,,

V3

2014

1.__________________________________________________
__3

1.1.
____4

1.2.
_____________________5

1.3.
______________6
1.3.1.
_______________________________________ 6

1.3.1.1.
________________________________________ _6

1.3.1.2.
________________________________________ 6

1.4.
__________________________________________________________
_6

1.4.1.
_____________________________________7

2.
______________________7
2.1.

__________________________________________ 8
2.1.1 Kontrola na situacijata i merewe na otpor na izolacijata.
aponska
proba._____________________________________________________ 9

2.1.2 Ispituvawe na prazen od na generatorot__________________________ 9

2
2.1.3.Ispituvawe so ladewe i zagrevawe_______________________________ 9

3.
_______________________________________________11
4.
___________________________________12

1.

.
. ,
.

, :

-
,

- ( )
,

- ,

- ,

- ,

-.

3
a 1

1.1.

U1, U2 Y,X
V1, V2 V,Y
W1,W2 W,Z
P1,P2 I,K

4
 Eo ems
( ) ems ( ems )
Y-

- , U n

, I n ,

ems
I
I ,
,
.

1.2.

( ), , .

,
.

( )- ,

,



()

(
)
.

5

.
( )
,
,
,
( )
.

,
,
, .
,

.

1.3.

1.3.1.

1.3.1.1.

- , ,

- ,
3.

6
-

1.3.1.2.

1.4.

(ovdeka ako ima slika mozes da vmetnes za da go pojasnis ispituvaweto, ili

dolnite dve nabrojuvanja ne se celosni)

- ems

- ems = f (Jp)

( ) (
).

1.4.1.
Isto slika

.
,
g 5
% m.

. ,
.

2.

7
 ,
.
-
. ,
.
- , .
, .
- , e
,
.
- ,

-
.

DR2 RD 3 p+r+s
IR2 3 IR2+CR1

SR 1 RS21 p + r + s
3
MVA
UR 5 UR2 p + r + s 10
.. SR1 RS10 MVA
.
10 MVA
SR 1 RS11 p + r + s
. 1 MVA
FR2 RE1 s
. 2 MVA

2.1.
Kako i kaj site elektri~ni ma{ini,taka i kaj generatorot za vreme na
samoto proizveduvawe se vr{i ispituvawe kako {to e:

- ispituvawe na statorskoto jadro od limovi,

- ispituvawe na izolacijata na namotkata,balansirawe,vrtewe i sli~no.

8
 Kaj elektri~nite ma{ini na koj delovi se vrtat-rotori , ako se
slu~i geometriskata oska na vrtew e, koja e odredena od le`i{teto , ne
prodira so te`i{nata oska , ke se pojavi sila koja ke deluva na vrtlivite
delovi na ma{inata-rotor i le`i{tata. Ovie sili predizvikuvaat vobracii na
le`i{teto ,pa so ogled na toa le`i{tata brzo se o{tetuvaat (osovinata i
drugite delovi na el.ma{ina). Zatoa pri sekoja mahani~ka ili elektri~na
popravka na rotorot , istiot mora da se balansira.
Postojat pove}e na~ini i metodi za balansirawe na vtrlivite delovi
kako {to se:
balansirawe na ednata ili dvete raminini,
balansirawe pri postavuvawe na okvirot,
zacvrstuvawe na le`i{teto i sli~no.
Eden od najstarite najpoznatite na~ini na balansirawe e nacrtot na
osovinata.(sl.2).
Rotorot koj sakame da go balansirame se postavuva na le`i{teto. Toj del
na rotorot kade {to mislime da go nacrtame se podvlekuva so kreda ili var
i ostavame da se isu{i. Pomalite rotori mo`at da se krenat so raka ,a
pogolemite so .

9
 Nacrtuvaweto se vr{i vo dvata smera na vrtewe , i sekoj smer posebno
se crta so penkalo i boja .Vo sredinata,pomeu srednite lakovi (edniot i
drugiot smer), ili za 180 od ovaa sredina,se naoa 4 pregolema masa na
rotorot. Ako od bo~nite to~ki doaaat edna sprema druga ,pregolemata
masa e pomegu niv, a ako se smeta deka preoaat edna sprema druga,
treba pomegu niv da se dodade teg.

. Meu najte{kite ispituvawa koi {to se vr{at na rotorite, a

osobeno na rotorite na generatorot , spaa vrtewe.Pod
podrazbirame prisilno zavrtuvawe na rotorot nad nominalniot .Taka , na
primer, rotorite na hidrogeneratorot treba da se so brzinata na
vrteweto na turbinate, no so najmala brzina od 1.8 brzini na vrtewe na
turbinate, turbogenetatorot, t.e.nivniot rotor so 1.25 brzini na parnata
turbi. Vremeto na trae 2 .

e potrebno zaradi mehani~koto proveruvawe na rotorot .Vo

pogonot se slu~uva generatorot naglo da se rastereti , pa ako brzo i
efikasno ne reagiraat regulatorite na turbinata, rotorot mo`e da dostigne
brzina 300% pogolema od nominalnata brzina na vrtewe. Pri zgolemuvawe
na brzinata rastat i cantifugalnata sila i napregnuvawata koi rastat so
kvadratot da porastot na brzinata.
se vr{i vo . Postojat horizontalni i vertikalni
. Tie moraat da bidat gradeni taka {to ako se slu~i rotorot da
se raspadne da ne stradaat osobite koi go vr{at ispituvaweto,nitu da se
o{tetat delovita na rabotilnicata.Za pogonot na rotorot pri slu`i
motorot so ednonaso~na struja so odredena snaga i brzina na vrtewe.Kaj
se meri : to~niot broj da vrtewe so najmalku dve razlio~ni
merila , pobudna struja, naponot na pogonskiot motor i vibraciite na
le`i{teto.

2.1.1 Kontrola na situacijata i merewe na otpor na

izolacijata.naponska proba

Kaj sinhronite ma{ini primenuvame dve naponski probi. Na stranata

na naponot ja proveruvame izolacijata pomeu namotkite i `elezno jadro.
Rotorot mora da bide vo statorot. Ispituvaniot napon pomal od 2KV mo`at
da se odedna{, a pogolemite postepeno za vreme od 10s.
So inducioraniot napon ispituvame izolacija pomeu poedini navoi na
namotkite.

2.1.2 Ispituvawe na prazen od na generatorot

10
 Dava podatoci za magnetskite karakteristiki na genetarorot (zavisnost
od magnetskiot krug od pobudnata struja). Nazad dobivame zagubi na
prazniot od koi se sostoi od zagubi vo `eleoto na statorot i rotorot ,gubitok
na triewe-le`aite ,gubitok na pobudniot krug ,vozbudata na prazniot od ,
na kliza~kite lageri,triewe na ventilatorot.Karakteristiki na prazniot od
pretavuvaat zavisnost na naponot na generatorot od pobudnata struja
(stegalkite na generatorot se otvoreni na niv ne e priklu~en nikakov
potro{uva~)
Ispituvaweto na prazniot od mo`e da se vr{i so metod na
genetarorskata postapka : koga generatorot go opteretuvame so odredena
brzina na neko rotor obi~no ednonaso~en motor, ili na statorot na
generatorot postepeno povi{uvame naizmeni~en napon (preku
regulacionen transformator), pa da go dovedeme vo asinhronen zalet,
klu~uvame ednonaso~na struja i go doveduvame vo sinhronizam.

2.1.3.Ispituvawe so ladewe i zagrevawe

Za ispravna rabota na genaratorot mnogu e va`no negovoto ladewe i
zagrevawe kako namotkite i `eleznoto jadro,taka i osovinite na le`i{tata.
Za ispituvawe na emperaturata moeme da se slu`ime so termometar so
te~nost. Termometrite so `iva imaat golemi nedostatoci, zatoa {to vo
`ivata mo`e da se inducira vrtliva struja, a ako termometarot se skr{i
`ivata te{ko mo`e da se sobere. Ne{to pzgodni se alkoholnite
termometri. Termometarot go zavitkuvame vo staniol, okolu vratot go
vrzuvame so vrvca, go postavuvame na mestoto kade {to sakame da ja
merime temperaturata i mestoto o pominuvame so pamuk , taka {to
skalata ne termometarot da bide vidliva i da mo`e da se ~ita, a
termometarot da ne se dopira so race. Mnogu se zgodni termoelementite
zaradi svoeto brzo dejstvo i malite dimenzii.
Ako sakame da ja merime temperaturata na ma{inata dodeka raboti
toga{ se upotrebuvaat otporni~ki termometri, koi se sostojat od otporni
`ici ,namotani dvojno na izolacionata traka i staveni vo `lebovite.
Temeraturata mo`e da se izra~una so merewe na porastot na otporot.

11
3.

.
:

12
4.

1. : , ,
1988

2. : ,
, 1991

3.. , . : ,
, 1968

13