IP Pomurje Sistem A 26.junij 2013

OSKRBA S PITNO VODO POMURJA SISTEM A
Investicijski program
SL CONSULT d.o.o.
Junij 2013
Vsebina Investicijskega programa je zaitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT d.o.o.,

Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana. Vsebino dokumenta vkljuno s prilogami pravne ali fizine osebe ne
smejo kopirati in/ali posredovati tretjim osebam, razen izkljuno z dovoljenjem avtorja. V primeru
kritve avtorskih pravic bo SL CONSULT d.o.o. zoper storilca uveljavljal odkodninsko materialno in
nematerialno ter kazensko odgovornost.
Vrsta
investicijske
dokumentacije
INVESTICIJSKI PROGRAM
Naziv projekta
OSKRBA S PITNO VODO POMURJA

SISTEM A
Investitorji
Obina renovci, Prekmurske ete 20, 9232 renovci

Obina Dobrovnik, Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik
Obina Kobilje, Kobilje 56, 9227 Kobilje
Obina Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava
Obina Odranci, Panonska ulica 33, 9233 Odranci
Obina Turnie, Ulica tefana Kovaa 73, 9224 Turnie
Obina Velika Polana, Velika Polana 111, 9225 Velika Polana
Izdelovalec
dokumenta
SL CONSULT d.o.o., Dunajska 122, SI 1000 Ljubljana
Vsebina
1.
UVODNO POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJEV IN IZDELOVALCA INVESTICIJSKEGA
PROGRAMA, NAMENA IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER POVZETKOM IZ DOKUMENTA
IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA OZIROMA PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE S POJASNILI POTEKA
AKTINOSTI IN MOREBITNIH SPREMEMB (DO PRIPRAVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA) .................................. 1
1.1. Uvodno pojasnilo ....................................................................................................................................... 1
1.2. Prestavitev investitorjev in prispevnega obmoja ..................................................................................... 2
1.2.1. Obina renovci
4
1.2.2. Obina Dobrovnik
4
1.2.3. Obina Kobilje
5
1.2.4. Obina Lendava
5
1.2.5. Obina Odranci
6
1.2.6. Obina Turnie
6
1.2.7. Obina Velika Polana
7
1.2.8. Obmoje sistema A
7
1.3. Bodoi izvajalci gospodarske javne slube oskrbe s pitno vodo ................................................................ 8
1.4. Predstavitev izdelovalcev investicijskega programa .................................................................................. 9
1.5. Nameni in cilji investicijskega projekta .................................................................................................... 10
1.6. Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske zasnove ............ 11
1.6.1. Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta
11
1.6.2. Povzetek predinvesticijske zasnove
11
1.6.3. Pojasnila poteka aktivnosti na projektu in sprememb do priprave investicijskega programa
12
2.
POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ........................................................................................... 13
2.1.
2.2.
2.3.
2.4.
Cilji investicije ........................................................................................................................................... 13

Spisek strokovnih podlag ......................................................................................................................... 14
Kratek opis upotevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante ............................................ 17
Odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter
odgovorne vodje za izvedbo investicijskega projekta .............................................................................. 21
2.4.1. Odgovorna oseba za izdelavo Investicijskega programa
21
2.4.2. Odgovorna oseba za izdelavo projektne in druge dokumentacije
21
2.4.3. Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta
22
2.5. Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje uinkov investicije .......... 22
2.6. Ocenjena vrednost investicije ter predvidena finanna konstrukcija z izraunanimi delei sofinanciranja
investicije s sredstvi prorauna Republike Slovenije ................................................................................ 23
2.7. Rezultati izraunov ter utemeljitev upravienosti investicijskega projekta ............................................. 25
3.
OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJIH, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN
PRIHODNJEM IZVAJALCU OBINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUBE Z IGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB .. 26
3.1. Osnovni podatki o investitorjih ................................................................................................................ 26
3.2. Osnovni podatki o izdelovalcih investicijske dokumentacije ................................................................... 28
3.3. Osnovni podatki bodoega izvajalca obinske gospodarske javne slube ............................................... 29
4.
ANALIZA OBSTOJEEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA, TER
USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Z DRAVNIM STRATEKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN
DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI
DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROIJ DEJAVNOSTI...................................................................... 30
4.1. Analiza obstojeega stanja s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija ................................... 30
4.1.1. Stanje po obinah
30
4.1.2. Obstojee doline vodovodnega omreja
32
4.1.3. Obstojea zajetja/rpalia
32
4.1.4. Nadzor nad kvaliteto pitne vode

37
4.1.5. Obstojee povpraevanje po vodi z vodno bilanco
50
4.2. Usklajenost investicijskega projekta z dravnim stratekim razvojnim dokumentom in drugimi razvojnimi
dokumenti, usmeritvami Skupnosti ter strategijami in izvedbenimi dokumenti strategij posameznih
podroij in dejavnosti ............................................................................................................................... 57
4.2.1. Razvojni dokumenti, ki se nanaajo na podroje vodooskrbe
57
4.2.2. Prispevek projekta glede na razvojne dokumente
64
4.2.3. Usklajenost projekta z usmeritvami EU
65
4.2.4. Usklajenost projekta z dravnimi in lokalnimi usmeritvami
67
4.2.5. Zakonodajni vidik
70
5.
ANALIZA TRNIH MONOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DEJAVNOSTI, KI SE TRIJO ALI IZVAJAJO V
OKVIRU JAVNE SLUBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI
STORITEV ....................................................................................................................................................... 73
5.1.
5.2.
5.3.
5.4.
6.
Analiza poslovnega okolja ........................................................................................................................ 73

Analiza kupcev in oblikovanje ciljnega trga .............................................................................................. 76
Analiza obstojeih cen .............................................................................................................................. 79
SWOT analiza s postavitvijo ciljev ............................................................................................................ 84
TEHNINO TEHNOLOKI DEL ............................................................................................................ 86
6.1. Tehnine reitve ....................................................................................................................................... 86

6.2. Delitev lastnitva vodnih virov in transportnih vodovodov ter primarnih vodovodov in sekundarnih
omreij ..................................................................................................................................................... 94
7.
ANALIZA ZAPOSLENIH ......................................................................................................................... 95
7.1. Analiza zaposlenih za alternativo z investicijo glede na alternativo brez investicije in/ali minimalno
alternativo ................................................................................................................................................ 95
8.
OCENA VREDNOSTI PROJEKTA ............................................................................................................ 96
8.1. Osnove in izhodia za oceno vrednosti projekta .................................................................................... 96

8.2. Ponudbene vrednosti projekta ................................................................................................................ 96
8.2.1. Ocena vrednosti projekta po stalnih cenah za upraviene in preostale stroke
97
9.
ANALIZA LOKACIJE ............................................................................................................................ 101
9.1. Prostorski akti in glasila, v katerih so objavljeni ..................................................................................... 101

10.
ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO STROKOV ZA ODPRAVO
NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOEVANJEM NAELA, DA OSNAEVALEC PLAA NASTALO KODO, KADAR JE
PRIMERNO ................................................................................................................................................... 107
10.1.
10.2.
10.3.
10.4.
10.5.
10.6.
10.7.
10.8.
10.9.
11.
Vplivi na zrak .......................................................................................................................................... 107

Vplivi na vode ......................................................................................................................................... 108
Vplivi na tla ............................................................................................................................................. 108
Odpadki .................................................................................................................................................. 108
Hrup ....................................................................................................................................................... 108
Vplivi na zdravje ljudi ............................................................................................................................. 108
Vplivi na rastlinstvo in ivalstvo ............................................................................................................. 109
Vplivi na infrastrukturo .......................................................................................................................... 109
Vplivi na bivalno okolje .......................................................................................................................... 109
ASOVNI NART IZVEDBE INVESTICIJE .............................................................................................. 110
11.1. Popis vseh aktivnosti izvedbe investicije ................................................................................................ 110

11.2. Organizacija vodenja projekta ................................................................................................................ 111
11.3. Analiza izvedljivosti projekta .................................................................................................................. 114
12.
NART FINANCIRANJA PROJEKTA ..................................................................................................... 115
12.1. Izraun prispevka Skupnosti ................................................................................................................... 115

12.2. Nart financiranja v tekoih cenah po virih financiranja ........................................................................ 115
13.
PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA INVESTICIJE ZA
OBDOBJE EKONOMSKE DOBE PROJEKTA ...................................................................................................... 122
13.1. Finanna analiza ..................................................................................................................................... 122
13.1.1. Prihodki in odhodki projekta
123
13.2. Ekonomska analiza ................................................................................................................................. 127
13.2.1. Metodologija
127
13.2.2. Predpostavke ekonomske analize
128
14.
VREDNOTENJE DRUGIH STROKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIENOSTI V EKONOMSKI DOBI Z
IZDELANO FINANNO IN EKONOMSKO OCENO TER IZRAUNOM FINANNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV
SKUPAJ S PREDSTAVITVIJO UINKOV, KI SE NE DAJO OVREDNOSTITI Z DENARJEM ..................................... 131
14.1. Vrednotenje drugih strokov in koristi ................................................................................................... 131
14.2. Presoja upravienosti v ekonomski dobi z izdelano finanno in ekonomsko oceno .............................. 132
14.3. Izraun finannih in ekonomskih kazalnikov po statini metodi ............................................................ 132
14.3.1. Doba vraanja investicijskih sredstev projekta
132
14.4. Izraun finannih in ekonomskih kazalnikov po dinamini metodi ........................................................ 133
14.4.1. Neto sedanja vrednost projekta
133
14.4.2. Interna stopnja donosa projekta
133
14.4.3. Relativna neto sedanja vrednost in/ali kolinik relativne koristnosti projekta
133
15.
ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBUTLJIVOSTI ................................................................................ 134
15.1. Analiza obutljivosti ............................................................................................................................... 134

15.1.1. Analiza vplivov spremembe investicijske vrednosti
134
15.1.2. Analiza vplivov na prihodke
135
15.1.3. Analiza vplivov na odhodke
135
15.2. Analiza tveganj ....................................................................................................................................... 137
16.
PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV ........................................................................................ 141
PRILOGE:
Priloga 1: Tabela cevovodov in objektov z investicijsko vrednostjo
Priloga 2: Finanna analiza projekta
Priloga 3: Finanna pokritost projekta
Priloga 4: Ekonomska analiza projekta
Priloga 5: Podrobneji prikaz virov financiranja
1.
1.1.
UVODNO POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJEV IN IZDELOVALCA

INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, NAMENA IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER
POVZETKOM IZ DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA OZIROMA
PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE S POJASNILI POTEKA AKTINOSTI IN MOREBITNIH
SPREMEMB (DO PRIPRAVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA)
Uvodno pojasnilo
Predmet projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A je zagotovitev dolgorone varne,
kakovostne in zanesljive vodooskrbe Pomurja na obmoju obin: renovci, Dobrovnik, Kobilje,
Lendava, Odranci, Turnie in Velika Polana, ki predstavlja zakljueno celoto, saj vsebuje izgradnjo
vodnih virov, transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajoimi objekti, tako da bo
zagotovljena celovitost vodooskrbe po zakljuku projekta.
Obine renovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnie in Velika Polana so dne 21.1.2005
skupaj z ostalimi obinami Pomurja in takratnim Ministrstvom za okolje in prostor sklenile Pogodbo o
izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno
vodo Pomurja (v nadaljevanju krovna pogodba), ter 23.3. 2010 Aneks t. 1 h krovni pogodbi, ki
predstavljata temeljno izhodie za realizacijo projekta Oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje
vodnih virov Pomurja Podpisnice Aneksa t. 1 so bile soglasne, da je bilo potrebno zaradi bistveno
spremenjenih okoliin po sklenitvi krovne pogodbe v fazi izdelave idejnih projektov razleniti enovit
sistem vodooskrbe v tri samostojne projekte sisteme A, B in C, za kar je bilo pridobljeno soglasje
organa upravljanja, kot tudi mnenje predstavnikov organizacije JASPERS, ter da se OP ROPI temu
ustrezno spremeni. Zaradi tega se je za vsak sistem vloila posebna vloga za pridobitev sredstev
Kohezijskega sklada. Za sistem A je bila ta vloga e potrjena s strani posrednikega telesa in organa
upravljanja.
Obine sistem A so 25.3.2008 sklenile Konzorcijsko pogodbo za izvedbo in upravljanje vodovodnega
sistema na obmoju Upravne enote Lendava. Konzorcijska pogodba opredeljuje skupen interes za
izvedbo projekta in skupnega upravljavca. Nato so obine sklenile aneks k tej pogodbi z namenom
natanneje opredelitve naina in financiranja gradnje in obratovanja ter skupnega upravljanja
projekta.
Posredniko telo je pridobilo idejne zasnove Oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih
virov Pomurja, ki jih je izdelal Institut za ekoloki ineniring d.o.o. Maribor v decembru 2008, in
Dokument identifikacije investicijskega projekta, katerega so vse obine tudi potrdile. Posredniko telo
je pridobilo tudi idejne projekte za tranzitne in primarne cevovode Oskrba prebivalstva s pitno vodo
in varovanje vodnih virov Pomurja, ki jih je izdelal Institut za ekoloki ineniring d.o.o. Maribor v
marcu 2009, ter idejne projekte za vodne vire v novembru 2009. Obine so pridobile tudi projekte za
primarne in sekundarne vodovode (PGD/PZI in gradbena dovoljenja). Izdelana je bila tudi
dokumentacija PGD/PZI za transportne vode in vodne vire.
Za projekt je bila dne 13.6.2013 pridobljena odloba organa upravljanja o dodelitvi sredstev iz
Kohezijskega sklada.
Ker so e bili izbrani tudi izvajalci gradbenih del, storitev gradbenega nadzora ter obveanja javnosti,
so v predmetnem investicijskem programu upotevane ponudbene vrednosti za izvedbo projekta.
1.2.
Prestavitev investitorjev in prispevnega obmoja

V projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A so vkljuene naslednje obine:
Obina renovci,
Obina Dobrovnik,
Obina Kobilje,
Obina Lendava,
Obina Odranci,
Obina Turnie,
Obina Velika Polana.
Vseh sedem obin lei v Pomurski statistini regiji. To je najbolj severovzhodna, ravninska in kmetijska
2
regija Slovenije. Pomurje obsega 1.336 km , kar je 6,6% povrine Slovenije ter ima relativno dolgo
mejo z Avstrijo, Madarsko in Hrvako. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo
ugodne razmere predvsem za poljedelstvo in meano rastlinsko pridelavo, zato je to prevladujoa
dejavnost tukajnjih kmetijskih gospodarstev. Njivske povrine v tem delu Slovenije obsegajo ve kot
tri etrtine vseh kmetijskih zemlji v uporabi oziroma so dvakrat veje od slovenskega povpreja.
Razgibanost reliefa, pisana geoloka sestava in znailna subpanonska klima se zrcalijo v razlinosti flore
in vegetacije, ki dajejo obmoju Pomurja poseben ar. Tukaj na stiiu celinskih, alpskih in morskih
vremenskih dogajanj se ustvarja pomirjevalna in ugodna klima: zgodnje pomladi in pozne sonne
jeseni omogoajo rast vseh srednjeevropskih kultur, tudi klimatsko izbirne vinske trte, v zdraviliih in
kopaliih pa dalje sezonske zamike.
Poleg morja in alpskih jezer je Pomurje tretje in najmlaje izrazito turistino obmoje Slovenije. Redke
deele premorejo toliko slatin in vroih mineralnih vrelcev, kot jih je na tem delu slovenskega ozemlja.
Odrona lega in slabe prometne povezave neugodno vplivajo na gospodarski poloaj regije; ta se med
drugim odraa v nizkem BDP na prebivalca in v najviji stopnji registrirane brezposelnosti v dravi.
Slabe gospodarske razmere spremlja tudi neugodno gibanje prebivalstva. V letu 2008 je bila v tej
regiji zabeleena najvija negativna letna stopnja rasti prebivalstva, 4,0 . K zmanjevanju tevila
prebivalcev je mono prispevalo tudi odseljevanje v druge slovenske regije. Naravne danosti so
primerne za zdraviliki in lovni turizem ter kmeki turizem ob vinskih cestah, k turistini
prepoznavnosti regije pa prispeva tudi reka Mura. Letno prenoi v tej regiji skoraj 10 % vseh turistov, ki
obiejo Slovenijo.
Shema 1/1:
Umestitev Pomurske regije na ozemlju Republike Slovenije
Pomurska
regija
Koroka regija
Podravska regija
Gorenjska regija
Savinjska regija
Zasavska
regija
Gorika regija
Osrednjeslovenska regija
Spodnjesavska
regija
Notranjsko-kraka
Jugovzhodna Slovenija
regija
Obalno-kraka
regija
Sl consult d.o.o., 2007
Shema 1/2:
Obine v Pomurski regiji ter obmoje sistema A
alovci
Kuzma
Rogaovci
Gornji
Petrovci
Grad
Cankova
Hodo
Puconci
Moravske
Toplice
Apae
Tiina
Murska
Sobota
Gornja Radenci
Radgona
Kobilje
Dobrovnik
Turnie
Beltinci
Verej
Odranci Velika
Polana
Sveti Jurij
Lendava
renovci
Krievci
Ljutomer
Razkrije
SL C on sul t d .o .o., 2 00 8
1.2.1.
Obina renovci
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba
in koordinator projekta:
OBINA RENOVCI
Prekmurske ete 20, 9232 renovci
+386 2 57 35 750
+386 2 57 35 758
info@obcina-crensovci.si
Anton Trnar, upan
Podatki za leto 2010 (vir SURS):

2
Povrina:
34 km
t. prebivalcev: 4.174
t. mokih:
2.104
t. ensk:
2.070
Naravni prirast: 3
Skupni prirast: -23
t. naselij:
6
Obino renovci sestavljajo naslednja naselja: renovci, Dolnja, Srednja in Gornja Bistrica, iki in
Trnje.
1.2.2.
Obina Dobrovnik
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA DOBROVNIK
Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik
+386 2 57 76 880
+386 2 57 76 887
obcina.dobrovnik@siol.net
Marjan Kardinar, upan

2
Povrina:
31 km
t. mokih:
626
t. ensk:
695
Naravni prirast: 1
Skupni prirast: 12
t. naselij:
3
Obino Dobrovnik sestavljajo naselja Dobrovnik, Strehovci, itkovci.
1.2.3.
Obina Kobilje
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA KOBILJE
Kobilje 56, 9227 Kobilje
+386 2 57 99 220
+386 2 57 09 220
obcina@kobilje.si
Stanko Gregorec, upan

2
Povrina:
20 km
t. prebivalcev: 610
t. mokih:
301
t. ensk:
309
Naravni prirast: 4
Skupni prirast: 10
t. naselij:
1
Obino Kobilje sestavlja naselje Kobilje.
1.2.4.
Obina Lendava
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA LENDAVA
Glavna ulica 20, 9220 Lendava
+386 2 57 72 500
+386 2 57 72 509
obcina@lendava.si
Anton Balaek, upan

2
Povrina:
123 km
t. mokih:
5.338
t. ensk:
5.750
Naravni prirast: -67
Skupni prirast: -85
t. naselij:
23
Obino Lendava sestavljajo naselja Banuta, Benica, Brezovec, Dolga vas, Dolgovake Gorice, Dolina pri
Lendavi, Dolnji Lako, entiba, Gaberje, Genterovci, Gornji Lako, Hotiza, Kamovci, Kapca, Kot,
Lendava, Lendavske Gorice, Mostje, Petiovci, Pince, Pince-Marof, Radmoanci, Trimlini.
1.2.5.
Obina Odranci
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA ODRANCI
Panonska ulica 33, 9233 Odranci
+386 2 57 73 480
+386 2 57 73 486
obcina.odranci@siol.net
Ivan Markoja, upan

2
Povrina:
7 km
t. mokih:
853
t. ensk:
850
Naravni prirast: 7
Skupni prirast: 5
t. naselij:
1
Obino Odranci sestavlja naselje Odranci.
1.2.6.
Obina Turnie
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA TURNIE
Ulica tefana Kovaa 73, 9224 Turnie
+386 2 57 21 060
+386 2 57 35 041
obcina@turnisce.si
Slavko Reonja, upan

2
Povrina:
24 km
t. mokih:
1.647
t. ensk:
1.741
Naravni prirast: -1
Skupni prirast: 5
t. naselij:
4
Obino Turnie sestavljajo naselja Gomilica, Nedelica, Renkovci, Turnie.
1.2.7.
Obina Velika Polana

Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA VELIKA POLANA

Velika Polana 111, 9225 Velika Polana
+386 2 57 76 750
+386 2 57 76 752
obcina@velika-polana.si
Damijan Jaklin, upan

2
Povrina:
19 km
t. mokih:
710
t. ensk:
750
Naravni prirast: -21
Skupni prirast: 32
t. naselij:
3
Obino Velika Polana sestavljajo naselja Brezovica, Mala Polana, Velika Polana.
1.2.8.
Obmoje sistema A
Na obmoju sistema A je v letu 2010 prebivalo 23.744 prebivalcev. Povpreno letno tevilo gibanja
prebivalstva v obinah na obmoju sistema A v obdobju od 2000 2010 znaa -0,56%. Povprena
velikost gospodinjstva na obmoju sistema A po podatkih Popisa prebivalstva iz leta 2002 znaa 3,2
prebivalca.
Tabela 1/1:
1991
1999
tevilo prebivalcev na obmoju sistema A v obdobju 1999-2010, na dan 31.12.

2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
renovci
4.428
4.397
4.397
4.379
4.396
4.383
4.364
4.365
4.350
4.213
4.166
4.174
Dobrovnik
1.422
1.420
1.401
1.386
1.380
1.390
1.374
1.380
1.382
1.361
1.334
1.321
631
625
620
634
633
632
631
639
627
615
610
Lendava
26.143
11.799
11.774
11.714
11.642
11.598
11.523
11.454
11.402
11.434
11.295
11.159
11.088
Odranci
1.746
1.739
1.740
1.727
1.713
1.709
1.707
1.696
1.704
1.681
1.676
1.703
Turnie
3.589
3.586
3.570
3.548
3.539
3.510
3.496
3.478
3.480
3.389
3.386
3.388
Velika Polana
1.575
1.581
1.569
1.565
1.557
1.549
1.553
1.535
1.528
1.490
1.478
1.460
25.190
25.122
25.011
24.881
24.816
24.696
24.579
24.495
24.505
24.044
23.809
23.744
Kobilje
Skupaj
26.143
610
Vir: SURS
Graf 1/1:
Grafini prikaz gibanja tevila prebivalcev na obmoju sistema A
Skupaj sistem A
t. preb.
25.500
25.000
24.500
24.000
23.500
23.000
0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Leta
Tudi pri daljem opazovanem obdobju gibanja tevila prebivalcev na obmoju sistema A je vidno, da je
v zadnjih 20 letih prisoten rahel upad prebivalstva. Glede na statistine podatke, se je od leta 1991
tevilo prebivalcev zmanjalo iz 26.143 prebivalcev na 23.744 prebivalcev v letu 2010.
1.3.
Bodoi izvajalci gospodarske javne slube oskrbe s pitno vodo

V skladu s Konzorcijsko pogodbo za izvedbo in upravljanje vodovodnega sistema na obmoju
Upravne enote Lendava oz. podsistema A v sklopu sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo na
obmoju Pomurja iz leta 2008, so v 5. lenu zapisane naloge upravljavca in sicer:
skrbel bo za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpololjivih kapacitet in

pravoasno pripravljal plane enostavne in razirjene reprodukcije,
redno vzdreval vse objekte in naprave javnega vodovoda,
redno kontroliral kvaliteto vode,
obveal uporabnike s podroja delovanja vodovodnega sistema,
vodil kataster vodovodnih instalacij in ostale evidence,
organiziral preskrbo v izrednih razmerah,
sistematino pregledoval omreje,
organiziral zaito vodnih objektov,
po naroilu podpisnic skrbel za pravilno obratovanje in vzdrevanje poarnega omreja in

hidrantov,
kontroliral stvarno porabo vode,
obraunaval amortizacijo sistema in oblikoval loena strokovna mesta podsistemov, glede

na podroje posamezne obine in pripravljal loene letne bilance za njih,
izvajal druge naloge po naroilu lanov konzorcija.
V 20. lenu Aneksa t. 1 (O izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju projekta Oskrba s pitno
vodo Pomurja sistem A) h Konzorcijski pogodbi za izvedbo in upravljanje vodovodnega sistema na
obmoju Upravne enote Lendava oz. podsistema A v sklopu sistema oskrbe prebivalstva s pitno
vodo na obmoju Pomurja, je opredeljeno urejanje odnosov v asu obratovanja projekta. Obine
podpisnice so zainteresirane za ureditev medsebojnih razmerij glede bodoega upravljanja objektov
in naprav. Za vse objekte in naprave, ki so predmet sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada se
doloa skupen upravljavec, ki je s konzorcijsko pogodbo dogovorjeno javno podjetje Eko-park d.o.o.
Lendava s sedeem v Lendavi, ki bo istoasno izvajalec obvezne gospodarske javne slube oskrbe s
pitno vodo.
Za uspeno vzdrevanje, obratovanje in upravljanje sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo se
obine podpisnice obvezujejo:
da bodo po zakljuku projekta prenesle svoj dele objektov na transportnem omreju v

upravljanje imenovanemu podjetju,
da bodo v asu obratovanja oblikovale tarife v skladu s predpisi na podroju oblikovanja

cena,
da bodo v asu obratovanja sistemov vodile skupno in enotno poslovno in razvojno politiko,
ter
da bodo uredile potrebne obinske predpise v skladu z zakonodajo v Republiki Sloveniji.
Obinski sveti obin renovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnie in Velika Polana so
sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Eko-park d.o.o. Lendava/ko-park Kft. Lendava, s katerim
so imenovane obine ob obini Lendava vstopile v lastnitvo podjetja Eko-park d.o.o.
V skladu s tem odlokom bodo obine ustanoviteljice sklenile pogodbo o upravljanju vodovodnega
sistema podsistem A, ki bo podlaga podjetju Eko-park d.o.o. za izvajanje te gospodarske javne
slube na obmoju vseh obin ustanoviteljic.
1.4.
Predstavitev izdelovalcev investicijskega programa

Izdelovalec IP:
Naslov:
Telefon:
Faks:
Odgovorna oseba:
SL CONSULT d.o.o.
Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana
+386 1 560 03 90
+386 1 560 03 92
Mirjan Poljak, direktor
Podjetje SL CONSULT d.o.o., Ljubljana je svetovalna druba, ki je s svojo dejavnostjo priela v letu
2000. Podjetje je predvsem specializirano na podroju svetovanja za projekte, ki so sofinancirani iz
kohezijskih in strukturnih skladov EU in na podroju izvedbe javnih razpisov za zahtevne projekte tako
v RS, kot tudi v tujini.
1.5.
Nameni in cilji investicijskega projekta

Namen projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A je zagotovitev dolgorone varne,
kakovostne in zanesljive vodooskrbe Pomurja na obmoju obin: renovci, Dobrovnik, Kobilje,
Lendava, Odranci, Turnie in Velika Polana, ki predstavlja zakljueno celoto, saj vsebuje izgradnjo
vodnih virov, transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajoimi objekti, tako da bo
zagotovljena celovitost vodooskrbe po zakljuku projekta.
Z izvedbo projekta se bo reila naslednja problematika:
Zdravstvena oporenosti pitne vode

Na obmoju predmetnih obin (renovci, Dobrovnik, Kobilje, del Lendave (Hotiza), Odranci
in Velika Polana) so e v uporabi vodni viri, ki so neustrezne kakovosti zaradi povianih
nitratov in pesticidov ter mikrobioloke neskladnosti.
Neustrezni tlaki in premajhne dimenzije cevovodov
V obstojeih primarnih in sekundarnih cevovodih so prenizki pretoki vode, ki v bodoe ne
omogoajo varne oskrbe s pitno vodo predmetnih prebivalcev. Obstojei cevovodi ne
omogoajo nemotene oskrbe s pitno vodo, saj prihaja do pogostih okvar in prelomov in zaradi
tega do prekinitev dobav vode.
Nezadostne kapacitete vodohranov
Zaradi nezadostnih kapacitet vodohranov prihaja v konini porabi do motenj oskrbe s pitno
vodo.
Nezagotovljeni rezervni vodni viri
V primeru izpada kateregakoli sedanjega vodnega vira ni zagotovljenih rezervnih vodnih virov.
Na podroju oskrbe s pitno vodo bodo z izvedbo projekta doseeni sledei primarni cilji navezajo se
na cilje OP ROPI za obdobje 2007-2013:
Prikljuitev novih 37 prebivalcev na sistem oskrbe prebivalstva s pitno vodo v okviru

predmetnega projekta z zagotovljenim monitoringom,
23.707 obstojee prikljuenih prebivalcev bo po izvedbi predmetnega projekta deleno bolje
in varneje oskrbe s pitno vodo, izboljana bo javna oskrba s pitno vodo,
Zagotovitev ustrezne javne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo za 23.744 prebivalcev, kar se
bo izvedlo z izgradnjo hidravlino izboljanega in nadgrajenega vodovodnega sistema s
pripadajoimi objekti,
Zmanjanje tevila prebivalcev za 9.923 prebivalcev, ki so obasno izpostavljeni kemijskemu
ali mikrobiolokem onesnaenju pitne vode, s imer bo zagotovljeno zmanjanje
zdravstvenega tveganja v oskrbi s pitno vodo.
Sekundarni cilji, ki bodo doseeni z izvedbo projekta:

zagotovitev rezervnih vodnih koliin,
izboljanje pretonih in tlanih razmer,
vzpostavitev ustrezne organizacije upravljanja javnih vodovodnih sistemov, ki bo ustrezala
sodobnim standardom in zahtevam. Pred izvedbo investicije je na obmoju sistema A 7
izvajalcev javne slube, po izvedbi investicije pa 1 skupni izvajalec javne slube oskrbe s pitno
vodo.
10
Vzpostavitev delovanja celovitega sistema oskrbe s pitno vodo v predmetnih obinah

(povezava vodovodnih sistemov med obinami renovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava,
Odranci, Turnie in Velika Polana).
Izvedbeni cilji projekta:

hidravlina izboljava 125.010 m ter novogradnja 24.638 m cevovodov, skupno 149.648 m,
nadgradnja dveh vodnih virov (VV Gaberje iz 65 l/s na 99 l/s in VV Turnie iz 30 l/s na 45 l/s),
3
novogradnja 3 in poveava 2 vodohranov skupne kapacitete 870 m ,
nadgradnja 14 in novogradnja 3 prerpali,
ureditev 1 centra vodenja,
gradnja 9 merilnih oz. regulacijskih jakov.
1.6.
Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske

zasnove
1.6.1.
Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta

V Dokumentu identifikacije investicijskega projekta, ki je bil izdelan septembra 2008, je bila opravljena
analiza obstojeega stanja na predmetnem obmoju ter podani razlogi za investicijsko namero. Podani
so bili razlogi in cilji investicije in takrat veljavna zakonodaja, ki ureja dotino podroje. V Dokumentu
identifikacije investicijskega projekta so bile predstavljene tudi tiri variante z investicijo ter njihov
doprinos k izboljanju obstojeega stanja.
Predstavljena je bila ocena investicijskih strokov in sicer po stalnih in tekoih cenah. Investicijska
vrednost je bila prikazana loeno za upraviene in preostale stroke. K preostalim strokom sodi davek
na dodano vrednost, ki ni upravien do sofinanciranja iz EU Kohezijskega sklada in dravnega
prorauna. Prikazani so bili tudi predvideni viri financiranja in njihov dele financiranja.
Pri izdelavi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta so upotevane predhodne Idejne reitve
in tudije.
Predstavljena je lokacija, kjer se bo projekt izvajal, podan pa je tudi okvirni terminski plan izvedbe, z
opisom posameznih dejavnosti ter terminski plan izdelave investicijske in projektne dokumentacije.
Predstavljeni so bili tudi vplivi investicije na okolje ter kadrovsko-organizacijska struktura iz katere je
razvidno, kdo vse sodeluje pri projektu in kakno vlogo ima (izvajanje Kohezijskega sklada).
1.6.2.
Povzetek predinvesticijske zasnove

Predinvesticija zasnova je bila izdelana novembra 2011.
V predinvesticijski zasnovi je bila podana analiza obstojeega stanja s prikazom obstojeih in
predvidenih potreb po investiciji. Podani so bili cilji investicije in takrat veljavna zakonodaja, ki ureja
dotino podroje.
11
Predstavljena je bila analiza trnih monosti in analiza obstojeih cen. Podrobno so bile predstavljene
variante za ureditev celovite oskrbe s pitno vodo na obmoju predmetnih obin. Podane so bile ocene
investicijskih strokov po stalnih cenah z oceno in koristi, ki jih izvedba projektov prinaa.
Podane so bile analize vpliva investicije na okolje z vidika okoljske sprejemljivosti, kjer so upotevani
hrup, emisije v zrak in odpadki.
Narejena je bila analiza zaposlenih in podan okvirni asovni nart izvedbe investicije.
Po posameznih variantah so bile izdelane finanne konstrukcije, v katerih so bili navedeni stroki
investicij, upravieni stroki in delei financiranja.
V sklopu predinvesticijske zasnove je bil podan tudi izraun finannih kazalnikov posameznih variant,
kot so: neto sedanja vrednost in interna stopnja donosa. Opisani so bili tudi tisti stroki in koristi,
katerih ni mo ovrednotiti z denarjem.
1.6.3.
Pojasnila poteka aktivnosti na projektu in sprememb do priprave investicijskega programa

Dokument identifikacije investicijskega projekta je bil pripravljen septembra 2008 na podlagi idejne
zasnove, predinvesticijska zasnova v letu 2011 na podlagi hidravline analize variant, idejnih projektov
oz. PGD-jev. Predmetni investicijski program je pripravljen na osnovi PGD-jev oz. PZI-jev, vloge za
potrditev pomoi iz Kohezijskega sklada ter prejetih ponudb ponudnikov za izvedbo gradbenih del,
storitev gradbenega nadzora ter obveanja javnosti.
12
2.
2.1.
POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA
Cilji investicije
Na podroju oskrbe s pitno vodo bodo z izvedbo projekta doseeni sledei primarni cilji navezajo se
na cilje OP ROPI za obdobje 2007-2013:
Prikljuitev novih 37 prebivalcev na sistem oskrbe prebivalstva s pitno vodo v okviru

predmetnega projekta z zagotovljenim monitoringom,
23.707 obstojee prikljuenih prebivalcev bo po izvedbi predmetnega projekta deleno bolje
in varneje oskrbe s pitno vodo, izboljana bo javna oskrba s pitno vodo,
Zagotovitev ustrezne javne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo za 23.744 prebivalcev, kar se
bo izvedlo z izgradnjo hidravlino izboljanega in nadgrajenega vodovodnega sistema s
pripadajoimi objekti,
Zmanjanje tevila prebivalcev za 9.923 prebivalcev, ki so obasno izpostavljeni kemijskemu
ali mikrobiolokem onesnaenju pitne vode, s imer bo zagotovljeno zmanjanje
zdravstvenega tveganja v oskrbi s pitno vodo.
Sekundarni cilji, ki bodo doseeni z izvedbo projekta:

zagotovitev rezervnih vodnih koliin,
izboljanje pretonih in tlanih razmer,
vzpostavitev ustrezne organizacije upravljanja javnih vodovodnih sistemov, ki bo ustrezala
sodobnim standardom in zahtevam. Pred izvedbo investicije je na obmoju sistema A 7
izvajalcev javne slube, po izvedbi investicije pa 1 skupni izvajalec javne slube oskrbe s pitno
vodo.
Vzpostavitev delovanja celovitega sistema oskrbe s pitno vodo v predmetnih obinah
(povezava vodovodnih sistemov med obinami renovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava,
Odranci, Turnie in Velika Polana).
Izvedbeni cilji projekta:
hidravlina izboljava 125.010 m ter novogradnja 24.638 m cevovodov, skupno 149.648 m,
nadgradnja dveh vodnih virov (VV Gaberje iz 65 l/s na 99 l/s in VV Turnie iz 30 l/s na 45 l/s),
3
novogradnja 3 in poveava 2 vodohranov skupne kapacitete 870 m ,
nadgradnja 14 in novogradnja 3 prerpali,
ureditev 1 centra vodenja,
gradnja 9 merilnih oz. regulacijskih jakov.
13
2.2.
Spisek strokovnih podlag

Za projekt so bili izdelani naslednji dokumenti:
DIIP: Oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja, vodovodno omreje
sistem A, IEI d.o.o, SL Consult d.o.o., september 2008
PIZ: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, SL Consult d.o.o., november 2011
Zahtevek za potrditev pomoi za projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A,

Kohezijski sklad, nalobe v infrastrukturo, SL CONSULT d.o.o., verzija 4, konna, januar 2013
Idejna zasnova vodilna mapa, t. 6V-7G0.02.3.5-1 LE, december 2008
Idejna zasnova Nart gradbenih konstrukcij, t. 6V-7G0.02.3.3-A LE vodilna mapa,

december 2008
Idejni projekt Narti, t. 6V-7G0.03 LE VKO, marec 2009
Idejni projekt Narti, t. 6V-7G0.03 LE VR, marec 2009
Idejna zasnova Strokovni elaborati, t. 6V-7GO, t. el.: 6V-7G0.02.1.3.03.2 in 6V7G0.02.1.4.04, 6V-7G0.02.1.4.06, 6V-7G0.02.1.4.08
Idejni projekt, t. 6V-7G0.03.1 LE VV, november 2009
Idejni projekt Vodilna mapa, t. 6V-7G0.01 LE VODOVODI, marec 2009
Idejni projekt Narti, t. 6V-7G0.03 LE VOD, marec 2009
Idejni projekt Narti, t. 6V-7G0.03 LE VLE, marec 2009
Idejni projekt, t. 6V-7G0
Idejni projekt - Katastrski elaborat, t. 6V-7G0, t. el.: 6V-7G0.03.7LE I.del-VLE, december

2007
Idejni projekt - Katastrski elaborat, t. 6V-7G0, t. el.: 6V-7G0.03.7LE I.del-VOD, december

2007
Idejni projekt Katastrski elaborati, t. 6V-7G0
Idejni projekt Narti, t. 6V-7G0.03 LE VTU, marec 2009
Idejni projekt Narti, t. 6V-7G0.03 LE VTU, marec 2009
Idejna zasnova Nart gradbenih konstrukcij, t. 6V-7G0.02. A LE VODOVODI, december

2008
Idejni projekt Vodilna mapa, nart gradbenih konstrukcij, nart elektrinih intalacij in
elektrine opreme, nart strojnih intalacij in strojen opreme, elaborat 1: geodetski nart, t.
6V-7G0.03 LE GAB, marec 2009
Idejni projekt Narti, t. 6V-7G0.03 LE VVP, marec 2009
Idejni projekt Narti, t. 6V-7G0.03 LE VDO, marec 2009
Strokovna utemeljitev predlaganih sprememb tras transportnih cevovodov in vodnih virov

sistema A, t. 10044, junij 2010
Hidravlina analiza variant vodovodnega sistema A, Vodnar d.o.o., september 2011
PGD: Distribucijski cevovodi za pitno in tehnoloko vodo, vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
Vodovodno omreje v Obini renovci, Atrij d.o.o., januar 2008, t. projekta: 07067.
PGD: Vodovodno omreje na obmoju obine Dobrovnik, Tehnini biro d.o.o., november
2008, t. projekta: PR-11/08.
PGD: Vodovodno omreje v obini Dobrovnik transportni vod Dobrovnik Kobilje in

sekundarno omreje v obini Dobrovnik, Atrij d.o.o., junij 2011, t. projekta 10057
14
PGD: Vodovodno omreje v Obini Kobilje-transportni in primarni vodovod, Atrij d.o.o.,

oktober 2009, t. projekta: 09078.
PGD: Vodovodni sistem Obine Lendava Primarni vod Kapca- Hotiza, Atrij d.o.o., oktober
2008, t. projekta: 08015.
PGD: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, obnova sekundarnega vodovodnega omreja,
Lendava, t. projekta 27D-S/2012, Veling- Deol d.o.o., Murska Sobota, junij 2012
PGD: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, Ureditev hidravlinih in tlanih razmer na
vodnem omreju obine Lendava, povezava Kamovci-Radmoanci t. projekta 22D-S/2012,
Veling- Deol d.o.o., Murska Sobota, december 2012
vodnem omreju obine Lendava, vodohran Berden, t. projekta 23D-S/2012, Veling- Deol
d.o.o., Murska Sobota, december 2012
vodnem omreju obine Lendava, vodohran Piramida, t. projekta 24D-S/2012, Veling- Deol
vodnem omreju obine Lendava, rpalie Petiovci, t. projekta 25D-S/2012, Veling- Deol
vodnem omreju obine Lendava, hidravlina uskladitev rpalia Lendava, t. projekta 26DS/2012, Veling- Deol d.o.o., Murska Sobota, december 2012
vodnem omreju obine Lendava, povezava Kamovci, t. projekta 27D-S/2012, Veling- Deol
PGD: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, Vodovodno omreje obine Lendava z objekti,
t. projekta 1095/L, Lineal d.o.o.,
PGD: Distribucijski cevovodi za pitno in tehnoloko vodo, Vodovodno omreje v Obini

Odranci, Atrij d.o.o., junij 2008, t. projekta: 07068.
PGD: Primarno in sekundarno vodovodno omreje v obini Turnie, Atrij d.o.o., t. projekta
12011, junij 2012
PGD: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, Vodovodno omreje obine Turnie z objekti,
t. projekta 1095/T, Lineal d.o.o.,
PGD: Novogradnja vodovodnega omreja na obmoju obine Velika Polana, transportnih,

primarnih in sekundarnih vodov ter vodnih virov, Atrij d.o.o., t. projekta 12010, maj 2012
PZI: Vodovodno omreje v Obini renovci, Atrij d.o.o., avgust 2009, januar 2013, t.
projekta: 07067.
PZI: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, Vodovodno omreje obine renovci z objekti,
t. projekta 1095/, Lineal d.o.o., december 2012
PZI: Vodovodno omreje na obmoju obine Dobrovnik, Tehnini biro d.o.o., julij 2012, t.
projekta: PR-11/08
PZI: Vodovodno omreje v obini Dobrovnik transportni vod Dobrovnik Kobilje in

sekundarno omreje v obini Dobrovnik, Atrij d.o.o., december 2012, t. projekta 10057
PZI: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, Vodovodno omreje obine Dobrovnik z objekti,
t. projekta 1095/D, Lineal d.o.o., december 2012
15
PZI:Vodovodno omreje v obini Kobilje transportni in primarni vodovod, Atrij, d.o.o.,

avgust 2011, t. projekta 09078
PZI: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, obnova sekundarnega vodovodnega omreja,
Lendava, t. projekta 27D-S/2012, Veling Deol d.o.o., Murska Sobota, december 2012
PZI: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, Ureditev hidravlinih in tlanih razmer na
vodnem omreju obine Lendava, povezava Kamovci-Radmoanci t. projekta 22D-S/2012,
Veling- Deol d.o.o., Murska Sobota, december 2012
vodnem omreju obine Lendava, vodohran Berden, t. projekta 23D-S/2012, Veling- Deol
vodnem omreju obine Lendava, vodohran Piramida, t. projekta 24D-S/2012, Veling- Deol
PZI: Novogradnja vodovodnega omreja na obmoju obine Velika Polana, transportnih,

primarnih in sekundarnih vodov ter vodnih virov, Atrij d.o.o., t. projekta 12010, december
2012
PZI: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, Vodovodno omreje obine Lendava z objekti,
t. projekta 1095/L, Lineal d.o.o., december 2012
PZI: Vodovodno omreje v Obini Odranci, Atrij d.o.o., maj 2009, t. projekta: 07068.
PZI: Primarno in sekundarno vodovodno omreje v obini Turnie, Atrij d.o.o., t. projekta
12011, september 2012
PZI: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, Vodovodno omreje obine Turnie z objekti,
t. projekta 1095/T, Lineal d.o.o., december 2012
vodnem omreju obine Lendava, rpalie Petiovci, t. projekta 25D-S/2012, Veling- Deol
vodnem omreju obine Lendava, hidravlina uskladitev rpalia Lendava, t. projekta 26DS/2012, Veling- Deol d.o.o., Murska Sobota, december 2012
vodnem omreju obine Lendava, povezava Kamovci, t. projekta 27D-S/2012, Veling- Deol
Recenzija projekta PZI: Vodovodno omreje v Obini renovci, (Atrij d.o.o., november 2009,
t. projekta: 07067), Hidrolab projektiranje in ineniring d.o.o., empeter pri Gorici, oktober
2012
Recenzija projekta PGD: Vodovodno omreje v obini Dobrovnik (t. projekta 10057, Atrij
d.o.o., junij 2011), Hidrolab projektiranje in ineniring d.o.o., empeter pri Gorici, oktober
2012
Recenzija projekta PZI: Vodovodno omreje v obini Dobrovnik (t. projekta PR-08/11,
Tehnini biro d.o.o., julij 2012), Hidrolab projektiranje in ineniring d.o.o., empeter pri
Gorici, oktober 2012
Recenzija projekta PZI: Vodovodno omreje v obini Kobilje transportni in primarni

vodovod, Atrij, d.o.o., avgust 2011, t. projekta 09078), Hidrolab projektiranje in ineniring
d.o.o., empeter pri Gorici, oktober 2012
16
2.3.
Recenzija projekta PGD: Vodovodni sistem Obine Lendava Primarni vod Kapca- Hotiza, (Atrij
d.o.o., oktober 2008, t. projekta: 08015), Hidrolab projektiranje in ineniring d.o.o.,
empeter pri Gorici, oktober 2012
Recenzija projekta PZI: Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, obnova sek. Vodovodnega
omreja, Lendava, (t. projekta 27D/2011, Veling deol d.o.o., Murska Sobota), Hidrolab
projektiranje in ineniring d.o.o., empeter pri Gorici, oktober 2012
Recenzija projekta PZI: Vodovodno omreje v Obini Odranci, (Atrij d.o.o., maj 2009, t.
projekta: 07068), Hidrolab projektiranje in ineniring d.o.o., empeter pri Gorici, oktober
2012
Recenzija projekta PGD: Primarno in sekundarno vodovodno omreje v obini Turnie (t.
projekta 12011, Atrij d.o.o., junij 2012), Hidrolab projektiranje in ineniring d.o.o., empeter
pri Gorici, oktober 2012
Recenzija projekta PZI: Novogradnja vodovodnega omreja na obmoju obine Velika Polana,
transportnih, primarnih in sekundarnih vodov ter vodnih virov, (Atrij d.o.o., t. projekta
12010, junij 2012), Hidrolab projektiranje in ineniring d.o.o., empeter pri Gorici, oktober
2012
Kratek opis upotevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante

Za sistem A so bile na strateki ravni obravnavane tri variante in sicer:
Varianta 0
To je izhodina varianta, da se ne naredi ni. Pri tem se ne reuje zadostnih vodnih koliin, e
manj pa kakovosti vode in zanesljivosti, oz. varnosti oskrbe.
Varianta L
To je minimalna varianta. Pomeni, da se problem vodooskrbe reuje lokalno. Ohranijo se
obstojei vodni viri in se na zajetjih zgradijo istilne naprave. Vendar pa razprene istilne
naprave za majhne porabe in pri razprenih javnih slubah, ki izvajajo preskrbo z vodo,
predstavljajo velik logistini in kadrovski problem, kar bi rezultiralo v nerealno visokih strokih
obratovanja, e bolj verjetno pa v ne dovolj kvalitetnem servisu (storitvi javne preskrbe z vodo),
kar seveda ne reuje problema.
Varianta C
Iz stalia varne in zanesljive ter stalne 24/7 preskrbe s kvalitetno vodo, zadostnih koliin in
tlakov, pri ustreznem reakcijskem asu in kakovosti servisnih slub ostane verjetno edina
ustrezna reitev centralna oskrba z vodo iz vsaj dveh razlinih vodnih virov. Vodni sistem mora
upravljati ena organizacija.
Glede na to, da se je pri primerjavi med variantami 0, L in C, kot ustrezna izkazala Varianta C, v
nadaljevanju predstavljamo podvariante Variante C.
Podvariante variante C (centralna oskrba z vodo variantirana glede na razline vodne vire in
transportne povezave)
Varianta 1:
vodni vir Gaberje (130 l/s)
vodni vir Turnie (30 l/s)
povezava s sistemom B (le v asu potreb)
17
Varianta 1a:
1. faza
vodni vir Turnie (30 l/s) je v mirovanju
povezava s sistemom B (le v asu potreb)
2. faza
dodatno zgrajen vodni vir Bistrica (65 l/s)
Varianta 2:

vodni vir Bistrica (65 l/s)
Varianta 3:

vodni vir Velika Polana (65 l/s)
Varianta 3a:
voda se rpa iz vodnega vira Velika Polana preko vodnega vira

Gaberje
voda se rpa iz vodnega vira Velika Polana skozi naselje Veliko
Polana v vodohran renovci
Varianta 3b:
Varianta 4:

vodni vir Turnie (30 l/s) ne obratuje
ni povezave s sistemom B
Varianta 5:

vodni vir Gaberje (130 l/s) ne obratuje
Varianta 6:

Na podlagi strateke presoje variant so bile v nadaljevanju skladno z uredbo obravnavane tri
variante: Varianta 1, Varianta 2 in Varianta 6.
Za izbor optimalne variante se je skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo
investicijske dokumentacije na podroju javnih financ (Ur. l. RS, t. 60/06, 54/10) uporabil o sledea
merila:
Finanna merila (finanna neto sedanja vrednost, finanna interna stopnja donosnosti,
finanna relativna neto sedanja vrednost, finanni kolinik relativne koristnosti)
Ekonomska merila (ekonomska neto sedanja vrednost, ekonomska interna stopnja donosnosti,
ekonomska relativna neto sedanja vrednost, ekonomski kolinik relativne koristnosti)
Razvojna merila (merila za uresnievanje ciljev narodnogospodarskega razvoja, merila za

poveanja na znanju temeljee drube, merila za uresnievanje ciljev socialne drave, merila za
varstvo okolja, merila za zagotavljanje trajnostnega razvoja)
18
Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroki na enoto uinka (vrednost investicije na

enoto, skupni stroki investicije na enoto, stroki na enoto uinka med obratovanjem)
V nadaljevanju prikazujemo izbor optimalne variante.

Finanna merila
Ocena s ponderji: 1 najslabe, 3 najbolje
Varianta, ki dosee veje tevilo tok, se obravnava kot bolj optimalna varianta.
Tabela 2/1:
Finanna merila za obravnavane variante
Finanna neto sedanja vrednost (EUR)

Ponder
Finanna interna stopnja donosnosti (%)
Ponder
Kolinik relativne koristnosti
Ponder
Relativna neto sedanja vrednost
Ponder
Skupaj
Varianta 1
-25.963.332
3
-10,11%
2
0,428
1
-0,898
2
8
Varianta 2
-27.463.373
1
-10,90%
1
0,478
3
-0,903
1
6
Varianta 6
-26.014.142
2
-7,01%
3
0,437
2
-0,872
3
10
Na podlagi finannih meril je Varianta 6 najbolja.
Ekonomska merila

Tabela 2/2:
Ekonomska merila za obravnavane variante
Ekonomska neto sedanja vrednost (EUR)

Ponder
Ekonomska interna stopnja donosnosti (%)
Ponder
Ponder
Relativna neto sedanja vrednost
Ponder
Skupaj
Varianta 1
13.405.958
2
9,54%
2
1,989
3
0,52
2
9
Varianta 2
1.663.373
1
5,58%
1
1,618
2
0,06
1
5
Varianta 6
17.711.593
3
10,69%
3
1,452
1
0,66
3
10
Na podlagi ekonomskih meril se kot najbolj optimalna varianta izkae Varianta 6.
Razvojna merila

19
Tabela 2/3:
Razvojna merila za obravnavane variante
Poveanje konkurennosti, posebno mednarodne

Ponder
Izboljanje medsektorskih zmogljivosti
Ponder
Izboljanje zadostnosti, kakovosti in zanesljivosti sistema obratovanja
Ponder
Poveanje uinkovitosti rabe produkcijskih tvorcev
Ponder
Razpritev nainov oskrbe oziroma poslovanja
Ponder
Izboljanje pogojev izobraevanja in vseivljenjskega uenja
Ponder
Poveanje razvojno raziskovalnih potencialov
Ponder
Poveanje zaposlovanja
Ponder
Izboljanje dostopnosti do zdravja, kulture, porta
Ponder
Izboljanje mree institucij socialne varnosti
Ponder
Izboljanje kakovosti zraka in zmanjanje onesnaevanja
Ponder
Izboljanje istoe vode in koristi iz vodnih virov
Ponder
Zmanjanje kode na kmetijskih pridelkih in v gozdu
Ponder
Ohranitev identitete krajine ter kulturne in naravne dediine
Ponder
Zmanjanje kode pri strukturi in sestavi tal
Ponder
Ohranjanje in upravljanje vodnega reima
Ponder
Prispevek k vzdrnemu (trajnostnemu) razvoju drube
Ponder
Prispevek k izboljanju regionalnega razvoja
Ponder
Skupaj
Varianta 1
ne
1
ne
1
da
3
da
3
da
3
ne
1
ne
1
da
3
ne
1
ne
1
ne
1
da
3
ne
1
ne
1
ne
1
da
3
da
3
da
3
34
Varianta 2
ne
1
ne
1
da
3
da
3
da
3
ne
1
ne
1
da
3
ne
1
ne
1
ne
1
da
3
ne
1
ne
1
ne
1
da
3
da
3
da
3
34
Varianta 6
ne
1
ne
1
da
3
da
3
da
3
ne
1
ne
1
da
3
ne
1
ne
1
ne
1
da
3
ne
1
ne
1
ne
1
da
3
da
3
da
3
34
Na podlagi razvojnih meril so vse variante enakovredne.
Merila za usklajenost z normativi
Tabela 2/4:
Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroki na enoto uinka za variante v

oskrbo s pitno vodo
Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.)

Ponder
Skupni stroki investicije na enoto pitne vode (EUR/m3)
Ponder
Stroki na enoto uinka med obratovanjem (EUR/m3)
Ponder
Skupaj
Varianta 1
1.845,13
2
1,209
2
0,317
3
7
Varianta 2
1.944,90
1
1,274
1
0,457
1
3
Varianta 6
1.793,79
3
1,175
3
0,340
2
8
Na podlagi meril za usklajenost z normativi, standardi in stroki na enoto uinka se kot najbolj
optimalna varianta izkae Varianta 6.
20
Tabela 2/5:
Konno rangiranje predlaganih variant glede na merila
Finanna merila
Ekonomska merila
Razvojna merila
Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroki na enoto uinka
Skupaj ponderji
Rang
Varianta 1
Varianta 2
Varianta 6
8
9
34
7
58
6
5
34
3
48
10
10
34
8
62
IZBRANA
Glede na merila, doloena s 26. in 27. lenom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo
investicijske dokumentacije na podroju javnih financ (Ur. l. RS, t. 60/06, 54/10) predlagamo za
nadaljnjo obravnavo kot najugodnejo oziroma najbolj optimalno varianto Varianto 6.
2.4.
Odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije

ter odgovorne vodje za izvedbo investicijskega projekta
2.4.1.
Odgovorna oseba za izdelavo Investicijskega programa

Izdelovalec IP:
Naslov:
Odgovorna oseba:
2.4.2.
SL CONSULT d.o.o.
Dunajska 122, SI 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba za izdelavo projektne in druge dokumentacije

Izdelovalec projektne
dokumentacije:
Naslov:
Odgovorna oseba:
dokumentacije:
Naslov:
Odgovorna oseba:
dokumentacije:
Naslov:
Odgovorna oseba:
dokumentacije:
Naslov:
Odgovorna oseba:
Lineal d.o.o.
Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor
Samo Peter Medved, direktor
Atrij d.o.o.
Gajska ulica 39, 9233 Odranci
Anton Kolari, direktor
Veling-Deol d.o.o.
Razlagova ulica 46, 9000 Murska Sobota
Oleti Denis, Joe Velnar, direktor
Tehnini biro, d.o.o.
Slovenska ulica 11, 9000 Murska Sobota
Frange Majda, prokuristka
21
2.4.3.
Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta

Odgovorni vodja za izvedbo
investicijskega projekta:
Naslov:
2.5.
Branka Bensa, vodja-meneder sektorja ekonomika

in projekti
EKO-PARK d.o.o. Lendava, Trg ljudske pravice 10,
9220 Lendava
Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje uinkov

investicije
Predmetne obine so izrazile interes in pripravljenost za skupno izvedbo projekta ter se zavezale, da
bodo vsaka na svojem obmoju (obmoju svoje obine) ravnale v skladu s skupnimi izhodii,
usmeritvami, strokovnimi podlagami in projekti. Sodelovale in usklajevale bodo razvoj in nalobe na
podroju oskrbe s pitno vodo z namenom uresniitve dolgoronih ciljev in usmeritev.
Za zagotavljanje koordiniranih in medsebojno usklajenih aktivnosti v zvezi s pripravo in izvedbo
projekta so predmetne obine ustanovile tako imenovani Svet upanov (projektni svet). Svet upanov
sestavljajo upani predmetnih obin, odgovorna oseba bodoega upravljavca, predsednik projektnega
sveta (koordinator projekta) ter vodja projekta.
Svet upanov je imenoval projektno skupino. V projektni skupini so po en predstavnik predmetnih
obin, predstavnik bodoega upravljavca in vodja projekta, ki je hkrati tudi vodja te skupine.
projekta so predmetne obine pooblastile Obino renovci, imenovano kot nosilno obino.
Predmetne obine imajo pravico izvajati nadzor nad aktivnostmi nosilne obine, namensko porabo
javnih sredstev, nadzor nad dogovorjenim obsegom ter kvaliteto opravljenih storitev oziroma del.
Nosilna obina je dolna tekoe obveati ostale sodelujoe obine podpisnice o poteku izvedbe.
Predmetne obine so imenovale:
1. Koordinator projekta:
Anton Trnar
2. Vodja projekta:
Branka Bensa
3. Namestnik vodje projekta
Stanislav Gjerke
4. Projektna skupina:
Robert Kustec, Horvat
Matija Kikel, Marjan Gjura, Daniel Bot, Damijan Jaklin
5. Skrbniki pogodb:
Obina Lendava
Obina renovci
Obina Odranci
Obina Dobrovnik
Obina Turnie
Obina Kobilje
Obina Velika Polana
Pavel, Aleksandra Kreslin, Tibor Hebar,

mag. Anton Balaek, upan
Anton Trnar, upan
Ivan Markoja, upan
Slavko Reonja, upan
22
Javna naroila so bila pripravljena posebej za:
izbor izvajalca gradbenih del (v treh sklopih),
izbor izvajalca storitev gradbenega nadzora,
izbor izvajalca storitev obveanja in informiranja javnosti.
Osnova za izvedbo gradbenih del so sploni in posebni pogoji gradbene pogodbe po pravilih FIDIC
Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inenirska dela, ki jih nartuje naronik tj. Rdea knjiga.
Osnova za izvedbo gradbenega nadzora in storitev obveanja in informiranja javnosti so sploni in
posebni pogoji za storitve med naronikom in svetovalcem tj. Bela knjiga.
V prvi polovici leta 2013 so bili izbrani izvajalci gradbenih del, gradbenega nadzora ter obveanja
javnosti. Podpisi pogodb z izbranimi izvajalci bodo izvedeni predvidoma do konec junija 2013.
2.6.
Ocenjena vrednost investicije ter predvidena finanna konstrukcija z izraunanimi delei

sofinanciranja investicije s sredstvi prorauna Republike Slovenije
Tabela 2/6: Skupna investicijska vrednost za sistem A, tekoe cene, v EUR
SKUPAJ SISTEM A, tekoe cene
Ocenjena
vrednost po
PZI
Skupaj transportno omreje

Skupaj transportni vodovodi in objekti
Skupaj nadzor med gradnjo
Skupaj obveanje javnosti
Skupaj nepredvidena dela
Skupaj primarno in sekundarno omreje
Skupaj primarni vodovodi in objekti
Skupaj sekundarni vodovodi in objekti
Stroki priprave projekta
Skupaj
12.756.937
12.236.869
244.737
30.593
244.738
23.150.591
12.319.280
9.933.400
445.053
55.632
397.226
310.422
36.217.950
9.165.897
8.909.526
66.308
11.872
178.191
17.046.373
9.207.366
7.351.444
132.638
23.748
331.177
359.817
26.572.088
7.243.589
43.461.539
5.845.858
32.417.946
Povraljiv DDV
SKUPAJ s povraljivim DDV
Vrednost po
prejetih
ponudbah
DDV je prikazan informativno, saj je v celoti povraljiv in ne predstavlja stroka projekta.
23
Tabela 2/7: Viri financiranja glede na ocenjeno vrednost po PZI
Skupaj
Upravieni stroki
Dele sofinanciranja
Investicijska vrednost brez
DDV
Dele sofinanciranja
DDV
Skupaj stroki brez DDV
Dele sofinanciranja
DDV
Povraljiv DDV (20%)
Dele sofinanciranja
3
DDV (20%)
Sredstva EU Kohezijski
sklad
Dravni
proraun
ZRPPR1015
Obinski
proraun
100,00%
72,82%
12,85%
7,88%
6,45%
35.907.528,00
26.147.682,35
4.614.296,89
2.830.489,66
2.315.059,10
100,00%
0,00%
0,00%
76,81%
23,19%
310.422,00
0,00
0,00
238.447,17
71.974,83
100,00%
72,20%
12,74%
8,47%
6,59%
36.217.950,00
26.147.682,35
4.614.296,89
3.068.936,83
2.387.033,93
100,00%
7.243.589,00
0,00%
0,00
0,00%
0,00
0,00%
0,00
100,00%
7.243.589,00
Tabela 2/8: Viri financiranja glede na prejete ponudbe
Skupaj
Upravieni stroki
Dele sofinanciranja
DDV
Dele sofinanciranja
DDV
Dele sofinanciranja
DDV
Povraljiv DDV (22%)
Dele sofinanciranja
4
DDV (22%)
sklad
Dravni
proraun
ZRPPR1015
Obinski
proraun
100,00%
72,82%
12,85%
7,83%
6,50%
26.212.270,59
19.087.644,37
3.368.407,84
2.051.581,03
1.704.637,35
100,00%
0,00%
0,00%
76,66%
23,34%
359.817,00
0,00
0,00
275.826,08
83.990,92
100,00%
71,83%
12,68%
8,76%
6,73%
26.572.087,59
19.087.644,37
3.368.407,84
2.327.407,11
1.788.628,27
100,00%
5.845.858,00
0,00%
0,00
0,00%
0,00
0,00%
0,00
100,00%
5.845.858,00
Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015.

DDV ne predstavlja stroka projekta in ga mora obina plaati ter ga kasneje dobi povrnjenega. Obina pa
mora razpolagati z likvidnostmi sredstvi na podraunu prorauna.
4
3
24
2.7.
Rezultati izraunov ter utemeljitev upravienosti investicijskega projekta

Tabela 2/8: Rezultati izraunov
(%)
(EUR)
Brez pomoi Skupnosti

(FRR/K)
-6,39
FRR/K
-19.879.563
FNPV/K
(%)
(EUR)
14,67
24.342.610
Finanni kazalniki
Finanna stopnja donosa
ista sedanja vrednost
Ekonomski kazalniki
Ekonomska stopnja donosa
ista sedanja vrednost
S pomojo Skupnosti (FRR)

1,77
-2.906.166
FRR
FNPV
Upravienost sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada se oceni glede na finanno donosnost

nalobe, ki se lahko oceni z oceno sedanje neto finanne vrednosti in finanne interne stopnje donosa
nalobe. Ti kazalniki kaejo, kako se lahko z neto prihodki povrnejo stroki nalobe, ne glede na to,
kako se ti financirajo. Da se za projekt lahko zahteva prispevek iz skladov, mora biti finanna neto
sedanja vrednost negativna, finanna interna stopnja donosa pa nija od diskontne stopnje 7%.
Z upotevanjem drubenih koristi, ki jih bo projekt ustvaril pa lahko ugotovimo, da je doseena
pozitivna ekonomska neto sedanja vrednost projekta, ekonomska interna stopnja donosa pa presega
upotevano ekonomsko diskontno stopnjo 5%.
Ob upotevanju ponudbenih vrednosti.
25
3.
3.1.
OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJIH, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

IN PRIHODNJEM IZVAJALCU OBINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUBE Z IGI IN
PODPISI ODGOVORNIH OSEB
Osnovni podatki o investitorjih

Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA RENOVCI
Prekmurske ete 20, 9232 renovci
+386 2 57 35 750
+386 2 57 35 758
info@obcina-crensovci.si
Anton Trnar, upan
Podpis:
_________________________
ig:
_________________________
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA DOBROVNIK
Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik
+386 2 57 76 880
+386 2 57 76 887
obcina.dobrovnik@siol.net
Podpis:
_________________________
ig:
_________________________
26
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA KOBILJE
Kobilje 56, 9227 Kobilje
+386 2 57 99 220
+386 2 57 09 220
obcina@kobilje.si
Podpis:
_________________________
ig:
_________________________
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA LENDAVA
Glavna ulica 20, 9220 Lendava
+386 2 57 72 500
+386 2 57 72 509
obcina@lendava.si
Anton Balaek, upan
Podpis:
_________________________
ig:
_________________________
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA ODRANCI
Panonska ulica 33, 9233 Odranci
+386 2 57 73 480
+386 2 57 73 486
obcina.odranci@siol.net
Ivan Markoja, upan
Podpis:
_________________________
ig:
_________________________
27
3.2.
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA TURNIE
Ulica tefana Kovaa 73, 9224 Turnie
+386 2 57 21 060
+386 2 57 35 041
obcina@turnisce.si
Slavko Reonja, upan
Podpis:
_________________________
ig:
_________________________
Investitor:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
OBINA VELIKA POLANA

Velika Polana 111, 9225 Velika Polana
+386 2 57 76 750
+386 2 57 76 752
obcina@velika-polana.si
Podpis:
_________________________
ig:
_________________________
Osnovni podatki o izdelovalcih investicijske dokumentacije

Izdelovalec IP:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
Izdelovalec dokumenta:
SL CONSULT d.o.o.
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
+386 40 700 043
+386 2 46 14 752
marjetka.geld@sl-consult.si
Marjetka Geld, svetovalka na projektih
Podpis:
_________________________
ig:
_________________________
28
3.3.
Osnovni podatki bodoega izvajalca obinske gospodarske javne slube

Izvajalec:
Naslov:
Telefon:
Faks:
E-pota:
Odgovorna oseba:
EKO-PARK d.o.o. Lendava

Trg ljudske pravice 10, 9220 Lendava
+386 2 577 62 86
+386 2 577 62 84
info@eko-park.si
Joef Gerener, direktor
Podpis:
_________________________
ig:
_________________________
29
4.
ANALIZA OBSTOJEEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA

INVESTICIJA, TER USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Z DRAVNIM
STRATEKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI,
USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI
STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROIJ DEJAVNOSTI
4.1.
Analiza obstojeega stanja s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija
4.1.1.
Stanje po obinah
renovci
Naselja se oskrbujejo z vodo preko obstojeih rpali, ki so zgrajena v naselju renovci, iki, Trnje
in Dolnja Bistrica. Iz vodnjaka in rpalia na Gornji Bistrici se oskrbuje naselje Srednja Bi strica in
Gornja Bistrica. rpalia so locirana v neposredni bliini kmetijskih zemlji, voda je neustrezne
kvalitete, obasno pa v celoti ni uporabna brez prekuhavanja. Uporaba vode je e nekaj let
prepovedana za dojenke in nosenice.
Po razpololjivih podatkih je bil vodovod zgrajen pred priblino 40 leti in je zelo zamuljen,
pretonost profilov je zmanjana za 50 do 60%.
Dobrovnik
V obini je naselje itkovci e prikljueno na vodovodni sistem Lendava, medtem ko se naselji
Dobrovnik in Strehovci oskrbujeta z vodo iz lastnih vodnjakov in rpali. Vodovodni sistem
Dobrovnik se napaja z vodo iz vodnjaka, katere globina je 10 m, v vodnjaku sta nameeni dve
potopni rpalki. Voda se klorira in se ne filtrira.
Lokacija zajetja vodovodnega sistema Dobrovnik je severovzhodno izven naselja Dobrovnik na
travniku, severovzhodno in juno od zajetja so kmetijsko obdelovalne povrine, oddaljene ca. 100 m.
Vodovodni sistem Strehovci se napaja z vodo iz vodnjaka, katere globina je 8 m, v upravni stavbi sta
nameeni dve rpalki. Voda se klorira in se ne filtrira.
Kobilje
Oskrba s pitno vodo se v obini Kobilje vri iz vodnega vira v Kobilju, ki lei v neposredni bliini
njivskih povrin, zato je voda obasno neustrezne kvalitete. Vgrajena je klorirna naprava. Obina ima
zgrajen nov vodovodni sistem, ki pa je trenutno priklopljen na obstojei vodnjak in rpalie.
Lendava
V obini Lendava je delujo mestni vodovod, ki oskrbuje s pitno vodo ve kot 10.000 prebivalcev in
je za vodovodnim sistemom Murska Sobota drugi najveji v Prekmurju.
30
Trenutno sta v obini Lendava obstojei dve rpalii za oskrbo s pitno vodo, in sicer Gaberje in
Hotiza. rpalie Hotiza se bo opustilo in prikljuilo na novi skupni vodovodni sistem. Do vseh naselij
v obini je speljana voda iz vodnjaka in rpalia v Gaberju, razen do naselja Hotiza, katero je
prikljueno na vaki vodnjak.
3
V Lendavi je obstoje vodohran kapacitete 635 m . Poleg omenjenega VH, se na omreju Lendave
3
3
nahajata tudi VH Berden kapacitete 85 m in VH Piramida kapacitete 35 m , ki sluita za oskrbo
Lendavskih Goric.
Vodovodni sistem v obini Lendava, za katere se opravlja kontrola kvalitete vode so sledei:
vodovod Hotiza,
mestni vodovod Lendava s rpaliem v Gaberju (ki oskrbuje tudi naselje itkovci v obini
Dobrovnik).
Vodni vir Gaberje je trenutno glavni vodni vir vodovodnega omreja Lendava. S rpaliem Gaberje
je zajeta podzemna voda vzhodnega pasu vodonosnika Dolinskega polja. Medzrnski vodonosnik
nastopa v vijem terasnem zasipu Dolinskega polja. Gradi ga v glavnem slabo graduiran prod s
peskom in tanjimi leami meljastega peska, zaglinjenega meljastega peska in gline. Na irem
obmoju Gaberja nastopa veja depresija v podlagi, zato je tu peeno prodnati zasip debel ve kot
17 m. Podlago kvartnega prodnatega zasipa tvorijo pliocenski sedimenti, ki so po svoji sestavi
praktino vododrni. Nastopajo plasti glinovca, laporastega glinovca, laporovca in meljevca ter sive
gline. Pogoste so plasti sivkasto zelene peene gline in sivega peska z meljem ter sivega pe ska z
meljem in sivim peenim prodom. Viji peeno prodnati zasip je prekrit z 0,3 do 4 m debelo plastjo
humusa, meljastega peska in gline. Peeno prodnati zasip ima prepustnost 5x10-3 m/s. podzemna
voda je ob nizkih vodah na globini 1,5 m. Izkopan in opremljen je 1 vodnjak, iz katerega se trenutno
rpa 45 l/s vode, maksimalna kapaciteta rpanja vode pa je 65 l/s. Od maksimalne kapacitete
vodnega vira (65 l/s) je 30 l/s narpane vode namenjeno industriji.
Voda iz vodnega vira Gaberje je bila v preteklih letih dobre kvalitete in je bila v skladu s pravilnikom.
Koncentracije onesnaenj kot so nitrati in pesticidi so vedno pod mejo kvantizacije. Ostalih
polutantov ni prisotnih v vodi. Obstojei objekt Gaberje se sestoji iz vodnjaka fi 600 mm globine 18
m iz katerega se trenutno rpa 45l/s za potrebe sanitarne in poarne vode za naselja v obini
Lendava in naselje itkovci v obini Dobrovnik. Ob vodnjaku je zgrajen pritlien objekt rpalia, ki je
sestavljeno iz prostora z armaturami, klorne postaje, nadzorne postaje in prostora z dizelskim
agregatom, kapacitete 60 kW. rpalie je ograjeno z ino ograjo 2 m. V sklopu ograjenega prostora
je transformatorska postaja,moi 250 kW in vodovodni razdelilni jaek. Dostop do obstojeega
rpalia je po makadamski cesti, ki je v zelo slabem stanju in je povezana na regionalno cesto v
naselju Gaberje.
Odranci
Obina se oskrbuje z vodo iz obstojeega vodnjaka in rpalia, ki sta zgrajena v severnem delu
naselja Odranci. Lokacija rpalia je v neposredni bliini kmetijskih zemlji, voda je neustrezne
kvalitete in jo e nekaj let prepovedana uporaba za dojenke in nosenice, obasno pa v celoti ni
uporabna brez prekuhavanja. Vodovodno omreje je zgrajeno pred ca. 40 leti, ki je zelo zamuljeno,
pretonost profilov je zmanjana na 50 do 60%.
31
Turnie
Naselja v obini se oskrbujejo iz vrtine, katere globina je 20 m. V vrtini sta nameeni dve potopni
3
rpalki, ki rpata vodo v 25 m zbiralnik vode, ki je nameen pod vodovodnim rpaliem. Iz tega se
3
voda rpa s tlanimi rpalkami v stolpni vodohran kapacitete 200 m in se nadalje distribuira v
omreje. Koliinsko stanje podzemne vode je na tem rpaliu ocenjeno na kapaciteto 30 l/s.
Voda iz vodnjaka je po analizah kvalitetna in se koristi brez omejitev. Voda se klorira in se ne filtrira.
Velika Polana
rpalie, preko katerega se napajajo naselja Velika in Mala Polana ter Brezovica, sestavljata dve
zajetji. Prvo predstavlja stari kopani vodnjak, drugo pa 49,5 m globoka vrtina. Skupna poraba vode je
po oceni 8 l/s vode. Iz rpalia se oskrbujejo vasi Velika in Mala Polana ter Brezovica. Voda je
obasno neustrezne kvalitete. Voda se klorira po potrebi.
rpalie Velika Polana se nahaja 25 m od ceste Velika Polana Brezovica. Podroje lei na ravnici
imenovani Ravensko in Dolinsko polje, ob levem bregu reke Mure. Ravnico na katerem se nahaja
rpalie pokrivajo kmetijske povrine in gozdovi in razlini obreni habitati.
4.1.2.
Obstojee doline vodovodnega omreja

Podatki o natanni lokaciji cevovodov ter o dejanskem stanju so nepopolni in nezanesljivi. Po
trenutno znanih podatkih pa je stanje po vsaki obini prikazano v naslednji tabeli.
Tabela 4/1:
Obstojee vodovodno omreje
Obina
renovci
Dobrovnik
Kobilje
Lendava (s Hotizo)
Odranci
Turnie
Velika Polana
Skupaj sistem A
Vir: podatki obin
4.1.3.
Dolina (m)
41.420
43.542
9.501
230.724
14.446
47.868
20.220
407.721
Obstojea zajetja/rpalia
Sistem A se danes oskrbuje iz 14 majhnih vodnih zajetij / rpali, ki imajo skupno kapaciteto 127,5
l/s. Glavne karakteristike zajetij / rpali so v strnjeni obliki prikazane v naslednji tabeli.
32
Tabela 4/2:
Obina
Podatki o zajetjih / rpaliih
rpalie
renovci
iki
Trnje
Obina
renovci
Dolnja Bistrica
Gornja Bistrica
Gornja Bistrica
Dobrovnik
Obina
Dobrovnik
Obina Kobilje
Strehovci
Kobilje
Gaberje
Tip vodnega
vira
podzemna
voda
podzemna
voda
podzemna
voda
podzemna
voda
podzemna
voda
podzemna
voda
podzemna
voda
podzemna
voda
podzemna
voda
podzemna
voda
Obina Lendava
Hotiza
Obina Odranci
Odranci
Turnie
Obina Turnie
Obina Velika
Polana
Velika Polana
(1 vodnjak in 1
vrtina)
podzemna
voda
podzemna
voda
podzemna
voda
podzemna
voda
Oskrbovana
naselja
renovci
Lokacija vodnega vira
Kapaciteta
2 l/s
iki
Ob glavni cesti cca 100 m

oddaljeno
V srediu naselja
Trnje
V srediu naselja
1 l/s
Dolnja Bistrica

oddaljeno
Gornja Bistrica V sredini naselja Gornja
Srednja Bistrica Bistrica
Gornja Bistrica V sredini naselja Gornja
Srednja Bistrica Bistrica
vodnjak
Dobrovnik
Izven naselja ob cesti za
Kobilje
Strehovci
oddaljeno
rpalie
V naselju, travnik
Kobilje
Benica
Gozd blizu vasi Gaberje
Pince Marof
Pince
Dolina
entiba
Petiovci
Trimlini
Lendava
Dolga vas
Mostje
Banuta
Genterovci
Kamovci
Radmoanci
Gornji Lako
Dolnji Lako
Gaberje
Kot
Hotiza
V naselju, na polju
1 l/s
1 l/s
1 l/s
1 l/s
4 l/s
4 l/s
1 l/s
65 l/s
2,5 l/s
Odranci
Travnik zraven naselja
6 l/s
Turnie
Nedelica
Gomilica
Renkovci
Velika Polana
Mala Polana
Brezovica
Majhen gozd severno od vasi

Turnie
30 l/s
25 m od ceste Velika Polana

- Brezovica
8 l/s
Vir: podatki obin
Vsi vodni viri se oskrbujejo iz podtalnice, detajlneji podatki so podani v tabeli v nadaljevanju.
Vodnih virov, ki bi se oskrbovali iz povrinske vode, ni. Prav tako ne poteka oskrba s pitno vodo iz
sosednjih vodovodnih sistemov.
33
Tabela 4/3:
Podatki o virih, ki se oskrbujejo iz podtalnice
Naziv/tevilka
Sistemska
tevilka
Leto
v
katerem
je
bil
vkljuen
v sistem
Globina
(m3)
Premer
(m)
Kapaciteta
(l/s)
Geoloke
razmere
(kamnina v
okolici vira)
renovci
1042 vrtina
1970
54
0,3
1041 vrtina
1970
49
0,2
Trnje
1045 vrtina
1971
46
0,2
Dolnja Bistrica
1044 vrtina
1971
51
0,2
Gornja Bistrica
1043 vrtina
1970
50
0,3
Gornja Bistrica
1970
1,5
Dobrovnik
1043
vodnjak
156
10
Strehovci
156
19751979
19751979
2000
10,5
Svetlorjavi
pesek
Zaglinjeni
svetlorjavi
pesek
Svetlo sivi
pesek
Sivo rjavi
prod
Peeni prod
raznobarvni
Peeni prod
raznobarvni
Meljasto
peen prod
Meljasto
peen prod
Prod, pesek,
meljne plasti
Prod, pesek,
glina
Prodnati
pesek
humus,
prodnati
pesek
Prod, pesek
iki
Kobilje
Gaberje
1301
1987
18
65
Hotiza
830
1982
5,4
2,1
2,5
Odranci
760
1977
17
3x2col
1061
1629
1989
1971
20
49,5
0,5
1,5
30
8
Turnie
Velika Polana
Vir: podatki obin
Status
(stalen,
obasni
le v sili,
sezonska
konica)
stalen
stalen
stalen
stalen
Stalen
Stalen
stalen
stalen
stalen
stalen
stalen
stalen
stalen
stalen
Z izvedbo projekta bodo iz sistem A izkljuena zajetja / rpalia renovci, iki, Trnje, Dolnja
Bistrica, Gornja Bistrica, Dobrovnik, Strehovci, Kobilje, Hotiza, Odranci in Velika Polana . Sistem A se
bo po izvedbi projekta napajal iz dveh vodnih virov in sicer VV Gaberje in VV Turnie, za katera so
pridobljena naslednja vodna dovoljenja:
Delno vodno dovoljenje t. 35527-70/2012-5 (Povezava: 35527-2/2010) z dne 28.9.2012 za
vodnjak/B-1/88 8 (rpalie Turnie) parc. t. 692/3 k.o. Turnie v koliini najve do 55 l/s oz.
3
1.734.480 m /leto. Velja do 30.9.2042.
Delno vodno dovoljenje t. 35527-69/2012-9 (Povezava: 35527-58/2008-8) z dne 28.9.2012 za
vodnjak V-1/87 (rpalie Gaberje) parc. t. 177/3 k.o. Gaberje v koliini najve do 65 l/s oz.
3
2.049.840 m /leto in Gaberje-2/12, parc. t. 176/1 in 176/2 k.o. Gaberje. Velja do 30.9.2042.
34
Trenutno se na vseh teh mestih izvajajo meritve kvalitete vode.

Varstvene pasove okrog rpali urejajo naslednji odloki oz. pravilniki:
Za Obino renovci:
Odlok o varstvenih pasovih okrog rpali pitne vode v renovcih, ikih, Trnju, Dolnji Bistrici,
Gornji Bistrici (Ur. l. RS, t. 16/99, 42/04);
URL: http://www.uradni-list.si/1/content?id=18426
Pravilnik o gospodarjenju na kmetijskih zemljiih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem
obmoju okrog pitne vode v obini renovci (Ur.l. RS, t. 53/02, 42/04)
Za Obino Dobrovnik:
Odlok o varovanju pitne vode (Ur.l. RS, t. 34/00)
Za Obino Kobilje:
Odlok o varstvu virov pitne vode na obmoju Obine Kobilje (Ur.l. RS, t. 79/00)
Za Obino Lendava:
Odlok o varovanju virov pitne vode (Ur. l. RS, t. 91/99)
Za Obino Odranci:
Odlok o zaiti vodnih virov na obmoju Obine Odranci (Ur. l. RS, t. 37/98)
Za Obino Turnie:
Odlok o zaiti vodnih virov na obmoju Obine Turnie (Ur. l. RS, t 55/96)
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zaiti vodnih virov na obmoju Obine
Turnie (Ur.l. RS, t. 115/06)
Obina Velika Polana nima sprejetega Odloka o vodovarstvenih pasovih.
Obstojee stanje vodovodnih sistemov po predmetnih obinah so v povzeti obliki podani v naslednji
tabeli.
35
Tabela 4/4:
Obstojee stanje vodovodnih sistemov po predmetnih obinah

t.
prebivalcev
vkljuenih
v
vodovodni sistem
Vodni vir iz katerega se

napaja
Upravljanje
Doline
cevi v m
renovci
3.977
rpalia: renovci,
iki, Trnje, Dolnja
Bistrica, Gornja Bistrica
Javna
gospodarska
sluba
41.420
Dobrovnik
1.316
rpalii Dobrovnik in
Strehovci
Javna
gospodarska
sluba
43.542
Kobilje
610
rpalie Kobilje
Javna
gospodarska
sluba
9.501
11.088
rpalii Gaberje in
Hotiza
Javna
gospodarska
sluba
230.724
rpalie Odranci
Javna
gospodarska
sluba
14.446
rpalie Turnie
Javna
gospodarska
sluba
47.868
rpalie Velika Polana
Javna
gospodarska
sluba
20.220
Vodovodni
Obina
sistem/
Lendava
Hotiza
Lendava
Odranci
Turnie
Velika Polana
1.699
3.386
1.458
Po izvedbi investicije bodo vsi navedeni vodovodni sistemi povezani v celovit (enovit) vodovodni
sistem.
Na podlagi obstojeega stanja vodovoda in analiz pitne vode ugotovitve po posamezni obini lahko
strnemo v naslednje toke:
Obina renovci: Voda je kodljiva za prebivalce, saj vsebuje pesticide in nitrate.
Obina Dobrovnik: Vodni viri so mikrobioloko ustrezni, obasno se pojavljajo pesticidi.
Obina Kobilje: Izdelanih je manje tevilo analiz. Voda je mikrobioloko in kemijsko oporena,
saj vsebuje pesticide in fekalije.
Obina Lendava: Izdelanih je veliko analiz kvalitete pitne vode, ki izkazujejo ustrezno kvaliteto
pitne vode.
Obina Odranci: Voda je kodljiva za prebivalce, saj vsebuje pesticide in vije vsebnosti
nitratov.
Obina Turnie: Voda je ustrezne kvalitete na rpaliu, slabe kvalitete pri uporabnikih na
pipi. Potrebna je rekonstrukcija sistema.
Obina Velika Polana: Kvaliteta pitne vode obasno ni primerna, prisotni so pesticidi.
Obine se oskrbujejo iz obinskih vodnih zajetij, ki so neustrezne kvalitete v obinah ren ovci,
Dobrovnik, Kobilje, Odranci in Velika Polana. Analize kaejo, da voda v sistemu dodatno izgublja na
kvaliteti. To kae tudi po potrebi o izgradnji novega, ustreznega sistema s povezavo na vodne vire, ki
izkazujejo ustrezno kvaliteto, to sta vodna vira Gaberje in Turnie.
36
4.1.4.
Nadzor nad kvaliteto pitne vode

Obine renovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnie, Velika Polana nimajo v celoti
izgrajenega javnega vodovodnega sistema. Z izgradnjo vodovodnega sistema in navezavo na ustrezne
vodne vire se bo odpravilo prej omenjene pomanjkljivosti vodovodnega sistema.
Ciljni trg predmetnega projekta so uporabniki storitev oskrbe s pitno vodo na obmoju obin
renovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnie in Velika Polana.
Po podatkih Statistinega urada RS je bilo leta 2010 v obini renovci 4.174 prebivalcev, v obini
Dobrovnik 1.321 prebivalcev, obini Kobilje 610 prebivalcev, v obini Lendava 11.088 prebivalcev, v
obini Odranci 1.703 prebivalcev, v obini Turnie 3.388 prebivalcev in v obini Velika Polana 1.460
prebivalcev, skupno v vseh obinah torej 23.744 prebivalcev. To tevilo predstavlja tudi tevilo
potencialnih kupcev storitev oskrbe s pitno vodo v omenjenih obinah.
Dananje stanje prikljuenosti na vodooskrbni sistem v predmetnih obinah prikazujemo v naslednji
tabeli. Prikljuenost je prikazana za vodooskrbne sisteme.
V tabeli je prikazana tudi koliina prodane pitne vode po naseljih. Podatki so bili pridobljeni s strani
obstojeih izvajalcev javne slube oskrbe s pitno vodo.
Tabela 4/5:
Dananje stanje prikljuenosti na vodooskrbni sistem

Stanje ob prietku projekta 2011
PROJEKT / Sistem
tevilo
tevilo
oskrbe s pitno vodo
prebivalcev, prebivalcev,
/ Obina / Naselje,
tevilo
ki ne bodo
ki morajo
ki je predmet tega prebivalcev
nikoli
biti
projekta
prikljueni
prikljueni
na ta sistem na ta sistem
3=1-2
tevilo
obstojeih
prikljuenih
prebivalcev
na sistem
Procent
prikljuenih
na sistem
5=4/3
Koliina prodane pitne vode v m3 v tem

sistemu
Gospodinjstva
Ostali
uporabniki
Skupaj
6a
6b
6c
Obina renovci
4.174
4.174
4.174
100,0%
161.299
renovci
Gornja in Srednja
Bistrica
1.182
1.182
1.182
100,0%
45.677
161.299
45.677
1.218
1.218
1.218
100,0%
47.068
47.068
Trnje
564
564
564
100,0%
21.795
21.795
iki
587
587
587
100,0%
22.684
22.684
Dolnja Bistrica
623
623
623
100,0%
24.075
1.321
1.321
1.321
100,0%
51.895
Dobrovnik
962
962
962
100,0%
37.791
37.791
Strehovci
235
235
235
100,0%
9.232
9.232
itkovci
124
124
124
100,0%
4.871
Obina Kobilje
610
610
610
100,0%
17.794
4.500
22.294
Kobilje
610
610
610
100,0%
17.794
4.500
22.294
Obina Dobrovnik
24.075
0
51.895
4.871
37
Tabela 4/5:
Dananje stanje prikljuenosti na vodooskrbni sistem
nadaljevanje
Stanje ob prietku projekta 2011
PROJEKT / Sistem
oskrbe s pitno
vodo / Obina /
Naselje, ki je
predmet tega
projekta
tevilo
prebivalcev,
tevilo
ki ne bodo
prebivalcev
nikoli
prikljueni
na ta sistem
tevilo
prebivalcev,
ki morajo
biti
prikljueni
na ta sistem
tevilo
obstojeih
prikljuenih
prebivalcev
na sistem
Procent
prikljuenih
na sistem
Koliina prodane pitne vode v m3 v tem

sistemu
Ostali
uporabniki
463.814
204.223
Gospodinjstva
Skupaj
11.088
11.088
11.063
99,8%
3.203
3.203
3.203
100,0%
125.632
204.223
329.855
Lendavske gorice
634
634
632
99,7%
24.789
24.789
entiba
827
827
827
100,0%
32.438
32.438
Dolina
345
345
343
99,4%
13.454
13.454
Pince
206
206
204
99,0%
8.002
8.002
Pince marof
107
107
107
100,0%
4.197
4.197
81
81
81
100,0%
3.177
3.177
Petiovci
857
857
851
99,3%
33.379
33.379
Trimlini
308
308
308
100,0%
12.081
12.081
Dolnji Lako
274
274
274
100,0%
10.747
10.747
Gornji Lako
417
417
417
100,0%
16.356
16.356
Gaberje
553
553
549
99,3%
21.534
21.534
Kapca
451
451
451
100,0%
17.690
17.690
Kot
120
120
118
98,3%
4.628
4.628
Dolga vas
638
638
638
100,0%
25.025
25.025
Dolgovake gorice
298
298
298
100,0%
11.689
11.689
Mostje
353
353
351
99,4%
13.767
13.767
Banuta
75
75
75
100,0%
2.942
2.942
Genterovci
201
201
199
99,0%
7.805
7.805
Radmoanci
252
252
249
98,8%
9.767
9.767
Kamovci
109
109
109
100,0%
4.275
4.275
0,0%
29.886
29.886
779
779
779
100,0%
30.555
30.555
Obina Odranci
1.703
1.703
1.703
100,0%
79.398
79.398
Odranci
1.703
1.703
1.703
100,0%
79.398
Obina Turnie
Obina Lendava
Lendava
Benica
Gorice (vikendi)
Hotiza + Brezovec
del
668.037
79.398
3.388
3.388
3.376
99,6%
147.162
1.261
148.423
Gomilica
677
677
673
99,4%
29.337
29.337
Nedelica
578
578
576
99,7%
25.108
25.108
628
628
622
99,0%
27.113
27.113
1.505
1.505
1.505
100,0%
65.604
1.261
66.865
1.460
1.460
1.460
100,0%
53.107
53.107
Velika Polana
903
903
903
100,0%
32.846
32.846
Mala Polana
351
351
351
100,0%
12.767
12.767
206
206
206
100,0%
7.493
23.744
23.744
23.707
99,84%
974.470
Renkovci
Turnie
Obina Velika
Polana
Brezovica
SKUPAJ SISTEM A
7.493
209.984
1.184.454
38
Osnovni vir pitne vode v Pomurju je podtalnica, ki se veinoma brez posebne obdelave rpa v
vodovodna omreja. Kvaliteto pitne vode doloata Pravilnik o pitni vodi in notranja kontrola po
sistemu HACCP. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV Murska Sobota, ki v
skladu z notranjo kontrolo (HACCP) odvzema vzorce za redne mikrobioloke in kemijske preiskave,
zlasti na vsebnost nitratov in pesticidov. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki obasnih
preizkuanj izvaja v okviru dravnega monitoringa. Vsi ostali izredni pojavni v pitni vodi pa se
spremljajo v okviru izrednega nadzora, katerega vrsta in obseg se prilagajajo glede na vzrok in
lokacijo.
Bakterioloke analize opravlja mikrobioloki laboratorij, kemijske analize pa opravlja kemini
laboratorij Intituta za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor.
Najveji problem pitne vode v Pomurju predstavljajo nitrati in pesticidi. Med pesticidi je to zlasti
atrazin, katerega uporaba ni ve dovoljena, zato se njegove koncentracije e nekaj asa zniujejo.
Kvaliteta pitne vode se spremlja na 14 tokah. Vzorci pitne vode se analizirajo na bakterioloke in
kemine parametre, kot jih predpisuje pravilnik o pitni vodi.
Bioloka tveganja pomenijo prisotnost ivih organizmov vkljuujo mikroorganizme kot so bakterije,
virusi, protozoi - praivali, helminti - gliste, kvasovke, plesni. Vsak vodni vir (tudi podzemni) ima
nekaj svoje mikrobne flore, ki se potem najde tudi v omreju, mikrobi pa se v vodo sproajo tudi iz
notranjih oblog biofilmov na pipah in ceveh ali pa vstopajo v omreje na razline druge naine. Do
50% mikrobne populacije v omreju je v skupkih, vejih kot 5m, na notranji povrini ocevja pa se na
enem kvadratnem centimetru najde tudi ve kot 100 bakterij. V vodovodnih sistemih kjer se voda
filtrira, lahko sklepamo, da vsa mikrobna flora prihaja iz omreja (kontaminacija pri popravilu
omreja, sekundarno razmnoevanje zaradi zastoja vode v rezervoarjih in omreju, korozija v ceveh
zaradi elezovih bakterij, razpoke cevi v zastarelem in pokodovanem omreju, ascendente n vstop
mikrobov iz odtonih delov in podobno). Posamezne bakterije lahko v pitni vodi preivijo zelo dolgo
asa, tudi ve mesecev ker so med vsemi oblikami ivljenja na Zemlji sposobne najvejega
prilagajanja (lahko se prilagodijo na stradanje z manj kot 0,l mg/l organske snovi). Poseben
obrambni mehanizem bakterij v omreju so biofilmi.
Njihov nastanek je vedno povezan s prisotnostjo bakterij kot so vrste Pseudomonas,
Corynebacterium, Bacillus, Enterobacter, Micrococcus, kvasovke in drugo. Bakterije s e pritrdijo na
lumen cevi, nanje se dokaj hitro pritrjujejo nove, ki vgrajujejo tudi druge snovi (organske snovi).
Kemina tveganja - intenzivno poljedelstvo in ivinoreja, nehigiensko odvajanje odplak v neurejene
greznice ali kar v opuene vodnjake tevilne opuene in e aktivne gramoznice, melioracijski jarki,
ki segajo do nivoja podtalnice, obcestni jarki v katere se direktno spuajo odplake, neurejena
odlagalia odpadkov in podobno so samo del najpogostejih virov keminega onesnaevanja pitne
vode na predmetnem obmoju.
Kemina tveganja pomenijo premajhne oz. prevelike koncentracije doloenih keminih snovi
(pesticidi, nitrati, teke kovine, organska topila in dr.) ter prisotnost keminih snovi, ki jih v vodi ne
sme biti (dokazane kancerogene snovi). Obiajno gre za dolgotrajno uivanje manjih koliin
kodljivih snovi preden se pojavijo kodljive posledice za zdravje. Takojnje posledice so mone le v
primeru kratkotrajne izpostavljenosti visokim koncentracijam in v redkih primerih pri ogroenih
skupinah prebivalcev tudi pri minimalni prekoraitvi veljavnih normativov (na primer
methemoglobimemija pri dojenkih pri uivanju vode s poveano koncentracijo nitratov).
39
Pri kemijskem tveganju govorimo kot o posledici dolgotrajnega, e ne celo izpostavlje nosti v asu
celega ivljenja.
Analize pitne vode na vzornih mestih pri uporabnikih pitne vode obstojeih vodovodnih sistemov
kaejo, da so v pitni vodi v povianih vrednostih prisotni:
E. coli - bakterije, ki kaejo prisotnost fekalne onesnaenosti vode. Eneterokoki - bakterije, ki

kaejo prisotnost fekalne onesnaenosti vode. e so v vodi sledi eneterokokov brez prisotnosti
E.colov, kar je po veini primer, gre za stareje fekalno onesnaenje.
Koliformne bakterije - e jih odkrijemo skupaj z E.coli ali eneterokoki so pokazatelj fekalne
onesnaenosti vode.
Nitrati - gre za obliko duika v okolju, ki je v presenih vrednosti predvsem posledica uporabe
umetnih gnojil pri intenzivnem kmetovanju, lahko pa so posledica tudi komunalnih odplak in
industrije. kodljivo vplivajo na zdravje pojav methemoglobinimije, najbolj so ogroeni
dojenki
Pesticidi:
Atrazin in metabolita (desetilatrazin) - gre za neselektivni organski herbicid, ki se
uporablja v kmetijstvu za zatiranje irokolistnega plevela. V Sloveniji je v celoti
prepovedan od leta 2003, vendar je bilo ugotovljeno, da se uporaba herbicida nadaljuje,
saj ga kmetje kupujejo v sosednjih dravah. Atrazin ima toksine elemente, je
povzroitelj endokrilnih motenj, kar pomeni, da moti in modulira delovanje homonov,
lahko povzroa neplodnost. Raziskave na ivalih so pokazale, da poviane vrednosti
povzroajo izginjanje mokih hormonov (testosterona). V telo ga vnaamo preko vode.
Metaloklor - herbicid za zatiranje plevelov. V poveanih odmerkih prizadene razline
organske sisteme.
Kakovost pitne vode na rpaliu Gaberje:

1. Mikrobioloka kakovost
Poroilo za obdobje 2008-2010 navaja od 4 pa do 9% neustreznih mikrobiolokih analiz. Za l. 2010 je
bilo ob notranjem nadzoru dejansko odvzetih in analiziranih 117 vzorcev in od teh vzorcev so bili 4
vzorci MB neustrezni. Od teh 4 MB neustreznih vzorcev je bil samo 1 vzorec neustrezen na rpaliu,
ostali odstopi so bili na omreju. V neustreznem vzorcu na rpaliu je bila detektirana prisotnost 1
klice Koliformnih bakterij/100 ml vzorca, doim je bilo 0 kolonih klic/ml. Nemudoma je bilo
vzorenje na rpaliu ponovljeno in rezultat je bil ustrezen za vse parametre. Trije neustrezni MB
rezultati na omreju so bili zaradi dotrajanih hinih vodovodov. Tudi na vseh teh vzor nih mestih so
vsi naslednji vzorci bili ustrezni. Tako je bilo v l. 2010 statistino gledano 1% neustreznih rezultatov
in ne 4%.
V letu 2011 in 2012 ni bilo neustreznih MB analiz/rezultatov teh analiz na rpaliu. V celem letu
2011 sta bila MB neustrezna dva vzorca na omreju. Na omreju so bili v okviru notranjega in
zunanjega nadzora (skupaj je bilo odvzetih 129 vzorcev) MB neustrezni trije vzorci .Med temi MB
neustreznimi vzorci je bil odvzeti vzorec na osnovni oli, kjer je bilo poveano t. kolonij. V letu 2010
in 2012 ni bilo detektirana prisotnost patogenih klic (E. coli , Koliformne bakterije, Enterokoki).
40
2. Kemijske analize:
Dejansko ves as odkar se rpa voda v Gaberju je bila pitna voda ustrezna po kemijskih parametrih.
Da je vodni vir dobro zaiten, kaejo naslednji parametri:
a) elektrina prevodnost je vedno (vsaj 8 let) nespremenjena in znaa 250+-20 uS/cm
b) pH je 7+-0,2 pH enot (spada med mehke do srednje mehke vode)
c) vsebnost nitratov, nitritov in amonija je pod mejo kvantizacije.
Vse navedeno potrjuje, da je vodni vir ustrezen in da z njim zagotavlja upravljavec zdravo pitno
vodo.
V letu 2011 je javno podjetje Eko park d.o.o. opravil revizijo svojega HACCP sistema. Ponovno so
pregledali vsa mona tveganja in poostrili nadzor nad njimi, kar pripomore, da je nadzor nad
kakovostjo pitne vode dober in zagotavlja dolgorono kakovost pitne vode.
Kakovost pitne vode na rpaliu Turnie
Notranji nadzor nad skladnostjo pitne vode je v letu 2011 potekal skladno z doloili Pravilnika o pi tni
vodi (Ur.l. RS, t. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09). V letu 2011 je bilo v notranji nadzor vkljuenih
7 mest na vodovodnem omreju. Najve teav pri zagotavljanju skladnosti pitne vode predstavljajo
neprimerne instalacije hinih vodovodnih omreij.
Kakovost pitne vode je konstantna, kar dokazujejo tudi analize preteklih let. Parametri kot so
elektroprevodnost, pH kaejo, da je vir dejansko konstanten. Pomembno je poudariti, da je nekaj let
nazaj vsebnost amonijaka in nitritov mnogo pod dovoljeno mejo. Tudi vsebnost pesticidov in
metabolitov je v skladu s pravilnikom, razen Metolaklora_ESA, katerega vsebnost se je priela
ugotavljati v letu 2008. Vse navedeno dokazuje, da je vir ustrezno zaiten in kakovosten.
Na osnovi rezultatov, navedenih v letnem poroilu Pregled kakovosti pitne vode za leto 2011, Vara
d.o.o., marec 2012 upravljavec sistema Vara d.o.o. zakljuuje, da je bila oskrba s pitno vodo v letu
2011 ustrezna, notranji nadzor pa primeren in skladen s predpisi.
41
Tabela 4/6:
Obina
Rezultati mikrobiolokih analiz pitne vode na rpaliih
rpalie
iki
Trnje
renovci
renovci
Dolnja Bistrica
Gornja Bistrica
Dobrovnik
Dobrovnik
Strehovci
Kobilje
Kobilje
Gaberje
Lendava
Hotiza
Odranci
Odranci
Turnie
Turnie
Velika Polana
Velika
Polana
Mala Polana
Mikrob.
skladnost
Mikrob.
neskladnost
Leto
tevilo analiz
2008
2009
2010
4
4
4
4
0
0
2008
2009
2010
9
8
8
8
1
0
2008
2009
2010
5
4
4
4
1
0
2008
2009
2010
4
4
4
4
0
0
2008
2009
2010
4
4
4
4
0
0
2008
12
12
2009
2010
4
4
4
4
0
0
2008
12
2009
2010
6
5
4
4
2
1
2008
2009
2010
7
5
4
4
3
1
2008
22
20
2009
2010
24
22
23
21
1
1
2008
2009
2010
6
7
5
0
1
0
2008
2009
2010
3
3
3
3
0
0
2008
2009
3
6
7
5
5
5
3
4
2
5
2
3
3
4
3
3
1
1
5
2
2
1
0
1
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
Vir: Strokovne slube podjetja Eko-Park d.o.o. Lendava
42
Shema 4/1:
Rezultati mikrobiolokih analiz pitne vode na rpaliih
Mikrobioloke analize vode

30
25
15
10
iki
Trnje
renovci
Dolnja
Bistrica
Gornja
Bistrica
Dobrovnik Strehovci
Mikrob. skladnost
Kobilje
Gaberje
Hotiza
Odranci
Turnie
Velika
Polana
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
tevilo vzorcev
20
Mala
Polana
Mikrob. neskladnost
43
Tabela 4/7:
Obina
Rezultati kemijskih analiz pitne vode na rpaliih
rpalie
iki
Trnje
renovci
renovci
Dolnja Bistrica
Gornja Bistrica
Dobrovnik
Dobrovnik
Strehovci
Kobilje
Kobilje
Gaberje
Lendava
Hotiza
Odranci
Odranci
Turnie
Turnie
Velika Polana
Velika
Polana
Mala Polana
Kem.
skladnost
Kem.
neskladnost
Leto
tevilo analiz
2008
2009
2010
4
4
1
0
3
4
2008
2009
2010
4
4
1
0
3
4
2008
2009
2010
1
1
0
0
1
1
2008
n.p.
n.p.
n.p.
2009
2010
3
2
2
1
1
1
2008
n.p.
n.p.
n.p.
2009
2010
3
2
3
1
0
1
2008
2009
2010
1
1
1
1
0
0
2008
2009
2010
2
1
1
1
1
0
2008
2009
2010
3
4
1
2
2
2
2008
2009
2010
1
6
1
6
0
0
2008
2009
2010
0
0
0
0
0
0
2008
2009
2010
3
3
0
0
3
3
2008
2009
n.p.
n.p.
3
1
1
2
1
1
n.p.
n.p.
3
1
0
2
1
0
n.p.
n.p.
0
0
1
0
0
1
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
Vir: Strokovne slube podjetja Eko-park d.o.o. Lendava
44
Shema 4/2:
Rezultati kemijskih analiz pitne vode na rpaliih
Kemijske analize vode

7
6
4
3
2
iki
Trnje
renovci
Dolnja
Bistrica
Gornja
Bistrica
Dobrovnik Strehovci
Kem. skladnost
Kobilje
Gaberje
Hotiza
Odranci
Turnie
Velika
Polana
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
tevilo vzorcev
Mala
Polana
Kem. neskladnost
45
Tabela 4/8:
Obina
Rezultati mikrobiolokih analiz pitne vode pri uporabnikih
Uporabniki
iki
Trnje
renovci
renovci
Dolnja Bistrica
Gornja Bistrica
Dobrovnik
Dobrovnik
Strehovci
Kobilje
Kobilje
Lendava
Hotiza
Odranci
Odranci
Turnie
Turnie
Mikrob.
neskladnost
tevilo analiz
2008
13
11
2009
2010
8
11
8
9
0
2
2008
13
12
2009
2010
9
8
8
8
1
0
2008
13
12
2009
2010
10
11
8
8
2
3
2008
12
10
2009
2010
8
8
8
8
0
0
2008
13
13
2009
2010
10
8
8
8
2
0
2008
n.p.
n.p.
n.p.
2009
2010
10
8
9
8
1
0
2008
n.p.
n.p.
n.p.
2009
2010
15
8
7
8
8
0
2008
2009
9
14
7
11
2
3
2010
Gaberje
Mikrob.
skladnost
Leto
2008
75
66
2009
2010
110
95
106
92
4
3
2008
21
19
2009
2010
23
19
17
17
5
2
2008
n.p.
n.p.
n.p.
2009
2010
18
20
17
16
1
4
2008
19
15
2009
22
10
12
13
9
13
12
13
18
14
9
6
5
9
9
5
4
6
3
7
4
4
3
8
2010
Velika Polana
2008
2009
Velika
2010
Polana Mala Polana
2008
2009
2010
46
Shema 4/3:
Rezultati mikrobiolokih analiz pitne vode pri uporabnikih
Mikrobioloke analize vode

120
100
60
40
20
iki
Trnje
renovci
Dolnja
Bistrica
Gornja
Bistrica
Dobrovnik Strehovci
Mikrob. skladnost
Kobilje
Gaberje
Hotiza
Odranci
Turnie
Velika
Polana
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
tevilo vzorcev
80
Mala
Polana
Mikrob. neskladnost
47
Tabela 4/9:
Obina
Rezultati kemijskih analiz pitne vode pri uporabnikih
Uporabniki
iki
Trnje
renovci
renovci
Dolnja Bistrica
Gornja Bistrica
Dobrovnik
Dobrovnik
Strehovci
Kobilje
Kobilje
Gaberje
Lendava
Hotiza
Odranci
Odranci
Turnie
Turnie
Kem.
skladnost
Kem.
neskladnost
Leto
tevilo analiz
2008
13
2009
2010
8
8
1
0
7
8
2008
13
10
2009
2010
9
8
0
0
9
8
2008
2009
2010
3
3
1
2
2
1
2008
2009
2010
2
1
1
1
1
0
2008
2009
2010
3
2
3
1
0
1
2008
n.p.
n.p.
n.p.
2009
2010
2
3
1
1
1
2
2008
n.p.
n.p.
n.p.
2009
2010
2
3
2
1
0
2
2008
n.p.
n.p.
n.p.
2009
2010
3
5
1
4
2
1
2008
2009
2010
3
8
3
8
0
0
2008
2009
2010
8
9
6
6
2
3
2008
10
10
2009
2010
9
9
0
0
9
9
2008
2009
8
5
2
2
3
5
2
3
5
3
0
1
2
4
2
2
3
2
2
1
1
1
0
1
2010
Velika Polana
2008
2009
Velika
2010
Polana Mala Polana
2008
2009
2010
48
Shema 4/4:
Rezultati kemijskih analiz pitne vode pri uporabnikih
Kemijske analize vode

14
12
8
6
4
iki
Trnje
renovci
Dolnja
Bistrica
Gornja
Bistrica
Dobrovnik Strehovci
Kem. skladnost
Kobilje
Gaberje
Hotiza
Odranci
Turnie
Velika
Polana
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
2010
2009
2008
tevilo vzorcev
10
Mala
Polana
Kem. neskladnost
49
4.1.5.
4.1.5.1.
Obstojee povpraevanje po vodi z vodno bilanco
Obstojea poraba pitne vode

Obstojea poraba pitne vode na obmoju obin renovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci,
3
Turnie in Velika Polana znaa v povpreju za obdobje zadnjih osem let 37,3 m /leto/prebivalca
oz. 112,6 l/osebo/dan. Povprena letna poraba med posameznimi obinami variira med 28,3
3
3
m /prebivalca do 46,5m /prebivalca. Trend pretekle porabe pitne vode prikazujemo v naslednji
tabeli in grafu.
Tabela 4/10:
Trend porabe pitne vode v preteklosti

2004
renovci
tevilo prikljuenih oseb
Prodana pitna voda gospodinjstva (m3)
Prodana pitna voda gospodarstvo, ustanove (m3)
Povprena poraba (l/os/dan)
Povprena poraba (preb/leto/m3)
Dobrovnik
Kobilje
Lendava
Odranci
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
3.877
3.897
3.917
3.937
3.957
3.977
3.977
4.174
142.906
138.443
144.943
147.495
143.821
151.500
152.617
161.299
11.594
101,0
36,9
11.557
97,3
35,5
12.057
101,4
37,0
11.173
102,6
37,5
9.736
99,6
36,3
0
104,4
38,1
0
105,1
38,4
0
105,9
38,6
1.322
1.325
1.328
1.327
1.330
1.330
1.334
1.321
43.000
42.000
40.000
50.170
54.914
54.425
52.070
51.895
0
89,1
32,5
0
86,8
31,7
0
82,5
30,1
0
103,6
37,8
0
113,1
41,3
0
112,1
40,9
0
106,9
39,0
0
107,6
39,3
632
631
639
627
615
610
610
610
17.982
16.446
17.982
19.341
16.842
17.002
17.500
17.794
4.672
78,0
28,5
3.543
71,4
26,1
4.672
77,1
28,1
4.719
84,5
30,8
4.719
75,0
27,4
4.558
76,4
27,9
4.500
78,6
28,7
4.500
79,9
29,2
10.594
11.063
10.594
10.594
10.594
10.594
10.594
10.594
385.162
338.930
397.550
547.365
437.478
524.182
442.738
463.814
234.405
100
36,4
265.486
88
32,0
197.286
103
37,5
102.325
142
51,7
225.095
113
41,3
212.910
136
49,5
204.223
114,5
39,0
204.223
114,9
39,2
1.705
1.705
1.692
1.674
1.674
1.670
1.670
1.703
78.846
73.370
79.013
86.913
78.323
73.541
77.820
79.398
0
126,7
46,2
0
117,9
43,0
0
127,9
46,7
0
142,2
51,9
0
128,2
46,8
0
120,6
44,0
0
127,7
46,6
0
127,7
46,6
Povpreje
37,3
36,6
28,3
39,1
46,5
50
2004
Turnie
Velika Polana
Skupaj
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
3.510
3.496
3.470
3.482
3.387
3.384
3.386
3.376
141.378
134.741
128.785
138.526
128.974
141.187
147.181
147.162
11.984
110,4
40,3
11.999
105,6
38,5
17.227
101,7
37,1
21.680
109,0
39,8
21.300
104,3
38,1
2.081
114,3
41,7
1.261
119,1
43,5
1.261
119,4
43,6
1.570
1.564
1.548
1.543
1.542
1.515
1.460
1.460
61.346
45.403
48.079
44.740
48.244
48.591
52.627
53.107
8.801
107,1
39,1
9.847
79,5
29,0
12.100
85,1
31,1
10.831
79,4
29,0
9.400
85,7
31,3
7.401
87,9
32,1
0
98,8
36,0
0
99,7
36,4
23.210
23.212
23.188
23.184
23.099
23.080
23.031
23.707
870.620
789.333
856.352
1.034.550
908.596
1.010.428
942.553
974.470
271.456
102,8
37,5
302.432
93,2
34,0
243.342
101,2
36,9
150.728
122,3
44,6
270.250
107,8
39,3
226.950
119,9
43,8
209.984
112,1
40,9
209.984
112,6
41,1
Povpreje
40,3
33,0
37,3
Vir: Obine investitorke oz. njihovi izvajalci javnih slub, lastni izraun
Graf 4/1:
Trend porabe pitne vode v preteklosti
m3/osebo
60,0
50,0
40,0
30,0
20,0
10,0
0,0
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
Leta
renovci
Odranci
Dobrovnik
Turnie
Kobilje
Velika Polana
Lendava
Za obino Lendavo je za obdobje 2004-2009 podana zgolj ocena o povpreni porabi.
51
Z vidika celotnega sistema, ki bo po izvedbi investicije deloval kot celota, pa so podatki koliini pitne vode v preteklosti sledei:
Tabela 4/11
Pretekla poraba vode
Leto
Prebivalci
skupaj
Prebivalci
prikljueni
na
vodovod*
t.
prikljukov
Prodana voda
gospodinjstvom
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
24.696
24.579
24.495
24.505
24.044
23.809
23.744
23.210
23.212
23.188
23.184
23.099
23.080
23.534
11.015
11.043
11.061
11.079
11.109
11.143
11.200
870.620
789.333
856.352
1.034.550
908.596
1.010.428
1.006.825
Leto
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Maksimalna
poraba vode
3
(m /dan)
9.628
9.203
9.270
9.992
9.938
10.431
9.716
Poraba v
gospodinjstvih
(l/osebo/dan)
103
93
101
122
108
120
112
Voda prodana
javnim
ustanovam,
industriji,
turistinim
kapacitetam
3
(m )
271.456
302.432
243.342
150.728
270.250
226.950
210.240
Voda prodana
drugim
vodovodnim
sistemom
3
(m )
Celotna
koliina
prodane
3
vode (m )
Celotna
koliina
narpane
3
vode (m )**
Dele
neizmerjene/
neobraunane
3
vode (m )
Povprena
poraba vode
3
(m /dan)***
0
0
0
0
0
0
0
1.142.076
1.091.765
1.099.694
1.185.278
1.178.846
1.237.378
1.217.065
1.757.040
1.679.638
1.691.837
1.823.505
1.813.609
1.903.658
1.540.191
614.964
587.873
592.143
638.227
634.763
666.280
620.597
4.814
4.602
4.635
4.996
4.969
5.216
4.858
Celotna koliina
narpane vode
(l/osebo/dan)
207
198
200
215
215
226
211
Opombe:
*prikljueno t. prebivalcev za Obino Lendava ni znano za obdobje 2004-2009. Za to obdobje je upotevano 10.594 prebivalcev.
**Izgube se merijo le na rpaliu Gaberje, pri ostalih obinah je podana zgolj ocena.
*** Raunano iz Celotne koliine narpane vode.
**** Raunano iz povprene porabe vode, upotevan faktor neenakomernosti 2.
1
Obina renovci, O. Dobrovnik in O. Odranci ne izkazujejo loene porabe za pravne osebe
52
V tabeli v nadaljevanju je prikazanih 10 najvejih porabnikov pitne vode.

Tabela 4/12:
Veliki porabniki pitne vode
Odjemalec
Lek d.d.
Terme Lendava
Nafta Petrochem
Dom starejih Lendava
Petrol, Pince
Ilirija
istilna naprava Lendava
Varis
DO I Lendava
MOL, Pince
Vir: Eko park d.o.o.
4.1.5.2.
Prodana koliina
3
vode (m /leto)
46.257
34.870
15.315
11.560
10.613
7.721
5.640
4.063
4.001
3.231
% vse prodane vode

4,01
3,03
1,33
1,00
0,92
0,67
0,49
0,35
0,35
0,28
Vodna bilanca po posamezni obini

Vodne bilance glede na IWA standard v popolnosti ni mogoe prikazati, saj vsi parametri niso bili
merjeni na obstojeih vodovodnih sistemih. Ponekod ni bila merjena niti koliina celotne narpane
vode na vodnem zajetju. Tako je nemogoe ugotoviti realno stanje, hkrati pa to oteuje nadzor
nad porabo.
V nadaljevanju podajamo kljune parametre, ki so bili pridobljeni s strani obstojeih izvajalcev
oskrbe s pitno vodo za leto 2011.
Tabela 4/13:
Vodna bilanca obina renovci
renovci
Koliina narpane vode
3
Ugotovljena poraba (m / leto)
3
Obraunana poraba (m / leto)
3
Obraunana merjena poraba (vkljuujo izvoz vode v m / leto)
3
Obraunana nemerjena poraba (m / leto)
3
Neobraunana poraba (m / leto)
3
Neobraunana merjena poraba (vkljuujo izvoz vode v m / leto)
3
Neobraunana nemerjena poraba (m / leto)
3
Vodne izgube (m / leto)
3
Navidezne izgube (m / leto)
Neugotovljena poraba (m3 / leto)
Nenatannost meritev (m3 / leto)
3
Dejanske izgube (m / leto)
3
Dejanske izgube na vodih surove vode in na sistemih za obdelavo vode (m / leto)
3
Puanje na transportnih in razdelilnih vodih (m / leto)
3
Puanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih vodohranih (m / leto)
3
Puanje na prikljukih do merilnega mesta (m / leto)
2011
179.299
161.299
161.299
0
0
0
0
0
18.000
0
0
0
18.000
0
0
0
0
53
Tabela 4/14:
Vodna bilanca obina Dobrovnik
Dobrovnik
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
Tabela 4/15:
2011
66.895
51.895
51.895
0
0
0
0
0
15.000
0
0
0
15.000
0
0
0
0
Vodna bilanca obina Kobilje
Kobilje
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
2011
29.352
22.294
22.294
22.294
0
0
0
0
7.058
0
0
0
7.058
274
0
0
0
54
Tabela 4/16:
Vodna bilanca obina Lendava
Lendava
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
Tabela 4/17:
2011
882.981
638.151
638.151
638.151
0
0
0
0
244.830
0
0
0
244.830
244.830
0
0
0
Vodna bilanca obina Odranci
Odranci
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
2011
89.493
77.820
77.820
77.820
0
0
0
0
11.673
0
0
0
11.673
0
0
0
0
55
Tabela 4/18:
Vodna bilanca obina Turnie
Turnie
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
Tabela 4/19:
2011
181.574
148.423
148.423
148.423
0
0
0
0
33.151
0
0
0
33.151
0
33.151
0
0
Vodna bilanca obina Velika Polana
Velika Polana
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
2011
62.160
53.107
53.107
0
0
0
0
0
9.053
0
0
0
9.053
0
0
0
0
Tabela 4/20: Vodna bilanca sistema A

SISTEM A
3
3
3
3
3
3
2011
1.493.569
1.154.568
1.154.568
0
339.002
0
339.002
56
4.2.
Usklajenost investicijskega projekta z dravnim stratekim razvojnim dokumentom in

drugimi razvojnimi dokumenti, usmeritvami Skupnosti ter strategijami in izvedbenimi
dokumenti strategij posameznih podroij in dejavnosti
4.2.1.
Razvojni dokumenti, ki se nanaajo na podroje vodooskrbe

Oblikovanje in izvajanje regionalne politike v Sloveniji temelji na naslednjih medsebojno usklajenih
temeljnih programskih dokumentih: Strategiji razvoja Slovenije, Strategiji prostorskega razvoja
Slovenije, Strategiji regionalnega razvoja Slovenije, Dravnem razvojnem programu, programskih
dokumentih za EU in regionalnih ter obmonih razvojnih programih.
V Republiki Sloveniji med razvojnimi dokumenti najvijo, krovno raven predstavlja Strategija razvoja
Slovenije (SRS), ki jo je 23. Junija 2005 sprejela vlada RS. SRS opredeljuje vizijo in cilje razvoja drave
ter predstavlja pot, po kateri bo Slovenija svoje nacionalne cilje dosegala trajnostno ter v okviru
skupnih evropskih pravil, politik in strategij, zlasti prenovljene Lizbonske strategije.
Slovenija se je zavezala izpolnjevati Program reform za izvajanje Lizbonske strategije, ki odgovarja na
izzive Lizbonske strategije z ukrepi za spodbujanje prestrukturiranja in nadaljevanje liberalizacije
gospodarstva, konkurennosti gospodarstva, izboljanja uinkovitosti drave ter z ukrepi za
spodbujanje gospodarske rasti in zaposlenosti (vlada sprejela oktobra 2005).
Razvojne prioritete SRS so podlaga za programe in ukrepe Dravnega razvojnega programa (DRP)
oziroma Nacionalnega stratekega referennega okvira (NSRO) ter pripadajoih Operativnih
programov. V DRP so vkljueni vsi tisti razvojno-investicijski programi in projekti v Sloveniji v obdobju
20072013, ki bodo financirani ali sofinancirani iz dravnega in obinskih proraunov, NSRO in OP pa
vkljuujejo tiste programe in projekte, ki bodo sofinancirani iz evropskega prorauna in ki bodo
izpolnjevali merila novih uredb EU s podroja kohezijske politike za obdobje 20072013. Razvojnoinvesticijske prioritete DRP so zato enake predstavljenim petim razvojnim prioritetam SRS, medtem ko
struktura operativnih programov in njihovih razvojnih prioritetah upoteva tudi logiko in razvojne
prioritete kohezijske politike in EU nasploh.
Poleg teh osrednjih stratekih dokumentov je bila v Sloveniji pripravljena vrsta dravnih programov.
Vkljuujejo raznoline dolgorone naloge drave, in sicer na podrojih prometa, visokega olstva,
raziskav in razvoja, varstva okolja, kulture, izobraevanja odraslih, varnosti cestnega prometa, razvoja
trga dela in zaposlovanja ipd. Dravni programi so podlaga razvojne politike Slovenije v neki
gospodarski ali drubeni dejavnosti ali na doloenem horizontalnem podroju in predstavljajo razvojne
okvire drave kot celote.
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 zajema kljune (velike) razvojno-investicijske
projekte, pri uresniitvi katerih bo sodelovala drava. Gre za tiste projekte, katerih izvedba bo na
dravni, pa tudi regionalni ravni osredotoila razvojne pobude in sredstva ter z njimi dosegla razvojni
preboj drave kot celote. Namen resolucije je z jasno postavitvijo prednostnih dravnih razvojnih
projektov od leta 2007 do leta 2023 zagotoviti hitreje doseganje ciljev SRS in DRP.
57
Kot nazadnje se omenja e Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Strategijo regionalnega

razvoja Slovenije, ki sta temeljna dokumenta o usmerjanju razvoja v prostoru.
V nadaljevanju je predstavljena vsebina vsakega od predhodno omenjenih razvojnih dokumentov.
1.
Strategija razvoja Slovenije (UMAR, 23.06.2005)
Strategija razvoja Slovenije je krovna nacionalna razvojna strategija Republike Slovenije, ki izhaja iz
nael trajnostnega razvoja in integracije razvojnih politik. Strategija razvoja Slovenije (SRS) je postavila
glavne razvojne cilje, ki so skladni s cilji lizbonske strategije, ter prednostne naloge za njihovo
uresnievanje. Je najiri okvir za pripravo drugih nacionalnih razvojnih programov in opredeljuje vizijo
ter cilje razvoja Slovenije. SRS se ne osredotoi samo na gospodarska vpraanja, ampak na celovito
blaginjo dravljanov. Zaradi takne postavitve ciljev predstavlja SRS tudi strategijo trajnostnega razvoja
Slovenije. Strategija razvoja Slovenije opredeljuje novo politino ekonomsko vizijo Slovenije, ki je
socialno trno gospodarstvo, ki bo povezalo bolj liberalno in trno gospodarstvo z bolj ekonomsko
uinkovito in prilagodljivo, toda socialno partnersko dravo.
2.
Dravni razvojni program (DRP; Ljubljana, marec 2008)
Za razliko od SRS, ki je konceptualni dokument, katerega poudarek je na oblikovanju vizije
dolgoronega razvoja drave, je Dravni razvojni program izvedbeni dokument, ki natanneje
opredeli razvojno investicijske prioritete potrebne za uspeno realizacijo SRS (SVLR, 2006). DRP je
instrument za prevedbo stratekih usmeritev, vsebovanih v SRS, v konkretne in s proraunskimi
monostmi skladne razvojne-investicijske programe. DRP je bil sprejet v marcu 2008.
Z izvedbo DRP se bo investiralo v razvoj Slovenije. Iz dravnega prorauna, prorauna EU, obinskih
proraunov ter zasebnih in drugih virov bo povean kapital in njegova uinkovitost ter s tem
zagotovljena dolgorona konkurennost ter obstanek na trgu. V tem smislu sta cilja DRP:
1. Poveati gospodarski, okoljski in drubeni kapital,
2. Poveati uinkovitost v smislu konkurennosti gospodarstva, kakovosti ivljenja in trajnostne
rabe naravnih virov.
Pri DRP ne gre le za investicije v finanni ali fizini kapital v gospodarskem smislu, ampak tudi za
vlaganja v okoljski in drubeni kapital. Slednji vkljuuje kategorije lovekega kapitala. Tudi pri
konkurennosti ne gre le za gospodarsko konkurennost na globalnem trgu ampak tudi za uinkovitost
v smislu kakovosti ivljenja in trajnostne rabe naravnih virov.
Razvojno investicijske prioritete, definirane v DRP, so strukturirane enako kot razvojne prioritete SRS
s tem, da DRP v prvi prioriteti dodatno vkljuuje infrastrukturo, v peti pa predvsem razvoj podeelja in
ribitva ter izboljanje ivljenja v urbanih in podeelskih obmojih. Okoljski projekti so zajeti v peti
prioriteti:
Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja

o Cilj: zagotoviti visoko kakovost ivljenja, ki temelji na razvoju kulture in nacionalne
identitete, skladnejem razvoju regij, varnosti, gospodarjenju s prostorom in trajnostni
mobilnosti ter izboljani kakovosti okolja in ustrezni komunalni infrastrukturi.
58
Uredbe na podroju kvalitete voda v okviru Dravnega programa za prevzem pravnega reda Evropske
Unije:
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Water Framework Directive (2000/60/EC),

Urban Waste Water Directive (91/271/EEC, 98/15/EC),
Sewage Sludge Directive (86/278/EEC),
Ground Water (80/68/EEC) dodatki (90/656/ECC, 91/692/EEC,2000/60/EC),
Nitrates Directive (91/676/EEC),
Integral Pollution Prevention Control (96/61/EC) dodatki (90/656/EEC, 91/692/EEC,
2003/51/EEC),
Dangerous Substances to the Aquatic Environment (76/464/EEC) dodatki (90/656/EEC,
91/692/EEC, 2000/60/EC),
Mercury Discharges from Chlor-alkali Industries (82/176/EEC) dodatki (90/656/ECC,
91/692/EEC),
Cadmium Discharges (83/513/EEC) dodatki (90/656/ECC, 91/692/EEC),
Other Mercury Discharges (84/156/EEC) dodatki (90/656/ECC, 91/692/EEC),
HCH Discharges (84/491/EEC) dodatki (90/656/ECC, 91/692/EEC),
List on Substances (86/280/EEC) dodatki (88/347/EEC, 90/415/EEC),
Habitats Directive (92/43/EEC) dodatek (97/62/EC),
Shellfish Directive (79/923/EEC) dodatek (91/692/EEC),
Fish Water Directive (78/659/EEC) dodatki (90/656/ECC, 91/692/EEC, 2000/60/EC),
Surface Water for the Abstraction of Drinking Water (75/440/EEC) dodatki (79/869/EEC,
90/656/EEC, 91/692/EEC, 2000/69/EC),
Bathing Water (76/160/EEC) dodatek (90/656/EEC, 91/692/EEC),
3.
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih (RNRP)
Poleg Dravnega razvojnega programa je kljunega pomena za strateki dravni razvoj tudi Resolucija o
nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 (SVR, 2006). RNRP 2007-2023 temelji na SRS, ki
jo je junija 2005 sprejela vlada. RNRP je usmeritev in orodje za nartovanje javnih financ na eni strani
ter resornih programov in strategij na drugi. Tako je osnova za izvajanje dolgorone razvojne politike in
dolgoronega proraunskega nartovanja (v smeri razvojnega prestrukturiranja prorauna). Daje tudi
jasno znamenje regijam, lokalnim skupnostim in razvojnim partnerstvom, v katere vsebine na
projektni ravni namerava drava prednostno vlagati v naslednjem srednjeronem obdobju.
Gre za partnerski razvojni nart, pripravljen po eni strani na podlagi razvojnih pobud posameznih
ministrstev (od zgoraj navzdol), po drugi strani pa na podlagi pobud regionalnih in lokalnih razvojnih
partnerstev in drugih delenikov (od spodaj navzgor).
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 zajema kljune (velike) razvojno investicijske
projekte, pri uresniitvi katerih bo sodelovala drava. Gre za tiste projekte, katerih izvedba bo na
dravni, pa tudi regionalni ravni osredotoila razvojne pobude in sredstva ter z njimi dosegla razvojni
preboj drave kot celote. Namen resolucije je z jasno postavitvijo prednostnih dravnih razvojnih
projektov od leta 2007 do leta 2023 zagotoviti hitreje doseganje ciljev SRS in DRP.
59
4.
Nacionalni strateki referenni okvir (NSRO; Ljubljana, 16. maj 2007)
Nacionalni strateki referenni okvir vkljuuje prednostne naloge, okvirno letno dodelitev sredstev in
seznam operativnih programov. Splona usmeritev NSRO-ja je izboljanje blaginje prebivalcev
Slovenije s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest in krepitvijo lovekega
kapitala ter zagotavljanjem uravnoteenega in skladnega razvoja, e posebej med regijami. Navedena
usmeritev po eni strani opredeljuje blaginjo kot globalni cilj, po drugi strani pa daje poseben poudarek
spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, kljunima ciljema Lizbonske
strategije ter skladnemu regionalnemu razvoju.
Specifini tematski in teritorialni cilji Nacionalnega stratekega referennega okvirja 2007 2013, ki
jim bo Slovenija sledila s sredstvi kohezijske politike so naslednji:
spodbuditi podjetnitvo, inovativnost in tehnoloki razvoj,
izboljati kvaliteto sistema izobraevanja in usposabljanja ter raziskovalno razvojne

dejavnosti,
izboljati fleksibilnost trga dela ob zagotavljanju varnosti zaposlitve e posebej z ustvarjanjem

delovnih mest ter spodbujanjem socialne vkljuenosti,
skladen razvoj regij,
zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljanju kakovosti okolja

in ustrezni infrastrukturi.
Podroje okolja v Nacionalnem stratekem referennem okviru (NSRO) je razdeljeno v dve glavni
usmeritvi, in sicer aktivnosti v zvezi z izgradnjo javne infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki
in aktivnosti na podroju voda.
NSRO tako doloa sledea prioritetna podroja:
ravnanje s komunalnimi odpadki,
odvajanje in ienje komunalnih odpadnih vod,
oskrba s pitno vodo,
upravljanje z vodami za zmanjevanje kodljivega delovanja voda.
Nacionalni strateki referenni okvir je bil s strani Evropske komisije potrjen 18.06.2007.
Cilje NSRO bo Republika Slovenija dosegla z izvedbo operativnih programov (za podroje projekta je
pomemben Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture).
5.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) je temeljni
dravni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem
ozemlju drave in postavlja usmeritve za razvoj v evropskem prostoru. Doloa zasnovo urejanja
prostora, njegovo rabo in varstvo. Prostorska strategija izhaja iz upotevanja drubenih, gospodarskih
in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja. V skladu z naelom vzdrnega prostorskega razvoja, ki je
njeno temeljno naelo, prostorska strategija uveljavlja smotrno rabo prostora ter varnost ivljenja in
dobrin. Poudarja prizadevanja za ohranitev prepoznavnosti prostora in krepitev identitete Slovenije ter
njenih lokalnih oziroma regionalnih identitet, kar v razmerah evropske konkurence ponuja primerjalne
prednosti.
60
Cilj Strategije prostorskega razvoja Slovenije je tudi:
ohranjanje narave,
varstvo okolja.
Slika 4/1:
Sistem razvojnega nartovanja v EU in v Sloveniji
EU
LIZBONSKA STRATEGIJA,
strateke smernice
SLOVENIJA
STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE (UMAR)
Dravni razvojni program 2007-2013

NACIONALNI STRATEKI
REFERENNI OKVIR
Resolucija o nacionalnih
projektih do leta 2023
Operativni programi
Strategija
prostorskega
razvoja Slovenije
Okvir
gospodarskih
reform
Sektorski in podroni razvojni

programi in strategije
(ministrstva)
12 Regionalnih razvojnih
programov (RRA)
12 regionalnih
zasnov prostorskega
razvoja (RRA)
6.
Nacionalni program varstva okolja (NPVO)
Nacionalni program varstva okolja je osnovni strateki dokument na podroju varstva okolja, katerega
cilj je splono izboljanje okolja in kakovosti ivljenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program
doloa cilje na posameznih podrojih za doloena asovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za
dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim
programom Evropske skupnosti, ki obravnava kljune okoljske cilje in prednostne naloge ki zahtevajo
vodenje s strani skupnosti. NPVO tako izpolnjenje obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski
pravni red, po drugi strani pa operacionalizacijo ciljev in ukrepov doloenih v skupnih dokumentih
Evropske skupnosti.
Investicije na podroju okolja temeljijo na usmeritvah Nacionalnega programa varstva okolja, pri
emer prioriteto predstavlja izboljanje oskrbe oim vejega dela prebivalstva RS s kakovostnimi
storitvami na podroju javnih slub varstva okolja.
Navedeno se neposredno zrcali v izboljanju ivljenjskega prostora, boljih monostih za razvoj
gospodarstva, kakor tudi v odpiranju novih delovnih mest. Trajnostna raba naravnih dobrin zahteva
dobro infrastrukturo na celotnem podroju drave, kar onemogoa tudi posredno onesnaevanje
okolja. Podroje okolja je tako razdeljeno v dve glavni usmeritvi in sicer na aktivnosti v zvezi z izgradnjo
javne infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki in aktivnosti na podroju voda.
61
Podroje voda tako zajema odvajanje in ienje voda, oskrbo s pitno vodo in varstvo pred kodljivim
delovanjem voda in varstvo voda. Ob tem se je sledilo naelu onesnaevalec plaa, saj bodo finanni
dele slovenske soudelebe predstavljale poleg integralnega proraunskih sredstev tudi namenska
sredstva iz predpisanih okoljskih dajatev na podroju odvajanja in ienja komunalnih odpadnih voda,
zbiranja in odlaganja odpadkov in cene za rabo vode na osnovi veljavne okoljske zakonodaje.
Tako ima drava monost, da zagotovi ustrezen priliv sredstev za zagotovitev dodatnih sredstev na
osnovi ekonomsko- okoljskega intrumenta, ki izhaja iz vnaprej znanih potreb po uskladitvi stanja na
podroju infrastrukture z direktivami EU na podroju odpadkov in upravljanja voda.
Razvojne usmeritve Republike Slovenije na podroju okolja doloa predvsem Nacionalni program
varstva okolja, ki ga je sprejel Dravni zbor 24.11.2005, in Strategija razvoja Slovenije. Na podlagi
Nacionalnega programa varstva okolja je e sprejetih ali v pripravi vrsta operativnih programov na
posameznih podrojih varstva okolja, ki sluijo kot podlaga za razvojne usmeritve v tem operativnem
programu. Analiza stanja kae, da so v okviru razvojne prioritete Varstvo okolja podroje voda
potrebne investicije v razvoj okoljske infrastrukture na naslednjih podrojih:
Oskrba s pitno vodo,
Odvajanje in ienje komunalnih odpadnih vod,
Zmanjevanje kodljivega delovanja voda.
Na podlagi Nacionalnega programa varstva okolja je e sprejetih ali v pripravi vrsta operativnih
programov na posameznih podrojih varstva okolja, ki sluijo kot podlaga za razvojne usmeritve v tem
operativnem programu.
Analiza stanja kae, da so potrebne investicije v razvoj okoljske infrastrukture na naslednjih podrojih:
1.
Ravnanje s komunalnimi odpadki
2.
Odvajanje in ienje komunalnih odpadnih vod
3.
Oskrba s pitno vodo
4.
Zmanjevanje kodljivega delovanja voda
5.
Odprava posledic kodljivega delovanja voda
6.
Posodobitev vodovodnih sistemov za zmanjanje vodnih izgub
7.
Izgradnja manjih istilnih naprav kot podpora regionalnemu razvoju
8.
Varstvo obmoij kopalnih vod
9.
Trajnostni razvoj parkov in Natura obmoij.
10.
Javni potniki promet v mestih
Glavna usmeritev za doseganje ciljev programa je v okviru financiranja e dokaj uveljavljeno temeljno
naelo varstva okolja naelo plaila za obremenjevanje okolja. Zato program opredeljuje
ekonomske instrumente in okoljske dajatve kot osnovni vir sredstev, poleg tega pa doloa nadaljnje
usmeritve v sistemu financiranja varstva okolja.
62
Z razvojem nove infrastrukture in izgradnjo objektov za ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami in

objektov za distribucijo pitne vode, monitoring stanja okolja in objektov za varstvo pred poplavami,
bodo postavljene osnove za integrirano upravljanje z vodami, skladno z WFD (Water Framemork
Directive) izpolnitev vseh obveznosti na podroju odvajanja in ienja odpadnih voda do leta 2015, ki
jih je Slovenija podpisala v pristopni pogodbi.
7.
Nacionalni program upravljanja z vodami
Upravljanje z vodami je v slovenskem pravnem redu urejeno s predpisi na podroju voda, okolja in
varstva narave na evropsko primerljiv nain in celovito obravnava podroja varstva, rabe in tudi
urejanja voda. Podlage za sistemsko ureditev so na eni strani naravne danosti Slovenije, na drugi strani
pa evropski pravni akti, strategije in smernice na podroju voda, predvsem Okvirna vodna direktiva
WFD (Water Framework Directive), dobre prakse za zmanjevanje posledic, prepreevanje in
ukrepanje v primeru poplav ter strategija varstva morij. Njihov skupni in glavni cilj je celovito in
dolgorono naravnano upravljanje z vodami na primerljiv nain na vseh povodjih drav lanic Evropske
skupnosti in tudi tistih drav izven skupnosti s katerimi te delijo skupna povodja.
Kot podlago za upravljanje z vodami zakonodaja zato doloa teritorialne in institucionalne podlage,
finanna vire, kakovostne standarde ter instrumente za izvajanje s predpisi doloene politike.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je nosilec priprave temeljnih instrumentov za
izvajanje politike upravljanja z vodami, ki so:
Nacionalni program upravljanja z vodami, kot del NPVO skupaj z operativnimi programi in
ostalimi aktivnostmi,
Nart upravljanja z vodami za vodno obmoje Donave, skupaj s nacionalnim delom krovnega
narta skupnega mednarodnega povodja Donave skupaj s pripadajoima programoma ukrepov,
Nart upravljanja za vodno obmoje Jadranskih rek z morjem in pripadajoi program ukrepov,
podrobneji narti upravljanja z vodami za posamezna povodja, poreja, njihove dele ali
posamezno problematiko.
Ter tudi nosilec procesa vkljuitve javnosti v proces upravljanja z vodami preko konferenc in svetov za
vode na posameznem povodju oz. poreju znotraj vodnih obmoij.
Vsi navedeni instrumenti so usmerjeni k skupnim ciljem, ki so doseganje dobrega stanja voda z
upotevanjem monih izjem ter varstvo morja, zagotavljanje vodooskrbe prebivalcev s pitno vodo in
doseganje ekonomske cene vode ter zmanjanje kodljivega delovanja voda.
I.
II.
III.
Upravljanje z vodami; cilj je postavitev strokovnih podlag, doloitev glavnih ciljev in

temeljnih ukrepov za prietek izvajanja dolgoronega procesa upravljanja z vodami.
Varstvo voda; cilje je dobro stanje voda, kar se bo zagotovilo s pripravo in izvajanjem
operativnih programov in drugih aktivnosti za varstvo voda ter s programom varstva
morja.
Raba voda; cilj je zagotavljanje vodnih koliin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo
ter postavitev instrumentov za doloanje ekonomske cene vode.
63
IV.
Urejanje voda; cilj je doseganje trajnostnega, ekoloko naravnanega urejanja voda in

od voda odvisnih ekosistemov ter v tem okviru zmanjanje ogroenosti ivljenj in
zmanjanje materialnih kod zaradi prekomernih ali nezadostnih padavin.
Projekt je usklajen z dravnimi in evropskimi zakonskimi in razvojnimi dokumenti. Izvedba

projekta bo zadostila potrebnim investicijam v razvoj okoljske infrastrukture na podroju
oskrbe s pitno vodo ter na podroju izboljave sistema, kar bo zadostilo cilju, da so prebivalci
prispevnega obmoja deleni bolje in varneje oskrbe s pitno vodo.
4.2.2.
Prispevek projekta glede na razvojne dokumente

Podroje oskrbe s pitno vodo je izpostavljeno podroje, saj je pitna voda ena od temeljnih pravic
vsakega posameznika. Po drugi strani pa je navedeno podroje mnogostransko, saj pitno vodo
uporabljamo tudi za druge potrebe (pranje, gaenje, odvajanje odpadne vode), in je v pristojnosti
razlinih institucij Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za obrambo,
idr., ciljno stanje oskrbe s pitno vodo pa poleg celovitih inenirsko-tehnolokih sistemov, ki
opredeljujejo obstojee stanje, opredeljuje tudi sklop pravnih in ekonomskih vsebin.
Pri obravnavi vodovodnih sistemov in njihovem upravljanju se je potrebno zavedati, da so to v osnovi
zelo mnogostranski sistemi, saj njihovo kompleksnost opredeljuje e sama tehnina narava
vodovodnih sistemov, ki so sestavljeni iz niza med seboj mono soodvisnih elementov.
Po drugi strani pa na delovanje sistemov mono vpliva tudi raven organiziranosti in ekonomska mo
drube, v kateri sistemi delujejo. Poleg kompleksnosti sistemov in upravljanja z njimi lahko opozorimo
tudi na to, da je treba posebno pozornost posvetiti tudi ciljem upravljanja z vodovodnimi sistemi, ki jih
prav tako ni enostavno doloiti.
Osnovni cilji, kakor so kakovost vode, pretok in tlak ter zanesljivost oskrbe, so obiajno v nasprotju s
ciljem poceni oskrbe s pitno vodo. e k temu dodamo e delovanje sistema za dobavo pitne vode,
lahko ugotovimo, da je ta cilj pogosto v nasprotju s ciljem kakovosti dobavljene vode.
Pri osnovanju najrazlinejih strategij z namenom zadovoljevanja ciljev na podroju oskrbe s pitno
vodo je tako potrebno slediti vsem obstojeim programom in zakonodaji na podroju vode. Prav tako
je potrebno slediti smernicam iz Evropske unije. Eden temeljnih dokumentov na podroju oskrbe s
pitno vodo je Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007
2013, katerega vsebina izhaja iz Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja 2007 2023
(oktober, 2006).
Voda, kot naravni vir je ena od dobrin, ki pogojuje tako obstoj in zdravo ivljenje, kot tudi gospodarski
razvoj. V Republiki Sloveniji neenakomerna razporejenost padavin in raznolikost odtonih razmer
pogojujeta razlino razpololjivost vode za rabo, tako za oskrbo prebivalcev z vodo, kot tudi za druge
rabe.
Zakonodaja doloa pogoje in nain rabe vode, kakovostne parametre za uporabnost vode za razline
vrste rabe, metodologijo za njeno varstvo ter tudi izhodia za doloanja cene vode.
64
Pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo se program osredotoa na tisti del oskrbe, ki do sedaj ni bil
vkljuen v program monitoringa pitne vode, ker so se prebivalci oskrbovali iz lastnih virov (8%
celotnega prebivalstva RS). Kljuni cilj je tako vzpostavitev novih in obnova obstojeih infrastrukturnih
objektov in naprav za zagotovitev redne in kvalitetne oskrbe prebivalcev RS s pitno vodo.
Poleg tega investicije na podroju varstva okolja podroje voda predstavljajo sistem integriranega
upravljanja z vodami, skladno z WFD direktivo, ki vkljuuje ve prehodnih obdobij. Ker bodo investicije
izvajane v razlinih asovnih obdobjih bodo vse strokovne podlage, ki se pripravljajo na osnovi te
direktive e pri projektiranju in nartovanju investicije smiselno vkljuene v program priprave. Poleg
tega se bodo ob nartovanju potrebnih ukrepov in strokov, ki so za to potrebni preverjala tudi
ekonomska cena za rabo vode.
V fazi nartovanja projektov bodo izvedene razline javne predstavitve, da se zagotovi sodelovanje
javnosti in sodelovanje razlinih sektorjev skladno s postopki, ki jih podrobneje definirata tako zakon o
vodah kot zakon o urejanju prostora. Za vse investicije bo izvedena tudi strateka presoja vplivov na
okolje.
4.2.3.
Usklajenost projekta z usmeritvami EU

Oskrba s pitno vodo oz. upravljanje z vodami je v slovenskem pravnem redu urejeno s predpisi na
podroju voda, okolja in varstva narave na evropsko primerljiv nain in celovito obravnava podroja
varstva, rabe in tudi urejanja voda. Podlage za sistemsko ureditev so na eni strani naravne danosti
Slovenije, na drugi strani pa evropski pravni akti, strategije in smernice na podroju voda, predvsem
Okvirna vodna direktiva Water Framework Directive WFD (Direktiva ES o doloitvi ukrepanja
skupnosti na podroju politike voda 2000/60/EC), dobre prakse za zmanjevanje posledic,
prepreevanje in ukrepanje v primeru poplav ter strategija varstva morij. Njihov skupni in glavni cilj je
celovito in dolgorono naravnano upravljanje z vodami na primerljiv nain na vseh povodjih drav
lanic Evropske skupnosti in tudi tistih drav izven skupnosti s katerimi te delijo skupna povodja.
Direktiva 2000/60/EC evropskega parlamenta in sveta o doloitvi okvira za ukrepe Skupnosti na

podroju vodne politike (Water Framework Directive)
Direktiva je bila sprejeta 23. Oktobra 2000 s strani evropskega parlamenta in Sveta evropske unije.
Namen te direktive je doloiti okvir za varstvo celinskih povrinskih voda, obalnega morja in podzemne
vode ter s tem prispevati k zagotavljanju zadostnih zalog povrinske in podzemne vode potrebne za
trajnostno, uravnoteeno in pravino rabo vode, znatnemu zmanjanju onesnaevanja podzemne
vode ter varstvu teritorialnih in morskih voda in uresnievanju ciljev ustreznih mednarodnih
sporazumov.
65
Vodna direktiva je temelj za celovito upravljanje voda, njene vsebine in naela pa je morala vsaka
drava lanica Evropske unije prenesti v nacionalno zakonodajo in prakso v okviru svoje
organiziranosti. Osrednji cilj vodne direktive je vzpostavitev dobrega stanja povrinskih, podzemnih in
obalnih voda do leta 2015, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi:
prepreevanju slabanja stanja voda,
prepreevanju onesnaevanja pri viru,
vzpostavljanju mehanizmov za nadzor onesnaevanja,
uvajanju ekonomske cene vode in naela povzroitelj plaa.

Upravljanje voda, kot ga doloa vodna direktiva, temelji na naslednjih kljunih naelih:
celovitost, ki se nanaa na celovito obravnavo vseh vrst voda (podzemne vode, reke, jezera,
morje in somornice) in sodelovanje razlinih, za stanje voda pomembnih resorjev,
medsebojno sodelovanje odgovornih uprav za upravljanje voda,
sodelovanje javnosti pri nartovanju in izvajanju upravljanja voda.
Direktiva 98/83/ES evropskega parlamenta in sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi
Direktiva je bila sprejeta 3. Novembra 1998. Direktiva ureja kakovost vode, namenjene za prehrano
ljudi. Cilj direktive je varovanje zdravja ljudi pred kodljivimi vplivi vsakrnega onesnaenja vode,
namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in ista.
Drave lanice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da v vodi, namenjeni za prehrano ljudi,
ne ostanejo snovi ali materiali za nove napeljave, uporabljene med pripravo ali distribucijo vode,
namenjene za prehrano ljudi, ali neistoe, povezane s temi snovmi ali materiali za nove napeljave, v
koncentracijah, vijih kot je potrebno za namene njihove uporabe, ter da neposredno ali posredno ne
zmanjajo varstva zdravja ljudi, predvidenega s to direktivo; razlagalni dokument in tehnine zahteve v
skladu s lenom 3 in lenom 4(1) Direktive Sveta 89/106/EGS z dne 21. Decembra 1988 o priblievanju
zakonov in drugih predpisov drav lanic, ki se nanaajo na gradbene proizvode (1), morajo spotovati
zahteve te direktive.
Direktiva ES 75/440/EGS evropskega parlamenta in sveta o zahtevah glede kakovosti povrinske
vode za odvzem pitne vode v dravah lanicah
Direktiva je bila sprejeta 16. Junija 1975 in ureja zahteve glede kakovosti, ki jih mora izpolnjevati
povrinska sladka voda, ki se uporablja ali je namenjena za uporabo pri odvzemu pitne vode, v
nadaljevanju povrinska voda, po primerni obdelavi. Ta direktiva ne velja za podzemno vodo,
somornico in vodo, namenjeno za polnjenje vodonosnikov. Za namene te direktive se vsa povrinska
voda, namenjena za prehrano ljudi in dobavljena preko vodovodnega omreja za javno porabo, teje
kot pitna voda.
Izvedba projekta sledi smernicam EU, saj bo upravljavec z izvedbo projekta zagotovil zadostno
in zanesljivo oskrbo s pitno vodo na prispevnem obmoju projekta; ob tem bodo upotevane
smernice naela zagotavljanja ekonomske cene vode. Sistem vodooskrbe se bo r ehabilitiral in
hidravlino izboljal.
66
4.2.4.
Usklajenost projekta z dravnimi in lokalnimi usmeritvami

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 2013 (OP ROPI)
Operativni program Razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 predstavlja izvajalski
dokument Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, ki doloa neposredno izhajajoe pravne
obveznosti in pravice izvajanja kohezijske politike Evropske unije (v nadaljevanju EU) v Sloveniji.
Gre za skupni programski dokument Slovenije in EU, ki je sprejet na predlog drave lanice, po
uskladitvi z Evropsko komisijo (v nadaljevanju EK), ko slednja sprejme odloitev o potrditvi ter ga obe
partnerici tudi skupaj izvajata in financirata. Slovenija bo usmerila razpololjiva sredstva Kohezijskega
sklada (v nadaljevanju KS) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR), drugih
finannih virov in sredstva ustreznega lastnega sofinanciranja v gospodarsko konvergenco drave, kjer
gre prvenstveno za izboljanje pogojev rasti in zaposlovanja z vlaganjem v fizine in loveke vire,
inovacije v drubi znanja, zmonost prilagajanja gospodarskim in socialnim spremembam, varovanje
okolja ter uinkovitosti upravljanja.
Na ta nain eli Slovenija dosei dolgorono vizijo in cilje razvoja Slovenije. Konkretno, skupni cilj OP
ROPI je zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljanju kakovosti okolja in
izgradnja ustrezne infrastrukture.
OP ROPI obravnava naslednja tri razvojna podroja: promet, okolje in trajnostna raba energije.
Podroje okolja obravnava podroje ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanje in ienje
komunalnih odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo in zmanjanje kodljivega delovanja voda.
Razvojna prioriteta Varstvo okolja podroje voda
Na osnovi splonega cilja Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture je
opredeljena strategija podroja varstva okolja, katere cilj je: z izgradnjo in upravljanjem okoljske
infrastrukture zagotoviti pogoje za trajnostni razvoj in kakovostno ivljenjsko okolje.
Cilji razvojne prioritete Varstva okolja podroje voda so:
izgraditev ustrezne infrastrukture za odvajanje in ienje komunalnih odpadnih voda, ki so v

dravnem programu opredeljena kot obmoja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo
skladno z evropskimi direktivami na podroju odvajanja in ienja odpadnih voda in s
predpristopno pogodbo,
zmanjanje onesnaevanja voda in tal,
zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo,
zmanjanje izpostavljenosti prebivalcev oporeni pitni vodo
izboljanje kvalitete podzemne vode kot vira pitne vode,
izboljanje zdravstvenega stanja prebivalcev,
izboljanje javne oskrbe s pitno vodo,
poveanje poplavne varnosti,
naravno bogatenje podtalnice,
prepreevanje erozije,
vraanje retencijskega prostora,
zmanjanje klimatskih sprememb.
67
Na osnovi splonega cilja Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture je

opredeljena strategija podroja varstva okolja, katere cilj je: z izgradnjo in upravljanjem okoljske
infrastrukture zagotoviti pogoje za trajnostni razvoj in kakovostno ivljenjsko okolje. Izvedba
projekta bo doprinesla h kazalnikom navedenemu v OP ROPI v spodnji tabeli.
Z izvedbo projekta se bo povealo tevilo prebivalcev, ki bodo oskrbovani iz vod ovodnih
sistemov z zagotovljenim monitoringom in sicer za 37 prebivalcev, kar predstavlja 0,2% od
predvidenih 15.000 po cilju OP ROPI. 23.707 obstojee prikljuenih prebivalcev bo deleno
bolje in varneje oskrbe s pitno vodo, kar predstavlja 7,9% glede na predvidenih 300.000 po
cilju OP ROPI.
Tabela 4/21
Kazalniki za razvojno prioriteto Varstvo okolja podroje voda
Kazalniki RP Varstvo okolja - podroje

voda
Stanje
(zadnji razpololjivi
podatek)
Cilj konec
obdobja
Vir
Uinek
1
tevilo projektov s podroja odvajanja in ienja

komunalne odpadne vode
13
MOP
tevilo projektov s podroja oskrbe s pitno vodo
10
MOP
tevilo projektov s podroja prepreevanja tveganj
MOP
500.000
650.000
MOP
1.500.000
1.250.000
MOP
40
MOP
1.855.000
MZ
300.000
MOP
660.000
MOP
260.000
MOP
Rezultat
4
Poveanje tevila prebivalcev, prikljuenih na javni

kanalizacijski sistem
Zmanjanje emisij v vode (v PE)
Poveanje tevila aglomeracij (z obremenjenostjo nad

2000 PE) opremljenih z odvajanjem in ienjem
Poveanje tevila prebivalcev, oskrbovanih iz

vodovodnih sistemov z zagotovljenim monitoringom
8
9
10
1.840.000
tevilo prebivalcev, ki bo deleno bolje in varneje

oskrbe s pitno vodo
tevilo prebivalcev, ki bo imelo korist od ukrepov
zmanjanja kodljivega delovanja voda
Zmanjanje poplavno ogroenih obmoij [ha]
300.000
MOP: Ministrstvo za okolje in prostor; MZ: Ministrstvo za zdravje
Tabela 4/22:
Prispevek projekta k OP ROPI

OP ROPI
Kazalniki
Stanje
Cilj
Prispevek
projekta
tevilo
Dele
Uinek
t. projektov s podroja oskrbe s pitno vodo
Rezultat
Poveanje t. prebivalcev, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z
zagotovljenim monitoringom
t. prebivalcev, ki bo deleno bolje in varneje oskrbe s pitno vodo
1.840.000
10
10%
1.855.000
37
0,2%
300.000
23.707
7,9%
68
Merila za izbor operacij financiranih iz sredstev kohezijskega sklada in evropskega sklada za

regionalni razvoj v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za
obdobje 2007-2013
Merila za izbor projektov na ravni prednostne usmeritve Oskrba s pitno vodo, ki zagotavljajo celovitost
vodooskrbe, so naslednja:
gradnja novih ali hidravlina izboljava obstojeih sistemov za oskrbo 10.000 ali ve
prebivalcev s pitno vodo;
gradnja in/ali nadgradnja objektov ienja vode za oskrbo 10.000 ali ve prebivalcev s
pitno vodo;
gradnja objektov za rpanje vode in bogatenje vodnih virov za oskrbo 50.000 ali ve
prebivalcev s pitno vodo;
gradnja infrastrukturnih objektov za rabo povrinske vode za oskrbo 50.000 ali ve

prebivalcev s pitno vodo.
Projekt zadovoljuje prvo in drugo navedeno merilo.

Operativni program oskrbe s pitno vodo je izvedbeni dokument, s katerim so doloena ciljna obmoja
tako, da bodo obine ob podpori drave izboljale trenutno stanje oskrbe s pitno vodo. Izboljanje
trenutnega stanja je predvideno z naslednjimi kljunimi ukrepi:
uskladitev upravljanja vodovodnih sistemov v skladu z evropsko direktivo o oskrbi s pitno

vodo usposobljeni in registrirani upravitelj vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo ve kakor 50
prebivalcev,
posodobitev obstojeih vodovodnih sistemov s ciljem zmanjevanja vodovodnih izgub ter

uinkovitejega in uspenejega upravljanja z njimi,
izgradnja magistralnih vodovodnih sistemov na obmojih, kjer se centralizirana reitev izkae

za ekonomsko ustrezno,
drugi ukrepi na vodovodnih sistemih, s katerimi se izboljujejo standardi oskrbe s pitno vodo
(loevanje vodovodnih sistemov od oskrbe z vodo za gaenje v manjih vodovodnih sistemih,
rezervni vodni viri za napajanje vodovodnih sistemov idr.),
dolgorona zagotovitev pitne vode ob podnebnih spremembah,
dolgorono zagotavljanje izboljane kvalitete pitne vode v kemijskem in mikrobiolokem

smislu.
Operativni program je bil sprejet za obdobje 2007 2013.

Z izvedbo projekta se bo dolgorono izboljalo zagotavljanje pitne vode na predmetnem
vodovodnem sistemu v obinah renovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnie in
Velika Polana.
Regionalni razvojni program za Pomurske regije 2007 2013, februar 2007
Regionalni razvojni program (RRP) je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje
razvojne prednosti razvojne regije, doloi razvojne prioritete regije in vsebuje finanno ovrednotene
programe spodbujanja razvoja v Pomurju. Strateki cilji RRP (2007-2013) so:
razvoj ustvarjalnega gospodarstva, temeljeega na znanju,
69
izobraena, podjetna in prilagodljiva delovna sila,
odzivne in podjetne lokalne skupnosti ter razvoj partnerstva,
zdravo okolje za zdravje prebivalcev,
irjenje razvoja po celotni regiji.
RRP Pomurske regije opredeljuje pet razvojnih prioritet, dopolnjuje pa ga 34 razvojnih programov in
119 ukrepov.
V okviru tretje prioritete tj. Izgradnja infrastrukture je vkljuen tudi razvojni program Dograditev
regionalnih sistemov vodooskrbe. Cilji tega programa so:
izgradnja vodooskrbnega sistema, ki bo zagotovil dovoljnjo in enakomerno oskrbo z zdravo

pitno vodo na celotnem obmoju regije,
potreba po hitrejem razvoju in izgradnji komunalne infrastrukture s imer bi prebivalstvo in

gospodarstvo v regiji lahko lovilo velike zaostanke v infrastrukturni opremljenosti ter si tako
omogoilo osnovo za hitreji celovit in trajnostni razvoj regije.
Program se bo realiziral skozi dva kljuna ukrepa:
4.2.5.
spodbujanje dograjevanja in posodabljanja lokalnih vodooskrbnih omreij vzporedno s

postopki priprave primarnega omreja,
zagotavljanje uinkovitega varovanja pitne podtalnice na obmojih predvidenih zaitnih

pasov zajetij pitne vode regionalnih vodooskrbnih sistemov (npr. nadomeanje izpada
kmetijske pridelave ipd.).
Zakonodajni vidik
Pri pripravi vse potrebne dokumentacije za predmetni projekt in izdelavo investicijske dokumentacije
projekta, je potrebno upotevati merodajno evropsko zakonodajo, slovensko zakonodajo in
zakonodajo obine, ki je vkljuena v projekt.
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Ur. L. RS t. 41/04, 17/06, 28/06 Skl.US: U-l-51/06-5, 39/06-UPB1,
49/06-ZmetD, 66/06 Odl.US: U-l-51/06-10, 112/06 Odl.US: U-l-40/06-10, 33/07-ZPNart, 57/08-ZFO1A, 70/08,108/09, 48/12, 57/12, 97/12) opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno lokalno javno
slubo varstva okolja in jo je potrebno izvajati v skladu in na nain, ki ga doloa Zakon o gospodarskih
javnih slubah.
Zakon o gospodarskih javnih slubah (ZGJS) (Ur. L. RS t. 32/93, 30/98 ZZLPPO, 127/06 ZJZP, 38/10ZUKN, 57/11) doloa nain in oblike izvajanja gospodarskih javnih slub. Gospodarske javne slube se
doloijo z zakoni s podroja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in
gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga
podroja gospodarske infrastrukture. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobika podrejeno
zadovoljevanju javnih potreb.
Zakon o vodah (ZV-1) (Ur.l. RS t. 67/02, 110/02 ZGO-1, 02/04 ZZdrl-A, 41/04 ZVO-1, 57/08, 57/12)
ureja upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljii.
70
Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljii obsega varstvo voda, urejanje voda in
odloanje o rabi voda. Ta zakon ureja tudi javno dobro in javne slube na podroju voda, vodne
objekte in naprave ter druga vpraanja, povezana z vodami. Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in
priobalnimi zemljii je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov,
zagotavljanje varstva pred kodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih koliin in
spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoa razline vrste rabe voda ob upotevanju dolgoronega
varstva razpololjivih vodnih virov in njihove kakovosti. Zakon doloa tudi prepovedi in omejitve na
podroju odvajanja odpadnih voda.
Zakon o urejanju prostora (ZureP-1) (Ur. L RS t. 110/02, 08/03 popr., 58/03 ZZK-1, 33/07-ZPNart,
108/09 ZGO-1C, 79/10 Odl. US: U-I-85/09-8, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.)) ureja prostorsko
nartovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje nartovanih prostorskih ureditev,
zagotavljanje opremljanja zemlji za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Doloa
tudi pogoje za opravljanje dejavnosti prostorskega nartovanja in doloa prekrke v zvezi z urejanjem
prostora in opravljanjem dejavnosti prostorskega nartovanja.
Pomembneji so naslednji predpisi:
Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, t. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) Pravilnik doloa zahteve, ki jih
mora izpolnjevati pitna voda z namenom varovanja zdravja ljudi pred kodljivimi uinki zaradi
kakrnegakoli onesnaenja pitne vode. V 6. lenu pravilnika nadalje doloa, da mora imeti sistem za
oskrbo s pitno vodo upravljavca. Le ta mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne
vode.
Uredba o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, t. 88/12). Uredba doloa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru
storitev obvezne obinske gospodarske javne slube oskrbe s pitno vodo in katere pogoje za oskrbo s
pitno vodo, ki se izvaja kot javna sluba, ter za lastno oskrbo s pitno vodo. Obina zagotavlja javno
slubo za obmoje celotne obine.
Druga slovenska zakonodaja na podroju oskrbe s pitno vodo:
Uredba o stanju povrinskih voda (Ur.l. RS, t. 14/09, 98/10),
Uredba o stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, t. 25/09, 68/12),
Uredba o kakovosti povrinskih voda za ivljenje sladkovodnih vrst rib (Ur.l. RS, t. 46/02, 41/04ZVO-1),
Pravilnik o doloitvi vodne infrastrukture (Ur.l. RS, t. 46/05),
Pravilnik o kriterijih za doloitev vodovarstvenega obmoja (Ur.l. RS, t. 64/04, 5/06, 58/11),
Pravilnik o obliki in vsebini napovedi za plailo vodnega povraila (Ur.l. RS, t. 131/03),
Uredba o kriterijih za doloitev ter nainu spremljanja in poroanja ekoloko sprejemljivega

pretoka (Ur. L. RS, t. 97/09).
Podpisane mednarodne konvencije:
Konvencija o zaiti Mediteranskega morja in Protokol o zaitenih podrojih Mediteranskega

morja (Barcelona, 1992),
Konvencija o zaiti in rabi prekomejnih vodotokov in jezer (Helsinki, 1992),
Konvencija o sodelovanju pri zaiti in rabi voda reke Donave (Sofija, 1994),
71
Konvencija o movirjih mednarodnega pomena (Ramsar, 1993),
Konvencija o bioloki raznolikosti (Rio de Janeiro, 1992),
Alpska konvencija (Salzburg, 1991).
Podpisani mednarodni sporazumi s sosednjimi dravami:

z Avstrijo:
Sporazum o urejanju voda Drave
Sporazum o urejanju voda Mure
z Madarsko:
z Italijo:
Sporazum o urejanju voda mejnih vodotokov

Sporazum o urejanju reke Soe
Sporazum o varstvu Jadranskega morja (Slovenija, Italija, Hrvaka)
s Hrvako:
Sporazum o urejanju voda

Sporazum o varstvu Jadranskega morja (Slovenija, Italija, Hrvaka)
72
5.
ANALIZA TRNIH MONOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DEJAVNOSTI, KI SE TRIJO

ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO
PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI STORITEV
Analiza trnih monosti je proces zbiranja, zapisovanja, razvranja in analiziranja podatkov o kupcih,
konkurentih in drugih dejavnikih, ki oblikujejo odnose med ponudniki proizvodov in storitev in njihovimi
kupci.
Glede na to, da je predmet trne analize oskrba s pitno vodo in s tem posredno podjetje javnega znaaja
torej Eko-park d.o.o., je trna analiza prilagojena naravi projekta in podjetja, zato vkljuuje:
5.1.
analizo poslovnega okolja,

analizo kupcev in oblikovanje ciljnega trga,
analizo obstojeih cen,
SWOT analiza s postavitvijo ciljev
Analiza poslovnega okolja

Razvojne usmeritve Republike Slovenije na podroju okolja doloa Nacionalni program varstva okolja,
ki ga je sprejel Dravni zbor 24.11.2005, in Strategija razvoja Slovenije. Na podlagi Nacionalnega
programa varstva okolja je e sprejetih ali v pripravi vrsta operativnih programov na posameznih
podrojih varstva okolja, ki sluijo kot podlaga za razvojne usmeritve v tem operativnem programu.
Analiza stanja kae, da so potrebne investicije v razvoj okoljske infrastrukture na naslednjih podrojih:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Ravnanje s komunalnimi odpadki

Odvajanje in ienje komunalnih odpadnih vod
Oskrba s pitno vodo
Zmanjevanje kodljivega delovanja voda
Posodobitev vodovodnih sistemov za zmanjanje vodnih izgub
Izgradnja manjih istilnih naprav kot podpora regionalnemu razvoju
Varstvo obmoij kopalnih vod
Trajnostni razvoj parkov in Natura obmoij
Podroja od 1. do 4. se bodo financirala iz Kohezijskega sklada, podroja od 5. do 8. pa se bodo

financirala iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa za krepitev
regionalnih razvojnih potencialov.
Brez dodatne izdatne podpore evropskih skladov, bi se stanje na tem podroju reevalo veliko
poasneje, ob tem pa bi bil poasneji tudi gospodarski razvoj. Le ta pa mora zagotavljati ravnoteje
med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki ter prispevati k veji blaginji. S finannimi sredstvi EU
se zagotavlja, v okviru enotne finanne perspektive dodaten, nujno potreben, finanni vir za izgradnjo
potrebnih investicij. Samo na podroju varstva okolja bi morali brez dodatnih EU sredstev zagotavljati
iz dravnega prorauna vsako leto vsaj dodatnih 25% - 50% finannih sredstev.
73
Pravnoformalno je zagotavljanje lokalnih javnih slub varstva okolja naloga lokalnih skupnosti, tj.
obin. Prvi odstavek 26. lena zakona o varstvu okolja opredeljuje obvezne lokalne javne slube, ki
so:
oskrba s pitno vodo,
odvajanje in ienje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
ravnanje s komunalnimi odpadki,
odlaganje preostankov komunalnih odpadkov,
javna snaga in ienje javnih povrin,
urejanje javnih poti, povrin za pece in zelenih povrin,
pregledovanje, nadzorovanje in ienje kurilnih naprav, dimnih vodov in zranikov zaradi

varstva zraka.
Pravnoformalna obveznost izvajanja lokalnih javnih slub varstva okolja ne pomeni, da obine tudi
dejansko same izvajajo te slube. Izvajanje lahko zagotavljajo v petih organizacijskih oblikah, ki jih
opredeljuje zakon o gospodarskih javnih slubah, in sicer:
reijski obrat,
javni zavod,
javno podjetje,
koncesija,
vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Zakon o gospodarskih javnih slubah pravno urejuje tudi odnose med obino, izvajalcem javne
slube v vsaki od monih organizacijskih oblik in deloma odnose obeh do uporabnikov storitev in
proizvodov javnih slub.
tevilo podjetij in organizacijska oblika izvajalcev javnih slub se stalno in razmeroma hitro
spreminjata. V povpreju izvaja lokalne javne slube oskrbe s pitno vodo, odvajanja in ienja
komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja
preostankov komunalnih odpadkov 62 izvajalcev. Veina od njih je organizirana kot javno podjetje,
katerih lastnitvo je v celoti obinsko ali so reijski obrati. Preostali dele so podjetja bodisi v 100 odstotni lasti zasebnega kapitala ali v meani lastnini (zasebno-javni kapital) v razlinih razmerjih. e
gre za veinski dele zasebnega kapitala, taki izvajalci praviloma nastopajo kot koncesionarji. Primer
izvajanja lokalnih javnih slub varstva okolja v javnem zavodu doslej ni poznan.
Od teh 62 izvajalcev najpomembnejih tirih lokalnih javnih slub varstva okolja jih v povpreju 51
izvaja vse tiri natete javne slube, hkrati pa veina od njih izvaja tudi javne slube javne snage in
ienja javnih povrin ter urejanje javnih poti, povrin za pece in zelenih povrin. Nekatere obine
izvajajo javne slube javne snage, ienja javnih povrin in urejanja javnih poti, povrin za pece in
zelenih povrin s specializiranimi podjetji s podelitvijo koncesij ali v reijskem obratu.
Pregledovanje, nadzorovanje in ienje kurilnih naprav, dimnih vodov in zranikov zaradi varstva
zraka se praviloma izvaja s koncesionarji, ki so osebe zasebnega prava brez lastnitva obin v teh
zasebnih subjektih.
Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na dololjive skupine
uporabnikov izmerljive, plaujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi obliki tarife,
takse, nadomestila ali povraila.
74
Cene se oblikujejo in doloajo na nain in po postopku, ki ga doloa zakon ali odlok lokalne
skupnosti v skladu z zakonom. Cene se lahko doloijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in
koliini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe. Cene se lahko
subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloi o subvencioniranju cene, se doloita tudi viina in vir
subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in koliini porabljenih ali
nudenih javnih dobrin.
Cene storitev obinskih gospodarskih javnih slub se oblikujejo na podlagi Uredbe o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih obinskih gospodarskih javnih slub varstva okolja (Ur.l. RS, t.
87/12, 108/12) ter Uredbe o vodnih povrailih (ur.l. RS, 103/02, 122/07, 14/13).
Uredba doloa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih obinskih gospodarskih javnih
slub varstva okolja in druge ukrepe in normative, povezane z obraunom cen storitev javnih slub
njihovim uporabnikom, loeno za:
oskrbo s pitno vodo,
odvajanje in ienje komunalne in padavinske odpadne vode,
zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Na obmoju obin renovci, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Lendava, Turnie in Velika Polana bo
izvajalec obinske gospodarske javne slube oskrbe s pitno vodo podjetje Eko-park d.o.o. Lendava,
zato v nadaljevanju podajamo opis tega podjetja.
Eko-park d.o.o. Lendava

Na podlagi Konzorcijske pogodbe za izvedbo in upravljanje vodovodnega sistema na obmoju UE
Lendava, ki so jo dne 25.03.2008 podpisale obine iz obmoja Upravne enote (UE) Lendava, je EKOPARK d.o.o. Lendava doloen za skupnega upravljavca oskrbe s pitno vodo sistema A.
Javno podjetje EKO-PARK d.o.o. Lendava je leta 2007 najprej ustanovila Obina Lendava, sedaj pa so v
lastnitvo tega javnega podjetja vstopile tudi obine renovci, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Turnie in
Velika Polana. Obinski sveti imenovanih obin so sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega podjetja EKO
PARK d.o.o. Lendava / KO PARK Kft. Lendva, ki bo zael veljati z dnem 1.1.2013. Ustanoviteljice
javnega podjetja EKO PARK so tako obine z naslednjimi lastnikimi delei :
Obina Lendava: 81,64%,
Obina renovci: 7,781%,
Obina Kobilje: 1,088%,
Obina Dobrovnik: 1,087%,
Obina Turnie: 6,229%,
Obina Odranci: 1,087%,
Obina Velika Polana: 1,087%.

Za izvrevanje ustanoviteljskih pravic obin v javnem podjetju in za usklajevanje odloitev v zvezi z
zagotavljanjem javnih slub se ustanovi skupni organ obin ustanoviteljic javnega podjetja. Ime
skupnega organa obine je Svet ustanoviteljic javnega podjetja EKO PARK d.o.o. Lendava. Svet
ustanoviteljic sestavljajo upani obin ustanoviteljic ali njihovi pooblaenci.
Organi javnega podjetja so: skupina, nadzorni svet in direktor.
75
Predmetne obine so javno podjetje EKO-PARK d.o.o. Lendava tudi v svojih odlokih o oskrbi s pitno
vodo doloile kot izvajalca gospodarske javne slube oskrbe s pitno vodo.
Osnovna dejavnost podjetja je oskrba s pitno vodo, odvajanje in ienje odpadnih voda, vzdrevanje
cest in javnih povrin ter zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.
5.2.
Analiza kupcev in oblikovanje ciljnega trga

Kupce predstavljajo prebivalci obin renovci, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Lendava, Turnie in Velika
Polana. V letu 2011 je bilo na javni vodovodni sistem prikljuenih 23.707 prebivalcev oz. 99,84% od
23.744.
Napoved porabe pitne vode na javnem sistemu vodooskrbe opredeljujejo trije dejavniki:
naravni prirast prebivalstva,
gibanje povprene porabe pitne vode na prebivalca,
novoprikljueni na vodovodni sistem zaradi izvedbe investicije, ki je obravnavana v tem

dokumentu.
1.
Naravni prirast prebivalstva
Kot je razvidno iz pregleda preteklih trendov gibanja tevila prebivalcev (poglavje 2.1. Opredelitev
investitorja z osnovnimi podatki), je v vseh obinah investitorkah v zadnjih enajstih letih prisoten
rahel upad gibanja tevila prebivalcev.
Tabela 5/1:
Gibanje tevila prebivalcev v predmetnih obinah v obdobju 11 let

Rast oz. padec
t. prebivalcev
renovci
Dobrovnik
Kobilje
Lendava
Odranci
Turnie
Velika Polana
Sistem A
-0,52%
-0,72%
-0,24%
-0,60%
-0,21%
-0,57%
-0,79%
-0,56%
Na podlagi preteklih trendov pri napovedi porabe pitne vode rast prebivalcev ni bila upotevana.
Predpostavljeno je, da bo tevilo prebivalcev skozi celotno opazovano obdobje enako tevilu
prebivalcev na dan 31.12.2010.
76
Tabela 5/2:
tevilo prebivalcev skozi celotno opazovano obdobje

tevilo prebivalcev v
vsakem posameznem
letu
renovci
Dobrovnik
Kobilje
Lendava
Odranci
Turnie
Velika Polana
Sistem A
2.
4.174
1.321
610
11.088
1.703
3.388
1.460
23.744
Gibanje povprene porabe pitne vode na prebivalca
Iz preteklih trendov porabe pitne vode, predstavljene v predhodnem poglavju je razvidno, da

povprena letna poraba na prebivalca v obdobju zadnjih osem let rahlo niha, vendar ostaja na dokaj
konstantni ravni. V obdobju 2004-2010 je bila v povpreju na obmoju sistema A dnevna poraba na
prebivalca 112,6 litrov.
V perspektivi 50 let, t.j. v projektnem letu 2065, je teko predvideti dovolj realne projektne tevilke
o tevilu prebivalcev na doloenem obmoju, e posebej ob spremenljivih pogojih ekonomije in ob
spremenljivih pogojih, ki jih narekuje infrastruktura. Trenutni demografski trendi za obravnavano
obmoje so negativni, zato smo za projektno tevilo prebivalcev vzeli kar trenutno stanje.
Infrastruktura je odloilni element, ki narekuje demografske trende. V Pomurju se je pred kratkim
zgradila avtocesto, kar poveuje mobilnost prebivalstva v smislu dnevne migracije in v smislu
privlanosti podeelja za mestne ljudi. Prav tako se z boljimi cestnimi povezavami izboljujejo
monosti za razvoj tako proizvodnega gospodarstva, kot terciarnih dejavnosti pa vse do turizma.
Menimo, da bo Pomurje doivelo pozitiven demografski trend e v blinji bodonosti.
Dananja poraba vode na prebivalca v predmetnih obinah je cca 112 l/osebo/dan, kar je za
slovensko povpreje precej nizko, zato je v perspektivi realno priakovati vsaj tako porabo kot je v
3
ostalih slovenskih mestih, tj. 130 l/osebo/dan oz. 47,3 m /osebo/leto.
Za potrebe izdelave analize strokov in koristi je bila tako za celotno opazovano obdobje upotevana
povprena poraba pitne vode kot prikazuje spodnja tabela.
77
Tabela 5/3:
Poraba pitne vode na prebivalca v opazovanem obdobju, prikaz po presenih letih,

3
vm
2011
rast
renovci
rast
Dobrovnik
rast
Kobilje
rast
Lendava
rast
Odranci
rast
Turnie
rast
Velika Polana
rast
Sistem A
2015
1,007
39,7
1,006
40,3
1,017
31,2
1,006
40,3
1,001
46,7
1,003
44,1
1,009
37,7
1,005
41,9
1
38,4
1
39,0
1
28,7
1
39,0
1
46,6
1
43,5
1
36,0
1
40,9
2020
1,007
41,2
1,006
41,6
1,017
33,9
1,006
41,6
1,001
46,8
1,003
44,7
1,009
39,5
1,005
43,0
2025
1,007
42,6
1,006
43,0
1,017
36,8
1,006
42,9
1,001
47,0
1,003
45,4
1,009
41,3
1,005
44,0
2030
1,007
44,1
1,006
44,4
1,017
40,0
1,006
44,4
1,001
47,1
1,003
46,0
1,009
43,2
1,005
45,1
2035
1,007
45,7
1,006
45,8
1,017
43,5
1,006
45,8
1,001
47,2
1,003
46,7
1,009
45,2
1,005
46,2
2040
1,007
47,3
1,006
47,3
1,017
47,3
1,006
47,3
1,001
47,3
1,003
47,3
1,009
47,3
1,005
47,3
Tabela 5/4: Izraun porabe vode v perspektivi leta 2065

Projektno t. prebivalcev
23.744 oseb
Dnevna poraba vode na prebivalca
130 l/dan
Skupaj poraba prebivalstvo
35,8 l/s
Poraba vode za industrijo, obrt, ustanove (5%)
1,8 l/s
Poraba vode za komunalno dejavnost (2%)
0,8 l/s
Skupaj poraba vode
38,4 l/s
Poraba za industrijo v Lendavi
35,0 l/s
Skupaj poraba vode
73,4 l/s
Izgube vode 15%
11,0 l/s
Skupaj potrebna narpana voda
84,4 l/s
Koeficient letnega nihanja dnevne porabe
1,3
Poraba vode na kritini dan v konnem letu
109,7 l/s
Poarna voda 2 uri @ 120 m /h (vodohran se

napolni v 24 urah)
240 m
Skupaj potrebna narpana voda na kritini dan
112,5 l/s
To potronjo krijeta dva vodna vira in sicer vodni vir Gaberje s kapaciteto 99 l/s in vodni vir Turnie
s kapaciteto 45 l/s.
3.
Novo prikljueni na vodovodni sistem zaradi izvedbe investicije
Zaradi izvedbe investicije bo na sistem novo prikljuenih 37 prebivalcev. Prikaz novoprikljuenih in

stopnja prikljuenosti po posameznih naseljih je podan v prilogi 1 tega dokumenta.
7
Industrija v Lendavi je sama financirala izgradnjo vodnjaka v Gaberju, ki omogoa dolgorono oskrbo
industrije s 35 l/s.
78
4.
Vodna bilanca skozi ekonomsko dobo investicije
Po izvedbi projekta bodo vodovodni sistem posamezne obine povezani v skupni sistem zato
prikazujemo skupno vodno bilanco za vodovodni sistem A.
Tabela 5/5:
Vodna bilanca za sistem A po izvedbi projekta in ob koncu ekonomske dobe
Sistem A
Vodne izgube (%)
(1+2) Koliina narpane vode
3
1.
3
1.1.
3
1.2.
3
2.
3
2.1.
3
2.2.
5.3.
2015
16,2%
1.406.682
1.178.429
1.178.429
0
228.253
0
228.253
2040
15,2%
1.531.803
1.333.550
1.333.550
0
232.524
0
232.524
Analiza obstojeih cen

Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na dololjive skupine
uporabnikov izmerljive, plaujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi obliki tarife,
takse, nadomestila ali povraila. Cene se oblikujejo in doloajo na nain in po postopku, ki ga doloa
zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Cene se lahko doloijo diferencirano po
kategoriji uporabnikov in koliini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe.
Cene se lahko subvencionirajo.
Z aktom, s katerim se odloi o subvencioniranju cene, se doloita tudi viina in vir subvencij. Subvencije
so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in koliini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.
Cene storitev obinskih gospodarskih javnih slub se oblikujejo na podlagi Uredbe o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih obinskih gospodarskih javnih slub varstva okolja (Ur.l. RS, t.
87/12).
Uredba doloa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih obinskih gospodarskih javnih slub
varstva okolja in druge ukrepe in normative, povezane z obraunom cen storitev javnih slub njihovim
uporabnikom, loeno za:
oskrbo s pitno vodo,
odvajanje in ienje komunalne in padavinske odpadne vode,
zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Izhodia za oblikovanje cen posameznih storitev javne slube so obveznosti iz predpisov, ki urejajo
naloge, ki se izvajajo v okviru javnih slub, drugih predpisov, ki urejajo kvalitativne standarde izvajanja
javne slube, tehnini standardi izvajanja javne slube, podatki o doseganju okoljskih ciljev iz
preteklega leta ter podatki iz zadnjega letnega poslovnega poroila izvajalca, ki izhajajo predvsem iz:
operativnih programov varstva okolja na podroju javnih slub,
79
programa izvajalca, izdelanega v skladu s predpisi, ki urejajo naloge, ki se izvajajo v okviru

javnih slub,
medobinskega sporazuma v primeru dogovora o korienju javne infrastrukture ali v primeru

upravljanja skupne javne infrastrukture za ve obin,
obveznosti, izhajajoih iz obinskih predpisov ali drugih veljavnih pravnih aktov.
Cena storitve javne slube oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrenine, vodarine in strokov
vodnih povrail, ki se v kalkulaciji cene in na raunu prikazujejo loeno.
Omrenina je del cene, ki pokriva letne stroke javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno
vodo na obmoju obine ter se uporabnikom lahko obraunava v dvanajstinah glede na zmogljivost
3
prikljukov, doloenih z mojo vodomera in pretokom v m /h.
V primeru, da javna infrastruktura, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na obmoju obine lei izven te
obine, se v omrenino teje tudi sorazmerni del cene, ki pokriva letne stroke te javne infrastrukture.
Merilo za delitev strokov je solastniki dele posamezne obine na tej javni infrastrukturi.
Ne glede na dolobe drugega odstavka tega lena, je v primeru, da na obmoju obine izvaja javno
slubo ve kot en izvajalec, omrenina del cene, ki pokriva letne stroke javne infrastrukture
posameznega izvajalca.
Stroki omrenine vkljuujejo:
stroke amortizacije infrastrukture javne slube oskrbe s pitno vodo ali stroke najemnine
infrastrukture javne slube oskrbe s pitno vodo,
stroke storitev povezane z zavarovanjem infrastrukture javne slube oskrbe s pitno vodo,
stroke povezane z odkodninami za infrastrukturo javne slube oskrbe s pitno vodo,
finanne odhodke (obresti) povezane s financiranjem izgradnje infrastrukture javne slube

oskrbe s pitno vodo.
Vodarina je del cene, ki pokriva stroke izvajanja javne slube in se uporabnikom lahko obraunava
meseno glede na dobavljeno koliino pitne vode. Stroki vodarine vkljuujejo proizvajalne stroke,
splone stroke izvajanja javne slube oskrbe s pitno vodo in donos na vloena sredstva izvajalca, in
sicer:
1. proizvajalne stroke izvajanja javne slube, ki so stroki, ki jih je mogoe neposredno ali posredno
povezati z ustvarjanjem poslovnih uinkov in obsegajo:
a) stroke materiala, ki vkljuujejo:
o stroke elektrine energije za obratovanje naprav in objektov za pridobivanje,
obdelavo, shranjevanje, transport in distribucijo pitne vode,
o stroke pogonskega goriva za obratovanje naprav in vozil potrebnih za izvajanje
javne slube oskrbe s pitno vodo,
o stroke materiala za pripravo (obdelavo) vode,
o stroke nakupa vode od tretjih oseb,
o druge stroke materiala, ki so povezani z ustvarjanjem poslovnih uinkov.
b) stroke storitev, ki vkljuujejo:
o stroke intelektualnih in osebnih storitev,
o stroke prevoznih storitev,
80
o
o
o
o
o
o
stroke drugih storitev,

stroke dela,
stroke amortizacije oziroma sorazmerni del amortizacije osnovnih sredstev in
naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne slube in
so v lasti izvajalca,
stroke vzdrevanja javne infrastrukture,
stroke vzdrevanja osnovnih sredstev in naprav, ki ni javna infrastruktura, vendar se
uporabljajo za izvajanje javne slube in so v lasti izvajalca,
druge proizvajalne stroke izvajanja dejavnosti.
2. splone stroke izvajanja javne slube, ki vkljuujejo:
stroke nabave,
stroke uprave,
stroke prodaje.
3. donos na lastna vloena sredstva izvajalca.
Omrenina se doloi na letni ravni in se praviloma obrauna meseno v evrih. Omrenina se doloi
glede na faktorje, oblikovane po razlinih zmogljivostih prikljukov, doloenih z mojo vodomera in
3
pretokom v m /h, skladno z naslednjo preglednico:
Tabela 5/6:
Faktorji omrenine
Vodomer
DN < / 20
20 < DN < 40
40 </=DN < 50
50 </=DN < 65
65 </= DN <80
80 </=DN <100
100 </= DN < 150
150 </=DN
Faktor omrenine
1,00
3
10
15
30
50
100
200
Vodarina se uporabnikom storitve oskrbe s pitno vodo, pri katerih se poraba ugotavlja z obraunskim
vodomerom, obraunava glede na dobavljeno koliino pitne vode v evrih. Obraunava se praviloma v
mesenih akontacijah, doloenih glede na dejansko porabo v preteklem obraunskem obdobju.
Izvajalec pri uporabnikih praviloma najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in izvede poraun
preteklega obraunskega obdobja.
Vodarina se v primerih, ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obraunskim vodomerom, obrauna na
podlagi tevila stalno prijavljenih stanovalcev ob upotevanju normirane porabe pitne vode, ki znaa
3
0,15 m na osebo na dan. Lastnik, najemnik ali upravnik stavbe mora izvajalcu javne slube na njegovo
zahtevo posredovati podatke o tevilu stalno prijavljenih prebivalcev.
81
Uredba o vodnih povrailih (Ur.l. RS, t. 103/02, 122/07) doloa nain doloanja viine vodnega
povraila, nain obraunavanja, merila za znianje vodnega povraila za rabo vode za oskrbo s pitno
vodo, odmere plaevanja vodnega povraila ter merila za znianje in oprostitev plaevanja vodnega
povraila.
Vodno povrailo se plauje za rabo vode, naplavin in vodnih zemlji v lasti drave. Viina vodnega
povraila se doloi na podlagi letnega obsega rabe vode, naplavin in vodnih zemlji, ki jo doloa
vodna pravica.
Osnova za obraunavanje vodnega povraila je:
za rabo vode za oskrbo s pitno vodo: koliina iz vodnih virov odvzete vode, izraena v m ,
za rabo vode za proizvodnjo pija in tehnoloke namene, potrebe kopali, naravnih zdravili
3
in zasneevanje smui: koliina iz vodnih virov odvzete vode, izraena v m ,
za rabo vode za namakanje kmetijskih zemlji: koliina iz vodnih virov odvzete vode, izraena
3
vm ,
za rabo vode za namakanje zemlji, ki niso kmetijska zemljia: koliina iz vodnih virov
3
odvzete vode, izraena v m ,
za tehnoloke namene pri hlajenju v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah: koliina iz

3
vodnih virov odvzete vode, izraena v m ,
za rabo vode, ki se odvzema iz objektov in naprav za javno oskrbo s pitno vodo, za

proizvodnjo pija, tehnoloke namene, pri katerih je voda pretena sestavina proizvoda,
potrebe kopali in naravnih zdravili ali namakanje povrin: koliina iz omreja za javno
3
oskrbo s pitno vodo odvzete vode, izraena v m ,
za proizvodnjo elektrike v hidroelektrarni ali hidroelektrarni do 10 MW: potencialna energija

vode, ki je razpololjiva za proizvodnjo elektrike v skladu s pridobljeno vodno pravico, izraena
v MWh,
za pogon vodnega mlina, age ali podobne naprave: potencialna energija vode, ki je
razpololjiva za mehansko delo v skladu s pridobljeno vodno pravico, izraena v MWh,
za pridobivanje toplote: energija, ki je razpololjiva za odvzem toplote iz vode, izraena v

MWh,
za vzrejo salmonidnih vrst rib: razpololjiva letna koliina vode za odvzem iz vodnega vira,
3
izraena v m ,
za vzrejo ciprinidnih vrst rib: povrina vodnega dobra, namenjenega vzreji rib, izraena v m ,
za koljia in gojia morskih organizmov: povrina morskega dobra, namenjena vzreji

2
morskih organizmov, izraena v m ,
za izvajanje ribolova v komercialnih ribnikih: povrina vodnega dobra, namenjenega

2
komercialnemu ribolovu, izraena v m ,
za rabo naplavin: koliina odvzetih naplavin, izraena v m , in
za rabo vodnih zemlji za obratovanje pristani, sidri za plovila in kopali: povrina

2
vodnega zemljia, izraena v m .
Na podlagi meril za doloitev viine vodnega povraila se zavezancu za plailo vodnega povraila
obrauna vodno povrailo:
za rabo vode: v viini zneska za celotno prostornino vode, ki jo je odvzel v koledarskem

letu,
82
za proizvodnjo elektrike v hidroelektrarni ali v hidroelektrarni do 10 MW: v viini zneska

za letno koliino energije razpololjivega gravitacijskega potenciala vode v skladu s
pridobljeno vodno pravico,
za pridobivanje mehanske energije s pogonom vodnega mlina, age ali podobne naprave:
v viini zneska za letno koliino energije razpololjivega gravitacijskega potenciala v
skladu s pridobljeno vodno pravico,
za pridobivanje toplote: v viini zneska za letno koliino energije, ki se jo kot toploto

lahko odvzame na podlagi vodne pravice,
za vzrejo salmonidnih vrst rib: v viini zneska za letno koliino vode, ki je za vzrejo
salmonidnih vrst rib doloena na podlagi vodne pravice,
za vzrejo ciprinidnih vrst rib: v viini zneska za povrino vodnega dobra, ki je za vzrejo
ciprinidnih vrst rib doloena na podlagi vodne pravice,
za koljia in gojia morskih organizmov: v viini zneska za povrino morskega dobra,

ki je za gojenje koljk ali morskih organizmov doloena na podlagi vodne pravice,
za rabo naplavin: v viini zneska za koliino naplavin, ki jih je odvzel v koledarskem letu, in
za rabo vodnega zemljia: v viini zneska za povrino vodnega zemljia, ki je v uporabi

na podlagi pogodbe o slunosti na vodnem zemljiu ali vodnega soglasja k uporabi
vodnega zemljia.
Na obmoju obin investitork je trenutno prisotnih ve izvajalcev javne slube oskrbe s pitno vodo,
ki jih prikazujemo v spodnji tabeli.
Tabela 5/7:
Obstojei izvajalci javne oskrbe s pitno vodo
Obina
Izvajalec javne slube
renovci
Reijski obrat Obine renovci
Dobrovnik
Reijski obrat Obine Dobrovnik

Kobilje
Reijski obrat Obine Kobilje
Lendava
Odranci
Reijski obrat Obine Odranci
Turnie
Vara d.o.o.
Velika Polana
Reijski obrat Velika Polana
Obraunavanje storitev se izvaja v vsaki obini posebej preko izvajalcev javne slube. Trenutne cene
oskrbe s pitno vodo so sledee:
Tabela 5/8:
Neto cena
vodarine
DDV
Cena z
DDV
Obstojea vodarina (v EUR/m3)

renovci
Dobrovnik
Kobilje
Lendava
Odranci
Turnie
Velika
Polana
0,3600
0,3100
0,5900
0,4081
0,3000
0,2450
0,3200
0,0306
0,0264
0,0502
0,0347
0,0255
0,0208
0,0272
0,3906
0,3364
0,6402
0,4428
0,3255
0,2658
0,3472
83
Obine zaraunavajo tudi omrenino in sicer:
5.4.
Obina renovci: 1,62 EUR x faktor omrenine ,
Obina Dobrovnik: 0,42 EUR x faktor omrenine,
Obina Kobilje:1,5 EUR x faktor omrenine,
Obina Lendava: 0,56 EUR x faktor omrenine,
Obina Odranci: 0,21 EUR x faktor omrenine,
Obina Turnie:1,1 EUR x faktor omrenine,
Obina Velika Polana: 0
SWOT analiza s postavitvijo ciljev

SWOT analiza, imenovana tudi klasina analiza, je analiza prednosti, slabosti, prilonosti in
nevarnosti glede na izvedbo projekta. Prednost je vsaka sposobnost s katero se lahko dosee
doloene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti, ki ovirajo ali zadrujejo doseganje opredeljenih ciljev.
Prilonosti se kaejo v razmerah zunanjega okolja. Z njihovo pravilno in natanno uporabo imamo
monost, da dosee svoje cilje. Nevarnosti so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo dosegan je
elenih ciljev in na katere praviloma nimamo veliko vpliva.
Prednosti:
znano tevilo ogroenih urbaniziranih povrin,
ugodne prostorske monosti za nartno komunalno opremljanje zemlji,
dobro ohranjena narava in izjemna krajinska pestrost.
Cilj:
Zagotovitev veje izkorienosti in uporabe vejih skupnih virov ter oskrba prebivalcev
sistema A s kvalitetno pitno vodo.
Slabosti:
poveana zdravstvena ogroenost prebivalstva,
gospodarska ibkost Pomurske regije, e zlasti nekaterih njenih delov,
negativni vpliv na gospodarski razvoj, umikanje kapitala,
nizka ozaveenost prebivalstva pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev,
veliko tevilo izvajalcev javnih slub oskrbe s pitno vodo,
pomanjkanje podatkov in informacij o vodovodnem sistemu.

Zagotovitev zanesljive in kvalitetne oskrbe prebivalcev s pitno vodo.
Cilj:
Prilonosti
urejenost infrastrukture kot konkurenna prednost Republike Slovenije,
ohranitev vodnih virov kot strateka dobrina drave v asu klimatskih sprememb,
zagotovitev varne oskrbe v zadostnih koliinah omogoa obstoj prebivalcev na predmetnem

obmoju,
z ureditvijo varne oskrbe z vodo se ustvarjajo osnovni pogoji za razvoj turizma in tistega dela
gospodarstva, ki je vezan na pitno vodo, omogoa se razvoj podeelja,
Faktorji omrenine se predstavljeni v tabeli 5/6.
84
razpololjivost EU virov za razvoj.
Cilj: Izvedba projekta bo izrabila tudi ponujene prilonosti za potencialni razvoj gospodarstva. Pozitivni
uinki ne bodo le v smeri razvoja gospodarstva, pa pa tudi iz naslova socialnega in
ekonomskega vidika.
Nevarnosti
Cilj:
migracije prebivalstva (znotraj RS),
morebitno povianje cen pitne vode,
neurejena oskrba z vodo lahko povzroi resne teave v kompleksu prehrambne industrije in
turizmu,
nepravoasno zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode.

Zagotovitev varne in cenovno dostopne oskrbe s pitno vodo.
85
6.
6.1.
TEHNINO TEHNOLOKI DEL
Tehnine reitve
Na tem mestu podajamo glavne karakteristike vodovodnega sistema A. Podrobneji seznam
cevovodov in objektov je podan v prilogi 1.
Projekt predvideva izgradnjo novih cevovodov in objektov ter hidravlino izboljavo obstojeih
cevovodov ter nadgradnjo obstojeih objektov.
V Obini renovci, Odranci in Velika Polana se omreje izgradi v celoti povsem na novo. V
navedenih obinah se sedaj prebivalstvo oskrbuje iz vejega tevila lokalnih zajetij z neustrezno
vodo, ki tee po hidravlino neustreznih cevovodih.
Namesto lokalnih vodovodov je potrebno izgraditi novo omreje, ki bo omogoalo, da bo celotna
obina povezana v enotno omreje, ki bo hidravlino ustrezno za priklop na skupni sistem A. Sedanji
lokalni cevovodi to ne omogoajo. Obstojei vodi so sistemsko neustrezno razvejani,
poddimenzionirani in ne zagotavljajo zadovoljivo pretonost, ter ne bi prenesli nartovanih tlakov
sistema A.
V obini Kobilje je obstojee omreje primarno in sekundarno omreje v celoti ustrezno, zato ni
predvidenih izboljav. V Obinah Lendava, Turnie in Dobrovnik se primarno in sekundarno omreje
le deloma izbolja z novimi cevovodi. Veinoma se ohrani obstojee omreje primarnih in
sekundarnih vodov, ki bi naj bilo ustrezno za priklop na skupni sistem A. Izboljave so predvidene na
odsekih, ki so hidravlino neustrezni; neustreznih dimenzij, neustrezne pretonosti ali neustrezne
nosilnosti in ne vzdrijo predvidenega tlaka v sistemu A.
Zaradi druganih tlanih razmer bodo potrebne tudi zamenjave intalacij hinih prikljukov, ki pa jih
bodo morali izvesti lastniki, saj gre za privatno lastnino.
Na trasi transportnega voda je potrebno delno izvesti novogradnje, kjer so cevovodi ustreznih
karakteristik primerni se uporabijo obstojei cevovodi, delno pa se obstojei - karakteristino
neustrezni - cevovodi nadomestijo z novimi. Slednje se izvede na odsekih, ki so hidravlino
neustrezni niso ustrezno dimenzionirani oz. ne zagotavljajo ustrezne pretonosti ali ne
zagotavljajo nosilnosti za predvideni tlak v sistemu A.
a) Transportno omreje
Vodni vir Gaberje (VV GABERJE) bo v sklopu ureditve razmer prevzel vlogo primarnega vira za
oskrbo predvidenega obmoja. Kvaliteta vode in kapaciteta iritve, ki jo rpalni preizkusi na novi
vrtini izkazujejo, to reitev potrjujeta.
Predvidena skupna kapaciteta razirjenega vodnega vira Gaberje bo znaala 99 l/s pri tlani viini
h=57,5m. V obstojei vrtini se nahajata vgrajeni rpalki kapacitete 65l/s pri dosedanj i obratovalni
viini, z nominalno mojo P=25kW ter frekvenno regulacijo. Predvideno kapaciteto doseemo z
nadgradnjo rpalk v obstojei vrtini in aktiviranjem nove vrtine.
9
Pomen oznake = rpalie
86
Na e izvedeni vrtini novega vodnjaka Gaberje 2 je potrebna izvedba AB objekta. Tlana cev iz
novega vodnjaka duktil DN 200 (JE DN 200) bo speljana skozi objekt pripadajo obstojeemu viru,
kjer se vee v zbirnem vodu s centralnim odvodnim cevovodom duktil DN 400 (JE DN 400). Na tem
mestu se vri priprava vode z klorinacijo. V sklopu celovite ureditve vira Gaberje je predvidena
nadgradnja sedanjega sistema dezinfekcije z doziranjem Na hipoklorita z napravo za pripravo
elektrolitske raztopine Na hipoklorita iz soli (NaCl). Prednosti: vedno svea (z znano koncentracijo) in
zelo ista raztopina Na hipoklorita. Odpade tudi transport nevarne tekoine (Na hipoklorit).
Iz lokalne ceste v bliini obstojeega vodnega vira Gaberje se do globinskega vodnjaka izvede
makadamski prikljuek v dolini ca 175 m in irine 2,5m. Pred samim objektom se iz vede
makadamski plato za parkiranje servisnega vozila, okrog objekta pa ina ograja viina H=2,0 m z
uvoznimi drsnimi vrati. Nepovozne povrine se zatravijo.
Iz VV Gaberje bodo v omreje speljani trije kraki transportnega vodovoda. Prvi krak povezovalne ga
vodovoda VLE-3 DN 350 je speljan proti naselju Lendava [159 180 m n.m., doline 3.780 m].
Drugi krak povezovalnega vodovoda VLE-1 DN 200 je speljan proti naselju Gaberje [161 163 m
n.m.] in naprej proti Kapci [163 165,2 m n.m.], doline 2.910 m. Tretji krak povezovalnega
vodovoda DN 200 bo speljan vzporedno z obstojeim vodovodom do naselja Kapca.
Glede na potrebo po alternativnim napajanjem z rezervnim vodnim virom je potrebno na cevnem
razvodu pred objektom izvesti centralno razdelilno cevno vozlie RJ GABERJE, ki bo omogoalo, da
se v primeru izpada, havarije ali onesnaenja katerega od obeh vodnih virov s preusmeritvijo smeri
vodnega toka izognemo izpadu vodooskrbe.
Vodni vir Turnie (VV TURNIE) bo kapacitete 45 l/s. Kvaliteta vode in kapaciteta iritve, ki jo
rpalni preizkusi na novi vrtini izkazujejo, to reitev potrjujeta. Kapaciteta obstojeega vira se z
izvedbo AB objekta na vrtini in nadgradnjo rpalk povea iz sedanjih 30l/s na predvidenih 45l/s pri
tlani viini h=42,3 m. Sistem rpanja se prilagodi, tako da se iz oskrbe izloi talni VH, ki je izveden
pod objektom in v katerem se nahajajo sekundarne rpalke. V primeru izpada VV GABERJE bo
prevzel vlogo vsaj delne zaasne oskrbe sistema, kar bo omogoalo zasilno oskrbo do odprave teav.
Predvideno kapaciteto doseemo z nadgradnjo rpalk v obstojei vrtini in z aktiviranjem nove vrtine.
Obe rpalki bosta enaki, s frekvenno regulacijo, z nominalno mojo P=15kW, kapaciteto 23 l/s pri
tlani viini 43 m. Krmiljenje rpalke se izvaja glede na nivo vode v blinjem vodnem stolpu V=250
m3. rpalie se nadzira in krmili iz nadzornega centra.
rpalki sta pritrjeni na loenih navojnih tlanih ceveh DN 125 v predvideni globini cca. 10 in 12m,
merjeno od terena oz. 8,7 in 10,7m od roba vodnjake glave. Izvede se varovala rpalk pred lomom
tlane cevi s pletenicama iz nerjavnega jekla.
Tlana stran je opremljena z umerjenim ultrazvonim merilnikom trenutnega in kumulativnega
pretoka, avtomatskim zranikom, odcepom za izvedbo meritev, protipovratnim ventilom ter
elektromotornim zasunom. rpalko je potrebno varovati pred predgretjem in proti suhemu teku.
Tlana cev duktil DN 200 (JE DN 200) iz vodnjaka bo speljana skozi obstoje objekt, pripadajo
obstojeemu viru. Na tem mestu se vri priprava vode s klorinacijo. V sklopu celovite ureditve vira
Turnie je predvidena nadgradnja sedanjega sistema dezinfekcije z doziranjem Na hipoklorita z
napravo za pripravo elektrolitske raztopine Na hipoklorita iz soli (NaCl). Prednosti: vedno svea (z
znano koncentracijo) in zelo ista raztopina Na hipoklorita. Odpade tudi transport nevarne tekoine
(Na hipoklorit).
87
Vrtina je izvedena z jeklenimi perforiranimi vodnjakimi cevmi premera DN 480mm. Nad vrtino se
izvede AB jaek velikosti 4x3x2,2m. Objekt je prezraevan z zraniki, izdelanimi iz NIRO cevmi profila
DN 200. Vsa oprema v kompletu s vstopnimi pokrovi, lestvami, reeti in pritrdilnim materialom se
prav tako izvede iz nerjavnega jekla. V jaku je predvidena poglobitev za zbiranje kondenzacijskih
voda in potopna rpalka za odvodnjavanje s plovnim stikalom. Jaek ima dve vertikalni odprtini.
Manja vstopna odprtina 800x800mm s vstopno lestvijo ter veja montano-demontana odprtina
1000x1000m, se nahajata neposredno nad vrtino. Odprtine so pokrite s pokrovi vodotesne izvedbe
iz nerjavnega jekla ter kljuavnicami.
Sistem daljinskega nadzora in upravljanja vodovodnih objektov sestavlja skupek analognih in
digitalnih sklopov na posameznih objektih. Podatki se v center vodenja prenaajo preko razlinih
sistemov komunikacije, ki omogoa daljinski nadzor upravljavca (operaterja).
Nadzorni center sistema A je predviden v prostorih upravljavca Eko-park d.o.o. Lendava.
Predviden sistem oskrbe bo imel dve glavni smeri oskrbe povzetek iz hidravline analize.
Smer 1 - Zahod
Od VV Gaberje je do naselja Kapca vgrajen vodovod iz NL DN 200 (VLE-1). Na tem odseku bo
vzporedno z obstojeim vodovodom vgrajena cev DN 200 v dolini 2.910 m. Od naselja Kapca bodo
do odcepa za naselje Velika Polana [165 167,8 m n.m.] vgrajene cevi DN 250 (VLE-2, VLE-5, VVP-1)
v dolini 6.719 m. Na tem odseku cevovoda bo za naseljem Hotiza zgrajeno PP Hotiza, v katerem
bodo vgrajene rpalke s karakteristikami Q = 34,0 l/s in H = 27,8 smer rpanja Gaberje Turnie ter
Q = 18 l/s in H = 7,3 smer rpanja Turnie Gaberje.
Pri odcepu za naselje Velika Polana se vodovod razcepi. En krak vodovoda iz DN 200 (VVP-2) v
dolini 1.713 m bo vgrajen do naselja Velika Polana. Drugi krak vodovoda iz DN 250 (VVP -4, VR-1del) bo v dolini 1.585 m zgrajen do naselja iki [168 169,3 m n.m.]. Skozi naselje iki bo zgrajen
cevovod DN 250 (VR-1-del) v dolini 495 m. Na koncu naselja iki se vodovod ponovno razcepi. En
krak vodovoda DN 200 (VR-1) v dolini 1.550 m bo speljan do predvidenega stolpnega VH
renovci (V = 400 m3, H = 201,5 m), medtem ko bo drugi krak vodovoda iz DN 200 (VR -6, VTU-1) v
dolini 4.010 m zgrajen do naselja Gomilica [168 171 m n.m.]. Od naselja Gomilica bodo do naselja
Nedelica [166,2 169,2 m n.m.] hidravlino izboljane obstojee cevi iz PVC DN 160 ( 136,2) s
cevmi premera DN 200 (VTU-2) v dolini 1.610 m. Na tem odseku vodovoda bo v naselju Gomilica
[168 171 m n.m.] zgrajeno Gomilica. V Gomilica bodo vgrajene rpalke s karakteristikami Q =
14 l/s in H = 18 m ter Q = 26,0 l/s in H = 36,8 m.
Od naselja Nedelica je do obstojeega VH Turnie (V = 250 m3, H = 208,65 m) vgrajen vodovod iz
PVC DN 200 (191,6).
V obstojeem vodnjaku v Turniu bodo obstojee rpalke izboljane s rpalkami karakteristik Q = 45
l/s in H = 42,3 m.
88
Iz predvidenega VH renovci bo zgrajen vodovod DN 200, ki se bo po 100 m razcepil na dva kraka.

En krak vodovoda DN 200 (VR-3) bo v dolini 1.660 m zgrajen do naselja Srednja Bistrica [170,5
172 m n.m.]. Drugi krak vodovoda DN 200 (VR-2) bo v dolini 2.356 m zgrajen do naselja Odranci
[171 173,1 m n.m.].
Opomba: rpalka v Hotiza je dimenzionirana na normo potronje (NP) 75 l/os/dan za kritini dan v
letu brez prikljuene industrije. Geometrija omreja dovoljuje, da ob NP 130 l/os/dan oziroma NP
180 l/os/dan z upotevanimi izgubami, industrijo, komunalnimi dejavnostmi, do meje med
obinama Velika Polana in Lendava pritee le 2,8 l/s. To je koliina, ki jo dobimo, e kapaciteti rpalk
v Gomilica odtejemo potronjo (Qsr) obin Velika Polana, Odranci in renovci.
Smer 2 - sever.
Od VV Gaberje bodo do odcepa za naselje Dolnji Lako [159,8 162 m n.m.] obstojee cevi PVC DN
300 (268,2) hidravlino izboljane s cevmi DN 350 (VLE-3).
Od odcepa za naselje Dolnji Lako bodo do naselja Lendava obstojee cevi iz AC DN 250 hidravlino
izboljane s cevmi DN 350 (VLE-3). Skupna dolina VLE-3 je 3.780 m.
Skozi Lendavo so speljane cevi DN 250 (VLE-6, VLE-7, skupne doline 518 m) do odcepa za obstojei
VH Lendava (V = 635 m3 in H = 199,3 m). Pri odcepu za VH Lendava se obstojei vodovod DN 200
razcepi na tri krake. Prvi krak vodovoda iz PVC DN 200 (191,6) je speljan v VH Lendava, drugi krak
vodovoda iz NL 100 slui oskrbi prebivalcev na tem delu Lendave in Dolge vasi ter tretji krak
obstojeega vodovoda iz PVC 200 (191,6), ki je speljan do naselja itkovci [168 169,8 m n.m.].
Obstojee cevi na odseku vodovoda Lendava itkovci se ohranijo.
Na kraku obstojeega vodovoda PVC DN 200 (191,6), ki poteka proti naselju itkovci, bo zgrajeno
Mostje, medtem ko se bo Dobrovnik nahajalo v Dobrovniku na lokaciji obstojeega .
Pred naseljem Mostje [163 165,3 m n.m.] bo zgrajeno Mostje, v katerem bodo vgrajene rpalke s
karakteristikami Q = 18,2 l/s in H = 23,0 m. V rpaliu bo tudi obvod, po katerem se bodo naselja, ki
se nahajajo med obema , oskrbovala gravitacijsko iz VH Lendava v asu, ko rpalke v Mostje ne
bodo obratovale.
V naselju Dobrovnik bo zgrajeno Dobrovnik z vodno nabiro (VN). Akumulacija vodne nabire bo 30
m3. V Dobrovnik bodo vgrajene rpalke s karakteristikami Q = 11,0 l/s in H = 63,3 m.
Od obstojeega vodovoda PVC DN 200 (191,6) pri naselju itkovci, bo do odcepa za predviden VH
Dobrovnik (V = 220 m3, H = 227,3 m) vgrajen vodovod DN 150 (VDO-1). Pri odcepu za VH Dobrovnik
se bo vodovod razcepil na dva kraka. Prvi krak vodovoda iz DN 125 (VDO-1) bo vgrajen do VH
Dobrovnik, medtem ko bo drugi krak vodovoda iz DN 100 (VDO-4) v dolini 1.883 m vgrajen do
predvidenega VH Kobilje (V = 100 m3, H = 227 m). Skupna dolina VDO-1 je 3.899 m.
Skupna dolina transportnih cevovodov v celotnem sistemu A je 39.601 m.
89
V sklopu gradnje se na lokacijah, kjer cevovodi prekajo obinske meje, na izbranih lokacijah izvede
kontrolna merna mesta, ki so namenjena spremljanju podatkov o trenutnih kakor tudi kumulativnih
pretokov vode v posamezna podpodroja. Sistem nadzora obsega naslednja merna mesta:
Ime mernega mesta
profil
smer meritve
MM KOBILJE
MM DOBROVNIK
MM TURNIE
MM ODRANCI
MM VELIKA POLANA 1
DN 150
DN 150
DN 150
DN 150
DN 200
ENOSTRANSKO
ENOSTRANSKO
OBOJESTRANSKO
ENOSTRANSKO
OBOJESTRANSKO
Vsa merna mesta se izvede v AB jakih svetlih dimenzij 4,0x3,0x2,0m, opremljenih z ustreznimi
vstopnimi odprtinami, lestvami in prezraevalniki. Cevni razvod se opremi z vsemi ustr eznimi
fazonskimi in armaturnimi elementi iz duktilne litine.
Merilni sistem se izvede z induktivnimi dvosmernimi merilniki pretoka z razredom tonosti R 250,
sistemom solarnega dopolnjevalnega napajanja in pripadajoim akumulatorjem. Prenos podatkov v
center vodenja se zagotovi s sistemom mobilne telefonije.
Obina renovci
Transportni cevovodi, ki potekajo v obini renovci so VR-1, VR-2, VR-3 in VR-6 skupne doline
10.289 m.
3
Zgradi se tudi stolpni vodohran renovci 400 m iz armiranega betona in 1 merilni jaek ter 1
regulacijsko merilni jaek iki.
Obina Dobrovnik
Transportni vodi, ki potekajo v obini Dobrovnik so VDO-1 in VDO-4 skupne doline 5.782 m.
3
Zgradi se tudi vodohran Dobrovnik 220 m , nadgradi prerpalna postaja Dobrovnik z nabiro in 1
merilni jaek.
Vodohran
Investitor obina Dobrovnik namerava izvesti vodohran dvoceliini zemeljski vodohran dimenzije
15,50 x 6,50 m. Velikost celic je 2 x 6,50 x 6,50 m. Objekt bo v celoti vkopan. Objekt bo lociran na
zemljiu k.o. Dobrovnik. Karakteristike vodohrana Dobrovnik so V=220 m3, kota preliva je 277,30m.
Prerpalna postaja Dobrovnik z nabiro
3
Prerpalna postaja PP DOBROVNIK z nabiro V=30m je locirana v severnem predelu naselja
Dobrovnik ob lokalni cesti v smer naselja Kobilje na nadmorski viini cca. 175m. Izvedena bo na trasi
predvidenega vodovodnega cevovoda duktil DN 200 v obliki podzemnega AB objekta velikosti
3
8x4x3m. Njena naloga je prerpavanje vode iz smeri PP Mostje v smer VH Kobilje V=120m
3
h=227,3m in VH Dobrovnik V=100m h=227m.
rpalie bo imelo skupno kapaciteto 11,0l/s pri tlani viini h=63,3m.
90
Obina Kobilje
Na obmoju obine Kobilje potekata transportna cevovoda VKO-1 in VKO-3 skupne doline 2.879 m.
3
Zgradi se vodohran 100 m ter merilni jaek.
Vodohran
Investitor obina Kobilje namerava izvesti vodohran dvocelini zemeljski vodohran dimenzije 10.50 x
5,5 m, viina pa je 4,95 m. Velikost celic je 2x 5,00 x 3,5 m. Objekt bo v celoti vkopan. Objekt bo
3
lociran na zemljiu k.o. Kobilje. Karakteristike vodohrana Kobilje so V=100 m , kota preliva je
277,00 m.
Obina Lendava
Na obmoju obine Lendava potekajo transportni cevovodi VLE-1, VLE-2, VLE-3, VLE-5, VLE-6, VLE-7
10
ter povezovalni cevovod VLE-0 skupne doline 12.449 m. Zgradita se tudi prerpalna postaja Hotiza
in Mostje, uredi center vodenja sistema ter nadgradi vodni vir Gaberje na 99 l/s.
Prerpalna postaja Hotiza
V projektu obravnavamo nadgradnjo obstojeega rpalia. Za potrebe prikljuitve naselja Hotiza,
prerpavanja vode za obine Velika Polana, renovci in Odranci je potrebno obstojee rpalie na
parceli t. 1539/2 rekonstruirati.
Naselje Hotiza se po rekonstrukciji rpalia Hotiza prikljui na vodni vir Gaberje.
Prerpalna postja Mostje
Investitor obina Lendava namerava izvesti rpalie Mostje. Gre za tlano postajo (rpalie) v
velikosti 3,5*4,50 m2. Objekt bo v celoti vkopan in bo lociran na zemljiu k.o. Mostje. rpalni
agregat je zasnovan za delovanje v reimu 1+1+R s ciklinim vklapljanjem vseh treh rpalk. Vgrajene
bodo tri enake vertikalne centrifugalne rpalke kapacitete Q=10,5 l/s, h=30,6 m z nominalno mojo
P=5,5kW ter zvezno frekvenno regulacijo tevila vrtljajev.
Obina Odranci
Na obmoju obine Odranci poteka transportni vod VOD-1 doline 1.075 m. Zgradi se merilni jaek.
Obina Turnie
Na obmoju obine Turnie potekajo transportni vodi VTU-1 in VTU-2 skupne doline 3.000 m.
Zgradi se prerpalna postaja Gomilica in merilni jaek ter nadgradi oprema na vodnem viru Turnie,
da bo zagotavljal rpanje 45 l/s kvalitetne pitne vode.
Pri naselju Gomilica bo zgrajena prerpalna postaja Gomilica. Prerpalie bo delovalo v treh
razlinih rpalnih reimih v odvisnosti od smeri oskrbe. Kadar bo oskrba potekala izkljuno iz VV
Gaberje rpalni reim VV GABERJE bodo obratovale rpalke 4, 5 in 6.
10
VLE-0 je povezovalni vod, ki povezuje nov globinski vodnjak Gaberje z obstojeim objektom VV Gaberje.
91
Skupna karakteristika rpanja znaa Q = 14 l/s in H = 18m. Kadar bo oskrba potekala izkljuno iz VV
Turnie rpalni reim VV TURNIE bodo obratovale rpalke 1, 2 in 3. Skupna karakteristika
rpanja znaa tedaj Q = 26 l/s in H = 36,8m. V teh dveh primerih rpalke obratujejo v reimu 1+1+R.
Kadar bo oskrba potekala hkrati iz VV Turnie in iz VV Gaberje kombinirani rpalni reim bodo
izmenino obratovale rpalke 1, 2 in 3, vsaki le ena. Skupna karakteristika rpanja znaa teda j Q
= 14 l/s in H = 13m.
Obina Velika Polana
Na obmoju obine Velika Polana potekajo transportni vodi VVP-1, VVP-2 in VVP-4 skupne doline
4.127 m.
b) Primarno in sekundarno omreje
V predmetnih obinah bo zgrajeno primarno omreje v skupni dolini 59.240 m.
V predmetnih obinah bo zgrajeno sekundarno omreje v skupni dolini 50.807 m.
Obina renovci
Primarno omreje obine renovci sestavljajo cevovodi skupne doline 23.033 m, dimenzije DN
100, 125 in 150. Urejeni bodo tudi dislocirani objekti centra vodenja ter daljinsko oditavanje.
V obini renovci bo zgrajeno tudi sekundarno vodovodno omreje v naseljih Gornja Bistrica,
Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica, renovci ter v zaselku Kamenci skupne doline 7.919 m, ki bodo iz
cevovodov premera DN 100. Za zaselek Kamenci se zgradi tudi merilni jaek.
Obina Dobrovnik
Primarno omreje obine Dobrovnik sestavljata veji VDO-2 in VDO-3 skupne doline 2.941 m,
dimenzij DN 125 in 150. Zgradi se rpalna postaja Dobrovnik. Urejeni bodo tudi dislocirani obj ekti
centra vodenja ter daljinsko oditavanje.
V obini Dobrovnik bo zgrajeno tudi sekundarno omreje v naselju Dobrovnik skupne doline 11.543
m, ki bodo dimenzije DN 100 ter nadgradi rpalie Strehovci.
rpalie Strehovci
Objekt rpalne postaje Strehovci je lociran na parceli t. 1554/2 k.o. Strehovci. Je vkopan objekt
tlorisnih dimenzij 3.00 x 3.50 m. ista viina objekta je 2.50 m.
rpalie je zgrajeno kot kompaktna celota; armirano betonski objekt (C25/30). Dostop do objekta
je po poljski poti, ki je zgrajena ob regionalni cesti Dobrovnik Martjanci.
V rpalie bo vgrajena rpalna postaja KSB Hyamat VP 2/NB 0308 z dvema vertikalnima rpalkama
moi 1.3 kW. Obstojei objekt rpalia na sosednjih parcelah se opusti.
92
Obina Lendava
V obini Lendava bo zgrajen primarni cevovod VLE-9 do naselja Lako dimenzije DN 125, cevovod v
Kranjevi in Kidrievi ulici VLE-8, povezava Kamovci in povezava Kamovci-Radmoanci s rpaliem
3
skupne doline 3.515 m. Povea se zmogljivost dveh vodohranov za 250 m in nadgradi 8
prerpali.
V obini Lendava bo zgrajeno tudi sekundarno vodovodno omreje v naseljih Kot, Gornji Lako,
Dolnji Lako, Dolga vas, Lendava, Trimlini, Petiovci skupne doline 8.950 m dimenzij od DN 100 do
DN 150. Nadgradi pa se rpalie Petiovci.
Obina Odranci
Primarno vodovodno omreje je sestavljeno iz vej VOD-1, VOD-2, VOD-3, VOD-4, VOD-5, VOD-6 in
VOD-7. Dolina primarnih cevovodov je 5.368 m, ki so dimenzije od DN 100. Urejeni bodo tudi
dislocirani objekti centra vodenja in daljinsko oditavanje.
V obini Odranci bo zgrajeno tudi sekundarno vodovodno omreje v naselju Odranci skupne doline
4.662 m dimenzije DN 100.
Obina Turnie
V obini Turnie se bo gradilo primarno omreje, ki ga sestavljajo cevovodi VTU-4, VTU-6, VTU16,
VRE-1.1, VRE-2, VRE-5.1, VRE-6, VRE-8, VNE-1, VNE-3, VNE-5, VGO-1, VGO-2, VGO-3, skupne doline
15.399 m, ki so dimenzije od DN 100 do DN 150. Urejeni bodo dislocirani objekti centra vodenja ter
daljinsko oditavanje. Na novo se zgradi prerpalie Renkovci kot podzemni objekt kapacitete 12
l/s.
Zgradi se tudi sekundarno vodovodno omreje v naseljih Gomilica, Turnie, Nedelica in Renkovci
skupne doline 9.433 m, dimenzije DN 100.
Obina Velika Polana
Primarni vodi VVP-3, VVP-5, VVP-6, VVP-7, VVP-8 potekajo v vsa naselja Obine Velika Polana in so
skupne doline 8.984 m, dimenzije DN 100. Nadgradi se rpalie, vgradi merilni jaek ter uredijo
dislocirani objekti centra vodenja ter daljinsko oditavanje.
V obini Velika Polana bo zgrajeno tudi sekundarno vodovodno omreje skupne doline 8.300 m,
dimenzije DN 100.
V naslednji tabeli prikazujemo tehnine kazalnike projekta.
93
Tabela 6/1: Tehnini kazalniki projekta

Investicija/
Obina
renovci
Dobrovnik
Kobilje
Lendava
Odranci
Turnie
Velika
Polana
Skupaj
sistem A
6.2.
Transp.
cevov.
(m)
10.289
5.782
2.879
12.449
1.075
3.000
Prim.
cevov.
(m)
23.033
2.941
0
3.515
5.368
15.399
Sekun.
cevov.
(m)
7.919
11.543
0
8.950
4.662
9.433
Skupaj
cevovodi
(m)
41.241
20.266
2.879
24.914
11.105
27.832
4.127
8.984
8.300
39.601
59.240
50.807
0
2
0
12
0
2
Vodni
vir
(t.)
0
0
0
1
0
1
Merilni,
regulacijski
jaki (t.)
3
1
1
1
1
1
Center
vodenja
(t.)
0
0
0
1
0
0
870
17
Vodohran
Premer
cevi (DN)
t.
100 - 250
100 - 200
100 - 150
100 - 350
100 - 200
100 - 200
1
1
1
2
0
0
400
220
100
150
0
0
21.411
100 - 250
149.648
100 - 350
m3
rpalie
(t.)
Delitev lastnitva vodnih virov in transportnih vodovodov ter primarnih vodovodov in

sekundarnih omreij
Obine bodo investitor in bodoi lastnik novozgrajenih objektov vodnih virov in transportnih
vodovodov, s tem, da so lastnika razmerja med obinami opredeljena v Prilogi 1 Aneksa t. 1 (O
izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A) h
Konzorcijski pogodbi za izvedbo in upravljanje vodovodnega sistema na obmoju Upravne enote
Lendava oz. podsistema A v sklopu sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo na obmoju Pomurja.
Lastnitvo primarnih vodovodov in sekundarnih omreij je definirano po domicilnem principu, tj.
vsaka obina je lastnica na svojem obmoju.
94
7.
7.1.
ANALIZA ZAPOSLENIH
Analiza zaposlenih za alternativo z investicijo glede na alternativo brez investicije

in/ali minimalno alternativo
Glede na naravo in obseg projekta se predvideva, da bo bodoi izvajalec javne slube oskrbe s pitno
vodo dodatno zaposlil tri osebe za nedoloen as za izvajanje redne gospodarske javne slube zaradi
nove investicije. Drugih dodatnih zaposlitev ni nartovanih, saj imajo tako obine investitorice dovolj
velike obstojee zmogljivosti, ki bodo smiselno razvrene tudi ob in z realizacijo omenjenega projekta.
Pri predmetnem projektu torej teko govorimo o bistvenih vplivih na zaposlovanje z vidika
ekonomske in socialne strukture drube, saj predvidevamo le tri novo zaposlene (investicija na
podroju oskrbe s pitno vodo). Vpliv bo torej neznaten, vsekakor pa bodo dodatno zaposleni
pripomogli k veji produktivnosti in vejemu razvoju predmetnega obmoja.
Bodoi izvajalec obinske javne slube oskrbe s pitno vodo ima ustrezno kvalificirane in
usposobljene vodovodarje in druge kadre, kar mu omogoa, da z lastnimi kapacitetami vzdruje in
nadzira celoten vodovodni sistem. V okviru vodovodnega sistema so zaposleni tirje z V. stopnjo
izobrazbe in trije s IV. stopnjo.
95
8.
8.1.
OCENA VREDNOSTI PROJEKTA
Osnove in izhodia za oceno vrednosti projekta

Osnova za oceno vrednosti projekta so prejete ponudbe ponudnikov za izvedbo gradbenih del, storitev
gradbenega nadzora ter obveanja javnosti na javnih razpisih objavljenih na portalu javnih naroil ter
Uradnem listu EU.
8.2.
Ponudbene vrednosti projekta

Glede na prejete ponudbe za izvedbo gradbenih del, storitev gradbenega nadzora, obveanja javnosti
ter priprave projekta znaa celotna ponudbena vrednost investicije brez z DDV 26.572.087,59 EUR,
povraljivega DDV (22%) je 5.845.858,00 EUR. Stroki zajemajo stroke izgradnje vodovodnega
omreja, stroke gradbenega nadzora, stroke nepredvidenih del, stroke obveanja in informiranja
javnosti ter stroke za nartovanje in pripravo projekta (stroki storitev pridobivanja potrebne
prostorske, okoljske, projektne, investicijske in razpisne dokumentacije, ureditve pravice graditi,
pridobitev soglasij, dovoljenj za gradnjo in uporabnik dovoljenj). Upravieni stroki znaajo
26.212.270,59 EUR, neupravienih strokov je 359.817,00 EUR (brez DDV).
96
8.2.1.
Ocena vrednosti projekta po stalnih cenah za upraviene in preostale stroke

Tabela 8/1:
Investicijska vrednost projekta deljena na upraviene in neupraviene stroke po ponudbenih vrednostih (v EUR), (DDV je prikazan zgolj
informativno, saj je povraljiv)
Investicijska vrednost
2012
Transportno omreje
Transportni vodovodi in objekti
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Primarno in sekundarno omreje
Primarni vodovodi in objekti
Sekundarni vodovodi in objekti
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Skupaj
Povraljiv DDV (22%)
Skupaj s povraljivim DDV
3.398.775,59
0,00
3.304.677,00
0,00
23.752,21
0,00
4.252,68
0,00
66.093,70
0,00
4.446.564,68
0,00
3.356.174,96
0,00
967.282,00
0,00
31.074,65
0,00
5.563,72
0,00
86.469,35
0,00
100.135,00 96.921,00
7.945.475,27 96.921,00
1.748.005,00 21.323,00
9.693.480,27 118.244,00
Transportno omreje
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Skupaj
Povraljiv DDV (22%)
838.214,36
813.936,00
6.784,71
1.214,76
16.278,89
2.490.345,29
335.393,00
2.082.821,00
20.157,45
3.609,06
48.364,78
48.075,00
3.376.634,65
742.860,00
4.119.494,65
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
46.532,00
46.532,00
10.237,00
56.769,00
2013
renovci
1.699.387,80
1.652.338,50
11.876,11
2.126,34
33.046,85
1.333.969,42
1.006.852,49
290.184,60
9.322,40
1.669,12
25.940,81
3.214,00
3.036.571,22
668.046,00
3.704.617,22
Dobrovnik
419.107,19
406.968,00
3.392,36
607,38
8.139,45
747.103,59
100.617,90
624.846,30
6.047,24
1.082,72
14.509,43
1.543,00
1.167.753,78
256.906,00
1.424.659,78
2014
2015
Upravieni stroki
Neupravieni stroki
1.699.387,79
0,00
1.652.338,50
0,00
11.876,10
0,00
2.126,34
0,00
33.046,85
0,00
2.223.282,35
889.312,91
1.678.087,48
671.234,99
483.641,00
193.456,40
15.537,33
6.214,92
2.781,86
1.112,74
43.234,68
17.293,86
0,00
0,00
3.922.670,14
889.312,91
862.987,00
195.649,00
4.785.657,14 1.084.961,91
3.398.775,59
3.304.677,00
23.752,21
4.252,68
66.093,70
4.446.564,68
3.356.174,96
967.282,00
31.074,65
5.563,72
86.469,35
0,00
7.845.340,27
0,00
7.845.340,27
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
100.135,00
100.135,00
1.748.005,00
1.848.140,00
419.107,17
406.968,00
3.392,35
607,38
8.139,44
1.245.172,65
167.696,50
1.041.410,50
10.078,73
1.804,53
24.182,39
0,00
1.664.279,82
366.142,00
2.030.421,82
838.214,36
813.936,00
6.784,71
1.214,76
16.278,89
2.490.345,29
335.393,00
2.082.821,00
20.157,45
3.609,06
48.364,78
0,00
3.328.559,65
0,00
3.328.559,65
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
48.075,00
48.075,00
742.860,00
790.935,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
498.069,05
67.078,60
416.564,20
4.031,48
721,81
9.672,96
0,00
498.069,05
109.575,00
607.644,05
97
2012
Transportno omreje
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Skupaj
Povraljiv DDV (22%)
853.426,32
832.268,26
3.827,42
685,27
16.645,37
3.622,00
857.048,32
188.550,00
1.045.598,32
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3.506,00
3.506,00
771,00
4.277,00
Transportno omreje
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Skupaj
Povraljiv DDV (22%)
2.559.404,56
2.486.423,39
19.721,66
3.531,04
49.728,47
1.738.959,50
712.187,74
977.185,51
13.399,67
2.399,12
33.787,46
50.774,00
4.349.138,06
956.810,00
5.305.948,06
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
49.145,00
49.145,00
10.812,00
59.957,00
2013
Kobilje
426.713,17
416.134,13
1.913,71
342,64
8.322,69
116,00
426.829,17
93.902,00
520.731,17
Lendava
1.279.702,29
1.243.211,70
9.860,83
1.765,52
24.864,24
521.687,85
213.656,32
293.155,65
4.019,90
719,74
10.136,24
1.629,00
1.803.019,14
396.664,00
2.199.683,14
2014
2015
Upravieni stroki
Neupravieni stroki
426.713,15
416.134,13
1.913,71
342,63
8.322,68
0,00
426.713,15
93.877,00
520.590,15
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
853.426,32
832.268,26
3.827,42
685,27
16.645,37
0,00
853.426,32
0,00
853.426,32
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3.622,00
3.622,00
188.550,00
192.172,00
1.279.702,27
1.243.211,69
9.860,83
1.765,52
24.864,23
869.479,76
356.093,87
488.592,76
6.699,84
1.199,56
16.893,73
0,00
2.149.182,03
472.820,00
2.622.002,03
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
347.791,89
142.437,55
195.437,10
2.679,93
479,82
6.757,49
0,00
347.791,89
76.514,00
424.305,89
2.559.404,56
2.486.423,39
19.721,66
3.531,04
49.728,47
1.738.959,50
712.187,74
977.185,51
13.399,67
2.399,12
33.787,46
0,00
4.298.364,06
0,00
4.298.364,06
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
50.774,00
50.774,00
956.810,00
1.007.584,00
98
2012
Transportno omreje
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Skupaj
Povraljiv DDV (22%)
156.461,99
0,00
151.741,62
0,00
1.429,58
0,00
255,96
0,00
3.034,83
0,00
1.459.326,14
0,00
816.370,81
0,00
598.928,34
0,00
13.333,70
0,00
2.387,31
0,00
28.305,98
0,00
29.606,00 28.656,00
1.645.394,13 28.656,00
361.986,00 6.304,00
2.007.380,13 34.960,00
Transportno omreje
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Skupaj
Povraljiv DDV (22%)
767.498,39
745.734,71
5.808,94
1.040,05
14.914,69
4.121.159,45
2.429.801,87
1.574.495,31
31.191,66
5.584,67
80.085,94
73.725,00
4.962.382,84
1.091.724,00
6.054.106,84
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
71.359,00
71.359,00
15.699,00
87.058,00
2013
Odranci
156.461,99
151.741,62
1.429,58
255,96
3.034,83
437.797,83
244.911,24
179.678,50
4.000,11
716,19
8.491,79
950,00
595.209,82
130.946,00
726.155,82
Turnie
383.749,21
372.867,36
2.904,47
520,03
7.457,35
1.236.347,83
728.940,56
472.348,59
9.357,50
1.675,40
24.025,78
2.366,00
1.622.463,04
356.942,00
1.979.405,04
2014
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
729.663,08
408.185,41
299.464,17
6.666,85
1.193,66
14.152,99
0,00
729.663,08
160.526,00
890.189,08
2015
Upravieni stroki
Neupravieni stroki
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
291.865,23
163.274,16
119.785,67
2.666,74
477,46
5.661,20
0,00
291.865,23
64.210,00
356.075,23
156.461,99
151.741,62
1.429,58
255,96
3.034,83
1.459.326,14
816.370,81
598.928,34
13.333,70
2.387,31
28.305,98
0,00
1.615.788,13
0,00
1.615.788,13
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
29.606,00
29.606,00
361.986,00
391.592,00
383.749,18
0,00
372.867,35
0,00
2.904,47
0,00
520,02
0,00
7.457,34
0,00
2.060.579,77
824.231,85
1.214.900,94
485.960,37
787.247,66
314.899,06
15.595,83
6.238,33
2.792,34
1.116,93
40.043,00
16.017,16
0,00
0,00
2.444.328,95
824.231,85
537.752,00
181.331,00
2.982.080,95 1.005.562,85
767.498,39
745.734,71
5.808,94
1.040,05
14.914,69
4.121.159,45
2.429.801,87
1.574.495,31
31.191,66
5.584,67
80.085,94
0,00
4.888.657,84
0,00
4.888.657,84
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
73.725,00
73.725,00
1.091.724,00
1.165.449,00
99
Transportno omreje
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Nadzor med gradnjo
Obveanje javnosti
Nepredvidena dela
Skupaj
Povraljiv DDV (22%)
Skupaj transportno omreje
Skupaj primarno in sekundarno omreje
Skupaj
Povraljiv DDV (22%)
592.115,89
574.745,45
4.983,30
892,23
11.494,91
2.790.018,43
1.557.437,61
1.150.732,24
23.481,05
4.204,13
54.163,40
53.880,00
3.436.014,32
755.923,00
4.191.937,32
9.165.897,10
8.909.526,43
66.307,82
11.871,99
178.190,86
17.046.373,49
9.207.365,99
7.351.444,40
132.638,18
23.748,01
331.176,91
359.817,00
26.572.087,59
5.845.858,00
32.417.945,59
2012
2013
2014
2015
Upravieni stroki Neupravieni stroki
Velika Polana
0,00
296.057,96
296.057,93
0,00
592.115,89
0,00
0,00
287.372,73
287.372,72
0,00
574.745,45
0,00
0,00
2.491,65
2.491,65
0,00
4.983,30
0,00
0,00
446,12
446,11
0,00
892,23
0,00
0,00
5.747,46
5.747,45
0,00
11.494,91
0,00
0,00
837.005,53 1.395.009,23
558.003,67
2.790.018,43
0,00
0,00
467.231,28
778.718,81
311.487,52
1.557.437,61
0,00
0,00
345.219,67
575.366,12
230.146,45
1.150.732,24
0,00
0,00
7.044,32
11.740,53
4.696,20
23.481,05
0,00
0,00
1.261,24
2.102,07
840,82
4.204,13
0,00
0,00
16.249,02
27.081,70
10.832,68
54.163,40
0,00
52.151,00
1.729,00
0,00
0,00
0,00
53.880,00
52.151,00 1.134.792,49 1.691.067,16
558.003,67
3.382.134,32
53.880,00
11.473,00
249.654,00
372.035,00
122.761,00
0,00
755.923,00
63.624,00 1.384.446,49 2.063.102,16
680.764,67
3.382.134,32
809.803,00
SKUPAJ SISTEM A
0,00 4.661.179,61 4.504.717,49
0,00
9.165.897,10
0,00
0,00 4.530.634,04 4.378.892,39
0,00
8.909.526,43
0,00
0,00
33.868,71
32.439,11
0,00
66.307,82
0,00
0,00
6.063,99
5.808,00
0,00
11.871,99
0,00
0,00
90.612,87
87.577,99
0,00
178.190,86
0,00
0,00 5.113.912,05 8.523.186,84 3.409.274,60
17.046.373,49
0,00
0,00 2.762.209,79 4.603.683,01 1.841.473,19
9.207.365,99
0,00
0,00 2.205.433,31 3.675.722,21 1.470.288,88
7.351.444,40
0,00
0,00
39.791,47
66.319,11
26.527,60
132.638,18
0,00
0,00
7.124,41
11.874,02
4.749,58
23.748,01
0,00
0,00
99.353,07
165.588,49
66.235,35
331.176,91
0,00
348.270,00
11.547,00
0,00
0,00
0,00
359.817,00
348.270,00 9.786.638,66 13.027.904,33 3.409.274,60
26.212.270,59
359.817,00
76.619,00 2.153.060,00 2.866.139,00
750.040,00
0,00
5.845.858,00
424.889,00 11.939.698,66 15.894.043,33 4.159.314,60
26.212.270,59
6.205.675,00
100
9.
ANALIZA LOKACIJE
Projekt se izvaja na obmoju obin renovci, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Lendava, Turnie in Velika
Polana, kjer so pridobljene tudi vse pravice za gradnjo.
9.1.
Prostorski akti in glasila, v katerih so objavljeni

Izvedba investicije je v skladu s sprejetimi obinskimi prostorskimi akti in sicer:
V obini renovci:
Odlok o obinskem podrobnem prostorskem nartu za enoto urejanja I-3 v ikih (Uradni list
RS, t. 82/2012)
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o obinskem podrobnem prostorskem nartu za
enoto urejanja R-8 v renovcih (Uradni list RS, t. 8/2012)
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o prietku priprave sprememb in dopolnitev
Obinskega prostorskega narta Obine renovci (Uradni list RS, t. 107/2011)
Odlok o obinskem podrobnem prostorskem nartu za enoto urejanja BI-5 v Gornji Bistrici
(Uradni list RS, t. 33/2011)
Odlok o obinskem podrobnem prostorskem nartu za enoto urejanja R-8 v renovcih
Sklep o prietku priprave sprememb in dopolnitev Obinskega prostorskega narta Obine
renovci (Uradni list RS, t. 21/2011)
Sklep o zaetku priprave podrobnega prostorskega narta za enoto urejanja I-3 v Obini
Sklep o zaetku priprave podrobnega prostorskega narta za enoto urejanja R-8 v renovcih
Sklep o zaetku priprave obinskega podrobnega prostorskega narta za enoto urejanja BI-5 v
Gornji Bistrici (Uradni list RS, t. 69/2010)
Odlok o dopolnitvah Odloka o obinskem prostorskem nartu Obine renovci (Uradni list RS,
t. 43/2010)
t. 34/2010)
t. 5/2010)
Odlok o obinskem prostorskem nartu Obine renovci (Uradni list RS, t. 92/2009)
Odlok o dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za obmoje Obine renovci
Sklep o ugotovitvi stanja pri pripravi prostorskih aktov Obine renovci (Uradni list RS, t.
46/2007)
Program priprave Strategije prostorskega razvoja Obine renovci in Prostorskega reda Obine
101
V obini Dobrovnik:
Spremembe in dopolnitve odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za obmoje izven
ureditvenih obmoij naselij v Obini Dobrovnik, ki ga ne urejamo s prostorsko izvedbenimi
narti (Uradne objave Obine Dobrovnik, t. 1/2010)
Odlok o uskladitvi prostorskih ureditvenih pogojev s planskimi akti Obine Dobrovnik (Uradne
objave Obine Dobrovnik, t. 2/2004)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za obmoje izven
ureditvenih obmoij naselij v Obini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi
narti (Uradne objave Obine Dobrovnik, t. 1/2003)
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoronega in srednjeronega
plana Obine Lendava za obmoje Obine Dobrovnik (Uradni list RS, t. 49/2000)
Spremembe in dopolnitve odloka o lokacijskem nartu za kmetijsko poslovno cono v
Dobrovniku (Uradne objave Obine Dobrovnik, t. 1/2011)
Spremembe in dopolnitve odloka o lokacijskem nartu za kmetijsko poslovno cono v
Dobrovniku (Uradne objave Obine Dobrovnik, t. 1/2010)
Obinski svet Obine Dobrovnik potrjuje spremembe Odloka lokacijskem nartu za kmetijskoposlovno cono v Dobrovniku po skrajanem postopku (Uradne objave Obine Dobrovnik, t.
2/2009)
Obvezna razlaga 6. lena Odloka o lokacijskem nartu za kmetijsko-poslovno cono v
Dobrovniku (Uradni list RS, t. 108/2008)
Program priprave lokacijskega narta za kmetijsko-poslovno cono v Dobrovniku (Uradne
objave obine Dobrovnik t. 1/2005)
Program priprave lokacijskega narta za obmoje Bukovnikega jezera (Uradne objave obine
Dobrovnik t. 1/2005)
V obini Kobilje:
Odlok o dopolnitvah odloka o ureditvenem nartu za naselje Kobilje (Uradni list RS, t.
67/2001)
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za obmoje

Obine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih obin, t. 15/2012)
Sklep o prietku izdelave podrobnega prostorskega narta za obrtno cono v Kobilju (Uradni
list RS, t. 16/2009)
Sklep o zaetku priprave obinskega prostorskega narta (OPN) obine Kobilje (Glasilo Obine
Kobilje, t. 9/2007)
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za obmoje Obine Kobilje (Uradni list RS, t.
16/2002)

plana obine Lendava za obmoje Obine Kobilje (Uradni list RS, t. 3/2001)

plana Obine Lendava za obmoje Obine Kobilje (Uradni list RS, t. 94/1999)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za obmoje

izven ureditvenih obmoij naselij v Obini Lendava, ki jih ne urejamo s prostorsko izvedbenimi
narti (Uradni list RS, t. 94/1999)
Odlok o sprejetju prostorskih sestavin dolgoronega in srednjeronega plana za obmoje

Obine Kobilje (Uradni list RS, t. 36/1995)
102
V obini Odranci:
Odlok o spremembah in dopolnitvah Prostorskega reda Obine Odranci (Uradni list RS, t.
50/2012)
Odlok o spremembah in dopolnitvah Strategije prostorskega razvoja Obine Odranci (Uradni
list RS, t. 50/2012)
Odlok o prostorskem redu Obine Odranci (Uradni list RS, t. 124/2007)
Odlok o strategiji prostorskega razvoja Obine Odranci (Uradni list RS, t. 124/2007)
Odlok o razveljavitvi Odloka o zazidalnem nartu za del naselja Odranci (Uradni list RS, t.
62/2007)
Sklep o zaetku priprave podrobnega prostorskega narta za obrtno-industrijsko cono v
Odrancih (Uradni list RS, t. 26/2012)
Sklep o prietku priprave sprememb in dopolnitev Strategije prostorskega razvoja in
Prostorskega reda Obine Odranci (Uradni list RS, t. 8/2011)
Sklep o javni razgrnitvi Prostorskega reda Obine Odranci in Okoljskega poroila za Strategijo
prostorskega razvoja Obine Odranci z revizijo (Uradni list RS, t. 33/2007)
Sklep o javni razgrnitvi Strategije prostorskega razvoja Obine Odranci (Uradni list RS, t.
29/2007)
Program priprave Prostorskega reda Obine Odranci (Uradni list RS, t. 18/2007)
Program priprave Strategije prostorskega razvoja Obine Odranci (Uradni list RS, t. 102/2006)
V obini Lendava
Odlok o spremembah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za mesto Lendava ((Uradni list
RS, t. 45/2001, 54/2004, 6/2006, 74/2010)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za niinski del
Obine Lendava (Uradni list RS, t. 45/2001, 66/2002, 54/2004)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za grievnat del
Obine Lendava (Uradni list RS, t. 45/2001, 66/2002, 54/2004)
Odlok o sprejetju lokacijskega narta za obmoje Industrijska cona v Lendavi (Uradni list RS,
t. 19/2003, 26/2004)
Odlok o sprejemu ureditvenega narta za obmoje predvidene gramoznice Lako (Uradni list
RS, t. 83/2002)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto
Lendava (Uradni list RS, t. 66/2002, 114/2003)
Odlok o spremembi odloka o doloitvi pomonih objektov in drugih posegov v prostor na
obmoju Obine Lendava (Uradni list RS, t. 30/2002)
plana Obine Lendava (Uradni list RS, t. 11/1995, 23/1999, 36/2000, 19/2001)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za obmoje
izven ureditvenih obmoij naselij v Obini Lendava, ki jih ne urejamo s prostorsko izvedbenimi
narti (Uradne objave Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota t. 28/1998,
Uradni list RS, t. 98/1999, 11/2001)
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem nartu za del mesta Lendava - jedro
(Uradne objave Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota t. 26/1991, Uradni list
RS, t. 116/2000)
Odlok o doloitvi pomonih objektov in drugih posegov v prostor na obmoju Obine Lendava
103
Odlok o spremembi odloka o zazidalnem nartu za obmoje mejnega prehoda Dolga vas
(Uradni list RS, t. 3/1993, 71/1997, 33/1999)
Odlok o ugotovitvi, da je odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za obmoje izven
ureditvenih obmoij naselij v Obini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi
narti usklajen z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planov Obine
Lendava (Uradni list RS, t. 23/1999)
Odlok o spremembah zazidalnega narta za Hotelsko-rekreacijsko in zdraviliko dejavnost v
Lendavi (Uradne objave Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota t. 34/1978,
Uradni list RS, t. 92/1998)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP za obmoje izven ureditvenih naselij v
Obini Lendava, ki se ne urejajo s PIN (Uradni list RS, t. 9/1996)
Odlok o prostorskih sestavinah dolgoronega in srednjeronega plana Obine Lendava za
obmoje Obine Turnie (Uradne objave Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska
Sobota, t. 13/1987)
Sklep o zaetku priprave obinskega podrobnega prostorskega narta za motodrom, golf
center in hotelski kompleks v Obini Lendava (Uradni list RS, t. 80/2010)
Sklep o zaetku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoronega in
srednjeronega plana Obine Lendava za obmoje nove Obine Lendava v letu 2008 (Uradni
list RS, t. 37/2008)
Sklep o postopku priprave obinskega prostorskega narta Obine Lendava (Uradni list RS, t.
74/2007)
Sklep o spremembi kartografskega dela PUP-a za mesto Lendava (Uradni list RS, t. 69/2004)
Sklep o spremembi kartografskega dela PUP (Uradni list RS, t. 54/2004)
Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoronega
plana Obine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin
srednjeronega plana Obine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za obmoje nove
Obine Lendava, za obmoje kompostarne pri istilni napravi Lendava (Uradni list RS, t.
124/2003)
Sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega narta za izgradnjo kompostarne za
odstranjevanje biomase na lokaciji istilne naprave v entibi pri Lendavi (Uradni list RS, t.
117/2003)
Sklep o javni razgrnitvi in javni razpravi o osnutku odloka o lokacijskem nartu za obmoje
Industrijske cone v Lendavi (Uradni list RS, t. 112/2002)
Sklep o javni razgrnitvi in javni razpravi o osnutku odloka o ureditvenem nartu za obmoje
gramoznice v k.o. Lako v Obini Lendava (Uradni list RS, t. 66/2002)
Sklep o javni razpravi investicijskega programa izgradnje javne infrastrukture v zvezi z uvedbo
samoprispevka za obmoje KS Gaberje (Uradni list RS, t. 59/2002)
Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih za
obmoje Obine Lendava (Uradni list RS, t 30/2002)
Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoronega
plana Obine Lendava za obdobje 1986-2000, dopolnjenega v letu 1992, prostorskih sestavin
srednjeronega plana Obine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmoje
Obine Lendava ter osnutka sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev za tri
obmoja v Obini Lendava (Uradni list RS, t. 17/2000)
Sklep Obinskega sveta obine Lendava o javni razgrnitvi kartografskega gradiva (Uradni list
RS, t. 23/1999)
104
Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem nartu za

obmoje mejnega prehoda Dolga vas (Uradni list RS, t. 77/1998)
Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoronega in
srednjeronega plana Obine Lendava za obdobje 19862000, dopolnjenega v letu 1992 in
drubenega plana Obine Lendava za obmoje Obine Lendava (Uradni list RS, t. 77/1998)
Program priprave lokacijskega narta za izgradnjo kompostarne za odstranjevanje biomase na
lokaciji istilne naprave v entibi pri Lendavi (Uradni list RS, t. 109/2003)
Program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoronega plana Obine
Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 2000, ter prostorskih sestavin srednjeronega plana
Obine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 1990, na obmoju nove Obine Lendava, za
obmoje kompostarne pri istilni napravi Lendava (Uradni list RS, t. 109/2003)
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin drubenega in dolgoronega plana obine
Lendava (Uradni list RS, t. 57/1992)
Dolgoroni plan Obine Lendava (Uradne objave Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in
Murska Sobota t. 13/1987)
Srednjeroni drubeni plan Obine Lendava (Uradne objave Gornja Radgona, Lendava,
Ljutomer in Murska Sobota t. 21/1987)
V obini Turnie
Odlok o obinskem podrobnem prostorskem nartu za iritev obmoja rastlinjakov v

Renkovcih (RE 11) (Uradni list RS, t. 87/2012)
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka obinskega prostorskega narta Obine Turnie
Odlok o spremembi Odloka o sprejetju obinskega podrobnega prostorskega narta (OPPN)
za obmoje TU3 in TU8 Stanovanjsko obmoje Pasike v Turniu (Uradni list RS, t.
24/2011)
Odlok o sprejetju obinskega podrobnega prostorskega narta (OPPN) za obmoje TU3 in
TU8 stanovanjsko obmoje Pasike v Turniu (Uradni list RS, t. 50/2010)
Odlok o obinskem prostorskem nartu Obine Turnie - dokument 17.01.2009 (Uradni list
RS, t. 1/2009)
Odlok o uskladitvi prostorskih ureditvenih pogojev za obmoje Obine Turnie s prostorskimi
sestavinami planov (Uradni list RS, t. 67/2008)
Odlok o prostorskih sestavinah dolgoronega in srednjeronega plana Obine Lendava za
obmoje Obine Turnie (Uradne objave (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska
Sobota) 13/1987)
Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za obmoje izven ureditvenih obmoij naselij v Obini
Lendava, ki se ne urejajo s prostorsko ureditvenimi narti (Uradne objave (Gornja Radgona,
Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) 28/1988)
Obvezna razlaga Odloka o obinskem prostorskem nartu Obine Turnie (Uradni list RS, t.
62/2011)
Program priprave Strategije prostorskega razvoja Obine Turnie in Prostorskega reda
Obine Turnie (Uradni list RS, t. 16/2007)
V obini Velika Polana
Odlok o zaasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora (Uradni list RS, t. 99/2011)
Sklep o prietku priprave obinskega prostorskega narta Obine Velika Polana (Uradni list RS,
t. 53/2008)
105
Odlok o uskladitvi prostorskih ureditvenih pogojev za obmoje Obine renovci s

prostorskimi sestavinami planov Obine Velika Polana (Uradni list RS, t. 6/2004)
plana Obine Lendava za obmoje Obine Velika Polana (Uradni list RS, t. 6/2004)
106
10.
ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO STROKOV ZA

ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOEVANJEM NAELA, DA OSNAEVALEC PLAA
NASTALO KODO, KADAR JE PRIMERNO
V sklopu pridobivanja gradbenega dovoljenja se izdela Strokovna ocena vplivov na okolje z vplivnim
obmojem. S tem investitor pri predvidenem posegu v prostor upoteva tudi okoljske elemente in
vplivno obmoje nameravanega posega. Namen strokovne ocene vplivov na okolje je doloiti in oceniti
vplive na okolje na podlagi primerjave obstojeega stanja okolja s predvidenim stanjem okolja ter podati
ukrepe za izboljavo projekta.
V poglavju Analiza dejanskega stanja okolja in poglavju Analiza vplivov na okolje so obravnavani
elementi in sestavine okolja na katere bo predvidena sprememba v prostoru vplivala, tako v asu same
umestitve v prostor kot v asu obratovanja predvidene dejavnosti. Analiza dejanskega stanja okolja je
izdelana na podlagi razpololjivih podatkov o obravnavanem obmoju in doloa posamezne kazalce
stanja okolja.
Analiza vplivov na okolje predstavlja natanno analizo spremembe kazalcev stanja okolja in sicer na
podlagi posameznih znailnosti, ki so podane v poglavju Znailnosti predvidenega posega in dejavnosti.
V sklopu Analize vplivov na okolje so podani tudi e ukrepi za izboljavo projekta, saj je analiza narejena
tudi za primer z upotevanjem teh ukrepov. Vsi ukrepi za izboljavo projekta pa so skupaj po posameznih
sestavinah okolja podani v poglavju Omilitveni ukrepi. Program obratovalnega monitoringa je v poglavju
Obratovalni monitoring podan loeno za as gradnje in za as obratovanja in sicer za vse sestavine okolja
za katere je potreben skladno z zakonodajo ali standardi.
V tem dokumentu so zato podani sploni opisi vplivov na okolje s standardnimi omilitvenimi ukrepi, ki se
nanaajo na posamezen segment v okolju.
10.1.
Vplivi na zrak
Med gradnjo bo prihajalo do praenja in emisij snovi v zrak zaradi obratovanja delovnih strojev ter
tovornih vozil. Emisije snovi v zrak (praenje, izpuni plini iz posameznih delovnih strojev in tovornih
vozil) se lahko zmanjajo z ustreznim vzdrevanjem in upravljanjem delovnih strojev ter tovornih vozil.
Motorji strojev na gradbiu naj ne obratujejo brez potrebe v prostem teku.
Tovorni promet se naj izogiba stanovanjskim obmojem, praenje pa je potrebno prepreevati.
Potrebno je redno pranje in pometanje javnih cest, na katere se prikljuujejo dovozne ceste na
gradbie.
Delovni as mora izvajalec gradbenih del prilagoditi glede na obmoje (industrijsko, urbano,
kmetijsko).
Po izgradnji vodovodnega sistema negativnih vplivov na zrak ni priakovati, saj pri pripravi in
distribuciji pitne vode ne prihaja do emisij vonjav.
107
10.2.
Vplivi na vode
Med gradnjo so mogoi lokalni negativni vplivi na vodna telesa zaradi poveane erozije monega
pretoenja onesnaene vode z gradbi, pokodb druge infrastrukture in zaradi nesre s tovornimi
vozili in gradbenimi stroji. Potencialne nesree je potrebno preventivno prepreevati.
Po izgradnji bo sistem na naravna in umetna vodna telesa deloval zgolj pozitivno.
Prednost projekta bo tudi zmanjanje izgub pri distribuciji vode. Zato bo potrebno zajemati manje
koliine vode in je bo ve ostalo za napajanje e v osnovi malo vodnatih naravnih vodotokov in drugih
vodnih teles.
10.3.
Vplivi na tla
Med gradnjo bo verjetno prilo do negativnih vplivov na tla. Veina izkopanega materiala se bo
ponovno vgradila (pri tem je potrebno upotevati Uredbo o obremenjevanju tal z vnaanjem
odpadkov), s preostalim delom zemeljskega izkopa pa je potrebno ravnali v skladu z Uredbo o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
10.4.
Odpadki
Veina izkopanega materiala bo vgrajena nazaj (pri tem je potrebno upotevati Uredbo o
obremenjevanju tal z vnaanjem odpadkov), tisti del, ki bo ostal pa se obravnava v skladu z Uredbo o
ravnanju z odpadki ter z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih). V primeru
azbestnih odpadkov pa je potrebno v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest
pripraviti nart gospodarjenja z azbestnimi odpadki.
10.5.
Hrup
Na gradbiu bo povean hrup. Dela naj bi zato potekala v dnevnem asu in med delovnim tednom.
Uporaba delovnih strojev mora biti v skladu s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na
prostem. Med gradnjo emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih vrednosti iz Uredbe o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
10.6.
Vplivi na zdravje ljudi

Prebivalci obin renovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnie in Velika Polana bodo po
izvedbi investicije vezani na vodne vire, ki zagotavljajo stalno neoporeno vodo.
108
10.7.
Vplivi na rastlinstvo in ivalstvo

Do negativnih vplivov bo prihajalo izkljuno med gradnjo. Vodovod bodo gradili tako na urbaniziranih
kot na kmetijskih in industrijskih povrinah. Med gradnjo bo na ruralnih obmojih prihajalo do
negativnih vplivov na rastlinstvo in prosto ivee ivali; vplive je potrebno lokalizirati zlasti na obmojih
Nature 2000. Po zakljueni gradnji bo izvajalec povrnil okolje v prvotno stanje. Za obmoje Nature
2000 se upoteva Uredbo o posebnih varstvenih obmojih (obmoje Natura 2000), Ur. l RS 49/2004.
Ko bo gradnja zakljuena, do negativnih vplivov na rastlinstvo in ivalstvo ne bo prihajalo.
10.8.
Vplivi na infrastrukturo
Gradnja bo potekala tudi na prometnih povrinah, kar bo promet oviralo. Prav tako se bo zaradi
gradnje poveal promet tovornih vozil. Posege na cestah je potrebno uskladiti s pristojnimi obinskimi
in dravnimi slubami.
10.9.
Vplivi na bivalno okolje

Ti vplivi so deloma obravnavani e v tokah: Vplivi na zrak in hrup. Ob gradnji bo prilo e do
negativnih vizualnih vplivov in motenja posesti. Vse posege je potrebno vnaprej predvideti, jih
nartovati tako, da bodo negativni vplivi im manji. Po konani izgradnji pa je potrebno obmoje, kjer
so potekala dela, vrniti v prvotno stanje.
109
11.
11.1.
ASOVNI NART IZVEDBE INVESTICIJE
Popis vseh aktivnosti izvedbe investicije

Okvirni asovni nart predvideva pripravo potrebne dokumentacije z izvedbo javnih razpisov za izbor
izvajalcev del v obdobju 2012-2013. V drugi polovici leta 2013 je predviden prietek izvajanja
gradbenih del, ki naj bi se konala v prvi polovici leta 2015. V asu gradbeni del se bosta vrila tudi
nadzor ter obveanje in informiranje javnosti. Od druge polovice leta 2015 bi novozgrajeni sistem
preel v polno obratovanje.
Tabela 11/1:
Okvirni terminski nart izvajanja projekta
Aktivnost/leto
2012
1/2
2/2
2013
1/2
2/2
2014
1/2
2/2
2015
1/2
2/2
Izbira izvajalca gradnje

Izdelava razpisne dokumentacije
Objava javnega razpisa - izvedba postopka
za izbor izvajalca
Podpis pogodbe in uvedba v delo
Izvajanje gradbenih del
Izbira izvajalca nadzora
za izbor izvajalca
Izvajanje gradbenega nadzora
Izbira izvajalca obveanja javnosti
za izbor izvajalca
Izvajanje storitev obveanja in informiranja
javnosti
Izdelava vse potrebne investicijske
dokumentacije v skladu z Uredbo o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo
investicijske dokumentacije na podroju
javnih financ (Uradni list RS t. 60/2006,
54/2010)
Izdelava investicijskega programa
Priprava vloge za pridobitev sredstev iz
Kohezijskega sklada za projekt in vsa
potrebna dela in dokumentacija do
vkljuno pridobitve Odlobe organa
upravljanja in do vkljuno sklenitve
sofinancerskih pogodb
Priprava tudije izvedljivosti in vloge in
usklajevanje z MKO in MGRT
Pridobitev odlobe o sofinanciranju
110
Razpisne dokumentacije so se pripravile posebej za:
izbor izvajalca gradbenih del (3 sklopi),
izbor izvajalca storitev gradbenega nadzora,
izbor izvajalca storitev obveanja in informiranja javnosti.
Javno naroilo za izvedbo gradbenih del v treh sklopih se je izvedlo v prvi polovici leta 2013. Osnova za
izvedbo razpisanih del so sploni in posebni pogoji gradbene pogodbe po pravilih FIDIC Pogoji
gradbenih pogodb za gradbena in inenirska dela, ki jih nartuje naronik tj. Rdea knjiga.
Javni naroili za izvedbo storitev gradbenega nadzora ter obveanje javnosti sta se prav tako izvedli v
prvi polovici leta 2013. Osnova za izvedbo razpisanih del so sploni in posebni pogoji za storitve med
naronikom in svetovalcem tj. Bela knjiga.
11.2.
Organizacija vodenja projekta

Predmetne obine so izrazile interes in pripravljenost za skupno izvedbo projekta ter se zavezale, da
bodo vsaka na svojem obmoju (obmoju svoje obine) ravnale v skladu s skupnimi izhodii,
usmeritvami, strokovnimi podlagami in projekti. Sodelovale in usklajevale bodo razvoj in nalobe na
podroju oskrbe s pitno vodo z namenom uresniitve dolgoronih ciljev in usmeritev.
projekta so predmetne obine ustanovile tako imenovani Svet upanov (projektni svet). Svet upanov
sestavljajo upani predmetnih obin, odgovorna oseba bodoega upravljavca, predsednik projektnega
sveta (koordinator projekta) ter vodja projekta.
Svet upanov je imenoval projektno skupino. V projektni skupini so po en predstavnik predmetnih
obin, predstavnik bodoega upravljavca in vodja projekta, ki je hkrati tudi vodja te skupine.
projekta so predmetne obine pooblastile Obino renovci, imenovano kot nosilno obino.
Predmetne obine imajo pravico izvajati nadzor nad aktivnostmi nosilne obine, namensko porabo
javnih sredstev, nadzor nad dogovorjenim obsegom ter kvaliteto opravljenih storitev oziroma del.
Nosilna obina je dolna tekoe obveati ostale sodelujoe obine podpisnice o poteku izvedbe.
Predmetne obine so imenovale:
6. Koordinator projekta:
Anton Trnar
7. Vodja projekta:
Branka Bensa
8. Namestnik vodje projekta
Stanislav Gjerke
9. Projektna skupina:
Robert Kustec, Horvat
Matija Kikel, Marjan Gjura, Daniel Bot, Damijan Jaklin
10. Skrbniki pogodb:
Obina Lendava
Obina renovci
Obina Odranci
Obina Dobrovnik
Obina Turnie
Obina Kobilje
Obina Velika Polana
Pavel, Aleksandra Kreslin, Tibor Hebar,

mag. Anton Balaek, upan
Anton Trnar, upan
Ivan Markoja, upan
Slavko Reonja, upan
111
V nadaljevanju prikazujemo organizacijsko shemo.

Shema 11/1: Organizacijska shema
EVROPSKA KOMISIJA
JASPERS
ORGAN UPRAVLJANJA (Ministrstvo

za gospodarski razvoj in tehnologijo)
REVIZIJSKI ORGAN
(Ministrstvo za finance, Urad za nadzor
prorauna)
ORGAN ZA POTRJEVANJE
(Ministrstvo za finance, Sektor za
upravljanje s sredstvi EU)
POSREDNIKO TELO
(Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za javne
slube varstva okolja in investicije v okolje)
SISTEM C PROJEKTNI SVET

Koordinator projekta
mag. Olga Karba
SISTEM A PROJEKTNI SVET

g. Anton Trnar
SISTEM B PROJEKTNI SVET

g. Franc lihthuber
VODJA PROJEKTA
ga. Branka Bensa
NAMESTNIK VODJE PROJEKTA
g. Stanislav Gjerke
PROJEKTNA SKUPINA
g. Robert Kustec, g. Horvat Pavel, g. Tibor Hebar, g. Matija
Kikel, g. Marjan Gjura, g. Daniel Bot, g. Damijan Jaklin, ga.
Aleksandra Kreslin
UPRAVIENCI
OBINA RENOVCI NOSILNA OBINA
Skrbnik pogodb: g. Anton Trnar, upan
OBINA LENDAVA
Skrbnik pogodb: mag. Anton Balaek, upan
OBINA ODRANCI
Skrbnik pogodb: g. Ivan Markoja, upan
OBINA VELIKA POLANA
Skrbnik pogodb: g. Damijan Jaklin, upan
OBINA DOBROVNIK
Skrbnik pogodb: g. Marjan Kardinar, upan
OBINA TURNIE
Skrbnik pogodb: g. Slavko Reonja
OBINA KOBILJE
Skrbnik pogodb: g. Stanko Gregorec
IZVAJALCI
(priprava projekta, gradnja, nadzor, obveanje javnosti)
112
Glede na to, da bo predmetna investicija sofinancirana s strani Kohezijskega sklada bo potekal nadzor
nad izvajanjem projekta tudi s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje in Ministrstva za gospodarski
razvoj in tehnologijo.
V skladu z Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki
Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS, t. 41/07) le ta doloa, da so za izvajanje
postopkov porabe sredstev iz evropskega kohezijskega sklada doloene naslednji organi:
Organ upravljanja opravlja naloge upravljanja in izvajanja operativnih programov iz drugega

odstavka 1. lena te uredbe v skladu z naelom dobrega finannega poslovanja, opredeljene v
60. lenu Uredbe 1083/2006/ES. Vlogo organa upravljanja so do 10.2.2012, ko je bila
imenovana nova vlada, izvajale notranje organizacijske enote Slube Vlade Republike
Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, z imenovanjem nove vlade pa se je
omenjena sluba pripojila Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Organ upravljanja
v postopkih nartovanja in porabe sredstev zagotavlja uinkovitost in pravilnost izvajanja
operativnih programov ter usmerja in nadzoruje posrednika telesa pri izvajanju operativnih
programov.
Organ za potrjevanje opravlja naloge, opredeljene v 61. lenu Uredbe 1083/2006/ES in je
notranja organizacijska enota Ministrstva za finance, Nacionalni sklad.
Posredniko telo izvaja naloge, ki so mu bile prenesene s strani organa upravljanja s sklepom
organa upravljanja na ravni instrumenta. Posredniko telo lahko svoje naloge, razen
administrativnih kontrol po 13. lenu Uredbe 1828/2006/ES (v nadaljnjem besedilu:
administrativne kontrole), prenese na agenta ob predhodnem soglasju organa upravljanja. V
vlogi posrednikega telesa pri predmetni skupini projektov nastopa Ministrstvo za kmetijstvo
in okolje.
Revizijski organ opravlja naloge, opredeljene v 62. lenu Uredbe 1083/2006/ES in je Urad
Republike Slovenije za nadzor prorauna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.
Pristojni organ za sodelovanje z Evropsko komisijo, Uradom za boj proti goljufijam (v
nadaljnjem besedilu: OLAF) opravlja naloge poroanja o nepravilnostih pri porabi sredstev
kohezijske politike OLAF-u in je Urad Republike Slovenije za nadzor prorauna, ki je organ v
sestavi Ministrstva za finance.
Nadzorni odbor je telo, ki opravlja naloge, opredeljene v 65. lenu Uredbe 1083/2006/ES.
Ustanovitev, naloge in sestavo nadzornega odbora doloi vlada s posebnim sklepom.
Upravienec (obine) v skladu z navodili organa upravljanja, posrednikega telesa ali agenta
in pogodbenimi obveznostmi opravlja naslednje naloge:
- priprava in posredovanje vloge za velik projekt oziroma projekt ali skupino projektov
posrednikemu telesu razen v primeru, ko je v vlogi upravienca neposredni proraunski
uporabnik, ki vlogo posreduje organu upravljanja,
- priprava in posredovanje javnega razpisa in razpisne dokumentacije posrednikemu telesu
razen v primeru, ko je v vlogi upravienca neposredni proraunski uporabnik, ki vlogo
posreduje organu upravljanja,
- sklenitev pogodbe o sofinanciranju s posrednikim telesom oziroma z agentom razen v
primeru, ko je v vlogi upravienca neposredni proraunski uporabnik, kjer pogodbo o
sofinanciranju nadomesti odloitev organa upravljanja,
- izvedba operacije,
- priprava in izvedba izbirnega postopka za izbor izvajalca in sklenitev pogodbe z izvajalcem,
- spremljanje izvajanja pogodbe z izvajalcem,
113
zagotavljanje pravilnosti izvajanja operacije,

preverjanje dobavljenega blaga, izvedene storitve ali gradnje in izstavljenega zahtevka za
izplailo s poroilom s strani izvajalca,
- posredovanje napovedi plail sredstev kohezijske politike na ravni operacije oziroma
terminski nart izstavljanja raunov oz. zahtevkov v skladu s pogodbenimi odnosi,
- posredovanje relevantnih podatkov o nepravilnostih in ukrepih za njihovo odpravo v
skladu s pogodbenimi odnosi,
- omogoanje delovanja revizorjev, nadzornih in tehninih misij organov Evropske unije in
Republike Slovenije ter ukrepanje skladno s priporoili iz konnih poroil misij in redno
obveanje organa upravljanja oziroma posrednikega telesa oziroma agenta o izvedenih
ukrepih,
- vodenje loenega knjigovodskega sistema ali ustrezne knjigovodske evidence za vse
transakcije v zvezi s projekti,
- uresnievanje Lizbonskih ciljev pri izvajanju operacije,
- izvajanje nalog informiranja in obveanja javnosti o operaciji,
- vzdrevanje revizijske sledi v skladu z navodili organa upravljanja oziroma posrednikega
telesa oziroma agenta in pogodbenimi odnosi,
priprava in posredovanje poroil v skladu z navodili organa upravljanja in posrednikega
telesa.
-
11.3.
Analiza izvedljivosti projekta

S predinvesticijsko zasnovo in tudijo izvedljivosti so bile analizirane variante za oskrbo s pitno vodo na
obmoju obin renovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnie in Velika Polana. Na osnovi
tehninih in ekonomskih meril je bila kot ugodneja izbrana varianta v izvedbo predvidene investicije.
Obine so vloile prijavo za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada in 13.6.2013 tudi pridobile
odlobo organa upravljanja. Na ta nain je zagotovljen del sofinanciranja, preostali del pa bodo
zagotovile obine same skupaj z dravo.
Izvedljivost projekta je realna, saj bo investicija usklajena z razvojnimi obinskimi in dravnimi programi,
prav tako pa bodo zagotovljena finanna sredstva. Investicija prav tako izkazuje visoko ekonomsko neto
sedanjo vrednost, hkrati pa notranja stopnja donosa presega tehtano povpreje strokov kapitala.
114
12.
12.1.
NART FINANCIRANJA PROJEKTA
Izraun prispevka Skupnosti

V naslednji tabeli prikazujemo izraun prispevka Skupnosti.
Tabela 12/1:
Izraun prispevka Skupnosti glede na prejete ponudbe

Nediskontirana
vrednost
Glavni elementi in parametri

1
Referenno obdobje (leta)
30
7 % realna
Finanna diskontna stopnja (%)
Skupni stroki investicije (v EUR, nediskontirani)
Skupni stroki investicije (v EUR, diskontirani)
Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana)
Preostala vrednost (v EUR, diskontirana)
Prihodki (v EUR, diskontirani)
Operativni stroki (v EUR, diskontirani)
isti prihodek = prihodki operativni stroki +

preostala vrednost (v EUR, diskontirana) = (7)
(8) + (6)
3.324.430
10
Upravieni izdatki (len 55(2)) = nalobeni

stroki isti prihodek (v EUR, diskontiran) = (4)
(9)
19.879.563
11
Stopnja primanjkljaja v
financiranju (%) =
26.062.723
23.203.993
1.463.224
220.072
8.850.525
5.746.167
85,67%
Upravieni stroek (v EUR, nediskontiran)

Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E.1.2.11.)
Doloeni znesek, tj. znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za
prednostno os (len 41(2)) = (1) * (2) (ob upotevanju najvejega
javnega prispevka v skladu s pravili o dravni pomoi)
Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%)
Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3) * (4)
12.2.
Diskontirana
vrednost (ista sedanja
vrednost)
26.212.270,59
85,67%
22.456.052,21
85,00%
19.087.644,37
Nart financiranja v tekoih cenah po virih financiranja

Za predmetno investicijo so predvideni sledei viri financiranja:
nepovratna sredstva dravnega prorauna,
sredstva obinskih proraunov (manjkajoi del sredstev),
kohezijski sklad,
ZRPPR1015 (Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015).
115
V skladu z 12. In 13. lenom Aneksa t. 1 k pogodbi o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju
regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo Pomurja (z dne 21.1.2005), sklenjenega dne
23.3.2010, je MKO financer gradnje transportnih vodovodov in vodnih virov v celoti (razen DDV), kar
zajema tudi stroke storitev pridobivanja potrebne prostorske, okoljske, projektne, investicijske in
razpisne dokumentacije, ureditev pravice graditi (sklepanje pogodb o slunosti, odkodnin za slunosti,
odkup zemlji), pridobitev soglasij, dovoljenj za gradnjo in uporabnih dovoljenj. MKO bo zagotavljal
sredstva za financiranje projekta iz sredstev Kohezijskega sklada EU in proraunskih virov RS.
Obine so investitorji izgradnje primarnih vodovodov ter ureditve sekundarnih omreij na nain, da
znaa dele sofinanciranja iz sredstev EU in MKO okvirno 90% neto upravienih strokov, dele obin
kot investitorjev znaa 10% vrednosti neto upravienih strokov in plailo 20% DDV.
V skladu s Sklepom o sofinanciranju priprave projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A, ki ga
je izdal MKO (takratni MOP), dne 4.11.2010, v zvezi z izvedbo priprave projekta, dodeli nepovratna
sredstva v obsegu:
57,89% upravienih izdatkov za plailo tistih del priprave investicije, ki jih v dani fazi priprave
projekta ni mogoe razmejiti na del, ki ga financirajo obine in del, ki ga financira MKO.
100% neto upravienih izdatkov za plailo tistih del priprave investicije, ki spadajo k podroju
izgradnje transportnih vodov in vodnih virov.
Davek na dodano vrednost v predmetnih obinah je povraljiv.

Tabela 12/2:
Predvidena finanna konstrukcija projekta glede na prejete ponudbe, v EUR
Skupaj
Upravieni stroki
Dele sofinanciranja
DDV
Dele sofinanciranja
DDV
Dele sofinanciranja
DDV
Povraljiv DDV (22%)
Dele sofinanciranja
11
DDV (22%)
sklad
Dravni
proraun
ZRPPR1015
Obinski
proraun
100,00%
72,82%
12,85%
7,83%
6,50%
26.212.270,59
19.087.644,37
3.368.407,84
2.051.581,03
1.704.637,35
100,00%
0,00%
0,00%
76,66%
23,34%
359.817,00
0,00
0,00
275.826,08
83.990,92
100,00%
71,83%
12,68%
8,76%
6,73%
26.572.087,59
19.087.644,37
3.368.407,84
2.327.407,11
1.788.628,27
100,00%
5.845.858,00
0,00%
0,00
0,00%
0,00
0,00%
0,00
100,00%
5.845.858,00
11
116
Graf 12/1: Viri financiranja investicije brez DDV

Obinski
proraun
6,73%
Vodni sklad
8,76%
Dravni
proraun
12,68%
Tabela 12/3:
Sredstva EU Kohezijski sklad

71,83%
Predvidena dinamika financiranja projekta, tekoe cene v EUR

Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Nerazmejeni del
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Skupaj brez DDV
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Povraljiv DDV (22%)
2012
renovci
3.398.775,59
0,00
2.600.063,33
0,00
458.834,70
0,00
0,00
0,00
339.877,56
0,00
4.446.564,68
0,00
3.149.967,84
0,00
555.876,68
0,00
444.656,47
0,00
296.063,69
0,00
100.135,00 96.921,00
44.942,00 43.499,70
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
44.942,00 43.499,70
55.193,00 53.421,72
0,00
0,00
0,00
0,00
23.241,77 22.495,88
31.951,23 30.925,83
7.945.475,27 96.921,41
5.750.031,16
0,00
1.014.711,38
0,00
467.898,24 22.495,88
712.834,48 74.425,53
1.748.005,00 21.323,00
2013
2014
2015
1.699.387,80
1.300.031,67
229.417,35
0,00
169.938,78
1.333.969,42
944.990,36
166.763,01
133.396,94
88.819,11
3.214,00
1.442,30
0,00
0,00
0,00
1.442,30
1.771,28
0,00
0,00
745,89
1.025,40
3.036.570,81
2.245.022,03
396.180,36
134.142,83
261.225,59
668.046,00
1.699.387,79
1.300.031,66
229.417,35
0,00
169.938,78
2.223.282,35
1.574.983,93
277.938,34
222.328,24
148.031,85
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3.922.670,14
2.875.015,59
507.355,69
222.328,24
317.970,63
862.987,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
889.312,91
629.993,55
111.175,33
88.931,29
59.212,74
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
889.312,91
629.993,55
111.175,33
88.931,29
59.212,74
195.649,00
Dele (%)
100,00%
76,50%
13,50%
0,00%
10,00%
100,00%
70,84%
12,50%
10,00%
6,66%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
0,00%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
42,11%
57,89%
100,00%
72,37%
12,77%
5,89%
8,97%
100,00%
117
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Nerazmejeni del
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Skupaj brez DDV
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Povraljiv DDV (22%)
838.214,36
641.233,99
113.158,94
0,00
83.821,44
2.490.345,29
1.764.172,60
311.324,58
249.034,53
165.813,58
48.075,00
21.214,00
0,00
0,00
0,00
21.214,00
26.861,00
0,00
0,00
11.311,17
15.549,83
3.376.634,65
2.405.406,58
424.483,52
260.345,70
286.398,85
742.860,00
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Nerazmejeni del
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Skupaj brez DDV
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Povraljiv DDV (22%)
853.426,32
652.871,13
115.212,55
0,00
85.342,63
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3.622,00
548,00
0,00
0,00
0,00
548,00
3.074,00
0,00
0,00
1.294,46
1.779,54
857.048,32
652.871,13
115.212,55
1.294,46
87.670,17
188.550,00
2012
Dobrovnik
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
46.532,00
20.533,19
0,00
0,00
0,00
20.533,19
25.998,81
0,00
0,00
10.948,10
15.050,71
46.532,00
0,00
0,00
10.948,10
35.583,90
10.237,00
Kobilje
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3.506,00
530,41
0,00
0,00
0,00
530,41
2.975,59
0,00
0,00
1.253,02
1.722,57
3.506,00
0,00
0,00
1.253,02
2.252,98
771,00
2013
2014
2015
Dele (%)
419.107,19
320.617,00
56.579,47
0,00
41.910,72
747.103,59
529.251,78
93.397,37
74.710,36
49.744,08
1.543,00
680,81
0,00
0,00
0,00
680,81
862,19
0,00
0,00
363,07
499,12
1.167.753,78
849.868,78
149.976,84
75.073,43
92.834,73
256.906,00
419.107,17
320.616,99
56.579,47
0,00
41.910,72
1.245.172,65
882.086,30
155.662,29
124.517,27
82.906,79
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.664.279,82
1.202.703,29
212.241,76
124.517,27
124.817,51
366.142,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
498.069,05
352.834,51
62.264,91
49.806,91
33.162,72
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
498.069,05
352.834,51
62.264,91
49.806,91
33.162,72
109.575,00
100,00%
76,50%
13,50%
0,00%
10,00%
100,00%
70,84%
12,50%
10,00%
6,66%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
0,00%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
42,11%
57,89%
100,00%
71,24%
12,57%
7,71%
8,48%
100,00%
426.713,17
326.435,58
57.606,28
0,00
42.671,32
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
116,00
17,59
0,00
0,00
0,00
17,59
98,41
0,00
0,00
41,44
56,97
426.829,17
326.435,58
57.606,28
41,44
42.745,88
93.902,00
426.713,15
326.435,56
57.606,28
0,00
42.671,32
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
426.713,15
326.435,56
57.606,28
0,00
42.671,32
93.877,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
100,00%
76,50%
13,50%
0,00%
10,00%
100,00%
70,84%
12,50%
10,00%
6,66%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
0,00%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
42,11%
57,89%
100,00%
76,18%
13,44%
0,15%
10,23%
100,00%
118
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Nerazmejeni del
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Skupaj brez DDV
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Povraljiv DDV (22%)
2.559.404,56
1.957.944,49
345.519,62
0,00
255.940,46
1.738.959,50
1.231.887,29
217.391,88
173.895,95
115.784,39
50.774,00
19.679,00
0,00
0,00
0,00
19.679,00
31.095,00
0,00
0,00
13.094,10
18.000,90
4.349.138,06
3.189.831,77
562.911,49
186.990,05
409.404,74
956.810,00
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Nerazmejeni del
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Skupaj brez DDV
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Povraljiv DDV (22%)
156.461,99
119.693,42
21.122,37
0,00
15.646,20
1.459.326,14
1.033.793,67
182.434,18
145.932,61
97.165,68
29.606,00
14.134,00
0,00
0,00
0,00
14.134,00
15.472,00
0,00
0,00
6.515,26
8.956,74
1.645.394,13
1.153.487,09
203.556,55
152.447,87
135.902,62
361.986,00
2012
2013
2014
Lendava
0,00 1.279.702,29 1.279.702,27
0,00
978.972,25
978.972,24
0,00
172.759,81
172.759,81
0,00
0,00
0,00
0,00
127.970,23
127.970,23
0,00
521.687,85
869.479,76
0,00
369.566,19
615.943,65
0,00
65.217,56
108.695,94
0,00
52.168,79
86.947,98
0,00
34.735,32
57.892,20
49.145,00
1.629,00
0,00
19.047,45
631,55
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
19.047,45
631,55
0,00
30.097,55
997,45
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
12.674,08
420,03
0,00
17.423,47
577,42
0,00
49.145,00 1.803.019,14 2.149.182,03
0,00 1.348.538,44 1.594.915,89
0,00
237.977,37
281.455,75
12.674,08
52.588,81
86.947,98
36.470,92
163.914,52
185.862,42
10.812,00
396.664,00
472.820,00
Odranci
0,00
156.461,99
0,00
0,00
119.693,42
0,00
0,00
21.122,37
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
15.646,20
0,00
0,00
437.797,83
729.663,08
0,00
310.138,09
516.896,84
0,00
54.730,25
91.217,09
0,00
43.779,78
72.966,31
0,00
29.149,70
48.582,84
28.656,00
950,00
0,00
13.680,40
453,60
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
13.680,40
453,60
0,00
14.975,60
496,40
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
6.306,22
209,04
0,00
8.669,37
287,37
0,00
28.656,00
595.209,82
729.663,08
0,00
429.831,51
516.896,84
0,00
75.852,62
91.217,09
6.306,22
43.988,82
72.966,31
22.349,78
45.536,87
48.582,84
6.304,00
130.946,00
160.526,00
2015
Dele (%)
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
347.791,89
246.377,45
43.478,37
34.779,19
23.156,88
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
347.791,89
246.377,45
43.478,37
34.779,19
23.156,88
76.514,00
100,00%
76,50%
13,50%
0,00%
10,00%
100,00%
70,84%
12,50%
10,00%
6,66%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
0,00%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
42,11%
57,89%
100,00%
73,34%
12,94%
4,30%
9,41%
100,00%
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
291.865,23
206.758,73
36.486,84
29.186,52
19.433,14
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
291.865,23
206.758,73
36.486,84
29.186,52
19.433,14
64.210,00
100,00%
76,50%
13,50%
0,00%
10,00%
100,00%
70,84%
12,50%
10,00%
6,66%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
0,00%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
42,11%
57,89%
100,00%
70,10%
12,37%
9,27%
8,26%
100,00%
119
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Nerazmejeni del
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Skupaj brez DDV
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Povraljiv DDV (22%)
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Nerazmejeni del
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Skupaj brez DDV
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Povraljiv DDV (22%)
2012
Turnie
767.498,39
0,00
587.136,27
0,00
103.612,28
0,00
0,00
0,00
76.749,84
0,00
4.121.159,45
0,00
2.919.449,21
0,00
515.196,92
0,00
412.115,95
0,00
274.397,38
0,00
73.725,00 71.359,00
35.056,00 33.930,96
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
35.056,00 33.930,96
38.669,00 37.428,04
0,00
0,00
0,00
0,00
16.283,52 15.760,95
22.385,48 21.667,09
4.962.382,84 71.359,00
3.506.585,47
0,00
618.809,20
0,00
428.399,46 15.760,95
408.588,70 55.598,05
1.091.724,00 15.699,00
Velika Polana
592.115,89
0,00
452.968,66
0,00
79.935,65
0,00
0,00
0,00
59.211,59
0,00
2.790.018,43
0,00
1.976.462,49
0,00
348.787,50
0,00
279.001,84
0,00
185.766,59
0,00
53.880,00 52.151,00
24.788,00 23.992,49
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
24.788,00 23.992,49
29.092,00 28.158,51
0,00
0,00
0,00
0,00
12.250,64 11.857,55
16.841,36 16.300,96
3.436.014,32 52.151,00
2.429.431,15
0,00
428.723,15
0,00
291.252,48 11.857,55
286.607,54 40.293,45
755.923,00 11.473,00
2013
2014
2015
Dele (%)
383.749,21
293.568,15
51.806,14
0,00
38.374,92
1.236.347,83
875.834,76
154.559,08
123.634,78
82.319,21
2.366,00
1.125,04
0,00
0,00
0,00
1.125,04
1.240,96
0,00
0,00
522,57
718,39
1.622.463,04
1.169.402,90
206.365,22
124.157,35
122.537,56
356.942,00
383.749,18
293.568,12
51.806,14
0,00
38.374,92
2.060.579,77
1.459.724,63
257.598,47
206.057,98
137.198,69
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
2.444.328,95
1.753.292,76
309.404,61
206.057,98
175.573,61
537.752,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
824.231,85
583.889,81
103.039,38
82.423,19
54.879,47
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
824.231,85
583.889,81
103.039,38
82.423,19
54.879,47
181.331,00
100,00%
76,50%
13,50%
0,00%
10,00%
100,00%
70,84%
12,50%
10,00%
6,66%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
0,00%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
42,11%
57,89%
100,00%
70,66%
12,47%
8,63%
8,23%
100,00%
296.057,96
226.484,34
39.967,82
0,00
29.605,80
837.005,53
592.938,75
104.636,25
83.700,55
55.729,98
1.729,00
795,51
0,00
0,00
0,00
795,51
933,49
0,00
0,00
393,09
540,40
1.134.792,49
819.423,09
144.604,07
84.093,65
86.671,68
249.654,00
296.057,93
226.484,32
39.967,82
0,00
29.605,79
1.395.009,23
988.231,26
174.393,75
139.500,92
92.883,30
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.691.067,16
1.214.715,57
214.361,57
139.500,92
122.489,09
372.035,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
558.003,67
395.292,49
69.757,50
55.800,37
37.153,32
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
558.003,67
395.292,49
69.757,50
55.800,37
37.153,32
122.761,00
100,00%
76,50%
13,50%
0,00%
10,00%
100,00%
70,84%
12,50%
10,00%
6,66%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
0,00%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
42,11%
57,89%
100,00%
70,70%
12,48%
8,48%
8,34%
100,00%
120
Investicijska
vrednost
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Transportno omreje
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Nerazmejeni del
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Skupaj brez DDV
Kohezijski sklad
Dravni proraun
Obinski proraun
ZRPPR1015
Povraljiv DDV (22%)
9.165.897,10
7.011.911,28
1.237.396,11
0,00
916.589,71
17.046.373,49
12.075.733,09
2.131.011,73
1.704.637,35
1.134.991,32
359.817,00
160.361,00
0,00
0,00
0,00
160.361,00
199.456,00
0,00
0,00
83.990,92
115.465,08
26.572.087,59
19.087.644,37
3.368.407,84
1.788.628,27
2.327.407,11
5.845.858,00
2012
2013
SKUPAJ SISTEM A
0,00 4.661.179,61
0,00 3.565.802,40
0,00
629.259,25
0,00
0,00
0,00
466.117,96
0,00 5.113.912,05
0,00 3.622.719,93
0,00
639.303,52
0,00
511.391,21
0,00
340.497,40
348.270,00
11.547,00
155.214,61
5.146,39
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
155.214,61
5.146,39
193.055,80
6.400,20
0,00
0,00
0,00
0,00
81.295,80
2.695,12
111.760,01
3.705,07
348.270,41 9.786.638,25
0,00 7.188.522,33
0,00 1.268.562,77
81.295,80
514.086,33
266.974,61
815.466,82
76.619,00 2.153.060,00
2014
2015
4.504.717,49
3.446.108,88
608.136,86
0,00
450.471,75
8.523.186,84
6.037.866,61
1.065.505,88
852.318,68
567.495,67
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
13.027.904,33
9.483.975,49
1.673.642,74
852.318,68
1.017.967,42
2.866.139,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3.409.274,60
2.415.146,55
426.202,33
340.927,46
226.998,26
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3.409.274,60
2.415.146,55
426.202,33
340.927,46
226.998,26
750.040,00
Dele (%)
100,00%
76,50%
13,50%
0,00%
10,00%
100,00%
70,84%
12,50%
10,00%
6,66%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
0,00%
100,00
100,00%
0,00%
0,00%
42,11%
57,89%
100,00%
71,83%
12,68%
6,73%
8,76%
100,00%
121
13.
13.1.
PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA

INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE PROJEKTA
Finanna analiza
Finanna analiza je analiza denarnih tokov in posledino izrauna finannih dosekov projekta.
Metodologija, ki smo jo uporabili je analiza diskontiranega denarnega toka (DCF), ki je podprta s
terminskim nastankom denarnega toka. Finanno analizo strokov in koristi smo izdelali z uporabo
metode diferennih vrednosti (razlika med stroki in koristi razlinih scenarijev).
Glavni namen finanne analize je izraun kazalnikov finannih dosekov projekta. Metodologija, ki je
bila uporabljena je analiza diskontiranega denarnega toka (DCF).
Ugotavljala se je finanna donosnost investicije, katero se presodi, na podlagi ocenjene finanne neto
sedanje vrednosti NPV/C in finanne interne stopnje donosnosti investicije FRR/C. Ta kazalnika
pokaeta zmonost neto prihodkov, da povrnejo stroke investicije, ne glede na to, kako so ti
financirani. Da se za projekt lahko zaprosi za prispevek iz skladov, mora biti NPV/C negativna, FRR/C pa
nija od diskontne stopnje, ki je bila uporabljena v analizi.
Finanna trajnost (vzdrnost - pokritost) projekta, se je ocenilo s preverjanjem, ali so skupni
(nediskontirani) neto denarni tokovi v referennem obdobju pozitivni. Ti neto denarni tokovi
vkljuujejo investicijske stroke, vse vire financiranja (nacionalne in sredstva EU) in neto prihodke
(prikazano v prilogi 3 tega dokumenta). Analiza je pokazala, da je za predmetni projekt kumulativni
denarni tok skozi ekonomsko dobo pozitiven.
Projekt je bil torej preuen iz vidika diskontiranih denarnih tokov, z uporabo inkrementalne metode.
Opazovalo se je diskontirani neto denarni tok oz. kumulativen neto denarni tok projekta, ki izkazuje ali
je projekt finanno vzdrljiv oz. ali se s projektom ustvarja ustrezne in dovolj visoke prihodke, za kritje
strokov. Izraunani so bili glavni finanni kazalniki ter prispevek Skupnosti. Ob tem se je upotevalo
sledee predpostavke modela:
opazovana doba projekta je 30 let,
za finanno analizo smo uporabili diskontno stopnjo 7%, ki je predpisana z Uredbo o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podroju javnih financ
(Ur.l. RS, t. 60/06, 54/10);
za ekonomsko analizo smo uporabili 5,0% diskontno stopnjo;
alternativa brez investicije predstavlja osnovno izhodie, na podlagi katerega so bili nato
ocenjeni stroki in koristi predmetnega projekta;
investicijske vrednosti ne vsebujejo davka na dodano vrednost.
S finanno analizo je bila izraunana stopnja primanjkljaja v financiranju ter prispevek Skupnosti.
122
Finanno analiza je bila pripravljena iz dveh vidikov in sicer z izvedbo investicije in brez izvedbe
investicije. V nadaljevanju je prikazan izraun finannega primanjkljaj in prispevka Skupnosti iz naslova
prispevka projekta (razlika med z investicijo in brez investicije). V prilogi 3 tega dokumenta pa je
celotna finanna analiza, iz katere je razvidna primerjava variante z in brez investicije.
13.1.1. Prihodki in odhodki projekta

1.
Opazovana doba projekta
Pri doloanju opazovane dobe projekta je potrebno upotevati denarne tokove v letu, v katerem
nastanejo, in za doloeno referenno obdobje (ekonomsko dobo). Z ekonomsko dobo je potrebno
zajeti najveje mono tevilo let, za katera je na voljo projekcija iz analize strokov in koristi. Projektne
napovedi je treba izdelati za obdobje, ki ustreza ekonomsko koristni ivljenjski dobi projekta in ki je
dovolj dolgo, da e zajame verjetne dolgorone vplive. Ekonomska doba se spreminja glede na vrsto
investicije. Referenni asovni horizont za sektor Oskrba z vodo in okolje, ki ga priporoa Komisija,
temelji na mednarodno priznanih izkunjah je 30 let.
Pri izraunih je bila upotevana 30 letna opazovana doba projekta.
2.
Investicijski stroki projekta
V primeru brez investicije investicijski stroki ne bodo nastajali.

V primeru z investicijo so bile pri finanni analizi oz. izraunu finanne donosnosti investicije
upotevane investicijske vrednosti v stalnih cenah, brez nepredvidenih del in davka na dodano
vrednost.
Tabela 13/1:
Investicijski stroki projekta v primeru izvedbe investicije (brez nepredvidenih del in

DDV), stalne cene
Investicijska
vrednost

Skupaj stroki priprave projekta
Skupaj
3.
2012
SKUPAJ SISTEM A
8.909.526
0
9.207.367
0
7.351.444
0
198.947
0
35.620
0
359.817
348.270
26.062.721
348.270
2013
2014
2015
4.530.636 4.378.890
0
2.762.210 4.603.685 1.841.473
2.205.434 3.675.723 1.470.288
73.663
98.758
26.526
13.191
17.682
4.747
11.547
0
0
9.596.681 12.774.738 3.343.034
Stroki obratovanja in vzdrevanja

3
Obstojei stroki izvajanj oskrbe s pitno vodo na m prodane vode so prikazani v naslednji tabeli.
123
Tabela 13/2:
Obstojei stroki na m prodane vode, na dan 31.12.2011

3
v EUR/m
Elektrina energija
Analiza vode
Pogonsko gorivo
Material
Storitve
Delo
Neposredni stroki
prodaje
Drugi neposredni
stroki
Tekoe vzdrevanje
Ostali (sploni) stroki
3
Skupaj stroki na m
renovci
0,1330
0,1159
Dobrovnik
0,0580
0,0000
0,0476
0,0692
0,0692
0,1659
0,0197
0,4344
Kobilje
0,1363
0,0485
Lendava
0,0718
0,0467
Odranci
0,0700
Turnie
0,0652
0,0001
0,0000
0,1078
0,0405
0,0132
0,0218
0,0643
0,0769
0,0000
0,0091
0,0158
0,0145
0,1100
0,0206
0,1040
0,1330
0,4808
0,2000
0,0700
0,4500
0,0296
0,0156
0,3072
0,0532
0,0000
0,3130
0,3199
0,0404
0,5918
Velika
Polana
0,0976
0,1124
0,2565
0,0106
0,4771
Za potrebe finanne analize je bilo predpostavljeno, da se stroek obstojeega omreja poveuje 2%

letno.
3
V primeru izvedbe investicije je predvideno, da bodo obstojei stroki na m prodane vode v

obstojeem sistemu naraali 1,8% letno, saj se del omreja rekonstruira in zato ti stroki odpadejo na
dodatne stroke.
Tabela 13/3:
Stroki obratovanja in vzdrevanja brez investicije (v letu 2015), EUR
Brez investicije
Koliina prodane pitne vode
3
Stroek na m prodane pitne vode
Tabela 13/4:
renovci Dobrovnik
165.869
0,4702
77.995
53.244
0,3388
18.039
Kobilje
Lendava
Odranci
Turnie
V. Polana
23.522
0,6406
15.067
650.536
0,5204
338.561
79.561
0,4871
38.754
150.099
0,3325
49.908
55.069
0,5164
28.439
Odranci Turnie
V. Polana
Stroki obratovanja in vzdrevanja z investicijo (v letu 2015), EUR
Z investicijo
Koliina prodane pitne vode
3
Stroek na m prodane pitne vode
renovci
165.869
0,4665
77.385
Dobrovnik Kobilje
53.244
0,3362
17.898
23.522
0,6355
14.949
Lendava
650.536
0,5164
335.913
79.561
0,4833
38.451
150.628
0,3299
49.692
55.069
0,5124
28.217
Dodatni obratovalni in vzdrevalni stroki so izraunani na podlagi povprenih vzdrevalnih strokov na

letni ravni.
124
Tabela 13/5:
Dodatni obratovalni in vzdrevalni stroki (v EUR/leto), transportni vodi in pripadajoi

objekti
Stroki vzdrevanja in
obratovanja,
transportno omreje
Tabela 13/6:
renovci
Dobrovnik
Kobilje
Lendava
Odranci
Turnie
Velika Polana
Skupaj
152.845
37.645
38.493
115.000
7.018
34.491
26.583
412.076
Dodatni obratovalni in vzdrevalni stroki (v EUR/leto), primarni in sekundarni vodi
Obratovalni in
vzdrevalni stroki
primarno in
sekundarno omreje
renovci
Dobrovnik
Kobilje
Lendava
Odranci
Turnie
Velika Polana
Skupaj
30.952
14.484
0
12.465
10.030
24.832
17.284
110.047
V prilogi 4 tega dokumenta je prikazana finanna analiza iz katere so razvidni dodatni obratovalni in
vzdrevalni stroki celotnega projekta za celotno opazovano obdobje.
4.
Predvideni stroki amortizacije
Amortizacija omreja vodovoda je bila obraunana po 2,0% letni amortizacijski stopnji, amortizacija
objektov vodovoda z vgrajeno elektrino napeljavo po 2,5% letni amortizacijski stopnji, oprema za
vodenje in prenos podatkov pa po 7% amortizacijski stopnji. Pri tem je bilo upotevano reinvestiranje
po poteku amortizacijske dobe.
V finanni analizi so bili med odlivi upotevani le odlivi investicije brez DDV in nepredvidenih del,
stroki obratovanja in vzdrevanja brez amortizacije. Celotna amortizacija je bila upotevana pri
izraunu poveanja cen in posledino pri raunanju prihodkov. Upotevanje amortizacije je prikazano v
nadaljevanju.
5.
Dodatni stroki na m pitne vode zaradi izvedbe investicije
Pri finanni analizi je bilo upotevano poveanje strokov za oskrbo s pitno vodo zaradi nove
investicije. Poveanje je izraunano na osnovi koliine pitne vode v 30 letih (tako obstojeih
prikljuenih kot tudi novih prikljuenih). Pri izraunu poveanja so bili upotevani celotni dodatni
obratovalni in vzdrevalni stroki novega vodovoda za opazovano obdobje. V spodnji tabeli je
predstavljen izraun dodatnega stroka investicije na kubini meter pitne vode za vse obine in ga
lahko bodoi izvajalec javne slube oskrbe s pitno vodo implementira v ceno oskrbe s pitno vodo.
125
Tabela 13/7:
Izraun dodatnih strokov vodarine zaradi nove investicije
Obratovalni in vzdrevalni stroki (EUR)
13.313.906
37.249.600
37.206.944
42.655
Koliina vode v m
Obstojei prikljueni
Novo prikljueni
3
0,36
Dodaten stroek vodarine (EUR/m )
Za preraun omrenine po vrstah prikljuka se v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za oblikovanje

cen storitev obveznih obinskih gospodarskih javnih slub varstva okolja (Ur. l. RS, t. 87/12, 109/12)
upotevajo naslednji faktorji:
Tabela 13/9: Faktorji omrenine

Vodomer
Faktor omrenine
DN < / 20
20 < DN < 40
40 </=DN < 50
50 </=DN < 65
65 </= DN <80
80 </=DN <100
100 </= DN < 150
150 </=DN
1,00
3
10
15
30
50
100
200
Pri tem smo upotevali naslednje podatke:
Tabela 13/10: Koliniki (prikljuki) po vrstah prikljuka
Vrsta
prikljuka
DN 13
DN 20
DN 25
DN 32
DN 40
DN 50
DN 80
DN 100
Vsota kolinikov
Obina
Obina
Obina
Obina
Obina
Obina
Obina
Obine
Lendava
1.036
5.181
156
45
470
570
1650
300
renovci
1.190
44
Odranci
5
450
15
6
Turnie
3
1.005
18
36
Velika Polana
0
470
Dobrovnik
0
800
Kobilje
281
0
skupaj
2.515
7.950
189
87
470
570
1.650
300
1.234
476
1.062
470
800
281
14.131
DN 150
400
SKUPAJ
9.808
400
Vir: Eko park d.o.o.
126
V naslednji tabeli prikazujemo omrenino za predvidno investicijo za najpogosteje vrste prikljukov.

Tabela 13/11:
Obina
Izraun dodatnih strokov omrenine zaradi nove investicije

Vsota
kolinikov
renovci
Dobrovnik
Kobilje
Lendava
Odranci
Turnie
Velika Polana
1.234
800
281
9.808
476
1.062
470
Amortizacijska
osnova
151.121
65.762
17.160
89.550
31.657
95.938
66.164
Omrenina za
DN 13 in DN
20/leto
122,46
82,20
61,07
9,13
66,51
90,34
140,77
Omrenina Omrenina
za DN 25 in
za DN
DN 32/leto
40/leto
367,39
1.224,65
246,61
822,02
183,20
610,68
27,39
91,30
199,52
665,06
271,01
903,37
422,32
1.407,74
Vodarina in omrenina se bosta oblikovali skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih obinskih gospodarskih javnih slub varstva okolja (Ur.l. RS, t. 87/2012, 109/2012). Vodarina
je za celotno obmoje sistema A enotno oblikovana in enaka za vse uporabnike javne slube. Pri
oblikovanju omrenine se prav tako tei k cilju enake obravnave vseh uporabnikov javne slube in se
bo oblikovala po enaki metodologiji, vendar bo po obinah razlina zaradi razlinih izhodi, kot je
vrednost javne infrastrukture za predmetno javno slubo.
6.
Predvideni prihodki nastali po izvedbi investicije
Predvideni prihodki so izraunani na osnovi koliine prodane pitne vode za gospodinjstva in

gospodarstvo novih prikljuenih in obstojeih prikljuenih.
Predvideni prihodki so izraunani na osnovi:
obstojeih prikljuenih uporabnikov, ki e plaujejo storitev oskrbe s pitno vodo. Pri analizi so
se upotevali le dodatni prihodki, ki bodo nastali zaradi investicije. Dodatni prihodki za
obstojee prikljuene uporabnike so raunani z dodatnim strokom in koliino pitne vode.
novih prikljuenih: izraunani so prihodki sicer v viini dodatnega stroka na m pitne vode.
Prikaz prihodkov po letih je prikazan v finanni analizi v prilogi 2 tega dokumenta.
3
13.2.
Ekonomska analiza
13.2.1. Metodologija
Bistvo ekonomske analize je, da je potrebno vloke projekta oceniti na podlagi njihovih oportunitetnih
strokov, donos pa glede na plailno pripravljenost potronikov. Oportunitetni stroki ne ustrezajo
nujno opazovanim finannim strokom, prav tako plailna pripravljenost ni vedno pravilno prikazana z
opazovanimi trnimi cenami, ki so lahko izkrivljene ali jih celo ni. Ekonomska analiza je izdelana z vidika
celotne drube in ne tako, kot finanna, ki predstavlja samo koristi lastnika kapitala. Denarni tokovi iz
finanne analize se tejejo kot izhodie ekonomske analize.
127
Bistvo ekonomske analize je zagotoviti, da ima projekt pozitivne neto koristi za drubo in je posledino
upravien do sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada.
Ekonomska analiza je prikazana v prilogi 4.
Zato je potrebno, da:
koristi presegajo stroke projekta,
sedanja vrednost ekonomskih koristi presega neto sedanjo vrednost strokov.
Da sta ta pogoja izpolnjena se vidi s tem, da je:
neto sedanja vrednost pozitivna,
ekonomska interna stopnja donosnosti vija od diskontne stopnje za izraun ekonomske neto
sedanje vrednosti (5,0%),
razmerje med stroki in koristmi veje od 1.
Cilj analize strokov in koristi je doloiti ekonomsko vrednost projekta z doloanjem dodatnih koristi, ki
jih bo povzroila implementacija projekta. Projekt ima ve indirektnih ekonomskih, socialnih in
okoljskih vplivov. Investicije je mogoe pravilno oceniti le z upotevanjem teh vplivov, ti vplivi pa so
najvekrat povezani z razvojem.
Denarni tok iz finanne analize se povzame za izraune ekonomske analize. Pri doloanju ekonomskih
kazalcev je potrebnih nekaj prilagoditev:
Davni popravki: posredne davke (DDV), subvencije in iste transferje (npr. plaila za socialno
varnost) smo odteli.
Od trga raunovodskih (fiktivnih) cen: poleg izkrivljanja davkov in zunanjih uinkov lahko tudi
drugi dejavniki prispevajo k odmiku cen od konkurennega trnega (tj. uinkovitega)
ravnoteja: monopolne ureditve, trgovinske ureditve, ureditev dela, nepopolne informacije itd.
V vseh teh primerih so opazovane trne (tj. finanne) cene zavajajoe, namesto njih je
potrebno uporabiti raunovodske (fiktivne) cene, ki odraajo oportunitetne stroke vlo kov in
pripravljenost potronikov za plailo v primeru donosa. Raunovodske cene se izraunajo z
uporabo konverzijskih faktorjev za finanne cene.
13.2.2. Predpostavke ekonomske analize

Socialno drubena analiza strokov in koristi je ena izmed metod ekonomskih analiz. Analiza omogoa
pregled socialnih in drubenih vplivov implementacije projekta na ekonomijo obine oz. regije ali celo
drave. Metodologija je osnovana na izraunu dodatnih prihodkov, proizvodov, ki bodo posredno
ustvarjeni zaradi nove investicije.
Pri ekonomski analizi smo izhajali iz finanne analize, kjer smo finanne koristi mnoili z ustreznimi
konverzijskimi faktorji, kjer smo za sive plae upotevali konverzijski faktor 0,51, sicer pa standardni
konverzijski faktor 1.
Tabela 13/12: Izraun konverzijskega faktorja za sive plae
Sive plae
u = stopnja brezposelnosti v predmetnih obinah
t = plaila (socialna varnost)
SW =(1-u)*(1-t)
Konverzijski faktor
18,07%
38,20%
0,51
128
Poleg tega pa smo v ekonomski analizi upotevali e naslednje zunanje koristi:
prepreen stroek nakupa ustekleniene pitne vode; in sicer za prebivalce, ki so po zadnjih

analizah pitne vode izpostavljeni neustrezni pitni vodi, predpostavili smo, da vsak prebivalec
dnevno porabi 1,5l ustekleniene pitne vode, cena je 0,53 EUR za steklenico,
izboljanje zdravja prebivalcev ob emer smo upotevali stroek 1,155 EUR/prebivalca/leto (po
podatkih Intituta za varovanje zdravja je bilo v letu 2010 v Sloveniji izdanih 7,93 recepta na
prebivalca, povprena vrednost izdanih zdravil na enega prebivalca je znaala 231 EUR, ob tem
smo predpostavili, da ima investicija 0,5% uinek na izboljanje zdravja, kar znese 1,155
EUR/prebivalca/leto),
izboljanje dostopnosti do pitne vode; se izraa v tem, da je konnim porabnikom na voljo ve

kvalitetne pitne vode ne glede na to ali preko izboljanja pokritosti na sistemu vodooskrbe ali pa
preko poveanja porabe pitne vode na raun izboljanja na sistemu oskrbe s pitno vodo
(hidravlina izboljava, tlane izboljave z zmanjanjem okvar na sistemu itd.). Za ovrednotenje
koristi je bil upotevan podatek povzet po Draft Final CBA Methodology for Water and
Wastewater, 19 th August 2008, Jaspers, ki se nanaa na tevilo gospodinjstev na predmetnem
obmoju. Zaradi primerljivosti projekta, je bila korist ovrednotena v vrednosti 148 EUR na
gospodinjstva na leto; upotevana so bila gospodinjstva ki bodo delena bolje in varneje oskrbe
s pitno vodo,
pripravljenost plaati boljo vodo; gre za konzervativen pristop ocene koristi, ki kae koliko bi
bila gospodinjstva prispevnega obmoja, torej tista, ki bodo s projektom delena bolje in
varneje oskrbe s pitno vodo, pripravljena plaati za to izboljano oskrbo. Gre za pripravljenost
plaati koristi, s imer bi se izognili nastajanju dodatnih strokov. Pri izraunih so bili upotevani
prihodki projekta oz. tisti del plaila za oskrbo s pitno vodo, ki se nanaa na prebivalstvo, ki bo
deleno bolje in varneje oskrbe s pitno vodo.
129
Tabela 13/13:
Ocena tevila prebivalcev, ki so izpostavljeni neustrezni pitni vodi

Mikrobioloka analiza
Obina
rpalie
Leto
iki
Trnje
renovci
renovci
Dolnja Bistrica
Gornja Bistrica
2008
2009
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
Dobrovnik
Dobrovnik
Strehovci
Kobilje
Kobilje
Gaberje
Lendava
Hotiza
Odranci
Odranci
Turnie
Turnie
Velika Polana
Velika Polana
Mala Polana
2008
2009
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
2008
2009
2010
tevilo
analiz
Kemijska analiza
Mikrob.
Mikrob.
skladnost neskladnost
tevilo
analiz
Kem.
skladnost
Kem.
neskladnost
2
3
8
4
3
8
1
1
1
0
1
0
0
0
4
4
4
4
9
8
5
5
4
5
4
4
5
10
4
4
4
4
8
8
4
4
4
4
4
4
5
8
0
0
0
0
1
0
1
1
0
1
0
0
0
2
4
4
8
4
4
8
1
1
1
0
3
1
0
3
2
1
0
0
1
0
0
0
0
0
2
1
0
3
8
12
4
4
12
6
5
4
7
5
22
24
22
4
6
7
5
3
3
5
3
6
7
5
5
5
3
4
8
12
4
4
9
4
4
3
4
4
20
23
21
4
5
0
4
3
3
5
2
5
2
3
3
4
3
3
0
0
0
0
3
2
1
1
3
1
2
1
1
0
1
0
1
0
0
0
1
1
5
2
2
1
0
1
2
4
1
1
4
2
1
4
3
4
6
1
6
3
0
0
2
3
3
1
n.p.
n.p.
3
1
1
5
1
1
1
1
1
1
4
1
1
0
1
2
5
1
6
2
0
0
1
0
0
1
n.p.
n.p.
3
1
0
4
1
0
Skupaj
Naselje
tevilo
prebivalcev z
neustrezno pitno
vodo
587
iki
564
Trnje
1.182
renovci
Dolnja
Bistrica
Gornja
Bistrica,
Srednja
1 Bistrica
3
0 Dobrovnik
0
0
1 Strehovci
0
4
2 Kobilje
2
1
0
0
1
0 Hotiza
0
1
3 Odranci
3
0
n.p.
n.p.
0
Velika
0
Polana
1
1
Mala Polana,
0
Brezovica
1
623
1.218
962
235
610
779
1.703
903
351
206
9.923
Glavne predpostavke modela so:
ekonomska doba projekta je v obdobju 2012 -2040,
upotevana je 5,0% diskontna stopnja,
upotevani so investicijski stroki brez DDV-ja,
standardni konverzijski faktor je enak 1, za sive plae pa 0,51.
130
14.
14.1.
VREDNOTENJE DRUGIH STROKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIENOSTI V

EKONOMSKI DOBI Z IZDELANO FINANNO IN EKONOMSKO OCENO TER IZRAUNOM
FINANNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV SKUPAJ S PREDSTAVITVIJO UINKOV, KI
SE NE DAJO OVREDNOSTITI Z DENARJEM
Vrednotenje drugih strokov in koristi

Koristi in s tem upravienost projekta prikazujemo iz kvalitativnega vidika glede na tri segmente analize
torej na iri drubeni, razvojno gospodarski in socialni vidik.
Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaa na drubenem podroju:
poveanje kakovosti ivljenja prebivalcev na predmetnem podroju kar posredno vpliva na
manje izseljevanje prebivalstva z obravnavanega podroja, ;
ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven uinek predvsem na
poutje prebivalcev.
Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaa na razvojno gospodarskem podroju:
z implementacijo projekta se priakuje celovit razvoj predmetnega obmoja, saj bo z
ureditvijo osnovne infrastrukture moen izkoristek vseh naravnih danosti;
priakuje se razvoj kmekega turizma;
v primeru, da investitor ne bo izvedel planirane investicije se na predmetnem obmoju
sooajo z oportunitetnimi stroki potencialne izgube pitne vode zaradi dotrajanih in
neustreznih vodovodnih cevi.
Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaa na socialnem podroju:
korist iz naslova hidravline izboljave predstavlja izboljanje stanja vodnega telesa in s tem
posledino zagotavljanje kakovostne pitne vode za prebivalce predmetnega obmoja na dolgi
rok.
Ekonomsko upravienost izvedbe investicije v vodooskrbo, smo predstaviti tudi vrednostno, in sicer
smo kot stroek opredelili:
znianje plaila vodnega povraila,
prepreeni stroki okvar,
prepreeni stroki izpiranja omreja,
prepreeni stroki priprave pitne vode.
131
14.2.
Presoja upravienosti v ekonomski dobi z izdelano finanno in ekonomsko oceno

Investicijo v oskrbo s pitno vodo smo preuili z vidika finannih in ekonomskih kazalnikov. Ob tem smo
upotevali sledee predpostavke modela:
ekonomska doba investicije je ocenjena na 30 let,

za finanno analizo smo uporabili diskontno stopnjo 7%, ki je predpisana z Uredbo o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podroju javnih financ
(Ur.l. RS, t. 60/2006, 54/2010),
za ekonomsko analizo smo uporabili 5,0% diskontno stopnjo,
investicijske vrednosti so upotevane v obdobju 2012-2015 ter neto prilive (finanne in
ekonomske) za obdobje do 2040 in ne vsebujejo davka na dodano vrednost.
Kazalce investicije prikazujemo glede na statine in dinamine. Statini kazalci oziroma metode ne
upotevajo komponente asa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Kot
statini kazalnik smo uporabili dobo vraanja investicijskih sredstev. Dinamini kazalniki odpravljajo
slabost statinih metod, s tem ko upotevajo razlino asovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov,
upotevajo pa tudi ekonomsko ivljenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v razlinih letih namre
niso med seboj neposredno primerljivi, temve jih je treba predhodno preraunati na isti asovni
trenutek. Med dinaminimi kazalniki smo v nadaljevanju prikazali izraun finanne in ekonomske neto
sedanje vrednosti, interne stopnje donosnosti in relativne neto sedanje vrednosti.
14.3.
Izraun finannih in ekonomskih kazalnikov po statini metodi
14.3.1. Doba vraanja investicijskih sredstev projekta

Pri izraunu dobe vraanja projekta smo upotevali celotne investicijske stroke brez nepredvidenih
del in brez DDV-ja in povprene neto donose za celotno ekonomsko dobo projekta. Izraun dobe
vraanja investicije, torej dobe v kateri se investicija povrne je razviden iz spodnje tabele.
Tabela 14/1: Doba vraanja v letih
Finanni kazalnik
33,31
Ekonomski kazalnik
6,2
132
14.4.
Izraun finannih in ekonomskih kazalnikov po dinamini metodi
14.4.1. Neto sedanja vrednost projekta

Neto sedanja vrednost (NPV) je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski
dobi projekta, oz. kot razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokov vseh
odlivov neke nalobe.
Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega
bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna. Na podlagi kriterija neto sedanje vrednosti je
investicija ekonomsko upraviena, e je neto sedanja vrednost pozitivna.
Pri izraunu finanne neto sedanje vrednosti smo upotevali investicijske stroke brez DDV-ja in neto
prilive za obdobje do konca opazovane dobe. Pri izraunu smo uporabili 7% diskontno stopnjo.
Tabela 14/2:
Neto sedanja vrednost investicije v EUR
Finanni kazalnik
-19.879.563
Ekonomski kazalnik
24.342.610
14.4.2. Interna stopnja donosa projekta

Interna stopnja donosnosti (IRR) je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja
vrednost donosov investicije izenai s sedanjo vrednostjo investicijskih strokov. Na podlagi kriterija
interne stopnje donosa je investicija ekonomsko upraviena, e je izraunana interna stopnja donosa
vija od relevantne diskontne stopnje.
Pri izraunu finanne interne stopnje donosnosti smo upotevali investicijske stroke brez DDV-ja in
neto prilive za obdobje do 2040.
Tabela 14/3
Interna stopnja donosnosti v %
Finanni kazalnik
-6,39
Ekonomski kazalnik
14,67
14.4.3. Relativna neto sedanja vrednost in/ali kolinik relativne koristnosti projekta
Kolinik relativne koristnosti predstavlja razmerje med sedanjo vrednostjo koristi in sedanjo
vrednostjo investicijskih strokov. Projekt je primeren, kadar so diskontirane koristi relativno veje od
diskontiranih strokov.
Tabela 14/4:
Finanni kazalnik
0,39
Ekonomski kazalnik
1,92
133
15.
ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBUTLJIVOSTI
Pri sami izvedbi projekta je najveje tveganje financiranje izvedbe projekta. Brez pridobitve nepovratnih
sredstev je izvedba investicije neizvedljiva. e obine ne pridobijo nepovratnih sredstev bo to upoasnilo
izgradnjo za nekaj let. Tveganja za izvedbo projekta v predvidenih rokih predstavljajo tudi javna naroila,
saj je sam postopek za izbor ustreznega projektanta in kasneje izvajalca gradbenih del dolgotrajen. Za
samo izvedbo gradbenih del pa je potrebno pridobiti tudi pravico gradnje, torej pridobiti slunosti oz.
odkupiti zemljia, kjer bo potekala gradnja. V kolikor se te pravice ne bi pridobile ali se ne bi pridobile
pravoasno, lahko onemogoi izvedbo projekta v predvidenem obsegu in rokih.
15.1.
Analiza obutljivosti
Namen analize obutljivosti je izbrati kritine spremenljivke in parametre modela, to je tiste
spremembe, pozitivne ali negativne, ki najbolj vplivajo na neto sedanjo vrednost v primerjavi z
vrednostmi, ki kaejo najbolje rezultate v izhodinem primeru in torej povzroijo najrazlineje
spremembe teh parametrov. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritinih spremenljivk, se razlikujejo
glede na posebnosti posaminega projekta, zato se le-te izbirajo za vsak primer posebej.
Kritine spremenljivke so tiste katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroi
zvianje na ustrezno 1-odstotno spremembo osnovne vrednosti neto sedanje vrednosti.
Analiza obutljivosti je narejena v treh korakih:
1. Opredelitev spremenljivk, ki se uporabijo pri izraunu outputov in inputov v finanni in ekonomski
analizi:
Za projekt smo preuili naslednje spremenljivke:
sprememba investicijske vrednosti,
sprememba obratovalnih in vzdrevalnih strokov,
sprememba ekonomskih koristi.
Vpliv teh sprememb smo analizirali za interval med -1 % in +1 %.
15.1.1. Analiza vplivov spremembe investicijske vrednosti

Spremembe investicijske vrednosti vplivajo na:
obraun amortizacije,
stroke vzdrevanja (nadomestni deli),
stroke zavarovanja.
Verjetnost nastopa tega faktorja je predvsem pogojena:
z uspenostjo razpisa za izbor izvajalcev gradnje,
z dinamiko izvedbe investicije (vpliv inflacije ter dodatnih strokov).
134
15.1.2. Analiza vplivov na prihodke

Na doseganje ekonomskih koristi vplivajo:
prodajne cene produktov,
prodane koliine.
Pri prodajnih cenah smo upotevali njihovo znianje pri vseh produktih. Verjetnost nastopa sprememb
cen je pogojena s spremembo zakonodaje.
15.1.3. Analiza vplivov na odhodke

Na odhodke vplivajo naslednji faktorji:
stroki dela,
vzdrevalni in obratovalni stroki ter
drugi vplivni faktorji.
Pomemben vpliv na stroke vzdrevalnih in obratovalnih strokov imajo tako materiali cevi kot tudi
cene inputov na katere ima vpliv predvsem gibanje cen elektrine energije. Pomemben vpliv na
gibanje strokov imajo tudi spremembe, povezane z okoljskimi predpisi in delovno zakonodajo.
Tabela 15/1:
Analiza obutljivosti na finanno in ekonomsko neto sedanjo vrednost projekta glede

na tri spremenljivke
Sprememba investicijskih strokov

Sprememba prihodkov
Sprememba obratovalnih strokov

Sprememba ekonomskih koristi
ODMIKI v %
Finanna neto sedanja
Finanna neto sedanja vrednost
vrednost
1%
1%
1% poveanje izraun kazalnika
1% poveanje
zmanjanje
zmanjanje
spremenljivke brez sprememb
spremenljivke
spremenljivke
spremenljivke
-20.111.603
-19.879.563
-19.647.523
1,17
-1,17
-19.791.058
-19.879.563
-19.968.069
-0,45
0,45
-19.891.263
-19.879.563
-19.867.864
0,06
-0,06
ODMIKI v %
Ekonomska neto sedanja
Ekonomska neto sedanja vrednost
vrednost
1%
1%
1% poveanje
zmanjanje
zmanjanje
spremenljivke
spremenljivke
spremenljivke
24.148.192
24.342.610
24.537.028
-0,80
0,80
24.847.782
24.342.610
23.837.438
2,08
-2,08
24.266.019
24.342.610
24.417.948
-0,31
0,31
Iz zgornjih tabel je razvidno, da ima najveji vpliv na spremembo ekonomske neto sedanje vrednosti
projekta sprememba ekonomskih koristi, na spremembo finanne neto sedanje vrednosti pa
sprememba investicijskih strokov.
135
Tabela 15/2:
Analiza obutljivosti na finanno in ekonomsko stopnjo donosa projekta glede na tri

spremenljivke
ODMIKI v %
1%
1%
1% poveanje
zmanjanje
zmanjanje
spremenljivke
spremenljivke
spremenljivke
-6,44%
-6,39%
-6,33%
0,82
-0,83
-6,25%
-6,39%
-6,53%
-2,13
2,17
-6,40%
-6,39%
-6,38%
0,17
-0,17
ODMIKI v %
1%
1%
1% poveanje
zmanjanje
zmanjanje
spremenljivke
spremenljivke
spremenljivke

Sprememba prihodkov

14,52%
14,85%
14,64%
14,67%
14,67%
14,67%
14,83%
14,50%
14,70%
-1,03
1,19
-0,19
1,05
-1,20
0,18
Kritine spremenljivke so opredeljene kot tiste katerih 1% sprememba spremenljivke se odraa v ve

kot 1% spremembi finanne in ekonomske neto sedanje vrednosti.
Tabela 15/3:
Opredelitev kritinih spremenljivk

Finanna neto sedanja vrednost
1% poveanje
1% zmanjanje
Kritina
spremenljivke
spremenljivke
spremenljivka

Sprememba prihodkov

1,17
-0,45
0,06
-1,17
Da
0,45
Ne
-0,06
Ne
Ekonomska neto sedanja vrednost
1% poveanje
1% zmanjanje
Kritina
spremenljivke
spremenljivke
spremenljivka
-0,80
2,08
-0,31
0,80
-2,08
0,31
Ne
Da
Ne
Glede na zgornjo tabelo lahko ugotovimo, da sta kritini spremenljivki investicijski stroki in
ekonomske koristi.
Izraun mejnih vrednosti za kljune spremenljivke

Kljune spremenljivke zahtevajo kalkulacijo spremenjenih vrednosti, ki so maksimalne variacije (v
odstotkih) kljunih spremenljivk, tik preden finanna in ekonomska neto sedanja vrednost postaneta
negativni. Izraun je za spremenljivko, ki belei najveje odstopanje ob spremembi osnovnega
scenarija, to je sprememba investicijskih strokov in prihodkov.
136
Tabela 15/4:
Mejne vrednosti kljunih spremenljivk
Spremenljivka
Finanna neto
sedanja vrednost
-87,15%
/
Ekonomska neto
sedanja vrednost
/
-33,68%
Pri izraunu mejnih vrednosti smo ugotovili, da povzroi zmanjanje investicijskih strokov za 87,15%
spremembo finanne neto sedanje vrednosti na toko tik preden ta postane pozitivna ter da
zmanjanje prihodkov za 33,68% povzroi spremembo ekonomske neto sedanje vrednosti na toko tik
predenj ta postane negativna.
15.2.
Analiza tveganj
Analiza tveganja predstavlja metodo za doloanje verjetnosti ali monosti za pojav nevarnih dogodkov
ter mone posledice. Koncept verjetnostne analize tveganja se uporablja za oznaitev okoljskih
vplivov, njihova pojavnost v naravi s kakrno koli stopnjo natannosti ni lahko predvidljiva.
Analiza tveganja temelji na analizi obutljivosti in vkljuuje kritine spremenljivke. V naem primeru
kritinih spremenljivk ni, zato smo analizo tveganja pripravili za spremenljivko, ki jo po predhodni
analizi imela najznailneji vpliv in to je sprememba investicijske vrednosti in prihodkov.
Uporabljena je bila Monte Carlo analiza. To je metoda nakljunih vrednosti vseh spremenljivk (z
upotevanjem normalne porazdelitve med minimalno in maksimalno mono vrednostjo) ob visokem
tevilu ponovitev z namenom ugotovitve verjetnosti nastanka. Pri tem se uporablja iz verjetnostnih
porazdelitev nakljuno izbrane vhodne vrednosti z namenom, da se izrauna porazdelitev monih
rezultatov.
Pri analizi tveganja smo upotevali slede model:
Monte Carlo metoda
standardni prerauni so bili narejeni na podlagi priakovanih vrednosti,
1.000 iteracij na vsako posamezno simulacijo
137
Graf 15/1:
Rezultati risk analize za finanno neto sedanjo vrednost (sprememba investicijske

vrednosti)
Glede na rezultate analize tveganja obstaja 90% verjetnost, da bo finanna neto sedanja vrednost
zavzela vrednosti med -27,93 mio EUR in -22,32 mio EUR.
Graf 15/2:
Rezultati risk analize za finanno neto sedanjo vrednost (sprememba obratovalnih

strokov)
138
Graf 15/3:
Rezultati risk analize za finanno neto sedanjo vrednost (sprememba prihodkov)
Graf 15/4:
Rezultati risk analize za ekonomsko neto sedanjo vrednost (sprememba investicijske

vrednosti)
Glede na rezultate analize tveganja obstaja 90% verjetnost, da bo ekonomska neto sedanja vrednost
zavzela vrednosti med 15,93 mio EUR in 19,90 mio EUR.
139
Graf 11/5: Prikaz analize tveganja za ekonomsko neto sedanjo vrednost (sprememba koristi)
Glede na rezultate analize tveganja obstaja 90% verjetnost, da bo ekonomska neto sedanja vrednost
zavzela vrednosti med 16,16 mio EUR in 19,50 mio EUR.
Tveganja pri izvedbi projekta nastopajo pri aktivnostih:
- izbor primernega izvajalca (izvedba v roku),
- zagotovitev lastnih sredstev prorauna obin.
Pomo Skupnosti je kljuna za izvedbo projekta, saj obine nimajo dovolj svojih proraunskih sredstev
za financiranje investicije. e se projekt ne bi sofinanciral s strani Skupnosti, bi bile obine prisiljene
projekt financirati s krediti ali sploh ne bi bile zmone financirati celotnega projekta.
Doloeno tveganje v asu obratovanja predstavlja oblikovanje tarif za oskrbo s pitno vodo kot javne
gospodarske slube. Problem lahko predstavlja oblikovanje cene storitve s pokritjem celotne
amortizacije.
Ocenjujemo, da verjetnost tveganj obstaja, vendar ne ogroajo odloanja za projekt.
140
16.
PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV
Projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja sistem A bo z izboljavo vodovodnega sistema prispeval k
ciljem regionalne politike, to je k zagotovitvi ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo. Projekt bo
vplival na izboljanje javne oskrbe s pitno vodo na obmoju obin investitork.
Glavni cilji projekta so:
Izgradnja 149.648 m vodovodnega sistema z objekti (zagotovitev ustrezne infrastrukture za
oskrbo s pitno vodo)
Poveanje tevila prebivalcev, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim
monitoringom za 37,
23.707 obstojee prikljuenih prebivalcev bo deleno bolje in varneje oskrbe s pitno vodo,
Povezava vodovodnih sistemov med predmetnimi obinami.
Celotna vrednost investicije je 26.572.087,59 EUR brez DDV, od tega je upravienih strokov za
sofinanciranje iz Kohezijskega sklada 26.212.270,59 EUR. Sofinanciranje projekta je naslednje:
71,83% iz Kohezijskega sklada oz. 19.087.644,37 EUR,
12,68% iz dravnega prorauna oz. 3.368.407,84 EUR,
8,76% oz. 2.327.407,11 EUR iz Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015
in
6,73% iz obinskih proraunov oz. 1.788.628,27 EUR.
Povraljiv DDV (22%) je v viini 5.845.858,00 EUR in ne predstavlja stroka projekta.
as izvedbe projekta je od leta 2012 do 2015.
Upravienost sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada se oceni glede na finanno donosnost nalobe,
ki se lahko oceni z oceno sedanje neto finanne vrednosti in finanne interne stopnjo donosa nalobe
(FNPV/C in FRR/C). Ti kazalniki kaejo, kako se lahko z neto prihodki povrnejo stroki nalobe, ne glede
na to, kako se ti financirajo. Da se za projekt lahko zahteva prispevek iz skladov, mora biti FNPV/C
negativen, FRR/C pa niji od diskontne stopnje. Izraun finanne neto sedanje vrednosti investicije je v
predmetnem projektu negativen -19.879.563 EUR), finanna interna stopnja donosa brez Kohezije pa je
-6,39%.
Z upotevanjem drubenih koristi, ki jih bo projekt ustvaril pa lahko ugotovimo, da je doseena pozitivna
ekonomska neto sedanja vrednost projekta (24.342.610 EUR), ekonomska interna stopnja donosa pa
presega upotevano ekonomsko diskontno stopnjo in je 14,67%.
141
PRILOGE
PRILOGA 1: TABELA CEVOVODOV IN OBJEKTOV Z INVESTICIJSKO VREDNOSTJO
PRILOGA 2: FINANNA ANALIZA PROJEKTA
PRILOGA 3: FINANNA POKRITOST PROJEKTA
PRILOGA 4: EKONOMSKA ANALIZA PROJEKTA
PRILOGA 5: PODROBNEJI PRIKAZ VIROV FINANCIRANJA
PRILOGA 1: TABELA CEVOVODOV IN OBJEKTOV Z INVESTICIJSKO VREDNOSTJO
PRILOGA 2: FINANNA ANALIZA PROJEKTA
PRILOGA 3: FINANNA POKRITOST PROJEKTA
PRILOGA 4: EKONOMSKA ANALIZA PROJEKTA
PRILOGA 5: PODROBNEJI PRIKAZ VIROV FINANCIRANJA

IP Pomurje Sistem A 26.junij 2013

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

IP Pomurje Sistem A 26.junij 2013

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

IP Pomurje Sistem A 26.junij 2013

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

OSKRBA S PITNO VODO POMURJA SISTEM A

Vsebina Investicijskega programa je zaitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT d.o.o.,

OSKRBA S PITNO VODO POMURJA

Obina renovci, Prekmurske ete 20, 9232 renovci

SL CONSULT d.o.o., Dunajska 122, SI 1000 Ljubljana

POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ........................................................................................... 13

Cilji investicije ........................................................................................................................................... 13

4.1.4. Nadzor nad kvaliteto pitne vode

Analiza poslovnega okolja ........................................................................................................................ 73

6.1. Tehnine reitve ....................................................................................................................................... 86

ANALIZA ZAPOSLENIH ......................................................................................................................... 95

OCENA VREDNOSTI PROJEKTA ............................................................................................................ 96

8.1. Osnove in izhodia za oceno vrednosti projekta .................................................................................... 96

ANALIZA LOKACIJE ............................................................................................................................ 101

9.1. Prostorski akti in glasila, v katerih so objavljeni ..................................................................................... 101

Vplivi na zrak .......................................................................................................................................... 107

11.1. Popis vseh aktivnosti izvedbe investicije ................................................................................................ 110

NART FINANCIRANJA PROJEKTA ..................................................................................................... 115

12.1. Izraun prispevka Skupnosti ................................................................................................................... 115

ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBUTLJIVOSTI ................................................................................ 134

15.1. Analiza obutljivosti ............................................................................................................................... 134

PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV ........................................................................................ 141

UVODNO POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJEV IN IZDELOVALCA

Prestavitev investitorjev in prispevnega obmoja

Obina Velika Polana.

Umestitev Pomurske regije na ozemlju Republike Slovenije

Sl consult d.o.o., 2007

Obine v Pomurski regiji ter obmoje sistema A

Podatki za leto 2010 (vir SURS):

Podatki za leto 2010 (vir SURS):

Podatki za leto 2010 (vir SURS):

Podatki za leto 2010 (vir SURS):

Podatki za leto 2010 (vir SURS):

Podatki za leto 2010 (vir SURS):

Obina Velika Polana

OBINA VELIKA POLANA

Podatki za leto 2010 (vir SURS):

tevilo prebivalcev na obmoju sistema A v obdobju 1999-2010, na dan 31.12.

Grafini prikaz gibanja tevila prebivalcev na obmoju sistema A

Bodoi izvajalci gospodarske javne slube oskrbe s pitno vodo

skrbel bo za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpololjivih kapacitet in

redno vzdreval vse objekte in naprave javnega vodovoda,

redno kontroliral kvaliteto vode,

obveal uporabnike s podroja delovanja vodovodnega sistema,

vodil kataster vodovodnih instalacij in ostale evidence,

organiziral preskrbo v izrednih razmerah,

sistematino pregledoval omreje,

organiziral zaito vodnih objektov,

po naroilu podpisnic skrbel za pravilno obratovanje in vzdrevanje poarnega omreja in

kontroliral stvarno porabo vode,

obraunaval amortizacijo sistema in oblikoval loena strokovna mesta podsistemov, glede

izvajal druge naloge po naroilu lanov konzorcija.

da bodo po zakljuku projekta prenesle svoj dele objektov na transportnem omreju v

da bodo v asu obratovanja oblikovale tarife v skladu s predpisi na podroju oblikovanja

da bodo uredile potrebne obinske predpise v skladu z zakonodajo v Republiki Sloveniji.

Predstavitev izdelovalcev investicijskega programa

Nameni in cilji investicijskega projekta

Zdravstvena oporenosti pitne vode