QUN1 GJVQ

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO
1.
UVOD V GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO
1.1 POJEM GOSPODARSKEGA STATUSNEGA PRAVA

Gospodarsko statusno pravo (GSP) je celokupnost (vsota) pravnih norm, ki urejajo status (poloaj) gospodarskih subjektov (subjekti v
sistemu so fizine in pravne osebe). Gospodarsko statusno pravo je panoga, ki ureja status gospodarskih drub in samostojnih
podjetnikov.
O statusnem (trgovinskem) pravu govorimo e ob koncu srednjega veka. Z nastankom trgovine in v okviru civilnega prava se razvije
trgovinsko pravo.
V razvoju prava zasledimo relativno zgodaj posamezne skupine pravnih norm, ki so se oblikovale po nekaterih skupnih znailnostih v
posamezne pravne discipline.
Ta pojav je e posebej viden na podroju tistega dela prava, ki se je ukvarjal s trgovino, ob kateri so se zaela e v srednjem veku
oblikovati na podlagi trgovske prakse in obiajev posebna pravna pravila za trgovce in trgovino. Potreba po oblikovanju posebnega
prava za trgovce se je pojavila, ko so se trgovci zaeli obrtniko ukvarjati z razlinimi gospodarskimi dejavnostmi zaradi ustvarjanja
dobika in ne zaradi zadovoljitev lastnih potreb. Splona opredelitev v srednjevekem pojmu lex mercatoria (zakon trgovcev) pomeni
bolj eljo in idejo po enotnem zakonu trgovcev, kot pa dejansko skupno ime za to posebno podroje prava. K oblikovanju in nastanku
posebnega prava za trgovce je najve prispevala prva evropska kodifikacija prava v Franciji (leta 1807 trgovinski zakonik), kateri so
sledile kodifikacije v drugih evropskih dravah (Nemija- leta 1861, Avstrija-1863, ).
Trgovinsko pravo pa so razvrednotili zlasti v nemki teoriji, kjer poznamo poleg trgovinskega prava e gospodarsko, podjetniko ter
pravo drub.
a)
Trgovinsko pravo je posebno pravo trgovcev oz. subjektov, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in prometom blaga in
storitev, trgovino, transportom in s tem povezanimi storitvami. Ugotavljamo kdo ima status trgovca. Trgovinsko pravo se deli na
statusni del in pogodbeni del. Statusno pravo se razvija in postane samostojna pravna veja.
b) Gospodarsko pravo - je teko opredeljivo, saj obstajajo razline definicije, s katerimi se poskua opredeliti bistvo te, pravno e
vedno nedefinirane in v pravni teoriji sporne discipline. To pravo se ukvarja predvsem s pravnimi normami in institucijami, ki se
nanaajo ali so povezane z gospodarskim sistemom kot celoto, zlasti organizacijo in nastopanjem gospodarskih subjektov na trgu
ter temu ustrezne funkcije drave. Od trgovinskega prava se gospodarsko pravo v nemki teoriji loi po tem, da ga nekateri tejejo
kot pravno-politino metodo prouevanja makrogospodarskega sistema in kritiko zasebnega prava trgovcev.
c) Podjetniko pravo - je noveja pravna disciplina, ki se zaenja oblikovati sredi tega stoletja z namenom, da prouuje fenomen
podjetja kot drubene asociacije ljudi, ki zdruujejo v podjetju svoja sredstva ali svoje delo v procesu medsebojnega sodelovanja.
Za to pravo je zlasti znailno, da skua dosei doloene pravnopolitine cilje in se zaradi tega v nekaterih dravah oblikuje kot
samostojna pravna disciplina ob gospodarskem pravu.
d) Pravo drub - se ukvarja s pravnim statusom drub in zdruenj zaradi doloenega cilja ter z obligacijskimi kooperacijskimi
razmerji.
Statusno pravo se je torej razvilo iz civilnega prava. Civilno pravo veliko prevzame iz trgovinskega prava, medtem ko je statusno pravo
bolj samostojno in je loeno od civilnega prava.
Po drugi svetovni vojni se je na naem ozemlju oblikovalo gospodarsko (trgovinsko) pravo. Dobili smo zakon o gospodarskih drubah.
To gospodarsko pravo pa obravnava STATUS.
Status je poloaj pravnega subjekta v drubi in dravi in z njim skuamo vrednotiti nek poloaj.
Pravni subjekti so fizine in pravne osebe, ki nastanejo z ustanovitvijo in so nosilci doloenih pravic in obveznosti, ki jih pravni red daje.
Razvramo jih glede na dejavnost s pravnimi normami:
Zdruba lahko ve drub in tu ni nobene formalne pravne oblike, je mnoica nekih elementov
Druba pomeni organizacijsko obliko zdruevanja ljudi, ustanovljena pa je v skladu s pravnimi predpisi
ZDRUBA + PRAVNI PREDPISI = DRUBA
Subjekt je v nasprotju objekta, kajti je aktiven len, ki deluje na objekt. Lahko FO ali PO.
Pravni red pa je skupek vseh pravnih pravil, ki delujejo znotraj doloenega teritorija.
Poznamo socioloki status, ki je odvisen od okolja in pomeni mesto, ki ga zavzema posamezni subjekt v drubenem sistemu.
Oblikuje se glede na drubeno in naravno okolje, v katerem se doloen subjekt vrednoti.
Pravni statusi so s pravnimi normami zagotovljene lastnosti osebe (fizine in pravne), da zmorejo nastopati kot samostojni subjekti v
pravnih razmerjih. Je vnaprej doloen poloaj subjekta v sistemu, ki mu zagotavlja doloene pravice in obveznosti v razmerju do drugih
subjektov.
Status je vedno pogojen z nekim okoljem.
Loimo dve okolji:
Dravo poloaj drave je vzvien, kajti ona odloa o pravilih, statusih. Drava nastopa z oblastjo, mojo, ki jo uveljavlja, torej
regulira.
Ta status imenujemo DRUBENO REGULATIVNI STATUS druba regulira odnose, drava pa doloa status nekega subjekta
(plaevanje davkov, upotevanje zakonov).
Trg tu se subjekti pojavljajo bolj enakopravno z pravnimi normami in govorimo o PREMOENJSKO PRAVNEM STATUSU.
Drava in trg sta DRUBENA SISTEMA. To pomeni, da je v takem sistemu vedno prisoten lovek. Ti drubeni sistemi so zelo zapleteni,
teko predvidljivi in s tem teko obvladljivi, in sicer ravno zaradi prisotnosti loveka.
SISTEM je del nekega okolja, ki predstavlja neko zaokroeno celoto, ki je sestavljena iz posameznih delov, ki so med seboj odvisni in
vplivajo drug na drugega.
Metode prouevanja sistemov so:
1. Znanstvena metoda
2. Opazovalna metoda
3. Sistemski pristop
lovek je element v drubenem sistemu, ki se ga ne da ve deliti. V tem sistemu je v poloaju objekta in subjekta.
Kot objekt nastopa glede na status, ko mora opravljati neko doloeno delo (nalogo) tekoi trak. Objekt deluje pasivno.
Kot subjekt pa nastopa takrat, ko opravlja neko delo in si ga skua imbolj olajati. To dela razumsko. Subjekt deluje aktivno.
Daliborka P.
Stran 1
19.12.2016

Drubeni sistemi so ciljno usmerjeni, sasoma rastejo, vedno ve ji je in vedno bolj so zapleteni ter teko obvladljivi (enostavni drubeni
sistem je druina, poznamo e podjetje, obino, dravo). To so naravni sistemi. Zaradi vse veje zapletenosti so morali ti sistemi razviti
podsisteme, ki jih imenujemo FUNKCIONALNI DRUBENI PODSISTEMI.
Ti sistemi so:
1. Proizvodni podsistem prisoten je v vsakem drubenem sistemu, saj omogoa delovanje sistema, je podlaga drave
2. Vzdrevalni podsistem omogoa nam ohranjanje in obnavljanje drubenega sistema, sem tejemo olstvo, zdravstvo
3. Prillagojevalni podsistem raziskovalni podsistem omogoa spoznavanje novosti katere se pojavljajo v okolju
4. Upravnopolitini podsistem koordinira in nadzoruje vse podsisteme (dravne organe, sodni aparat). Je podoben kot
moganski ivni sistem. To je sistem za koordiniranja drubenega sistema z organi, elementi (DZ, vlada). Usklajuje vse druge
elemente v sistemu.
e en od teh podsistemov zataji je to negativna posledica za celoten drubeni sistem. Noben od natetih podsistemov ni bolj
pomemben. Vsi morajo uspeno delovat.
Ti drubeni sistemi imajo svojo strukturo in zgradbo. Posamezni drubeni sistemi se med seboj razlikujejo, vendar pa teijo ki
urejenosti, usklajenosti in k racionalnosti sistema.
Strukture sistema so razline:
1. PIRAMIDALNA STRUKTURA (vojska)
Je centraliziran sistem. Te strukture so lahko bolj ali manj sploene. Elementi so razporejeni tako, da jih je spodaj ve kot na vrhu.
Loimo piaste in polone piramide. Ti sistemi so centralizirani, kajti vse izvira iz vrha pa tudi povratna informacija gre na vrh. Ta
sistem je v primerjavi z mreastim racionalneji.
2.
MREASTA STRUKTURA ali nepiramidialna struktura

Vanj se povezujejo elementi, sistemi in ti v podsisteme. Tu je struktura decentralizirana in skoraj ni hierarhine strukture. Ta
struktura je primerneja za sodobne organizacije. Tu je ve samostojnosti, svobode.
Kapitalistina druba
Socialistina druba
mreasta struktura
piramidalna struktura
Kapitalistien (mreasti) sistem producira ve kot rabi, zato je neracionalen, je pa fleksibilen ter ustvarja napredek in razvoj.
Socialistien (piramidalni) sistem pa je racionalen, ne producira preve, vendar pa vasih stagnira. V tem sistemu o vsem odloa drava
in ni nobenega razvoja. Izdelki niso konkurenni, elementi sistema izgubijo svojo identiteto
Noben od zgoraj navedenih sistemov ni v redu. Oba sistema je potrebno uravnoteiti.
Dinamika sistema
Drubeni sistemi so dinamini (ne statini). Dinamiko povzroa aktiven del (ljudje) v sistemu. V tem sistemu so prisotni aktivni elementi
ter vhodni in izhodni elementi. Dinamiko lahko spremljamo v dveh smereh:
V asu: ugotavljamo dobiek v asu
V prostoru: gibanje v istem asovnem obdobju, primerjamo sorodne sisteme, sosednja podjetja.
Ti sistemi se stalno razvijajo. Sistem je zopet potrebno uravnoteiti, da dobro deluje. Struktura tei k statinosti, to pomeni, da utesnjuje
dinamiko. Torej je dinamiki struktura vedno odve. Strukturo je potrebno prilagoditi dinamiki!
e pride v sistemu do prevelike dezorganiziranosti oz. neorganiziranosti se pojavi entropija, gre za pojav ko razdiralne sile tako
naraajo da sistem propade..
Primer: propad fevdalne ureditve;
Trgovina
napetosti med fevdalci entropija
propad.
e ne propade se spreminja po neki naravni poti, se prilagodi spremembam, pomembno vlogo pri tem ima drava,.
lovek poskua drubene sisteme obvladovati preko prava (zakon o zdruenem delu). To pa je lahko zelo nevarno, kajti e je drubeni
sistem postavljen narobe, se napake pokaejo ele ez nekaj asa in ne tako kot pri tehninih sistemih, ko se napaka takoj odkrije.
Torej obstaja tesna povezanost drubenega sistema s pravom.
1.2 PRAVNI VIRI GOSPODARSKEGA STATUSNEGA PRAVA
Vire sistematiziramo na:
1. Tuje vire (mednarodni to so tisti, katere je naa drava sprejela ali podedovala (konvencije)
2. Domae vire
1.
2.
Tuji pravni viri so mednarodni pravni viri, pomembni so v evropski uniji, pravo evropske unije (ureditev evropskega podjetja,
gospodarska interesna zdruenja).
Domae pravne vire pa delimo na:
2.1.
Dravne vire (sprejema jih drava - DZ)
2.2.
Avtonomne vire statusnega prava
Dravne pravne vire (heteronomni) kreira drava.
Od teh dravnih virov je na prvem mestu ustava. Dananja ustava je sodobna ustava in je bistveno kraja od prejnjih, je tudi bolj
splona. Ponovno je vzpostavila lastninsko pravico, kar ima tudi povezavo s podjetjem.
Podjetnika iniciativa je dostopna (dana) vsakomur. Ta iniciativa in lastninska pravica sta dva pomembna elementa za na
predmet.
Na drugem mestu so zakoni, ki jih delimo na:
LEX GENERALIS (sploni zakoni)
LEX SPECIALIS (posebni, specialni zakoni)
Specialni zakon vedno razveljavi splonega!
Daliborka p.
Stran 2
-
19.12.2016

Za na predmet je pomemben zakon o gospodarskih drubah. Ta zakon je lex generalis. Posamezni predpisi urejajo posamezna
podroja (zakon o sodnih registrih, zakon o varovanju konkurence, zakon o bannitvu ).
Na tretjem mestu so podzakonski akti. To so uredbe, pravilniki. Ti viri povedo, kako je potrebno zakon izvesti, torej so pomembni
za izvedbo zakona. Sprejemajo jih vlada in ministri.
Avtonomne vire sprejemajo subjekti sami. Sem tejemo podjetnike pogodbe (pri koncernih), statusne pogodbe , statute (pri D.D.
in K.D.D.). Gre za splone akte.
Daliborka p.
Stran 3
-
19.12.2016

1.3 RAZVOJ STATUSNEGA PRAVA V SLOVENIJI
Zaetki segajo v leto 1800.
Leta 1864: Zakon o trgovinskih drubah

Po razpadu Avstroogrske leta 1918 nastane kraljevina Jugoslavija. Takrat smo imeli 6 pravnih obmoij.
Leta 1937: Trgovinski zakon kraljevine Jugoslavije

Ta zakon ni priel v uporabo zaradi vojne.
Leta 1946: Temeljni zakon o dravnih gospodarskih podjetjih (urejal je status dravnih podjetij). Je centraliziran sistem. Ta sistem
je bil po vojni najbolji moni sistem. Vendar ta sistem ni dolgo trajal, ker je politika ugotovila, da je dravna uprava prevzela vso
oblast in ne partija. To je bil razlog, da se ta sistem ni obnesel. To oblast so odvzeli tako, da so decentralizirali (iz vrha dravne
funkcije prenese na nije veje oblasti). Gre za nacionalizacijo.
Leta 1950: Temeljni zakon o upravljanju dravnih gospodarskih in vijih gospodarskih zdruenj podjetij po delovnih kolektivih.
Sledile so nove ustave in zakoni.
Leta 1963 dobimo novo ustavo. (decentralizacija, deetatizacija funkcije oz. pristojnosti prehajajo iz drave na podjetja)
Leta 1965: Temeljni zakon o podjetjih

Od tedaj dalje postanejo podjetja neodvisna od drave, torej samostojna. Uprava podjetja prevzame vso oblast. V tem asu so se
podjetja zelo razvijala. To pa ni bilo ve politiki, saj so o vsem odloali direktorji in ne partija. Zato razbijejo podjetja (ustava iz leta
1974) in namesto njih se pojavijo delovne organizacije, ki jih razbijejo oz. decentralizirajo. Nastane decentraliziran sistem. Povea
se tevilo administrativnih delavcev, sistem zato postane neracionalen in pride do propada, zlasti leta 1980. Takrat bi morali
spremeniti strukturo sistema. Leta 1988 so nato sprostili vse oblike lastnine oz. naj se na trgu pokae kdo je bolji. Vzpostavi se
trg. Takrat so bila navzoa drubena podjetja, zasebna podjetja, meana ter zadruna podjetja. V tem sistemu mora delovati trg in
trne zakonitosti. Trg zahteva selekcijo slabi morajo propasti.
Leta 1991: Osamosvojitev

Zaeli smo graditi svoj pravni sistem. Na zaetku so veljali e stari predpisi in zakoni, nekateri se uporabljajo e danes, vendar jih
postopoma nadomeajo z novimi.
2. PROUEVANJE SISTEMOV
2.1 DRAVA
Tesno je povezana s pravom. Njen pravni red se varuje s policijo in vojsko. Drava postaja vse pomembneja, postaja makro sistem.
Policija in vojska ne zadostujeta ve, temve potrebuje tudi podsisteme (poznamo 4 podsisteme).
1.
Drava posega v gospodarski podsistem z normativno funkcijo. Usmerja in vodi gospodarstvo. Z zakoni je predpisala, da
gospodarske drube nekaj delajo. Doloa vrste gospodarskih subjektov, pogoje za poslovanje teh subjektov, pogoje za ustanovitev
podjetja, doloa pogoje za opravljanje dejavnosti
2. Drava zagotavlja varstvo subjektov s pravnimi sredstvi, vse bolj pa je tudi varuh javnih (splonih) interesov torej gre za varstvo
javnih koristi.
3. Drava varuje delovanje trga z antimonopolnimi zakoni.
4. Vzpostavi poseben sistem registracije SODNI REGISTER,
2.1.1 SODNI REGISTER
Sodni register je javna knjiga, v kateri so shranjeni poglavitni podatki o glavnih statusnih znailnostih vseh vpisanih subjektov in o najbolj
pomembnih pravnih razmerjih vsakega vpisanega subjekta. Ta sodni register se vodi na okronem sodiu = registrskem sodiu.
Pomembna pa je njena narava in sicer da je javna knjiga (dostopna vsakomur). Ko je bila ta knjiga polna, se je uvedlo kartoteno
knjigovodstvo (leta 1994), kasneje pa se to vodi z raunalnikom. e vedno pa obstaja glavna knjiga, ki je vodena z raunalnikom. Poleg
glavne knjige vodi sodie e zbirko listin. Torej je sodni register sestavljen iz glavne knjige in zbirke listin.
Sodni register ima dve funkciji:
1. KONTROLNA IN NADZORNA FUNKCIJA
Drava preko sodnega registra kontrolira subjekte, e opravljajo doloene naloge.
2. ZAGOTAVLJA VEJO PRAVNO VARNOST
Pomeni, da lahko bolje spoznamo poslovnega partnerja, da ne sklepamo pogodb z nepotenimi podjetji.
Slovenci smo prevzeli nemko verzijo sodnega registra.
2.1.1.1 NAELA REGISTRSKEGA PRAVA
a)
b)
c)
d)
e)
Naelo JAVNOSTI
To naelo doloa, da je vse, kar je v register vpisano, javno in da so podatki iz sodnega registra kot podatki javne knjige dostopni
vsakomur, ne da bi moral izkazati kakrenkoli interes. Na registrskem sodiu dobimo samo podatke o drubi, ki nas zanima, ni
pa ne izvemo o lastniku oz. o osebah. Razen izjemoma, kar pa doloa zakon. (varstvo zasebnosti)
Naelo OBVEZNOSTI VPISA
To naelo doloa, da mora vsaka druba oz. drugi pravni subjekt biti vpisan v sodni register. Torej v sodni register morajo biti
vpisane vse drube in posamezni podatki ter tudi podrunice. Vpis je pogoj za pravno priznanje,
Naelo PUBLICITETE
To naelo doloa, da morajo biti objavljena v UL vsa dejstva in podatki, ki so vpisani v sodni register in da je mogoe proti tretji
osebi uveljaviti vsa vpisana dejstva, saj se teje, da so znana (presumpcija). Zato tretja oseba ne more ugovarjati, da ji podatki
niso bili znani.
Naelo AURNOSTI
To naelo pomeni, da morajo biti vsa novo nastala dejstva oz. podatki vpisani v sodni register v doloenem roku. Torej subjekti
morajo vsako spremembo sporoiti sodnemu registru oz. registrskemu sodiu, rok za prijavo spremembe je 15 dni.
Naelo ZAUPANJA V REGISTRSKO STANJE
Po tem naelu ne more biti okodovan tisti, ki se zanese na vpisane podatke v sodnem registru.
Daliborka p.
Stran 4
-
19.12.2016

2.1.1.2 VRSTE VPISOV
V registrskem pravu poznamo razline vpise glede na njihov pomen in znaaj ter posledice, ki so povezane z vpisom v sodni register.
Pravne posledice nastopijo ele z vpisom v sodni register.
1.
2.
3.
Konstitutivni vpisi so dokonni vpisi, na podlagi katerih nastane neka pravica ali dejstvo. Brez vpisa ne more nastati pravica oz.
posledica doloenega dejstva. Dokonni oz. konstitutivni vpisi so zlasti vpisi ustanovitve drub, statusnih in drugih sprememb
subjektov vpisa ter njihovega prenehanja. Torej ti vpisi na novo vzpostavijo neko pravno dejstvo (na novo nastane neko podjetje).
Pogojni vpisi so zaasni vpisi, ki se vpisujejo kot predznamba v sodni register pogojno (vpis bo dokonen in bo uinkoval kot
dokonen ele, ko bo izpolnjeno doloeno dejstvo) in je zato ta vpis tudi zaasen, ker se priakuje nastanek doloenega dejstva in
z nastankom le-tega bo zaasni vpis postal dokonen ali pa bo izbris upravien z drugim dokonnim vpisom.
Deklaratorni vpisi so obvestilni vpisi podatkov, ki se nanaajo na e obstojee dejstvo, oz. e nastali pravici. Gre za vpis e
obstojeega dejstva, ki postane z vpisom javno in z objavo javno znano vsakomur. Obvestilni vpisi se vpisujejo v obliki zaznambe,
kot na primer vpis o sproitvi spora, o imenovanju direktorja ipd. Torej deklaratorni vpisi se nanaajo na e obstojee dejstvo oz. e
nastalo pravico. S tem vpisom se informira javnost.
Vpis v sodni register opravimo na doloenih obrazcih, ki jih doloa Pravilnik o vpisu v sodni register, ki pa niso nujni. Lahko se poljejo
tudi po raunalniku. Na sodie se vedno poilja dva izvoda. Registrsko sodie lahko zahtevek tudi zavrne.
Prijava za prvi vpis drube v sodni register mora vsebovati firmo, dejavnost, sede in druge podatke, doloene z zakonom. Tej
prijavi je potrebno priloiti akt o ustanovitvi v izvirniku ali overjenem prepisu in akt o imenovanju poslovodstva, e to ni doloeno e z
aktom o ustanovitvi ter to prijavo je treba predloiti v 15 dneh po izpolnitvi pogojev za vpis v sodni register.
Postopek vpisa v register ureja uredba o vpisu drub in drugih pravnih oseb v sodni register, ki jo je izdala Vlada Republike Slovenije.
Postopek za vpis v sodni register se zane z vloitvijo predloga upraviene osebe. Predlogu morajo biti priloene predpisane listine, s
katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register. O predlogu za vpis podatkov, ki se nanaajo na d.d., ter za vpis
podatkov o zdruitvi in preoblikovanju drub v sodni register, odloa na prvi stopnji sodnik posameznik, o vseh drugih predlogih pa
odloa sodni referent na prvi stopnji. Zoper odloitve sodnega referenta je dovoljena pritoba v osmih dneh od dneva odloitve, o kateri
odloa sodnik posameznik istega sodia. Na drugi stopnji odloa senat, ki ga sestavljajo trije sodniki. V postopku za vpis v sodni
register izdaja sodie odlobo v obliki sklepa (odloitev o predlogu oz. zahtevku za vpis) ali odredbe (odloitev o vpraanjih postopka).
Postopek za vpis v sodni register je hiter. V registrskem postopku ni dovoljena vrnitev v prejnje stanje in ni mirovanja postopka. Stroke
postopka plaa vsak udeleenec. Za vpraanja, ki niso urejena z zakonom o sodnem registru, se uporablja smiselno doloila zakona o
nepravdnem postopku.
2.1.1.3 PRAVNI VIRI, KI UREJAJO VPIS V SODNI REGISTER
Zakon o sodnem registru (Ul 13/94)
Uredba o vpisih v sodni register (Ul 20/94)
Pravilnik o vpisih v sodni register (Ul 18/94).
Daliborka p.
Stran 5
-
19.12.2016

2.1.1.4 SODNI REGISTER KOT CENTRALNA INFORMATIZIRANA BAZA
Je novost registrskega prava Republike Slovenije. O tem, kdaj bo dejansko voden sodni register kot centralna informatizirana baza,
odloa minister glede na zagotovljene tehnine in kadrovske pogoje. V centralni informatizirani bazi sodnega registra mora biti vsak
podatek, ki je bil vpisan, datum vpisa ter opravilna tevilka in datum sklepa registrskega sodia o vpisu, shranjen in dostopen. Loimo
dva izpiska iz sodnega registra, in sicer redni izpisek iz sodnega registra ter zgodovinski izpisek iz sodnega registra. Zakon izrecno
prepoveduje, da bi naelo javnosti sodnega registra veljalo za posamezne podatke, ki so shranjeni v centralni informatizirani bazi
sodnega registra. Tako nihe nima pravice do dostopa podatkov, izjemoma pa zakon dovoljuje vpogled upniku, dravnemu organu,
pravni osebi, da ugotovi ali doloena oseba opravlja funkcijo, s katero kri konkurenno prepoved.
2.1.2 DRAVA V ODNOSU DO GOSPODARSTVA
1.
2.
3.
4.
5.
Kreditiranje drava s tem zagotavlja razvoj predvsem malega gospodarstva

Razne premije, regresi s tem spodbujajo kmetijstvo (premija za kakovostno mleko)
Davna politika prometni davek
Carinska politika (itimo domae gospodarstvo, carine)
Blagovna rezerva preko te rezerve se drava pojavlja enakovredno kot kupec in kot trg. S to blagovno rezervo posega na trg.
(jeseni so preseki zato jih drava odkupi in jih potem poleti ko je pomanjkanje da na trg).
Javna naroila
Administrativni ukrepi:
1. Ukrepi kontrole cen kriterij tu je monopol (gre za administrativne ukrepe)
2. Zamrznitev cen pla - POZITIVEN UKREP ZA KRAJE OBDOBJE
3. Kontrola kakovosti drava zagotovi neke standarde, za tiste, ki jih ne upoteva pa sankcije (JUS, ISO)
6.
7.
Glede na VARSTVO GOSPODARSKIH SUBJEKTOV se drava kae v SODNI FUNKCIJI drave, kajti gospodarski subjekti lahko
uveljavljajo svojo pravico na sodiih.
e pride do spora sledi:
1. Medsebojni sporazum
2. Razsojanje v gospodarski zbornici
3. Razsojanje pred arbitrao (kjer so arbitrani postopki hitri)
4. razsojanje pred astnim razsodiem
5. razsojanje pred sodiem (rednim)
Za reevanje sporov med gospodarskimi subjekti imamo v dravi organizirano posebno vejo sodstvo. Loimo:
Okrajna sodia
Okrona sodia
Vrhovna sodia
Vija sodia
Ustavno sodie
Sodi se glede na krajevno in stvarno pristojnost.

Spore med gospodarskimi subjekti pa lahko reujemo tudi po drugi poti izven sodnih postopkov ARBITRAE, kajti sodni proces je
dolg, zapleten in drag.
2.1.2.1 ARBITRAE
Tu gre za izvensodno poravnavo. Arbitraa odloa v tistih primerih, kjer je dopustno razmerja med strankami urejati svobodno
(=dispozitivnost) torej takrat ko razmerja nastanejo na podlagi pogodb. Stranke se o predvidenem sporu, ki ga bo reevala arbitraa,
odloajo e v pogodbah, ki jih sklepajo. Govorimo o arbitrani klavzuli. Z njo stranke doloajo kdaj pride do arbitrae. Poznamo pa e
kompromisno klavzulo to je poseben dodatek k pogodbi ko konkretiziramo arbitrao. e pride do dogovora kasneje tak dogovor
imenujemo kompromis s kompromisno klavzulo.
Arbitrana odloba je izvrilni naslov in je enakovredna sodni odlobi. Ko arbitraa enkrat odloi je ta odloitev dokonna.
Loimo razline arbitrae:
1. STALNE ARBITRAE delujejo stalno. Imamo doloen seznam arbitrov med katerimi izberemo eljenega. Pri nas je taka arbitraa
ustanovljena pri gospodarski zbornici. V svetu pa obstajajo tudi stalne mednarodne arbitrae. Delujejo po vnaprej doloenih
pravilih.
2. AD HOC ARBITRAE se oblikujejo od primera do primera. lani arbitrae so uveljavljeni strokovnjaki s podroja gospodarstva.
Vsaka stran imenuje svojega arbitra, obe skupaj pa e predsednika.
Prednosti arbitra:
1. hitreja od sodia ukvarja se samo z naim sporom
2. stranke same doloajo pravo in postopek po katerem se odloa (e posebej je to razvidno ko gre za spor med domaim in tujim
podjetjem)
3. odloba arbitrae je praviloma dokonna, ima enako mo kot sodba.
Izvrljivost tujih arbitra:
Reuje se s konvencijo:
enevska konvencija (1927)
Newyorka konvencija (1958)
Evropska konvencija (1961), ki izpostavlja osebno stalno arbitrao.

2.2 TRG
Je nek prostor, kjer se sreujeta ponudba in povpraevanje. Omogoa menjavo. Loimo plansko in naturalno menjavo. Trg je za
podjetja neugodno okolje, ker se morajo na njem neprestano dokazovati (konkurenca). Planiranje je pri podjetjih zelo pomembno, saj je
Daliborka p.
Stran 6
-
19.12.2016

pomembno, da ima podjetje nek cilj. Vendar pa doloenih stvari podjetje ne more planirati, lahko jih le drava. V prejnjem sistemu ni
bilo konkurence.
Vsa podjetja teijo k im vejemu deleu. Vano je, kaken status imajo in skrbno pazijo na konkurenco (uvajo svoje izdelke; prvi
pridejo na trg). Govorimo o poslovnih skrivnostih, ki jih podjetja imajo.
2.2.1 PRAVNA UREDITEV TRGA
Konkurenca je tekmovanje drub in podjetij za im bolji poloaj na trgu (kakovostni izdelki + nizke, konkurenne cene). Konkurenca sili
proizvajalce, da proizvajajo z najnijimi stroki, zato so trna gospodarstva uspena. Drava se zaveda, da bo uspena le, e bo deloval
trg in trne zakonitosti. Zato je prva intervencija drave zagotovitev konkurence. e na trgu prevladuje monopolna situacija, konkurence
ni. V Sloveniji je bil sprejet zakon o varstvu konkurence. V tem zakonu je zajeto vse o trnih zakonitostih ter pravilih, kaj se sme in
esa se na trgu ne sme poeti. Vse to zajema ta zakon. Poleg navedenega pa zakon prepoveduje omejevanje konkurence. Ker ve kot
je konkurence prisotne na trgu, bolj drube in podjetja delajo.
2.2.1.1. OMEJEVANJE KONKURENCE
Zakon podrobno ureja tudi vrste omejevanja konkurence.
Te omejitve konkurence so:
1. KARTELNI SPORAZUMI
Kartelni sporazumi so prepovedani in nimajo pravnega uinka.
Kot kartelni sporazumi se tejejo sporazumi, ki jih med seboj sklepajo podjetja ali zdruenja podjetij o pogojih poslovanja na trgu in
imajo cilj ali posledico omejitev konkurence med udeleenci sporazuma pri prometu blaga ali pri opravljanju storitev. Torej to so
sporazumi med podjetji za omejevanje konkurence.
Loimo tiri vrste kartelnih sporazumov:
1. Dogovor o razdelitvi trga (vsak je na svojem edini ponudnik, cene oblikuje po svoji volji, ni konkurence)
2. Dogovor o cenah blaga in storitev (podjetja se dogovorijo da bodo imela za enake proizvode enake cene, s tem ni ve
konkurence)
3. Dogovor o omejitvi obsega proizvodnje, prodaje ali nakupa blaga
4. Dogovor o omejevanju raziskovalne, razvojne ali inovativne dejavnosti
Vsi ti sporazumi so prepovedani!
Dovoljeni so sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja, ki sicer imajo znake prej omenjenih sporazumov oz. dogovorov, vendar pa
prispevajo k izboljanju proizvodnje ali distribucije blaga ali k tehninemu in gospodarskemu napredku in pri tem zagotavljajo
potronikom pravien dele doseenih koristi.
Zakon o varstvu konkurence predvideva poseben urad za varstvo konkurence. Ta odkriva ali kje prihaja do kartelnih sporazumov.
Vendar pa je te sporazume razmeroma teko najti in doloiti. Nekateri sporazumi pa so tudi zakoniti (npr: banke imajo previsoke obresti,
ki jih z navadno konkurenco ni mogoe zniati, zato se vse banke dogovore oz. sporazumejo za znianje obresti) ali pa ko gre za
znianje cen, poveanje kvalitete e je dele podjetij na trgu manji od 5 % horizontalno ali pa 10 % vertikalno se dopusti.
Tudi dogovor o skupnih raziskavah je zakonit.
2. OMEJEVANJE KONKURENCE PO NARAVNI POTI
1. Podjetje pride do prevladujoega poloaja na trgu in si s tem podredi konkurenco in tako zlorabi svoj poloaj. Torej s svojo
velikostjo zavlada na trgu. Zakon predvideva, da pride do prevladujoega poloaja na trgu, e zavlada s 40 % deleem na trgu.
2. Skupina podjetij prevlada na trgu, e zavlada s 60 % deleem na trgu. Pomembno je, da ta podjetja ne zlorabijo svojega
poloaja. Ne zlorabijo takrat, kadar ne povzroajo kode podjetjem in potronikom.
3. Zdruevanje podjetij - velika podjetja se zdruijo in konkurence ni ve. e zavlada s 50 % deleem na trgu, urad za varstvo
konkurence to zdruenje prepove. Ni nujno da sta drubi zdrueni, vano je da ena prevlada nad drugo.
4. Zakrivijo dravni organi - s svojim ravnanjem prepreijo nastop nekega subjekta. Ti subjekti lahko sproijo upravni spor ali spor
pred ustavnim sodiem (SHELL).
Daliborka p.
Stran 7
-
19.12.2016

Zakon o varstvu konkurence pozna e nekaj omejevanj oz. unienj konkurence:
a) DUMPING - cilj je uniiti konkurenco, vendar s tem ni zadovoljna nobena drava. Zato drave predpisujejo posebne antidumpinke
ukrepe. Tu nastopi urad za varstvo konkurence, ki pomaga prizadetim podjetjem. Dumpinki uvoz je uvoz blaga po ceni, niji od
normalne vrednosti tega blaga.
b)
SUBVENCIONIRANI UVOZ - za ta uvoz se teje, kadar je bilo blago, ki se uvaa, deleno neposredne ali posredne pomoi
pri proizvodnji ali izvozu v dravi, iz katere blago izvira ali iz katere se uvaa.
2.2.2 TRNE DISCIPLINE

Ravnanje na trgu med podjetji je ustaljeno, zakon o varstvu konkurence posebej ureja nedopustno ravnanje na trgu.
Ta nedopustna ravnanja na trgu pa so:
1. NELOJALNA KONKURENCA
Je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi obiaji in s katerim se povzroi ali utegne povzroiti
koda drugim udeleencem na trgu.
Nelojalna konkurenca je prepovedana.
Do nelojalne konkurence pride v primerih, ki so zelo pisani:
1. Navajanje neresninih podatkov - s tem zavajamo potronika
2. Izkorianje ugleda drugega podjetja
3. Omalovaevanje drugega podjetja s sklicevanjem na narodnostno, rasno, politino ali versko pripadnost
4. Dajanje podatkov o drugem podjetju
5. Prodaja blaga z oznabami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora, naina proizvodnje, koliine, kakovosti
ali drugih lastnosti blaga
6. Prikrivanje napak blaga ali storitev
7. Dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji (prekinitev e ustaljenih poslovnih pogodb)
8. Obljubljanje poslovnim partnerjem posebne ugodnosti, nagrade
9. Ponujanje in obljubljanje nagrad potronikom, ki ni v sorazmerju s ceno ponujenega blaga
10. Navidezna razprodaja ali navidezno znianje cen
11. Neupraviena uporaba imena, firme, znamke
12. Izkorianje zaupane poslovne tajnosti
2. NEDOVOLJENA PEKULACIJA
Je izkorianje nerednega stanja na trgu zaradi pridobivanja neupraviene premoenjske koristi, e tako ravnanje povzroi ali utegne
povzroiti motnje na trgu ali pri preskrbi ali neupravieno poveanje cen. Nedovoljena pekulacija je prepovedana. Kot neredno stanje
na trgu se tejejo zlasti pomanjkanje doloenega blaga, neredna oskrba z blagom, omejitve pri uvozu, hitro spreminjanje cen, obutna
inflacija.
Primeri nedovoljene pekulacije so:
1. Prikrivanje blaga - povzroi pomanjkanje in s tem veje povpraevanje
2. Vezana prodaja ali vezan nakup - z vidika kupca nepotrebno povezovanje (npr: pomanjkanje kave: kupiti moramo kavo + posodo za
kavo)
3. Sklepanje fiktivnih pogodb - so pogodbe sklenjene navidezno. Neka stvar ni namenjena potroniku, ampak verini prodaji - primer:
banane
4. Neupotevanje roka dobave ali celo dobava po preteku roka po viji ceni kot je veljala na dan s pogodbo dogovorjene dobave
5. Pogojevanje prodaje blaga z vnaprejnjim plailom celotne ali delne kupnine, ne da bi proizvajalec priznal ali obraunal obresti,
kakrne priznava banka za vezane vloge nad tri mesece.
Kadar je nekdo prizadet zaradi nelojalne konkurence ali nedovoljene pekulacije lahko zahteva odkodnino.
2.2.3
POSLOVNA SKRIVNOST IN PREPOVED KONKURENCE
Druba kot gospodarski subjekt lahko ohrani konkurenne prednosti le, e uspe varovati poslovne skrivnosti in e vodilno osebje pa tudi
delavci ne sodelujejo z drugimi drubami, s katerimi je druba v konkurennem razmerju. Poslovna skrivnost in prepoved konkurence
sta varovana s tevilnimi predpisi na podroju delovnega, civilnega, upravnega, kazenskega prava in prava varstva konkurence na trgu.
Tukaj nas predvsem zanima ureditev poslovne skrivnosti in prepoved konkurence s statusno pravnega vidika drube. V sodobnem
trnem sistemu je varovanje poslovnih skrivnosti in uveljavljanje prepovedi konkurence pogoj za uspeno poslovanje.
2.2.3.1. POSLOVNA SKRIVNOST
Pri opredeljevanju poslovne skrivnosti imamo v teoriji opravka z zakonsko opredelitvijo in tako imenovano interno opredelitvijo, ki je
pomembna za posamezno drubo.
Pri poslovnih skrivnostih loimo objektivni in subjektivni kriterij.
O subjektivnem kriteriju govorimo takrat, kadar podjetje samo doloi, kateri podatki in stvari so poslovne skrivnosti, ter jih mono
uvajo. Sprejmejo tudi poseben poslovnik v katerem so zapisani ti podatki, ki se tejejo kot poslovne skrivnosti.
Pri objektivnem kriteriju je merilo koda. To je vsak podatek, ki pride v roke nepooblaeni osebi oz. konkurenci in s tem podjetju
naredi veliko kode.
Na zakon obravnava oba kriterija in ju varuje.
Po zakonu se za poslovno skrivnost tejejo podatki, za katere tako doloi druba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti
seznanjeni drubeniki, delavci, lani organov in druge osebe, ki so dolne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to, ali so doloeni
podatki opredeljeni kot poslovna skrivnost, pa se po zakonu tejejo za poslovno skrivnost tudi podatki, za katere je oitno, da bi nastala
obutna koda, e bi zanje zvedela nepooblaena oseba. Za odkritje poslovne skrivnosti odgovarjajo drubeniki in lani organov
drube ter druge osebe, e so vedeli ali bi morali vedeti za tak znaaj podatkov. Zakon prepoveduje, da bi se za poslovno skrivnost
doloili podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kritvi zakona ali dobrih poslovnih obiajev.
Daliborka p.
Stran 8
-
19.12.2016

Z vidika posamezne drube je poslovno skrivnost mono opredeliti kot nematerializirane in materializirane stvaritve. Tistim, ki jih za
opravljanje svojega dela v tem podjetju ne potrebujejo, pa o njih ni treba vedeti (interna opredelitev).
Predmet poslovne skrivnosti je lahko samo dejstvo, ne pa domneva ali sklepanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti je nujno tudi, da
obstaja upravien interes drube, da se podatek ali listina ohrani v tajnosti.
Naini varovanja poslovnih skrivnosti
Vsi zaposleni in tudi druge osebe, ki sodelujejo s podjetjem so dolni varovati poslovne skrivnosti. O poslovnih skrivnostih lahko govorijo
odgovorne osebe, saj so za to pooblaene.
e pride do krenja, pride do delovnih sankcij. V tem primeru okodovano podjetje zahteva pravico do odkodninskega zahtevka.
2.2.3.2. PREPOVED KONKURENCE (osebe ne smejo konkurirati lastnemu podjetju)
V skladu z ustavno dolobo o svobodni gospodarski pobudi je konkurenca na trgu med gospodarskimi subjekti temeljni pogoj za trno
gospodarstvo.
Na podroju statusnega opredeljevanja poloaja doloenih oseb v drubi pa zakon ureja zakonsko omejitev konkurence, da bi omogoil
konkurenno prednost drube podobno kot pri varstvu poslovne skrivnosti. Krog oseb, na katere se nanaa zakonsko statusna
prepoved konkurence, je oji kot pri varovanju poslovne skrivnosti. Zakon prepoveduje drubenikom d.n.o., komplementarjem k.d.,
drubenikom in poslovodjem d.o.o., lanom uprave in nadzornega sveta d.d. in prokuristom sodelovanje v kakrnihkoli od omenjenih
vlog pri drugih drubah. Omenjene osebe ne smejo sodelovati v drugi drubi kot delavci ali kot podjetniki posamezniki, e bi dejavnost,
ki bi jo opravljali, bila lahko v konkurennem razmerju z dejavnostjo njihove drube (zakonska prepoved konkurence). Omejevanje
konkurence je tudi predmet urejanja predpisov o delovnih razmerjih.
Omenjena zakonska prepoved konkurence se lahko z aktom o ustanovitvi drube raziri tudi na komanditiste v k.d. in delniarje v d.d.
ter v k.d.d. (statusna prepoved konkurence).
Zakonska sankcija za kritev prepovedi konkurence je doloena v obliki obveznosti plaila odkodnine osebe, ki kri prepoved
konkurence. Druba od kritelja lahko zahteva tudi, da ji prepusti posle, sklenjene za svoj raun, kot posle sklenjene za raun drube,
ali da na njo prenese koristi iz poslov, sklenjenih za svoj raun, ali pa da drubi odstopi svojo pravico do odkodnine.
Varstvo poslovne skrivnosti
Odkodninske terjatve na podlagi kritve prepovedi zastarajo v treh mesecih potem, ko je druba izvedela za kritev (relativni
zastaralni rok), najkasneje pa v petih letih od nastanka kritve (absolutni zastaralni rok).
S pisnim sklepom, s katerim druba opredeli, kaj se teje za poslovno skrivnost, mora druba tudi doloiti nain varovanja poslovne
skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolne varovati poslovno skrivnost. Z omenjenim sklepom se doloi, kdo in kako hrani zaupne
podatke, kdo odloa o obveanju drugih, o dejstvih, ki so predmet poslovne skrivnosti, in kakne so sankcije za kritelje varstva
poslovne skrivnosti.
Krog ljudi, na katere se nanaa zakonska dolnost varovati poslovne skrivnosti, je v zakonu razdeljen na ve skupin:
1. skupina: drubeniki, delavci, lani organov drube, druge osebe
2. skupina: osebe zunaj drube, ki na kakrenkoli nain zvejo za podatek, ki je predmet poslovne skrivnosti
Poslovno skrivnost morajo te osebe varovati tudi, ko jim preneha delovno razmerje v drubi.
2.2.4 STATUS POTRONIKA NA TRGU
Trgovina se je razvila e v srednjem veku, kjer potronik ni bil deleen nobenega varstva. Takrat je veljalo CAVEAT EMPTOR = pazi naj
kupec. Takrat je moral potronik sam preverjati kvaliteto. Danes pa to ni ve mono, kajti proizvodi so postali zelo zahtevni in kupec ni
ve v stanju, da bi sam ocenil in preverjal kvaliteto. Sedaj velja: PAZI NAJ PROIZVAJALEC, NE POTRONIK. Da pa je to mogoe je
potrebna intervencija drave (zakon o varstvu potronika UL20/98). Imamo kar vrsto predpisov, ki itijo potronika. Imamo sistemsko
varstvo potronika (potronik je vedno ibka stranka). Bolje je, da je potronik organiziran, kot pa da je posameznik. To organizacijo
potronikov zagotavlja drava. Taka organizacija potronikov mora biti neodvisna, nevtralna in neprofitna. Neka nevtralna skupina
potronikov naredi anketo o izdelkih oz. razie trg. Pri nas imamo Zvezo potronikov, katera kandidira za dravna sredstva pri uradu za
varstvo potronikov.
2.2.5 PRAVILA, KI VELJAJO V TRGOVANJU
1.
2.
3.
4.
5.
Oznaitev cen
Oznaitev delovnega asa poslovanja
Izroitev rauna
Trgovec mora zagotoviti tudi podatke o blagu
Garancijski list za tehnino blago (A test, tehnino navodilo za uporabo v slovenini, zagotoviti je potrebno rezervne dele ter
servis,...)
6. Tehtanje blaga - embalaa mora biti primerna
7. zakon doloa da v 8 dneh lahko odstopimo od pogodbe nakupa. Proizvajalec je dolan v 15 dneh vrniti kupnino za blago. e
zamuja s plailom za 30 dni se kupnina povea za 10 % na vsak mesec.
8. Zagotoviti je treba rezervne dele tudi za blago ki se ga ne proizvaja ve (10 Let).
9. doloeni pogoji pri razprodaji (vsaj etrtina blaga mora biti zniana za najveji odstotek (kot je oznaeno na razprodaji (50%))
Potronik mora imeti pravico reklamirati kupljeno blago, pravico do popravitve proizvoda ali do vrnitve kupnine.
2.2.6 VRSTE TRGOV
Loimo:
1. Nacionalni trg
2. Svetovni trg
3. Regionalni trg (svetovni trg se deli na regionalne trge in je tako laje obvladljiv)
2.2.6.1 NACIONALNI TRG
Daliborka p.
Stran 9
-
19.12.2016

Je geografsko gospodarsko zaokroen sistem (pokriva se z dravnim teritorijem), kjer morajo vsi gospodarski subjekti nastopati
enakovredno (enakopravno), prost je pretok blaga, storitev, delovne sile in kapitala. Delujejo ekonomski odnosi med podjetji. Na tem
trgu se sreujejo proizvajalci, potroniki in trgovci. Na tem trgu je prisoten lasten monetarni sistem in lasten denar. Veljajo enaka pravila
za vse.
Domaa podjetja so na nacionalnem trgu delena zaite. Brez zaite podjetja ne bi preivela. Slovenski trg se postopoma odpira,
vendar pa je na trg zelo majhen, ker smo z osamosvojitvijo izgubili pomemben del trga. Trg je premajhen, ker je obseg proizvodnje
premajhen.
2.2.6.2 SVETOVNI TRG
Na svetovnem trgu se vsak srea z njihovimi pogoji in konkurenco. Za poloaj podjetij na svetovnem trgu poskrbi drava. Slovenija se je
vkljuila v CEFTA, saj z njo odpadejo prepreke, da naa podjetja na Poljsko, eko,... prodajajo brez carin.
Cilj pa je EU.
Znotraj svetovnega trga se oblikujejo regionalni trgi. Svetovni trg razpade na regionalne trge. Regionalne trge pa obvladujemo.
WTO - world trade organization - Slovenija je lanica te organizacije.
Nastopanje naih podjetij na svetovnem trgu:
Govorimo o zunanjetrgovinskem poslovanju naih podjetij. Vsaka druba in samostojni podjetniki lahko opravljajo zunanjetrgovinsko
dejavnost brez posebnega vpisa v register.
Promet blaga in storitev je prost imamo pa mone omejitve in sicer:
reim omejitev in reim dovoljenj
Uvoz in izvoz blaga
Reimi:
1. Uvoz in izvoz je prost.
2. Uvoz in izvoz sta lahko omejena: koliinsko ali vrednostno.
3. Vlada predpie koliinske ali vrednostne kontingente.
4. Reim dovoljenj (gre za plemenite umetnine, kovine)
Storitve
Prevoz blaga, turistini posli, posli pedicije, posli povezani z kontrolo blaga, investicijske dela v tujini, letalike, luke storitve, potne
storitve, storitve sejmov.
Pojavljajo se vije oblike sodelovanja med podjetji:
1. Oblike sodelovanja podjetij
Vije oblike so:
1. Kooperacija - pogodba je sklenjena najmanj za dobo 5 let. Gre za sodelovanje med naim in tujim podjetjem, da usklajujeta
proizvodnjo, si dobavljata sestavne dele, polproizvode, planirata obseg poslovanja Taka proizvodna kooperacija se postavi z
dolgorono pogodbo.
2. Poslovno tehnino sodelovanje - sodelovanje pri raziskovanju, skupno nastopanje na trgu, skupno izobraevanje, skupni
marketing. En drugemu omogoajo uporabo patentov, vzorcev, blagovnih znamk Temelji na pogodbenem odnosu
3. Multinacionalne drube: imajo svoja podjetja v razlinih dravah
2. Institucionalna povezava naih in tujih podjetij
Pri institucionalni povezavi gre za organizacijske oblike sodelovanja.
Primer: stareje oblike, ki so se oblikovale na osnovi pogodb s se preoblikovale v institucionalne povezave (Revoz). Revoz - Renault =
gre za skupno politiko, ki jo vodi Renault. Podjetja se organizacijsko poveejo med seboj (domae in tuje), tako se vzpostavijo
multinacionalne drube.
2.2.6.2.1 tuja podjetja
1. POJEM TUJEGA PODJETJA Tuje podjetje je fizina ali pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivalia oz. sede
zunaj Republike Slovenije. Poloaj tuega podjetja se presoja po pravu drave, ki ji podjetje pripada, e zakon ne doloa drugae. Tujci
pri nas lahko kupujejo in ustanavljajo podjetja. Podjetje, ki je v 100 % lasti tujca; torej podjetje je vpisano v register in pri nas
ustanovljeno, je nae podjetje, kljub temu, da je v 100 % lasti tujca.
2. POSLOVANJE TUJEGA PODJETJA V SLOVENIJI
Tuje podjetje je pri poslovanju v RS izenaeno z domaimi drubami, e zakon ne doloa drugae. Tuje podjetje imajo enake pravice,
obveznosti in odgovornosti kot drube s sedeem v Sloveniji. Na obmoju RS je poslovanje tujih podjetij svobodno.
3.OBRATOVANJE PREK PODRUNIC
Poslovanje tujih podjetij v Sloveniji ni mogoe enaiti s pravico do opravljanja pridobitne dejavnosti, ki jo je mono opravljati le prek
podrunic. Podrunice vstopajo v pravni promet in jih je treba vpisati v sodni register, vendar pa nimajo statusa pravne osebe, razen e
zakon ne doloa drugae.
USTANOVITEV IN REGISTRACIJA PODRUNICE
Tuje matino podjetje, ki ustanavlja podrunico v Sloveniji, mora biti najmanj dve leti vpisano v register drave, v kateri ima sede.
Ob ustanovitvi oz. registraciji podrunice bo sodie preverjalo tudi poslovno poroilo zadnjega leta poslovanja tujega podjetja v
skrajani obliki. Za ustanovitev podrunice je potrebno soglasje pristojnega organa RS samo, e to doloa poseben zakon. Ker bo
podrunica vedno ustanovljena z doloenim kapitalom, je nujno tudi soglasje pristojnega organa za vnos kapitala na obmoje RS.
V pravnem prometu nastopa podrunica v imenu in za raun tuje drube, pri emer mora uporabljati firmo matinega podjetja, njegov
sede ter ime podrunice. Vpis podrunice v sodni register je tudi pogoj za zaetek opravljanja dejavnosti v RS. S tem doloilom se
izenauje nastopanje na trgu s poloajem domaih podjetij oz. drub.
e ima tuje podjetje ve podrunic na obmoju RS, mora v prijavi za vpis v register opredeliti njihov hierarhini odnos, pri emer mora
biti ena podrunica glavna.
Podrunico in tudi tuje podjetje hkrati zastopa eden ali ve zastopnikov, pri emer lahko eden hkrati zastopa tudi ve podrunic.
Zastopnik glavne podrunice je hkrati po zakonu tudi zastopnik drugih, tudi takrat, kadar so zanje postavljeni drugi zastopniki oz.
pooblaenci. Zakon uveljavlja naelo, da morajo imeti zastopniki podrunic bivalie v RS.
ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI PODRUNICE
Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podrunice, odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoenjem. Ker podrunica ne more v
steaj, ne da bi se soasno v steaju znalo tuje matino podjetje, so upniki podrunice zavarovani, saj lahko uveljavljajo plailo svojih
terjatev od matinega podjetja v tujini.
Nastopanje naih podjetij v tujini
Daliborka p.
Stran 10
-
19.12.2016

Naa podjetja v tujini morajo spotovati tuje predpise. Tudi jugoslovanska podjetja so e nastopala v tujini na enak nain. Institucionalna
oblika je ena izmed monih oblik. Mona je vkljuitev naih podjetij v regionalni trg. e bi se naa podjetja vkljuila v regionalni trg, bi se
s tem poveala prodaja, veal bi se obseg proizvodnje, konkurenca bi bila mona, oproeni bi bili carin.
2.2.6.3 REGIONALNI TRGI
Regionalni trg oz. gospodarska zdruenja. Oblikujejo se pravila glede na njihovo organiziranost.
Regionalni trgi so:
1. CEFTA (svoboden trg, RS je njena lanica, ni zasnovana kot dolgorono zdruenje, ampak kot kratkorono, njihov cilj je EU)
2. EVROPSKA UNIJA
3. KARIBSKO ZDRUENJE
4. EFTA (nek del - svobodna trgovina)
5. SREDNJE AMERIKI SKUPNI TRG
2.2.6.3.1 evropska unija
Razvoj EU
Ime EU se je spreminjalo. Zaela se je leta 1951.
Poznamo ve faz nastanka EU:
leta 1951 - Evropska skupnost za jeklo in premog
Evropska gospodarska skupnost - EGS
leta 1957
Evropska skupnost za jedrsko energijo
Zgoraj omenjene skupnosti so do leta 1967 delovale loeno, od leta 1967 dalje pa so oblikovale skupne organe, ki delujejo za vse tri
skupnosti.
Leta 1957 so z Rimsko pogodbo ustanovili EGS.
Od leta 1993 deluje Evropska Unija kot enoten trg, od leta 2001 pa ima enotno valuto!
1.
2.
3.
4.
5.
Uredbe EU - ekonomski cilji (Rimska pogodba) gospodarske znailnosti:

Prosta carina (povea se konkurennost)
Skupna carinska in trgovinska politika drav lanic do drav nelanic (kontingenti)
Odpraviti ovire pri pretoku ljudi oz. delovne sile, uslug storitev in kapitala - lahko povzroi migracijske tokove
Skupna kmetijska politika (bonitete kmetom preseki v kmetijstvu), subvencije e opusti kmet doloeno proizvodnjo
Skupna transportna politika - trend k sodobnemu eleznikemu transportu.
Gospodarstvo multinacionalne drube sili k regionalizaciji trga. EU ima enoten trg in ta deluje kot nek nacionalni trg, to velja tudi za
enoten evropski trg. Nacionalnega trga ni brez nacionalne valute. EU bo delovala kot ena drava. Centralna banka bo doloila menjalna
razmerja.
EU ima svoj proraun. S sprostitvijo prometa, blaga in storitev je veliko prihrankov, ker ni ve carinskih slub in ne mejnih carin.
Politini cilji EU:
1. EU naj bi oblikovala svojo enotno zunanjo politiko
2. EU naj bi oblikovala enotno obrambno politiko
3. EU naj bi oblikovala enotno dravljanstvo, socialno politiko in primerljive izobraevalne programe
EU danes teje 15 lanic:
Belgija, Francija, Italija, Luxemburg, Nizozemska, Nemija - 1951
Danska, Irska, Velika Britanija - 1973
Grija - 1981
panija, Portugalska - 1986
Avstrija, vedska, Finska 1994
Daliborka p.
Stran 11
-
19.12.2016
Organi EU:
1. PARLAMENT - teje 626 poslancev. Evropski parlament nima zakonodajne funkcije, temve je parlament posvetovalni organ. Po
mastritski pogodbi (sporazumu) ima nekoliko veja pooblastila kot pa pred tem sporazumom. utila naj bi se tea politinih strank.
Sestavljen je po principu velikosti naroda, tako ima Nemija 99 poslancev Luxemburg pa le 6.
2. EVROPSKI SVET (ne gre za svet Evrope) - ima zakonodajno funkcijo. Sestavljajo ga predsedniki vlad ali drav. teje 15 lanov.
Sestajajo se dvakrat letno. Vsakih 6 mesecev se menja vodea garnitura. Odloitve sprejema soglasno, je najviji politini organ. Za
delovanje EU je premalo, da bi se sestali vsakih 6 mesecev, zato je pomemben ministrski svet.
3. MINISTRSKI SVET - je svet ministrov drav lanic. Sestava ni stalna. Glede na dnevni red se menja sestava ministrskega sveta.
Odloanje je nastajalo po principu soglasnosti. Soglasje je prednost za majhne drave. Ministrski svet ima zakonodajno funkcijo, e
evropski svet nanj prenese pooblastila.
4. EVROPSKA KOMISIJA - zastopa EU v pravnih razmerjih. Vodijo jo komisarji zadoleni za posamezna podroja, tevilo ni fiksno. To
je neke vrste vlada. Ima normativno pobudo, predstavlja EU navzven. Predlaga sprejem predpisov.
5. EVROPSKO SODIE - je v Hagu in odloa o sporih, ki nastajajo pri izvrevanju direktiv pri izvajanu evropske zakonodaje. (ES za
lovekove pravice)
6. RAUNSKO SODIE - bdi nad proraunom EU, nadzira prihodke in odhodke oz. porabo prorauna EU.
Postopek sprejemanja direktiv EU v ministrskem svetu:
1. e parlament glasuje ZA : zadostuje veina glasov
2. e parlament glasuje PROTI : soglasnost
3. PODJETJE IN GOSPODARSKE DRUBE
3.1 PODJETJE
Pojem podjetja izhaja iz latinske besede suscipere oz. francoske entreprendre, kar pomeni podvzeti doloeno aktivnost v smislu
organiziranega podjema.
Podjetje je zbirni pojem za skupnost organiziranega premoenja, namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti. Temu
premoenju pravo priznava status pravne osebe.
Podjetje je generini pojem za skupek organiziranega premoenja, namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti in kateremu
pravni red neposredno ali posredno prek njegovega nosilca podjetnitva (drube) priznava status pravne osebe, s pravicami in
obveznostmi. Praviloma pojem podjetje zajema tudi delavce, ki opravljajo delo v podjetju, vendar prisotnost delavcev ni pogoj za obstoj
podjetja.
Podjetje je subjekt pa tudi objekt prava.
Kot subjekt je nosilec doloenih pravic npr. pravic do patenta, firme, lastnine idr.
Kot objekt pa je lahko predmet prodaje, npr. druba proda podjetje kot celoto.
V predpisih pa sreujemo podjetje v razlinih vlogah in pojmih.
V zakonu o gospodarskih drubah (ZGD) pojem podjetja ni opredeljen.
Lastnina ima dva vidika:
1. odnos loveka do stvari (meanska teorija)
2. odnos med ljudmi glede stvari (marksistina teorija)
Pri podjetju gre za nain produciranja z doloeno stopnjo delitve dela. Podjetje producira blago, ki se mora pojaviti na trgu, da dobi svojo
trno vrednost. Podjetje je oblika znotraj katere se odvijajo drubenoekonomski odnosi. Kaejo se razmerja med lastniki, upravljalci in
delavci.
Teorija namembnega premoenja
Podjetje se je prvotno razvilo iz manufakture. Prvotno se je podjetje imenovalo kot namembno premoenje. Lastnik je del svojega
premoenja namenil za pridobitno dejavnost, torej zagotavlja sredstva za produkcijo.
V prvi fazi je bil lastnik subjekt, podjetje pa objekt. Lastnik se je ukvarjal z vodenjem delovnega procesa, skrbel za prodajo izdelkov,
nosil riziko poslovanja. Delavec pa je bil v mezdnem odnosu do podjetnika. Podjetju ni priznana pravna subjektiviteta.
Teorija institualizacije
V drugi fazi pa se pojavi institucionalizacija oz. osamosvajanje podjetja. Podjetje se je oblikovalo kot nek samostojen organizem, ki ima
poloaj na trgu. Podjetje se zane oblikovat v lastno organizacijsko tvorbo. S tem je povezano vpraanje osamosvajanja podjetja od
lastnika. Dogajalo se je, da po smrti lastnika, dedii niso znali voditi podjetja, zato se oblikuje poseben krog ljudi managerjev, kateri so
odgovorni lastniku, zavzemajo se da se imve vlaga v podjetje in razvoj in zastopajo interes podjetja..
Tako se v podjetju pojavljajo: lastnik, managerji in podjetje.
Ko je prilo do institucionalizacije podjetij, pravo podjetju prizna lastnosti pravne osebe.
Na splono so podjetje vsi subjekti (gospodarske drube), ki se pojavijo na trgu. Podjetje v ojem smislu pa je podjetje kot premoenje.
Ko premoenje pridobi status pravne osebe, to ni ve podjetje kot golo organizirano premoenje, ampak e kot gospodarska druba,
zavod ali javno podjetje. Ni ve objekt ampak subjekt. Podjetje sklepa pravne posle ne pa lastnik.
Pravica do podjetja je pravica posameznika, da ustanovi eno od pojavnih oblik podjetja (drubo ali pa organizira podjetje kot
podjetnik posameznik), zagotovi pogoje za delovanje, svobodno izbere podroja dejavnosti in obliko generacijskega podjetja in odloi o
njegovem obstoju.
V Sloveniji loimo dve pravni obliki izvajanja podjetnike dejavnosti:
1. Samostojne podjetnike, ki delujejo kot fizine osebe
2. Gospodarske drube, ki delujejo kot pravne osebe
Podjetje v ojem smislu:
Samostojni podjetnik posameznik je fizina oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost.
Gospodarska druba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo edino dejavnost.
Daliborka p.
Stran 12
-
19.12.2016

3.2 GOSPODARSKE DRUBE
Loimo dve vrsti gospodarskih drub (glede na status druabnikov):
1. OSEBNE DRUBE drubeniki odgovarjajo za obveznosti z vsem svojim premoenjem, vodijo drubo. Zanje je znailna tesneja
povezanost drubenikov. Pri teh drubah je v ospredje postavljeno osebno zaupanje in osebno sodelovanje. Drubeniki so navzven
odgovorni osebno. Med osebne drube uvramo d.n.o., k.d. in tiho drubo.
2. KAPITALSKE DRUBE - te opredeljuje manja osebna povezanost drubenikov in veji pomen kapitala, ki je v njih zdruen.
Poudarek je na kapitalu. Pravo priznava drubeno samostojnost zaradi drubenega kapitala. Pri zdruevanju v to drubo pa osebno
zaupanje in osebno sodelovanje nista bistvena, pa tudi drubeniki navzven niso osebno odgovorni. Neposredni pravni in ekonomski
nosilec podjetja in odgovornosti je namre kot pravna oseba priznani in organizirani kapital sam. Med te drube uvramo: d.o.o.,
d.d. in k.d.d.
Drube se razvrajo na majhne, srednje in velike, in sicer na podlagi upotevanja naslednjih meril:
1. t. zaposlenih
2. Prihodki
3. Povprena vrednost aktive po letnih raunovodskih izkazih v zadnjem poslovnem letu
Glede na velikost drube delimo na:
1. Majhne drube
2. Srednje drube
3. Velike drube
Ta delitev je enaka tudi za samostojne podjetnike.
1. Za majhno drubo velja tista, ki izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:
manj kot 50 zaposlenih
manj kot 240 milijonov prometa v SIT
manj kot 140 milijonov premoenja v SIT
2. Za srednjo drubo velja tista, ki je ni mogoe uvrstiti med male, izpolnjuje pa
manj kot 250 zaposlenih
manj kot 1.100 milijonov prometa v SIT
manj kot 550 milijonov premoenja v SIT
najmanj dve od naslednjih meril:
3.
Za veliko drubo se teje tisto drubo, ki presega najmanj dve merili iz srednje drube; v vsakem primeru pa se za velike drube
tejejo:
zavarovalnice
banke
povezane drube ne glede na velikost
Delitve so pomembne zaradi ugodnosti katere daje zakon.
Daliborka p.
Stran 13
-
19.12.2016

3.2.1 SISTEMI PO KATERIH SE LAHKO USTANAVLJA GOSPODARSKE DRUBE
1.
2.
3.
NORMATIVNI SISTEM - v tem sistemu se subjekte ustanovi, e ustanovitelji izpolnjujejo pogoje za ustanovitev po pravnih normah
v zakonu. To je objektivni sistem. V Evropi ta sistem prevladuje. Pravna oseba se vpie v sodni register.
KONCESIJSKI SISTEM - ta sistem izhaja iz angloamerikega sistema. Za ustanovitev drube, mora dobiti le-ta soglasje od
nekega dravnega organa ali dravne organizacije. To je subjektivni sistem. Pri nas se tako ustanavljajo banke.
KOMBINIRANI SISTEM - pri tem gre za kombinacijo zgoraj omenjenih sistemov (normativnega in koncesijskega sistema). Torej
druba se ustanovi, e izpolnjuje pogoje za ustanovitev po pravnih normah v zakonu ter e dobi soglasje od dravnega organa ali
organizacije.
3.2.2 USTANOVITELJI DRUB

Nae drube lahko ustanovijo domae ali tuje, fizine ali pravne osebe.
3.2.3 POGOJI ZA DRUBO (za ustanovitev)
1. Najmanj dva drubenika, lahko tudi posamezniki pri d.o.o. (in ne ve kot 50 drubenikov), pri kapitalskih drubah pa mora biti najmanj
5 drubenikov
2. Pogoji glede kapitala:
pri osebnih drubah ni posebnih pogojev
pri kapitalskih drubah se zahteva minimalni ustanovitveni kapital
3. Procesne (postopkovne) zahteve:
pogodba o ustanovitvi (d.n.o., k.d.) ali ustanovitveni statut (d.d., k.d.d.)
akt o ustanovitvi pri s.p
vpis subjekta v sodni register pridobitev pravne sposobnosti z dnevom vpisa
Na podlagi drubene pogodbe se ustanovi drubo.
Druba postane pravna oseba in lahko zane opravljati dejavnost ter uresnievati zastavljene cilje, ko je vpisana oz. registrirana v
sodnem registru, to je pomemben pogoj. Registracija je tesno povezana z normativnim in koncesijskim sistemom pridobitve statusa
pravne osebe.
3.2.4 ODGOVORNOST DRUB
Odgovornost je posledica neizpolnjevanja obveznosti.
Obveznosti so zakonske in pogodbene.
Neizpolnitev obveznosti ima za posledico odgovornost.
Vrste odgovornosti so:
Kazenske, moralne, disciplinske, materialne
Odgovornost drub je lahko le premoenjsko-materialna.
Vsaka druba za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoenjem.
Ko govorimo o odgovornosti drugih loimo:
1. SOLIDARNO ODGOVORNOST
Pri tej odgovornosti lahko upnik izbere glavnega dolnika ali kateregakoli drugega dolnika ima prosto izbiro. Navadno izbere
tistega, od katerega najlaje terja.
2. SUBSIDIARNA ODGOVORNOST
Pri tej odgovornosti pa mora upnik upotevati vrstni red. Najprej zahteva od glavnega dolnika in ele nato od subsidiarnih
dolnikov. Upnik mora pri tej odgovornosti uveljavljati vsa pravna sredstva do glavnega dolnika in ele nato lahko gre k
subsidiarnem dolniku. To pomeni, da mora toiti dolnika. Na podlagi sodbe lahko zahteva izvrbo.
Solidarna in subsidirana odgovornost sta lahko:
1. Omejeni o tej govorimo, ko je omejena z doloenimi sredstvi ali do doloene viine terjatev
2. Neomejeni o tej govorimo, ko dolnik odgovarja z vsem svojim premoenjem.
Tudi ko je druba e ustanovljena, druba in drubeniki odgovarjajo neomejeno solidarno.
V primeru statusnih sprememb vse obveznosti preidejo na pravnega naslednika. Pravni naslednik pa za te obveznosti odgovarja z vsem
svojim premoenjem.
4. STATUSNE ZNAILNOSTI GOSPODARSKE DRUBE
Med statusnopravne znailnosti gospodarskih drub tejemo v pravni teoriji tiste sestavine, po katerih se gospodarske drube loijo od
drugih pravnih subjektov in ki imajo za pravni poloaj drube poseben pomen.
Statusnopravne znailnosti gospodarskih drub so:
1. Opravljanje dejavnosti
2. Pravna osebnost in odgovornost za obveznosti
3. Firma in sede
4. Zastopanje
5. Registracija v sodnem registru
6. Poslovna evidenca
7. Sodelovanje delavcev pri upravljanju
8. Poslovna skrivnost
4.1 DEJAVNOST
Daliborka p.
Stran 14
-
19.12.2016

Dejavnost je zavestno usmerjeno delovanje podjetja (drube) usmerjeno h glavnemu cilju ustvarjanju dobika. Omogoa podjetju, da
uresnii cilje. Glavni cilj podjetja pa je dobiek. Druba lahko opravlja neomejeno tevilo dejavnosti oz. samo tiste za katere je
registrirana. Bistveno za razlikovanje drub je namen zakaj je vsaka ustanovljena.
Dejavnost se razvra v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (oddelki, skupine in razredi). UL39/94
Podroja se oznaujejo s rkami (npr. A - kmetijstvo, gozdarstvo, I promet ).
Oddelki se oznaujejo z dvomestno numerino ifro.
Skupine se oznaijo s trimestno numerino ifro.
Razred se oznai s tirimestno numerino ifro.
Pri registraciji morajo drube navesti podroja, oddelke in skupine, razrede pa le e elijo.
Dejavnost delimo lahko po namenu ustanovitve e na:
Gospodarske dejavnosti (v podjetjih, drubah) gre za pridobitveno dejavnost
Negospodarske dejavnosti (v zavodih) gre za nepridobitveno dejavnost
Obrtno dejavnost lahko opravlja posameznik (s.p.) pa tudi drube (npr. d.d.).
Za opravljanje dejavnosti je potrebno izpolniti splone in posebne pogoje:
1. SPLONI POGOJI:
Obstajati mora ustrezen pravnoorganiziran nain (sp ali druba)
Dejavnost mora biti registrirana, kajti drube lahko opravljajo le registrirane dejavnosti torej sme sklepati le tiste pravne posle za
katere je registrirana.
ULTRA VIRES posli = posli preko meja (veljalo je v VB)
Pojem ultra vires pomeni, da gospodarski subjekt sme opravljati samo tisto dejavnost, ki je vpisana v register in za katero ima
dovoljenje ali koncesijo, drugae se teje da je posel nien, kar je slabo za tretjo osebo (stranko).
ZGD ne predvideva sankcij, zato je pri nas tak posel veljaven, je e vedno nezakonit ni pa nien. To je ugodneje za tretjo osebo.
Sankcije pa predvidevajo specialni zakoni. (zakon o gostinstvu )
2. POSEBNI POGOJI:
Gre za tehnine pogoje, vpraanje opremljenosti, velikosti, sanitarni pogoji, higienski pogoji, kadrovski pogoji. Ti pogoji so za vsako
dejavnost drugani.
Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti ugotavljajo inpekcijski organi kateri izdajo odlobo. Pogoje doloajo LEX SPECIALIS.
4.2 SEDE
Sede je geografska opredelitev drube in oznauje njeno pripadnost glede na kraj. Z doloitvijo sedea povemo, kje druba obstaja
(mesto, stavba, naslov).
Sede drube je torej kraj, ki je kot sede doloen v aktu o ustanovitvi in vpisan v sodni register. Druba kot sede doloi kraj, v katerem
opravlja dejavnost ali tisti kraj, kjer preteno vodi svoje posle. Druba seveda lahko spremeni sede in ga prenese , bodisi v drug del
istega kraja ali v drug kraj, lahko pa ga prenese tudi v tujino, vendar tedaj druba ni ve druba slovenskega prava, temve druba
drave, v katero je prenesla sede. Spremembo je potrebno zabeleiti v sodnem registru.
Torej sede doloimo po kraju:
1. kjer druba opravlja neko dejavnost
2. kjer je poslovodstvo.
Sede doloimo v pogodbi oz. v statutu. Sede je pomemben pri doloanju sodne pristojnosti in glede uvrstitve med domae ali tuje
drube, glede obligacijskih razmerij in glede plaevanja davkov.
Daliborka p.
Stran 15
-
19.12.2016

4.3 FIRMA
Izraz firma izhaja iz latinskega izraza firmare in pomeni podpisati, potrditi.
Izraz firma pomeni ime, s katerim podjetnik ali drube podpisujejo in identificirajo svoje podjetje ali drube. Torej firma je ime, pod
katerim druba posluje.
Firma je znak individualizacije drube, podjetja. Po firmi se drube in podjetja med seboj prepoznavajo.
Vekrat firmo enaimo s podjetjem, kar je napano!!!
Firma ne more iti v steaj, v steaj gre druba ali podjetje.
Vsebino in sestavine firme doloa zakon. Firma ima poseben pomen. Po firmi potroniki prepoznajo drubo. Firmo uvramo med
industrijsko lastnino podjetja.
4.3.1 SESTAVINE FIRME
1. Obvezne sestavine so:
Oznaba imena - Pri osebnih drubah je to kar ime drubenika, ob priimku pa lahko navedemo tudi in drugi. Primer: Novak in
drugi. Pri kapitalskih drubah nismo vezani na priimek. Primer: Emona, Merkur
Oznaba dejavnosti - napotuje na dejavnost drube. Oznauje s im se druba ukvarja.
Oznaba tipa drube - Oznaujejo vrsto in obseg odgovornosti.
Uporabljamo kratice:
Osebne drube: d.n.o., k.d., t.d.

Kapitalske drube: d.d., k.d.d., d.o.o.
s.p., g.i.z. gospodarsko interesno zdruenje
2. Neobvezne sestavine so:

Oznaba koncerna - oznauje pripadnost neki skupni drubi
Fantazijski dodatek - risba, slika, vinjete, zaitni znak, doloena oblika rk
Zakon doloa, kaj firma lahko in esa firma ne sme vsebovati:
1. Uporabljati je potrebno slovenski jezik. Firma mora biti navedena v slovenskem jeziku, lahko jo tudi prevedemo iz tujega v
slovenski jezik, vendar se mora prevod uporabljati skupaj s slovenskim jezikom.
2. Besede Slovenija se ne sme uporabljati v firmi, razen e to dovoli vlada RS. Se pravi, e da vlada RS soglasje za uporabo
besede Slovenija.
3. Pojmi Dravni, Republiki, Obinski se lahko uporabljajo le v soglasju z vlado ali lokalno skupnostjo. Uporabljati se ne sme
niti imen tujih drav ali mednarodnih organizacij.
4. Uporabljati se ne sme imen osebnosti, izjemoma le, e se dobi dovoljenje osebe in dovoljenje ministra pristojnega za upravo. V
firmi se ravno tako ne sem uporabljati oz. navajati imen, ki so v nasprotju z moralo, zakonom, prav tako ne imen zgodovinskih
osebnosti za kar je potrebno dobiti soglasje od sorodnikov te osebe toda le do tretjega kolena, drugae pa je potrebno soglasje
pristojnega ministra.
Daliborka p.
Stran 16
-
19.12.2016

4.3.2 NAELA FIRMSKEGA PRAVA
1. Naelo stvarnosti - zahteva, da mora biti iz besedila prepoznavna dejavnost, ki jo opravlja podjetje, naelo popolnosti pa to, da je
mo iz besedila firme natanno spoznati dejavnost in fizino ali pravno osebo.
2. Naelo enotnosti - po tem naelu velja za eno podjetje le ena firma.
3. Naelo obveznosti - to naelo zahteva, da mora vsaka druba imeti firmo. Firmo mora uporabljati na vseh poslovnih listinah in na
poslovnih prostorih.
4. Naelo izkljunosti - je najpomembneje naelo. Zapove, da se mora vsaka firma obutno razlikovati od e obstojeih, pri tem pa
je razlikovalno merilo namenoma nizko postavljeno: razlika mora biti taka, da jo je brez teav sposoben opaziti vsak povpreen
potronik.
5. Naelo spremenljivosti - e se elementi oz. sestavine v drubi spreminjajo sledi sprememba firme. (smrt drubenika dedii v
roku 3 mesecev lahko zahtevajo izbris imena drubenika iz firme)
6. Naelo trajnosti - to naelo je bolj ekonomske kot pravne narave. Zapoveduje pa, da naj se firma ne spreminja ali menja (pri nas
ne velja).
Nameravana firma v enem letu moramo ustanoviti podjetje, drugae to firmo registrsko sodie rta (kadar imamo dobro firmo in se
bojimo da je ne bo nekdo drug uporabil)
4.3.3 VARSTVO FIRME
1.
2.
Javnopravno varstvo firme

Civilnopravno varstvo firme
1. Javnopravno varstvo firme - to varstvo zagotavlja drava. Registrsko sodie ob vsakem vpisu v sodni register ugotavlja, e je e
vpisana katera od drub z enakim imenom, e je, vpis zavrnejo. Torej registrsko sodie zavrne vpis firme, e se ne razlikuje od
vpisanih firm v Sloveniji.
2. Civilnopravno varstvo firme - ima manji pomen. Za varstvo poskrbijo drube same. Prej ustanovljena druba, ki meni, da se
firma druge drube od njene prej registrirane firme ne razlikuje dovolj jasno, lahko s tobo zahteva opustitev uporabe pozneje
vpisane firme, njen izbris iz registra in odkodnino. Zastaralni rok je tri leta, tri leta od tega, ko je bila druga druba vpisana v
register. Za tobo mora obstajati utemeljen pravni interes (dokazati je treba da lahko pride do okodovanja).
Firma je varovana tudi z drugimi predpisi, predvsem s tistimi o varstvu konkurence.
4.4 PRAVNA OSEBNOST IN ODGOVORNOST OZ. PRAVNA SPOSOBNOST
Z institucionalizacijo podjetja druba pridobi pravno osebnost. Iz potreb pravnega prometa se razvije pravna oseba.
Pravna oseba je pravnotehnini intitut, ki omogoa drubi, da vstopa v pravna razmerja. Skozi njo pa se kaejo tudi
drubenoekonomski odnosi. Na ta nain pravo skozi pravno osebo regulira lastninske odnose.
Vsaka pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojih premoenjem. Druba kot pravna oseba je nosilec pravic in
obveznosti v pravnem prometu.
Po kriteriju vkljuenosti drubenikov v odgovornosti za obveznosti drube z njihovim osebnim premoenjem, se drube delijo na osebne
in kapitalske drube.
Gospodarska druba je opredeljena kot pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost.
Pridobitna dejavnost pa je tista dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanje dobika. Pomembna pa je doloba, povzeta iz
mednarodnega trgovinskega prava, da se drube, tako osebne kot kapitalske, tejejo za gospodarske drube tudi tedaj, e opravljajo
dejavnost, ki ni pridobitna. Drubo lahko ustanovijo tako domae kot tuje fizine ali pravne osebe, omejitev je mona samo z zakonom.
Vse gospodarske drube razen tihe drube so pravne osebe. Pravna osebnost se pridobi z vpisom v sodni register.
V teoriji poznamo tri smeri o pravni osebi:
1. TEORIJA FIKCIJE teoritiki vidijo, da je PO fikcija (izmislek, slepilo). Torej naj bi bila PO namiljena tvorba. PO ima take lastnosti
kot FO, eprav jih v bistvu nima.
2. TEORIJA O REALNOSTI PRAVNIH OSEB ta teorija trdi, da druba ni neka fikcija, namre da druba obstaja in ima svoje
znailnosti, lastnosti in sposobnosti.
3. NEGATIVNA TEORIJA gre v smer zanikanja PO. Ta teorija trdi, da pravna oseba ne more biti nek subjekt in da je lahko to le FO
in da lahko le FO vstopajo v pravno razmerje. To je teorija o zanikanju pravne osebnosti.
Danes prevladuje teorija o realnosti PO. Ima hibo, ker enai podjetje s PO. Loiti je potrebno organizacijo od PO. V tem smislu
govorimo o pravnem substratu in PO.
Vsaka pravna oseba mora imeti personalni in materialni substrat.
PO je produkt prava. Pravo je tisto, ki pove katera organizacija bo PO. Pravo podeli pravno osebnost tistim organizacijam, ki imajo
materialni in personalni substrat.
Materialni substrat = sredstva, premoenje
Personalni substrat = organi, delavci, zaposleni
PO je nadgradnja materialnega in personalnega substrata.
Materialni substrat pravna oseba se vkljui z odgovornostjo.
Personalni substrat vkljuujemo v pravno osebo tako, da zakon doloi kdo zastopa PO. PO in organizacija sta mono povezani.
PO pridobijo pravno in poslovno sposobnost z vpisom v sodni register.
Pravna sposobnost je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti.
Poslovna sposobnost je sposobnost subjekta, da stopa v pravna razmerja ter sklepa pravne posle.
FO pridobi pravno sposobnost z rojstvom ter poslovno z 18. letom starosti, medtem ko PO pridobi obe sposobnosti z vpisom v sodni
register.
Osebne drube imajo v novejem asu enak status kot kapitalske drube.
Na zaetku je lo za enotenje podjetja in pravne osebe.
Daliborka p.
Stran 17
-
19.12.2016

PO ne more imeti vseh pravic in obveznosti kot FO. Pravna sposobnost PO je v tem primeru posebna. PO ima v dananjem asu vedno
ve pravic. Vasih PO ni mogla biti drubenik, ni mogla ustanavljati podjetij, imeti delnic. Posebna pravna sposobnost se pribliuje
sploni pravni sposobnosti FO.
Daliborka p.
Stran 18
-
19.12.2016

1.
2.
3.
Fenomen razenotenja pravne osebnosti je odmik od pojmovanja podjetje = PO, kar je posledica razvoja podjetja. Tudi
sestavni deli podjetja so lahko PO.
Markoviev zakon in podobno na ZGD:
Posamezni deli podjetja niso PO. PO je le druba kot celota. Vedno nastopajo v imenu in za raun drube (podjetja).
Razenotenje velja v primeru koncerna, ko so posamezni koncerni samostojna PO.
Diferenciacija pravne osebnosti je posledica razenotenja. Pojavi se vpraanje ali so vse PO enako pravno in poslovno
sposobne. Pravno sposobnost lahko omejimo. Znotraj istega sistema je lahko pravna sposobnost oseb razlina. Zlasti v koncernu
mati druba omeji sposobnost posameznih drub. Vsaka druba lahko izvaja poslovno sposobnost v mejah s pravno sposobnostjo.
Sankcija za prekoraitev pravne sposobnosti je NINOST (neveljavnost).
Spregled ali preboj pravne osebnosti se vse bolj uveljavlja v praksi in teoriji. Klasino pravo je povsem loilo drubo in
drubenike. Pravo iti drubenike. Sodia v angloamerikem sistemu storijo veliko spregledov pravne osebnosti . Spregled je
moen takrat, ko nekdo zlorabi pravno osebo. Za obveznosti drube odgovarjajo njeni drubeniki v naslednjih primerih:
e so drubo kot PO zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan
e so PO zlorabili z okodovanje svojih upnikov
e so v nasprotju z zakonom ravnali s premoenjem PO kot s svojim lastnim premoenjem
e so v svojo korist ali korist kake druge osebe zmanjali premoenje drube, in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo
sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.
Torej vse drube, razen tihe so PO. Drube kot PO so lahko lastniki preminin in nepreminin, lahko pridobivajo pravice in
prevzemajo obveznosti ter lahko toijo in so toene.
4.5 ZASTOPANJE
PO kot umetna tvorba pravnega reda ne more sama oblikovati svoje volje in dajati izjav, ki bi povzroile pravne posledice, temve zanjo
to opravljajo njeni organi in zastopniki, katerih izjave in dejanja zavezujejo oz. upraviujejo drubo neposredno. V zvezi z zastopanjem
drube zakon doloa, da drubo zastopajo osebe, ki so po zakonu doloene za zastopnike drube, ali ki jih kot zastopnike doloa akt o
ustanovitvi.
Zastopati pomeni prevzeti pravice in obveznosti za naloge.
Predstavljati pa pomeni nastopati v imenu podjetja ali drube.
ZAKONITI ZASTOPNIK je oseba, ki na podlagi pooblastila, ki mu ga da zakon zastopa drubo v pravnem prometu.
Nobena pravna oseba ne more funkcionirati brez zastopnika. Doloa ga zakon.
Pri osebnih drubah drubo zastopajo drubeniki sami, lastniki. Drubeniki pa v pogodbi sami doloajo kakno bo zastopanje.
Zastopanje je lahko:
- Individualno (posamino) zastopanje samo en zastopnik
- Kolektivno (skupno) zastopanje ve zastopnikov (3)
e gre za skupno zastopanje, je pogodba veljavna le, e vsi trije zastopniki podpiejo pogodbo.
e pa gre za posamino zastopanje, je pogodba veljavna, e jo podpie en od treh zastopnikov.
Pri kapitalskih drubah so zastopniki drube posamezni organi:
1. d.d. zastopnik je uprava
2. d.o.o. zastopnik je poslovodja
To je tudi razlika med osebnimi in kapitalskimi drubami.
STATUTARNI ZASTOPNIK je oseba, ki na podlagi pooblastila, ki mu ga da akt podjetja zastopa drubo v pravnem prometu.
POBLAENEC je oseba, ki zastopa drubo na podlagi pooblastila, ki mu ga da zakonski ali statutarni zastopnik. Pravica zastopanja
izhaja iz pooblastila. Pooblastilo mora biti sklenjeno pisno. Velja pa tudi, da nihe ne more na neko drugo osebo prenesti ve pooblastil
kot jih ima sam.
Pooblastila so :
1. Splona pomeni, da nas pooblaenec zastopa v vseh primerih
2. Posamina pomeni, da nas pooblaenec (odvetnik) zastopa v doloenih primerih.
PROKURISTI gre za posebno vrsto pooblastila. So osebe velikega zaupanja. Prokuristi imajo najira pooblastila, ki jih ni mogoe
omejiti. Lahko celo reemo, da je prokurist zastopnik prve lige. Sklepa lahko vse posle, razen ene omejitve, in sicer, da ne more
odtujiti nepreminine (zemlje, stavbe). Prokura je splono pooblastilo, glede obsega omejeno le v manji meri. Prokuro se lahko podeli
le enemu ali pa tudi ve osebam, odvisno od mnoine poslov. Prokurist svojega pooblastila ne more prenesti na drugo osebo. Prokuro
lahko odvzamemo e nimamo ve zaupanja v osebo.
Prokura je lahko:
1. Skupna vsi prokuristi skupaj zastopajo drubo, omogoa vejo varnost, vsi morajo podpisati pogodbo, da je veljavno
2. Posamino vsak od prokuristov sam podpie pogodbo, da je veljavna
Vse zastopnike, ki zastopajo drubo je potrebno vpisati v sodni register, prav tako tudi obseg odgovornosti.
ZASTOPNIKI IZ ZAPOSLITVE so zastopniki, ki mnoino in vsak dan sklepajo posle z drugimi osebami. Ti zastopajo delodajalca e s
tem, da jim je bilo tako delo dodeljeno (prodajalci, blagajniki, inkasanti, sprevodniki, ..).
POSLOVNI POOBLAENEC je oseba pooblaena za sklepanje pogodb in opravljanje drugih poslov, obiajnih pri opravljanju
dejavnosti podjetja, ne sme pa brez posebnega pooblastila odtujevati nepreminin, prevzemati meninih ali porotvenih zavez, najemati
posojil ali se spuati v spore.
TRGOVSKI POTNIK ima e manj pooblastil od poslovnega pooblaenca. Je oseba, upraviena le do poslov, povezanih s prodajo
blaga.
Daliborka p.
Stran 19
-
19.12.2016

5. ORGANIZACIJSKE OBLIKE OPRAVLJANJA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Gospodarsko oz. podjetniko dejavnost je mogoe opravljati samo v eni izmed pravnih oblik, ki jih ponuja zakon.
5.1 SAMOSTOJNI PODJETNIK POSAMEZNIK
Med oblikami, ki so na voljo, je kot oblika opravljanja gospodarske dejavnosti samostojni podjetnik posameznik. Samostojni podjetnik
posameznik je zelo podoben d.o.o. z enim samim lanom.
1. POJEM
Samostojni podjetnik posameznik je fizina oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost. Torej
samostojni podjetnik posameznik je pravna forma preko katere lahko posameznik kot fizina oseba opravlja pridobitno dejavnost.
Podjetnik sklepa pravne posle, je nosilec pravic in obveznosti in za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoenjem.
Zakon razlikuje med malim, srednjim in velikim samostojnim podjetnikom posameznikom.
1. Mali samostojni podjetnik je tisti, ki izpolnjuje nije doloena merila glede velikosti oz. obsega poslovanja. Zanj so predvidene
posebne dolobe glede firme, prodaje podjetja in poslovne korespondence ter mileja vodenja poslovnih knjig, vpisa v register
ter prenehanja poslovanja.
2. Srednji in veliki samostojni podjetnik je tisti, igar obseg poslovanja dosega merila za redno ali veliko drubo.
Prevladujejo mali podjetniki.
Delitev je pomembna zaradi doloanja nekaterih prednosti in ugodnosti za male podjetnike. Ta podjetja dajejo tudi vejo dinamiko
gospodarskemu sistemu, so laje prilagodljiva in se laje preusmerjajo pa tudi postopki ustanovitve s.p. so enostavneji.
2. REGISTRACIJA
Mali samostojni podjetnik lahko zane opravljati dejavnost na podlagi priglasitve pri pristojnem organu za javne prihodke.
Priglasitev je pisna in vsebuje:
1. Oznabo obrata in njegov sede
2. Ime podjetnika in njegovo prebivalie
3. Dokazilo, da podjetnik izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti v skladu z zakonom
Podjetnik ima lahko podrunice, ki so krajevno loene od sedea obrata. Podrunice je treba priglasiti pristojnemu organu za javne
prihodke.
Organ, pristojen za javne prihodke, vodi vpisnik podjetnikov. Vpisnik je javen.
Nain in postopek priglasitve ter ureditev vpisnika predpie minister, pristojen za malo gospodarstvo.
Davna uprava mora podjetniku izdati odlobo za zaetek delovanja dejavnosti.
e pa se organizira kot srednji ali velik samostojni podjetnik pa mora biti registriran pri sodiu enako kot gospodarske drube,
torej izpolnjevati mora vse pogoje, ki se zahtevajo za drube.
3. POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROILO

Samostojni podjetnik posameznik vodi poslovne knjige in sestavi letno poroilo v skladu z navodili, ki jih izda pristojni minister (vodi
enostavno knjigovodstvo), medtem ko veliki samostojni podjetnik vodi poslovne knjige in sestavi letno poroilo enako kot
gospodarska druba (dvostavno knjigovodstvo).
4. PRAVNA OSEBNOST
Samostojni podjetnik posameznik ni pravna oseba. Vse posle opravlja v svojem imenu in na svoj raun, to pa pomeni, da deluje tako,
kot da bi posle sklepal zase.
5. STATUSNE LASTNOSTI S.P.:
1. Dejavnost
2. Firma oznaba dejavnosti, morebitne dodatne sestavine, ime in priimek podjetnika ter skrajana oznaba samostojnega
podjetnika s.p.
3. Sede
4. Podrunica
5. Prokura
6. Poslovna skrivnost
6. FIRMA
Firma samostojnega podjetnika posameznika vsebuje:
1. Oznaba dejavnosti
2. Morebitne dodatne dejavnosti
3. Ime in priimek podjetnika
4. Oznabo s.p.
7. SEDE
Tega doloi podjetnik posameznik sam in sede je lahko njegov domai naslov ali naslov, na katerem opravlja dejavnost ali naslov, na
katerem vodi posle, e posle vodi drugje, kot opravlja dejavnost.
8. DEJAVNOST
Lahko opravlja vse gospodarske dejavnosti, razen tistih, ki jih posebni predpisi dovoljujejo le drubam. Opravlja lahko eno ali ve
dejavnosti, lahko pa jih zane opravljati ele po priglasitvi oz. vpisu v sodni register in po pridobitvi dovoljenja inpektorjev.
9. PRENEHANJE POSLOVANJA IN SMRT PODJETNIKA
Prenehanje poslovanja:
Podjetnik priglasi prenehanje organu, pristojnemu za javne prihodke. Podjetnik mora, vsaj tri mesece prek priglasitvijo prenehanja
poslovanja, na primeren nain (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal
poslovati ter ob tem navesti tudi dan prenehanja poslovanja.
Enaka dolnost smiselno velja tudi za podjetnika, ki namerava podjetje prodati ali ga vloiti v drubo.
Smrt podjetnika:
Daliborka p.
Stran 20
-
19.12.2016

e podjetnik umre s tem preneha gospodarski subjekt. Podjetnikov dedi lahko nadaljuje zapustnikovo podjetje, e naprej lahko
uporablja ime in priimek zapustnika.
e pa je dediev ve, se morajo dedii dogovoriti kdo izmed njih bo podjetje vodil oz. prevzel funkcijo s.p., ker drugae ni ve s.p.,
e je ve drubenikov.
Daliborka p.
Stran 21
-
19.12.2016

5.2 GOSPODARSKE DRUBE
5.2.1 UVODNI POJMI
1. TERMINOLOGIJA
Gospodarska druba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo edino dejavnost.
Zakon uporablja izraz gospodarska druba, eprav v tujih zakonih za iste oblike uporabljajo izraz trgovinska druba.
Z uporabo skupnostnega pojma gospodarska druba pokaemo, da oblike drub delujejo v vseh dejavnostih, ne le v trgovinski.
Gospodarska druba primarno opravlja pridobitno dejavnost, lahko pa tudi nepridobitno, e ji to dovoljuje zakon.
2. OSEBNE IN KAPITALSKE DRUBE
Drube delimo v dve veliki skupini, in sicer v osebne in kapitalske drube.
1. Za osebne drube je znailna tesneja povezanost drubenikov. Med osebne drube uvramo: d.n.o., k.d., t.d.
2. Kapitalske drube opredeljuje manja osebna povezanost drubenikov in veji pomen kapitala, ki je v njih zdruen. Sem
uvramo: d.o.o., d.d., k.d.d.
3. RAZLIKE MED OSEBNIMI IN KAPITALSKIMI DRUBAMI
V osebne drube zdruene fizine osebe postavijo v ospredje osebno zaupanje in osebno sodelovanje. Drubeniki so navzven
odgovorni osebno.
Pri zdruevanju v kapitalsko drubo pa osebno zaupanje in osebno sodelovanje nista bistvena, pa tudi drubeniki navzven niso osebno
odgovorni. Neposredni pravni in ekonomski nosilec podjetja in odgovornosti je namre kot pravna oseba priznani in organizirani kapital
sam.
4. DRUGI SUBJEKTI, KI JIH POZNA ZAKON
Med subjekte, ki so urejeni po zakonu, tejemo tudi gospodarsko interesno zdruenje (GIZ), ki ni druba v klasinem pomenu besede,
pa pa subjekt, katerega cilj je olajevati in pospeevati pridobitno dejavnost lanov in poveevati rezultate dejavnosti. Zdruenje ni
namenjeno ustvarjanju lastnega dobika. Omeniti velja e samostojnega podjetnika posameznika.
5. PRAVNA SUBJEKTIVITETA DRUB
Vsi nateti subjekti razen tihe drube so pravne osebe. Zato so drube kot pravne osebe lahko lastnice nepreminin, preminin, lahko
prevzemajo obveznosti, imajo pravice, so toene ali toijo.
6. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOST
Drube odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoenjem in prav tako podjetnik posameznik.
Enako kot podjetnik odgovarja za poslovanje t.d. tudi njen nosilec.
V d.n.o. za obveznosti drube poleg drube same odgovarjajo tudi drubeniki s svojim premoenjem, za obveznosti k.d. pa z vsem
svojim premoenjem odgovarja le komplementar.
Pri kapitalskih drubah je odgovornost omejena: za obveznosti drube odgovarja le druba, drubeniki pa ne.
5.2.2. OSEBNE DRUBE
5.2.2.1 DRUBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO = D.N.O.
1.pojem
D.n.o. je druba dveh ali ve oseb, ki odgovarjajo za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem. Drubo se ustanovi s civilno
pravno drubeno pogodbo, e ni v zakonu drugae doloeno. To je ustanovitvena pogodba. Torej drubo se ustanovi s pogodbo med
drubeniki, z ustanovitvenim aktom pogodba o ustanovitvi d.n.o. V tej pogodbi opredelijo pravice in obveznosti, firmo, sede,
dejavnost, zastopanje, pravice glede dobika,
Druba in drubeniki so loeni. Druba je samostojen subjekt.
Druba opravlja svojo dejavnost pod skupno firmo.
Ta druba je najstareja oblika in najnija stopnja zdruevanja podjetnikega kapitala. Je prva oblika osebne drube, ki nastane kot
posledica dedovanja.
2. prijava za vpis v register
Vsebovati mora tudi ime, poklic in prebivalie oz. firmo in sede vsakega drubenika, firmo in sede drube, dejavnost drube, viino in
vrsto vlokov, e so dogovorjeni ter druga vpraanja v zvezi z notranjimi pravnimi razmerji med drubeniki. Prijavo morajo vloiti vsi
drubeniki. Druba mora biti vpisana v sodni register, to je pogoj za ustanovitev drube in za pridobitev statusa pravne osebnosti. Vpis
je konstitutivnega znaaja.
3.pravna razmerja med drubeniki
Se uredijo z drubeno pogodbo. Drubeniki v okviru pogodbene svobode prosto urejajo medsebojna pravna razmerja. Zakonska
doloila se uporabljajo subsidiarno, kolikor drubena pogodba ne ureja razmerij med drubeniki.
Gre za razmerja med drubeniki, ki v skladu z naravo drubene pogodbe temeljijo na naelih:
1. Enakega obravnavanja drubenikov drubeniki morajo vplaati enake vloke, e ni drugae dogovorjeno, posle drube so
upravieni in dolni voditi vsi drubeniki in med seboj so enaki, za imenovanje prokurista je potrebna privolitev vseh drubenikov.
2. Dolnosti skrbnega ravnanja posledica je odkodninska odgovornost. Vsak prihodek morajo takoj vplaati v blagajno, drugae se
drubeniku zaraunajo obresti.
3. Prepovedi konkurence prepoved se nanaa na konkurenco med drubeniki in drubo. Drubeniki d.n.o. ne smejo sodelovati v
drugih d.n.o., prav tako ne kot delavci ali prokuristi v katerikoli drugi drubi, ali pa kot podjetnik posameznik, opravljati dejavnost, ki
bi bila konkurenna drubi. Sankcije za kritev konkurenne prepovedi so: plailo kode, prevzem poslov s strani drube, prenos
koristi iz poslov na drubo, odstop pravice do odkodnine drubi, odpoved drubene pogodbe.
4. Skupnega vodenja poslov vsi drubeniki imajo pravico in dolnost vodenja poslov drube, lahko pa se ji tudi odreejo ali e je to
predvideno v drubeni pogodbi jo prenese na drugo osebo, lahko pa se drubeniku iz utemeljenega razloga pravico vodenja poslov
tudi odvzame.
5. Medsebojnega nadzora to naelo se uresniuje v pravici do obveanja o poslovanju drube in pravici vpogleda v drubene
knjige, listine in dokumentacijo. Nadzorna pravica je osebna in je ni mogoe prenesti na tretjo osebo.
Daliborka p.
Stran 22
-
19.12.2016

6. Sorazmerne razdelitve dobika in izgube Dobiek se deli na dva dela:
1. Vsak drubenik je upravien do 5 % vrednosti glede na nominalno vrednost kapitalskega vloka, e je dobika manj se
delei sorazmerno zniajo ta dobiek se pripie k osnovnemu vloku drubenika. Vsak drubenik pa ima pravico, da si
med letom izplaa 5 % znesek glede na nominalno vrednost njegovega delea. Tisti, ki si tega zneska ne izplaa, je v
prihodnjem letu deleen ve dobika.
2. Drugi del pa se deli na enake dele. Ta del si lahko drubeniki izplaa med letom takrat, ko je denar na razpolago in s tem
izplailom ne povzroa teav drubi.
Postopek znievanja delea je popolnoma enak zvievanju.
7. Razpolaganja z deleem zakon daje pravico vsakemu drubeniku, da v tekoem letu razpolaga s 5 % v preteklem letu
ugotovljenega kapitalskega delea.
4. znailne poteze d.n.o.
Drubo sestavljata najmanj dva ali ve drubenikov. Nastane s podpisom ustanovitvene pogodbe. Formalno nastane ta druba z vpisom
v sodni register. Za ustanovitev d.n.o. velja normativni sistem ustanavljanja drub. Neomejena odgovornost za obveznosti drube
pomeni, da lahko upniki poseejo na premoenje drube, e to premoenje ne zadostuje, pa tudi na zasebno premoenje drubenikov.
Solidarna odgovornost pomeni, da je upnikom odgovoren vsak drubenik, ki ga izbere upnik in sicer za celoten znesek obveznosti. Vsi
drubeniki imajo pravico in obveznost opravljat posle drube. Seveda lahko zaradi racionalnosti za opravljanje teh poslov koga
pooblastijo. Ustanovitvene vloge prispevajo drubeniki v denarju ali stvareh ali v pravicah (vse je potrebno ovrednotiti oz. oceniti). Za to
drubo zakon ne doloa najmanjega ustanovitvenega kapitala.
Druba je precej zaprte narave, to pa se kae predvsem pri prodaji delea. e drubenik prodaja svoj dele tretji osebi, potrebuje
soglasje vseh drugih drubenikov, e prej pa mora dele ponuditi preostalim drubenikom.
Firma drube vsebuje ime vsaj enega drubenika z navedbo, da je drubenikov ve, ter oznabo d.n.o..
D.n.o. spoznamo, e je njena firma podobna firmi: Kotlarstvo Kotel, Joe Novak in sinovi, d.n.o., Kotlarska 3, Kotlje.
5. prednosti
Predvsem imajo vsi drubeniki monost popolnega nadzorovanja dogajanj v drubi, lahko se dogovorijo o delitvi dela. V taki drubi so
monosti financiranja veje kot pri podjetju posamezniku.
6. slaba stran
Drubeniki so na drubo zelo vezani, to pomeni, da je monost njihovega delovanja zunaj nje lahko omejena. Drubeniki neomejeno in
solidarno odgovarjajo za obveznost drube, to pa pomeni tveganje za njihovo zasebno premoenje.
Drubeniki, ki kasneje vstopijo v d.n.o. odgovarjajo tudi za obveznosti drube iz preteklega obdobja.
7. pravna razmerja drubenikov do tretjih oseb
Za zastopanje drube je upravien vsak drubenik, e ni z drubeno pogodbo izvzet od zastopanja. Pravica zastopanja je drubeniku
lahko odvzeta ali omejena.
Daliborka p.
Stran 23
-
19.12.2016

8. prenehanje drube in izloitev drubenikov
D.n.o. preneha:
S potekom asa za katerega je bila ustanovljena
S sklepom drubenikov
S steajem
S smrtjo oz. prenehanjem drubenika, e drubena pogodba ne doloa drugae dedi umrlega drubenika obvesti o smrti druge
drubenike in skupaj z ostalimi drubeniki vodi posle naprej, lahko pa zahteva, da se mu prizna status komanditista, e se s tem
strinjajo ostali drubeniki.
1. Z odpovedjo na koncu poslovnega leta drubenik pisno sporoi vsaj 6 mesecev pred odpovednim dnem
2. Na podlagi sodne odlobe e obstaja utemeljen razlog, lahko drubenik zahteva da druba preneha
3. e ostane le e en drubenik
4. V drugih primerih skladno z zakonom.
9. likvidacijski postopek
V tem postopku se opravi dejansko in dokonno prenehanje drube ter razdruitev. To je redni postopek razdruevanja v vseh primerih,
razen kadar druba preneha zaradi steaja. Namre likvidacija in steaj sta dva postopka prenehanja pravnih oseb, pri emer sta oba
postopka urejena z zakonom.
Cilj likvidacijskega postopka je izloitev PO iz pravnega prometa in razdelitev premoenja med drubenike.
Terjatve do drubenikov zastarajo v 5. letih od prenehanja drube.
10. organi d.n.o.
Organi pri d.n.o. so drubeniki, nosilec podjetnitva pa je druba.
5.2.2.2 KOMANDITNA DRUBA = K.D.
1. pojem
Komanditna druba je druba dveh ali ve oseb, v kateri najmanj en drubenik odgovarja za obveznosti drube z vsem svojim
premoenjem (komplementar), najmanj en drubenik pa za obveznosti drube ne odgovarja (komanditist).
Torej komplementar odgovarja za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem, medtem ko komanditist le tvega svoj vloek v
drubo, vloek, ki se ob uspenem poslovanju drube oplodi, ob neuspenem pa je seveda izgubljen oz. namenjen poplailu dolgov.
2. mesto komanditne drube v sistemu
K.d. je torej logien prehod med osebnimi in kapitalskimi drubami: o tem priata prav osebno odgovorni komplementar in neodgovorni
komanditist, ob drubenika iste drube.
Ta druba je nastala zaradi potrebe in elje po vkljuevanju v gospodarsko ivljenje tistih oseb, katerim poslovno ivljenje ni poglavitni
poklic. Taki osebi komanditistu omogoa, da vanjo svoj kapital samo vloi, drugae pa v njej ne sodeluje. Tudi za obveznosti drube
ne odgovarja neomejeno.
3. sodelovanje in nadzorstvo
Komplementar ima pravico in dolnost osebno sodelovati. Komanditist ima le doloene pravice nadzorovanja. Za to drubo zakon ne
doloa najmanjega ustanovitvenega kapitala.
4. firma
Firma drube vsebuje priimek vsaj enega komplementarja ter oznabo k.d.. Imen komaditistov ne sme biti v firmi.
K.d. prepoznamo, e je njena firma podobna tejle: Posrednik, trgovina s klini in plezalno opremo na drobno in debelo, Vesna Miklavi,
k.d., Frankovo naselje 41, kofja Loka.
5. prednosti in slabosti
Komplementarjeva prednost je to, da si na raun komanditistove vloge poveuje svoj lastni kapital, poslovodstva pa mu s komanditistom
ni treba deliti. Komanditist bo videl motiv v tem, da je sicer udeleen, vendar ne odgovarja z zasebnim premoenjem, poleg tega pa mu
ni treba sodelovati pri poslovodstvu.
Zato ta druba omogoa zdruitev strokovno usposobljenih podjetnikov, ki so v drubi komplementarji s finanno monimi drubeniki, ki
jim pripade vloga komanditistov in elijo le udelebo z omejenim jamstvom, iz razlinih vzrokov pa ne elijo ali ne smejo sodelovati pri
poslovodskih opravilih. Nimajo dovolj strokovnega znanja ali pa so udeleeni v drugih osebnih drubah.
Med pomanjkljivostmi pa je to, da je komplementar zelo vezan na drubo, za obveznosti drube pa odgovarja neomejeno, osebno in
solidarno. Komanditista bo morda ustavilo to, da poslovanje drube, v katero je vloil kapital, nadzoruje le omejeno.
6. pravice komanditista
Ni upravien voditi poslov in ne sme nasprotovati poslovanju komplementarja.
Ima pravico nadzora in pravico zahtevati prepis letnega poroila ter zaradi preverjanja njegove pravilnosti, vpogledati v poslovne knjige
in knjigovodske listine. To lahko stori tudi sodie na predlog komanditista, e obstaja utemeljen razlog.
Komanditist ni upravien zastopati drube, lahko pa se mu podeli prokuro ali posebno pooblastilo.
e komanditist ni v celoti vplaal svojega vloka, potem odgovarja za obveznosti drube, torej odgovarja z e neplaanim deleem.
7. prenehanje k.d.
K.d. lahko preneha iz enakih razlogov kot d.n.o. Razlika je v tem, da druba ne preneha zaradi smrti komanditista.
Tudi postopke likvidacije se izvede enako kot pri d.n.o.
5.2.2.3 DVOJNA DRUBA
Dvojna druba je po zakonski opredelitvi k.d., v kateri je edini komplementar druba in v kateri ni osebno odgovornih drubenikov, oz. so
vsi komplementarji kapitalske drube.
Dvojna druba je praktina reitev potrebe, da se v okviru osebnih drub oblikuje medsebojna povezava kapitalskih in osebnih drub.
Ta druba je lahko ustanovljena za doloen ali nedoloen as.
Dvojna druba je v bistvu osebna druba, v kateri je komplementar pravna oseba v obliki kapitalske drube. V praksi se najbolj pogosto
ustanavljajo dvojne drube tako, da v vlogi komplementarja nastopa d.o.o., ki sklene pogodbo o ustanovitvi k.d. s komanditistom, ki je
tudi drubenik d.o.o.
Razlogi za ustanavljanje so v davni sferi, saj so osebne drube manj obremenjene z davki.
Dvojna druba se torej imenuje zato, ker je sama druba v kateri se pojavlja e ena druba kot komplementar (d.o.o., d.d.).
Daliborka p.
Stran 24
-
19.12.2016

D.d., d.o.o in k.d.d. se po zakonu ne smejo preoblikovati v dvojno drubo.
Dvojna druba ne sme biti komplementar v k.d.
5.2.2.4 TIHA DRUBA = T.D.
1. pojem
Z gospodarskega stalia je tiha druba oblika osebnih drub. Tiha druba nastane s pogodbo, na podlagi katere tihi drubenik s
premoenjskim vlokom v podjetje drugega pridobi pravico do udelebe pri dobiku.
Ta druba se ne vpisuje v sodni register.
Nosilec t.d. ima lahko enega ali ve tihih drubenikov. Nosilec t.d. ima vsa upravljalska upravienja, zlasti pa vodi in zastopa drubo
samostojno.
2.znaaj tihe drube
Narava t.d. ni povsem jasna.
Opazujemo jo lahko z dveh gledi:
Pri opazovanju z gospodarskega vidika je t.d. ena izmed oblik osebnih drub, v katerih drubeniki odgovarjajo tudi s svojim
osebnim premoenjem, e premoenje drube ne zadostuje za poplailo upnikov.
Po drugi strani, e nala spregledamo njeno gospodarsko vlogo in t.d. obdelamo z bolj pravnega vidika, se pokae, da drubeno
razmerje obstaja le navznoter, torej med osebami, ki so se dogovorile za ustanovitev t.d. Navzven se t.d. ne kae.
3. bistvo tihe drube
T.d. kot taka ne nastopa navzven, povedano poenostavljeno, gre za dogovor o t.d. znotraj e obstojee gospodarske drube. Nastane s
pogodbo, ki jo skleneta tihi drubenik in nosilec t.d. Prvi, tihi drubenik, vloi v podjetje drugega, nosilca tihe drube, premoenjski
vloek. Tako tihi drubenik pridobiva pravico do udelebe pri dobiku.
Zato lahko reemo, da se t.d. po eni strani priblia k.d., ki je prava gospodarska druba. Po drugi strani pa je t.d. podobna posojilu
proti udelebi pri dobiku.
T.d. ima s k.d. iste zgodovinske korenine, vendar se je njuna sicernja sorodnost razcepila zato, ker t.d. navzven nikoli ni razvidna in ker
tihi drubenik nikoli ne odgovarja za obveznosti skupnega podjetja.
Tihi drubenik tvega le tista prva sredstva, ki jih tihi drubi nameni in vplaa. Nala sta uporabljeni besedi nameniti in vplaati, saj
hoemo tudi na ta nain pokazati, da sredstva tihega drubenika lahko razumemo dvoplastno: kot posojilo ali kot vloek.
Ker tiha druba navzven ni razvidna, je kot nala za skrite in diskretne nalobe. Ponavadi jo uporabijo prav zaradi teh lastnosti.
4. pravice tihega drubenika
Ima pravico od nosilca t.d. zahtevati prepis letnega poroila in vpogled v poslovne knjige in knjigovodske listine, ravno tako lahko to
zahteva preko sodia.
Ime tihega drubenika ne sme biti v firmi nosilca t.d.
5. prenehanje tihe drube
S potekom asa, za katerega je bila ustanovljena
S sporazumom med nosilce in tihim drubenikom
Z opustitvijo dejavnosti nosilca tihe drube
S smrtjo oz. prenehanjem nosilca tihe drube, razen e pogodba doloa kaj drugega
Z odpovedjo tihega drubenika
Na podlagi sodne odlobe.
Daliborka p.
Stran 25
-
19.12.2016

5.2.3 KAPITALSKE DRUBE
5.2.3.1 DELNIKA DRUBA = D.D.
5.2.3.1.1. pomen
Delnika druba je najbolj ista in razvita oblika drub. Osebni elementi delniarjev so potisnjeni v ozadje in druba je poosebljeni
kapital sam. Za obveznosti je odgovorna le ona sama z vsem svojim premoenjem. Velika sredstva je mogoe ustvariti z zbiranjem pri
velikem tevilu oseb in prav to delnika druba omogoa: delnice lahko vpie veliko tevilo posameznikov. Omogoa da zbere kapital ne
da bi ga bilo potrebno vraati.
5.2.3.1.2. pojem
Delnika druba je druba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice, delniarji kot drubeniki pa nasproti tretjim osebam ne
odgovarjajo za obveznosti drube. Od vsega zaetka je priznana kot samostojna pravna oseba.
5.2.3.1.3. ustanovitelji d.d.
D.d. lahko ustanovi najmanj 5 fizinih oz. pravnih oseb (ustanovitelji), ki sprejmejo statut d.d. Za ustanovitev d.d. ustanovitelji
potrebujejo minimalni znesek osnovnega kapitala v vrednosti 4.100.000 SIT. Osnovni kapital je fiksen, premoenje pa ne. Osnovni
kapital se povea e izda druba novo emisijo delnic.
Statut, ki mora biti izdelan v obliki notarskega zapisa, mora doloati:
1. Ime in prebivalie oz. firmo in sede vsakega ustanovitelja
2. Firmo in sede drube
3. Dejavnost drube
4. Znesek osnovnega kapitala, nominalno vrednost delnic, t. delnic vsake nominalne vrednosti, v primeru ve razredov delnic tudi
razred delnic ter t. delnic, ki se izdajo v posameznem razredu
5. Ali se delnice glasijo na prinosnika ali na ime
6. t. lanov uprave in nadzornega sveta, e ga druba ima, ali akt, v katerem se to tevilo doloi
7. Obliko in nain objav, pomembnih za drubo oz. delniarje
8. as trajanja drube
9. Nain prenehanja drube.
Poleg zgoraj navedenih dolob lahko status vsebuje tudi druge dolobe, pomembne za drubo, razen tistih, ki so s tem zakonom
izrecno prepovedane.
Ko ustanovitelji izdajo statut d.d., izdajo tudi sklep o izdaji delnic, ki podrobno uredi vsa vpraanja v zvezi z delnicami.
Ustanovitev d.d. je mona na dva naina, in sicer loimo:
1. SOASNO ali SIMULTANO USTANOVITEV
2. POSTOPNO ali SUKCESIVNO USTANOVITEV
1. soasna ali simultana ustanovitev d.d.
a) POJEM
D.d. se lahko ustanovi tako, da vsi ustanovitelji sprejmejo in podpiejo statut ter imajo dovolj kapitala da sami prevzamejo vse
delnice.
b) USTANOVITEV DRUBE
Druba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice.
c) VPLAILO DELNIC
Delnice se ob izdaji ne smejo prodajati pod svojo nominalno vrednostjo. Delnice se lahko vplaajo v denarju ali s stvarnimi vloki.
Vsaj 1/3 osnovnega kapitala morajo tvoriti delnice, ki se vplaajo v denarju. Druba mora zagotoviti vsaj 1.100.000 SIT v gotovini.
Denarno plailo je samo tisto plailo, ki je bilo opravljeno z zakonitimi plailnimi sredstvi na raun drube, ki se ustanavlja, pri banki.
Pri stvarnih vlokih ter stvarnem prevzemu in denarnih vplailih mora biti drubi omogoeno trajno in prosto razpolaganje z njimi od
trenutka vpisa drube v register. Na vsako delnico, ki se vplaa v denarju, mora biti pred vpisom d.d. v register vplaano najmanj 25
% njene nominalne vrednosti. Za delnice, ki so bile deloma krite s stvarnimi vloki, mora biti pred vpisom drube v register v denarju
vplaan tisti del, ki ni krit s plailom s stvarnim vlokom.
e se delnice prodajajo nad nominalno vrednostjo, mora biti ves preseek vplaan pred vpisom drube v register.
d) IMENOVANJE ORGANOV
Ustanovitelji imenujejo prvi nadzorni svet drube in finannega revizorja za prvo polno ali delno poslovno leto.
lani nadzornega sveta so imenovani le do prve skupine.
Nadzorni svet imenuje lane prve uprave.
e) USTANOVITVENO POROILO
Ustanovitelji morajo sestaviti pisno poroilo o poteku ustanovitve drube (ustanovitveno poroilo).
V tem poroilu morajo biti prikazane bistvene okoliine, od katerih je bilo odvisno plailo za stvarne vloke ali stvarni prevzem.
Pri tem se navedejo zlasti:
1. Pravni posli s katerimi je druba pridobila stvarne vloke
2. e je v drubo vloeno podjetje, njegov dobiek zadnjih dveh let
3. Nabavni in proizvodni stroki v zadnjih dveh letih
V tem poroilu se navede tudi:
1. Ali in v kaknem obsegu so bile ob ustanovitvi prevzete delnice za raun lana uprave ali nadzornega sveta
2. Ali in na kaken nain si je lan uprave ali nadzornega sveta pridobil posebno ugodnost oz. plailo za pripravo ustanovitve.
3. navedejo se tudi ustanovitveni stroki
f) USTANOVITVENA REVIZIJA
lani uprave in nadzornega sveta morajo preveriti potek ustanovitve drube.
Poleg tega mora pregledati ustanovitev eden ali ve ustanovitvenih revizorjev:
1. e je lan uprave ali nadzornega sveta sam prevzel delnice
2. e so bile ob ustanovitvi prevzete delnice za raun lana uprave ali nadzornega sveta
Daliborka p.
Stran 26
-
19.12.2016

3. e si je lan uprave ali nadzornega sveta pridobil posebno ugodnost ali plailo za pripravo ustanovitve
4. e se ustanovitev izvede s stvarnimi vloki.
Ustanovitvene revizorje imenuje sodie.
Ko revizorji dajo pozitivno izjavo za drubo, se le ta lahko vpie v sodni register.
Drubo prijavijo za vpis v register lani uprave ali nadzornega sveta.
Daliborka p.
Stran 27
-
19.12.2016

2. postopna ali sukcesivna ustanovitev d.d.
a) POJEM
Drubo se lahko ustanovi tudi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu delnic (prospekt), e zakon
ne doloa drugae.
Ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt, ki mora biti sestavljen v skladu s posebnimi predpisi, in prevzamejo del delnic.
Prospekt mora vsebovati:
1. tevilo, vrsto in razred delnic
2. Kraj, kjer se delnice vpisujejo
3. Zaetek in konec vpisovanja delnic (lahko traja najve 3 mesece), vpisane morajo biti vse delnice
4. Dan, na katerega preneha vpisnikova obveznost
5. Koliko je treba plaati za vpisane delnice
6. Tone podatke o stvarnih vlokih
7. Nain sklica ustanovitvene skupine
8. Najviji znesek ustanovitvenih strokov, ki gredo v breme drube
9. Ime, poklic in prebivalie oz. firmo in sede ustanoviteljev drube
b) VPIS IN VPLAILO DELNIC
Vpisovanje delnic in denarna vplaila zanje se opravljajo samo pri bankah in pri bankah mora biti vpisnikom na vpogled: statut,
poroilo ustanoviteljev in revizorjev ter prospekt.
c) VPISNICA
Vsak vpisnik mora podpisati tri izvode izjave o vpisu delnic (vpisnica), enega zase, druga dva za drubo. e vpis delnic opravlja
pooblaenec, je treba vpisnicam, ki ostanejo drubi, priloiti pooblastilo.
Vpisnica mora vsebovati:
1. tevilo, razred vpisanih delnic, njihovo nominalno vrednost in ceno, po kateri se vpisujejo
2. Izjavo vpisnika, da bo delnice vplaal pod pogoji, ki so doloeni v prospektu
3. Denarni znesek, ki ga vplaa vpisnik pri vpisu delnic
4. Vpisnikovo izjavo, da pozna statut, prospekt in poroilo ustanoviteljev in revizorjev ter da soglaa s statutom in ustanovitvijo
drube
5. Vpisnikov oz. pooblaenev podpis z oznabo prebivalia oz. firme in sede in podpis pooblaenca banke, pri kateri so bili
opravljeni vpisi in vplaila ter njeno pisno potrdilo o prejetem vplailu
Vpisnica, ki ne vsebuje predpisanih podatkov ali ki je v nasprotju s tem zakonom omejuje vpisnikov obveznost in je nina.
d) NEUSPEL VPIS
Rok za vpisovanje in vplailo delnic ne sme biti dalji od treh mesecev, od dne, doloenega za zaetek vpisovanja.
e vse ponujene delnice v tem roku niso vpisane in pravilno vplaane, lahko ustanovitelji v 15 dneh po preteku tega roka nevpisane
in nevplaane delnice sami prevzamejo ali vpiejo.
e se ponujene delnice niti na ta nain iz prejnjega odstavka ne prevzamejo ali vpiejo, se teje, da ustanovitev ni uspela,
ustanovitelji pa morajo v nadaljnjih 15 dneh z novim oglasom pozvati vpisnike, naj dvignejo vplaane zneske.
Osebe, ki so dale stvarne vloke ali so prevzele delnice brez vpisa na podlagi prospekta, je treba posebej opozoriti, naj prevzamejo,
kar so vplaale ali vloile v drubo, katere ustanovitev ni uspela.
e) SKLIC USTANOVNE SKUPINE
Ustanovna skupina se mora opraviti najpozneje v dveh mesecih po preteku s prospektom doloenega roka za vpisovanje delnic.
Ustanovitelji jo morajo sklicati z oglasom, ki se mora objaviti na enak nain kot prospekt in to tako, da pretee med dnem zadnje
objave prospekta in ustanovno skupino najmanj 15 dni.
e se ustanovna skupina ne opravi pravoasno, se teje, da ustanovitev ni uspela.
Ustanovna skupina se mora opraviti na sedeu drube, e ni bil v prospektu doloen drug kraj.
Na ustanovni skupini mora biti zastopana veina vseh delnic.
Ustanovno skupino odpre notar, ki ga morajo povabiti ustanovitelji kateri ugotovi ali je sklepnost delnic. Notar mora sestaviti
seznam navzoih vpisnikov in prevzemnikov delnic oz. njihovih zastopnikov.
Po otvoritvi izvoli skupina predsednika in dva pretevalca glasov. Nato se preberejo poroila ustanoviteljev in revizorjev, priloge k
tem poroilom pa samo na zahtevo delniarjev.
Skupinski zapisnik vodi notar, podpisati pa ga morajo poleg njega e predsednik skupine, oba pretevalca glasov in
ustanovitelji drube.
Na ustanovni skupini daje vsaka delnica en glas.
Na ustanovni skupini se sklepa z veino, na skupini zastopanih delnic, ki niso izvzete iz glasovanja. Skupina obravnava tudi
revizijsko poroilo. Nato se vpie v sodni register.
5.2.3.1.4. organi delnike drube
Za razliko od osebnih drub je za d.d. znailno, da drubeniki uresniujejo svoje pravice v upravi (kot poslovodstvu), nadzornem svetu
(kot kontrolnem organu) in skupini delniarjev , torej to so obiajni trije stalni organi d.d. Pristojnosti teh organov so podobne kot pri
d.o.o.
Loimo dva sistema oblikovanja organov d.d. (upravljanja d.d.):
Enotirni sistem (angloameriki) skupina in uprava.
Dvotirni sistem (kontinentalni) skupina, uprava in nadzorni svet.
Dvotirni sistem je obvezen v velikih d.d., medtem ko je pri manjih d.d. mona izbira.
1. uprava
a) VODSTVO DRUBE (UPRAVA)
D.d. vodi uprava v dobro drube, samostojno (samostojno sprejema odloitve, doloa poslovno politiko) in na lastno odgovornost
(odgovarja za vsako kodo, ki jo povzroi s svojimi odloitvami (iz svojega epa)).
Uprava ima lahko enega ali ve lanov (direktorji). e druba nima nadzornega sveta, ima uprava najmanj tri lane. Zakon in statut
doloata sestavo in tevilo lanov uprave. e ima uprava ve lanov, se eden izmed njih imenuje za predsednika. lan uprave je
lahko vsaka neomejena poslovno sposobna fizina oseba razen:
osebe, ki ji je bil izreen varstveni ukrep prepovedi opravljanja poklica (za as trajanja prepovedi)
oseba ki je bila pravnomono obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje, pravni promet ...
Daliborka p.
Stran 28
-
19.12.2016

-
Direktor ali prokurist gospodarske drube mora biti dravljan RS. e ima uprava ve lanov, mora biti veina izmed njih
dravljanov RS.
b) VODENJE POSLOV IN ODLOANJE

e ima uprava ve lanov, sprejemajo odloitve iz njene pristojnosti vse lani soglasno. Statut lahko doloi tudi drugaen nain
odloanja. Vsak lan uprave ima en glas. V primeru enakega tevila glasov je odloilen glas predsednika, e ni doloeno drugae.
c) ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE
Uprava zastopa in predstavlja drubo. e ima uprava ve lanov, zastopajo drubo skupno, e statut ne doloa drugae.
d) PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI UPRAVE DO SKUPINE
Pristojnosti in odgovornosti uprave do skupine so:
1. Na zahtevo skupine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupine
2. Pripravlja pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje skupine
3. Izvruje sklepe, ki jih sprejme skupina in sklicuje skupino..
e) IMENOVANJE IN ODPOKLIC UPRAVE
lane uprave in predsednika imenuje nadzorni svet za dobo najve 5 let, z monostjo neomejenega ponovnega imenovanja.
Ponovno imenovanje se ne sme opraviti prej kot eno leto pred iztekom mandata.
Nadzorni svet lahko odpoklie posameznega lana uprave oz. predsednika, e ugotovi, da huje kri obveznosti oz. da ni sposoben
voditi poslov, oz. ga razrei, e mu skupina izree nezaupnico.
e nadzorni svet odpoklie lana ali predsednika uprave brez utemeljenega razloga ima le-ta pravico do odpravnine v viini najmanj
6-kratne njegove zadnje plae. e ni nadzornega sveta potem upravo imenuje skupina.
f) IMENOVANJE PREK SODIA
e iz kateregakoli razloga eden ali ve lanov uprave ni imenovan, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje
sodie.
g) POROILA NADZORNEMU SVETU
Uprava poroa nadzornemu svetu o:
1. Nartovani poslovni politiki (e se le ta ne strinja lahko zamenja upravo)
2. Donosnosti drube (kakne naj bi bile dividende)
3. Poteku poslov
4. Poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plailno sposobnost drube.
Nadzorni svet lahko zahteva tudi poroilo o drugih vpraanjih pomembnih za poslovanje. Predlog letnega poroila je uprave dolna
predloiti nadzornemu svetu pred obravnavo na skupini, nadzorni svet pa je dolan k poroilu oblikovati mnenje in ga predloiti
skupini. Poroila morajo ustrezati naelu vestnosti in verodostojnosti. Uprava je zakoniti zastopnik drube.
2. nadzorni svet
1. OBVEZNOSTI IZVOLITVE NADZORNEGA SVETA
Statut drube doloi, ali ima druba nadzorni svet, kajti ta organ ni obvezen, e druba nima nadzornega sveta izvruje njegove
pristojnosti skupina. Druba mora imeti nadzorni svet:
1. e osnovni kapital drube presega 410,000.000 SIT
2. e ima ve kot 500 zaposlenih
3. e je bila druba ustanovljena sukcesivno
4. e imamo ve kot 100 imenskih delniarjev
5. e so njene delnice uvrene na borzi.
2. TEVILO LANOV NADZORNEGA SVETA
Sestavljajo ga najmanj trije lani. Njegovo tevilo pa doloa statut drube.
3. POSEBNI POGOJI ZA LANE NADZORNEGA SVETA
lan nadzornega sveta je lahko le neomejeno poslovno sposobna fizina oseba.
lan nadzornega sveta ne more biti:
1. lan uprave te drube
2. lan nadzornega sveta e v treh drubah
3. lan uprave od drube odvisne drube
4. lan uprave druge kapitalske drube
5. Oseba, ki po tem zakonu ne more biti lan uprave.
4. VOLITVE LANOV NADZORNEGA SVETA IN NJIHOV MANDAT
lane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delniarjev, voli skupina. Izvoljeni so za dobo najve tirih let in so lahko ponovno
izvoljeni. Te lane pa lahko skupina pred iztekom mandata odpoklie. Za sklep o odpoklicu je potrebna najmanj veina oddanih
glasov.
5. POSLOVANJE IN ODLOANJE NADZORNEGA SVETA
Izmed sebe mora izvoliti predsednika in najmanj enega namestnika. Uprava mora prijaviti v register ime predsednika in namestnika.
Na sejah piejo zapisnik, ki ga podpie predsednik. Nadzorni svet lahko imenuje eno ali ve komisij, zlasti z namenom, da
pripravljajo predloge sklepov ter skrbijo za njihovo izvritev.
Sklepen je, e je pri sklepanju navzoa vsaj polovica lanov.
Na sejah so lahko navzoe le osebe, ki so lani nadzornega sveta.
6. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA SVETA
1. Nadzoruje vodenje poslov drube,
2. lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo drube, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter
druge stvari,
3. lahko sklie skupino.
4. Imenuje upravo in jo razreuje. Ne morejo se pa vmeavati v poslovodenje (izjemoma dajejo soglasje)
Daliborka p.
Stran 29
-
19.12.2016

5.
lahko zahteva plailo kode od uprave
!!lani nadzornega sveta in uprave odgovarjajo za kodo s svojim premoenjem!!!

3. skupina
1. SPLONO
Delniarji uresniujejo svoje pravice v zadevah drube na skupini, e zakon ne doloa drugae.
lani uprave in nadzornega sveta se lahko udeleijo skupine tudi, e niso delniarji.
2. PRISTOJNOSTI SKUPINE
Odloa o najpomembnejih vpraanjih drube. Skupina sklepa o:
Tekoih zadevah kapitala

Letnem poroilu
Delitvi dobika
Imenuje in odpoklicuje lane nadzornega sveta
Imenuje revizorje
Spremembah statuta
statusnih spremembah drube.
3. SKLIC SKUPINE
Sklicati jo je treba v primerih, doloenih z zakonom in statutom in takrat, kadar je to v korist drube. O njenem sklicu odloi uprava z
navadno veino. e statut ne doloa drugae, je skupina na sedeu drube. Sklie se jo vsaj mesec pred dnem zasedanja.
Delniarji se morajo na skupino prijaviti v roku 7 dni. Dnevni red zasedanja skupine se ob sklicu objavi in doloi se predlog
sklepov. Skupina je sklepna e prisotni delniarji predstavljajo vsaj 15% osnovnega kapitala. e ni sklepna se lahko ponovno
sklie kar takoj in se ne postavlja vpraanje sklepnosti.
4. ZAPISNIK
Na vsakem zasedanju skupine se vodi notarski zapisnik, ki ga vodi notar in ga mora po 24 urah po zakljuku skupine uprava
poslati registru notarsko overjen prepis zapisnika in prilog.
5.2.3.1.5. prenehanje d.d.
Druba preneha:
1. S pretekom asa, za katerega je bila ustanovljena
2. S sklepom skupine, ki mora biti sprejet z 3/4 veino zastopanega osnovnega kapitala
3. e uprava ne deluje ve kot 12 mesecev
4. e sodie ugotovi ninost
5. S steajem
6. Na podlagi sodne odlobe
7. Z zdruitvijo v kakno drugo drubo
8. e se zmanja osnovni kapital drube pod minimum.
Statut pa lahko doloi tudi druge razloge za prenehanje drube.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Vrednostni papirji so zamenjava za tisto, kar vlagamo v d.d., je papir, ki nekaj velja in iz katerega izhajajo doloene pravice, ki jih ima
imetnik.
Loimo:
1. DOLGORONI (zapadejo po ve kot enem letu) in KRATKORONI (zapadejo v enem letu) VREDNOSTNI PAPIRJI.
2. JAVNI (izdaja jih drava) in ZASEBNI (izdajajo jih gospodarski subjekti) VREDNOSTNI PAPIRJI.
3. Po vsebini so:
DOLNIKI ali OBLIGACIJSKI VREDNOSTNI PAPIRJI - to so obveznice, menica, ek, komercialni zapisi. ek izda tisti, ki
ima denar, menico p tisti, ki denarja nima. To je razlika med njima.
LASTNIKI VREDNOSTNI PAPIRJI, ki jih delimo na:
a) lanske ali korporacijske delnica
b) Stvarno pravni vrednostni papirji skladinica dokazuje, da smo mi lastniki blaga, ki je skladieno. Podoben je tudi
tovorni list v eleznikem potnikem prometu v katerem dokazujemo, da smo lastniki blaga. Poudarek je na stvari.
Daliborka p.
Stran 30
-
19.12.2016

DELNICA IN OBVEZNICA
Obe imata za cilj zbiranje finannih sredstev.
Obveznica je vrednostni papir s katerim se izdajatelj (drava ali posamezna gospodarska druba) zavezuje, da bo lastniku izplaala
znesek in pripadajoe obresti. Najbolj varne so dravne obveznice, ker je malo verjetno, da bi drava propadla.
Delnica je vrednostni papir s tevilnimi lastnostmi.
Za vsako delnico ali za ve delnic istega razreda skupaj (vsotna delnica) se izda delnika listina. Z delnico dobi druba kapital brez
obveznosti vraila.
Delnica je tudi listina, na kateri je naveden znesek, na katerega se delnica glasi. Izraa tudi lanske pravice.
A) PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELNIARJEV
I.
OBVEZNOSTI DELNIARJEV:
Vpis delnice in vplailo delnice: (25% ob ustanovitvi, ostalo se vplaa lahko kasneje)
Ko delniar vpie delnico, je dolan da jo tudi plaa, e ne pride do tobe. e se pojavi zamuda pri plailu, se lahko
delnico odvzame ali pa se plailo terja. D.D. nam delnico vzame, zahteva izplailo od prednikov ali pa jo proda na trgu..
Drugih obveznosti delniarji nimajo.
II.
PRAVICE DELNIARJEV:
Premoenjske in lanske pravice.

a) lanske pravice so:
Pravica do glasovanja in obveenosti (naelo enakega obravnavanja vseh delniarjev). Nima pravice do vpogleda
v poslovne knjige.
Pravica do upravljanja d.d., ki temelji na kapitalskem naelu (1 delnica = 1 glas), sodelovanje na skupini in na njej
lahko odloamo.
b) Premoenjske pravice:
Pravica do razpolaganja z delnico lahko jo proda, zastavi in to komurkoli na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost je
odvisna od ponudbe in povpraevanja.
Pravica do dividende (delka ustvarjenega dobika). Vrednost je odvisna od ustvarjenega dobika.
Pravica do prednostnega nakupa novih emisij delnic (zagotovitev da se poloaj vodilnega delniarja ne spremeni).
Pravica do likvidacijskega delea (ob primeru prenehanja d.d. (normalna likvidacija) po poplailu vseh dolgov
ostane premoenje katero se mora razdeliti delniarjem.
B) VRSTE DELNIC:
1. Po zunanji obliki loimo PRINOSNIKE IN IMENSKE DELNICE:
1.1.
Imenske delnice vsebujejo ime lastnika, za promet z delnicami so slabe od prinosnikih, kajti promet s to delnico je bolj
zapleten. e elimo to delnico prodati, moramo na hrbtni strani delnice zapisati ime novega lastnika (indosament
obleemo v novo ime). Tako je zadaj na hrbtni strani delnice lahko veliko imen prejnjih lastnikov. Pomembno je, da se
sprememba lastnitva zabelei v knjigo delniarjev. Zato je ta delnica bolja glede preglednosti. Pri bankah in
zavarovalnicah moramo izdati imenske delnice, prav tako tudi pri procesu lastninjenja.
1.2.
S prinosniko delnico pa je promet enostavneji, saj ob prodaji delnico zamenjamo za denar in tu ni potrebno nobene
spremembe imena na delnici. Nad temi delnicami ni pregleda, kdo ima doloeno delnico, vendar pa je promet z njo laji
in bolji.
Daliborka p.
Stran 31
-
19.12.2016

2.
Po vsebini glede na pravice delnic loimo NAVADNE IN PREDNOSTNE DELNICE:

1. Navadne delnice so delnice, ki dajejo njihovim imetnikom:
pravico do udelebe pri upravljanju
pravico do dela dobika (dividende)
pravico do ustreznega dela preostalega premoenja ob likvidaciji ali steaju drube
2. Prednostne delnice so delnice, ki zagotavljajo njihovim imetnikom poleg zgoraj omenjenih pravic e doloene prednostne
pravice (zanimive so dokler jih je malo. Doloeno je da jih je lahko najve polovica od vseh delnic, pri bankah pa 1/3) :
Prednost pri izplailu vnaprej doloenih zneskov ali % od nominalne vrednosti delnic ali od dobika (zagotavljajo fiksno
dividendo)
Prednost pri izplailu ob likvidaciji drube in druge pravice doloene s statutom drube.
Te delnice pa delimo na:
a) Zbirna ali kumulativna prednostna delnica pri tej delnici se nam izraunani dobiek kumulira oz. zbira. e imamo
to delnico, nam druba mora izplaati dobiek. Tudi e ni dobika nam mora druba vpie dividendo in ko je neko
leto zopet dobie dobimo izplailo dividend tudi za nazaj.
b) Udelebena ali participatina prednostna delnica pri tej delnici smo deleni tudi vijega dobika. Doloen je donos
delnice (npr. 7%), e je dobiek manji dobimo vseeno 7% e je veji pa dobimo ve). Izdamo jih lahko ob
ustanovitvi ali pa on novih emisijah.
Kombinacija obeh delnic zagotavlja maksimalen dobiek.
Delnice lahko pridobimo na ve nainov:

1. Ob sami ustanovitvi
2. Ob izdaji brez glasovanja
Delnice se med seboj razlikujejo:
1. Po vrsti izdaje prva emisija delnic ob ustanovitvi je prvi rod, vsaka naslednja je nov rod.
2. Po razredih delnice z enako pravico tvorijo en razred.
Delnica je sestavljena iz treh delov:
PLA (ovoj) to je prvi del delnice, je najpomembneji del, ki vsebuje:
1. Oznako, da je delnica in razred delnice
2. Firmo in sede izdajatelja delnice
3. Firmo oz. ime kupca delnice (imenske delnice) oz. oznako, da se delnica glasi na prinosnika (prinosnika delnica)
4. Skupno vrednost celotne izdaje delnic
5. Nominalno vrednost delnice (1000,2000 ali mnogokratnik 2000)
6. Roke za izplailo dividend
7. Kraj in datum izdaje, serijsko t. delnice ter faksimile podpisov pooblaenih oseb izdajatelja delnice.
KUPONSKA POLA to je drugi del delnice s katero uporabljamo pravico do izplaila dividende. Je pola s kuponi za izplailo
dividende. Posamini kupon za izplailo delnice mora vsebovati naslednje podatke:
1. Zap. t. kupona za izplailo dividende
2. t. delnice
3. Ime izdajatelja delnice
4. Leto, v katerem se dividenda izplauje
5. Faksimile podpisov
TALON je tretji del delnice. Z njim imetnik delnice uveljavlja pravico do nove kuponske pole za izplailo dividend.
klasinih oblik delnic je vedno manj, sedaj so v obliki raunalnikega zapisa. Te zapise vodi Klirniko depotna druba s centralnim
registrom vrednostnih papirjev.
5.2.3.2 KOMANDITNA DELNIKA DRUBA = K.D.D.
1. POJEM
Komanditna delnika druba je druba vsaj petih druabnikov, pri kateri najmanj en drubenik odgovarja za obveznosti drube z vse
svojim premoenjem (komplementar), komanditni delniarji, ki imajo dele v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti drube do upnikov ne
odgovarjajo.
Za to drubo se smiselno uporabljajo dolobe zakona o komanditni drubi. Uporablja pa se tudi zakon o delniki drubi. Je zelo redka
kapitalska druba.
2. SPREJEM STATUTA
Statut k.d.d. mora sprejeti najmanj 5 oseb. V njem se navede osnovni kapital drube, emisijski znesek delnic in, e obstaja ve razredov
delnic, tudi razrede delnic, ki jih prevzamejo komanditni delniarji.
Pri sprejemu statuta morajo sodelovati vsi komplementarji in tisti komanditni delniarji, ki pri ustanovitvi prevzamejo delnice.
Drubeniki, ki sprejmejo statut, so ustanovitelji drube. Statut mora podpisati vsaj en komplementar in vsaj tirje komanditni drubeniki.
K.d.d. je mono ustanoviti le na simultani nain, s tem da ustanovitelji prevzamejo vse delnice.
Ustanovitveni kapital je lahko razdeljen na delniki kapital in na drug kapital ki ga vlaga komplementar.
3. VSEBINA STATUTA
Poleg splonih podatkov mora vsebovati e ime in prebivalie vsakega komplementarja.
Gotovinski in stvarni vloki komplementarjev morajo biti v statutu navedeni po viini in vrsti.
4. KOMPLEMENTARJI IN NJIHOV VPIS V REGISTER
Za komplementarje se smiselno uporabljajo dolobe o zakona o upravi d.d.
Ob vpisu drube v register se namesto lanov uprave vpiejo vsi komplementarji in obseg njihovih upravienj za zastopanje.
5. GLASOVANJE V SKUPINI
Komplementarji imajo na skupini glasovalno pravico v sorazmerju s svojo udelebo v osnovnem kapitalu. Glasovalne pravice ne
morejo uresnievati ne zase in ne za koga drugega, kadar skupina sklepa o:
Izvolitvi in odpoklicu nadzornega sveta
Daliborka p.
Stran 32
-
19.12.2016
Razreitvi komplementarjev in lanov nadzornega sveta

Imenovanju revizorjev
Uveljavljanju odkodninskih zahtevkov
Odreku odkodninskih zahtevkov.
Za sklepanje na skupini je potrebno soglasje komplementarjev, e se sklepi nanaajo na stvari, za katere je potrebno soglasje
komplementarjev in komanditnih delniarjev. Soglasje komplementarjev ni potrebno za uresnievanje pooblastil, ki jih ima skupina ali
manjina komanditnih delniarjev pri imenovanju revizorjev ter uveljavljanju zahtevkov drube iz ustanovitve ali vodenja poslov.
Skupinski sklepi, za katere je potrebno soglasje komplementarjev, se predloijo za vpis v register ele, ko je bilo doseeno soglasje.
Pri sklepih, ki se vpiejo v register, mora bit soglasje zapisniko ugotovljeno.
6. UPRAVLJANJE S K.D.D.
Podobno kot d.d. ima tudi k.d.d. obvezne organe upravo in skupino ter fakultativni odbor komanditnih delniarjev. Druba ima lahko
tudi nadzorni svet, v primerih ki jih doloa zakon.
Obvezni organ k.d.d. je skupina, ki jo sestavljajo komanditni delniarji. Za to skupino veljajo enaka zakonska pravila kot za d.d.
Komplementarji v funkciji lanov uprave lahko sodelujejo na skupini brez pravice glasovanja, razen e so udeleeni v osnovnem
kapitalu drube.
Komplementarji nastopajo pri glasovanju na skupini enotno kot en drubenik, etudi je fizino ve oseb. Komplementarji niso lani
skupine, imajo pa pravico glasovanja v sorazmerju s svojo udelebo.
O vseh vpraanjih odloajo komanditni delniarji samostojno v sorazmerju s vojo udelebo v osnovnem kapitalu. Veljajo enaka pravila
kot v d.d.
Posebno funkcijo v k.d.d. ima odbor komanditnih delniarjev, ki ga sestavljajo predstavniki, ki so jih izvolili komanditni delniarji z
namenom, da varujejo njihove interese. Ta odbor ni obvezen, je pa primeren, e ni nadzornega sveta. Ta odbor posreduje v sporih med
komplementarji in komanditnimi delniarji.
Komplementarji imajo po zakonu enake pristojnosti, obveznosti, odgovornosti ter poloaj kot uprava v d.d.
5.2.3.3 DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO = D.O.O.

1. NASTANEK PODJETJA
Ta druba je kapitalska druba, ki jo je pravo ustvarilo zavestno in ni plod naravnega razvoja v praksi. Nastala je predvsem zato, ker je
d.d. v dobi koncentracije velikih kapitalov postala za manja podjetja neprikladna. Poleg tega so zakonodajalci hoteli ustvariti obliko, ki
bi omogoala veji osebni prispevek, osebno sodelovanje pri poslovanju podjetja, ne da bi imeli lani teh drub dolnost osebnega
jamstva nasproti upnikom drube.
2. POJEM
Druba z omejeno odgovornostjo je kapitalska druba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vloki drubenikov, pri tem pa je
vrednost vlokov razlina. Drubeniki osebno ne odgovarjajo za dolgove in obveznosti drube.
Na podlagi osnovnega vloka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi drubenik svoj poslovni dele. Vsak
drubenik lahko ob ustanovitvi prispeva le en osnovni vloek in ima le en poslovni dele.
Za poslovne delee se ne morejo izdati vrednostni papirji.
2. TERMINOLOGIJA
Izraz d.o.o. je pravno ponesreen, saj iz imena izhaja, da drubeniki omejeno odgovarjajo za njene obveznosti. Takega jamstva ni, niti
neomejenega niti omejenega.
Le druba sama je odgovorna za svoje obveznosti, in to neomejeno. O deleu ni treba izstaviti listine, in to je drugae kot pri d.d., v
kateri ima vsak drubenik (delniar) delnico.
Drubeniki so lahko fizine ali pravne osebe.
3. ODGOVORNOST DRUBENIKOV
Za obveznosti drube z omejeno odgovornostjo drubeniki ne odgovarjajo.
4. USTANOVITELJI
Drubo lahko ustanovi ena ali ve fizinih oz. pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo drube drubeniki.
Druba ima lahko najve 50 drubenikov, ve kot 50 pa jih ima lahko le z dovoljenjem ministra, ki je pristojen za gospodarstvo.
Pri enoosebni drubi ni nujno da je edini drubenik tudi poslovodja. On deluje kot skupina, torej imenuje direktorja. Lahko pa nastopa
v dveh funkcijah (drubenik, poslovodja)
5. DRUBENA POGODBA
Druba se ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpiejo pa jo vsi drubeniki.
Pogodba mora vsebovati:
Navedbo imena in prebivalia oz. firme in sedea vsakega drubenika
Firmo, sede in dejavnost drube
Navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vloka posebej ter navedbo drubenika za vsak osnovni vloek
as delovanja drube, e je ustanovljena za doloen as
Morebitne obveznosti, ki jih imajo drubeniki do drube poleg vplaila osnovnega vloka, in morebitne obveznosti drube proti
drubenikom.
e se osnovni kapital ali njegov del izroi kot stvarni vloek, se mora v pogodbi ali v prilogi, ki je sestavni del pogodbe, navesti predmet
vsakega stvarnega vloka posebej ter znesek osnovnega vloka, za katerega se daje stvarni vloek, in drubenika, ki je stvarni vloek
prispeval.
Vsebuje lahko e druge sestavine.
6. OSNOVNI KAPITAL IN OSNOVNI VLOKI
Po zakonu mora osnovni kapital (osnovna glavnica) znaati vsaj 2.100.000 SIT, vsak osnovni vloek pa najmanj 14.000 SIT.
Drubenik, ki vplaa osnovni vloek, pridobi lansko pravico pri d.o.o. Ta lanska pravica se imenuje dele. V nasprotju z d.d. delea ni
treba zapisati, niti izstaviti listine. Zneski temeljnih vlog razlinih drubenikov se med seboj lahko razlikujejo. Vendar ima vsak drubenik
le po en dele (lahko razlino velik), katerega lahko odtuji (proda) in to celega ali pa le del.
Daliborka p.
Stran 33
-
19.12.2016

Delei se vpisujejo v knjigo deleev drube, zapisani pa so tudi v ustanovitveni pogodbi, statutu in v vseh registrskih aktih.
Pred prijavo v register mora biti vplaanih skupno najmanj 1.100.000 SIT, torej mora vsak drubenik vplaati vsaj 1/4 zneska osnovnega
vloka. Drubeniki lahko vloijo poleg denarnih tudi stvarne vloke, na primer preminine, nepreminine, pravice, podjetja ali deli
podjetja.
Najmanj 1/3 osnovnega kapitala pa mora bit zagotovljena v denarju.
Daliborka p.
Stran 34
-
19.12.2016

7. PRIJAVA ZA VPIS V REGISTER
Poslovodja prijavi drubo za vpis v register.
Prijavi mora predloiti:
1. Izvirnik ali overjen prepis pogodbe
2. Seznam drubenikov in navedbo vlokov, ki so jih prevzeli
3. Poroilo o stvarnih vlokih
4. Potrdilo banke o depozitu denarnih vlokov
5. Poroilo pooblaenega revizorja o vrednostih stvarnih vlokov.
Poslovodja mora v treh dneh obvestiti sodie, e se je spremenil kaken podatek iz prijave ali iz prilog.
Sodie vpis zavrne, e revizor ugotovi, da je poroilo nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom, ali e revizor izjavi ali sodie
meni, da je vrednost stvarnega vloka bistveno manja od zneska osnovnega vloka, za katerega je dan stvarni vloek.
8. ODGOVORNOST DRUBENIKOV IN POSLOVODIJ OB USTANOVITVI
Drubeniki in poslovodje odgovarjajo drubi solidarno za kodo, ki je povzroena namenoma ali iz hude malomarnosti in ki je nastala
zaradi neizroitve ali nepravilne izroitve stvarnih vlokov, zaradi previsoke ocenitve teh vlokov ali zaradi kaknega drugega
kodljivega ravnanja ob ustanovitvi drube. Mona je izkljuitev drubenika iz drube (s tobo). Drubenik lahko sam s tobo zahteva
izstop. Pri izstopu drubenika iz drube njegov poslovni dele izplaa druba, torej se v tem primeru zmanja kapital drube, razen e v
roku 3 mesecev ostali drubeniki ne poveajo svojih deleev. e jih ne potem mora poslovodja sporoiti registrskemu sodiu da se je
zmanjal osnovni kapital drube.
Druba se ne more odpovedati odkodninskemu zahtevku.
9. ORGANI DRUBE
Organe doloata zakon in statut. Nosilno pravilo za upravljanje je, da vsakih dopolnjenih 14.000 SIT - to je hkrati najmanji vloek, daje
drubeniku en glas.
Primer: e osnovni vloek znaa 1,400.000 SIT, ima drubenik 100 glasov.
e osnovni vloek znaa 420.000 SIT, ima drubenik 30 glasov.
e osnovni vloek znaa 280.000 SIT, ima drubenik 20 glasov.
Sklep je sprejet, e zanj glasuje veina, ki izhaja iz kapitalskih deleev.
a) Skupina
Drubeniki sprejemajo sklepe na skupini, na kateri odloajo predvsem o:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Sprejetju letne bilance

Izkazu uspeha
Delitvi dobika
Zahtevi za vplailo osnovnih vlokov
Vraanju naknadnih vplail
Uveljavljanju zahtevkov
Postavitvi in prenehanju dela poslovodij
Postavitvah prokuristov in pooblaencev
Drubeniki svoje pravice uveljavljajo v skupini ni pa potrebno da so fizino prisotni, lahko preko raunalnika, faksa, telefona toda to
le v primeru e noben drubenik temu ne nasprotuje.
Skupina ima iste naloge kot pri d.d. Skupino sklie poslovodja, kar je njegova dolnost, doloi dnevni red. Zakon ne predvideva
predsednika skupine. V praksi je primerno, da drubeniki izvolijo predsednika skupine, ki pa nima nobenih pravic.
b) Poslovodja
Druba ima enega ali ve poslovodij (direktorjev). Ti na svojo lastno odgovornost vodijo posle drube in jo zastopajo.
V drubeni pogodbi je lahko doloeno, da se poslovodja imenuje za doloen as, ki ne sme biti kraji od dveh let. Ista oseba je lahko
ponovno imenovana za poslovodjo. Poslovodjo imenuje nadzorni svet ali skupina.
Skupina drubenikov lahko kadarkoli odpoklie poslovodjo ne glede na to, ali je imenovan za doloen ali nedoloen as. e je
skupina odpoklicala poslovodjo brez utemeljenega razloga, mu je dolna izplaati:
Odpravnino v viini najmanj 6-kratne njegove zadnje mesene plae, e je bil mandat poslovodje doloen za tiri leta ali dalj
Ustrezno nijo odpravnino, e je bil mandat poslovodje kraji kot tiri leta.
e ima druba nadzorni svet, imenuje in odpoklie poslovodjo ta svet.
Druba ima lahko tudi ve poslovodij. Drubena pogodba doloa, ali delujejo skupno ali kot posamini poslovodje.
c) Nadzorni svet
Druba ima lahko, ni pa nujno, tudi nadzorni odbor.
e je v drubeni pogodbi doloeno, da ima druba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo dolobe o nadzornem svetu v d.d., e
drubena pogodba ne doloa drugae.
10. PRENEHANJE DRUBE
Razlogi za prenehanje drube so:
e pretee as, za katerega je bila druba ustanovljena
e tako sklenejo drubeniki z vsaj 3/4 veino glasov vseh drubenikov
e sodie ugotovi ninost vpisa
S steajem
S sodno odlobo
Z zdruitvijo v kakno drugo drubo
e se osnovni kapital znia pod zakonsko doloen znesek.
Vsak drubenik, katerega poslovni dele znaa najmanj 1/10 osnovnega kapitala, lahko s tobo zahteva, da sodie odloi o
prenehanju drube, e meni, da ni mogoe v zadostni meri dosei ciljev drube ali da obstajajo kakni drugi utemeljeni razlogi za
prenehanje drube.
Za postopek likvidacije, prenehanja po skrajanem postopku, uveljavljanje ninosti in izpodbojnosti sklepov skupine se smiselno
uporabljajo dolobe zakona o d.d.
Daliborka p.
Stran 35
-
19.12.2016

11. PREDNOSTI IN SLABOSTI
Odgovornost za obveznosti drube je omejena, zato danes preoblikujejo veliko osebnih drub v d.o.o. Obveanje javnosti o poslovanju
drube z omejeno odgovornostjo je skromneje od obveanja o poslovanju d.d.
Med pomanjkljivostmi velja omeniti manjo kreditno sposobnost kot pri d.d., drubenik pa tudi teje prenese (proda) dele kot delniar
delnice v d.d.
Daliborka p.
Stran 36
-
19.12.2016

6. ZDRUEVANJE IN STATUSNE SPREMEMBE DRUB
6.1 POVEZANE DRUBE
1. VRSTE POVEZANIH DRUB
Za povezane drube se tejejo pravno samostojne drube, ki so v medsebojne razmerju tako:
1.1. Da ima ena druba v drugi veinski dele - e veina deleev pravno samostojne drube pripada drugi drubi ali e drubi
pripada veina glasovalnih pravic (veinski dele), se teje ta druba za drubo v veinski lasti, druga pa je druba z
veinskim deleem.
1.2. Da je ena druba odvisna od druge - odvisna druba je pravno samostojna druba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje
druga druba (obvladujoa druba).
1.3. Da so koncernske drube (v nadaljevanju).
1.4. Da sta dve drubi vzajemno kapitalsko udeleeni - so kapitalske drube s sedeem v RS, ki so povezane tako, da vsaki
drubi pripada ve kot 1/4 deleev druge drube. e ima ena vzajemno kapitalsko udeleena druba v drugi drubi veinski
dele ali e lahko drugo drubo neposredno ali posredno obvladuje, velja prva za obvladujoo, druga pa za odvisno drubo.
1.5. Da so povezane s podjetnikimi pogodbami - s katerimi drube podredijo vodenje drub drugim drubam.
Strukturno in vsebinsko gledano, lahko med obliki povezovanja podjetij razlikujemo med samostojnimi velikimi podjetji, karteli in
holdingi, ki so neke vrste temeljne prvine, iz katerih izhajajo tudi vsi drugi, ki so zgolj kombinacije ali izpeljanke teh treh.
2.SISTEMI ZA POVEZOVANJE DRUB
Tudi gospodarske drube se povezujejo v sisteme povezanih drub.
Loimo tri sisteme povezovanja drub:
1.
2.
3.
HORIZONTALNI SISTEM - gre za podjetja, ki v osnovi proizvajajo enake vrste proizvodov (imajo enake vrste storitev). Glavni
motiv tu je delitev dela (specializacija). Kajti zaradi delitve dela so lahko proizvodi bolji, cena pa nija, tako doseemo ve kot prej.
Povea se obseg proizvodnje, zniajo se stroki in povea dobiek.
VERTIKALNI SISTEM - gre za drube, ki proizvajajo razline proizvode, gra za neko proizvodno verigo. Tu je glavni motiv skupno
planiranje in koordinacija delovnega procesa. e ne bi bile drube povezane, bi na trgu nastopale same, le-ta pa je nepredvidljiv,
zato so povezane in v tej verigi se poutijo bolj varne.
DIAGONALNI SISTEM - do teh povezav pride, ker drube kupujejo delnice drub, ker jim to prinaa dobiek. To so konglomeratne
drube.
Neka druba lahko pokupi veino delnic druge drube, da se s tem znebi konkurence. Vsaka druba ki v drugi drubi dosee 25% dele
mora to tej drubi sporoiti (dolnost notifikacije), e dosee 50% mora ponovno obvestiti drubo.
Daliborka p.
Stran 37
-
19.12.2016

Znotraj teh povezav bi lahko govorili o konkretnih organizacijskih sistemih.
Govorimo o oz. zanimajo nas:
6.1.1. KONCERNI
V koncern vkljuene in z enotnim vodstvom povezane pravno samostojne drube so koncernske drube. Druba mati vodi herinske
drube. Koncern ni pravna oseba torej se ne vpisuje v sodni register.
Loimo tri vrste:
Ena obvladujoa (druba mati) in ena ali ve odvisnih drub (herinske drube), povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoe
drube (dejanski koncern)
Drube, ki so povezane s pogodbo (o obvladovanju) (pogodbeni koncern). e tu pride do poslovanja herinskega podjetja z izgubo,
potem to izgubo krije druba mati.
Pravno samostojne drube, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem drube medsebojno odvisne ( koncern z razmerjem
enakopravnosti oz. vzajemnosti).
6.1.2. HOLDINGI
Holding druba (podjetje) ni posebna pravna organizacijska oblika povezanih drub, temve gre za koncernsko obliko, pri katerih
druba, ki ima v lasti veino deleev pravno samostojne druge drube in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in
upravljanja ovisnih drub.
Nima nobene proizvodne dejavnosti. Holding ivi izkljuno od dividend oz. dobika, ki ga ima v veinski lasti. Deluje kot samostojna
druba.
6.2 GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUENJE (GIZ)
1. USTANOVITEV, CILJ IN DEJAVNOST
GIZ lahko ustanovita dve ali ve fizinih ali pravnih oseb.
Cilj zdruenja je olajevati in pospeevati pridobitno dejavnost svojih lanov, izboljevati in poveevati rezultate te dejavnosti, ne pa
ustvarjati lasten dobiek.
Dejavnost mora biti v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi lanov in lahko ima v razmerju do teh le pomoen znaaj. Ustanovi se na
podlagi pogodbe.
H GIZ lahko pristopijo tudi osebe, ki opravljajo poklic, urejen s posebnimi predpisi.
2. KAPITAL - PRAVICE LANOV
GIZ se lahko ustanovi brez osnovnega kapitala.
Pravice lanov zdruenja ne morejo biti izraene v vrednostnih papirjih; vsaka drugana doloba je nina.
3. PRAVNA OSEBNOST - PREVZEMANJE OBVEZNOSTI
GIZ pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v register. Je samostojna pravna oseba.
GIZ lahko poleg nalog za svoje lane na obiajen nain opravlja tudi vse gospodarske posle za svoj raun.
4. ODGOVORNOST LANOV
lani odgovarjajo za obveznosti zdruenja z vsem svojim premoenjem (neomejeno subsidarno). lan, ki pristopi k GIZ kasneje, je v
skladu s pogodbo oproen odgovornosti za obveznosti, ki so nastale pred njegovim pristopom, ta oprostitev mora biti objavljena.
Daliborka p.
Stran 38
-
19.12.2016

5. POGODBA O USTANOVITVI
Ta mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa in biti mora objavljena.
Pogodba ureja zlasti:
1. Ime zdruenja
2. Imena ali firme lanov zdruenja, njihovo pravno obliko, prebivalia ali sedee ter podatke o vpisu v register
3. as, za katerega je GIZ ustanovljeno
4. Cilj in dejavnost zdruenja
5. Sede zdruenja.
6. ORGANI GIZ
1. Skupina - ta sprejema odloitve, tudi o predasnem prenehanju ali podaljanju zdruenja, v skladu z ustanovitveno pogodbo.
lani skupine so vsi lani zdruenja. Vse odloitve lani sprejemajo soglasno e pogodba ne doloa drugae. Vsak lan ima en
glas razen e ustanovitvena pogodba ne doloa drugae. Skupina se mora obvezno sestati, e to zahteva vsaj 1/4 lanov
zdruenja.
2. Uprava - v njej je ena ali ve oseb. Zastopa GIZ. Zanjo velja enako kot pri d.d.
3. Revizijska druba e je na GIZ 100 ali ve zaposlenih, je potrebno imenovati revizijsko drubo ki pregleda finanno poslovanje.
6.3 ZDRUEVANJE IN PREOBLIKOVANJE DRUB
Vse do sedaj omenjene drube so dinamini sistemi, zato lahko pride do statusnih sprememb.
O statusnih spremembah odloajo drubeniki z 3/4 veino glasov v skupini. Pogodba mora biti v notarski obliki.
Zakon ureja dvoje vrst statusnih sprememb: zdruitev in preoblikovanje drub.
1. ZDRUEVANJE DRUB
Zdruitev ali fuzija drub pomeni ne samo gospodarsko, temve tudi pravno zdruevanje premoenja dveh ali ve drub brez postopka
likvidacije posamezne drube.
Posledica zdruitve drub je pravno prenehanje vsaj ene od drub, s tem da njeni delniarji oz. drubeniki dobijo nadomestilo v delnicah
ali poslovnih deleih drube, ki je nastala z zdruitvijo.
Zakon ureja dve obliki zdruevanja:
a)
PRIPOJITEV - tu ne gre le za prenos premoenja, temve je treba razreiti vrsto vpraanj v zvezi z pravicami in obveznostmi
prevzete drube do tretjih oseb. Torej s pripojitvijo neka druba preneha, vse pravice in obveznosti pa preidejo na drugo drubo
(druba A B). Izvri se e revizija, opravi se revizijsko poroilo pripojitve.
Pripojitev d.d. se izvri na podlagi posebne pogodbe o pripojitvi katero skleneta obe drubi (obe skupini s veino). Opredelijo se
menjalna razmerja, kdaj stopi prevzemna druba v pravni promet, posebne pravice organov prevzete drube
b) SPOJITEV DRUB - tu gre za ustanovitev nove drube in prenos celotnega premoenja drub, ki se spajajo, na novo drubo
(drubi A in B druba C). Sprejme se nov statut drube C katerega obravnavajo na skupinah obeh drub. Opredelijo se
menjalna razmerja.
Daliborka p.
Stran 39
-
19.12.2016

2. PREOBLIKOVANJE DRUB
Za preoblikovanje drube je znailno, da se spremeni pravnoorganizacijska oblika drube, druba kot pravni subjekt pa ostaja e naprej.
D.d.k.d.d.
D.d.d.o.o.
K.d.d.d.d.
K.d.d.d.o.o.
. D.o.o.d.d.
.D.o.o.k.d.d.
e imamo ve kot 50 delniarjev to ni mogoe. Ugotoviti je potrebno delee drubenikov in imakniti delnice iz obtoka.
7. PRENEHANJE DRUB
Zakon loi redno prenehanje ter prisilno poravnavo in steaj drube.
7.1. REDNO PRENEHANJE
Razlogi za prenehanje drube so lahko raznovrstni in tevilni. Mednje uvramo:
1. Potek asa
2. Sklep skupine
3. Opustitev delovanja
4. Odloitev sodia
5. Zmanjanje osnovnega kapitala pod zakonski minimum
6. Steaj drube
LIKVIDACIJA - pri likvidaciji se predpostavlja, da ima druba dovolj premoenja za poplaanje vseh dolgov, ostanek pa se razdeli med
drubenike. Likvidacijo vodijo organi drube (likvidacijski upravitelji), lahko pa jo odredi sodie.
7.2. PRISILNA PORAVNAVA IN STEAJ DRUBE
7.2.1. PRISILNA PORAVNAVA
Je poseben sodni postopek, ki na predlog prezadolenega dolnika potee pred sodiem, z namenom da se odpravi prezadolenost
dolnika. Torej iz ekonomskih razlogov, zaradi katerih preti nevarnost zaetka steajnega postopka, ki se uvede, e je steajni dolnik
dalj asa plailno nesposoben. Prezadolenost dolnika naj bi bila odpravljena z odloitvijo oz. zmanjanjem dolgov dolnika in z
njegovo reorganizacijo, ki naj mu zagotovi normalno gospodarsko poslovanje.
Naini odplaevanja so:
1. poplaamo 50% terjatev v roku 1 leta, ostalo pa po enem letu
2. poplaamo 60% v dveh letih, ostalo kasneje
3. poplaamo 100% v treh letih
Organi prisilne poravnave so:
1. PORAVNALNI SENAT - senat 3 sodnikov, vodi postopek prisilne poravnave, lahko doloi tudi upravitelja prisilne poravnave.
Razpie glavni narok kjer upniki odloajo (mora biti veina vseh katerih terjatve presegajo terjatev)
2. UPNIKI ODBOR - 5 lanov ali vedno liho t. lanov, pregledajo poslovanje in finanno stanje dolnika, sodeluje pri oblikovanju
narta finanne reorganizacije, predlaga postavitev ali odstavitev upravitelja prisilne poravnave.
3. UPRAVITELJ PRISILNE PORAVNAVE pripravi seznam upnikov in dolnikov
Poznamo tudi sanacijo podjetja, vendar te zakon ne obravnava. O sanaciji odloajo lastniki. Z njo ozdravijo podjetje. Izvedejo jo tako,
da pokrijejo izgubo podjetja. e se lastniki ne odloijo za sanacijo pa se lahko za prisilno poravnavo.
7.2.2. STEAJ DRUBE
Pri steaju druba nima dovolj premoenja za poplailo dolgov in prisilna poravnava ne uspe, zato ob steaju drubeniki ostanejo
praznih rok. Steajni postopek tee na sodiu, poleg tega pa je zanj obvezen sodni postopek. Predlagatelji so ponavadi upniki ali pa
podjetje samo ali pa obvezno uprava podjetja kadar to doloa ZGD.
V steajnem postopku so prisotni naslednji organi:
STEAJNI SENAT - sestavljajo ga trije sodniki, eden od njih je predsednik. Ta senat odloa o delitvi steajne mase. Predsednik
senata je tisti, ki izvruje steajni postopek.
STEAJNI UPRAVITELJ - je tisti, ki pripelje drubo do konca (izpelje zaete posle). Z uvedbo steajnega postopka preneha
delovno razmerje, zapadejo terjatve. Izterja dolgove, skrbi da se premoenje ohranja
UPNIKI ODBOR - v ta odbor so organizirani upniki, ki predlagajo steajnega upravitelja.

Najprej se poplaajo stroki teajnega postopka, potem minimalni osebni dohodki delavcev, vrnejo se tudi predmeti kateri niso v lasti
podjetja.
Daliborka p.
Stran 40
-
19.12.2016

8. GOSPODARSKI PODSISTEMI - FINANNI PODSISTEM
Ta sistem mora biti ustrezno organiziran. Zato imamo posebne organizacije.
Na vrhu je centralna banka (po novem centralna banka Slovenije), loimo pa e banke in zavarovalnice.
8.1. CENTRALNA BANKA SLOVENIJE
Doloa denarno politiko drave. Biti mora neodvisna, avtonomna in samostojna.
Je samostojna pravna oseba.
Odgovorna je dravnemu zboru, kateremu poroa 2x letno. Za obveznosti centralne banke odgovarja drava. Ta banka ima svoje
prihodke in odhodke.
8.1.1. ORGANI BANKE
Samostojnost banke se ugotavlja skozi STRUKTURO ORGANOV:
1. SVET BANKE - teje 11 lanov, 6 lanov imenuje DZ, 5 pa jih je tam e po poloaju. Odloitve sprejemajo z 2/3 veino vseh
lanov. Svet doloa denarno politiko in sprejema sklepe za izvedbo te politike.
2. GUVERNER - sklicuje svet banke, vodi svet in administracijo banke in je predsednik sveta banke. Je odgovoren za delo sveta.
8.1.2. NALOGE BANKE SLOVENIJE:
1.
2.
Stabilnost nacionalne valute

Sposobnost plaevanja
Banka mora poskrbeti, da je v obtoku dovolj denarja. Vrednost denarja je odvisna od ponudbe in povpraevanja. Centralna banka daje v
obtok manj denarja kot potrebujemo in s tem povzroi naraanje vrednosti denarja.
Zgoraj omenjeni nalogi banka uresniuje tako, da :
1. Se ravna trno (e ugotovi, da je v obtoku denarja preve, ga nekaj odvzame iz obtoka in obratno, e ga je premalo, kupi devize in
denar da v obtok).
2. Likvidnost poslovnih bank in hranilnic (predpie tolarske in devizne rezerve).
3. Vri nadzor nad delovanjem (komercialnih) poslovnih bank.
4. Opravlja doloene naloge za dravo (ima poseben informacijski sistem).
5. Ima emisijsko funkcijo (izdaja denar).
8.2. BANKE (poslovne banke) UL7/99
8.2.1. POJEM
So specializirane organizacije za opravljanje denarnih poslov in z denarnimi posli povezanih poslov. Ta dejavnost je gospodarske
dejavnost, zato se s tega stalia banke naelno ne razlikujejo od gospodarskih drub, ki opravljajo druge gospodarske dejavnosti.
Gospodarski poloaj bank je zelo pomemben, saj se v njih zbirajo prosta finanna sredstva, ki jih banke plasirajo v gospodarstvo in med
fizine osebe.
Pravni poloaj bank ureja poseben zakon (UL7/99), ker imajo banke v gospodarskem sistemu velik pomen, za njihovo ustanavljanje,
organizacijske oblike, poslovanje, upravljanje, sanacijo, steaj in likvidacijo in zato zakon postavlja posebna pravila. Pravila se deloma
razlikujejo od pravil, ki veljajo za gospodarske drube.
To so velike drube, kjer je nadzorni svet obvezen.
Organizirane so kot d.d., vendar tu so problematini organi.
8.2.2. ORGANI BANKE
1. Zbor banke (skupina banke)
2. Upravni odbor (ni uprava)
3. Nadzorni svet (ni ravno pravi nadzorni svet).
Posebnosti ustanovitve banke so vezane na ustanovitveni kapital, ki mora biti najmanj 1.000,000.000 SIT. Delnice morajo biti imenske,
v celoti morajo biti vplaane pred vpisom v sodni register. Ne sme se izdati ve kot 1/3 prednostnih delnic.
tevilo delniarjev naj bi bilo veje in delei delniarjev naj ne bi bili veji od 10%. Za veji dele je potrebno pridobiti soglasje banke
(10%, 20%, 33%, 50%). Delnica, ki je pridobljena brez soglasja banke (nad 10%) nima glasovalne pravice.
8.2.3. NAELA O BANNEM POSLOVANJU
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Naelo VARNOSTI - nanaa se na hranilne vloge malih varevalcev. Banka omogoi le deset velikih kreditov, zaradi varnosti.
Naelo LIKVIDNOSTI - nanaa se na denar, ki ga mora imeti banka vedno na razpolago, vendar ne smejo imeti ve kot 16x
jamstvenega kapitala.
Naelo RENTABILNOSTI - nanaa se na to, da banka na koncu ustvari dobiek.
Naelo INFORMIRANOSTI - banka mora o svojem delovanju poroati svojim kompetentom.
Naelo EKSKLUZIVNOSTI - nanaa se na to, da se z bannimi posli lahko ukvarjajo le banke.
Naelo TAJNOSTI - nanaa se na varstvo intimnosti. To je rta zaupanja pri okencu.
8.3. ZAVAROVALNICE
Namen zavarovanja je odprava posledic nepredvidenih kodnih dogodkov in ustvarjanja sredstev za prepreevanje in odstranjevanje
monih nevarnosti.
Zavarovanje je gospodarske dejavnost, ki se opravlja zaradi pridobivanja dobika.
Zavarovanje je v RS naeloma prostovoljno. Zavarovalnice opredeljuje zakon o zavarovalnitvu UL64/94.
8.3.1. Z ZAVAROVALNO DEJAVNOSTJO SE UKVARJAJO
8.3.1.1. ZAVAROVALNICE (zavarovalnika d.d.)
Daliborka p.
Stran 41
-
19.12.2016

Organizirajo se kot d.d. Pri zavarovalnici mora biti oblikovan nadzorni svet. Za ustanovitev zavarovalnice je potrebno zagotoviti denarna
sredstva, iz katerih se oblikuje garancijski sklad. Posebnost slovenske ureditev je, da prepoveduje ustanavljanje zavarovalnic izkljuno
tujim fizinim in pravnim osebam. Zavarovalnice je mono ustanoviti le po postopku soasne (simultane) ustanovitve. Osnovni kapital
mora biti v celoti vplaan samo v denarju. Ustanovijo se za ustvarjanje dobika. Delnice so lahko samo imenske. Za dele veji od 15%
je potrebno pridobiti soglasje urada za zavarovanje in nadzor v sestavi ministrstva za finance.
8.3.1.2. DRUBA ZA VZAJEMNO ZAVAROVANJE
Omenjena druba se loi od drugih zavarovalnic, ki so organizirane kot d.d., s tem da ima obvezno v firmi okrajavo d.v.z. V svoji osnovi
je oblikovana kot zadruga. Ima status pravne osebe. Ustanovijo jo lahko le domae fizine in pravne osebe. Zavarovalne posle opravlja
po naelu vzajemnosti. lani ne odgovarjajo za obveznosti d.v.z. Vpisana mora biti v sodni register. Organi d.v.z. pa so: uprava,
nadzorni svet (imeti mora najmanj 3 in najve 20 lanov) in skupina lanov (sestavljajo jo vsi lani drube oz. njihovi zastopniki) kot
najviji organ drube.
8.3.1.3. POZAVAROVALNICE
Te opravljajo pozavarovalne posle torej zavarujejo same zavarovalnice. Oblikujejo se kot d.d. in zanje veljajo doloila, ki se nanaajo na
zavarovalnice.Pozavarovanje se najprej ponudi domaim pozavarovalnicam.
8.3.1.4. ZAVAROVALNI POOL
Ustanovijo ga dve ali ve zavarovalnic. Ustanovijo ga za opravljanje poslov premoenjskega in osebnega sozavarovanja oz.
pozavarovanja. Pool se ustanovi s pogodbo in se smiselno uporabljajo dolobe zakona, ki se nanaajo na zavarovalnice.
8.3.1.5. DRUBE ZA OPRAVLJANJE DRUGIH ZAVAROVALNIH POSLOV
To so zavarovalne agencije. Organizirajo se v eni od oblik, ki jih doloa ZGD. Drugi zavarovalni posli so: posredovanje in zastopanje pri
zavarovanju, snemanje rizikov, obravnavanje in ocenjevanje kod, intelektualne in tehnine storitve v zvezi z zavarovalnimi posli.
8.3.1.6. SLOVENSKI ZAVAROVALNI BIRO
Zavarovalnice, ki delujejo v RS, se zdruujejo v gospodarsko interesno zdruenje (Slovenski zavarovalni biro), ki opravlja posle,
predvidene s sprejetimi mednarodnimi sporazumi o zavarovanju lastnikov motornih vozil proti odgovornosti. Gre za sistem zelene karte.
Biro je pravna oseba, ki mora biti vpisana v sodni register.
8.3.2. PRENEHANJE ZAVAROVALNIC
Prenehanje zavarovalnic poteka v skladu z dolobami o prenehanju drub v ZGD, e gre za redno prenehanje, in v skladu z dolobami
ZPPSL (zakon o prisilni poravnavi, steaju in likvidaciji), e gre za postopek steaja.
Zakon o zavarovalnicah vsebuje le posamezna doloila, ki imajo namen prepreiti steaj pri zavarovalnici (sanacijski ukrepi), ter
obvezno imenovanje kuratorja, ki je po zakonu pooblaen uveljavljati zahtevke iz zavarovalnih pogodb.
Kurator ne nadomea steajnega upravitelja, pa pa varuje interese zavarovancev v razmerju do interesov drugih upnikov, ki jih varuje
steajni upravitelj.
Pri zavarovalnicah ni mono izvesti postopka prisilne poravnave.
Daliborka p.
Stran 42
-
19.12.2016

QUN1 GJVQ

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

QUN1 GJVQ

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

UVOD V GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

1.1 POJEM GOSPODARSKEGA STATUSNEGA PRAVA

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

MREASTA STRUKTURA ali nepiramidialna struktura

V asu: ugotavljamo dobiek v asu

napetosti med fevdalci entropija

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

Leta 1864: Zakon o trgovinskih drubah

Leta 1937: Trgovinski zakon kraljevine Jugoslavije

Leta 1965: Temeljni zakon o podjetjih

Leta 1991: Osamosvojitev

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

Zakon o sodnem registru (Ul 13/94)

Uredba o vpisih v sodni register (Ul 20/94)

Pravilnik o vpisih v sodni register (Ul 18/94).

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

Kreditiranje drava s tem zagotavlja razvoj predvsem malega gospodarstva

Sodi se glede na krajevno in stvarno pristojnost.

enevska konvencija (1927)

Newyorka konvencija (1958)

Evropska konvencija (1961), ki izpostavlja osebno stalno arbitrao.

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

2.2.2 TRNE DISCIPLINE

POSLOVNA SKRIVNOST IN PREPOVED KONKURENCE

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

Naini varovanja poslovnih skrivnosti

Varstvo poslovne skrivnosti

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

Uredbe EU - ekonomski cilji (Rimska pogodba) gospodarske znailnosti:

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

najmanj dve od naslednjih meril:

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

3.2.2 USTANOVITELJI DRUB

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

Osebne drube: d.n.o., k.d., t.d.

2. Neobvezne sestavine so:

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

Javnopravno varstvo firme

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

e so PO zlorabili z okodovanje svojih upnikov

e so v nasprotju z zakonom ravnali s premoenjem PO kot s svojim lastnim premoenjem

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

3. POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROILO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

S potekom asa za katerega je bila ustanovljena

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

S potekom asa, za katerega je bila ustanovljena

S sporazumom med nosilce in tihim drubenikom

Z opustitvijo dejavnosti nosilca tihe drube

Z odpovedjo tihega drubenika

Na podlagi sodne odlobe.

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO