KAKO E PRONAJDEN ASINHRONIOT MOTOR?

Prof. d-r Slobodan Mir~evski, Elektrotehni~ki fakultet - Skopje

Rezime - Vo trudot se opi{uva otkrivaweto na asinhroniot motor. Se
dava pregled na sostojbite vo naukata i tehnikata vo toa vreme i se pretstavuva
rabotata na Nikola Tesla od ra|aweto na idejata do prvoto serisko
proizvodstvo na asinhroniot motor. Trudot e posveten na 150 - godi{ninata od
ra|aweto na Nikola Tesla, 1856-2006.
1 VOVED
Za procena na va`nosta na nekoe otkritie nezaobikolni kriteriumi se
negovata trajnost (minlivost) i ra{irenost vo upotrebata. Asinhroniot motor
e vo upotreba od 1888 godina, negovata primena se u{te raste i ne se gleda
krajot na toj proces. Pri~inata e ednostavna. So asinhroniot motor na
najednostaven na~in, pri najdobri uslovi (iskoristuvawe, upravuvawe, vlijanie
vrz okolinata) od elektri~na energija se dobiva mehani~ka rabota, neophodna
za opstanok i napredok na ~ove{tvoto. Denes vo razvienite zemji vo pogonite so
asinhroni motori se tro{i pove}e od 60% od proizvedenata elektri~na
energija. Poznata izreka e deka "asinhronite motori se rabotni kowi vo
industrijata". Bez koristeweto na asinhroniot motor industrijata bi
prestanala da raboti, elektri~niot transport (vozovi, liftovi, elevatori i
sl.) bi zaprel, fabrikite bi zamrele, gradovite bi bile neosvetleni,
prodol`uvaweto na `ivotot bi stanalo neizvesno.
Ovoj pronajdok e razvien od ideja do kone~en proizvod, so obezbeduvawe
podr{ka (elektri~no napojuvawe) za negova rabota, {to e isklu~itelno redok
slu~aj vo pronao|a{tvoto. Nikola Tesla go razrabotil isto taka sistemot za
proizvodstvo i prenos na elektri~na energija, neophodni za funkcioniraweto
na asinhroniot motor. Negova zasluga e {to naizmeni~niot sistem za prenos na
elektri~na energija vo SAD (i drugi zemji) e so frekvencija 60 Hz. Na onie koi
doa|ale po nego, toj ne ostavil ni{to da dopolnat.
Zatoa, Generalnata konferencija za merki i tegovi, me|unarodnoto telo
na zemjite potpisni~ki na Konvencijata za metarot, na svoeto XI zasedanie
odr`ano vo Pariz 1960 godina odlu~uva SI (Sistem International) edinicata za
fizi~kata veli~ina "magnetska indukcija" da nosi ime tesla so oznaka T. So
toa Nikola Tesla e vlezen me|u onie besmrtnici, koi se ovekove~eni so
imiwata na elektrotehni~kite edinici, kako Coulomb, Volta, Ampere, Ohm,
Faraday, Siemens, Joule, Watt, Henry, Maxwell, Weber i dr. Edinicata tesla (T)
realno ima vrednost okolu eden 1, odnosno retko se izrazuva vo pomali ili
pogolemi decimalni edinici, {to e raritet pome|u edinicite, no izvonredno
odgovara na posebnosta, originalnosta i veli~inata na Nikola Tesla.
Interesno e da se vidi mestoto i dru{tvoto na Nikola Tesla na listata
na prvite 10 genii vo vtoriot milenium, spored BBC - London (8):
1. Johann Gutenberg (1397-1468) za pe~atewe knigi;
2. Thomas Alva Edison (1847-1931) za koristewe na elektri~na energija;
3. Leonardo da Vinci (1452-1519) za tehnika, astronomija, umetnost i dr. ;
4. Nikola Tesla (1856-1943) za elektri~ni ma{ini i uredi;
5. Michael Faraday (1791-1867) za elektromagnetska indukcija;

6. Charles Babbage (1791-1871) za principite na kalkulatori i kompjuteri;

7. Alexander Graham Bell (1847-1922) za telefon;
8. John Logie Baird (1888-1946) za televizor;
9. Sir Frank Whittle (1907-1996) za mlazen motor;
10. Sir Isaac Newton (1642-1727) za gravitacija.
2 OP[TI USLOVI PRI OTKRITIETO NA AM
Vremeto vo koe se rodil i {koluval Nikola Tesla mo`e da se ka`e deka e
vreme na elektrotehnikata. M. Faraday vo 1821 proizveduva elektromagnetska
rotacija, a vo 1831 go otkriva zakonot za elektromagnetska indukcija, {to mu
sozdava reputacija na najgolem eksperimentator vo elektrotehnikata i osnova~
na elektroma{instvoto.

Slika 1 - Generatorot na M. Faraday (1831);

Vo 1838 godina B. S. Jakobi vo Petrograd go konstruira prviot motor za
ednonaso~na struja, koj se napojuval od galvanska baterija (3), (5), (6). So toj
elektromotor zadvi`il ~amec so 14 osobi na rekata Neva, {to se smeta za
po~etok na elektromotornite pogoni.

Slika 2 - Motorot za ednonaso~na struja na B. S. Jakobi (1838);

Vo (8) se dava podatok, bez dopolnitelno objasnuvawe, deka prviot

elektromotor, koj se napojuval od baterija na Volta - ni }elii, go napravil prof.
Dal Negro od Univerzitetot vo Padova vo 1830.
W. von Siemens vo 1856 go prona{ol rotorot vo oblik na dvojno T i so toa
re{enie go namalil zjajot pome|u statorot i rotorot. Vo 1866, koristej}i go
patentot na Ch. Wheatstone i W. F. Cooke za elektromagnet, W. von Siemens go
oslobodil elektri~niot generator od permanentnite magneti, odnosno
pomo{nite baterii za vozbuda.

Slika 3 - Rotorot za ednonaso~na dinamo-ma{ina vo oblik na dvojno T na W. von

Siemens (1856);
Na velesaemot vo Viena 1873 Z. T. Gramme izlo`il generator 25 V, 400 A,
so kolektor so mnogu lameli, za razlika od dotoga{nite kolektori so 2 (dve)
lameli, od koi se dobivala samo pulsira~ka ednonaso~na struja. F. Hefner Alteneck vo 1878 so otkrivaweto na cilindri~nata armatura (namesto
prstenesta) go podobril iskoristuvaweto na namotkata. So ovaa izvedba se
zaokru`uva ednonaso~nata ma{ina na dene{niot izgled.

Slika 4 - [ematski prikaz na dinamo-ma{inata na Z. T. Gramme (1873);

Vo 1873 J. C. Maxwell ja napi{al "Treatise on Electricity and Magnetism"
(Rasprava za elektricitetot i magnetizmot), epohalno delo so koe se
pottiknati mnogu otkritija. Osven vo podra~jeto na elektri~ni ma{ini,
paralelno se slu~uvale i drugi zna~ajni otkritija. Vo 1837 S. Morse go otkriva
telegrafot. Telegrafskite aparati mnogu brzo se {irat niz Amerika i Evropa,

koi brzo se povrzuvaat so transatlanskiot kabel. A. G. Bell vo 1876 go patentira

telefonot so {to zapo~nuva nova era vo komunikacijata me|u lu|eto (2), (3), (5),
(6), (8). Sli~no kako denes, golemiot i brz profit bil vo telekomunikaciite, a
ne vo elektroma{instvoto (energetikata). T. A. Edison otvora kompanija za
instalirawe telefonski centrali vo Evropa so sedi{te vo Pariz, kako najbrz
pat za zarabotuvawe golemi pari. Od druga strana, iako industrijata ja
prifatila gradbata na ednonaso~nite ma{ini, postoele mnogu nedostatoci.
Problemot na komutacijata ne bil re{en i ~etkicite na kolektorot ~esto
sozdavale kru`en ogan. Ma{inite bile glomazni i te{ki. Konstruktivnoto
re{enie na problemot na zagubite vo `elezo u{te ne bilo pravilno
zabele`ano. Se slu~uvalo parnata ma{ina kako motor da ne mo`e da go vle~e
dinamoto, bidej}i zagubite vo `elezoto na rotorot bile pregolemi. Toga{nata
sostojba vo proizvodstvoto na elektri~ni ma{ini najdobro ja opi{uva pismoto
na W. von Siemens do negoviot brat Karl Wilhelm Siemens (podocna Sir William
Siemens) od 1879 vo koe mu pi{uva deka ne se ~udi na negovite finansiski zagubi
i dava mislewe deka }e pominat godini dodeka se pokrijat tro{ocite za razvoj
na tie ma{ini.
Kakvi bile sostojbite vo podra~jeto na naizmeni~ni strui (poliwa)?
Spored (5) i (8) prvite soznanija za deluvaweto na vrtlivite magnetski poliwa
gi steknal D. Arago vo 1824, koj zabele`al deka se vrti magnetska igla obesena
nad bakarna plo~a koja isto taka se vrti. Ch. Babbage i J. F. W. Herschel vo 1825
napravile sprotiven eksperiment od D. Arago, vrtej}i magnet koj predizvikuval
rotacija na disk (5). Ova bil prv ~ekor kon asinhroniot motor, nepovtoren vo
slednite 50 godini. Vo (6) se naveduva deka vo 1867 Z. T. Gramme napravil
naizmeni~en generator, modificiraj}i go izumot na A. Pacinotti od 1860. Vo 1872
bil proizveden naizmeni~en generator za napojuvawe na la~na lampa (6). Spored
(5) W. Bailey vo 1879 prv razvil elektromotor bez komutator. Toj ja zamenil
magnetskata igla so 4 potkovi~esti elektromagneti postaveni vo krug koi vo
parovi, cikli~ki, preku preklopnik gi napojuval so ednonaso~na struja. Taka,
nad magnetskite polovi nastanuvalo prostorno, postapno napreduva~ko, vrtlivo
magnetsko pole. Nad toa pole se vrtela postavena bakarna plo~a (8). Elihu
Thomson vo Amerika 1878-79 isto taka sozdal generator za naizmeni~na struja so
namena vo osvetlenieto. Gaulard i Gibbs, koi rabotele za George Westinghouse,
proizvele transformator za naizmeni~na struja, so koj mo`el elektri~niot
napon da se podigne ili spu{ti po volja. Vo 1884 godina, vo Budimpe{ta vo
firmata "Ganz" Blathy i Zipernowsky isto taka napravile naizmeni~en
transformator (2). G. Ferraris i M. von Doliwo-Dobrowolsky paralelno i nezavisno
od Nikola Tesla rabotele na asinhroniot motor (3), (5), (6), (8), (9), no sepak
docnele zad nego so svoite rezultati i imale razli~ni mislewa za negovata
prakti~na primena. Prof. G. Ferraris od Univerzitetot vo Torino na 18 mart
1888 odr`al predavawe "Elektrodinami~ki rotacii proizvedeni so
naizmeni~ni strui" vo Akademijata na naukite vo Torino, pri {to izjavil deka
idejata ja dobil vo 1885. No toj istovremeno ja doka`uval nemo`nosta za
prakti~na primena na asinhroniot motor, pogre{no smetal deka stepenot na
iskoristuvawe ne mo`e da bide pogolem od 50% i imal zvani~na izjava deka
"taka konstruiraniot motor nema nikakvo zna~ewe kako sredstvo za
transformirawe na elektri~nata energija" (3), (8), (9). Vo prilog na Teslinoto
otkritie na vrtlivoto magnetno pole in`enerot vo GEC (General Electric
Company) i profesor na Union College vo Wujork, Ch. P. Steinmetz (1865-1923)

objavil vo Transaction AIEE, Vol. VI. 1891 dopis vo koj me|u drugoto pi{uva:
"Ferraris napravil samo mala igra~ka i negovite magnetski kola, kolku {to mi e
poznato, bile ostvareni vo vozduh, a ne vo `elezo, iako toa ne e bitna razlika",
(8). M. von Doliwo-Dobrowolsky, in`ener od firmata AEG, imal registriran
germanski patent br. 51083 za trifazen asinhron motor so kusovrzan rotor od 8
mart 1889. Isto taka, vo Velika Britanija go registriral patentot br. 19554 za
trifazna ma{ina, vrzana vo yvezda i triagolnik na 5 dekemvri 1889 (8). Toj za
germanski ~asopis izjavil deka prv go napravil prakti~niot motor za
naizmeni~na struja i deka kaj Tesliniot dvofazen motor pulzaciite na poleto
iznesuvaat ssa 40%, dodeka kaj negoviot motor pulsaciite se znatno reducirani
(9). Na ova se sprotivstavile pove}e amerikanski i angliski in`eneri.
Sovremenikot na Nikola Tesla, negoviot sonarodnik Mihajlo Pupin od
Columbia Univerzitetot izjavil deka " M. von Doliwo-Dobrowolsky ne gi sfatil
temelnite principi na Tesliniot sistem, a osven toa trifazniot sistem koj toj
go smeta svoj, e prethodno vklu~en vo Teslinite otkritija". Se gleda deka
borbata za avtorstvoto na vrtlivoto magnetno pole i asinhroniot motor bila
naporna i dolga, so presvrti vo mislewata i dominantno vlijanie na nau~nite
krugovi od SAD, Germanija, Velika Britanija i Italija. Kako i da e, denes
celiot svet priznava deka edinstven pronao|a~ na veli~enstveniot polifazen
elektri~en sistem vo site negovi poedinosti e Nikola Tesla.
3 [TO NAPRAVIL NIKOLA TESLA ZA OTKRITIETO NA AM?
Idejata za elektromotor bez komutator i ~etkici Nikola Tesla ja dobil
na studiite na Visokata tehni~ka {kola vo Grac (1875-1878). Vo vtorata godina
na studirawe (1876/77) prof. Poeschl, metodi~en Germanec, koj ja rakovodel
Katedrata za teoretska i eksperimentalna fizika, nabavil Gramme - ova dinamo
ma{ina od Pariz, so potkovi~esti lamelirani magneti, armatura namotana so
bakarni provodnici i so komutator. Na studentite im ja demonstriral rabotata
na ma{inata, pri {to vo re`im na elektromotor taa osobeno iskrela. Nikola
Tesla komentiral deka mo`ebi e vozmo`na rabotata na takva elektri~na
ma{ina i bez ~etkici. Prof. Poeschl odgovoril deka toa e nevozmo`no i odr`al
celo predavawe za toj problem, za na krajot da naglasi: "Mo`ebi g-din Tesla }e
napravi golemi dela, no sigurno nema da ja unapredi ovaa ma{ina kako {to
predlaga. Toa bi bilo isto kako edna konstantna sila, na pr. gravitacionata, da
se pretvori vo rotaciska. Toa e perpetuum mobile, nevozmo`na ideja"(1). Nikola
Tesla nekoe vreme se kolebal impresioniran so profesorskiot avtoritet, no
samiot se uveril deka e vo pravo i se odlu~il da ja re{i zada~ata do kraj, so
siot svoj `ar i beskrajnata mlade~ka samodoverba. Znael deka instiktot e
ne{to {to go nadminuva znaeweto. Ako prestojot vo Grac mu bil neploden vo
vrska so problemite na ednonaso~nata ma{ina, vo Praga (1880) Nikola Tesla
znatno napreduval, go izdvoil komutatorot od ma{inata i go prou~il
fenomenot od ovoj nov aspekt, no se u{te bez konkreten rezultat (1).
Otkritieto na asinhroniot motor se slu~ilo vo Budimpe{ta 1882, kade
vo januar 1881 Nikola Tesla se vrabotuva vo Ungarskata uprava na po{tite. Na
otkritieto mu prethodela negova golema nervna pre~uvstvitelnost. Poznat
lekar mu odredil golemi dnevni dozi na kaliev bromid i ja proglasil negovata
bolest za edinstvena i neizle~iva. O~ajni~ki sakal da `ivee, no ne o~ekuval
deka }e se oporavi. Mo`e li da se veruva deka vo takva sostojba se nao|al pred
da go otkrie vrtlivoto magnetno pole? Negoviot prijatel Antal Szigety, majstormehani~ar so koj rabotel, mu prepora~al da se bavi so gimnastika. Toj go

poslu{al i po negov sovet ~esto dolgo {etal niz parkovite vo Budimpe{ta.

Ovaa terapija, zaedno so ogromnata `elba za `ivot i prodol`uvawe na
rabotata, napravile ~udo. Zdravjeto mu se vratilo, a so toa i `ivosta na umot.
Edno popladne, koe zasekoga{ ostanalo vre`ano vo negovot se}avawe, na
zajdisonce {etal niz gradskiot park so svojot prijatel i recitiral napamet
izvadoci od Goethe - oviot "Faust" (1 del, "Pred gradskite porti"):
Sonceto ve}e pa|a, denot zavr{uva,
no toa nekade nov `ivot ra|a.
O, da imam krilja odamna sonuvam,
da letam po ubavinata na toj plam.
Kakov prekrasen son! Sonceto zao|a,
no ~ovekot od um ima krilja duhovni,
za krevawe na teloto, od Bog ne nao|a.
Koga gi izrekol ovie inspirativni zborovi, mislata mu blesnala kako molwa i
vo mig ja otkril vistinata. Vedna{ so stapot vo pesokot gi nacrtal dijagramite
koi 6 godini podocna gi pretstavil vo amerikanskoto zdru`enie na
elektroin`eneri (AIEE). Slikite koi gi videl bile sovr{eno jasni i ostri,
cvrsti kako od metal ili kamen. Mu se obratil na svojot drugar {to se trudel da
go razbere: "Go gleda{ li mojot motor, vidi kako sega raboti vo sprotivna
nasoka". I Pigmalion da videl kako o`ivuva negoviot kip, ne bi bil pove}e
potresen (1). Ovoj moment e mnogu uspe{no ovekove~en vo spomenikot na
Nikola Tesla pred na{iot fakultet, izrabotena od slovene~kiot skulptor
Lojze Dolinar (1893-1970). Nikoga{ ne e ustanoveno {to prevzel Nikola Tesla
vo Budimpe{ta za da prodol`i so rabotata na iskoristuvawe na vrtlivoto
magnetno pole (2).
Za otkritieto na asinhroniot motor posebni, usni prenesuvawa se dadeni
vo (3). Na svetskata izlo`ba vo ^ikago 1893 (400 godini od Kolumbovoto
otkrivawe na Amerika) Nikola Tesla na prof. Sakulka mu objasnil deka
impulsot za kone~no re{avawe na asinhroniot motor go dobil preku defekt na
transformator na koj se nao|ala metalna topka. Prof. Sakulka toa go prenel
vo 1901 na prof. Osan od Tehni~kiot fakultet vo Qubqana, a ovoj go raska`al
na prof. A. Dolenc od Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb.

Slika 5 - Transformatorot na Ganz so prstenesto jadro (defekt za otkritie);

Na sl. 5 e daden transformator od ungarskata firma Ganz, so kakvi

rabotel Nikola Tesla za potrebite na Ungarskata uprava na po{tite.
Transformatorot se sostoi od prstenesto jadro okolu koe e namotkata. Tesla
trebalo da ispita eden takov transformator vo defekt. Slu~ajno na {tica na
gorniot del se nao|ala metalna topka. Koga monterot go vklu~il
transformatorot, Tesla zabele`al deka topkata se vrti. So ispituvaweto
utvrdil deka ima kusa vrska pome}u navoi na sekundarnata strana. Verojatno,
transformatorot imal golemo zasituvawe vo `elezoto, taka da bezvatnata
(jalova) komponenta na primarnata struja bila dosta golema, pa zatoa agolot
pome|u primarnata struja i strujata vo kusovrzaniot sekundar bil relativno
golem (vektorski dijagram na sl. 6). Zna~i, pome|u primarnata struja i
sekundarnata struja vo kusovrzanite navoi postoelo fazno pomestuvawe, a
istovremeno postoelo i prostorno pomestuvawe. Zatoa vo rasturnoto pole
(kade {to se nao|ala metalnata topka) se sozdalo vrtlivo pole, dosta kucavo, no
sepak dovolno silno asinhrono da ja povle~e metalnata topka. Tesla go
zabele`il toa i vo toa go videl prviot asinhron motor. Nejasno e zo{to Tesla
ne pi{uval za ovoj nastan. Pogre{no bi bilo da se tvrdi deka slu~ajot ja
namaluva vrednosta na negovoto otkritie. Da ne bil Tesla genijalen i pokraj
sporoto vrtewe na metalnata topka, asinhroniot motor ne bil otkrien (3). So
pomo{ na metalno rotira~ko jajce denes se demonstrira vrtlivoto magnetno
pole vo muzeite posveteni na Nikola Tesla.

Slika 6 - Transformatorot so topka vo presek i negoviot vektorski dijagram

Slika 7 - Rotira~ko, Kolumbovo jajce, kako demonstracija na vrtlivo pole

Nikola Tesla zaminuva za Pariz vo esenta 1882 i se vrabotuva vo Edison ovata telefonska kompanija, kade {to vedna{ mu e ka`ano deka ne smee da
tro{i vreme na negoviot motor. Najmnogu rabotel na instalirawe elektri~ni
centrali za ednonaso~na struja, a posebno se specijaliziral za regulatorite na

strujata na dinamata. Podolgo vreme vo vrska so ovaa rabota prestojuval vo

Strasburg (1883-1884), kade po ~udna slu~ajnost prestojuvale i drugi lu|e koi
podocna stanale slavni. Za toa Nikola Tesla komentiral: "Stariot grad be{e
poln so bakterii na slavata. Drugite se zarazija, no jas i pobegnav na taa
bolest" (1). Tamu, so pomo{ na Antal Szigety (koj mu bil postojan sorabotnik), vo
rabotilnica sprotiv `elezni~kata stanica (kade rabotel na centralata za
osvetlenie), so materijali {to gi donel od Pariz, go napravil prviot motor bez
komutator i ~etkici. Letoto 1883 go zavr{il eksperimentot, koga so
zadovolstvo ja videl rotacijata predizvikana od naizmeni~ni strui so razli~ni
fazi, bez lizga~ki kontakti ili komutator, tokmu kako {to toa go smislil vo
Budimpe{ta pred edna godina (1). Vo proleta 1884 se vra}a vo Pariz, gi
zapoznava lu|eto od Edison - ovata firma so negoviot motor i go demonstrira
pred niv. So Amerikancite (Ch. Batchellor, D. Cunningham) se zbli`il
blagodarej}i na svojata ve{tina vo igrawe bilijard. Tie mu prepora~uvaat da
odi kaj Edison vo Amerika.
Nikola Tesla pristignuva vo Wujork so brodot "Saturnia" na 6 juni 1884
godina. Vedna{ se vrabotil kaj Edison, stanal negov najvreden asistent, no ne
izdr`al nitu godina dena so nego. Bile razli~en tip na lu|e i pronao|a~i i
zastapuvale razli~ni pravci vo elektrotehnikata - Edison ednonaso~nata struja,
Nikola Tesla naizmeni~nata struja. Ne mo`el da raboti na svojot motor,
bidej}i go ma~ele osnovni egzistencijalni problemi.
Vo 1887 godina Nikola Tesla rabotel kako elektromonter vo kompanijata
"Western Union" i uspeal da se povrze so direktorot A. K. Brown, golem pobornik
za naizmeni~nata struja. Dobil zaem da osnova svoja kompanija so po~eten
kapital od 500 000 dolari, pa taka vo april 1887 godina po~nuva da raboti "Tesla
Electric Company". Laboratorijata i rabotilnicite bile na ulicata Liberty vo
Wujork, a kancelariite na ju`nata petta avenija, vo blizina na Edison - ovite
rabotilnici. Yvezdata na Tesliniot genij blesnala na elektrotehni~koto nebo.
Za nekolku meseci zapo~nuva so prijavite od polifaznite sistemi - motori,
generatori, prenos i raspredelba na elektri~na energija. Izrabotil 2 motori
kako prototipovi, koi na barawe na finansierot gi ispratil na ispituvawe vo
Zavodot za patenti. Motorite gi ispituval profesorot W. Anthony (1835-1908)
od Cornell Univerzitetot, sporeduvaj}i gi so ednonaso~ni motori. Bil mnogu
impresioniran od nivnite karakteristiki, osobeno od aspekt na stepenot na
iskoristuvawe, i mu sugeriral na Tesla da odr`i predavawe vo Amerikanskiot
institut na elektroin`eneri (AIEE), kade i samiot ~lenuval. Predavaweto "A
New System of Alternate Current Motors and Transformers" ("Nov sistem motori i
transformatori za naizmeni~na struja") e odr`ano na 16 maj 1888 godina so
teoriski del za naizmeni~nite strui, prikaz na negovite patenti za
proizvodstvo, prenos i distribucija na naizmeni~na elektri~na energija, kako
i demonstracija na primenata na asinhroniot motor. Vo vovedot Nikola Tesla
rekol: "Rabotite {to imam ~est da Vi gi prika`am pretstavuvaat nov sistem za
distribucija i prenos na energija so pomo{ na naizmeni~ni strui, {to ni
ovozmo`uva osobeni prednosti, posebno vo primenata na motorite, koi veruvam
deka vedna{ }e ja poka`at superiornata prilagodlivost na ovie strui za prenos
na energija i }e poka`at deka mnogu dosega nepostignati rezultati se mo`ni so
nivna upotreba; rezultati koi se mnogu po`elni vo prakti~nata rabota na
takvi sistemi, a koi ne se dosti`ni so primenata na ednonaso~ni strui."

Vedna{ potoa (maj 1888) George Westinghouse (1846-1914) mu ponudil da gi

otkupi site negovi patenti za polifazniot sistem. Tesla, koj ne bil
zainteresiran za sopstveno industrisko proizvodstvo, tuku samo za otkritija,
se posovetuval so A. K. Brown i potoa sklu~il dogovor so "Westinghouse Electric
and Manufacturing Company", so koj site negovi patenti za polifaznite strui
stanuvaat sopstvenost na kompanijata za nadoknada od 25 000 dolari po patent,
odnosno vkupno 1 milion dolari. Osven toa, imal obvrska 1 godina vo
fabrikata vo Pitsburg da go pomogne proizvodstvoto na asinhroni motori. Vo
taa sovetni~ka rabota mu pomagale in`enerite Kerr, Bilesby, Schallenberger i
Schmidt. Za sovetni~kata rabota vo fabrikata dobival 2000 dolari mese~no, a za
sekoja proizvedena kowska sila (KS) na asinhronite motori po 1 dolar, se
dodeka traat patentnite prava (15 godini). Vo tekot na usvojuvaweto na
seriskoto proizvodstvo na asinhroni motori, koe traelo do krajot na letoto
1889, Tesla re{aval mnogu prakti~ni problemi, od koi najte`ok bil
prilagoduvaweto na 133 Hz, frekvencija koja prethodno ja usvoile stru~wacite
na Westinghouse i ne sakale da ja napu{tat poradi standardnite dimenzii na
aparatite. Osven toa, moral da proizvede motor koj monofazno }e raboti na
ovaa frekvencija (1). Gi sogledal i problemite na izolacijata i ladeweto i
podocna dal patenti i na tie poliwa.

Slika 8 - Prviot Teslin asinhron motor, demonstriran 1888 vo AIEE;

Slika 9 - Patent br. 381 968. "Elektromagnetski motor", prijaven na 12.10.1887,

objaven na 1.5.1888;

Slika 10 - Patent br. 381 969. "Elektromagnetski motor", prijaven na 30.11.1887,

objaven na 1.5.1888;
Najgolema promocija na Tesliniot polifazen sistem bila svetskata
izlo`ba vo ^ikago 1893 godina. Se zboruvalo deka toa e izlo`ba podgotvena za
Tesla i Westinghouse. Posle toa, naizmeni~niot sistem nezapirlivo se {iri niz
Amerika i svetot. Mnogu e ~udno zo{to Tesla nikade ne ja spomnuva prvata
elektri~na centrala na Nijagara, koja imala odlu~uva~ka uloga za usvojuvawe na
polifazniot sistem vo Amerika i pretstavuva ostvaruvawe na negoviot detski
son. Prviot agregat e staven vo pogon na 15 april 1895 , a celata centrala
(vkupno 15 000 KS) kone~no vo noemvri 1896 godina. Elektri~nata energija prvo
se prenesuvala do gradot Bafalo, a potoa i do Wujork.
Spored (7), (8) za motori i generatori Tesla ima 36 patenti, a za
transformacija na elektri~nata mo}nost 9 patenti.
Tesla ~esto bil pra{uvan koe svoe otkritie najmnogu go ceni. Ne se
soglasuval deka osven asinhroniot motor, ne otkril ne{to korisno za svetot.
Smetal deka novata ideja ne mo`e da se ceni spored momentalnite rezultati. Za
nego uredot za bez`i~no prenesuvawe energija i informacii, {to go narekol
zasiluva~ - predavatel e "proizvod na dolgogodi{na rabota ~ija najva`na cel e
da re{i problemi koi se nesporedlivo pova`ni za ~ove{tvoto od razvojot na
industrijata", (1).

4 EPILOG
Od po~etnata ideja za elektromotor bez komutator i ~etkici, pri
eksperimentiraweto so Gramme-ovata ma{ina vo Grac (1876), do prezentacijata
na asinhroniot motor vo AIEE (maj 1888), na Nikola Tesla mu trebale 12 godini.
Za usvojuvawe na seriskoto proizvodstvo na asinhroni motori vo fabrikata na
Westinghouse vo Pitsburg (leto 1889) bile potrebni u{te skoro 2 godini. Za
po{iroka primena na polifazniot sistem na strui, kako kompleksno re{enie
za proizvodstvo, prenos i upotreba na energija mo`e da se smeta pu{taweto vo
rabota na centralata na Nijagara so instalirana mo}nost od 15 000 KS (noemvri
1896). Toa se vkupno okolu 20 godini.
Avtorstvoto za asinhroniot motor i polifazniot sistem ne bilo lesno
da se izbori, osobeno poradi skromnosta i gordosta na Nikola Tesla. Pokraj
genijalnite otkritija, podr{kata od prijatelite i objektivnata tehni~ka
nau~no-stru~na javnost, ogromno vlijanie za toa imala i upornata,
nepokolebliva verba na Nikola Tesla vo nivnata vrednost i zna~ewe. Ako
genijalniot pronao|a~ na trkaloto ostanal anonimen, pronao|a~ot na trkaloto
vo industrijata zasekoga{ ostanuva Nikola Tesla.
[to e promeneto od toga{ do denes? Dali Nikola Tesla navistina ne
ostavil ni{to drugi da dopolnat vo negovoto otkritie?
Razvojot na asinhroniot motor najdobro mo`e da se karakterizira so
masata (kg/kW). Prvite asinhroni motori imale ogromna masa, ssa 100 kg/KS. Vo
tabelata T. 1 e pretstaven razvojot na asinhroniot motor so mo}nost 4 kW, broj
na polovi 2r=4 na firmata AEG od 1891 do denes. Denes se postignati vrednosti
ssa 7 kg/kW. Kako e mo`no takvo golemo namaluvawe na masata, pribli`no za
polovina sekoi 20 godini? Odgovorot e jasen, no istovremeno i kompleksen.
Prvite motori bile rezultat na eksperiment, bez vistinska presmetka. Osven
toa, glavno vo otvorena izvedba.
T. 1 Razvoj na asinhron motor AEG 4 kW, 2p=4 (do 1954 spored (3))
Godina
Masa (kg)

1891
350

1896
268

1899
168

1924
84

1930
48

1954
44

1980
30

2000
28

Proektiraweto na elektromotorite denes isklu~ivo se pravi preku

sofisticirani kompjuterski programi, vo koi sostaven del e optimiraweto.
Napredokot vo kvalitetot na materijalite e evidenten. Ako prvite dinamo
limovi imale zagubi od 10 W/kg pri indukcija od 1 T, denes imame pomali
vrednosti od 1 W/kg. Isto taka, izolacionite svojstva na namotkite i na~inite
na ladewe zna~itelno se podobruvaat. Vremeto na izrabotka vo seriskoto
proizvodstvo se namaluva u{te pove}e od masata, za ssa 100 pati (3). Zatoa
asinhroniot motor e najeftiniot vid motor. Denes toj e prilagoden za
napojuvawe so promenliva frekvencija (naj~esto 0-100 Hz), {to ja zgolemuva
negovata primenlivost i vo pogonite so promenliva brzina. Treba da se
zabele`i deka e promeneta filozofijata na gradba na asinhronite motori. Za
razli~ni rabotni ma{ini (kranovi, liftovi, pumpi, ventilatori i sl.) se vr{i
specijalno proektirawe na asinhroni motori. Pri gradbata (optimiraweto)
klu~no, dominantno pra{awe stanuva energetskata efikasnost, prvenstveno
izrazena so koeficientot na iskoristuvawe . Za povisok (kaj pogolemi
motori) normalno e motorot da ima pogolema masa i pomali zagubi vo `elezoto.

Za ponizok (kaj pomalite motori) soodvetno motorot ima pomala masa i

pogolemi zagubi vo `elezoto.
Nikola Tesla sogledal pove}e od ovie problemi. Za nekoi od niv
(izolacija, ladewe) ima i patenti. No, sepak ne mo`el se sam da napravi.
Mislel stotina godini pred svoeto vreme i normalno, nemal soodvetna
podr{ka.
Literatura
1. N. Tesla, My Inventions (Moji pronalasci), [kolska knjiga, Zagreb, 1984.
2. T. Bosanac, Pogovor (Moji pronalasci), [kolska knjiga, Zagreb, 1984.
3. A. Dolenc, Nikola Tesla i razvoj elektrotehnike jake struje, Elektrotehni~ki
vesnik br. 9-10 (str.239-248), Ljubljana, 1956.
4. Aleksandar Damjanovi}, Proslava stogodi{njice ro|enja Nikole Tesle,
Elektrotehni~ki vesnik br. 9-10, str. 233-239, Ljubljana, 1956.
5. B. Drury, The Control Techniques Drives and Controls Handbook, The Institution
of Electrical Engineers, London, 2001.
6. T. Kenjo, Electric Motors and their Controls, Oxford University Press, 1999.
7. The U. S. Patents of Nikola Tesla (Freely available at the U. S. Patent and
Trademark Office).
8. V. Muljevi}, Nikola Tesla slavni izumitelj, Zagreb, 2000.
9. John J. O Neill, Prodigal Genius, The Life of Nikola Tesla (izvadoci), New
York, 1944 (prevod), Elektrotehni~ar br.1 (godina III), str. 4-11, 1949.
10. N. Srb, Elektromotori (priru~nik), Rade Kon~ar, Zagreb, 1980.