1

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO zapiski

DEFINICIJA;
GSP je celokupnost pravnih predpisov, norm, ki urejajo status, poloaj subjektov v doloenem sistemu.
STATUS SUBJEKTOV V DRUBENOEKONOMSKEM OKOLJU
Pojem pravnega statusa;
Pravni status je s pravnimi normami zagotovljena lastnost osebe (fizine ali pravne), da zmore nastopati kot
subjekt v doloenem krogu pravnih razmerij. (se ne spreminja, je mesto in poloaj loveka v doloenem okolju)
Status fizinih oseb;
Se je spreminjal skozi as, vsem fizinim osebam priznavamo:
Pravno sposobnost sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti (pridobljena z rojstvom)
Poslovno in opravilno sposobnost sposobnost sklepanja pravnih poslov in nastopanja v pravnih
razmerjih (ob polnoletnosti)
Status pravnih oseb govorimo o;
Notranjem statusu razmiljamo o poloaju posameznih delov podjetja in o poloaju delavcev v podjetju
Drubeno regulativni status druba uravnava odnose oz. poloaj podjetja
Premoenjsko pravni status opredeljuje poloaj podjetja v odnosu do drugih podjetij znotraj trga.
Tudi pravne osebe imajo pravno in poslovno sposobnost.
SISTEM
Sistem je del okolja, ki ga sestavljajo posamezni deli, ki so med seboj povezani in odvisni ter tvorijo zaokroeno
celoto. Sistem sestavljata najmanj dva elementa. Vsak sistem ima svoje podsisteme in svoje elemente.
Vrste sistemov;
Glede na nastanek loimo;
- naravni nastali so pod vplivom narave, neodvisno od loveka
- umetni le-te je oblikoval lovek
Glede na znailnosti;
- odprti - so povezani z okoljem
- zaprti ni povezave z okoljem
- dinamini in statini
- stabilni in nestabilni
Glede na sestavine;
- abstraktni (govor) in konkretni (lovek)
- enostavni in zapleteni
- mehanini, fizikalni, kemini, bioloki, drubeni.
DRUBENI SISTEMI
So bolj zapleteni kot naravni sistemi. Njihova bistvena sestavina je lovek, ki se v drubenih sistemih pojavlja v
dvojni funkciji. Kot objekt (delavec za tekoim trakom) in kot subjekt (kjer lovek poskua stvari uravnavati
razumsko in jih prilagajati svojim interesom).
Za drubene sisteme je znailno, da imajo svoj cilj. Imamo lahko tudi ve ciljev. tevilo DS se stalno poveuje,
postajajo tudi vse veji in veji. Sodobna drava je zapleten sistem, ki potrebuje podsisteme.
Da bi se lahko zelo veliki drubeni sistemi ohranili razvijejo funkcionalne podsisteme. Pomembni so tirje
podsistemi (primer drave);
Proizvodni podsistem omogoa funkcioniranje, gre za proizvajanje dobrin, storitev za zadovoljevanje
potreb.
Vzdrevalni podsistem ohranja sistem pri ivljenju, gre za vzdrevanje tega sistema in elementov znotraj
trga.
Prilagojevalni podsistem so znanstveno-raziskovalni podsistemi, gre za odprtost do okolja
Upravno-politini podsistem je dravni aparat, ki usklajuje delovanje vseh drugih sistemov (uprava,
sodstvo).

POVEZANOST, STRUKTURA (ZGRADBA) SISTEMOV skripta str. 5

Struktura sistemov je zelo razlina in doloa vrsto sistema. Imamo dve zgradbi,
Piramidalna struktura (hierarhino/birokratska) primer je vojska. Sistem je zelo centraliziran, ni
priporoljiv za podjetja. Vsi cilji se sprejemajo na vrhu.
Mreasta struktura je decentraliziran sistem, primerneji za sodobna podjetja (npr. kapitalistini
drubeni red, kjer vrh sistema usklajuje, usmerja vsa dogajanja v sistemu)
Struktura zagotavlja neko urejenost, usklajenost in racionalnost v poslovanju drubenih sistemov. Ne eden ne
drug sistem nista dobra, najbolje je nekaj vmes.
DINAMIKA SISTEMOV
Povzroa razvoj, ki je lahko pozitiven ali negativen. Dinamika se meri v asu in v prostoru.
V asu dinamika podjetja (ugotavljanje dobika v ve zaporednih letih)
V prostoru v istem asovnem obdobju primerjamo dobiek z ve sorodnimi podjetji.
Drubeni sistem mora porabiti im naj energije za svoje lastno delovanje. Na sisteme neprestano delujejo vplivi
iz okolja, ki terjajo stalno prilagajanje delujejo v smeri ruenja obstojee strukture. Ta pojav imenujemo
ENTROPIJA (sistem urejenosti). e se drubeni sistem temu ne prilagaja druba razpade, to pomeni
revolucionarni prehod v nov sistem. Stalno prilagajanje spremembam pa je evolucija. Dinamika povzroa
stalen razvoj sistema, medtem ko mu struktura zagotavlja njegovo relativno stabilnost.
Primer je npr. PRALNI STROJ
Struktura ogrodje, boben, motor
Dinamika pranje, centrifugalna sila.
Vedno ve dinamike, ve vrtljajev entropija se vea. Naraanje entropije pomeni razpad sistema. Sprememba
strukture (moneji amortizerji).

RAZVOJ GOSPODARSKEGA PRAVA V EVROPI

STATUSNO PRAVO
1. Je skup pravnih norm, ki obravnavajo status proizvodnih sistemov. SP ureja status gospodarskih subjektov.
Razlina okolja razvrajo nek subjekt na razlina mesta na lestvici. Pravni status se ne spreminja je v
naprej doloen. Je s pravnimi normami zagotovljena lastnost osebe, da zmore nastopati v pravnih razmerjih
(tako fizina kot pravna oseba). Klasino pravo se deli na javno pravo (drava) in civilno pravo.
2. Posamezne statusne pravne norme izhajajo e iz rimskega prava:
Status libertatis (svobode)
Status civitatis (drave)
Status patre familias (oeta druine)
3. Nastanek rimskega prava je povezan z nastankom trgovcev (danes pod tem pojmom pojmujemo vsakogar, ki
se ukvarja s pridobitno dejavnostjo tudi banke, zavarovalnice)
4. S koncem srednjega veka se zano pojavljati trgovci. Rodi se trgovinsko pravo, vendar razvoj ni bil znailen
za vse drave (v Italiji in vici je e danes del civilnega prava)
5. Znotraj trgovinskega prava se je loilo;
Trgovinsko pogodbeno pravo (posli in pogodbe)
Trgovinsko statusno pravo (status subjektov) v njegovem okviru je vedno ve javnega prava
(vmeavanje drave v gospodarstvo)
6. GSP se utrjuje z novimi elementi, trgovsko pogodbeno pravo pa se umika nazaj v civilno pravo.
7. Razvoj pri nas je bil drugaen saj nismo imeli trgovinskega prava, temve gospodarsko pravo, ki pa je po
vsebini isto kot trgovinsko pravo.

RAZVOJ STATUSNEGA PRAVA PRI NAS

1863 prvi trgovinski zakonik v Avstro-Ogrskem. Razpad AO in nastanek kraljevine YU. V tem asu je
YU sprejela ureditev po kateri so se uporabili stari predpisi, e niso bili v nasprotju z ustavo.
1918 YU je bila po tem letu pravno neenotno obmoje, razdeljena na 6 pravnih obmoij, eno od teh je bilo
slovensko.
1937 oblikovan Trgovinski zakonik kraljevine YU. Nikoli zael veljati, ker ga je prehitela vojna.
1946 Temeljni zakon o dravnih gospodarskih podjetjih (konfiskacije, nacionalizacije)
1950 Temeljni zakon o upravljanju dravnih gospodarskih podjetij. Postopna decentralizacija in
deetatizacija sistema. V na sistem uvede delovne svete. Leta 1963 ustava uvede drubeno lastnino.
1965 Temeljni zakon o podjetjih drava opusti vpliv na gospodarstvo, podjetja se uspeno razvijajo,
pojavi se tehnokracija (administracija v podjetjih) s imer pa oblast ni soglaala.
1974 nova ustava drubena lastnina se proglasi za nelastnino. Oblikovanje DO in ukinitev podjetij. DO
se je decentralizirala na TOZD-e in delovne skupnosti.
1976 sprejet Zakon o zdruenem delu. Sistem je bil preve decentraliziran, trg je slabo deloval. Stalne
intervencije obin, republike in drave. Kriza traja do leta 1988.
1988 sprejet markoviev Zakon o podjetjih, ki je drubenim in privatnim podjetjem omogoal
evolutiven prehod. Jug drave se ni strinjal, Vdor Srbije v plailni promet in razpad YU.
1991 oblikovanje lastne drave in lastnega pravnega sistema.
1993 sprejet Zakon o gospodarskih drubah (ZGD)

VIRI STATUSNEGA PRAVA

Imamo dve skupini virov statusnega prava;
Dravni viri sprejema jih drava (ustava l. 1991, zakoni (lex generalis in lex specialis), podzakonski akti)
Avtonomni viri subjekti jih sami avtonomno sprejemajo
DRAVNI VIRI
Najviji dravni vir je ustava. Ustava iz leta 1991 opredeljuje;
Lastninsko pravico je glavni kriterij za uveljavljanje pravic
Podjetniko iniciativo
Ekonomske socialne pravice.
Nato imamo zakone in sicer;
lex generalis (sploni) Z. o gospodarskih drubah (sprejet l. 1993 in e 6x popravljen) in Zakon o zavodih
na podroju negospodarstva.
lex specialis (posebni) podrobno ureja del glavnega zakona in mora biti z njim v skladu (zakon o bankah,
zavarovalnicah, trgovinah, o varstvu konkurence itd.).
Nato imamo e podzakonske vire (odloki, uredbe, pravilniki), ki jih sprejemajo vlada in ministrstva.
AVTONOMNI VIRI

ustanovitvene ali statusne pogodbe, s katerimi se ustanovi gospodarski subjekt, ter opredeli njegov status.
statut je akt samo za d.d. in k.d.d.
podjetnike pogodbe urejajo razmerje med drubami (pogodba o obvladovanju trga, o zakupu obrata, o
prenosu dobika)

Imamo tudi mednarodne vire priblievanje EU.

STATUS OBJEKTOV GLEDE NA SISTEMSKO OKOLJE SISTEMSKA OKOLJA (drava in trg)

DRAVA
Je makro sistem, ki vkljuuje vse druge podsisteme in omogoa njihovo povezanost in usklajeno delovanje.
Zaradi svoje sistemske funkcije posega na podroje gospodarstva. Drava na drugih podrojih deluje e bolj
aktivno, predvsem na podroju negospodarstva, kjer je dolna zagotoviti doloene dejavnosti, ki seveda ne
morejo delovati po trnih zakonitostih (olstvo, zdravstvo).
INSTRUMENTI S KATERIMI DRAVA POSEGA NA PODROJE GOSPODARSKIH FUNKCIJ
(statusa drub)
1. z zakoni doloa doloene obveznosti, dolnosti subjektov (dr. doloa kakne gospod. subjekte sploh
imamo)
2. doloa pogoje za ustanavljanje organizacij in doloa pogoje za njihovo poslovanje.
3. Kot pravna drava mora zagotoviti varstvo subjektov (fizinih in pravnih oseb) in njihovih pravic.
4. Njena skrb je varstvo javnih pravic.
5. Drava skrbi tudi za to, da bo gospodarstvo zdravo in uinkovito in sicer s tem, da varuje prosto
konkurenco. V bistvu posega na trg.
Da bi lahko obvladovala proizvodni podsistem mora imeti pregled nad vsemi subjekti. Vzpostavljen ima poseben
sistem registriranja gospodarskih subjektov (sodni register)
SODNI REGISTER
SR je javna knjiga. Do leta 1994 je obstajal kartoteni sistem, kot nain vodenja evidenc gospod. subjektov. Po
tem letu pa se preide na raunalniko tehnologijo.
SR slui za;
Kontrolno funkcijo preko SR ima drava kontrolo nad vsemi vpisanimi subjekti
Zagotavljanje veje pravne varnosti (vpogled) tako spoznamo podjetja s katerimi elimo sklepati posle.
V bazo se vpisujejo naslednji podatki;
Subjekt vpisa (firma, sede, organizacijska oblika, kapital, dejavnost)
Drubeniki in zastopniki
lani nadzornega sveta
Skupinski sklepi
Razno (as trajanja subjekta, pripojitev, zdruitev, prenehanje, steaj, likvidacija)
Danes imamo bazo podatkov centralizirano v Ljubljani in na to bazo podatkov so prikljuena vsa registrska
sodia. SR se vodi pri okronih sodiih in v tem smislu imenujemo to OS kot registrsko sodie. Registrska
sodia so vezana na to bazo podatkov in imajo preko raunalnikih povezav dostop do te baze in lahko
pogledajo v vse vpise, ki so v Sloveniji.
Imamo nekaj predpisov, ki urejajo to podroje. Imamo Zakon o sodnem registru in dva podzakonska vira:
Uredba o vpisih v sodni register in poseben Pravilnik o vpisih.
Postopek vpisa v SR
Vpis v SR doloa poseben pravilnik. Na posebnih obrazcih (v 2 izvodih) registrskemu sodiu sporoamo
podatke. En izvod ostane nam (funkcija v smislu potrditve), drugi pa je namenjen sodiu.
Govorimo o dveh vrstah sodnih vpisov v SR, glede na posledice, ki jih vpisa prinaa za nao org. loimo;
konstitutivni vpis z vpisom v SR nastane neko novo pravno dejstvo.
deklarativni vpis neko pravno dejstvo je e nastalo. Zahteva se da se to dejstvo (npr. steajni postopek)
mora vpisati v SR. Gre za obvestila tretjim osebam.
Z vpisom v SR druba postane pravni subjekt. Imenovanje direktorja in njegov vpis pa je deklarativni vpis.
SR ima dvojno vlogo;
kontrolna funkcija kontrola glede izpolnjevanja pogojev za vpis in pregled nad vsemi subjekti.

zagotavlja vejo pravno varnost vendar se le-te premalo posluujemo. S vpogledom v SR spoznamo
podjetje s katerim hoemo skleniti neko pogodbo.

Naela sodnega registra;

naelo obveznosti po katerem morajo biti vsi gospodarski subjekti vpisani v SR, kakor tudi nekateri drugi
pravni subjekti s podroja negospodarstva (zavodi, javna podjetja)
naelo javnosti SR je javna knjiga. Kdorkoli lahko vpogleda v podatke v SR, ne da bi izkazoval
kakrnokoli pravno upravienost. SR lahko izdaja pozitivne in negativne akteste (uradni izpisek) v katerem
registrsko sodie potrjuje, da je nek podatek dejansko vpisan v SR. V negativnem izpisku se napie, da nek
podatek ni vpisan v register.
Naelo javnosti pa ne more posegati na podroje osebnih podatkov, saj zakon izrecno prepoveduje vpogled
v podatke o doloeni osebi. Izjeme;
- upnik lahko dobi podatke o doloeni osebi, e se na sodiu izkae z izvrilnim naslovom (sodbo)
- dravni organi lahko dobijo podatke o doloeni osebi, e le-te potrebujejo pri izvajanju svojih
pooblastil in dolnosti.
- Posamezna pravna oseba kadar preverja, ali je doloena oseba ustanovitelj, lan izvrilnega sveta,
. Zaradi varstva konkurence oz. interesov podjetja, e gre za nezdruljivost funkcij, ki jih ima ena
oseba v dveh podjetjih.
- Po letu 1997 pa je dopustno, da so v bazo podatkov vkljueni tudi drugi subjekti (notarji, Banka
Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev).
naelo publicitete; podatki, ki so vpisani v SR se morajo objaviti tudi v URL RS. V skladu s tem naelom
je postavljena pravna domneva, da so podatki, ki so bili objavljeni v URL znani vsakomur. Nihe se ne more
izgovarjati, da ni videl teh podatkov.
naelo aurnosti; vse podatke, spremembe in novosti moramo najkasneje v 15 dneh sporoati SR.
naelo zaupanja; nam pove, da lahko zaupamo v podatke, ki so vpisani v SR, tudi e so neresnini. e smo
podatke v SR uporabljali v dobri veri v nobenem primeru ne moremo in ne smemo biti okodovani.
DRUGI INSTRUMENTI DRAVE
Drava se danes neposredno spua v dogajanje na trgu. Lahko pospeuje ali zavira dogajanje na trgu, kar je
njeno sistemsko ravnanje, da ne bi prihajalo do vejih problemov v dravi kot makro sistemu.
Kako lahko drava neposredno vpliva na gospodarstvo ?
Oblike poseganja drave na trg;
kreditna politika drava lahko s kreditiranjem (tudi s subvencijami) pospeuje doloene dejavnosti ali
nastanek doloenih dejavnosti. V obliki premij ali regresov lahko spodbuja kmetijstvo ali drobno
gospodarstvo. Ti ukrepi so pozitivni kadar gre za kratkorone posege, dolgorono pa to povzroi polenitev
proizvajalcev in padec produktivnosti.
Premije posebne nagrade za doloeno dejavnost (za vejo kvaliteto proizvoda se nagradi
proizvajalca)
Regres z njim drava poravna razliko v ceni, e proizvajalec na trgu ne more dosei takne cene, da bi
imel pokrite stroke.
davna politika ima pozitivne efekte in vpliva na produkcijo, ker da za doloene tipe proizvodnje manje
davke. e pa hoemo neko proizvodnjo zmanjati potem zviamo davke in s tem ceno, s imer proizvajalca
prisilimo da zmanja proizvodnjo.
carinska politika drava s tem iti domae proizvajalce, saj morajo tuja podjetja plaati doloeno carino.
Lahko je pozitivna ali negativna.
blagovne rezerve z njimi drava neposredno posega v dogajanje na trgu, ko se drava dejansko pojavlja
kot trgovec. Pojavlja se zlasti na podroju kmetijstva (e je ponudba prevelika dr. kupuje, e pa je
pomanjkanje potem prodaja).
administrativni ukrepi z zamrznitvami cen, pla, kontrolo cen drava posega na podroje gospodarskih
drub (nadziranje cen pri monopolistih).
standardi drava predpisuje standarde (poskrbi, da se dosee minimalna kvaliteta izdelkov (ISO)).
varstvo pravic subjektov drava reuje spore med gospodarskimi subjekti in sicer preko sodnega reda
(sodia / stvarna pristojnost vsebina spora, krajevna pristojnost sede subjekta) in arbitra.
drava je lahko tudi velik naronik za potrebe vojske, policije, naroa izgradnjo avtocest itd.

drava je odgovorna za delovanje podjetij, ki so nujno potrebna za delovanje celotnega gospod. sistema
(komunala, telekomunikacije, eleznice, vodovod)
drava opravlja gospodarske javne slube, ki se lahko izvajajo;
v reiji (reijski obrat) kadar drava sama opravlja javne slube
kot javno podjetje to so podjetja, ki jih ustanavlja drava ali lokalna skupnost
v zasebnem sektorju na podlagi koncesije (jav. slubo opravlja zasebno podjetje, dr. pa doloa pogoje)

ARBITRAA skripta str. 16

Je posebna oblika razsojanja. Gre za izvensodni postopek reevanja spora. Na pravni red je arbitrao v
preteklosti obravnaval v Zakonu o samoupravnih sodiih. Novega zakona o arbitraah e nimamo. Glede
reevanja sporov pred tujimi arbitraami zadeve ureja nekaj mednarodnih konvencij;
enevska iz leta 1927, ki je bila prenovljena z
Njujorko leta 1958 (obe konvenciji sta o izvrljivosti tujih arbitranih odlob)
Evropska konvencija o mednarodni trgovinski arbitrai iz l. 1961 (razsoja o sporih, ki nastajajo med
subjekti evropskih podjetij)
Tudi pri nas imamo posebno arbitrao, ki je ustanovljena in stalno deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Prednosti arbitrae;
Arbitrani postopek je bistveno hitreji kot sodni postopek.
Omogoa, da se subjekti sami dogovorijo o sestavi arbitrae, postopku in pravu, ki ga bo arbitraa uporabila.
Vrste arbitra
stalne arbitrae so vnaprej z zakonom ustanovljene in stalno delujejo. Ta arbitraa ima doloena pravila
po katerih razsoja in doloen seznam arbitrov (sodnikov) in stranke si same izberejo arbitra.
ad hoc arbitrae so arbitrae, ki nastanejo v nekem konkretnem primeru za reevanje nekega
konkretnega primera.
Ali lahko arbitraam zaupamo v razsojanje vsakrne spore ? NE
Arbitrae odloajo samo v tistih sporih, ki so posledica premoenjsko-pravnih sporov med podjetji, torej tistih
sporov pri katerih gre za prosto oblikovanje volje pogodbenih strank. V primeru gospodarskega spora, prekrka
ne more odloati arbitraa.
Kdaj razsoja arbitraa ?
Stranke se same odloajo, da bodo nastali spor zaupale v reevanje arbitrai. e se stranke ni ne odloijo spore
reuje sodie. Praviloma se stranke o reevanju spora dogovorijo e v sami pogodbi in tak zapis v pogodbi
imenujemo arbitrana klavzula. e pa mi v sami pogodbi, posebnem dodatku oz. posebni pogodbi doloimo
katera arbitraa, po kaknem pravu in postopku bomo razsojali, tak dogovor imenujemo kompromisorna
klavzula. Lahko pa pride do dogovora tudi kasneje, ob nastanku spora in ta kasneji dogovor imenujemo
kompromis.
Arbitrane odlobe imajo enako mo kot sodne odlobe. So izvrilni naslov, kar pomeni da na podlagi take
odlobe lahko zahtevamo izvrbo (blokada R, javna draba oz. rube). Arbitrano odlobo lahko tudi
izpodbijamo in sicer samo glede zakonitosti postopka, ne pa o vsebini postopka.
TRG
Trg je prostor na katerem se sreujeta ponudba in povpraevanje, prostor na katerem se doloajo cene in koliine
blaga, ki se ponujajo. Bistvo trga je konkurenca, ki na trgu zagotavlja, da bodo stvari uinkovito delovale.
Poznamo dva sistema menjave; planski (pri nas v preteklosti) in trni (danes). Trni, kot nek naravni sistem
zagotavlja, da se bodo na trgu ohranili tisti, ki so dobri in sposobni in propadli tisti, ki so slabi in neuspeni.
Poznamo razline trge;
Nacionalni trg je omejen z nacionalnimi mejami in ga lahko obravnavamo kot poseben sistem (drava)
Svetovni trg lahko ga obravnavamo kot okolje ali kot sistem.
Regionalni trg uvra se med nacionalnim in svetovnim trgom.
Nacionalni trg znailnosti;
Znotraj nac. trga je promet blaga, storitev, kapitala in delovne sile svoboden. Gospod. subjekti so
enakopravni.

7
Znotraj trga se razvijajo tudi temeljni drubeno-ekonomski odnosi.
Razumeti ga moramo kot prostor v katerem se sreujejo ponudniki in potroniki.
Ima svoj monetarni in devizni sistem in tudi svoj denar.
Obravnavamo ga lahko kot relativno zaprt ali relativno odprt sistem, stvar drave je da uravnava to odprtost ali
zaprtost trga (zaprtost ni dobra). Odprtost pa je nujni pogoj za uinkovit razvoj gospodarstva.
Na trgu neprestano vlada borba za preivetje. Za podjetje je pomembno, da prednost na trgu (kvalitetni izdelki,
nova tehnologija) poskua ohraniti. Podatki o novih tehnologijah, proizvodih in nainu doseganja kvalitete so
poslovna skrivnost (ti podatki podjetju omogoajo bolji poloaj na trgu).
POSLOVNA SKRIVNOST
Poznamo dva kriterija opredelitve poslovne skrivnosti (za oba se je odloila tudi naa zakonodaja);
subjektivni kriterij - kjer se za PS tejejo vsi tisti podatki, ki jih neko podjetje (v aktih) opredeli za PS.
objektivni kriterij za PS tejemo podatke, za katere lahko menimo, da bi v rokah nepooblaenih oseb za
drubo pomenili nastanek doloene kode.
Varovanje PS PS so dolni varovati vsi zaposleni, pa tudi nai poslovni partnerji. Varovanje PS doloi druba
sama v pravilniku, kjer je napisano, kaj se teje za PS, kdo lahko s temi podatki razpolaga in kje se hranijo taki
podatki. Za vse ki so PS izdali obstaja odgovornost (kritev delovne obveznosti). Zakon predvideva tudi
odkodninsko odgovornost. Osebe, ki so izdale PS so odgovorne za vso kodo, ki je zaradi tega nastala v drubi.
Prepoved konkurence (konkurenna klavzula)
Osebam, ki so blije PS je prepovedano, da bi konkurirali lastnemu podjetju. To so; drubeniki v osebnih
drubah, lani kapitalskega sveta v kapitalskih drubah in prokuristi.
Zakon doloa, da te osebe ne smejo in ne morejo biti v enakem poloaju v drugem podjetju (ki je konkurenno
matinemu) kot so v matinem podjetju. Te osebe tudi po prenehanju delovnega razmerja ne morejo najdalj 2 leti
ustanoviti konkurennega podjetja in najve 2 leti se ne morejo zaposliti v drugem podjetju (enake dejavnosti) na
taknih mestih, kot so jih imeli prej.
Naa drava je z Zakonom o varstvu konkurence zagotovila varovanje konkurence.
Kritev prepovedi konkurence zakon doloa;
Oseba, ki kri prepoved konkurence je odkodninsko odgovorna,
Druba lahko od kritelja zahteva, da ji prepusti vse posle, ki jih je sklenil,
Druba lahko zahteva, da se prenesejo vse koristi iz tako sklenjenih poslov na matino drubo.
Terjatve prizadete drube do druge drube oz. do kriteljev konkurenne prepovedi zastarajo;
relativni zastaralni rok 3 mesece po tem, ko je druba izvedela za kritev
absolutni zastaralni rok je 5 let od dneva, ko se je to drugo podjetje vpisalo v sodni register.
OBLIKE OMEJEVANJA KONKURENCE (skripta str. 21)
Zakon prepoveduje;
Kartelne sporazume
Druge naine omejevanja konkurence
Nelojalno konkurenco
Nedopustne pekulacije
KARTELNI SPORAZUMI so; (z njimi prihaja do omejevanja konkurence)
dogovor o delitvi trga dogovor, da bo podjetje iz MB delovalo samo na tajerskem
dogovor o cenah podjetja se dogovorijo o viini cene
dogovori o omejitvi proizvodnje med podjetji (sporazumi OPEC-a manja proizv./ vije cene )
omejevanje raziskovalne dejavnosti podj. se dogovorijo, da ne bo nihe raziskoval / denar za dobiek
Kartelni sporazumi so nezakoniti in nedopustni. Odkrivanje kartelnih sporazumov je zelo teavno. Kartelni
sporazumi nimajo pravnega varstva. S tem podrojem se ukvarja Urad za varstvo konkurence.
Med kartelne sporazume pa se NE uvra;
dogovor o skupnih pogojih poslovanja med podjetji

dogovor o skupnih standardih med podjetji

dogovor o specializaciji
dogovor o skupnem raziskovanju
dogovor o skupnem opravljanju doloenih pomonih del (prevoz, servis), ter
e se naa podjetja dogovorijo kako bodo v tujini nastopala je to za nae gospodarstvo dopusten
kartelni sporazum
Vsi dogovori, ki pospeujejo proizvodnjo, distribucijo blaga in zagotavljajo tehnini napredek niso kartelni
sporazumi.
DRUGI NAINI OMEJEVANJA KONKURENCE - monopol

Posamezno podjetje ima prevladujo poloaj takrat, kadar dosee 40% dele v prodaji na trgu
Za med seboj poslovno povezana podjetja velja, da imajo prevladujo poloaj e imajo 60% dele
Zdruevanje podjetij (Urad za varstvo konkurence lahko prepove zdruitev v primeru, da bi to podjetje
lahko dobilo prevladujo poloaj) e ima ve kot 50% dele na trgu. Ta doloba velja za srednja in mala
podjetja, ki se med seboj poveejo. Podjetja, ki imajo prevladujo poloaj tega ne smejo izkoriati, e bi
zaradi tega nastala koda za druga podjetja in potronike, tj:
zloraba trga za doloanje nesorazmerno visokih cen in nenormalnih plailnih pogojev,
siljenje podjetij v dovoljene ali nedovoljene sporazume
bojkot doloenih podjetij (zmanjanje monosti nakupa ali prodaje)
diskriminacija podjetij
zavrnitev prodaje blaga in storitev kljub ustrezni ceni
siljenje kupcev v dodatni nakup, ki ga sicer ne bi opravili
Delovanje dravnih organov. Nedopustno je vsako delovanje dr. organov, ki omejuje prost nastop na trgu
(npr. podj. iz LJ hoe v MB zgraditi trgovino, vendar UE ne da dovoljenja, da ga pa podjetju iz MB)
Motnje lahko nastanejo zaradi dampinkega uvoza ali subvencioniranega uvoza (kadar neko tuje podjetje
pri nas ponuja proizvode po nijih cenah, kot so njegove proizvodne cene)
Pri subvencioniranem izvozu gre za to, da drava pomaga izvozniku, da se lahko na trgu pojavi z vijo ceno
(izvozne premije) (primer elezarn iz YU, kjer je drava precej subvenc. izvoz)

Na Zakon o varstvu konkurence predvideva, da se lahko predpiejo antidumpinke carine ali posebne dajatve,
e gre za subvencioniran uvoz (iznii se poskus ceneje prodaje blaga).
Pomembno vlogo igra Urad za varstvo konkurence, ki vladi predlaga, da sprejme take antidumpinke ukrepe in
predpie take dajatve.
Tudi nai dr. organi lahko ravnajo tako, da pride do omejevanja konkurence. Drava nastopa z zakonom. Gre za
upr. organe, ki lahko v raznih postopkih, ki jih vodijo zoper drube in podjetja onemogoijo konkurenco (primer;
podj., ki hoe v MB zgraditi trgovino, vendar mu UE ne izda lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja, ker je ta
prostor e namenila podjetju iz MB). Okodovano podjetje zoper takno odloitev lahko sproi upravni spor.
Na trgu veljajo neka pravila obnaanja. Subjekti morajo delovati v skladu z zakoni, poslovno moralo in v skladu
s pravili trne discipline. Dve tipini dejanji, ki sta s tem v nasprotju pa sta nelojalna konkurenca in
nedopustna pekulacija.
NELOJALNA KONKURENCA
Zakon opredeljuje NK kot dejanje podjetja ob nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi
obiaji in takno ravnanje povzroi ali utegne povzroiti kodo drugim udeleencem. Primeri NK;
V primeru reklamiranja oz. ponujanja blago neko podjetje o drugem podjetju navaja neresnine podatke
Dejanja, ko mi izkoriamo ugled drugega podjetja in tako sebi zagotavljamo neke ugodnosti (izrabljanje
druge uveljavljene blagovne znamke)
Prodaja blaga pod drugimi blagovnimi znamkami (Univerzale Domale na izdelke lepi etikete LEE jeans)
Prodaja blaga z napako, pa tega ne oznaimo oz. ne objavimo
Nagovarjanje poslovnega partnerja k razdoru pogodbe z drugimi partnerji pomeni nelojalno konkurenco.
Navidezne razprodaje oz. znianje cen (najprej dvig cen za 40%, nato razprodaja s 30% popustom)
Ponujanje oz. zagotavljanje posebnih ugodnosti, posebnih daril poslovnim partnerjem .
Dajanje nagrad potronikom, e so ta darila v nesorazmerju s ceno kupljenega blaga.

9
Dejanja NK so gospodarski prestopek. Tisti, ki so okodovani lahko vloijo odkodninski zahtevek na sodiu.
Zadevo lahko prijavimo trni inpekciji.
NEDOVOLJENA PEKULACIJA
O N govorimo takrat, ko podjetje izkoria neredno stanje na trgu zaradi pridobitve neupraviene
premoenjske koristi in, e tako ravnanje povzroi ali utegne povzroiti motnje na trgu ali neupravieno
poveanje cen. Do N pride najvekrat ob naravnih nesreah. Primeri;
prikrivanje blaga kljub pomanjkanju skrivamo blago, kar povzroi dvig cen / nato ponudi na trgu.
vezan nakup ali prodaja pomanjkanje blaga (e eli kupiti kavo mora kupiti e sladkor)
fiktivne pogodbe gre za pogodbe, ki niso imele namena, da bi blago kupovali zaradi prodaje
blaga ne dobavimo v predpisanem roku, temve po roku in po viji ceni
nepriznavanje obresti za vnaprej plaano kupnino.
N je gospodarski prestopek. Odkodninski zahtevek prizadetih na sodiu.
RAZMERJA MED PONUDNIKI IN POTRONIKI (skripta str. 25)
Pri nas smo dobili nov Zakon o varstvu potronikov. Zakon predvideva, da na prvem mestu drava zagotovi
varstvo potronikov v sklopu javnih slub. Z zakonom je bil ustanovljen tudi Urad za varstvo
potronikov. Ta urad pripravi letni program za varstvo potronikov, sprejme ga vlada in iz prorauna
zagotovi ustrezna denarna sredstva. Prav tako naredi razne strokovne analize o izdelkih, kjer prikae
slabosti in prednosti doloenega izdelka (npr. pralni praek). Izvedba programa pa je prepuena samim
organizacijam potronikov. Zakon dopua konkurenco med temi organizacijami, vendar pa morajo le-te
delovati neodvisno od proizvajalcev. To neodvisnost preverja Urad za varstvo konkurence.
POTRONIKI NA (NACIONALNEM) TRGU
Prvotno smo imeli v trgovanju pravilo pazi naj kupec, ki je pomenilo, da je kupec pri nakupovanju moral
preverjati kaj kupuje (preverjanje kvalitete). Danes tega pravila ni ve mogoe v celoti uporabiti, saj je blago
tako embalirano, da ga ni mogoe preverajti.
Danes se postavlja pravilo pazi naj trgovec, proizvajalec. V tem smislu ravna tudi drava, ki se je postavila na
stran potronika in v interesu javnih koristi iti potronika. Drava je s pravnim predpisom postavila doloena
pravila, ravnanja trgovcev, od njih zahteva doloeno ravnanje.
Pravice potronikov oz. obveznosti trgovcev in proizvajalcev ! ZOR zakon o obligacijskih razmerjih
trgovec mora poslovati na slov. trgu v slovenskem jeziku
proizvajalec mora zagotoviti proizvode, ki so varni za ivljenje in zdravje potronikov
oglaevanje, reklamiranje blaga in storitev ne sme biti nedostojno, nemoralno ali zavajajoe
tehnino blago izda se garancijski list, navodila in seznam pooblaenih serviserjev, ter zagotavljanje
rezervnih delov tudi po tem, ko se proizvod ne prodaja ve,
pogodbe, ki jih sklepajo potroniki in ponudniki ne smejo biti nepotene do potronikov, potronik mora biti
seznanjen s pogoji (sploni pogoji poslovanja) Gre za turistine pogodbe, zavarovalne pogodbe.
prodaja blaga in storitev trgovec mora enako obravnavati vse potronike, cena mora biti vidno oznaena in
v tolarjih, trgovec nam mora izstaviti raun, nas z najavo opozoriti na razprodaje (vsaj blaga mora biti po
najviji stopnji razprodaje), blago z napako mora biti oznaeno in loeno, nije cena blaga, ki mu bo vsak
as potekel rok uporabe,
blago se mora prodajati v ustrezni embalai
pri ugotovljeni napaki na blagu in ob reklamaciji ima potronik v 8 dneh od prevzema blaga pravico do;
novega izdelka/ odprave napake/ zmanjanje odkupnine /vrnjen znesek kupnine. e gre za skrite napake je
rok 1 leto.
pri predplailu mora trgovec plaati ustrezne obresti,
prodaja po poti, preko katalogov, door to door pravica potronika, da od take pogodbe odstopi (v 8-ih
dneh pisna odstopna izjava, rok vrnitve blaga v 15-ih dneh). Prodajalec mora kupnino vrniti najkasneje v 15ih dneh, drugae plaa kazen (10 % zneska kupnine, za vsakih 30 dni e 10% zraven)
prodaja na obroke skleniti pisno pogodbo. e zamujamo s prvim rokom trgovec lahko odstopi od
pogodbe. e zamudimo dva roka lahko zahteva celotno kupnino, e smo blago e prejeli.
turistine storitve turistine agencije morajo zavarovati potovanje
pogodbe z zaasnem zakupu turistinih objektov sklenjena pisna pogodba. V 14-ih dneh lahko od pogodbe
odstopite.

10
SVETOVNI TRG
Nastopanje na tujih trgih je samostojno, ni nobenih pravil. V prejnji pravni ureditvi pa smo morali izpolnjevati
doloene pogoje za poslovanje na tujem trgu.
Tuji trgi so veliko bolj sovrani kot nacionalni trg. Podjetja so prepuena sama sebi in veliki konkurenci,
naletijo na prepreke, ki jih tuja drava doloa zaradi zavarovanja domaega trga. Vendar pa;
Drava pomaga pri nastopanju podjetij na tujem trgu znotraj GZ se oblikujejo posebne sekcije za doloene
tuje trge in tukaj najdemo vsa pravila in informacije za poslovanje na tem tujem trgu.
Lahko pa je e sklenjen dogovor med nao in drugo dravo dogovor o odpravi preprek pri trgovanju
(dravi si ne zaraunavata carine).
Deli svetovnega trga so nacionalni in regionalni trgi.
Oblike nastopanja naih podjetij na tujem trgu;
1.

Glavna oblika je promet blaga in storitev s tujino (uvoz in izvoz). Imamo tri tipe prometa blaga;
prost promet - (ni ovir pri uvozu oz. izvozu)
reim omejitev - (koliinske (koliinski kontingent) ali vrednostne omejitve)
regulacija z dovoljenji (kot izjema); pri plemenitih kovinah, umetninah.

Promet storitev, kjer gre za;

devizne prilive od prevoza blaga in potnikov
storitve turistinih organizacij (storitve, ki so opravljene za tujce)
pediterska podjetja
podjetja, ki se ukvarjajo z investicijami v tujini
predstavnitva tujih podjetij (storitve naih letali, pristani)
2. Prihaja tudi do vijih oblik povezovanja naih in tujih podjetij. Gre za dolgorono sodelovanje, kjer se po
ZOR pogodbe sklepajo za dobo najmanj 5-ih let. Pri teh pogodbah gre za;
proizvodno kooperacijo dogovor med podjetji, ki se dogovorijo o skupni proizvodnji, usklajevanje
proizvodnje, dobave, planiranje obsega proizvodnje (poenostavitev proizvodnje). Ponavadi je proizvodna
kooperacija nadgrajena tudi s poslovno-tehninim sodelovanjem.
poslovno-tehnino sodelovanje gre za razna skupna raziskovanja, za skupno nastopanje na trgu, za
skupni marketing. Gre za izmenjavo patentov, vzorcev, blagovnih znamk in know-how, torej prenos znanja.
3. Institucionalno povezovanje = organizacijsko. Mono je bilo ele takrat, ko smo pri nas omogoili, da
lahko tujci dobijo lastninsko pravico. Tuja podjetja se lahko povezujejo z naimi podjetji ne le na podlagi
pogodb, ampak tudi z lastninskimi delei tujih podjetij (npr. Henkel Zlatorog; Henkel je vloil kapital v Zlatorog
in s tem postal 51% lastnik podjetja. Zlatorog je postal Henklovo herinsko podjetje (institucionalizacija
odnosov)).
Kriterij za doloanje tuje ali domae podjetje ni kriterij, kdo je lastnik. e je bilo podjetje ustanovljeno po
naem pravu in je vpisano v na SR (ne glede na to kdo je lastnik) je to nae podjetje. Tujec je lahko tudi 100%
lastnik podjetja. Kriterij je sede podjetja in ne lastnina.
4.

Tuja podjetja so tista, ki imajo svoj sede izven RS. Pri nas lahko poslujejo samo, e ustanovijo
podrunice. Po naem zakonu moramo podrunico vpisati v SR. Tuje podjetje pa mora predloiti;
izpisek iz tujega registra (da je podj. v tujini v resnici ustanovljeno in da deluje najmanj 2 leti)
sklep organa tega podjetja o ustanovitvi podrunice
akt, ki ureja organizacijo te drube (ustanovitvena pogodba)
poroilo zadnjega poslovnega leta (ali je poslovanje + ali -)
soglasje naega dravnega organa (e na zakon to zahteva)
Tuje podjetje mora sporoiti tudi statusne znailnosti te podrunice;
kdo jo je ustanovil
ime in sede podrunice
dejavnost podrunice
kdo bo zastopal podrunico

11

Status podrunice; Podrunica ni pravna oseba, kar pomeni, da pri nas nastopa samo v mejah pooblastil, ki jih
daje matino podjetje. To pomeni, da ta podrunica vedno nastopa le v imenu in za raun matinega podjetja.
Za obveznosti te podrunice odgovarja matino podjetje v tujini z vsem svojim premoenjem.
Zakaj ustanavljamo podjetja v tujini ?
Zato, ker nam to omogoa laji prodor in nastop na tuja tria. Obravnava se glede na to ali je to njihovo
podjetje ali je to tuje podjetje. Lahko smo 100% lastniki tega podjetja, vendar to ni nae podjetje, ker e
obravnava in posluje po pravu drave, v kateri je ustanovljeno.
Pomembna opcija znotraj svetovnega trga je oblikovanje regionalnih trgov. Velika podjetja spoznavajo, da so
nacionalni trgi za njih premajhni, svetovni pa premalo dostopni. V mnogih primerih je zato prilo do
povezovanja trgov, da bi na ta nain dosegli neko vejo konkurennost drugje.
Velika podjetja zahtevajo velik trg. Evropa je ustanovila trg ES, da bi lahko konkurirala npr. ZDA.
Slovenski trg je premajhen in nesamozadosten, kar nam je povzroila izguba YU trga. EU nam je e dovolila
doloene olajave. Za na gospod. sistem je pomembna vkljuitev v CEFTO (eka, Slovaka, Poljska,
Madarska in Slovenija), ki je obmoje svobodne trgovine med temi dravami (poslovanje kot na domaem trgu)
EVROPSKA UNIJA = regionalni trg (skripta str. 30)
EU je zaela nastajati e leta 1951, ko se je oblikovala prva izmed treh ES:
1951 - Evropska skupnost za premog in jeklo
1957 Evropska gospodarska skupnost (EGS)
1967 Evropska skupnost za jedrsko energijo
EU je nastajala postopoma - lanice EU;
1951 Belgija, Francija, Italija, Luxemburg, Nizozemska, Nemija
1973 Danska, Irska, Velika Britanija
1981 Grija
1986 panija, Portugalska
1994 Avstrija, vedska, Finska
Slovenija je e podpisala pridruitveni sporazum, ki nam daje doloene privilegije.
Gospodarski cilji EU;
odpraviti carine in vse druge ovire pri pretoku blaga skozi drave lanice,
drave lanice morajo oblikovati skupno trgovinsko in carinsko politiko,
odpraviti ovire pri pretoku ljudi, uslug in kapitala,
doloili so skupno kmetijsko politiko (ker imajo sedaj preve kmet. izdelkov subvencionirajo tiste, ki
opuajo doloeno proizvodnjo)
na podroju transporta vodijo enotno politiko (omejitve in dovoljenja za tovornjake)
vzpodbujajo prosto konkurenco med podjetji,
enoten monetarni sistem (euro)
Politini cilji EU;
skupno evropsko dravljanstvo
skupna zunanja politika
skupna obrambna politika
skupni izobraevalni projekti.
ORGANI EU (skripta str. 31)

evropski parlament teje 626 poslancev, veje drave imajo ve poslancev, manje pa manj. Evro.
parlament ne sprejema zakonov. Sestavljen je tako kot parlamenti po Evropi, torej v skladu z delovanjem
politinih strank (je odraz politine situacije v posameznih dravah)
evropski svet je najpomembneji organ ES. Ima mo odloanja. Je organ EU, ki ga sestavljajo predsedniki
vlad lanic. teje 15 lanov. Sestaja se vsakih 6 mesecev in takrat se tudi preda vodenje EU drugi lanici. Je
organ, ki ima zakonodajno mo, odloitve se sprejemajo s soglasjem vseh.
ministrski svet ima mo odloanja za vse tiste zadeve, za katere jih pooblasti evropski svet. Sestavljajo ga
ministri posameznih drav, sprejema konvencije in priporoila EU (ne sprejema zakonov)

12

evropska komisija pripravljajo gradiva za organe EU, predlaga smernice in direktive, ki jih nato sprejema
ministrski svet ali celo evropski svet (ima normativno pobudo). teje 20 komisarjev, ki so pri svojem delu
neodvisni in samostojni.
Postopek; komisija pripravi predlog in ga polje v parlament. e je odloitev pozitivno sprejeta potem
ministrski svet takno smernico sprejme z veino glasov, e pa evropski parlament glasuje o predlogu
negativno, lahko ministrski svet sprejme to smernico le soglasno.

EU ima svoje sodie s sedeem v Haagu. To sodie reuje spore v zvezi z izvajanjem evropskih smernic. EU
ima tudi raunsko sodie, ki nadzira porabo proraunskih sredstev EU, nadzira tudi prilive in odhodke.

PODJETJE (skripta str. 32)

Podjetje se je razvilo na doloeni stopnji, ko preidemo iz obrtnega naina produciranja v ti. manufakturni nain
proizvodnje. To omogoi specializacijo posameznih producentov in na ta nain produkcija prinese boljo
kvaliteto in veji obseg proizvodnje.
O podjetju obstajajo razline pravne teorije;
teorija o namembnem premoenju prvotno se podjetje dejansko pojmuje kot neko namembno
premoenje. Podjetnik, takrat lastnik, je del svojega premoenja namenil neki proizvodni dejavnosti.
Podjetje se v prvotnem smisli pojmuje kot premoenje, ki je namenjeno takni ali drugani dejavnosti za
pridobivanje dobika. Lastnik je tisti, ki zagotovi premoenje, organizira in vodi delovni proces, poskrbi, da
se rezultati te produkcije unovijo in nosi rizik celotnega poslovanja, s tem je upravien tudi do dobika, kot
plailo za njegov rizik. Lastnik delavca kupi , ga najame in ni bil udeleen pri dobiku.

institucionalizacija podjetij podjetja se osamosvojijo od lastnikov. Lastnik priakuje od podjetja dobiek,

za dosego dobika imenuje dobre menederje. Meneder je odvisen od lastnika, ki ga je postavil in ga lahko
v vsakem trenutku odslovi. Meneder je dolan zagotavljati dobiek in narediti podjetje uspeno. Le-to bo
uspeno, e bo vedno v pici razvoja (nova tehnologija, novi proizvodi). Interes lastnika je nasproti interesu
podjetja oz. menederja. Lastniki se vedno manj ukvarjajo s samim poslovanjem podjetja.

teorija o podjetju kot interesni skupnosti podjetje bi lahko razumeli kot sistem interesov (interesi
lastnika, delavcev, banke, dobaviteljev, kupcev). Podjetje bo uspeno delovalo, ko bo v ravnoteju. Vsi
udeleenci bodo glede na svoj input dobili ustrezen output (e bodo delavci za svoje delo dobili ustrezno
plao bodo zadovoljni).

Oblike podjetij znotraj irokega pojma podjetja v pravnem smislu loimo dve vrsti pravnih subjektov;
Samostojni podjetniki in trgovci (za opravljanje svoje dejavnosti ustanovi s.p. podjetje)
Gospodarske drube
DRUBE (skripta str. 33)
Glede na poloaj drubenikov jih delimo na dve veliki skupini;
osebne drube osebe oz. drubeniki vodijo, zastopajo drubo, odgovarjajo za obveznosti drube z vsem
svojim premoenjem (D.N.O. / K.D. / T.D. )
kapitalske drube poudarek je na kapitalu. Treba je zagotoviti zadosten kapital, da lahko ustanovimo
neko kapitalsko drubo. Osebe ne igrajo pomembne vloge, ponavadi oseb sploh ne poznamo, osebe ne
odgovarjajo za drubo (D.D. / K.D.D. / D.O.O. )
Drube delimo tudi po velikosti (po tevilu zaposlenih, velikost premoenja, velikost prometa)
male drube imajo manj ko 50 zaposlenih, 140 MIO premoenja, manj kot 280 MIO prometa (e presee
2 kriterija se teje za srednjo drubo)

13

srednje drube imajo do 250 zaposlenih, 550 MIO aktive, imajo 1.1 MRD prometa
velike drube e preseemo dva kriterija srednje drube. Omejitve navzgor ni (banke, zavarovalnice,
povezane drube)

Ustanovitev gospodarskih drub podjetja se ustanavljajo po treh monih sistemih;

normativni sistem ustanovitelji morajo zagotoviti vse pogoje, ki jih doloa zakon (ZGD).
koncesijski sistem za ustanovitev je potrebno soglasje oz. dovoljenje dravnega organa. e to dovoljenje
dobimo lahko ustanovimo to podjetje (banko lahko ustanovimo, e dobimo dovoljenje BS). Sistem je
subjektiven in odvisen od presoje drugih. (nastal je v Angliji)
kombinirani sistem kombinacija prejnjih dveh. Izpolnjeni morajo biti pogoji po zakonu in potrebujemo
dovoljenje drave. e so izpolnjeni vsi pogoji po zakonu, drava mora dati dovoljenje.
Pogoji za ustanovitev; sploni pogoji so doloeni v ZGD
Ustanovitelji podjetij so lahko fizine in pravne osebe, domae in tuje. Pri osebnih drubah moramo imeti
najmanj dva ustanovitelja, da lahko govorimo o drubi. Za D.D. najmanj 5, za D.N.O. pa najve 50 drubenikov.
Ustanovitveni kapital razlika med osebnimi in kapitalskimi drubami. Zakon doloa, da lahko osebno drubo
ustanovimo tudi brez kapitala. Za kapitalsko drubo pa zakon doloa minimalni zaetni kapital.
Postopek za ustanovitev;
sprejeti moramo ustanovitveni akt. Praviloma je to neka pogodba o ustanovitvi drube.
Druba mora imeti za poslovanje svoj R pri APP.
Druba mora biti vpisana v SR. Z vpisom v SR neka drubo formalno-pravno nastane.
STATUSNE ZNAILNOSTI GOSPODARSKIH DRUB
Znailnosti so enake za vse drube. Drube so pravne osebe. Pravna oseba je organizacija, ki ji je pravni red
priznal pravno subjektiviteto. Samo tiste organizacije, ki jim pravni red to lastnost da, so pravne osebe.
Ni pravne osebe brez personalnega in materialnega substrata.
Pravna oseba je v bistvu produkt prava, ki omogoa, da skupina ljudi, organiziranih v takni ali drugani drubi
lahko vstopa v pravna razmerja z drugimi subjekti. Znotraj pravne osebe se izraajo tudi temeljni drubenoekonomski odnosi.
PRAVNA SUBJEKTIVITETA V ORGANIZACIJI TER ODGOVORNOST
Imamo dve vrsti pravnih oseb !

FIZINE OSEBE -oznaujejo loveka, ki ima doloene pravne in poslovne sposobnosti.

PRAVNE OSEBE - pravna oseba je lahko vedno organizacija ki ji pravni red prizna to sposobnost. Je
pravno tehnini institut. Razvila se je zaradi potreb pravnega prometa. Je tista ki si omogoa pravne posle.
Skozi pravno osebo se izraajo tudi konkretni drubenoekonomski odnosi in skozi pravni red izraajo
pravila in interese. Je sredstvo skozi katero se uveljavljajo drubenoekonomski odnosi.

Razlaga; da bi neki organizaciji priznali pravno subjektiviteto mora imeti svoja dva pogoja;
materialni substrat (stroji, sredstva...) in,
personalni substrat (osebe..)
Pravna oseba ima prav tako kot fizina oseba;
pravno sposobnost sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. Pravne osebe imajo neomejeno pravno
sposobnost. Na ZGD priznava pravno osebnost tudi osebnim drubam.
poslovna sposobnost - je sposobnost sklepati pravna razmerja. Poslovna sposobnost je vezana na pravno
sposobnost in v mejah pravne sposobnosti lahko organizacija sklepa posle, pogodbe.
S priznanjem pravne osebe sta priznani tudi pravna in poslovna sposobnost. Za razliko od fizinih oseb pravna
oseba dobi poslovno in pravno sposobnost z vpisom v sodni register.
Poznane pa so razne teorije pravnih oseb;

14

T. fiktivnosti pravne osebe pravna oseba pravzaprav ne obstaja. Je samo fikcija v naih glavah, si jo
samo predstavljamo
T. o realnosti pravne osebe - pravna oseba je organizacija, ki ima svoje cilje, interese in v tem smislu je
realna v drubenem sistemu.
T. oseb - je skupina ljudi, katerim je podeljena lastnost pravne osebe. Skupina oseb naj bi bila pravna oseba.
Prevladuje zlasti teorija realnosti. Enai pravno osebo z organizacijo. Pravzaprav je pravna oseba nadgradnja
organizacije: Pravna oseba je produkt prava.
Noveja poimenovanja pravnih oseb razvoj podjetij je pripeljal do treh pojavov razumevanja pr. osebe;
Pojava razenotenja pravne osebe. (podjetje A, ki kupi podjetji B in C se deli tri dele) Deli podjetja
postanejo samostojne pravne osebe. Proces razenotenja; ko iz enotnega pojma podjetja preidemo na dele
podjetja, ki jim prav tako priznavamo pravno subjektiviteto. Kot posledica razenotenja pride do
Pojava diferenciacije pravne osebe oz. razvrednotenja poslovne sposobnosti. Pravna sposobnost in
poslovna sposobnost je lahko razlina.
Spregled pravne sposobnosti - Za razumevanje je potrebno poznati, da pravo iti lastnike podjetja, da se
jasno loi med fizino in pravno osebo. To mora biti jasno loeno. (Primer letalske drube katere lastnik je
bil pilot in istoasno direktor drube. Ko je letalo strmoglavilo je bil tovor unien in pilot mrtev. Pride do
doloenih zahtevkov s strani upnikov glede unienega tovora. Upniki toijo podjetje ki pa ga v bistvu ni ve
in nima nikakrnih-koli drugih sredstev. Upniki nato zahtevajo premoenje, hio in ostale stvari
nepreminine, preminine... Pri tem tudi toijo eno kot dedia. Tobo izgubijo. V tem smislu pravo iti
lastnika).
Zakon pozna 4 situacije spregleda ko je spregled tudi moen.
Gre za situacije ko zlorabimo pravno osebo za dosego ciljev ki je sicer za posameznika prepovedano.
e pravno osebo zlorabimo, da okodujemo upnike.
Spregled je moen tudi, ko v nasprotju z zakonom ravnamo s premoenjem pravne osebe kot z lastnim.
e v svojo korist ali prijateljev zmanjamo premoenje drube pa bi morali vedeti da bi to povzroilo
plailno nesposobnost pravne osebe.
Zakon dopua spregled pravne osebnosti, posledica je odgovornost nastopanja tudi drubenikov ki sicer po
zakonu ne odgovarjajo. Zlasti v kapitalskih drubah pride v potev to naelo.
ZASTOPNIKI PRAVNE OSEBE
Zastopanje pomeni prevzemati pravice in obveznosti za nekoga drugega v tem primeru za drubo. Le zastopnik
prevzema pravice in obveznosti. Druba brez zastopnikov ne more funkcionirati, saj ne bi mogla izraati volje.
Zakon doloa kdo so zastopniki drube. Najprej govorimo o zakonitih zastopnikih. Doloa jih seveda zakon.
Zakon pravi kdo so zakoniti zastopniki. Za osebne drube so zastopniki drubeniki, sami zastopajo drubo.
Zakoniti zastopnik
e sam zakon doloa za vsak posamezen tip drube, kdo je tista oseba, ki e po samem zakonu zastopa drubo.
Pri osebnih drubah so zakoniti zastopnik kar sami drubeniki. Drubo lahko zastopata dva ali ve
zastopnikov. e ve drubenikov zastopa drubo potem imamo;
skupno zastopanje e imamo tri zastopnike, se morajo pri sklepu pogodbe podpisati vsi trije,
posamino zastopanje e imamo 3 zastopnike lahko pogodbo sklene vsakdo izmed njih, ne potrebujejo se
podpisati vsi trije.
Kapitalske drube zastopajo posebni organi d.d. zastopa uprava d.d. / d.o.o. zastopa poslovodja ali direktor.
Posebni pooblaenci so osebe, ki jih lahko pooblastijo zakoniti zastopniki. Nihe ne more na drugega
prenesti ve odgovornosti ali pravic kot jih ima sam. Pooblastila so lahko omejena.
Pooblastilo je lahko splono (npr. odvetnik nas zastopa v vseh pravdah na sodiu) ali specialno (kadar osebo
pooblastimo za tono doloene zadeve v katerih nas bo zastopala)
Prokurist
Je posebne vrste zastopnik, oseba velikega zaupanja. Prokura se da tistemu kateremu se zaupa. Prokuristi imajo
najira pooblastila, ki jim jih ni mogoe omejiti. e po zakonu pomeni, da lahko sklepa vse vrste pravnih poslov
z izjemo, da ne sme odtujiti ali bremeniti nepreminin. Prokuro podelijo pri osebnih drubah podjetnik ali
drubeniki, pri kapitalskih drubah organ drube. Prokura je lahko posamina ali skupna. Prokuro se podeli ali
tudi vzame po zakonu. Vsak trenutek se prokura lahko tudi vzame. Vpie se v SR, e se odvzame pa se izbrie.

15
Zastopnik iz zaposlitve pooblastilo prihaja iz samega delovnega pooblastila (npr. sprevodnik na avtobusu)
Glede na mnoico vrsto poslov, ki se sklepajo se je v novejem asu pojavilo zastopanje preko podjetij. Podjetja
katerih dejavnost je zastopanje. Razna podjetja imajo samo to dejavnost zastopanja.(pedicija, in drugi..)
VPRAANJE ODGOVORNOSTI PRAVNE OSEBE

Vsaka fizina oseba je za svoje obveznosti odgovorna. Odgovornost je vedno vezana na obveznost. Obveznost je
dolnost ravnanja nekega pravnega subjekta, da nekaj stori, opusti ali trpi. Te obveznosti lahko nastajajo na
razline naine; po samem zakonu (zakonite obveznosti) ali pogodbene obveznosti (prevzamemo jih s
pogodbo). Odgovornost je posledica neizpolnitve neke dolnosti. Vsaka druba za svoje obveznosti vedno
odgovarja z vsem svojim premoenjem. Ko govorimo o pravnih osebah se razume, da je odgovornost vedno in
samo premoenjska. Sankcija je premoenjska.
Ko se pogovarjamo o odg., gre vedno za razmerje med upnikom in dolnikom. Zanima nas v kaknem
poloaju je upnik do dolnika in ali lahko za dolnika odgovarja tudi kdo drug. Pri odg. drugih poznamo;
solidarna odgovornost upnik lahko izbira med katerimkoli dolnikom in izbere tistega od katerega bo
najlae in najhitreje dobil plailo terjatev. Izbere lahko kogarkoli.
subsidiarna odgovornost upnik se mora drati vrstnega reda in zahtevati izpolnitev obveznosti od
glavnega dolnika in e zoper njega ne uspe, se lahko obrne na subsidiarne dolnike.
Obe obliki odg. sta lahko neomejeni ali omejeni. e sta neomejeni dolniki odgovarjajo z vsem premoenjem.
Odgovornost je lahko tudi omejena, in sicer; z doloenimi sredstvi ali pa le do doloene viine sredstev.
Preden je druba nastala je odg. ustanoviteljev manja in solidarna. Ko je druba e nastala e vedno obstaja nedeljena odg. ustanoviteljev. Ko pride do zdruitve podjetij tudi odgovornosti preide na pravne naslednike.
VRSTE DEJAVNOSTI DRUBE (skripta str. 42)
Dejavnost je zavestno usmerjeno delovanje neke drube k dosegu temeljnega cilja drube, ki je dobiek. Cilj
je primaren, dejavnost pa je sekundarna.
Delitev dejavnosti;
gospodarske opravljajo se na trgu zaradi dobika, kar pomeni, da je gospod. dejavnost tudi pridobitna.
Gospod. dejavnosti so lahko pridobitne, lahko pa so nepridobitne v subjektivnem smislu dobika (lastniki ne
dobijo denarja ampak ga vloijo v podjetje).
negospodarske se ne opravljajo na trgu ampak se storitve, dobrine zagotavljajo na podlagi zavarovanj ali
neposredno iz prorauna. Gre za zadovoljevanje potreb. Gospod. druba lahko opravlja tudi negospodarsko
dejavnost (zdravstvo, olstvo, kultura) in na ta nain pridobi dobiek (ustanovijo glasbeno olo).
Dobiek;
v objektivnem smislu plus poslovanja, to kar podjetje ustavri
v subjektivnem smislu o dobiku govorimo o kategoriji, katerega dobi lastnik.
Za opravljanje dejavnosti moramo izpolniti POGOJE;
sploni pogoji dejavnost moramo ustrezno statusno pravno organizirati (kot s.p. ali gospod. drubo),
dejavnost, ki jo elimo opravljati moramo registrirati (v ust. aktu in v SR). Zakon doloa, da lahko druba
opravlja samo tiste dejavnosti, ki so vpisane v SR. e ne, sledijo naslednje sankcije oz. teorije;
ultra vires (preko meja registrirane dejavnosti) taki pravni posli so nini, posli ne veljajo, se
razveljavijo. Vzpostavi se prejnje stanje, kot da posla ni bilo.
druga teorija pravi, da tudi posli, ki so preko meja registrirane dejavnosti veljajo (pri nas doloeno v
ZGD) Zakon iti tretjo dobroverno stranko, seveda e je bil posel sklenjen v dobri veri, e ne je posel
nien. Zakon ni predpisal neke splone sankcije za nezakonit posel te sankcije so zapisane v
posaminih aktih (generalne sankcije ni, reamo vrsto lex specialis)
posebni pogoji doloajo jih posebni predpisi (lex specialis) glede tehnine opremljenosti / sanitarni in
zdravstveni pogoji / kadrovski pogoji / higienski pogoji /pogoji glede varstva pri delu /glede poarne
varnosti. Inpekcijski organi ugotavljajo ali so ti pogoji izpolnjeni. Na podlagi njihovega poroila, da
izpolnjujemo pogoje pa nam upr. organ izda odlobo za opravljanje dejavnosti.
Vrste dejavnosti;

16
Standardna klasifikacija dejavnosti je povzeta po NACE (uradna stand. razvrstitev dejavnosti v EU). V svetu
obstaja 1 model razvranja. Pri nas poznamo 17 podroij, ki so oznaene s rkami. Najprej gre za
oddelke, ki so oznaeni z dvema tevilkama. Oddelki se delijo na skupine rka+3 mestna tevilka, e
niji nivo je razred, ki je 4-mestna tevilka. Vsaka dejavnost se mora opredeliti vse do meje razreda.
Klasifikacija pa pozna tudi podrazrede 5 mestna tevilka.
Razvranje dejavnosti opravlja Urad RS za statistiko. Gospod. druba lahko opravlja ve dejavnosti, zakon ne
postavlja nobenih omejitev, odloijo se ustanovitelji sami, katero dejavnost bodo opravljali.
Sede; (kraj, ulica, ht)
Sede je kraj, ki je kot tak doloen in zapisan v aktih drube in je vpisan v SR. Doloijo ga ustanovitelji. Po
zakonu se sede doloi; v kraju, kjer se dejavnost opravlja / v kraju, kjer opravlja dejavnost poslovodstvo oz. kjer
so direktorji drube.
Po sedeu se doloajo razline stvari. Doloa se ali je podjetje domae ali tuje. Na sede se vee sodna
(krajevna) pristojnost. Glede na sede se doloajo obveznoti drube. Vsaka sprememba sedea se mora sporoiti
registrskemu sodiu. Na sede se vee cela vrsta pravno navezanih okoliin pa tudi poslovnih. Pomembno je
da organizacije navaja tudi firmo, kapital, torej javnost podatkov, ki jih podjetja navajajo na poslovnih papirjih.

FIRMA
FIRMA je znak prepoznavanja, je znak individualizacije drub. Firma je ime s katerim druba posluje. Beseda
firma izhaja iz latinske besede firmare (podpis).
Obvezne sestavine firme;
mora imeti ime vsaj enega drubenika, pri kapitalskih drubah so imena splona (zav.Triglav, Sava..itd.),
navedba dejavnosti (mlekarne, ...)
oznaba tipa drube (npr. D.N.O., K.D., T.D., D.D., K.D.D., D.O.O., itd..)
Neobvezne sestavine so;
fantazijska imena
razni dodatki, logotipi (npr. Telekom ina ptiko)
Omejitve in pravila o sestavi firme;
firma mora biti v slovenskem jeziku, njen prevod v tuj jezik pa se lahko uporablja samo skupaj s firmo v
slovenskem jeziku
doloeno je tudi, katerih besed in znakov firma ne sme vsebovati, ter kaken je postopek za pridobitev
dovoljenja za uporabo doloenih besed npr. Slovenija oz. besed, ki oznaujejo dravo ali lok. skupnost.
besedo Slovenija oz. njene izpeljanje in kratice se lahko uporablja le s soglasjem vlade RS,
ime ali del imena zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim
dovoljenjem, e je umrla pa z dovoljenjem njenega zakonca ali sorodnikov do tretjega kolena, ter z
dovoljenjem ministra, pristojnega za upravo.
nedovoljene sestavine firma ne sme vsebovati besed ali znakov; ki nasprotujejo zakonu ali morali /
vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravienca / vsebujejo ali posnemajo uradne znake.
Napana uporaba imena firma
Firma ni isto kot podjetje. V steaj gre podjetje in ne firma. Druba odkriva nova podroja za svoj trg in ne firma
(istovetijo drubo s pojmom firma).
V em je pomen firme ? Firma je velik gospodarski pomen, je zelo vredna.
V em je vrednost in gospodarski pomen ? Firma je znak in potroniki nas prepoznavajo. Bolj kot nas potroniki
poznajo bolje je to za firmo (npr. nakup OA Mercedes). Firma vlee potronika, ki so vezani na firmo. Poznana

17
firma ima velik krog potronikov. Znana, dobra firma je pomembna in veliko vredna. Gre za gospod. vrednost.
Na zakon ne dovoljuje nakupa firme, dovoljuje pa nakup podj. skupaj s firmo (ki je lahko dobro uveljavljena).
Pravna naela bistva firme;
naelo resninosti firma mora odraati dejansko situacijo, razvidno mora biti za kakno dejavnost gre,
naelo enotnosti celotno podjetje in vsi posamezni deli podjetja v pravnem prometu vedno nastopajo z
naslovom firme (obrat lahko pod svojim imenom, vendar ob souporabi imena firme),
naelo obveznosti podjetje mora imeti firmo, mora jo uporabljati (firma se mora obvezno uporabljati v
pravnem prometu),
naelo izkljunosti pove, da smo s tem, ko smo firmo vpisali v SR izkljuili vse druge drube, da bi lahko
uporabile enako firmo,
naelo spremenljivosti e se v drubi spremenijo razmere, se spremenijo sestavine firme. Drubeniki
imajo pravico zahtevati, da e izstopijo iz firme se iz firme izbrie tudi njihovo ime. Nasprotno je naelo
trajnosti (firma se ne sme spreminajti).
Varstvo firme poznamo dve obliki varovanja firm;
javnopravno varstvo - zagotavlja ga registrsko sodie. Varuje jo po naelu izkljuenosti. Ob vsaki prijavi
novega podjetja, preverimo ali v SR e ni vpisana kakna firma. e je, bo po uradno dolnosti zavrnilo to
ime. e ustanavljamo podjetje moramo biti tudi sami pozorni e ni e vpisana neka firma v SR.
civilnopravno varstvo - je drugo pravno varstvo, kjer moramo sami poskrbeti za varnost. e bo prizadeto
podjetje ugotovilo podobno firmo s tobo lahko zahteva izbris takne firme. V tobi je treba dokazati pravni
interes torej mora toitelj dokazati, da lahko pride do okodovanja ali je celo e prilo. Zahtevek lahko
uveljavljamo 3.leta.
Nameravana firma; Firmo lahko vpiemo e preden druba nastane, vpis nima trajnega varstva. V enem letu se
mora druba tudi ustanoviti, drugae sodie izbrie to firmo in je s tem ne varuje ve.
SAMOSTOJNI PODJETNIK (s.p.)
Samostojni podjetnik posameznik je fizina oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost (v obliki
podjetja), kot svojo izkljuno dejavnost. S.p. ni gospodarska druba, kajti ne gre za zdruevanje ve subjektov, je
pa vsekakor gospodarski subjket, ki opravlja gospod. dejavnost. Lahko ima malo, srednje ali veliko podjetje.
Fizina oseba je zato, ker on vodi to dejavnost in je odgovoren z vsem svojim premoenjem. Pravo privilegira
male podjetnike. Mala podjetja so najbolj prilagodljiva, fleksibilna in dinamina. Interes je v malih podjetjih,
vendar so najbolj ranljiva in rizina.
Nain ustanovitve;
Zaetek upravljanja prijavi na davnem uradu., kjer se vodi vpisnik malih podjetnikov, e izpolnjuje pogoje. e
ima srednje ali veliko podjetje veljajo enaka pravila kot za gospodarske drube. V tem primeru se vpie v SR.
Podroje vodenja evidenc; s.p., ki ima malo podjetje (manj kot 50 zap.) vodi enostavno knjigovodstvo, srednji
in velik podjetnik pa dvo-stavno knjigovodstvo.
Za s.p. velja vse o dejavnosti, firmi in sedeu, poslovni skrivnosti in konkurenni prepovedi.
Prenehanje s.p.;
prenehanje poslovanja mora podjetnik priglasiti organu pristojnemu za javne prihodke,
podjetnik mora vsaj tri mesece pred priglasitvijo prenehanja poslovanja, na primeren nain objaviti, da bo
prenehal poslovati ter ob tem navesti tudi dan prenehanja in obvestiti upnike,
enaka dolnost smiselno velja tudi za podjetnika, ki namerava podjetje prodati ali ga vloiti v drubo,
v primeru smrti velja, da lahko dedi pokojnega nastopi v podjetju in nadaljuje zapustnikovo podjetje, brez
prenehanja.
GOSPODARSKE DRUBE delimo;
osebne d.n.o. / k.d. / dvojna druba / tiha druba
kapitalske d.d. / k.d.d. / d.o.o.
DRUBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO osebna druba

18
Je nastajala v smislu dveh drubenikov. Zametke te drube vidimo e v razvoju trgovine v 12. Stoletju. e iz teh
asov obstajajo predpisi. Nato leta 1673 v Franciji za asa kralja, Lou 14-stega, (gradovi) Prvi zakoni nastanejo
leta 1807 v Franciji, ki je bila prva od drav ki je sprejela trgovski zakonik.
D.n.o. je druba 2 ali ve drubenikov, ki za obveznosti drube odgovarjajo z vsem svojim premoenjem.
Nastanek d.n.o.
Potrebno je skleniti posebno ustanovitveno pogodbo (kjer vpiemo statusne znailnosti drube firmo, sede,
dejavnost, kdo so drubeniki, ustanovitveni kapital), ki jo podpiejo vsi drubeniki. Zakon ne doloa posebnega
ustanovitvenega kapitala (ne doloa spodnje meje). Drubeniki lahko ustanovitveni kapital vloijo v denarju ali s
stvarnimi vloki (stavbe, stroji), ki se morajo ustrezno ovrednotiti. e v pogodbi ni doloeno, kaken je dele
drubenikov uporabimo ZGD, ki doloa da so delei drubenikov enaki. V drubo lahko drubeniki vlagajo tudi
pravice (inovacije, patente). Zakon priznava naelo pogodbene svobode. Zakon daje drubenikom monost, da
medsebojna razmerja uredijo samostojno. V pogodbo ni mogoe napisati, da doloeni drubenik ne odgovarja za
obveznosti drube. Ko smo zapisali ustanovitveno pogodbo, vloili kapitalske vloke in odprli svoj R je
potreben vpis v SR. Z vpisom v SR smo drubo formalnopravno ustanovili.
D.n.o. je primerna za druinsko podjetje, kjer gre za skupino ljudi, ki imajo med seboj veliko mero zaupanja.
Naelo pogodbene svobode vsebina je stvar drubenikov. e drubena pogodba posameznih stvari ne omenja
uporabljamo neposredno ZGD. Svobodno pa se ne urejajo vpraanja, ki se nanaajo na tretje osebe.
Obveznosti drubenikov;
dolnost o plailu deleev - drubeniki vplaajo svoj dele, tako kot je doloeno v pogodbi
dolnost poroanja - drubenik je glede poslovanja drube zavezan, da o sklenjenih poslih, ki jih je opravil
za drubo poroa drubi in o vsakem poslu pripravi obraun posla,
dolnost takojnjega vplaila prihodkov drube v blagajno drube vsa vplaila, ki jih je dobil za
drubo vplaa v blagajno drube, e zamuja vplaa tudi zamudne obresti,
dolnost, da posle drube vodijo skrbno v drubenih zadevah mora ravnati tako, kot v lastnih zadevah.
Pravice drubenikov;
pravica do nadzora nad poslovanjem da pregleda poslovne knjige,
do poslovodenja lahko organizira delovni proces
do zastopanja
ima pravico do dobika pravilo je, da se dobiek izrauna ob zakljuku poslovnega leta. (dobiek pomeni
ostanek denarja, po tem ko smo pokrili vse obveznosti)
prvi del vsi drubeniki imajo pravico, da se jim izrauna dobiek v razmerju 5% glede na nominalno
vrednost njihovega kapitalskega vloka
drugi del e pri delitvi dobika e kaj ostane, se to razdeli med vse drubenike enako.
Zakon ne predvideva, da bi se ta dobiek izplaal, ampak se pripie ustanovitvenemu deleu drubenika in s tem
vpliva na delitev dobika naslednje leto. Zakon pravi, da ima vsak drubenik pravico, da si iz blagajne drube
izplaa do 5% svojega delea dobika. Teh 5% si lahko izplaajo ob pravem asu, lahko pa teh 5% dvignejo tudi
takrat, ko ni bilo dobika, vendar pa ne sme posegati v osnovni dele. e prihaja v drubi do izgub ni dobika.
Izgube pa se ravno tako pripisujejo k deleu. Se pravi zaradi izgub se manjajo tudi delei.
Odnosi med drubeniki zakoniti zastopniki so drubeniki. Vsi lahko zastopajo, razen, e ni v drub. pogodbi
doloeno drugae. Lahko je tudi doloeno, da je zastopanje skupaj s prokuristom. e s posameznim zastopnikom
nismo zadovoljni lahko tega odstavimo, kar pa je treba dokazati na sodiu (da je nesposoben ali da je huje kril
pravila iz pogodbe). Poleg zak. zastopnikov lahko drubo zastopajo tudi drugi zastopniki.
Izstop drubenika;
e drubenik ni zadovoljen s poslovanjem drube lahko iz drube izstopi. Iz drube lahko izstopi ob zakljuku
poslovnega leta in e je v naprej najavil svoj izstop, kar mora storiti vsaj 6 mesecev pred izstopom. Drubenik, ki
meni, da je v drubi kakorkoli prizadet lahko s tobo zahteva prenehanje drube (ostali e lahko branijo z
nasprotno tobo in zahtevajo izkljuitev drubenika). e gre za izstop ali izkljuitev drubenika, se
predpostavljam, kot da bi druba prenehala in se ugotovi trna vrednost drube. Na podlagi trne vrednosti se
doloijo vrednosti deleev posameznega drubenika. Drubenik, ki je izstopil ali bil izkljuen ima pravico, da se
mu njegov dele izplaa (trna vrednost). Pri izraunu negativne vrednosti podjetja mora ta drubenik doplaati
oz. obstaja odgovornost za te obveznosti. Drubeniki za obveznosti drube odgovarjajo tudi po prenehanju
drube in sicer e 5 let po izbrisu drube iz registra.

19

Odgovornost d.n.o. druba odgovarja za vse obveznosti drube z vsem svojim premoenjem. Za obveznosti
drube odgovarjajo tudi drubeniki. Odgovornost drubenikov v odnosu do drube in upnikov je subsidiarna
(neomejena). Odgovornost med drubeniki pa je solidarna.
Prenehanje drube;
s potekom asa, za katerega je bila ustanovljena (e je druba ustanovljena za doloen as)
s steajem
e se tevilo drubenikov zmanja pod dva (e drubenik v asu 1 leta pridobi e enega ali se preoblikuje
v s.p. druba ne preneha)
ko o tem soglasno sklenejo drubeniki
s smrtjo oz. prenehanjem drubenika, e drubena pogodba ne doloa drugae.
V primeru smrti drubenika lahko druba preneha ali pa se nadaljuje, pri emer moramo v razpravljanje vkljuiti dedie. Dedii morajo
o smrti obvestiti vse ostale drubenike in morajo voditi posle, ki jih je sklenil umrli drubenik tako dolgo, dokler jih v vodene ne
prevzamejo ostali drubeniki. Dedii lahko vstopijo v drubo namesto prejnjega drubenika, lahko pa uveljavljajo pravico, da se jim
prizna poloaj komanditistov. e jim ostali drubeniki to priznajo se mora d.n.o. spremeniti v k.d.. e pa jim tega statusa ne priznajo pa
dedii lahko izstopijo iz drube, kar lahko pomeni prenehanje drube, e je v drub. pogodbi doloeno, da druba preneha z izstopom
ali smrtjo enega drubenika.

Imamo dva postopka prenehanja;

likvidacija
steaj

KOMANDITNA DRUBA osebna druba

K.d. je osebna druba, v kateri e pojavlja vsaj en drubenik, ki za obveznosti drube odgovarja z vsem svojim
premoenjem in vsaj en drubenik, ki za obveznosti drube ne odgovarja.
Tisti, ki za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoenjem je komplementar (glavni v drubi). Drugi
drubenik, ki vlaga kapital in e po njem druba imenuje je tisti, ki za obveznosti ne odgovarja = komanditist.
Ustanovitev k.d.
Potrebno je skleniti posebno ustanovitveno pogodbo, kjer doloimo vse statusne znailnosti drube. Vpiemo
firmo, sede, dejavnost, vsebovati pa mora tudi podatke o komanditistih in komplementarjih in kakne delee
ima posamezni drubenik. Za ustanovitev k.d. ni doloen minimalni ustanovitveni kapital, kajti jamstvo
predstavlja osebna odgovornost. Z vpisom v SR smo drubo formalno-pravno ustanovili.
Razmerja med drubeniki
komplementar je tisti, ki je pomemben v drubi, je tisti, ki vodi drubo, ima poslovodno funkcijo, on tudi
zastopa drubo, je zakoniti zastopnik,
komanditist ni upravien voditi poslov drube in ne sme nasprotovati poslovanju komplementarjev.
Komanditist ne more voditi drube, ne more nastopati kot zakoniti zastopnik, lahko pa se mu podeli prokura.
Odgovornost komanditista nastopi le takrat, e e ni vplaal celotnega delea svojega osnovnega vloka. Upniki
ne morejo terjati od komanditista.
Delitev dobika
prvi del vsi drubeniki imajo pravico, da se jim izrauna dobiek v razmerju 5% glede na nominalno
vrednost njihovega kapitalskega vloka,
drugi del e je dobika ve, e deli sorazmerno z vloenim kapitalom, torej tisti, ki ima veji osnovni dele
dobi ve dobika.
Komplementar lahko med letom dvigne 5% iz drubene blagajne, komanditist pa te pravice nima.
Komanditistov dobiek se lahko pripisuje k njegovemu kapital. deleu, dokler ne dosee velikosti njegovega osnovnega kapitalskega vloka.
Komplementar lahko pua svoj ustvarjeni dobiek in s tem njihov osnovni kapitalski vloek poveuje.
Ko imamo izgubo pa se njihov vloek zmanjuje, torej se zmanjuje vrednost delea. Komanditistu pa se dobiek ne sme izplaati, e se
zaradi izgube njegov dele zmanja.

20

Pravice komanditista
Komanditist ima ob zakljuku poslovnega leta pravico, da mu komplementar vroi poslovno poroilo iz katerega
je razvidno poslovanje drube. V zvezi s tem in takrat ima komanditist pravico, da pogleda tudi poslovne listine,
poslovne knjige in preveri ali je to poslovno poroilo tono. e mu komplementar ne vroi letnega poroila,
lahko komanditist to zahteva s sodnim potom.
Prenehanje k.d.
s potekom asa za katerega je bila ustanovljena
s steajem
po izrecni zakonski dolobi zaradi komanditistove smrti k.d. ne preneha
z odpovedjo
na podlagi sodne odlobe.
DVOJNA DRUBA
Je poseben tip k.d.. K.d. je dvojna druba takrat, kadar se kot edini komplementar pojavlja druba, ki nima
osebno odgovornih drubenikov. Ustanovitelji so lahko fizine in pravne osebe.
Zakon pravi, da nekdo lahko ustanovi kapitalsko drubo prav s tem namenom, da se bo kot komplementar
pojavil v k.d.. Najprej ustanovi kapitalsko drubo in ele potem kot druba nastopi v k.d.. S tem se izogne
osebni odgovornosti. Zakon pa ne dovoljuje, da bi dvojna druba ustanovila novo dvojno drubo.
Zakon zahteva, damora biti na vseh poslovnih listinah poleg firme dvojne drube oznaeno tudi ime poslovodij
oz. lanov uprave komplementarja dvojne drube.
Dvojna druba se lahko naeloma pojavi pri d.n.o., e so vsi drubeniki pri d.n.o. drube brez osebno
odgovornih drubenikov. Drube brez osebne odgovornosti drubenikov so kapitalske drube (izjema je k.d.d.).

TIHA DRUBA
T.d. je definirana kot osebna druba, pri kateri tihi drubenik vloi kapital oz. svoj premoenjski vloek v
podjetje nekoga drugega in pri tem pridobi pravico do dobika.
Nastanek t.d.
T.d. nastane s sklenitvijo pogodbe. Pri tem je tipino, da gre vedno za razmerje med samo dvema subjektoma,
torej med nosilcem t.d. in tihim drubenikom.
e ogovorimo o nosilcu t.d. je to lahko samostojni podjetnik ali pa katerakoli druba.
Tihi drubenik je lahko vsak pravni subjekt, ki vlaga kapital v to t.d.. Neka druba ima lahko ve tihih
drubenikov, vendar gre pri vsaki za posebno t.d. in posebno pogodbo (z vsakim se sklene posebej).
Gre za drubo, kjer tudi tihi drubenik nosi celoten riziko poslovanja. Odgovarja tudi za nastalo izgubo, ki se
odpisuje od njegovega delea. Od tihega drubenika se ne more zahtevati, da vrne e izplaani dobiek prejnjih
let, e je zadnje leto izguba.
Tihi drubenik ima pravico do nadzora nad poslovanjem drube. Tudi njemu moramo izroiti letno poroilo.
Med poslovnim letom lahko vpogleda v listine le preko sodia.
T.d. kot taka nima svoje firme, se ne vpisuje v SR, ker ni pravna oseba (nima svoje firme in ne nastopa v
pravnem prometu).
Prenehanje t.d.
s potekom asa za katerega je bila ustanovljena
s sporazumom med nosilcem in tihim drubenikom
z opustitvijo dejavnosti nosilca t.d.
s smrtjo oz. prenehanjem nosilca t.d., razen e pogodba doloa drugae
z odpovedjo tihega drubenika
na podlagi sodne odlobe.
VREDNOSTNI PAPIRJI (skripta str. 54)

21
Delimo jih na ve vrst;
kratkoroni vred. papirji do enega leta
dolgoroni vred. papirji dalje obdobje
javni vred. papirji izdaja jih drava
zasebni vred. papirji izdajajo jih gospodarski subjekti
dolniki (obligacijski) obveznice, menice, eki
lastniki vred. papirji se delijo;
lanski oz. korporacijski delnice
vred. papirji s stvarno-pravnimi pravicami (lastninska pravica na stvare tovorni list)
OBVEZNICA
Z njo se izdajatelj obvezuje, da bo prinositelju tega papirja v doloenih rokih izplaal doloene zneske.
Obveznico nekdo izda, da zbere nek kapital, vendar se zavezuje, da bo to vrnil z doloenimi obrestmi, katere so
ponavadi veje kot banne.
Odgovornost obveznice nosi izdajatelj. Nakup obveznice je rizina naloba (razlika med dravnimi obveznicami,
ki so varne, tveganje pri podjetjih), saj e izdajatelj propade ne pride do plail. Z obveznicami gre za neke vrste
kreditiranja.
EK MENICA
ek izda tisti, ki denar ima. Menico pa izda tisti, ki denarja nima. Z izdajo menice se nekdo zavezuje, da bo v
doloenem roku poplaal neko obveznost.
DELNICA
Izdajatelj delnice se ne obvezuje, da bo kupcu delnice karkoli vrnil in ne obljublja obresti. Delnice prinaajo
doloene pravice. Glede obveznosti imamo dva akta;
vpis delnice zavezujemo se da bomo dejansko prevzeli delnice in jih tudi vplaali,
akt dejanskega vplaila delniar mora vpisano delnico vplaati v predpisanih rokih, drugae nastopi
obveznost. Druba ga lahko toi.
S prodajo delnic druba dobi kapital, ki ga ni potrebno vraati. Z nakupom delnic smo trajno vloili kapital v d.d.
delniar torej ni lastnik d.d. ampak je lastnik vrednostnega papirja. D.d. sama ne sme odkupovati svojih lastnih
delnic.
Pravice delniarja so;
Premoenjske pravice
pravica razpolaganja z delnico delnico lahko prodamo tistemu, ki jo hoe kupiti.

Pomeni prodati, zastaviti, posoditi, se pravi, da z njo lahko razpolagamo. Organiziran mora biti ustrezen trg vrednostnih papirjev.
Imamo ve trgov. (primarni misija preko bank, sekundarni - borze, terciarni - mimo borze). e hoemo prodati delnico broakerju
naroimo kaj kupi in proda, on na borzi izpelje postopek. Delnica se proda na organiziran nain vendar je pomembno za koliko,
odvisno od povpraevanja. Delnice kupujemo po veini s trajnim namenom.

pravica do dividende t.j. delea na dobiek. Vsakemu delniarju pripada ob koncu posl. leta dividenda.
e druba ne posluje z dobikom ni dividende. Uprave skuajo obdrati dobike in ga vlagati v investicije.

pravica do prednostnega nakupa novih emisij delnic delniar ima prednost pri nakupu novih delnic.
e druba poveuje svoj kapital ga poveuje tako, da izda nove delnice.

pravica delniarja do likvidacijskega delea sredstva, ki ostanejo ob prodaji drube se v enakem delu,
kot je tevilo delnic razdelijo med delniarje.
Likvidacijska masa se deli med delniarje. Likvidacija je normalen postopek prenehanja. Veji dele ima, ve denarja dobi.

lanske pravice
pravica do glasovanja delniar ima pravico, da posredno upravlja drubo preko skupine. V skupini ima
pravico glasovanja. Ena delnica prinaa en glas. Pri odloanju je pomembno tevilo delnic, v statutu lahko
doloimo, da se tevilo glasov omeji.
pravica do obveenosti delniar nima pravice do vpogleda v poslovne listine in poslovne knjige. Ima pa
pravico, da je obveen. Obvea ga uprava d.d., ki mora dati vse potrebne informacije, ki so potrebne za
odloanje v skupini. Velja naelo enakega obravnavanja vseh delniarjev (e se nekomu izda neka
informacija izven skupine, se mora le-ta kasneje posredovati vsem). Uprava d.d. lahko v nekaterih
primerih zavrne informacijo, e bi le-ta za drubo pomenila kodo. Spore o tem reuje sodie na zahtevo
delniarja.
Delitev oz. vrste delnic

22
Po obliki se delijo na;
imenske imajo ime. Spremembo lastnika moramo vpisati v knjigo delniarjev.
prinosnike pravice iz delnice uveljavlja tisti, ki jo prinese.
Laje se prodajajo prinosnike, ker se prodaja z izroitvijo. Pri imenskih se prenos izvri tako,da se spremeni ime. Prenos imenujemo
indosment. Je zapis novega delniarja. Ko imamo imenske delniarje so vsi zapisani v delniki knjigi. Pri prenosu se lastnik ponovno vpie.
Ko smo vpisani se lahko ele takrat zaenjajo uveljavljati pravice. Prinosnike pa imajo tudi doloene slabosti, ker nikoli ne vemo kdo ima v
posesti te delnice. Lahko se pojavi kot delniar tudi konkurenna druba. Pri imenskih pa ta vpogled je mogo saj je pregled med delniarji.

Po vsebini se delijo na;

navadne delnice - redne delnice, ki dajo klasine pravice, pravice do dividende, pravico do odloanja in
prednostne delnice - imamo neke prednostne pravice v primerjavi z navadnimi. Prednostno izplailo
dividend. Zakon omejuje izdajo prednostnih delnic. Ne ve kot 50% - ve jih ne sme biti. Delijo se na;
kumulativne (zbirne) - je delnica, ki nam zagotavlja izplailo neizplaanih dobikov tudi za leto, ko je
druba poslovala z izgubo. Neizplaane dividende se kumulirajo se zbirajo.
participativne (udelebene) - participativna, je ta da bi bili udeleeni tudi na drugem delu dobika s
tistimi ki imajo tudi navadne delnice.
Glede na as izdaje;
ob ustanovitvi prvi rok delnic ali I. emisija, lahko pa druba izda tudi II., III. emisijo delnic.
Delnice, ki prinaajo enake pravice sodijo v en razred (npr. navadne so en razred). Imeti morajo predpisano
obliko in doloene sestavne dele.
Delnica je sestavljena iz treh delov;
pla - v plau so zapisani vsi pomembni podatki o d.d. in delnici (delnica, razred, kod jih je izdal, firma,
sede firme, kakna je bila vrednost in nominalna vrednost, koliko je vredna, kakna delnica je nadalje
konkretna delnica in rok izplaila dividende in podpis, faksimile..)
kuponska pola - je neka pola sestavljena iz kuponkov, ki so namenjeni izplailu dividend. e jih zmanjka
ima lastnik pravico do izdaje nove kuponske pole. Na kuponih se podatki ponovijo (t.delnice, podpis...)
talon - na podlagi talona pa uveljavljamo pravice do izdaje nove kuponske pole.
Delnica kot vrednostni papir se lahko izdaja tudi v ne-materializirani obliki. Ne v obliki papirja ampak v raunalnikih zapisih. Zapis v
elektronski obliki. Izdan je tudi zakon o ne-materializiranih vrednostnih papirjih. Obstajati mora centralen register teh papirjev. Klirinko depotna hia se ukvarja s hrambo teh predpisov. Hranjenje in prenaanje v isti hii. Dobijo se izpiski o transakcijah.

KAPITALSKE DRUBE - DELNIKA DRUBA d.d.

D.d. je kapitalska druba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice. Je druba, ki za obveznosti odgovarja z
vsem svojim premoenjem, medtem ko delniarji za obveznosti drube ne odgovarjajo. D.d. je e od vsega
zaetka priznana kot samostojna pravna oseba in je loena od svojih lastnikov.
Ustanovitev d.d.
D.d. mora zagotoviti minimalni ustanovitveni kapital, ki je 4.100.000,00 SIT (zagotovi se z delnicami, v denarju,
z vloki). Viina se doloi v statutu. Ves osnovni kapital je razdeljen na delnice in e nominalne vrednosti delnic
setejemo moramo dobiti vrednost osnovnega kapitala. Osnovni kapital je praviloma fiksna kategorija, ki se ne
spreminja. Poveamo ga, e izdamo nove delnice.
Delnice se morajo glasiti najmanj na 1.000 SIT tudi na 2.000 SIT ali mnogokratnik t 2.000 (4.000,6.000...).
Premoenje d.d. ob nastanku d.d. je osnovni kapital enak premoenju d.d. in se tudi knjii tako. Premoenje
se potem spreminja, e naraa, s tem naraa tudi trna vrednost delnic.
Ustanovitelji d.d. - Ustanovitelji so tisti, ki oblikujejo d.d.. Biti jih mora najmanj 5 (fizine ali pravne osebe).
Istoasno so ustanovitelji ali delniarji. Svoje ideje zapiejo v statutu d.d. po statutu se izda tudi sklep o izdaji
delnic (kje, koliko, kdo).
Statut d.d. zapisati se mora v obliki notarskega zapisa. Je pravna podlaga d.d. doloati mora;
ime in prebivalie oz. firmo in sede vsakega ustanovitelja
firmo in sede drube
dejavnost drube
znesek osnovnega kapitala, nominalno vrednost delnic, tevilo delnic vsake nominalne vrednosti
ali se delnice glasijo na prinosnika ali na ime
tevilo lanov uprave in nadzornega sveta, e ga druba ima ali akt v katerem se to tevilo doloi

23
obliko in nain objav pomembnih za drubo oz. delniarje
as trajanja drube / nain prenehanja drube
Ko je statut pripravljen in ko nam je jasno kaj bo opravljala bodoa d.d. bodo ustanovitelji sprejeli sklep o izdaji
delnic. Sklep o izdaji delnic pomeni podrobno razlenitev vseh opravil v zvezi s samo izdajo delnic, nihovo
vsebino, njihovim vpisom in izplailom. Imeti mora vse sestavine, ki jih doloa zakon.
Loima dva postopka nastanka d.d.
soasna ali simultana ustanovitev d.d. bistvo je, da imajo ustanovitelji sami dovolj kapitala, da
prevzamejo vse delnice. Sami imajo dovlj kapitala, da vpiejo vse delnice. Delniarji so ustanovitelji sami.
Zakon zahteva, da morajo ustanovitelji sami zagotoviti 1/3 kapitala v gotovini, da morajo za vsako delnico,
ki se vplauje z denarjem ob ustanovitvi vplaati vsaj 25% njene vrednosti.
Ko so drubeniki vplaali doloen dele sredstev potem imenujejo prvi nadzorni svet, le-ta imenuje prvo
upravo d.d.. Sledi priprava ustanovitvenega poroila, kjer ustanovitelji morajo pojasniti na kaken nain so
bili drubi zagotovljeni varni vloki.
Ko je to poroilo pripravljeno se izvri revizija ustanovitev d.d., katero lahko opravijo kar organi d.d.
(nadzorni svet in uprava), razen e lani uprave oz. lani nadzornega sveta niso deleni kaknih posebnih
ugodnosti ali privilegijev drube. V revizijskem postopku se ugotavlja, e so poroila o ustanovitvi tona, da
so sredstva zagotovljena in se druba lahko vpie v SR. Z vpisom v SR tudi formalno-pravno nastane. Pred
tem mora odpreti R pri APP.
postopna ali sukcesivna ustanovitev d.d. kadar ustanovitelji nimajo dovolj kapitala, da bi sami prevzeli
vse delnice. Zato pripravijo statut, izdajo sklep o izdaji delnic in izdajo poseben prospekt v katerem
poskuajo zainteresirane investitorje prepriati o dobri nalobi z nakupom njihovih delnic.
V prospektu morajo zapisati; glavne cilje bodoe d.d., koliken je ustanovitveni kapital, kakne so delnice,
kakni so ustanovitveni vloki, kje in koliko asa se bodo delnice vpisovale, koliko je potrebno vplaati ob
samem vpisu. Po izdaji prospekta sledi vpisovanje delnic.
Pomembno je, da se vse delnice vpiejo, e se ne vpiejo v roki 3 mesecev, potem pomeni, da d.d. ni
nastala. Obstaja monost, da ustanovitelji sami v 15 dneh vpiejo preostanek delnic. e ne vpiejo vseh
delnic, morajo e vplaane zneske delnic vrniti v 15 dneh vrniti vpisnikom. D.d. torej ni nastala.
e smo vpisali vse delnice sledi ustanovana skupina, ki se mora sklicati najkasneje v dveh mesecih po
tem ko je potekel rok za vpis delnic. Za sklepnost na ustanovni skupini mora biti zagotovljena veina
vseh delnic.
Skupino otvori notar, ki ugotovi sklepnost. Na tej skupini ugotovijo ali so bile vpisane vse delnice, ali
so drubi zagotovljeni vsi materialni vloki, potrdijo se ustanovitevni stroki in izvolijo organi tj. nadzorni
svet. Ko so sprejeti vsi sklepi, d.d. nastane. Vpisati se mora v SR in tako d.d. tudi pravno nastane.
Pravice in obveznosti posameznih drubenikov;
Obveznosti;
dolnost o plailu deleev druba lahko toi drubenika, e zamuja z vplailom deleev.
dolnost vestnega ravnanja dolnost, da posle drube vodijo skrbno
dolnost poroanja drubeniki morajo o vseh poslih, ki jih opravljajo za drubo porroati ostalim
drubenikom,
dolnost takojnjega vplaila prihodkov v blagajno drube. e zamuja plaa tudi zamudne obresti.
Pravice;
pravica drubenikov voditi posle vsak drubenik je lahko poslovodja drube, v pogodbi pa se lahko
zapie, da bo posle vodil samo eden. Drugi drubeniki lahko prepreijo izvritev nekega posla, e se z njim
ne strinjajo.
pravica do nadzora nad poslovanjem drube vsak drubenik lahko vpogleda v poslovne listine in s tem
vri nadzor nad posli,
pravica do dobika
pravica do zastopanja.
ORGANI D.D. (uprava, nadzorni svet, skupina) skripta str. 59
UPRAVA
Je najpomembneji organ d.d., ki samostojno in na lastno odgovornost vodi d.d., vodi vso poslovno politiko.
Uprava je lahko individualna ali kolektivni organ. e nimamo nadzornega sveta mora uprava imeti 3 lane. lani

24
uprave so lahko le fizine osebe, ki so neomejeno poslovno sposobne, vendar pa ne more biti vsaka oseba lan
uprave.
Osebe, ki so bile kaznovane za doloena KD (gospodarski kriminal) in e so bile obsojene na zaporno kazen, ne
morejo biti imenovane za lana uprave 5 let po pravnomonosti sodbe oz. najmanj 2 leti po prestani kazni. Prav
tako v upravi ne morejo biti osebe, ki jim je bil izreen varstveni ukrep prepovedi opravljanja poklica.
lani uprave se imenujejo za dobo najve 5 let, lahko so ponovno imenovani. Nadzorni svet lahko upravo
kadarkoli razrei. e je bil lan uprave neupravieno razreen ima pravico do odkodnine v viini 6-kratne
povprene plae v zadnjih 12-ih mesecih.
Naloge uprave; vodenje drube / doloajo poslovno politiko in skrbijo za njeno izvajanje / zastopajo d.d..
Razmerje med upravo in skupino;
Uprava ima doloene obveznosti do skupine, saj jo uprava sklice, zatem pripravlja gradivo in dnevni red za
skupino, predlaga sklepe skupine, ter je zadolena za izvajanje sklepov skupine.
Razmerje med upravo in nadzornim svetom;
Uprava je podrejena NS in mu mora o svojem delu poroati, prav tako mu poroa o nartovani poslovni politiki
in pomembnejih usmeritvah drube, NS poroa o dobiki, ki ga druba ustvarja, poroa mu o pomembnejih
finannih poslih, ki lahko vplivajo na donosnost ali likvidnost drube. Uprava tudi pripravi predlog letnega
poroila in ga polje NS.
NADZORNI SVET
Ni obvezen organ, razen e gre za velike drube, e osnovni kapital presega 410 MIO SIT in ima ve kot 500
zaposlenih delavcev, ve kot 100 imenskih delniarjev, katere delnice kotirajo na borzi.
e NS nimamo prevzame odgovornosti NS skupina sama. NS je kolektiven organ, ki teje najmanj 3 lane,
koliko = je stvar statuta.
lan NS ne more biti oseba, ki je vupravi d.d.. NS voli skupina za dobo 4-ih let in tudi lani NS so lahko
ponovno imenovani. lani NS so v glavnem strokovnjaki. Naloge NS so;
nadzor vodenja poslov d.d.
ima pravico,da nadzira in pregleduje poslovne knjige, poslovno dokumentacijo, blagajno, rezerve,
vrednostne papirje, zaloge blaga itd. e NS ugotovi nepravilnosti lahko razrei upravo d.d..
NS lahko sklie skupino
s lani NS se lahko sklenejo pogodbe (saj imajo pravico do plaila, lahko pa tudi do delea na dobiku)
SKUPINA
Je organ preko katerega delniarji uveljavljajo svoje pravice. Sestavljajo jo vsi delniarji, odloa o stratekih
zadevah drube. Skupina sklepa o;
delitvi dobika na predlog uprave in na podlagi mnenja NS
letnem poroilu na predlog uprave in na podlagi mnenja NS
imenovanju in odpoklicu lanov NS
spremembah statuta (sprejem in dopolnila)
ukrepih za poveanje in zmanjanje kapitala
prenehanje drube in statusnih sprememb drube (spojitev, pripojitev)
imenovanju revizroja za pregled poslovanja drube in
drugih doloenih zadevah doloenih s statutom.
Skupino sklicuje praviloma uprava d.d.. Zakon predpisuje tudi roke za sklic skupine. Najmanj en mesec pred
zasedanjem se sklie skupina. Objavljen mora biti dnevni red, pri emer je treba objaviti sklic ki je doloen v
samem statutu. Delniarjem moramo omogoiti svoje predloge, ki ne morejo biti dalji ve kot 200 besed in ne
smejo posegati v zakonitost. Beri (288 l. zgd).
O delu skupine se vodi zapisnik, pri katerem sodeluje notar. Tudi statut se sprejme v obliki notarskega zapisa.
Notarji so pri tem poroki (zakon o notariatu). Izdajajo javno veljavne listine, resninost in identitetinost.
Pripravi zapisnik v katerem potrdi sklep skupine. Dolnost je da ta zapisnik v 24 urah posreduje registrskemu
sodiu, ga evidentira. Za delovanje je pomembno da se za sklepnost priakuje vsaj 15% osnovnega kapitala
(15%delnic) od 100%. e ni doseena 15% sklepnost se skupina ponovno sklie tudi lahko ez eno uro, v II
sklicu pa se sklepnost tudi ne ugotavlja ve. Odloitve se sprejemajo z veino glasov delniarjev. S veino
pa pri pomembnejih stvareh.
Prenehanje drube; (postopki prenehanja steaj, likvidacija)
s pretekom asa, za katerega je bila ustanovljena

25

s sklepom skuine, ki mora biti sprejet z najmanj veino zastopanega osnovnega kapitala
e uprava ne deluje ve kot 12 mesecev
e sodie ugotovi ninost vpisa
s steajem
s statusnimi spremembami
na podlagi sodne odlobe
e se zmanja osnovni kapital drube pod minimum, ki je doloen.

KOMANDITNA DELNIKA DRUBA k.d.d.

Je bolj redka oblika drube. Tudi v svetu so zelo redke, nekateri pravni sistemi pa jo sploh nimajo.
K.d.d. je kapitalska druba v kateri imamo vsaj enega drubenika (komplementar), ki za obveznosti odgovarja z
vsem svojim premoenjem in druge (komanditni delniarji) ki za obveznosti drube do upnikov ne odgovarjajo.
Komplementar je po zakonu v poloaju uprave, ima tudi status uprave. K.d.d. ima enake organe kod d.d.
(uprava, NS, skupina), komplementar ima enake pristojnosti kot uprava d.d. Celoten kapital je razdeljen na
delnice. Ustanovitveni kapital k.d.d. ni predpisan.
Komplementarji imajo v skupini glasovalno pravico, glasovati pa ne smejo kadar skupina sklepa o; izvolitvi
in odpoklicu NS /razreitvi komplementarjev in lanov NS /imenovanju revizorjev /uveljavljanju odkodninskih
zahtevkov in odreku odkodninskih zahtevkov.
Nastanek k.d.d.
Druba mora sprejeti status, izdati mora delnice in se vpisati v SR. Status k.d.d. mora sprejeti najmanj 5 oseb. V
njem se navede osnovni kapital drube, emisijski znesek delnic. Drubeniki, ki sprejmejo statut so ustanovitelji
drube.
DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO d.o.o. (kapitalska druba)
Ustanovitev drube;
D.o.o. je gospodarska druba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vloki drubenikov. Vrednost vlokov je
lahko razlina. Vsak drubenik ima lahko ob ustanovitvi samo en osnovni vloek. Na podlagi teh osnovnih
vlokov se nato oblikujejo poslovni delei vsakega drubenika. Drubeniki za obveznosti drube ne odgovarjajo.
Druba nastane z ustanovitvijo drubene pogodbe, ki se napie v obliki notarskega zapisa. Ustanovijo jo lahko
fizine ali pravne osebe, vendar ne ve kot 50 drubenikov.
Drubena pogodba mora vsebovati;
navedbo imena in prebivalia oz. firmo in sede vsakega drubenika
firmo, sede in dejavnost drube
navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vloka posebej, ter navedbo drubenika za vsak
osnovni vloek
as delovanja drube, e je ustanovljena za doloen as
morebitne obveznosti, ki jih imajo drubeniki do drube poleg vplaila osnovnega vloka in morebitne
obveznosti drube proti drubeniku.
Pogodba o ustanovitvi doloa, kako ravnati s poslovnim deleem. Ta laho doloi, da se lahko proda le ostalim drubenikom ali pa novim
drubenikom s soglasjem drugih drubenikov. Prenosi se izvrijoz notarskim zapisom. e je v pogodbi zapisano, da je za odtujitev delea
potrebno soglasje se doloi rok. Problem pa se pojavi, e tega soglasja ne dobijo ali e se delei prodajo starim drubenikom, ki imajo
prednostno pravico. V tem primeru zakon predvideva, da lahko drubenik izstopi iz drube, dele pa se v takem primeru lahko tudi deli. e
drubenik umre, se dele deli na dedie, e pa jih ni, pa se prenese na ostale drubenike. Glede na velikost delea drubeniki uveljavljajo
pravice, odloajo v skupini in imajo pravico do delea na dobiku.

Osnovni kapital = sestavljen iz vlokov drubenikov

znaati mora vsaj 2.100.000,00 SIT, vsak osnovni vloek pa najmanj 14.000,00 SIT (1 glas)
najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju, ostalo pa je lahko stvarni vloek
(preminine, nepreminine)
pred prijavo za vpis mora vsak drubenik vplaati vsaj zneska osnovnega vloka, vsota vseh v denarju
vplaanih vlokov pa mora znaati najmanj 1.100.000,00 SIT (ostalo so lahko stvarni vloki)
stvarni vloki se morajo v celoti izroiti pred prijavo za vpis v SR
osnovni vloki morajo biti drubi izroeni tako, da lahko poslovodja drube z njimi prosto razpolaga.
Ustanovitelji morajo pripraviti poroilo o stvarnih vlokih, poroilo o strokih ustanovitve in sledi vpis v SR.

26

Izstop ali izkljuitev drubenika

Drubenik lahko izstopi iz drube, e mu ne dovolio prodaje poslovnega delea oz. ne prevzamejo njegovega
delea. V drubi lahko pride tudi do sporov med drubeniki. Pri tej drubi je mono, da se drubenika tudi
izkljui, vendar morajo za to dejanje obstajati utemeljeni razlogi, postopek izkljuitve se izpelje preko sodia. V
obeh primerih (izstop/izkljuitev) je potrebno drubenikom izplaati njihov dele.
Zakon doloa, da je druba v primeru izstopa drubenika, drubeniku dolna izplaati njegov dele najkasneje v
roku 3 let. e je bil drubenik izkljuen pa mu je dolna dele izplaati v 6-ih letih. Z izstopom oz. izkljuitvijo
preneha ta poslovni dele (vse pravice in obveznsoti s tem deleem).
Druba mora; drubeniku izplaati njegov dele, kar pomeni zmanjanje osnovnega kapitala. Drubeniki lahko v
roku treh mesecev vplaajo dodatne zneske, da se ohrani osnovni kapital. e tega ne storijo mora uprava izpeljati
postopek zmanjanja osnovnega kapitala, kar se vpie v register. e je to zmanjanje pod 2.1 MIO SIT pomeni to
prenehanje drube.
Upravljanje drube ima enake organe kot d.d.
skupina tvorijo jo vsi drubeniki, najve lahko 50. Postopki so bolj poenostavljeni. Sklicuje se samo
teden prej. Dnevni red. Poslovodja ga objavi ob sklicu. Za skupino je tudi mono da se ne sestane.
Drubeniki odloajo; sprejmejo pisno, po e-mailu, printerju, e katerikoli od drubenikov zahteva da se
skupina sestane se mora. Glasovanje v skup. je vezano na minimalni vidik. Vsakih 14.000 SIT je 1-glas.
nadzorni svet imenuje ga skupina, ni obvezen, e iimamo NS le-ta imenuje poslovodje.
poslovodja d.o.o. nima uprave ampak poslovodje. Druba ima lahko enega ali ve poslovodij (direktorjev)
ki na lastno odgovornost vodijo posle drube in jo zastopajo. V drubeni pogodbi je lahko doloeno, d se
poslovodja imenuje za doloen as, ki ne sme biti kraji od dveh let, lahko je ponovn imenovan. e je
skupina poslovodjo odpoklicala brez utemeljenega razloga, mu je dolna izplaati odpravnino v viini
najmanj 6-kratne njegove mesene plae (e je bil mandat doloen za 4 leta ali dalj, nija odkodnina, e je
bil mandat kraji kot 4 leta).

Druba z enim drubenikom

D.o.o. lahko nastane samo z enim drubenikom, vendar je to izjema. Drubenik mora sprejeti akt o ustanovitvi,
kjer mora zapisati vse statusne znailnosti o drubi. Akt mora biti zapisan v notarski obliki. Sklepe, ki jih
sprejema mora vpisati v posebno knjigo sklepov, katero potrdi notar. Drubenik odloa sam o vseh tistih
zadevah, ki so sicer v pristojnosti skupine. Ta edini ustanovitelj pa mora pred ustanovitvijo zagotoviti
ustanovitveni kapital in varino ( vsaj 1/3 ). Lahko ima NS, vendar je to redko (sam opravlje vse funkcije).
Razlika med s.p. in d.o.o.
pri s.p. odgovarja s.p. z vsem svojim premoenjem, pri d.o.o. pa za obveznosti odgovarja druba,
d.o.o. potrebuje ustanovitveni kapital, s.p. ga ne potrebuje,
s.p. ima prednosti, ker je majhne (enostavno raunovodstvo / ustanovitev ni potreben vpis v SR)
ZDRUEVANJE GOSPODARSKIH DRUB (skripta str. 66)
POVEZANE DRUBE
Drube se povezujejo zaradi preivetja, za zadovoljitev potreb. Govorimo o ve vrstah in ciljih povezav oziroma
integracij. Bistvo povezovanja drube je, da povezane drube e naprej ostanejo pravno samostojne. Drube
zaradi povezave izgubijo sicer nekaj svoje upravljalske in ekonomske samostojnosti.
Gre za horizontalne, vertikalne, in integralne integracije.
Horizontalno povezovanje
Gre za povezave med drubami, ki v osnovi proizvajajo enake vrste proizvodov in opravljajo iste vrste storitev.
Kae se v delitvi dela. Namesto, da bi vsaka imela isto proizvodnjo se dogovorijo, da bodo delo delile.
Prednosti specializacija (proizvodnjo usmerijo na oje podroje), poveanje proizvodnje, nije cene, veji
dobiek, manji proizvodni stroki. Slabosti zmanja se konkurenca.
Vertikalno povezovanje (v viino, ali globino)
Gre za povezave med drubami z razlinimi proizvodi, vendar so med sabo povezane v proizvodno verigo
(povezava od surovin, do konenga izdelka). Razlog za zdruevanje je v skupnem planiranju in proizvodnji.
Pomembno je zaradi tega da ni ve negotovosti, saj so drube povezane v verigo in skupno planirajo tudi
proizvodnjo zaradi trga.

27
Diagonalno povezovanje (konglomeratne povezave)
Vsa podjetja se med seboj povezana. Drug od drugega kupujejo delnice in s tem pride tudi do globalizacije
gospodarstva. Gospodarstvo zaradi tega deluje bolj celovito.
Zakon je doloil, da druba ki dosee 25% dele v drugi drubi, mora to drugi drubi sporoiti (notofikacija). e
ne sporoi, gre za sovraen prevzem drube. Da bi to prepreili je bil sprejet Zakon o prevzemu, ki doloa, da e
pri 25% deleu ne obvesti, se njihov glas na skupini ne teje. Drugi se obvesti, ko druba dosee 50% dele v
drugi drubi (druga notifikacija).
Odnosi me drubami so lahko;
druba v veinski lasti in druba z veinskim deleem e veina deleev ene drube ali veina
glasovalnih pravic pripada drugi drubi se teja ta za drubo v veinski lasti, druga druba pa je druba z
veinskim deleem.
odvisna in obvladujoa druba odvisna druba je pravno samostojna druba, ki jo neposredno ali
posredno obvladuje druga (obvladujoa) druba.
koncernske drube
KONCERNI
Gre za povezane drube, ki imajo skupno vodstvo. Nastane nek nov ekonomsko-organizacijski subjekt. Pravo ga
e ne obravnava kot pravni subjekt. Sistem v smislu ekonomskega ali upravljavskega sistema. Sam nima pravne
veljave in ni pravna tvorba. Pojavi se tudi vpraanje odgovornosti. Vsaka druba v tem primeru odgovarja zase.
Koncern ni nek nov praven organ. Gre za pojem, s katerim opiemo, da gre za nek sistem povezanih drub. se ne
vpiseuje v SR (vpisane so le posamezne drube).
Loimo tri vrste koncernov:
dejanski koncern ustvari se po klasini metodi, torej z lastnisko udelebo. Druba A s kapitalskimi vloki
v drube here pridobi mo obvladanja. S tem, ko ena druba dosee prevladujo lastninski dele, dosee
mo nad drugo drubo. Druba mati lahko prisili eno od drub, da sklene posel, ki je lahko celo v njihovo
kodo. Uprava manjinske drube mora ob kodljivih poslih opomniti obvladujoo drubo, drugae nastopi
njihova odkodninska odgovornost. Obvladujoa druba je dolna vsako prikrajanje nadomestiti.
pogodbeni koncern pogodba je pravna podlaga za ta koncern. Postavlja neko drugo drubo v podrejen
poloaj. Na podlagi pogodbe se ta druba podredi prostovoljno. V primeru izgube zakon doloa kritje s
strani glavne drube.
koncern enakopravnosti - razmerje enakopravnosti. Med temi drubami so razmerja enakopravna.
Oblikujejo skupno vodstvo zaradi skupnega poslovanja. Obstaja interes, imajo skupno vodstvo, drube so
med seboj neodvisne.
HOLDING (skripta str.69)
Je posebna oblika koncerna, je nov pravni subjekt, ki ima v lasti veino deleev pravno samostojnih podjetij.
Holding nima svoje proizvodnje, dejavnost holdinga je ustanavljanje, financiranje in upravljanje drub. holdin
ivi od dividend, od dobika drub, ki jih upravlja. Holding vlaga kapital v tiste drube, ki mu prinaajo najveji
dobiek.
Holding je druba, ki se vpie v SR in je lahko kakrnakoli druba, vendar pa glavna druba za ostale ne
odgovarja, eprav jih vodi in upravlja. e gre eno od podjetij v steaj se primer zakljui. e ta druba v steaju
lahko dokae da gre za zlorabo pa se lahko tudi ugotavlja odgovornost kako je prilo do tega.
Razlika med koncernom in holdingom;
v koncernu bo druba mati proizvajala nek konen produkt, holding pa produkta nima,
koncern tei k povezovanju vseh tistih drub, ki so proizvodno med seboj povezana. Cilj holdinga pa je
vlaganje kapitala v im bolj produktivna podjetja,
holding ivi samo od dobika drugih, koncern pa od prodaje svojih izdelkov.
GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUENJE (GIZ)
Je posebna oblika povezovanja drub. GIZ lahko ustanovita dve ali ve fizinih oz. pravnih oseb.
Cilj zdruenja je olajevati in pospeevati pridobitno dejavnost svojih lanov, izboljevati in poveevati rezultate
te dejavnosti, ne pa ustvarjati lastnega dobika. GIZ je vedno v funkciji dejavnosti lanic.
GIZ se lahko ustanavlja brez osnovnega kapitala.

28
GIZ pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v SR. GIZ lahko poleg nalog za svoje lane na obiajen nain
opravlja tudi vse gospodarske posle za svoj raun.
lani odgovarjajo za obveznosti zdruenja z vsem svojim premoenjem. lani odgovarjajo neomejeno in
solidarno oz. upnik mora terjati najprej zdruenje in nato posamezne lane.
GIZ ima dva organa;
skupina sprejema odloitve o predasnem prenehanju ali podaljanju zdruenja, v skladu z
ustanovitveno pogodbo. Ustanovitvena pogodba lahko doloi, da se lahko vse ali nekatere odloitve
sprejmejo z doloeno veino, praviloma pa sprejema odloitve soglasno. Odloanje je torej lansko in ne
kapitalsko. Vsak lan je enakopraven, ima 1 glas ne glede na svoj kapital. Ker pa je soglasje teko dosei se
lahko v ustanovitveni pogodbi doloi, da se o doloenih zadevah uporablja navadna veina.
uprava v upravi je ena ali ve oseb. Pravna oseba je lahko lan uprave, e imenuje stalnega predstavnika,
ki odgovarja enako, kot e bi bil sam v lastnem imenu lan uprave. Nain upravljanja se doloi z
ustanovitveno pogodbo.
Nadzornega svet ni, vendar pa bo skupina imenovala revizorja, ki bo pregledal finanna sredstva. e pa je v
GIZ-u ve kot 100 lanov pa je revizija obvezna.
Prenehanje GIZ;
odloijo lani s sklepom
smrt ali prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti
prenehanje pravne osebe
ko dosee cilj, za katerega je bilo ustanovljeno
ko pretee as, e je bila asovno doloena ustanovitev.

STATUSNE SPREMEMBE GOSPODARSKIH DRUB zdruitve in preoblikovanja drub

ZDRUITEV
Gre za takno statusno spremembo, kjer se zdruijo dve ali ve gospodarskih drub. Poznamo 2 vrsti zdruitev;
Pripojitev
Je statusna sprememba pri kateri se druba A zlije v drubo B. druba A preneha, vse pravice in obveznosti
preidejo na drubo B. Druba A se izbrie iz SR, pri drubi B pa lahko pride do spremembe glede vpisa.
Pri tem moramo pripraviti posebno pogodbo o pripojitvi, v kateri tono opredelimo;
firmo in sede pri pripojitvi udeleenih drub
dogovor o prenosu premoenja vsake drube, v zamenjavo za zagotovitev delnic prevzemne drube
navedbo menjalnega razmerja delnic in morebitno viino denarnega plaila
podatke v zvezi s prenosom delnic prevzemne drube
pravice, ki izhajajo iz delnic prevzemne drube, z navedbo, kdaj zanejo veljati
navedbo od kdaj vstopa prevzemna druba v pravni promet namesto prevzete drube
pravice, ki jih prevzemna druba zagotavlja delniarjem in imetnikom vrednostnih papirjev
pogoje oz. ugodnosti, ki se zagotavljajo lanom uprave oz. lanom NS
Uprave drube, ki se zdruujejo morajo izdelati pisno poroilo. Pogodbo o pripojitvi mora za vsako drubo
pregledati eden ali ve revizorjev, ki morajo o rezultatu revizije pisno poroati. Poroilo mora vsebovati
utemeljitev predloga menjalnega razmerja delnic. Pripojitvena pogodba zane veljati, ko jo potrdijo skupine
drub ( 2/3 veino glasov), ki se zdruujejo. Za veljavnost skupinskega sklepa je potrebna veina najmanj
pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statusna sprememba se vpie v SR.
Spojitev
Drubi A in B s spojitvijo prenehata, nastane pa nova druba tj. druba C. vse pravice in obveznosti preidejo na
novo drubo C, ki se vpie v SR, A in B pa se izbrieta iz SR.

29

Razdruitev
Zakon posebej ne obravnava razdruitev. Pravno razdruitev ni urejena Gre za prenehanje, in za nastanek dveh
novih. S tem v zvezi se prejmeta nadalje dva nova akta in prevzema se pravice in obveznosti za te drube.
PREOBLIKOVANJE DRUB
Preoblikovanje d.d. v k.d.d.
Za preoblikovanje je potreben sklep skupine in pristop najmanj enega komplementarja. V sklepu se doloi
firma drube in opredelijo spremembe, ki so nujne za izvedbo preoblikovanja. Imenovati morajo oebo, ki bo
nastopila kot komplementar in prevzela odgovornost z vsem svojim premoenjem.
Preoblikovanje k.d.d. v d.d.
K.d.d. e lahko preoblikuje v d.d. s sklepom skupine ob soglasju vseh komplementarjev. S sklepom je treba za
vpis v SR prijaviti lane uprave. D.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v SR.
Preoblikovanje d.d. v d.o.o.
D.d., ki ima manj kot 50 lanov se lahko preoblikuje v d.o.o. na podalgi sklepa skupine. Sklep morajo potrditi
vsi delniarji. S sklepom je treba za vpis v SR prijaviti poslovodje. D.o.o. obstaja od vpisa v SR. Delnice
postanejo poslovni delei.
Preoblikovanje d.o.o. v d.d.
O spremembi drubene pogodbe odloajo drubeniki na skupini s veino glasov vseh drubenikov. V sklepu
preoblikovanja se doloijo firma in druge spremembe drubene pogodbe. D.d. obstaja od vpisa v SR. Poslovni
delei postanejo delnice.
Preoblikovanje k.d.d. v d.o.o.
K.d.d. se lahko s sklepom skupine in soglasjem vseh komplementarjev preoblikuje v d.o.o.. s sklepom je treba
za vpis v SR prijaviti poslovodje. D.o.o. obstaja od vpisa v SR. Delnice postanejo poslovni delei.
Preoblikovanje d.o.o. v k.d.d.
Za preoblikovanje d.o.o. v k.d.d. je potreben sklep skupine drubenikov in pristop vsaj enega komplementarja.
Pristop mora biti potrjen z notarsko listino. Ustanovitelje zamenjajo drubeniki, ki so glasovali za preoblikovanje
ter komplementarji. K.d.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v SR Poslovni delei postanejo delnice.

PRENEHANJE DRUB
Sam postopek za prenehanje drube lahko poteka na dva naina.
Likvidacija
Tukaj se predpostavlja, da druba preneha in bo ob prodaji premoenja drube ostalo dovolj sredstev, da se
poravnajo obveznosti do upnikov in ostanejo tudi sredstva, ki se bodo delila med drubeniki.
e so se drubeniki odloili, da bo druba prenehala obstajati, tudi sami sprejmejo sklep o prenehanju drube in
zaetku likvidacije sklep o likvidaciji. Pri osebnih drubah postopek izvedejo drubeniki sami, pri kapitalskih
drubah pa uprava oz. NS ali po sodni poti.
Likvidacijski postopek pa zane sodie po uradni dolnosti, e je bila s pravnomono odlobo gotovljena
ninost vpisa v SR ali e vodstvo drube (uprava, poslovodje) ne deluje ve kot 12 mesecev.
Sledi izpis drube iz SR.
Steaj
Ko druba nima ve monosti poslovanja, ker ima prevelike dolgove oz. je plailno nesposobna. Po steaju ni
dovolj sredstev, da bi poravnali obveznosti do upnikov in tudi delniarji izgubijo svoje kapitalske vloke.
Podjetja se steaja lahko reijo na dva naina;
sanacija podjetja kjer je potrebno povzeti doloene organizacijske, finanne in druge ukrepe, da bi reili
podjetje. e so lastniki oz. vodstvo podjetja sposobni to izpeljati potem ozdravijo podjetje. Zakon ne ureja
postopka sanacije. Zakon ureja sanacijo samo pri bankah.
prisilna poravnava do prisilne poravnave lahko pride v zaetni fazi samega steajnega postopka.
Podjetju, ki je v teavah ni potrebno akati, da nekdo sproi steajni postopek, ampak lahko svojim upnikom
sami predlagajo prisilno poravnavo. Pri tem gre za ponudbo prezadolenega podjetja upnikom, katerim po
zakonu lahko ponudijo;
plailo 50% terjatev v asu enega leta

30
plailo 60% terjatev v dveh letih
plailo vseh terjatev v treh letih.
Prisilna poravnava je postopek, ki tee pred sodiem. Sodie razpie glavni narok pred katerega poklie
upnike. Za prisilno poravnavo mora glasovati veina vseh upnikov, katerih terjatve presegajo polovico
terjatev. e prisilna poravnava ne uspe se zane ali nadaljuje steajni postopek.
Steajni postopek vodi sodie, organi v steajnem postopku so;
steajni senat, ki ga vodi predsednik senata
steajni upravitelj, ki vodi podjetje v steaju
upniki odbor, ki pa ni nujen organ.
Steajni postopek se zane na pisno zahtevo. Predlog za uvedbo SP lahko poda tudi dolnik, najpogosteje pa ga
podajo upniki.
Steajni senat ugotovi, e so izpolnjeni vsi pogoji za zaetek SP in e so, sprejme sklep o zaetku SP. Ta sklep se
nabije na oglasno desko na sodiu in objavi v Ur. listu.
Z dnem uvedbe SP se zane oblikovati steajna masa, v katero gre vse premoenje, ki ga ima druba, e pa gre
za osebno drubo pa gredo tudi premoenja odgovornih drubenikov.
Vsi upniki morajo z dnem zaetka postopka prijaviti svojo terjatev (v roku 2 mesecev, ko je bil sklep o zaetku
SP objavljen v Ur. listu)
Zadnje dejanje je plailo upnikom. Vendar se najprej pokrijejo stroki SP, iz sredstev izloimo zavarovana plaila
in ele nato pride do izplaila upnikom. Delavci pa imajo prednost pred upniki, da se jim izplaajo minimalne
plae.
Steajni postopek se ne izvede, e ni dovolj sredstev niti za stroke postopka (za stroke sodia).
Vendar je sredstev v steajni masi premalo, kar pomeni, da bodo vsi upniki dobili manj kot so zahtevali (le nekaj
%), lastnikom pa ne ostane ni.
Ko se razdelitvena masa razdeli med upnike, sledi e prenehanje drube v SR.
Z uvedbo steaja;
preneha del. razmerje zaposlenim, steajni upravitelj lahko s posameznimi delavci sklene doloeno
pogodbo, da se dokonajo zaeti posli,
steajni upravitelj poskrbi, da se unovi premoenje v celoti ali delno
steajni upravitelj izterja terjatve, ki jih ima podjetje v steaju do drugih,
prenehajo tei zastaralni roki
zapadejo vse terjatve
druba ne sme ve priviligirati upnikov in jim karkoli izplaevati.
GOSPODARSKI PODSISTEM PODSISTEM FINANNE ORGANIZACIJE
BANKE IN DRUGE FINANNE ORGANIZACIJE
So organizacije, ki vrijo dejavnosti finannega sistema. Na samem vrhu je neka organizacija. To je banka
Slovenije - BS.
BANKA SLOVENIJE - BS
Gre za posebno dravno organizacijo. BS je centralna banka, je samostojna fin. organizacija in je neodvisna od
politike. Njeno delovanje je opredeljeno v ustavi. Ima svoje prihodke in odhodke. Za obveznosti BS jami tudi
drava. BS mora o svojem delu poroati tudi DZ. e nastane primanjkljaj v poslovanju BS, se krije iz proraune,
v primeru vejih prihodkov se le ti najprej usmerijo v rezerve nato pa, e so seveda rezerve tudi e zapolnjene v
proraun drave. Prihodki BS so obresti, za posojen denar komercialnim bankam.
Organi banke oziroma upravljanje banke;
svet banke - sestavlja 11 lanov. Zakon o BS doloa da mora biti 6 lanov zunanjih oz., strokovnjakov
(prof.., gospodarstveniki...) in 5 lanov ki so lani e po svojem poloaju to je; guverner, namestnik ter trije
vice-guvernerji. Vse odloitve svet sprejema z 2/3 veino. Nobena od skupin pa ne more sama sprejeti
odloitev. Svet banke doloa denarno politiko drave in sprejema sklepe in ukrepe za realizacijo te denarne
politike. Ta denarna politika mora biti takna, da zagotavlja im vejo trdnost domae valute.
guverner banke - je direktor banke in lan sveta banke, katerega tudi sklicuje in pripravlja doloeno
gradivo. Guverner je poslo-vodei in skrbi za funkcioniranje BS.
Naloge oz. pristojnosti BS; BS ima dve osnovni nalogi;
skrbi za stabilnost domae valute in

31
skrbi za plailno sposobnost v dravi in do tujine
Poleg dveh osnovnih nalog CB tudi; uravnava koliino denarja v obtoku, (toliko kot je blaga tudi denarja),
nadalje skrbi za likvidnost bank in hranilnic(doloa devizne rezerve..) vri kontrolo nad poslovanjem bank in ima
pravico do ukrepanja, opravlja doloene finanne posle za dravo, ima svoj informacijski sistem, ima funkcijo
emisije oz. izdaje denarja, ter daje soglasja k ustanavljanju komercialnih bank (sistem koncesije).

POSLOVNO KOMERCIALNE BANKE IN HRANILNICE

BANKE (zakon o bannitvu Ur. l. 7/99)
Gre za povsem nov zakon, ki je e usklajen z evropsko zakonodajo. Banke so samostojne finanne organizacije,
ki se ukvarjajo z bannimi posli, le-te pa doloa zakon o bankah in hranilnicah.
Statusno pravno vpraanje
Banke se organizirajo kot d.d., ki opravljajo banne in druge finanne storitve. Banni posli so; dajanje vseh vrst
kreditov, sprejemanje denarja od pravnih in fizinih oseb, opravljanje plailnega prometa, odkup in izdajanje
ekov, ter izdaja plailnih kartic, kupovane terjatev.
Ustanovitev banke;
Ustanovitveni kapital je veji kot pri navadni d.d. in je najmanj 1 MRD SIT. Ustanovi se po koncesijskem
sistemu, BS izda koncesijo. Zakon o bannitvu predpisuje, da mora izdati delnice v nematerializirani obliki,
morajo biti in samo imenske (hoemo vedeti kdo so delniarji) in vplaane pred vpisom v SR. Najve 1/3 je
lahko prednostnih delnic. Za pridobitev kavlificiranega delea (10%) moramo pridobiti soglasje BS CB. Do
10-20-30% da soglasje oz dovoljenje za dele CB, anto mora biti nova pronja.
Organi banke;
So skupina, NS in uprava. Uprava ima dva lana, ki nastopata skupno. Imata sklenjeno delovno razmerje za
nedoloen as in s polnim delovnim asom. Vsaj eden mora obvladati tudi slovenski jezik, najmanj eden mora
imeti v RS sredie za uresnievanje svojih ivljenjskih interesov. Za lane da soglasje BS in morajo imeti
strokovno usposobljenost, najmanj 5 let delovnih izkuenj.

Naela bannitva;
naelo varnosti vlaganje denarja, predvsem hranilnih vlog mali varevalci so zaiteni, kar pomeni, da
bomo deleni posebne obravnave. Tudi e gre banka v steaj dobimo denar. Banka ima oblikovane posebne
rezervne fonde za primer steaja in iz teh fondov se izplaajo mali varevalci. Zakon pravi, da se za malega
varevalca tejejo tisti, ki imajo vloge v bankah do 3.7 MIO SIT. e ta nesek preseemo delimo usodo
drugih upnikov banke. Poleg zaitnih ukrepov velja vrsta mehanizmov, ki zagotavljajo varnost poslovanja.
Banka mora oblikovati poseben jamstveni kapital od katerega je odvisno koliko in kakne vrste poslov sme
sklepati.
naelo likvidnosti vsaka banka zase mora biti sposobna poravnati svoje obveznosti.
naelo rentabilnosti banka je podjetje, posluje zato, da bo ustvarila dobiek za njene delniarje
naelo informiranosti dolnost banke je, da informira svoje komitente o svojem poslovanju
naelo tajnosti nanaa se na komitente banke, na obane. Poslovanje z obani mora biti tajno, podatki se
lahko posredujejo le na podlagi zahteve sodia ali davnih organov.
naelo ekskluzivnosti z bannimi posli se smejo ukvarjati samo banke.

HRANILNICE
Za ustanovitev hranilnice moramo imeti 168 MIO SIT ustanovitvenega kapitala. Imeti moramo najmanj 10
ustanoviteljev, vloge posameznikov so omejene, posamezni drubenik ne more vloiti ve ko 25% osnovnega
kapitala. Hranilnica se lahko oblikuje kot d.d., d.n.o., d.o.o., za ustanovitev pa je potrebno soglasje banke.

32

ZAVAROVALNICE
Namen zavarovalnic je zbirati finanna sredstva in jih pametno gospodarno uporabljati. Kapital morajo nalagati
v varne nalobe, zakon (iz leta 1994) pa doloa koliken % mora zavarovalnica nalagati v dravne vrednostne
papirje. Obstaja urad za zavarovalni nadzor v sestavi ministrstva za finance, ki nadzira zavarovalnice, daje
soglasje, o poslovanju morajo tudi poroati.
Oblike dejavnosti zavarovalnic. Poznamo dve obliki;
kot d.d. - pri d.d. zakon doloa ustanovitveni kapital od 35 -170 milijonov tolarjev. Ustanavljajo se soasno,
imajo imenske delnice, imajo dva lane uprave, skupino in nadzorni svet. Cilj ustanovitve je dobiek.
Posamezna fizina pravna oseba, tudi domaa ne sme imeti ve kot 15% dele.
kot druba za vzajemno zavarovanje deluje po klasinem nainu vzajemnosti, zavarovanic se sami
organizirajo v to drubo in v bistvu zavarujejo sami sebe. Cilj ustanovitve je zagotoviti lastno zavarovanje.
Za ustanovitev je potrebno soglasje Urada za zavarovalni nadzor.

Zavarovalni pool
Ve zavarovalnic se povee za zavarovanje vejih rizikov (npr. zavarovanje JE Krko)
Pozavarovalniki pool
Pri nji se zavarujejo zavarovalnice same.
Slovenski zavarovalni biro SZB
Je statusno organiziran kot GIZ in veljajo vsa pravila poslovanja kot pri GIZ. Zdruujejo se zavarovalnice, da bi
ta biro za njih opravil doloene storitve, ki bi za njih pomenile olajanje dela ali zmanjanje strokov. Gre za
izvajanje in reevanje mednarodnih pogodb na podroju zavarovanja (zelene karte). Je pravna oseba in se vpie v
SR.
REVIZIJSKI POSTOPEK
Drube se v svojem okolju predstavljajo z letnimi raunovodskimi izkazi. Z njimi poslovodstva drub opravljajo
obraun svojega dela pred lastniki, zato je pomembno, da so podatki v njih zanesljivi. Da bi to lahko zagotovili
je vzpostavljena zahteva po njihovem revidiranju, ki naj bi ga opravila posebna revizijska druba in pooblaeni
revizor.
Zato mora letne raunovodske izkaze velikih in srednjih d.d., velikih d.o.o., povezanih drub in drub
katerih papirji kotirajo na borzi, najkasneje v estih mesecih po preteku poslovnega leta pregledati
samostojno revizijsko podjetje. (53. len ZGD)
Pri revidiranju gre za vpraanje presojanja zanesljivosti podatkov in za oblikovanje sodb o stanju in rezultatih
poslovanja posamezne drube.
Revizor lahko v svojem poroilu izrazi; mnenje brez pridrka, mnenje s pridrkom, negativno mnenje ali pa
mnenje zavrne.
Poslovodstvo drube seveda priakuje mnenje brez pridrka (pozitivno mnenje), ki pa ga revizor da le, e
raunovodstvo upoteva doloila raunovodskih standardov, ter na poten nain prikazuje raunovodske
informacije.
PRAVNI IN SOCIALNI STATUS POSAMEZNIKA
Pravni status je s pravnimi normami zagotovljena lastnost osebe, da zmore kot subjekt nastopati v pravnih
razmerjih (je poloaj in mesto loveka v drubi, se ne spreminja).
Socialni status pa podaja druba, oblikuje pa se razlino glede na okolje.
Vsem fizinim osebam priznavamo;
pravno sposobnost sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti (pridobi se ob rojstvu) in

33

poslovno sposobnost sposobnost sklepanja pravnih poslov in nastopanja v pravnih razmerjih (ob
polnoletnosti).

PRAVNA SUBJEKTIVITETA
Tu gre za statusne znailnosti gospodarskih drube, ki so enake za vse drube. Gre za vpraanje PS, kot prve in
bistvene statusne znailnosti gospodarskih drub. Doloenim podjetjem in organizacijam se v nekem obdobju
prizna PS.
Pravna oseba je organizacija, ki ji je pravni red priznal PS. Pravna oseba je v bistvu produkt prava, ki omogoa,
da skupina ljudi, organiziranih v takni ali drugani drubi lahko vstopa v pravna razmerja z drugimi subjekti.
Vendar pa ni pr. osebe brez personalnega in materialnega substrata. Pogoj, da se neki pravni osebi prizna PS je;
materialni substrat (pravna oseba odgovarja z vsem svojim premoenjem) in
personalni substrat (odgovarja tudi z dolnostmi in obveznostmi njenih drubenikov).
Pravna oseba ima tako kot fizina oseba pravno (sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti) in poslovno
sposobnost (sposobnost sklepati pravne posle).
Prvotno je pravni red PS priznal le kapitalskim drubam. Ta ureditev ponekod velja e danes (Nemija). Na
ZGD pa pravno sposobnost priznava tudi osebnim drubam.
OPREDELI POJMA FIZINA IN PRAVNA OSEBA
Pojem fizina oseba oznauje loveka, ki ima doloene pravne in poslovne sposobnosti.
Pravna oseba pa je v bistvu produkt prava, ki omogoa, da skupina ljudi organiziranih v takni ali drugani
drubi lahko vstopa v pravna razmerja z drugimi subjekti. Razvila se je zaradi potreb pravnega prometa. Znotraj
pravne osebe se izraajo tudi temeljni drubeno ekonomski odnosi.
Tako pravnim, kot fizinim osebam priznavamo pravno in poslovno sposobnost.
pravna sposobnost - pomeni biti nosilec pravic in obveznosti (fizina oseba jo pridobi z rojstvom)
poslovna sposobnost - pomeni sposobnost sklepanja pravnih razmerij in je vezana na pravno sposobnost.
(fizina oseba jo pridobi ob nastopu polnoletnosti)
Pravne osebe pa pravno in poslovno sposobnost pridobijo z vpisom v sodni register.
ZAKONITI ZASTOPNIKI DRUB
e sam zakon doloa za vsak posamezen tip drube, kdo je tista oseba, ki zastopa drubo.
Kapitalske drube zastopajo posebni organi.
Pri osebnih drubah so zakoniti zastopnik kar sami drubeniki. Drubo lahko zastopata dva ali ve
zastopnikov. e ve drubenikov zastopa drubo potem imamo;
skupno zastopanje e imamo tri zastopnike, se morajo pri sklepu pogodbe podpisati vsi trije,
posamino zastopanje e imamo 3 zastopnike lahko pogodbo sklene vsakdo izmed njih, ne potrebujejo se
podpisati vsi trije.
Zakoniti zastopniki posameznih drub;
d.n.o. vsak drubenik, e ni z drubeno pogodbo izvzet od zastopanja,
k.d. zaradi osebne odgovornosti drubo zastopajo le komplementarji. Komanditist ni upravien zastopati
drube, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo.
d.d. uprava d.d. zastopa in predstavlja drubo.
k.d.d. komplementar
d.o.o. drubo zastopa poslovodja drube (direktor), ki na lastno odgovornost vodi posle drube in jo
zastopa.
Status komanditista v drubi in do tretjih oseb !
Komanditist je v drubi drugi drubenik in za obveznosti drube ne odgovarja. Pravna razmerja v drubi se
urejajo z drubeno pogodbo.
Komanditist ni upravien voditi poslov drube in ne sme nasprotovati poslovanju komplementarjev. Ne more
nastopati kot zakoniti zastopnik, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo.
Ker je v drubi udeleen le s kapitalskim vlokom zanj ne velja konkurenna prepoved (lahko pa jo doloi
drubena pogodba).

34
Ob zakljuku poslovnega leta ima pravico zahtevati, da mu komplementar vroi poslovno poroilo iz katerega je
razvidno poslovanje drube. V zvezi s tem ima pravico, da pogleda poslovne listine in poslovne knjige, ter
preveri ali je poroilo tono.
Prav tako je pravien do delitve dobika in sicer v prvem delu se mu izrauna dobiek v razmerju 5% glede na
nominalno vrednost njegovega kapitalskega vloka, v drugem delu pa se preostanek dobika deli sorazmerno z
vloenim kapitalom.
Komanditist upnikom ne odgovarja za obveznosti drube, e je drubi plaal komanditni vloek, doloen v
pogodbi. Dokler komanditist v pogodbi doloenega zneska ne vplaa v celoti, odgovarja upnikom do viine
neplaanega zneska.
Odgovornost komplementarja do tretjih oseb !
Komplementarji odgovarjajo za obveznosti drube osebno in neomejeno z vsem svojim premoenjem. Njegova
odgovornost je subsidiarna.
Komplementar je tisti ki vodi drubo, ima poslovodno funkcijo in je zakoniti zastopnik drube.
Znailnosti s.p. !

samostojni podjetnik je fizina oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,

ustanovitveni kapital ni predviden,
zaetek upravljanja prijavi na davnem uradu, kjer se vodi vpisnik malih podjetnikov,
e pa ima srednje ali veliko podjetje veljajo enaka pravila kot za gospod. drube - vpis v SR
s.p., ki ima malo podjetje vodi enostavno knjigovodstvo, srednji in veliki pa dvo-stavno knjigovodstvo

Znailnosti t.d. (tiha druba) !

je definirana kot osebna druba pri kateri tihi drubenik vloi kapital v podjetje nekoga drugega, s imer
pridobi pravico do dobika,
t.d. nastane s sklenitvijo pogodbe, vedno pa gre za razmerje med samo dvema subjektoma (nosilcem in
tihim drubenikom) (e je tihih drubenikov ve se pogodba sklene z vsakim posebej),
gre za drubo, kjer tudi tihi drubenik nosi rizik poslovanja,
t.d. nima svoje firme, ni pravna oseba in se ne vpisuje v sodni register.
Znailnosti d.n.o. !

je osebna druba 2 ali ve drubenikov (najve 50), ki za obveznosti drube odgovarjajo z vsem svojim
premoenjem,
pri nastanku je potrebno skleniti posebno ustanovitveno pogodbo, v katero vpiemo statusne znailnosti
drube,
zakon ne doloa posebnega ustanovitvenega kapitala, drubeniki pa lahko ustanovitveni kapital vloijo v
denarju ali s stvarnimi vloki, ki se morajo ustrezno ovrednotiti. Prav tako lahko drubeniki v drubo
vlagajo pravice (inovacije, patente),
zakoniti zastopniku drube so drubeniki samo. Vsi lahko zastopajo drubo, razen e ni v drubeni pogodbi
drugae doloeno,
druba odgovarja za vse obveznosti drube z vsem svojim premoenjem, za obveznosti drube odgovarjajo
tudi drubeniki. Odgovornost drubenikov v odnosu do drube in upnikov je subsidiarna, odgovornost med
drubeniki pa je solidarna.
Pred vpisom v sodni register je potrebno odpreti R pri APP.
D.n.o. je primerna za druinsko podjetje, kjer gre za skupino ljudi, ki imajo med seboj veliko mero zaupanja.
Znailnosti k.d. !

je osebna druba, v kateri se pojavlja vsaj en drubenik, ki za obveznosti drube odgovarja z vsem svojim
premoenjem (komplementar) in vsaj en drubenik, ki za obveznosti drube ne odgovarja (komanditist),
ob nastanku je potrebno ustanoviti posebno ustanovitveno pogodbo, kjer doloimo vse statusne znailnosti
drube,
za ustanovitev k.d. ni doloen minimalni ustanovitveni kapital, kajti jamstvo predstavlja osebna odgovornost
komplementar vodi drubo, ima poslovodno funkcijo, je zakoniti zastopnik drube,

35

komanditist ni upravien do vodenja drube, ne sme nasprotovati poslovanju komplementarjev, lahko pa se

mu podeli prokura ali posebno pooblastilo. Do upnikov je odgovoren le, e e ni vplaal celotnega zneska
delea svojega osnovnega vloka.
z vpisom v sodni register se druba formalno-pravno tudi ustanovi.

Dvojna druba je poseben tip k.d., kjer se kot komplementar pojavlja druba, ki nima osebno odgovornega
drubenika. Ustanovimo kapitalsko drubo, da se kot komplementar pojavimo v k.d., s imer se izogne osebni
odgovornosti.
Znailnosti d.d. !

d.d. je kapitalska druba, ki za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoenjem, medtem ko delniarji za
obveznosti drube ne odgovarjajo,
minimalni ustanovitveni kapital je 4.100.000,00 SIT in je razdeljen na delnice (viina se doloi v statutu),
d.d. lahko ustanovi najmanj 5 fizinih ali pravnih oseb, ki
svoje ideje zapiejo v statutu d.d. (v obliki notarskega zapisa), po statutu pa se izda sklep o izdaji delnic,
loimo dva postopka nastanka d.d.;
o
soasna ali simultana ustanovitev kjer imajo ustanovitelji dovolj kapitala, da prevzamejo vse
delnice. Delniarji so ustanovitelji sami.
o
postopna ali sukcesivna ustanovitev kjer ustanovitelji nimajo dovolj kapitala, da bi sami prevzeli
vse delnice. Zato pripravijo statut, izdajo sklep o izdaji delnic in izdajo poseben prospekt, v katerem
poskuajo zainteresirane investitorje prepriati o dobri nalobi.
organi d.d. so;
o
uprava ima lahko enega ali ve lanov. e jih ima ve se eden imenuje za predsednika. e d.d. nima
nadzornega sveta mora imeti najmanj 3 lane. Uprava vodi in zastopa drubo, doloa poslovno
politiko in skrbi za njeno izvajanje.
o
nadzorni svet ni obvezen organ, razen e gre za velike drube, e osnovni kapital presega 410 MIO
SIT in ima ve kot 500 zaposlenih, ve kot 100 imenskih delniarjev, katere delnice kotirajo na borzi.
NS je kolektiven organ, ki teje najmanj 3 lane. Voli se za dobo 4-ih let, lani so lahko ponovno
imenovani.
o
skupina je organ preko katerega delniarji uveljavljajo svoje pravice. Odloa o stratekih zadevah.
Sklicuje jo uprava d.d. ali NS. O delu skupine se vodi zapisnik, pri katerem sodeluje notar. Svoje
odloitve sprejema z veino glasov, pomembneje pa s veino.
d.d. se vpie v sodni register.

Znailnosti k.d.d. !

je bolj redka oblika kapitalske drube, v kateri imamo vsaj enega drubenika, ki za obveznosti drube
odgovarja z vsem svojim premoenjem in druge (komanditni delniarji), ki za obveznosti drube ne
odgovarjajo,
ima enake organe kot d.d. uprava, NS, skupina,
komplementar je po zakonu v poloaju uprave in ima enake pristojnosti kot uprava d.d.
ustanovitveni kapital za k.d.d. ni predpisan,
druba sprejme statut (sprejeti ga mora najmanj 5 oseb), izdati mora delnice in se vpisati v sodni register.

Znailnosti d.o.o. !

je kapitalska druba, ki za obveznosti do upnikov odgovarja z vsem svojim premoenjem, drubeniki za

obveznosti drube ne odgovarjajo,
druba nastane z ustanovitvijo drubene pogodbe v obliki notarskega zapisa
drubo lahko ustanovi ena ali ve (najve 50, ve le z dovoljenjem ministra za gospodarstvo) fizinih ali
pravnih oseb,
ustanovitveni kapital mora znaati najmanj 2.1 MIO SIT in je razdeljen na osnovne vloke. Vsak
osnovni vloek je 14.000,00 SIT in prinaa 1 glas. Najmanj 1/3 osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v
denarju, ostalo so lahko stvari vloki (preminine, nepreminine)
d.o.o. se vpie v sodni register, pred tem pa je treba izroiti tudi stvarne vloke,

36

organi d.o.o.;
o
poslovodja (direktor) d.o.o. nima uprave, lahko pa ima 1 ali ve poslovodij, ki na lastno
odgovornost vodijo in zastopajo drubo (zakoniti zastopniki)
o
nadzorni svet ni obvezen organ. Imenuje ga skupina, e ga imamo ta imenuje poslovodje,
o
skupina tvorijo jo vsi drubeniki

D.o.o. lahko nastane samo z enim drubenikom. Sprejeti mora akt o ustanovitvi (v notarski obliki), kjer zapie
vse statusne znailnosti drube. Sklepe, ki jih sprejema mora vpisovati v knjigo sklepov, katero potrdi notar. Sam
odloa o vseh stvareh, ki so sicer v pristojnosti skupine. Lahko ima NS, vendar je to redko, saj sam opravlja
vse funkcije.
Znailnosti GIZ !

Je posebna oblika povezovanja drub. GIZ lahko ustanovita dve ali ve fizinih oz. pravnih oseb.
Cilj zdruenja je olajevati in pospeevati pridobitno dejavnost svojih lanov, izboljevati in poveevati
rezultate te dejavnosti, ne pa ustvarjati lastnega dobika.
GIZ se lahko ustanavlja brez osnovnega kapitala.
GIZ pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v SR.
lani odgovarjajo za obveznosti zdruenja z vsem svojim premoenjem. lani odgovarjajo neomejeno in
solidarno oz. upnik mora terjati najprej zdruenje in nato posamezne lane.
GIZ ima dva organa;
skupina sprejema odloitve o predasnem prenehanju ali podaljanju zdruenja, v skladu z
ustanovitveno pogodbo. Ustanovitvena pogodba lahko doloi, da se lahko vse ali nekatere odloitve
sprejmejo z doloeno veino, praviloma pa sprejema odloitve soglasno. Odloanje je torej lansko in
ne kapitalsko. Vsak lan je enakopraven, ima 1 glas ne glede na svoj kapital. Ker pa je soglasje teko
dosei se lahko v ustanovitveni pogodbi doloi, da se o doloenih zadevah uporablja navadna veina.
uprava v upravi je ena ali ve oseb. Pravna oseba je lahko lan uprave, e imenuje stalnega
predstavnika, ki odgovarja enako, kot e bi bil sam v lastnem imenu lan uprave. Nain upravljanja se
doloi z ustanovitveno pogodbo.
nadzornega svet ni, vendar pa bo skupina imenovala revizorja, ki bo pregledal finanna sredstva. e
pa je v GIZ-u ve kot 100 lanov pa je revizija obvezna.

VPRAANJA ZA IZPIT !
SKUPINA A
1. Pravni in socialni status posameznika.
2. Likvidacija drube.
3. Banka kot d.d..
4. Lastnosti firme in njen ekonomski pomen.
SKUPINA B
1. Opredeli pojma fizina in pravna oseba
2. Znailnosti d.d..
3. Naela firmskega prava.
4. Kartelni sporazumi.
SKUPINA C
1. Razloite pojma pravna in poslovna sposobnost.
2. Znailnosti GIZ-a.
3. Sodni register (naela).
4. Sestava, pristojnosti sveta BS.
SKUPINA D
1. Solidarna in subsidiarna odgovornost.
2. Status komanditista v drubi in do tretjih oseb.
3. Zloraba poloaja na trgu.

37
4.

Pristojnosti nadzornega sveta.

SKUPINA E
1. Znailnosti d.n.o..
2. Revizijski postopek.
3. Pravna subjektiviteta.
4. Kakne vrste sistemov poznamo.
SKUPINA F
1. Nelojalna konkurenca.
2. odgovornost komplementarja do tretjih oseb.
3. Vrste delnic.
4. Zakoniti zastopniki drub.
SISTEM IZPITA NA II. ROKU !
Tri vpraanja pisna, ter 20 za obkroevanje. Pri obkroevanju sta lahko dva pravilna odgovora, odloiti se mora
za tistega, ki je bolj pravilen. (primer).
1.
2.
3.

Natej firmska naela!

Napii v katerih primerih tiha druba preneha delovati.
Natej vrste vrednostnih papirjev.

ZA OBKROEVANJE
1. Ustanovitveni kapital banke.
2. Kdaj je pripojitev neke drube k drugi drubi pravno priznana?
3. Kaj je holding?
4. Izkljuitev drubenika pri d.o.o., ne po njegovi krivdi (izplailo v 6 mesecih ali v 2 letih)
5. Naelo resninosti sodnega registra vpis.
6. Ali je nadzorni svet v d.o.o. obvezen ali ne?
7. Solidarna in subsidiarna odgovornost.
8. Zastopniki drube.