IVETI IN STANOVATI V OSMANSKIH MESTIH

BOSNE IN HERCEGOVINE

Alenka Avlahar

IZVLEEK
Avtorica v lanku predstavlja izsledke raziskave o poglavitnih znailnostih osmanskega
urbanizma, za osmanska mesta znailne topografije in stanovanjske kulture prebivalcev v
mestih Bosne in Hercegovine v obdobju osmanske vladavine, ki jo je izpeljala na osnovi
preuevanja in analize strokovne literature in potopisov.
Kljune besede: etnologija, mesta, Bosna in Hercegovina, obdobje osmanske vladavine,
stanovanjska kultura
ABSTRACT
The article presents the findings of a research into the principal characteristics of Ottoman
urbanism, the typical topography of Ottoman towns, and the dwelling culture of town inhabitants
in Bosnia and Herzegovina under the Ottoman Rule. The research was carried out by studying
and analysing the available professional literature and travel books.
Key words: ethnology, towns, Bosnia and Herzegovina, the Ottoman Rule, dwelling culture

Uvod
V kulturni dediini Bosne in Hercegovine, ki je med letoma 1463 in
1878 pripadala osmanskemu cesarstvu, so se do danes ohranili nekateri elementi
kulture, ki so se v deeli uveljavili v obdobju osmanske vladavine. Na ravni
materialne kulture mednje gotovo sodijo nekatere ohranjene znailnosti
osmanskega urbanizma, med katerimi je najbolj vidna podoba tradicionalne
mestne stanovanjske hie osmanskega tipa. V priujoem prispevku1 predstavljam
najpomembneje izsledke raziskave, s katero sem poskuala razkriti celovitejo
podobo oziroma poglavitne znailnosti nekdanjega osmanskega urbanizma, za
osmanska mesta znailne topografije in stanovanjske kulture prebivalcev osmanskih
mest Bosne in Hercegovine.
1
Priujoe besedilo je nastalo na osnovi diplomske naloge iveti in stanovati v mestih Bosne in
Hercegovine v osmanskem obdobju pod mentorstvom dr. Boidarja Jezernika na Oddelku za etnologijo in
kulturno antroplogijo leta 2002.

485

Alenka Avlahar

Nastanku raziskave so botrovala vpraanja, ki so se mi porodila iz elje po bolj

poglobljenem razumevanju dananje podobe kulturne dediine v mestih Bosne in
Hercegovine: kako je bilo zgrajeno balkansko osmansko mesto, kakna je bila
njegova vloga, kdo je v teh mestih ivel, katere so bile znailnosti mestnega
gospodarstva, kaj je najbolj znailno opredeljevalo urbani nain ivljenja in
stanovanjsko kulturo mestnega prebivalstva in, nenazadnje, zaradi katerih znailnosti
balkanskih osmanskih mest so jim po koncu osmanske vladavine v veini balkanskih
deel morali nadeti povsem novo, evropsko podobo?2
Raziskava je nastala na podlagi preuevanja in analize razline strokovne
literature (s podroja arhitekture, zgodovine, drubene geografije, sociologije) in
486 analize tevilnih potopisov zahodnih popotnikov ter osmanskega potopisca Evlije
elebija. Geografsko se osredotoam na obmoje Bosne in Hercegovine, ker je bila
deela v osmanskem obdobju enotna pokrajina in je v odnosu do oblasti ohranjala
poseben poloaj, poleg tega pa so se zaradi domaega izroila v njej uveljavile
nekatere regionalne znailnosti kulture. asovni okvir naloge zajema celotno obdobje
osmanske vladavine v deeli.
V Bosni in Hercegovini se je po utrditvi osmanske oblasti priel izrazit proces
urbanizacije, ki je bil hkrati zaetek pravega razvoja mest in mestnega gospodarstva.
V novi dravi so v veja naselja sasoma prerasli nekateri prej obstojei srednjeveki
trgi. Nekatera mesta so ustanovili ele novi oblastniki, a tudi ta so se hitro razvila v
veja sredia. Mesta so postala sedei politine oblasti, sredia osmanske
administracije, mona sredia obrti in trgovine ter sprva tudi sredia za oskrbo
vojske. V Bosni in Hercegovini je prilo tudi do visoke stopnje islamizacije domaega
slovanskega prebivalstva. Muslimani so sasoma postali veinsko prebivalstvo v mestih,
kar je zaradi njihove omenjene vloge spodbujala sama oblast. Zaradi takne vloge
urbanih naselij so se tam tudi sicer najmoneje uveljavili vplivi osmanske kulture.
V osmanskem obdobju Bosne in Hercegovine so se uveljavili novi naini
izgradnje mest, razlinih objektov sakralnega in javnega znaaja ter graditve in opreme
hi. Spremenila sta se torej hitrost in nain urbanizacije, s tem pa tudi podoba mestnih
naselij.3 Novi oblastniki so s seboj prinesli e izdelana naela izgradnje mest, ki so
odsevala znailnosti tedanje kulture, ustroja drube in naina ivljenja v mestih.
Nanje je v veliki meri vplival islam, tedaj dominatna religija v cesarstvu.

Glavne znailnosti urbanizma in topografije osmanskih

mest Bosne in Hercegovine
Ena glavnih znailnosti prostorske ureditve osmanskih mestnih naselij je
bila dosledna funkcionalna delitev mesta na poslovni del, ki se je imenoval arija,
in na stanovanjske povrine, ki so jim rekli mahale. arija se je vedno nahajala v
2
Raziskava, ki jo z bistvenimi izsledki predstavljam na tem mestu, je tako nastala pravzaprav zaradi
spoznanja, da doslej v slovenski etnologiji nimamo samostojne tudije, ki bi obravnavala to problematiko.
Podobno velja za druge regionalne etnologije z obmoja nekdanje skupne drave.
3

Sulejman Smlati, Banja Luka: Grad i njegove funkcije. Svjetlost, Sarajevo 1978, str. 3435.

iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine

487

Ulica v ariji
(vir: Duan Grabrijan, Bosensko orientalska
arhitektura v Sarajevu s posebnim ozirom na
sodobno, str. 185)

Duani
(vir: Duan Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura, str. 49)

Alenka Avlahar

srediu naselja in ob glavni prometni poti, okoli nje pa so se irili stanovanjski

deli, katerih ulice so izhajale iz arije.4
V ariji se je odvijala vsa gospodarska dejavnost mesta. Sestavljal jo je splet ulic
in uliic v jedru mestnega naselja z mnoico majhnih obrtnikih delavnic (duanov)
in bolje grajenih skladi za trgovino.5 Poleg delavnic obrtnikov so arijo tvorile e
prodajalne trgovcev (bezistani), trnice, skladia in tiste javne zgradbe, ki so bile
nujni sestavni del sredia mesta, da je to lahko delovalo po naelih tedanje drube.
Zato so se tam nahajale e verske ustanove, v prvi vrsti damija, ter verske srednje ole
(medrese) in zgradbe islamskih mistinih redov (tekije), a tudi bogosluni objekti
drugih verskih skupnosti. K delovanju gospodarskega dela mesta so pripomogli e
488 hani, karavanseraji in musafirhane, kar so bila prenoia za vse vrste popotnikov in
trgovce, komunalni objekti, kot so vodovod, javna kopalia (hamami), javne pipe
(esme) in vodometi ter javne kuhinje (imareti). Znailnost osmanskih mest so bile
tudi tevilne kavarne. Za arijo je bilo znailno tudi to, da je bila, za razliko od
stanovanjske arhitekture, po svoji zgradbi in podobi enaka v vseh osmanskih deelah,
saj se arija v Srbiji, Makedoniji ali Bosni ni razlikovala od arije v Mali Aziji.6

Ulica v mahali
(vir: Duan Grabrijan, Bosensko orientalska
arhitektura, str. 69)

Mahalska esma
(vir: Duan Grabrijan, Bosensko orientalska
arhitektura, str. 187)

4
Alija Bejti, Ali-paina mahala u Sarajevu: Prilog izuavanju urbanistike i socijalne strukture
grada. V: Prilozi za prouavanje istorije Sarajeva, Muzej grada Sarajeva, Sarajevo 1966, str. 19.
5
6

Sulejman Smlati, nav. delo, str. 35.

Husref Redi, Islamska umjetnost: Umetnost na tlu Jugoslavije, Beograd (etc.), Jugoslavija (etc.)
1982, str. 36.

iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine

Stanovanjske povrine, ki so obdajale arijo, so vedno tvorile veino ozemlja

mesta. Zanje je bila znailna posebna ozemeljska organizacija, katere osnovna enota
je bila mahala.7 Nastajati je zaela tam, kjer je e obstajalo nekaj hi ali mestu
blinja vas. Ko se je zbralo e dovolj hi v naselju, se je nael dobrotnik, ki je dal
sezidati molilnico, mesdid, in druge znailne objekte mahale. Mahalo je ponavadi
sestavljalo 4050 hi, ki so obkroale mesdid in pripadajoi mekteb, versko osnovno
olo. Znailni objekti posamezne mahale so bili poleg molilnice in verske osnovne
ole e esma ali ulina pipa, pekarna in ponekod trgovina z ivili. V mahalah so
se nahajala tudi pokopalia. 8
Mahale so se naeloma oblikovale na osnovi religiozne pripadnosti, kar je
bilo znailno za fevdalno drubo, v kateri je osnovno ideologijo predstavljala religija. 489
Kateri religiji so pripadali prebivalci neke mahale, se je dalo ugotoviti po vrsti
verskega objekta v njej, bodisi damije, cerkve ali judovske sinagoge. Molilnica je
predstavljala sredie skupnosti tudi v ozemeljskem smislu, saj se je naselje irilo
krono okoli nje.9 Mahala je bila tudi najmanja administrativno-teritorialna enota,
ki jo je v stikih z oblastmi predstavljal muhtar, stareina mahale, ko te vloge niso
ve imeli verski predstavniki posameznih veroizpovedi.10

Stanovanjska kultura prebivalcev osmanskih mest

Bosne in Hercegovine
Stanovanjske hie v balkanskih vaseh in trgih pred obdobjem osmanske
vladavine so bile lesene in prostorsko slabo razvite. Mestna hia, ki so jo prinesli
osmanski oblastniki, je predstavljala neprimerljivo bolj razvit tip hie in vijo
stanovanjsko kulturo, zato jo je sprejelo tako islamizirano kot tudi kransko
prebivalstvo.11 Stanovanjska hia na Balkanu je v osmanskem obdobju zaradi
druganih podnebnih pogojev dobila drugaen videz, a je hkrati ohranila osnovne
prostorske in oblikovne znailnosti hie osmanskega tipa.12
Lega in zunanjina bivali

Za stanovanjsko hio, ki se je uveljavila v mestih po prihodu osmanskih Turkov,

je bilo znailno, da je bila ograjena z visokim zidom. Ta je hio obdajal na delu, ki
je mejil na ulico. Naeloma so se na ta nain ob ulicah vrstile vse hie v posameznih
stanovanjskih soseskah, mahalah. Te hie so na ulice mejile z zidom, na notranjih
straneh pa so parcele loevale vrtne ograje. Zid je torej omogoal popolno loitev
zasebnega, intimnega, druinskega ivljenja od javnega prostora. Za zidovi hi so
7

Alija Bejti, nav. delo, str. 19.

Sulejman Smlati, nav. delo, str. 35.

Alija Bejti, nav. delo, str. 2021.

10

Alija Bejti, nav. delo, str. 25.

11

Husref Redi, nav. delo, str. 37.

12

Husref Redi, nav. delo, str. 36.

Alenka Avlahar

490

Legenda:
1. ardak (moki, enski), 2. ardai (moki, enski), 3. divanhana (moka, enska),
4. mabejna, hodnik med moko in ensko hio, 5. enifa, 6. kamerija (moka, enska)
Tloris Svrzove hie
(vir: Duan Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura, str. 108, 109)

se nahajala notranja dvoria, imenovana avlije.13 Posamezna stanovanjska hia

znotraj zidov avlij je bila namenjena bivanju ene druine. Takne vrste stanovanjsko
arhitekturo je narekovalo zaprto ivljenje muslimanskih druin, pri katerih so enske
ivele odmaknjeno od pogledov tujcev, v krogu druine. Zato sta nastali loeni
moka in enska avlija ter v notranjosti bivali moki in enski del hie. Vstop z
ulice v avlijo je vodil skozi nizka in iroka glavna vhodna vrata, kapijo. Kapija je
imela s streno kritino prekrit nadstreek in stopniko, ki naj bi zadrevala nesnago
z ulice. Vrata kapije so bila vedno zaprta. Da bi lahko vstopil, je bilo potrebno
potrkati na vrata s posebnim, na vrata pritrjenim tolkalom, zvekirom.14
Praviloma so bile stanovanjske hie enonadstropne.15 Bile so brez kleti. Njihovi
temelji so segali le kaknih petdeset centimetrov globoko v zemljo.16 Pritlini del hie
je bil ponavadi zidan in masivno grajen. Gradili so ga bodisi iz kamna17 bodisi iz
erpia, zidakov iz negane gline.18 Ta del hie je imel le majhna okna. Gornje nadstropje
13

Oblika hi z notranjimi dvorii je sicer e zelo stara. Osmanski Turki so jo prevzeli preko Seldukih
Turkov od Perzijcev, ti pa so jo prenesli iz helenistine arhitekture. Po: Redi, nav. delo, str. 51.
14
Duan Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura v Sarajevu s posebnim ozirom na sodobno.
Partizanska knjiga, Ljubljana 1985, str. 112.
15
Ta podatek navaja ve avtorjev, na primer: Antun Hangi, ivot i obiaji Muslimana u Bosni i
Hercegovini. Svjetlost, Sarajevo 1990, str. 59; Husref Redi, nav. delo, str. 36.
16

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 152.

17

Antun Hangi, nav. delo, str. 59.

18

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 150.

iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine

so gradili iz lesenega ogrodja, ki so ga polnili s erpii. Zidano gornje nadstropje so

poznali le v predelih, kjer je bilo dosti kamenja in kjer je obstajala tradicija gradnje
kamnitih hi. V gornjem nadstropju so se, za razliko od pritlija z majhnimi okni,
nahajali tudi znailni prostori z vejim tevilom oken, povezanih celo v nize.19
Notranja delitev prostorov

Tudi marsikatere znailnosti notranje delitve prostorov so se oblikovale zaradi

zahtev muslimanskih verskih predpisov glede druinskega ivljenja, predvsem v zvezi z
izolacijo ensk in njihovim zapiranjem v krog druine.20 Na samo velikost stanovanjskih
hi in tevilo prostorov v notranjosti bivali pa je vplival predvsem standard prebivalcev
491
hie, ki je bil odvisen od tega, kateremu socialnemu sloju so pripadali.
Vsi tlorisi so izhajali iz skupnega izhodia oziroma iz skupne osnovne enote
stanovanjske celice, ki sta jo tvorila hajat, vea ali predprostor, in halvat, soba.21 V
dovolj velikih hiah sta se za halvati, sobami v pritliju oblikovala e mala soba ali
halvati, kjer so spali hina pomonica ali otroci enega spola,22 in hudera, shramba
za ivila pri kuhinji.23 Prvotno se kuhinja in stranie nista nahajala v hii. Kot neista
prostora so ju namestili v notranje dvorie. V okoljih s hladnejimi zimami pa je kuhinja
prela v notranjost bivali za hajat. Tako je nastal zimski mutvak, zimska kuhinja, ki ni
imela stropa, temve se je odpirala skozi dimluk, prostor za odvajanje dima do podstreja.
Od tod se je dim odvajal skozi bado, stransko odprtino na strehi.24
Iz te osnovne tvorbe hie je nastala delitev na moko hio kot gospodarskim in
javnim delom hie s pripadajoim mokim dvoriem, moko avlijo, ter ensko hio z
ensko avlijo kot gospodinjskim in druinskim delom hie, kjer se je nahajala kuhinja.
Vstop v ensko hio je potekal preko moke avlije.25 Moki del hie je bil v taknem
primeru loen od enskega z visokim zidom, kjer se je nahajala esma, pipa s tekoo
vodo, ponekod pa tudi ekme dulaf, odprtina v zidu, v katerem je bila nameena
vrtljiva omarica, preko katere so podajali hrano v moki del hie, tako da so enske
ostale neopaene pred tujci.26 Dve avliji, moko in ensko, so imele bogateje fevdalne
hie. V mokem dvoriu so bili hlevi, hia za sluinad in goste. V to dvorie so smeli
vstopati kmetje in vsi ostali, ki niso bili v blinjih odnosih z druino. ensko dvorie
je bilo intimno dvorie druine. V njem je bil vodnjak ali pa esma, okraeno je bilo s
cvetjem in zelenjem. Nizka ograja ga je delila od velikega vrta.27
19

Husref Redi, nav. delo, str. 36.

20

Husref Redi, nav. delo, str. 105.

21

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 7980.

22

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 82.

23

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 80.

24

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 79.

25

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 94.

26

Ljubica Mladenovi, Sarajevo u doba turskog fevdalizma. V: Sarajevo od najstarijih vremena do

danas. Muzej grada Sarajeva, Sarajevo 1954, str. 50.
27

Husref Redi, nav. delo, str. 105.

Alenka Avlahar

492

Divanhana in kamerija
(vir: Trhulj Sead (ur.), Svrzina kua: Svrzos House, str. 73)

Le najbolj premoni druinski gospodarji so si lahko privoili, da so zgradili

moko in ensko hio celo v dveh loenih stavbah. To so bili bogateji begi, mnogi
age ter nekateri trgovci. V eni hii je stanoval gospodar sam in v njej sprejemal svoje
prijatelje in znance, v drugi hii pa je imel svojo druino. Hia, v kateri je stanoval
on, se je imenovala selamluk, nekateri so ji rekli tudi ahar, hia, kjer je prebivala
druina, pa se je imenovala harem ali haremluk. Siromaneji musliman je sprejemal
goste in prijatelje v isti hii, v kateri je bivala tudi njegova druina, vendar v posebni,
za to namenjeni sobi.28
Ti osnovni prostori bivanja v pritlinem, zidanem delu hie so se v nadstropju
nadaljevali v poletno stanovanje, ki je bilo bolj odprto, zrano in svetlo. Stanovanje
v pritliju okrog zimskega mutvaka je torej predstavljalo zimsko stanovanje, druina
je v tem delu bivala pozimi in se grela ob ognjiu zimskega mutvaka. Hia v
nadstropju je imela v osnovi enako zasnovo prostorov. Veo je predstavljala divhana
ali divanhana. To je bil nekaken balkon ali lesen stranski prizidek hie, do katerega
so vodile stopnice. Divanhana je stala na stebrih v pritliju, t. i. boluku, in je bila
prekrita s streho.29 Prostor divanhane je druina uporabljala za razvedrilo v vroini
28

Antun Hangi, nav. delo, str. 60.

29

Povzemam po: Duan Grabrijan, nav. delo, str. 80.

iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine

in divanjenje, razgovore.30 Z loitvijo na moko in ensko hio s pripadajoima

avlijama sta pri nekaterih hiah nastali tudi loeni moka in enska divanhana s
svojimi mokimi in enskimi stopnicami. Zveza med mokim in enskim
stanovanjem je v takem primeru potekala preko mokega ardaka, sobe za moke.31
Na zunanji strani se je divanhana nadaljevala v kamerijo, prostor za poletni
oddih in uivanje, na drugi strani je vodila do vseh notranjih prostorov v
nadstropju.32 Kamerija je bila tudi prostor, namenjen poleavanju v meseini v
toplih noeh, na kar kae izvor tega imena iz arabske besede za mesec.33 V kameriji
naj bi se sicer najve zadrevala domaa dekleta, ki so tam vezla tkanine za svojo
balo.34 Bila je za dve, tri stopnice dvignjena nad divanhano,35 obrnjena proti izbranim
razgledom nad ulico, mesto ali vrt, sicer pa vsa prekrita s preprogami in obloena 493
z blazinami.36 Del divanhane je zavzemal tudi t. i. abdestluk ali prostor za obredno
umivanje pred molitvijo, kot zahtevajo islamski verski predpisi. Abdestluk (ali tudi
abdesthana) se je nahajala v mokem in v enskem delu hie, predstavljal pa jo je
lesen umivalnik, ob katerem se je nahajal poln ibrik, vr vode. Odtok iz abdestluka
je bil speljan v zemljo izven hie.37
ardaki so bile sobe v nadstropju. Tako kot halvati v pritliju so bili
namenjeni bivanju. Vendar so prebivalci stanovanjskih hi osmanskega tipa prostore
uporabljali venamensko. ez dan so jim namre prostori sluili za bivanje, ponoi
so jih preuredili za spanje. Temu je bila prirejena tudi njihova oprema. e je
imela hia ve halvatov, so v enem spali stari, v drugem pa otroci. Ali pa so
posebej spali stari stari. V halvatiih so spale hine pomonice. Tudi ardaki in
oki so bili spalnice za druino.38 ardaki in halvati v moki hii so bili
namenjeni sprejemanju gostov, bili so torej nekakne sprejemnice hie. Ponavadi
so bili ti prostori bogato opremljeni,39 ker so sluili reprezentativnim namenom.
Posebnost med sobami v enskem delu hie pa so bile djevojake sobe ali sobe za
domae herke, ki so bile ponavadi v nadstropju. V sklopu hie so imele tak
poloaj, da so segale nad ulico, na katero so gledale z zamreenim oknom, t. i.
aik-penderom.40 Dekleta so sedela za temi okni, medtem ko so jim fantje pod
njimi vasovali, aikovali.
30

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 82.

31

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 96.

32

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 84.

33

Tako pravi Grabrijan, ki navaja, da arabsko el kameru pomeni mesec. V: Duan Grabrijan, Kako
je nastajala naa sodobna hia. Mladinska knjiga, Ljubljana 1959, str. 79.
34
Svetlana Baji, Ukraavanje i motivi na bonjakom gradskom pokustvu: Iz zbirki Odjeljenja za
etnologiju Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu. Sarajevo: Zemaljski muzej BiH, str. 7.
35

Duan Grabrijan, Kako je nastajala naa sodobna hia, str. 79.

36

Duan Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura v Sarajevu, str. 84.

37

Amra Madarevi, Kultura stanovanja. V: Svrzina kua: Svrzos House, str. 87.

38

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 82.

39

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 94.

40

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 95.

Alenka Avlahar

Prostori za gospodinjska dela

Takno stanovanje je torej obsegalo vse, razen prostorov za gospodinjsko ali

umazano domae delo, ker je bila v nainu ivljenja muslimanskih prebivalcev
mono poudarjena zahteva po osebni higieni in istoi v stanovanjski hii, kar je
izhajalo iz muslimanskih verskih predpisov. Te dejavnosti so prebivalci v balkanskoosmanskih hiah opravljali v avliji. Poleti niso kuhali v hii, temve jim je zato
sluila poletna kuhinja ali poletni mutvak, ki so ga namestili pod improviziran,
prekrit prostor nekje v avliji. Tu so se nahajali tudi kotel za pranje perila, stranie
in prostor za drva pod nadstrekom (odumluk).41

494 Gospodarski del hie

Avlija kot celota z vsemi napravami in objekti za gospodinjsko delo je torej
tvorila sestavni del hie. Nekatere od mestnih hi so imele tudi gospodarske prostore.
To so bili ahar (hlev), gospodarska avlija, hambari (kae) in bostani (vrtovi).42
Prehod na vrt je vodil skozi ensko avlijo do majhnih vrat, imenovanih kapidik,
sicer je avlijo od vrta loeval zid.43 Na notranjih straneh hinih parcel so stanovalci
postavili posebne vrtne ograje, komimke, ki so omogoale notranjo zvezo med
hiami.44
Stavbno pohitvo

ardaki in halvati so bili torej prostori, ki so bili namenjeni bivanju ez

dan in spanju ponoi. Pohitvo teh sob so ponavadi sestavljale seije, nizke
vgrajene oblazinjene klopi, ki so se raztezale pod okni z ene ali dveh zunanjih
strani. Ves ostali prostor je bil prazen, le preproga je pokrivala tla. Steno pri
vratih je po celi dolini prekrivala musandera, lesena, z rezljanimi ornamenti
okraena vzidana omara.45 To, veinoma vgrajeno pohitvo, je bilo pravzaprav
vse pohitvo, ki se je nahajalo v sobah. Vedno so ga namestili ob straneh, tako
da je bila sredina sob prazna.
Od zgoraj je bila musandera odprta, da se je lahko zraila. Nahajala se je v
vsakem halvatu in ardaku in je bila enotne, standardne oblike.46 V srednjem delu
musandere je bila pe z glinenimi penicami, ki so bile navznoter vdrte, torej
oblikovane tako, da so akumulirale toploto in jo dolgo oddajale v prostor. Namesto
pei je ponekod stal odak ali kamin. Ob pei se je v musanderi nahajala majhna,
le etrt kvadratnega metra velika kopalnica, hamamdik. Topla voda za umivanje
se je grela v posebnem glinenem vru, ki je bil vgrajen ob strani pei.47 Kopalnica
41

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 91.

42

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 104.

43

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 102.

44

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 113.

45

Alija Bejti, nav. delo, str. 47.

46

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 140.

47

Alija Bejti, nav. delo, str. 47.

iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine

495

Hamamdik in duekluk
(vir: Duan Grabrijan, Bosensko orientalska
arhitektura, str. 135)

je imela v podu kamnito korito z odtokom vode. 48 Vodo, ki se je grela v

(bakrenem) kotlu za segrevanje vode, so zajemali z zajemalko in nalivali v
setilj, posebno posodo s pipico, obeen nad viino glave, in se z njo oblivali
kot s prho. V ta mali prostor so obeali tudi brisao in odlagali nekatere druge
posode.49 Hamamdike so si lahko privoili predvsem bogateji prebivalci mest,
v njihovih hiah je imela take kopalnice vsaka soba.50 Preostali del musandere
je zavzemal duekluk, v katerega so ez dan spravljali posteljnino. Zveer so
namre posteljnino razgrnili po seijah ali po tleh, s imer se je soba za dnevno
bivanje spremenila v spalnico.51
Za bivalne prostore v hiah osmanskega tipa so bili znailni nizki stropovi.
Prostori v pritliju so navadno merili 2,1 metra, v nadstropju 2,3 metra, vrata pa
so bila visoka le 1,75 metra. Okna v ardakih so bila nameena na vseh zunanjih
stenah.52 Bila so tevilna in so segala skoraj do stropa. Ponavadi so bila enokrilna
48

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 140.

49

Zorica Janji-ernjavski, Vodi kroz Svrzinu kuu, Muzej grada Sarajeva, Sarajevo 1976, str. 8.

50

Husref Redi, nav. delo, str. 88.

51

Alija Bejti, nav. delo, str. 49.

52

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 137.

Alenka Avlahar

in v ardakih enskega dela hie zakrita z lesenimi reetkami, muebki, da so bile

enske skrite pred pogledi tujcev. V pritliju je bilo oken malo in bila so nizka.53
Notranja oprema sob

Veino pohitva je torej sestavljalo le vgrajeno pohitvo. Za odlaganje manjih

predmetov, na primer pip, tobaka, kozarcev, so uporabljali dolafe, vgrajene omarice.
Miz in stolov, kot na Zahodu, niso poznali. e konec 19. stoletja si jih lahko nael
le v hiah ag, begov, nekaterih trgovcev in efendijev.54 Uporabljali so mizice,
imenovane sinija ali sofra, ki so bile okrogle ploe na nizkih nogah. V sobo so
sofro prinesli samo takrat, ko so jedli in takrat so se posedli po tleh okoli nje. Sicer
496 je visela na zidu v kuhinji ali v vei. Sedeli so na seijah ali na tleh.
Oprema kuhinj

Tudi oprema kuhinj je bila v osmanskem obdobju razmeroma preprosta. V kuhinji

se je nahajalo le odprto ognjie, klop in police za odlaganje posode, hambar (skrinja za
ito ali moko) in nava (neke). Posoda je bila treh vrst. Shranjevanju vode so bili
namenjeni dugum, velik vr za vodo, in testija, manji vr. Osebna higiena je bila pri
muslimanih pomembna e zaradi verskih razlogov, poleg tega pa so uporabljali le lice,
sicer so hrano veinoma jedli kar s prsti, zato je bilo umivanje rok pred in po jedi
obvezno. Temu sta sluila leden, umivalnik s pokrovom, in ibrik, vr za pranje rok.
Kuhali so v bakrau, bakrenem kotlu, ki je visel nad ognjiem na verigi.
Nad ogenj so postavili sadak, trinono stojalo, tako da so na njem lahko kuhali
hrano v tenderih, loncih. Hrano so jedli s sahanov, kovinskih kronikov s
pokrovom. Za pitje mleka ali juhe so uporabljali skodele, imenovane ase, testenine
in slaice so pekli ali servirali na tepsiji, nizkem okroglem pladnju oziroma pekau,
na demirliji, velikem okroglem pladnju, pa so servirali jedi ob sveanih prilonostih.
Posodo so prali v kazanu, kotlu za pranje posode.
Tretja skupina posod je sluila kuhanju in serviranju kave. Kuhali so jo bodisi
na odaku, ognjiu, bodisi na mangali, posebni bakreni posodi za erjavico. Kuhali
so jo v dezvah in servirali na pladnju, tabaku, v majhnih skodelicah, fildanih.
Vsa posoda, razen fildanov, je bila iz kositra ali iz bakra, prevleenega s kositrom.55
Bakreno posodje so uporabljali vsi drubeni sloji.56
Nekatere znailnosti naina ivljenja v hii osmanskega tipa

Na podlagi do sedaj predstavljenih znailnosti naina ivljenja lahko

povzamemo ve ugotovitev, in sicer da so na podobo bivalne kulture v stanovanjski
53

Duan Grabrijan, nav. delo, str. 159.

54

Antun Hangi, nav. delo, str. 63.

55

Povzemam po: Duan Grabrijan, nav. delo, str. 133134.

56
Lebiba Deko, Umjetnost tradicionalnih oblika izraavanja u drvetu i metalu. V: Ukraavanje i
motivi , str. 15.

iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine

497

Soba, pripravljena za obed

(vir: Trhulj Sead (ur.), Svrzina kua: Svrzos House, str. 80)

Soba, pripravljena za spanje

(vir: Trhulj Sead, (ur.), Svrzina kua: Svrzos House, str. 100)

Alenka Avlahar

hii osmanskega tipa mono vplivali nekateri muslimanski verski predpisi. Zaradi
izoliranega ivljenja ensk, ki so se morale skrivati pred pogledi tujcev, so bile hie
na delu, ki je mejil na ulico, obdane z visokimi zidovi. Hie so imele moki in
enski del pa tudi moko in ensko avlijo. Okna na enskem delu hie so bila
zamreena z lesenimi reetkami, imenovanimi muebki. Zaradi verskih predpisov
o vzdrevanju osebne higiene so imeli muslimani v hiah v vsaki sobi majhno
kopalnico, hamamdik.
Znailnosti stavbnega pohitva in notranje opreme nam razkrivajo, da je bila
za bivalno kulturo v osmanskem obdobju znailna uporaba t. i. nizkega kulturnega
horizonta. Pohitvo je bilo prilagojeno prevladujoi dri loveka v teh prostorih, s
498 sedenjem po turko na seijah ali na tleh v asu obeda. Takna dra oziroma
uporaba nizkega kulturnega horizonta je zahtevala prilagoditev vseh dimenzij
prostora dosegu lovekove roke. Zato so bili nizki tudi stropovi, okna pa tevilna
in velika, vsaj v zgornjem nadstropju, in nameena tako, da so omogoala razgled
iz nizkega epeega poloaja.57
Stare bosanske hie osmanskega tipa so se torej proti ulici zapirale z zidom, a
so se navznoter odpirale proti naravi, proti vrtu in sadovnjaku. V arhitekturi teh
hi so z izbiro terena, lege in poloaja poskuali imbolje izkoristiti vpliv naravnih
elementov, sonca, vode, rastlinja, kar pria o visoki stopnji stanovanjske kulture.58
Drevesa, ki so jih zasajevali ob damijah, ali tista, ki so jih pustili rasti, ko so
nartovali gradnjo nove hie, zelenje vrtov in sadovnjakov znotraj hinih parcel ter
okrasno rastlinje v notranjosti enskih avlij, priajo o tem, da je bilo vkljuevanje
narave pomembna sestavina tako urbanizma kot bivalne kulture.
V druabnem ivljenju je bilo pomembno medsebojno obiskovanje, ki mu
domaini pravijo sijela, drugae pa v asu osmanske vladavine druabnega ivljenja
v zahodnem smislu niso poznali. Ker ni bilo gledali, koncertov ali katerekoli
druge javne zabave, so se enske predvsem obiskovale med seboj na sijelih ali
hodile na izlete na lepe kraje v okolici, na teferi.59
enske so sicer opravljale vsa gospodinjska dela, pripadala pa jim je tudi vzgoja
otrok. Njihovo mesto je bilo predvsem v krogu druine, v enskem delu hie,
kamor tujci niso imeli vstopa. Tu, v stanovanjski hii, so se enske ukvarjale tudi z
vezenjem in tkanjem preprog, z dejavnostmi, ki so se mono uveljavile z osmanskimi
vplivi v urbanizmu, arhitekturi in stanovanjski kulturi. V bosanski mestni
stanovanjski hii osmanskega tipa, ki je imela malo pohitva, so bili preproge in
vezeni izdelki pomembni deli notranje opreme. Z vezenjem so okraevali tevilne
predmete iz blaga: posteljnino, prevleke za okrasne blazine, zavese, tapiserije, levhe
ter mahrame, rute, ki so jih uporabljali ob abdestu, in tiste, ki so jih nosile enske
57

Husref Redi, nav. delo, str. 106.

58

To znailnost ureditve bosanskih mest osmanskega obdobja omenja ve avtorjev, mdr. Mevlida
Serdarevi in Ajnija Omani, Bonjaka kultura ponaanja. Svjetlost, Sarajevo 2000, str 8; Demal eli,
Utjecaj Turaka na materialnu kulturu jugoslovenskih naroda, str. 403.
59
Heinrich Renner, Herceg-Bosnom uzdu i poprijeko: Putovanja Henrika Rennera. Hrvatska
dionika tiskara, Mitrovica 1900, str. 8586.

iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine

499

Musandera, pe, seija

(vir: Duan Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura, str. 168)

na glavi. Vezenje, in ravno tako tudi tkanje, je bilo izkljuno ensko opravilo,
namenjeno predvsem domaim potrebam. enske so ga opravljale za zidovi hi ali
vrtov. Svoje izkunje so zaele pridobivati e zgodaj, saj so se tkanja od starejih
izkuenih vezilj uile e deklice, tako da je tradicija prehajala iz generacije v
generacijo, eprav so v svoje delo vnaale tudi lastno ustvarjalnost. Vezilje, ki so se
imenovale radilje, so delale tudi po naroilu bogatih druin ali pa so svoje izdelke
ponudile naprodaj na trgu.60
Enak tip hie so v osmanskem obdobju, kot smo e omenili, prevzeli tudi
pripadniki drugih veroizpovedi. Iz izsledkov raziskave o stanovanjski arhitekturi
Foe izvemo, da so imele za muslimanske in pravoslavne hie skupne znailnosti v
gradnji in dekoraciji. Pravoslavne hie so se od muslimanskih razlikovale le v tem,
da so skoraj vse namesto divhane in kamerije, ki so ju imele sicer prav vse
muslimanske hie, imele nekakno verando, zunanje stopnie, ki je vodilo iz
pritlija v hodnik v nadstropju. Pravoslavno prebivalstvo v svojih hiah tudi ni
gradilo hamamdikov.61 Prevzemanje sestavin stanovanjske kulture muslimanov
se ni nanaalo le na podobo stanovanjske arhitekture in notranje delitve prostorov,
temve tudi na podobnosti v stanovanjski opremi. Hrvaki popotniki so leta 1857
60

Povzemam po: Svetlana Baji, nav. delo, str. 89.

61

Alija Bejti, nav. delo, str. 5051.

Alenka Avlahar

obiskali enega od premonejih pravoslavnih trgovcev v Banja Luki, ki je imel v

mestu najlepo novo hio. Bila je grajena v bosanskem slogu, kar je pomenilo, da
je imela sredi hie dvorano, torej hajat, v katero si priel mimo pokritega stebria,
torej trema ali boluka, obrnjenega proti dvoriu. Iz te dvorane je ve vrat vodilo
v posamezne sobe, ki so bile opremljene z nizkimi divani, prekritimi z blazinami
ter preprogami, ki so pokrivale tudi tla. Pei v sobah so bile enake kot v vseh
bosanskih hiah. Velika okna, ki so se vrstila drugo ob drugem, so bila prepletena
z lesenimi reetkami, torej z muebki. Na zidu so visele svete ikone. Edino, kar je
obiskovalca bodlo v oi, so bile evropske postelje, ki se niso skladale z ostalo
vzhodnjako opremo.62
Evropski vplivi so se v opremi bivali v bosanskih hiah osmanskega tipa
500
zaeli pojavljati v 19. stoletju, emur je bila vse bolj izpostavljena tudi prestolnica
drave. Ure in ogledala so se pojavila e prej, tudi v muslimanskih hiah, v
ostalih bogatih hiah pa so zaeli vzporedno uporabljati seije ter stilne stole in
komode, ob mangalah in bakreni posodi pa porcelan in escajg (jedilni pribor).63
Angleka popotnika, ki sta po Bosni in Hercegovini potovala v asu vstaje leta
1875, sta bila pozvana v goste v konak banjalukega pae. Medtem ko so stari
gospod in e nekateri drugi visoki predstavniki osmanskih oblasti sedeli na
divanu, so za Evropejce prinesli stole. Njegova visokost je poleg tega nosila
sivo obleko evropskega kroja.64

Sklep
Predstavljeni urbanizem, urbana topografija, balkansko-osmanski tip
stanovanjske hie in bivalna kultura njenih prebivalcev ter urbani nain ivljenja
pod vplivom osmanske kulture so bili za mesta Bosne in Hercegovine znailni v
obdobju osmanske vladavine v deeli. Konec tega obdobja z avstro-ogrsko okupacijo
je poleg politinih in gospodarskih sprememb pomenil tudi zaetek monega
uveljavljanja zahodnoevropskih vplivov v urbanizaciji mest, stanovanjski arhitekturi
in s tem v bivalni kulturi. Znailna oblika mestne arhitekture, spoj osmanskih
vplivov in domaega znanja, je tako sasoma postala del preteklosti in kulturne
dediine deele. Kolikna je bila skrb za ohranjanje in kaken je bil odnos do
dediine osmanskega urbanizma v kasnejih obdobjih, tudi v nedavno minuli
vojni na tem obmoju, kako se je spreminjala stanovanjska kultura prebivalcev v
stanovanjskih hiah osmanskega tipa ter stanje te dediine danes bi zato razkrila
ele nadaljnja, bolj poglobljena in na terensko delo oprta raziskava.

62

Ivan Kukuljevi Sakcinski, Putovanje po Bosni. V: Izabrana djela. Matica Hrvatska, Zagreb 1997,

str. 338.
63
64

Zorica Janji-ernjavski, nav. delo, str. 5.

Arthur Evans, Pjeke kroz Bosnu i Hercegovinu tokom ustanka avgusta i septembra 1875: Sa
istorijskim pregledom Bosne i osvrtom na Hrvate, Slavonce i staru Dubrovaku republiku. Veselin Maslea,
Sarajevo 1973, str. 123.

iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine

VIRI IN LITERATURA
BAJI, Svetlana, Deko, Lebiba (1998): Ukraavanje i motivi na bonjakom gradskom pokustvu: iz zbirki
Odjeljenja za etnologiju Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu. Sarajevo: Zemaljski muzej BiH.
BEJTI, Alija (1966): Ali-paina mahala u Sarajevu: prilog izuavanju urbanistike i socijalne strukture
grada. V: Prilozi za prouavanje istorije Sarajeva, knjiga II. Sarajevo: Muzej grada Sarajeva.
BEJTI, Alija (1956): Povijest i umjetnost Foe na Drini. Zagreb: S.n.
ELI, Demal (1955): Utjecaj Turaka na materialnu kulturu jugoslovenskih naroda. V: Miroslav Krlea
(ur.): Enciklopedija Jugoslavije, Knj. 8. Zagreb: Leksikografski zavod FNRJ. Str. 402408.
EVANS, Arthur (1973): Pjeke kroz Bosnu i Hercegovinu tokom ustanka avgusta i septembra 1875: sa
istorijskim pregledom Bosne i osvrtom na Hrvate, Slavonce i staru Dubrovaku republiku. Sarajevo:
Veselin Maslea.
GRABRIJAN, Duan (1985): Bosensko orientalska arhitektura v Sarajevu s posebnim ozirom na sodobno.
Ljubljana: Partizanska knjiga.
GRABRIJAN, Duan (1959): Kako je nastajala naa sodobna hia. Ljubljana: Mladinska knjiga.
HANGI, Antun (1990): ivot i obiaji Muslimana u Bosni i Hercegovini. Sarajevo: Svjetlost.
JANJI-ERNJAVSKI, Zorica (1976): Vodi kroz Svrzinu kuu. Sarajevo: Muzej grada Sarajeva.
KUKULJEVI-SAKCINSKI, Ivan (1997): Putovanje po Bosni. V: Izabrana djela. Zagreb: Matica Hrvatska.
MLADENOVI, Ljubica (1954): Sarajevo u doba turskog fevdalizma. V: Sarajevo od najstarijih vremena do
danas. Sarajevo: Muzej grada Sarajeva. Str. 4595.
RADI, Antun (1936): Izvjee urednika akademijskog Zbornika za narodni ivot i obiaje junih Slavena
o putovanju njegovu po Bosni i Hercegovini objavljena u vrijeme od 20. srpnja do 21. kolovoza
1899. V: Sabrana djela, knjiga I: Narod i narodoznanstvo. Zagreb: Seljaka sloga.
RENNER, Heinrich (1900): Herceg-Bosnom uzdu i poprijeko: putovanja Henrika Rennera: s tristapedesetipet
ilustracija po slikama W. L. Arndta, E. Arndt - eplina i dr. te po fotografskim snimcima: s geografskom
kartom. Mitrovica: Hrvatska dionika tiskara.
REDI, Husref (1982): Islamska umjetnost. Beograd: Jugoslavija; Zagreb: Spektar; Mostar: Prva knjievna
komuna, (Umetnost na tlu Jugoslavije).
SERDAREVI, Mevlida, Omani Ajnija (2000): Bonjaka kultura ponaanja. Sarajevo: Svjetlost.
SMLATI, Sulejman (1978): Banja Luka: Grad i njegove funkcije. Sarajevo: Svjetlost.
TRHULJ, Sead (ur.) (2001): Svrzina kua: Svrzos House. Sarajevo: Muzej Sarajeva.

BESEDA O AVTORICI
Alenka Avlahar, dipl. etnologinja in
kulturna antropologinja in sociologinja
kulture. Poleg etnologije mest in etnologije
Balkana jo zanimajo zlasti enske tudije in
feministina antropologija. Kot mentorica je
vodila etnoloki tudijski kroek ivljenje
Ljubljananov skozi as.

ABOUT THE AUTHOR

Alenka Avlahar is a BA in ethnology,
cultural anthropology, and the sociology of
culture. In addition to the ethnology of towns
and that of the Balkans, she is particularly
interested in female studies and feminist
anthropology. She acted as the head and
mentor of the ethnological study group Life
in Ljubljana through the ages.

501

Alenka Avlahar

SUMMARY
TO LIVE AND DWELL IN THE OTTOMAN TOWNS OF BOSNIA AND HERZEGOVINA

502

Under the Ottoman Rule, the towns of Bosnia and Herzegovina were strongly influenced by
Ottoman urbanism which was reflected in the typical architecture of public and sacral
buildings, in a specific urban topography, and in the appearance of residential houses of the
Ottoman type. One of the principal characteristics of spatial planning in Ottoman urban
settlements was the consistent functional division into an economic area, the arija, and
residential areas, mahale. The arija was always in the centre of the urban settlement, and
the individual mahale spread out around the arija. The influences of the Ottoman culture
in the appearance of residential buildings showed in their exterior, in the typical interior
layout, the furnishings, the use of the individual rooms, and in some characteristics of the
way of living of their inhabitants. The residential buildings of the Ottoman type were
surrounded by a high wall and behind the wall were the interior courtyards avlije; the
buildings were divided into a male and a female section with adjacent courtyards, and into
winter and summer quarters. The dwelling culture of this type was characterised by a low
cultural horizon and the multifunctional use of rooms.