GIMNAZIJA

IKA

IZBIRA IZBIRNIH MATURITETNIH PREDMETOV

(gradivo za dijake 3. letnika)
V 3. letniku te meseca marca aka izbira izbirnih maturitetnih predmetov, ki ju bo
imel nato v predmetniku 4. letnika gimnazije. Zato je pomembno, da dobro
pozna vpisne pogoje v primeru omejitve vpisa na posameznih tudijskih
programih.
Izbira tudija je za vsakega dijaka zahtevna in pomembna ivljenjska
odloitev, zato jo pravoasno in premiljeno nartuj.
Natanno preglej Razpis slovenskih univerz in samostojnih visokoolskih
zavodov, ki je izel 1. 2. 2010. Razpis je v celoti objavljen na spletni strani
Visokoolske prijavno-informacijske slube Univerze v Ljubljani:
www.vpis.uni-lj.si. V razpisu so navedeni vsi tudijski programi, ki jih
izvajajo visokoolski zavodi na:
Univerzi v Ljubljani
Univerzi v Mariboru
Univerzi na Primorskem
Univerzi v Novi Gorici
samostojnih visokoolskih zavodih.
Razpis opredeljuje tudi vpisne pogoje za vse tudije, tevilo vpisnih mest za
tudijsko leto 2010/2011, datume in lokacije informativnega dneva, merila za
izbiro v primeru omejitve vpisa (kar je zate pomemben podatek za izbiro
izbirnih maturitetnih predmetov, zlasti bodi pozoren pri tudijskih
programih, ki v primeru omejitve vpisa poleg splonega unega uspeha v 3.
in 4. letniku ter splonega uspeha na maturi, upotevajo uspeh na maturi pri
tono doloenem predmetu npr. tudijski program biologija na UL ima v
primeru omejitve vpisa naslednje selektivne kriterije:
sploni uspeh pri sploni maturi 50 %
sploni uni uspeh v 3. in 4. letniku 20 %
uspeh pri enem od naravoslovnih predmetov (bio, kem, fiz) pri sploni maturi
30 %),

datume in vsebine preizkusov nadarjenosti in psihofizinih sposobnosti za tudije,

ki to zahtevajo, dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev, postopek vpisa za
kandidate, ki iz opraviljivih razlogov opravljajo maturo v jesenskem roku, izbirni
postopek v prvem, drugem in tretjem roku, postopek uveljavljanja statusa
kandidata s posebnimi potrebami, postopek vpisa izrednega tudija, postopek
vpisa tujih dravljanov.
Od tudijskega leta 2009/2010 vsi tudijski programi slovenskih univerz in
samostojnih visokoolskih zavodov potekajo v skladu z bolonjsko reformo.
NAJPOMEMBNEJI CILJI BOLONJSKE REFORME
zagotavljanje kakovosti tudija, konkurennost in prepoznavnost v
evropskem prostoru
V ocenjevanje svojega dela so vkljuene same univerze, tudenti, diplomanti,
zastopniki delodajalcev in ocenjevalci iz tujine.
stopenjski tudij - s tremi stopnjami
1. stopnja 3 4 leta diplomant (veina tudijskih programov 1. stopnje traja 3
leta, diploma vkljuena v ta as)
2. stopnja 1 2 leti magister stroke
enovit magistrski tudij 2. stopnje: arhitektura, farmacija, medicina, dentalna
medicina, veterina, teologija, pedagoka matematika
3. stopnja 3 leta doktor
ECTS kreditne toke
1 KT predstavlja 25 do 30 ur tudentovega dela. Letna obremenitev tudenta je 60
KT, kar pomeni 1500 do 1800 ur letno. tudentu se KT dodelijo, ko izpolni
tudijske obveznosti
primerljivost in priznavanje diplom
s prilogo k diplomi, ki vkljuuje informacije o visokoolskem sistemu, informacije
o uspenosti tudenta, poenoten opis narave, stopnje, vsebine in statusa tudijskega
programa, kljune kompetence, pridobljene v asu tudija
veja izbirnost predmetov, tudi izven izbranega tudijskega
programa in visokoolskega zavoda
Medfakultetno sodelovanje je ena temeljnih smernic pri oblikovanju tudijskih
programov, ki se zagotavlja skozi zunanji izbirni del tudijskega programa. Ta
omogoa tudentu, da del svojih obveznosti (5%) izbere na drugem visokoolskem
zavodu. lanice Univerze v Ljubljani ponujajo celo vrsto akreditiranih delov
tudijskih programov oziroma posameznih vsebin in predmetov, ki so dosegljivi

tudentom druge lanice v izbirnem delu tudija. Nekatere lanice pa intenzivno in

nartno sodelujejo e pri oblikovanju prvostopenjskih tudijskih programov, ki so
po naravi interdisciplinarni. Pri tem medsebojnem sodelovanju trenutno najbolj
intenzivno delujejo: Biotehnika fakulteta, Ekonomska fakulteta, Filozofska
fakulteta, Fakulteta za drubene vede, Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo,
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko,
Fakulteta za upravo, Naravoslovno tehnika fakulteta, Pedagoka fakulteta,
Teoloka fakulteta. (Ve si preberi na spletni strani Univerze v Ljubljani,
razdelek Bolonjski proces UL)
mobilnost tudentov in osebja (profesorjev, asistentov, raziskovalcev)
drave bodo poskrbele za medsebojno priznavanje diplom in obdobij tudija. Tako
bodo olajale zaposlovanje in nadaljevanje tudija v drugih dravah EU. Glede
olnine so slovenski tudenti na univerzah, lanicah EU, izenaeni z domaimi
tudenti
evropska dimenzija in privlanost evropskega visokoolskega
prostora
cilj je priprava skupnih programov tudija in mednarodno sodelovanje npr. pri
uenju tujih jezikov ter poveanje privlanosti evropskega visokoolskega prostora
socialna dimenzija
Drava skrbi za enakost pri dostopu do tudija. Na rednem dodiplomskem tudiju
olnin ne bo, na izrednem in drugi stopnji pa niso izkljuene
vseivljenjsko uenje
v Evropi znanja se bodo laje prebili naprej tisti, ki se bodo z aktivnim tudijem
dobro usposobili za delo in za nadaljnje strokovno in osebno izpopolnjevanje
Bistvena naloga podiplomskega tudija je priprava tudentov na aktivno reevanje
problemov in iskanje poti za prenos znanja v prakso (praktina uporabnost
magistrskih in doktorskih nalog).
Shematski prikaz ravni izobrazbe in primerljivost med novimi
(bolonjskimi) in starimi (dosedanjimi) tudijskimi programi je prikazan v
tabeli povzemam s spletne strani Ministrstva za visoko olstvo in znanost (ve
najdete na tej spletni strani)

RAVNI IZOBRAZBE PO
DOSEDANJIH PROGRAMIH
vijeolski programi (do 1994)
vijeolski strokovni programi

RAVEN RAVNI IZOBRAZBE PO NOVIH

"BOLONJSKIH" PROGRAMIH
6/1

specializacija po vijeolskih
programih
visokoolski strokovni programi
specializacija po visokoolskih
strokovnih programih
univerzitetni programi
specializacija po univerzitetnih
programih
magisteriji znanosti (PRED
imenom)
doktorati znanosti (PRED
imenom)

6/2

visokoolski strokovni (1. bolonjska

stopnja)
univerzitetni programi (1.
bolonjska stopnja)

magisteriji stroke (ZA imenom) (2.

bolonjska st.)

8/1
8/2

doktorati znanosti (PRED imenom)

(3. bolonjska st.)

Novosti in novi tudijski programi v tudijskem letu 2010/2011

UNIVERZA V LJUBLJANI:
zahodnoslovanski tudiji UN na Filozofski fakulteti

logopedija in surdopedagogika UN na Pedagoki fakulteti

gospodinjstvo tehnika UN na Pedagoki fakulteti

Veina univerzitetnih tudijev 1. stopnje traja 3 leta. Univerzitetni tudiji na
Zdravstveni fakulteti, AGRFT, FDV, Pravni fakulteti, Pedagoki fakulteti,
Fakulteti za socialno delo, pa trajajo 4 leta. Enoviti magistrski tudiji veterina,
dentalna medicina, medicina, trajajo 6 let, ostali enoviti magistrski tudiji pa 5
let.
UNIVERZA V MARIBORU:
NI NOVOSTI.
Vsi univerzitetni tudijski programi 1. stopnje trajajo 3 leta, izjema so tudijski
programi na Pedagoki fakulteti: glasbena pedagogika, likovna pedagogika,
razredni pouk, ki trajajo 4 leta.
UNIVERZA NA PRIMORSKEM:
medkulturno jezikovno posredovanje (UN) na Fakulteti za humanistine
tudije Koper
aplikativna kineziologija (UN), biopsihologija (UN) na Fakulteti za
matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper

Vsi univerzitetni tudijski programi 1. stopnje trajajo 3 leta, izjema je UN

tudijski program italijanistika na Fakulteti za humanistine tudije, ki traja 4
leta.
UNIVERZA V NOVI GORICI
ni novosti
Vsi univerzitetni tudiji 1. stopnje trajajo 3 leta.
SAMOSTOJNI VISOKOOLSKI ZAVODI

ni novosti
Vsi univerzitetni tudiji 1. stopnje trajajo 3 leta.
1. 2. 2010 je izel tudi Razpis za vpis v vije strokovno izobraevanje. Preglej
tudi tega. Ta razpis je objavljen na spletnih straneh www.mss.gov.si (delovno
podroje Vije strokovno izobraevanje, razdelek Vpis v vije strokovno
izobraevanje). Ta razpis navaja seznam javnih in koncesioniranih vijih
strokovnih ol in zasebnih vijih strokovnih ol, programe in vpisne pogoje,
tevilo vpisnih mest, postopek prijave za vpis, kriterije v primeru omejitve vpisa in
pogoje za vpis, dokazila o izpolnjevanju pogojev,
SPLONA PRAVILA PRI IZBIRI IZBIRNIH MATURITETNIH
PREDMETOV NA MATURI
- med predmeti filozofija, psihologija in sociologija lahko izbere le enega,
- med predmetoma zgodovina in zgodovina umetnosti izbere enega,
- lahko izbere tretji izbirni maturitetni predmet, to je esti predmet mature. V tem
primeru prej navedeni omejitvi ne veljata.
Za izbor ostalih predmetov izbirnega dela mature, ki jih izvajamo na nai
gimnaziji, ni omejitev.
Ocenjevalna lestvica pri maturi
Ocenjevalna lestvica je petstopenjska in obsega ocene: nezadostno, zadostno,
dobro, prav dobro in odlino.
Pri maturitetnih predmetih, ki jih dijak opravlja na viji ravni zahtevnosti in pri
slovenini je ocenjevalna lestvica od 1 do 8:
- 1 v celotnem intervalu odstotnih tok za oceno nezadostno
- 2 v celotnem intervalu odstotnih tok za oceno zadostno
- 3 v spodnjem delu intervala odstotnih tok za oceno dobro
- 4 v zgornjem delu intervala odstotnih tok za oceno dobro
- 5 v spodnjem delu intervala odstotnih tok za oceno prav dobro
- 6 v zgornjem delu intervala odstotnih tok za oceno prav dobro

- 7 v spodnjem delu intervala odstotnih tok za oceno odlino

- 8 v zgornjem delu intervala odstotnih tok za oceno odlino
Kot vidi si z opravljanjem predmeta na viji ravni zahtevnosti, seveda je
predpogoj tvoje dobro znanje predmeta in resno delo e v 3. in 4. letniku,
lahko pridobi vije skupno tevilo tok na maturi in bolje pogoje za
uvrstitev na izbrani tudij v primeru omejitve vpisa. Zato se velja potruditi in
resno delati e v 3. letniku. Sploni uspeh v 3. in 4. letniku gimnazije je eden
od selektivnih kriterijev v primeru omejitve vpisa na izbrani tudij.
Najvije mono tevilo tok na maturi je 34 tok, odlina ocena pri vseh
maturitetnih predmetih (8 tok pri slovenini, 16 tok pri dveh predmetih na viji
ravni zahtevnosti, 10 tok pri dveh predmetih na osnovni ravni zahtevnosti).
Predmeti, ki potekajo na viji ravni zahtevnosti so matematika in tuji jeziki, vendar
lahko na viji ravni zahtevnosti opravlja dijak le dva predmeta. e na primer dijak
v splonem delu mature opravlja matematiko in angleino kot tuji jezik, v
izbirnem delu pa izbere nemino kot izbirni predmet, lahko na viji ravni
zahtevnosti opravlja le dva izmed teh treh predmetov.
Najniji sploni uspeh v sprievalu o uspeno opravljeni maturi je 10 tok (pri
vseh petih predmetih ocena zadostno).
Dodajam primer izrauna tok, primer izrauna tok kandidata, ki je v Prvi
prijavi tudija za tudijsko leto 2009/2010 kot prvo tudijsko eljo navedel tudijski
program biologija (njegov sploni uni uspeh v 3. in 4. letniku je bil prav dober,
maturo je opravil z 20 tokami, ocena iz biologije na maturi prav dobro).
tudijski program biologija na Biotehniki fakulteti
uspeh norm. % toke
Sploni uspeh na maturi
20
80
50
40
Sploni uspeh v 3. in 4. letniku 8
80
20
16
Biologija na maturi
4
80
30
24
Skupaj
80
Omejitev 75,0 - sprejet je bil na svojo 1. tudijsko eljo

Da bo lahko izraunal svoje toke, prilagam tabelo za izraun tok (Postopek

za izraun tok, ki sem vam ga predstavila na eni od razrednih ur, je opisan tudi na
domai strani univerze: www.vpis.uni-lj.si.) Ko bo raunal svoj predviden
konni uspeh v gimnaziji in na maturi, bodi pozoren na to, da ocene iz posameznih
predmetov ie v pravem stolpcu: lestvica ocen 2-8 velja za predmete, ki jih
kandidat opravlja na vijem nivoju (slovenina, matematika, tuji jezik), za ostale
predmete pa lestvica ocen od 2-5).

TABELA ZA IZRAUN TOK

MATURA 3. IN 4. LESTVICA 2-8
LETNIK (SLO, MAT, TUJI
JEZIK NA MATURI)
34
10
8
33
32
31
30
29
28
27
26
25
24
23
9
7
22
21
20
8
6
19
18
7
5
17
16
15
6
4
14
13
5
3
12
11
10
4
2

LESTVICA
2-5

NORMIRANE
VREDNOSTI

100
99, 2
98, 3
97, 5
96, 7
95, 8
95
94
93
92
91
90
87, 5
85
80
75
70
67, 5
65
60
55
50
47, 5
45
40

KORAKI, KI TI JIH PRIPOPROAM NA POTI DO PRAVE IZBIRE:

-

- odgovori na vpraanja, ki jih dodajam v nadaljevanju

Katera izbirna maturitetna predmeta bom izbral?
Kaj bi rad poel v ivljenju?
Ali poznam vsebine tudijev?
Kakne vrste delo me zanima danes?

Katera so moja mona podroja?

Kaj rad ponem v prostem asu?
Opravlja kdo od odraslih v nai oji ali iri druini, soseini, zanimivo delo?
elim katerega od poklicev spoznati v praksi in ugotoviti kako jaz ustrezam
zahtevam tega poklica?
-

v olski svetovalni slubi se dogovori za reevanje testa Kam in kako,

ronega testa Izbira tudija in Holandovega vpraalnika

na spletnih straneh kot so: www.emode.com/tests/rightjob,

www.careerinventory.com, www.queendom.com/tests,
www.careerkey.org, http://livecareer.com/?ref=1,:
http://www.dreamfoundation.eu, najde e druge teste za ugotavljanje
najprimerneje poklicne poti

preglej: Vpisnik 2010, Napotnik kluba tudentov Kranj, Razpis univerz in

samostojnih visokoolskih zavodov za vpis v . l. 2010/11,
spletne strani visokoolskih zavodov

osebno obii CIPS (Center za informiranje in poklicno svetovanje).

ljubljanski ima sede na Smoletovi 12,
http://www.ess.gov.si/SLO/Ncips/CIPSI/CIPSI.htm) in
Karierni center Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 (e naslov:
kc@uni-lj.si)

izkoristi monost e Svetovanja na spletni strani: www. ess.gov.si

eSvetovanje vkljuuje samooceno, zaposlitvene cilje, veine iskanja
zaposlitve in trg dela.

spremljaj novosti na spletni strani Gimnazije ika v rubriki tudij in na

olski oglasni deski, namenjeni tudijski tematiki

na domai strani Univerze v Ljubljani www.uni-lj.si, Univerze v

Mariboru www.uni-mb.si , Univerze na Primorskem www.vpis.upr.si,
Univerze v Novi Gorici www.ung.si, poii informacije o tudijih, ki so
trenutno v tvojem ojem izboru, pogledam pojasnila in primere
izraunavanja tok za razvranje v primeru omejitve vpisa, analizo
prijav in vpisa na - posamezne tudijske programe za preteklo tudijsko
leto, podatke o omejitvah vpisa za posamezne tudijske programe za

pretekla tiri leta, pravila za uveljavljanje statusa kandidata s

posebnimi potrebami . Ta status lahko uveljavlja dijak, ki je razvren v
skladu s Pravilnikom o razvranju in razvidu otrok in mladostnikov z
motnjami v telesnem in duevnem razvoju, ima potrjeno invalidnost v
skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je
kronini bolnik, ima status vrhunskega portnika v skladu z Zakonom o
portu, ima izjemen uspeh na dravnih tekmovanjih iz znanja ali sreanjih
mladih raziskovalcev, je udeleenec na olimpiadah znanja, ima izjemno
teke ivljenjske in socialne razmere.
Za vpis v tudijsko leto 2010/2011velja, da se kandidat s posebnimi potrebami, ki
se v izbirnem postopku ne uvrsti v enega od elenih tudijskih programov, lahko
na seznam naknadno sprejetih uvrsti le, e izpolni splone pogoje za vpis v
tudijski program in dosee najmanj 85% minimuma tok, potrebnih za
uvrstitev. Ve si preberem na spletnih straneh www.vpis.uni-lj.si/Komisija,
http://vpis.uni-mb.si/Komisija, www.ung.si)
-

zapii svoje tudijske elje

s pomojo priloene tabele izraunaj svoj predvideni uni uspeh po

zakljuku 4. letnika gimnazije in opravljeni maturi

izpii rezultati izbirnega postopka za pretekla tudijska leta, za tudije, ki

me najbolj zanimajo (podatke najdem na spletni strani Visokoolske
prijavno-informacijske sluba)

udelei se informativnega dneva

med zimskimi poitnicami obii predavanja na tudijskih programih, ki

so v tvojem ojem izboru

preglej potrebe po posameznih delovnih podrojih na:

www.ess.gov.si , eSvetovanje na tej spletni strani vkljuuje samooceno,
zaposlitvene cilje, veine iskanja zaposlitve in trg dela
www.mojedelo.com
www.zaposlitev.net
www.stat.si

poglej podatke o deficitarnih poklicih in potrebah na trgu dela

www.mddsz.gov.si,

www.stat.si/klasje/klasje.asp in na spletni strani CIPS-a

-

na olski spletni strani v razdelku tudij si poglej trg dela po obmonih

slubah ZRSZ v letu 2009
Prilagam podatke za obmono slubo Ljubljana za VI. In VII. stopnjo
izobrazbe (najve prijavljenih prostih mest)
VI. stopnja izobrazbe:
VII. stopnja izobrazbe
ekonomist
univerzitetni dipl. ekonomist
inenir strojnitva
diplomirani ekonomist (VS)
inenir elektrotehnike
univerzitetni dipl. pravnik
inenir raunalnitva
prof. razrednega pouka
poslovni sekretar
doktor medicine

Perspektivni poklici v EU do leta 2020, povzeti po viru: vicarski raziskovalni

Intitut Prognos:
- medicinska sestra
- zdravnik
- meneder v bolninici
- trni svetovalec
- strokovnjak oglaevanja
- pravni svetovalec
- dipl. logistik
- elektroinenir
- sistemski informatik
- programer
- sistemski admin. raunal.
- IT projektni meneder
- pozavarovalniar
- kontrolor letenja
- elektronik
- letalski inenir
- strojni inenir
- podjetniki svetovalec
- uitelj
- revizor
TIPENDIJE, TUDIJ V TUJINI

Podatke o formalnem izobraevanju in tipendijah najde na spletnih

straneh:
www.Imit.org/baza/formalno_izobrazevanje.htm
Podatke o tipendijah, najde tudi na spletnih straneh:
http://www.ess.gov.si/
http://www.mvzt.si
http://www.ad-futura.si
http://e-uprava.gov.si/e-uprava/
http://www.svetovalnica.com/index
http://www.cmepius.si/
php?option=com_content&task=view&id=91&Itemid=158,
iskalniku na internetu, spletnih straneh podjetij, obin, skladov,
Informacije o tudijih v tujini posredujejo na spletnih straneh:
www.ploteus.net, http://www.portalznanja.com/studij -v-tujini/po-drzavah/,
http://www.svetovalnica.com, http://www.cmepius.si, www.mladina.movit.si/,
www.portalznanja.com, www.eurodesk.org/new, http://europa.eu/youth,
http://www.ess.gov.si http://www.hakes.si,
http://www.britishcouncil.org/si/slovenia.htm,
na spletnih straneh slovenskih univerz, iskalniku na internetu: tudij v tujini,
tipendije, stady abroad, student exchange programs.
Veliko informacij dobi tudi na ambasadah, veleposlanitvih in konzulatih.
Informacije o postopku priznavanja izobraevanja v drugih dravah dobi na
Univerzi v Ljubljani (e pota: priznanje@uni-lj.si)
DODAJAM E POMEMBNE SPLETNE NASLOVE:
PLOTEUS portal izobraevalnih monosti v evropskem prostoru, na spletni
strani: http://europa.eu.int/ploteus/home.jsp so objavljene informacije o sistemih
izobraevanja in usposabljanja v dravah EU (opisi izobraevalnih sistemov,
olnin, priznavanje diplom in poklicnih kvalifikacij), o programih izmenjav in
tipendijah, o prostovoljnem delu in delovni praksi v tujini
EURES mrea za zaposlovanje v dravah evropske unije, ki nudi informacije o
monostih dela, zaposlovanja in ivljenja v dravah EU:
http://europa.eu.int/eures, http://europa.eu.int/youth/index-sl.html
EUROPASS mapa dosekov (kronoloki zapis izobraevalne poti), dodatek k
diplomi, pomemben pri iskanju dela na trgu EU: www.europass.si

ZDAJ PA VESELO NA DELO, DA BO TVOJA IZBIRA IZBIRNIH

MATURITETNIH PREDMETOV RES PRAVA.
To gradivo ni lektorirano, objavljeno je na domai strani nae gimnazije v rubriki
za dijake/tudij.
9. 2. 2010

Pripravila: Magda Marciu, olska svetovalna delavka