Festival Slowind 2016

18.
Festival Slowind 2016
UT
RIP
SVE
TLOBE
Slovenska filharmonija
Cankarjev dom
22.29. oktober 2016
Umetniki vodja: Ivan Fedele
Andrea Manzoli Pierre Boulez Luciano Berio Neville Hall

Lojze Lebi Nina enk Pasquale Corrado Luka Juhart
Erik Satie Claude Debussy Ivan Fedele Sergej Rahmaninov
Bor Turel Ottorino Respighi Gregor Pir Gyrgy Ligeti
Cenjena poslualka, spotovani poslualec,

e ni bilo nakljuje, da smo za umetnikega vodjo lanskega Festivala
Slowind izbrali Vita uraja lahko reemo, da je letonji izbiri botrovalo
tudi nekaj sree.
Pred priblino dvema letoma smo namre potrkali na vrata italijanskega
skladatelja Ivana Fedeleja in mu predlagali nastop Slowinda na
Benekem bienalu, ki ga programsko vodi. Velikoduno nas je povabil
na lansko izdajo festivala in na spored koncerta uvrstil tudi dobro mero
slovenske sodobne glasbe, napisane za na ansambel. Sledili so pogovori
o najrazlinejih izzivih na podroju sodobne glasbe in kmalu je v nas
dozorela elja, da ga povabimo v Ljubljano. Izroili smo mu knjigo Mateje
Kralj z naslovom ... les, veter, kovina ..., ki bralcu dodobra razkrije filozofijo
Slowindovega delovanja, kreativnim ljudem pa tudi nakae, kaj se z nami
po sedemnajstih festivalih e da poeti. Ivan Fedele je nae povabilo rad
sprejel in nas z novim programom festivala povabil v neznano tja, kamor
Slowind vedno znova rad zahaja.
Letonji festival bo v prvi vrsti preet z njegovo glasbo za najrazlineje
sestave. Zato so koncerti glede na zasedbe izvajalcev koncipirani precej
klasino. Prvi koncert je v celoti namenjen zasedbi dveh klavirjev, tolkal
3
in elektronike, drugi samo violini z elektroniko, tretji pihalnemu kvintetu,

etrti godalnemu kvartetu s pevko, zadnji pa nekoliko bolj v duhu
Slowinda meanim raznovrstnim zasedbam.
Tokrat bomo v Ljubljani gostili vrsto odlinih italijanskih izvajalcev
sodobne glasbe, med katere sodijo izjemni violinist Francesco DOrazio,
pianistka Maria Grazia Bellochio, zvona realizatorja elektronske
glasbe Alvise Vidolin in Francesco Abbrescia, godalni kvartet Quartetto
Prometeo s sopranistko Valentino Coladonato ter ansambel Ex Novo iz
Benetk pod dirigentskim vodstvom Pasquala Corrada.
Ob spoznavanju glasbe Ivana Fedeleja bomo imeli letos prilonost sliati
kar nekaj izjemnih in obsenih del: Anthmes II za violino in elektroniko
Pierra Bouleza, Godalni kvartet t. 2 Gyrgyja Ligetija in Barvni krog
Lojzeta Lebia.
Seveda tudi tokrat na prvo izvedbo akajo nove skladbe, ki jih letos poleg
Ivana Fedeleja z dvema (!) novitetama za festival prispevajo e Neville
Hall z novo skladbo za solistino oboo ter Nina enk in Luka Juhart z
novima skladbama za pihalni kvintet. Doiveli bomo torej pet svetovnih
praizvedb, v poznih urah pa bomo lahko prisluhnili tudi zvoni projekciji
Zgodbe o glasu in piali avtorjev Bora Turela in Gregorja Pira.
Veseli nas, da bomo tudi letos Festival Slowind povezali s koncertno
sezono Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo na abonmajskih koncertih
izvedel Fedelejev Koncert za violino in orkester. Solist bo Francesco
D'Orazio, dirigiral pa bo Pierre-Andr Valade.
Za glasbeno izobraevanje bodo na mednarodni glasbeni delavnici, ki jo
organiziramo skupaj s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, poskrbeli
predavatelji komponisti Ivan Fedele, Andrea Manzoli, in violinist
Francesco DOrazio.
Vljudno vabljeni na 18. Festival Slowind 2016!
Matej arc
Utrip svetlobe
Brez glasbe bi bilo ivljenje napaka, tako je zapisal vliki nemki
filozof Friedrik Nietzsche, jaz pa bi dodal: Brez neskonnega prenavljanja
glasbe bi bilo ivljenje dolgoasno. Nobena umetnost ni bolj visokoletea,
bolj vihrava, neotipljiva, tenkoutna in bolj sugestivna kot glasba in jaz
sem imel veliko sreo, da sem vse ivljenje preivel sredi tega udovitega
sveta, ki vkljuuje misel, ustvo, znanost in znanje, obljublja pa venost
ustvarjalnosti za nove in nove generacije, ki prihajajo.
Slowind 2016 bo postavil na ogled mnoge moje skladbe, nastale
v zadnjih dvajsetih letih. To je naravnost udovita prilonost, da
predstavim obinstvu, kako sem v tem asu razvijal svoj ustvarjalni in
slogovni pristop, kako sem vedno postavljal na prvo mesto drubeno
dimenzijo glasbe in kako veliko pozornosti sem namenjal dinamiki
zaznave.
Smo ljudje, ki piejo glasbo za druge ljudi. Ta maksima me je spremljala
skozi moje raziskovanje umetnosti in poetike in mojo domiljijo ves as
usmerjala k najbolj inovativnim in radikalnim partituram, kar je tudi
eno od osnovnih vodil, ki jih skuam prenesti na svoje mlade tudente
na Akademiji sv. Cecilije v Rimu. Dva od njiju, Andrea Manzoli in
5
Pasquale Corrado, se nam bosta pridruila s svojimi sveimi in obetavnimi

skladbami. Njima, tako kot tudi drugim odlinim tudentom, ki jih
pouujem, zaupam prievanje novega humanizma, igar glasba danes ni
samo pria, ampak prav gotovo tudi njegova vodilna sila.
Prilonost, da se lahko na vsakem koncertu druim s slovenskimi avtorji,
je izjemno dragocena, saj jih lahko globlje spoznam in doivim. Zato
sem zelo poaen, da me v moji monografski predstavitvi spremljajo
Luka Juhart, Nina enk, Lojze Lebi, Neville Hall, Bor Turel ter Gregor
Pir. Preprian sem, da bo to vir novega povezovanja, sodelovanja in
prijateljstva, saj sami ne pridemo dale. Samo zdrueni in solidarni lahko,
vsak zase, ocenimo svojo osebno identiteto, preko primerjave z identiteto
drugega in skozi proces drubene in kulturne rasti.
Koncertni programi Festivala Slowind 2016 so zelo raznoliki in navdani
s arom, ki vas bo pritegnil v teden nove glasbe; orkestrski, komorni in
solistini veeri, z elektroniko in brez nje.
Ne pozabimo, da ivimo v stoletju, v katerem glasbakorenito spreminja
tako svoje ustvarjalne usmeritve kakor tudi poslualske navade.
Dobro glasbo elim vsem!
Ivan Fedele
18. Festival Slowind 2016

1. koncert
sobota, 22. oktober 2016, ob 20.00
Dve luni dva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
2. koncert
nedelja, 23. oktober 2016, ob 20.00
Noni popotniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
3. koncert
ponedeljek, 24. oktober 2016, ob 20.00
Flamen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
4. koncert
Zgodba o glasu in piali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Mednarodna glasbena delavnica
Ljubljana, torek, 25. oktober 2016
Oblikovanje zvoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
5. koncert
torek, 25. oktober 2016, ob 20.00
Paroles y palabras . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Abonmajska koncerta Orkestra Slovenske filharmonije
etrtek, 27. in petek, 28. oktober 2016, ob 19.30
Gimnopedije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
8. koncert
Mudr . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
Komponisti 18. Festivala Slowind 2016 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
Interpreti 18. Festivala Slowind 2016 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
1. koncert
Predkoncertni pogovor ob 19.00
Gosta pogovora: Ivan Fedele in Alvise Vidolin
Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine
Dve luni dva
Ivan Fedele (roj. 1953)

Two Moons Two (2016)
Skladba za dva klavirja, dva virtualna
instrumenta in ivo elektroniko
Svetovna premiera
Maria Grazia Bellochio klavir
Aldo Orvieto klavir
Alvise Vidolin zvona realizacija
Luca Richelli asistent zvone realizacije
Ivan Fedele
Phasing (2013)
za dva klavirja in dva tolkalca
Aldo Orvieto klavir
Dario Savron tolkala
Simone Beneventi tolkala
Ivan Fedele
Wood-Skin Tracks (2016)
za dva tolkalca in ivo elektroniko
Svetovna premiera
Alvise Vidolin zvona realizacija
odmor
Ivan Fedele
Pulse and Light (2014)
za dva klavirja in ivo elektroniko
Aldo Orvieto klavir
Alvise Vidolin iva elektronika

Two Moons Two (2016)
Skladba za dva klavirja, dva virtualna
instrumenta in ivo elektroniko
Nastanek skladbe Two Moons Two za
dva klavirja, dva virtualna instrumenta
in ivo elektroniko ima zanimivo
zgodovino, saj znailno osvetljuje nain
Fedelejevega ustvarjanja. Skladatelj je
leta 1983 izdal skladbo Armoon za tiri
klavirje, nenavadno zasedbo, ki nudi
neobiajen spekter razlinih resonanc in
drugih zvonih kombinacij. Sedemnajst
let kasneje se je Fedele ponovno posvetil
tej skladbi. Pravzaprav jo je natanno
reproduciral, le da je vlogi prvega in
etrtega klavirja po novem namenil
dvema virtualnima instrumentoma. Ta
dva virtualna instrumenta sta prisotna na
vnaprej pripravljenemu in obdelanemu
elektroakustinemu posnetku. Izvedena
sta natanno tako kot v partituri
prvotne skladbe, le da sta digitalno
procesirana. Razvoj tehnologije je torej
omogoil skladatelju, da je na doloen in
fizino skoraj agresiven nain realiziral
kontinuirane efekte resonance, refrakcije in
distorzije. Prav ti procesi so bili prioriteta e
v skladbi Armoon, a so bili v prvotni verziji
preve odvisni od spretnosti izvajalcev.
Kot je pri Fedelejevi glasbi obiajno,
navedeni parametri zaivijo ele, ko so
prostorsko razirjeni oziroma v celoti
napolnijo avditorij: dva resnina klavirja
na odru (brez pokrovov in sonorizirana),
zvoniki, ki predvajajo dva virtualna
instrumenta po estih zvonih kanalih,
obkroajo obinstvo v dvorani. e
vzamemo v obzir taken nain posluanja,
bomo bolj cenili Fedelejevo namero, da
deluje na perspektive, ki se kriajo, in tako
10
v prostoru poustvarijo tisto, kar je v partituri

mogoe pripisati klasinemu faznemu premiku
na makro/mikropolifoni ravni.
Gre za efekt, ki je doseen z obdelavo
(elaboriranjem) kompozicije v treh
dimenzijah: v prvi med dvema klavirjema
na odru, drugi med dvema virtualnima
instrumentoma, ki jih sliimo preko
zvonikov in obkroajo poslualstvo ter v
tretji odnosu med prvo in drugo.
estnajst let kasneje, to je letos, pa
je zdruitev SaMPL procesiranja in
fascinantnega soustvarjanja Fedeleja z
velikim mojstrom elektronske glasbe
Alvise Vidolinom skladbo dvignila na e
vijo raven. Tretja verzija skladbe, tokrat
z naslovom Two Moons Two, ki bo nocoj
premierno izvedena, je obogatena z
elektronskimi posegi v ivo, ki dodatno
bogatijo vsako podrobnost te kompleksne
skladbe. Elektronski procesi, uporabljeni v
tej skladbi, so podobni tistim v skladbi Pulse
and Light.
Claudio Poletti
Ivan Fedele
Wood-Skin Tracks (2016)
za dva tolkalca in ivo elektroniko
Med letoma 2015 in 2016 sem napisal
dve skladbi za tolkala: Wood-Skin Tracks
za dva izvajalca in ivo elektroniko, ter
Metal East-Journey za enega izvajalca in
svetlobno elektroniko. V prvi skladbi
uporabljam dva simetrina nabora tolkal:
lesenega (leseni bloki, tempeljni bloki in
marimba) ter drugega, ki ga sestavljajo
instrumenti s koo: basovski boben in
roto-tomi. V drugi skladbi izvajalec igra
izkljuno na metalofone. Moje navduenje
nad tolkalnimi instrumenti se je prielo

med komponiranjem skladbe Phasing
(2012) za dva klavirja in dva simetrina
nabora tolkal in verjamem, da se bo
nadaljevalo tudi v prihodnosti, saj mi
tolkala nudijo izjemno razkoni zvoni
univerzum, ki me zadnje ase vedno bolj
fascinira.
Skladba Wood-Skin Tracks sloni na
prostorski realizaciji dveh kompletov
instrumentov in je predvsem stereofonska.
Vendar pa se znotraj te stereofonije nahaja
tudi diagonalna obravnava prostora
(naprej/nazaj), ki daje dodatno globino
interakciji odbojev, smer in perspektiv
pojavov, ki jih ob pomoi elektronike
predpisuje partitura.
Prostorska razporeditev oziroma
distribucija zvoka v koncertni dvorani
poudari dialektino igro med dvema
izvajalcema na odru. iva elektronika
po drugi strani potencira specifinosti
igranja na tolkala, kot so veliki dinamini
razponi, neskonna barvna paleta in
bogato artikuliranje. Te specifinosti
dvigne na vijo raven, kjer je izvajanje
akustinega zvoka s pomojo preprostih
gest kombinirano z dajanjem poudarka
na razlogu (in ne vzroku) njegove
elektroakustine transformacije in
multiplikacije.
Starodavno arhaino, primitivno, a tudi
tehnoloko napredno in inovativno: to so
nekateri moni in utemeljeni pridevniki, ki
opisujejo atmosfero, ki jo lahko priarajo ti
instrumenti, ko so izgubljeni v noi asov
in obenem prave prie sodobnega sveta.
Ivan Fedele
Ivan Fedele
Pulse and Light (2014)
za dva klavirja in ivo elektroniko
Pulse and Light Ivana Fedeleja
navdihuje tretja razvojna faza vesolja, v
kateri svetloba po nastanku nevtralnih
atomov zaenja svoje potovanje v temo.
Prvi stavek skladbe Mat rna, dejansko
predstavlja glasbeno situacijo zastoja, ki ga
ustvari kontinuirano gibanje materialov:
malotevilne ponavljajoe se note, ki jih
izvajalci s pomojo sofisticiranih postopkov
neprestano minimalno spreminjajo in iva
elektronika, ki doloa glasbeno situacijo
v konstantni prikriti evoluciji. Posledina
eksplozija sevanja (drugi stavek Phos) in
nato tretji stavek, Svetlo rna, priklieta v
spomin veliko travmo zgodovine vesolja,
razdvojitev svetlobe od materije, ki ji
sledi nadaljnja faza kozmine stagnacije,
opisana z malotevilnimi, izjemno svetlimi
toni, ki tvorijo dramaturgijo Svetlo rnega.
Skladba Ivana Fedeleja se zakljui z dvema
stavkoma, ki opisujeta novi svet, nastal
po priblino 380.000 letih od velikega
poka: svet, ki seveda e ni na, vendar
delno prevzema njegovo fizionomijo, saj
je svetloba ustvarila Drugi prostor (etrti
stavek) in Drugi as (peti stavek).
Sam avtor je o skladbi zapisal: Tema
mojih skladb za duo klavirjev in elektroniko
(Two moons in Pulse and Light) ter za
duo klavirjev in orkester (De li duo soli et
infiniti universi) je dimenzija kozminega
prostora oziroma vesolja. Ta triptih
predstavlja projekt, ki se je razvijal skozi as
na artikuliran in koherenten nain, etudi
je el sam razvoj rakovo pot. Dejansko je
najnoveje delo, Pulse and Light, navdahnil
izvor vesolja, natanneje njegova tretja
11
razvojna faza, v kateri svetloba zane

svoje potovanje skozi temo s pulziranjem
od tod tudi naslov. Podnaslovi razlinih
delov, v katerih se skladba tvorno izraa in
oblikuje, se nanaajo na razline trenutke
tega kozminega dogodka in na nenavadno
konsekvenco novega prostora in novega asa,
ki sta jo slednja prinesla s seboj, z zaetkom
Zgodovine. Seveda gre za prispodobo
invencije brez kakrnega koli (brezplodnega)
poskusa opisovanja. Abstraktni procesi,
elektronsko obdelani in aplicirani na snov,
ki se razvija v realnem asu posluanja in
v doloenem akustinem prostoru, se
odvijajo po naelih, ki ne elijo odstopati od
ekspresivnih in poetinih zahtev te tematike.
Aldo Orvieto
Ivan Fedele
Phasing (2012)
za dva klavirja in dva tolkalca
Pri skladbi Phasing gre za kompozicijsko
tehniko, s katero je delo pravzaprav
nastalo, za koncept razvojne stopnje
v tevilnih akceptacijah. To naelo
nakazuje tudi nain percepcije zvone
materije, ki ji priznava tridimenzionalni
status. Naslovi vseh petih delov, v katerih
se skladba razvija, se nanaajo prav na
razline lastnosti materije: Razbeljeno!
Lapidarij!, Gosta tekoina!, Razbitina! in
Kristal s primesmi. e nekaj asa se moja
glasba obraa k prezentaciji bolj ali manj
kompleksnih zvonih objektov, ki jih
raje odstiram skozi as kot pa naseljujem
v pripovedi, saj je pripoved podvrena
doloeni dramaturki strategiji nastopa,
v kateri osebe in forme vstopajo na sceno
po doloenih zakonitostih, kar me toliko
12
ne zanima. Notranja organizacija kvarteta

predvideva interakcijo med dvema duoma:
klavir 1 in tolkala 1 ter klavir 2 in tolkala
2. Dialektika med obema skupinama se
razvija preko strategij in spacializacij,
ki so prav tako zasnovane po naelu faze
in kontra-faze (akcije in reakcije).
Ivan Fedele
13
2. koncert
nedelja, 23. oktober 2016, ob 20.00
Gost pogovora: Francesco DOrazio
Noni popotniki
14

Viaggiatori della notte (1983)
Tri skladbe za violino
Con impeto
Intensamente
Elettrico!
Francesco DOrazio violina
Luciano Berio (19252003)
Sequenza VIII (1976)
za violino
Ivan Fedele
Suite Francese II (2010)
za violino
odmor
Pierre Boulez (19252016)
Anthmes 2 (1997)
za violino in elektroniko
Francesco Abrescia zvona realizacija
Ivan Fedele
Suite Francese VIb (2014)
za petstrunsko elektrino violino in elektroniko
Francesco DOrazio petstrunska elektrina violina
Francesco Abrescia zvona realizacija
15

Viaggiatori della notte (1983)
Tri skladbe za violino solo
Tri skladbe z naslovom Viaggiatori della
notte za violino (naroilo mednarodnega
tekmovanja Concorso Paganini v Genoi)
so nastale med nonim potovanjem.
Njihove agogine oznake se navezujejo
na tri razlina stanja duha. Prva skladba
uporablja delke lestvic ter hitre sekvence
ponavljajoih se tonov in trilkov, ki
tvorijo polifonijo, podgano z nenehnim
dinaminim nemirom in neupoasnjeno
gibljivostjo. Druga skladba vzpostavi
intenzivne in vrste dialoge med kratkimi
melodinimi celicami in venimi odgovori
flageoletnih tonov, med hitrimi tremoli na
strunah in izginevajoimi glissandi, med
nenadnimi jet in gladkimi pasaami, in
tako zgradi virtualno polifonijo razlinih
figur. Oblika stavka je zasnovana kot
kombinacija prebiranja, parafraze in
reiteracije. Znailnost zadnjega stavka je
frenetina akumulacija podobnih alternacij,
dokler zvok in pulziranje ne postaneta
popolnoma nedololjiva in ponikneta
v premikajoo se tanico iregularnih
tremolov, flageoletov in iroko vibriranih
tonov.
Ivan Fedele
Sequenza VIII
za violino solo
Komponirati Sequenzo VIII je bilo
zame kot vraati osebni dolg violini
enemu najbolj subtilnih in kompleksnih
instrumentov. Tudi sam sem se uil
igranja nanjo in sicer istoasno kot sem se
16
uil klavirja in preden sem se zael uiti

klarineta (moj oe je hotel, da bi znal igrati
na vse instrumente). Zato me je violina
vedno znova mono privlaila, eprav sem
imel zaradi nje meane, vasih mune
obutke; najbr zato, ker sem z lekcijami
priel ele pri trinajstih letih, kar je za
violino veliko prepozno.
Medtem ko skoraj vse moje Sekvence
do ekstremov razvijejo zelo majhen izbor
instrumentalnih monosti, se Sequenza
VIII ukvarja s irim in celovitejim
pogledom na violinsko igro in jo zato lahko
posluamo kot razvoj instrumentalnih
gest. Grajena je okrog dveh tonov (tona
A in H), ki kot v chacconi delujeta
kot kompas v skladbini zelo raznoliki in
dodelani asovnici, v kateri polifonija ni
ve virtualna, pa pa resnina, in v kateri
se poslualec na solistovo pobudo vedno
znova zaveda zgodovine, ki je skrita za
vsako instrumentalno gesto.
Sequenza VIII tako hote ali nehote
postane poklon tistemu vrhuncu glasbene
zgodovine, ki se imenuje Ciaccona iz Partite
v d-molu Johanna Sebastiana Bacha,
v kateri zgodovinsko gledano sobivajo
pretekle, tedanje in prihodnje tehnike
violinske igre.
Sequenza VIII je bila napisana leta 1976
za Carla Chiarappo.
Luciano Berio
Ivan Fedele
Suite Francese II (2010)
za violino solo
Suite Francese je namiljeni pojem, ki
najprej aludira na barono ciklino obliko
skladbe, ki jo sestavlja niz med seboj po
znaaju in ritmu razlinih plesov. Ta oblika
je Ivana Fedeleja navdala z idejo, da napie

serijo skladb s tem naslovom. Tako je
najprej nastala suita za embalo (2003),
nato priujoa za violino (2010), kasneje
za flavto in e za violonelo instrumente,
ki najbolj simbolizirajo barono glasbo.
Stavki Fedelejevih suit nimajo
ve eksplicitne povezave s plesi kot
taknimi, pa pa je vsak od njih zasnovan
na doloenem formalnem modelu
s spreminjajoimi se obutji. Plesne
korake v suitah zamenjajo modeli in
figure, ki se spreminjajo glede na metrum
in fraziranje, od asa do asa strogo
predpisano, kasneje pa bolj svobodno.
Modeli in figure fluktuirajo med pravili
in izjemami, v skladu s pristno barono
tradicijo. Pridevnik francoska se nikakor
ne navezuje na glasbeni stil, pa pa na
nenavadno nakljuje, da so vsi glasbeniki,
katerim so suite posveene, vezani na
Francijo; nekateri so tam doma, drugi so
jih tam krstno izvedli.
Suite francese II je sestavljena iz treh
delov: Branle double, Grave; Branle simple,
Plus vif ; Branle gai. Branle je francoski
izraz za impulz, oscilacijo, gibanje. Vsak od
teh treh pomenov, in to v natanno istem
vrstnem redu, nudi podlago za formalni
plan treh odsekov, ki tvorijo celotno
skladbo.
Claudio Proietti
Anthmes 2 (1997)
za violino in elektroniko
Prava vrednost umetnikove zapuine
se pokae takrat, ko se z umetnino vedno
znova sreujemo nenamerno ali pa takrat,
ko po njej segamo zaradi nae elje,

potrebe ali nuje.
V duhu te misli ugotavljam, da na naih
festivalih e kar redno izvajamo dela letos
preminulega Pierra Bouleza. Njegova
zapuina ni vlika samo v kompozicijskem
smislu, pa pa tudi v filozofskem. Srea
je, da je Boulez ivel dolgo in nadvse
ustvarjalno ivljenje in imel celih
devetdeset let monost s poslualci deliti
svoj pogled na asovno in prostorsko
umeenost glasbe, ki je zagotovo poseben
in se v marsiem navezuje na Webernovega
ali Messiaenovega, saj sledi preprianju,
da glasba pravzaprav nima svojega zaetka
in konca. Do tega spoznanja nas pripeljejo
tudi (ne)zakonitosti atonalne glasbe, prav
tako pa tudi asimetrina ritmika in metrika
glasbene avantgarde 20. stoletja, obenem
pa tudi nain Boulezovega komponiranja
in odnos do njegove lastne glasbe, ki je e
bila skomponirana.
Razline skladbe, ki jih piem, niso
pravzaprav ni drugega kot razlini vidiki
ene same osrednje kompozicije z osrednjim
konceptom, je neko dejal Boulez. Misel
ene skladbe pogosto preraste v novo
kompozicijo.
Dokler moje ideje ne izrpajo vseh
monosti razvoja, ostajajo v meni, je dejal
in svoja dela neprestano razvijal, iril, krepil
in sasoma predeloval. To pa je pravzaprav
v nasprotju s prevladujoim miljenjem, da
je Boulez na podroju glasbe revolucionar,
saj uinki revolucije nikoli niso samo
spremembe, pa pa tudi pokonanja.
Na naih minulih festivalih smo tako
sliali e Boulezove skladbe, kot so
Messagesquisse (1976/1977), Drive I
(1984) in Sur Incises (19961998).
Vse natete skladbe imajo svoj izvor
v solistinih skladbah in so kasneje
17
doivele preobrazbo s pomojo razirjene

instrumentacije. Podobnemu procesu pa je
podlegla tudi skladba Anthmes za violino
solo, ki jo je Boulez napisal leta 1991
kot obvezno skladbo Violinistinega
tekmovanja Yehudija Menuhina. Kot
takni skladbi pristoji, vsebuje vrsto tekih
pasa, trilkov in drugih ornamentov
in od izvajalca zahteva sposobnost
ustvarjanja razlinih zvonih barv na
violini.
Pet let kasneje se je Boulez odloil
skladbo zvono, prostorsko in asovno
raziriti s pomojo elektronskih
manipulacij v realnem asu in ne zgolj
s kombiniranjem vnaprej pripravljenih
posnetkov. ele okoli leta 1997 je
raunalnika tehnologija postala tako
razvita in uporabna, da je bilo mono na
razline naine manipulirati z zvokom
v asu njegovega nastanka. To pomeni,
da zvoni realizator oziroma manipulator
zvoka sledi partituri in sproa postopke
zvonih sprememb, kot so npr. dodajanje
odmeva, ponavljanje, popaenje,
intonanne oscilacije, dinamine
spremembe itd. Dobimo obutek, kot da
se violinski zvok nenadoma znajde v
dvorani ogledal, lomijo ga prizme, trilki
izginjajo v daljavi, en sam pizzicato ton se
razdrobi na stotine manjih drobcev, ki se
razletijo po dvorani
Obenem je skladatelj elel z violinskim
zvokom zaobjeti celotno obinstvo. Zato je
njegova projekcija razporejena po prostoru
s pomojo najmanj estih zvonikov,
kar daje poslualcu razkoen obutek
prostorskosti. Pri tem je fascinantno to,
da imamo ob posluanju vizualni vtis, kot
da vse to pone en sam mag na violini.
Tako je nastala skladba Anthmes II.
Matej arc
18
Ivan Fedele
Suite Francese VIb (2014)
za petstrunsko elektrino violino in
elektroniko
Naslov po eni strani nakazuje formo
skladbe, sestavljene iz ve stavkov, po
drugi pa okoliine, v katerih je nastala;
naroniki oziroma glasbeniki, za katere
sem jo skomponiral, so Francozi. Iz
estetskega vidika je v tovrstnih skladbah
oiten nagib avtorja, da ne gleda na formo
kot na literarno metaforo pripovedi,
temve kot na plastino prispodobo
strukture, ki se postopoma odkriva pred
naimi omi, korak za korakom in skozi
razline perspektive osvetli opazovani
objekt v prostoru in asu, odstirajo
njegove lastnosti: od gostote mase do veje
ali manje nagubanosti povrine, od bolj
ali manj krivuljastega profila obrisov do
svojstvenih znailnosti barv, od obsega do
senc, ki jih oblika projicira na domiljijske
ploskve.
Ivan Fedele
3. koncert
Gostje pogovora:
Andrea Manzoli, Neville Hall, Luka Juhart in Nina enk
Flamen
20
Andrea Manzoli (roj. 1977)

Crosswinds/Boni vetrovi (2016)
za pihalni kvintet
Slowind
Neville Hall (roj. 1962)
the crystal body of air (2013)
za oboo
Svetovna premiera
Matej arc oboa
Luka Juhart (roj. 1982)
Svetovi (2016)
za pihalni kvintet
Svetovna premiera
Slowind
odmor
Nina enk (roj. 1982)
Silhouettes and Shadows/Obrisi in sence (2016)
za pihalni kvintet
Svetovna premiera
Slowind
Flamen (1994)
za pihalni kvintet
Slowind
21

Crosswinds/Boni vetrovi (2016)
za pihalni kvintet
Ena od glasbenih tehnik materialne
proliferacije, ki me je najbolj zanimala na
zaetku mojega tudija kompozicije, je
variacija (miljena bolj v smislu novega,
preporajajoega elementa kot virtuozno
dekorativnega mojstrstva). V Crosswinds
(Boni vetrovi) si skuam preko koncepta
variacij ponovno prisvojiti, prebrati in
napisati glasbeno misel, ki sem si jo neko
beno pribeleil, pa nikoli izoblikoval.
Sredina zamisel skladbe je zbrati znotraj
enega samega narativnega loka razline
glasbene slike, ki so vse zvedljive na sosledje
akordov, predstavljenih v osnovnem
materialu. Sinhroni trenutki (harmonskoenharmonski akordi v spektralistinem
dojemanju) in diahroni trenutki (melodine
linije in obrisi) so postavljeni v kontinuirane
dialektine odnose preko parametrov
heterofonije (ritmine in harmonske) in
resonance (tako celostne kot selektivne).
Andrea Manzoli
the crystal body of air (2013)
za oboo
Stravinski je opisoval dela Weberna kot
sijoe diamante, z metaforo, ki izpostavlja
sposobnost glasbe, da kristalizira as.
Sedanjost na dom, na nain bivanja
je vedno tu. Zaznamujeta jo gibanje
in fluidnost. Posluamo skladbo. Med
posluanjem fragmenti spomina odtekajo iz
sedanjosti. V naem umu se prinejo zlivati
med seboj. Dobivajo obliko: izstopajoe
22
lastnosti in odnosi med glasbenimi dogodki

pritegujejo loene trenutke v asu, pri tem
pa zapirajo in ukrivljajo tisto, kar pride
vmes. Na koncu se vsi fragmenti asa,
ki tvorijo skladbo, poveejo v eno samo
kristalno konfiguracijo. as kot trajanje
(temps dure) se je natekel v as kot prostor
(temps espace).
Neville Hall
Svetovi (2016)
za pihalni kvintet
* * * [vsi svetovi med seboj komunicirajo
vasih]
vsi svetovi med seboj komunicirajo vasih
zgodovina skozi okno vre prazno steklenico
in se poree Tokio je poln majhnih legend
vse je preprosto ne more biti vse preprosto
nekatere stvari obdri zase podobe plapolajo
mogoe je v Afriki e jutro marec je
drevo meri as v deblu poglej kje sva
oblaki tudi potem ko naju ve ne bo
been pogled morda dotik po koi
detajl na kolau vse zlepljeno v serijo
fotografije obrazi sveta mesta ulice
od zgoraj reliefi hie isto majhne
srebrna barva kril prejnjega poletja
poloni hodniki fantazem povsod ekrani
razline zgodbe ista zgradba zgodovine
vsi svetovi med seboj komunicirajo
Gregor Podlogar
Iz: Milijon sekund blie
Ljubljana: Lud Literatura, 2006

Silhouettes and Shadows/Obrisi in sence
(2016)
za pihalni kvintet
Prva ideja ob razmiljanju o tej skladbi je
bila linija, ki se na razline naine preliva
iz instrumenta v instrument, od solistine
linije pa vse do homofonije. Iz kvinteta
sem namre poskusila ustvariti en sam vir
linije (silhueta) in jo vasih pobarvala s
sencami (okruki linije). Namenoma sem
se izogibala preirokemu ambitusu tonov,
ker sem hotela dosei ozkost, skupno
zgoenost, eno samo gosto zvonost, kjer
nobena barva ne izstopa.
Skladba je zahtevna zaradi tihih
do najtijih dinaminih razponov v
hitrih in hitrejih tempih ter obutljivih
prehodih linije iz enega instrumenta v
drugega. Instrumenti se morajo vsaki
preliti kar je bil zaradi raznolikosti
instrumentov zanimiv in zahteven izziv e
ob komponiranju; ne dvomim pa, da bo
tudi izvajalcem ta izziv odpiral vedno nove
monosti izvedbe.
Skladba je posveena pihalnemu kvintetu
Slowind.
Nina enk
Flamen (1994)
za pihalni kvintet
lok, v katerem so flavta, oboa in rog

(na najvije dvignjeni notranji sredini
toki) ter fagot in klarinet razvreni
od leve proti desni. Tudi tokrat, kot pri
skladbi Richiamo (Priklic), je geometrija
izvorov zvoka premiljena ne samo zaradi
efektov resonance in odboja, temve
predvsem zato, ker figure, preko katerih
se kompozicija artikulira, opisujejo
razline trajektorije v prostoru glede na
naela privlanosti, simetrije in plastenja,
ki uravnavajo interakcijo med petimi
instrumenti. Te figure niso melodine ali
tematske risbe. So bolj vlaknaste arabeske,
ki izvirajo iz historinega repertoarja
okraskov ter naslonov, predlokov k
naslednjim notam (kot so npr. trilki,
hitri ribattuti, prhutajoi arpeggi,
acciaccature), ki oriejo spremenljivi
ter neulovljivi zvoni ter fizini prostor.
Ves prvi del skladbe je obdelan na ta nain;
s sistematino, trmasto vztrajnostjo in
vrtoglavo virtuoznostjo. V drugem delu,
ki se zane z dolgo izdrano noto roga, so
predstavljeni razlini segmenti, za katere
je znailen bolj tihi in reflektivni zaetni
zvoni material. Najprej ga plano oblegajo,
nato pa edalje bolj eksplicitno napadejo in
premagajo ponovno vstale zaetne figure v
nenehnih vroinih transformacijah.
Claudio Proietti
Niti pri skladbi za manjo zasedbo

pihalnega kvinteta se Fedele ne odree
konceptu zvoka, ki naj bi predstavljal
prostor. Flamen (latinsko dih) razpostavi
pet instrumentov dale vsaksebi na
razlino dvignjene podeste, tako da riejo
23
4. koncert
Zgodba o
glasu in piali
24
Bor Turel (roj. 1954) , Gregor Pir (roj. 1970)

Kos kosti (2011)
Zvona projekcija
Izvajalci:
Zvezdana Novakovi glas
Ljuben Dimkaroski moustrienska flavta
Franci Krevh tolkala
Marko Hatlak harmonika
Luka Juhart harmonika
Bor Turel elektronika
Gregor Pir elektronika
Realizacija:
Radio Slovenija, zasebni studio Bora Turela, studio Yellow Room
V majhni jami v arheolokem parku

Divje Babe pod ebreljsko planoto naj bi
pred priblino 50.000 leti kamenodobni
lovek, najverjetneje neandertalec, s
kamenim orodjem v stegnenino kost
mladega jamskega medveda s premislekom
izvrtal nekaj enakih luknjic in iz nje izvabil
preprosto melodijo. Z zvoki, ki naj bi se
razlegali po jami, naj bi prestopil mejo
med ivalskimi nagoni in vijo zavestjo in
si tako utrl pot k ustvarjalni duhovnosti.
Jamo zato radi imenujemo zibelka svetovne
glasbe.
Skladba temelji na projektu di ba baab
di ya beu, ki sta ga avtorja ustvarila za
Evroradijski rojstni dan umetnosti leta
2011, skupaj z virtuozom na moustrienski
piali, Ljubenom Dimkaroskim. Gre
za surrealistini poskus rekonstrukcije
ritualnega okolja, ki je nae daljne prednike
navdihnilo k iskanju vse bolj in bolj
sofisticiranih oblik zvone komunikacije
iz notranjosti ustne votline v zunanji,
instrumentalni, abstraktni zvoni svet.
Uporabljeni zvoni material obsega
posnetke v ambientih razlinih slovenskih
jam, improvizirane glasovne sekvence
(Zvezdana Novakovi) in pa perkusivno
spremljavo, ki temelji na naravnih
elementih (kamen, les, voda).
Zvono projekcijo posveava spominu
na nedavno preminulega prijatelja,
vsestranskega umetnika Ljubena
Dimkaroskega. Brez njegovega vztrajnega
raziskovanja bi bil na kulturni prostor
siromaneji za pomembno umetniko
pobudo in prav ta pobuda je bila
katalizator za nastanek radiofonskega dela
Kos kosti zgodba o glasu in piali.
Ljuben je del svojega ivljenja posvetil
izdelovanju replik moustrienske piali,
26
ki so jo arheologi pod vodstvom dr. Ivana

Turka leta 1995 izkopali na arheolokem
najdiu Divje babe I. Prastar umetniki
relikt iz kosti jamskega medveda,
delo neandertalca, je povzdignil na
raven sodobnega koncertnega glasbila.
Entuziastino je odkrival njegove tehnine
in izrazne monosti ter na koncertnih
odrih in strokovnih konferencah irom
po svetu dokazoval, da je nae trenutno
pojmovanje umetnosti iz tistega obdobja
podcenjevalno. Uspelo mu je to, kar
ni uspelo znanosti. Z mojo umetnike
intuicije je preniknil globoko v psiho asa,
ki se nam zdi danes nepredstavljivo dale.
Bor Turel, Gregor Pir
MEDNARODNA GLASBENA DELAVNICA
Oblikovanje zvoka
(v angleini)
za glasbenike, skladatelje, muzikologe, tudente glasbe in muzikologije
ter ljubitelje glasbe
Predavatelji:
Ivan Fedele
Andrea Manzoli
Francesco DOrazio
Ljubljana, torek, 25. oktober 2016
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Akereva 2, Ljubljana
Modra soba (5. nadstropje)
Predavatelji bodo predstavili svoje ustvarjanje in poglede na italijansko in
evropsko povojno glasbo, kar je tudi osrednja tema letonjega Festivala
Slowind. Prisrno vabljeni k spoznavanju glasbe in misli treh italijanskih
skladateljev in izvajalcev.
Delavnico bodo sestavljala predavanja, predstavitve in diskusije,
osredotoala pa se bo na teoretsko, estetsko in zgodovinsko plat evropske
in posebej italijanske glasbe dananjega asa. Posebej bodo izpostavljene
nekatere skladbe, ki bodo v ivo zazvenele tudi na koncertih festivala.
Organizacija delavnice:Larisa Vrhunc, Oddelek za muzikologijo
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani,v sodelovanju s Slovenskim
muzikolokim drutvom in s podporo Festivala Slowind
28
URNIK
11.15
Pozdravni nagovor predstojnika
Oddelka za muzikologijo
Filozofske fakultete v
Ljubljani
11.3013.00
Andrea Manzoli: Oblika
v improviziranem zvoku
Larisa Vrhunc
E-naslov:
larisa.vrhunc@ff.uni-lj.si
Premor
Telefon:
01 241 1435 (Larisa Vrhunc) ali
01 241 1440 (Oddelek za muzikologijo)
14.3016.00
Ivan Fedele: Oblikovanje zvoka
in posredovanje glasbe
Premor
16.2017.50
Ivan Fedele in Francesco
DOrazio: iva glasba
Potni naslov:
Filozofska fakulteta
Oddelek za muzikologijo
Akereva 2
1000 Ljubljana
Kotizacije ni.
29
5. koncert
torek, 25. oktober 2016, ob 20.00
Gost pogovora: Francesco Dillon
Paroles y palabras
30

Paroles y palabras (2000)
tiri skladbe za sopran in violonelo
I. Allons
II. a ira
III. Q uerida presencia
IV. Hasta siempre!
Valentina Coladonato sopran
Francesco Dillon violonelo
Ivan Fedele
Palimpsest (2006/2007)
etrti godalni kvartet
I. Tropos Sequentia
II. Tropos secundus Sequentia secunda
III. Organum Cauda prima Cauda secunda
IV. Tropos tertius Corale Sequentia tertia
V. Organum secundum Sequentia quarta
Corale secondus
Gyrgy Ligeti (19232006)

Godalni kvartet t. 2 (1968)
I. Allegro nervoso
II. Sostenuto, molto calmo
III. Come un meccanismo di precisione
IV. Presto furioso, brutale, tumultuoso
V. Allegro con delicatezza
Quartetto Prometeo
Ivan Fedele
Morolja K Erotik (2010/2011)
za sopran in godalni kvartet
Quartetto Prometeo
Quartetto Prometeo:
Aldo Campagnari violina
Jacopo Bigi violina
Massimo Piva viola
odmor
31

Paroles y palabras (2000)
za sopran in violonelo
Paroles y palabras je cikel tirih kratkih
skladb za sopran in violonelo. Pri vsaki od
njih besedilo sovpada z naslovom pesmi:
Allons, a ira!, Querida presencia, Hasta
siempre!. Prvi dve skladbi sta v francoini
(Paroles...), drugi dve v panini (...y
palabras).
Allons je bil napisan za komemorativni
koncert v milanski operni hii La Scala ob
50. obletnici Odpora in osvoboditve Italije
izpod nacifaistov. Mnogi skladatelji so
bili povabljeni, da prispevajo svoje krstne
izvedbe, med njimi tudi Ivan Fedele. Raje
kot da bi se zatekel k specifinim tekstom
in tematikam, je zaupal zaetnemu glagolu
marseljze, temu univerzalnemu slavospevu
svobodi. Vse kaj drugega kot himnino
(in torej kolektivno) je obutje skladbe,
ukrojeno bolj na individualno odkrivanje
in prepoznavanje samega sebe. V sredie
je dejansko, kot pie avtor, postavljena
osamljenost loveka in zaudenost nad
tragedijo, hkrati pa upor in elja po tem, da
ponovno sestavi delce izgubljenega smisla
preko rekonstrukcije lastne identitete. Vse to
je zajeto v priujoi skladbi in oblikuje njeno
formo, skoraj na meji afazije, postopoma
sestavljajo zaetne foneme edine besede,
preproste in mone (allons), ki nas spominja
na ideale svobode, enakosti in solidarnosti.
Tako kot Allons, napisan nekaj mesecev
prej in za isto zasedbo enski glas in
violonelo je a ira hkrati naslov in
besedilo skladbe. Malotevilni zlogi
v obeh primerih pripadajo znanima
revolucionarnima pesmima. Malotevilni,
a z izjemno mono zgodovinsko in
32
emotivno konotacijo, tako da kot pie

skladatelj pomena, ki ga elim izraziti, ne
zaupam pripovedi, temve resoniranju, ki ga
ponavljanje ustvari v poslualcu. Glasbena
resonanca vsekakor, pa tudi zgodovinska,
ustvena, psiholoka. Zlogi sami postanejo
polnopomenski, iz njih nastaja petje, v
katerem se izmenjujejo razni f igurativni
modusi, prav vsak izmed njih pa tendira k
ponovnemu ustvarjanju in sicer v primeru
a ira na zelo ekstrovertiran nain vzduja
upanja, zaupanja in revolucionarnega
poguma iz pesmi, iz katere so vzeti.
Skladbi Querida presencia in Hasta
siempre! si s predhodnima pesmima delita
navdih, poetiko in deloma nostalgijo do
revolucionarnih utopij. Medtem ko se
prvi dve francoski skladbi navezujeta na
evropske revolucije 18. in 19. stoletja,
panski pesmi obujata spomin na
junoamerike iz 20. stoletja in se vrtita
okoli podobe Ernesta Che Guevare.
V skladbi Querida presencia Guevarina
podoba preveva v intimni dimenziji, v
odtujenem metrumu metafizinega tanga.
Na zaetku sta glas in instrument dale
vsaksebi, nato pa se poasi zbliujeta ter
se vse tesneje prepletata, dokler skupaj
ne doseeta akrobatskega kanona.
Ta predstavlja pijan vrhunec plesa, ko se
dva tanguera razivita preden zdrsneta
v lenoben finale.
Legendarni komandantov pozdrav
Hasta siempre! je zajet v obliko, ki
poskua v glasbi izraziti neuklonljivo
ljubeznivost, ki je bila in je e vedno ena
njegovih najbolj lovekih znaajskih
potez. Agogina oznaka na zaetku skladbe
se glasi Come un vento andino, kjer zvok
violonela enostavno odpihne. Izvajalec
mora proizvajati prave sunke vetra s
pomojo hitrih dvaintridesetink, ki jih

obasno prekine zvok strun, ki so sproene
z brenkanjem z levo roko. Violonelo v
nenehnem nemiru ujame glas pevke, ki je
odslej prisiljen v dinamine spremembe
(skoraj vsak ton ima drugano dinamino
oznako, pogosto popolnoma kontrastno
prejnji ali naslednji). V delu skladbe, kjer
igra interval male sekunde glavno vlogo,
sopran evidentno prepeva o ljubeznivosti.
Claudio Proiettei
Ivan Fedele
Palimpsest (2006/2007)
etrti godalni kvartet
Ivan Fedele teje svoje tiri godalne
kvartete za zelo pomembne mejnike
v razvoju njegovega komponiranja.
Za prvega in zadnjega je mnenja ne
sicer iz istih razlogov da zasedata
najpomembneje mesto. Prvi kvartet (Per
accordar/Za uglasitev), s katerim je prebil
led v pisanju za ta sestav ( dve leti
sem porabil za to desetminutno skladbo, je
neko zapisal Fedele), zaseda tudi astno
prvo mestu v katalogu njegovih del. Zato
tudi naslov Palimpsest, saj predstavlja
oiten preobrat v jeziku, dozorel v
obdobju petih let, zaznamovanem v
glavnem z dvema dejavnikoma. Prvi je
formalne narave in zadeva ekstremno
ekonominost uporabljenih materialov,
v diametralnem nasprotju z ogromno
raznolikostjo monosti obdelave. Drugi
pa je jezikovnega znaaja: dokonni
privzem mikrotonalnega jezika, ki ga
navdihuje tako spektralna kot serialna
matrica v nenehni dialektiki in izmenjaje
kontinuiteta sopostavljenost in
diskontinuiteta diferenciacija. V prvem

primeru sta obe matrici usmerjeni k
zdruitvi, v drugem pa tako na sintaktini
kot na leksikalni ravni pogosto povzroata
semantini kratek stik.
Delo je posveeno godalnemu kvartetu
Arditti, ki je Fedelejevi skladbi nael
posebno mesto v svojem repertoarju.
Sestoji iz petih makro-stavkov, od katerih
je vsak razdeljen na ve delov. Prvi je
diptih Tropos Sequentia, slednjo zaupa
samo violi in violonelu. Drugi stavek
doda Tropos secundus, ki se oblikuje na isti
nervozni in mono vertikalni strukturi
predhodnega stavka in Sequentia secunda,
za katero je kot za prvo znailno
bolj linearno dogajanje. Ko se izrpana
igra iztee v niz komaj slinih tremolov
in alikvotnih tonov, se sugestivno najavi
tretji stavek (Organum), ki doloa zvoni
in harmonski prostor nenavadne in
oarljive nedoreenosti. eprav so vsi tirje
instrumenti popolnoma monotoni, v pisavi
zaslutimo kontradiktornost, izgubo fokusa,
odboj in lom. Instrumentalna obdelava
pravzaprav, za katero se zdi, da posnema
efekte elektronike. Cauda prima in Cauda
secunda zakljuita tretji stavek. etrti
zajema Tropos tertius, igar posamezni
nejasni elementi naenjajo granitno
vrstost zgradbe. Sledita Corale, sveeniki
spev na izrazito ekspresivnih intervalih
in Sequentia tertia, v katerih konno
prevladajo kadencirani instrumentalni
elementi. Zadnji stavek je sestavljen iz
Organum secundum, Sequentia quarta in
Corale secondus.
Claudio Proietti
33

Godalni kvartet t. 2 (1968)
Anekdota o majhnosti glasbenega sveta:
Leta 2014 je Slowind Ivana Fedeleja
povabil, da prevzame umetniko vodenje
18. Festivala Slowind 2016. Ta je takoj na
program uvrstil koncert godalnega kvarteta
Quartetto Prometeo, ansambla, ki ga takrat
e nismo poznali, a nam je Ivan zagotovil,
da je odlien. Skoraj leto dni kasneje nas
je odlini italijanski pianist Emanuele
Torquati, ki je bil na gost Festivala
Slowind 2012, povabil na gostovanje
v Firence, kjer smo na maratonskem
koncertu izvedli dela slovenskih avtorjev
Nine enk, Vita uraja in Vinka
Globokarja, prav tako pa tudi izjemno
zahtevnih Deset skladb za pihalni kvintet
Gyrgija Ligetija. Ko smo se po uspelem
koncertu vraali domov, mi je na fagotist
Paolo povedal, da je na koncertu spoznal
odlinega elista, umetnikega vodjo
koncertne serije, na kateri smo nastopili
in da mu je ta povedal, da bo s svojim
kvartetom leta 2016 nastopil v Ljubljani.
Po kratkem poizvedovanju smo dobili
potrditev domneve, da gre za violonelista
Francesca Dillona, ki danes kot ustanovni
lan kvarteta Prometeo nastopa na naem
festivalu. Da bi bilo nakljuij e ve, izvaja
danes Quartetto Prometeo Ligetijev
Godalni kvartet t. 2 iz leta 1968 leta, ko
je Ligeti napisal tudi Deset skladb za pihalni
kvintet, ki jih je Francesco v nai izvedbi
slial lani v Firencah.
Ker smo Deset skladb izvedli v Ljubljani
ravno pred nekaj meseci, si dovolim
napisati nekaj primerjav med skladbama,
saj sta obe nastali istega leta:
34
V asu nastanka obeh skladb je minilo

e kar nekaj asa, odkar je Ligeti zapustil
rodno Madarsko, kjer je v glavnem
komponiral v kompozicijskem slogu
Ble Bartka. Tedaj je bil na tekoem s
tokovi zahodnoevropske avantgarde in
ustvaril si je svoj lastni kompozicijski
slog. Kot je Ligeti neko sam povedal,
se je v Godalnem kvartetu t. 2 spopadel
s skladbami za godalni kvartet, ki
so mu bile vzor: Beethovnovima
Godalnima kvartetoma, op. 130 in op. 132,
Mozartovim Godalnim kvartetom,
K.465, Bartkovima Kvartetoma
t. 4 in 5 ter Bergovo Lirino suito.
V Ligetijevem drugem kvartetu sicer
ni mogoe najti tonskega materiala iz
natetih skladb, pa pa lahko najdemo
nekaj tipinih ekstremnih psiholokih
ali dramaturkih situacij, kot so: zelo
hitri motorini pizzicati, sestop teksture
na niie celotnega dogajanja (nizki,
tihi, dolgi unisono ton), frenetini
kaos, pritajeno migetanje malih terc, ob
katerem iz daljave vznikne dolg pritajen
ton in drugo. Podobne situacije, doseene
s podobnim tonskim materialom, pa
eprav v drugani oblikovni zgradbi,
najdemo tudi pri Desetih skladbah
za pihalni kvintet, seveda pa tudi
v nekaterih drugih skladbah, ki jih
je Ligeti ustvaril v estdesetih letih
prejnjega stoletja, kot so Apparitions,
Requiem, Atmosphres, Aventures,
Nouvelles Aventures in Lux aeterna.
Skladatelj je neko dejal, da je pet
stavkov Godalnega kvarteta t. 2 le
navidezno nesorodnih in tako zelo
razlinih ter da so v resnici pod zemljo
en z drugim mono povezani, med njimi
potekajo celo skrivnostne korespondence,
skoraj rime // vseh pet stavkov je
pravzaprav istoasno prisotnih. (Ligeti).

Ligetijev Godalni kvartet t. 2 je
posveen kvartetu LaSalle, ki ga je tudi
v Baden-Badnu leta 1969 premierno
izvedel.
v svojih besedah, ki ne elijo umreti, ne

elijo ugasniti za vedno.
Ivan Fedele
Matej arc
Ivan Fedele
Morolja K Erotik (2010/2011)
na odlomekiz zbirke Canti di pianto e
damore dallantico Salento
(zbral in uredil Brizio Montinaro)
za enski glas in godalni kvartet
I Canti di pianto e damore dallantico
Salento (Pesmi o solzah in ljubezni antinega
Salenta, Bompiani, Milano, 1994) so eden
najpomembnejih knjievnih spomenikov
v jeziku Otrantske deele, dialektu griku,
ki al izumira. Avtor, Brizio Montinaro je
z ljubeznijo prevedel in z opombami
opremil pesmi, ohranjene v zapisih od
leta 1870 dalje, ter jih povezal s poezijo,
ki je nastala izpod njegovega peresa.
Iz izvirnikov veje redka emocija besed,
ki prihajajo iz pradavnine in opevajo
vena lovekova ustva s sveino antinih
helenistinih prednikov, ki so jih tako lepo
prelivali v poezijo.
Z Briziem delim ljubezen do nae
zemlje in starega jezika, pa tudi do
kulture v najirem smislu te besede in
do ustev, ki jih izraa. Ponovno sem
uglasbil nekatere od najbolj ganljivih
verzov zbirke. ivljenje in ljubezen, smrt
in boleina. Teme, obravnavane z vso
preprostostjo vsakodnevnih obutij,
hkrati pa z vso globino tisoletnega
kolektivnega nezavednega, ki iri okrog
sebe antini zvok, a je vseeno aktualen
35
Abonmajska koncerta Orkestra Slovenske filharmonije

etrtek, 27. in petek, 28. oktober 2016, ob 19.30
Cankarjev dom, Gallusova dvorana
Gimnopedije
36
Erik Satie
Gimnopedija t. 1 (orkestracija Claude Debussy)
Ivan Fedele
Koncert za violino in orkester (1998/1999)
Slovenska premiera
odmor
Sergej Rahmaninov
Cinq tudes-tableaux/Pet etud-slik (orkestracija Ottorino Respighi)
za orkester
Ottorino Respighi
Rimske pinije
Orkester Slovenske filharmonije

Pierre-Andr Valade dirigent
Koncerta Orkestra Slovenske f ilharmonije

nista vkljuena v ceno abonmaja.
37
8. koncert
Gostje pogovora: Pasquale Corrado, Lojze Lebi in Ivan Fedele
Mudr
38

Immagini da Escher (2005)
za flavto, klarinet, klavir,
tolkala, violino in violonelo
Ex Novo Ensemble
Daniele Ruggieri flavta
Davide Teodoro klarinet
Aldo Orvieto klavir
Carlo Lazari violina
Carlo Teodoro violonelo
Pasquale Corrado dirigent

Lojze Lebi (roj. 1934)
Barvni krog (2008)
za flavto, klarinet, pozavno,
tolkala, klavir, violo
in violonelo
Ale Kacjan flavta
Jurij Jenko klarinet
an Tkalec pozavna
Aldo Orvieto klavir
Maja Rome viola
Ivan Fedele
Mosaque (2008)
za violino in sedemnajst
izvajalcev
I. Con impeto
II. Intensamente
III. Elettrico!
Francesco DOrazio
violina solo
Ale Kacjan flavta
Matej arc oboa
Jurij Jenko basovski klarinet
Paolo Calligaris fagot
Metod Tomac rog
Franc Kosem trobenta
an Tkalec pozavna
Matev Bajde marimba
Dario Savron vibrafon
Urka Krinik Zupan harfa
Aldo Orvieto klavir
Janez Podlesek violina
Maja Rome viola
Miha Firt kontrabas
odmor
Pasquale Corrado (roj. 1979)
Pulse (2013)
za flavto, klarinet, klavir,
tolkala, violino in violonelo

Aldo Orvieto klavir

Ivan Fedele
Mudr (2013)
za flavto, klarinet, basovski
klarinet, rog, trobento,
pozavno, tolkala, klavir,
dve violini, violo, violonelo
in kontrabas
Ex Novo Ensemble
in Slowind z gosti:
Jurij Jenko basovski klarinet
Metod Tomac rog
Franc Kosem trobenta
an Tkalec pozavna
Matev Bajde tolkala
Aldo Orvieto klavir
Janez Podlesek violina
Maja Rome viola
Carlo Teodoro
violonelo
Miha Firt kontrabas
Ex Novo Ensemble
39

Immagini da Escher (2005)
za flavto, klarinet, klavir, tolkala, violino
in violonelo
e ena skladba, ki se ukvarja s
transformacijo; predlog druganega
gledanja na isto realnost, igra ogledal,
v kateri vsak predmet prevzame nove in
drugane oblike ter prostorske predstave.
Prepustimo besedo avtorju:
Skladbo Immagini da Escher
(Escherjeve podobe), kot tudi e prej skladbi
Ali di Cantor/Cantorjeva krila (2003) in
Archipelago Mbius/Mibusov arhipelag
(2004), so navdahnili matematinogeometrino-figurativni principi. Escher
se je veliko poslueval Mibusovih
geometrinih predstavitev (e posebej
njegovega slavnega traku) za udejanjanje
paradoksalnih multidimenzionalnih
podob, katerih zaetek in konec se ne
zdita ve koncepta v prostorskem smislu,
pa pa sta bolj zamejena z razsenostjo
asa. Na nek nain so predhodnik teh
prikazov fraktali, ki jih Escher ustvarja
z metageometrijskimi prikazi, pri katerih
se pogosto veliko zrcali v malem, prav
kot je esto posamezna podrobnost zrcalo
celote. Iz teh predpostavk skladba, nastala
kot glosa Mibusovemu arhipelagu,
zajema bogate in tevilne vire navdiha,
ki prevajajo geometrino-f igurativne
pomene v estetsko-poetino dimenzijo
zvoka, njegove genetske sestave in ire
strukturalne organiziranosti.
Snov, iz katere je narejena skladba
Immagini da Escher, je dejansko ista kot pri
Archipelago Mibus. Toda njene molekule
so pomnoene v veni igri odsevov in
refrakcij. Prav tako je tudi njena zunanja
struktura pretresena in obdelana z novimi
40
postopki, ki se za razliko od originala

prepletajo in preobraajo. Tako, kot e
bi hoteli z Escherjem rei, da lahko svet
beremo v katerikoli smeri in da lahko logiko
vzroka in posledice kadarkoli ovremo.
Prvo orodje tovrstnega procesa je
raziritev zasedbe, ki iz kvarteta v sestavi
klarinet, violina, violonelo in kontrabas
preide v sekstet, v katerem lahko zaznamo
tri due, ki se kombinirajo med seboj: dve
pihali (flavta in klarinet), godali (violina in
violonelo) ter dva resonanna instrumenta
(klavir in vibrafon). S tem, ko ohrani notni
zapis za tri instrumente, ki so v obeh
ansamblih isti, skoraj nedotaknjen, Fedele
raziri zvoni prostor s flavto navzgor, z
obema klaviaturama pa navzdol ter vse
naokoli. e ponovno citiramo avtorja:
iz njihovega zlitja, kakor tudi iz
dezintegracije nastaja dialektika kompozicije,
ki je zasnovana kot stalno nastajanje in je
dejansko brez zaetka in konca, niz trenutkov
v neprekinjenem toku, ki jim skladatelj od
asa do asa nameni svojo pozornost.
Oblika se na zunaj artikulira v sedmih
delih skladbe, ki se cepijo drug na
drugega brez prekinitve psiho-perceptivne
kontinuitete, in ki postavijo na glavo
shemo formalnih otokov Arhipelaga
Mibus. Sosledje stavkov: Scintillante/
Iskrivo, Calmo con increspature.../Mirno
z razpokami ..., Tracce fulminee.../
Sledi strele (pulzacija je tukaj veliko
hitreja kot v prvi inaici), Arc-en-ciel/
Mavrica (nenavadna transformacija
violonelovega sola v udovit trio z
violino in klarinetom), Tracce nell aria
come solchi abissali.../Znamenja v zraku
kot globoke brazde ..., Cadenzando.../
Kadencirajoe..., Vulcanico!/Vulkansko!
Claudio Proietti

Barvni krog (2008)
za flavto, klarinet, pozavno, tolkala, klavir,
violo in violonelo
Barvni krog za sedem izvajalcev je nastal
spomladi leta 2008 na pobudo Pavla
Mihelcica, umetnikega vodje odline
slovenske komorno-glasbene skupine
MD7.
Nekatere znailnosti dela je razbrati e
iz naslova:
- v obliki, ko se sicer enostavcno delo
cleni v tri enote tako, da obe mirni, zunanji,
zaokroata dramaticni in hitri srednji del,
- v izrazu, kot iskanje ravnoteja
med zvocno barvnostjo in glasbenim
doivljanjem,
- v tehniki zvocnega razvijanja,
preoblikovanja ter instrumentalnih
predelav, kdaj virtuozno, drugic liricno,
v nekaterih odsekih strogo nadzorovano,
v drugih svobodneje. Ali z besedami
skladatelja: ... pri tem delu sem pa naj se
slii protislovno v prostor konsonancne
atonalnosti oblikovno pregledno povezal
sedem barvno ter zvocno-izrazno
zelo razlicnih instrumentov /.../ tudi
predlagana razporeditev izvajalcev pri
izvedbi v krog je del naslova ...
Ivan Fedele
Mosaque (2008)
za violino in sedemnajst izvajalcev
Ob krstni izvedbi na festivalu Festival de
Radio France et Montpellier LanguedocRoussillon leta 2008 je avtor povedal:
Mozaik sem napisal za Francesca DOrazia,
ki je elel, da skladbo za violino solo z
naslovom Viaggiatori della notte (Popotniki

noi op. p.) iz svojega repertoarja priredim
za koncertno izvedbo. Viaggiatori della
notte je skladba izpred petindvajsetih let
in je torej ne samo kronoloko, temve tudi
konceptualno oddaljena od estetike moje
aktualne glasbe. Po daljem razmisleku,
med katerim sem natel ve razlogov proti,
kot za, sem vendarle sprejel izziv, ki me je
kljub vsemu oaral!
e en povratek v preteklost ve, e
eno poglabljanje v dovren organizem,
iz katerega naj bi ustvaril nekaj drugega.
Le da gre v tem primeru za vzpostavitev
dialektinega odnosa med daljno
preteklostjo in sedanjostjo, k emur
Fedele pristopi kot skladatelj arheolog.
Originalni zapis za violino solo uporabi kot
osnutek za obsenejo figuro in poskua iz
te zasnove sklepati o kompleksneji podobi
s celostnim pomenom v okvirih svoje
lastne poetike tega trenutka.
Forma Mozaika obdri originalno delitev
na tri dele skladbe Viaggiatori della notte, ki
ji doda samo uvod v prvi stavek in kratek
insert v tretjem delu; oba sta izkljuno
orkestralna.
V prvem stavku (Con impeto/Energino)
se solistini part oddalji od izvornega z
drobnimi premiki za oktavo, na orkester
pa prenese nekaj figur, ki so v osnovi
tvorile neke vrste virtualno polifonijo. Na
ta nain se vzpostavi realna polifonija, ki
okrepi svoj semantini pomen. V drugem
stavku lirinega znaaja (Intensamente/
Intenzivno) je violinski part praktino
nespremenjen. Razplete se znotraj
orkestralne snovi, strukturirane okoli
omejenega tevila frekvenc v srednjem
41
registru, glede na katerega violinska linija

prevzame barve in harmonski pomen, ki
teejo drugae. Po avtorjevem mnenju
gre za neke vrste mobilne glasbene vilice,
ki nudijo hrbtenico in za formalno
usmerjenost Viaggiatori della notte
predstavljajo metaforo organizma v
ekspanziji, organizma, ki se rodi, razvija
in zapre svoj ivljenski krog. V tretjem
stavku (Elettrico!/Elektrino!), se vroini
figuralni artikulaciji violine, ki potuje v
smeri med noto in alikvotnim tonom,
torej od rnega do belega postavi nasproti
orkestrska linija. ivahnost solistinega
parta sloni na zelo poasnem harmonskem
glissandu od nizkega do visokega registra,
ki po sliki, ki jo sugerira komponist in ki
je enaka tisti, uporabljeni za Flug, preka
platno tega stavka kot rez Fontane, s
imer paradoksalno prenese pozornost
virtuoznega elementa na simbolini
element, ki ga izvajajo tutti.
Claudio Proietti
Pulse (2013)
za flavto, klarinet, klavir, tolkala,
violino in violonelo
Zaradi esa je fenomen bodisi
loveki ali naravni tako enkraten in
nepredvidljiv? Je to norost? Srea? e ni
ne uide strogim zakonom Narave, zakaj
se e vedno zgodi, da posamezniki ravnajo
in se odzivajo nepriakovano in s tem
spreminjajo potek dogodkov? Nekateri za
to krivijo misterij, drugi vidijo odgovor v
Bojih rokah, ki puajo loveka v lastni
bedi. Meni je za to vseeno, saj v ospredju
mojega raziskovanja niso vzroki tega
42
dogajanja, pa pa jaz sam; v iskanju dejanja

na izvoru preloma: Utrip.
In prav to poskuam opisati z uporabo
jezika glasbe. Ena sama molekula povzroi
sosledje iracionalnosti. Moj cilj je, da s
pomojo instinkta svoje roke analiziram
estetiko v pulzu nahajajoega se antiloginega in paradoksalnega. Torej ta
skladba opisuje nestabilnost trenutka, ki
generira prekinitev normalnosti.
Pulse je skladba, ki raziskuje poljubnost
norosti, kot drobec asa, ki ne prestavlja
konca, pa pa nasprotno, zaetek neesa
novega; kretnjo, ki sproa energijo, eno
samo celico, ki oddaja isto svetlobo, ki
sveti na vse mogoe strani, nestabilno in
nakljuno (a morda samo na povrini).
Pasquale Corrado
Ivan Fedele
Mudr (2013)
za flavto, klarinet, basovski klarinet, rog,
trobento, pozavno, tolkala, klavir, dve
violini, violo, violonelo in kontrabas
Mudr je sanskrtski izraz z mnogimi
pomeni, povezanimi med seboj: peat,
znak, simbol, simbolna kretnja. V
zgodovini njegove rabe je izraz prehajal
iz funkcije vsakdanjega jezika gestike v
eksperiment simboline komunikacije
v umetnikem okolju in se nadalje
preoblikoval iz figurativne ikone v
obredni element . Mudr je tudi naslov,
ki se odlino prilega nizu poetinih in
estetskih zahtev, znailnih za velik del
moje glasbe, ki je nastala v zadnjih letih.
V njej sem praktino opustil pripovedno
dimenzijo prejnjega obdobja, ko so
imele figure vlogo oseb neke abstraktne
zgodbe, in raje prepustil asu, da odstre

intimno naravo zvonih aglomeratov,
ki so pred poslualca postavljeni kot
zvone skulpture. Zvone skulpture v
svoji globalnosti obstajajo ne glede na
asovno razsenost, preko nje pravzaprav
odkrivajo svojo naravo. Njihovo naravo
in njene skrivnosti tako reko razkrivajo
razline perspektive oziroma bolj ali manj
parcialne osvetlitve, ki so lahko intenzivne
ali barvite, in ki kaejo njena svojstva: obris
snovi, gladkost ali nagubanost povrine,
transparentnost ali gostota materije, pa
e igra spreminjajoih se senc glede na
naklon svetlobnega snopa, ki jo obliva, ali
glede na perspektivo. Kompozicijski proces
na ta nain raje izbira formalno prakso,
vezano na anamorfozo kot na metamorfozo
in pripadajoe tehnike, ki sem jih zael
preizkuati leta 2005 v skladbi Immagini
da Escher.
Mudr je sestavljena iz treh delov, tako
imenovanih treh skulptur. eprav so
razline narave, vse tri razkrivajo obredni
znaaj, ki poudarja ne samo njihova
svojstva in esenco, temve tudi obutljivost
percepcije. Mudro sem napisal za Ensemble
Namascae; njim in prijatelju Williamu
Blanku sem jo tudi posvetil.
Ivan Fedele
43
Komponisti 18. Festivala Slowind 2016
45

Ivan Fedele se je rodil v mestu Lecce
v Italiji leta 1953. tudiral je klavir pri
Brunu Caninu, Vincenzu Vitaleju in Ilonki
Deckers ter kompozicijo pod vodstvom
Renata Dionisija, Azia Corghija in Franca
Donatonija. Obenem je na Milanski
univerzi tudiral filozofijo. Po svojem
oetu matematiku je podedoval navduenje
nad matematiko, kar je postalo oitno
v njegovih kompozicijskih raziskavah,
vtevi preuevanje in uporabo koncepta
spacializacije in postavitev nabora
kreativnih procesov.
Kljuno zanj je bilo sodelovanje z
eminentnimi osebnostmi glasbenega sveta,
kot sta Luciano Berio in Pierre Boulez.
Poleg obsenega opusa komornih del
je ustvaril skladbe za orkester brez in s
koncertantnim instrumentom, kakor tudi
vokalno-orkestralne skladbe. Njegovo
glasbo izvajajo po celem svetu tevilni
vrhunski glasbeniki, ansambli, orkestri in
dirigenti. Njegov opus danes teje preko
160 kompozicij, njegova diskografija pa
vsebuje okoli tirideset izdaj zgoenk in
DVD plo.
Ivan Fedele je iskan predavatelj, dejaven
v izobraevalnih ustanovah, kot so
Univerzi Harvard in Berkeley, Visoka ola
za glasbo v Londonu, Center za sodobno
glasbo Acanthes v Avignonu, Visoka ola
46
za glasbo in ples (CNSM) v Lyonu,

Konservatorij za glasbo (CNR)
v Strasbourgu, Konservatorij ajkovski
v Moskvi, IRCAM v Parizu, Toho Gakuen
School of Music in Koled za glasbo v
Tokiju in seveda italijanski Konservatoriji
v Milanu, Bologni in Torinu
Francosko Ministrstvo za kulturo mu je
leta 2000 podelilo astni naziv Vitez reda
umetnosti in literature. Leta 2007 mu je
italijansko Ministrstvo za izobraevanje,
univerzo in raziskovanje (MIUR) zaupalo
profesuro na znameniti Nacionalni
akademiji Svete Cecilije v Rimu. Istega
leta je za svojo opero Antigona naroilo
festivala Maggio Musicale Fiorentino
prejel tudi Abbiatijevo nagrado
Italijanskega zdruenja glasbenih kritikov,
ki je bila naroilo festivala Maggio
Musicale Fiorentino.
Od leta 2009 do 2011 je bil umetniki
direktor Orkestra I Pomeriggi Musicali
v Milanu, za petletno obdobje od 2012
do 2016 pa je bil imenovan za direktorja
glasbenega dela Benekega bienala.
Letos ga je fundacija Fondation de France
nagradila z mednarodno nagrado Arthurja
Honnegerja za celotni opus.
www.ivanfedele.eu
Foto: Marinitsch
Eden najpomembnejih italijanskih

skladateljev dvajsetega stoletja in oe
evropske glasbene avantgarde se je rodil
leta 1925 v kraju Ognelia v Italiji. Prve
glasbene ure sta mu v rojstnem kraju
nudila oe in ded, oba organista. Po II.
svetovni vojni je odel v Milano na tudij
prava in kompozicije. Med olanjem je
spoznal izjemno ameriko pevko Cathy
Berberian, s katero se je tudi poroil. Na
poronem potovanju v ZDA je Berio
v Tanglewoodu sreal slavnega rojaka
Luigija Dallapiccolo. Pri njem se je uil
kompozicije v dvanajsttonski tehniki in
se priel zanimati za delo z zvokom kot
samostojnim glasbenim parametrom.
Ko se je Berio vrnil v Evropo, je
navezal stike z Brunom Maderno,
Henrijem Pousseurjem in Karlheinzom
Stockhausnom, tedanjimi vodilnimi
komponisti evropske avantgarde, ki so se
intenzivno ukvarjali tudi z elektronsko
glasbo. Z Maderno je leta 1955 na RAI
Milano ustanovil Studio di Fonologia, prvi
elektronski studio v Italiji.
Berio se je veliko ukvarjal z zvokom
(zlasti s lovekim glasom) in njegovimi
mejami. Navdih za to je dobival pri soprogi
Cathy Berberian, ki je bila sposobna z
izjemno muzikalnostjo izvajati neverjeten
spekter glasovnih barv in artikulacij.
Zanjo je Berio napisal nekaj najbolj

znamenitih vokalnih skladb dvajsetega
stoletja (Sequenza III, Hommage Joyceu,
Ljudske pesmi). Konec petdesetih let se je
Berio lotil komponiranja serije solistinih
skladb z naslovi Sequenza, v katerih
izkoria alternativne tehnike igranja na
instrumente.
V estdesetih letih je poueval v
Tanglewoodu, Dartingtonu, Darmstadtu,
na Univerzi Harvard, v Glasbeni oli
Juilliard, na Mills koledu Iz asov
njegovega bivanja v ZDA je tudi
znamenita Simfonija (1969), kolana
skladba preeta s citati.
Ko se je vrnil v Italijo, je ustvaril vrsto
televizijskih oddaj, s katerimi je skrbel
za popularizacijo sodobne glasbe. Bil je
tudi lan vodstva Centra za raziskovanje
zvoka IRCAM v Parizu. V tem obdobju je
napisal tudi skladbi Glasovi/Voci in Zbor/
Coro.
47
Letos preminuli francoski serialistini

skladatelj Pierre Boulez velja za eno
najvejih glasbenih avtoritet. Po tudiju
kompozicije pri Olivieru Messiaenu
in Renju Leibowitzu je leta 1954
ustanovil enega prvih ansamblov za
izvajanje sodobne glasbe nasploh,
ansambel Domaine musical, kmalu za
tem, leta 1958 pa se je s Simfoninim
orkestrom Jugozahodno nemega radia
(Sdwestfunk) iz Baden-Badna priela tudi
njegova bleea dirigentska kariera.
Njegovo delo je odloilno prispevalo
k razvoju glasbe 20. stoletja in navdihnilo
generacije mladih glasbenikov. Z
dirigiranjem si je prisluil 26 Grammyjev
in vrsto drugih nagrad. Naj omenimo, da je
bil na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu,
kjer je sicer redno nastopal, glasbeni
direktor ravno ob 100. obletnici prve
produkcije Nibelunkega prstana.
V letih 19771992 je bil direktor
Intituta za raziskave in koordinacijo
akustine glasbe (IRCAM) v parikem
Pompidoujevem centru, kjer je
ustanovil tudi znameniti Ensemble
Intercontemporain. Bil je astni lan
dunajskega Zdruenja prijateljev glasbe,
Dunajskih filharmonikov in astni dirigent
orkestra Berlinske dravne kapele.
Andrea je diplomiral iz kompozicije na

Konservatoriju Nino Rota v Monopoliju
pod vodstvom Marca Della Sciucce.
Sledili sta e diplomi Regionalnega
dravnega konservatorija v Strasbourgu
(2004) ter diploma v razredu Ivana
Fedeleja na Nacionalni akademiji Svete
Cecilije v Rimu (2009).
Andrea Manzoli je bil zmagovalec IX.
kompozicijskega tekmovana 2 Agosto
v Bologni s skladbo Concertante da voci
za basovski klarinet in orkester, zmagal
je na tekmovanju Eiritmia v Povolettu
(Udine) s skladbo Trois tudes sur le
Tanka za bajan akordeon. Leta 2015
je bil finalist Bienalnega tekmovanja
za mlade komponiste, ki ga organizira
Operna hia v Rimu s skladbo Lamore
oscuro: Tosca raccontata da Scarpia.
Veliko njegovih sklad izvajajo orkestri
in ansambli, kot so: Regionalni orkester
Toskana, Simfonina orkestra Arturo
Toscanini in I Pomeriggi Musicali,
Ensemble du CNR (Strasbourg),
Voix de Strass (Strasbourg), Neue
Vocalsolisten Stuttgart, Algoritmo
Ensemble, I Solisti Aquilani in drugi.
Leta 2012 je Manzoli dobil naroilo
Arene iz Verone za realizacijo opere
z naslovom Falstaff a Pezzi.
48
Trenutno je profesor teorije, ritma

in glasbene percepcije na Intitutu za
glasbene tudije v Teramu.

Neville Hall se je rodil v Wellingtonu
na Novi Zelandiji in tudiral kompozicijo
na Univerzi v Aucklandu z Johnom
Rimmerjem in Johnom Elmslyjem. tudij
je nadaljeval v Evropi, kjer so bili njegovi
mentorji Franco Donatoni, Witold
Lutosawski in Brian Ferneyhough. Od leta
1993 ivi v Ljubljani in deluje kot svobodni
skladatelj. Njegova dela so izvajali tevilni
ansambli na koncertih in festivalih po svetu.
Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med
drugim nagrado UNESCO-ve mednarodne
skladateljske tribune Rostrum v Parizu leta
2001.
49

Luka Juhart se e vrsto let posvea
sodelovanju s sodobnimi skladatelji.
Redno sodeluje z Uroem Rojkom,
Vinkom Globokarjem, Thomasom
Larcherjem, Clausom-Steffenon
Mahnkopfom, Eduardom Demetzem,
Klausom Huberjem, Vitom urajem,
Arturom Fuentesom in tevilnimi
drugimi skladatelji. Ta zvona sreanja
so danes e dobro dokumentirana na
nosilcih zvoka. Njegovi posnetki so
izdani pri Zavodu Sploh in zalobi
Linnomable, zalobah NEOS, Transit,
POGUS, ZKP in ORF.
Luka Juhart je lan Ensemble
Experimental, nastopa na uglednih
festivalih, kot so londonski BBC Proms,
Glasbeni dnevi v Donaueschingerju,
Klangspuren Schwaz, Varavska jesen,
Transit Leuven, November Music
v nizozemskem sHertogenboschu,
Drutvo za komorno glasbo
Lincolnovega kulturnega centra
v New Yorku, Festival Luzern.
Sodeloval je s kotskim simfoninim
orkestrom BBC, Radijskim
simfoninim orkestrom ORF z Dunaja,
Mnchenskim komornim orkestrom,
Nemkim radijskim filharmoninim
orkestrom iz Saarbrckna, orkestrom
salzburkega Mozarteuma, Badensko
50
dravno kapelo iz Karlsruheja in

ansambloma Windkraft ter Avanture.
Nastopil je tudi na Glasbenih dnevih
v Donaueschingenu s Simfoninim
orkestrom Jugozahodnonemkega radia
iz Baden-Badna in freiburkim Baronim
orkestrom.
Kot predavatelj vodi delavnice za
komponiste ter tudente harmonike na
konservatorijih in akademijah po Evropi.
Od leta 2012 predava na Akademiji za
glasbo v Ljubljani, kjer je tudi vodja
katedre za sodobno glasbo.
Sam je tudiral na Dravni visoki oli
za glasbo v nemkem Trossingenu v
razredu prof. Huga Notha, h kateremu
je odel po opravljeni Glasbeni gimnaziji
v Mariboru pri prof. Andreju Lorberju.
Podiplomski tudij je v mojstrskem
razredu prof. Stefana Hussonga na
Visoki oli za Glasbo v Wrzburgu
zakljuil leta 2008.
Poleg intenzivnega poustvarjalnega
dela, se vedno pogosteje pojavlja
v improvizacijskih zasedbah ter kot
avtor glasbe.

Skladateljica Nina enk je po
konanem tudiju kompozicije in
glasbene teorije na Akademiji za glasbo
v razredu prof. Pavla Mihelia
nadaljevala podiplomski tudij
kompozicije na Visoki oli za glasbo
Carl Maria von Weber v Dresdnu
pod mentorstvom prof. Lotharja
Voigtlnderja in leta 2008 zakljuila
mojstrski tudij na Visoki oli za glasbo
in gledalie v Mnchnu v razredu prof.
Matthiasa Pintscherja.
V asu tudija je prejela ve nagrad, med
drugimi Evropsko nagrado za najboljo
kompozicijo na festivalu Young Euro
Classic za Koncert za violino in orkester
(2004), Preernovo nagrado Akademije
za glasbo ter prvo nagrado na Festivalu
sodobne glasbe v Weimarju v Nemiji
za kompozicijo Movimento fluido (2008).
Njene skladbe so bile izvedene na
pomembnih festivalih v tujini in doma
(Bienale Newyorke filharmonije,
Slavnostne igre v Sazburgu, Young Euro
Classic, Glasbeni dnevi v Kasselerju,
Musica Viva v Mnchnu, Positionen v
Frankfurtu, Weimarski pomladni dnevi,
Heidelberka pomlad, Festival Ljubljana,
Festival Slowind, Slovenski glasbeni
dnevi, Svetovni kongres saksofonov)
ter na koncertih po vsem svetu z
razlinimi orkestri, kot so Newyorka

filharmonija, Orkester Deelnega
gledalia v Cottbusu, Festivalni orkester
Young Euro Classic, Orkester Slovenske
filharmonije, Komorni godalni orkester
Slovenske filharmonije, Simfonini
orkester RTV Slovenija ter z ansambli
Intercontemporain, Modern, Scharoun,
Mosaik, London Sinfonietta, United
Berlin, Pihalni kvintet Slowind, Aleph,
Altera veritas, MD7, Concorde in
Berlinski komorni orkester.
V sezonah 2008/2009 in 2009/2010
je bila rezidenna skladateljica Orkestra
Deelnega gledalia v Cottbusu
v Nemiji.
51
Bor Turel (roj. 1954)

e ve kot petintrideset let je Bor Turel
eden najvidnejih slovenskih skladateljev
elektroakustine in eksperimentalne
glasbe. Po tudiju kompozicije na
Akademiji za glasbo v Ljubljani je
nadaljeval s tudijem na oddelku za
elektroakustino glasbo na Parikem
glasbenem konservatoriju (Conservatoire
National Suprieur de Musique),
udeleil se je tudi mojstrskih teajev
elektroakustine glasbe Oddelka za
elektronsko glasbo Montralske univerze
v Orfordu v Kanadi, v mestu Marly-leRoy v Franciji in v Salzburgu.
Leta 1992 je bil gostujoi skladatelj
v elektronskem studiu Visoke ole
za glasbo in dramsko umetnost
v avstrijskem Gradcu. Turelova
elektroakustina in druga dela so
bila izvedena e na vrsti pomembnih
mednarodnih festivalov sodobne glasbe
(Zagrebki glasbeni bienale, Mednarodni
Rostrum elektroakustine glasbe, festival
ISMEAM v Srvrju na Madarskem,
Svetovni glasbeni dnevi v Kbenhavnu,
Dunajski dnevi sodobne glasbe, Prix
Italia, Evropski mesec kulture v
Ljubljani, Festival elektroakustine
glasbe Synthse v francoskem Bourgesu,
Festival sodobne glasbe Klangspuren v
Innsbrucku).
52
Bor Turel se v zadnjih letih osredotoa

na ustvarjanje avdio in radiofonske
umetnosti, predvsem projektov ars
acustica in ambientalnih glasbenih del,
ki temeljijo na poetinem besedilu.
Hkrati se posvea komponiranju
elektroakustinih del za instrumente
in trak, v katerih raziskuje in odkriva
zvone odnose in dinamina razmerja
med akustinimi instrumenti in
elektroakustinim posnetkom.
Opus Quantum, elektroakustina skladba

(2002, besedilo KritofDovjak),
radiofonska dela v soavtorstvu s
skladateljem Borom Turelom: Sarine
sanje(2008), Visoko jezdijo ulice(2009),
Projekt Harm(les)s? (2010), Di ba baab/di
ya beu (2011), Kos kosti(2011).
Gregor Pir (roj. 1970)

Gregor Pir je na Akademiji za glasbo
v Ljubljani tudiral violonelo (pri
prof. Milou Mlejniku) in kompozicijo
(pri prof. Alojzu Srebotnjaku, Marku
Mihevcu, Urou Rojku). V zadnjem
asu se posvea predvsem ustvarjanjuna
podroju elektronske/elektroakustine
glasbe (Pure data) ter ustvarjanju
radiofonskih del. Posebej ga privlaita
podroje improvizirane glasbe ter
povezava med glasbo in literaturo.
Deluje kot glasbeni urednik na
programu Ars Radia Slovenija, trenutno
na mestu urednika Urednitva za resno
glasbo.
Med njegovimi vidnejimi deli so:
Improvizacije za klavir (1988), Collage
za klavir (1992), Ciklus samospevov na
besedila Federica Garcie Lorce za bariton
in klavir (1993), Ciklus samospevov
na besedila Tomaa alamuna (1994),
Finnegans wake za godalni kvartet
(1995), Collaboratio 6/97 (soavtorstvo
Mihael Pa), Ikaria (1998, soavtorstvo
Mihael Pa), Lamour de moy za komorni
orkester (1997), Somrak za tiri igralce,
orkester in elektroniko (2000),
Projekt Satirikon za glas, komorni
ansambel in elektroniko (2001, besedilo
Petroniusa Arbitra), elektroakustika:
Moy-ses (1997, soavtorstvo Mihael Pa),
53

Gyrgy Ligeti je bil rojen v
Dicsszentmrtonu (danes Trnaveni)
v Romuniji. Stari so pripadali madarskojudovski manjini iz Transilvanije in so
se kmalu preselili v Cluj (Klausenburg),
kjer je pri Ferencu Farkasu dobil prve
skladateljske napotke. Nacistini reim je
uniil njegovo druino oe in brat sta
umrla v koncentracijskih taboriih, mati
je preivela Auschwitz, sam pa je bil poslan
na prisilno delo.
Po koncu vojne je Ligeti nadaljeval
tudij kompozicije pri Farkasu in Sndorju
Veressu na Akademiji Franza Liszta v
Budimpeti. V tem asu je poleg usmeritve,
ki je temeljila na madarski in romunski
ljudski glasbi, zael razvijati tudi svoj
mikropolifonini slog, ki pa je priel do
izraza ele po njegovi kulturnopolitino
motivirani selitvi na Dunaj.
V Klnu se je sreal s predstavniki
avantgarde, med njimi sta bila Michael
Koenigge in Herbert Eimert, ki sta ga
povabila v Studio za elektronsko glasbo
Zahodnonemkega radia (WDR), kjer
je delal v letih 1957/1958. Tu je lahko
poglobljeno tudiral glasbo Mauricia
Kagla, Pierra Bouleza in Karlheinza
Stockhausna. Medtem pa je sam s
kompozicijami, kot je npr. Artikulation,
sledil svoji poti, ki ni imela dosti
skupnega s serialnim in strukturalnim

razmiljanjem. Skladba Apparitions
(1958/1959), premierno izvedena na
festivalu Mednarodnega zdruenja za
sodobno glasbo v Klnu, mu je pomagala
prodreti do irega obinstva, Atmosphres
(Atmosfere) iz leta 1961 pa so utrdile
njegovo mesto na mednarodni sceni.
Mikropolifonija je ostala pomemben
element njegovega dela, v naslednjih letih
pa jo je obogatil e z raznimi drugimi
komponentami: fonetino notirane besede
(Aventures,1962 in Nouvelles Aventures,
19621964), micro intervali (Ramifications,
1968/1969) in za sedemdeseta leta znailni
ironini pristop do historinih modelov.
Temeljno delo tega obdobja je nedvomno
opera Le Grand Macabre (1978) ter kasneje
e Klavirski (1985) in Violinski koncert
(19901992).
Gyrgy Ligeti je od 50-tih let dalje ivel
deloma v Nemiji ter deloma v Avstriji
in je leta 1967 postal avstrijski dravljan.
Deloval je tudi na pedagokem podroju;
med leti 19611971 je bil gostujoi
profesor kompozicije v Stockholmu, 1972.
na univerzi Stanford v ZDA, med leti
1973 in 1989 pa je poueval na Visoki oli
za glasbo v Hamburgu.
Umrl je na Dunaju 12. junija 2006,
star 83 let.
Glasbeni Bienale Berlin, Bienale Zagreb,

Musikprotokoll Gradec, Pan Music
Festival Seul, Varavska jesen, Trieste
Prima in drugod.

Slovenski skladatelj, dirigent, pedagog in
arheolog Lojze Lebi se je rodil leta 1934
na Prevaljah. Leta 1957 je konal tudij
arheologije na Filozofski fakulteti v
Ljubljani, tudij kompozicije pri Marjanu
Kozini in dirigiranja pri Danilu vari pa
leta 1972 na Akademiji za glasbo
v Ljubljani. Velja za enega najtehtnejih
sodobnih slovenskih skladateljev. Od leta
1995 je redni lan Slovenske akademije
znanosti in umetnosti. Leta 1994 je prejel
Preernovo nagrado za ivljenjsko delo,
leta 2003 pa je bil izvoljen za zunanjega
lana Kraljeve flamske akademije za
znanost in umetnost Belgije.
Lebi je skladateljsko izel iz skupine
Pro musica viva, izpopolnjeval pa
se je na poletnih teajih za sodobno
glasbo v Darmstadtu. Po intenzivnem
in kritinem sooenju s sodobnimi
kompozicijskimi tenjami si je
izoblikoval osebno govorico, ki je
razpeta med zvono silovitostjo ter
emotivno zadranostjo, svetovljansko
modernostjo in svojsko obutljivostjo
za dediino preteklih kultur in
civilizacij. Lebieva dela so bila doslej
izvajana na tevilnih festivalih ISCM
(Svetovni glasbeni dnevi Bruselj 1981,
Zrich 1991, Bukareta 1999, Jokohama
2001, Ljubljana 2003, Zagreb 2005),
55

Po tudiju klavirja, vokalne glasbe
in zborovskega dirigiranja je Pasquale
Corrado z odliko diplomiral iz
kompozicije na konservatoriju Giuseppe
Verdi v Milanu pri Alessandru Solbiatiju
in iz orkestrskega dirigiranja pri Danieleju
Agimanu. tudij kompozicije je nato
nadaljeval in z odliko diplomiral pri
Ivanu Fedeleju na Akademiji sv. Cecilije
v Rimu, kjer je prejel tudi prestino
nagrado Goffreda Petrassija 2011, ki
mu jo je na rimskem Kvirinalu podelil
italijanski predsednik Giorgio Napolitano.
Leta 2010 je obiskoval Cursus 1 na
intitutu IRCAM v Parizu. Pri njem
so nove skladbe naroali Ensemble
Intercontemporain IRCAM, Beneki
bienale, Francoski radio, Fundacije Arena
iz Vezone, Festival Nuova Musica
Radijski orkester iz Torina, Divertimento
Ensemble, Centro San Fedele Milano,
Fundacija Spinola-Bann in drugi. Njegove
skladbe, ki so jih med drugim dirigirali
Susanna Mlkki, Pascal Roph, Marco
Angius, Emilio Pomarico, Daniele
Agiman, Sandro Gorli, Jean Deroyer,
Andrea Pestalozza, so izvajali na festivalih
kot so Manifeste 2012 and 2014,
festival Musik Protokoll v Gradcu, MitoSettembre Musica, Milano Musica, Unione
Musicale v Torinu, festival Francoskega
56
radia in Stagione Sinfonica ICO, Lecce,

ansambli Ensemble Intercontemporain,
Filharmonini orkester francoskega radia,
Klangforum Wien, Kvartet Prometeo ter
pihalna kvinteta Bibiena in Slowind.
Napisal je glasbo za ve filmov, kot
je na primer Emil in detektiva/La
terribile armata Gerharda Lamprechta,
multimedijske instalacije ter tiri lirine
opere: Gospod Macbeth (Fundacija Arena
iz Verone), Alicin najljubi gost/Alice
Special Guest (Orkester I.C.O. T. Schipa
Lecce), Donizetti Alive (Fundacija Teatra
Donizetti iz Bergama), Babbelish (Teater
Massimo iz Palerma Teater Franco
Parenti iz Milana).
Posvea se tudi opernemu dirigiranju.
Izvedel je e vrsto oper, kot so: La Bohme,
Tosca, Trubadur, Ljubezenski napoj,
Madama Butterfly, La Traviata, Don
Giovanni, Figarova svatba, Zazie in Alicin
najljubi gost.
Pasquale Corrado predava kompozicijo
na Konservatoriju za glasbo v mestu Vibo
Valentia v Italiji.
Interpreti 18. Festivala Slowind 2016
59
v Bergamu, vodi pa tudi teaje iz klavirske

pedagogike s poudarkom na klasinem in
sodobnem repertoarju.
www.mgbellochio.co
Maria Grazia Bellocchio klavir

Pianistka Maria Grazia Bellocchio
je z najvijo odliko diplomirala na
Konservatoriju Giuseppe Verdi v Milanu,
kjer je tudirala pri Antoniu Beltramiju in
Chiaraberti Pastorelli. tudij je nadaljevala
pri Karlu Englu na Visoki oli za glasbo
v Bernu in pri Francu Geiju v Milanu.
Na njenih prvih javnih nastopih je izvedla
Skrjabinov Koncert za klavir z Orkestrom
RAI iz Milana, Beethovnov Koncert t. 1
z orkestrom Konservatorija v Milanu in
Simfoninim orkestrom Sicilije, ter Svatbo
Igorja Stravinskega v Teatro Comunale
v Bologni.
Njen repertoar zaobjema literaturo od
Bacha do sodobnih skladateljev. Redno
nastopa z ansamblom Divertimento ter
z dirigentom Sandrom Gorlijem. Sama
in skupaj z omenjenim ansamblom je
gostovala tudi na 9. Festivalu Slowind
2007, sicer pa redno nastopa na vejih
italijanskih in evropskih glasbenih
festivalih. Za zalobe Ricordi in
Stradivarius je posnela ve zgoenk z
deli Bruna Maderne, Maura Cardija,
Giulija Castagnolija, Sandra Gorlija,
Franca Donatonija, Mattea Franceschinija,
Stefana Gervasonija in Ivana Fedeleja.
Je profesorica klavirja na Intitutu
Giuseppe Donizetti za glasbene tudije
60
Foto: Luca Loro di Motta
Aldo Orvieto klavir

Aldo Orvieto je tudiral na
Konservatoriju v Benetkah. Za svoj
glasbeni razvoj je najbolj hvaleen Aldu
Ciccoliniju. Lorenzo Arruga je o njem
neko zapisal: Redek primer pianista, ki
med igranjem gleda znotraj glasbe.
Njegove posnetke je bilo doslej mo
sliati na radijskih postajah, kot so BBC,
RAI, Francoski radio, nemke radijske
postaje WDR, SDR in SR, Belgijski radio
RTBF, Radio italijanske in nemke vice
ter vedski radio.
Posnel je ve kot 70 zgoenk,
posveenih komponistom klasine dobe
dvajsetega stoletja za zalobe ASV, Black
Box Music, CPO, Mode Records, Winter
& Winter, Onyx Classic, Hommage,
Naxos, Brilliant, Dynamic, Stradivarius,
Ricordi in Nuova Fonit Cetra. Za posnetke
je prejel odline kritike.
Kot solist je nastopil z Radijskim
orkestrom iz Torina, orkestri benekega
teatra La Fenice, Arene iz Verone,
ORT iz Firenc, Ensemble 2e2m iz
Pariza, Accroche Note iz Strasbourga,
s Komornim orkestrom iz Padove ter z
mnogimi drugimi ansambli.
Leta 1979 je bil med soustanovitelji
benekega ansambla Ex Novo, s katerim je
premierno izvedel vrsto skladb skladateljev
Maderne, Tognija, Clementija, Sciarrina,

Ambrosinija, Gervasonija, Francesconija,
Corghija, De Pabla in Niederja.
Redno nastopa na festivalih sodobne
glasbe, kot so Beneki bienale, Milano
Musica, Mnchenski filharmoniki,
Berlinske slavnostne igre, Akademija za
umetnost v Berlinu, Mozarteum Salzburg,
Gulbenkian (Lisbon), Koncerti mesta
eneve, Festival dAvignon, Ars Musica v
Bruslju, Festival v Strasbourgu, Varavska
jesen, Zagrebki bienale, Fundacija
Gaudeamus (Amsterdam), Tischov
Center za umetnost v New Yorku in
Festival sodobne glasbe v Huddersfieldu.
61
je zelo uspeen pedagog. Kot taken je

predaval na mojstrskih delavnicah na
univerzah in konservatorijih po Evropi,
Avstraliji, Kanadi in Zdruenih dravah.
Trenutno je profesor za tolkala na
Konservatoriju Umberto Giordano
v mestu Foggia.

Kot solist je italijanski tolkalec Dario
Savron nastopal po Evropi, Argentini,
Zdruenih dravah Amerike, Kanadi in
Avstraliji z ansambli in orkestri, kot so
Kraljevi Concertgebouw orkester iz
Amsterdama, Komorni radijski orkester iz
Nizozemske pod vodstvom Petra Etvsa,
Veronska Arena, Rimska operna hia,
Divertimento Ensemble z Gyrgyjem
Kurtgom, Ex Novo Ensemble in drugi.
Je zmagovalec ve mednarodnih in
italijanskih glasbenih tekmovanj, snemal
pa je za razline programe Italijanskega
radia in televizije RAI.
Sodeloval je pri svetovnih premierah
uglednih skladateljev, kot so Unsuk Chin,
Franco Donatoni, Ivan Fedele, Fabio
Nieder, Salvatore Sciarrino, Alessandro
Solbiati in drugi.
Dario Savron je aktiven tudi kot
skladatelj. Njegove skladbe so bile
med drugim izvedene na festivalih in
koncertnih prizoriih, kot so Teater La
Fenice v Benetkah, Auditorium Il Sole
24 Ore v Milanu, Mednarodni bienale
sodobne glasbe v Kopru, koncerti v Kanadi.
Njegova glasba je izdana pri zalobi Nuova
Stradivarius v Milanu.
Njegovo glasbo lahko sliimo v tevilnih
dokumentarnih filmih. Je lan irij na
mednarodnih tekmovanjih tolkalcev, saj

Tolkalec Simone Beneventi je predan
tudiju in razirjanju sodobne glasbe.
Solistine koncerte je izvedel na festivalih:
Varavska jesen, Aperto di Reggio Emilia,
Beneki bienale, Suona Contemporanea
v Firencah, Gaida v Vilniusu, Festival
sodobne glasbe v Huddersfieldu, Impuls v
Gradcu, Ear Festival v Londonu, Larsenale
v Trevisu, Lespace sonore v Baslu, Manca
v Nizzi, Musica v Milanu in Zagrebki
bienale.
Sodeluje z mnogimi svetovno
uveljavljenimi skladatelji, kot so
Battistelli, Billone, Casale, Dufourt,
Fedele, Francesconi, Furrer, Goebbels,
Lachenmann, Maxwell Davies, Nova,
Sani, Sciarrino, Verrando ter solisti in
multimedijskimi umetniki, kot so Yuval
Avital, Mario Caroli, IanniX, John
Malkovich, Matmos, Sainkho Namtchylak,
Otolab, Andrea Rebaudengo in Alvise
Vidolin.
Poleg izvajanja sodobne glasbe se
posvea tudi raziskovanju, urejanju notnih
izdaj (leta 2012 je Casa Ricordi izdala
njegovo rekonstrukcijo skladbe Golf i
dombra Fausta Romitellija) ter predavanju
na konferencah (na Visoki oli za glasbo
v Baslu, Darmstadtskih poletnih teajih
sodobne glasbe, Univerzi v Strasbourgu) in
mojstrskih teajih.
Leta 2011 je na Benekem bienalu za
svoje obseno delo prejel nagrado Srebrni
lev.
Od leta 2009 dalje je umetniki vodja
festivala Percussione Temporanea v mestu
Reggio Emilia, kjer tudi pouuje na
Intitutu za glasbene tudije Peri-Merulo.
Tolkala je tudiral pri Francescu Repoli,
Jonathanu Faralli, Ericu Sammutu na
Parikem dravnem konservatoriju, Pedru
Estevanu na Esmuc v Barceloni, Christiau
Diersteinu in Marcusu Weissu na Visoki
oli za glasbo v Baslu, muzikologijo pa
na Fakulteti za literaturo in filozofijo v
Bologni.
63
Alvise Vidolin iva elektronika
Raziskovalec raunalnike glasbe,

direktor zvokovne obdelave, ustvarjalec/
izvajalec ive elektronike, Alvise Vidolin
je sluboval pri razlinih pomembnih
italijanskih in tujih institucijah in omogoil
zvone realizacije in izvedbe skladb
razlinih komponistov, kot so Luciano
Berio, Luigi Nono in Salvatore Sciarrino.
Alvise Vidolin je soustanovitelj in
lan ekipe CSC - raziskovalcev zvoka in
raunalnike glasbe na Univerzi v Padovi,
kjer vodi raziskovalne dejavnosti na
podroju kompozicije in koncertnega
izvajanja s pomojo raunalnike asistence.
Od leta 1975 do leta 2009 je bil tudi
predstojnik oddelka za elektronsko glasbo
na Konservatoriju v Benetkah. Je lan
znanstvenega odbora Fundacije arhiva
Luigija Nona.
Objavil in izdal je razlina znanstvena
dela in predaval na konferencah s podroja
raunalnike glasbe in zvoka. V srediu
njegovega dela so trenutno znanstveni
potenciali v kompoziciji in izvedbi glasbe,
ki jih nudijo informacijska sredstva in
multimodalni sistemi.
Njegov prvi uitelj violine v rodnem

Bariju je bil njegov oe. Kasneje je tudiral
na salzburkem Mozarteumu pri Dnesu
Zsigmondyju, kasneje pri Yairu Klessu na
Rubin Akademiji v Tel Avivu.
Leta 2010 je Italijansko nacionalno
zdruenje glasbenih kritikov DOraziu
podelilo nagrado za najboljega solista leta.
Koncertiral je po celi Evropi, Severni in
Juni Ameriki, na Kitajskem in Japonskem.
Snemal je za zalobo Decca (vse skladbe
za violino Luciana Beria, Sonate Felixa
Mendelssohna Bartholdyja, vse violinske
skladbe Ferrucia Busonija in Maurica
Ravela). Snemal je tudi za zalobe
Hyperion, opus 111/Nave (Vivaldi),
Stradivarius (Sonate za violino in embalo
J. S. Bacha, vse skladbe za violino in klavir
Alfreda Schnittkeja, skladbe za violino
in orkester Ivana Fedeleja, Nina Rote,
Michaela Nymana in skladbo Fire and
Blood Michaela Daughertyja).
Med koncertna prizoria, kjer je
Francesco DOrazio nastopil, spadajo:
Dravna akademija sv. Cecilije v Rimu,
dvorana Cadogan v Londonu, Akademija
za glasbo Chigiana v Sieni, Univerza v
New Yorku, Teater Coliseo v Buenos
Airesu, South Bank Center v Londonu,
Center za barono glasbo v Versaillesu,
64
The Frick Collection v New Yorku,

Cervantino Festival v Mexicu, Instanbul,
MiTo Settembre Musica v Torinu/Milanu,
Montpellier, Potsdam, Ravenna, Urbino,
Salzburg, Strasbourg, Stresa, Tanglewood,
Beneki bienale.
Njegov repertoar obsega dela od stare
glasbe (deluje tudi kot violinist v ansamblu
LAstree iz Torina, ki staro glasbo izvaja
na historinih instrumentih), do klasine,
romantine in sodobne glasbe. Premierno je
izvedel vrsto pomembnih skladb za violino,
kot so Zephir Terryja Rileya, Violinski
koncert t. 2 Michaela Nymana, Mosaque
Ivana Fedeleja in mnoge druge. Luis De
Pablo je zanj napisal svoje zadnje delo za
violino, Per Violino.
Ve let je intenzivno sodeloval z
Lucianom Beriom, igar Divertimento
za godalni trio je premierno izvedel na
Salzburkih poletnih igrah in na festivalu
v Tanglewoodu v Zdruenih dravah.
Berijevo skladbo Corale za violino in
orkester je pod skladateljevim dirigentskim
vodstvom izvedel v dvoranah Cite de la
Musique v Parizu in v Auditoriumu Nacional
de Musica v Madridu.
Koncertiral je z orkestri, kot so Mexico
City OF UNAM in Filharmonija,
Francoski dravni orkester, anghajska
filharmonija, Filharmonija iz Nagoye,
Torinski filharmonini orkester, Orkester
Posarskega radia (Saarlandischer
Rundfunk), Filharmonija v Temivaru,
Simfonini orkester Teatro Petruzzelli,
Simfonini orkester iz Sicilije, Nacionalni
simfonini orkester italijanskega radia,
Akademija Bizantina, Komorni orkester
iz Manitobe, Academia Montis Regalis,
Komorni orkester Reina Sofia iz Madrida
pod vodstvom dirigentov, kot so Lorin
Maazel, Boris Brott, Luciano Berio, Karl
Martin, Daniel Kawka, Zuohang Chen,

Ottavio Dantone, Arturo Tamayo in
Hansjrg Schellenberger.
Francesco DOrazio igra na violino
Giuseppeja Guarnerija, Comte de Cabriac,
izdelano v Cremoni leta 1711.
65
Foto: Joe Suhadolnik
Francesco Abbrescia iva elektronika
Matej arc oboa
Sprva je tudiral klavir, petje in

zborovsko dirigiranje, nato pa z odliko
diplomiral iz kompozicije (prof. Gianni
Nazzareno Francia) in elektronske glasbe
na Konservatoriju Niccol Piccinni v
Bariju.
V sklopu zdruenja Harmonia, ki
zdruuje zbor in orkester Univerze v
Bariju, je ustanovil in vodil pevski zbor
Goitre. V obdobju od leta 2004 do 2011.
je bil umetniki direktor letne revije za
sodobno glasbo z naslovom New Musics.
Devet let je bil asistent Luisa Bacalova
na podroju kompozicije filmske glasbe
na Oddelku za interaktivno elektroniko
in multimedijo Glasbene akademije
Chigiana v Sieni.
Sodeluje s skladatelji, kot so
Ivan Fedele, Luis Bacalov, Michele
DallOngaro, Gianvincenzo Cresta in
Pasquale Corrado ter glasbeniki, kot so
Francesco DOrazio, Nicola Fiorino,
Giampaolo Nuti in Filippo Lattanzi.
Njegova dela so bila izvedena na mnogih
festivalih: Ars electronica v Linzu, ICMC
v Ljubljani, FILE v So Paulu, uCuE
v Montralu in FIMU v Belfortu.
Za svojo kompozicijo z naslovom
Studio sullintoniazione della carne je prejel
Italijansko dravno nagrado za umetnost
2008/2009.
Matej arc, rojen 1965 v Ljubljani,

je tudij oboe zael pri Bou Rogelji na
Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa
se je izpopolnjeval pri Heinzu Holligerju
na Visoki oli za glasbo v Freiburgu,
Nemija.
Bil je prvi oboist Simfoninega
orkestra RTV Slovenija in Freiburkega
filharmoninega orkestra. Kot solist in
komorni glasbenik koncertira po Evropi,
Avstraliji, Kitajski, Mongoliji, Japonski
in obeh Amerikah. Za vrsto evropskih
radijskih postaj je posnel tevilna
komorna in solistina dela za oboo.
Njegovi posnetki so izli pri slovenskih
in svetovnih zalobah.
Od leta 1994 je lan Orkestra
Slovenske filharmonije in pihalnega
kvinteta Slowind, s katerim je med
drugim prejel nagrado Preernovega
sklada. Oboo pouuje na Akademiji
za glasbo v Ljubljani, Konservatoriju
za glasbo in balet v Ljubljani ter na
mojstrskih teajih doma in na tujem.
e vrsto let se v Ljubljani posvea
organizaciji in izvedbi komornega
koncertnega cikla Festival Slowind, na
katerem s lani istoimenskega pihalnega
kvinteta muzicira z vrhunskimi umetniki,
kot so Alexander Lonquich, Christiane
Iven, Heinz Holliger, Arvid Engegrd,
66
Foto: Siega
Robert Aitken, Ursula Oppens, Matthias

Pintscher, Naoko Joino, Majumi Mijata
in drugi.
V njegovi umetniki dejavnosti
zavzema posebno mesto sodobna glasba.
Premierno je izvedel ogromno tevilo
novitet slovenskih in tujih skladateljev,
v zadnjih letih pa se vse bolj intenzivno
posvea tudi baroni glasbi in njeni vlogi
v dananjem asu.

Sopranistka Valentina Coladonato je
z najvijimi ocenami diplomirala iz tujih
jezikov in petja ter svojo pevsko tehniko
izpopolnjevala pri pedagogih, kot so Renata
Scotto, Regina Resnik, Paride Venturi,
Edith Wiens in Claudio Desderi.
Zmagala je na pevskih tekmovanjih:
Valentino Bucchi; Giuseppe Di Stefano,
Citt di Alcamo, Toti Dal Monte, Maria
Caniglia, na katerih je dobila tudi posebne
nagrade kritike in obinstva.
Debitirala je s Cavallijevim LOrmindom
v produkciji Fundacije Williama Walton.
Kasneje je pela glavne vloge v operah
Monteverdija, Scarlattija, Glucka, Vivaldija,
Mozarta, Jommellija, Spontinija, Bellinija
in Verdija.
Njena koncertna dejavnost in repertoar
segata od barone do sodobne, od
cerkvene do posvetne glasbe. Sodeluje
s specializiranimi skupinami, kot so La
Venexiana, Akademija Bizantina, La
Stagione Armonica, Sentieri Selvaggi,
Algoritmo, Ensemble Confluenze,
FontanaMIX, Musikfabrik, Kvartet
Prometeo, Kvintet Alter Ego in Ex Novo
Ensemble.
Redno sodeluje s skladatelji, kot so Ivan
Fedele, Azio Corghi in Salvatore Sciarrino.
Snemala je za zalobe Decca in Glossa.
67
68
Foto: Stefano Bottesi
Pela je na koncertnih prizoriih,

kot so milanska operna hia La Scala,
Parika opera, Salzburki Festival,
Dunajski Musikverein, Concertgebouw
v Amsterdamu, Flanders Festival, St.
Petersburka filharmonija, Southbank
Center v Londonu, Frick Collection v
New Yorku, DeSingel v Antwerpnu,
George Enescu Festival v Bukareti,
Klnska filharmonija, Zahodnonemki
radio (WDR), Festival v Ravenni, Festival
Pergolesi-Spontini, RAI, Torino, MiTo,
Dvorana Sinopoli v Rimu, Quirinale,
Radio3 RAI, Beneki bienale in na
tevilnih drugih prizoriih irom Europe,
Severne in June Amerike, Azije in
Ocenije.
Sodelovala je z reiserji, kot so Daniele
Abbado, Maurizio Scaparro, Cesare Lievi,
Micha Znaniecki in Colin Graham
ter pela pod dirigentskim vodstvom
Riccarda Mutija, Roberta Abbada, Davida
Robertsona, Liorja Shambadala, Petra
Etvosa, Johna Axelroda, Petra Rundela,
Michela Tabachnika, Marcella Pannija,
Antonella Manacorde, Enriqueja Mazzole,
Claudia Scimoneja in drugih.
Quartetto Prometeo
Aldo Campagnari violina
Jacopo Bigi violina
Massimo Piva viola
Vse od njihovih slovitih predhodnikov,
Italijanskega kvarteta, nismo sliali takne
tenkoutnosti in iskrenosti.
Franois Clairant, Sud-Ouest
Zmagovalec 50. Mednarodnega
glasbenega tekmovanja Praka pomlad
leta 1998, Quartetto Prometeo, je ob isti
prilonosti prejel tudi posebno nagrado
zalobe Brenreiter za najbolj verodostojno
izvedbo Mozartovega Kvarteta, K. 590,
nagrado mesta Praga kot najbolji kvartet
in posebno nagrado Pro Harmonia
Mundi.
Leta 1998 je bil ansambel rezidenna
skupina na Britten Pears Akademiji
v Aldeburghu, na mednarodni poletni
akademiji Praga-Dunaj-Budimpeta
1999. je za izjemne izvedbe komornih
del prejel nagrado Thomastik Infeld, na
Mednarodnem tekmovanju godalnih
kvartetov v Bordeauxu pa je istega leta
prejel II. nagrado. Tudi na velikem
tekmovanju ARD v Mnchnu je
kvartet prejel posebno nagrado zalobe
Brenreiter, medtem ko so mu leta 2012

na Benekem bienalu podelili nagrado
Leone dArgento.
V svoji bleei karieri belei kvartet
Prometeo vrsto nastopov na prizoriih,
kot so Concertgebouw v Amsterdamu,
Musikverein na Dunaju, dvorana
Wigmore v Londonu, Festival Aldeburgh,
Praka pomlad, Festival v MecklenburgVorpommernu, Akademija sv. Cecilije
v Rimu, Societ del Quartetto iz Milana,
Akademija Chigiana v Sieni, Musica
Insieme v Bologni, Accademia Filarmonica
Romana (kjer je bil tri leta rezidenni
kvartet),dvorana Waterfront v Belfastu
za BBC, Grand Thtre v Bordeauxu,
Fundacija Royaumont, Avditorij muzeja
dOrsay v Parizu, Festival Boswil,
Festival komorne glasbe v dvorcu
Elmau, Mozartova no v Wrzburgu
(Mozartnacht), Le Printemps Musical
v Saint-Cosmeuju, Slavnostni dnevi v
Engadinerju, Festival komorne glasbe
v Saarbrcknu, Rencontres Musicales
v Fontainebleauju, Colmar Festival,
Festival Sanssouci v Potsdamu, kakor
tudi turneje v Juni Ameriki, na
Nizozemskem
Quartetto Prometeo sodeluje z
glasbeniki, kot so Mario Brunello, David
Geringas, Veronika Hagen, Alexander
Lonquich, Enrico Pace, Stefano
Scodanibbio in kvartet Belcea.
Ena od posebnosti kvarteta Prometeo
je nenehno kombiniranje klasinega
repertoarja z novimi glasbenimi izrazi
naega asa. Tako se je razvilo tesno
sodelovanje s skladateljem Salvatorejem
Sciarrinom, ki je kvartetu posvetil dve
skladbi: Esercizi di tre stili in njegov zadnji
Kvartet t. 8, skupno naroilo prirediteljev
Societ del Quartetto Milano, Festivala
MaerzMusik iz Berlina, Festivala Ultima

iz Osla in Festivala Aldeburgh. Nedavno
so skladbo skupaj s Sciarrinovimi poznimi
deli posneli za zalobo Kairos.
Kvartet Prometeo e dolgo asa sodeluje
z Ivanom Fedelejem; Posvetil jim je
skladbo Morolja K Erotik, naroilo
Accademie Filarmonica Romana, ki so jo leta
2011 tudi premierno izvedli.
Po uspenem snemanju vseh Godalnih
kvartetov Roberta Schumanna za zalobo
Amadeus, so izle e monografske
zgoenke z glasbo Salvatoreja Sciarrina
(Kairos), Huga Wolfa (Brillant Classic),
Stefana Scodanibbia (ECM) in Ivana
Fedeleja (LimenMusic). Za slednjo
zalobo je kvartet posnel tudi zgoenko/
DVD z deli Beethovna in Schuberta.
Leta 2015 so za zalobo SONY posneli
zgoenko z naslovom Arcana, na kateri
izvajajo staro glasbo, ki so jo elaborirali
in prekomponirali skladatelji Battistelli,
Filidei, Gervasoni, Fedele, Scodanibbio in
Sciarrino.
69
Ex Novo Ensemble
Aldo Orvieto klavir
Ansambel Ex Novo je v Benetkah leta
1979 ustanovil komponist Claudio
Ambrosini skupaj s sedmimi mladimi
glasbeniki, ki so v ansamblu e danes.
Ansambel danes predstavlja referenco
v mednarodni panorami nove glasbe.
Dolgoletna kontinuiteta skupnega
dela, umetnika in profesionalna
skladnost dajejo ansamblu svojevrsten
peat, prepoznaven zvok, ki ga tako
publika kot tudi strokovna javnost
prepoznata na pomembnih evropskih
festivalih. Med takne dogodke sodijo:
Festival Acanthes v Avignonu, Music
88 v Strasbourgu, Festival sodobne
glasbe v Huddersfieldu, Koncerti
mesta eneve, Beneki bienale, Dnevni
sodobne glasbe v Zrichu, Time of
Music v Vitasaariju, Festival Elektron
Musik v Skinnskattebergu na vedskem,
Festival Susa na Danskem, Roma Europa
70
v Rimu, Varavska jesen, Akademija

za umetnost v Berlinu, fundacija
Gaudeamus iz Amsterdama, Glasba
naega asa (Musica nel nostro tempo)
v Milanu, IGNM v Baselu, Ars Musica
v Bruslju, Mnchenska filharmonija,
Mozarteum, Aspekte Salzburg, Eco
& Narciso, Festival narodov (Festival
delle Nazioni) v Citt di Castello,
Mittelfest v edadu, RAI, Rim, Milano,
Tish center v New Yorku in Center za
upodabljajoo umetnost v Chicagu.
Nove skladbe so za ansambel Ex Novo
napisali in mu jih posvetili: Claudio
Ambrosini, Stefano Bellon, Carlo
Boccadoro, Sylvano Bussotti, Gilberto
Cappelli, John Celona, Aldo Clementi,
Silvia Colasanti, Azio Corghi, Michele
DallOngaro, Xavier Dayer, Matteo
DAmico, Luis de Pablo, Lorenzo
Ferrero, Luca Francesconi, Beat Furrer,
Giorgio Gaslini, Adriano Guarnieri,
Alvin Lucier, Vittorio Montalti, Luca
Mosca, Fabio Nieder, Francesco Pennisi,
Filippo Perocco, Horatiu Radulescu,
Michle Reverdy, Valerio Sannicandro,
Salvatore Sciarrino, Alessandro Solbiati,
Ivan Vandor in Grard Zinnstag.
Ansamblova predanost k raziskovanju
jezika sodobne glasbe je kasneje postala
podlaga za re-interpretacije klasinega
repertoarja, e posebej tistih skladb, ki so
komponirane za redke instrumentalne
sestave in zato kljub svoji lepoti ostajajo
manj znane.
Veliko svetovnih praizvedb in drugih
skladb, ki so bile posveene ansamblu
Ex Novo, prenaajo in predvajajo
glavne radijske postaje, kot so: BBC,
Francoski radio, RAI, Zahodnonemki
radio (WDR), Junonemki radio
(SDR), vicarska radia (DRS in RSI),
Belgijski radio (RBFT) in vedske

radijske postaje. Posebej pomemben
je ansamblov prispevek k promociji
italijanske komorne glasbe, ki jo
najdemo na posnetkih zgoenk, ki so
jih izdale zalobe Arts, ASV, Black
Box, Dynamic, Naxos, Stradivarius in
Ricordi.
Od leta 2004 ansambel Ex Novo v
gledaliu La Fenice v Benetkah prireja
festival Ex Novo Musica, od leta 2013
pa tudi Maratona Contemporanea, ki
vsako leto poslualcem nudi 42 kratkih
svetovnih praizvedb.
71
Foto: Joe Suhadolnik
Slowind
Ale Kacjan flavta
Matej arc oboa
Jurij Jenko klarinet
Metod Tomac rog
Paolo Calligaris fagot
Pihalni kvintet Slowind je bil ustanovljen pred dvaindvajsetimi leti. V tem asu
se je ansambel, ki izvaja praktino vsa dela standardnega repertoarja za ta sestav,
profiliral e v brezkompromisnega in v slovenskem prostoru najaktivnejega izvajalca
sodobnih del, od klasikov avantgarde do najmlajih, e neuveljavljenih, a zelo
obetavnih avtorjev naega asa. Slowind z naroili stalno spodbuja mlade slovenske
skladatelje ter se rad odziva vabilom za izvedbe novitet na mnogih evropskih odrih.
Obenem e vrsto let tesno sodeluje z etabliranimi svetovnimi skladatelji, kot so
Vinko Globokar, Robert Aitken, Heinz Holliger, Jrg Wyttenbach, Toio Hosokava,
Uro Rojko, Martin Smolka, Volker Staub, Ivo Nilsson, Nina enk, Grard Buquet,
Lojze Lebi, Niels Rosing Schow, Vito uraj, Beat Furrer in drugi, ki mu posveajo
svoja dela in ga vkljuujejo v svoje projekte. Slowind tako redno gostuje na nekaterih
najpomembnejih prizoriih sodobne glasbe: Ars Musica Bruselj, Biennale Bern,
72
Klangspuren Innsbruck, New Music Concerts Series Toronto, Contempuls Praga,

Thtre Dunois Pariz, Beneki bienale, Zagrebki glasbeni bienale in Mednarodni
glasbeni festival Takefu ( Japonska). Samo leta 2014, v jubilejnem dvajsetem letu
ansamblovega obstoja, je Slowind nastopil na treh koncertih v Parizu, sedmih v
Zdruenih dravah Amerike in treh na Danskem, lani pa je kvintet poleg koncertov
po Sloveniji gostoval e v Firencah na festivalu music@villaromana in Synergien
San Polo, na Benekem in Zagrebkem bienalu, v Berlinu, na Japonskem (Takefu,
Hiroima, Tokio) in v enevi, letos pa je nastopil v francoskem Clunyju in nemkem
Rotweilu (v koncertnem ciklu Ars Nova, ki ga pripravlja nemki radio SWR),
novembra pa ga aka e obsena turneja v Kanadi.
Na domaem prizoriu je ansambel v zadnjih letih e okrepil svojo dejavnost na
podroju slovenske glasbe in v pomladanskem asu priel prirejati kraji glasbeni
festival z naslovom Slowindova pomlad, jesen pa ostaja namenjena Festivalu Slowind.
Letonji je e osemnajsti po vrsti. e se je cikel v prvem obdobju plemenitil
predvsem s prispevki uglednih umetnikov, s katerimi je ansambel muziciral
Heinz Holliger, Robert Aitken, Alexander Lonquich, Arvid Engegrd, Aleksandar
Madar, Mate Bekavac, Steven Davislim, Christiane Iven, Matthias Pintscher,
Matthias Wrsch, Naoko Joino, Majumi Mijata in drugi se je skozi leta razvil
v pravo gibanje. Promoviranju sodobne svetovne komorne literature in celovitim
predstavitvam nekaterih pri nas manj znanih velikanov glasbe 20. stoletja (Edgard
Varse, Elliott Carter, Vinko Globokar, Toru Takemicu) se pridruuje vse veje
tevilo tujih ansamblov za sodobno glasbo, lani slovenskih simfoninih orkestrov
ter uveljavljene komorne skupine in pevski zbori.
Festivalski spored redno snema in prenaa Radio Slovenija, posnetke koncertov pa
predvajajo tudi tuje radijske postaje BBC 3, Nizozemski radio in druge.
Za dosedanje delovanje je Slowind leta 1999 prejel upanievo nagrado, nagrado
Preernovega sklada leta 2003 ter Betettovo nagrado leta 2013.
www.slowind.eu
73
Organizator:
Glasbeno drutvo Slowind
Soorganizator:
Slovenska filharmonija
Organizatorji
Mednarodne glasbene delavnice
Oblikovanje zvoka:
Larisa Vrhunc
Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete
Univerza v Ljubljani
Slovensko muzikoloko drutvo
S prijazno podporo
fundacije Art Mentor Foundation Lucerne
75
18. Festival Slowind 2016 so omogoili:
Art Mentor Foundation Lucerne
Inotherm
Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani
Drutvo slovenskih skladateljev partner

pri naroanju notnih materialov
Sili in sinova
Botjan Pavleti
Collegium Graphicum
Andi
Medijski partnerji:
RTV Slovenia Program Ars
Radiotelevizija Slovenija
Radio tudent
Program Glasbenega drutva Slowind programsko sofinancirata

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna obina Ljubljana.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KULTURO
Prevodi v slovenino:
Nataa Helena Tomac
Matej arc
Avtor besedil:
Matej arc (e ni drugae navedeno)
Jezikovni pregled:
Mateja Kralj
Oblikovanje:
Botjan Pavleti
Tisk:
Collegium Graphicum
Fotografi:
Stefano Bottesi
Marinitsch
Luca Loro di Motta
Siega
Joe Suhadolnik
Odgovorni urednik:
Matej arc
Ljubljana, oktober 2016
Copyright: Slowind
www.slowind.eu
78
www.slowind.eu

Festival Slowind 2016 - Utrip Svetlobe

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Festival Slowind 2016 - Utrip Svetlobe

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

18.

Andrea Manzoli Pierre Boulez Luciano Berio Neville Hall

Cenjena poslualka, spotovani poslualec,

in elektronike, drugi samo violini z elektroniko, tretji pihalnemu kvintetu,

Pasquale Corrado, se nam bosta pridruila s svojimi sveimi in obetavnimi

18. Festival Slowind 2016

Dve luni dva

Ivan Fedele (roj. 1953)

Ivan Fedele (roj. 1953)

v prostoru poustvarijo tisto, kar je v partituri

nad tolkalnimi instrumenti se je prielo

razvojna faza, v kateri svetloba zane

ne zanima. Notranja organizacija kvarteta

Ivan Fedele (roj. 1953)

Ivan Fedele (roj. 1953)

uil klavirja in preden sem se zael uiti

je Ivana Fedeleja navdala z idejo, da napie

ko po njej segamo zaradi nae elje,

doivele preobrazbo s pomojo razirjene

Andrea Manzoli (roj. 1977)

Andrea Manzoli (roj. 1977)

lastnosti in odnosi med glasbenimi dogodki

Nina enk (roj. 1982)

lok, v katerem so flavta, oboa in rog

Niti pri skladbi za manjo zasedbo

Bor Turel (roj. 1954) , Gregor Pir (roj. 1970)

V majhni jami v arheolokem parku

ki so jo arheologi pod vodstvom dr. Ivana

MEDNARODNA GLASBENA DELAVNICA

Ivan Fedele (roj. 1953)

Gyrgy Ligeti (19232006)

Ivan Fedele (roj. 1953)

emotivno konotacijo, tako da kot pie

pomojo hitrih dvaintridesetink, ki jih

diskontinuiteta diferenciacija. V prvem

Gyrgy Ligeti (19232006)

V asu nastanka obeh skladb je minilo

pravzaprav istoasno prisotnih. (Ligeti).

v svojih besedah, ki ne elijo umreti, ne

Abonmajska koncerta Orkestra Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije

Koncerta Orkestra Slovenske f ilharmonije

Ivan Fedele (roj. 1953)

Pasquale Corrado dirigent

Pasquale Corrado dirigent

Davide Teodoro klarinet

Pasquale Corrado dirigent

Ivan Fedele (roj. 1953)

postopki, ki se za razliko od originala

Lojze Lebi (roj. 1934)

naslovom Viaggiatori della notte (Popotniki

registru, glede na katerega violinska linija

dogajanja, pa pa jaz sam; v iskanju dejanja

zgodbe, in raje prepustil asu, da odstre

Komponisti 18. Festivala Slowind 2016

Ivan Fedele (roj. 1953)

za glasbo in ples (CNSM) v Lyonu,

Luciano Berio (19252003)

Eden najpomembnejih italijanskih

Zanjo je Berio napisal nekaj najbolj

Pierre Boulez (19252016)

Andrea Manzoli (roj. 1977)