IVNI SISTEM

Naloge
sodeluje pri homeostazi oz. vzdrevanju notranjega okolja
uravnava delovanje vseh telesnih organov
prenaa sporoila do efektorjev

s pomojo util zaznava spremembe v notranjem in zunanjem okolju

pri loveku: center vijih dejavnosti

Celice v ivnem sistemu

a)

nevron = ivna celica

b) glia celice

Celice v ivnem sistemu

a)

nevron = ivna celica

- celice, specializirane za prenos signalov v obliki elektrinih impulzov

Celice v ivnem sistemu

a)

nevron = ivna celica

Vrste nevronov

Celice v ivnem sistemu

b) glia celice

Mirovni membranski potencial (MMP)

- na CM vseh celic v telesu je med zunanjostjo in notranjostjo celice elektrini potencial
= negativna elektrina polarizacija CM
-60 -70 mV

Depolarizacija
= izguba MMP zaradi draljaja

Prenos sporoil preko sinaps

kemina sinapsa

Tipi ivevja
a)

mreasto ivevje

b) bono-someren ivni sistem

Tipi ivevja
a)

mreasto ivevje

Tipi ivevja
a)

Bono-someren ivni sistem

Lestviasto ivevje

Tipi ivevja
a)

Bono-someren ivni sistem

Trebunjaa

Tipi ivevja
a)

Bono-someren ivni sistem

glavnonoci

Hobotnica v kozarcu

Tipi ivevja
a)

Bono-someren ivni sistem

vretenarji

Tipi ivevja

Osrednje ivevje
- mogani in hrbtenjaa

Osrednje ivevje
Zaita

Mogani
tekom evolucije so se izjemno poveali (1350 g)
do 100 milijard povezanih nevronov + e ve pomonih celic

Mogani
MOGANSKO DEBLO
podaljana hrbtenjaa- uravnava gibanje, osnovne ivljenjske funkcije, vpliva na pozornost, budnost,
spanje in apetit
most povezuje moganski hemisferi z malimi mogani
srednji mogani

Mogani
MALI MOGANI
o ravnoteje, koordinacija, fina motorika, motorino uenje

Mogani
MEDMOGANI
talamus sprejema signale iz vseh util, signale, ki so povezani s ustvi in budnostjo
hipotalamus uravnava telesno T, koliino hormonov, lakoto in ejo, spolni nagon
epitalamus epifiza

Mogani
VELIKI MOGANI
sredie miljenja, govora, ustvovanja, veine spominov
nadzorujejo zavestna gibanja
omogoajo, da obutimo dotik, svetlobo, zvok, vonj, okus, boleino, toploto in mraz

Mogani
VELIKI MOGANI

Mogani
VELIKI MOGANI

Spomin
kratkotrajni spomin: funkcionalne spremembe na sinapsah
dolgotrajni spomin: tvorjenje novih sinaps

Droge
LSD
EKSTAZI
ALKOHOL

MARIHUANA

KOKAIN

HEROIN/OPIOIDI

POMIRJEVALA/USPAVALA

HRBTENJAA
- lega: v hrbteninem kanalu (osrednji del hrbtenice)
- pri odraslih sega do 1. ali 2. ledvenega vretenca

Naloge:
center refleksnih gibov
povezava periferije in moganov

HRBTENJAA

HRBTENJAA
- iz hrbtenjae izhaja 31 parov hrbtenjanih ivcev
(periferno ivevje!!)

ivec
= snop ivnih vlaken/nitja
- nevroni, ile, vezivno tkivo

Delitev glede na vrsto vlaken:

utilni (senzorini) ivci
gibalni (motorini) ivci

meani ivci

Refleks
= nezavedni gib, ki ga ne moremo zaustaviti in ne moremo vplivati nanj
- vzburjenje ne dosee skorje velikih moganov
- refleksni lok pot, po kateri potuje refleks

Vrste:
enostavni = preprosti
sestavljeni

Enostavni refleks

Sestavljeni refleks
refleks poiranja, kaljanja, bruhanja, hoja
- med utilno in gibalno ivno celico je vkljuenih ve internevronskih povezovalnih . celic
- povezanih je ve enostavnih refleksov, za njih odgovorni deli moganov

Obkrajno = periferno ivevje

- ne deluje samostojno (brez CS)
- ni zavarovano s kostmi, meningami
- prinaa informacije v in iz CS
senzorine
(aferentne) poti

motorine
(eferentne) poti

somatsko (telesno) ivevje: moganski ivci, hrbtenjani ivci

avtonomno (vegetativno) ivevje: gangliji zunaj CS

somatsko (telesno) ivevje

- delovanja efektorjev (skeletnih miic) se zavedamo, nanje lahko vplivamo
o senzorino (aferentno) nitje: sporoila iz receptorjev in util v CS
o motorino (eferentno) nitje: iz CS do skeletnih miic

moganski ivci
12 parov: 10 parov iz podaljane hrbtenjae, 2 para (vohalni, vidni) iz skorje velikih moganov
senzorini (vidni, vohalni, ravnoteno-sluni ivec), motorini ( zrklni ivec), meani ( jezino-relni ivec)

hrbtenjani ivci
31 parov
meani

avtonomno (vegetativno) ivevje

- delovanja efektorjev (najvekrat) ne zaznamo in nanje ne moremo vplivati
o motorino (eferentno) nitje: iz CS do efektorjev (gladke miice, srna miica, leze)
- ivci iz dveh zaporednih vlaken, ki se povezujeta v ganglijih

simpatini del = simpatino ivevje

v glavnem pospeuje delovanje notranjih organov
center: v prsnem in ledvenem delu hrbtenjae
gangliji ob hrbtenjai

parasimpatini del = parasimpatino ivevje

v splonem zavira delovanje notranjih organov
center: v moganskem deblu in krinem delu hrbtenjae
gangliji ob organih, ki jih oivuje

ganglij =
skupina teles
ivnih celic

avtonomno (vegetativno) ivevje

Bolezni in motnje ivevja

A. Nevrodegenerativne bolezni
B.

Infekcije

C.

Strukturalne okvare

D. Funkcijske bolezni
E.

Moganska kap

F.

Duevne bolezni
Simptom = posameznikova zaznava spremembe
telesne funkcije.
Bolezenski znak = bolezenska sprememba, ki jo
zdravnik doloi na osnovi objektivnih preiskav.

A. Nevrodegenerativne bolezni
= bolezni ivevja, ki povzroijo spreminjanje in/ali odmiranje nevronov.

Parkinsonova bolezen
posledica propadanja nevronov in zmanjanje stimulacije moganske skorje
primarni simptomi: upoasnjena gibljivost, znailni ritmini tremor (tresenje v mirovanju)
sekundarni simptomi: motnje ravnoteja, motnje v ustvovanju, zaznavanju, psihiatrine motnje
bolniki: stareji, pogosteje moki

Multipla skleroza
avtoimunska bolezen unievanje mielinskih ovojnic
sporoila ne pridejo ve do efektorjev -> slabe gibanje

Huntingtonova bolezen
dedna bolezen, ki nastane zaradi odmiranja doloenih moganskih celic
simptomi: sunkoviti gibi telesa, demenca, osebnostne spremembe
razvije se v srednjih letih

Alzheimerjeva bolezen
nalaganje beljakovinskih struktur v moganih
v 60 % primerov vzrok za demenco

B. Infekcije = okube
Encefalitis
vnetje moganskih celic, katerega najpogosteji vzrok je virusna okuba ( virus stekline)

Meningitis
vnetje moganskih ovojnic (mening), ki je posledica okube z bakterijami ali virusi

Meningoencefalitis
vnetje moganskih ovojnic in moganskega tkiva
klopni meningoencefalitis
vnetje se pojavi 7-14 dni po ugrizu okuenega klopa

simptomi in znaki:

1. faza: glavoboli, poviana T, boleine v trebuhu, miicah, driska ali bruhanje

prosti interval: 1-20 dni, ni bolezenski znakov

2. faza: stalno poviana telesna T, glavobol, nezavest

trajne posledice: glavoboli, motnje koncentracije, preobutljivost na sonenje

monost preventivnega cepljenja

C. Strukturalne okvare
- del ivevja se okvari zaradi pokodbe ali tumorja

Pokodbe moganov
pretres moganov kratkotrajna izguba zavesti, bolnik je lahko omotien, mu je slabo, lahko tudi izgubi
spomin
hematom nakopiena masa krvi v moganih ali med mogani in lobanjo -> pritiskanje na mogane,
mogansko tkivo propade
moganski tumor najpogosteji simptomi: glavoboli, slabost, bruhanje

Pokodbe hrbtenjae in hrbtenjanih ivcev

popolno ali delno unienje funkcije v delih telesa pod ravnjo pokodbe
pokodbe zaustavijo tok informacij v mogane in iz njih
tetraplegija oslabelost ali negibljivost vseh tirih okonin (rok in nog)
paraplegija oslabelost ali negibljivost spodnjih okonin (samo nog)

D. Funkcijske bolezni
Vzroki: napake v delovanju CS
glavobol
migrena ponavljajoi se glavoboli, slabost, motnje vida
epilepsija ponavljajoi se napadi (obdobje odsotnosti, krevito trzanje)

E. Moganska kap
= odmrtje moganskega tkiva zaradi prekinjenega dotoka krvi (krvni strdek) in nezadostne preskrbe
moganov s kisikom
Simptomi: motnje zavesti, slabost, vrtoglavica, motnje ravnoteja, ibkost ali nezmonost gibanja udov ali
obraza, mravljinenje, motnje govora

F. Duevne bolezni = stanja motenega miljenja, ustvovanja in vedenja

shizofrenija duevna motnja, za katero so znailni izguba stika z resninostjo, halucinacije,
zmotna preprianja ter slabanje delovnega in drubenega funkcioniranja
depresija obutek hude alosti

anoreksija motnja, za katero je znailna popaena podoba o lastnem telesu,

izreden strah pred debelostjo, zavraanje minimalne telesne tee in pri enskah,
odsotnost menstruacije
bulimija motnja, za katero so znailna obdobja prenajedanja in sproano bruhanje,
uporaba odvajal, stroga dieta, pretirana telovadba