u~enici v sveta na
literaturata, i v ostanalite, taka nar. neliteraturni
tekstove
(popul]rni,
informativni)
predstavl]va
izkly~itelno otgovorna prepodavatelska zada~a. Imenno na
tozi stepen obrazovanie polu~avat se osnovni i ne pomalko zna~itelni znani], umeni] i navici, ot koito do
gol]ma stepen \e zavisi u~eni~eskata literaturna kultura,
no i negovata ob\a kultura, vqrhu ko]to se izgra`da
c]loto obrazovanie na vseki obrazovan ~ovek.
Premahnata e neestestvenata granica me`du oblastite
literature i izvqnklasno ~etene. Taka vsi~ki vidove
tekstove
za
obrabotka
polu~avat
ednakva
te`est.
Literaturata, prednazna~ena za daden klas e pazpredelaena
na literaturni rodove: lirika, epos, drama. Razli~i]ta sa
v
t]hnata
c]lostna
hudo`estvena
ili
informativna
stojnost, koito vli]at na opredeleni metodi~eski re[eni]
( prisposob]vane na ~eteneto kqm vida na teksta,
tqlkuvane na teksta v zavisimost ot negovata vqtre[na
struktura,
vrqzkata
i
grupirovkata
s
opredeleni
sqdqr`ani] po drugi predmetni oblasti gramatika,
pravopis i ezikova kultura i dr.
Tekstovete po literatura predstavl]vat programna
osnova. U~itel]t ima na~alna vqzmoq`nost predlo`enite
tekstove da prisposobi kqm u~ebnite nu`di v svo] klas, no
zadql`itelno tr]bva da ima svoboden izbor ot na[eto
narodno ustno tvor~estvo i t. nar. Literaturni tekstove
kqm programnite iziskvani]
^etene i tqlkuvane na tekst
Osobenostite i delikatnostite na tozi predmeten segment
ne sa tolkova v programiranite sqdqr`ani], kolkoto sa vqv
vqzrastovite vqzmo`nosti na naj-malkite u~enici, dadenite
sqdqr`ani] dobre da se priemat, za da mo`e polu~enite
znani] i umeni] funkcionalno da si slu`at vqv vsi~ki
ostanali u~ebni obsto]telstva. Vqz osnova na tova,
~eteneto i tqlkuvaneto na teksta v na~alnite klasove e

47

vqv funkci] na po-natatq[noto usqvqr[enstvane na glasno

~etene, a sled tova posledovatelno i sistemati~no
vqve`dane v tehnikata na ~etene naum, kakto i usvo]vane
na osnovni pon]ti], otno[eni] i realacii, ko]to sqdqr`a v
sebe si pro~eteni] tekst.
^etene na tekst, predi vsi~ko, na naj-malkite
vqzrastovi grupi imat vsi~ki belezi na pqrvo i osnovno
ovlad]vane na tezi umeni] kato znani], predimno v pqrvi
klas. Osobeno e va`no u~enicite postepenno i funkcionalno
dobre da ovlade]t ~eteneto na glas, koeto v sebe si
sqdqr`a n]koi ot va`nite osobenosti na logi~eskoto ~etene
( izgovor, viso~ina na glasa, pauza, intonacionno
prisposob]vane i dr.), i koeto estestveno \e se stremi
kqm vse po-gol]ma izrazitelnost vqv vtori klas (
naglas]vane, emocionalno prisposob]vane, temp i dr.), s
koeto se po-lesno usvo]va tehnikata na izrazitelnoto
~etene ( treti klas). Sled tova, ot osobena va`nost e
vs]ko ~etene na glas i na vseki u~enik pootdelno, sled
kato e pro~el n]koj tekst, tr]bva ot svoite drugari v
klasa i u~itel] da razbere kakvo e bilo dobro v tova
~etene, kakvo tr]bva da se promeni, za da bqde o\e podobro.
Posledovatelnostta i sistemati~nostta mogat da se
izpolzvat pri osposob]vavaneto na u~enika za ~etene naum.
Tozi na~in v niz[ite klasove predstavl]va slo`en u~eben
proces, ot gledna to~ka na izkusen oformen ~itatel tova
ne izgle`da taka. ^eteneto naum, vsq\nost sqdqr`a redica
slo`ni mislovni dejstvi], koito u~enikqt tr]bva spontanno
da ovladee, a otdelen problem e t. nar. vqtre[en govor.
Zatova pri pove~eto u~enici v pqrvi klas tova ~etene najnapred se izraz]va vqv vid na tiho ~etene ( tiho
mrqnkane),
za
da
pone
po-kqsno
ili
~rez
uporiti
upra`neni] polu~i neobhodimite belezi. Nesqmneno me`du
t]h tr]bva da se iztqknat razli~nite vidove motivaci],
podtikvane i naso~enost, s koito po-lesno se do`iv]va i
razbira teksta, kojto se ~ete, ta ~eteneto naum, ot
metodi~esko
stanovi\e
sqvremennoto
obu~enie
po
literatura, stava neobhodimo uslovie za dobro tqlkuvane
na teksta.
Tqlkuvaneto na tekst v dolnite klasove predstavl]va
izqnredno slo`en i delikaten programen proces. Tekstqt e
osnovno
programno
sqdqr`anie,
kojto
ima
vode\a
i
integraciona rol] v obu~enieto, za\oto okolo sebe si
sqbira opredeleni sqdqr`ani] i ot drugi predmetni
oblasti.
No,
zaradi
vqzrastovite
ograni~eni]
v
tqlkuvaneto i usvo]vaneto na osnovnite strukturi, a
osobeno hudo`estveni faktori na teksta neobhodimo e da se
izraz]t mnogo inventivnosti, sistemati~nosti i uporitosti
pri
osposob]vaneto
na
u~enicite
za
postepenno
zabel]zvane, razpoznavane, a sled tova obrazlo`enie i
spontanno usvo]vane na negovite osnovni predmetnosti.

48

V pqrvi klas tqlkuvaneto na teksta ima izrazitelni

belezi na spontanen i svoboden razgovor s u~enicite za
otnositelni
podrobnosti

prostranstveni,
vremenni,
akcionni s cel da se proveri dali pro~etenoto e
razbrano, t.e. dali e vqv funkci] na aktivni upra`neni],
dobro ~etene na glas i naum. ^rez inventivna motivaci],
podtik i nasqr~vane ( koj, kqde, koga, za\o, kak, s
kakvo, zaradi kakvo, kakvo e radostno, tq`no, sme[no,
interesno, obiknovenno i pr.) na u~enicite se dava
vqzmo`nost
da
vid]t,
zapomn]t,
otkri]t,
naprav]t
sqpostavka, ob]sn]t i analizirat dadeni ne\a, koito
predstavl]vat predmetnost na pro~eteni] tekst.
Vqv vtori klas podhodqt pri tqlkuvane na teksta
po~ti e ednakqv kato i v pqrvi klas, samo ~e iziskvani]ta
po svo] priroda sa pove~e, a programnite sqdqr`ani]
adekvatno
dopqlneni
(
samosto]telno
sqob\avane
na
vpe~atleni] za pro~eteni] tekst, zavzemane na sobstveni
stanovi\a za va`ni ne\a v teksta i ustno obrazlo`enie,
za\ita na takiva stanovi\a, otkrivane i razbirane na
poslanieto v teksta, razpoznavane na otkqsa, zabel]zvane
na harakterni ezikovi stilni pon]ti] i pr.).
U~enicite tr]bva sistemati~no i na dobqr na~in da se
podtikvat kqm vkly~vane v bibliotekata ( u~ili\na,
mestna) formirane na klasova bibloiteka, podgotv]ne na
knigi za izlo`ba, slu[ane i gledane na video zapisi s
hudo`estveno izkazvane (govorene, recitirane) na teksta,
organizirane na sre\i i razgovori s pisateli, literaturni
igri i sqstezani], vodene na dnevnik za pro~eteni knigi (
zaglavie, pisatel, vpe~atlenie, glavni geroi, izbrani
izre~eni], neobiknovenni i interesni dumi i pr.)
formirane na li~na biblioteka, videoteka i tn.
Takqv i na nego podoben metodi~eski podhod na ~etene
i tqlkuvane na teksta, pri koeto osobeno vnimanie tr]bva
da se obqrne na rol]ta na u~enika kato zna~itelen u~eben
faktor
(kolkoto se mo`e po-gol]ma samosto]telnost,
svobodno prou~vane i izraz]vane, da se dade vqzmo`nost na
li~no mnenie) osq\estv]vat se n]koi ot osnovnite na~ala
na sqvremennoto obu~enie po literatura, me`du koito sa
naj-vero]tno postepennoto i osmislenoto vqve`dane na
u~enika v slo`ni] sv]t na literaturnoto hudo`estveno
proizvedenie i planovo obogat]vane, usqvqr[enstvane i
zapazvane na negovata ezikova kultura.
^etene ot III do VIII klas
Tqlkuvane na teksta zasnovava se
na ~eteneto
mu, pre`iv]vaneto i razbiraneto. Pri tova ka~estvoto na
ovlad]vane
na
porqkite
e
napravo
obusloveno
ot
ka~estvenoto
~etene.
Zatova
razli~nite
formi
na
naso~enoto ~etene sa osnovno preduslovie u~enicite
po
vreme na obu~enieto da polu~avat poznani] i s uspeh da

49

se naso~vat v sveta na literaturnoto proizvedenie.

Izrazitelnoto ~etene se poddqr`a sistemati~no s
posto]nno zavi[avane na iziskvani]ta
pri koeto kolkoto
se mo`e pove~e da se izpolzvat sposobnostite na u~enicite
za da se polu~i visoko ka~estvo v umenieto na ~eteneto.
Tezi upra`neni] prove`dat se
po plan
s pre`devremenna
podgotovka
ot strana
i na u~itel] i na u~enicite. V
svo]ta
podgotovka
u~itel]t
predvaritelno
podbira
otgovar]\ tekst i podrobno
razgle`da onezi negovi
strani, koito \e sqotvestvuvat na izrazitelnoto ~etene. V
zavisimost ot
mislovno-emocionalnoto sqdqr`anie na
teksta, u~itel]t zavzema dadeno stanovi\e i prisposob]va
silata, tembqra, ritqma, tempoto, intonaci]ta, pauzite,
logi~eskoto udarenie i zvukovite transformacii spored
obstanovkata. Ot vreme na vreme si slu`i s fono zapisi
na obrazcovo ~etene . Pone`e izrazitelnoto ~etene se
upra`n]va vqrhu predvaritelno analiziran i dobre razbran
tekst, to procesa na uspe[no ovlad]vane i razbirane na
teksta e neobhodima postqpka v podgotovka na u~enicite
za izrazitelno ~etene. V ramkite na
na nposrednite
podgotovki v VI, VII i VIII
klas periodi~eski i otdelno se
nalaizirat psihi~eskite i ezikovo-stilisti~ni faktori
koito iziskvat dadena govorima realizaci]. Pri otdelni
slu~ai u~itel]t zaedno s u~enicite podgotv] tekst za
izrazitelno
~etene
s
predvaritelno
otbel]zvane
na
udarenieto, pauzite , tempoto i zvukovite modulacii.
Izrazitelnoto ~etene se upra`n]va vqrhu razli~ni vidove
tekstove po forma i sqdqr`anie; polzvat se liri~eski,
prozai~ni, dramati~ni tekstove; v stihotvorna i prozai~na
forma v razkazvatelnai
opisatelna forma, v forma na
dialog i monolog. Osobeno vnimanie
se obrq\a
na
emocionalnata
dinami~nost
na
teksta,
na
negovata
dramati~nost, na pisatelskata re~ i re~ta na geroite.
V klasa tr]bva da sa obezpe~eni dadeni uslovi] za
izrazitelno ~etene i kazvane , v klasa da se sqzdade
dobra slu[atelska publika, zainteresovana i
i sposobna
kriti~eski
i obektivno da precen]va ka~estvoto na
izrazitelnoto ~etene i kazvane.
S pomo\ta na audio
zapisi na u~enicite tr]bva da se dade vqzmo`nost da ~u]t
svoeto ~etene i kriti~eski da se otnas]t kqm nego. Na
uroci za razrabotka na literaturno proizvedenie \e se
prilagat opitite po izrazitelno ~etene.
^eteneto
naum
e
naj-produktivna
forma
za
polu~avane na znani], zatova vobu~enieto mu se obrq\a
osobenno
vnimanie..
To
vinagi
e
naso~eno
i
izsledovatelsko;
~rez nego u~enicite se ospoob]vat za
vsekidnevno
polu~avane
na
novi
znani]
i
za
u~ene.Upra`neni]ta po ~etene
napravo se vkly~vat v
ostanalite formi na rabota i vinagi sa vqv funkci] na
polu~avane na znani] i razbirane ne samo na literaturen
tekst, a na vsi~ki dobre obmisleni tekstove. Prilaganeto

50

na tekst- metod v obu~enieto podrazbira tvqrde efektivni

upra`neni] za ovlad]vane na bqrzo- to ~etene naum s
razbirane i doprinas] za razvivane na sposobnostite na
u~enicite da ~etat fleksibilno, da harmonizirat bqrzinata
na ~eteneto s celta na ~eteneto i harakteristikite na
teksta kojto ~etat.
Ka~estvenoto
~etene
naum
se
podtikva
s
predvaritelno naso~vane na u~enicite kqm tekst
i s
davane na sqotvetni zada~i, a sled tova zadql`itelna
proverka
vqrhu
razbirane
na
pro~eteni]
tekst.
Informativnoto, produktivnoto i analiti~noto ~etene najdobre se nasrq~vat sqs samosto]telni izsledovatelski
zada~i, koito na u~enicite se davat v podgotvitelni] etap
za obrabotka na tekst ili za obrabotka na material po
gramatika i pravopis. Po tozi na~in se
podobr]vat
logikata i tempoto na ~etene, a osobeno bqrzinata na
razbirane na pro~eteni] tekst, s koeto u~enicite se
osposob]vat za samosto]telno u~ene. U~enicite ot pogornite klasove se naso~vat kqm beglo ~etene, koeto e
obusloveno ot bqrzinata i istinski pro~eten tekst. To se
sqstoi ot
bqrzo tqrsene na informacii i zna~eni] v
teksta, pri koeto
ne se pro~ete vs]ka duma, s s pogled
se preminava prez teksta i ~ete se s preska~ane (
me`duzaglavi], podzaglavi], pqrvite
redove v ~astite,
uvod , zakly~enie. Pri upra`n]vane na u~enicite v beglo
~etene, predvaritelno se postav]t dadeni zada~i, ( tqrs]t
se
dadeni informacii, svedeni] i pod.), a sled tova se
prover]va ka~estvoto na t]hnoto osq\estv]vane i meri se
vremeto za koeto zada~ite sa realizirani. U~enicite s
beglo ~etene za da si pripomn]t, pregovor]t i zapomn]t se
osposob]vat
da ~etat pod~ertani i po drug na~in
predvaritelno obozna~eni ~asti v teksta
s moliv v
rqka.
Izrazitelno kazvane na zapomneni tekstove i otkqsi v
prozai~na i o stihotvorna forma e zna~itelna forma na
rabota v razvivane na govornata kultura na u~enika.
Ubeditelnoto govorene na tekst e preduslovie za prirodno
i izrazitelno kazvane na stihove. Zatova e `elatelno ot
vreme na vreme
na edin i sq\ ~as
da se upra`n]vat i
sreavn]vat kazvane na tekstove v proza i stih.
Naizust \e se u~at kqsi prozai~ni tekstove (
razkazvane, opisanie, dialog, monolog),
razli~ni vidove
liri~ni stihotvoreni]. Uspehqt na izrazitelnoto kazvane
zna~itelno zavisi ot na~ina na u~ene
i logi~eskoto
usvo]vane na teksta.. Ako se u~i mehani~eski, kakto biva
pon]koga, usvoeni]t avtomatizqm se prenas] i na na~ina
za kazvane. Zatova otdelna zada~a na u~itel] e u~enicite
da privikne na osmisleno i interpretativno u~ene nizust.
Po vreme na upra`neni]ta tr]bva da se
sqzdadat uslovi]
kazvaneto da bqde o~i v o~i, govoritel] da nablydava
liceto na slu[atel] i sqs publikata da svqr`e emocionalen

51

kontakt. Maksimalno vnimanie se posve\ava na govorimi]

ezik s negovite
stojnosti i izrazitelni vqzmo`nosti i
osobeno na prirodnoto povedenie na govoritel].
Tqlkuvane na teksta ot

III do VIII

klas

S obrabotka na teksta
se zapo~va
sled uspe[no
interpretativno
~etene
na
glas
i
~etene
naum.
Literaturnoto proizvedenie se ~ete spored neobhodimostite
i pove~e pqti, vse dokato ne predizvika
dadeni
pre`iv]vani] i vpe~atleni], koito sa neobhodimi za ponatatq[no
zapoznavane i pru~vane na teksta. Razli~ni
formi na
na povtorno i naso~eno ~etene na cqloto
proizvedenie ili na otkqs, zadql`itelno se prilaga pri
obrabotka na liri~ni proizvedeni] i kqsi epi~ni tekstove.
Pri obrabotka na teksta \e se prilagat v pove~eto
slu~ai kombinirani analiti~ni i sinteti~ni podhodi i
stanovi\a.
Kqm literaturnoto proizvedenie se podho`da
kato kqm slo`en i nepovtorim organizqm v kojto vsi~ko e
obusloveno ot pri~inno-sledstveni vrqzki, podtiknato ot
`iznen opit i oformeno s tvor~esko vqobra`enie.
U~enicite tr]bva da svikvat svoite vpe~atleni],
stanovi\a
i sq`deni] za literaturnoto proizvedenie
revnostno
i podrobno da iskazvat s dokazatelstva ot
sami] tekst i taka da se osposob]vat za samosto]telen
izkaz, izsledovatelska dejnost i zavzimane na kriti~eski
stanovi\a kqm proizvolni ocenki i zakly~eni].
U~itel]t
\e
ima
napredvid,
~e
tqlkuvane
na
literaturnoto proizvedenie v osnovnoto u~ili\e, osobeno v
dolnite klasove, e po na~alo
predteoreti~esko i ne e
obusloveno ot
poznavane na profesionalna terminologi]..
Tova oba~e, ne pre~i da i obiknoven razgovor za ~etivo v
dolnite
klasove
bqde
profesionalno
zasnovan
i
realiziran s mnogo
inventivnost i
izsledovatelska
lybopitnost. Po-ka~estveno e proektirane na u~enicite po
dadena hudo`estvena kartinka i kakvi vpe~atleni] i
pre`iv]vani] t] predizvikva vqv vqobra`enieto im. Zatova
o\e ot pqrvi klas u~enicite svikvat da izkazvat svoite
vpe~atleni], ~uvstva, asociacii i misli
predizvikani o
kartinnoto i figurativnoto prilagane na poeti~eski] ezik.
Vqv vsi~ki klasove
obrabotkata na literaturnoto
proizvedenie tr]bva da bqde propita
s re[avane na
problemni vqprosi, koito sa podtiknati ot teksta i
hudo`estvenoto pre`iv]vane. Po tozi na~in \e se stimulira
lybopitstvoto u u~enicite, sqznatelnata aktivnost
i
izsledovatelskata dejnost; vsestranno
\e se opoznae
proizvedenieto i \e se dade vqzmo`nost
na u~enicite za
afirmaci]
v trudovi] proces. Mnogo tekstove, a osobeno
otkqsi ot proizvedeni], v obrazovatelni] proces iziskvat
umestna
lokalizaci],
pon]koga
i
mnogoplastova.
Prisposob]vane na teksta vqv vremenni, prostranstveni i

52

ob\estveno-istori~eski ramki,
davane na neobhodimite
svedeni] za pisatel] i vqznikvane na proizvedenieto,
kakto i
harakterni informacii, koito
predhod]t na
otkqsa vsi~ko tova sa uslovi] bez koito v pove~eto
slu~ai tekstqt ne mo`e da bqde
intenzivno pre`iv]n i
pravilno razbran. Zatova psihologi~eskata realnost ot
ko]to proizlizat temati~ni]
material, motivite, geroite
tr]bva da se predstav]t v podhod]\a forma i v inzi obem,
kojto e neobhodim za pqlnocenno pre`iv]vane
i seriozno
tqlkuvane.
Metodika na obu~enieto po literatura ve~e n]kolko
desetileti] teoreti~eski i prakti~eski
razviva i
posto]nno usqvqr[enstvuva u~itelskoto i u~eni~eskoto
izsledovatelsko,
izobretatelsko i
tvor~esko otno[enie
kqm
literaturno-hudo`estvenoto
proizvedenie..
Literaturata v u~ili\e ne se prepodava i ne se u~i, a se
~ete , usvo]va, s ne] se nasla`dava i za ne] se govori.
Tova sa na~inite ta obu~enieto po literatura raz[ir]va
u~eni~eskite
duhovni
horizonti,
da
razviva
izsledovatelskite i tvor~eskite sposobnosti na u~enicite,
t]hnoto kriti~esko mislene i hudo`estven uset; zasilva i
kultivira
literaturni],
ezikovi]
i
`izneni]
sanzibilitet.
Modernata i sqvremena organizaci] na obu~enie po
maj~in ezik i literatura podrazbira
aktivna rol] na
u~enicite
v
obrazovatelni]
proces.
V
sqvremennoto
obu~enie
po literatura u~enikqt ne tr]bva da bqde
pasiven slu[atel, koto v dadeni momenti \e
prepredade
nau~eni]t material, otnosno prepodavaneto na u~itel],
a deen subekt, kojto izsledovatelski, izobretatelski i
tvor~eski
u~astva
v
prou~vane
na
literaturnohudo`estvenite proizvedeni].
U~eni~eskata dejnost tr]bva vsekidnevno da minava
prez tri rabotni etapi; predi ~asa, po vrema na ~asa i
sled
~asa.
Prez
vsi~ki
etapi
u~enikqt
tr]bva
sistemati~no da svikva
da
po vreme na ~eteneto i
prou~vaneto na proizvedenieto samosto]telno da re[ava
mnogobrojni
vqprosi
i zada~i, koito do gol]ma stepen
emocionalno
i mislovno \e go anga`irat, \e mu
predostav]t
udovolstvie
i
\e
mu
podbud]t
izsledovatelskoto lybopitstvo.Takiva zada~i \e bqdat
silna motivaci] za rabota, koito sa preduslovie da se
osq\estv]t predvidenite interpretativni celi. U~itel]t
tr]bva da postavi zada~i, koito u~enika \e podtikvat da
zabel]zva,
otkriva,
izsledva,
precen]va
i
pravi
zakly~enie.
Rol]ta na u~itel] e v tova
da obmisleno
pomogne na u~enika, taka ~e \e go podtikva i naso~va
pri koeto \e razviva negovite individualni sposobnosti,
kato i adekvatno da ocen]va
zalagani]ta na u~enika i
negovite rezultati vqv vsi~ki formi na dejnost.
Prou~vane na literaturno-hudo`estvenoto proizvedenie

53

v obu~enieto e slo`en proces, kojto zapo~va s podgotovki

na u~itel] i u~enika (motivirane na u~enika za ~etene,
pre`iv]vane i prou~vane na
hudo`estveni] tekst, ~etene,
lokalizaci]
na
hudo`estveni]
tekst,
izsledovatelski
podgotvitelni zada~i)
za tqlkuvane na
proizvedenieto.
Centralni etapi v procesa na prou~avane na literaturnohudo`estvenoto
proizvedenie
v
obu~enieto
sa
metodologi~esko
i
metodi~no
zasnovavane
na
interpretaci]tai nejno razvitie po vreme na ~asa.
V zasnovavaneto i razvivaneto
na
interpretaci]ta
na
literaturno-hudo`estvenoto
proizvedenie
osnovno
metodologi~esko opredelenie
tr]bva da bqde prevqzhodna
naso~enost na interpretaci]ta kqm hudo`estveni] tekst.
Sqvremennata metodika na
obu~enie po literatura ,
sledovatelno
se
opredel]
za
vqtre[no
(imanentno)
izu~avane na hudo`estveni] tekst, oba~e t]
nikak ne
prenebregva
neobhodimata nu`nost
za prilagane i na
izvqntekstovi stanovi\a za da literaturno-hudo`estvenoto
proizvedenie
bqde ka~estveno i seriozno raztqlkuvano.
Pokraj
poso~enite
metodologi~eski
opredeleni],
interpretaci]ta
na
literaturno-hudo`estvenoto
proizvedenie
tr]bva da udovletvori i na iziskvani]ta,
koito j postav] i metodikata na obu~enie po literatura :
da bqde originalna, esteti~eski motivirana, vsestranno
harmonizirana
s
celite
na
obu~enieto
i
poznatite
didakti~eski na~ala, da ima estestvena koherentnost i
posledovatelnost,
a
metodologi~eskite
i
metodi~nite
postqpki
na
vs]ka
otdelna
~ast
pri
inerpretaci]
osq\estv]t edinstvoto me`du analiz i sintez.
Ramkovite
opredeleni]
na
osnovite
na
metodologi~eskata orientaci]
pri interpretaci]ta na
literaturno-hudo`estvenoto
proizvedenie
tr]bva do
gol]ma stepen da bqde naso~ena kqm hudo`estveni] tekst.
Edno ot naj-va`nite na~ala
pri interpretaci]ta na
literaturno-hudo`estvenoto
proizvedenie
e
da
se
udovletvori na iziskvaneto s iz]sn]vaneto na prietite
stojnosti
da se obhvane proizvedenieto izc]lo. Pri
interpretaci]ta
na
literaturno-hudo`estvenoto
proizvedenie obedinitelni
i
sinteti~ni faktori bivat:
hudo`estveno pre`iv]vane, tekstovi c]losti, harakterni
strukturni elementi (tema, motivi, hudo`estveni kartinki,
fabula, sy`et, literaturni obrazi,
porqki, motivacionni
postqpki, kompozici]) formi na kazvane,
ezikovostilisti~ni postqpki i literaturni problemi.
Vqv vseki konkreten slu~aj, sledovatelno, na dobri
esteti~eski, metodologi~eski
i metotodi~ni pri~ini
tr]bva da
se zasnovava
podbora na onezi
stojnostni
faktori kqm koito \e bqde naso~vana
dinamikata na
interpretirane
na
literaturno-hudo`estvenoto
proizvedenie. N]ma
izvestni
i zavinagi otkriti na~ini
~rez koito se navliza v sveta na
vs]ko literaturno-

54

hudo`estvenoto proizvedenie, a tezi na~ini pon]koga sa

razli~ni v podhoda na vs]ko
literaturno-hudo`estvenoto
proizvedenie
- do takava stepen dokolkoto to e
avtonomno, samobitno i nepovtorimo
Literaturni pon]ti]
S literaturnite pon]ti] u~enicite \e se zapozna]t
pri obrabotka na dadeni tekstoe i s pomo\ta
na
retrospektivni] pregled v opita na
~eteneto. Taka
naprimer pri obrabotka na patrioti~no stihotvorenie , pri
koeto \e se napravi kqs pogled
vqrhu dve tri
stihotvoreni] ot sq\i] vid, obraboteni po-rano, \e se
obraboti pon]tieto patrioti~no stihotvorenie i \e se
usvo]vat znani] za tozi vid lirika. Zapoznavane s
metaforata \e bqde izgodno togava, kogato u~enicite v
predvaritelni i predteoreti~eski postqpki sa otkrivali
izrazitelnostta na daden broj metafori~ni kartini.
Funkcionalni pon]ti]
Funkcionalnite pon]ti] ne se obrabotvat otdelno, a
v
procesa
na
obu~enieto
se
poso~va
na
t]hnata
prilo`imost. U~eniite gi spontano usvo]vat v procesa na
rabota v teku\ite informmaii po reme na ~as i s paralelno
prisqstvie na dumata i s ne] obozna~enoto pon]ti]e.
Neobhodimo e
samo u~enicite da se podtikvat
da
privedenite dumi ( kakto i drugi shodni na t]h) razberat,
shvanat i da gi prilo`at v dadeni situacii. Ako, naprimer
se iziskva da se zabele`at obsto]telstvata, koito vli]]t
na povedenieto na n]koj literaturen geroj, u~enikqt
privede tezi obsto]telstva, togava tova e znak, ~e tova
pon]tie i sqotvetnata duma e razbral v pqlnoto j
zna~enie.
Pri ustnoto i pismenoto izraz]vane, me`du drugoto,
\e se prover]va dali u~enicite sa dobre
razbrali i i
pravilno
upotreb]vat
dumite:
pri~ina,
uslovie,
obstanovka, porqka, otno[enie i pod.
Po vreme na
obrabotka na literaturnoto proizvedenie, kakto i v
ramkite na govornite i pismeni upra`neni], \e se iziskva
u~enicite da otkrivat kolkoto se mo`e pove~e osobenosti,
~uvstva, duhovni sqsto]ni] na odelni geroi, pri koeto
tezi dumi se
zapisvat i taka spontano se obogat]va
re~nika s funkcionalni pon]ti].
Funkcionalnite pon]ti] ne tr]bva da se ograni~avat
na dadeni klasove. Vsi~ki u~enici
ot edin klas n]ma da
mogat da usvo]t vsi~ki po Programata predvideni pon]ti]
za tozi klas, no zatova pqk spontano \e usvo]t zna~itelno
koli~estvo pon]ti], koito sa po Programata v gornite
klasove.
Usvo]vaneto
na
funkcionalnite
pon]ti]
e
neprekqsnat preoces vqv vqzpitatelno- obrazovatelnata

55

dejnost, a osq\estv]va se i proverkata v te~enie na

realizaci] na sqdqr`ani]ta po vsi~ki programno-temati~ni
oblasti.
Ezikova k

zada~i
za
realizirane
na
u~ebnite
sqdqr`ani]
na
tazi
oblasti
]sno
pokazvat,
~e
posledovatelnostta vqv vsekidnevnata rabota za razvivane
na u~eni~eskata ezikova kultura e edna ot naj-va`nite
metodi~eski zada~i; tr]bva da se izpitat sposobnostite na
vs]ko dete za govorna komunikaci], ~rez proverki kogato
se zapisvat v u~ili\e. V pqrvi klas decata zapo~vat da
upra`n]vat ezikovata kultura, ~rez razli~ni ustni i
pismeni
upra`neni],
posledovatelno
se
u~at
za
samosto]telno
izraz]vane
na
mislite,
~uvstvata
v
obu~enieto, no i vqv vsi~ki oblasti v u~ili\eto i izvqn
nego, kqdeto ima uslovie za dobra komunikaci] s c]lostno
razbirane. Pravilna artikulaci] na glasovete i grafi~eski
to~na upotreba na pismoto, mestni]t govor da se smeni sqs
standarten kni`oven ezik v govora, ~eteneto i pisaneto;
svobodno
da
prerazkazvat,
opisvat
i
pravilno
da
upotreb]vat nau~enite pravopisni pravila. Raznovidnite
ustni i pismeni upra`neni], koito imat za cel obogat]vane
ne re~nika, ovlad]vane na izre~enieto kato osnovna
govorna kategori] i poso~vane na stilisti~nite stojnosti
na upotreba na ezika pri govorene i pisane i pr.
sa
osnovni u~ebni zada~i pri osq\estv]vaneto na programnite
sqdqr`ani] za ezikova kultura.
Tazi predmetna oblast e malko po-razli~no ustroena v
otno[enie na predi[nite programi. Predi vsi~ko izgradeno
e drugo, po-podhod]\o zaglavie, koeto sq\evremenno e poprosto i po-vseobhvatno ot predi polzvanite termini. Sq\o
taka, preuredena e strukturata na programnite sqdqr`ani],
koito sega sa po-pregledni, sistemati~ni i poznati, bez
povtoreni] i obqrkvane. Vqz osnova na sqvkupnoto na~alno
obu~enie, sq\estvuvat ezikovi nazvani], koito u~enikqt na
tazi vqzrast tr]bva sistemati~no i trajno da usvoi,
zatova
sa
zamisleni
kato
programni
sqdqr`ani]
(iziskvani]). Do t]hnoto trajno i funkcionalno usvo]vane
pqt]t vodi ~rez mnogo raznoobrazni formi na ustni i
pismeni ezikovi izkazvani] na u~enicite, a tova naj-~esto
sa: ezikovi igri, upra`neni], zada~i, testove i t. n.
Naprimer naj-malkite u~enici tr]bva da se osposob]t
samosto]telno i ubeditelno dobre da opisvat onezi `izneni
]vleni],
koito
s
pomo\a
na
ezikovoto
opisvane
(
deskripci]ta) \e bqdat po-poznati ( predmeti, rasteni],
`ivotni, hora, pejza`, interior i pr.). Poradi tova,
opisvaneto kato programno iziskavane ( sqdqr`anie) ]v]va
se vqv vsi~ki ~etiri klasa. Osq\estv]va se kato znanie i
umenie, ~rez upotreba na takiva formi na rabota, koito

56

~rez efikasni, ikonomi~ni i funkcionalni postqpki v

u~ebnata sreda, u~eni~eskata i ezikova kultura \e ]
naprav]t po-trajna i po-dostover~iva. Tova sa govorni
upra`neni], pismeni upra`neni] (ili umela kombinaci] na
govorene i pisane), pismeni raboti, izrazitelno izkazvane
na hudo`estveni tekstove, avtodiktovka i pod. A tova va`i
v po-malka ili v po-glol]ma stepen za vsi~ki ostanali
vidove na u~eni~eskoto ezikovo izraz]vane.
Prerazkazvaneto
na
raznoobrazni
sqdqr`ani]
predstavl]va naj-elementaren na~in na ezikovoto izkazvane
na
u~enika
v
obu~enieto.
I
dokato
v
spomenatite
predvaritelni izsledvani], kakto i v podgotovkite za
usvo]vane na na~alnoto ~etene i reprodukci] na opredeleni
sqdqr`ani] pristqpva svobodno,
ve~e do kra] na tnr.
bukvarno ~etene, dori i po-natatqk tr]bva da se postqpi
po plan, osmisleno i posledovatelno. Predi vsi~ko, tova
ozna~ava predvaritelno da se znae (a tova se poso~va v
operativnite razpredeleni] na u~itel]) koi sqdqr`ani]
u~enikqt \e prerazkazva po vreme na obu~enieto. Tehni]t
podbor tr]bva da obhva\a ne samo tekstove, i ne samo tezi
ot ~itankata, no i ot drugi izto~nici (pe~at, teatqr,
film, radio i televizi] i pod.). Sled tova u~enicite
tr]bva
navreme
da
bqdat
motivirani,
podtikvani
i
naso~vani na tozi vid ezikovo izraz]vane, a tova zna~i da
im se dade vqzmo`nost samosto]telno da se podgotv]t za
prerazkazvane,
no
v
koeto
sq\evremenno
\e
bqdat
integrirani i dadeni programni iziskvani]. Sled tova,
tr]bva
se
vnimava
da
se
prerazkazvat
samo
tezi
sqdqr`ani], koito sa analizirani i za koito ve~e e
govoreno s u~enicite. Nakra], i prerazkazvaneto, i vsi~ki
vidove na u~eni~eskoto izraz]vane, tr]bva da se ocen]vat
(naj-dobre v paralelkata i s u~astie na vsi~ki u~enici i
s podkrepa na u~itel].
Govoreneto v sravnenie s prerazkazvaneto e po-slo`na
forma na ezikovo izraz]vane na u~enika, pone`e dokato
prerazkazvaneto
e
predi
vsi~ko
reprodukci]
na
pro~etenoto,
izslu[anoto
i
vid]noto
sqdqr`anie,
govoreneto predstavl]va osoben vid tvor~estvo, koeto se
krepi na onova koeto u~enikqt e pre`iv]l ili proizvel v
svo]ta tvor~eska fantazi]. Zatova govoreneto tqrsi osoben
intelektualen trud i ezikovo ustrojstvo. Poradi koeto
u~enikqt e vsestranno anga`iran: v podbora na temite i
tehnite podrobnosti, v komponiraneto na podbrani detajli
i v na~ina na ezikovoto izobraz]vane na vsi~ki strukturni
elementi na razkaza. Taka naprimer v stqpitelnite
razgovori za doma[nite i divite `ivotni, pri obrabotvane
na basn], ko]to se ~ete i tqlkuva n]ma da dade `elanite
rezultati na nivo na uvodni govorni dejnosti, ako tezi
`ivotni se samoklasificirat po poznati priznaci, imenuvat
ili samoizbro]vat. Oba~e svobodnoto razkazvane za n]koi
neobiknovenni, interesni, no realni i individualni sre\i

57

na u~enika s `ivotni, pri koito e izpitan strah, radost,

iznenada, vqodu[evlenie i tn. - \e sqzdade sq\inska
izsledovatelska atmosfera v ~asa. Govoreneto pqk, kolkoto
i da e predizvikatelno vqv vsi~ki svoi segmenti za
ezikovo izkazvane na malkite u~enici pqrvona~alno tr]bva
da se realizira kato ~ast ot [irok u~eben kontekst, v
kojto sqotnositelno i funkcionalno \e se namer]t i drugi
formi na ezikovo izraz]vane, a osobeno opisvaneto.
Opisvaneto e naj-slo`ni]t vid na ezikovoto izkazvane
za u~enicite. To e v po-malka ili v po-gol]ma stepen
zastqpeno
v
vsekidnevni]
govor,
zatova
za\oto
e
neobhodimo za ]sna predstava na sq\estveni otno[eni]
me`du predmetite, sq\estvata i ne\ata i drugite ]vleni]
vqv vsekidnevni] `ivot. Za prerazkazvaneto v osnovata e
opredeleno sqdqr`anie, za govoreneto e n]koe sqbitie,
pre`iv]vane, dokato za opisvaneto ne sa neobhodimi n]koi
otdelni uslovi], no te se izpolzvat kogato ima dostqp s
]vleni]ta, koito vqv vsekidnevnata ezikova komunikaci]
mogat da obqrnat vnimanie na sebe si. No poradi brojnite
vqzrastovi ograni~eni] v rabotata s malkite u~enici za
tozi vid ezikova komunikaci] tr]bva da se pristqpi
osobeno otgovorno i osobeno da se spazvat principite na
obu~enieto i etapnostta pri iziskvani]ta: u~enicite da se
osposob]t da gledat vnimatelno, da otkrivat, nablydavat i
podre`dat, a sled tova tazi dadena predmetnost mislovno
i ezikovo da oform]t. Sq\o taka, u~enicite ot tova
vqzrastovo ravni\e tr]bva da se podtikvat i nasqr~avat ot
slo`ni] proces na opisvaneto naj-napred da ovlade]t
n]kolko ob\i mesta, s koito mogat da si slu`at dokato ne
se osposob]t za samosto]telen i individualen dostqp na
tazi iziskvatelna ezikova forma. V tozi smisql tr]bva da
svikvat da lokalizirat onova, koeto opisvat (vqv vremeto,
v prostranstvoto, s pri~ina), da zabel]zvat, da otdel]t i
oform]t harakterni svojstva i da zaemat svoe stanovi\e
kqm nablydavanata predmetnost.. Sq\o taka neobhodima e
dostoverna
precenka
na
planiranite
upra`neni]
pri
opisvaneto s naso~enost podtikvane v otno[enie na onezi
upra`neni],
v
koito
mo`e
da
dojde
do
izra`enie
samosto]telnostta i individualnostta na u~enika. Pone`e
opisvaneto mnogo ~esto se svqrzva s ~etene i tqlkuvane na
tekst (osobeno literaturno hudo`estven tekst), neobhodimo
e posto]nno da se naso~va vnimanieto na u~enika vqrhu
onezi mesta v takiva tekstove, koito izobilstvat s
elementi na opisanie, a osobeno
kogato se opisvat
predmeti, interier, rasteni] i `ivotni, literaturni
obrazi, pejza` i pod., pone`e tova sa naj-dobri obrazci
za spontanno usvo]vane na opisvaneto kato trajno umenie v
ezikovoto ob\uvane. Pone`e za opisvaneto e neobhodim pogol]m i misloven trud i pove~e vreme za osq\estv]vane na
pove~e zamisli predimstvo tr]bva da se dade na
pismenata pred ustnata forma na opisvane. Ostanalite ob\i

58

metodi~ni podhodi na tazi va`na forma na ezikovo

izraz]vane sq\i sa ili shodni kakto i pri prerazkazvaneto
i govoreneto.
Ustnite i pismenite upra`neni], kakto i imeto govori
zamisleni sa kato dopqlnenie na osnovnite formi na
ezikovoto izraz]vane, kato se zapo~ne ot naj-prostite (
izgovor na glasove i prepisvane na dumi) prez po-slo`ni (
leksikalni, semanti~ni, sintakti~ni upra`neni], drugi
upra`neni] za ovlad]vane na pravilen govor i pisane), do
naj-slo`nite ( doma[ni pismeni zada~i i t]hnoto ~etene i
vsestranno ocen]vane v ~as). Vs]ko ot tezi programirani
upra`neni] zaplanuva se i osq\estv]va v onzi u~eben
kontekst, v kojto e nu`no funkcionalno usvo]vane na
dadeni ezikovi ]vleni] ili zatvqrd]vani], povtoreni],
sistematizaci] na znani] i prilo`eni] na tezi znani] v
dadena ezikova situaci]. Tova ozna~ava po princip, ~e
vsi~ki tezi i na t]h podobni upra`neni] ne se realizirat
na otdelni u~ebni ~asove, no se zaplanuvat zaedno s
osnovnite formi na ezikovoto izraz]vane (prerazkazvane,
govorene, opisvane) ili s dadeni programni sqdqr`ani] na
ostanalite predmetni oblasti (~etene i tqlkuvane na
tekst, gramatika i pravopis, osnovi na ~etene i pisane).
DOPQLNITELNO

OBU^ENIE

Dopqlnitelno obu~enie se organizira za u~enici,

koito poradi obektivni
pri~ini
povreme
na redovnoto
obu~enie ne usp]vat da
postignat zavidni rezultati po
dadedni programni oblasti.
V zavisimost ot utvqrdenite nedostatqci v znani]ta
na u~enicite prepodavatel]t
oform] grupi s koito
prove`da dopqlnitelno obu~enie. Naprimer grupa u~enici s
nedostatq~ni znani] po ~etene, po fonetika i pravopis, po
morfologi], po analiz na literaturnoto proizvedenie, po
ustno i pismeno izraz]vane i pod. Vqz osnova na predi[ni
prou~vani] za vs]ka grupa se
sqstav] otdelen plan za
rabota i prilaga
se
dadena forma
na rabota:
samosto]telna,
grupova, rabota s
testove, rabota s
nagledni sredstva i pod. Tuk osobeno zna~enie imat
stimulira\ite
sredstva: pohvali,
nagradi, polo`itelni
bele`ki .Dopqlnitelnoto obu~enie se prove`da v te~enie na
c]lata u~ebna godina, t.e. vednaga kato se zabele`i, ~e
grupa u~enici ne sa v sqsto]nie da ovlade]t
dadeni
programni sqdqr`ani]. Sled kato ovlade]t dadeni programni
sqdqr`ani]
takiva
u~enici
se
osvobo`davat
ot
dopqlnitelno obu~enie, no se sled]t
i po-natatqk da ne
izostavat v ovlad]vaneto na u~ebni] material, kato im se
davat diferencirani zada~i i upra`neni].
Svobodno-izbiraema

programa

59

Svobodno-izbiraemata
programa
/dobavq~no
obu~enie/ se organizira za u~enici ot 4. do 8. klas
s
povi[eni
sposobnosti i
zasileni vle~eni]
za
obu~enieto
po bqlgarski ezik, t.e.
da raz[ir]t i
zadqlbo~at
znani]ta po vsi~ki ili otdelni programni
oblasti ot redovnoto obu~enie. Tova sa u~enici, koito
pro]v]vat
povi[eno interesovanie o\e ot pqrvi klas, a
sq\ite
se
sled]t
i
nablydavat
ot
u~itelite
i
profesionalnata slu`ba v u~ili\eto.
Svobodno-izbiraemata programa
se prove`da s
edin u~eben ~as sedmi~no v te~enie na u~ebnata godina.
Rabotata s tezi u~enici ne tr]bva
da prekqsva prez
u~ebnata godina. Ako, pqk se raboti periodi~eski, tr]bva
prez c]lata u~ebna godina da se nasqr~vat tezi u~enici v
drugi formi:
individualna rabota, rabota v sekcii i
kqr`oci.
Svobodno-izbiraemata programa
aktivira i
nasqr~va
u~enicite
za
samosto]telna
rabota,
samoobrazovanie, razviva t]hanta me~ta i nasrq~va gi za
samosto]telno polzvane na razli~ni izvori na znani]. Pod
rqkovodstvoto na u~itel] u~enicite v tozi vid obu~enie
slu`at si samosto]telno s
literaturna i neliteraturna
u~ebna materi], a svoite proizvedeni]: usmeni, pismeni,
prakti~eski
predstav]t
na klasa, u~ili\eto i
ob\estvenostta.
Polu~enite znani] i umeni] u~enicite
polzvat v redovnoto si obu~enie , v sekcii i kqr`oci, v
u~astie na konkursi. Sq\ite trbva da bqdat stimulirani s
pohvali, nagradi, stipendii.
Zabel]zvane i otdel]ne na daroviti u~enici se
pravi na pqrvo m]sto ot u~itel] po bqlgarski ezik i
literature, kakto i ot drugite prepodavateli i ot
profesionalnata
slu`ba v u~ili\eto.
U~itel]t pravi
orientacionna programa za rabota s tezi u~enici. T] mo`e
da ne obhva\a
c]lata
u~ebnata
programa,
a samo
otdelni
segmenti ot dadeni oblasti, v zavisimost ot
interesovani]ta na u~enicite.
Svobodno-izbiraemata programa
mo`e da se
realizira kato individualna i grupova za edin ili pove~e
klasove. Grupite s te~enie na vremeto mogat da se
promen]t: dopqlvat, namal]vat i pr. v zavisimost ot
interesovani]ta na u~enicite.
Rol]ta na prepodavatel] po bqlgarski ezik i
literature
pri
prove`dane
na
svobodno-izbiraemata
programa e specifi~na. V tozi proces toj ima rol]ta na
sqtrudnik, kojto profesionalno naso~va
rabotata na
otdelni u~enici ili grupa. Otno[eni]ta pome`du im sa na
fona na doverie, razbiratelstvo i uva`enie.

MAGYAR NYELV S IRODALOM

60

A tantrgy tantsnak cljai

Az 5. osztlyban a magyar nyelv tantsnak clja, hogy a tanulk
elemi szinten megismerjk a mai magyar nyelv rendszert, s a nyelvhasznlatban
alkalmazzk a megszerzett ismereteket.
Az anyanyelv rendszert s a nyelvi normkat gy kell megismertetni
a tanulkkal, hogy rendeltetsszeren tudjk alkalmazni nyelvi ismereteiket a
kommunikciban, hogy megnyilatkozsaikban kifejlesszk az egyni mondanival
(beszmol, vlemny) s a kzssgi let prbeszdeibe (beszlgets,
megbeszls, vita) val bekapcsolds a kpessgt. Tudatostani kell a tanulban,
hogy a nyelv l, sszefgg rendszer, melynek elemei egymsra plnek.
Mindezek helyes alkalmazshoz szksgk van arra is, hogy
megismerjk azoknak a segdknyveknek hasznlatt, amelyek a helyesrsban,
valamint a vlasztkos kifejezsben eligaztjk.
A tanulk a nyelvi vltozsokat (rvid) irodalmi alkotsok
elemzsvel fedezzk fel, ismerjk meg nyelvnk sajtossgait a kzmondsok,
szlsok, szlligk segtsgvel, s ezltal tanuljk meg polni anyanyelvket,
rezzenek felelssget irnta, de ugyanakkor tiszteljk, becsljk msok anyanyelvt
is.
A tanulk a mai nyelvhasznlatban figyeljenek fel a helytelen
megfogalmazsokra (vilghl, SMS-nyelv).
Ismerjk meg az informci szerzshez legszksgesebb
forrsokat (televzi, rdi, nyomtatott sajt, vilghl, kziknyvek), valamint
maguk is kreljanak: hrt, ismeretterjeszt szveget.
Mindezekkel az ismeretekkel fejlesztjk a tanulk rsbeli s
szbeli kifejezkszsgt, valamint kialaktjuk annak ignyt, hogy felhasznlja s
alkalmazza azokat az ismereteket, melyeket az irodalom ltal szerez.
A npkltszeti tananyagnak az a clja, hogy a tanulk
ismerjk meg a szbeli irodalmat, a magyar np sajtos kpzeletvilgt, ugyanakkor
mutassunk r a klnbz npkltszeti alkotsok azonos vagy hasonl elemeire a
klnbz npek kltszetben.
Az irodalmi-npkltszeti, mkltszeti, ismeretterjeszt s
publicisztikai mvek megismertetsvel, rtelmezsvel, megszerettetsvel, valamint
ms mvszetek (zene, kpzmvszet, film) bemutatsval alaktsuk ki a mvszi
szp irnti ignyt a tanulkban.
V. osztly
Operatv (gyakorlati) feladatok
a nyelvtani szablyok, fogalmak gyakorlat szintjn trtn
elsajttsa;
az eddig megszerzett helyesrsi ismeretek elmlytse, s j
nyelvtani ismeretek elsajttsa;
nll beszmol, vlemny kialaktsa az irodalmi
mvekrl, valamint a gyermeksajt szvegeirl, gyermekmsorokrl, eladsokrl;
nll vlemnyalkots, valamint a nzpont megvdsnek
kpessge;
a sztrak s lexikonok hasznlata;

61

a npkltszeti s mkltszeti alkotsok klnbz mfajainak s

ezek
sajtossgainak megismertetse;
irodalomelmleti ismereteik bvtse;
a magyar np mltjnak feltrsa irodalmi alkotsokon keresztl;
a Vajdasgban l npek s nemzeti kisebbsgek irodalmi
alkotsainak, szoksainak s hagyomnyainak megismerse s tisztelse;
kapcsolat az irodalmi lmnyek s ms mvszeti gak kztt;
a beszd- s rskszsg, valamint az nellenrzs fejlesztse.

A TANTERV TARTALMA
I. NYELVTAN (vi raszm 66)
Az als tagozatban tanult nyelvtani tananyag ismtlse (4 ra)
A mondat (14 ra: 4 mondatrl+6 bvtmnyek+4 gyakorlat, ellenrzs)
Az elz vekben a mondatok minsgrl, tartalmrl s szerkezetrl tanultak
ismtlse s gyakorlsa szban s rsban. Az rsjelek helyes hasznlatnak, az
egyszer s sszetett mondatnak a felismerse.
A mondat f rszeit, az alanyt s az lltmnyt jratrgyaljk s elmlytik, a
bvtmnyek kzl pedig a trgyat, a hely-, id- s mdhatrozt, valamint a
minsg- s mennyisgjelzt. j anyagknt dolgozzk fel a birtokos jelzt.
Gyakorlataikban mondatbvtseket, mondatszktseket vgeznek, a szveget
mondatokra tagoljk. Gondolataikat rsban s szban is szabatosan, vilgosan
fogalmazzk meg.
A szavak hangalakja s jelentse s a szavak szerkezete (14 ra: 6 hangalak s
jelents+2gyakorlat, ellenrzs, 4 szszerkezet+2 gyakorls, ellenrzs)
Az egyjelents s tbbjelents szavak felismerse (azonos alak, rokon rtelm
szavak, hangutnz s hangulatfest szk, ellenttes jelents szavak), a szavak
szerkezete (egyszer s sszetett szavak). Helyesrsi gyakorlatok a toldalkok
megnevezsvel (kpz, jel, rag). A toldalkok kzl csak az alaptpusokat tanuljk
meg a tanulk.
Kpz:
-i, -sg/-sg, -/-.
Jel:
kzp- s felsfok jele: -bb, mlt id jele: -t, -tt, a tbbes szm jele: -k, felszlt
md jele: -j, feltteles md jele: -na/-ne, -n/-n.
Rag:
trgy-, birtokos-, id-, md- s helyhatroz ragok.
A szt s toldalk hatrnak felismerse s a kthang(z) megnevezse. Helyesrsi
gyakorlatok: a toldalkos szavak helyesrsra.

62

A hangok s betk (24 ra: 8 magnhangzk+8 mssalhangzk+4 gyakorls+2

helyesrs, ellen.)
A beszdhang keletkezse, a legfontosabb hangkpz szervek. Beszdhangjaink s
betink: a magyar bc s a betrend. A hangok felosztsa: magnhangzk s
mssalhangzk.
A magnhangzkrl: rvid-hossz, magas-mly magnhangzk. A magnhangzk
illeszkedse, helyesrsi s helyes ejtsi gyakorlatok.
Mssalhangzk: a rvid-hossz, zngs s zngtlen mssalhangzk felismerse. A
mssalhangzk egyms mell kerlsekor ltrejv hangtani vltozsok-hasonulsok
(teljes s rszleges hasonuls, sszeolvads, rvidls s kiess) felismerse a
szavakban, ezek felismerse rvn a helyesrs megerstse. Az egysg keretn bell
a j hang ktfle jellsre vonatkoz helyesrsi gyakorlatok. A magyar helyesrs
ngy alapelvnek sszegz, tmazr ismertetse.
A sajt (6 ra)
A hr fogalmnak s jelentsgnek megismerse. A mdia: nyomtatott sajt,
televzi, rdi, vilghl.
A tanulk figyeljk meg a kor technikai fejldsnek nyelvi vetleteit a vilghln,
valamint az SMS-ek nyelvt, rvidtseit.
Flvi s v vgi sszefoglalsok+4 ra
HELYESRS
A tanulk szerkezetileg helyes mondatokat alkossanak, ismerjk a mondatvgi
rsjeleket, valamint az sszetett mondatok tagolst.
A magyar helyesrs alapelveit kvetve gyakorlatokkal erstsk meg a
helyesrsukat.
A szavakhoz helyesen kapcsoljk a toldalkokat, klnbztessk meg a zngs s
zngtlen mssalhangzkat. Vgezzenek sztkeressi gyakorlatokat nhny gyakori
hasonuls megfigyeltetsvel.
Gyakoroljk a rgies rs tulajdonnevek helyes ejtst s rst, valamint a j hang
ktfle jellst.
Gyakoroljk az elvlaszts szablyait.
A nyelvtani szablyok felismersig szvegeken alkalmazott gyakorlatokkal jussanak
el.
NYELVHELYESSG
Az egyes mondatfajtk helyes kiejtse. A hossz s rvid hangok (mssalhangzk s
magnhangzk) helyes ejtse (gyakorlatok).
Nyelvnk rksgeinek hasznlata szban s rsban (szlsok, kzmondsok,
szlligk).
II. IRODALOM
1.

(vi raszm: 116 ra)

63

NPKLTSZET
Ktelez irodalmi olvasmnyok
Kmves Kelemenn (npballada)
Szent Szva (Jung Kroly fordtsa)
Tndrszp Ilona s rgylus
H. C. Andersen: A teskanna
Grimm: Holle any
Mszly Mikls: Trfs mese (mmese)
A vilg keletkezse (bibliai trtnet) ismeretterjeszt szveg
Vlaszthat irodalmi olvasmnyok
Megizentem (npdal) Bartk Bla gyjtse
gy tetszik, hogy (npdal) Kodly Zoltn gyjtse
Mtys kirly meg a cskai fldesr / Szkk vltozott Juliska
(Penavin Olga gyjtse)
Fehrlfia
Dmtr Sndor: A mese s a hiedelemvilg kapcsolatrl (rszletek)
Az Ezeregyjszaka legszebb mesibl: Az kr s a szamr / A halsz
s a szellem
Pilinszky Jnos: A nap szletse (rszlet)
A tordai hasadk (npmonda)
A csodaszarvas (monda)
Kata, Bara, Mara (monda)
Kalevala: A vilg keletkezse
Daidalosz s Ikarosz (grg mtosz)
2.
PETFI SNDOR
Ktelez irodalmi olvasmnyok
Szlfldemen
Illys Gyula: Petfi Sndor (rszletek, fknt dikveibl)
Arany Lacinak
Arany s Petfi levelezsbl (rszlet)
A ngykrs szekr
Vlaszthat irodalmi olvasmnyok
n
Istvn csmhez
Kt vndor
Diszntorban
Apm mestersge, s az enym
Reszket a bokor
Pat Pl r
Szeretlek kedvesem
A termszet vadvirga
A mrciusi ifjak
Kosztolnyi Dezs: Petfi Sndorka

64

3.
LRAI SZVEGEK
Ktelez lrai alkotsok:
Kosztolnyi Dezs: Mostan sznes tintkrl lmodom
Fehr Ferenc: Sznes vers
Arany Jnos: Csaldi kr
Weres Sndor: Ballada hrom falevlrl
Nemes Nagy gnes: Tavaszi felhk
Nagy Lszl: Csodafi-szarvas
Domonkos Istvn: Nha gy, nha gy
Tari Istvn: Amikor a villmnak szaga volt
Vlaszthat lrai alkotsok:
Domonkos Istvn: Bizonytvnyom / S.O.S.
Tth rpd: Lng
Kosztolnyi Dezs: Nyrfa / Este, este/ Tli alkony
Kerk Imre: Tavasz a pusztn
Knydi Sndor: Szarvas-itat
Weres Sndor: Egrrgta mese / Flemle
Ingrid Sjstrand: Ha volna apukm
Mina Jntti: Szeretnk valakit
Tari Istvn: Ablakomban
Miron Budinszki: Pkok
Duan Radovi: Az llatkert cm ciklusbl
4.
EPIKAI SZVEGEK
Ktelez epikai alkotsok:
Tersnszky Jzsi Jen: kombkom tanr r (rszlet)
Grdonyi Gza: Apm
Knydi Sndor: Kenyrmadr
Karinthy Frigyes: Rhg az egsz osztly
Nmeth Istvn: Falirk
Lzr Ervin: Szegny Dzsoni s rnika (rszlet)
Mra Ferenc: A csal
Csth Gza: Szombat este
Vlaszthat epikai alkotsok:
Gyurkovics Tibor: A tanr r notesza
Paula Fox: Majom-sziget (rszlet)
Anne Fine: A kilencedik felhn (rszlet)
Domonkos Istvn: Via Italia! (rszlet)
Mirnics Zsuzsa: rskz 12 (rszlet)
Mesejtk:

65

Benedek Elek: A fldesr s az rdg

5.
HZI OLVASMNY
Ktelez hzi olvasmny:
Petfi Sndor: Jnos vitz
Antoine de Saint-Exupry: A kis herceg
Csorba BlaKontra Ferenc: Szlrdg s ms mesk
Ajnlott hzi olvasmny:
Lengyel Dnes: Rgi magyar mondk
Volt egyszer egy...
Janikovszky va: gig r f
Kntor Zsuzsa: Felvtel indul/ Osztlykp
Astrid Lindgren: Juharfalvi Emil/Juharfalvi Emil jabb csnyei /
Harisnys Pippi
Mndy Ivn: Csutak sznre lp / Csutak s a szrke l
Lzr Ervin: Berzsin s Dideki / Szegny Dzsoni s rnika
Macskamenyasszony hatron tli magyar npmesk s mondk
Erich Kstner: A repl osztly / Emil s a detektvek
Varr Dniel: Tl a Maszat-hegyen
Szijj Ferenc: Szuromberek kirlyfi
Bks Pl: A ktbalkezes varzsl
Luis Sachar: Stanley, a szerencse fia
Ren Goscihny: A kis Nicolas
Jules Verne: Ktvi vakci
6.
IRODALOMELMLETI ISMERETEK:
mkltszet-npkltszet;
rm, ritmus;
szabadvers,
mnemek: lra, epika, drma;
a prbeszd;
lersok (tj-, szemly-, trgylers);
megszemlyests, hasonlat, klti jelz;
az elbeszls szerkezeti egysgei;
a npmese jellemzi;
az rsmvek kls formjuk szerint przai vagy verses alkotsok;
mfaji ismeretek: dal, tjler kltemny, ballada, mese, monda, mtosz,
elbeszls, regny, levl, mesejtk.
III. KIFEJEZKSZSG
A szbeli kifejezkszsg fejlesztse

66

Esemnyek s lmnyek idrendi sorrendben trtn elmondsa

kzs, illetve egyni vzlat alapjn. A termszetben lev trgyak s jelensgek, a
mozgsban lev llatok s szemlyek bemutatsa.
Sikeresebb irodalmi portrk s a megrsukhoz felhasznlt nyelvi
kifejezeszkzk szrevtele. A kzvetlen krnyezetbl vlasztott egyn bemutatsa.
Mondjk el a tanulk rvidebb szvegek tartalmt, szem eltt
tartva az esemny idrendjt s mozzanatait (bevezets, a cselekmny kezdete, a
cselekmnymozzanatok kiemelse, a tetpont s a befejezs).
A szbeli elbeszls gyakorlsa: film, tvads, szabadon
vlasztott dinamikus jelenetek elmondsa.
A nyelvi-stilisztikai kifejezeszkzk megfigyeltetse a ler
jelleg rszletekben (versben s przban egyarnt).

Az rsbeli kifejezkszsg fejlesztse (kb. 24 ra)

nll elbeszl fogalmazs ksztse a tanult nyelvi s helyesrsi
tudnivalk alkalmazsval, felhasznlva az anyaggyjts mdjait.
nll vzlatkszts elolvasott irodalmi vagy ismeretterjeszt
szvegrl.
Krdsek s rsbeli vlaszok megfogalmazsa a tanult
olvasmnyok, megnzett filmek, sznhzi eladsok, meghallgatott zenemvek alapjn.
Szvegszerkeszts: elbeszls, lers, levl.
lmnybeszmol kzsen elksztett vzlat alapjn, klns tekintettel a prbeszd helyes alkalmazsra.
A lers gyakoroltatsa megadott vzlat alapjn (a falu tlen, az n
szobm, a gymlcss tavasszal, a rt).
A fogalmazsi ismeretek tovbbi gyakorlsa (a tma
meghatrozsa, az anyag kivlasztsa s elrendezse, a legfontosabb szerkezeti rszek megjellse s az anyag szerkezeti rszek szerinti csoportostsa).
Megjegyzs:
Az els s a msodik flv folyamn a tanulk kt-kt iskolai
dolgozatot rnak (egy rn rjk, kt rn javtjk). A hzi feladatok szma
fogalmazsbl a tanv folyamn 8, melyeket az rn elemeznek.
A MEGVALSTS MDJA-TANTERVI UTASTS
Az 5. osztlyos tanterv magba foglalja a Magyar nyelv s
irodalom tantrgy oktatsi cljait, operatv feladatait, vrhat eredmnyeit. A tanterv
klnvlasztja az irodalom s nyelvtan feladatrendszert. Ez nem jelenti az egysges
kapcsolat gyengtst nyelvtan s irodalom kztt, csak lehetv teszi a konkrtabb s
rszletezbb feladatok ismertetst.
A nyelvtan tantsa egy egysges folyamat az ltalnos iskolai
tantsban. 5. osztlyban folytatjuk az als osztlyokban szerzett nyelvi ismeretek
bvtst s rendszerezst. A nyelvtani meghatrozsok s helyesrsi szablyok
megtantsa nem cl, hanem eszkz a tanulk logikus gondolkodsnak, szbeli s
rsbeli kifejezkszsgnek, valamint helyesrsi kszsgnek fejlesztsre.

67

A nyelvtants feladatnak megvalstsa rdekben szilrd

ismereteket kell nyjtanunk a ler nyelvtan egyes elemeirl s rendszernek alapvet
sajtossgairl. Biztostanunk kell az ismereteknek kszsgg val alakulst. A
mondatnak, a sznak s a hangnak: a nyelv hrom egysgnek sszevetsvel trnk
t a beszdhangok rszletes feldolgozsra.
Az als tagozatban elsajttott nyelvtani anyag j ismeretekkel bvl: a
mondattani ismereteiket a birtokos jelzvel, valamint a mdhatrozval egsztjk ki.
Sztanbl: a szavak hangalakjval s jelentsvel rszletesebben foglalkozik a
tanterv, valamint rendszerezi a toldalkok fajtit. A hangtani tananyag az eddigi
ismeretek rendszerezse mellett, a mssalhangzk egymsra hatsval foglalkozik
rszletesen. j tananyagknt jelenik meg a sajt nyelve, amely a medializlds j
tjait trja fel. A feladatsorok a szablyok, trvnyszersgek nll felismerst,
rsban s beszdben trtn helyes hasznlatt kell, hogy elsegtsk. A logikus
gondolkods fejlesztsnek elengedhetetlen felttele, hogy minden absztrakt ismeret
szoros kapcsolatban legyen a valsggal. A nyelvet, mint l, s vltoz jelensget
vizsgltassuk tanulkkal. A nyelvtan tantsnak lnyege, a szvegeken trtn
gyakorls: a tanulk maguk ismerik fel a szablyokat a pldasorok alapjn.
A helyesrs szervesen bepl a tananyagba. Ahhoz, hogy a tanulk a
kszsg fokn alkalmazzk a helyesrsi szablyokat, szksges, hogy a helyesrsi
szempontbl legfontosabb fogalmakat biztosan felismerjk. A tanulk folyamatosan
gyakoroljk az rsjelek helyes hasznlatt, az sszetett szavak helyesrst, a
toldalkok helyes kapcsolst a szthz, a hangtrvnyeken keresztl. A
magnhangzk illeszkedse, helyes ejtsi- s rsi gyakorlatok a hossz- s rvid
magnhangzknl. A tananyag tovbb gyakoroltatja a j hang ktfle jellst,
valamint a rgies rs csaldnevek helyesrst s toldalkolst. A magyar
helyesrs alapelvei is megjelennek a gyakorlatok sorban, rmutatsknt a
szablyokra: kiejts elve, egyszersts elve, hagyomny elve s a szelemzs elve.
Az irodalom tanterve ktplus. Egyrszt a npkltszeti
alkotsokat trgyalja, msrszt a mfaji gazdagsgot mutatja be. Az irodalmi
olvasmnyokat a npkltszet tartja egysgben, azzal, hogy a mkltszetet is
tszjk szlsokkal, kzmondsokkal, trtnetekkel, amelyek npszoksokhoz
kapcsoldnak.
Az ajnlott szvegekbl a tanr vlasztja ki a feldolgozsra kerl
olvasmnyokat, s kiegsztheti ms szvegekkel is (meskkel, elbeszlsekkel,
mitolgiai szvegekkel, versekkel, dramatizlt szvegekkel, amelyek eladsra
alkalmasak), ezeket az olvasmnyokat javasolhatjk a tanulk is. Az nnepekhez
(karcsony, hsvt) kapcsold helyi szoksok megbeszlse, gyjtse is szerepeljen
a tananyagban. A tanulk ltalnos mveltsgnek fejlesztse cljbl lnyeges ms
trgyak kapcsolsa a nprajzi tananyaghoz (trtnelem, kpz- s zenemvszet,
informatika-ismeretszerzs), valamint az interaktv oktats kialaktsa az iskola s
ms intzmnyek kztt (mzeumltogats, killtsok s sznhzi eladsok
megtekintse, jelenlt a telepls kulturlis letben).
A npkltszeti olvasmnyokat kveten Petfi Sndor mveivel
foglalkozik a tanterv rszletesebben. Az a clja a sokoldal bemutatsnak, hogy a
tanulk ne csak egy alkotson keresztl ismerjk meg irodalmunk kiemelked
alkotit, hanem mveik olvassval egy kpet tudjanak kialaktani rluk.
A lrai mvek soksznsge lehetv teszi a verstani ismeretek
gazdagtst: a rm, szabad vers, lersok, megszemlyests, hasonlat, klti jelz, a
versforma, a dal, a tjler kltemny.

68

Az epikus alkotsok egyrszt a kifejez olvass, a tartalomelmesls

cljait szolgljk, msrszt a prbeszd, a lersok, az elbeszls szerkezeti
egysgeinek megismertetst, valamint a klnbz mfaji formk felismerst:
mese, monda, mtosz, regny, elbeszls, levl, mesejtk.
Az irodalmi tananyag gazdag szvegtra, nem ktelezi a tanrt minden
alkots elemzsre, de olvassra, ismeretszerzsre mindenkpp ajnlott. Ez az
alapvet kszsg befolysolja a tanulk elrehaladst minden tantrgyban. A tanterv
olvasmnyai trzs- s kiegszt anyagokra tagozdnak. A trzsanyag a ktelezen
feldolgozand mveket tartalmazza; a kiegszt anyag olyan szemelvnyeket,
amelyek tantsrl vagy elhagysrl, illetleg ms kiegszt anyaggal val
helyettestsrl a tanr dnt. Ugyanez a helyzet az ajnlott olvasmnyok esetben is.
A tanrnak a tanmenet megtervezsekor ahhoz is joga van, hogy a tantervben szerepl
ajnlott olvasmnyok nmelyike helyett msokat javasoljon elolvassra. Az is
kvnatos, hogy a kiegszt anyagbl, mind az ajnlott olvasmnyok krbl a tanul
sajt zlse, rdekldse szerint is vlaszthasson. A szvegek megbeszlsben,
elemzsben ersen ptennk kell a gyerekek fantziatevkenysgre, lehetsget
kell nyjtanunk szemlletes kpek felidzsre, a trtnetek dramatizlsra,
folytatsra, a cselekmny alkot tovbbpergetsre.
A tantsi rkon vltozatos formban gyakoroltassuk az olvasst,
legyen szerves rsze a mvek feldolgozsnak, vgeztessnk vlogat olvasst, az
rk sszefoglal rszben is gyakoroltassunk. A tanul tudja magyarzni a vilgos
szerkezet olvasmnyok cselekmnynek elzmnyeit s kvetkezmnyeit, tudjon
sszehasonltani tbb hasonl tartalm alkotst. Mondjon vlemnyt a szereplk
viselkedsrl s indokolja tetteiket. A szvegeken fel kell ismernie a tanult
irodalomelmleti ismereteket.
Az rskszsg fejlesztse szintn folytatdik az 5. osztlyban. Az
rsbeli dolgozatokon kvl fogalmazsokat ratunk a tanulkkal, amelyekben az
nll vlemnyformlsra, egyni ltsmd kialaktsra treksznk. Az elbeszl
fogalmazs mellett ajnlatos gyakoroltatni a jellemzst s a ler fogalmazst is.
Ezekre (jellemek, lersok) kln rmutatunk az irodalmi alkotsok elemzse sorn. A
tanulkkal megismertetjk a vzlatksztst, valamint az irodalmi kziknyvek
tartalmt s hasznlatt.
Vrhat eredmnyek:
a tanul az ismeretlen szvegeket is folyamatosan tudja olvasni, lnyegi tartalmt el
tudja mondani nhny mondatban sszefoglalva,
vlemnyt tud nyilvntani a ltottakrl, halottakrl, olvasottakrl,
nyelvhasznlatban (rsban s szban) kvetkezetesen alkalmazza a megismert
nyelvtani szablyokat,
a tanul ismeri az informcik szerzshez szksges forrsokat,
a tanul felismeri a npkltszeti alkotsokat s ezek jelentsgt nemzeti
trtnelmnk alakulsban,
meg tudja klnbztetni az irodalmi alkotsokat formjuk s mnemk szerint,
valamint a tanult mfajok jellemzit,
a tanul maga is aktvan rszt vesz az alkots folyamatban (elemzsvel,
gyjtssel, prbeszdbe val bekapcsoldssal, vlemnynek kinyilvntsval,
fogalmazsval).

69

LIMBA ROMN
Scopul activitii instructive n clasa a V-a este nsuirea limbii
romne literare, cunoaterea i sesizarea valorilor artistice n creaiile literare n limba
romn, nsuirea exprimrii orale i scrise, mbogirea vocabularului cu cuvinte i
expresii noi, dezvoltarea capabilitii de exprimare, oral i scris a ideilor din operele
literare i din conversaia cotidian.

CLASA V-A
Sarcini operative
La sfritul clasei a V-a elevii trebuie:
- s respecte regulile de punctuaie i accentuarea n citire
- s aplice regulile de ortografie n scris
- s scrie cite i corect dup dictare i n compuneri
- s exprime corect mesajul citit
- s identifice sensul unui cuvnt necunoscut cu ajutorul dicionarului
- s identifice informaiile eseniale i detaliile dintr-un mesaj oral
- s construiasc propoziii corecte din punct de vedere gramatical
- s cunoasc prile de vorbire flexibile i neflexibile
- s-i mbogeasc vocabularul cu cuvinte i expresii noi
- s respecte metodologia lucrrilor scrise
- s observe i s explice legturile de cauz-consecin i prin
concluzii personale s fac analiza textelor n diferite situaii
- s dezvolte posibilitatea de a remarca i explica unele emoii
i motivri n operele literare
LITERATURA
Lectur colar
Vasile Alecsandri: Sfrit de toamn
Alexandru Vlahu: Din copilrie
Poezii populare
Edmondo de Amicis: Micul hoinar (fragment)
Emil Grleanu: Gndcelul
Ionel Teodoreanu: Hotarul nestatornic (fragment)
Nicolae Labi: Fulg
Barbu tefnescu Delavrancea: Bunica
Mihail Sadoveanu: Domnul Trandafir
Mihai Eminescu: Revedere

70

Mioria
Panait Cerna: Cntec de martie
Ero de pe lumea cealalt - snoav popular srb
Proverbe, zictori i ghicitori, poezii ocazionale, obiceiuri
Petre Ispirescu: Judecata vulpii
George Cobuc: Concert de primvar
Ioan Slavici: Zna-zorilor
Ion Luca Caragiale: D-l Goe
Oscar Wilde: Prinul fericit
Duan Radovi: Cpitanul John Peoplefox (fragment)
Grigore Alexandrescu: Boul i vielul
Mihai Eminescu: Colinde, colinde
Alexandru Mitru: Legendele Olimpului (fragment)
Literatura din Voivodina
t. O. Iosif: Doina
Lectur
G. Toprceanu: Poezii. E. Grleanu: Povestiri
Mihail Sadoveanu: Dumbrava minunat
Petre Ispirescu: Culegere de basme
Selecie din literatura universal
Selecie din literatura popular a romnilor
LIMBA (gramatic, ortografie)
Repetarea i consolidarea materiei din clasa a IV-a.
Sunetul i litera. Sunetele limbii romne. Silaba.
Vocabularul limbii romne. Cuvntul ca unitate de baz. Formarea
cuvintelor: rdcin, tem, terminaie. Familia lexical. Sinonimele i
antonimele-actualizare.
Substantivul. Substantivele comune i proprii. Genul. Numrul.
Articolul. Articolul hotrt i articolul nehotrt.
Cazurile substantivului i funcia sintactic.
Nominativ. Genitiv. Articolul posesiv-genitival. Dativ. Acuzativ.
Prepoziia i rolul ei n exprimarea acuzativului. Prepoziiile simple i
compuse.Vocativul.
Declinarea substantivelor comune i proprii cu articol hotrt i
nehotrt .
Adjectivul ca determinant al substantivului.
Adjectivele variabile i invariabile. Acordul cu substantivul n gen,
numr i caz.
Pronumele i numeralul ca substitui ai substantivului.
Pronumele personal i categoriile lui gramaticale (persoan, gen,
numr, caz)
Formele accentuate i neaccentuate ale pronumelui personal.Pronumele
personal de politee.
Numeralul cardinal i ordinal.
Verbul. Categoriile gramaticale ale verbului: timpul, persoana,
numrul, modul.

71

Conjugarea. Modurile personale i modurile nepersonale ale verbului.

Timpurile modului indicativ: prezent, imperfect, perfect compus,
viitor.
Verbele auxiliare: a fi, a avea, a vrea (a voi).
Prile de vorbire neflexibile. Adverbul de loc, timp, mod.
Conjuncia i rolul ei n comunicare. Prepoziia. Interjecia. Tipuri de
interjecii.
Sintaxa propoziiei. Prile propoziiei. Propoziia simpl i
dezvoltat.Transformarea propoziiei simple n propoziie dezvoltat..
Subiectul. Subiectul exprimat prin substantive i pronume. Subiectul
multiplu. Predicatul. Predicatul verbal exprimat prin verbe la moduri
personale. Atributul. Atributul adjectival i substantival.
Complementul. Complementul direct i indirect.
Sintaxa frazei. Fraza - noiuni generale. Propoziia principal.
Propoziia secundar noiuni generale. Delimitarea propoziiilor
dintr-o fraz.
Noiuni de ortografie. Desprirea cuvintelor n silabe. Scrierea corect
a formelor neaccentuate ale pronumelui personal n cadrul paradigmei
verbale a perfectului compus. Scrierea corect a pronumelor negative.
Folosirea corect a ortogramelor: ntr-o, ntr-un, dintr-o, dintr-un.
Folosirea corect a adverbului de negaie nu (n-). Semnele de
punctuaie (actualizare).
CITIRE
Exersarea citirii expresive i emotive, recitarea convingtoare i
exprimarea opiniei personale n faa clasei.
Memorarea ctorva poezii lirice i fragmente din poezia epic
i proz.
ANALIZA TEXTULUI
Analiza operelor epice: observarea i explicarea motivelor eseniale,
funcia lor n compoziie i analiza personajelor i a mesajelor.
Identificarea secvenelor descriptive, narative i dialogate dintr-un text.
Analiza i identificarea personajelor, principale i secundare.
Descoperirea funciilor expresive i legtura lor cu alte elemente ale
operei literare (aciunea, personajul, conflictul).
Descoperirea mijloacelor de limb i stil cu ajutorul crora sunt
realizate imaginile poetice i create impresiile artistice.
Transformarea planului simplu n plan dezvoltat.
Noiuni literare
Opera literar. Portretul literar. Naraiunea, descrierea, dialogul.
Epitetul. Comparaia i enumeraia. Repetiia. Personificarea.
Schia. Snoava.
Noiuni din literatura popular.
CULTURA EXPRIMRII

72

Exprimarea oral
Reproducerea coninutului unui text literar. Povestirea prin analogie.
Povestirea unor ntmplri i descrierea evenimentelor imaginate.
Observarea mijloacelor de limb i stil n fragmentele din textele cu
caracter descriptiv (n versuri i proz).
Identificarea noiunilor de teorie literar.
Analiza trsturilor fizice i morale ale personajelor literare.
Discuii pe marginea textelor literare i a subiectelor libere prin
menionarea timpului, locului i modului de desfurare a aciunii.
Stabilirea ideilor n jurul crora se organizeaz o tem dat.
Prezentarea i comentarea succint a unor texte literare. Determinarea
sensului unor cuvinte i explicarea oral a semnificaiei acestora n
diferite contexte. Alctuirea unor familii sau cmpuri lexicale prin
jocuri asociativ-verbale. Exerciii de nsuire i definirea noiunilor prin activiti n ateliere.
Utilizarea corect a limbii literare n comunicarea oral.
Activiti de delimitare a ideilor principale de cele secundare n textul
literar.
Diferenierea esenialului de elementele de detaliu.
Exerciii de rostire corect a cuvintelor cu probleme de accentuare.
Transformarea propoziiilor simple n propoziii dezvoltate.
Transformarea vorbirii directe n vorbire indirect.
Exprimarea opiniilor personale i justificarea acestora n funcie de
context.
Folosirea selectiv a cuvintelor dintr-un cmp lexical n baza unei teme
propuse.
Exprimarea n scris
Dictri libere i de control .
Compunerea (naraiunea, descrierea, portretul) .
mbinarea diferitelor forme de expunere (povestire, descriere i dialog)
n compunerile elevilor pe teme libere i teme date.
Exersarea alctuirii unei compuneri: stabilirea temei, selectarea i
repartizarea materiei; elementele de baz ale compoziiei, gruparea
materiei alese pe etape, scrierea compunerii, corectarea compunerii din
punct de vedere al limbii i ortografiei.
Exerciii de transformare a vorbirii directe n vorbirea indirect.
Exerciii de ortografie.
Scrisoarea, scrisoarea electronic; jurnalul personal.
ase teme pentru acas i analiza lor la or.
Patru lucrri scrise (o or pentru scriere i o or pentru corectare).
MODUL DE REALIZARE A PROGRAMEI
Metodele tradiionale de realizare a programei pentru Limba
romn ca limb matern se prezint n forma unei succesiuni de etape clar delimitate.
n domeniul literaturii se propun dou activiti complementare:
citirea la nivel de receptare i scrierea pornind de la regulile ortografice nsuite pe
parcursul anilor de frecventare a acestei discipline de nvmnt. Prezentarea

73

explicit a acestor reguli i nsuirea lor, precum i nelegerea corect a textului

poetic, n proz i dramatic de ctre elevi contribuie la realizarea unor tehnici
eficiente de exprimare clar i logic n limba romn.
n domeniul limbii se pune accent pe evaluarea posibilitilor
de exprimare prin introducerea expresiilor i cuvintelor noi n vocabularul activ al
elevilor i prin folosirea cuvintelor cu valoare sinonimic. Mesajul pe care elevul l va
comunica n limba romn trebuie s fie bazat pe structurile lingvistice n spiritul
limbii romne, determinate de gndirea n aceast limb.
Cultura exprimrii orale i n scris are o importan deosebit
deoarece reprezint baza unei comunicri calitative. Din acest motiv n cursul
activitii trebuie insistat asupra mbogirii fondului lexical i lrgireii coninutului
semantic al cuvntului.

-
; ;
, ,
, ,
;
;
;
;
,
, ,
,
; ;
;
;
, ,
.
:
-
;
- ;
- ,
( ,
, );
-
,

74

-
; ;

;
-
, ,
.

. ;
; ;
.

()
, , .
.
.

. .
: ()
().
. , ,
; , ; , , ,
, , . .
: .
.
. .

, , , .
.

.

.
.
.

.

75

. ,
. ,
..,
. ,
. ,
.. ,
.. ,
.,
. ,
. ,
. ,
. ,
. ,
. , ,
. ,
. ,
. ,
. ,
. . .
. . .
..
. .,
...
..
. ,

. ,
..,
.


()
. .
.
. ,
.
. .
.
:
, , .
-
.

, , .

76

,
.
, .

.

( , , , ,
, ).
(, , ,
, , ,
).

:
( ); , (
); , , , , ;
, , , , , ,
, ,
, , .


(
),
.
.
,
,
.
,
, (, ,
.)

. .
( )
.
,
(, , , ,
).
:
, , .

77

-
.
.
, , , , .


.
,
, , .

.
( )
, .

( ).
( ).
( ,
,
).

- .

. .
(
).


.
.


.
, ,


.

. .
, , . ,
,
.

, ,

.
.

78

.


. , .

.

,
,
,
.

.

,

.

SLOVENSK JAZYK
Predmet slovensk jazyk ako materinsk jazyk sa v zkladnej
kole vo Vojvodine vyuuje v zhode s demografickm rozmiestnenm prslunkov
slovenskej meniny. Je
to bu v kolch so slovenskm vyuovacm jazykom, alebo iba ako uebn predmet
v kolch so srbskm vyuovacm jazykom. Pokia ide o koly so slovenskm
vyuovacm jazykom, me to by pln zkladn kola, alebo iba 1. stupe
zkladnej koly. Slovensk jazyk ako uebn predmet sa vyuuje v kolch so
srbskm jazykom bu iba na 1. stupni a v alom kolen nepokrauje, alebo je
monos vyuovania slovenskho jazyka aj na 2. stupni.
Celkove vyuovanie slovenskho jazyka ako materinskho
jazyka prebieha vo vojvodinskom prostred za inakch okolnost ne v materskom
nrodnom spoloenstve. Skutonos, e v naom prostred je slovensk jazyk
materinskm jazykom etnickej meniny, uruje aj pecifick vchodisk a ciele
a obsah vyuovania tohto uebnho predmetu. Zkladnmi pecifickmi
vchodiskami, poda ktorch sa koncipuje vyuovanie slovenskho jazyka s: 1.
slovensk jazyk sa v podmienkach etnickej meniny enklvneho typu vyvja
v odlenosti od materskho jazykovho spoloenstva; 2. slovensk menina vo
Vojvodine neobva kompaktn zemie, ale je rozmiestnen v podobe etnickch,
a teda i jazykovch ostrovov v prostred, kde m dominantn postavenie srbsk jazyk;
3. mlad genercie prslunkov slovenskej meniny sa od zaiatku formuj ako
bilingvisti, priom od funkcie slovenskho i srbskho jazyka v ich ivote zvis, ktor
jazyk m prevahu; 4. vyuovanie slovenskho jazyka ako materinskho jazyka
prslunkov slovenskej meniny je pevne vlenen do celkovho ttneho systmu
kolstva, o znamen, e veda sloveniny sa povinne vyuuje tie srbsk jazyk a e
na tej istej kole mu veda slovenskch tried by aj srbsk triedy;
5.
v podmienkach bilingvizmu a bez prirodzenho kontaktu so ivm slovenskm
jazykom jazykov kompetencia v slovenine je u naich iakov v rozlinej miere
oslaben; 6. uitelia slovenskho jazyka a ostatnch uebnch predmetov ako

79

lenovia meninovho jazykovho spoloenstva s prve tak bilingvistami, take aj

ich jazykov vedomie je spravidla v rozlinej miere oslaben.
Ciele a obsah vyuovania predmetu slovensk jazyk s vo
vetkch prpadoch v zsade identick, ibae v praxi sa maximlne prihliada na
konkrtnu situciu v konkrtnom slovenskom prostred. Konkrtnej situcii sa
prispbuje aj sm proces vyuovania.
Vyuovanie slovenskho jazyka v meninovom slovenskom
jazykovom spoloenstve nem tak pevn rmce, a teda ani tak pevn ciele, ako je to
v nrodnom spoloenstve. M by prispsoben podmienkam konkrtnej koly
a v tom istom ronku m by diferencovan so zreteom na individulne jazykov
a intelektov predpoklady iakov. Celkove plat didaktick poiadavka vies iakov
k tomu, aby poznanie slovenskho jazyka chpali ako sas svojej etnickej
prslunosti a nie ako osobitn za.
Aj napriek pecifickej jazykovej situcii vyuovanie sloveniny
ako materinskho jazyka m za cie pestova u iakov pozitvny vzah k slovenskmu
jazyku, posilova vedomie o naej prslunosti k slovenskmu nrodnmu
spoloenstvu a v tom kontexte aj o prslunosti k slovenskej menine vo Vojvodine.
Pri oboznamovan sa so slovenskm jazykom, pri rozirovan schopnosti
komunikova po slovensky stne i psomne iaci zskavaj vedomosti o slovenskom
jazyku a prostrednctvom tchto vedomost nadobdaj aj schopnos uplatova ich
vo vlastnej mylienkovej innosti. Na kolch so slovenskm vyuovacm jazykom sa
takto vytvraj predpoklady aj na spoahliv jazykov zvldnutie ostatnch uebnch
predmetov.
V podmienkach dvojjazykovosti vyuovanie slovenskho
jazyka m za cie pestova u iakov ctu k obom jazykom: k slovenskmu jazyku,
ktor ns spja so slovenskm nrodom a s celkovou slovenskou kultrou,
a k srbskmu jazyku, ktor nm umouje prirodzen kontakt s prostredm, v ktorom
existujeme ako etnick menina, ako aj s celkovou kultrou, ktor nm sprostredkva
srbsk jazyk. Vyuovanie slovenskho jazyka m okrem toho za cie i vchovu
iakov v duchu tolerancie k materinskmu jazyku aj ostatnch meninovch
spoloenstiev v naom prostred. Celkove iakov vedieme k tomu, aby svoju
schopnos pouva na dorozumievanie striedavo dva jazyky povaovali za osobitn
vhodu a nie za prame jazykovej neistoty.
V naich bilingvistickch
podmienkach vyuovanie
slovenskho jazyka m za cie nielen ui o slovenskom jazyku, ale aj sm jazyk. M
tie posilni slovensk jazykov povedomie iakov a vytvori u nich zkladn
predpoklady na odlenie prvkov slovenskho a srbskho jazyka. Z tchto zkladnch
cieov vyuovania slovenskho jazyka vyplvaj potom i iastkov ciele, ktor maj
iaci dosiahnu.
Slovensk jazyk pre 2. stupe zkladnej koly
Uebn predmet slovensk jazyk m v kolch s vyuovacm
jazykom slovenskm vo Vojvodine stredn miesto, lebo vytvra predpoklady na
zvldnutie ostatnch predmetov. Toto tvrdenie je univerzlne pedaggovia ponc
Komenskm poukazovali na skutonos, e sa vo vzdelvan najlepie vsledky
dosahuj vtedy, ke diea zskava poznatky v materine.
Slovenina je vyspel jazyk a mono v nej vyjadri city a zloit mylienky. Vo
Vojvodine sa vyvja za inch podmienok ako na Slovensku, ale jazykov norma plat
pre vetkch Slovkov.

80

Ciele
Vo vych ronkoch zkladnej koly vo Vojvodine je celkov
vyuovanie v slovenskom jazyku zameran na kvalitn poznanie a praktick
zvldnutie zkonitost slovenskho jazyka ako podmienky na zskanie zrunosti
pohotovo, funkne a kultivovane komunikova v spisovnej slovenine.
Cieom vyuovania slovenskho jazyka a literatry je, aby
iaci zvldli a poznali materinsk jazyk jednak kvli posilneniu svojho jazykovho
vedomia, jednak aby sa prostrednctvom jazyka dostali aj k prameom slovenskej
literatry a celkokovej slovenskej kultry a vedy.
Pri vyuovan slovenskho jazyka sa v naich podmienkach
mus prihliada nielen na vzah spisovnej podoby slovenskho jazyka a naich nre,
ale tie na vzah slovensk jazyka a srbsk jazyk, ktor pouvame na mimoetnick
dorozumievanie.
Aj vo vych ronkoch zkladnej koly vyuovanie slovenskho jazyka zahrnuje tri
zloky: jazykov, slohov a literrnu. V uebnch osnovch sa tieto zloky podvaj
v osobitnch kapitolch, ale v praxi s pospletan. Sloh a kultra vyjadrovania
rovnako sa pertraktuj aj na hodinch jazyka, aj na hodinch literatry.
Ciele vyuovania slovenskho jazyka na 2. stupni zkladnej
koly sa tak pre uitea, ako aj pre iakov nronejie ne na 1. stupni: poznatky
o slovenskom jazyku zskan na 1. stupni sa tu prehlbuj a roziruj. Zkladnm
cieom vyuovania slovenskho jazyka na 2. stupni zkladnej koly je:
-vies iakov k poznvaniu jazyka ako truktrovanho
a ucelenho systmu;
-rozvja komunikan schopnosti iakov, aby zskali kvalitn
jazykov kompetenciu;
-pestova u iakov lsku k materinskmu jazyku a vedomie
jazykovej prslunosti k istmu etniku, pocit jazykovej prbuznosti a spolupatrinosti
s inmi etnikami;
-prostrednctvom jazyka vies iakov k poznvaniu histrie a
kultry vlastnho nroda a k zskavaniu inch poznatkov;
-prehlbova estetick ctenie iakov;
-rozvja etick ctenie iakov;
-naui iakov uplatova zskane vedomosti v praxi.
Vyuovanie slovenskho jazyka prispieva k odhaovaniu
zkladnch funkci jazyka: komunikatvnej, kognitvnej, reprezentatvnej a estetickej.
V snahe dosiahnu plnovan vsledky uite m v plnej miere repektova:
-ron povinn poet hodn;
-ciele vyten vo vyuovan;
-obsah (jazykov javy a javy v slohovej vchove zameran na
komunikatvnos).
Uiteovi sa odpora pouva na hodinch: uebnice,
pracovn zoity, cviebnice, prstupn jazykov prruky, jazykovedn asopisy,
encyklopdie, alie uebn pomcky.
JAZYK

81

Zhrnutie poznatkov z nich ronkov.

Jazyk a jazykoveda
Jazyk ako dorozumievac prostriedok. Vzah k materinskmu jazyku
a k jazyku inch nrodov.
Zkladn informcie o slovenskom jazyku a srbskom jazyku. Spisovn
slovenina; slovensk nreia.
Hlskoslovie
Vslovnos spoluhlskovch skupn a zdvojench spoluhlsok.
Rytmick zkon.

Lexikolgia
Slovo a jeho truktra, nacviovanie v hadan korea, predpony a
(slovotvornej) prpony, ohbacie prpony (gramatick koncovky).
Tvorenie slov odvodzovanm a skladanm.
Homonym, synonym a opozit.
Morfolgia
Podstatn men ako slovn druh, skloovacie vzory
podstatnch mien vetkch rodov (poukza na rozdiely medzi konkrtnym nrem
a spisovnou sloveninou), pravopis pdovch koncoviek.
Prdavn men ako slovn druh. Skloovacie vzory. Pravopis
pdovch koncoviek. Rytmick zkon.
Zmen. Skloovanie osobnch zmen; kratie a dlhie tvary.
Ostatn druhy zmen a skloovanie privlastovacich zmen.
slovky zkladn skupiny. Skloovanie a pravopis
zkladnch a radovch sloviek.
Sloves. Slovesn asy (prtomn, minul a budci). Dvojak tvary budceho asu.
Neuritok.
Pravopis
Prca s Pravidlami slovenskho pravopisu (najm v psan
vekch zaiatonch psmen), s Krtkym slovnkom slovenskho jazyka a so
slovnkom E. Horka Srbochorvtsko slovenskm a slovensko srbochorvtskym
slovnkom.
Systematick nacviovanie pravopisu vybranch slov.
KULTRA VYJADROVANIA SLOH
stne vyjadrovanie

82

Tmy zo ivota v uom a irom prostred.

Strun a podrobn reprodukcia.
Rozprvac slohov postup a jeho hlavn znaky.
Kompozcia rozprvania (pred udalosou, udalos, po udalosti).
Rozprvanie prbehu a zitku.
Pokus o napsanie rozprvania s prvkami humoru.
Dramatizcia asti textu z tanky a povinnho tania (dialogizcia)
Rozhovory na rozlin tmy poda spolone urench bodov.
Sprva skuton alebo vymyslen (kto, o, kde, kedy, preo).
Oznmenie (o podujat).
Formy spoloenskho styku
Otvorenie schdze, skromn list, telegram.
Nadvzovanie kontaktu v komunikcii.(E-mail, SMS...)
Druhy blahoelan a pozdravov. Formulcia textu a psanie adresy.
Psomn vyjadrovanie
Slohov prce svisia s problematikou nastolenou v stnom
vyjadrovan.
Draz sa kladie na kompozciu. Pozorovanie odseku a jeho funkcie (aj
v uebniciach inch predmetov).
List: radn a skromn. (E-mail- pouitie)
Ncvin a kontroln diktty.
Osem domcich slohovch prc a ich rozbor na hodinch.
tyri kolsk psomn prce (psanie na jednej a rozbor s opravou
na dvoch vyuovacch hodinch).
LITERATRA:
Lyrika:
Zo slovenskch udovch piesn (vber)
P. O. Hviezdoslav: Jarn kvietky
Elena epekov: Jarn nta
ubomr Feldek: Nstenn obloha
Milan Ferko (vber)
Juraj Tuiak (vber)
Vber zo sasnej vojvodinskej pozie
Vber zo svetovej pozie
Mal formy udovej slovesnosti
Epika:
Slovensk udov poves: Jnokov poklad v bielej skale
Slovensk udov rozprvka: Popolvr
Slovensk udov rozprvka: Janko Hrako
esk udov rozprvka: Vber
Slovensk udov bjka: Liiak a aba
Srbsk udov rozprvka (vber)

83

ubomr Feldek: kared princezn

Klra Jarunkov: Fujavica
Vincent ikula: Moje povinnosti
Ji Wolker: O kominrovi
Edmondo de Amicis: Mj priate Garonne
Mal formy udovej slovesnosti
Zo svetovej detskej literatry (vber).
Vber zo srbskej literatry.
Vber z literatry slovenskch vojvodinskch autorov.
asopisy pre deti a mlde.
Drama:
Duan Radovi: Kapitn John Peoplefox
Dramatizovan text pre deti (vber).
Komiks (vber).

Literrne diela: 4 knihy poda vberu

Rudo Mric: Z poovncke kapsy
Daniel Defoe: Robinzon Crusoe
Mark Twain: Dobrodrustv Toma Sawyera
Vber zo slovenskej udovej slovesnosti: Slncov k
Poda vberu uitea
Literrno- teoretick pojmy
Pozia
- motv a idea ( pozorovanie),
- city, ktor bsnik v bsni prejavuje,
- prenesen vznam slova, prirovnanie a bsnick prvlastok (
pozorovanie),
- ver, rm, rytmus,
- balada ( identifikcia a rozdiely)
Prza
- tma a idea,
- dej: asov postupos deja,identifikcia miesta konania deja,
elementy fabuly: vod, zplet, rozuzlenie,
- lenenie textu (kolektvne a jednotlivo),
- identifikcia najnapnavejieho miesta,
- zovajok postv a zkladn povahov vlastnosti, pohntky a konania
postv,
- dialg a monolg ( pozorovanie a rouliovanie),
- opis a rozprvanie rozprva (pozorovanie a identifikcia),
- bjka, detsk romn, komiks (zkladn vlastnosti),
- udov rozprvka- charakteristiky ( tba po pravde a spravodlivosti),
- druhy rozprvok: fantastick i zvieracie rozprvky (
pozorovanie a identifikcia), udov a autorsk rozprvky ( identifikcia),

84

- nov slov a slovn spojenia- zkladn a prenesen vznam slovapouitie slovnka,

- prca s knihou- psanie zznamov a analza- nzov diela a autor.
Dramatizcia
Dramatizcia spracovanho textu, intoncia so zreteom na citov
zloku prejavu, vyuvanie pohybu v priestore, mimiky a gestikulcie.
Vypracovanie kostmov a scny.
Osvojovanie pojmov: scna, scnograf, kostmograf, reisr.
Zvukov a sveteln prostriedky v divadle.
Poda monosti pozrie aspo jedno detsk alebo bbkov divadeln
predstavenie; slovensk udov rozprvku na kazete a pod.
FILMOV A SCNICK KULTRA
Poznanie hlavnch a vedajch postv.
Pohyb vo filme a komikse.
Zkladn poznatky o filme a scnickom umen: reisr, herec,
scna, scnograf, kostmograf, epkr).
Samostatn vypracovanie scny a divadeln predvedenie alebo
bbkov divadlo.
Rozprvky v obrazoch obraz v komikse; kder vo filme a
scna a vstup v divadelnej hre.
Poda monosti pozrie aspo jedno detsk alebo bbkov
divadeln predstavenie; detsk hran film alebo sfilmovan slovensk rozprvku.
Vyuitie sasnch technickch premietacch prostriedkov.
PROCES
Takto koncipovan obsah vyuovania slovenskho jazyka
v zkladnej kole predpoklad zmenu prce uitea na vyuovacch hodinch, ale aj
zmenu uebnc a uebnch pomcok.
Vo vyuovacom procese uite m v kadom ronku povinne
a v plnej miere dodriava: ron asov dotciu povinn poet hodn, ciele, ktor
treba vo vyuovan dosiahnu, obsah vyuovania, t.j. upevni zrunos v itan a
psan, sprostredkova zkladn vedomosti o slovenskom jazyku, z kultry
vyjadrovania a z literatry.
Uite si poda vlastnho uvenia a s ohadom na podmienky v danej triede vol:
formy prce a metdy na dosahovanie stanovench cieov, truktru vyuovacej
jednotky a spsob plnovania (vonos rozvrhovania uebnej ltky a celkovej aktivity
v rmci vyuovania materinskho jazyka ako celku), m tie vonos vo vyuvan
textov z literatry, vo vbere spolonej mimotankovej literatry a knh domceho
tania (po dohode so iakmi).
Vo vyuovacom procese uite m pouva: uebnice
a pracovn zoity, pracovn listy z rznych cviebnc, prstupn jazykov prruky,
slovnky, encyklopdie, literrne asopisy, ako aj alie uebn pomcky: zvukov
nahrvky, videokazety, obrazov sbory, internet, at.
Novokoncipovan obsah vyuovania slovenskho jazyka zvyuje nroky na
samostatnos, tvorivos a organizciu prce uitea.

85

POKYNY PRE REALIZCIU PROGRAMU

JAZYK
Gramatika
Vyuovanie gramatiky a pravopisu v 5. ronku m za cie
umoni iakom komunikciu v stnej alebo psomnej podobe pouvajc spisovn
slovensk jazyk. iak m pozna zkladn pravidl z oblasti gramatiky ako s:
prvopisn pravidl psania i, , y, po mkkch, tvrdch a obojakch spoluhlskach,
vo vybranch slovch, rozliovanie zkladu slova, predpony a prpony; tvorenie slov
predponami a prponami; predpony s-, z-, zo-, nad-, od-, ob-, roz- a ich spisovn
vslovnos a pravopis. M sprvne vymenova slovensk abecedu a cieom
vynachdzania sa v slovnku. Pri vyuovan slovnch druhov, treba sprvne li
jednotliv slovn druhy, rozdiel medzi asovanm a skloovanm. Pri spracovan
podstatnch mien treba li rod, slo, sprvne im meni tvra poda pdov a
pdovch otzok. Pravopis koncoviek podstatnch mien. Podstatn meno treba
pozorova aj ako podmet vo vete. Poznatky o vlastnch mench treba preri o
poznvanie mien, ulc a nmest, nzvy ustanovizn a podnikov, literrnych a
umeleckch diel, nzvy knh, asopisov a novn. Vedomosti o slovesch treba preri
o vedomosti o zvratnch a nezvratnch slovesch, prehlbova vedomosti o neuritku,
slovesnch asoch, urovanie osoby, sla a asu slovies. Sprvne pouva a psa
tvary prtomnho asu slovesa by. Nacviova rozkazovac spsob a funkciu slovesa
vo vete (prsudok). Pravopis slovesnch koncoviek. Uivo o prdavnch mench
prehbi: slo, rod a pd poda podstatnho mena, stupovanie prdavnch mien a
funkciu prdavnho mena vo vete. Pravopis koncoviek prdavnch mien. Sprvne
formova u iakov pojem zmena, osobn zmen: rod a slo a osobn zmeno vo
vete (podmet). iakov treba naui li v texte zkladn a radov slovky ako aj
viacnsobn slovky. Odpora sa nacviovanie identifikcie priamej rei, ako aj jej
pozmenenia z priamej rei na nepriamu a opane. Uivo o vete treba zdola do miery
lenia holej, rozvitej vety a svetia; jednoduch vety a svetia; nacviova zkladn
vetn leny (hol a rozvit podmet a hol a rozvit prsudok).
Pravopis
Pravopis treba vdy nacviova s odvodnenm paralelne so
spracovanm uiva jazyka pouvajc literrne texty z uebnc, ako vchodiskov
texty pre analzu pravopisnch javov. Treba prihliada na psanie i, , y, po tvrdch,
mkkch a obojakch spoluhlskach, na psanie koncoviek pri slovesnch asoch, pri
jednotlivch pdoch podstatnch mien, pri mnonom nominatve prdavnch mien a
sloviek. iakov treba nacviova psa sprvne interpunkn znamienka. Dba na
pravopis zmen: vy, Vy, ty, Ty a tvary my, mi. Venova sa nacviovaniu iarky
v svet. Sprvne vyslovova a psa slov s predponami a prponami, ako aj sprvna
vslovnos a psanie predloky s podstatnm menom.
Odpora sa so iakmi diktty nacviova s odvodovanm
pravopisnch javov
a len potom psa kontroln diktty a autodiktty.
LITERATRA

86

Odpora sa na druhej hodine spracovania textu ponknu

iakom diferencovan lohy (poda stupov zloitosti). Okrem uvedench textov,
meme ponka iakom texty poda vlastnho vberu z tanky, detskch a
mldenckych asopisov, novn, encyklopdi a inch tvarov literatry, ktor im je
vekove primeran. V tomto veku sa odpora odpozera najmenej dve divadeln
predstavenia pre deti a film pre deti, ako aj televzne vysielanie pre deti. Poda
monosti, iakom treda da pova aj detsk rozhlasov hry a umeleck prednesy
bsn. S cieom podnecovania kreativity u det, treba vypracova spolone s demi
aspo jedno divadeln predstavenie na rovni triedy (odpora sa samostatn
vypracovanie scny a kostmov). U iakov treba pestova zujem o tanie knh,
odpora im literatru vhodn pre ich vek a formova itatesk kultru u det.
Literrne diela: 4 knihy poda vberu uitea a iakov. iakov
treba zaa analyzova literrne dielo: nzov, autora, miesto a as konania, hlavn
postava a jej vlastnosti, vedajie postavy, odkaz, tma, idea diela. Treba ich zvyka
poda strun reprodukciu.
Literrno-teoretick pojmy (pozia a prza): Plnovan
literrno-teoretick pojmy v tomto veku deom treba poda informatvne a nacviova
do tej miery, aby ich v danom texte lili.
KULTRA VYJADROVANIA
stne vyjadrovanie
U iakov v tomto veku treba pestova spisovn podobu
slovenskho jazyka ako v stnom tak aj v psomnom prejave s drazom na plynulos
prejavu, jasnos, sprvnu dikciu a meldiu viet. iakov treba zaa vstine
rozprva na zklade osnovy, obrzku alebo srie obrzkov, vies spene sled
udalost, vedie vyrozprva svoj zitok alebo vymyslie ho poda svojej fantzie;
pri opise predmetu, javu, osoby, zvieraa, prrody, ma na zreteli vrazn
charakteristiky na zklade pozorovania. Od iakov sa oakva vrazn prednes bsne
ako aj krtka reprodukcia jednoduchch textov z tanky, detskej tlae, reprodukcia
obsahu filmu, divadelnej hry, rozhlasovch alebo televznych vysielan pre deti tohoto
veku poda osnovy. Jazykov didaktick hry treba pouva vo funkcii
zveaovania slovnej zsoby a skvalitovania stnej a psomnej komunikcie iakov.
Treba dba na spisovn vslovnos, slovn zsobu prehlbova vysvetlenm vznamu
novch slov a slovnch spojen, ako aj s vznamom slov v srbskom jazyku. Li
monolg od dialgu.
Dramatizcia
V oblasti dramatizcie textu je predvdan striedav
reprodukovanie textu so zreteom na intonciu vety, uvdzanie pohybu v priestore.
Uvies mimiku a sprvnu dikciu a gest. Ako vzor sledova detsk divadeln
predstavenie.
Formy spoloenskho styku
S cieom pestova vchovn aspekt vzdelvania v kole, treba
da draz na zkladn etick normy, ktor s zavan v naom spoloenskom
systme. iakom treba pravidelne tlmoi zavan frzy a slovn spojenia a pestova
u nich spoloensky prijateln formu komunikcie a kdex sprvania.
tanie

87

V prvom rade treba v tomto veku iakov naui sprvne,

s porozumenm ta; prihliada na rchlos pri tan, sprvnu vslovnos, tempo,
draz, sprvne dchanie. Pestova tich tanie s osobitnmi lohami, ako podmienku
pre samostatn uenie, vies iakov k individulnemu taniu, ako aj tanie znaiek a
skratiek, poznanie jednotlivch symbolov.
Psomn vyjadrovanie
Aj v tomto veku sa db na dodriavanie vetkch znakov
psania s iastonm formovanm vlastnho itatenho rukopisu u iakov
s prihliadnutm na pravopis. Zvyuje sa poiadavka plynulho psania a automatizcie
psacieho pohybu. Aj naalej meme da iakom odpsa nejak text s danou
lohou, napsa vety alebo svisl text s danou lohou; opis osoby, predmetu, javu,
prrody, zitku, ilustrcie so zreteom na vrazn charakteristiky na zklade
predchdzajceho rozboru. Od iakov treba iada dodriavanie formy pri psan
(vod, hlavn as, zver). kolsk slohov prce sa mu robi poda danej osnovy,
ale aj po rozbore a spolonej analze, ako m prca vyzera a o m obsahova.
Psomn odpovede na otzky poda obrzkov, vlastnch sksenost a tankovho
tania a tvorenie otzok na dan odpovede. Odpora sa analza 8 domcich
slohovch prc na hodine a 4 kolsk slohov prce psanie na jednej hodine a
oprava a rozbor na dvoch hodinch (so zreteom na pravopis). Tak prce si vyaduj
jednu alebo dve hodiny prpravy: stnu a psomn. Ditty odporame: ncvin:
s dopanm, s upozornenm, zrakov, sluchov; kontroln diktt a autodiktt.

HRVATSKI JEZIK

Cilj i zadaci
Opi cilj nastave hrvatskoga jezika jeste:
- ovladavanje hrvatskim standardnim jezikom na razini osnovnoga
obrazovanja
- razvoj jezinih komunikacijskih sposobnosti i vjetina
- razvijanje literarnih sposobnosti, italakih interesa i kulture
- stjecanje osnovnih knjievnoteorijskih znanja te poznavanje
najznaajnijih hrvatskih i svjetskih pisaca i njihovih djela
- osvjeivanje vanosti znanja hrvatskoga jezika kao opeg kulturnoga
dobra
- razvijanje jezinih sposobnosti u govornoj i pisanoj uporabi jezika
- poticanje uenika na usvajanje sadraja medijske kulture, stjecanje
znanja o medijima koji obiljeavaju svijet dananjeg ovjeka
Ostali ciljevi i zadaci nastave hrvatskog jezika su:
- u uenicima razviti zanimanje za zaviajne knjievnike, njihova djela i
kulturnu batinu zaviaja

88

- na primjerima iz knjievnih djela prepoznati moralne, duhovne,

socijalne, vjerske i ljudske vrijednosti
- poticati ueniko zanimanje, razumijevanje i prihvaanje razliitih
kultura, jezika i govora kako bi kvalitetnije suraivali i ivjeli u multietnikom
drutvu
- na knjievnim predlocima potaknuti uenike na razmiljanje i raspravu
o razlozima rasne i vjerske mrnje, toleranciji, ljudskim pravima, prihvaanju
razliitosti meu ljudima
- razvijati ueniko usmeno i pismeno izraavanje, poticati ih da
prepoznaju i izraze svoje misli i osjeaje

PETI RAZRED
Operativni zadaci
Zadae su nastave hrvatskoga jezika mnogobrojne, ostvaruju se
u trima nastavnim podrujima: hrvatski jezik, jezino izraavanje, knjievnost. Prema
naelu unutar predmetnoga povezivanja sadraja i zadae tih triju nastavnih podruja
meusobno se proimaju i dopunjuju, a prema naelu meupredmetnoga povezivanja
funkcionalno se povezuju i s ostalim nastavnim predmetima.
SADRAJI PROGRAMA
UVOD
Hrvatski je jezik osnovno sredstvo sporazumijevanja,
najsveobuhvatniji je predmet osnovnokolskoga obrazovanja i temelj je za
razumijevanje i usvajanje drugih predmeta. Tijekom osnovnokolskoga obrazovanja
predmet se ostvaruje kroz etiri nastavna podruja: hrvatski jezik, jezino izraavanje,
knjievnost i medijsku kulturu. Sadraji i zadae unutar predmeta meusobno se
proimaju, a prema naelu meupredmetnog povezivanja funkcionalno se
nadopunjuju s ostalim nastavnim predmetima.
NAIN OSTVARIVANJA PROGRAMA
Pri izradi ovog programa uzete su u obzir primjedbe i sugestije
nastavnika hrvatskog jezika osnovnih kola izreene na strunim skupovima i
seminarima u okviru razgovora o programima i nastave hrvatskog u osnovnim
kolama. Opredjeljenja i stavovi:
smanjiti ukupnu optereenost uenika
rasteretiti vaei program svih sadraja koji nisu primjereni
RJENIK
rije (znaenje, oblik i uloga rijei);
- rije u standardnom i nestandardnom jeziku (narjejima);
- pisana i usmena rije;

89

jednoznanost i vieznanost rijei;

rijei za imenovanje pripadnosti mjestu, kraju, zemlji, narodu;
rijei za oponaanje zvukova (onomatopeje).
GRAMATIKA

- obnavljanje gradiva o jeziku od prvog do etvrtog razreda;

- reenica kao komunikacija jedinica;
- jednostavna reenica; neproirena i proirena;
- glagolski i imenski predikat;
- reenica s izreenim subjektom;
- reenica s vie subjekata;
- reenica bez subjekta;
- reenini dodaci (pojam);
- promjenljive rijei: imenice, zamjenice, pridjevi, brojevi, glagoli;
- nepromjenljive rijei: prilozi, prijedlozi, veznici; estice; usklici;
- promjenljive rijei: osnova i nastavak;
- deklinacija: funkcija i znaenje padea; padena pitanja, osnovna
znaenja padea;
- imenice: ope, vlastite, zbirne, deklinacije imenica;
- zamjenice: line, povratne, posvojne, povratno-posvojna, upitne,
odnosne, pokazne, neodreene; deklinacija zamjenica;
- pridjevi- znaenje i vrste, rod i broj, odreeni i neodreeni oblik;
- deklinacija pridjeva;
- komparacija pridjeva;
- brojevi: osnovni, redni i zbirni; brojevna imenica;
- deklinacija brojeva;
- prilozi (pojam);
- prijedlozi (pojam);
- veznici i usklici (pojam);
- samoglasnici i suglasnici;
- slog, duina sloga;
- akcent: razlikovanje dugih i kratkih slogova;
- glasovne promjene u deklinaciji imenica i komparaciji pridjeva
(palatalizacija, sibilarizacija, jotacija, prijeglas, nepostojano a).
PRAVOGOVOR I PRAVOPIS
reenini i pravopisni znakovi;
veliko i poetno slovo u imenima mjesta, krajeva, zemalja i naroda;
veliko poetno slovo u imenima graevina, vozila, administrativnih
jedinica;
usustavljivanje pisanja velikog slova u vielanim imenima
sastavljeno i rastavljeno pisanje imenica, zamjenica, pridjeva i brojeva
(uvjebavanje);
pisanje ne uz imenice, pridjeve i glagole;
izgovor i pisanje izgovornih cjelina uz zamjenike enklitike;
pisanje superlativa;
pisanje brojeva.
POVIJEST JEZIKA

90

hrvatski standardni jezik;

hr.narj.tokavko,akav.i kajkavsko.
I KNJIEVNOST
kolska lektira
Hans Christian Andersen, Majka
Italo Calvino, Koulja sretnog ovjeka
Dobria Cesari, Slavonija
Jack London, Zov divljine (ulomak)
Pere Ljubi, Podne
Ivana Brli Maurani, uma Striborova (ulomak)
Ivan Goran Kovai, Pada snijeg, pada snijeg
Krilov, Pele i muve
Gustav Krklec, Val
Ivan Kuan, Uzbuna na zelenom vrhu
Dositej Obradovi, Basne
Luko Paljetak, Stonoga u trgovini
Veljko Petrovi, Jabuka na drumu
Duan Radovi, Kapetan Do Piplfoks (odlomak)
Dinko imunovi, Srna
Dragutin Tadijanovi, Nosim sve torbe a nisam magarac
Grigor Vitez, Ptija pjevanka
Kreimir Zimoni, uma Striborova (strip)
Usmena knjievnost: Ero s onoga svijeta; Ive vara dudeva sina.
Domaa lektira
Ivan Kuan, Koko u Parizu
Mark Twain, Tom Sojer
Grigor Vitez, Pjesme
Balint Vujkov, Zlatni prag
Knjievnoteorijski pojmovi:
Poezija
- kompozicija: suodnos dijelova stihova i kitica;
- motiv;
- akustiki i vizulani elementi pjesnike slike;
- ritmiko ustrojstvo pjesme;
- vrste stihova: peterac, esterac, sedmerac, osmerac, deseterac,
dvanaesterac;
vrste strofa: dvostih, trostih, etverostih;
vezani i slobodni stih;
epitet (pojam, odreenje);
usporedba (pojam, odreenje);
onomatopeja (pojam, odreenje);
epska pjesma (osnovna obiljeja);
lirska pjesma (osnovna obiljeja);
pejzana i rodboljubna lirska pjesma;

91

himna (osnovna obiljeja);

usmeno i pisano pjesnitvo.
Proza:
pripovjeda u prvom i treem licu;
dijelovi fabule: uvod, zaplet; vrhunac, rasplet;
opis vanjskog i unutarnjeg prostora;
glavni i sporedni likovi;
etika karakterizacija lica; odnos prema drugima;
portret kao sredstvo karakterizacije;
crtica mali epski oblik<
roman za mlade (osnovna obiljeja).
-

Drama:
igrokaz (osnovna obiljeja);
vrste igrokaza (kazalini, televizijski, radijski);
likovi u dramskom djelu.

JEZINO IZRAAVANJE
-

Govorenje:
prepriavanje;
stvaralako prepriavanje;
razgovor (spontani, humoristini, telefonski);
izvjeivanje prema planu;
usmeni dijalog i monolog;
objanjavanje;
raspravljanje.

Sluanje:
razvijanje kulture sluanja razliitih vrsta tekstova.
-

itanje:
govorne vrednote pri itanju lirskog, proznog i dramskog teksta;
pravilna intonacija izjavne, upitne i uskline reenice;
glasno itanje;
itanje po ulogama;
usmjereno itanje;
itanje u sebi sa odreenom zadaom.

Pisanje:
pismeno prepriavanje;
stvaralako prepriavanje;
opisivanje (prema planu);
pisanje pisma (intimno, poslovno);
objanjavanje;
dokazivanje;
etiri kolske pismene zadae sa ispravcima tijekom kolske godine.

92

,

,
.
:
-
2000/3000/ ;
-
;
-
;
- ;
-
;
- ;
- ;
-
;
-
,
;
-
.

:
- 250 (400)
;
- , , ,
;
- ,

;
- , ,
;
- ,
(, -, )
;
- ;

93

-
, .
, ,
.;
- ,
;
-
.

: , ,
; ;
; ; ;
.
: , ;
; .
: :
, , ; , .;
; ;
.
:
.
: , ,
, ,
, , ;
; .


.
: .
.

.
,
,
.

.
:
.
(, , .) ().
.

94

.
.
.
.
, .
, .
.
.
.

.
: +
+ .
:
.
.
( ).
( ).
.
.

.

, , .
.
:
.
.
.
( ).
( ).
.
.
(
.

.
:
.
.
.
.
.
.)

95

.

.
:
.
.
.
.
.
.
/
.

.
:
.
.
.
./


.
.
:
.
( ).
( ).
.
.
/
, , . .
:
.
.
.
.

.
, !
, !
/ + .

96

:
!
!/

.
:
, , ,
.
:
.
().
(, ) .
(, ) .
.
/
( )
.
:
.
, .
, .
, .
, .
, .
, ./


.
:
.
.
/ .
:
, .
.
, ./

.
:
.
.
.

97

;
.
:
( ).
.
.
.


, .
:
.
( ) .

.
: , , , . : (
, , ),
( , ).
( ). .
: . :
.
.
: ,
.
.

: - (,
, , ) - (, , , ), (, , , ), - (, , , ).
: - ( , - , - , , - ; - ), - ( - ,
- , - ), - ( - ,
- , - ).
: , - , - , - , - ,
- , - .
, : - - , - - (),
- - , - - ./
: -/ ( - , , - . - , - ; - ,
- , - , - , - /,

98

- /); - ( - , - , - ,
- , - ).

.
;
,
.
: ., ., ., .
.

.

:
, ,
, .
,
.

(, , , ) ;
(, ); ;
, , .
/ ./
, ().
.

.
.
(, ).
.
.

.
: , , ,
.
.

99

. , ,
.

, , ,

(, -, ,
- )
.

.

:
:
:
:
:
:
:
()
:
:
: (
)
:
: ()
:
: ()
,

: , - ,
, , ,
, ( II ).
.
:
,
.
.

.

. : ,
, , , ,
, .

.

100

(, ,
, , )
,
.

.
.
.
.
.

.
, (VII VIII)
.
, ,
.

,
. ,
.
, ,
,
:
,
,
.

-

: , ,
,
.
, (
, , , ,
.),
.


.
,
.
. , ,

. ,
.
, ( )
,
. ,

101

,

. ,
, ,
.

, , , ,
, , -, , , , ,
, .

(, ,
.).

, , , ,
, .

. , ,

.
I VIII ,
: I-II, III-VI, VII-VIII .
.
I ( I II )
. - ,
, - , ,
, ,
500 600 (
)
; ,
,

,

.

,
.
II (III-VI )
: , ,
,
(900/1600) ); ;
( ,
, III
, IV ); ( IV
) ,
;

; ,

102

,
,
( V ),
,
( V ).
III (VII VIII )
,
.
.
,
(VII ),
,
( ) (
) ,
;
,
(VIII).
.
.

, , , ,
.
,
,
,
, .

.

.
.

(. )

. , ,
.

. , ,
,
, , , .,
. ,
, ,

, .
,

(. , ,
.)
(
) , .:

103

,

... ,
.
.
,
. ,

, ,
.

(, ) (,
)
( , , .).


.
,

, = , +
.
= / = + .
,
. .
, .
. ,
.
, .

(.

)
.

- - , ,

, ,
,
.

,
= / = + /,
(, ,
), (
, ,
,
).

104

, ,
,
, ,
.
.
,

.
,
,
.
I , , ,
, , , ,
, (, , , ),
,
.


.
,
.

.
, , .

II , , .
, ( )
, (, , , ),
( .).
.
, , , , .
IV .
, (III) , :
, /
,
, , ,

, , ,
.

, ,
.
,
.

.
. : ,
, . ,

.

105

,
,
,
. ,
, , ,
. ,

. , , I
: ,
, ,
.

. , .

, ( )
, , .

, ,

, .
, .

.

. ,
, . ,
.
,
.
.
I VIII ,
,
,
.
.

, ,
, , .

.

,
, .
( )
, .

.
.

106

,
. II
,
.
,
, III
.
,
, ,
.

. ,
, : ,
, , ,
, , .
,
, .

(
), .
,
.
2-3
, 10-12
.


. ,
. ,

.
.
, .
.

.
,
( )
.
. ,
, .
2-3 ,
.

, . (,
).
. ,
,
,
.

107

.
( ) IV . V VII

.

.
III ,
, .
o V VIII , ,
:
)
; ,
, VII VIII
) .
.
,
.

.
IV
.
IV
.

. ,

.
, (
).

.
,
.
, ,
.

, :
)
;
) , ,
, ,
,
;
) -
, ,
,

) .

108

. ,
, .
,
,
.
,
.
,
.
, ,
.
.

.
.
V VIII .
,
, .
, ,

. , ,
( VII VIII ), .

: , ,
, ,
.
, .

. , ,
.

.
.

, .
:
, , ,
. ,
,
.

109

.
:
,
, ,
,
,
,
. ,

,
,
, ,
.


,
. ,
.

1
.


.


.


,
.

1
.

110

,
.
2

.



.
.

:
( 7 / ),
, ,
- ;

2-3 ;

(
, , , ,
, , , .).

:
( 80 ),
, ,
,
;

(, , , , ,
.)
.

:
,
;
2

,
.

111

, ,
( );
,
,
( );

(, , .), (
).

:

,
(
, ,
);

( , , , ).

:
( 50 )

;
,
, ;

( , , , .).


(, , ),
(, , ).
3
:

;

;

(. );
3

,
.

112

;

;
;
:
1. , , ;
2.
(, , );
3. / ,
;
4. (, ,
. ;
);
5.
;
6. ;
7.
(. );
8.
/ ;
9.
(, , ,
).

-

(,
,

);
-

;
-
(,
.);
, ,
,

;
,

,

-


;
-

(...);
- (


);
-
(, ,
....);
-
(

);

-

;

/
-
.

113

(, ...).
(, , ,
)
-


(,

.).


.
.

(,
, ).
.
,
.

;
;
, , , , ,
, . ( );
;
;
;
/ ;
/;
;
( );
(, ..., , ,
, ...);
;
;
;
;
;
;
;
/;
.

114

,

,
.
E
:
1. (
)
. : rain, water, season, year
. -y, -f , - fe: body, bookshelf, wife.
: feet, people, mice.
: sheep, fish.
. (
) a girls' basketball team, the men's tennis champion.

2.
) , : have a party, go for a walk,
ride a bicycle
) :
- : play the guitar.
- : go to the seaside/to the mountains
-
: My brother is a football player and he is the captain of the school football
team.
) :
- : at noon, at midnight
- : in spring, in summer
- : play football, do gymnastics
- : go on foot/ by bus, go to school, go to bed, at home
2. (
)
. -ed
interested).

-ing (interesting

115

.
(Canadian, British, Chinese, French, Greek).
.
- : more expensive, the most
dangerous;
- (good/ bad; much/many).
3. (
).
- : ask me, listen to
him/her, tell us,write them down
- : mine, yours, his / hers
4. some, any, no.
5. (
):
) : on, under, next to, in front of, in, t,
between, behind, opposite.
) : to, towards, over, away, from, into
) : at 10, on the fourth of July, in March, in 1941
) , : in the morning, at noon, in
spring,
) : from England
) : with a pen, by bus
) : for children, for painting
6. :
) The Present Simple Tense The Present
Continuous Tense.
) The Simple Past Tense
, , ,
.
) The Present Perfect
just, ever, never.
) The Future Simple BE GOING TO.
)
- can, could - .
- mustn't -
- can, can't, must, mustn't
) : look at, listen to,
put on, find out, talk to, sit down, get up, get in.

116

) I like swimming, I am crazy about driving.

7. (
)
) : yesterday, last week/year, ago; tomorrow.
) : beside, by, upstairs/
downstairs; to.
) (well).
) ,
: every day, often, once, twice, three times, sometimes,
often, usually.
8.
1000. 30. .
9. ( ):
. /;
. where, when, who, what, how, why, how many,
much.
10. and, but, or, first, then, after, because.

:
1. , , ,
: Signora/Signor Rossi, Maria, Anna, Federica, Giovanni,
Riccardo, Belgrado, lItalia, la Serbia, il Tirreno, lAdriatico, le Alpi, gli
Appennini; i miei genitori, mia madre, ll loro padre, il nostro paese, i vostri figli,
questo studente, questa ragazza, quellamico, quella casa.
2. : Oggi il 31 gennaio; : La
domenica non studio.
3. : Ho comprato unetto di prosciutto. Voglio delle mele. Non
mangio pane.
4. : Marco e Ana sono tuoi amici?
Non, non li conosco. Il libro? Scusi, lo porto domani. E tu Marco, hai scritto a tua
sorella? No, non le ho scritto, non ho avuto tempo.

117

5. , , , : un ragazzo grande, una

ragazza grande, le persone simpatiche, un piore rosso, Giovanna pi alta della
sua sorella, noi siamo meno veloci di voi. Giorgio il pi grande chiacchierone di
noi tutti.
6. : 1000, 20: E un libro di cento pagine! Abito al
settimo piano. Faccio la quinta.
7. : Puoi venire a casa mia domani? Conosci la mia cugina? Che cosa
aspettate? Dove andate? A che ora tornate a casa? E quando torni? Abiti qui?
C qui il tuo indirizzo? Perch? Chi torna domani?
8. : Io non mangio frutta. Tu non lo vedi domani.
9. : Fa presto! Non tornare tardi ! Non andate via senza di me.
10. potere volere: Vorrei un gelato alla frutta, per piacere.
Potresti portarmi domani il tuo quaderno di matematica ?
11. :
- Presente Indicativo , (alzarsi,
lavarsi) (piovere, nevicare);
- Passato prossimo Imperfetto : Dormivo
quando tornato Marco. Lho conosciuto al mare, tanti anni fa, quando avevo
appena cinque anni!
- Futuro: Ragazzi, domani andremo tutti insieme a teatro. Giulia torner fra
quattro mesi.
12. : Vivo a Kragujevac, in Serbia; in luglio andiamo in
vacanza a Belgrado; ieri siamo andati allo Zoo; ritorni dalla scuola a questora ?
E in macchina, ariva a casa fra poco. Non faremo tardi al cinema, lo spettacolo
inizia alle otto, ci aspetteranno a casa di Marco, ci andiamo tutti a piedi.
13. , , , : prima, dopo, oggi, domani, sempre,
qui, li, l, davanti, dietro, bene, male, poco, molto, tanro, troppo, pi, meno.
14. e, o, ma.

:
1. , , (
: das Haus meiner Eltern).
-en, -e , -er, -s, -: Freundinnen, Schuhe, Kinder, -Kinos, Schler.
: die Schneeflle, die Sportarten.
. ,

118

artin, Klaus, Jrgen, Maraike, Elke, Saskia etc.; Europa, sterreich, der
Rhein, die Alpen.
. , : der Schler, die
Lehrerin, das Kind
. : die Rose, der Kakao
2. : ,
) :
- (
: ): Klaus hat eine neue Jacke. Die Jacke ist gelb.
- () :
o : ins Bett gehen, zur Schule gehen, ans Meer fahren, ins
Gebirge fahren
o : im Sommer
o : im Norden
o : am Vormittag
o : am 6. Mrz
) : einen Spaziergang machen, eine Frage stellen
) :
- : Fuball spielen, Gymnastik treiben
- : Klavier spielen
- : zu Fu gehen, zu Hause sein, nach Hause gehen
3. , , :
diese Stadt, mein Ball, welches Haus, einige Schler, manche Lehrer.
4.
, (ein hbsches Kind,
das hbsche Kind, hbsche Kinder)

: billig, billiger, der (die, das) billigste
(gut/besser; viel/mehr).
. e -bar, -lich ig: lesbar, sommerlich, windig
().
.
(Serbisch, sterreichisch)
. (Belgrader, Hamburger).
3. , : ich, mir, mich.
: meiner, deiner
5. :

119

) : auf dem Tisch, unter dem Stuhl, zwischen

den Bnken, hinter der Schule, vor dem Theater, dem Kino gegenber.
) a : zum Arzt, nach Deutschland, in die Stadt
) : um 10.00 Uhr, am 3. Oktober, im Mrz,
) , : am Abend, im Frhjahr,
) : aus der Schweiz
) : mit dem Taxi
) : fur Kinder
6. e (, ) :
)
)
)
)
)
( ):
Mchtest du einen Apfel? Mchtest du heute mit mir ins Kino gehen?
: warten auf, hoffen auf, sich freuen ber/auf.
: sich waschen
7. ( )
) : gestern, vor einer Woche, letztes Jahr, morgen.
) : da hinten, geradeaus, nach links.
) : zufllig.
) : oft, einmal, jeden Tag, zweimal im Monat, blich.
8. e
e e 1000. 30. .
9. :
. Ja/Nein;
. w-: wer, was, wann, wo, warum, womit, wie oft, wie
viel.
10. e ( ): und, aber, oder,
denn.
ke - ();
(): weil, ob.
11. , ,
: Ich fahre morgen nach Berlin. Fhrst du auch nach Berlin? Wer fhrt
nach Berlin. Ich wei nicht, ob ich nach Berlin fahre.

:

120

- ;
:
, , , , ;
, ;
; ,
, , , , , .
.
() (
): . . .

, : , , , ,
, , ...
: . - .
: .
.
6)

: , (, ) , ;
, (, ) , ; , (,
) , .

: , , ,
, , .
: ? ? ? ?
: ... ...
: ? ;
; ; .
? .
( ): , , ; ,
, ; , , ; , , .
(2. ): , ;
, ; !
: .
? . ?

:
1. , , ,
: Madame/Monsieur Mercier, Sylvie, Dominique, Jean-Pierre,

121

Paris, Belgrade, la France, la Serbie, locan Atlantique, les Alpes ; mes parents,
leur mre, notre pays, vos enfants, cet lve, quelle maison ?
2. : Aujourdhui cest le 31 janvier;
: Le mardi je fais du tennis.
3. : Jai achet de la crme solaire.
4. on: On va au cinma? En Suisse, on parle allemand, franais et
italien.
5. : Tes amis? Je ne les connais pas!
Mon livre ? Et ta soeur, tu lui as crit ? : Je te le prte avec
plaisir !
6. , , , : un grand garon, une
grande fille, des personnes sympathiques, une fleur rouge, Sylvie est plus grande
que sa soeur; nous sommes plus rapides que vous.
7. : 1000, 20: Cest un livre de cent pages!
Jhabite au sixime tage.
8. : Est-ce que tu peux venir tout de suite ? Tu connais ma cousine? Questce que vous attendez ?! Il vient quand ? Tu habites o ? Cest quoi ton nom / ton
adresse? Pourquoi ?
9. : Elle ne vient pas avec nous? Je nai pas de frre.
10. : Viens avec Pierre! Ne partez pas sans moi!
11. pouvoir vouloir: Je voudrais un kilo de pommes, sil
vous plait. Est-ce que tu pourrais me prter ton portable?
12. :
- , (se
lever, se coucher) (pleuvoir, neiger) ;
- :
Nous nous sommes rencontrs sur une plage quand nous avions quatre
ans! Je dormais quand le tlphone a sonn.
- : Nous dmnagerons cet t. Nous irons chez ma grandmre.
13. il faut : Il faut acheter des jus, prparer des
sandwiches, dcorer la salle
14. : Jhabite Kragujevac, en Serbie; nous allons
passer nos vacances en Belgique; nous sommes alls au zoo ; il rentre du stade/de
lcole quelle heure ? il y a un petit chat dans la rue, il est sous la voiture, je
vais le mettre sur la fentre, cest pour toi.

122

15. , , , : avant, aprs, aujourdhui, hier,

demain, toujours, ici, l, devant, derrire, bien, mal, vite, doucement, gentiment,
beaucoup, moins, plus, .
16. et, ou, mais.

. ,

Miguel, Mara, Pedro, Elena, Juan, etc.; Espaa, Amrica Hispnica/Latina,
etc.
. (el libro, este libro, mi libro, los libros, estos libros, mis libros)
2.
a. : comparativo y superlativo relativo: ms bonito que, el
ms bonito
. : un gran actor, un buen amigo
3.
. : yo, t, l, ella, nosotros, vosotros, ellos, ellas, Usted,
Ustedes
. , : me, te, le, la, lo, nos, os, les, las, los
. , : a m, a ti, a l, a ella, a nosotros, a
vosotros, a Usted, a Ustedes
. : se ( " se"):
lavarse; tratarse de...
4. ( )
de, a, sin, con, conmigo, contigo, sobre/encima de, bajo/debajo de,
cerca de, lejos de, etc.
5. :
. ar, -er, -ir
: decir, traer, poner, etc. Presente del
indicativo -
. Imperativo presente del subjuntivo (
:
habla/hable/hablad/hablen/no hables/no hablen/no hablis)

123

. ( ): Pretrito perfecto simple (pretrito

indefinido); Pretrito imperfecto; Pretrito perfecto compuesto:

(hablar,
comer, beber, pensar, trabajar, escribir, leer, vivir, jugar, viajar, estudiar//
ser, estar, tener, ir, traer, decir, venir, etc...) -

El fin de semana pasado visit a mis abuelos.
Lo siento, se me olvid la tarea en casa.
Cuando era pequea, me gustaba jugar con las muecas.
Has terminado la tarea?
. ( ) -
,
: poder, querer, saber, tener que,
gustar
gusta este libro.
Puedo salir?
Quiero viajar a Mxico.
Tengo que estudiar mucho.
.
Es importante que estudies lenguas extranjeras.
Es necesario que duermas bien.
. ( )
Te recomiendo que viajes a Espaa.

. ( )
Este verano viajar a Espaa.
. ( )
tener que + infinitiv/, deber + infinitivo, hay que + infinitivo, hay+
imenica (hay mucha gente aqu)
6. ( )
. mente (
).
. : ahora, siempre, a menudo, con frecuencia,
nunca, a veces, de vez en cuando, etc...
. : mucho, poco, bastante, suficiente(mente).

124

. : bien, mal, as, de tal manera, rpido, despacio,

voluntariamente.
. : aqu,
all, en la calle, en casa, en iglesia, a casa, a clase, etc.
7. : 1000, 5 (primer(o(s))/primera(s), etc.)
8. ( ):
. (Quin?, Cundo?, Cmo?, Dnde?, etc.) ,
. / (s/no)
9. ( )
No trabaja hoy.
No quiero ir al cine esta tarde.

.

:

, ;
;

, ;
;

;

;
,
;
,
(, ,
)

, ;

.
,
, ,

.

-
:

125

;
,
;
;
, ,
;

;

;

;

.

()
/
15 .
(, ,
, : ,
, , / , .).
, (-, ,
.)
( , , ,
.)
(
, , ,
, .)


( , , , ,
/ , ...)
, . -

,

(/
, ,
)
:

(, , , ...);
;
, /,
;
.
13. :

126

;
;
( ,
, , , );
/;
( ,
, );
;
;
14. : ,
, , .

,
.

.

.

.
, . :
;
, ;
: , ,
, , .
, . .
. :
;
( );
,
;
(: ;
; ; .).
. .
:

;
;
: , , , , .

127

. ,
;
. :
, , ,
;
/
(, .).
, .
. :
,
;
, ;
: , ,
.
. ,
. :
, .
.

.
4
. /?
/? ?
, / (
, , , );
(
, ).
. ( / )?
. ?

;
;
.
. ?
, .
. ? ?
/;
.

128

(). ?
?
/;
;

/ ( ).
/ ( , ).
/
, ?
/;
; ;
/;
;
.
. 5
1. ; .
?
;
, , , ;
;
;
;
;
;
(
), .
2.

. ?
;
( )
.

3.
?

.
;
(, , );
;
( , ,
).

4.
, , ?
?
;

129

;
.
.
:
, ,
, ,
.
1. .
.
2.

3. . :
();
;
;
, ;
;
;
,
.
4.
.

:

;

.
5. . -
. :

;
;

.

130

6. . :

(, , .);
;
;
- ;
.
7. . :
( );
,
,

( )
:
( ,
, , ).

.
.
( ,
, ).
,
.

:
, ;
, ; / ;
, ; ; .

, , , , ;
; ; ;
; ; .

,
,
,
;
,
;
;
; ;
.
; , ;
(, , ); ,
; (, );
(); ; .
, ; , ,

, ; /
, ; ;
//.
; ; ; .
( ,

, ,
/ .); ; ; ,
; ; , , ,
; .

131

. :

, ,
.

.
, ,
;
( )
.
, ,
:
, .
, , ,
:
-
;
- ;
-
;
- ;
- -
;
-
/ .

(

),
, /

;
. ( ),
,
,

. ,
, .

.
,
.
.

, .

132

,
,
. :
;
;
;
;
;
;
;
;
(,
).

:
-

.
:
-
: , , ;
-

;
-
;
- ,
, ;
-
;
-
, ,
;
-
;
-
;
-
, .

:

133

-
;
-

: ,, ;
-
,
;
-

,
;
-
;
-

.

(6+4)

: , (2)
, , .
, , ; , ,
; .
, , ,
(2)
.
, , ; , ,
; .
(6 )
(10+8+2)

, (2)
.
, , ...
, , ;
.
(2)
.

134

; ;
.
(2)
.
; , ...; .

(2)
.
; ( ), , ...;
.
(2)
.
; , , ...;
.
(8)
(2)
(14+8 +2)
(2)
.
, , , ;
.
- (2)
.
, , ;
.
(2)
.
, , ;
.
(2)
.
, , , ;
.
(2)
.
, ,
.
(2)
.
, , , ;

.
, , , ,
(2)
.
, , , ;
.
(8 )
(2)

135

(2+2)
: ,

(2)
, ...
; .
(2 ).
(2+2)
(2)
.
:
, , .
(2 ).
(2+2)
(2)
.
, , ,
, ...
(2 )

(4+2)
(4)
.
, , ;
; .
(2 ).


I :
, 1961, (1925).
.
, XII .
, 650. .
.
, 450-440. .
, VII .
, VI .
I, 1950-52, (1904).

136

II :
, 1937, (1869-1954).
, , 1260. .
, X-XII , .
, (1684-1721).
, 1919, (1871-1956).
, 1923, (1884-1950).
, XIII .
, IX-X .
, .
, VII .
, 1951, (1912).
V, 1946, ( 19131951).
III :
, (1386-1466).
, 1906, (1883-1962).
- , 1573. .
, - (1909-1945).
, 1862-75, (1825-1898).
, 2600-2480. .
, VII .
, VII .
, 1962, (1903).
. .
, 350 .
V, 1960, (1914).
3, 1914, (1866-1944).
, (1780-1867).
, (1798-1873).
, 1649, (1625-1654).
IV :
, VIII .
.
. , , 1164. .
V :
, 1965, (1923).
, 1967, (1931).
- , (1912).
VI :
, (1922).

137

, .
, , .
VII :
.
.
.
.


,

.

:
-
;
-
.
,
, :
.


, ,
. , :
- ;
- ;
- ;
- .
:
- ,
- (, ).

.

: ; (
) ; ; ;
.

:

138

1. (),
,

;
2. ()
(
).
,
-
,
.
:
1.
,
;
2. -
(
);

:
- ;
- - ;
3. (
).

-
- , ,

-
, ,
.

,
.
- (
)
, .

,
,
.
,
.
(
).

,
. ,
.


, -

139

. ,


.

,



.

V VIII
,

. I, II
III .
- V
. ,
. ,
, ,
.
( ,
).

.
, ,

. ,
,
.
(, , )

.
( ).
.
(
-) .
,
, .

. , ,
, .
.
()
.
, (
e ), .

140

.
:
.
:
.
: ,
.

. ;
(, , ). .
(, ), (, ).
. .
.

;
, -, , ; ;
; ; ;
; .

-, ,
.

, ; ,
,
;
, .

;
,
.
;
;
. , ;
;
;
;

141

. .

, .
, .
. , ,
. .
.
( ).
- , ,
.
. .
. . .
.
.
. , ,
, , .
. , , , ,
. .
. , ,
. , (,
), , . .
.
, .
(, , ).
, , , , .
.

(, , ) .
, .
.
, .

, . ,
, .
.
, , .
.
,
( ).

.

142

,
.
.
, -
, , .
.
.
.
(,
, ).

.
. - . . (
).
( -).
- . ( -
).
- . -
.

: . 18.
19. . . .
. ; :
( ) . .
.

, , , ; ;
; ; , ;
;
(
).
(
): , , , ( ),
( , , ),
(, ), (-
).


-
. ,
.

143

.
:
-

;
- ;
- (/);
- ,

;
-
(, , );
- ;
-
;
- .

:
-

:
;
;
;
;
, ;
;
;
.

) (
) ,
.

( , , ,
, , ...).
)

144

-
.
- ,
.
)
- ,
, , , 6/8,
.

,
, ,
, .

( ), , ,
,
, .

.

,
, .

.
,
, ,
.
.

.


( )
,
: .
.
.
36
. 45
.

145

.

.

.
( , , , ,
, .) ,
.
,
.
,
.


.
:
-
;
-
;
-
.
,
, ,
.
, .
,
, ,
( )
,
.


.
,

. ,
, ,
.

, , ,
, , ,

146

(, , .).
,
,
. ,
, ,
, , .
,
,
.

( ).
-
.

,
.
.

, .
:
- , ;
- ;
- .

.


- (
, ).
- .
- .
-
.
,

; .
.

147

- (p, mp, f, mf),

(adagio, andante, moderato, allegro)
(crescendo, decrescendo).
- .
- : ,
6/8 , - ( ),
, .
-
.
- .
- ( ,
).

.
.

-
.
-
.
-
.
- .
- .

, ,
, .

.

.
,
, .
,
. ,
.
,
, , .

.

148

,
- ,
. , ,
.

.
,
.
,
. ,
.
,
, ,

. , ,


.

.

.

. ,

.

,
.

'' ''
.

,
,
. : ,
-. :

149

,
.


.

,
, .



, .
: ,
,

.
:
- ;
- ;
- ;
- .

, ,
.


,
.

. ,
, , , , , .

.

-
,
.
-
,

.


.

150

,
.
.


.
,
.


.

.
.
.


.


,

151

'' ''
'' ''
'' ''

.
. ()
. ()

. ''''
. V
. ()
. '''' '' ''

. '' '' ()
.
.
.
. . I III
. . II G duru . 49
. ''''
. ()

.
,

152

, ,
.
,
- , ,

(, , , ...),
.

O :
;
;
;
(, ,
);
;

;
.

( , ).
( ).
, (
, ,
).

( ,
, , ).

(
, ).
(, , ,
).
(,
, , , , ...).
( ,
, ).

153

- ( ,
, ,
).
(, , ).
(, , ).
(
, , ).
( ,
, ).
(,
).
(,
, ,

).
(, , ,
).
( , ,
).
(
, ).

, .

.

. ,
.
,
.

.

,
, , , ,
.
,
,
.
,
, ,
. ,
.

. , ,

154

.
,
,
,
.
.
( ) ( )
. ,
. , .

.
,
.

.

.

:
- (, ,
);
- (, , , );
- ;
- ;
- - ( ).

, ,
.

, ,
.
,


.
,
.

.

o ,
.

155

.

.

,
.
:
- ,
;
- ,

;
- ,
;
-
;
-
- ;
-
;
- ,
;
-
, ;
- ,
;
-
ja;
-
, ,
;
-
;
- ,
;
- , ,
;
- ,
;
- .

:
:
- ,
;

156

-
;
- ;
- -, ,
;
-
;
-

;
-

;
- ;
- ;
- ,
, ;
- ;
- ,

;
-
.

(1)
, .
(6)
: , , , .
: , .
: , , .
: , , .
(8)
: / /.
.
: ;
.
: ; ;

.
.
.

157

(21)
(4)
: ,

, .
:

, , ; .
(11)
: , , ; .
.
: ,

.
.
: ; :
.
( ,
, , , ,
).
(6)
: , , .
: (, ,
, , ); .
: , .
: , , ,
.



,
.
:
- ;
- ,
, ,
;
-
;
-
, ;
- ;

158

- ;
- ;
-
.
- :
- ,

;
-
, ;
- ,

;
- ;
- .
.
.

.
,
, , , .


.
.
,
, .

,
.

, ,
,
.
, .

- ,
() ()
.
. ,
, .

.
,
( )
.
,
. ,

.

159

.
: ,
.
,
a, ,
, ,

.


, :
1.
2.
3.
4.

, , ,
.
.

, ,
,
( ).

. , ,
, .
-
-.


.


,
.

.
,
.

,

.

, , , ,
.
.
,

160

,
,
, .
je
,
.

.

.

, .
.
(,
, , ...) -

.
,
, ,
, , (6.
).

.

, , ,
.


, .


. ,
, ,
.
, ,
. ,

.

,
( , ),

.
, .
,
(),
. ,
.
, ,
,
,

161

.
,
,
, .
,
- ,
.
,
, .

.

. ,
.
,
, .

:

;
,
;
,
.
:
-
,
;
-

( ),
;
- ,
, , ;
- , ,
, ;
- ,
;
- ,
;
- , ,
,
;
- : ,
, ;

162

- ,
;
-
;
- ,
: , , , , ,
;
-
.


:
-
;
-
;
- "", "", "", "", "";
- (, , ,
, , , .);
- ,
,
;
-
;
-
;
- ,
;
-
;
-
( );
- ,
;
-
;
-
;
- ,
,
.

163

, , , , (
).
.
: (), (), ( \ ).
: "", "", "", "", "".
N ( )
N0 ( ).
:
, , , .
; .
( ), . ;
.

(, , ).
; . .
(, , , , ).
.
(: , , ; ).
.
.
, .
.
.

N0 ( a = bq + r , 0 r < b ).
; .
. 2, 5, 3.
4 9.
.
.
.
.

164

a
.
b

. .
.
a

( a, b N ). .
b
.
(
) . .

: x + a = b , x a = b , x + a > b , x a > b , x + a < b , x a < b ,
a x < b , a x > b , ax = b , x : a = b , ax + b = c , ax b = c , a ( x + b ) = c ,
a ( x b ) = c , ax < b , ax > b , x : a < b , x : a > b , a : x = b , a : x < b , a : x > b
.
. : p < q, p < (p
+ q)/2 < q. (.
), .
(
).

. ;
. .
; .
:
( 8 ).

( ;
+ ).
(16; 7 + 9)
(12; 5 + 7)
(12; 5 + 7)
(20; 8 + 12)
(62; 26 + 36)
(14; 5 + 9)

165

. ,
,

.
V
. ,
, ()
.
: , , , , , .
.
.
N N0 (
) .
: ,
, (
, ),
: , ( ,
.), .
(), , ,
()
( , :
, , , .).
( ,
.).
.
.
,
.
, ,
, 5.
, ,
.
"" ""
.
.
.

. ,
, (""). ,
, .
. ,
. .
.
.

, , .

166

(, ).
.
, .
a = bq + r , 0 r < b , , b , q , r
, 0 r < b .
a = bq + r . , .
,
,
(,
, .).
. V
.
.
,
: ,
.
.
. .
. ,
. .
()

.

. (. 0 x + a < b ).
(
).
: , , ;
( );
( )
( ). ,

(, , .).

.

.
. :
,
( ),
, - (
.),
, .

167

( ; 36 )
.
. (4)
; . . (4)
. (2)
( )
. (6)

, . (4)
( ,
) . (6)
- . (4)
. (4)
. (2)
. - ( ),
, . ,
( 5)

.

- ,
,
.

, , ,
, ,
,
.
:
-
;
- ;
-
;
- ;

168

-
;
- ;
- ,
;
- ;
-
;
- ;
-
;
-

;
- , ;
-
,
.

:
-
;
-
, ,
;
- ;
- ;
- ;
-
;
- , ;
- ;
- ;
-
;
-
( , , );
- .

(6)

169

.
(,
, ). ,
.
: , .
: .
(12)
.
- , ,
( ;
).
, ,
, .
:
( ).
.
. ()
(, ).
:
, - ,
. ()
- (31)
.
- .
.
. , .
: .
: . .
. , .
: .
: .
: .
: .
. , , ; .
.
:
.
. . .
. , .
.
.
: .
: .
. .

170

: ; .
. . .
.
, (17)
( ) - , .
, , .
- , .
, ,
.
- , .
, ,
.
- , .
, ,
.
: ().
, (
), , .
, ,
.
.
.
.
: ()
.

(6)
, .
, .
. .
:
.
.
.
.


,
.

171

,

.
( )
60% 40%
, .
,
(
).

,
.
. .
;
.


.

-
, ,
, ,
.

- - , , e
, ;
- ;
- -
(),
;
-

;
-
, , ;
- ;
- ,

;
- ;
- ,
;

172

-
, ;
- ,
;
- ;
- ( ,
);
- ;
- , ,
, ;
- () ,
, ,
( , );
-
;
-
;
- ()
;
-
(),
;
- , , -,
;
- ;
-
;
-
.

- ,
;
-
;
-
;
- ;
-
;
- : ,
, (, ), ;
-
;
- ;

173

-
;
- ,
;
-
,
;
-
,
;
- ;
- ,
;
-
;
-
: , , , , ;
- ;
-
;
- ;
- , ;
- , ;
- ;
- : ,
, ;
- ;
-
;
- ,
.

(4)
: , ,
. . .
,
.
(8)
.
: , , ,
, , ,
, ,
, () .

174

(16)
. .
( , ).
. ,
. . .
(8)

.
.
.
. .
(12 )
(, ).
(, ): , , ,
, . (
, ).
. ,
: , , (,
, ). ,
. .
(4)
. (,
). , .
: , , .
(12)
:
(), :
( ),
, ,
:
.

: , , , , , .

.
(8)
(): , , .
. . .

175

, .
. .


,
, ,
.
( )
.
, .
()
.
, , ,
.
.
( ),
.
. (, ),
(), , ,
.
, ,
, ,
, .

.

, , , .

,
, ,
.

.
,

. ,
,
.

, , ,
.

, .
.
,

.

176

.

, .
,
.
, 2 ()
.

- ,
.
.

, ,
,
, , , , ,
.
,
,
. . ,
.
( .
,
)
, , .

,
.
,
,
, ,
, .
,
.
,
- ,
, .

,
,
,
.
.
.

177

() .
.
.
,
, .

.


.
, .
.
, .
, ,
, .
.
,
.
.
.
.

.
. , ,
(Calkulator, Games, Paint ...).

.
,

.
.

.
.


.
.
: , .
.
(, , , , .)
.
.

178

,
.

,
.

.

(,
). (, )
.
( , ,
.).
: , , , ,
.
.

: , ,
(, , ).

- ,
.

( ),
( ), ( - ),
. ,
.
.
,
.
-

.
.

,
, .
""
,
. .
.

179

(): ,
, .
.

, .
,

.

- -
.
.

.
, . ,
.
.
,
,
. , "" -
, ,
.
.
, :
-
,
,
- -

, ,
, ,
-
.

.

, .
.

,
, ,
,
: , , .


, ,
. ,

180

,
,
.

, :
, , ,
. ;
; , ,
.

.
""
,
.
,
"".
,
.

,

(,
,
,
, .).
, ,
.
:

-
,
;
- ;
-
, ;
-
,
;
- ;
-
;
- ;
-
, ,
, ;
- , ;
-
;
- ,
.

181

, -
, (,
, ), , ,
,
.

:

- ;
- ;
- a , ,

;
-
- ;
- - ;
- ,
.
:

- ,
, ;
-
;
- ,
( , .);
-
;
-
;
-
.


:
- ;
- - ;
- ;
- ;
- ;

182

- ;
- ;
- ,
-
.

-
:
- ;
- , ;
- .

I.

, :
- , ,
- ,
,


;
- .

II. ,

- - (
, ); ;
50 .; - ;
- (500 . , 800 .
). ,
;
- , ;
(, , .);
- - ;
- - ();
- 200 .; ( ;
- , , ;
2 ).

183

( ):
; ;
; (
); ; ;
.
:
; ; ;
( );
( ):
; 110 ; .

(): , ;
;
; ( );
: , ,
.
(): ;
, ; , .
: ; ,
.
():
- : ;
: (
); : , ,
, , ; ,
; ;
;
- : ,
() 900 (
), ( );

.
a (): ;

- : :
. ;
900;
- : ,
, .
( ):
- : ;
, , , ;

184

- (): ,
.
():
; ()
().
: (),
, ,
, .


- .

.

: , (), ,
,
(
):
; , ,
(, , ...);
, , ,
, ;
. ( ); .
( ) (-, -,
); ( );
(, , );
() ;
( ); ;
.
:
, , ,
, ,
, , , ;
- , ,
, ,
; ( , ,
, , ).

. ,
, (.
, ).

185

( ,
(-).

() . ,
,

. ,
,
.

;
; ;
, , .
.
: ;
.
: ,
.
: ; ;
.
: , , ( ).
.

III



.

.
.
:
:
;
; ; : 50 , 200 .
() - : ,
, ; () - : ,
.

186

:
(, ).
: ( )
; , , , .
: .
: 20 . .
-
-
, ,
:
-
,
, , ,
;
-
- , ;
-
-
, , ;

.
, -
,
- . ,
, -.
,
.


.

, ,
.
-
, ,
:
- - (
);
- - ; :
, , .

187

, ,
,
.


12
,
( , , , ...).
,
.



( ) :
- ( );
- ( );
- ( ).
o
, ,

.

, , .

I.
-
,
,
.
-


.

, : ;
;
;
; ; .

188

- , ,
: ,
, , , , .
-
,
,
,
.
-

,

.

. ,

.
- , ,

, ,
.
-

( ,
, , , ,
).
,
. , , ,
.
- ,
,

.
II. O -
:
- ,
- , ,
- .


.
- , ,
, , ,
()
,

189

,
.
.
, ,
.
,
. ,
, ,
. ,
,
. , ,
, , , .
, . ,
,
.

.
, , ,
.


.
,
.


( )
.

( , ,
...).
,
,
: ( ,
...) , .


:
- ;
- - ;
- ;
- ;
- ;
- .


.
, ,
. ,

190

,
, , .
.
- : ,
- , ,
- . ,
, .
,
.
.
, ,
, .
.
, .
, .

.
,
.
(, ...),
.
, .

.
.

(, ),
.
,
.
.

.

.
,

(.
, .).
.


,
-


. ,

191

, - ,
.
-
-

: ;
, ; ;
;
- .

, .

, , ,
, ,
. ,
( , , ),
.
,
.
,
,
.


.

, ,
,
(, , )
.

(, , );

,
(),
.
, ,
(),

( ).
,
.
, ,
, .



.

192

(
-)
, , ,

III. -
:
- ,
,
;
- ,

; ,

;
- - ,
,
(,
) .
,
.
:
- ;
- ;
- .

,
:
- 35%;
- 35%;
- 30%.

, 12
.
(. ,
) (.
, .

IV.

:
- ;

193

, ;
.

, , ,
. ()
. ,
, ,
, , ,
,

(, ...),
. ,
,
.

.

: ,
, ,
.

V.

- :
,
.
- : , ,
,
.
- :
:
( , ),
( , ) .
- : .
, .
- : ,
.
- : , , -,
,

.

194

,


,
. ,

, ,
.
:

- ,
, ,
,
;
-
, , ,
, ,
, ;
-
,
, ,
,
, , , ;
-
,
;
- ,
,
.

()

, : (
) ( ).
,

195

, ,
,
,
(,
) ,
. ,
( ,
, ).
()
:

-
;
-
;
-
,
;
-
,
;
-
.

1.

;

;
,
;


.
2.
,
;

;
,
.

196

3. , ,


;

, ;


;


.
4.


;
, .
;

;

:
5.

;

,
.

5.

,
, .
,
.
,
.
,
, , ,

,
, .

197

, ,

,
.
,
, .

,
.

, , ,
,
.

,
,
.
:
, , (.
).


.
,

.
...
, ,
: ,
, ,
;
,
; (
,
, ),
, .
, ,
, ,
", " .
, ,
.
.

,
,
,
,
, , .
,
, ,

198

. , ,
, ,
.

,
,
. ,

,
, ,
.
()

,
, .

( ) ,
()
.

, , ,
.

.

,
.

:
;
;
;

-
,
- ( )
,
, , ,
, ,
-
,
, ( ,
, , , ) ,

199

,
, ,
,

.

( )
- -,
:
- , ;
- ;
- , .
()
- , ;
- , ;
- ;
:

1. , ;
2. ( -);
- ;
- , .
3. .
4. , .
5. 6. ;
- ' - .
:
- , ;
- '(), .

- - ;
- ' - -;
- ;
- ;
- ;
- ;
- ;
- ;
- -;
- ( );
- (
);

200

- ( ..
);
- (
);
- ;
- ;
- .

- ;
- ;
- ;
- ;
- ;
- ( );
- .

.
.
.
: ( ), ,
, ().

(36)
, ,
,

.
: ,
,
,
.

,
.
, .
.
. .
. .
, ,

201

,
.
. .

.

,

, ,
.

( - )
1.

5. .
2.
( )
( )
( )
( )
( )
()
( )
( )
3.
( )
( )
( )
(
)
( )
( )
( )
( )

4.
( )
( )
( )

202

( )
( )
( ,
!)

5.

- (
)
( )
( )
( )

6.

.
- ,
, . .
'
.

()
().
.
,
. : (
), (), , .
. ,
. :
: , , ,
, , ,
... , :
, , , ,
.
,
, .
,
: ,
.
( ), ,

. .
. , ,
. (, ). ,
, .

203

, .

.
.

,
: ,
.
(? ?),
(. , ),

. .
. , ,
. (?, ? ?). ,
, .
, .

.
.

-
..

-
..
,
. . .
. .

.
. .
. ,
.
:
, . .
, .
.
, .
. .

204

- .
(
), ;
-
;
-
( , , ) ;
-
.

. .
:

1. . (19 ).

.
- ?
- :
:
/ /
/ / / .
- :
/ /
/ .
2. (14 ).
,
.
- ?
/ /
/ /
.

- .
- .
- .
- .
- .
-
.
- .
- .

205

-
.


.
.
.
,
.
,
,
,
, .
,
.
,
, , .
(:
),
, ,
.
. .

.
.
.


, .


. . ,
. .
. .
:
.
. .
.
y y
.

206

y: . .
.

. . .
. .

.
.

:
, ,

.

:

1.
2.

3.

4.

:
:
. 16, 13

. 2, 19- 1.

20

2.

3.
() . 2,
1.

1-11

2.

.
.
. .
5, 7

1.

363

411

344

207

5.

()

3, 16

6.

9,
20

7.
8.
9.

12, 12

10.

19, 10

11. 13, 13
14
12. 17, 14

13.

2.

1.

2.

3.

()
1.

2.

3.

1.

2.

(
313)

1.

2.

XCVI

III

152

CXXV

()

CXXII

191

195

208

14. .I. 5, 19

15.

I.

17, 5

16.
17.
18. 2, 8-9

19.

20. (1054)

. 11,
17-19

21.
I.

. 5, 20

22.
II.

. 5, 23

1.

2.

1.

2.
I
3.

1.

2.

3.
,

1. VII
2.

1.
2. x
(
)
1.
2.
3.

196

212

471

476

CL

312

209

23.

8, 28

24.
I.

4, 13

25.
II.

8, 31

1.
2.

26.

27.

I. 5, 2122

362

338

391

306

28.
29.

I 50,
20

30.

10, 12

31-35.

(1563)

(
j)

(1572)

LXXIX

162

: ,
.
,
.

.
, (4
) , ,
. " , ,
".

210

:
:
.


, . ,
, , ,
: .





.

1. :
:
2. : .5,1-9.
:

3. : .7,110.
:

4. :
.7,11-17.
: ,
. .
5. :
:
.
6.: .13,1-9.
:

1.
2.
3.
4. : ,
,
5.
1.
2.
3.

.
.
1. : ,
.
2. ,
3.
1. ?
2. ?
3. ?
4. ?
5. ?
?
?
, .
, ,

211

7.: .13,4446.
:

.
8.:
.20,1-15.
:

9.: .25,1430.
:
.
10.:
:
.

11.:
.7,24-27.
:
.
.

12.: :
: .

.

13.:
. ,
.
: .

.
14.:

.
?
?
.
.

,
?

.
.
.
. ?

.
.
.
? ?
?
. .
, .
?


... -.

. ,
. :
, .

.

.
.
. :

.
.
.
, ,

: ,
.

212

.1,19-29.
:
, .

15.:
1.8-10.
:
.

16.: 1.16,17.
:
.

17.: 2.5;11,12.
: ,
,
.

18.:
: .

.
19.:

1.3,6.
:
.

: , ,
. .
,
.

? : 1.8-10.
:

.
?




: ,
,
,

. .
.

.
.
,
. .
.

.

.
.
1. 6. .

?
: ?
? : .28,28.

20.: 1.17.

: . .
, .
.
? ?
: ?
21.:

: 627 .
, 4. .
.
:

213

.

.
: ()
,
. , !
(20,7) : , ,
.
22.: .6.
5,6 .
:
.
,

.
23.:
: , , ?
: .
: , , ?
.
.

24.:

:
.

:
x

: 1.3,19.

:
,

, . .
. :
, , .
25. : .
. . ,
: 1.1-2. 8.
.
.
:

,
.
?
26.:
, .
: ?
.
, , ?
! .
. .
: ,
.
27.: .4,1-11. .
: , : ,
.
, ?
.

:
,
,
.
:
. ,

214

28.: . 9, 28-36
: .

29.: . 26, 17-29)

: :
()

()

30.: ()
:

31.: .20,1929.
:
.
32.:
. .2.
: ,
.

33.:

?
. .
.
,

. .
,
,
. (24,26).
(37-43)
.
.
:
. ?

(
).
,
, .

. ,
.
: ,
.

.31,31-34.
: , ,
, .
: (
).
. . ?
?
?
?
. ?
?
?
.
.
. . .

.
:


, ,
.
: .
?

215

: ?
.

,
, .
. ?
.
?
34.:

: ,

, .
.

.
? .
?
.
35.:
?
: 8 ?
.
?
?
.
?
36.:

.
.
. .

.
.
,
. .


. ,
.
, .
.
( )
, .

,
.
.
. , .

216

: = . ,
.
()
,
.
. ,
.
, , , . ,
.

,
.


. :
, .
, .


. .
, ,
. .

,
, - ( 10
.). , ,
. , .

.
.

. .

().
.

217

, ,
, ,
.

.

:
: ,
, , , -.
:
, -.
: , , .
(): ?
(): .
- ( ):
.
- : , .
: ?

,

, .
.

: (, 34:14).



,
, .

218

:
-

;
- ;
-
;
- ;
-
, ;
- ;
-
.

(6)

- , , .
- ,
, , :
, , ,
.
- .
(4)

- :
- , ,
,
- ;
- .
(1)

- ,
.
(8)

-
;

219

- ,
, /
;
- .
(12)

.
(1)
: (,
, )
.
(4)

- .
.

V
,
,
. 5
.

:
;
/
;
( , ,
, ,
);
, ;
/
.

.


, ,
.
,

220

,
. ,
:
-
;
-
;
- , ,
;
-
.

, .
.
,
, ,

. ,
: ;
; .


,
, .
:
, , , ;
; ;
.


, .

,

.

,
,
. ,
,
/ ,
.

: ,
, .
.
:
;
;
.

221

, , ,
, .


.
, ;
.
, ,
,
.
, ,

.
.


, ,
, ,
. ,
,
,
.
,


, ,
,
,
.


.
, ,
.
, ,
, ,

.
:
- ,
/

;
- ,
, , ,
;
- ,
, , ,

222

, ,
.;
- ,
, .

,


.
, ,
( 4 6
).
/
.
: , , , , ,
4 ( ) .

.
:
,
, ,
,
,
,
. ,

,
,
, ,
.
,
,

.


, a
. ,
. ,
.

223

, ;
( ),
( ).
(, ,
).

( 50 )
.

,
, ,
, .

,
( 30 ).

.


.



, :
- ;
- ,
;
-
;

224

- ,
,
,
;
-
.

:
- , ,
;
- ;
-
;
-
( 50 ) .

:
- ,
, ,
;
- - ,
,
;
- ,
, ,
, ,
, , ;
- , .

:
-

- ;
- ;
- ( , ,

- .

.);

:
- ,
;

225

-
, ;
- ;
- (, );
- (, , )
, .

- - ;
- - ;
- -
;
- -
(. );
- -
.

:
- , ,
:
-
-
:
- ,
-
:
- , ,
:
- ,
:
- , ,
-
:
-
-
:
-
- (, , , ,
, , )
:
- , , ,
- ( -
)
- 100
- /

226

1.
2.
3. , , , , ,
, . ( )
4.
5.
6.
7. /
8. /
9.
10. ( )
11. (, ..., , ,
, ...)
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19. /
20.


,

, .

1.
) ( , ,
, , , ).
) : milk, butter, bread.
) ( - s, -es);
(man, woman, child).
) (
):

- : Mary's book, the dog's tail

227

- (): the colour of the

book.
) - er : singer, worker.

2.
)
- : There's a book on the
table.
- : Can I get an orange, please?
- : He's a teacher.
- : A cat is an animal.
)
- :
The apple is for you. / The apples are for you.
- :
It is the tallest building in London. January is the first month of the
year.
- : in the morning, in the evening.
)
-
I like to drink milk. He likes apples.
- , , : Friday,
March, summer
- : breakfast, lunch, dinner
- : New Year, Christmas
- : football, hopscotch
- : be t home/go home; be at school/ go to school; go to
bed; have breakfast/ dinner

3.
) ,
:

We like to play football. I like him. Give me the book.

) this/these;
that/those.
) who, what

4.
) this/these; that/those.
) .
) some, any,
.

5.

228

) ( , , ),
) : English,
Serbian.
)

She is taller than her sister. Is this the biggest building in your
town?

6.
30. 20.

7. : much/

many; a lot of
8.
) The Simple Present Tense
: He goes to bed at nine. It rains a lot in winter.
) The Present Continuous Tense
: He's sleeping now.
) : Give me the book, please. Let's play ball. Go
home, children.
)
- an: - , : I can swim. He
cant come today.
- : Can I take your book, please?
- must: : You must finish your homework. I must
go now.

) Have ()
- ( have/have
got)
They have/have got a nice house in the country.
What do you have in your bag?/ What have you got in your bag?
- : have breakfast/lunch/dinner; have fun
9. .
) : here/there; near
) : today, now

10. : at, in, on, under, behind, from.

229

11. : and, or.

12.
) .
) YES/NO
( ).
) WH (), who, what
) There is /are: There's a book on the

table.
) IT .
It's hot/cold. It's raining. It's ten o'clock.

,
.
. s ist... nicht
kein. .
Peter liest. Peter liest ein Buch. Peter liest keine Zeitung. Liest Peter ein Buch?
Was liest er?
(, )
, ,
. ,
,

. .
Ich lese den Roman Emil und Detektive. Hilfst du deiner Mutter? Hilfst du
Michaelas Mutter?

. im, am,
ins (). ().
,
().
Ich liege im Bett. Dort steht ein Computer. Der Computer ist neu. Ich trinke gern
Milch. Zeig mir dein Foto!

230

Kein . Nein, nicht.

Nein, das wei ich nicht. Ich habe keine Ahnung.

(),
().
Er heit Peter. Wann besuchst du uns?

,
().
Sie ist Lehrerin. Du bist nicht da. Er ist gro.

bei, mit, aus, vor; fr; /

in, an, auf.
().
Susi ist bei Christian. Ist das ein Geschenk fr mich? Ich bin im Park/ auf dem
Spielplatz.

: links, rechts, hier, dort, da,

heute, morgen, jetzt, morgen nach dem Frhstck.

, ,
, sein haben, wollen,
sollen, mssen drfen (), knnen mchten (
) , .
; sein haben (
).
().
Ich heie Peter. Gibst du mir deine Telefonnummmer? Sie fhrt
gern Rad. Wo warst du gestern?Ich stehe immer um 7 Uhr auf. Mchtest du
Basketball spielen?Maria war krank, sie hatte Grippe.

100.
( ).

231

-
. ()
: , , , , ;
, ;
().
().
() (
): . .( ).

, : , , ,
, , , ... (
).
: . . ( ).
: , ,
, , , . (
).
: .
. . ? .
. ( ).
: . . .
. ( ).
: ? ? ? ?
? ? ( ).
: ... ... (
).
( ) :
, , ; , , ; , ; ;
, , ;, , . ( )
(2. ): ,
; , ; !.. ()
: .
? . ?
().

1.
) ( , ,
, , , ).
) : pain, lait, beurre, jus.

232

) (la chaise, les chaises, un

ami, des amis).

) (un lve, une lve, le
frre, la soeur, un tudiant, une tudiante)
) :
- Cest le livre de Sophie;
- Cest moi.

2.
)
- : Cest une boulangerie. Elle est ct.
- : Je peux prendre une orange, sil

vous plat?
) : La fille de ma voisine sappelle Xnia.
Jaime le chocolat, la musique et les voyages.
) : Je voudrais du jus dorange, sil vous
plat. Tu fais du sport ?

3.
- ,
(): Je sors avec mes amis, nous allons au cinma.
Mina ? Je la connais bien.
- on: On va au cinma? En Suisse, on parle
allemand, franais et Italie.
4.
) .
) .
) : ( 100) ( 20).
) : tout, chaque, quelques.

5.
) ( , ,
),
) ,
: Serbe, Franais/e, Belge, Suisse, Italien/ne, Anglais/e.

6.
)
.

233

)
.
)
, ,
( ): ai
fini! ai oubli mon cahier. e suis all(e) chez ma grand-mre, jai nag, il a fait
beau.
) : aller + infinitif: Demain nous avons un
contrle en maths; ce soir, je vais regarder un film la tl.
: Je suis chez toi dans un quart dheure.
) : avoir faim / soif / sommeil / chaud /
froid / peur / envie de...
) ( ):
pouvoir, devoir, savoir, aimer. Est-ce que je peux sortir? Nous devons rentrer. Il ne
sait pas nager. Jaime dessiner.
) pouvoir vouloir: Je voudrais un
kilo de pommes, sil vous plait. Est-ce que tu pourrais me prter ton portable?

7. , , , : avant, aprs,
aujourdhui, hier, demain, toujours, ici, l, devant, derrire, bien, mal, vite,
doucement, gentiment, beaucoup, moins, plus.
8. : Jhabite Kragujevac, en
Serbie. Nous allons passer nos vacances en Belgique. Nous sommes alls au zoo. Il
rentre du stade/de lcole quelle heure ?Il y a un petit chat dans la rue, il est sous la
voiture, je vais le mettre sur la fentre. Cest pour toi .
9. : et, ou, mais.
10.
) .
) est-ce
que .
) qui, o, quand,
pourquoi.
) : Il faut faire vite !
Il y a 25 lves dans ma classe. Il pleut. Il fait beau .

234

.
,
.
, (c, g, ci, gi, ch, gh, gli, sc, qu, z,
gn, s). . . .
. . .

: Maria, Giovanni, Belgrado,

Roma .
, ,
.

. .

.
di, a, da, in, su con.

(C un libro: Ci sono dei libri).


(Mia sorella si chiama Ada. Domani andiamo a
Roma con i nostri
nonni).
tutto.
.

: io, tu, lui, lei, Lei, noi,

voi, loro.
: me, te, lui, lei,

Lei, noi, voi, loro.

(mi,
vi, gli) (mi, ti, La, lo, la, ci, vi, li, le).
(mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro).
(questo, quello).
chi? che?/ che cosa?
ognuno qualcuno.

ti, Le gli, le, ci,

,
buono bello; tutto.

: mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro.

.

235

questo, quello, bello buono.

.
ogni qualche.
, viola, rosa,

blu, arancione.

di, a, da, in, con, su, per, tra, fra

.
dentro, fuori, sotto, sopra, davanti dietro.
di (Marco finisce di fare i compiti. La
mamma dice di non fare tardi), a (Vado a giocare. Sei bravo a pattinare. Usciamo a
giocare con gli amici.).

uscire, ire.

(Presente) .
: essere, avere, andare, fare, bere, venire, stare,
volere, dovere, potere,

sapere.
, ( }
).
.
piacere.
: avere un voto in, avere fame (freddo,
sete, paura, caldo), giocare , andare , piacere
, volere, essere bravo a, in, che cosa fa, dove lavora, avere mal
di testa, gola, denti, c'/ ci sono, ci vuole/ ci vogliono.
care, -ciare, -gare, -giare. .

, (s, no).
(prima, durante, dopo) .
: quando?, come?, perch? dove?
{ : a destra, a sinistra, dritto.

1 100
primo .
.

ci ( ), ne (
).

:
. : Marco
legge, Marco legge un libro. Il libro sul tavolo.

236

.
:
-
(Leggete? Scrivete bene?);
-
(Non leggete? Non scrivete?);
.
(La mamma dice a Marco che domani

arriva il nonno).
dire + di. (La mamma dice a Marco di
comprare del latte). (Andiamo a giocare).
(Prima di uscire telefona a Marco).
.

( )

Chi assente. Presenti tutti? Cancella la lavagna, per favore!

Vieni qua/qui! Vieni alla lavagna! Va' al tuo posto! Ascoltate la cassetta! Ascoltate
bene! Attenzione! (Fate) silenzio! Lavorate in gruppo/ in coppia! Scrivete la data!
Ascoltate e ripetete! Siete pronti? Fa' la domanda a Pietro!
Domanda a Pietro! Rispondi! Apri/Chiudi la finestra/ porta Ascoltate bene! Attenti
alla consegna! Dagli/dalle il tuo libro! Dagli/dalle la penna! Prendi il tuo libro! Apri
a pagina... Vogliamo giocare? Giochiamo? Che gioco volete fare? Con che cosa
volete giocare? Chi ha vinto? Vince/ Ha vinto... Cantiamo? Cantiamo tutti insieme!

- ;
. :
Pedro lee. Pedro lee un libro. El libro est en la mesa.
)
)
:
)
(Entienden? Escriben?);
)
(No entienden? No escriben?);
.

237

: Mara, Juan, Belgrado,

Madrid .

- (los libros, estos libros, mis libros).

) :el, la, los, las, un, una, unos,

unas. : Lee un libro. Tiene la pelota.
) : del, al
) :este, ese, aquel;
) : mi/mo, tu/tuyo, su/suyo, nuestro, vuestro, su
(mi libro, mi casa, mi escuela).

(feliz, verde, .).

/ (
bonito/bonita, alto/alta, rojo/roja). .
(bonitos, felices, verdes).

: yo, t, l, ella, nosotros, vosotros, ellos, ellas,
Usted, Ustedes
, : me, te, le, la, lo, nos, os, les, las, los
, : a m, a ti, a l, a ella, a nosotros, a
vosotros, a Usted, a Ustedes
d) : se;

30.

) a acusativa: Quiero a Mara. Veo a Pedro.

) de (Habla de su padre, Escribe a su

hermana);
) de, a, en
: , , ( Va a la escuela. Vuelve a casa. Va al cine. Llega
a las siete. Viene al medioda. Va a Espaa. Viene en coche....); de,

238

(El libro de mi padre. La fiesta de la Repblica. Una taza de caf.

Un libro de poesa espaola. )

ar, -er, -ir .
)
)
) : ser estar
) : dar, hacer, ir, venir, poner,
tener, salir, querer, poder, sentirse, haber (hay)
) : ir a + infinitivo
) Pretrito perfecto simple, pretrito imperfecto y pretrito
perfecto compuesto, (
): estuve enfermo/a, he terminado, se me ha olvidado, no he
entendido, ...

: s
: no
, : aqu, all, en...,
ahora, ayer, maana, por la maana, por la tarde, por la noche, bien, mal, despacio,
rpido

: ( ) , ( ).
h muda
gue, gui, qui, que


.

:

-
,
;
-
;

239

, ;
- ;

;
-
;
-
, ;
,
(, ,
)
,
;
-
.
-
:

-
;
- ,
;
- ;
- , ,
;
-
;
-
;
-
;
-
.
()
/
15 .

1. (,
, , : , ,
, / , .).
2. , (-,
, .)
3. ( , , ,
.)

240

4. (
, , ,
, .)
5.
6.
7. ( , , ,
, / , ...)
8. , .

9. ,
10.
11. ,

12.
(/ , ,
)
13. :
-
(, , , ...)

,
/,

14.
: , , 13. ,
15. :
- ;
- ;
- ( ,
, , , );
-

/;
- ( ,
, );
- ;
- .

241

1. .
.
2. . :

- ();
- ;
- ;
- , ;
- ;
- ;
-
, .
3. .

:
-
;
-
.
4. . -
. :
- ;
- ;
-
.

242

5. . :
-
(, , .);
- ;
- ;
- - ;
- .
6. . :
- ( );
- ,
,

( )
:

243

( ,
, , ).

.
.
( ,
, ).
,
.

, ;
, ; / ;
, ; ; .

, , , , ;
; ; ;
; ; .

,
,
,
;
,
;
;
; ;
.
; , ;
(, , ); ,
; (, );
(); ; .
, ; , ,

, ; /
, ; ;
//.
; ; ; .
( ,

, ,
/ .); ; ; ,
; ; , , ,
; .

. :

, ,
.

.
, ,
;
( )
.
, ,
:
, .
, , ,
:

1.
;

244

2. ;
3.
;
4. ;
5. -
;
6.
/ .

(

),
,
/
;
.
( ),
,
,

.
, ,
.

.
,
.

.
,
.
,
,
. :
- ;
- ;
- ;
- ;
- ;
- ;
- ;
- ;
- (,
).

245

-
, , , ,
.

:
,
, ;
,
;
-

;

;
;
- .

:
,
;

;

( );
: ,
.


:
,
.

246

:
;
,
.

I.


:

: , , , ,
, ;
;
,
.

II

-
.

.

III


,
.
.
.
.
.


().
, ,
. ,
,
.

247

.
.
.
-

( ; ;
).

.

2
.

:
:
,
.
: , ,
,
.
:
:
( , ),
( ,
).
: .
, .

,
.
:
, , -
,

.

,

.

248

:
;
, ,
;
;

;
;
;
, ,
;
, ;

, .



.
.
.
.
(
).
(
).
( ).
()
() .
.
.
.

, .
.
.
.
. .

.
.

249

.


,

.


.

, .


.

,
.


a
,
,
.

,
.
,
,
, , , , , , ,
.

, ,
,

, .
, ,

,
, .

250

O :
;
;

;

;
(
);
(
);
;
;
;
;
;
;
;
;
.

( ).
(, ).
.
( , ,
, , , , , ,
...).

( , ,
,
).

(
).
( ).
( ).

251

(
).
(,
, , , , ,
, , , , -,
, , , , , , ,
, , , , , , ,
, , , , , , , , ...).
(
).
( ).
(
).


(
, , ,
).
( ,
, , ...).
( :
, , , ...).
(, , ,
, , , , ...).
(, , , , ...).
( ,
: , , ...).
(
, , ,
, , ,
, , ...).


( , , , ,
, ).
(,
, , , ).
(
, , ,
).

( , ).
(,
, ...).

252

(,
, , , , , ...).
(
, , , ,
, , ...).

(, , , , , ,
).
( ).
.
(
, , , ...).
(
, , , , ).

( , ,
, ...).

(
, , , ...).
( ,
, , ...).
( ,
, ,
...).
( ,
, , ...).
(
, , , , ,
, ...).
( ,
, , , ...).
(, ,
, , ...).
.
( ,
...).
(, ,
...).
(
, , , ...).

(
, , , ...).
(, ,
, , , , ).

253

,
).

( ,
, , ,

( ,
, ,
,
).
(
,,, ,, ,,, ...).
(, , ,
, , , , ...).
(, , ,
, , ...).
( ).
( ,
...).
(
, ,
, , ...).
(
, , , , ...).

(, , , ,
, , , , , ...).

,
. .
,
.

, , ,
.
.
,
, .

,
,

.
,
,
() .

254

, (
) .
,

. ,
,
.
,

, .
,
,
.
( )
( ,
...?) ,
,
.
,
.
,
.

,
.
,
.

,
.
,
.

.

, ,
, , ,
.


.
, , , , ,
, , ,

.

.
, ,
. ,

255

(
) .
,
, .

(, , , ),
,
, - ,
.

. , ,
.
, .

,
( ).
,
, ,
.

, .
.
.
.
,
.
.

(, , , , , ...),

.

,
,
.
,

, , , , ,
, , .


, ,
.
,
, /
,
. /

.

256

,

. ,


,
.
-
.
,
,
.
.
(, )

, .
, , ,
, ,
.

.
( ),
, .
,
, - .

.
,
. ,
, ,
.

, ( ,
, ...),
. , ,
, , .
.
,
(, , .).
,
.
.
( , ,
) ( ,

257

, , )
.

(, , , ...).
,
,
. , , ,
, ,
.
(. ,
: , -
-). ,

. ,

.
(
, . ,
...) ,
, .
.

,
.
.
. .
(, ...),
(, , ...).
.
,
(. ).
, ,
.
20.
, .
/,
.

.
,
, .
.

.
, .

258

, ,

.
.
,
, . ,
,

, .
,
.
,
,
.

.
:
. , . , - ,
2006.
. , . , -

2006.
. , , 2004.
. , , 2004.
. , , 2004.
, ,
2005.
. . , , 1990.
I,
1000. , . . , 2000.
. , , 2005.
. , , 2005.
. . , , 1966.
. , .
(), 2005.
, . , 2005.
. ,
, 1914.
. , , 2006.
. , , 2001.
. , ,
1991.
. , , 2006.
. , , . , 1972.
. , , 2006.

259

,
:
-

, e
: , , , ,
, .
:

;

;

;

: , , ;



;
,
;

, ;
;

,
;

;

;

, .

(12)
(2)
.
, , , , , ,

260

.

(2)
, .
, , , , , ,

.
(1)
(2)
, , , .
, , , , ,
, .
(2)
, , , .
, , o
, , ,
.
(2)
, , , .
, .
(1)
(12)
(2)
.
.
(2)
, , , .
, , .
(2)
.
, ; .
(2)
, .
, ; .
( , ) (2+1)
, - ;
, ,
, .
, ; .
, (1)

261

(12)
, (4)
,
(, ; , ) .
, ,
.
(2)
.
, ,
.
(2)
.
, ,
.

( , )

( 2+1)
, .
, , , ,
.
, (1).

,


.

,
.

(
)
.



.

,
(,
)
- .

262

( )
( ),
, , , ,
. -
-
,
,
.


- .

,
.
,
.

()
.

( e )
.

,
,
, . ,
:
;
;
;
;
:
;
(, ).

.

: ; (
) ; ; ;
.
:
:

1. (),
,

;

263

2. ()
(
).
,
-
,
.
,
-
- , ,
-
, ,
.

,
.
- ( )

, .

, ,

.

, .

( ).

, .
.


, -
. ,


.

, ,

.
:
1.
,
;
2. -

( ), ,

264

:
;
- .
3. -
,
.


, . ,


.

,




.
:

.
, , ,
, .
:

. .
:
, .
, , , .
:

. ,
. , , ,
, , , . ,
, , .
, . , .
. .
.

,


,
- .
,

.
.

265

: .
. - .
- .
( ).
( -). -
. (- ).
- . - .
: . ,
, . .
, , . .
,
( ).

.
:

/ ;

;
,

;

(, , );
.


) (
) ,
.

( , , ,
, , ...).
)
-
.
,
.

266

)
- , , ,
, 6/8, .

, ,
, ,
, .

( ), , ,
,
, .

.

,
, .

.
,
, ,
.
.

.


( ).
-
.

.
.

,
.
:
, ;
;
.

267

(
, ).
.
.
.
,

; .
.
(p, mp, f, mf),
(adagio, andante, moderato, allegro)
(crescendo, decrescendo).
.
: ,
6/8 , - ( ),
, .

.
.
( ,
).

.

.
.

.

.

268

.
.

, , ,
.

.
,
, .
,
. ,
.


.



,
- ,
. , ,
.
,
, ,

.

. ,

.

,
.

'' ''
.

,
.

, .

269

.

,
, .


,
, .
: ,
,

.
:
;
.

,
.


,
.

. , ,
, , , , .

.

- .
.
,
.
, ,
, .
.
:
;
,
, , , ,

;

(,
, .);

270

,
;
, ,
, .;
,
, .
,
, ,
.
, ,
.
,
, ,
( )
,
.


.

-
.
- :

;

;
;
.

:

;
,
;

;

;
;

;

271

.

(14)
.
. .
. . .
. .
(14)
. .
. , . .
. . .
.
(8)
. .
. CD-a DVD-a
(e, e, ).


Windows Linux.
,
- Desktop (askbar, ,
). Shortcut
. y Computer-.
,
. : ,
CD DVD, Flash .

, Windows Explorer.
y Computer,
, Clipboard (
).
(, flash
, CD ) . ,
Explorer-,
( Shift Ctrl)
Find. Explorer,

* ? (
, *.jpg), .

272

Control Panel-a
.
.
, , ,
, password-
. .
.
,
/Remove programs.
, .
O (ccssris, Cmmunictin, Fx, ultimedia)
.

. plug&play (
) .
CD-,
.
.

. .


(, Start/Programs, Start/Run).
.
toolbar-.
, .
Save Save s.
File
, ( Page Setup).

, ,
(Del,
Backspace, Insert), .
Clipboard-
(Cut, Copy, Paste).
,
Font.
( , , ).
Enter
Paragraph, ,
.
Bullets and Numbering.
.

Print Print
Preview .

Insert.
Word Art-.
toolbar- Drawing.

273

, (utoshapes)
, .

.
(. Media Player, Real
Player, Micro DVD ...). ,
.
CD-a DVD-a ( ,
, ...).

BOSANSKI JEZIK
Cilj

Cilj nastave Bonjakog/bosanskog jezika sa elementima

nacionalne kulture jeste sticanje znanja o osobenostima bonjakog/bosanskog
jezika, knjievnosti i kulture Bonjaka, kao i razvijanje svijesti o sopstvenom
nacionalnom identitetu.
Kod uenika treba probuditi interesovanje da upoznaju,
prihvate i afirmiu osobenosti svoje kulture, obiaja i naina ivota, kao i da uoavaju
i uporeuju slinosti i razlike u odnosu na narode sa kojima ive - na nivou jezika,
religije, obiaja i kulture.
PETI RAZRED
Operativni zadaci

ovladavanje bonjakim/bosanskim standardnim jezikom u usmenom

i pismenom izraavanju;
njegovanje i bogaenje jezikog i stilskog izraza;
upoznavanje leksike svojstvene usmenom izraavanju sandakih
Bonjaka;
upoznavanje, njegovanje i afirmisanje kulture Bonjaka;
upoznavanje uenika sa narodnim stvaralatvom Bonjaka (epske
pjesme-krajinice, balade, sevdalinke, hiaje);
sticanja znanja iz historije Bonjaka.
uoavanje uticaja kulture drugih naroda na kulturu Bonjaka;
njegovanje osjeaja za razliite vrijednosti u sopstvenoj i u drugim
kulturama i isticanje vanosti interkulturalnog dijaloga.

SADRAJI PROGRAMA
1. JEZIK

GRAMATIKA

274

Rijei i reenice
- rije - znaenje, oblik i porijeklo rijei;
- pisani i usmeni izraz ;
- jednoznanost i vieznanost rijei i izraza;
- reenica kao komunikaciona jedinica;
- reenice: proste, proirene, sloene;
- subjekat, predikat;
- atribut, apozicija, objekat;
- sintagma;
- prvi pisani spomenici na bonjakom/bosanskom jeziku.
Pravopis i ortoepija

- pisanje NE uz imenice, pridjeve i glagole;

- izgovor i pisanje i ;
- izgovor i pisanje D i ;
- pisanje hlasa H;
- pisanje J, JE, IJE.
Knjievnoteorijski pojmovi

- knjievni rodovi i vrste;

- kompozicija knjievnog djela (pjesme);
- opis vanjskog i unutranjeg prostora;
- vrste stihova (peterac, osmerac, deseterac);
- vrste strofa (distih, tercina, katren);
- vezani i slobodni stih;
- likovi u dramskom djelu.
- pozorite, televizija, radio
2. KNJIEVNOST

Alija Nametak.............................Za obraz (odlomak)

amil Sijari................................Hrt
Zija Dizdarevi............................Majka
Ismet Rebronja............................ Selmanova kruka
Alija Isakovi...............................Niko-i-nita
Alija H. Duboanin......................Laarski put
Ahmet Hromadi...................... Vodeni cvjetovi
Nedad Ibriimovi .....................Sijelo mudraca
Abdulah Sidran............................Dok se dvoje svaaju-trei se koristi
Vefik Hadismajlovi .................(filmski scenarij)...........aci-pjeaci
Zuko Dumhur............................Slika Isfahana (putopis)
Advan Hozi................................Majstorija (odlomak)
Ismet Bekri.............................. .Otac s kiobranom
Kasim Derakovi........................ Svici
Ibrahim Kajan........................... Odijelo
Muhidin ari........................... Kuu kuom ine djeca

275

Demaludin Lati..................... Srebrna esma

Enisa Osmanevi uri......... Razliak
Bisera Alikadi...........................Voz do neba
Hasan Kiki.................................Veliki pljusak
Izet Sarajli................................ .Neka nam oproste trave
Enes Kievi................................Kia
Husein Bai................................Zemlja
Nerkezi........................................O pero
Halil Dubran .............................Himna cvijeta
Kemal Mahmutefendi................Roman o noviu (odlomak)
Safet Sijari.................................Vuja gora (odlomak)
Vijlam Sarojan............................ Pet zrelih kruaka
Lirska narodna pjesma .. Djevojka i behar
Balada. elebija Mujo i njegova draga
Narodna bajka.. Bajka o prstenu
aljiva narodna pria Putnik i gostioniar
Basna ... Lisica i gavran
Romska narodna pjesma.. Uspavanka
Epska narodna pjesma. Lianin Tale dolazi u Liku
3. KULTURA IZRAAVANJA
Usmeno izraavanje

prepriavanje;
stvaralako prepriavanje;
razgovor (spontani, telefonski).
Sluanje

razvijanje kulture sluanja razliitih tekstova ili usmenog izlaganja.

itanje

izraajno itanje lirskog, proznog i dramskog teksta;

glasno itanje;
itanje po ulogama;
itanje u sebi sa odreenim zadatkom.

Pismeno izraavanje

- pismeno prepriavanje;
- dopisivanje: lina i poslovna korespodencija;
- lijepo pisanje;
- opis lika (portret);
- opis pejzaa (slika prirode).
4. ELEMENTI NACIONALNE KULTURE
Narodno stvaralatvo

276

Lirska narodna pjesma.................Djevojka je ruu brala

Sevdalinka ...................................Po Taslidi pala magla
Balade......................................... elebija Mujo i njegova draga
Epska narodna pjesma.................Mujo Hrnjica eni brata Halila
Bajka............................................Bajka o prstenu
Znamenitosti

- Znaajni kulturno-historijski spomenici Bonjaka;

- znaajne linosti iz historije Bonjaka;
- ivot i obiaji Bonjaka;
- dogaaji iz blie i dalje prolosti Bonjaka, koje ne treba zaboraviti;
- geografski poloaj Sandaka.

NAIN OSTVARIVANJA PROGRAMA

U procesu nastave Bonjakog/bosanskog jezika sa
elementima nacionalne kulture treba uvaiti osnovnu pedagoku pretpostavku da
je uenik u centru obrazovno-radne kreacije, pa stoga nastavnik mora upoznati i
uvaavati intelektualne i psihike sposobnosti uenika, kako bi pronaao pogodna
didaktiko-metodika reenja, koja e omoguiti da uenici uspeno savladaju nove
sadraje.
Tokom nastavnog procesa treba na zanimljiv nain prezentirati
paljivo odabrane jeziko- literarne vrijednosti koje e uenici uspeno usvojiti i koje
e im biti potrebne za dalje kolovanje, bogaenje opte kulture i znanja o ivotu.
Sem optih metoda u savremenoj nastavi jezika i knjievnosti treba
primijeniti i:
metodu itanja i rada na tekstu (tekst metoda)
metodu razgovora dijaloku metodu
metodu izlaganja i objanjavanja (monoloku metodu)
metodu praktinog rada - uoavanje prozodijskih osobina lokalnog
govora, sakupljanje raznih oblika usmene knjievnosti, rad na sredstvima medijske
tehnologije (davanjem uloga i zaduenja uenicima, kao na primer: spiker, reporter,
urednik, lektor, koreograf, glumac...).
Treba takoe primijeniti razliite oblike rada kao to su: rad sa
pojedincima diferencirani rad, rad u parovima, rad u grupama, rad sa cijelim
odjeljenjem te uenje kroz razliite vrste igara, kao to su kvizovi, recitali, imitacije,
skeevi i slino, kako bi se nenametljivim ponavljanjem i uvjebavanjem dolo do
ciljanih rezultata.

BQLGARSKI EZIK

277

Cel i zada~i na obu~enieto po bqlgarski

ezik s elementi ot nacionalna kultura
ot
4.- 6. klas
sa:
- Po-natatq[no razvivane na lybov kqm bqlgarski]
ezik i
neobhodimost
za negovo
razvivane
i
usqvqr[enstvuvane;
Po-natatq[no
usqvqr[ensvuvane
na
pravopisa
i
pravogovora. da bqdat v sqsto]nie da tqlkuvat
podbrani literaturni proizvedeni];
- Usvo]vane na predvidenite ezikovi strukturi.
- Osposob]vane na u~enicite
da si slu`at
s
kni`ovnata norma na bqlgarski] ezik.
- Raz[ir]vane na krqgozora na u~enicite v oblastta
na bqlgarskata hudo`estvenata literatura.
Raz[ir]vane
na
krqgozora
s
poznani]
ot
nacionalnata identi~nost na bqlgarite.
zapoznavane, razvivane, pazene i ta~ene na
sobstveni]
nacionalen
i
kulturen
identitet
~rez
proizvedeni] ot bqlgarskata literatura, teatralnoto i
filmovo izkustvo, kakto i na ostanali hudo`estveni
posti`eni];
raz[ir]vane na krqgozora s poznani] ot kulturnoto,
duhovnoto i moralnoto nasledstvo na bqlgarite.
PETI

KLAS

Obrazovatelni zada~i
Po-nataq[no
ovlad]vane
i
usvo]vane
na
foneti~eski] princip pri ~etene i gramati~eski] princip
pri pisane ;
Ovlad]vane,
usvo]vane
i
prakti~esko
prilo`enie na osnovnite gramati~eskite kategorii ( rod,
~islo, lice, vreme) pri izmen]emite ~asti na re~ta (
sq\estvitelnii i prilagatelni imena; glagol);
Ovlad]vane na umeni] za razbirane i upotreba na
prostoto izre~enie
( struktura, vidove);

Postepenno ovlad]vane na umeni] za vqzpriemane

na literaturnoto proizvedenie ( ~uvstva, nastroeni],
slu~ki, sqbiti], obrazi).
Zapoznavane i upra`n]vane s osnovni tehniki za
pisane na sq~ineni]

E Z I K
Gramatika

278

Glasni

sqglasni

zvukove.

Tvqrdi

meki

zvukove.
Udareni
i
neudareni
sri~ki:
razpoznavane,
pravogovor.
Sq\estvitelni imena naricatelni i sobstveni.
Mno`estveno ~islo na sq\estvitelnite imena;
^lenuvane na sq\estvitelni imena: Kratqk i
pqlen
~len
pri
sq\estvitelnite
imena
ot
m.r.;
razpoznavane i upotreba v izre~enie.
Prilagatelni imena:
ka~estveni prilagatelni;
rod i ~islo; sqvmestna upotreba sqs sq\estvitelno ime v
izrazi i izre~eni].
Glagoli: sq\nost; lice i ~islo; sega[no, minalo
svqr[eno i bqde\e vreme.
Pon]tie
i
razpoznavane
na
glavni
i
vtorostepenni
~asti na izre~enieto (podlog, skazuemo;
dopqlnenie, opredelenie, obsto]telstveno po]snenie), bez
definicii.
Pon]tie
i
razpoznavane
na
sqglasuvano
opredelenie (duma kqm sq\estvitelno ime, ko]to otgovar]
na : kakqv, kakva, kakvo, kakvi; ~ij, ~i], ~ie, ~ii).
Pon]tie
i
razpoznavane
na
obsto]telstveno
po]snenie (dumi, koito po]sn]vat glagola i otgovar]t na:
kqde, koga, kak, kolko).
Izre~enie.
Vidove
izre~eni]
po
na~in
na
izkazvane i po sqstav . Prosto izre~enie struktura
Razpoznavane i pravilno zapisvane na pr]ka re~.
Pravopis i pravogovor
Zatvqrd]vane ~rez upra`neni] na prilaganeto na
izu~eni pravopisni pravila.
Upotreba
na
glavna
bukva
v
razli~ni
obsto]telstva.
Pisane
i
~etene
na
bukvi
i
slovosq~etani],
koito
predstavl]vat
trudnosti
za
u~enicite.(Y,},|,XO,J). Ovlad]vane na pravilata za t]hna
upotreba.
Pisane na data.
Pravopis i pravogovor na sq\estvitelni imena ot m.r.
s udarenie vqrhu kratki] ~len :
grad /gradq/,
~as:/~asq/.
Pisane na sqkra\eni] ot tipa: l.(lice), ~.
(~islo),
u~.(u~enik),
str.
(stranica),
m.
(mesec),
g.god. (godina).
LITERATURA
Za osq\estv]vane na postavenite celi i zada~i
po
Bqlgarski ezik s elementi na nacionalna kultura u~enicite
mogat da izpolzvat za obrabotka literaturni tekstove ot
razli~ni `anrove, kakto ot li~noto - taka i ot narodnoto

279

tvor~estvo: pezi], proza (stihotvoreni] za deca, razkazi,

poemi,
baladi,
avtorizirani
prikazki);
narodno
tvor~estvo

( vql[ebni prikazki, narodni pesni lybovni, bitovi,

humoristi~ni; poslovici, pogovorki, gatanki, horovodni
pesni i pr./ prodql`enie ot 4-ti klas./
Literatura za osq\estv]vane na programata:
Podbrani ~etiva /stihotvoreni] i razkazi/ ot
^itankata za 5. klas
Bqlgarski narodni pesni
-Bqlgarski narodni prikazki
Elin Pelin Na brazdata,
Petko R. Slavejkov Izvorqt na Belonogata
Ivan Vazov- Razkazi za Vasil Levski
Emili]n Stanev Maj~ina trevoga /sbornik ot razkazi/
Angel Karalij~ev Bqlgarski narodni prikazki
Ilystrirani knigi za deca i yno[i
Asen Bosev- Stihotvoreni]
Kalina Malina Stihotvoreni]
^etiva i tekstove
ot
detski vestnici, spisani] i
enciklopedii
^etene

i tqlkuvane

na tekst

Upra`n]vane na tehniki za ~eteneto s razbirane

na pro~eteni] tekst.
^etene po roli.
Zapamet]vane na kratki stihotvoreni] i pesni~ki.
Upra`neni]
po
izrazitelno
~etene
(
intonaci],
tembqr, sila na glasa, pauza).
Vqzpriemane
i
tqlkuvane
na
sqdqr`anieto
na
literaturni] tekst Ovlad]vane na umeni] - u~enicite da
argumentirat stanovi\ata si ~rez elementi ot teksta.
EZIKOVA KULTURA
Osnovni formi na ustnoto i pismenoto izraz]vane
Prerazkazvane
na kratki tekstove. Razkazvane
po kartinka s c]losten sy`et po ob\ plan i po
samosto]telno podgotven plan.
Razkazvane po dadeni /kly~ovi/ dumi. Prodql`enie
na razkaza s dadeno na~alo.
Opisanie na hora: vqn[ni belezi (fizi~eski
portret), osnovni harakterni ~erti (harakteristika).
Opisanie na prirodata: kolektivno nablydavane v
proces na razhodka, pose\enie, izlet. Opisanie na najinteresnite i privlekatelni elementi ot nablydenieto.

280

Usmeni i pismeni upra`neni]

Govorni upra`neni]: upra`n]vane pravilno izgovar]ne
dumi, izrazi i izre~eni], poslovici, kratki tekstove
Sceni~no predstav]ne
na kqsi
dramati~ni i
dramatizirani tekstove za deca.
Pismeni upra`neni]: prepisvane na tekst, upra`n]vane
na ~etliv i pravilen rqkopis s prilagane na pravopisni
pravila. Prepisvane na tekstove sqs zada~a. Pismeno
otgovar]ne na
postaveni vqprosi. Postav]ne na vqprosi
na dadeni otgovori.
Diktovki : s dopqlvane ,
samodiktovka,
kontrolna
diktovka.
Leksikalni i semanti~ni upra`neni] : ednozna~ni i
mnogozna~ni dumi; obrazuvane na srodni dumi; sinonimi i
antonimi, neliteraturni dumi i t]hna podm]na s kni`ovni
dumi.
Detski horovodni zaka~alki ipripevki.
Pisane na doma[ni pismeni zada~i
(do pet) i tehen
analiz po vreme na ~as.
Dve klasni upra`neni] po edno v polugodie.
na

ELEMENTI OT NACIONALNATA KULTURA

Zapoznavane s minaloto na svo] narod /korelaci] s
u~ebni] material po istori]/.
Zapoznavane
s osnovnite geografski osobenosti na
Bqlgari]:
mestopolo`enie,
granici,
razprostranenie,
naselenie / korelaci] s u~ebni] material po geografi]/.
Harakterni bqlgarski narodni praznici:
Baba Marta
/martenici iz]sn]vane na simvolikata/,
Den na proletta
.Vrqbnica.
Narodni obi~ai, v]rvani] i poveri] na bqlgarite v
Republika Sqrbi].
Bqlgarski folklorni oblasti.
Harakterni bqlgarski
narodni
]sti]. Harakterni
]sti] na dadeni folklorni oblasti.



,
( ,
,
),
( , ,
).

: , , , ,

281

, , -
.
: ,
, , , . .


,
-
,
,
.

- ,
,
.

:
;
,
, ,
, ;
;
;
;
;
, ,
,
, (
-, -, -...).
, :
- , , , ,
(, ,
, , , )

.

A MAGYAR NYELV A NEMZETI KULTRA ELEMEIVEL
ANYANYELVPOLS TANTERVE S TANMENETE

Bevezets
Az anyanyelv szerepe a gyermek rzelmi, rtelmi s szocilis
fejldsben rendkvl nagy. A kommunikci ma mr nehezen kpzelhet el a
verblis megnyilatkozs formi nlkl. Az egyn rvnyeslse a trsadalomban
nagymrtkben fgg a nyelvi kifejezkszsg minsgtl, trtnjen az akr
anyanyelven, vagy a trsadalmi krnyezet nyelvn, illetve idegen nyelven.
Az anyanyelv megfelel szinten val alkalmazsa lehetv teszi az
identitstudat kialaktst, a msokkal val kapcsolatteremtst, nveli az
nbizalmat.

282

A gondolkods s a nyelv szorosan kapcsoldik egymshoz. A nyelvi

kifejezkszsg fejlesztse kzvetlen kapcsolatban ll az egyn megismer
kpessgnek a fejldsvel, valamint a gondolkods fejldsvel ltalban. A
nyelvtanuls eredmnyesebb, ha a nyelvet a kommunikci szolglatba lltott
termszetes eszkzknt kezeljk, ezrt nem elszigetelten, a kontextustl
elidegentve kell azt tantani.
Fontos, hogy a tanul felismerje anyanyelvnek rtkeit, szpsgt,
mert anyanyelvnek helyes s szabatos hasznlata hozzjrul szemlyisgnek
gazdagtshoz s kiteljestshez.
A magyar nyelv tanulst a gyerekek szmra lvezetess kell tenni,
amit tudomnyosan s mdszertanilag jl megalapozott mdszerekkel lehet elrni.
5. OSZTLY
A trgy clja:
Az anyanyelvi nevels alapvet feladata az rtelmes, kifejez
beszdkszsg, a beszdmegrts s az
anyanyelven foly kommunkcis
kpessgek fejlesztse, a tanulk magyar nyelvi tudsnak tovbbfejlesztse, melynek
sorn meg kell ismerkednik a magyar nemzeti kultra elemeivel, a npkltszet s a
gyermekirodalom nhny alkotsval. Legyenek kpesek anyanyelvkn az
letkoruknak megfelel mdon kommuniklni, helyesen s szabatosan
megfogalmazni
megnyilatkozsaikat.
Aktv
szkincsket
j szavakkal,
szkapcsolatokkal kell bvteni, hogy minl knyebben bekapcsoldhassonak a
mindennapi kommunikciba. Feleszteni kell rs- s olvassi kszsgeiket magyar
nyelven. Meg kell ismerkednik a magyar helyesrs alapelveivel. A tanterv
kvetelmnyeinek megfelelen tudjonak szban s rsban fogalmazni s sszefgg,
kerek mondatokat alkalmazni.
A f feladatokat a kvetkezk:

1. Fejleszteni kell a tanulk beszdrtst, hogy teljes

mrtkben megrtsk a feldolgozsra kerl szvegeket.
2. Gyakoroltatni kell a helyes artikulcit, hogy beszdk
tagolt, rthet legyen.
3. Gyakoroltatni kell a rvidebb szvegek tartalmnak
elmondatst, a rvid lmnybeszmolkat s az rzelmek kifejezst. Verseket,
rvidebb szvegrszleteket tanttatni meg velk.
4. A szavakat helyesrsi szempontbl helyesen le kell tudniuk
rni.
5. El kell sajtttatni a mondattal kapcsolatos tudnivalkat.
6. Folyamatosan bvteni kell szkincsket.
7. A tanulk aktv rszvtelt kell biztostani a kommunikcis
gyakorlatok sorn, hogy meg tudjk fogalmazni mondanivalikat, rviden,

283

sszefgg, kerek mondatokat alkalmazva s hogy el tudjonak mondani egy-egy rvid

trtnetet.
8. A tanulkat minl tbbet kell beszltetni, mondjonak el egyegy velk trtnt esemnyt, ltalnos beszdszitucikat kell teremteni, vagy pedig a
mindennapi let esemnyeit rjk le.
9. Foglaljk ssze nagy vonalakban, vagy csak egy mondatban
a szveg tartalmt, mondanivljt.

TMAKRK S TARTALMAK

LTALNOS NYELVISMERET (kb. 4 ra)

A nyelv s a beszd fogalma. Klnbsgk, sszefggsk.
A magyar nyelv helye a vilgban: a magyar s a vilg nyelvei.

KOMMUNIKCI S BESZDMVELS (kb. 10

ra)
A nyelvi s nem nyelvi kommunikci.
A
kzvetlen
s
kzvetett
kommunikci
mibenltnek
megklnbztetse. Egyirny s ktirny kommunikci.
A kapcsolatteremts formi: A kszns, megszlts tpusai,
szablyai, szerepe a mindennapi kommunikciban. A bemutatkozs, bemutats
szablyai. (Klnfle helyzetekben trtn gyakorlsuk.) A meghv, a meghvs.

NYELVTAN (kb. 28 ra)

Az igei s nvszi lltmny mondatok. Az alany s az lltmny.
A szrend s a hanglejts
A magyar szkincs llomnya, eredete, az alapszkincs, a
jvevnyszavak s az idegen szavak fogalma, jellemzje.
Az llandsult szkapcsolatok: szlsok, kzmondsok, szlligk,
kzhelyek.
Az ige: a cselekv szemlye s szma, az ige tve s a szemlyragok,
az ige mondatbeli szerepe.
A fnv: a kznv s a tulajdonnv. A fnevek tve s ragozsa,
fnevek funkcija a mondatban.
A mellknv: a kls s bels tulajdonsgokat jell mellknevek.
Rokonrtelm s ellnttes jelents mellknevek. A mellknv fokozsa. A
mellknv szerepe a mondatban.
A szemlyes nvms, annak ragozott alakja s mondatbeli szerepe.

284

HELYESRS (kb. 10 ra)

A magyar helyesrs alapelvei: a kiejts szerinti rsmd, a szelemz
rsmd, a hagyomnyos rsmd.
Az rsjelek: a mondatok tartalma s rsjelezse.
A nagy kezdbetk rsnak helyes hasznlata
Az idzet helyesrsa. Az idzjel s a zrjel hasznlata.
IRODALOMSIMERET (kb. 20 ra)
az irodalomismeret keretben be kell mutatni a magyar
gyermekirodalom nhny alkotst, valamint nhny a korosztlyhoz ill
vilgirodalmi szveget
Weres Sndor, Fehr Ferenc, Gl Lszl, Szab Lrinc, Grdonyi
Gza, Kosztolnyi Dezs, Mikszth Klmn mvei kerljenek bemutatsara a tanr
megtlsre bzva a vlogatst
A tmakrk s azok feldolgozsnk szintje feleljen meg a gyermek
letkornak. A szvegek, amelyeket a az rn feldolgoznak legyenek rthetek,
egyrtelmek. A vlogats a magyar gyermekirodalom klasszikusain alapuljon.

A TANTERV MEGVALSTSNAK MDJA

A tanulk tevkenysge
Olvassfejleszts
a szveg mfajnak megfelel olvassi gyakorlatok, a ritmus, hanger
s hangszn rzkeltetsvel, a sznetek helyes alkalmazsa
irnytott nma olvass: a tartalmi megrts, a szereplre, a lersra
vonatkoz megfelel rszletek felismerse
Szvegrts
a szveg sszefgg egsznek, lnyegnek s zenetnek megrtse
a lers jellemzinek megfigyelse
vzlatkszts az irodalmi mrl
a szveg szereplinek bemutatsa a szvegben tallhat szavak,
szkapcsolatok segtsgvel
a feldolgozott m alapvet sajtossgainak a felfedezse
Irdodalomelmleti fogalmak elsajttsa
az elbeszls, a lers, a prbeszd, a szerepl, a helyzet, a krlmny
fogalmainak a a tisztzsa
a ritmus, a hangerssg, a sznet, intonci fogalma
Szvegalkots
lnyegretr rvid beszdmvek megalkotsa
rvid fogalmazsok megrsa hzi feladatknt a hrmas tagols
tiszteletben tartsval
esemnyt rgztsenek rviden az idrendisgre val klns
tekintettel (elzmny, esemny, kvetkezmny)

285

a trgyak, nvnyek, llatok kls tulajdonsgainak a megfigyelse s

lersa, a lnyeges tulajdonsgokra val sszpontosts
a levlrs formai ismereteinek alkalmazsa
A szvegek mfajval kapcsolatos gyakorlatok
a lers, a direkt beszd s a prbeszd megfigyelse s alkalmazsa
a levlrs formai jellemzi, a bortk helyes cmzse
Szkincsbvts
a szvegben felbukkan ismeretlen kifejezsek kiemlse,
az ismeretlen kifejezsek jelentsnek megkeressre irnyul

gyakorlatok
ritka s szp szavak
szvegkrnyezetben val alkalmazsa
szcsaldok gyjtse

folyamatos

feljegyzse

megfelel

Verstanuls
a dik letkornak megfelel, a magyar gyermekirodalom nhny
kiemelked versnek megtanulsa
Elbeszls
a dikok klnbz, szmukra fontos esemnyeket mondanak el

rviden
A kommunikcis kszsgek fejlesztse
kpeslap, dvzllap rsa
rvid levl rsa
meghvk rsa
Hzi feladatok
- idnknt a tanulk rvid 10-12 mondatos fogalmazsokat

rjonak
A felsorolt tevkenysgeken kvl alkalmazni lehet a ms
trgyak keretben ppen aktulis tevkenysgeket is (pl. a szerb nyelvi rkon, vagy
az idegen nyelvi rkon stb.)

A tanr tevkenysge
A tantnak szem eltt kell tartania a gyerekek letkort, eltudst, a
klnbz dikok klnbz nyelvi szintjt. A tant szabadon dnthet a tantsi
tmk s tartalmak megvlasztsrl s azokat sszekapcsolhatja ms tantrgyak
tmival. A tanr nemcsak informcikat tovbbt, hanem irnytja a tantsi
folyamatot, megszervezi a tantsi tevkenysget.

286

Irodalom
A dikok nyelvtudsnak szintjtl fggen a tant
megvlasztja a legmegfelelbb knyveket s egyb segdeszkzket, amelyek az
elrt eredmnyek megvalstshoz szksgesek. Hasznlhatja mr a meglev
knyveket, munkalapokat s gyakorlfzeteket, amelyek az anyanyelvpolsra
kszletek, de a negyedik osztlyos magyar nyelv olvasknyvet is, valamint a
gyermek-folyiratokat. Esetleg sokszorostott formban is kioszthatja a tmakrnek
megfelel konstrult szvegeket.

ROMANI HIB
Sikljovibasko plani va barjaripe romana dajaka hibjako
gatisardo sito va odola sikljovne ano fundone skole, savengo dajaki hib romani, a
nakhena ano klase e srpsko sikljovibasko hibja jase hibja aver nacionalno
minoritetjengo. Buti edukaciako kotar dajaki hib akate siton jekha-jekh e bukja
edukaciako kotar srpsko sar dajaki hib ano sikljovibe, e specifikane karakteristika
save si ola romani hib.
Reso programi e bukjako sito barjaripe dajaka hibjako thaj
gatisaripe sikavnengo te hraminen, drabaren thaj ukar te vakharen dajaki hib. Uzo
odova, reso sito o sikljovne te pendarenpe e fundone kanunenca pere dajaka
hibjake, te sikljon olen thaj te istemalkeren. Jekha-jekh manglape te baravalakaren
poro alavari, bajakaren haaribe prekal laho thaj te pendarenpe e kultura thaj istoria
Romengi.
Romani hib e elementjenca nacionalno kulturake
(V klasa)

Operativno bukja
Sistematizacia sikljovibaske mothovdipe kotar poanglune klase.
Podur barjaripe haaribasko drabaripe tekstjengo thaj mothovdipe
giljengo.
Dji po agor beresko manglape te djanenpe odola rodipe pendjaribe
hibjako e dende programengo.
Barjaripe kvalifikuibe hramibasko ko sikljovne.
Kvalifikuibe sikljovnengo va haaribe e literarno keribasko.
Pendjaripe role (angluno, epizodno role, olenge avrune thaj andrune
karakterja).
Barjaripe kvalifikuibasko mothovdipe

Kvalifikuibe mujesko mothovdipe

Po pale sikljovibe thaj testiribe kvalifikuibasko hramibe
tekstjengo save kerdile ano anglune klase (struktura paramisaki angluno
mothovdipe, nakhibe paramisako thaj agorisibe, sikljovibe te mothavolpe e paramisi
thaj deskripcia).

287

Transformacia laforutnaki (vakhti, personalno pronounja,

gendo).
Sikljovibe te phanelpe laforutni uzo istemalkeribe dende
lafjengo.
Harno mothovdipe, raporti, akharutni, te hraminolpe bahtalutni.
Hramibe lilengo.
Te kerenpe puibe thaj hramibaske djevaptune pedo fundo
literarno keribe, filmi, teataresko keribe, keribe thaj avanture kotar sakodivesko
djivdipe.
Vakheribe kotar avanture pedo kupatno kerdo plani ano teze.
Deskripcia naturaki savi sitoj makar amende thaj enterieri
pedo dendo plani.
Te phanelpe struktura paramisaki (kupatno hramibaski tema).
Te phanelpe paramisi pedo fundo anglune lafjengo. Te
phanelpe po tikni paramisi, te laarolpe struktura paramisaki.
Dinamiziribe hramibaska temaki uzo istemalkeribe puibaske
thaj ingaribaske laforutne, dijalogi.
Hramibaski buti
Kotar skolako ber manglape te hraminenpe duj skolake thaj
duj kherutne hramibaske bukja. Mukljibaske teme.
Pendjaribe hibjako thaj lekhipe
Ulavdipe avazjengo. Avazjengo sistemi. Avazjengo prmibe.
Soske avela dji ko avazjengo prmibe?
Sikljovibe te ulavenpe lafja.
Verbja. Ulavibe verbjengo pedo semnibe. Phandutne.
Verbjengo istemalkeribe, verbjenge forme.
Drabaripe
Avazipasko drabaripe (prekal poangle ivde bukja): pendjaripe
karakterno linie personengi, te dikhljarolpe e akcia, keribe, naturalno keribe thaj
deskripcia.
Te sikljolpe drabaripe prekal literarno forma tekstjengi.
Drabaripe anda peste prekal dendi buti: sig haljovibe tekstesko.
Sikljovibe harni istoria Romengi: hanig, djivdipe ani phurani
phuv, egzodusi, avibe Romengo ani Evropa, kulturno molipe thaj tradicia.
Lektira

Antologiaki themeski poezia thaj paramisja

Rajko Djuri
Ali Krasnii
Miroslav Mihajlovi
Slobodan Berberski
Themeske romane paramisja
Themeski romane poezia
Lorka Cigajnengo romansjero

288

Pustikja

Drabarutni
Rajko Djuri Gramatika romana hibjako
Bukjako lil
Istoria Romengi
Orijentaciono rndipe beresko fondi sahatjengo

Buti po teksti 16
Vakheribaske bukja 10
Hramibaske bukja 9
Hramibaske tekstja 4
Gramatika e lekhipa 14
Lektira 7
Istoria Romengi 10
Sistematizacia 2
Romani hib realizuinelape 2 sahatja ano kurko, jase 72 sahatja ano
ber.

LIMBA ROMN
CLASA A V-A

Scopul activitii instructive n clasa a V-a este nsuirea limbii

romne literare, nvarea literaturii n limba matern, nsuirea exprimrii orale i
scrise, mbogirea vocabularului cu cuvinte i expresii noi, dezvoltarea capabilitii
de exprimare a ideilor referitoare la subiecte din conversaia cotidian, nsuirea
metodologiei lucrrilor scrise, cunoaterea obiceiurilor i tradiiilor poporului romn.
Sarcini operative

La sfritul clasei a V-a elevii trebuie:

- s citeasc contient, corect i cursiv texte cunoscute i necunoscute
- s respecte regulile de punctuaie n citire
- s aplice regulile de ortografie n scris
- s scrie cite dup dictare i autodictare
- s exprime corect mesajul citit
- s identifice sensul unui cuvnt necunoscut cu ajutorul dicionarului
- s neleag un text i s fac rezumatul acestuia n scris i oral
- s nsueasc propoziia dezvoltat i prile ei
- s nsueasc prile de vorbire flexibile
- s fie capabili s-i exprime ideile referitor la subiecte din conversaia
cotidian
- s-i mbogeasc vocabularul cu cuvinte i expresii noi
- s nsueasc treptat metodologia lucrrilor scrise

289

- s nsueasc obiceiurile legate de tradiia poporului romn

LIMBA (gramatic, ortografie)

Consolidarea materiei nsuite n clasa a IV-a.

Propoziia dezvoltat noiunea de propoziie dezvoltat i
prile ei. nsuirea prilor secundare de propoziie atributul i complementul
(direct, indirect, de loc, de mod, de timp) fr menionarea noiunilor morfologice.
Articolul (articolul hotrt, articolul nehotrt).
Adjectivul. Acordul adjectivului n gen, numr i caz cu
substantivul. Gradele de comparaie.
Pronumele personal numrul i genul. Pronumele de politee.
Numeralul (cardinal i ordinal).
Verbul. Timpurile principale ale verbului trecut, prezent,
viitor. Imperativul.
Identificarea prilor de vorbire neflexibile (fr specificarea
denumirii).
Sufixul. Prefixul. mbogirea vocabularului prin alctuirea
familiilor de cuvinte cu ajutorul sufixelor i prefixelor.
Sinonimele. Antonimele.
Ortografia.Scrierea corect a formelor neaccentuate a
pronumelui personal. Scrierea corect a numeralului cu litere. Scrierea abrevierilor.
Scrierea vorbirii directe i indirecte. Semnele de punctuaie (actualizare).
LITERATURA

Lecturi colare
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.

Literatura cu tematic legat de anotimpuri

Revedere Mihai Eminescu
Cntec pentru copiii lumii Marcel Breslau
Legenda cucului
Basme
Portretul colegei de banc Mircea Sntimbreanu
La ciree Ion Creang
Poezii din creaia popular a poporului romn
Poezii ocazionale (Crciun, Anul Nou, Colinde, Pati, 8 Martie, 1 Mai)
Nu e voie Tudor Arghezi
Mo Ion Roat i Unirea Ion Creang
Premiul nti Marin Preda
n buctrie Cornel Mata
Soarele unde se culc Miodrag Milo
Creaii din literatura din Voivodina
Stejarul din Borzeti Eusebiu Camilar
Bunica Barbu tefnescu Delavrancea
A murit Luchi Otilia Cazimir
Domnu Trandafir (fragment) Mihail Sadoveanu
Domnul Goe Ion Luca Caragiale

290

Lectur
1. Selecie din literatura romn
2. Teatru colar
Citire

Citirea contient, corect i cursiv a textelor cunoscute i

necunoscute.
Citirea expresiv a diverselor specii literare.
Citirea corect a unui text dramatic.
Citirea unui text nou, cu adaptarea ritmului i intonaiei impuse
de semnele de punctuaie.
Analiza textului

Analiza textelor din creaia literar, popular i cult.

Identificarea prilor unui text. Menionarea celei mai
interesante pri din text. Discuii i comentarii n baza textului citit.
Identificarea personajelor principale i secundare.
Descrierea trsturilor fizice i morale ale personajelor
principale.
Observarea detaliilor n descrierea naturii.
Sensul propriu i figurat al cuvintelor.
Analiza temelor i ideilor n poezie.
Remarcarea i explicarea expresiilor, cuvintelor, dialogurilor
prin care sunt prezentate procedeele, conflictele, situaiile dramatice i cauzele lor.
Analiza fragmentar a textului dup unitile propuse n cadrul
fiecrei secvene de text.
Noiuni literare

Dialogul, portretul, personajul principal i personajul secundar,

strofa, planul de idei, ideea principal, rezumat.
Povestea. Basmul. Legenda.
CULTURA EXPRIMRII
Exprimarea oral
Povestirea diferitelor ntmplri i evenimente. Alctuirea
povestirii pornind de la un subiect dat la alegerea elevilor sau profesorului.
Descrierea unui col din natur, descrieri libere pe baza
cuvintelor date. Iniierea discuiilor pe baza unei teme date. Discuii despre cartea,
filmul, emisiunea TV preferat.
Continuarea povestirii pornind de la un nceput dat.
Discuii despre teme actuale, dar interesante pentru copii.
Discuii pe baza cuvintelor tematice.
Reproducerea coninutului textelor.
Descrierea unor obiecte, persoane, detalii din natur i
fenomene ale naturii.

291

Exerciii de mbogire a vocabularului prin situaii de

comunicare.
Conversaii scurte pe baza situaiilor din viaa de fiecare zi.
Exprimarea n scris
Povestirea evenimentelor din viaa elevilor.
Descrierea unor obiecte, persoane, detalii din natur.
Dictare, autodictare, dictare de control.
Scrierea corect a formelor flexionare ale prilor de vorbire

folosite n texte.
Scrierea compunerilor innd cont de elementele de baz ale
compoziiei (introducerea, tratarea, ncheierea).
Exerciii de alctuire a propoziiilor dezvoltate. Exerciii de
transformare a propoziiilor simple n propoziii dezvoltate prin adugarea unor pri
secundare de propoziie.
Exerciii de folosire a semnelor de punctuaie.
Teme pentru acas i analiza lor la ore.
Dou lucrri scrise anual cte una n fiecare semestru.

Elemente de cultur naional

Obiceiurile legate de nunt i botez n satele cu populaie

romneasc din Banatul srbesc.
Termeni legai de portul popular romnesc din Voivodina.
Noiuni geografice (oraele mari din Romnia i centrele
turistice )
Din istoria i formarea poporului romn.
nvarea cntecelor romneti.
Dansuri populare romneti.
Arhitectura casele specifice n satele romneti din Banatul
srbesc, unele denumiri ale obiectelor vechi.
Prezentarea obiceiurilor, cntecelor i dansurilor romneti la
serbrile colare, respectnd portul tradiional.

MODUL DE REALIZARE A PROGRAMEI

Metodele tradiionale de realizare a programei pentru Limba
romn cu elemente de cultur naional se prezint n forma unei succesiuni de etape
clar delimitate.
n domeniul literaturii se propun dou activiti complementare: citirea la nivel de
receptare i scrierea pornind de la regulile ortografice nsuite pe parcursul anilor de
frecventare a acestei discipline de nvmnt. Prezentarea explicit a acestor reguli i
nsuirea lor, precum i nelegerea corect a textului poetic, n proz i dramatic de
ctre elevi contribuie la realizarea unor tehnici eficiente de exprimare clar i logic n
limba romn.
n domeniul limbii se pune accent pe modalitile de evaluare a
posibilitilor de exprimare prin introducerea expresiilor i cuvintelor noi n

292

vocabularul activ al elevilor i prin oferirea posibilitilor de selectare a cuvintelor cu

valoare sinonimic sau antonimic. Mesajul pe care elevul l va comunica n limba
romn trebuie s fie bazat pe structurile lingvistice n spiritul limbii romne,
determinate de gndirea n aceast limb.
Cultura exprimrii orale i n scris are o importan deosebit
deoarece reprezint baza oricrei comunicri calitative. Din acest motiv n cursul
activitii trebuie insistat pe mbogirea fondului lexical i pe lrgirea coninutului
semantic al cuvntului i nsuirea termenilor din cultura naional, obiceiuri, istorie i
art.

( ). ,

.

-
,

- .

.
,
; , , ,
, , . .

, ,
.
, , ,
, , , .
, ,
, , ; , , ,
(, , , ,
).
.

293

, ,

,
,
, , , , ; ,
, , ; , , , , ,
.
.
,
,
,
,
,
.
,
,
.

, ,
, , .
.


.

, .

( , , ,
); .
, , .

,
, .

.

.
.



.
.
, .


.
.
:
, , ; ,

294

; ;
.

.

,
, ,
.


.

SLOVENSK JAZYK
Ciele a lohy

Uschopni iakov na konverzciu v slovenskej rei,

vypestova v maximlne monej miere kultru stneho vyjadrovania, vyvin
schopnosti a spsobilosti tania a psania v slovenskej rei. Dva draz na
komunikan funkciu jazyka. Sprostredkova deom zkladn pravidl slovenskho
jazyka, ktor im umonia o efektvnejiu slovn a psomn komunikciu v
slovenine. Pestova iatetesk nvyky, predovetkm smerom k slovenskmu
tlaenmu slovu vo Vojvodine (Zornika, Vzlet, Hlas udu, Rovina, Evanielick
hlsnik, knin produkcia), ale i k prilehavm publikcim zo Slovenskej republiky,
tie nvyky sledovania slovenskch elektronickch masovokomunikanch
prostriedkov (celovojvodinsk a loklne TV a rozhlasov stanice, tie dostupn TV
vysielania zo Slovenskej republiky). Motivova ich k zapajniu sa do mimotriednej
innosti v slovenskej rei a do zujmovej innosti v slovenskch kultrnoumeleckch a inch spolkoch a intitcich v loklnom prostred. Nevtieravm a
vekuprimeranm spsobom pestova nrodn a kultrnu identitu slovenskch det,
etnick sebactu a zoznamova ich s prvkami tradcie, kultry, zvykov a obyajov
slovenskho nroda vcelku a slovenskej vojvojvodinskej komunity zvl, tie
uschopova ich pre multikultrne spolunavanie vo vojvodinskom ale i irom
ttnom a regionlnom kontexte. Zoznmi deti so sasnmi kultrnymi a
vzdelvacmi organizciami a intitciami slovenskej meniny vo Vojvodine a v
Srbsku a motivova ich k aliemu koleniu v slovenskej rei (gymnzium, fakulta).
Uschopova ich pre sasn, demokratick a multikultrne vzahy medzi etnickmi
skupinami, pestova zmysel pre zachovvanie svojho etnickho a jayzkovho
povedomia, uctievanie inho a rozdielneho, tie zmysel a spsobilosti pre toleranciu
a nensiln medzietnick komuniukciu.
5. RONK
Cie

iaci maj dosiahn tak stupe rozvoja komunikatvnych

zrunost v rmci predpsanho uiva, aby vedeli samostatne uplatni osvojen reov

295

zrunosti v tandardnch i odbornch komunikatvnych situcich (v slade s

tematickm minimom).
V 5. ronku si osvojuj zkladn pravidl slovenskho pravopisu a zskavaj
zrunos a nvyk poda osvojench pravidiel pravopisne sprvne psa. Zskavaj
zrunos sprvne a plynule ta. Aj alej obohacuj svoju slovn zsobu a pestuj
kultru vyjadrovania.
IASTKOV LOHY

lohou vyuovania sloveniny v 5. ronku je prehlbovanie a

rozirovanie reovch zrunost zskanch v predchdzajcich ronkoch. iaci maj
zska viu pohotovos, samostatnos a istotu v tematickch a obsahovo
ohraniench prejavoch.
Z reovch zrunost vo vyuovan prevauje stny prejav,
ktor je stymulovan povanm a tanm.
Psomn prejav je menej zastpen. Systematicky sa upevuj
nvyky sprvnej vslovnosti. Dleit je uschopova iakov, aby vedeli:
-samostatne odpoveda na otuky a aj sami vedeli tvori jednoduch
otzky;
-sprvne reagova na partnerovu repliku;
-samostatne opsa znmy obrzok, situciu alebo svoj zitok;
-Formulova hlsenie, prosbu, ospravedlnenie, poakovanie;
-aktvne a sprvne vyui svoju slovn zsobu a prehlbova ju
pouijc slovnk, uebnice, encyklopdie;
-asto sa zapja do reovej innosti, do dialgov a svislch
prejavov a kvalitatvna rove tchto sa m zvi.

KULTRA STNEHO A PSOMNHO VYJADROVANIA

Rozprvanie o zitkoch, o tom o videli, o by si
priali.Tvorenie skupiny slov pre uren tmu a viet zo zadanch slov. Maj vedie
vyjadri svoj nzor o pretanom texte (o sa mi pilo a preo), jeho nzov, autora,
stredn postavu a jej vlastnosti. Maj sa vedie poakova, poiada o pomoc. Maj
samostatne porozprva miekoko viet o svojom srodencovi, priateovi,
spoluiakovi, o ivote v kole, porozprva svoj zitok, nejak udalos, v ktorej brali
as...
Reprodukcia poutho a pretanho textu alebo rozprvky za
pomoci osnovy alebo samostatne. Opsa obrzok alebo postupn dej pomocou
lenenej ilustrcie. Vedie reprodukova za pomoci osnovy sledovan slovensk film,
rozprvku alebo detsk divadeln predstavenie, scnku alebo oslavu.
Opis enteriru a exteriru, ud, zvierat, prrodnch javov.
Dialg rozprvanie o udalosti prostrednctvom vynechania
slov opisu; priama a nepriama re. Maj poveda samostatne a svisle najmenej 8 viet
o obrzku, precvienej tme a vies dialg.
Dva draz na interpunkciu (bodka, iarka, vkrink,
otznik).
Dramatizcia textu poda vberu, zitku alebo udalosti z
kadodennho ivota (situciu v kninici, v obchode, na pote, u kolskho
pedagga...); tanie poda loh a striedania loh.

296

Rozhovor prihliada na rozvoj slovnka kadodennej

konverzcie, obohacovanie aktvnej slovnej zsoby, frazeolgia. Frekventn vety z
kadodennho ivota. Rozlin tvary vyjadrovania, vynachdzavos, dvtip. Cvienia
so zmenou a dopanm viet.
Slovnk pouitie slovnka pri obohacovan slovnej zsoby,
paralela so srbskm jazykom, kalky, vysvetlenie vznamu slov v kontekste.
Synonym, homonym, antonym, zdrobneniny. Obohacovanie slovnej zsoby
iakov pomocou didaktickch hier z jazyka, rbusov, doplovaiak, premykou,
hlavolamov,... Psanie vlastnho slovnka menej znmych slov a vrazov.
tanie Hlasn a tich tanie, sprvna dikcia a intoncia
vety. Meldia vety. Slov, v ktorch nastva spodobovanie spoluhlsok.
Odpisovanie kratch viet a textov, charakteristickch slov a
vrazov, odpisovanie so zadanou lohou (obmena rodu, sla, asu, slabk...). Psanie
krtkej slohovej prce poda osnovy alebo zadanch otzok v rozsahu 6-8 viet;
psanie pozdravu a blahoelania.
Od iakov oakvame, aby vedeli aspo 4 bsne, 5
slovenskjch udovch piesn, hdany, riekanky, niektor porekadl a prslovia, dve
krtke przy v rozsahu 6-8 riadkov a 4 krtke dialgy alebo as v detskom
divadelnom predstaven.
iaci si maj osvoji aktvne prbline 300 slov a
frazeologickch spojen. Pasvna slovn zsoba m by na kadej rovni vyia ako
aktvna.
Diktty treba psa len ako ncvin.
Mimovyuovacie tanie asopisy pre deti a mlde,
slovensk detsk literatra a udov slovesnos.
PRCA S TEXTOM
Rozliovanie: rozprvky (udovej a autorskej), bjky, bsne,
porekadl a prslovia, hdanky, reovanky.
tanie - kratch slovenskch udovch rozprvok, textov z
umeleckej tvorby, piesn, bsn, bjok. Nacviovanie plynulho tania s
porozumenm, ktor sa rovn hovoru. Pri spracovan bsn nacviovanie umeleckho
prednesu.
Vypozorova priebeh udalosti, hlavn a vedajie postavy, as
a miesto konania deja, zaiatok, zauzlenie a rozuzlenie, dejov postupnos, opis
okolia a ud; posolstvo prslov; ponauenie bjok porovnva s udalostiami zo
ivota. Vma si fantastick prvky v rozprvkach a prenesen vznam v bjky.
Viacvznamov slov.
Populrne detsk a udov piesne.
Sledova detsk asopisy. Psanie krtkych literrnych prc do
asopisov.
Spolon pozerania a rozbor aspo jednho divadelnho
predstavenia a filmu pre deti v slovenskej rei.
GRAMATIKA A PRAVOPIS
Rozdelenie hlsok (upevovanie, vyhadvanie v texte).
Rozdelenie spoluhlsok na tvrd, mkk a obojak.
Psanie y, vo vybranch slovch.

297

Zvyka iakov sprvne pouva pdy podstatnch mien a

inch ohybnch slov s osobitnm drazom na pravopis. Pomenovanie ohybnch slov:
podstatn men, prdavn men, zmen, slovky, sloves (pozna v texte).
Stupovanie prdavnch mien.
Veta zkladn rozdelenie. Jednoduch veta a svetie. Podmet
a prsudok.
Vety s tvarmy prdavnch mien rd, rada, radi, rady.
Podstatn men a sloves vo vete ich funkcia. Psanie
vlastnch podstatnch mien.
Slabika a rozdelenie slov na slabiky.
Vslovnos- nacviovanie vslovnosti jednotlivch hlsok a
slov.
Zmen ukazovacia a opytovacie zmen.
Pravopis prdavnch mien, zmen, sloviek, slovies.
ODPORAN LITERATRA
Vber krtkych a veselch textov z udovej slovesnosti:
rozprvky, reovanky, hdanky, prslovia, detsk udov hry a piesne, bjky.
udov piesne vber.
Vytanky vber.
Vber z pozie a przy vojvodinskch autorov
Jozef Pavlovi (vber)
Detsk udov hry.
Rudolf Dobi: Domov
Pavel Gra: Stred sveta
Juraj Tuiak: Ke moja mama nie je doma
Daniel Hevier (vber)
Mria Rzusov- Martkov (vber)
Dragan Luki: Uite
Milan Rfus: Chlieb n kadodenn
Klra Jarunkov: O kole, do ktorej sa nedalo prs naas
Ladislav Kuchta: Martin na bielom koni
Vianon: Tich noc
Elena epekov: Ppavy
Zoroslav Jesensk (vber)
Mria urkov: Ako sa Joko rozhodol, e bude ma dobr
vysvedenie

Reprodukcia spracovanch textov systematicky poda sledu

udalost. Diferencovan lohy.
Obmena zakonenia rozprvky.
Poda uiteovho nzoru iaci sa mu naui vybran bse
naspam a nacviova umeleck prednes.
TMY NA SPRACOVANIE: IV-VI. ronk
iria rodina. Prbuzensk vzahy. ivotopisn daje. Moje
narodeniny. Hostia. Jedlny lstok. Nvtevy. Sviatky. Mj priate-moja priateka.

298

Pracovn de iaka. Von as. Zuby. Kniha. TV a rozhlas. Rozprvky starej

matere a starho otca. asti tela podrobnejie. Vntorn orgny. Chrme prrodu
zvierat a rastliny. Poasie. Ron kolobeh v prrode. Povolania a remesl. Rodn re.
Lska k rodnej rei. Najdleitejie slovensk vojvodinsk manifestcie pre deti
festivaly a prehliadky. asopis Zornika. Nvteva priatea v Novom Sade.
Telefonick konverzcia. Doprava. V obchodnom dome. Na pote. Na kpalisku.
porty. Kupujeme pota. Budova, byt. Koko je hodn. Dtumy. Adresy. Slovensk
kultrne, informan a nboensk intitcie v Novom Sade. U lekra. Planta Zem.
Kontinenty, strany sveta. Kam by som chcel(a) cestova. Pesniky, dialgy, scnky,
dielne na vylepenie konverzcie. Comics. Pexeso.
Prvky nrodnej kultry a tradcie

Zoznamovanie det so zkladmi dejn slovenskej meniny vo

Vojvodine a Srbsku (dosahovanie, kultrne, vzdelanostn, cirkevn a hospodrske
snahy, vrcholn kultrne vsledky, relevantn organizan formy a intitcie),
sprostredkovanie poznatkov, ale i pestovanie emonho vzahu k tradcii, kultre,
obyajom a zvykom slovenskej meniny vo Vojvodine, Srbsku, ale i na celej Dolnej
zemi (folklor, remesl, udov slovesnos, divadlo, literatra, hudba, tradin detsk
hry, obyaje, demonolgia), no nie v zmysle romantickho tradicionalizmu a
paseizmu, ale vdy v relcii k budcnosti, rozvoju a modernizcii. Na minulos sa
opiera, do budcnosti sa pozera. Sprostredkova deom poznatky o slovenskej
komunite vo Vojvodine a Srbsku (osady, intitcie a organizcie, osobnosti, men,
priezvisk, pvod), ale i stykoch s inmi etnickmi skupinami a kultrami, o
prnosoch Slovkov tunajiemu prostrediu (v kolstve, kultre,umen, architektre).
Snai sa slovensk identitu a sebactu pestova subtlne, nie prostrednctvom hesiel
a frz, ale na konkrtnych prkladoch, spja pritom poznatky s emonm nasadenm,
vdy ale so zreteom na meninov a udsk prva, na eurpsky kontext, tie na
interetnick ctu, toleranciu a interakciu.

DIDAKTICK POKYNY
Ke ide o tento predmet, mus sa ma na zreteli podstatn
loha: naui iakov pekne rozprva po slovensky, pekne ta, psa a zska
zrunos v jazykovej sprvnosti . Musia sa ma vdy na zreteli predvedomosti iakov
a na ne sa mus vdy sstavne nadvzova.
Gramatika sa m podva v implicitnej podobe, namiesto
opravovania chb sa vyuva modelovanie sprvneho reovho variantu.
Neodmysliten je vytvorenie prjemnej atmosfry, ktor predpoklad partnersk
vzah medzi uiteom a iakom a m pomc prekona psychick bariru pri
aktivizcii zskanch reovch zrunost, schopnost a nvykov. Kad jazykov
prostriedok sa demontruje v uritom kontexte, nie izolovane. V ncviku reovch
zrunost maj dominova rozlin formy provej konverzcie v interakcii uite
iak a iak iak. K poiadavkm na spsob vyjadrovania sa patr jednoduchos,
prirodzenos, spontnnos a jazykov sprvnos.

299

:
- 300
,
, ;
- ;
-
.

,
:
- , , , ,

;
- ;
- , -.

.
:

, ().
:
. .
.

:

(, , ).

, .
.
:
. .
:
(I II ).
.
:
,
.
:
:
(), (), / (, ).

300

.


.

()

.
.

.
.

,
.

.
.

.

.
.
.

.
.

.
, ,

, ,

...
?
?
?

301

: ; .
: , .
: (, , ).
: .

.
, . (
). (
, ).

HRVATSKI JEZIK
Cilj

Cilj nastave hrvatskog jezika s elementima nacionalne kulture

je da uenici ovladaju hrvatskim standardnim jezikom u okviru predvienih sadraja
te upoznaju elemente hrvatske kulture.
- Razumijevanje i meuovisnost drutva i kulture zaviaja.
- Uoavanje specifinosti hrvatskog jezika i jezika okoline.
- Osposobljavanje za samostalno uenje i istraivanje
- Osposobljavanje za kritiku uporabu informacija radi uoavanja
slinosti i razlika: jezika, religije i kulture.
PETI RAZRED
Operativne zadae

- Usporediti govorne vrijednosti hrvatskoga jezika s vrijednostima

jezika okoline
- Proirivanje znanja o kulturi bunjevakih Hrvata
- Njegovanje osjeaja za razliite vrijednosti u vlastitoj i drugim
kulturama
- Upoznati osnovne promjene svakodnevnog ivota
- Oplemenjivanje i bogaenje mate, upuivanje u simbolike
forme i njegovanje osobnog i-zraza i komunikativnosti uenika
- Upoznati vanost interkulturalnog dijaloga
- Upoznati raznolikost kulturnih utjecaja na razvoj vlastite kulture

SADRAJI PROGRAMA
Rjenik:
rije (znaenje, oblik i uloga rijei);
rije u standardnom i nestandardnom jeziku (narjejima);

302

pisana i usmena rije;

jednoznanost i vieznanost rijei;
rijei za imenovanje pripadnosti mjestu, kraju, zemlji, narodu;
rijei za oponaanje zvukova (onomatopeje).
Gramatika:
obnavljanje gradiva o jeziku od prvog do etvrtog razreda;
reenica kao komunikacija jedinica;
jednostavna reenica; neproirena i proirena;
glagolski i imenski predikat;
reenica s izreenim subjektom;
reenica s vie subjekata;
reenica bez subjekta;
reenini dodaci (pojam);
promjenljive rijei: imenice, zamjenice, pridjevi, brojevi, glagoli;
nepromjenljive rijei: prilozi,prijedlozi, veznici;estice; usklici;
promjenljive rijei:osnova i nastavak;
deklinacija: funkcija i znaenje padea; padena pitanja, osnovna
znaenja padea;
imenice:ope, vlastite, zbirne, deklinacije imenica;
zamjenice:line,povratne, posvojne, povratno-posvojna, upitne,
odnosne, pokazne, neodreene; deklinacija zamjenica;
pridjevi- znaenje i vrste, rod i broj, odreeni i neodreeni oblik;
deklinacija pridjeva;
komparacija pridjeva;
brojevi:osnovni, redni i zbirni; brojevna imenica;
deklinacija brojeva;
prilozi (pojam);
prijedlozi (pojam);
veznici i usklici (pojam);
samoglasnici i suglasnici;
slog, duina sloga;
akcent: razlikovanje dugih i kratkih slogova;
glasovne promjene u deklinaciji imenica i komparaciji pridjeva
(palatalizacija, sibilarizacija, jotacija, prijeglas, nepostojano a).
Pravogovor i pravopis:
reenini i pravopisni znakovi;
veliko i poetno slovo u imenima mjesta, krajeva, zemalja i naroda;
veliko poetno slovo u imenima graevina, vozila, administrativnih

jedinica;
usustavljivanje pisanja velikog slova u vielanim imenima;
sastavljeno i rastavljeno pisanje imenica, zamjenica, pridjeva i brojeva
(uvjebavanje);
pisanje ne uz imenice, pridjeve i glagole;
izgovor i pisanje izgovornih cjelina uz zamjenike enklitike;
pisanje superlativa;
pisanje brojeva.
Povijest jezika:

303

hrvatski standardni jezik;

hr. narj. tokavko, akav. i kajkavsko.
KNJIEVNOST
kolska lektira
Hans Christian Andersen, Majka
Italo Calvino, Koulja sretnog ovjeka
Dobria Cesari, Slavonija
Jack London, Zov divljine (ulomak)
Pere Ljubi, Podne
Ivana Brli Maurani, uma Striborova (ulomak)
Ivan Goran Kovai, Pada snijeg, pada snijeg
Krilov, Pele i muve
Gustav Krklec, Val
Ivan Kuan, Uzbuna na zelenom vrhu
Dositej Obradovi, Basne
Luko Paljetak, Stonoga u trgovini
Veljko Petrovi, Jabuka na drumu
Duan Radovi, Kapetan Do Piplfoks (odlomak)
Dinko imunovi, Srna
Dragutin Tadijanovi, Nosim sve torbe a nisam magarac
Grigor Vitez, Ptija pjevanka
Kreimir Zimoni, uma Striborova (strip)
Usmena knjievnost: Ero s onoga svijeta; Ive vara dudeva sina.
Domaa lektira
Ivan Kuan, Koko u Parizu
Mark Twain, Tom Sojer
Grigor Vitez, Pjesme
Balint Vujkov, Zlatni prag
Knjievnoteorijski pojmovi:
Poezija
-kompozicija: suodnos dijelova stihova i kitica;
- motiv;
- akustiki i vizulani elementi pjesnike slike;
- ritmiko ustrojstvo pjesme;
- vrste stihova: peterac, esterac, sedmerac, osmerac, deseterac,
dvanaesterac;
-vrste strofa: dvostih, trostih, etverostih;
-vezani i slobodni stih;
-epitet (pojam, odreenje);
usporedba (pojam, odreenje);
onomatopeja (pojam, odreenje);
epska pjesma (osnovna obiljeja);
lirska pjesma (osnovna obiljeja);
pejzana i rodoljubna lirska pjesma;
himna (osnovna obiljeja);
usmeno i pisano pjesnitvo.

304

Proza:
pripovjeda u prvom i treem licu;
dijelovi fabule: uvod, zaplet; vrhuna, rasplet;
opis vanjskog i unutarnjeg prostora;
glavni i sporedni likovi;
etika karakterizacija lica; odnos prema drugima;
portret kao sredstvo karakterizacije;
crtica mali epski oblik;
roman za mlade (osnovna obiljeja).
Drama:
igrokaz (osnovna obiljeja);
vrste igrokaza (kazalini, televizijski, radijski);
likovi u dramskom djelu.

JEZINO IZRAAVANJE
Govorenje:
prepriavanje;
stvaralako prepriavanje;
razgovor (spontani, humoristini, telefonski);
izvjeivanje prema planu;
usmeni dijalog i monolog;
objanjavanje;
raspravljanje.
Sluanje:
razvijanje kulture sluanja razliitih vrsta tekstova.
itanje:
govorne vrednote pri itanju lirskog, proznog i dramskog teksta;
pravilna intonacija izjavne, upitne i uskline reenice;
glasno itanje;
itanje po ulogama;
usmjereno itanje;
itanje u sebi sa odreenom zadaom.
Pisanje:
pismeno prepriavanje;
stvaralako prepriavanje;
opisivanje (prema planu);
pisanje pisma (intimno, poslovno);
objanjavanje;
dokazivanje;
etiri kolske pismene zadae sa ispravcima tijekom kolske godine.

NAINI OSTVARIVANJA PROGRAMA

305

Hrvatski je jezik osnovno sredstvo sporazumijevanja,

najsveobuhvatniji je predmet osnovnokolskoga obrazovanja i temelj je za
razumijevanje i usvajanje drugih predmeta. Tijekom osnovnokolskoga obrazovanja
predmet se ostvaruje kroz etiri nastavna podruja: hrvatski jezik, jezino izraavanje,
knjievnost i medijsku kulturu. Sadraji i zadae unutar predmeta meusobno se
proimaju, a prema naelu meupredmetnog povezivanja funkcionalno se
nadopunjuju s ostalim nastavnim predmetima.
Svrha je nastave hrvatskoga jezika:
ovladavanje hrvatskim standardnim jezikom na razini osnovnoga

obrazovanja;
razvoj jezinih komunikacijskih sposobnosti i vjetina;
razvijanje literarnih sposobnosti, itateljskih interesa i kulture;
stjecanje osnovnih knjievnoteorijskih znanja te poznavanje
najznaajnih hrvatskih i svjetskih pisaca i njihovih djela;
osvjeivanje vanosti znanja hrvatskoga jezika kao opeg kulturnoga
dobra;
razvijanje jezinih sposobnosti u govornoj i pisanoj uporabi jezika;
poticanje uenika na usvajanje sadraja medijske kulture, stjecanje
znanja o medijima koji obiljeavaju svijet dananjeg ovjeka.
Uz preporuene obrazovne zadatke nastava hrvatskoga jezika
trebala bi:

u uenicima razviti zanimanje za zaviajne knjievnike, njihova djela

i kulturnu batinu zaviaja;
na primjerima iz knjievnih djela prepoznati moralne, duhovne,
socijalne, vjerske i ljudske vrijednosti;
poticati ueniko zanimanje, razumijevanje i prihvaanje razliitih
kultura, jezika i govora kako bi kvalitetnije suraivali i ivjeli u multietnikom
drutvu;
na knjievnim predlocima potaknuti uenike na razmiljanje i
raspravu o razlozima rasne i vjerske mrnje, toleranciji, ljudskim pravima,
prihvaanju razliitosti meu ljudima;
razvijati ueniko usmeno i pismeno izraavanje, poticati ih da
prepoznaju i izraze svoje misli i osjeaje.

, , , , ,
, ,
,
,
,
.
:
;

306

;
,
;
;

;
e
;

;

.

:
,
, ;

.

(1+0)

(, ).
(5+10)

1. . :
(1+2)
;
; .
2. : (1+2)

;
.
3. .
: (2+4)
; ,
;
;
: ;
. : "", " ";
( h7, .);

307

;
;

.

4. (1+2):
;
;
;
.
(0+2)
.
(2+4)

1.
: (1+2)
;
a ;
.
2. : (1+2)
; :
;
;
" " ;
;
: .
(2+3)
.
.
:
:
( ,
, );
( ,
, );
;
: (
, , );
.
(2+2)

308

:
; ;
; ;
;
: ;
;
( 20 , )
.
(0+3)

1. (0+2).
2.
(0+1).

,
,
:


,

.

", , ,
."
,
,
/ .

,
, ,
"
".

,
.
,
,
.

309

. ,
. ,
,

, .

,
.
,
, (
,
), .


,
. ,
,
,
.
,
,
,
, ,
.


:

-
;

- ,
, ,
, , ,
;
-
10 16 .
3.
-

, a .

310

4.
4.1.


,
.
4.2.

, , , ,
.
4.3.



,
.
4.4.

;
;

, ;

;
;

;

,
.
4.5.


:

311

;
, ,
;


;
,
, , ,
;

,
. , 60%
, 20%
, ,
. , 30% ,
,
.

5.

, .
, ,
,
.
,
,
.
.


, , .

, ,
.


, .
,
, :

.

,

.

312

, ,

,
. ,
.
6.

.


.

.
, :
,
;
, ,

;
( :
), .
,
,
, ,
.

,
(, , , , ...).
23 , 26
.

,
.

313

, ,
. ,

.

,
.
:

;

;
;
, ,
;

,
,
;

;

;
;
,
;

;
;

21. ;

;
, ,

;

;

;

;

;
,
;

314

;
;
;

.


.

.

( ).
.

.
.
.
.
.
.
(
;
).
(
).

.
.
, .
.
.
.
.

.
.

315

, .
.
.
.
.
( , ,
).

.

.
.

.
.
.
.
.

.

, .
-
.
.
. ,
,

.

, ,

.
, ,
.

,
.

.
,
. : , .
, , , ,
.

316

,
.
, ,
, ,
.

, , ,

. ,
,
.

, .
, , ,
, , ,
,
.
, ,
.

,
, ,
,
.

, ,
.
,
- .
,
.
.

.
,

( , ,
, , , ,
, ,
).
.

317

.

.
() .
:
,
,
.
.
,
, .
, ,
, .
.
V VIII
, 3 .
.

''a '' .
.

,
.


.
.
. _
.
.
.
.
.
.
.
.
.

318

.
.
.
.

.
. II
. X
. XI
.
.
.
.
. ''
''; '' ''; ''''. ()
.
.
.
. I
- ,

La violeta
.
. .
. Mo
.
. Katalinka
. Hidlo Vegen
. Di Lasso O che bon echo
. Ad una freska riva
. . Uspavanka
. Chi la gagliarda
.
Benediktus
Vigilate
.
.
.
. -

- Dona nobis Pacem

. -
. .
. . -
. - Sine musica
.

319

.
,
.

, .

.

(, , ,
). (3 )
.

5 ,
.