Mostovi Slovenije

Bridges of Slovenia

Viadukt rni Kal / Viaduct rni Kal

Janez Koelj

Povzetek
Viadukt rni Kal, eden najzahtevnejih premostitvenih objektov v Sloveniji, odlikujejo izredna dolina 1.065 m, viina skoraj 100 m, krivina
in sklon cestia, odpornost na ekstremne podnebne pogoje, gradnja na geoloko obutljivem obmoju in vpliv posega v krajini. Opisana sta
dialog med inenirskim pristopom in pristopom arhitekta ter dialog med objektom in krajino, med zamislijo in izpeljavo. Mostogradnja je
predstavljena kot projekt, pri katerem se morajo zdruiti razline stroke. lanek je arhitektova interpretacija rnokalskega viadukta.
Kljune besede: most, viadukt, inenirstvo, arhitektura, geografija, topografija
Abstract
Viaduct rni Kal, one of the most demanding bridging structures in Slovenia, is distinguished by its remarkable length of 1,065 metres, height
of almost 100 m, the bend radius and grade of the road, resistance to extreme climate conditions, construction in a geologically sensitive
area, and the influence of the intervention on the landscape. The article describes the dialogue between the engineering approach and the
approach of an architect, as well as the dialogue between the structure and the landscape, between the idea and the execution. Bridgebuilding is presented as a project where different professions have to come together. The article is an interpretation of viaduct rni Kal from
the standpoint of an architect.
Keywords: bridge, viaduct, engineering, architecture, geography, topography

40

arhitektov bilten architect's bulletin 195 196

Janez Koelj

Enega najzahtevnejih premostitvenih objektov, zgrajenih v dravi Sloveniji, odlikujejo naslednje lastnosti:
izredna dolina 1.065 metrov in skoraj 100-metrska
viina viadukta, krivina in sklon cestia, ekstremni
podnebni pogoji, e posebej mona burja in jugo, gradnja na geoloko obutljivem obmoju in vpliv posega
v krajini.
Vselej, kadar se lotimo obsenega prostora in zahtevnega dela z veliko stopnjo tveganja, moramo zdruiti strokovne moi, da bi kar najbolj celovito in vsestransko
obravnavali probleme, reljive le na inovativen nain.
Zgodovina nas ui, da so se pri najbolj zahtevnih in
tveganih inenirskih projektih vedno povezale razline stroke. Vsekakor je viadukt rni Kal najveji objekt,
(kdajkoli) zgrajen v Sloveniji, kar je njegova enkratna
in neponovljiva vrednost. Zasnova in izvedba sta zahtevali na eni strani neobremenjen, ustvarjalen pogled, na drugi uporabo tehnino preizkuenih reitev.
Pri velikih mostovih ni v ospredju oblika kljuen
problem je, kako obvladati poseg v prostor in proces
gradnje. Dimenzije so tako velike, da morajo biti vse
reitve obdelane celostno. Izmenjava pogledov in
zamisli med arhitektom in konstruktorjem pri skupnem razvoju projekta od vsega zaetka je nedvomno pomembneja kot pri bolj obiajnem lepanju
predpostavljene konstrukcije v naprej podani obliki.
Arhitekt stalno odpira nove poglede na razvijajoo
se zasnovo mostu; konstruktor jo ves as dri pod
nadzorom tehnine smotrnosti in logike gradnje. Rezultat taknega dela je inenirska oblika, ki mostu ni
dodana, ampak podpira njegovo statino funkcijo.
Glede na pogoje gradnje, viino in razpon konstrukcije, tehnologijo prostokonzolne gradnje ter organizacijo in nadzor izvedbe je izgradnja viadukta rni
Kal nedvomno doseek, ki si zaslui tudi arhitekturno razlago.
Najprej je potrebno poudariti spotovanje topografije, ki povezuje tektoniko objekta z zgradbo okolike
krajine. V postavitvi viadukta so bile raziskane razline monosti prilagoditve inenirskega objekta naravnemu okolju, upotevajo naelo, da se lahko
skladne oblike razvijejo le iz procesa iskanja optimalnih prilagoditev.

Objekt: viadukt rni Kal na odseku avtoceste

KlanecSrmin
Investitor: DARS d. d., Druba za izgradnjo avtocest RS
Soavtorja zasnove: Janez Koelj, udia,
Marjan Pipenbaher, udig
Konstruktor: Marjan Pipenbaher, udig
Izvajalca: SCT Ljubljana, Primorje Ajdovina
Projekt: mednarodni nateaj 1998, inenirski biro
Ponting Maribor 2000
Izvedba: 2004

arhitektov bilten architect's bulletin 195 196

41

Mostovi Slovenije

Bridges of Slovenia

Poglavitna znailnost viadukta je njegova odkritost,

ki izhaja iz dosledno izpeljane zamisli o postavitvi v
krajino, reitvi konstrukcije in izbora tehnologije. Ta
se je izrazila v inenirski obliki, ki je sestavljena iz vrsto povezanih elementov po premiljenem naravnem redu. Arhitektura viadukta je izraz obvladanega
vodenja sil, gravitacije konstrukcijskih elementov in
tektonike zlaganja elementov. Znailno podobo daje
viaduktu prav neposrednost konstrukcijskih in oblikovnih reitev, ki obvladuje celoto v neprikriti obliki.
Ta je nastala s poenostavljanjem in z odvzemanjem
vsega odvenega, kar ne bi podpiralo osnovne zamisli. K pristnosti konstrukcije je prispevalo tudi spotovanje gradiva konstrukcije in protivetrne ograje,
ki se kae v skrbi za natanno in popolno izvedbo.
Na viadukt gledamo danes kot na poustvarjeno obliko naravnega zakljuka doline in nov prostorski motiv, ki podobo krajine spreminja, a dopolnjuje, ko se
na izteku doline zarisuje na nebo. K skladnemu vtisu
viadukta bistveno prispeva razporeditev srednjih,
najvijih stebrov, ki so poravnani s stopnjami naravnega reliefa.
Zleknjena oblika viadukta deluje v pokrajini umirjeno. Z ene strani se poasi izvije iz poboja, se iztegne
ez dolino in hitro iztee v useku. Z druge strani se
viadukt izvije iz stene in zlekne preko doline, dokler
se ne stanja in umiri, ko se dotakne nasprotnega
poboja. Moneja, vutasta gredna konstrukcija na
visokih stebrih zaznamuje bolj zraen prehod doline,
medtem ko je tanja, ravna greda umerjena s kratkimi stebri, kjer se viadukt iztee v blago poboje. Takna je tudi vonja po viaduktu: preko prepadnega
krakega roba poteka mirno in tekoe.
Z razlinimi krajinskimi situacijami na prehodu viadukta preko Krakega roba in Osapske doline se ujemajo tako razpored stebrov kot sorazmerja med viinami stebrov in razponi prekladne konstrukcije. Viadukt izraste organsko iz tal, se proti vrhu postopoma

42

zrahlja, izproi in razveja. Tekoe oblike in profilacija

konstrukcijskih elementov niso plod iskanja organskih oblik samih po sebi, ampak rezultat premiljene
tehnine optimizacije. Optina harmonizacija lenov
s celoto in e posebej tektonika stebrov sta bili doseeni na raunsko prepoznaven nain, brez dodatkov
ali olepav. Znailna organska oblika razvejanih stebrov je objektivna. Preprosto reuje problem, kako iz
najmanjega prereza enoten steber razvejati v dve
podpori loene prekladne konstrukcije. Krivulja podpore je enovita in se razraa brez dodatnih lenitev
v izteke krivulje vutastih ojaitev gred. Tako je bila
doseena enovitost vseh delov konstrukcije tudi v likovnem pogledu, ki daje viaduktu napeto organsko
obliko v velikem merilu okolike krajine.
Projektanti so uporabili primerjalno metodo, po kateri se je konna reitev razvila postopoma iz kar nekaj razliic mone reitve, ki so bile druga drugi merilo. Izkazano najbolja konstrukcija viadukta izmed
tirih razdelanih je dobila organsko obliko. To velja
samo za njen opis, ne pa za njeno bistvo. Oblika razvejanega stebra je samo logien odgovor na dve
kljuni vpraanji. Prvo je, kako iz enega stebra narediti dve podpori, in drugo, kako s im manjim temeljem posei v tla in hkrati dosei im vejo stabilnost
stebra na leiu, ko sprejme obtebo prekladne
konstrukcije.
Z iteracijo dobljena konna zasnova viadukta je od
vseh obdelanih najbolj umirjena, najbolje postavljena v relief in najbolj prilagojena svojemu merilu, ima
najbolj skladne oblike in tekoe linije grede in stebrov, je najbolj racionalna, najbolj obvladljiva tako
po tehnoloki kot organizacijski plati. S tem setevkom je dobil viadukt v vseh pogledih najbolj popolno
in uravnoveeno tehnino obliko. Takno doivimo
med vonjo preko viadukta, iz vasi rni Kal, pred katero se izboi, iz Ospa kot portal doline, iz Devina, od
koder mehko zaznamuje mejo Istre.

arhitektov bilten architect's bulletin 195 196