Peter Božič Was Here

Zbirka komentarjev iz razprav na spletni strani
www.zares.si
Peter Boi
Pisatelj, dramatik, novinar, ljubljanski mestni svetnik
Zbirka komentarjev, nelektorirana, kot jih je Peter Boi zapisal v

razpravah na spletni strani stranke Zares nova politika v letih od
2007 do 2009.
Bogat opus komentarjev, mnenj in misli je dobro tivo tudi brez
kontekstov; e bi si zaeleli zautiti ar razprave, je zbirka
kronoloko razvrena na spletni strani stranke Zares (e ste
povezani v internet, kliknite na oranno povezavo).
Pri tudentski zalobi je leta 2009 v zbirki Beletrina izla njegova
zadnja drama umi po priblino dvajsetletnem pisateljskem
premoru. Mladinsko gledalie pripravlja letos uprizoritev tega
teksta. e nekaj njegovih pisanj je preko spleta dostopnih v Digitalni
knjinici Slovenije. Povzetek njegovega dela najdete tudi na straneh
Drutva slovenskih pisateljev, iz katerega je protestno izstopil. Bil je
kronist ivljenja ljudi z roba drube, obenem pa ognjevit in
neuklonljiv politini razpravljavec o osrednjih temah sodobne
drube.
Umrl je 10. julija 2009. Zadnji intervju z njim je bil objavljen v

slovenski ediciji Playboya avgusta 2009.
Peter Boi @ www.zares.si
Zares vsebinsko o pokrajinah

2007-10-11 12:40:20
Nedavno tega, je bil v Ljubljani dunajski upan, ki je potrdil, da

mora zaradi razvoja biti glavno mesto samostojna regija in
navedel je precej takih mest, zlasti je poudaril, da v regiji z
drugimi obinami vred ni mogoe da bi glavno mesto kdaj
predsedovalo regiji. Pa smo tam!V primeru, da bo LDS in SD
glasovala skupaj z Jano, kar se napodeuje, bo mesto po
zanesljivih informacijah ki jih imam lo na zakonodajni
referendum, kar pomeni praktino e zdaj, da tega zakona
vsaj e eno leto ne bo. Da bi Jankovi v Ljubljani zgubil tak
referendum, skorajda ni mogoe. Toda to dejstvo nikogar
niesar ne naui. Peter Boi
***
Na pobudo Zares o pokrajinah znova

politina usklajevanja
2007-10-18 11:28:41
Ne bi elel, da bi me kdo imel za lokal patriota, ko se

zavzemam skupaj z upanstvom za samostojno regijo
Ljubljano. Najmanj kar priakujem od te regijske razdelitve, je
upravna ekonosmka zaokoroenost enot in seveda tudi
proporcionalnost glede lovekih in drugih potencialov. e
smo e tako temeljito zavozili mimo vsakrnih strokovnih meril
pri oblikovanju obin, je to nujno popraviti na ravni regij in

sicer tako, da so obine, ki so znale v eni regijski enoti
ekonomsko dovolj mone, da jih ne "razvija" z svojim
proraunskim denarjem drava ampak da ima sampstojne vire
za razvoj vseh svojih delov. Ponavljam, osnovna uptavna
enota je komuna, obina, ki ima vsa izvorna pooblastila, ki jih
v interesu skupnosti drave ali zdaj e regij, derogira navzgor,
ne pa obratno kot je zdaj. Draava je tista, ki ima vsa
pooblastila in esar se usmili derogira navzdol. To imamo zdaj
in to je princip avtoritarnega centralistinega sistema,
navsezadnje bi morala obina odloati sama ali bo imela
asfalt ali gledalie, to je absolutno njena stvar, ne pa stvar
ministra za kulturo in promet. Ne vem zakaj bi se bali kot
hudi kria sistema, ki smo ga e imeli in sicer se je v okviru
skupnosti slovenskih obin izgradil sistem solidarnosti, kjer so
obine same sklepale o tem koliko in kako je treba pomagati
tistim, ki imajo manj ekonomskih monosti, ne pa da drava
krade denar npr, Ljubljani in ga samovoljno deli drugim zaradi
volitev, vasih je treba vedeti, da je bil princip solidarnosti in
model prej neprimerno bolj demokratien, ta zdaj je iz
upravnih modelov 19 stoletja, pa prav ni ne pretiravam. .
Torej, najprej je treba popraviti nae skupne stare grehe in na
principu obinske samouprave graditi sistem regij. Peter Boi
***
Zares za enotnost opozicije pri pokrajinski

zakonodaji
2007-10-25 14:56:02
Poslanci Zares, odlino, saj je razprava iz parlamenta razkrila

pravzaprav e nenadzorovani odpor ali celo sovratvo do
"osrednje regije"torej Ljubljane in celo do Jankovia, celo z
Pukievimi vloki prostatva. Puki predstavlja politino elito
SDS in njegov nastop v tej razpravi ob amandmaju k 5 lenu
zakona, ki ga je vloila SD, je samo potrdil, da so imeli poslanci
Zares, ki so obstruiralo to sejo, popolnoma prav. Ta len
namre govori o finasiranju regij iz davka na troarine, torej
na alkohol, tobak itd. kar pomeni, da gre spet direktno iz
proauna in da bomo na ta nain poleg invalidnih obin dobili
e invalidne regije, ki bodo povsem odvisne od politne kaste,
ki je zdaj na oblasti in izkunja kae da je ravno to tisto kar
popolnoma zavre vsak razvoj, ima pa po taki zakonodaji npr.
stranka SDS takoreko diktatorsko oblast nad regijami in
posredno tudi nad obinami. Zares in njegovi poslanci pa tudi
vlagatelji amandmaja k 5 lenu so bili mnenja, da se to ne
sme zgoditi, da je treba to finasirati iz izvirnega obinskega
vira, ki se mu ree davek na dohodnino, ki poleg vsega
drugega ne izhaja iz kleeplazenja obin in regij pred vlado,
temve iz lastnega ustvarjernega dela, ki pa pogojuje tudi
toliko avtonomijo, da to tako regijam kot obinam daje
podlago za lasten razvoj. Moja izkunja v Ljubljani je natanno
taka!In e ve, v davnih letih ko sem bil e novinar Dela, sem
spremljal skupnost obin in v tem asu "komunistinega
terorja" so si na vladi pulili vasih tudi lase zaradi tega ker so
bile te obine vseeno toliko samostojne da so kar naprej silile

vlado v to da jim je morala dovoljevati razne razvojne
projekte, saj so se finasirale iz prometnega davka neposredno
in zgradile zelo dober sistem solidarnosti, ki je doloal koliko
morajo dajati v sklad za manjrazvite obine tiste, ki imajo
veje dohodke tistim, ki imajo premahjne ker so nerazvite.
Sistem, ki ga pa zagovarja vlada in seveda naravna katastrofa
poslanec Puki, pa bo deloval tzako, da bodo poleg invalidnih
obin, ki jih finansira drava tudi regije popolnoma odvsine od
prorauna kar je seveda smrt za razvoj obin in posledino
tudi regij. Decentralizacija je seveda blef, sovratvo do
Ljubljane in Jankovia, e da si bo Jankovi kupil e en krznen
pla, s tem da bo tiste iz Detsrnika slekel ne samo do gat
amoak tudi zadnje gate, razkriva do kod gre v vladajoi SDS
vako farki odpor do vsega kar samo mnalo dii po urbanem
in seveda po svobodi. S tako politiko in takimi politiki SDS v
Ljubljani ne bo dobila 5 glasov. Kar zadeva Zares in njene
polittike moram rei, da se s tem popolnoma identificiram,
moje misli o tem so natanno take kot jih zastopajo nai
poslanci in zato mi ni odve povedati, da tudi na podroju
lokalne samouprave in s tem stranka in tisti, ki jo vodijo kar
zadeva mene, dobivajo iz dneva v dan veje zaupanje, Taka
politika se nam bo zanesljivo obnesla, saj pomeni
zagovarjanje take avtonomije dejanja, ki smo jih o
samoomejevanju oblasti zapisali in sprejeli v naem osnutku
programa. Lep pozfrav Peter Boi
***
Zares za enotnost opozicije pri pokrajinski

zakonodaji
2007-10-31 13:09:20
Morda ni neposredno zvezano s tem poglavjem, posredno pa

zanesljivo je, namre vladni odgovor na odlobo Ustavnega
sodia o finasiranju obin. Vlada pravi, da U. S. ni ukinilo
tistih 5 lenov, zlasti pa ni zadralo ne zdaj ne tedaj, ko je bila
toba vloena izvajanje tega zakona, zato vidi v tej odlobi
samo potrditev celega sistema in za to, da je nastala ustavna
obtoba predvsem zaradi velikega posega v neodvisnost obin
in veliko odvisnost od drave, noe niti sliati, ker je to splono
naelo, ki nima nobene konkretne vsebine. Dejstvo pa je da je
vsebina ukinjanje virov finsiiranja obin, ki so samostojni viri
in ne iz prorauna.
Konkretno kar za nekaj ve kot za odvzem 65 miljonov evrov
za petim obinam.
U. S JE NALOILO VLADI DA MORA TO VSEBINO ODPRAVITI DO
KONCA LETA, KAR POMENI, DA MORA VRNITI TA DENAR IN
PONOVNO VZPOSTAVITI STANJE DA BO TEH 5 OBIN KOT
PREJ OD TOD RPALO DENAR.
Toda vlada isto ni, tega enostavno ni, je samo potrditev
tega zakona in tudi navaja e glavni razlog in sicer, da U, s, ne
zdaj ne prej ni poizkusilo zadrati izvajanje tega zakona. in
zato ni treba vraatu obinam denarja, To pa je natanko tako
kot bi izvrni organ sodia odklonil izvajanje sodbe sodia
Plutu na 3o let zapora zaradi dokaznega umora, zaradi tega
ker preiskovalni sodnik Pluta po zaslianju ko mu je toilstvo

naloilo preiskavo, Pluta ni zadralo v zaporu temve ga je
spustilo na prostost in zaradi tega ker je to tisto odloilno, ni
treba izvajati kazni 3o let zapora za dokazan umor. To je
logika izvajanja sodb sodia prevedena na sodbo Us. v
primeru finasiranja obin. Vladi ni treba skrbeti torej za ni,
niti za to, da se izvajajo sodbe sodi ampak samo poskrbeti
za to da vlada razloi zakaj sodb ni treba izvajati. Ta vlada je
priganala dejansko stanje pravosodja do absurda, tudi s tem,
da je e marca sprejela spremembe zakona o sodiih kjer ima
minister pravico, da dobi vse personalne mape, ne samo
posamine podatke na zahtevo pri predsedniku sodia, ki je
imel doslej edini pravico do njih, temve jih ima zdaj kar v
lasti. V teh personalnih mapah pa so vse podorbnosti iz
sodnikove poklicne biografije, vse razveljavljene sodbe in
stanje zaostankov itd. Gre torej zanenehen legaliziran nadzor
izvrne oblasti nad sodno oblastjo, e kaj, minister ne sme
imeti popolnega nadzora nad bitjem in nebitjem sodnikov, in
na to doslej ni bilo odmeva. Ne bi rad pavaliziral, toda en
ukrep vlade za drugim kaejo svoje diktatorske zobe. LP P.
BOI
***
Zares za vejo transparentnost imenovanja

ustavnih sodnikov
2007-11-01 15:30:41
To je bilo seveda priakovati in, ko sem med poitnicami

sreal enega od ustavnih sodnikov, najin odnos je kar zadeva
njegovega statusa in pooblastil pa tak, da sploh ne govoriva
nikoli o teh stvareh, sem si dovolil, da sem ga vpraal kakne
so morebiti posledice e koalicija spet ne bo izvolila vseh
ustavnih sodnikov. Odgovoril mi je, da so posledice pri samem
opravljanjem tega dela velike, saj tisti ustavni sodniki, ki se jim
bo podaljal mandat na raun neizvoljenih, nimajo take
mandatne in vsebinske podlage za svoje delo, to jih nedvomno
obremenjuje in zato bo uinkovitost ustavnega sodia
manja. ko bi se morala poveevati za kar se trudijo vsi na
ustavnem sodiu, ne samo sodniki ampak svetovalci in vse
osebje ki je v tem procesu. ebulj je gospod ki zlepa ne
uporabi kakne bolj sone besede, tokrat je bil prav zaradi
notranjega ogorenja, ki ga je skrival, neposreden in je oital
parlamentu neresnost. Huje negativne in upraviene
kvalifikacije ni moge dobiti.
Pri vsem tem pa javnost, in to ne samo politina, ne ve niesar
o spremebah zakona o organizaciji pravosodnega sistema.
Doslej je zakon predvidevcal, da lahko poseduje personalne
mape sodnikov samo sodie in da ima vanje vpogled samo
predsednik sodia, v teh mapah je vse, ne samo sodnikova
preteklost, temve vsi zaznamki o razveljavljenih sodbah, o
zaostankih sodnih aktov, ki jih je sodnik dobil za sodbo ali
razreitev in razlogov zanje in e kup slubenih internih stvari

itd. Torej v teh mapah je popolnoma razgaljeno vse kar je na
sodiu o sodnikih in v tej slubi, Nova sprememba zakona, ki
je bila sprejeta marca letos, pa daje enako pravico ministru za
pravosodje, ki je izvrna oblast. Sodniki ki so me na to
opozorili so trdnega mnenja, da to pomeni e popoln nadzor
izvrne oblasti nad sodno in kar je e huje, pravosodni minister
se lahko na ta nain s podatki, ki jih lahko prikraja tudi po
svoje(sodniki navjajo primer nekdanje predsednice sodia za
socialo Toeve herke(!!!), vmeava v vsako kadrovsko reitev
in to je seveda e od marca naprej konec avtonomije sodia,
saj je pritisk na sodnike s strani poltike enormen, vsakemu
grozijo premestitve ali celo suspenzi, e politino ni lojalen do
oblasti in vladajoe politike, saj ima minister in njegova
politika neposredne monosti izvajati prisilo na sodbe
sodnikov.
Na alost je lo to kar mimo javnosti in zdi se mi, da na to niso
dovolj ali pa sploh ne reagirale opozicijske poslanske skupine.
Ne mi zameriti, e mislim tudi o strahovih zaradi tega
kadrovskega cunamija napre. Nekje sem v intervjuju od enega
od vodilnih politkov v opoziciji bral, da bo v primeru, da bo
morala ta garnitura z oblasti, najveji problem to, da bo z vso
to kadrovsko navlako, ki se je natepla po vseh mogoih
kljunih in manj kljunih mestih, ravnati po svojih naelih, da
ne bo delala zamenjav po politinih kljuih. Jaz tukaj seveda
ne vidim nobenega problema, saj je treba samo upotevati
strokovna merila, jih spotovati do kraja in pustiti da jih
izvajajo visoko strokovniu nepolitini ljudje, pa boste videli, da
10
take istke e ni bilo, namre strokovna "istka" je ve kot

dovolj, politine ni treba, oziroma je bila zmeraj in bo zmeraj
samo kodljiva. Peter Boi
***
Sovrani govor
2007-11-05 16:27:38
e bi samo naa sodia ukrepala dosledno in dovolj hitro, ko

gre v javnem ivljenju za sovrani govor, ga pravzaprav ne bi
bilo kaj dosti. In zakaj sodia sploh ne ukrepajo glede
tega?Zaradi tega ker kakne stranke brez sovranega govora
sploh ne bi bilo, nekaj vladajoih zdaj pa nikoli ne bi na
volitvah zmagalo. In to je teava, teava je konkretna zlasti v
medijih zaradi tega, ker niso pomembna dejstva za javno
oceno stvari temve politino mo, ki vsili svojo interpretacijo.
Naj citiram RTS, in Rosvito Pesek v nedeljskem Utripu.
"Jankovi in vlada se e nista dogovorila komu je dalo ustavno
sodie prav!" Torej, sodba najvijega sodia v dravi je stvar
dogovora ne pravdoreka, e e ni stvar interpretacije
monejega, kar je drava pred mestom. Zelo dobro je
povedal o teh reeh nidari iz Desusa.
"Drava ne izvruje sodbe ustavnega sodia, to pa pomeni,
da namesto sodi odloa e vlada, pomeni torej, da je
funkcijo sodia ukinila vlada oziroma poslanska veina v
11
dravnem zboru" Sprio tega da so ravno vladne stranke tiste,

ki v najveji meri uveljavljajo sovrani govor(Rupar, Puki,
neko Hvalica itd, samo nekatere sem natel) in bi brez tega
ne prile na oblast, je iluzorno priakovati da bo ta zakon o
sovranem govoru sprejet, e pa bo, pa takih sodob oitno ne
bo, saj je pritisk na sodia zmeraj veji, namre na tiste sodbe
na sodiih, za katere je neposredno zainteresirana vladna
veina(samo Frantar je vladi ustregel s tremi takimi
razsodbami na Vrhovnem sodiu, npr. nadkof Roman)Peter
Boi
***
Neustavno financiranje obin

2007-11-15 16:55:13
K temu kar je napisala biva upanja Domal nimam kaj

dodati, pojasnila je stvari do kraja in iz tega zapisa je razvidna
tudi politina filozofija stranke, ki bi jo jaz povzel na
kratko:obinam ne samo vejo temve avtonomijo sploh, saj
postaja ta politien sistem, sistem iz 19 stoletja, kjer drava iz
dneva dan ukinja obinam lastne vire dohodkov, saj je meni
kot Ljubljananu e zelo dolgo jasno, da ne bo razvoja obin,
e bo agar odloal o tem ali bo alec imel lekarno ali ne, in e
tega razvoja ne bo, tudi razvoja glavnega mesta Ljubljane ne
bo, e zdaj je neke vrste "WASSERKOPF", saj se vsak dan iz
drugih obin seli 11o tiso ljudi v Ljubljano, toda tisto kar je
bistvo, je to, da ti ljudje delajo predvsem v trgovinah,
komunali itd. torej ne na razvojnih segmentih, ki prav tako
12
stagnirajo kot v njihovih obinah doma, in zaradi tega navala

na mesto se meani selijo iz Ljubljane na obrobja. Vlada pa z
vsakim ukrepom centralizira in centralizira, to kar je napisala
Cveta, je v bistvu nekaj temeljnih vsebinski poudarkov, za
izgrajevanje alternativnega politinega sistema in tega se je
treba lotiti imprej. Peter Boi
***
Dan protireformacije
2007-11-15 17:25:09
Vlada je precej prej objavila na TV podatek, da bo proslava ob

petstoti obletnic TRubarjevega rojstva ele ob dnevu
reformacije, torej konec oktobra naslednje leto, ne na dan
rojstva, ki je na zaetku junija, mislim, da je 6 junij. Zakaj ta
zamik, ki je popolnoma nenevaden za vsako proslavljanje na
tem svetu?Ta zamik nam razkrije pravzaprav ta proslava ki
smo jo imeli v CD. Reformatorji so bili pravzaprav katoliki
kofje, ki so Slovenijo reformirali v ta pravo vero in seveda tudi
ohranili jezik, ki so ga zlorabljali krivoreci kot je bil Trubar,
Dalmatin itd. In Slovenci smo od teh dob katoliki narod. In da
ne bi Evropejci, ki se bodo gnetli po Ljubljani v asu
predsedovanja EU ob ve kot verjetni veliastnosti
protestantaTrubarja proslave, mislili da smo Slvenci
protestantski in ne katoliki narod, junija te proslave ne bo
ampak ele ko bo konec predsedovanja in ko bodo evropejci
doma. Tako je rekel vodja na pobudo Urana in tako nam naj
13
ne bi nobena dekontaminacija zaradi radiacije klerikalizma v

oeh EU pomagala.
Moja pobuda mestnimn oblastem je bila, da Ljubljana in vsa
najveja mesta organizirajo veliko proslavo na dan
Trubarjevega rojstva 6 junija, ko bodo e vsi evropejci tukaj,
da se bo vedelo, da je Slovenija odporna proti taki radiaciji iz
kofijskih dvorov. Ljubljana je res lahko ponosna na to, saj je
zaela z 7o odstotki te odpornosti e pred enim letom. . Peter
Boi
***
Dramatizacija zaradi preusmerjanja

pozornosti od izida volitev?
2007-11-15 18:03:12
Svet e ni videl odstopiti vlade, ki je imela nedvoumno veino,

vlade odstopajo, ko zakon ali proraun ni izglasovan, kar
pomeni, da so zgubile veino. Da bi pa kdo odstopil, ko ima
mono veino v parlamentu zaradi tega ker npr. govorim na
glas, da je to vse skupaj "fejk", e so vzeli Ljubljani 6o miljonov
evrov, in to iz proauna, da mora ukinjat temeljne potrebe
meanov in potem dobi upan od 3oo kulturnih ustanov iz
cele Evrope protestna pisma, ker je zmanjal 16 odstotkov
sredstev za kulturna drutva, da je prav tako "fejk" e Simoniti
izbere za prestolnico kulture Evrope Maribor in odpie
Ljubljano, dobrih 5o kilometrov pro, v Grazu pa je bila
kulturna prestolnica Evrope pred dvema letoma, zlasti pa je
14
"fejk", e je predsednik vlade eno leto pred predsedovanjem

zael vojno zoper prestolnico, skopal globoke okope tako, da
je popolnoma odrezal prestolnico od predsedovanja EU in zdaj
joka kako teko mu je ko nima nobene zaslombe za tako teko
delo. Jana si je za glavnega pomonika na Brdu vzel Pukia
iz Destrnika namesto upana in Ljubljano, zdaj mu pa naj
Jankovi brie solze ali kaj. Dobra tehnina vlada pred
volitvami, e bo dral besedo in izginil, bo destekrat bolje
vodila to predsedovanje kot postsocialistini playboyi iz
podeelja, ki jim je vodenje drave tako kot da bi kmekim
fantov dal v roke jedrski reaktor. Tako vojno stanje si je
naredil povsod, med tudentarijo in inteligenco, zaradi zakona
o univerzi, na podroju zdravstva, in kaj naj reejo ljudje, e
sliijo od Bajuka, da so za inflacijo krivi tisti, ki prodajajo
parglje saj so pri nas draji kot na Azurni obali. Anton Aker
pravi v svoji baladi "Zaman so bile pronje, odrezali so jim
monje!"Peter Boi
***
Zares cenzura
2007-11-15 18:09:36
Edini moj komentar je. Svarim vas da tega e ni konec, saj je

znano da dno nima dna. Peter Boi
***
15
Odgovornost za vodenje vlade naj

prevzame koalicija
2007-11-21 14:38:16
Svoje politine sposobnosti je pokazal Mitja Ribii leta 1964,

ko je ob tudentskih nemirih in zborih v tudentskem naselju
ob ukinitvi Perspektiv govoril 4 ure in ni povedal. Izjemna in
prazna retorika, Janez Jana je e mlad in je ele pri dveh urah
trajanja takega govorenja z enakim vsebinskim nabojem. e
bo hotel dosei Ribiiev rekord, bo moral pohiteti, ima samo
e eno leto asa. Peter Boi
***
Interpelacija vloena v dravnem zboru

2007-11-23 10:59:21
To interpelacijo je treba gledati v lui niti malo ne nenevarne

zgodbe o odstopu vlade, ki pa jo je poslanec SDS takoj oznail
za sovrano dejanje do drave, namre takoj jim je bilo treba
povedati, da ne bo ni zaleglo ko bodo vladni komisarji
normalno delovanje opozicije oznaevali z sovranim
delovanjem proti dravi. Stvar dobiva svoje grotskne oblike,
namre ta politina paradigma odmeva, ne samo v Bruslju,
temve v drugih glavnih mestih kamor so vsa veleposlanitva
pri nas brez izjeme poslala Janin govor, in se povsod kjer so
ga dobili seveda kriajo, in e bolj se bojo, ko bo vsako
normalno opozicijsko delovanje pred volitvami oznaeno za
16
spodkopavanja drave, kar je veljalo tako za Hitlerja, Stalina

in vse ostale tudi vojne zloince Niti malo ne pretiravam, saj se
ta paradigma sama tako oznauje, saj gre za totalitarno
nasilje nad svobodo in z ustavo zagotovljeno delovanje
opozicije. Mislim, da bi bilo treba sproiti postopek na
ustavnem sodiu proti predsedniku vlade zaradi teh
vsebinskih izhodi iz njegovega govora izreenih iz usta
najvijih predstavnikov oblasti, in jih je veraj eden od
poslancev SDS e ponovil, pomenijo pa poziv k neposrednemu
nasilju oblasti nad opozicijo in dravljani sploh. Mislim, da ga
ni pravnika, ki bi ne sprejel, e je svoji stroki zvest, tako
opredelitev tega kazenskega dejanja predsednika vlade, torej
najvije direktne oblasti v dravi. Predvsem pa bi morala
generalna toilka Barbara Brezigar, nemudoma vloiti tobo
proti titim, ki izvajajo sovrana dejanja proti drave, ali pa
proti tistim, ki na poziciji oblasti zlorabljajo svoj poloaj in s to
dikcijo uveljavljajo sovrani govor zoper parlamentarno
demokracijo in njene noislce kar poslanci v dravnem zboru
so. e tega ni, in tega oitno ne bo, saj tudi toilstvo kot ves
as v tem mandatu ne opravlja svojih dolnosti, morajo tisti, ki
so neposredno prizadeti iskati svoje pravice na ustavnem
sodiu, zlasti e je glavni kritelj Ustave oblast. Od stranke
Zares zares priakujem pobudo v to smer Peter Boi
***
17
Interpelacija je smiselna in upraviena

2007-12-03 18:32:04
Glede na to, da je stranka Zares stranka svobodnih ljudi in da

so tudi pomisleki na mestu ga bom tudi izrazil. Nasploh je
raven delujoih minsitrov razen nekaj izjemn v Janevi vladi
nizka, gre za ukrepe pri veini resorjev ki niso ne strokovno ne
strateko premiljeni in ker se imam za loveka, ki pozna in
zna razbrati tudi nianse politinega jezika, vem, da je
velikokrat za ukrepi kar preve viden kar privatni interes
Janine ergele. iv primer je zakon o Univerzah, . kjer je lo za
neporedno korist cerkve in ljudi, ki so se pri novi Univerzi zbrali
okoli Jmabreka in podbno, privatizerski profiti ki oitno grdo
kodijo kar celemu segmentu. In da se to vidi iz avionaje
poskrbel Bruan in licence in vsa javna naroila, zato je
poskrbel tudi Kahli in veliki nakupi, za katere se ve, da so zato
veliki, ker gre tudi za velike provizije, turmove kozlarije v
kadrovski politiki in zlasti zgodba o Sovi itd. Edini tovrstni greh
ima Mate pri Strojanovih, kjer pa je zgodba e tako postana,
da ne vem, e bo imela kaken uinek, enako ustavni zakon o
izbrisanih itd. itd. Mate med ljudmi velja za boljega minsitra
v Janini ekipi, ker nima takih sveih bednih zgodb, ki bi
odmevale. Z zelo dobrim prijemom, kjer bo pomembno
predvsem, da bo jezik jasen in enostaven, v ozadju za njim pa
izjemno dobra strokovna analiza in argumenti, ki se jih
uporabi samo tam, kjer se rauna na zahtevnejo
publiko(ODMEVI ITD. )bo mogoe to interpelacijo solidno
uveljaviti, sicer pa ne. Jaz mislim, da je v tej interpelaciji
neprimerno bolj pomembno kako kot pa kaj, e tega ne bo, bo
18
ostalo pri vpraanju ki ga ima zdaj e kar veliko ljudi, zakaj

interpelacija zoper Mateta, saj je eden boljih ministrov v
vladi. Mislim, da zaradi tega tudi druge stranke v opoziciji niso
podpisale interpelacijo in izrazile samo podporo e bo do nje
prilo, od tega pa se lahko zelo hitro umakne. Peter Boi
***
Ustanovljeni programski odbori Zares

2007-12-06 15:06:43
Veseli me, da smo ustanovili temeljne organe stranke, ki so

hkrati najpomembneji organi v obdobju graditve podobe
stranke in tukaj nimam prav nobenih pripomb, edina
pripomba je ime odbora, ki e ni ustanovljen in zato
predlagam namesto imena odbor za dravno ureditev Odbor
za lokalno samoupravo in dravno ureditev. To imenovanje e
po sami vsebini poudarja da gre za popolnoma novo vsebino,
kjer je obina osnovna enota dravne organiziranosti z vsemi
pooblastili, ki jih pa zaradi potreb ire skupnosti po
samoupravni volji derogira na dve viji stopnji organiziranosti
in sicer na raven regije in raven drave. Kar pomeni, da v
temelju in po izvoru ohranja svojo avtonomijo in se delu te
avtonomije odpoveduje v korist sire skupnosti kot je regija in
nato e drasva. To je temelj moderne dravne ureditve in v
Osnutku programa Zares je v tem smislu tudi opredeljena
lokalna samouoprava v nasprotju z dravno ureditvijo iz
parlamentarne demokracije 19 stoletja, kjer je drava
derogirala na nije ravni kar se ji je zdelo in kar se dogaja v
19
Sloveniji dandanes. Zaradi tega poudarka na tako zapisan

program ZARES bi poimenoval ta odbor za Odbor za lokalno
samouoravo in dravno ureditev, s tem je doseen smisel
delovanja tega odbora e v samem naslovu, saj treba postaviti
nov politien model dravne ureditve obstojeemu, kjer vlada
z loklano samoupravo lahko pone kar hoe. V ta odbor kakor
se bo e imenoval, sem se tudi prijavil za lana. Lep pozdrav
Peter Boi
***
Aktivna Slovenija se je pripojila k Zares

2007-12-12 12:10:25
eprav imam slabe izkunje s pridruenimi strankami iz asa

LDS(Demokratska stranka, Kacin. Bavar, Omerza, Meta
Vesel, zlasti pa Sivi panterji itd. )mislim da je ta zdruitev zelo
v redu, mislim pa da statut Zares ne omogoa tega, da bi imeli
nekdanja stranka Aktivne Slovenije po sporazumu 5 mest v
Svetu stranke Zares, saj izrauni, ki jih tukaj ne bom navajal,
kaejo na to, da bi tako veliko tevilo teh mest onemogoilo
na odprti volilni listi za lane Sveta stranke 5o odstotkov
odprtih in na samih vokitvah izvoljivih mest. kar predpisuje
statut stranke Zares. Nelagodje, ki veje iz veine komentarjev
do te zdruitve ima svojo popdlago, . Odkrito povedano, res
nisem navduen nad prikljuevanjem formalnih skupin emur
sem se skupaj z mojimi kolegi odpovedal, saj se je frakcija LDS,
20
ki je bila dve leti v mestu zelo odmevna in je opravila

predvsem to, da je liberlani opciji v Ljubljani z svojim
delovanjem ohranila poten in predvsem moralen in kreativen
obraz. V Zares smo se vkljuili kot posamezniki in e kako
bomo spotovali pravilo da mora biti tudi na ravni mesta
struktura taka kot je na vrhu stranke glede razmerja stari iz
nekdanje frakcije LDS in novi, kjer imajo novi veliko veino, e
se lahko tako izrazim, torej mora biti mestna organizacija v
Ljubljani glede tega posnetek dravnega vrha ko se bo ta
organizacija vzpostavljala, ravno tako mislim, da bo treba
prenesti izkuenost na tiste ravni te mestne oragniziranosti, ki
pripravlja program, odloajo pa o tem izvrni organi stranke
na mestni ravni, tako nekako kot so to programski odbori v
stranki, ne v takem obsegu in ne v takem tevilu odborov, pa
vendar program, ki ga Ljubljana kot mesto mora imeti in je
seveda vsklajen z programom stranke. To je raven izkunje,
odloajo pa naj veinoma novi ljudje. ko se bo oblikovala
mestna organizacija. Nobenih pogodb in sporazumov z nae
strani ni bilo, samo spotovanje tistih pravil, ki se jih hvla
bogu, dri stranka Zares. Prosim gospoda sekretarja B.
Biaka, da mi na tej spletni strani odogovori e je moj izraun
glede 5 mest v Svetu stranke toen ali pa ne, je pa zanesljivo,
da mora biti 5o odstotkov mest Sveta izvoljivih na samih
volitvah. . Peter Boi
***
21

2007-12-13 15:13:20
Maja, zdravo!Najprej iz statuta. DESET VOLJENIH LANOV(vsi

ostali so po funkciji, tudi poslanski) "Voljeni lani in lanice
Sveta na predlog kolegija volijo vse lanice in lane stranke. e
tevilo kandidatk in kandidatov, ki so poslali svoje soglasje h
kandidaturi to omogoa, mora kolegij uvrstiti na kandidatno
listo najmanj za polovico ve kandidatk in kandidatov kot se
jih voli" Voljenih je 1o, polovico ve, ki morajo biti na
kandidatni listi je 15, tistiih 5, ki pa bi v tej kvoti 15 prili
avtomatino v Svet, je torej polovico od izvoljenih, ki jih je
samo 1o. Ali se to izide tako, da bi statut ostal iv?ZANESLJIVO
NE. e pa postane teh 5 lanov Aktivne Slovenije lanov Sveta
v tistem okviru po katerem so lani Sveta funkcionarji, velja
enako kot za podpredsednika, potrebno je spremeniti statut.
e mene vpraate bom e enkrat podvedal, da sem vesel
vsake skupine ali stranke, ki se prikljui Zares, vendar pa
mislim, da nihe nima nobene predpravice, da bi za svoje
minulo delo zahteval prednosti v organih stranke. vsak od nas,
ki smo lani imamo nekaj kar nosimo s eboj v stranko, znanje,
izkunje, itd. itd, pravico do funkcij pa si lahko pridobimo po
postopkih, ki so natanno doloni v statutu, ne pa da statut
zaradi tega, ker moramo enim zagotoviti prednosti,
spreminjamo. . In kam bi prili, e bi mimo statuta zahtevali
vsak zase prednosti. Vsi komentarji, ki jih berem govorijo
nelagodno predvsem zaradi tega, ker ima nekdo avtomatino
pravice, ki jih noben drug od nas v stranki nima. In kdor ima
take izkunje kot jaz s temi skupinami in privilegiji, npr. z
22
Sivimi Panterji, ve da se na ta nain strukturira prednost neke

skupine pred ostalimi rednimi lani v stranki, naj navedem
samo absurd iz LDS, predsenica Sivih Panterjev je bila stara 4o
let in seveda ni bila upokojenka, in po tej poti je celo postala
generalna sekretarka stranke LDS in po tej poti je la tudi LDS
do alostnega konca. Imam informacije, da so mladi iz Aktivne
Slovenije prili v aktiv mladih Zares in povedali da program, ki
so ga napravili v aktivu nima nobene veljave, da je edini
program Aktivne Slovenije relevanten itd. Ljudje boji, tako
zgleda zdruevanje po skupinski logiki. e enkrat, dale od
tega da bi imel kaj proti zdruevanju z Aktivno Slovenijo, toda
kdor pride mora spotovati sprejet tatut, opravljeno tekoe
delo na programu in se vkljuiti v obstojee delo, vse drugo je
celo prenapeto in asocialno in take poltike se jaz bojim. me
preve spominja na LDS. Peter Boi
***

2007-12-13 16:02:23
Bogdan, ivijo. Spregledal sem da si mi ti odgovoril. Ta moj

zapis, ki sem ga objavil je treba jemati naelno, informacijo o
tem, da pridobi Aktivna Slovenija 5 sedeev v Svetu, imam iz
enega asnika in upam, da ni tona, naelno pa veljajo vse
moje ugotovitve v gornnjem pripevku. Ni mimo statuta, ni
mimo demokratinih postopkov ne glede ali si stranka,
23
skupina ali pa posameznik, vsi mi kot posamezniki imamo

svojo pozitivno dediino in tudi negativno, e gre za novo
stranko, dediine ne smejo veljati, pokazati je treba svoje
znanje, svoje izkunje pri delu in ne pri grebatorstvu za oblast.
Nobenemu, ki postavlja pogoje za poloaje za svojo
vkljuenost v stranko, ne vrejamem ni. Lep pozdrav Peter
Boi
***

2007-12-14 15:20:50
Bogdan, jasno mi je, da je vkljuitev nove stranke taka kakor

pravi ti e ima teo ji potem glede na svojo javno teo
pripada tudi vpliv, Tukaj ni nobenega pomisleka z moje strani,
teava je pa vendarle v tem, da mora potem stranka take
stvari vkalkulirati vnapej v statutu, zato da npr. tisti, ki
raunajo da bodo po razdelitvi mest v statutu izvoljeni, zaradi
takega zdruevanja ne bi izpadli. Te monosti je treba tudi v
takem pogovoru kot je tukaj, pojasniti. Vem, da je tako kot
pravi in nisem dlakocepec. Jaz sem za zdruevanje toda tako
zdruevanje, ki je res zdruitev, ne pa da bo imel potem v
stranki nevsebinske interesne skupine, interesne skupine, ki se
grebejo samo za bolji poloaj v stranki. To zgodbo smo videli
in jaz samo svarim, zaupam pa novemu vodstvu, da bo te rei
24
znalo ustrezno urediti, doslej me ni e niti v eni sami stvari

razoaralo. torej naprej na tak jave nain. Peter Boi
***
Ustanovljeni programski odbori Zares

2007-12-17 11:54:36
e zmeraj akam na to, da se bo ustanovil Odbor za dravno

ureditev ali pa tudi hkrati za lokalno samoupravo, kakor sem
predlagal. Upam, da se bo imprej. Peter Boi
***
Kako zmanjati onesnaenost zraka v

mestih
2007-12-26 12:12:04
Mislim, da je poslanka Cveta zadela z ebljico na glavico.

Dejstvo je, da je to tudi velik problem same ljubljanske mestne
politike, ki je za te zahteve vedela vsaj deset let, nartovala
natanno to kar pravi poslanka, takrat je bil doseen naelen
dogovor drave, mesta in eleznic, da se pristopi k gradnji
tirnega prometa, ki povezuje z najmodernejo elezmiko
infrastruktiro vse ljubljansko primeestje in ker je tako
organiziran promet priblino v 6o najvejih evropskih mestih,
25
je zato veliko najrazlinejih zgledov. Vozniki 13o tiso

avtomobilov vsako jutro pridejo z tirnim prometom petkrat
hitreje v mesto in jim ni treba skrbeti za parkiria, pa tudi
mestu ne zanje. Ta zgodba je padla, cena takrat je bila 5o
miljard tolarjev. as 10 let. danes bi to imeli urejeno, e bi
mestna politika vztrajala pri tem, drasva in eleznice ne
bodo. To je en del, drugi, ki je enako pomemben pa je, da je
mono Ljubljano razbrementi te vsakodnevne potujoe
migracije v mesto, tako, da dejansko decentraliziramo sistem
tako, da bodo obine dobile tisti del davka od drave, ki bi jim
dal proste roke pri razvoju, ne pa da drava narekuje kaj bo
kdo poel in e to pone, potem obine razen nekaj izjem
razvoja ne poznajo. Ljudje, ki so naravbnani k izrazito urbanim
poklicem pa tudi vsi ostali, ki na takih delovanih tokah delajo
in imajo ustrezne kvalifikacije, ki jih Ljubljana ima, ne bodo
ve hodili v Ljubljano, e bodo take razvojne t monosti imeli
doma. In tudi Ljubljanani se ne bodo selili na obrobje mesta,
kot se zdaj, ker postaja okolje v mestu zaradi emisij zmeraj
slabe. To sta dve poglavitni stvari, ki se jih mora lotiti mestna
politika. Tirni promet je bil takrat izjemna monost, ki smo jo
zamudili, tudi sednaja urbana politika mesta ima svoje reitve
o katerih je govoril upan. To mora biti toka tevilka ena za
razpravo in lokalno politiko Zares.
Enako ima prav poslsnka Cveta glede goriva. Plin je najbolja
reitev, prikluek stane 15oo evrov v vsakem avtu. Je tudi
ceneji kot druga goriva. Zakaj pa je tako malo voznikiv na
plin zaenkrat?Po moje zaradi tega, ker je v celi Sloveniji samo
6(ali morda najve 8)rpalk, kjer imajo plin. Jasno, prodajajo
26
ga, toda nedostopen je za veino ljudi, ki ga ne morejo tankati

vsak dan na desetine kilomtrev dale do tako redko posejanih
rpalk za plin Naftarski lobi, ki ima vse rpalke v lasti in
kartelni dogovor med velikim eldeesovcem Bavarjem in
Janinimi efi na Petrolu vodi tako politiko, da plina za 9o
odstotkov voznikov praktibno ni. Cena, da bi ga uvedli na
vsaki rpalki bi bila zelo hitro po mnenuju strokovnjakov
amortizirana, zakaj se to ne zgodi je treba vpraati naega ez
sto kil tekega velikega eldeseovca, vpraati ga je treba zakaj
ima tako rad ta svinjski zrak. . Navajam konkretne ljudi, ki so
neposredno krivi, da imamo tako visoke emisije. Peter Boi
***

mestih
2007-12-27 13:30:10
IgOr Dukanovi, hvala za opozorilo, sem namre amater in e

zmeraj tipkam z dvemi prsti. LPP
***
27
Iniciativni skupini Zares v Ljubljani in

Pomurju
2008-01-01 17:36:47
Roman, ugotavljam, da komentarjev o tem regijskem

povezovanju ni. Ali se da na tem mestu pojasniti kakna so
razmerja med obino, regijo in dravo glede pooblastil?LPP
***

Pomurju
2008-01-02 11:06:38
Roman, ivijo! Hvala za temeljito informacijo, eprav nisem

ni dvomil o poloaju mestne organizacije v odnosu do
regijske, pa tudi delitev Slovenije na regije zelo dobro poznam
in sem na teh spletnih straneh odobraval veliko aktivnost
Zares v parlamentu, da se tak zakon ne sprejme. Ampak ni
hudega, naj se nam osvei spomin, meni je vano predvsem
to, da se je na teritoriju Ljubljane zaelo. Pozdravljam tako
regijski inciativni odbor kot tudi inciativni odbor za Ljubljani, ki
bo zavihal rokave takoj po novem letu.
Kar zadeave mene, mislim, da Zares stoji zelo dobro in da se
moramo vsi potruditi in dati vse od sebe, da bo e bolje.
Sreno pri tem delu. Peter Boi.
***
28
O uveljavitvi zaitne ekoloko-ribolovne

cone na Hrvakem
2008-01-03 18:17:35
Teava ni v sami meji, ki je zlorabljena kot objekt

naci(onali)stine ideologije, saj ravno ta izbor za politino
zlorabo vene teme, kae na politino patologije. Meje
namre in tudi Schengena ne bo ve ez nekaj let.
Vendar stvari veljajo e zdaj in zato veljajo e zmeraj klasina
mejna pravila in zakoni in tako kot je Hrvaka doslej
uveljavljala politiko izvrenih dejstvev do Slovenije, pone to
zdaj do EU. Po moje s tem spravlja v neprimeren poloaj nae
vodenje EU, saj ima v arzenalu gotovo oitke o pristranskosti
naega vodenje, e bo Slovenija postopala tudi v primeru, ki se
v najveji meri tie nje, tako kot postopa EU kadar lanice in
bodoe lanice grobo krijo dogovore in pravila.
Spomnimo se Thalerja in panskega kompromisa, kjer smo
Italiji ugodili vse kar je zahtevala, ele potem je umaknila veto
na pridruitev. To je praksa v EU in je vsako Ruplovo
sprenevadnje res samo e komaj prebavljiva "ruplovina".
Peter Boi
***
29

mestih
2008-01-04 20:01:44
Marjan, zdravo.
Naredil si fatalno vsebinsko napako. Plin ali pa biodizel, to e
zdale ni isto. Biodizel se opua v ljubljanskem potnikem
prometu zaradi tega ker spua za seboj oblake smoga in
drugih dimnih svinjarij, plin je ist in skoraj ni emisij.
Kakno sdodobnejo tehnologijo pa ima avto, ki vozi na
bencin, da je tehnologija za izgorevanja plina, ki skorajda
nima emisije, zastarela? Pri uporabi plina je ceneja nekoliko
stareja inaica pa vseeno tudi ta vsaj kako stoletje mlaja od
bencinskega motorja, je pa e zadnji krik plinske tehnologije,
ki je precej draji in res stane namestitev 15oo evrov
Lepo prosim, nisem motoroznastvenik, toda kdo je tukaj
zastarel po tej koronoloki asovni logiki izuma in zaetka
uporabe avtomobilskega pogona? Sicer pa to ni tista
osnoovna reitev, ki jo iemo, ta sodi bolj v neodvisnost od
naftnih mogotcev, ki spravljajo svet od asa do asa v kar
velike krize, reitev je samo v radikalni preureditvi prometa.
Peter Boi
***
30
Nesnaga
2008-01-10 17:01:21
Veraj sem dobil zaupno informacijo, da mestna oblast sploh

ni opazila, da se je pojavila nova firma, ki brez licence na rno
postavlja v Ljubljani 2oo jumbo plakatov. To informacijo je ne
enega od medijev prinesel bivi uslubenec Europlakata, ki ga
je direktor dal na evelj, ta nova firma pa je dvojek
Europlakata. Obljubil je, da bo prisesel podatke do zaetka
drugega tedna, in zdaj akam, ali je to e januarja 1. April.
Peter Boi.
***
Zares podpira uvajanje pokrajin, a ne za

vsako ceno
2008-01-10 17:19:19
O tej temi sem se e razpisal. Predvsem je treba sprejem

amandmajev pogojevati z sprejemom zakonodaje. e
amandma, ki bi bil pripravljen na podlagi vsebinske razprave
npr. Milana Cvikla, SD, ki govori o napanem pristopu o
finasiranju regij, namre iz troarin ne pa iz davka na dodano
vrednost, ki je nujen, ne bi bil sprejet, zakon pa tak kakor je,
pa bi bil sprejet, kaj potem?
Kratkomalo, sprejetje zakona bi moralo biti zlasti s politinih
strank kot je SD, ki je imela najve za povedati o spornosti
31
takega zakona kakor je, pogojevano z sprejetjem

amandmajev in ta dogovor bi moral biti v tem primeru sprejet
znotraj opoziscijskih strank. e ta dogovor med LDS, Zares in
SD, ne bi bil mogo, pomeni, da je bila burna kritika Cvikla in
drugih s strani SD s figo v epu in pomeni samo, da gre Zares
sama v posvetovalni referndum, za katerega sploh ne
dvomim, da ne bi bil tak kakor ga hoemu, saj v Sloveniji ni
regije, ki bi bila zadovoljna s tem zakonom. e se tudi to ne bi
zgodilo, bo la Ljubljana sama v referndum, saj je mnenje tujih
upanov velikih mest da je ta zakon pokop glavnega mesta s
strani Jane. Peter Boi
***
O pokrajinah na posvetovalnem
referendumu?
2008-01-10 17:42:09
Kdor je spremljal polemiko med Milanom Cviklom, SD, in

Janezom Pukiem SDS v dravnem zboru ve, da gre za v tako
centralizirani deeli kot je Slovenija za nadaljno centralizacijo,
ravno skozi pristop o finansiranju regij. Regije bi se namre
finasirale preko troarin, torej prodaje tobaka in alkohola, iz
prorauna, kar pomeni spet popolno dovsinost od drave,
namesto od davka na dodano vrednost, kjer bi obine in
nazadnje regije dobile toliko davka za razvoj kolikor bi
ustvarile dodane vrednosti. Pukiu se je utrgalo na tej seiji in
32
je na seji zeal zmerjati ljubljanskega upana, e da hoe

zase pokrasti vse, da bo njegova ena nosila krzneni pla.
enske v Destrniku pa ne bodo imele niti za v lonec. Debata je
bila po zaslugi Pukia res poden. Dejstvo pa je, da ele to
omogoa obinam razvoj, saj jim drava ne bi ve pobrala
vseh davkov in potem ne bi mogla ve milostno dajati in
jemati denar, bogabojeim veliko in manj ali ni poslunim ni
ali pa veliko manj, da ene potem ne bodo nosile krznenih
plaev, kot bi to, saj bi on delil denar, prepreil Jankoviu,
Puki. . e cela Slovenija ni razvita zaradi tega ker mora iz
martnega v Ljubljano h kulturnemu minsistru zaradi tega da
lahko dobi denar za obnovo knjinice, potem se ve kaj
pomeni troarina kot denar iz proauna za regije. E SI
OBINE NE IZBIRAJO SAME KAJ BODO RAZVIJALE IN KAKO IN
JIM BO TO POVEDAL PUKI, POTEM SE VE ZAKAJ RAZVOJA V
sLOVENIJI NI. Peter Boi
***
Vpraljiva vladna pomo socialno

ogroenim
2008-01-11 15:09:51
Zelo teko je verjeti, da vlada reuje znievanje ivljenske ravni

najbolj ogroenim skupinam na ta nain, da to znaa 2o evrov
na osebo na mesec To niti cinizem ni ve, to je abotno in zato
bi prosil Mateja Lahovnika, da to zadevo podrobno pojasni
kako je priel do te nemogoe tevilke, ker tega res ni mogoe
verjeti kar tako. lovek priakuje, da kanec pameti vlada e
premore, toda s takim ukrepanjem tudi tega kanca nima ve.
33
Ravno tako se spraujem kaj pono vsi mediji po vrsti, da prav

tega zaenkrat ne komentirajo. Peter Boi
***

Pomurju
2008-01-11 15:21:02
Vsem, ki trosijo neumnosti o starih obrazih. Mislim, da ima B.

B, pa e kako prav, samo poglejte v vodstvo stranke, kjer so 9o
odstotkov poloajev zasedli popolnoma novi ljudje, kar
pomeni, da bodi ti iskali sodelavce tudi v dolsej neznanih
kadrovskih pokrajinah in bazenih. To vendarle zagotavlja novo
stranko po vsebini in po kadrih. Od kod vam torej stari obrazi.
Nasedate politini propagandi ljudi, ki jih e zdaj motijo
spremembe, ki jih v politini prostor e z samim nastankom
prinaa stranka. Pa tudi setevati bi mortali znati do deset,
sicer res ne vem kaj si naj potem stranka pomaga z vami.
Jezen na te floskule Peter Boi
***
34
Zares podpira uvajanje pokrajin, a ne za

vsako ceno
2008-01-17 12:27:55
Vpraanje ali je mesto Ljubljana samostojna regije ali pa del

osredneslovenske regije, ni bistveno. Navsezadnje ni
problematino to da bi bila Ljubljana vkljuena npr. v regijo,
kjer so vse primestne obine ali celo ire.
Problem je vsebina zakona in nain upravljanja z regijo, to pa
pomeni finansiranje in volitve organov. Pri vseh organih
upravljanja gre zmeraj za upotevanje in rangiranje interesov.
e je naprimer finasiranje iz troarin, to se pravi iz dravnega
prorauna, pomeni to e nadaljno pauperizacijo in
centralizacijo in odvisnost od dravne poltike ne samo za
Ljubljano ampak tudi za ostale obine, e je princip finasiranje
iz DVD, ima regija toliko sredstev kolikor lahko ustvari sama
podlage za davek na dodano vrednost, torej je v tem primeru
decentralizacija dejstvo.
Na ta denar drava nima vpliva, notranja razdelitev teh
sredstev pa je odvisna od tega kako se bo volilo in e
upotevam izkunja ne samo dunajaskega upana Hoepla
temve tudi drugih upanov iz velikih mest Evrope, potem je
dejstvo, da je bil volilni sistem povsod tak, da je bil naelnik
regije redno kdo, ki ni bil iz glavnega mesta in se je po tej
razdelitvi moi upotevalo tudi ineterse in se tudi delila
sredstva.
35
Torej kaj?Sem za osrednjo slovensko regijo z Ljubljano pod

dvema pogojema in sicer, da se finansira iz DDV in ne iz
troarin in da ima v tej regiji vsak toliko vpliva na razdelitev
denarja, kolikor ga je prispeval. Da ni moen sistem ko se
zdruijo vse manje obine proti glavnemu mestu in je potem
glavno mesto ob denar in ob razvoj.
To ni zraslo na mojem zelniku, bil sem zraven, ko je Hoepl iz
Dunaja to pojasnejval. In e upan zagovarja samostojno
regijo za Ljubljano, jo zagovarja zaradi tega ker o teh dveh
osovnih pogojih v zakonu ni sledu, e ve, troarine so zato,
kot je rekel v dravnem zboru Puki, da se bo pravino delilo
denar iz prorauna, da upanova ena iz Ljubljane ne bo nosila
krznenega plaa, njegova iz Destrnika pa ne bo imela za v
lonec.
Pavle Gantar, ki ima popolnoma resne argumente za to, da je
Ljubljana v osrednje slovenski regiji. pa mora vendarle
upotevati ta dva osnovna pogoja, saj je vsebina tega zakona
e bolj vpraljiva po tej plati kot po sami razdelitvi na 14
pokrajin. Peter Boi
***
36
Zaresovo delovno sreanje utirilo

programske smernice
2008-01-20 16:50:27
Sem lan tistega dela Odbora, ki ga vodi Pavle Gantar, ki se

ukvarja z prostorsko poltiko predvsem na lokalni ravni, je pa
ravno ta vsebina e najbolj vsebinsko povezana z vsemi
drugimi podroji in e posebej tudi z vpraanji lokalne in
obinske samouprave, tako da pravzaprav tudi tukaj najdem
torie vsebinskega dela, ki me najbolj okupira. Pa vendar,
reeno je bilo, da se bo ustanovil Odbor za dravno ureditev,
jaz sem predlagal dodatno e dopolnitev tega naslova z in za
lokalno samoupravo-in se prijavil zanj. Toda ta odbor e ni bil
ustanovljen, vsaj jaz tega nisem nikjer zasledil, torej
vpraujem, kaj je s to rejo. Morda bi mi lahko na to odgovoril
Bogdan. Peter Boi
***
Dravni sekretar trovs naj odstopi

2008-01-20 16:59:37
Jaz sem sam upokojenec in si tak obeenjaki humor lahko

dovolim na svoj raun. Velikokrat se mi zdi, da se upokojenci
vse premalo zavedajo, da jim res nihe ne more ni, ker niso
zaposleni in se ne vedejo v javnosti tako kot bi se morali, vsaj
malo bolj svobodno in malo bolj pogumno, ker so bojazljivi
37
eprav se res nimajo niesar drugega za bati kot Matilde in jih

zaradi tega sploh ne razumem. Seveda pa si tega dravni
sekretar ne sme privoiti zlasti pa ne v takem kontekstu, zelo
druganem kot je moj. Na alost pa razumem Cotmanova,
trous je e star kader in eden redkih uradnikov iz te Janeve
ergele, ki res nekaj zna in bo sprio levakov, ki jih je navlekla
e prejnja ministrica, brez trovsa ostala isto bosa, Peter
Boi
***
Zares znova o problemu inflacije

2008-01-20 17:26:26
Zgodba o inflaciji je razkrila celo vrsto drugih rei in dilem, ki

so doslej ostale skrite. Mislim, da ekonomska politika vlade na
podjetnikem terenu ni tisto, kar bi ta poltika morala biti . V
tem asu so se vendarle razkrile ne samo zgodbe o uspehu,
tudi zgodbe o neuspehu, vlada pa ima pri tem nedvmno e
zmeraj nekaj instrumentov da to lahko regulira. Vzamimo
Muro, ki seveda e zdale ni edina s tako nizkimi plaami
delavcev in zlasti s tem, da jim mora firma z dodatki
refundirati najnije e dovoljene dohodke.
Vlada to lahko dovoli, ali pa ne, ker je plaa plaa in ne sme
nominalno biti manja od tistega obsega, ki je doloen. Vlada
lahko podjteje na ta nain prisili k toliknem zmanjevanjem
obsega dela in delovnih mest, da mora podjetje v steaj. e to
38
stori mora imeti tudi nain, kako na tem mestu zraste novo
podjetje, z novim vodstvom, novim programom na trgu. Ali
drugae reeno, ima instrumente za to da prisiljuje lahko
zgubae k prestrukturiranju.
Vendar mislim, da se s s tem e dolgo ni ukvarjala, ker nima
nobene ekonomske poltike, nobenih nael in nobenih
stratekih ciljev. Z grozo posluam podatke o teh plaah za
katere sploh vedeli nismo, zlasti pa sem se zgrozil, ko je Virant
rekel, za te delavce z dohodki, ki to komaj sploh e so, da
imajo vsaj zaposlitev, kaj pa tisti, ki jo nimajo. Dobil je
odgovor, da dobijo nezaposleni 3oo evrov pomoi na mesec in
zaposleni v Muri 38o in da si naj izrauna ali se jim sploh
splaa delati. Kratkomalo te politike ni v tej deeli, ta
ekonomska politika drave je res brez najmanjih pravih
socialnih prvin, te se kaejo samo kot gasilske etice, ki
pridejo, popricajo pa grejo.
In to je tisto bistveno zakaj mora ta vlada iti In kaj je e bolj
zaskrbljujoe? Ko sem poslual bodoega mandatarja Pahorja
kako je flancal ravno o teh problemih, ki jih ni vedel niti
imenovati, mi je postalo slabo in me je te drugane vlade prav
tako strah. lovek najprej ivi od kruha, potem ele od duha.
Peter Boi
***
39
Zaresov podmladek bo kmalu zaivel

2008-01-25 12:43:39
Jaz imam temeljito pripombo na ustanavljanje interesnih

skupin mladih in sicer, da morajo novo stranko Zares voditi
mladi, ne pa da so v njej interesna skupina, Hic!Argument, ki
ga ne more nihe zanikati. Koliko so bili stari eldeseovci ko so
prevzeli 1900 leta vodenje stranke in koliko so bili stari tedaj z
izjemo Drnovka, ko so za 12 let prevzeli vlado?Ali pa npr.
prva vlada v Ajdovini po tiriletnem vodenju boja z
okupatorjem Najstareji je bil Kardelj4o let, Kidri 34. in
Pirjevec 22, in vsi ostali okoli 25 do 3o let po partizaini. Take
politike kot smo jo imeli v mestu zadnji mandat, pa prej ni bilo
dosti bolje, se naui v enem dnevu. Ni narediti in ivati
sproti e se naredi v tvojih epih luknja, saj so ti epi brez dna.
Peter Boi
***
Ustanovljen podmladek Zares, izvoljeno

vodstvo
2008-01-29 16:39:35
Mislim, da bi bilo dobro oboje, da imamo podmladek in da

mladi ljudje vodijo Zares. Prvo imamo s to ustanovitvijo, drugo
pa upam, da bo prilo z volitvami vseh organov v ZARES. Zato
moram imeti zelo dobre argumente in ti so, da si predvsem
mladi ljudje upajo najve, saj nimajo izkuenj. Tudi izkunje so
40
lahko velika ovira. In e bomo hoteli uveljaviti novo politiko, se

morajo ljudje v vodstvu upati postaviti po robu dosedanjim
sistemom in modelom. Ne govorim zaradi tega ker je moda
govoriti o mladih. govorim to, oprostite, zaradi izkuenj. Peter
Boi
***
Golobi o nedavnih diplomatskih zapletih

2008-02-01 20:21:29
ivim v 4. nadstropju in dolga leta sem imel sosedo, ki je znala

komunicirati samo tako, da je delala zdrahe in netila spore in
vojne in kar nekaj asa smo potrebovali, da smo ugotovili, da
nobena stvar ne zalee da bi to skrajno neprijetno sosedo
spravili vsaj do razumne mere v red. In smo se nanjo navadili
in nazadnje je bil mir, ko je umrla Za razliko da ta ne bo nikoli
umrla je s Hrvako, tukaj ni zdravila, je pa res tudi, da je del
Slovencev, ki bi e kako pogreali to vojno, e bi se s Hrvako
dogovorili. Jaz ne vidim nobenega drugega smisla v tej zgodbi
kot ititi nae interese na legalen in legitimen nain in mislim
tudi da se Ruplova napihnjenost in nezrelost kae ravno v tem,
ko je namesto diplomatskega nasmeka in prijaznosti zakuril
besedno vojno, ko se mu sploh ni bilo treba oglaati, saj so
govorili za na interes predstvniki EU. Oitno je tako siguren v
uspeh, da si je s tem hotel pripisati tudi nevenljive zasluge,
e, jaz sem tisti, ki je postavljal roke in ultimate in so me
41
morali ubogati. Rupel je za v smetnjak, tudi in predvsem

zaradi tega, ker je iz Slovenije naredil department ZDA, saj
poilja svojega poltinega direktorja v ZDA, da mu te dajejo,
ne elje ali svoja stalia, temve navodila. e ree gospodar
to ima tako in tako za narediti, so to navodila. Kaj je pa
Slovenija potem? Peter Boi
***
Padec pekulativne regionalizacije dobra

novica za pokrajine
2008-02-05 12:38:55
Pravzaprav je na zaetku teh komentarjev Gaper v svojem

prispevku izrpal vso vsebino o pomembnosti in vsebini
regionalizacije. Osnovno dejstvo ki ostaja je, da Jana, ali ni s
tem imel resnega namena, ali pa je na tihem raunal na SD, ki
je v DZ nastopala sicer kritino, ni pa obstruirala zakon kot ga
je Zares in LDS. Po moje je res slednje, saj sicer ne bi poslanci
SDS kazali take jeze in razburjenja, ker jim je spolzela mastna
peenka iz rok, ko so jo e skoraj imeli. To, da Jana ni hotel v
teh vsebinskih zadevah skleniti kompromisa z SD kae samo
na to, da so hoteli tik pred volitvami zasesti vse kljune
poloaje v regijah. Ti pa niso samo tisti izvoljivi predstvaniki,
temve predvsem uradniki ki bi zasedli poloaje namesto
nekdanjih upravnih enot, kar seveda pomeni drati klju do
delitve denarja iz prorauna in odloanja in posredno tudi do
42
volitev na tej ravni., Od tod bes enega od podeelskih

posebneev, Pukia iz Destrnika.
Seveda pa problem ostaja, namre vse tisto kar govori Gaper
v svojem kratkem in odlinem prispevku, kdaj bomo zares
decentralizirali Slovenijo, uvedli dejansko lokalno
samoupravo, zdruili invaldine obine v ekonomsko sposobne
celote, sprejeli regije, saj dvotretjinske veine tudi mi ne bomo
imeli. In to je tisto, kar loveka navdaja s pesimizmom.
Peter Boi
***
Tudi Ljubljana se gre Zares

2008-02-10 14:36:52
Predvsem sem zadovoljen, da je ustanovitev najpomembneje

obinske organizacije v dravi zelo resno pripravljena in da v
vsebinskem in kadrovskem smislu in organiziranosti ne bo
razlik med mestno in dravno Zares. Lep pozdrav vsem lanom
mestne organizacije Peter Boi
***
Tudi Ljubljana se gre Zares

2008-02-11 11:47:46
43
e enkrat sem temeljito pregledal Statut oziroma pravilnik,

toda nobenega podvajanja vsebine nisem nael. Ni ne bi
kodilo, celo zelo radevoden sem, e bi navedli konkretno te
primere LPP
***
Jeftini slatkii
2008-02-11 18:39:13
Majda irca je odlino izpostavila Liculov nagovor na

Preernovi proslavi. Je bil odlien in za kulturnike nenavaden,
saj ni v njem sence kulturnitva in kulturnikega cehovstva. In,
ko e govorimo o RTV . potem je treba pribiti, da imajo asniki
rubriko ki jo v Delu imenujejo Kronika, drugje drugae in kar
zadaj na neuglednem mestu poroajo o nesrah, katastrofah,
ujmah, poarih, poslitvih in kar je teh posaminih ali
mnoinih dejanj, ki jim pripisijemo delinkvenco, medtem, ko
je na TV drugae. V najbolj elitnem asu je elitna in osrednja
informativna oddaja, kjer je napr. med 22 vestmi, enkrat sem
jih preteval, vsaj 15 kratkih poroil o raznih katastrofah in
kriminalnih dejanjih npr. iz Antartike, kjer je Eskim zabodel
Eskima, na ekvatorju je poginila reda kamel, deset
avtobombaev je pobilo nekaj deset ljudi med njimi dvajset
otrok, v ZDA je deklica pobila dvanajst soolk, na Kolpi je
utonila hrvaka familija(hvala bogu), v Smedrevu sta iztirila
dva vlaka naenkrat in odnesla voz s senom, ki je bil ob progi
na cesti, konj je pobegnil, kmet pa je uel v gostilno, kjer je e
dandanes, Volga je prestopila bregove in poginile so ribe in ne
44
bo kaviarja za izvoz, ljubljanski upan, ki je tako ali tako e

sam na sebi nesrea za koalicijo, je zaprl e eno cesto in deica
iz avta ne bo mogla takoj na kahlo, saj bodo 1oo metrov do
doma morali pe, in se bo med tem asom polulala, polblazni
morilec je pojedel e napol ivo lastno teto. Itd. Tako priblino
izgleda osrednje informativna oddaja, takoj po nastopu Jane
ali pa Rupla, na koncu pa nekaj malega o tem, da je Licul
nekaj malega povedal na neki v Maribor preseljeni Preernovi
proslavi.
To je pravo onesnaevenja pameti, kaj ele duha.
Pri malo natannejem premiljevanju o tem pa lahko
ugotovimo, vsaj v teoriji o gledaliu smo se uili tako in tudi
dejansko je tako, da smrt, ki se na odru ponavlja, nima
nobene pomenske tee, ima jo samo smrt, ki je enkratna, tudi
e gre za ve oseb hkrati, zlasti pa e je osebna in
individualna. Na podroju sleherne sporoilnosti je treba torej
skrbno paziti kako jo umestimo v sporoilo, e se ponavlja, se
popolnma razvrednoti. Na primer, v Ionescovi uni uri dentist
zadavi eno za drugo 4o uenk, in Ionesco na ta nain kot
vrednoto popolnoma razvrednoti smrt. To dela na umetniki
visoki ravni in namerno, saj postaja s tem razpozanven popoln
vrednostni nihilizem, ker smrti kot bistvene prvine lovekega
ivljenja ni ve. Ali vidite kakno razliko med RTV Dnevnikom
in Ionescovo Uno uro, glede obravanave smrti?NOBENE!Ali
vidite kdaj je Ionesco e razkrinkal vrednostni nihilzem RTV
Slovenije na fenomenu smrti!To je najbolj eklaktanten primer
tega onesnaevanja duha, saj koga pa vendar zanimajo vsi ti
bombaki napadi iz dneva v dan, ki so obupno alostni, toda iz
45
dneva dan tudi popolnoma dolgoasni. In e postane smrt

dolgoasna novica, potem je to tisto kar sem prej rekel,
absolutno razvrednotenje pomena smrti. absolutni nihilizem
avtorjev RTV osrednjega RTV programa. Peter Boi
***
O dokumentih iz "gradbenike" afere

2008-02-21 18:29:06
Podpredsednik Zares seveda ne more neposredno osumiti

krivca za odtekanje teh informacij o tajno prestreenih
pogovorih med osumljenimi gradbeniki. Toda niti
najmanjega dvoma ni, da se niti minimalna poteza v tem
scenariju ne zgodi brez direktive Janeza Jane Rokopis je
njegov in e bi imeli grafologe za take politine rokopise, bi to
tudi lahko dokazali. V tej zgodbi so namre vse prvine
specialne vojne, za katero so bili specialisti udbovski
strokovnjaki za indoktriniranje javnosti. Tisto kar je v tej
zgodbi vsega obsojanja vredno, je ponovitev javnega lina nad
gospodarstvom, ki ga je leta 1972 izvajala partijska oblast nad
liberalizmom v gospodarstvu, Takrat je npr. direktor Astre
naredil samomor. Vendar pa se vseeno ni nikoli zgodilo, da bi
tolpa policajev s pendreki vdirala v velike firme in policija prej
obvestila medije, kdaj bodo direktorja sredi te oboroene
tolpe, odpeljali z "kiblo"v pripor. To so simbolni znaki faizma.
o tem ni niti najmanjega dvoma, teh se Popit ravno zaradi
46
tega, ker so to taki simboli, ni poslueval. Mislim, da je stvar

prela vse meje politinega boja in zato mislim, da je Zares
reagirala edino pravilno, obsodila je celo akcijo, jaz pa sem
preprian, da ljudje ne poznajo knjige, ki opisuje take
simbolne prijeme, ki jih lahko najdemo samo tam, kjer so
faisti nali svoje bogate ide, ki so pili narodu kri. Janez Jana
jih je nael in ena od raziskav trenutnega javnega mnenja, je
e pokazala odziv, rejting je e kako zrasel SDS. ljudstvo je
glede teh faistinih potegavin nepoboljljivo naivno, in
zaradi tega se strinjam z mojim predsednikom Liberalne
akademije Darkom trajnom, da je treba ustanoviti
antifaistini zbor, ki bo sproti na artikuliran nain in z veliko
mero razlagalske jasnosti kdaj in kako se faistini pohodi
zanejo, ustvarjal klimo in vsebino, da bo ta pohod na oblast
postal za vse prozoren kot je prozoren nam. Prvi korak je ta, ki
ga je naredil ZARES, liberlna akademija je izdala zbornik 5
minut demokracije, kjer je tiriindvajset avtorjev od Spomenke
Hribar do Miheljaka in Pirjevca, ki bodo nedvomno pripravljeni
za javne nastope v obrambi pred oblastjo pendrekov. Seveda
je to samo en del delovanja tega Antifaistinega zbora, e
veliko je stvari, ki se morajo dogajati, da bo stvar imela svoj
uinek. S komerkoli sem govoril, vsi so mnenja, da je vrag vzel
alo in da je treba preiti k takim dejanjem. Peter Boi
***
47
2. zbor lanov v Ljubljani

2008-03-20 13:17:13
Ne glede na to, da sem prvi komentator na verajnji

pomemben strankin dogodek, bom jasen in kratek.
Stranka Zares si na svojem zaetku zaslui tako odlino mesto
v javno mnenjskih raziskavah tudi zaradi tega, ker se je z
najvejo resnostjo lotila ustanovitev mestnega odbora Zares v
Ljubljani, saj morda na samem zaetku ni ravno kazalo na to.
Ljubljana kot prestolnica Slovenije tudi zaslui tak odnos. In to
kae navsezadnje tudi na to kaken bo onos stranke naprej do
glavnega mesta Slovenije Ljubljane. Peter Boi
***
Dramatien zasuk k obnovljivim virom

energije
2008-03-21 16:32:12
Tako izrpnega prispevka kot je ta, res e nisem bral in teko

mi gre skupaj, kako je mogoe da je to isti lovek kot mi je na
moj komentar o ustanovitvi mestnega odbora Zares napisal
nekaj poulinih stereotipov na raun Vike. kot bi bil jaz tisti, ki
jo je kandidiral in kot bi bil jaz tisti, ki jo je izvolil z ogromnim
tevilom glasov. Jaz edino vem, kdo je to, ki je sposoben
obojega, dragi zares ne Stane. Peter Boi
***
48
Dramatien zasuk k obnovljivim virom

energije
2008-03-21 16:39:09
Janez, se opraviujem za tisto kar sem napisal o komentzarju,

saj sem napano bral avtorja, drugae pa se strinjam s seboj,
da mi je s tem prispevkom postalo marsikaj jasno. Lep pozdrav
Peter Boi.
***
Zaresovo sodelovanje z "Mladimi za Kranj"

2008-03-23 11:28:00
e prej se mi je privatno eden od prvih ljudi LDS pritoeval, e

da Zares povsod kjer le more jempje vplivne ljudi in celo
odbore liberlani demokraciji. Moj odgovor je bil, da je to
skupni nekdanji bazen ene same stranke in se pa tako volilci
kot funkcionarji diferencirajo najprej na dravni ravni(poslanci
itd. )in po ustanovitvi stranke Zares, e na drugih ravneh,
naprimer tudi na lokalni, v ljubljanskih etrtnih skuPnostih itd.
Primer Kranja je zelo izrazit, saj se je tam z izvolitvijo mojega
dobrega znanca Damjana za zunajstrankarskega
upana(Delala sva nekaj let skupaj v kranjskem znamenitem
alternativnem gledaliu"ez cesto")zgodilo to zaradi tega,
ker so Kranjani tako kot Ljubljanani bili siti neuinkovitih
strankarskih iger, in k tej navelianosti sodi tudi kranjska LDS
in seveda povsod drugje na lokalni ravni kjer se to dogaja.
49
Kresalovo sicer cenim, oitno je najbolje kar premore LDS, se

pa ne strinjam z njeno oceno, da je ta preusmeritev lokalnih
svetnikov in volilcev rezultat tega, da aktivisti szranke Zares to
dosegajo ker vsakogar cukajo za rokav. S tem naseda idleogiji
LDS, ki je e danes prepriana da ji zaradi grehov preteklosti,
ki niso bili majhni(v asu zadnje vladavine LDS in SD v Ljubljani
samo sedanja vlada presega korupcijo ki jo je uveljavaljalo
upanstvo v tem asu)ni treba v Canosso, kar je brez dvoma
storila Zares, ki se je kot stranka zaela oblikovati z
popolnoma novimi ljudmi, ki imajo veino v vseh organih te
stranke. Ti novi ljudje seveda niso iz gospodarskih krogov kot
je Matja Gantar ali Turnek, in vsi napori nekaterih medijev,
da bi Zares predstavili kot staro stranko, niso obrodili sadov
sprio dosledne poltike Zares. In namesto da bi vodstvo LDS
sebi priznala ta dejstva, najteje je priznati grehe za nazaj, pa
se skriva za obtobami na raun Zares. Toda zgodba te
pervertiranosti e ni konana Ista oseba je ob isti prlonosti
namre zatrdila, da sprio takih stvari, ki jih Zares pone LDS,
ni mogoe tedaj, ko se bo delala vladna koalicija, ve raunati
na njeno naelnost. LDS je bila zmeraj naelna, tokrat pa
sprio take ljudorske politike LDS ne bo ve. Imam za to vsaj
dve verodostojni prii.
Kaj to pomeni? To pomeni, da je poltika LDS s temi obtobami
naravnana na to, da si vnaprej ustvari alibi za desno koalicijo
Sprio tega da je tukaj v ozadju moan lobi, Matja Gantar,
lobist Janez Zemljari, ki je hotel k KD group pripeljati preko
svoje naelnice Nue, ki je prila iz KD Group, 24o tiso
kvadratnih metrov mestnih zemlji po 3o evrov kvadratni
50
meter in e kup teh rei je bilo, je jasno, da gre za e

izgotovljen scenarij, ki see do bratov rot. Zares pa naj bi bila
kriva za to, saj s tako stranko ki jo ropa kar naprej, ni mogoe
nikoli ve sodelovati.
Odkrito povem, da to ne more biti ni presenetljivega,
stranka, ki se je utapljala v zadnjih letih v korupciji, tudi ni
zmona uveljavljati druganih poltinih tirnic, saj je ujetnik
tega lobija. ki ji je e ob novem vodstvu zartal smeri "razvoja"
Peter Boi
***
Tudi nov vladni pokrajinski predlog

nedomiljen
2008-04-19 13:16:08
Mene regije sploh ne zanimajo toliko asa dokler ne bomo

razistili razmerij obin z dravo, ozuiroma dokler ne bomo
priznali obini, da je tista enota, ki ima v svojem izvoru
celotnega drubenega sistema komun vse svoje izvrne pravice,
ki jih odaja zaradi skupnih interesov navzgor in dokler ni
sprejeta v temelju taka politika, je to enako kot tedaj ko smo
se z dr. Brankom Horvatom prepirali o tem, da ima izvirno vsa
drubena poblastila, pravice in dolnosti individualni subjket,
ki jih odaja prostovoljno vsem organom, ki sledijo od obine
do drave. On enostavno tega ni priznaval in je postavljal
drubeno nad osebno. Gre pa predvsem za to, kaj je prej,
51
eprav ima drubeno velikokrat vejo teo kot osebnoi. In

samo to je demokratino Pogream resno v Zares debate o
obinah in o lokalni samoupravi na tej ravni, saj trdim, da je
as po osamoosvojitvi as uspehov velikih tem, ki jih je
nateval zadnji Tine Hribar na TV, je pa osnovno dejestvo, da
je potekala vsa politika z vsemi najmonejemi poudarki na
makro ravni, pa naj je lo za makroekonomijo ali zdravstvo,
kulturo, pravosodje, vse se je odvijalo od zgoraj navzdol in e
ne bomo menjali pameti in zaeli s politiko na kikro ravni ne
bomo prekinili s to edino veljavno dravnike filozofije pri
upravljanju z dravo, potem ne bomo vzpostavili nobene
avtonomije, saj se sleherna avtonomija tudi individua kae v
naslednjih stopnjah ureditve. Imam obutek tudi da se
program s tem poglavjem ne ukvarja s tako teo in kot
samostojno poglavje, kot ta problematika to zaslui, saj mi ne
pomaga nobena nova reitev, e o tem ali bom na novo
pobarval knjinica v empetru odloa minister in njegovi
uradniki Peter Boi
***
Za trajnostno politiko javnega prometa

2008-04-24 11:07:43
Mislim, da sta za vedno veje zadrege s prometom dva vzroka.

prvi vzrok je osredotoenost vladnih politik doslej zgolj na
izgradnjo cestnega kria, ki je bil predrag in prepoasen in
drugi, kar pa e sledi iz prvega, da so zaradi tega vsi problemi
eleznike infrastrukture popolnoma depriviligirani,
52
kratkomalo, razvoj prometne infratsruzkture v celoti je bil pri

vseh vladah doslej neuravnoteen. Ta vlada pa je to e
radikalizirala z nartovanjem tim. nove"koroke "ceste. ki je
samo Urki na ast. odvaja pa sredstva iz prorauna e bolj v
gradnjo cest kot doslej na raun eleznic, pri emer je
naravnost katastrofa, ko se bo hitra eleznica zgradila do
Trsta, od tam bomo pa imeli turistini poasni vlak z
temeljitim ogledom pokrajine od zaetka Slovenije naprej Pa
ne gre samo zato. Gledam iz vidika Ljubljane, ker se z temi
vpraanji temeljiteje ne ukvarjam, vem samo tisto kar je bilo v
zadnjih mandatih glede prometa na dnevnem redu v
Mestnem svetu in tega ni bilo malo. .
Opisi slabega prometnega stanja v Ljubljani so toni, izvirni
greh pa je nekdanja odloitev, da se mesto v srediu preree
z eleznico na tri dele in namesto mree cest, ki so zdaj
prerezane z eleznico imamo v vsako tretjino dve ali tri aorte,
kjer se vse mai in tudi kaj drugega ni mogoe, pa e delate
obvoznice, parkiria, premeate prometne znake ali kar koli.
Edina reitev je model, ki ga je na zaetku mandata Viktorije
Potonik pripravila MOL-ova sluba v sodelovanju z
strokovnjaki Karlsruha, kjer so v etapah uvedli tirni promet,
take velikosti kot je Ljubljana in njeno primestje, ali zdaj
osrednja slovenska regija. Ideja o poglobljeni eleznici je od
tam, okoli Ljubljane pa naj bi bila tirna mrea cestnih eleznic,
ko se lahko iz Kranja pripelje do Filozofske fakultete na
Akerevi naprimer.
Pri tem nartu je sodelovalo mesto., eleznice in ministrstvo za
promet in ministrstvo za okolje in prostor. Zgodba bi stala 5o
53
miljard tolarjev, konaana pa bila v desetih letih in ta

infrastruktura bi se uveljavljala postopno. Ker je pa Slovenija
velika kot kake srednje mesto v Evropi, bi to omreje lahko
postopno zajelo celo mesto Slovenija. Majprej je iz tega
projketa izstopila drava, potem eleznice in je bilo zgodbe
konec.
Seveda je to danes sciens fiction, od tega je ostala samo ideja
o poglobljeni eleznici v Ljubljani, ki pa ne drave in ne
eleznice pri gradnji PCL ne briga popolnoma ni, saj mojega
druinskega lana Botjana, ki je direktor za potniki promet
niti malo ne zanima promet v Ljubljani, imam elezniarsko
ideologijo doma v hii. Je pa treba povedati da je ta idelogija
zato taka, ker so eleznice tak pastorek drave in vseh vlad
doslej in so v takih zagatah zaradi nujnih modernizacijskih
posegov, kar je zunaj e zdavnaj preseena zadeva, da
drugane idelogije v teh vrstah tudi biti ne more, saj morajo ti
ljudje ivati raztrgane hlae, kjer tedaj, ko zaijejo eno luiknjo,
poijo hlae drugje in je tam spet nova luknja. PCL je
naravnost obli na to kar doivljajo eleznice od vseh naih
vlad doslej in zato so ta nart z olajanjem sprejeli in
enkanemu konju ne gleda na zobe.
Osebno mislim, da morajo prominetni vidiki biti najprej
strateko premiljeni, pod nujno morajo zaeti razmiljati
kako in kdaj zaeti ukinjati ta velika nesorazmerja in hkrati o
vsem tem, kar tukjaj zelo do bro komentira veina teh, ki so
napisala te komentarje. Peter Boi
***
54
Zaresovci se pod Poncami pripravljajo na

skok na jesenske volitve
2008-05-11 11:12:53
S Tarasom Kermaunerjem sva tja hodila neko na vinsko

rekreacijo, niti slutil nisem takrat, da se bodo dogajale tukaj
tako "zaresne"rei. Fino!Peter Boi
***
Pred izredno sejo dravnega zbora poziv

predsedniku Cukjatiju
2008-05-25 18:41:54
Jasno, da gre za cirkus in ta cirkus ima nekaj argumentov,

namre preteklost, ki jo obeleuje politien nanin delovanja
na tem podroju v asu prejnje vlade. In zato predlagam, da
se izredno natanno pove, da vlada Janeza Drnovka velikih
sistemov, kjere je imelaveino premoenja, ni privatizirala.
Eden od pametnih razlgob je, da je elel do neke mere vseeno
nadzorovati dogajanja vsaj v tistem delu podjetih, kjer je bila
veji lastnik, drug je, da je bila zakonodaja taka, ki je
omogoala "privatizacijo"na nain kot jo je opredelil Zoran
Jankovi za Mercatorin, ki jo je e vekrat zelo natanno opisal
in tudi opredelil kot model cele privatizacije, ki jo je poela ta
55
vlada. In ker bo beseda o edini veliki aferi v asu vladavine

LDS, je zteba odkrito povedati, da je bil nakup dober(
***

2008-05-25 18:54:51
ZAENJAM E ENKRAT, KER MI NAGAJA KRAT IN ME JE

PREKINIL Eni pa mislite, da je bil nesmiseln, ker z banko
mesto ne bi dobro ravnalo, Lahko da je to res, vendar to s
tem, da je bil nakup dober ker je bila SIB banka dobra . nima
ni skupnega. Strmeli boste koliko dobika bo imela NLB, ko
bo zdaj v kratkem steajni postopekk konan. e tedaj, ko je
padla zadnja toba, je bilo tega denarja okoli 5 miljard
tolarjev, cena banka, ki jo dobil MOL je pa bila 4oo miljonoiv
SIt. Kmalu po tistih odmevih v katerih sem trdil da je tako, sta
bila pri meni dva kriminalista, ki sta mi povedala, da je tudi
sodna presikava mnenja, da je bila preiskava napano
usmerjena, v nakup ne pa v prodajo. In dejstvo, Hrvoje
Drapkovi, to je povedal sam, je v predkazenskem popstopku,
ker je vse te stvari podpisal sam.
e bo besedfa o SIB, je treba to povedati in tudi to, da je bil
poloaj tak, ker je medijska javnost nartno leto in dan ali e
ve kriminilzarala nakup, tako da je v javnosti banka izgubila
vso ceno in se nihe ni spraeval, kaj je v resnici res. Ne
56
govorim o tem zato, ker bi bila to moja travma, nekaj asa je

bila, ampak zaradi tega ker je to najbolj razvpita zgodba, ki je
pokopala LDS na volitvah in se bojo vsu vraali k tej temi, tako
kot se k oroarski temi. I
***

2008-05-25 19:16:07
Spet me prekinja. Enostavno, glede SIB banke je treba dati

karte na mizo in povedati, da je na ta nain drava nekaj
milljard tolarjev odnesla Ljubljani in jih zdaj nalaga v banni
kapital drave, ne v zasebne epe. Slejkoprej bo treba javno
priznati, da je prejnja vlada pa pobrala ta denar Ljubljani
Kdorkoli je e bil v tej vladi in kdorkoli je e bil v to posveen,
zgodba namre gre nezamudno k svoji razjasnitvi, in take
podatke imam od vodje revizije pri steajnem postopku. se
mora sooiti s temi dejstvi.
Zgodba bo taka kot se je v resnici zgodila zunaj pred volitvami,
tako tee zdaj preiskava. Drugae pa je treba vedeti, da tudi
zadnja vlada LDS nima ne afer in ji kaj bistvenega ne more
oitati nihe. Ne zamahnite z roko, e SIB banka je ad acta.
Ni, to je vic svari.
57
Seveda je naprej stvar z Zares dokaj enostavna, tudi pri besedi

Jankovi in Mercator ni treba da se komu zatika, ima
popolnoma prav, poleg Patrie, ki je sijana zgodba za Janin
grob, je tudi vse ostalo. koda ker nisem poslanec, ker e kaj
poznam, poznam te zgodbe, izkunja v mestu je bila grozljiva.
PETER BOI p, S. Oprostite trem prekinitvam in pisnim
napaqkam, ki jih nisem mogel ve popraviti, ker me je prehitel
krat.
***
Koalicija veraj zavrnila besede Janeza

Jane
2008-06-05 15:24:10
Kot sem zapisal e v dveh komentarjih(Vest. si in urnal)je

temeljno vpraanje v vzorcu, ki ga uporablja ta oblast. namre
da si skozi javno porpagando, kjer so poimenovani in
stigmatizorani vsi osebki, ki jih oblast stigmatizira, obsojeni e
preden je podan sploh kaken preiskovalni nalog sodiu. Gre
za javno sojenje brez sodi, saj sodie tukaj nima nobene
vloge, kvejemu te, da bo mporalo dajati naknadno legaliteto
sojenja tistih, ki jih je oblast e obsodila. To je boljeviki
vzorec, ki ga je oblast uporabljala leta 1945, ko je zapirala vse
premone ljudi po vrsti in jim naknadno z sodnimi odlobami
odvzemala premoenje, nekaj jih je presedelo dolge zaporne
kazni, nekaj so jih celo ustrelili. Ta boljeviki vzorec se je
58
ponovil leta 1972 ko je oblast spet stigmatizirala z javno

propagando najbolj uspene direktorje najvejih firm, ki so se
seveda izmikale partijski kontroli, saj je bila ta kontrola
najveja ovira za uspeno poslovanje teh firm. Grozila je z
zapori in jih odstavljala, eden med njimi, direktor Astre, je
naredil samomor.
Absolutno smo lahko bolj v skrbeh zaradi boljevike zlorabe
sodi sojenja, kot pa zaradi tega kako se je koncentriral
kapital.
upan Jankovi je e zdavnaj povedal da so prevzemi, ki jih je
vodila vlada, kodljivi predvsem zaradi tega ker se prevzemi
vrijo z krediti bank za tiste delnice ki se jih kupuje in
prevzema potem firmo, Tako ni razvoja v tisti firmi, saj ne
more dobiek v investicije temve v poravnavo kreditov. To
postane lahko zaaran krog in e me spomin ne vara je bil
glavni problem bank neko, da so bile kot kreditonajemalci in
kreditodajalci zadolene, saj so bili v upravnih in poslovodnih
odborih tisti, ki so doloali o tem kdo lahko najame kredit,
direktorji tistih firmm, ki so imeli najve kreditov in najve
dolgov v banki in so si odobravali kredite zato da so kredit
lahko vraali. Npr. predsednik uprave LB in direktor Slovenija
lesa Matija kof, ki je bil predsednik LB nadzornega odbora. ali
kar je e bilo na tem mestu.
Po osamosvojitvi je vlada razpisala javni dolg in poravnala to
zadolenost. Ta zgodba danes je zelo blizu takratni situaciji in
je nevarna za gospodarstvo, e bolj pa je nevarna tista oblast,
ki najprej pri tej veliki prevari sodeluje, potem pa to
59
prepreuje z 12 sklepi brez sodi, saj sojenje jemlje v svoje

roke.
Ti in taki ljudje, ne samo da morajo z oblasti, nikoli ve ne
smejo na oblast!Peter Boi
***
Koalicija veraj zavrnila besede Janeza

Jane
2008-06-06 11:18:04
Sploh mi ni jasno zakaj je tak odpor do finanne policije. ta

policija je odlino in specifino kvalificirana ekipa, ki zelo
dobro pozna svoj posel in argumenti,
***
Misleci
2008-06-06 12:43:22
Najbolj resnien je Taras Kermauner. V Zares vidim resnino

voljo do takih zasukov o katerem govori npr. Lainek, toda po
moje nobena stranka pri najbolji volji in najboli volji liderjev,
Tarasove paradigme ne more uresniiti, vsaj zadnjega
postulata ne, lahko jo samo civilna inciativa.
60
Zadnji me je pohod gibanja nekdanjega predsednika

Drnovka dobesedno zaklel, 5oo popolnoma normalnih
povprenih dravljanov, brez vsakrnih new age prismodarij,
brez najmanje take ali drugane raunice, samo za to da bo
za druge naredil dobro, tisto kar sploh v teh razmerah lahko,
me je preprialo da je imel pokojni predsednik prav in da ima
e kako Taras Kermauner. Nobena stranka ne mnore sei do
teh vej dreves, ker jo na tej poti od tega odvraa, sicer e kako
nujen boj za oblast. Sklenil sem, da se bom posvetil predvsem
temu gibanju, Zares pa mi je posoda, kjer je treba uresnievati
cilje tega sveta, do Tarasovih razdalj pa ne pride. Tja se
prihaja samo z gibanjem, ki ga je zael dr. Janez Drnovek.
Peter Boi
***
Okrogla miza: "Stebri novega razvojnega

sporazuma"
2008-06-09 11:38:51
Od vseh ugotovitev ne samo tukaj, temve na tej strani sploh,

je ugotovitev Staneta, ki pravi, da je izjemno pomembna
pravilna diagnoza, ni pa dovolj za to sprememba oblasti,
temve pravi antibiotik. To velja za vsa podroja, ne samo za
razvoj, zato sem osebno preprian, da je ta antibiotik edini
najteje dosegljiv korak, namre sprememba naina delovanja
in celo sistema marsikje. . Zakaj je to nujno?Mi smo danes
61
pria najbolj abotnemu javnemu diskurzu, ki je posledica tega,

da je pred leti nova vladna koalicija obstojeo strukturo
kapitalske in gospodarske moi zruila z novimni prevzemi in
ustvarila novo, svojo. In nikoli tega javnega diskurza ne bi bilo,
e znotraj te nove strukture politine in gospodarske moi ne
bi prilo do razkola. To je dejstvo in Dejan Veri ne bi mogel
nikoli trditi, da je na tej seji DZ o prevzemih Jana obdral
pobudo in da je opoziicija za njim v polemiki zaostajala, e ne
bi bilo to res, namre da se bile vse sistemske zasnove e
odprej in ta vlada ni storila drugega kot s svojo politino
mojo prevzela tisto kar ni bilo njenenga in kar je obvladovala
e biva struktura. e preberemo e dr. Andreja Rusa v
Dnevniku, ugotovimo, da zakoni za pregon tega obstojajo,
samo da toilstvo noe pripraviti kazenskih predlog, kar
pomeni da je iz tega sodie izloeno, da ostaja samo
boljeviki vzorec javnega pogroma nad vsem gospodarstvom,
saj je propaganda vedno samo pavalna, tako kot leta 1972.
Torej sistem deluje v smer, ko je potreben samo korak do
nesodnih pogromov, e npr vladi uspe kupiti generalnega
javnega toilca, e sodia ne more. Sodie po vseh teh grdih
in umazanih pritiskih ostaja ve ali manj samostojno in nae
sranke niso sposobne podpreti sodia v njegovi stavki, iz
enega samega razloga, ker to ne bi bilo popularno. In to je
tisto kar mislim, da je treba v Zares spremeniti. Eden od redkih
in zelo pomebnih sektorjev se ni uklonil oblasti, ni hotel vzeti
miljonske podkupnine, mi pa nismo sposobni javno podpretti
tako dro sodnikov. In ta primer kae natanno to, da sama
62
sprememba oblasti ne bo prinesla ni, e ne bo pravega

antibiotika, pravo diagnozo pa ima Jana tudi. Peter Boi
***

sporazuma"
2008-06-10 11:36:46
Ghostbuster, zdravo. Niti malo se nisem zatrikal, saj ne

govorim o Dejanu Veriu, govorim o tem, da je bila zgodba v
Dravnem zboru taka kot o njej govorim. Dejstvo je, da je
prejnja vlada obvladovala precejen del gospodarstva,
namre tisti del kjer je imela veinski dele. In to je bila kar
velika mrea, ki jo je Jana zruil in naredil svojo, in e
vpraate Toneta Majzelja, direktorja Mobitela, vam bo
povedal, da je bil okoli leta 2ooo eno uro pri Drnovku, ko je
hotel privatizirati Mobitel, pa Drnovek ni dovolil
Privatizacija je sicer dvorezen me. to priznam, priznam celo
to, da prejnji vladi prav zato ker ni privatizirala svojega
javnega premoneja, ne moremo oitati korupcije, vsaj
enormne ne, kot je zdaj. Vendar ostaja dejstvo, da Jani zaradi
tega, ni bilo treba ni drugega storiti, kot da je s pomojo
KADA. a in SOD-a ruil enega direktorja za drugim, vodil
Bavarja in rota, Bavar je bil mmogrede podpredsednik LDS,
minister v LDS vladi, pri teh kaznivih prevzemih. O tem
63
govorim in o tem, da v vriu te tajkunske kakofonije ni moen

noben razumen glas.
Glede sodnikov moram povedati, da tiskovne konference
Gregorja nimajo odmevov v medijih, ker to bojkotirajo skoraj
vsi mediji in za to tiskovno konferenco ne vem. Podpora bi po
moje morala biti glasneja. taka, da bi jo sliali vsi. Edino
vpraanje, ki ga o tej stvari imam je, ali so take podpore
stavkam sodnikov koristne, vem pa, kako je bilo teko iti v to
stavko, ker sodniki nimajo nobene podpore, ker nimajo niti
svojega sindikata, ker predsedniki in vrhovni sodniki ne
stavkajo itd. Izjemen napor, prvi pod goro teh pristiskov
vzdrati v svoji neodvisnosti od take oblasti kot je Janina, in
se organizirati v takih razmerah v stavko. Na teh straneh sem
opozarjal, da so ponudbe miljonov evrov za uspenost kot
dodatek k plaam sodnikov instrument, ki bi razbil enostnost
sodnikov pri vztrajanu pri svoji neodvsinosti, saj bi predsedniki
delili ta viek denarja, tistim, ki bi ubogali vlado, in tako bi
napravili tudi razdor med provladnimi in nevtralnimi sodniki.
To so sodniki odklanjali ves as in odklanjajo e danes, zato se
vlada z njim sploh noe pogajati, ker pa ne ubogajo vlade in
se ne dajo od vlade korumpirati.
Spotovana Ivana, oba mi na moj poredlog govorita o tem, da
je tako vse v redu kot je v tem primeru in da najbr jaz ne vem
o em govorim. Te strani so za to, da povemo svoje mnenje, ki
ni treba da je zmeraj pohvala, od pohval bo imela stranka
Zares bore malo. Lep pozdrav Peter Boi
***
64

sporazuma"
2008-06-11 12:42:09
Ghostbuster, tvoje mnenje o sodnikih je posledica poulinega

stereotipa, ki velja za javno mnenje in ga uveljavlja e ves as
Jana kot svojo progandno sredstvo, zato ker imajo sodniki
trajni mandat in njih eksistenca ni odvisna od nobene vlade.
Kar zadeva sodi in sodnikov je dejstvo da so taki po kvaliteti
dela kot so v vseh evropskih dravah. Zaostanki so nastali ob
reformni in novi procesni zakonodaji, ki jo je uvedel moj dober
prijatelj Miha Kozinc v elji po imveji demokratizaciji kot
reakcijo na postopke na sodiih, ki so bili avtoritarni v
prejnjem reimu. Ob sami spremembi je nastalo ogromno
zaostankovTudi tak postopek na sodiih kot je, je predolg in
zato sodniki niso ni krivi pa pa pravosodni ministri, ki se
tega ne lotevajo ker jim to odgovarja. imbolj je ta postopek
tak, ve manevrskega prostora ima v njem vpliv, ki ga izvaja
drava in potem se gre "primite tatu". To dragi moj je tipien
primer, kako je uspel turm nategniti celo tebe, dragi moj
Ghostbustre. S takimi poulinimi streotipi kot je ta, Jana
pozkua z demontao sodi, najhuja pri Jani je demontaa
vseh segmentov sistema. Ali ti ni ne pove to, da je Jelini kot
Janin trojanski konj zahteval v parlamentu, da se odpravi
trajni mandat sodnikom, argumenti pa so bili ti, ki jih ti
navaja.
Kar zadeva odgovornosti prejnje vlade, ta odgovornost
obstaja ravno v tistem, kar govorim jaz. Drava bi e zdavnaj
65
morala privatizirati tista podjetja, kjer je imela veinski dele.

To je od vsega zaetka proklamirana politika vseh
demokratinih strank, ki so nastale po osamosvojitvi. Vse
drugo pa sem napisal e prej. Ne trdim tistega kar trdi Jana,
da je bil prejnja vlada skorumpirana, trdim da je bila dana
sistemska osnova za to, da je Jana omogoil Bavarje in rote
itd Drnovek in Golobi sta imela take fante na uzdi, in se to v
njunem asu ni moglo dogajati., e pa pogledate mesto
Ljubljana in zadnji mandat ali pa prejnje mandate, je treba
povedazi, da sta se zgodila v asu vladavine LDS Rupel
Sodrnik, dva velika ropa zemlji. Stoice in BTC. V zadnjem
mandatu je frakcija LDS onemogoila vladajoi koalicij LDS in
SD in upanji Danici Simi, da bi izropali po 3o evrov
kvadratni meter za 24o. ooo kvadtratnih metrov mestnih
zemlji, kar je bilo e v proraunu za prodajo, lobist je bil
Janez ZEMNLJARI, agencija Racman in naelnica Nua
Dolgan pa bi bila prodajalec in kupec Spodnesli so prejnjo
Turievo, ki so jo postavili iz KD Group. Za temi posli je stal
vrh LDS in vrh SDS Slikali smo 39 parcel, ki so bile namenjene
za prodajo in z 9 glasovi, ki smo jih imeli v MS sprejeli 5o naih
amandmajev, ki jih je podprla upanja D. Simi, ki sploh ni
vedela da se je to zgodilo v proraunu, Na lastni koi vem
kakno koruptno vlogo je prejnja vlada odigrala v Ljubljani,
toda o tem ne govorim ker to ni bila afera.
In zakaj sem lan Zares, zaradi tega ker je vodstvo Zares tisto,
ki ni obremenjeno s temi zgodbami in ki je v tistem asu, ko so
imeli ti ljudje mo v vladi zaviralo in onemogoalo vsako
koruptno zgodbo, to je bil oitno tudi eden od razlogov, da
66
veinoma privatizacije javnega premoenja ni bilo. In to je tudi

naj bolj pomembna alternativa v Zares, ki je zapisna v
izhodiih programa te strankeTo je to! Peter Boi
***
V spomin Tarasu Kermaunerju, mislecu,

knjievniku, raziskovalcu in naemu
prijatelju
2008-06-12 13:25:46
Taras je bil desetletja moj prijatelj in jaz njegov sodelavec,

njegova vloga ni izmerljiva, Ta odziv na teh straneh lanov
Zares pa me enostavno navduuje, saj nisem bil isto
preprian da razumemo vsi njegovo sporoilo, priznam da
vidum v tem sporoilu da so pravi ljudje v stranki Zares, da
razumejo poglavitno vlogo stranke, ki je hkrati tudi najteja in
najbolj odgovorna, saj ravno o tem razmiljate skoraj vsi.
estitam in s to dediino in tem izroilom veselo na delo.
eter Boi
***
67

sporazuma"
2008-06-12 14:06:12
Ve kaj, e e mora biti uzda je seveda bolja od Janinege

kopita, ki je stopil na tvojo glavo kjer so ponavadi lasje,
kopita. Peter Boi
***

sporazuma"
2008-06-13 11:03:06
Uzde, kopita, kornji, so argumenti po vzgledu filma Boter.

Boter je zmeraj rekel-Imam argument-drug dan pa so nali v
postelji odreztano glavo najdrajega rebca v ergeli. Kaj
hoem rei. to, da bi bilo veliko bolje, ko bi me poizkuali
prepriati o tem, da nimam prav o sodinikih z dejstvi, ne z
etiketami. Vraati milo za drago z etiketirnajem je najbolj
preprosata stvar na svetu, toda zmeraj lana. tega se
zavedam v tem primeru tudi jaz. Peter Boi
***
68
Zaresovo sodelovanje z Zvezo za

Primorsko
2008-06-14 10:50:09
Neka, dela temeljno napako, ko zapua Zares zaradi nekih

osebnih zamer z nekom iz tiste politine skupnosti, ki se
povezuje z Zares. Zakaj?Zaradi tega, ker je stranka zmeraj
veliko ve, kot celo tisti ljudje, ki jo vodijo. Vodstvo se menjuje,
vsakodnevna poltiika se menja, dogajanje znotraj stranke ni
zmeraj najbolj navduujoe za posameznike, jaz naprimer
imam z LDS osebno kar zadeva mene, ve slabih izkuenj kot
dobrih, toda zaradi tega LDS ni ni slabe opravila svojo dovolj
veliko zgodbo. In ker mi res ni lo najbolje, mi nikoli ni padlo
na pamet, da bi zamenjal stranko, moje geslo je bilo zmerajstranka je veliko ve kot so tisti, ki jo vodijo in imajo v stranki
mo. To se je tudi izkazalo in do konca sem vztrajal dokler me
niso zaeli metati iz stranke. Ne zato, ker bi bil slab lan,
ampak ker je bilo zadnje vodstvo res izjemno slabo.
Kratkomalo, tudi e v Zares ni komu najbolje, oziroma mu ni
tako kot on misli, da bi mu bilo treba biti, kljub temu, da so v
Zares tudi ljudje, ki niso po mojem kopitu ali pa jaz nisem po
njihovem, je ta stranka dale nad tistim, kar so posameznosti.
Zdaj vam povem odkrito Neka, zakaj dela veliko napako.
Zares in navsezdanje tudi nova LDS sta li skozi svoj konec Iz
velike stranke sta nastali dve majhni, ki zaenjata obe na novo
in od zaetka, zlasti Zares je el in gre skozi purgatorij, skozi
oievanje in to je moja edina vrednota zakaj je vredno dajati
veliko prednost Zares. In e nekaj, ZARES ne bo mogla kar tako
uresniiti te vsebine, ki jo nai lani e kako razumejo in jo je
69
pomagal zartati moj porijatelj Taras. Mislil sem, da lani

Zares ne razumejo te vsebine, pa sem bil tako presenen kot
nikoli, ko sem bral njihove odmeve na njegovo izroilo. S
takimi lani, ki jih niti ne poznam, se bo delalo tako stranko, ki
bo postavila nove, res ljudem namenjene in v nihovo
dokrobiti, prvine in odloitve. Toda do tam je dolga pot, in
Zares je stranka, ki ima to spoznanje, da je ivljenje maraton.
Pahorjeva stranka se je vsedla na banni raun in se odebelila
na raun te prenovitvene krize, in ni drugega, program pa bo
zanseljivo ostal papir, ker ga taka, neoiena kot je, ne more
usresniiti. Torej, Neka, slabe izbire niso mogla narediti. Je
pa res, da te mogoe tudi ni koda, e si preve osebna in
malenkostna in ne vidi ez svoj plot. Peter Boi
***
Golobi: Prihodnost bomo zaznamovali

zmagovito
2008-06-15 11:52:56
Dva komentarja sta vzbudila mojo pozornost, in sicer

komentar Igorja Dukanovia in Savinjana, Za taka vpraanja
tudi je ta stran. Ob Dukanoviu bi pristavil lonek glede
sodnike stavke, ta tema ni bila nikoli naa tema, izkazalo se
je da so sodniki uspeli v svojem boju za neodvisnot, mi nismo,
ker tega vpraanja nismo videli tako. Sodniki so uspeli ker so
se preteli in nadaljuje moni svojo bitko naprej zlasti glede na
70
to, da jih zdaj samo e del javnosti kar naprej kriminalizira, saj
se javno mnenje obraa poasi v kjorist sodnikov JAVNOST JE
ZAELA ENOSTAVNO RAZUMEVATI, DA TO NI BOJ ZA PLAE
AMAPAK ZA NEODVISNOST, SAJ SO VELIKO KUPNINO
ODKLONILI. Ker sem po globoki prijateljski lininiji tudi
involviran v to sodnilko zgodbo, ugotavljam da je dejstvo, da
na to temo nismo rezonirali, napaka. Ali je e ve takih napak.
kae na to, da "politbiro" e zmeraj boleha na tem, da ve vse,
in kae na to, da zgodbe kot je Savinjanova niso zmeraj
enopomenske ampk imajo tudo drugo plat.
e bi bil grdogled bi rekel, da se je vse zaelo kot se je e
davno, ker pa vidim celo vrsto izjemno pozitivnih stvari, mislim
da je to preteklost, ki se bo e precej asa vlekla za nami, saj
e si v politiki 2o let ne morte skozi no kar tako opustiti
svojih vzorcev, tudi jaz ne. Toda e bo kdo sodil, da ta moja
kritina distanca ne sodi sem, potem je taka sodba tudi stvar
pretekoosti, ki se je moramo znebiti. Peter Boi
***
71
V spomin Tarasu Kermaunerju, mislecu,

knjievniku, raziskovalcu in naemu
prijatelju
2008-06-20 19:17:22
Pol stoletja je as, ki naju je druil s Tarasem, predvsem

ustvarjalno, tako da mi je o njem teko govoriti in edino kar je
vredno povedati, da e v ivljenju nisem bil tako preseneen
kot tedaj, ko je sklenil aktivno delati v Zares. Ne podcenjujem
stranke ZARES e reem, da ji je s tem zaupanjem, ki ga v
njegovem ivljenju ni bila delena niti ena sama politina
skupina kaj ele organizacija, izkazal nai stranki izjemno ast.
Pogovarjal sem se z njim o tem, beseda je tekla predvsem o
omejitvi, ki jo doloa narava stranke, kar je praktino boj za
oblast, in Taras seveda ni bil naiven, da tega ne bi vedel, toda
videl je samo v tej stranki novo monost, ki je predvsem v tem,
da bo drugana, da bo za druge, za volilce, ne pa do bodo
volilci instrumentarij z dosego ciljev kopice politkov. Taras je v
to verjel, tudi jaz verjamem, toda vem, da je prav zaradi tega
pred nami zelo dolga in izjemno odgovorna pot, Peter Boi
***
72
Gregor Golobi o referendumskem izzidu

2008-06-24 13:51:47
Vsi Golobievi argumenti drijo, to pravim, nakljub temu, da

mi bo kdo oital, da me ima Golobi na uzdi. vendar pa je
bistvena razsenost ta da so volilci mnoino z molkom
pokazali, da si ne dovolijo ve, da bi se vladajoe elite vedle
tako ponievalno in hkrati uzurpatorsko do volilcev, ki jih skozi
ves mandat ropajo ne samo premoenja temve predvsem
dostojantva.
Ko so pa volitve pred vrati pa se spomnijo nekaj uinkovitega
da bodo ljudje pozabili, da jih je politika ropala, ponavljam ne
samo premeenja ampak predvsem dostojanstva. ves
mandat. To ropanje dostojanstva slehernega volilca je tisto
kar tii globoko v vsakem in e kolumnisti ugotavljajo da je
imel tukaj Jankovi kar velik vpliv, ni ravno iz prsta scuzano,
eprav se na prvi pogled zdi malo verjetno. Poizkual bom
pojasniti to re. Gre za to, da so vsi politiki rekli, da je treba iti
na referendum, vendar pa je treba glasovati proti takemu
predlogu. Jankovi pa je bil jasen, bojkotirajte referendum, je
norevanje iz vas, vam torej spet jemlje dostojanstvo. In to je
bila jasna artikulacija tistega kar je utilo 9o odstotkov
Slovencev. Da gre za to, najbolj govori dejstvo, da je bojkotiral
referndum velik del Janeve SDS. Samo e gre za tako globoko
obuteno osebno alitev, se to lahko zgodi. In tega utenja je
med volilci zmeraj ve, zato sem skoraj preprian, da bi, e bi
bile volitve, volilci SDS ravnali vsaj v manjem tevilu, drugae.
In tisto kar mora imeti Zares ves as pred seboj je ravno to
73
kako oblikovati stranko in kako dopovedati slehernemu

predstavniku stranke, ki pa razpolaga z vejim ali manjim
tudi samo epcem oblasti, da z njo ne bo ravnal tako da se
bodo ljudje utili oropani dostojanstva. Zares se bo morala
zlasti s tem vpraanjem ukvarjati no in dan, ker za tako
stanje vsaj jaz nisem imel nobene kolikor toliko trdneje
definicije doslej, 1o odstotkov pa je pojav, ko gre lahko samo
za stvari, ki so globoko v ljudeh in ki jih ni proizvedla ena sama
stranka in ena sama politina opcija. Ta zadnja je samo dajala
zmeraj ve materjala za to in zmeraj ve povodov In zdaj pa
povrh to grobo zanikanje tega protesta, ki ni samo protest
proti neki politini slabi reitvi ampak iz nekega
eksistencialnega stanja slehernega, ki je rekel ne, je pa tisto
kar utegne to re zapeatiti. e bi se Jana opraviil bi bilo
zanj veliko manj kode kot jo bo imel, saj Jana v grobem
prevarantskem jeziku sporoa sleherenemu od teh 9o
odstotkov volilcev, da nobenega od njih kratkomalo ni. V
celem njegovem tabu nima loveka, ki bi lahko razkril te
globine, ki jih doivlja volilec ko voli. in lahko kdo misli, da sem
e ne vem kako nekritien fen Jankovia, dejstvo je da je edini
izrekel tisto besedo ob tem referndumu, ki se je dotaknila
vseh. tudi tistih 9o odstotkov ljudi. Peter Boi
***
74
Za delujoo preiskovalno komisijo v zadevi

kolesniki 8 x 8
2008-06-29 13:27:20
Jasno, da je poslankina reakcija pravilna, je pa prav tako

jasno, da ta koalicija ne izbira nobenih sredstev ve pri svojem
ravnanju in vladanju. Treba je na tako faistoidno delovanje
vlade kar naprej opozarjazti javnost, jo tudi natanno
klasificirati. e reem, da so ta ravnanja faistoidna in to so,
e ne reem, da je to kar pono faizem, ker to seveda e ni in
je treba s takimi izrazi skopariti, toda ta ravnanja imajo svoj
vzorec v faistinem nainu vladanja.
Tisto kar je pri tej stvari pravzaprav treba analizirati, je to,
zakaj koalicija tvega take grobe in seveda zelo nepopularne
posege v primeru teh 8 kolesnikov, saj bo po moje o vsem, vsaj
v volilni javnosti, odmerilo sodie na Finskem, tej sodbi ne
uide ne Erjavec, ne vlada, pa e ukine ne vem koliko komisij.
Edino relevantno je, kar bo reklo finsko sodie, ne sodba ker
je e ne bo, temve nadaljevanje rednega kazenska postopka
proti osebam, ki pa bodo do 15 avgusta morale biti obtoene
korupcije, ali pa se bo postopek ustavil. Po moje so vendarle
podcenili javnost in jih referendum, ki je povedal, da se ljudje
od nobene politike na dajo ve zajebavati, niso nauili ni in li
v tvegano ukinitev te komisije in Cvikla, in je to tudi zanje ena
od teh odmevnih svinjarij veIz tega je jasno samo to, da gre
za paniko, e ne bi lo za paniko, bi takih potez ne vlekli, saj je
jasno, da vse komisije nekaj napletajo in to ne pomeni ne vem
kaj, pomeni pa veliko e jo tako obglavi in e je o stvari, ki jo
75
ta komisija preiskuje ve ali manj jasno, da bo sodni sklepobtonica Kar zadeva Karla Erjavca, ta lovek je res packa na
kvadrat in priznam da grem raje v opzicijo kot pa da bi se en
sam dan druil s tako loveko spako. Peter Boi
***
Gregor Golobi o referendumskem izzidu

2008-06-30 09:46:55
Igor Dukanovi. glede na to, da sva zdaj na ti, ti svetujem, da

se neha ukvarjati z duevno zmedenimi komentatorji in se
posveti bodisi poeziji ali prozi, e pa vztraja na tej strani,
potem me za hudia Zares zanima kako ocenjuje ta
referndum. Podatki so nedvoumni in drugani od vseh doslej.
Grob izraun. Volilno telo 100 %, po zadnji Delovi anketi SD
18, 7, SDS 17, 9, ZARES 11, 5, 5M, sns 7, LDS 5, DESUS 2, SLS 1,
9. NSI 1, 7 LIPA 1. 1. tel bom 4 stranke po vrsti skupaj, ostali
drobi pa skupaj. Prve tiri imajo skupaj imajo 55 % ostale
imajo skupaj 12 %. iz prve skupine ima SDS eno tretjino
glasov, in iz druge desnica vse. DESUSA ne tejem. To "butasto
"setervanje mi kae samo to, da je 1o odstokov pri
referendumu 1oo % opozicijskih glasov +25 odstotkov glasov
SDS in npr od malih desnih strank(1o odstotkov) ni proti
referendumu. torej ima SDS med svojimi volilci vsaj 3o
odstotkoc volilcev, ki so glasovali proti referendumu, ostalih
7o za in teh 7o je tistih 1o odstotkov, ki so volili za To je
76
seveda setevanje ez palec, netonosti so majhne, bistvo pa

ostaja, vsaj ena trejina vseh volilcev v Sloveniji iz Janeve SDS
je abstiniralo in to njegovih volilnih vojakov ki nikoli dosleej
niso manjkali. .
Zakaj je ta podatek bistven, zaradi tega, ker je ravno teh 3o
odstotkov volilcev SDS odloilo o tako nizki udelebi in hkrati
lahko predvidevamo da tudi skoraj vsi iz ostalih majhnih
strank na desni. To pa pomeni, da je za tako abstinenco v SDS
in ostalih majhnih strank na desnici kriv moan razlog, saj so
vsi ti bili desetletja brezkompromisni vojaki SDS, ki niso
manjkali nikoli in nikdar na nobenih volitvah.
Zakljuki iz tega morajo biti edinstveni saj je pojav tudi
edinsven. Po moje je najbolj verjetno, da so rekli oblasti, ki je
ne priznajo ve za svojo stzrankarsko oblast in jo enaijo z
prejnjo oblastjo, da je dovolj norevanja iz volilcev, ko ves as
mandata ignorirajo celotno volilno telo, tik pred volitvami pa
pridejo z referndumom, ki je glede tega ali se in o em se bo
odloalo, nerelevanten, in teptajo pravzaprav dostojanstvo
volilcev. Vse oblasti doislej so to poele, ve ali manj so jim
doslej nasedali, zdaj je pa za vse oblasti in stranke, tega
konec. Nismo opice pod palmo, vi pa ne na njej. Tak obutek
nenehnega varanja in norevanja strank na raun voililcev, je
zanesljivo prisoten, in zato tudi kolumnisti govorijo da je na to
vplival Jankovi. V Ljubljani ima res tako velik vpliv, drugod po
Sloveniniji ne. Torej je za tak odziv teko rei, da bi bilo to tako
zato ker je Jankovi edini od politikov ki je pozval na bojkot.
Tak uinek je to imelo za to, ker je irekel edini od politikov
prave besede, -iz vas se norujejo, torej teptajo vae
77
dostojanstvo-In to so vsi, tudi volilci SDS vedeli sami ali pa vsaj

vrsto let e tako utili, pa jim je nekdo od politikov to jasno
artikuliral In iz obutkov in dvomom je ob tej artikulaciji izla
nedvoumna odloitev. Tak je ponavadai proces uresnienja
dobrega politilnega jezika, ko ima beseda 100 odstotni uinek.
in je beseda meso postala. .
Igor Dukanovi, to je moja teza. Nad njo se velja zamisliti, ker
velja za vse stranke in za vse oblasti v Sloveniji in ljduje so se
oglasili na ta nain v bistvu nadstrankarsko. Suma sumarum
pa pomneni to, da se izvenstrankarsko nekdanje volilno telo
strank zmeraj bolj kri, in to pred volitvami Res me zanima kaj
o tem misli ti, ali so to moje nebuloze ali pa je ta moj
"feeling" pravi Ni pa ta moj komentar za paciente, to res ne.
Peter Boi
***
Votle in nesprejemljive predvolilne

obljube ministra turma
2008-07-20 10:16:50
Mateja, ti se mi zdi ta prava, sva za skupaj, saj oba misliva da

je treba oguliti dravo do kosti in si prisvojiti e tisti denar, ki
ga je Jana zdaj zgubil, ko se je skregal z rotom. Moja
ponudba je iskerna, star sem 75 let, ravno v pravih letih, ko bi
lahko kradla skupaj, isto po Menartovi srednjeveki baladai.
78
"Bila je ona lajdra, bil on je kojskiki tat,

nala sta se v beznici, tik zraven mestnih vrat.
Bila je ona zvesta in on ji je bil zvest.
in sta skupaj kradla, svata irnih cest.
ko nekega veera, ko je pijan zaspal,
biri ga mestni ni pod sulico odgnal.
In ko tretjo no je na vislicah bingljal,
je z njegovo ljubico drug konjski tat e spal.
Lotimo se vsega kar se da, popravljajmo krivice do kmekih
uporov nazaj, dokler nas narod zaasno ne bo razreil, potem
pa spet na novo. A ne Mateja!!!Peter Boi
***
Koprska Zares: opozorila dan po tem

2008-07-24 14:46:02
Koprski upan Popovi je primer ko je zunajstrankarski lider

prevzel lokalno oblast, ker so vse obstojee stranke, ko so na
oblasti, e prej, zdaj pa seveda veliko huje, sprio makro
dravne politike popolnoma pozabile na mikro raven, ki jo
tvorijo predvsem urbane veje skupnosti. Te skupnosti namre
79
ugotavljajo, da potrebujejo ve avtonomije za lastnem razvoj,

kot jim to omogoa drava Koper je primer kaj se lhako zgodi
zaradi te velike deficitarnosti politike strank do urbanih sredin.
Posamezni toda dobro organizirani povzpetniki lahko potem
harajo v svojem fevdu, ki je lahko tako pomembno mesto kot
je Koper, kakor jih je volja.
Naprimer, tudi v Komendi se je uveljavil ta model tako, da se
je skupina takih povzpetnikov povzpela na oblast in za
poslovno cono "zapufala"obino za 2o let. V ozadju teh
povzpetnikov je zelo znamenit nekdanji LDS-ovec za katerega
pa ni prav ni udno, da je pri takih poslih spritus agens in v
ozadju. Govorim torej o tem, da bodo morale stranke leve
sredine napeti vse sile, da so bodo otresle shem in predstav,
da je mono uveljavljati samo njihov model uspenosti, ki mu
morajo sluiti vsi, zlasti lokalne skupnosti. Ni dovolj namre,
da imamo v programu Zares poudarek na "urbanizaciji"
urbanih sredin, opredeliti je treba, da je obina temeljna
enota sistema, ki derogira svoja popoblastila navzgor, najprej
na regije in potem na dravo, zaradi skupinih interesov, ne pa
obratno, da drava po kapljicah "daruje"nekaj drobcev
avtonomije, predvsem za to, da ima e vejo veljavo pri
uveljavaljnju svojih interesov za ohranjanje in e vejo mo
svojega modela uspenosti politine elite kar v celoti. Kriza
politinega sistema izvira ravno tukaj, posledica pa je, da
upan v martnem mora k ministru v Ljubkjano da dobi denar
za to da bo pobelil knjinico doma. Ni ne karikiram in potem
je tudi regijska delitev popolnoma zaman, e drava od zgoraj
navzdol deli milijone evrov posameznim regijam, saj odloa
80
potem ali bodo v martnem pobelili knjinico ali ne. Tak

predlog je pripravil Jana, to je predlog za en jezik, eno dravo
in enega vodjo. Peter Boi.
***
Namesto ruske topnjae Slovenija

potrebuje obalno strao
2008-07-24 15:04:31
e najbolj se strinjam z Neko, saj je ta vlada la ez vse

razumne meje, toda resnici je treba vseeno pogledati v oi. Ali
so se prejnji obrambni ministri vedli drugae, kot v okvuru te
paradigme, ki govori, da je treba imeti solidno armado, ker
smo drava. Ta paradigma je neodgovorna, msaj se na
vsakem korku, ko gre za porabo drafih javnih slub drave in
vlade, vedemo kot da smo velika drava, to je razsipnost brez
primere in to na raun socialne drave in pravne drave. O e,
govprm. Prav, odloili smo, da gremo v NATO, e ta odloitev
je vpraljiva, ampak kar je Navzlic temu, da smo v Natu, smo
samo simbolno in nas iz vidika skupne varsnoti tudi tako
jemljejo in tudi drugae ne morejo, to pa hkrati pomeni, da
smo tudi kot ztrg za oroje za velike ztrgovce ki oboruujejo
NATIO, nezanimivi ali tako zelo malo zanimivi, da bi lahko
ostali res samo na simbolni ravni vojska. kdo pa je tisti, ki tega
noe vedeti. Naa politina elita, ki tako ogromno dravno
porabo kar naprej forsira, saj ima zaradi nje enormne dobike,
81
pa tudi kakni velji odsttoki provizije se najdejo. In tak okvir

teh apetitov je imel Kacin, Jana, in kdorkoli je e bil obrambni
minister. Nihe pa noe vedeti ni, da je za nao varnost
zadostovala s pukami oboroena partizanska vojska, da je za
to, da je premagala etrto najmonejo armado v Evropi,
namre JLA, bila za to potrebna samo policija in treritorijalna
obramba oziroma manevrske struktura in seveda pamet.
Povsod po svetu se lomijo velke in moderno opremljene
armade z takimi "manevrskimi strukturami"in zgubljajo velike
vojne, Vsega tega noe sliati naa celotna politina
nomenklatura, saj potem ne bi bilo zanjo ve tako uspenega
modela uspenosti vladanja in prilaanja javnega denarja.
Treba bo delati no in dan in povezati prave civilne drube,
postaviti alternativni model pravne drave, zato da se bodo
stranke vsaj ovedle, da delajo grdo z ljudstvom, ki ga rabijo
samo vsake tiri leta. Peter Boi
***
Kaj je smisel gospodarske rasti?

2008-08-24 12:52:03
Tako kvalitetnih komentarjev. kot so na to temo, ne najde

nikjer. Mislim, da ta spletna stran Zares ve kot izpolnjujejo
svojo funkcijo in se ne zgublja v banalnih poulinih
neumnostih in poleg mnogih stvari, ki bi jih morali upotevati
82
v politiki stranke, ki so bile izreene tudi tukaj, bi poudaril dve

misli.
Brez gospodarske rasti ni kvalitete ivljenja. Jasno, emu pa je
namenjena gospodarska rast, e ne vianju kvalitete iveljenja
in neodgovorno ravnanje z javnim premoenjem. Za mene sta
to dve kljuni temi., ki pa se prekrivata. In glede kvalitete
ivljenja in gospodarske rasti lahko reem, da za gospodarsko
rast ni nikomur niti malo mar, e je inflacija tolikna da
imamo v Sloveniji 243 tiso Slovencev, ki ivijo v revini, to
pa pmeni predvsem, da ne morejo z svojo plao zadostiti
osnovnim potrebam dostojnega preivetja, to pa ni ni
drugega kot da je sit, da je obleen, da ima ogrevano in
hlajeno stanovanje, da otroci lahko hodijo v olo v naravi in
jejo malico z lastnim denarjem in tudi sicer zadostijo
standaradom. Tega ne zmore ertet miljona Slovencev in jih
potem niti malo ne briga ali smo predsedovali Uniji, ali imamo
veliko gospodarsko rast in e manj, e dobijo enkrat v ivljenju
draginjski dodatek 1oo evrov, ampak res enkrat samkrat,
namesto vsak mesec. Na tem robu je e nadaljnih 2oo tiso
Slovencev, ki nimajo nobene garancije da ne bi tdrsnili ez ta
rob. Problem strank na oblasti pa je in je bil ta, da za to
nimajo nobenega orodja e bo lo z inflacijo naprej kot gre
zdaj, saj jo plaujemo zmeraj ve vsi z plaami in pokojninami.
Kar zadeva seveda te nevarnosti zmeraj veje revine ni ne
instrumentov, jih niso ustvarjali in sploh niso razmiljali o njih,
nikoli jih ni nobena vlada doslej sploh imela v mislih sprio
zgodb o uspehu, saj je bil in je e edini kriterij uspenost Po
tem kriteriju se vzpenja tudi po politini lestvici navzgor in po
83
tem kriteriju ustvarja mreo odnosov, ki se ukvarja predvsem

z izplenom matarjalnih in finannih resursov, ki jih ta elita z
javnim denarjem in javnimi sredstvi tudi ustvarja, vendar pa
razpolaga z tem tako, da je vse vtkano v to mreo tega
modela prepletnih razmerij in odnosov, ki povsem odloa o
distribuciji javnih proraunskih sredstev kjer vse to tudi ostaja
in ne ostaja denarja niti za reprodukcijo javnega dobra kot se
je to do Jankovia dogajalo v Ljubljani. In potem se ne more
zgoditi popolnoma ni drugega kot Patrja, kot tirikrat
predrag cestni kri, entviki predor, katerega kilometer stane
toliko kot kilometer predora pod Rokavskim prelivom,
kemina kmetijska industrija, kjer se daje nepovratna sredstva
1oo kmetijam itd. its. Zgodba z javnimi sredstvi in
gospodarsko rastjo je preprosta, tisto kar bi naj lo v kvaliteto
ivljenja, iz te mree politine elite ne najde ve ven in na tem
tudi temelji mo in oblast te elite in zaradsi tega, ker se tem
materjalnim in finannim resursom e nobena taka elita kot je
naa e ni odpovedala. . bo . . gospodarska rast zmeraj veja
revina pa tudi.
Za kaj gre torej. Spet za precejnjo redistrobucijo javnih
sredstev in spremembo sistemske strukture, da bi se viki in
dodane vrednosti pretakali v vije plae tistih, ki so e pod
robom revine. Ne donacije, ne Karitas ampkak radikalen
premik v socialno dravo, tak ki ga ti viki sredstev
omogoajo, in upad revine bi moral biti sorazmeren z
gospodarsko rastjo ne pa obratno. Ko govorimo o kvaliteti
ivljenja je samo to kvaliteta, ne pa zgodba o uspehu za
84
polovico ljudi za polovico pa manj kot bi lahko prenesel

spodoben stanndard
Edino Pahor je el v to smer ko je rekel, da je vojski treba vzeti
denar, in jasno, s tem je zabil svoj no v najmoneji desni lobi
in precejen del politine elite. Toda teh rei je e veliko ve in
veliko jih je tudi na levi strani, saj bilo jih je, In e govorimo o
spremenjeni politiki Zares, potem je treba najprej pri samih
koreninah iztrebiti take rei kot je ta oroarski politini lobi,
ele potem je mogoe govoriti o redistribuciji proraunskih
sredstev in o novi politiki Zares. kji bo namenjal v okviru
sistemskih dejavnosti ta ogromna sredstva, ki gredo v to elito
brez uinka, tja kjer se zane ustvarjati druben kapital. Veliko
uspeha na volitvah, e ve pa po njih. Peter Boi
***
85

2008-08-27 13:13:31
Eden od vaju je omenil, da se je treba zavedati majhnosti nae

drasve. Ima seveda prav, saj gre za to, da se tega zavedamo
takrat, ko bi bilo nujno biti ptodoren in tudi kaj tvegati, veliki
pa smo predvsem pri porabi prorauna, za tako oboroitev,
kot da bomo mi reevao celoten NATO seveda pred turkimi
vpadi, iz njih je namre doktoriral Simoniti uliti.
Obsedenost od vsakoletnega prenavljanja Dravnega zbora je
tolikna, da je vsako leto kar generalno prenavlja DZ Kdo od
nas vsako leto obnavlja fasado svoje hie, in ne vem kdo
utrjuje in gradi pot do svoje hie celih 17 let, itd.
e bi podobno kot pri porabi javnih sredstev za vzdrevanje
vsega kar finansira drava, porabljali denar za domae
gospodijstvo bi ugotovili, da bi s porabljenim denarjem lahko
vzdrevali 1o gospodinjstev, ne enega. In tukaj je catch. In e
ree kateremu koli dravljanju da je denarja za vojsko veliko
preve, bi rekel, da smo drava in da rabimo tako vojsko kot jo
imajo velike drave. Nisem noben mirovnik, hoem le povedati
do kod so potrebe drave in od kod naprej si politina elita
prisvaja vse kar ji pride pod roke. Med drugim za svoje
"potrebe"izkoria veledravni imid in predstavo dravljanov
o dravi, ta pa je taka, kot aba iz basni "aba in vol", kjer je
aba prepriana da je tako velika kot vol in se napihuje toliko
asa dokler ne poi. . Peter Boi
86
***
Ne pristajamo na izsiljevanje pri sooenjih

2008-08-27 13:26:41
Surovosti tej vladni stranki ne najdete para, kamorkoli se

obrnete, tam se dogaja nekaj kar je bolj podobno udruhanju
SDS z gorjao, edino ta primera z gorjao je prava, saj ta vlada
in ta stranka ne pone nobene stvari drugae kot na silo.
Preprian sem, da je zelo dobro da je prila na oblast, tako da
naa svarila, nekaj nas je bilo ki smo to vedeli vanprej, niso
bila izmiljena propaganda in da si bojo Slovenci zavedeli kaj
je desni radikalizem, ni se ne loi od levega. In, ko nam kar
naprej kaejo leve totalitarne zgodbe od leta 1945 naprej,
kaejo svoj obraz, oziroma tisto po emer se cela ta Janina
suita zgleduje. To kar kaejo je bil as levega dravnega
terorja takoj po vojni, na licu mesta pa kaejo svojega,
desnega, ki se v niemer ne loi od vzorcev tistega asa. Peter
Boi
***
87

2008-09-02 12:44:03
Morda je odgovor preprost. Ta enormno velk del javnih

sredstev, ki ponikne v odtokih, ki peljejo v zasebne sfere
politine eltite((glej Patria)je enostavno treba vrniti v
gospodarstvo, morda z zmanjevanjem davka na dobiek,
gospodarstvo pa zavezati za toliko viji najniji dohodek, da
lahko vsak delavec dostojno preivi. To je stimulacija tako za
podjetja kot za delavce, ta stimulacija je edina zdrava osnova
za gospodarsko rast, seveda z investicijami ki prinaajo
oplementinje kapitala. Seveda nisem absolutno proti takim
investicijam kot je cestni kri, tudi take investicije ki prinaajo
korist ele ez as in zelo posredno so nujne, sem pa proti
temu, da so primerne predvsem samo take velike investcje, ki
neposredno ne oplemenitijo proizvodnje in ne poveajo
storilnosti in dobiek firm. Tukaj je nujno ravnovesje, in denar,
ki ne bi el ve v proraun, ker bi imelo gospodarstvo ve
dobika zaradi zamnjanja davkov na dobiek, ne bi manjkal v
proraunu nikomur in nikjer drugje kot samo v zasebnih epih
politine elite, ostajal bi torej v gospodarstvu in ne v
proraunu za "futr politine elite. . Ko sem navajal Ljubljano
kot primer takega plenjenja javnega premoenja, se je to
ignoriralo, zdaj imamo poleg avbsolutno neracionalno
velikega naroila vojske, namre Patrie, e na dlani provizijo
21 miljonov evrov zaradi katerega je do tega naroila sploh
prilo. Tukaj je catch za te velike porabe javnih sredstev iz
88
prorauna. Taka je moja izkunja tudi iz Ljubljane v prejnjih

mandatih.
Kar zadeva Jankovia lahko povem samo to, da gospodari
tako, da seveda posluje in gradi z javnim premoenjem in
sredstvi, vendar skupaj z zasebnimi vlagatelji, in tisto kar so
bile prej provizije od zasebnih poslov z obino za politino elito
v vrhu drave, so zdaj javne donacije s strani zasebnikov pri
poslih z obino za polnjenje proraunske blagajne in
proraunskih potrebLjubljane. saj pravi Jankovi, da mora
vsakdo ki hoe v Ljubljani kaj narediti prispevati dele za
blaginjo mesta, kar pa omogoa predvsem proraun. Kaken
vri je bil, ko je Jankovi uvedel te donacije. Kako pa mislite,
da se dogajajp velike investicije iz prorauna, npr, Grad itd.
Tako ga Jana tudi z krajo 6o miljonov evrov iz prorauna za
Ljubljano ni mogel zadaviti kot je mislil. saj smo na ta raun
lahko celo po 6 mesecih, ko so nam ukradli ta denar iz
prorauna, naredili rebalans in vse postavke toliko kot je bilo
dejanskih potreb sfinansirali. Jankovii pa ve koliko je ura in
tudi to da je mesto ogromen gospdarski sistem in da je treba
delati z dobikom, e hoe omogoitiu meanom kvaliteto v
ivljenju. . Peter Boi
***
89
Finanna policija
2008-09-17 10:15:20
Osebno sem preprian, da je ustanovitev finanne policije

nepotrebna, saj za to obstojajo vsaj tri institucija, te institucije
bi nedvomno opravile svoje delo, e jih vlade ne bi zatrle pri
uresnievanje svojih nalog, to so urad za pranje denarja,
Kosova komisija, kontrola plailnega promets, kriminalistina
policija itd. Ali mislite da bi Jana dovolil finanni policije
delati pri Patriji. In kje je vpraanje, vpraanje je vpraanje
politine elite, ki ima oblast zato da si prisvaja kot pri Patriji
bnpr. 5o miljoniv evrov in ne dovoli dihati nw Cviklovi komisiji,
ne Interpolu, ki je zamudil eno leto potem ko je prejel pobudo
za preiskavo glede Patrije itd, Enako je s pravno dravo, kdo se
je ne dri, vrhovna dravna oblast ko enostavno negira vse
odlobe ustavnega sodia itd. To je treba povedati ljudem, e
bodo razumeli, saj ne razumejo dobesedno niti tega, da jim
Jana s koi iz epov odnaa denar, pa ga e bolj ljubijo, biti
Slovenec je e sociopatologija. Peter Boi
***
90
Hoemo biti soustvarjalec nove razvojne

koalicije
2008-09-23 18:03:31
Karkoli je e, nona mora, ki je trajala 4 leta je mimo, toda e

danes je treba vedeti, da se taka nona mora ne sme ve
ponoviti, preveliko ceno smo plaali zanjo in akajo nas zelo
hudi napori da to popravimo in da bomo tudi kos gospodarski
recesiji. e bomo dosegli tak preobrat, kot ga je dosegla ekipa
Jankovia v mestu, potem se nam ni treba bati ponovitve
nome more ez tiri leta. In kaj je storil za zaetek, da je
sploh ustvaril pogoje za preobrat, . nagnal je vse lobiste(beri
posrednike)pri vseh javnih naroilih, pri vseh projektih, ki so
zasebno javnega znaaja in preesal proraun tako, da je
reviddiral ne vem koliko pogodb in ob teh revidiranjih zahteval
in dobil na miljone evrov, ker so bile te pogodbe vse po vrsti
kodljive. In danes se v obini tako gospodari, da se vidi to na
vsekam koraku. Vem, da je to v vladi veliko teje, toda
prevetriti bo treba vsa javna naroila, vse tekoe posle, pa naj
je to samo adaptacija Opere ali kaj drugea, vsa nepovratna
sredstva, ki odtekajo iz kmetijskega ministrstva, vse iz
ministrstva za promet, Dars in javne eleznice, Potniki center,
kjer so se posredniki ala ivko Pregel in cela vrsta drugih
debelili ob teh poslih In te ogromne proraunske vsote vrniti
preko nijih davkov v propulzivne gospodarske dejavnosti ne
pa da se ta denar steka v slepe rokave, kjer se pasejo svete
krave politine oligarhije. To pa je tudi edino resnino
opraviilo za nastanek finanne policije, in sem preprian, da
91
je le taka policije sposobna opraviti to re. To je tudi edina pot

do vejih najnijih pla, do ukinjanja revine pri zaposlenih. In
e bo to opravljeno, potem ni nobenega razloga za to, da bi se
ez tiri leta vrnila v as te rne more, ki smo jo preiveli. Peter
Boi
***
Je Jana zmagal, tudi e je izgubil?

2008-09-28 17:37:36
To ali je zmagal ali ni, sploh ni vpraanje, saj ti njegovi

manevri s podpisi ne morejo niti za ped spremeniti volilnih
izidov in razmerja moi. To okoli teh ugovorov in ne
priznavanju zmage nasprotniku kae samo na to, da je Jana v
bistvu e zael vojno in da je pravzaprav minimalen dogovor
med pozicijo in opozicijo kjrekoli nemogo in to zanesljivo ni
dobro. . Vse opozicije vsaj v razvitem svetu kamor sodimo mi,
so naravnane na to da sicer gledajo oblasti pod prste, vendar
so za sklepanje kompromisov, ker vedo da jim samim in tudi
dravi v celoti, to kvejemu koristi. Ne morete priakovati od
vakega posebnea, da bi to kdaj razumel. Desnica ne bo ve
sociopatski problem ele tedaj, ko bo finski javni toilec v
dokaznem gradivu o Patriji in podkupnini imel dokument z
dokazom da je Jana sodeloval pri tej podkupnini. Le v tem
primeru se bo zares moral posloviti od politike, pa e takrat se
92
bo upiral z vsemi tirimi Dotlej bo pa jasno, da SDS ni zgubila

nikoli nobenih volitev. Peter Boi
***
Potrebujemo finanno policijo!

2008-09-28 18:36:37
Priznam, da se ne strinjam z g. Lobnikarjem v marsiem.

Najblije mi je njegov koncept vojske, in je res, da ni vpraanje
ali vojska ali ne, temve koliko, saj je treba vedeti, da je na
dele predvsem politien in simbolen in zato se je treba z
NATO dogovoriti o immanjem deleu, Slovenci nismo bili
nikoili tako oboroeni kot smo zdaj, pa smo si puke v NOB
priborili, zdaj smo pa premagali eno najmonejih vojsk JLA v
Evropi, z amrmbrusti. In zato pravim, da si moramo na podlagi
teh izkuenj zagotoviti varnost v ookviru NATA z immanjim
deleem, seveda pa ne brez dogovora.
Kar zadeva finanne policije moram rei, da nisem prista
ustanavljanja novih institucij, e je to namesto tistih, ki bi to
morale delati pa ne delajo. Treba je prisiliti obstojee k
sodelovanju in uinkovitosti, to je edina pot. Primer iz
Ljubljane:Jankovieva ekipa je to v dveh letih uspela pri nekaj
oddelkih in priznam, da jih je e nekaj, kjer to ne gre e zdaj,
zato se nekateri projekti tudi upoasnjujejo. Ves as sem
mislil, da je nesodlevanje oddelkov znotraj ene vlade stvar
koalicij in efov iz razlinih strank, pa imamo v mestu samo
93
eno in e zmeraj ne gre povsod. Treba bo seveda odstavljati in

zamenjavati odgovorne toliko asa, dokler to ne bo steklo.
Nimam pa ni proti temu, da je na elu take posebne
zadolitve posebej imenovano koordinacijsko telo, ki bo to
sodelovanje obstojeih slub dosegalo sproti. To je v danih
razmerah najbolja reitev, nisem namre za neko telo, ki je
zunaj in nad sistemom. To se zmeraj povampiri.
Glede samoomejevanja je treba povedati, da je morda to tudi
lahko stvar pomanjkljive zakonodaje, kot. npr pri zemljiih,
vendar pa mislim, da nima smisla, da bi sami sebe plahtali, da
to ne bo zmeraj stvar strank in strankarske politike. Marsikje
se da vstaviti varovalke, marsikje pa se je nemogoe izogniti
vplivu politike, saj je politika tista ki doloa ali bo delovanje
drubenih segmentov tako ali drugano. Toda treba je znotraj
oblastne hierahije postaviti strukturo tako, da bo lahko
minister vlade ali predsednik vlade rekel, mi nimamo pravice
da bi se vmeavali v dravno podjetje in nimamo pravice, da bi
se vmeavali v medije, kot je rekel finski predsednik. Kako so
to dosegli ne vem, ali z varovalkami ki so konkretno sistemske
ali pa z normativi in normami. Toda dosegli so to. Kaj pa e bi
jih vpraali?
Spomnil sem se ene od tekem Olimpije, ko so Grendragonsi
napadli igralce in sodnika, zraven so stali redarji in se niso
ganili, ko so igralce tepli. enako so poeli policaji in ko je
naelnika na TV vpraal novinar zakaj niso posegli vmes, so
rekli, da ta napad ni bil tak, da bi bili igralci ivljensko groeni,
saj so se uspeno branili in da imajo taka pooblastila, ki
94
doloajo da ne smejo intervenirati prej dokler niso ogroena

ivljenja, torej ele potem, ko ti utrgajo glavo.
e je tako stanje na velikih javnih prireditvah, kaj je ele
varnost v mestu ponoi ali zveer. Mi svetniki smo v mestu
zahtevali nekajkrat da se redarstvo ukine, ker ni uinkovito in
da se za varnost meanov poskrbi za posebej izurjene
policijske enote, ki varujejo mesto in meane ob vsaki uri in ki
so za to usposobljene, so pa to samo policijske enote. Na te
nae zahteve smo dobili zmeraj negativne odgovore, e pa
boste ukinili e ta pooblastila redarjem, smo pa namesto
reitve prili iz deja pod kap. Usposobite redarje za policiste,
saj tiste, ki so tega sposobni, saj je ministrstvo za notranje
zadeve zmeraj izkazovalo ogromen primanjklaj policistoiv
povsod v Sloveniji. Problem torej ne tii v tem, da za to ni
mono najti strokovnih reitev, problem je v tem, da ni
denarja za usposabljanja ustreznega tevila dobrih mestnih
policistov, in tudi kako ukiniti slube redarjem, ki so nastale iz
udnih Demosovih kadrov neko. PIKA. Peter Boi
***
Zares velik volilni uspeh

2008-09-28 18:55:27
Naj mi ne zamerijo kolegi iz Zares, ki niso bili izvoljeni iz

nekdanjih vrst LDS in jih je kar veliko kandidiralo, da je ravno
to, da so bila izvoljen samo tri stara imena in enkrat ve novih,
95
tisti resnini uspeh stranke Zares, in ta izkunja naj bo

odloilna za vnaprej pri vseh volitvah in pri slehernem
kadrovanju. Tudi s temi volitvami postaja Zares nova stranka z
novim obrazom, vse drugo ste povedali e vsi. Toda tisto kar
imam v mislih je predvsem to, da bo ta vlada morala
odgovoriti na temeljna vpraanja, ki jih tukaj nima smisla
ponavljati, saj je sicer izkljueno, da bi na naslednjih volitvah
dobila nov mandat.
Ljudstvo postaja demokratino zrelo ljudstvo, ki enostavno ne
podeli mandata nikomur, e je pustil vnemar tisto kar zmeraj
bolj zahteva, namre, uinkovito gospodarstvo, pa ne zato, da
bi se bogati bogatili bolj, temve zato, da ne bo zmeraj ve
reveev med zaposlenimi. Vae druge zahteve do te vlade so
pomembne, toda ta je prva in noben blef Jani ni poomagal
prav ni. "Zaman so bile pronje, odrezali so jim monje",
pravi Anton Akerc v baladi kjer so "zdelovali"haremske
evnuhe In prav tako ne bo ni zaleglo e bo po koncu mandata
izkupiek glede tega niev Verjamem pa ekipi, da bo
demokratina ker je to v njenem habitusu. Toda to je ele za
zaetek. Peter Boi
***
96
Kompas
2008-10-09 10:38:10
Gledal sem na TV okroglo mizo o tej krizi in tisto kar je vsaj

zame zakljuek iz te razprave je, da finanni sektor pri nas ni v
krizi, pa pa realni sektor. To se pravi, da so to investitorji, ki
bodo veliko teje prili do kreditov, to pa pomeni, da bo
produkcija manja in da se bo zamanjevala gospodarska rast,
da se bodo plae e manjale in da bodo tisti, ki so zaposleni
in so e v revini imeli e manj in tisti bodo zdrsnili pod rob, ki
so e bili nad njim.
In kaken je edini moen zakljuek. Tak da drava z denarjem
pomaga npr. ljublkanski banki, in ta denar bi vzel iz prorauna
povsod kjer je potronja enormno velika in e na prvi pogled
previsoka(ministrstvo za promet in kmetijjstvo)in tako bi
denar iz prorauna namesto v epe politine kilenetele, priel
nazaj v gospodarstvo. omogoil normalno gospodarsko rast,
blail recesijo in dral vsaj te plae zdaj nad vodo. Denar je
treba vzeti tistim, ki ni njihov in si ga iz prorauna polaajo
Navsdel sem oba resorja za katera je to oitno.
Predlagam da se tega izjmeno nepopularnega ukrepa loti
vlada s takim pogumom, kot se je lotil upan ruenja rnih
gradenj, ki jih je ve kot tiso v Ljubljani. Vlada, ki bo oistila
proraun odliva provizj v epe politine klientele, bo na dolgi
rok enako ugledna kot ljubljanski upan ki temeljito dela v
Ljubljani red. Govorim seveda o finannem redu.
97
Naelo samoomejevanja se zane pri proraunu. Peter Boi.

***
Kakno drubo prihodnosti si elimo?

2008-10-10 19:01:29
Ne bom ponavljal teze, da je treba temeljito oistiti proraun

in vrniti z zmanjevanjem davkov na raun oienega
prorauna denar gospodarstvu za propulzivne gospodarske
dejavnosti in novo gospodarsko rast, ki ima lahko za posledico
zvianje najnije meje pla do te mere, da so te plae tolikne,
da lahko druina z njo skromno toda normalno preivi. To pa
pomeni torej ukiniti klientelizem, ki je e desetletja tukaj in
pobira vse vike dodanih vrednosti. Pretresti je treba zlasti
resor za promet, kjer se je klienetelizem tako razbohotil, da ga
prav ni ne zanima naprimer do dna podhranjena eleznica,
pretresti je treba resor za kmetijsto, kjer so se debelile
denarnice takoimenovanih velikih kmetijskih proizvajalcev,
skladov itd, ., In tako bi lahko nateval naprej. Prorauin se
dui od ogromnega davka, ki ga plaujemo klientelizmu.
ernak Andreja Megli me je opozorila, da imam seveda prav
v tej trditvi, da pa je vsak minister ujetnik obstojee
distribucije proraunskih sredstev, kjer povzroi vsako
prerazdeljevanje sredstev revolucijo. To vem tudi sam, saj sem
bil 8 let ef kabnite na minsitrstvu, kjer ni bilo brez velikih
pretresov mogoe premakniti niti ene sam postavke pa e je
bila po vsebini e tako kriee nasmiselna in smo vsi vedeli da
gre za klientelo. Tak proraun seveda ni naravnan razvojno,
98
ker ne more zaradi objema klientelizma spraviti skozi niti

enega vejega razvojnega projketa, ker mora ta denar vzeti
klienteli. Ta proraun je naravnan porabniko, saj samo troi
ne da bi prinaal dodadno vrednost. In to je zgodba nae
revine, vsaj v tisti meri, za katero je neposredno odgovorna
drava. Imamo novo vlado in tudi ta bo tako sestavljena, da si
teko predstavljam da bo lahko naredila tukaj bistveni premik.
To sem namre povedal na TV, ko sem imel intervju, kjer
govorim, da je treba ustanoviti mono civilno drubo, ki bo
podprla tiste sile v sami vladi, ki elijo to spremembo tudi
opraviti. Tak smisel ima namre civilna druba. z takimi
pritiski lahko svoji vladi celo odloilno pomaga, Peter Boi
***
Pripravljeni na izzive v visokem olstvu

2008-10-24 15:11:01
Osnoven problem Univerze, poleg pdedovanih grehov kot je

rigidnost pri premnogih tudijskih gradiv v studijskem
procesu(velja predvsem za znanosti na FF), vidim v tem, da se
Univerzo hoe dezuntegrirati pod firmo decentralizacije. Kaj
pa to pomeni. Decentralizacija je uprvani pristiop, kjer se na
raun avtonomije podsistemov eli dosei skoz finanbo
avtonomomijo vejo samostojnost pri odloanju o posameznih
podronih sistemih, tako odloanje, ki izhaja iz uvida
dejanskega stanja v okolju, kjer ta univerza je, je dobrodolo,
99
saj upoteva razlinost in jo v tej razlinosti finanano podpira

osrednja univerzitetna ustanovamkjer se med njima samo
programska in vsebinska dovrodola konkurenca.
Dezintegracija pa je, e se pri obstojeih visokoolskih kadrih
za katere si uppam trditi, da so nujni tudi prenove,
ustanovimo v manjih mestih univerze in ker nismo zamiljeni
kot del celotnega univerzitetnega integriranega tudujskega
procesa, ustvarjamo razpad sistema, saj brez srediaq, ki ga
kadrovsko izropamo, celotni univerzitetni organiziranosti
ukinemo merila za kakovpst, saj se ta merila gojijo in
ustvarjajao od nastanka Univerze do danes, Na katerem koli
javnem podroju, ki smo jih doslej od osamosvojitve naprj,
kjer se je ukinjalo sredie z oitki elitizma, je ta javni segment
propadel in e propada. Janeva vlada nas je prislila, da smo
e kako zaeli razloevati decentralizacijo, ki je predpogoj za
avtonoijo, tisto, ki jo znanost potrebuje, in dezintegracijo ki
ustvarja anomino drubo, saj je druba taka kakrno ima
Univerzo. Peter Boi
***
eleznice so trajnostna oblika prometa

2008-11-10 15:44:45
Pisalo se je leto 1972, uvedli so takoimenovani noni vlak. Ta

vlak je bil namenjen hitri dostavi vseh artiklov, ki gredo zveer
ali zgodaj zjutraj na naslov in na naslov tudi zjutraj pride, npr.
100
riba iz Reke v Maribor. V tistem davnem letu je eleznica tudi s

to potezo elela uveljaviti elezniki promet kot prioriteto, saj
so bili argumenti na las isti kot so danes, da jih tukaj be bi
ponavljal. Toda kdo je to zaviral in zavrL, cestni lobi imenovan
Zidar in njegov stric Matija Maek, oziroma DARS., in od
takrat do danes ta siamski dvojek DARS+DRAVA. obvladuje
promet v Sloveniji tako, da je eleznica po svoji infrastrukturi
prababica isto brez zob in las, ceste pa se delajo z veliko lico
kar se da z proraunskim denarjem in kar se da poasi. Stane
Kavi je davnega leta 1972 odprl projekt cestni kri, od
katerega se enormno redi e nekaj generacij prascev politikov
in prascev najvijih dravnih usradnikov. To je naravnost rna
luknja prorauna, kjer je izginilo nekaj desetin Patrij. In tisto
kar je mene navdalo z gnusom do Ropove vlade je odstavitev
Blaa Miklavia, pod pretvezo, da je eden od njegovih
najvijih uradnikov ponaredil diplomo, so ga odslovili kot
generalnega direktorja, ker je z vso vehemenco zastavil istro
vpraanje te infrastrukture.
Zaman so bile pronje, odrezali so mu monje, Mirko Bandel
pa je bil predsednik tistega nadzornega odbora, ki ga je
razreil. Eden najvejih madeev Ropove vlade je prav ta
zgodba. Seveda se je na te seske prisesala SLS in cuzala
ogromne denarje, da se danes lahko lovek upravieno
sprauje kam lahko izpuhtijo tolikni denarji. Kratko malo. SLS
nima ve nobenega od teh treh resorjev, od koder je vsako
proraunsko leto delala veliko rno luknjo kamor je odtekal
denar, seveda preko DARSA in SCT.
101
Moram priznati, da je v koalicijskem sporazumu nove vlade

vse to tako kakor mora biti, ogromen zalogaj, ki se mu ree
spopad za elezniko infrastrukturo. Toda ta spopad se zane
pri klienteli, ki jo je vzpostavila SLS in, ki bo zdaj najveja
ovira. e zgodba e na zaetku ne bo uspela, potem bomo
vedeli, da je koalicijski sporazum pogorel in da je zmagala
klinetela, ki bo e naprej izrpavala proraun kot ga je doslej.
Toda tedaj, to vam obljubim, bo edino civilna druba tista, ki
bo javno postavljala ta vpraanja, opozicija ne, ker bo ostala
sama del "deala " te cestno-prometne mega klientele. PETER
bOI
***
Bodoa ministrska ekipa

2008-11-13 17:42:55
Oddahnil sem se, ko je pravzaprav Majda e ministrica, pa

bom povedal zakaj. Midva sva bila veliko skupaj v mestnem
svetu in v frakciji LDS in sva se veliko prepirala, zmeraj iz
naelnih razlogov, in to predvsem toliko asa dokler sem bil
jaz lojalen mestni oblasti, torej podupanu, ki je bil zadolen
za kulturo. Toda ko je bilo z ustanovitvijo frakcije LDS konec
moje lojalnosti, sem raje molal, kot da bi naenjal stare teme
najinega spora, izguba Cankarjevega doma, ni programa in
ni strategije, kar so bile njene glavne zamere mestni oblasti
na podroju kulture. Cankarjevega doma seveda ne bomo
102
dobili nazaj, tudi ne vem e je smiselno, vendar pa smo

pripravili program, strategijo itd. torej vse tisto kar v
prejnjem mandatu nismo in je bil predmet najinega spora.
Preprian sem namre, da bo mesto zelo dobro sodelovelo na
podroju kulture z njo, zlasti pri konkretnih vpraanjih, saj
imamo naelnika, ki je priel iz Minsitrstva za kulturo in se ne
bomo lovili pri konkretnih vpraanjih. Tisto pa kar se mi zdi
bistevno, je. da priakujemo v mestu vsi, irok pogled na velike
probleme, ki jih ima kultura v Ljubljani od infrastrukture do
delitve ustamoviteljskih pravic itd. itd. Nesodelovanje z vlado
je bolno in patoloko stanje, saj z Simonitijem tudi Danica ni
mogla sodelovati, ne samo Jankovi.
In v tem potencialu poznavanja mesta Majda po moje
prednjai precej pred obema bivima kandidatoma, ki ne
vidita tako dobro mestnih problemov, saj sta gledala Ljubljano
iz oi, ki jih ima drava, samo drava. Majda pa je ravno skozi
razprtije, ki sva jih imela, ki se bile v resnici plod zanemarjene
kulturne politike, razgrebala ljubljanske zgodbe do obisti.
Morda jaz gledam stvari preve iz moje perspektive, toda
sredie je sredie in nikamor ne pride e ga ukinja tako kot
ga je Simoniti.
Peter Boi
***
103

2008-11-16 16:43:35
Spotovani g. Otmar Kova. e nekajkrat sem na teh straneh

zapisal, da je treba decentralizirati draavo, toda ne tako kot
so to poele vse vlade doslej, namre, da je drava, ki je sicer
locirana v Ljubljani, pa je do mesta Ljubljane e bolj
maehovska kot do vseh ostalih obin, pobere skoraj ves
davkoplaevalski denar, ki ga potem po svoji volji in svoji
pameti deli obbinam in tudi odloa ali bodo obine s tem
skoraj edinim denarjem poele to ali ono. To je centralizacija
ki jo pozna 19 stoletje, kjer je drava vse. Decentralizacijo pa
pomeni samo vrnitev davkoplaevalskih sredstev neposredno
obinam, ki te davke tudi ustvarijo in same ta denar v zadnji
fazi tudi, seveda v soglasju z dravo, ki ustvari z obinami plan
za vse, usmerjajo v tiste programe in razvoj, ki ga je
prepoznala samo kot svoj temeljen interes, Hkrati pa za izrate
razvojne in vzdrevalne naloge drave, ohranja proraunska
sredstva in jih drava sama usmerja tja, kjer vidi svoj temeljen
interes, dravni interes pa je, da se obine razvijajo skladno,
zato ele ta sredstva namenja tja, kjer je interes izjemno
pomemben za obino in za vse, in e ni denarja uveljavlja tudi
solidarsnst in solidarsnoistna sredstva. Ne boste verjeli, da
smo imeli zelo podoben sistem v asu socilazma, vse do
izbruha svobode izpoid socailizma. Nadaljevanje sledi takoj.
***
104

2008-11-16 16:59:57
Torej decentralizacija je samo decenetralizacija javnega

denarja, vse drugo je blef ker brez denarja ne odloa o
niemer.
In ko sem to povedal, sem tudi povedal, da je doslej o obinah
in njih razvoju odloala drava in to tako, da je dala denar ali
ne.
In zdaj vam bom navedel samo pogovor med mariborskim
upanom Kanglerjem in med podupanom, glavnim
ljubljnaskim urbanistom Janezom Koeljem, nedavno v
Mariboru.
Nobene pravice nimate stokati, vi ste se v Maroboru tako
razvili, da imate novo elezniko postajo, novo avtobusno
postajo, novo gledalie, nov stadion, novo univerzitetno
knjinici. V Ljubljani je vse desetkrat premajhno in staro 1oo
let, dotrajano gledalie, eleznika postaja iz K, u, K,
avtobusna postaja, ki je praktino kontejner, e 15 let velik
poien prostor, zagrajen z jumbo plakati, ki bi naj bil
univerzitetna knjinica, stadion Beigrad v ruevinah.
Gospod Otmar o tem govorim, ne vem kako naj Ljubljana
ari, e nima ni, vi pa svojemu okolju ustrezno imate
zansljivo vse, e pa ne, pa tega nimate, ne zaradi Ljubljane, ki
nima ni, temve zaradi drave, ki vam prav tako kot Ljubljani
pobere vse in ne da ni, ima pa lokacijo v Ljubljani in denar, ki
ga je pobrala najprej Ljubljani in potem vsem obinam.
105
O tem govorim Lep pozdrav Peter Boi

***

2008-11-16 17:10:30
V nadaljevanjih sem pisal, ker mi je e dvakrat zbrisal krat,

kar sem napisal. V nadaljevanju pa e Davidu Vrdyju to, da je
neusmiljeno neumen in da so znaki njegove neinetelgence
zato tako oitni, ker nima svoje pameti in si jo izposaja pri
doktorju Grimsu, ki je pravasno doktoriral, pa ni sposoben
oblikovati nobene svoje misli ampak ponavlja najbolj ofucane
pouline resnice. Bravo David Vardy, samo s tepci se da jesti
tako vroo preganko kot ste si jo zakuhali. Peter Boi
***
Zelena lu Majdi irca

2008-11-22 11:43:03
Naalost moram kritizirati Pahorjeve miroljubne izjave o ne

vem kaknem sodelovanju z opozicijo, ki ga seveda tisti
trenutek ve ne bo, ko se bo katerikoli minister, zlasti pa
Majda, lotil pospravljanja Avgijevega hleva, ki ga je dobil kot
zapuinoNaj navedem en sam primer. . Simoniti je med
106
mnogimi drugimi na MzK oistil npr. tudi Uroa Grilca, ki je v

silno kratkem asu spravil kot naelnik oddelka za kulturo
MOL do tega da je izoblikoval analizo ljubljanske kulture,
strategijo, pripravil vlogo za to, da je Ljubljana dobila
svetovno leto knjige, zato je kar prav da ima Maribor kulturno
prestolnico, za kino ika pridobil 800 tiso evropskih in 3oo
tiso norvekih EU. da ne govorim o drugih stvareh, Takega
naelnika, ki ga je Simonioti vrgel na kup smeti, mesto ni
imelo in ga tudi ne bo. In na Simonitijevem smetnjaku jih je e
nekaj podobnih, jaz vem vsaj za dva.
Torej gospod Pahor, kaj'. Ali naj film naprej vodi Prodnik, pa
Malai?
Mislim, da je Pahor naredil najvejo napako, ko je zael
razpravljati o cunamiju z Jano, namesto da bi rekel. Najprej je
treba narediti analizo kako dale je sesuto vsako ministrstvo
in koliko je prestreljeno z kadri ala Prodnik in Mali, potem se
bomo ele v zvezi z nujno rekonstrukcijo ministrstva lahko
zaeli pogovarajati o menjavah. Drugae pa naj Pahor vodi
film skupaj s Prodsnikom. In ob menjavah seveda ne bo teko
najti argumentov. Hkrati pa opozarjam, da je MzK tisto
ministrstvo ki najbolj nujno potebuje take menjave in zato tudi
najbolj nujno javno in medijski podporo, saj se bojo Majde
lotili kot stekli psi, tudi pri kulturi ne samo novi zakonodaji o
medijih. Ker sem e tako pameten, pa delim nasvete, bom
rekel e tole. istilni praek najbolj deluje takoj, ne ele potem
ko je made zastaran. Lep pozdrav Peter Boi
***
107
Zares na dobri poti

2008-12-13 18:43:29
Jaz bi imel nekaj pripomb na delovanje stranke v mestu,

ampak saj imam jaz zmeraj pripombe, drugae nisem iv, toda
kar zadeva stranke Zares v celoti od ustanovitve drutva,
stranke in do volitev in konvencije, je treba povedati, da so
imeli vodenje stranke v rokah le profesionalci z
"fingerspitzgefuhlom"kot se temu ree. Gre enostavno tudi za
to, da stranka Zares ne pozablja po dostojni zmagi na svojo
osnovno orientacijo in svoje osnovne vrednote, ki jih e enkrat
nateva pred menoj eden od komentaorjev. Poleg sijano
izvedene konvencije, Gregorjevega poroila in Pavletovega
programa, je seveda bistveno to, da ob zmagoslavju ne
pozabljamo to da smo obljubili volilcem da bomo predani,
skromni, obutljivi in iroki kar je vse za stranko na oblasti zelo
teko, tega se moramo zavedati vsi. Zares ni prav ni manj
atraktiven za ljudi, ki hoejo priti zraven predvsem zaradi
tega, ker zase iejo kapital, toda pretekla izkunja je tista, ki
nam omogoa zelo hitro razpoznavnost takih ljudi in takih
zahtev in hotenj. In vse te, ki so pripeljali Zaresdo sem poznam
predvsem po tem, da med njimi nismem niti pri enem od teh
vododij, zasledil take tendence, Gregor pa je bil celo znan po
tem, da je to kot nekdanji generalni sekretar prepreeval, kjer
je le lahko.
Vodstvo ima torej glede tega jedra vsebina moje popolno
zaupanje, ker ima tak nain dela tudi svoje velike pozitivne
posledice. e se ukvarja z meetarjenjem, si za politiko ki
nekaj velja, pravzaprav zgubljen, e vsako meetarjenje
108
odklanja in celo prepreuje, potem se res lahko ves posvea

vsemu tistemu kar je nalog pri vodenju stranke. Lep pozdrav
Peter Boi
***
Podpredsednik Zares o napadu

2008-12-14 16:41:29
Moja izjava se popolnoma prekriva z izjavo dr. Andreja Rusa.

Nikoli namre nisem zatrdil, da ima stvar zanesljivo politino
ozadje, temve je to bila zmemaj samo poudarjena domneva.
ker je pa zdaj na mestni ravni najbolj vro kostanj damija, je
domneva da utegne biti to povod za obraun z mestnim
svetnikom Andrejem Rusom. mona. V primeru, da bi se
potrdilo, da je to ista oseba, ki je pred petimi leti z istim
prijemom napadla mene, seveda po temeljiti preiskavi in
sooenju, potem o politnem ozadju ne bi bilo mogoe
dvomiti.
Na zaetku sem rekel da se moja izjava, ki sem jo dal 7.
decembra tudi na zaslianju policiji, prekriva z Rusovo, in
dovolite da to pojasnim.
Okoli 12 ure tistega dne sem priel do parkirne hiice
parkiria Maksimarket in e preden sem stopil na cestie
parkiria zaslial razlone krike in klice na pomo, ko pa sem
stopil izza hiisce na parkirie, sem videl kako sklonjen moke
109
nad leeim lovekom na vso silo udriha po njem po zgornjem

delu telesa, oitno po glavi, saj je bil dogodek od mene
oddaljen 8o metrov pod stopnicami MLB in sem lahko videl
vseeno da ga tole v gornji predel telesa, ne pa natanneje
kam, saj se je hitro dvignil in z velikimi dolgimi koraki pospeil
po cestiu parkiria od NLB kjer je bil ta dogodek proti cesti
pred paralmentom, in torej tudi mimo mene, ez cesto in pred
parlamentom do grobnice hertojev kjer je izginil v parku. Imel
sem ga as vsaj vso dolino cestia na parkiriu opazovati,
zlasti pa tedaj, ko je el mimo mene in gledal sem tudi za njim
ko je el ez cesto pred parlamentom in potem izginil v parku.
Gledal sem ga v obraz, imel je ovalno okroglast podolgovat
obraz, velike modre oi, svetle lase ki so malo vlekle na
rumeno. bundo, ki je bila svetlo rumeno rjave barve, portno
seveda, bil je bolj vitek toda fizino dobro vzdrevan, visok 18o
cm. Ta opis sem takoj e isti dan dal asniku Indirekta, in ga
lahko preberete v asniku, ki je izel e naslednji dan po
dogodku. Isti opis pa sem dal pred petimi leti policiji, ko je po
mojem mnenju, kar pa e ni dokazano, to bi morala storiti
temeljita preiskava, isti lovek napadel mene, mi z enakim
sunkovitim prijemom kot Rusu povzroil padec in dvojni zlom
roke, me zvlekel v veo, prigal lu in preveril osebno izkaznico
ali sem tisti, ki je v olni razpravi o damiji takrat stal na
strani njene gradnje, ali nisem tisti. Razlika med tistim opisom
tistega loveka, in tega, ki je po prtetepu Rusa mimo mene
pobegnil v park za Parlamentom, je bila seveda v tem kako je
bil obleen, oni takrat je imel svetlomoder jeans in
svetlomodre kavbojke, ta prav tako portna oblaila, ne
110
obleke, drugana je bila tudi prieska, onemu takrat so malce

trleli lasje v zrak, ta je imel gladko polizano do ela.
Torej, moja trditev, ki bi jo bilo zelo enostavno dokazati je bil z
majhnimi razlikami identini opis obeh in identien prijem z
skoraj enakimi posledicami, v obeh primerih :huji zlom roke.
Strokovnjaki bi zelo lahko dokazali, na kaken nain je bil zlom
pri obeh storjen, ali je bil isti prijem ali ne, primerjava opisov
pa sploh in to bi bila ele podlaga za resno policijsko
preiskavo.
Toda policija lae, naj navedem samo primer kako je storilec
zapustil dogodek Policija pravi, da je odel na parkrie in se
odpeljal, jaz pa sem ga videl da je odhajal ez celo cestie
mimo parlamenta v park ob grobnici herojev. Oddale pa, ko
je Rusa pretepal, ga seveda nisem mogel spoznati, ker je bil
predale, spoznal sem ga lahko samo takrat, ko je el po po
poti, ki sem jo policiji opisal jaz, e bi el iz kraja dogodka
takoj na parkirie ga od blizu, da bi ga lahko prepoznal, ne bi
nikoli videl. Prav, e je tako kot trdi policija pa mi potem naj
pove e to, kako pa sem ga potem prepoznal in identificiral na
estih posnetkih, e ga nisem sploh videl, ker je el takoj na
parkirie in odel, kot trdi policija. .
Policija zavestno lae in prikriva kakrnokoli povezavo z
menoj, zlasti pa to, da bi to lahko bil isti lovek kot takrat,
Meni se ta vlada zdi zmeraj bolja, Matja inkovec, ki je zdaj
postal vladni uradnik na novo, vodi kot namestnik to policijo,
ki tako prikriva resnico, zavaja in lae, da se ne bi odkrilo
111
politino ozadje, saj zakaj bi naj Matja inkovec to prikrival.

Moram rei, da sem lan Zares, pa Zares v svojih izjavah
uradnih nikoli ni jemal mojih izjav resno, ni jih sploh omenjal,
in to se mi zdi e posebej fino. Bogdan Biak zato tebi e
posebej lepe pozdrave. Peter Boi
***
dr. Andrej Rus o napadu na parkiriu

2008-12-17 18:39:52
Jaz sem za ta splet e nekajkrat napisal, pa v javnosti objavil

dodatek, v katerem je moj del dogodka, ki sem ga videl in se
popolnoma pokriva z Rusovo izpovedjo. Moram pa povedati,
da sva z Rusom prvi kontaktirala ele na seji mestnega sveta
v poneceljek 15 decembra, ko sem e v nedeljo 7 decembra ob
9 zjutraj podal svojo izjavo policiji in tudi na estih posnetkih
identificiral storilca, ki ni el od kraja dogodka na parkirie in
se z avtom odpeljal, ampak je el kakih 7o metrov vzdol
glavnega parkirinega cestia, mimo mene ki sem stal in
gledal cel dogodek oddaljen od mene kakih 7o metrov, in od
mene naprej preko ceste pred parlamentom in izginil ob
grobnici herojev v parku. e bi el na parkirie, bi bilo to e
zmeraj okoli 7o metrov oddaljeno od mene in ga niti priblino
ne bi mogel spoznati in ga tudi ne bi naslednji dan po dogodku
ne mogel opisati v aasniku Indirektu, saj je bil moj opis toen
in so od moje objave naprej v medijih uporabljali moj opis In
112
kaj je najpomembneje?Kako bi ga na policiji dne 7. decembra

identificiral e ga ne bi sploh spoznal, ko bi iz gornjega dela
cestia storilec izginil na parkirie in se odpeljal. To
elementarno resnico policija izkrivlja, kar zadeva mene,
izkrivlja tudi tisti del dogoka, ki sem mu bil pria.
-Priel sem okoli 12 ure do parkirne hiice in zaslial vpitje,
zadnji klic je bil na pomo in stopil na zaetek cestia tik ob
hiici in videl od dale seveda, loveka, ki je leal na tleh in
nekoga, ki se sklanja nad njim in ga pretepa po zgornjem delu
telesa, nisem tono videl glave od tam, kjer sem tudi obstal
toliko asa dokler se storilec ni dvignil, nehal pretepati, zdaj
vemo da Rusa, in se zelo hitro z dolgimi koraki pognal navzdol
po parkirnem cestiu, mimo mene in hiice in ker sem gledal
za njim, sem tudi videl, da je el ez cesto pred parlamnetom
in izginil v parku pri grobnici herojev. Ko je po cestiu med
begom iz kraja dogodka prihajal blie meni in nazadnje mimo
mene, sem ugotovil, da je velik 18o cm, da ima podolgovat
ovalno okroglas obraz, velike modre oi in svetle lase, ki so
vlekle malenkost na rumeno. zapomnil sem si samo e bundo,
ker sem bil osredotoen na obraz. Ker sem po svojem kanalu
takoj obvestil policijo s temi podatki, pa me do 7 zveer s
strani policije ni ne niti klical, sem stopil na Indirekt in dal te
podatke za lanek, ki je izel en dan po dogodku.
Sem sodi seveda predvsem to, da sem razlono videl kako
nekdo pretepa nekoga na tleh in kako tisti na tleh vpije na
pomo in je nehal tedaj, ko se je oni dvignil in odhitel proti
cesti pred parlamentom in sem sodi tudi to, da sem v tem
loveku prepoznal nekoga, ki ga takrat, ko je tudi mene na
113
enak nain z tekim zlomom roke in enakim prijemom,

pretepel, niso prijeli in prepoznali. Vse to sem postregel po
svojem kanalu policiji in medijem e naslednji dan in tudi moj
zapisnik iz pogovora na policijizjutraj 7 decembra vsebuje vse
te podatke, toda pri javni izjavi naelnika kriminalistinega
oddelka Policije niso upotevali nobene vrstice moje izjave iz
zapisnika, temve zgolj izjavo storilca, za katerega pa se trdi,
da je e bil kaznovan zaradi nasilja, o emer pa jaz nimam
natanneje informacije. Nobenega dvoma ni da policija hote
izkrivlja ne samo tista dejstva, ki so v hudem nasprotju z
Rusovo izjavo, tudi z tistim, kar sem slial in videl na svoje oi
in kar ima potrditev predvsem v prepoznavanju storilca in kar
sem trdil jaz. V celoti pa se upoteva izjava storilca.
Iz tega ni mogole sklepati drugega, kot pravi Darko Bulat iz
vodstva Zares na mestni ravni, da policija ravna v nasprotju z
temeljnimi civilizacijskimi vrednotami in standardi, saj
upoteva izjave tistega ki je storil hudo nasilje nad nedolnim
lovekom, njegove in moje izjave pa ima za neresnico. e so
bo na sodiiu izkazalo da je res to kar trdiva midva in ne tisto
kar trdijo policisti, potem je treba suspendirati za veno
naelnika kriminalistinega oddelka, ki je to trdil na tiskovni
konferenci in e koga. Imel sem v svojem ivljenju vekrat
podobne stvari, toda policija je morda kaj pozabila tudi
raziskati, toda tako grobih lai v kodo rtev se ni izmiljevala
nikoli. Ministrici priporoam da kljub temu, da je Barbika tako
blagohotne narave, naredi temeljito istko v policiji, saj je
prestreljena s krminalnimi kadri. Peter Boi
***
114
Premislek o blokadi Hrvake v EU

2008-12-25 14:49:55
Noben ultimat v principu ni diplomatsko sredstvo, e posebej

pa ne dobro. Ruplova politika glede meje s Hrvako je
takoreko slovenska politika, ki je pripeljala s svojim
neodzivanjem na stalne obmejne incidente, ki jih je proizvajala
glede mejnega vpraanja izjemno slaba soseda(v drugih
vpraanjih to seveda ni)do situacije, ki je postavila Slovenijo v
poloaj, ko ni bilo ve nobene izbire, ali se odpovedati brez
pogajanj svojemu delu ozemlja in morja, ali pa se zatei k
takemu ultimatu.
Ali povedano konkretno. e so hrvake policijske patrulje na
morju prislile slovenske ribike ladje, da so se morale umakniti
na drugo polovico po Hrvaki zamiljene sredinske mejne rte
v Piranskem zalivu, bi morali nai patruljni policijski olni
poskrbeti za to, da tega ne bi bilo mogoe storiti z prisotnostjo
tedaj, ko bi lovili. Podobni grobi incidenti so se dogajali ves as
te obmejne zgodovine, ko slovenska drava ni napravila niti
enega konkretnega koraka in je samo pisala protestne izjave.
Samo v Hotizi smo enkrat postavili policijske enote.
To pa je tako, kot da ima napornega soseda v istem
nadstropju na drugem koncu hidniku in se ne more z njim
dgovoriti niesar, niti kako bi skrbeli za istoo, niti kdo bo npr
pomil okna ali zrail hodnik. Nasprotno, kadarkoli se spusti s
sosedom v pogovor o tem, je psledica posvinjana tla na
hodniku ali pa razbito okno in ti ne stori proti temu ni
drugega kot da nanj naslavlja pisma, da naj bo vendarle
115
ljubezniv in naj ne razbija oken, namesto, da bi ga ob prvem

razbitem oknu prijavil policiji. Nazadnje ti ne preostane ni
drugega ko zasede s svojimi remi cel hodnik do tvojih vrat, da
se odseli.
Hrvaki se je ob teh zemljevidih zdelo samoumevno, da bo
Slovenija ravnala tako kot je zmeraj, z protestnimi notami,
toda da bi v zaito svojega ozemlja in morja posegla do
konkretnih sredstev, ji niti opolnoi ni padlo na pamet, in je la
mirno to pot, ne da bi se zavedala, da je la krepko ez rob in
postavila Slovenijo pred zid.
Da se je to zgodilo Hrvaka ne nosi nobene odgovornosti, saj
je ravnala v skladu z vso dotedanjo slovensko obmejno prakso,
vso odgovornost nosi slovenska politika, ki je porinila Slovenijo
v poloaj ko je bila prisiljena postaviti ultimat. Hrvaka pa po
moje dela zdaj napako, ker tega kar sem zapisal ne vidi in ne
vidi tega, da se nobena slovsneka vlada ne more umakniti niti
za ped, ker ultimat ne pua nobenega manevrskega prostora
nobeni vladi, kdor se bo umikal iz tega poloaja bo izginil iz
slovenske politike, ne samo zgubil volitve.
Zadnji sem imel kar poten prepir o tem, ali to realno kodi
Sloveniji v EU. Moje mnenje je da prav ni, ker nikogar v EU
doslej ta zgodba ni zanimala, od zdaj naprej pa se bodo e bolj
izogibali tega problema, sedanji presedujoi uniji, eki
predsednik se je e izognil. Tudi tukaj se moti zlasti Mesi.
Nakljub retoriki, jih je v uniji prekleto malo, ki so navdueni za
tako Hrvako v uniji kot Hrvaka z skrajno povrno
pripravljenimi poglavji o zelo velikih notranjih nujnih
116
spremembah za vstop v unijo, je. Nasprotno, velike drave v

uniji, majhnih sploh ne vidijo in ne opazijo, dokler se ne zgodi
kaken debakel kot je bila Irska, eka, Poljska itd. Ironija
namre je, da je to doslej najbolj uikovita promocija Slovenije
v EU in e bo Hrvaka porabila tisto kar veliko vsoto za
lobiranje drav v EU, bo to kar draga promocija za Slovenijo, ki
jo bodo plaali Hrvati.
Velika koda ki pa je s tako ruplovsko politiko v 17 letih
pripeljala obe dravi v ta poloaj, pa je, bom kar ponovil
stavek, ki ga je napisal nekdo nad mojim prispevkom, da bo
blokada zanesljivo ne samo odprla vrata nacistinim
radiklacem z obeh strani, temve to razirila in poglobila in
bistveno prispevala v teh kriznih asih k desnemu radikalizmu
in totalitarizmu. Ta blokada je predvsem nevarna nam samim
in tudi demokracijiji na Hrvakem. To pe je tista velika koda,
ki je nastala, ker smo se predolgo igrali z to ruplovsko
jebivetrovsko politiko z Hrvako na eni strani in na drugi strani
z nacistinim radikalizmom, ki so ga negovale vse desne
stranke in so mejo imele pravzaprav za to. Peter Boi
***

2008-12-25 15:26:10
e mekaj bom dodal. Tako vlado kot jo imamo zdaj sem imel
zmeraj za nujno zlo. Zato sem jo tudi volil. Moram tudi rei, da
117
se je zdaj tudi bistveno spremenil poloaj mesta Ljubljane, vsaj

kar zadeva tistih resorjev, ki jih ima Zares, predvsem Majda
irca.
Drugae pa sem e vse as skeptien, saj imamo z vladavino
SD v prejnjem mandatu izjemno slabe izkunje v Ljubljani, saj
si je SD v tej zasedbi kot je zdaj tudi na vrhu, popolnoma
podredila politiko mesta Ljubljane, upanja Danica Simi
gotovo ni elel politike kodljivih pogodb pri prodaji velikih
zemlji, saj je celo podprla amandmaje frakcije LDS, ko so
hoteli preko prorauna razprodati 24o tiso kvadratnih
metrov mestnih zemlji po 3o evrov meter.
Informacije, ki prihajajo poasi na dan, kaejo da se okoli
Pahorja zbirajo ljudje kot je Zemljari Janez, ki je bil glavni
konstruktor teh pritiskov na mestno oblast in Helena Regina,
ki je bila glavni instrument pri uresnievanje take politike
samega vrha SD do mesta Ljubljane. Manjka samo e
nakdanja naelnica mesta za razprodajo zemlji po 3o evrov
meter, Nua Dolgan.
e bodo nastajale podobne zgodbe po Sloveniji, kot so bile v
Ljubljani, potem ni nobenega dvoma, da to ni politika nijih
ravni temve politika vlade. Da pa je morda celo res, da ta
dvojna vloga Rupla pomeni prefrigan zaetek Velike koalicije,
me ne skrbi, saj do razpada SD dokler bo na oblasti ne bo
prilo, ker je oblast najbolj trdna stvar za kohezijo, pa pa bo
ez tiri leta zgodba za ZARES taka, kot je bila zdaj zgodba za
SD na raun LDS. malo dolgoronejnejsi raun me zelo
pomirja pri vseh teh pahorijadah. Peter Boi
118
***

2008-12-26 14:11:05
No. e zdaj se odkrivajo sadovi zla, dobili smo e kar naega in

hrvakega predstavnika, Animi in RealRaven, ki govorita jezik
nacifaistov.
Najbolj fino je to, da po krvavi zgoodvini zadnje vojne na
Hrvakem in v vsej Jugi, po morilski in zloinski vojni Hitlerja in
Musolinija, ki jih je obvladoval identien jezik kot ga govorita
ta dva modela za faistodino idelogijo, ta dva modela ne
vesta, da je gorela cela Evropa zaradi takega jezika in
ideologije in tudi cela Juga in Hrvaka nedavno. VSAK KI
JAVNO GOVORI TA SOVRANI GOVOR, JE, TAKO KOT JE TO V
NEMIJI IN E KJE PRAKSA, ZA NA SODIE! Najve dela bo
imela Majda irca in ministrstvo za pravosodje s tem, da se bo
v medijih, ki naravnost gojijo najve sovranega govora,
natanno opredelil nov medijski zakon do kod see govor in
kje se zane sovrani govor in se doloi tudi visoke kazni za to,
saj si ne moremo v teh asih krize, ki so po sami naravi take,
da so najbolj plodna tla za faistoidne radikalizme, privoiti
takih javnih falang, kot ju e predstavlata ta dva modela.
Domoljubje, gospod ANIMI, se kona tisti hip, ko ga preveva
sovratvo do drugih narodov in tukaj se tudi zane sovrani
govor, v Nemiji pa drakonske zaporne kazni. Peter Boi
***
119

2008-12-26 14:17:06
G. ANIMI SE OPRAVIUJEM, ZMOTIL SEM SE V IMENU, KAR

SEM ZANJ PISAL, ZANJ NE VELJA, VELJA PA ZA VSE sLOVENCE,
KI JIH ZGODBA VESELI. G ANIMI BI OPOZORIL SAMO NA TO,
DA PO UKINITVI MEJ DRAVNA UPRAVA OSTANE IN IMA
NAPRIMER VSA POOBLASTILA NAD KOPNEM IN MOREJEM,
TOREJ TUDI PIRANSKI ZALIV LAHKO ZAPRE SLOVENSKIM
LADJAM, SAJ SE TAKI SISEDI KOT SMO, POVIGAMO NA
EVROPSKA MERILA. PETER BOI.
***

2008-12-27 11:43:00
Spotovani g. ANIMI, popolnoma se strinjam z vami, z vsem

kar ste zapisali, saj je povsem jasno, da je tako obravnavano
mejno vpraanje politina norost, ne samo napihnjenost. To
potrebujejo vse ovinstino pogojeno stranke, saj na ta trnek
upeno lovijo zmeraj enako naivne ljudi na te spaene
domoljubne paradigme in si na ta nain utrjujejo oblast.
Bistvo teh politik je da ne upotevajo nobenih direktov in
nobenih pravil, ne zakonov ne ustave. e Jana ni uresniil 17
120
odlob ustavnega sodia potem vemo kje smo in Sanader niti

za las ni drugaen, zato pravim da ob ukinitvi meje direktive
ne bodo nobena ovira za tako samopano politiko kot je
premoremi mi in e bolj Hrvati. e imam dravno upravo nad
kopnim in morjem jo bom zlorabljal, zlasti e sem lan Unije,
saj je mogoe za vsako zlorabo najti sto argumentov,
nasprimer da "odkrivam" promet t drogami, itd, Desnim
balkanskim politikam, ki ivijo od nacizmov in klerikalizmov in
od od najbolj grobih kritev norm, direktiv in pravil, ne bi
zaupal v upravo niti naega dvoria za hio.
Drugae pa, naa zunanja politika nas je pripeljala v popoln
"orsokak" in ponavljam, najvejo nevarnost te situacije vidim
v tem, da bodo v asu te krize, ko so ljudje najbolj dojemljivi za
take faistoidne idelogije, kurili oboji ta kotel do najvijega
monega vrelia in tudi to vzdrevali imdelj. Zato sem
predlagal, da je treba v novem medijskem zakonu, mediji so
poglavitni razirjevalec sovranih govorov, skrbno postaviti
merila kaj je sovrani govor in kaj ni, in sankcije skrbno
pretehtati, Kot sem e povedal, v Nemiji so te sankcije
rigorozne, e pa bi mi te sankcije omilili tako kot to pri teh
reeh zmeraj ponemo da nazadnje ne zaleejo ni ima pa
drava od tega samo alibi, pa je bolje da jih ni. Peter Boi
***
121
Premislek o novem zaetku

2008-12-27 18:07:58
Freska, ki jo je naslikal Uro, je seveda taka, toda za razliko od

Franco Jurija, ki je sicer zelo moder fant, z bleeim jezikom,
ki smo ga e imeli priliko spoznavati v Dnevniku, je vendarle
Vajgel veliko bolj natanen. Povsem se namre strinjam z
njim, saj sem jaz uporabil za Hrvako glede obmejnih vpraanj
metaforo in sicer Hrvako za zelo slabega soseda s katerim
imam skupen hodnik, pa se o niti eni stvari ne morem z njim
pogovoriti, da bi mi ne razbil okna, posvinjal linoleja itd in bi
to poel toliko asa dokler mi ne bi z svojimi odpadnimi remi
in kosi pohitva zasedel hodnik do mojih vrat in bi jaz ves as
tega njegove delovanja stalno poiljal mile pronje naj
vendarle tega ne pone, in ele zdaj bi poklical policijo in dal
izprazniti hodnik. Sem pa na ta nain jaz postal zelo grd sosed,
saj najbr ni huje stvari kot e sosedu takoreko zaradi ni
naene policijo na vrat. Vsi v tej hii namre te sosedske
grozljivke ne vidijo, vidijo samo policaja, ko je priel in na silo
izpraznil hodnik. Vajgel je zelo natanno opisal vsebino
slovenske politike do Hrvake, ki je bila ves as eno samo
izmikanje kakrnemu koli konkretnemu ukrepu, ko so nai
sosdei vendarle ves as ukrepali. In to je bila Ruplovska
politika, ki je Slovenijo pripeljala v poloaj, da je morala
poklicati policijo.
Vse mone slabe posledicve tega, ki jih navaja Franco pa tudi
drugi so resnine, tudi moja svarila so morda e bolj drastina
saj se bo zakuhal na obeh straneh tako sovraen govor, in to v
krizi, kjer so ljudje e kako dojemljivi za take faistoidne
122
ideologije, da je celo lahko v nevarnosti demokracija pri nas

pa tudi pri sosedih. Skrajna neodgovrnost slovenske zunanje
politike, ki je v preteklosti pripeljala do sem s tem
ignoriranjem stalnih hrvakih obmejnih incidentov in tudi
nenehnih prtitiskov na prisvajanje nae obale in tudi ozemlja,
nas je potisnila v ta poloaj, ko nismo imeli nobene izbire ve.
V poloaju v katarega si bil prisilno porinjen zaradi svoje
pasivnosti, seveda nima kaj biti ti aktiven, ti lahko samo
pojasnjuje stvari v EU, in ni drugega, saj iz tega poloaja ne
more nikamor, da te ne bi potolkli. politino in moralno. Zato
mislim, da se je treba obrniti k sebi.
e bolj pomebno namre je, da desnim radikalcem, ki jim je
taka situacija naravnost edina pommebna hrana za svoj
obstoj, in ta hrana je izkluno pri nas cveto sovrani govor
enostavno v glavnih razirjevalcih sovranih govorov v medijih
zlasti elektronskih. Prav ta poloaj e bolj kot doslej
narekujeda se vendarle najde v medijskem zakonu toliko
demokratinega uta in odgovornosti, da se definira zakonska
merila kje se sovrani govor zane in kje neha. V Nemiji imajo
to tako urejeno, da so merila jasna, in zakoni tudi in zaporne
kazni za to tudi. najveji problem medijev vidim v tem, da
veajo svojo naklado in gledanost v nebrzdanih koliinah tega
sovranega govora, ki ga nihe niti priblino noe ibrzdati, saj
mediji menda ivijo od tega.
Sovrani govor mora izginiti iz vseh TV in to je naloga
zakonodaje o medijih, prva in najpomembneja, sicer se bomo
v tem kotlu sovranega govora v javnosti na raun naih
sosedov, ki ga bodo na tihem kurile vse desne stranke, najbolj
123
pa znani faistoidni javni nastopai, ki imajo prav zaradi

odmevnosti najve nastopov na TV, ve kot predsednik drave
ali vlade, Ali nam to zadnje dejstvo ni ne pove, in ali bo ob tej
zgodbi prikrajana demokracija?Bo, e ne bomo zatrli v kali
vsak sovrani govor, saj je kazensko prepovedan. Peter Boi
***

2008-12-28 18:26:27
To peticijo Unije vidim samo kot veliko dobre volje, toda

povejte mi kaj naj naredi Slovenija, ko bi se aktivno angairala
No dajmo preleteti monosti. Pahor je ponudil Sanaderju
pogovor, Sanader zahteva da je poleg predsednik komisije za
iritev. Niti priblino mi ni jasno zakaj, ali misli Sanader da
potem Pahor lahko pride sploh nazaj v Ljubljano, e bi popustil
naprimer po dvojnem pritisku. Ne more, ali ga lahko spravi na
ta nain v slabi, sebe pa v bolji poloaj?Ne vem kako, naa
stalia so prozorno jasna, Sanaderjeva tudi, ne eden ne drugi
ne moreta zaradi notranjih razmer ni popustiti, zlasti pa
Pahor ne, veliko laje Sanader, saj ni on dal rdee Lui. e pa si
dal rdeo lu, potem seveda brez tistega kar si zahteval, ko
gre za vpraanje ozemlja drave, ne more popustiti v
niemer. Najbr ne bo drugega kot da nai ponovijo osnovno
dejstvo. -e smo mi morali spremeniti Ustavo, ker smo krili
pogoj, ki je govoril o prostem pretoku blaga in sredstev, mora
124
Hrvaka tudi spremeniti tiste zakone, ki prejudicirajo tako

mejo, ki ni v skladu z stanjem, ko je prenehala veljati
jugoslovanska meja. Hrvaka misli z lobiranjem prisliti
Slovenijo k temu da bo pristala na njene pogoje. Res me
zanima kakno lobiranje bi to bilo, e to res ni v skladu z
pogoji, ki jih mora Hrvaka izpolniti, kot smo jih mi morali. Ali
naj mi lobiramo proti Hrvaki?Kaj pa naj?Da se naj drave EU
drijo lastnih pravil, ki so jih in e komu postavljali ko smo
vstopali v EU?e kdo priakuje Cunami pritiskov takrat, ko se
bo Hrvaki iztekal rok za nadaljevanje pogajanj, da bi ne
zamudila termina za vstop, potem se najbr ne moti, e se e
prej ne bo zgodilo kaj. Toda kaj naj opravi ta
Cunami?Naprimer to, da najde vlada kup izgovorov da je
morala popustiti Hrvatom in jim v resnici prepustiti vse
ozemlje in morje, ki ga hoejo imeti, da bi vladali nad
Slovenijo na morju ko bodo v EU?Potem je zelo malo
verjetnosti, da bi se vlada obdrala e kak teden. Prvi bi el
Desus, ki bi izraunal, da mu bo pri desnici bolje, saj mu je tudi
bilo, imel bo e kak vzrok in to je nacionalna izdaja Pahorja in
rejting bi mu el spet za pet pik gor. Brez tega mora biti priden
in discipliniran, ampak ne misliti, da Desus ob takem razpletu
ne bi tega z veseljem napravil in e v svojo korist. Ni ne
pomaga tej koalciji, popoln ujetnik je tega svojega rdeega
kartona. Vsakega bom vesel, ki mi bo kaj drugega povedal kot
to kar sem e napisal, urediti zakonske pogoje za boj proti
sovranemu govoru in pojasniti to zgodbo vsem tistim v EU, ki
o njej vedo premalo, da bi jo razumeli. Kaj ve pa jaz seveda
ne vidim, zlasti zaradi tega ker je poloaj koalicije ravno zaradi
Desusa ravno v tem primeru tak, da koalicije drug dan ni, ko bi
125
sprejeli kakren koli navidezen kompromis, ki bi nas stal

odprtega morja. . Jurij Franco, ne vem od kod slepota da tega
ujetnitva Slovenije, ki je seveda posledica vse te nae ravno
tako slepe zunanje politike doslej, ne vidi?Ali nisi malo
moralnega avanturista, ko nam pridiga o tem, da blokade ne
bi smeli sprejeti?e je ne bi, bi plaali dvojno ceno, konec
vlade in e konec upravne jurisdikcije Slovenije v Piranskem
zalivu. Na dirketive se mi balknaski narodi povigamo,
ustavimo vsako ladjo, e imamo nad morjem upravno
jurisdikcijo, jo pregledujemo cel teden e je treba, ker je polna
drog, ali pa ima kje skrite nage babe, ki so naprodaj. Ali ne
ve, da smo se tudi mi Slovenci povigali na 17 odlob
Ustavnega sodia. Pika. Peter Bpi
***

2008-12-29 13:49:07
Ta stran komentarjev me spominja na razne okrogle mize na

vseh slovenskih TV zlasti pa na Trenju, ko vodtelj oddaje
dosledno in zmeraj pripelje Jelinia, v debati o damiji pa
Jarca, predvsem za to, da popolnoma zniata raven razprave.
Ne strinjam se z Jurijem o tem, da blokade ne bi bilo treba
narediti, se pa strinjam popolnoma z njim da to ni diplomacija
ampak debakel diplomacije, ki utegne imeti izjemno grde
posledice za obe strani, in strinjam se tudi da je najveja
126
odgovornost za tako zunanje politino zgodbo, predvsem na

slovenski strani. In rokopis take politike je Ruplov. Toda za kaj
bi pa alil Jurija e se o nainu medsebojne obmejne prakse z
njim sploh ne strinjam in mislim, da je bila Hrvaka kar zadeve
meje zelo slab sosed, Slovenija pa ji je z svojo popolnoma
odsotnostjo celo zdrave pameti v svoji zunanji obmejni politiki,
za agresivnost celo dajala vzpodbudo in legitimnost Vsi ki ste
zelo trezno razpravljali o tem ste me pa vseeno nekoliko
razoarali zaradi tega, ker mojega predloga da je treba
popraviti medijski zakon glede sovranega govotra zlasti
zaradi tega, ker so nam tako kot Jelini na TV, tukaj uniili
demokratien dialog ravno z sovranim govorom,
nestrpnostjo itd. Demokracija v Evropi je zato nala zaito,
ker z sovranim govorom sploh ni moen dialog, saj tak govor
ne pozna argumentov, mi pa smo e zmeraj prepriani, da bi z
bolj rigorozno politiko o sovranem govoru, omejevali in
ukinjali svobodo govorta in demokracijo. Razburjamo se, da
tak govor ustvarja humus za likvidacijo demokracije, zraven
pa za to da se to ne bi zgodilo niti priblino nismo pripravljeni
se posluiti omejitev, Nemci vejo kaj to je, saj so proizvedli
Hitlerja. Torej, priakujem, da bo kdo na to rekel vsaj mu.
Peter Boi
***
127

2008-12-30 11:22:08
Zdaj sem pa kar nekoliko preseneen nad tvojim odgovorom.

Govorim o tem, da je blokada debakel predvsem vse slovenske
zunanje politike doslej, obsojam sovrani govor, na obeh
straneh, ki ga take stvri na veliko producirajo. govorim da
producirajo idelogije Hitlerja in Miloevia in e koga v Jugi,
odgovronost za tako blokado pa vidim predvsem v nai
zunanjji politiki, vendare je razlika med nama samo v tem, da
ti misli, da Hrvati z svojim neprestanim in zoprnim
incidentalnim delovanjem na meji in pr3ednostjo ki so si jo s
tem sutvarili ne morejo vplivati na prihoidnji as, e te
blokade ne bi bilo., Jaz pa v to ne verjamem ker ne verjamem,
da se bodo nae balkanske drave, kjer Slovenije ne
izzvzemam, drale direktiv, ki zadevajo razmejitev uprave in
njenih pooblastil, ki ostanejo tam kjer so bile neko dravne
meje In to za tebe ni vpraanje, eprav ve, da to, da vlada ne
upoteva 17 odlob ustavnega sodia, med njimi take zgobe
kot so izbrisani, ni drugega kot teak balkanizem in na drugi
strani ni prav ni drugae, direktivo oboji krijo kadarkoli, . To
je edina razlika v najinem miljenju, izrecno pa sem vsaj
petkrat obsojal vse te nacionalistine zgodbe, ki mi jih ti zaradi
te razlike oita. To ni tako dragi Juri, mislim, da si dolan, e
jaz kaj piem, tisto tako prebrati kot je nedvoumno napisano.
Mi smo se z blokado zaplejali v najvejo norost, ki nam lahko
e kako kodi, toda na koncu drvenja po hribu navzdol ima
128
eno samo monot. To je moja misel, vse drugo bi bil e veji

karambol. Sreno novo leto, dragi Jurij, Peter Boi
***

2008-12-30 15:21:28
To kar navaja Janez kot ozadje da Hrvaka ravna tako, je

identino s tem, ko sem na nekem drugem mestu, to imenoval
kot edino racionalno jedro hrvakega ravnanja. Vendar jaz
nikoli docela taki svoji racionalni razlagi ne verjamem, ker
menim, da je lahko v absurdnih ravnanjih to samo moja
domneva o racionalnosti ravnanja npr. Hrvake, ki pa ni nujno
tako.
Je pa v tem pisanju nekaj kar ne razumem, po moje je
nesmisel postavljati stvari tako, da lahko dokumente o meji
priloijo pogajalski zgodbi, jih pa potem v pogajanjih ne
morejo uporabiti. Kdo te bo pa kaj vpraal, e je Unija v
postopku vstopa v bistvu pristala na tvojo varianto meje v
dokumentih za vstop?To je eno, in bi res rad pojasnilo, ker se
stvari e tako zapletajo, da postajajo nerazumljive. Drugo pa,
kaj pomeni e Sanader javno na TV izjavi, to sem videl sam, da
nikakor ne bodo pristali na to, da pri pogajanjih za vstop v Eu,
ne bi smeli uporabiti argumentov, oitno argumentov za mejo,
saj je govoril o blokadi zaradi meje.
129
Sanader je torej povedal, da Hrvaka uporablja v teh

dokumentih svoje argumente za mejo, ki se jih mi bojimo in to
v pogajanjih za vstop.
Sanader je torej povedal, da je res kar trdi Slovenija, da ti
dokumneti vsebujejo razmejitvene argumnete Hrvake za
mejo. In kaj to pomeni, e mi reemo, Sander uporabi jih saj je
vseeno kaj bo potem z naim odprtim morjem. e namre
Unija te argumente sprejme v tem postopku o vstopu, potem
je vseenp e gremo e kamorkoli, saj bo vsako sodie reklo,
da smo pristali na te argumente pri sprejemu Hrvake v EU in
da ni razloga, da bi kasneje sodie ali kdorkoli upoteval kaj
druganega od tega na kar smo pristali.
In to je tisto o emer govori zgoraj Janez, zahteva po
neuporabi tega na sodiu je nesmiselna, e sem e v
najpomembnejem postopku dal Hrvaki prav. Ali ima sploh
sodie e kak smisel, po vstopu v Unijo Hrvaka enostavno
zahteva od vseh drav Unije, da se naa uprava umakne na
tisto mejo, ki je bila sprEjeta v pogajanjih in bo seveda uspela
brez pogajanj in brez sodia, zlasti ker e zdaj, ko niti ni v EU,
upravlja z Piranskim zalivom v vsakrnem oiziru tudi s svojim
patruljnimi olni tako kot se ji zdi. .
Ponavljam, da ne ena ne druga drava nista pravni dravi,
najpomembneje ustavno sodie v dravi in njegove dolobe,
ki jih 17 vlade ne spotujejo in to Slovenija ne, ko je v Uniji. Sto
en prijem je, da ti, e ima pravico do upravljanja na tistem
delu morja, ki vodi do luke Kopra, ko dravne meje niove,
ikanira in prepreuje prost prehod ladij preko "hrvatskog
130
mora"eprav ni dravne meje ve, toda za nain plovbe,

pravila plovbe itd, na tem delu bi vladala in bi bila Hrvaka. To
je enako kot negotovost z plinovodom ez Ukrajino.
Ta ovira ostaja. Izkunje pa so tako neskonno slabe da je joj.
In e nekaj. Dokler si drava in dokler je meja z dravo, si pa
ne more dovoliti poljubvnsoti v takih zadevah, RIPLOVSKA
POLITIKA JE TISTA KI JE PRIVEDLA DO BLOKADE ZARADI TEGA
KER JE BILA VE KOT SAMO PLJUBNA. Osebno sem preprian,
da je blokada obe dravi, seveda e se ne bomo s kakim
kupkanjem prepustili pretentati, sami sebe spravila v
popolnoma zahojen poloaj, in as res ne dela v prid ne enim
drugim, zlasti pa Hrvaki ne. e bi se prepustili Ruplovski
politiki, ki nas je porinila v poLoaj blokade, potem upravno
obmejnih zgodb ne glede na to da ni dravne meje na morju,
je pa zato upravljalska in upravna, -ne bo ne konca ne kraja in
bomo lahko svoj kotel nacizmov kurili vsak dan do konca naih
dni, zmeraj, ko ga bo kdo rabil. OB TEM PA KO STA SE OBE
DRAVI SPRAVILI V TAK POLOAJ, BOSTA MORALI OBE DRAVI
PRESEKATI TO ZGODBO IN BO TE ZGDBE ENKRAT VENDARLE
KONEC. imprej tem bolje, morda celo na nain, ki ga
predlaga Janez, ki se mi tako na oko, meni laiku, kar dober. Peter Boi
***
131
Kermaunerjev odhod Kermaunerjeva

vrnitev
2008-12-31 12:42:19
Ne vem, e se zavedamo, da je pri njegovo vrnitvi imela

naajve zaslug Majda, saj so s Tarsom, ko se je umaknil, bile
komunikacijske teave. Predvsem je bil zelo zahteven najprej
do samega sebe, potem pa tudi do nekaj ojih prijateljev, ki so
mu ostali in med temi sem bil jaz, Toda to je bilo prvo obdobje
in jaz sem si sam napravil problem, ko sem. mu predlagal, da
napisem o njemu knjigo in ko sem se resno lotil dela in si
priskrbel njegovo bibliografijo, sem ugotovil, da je to nek
posvem drugaen Taras, ki ivi v veliki katedrali, ki si jo je
sezidal sam, in ki je sestavljena iz ogromnega tevila zelo
zapletenih mozaikov, kar so pravzaprav njegove tevilne
knige, Zael sem prebirati njegove knjige, prej sem jih bolj
diagonalno in nazadnje sem ugotovil, da tisto kar sem
namenil kot koncept pisanja o Tarasu ni drugega kot lahkotno
anekdotino spominarsko branje, ki mi sprio tega kar Taras v
resnici je, ne bi delalo asti. Nisem se mu upal to povedati kar
dolgo asa in na eno od njegovih pisem nisem odgovoril in si
e bolj oteil ta odnos. Ampak, e ni Mohameda k gori pride
gora k Mohamedu in Taras mi je po premolku med nbama kar
nekaj asa napisal pismo in potem sva razistila najin
nesporazum in delala narte o katerih sem govoril.
Najbolj pa sem se zavedel kdo in kaj je Taras, ko sem prebral
tudijo Petra Kovaia Perina, ki pa je imel z njim velike
teave in jih ima zdaj ko Tarasa ni ve, e veje. S Tarasom sta
132
si bila dobra, predvsem sodelavca v omejenem obsegu, in ni

mogoe rei, da se Perin ne bi zelo r resno ukvarjal z
njegovimi knjigami, ki jih je v tej tudiji pravzaprav odklonil,
imel ga je za neodgovornega avanturista duha, ki se zelo
neprimerno in predvsem na neprimeren nain, ki ne spotuje
nekeih temeljnih postulatov kranstva, spua v kransko
teologijo in jo hoe s to svojo poljubnopstjo presegati.
In tedaj sem opazil, da Tarsovega"bogoiskateljstva"e smem
tako rei, ali pa bollje, velike katedrale smisla-nesmisla,
izjemne dinamike znotraj tega nasprotja, sploh ne razume. Ne
razume predvsem zaradi tega, ker je tako kot mnogi
intelektualci kristjani, morda je bil tukaj izjema samo Kocbek,
te dinamike znotraj smisla in nesmisla, sploh ne zaznajo, saj ta
stvaba vodi v neskonnost, ostaja odprta, vendar niti priblino
ni poljubna, kot mu to oita Perin. Perin je zamejen v
kranski Logos, ki sem ga spoznal e zelo zgodaj v Mrakovi
dramatiki, zlasti v trilogiji francoske revolucije, pozneje
predvsem pri zadnji knjigi Vinka Olaka in zdaj v Perinovem
odklanjanju Tarsovega velikega dela, ki dejansko e v
izhodiu presega ta kranski Logos. Meni je bilo dano, da je
bilo moje izhodie v literaturi enako, oba sva nare tista
genereacija, ki je bila zaznamovana z propadom hegeljanstva
in vrednot evropskega humanizma. Ta propad je najbolj opisal
v svoji knjigi tefan Zweig preden je naredil samomor. In nisva
nasedla restavraciji tega sveta, ki ga je vendarle gojila
evangelizacija kranstva, ki ji pripada Perin veliko bolj kot
pa njegov vzornik Kocbek, oba sta bila po nazoru kranska
socialista. In kot je pravzaprav cela generacija Revije 57 in
133
pozneje Perspektiv(Dane Zahc, G, Strnia, Veno Tuafer itd.

)gradila svoj svet na tej dihtomiji, so razmiljali kristjani kot
Perin v bistvu kot da se sesutje evropkskega humanizma
temeljeega na kranstvu in evangelizaciji, sploh ni zgodilo.
Tukaj se s Tarasom primerjam samo z temelji iz katerih
pravzaprav izhaja veina moje pioe generacije, domet
vsakega od nas pa seveda ni primerljiv, da ne bo pomote.
Moje zadnje pismo Tarasu je bilo o njegovem aktivnem
sodelovanju z ZARES, njegove zahteve do politine stranke so
seveda velike in poszkual sem Tarasa opozoriti na to, da tem
zahtevam stranka ugodi samo do neke mere, z Golobiem sta
se ujela predvsem v tistem emur se ree samoomejevanje.
eprav je to politiko nujno spremeniti tako da bo
samoomejevanje postala dejstvo, imamo vendarle opravka z
samo naravo stranke, kjer je eden njenih ciljev oblast in ravno
tukaj nastanejo kar velike teave, tukaj je premalo prostora
da bi to opisal, toda s temi velikimi teavami je treba zaeti
bitko, dolgororono, dolgotrajno in nepoustljivo. In kakor je v
tem smislu imel Taras zaupanje v Golobia, ga imam e denas
jaz. Bistvena je njegova misel, da lahko zmaga na volitvah
samo za nazaj, to pa pomeni, da mora pridobiti zaupanje
ljudi predvsem na polju samoomejevanja In moram rei, da
Taras niti malo ni bil naiven in da je vedel kaknega projeta se
lotvea Golobi. Ne vidim druge osebe za to kot Golobia in
Univerza je pravi teren za prve zasajene lopate za temelje te
nove velike katedrale, ki jo je imel tudi Taras v mislih. V
ivljenju ni nobenih naklkjuij. Peter Boi
***
134

2009-01-02 11:06:14
Na alost Juri Franco, vidim jaz celo zgodbo natanno enako

kot ta gospod, razlike med nama je samo ta, da jaz mislim, da
bi morala Slovenija ob prvi konkretni kritvi meje bodisi na
morju ali kopnem, meja vemo od kdaj velja med naima
dravama, odgovoriti na enak konkreten nain in potem do
tega ne bi nikoli prilo. Blokada je res edini moni zakljuek
slovenske zunanje politike do te meje, ki ne more biti drugega
kot debakel, saj je razen kake izjeme, sporazum RaanDrnovek, zgodovina slovenskega pimeuharstva in s tem tudi
omogoanja, da so slovemski nacisti kar naprej kurili ogenj
pod tem kotlom. e bi, eprav ne vem po kaki nebeki, ne
zemeljski logiki, pristali na te dokumente, bi Hrvaka imela
upravno iurisdikcijo nad morjem, ki bi jo Slovenija zgubila in
sto eden nain je, da tako zgodbo kar naprej spet izkoria za
zapore, zaasne seveda, naim ladjam, ne glede na direktive,
saj opravlja zakonit nadzor kje se vercajo droge npr ali
oroje in si to izmisli lahko vsak druga dan zato da uveljavlja
naprej nacistini sovrani govor, kar je pravzaprav interes
tako naih kot hrvakih desniarjev.
Zgodba bi se niti priblino ne konala. Zdaj pa sta v klinu oba
in nekdo mora presekati ta gordijski vozel, saj se utegne
hrvaki zgoditi, da bo njen sprejem v Unijo skupaj z vsemi
drugimi dravami bive Juge, z njimi pa ima po vrsti eneka
135
obmjena sranja kot ga ima z Slovenijo. Jurij, to dejstvo mee

pravzaprv pravo lu na Hrvako dravno politiko glede vseh
svojih mej. Peter Boi
***

2009-01-04 15:21:43
Jurij, hvala za pozdrave, strinjam se s tem, da je to tako,

kolikor sem imel stikov z ljudmi, tudi zdaj, ko sem bil tiri dni v
Opatiji je to bila zmeraj Evropa, tudi pred osamosvojitvijo je
bila, ampak politiki so v imenu demokracije po osamosvojitvi
to tako popravili, da je politika balkanska in naa zunanja
politika je po osamosvojitvi po polnoma zabredla, vrh te
zablode pa je ta blokada, naprej pa se ne strinjava in ni ni
hudega, e se ne. e enkar lep pozdrav.
***

2009-01-05 18:11:35
e bi hotel naelno opredeliti to kar pravite tako Stane kot Juri

in Peter, bi se taki slovenski zunanji politiki glede Hrvake
reklo neprestana menjava izhodi, od tega da velja kot
izhodie dan, ko je postala Slovenija samostojna, da velja kot
izhodie sporazum Raan-Drnovek in da velja kot izhodie
136
arbitraa enkrat v Haagu, enkrat kaj vem kje drugje. V borih

18 letih smo pria popolnoma nenaelni politiki, ki jo do
Hrvake vodijo pooblaeni zunanji ministri in vodilni slovenski
politiki na oblasti. Kolikor mi je znano in mislim, da se ne
motim, razen sprazuma R-D. Hrvati niso menjali svojega
izhodia, samo ta sporazum je drugaen od sicer naelne
hrvake politke, pa e ta je obvisel v zraku in sploh ni bil
verificiran v saboru. To je seveda temeljna razlika med
slovensko in hrvako obmejno politiko, kjer imajo Hrvati
absolutno prednost in e zdaj dodamo temu e rdeo lu, ki ni
drugega kot nujen konni produkt tega meetarstva doslej,
potem je jasno koliko zaupanja ima tudi ta nenadna odlonost
pri ljudeh. S komer koli sem se pogovarjal. vsi so rekli, ja, prav
je, ampak upamo, da vlada ne bo spet spremenila Za hudia
kaj vendar?Kaj vendar? Saj je zmeraj vse! . In zato trdim, da
je to kar se dogaja absolutno samo odgovornost slovenske
politike, ki je bila popolnoma nenaelna. Kdo nam bo na
svetu, e bi to zgodovino natanno ugotavljal, e kaj verjel. In
zdaj si predstavljajte, kaj bi bilo v javnosti s tisto vlado, ki bi
prila na dan s tem, da bi rekli, Hrvati so li predale, mi pa
tudi in mi imamo e en odstop, to je francoski predlog in bi
spet popolnoma nenaelno kot zmeraj do zdaj zamenjali
izhodie misle, da smo e tako vajeni na to, da se v javnoszi
ne bi zgodilo ni in bi to imeli, ne za spet na novo zamenjano
izhodie, temve kompromis. Mislim, da bi se vsi morali
najprej zamisliti nad tem, kako poruiti Mladiko, saj iz te hie
prihajajo odloitve, ki so vredne kvejemu branjevk na trnici.
137
Blokado oznaevati kot ukrep, ki nas je Slovence spet dvignil k

takim doloitvam, kot je bila osamosvojitev, kot to dela
Barbika, je enaka katastrofinosti nae zunanje politike doslej
Malokdo e verjame, da se ekipa, kjer je svetovalec Rupel in so
vsi njegovi v Mladiki, sploh kdaj e lahko pobere. S to naduto
zmagovalno formulo, se samo e naprej zavezujemo neki
politiki, ki bi ji morali dati slovo in ugotoviti, da glede na
udako preteklost te poltike, ni bilo druge izbire kot blokada,
eprav je ta tudi ve kot slaba.
In predvsem bi morali seveda ugotoviti da je Mladika sraje
gnezdo ne pa zunanje ministrstvo in zaeti z novo ekipo novih
ljudi, ki so sposobni odlono posei v spremembo take zunanje
politike, saj je to odlonost, ni pa odlonost blokada.
Veliki ekspert za hrvako mejo Poganik bo zelo alosten e bo
kakna menjava saj je za ta nitrc imel zelo bogato slubo in
njegov interes je, pa tudi drugih na Mladiki, da tega e po
njihovi smrti ne bo konec eprav je blokada edina izbira, je to
vendarle popolnoma slepa ulica, determinirana z vso to
zgodovino. Zato pravim, da se je treba obrniti vase, zamenjati
ekipo z ljudmi, ki vidijo zunanjo politiko kot sintezo strategije
naelnosti in nujnih kompromisov in fleksibilnosti, ne pa to
meetarsko rokohitrsko zdrubo na Mladiki, ki je zmes
nabiranje rejtinga na raun zavestne politike takoreko gojitve
in vzpodbujanja hrvake incidentalne prakse za svoj viji
rejting da ostajam v parlamentu., in seveda velikega
dilentatizma na vrhu.
138
Za to, da bi se ta politika spremenila, kot je treba, mora priti

res pravi Cunami. Barbika, ne verjamemo vate, ampak samo
e v Cunami, in to kar po politinem kljuu, saj je tri mandate
tukaj vladala LDS Najprej je treba Mladiko oistiti te
eledesovine, Jana je to samo nadaljeval, kaj ve kode, kot
jo je bilo prej ni mogel narediti. In tudi to si je treba povedati
in priznati. ker bo sicer ta vlada dobila ez tiri leta izstavljen
tak raun kot ge je e po tirih letih dobil Jana Peter Boi
***
Kadrovati ali le kadrirati?

2009-01-07 11:31:25
Kaj je tukaj nerazumljivo?Tisti, ki je pripeljal organizatorja

Joetovega slovesa, ni pripeljal sposobnega, temve
diletantna, ki ne ve, da se ampanjec ne sme postrei prej,
preden gospod ne kona govora in da se ae polne z
ampanjcem, dajo ele na koncu ob zdravici.
Drugae tega ni mogoe razumeti, primeRa za to pa ni
najbolja, saj je to potem tehnino zapletena operacija,
nazdravi se na koncu govora, kdaj bo pa potem razdelil
kozarce. Ben, jaz vseeno mislim, da je to pravi problem. Toda
odgovorite mi na to, ali je na dolenih delovnih mestih
strankarska zavzetosT tista, ki dejansko preprei strokovno
ravnanje tudi velikemu strokovnjaku.
139
Primer, ki morda po eni plati ni najbolji, ker gre za

novinarstvo, bi bil pa dober na ta nain, da bi kadroval lastnik
ne stranka, ki v skladu z vejim dobikom ne mara
pristranskosti asnika. Darjan Koir, glavni urednik DELA, je bil
urednik v asih, ko je imela nanj vpliv levica in je bil tudi iz teh
vrst kadriranKo je Delo prevzel rot, je sprva izbranega
Markea odstavil, ker mu ta ni hotel obljubiti enostranske
lojalnosti, oitno mu je to obljubil Darjan Koir, in je postal
spet glavni urednik. Ko sem imel zgodbo z Rusovo pokodbo,
je naelnik policije natrosil na konferenci kup neresnic,
nahjue pa je bilo, da se je policija postavila na stalie
nasilnea in ni upotevala ne mojih izjav na zaslianju ne
Rusovih To je bilo objavljenu v Delu in napisal sem kratek
korekten odgovor o tem da je stvar potekela drugae in
navedel svoje argumente. Darjan Koir tega ni hotel objaviti,
vedel pa sem, da je moj lanek dobil, ker mi je urednik
Kronike, ko sem tudi njemu poslal odgovor, po emailu
odgovoril, da so dobili moj odgovor in da je njegova usoda v
rokah Darjana Koirja.
Po 17 dneh, ko ni bilo nobenega odgovora od Koirja, sem mu
napisal pismo, saj se mi je to v Delu zgodilo e tretji, kjer sem
mu tudi napisal, da ga po eni strani kar razumem, ker je
obljubil zvestobo lobiju Boka rota, za sovrano razmerje
med rotom in Jankoviem pa se ve, pozna pa se po tem, da
da so vsi lanki v Delu na raun mestne politike skrajno
negativni, velikokrat tudi izmiljeni, toda da bo el tako dale,
da enemu od svetnikov na listi ZJ ne bo zaradi tega objavil
nobenega odgovora, pa v tem primeru pomeni to, da podpira
140
nasilje na ulicah, saj podpira policijio, ki se je postavila na

stalie nasilnea s ceste Odgovril mi je da tako nesramnega
pisma e ni dobil in da do njega odgovor sploh ni priel, jaz pa
sem mu poslal nazaj e mail urednika kronike, ki mi je v tem e
mailu povedal, da o njem odloa Koir in da ta moj odgovor
tudi ima.
To je vse. e sem zdaj tisti, ki odloa po strokovnih krireijih ali
je Darjan Koir lahko glavni urednik Dela ali ne, upotevajo
da je dolgoletni novinar z velikimi izkunjami in tudi urednik
notranje politine redakcije, spet z velikimi izkunjami, je zame
veliko vpraanje. Vpraanje namre je ali ravna strokovno,
oziroma ali je njegova urednika praksa sploh strokovna. saj je
neprestranskost pooroanja in nivinarstva temeljno merilo za
strokovnost. Jaz mislim, da ni strokovna, zato mislim, da ima
glede Rupla prav D Turk ne pa Pahor, in v premnogih primerih
iz blinje pretklosti bo tako, saj politina pripadnost in celo
politina prevelika lojalnost najvejim strokovnjakom
onemogoa da bi ravnali strokovno. Praksa je tista ki odloa o
strokovnosti, ne pa imid. e politinost onemogoa prakso,
potem tak lovek, pa e je nobelov nagrajenec, ne more biti
postavljen kamorkoli kot strokovnjak.
In e hoe ta vlda delovati res strokovno potem zdaj razglaa
pol resnico ki je v svoji konsekvenci ista la in nam bo
napravila e veliko kadrovske kode, Borut Pahor pa v
razsojanju o kadrih ni strokovnjak temve diletaqnt, e
razglae te resnice. Peter Boi
***
141

2009-01-08 19:04:25
V ZDA pa seveda tudi drugod, imajo ritual, da se ob menjavi

predsednika zamenja ves vodilni kader v administraciji. Merila
za to niso enoplastna, temve sestavljena iz vrstnega reda
vrednot, ki doloa vsebino in limite po katerih se meri
kvlaliteta in primernost uradnika. Da je zadaj obijano
lobiranje, da so napravljeni seznami, da so odprejo kartotake
in datoteke po katerih se delajo seznami, je jasno in nikogar
ni to ne presenea in nihe sprio vsega tega ne razpravlja na
ta nain kot to razpravljamo mi. Ali so uradniki zamenljivi ali
ne, ni vpraanje . so. Koliko pa so zamenljivi?Po potrebi, te pa
doloa tisti, ki urade vodi, in z njim njegovi efi.
Mi pa ves as razpravljamo o tem da se kadrira politino, in to
pred tirimi leti, in enako tudi zdaj, in enako pred osmimi leti,
ko pa je to samoumevno, saj je samoumevno da se postavi
nov ef, ki je lojalen in sposoben. in je samoumevno, da ta ef
po svoji presoji v posvetu z svojimi efi, menjava uradnike, in
efi stranke tudi dravno politine funkcije. Za to po je ta
paradigma, ki jo uveljavlja Pahor, perverzna. e nekdo v
javnosti predstavlja npr vrhunsko dravno upravnp in poliino
figuro, ki ima za seboj tako politiko, ki pa je e kako potrebna
temeljnih sprememeb, se ne gleda na to, ali je noslec te
vrhunske znamke e tako nabit z referencami, najprej gleda
na to, ali je sposoben sprememb ali ne In e je, e to nosi
implicite v sebi oboje, sposobnost in lojalnost Perverzno pa je
e obesi sebi in javnosti vrhunsko kadrovsko znamko, ki ni
lojalna nikomur in ji je mogoe odrekati celo sposobnost, ker
142
zagotavlja kveejemu to, da se ne bo ni spremenmilo, potem

je to abotno, ker je dale od lojalnosti in e delj od spobnosti
za opravljati tisto kar je drugana politika od prej. Za to kakor
se Pahor igraka z zelo resnimi vpraanji kadrovanja, bi bilo
treba smrkavca z vrbovimi ibami po riti in potem e na
koruzni stor celo popoldan do veera in brez veerje spat. S
fakini se tako dela. In ta cirkus je iz mandata v mandat bolj
nesprejemljiv, mislim pa, da se s temi remi bliamo vrhunci . .
Peter Boi
***

2009-01-10 10:40:26
Toma Murak, izpostavili ste bistveni problem, tako dravne

kot mestne uprave. Temu pravimo namre klientelizem.
Distribucija javnega denarja gre preko popolnoma legalnih
postopkov(javni razpisi za javna naroila itd. )pa se potem
dogajajo operacijske mize in prvi kar sem na svetu pove
nekdo iz ustanove, ki je proraunski porabnik, da je do tega
prilo ker o nabavi odloa veriga ljudi, od znotraj in od zunaj in
gleda na to, da naroi tiste izdelke, ki jim prinaajo najve
"provizije", kakovost pa je toliko slaba, kolikor je veja
provizija, saj gre za to da stvar proda, brez provizije je sploh
prodati ne bi mogel. In v tej verigi so na vrhu tisti, ki iz
dravnega denarja subvencioniraja taka javna naroila. Na ta
143
nain imamo tudi zgodbo o Ministrstvu za promet, ki je prvo

odgovorno za tirikrat veje cene za cestni kri, Dars, ki je
privesek tega ministrstva in na koncu verige Zidar, ali ernigoj
ali pa Hilda, saj je vseeno. Kdo je najbolj odgovoren. Zidar?on
je zadnji, in e mu drava sama ponuja veliko ve denarja, kot
mu gre, ga bo vzel, DARS je namre drava. Prvi in naj bolj je
odgovoren minister za promet, dravni sekretar in tisti na
ministrstvu ki je dogovoren za proraun, njegovo distribucijo,
ocene strokov itd. Koruptnost se zane v vladi, tako je bilo v
mestni politiki, bil sem pria plenjenju javnega premoenja, ki
ga je v najveji meri z vednostjo vlade izzvajal podupan
Omerza, njegov kolega, pa je zdaj najoji sodelavec v kabinetu
Pahorja, tudi Janez Zemljari, ki je bil ef te plenilske verige
mestnih zemlji, se mota okoli Pahorja. .
Kaj bi bilo nujno storiti, Proraunsko sodie ugotavlja samo
legalnost postopka, ne pa cen, ocena strokov ni njegova
kompetenca. Tono na ministrstvi za promet je treba
zamenjati vse vodilne ljudi, od sekretarja do ministrskih
svetovalcev za poasmezne referate itd. ker se tam ne krade za
eno ampak za deset patrij. Enako je treba storiti v ministrsvu
za Okolje in prostor, upma si trditi, da so ministrstva, ki jih je
desetletja imela SLS, tako zakopana v teh verigah klientelizma
in plenjenja javnih sredstev, kot v nobenem drugem
ministrstvu, eprav je to vse tudi drugod. In kaj je moja
ugotovitev. Da bi bilo treba po ministrstvih narediti zaradi
velike koruptnosti, kjer izginjajo na desetine miljonov evrov, e
kako menjati sekretarje, referente, podsekretarje, ne pa da
Pahor javnosti takoreko obljubi da se bo plenilo naprej in im
144
ima v svojem ojem tabu ljudi, ki jih po tovrstni dejavnosti

poznamoiz mestne politike.
Ne gre za moraliziranje z kofeti, gre za to, da se resnino skri
proraun za desetino odstotkov in da en sam cent ne bi
manjkal za finasiranje vsega tistega kar se je finasiralo doslej,
seveda spet z natannim pregledom, kako je z vsakim javnim
naroilom posebej, ali naroamo za ni blago, da verige
dobivajo viskoke provizije, ali kvaliteteno, kjer ni provizij. Iz
teh zelo velikih stedstev, ki bi jih obvarovali pred plenilci, bi
ele morda prilo v potev, da se ta denasr vlaga v propulzivno
gospodasrtvo, z zmanjevanjem davkov, ali pa kako drugae,
tukaj seveda sem laik in ne vem kateri nain socialnega
ininerenga je bolji, gre za pridobivanje novih delovnih mest v
tistih firmah, ki lahko uspeno celo dejavnost veajo z delavci
iz firm, ki je bolje zanje da jih ni ve, to se z Lahovnikom
absolutno strinjam. Ne verjamem pa da bo najveja stranka
storila karkoli v smeri ienja pijavk.
uvanje na vlado kot je to delal SLAK naT RENJIH je treba
prepovedati Slaka zapreti, ker nihe ne bo mogel ustaviti
faistoidnega vala ruenja javnih institucij vlade, e bodo
mediji hujskali delavce proti vladi, ki vendarle uveljavlja dobre
ukrepe, To kar je govoril Lahovnik na tej ravni gospodarske
politike je absolutno edino mono, drugo pa je kar bi morala
opraviti najveja stranka v vladi in o emer sem govoril prej.
Lep pozdrav Peter Boi
***
145
Razprava o javni upravi

2009-01-19 19:31:17
e boste v Celju tako aktivni kot ste, saj so take razprave o

javni upravi e kako ne samo privlane temve e kako
aktualne, se bom preselil v Celje, kjer oitno mestna stranka,
je. Veste, dragi kolegi iz Celja, v Ljubljani iMamo zelo zanimive
teme, od damije, do ljubljanskega urbanizma, trnice,
kulturnega gledalikega centra, itd, toliko tem je o katerih bi
se lahko pogovarjali, najprej v programskih odborih, potem pa
v takih javnih soooenjih kot npr. vi. Toda v Ljubljani ni ni in
tako mi je samo al, da se nisem rodil v Celju, Lep pozdrav
Peter Boi
***
Golobi in Zalokar Oramova o

sodelovanju z opozicijo
2009-01-21 15:05:01
Ne vem zakaj se zapletate z notornim prenarejevelacem

dejstev, ki enstavno zanika npr. dejstvo o katarem imajo e
vrabci trdno stalie. Ko nekdo zane svoJ "dialog" z tako
notorno lajo, e da so prevzeme za Merkator za prevzem
Dela delali z Drnovkom, ne z Jano, iz maratinjakovine ni
mogoe delati druganega sklepa, morate vedeti da je vsaka
beseda, ki je namenjena takemu lpveku izgubljena pa as
146
tudi. Martinjaek mi lahko napie tudi, da sem jaz Eskim

mean z istim Zulujem, pa ne bom z njim izgubljal besed.
Pojasnila, ki jih dajeta Golobi in Cveta Zalokar, sta sicer
resnina, vendar posledica temeljne kritve volje volivcev.
Samo leta 1991, ko je na volitvah zmagal Demos, z jasnim
politinim sporoilom, da gre za absolutno spremembo
oblasti, je bilo sporoilo volivcev tako jasno lansko leto, saj so
zahtevali absolutno spremembo delovanja oblasti, ki je bil za
Slovenijo poguben, kot je bil takrat poguben partijski. Vse
konsenzualne reitve, ki so takrat nastajale, so nastajale iz
nuje, saj je vsej politini eliti grozil konec s strani Miloevia.
Tokrat tega ni, saj je kriza znatno manje zlo kot je bil takrat
Miloev. Danes se potavlja vpraanje tako. e smo lahko
takrat reili hujo gospodarsko krizo zakaj te, ki je blaja ne bi
mogli.
Moj odgovor je jasen. Takrat so vse to vodile nove stranke,
novi ljudje tudi v LDS ali v stranki Prenove. Nihe e ni bil do
kolen pogreznjen v plenilske igre, v neprenehno
prerazdeljevanje javnega dobra, v prisvajanje finannih in
drugih resurzov, vse je bilo pri vseh strankah isto in na mizi.
Ta Pahorjeva partnerstva so samo zunanji znak prepletenosti
v vseh teh prevzemnih vlogah drave in politik, kjer ni nobene
lonico med politino elito SD in SDS, to pa je najhuja prevara
volivcev, ki so na volitvah zahtevali ukinitev te pogubne
politike SDS, pri emer seveda volivci nismo imeli pojma o
velikosti notranje povezanosti plenilskih interesov med SD in
SDS. Sem mestni svetnik in v mestnem svetu SD in SDS zemraj
147
glasujeta skupaj, LDS prav tako, zanjo pa ni ni udnega saj je

bil mestna LDS prototip plenilske tehnike ropanja mestnega
javnega premoenja.
In to Pahorjevo partnerstvo in vse te njegove poteze izhajao
tono iz te profilirane vsebine SD, ki jo naravnost simbolizira
Janez Zemljari v mestu, ko je kot Pahorjev pooblaenec vodil
mestno obino, zamenjaval kadre, upanja pa je moral slediti
tej volji, uprla se je pri najvejem ropanju zemlji, in podrprla
amandamaje frakcije, prepreilas najveji rop stoletja in zato
jo tudi danes za Pahorja ni nikjer, Zemljari pa je e danes
absolutno pri najvejih poslih SD najveja poslovna avtoriteta.
In ta profil pomeni tudi povezavo z glavnimi poslovnimi akteji
desnice, Matja Gantar, rot, Bavar ITD.
In to je tisto kar pomeni preostalih sedem osmin ledene gore
pod vodo, tista osmina, ki je nad voso je pa ta Pahorjeva javna
partnerska politika. Zato je treba govoriti o veliki prevari
volilcev, ki so zahtevai smpremembe, ki jih seveda ne bo. In e
odgovorim na prvo vraanje. Takratna kriza je bila veliko
huja, vse nove stranke pa veliko bolj pripravljene na to da
dosegajo rezultate v prid gospodarstva in volivcev, kot pa za
doseganje lastnih interesov.
Te stranke, z izjemo Zares, pa so dale od tega, v krvnem
obtoku teh ljudi ne boste nali drugega kot to, kako si e spet
"omastititi brkove", zato predstavlja reevanje te blaje krize
od tiste takrat, za to poltino elito kar teko reljivo nalogo,
saj so vsi pozabili na to, da obstoja e kaken drug ineters, kot
njih lasten prisvajanja javnega premoenja. In kar je e huje,
148
vse te stranke so zastrukturirane v teh medsebojno

prepletenih odnosih, tako da je izstop nemogo, saj veste kaj
se dogaja tistemu, ki je s pajdai izropal banko, potem je pa
rekel, da se ne gre ve. Peter Boi
***
Damija v Ljubljani
2009-01-21 16:02:00
Mislim, da vsi pozabljamo ob tej zgodbi z damijo na izjemen

dogodek, ki se je zgodil na Trenjih, ko je dr. Andrej, priimek
sem pozabil, kot predstevnik Rimsko katolike cerkve brez
pogojno podprl gradnjo damije. Govorim o tem, da je RKC v
svojih naprednih in resnino humanih drubenih staliih torej
dale pred Pahorjem, ki se gre e spet desniasrko leviarske
skrivalnice in je v nasprotju z Cerkvijo, ki na to vparaanje
odgovarja briljantno, naravnost aboten., pravzaprav je v tej
primerjavi z Cerkvijo po miljenju doma iz kakega zakotnega
podeelskega farova, kamor ta glas Cerkve ne bo nikoli
prodrl.
Kaj pravi Cerkev, v svojem nedvoumno javnem nastopu.
Rimsko katalila Cerkev v skladu z svojimi humanitarnimi
vrednotami priznava vsem religijskim skupinam vse pravice za
opravljanje verskih dolonosti in to na ta nain, kot si ga
izberejo same, ne pa da jim drugi vsiljuejo nain opravljanja
njihovoh verskih dolnosti. Bog me Pahor, v katerem
149
zakotnem slovenskem farovu si ostal, kjer so presliali to

izjemno sporoilo Cerkve, ki s tem postaja resnina
humnitarna izjemno pomemebna civilo drubena ustanova, ki
svoje vrednote nima za to da ljudem mee pesek v oi, temve
da jih s takimi dejanji kot je to dejanje uresniuje.
In tisto kar je e bolj pommebno, je obrazloitev, ki jo je
Cerkev podala. Gre za to, da Evropa in EU ne moreta biti samo
skupnost eleza, jekla in masla, temve morata imeti tudi
svojo duhovno nadstavbo, ki jo pa lahko sooblikujejo samo vse
religije, ki enakopravno na vseh podrojih iejo skupen jezik
in s tem skupnim jezikom oblikujeo tisto skupno duhovnost, ki
je lahko jedro obstoja evropske skupnosti.
Ali veste, kaj je s tem storila Cerkev'napovedala je vojno vsem
izkjuevalnim modelom na podlagi religij, tudi Pahorju, in
moran rei, e sem do Pahorja util kdaj kanek spoptovanja,
ga zdaj preziram, saj je ta levi voditelj postal Jeliniev in
Jarev repek, pba sta namre to poslanico Cerkve morala
posluati na Trenjih in sta pstala okirana in brez besed.
upan se je dvakrat javno zahvalil Cerkvi za to izjemno dejanje
resnine ljubezni, ne ljubezni kot fraze, in zaradi tega je Pahor
e veji lole kot je ves as v resnici bil.
In spet mestni svetniki, Ob koncu mandata Danice Simi, je
Danica hotela spraviti skozi mestni svet odloitev o novi
lokaciji za damijo. Ni bila izglasovana, ker je sejo zapustila
Metka Tekavi in Gregor Isteni. torej njeni svetniki, svetniki
SD. Zgodba se je ponovila lani, ista SD svetnika sta zapustila
dvorano, ostala je samo Danica Simi, ki je glasovala za in
150
tako tudi tokrat prispevala edina iz SD za tako odloitev, ki ne

bi bila sprio javnega stalia Cerkve, sramotna za SD.
In mimogrede e to. Z tem svojim dejanjem je slovenska
cerkev obrnila hrbet klerikalizmu in od danes naprej me prav
ni ve ne moti, da si je pridobila svoje premoenje nazaj, saj ji
bo za tako vlogo e kako v korist, bistvo je namre za kakno
Cerkev je tako premoenje namenjeno. Za tako kakor se
napoveduje da bo, je e kako prav da ga ima. Peter Boi
***
Damija v Ljubljani
2009-01-23 09:35:07
Dragi Viljem, ali vi veste, da je cela zgoodovina evropskih

narodov, zgodovina vojn, pobijanja, klanja, in e bi zael
Deman razkopavati po Evropo, bi bila eno samo grobie, da
o drugi in tretji svetovni vojni ne govorimo. In vendar so se
Evropa in njeni narodi spremenili do te mere, da ni ve teh
vojn in da imamo EU.
Ne vem, ali te vae trditve o kriarskih vojnah Cerkve, ki da e
dandanas opredelujejo Cerkev do te mere, da take res
radikalne spremembe o kateri sem govoril, sprio tega ne
pomenijo ni, ne alijo sleheren inteligenni premislek. Vsi,
tudi slovenski narod ima ne samo pravico do temeljnih
spremememb, temve tudi do spotovanja teh spremembe,
151
samo Cerkev ne, njo je treba inkriminirati pa naj stori e tako

dobro in veliko dejanje, kot je ta brezpogojna podpora damiji
in Islamu. Gospod Viljem, s tem dejajnjem se je Cerkev
odpovedala klerikalizmu, ima pa naslednika in to ste vi-Na
alost. Peter Boi
***
MO Ljubljana o sporni novogradnji v

Dravljah
2009-01-23 11:28:59
Kolikor sem informiran noben organ mestne organizacije

Zares, tudi MO ne, nima nobenega sklepa na podlagi katerega
bi lahko Janez Kopa gvoril v imenu MO ZARES Zaradi tega
pomeni ta javni nastop Janeza Kopaa uzurpacijo mestne
organizacije Zares in kritev vseh temeljnih demokratinih
pravil stranke. Z Janezom Kopaem sva presedela skoraj dva
mandata v mestnem svetu in moram rei, da me kot svetnik ni
razoaral, globoko pa me je razoaraL preve oportunistinimi
stelii glede SIB, enako glede mestne politike z LDS, kjer je bil
njegov oportunizem nevarno blizu vzronega modela
sloevsneskega oportunizma Dimitrija Rupla.
Navsezadnje me tudi to ni motilo, ljudje smo razlini in imamo
pravico do tega da smo. Toda da bi lovek, ki ima vsaj zame
take osebnostne karakteristike, navsezadnje javno vodil
politiko mestne organizacije Zares, pri emer ta mestna
152
organizacija naalost razen ustanovitve vseh organov glede

vsebine, organizacije dela s lani itd, ni naredila v ve kot letu
dni niti enega samega korakam je seveda too much. Edini
vsebinski javni nastop te mestne organizacije v ve kot letu dni
je nastop, ki uzurpira samo mestno organizacijo in njena
demokratina pravile in e to v osebi, ki je vse drugo kot pa
kredibilen predstavnik Mestne organizacije Zares. Protesti
seveda ob takih zadecvah iz izkunje z notornimi eldeseovci,
vem da ne zaleejo ni. Vendar pa imam kot lan Zares, ki
izjemno ceni delo vseh, ki delajo na dravni ravni, tako ministri
kot organi, zlasti pa predsednik, da se distanciram od te
povsem zgreene in nedejavne politike na mestni ravni tako,
da nepreklicno izstopam iz vseh organov mestne organizacija
Zares, tako iz sveta kot iz treh odborov, kjer sem lan. Z tako
mestno organizacijo ne maram imeti nobenega opravka ve,
etudi ostajam zvest lan Zares. Peter Boi
***
MO Ljubljana o sporni novogradnji v

Dravljah
2009-01-23 15:56:17
TAKIH ODLOITEV GLAVNEGA ODBORA NE SPREJEMAM,

POLJITE MI PO E MAILU SKLEP, NA NOBENO BESEDO
KATEREGAKOLI IZ MESTNE ORGANIZACIJE NE DAM NI.
SPRIO ENORMNEGA BRISKIRANJA IN IGNORIRANJA VSEGA
153
LANSTVA, OSTAJAM PRI ODLOITVI IN NE SAMO TO,

RAZMILJAM TUDI O IZSTOPU IZ STRANKE, KER IMAM TE
NOTORNE ELDESOVENE IN TISTIH, KI SO ZAVOZILI VSO
POLITIKO V SLOVENIJI IN PRIPELJALI JANO NA OBlAST, DO
GRLA DOVOLJ. SEM GOSPOD STAR 76 LET Z NEKAJ
DESETLETNIM DELOVANJEM V POLITIKI IN SE NIKOLI NISEM
UKLANJAL TAKIM KVERULANTSKIM POTEZAM, KOT JE TA
TISKOVNA KONFERENCA. iN PRIKRIVANJEM POPOLNE
PASIVIZACIJE LANSTVA. ESMERALDA, ODGOVORITE MI NA
GLAVNI OITEK, KAJ STE V STRANKI NA VSEBINSKI RAVNI
NAREDILI, ALI NISTE IMELI ZA LANE RAZPRAVO O TEH
STOLPNICAH, O DAMIJI, O LJUBLJANSKEM URBANIZMU, O
DEFICITARNOSTI DRUBENIH DEJAVNOSTI V POLITIKI MOL.
bOGATI, JAZ IGNORANT SEM VSE TO ZAMUDIL, VI STE PA
DELALI NA TEM, KAKO PRIDOBITI S TAKIMI RAZPRASVAMI
LANSTVO, DA VAM JE KAPLJALO OD RITI, VIDITE TEGA
BOGATEGA SEZNAMA VAEGA DELOVANJA V MESTU. MI
IGNORANTI NOEMO PRIZNATI. MESTNA STRANKA IMA TAK
MODEL KOT JE BIL JANIN, TA MODEL PA JE IZ 19 STOLETJA IN
IZ NEKDANJIH KABINETOV LDS, KJER JE KOPA PREDEL CELO
IVLJENJE. PETER BOI
***
154
Damija v Ljubljani
2009-01-30 15:13:54
Spotovani. Ker se jih ogromno oglaa na temo primernosti in

umeenosti te arhitekture v nae mestno okolje, je treba
vsem naenkrat tudi odgivoriti. Veinoma je je bilo vsakrno
pogojevanje zadnjih 4o let samo za to, da so padali projekti
eden za drugim in se je na ta nain onemogoilo gradnjo do
danes. Odlien zgled je spet dala cerkev, ki svoje podpore ni
omejevala in pogojevala z niemer, povedala je tudi, da je
imela ogromne teave s komunisti, ki so ravno s tem
pogojevanjem zavrli vsako gradnjo novih cerkva, ki so vasih
bile tudi nujne saj se je populacija v Sloveniji veala iz leto v
leto. Zamislite, tudi taki primeri so bili da so trdili da npr. nova
cerkev ne sodi s svojim stolpom v nedolno podgorsko
pokrajino, torej kozlarije okoli minareta niso nove amapak so
si jih nacionalisti in ovinisti sposodili pri komunistih, saj kake
posebne razlike v ideoloki nestrpnosti med njimi sploh ni.
Jelini govori tako kot so politkomisarji leta 1945 zato zame
ni Plemeniti ampak "kamisar Petruka"uvoen iz podkavkazja
in zdresiran v predmestju Moskve v kakem takem vojakem
taboriu kot so mu je na las podobna"arhitektura"nae
Supernove in Le Clerca in e vseh drugih. Danes sem bil
namre v blagovnem centru na Rudniku in toliko neokusnih
vojakih magazinov na kupu e nisem videl. In grozi nam da
jih bo zmeraj ve. Zakaj vi vsi skupaj, ki ne morete spati zaradi
umeenosti te arhitekture v arhitekturo mesta, ne zahtevate,
da se trgovski centri lahko gradijo, da nam pa ne postavljajo
155
vojakih magazinov izpred prve svetovne vojne?Vsako

predmestje sodi k mestu, zahteva eneka arhitekturna
obeleja, pri damiji skoraj norimo ob skrbi za to, za te vojake
konjunice kot je Supernova itd, pa nam ni ni mar. Tisti, ki se
s tem toliko ukvarjate vedite, da se boste vsaj pri meni, teko
otresli obutka da gre zgolj za vao veliko hinavino. Peter
Boi
***
Kje in kako varevati v javnem sektorju?

2009-02-01 16:48:05
Eden od vodilnih politikov Zares. ne vem ali je bil Pavle

Gantar, ali kdo drug, je v nekem javnem pogovoru v dialogu
rekel, da bi bil zelo vesel, e bi se lahko proraun oistil tistih
postavk, ki sploh niso opraviljive z vidika kolikortoliko
koristnega gospodarjenja z dravnim denarjem, dodal je, da je
tega kar dovolj.
In to je bistvo stvari. Poleg nesprejemljivih rei, ki jih pone SD
oziroma njen predsednik, abotnosti namre glede nujnih
menjav v dravni upravi in paradravnih gospodarskih
subjektih, ukinjanje vloge opozicije, ki tega sploh ne mara in je
SD dala e nekaj potenih klofut, zadnjo je Pahorju primazala
glede vstopa Hrvake v NATO pakt, pa eprav nam to koduje,
si je Pahor to brco v zadnjico res zasluil, naalost pa smo jo
zaradsi taklega predsednika vlade, dobili to brco vsi. . jaz
156
moram rei, da gre tukaj za osebno digniteteo, e mu

nasprotnik ki ga pita s potico namesto da bi mu podkuril,
ree da ima od takih pisem lepljive prste. .
Imam pa zmeraj bolj obutek, kot da Pahor to pone zavestno,
da se p drugih reeh sploh ne govori, saj ni samo enkrat padla
trditev, da se enormno zapravlja dravni denar v ministrstvu
za promet, kmetijstvo in okolje in prostor, kjer gredo javbna
naroila v petkrat veje stroke, kot kjer koli drugje za iste
storitve. Zadnja zgodba je zame e huja. Ministrstvio za
kmetijstvo je dalo javni razpis za seveda nepovratna sredstva
za invsestiranje mladih kmetov, ki prevzemajo kmetije, reci
kemino industrijsko obdelane kmetijske povrine, ki imajo kar
veliko hektarjev obsega. Skupna tevilka teh prevzemnikov je
malo ve kot 8oo pripravili pa so tak razpis, da se nanj lahko
prijavi samo polovico, saj so pogoji razpisa tako zamejeni, da
se lahko javijo na razpis tisti, ki so postali prevzemniki pred
enim letom, tisti pa ki so kak dan prej, pa ne. Tako nekako je
to, zanesljivo pa vem le to da so za to omejitev krivi
popolnioma avsurdni asovni termini in za tak razpis si zaslui
ministsrtvo za kmetijstvo temeljit pregled finannega
poslovanja za nekaj let nazaj, da o tem, da take razpise ne
more objavljati nihe, e nima za bregom hudega
klientelizma, ki poira miljarde. niti ne govorim.
No in vlada ni. e dotakne se ne teh resorjev, ie pa po
zdravstvu, olstvu, kulturi itd, tam bo pa odkrila huduia. Ta
drava, dokler se ne bo resno lotila klientelizma zlasti v teh
resorjih, ki jih je imela vsa destletja SLS, ne bo nikoli videla
konec recesije. Peter Boi
157
***
Hrvaka na seji DZ
2009-02-01 17:14:56
Zadnje ase ima Pavle Gantar vekrat prav kot sem sam
priakoval. Zgodba z zakljunim raunom je res obrobna in
samo zelo prehodnega prestinega znaaja, ki ne bo niti v
propagandnem smislu imela nikakrnega pomena, eprav
kae na psihopatsko osebnost Janeza Jane bolj kot kadarkoli.
in je jasno, da pri ljudeh zdrave pameti ne sme presojati o
stvareh ki utegnejo imeti veliko vejo teo, modrost in mo
politike ni v Janini zadrtosti temve v tem, ali smo zaradi
splonega drubenega dobra pripravljeni tudi kaj poreti, kar
nas stane samo nekaj zaasnega prestinega ponosa in ni
ve. Peter Boi
***
Nikoli ve!
2009-02-01 18:18:54
Povedal bom nekaj zelo krutega, ki je del naega vsakdana.

lovek je bitje, ki ima gensko zasnovo 5o. tisoih generacij in v
tej najveji knjinici na svetu, je zapisano vse in je ni stvari, ki
bi se ob primernih pogojih ne vrnila v svoji prvotni vsebini in
158
obliki na dan. Znameniti srbski antropolog prof. dr. Vladimir

Zec, ki je bil na velik prijatelj, mi je neko rekel, da se
mitoloki tudi krvavi obredi, ki so bili v rabi tristo ali tiristo let
nazaj, nenadoma pojavijo v isti obliki in nihe ne ve zakaj.
Razsikoval sem poboje domobrancev iz Urha, ki so 14 let
starim otrokom in dekletom in enskam. s koli ponoi, ko so jih
odpeljali v Kozlarjev borst, lomili kosti in jim s kolom prebodli
nazadnje srce. Obiaj iz 16 stoletja, ki je bil ravno na tem
podroju izjemno iv, ko so ensko ali mokega proglasili za
vampirja in ga nazadnje z glogovim kolom prebodli. To se je
vrnilo ez 4oo let na isti prozorie. Vse to mi je potrdil dr.
Vladimir Zec antropolg svetovnega slovesa. sem se pa ravno s
tem tako temeljito ukvarjal, ker sem takrat pisal dramo o tem
pod naslovom Komisar Kri, imela je velik uspeh na evropskih
festivalih v izvedbi ljubljanske Drame. Drama se zane v 16
stoletju, kona pa leta 1945, ko pobijajo z glogovimi koli
domobranci deklera, seveda je takrat v zgodovini in zdaj
pobudnik upnik.
Stvar zgleda brezupna, e, saj je taka uosda lovetva, saj se
ne da ni spremeniti. Ni res. Predvsem so se leta 1945 v cerkev
in upnia po Sloveniji in v Tomielj vrnili isti ideoloki vzorci
iztrebljanja nasprotnikov, lanov OF, javna klima je postala
enako brezpravna kot v 16 stoletju, ko je upnik odloal kdo je
vampir, zdaj pa kdo je OF-ar in kdo ni in koga je treba ubiti z
glogovim kolom. .
Vrnili so se vsi vzrorci in enaki naini pobijanja. Dopustili smo
namre, da je druba v celoti glede svojih civilizacijskih
standardov doivela z nacizmom in klerofaizmom enako
159
globoko regresijo kot je ta bila tedaj, ko so v 16 stoletju ubijali

nedolne vaane- vampirje na pokopliih z upnikovo
prisotnostjo in na njegovo pobudo.
In samo za to gre. Kdor se tega zaveda, se zaveda tudi tega da
na TV v Trenjih naprimer Slak in na nacionalki na vseh
oddajah, kjer nastopa Jelini, doivljamo ta sovrani govor,
najprej proti Damiji, kjer Jelini govori o muslimanih, ki so
morilci in zloinci, potem o Romih, ki so tatovi, potem o
gospodarstevnikih ki so sami veliki lopovi, za vse pa ima po
Branku Maksimiviu soen jezik, in sicer kar naprej ima na
jeziku jezik nasilja, aretacije, zapore in areste itd, Problem je v
tem, da je to jezik nasilja, ki se dotika kar naprej nasilja v nas,
ga vzpodbuja in klie iz podzavesti in nazadnje dobimo zmeraj
ve goreneev, ki jih zakoni ne zanimajo ampak samo e
fizini obrauni enega samega nasilja, ki zakonsko sploh ni
utemeljeno ne sankcionorano ampak je kot pravinost,
nasilnei so pa noslci te pravinosti, nad vsemi institucijami
sistema., V Nemiji gre za trietrt Jeliniievih stavkov pred
sodie, toda nihe ne aka na ovadbe, toba je stvar
dravnega toilca, ki je ne sme opustiti. Pri nas se ta jezik iri,
postaja zmeraj bolj veen, POP TV in TV Slovenija si brez
Jelinila ne moreta zamisliti nobene politine informativne
oddsje, na novi TV 3 ima kar samostojno oddajo, zaradi tega
ker ne moreta zaradi vedno veje gledanosti brez tega jezika
jezika nasilja.
In tukaj se zane Holokavst in tukaj se zane prebadanje rtev
z glogovimi koli, in nikogar, tudi nobene stranke to ne zanima,
ker imajo vse po vrsti prekratek nos, pred njim pa ne vidijo
160
tega, da je pred nami huda kriza, jezik je namenjen tistim, ki

bodo mislili, da so najbolj prizadeti, eprav ne bodo. Najhuje
pa je da Jeliniu pristavlja svoj pisker Semoli skupaj z
Stefaniem spet na TV, ki javno poziva ljudi k javnim
neredom pod pretvezo, da so vladni ukrepi zani, da so
njegovi predlogi pravi, za svoje ne nosi nobene odgovornosti,
za hujskatvo skupaj z Jeliniem prav tako ne, vlada pa
vendarle nosi odgovornost za vsako svojo potezo.
Sindikati, ki nastopajo iz stalia javnega nasilja (zasedba
podjetij, eprav je to tako neracionalno, zato pa je tudi za
tako nasilno rabo Sindikatom) so sodobni Kriarji, ki hodijo
okoli in s tem jezikom hujskanja k javnemu neredu, ustvarjajo
pogoje za nadvlado nad institucijami sistema. .
V krizi je taka pozicija Sindikatov tako kazniva kot je Jeliniev
jezik, saj tako Sindikati kot Jelini naenjata institucije
sistena, kjer je vseeno ali je ta vlada Pahorjeva ali pa bi bila
Janeva. Peter Boi
***
Hrvaka na seji DZ
2009-02-01 18:43:19
Bene si, ne glede na to, da seveda nisem zadovoljen s to vlado,

je pa vendarle velika razlika med njo in med Janevo vlado. In
veste po emu?Ravno po tem da ni bila Janeva vlada
161
sposobna presojati kaj je bolj in kaj manj pomembno, kje je

pametno uporabiti razum, ne pa argumente nasilja Ne gre za
to, da je brisanje opozicijke dre do pozicije abotnost, temve
gre za to, da v svojih vladnih projektih deluje na podlagi
razumnega ukrepanja, kjer z nasiljem ne ustvarja svojo edino
resnico in destruira vse kar je bilo skozi desetletja zgrajeno.
e se spomnim Vaska Simonitija. ko so ljudje prihajali tudi v
stiskah na Ministrstvo jih je nadiral, jim jemal e tako ali tako
pila sredstva, ukinjal npr. po normah pripravljene projekte in
ukinil celo podroje filma. Z vsako tako ravnanje je imel svoj
argument, toda ti argumenti niso temeljili na vsebini temve
na sili. In jana je bil njegov pravi politini oe. In nobeno
nasilje ne nad mediji ne nad javnostjo mu ni pomagalo, da ne
bi moral z oblasti. In zdaj v tej lui presodite po eni srani
verolomnost Janeve politike ko gre res za pomembno zunanje
politino dejanje v oeh sveta, ko pravzaprav v resnici
nazadnje vlada odgovarja za to, ali bomo naredili sosedom
zares veliko krivico, ki jo tako eljno priakujejo ali pa bomo
rekli-Dajmo na tehtnico nao modrost, oblast je tudi oblast
predvsem takrat kadar je sposbna zaradi velike koristi za
dravo poreti knedel ponosa in rei. Prav, sprejemamo
zakljuni raun, eprav ima raunsko sodie pridrke.
Nazadnje je pa stvar zrelosti vlade, da je sposobna za veliko
veje koristi drave pretrpeti v parlamentu tudi nepomemben
poraz. e ne zna na ta nain tudi zgubiti, potem pusti oblast
na miru, ker ne bo drugega kot objestne na oblasti. Peter
Boi
***
162
Nikoli ve!
2009-02-02 11:59:54
Obema sem dolan pojasnilo. Jaz se ne strinjam z Sindikati,

ker nastopajo z pozicijo sile, ne moi. Mo je v vsebini, v
argumentih. v pogajalski poziciji, ne pa na mitingatvu. Ko pa
se Semoli zateka k argumentiranjem ukrepov, lae, saj je
temeljna zaita delavcev, delovno mesto, ne pa ohranjanje e
desetletja zgubljenih podjetij. Za Semolia je znailna ta
demagogija, ker ve, da bodo delavci li za njim, e se bo vedel
tako, da bo pihal na duo ozkim lokalnim tendencam, niti ne
interesom, ne pa dejanski zaiti delovanih mest. Za mene pa
je zgubil sleherno verodostjnost, ko je podprl delavko iz
Vrhnike, ki je rekla da ne bo la v slubo v Ljubljano ker je
predale. druga pa, da se je izobraevala za nekaj drugega in
zakaj bi zdaj to menjala. TEMELJNE VREDNOTE POTENEGA
FLEKSIBILNEGA ZAPOSLOVANJA IN FLEKSIBILNOSTI JE S TEM
PORUIL. Tako javno ravnanje s strani Sindikatov je
nedopustno v normalnih razmerah, kaj ele v recesiji. Vlado in
institucije sistema je treba podpreti, nasprotovati pa samo
kadar gre za resnino utemeljeno nezaupanje, namre da
ukrepanje ostaja pri besedah. In tukaj je bilo na strani vseh
mogoih vlad najve kritev in zato lahko Sindikati govorijo
tudfi take packarije kot jih, saj se jim bolj verjame kot vladi.
Tukaj je problem. Semoli je s temi lami in poceni demagojijo
bolj nevaren kot Jelini. oba pa delujeta na enak nain
zastrupljanja in onesnaevanje javnega ozraja.
163
Da bo stvar bolj jasna. Mnoinega mitingatva se ne da

ustaviti, s tem lahko izsili predasne volitve, zamenjale se
bojo garniture na oblasti in kaj je to'Namesto reevanje krize
skrajno kodljiva igra sile med politinimi silami, ki
spodpokavaja druga drugo in Sindikati so ravno na poti da to
spodbujajo. Lep pozdrav Peter Boi
***
Kje in kako varevati v javnem sektorju?

2009-02-02 16:16:28
Marko, sijano. Natanno to je treba storiti in bi bilo treba, e

bi bila recesija ali ne. Sem upokojenec in naelno nimam ni
proti ukinitvi uskljevanja pokojnin, e bi bila ta usklajevanja
res tolikna. Dal bom karte na mizo. Ko sem leta 1998 dobil
pokojnino je znaala dananjih 1220 evrov in dejansko sodi v
vrh pokojnin za javni sektor. Danes smo leta 2009 in moja
pokojnina znaa 142o evrov, torej v enajstih letih se je
pokojnina, ki sodi v prvi razred pokojnin javnega sektorja
zviala za 2oo evrov ob vsej inflaciji itd. To spreminjati nima
smisla, saj gre za ustavni pravico, da se pokojnina ne sme
zmanjevati, kar bi se e bolj kot se realno je, saj to kaejo
tevilke pri moji pokojnini, saj realno danes pomeni 142o
evrov manj kot leta 1998 1200. Pokojnine se torej ne viajo
kvejemu zgubljajo na svoji realni vrednosti skupaj seveda z
plaami, torej se usklajujejo med seboj po zmeraj manji
164
realni vrednosti, plae in pokojnine. Toda meni se vsi ti

"premiki"ne poznajo bogve koliko, vsaj 8o odstotkov
upokojencev pa je od 4oo do 6oo in 8oo evrov, tukaj pa bi e
veje zmanjevanje najbr kar grdo prizadelo ljudi. Ampak, to
je stvar bolj tonih izraunov, kot je moj na palec.
Problem so predvsem javna naroila v tistih ministrstvih, ki v
celoti finansirajo DARS, in podobno. Ali je kdo izraunal koliko
1oo in 1oo miljonov ervrov gre v "posspeevanje"kmetijstva, ki
ni drugega kot kemina industrijska kmetijska proizvdonja.
Namesto da bi jo samo obdavili, plaujemo mit kmetstva, ki
ga nikjer ni. Od tega je e kako dobro ivela SLS vsa ta leta, ko
je bila v vseh vladah doslej. Problem javnega zdravstva je kot
da bi vsaka vlada na novo veila pola, s tem pa je tako, bolj
ga vei, veji je. Raunam res na ministra Miklavia, saj je
nujno ohraniti javno zdravstvo, ga izboljati, racionalizirati, in
niti priblino ne ustvarjati prevelik prostor licennim zasebnim
storitvam, tam pa kjer je, mora biti strogo loeno vse v
vsakem oziru od javnega zdravstva. Osnovni problem
prorauna je e desetletja in deset letja isti. Proraun vsakega
resorja vsako leto temelji na lanski realizaciji, ki je indeks 1oo
in potem vsak minister tei k temu, da se ta indeks 1oo povea
imbolj, naprimer na indeks 125 ali celo 14o, in tisti minister je
v oeh javnosti bolj uspeen, ki ima najveeji indeks porabe na
realzacijo lanskega leta.
Po kaknih merilih se je lani dosegla realizacija in po kaknih
merilih se se cene javnih naroil od lani v prihodnje
proraunsko leto dvignile na indekjs 14o, ni pomembno, saj
gre za zmeraj veji obseg in za te vrste uspenost ministra, ne
165
pa za upravienost posameznih postavk in dvig cen in

strokov. V temelju se je treba odrei tej filozofiji, najbolj
uspeen ministerr je tisti, ki je prevetril vse svoje postavke in
znotraj njih javna naroila, ugotovil koliko je bil napihnjen
proraun z postavkami in javnimi naroili, ki sploh nimajo
nobenega opraviila za to, da so sploh v proraunu, hkrati pa
tudi ugotovil napihnjene cene strokov, ki jih izkazujejo
posamezna velika javna naroila. Tak poseg niti malo ne bi
prikrajal nikogar ki potrebuje javna sredstva, ukinil bi se
klientelizem vseobsegajoe politine elite, in dosega
uinkovitost javnega denarja povsod, kjer bi se pojavil kot
subvencij ali investicija drave. In spotpovani Marko, ko bi se
poseglo v proraun s temi naeli bi se zgodilo natanko to kar
predlagate konkretno vi, toda ne verjamem da je ta vlada
tega spsobna, saj SD e nikoli ni bila na oblasti in tam je toliko
porenih riti, kot jih je doslej bilo v vseh vladah.
Problem so te porene riti in e to, da je tudi ta vlada ne
samo vse prejnje, del njih. Peter Boi
***
Program: Socialno podjetnitvo

2009-02-09 17:29:31
Spotovani Viljem. Tokrat sem prav blizu vas, enako kot vi

mislim, da je recesija tisto temeljni razlog kjer bo e kako
treba gledati na to, da se druba zaradi enormnega poveanja
166
revine ne bo sesula vase. V eni stvari vam najbr ne morem

dati prav. Namre pristali smo na kapitalizem, socializem in
njegove vrednote so se popolnoma diskvalificirale in zato
seveda ni bilo teko uveljavljati tisto kar zdaj zmerjamo vsi,
neoliberalizem. Neoliberalizem je haral povsod po svetu, vsi so
bili njegovi sveeniki in mi smo imeli v Sloveniji Zgodbo o
uspehu, kjer je vsak dravljan bil dolan biti uspeen, e ni bil
je bil drugorazreden in to ni nikogar kaj prida prizdevalo.
Socialne komponente na vseh podrojih so se ohranjale bolj
zaradi tega ker so bili nanje vezani interesi vsj dela politine
elite, nikakor pa ne iz preprianja, da je treba ohraniti
drubeno ravnovesje. Osnovni problem tega razmiljanja kot
ga ima gospo Kova je v tem, da verjame v prirodo, ki sama
ureja ravnovesje in ne pusti da kaj prida propade. To so
lahkoumni verniki, ki mislijo, da se bo samo od sebe
uravnovesilo in uredilo eprav naa druba ne bo sposobna
uveljaviti takih ukrepov, ki bi v izhodiu zaitila ljudi pred
finannim kolapsom, hkrati pa ohranila njihovo delazmonost
in tudi tisto mero kreativnosti, ki jo potrebuje vsako
gospodarstvo Moram rei, da mi gredo bolj na ivce npr.
sindikati, ki zagovarjajo e zdavnaj propadla podjetja, kot pa
Lahovnik, ki pravi da naj taka podjetja propadejo, da pa je
treba tem ljudem ohraniti delovna mesta in to na kar najbolj
konkreten nain, Enako se mi zdi dober ukrep porotvo drave
pri najemu kreditov, kar pomeni da bi naj majhna in malo
veja podjetja, dobila vendarle kredite za svoj obstoj in
delovanje, saj jih do zdaj niso in to pomeni seveda ohranjanje
na desettisoe delovnih mest.
167
Toda teava te vlade je v tem kar ponavljam tukaj na tem

mestu e najmanj deseti. Ta porotva bodo zagotovila
bankam tiste kredite, ki jih npr. Ljubljanska banka potrebuje
za servisiranje dolgov tistih velikih firm, ki delajo tudi rne
luknje v proraunu v resorjih ministrstva za promet, kmetijsto,
prostor okolje, in vse te velike firme, ki so ves as dobivale
velike kredite po politinih zvezah in kljuih ne pa po
propulzivnosti projketa oziroma firme. Zgodba kako se bo
kapital spet obraal in izginjal v obmoju te rne luknje na vse
konce in kraje povezane poltine in druge elite, se bo ele zdaj
zaela. Gaspari seveda ne skrbi za kaj drugega kot za banke in
iz tega kroga ne vidi ven, to je najbolj dokazal takrat, ko je
trikrat razvrednotil SIB banko in umetno ustvaril 1o miljard
tolarjev deficita. Problem te drave ni ve recesija, problem te
drave je rna luknja, ki napaja to neskonno dno brez dna, ki
jo generira povezana desna in leva elita pijavk. .
Vendar gospod Viljem, zgodbe tukaj seveda e ni konec, saj je
bilo e pred recesijo 24o tiso ljudi pod pragom kjer se revina
zane in nobena vlada doslej temu vpraanju ni posveala
nobene pozrnosti, saj bi morala ta elita najprej ukiniti svojo
lastno rno luknjo, tako v proraunu kot v bankah, da bi lahko
karkoli servisirala, naprimer socialni ininirng, ki se mu ree
lahko tudi socialno podjetnitvo. . Zdaj pa pride gospa
Kovaeva in nam pravi, da je zdaj recesija in se s tem ni
mogoe ukvarjati. Kaj pa bo gospa Kovaeva naredila, ko bo
na cesti 5oo. ooo ljudi, na cesti zaradi tega, ker ne bodo mogli
ve plaevati raunov, ker jim bodo grozile deloacije, izklop
elektrike in toplovoda itd. itd.
168
Ta kriza seveda ni nobena ala, grozi nam tono s tem in vlada

e zdale ni prva, ki bi morala to krizo repevati, prvi in
najmoneji je kapital, ki bo porl samega sebe, saj ni
sposoben uvideti svoj lasten poloaj, in ni sposoben ustaviti
tega odtekanja kapitala v vnaprej determinirane nebuloze, ki
napajajo vse kaj drugega kot pa tisto kar bi kapital
plemenitilo kar je njegova edina funcoja. Bojim se da je to
metastaza, e bi bil samo zgodaj diagnosticiran rak, bi
operacije zadostovale za preivetje, . Odkrito povem, da ta
vlada v tej zgubljeni poziciji nima velikih ans. . Peter Boi.
***
Gregor Golobi o vstopu Hrvake v Nato

2009-02-18 21:43:42
V rokah lumpen proletarske srenje in zavesti o dravi, civilni in

sicernji drubi Po eni strani bi lahko rekel kot mestni svetnik,
no, tudi drava zdaj izkua kakne so te civilne inciative, ki jih
je v mestu Ljubljani kar enajst. Toda zadnje bi bilo ko bi se na
ta nain tolail. saj problem ratifikacije seveda presega
katerikoli primer v Ljubljani, ki ga imajo enake civilne inciative
kot je ta Podobnikovo. V takih inciativah je ma elu en
desniar in eden, ki sodi tja, kjer je Marjan Podbnik e bil.
Trikrat lahko ugibate kje.
Torej, ratifikacija e zdale ni nepomembna zgodba za
Slovenijo, usodo pa ima v rokah nekaj bolnikov, saj je vsako
169
zdravo razsojanje o tem, dale od tega kar ponejo ti ljudje s

tem referndumom. To je ena stvar. Druga stvar pa je to, da se
zdaj vidi do kod se lhako nerazumnost kot politina volja
peice uveljavlja.
Ne vem, ali je mogoe te monosti, ki jih prisebni ljudje
opazujejo in vidijo, lahko e imenovati referendum kot
preseek demokracije. Ali ta preseek norosti ni izraz izjemne
ibkosti drave, ki v 19 lewtih ni bila sposobna vzpostaviti
dejanske varovalke demookracije, ki bi onemogoale take
lumpen proletarske posege v vladavino dravnega prava. Gre
namre za lumpen proletarsko zavest o dravi in o vladavini
prava in o civilni in sicernji drubi nasploh.
***

2009-02-19 09:44:20
Tale Rosomah je pa res iz nekdanjega vica, zanesljivo je

partijcem brisal zadnjice, ker ni imel zaradi tega nobenega
asa, da bi malo pogledal naokoli in ugotovil, da je bil takrat,
ko je on sam partijcem brisal riti, kot veina fantov njegove
bae, Golobi eden od urednikov znamenitega
srednjeolskega upornikega asnika VALJ v Novem mestu. Ta
asnik iz tistih asov zanesljivo zavzema astno mesto med
tistim upornikim tiskom zoper reim, ki mu je bila prav zaradi
tega namenjeno izginotje. To je zaetek Golobieve kariere v
170
odnosu do takratnega reime. Kje pa so bili takrat bolni

blebetai ala Rosmah in e kdo, ki zdaj po dvajsetih letih
potvarjajo biografijo in zgodovino in jih ne bi vzeli zaradi
pomanjkanja minimalne zmonosti zdrave presoje stvari niti v
osnovno olo ve. eprav mislim, da je Rosomah diplomiral,
toda to je med diplomiranci samo e en kronan osel ve. Dragi
Rosomah, nihe ne zna biti toliko nesramen, da jaz ne bi bil
bolj, Razlika med nama je samo v tem, da se jaz podpisujem s
polnim imenom, ti pa si kot ste itak vsi vae sorte bojazljivci in
nikoli v ivljenju niste javno nosili odgovornosti za svoje
besede, Krakomalo, saj ve, da takim anonimneem pravijo
Primorci MONE Peter Boi
***

2009-02-19 10:17:15
Spotovana Mirjana. Jaz ni ne pljuvam po celotni civilni

drubi, ugotavljam samo, da ti priveski raznih politinih strank
niso civilna druba, da enajt civilnih inciativ v Ljubljani, niso
civilna druba, saj zasledujejo cilje, ki lahko kvejemu zelo
kodijo postopkom, ki jih pri sprejemanju odloitev sprejemajo
organi izvrne oblasti, ki so tukaj za to, Gre enostavno za to,
da deluje pravna drava samo v primeru, ko se organin so bili
demokratino izvoljeni na volitvah za to, da tudi skozi obvezno
demokratino proceduro sprejemajo in uresniujejo sklepe. .
171
e pa se pojavljajo pobude, ki hoejo izniiti na ta nain

sprejete sklepe in tega je bilo v preteklih dveh mandatih v
mestu, ker sta bili upanji podrejeni politiki svoje stranke in je
politika zaradi volitev kar naprej poklekala pred taskimi
inciativami, je to destrukcija demokracije in pravne drave. . In
to smo gledali v Ljubljani kar dva mandata. Zdaj pa te civilne
inciative besnijo, ker mestna oblasrt dosledno spelje vsak po
demokratini proceduri sprejet sklep. Civilna pobuda naj
govori prej, preden so sklepi sprejeti na demokratien nain.
govori naj tedaj, kadar dravni organi ne spotujejo
demokratinih procedur zaradi tega ker so v take procedure
vpleteni obani in dravljani in imajo svojo besedo pri
odloitvah(npr, javne razgrnitve, javne razprave itd. ), in jaz
nikoli nisem trdil, da dravna ali mestna oblast ni kdaj tega
poela.
e pa misli kdo, da je to demokracija, da napihuje javno
mnenje in hoe izniiti vse te postopke tistih, ki so bili za njih
izvedbo izvoljeni in od izvoljene izvrne oblasti postavljeni na
mesta da to uresniijo, pa mirno povem, da je bil v Evropi prvi,
ki se je na take postopke povigal, organiziral civilno drubo,
ki je vse to zavrgla in leta 1922 organiziral pohod na Rim. .
taka civilna druba o kateri se danes govori da je ciuvilna
druba, pa ne izpolnjuje temeljnih pogojev, to je spotovanje
demokratinost procedur pri uresnievanju demokratino
sprejetih sklepov, pa ima vse vsebinske znailnosti kot so jo
imeli Musolinijevi pohodniki na Rim. Ne vem sicer zakaj bi imei
vso to demokratino aro od volitev v DZ, do imenovanja
vlade, do poslancev, do organov lokalnih oblasti, e lahko
172
skupina ljudi, ki se proglasi za civilno inciativo, mimo vseh

procedur z vsem pomete in opravi sama. Toliko o tem kaj je in
kaj ni civilna druba.
Civilna druba so tiste nevladne organizacije, ki se naprimer
organizirajo v take pobude, kot je naprimer Civilna druba za
javno zdravstvo, ki ima svoj program in skozi svoj program
gleda vladi pod prste ali uveljavlja svoj zdravstveni program
tako kot to velevajo zakoni in postopki, ali se licence
podeljuejo po merilih, ali pod roko, in tudi na popolnoma
normalen nain brez mitingatva poizkua promovirati v
javnosti svoj program, in svoja izhodia, ki jih tudi poznamo.
Te takoimenovane civilne drube, ki to niso, nimajo ne
programov, ne izhodi, imajo samo nebulozne protipredlogi,
veinoma tedaj, ko so sklepi sprejeti. Peter Boi
***

2009-02-19 15:36:32
Rosomah, ni drugega nisem povedal kot to, da sem v

nesramnosti bolji od tebe in to sem ti tudi dokazal. Kadar bo
nesramen, ti bom to dokazal spet. Ti pa lahko pojasnjuje po
toi kolikor hoe. Peter Boi.
***
173
Franco Juri in Vito Roej o referendumu

2009-02-19 18:32:47
Neko je sociologija drube, levo orientirana sicer, poznala

pojem lumpenprolwetariat. To je marginalen sloj ljudi na
samo margini drube, ki ga oznauje predvsem to, da socialno
in drubeno vsebinsko ni niti profiliran, niti sam ne razpolaga s
kakrnokoli vrednostno socialno drubeno zavestjo. Ni
marginalizoran zaradi tega, ker bi ga kdo izkorial, ampak
zaradi tega ker je enostavno socialno drubeno invaliden.
In ta socilano drubeno marginalna in invalidna peica ljudi,
je nala vendarle nio po kateri se je zaradi pomanjkanja
varovalk demokracije, vzpela do moi, da lahko uveljavi zastoj
pomembnih odloitev vlade in drave, ki so v parlamentu
izglasovane z veinskim konsenzomm. To pa pomeni
destrukcijo demokratinega parlamentarizma, saj sklepe
demokratine veine predstavnikov ljudstva, razveljavlja
nekompetentna marginilazirna peica, ki je kar zadeva
drubene zavesti invalidna.
Nobenega dvoma ni, da tak referndum niti priblino ne more
biti preseek demokracije, saj se uveljavlja samo zaradi tega,
ker v 18 letih osamosvojene Slovenije in parlamentarnega
sistema, strankokracija ni bilo spsobna med seboj uskladiti
interesov do te mere, da bi seveda ohranila imnstitucijo
refernduma, vendar pa do konca speljala tisto kar je uresniila
delno, saj je en del zakonodaje o referndumih, ki so vsebinsko
pomenili enako demontao parlamentarizma kot je ta zdaj,
spremenil, del tega pa je ostal.
174
Tukaj seveda gre za nesposobnost strank, ki bi v dveh

desetletjih lahko uvidele te eri in se jim s spremebo
zakonodaje tudi izognile.
Referndumi se razpisujejo, e gre za velika vpraanja, kot so
velike statusne spremembe drave, vstop v Nato, Unijo itd. Ne
more pa referendum imeti monost, da se loti slehernega
zakona v parlamnetu in ga peica ljudi e z samo proceduro
ne glede na izid, zaustavi.
Nemogoe je od udakih voditeljev in lanov marginalnih
izvenparlamentarnih skupin priakovati kaj drugea kot
socilano drubeno invalidnist, ali drugae reeno,
lumpenproletarsko vsebino mentalitete. Zavesti o emerkoli
tukaj ni.
Vsa ta zgodba z Hrvako, kjer smo do kolen zabredli v blato,
najprej z blokado zdaj z referendimom, naj bo pouna za vse
stranke, ki tvorijo izven parlamentarno, zlsti pa
parlamentarno skupino, saj resne izven parlamentarne
kandidatke ne morejo razmiljati na nain
lumpenproletarjata, e pa, potem so se parlamentu
odpovedale, in jim je to treba vsaki ko bodo trkale na jegova
vrata, tudi povedati, predvsem pa opozoriti volilce na to. e
rui v temelju naela parlamentarizma, nima v parlamentu
kaj iskati. To zgodbo, si je treba res zapomniti za vse ase.
Peter Boi
***
175
Meamo jabolka, hruke, slive, ne mara nas

Ive
2009-02-20 13:28:53
Edino v tem primeru sem za tak besednjak kot ga uporablja

Boris. Gre enostavno za to. Ali vlada in kolegij DZ ne ivita v
Sloveniji, da ne vesta kaj vse imajo na razpolago te nore
marginalne skupinice ljudi. Ko je nova ministrica odpravila
dravni odlok o zaiti same trnice kot zaitno obmoje
Plenika so se isti pacienti pritoili Republikemu
pravobranilcu, e da ta odprava ni bila zakonito, ker se stanje
zaradi esar je prejnji minister sprejel ta odlok o zaiti ni
spremenilo. Seveda se ni, saj je obmoje same trnice nekaj
kar ne sodi v zaito Plenikove arhitekture ob Ljubljanici in
trnici. Zakaj ta bebec ni zaitil tudi brega pod arkadami, ki je
enako sestavni del tega obmoja in Ljubljanico seveda tudi,
kot je trnico?. Mislim, da je slovenska politika eno samo
Butale, in pacienti Trnice ne damo, so seveda ministranti teh
odloitev v Butalah, Kdor se dvigne malo nad raven teh
zastrupljenih odnosOv med leviarstvom in desniarstvom, mu
je jasno, da imajo glavno besedo tepci in pacienti. Ravno tako
je z ratifikacijo. Vlada in kolegij DZ seveda nista bila spsobna
raunati na to da se po Ljubljani kar naprej klatijo pacienti,
ker jih Ljubljana kot mesto e zmeraj ne briga ni in bi si jih
lahko ogledali v obliki 11 civilnih inciativ. In ni, raunajo na te
frke, vloila ratifijacijo decembra in bi bilo za vse te frke as in
te frke ne bi mogle ogroziti niesar. . e ve, e bi bilo as za te
frke in te zgodbe pacienti ne bi mogli ogroati, se najbr sploh
ne bi oglasili. Ne, vlada je akala do zadnjega, in je isto prav,
176
da se zdaj vsi iz nje delajo norca, ko jim eden od pacientov, ki

je vasih gladoval pred vladnim poslopjem, poje levite. Enako
je la edini zakljuni raun, ki je bil kdaj odklonjen, odklanjat
toko prej preden bi naj SDS podprla ratifikacijo . Kot da bi ta
vlada, predvsem pa kolegij DZ, ivela na drugem planetu.
Nikoli je seveda ni brigalo kaj se dofgaja z Ljubljano, za to ne
ve, da jih imamo v Ljubljani pretete in tudi predvidene
popolnoma vse kar lahko ti pacienti 11 civilnih inciativ pono
in zato tudi ni ne morejo. Ker pa je mesto Ljubljana bilo v
vseh vladah doslej, mesto ki ga ni, tudi teh zadev ta vlada in
kolegij DZ in njegov predsednik nista bila spsobna videti. Tako
to je, vsak ignoranca se vrne kot bumerang slejkoprej nazaj. .
Peter Boi
***

2009-02-20 17:09:01
V odgovoru g. Mirjani sem natanno opredelil kaj je civilna

druba in kaj to ni. Civilna druba je najprej tista, ki spotuje
demokracijo, ta pa doloajo svobodne volitve v parlament, ki
nazadnje imenuje tudi vlado in vodi vse vladne urade. Za vsak
odlok ali zakon vlade, so predpisani postopki, nekateri celo
predpisujejo javne razgrnitve in javne razprave, kjer imajo
lahko zelo odloilen glas obani in dravljani, ki niso bili
izvoljeni v noben organ predstavnitva ljudstva in oblasti.
177
Civilna druba je torej tista, ki v prvi vrsti spotuje

demokratino proceduro, saj je ta procedura temelj vsake
drave, svojo vlogo pa opravlja na ta nain, da na vsa
vpraanja, vse zakone in odloke vlade ali mestnih oblasti
javno artikullira svoja stalia, daje pobude za bolje reitve,
kot jih predlaga oblast v asu procedure sprejemanja
odloitev te oblasti, javno artikulira skozi medije svoje videnje
programov politinmih strank na oblasti ali vlad itd.
Ko so odloki sprejeti, civilna drubva lahko nadzoruje izvedbo
teh odlokov, e prej pa ali so vse odloitve sprejete po
zakonsko doloenih procedurah.
Civilna druba igra lahko podobno politino vlogo kot
opozicija, s tem da ni izvoljena po demokratnem postopku na
demokratinih volitvah in razen na referndumih, ki so seveda
predpisani z zakonom, nima pravice glasovanja, zato pa se
lahko vanjo vkljuijo tudi tisti, ki niso imeli no monosti da bi
bili izvoljeni in imeli javno svoj glas. Skozi civilno drubo ga
imajo. In to je bistvo civilne drube, Ne odloanje v imenu
oblasti ampak moan javen glas v asu sprejhemanja
odloitev oblasti, ki lahko spremeni v tem asu vsebino
odloitve ali pa pomaga k spoznanju, da je ta odloitev oblasti
lahko tudi slaba in oblasti tekom same procedure omogoi, da
od take odloitve odstop. Ali drugae, javni glas ima veliko
vejo teo kot molk in tudi prepriljivost.
Toda ko je sprejeta neka odloitev, ki je izpolnila vse pogoje o
katerih sem malo prej pisal, nastane pri nai zakonodaji
monost naknadnega referenduma za vsak zakon in vsako
178
odloitev, ki naknadno lahko razveljavi vsak sklep in odloitev

parlamenta, ki je najvije predstavniko telo ljudstva. In to
najvije predstavnitvo vsega ljudstva lahko skozi nao
zakonodajo peica ljudi, ki ima svoje posebne interese, ustavi
in razveljavi njih odloitve.
Tako zakonodajo imajo v vici, za druge drave ne vem, toda
ta zakonodaja omogoa to, da lahko peica ljudi uveljavi svoj
ozek interes nad voljo najvijega predstavnitva ljudsta, kjer
delujejo ljudje, ki so li skozi premnoga kadrovska sita,
premnogo delovnih let in referenc, kratkomalo ljudje, ki imajo
svojo javno preverjeno biografija znanja, spodobnosti in
izkuenj.
V civilni inciativi se zbere peica ljudi, ki niso li skozi nobeno
sito, v naem primeru je eden med njimi naprimer potegnil s
svojim izginotjem, e, da so ga ugrabili, vso javnost, torej
enostavno lovek o katerem ne vemo drugega da je bil major
v vojski in da je nalagal vso slovensko javnost. Drugi je znan
kot vodja najbolj pretepake skupine nagometnih navijaev, te
skupine so velikokrat moralno in socialno zelo problematine,
zlasti pa posamezniki, saj se naprimer vodilni lan te skupine
in tudi te peice ljudi nahaja v zaporu zaradi dokazanega po
izkusa umora. O drugih referencah te skupine nihe ne ve ni,
nimajo nobenega artikuliranega drubenega socilanega
profila, ne ve se ali so izobraenci ali delavci, e so proletrajat,
bi morali biti vrednostno opredeljeni, pa niso. In e se v
trenutku, ko visi na nitki ne samo ugled drave, temve tudo
opravilnost najvijih predstavnikih teles ljudstva,
podpisanega dogovora ne dri, je lumpenproletarska pozicija
179
in vsebina je za to skupina ta oznaka, ki sem jo uporabil.

kvejemu preibka Opis te skupine dovolj dobro oznauje pojm
lumpenproletarjata, saj je vsebinski temelej te oznake da sem
priptevamo skupine ljudi, ki za svoja dejanja ne nosijo nobene
odgivornosti, da je bistveno zanje da so razvezani od vseh
drubenih obligacij itd, v mestni oblni ni samo ta primer, jih
imamo v samem mestu Ljubjana e nekaj.
Problem pa seveda ni v teh ljudeh, ki jih je naplavilo, problem
je v strankarskih odnosih, ki niso uspeli najti toliko
medsebijnega skladja interesov, da bi z izboljno zakonodajo o
referndumu, prepereili take delinkventne primere kot je ta.
Koga naj bo zdaj sram. Mene, ki natanno loujem civilno
drubo od lumpenproletarskega nastopatva in mitingatva
ala olevi neko, ali tiste, ki jim je zmeraj prav samo tisto, da
se rui tako vladavina prava kot najvija predstavnitva
ljudstva. Peter Boi
***

2009-02-20 17:12:48
Ta moj zgornji komentar je namenjen SLAVENOVRHSKEMU,

saj e njegov pseudonim govori, da se v drubi popolnoma
neodgivrnih oseb, ki niso niti mo beseda, kar je najveja
180
vrednota tradicije Slovenskega naroda, pouti izredno fino.

Zanima me samo e do kdaj. Peter Boi
***
Za spremembo instituta referenduma

2009-02-22 12:49:36
Seveda se strinjam z pripravo zakona o spremembi

refernduma, pravzaprav tudi z mnogimi koristnimi
pripombami, ki so bile napisane v komentarjih. Zdi se mi pa
naravnost abotno, e nekdo trdi, da je ta stranka, ki se gre ta
referndum, zadnji branik slovenskih interesov. Ta gospod je
oitno popolnoma obseden od slovenskega vedenjskega
vzorca, naj sosedu crkne krava. Mene je enostavno sram teh
ljudi, ki s tako hudobijo v resnici, kako koditi drugim, to svojo
hudobijo preobleejo v "zadnji branik slovenstva". vrabci
ivkajo za Jano, ki je popolnoma pravilno rekel, da Hrvaki ta
referendum e kako pride prav, od Nata nimajo neposrednih
koristi in jim je najbolj prav da akajo na vstop kakih 15 let, ta
zgodba z referendumomn jim bo a e kako olaJala vstop v
EU, kjer pa imajo take gospodarske in druge koristi, da je vsak
dan ko so zunaj, kar velika izguba zanje. S temi tepci kakren
je pisec tega komentarja o braniku slovenstva, pa nas bodo
izloili iz nediacije, kjer bi imeli res dobre anse in potem se
bomo morali otepati Hakega sodia na vse kriplje in bomo
potem vsi skupaj taki bebci kot ti, ki se grejo ta referendum.
181
Gre za pobebljenje slovenske politike in drube, saj nije ravni

ni, kot je raven te stranke. Peter Boi
***

2009-02-22 13:49:14
Alja, ni takega nisem trdil, da bi zasluil to kritiko. V uvodu

sem celo povedal kaken je ta zakon po katerem deluje ta
inferiorna stranka s tem referendumom. In sploh niti opolnoi
nisem jemal nobene vrednosti instituciji referendUma da o
civlni drubi ne govirim, torej ni takega kar mi vi oitate. Zato
pa preberite e enkrat, da ne piem o niemer drugem kot o
tem kaj je za mene, poudarjam, da za mene, civilna druba in
kaj ni in govorim tudi o tem, da se ne strinjam s tem, da je
mogoe po izpeljani demokratini proceduri po zakonu in
sprejetih postopkih s strani najvijega predstavnitva ljudstva,
ki smo ga izbrali na demokratinih volitvah torej v
parlamentu, mogoe to izniiti. To je tako kot da bi se doma
dogovorili kdo bo skuhal kosilo in ko je skuhano in bi ga bilo
treba dati na mizo, pride ljdska volja ne vem od kod in kosilo
zmee v odtono korito, in trdi da je to v nacionalnem
interesu., Ali mislite da druina lahko na tak nain deluje?,
Veste da ne, celo priznali boste, toda drava pa lahko upravlja
tako, da mu vsako odloitev lahko unii. Dragi moj Alja,
nobena organizirana enota, ki nekaj dela in je za nekaj
182
dogovorna ne more na ta nain delovati. e razume ali ne,

tako je. Bolje bi pa bilo, da bi napel svoje sive celice, saj nisi
brez njih, na to kae tvoje dostojno pisanje, in to poizkual
sprejeti. Ta zakon omogoa, da peica ljudi in pozneje tudi
skozi medijsko hujskatvo, vsako odloitev vlade in
parlamenta taka referndumska volja unii. in ga je treba za to
v tem segmentu popraviti. Oitate mi, kot da jaz izniujem
vlogo civilne drube, e da opozarja oblast na napake, na
nedopustna dejanja, na nemarnost itd. kot da jaz ne bi trdil
isto, razlika med nama je le v tem, da to civilna druba lahko
pone toliko asa dokler niso sorejete odloitve, ki pa so
potem obvezne za vse. Torej, e eli civilna druba spotovati
vsa demokratina pravila, ki so v veljavi, kar je pa za me pogoj
sine qua non, e ne, ni ve civilna druba, lahko deluje do tam
ko je odloitev po demokratinih postopkih sprejeta, naprej pa
ne, sem proti Vsi imamo as in monost da skozi civilne
pobude vse odloitve, ki so v proceduri pred sprejejmom,
kritiziramo, vrimo tudi medijski pritisk, seveda pred
sprejemom, lobiramo in ne vem kaj e vse, vendar ko je
oloitev, zakon, odlok ali sklep sprejet, je to izraz najvije
demokratine volje ljudstva in volilcev, ki jo zastopajo
predstavniki ljudstva, seveda izvoljeni na volitvah. e pa
potem pride stranica in vse skupaj izniije to isti uprvni kaos.
Dajte mi e mir s tako anarhijo. . saj potem nimamo ve
kompetnetne vlade, imamo potem vladavino poljubnega in
nakljunega javnega mnenja. Zakaj pa potem sploh e volitve,
zakaj potem sploh e parlament ali vlada, saj z dravo lahko
upravllja civilna pobuda in javno mnenje, dravo bomo imeli
samo e za to, da bodo uradniki izpolnjevali vse kar si bodo te
183
inciativa sproti izmislila. Meni je naprimer padla kvaliteta

ivljenja ko so mi na Drenikovi zgradili tiripasovnico, zdaj je
tam tovorni promet, prej pa je bila uliica predmestne idile
Kot civilna inciativa, za to, da se nam bodo vrnili nazaj
kvaliteta ivljenja v naem bloku(veina pobud civilne inciative
je takih), bomo dosegli, da se tiripasovnica ukine. Imam
pravico do tega saj sem tukaj doma, kot tista gospa, ki se je
peljala v nasprotno smer z avtom, pa je rekla da lahko ker je
tukaj doma In potem tako vonjo v napano smer proglasim
e za nacionalni interes. . Torej, v glavah bo treba urediti tudi
to kaj je civilna inciativa in kdaj se zane anarhija in brezvladje
ali pa nevladje. Peter Boi
***

2009-02-22 14:09:54
Spotovani gospod Slaveno vrhski. Priznam, da ste mi

upravieno dali lekcijo in zato se tudi opraviujem. Moram pa
vseeno povedati, da se sam te svoje avtoritarnosti, ki jo vidite
vi, ne zavedamLastnih napak lovek seveda ne pozna. Mene
velikokrat zanese v slogu, saj pravzaprav razen pisati ne znam
ni drugega poteno, . Dejstvo pa nedvomno je, da se mi, ali
pa vsaj jaz, zapletamo v medsebojne spopade, zaradi tega, ker
stvari niso dorekli tisti, ki bi jih morali. In to natanno drava,
dravna ali pa mestna uprava, parlament, vlada itd. torej tisti,
ki sprejemajo odloke in zakone. e sva se midva sporekla, se
nisva zaradi tega ker se ne marava ampak zaradi tega ker
184
okoli teh stvari ni ni jasnega, e boste vpraali kakega

odgovornega za to, od sebe ne bo dal jasne besede, ne bo
rekel, jaz mislim da je tako in tako, ampak vam bo ponudil
brezosebno interpretacijo brez svoje odgovornosti eprav je
odgovoren za to.
Zato sva imela mdva majhen petir, zato sem bil jaz malo
preve nestrpen in zato tudi moj nain mieljenja, ki ga bo
najbr treba malo popraviti, Hvala lepa za pravo opozorilo in
spodobno besedo. Peter Boi
***
Zakaj referendum o ustanovitvi obine

Ankaran?
2009-02-22 14:38:26
Referendum za ustanovitev nove obine ni samo legitimen

temve tudi legalen. Civilna druba nastopa z njim kot z
instrumentom, ki bi skozi proces in demokratine postopke
privedel do uveljavite njihovih ciljev.
Zakaj o tem govorim, Zato, ker ravna civilna druba v skladu z
demokratinimi postopki in skozi njih v samem procesu eli
dosei svoj cilj, ne pa tako kot se to pone npr. v Ljubljani ko je
proces demokratinih postopkov konan, civilNa druba Ppa
hoe tak sklep ukiniti. To slednje pa z demokracijo nima
nobene zveze, in Mastnak je prista take "civilne drube".
185
Netetokrat smo v ivljenju doiveli, da tisti, ki imajo oblast, z

enim delom ljudi ravnajo ve kot krivino. In tukaj zmeraj
nastaja dilema, ali zapustiti stvar kjer doivljamo krivice, saj
krivic ni mogoe naprej prenaati, ali pa zamenjati vodstvo s
pravinejim.
Kar zadeva Ankaran, ne vem, e ima Ankaran tako mono
ekonomsko zaledje, da bi mu to zneslo, saj bo odvisnost od
npr. Popovia zamenjala odvisnost od drave, ki je dale in
zna biti e bolj ignorantska kot Popovi. Jasno je namre, da,
e nima dovolj davnega priliva, si odvisen od zadnjega
kurirja v vladi. Za mene je tudi vpraanje, e bodo tisti, ki bodo
potem vodili obino, videli Ankaran ali pa bodo e slabi od
Popovia, kar je sicer teko. Naelno sem za to, da je treba
spremeniti politiko obine do Ankarana, ali celo zamenjati
vodstvo obine v Kopru. Toda jaz lahko govorim, Popovi pa se
je ukopal tako kot Rudi Zavrl na NZS in ga 2o let ni bilo
mogoe zamenjati, eprav sta bila zadnja dva mandata ista
katastrofa. Pri ustanavljanju novih obin in drobljenju obin
me je zmeraj strah neracionalnosti, ki potegne za sebej veliko
posledic, ki se jih potem obina otepa kar leta. Se pa strinjam
z J. f. REFERENDUM JE PRAVA POT TOKRAT, PRIMER
LEGITIMNEGA REFERENDUMA JE TO, IN NAJ LJUDJE, KI SE JIH
TO RES TIE, ODLOIJO.
***
186
Za spremembo instituta referenduma

2009-02-25 11:55:58
Res se opraviujem Radotu, za moje razmetavanje pravzaprav

kar z aljivko npr, tepec in tepeci. Res pa je, da je branjene te
stranke, ko dobi Andrej iko, ki dobi v zaporu kjer je zaradi
poizkusa umora dopust, monost da sedi v delegaciji in se
pogaja z predsednikom vlade, tak poden da ga svet ni videl.
Berite Miheljaka v dananjem Dnevniku. e nekaj Rado, oitno
je da nimate nobene osebne izkunje s temi civilnimi
pobudami, zato tudi ne morete vedeti, da so veinoma samo
zavestno vtikanje palice v kolo, ne glede na to ali imajo od
tega sploh korist. Civilna inciativa Robbov vodnjak v mestu
Ljubljana, samo kot eden od desetine primerov, je dovolj
tipina saj jo sestavljajo isti ljudje ki so zdaj gremij civilne
inciative Trnice ne damo in nam pove vse znailnosti
delovanja teh pobud in tudi velike kode, ki nastaja, e se
vlada, v tem primeru mestna, ukloni taki inciativi.
Strokovnjaki, ki so svetovali mestnim oblastem, so ugotovili,
da Robbov vodnjak propada zaradi intenzivne korozije, da je
treba tam postaviti repliko in original spraviti pod varno
streho v Narodni muzej. V civilni inciativi Robbov vodnjak,
glavni je bil seveda Miha Jazbinek, so takoj nali strokovnjke,
ki so trdili obratno, da mora original ostati na mestu, saj ga
bo selitev uniila, replika pa da je odve. Prav, toda problem je
bil v tem, da je bila ta inciativa najbolj intenzivna tedaj, ko je
bil e nekaj mesecev prej po demokratini proceduri sprejet
odlok, da se naredi replika in se z njo zamenja original, in ko je
bila replika v etalah e narejena in smo si jo mestni svetniki
187
tudi ogledali. Cela zgodba je stala okoli 2oo miljonovn

tolarjev. In kaj je na hude medijske pritiske naredilo
upanstvo?Nazadnje je klonilo pod pritisdkom te peice
samozvancev, original je bil e naprej izpostavljen vremenskim
razmeram in je propadal naprej, ker so se ti pobudniki
vtikovali tudi v to kako je treba reevati original na licu mesta,
dokler ni nastala ena od hujih pokodb in je pretilo, da se bo
original na trgu pred magistratom res sesul. Takrat, to je kako
leto pozneje, se je spet oglasila stroka in je zapovedala
sprejem takega odloka, da se postavi replika, ki je stala v hali
v etalah in so se enormno nabirale anuitete, na mesto
originala, original pa se postavi pod streho v Narodni muzej.
To se je seveda tudi moralo zgoditi, ker je ta silna inciativa
Mihe Jazbinka in njegovih, ele zdaj utihnila, koda ki je
nastala zaradi tega, ker je upanstvo tako kot zdaj Pahor,
poklelmilo pred to inciativo pa je ogromna, ez sto miljonov
tolarjev zaradi tega ker je stala replika v etalah in spet
velika tevilka v miljonih tolarjev, ker je v tem asu nastala
veliko veja koda na originalu, ki jo bilo treba sanirati.
Takih pobud s takimi in podobnimi rezultati je bilo e nekaj, na
primer inica. Pod pritiskom civilne inciative in medijev, e
da inica kvari ambient pod Gradom in na Gradu, je
upanstvo dalo projekt, ki je bil e pogodbeno vezan na
izvajalca, v predal in so spet tekle anuitete. ez dve leti, je
upanstvo ugotoviulo, da se bo utopilo v tem dolgu izvajalacu
in je lo v uresnienje tega projketa in ob koncu ko je bil
projekt inice konan se je ugotovilo, da je bil zaradi tega
dvakrat draji kot so taki objekti kjerkoli na svetu.
188
To so te civilne inciative, in prava karikatura vseh teh, ki

mrgolijo v mestu Ljubljana je ta ki se gre zdaj refenrdum. V
ljubljani nekateri kripajo z zobmi od besa, ker se z njimi resno
ukvarja upanstvo toliko asa dokler je as, namre dokler se
ne izvrijo vsi javni postopki, v katerih so pri oblikovanju
vsebine odloka, udeleeni vsi, vsa javnost in seveda tudi civilna
inciativa, ko je to mimo, se sprejme sklep in ponavadi civilne
podbude skupaj z mediji vztrajajo pri javnih pritiskoh, da bi
dosgle to, da se ukinejo demokratini institut ki je ves proces
sprejemanja takih odlokov. RazliakA med sedanjo in prejnjo
mestno vlado je v tem, da po dokonni uveljavitvi volje
najvijega predstavnitva ljudstva, seveda ob absolutnem
spotovanju demokratinih procedur, ni moen noben umik,
noben preklic sprejetih sklepov. In zaradi tega kripanje z
zobmi, saj niti v enem primeru ne pride do tega, da bi bilo to
najvije prestavnitvo ljudstva v Ljubljani zaradi preklica svojih
odloitev ob svojo avtoriteto in kredibilnost. Teh 11 civilnih
inciativ si je pa zadalo nalogo, da na keterem koli podroju
zlomi tako mestno politiko, in nazadnje se je lotilo zgodbe o
entjakobu in tako nastopajo skupaj, eprav nimajo nobene
vsebinske zveze. Mestna oblast, zlasti zdaj, ko se je spet videlo
kaken fijasko je, e se vlada po kolenih priplazi do vodje Viol v
zaporu in ga prosi za milodar, ne daje niti najmanje monosti
da bi si dovolilo mestno upanstvo tak pogreb svoje avtoritete
in dignitete, kot si je to dovolila vlada, seveda v kodo cele
drave.
V odgovoru Tomau Mastnaku, ki se mu ni zavrtelo prvi, sem
napsial, da to seveda ni nikakrna demokracija, ki jo vidi on,
189
ampak tisto kar se dogaja na ravni drave. Temeljni problem

pri vseh teh zgodbah je, da sam termin civilna pobuda vsebuje
mit, da je apriori izraz demokracije pa naj pone kar hoe, Ni
res, iz vseh teh primerov, ki bi jih lahko e nateval naprej, je
jasno, da je civilnma inciativa lahko demokratina, lahko pa se
sprevree v instrument najveje destrukcije demokratinih
insitutov, kar se dogaja zdaj na ravni drave, saj je postal
paralemnt kreatura parlamenta. oba prejnja mandata v
mestu sta ostala prav tako brez dignitete upanstva, ta upan
zdaj pa seveda vse to ve in se nobeni od teh inciativ ne pusti
ujeti v past tako kot se je vlada.
Rado, take te rei so. Noben institut na tem svetu ni apriori
demokratien, pa tudi civilna inciative ne, e sama zlorablja
svoje lastno poslanstvo neporednega uveljavljanja
demokratinih pravic ljudtva, za svoje osebne koristi.
Peter Boi
***

Ankaran?
2009-02-25 12:54:54
Zdaj sem pa res okiran. prvi v vseh teh letih je nekje jasno
zapisano kaj se dejansko dogaja v obini Koper, v bistvu gre za
to, da se demokratina pravila igre, e sem prav razumel,
190
krijo na vsakem koraku in da upan mimo vseh

demokratinih obveznih javnih postopkov in procedur,
samovoljno prinaa odloitve, ki so za Koper kodljive. Samo
tako je mogoe razumeti to kar je napisaka Barbara Verdnik.
Zakaj govorim o samo takem monem razumevanju
nedemokracije v Kopru, ker v bistvu ena sama taka kritev ni
mona brez velikega javnega odmeva, e ne bi bili v kali zatrti
vsi demokratini postopki in procesi pri sprejemanju odloitev.
In zakaj ok?V mestu Ljubljana ni enega samega projekta. ni
ene samo nekoliko veje odloitve mestnih oblasti, da o tem
ne bi poroali vsi asniki in vse TV. o odloitvah v Kopru, je
seznanitev javnosti z njimi izjemna redkost. In kje je razlika.
Razlika je v tem, da se v javnosti skozi postopke sprejemanja
kar naprej pojavlja odloitev kot tista, ki jo je treba sprejeti v
javnem postopku in se potem tudi sprejme, zato imamo npr. v
Ljubljani 11 civilnih inciatriv, ki odloitvam vse po vrsti
nasprotujejo. V Kopru ni ene incitive, ker so do dne, ko upan
odloi, za to odloitev sploh ne ve. Zdaj mi pa naj samo e
eden tako kot Mastnak govori o avtoritarnem reimu upana
Jankovia, ki ga celo primerja z Jano.
Na teh dveh primerih se da seveda e iz aviona videti razliko
med Popovievim diktatorstvom, in med Jankovievo
vladavino demokratinih postopkov. kdor tega ne loi, mu jaz
lahko pomagamn s podatki in za vse te nevednee
organiziram seminar, ni tako teko, samo obseden ne sme
biti kot so obsedeni vsi nasprotniki razvoja Ljubljane.
191
lovek se res sprauje zakaj je v javnosti kar naprej o Popoviu

samo to, da so njegova poslovna ravnanja e od nekdaj
kriminal in da ima zato kar naprej teave s sodiem, ni ali pa
zelo malo(izjema Ankaranski pomol)je o vsem tem kar pie
Barbara Verdnik. Dovolim si celo en komentar, ki sem ga
nedavno slial od enega zares uglednih ljudi iz Ankarana, ki
zanesljivo ni desniarske provinience, ki je rekel. "Res je,
Popovi e kako skrbi za svoj ep, res pa je tudi da pri tem za
Koper tudi kaj naredi, za razliko od prejnjih, ki so samo
skrbeli za svoj ep pa za Koper niso niesar naredili. Moje
merilo je javni pridelek, kaj vse je po epih pa ne bomo zvedeli
nikoli.
Naalost je to resnica, pridelek je lahko edino merilo. Da
Pucar, ki je bil na lovek zares v vseh svojih mandatih ni
napravilo niesar, je seveda e kako res.
Kdo pa so zdaj ti lJudje, ki bodo dobili v roke obino Ankaran,
pa mi al ne vemo. Ali ima naprimer kdo od njih tako
reputacijo kot jo je imel Jankovi ne samo v Ljublkjani temve
v celo Sloveniji, pa mi sploj ni bilo jasno zakaj. Jankovi je imel
najvejo trgovsko mreo za prehrano v Sloveniji in je dosledno
skrbel za to, da so bili izdelki slovenske prehrambene
industrije na prvem mestu, in s tem je skrbel za gospodraski
obstoj celotnega slovenskega pridelovalnega podeelja. ele
zdaj, ko je bil tak upor, da bi se prodal Merkator, mi je bila
jasna karizma Jankovia v Sloveniji. In bodite brez skrbi, v
najiri javnosti, je makljub zagrizeni politini eliti, ki se sprio
lastne ibkosti e kako boji Jankovia, e zmeraj z 8o odstotki
podpore Ljubljananov, v orbiti, Vpraanje je samo namre za
192
celotno politino elito, kaj bo vse izgubila, e se bo la to vojno

z Jankoviem naprej, Dobro veste o em govorim, saj smo v
predvolilnem asu. Podobno je v Kopru, razliko med
Jankoviem in Popoviem je bistveno, toda nekaj pa velja za
oba, namre zunajstrankarstvo, pa mi ne recite da ni to velika
prednost, zlassti zaradi tega ker je bila Slovenija izjemno
razoarana nad Jano, nad to koalicijsko strankarsko vlado pa
je po treh mesecih e bolj.
Dobra popotnica za Popovia je pa tudi veliko vpraanje kdo je
tisti, ki bo vodil referndumsko igro v Ankaranu, to je majhen
kraj kjer se vsi poznajo, saj e bodi liderji prepoznavni kot
znani obrazi iz koalicijskih strank, ne verjamem v uspeh
referenduma. Peter Boi
***

Ankaran?
2009-02-27 18:42:32
Najlepa hvala za informacijo, saj jo od nas, ki ne ivimo v

AnKaranu nima nihe in naalost tudi moj neak, eden prvih
zdravnikov v Valdoltri, ki ga citiram, mi tega ni vedel povedati.
Dejstvo je, da sem se malo preve razpisaL o Jankoviu, ker
me je isti dan razjezil Mastnak, mislim pa da je vse tisto kar
pravu Barbara Verdenik, res in zato sem tudi podrtal, da mi
to kar pie potrjuje predvsem da tam ni zrasla nobena civilna
193
pobuda, saj za njegove odloitve javnost sploh ne ve, dokler se

o njih ne odloi. Hotel sem nazorno podkrepiti da je tam
diktatura tolikna, da padajo odloitve brez javne procedure,
za razliko od vsake v Ljubjani, kar pa pomeni, da je tudi javno
mnenje v kali zatrto in poznavanja odloitev o katerih se
Popovi odloa, do odloitve panska vas, To sem zapisal in
zdaj samo bolj natanno ponavljam, veseli me, da ni znanih
politinih frisov, ker to je tam res prvi pogoj za uspeh. LPP
Mirjana ali sploh veste kaj je civilna pobuda?Civilna pobuda je
to, da se ljudje npr. organizirajo veinoma skozi etrtne
skupnosti, pripravijo svoje predloge, ki so velikokrat strokovno
kar dobro utemeljeni, da mora na te pogovore sam upan,
pogovori se nadaljuejo pri upanu, pri naelniku resorja, v
raznih strokovnih forumih, jaz sam sem sodeloval vsaj na
petih pogovorih pri upanu z civilno pobudo entjakoba,
dvakrat pa na zborih v gledaliu, ampak jaz nisem uoan in
ne podupan, ki imata te kilomterine vsej enkrat ve kot jaz.
In teh pobud je veliko . najmanj 11, namre v Ljubljani. In
zakaj se to lahko dogaja, ker gre vsaka pomembneja
odloitev v javnost iz upanovega kabineta in ker je v javnosti
se na to redno odzivajo obani, ki veinoma z svojimi
protipredlogi konkurirajo naim predlogom in velikorat smo
tudi nae predloge korigirali preden se je lo v mestni svet. V
Kopru tega doslej ni bilo razen za Ankaranski pomol, ker smo
za to zvedeli iz medijev. upan pripravi svoje odloitve, sestavi
dnevni red in gre v svet, ki mu to izglasuje. Demokratine
javne procedure in javnosti pri tem ni, ta javnost pa lahko
nastopa samo v obliki civilne pobude. To nima nobene zveze z
194
sproenostjo, to ima samo zvezo, ali obstoja predstavnika

demokracija sprejemanja najpomembnejih odloitev v javnih
poostopkih, ali pa je ta v kali zatrta, ko javni postopki sploh
niso moni.
To je razlika med Jankoviem in Popoviem, pa e je komu
prav ali pa ni.
LPP
***
Juri o sreanju predsednikov vlad

2009-02-27 19:03:15
Franco Juri, e prizna ali pa ne, od vsega zaetka sem trdil,

da je nemogoa slovenska politika pripeljala Slovenijo, da je
morala iti v blokado, blokada je torej samo njeno breme, trdil
sem pa predvsem tudi da so najhuji ovinizmi in ekstremizmi,
ki nastajajo na obeh straneh izjemno nevarni, dodal sem samo
e to, da so izjmeno nevarno zato, ker smo v obdobju najveje
recesije in ker takrat firerji dobivajo izjemno mo, ulice pa se
velikokrat ne da ustaviti. .
Juri to sem trdil takoj po uvedbi blokade, na to nisem imel niti
najmanjega odziva na teh straneh, tudi od tebe ne, eprav
sem to navedel nekajkrat, da je to poglavitni problem, Mislim
da ste se vodilni Zaresovci prav zaradi teh mojih pozivov,
195
spomnili res zelo pozno, ampak ni hudega, bolje zdaj, ko pa

nikoli. Mi je pa zelo al, jaz imam vse te zgdobe sprintane.
In tisto kar sem se spomnil e iz asov LDS je, da lan, ki je
navaden lan, sploh ne ve ni, ele ko to povedo, pa eprav
potem, ko je trava e pokoena, ljudje v vrhu stranke, so pa
modri, da je vrag. Ne morem si kaj, da ti tega ne bi povedal,
ker sem bil zelo razoaran nad teboj, ker te to takrat sploh ni
zanimalo. LPP
***
Interpelacija zoper Kresalovo ni

preseneenje
2009-02-28 17:53:05
Pa kaj je bilo, da vsaj pred petnajstimi leti nismo imeli

minstrice Katarine Kresal. Mene so njeni javni nastopi v
zadnjih dveh mesecih, pa mogoe kdaj pa kdaj tudi e prej,
naravnost fascinrali. Ali smo kdaj sliali ta jezik, namre da
minister pripravi neko odloitev, ki se vlee kot kurja jajca e
leta in leta, in govori neposredno, jasno, brez morda, brez
alternativ, brez nekih pogojev., Nisem, vsi so bili doslej na to
temo neosebni, nihe namnre ne govori da bo zdaj v tem
sedanjiku, storil to in to ne glede na to, da mu gre rejting v
nilo. Kresalova ima popolnoma drug jezik od vseh naih
"morda ministrov", moram rei, da se ji je precej priblial
tedaj Lahkovnik, ko je ne glede na vse, popvedal kaj misli o
196
vrhniki industriji usnja, kaj je z njo in tudi to, da propadlih

podjetij ki so prapadla e celo desetletje ni za podpirati, pa
pa delavce, ki bojo brez posla.
Naa politika bi bila glede uinkovitosti, jasnosti zlasti pa
verodostojnosti dvakrat kvalitetneja, e bi odgovorni govorili
in delali tako kot Kresalova.
Pripravili bomo zakon in to alostno poglavje nae zgodovine
bomo enkrat za vselej zaprli, pa e mi rejting pade na nilo, mi
je isto vseeno.
Zdaj pa e verjamete ali ne, Jankovi v Ljubljani dela enako. To
in to delamo, in to bomo naredili, briga me rejting, saj nihe ni
bil veno upan. In ne odstopi od nobene odloitve in zato
besnijo in besnijo in asniki se cedijo od besnenja, ko bo konec
mandata, pa bomo videli, kaj bo odtehtalo ali besnenje in
golide govna, ki ga zlivajo asniki, in ljudje, ki so ob stoletne
priviloegije na raun sprememb v Ljubljani, ali pridelek, ki ga
bo uspelo uoanu opraviti. To bo za mene ena od temeljnih
izkuenj pri vodenju ljubljanske mestne obine doslej, doslej
tega jezika in takega ravnanja ni bilo, veinoma je bilo skoraj
vse na pribliek in na morda, pa bi. Peter Boi
***
197

Ankaran?
2009-03-02 11:29:32
Mirjana, sploh ne gre za nobeno predalkamja temve za to,

da sploh so merila za to kdaj je delovanje civilne pobude
demokratno in kdaj ne ve. Leta 1922 je naprimer Benito
Mussolini organiziral pohod na Rim. Pa kaj mislite da je bilo
to?. Regularna vojska, katerakoli regularna organizacije ?Ne
!Bila je namre civilna druba In ni drugega ni bil Hitlerjev
pohod, zaradi katerega so ga potem zaprli in je tam napisal
Mein Kampf. Za razliko od teh civilnih drub, je bila naa v 8O
letih demokratina, ne zaradi tega ker je vzpostavljala
demokratino drubo, temve zaradi tega ker ni ukinjala
demokratinih institutov drube. Prav tako tisti del delovanja
civilne drube, ki prelomi dogovor na podlagi katerega je bil
sprejet odlok v demokratinih institutih drube kot je mestni
svet ni demokratien e potem nezadrno vri javni pritisk da
bi tak odlok dali v predal.
Meni gre za vsebino kaj je kaj. In iz teh primerov je oitno,
namre da je vse to kar sem nateval civilna druba, vse pa ni
demokratna civilna druba kar apriori ker je civilna druba.
Ne predalkam temve ukinjam apriorizem, da je vsaka civilna
druba apriori demokratina, tudi take civilne pobude se
ustanavljajo ki njih nameni niso demokratini, danes smo
dobili na MOL pobudo, da se pod Parkom Reformacije gradi
parkirie. Za to pobudo vem e dva mesecea. Dobil sem tudi
nart pri katerem se vidi iz aviona, da je vhod v garao tako
198
projketiran, da bi morali likvidirati sedanje otroko igrie z

igrali. Njih to nE briga ni, imelo bodo garao, do posla pa se
misli prikopati gradbeni inonir, ki jo to civilno pobudo
zakuhal. K srei je park in vsi parki v Ljubljani zaiten kot
kulturna dediina. Veina teh civilnih pobud v Ljubljani ko gre
za prostorske akte in zazidalnost ima taka ozadja. Seveda ni
nujno, da so vse te ideje kodljive, lahko so tudi dobre za ire
obmoje kjer ivimo v Ljubljani. Toda take e oddelek za
urbanizem obravana popolnoma drugae, kot tiste, ki bi
dejansko delale kodo Ne more pa se rei, da ta pobuda ni
demokratina. Je, dokler ni dobila pojasnila od oddelka za
urbanizem, da ne gre. e bo pa ta pobuda vrila javni pritisk
naprej pa ni ve demokratna. Spotovana Mirjana. sem
mestni svetnik in e to hoem biti moram znati te stvari
loevati, saj glasujem v mestenem svetu. Peter Boi
***

Ankaran?
2009-03-02 14:20:34
Absolutno se strinjam z vami, Mirjana!Za to je kriva in vso

odgovornst nosi le politika, saj je bistvo, vsaj v Ljubljani je
tako, da so v ozadju zlasti tistih civilnih pobud, ki smrdijo po
"desnih"vrednotah, ki jih naetavte vi desne stranke, poleg teh
pa se npr. zapiijo tudi v Trnice ne damo in so prepriali ljudi,
da je tista pod Gradom bolja, ta pa ogroa Plenika. Vse to je
izmiljeno, Mihe Jazbinka e prejnji mandat ne bi bolo v MS,
199
e se ne bi el take politizacije. Parkiria pod Gradom so

trikrat draja, ker se sesipavajo plasti zemlje in so nujna
obsena varovalna dela(zaradi tega je bil inica enkrat drja
kot drugod), razen tega je trnica razen v petek do neke mere
e polna, zlasti v soboto, ez teden pa prazna. Ni kje parkirati,
enostavneje je v Leclerc ali Super novo ali BTC, kjer parkiram
tam, kjer mi je tant z ze3lenjavo pred nosom. ez nekaj let,
e ne bo parkiria, bo trnica prazna, oziroma je sploh ne bo
ve. Ljudje pa se pustijo nategovati zaradi tega ker je civilna
pobuda apriori demokratina. Ali naj upan zavestno skupaj z
pobudo dela kodo mestu?Ali Jazbinek ali Jarc za to komu kaj
odgovarjata. Nobenemu, sta apriori demokrata. upan pa
dikltator, ker ne popusti. Njemu je dosti laje, ima kapital in
ga volitve ne brigajo ve kot toliko, Politikom pa je to kruh in
se seveda hudim pritiskom umikajo in dajejo projekte v predal.
V ljubljani ta incitiva, ki se je zdruila iz enajstih, naravnist
besni, ker to ni tako kot je bilo oba prejnja mandata, al so to
prestine zadeve in e preklie odlok, ki si ga sprejel, si tako
kot Pahor ob vso avtoriteto in potem se dela v obini kakor
hoe kdo in kakor je interes, Takoj bi namre zaeli delati
parkirie pod parkom. e bi to naredil upan bi ga obglavilli,
e pa to dela civiona pobuda, pa je demokratina in ni vano
e kri zakone in odloke. Ravno zaradi tega, ker so ti pojmi kaj
je kaj, tako zameani, se trudim, da bi bilo vsaj toliko jasnosti
na tem podroju, da vsak meetar iz ozadja ne bi mogel
meetariti pod krinko civilne pobude. varati prebivalstvo z
demagogijo itd. LPP
***
200
Ivo Vajgl o Hrvaki in mediaciji

2009-03-15 14:56:37
Navsezadnje, ali je meni prav ali ne, so bili v DZ sprejeti sklepi,

ki jasno govorijo, da takih pogojev za dogovor, kot jih hoe
Hrvaka ne pridejo v potev. e na mediaciji vlada pone e
kar koli, noben sporazum, ki ni v skladu s tem sklepom v DZ,
tukaj ne bo potrjen.
al je tako, vlada ima tukaj svoj limit in tudi e bi hotela ez,
se ne bi prebila skozi DZ. lPP
***
Svet stranke o prvih sto dneh vlade

2009-03-15 15:44:02
e iz medijev in tudi spletne strani lahko sodim, da je Zares

opravil v vladi izjmeno pozitivno funkcijo, po tem se tudi louje
od drugih strank, eprav nimam kaj oporekati zelo dobri dri
Kresalove v primeru Izbrisanih.
Mislim pa da je vseeno treba nekoliko umiriti kritiko Pahorja.
Neglede na vse kozlarije zaradi katerih sem se krial, sem bolj
za interno kritiko, je le ef vlade in vodi koalicijo. Interno se je
treba maksimalno potruditi, da bo kritien odnos do SD in
Pahorja uinkovit, saj imamo na mestni ravni e bolj grobo
situacijo v odnosu na SD. Pri kritiki je treba prezentirati svoja
201
temljna izhodia in drugano barvo problema, kritika SD pa

mora biti samo posredna in nakazana toliko da ljudje vedo, da
je na razpolago bolja in drugana reitev od tiste, ki jo nudi
SD. sicer, kaj naj vam pa jaz pridigam, saj imate s tem toliko
izkuenj kot jaz, samo pozabiti nanje ne velja, kadar imamo
preve prav. Peter Boi
***
Vajgl in Jakovi sooila mnenja

2009-03-25 23:26:43
V tej zgodbi sploh ne gre ve navajati dejStva, saj so vedno

enaka in ne more biri drugaein nobenemu od sogovornikov
ne preostane nil drugega kot spretno spreminjati besede in
jezik in odtenke, ki govorijo eno in isto. Stvar postaja res
duhamorna. Niti enega resnega signala da se je stvar obrnila
kamorkoli drugam od tega kar je zmeraj isto, ni. To so
govorne vaje kot npr PERICA REE RACI REP in nazaj.
In vsi skupaj upamo, da je zadaj tiha diplomacija, ki bo zajela
morsko vodo v Piranskem zalivu, omogoila v tej vodi prost
prehod na mednarodno morje in Hrvaki morje, ki je od Lepe
nae. Oboje.
Ali veste, da smo imeli taka pogajanja mi iz MOL-a z
entjakonbskim gledaliem, ali naj se preseli v Dom panskih
borcev, ali ne. Ta vojna je nastala zaradi tega, ker so bili
najprej za, sestavili seznam svojih zahtev, kako obnoviti Dom
B, ko pa smo na podlagi tega soglasja sprejeli sklep in odlok,
202
pa so zahtevali, da se to preklie, saj oni niso ve za preselitev.

Angairali so vse medije, ki so nabijali no in dan, mi smo z
njimi sestankovali, no in dan, in zmeraj smo obstali pred
enim in istim vpraanjem:Vi se selite, imate bolje pogoje za
delo, mi namre ne moremo kriti odloka, ker gre upanu
potem avtoriteta, e mu pa to gre, lahko v mestu vlada vsaka
teta, ki ne naredi ni.
Nam pa ne gre avtoriteta temve prostorska identiteta in
zgodovina, in zato se ne selimo. -odgovor entjakoba In je
upan nael reitev. Domicil in prostore za vajo boste imeli na
Krekovem trgu t. 5, predstave pa tam, kjer ste jih imeli doslej,
v Mestnem domu, Krekov trg 1 Za termine se boste zmenili s
tistimi, ki ostajajo notri.
In na ta ultimat ni bil ve moen ugovor, zgodovina vam
ostane z lutkarji in otrokim glkedalipem skupaj, vadili bosze
dvajset metrov stran in pisarno boste imeli tam prav tako.
Upravljal pa bo z hio Lutkar. Pa je bila reena upnova
avtoriteta in zgodovina entjakoba hkrati, oboji so bili malce
nesreni, toda noben veljaven argumen zoper to ni pil ve
vode.
Ali ste sposobni reiti ta entjakobski problem s Hrvalo kot je
to napravil ljubljanski upan. Jaz sem preprian da reitev je
saj problem meje s Hrvako ni isto ni ve kot je ta entjakob,
samo malo veja vaka zgodba, pa ni ve. PETER bOI.
***
203
eleznice so trajnostna oblika prometa

2009-03-28 17:15:50
Spotovani Emil. Tudi jaz sem videl to oddajo. Tono tako

latovino je zganjal Pavli, kot pravi. Toda, ali se ti ni
posvetilo zakaj?Desetletja je z ministrstvom za promet
upravljala SLS, direktorjem, ki so se menjavali je zameriti, ker
ni nihe od njih odstopil, ker noben minister, ki jih je delegirala
SlS ni posveal minimalne pozornosti S, najmanj njeni nujni
modernizaciji, kaj ele kaknmu razvoju, to pa je seveda
veljalo tako zato, da so lahko vlagali enormne vsote v DARS in
ni za S. Zakaj pa v DARS?Zdaj imamo dokaze za to . Tam so
snamre sedeli v asu vseh vlad podobni kot je Pavli v S iz
Janevega tabora, z vreami odnaali denar, ki je izginjal kot
kafra. To smo vedeli vsi zaradi tirikrat vejih cen gradenj
cestnih predorov in cest, toda dokaze za to je zdaj na dan
prineslo ele Raunsko sodie, Gre za miljardne dolgove,
skoraj za pol BDP, ki jih bomo plaevali do leta 2O5O.
Zakaj pa je o tem v medijih tiina, zakaj je bil v Nedeljskem
dnevniku en sam prispevek nekdanjega predsednika
Nadzornega odbora DARSA?Zaradi tega ker je bila SLS
koalicjski partner v vseh vladah in je imela dodeljen plen
DARS. Pavli je bil ves as delavski direktor na S, njega so
morali ubogati vsi in molati o tem, da je vsa mehanizacija na
progah dotrajana in da taka zastarela eleznica lahko dela
samo velike izgube. e je kak direktor delal drugae, iz
minmalnih preostankov denarja dobro gospodaril kot Bla
Miklavi, ga je razreil nadzorni svet(predsednik Mirko
204
Bandelj, predsednik vlade tedaj Anton Rop, tudi ta dva

ubogala svojega koalicijskega partnerja SLS).
Mene zanima samo, kdaj bo Vlai strankarski kolega Antona
Ropa, kaj zinil o teh dokazih RS. Peter Boi
***
Golobi komentiral aktualne dogodke

2009-04-08 17:27:29
Dejansko se z vsem strinjam, kar pravi Golobi, k temu lahko

dam samo naelne opazake, ker se mi niti ne sanja, kaj je s
strani drave za storiti, da bi zaitila ljudi in obstojee znanje
in da bi morda pomagala tistim, ki so spsobni spremeniti
programe v neke nove nie, saj je primer Revoza iv primer
kako se v asu hude recesije, ki je svet ne pomni, pojavijo
konjunkturna podroja, ki popolnoma odgovarjajo recesiji. Kaj
pa drugega kot renomiran majhen in poceni avto. Seveda pa
mora popraviti vse razbite piskre, ki jih je prejnja vlada sesula
in razbila, popraviti ali kupiti nove. In bistveno je, da ta vlada
glede na te nove pogoje popravi tisto razsulo tam kjer je
najhuje, sicer pa je na vseh resorjih hudo.
Kar zadeva pokojninske reforme, se mi izide raunica
takoreko za prvoolca.
e hoemo zveeati denar za pokojnine, potem moramo
zmanjati tevilo upokojencev, e hoemo zmanjati to tevilo
205
potem je treba podaljati delovno dobo. Ob taki delovni dobi

kot jo imammo, je bilo tevilo upokojencev neko veliko
manje, ker je bila umrljivost zlasti med upokojenxci veliko
veja. Zdaj eni lahko delamo s polno paro do 80 let.
To so brutti facti In e en tak fakt.
Meni so rekli, poglej statistiko pa bo videl koliko je
nezaposlenih mladih.
Prav, toda odgovori mi ali je ta cifra tolikna zaradi tega ker
se je podaljala delovna doba na 65 let starosti?
Ni!, saj se ta doba e ni poveala, in torej na te statistine
podatke o nezaposlenosti mladih dalja delovna doba ni
mogla vplivati.
In zato se je treba vpraati, zakaj so mladi nezaposleni, e niso
zaradi dalje delovne dobe, ki e ni ni dalja.
Torej zgodba o nezaposlenosti mladih zaradi dalje delovne
dobe nima nnobene medsebojne zveze. Razlogi so drugje, tudi
zaprtost sistemov za mlade in nezaupanje do mladih, ki
vstopajo v delovna razmerja.
In e nekaj, Gotovo so bili neko delovni pogoji pri manuelnih
opravilih veliko slabi kot so zdaj, in veliko slabi so bili
delovni pogoji na sploh, pa vendar je treba uveljaviti tak
diferenciran sistem za podaljano dobo upokojencev, da bodo
upokojenci raje delali naprej kot se dolgoasili doma brez
206
dela. Takih upokojencev, ki jim je na smrt dolgas, jih je

zmeraj ve, ker se dalja ivljenska mo iz dneva v dan.
e vlada ne bo vsega tega pretehtala in na pritisk sindikatov
ne bo uveljavilia tisto edino uinkovito reformo, ki pomeni kar
veliko zmanjanje upokojencev, potem ne bo opravila veliko .
Nas fantov, ki vsako mesece potegnemo denar ne da bi zanj
mignili z mezincem nas bo zmeraj ve, in samo tukaj lahko
pride do takega sistema, da se sesuje vse, Lep pozdrav Peter
Boi
***
15. seja sveta stranke Zares nova politika

2009-04-18 09:26:52
Kakna teava je to z izvolitvijo v evropski parlament vemo.

Tudi to, kdo je nosilec liste in kdo ne, ne pomeni ne vem
koliko, eprav tega isto zanemariti ni.
Jaz seveda brez vsake rezerve navijam za Vajgla, predvsem pa
za Romana. Vajgel je seveda odlien, mislim pa da Roman ni
isto ni manj in za razliko od Vajgla sploh ni izkorien. V
nekdanji LDS je bilo kar nekaj ljudi, med njimi Roman, ki jih
stranka ni znala ali ni hotela izkorisiti, upam, da se ta
zgodovina zdaj ne bo ponovila. Lep pozdrav Peter Boi.
***
207
Nedopustno ravnanje poslanca Gorenaka

2009-04-23 10:20:40
e to vse dri kar je povedal predsednik Dravnega zbora,

potem je treba sklicati izredno sejo Dravnega zbora in
razreiti predsednika tega odbora in izvoliti novega ne glede
na to ali bo desnica vse to obstruirala.
Prosil bi pa predsednika kaj pomeni uporaba Ustave pred
zakonodajo.
***
Shod Fronte za svobodo sveta

2009-04-26 17:56:58
Spotovana predsednica Nina. Mislim, da je to v zadnjih dveh

desetletjih najbolj pomembna drubeno politina skupina, ki
je bila ustanovljena v kaki stranki po osamosvojtvi. Va
program v bistvu zajema vse in prav se mi zdi, da se absolutno
omejujete na vpraanja dananjega asa in preprian sem, da
morate biti zelo pazljivi, da vas kdo ne zvlee v take polemike,
ki pomenijo vrednostne opredelitve o preteklosti.
S tem se ne smete obremenjevati, to je res stvar tistih, ki so te
stvari avtentino ivele in seveda tistih, ki so toliko osveeni
da ne gre za ni drugega kot za zgodovinsko izroilo, ki nima
nobene druge funkcije kot funkcijo povezave med
208
generacijami in e je o tem treba kaj vedeti, potem je treba

vedeti predvsem to, da tako izroilo nima razen vloge
povezave med generacijami. nobene tako posodobljene
vsebine kot je prepoznava tistih venih vrednot, ki imajo samo
zgodovinsko vrednost, da vemo od kod smo prili, Prili smo iz
krajev, kjer so pokonni ljudje v vseh obdobjih svoje zgodovine
branili svoje loveko dostojanstvo za ceno svojega ivljenja in
za svojo svobodo, tega v nai zgodovini ni malo in to je tudi
vse.
Vse drugo je zloraba zgodovine in ideloki boji okoli tega so
samo nazaj priklicana zavest o tem, da si naprimer faizem
ravno v venem ponavljanju enih in istih teme e 17 let
poizkua z diskvalifikacijo zgodovine in takih povezovalnh
izroil, ustvariti tla za ponovne svoje pohode, kot jih je e
uprizarajal neko.
Bom konkreten. e govorimo danes o Titovi ulici, govorimo
zaradi tega, ker ne verjamemo v mite preteklosti, pa naj je to
Tito ali kdorkoli drug, tudi takrat nismo verjeli, ko je bil ta mit
podlaga za obstoj oblasti prejnjega reima, temve zaradi
tega, ker zgolj njegovo ime nosi zgodovinsko izroilo, namre
da je tudi nao dravo osvbodil izpod faizma in ta simbol ni
drugega kot to da e danes nosi pritifaistini naboj pri
mobilizaciji ljudi, ki dandanes utijo vse te faistoidne oblike in
tudi vedo koliko so nevarni njihovi neposredni prihodnosti.
Ali e elite, smo veliki zavezniki vendar smo si po vsebini zelo
razlini, mi s Titovim imenom nosimo samo protifaistino
izroilo, ki samo kot izroilo zgodovine povezuje solidarnostno
209
generacije med seboj, vi pa nosite konkretno vsebino

dananjih oblik antifaizma, ki so stvar sedanjosti in stvar
sedanje bojazni vseh generacij ored zmeraj vejim
dvigovanjem glave faizma. Smo zavezniki, vendar pa nismo
eno in isto, nosimo pa vendarle skupaj cel razpon, ki lahko
zalee, da je kaj. LPP.
***
http://www.zares.si/peter-bozic-was-here
Besedilo zbrano leta 2010 v skladu z licenco
210

Peter Božič Was Here

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Peter Božič Was Here

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Zbirka komentarjev iz razprav na spletni strani

Zbirka komentarjev, nelektorirana, kot jih je Peter Boi zapisal v

Umrl je 10. julija 2009. Zadnji intervju z njim je bil objavljen v

Peter Boi @ www.zares.si

Zares vsebinsko o pokrajinah

Nedavno tega, je bil v Ljubljani dunajski upan, ki je potrdil, da

Na pobudo Zares o pokrajinah znova

Ne bi elel, da bi me kdo imel za lokal patriota, ko se

Peter Boi @ www.zares.si

pri oblikovanju obin, je to nujno popraviti na ravni regij in

Peter Boi @ www.zares.si

Zares za enotnost opozicije pri pokrajinski

Poslanci Zares, odlino, saj je razprava iz parlamenta razkrila

Peter Boi @ www.zares.si

bile te obine vseeno toliko samostojne da so kar naprej silile

Peter Boi @ www.zares.si

Zares za enotnost opozicije pri pokrajinski

Morda ni neposredno zvezano s tem poglavjem, posredno pa

Peter Boi @ www.zares.si

ker preiskovalni sodnik Pluta po zaslianju ko mu je toilstvo

Peter Boi @ www.zares.si

Zares za vejo transparentnost imenovanja

To je bilo seveda priakovati in, ko sem med poitnicami

Peter Boi @ www.zares.si

razreitev in razlogov zanje in e kup slubenih internih stvari

Peter Boi @ www.zares.si

take istke e ni bilo, namre strokovna "istka" je ve kot

e bi samo naa sodia ukrepala dosledno in dovolj hitro, ko

Peter Boi @ www.zares.si

dravnem zboru" Sprio tega da so ravno vladne stranke tiste,

Neustavno financiranje obin

K temu kar je napisala biva upanja Domal nimam kaj

Peter Boi @ www.zares.si

stagnirajo kot v njihovih obinah doma, in zaradi tega navala

Vlada je precej prej objavila na TV podatek, da bo proslava ob

Peter Boi @ www.zares.si

ne bi nobena dekontaminacija zaradi radiacije klerikalizma v

Dramatizacija zaradi preusmerjanja

Svet e ni videl odstopiti vlade, ki je imela nedvoumno veino,

Peter Boi @ www.zares.si

"fejk", e je predsednik vlade eno leto pred predsedovanjem

Edini moj komentar je. Svarim vas da tega e ni konec, saj je

Peter Boi @ www.zares.si

Odgovornost za vodenje vlade naj

Svoje politine sposobnosti je pokazal Mitja Ribii leta 1964,

Interpelacija vloena v dravnem zboru

To interpelacijo je treba gledati v lui niti malo ne nenevarne

Peter Boi @ www.zares.si

spodkopavanja drave, kar je veljalo tako za Hitlerja, Stalina

Peter Boi @ www.zares.si

Interpelacija je smiselna in upraviena

Glede na to, da je stranka Zares stranka svobodnih ljudi in da

Peter Boi @ www.zares.si

ostalo pri vpraanju ki ga ima zdaj e kar veliko ljudi, zakaj

Ustanovljeni programski odbori Zares

Veseli me, da smo ustanovili temeljne organe stranke, ki so

Peter Boi @ www.zares.si

Sloveniji dandanes. Zaradi tega poudarka na tako zapisan

Aktivna Slovenija se je pripojila k Zares

eprav imam slabe izkunje s pridruenimi strankami iz asa

Peter Boi @ www.zares.si

ki je bila dve leti v mestu zelo odmevna in je opravila

Peter Boi @ www.zares.si

Aktivna Slovenija se je pripojila k Zares