I. UVOD ... 3
II. POHODNE POTI Z ORGANIZIRANIMI POHODI ... 3
1. BOROVNIEVA POHODNA POT ... 4
Zanimivosti ... 5
Ponudba ob poti ... 5
2. KOSTANJEVA POHODNA POT ... 7
Zanimivosti ... 7
Ponudba ob poti ... 7
3. KRONA POHODNA POT POD PUGLEDOM ... 10
Zanimivosti ... 11
Ponudba ob poti ... 12
4. OSTROVRHARJEVA POT ... 13
Zanimivosti ... 14
Ponudba ob poti ... 16
5. POHODNA POT PO LJUBLJANSKEM BARJU ... 17
Zanimivosti ... 18
III. DRUGE POTI ... 20
1. POHODNE POTI ... 20
OZNAENE POTI ... 20
POT KURIRJEV IN VEZISTOV NOV SLOVENIJE ... 20
Marsikdo eli vsaj ob koncu tedna pozabiti na hrup, slab
EVROPSKA PEPOT E6 ... 21 zrak in ostale neprijetne strani mestnega ivljenja. Veliko
EVROPSKA PEPOT E7 ... 22 meanov je tako e odkrilo lepote ljubljanskega podeelja
PLANINSKE POTI ... 22 in monosti za preivljanje prostega asa, ki jih narava nudi
2. GOZDNE UNE POTI ... 24 le nekaj kilometrov stran od mestnega jedra.
GOZDNA UNA POT PO MARNOGORSKI
GRMADI ... 24 Ena od priljubljenih aktivnosti je pohodnitvo organizirano
ali po lastni izbiri. V preteklem desetletju je na podeelju
Ponudba ob poti ... 24
nastalo ve pohodnih poti. Ustrezno so oznaene z
GOZDNA NARAVOSLOVNA UNA POT MALI usmerjevalnimi tablami, ob poteh pa nas spremljajo razline
VRH ... 25 zanimivosti in najrazlineja ponudba od domae hrane,
Ponudba ob poti ... 25 sokov, sadja, do raznih prireditev, ki potekajo skozi vse
IV. PRAVILA OBNAANJA ... 26 leto.
V. POHODI IGI ... 27
Upamo, da se boste po teh poteh podali sami ali pa se nam
pridruili na katerem od pohodov ter uivali v prelepi naravi
in na sveem zraku.

Da bo vse skupaj e bolj zanimivo, smo vam pripravili tudi

pohodno knjiico, v kateri lahko zbirate ige pohodov.

Vse informacije o pohodih na opisanih poteh lahko najdete

na W: http://www.ljubljana.si/si/mescani/kmetijstvo/
gradiva/publikacije/default.html

 

Izhodie: parkirie pred Kulturnim domom, Podgrad.
Trajanje (v eno smer): pe 4 ure, s kolesom 1,5 ure
Info: Turistina kmetija Pri Lazarju, Podgrajska c. 9c, 1129
Ljubljana Zalog, T: 01 528 18 62; Planinski dom Jane, Jane
1, 1129 Ljubljana Zalog, T: 01 367 10 29
POHOD prva ali druga nedelja v juniju
Organizator: Turistino drutvo Besnica Jane
Kontakt: Sreko Birk, T: 01 367 10 07, M: 041 503 964,
W: www.sadnacesta.si
Zaetek poti je v Podgradu blizu sotoja treh rek Ljubljanice,
Kamnike Bistrice in Save, kjer lahko pustite avto, ali pa
pri kaipotu z glavne ceste zavijete levo in se peljete do
Turistine kmetije Pri Lazarju, kjer se vam odpre prelep
pogled na Ljubljansko kotlino. Ob kmetiji je panoramska
tabla z vrisano potjo. Mimo kmetije vas pot pelje do vzpetine
Grmadnik s udovitim razgledom na marno goro in Triglav. Pot
nadaljujete do domaije Pri Tomaetu, mimo kapelice skozi
bukov gozd do domaije Jakopi, mimo spomenika padlemu
komandantu v 2. svetovni vojni, do domaije Kostevc, po
grebenu do domaij rnivec ter Balant, ez gozd do osnovne
ole Gabrje pri Janah. Pot se zakljui pri Planinskem domu
Jane. Povratek je predviden po isti poti.
OPOZORILO:
Pohodnikom s slabo telesno kondicijo priporoamo, da si
za povratek organizirajo avtomobilski prevoz.
 
ZANIMIVOSTI
KAPELICE IN ZNAMENJA postavljali so jih v spomin na
kaken dogodek, pripronjo za sreno vrnitev, ozdravitev,
sreo pri ivini ipd. Naj omenimo samo nekatere: kri
na Trjavem klancu po poti od Lazarja do domaije Pri
Tomaetu so do 2. svetovne vojne, ko po dolini Besnice e ni
bilo poti, z vozovi vozili steljo, les ipd. Kri stoji kot spomin
na nesreo, ki se je zgodila ob prevozu lesa; znamenje pri
Jesihu postavljeno je bilo v spomin na dogodek, ki naj
bi se zgodil e v 19. stoletju. Tedaj so preko Jan do Stine
vozili prodajat ivino na sejme. Neko sta se s sejma, kjer
sta prodala vole, vraala oe in hi. Oe je deklici pod obleko
skril denar od prodanih volov. Na poti so ju ustavili roparji,
ki so tu vedno preali na kmete. Oropali so ju in kmeta ubili;
velika kapelica na Janah postavljena je bila 1897 leta v
spomin na epicenter velikega ljubljanskega potresa, ki je bil
v noi s 14. na 15. april 1895.
SPOPAD S TURNERJI ob propagandnem izletu nemkih
Turnerjev iz Ljubljane na Jane je prilo 23.5.1869 do krvavih
spopadov z domaini. Kmetje so Nemcem iztrgali zastavo
in jo poteptali. Nemce so nagnali, avstrijske oblasti pa so
poslale na Jane oronike in eto vojakov. Mnogo kmetov je
bilo obsojenih na zaporne kazni, spopad pa je zahteval tudi
smrtno rtev.
JANE ime naj bi dobile bodisi po janiarjih, ki so tu hodili
v asu turkih vpadov, bodisi po jagenjkih (jankih), ki naj bi
jih bilo tu v preteklosti kar veliko.
PONUDBA OB POTI
Kmetije, ki leijo ob Borovnievi pohodni poti, spadajo tudi
v ponudbo Sadne ceste med Javorom in Janami. Pri vseh, e
ni navedeno drugae, se je potrebno predhodno najaviti. Le
korak levo in desno od Borovnieve poti pa najdete e druge
kmetije, ki so vkljuene v Sadno cesto.
 Domaija BALANT
Sreo Birk
Vnajnarje 5
1129 Ljubljana Zalog
T: 01 367 10 07
M: 041 503 964
Ponudba: parglji, jagode,
breskve, hruke, jabolka
Domaija BERNARDIN
Tatjana Mesari
Zvonimir Perec
Vnajnarje 13
1129 Ljubljana Zalog
T: 01 367 10 14
M: 051 602 309, 051 602 301
E: djmesy@gmail.com
Odpiralni as: petek, sobota,
nedelja po predhodni
najavi
Ponudba: izletnika kmetija,
prostor za zakljuene
drube, kosila, adventni
venki, delavnice izdelave
cvetja iz papirja
Domaija RNIVEC
Zdravko Gale
Vnajnarje 4
1129 Ljubljana Zalog
T: 01 367 10 08
M: 031 814 089
Ponudba: jagode, enje,
jabolka
Domaija JAKOPI
Tone in Sonja Marn
Vnajnarje 16
1129 Ljubljana Zalog
T: 01 367 10 17
M: 041 539 634
Ponudba: jabolka, borovnice,
kostanj, gobe
 
Planinski dom JANE
Jane 1
1129 Ljubljana Zalog
T: 01367 10 29 Izhodie: Sostro zadnja postaja LPP t. 13
Ponudba: enolonnice, Trajanje (v eno smer): pe 4 ure, s kolesom 1,5 ure
nedeljska kosila, prenoia, Info: Turistina kmetija Kamnikar, Mali Vrh 3, 1260 Ljubljana
v zimskem asu domai Polje, T: 01 366 90 23
izdelki (klobase), naroila za
zakljuene drube
POHOD druga nedelja v oktobru
Domaija KOSTEVC Potek pohoda: pohod poteka po delu Kostanjeve pohodne
Sreko in Vida Hribar poti, nato pa zavije proti posestvu Razori in pohodniki se
Vnajnarje 7 vrnejo na izhodino toko.
1129 Ljubljana Zalog Organizator: Posestvo Razori, Zagradie 13
T: 01 367 11 85 Kontakt: Majda u, T: 01 542 86 87, M: 031 655 659
M: 031 335 298
Ponudba: jagode, maline,
slive, hruke, enje Prva tabla na konni avtobusni postaji nas usmeri po glavni
cesti proti Sadinji vasi. Pri tabli enjica se pot odcepi na levo
Turistina kmetija proti vasi. Tee skozi vas, mimo kmetij Snopiar in Mrkotovc
PRI LAZARJU do vasi Zagradie in po makadamski poti na vrh vzpetine do
Milan Bizjan vasi Javor. Od tu se nam odpre lep razgled na Zagradie in
Podgrajska cesta 9c Ljubljano. Pot nas pelje po slemenu proti Malemu Vrhu. V
1129 Ljubljana Zalog zadnjem delu se prikljui na Gozdno naravoslovno uno pot
T: 01 528 18 62 Mali Vrh. Povratek je predviden po isti poti.
M: 041 807 146
E: milan.bizjan@volja.net OPOZORILO:
W: www.pri-lazarju.si Pohodnikom s slabo telesno kondicijo priporoamo, da si
Odpiralni as: za povratek organizirajo avtomobilski prevoz.
petek 14h 20h, sobota in
nedelja 8h 20h, ZANIMIVOSTI
za zakljuene drube po
dogovoru
Do leta 1871, ko so v Kamniku postavili sodobno smodninico,
Ponudba: ekoloko pridelano
sta na obmoju Sostrega delovali dve smodninici. Leta 1762 ju
sadje in sadni izdelki,
je postavil Anton Kappus. Okoliki kmetje so iz gnoja, zemlje
mleko, suhomesnati in
in zidnih ruevin izdelovali zmes, ki so jo nekaj let namakali
mleni izdelki, organiziranje
v gnojnici. Tej zmesi so v smodninici dodali veplo in oglje
prireditev, darila, prostor
ter dobili trdo meanico, ki so jo mleli v posebnih mlinih na
za piknike, razgledna toka,
Dobrunjici. Leta 1871, ko je bila v Kamniku postavljena
mini ivalski vrt
nova smodninica, so v Sostrem, na veselje domainov, ki so
Nastanitev: tiri sobe, ena
bili siti pogostih eksplozij, opustili proizvodnjo smodnika.
soba za invalide
Domaija LEVINIK
Pavel Levinik PONUDBA OB POTI
Podgrajska cesta 5
1129 Ljubljana Zalog Pri vseh ponudnikih, e ni navedeno drugae, se je potrebno
T: 01 528 10 90 predhodno najaviti.
M: 041 612 296
Ponudba: sadje
 Gostilna PRI KOVAU AGARSKI VRH
Cesta II. grupe odredov 82 Joe ibert
1261 Ljubljana Dobrunje Dom radioamaterjev
T: 01 542 95 77 agarski vrh
Odpiralni as: vsak dan 8h T: 01 367 11 38
23h, torek zaprto Ponudba: aj, kava, sok
Ponudba: domaa kuhinja in
pizze iz krune pei, domae Posestvo RAZORI
slaice, koline (pozimi), Majda u
sreda in etrtek svinjska Zagradie 13
rebra, ribje jedi 1261 Ljubljana Dobrunje
T: 01 542 86 87
Kmetija SNOPIAR M: 031 655 659
Ivan Porenta Ponudba: reja plemenskih
enjice 14 burskih koz, pridelava
1261 Ljubljana Dobrunje ekoloke zelenjave
T: 01 542 97 54 in sadja, programi
M: 031 790 047 zaposlitvene rehabilitacije in
Ponudba: sadje, zelenjava usposabljanja na delovnem
mestu, seminarski turizem
Kmetija MRKOTOVC
Matja Mlakar Turistina kmetija
enjice 9 KAMNIKAR
1261 Ljubljana Dobrunje Brane Zajec
T: 01 542 97 84 Mali vrh 3
M: 031 587 841 1129 Ljubljana Zalog
Ponudba: jagode, enje, T: 01 366 90 29
breskve, jabolka, hruke Odpiralni as: petek, sobota
in nedelja po predhodnem
naroilu
Ponudba: izletniki turizem,
kosila, mot, kruh, sadje in
sadni izdelki, pecivo
 

Izhodie: Mali Lipoglav
Trajanje: kraji krog 2 uri, dalji krog 3,5 ure
Info: Drutvo podeelja Lipoglav, Mali Lipoglav 3a,
1293 marje Sap, T: 01 786 85 26
POHOD tretja sobota v septembru
Pot poteka po grievnatem obmoju jugovzhodnega dela
Mestne obine Ljubljana, delno pa tudi po meji z obino
Grosuplje. Dolga je priblino 14 kilometrov, speljana pa je
skozi est zaselkov na tem obmoju Mali in Veliki Lipoglav,
Repe, Brezje, Selo pri Pancah in Pance. Start in cilj poti
je pred Kmekim turizmom Pri Jakopcu v srediu vasi Mali
Lipoglav (dostop: Ljubljana Sostro Podlipoglav Mali
Lipoglav ali Motel Grosuplje Perovo Zgornja Slivnica
Mali Lipoglav). Pot je imenovana po hribu Pugled, ki je s
615 metri nadmorske viine najvija vzpetina tega obmoja.
Pot je, speljana po razgibanem terenu, delno pa tudi po
krajevnih cestah, veinoma pa po gozdu in med polji. Dvakrat
se spusti v dolino, do najnije viine 400 m.n.v., in se dvakrat
povzpne do 600 m.n.v. Primerna je skoraj za vsakega in jo
je mo prehoditi v treh urah in pol normalne hoje. Tisti s
slabo fizino kondicijo se lahko sprehodijo po kraji poti,
ki na Velikem Lipoglavu zavije proti Malemu Lipoglavu do
izhodine toke.
10
ZANIMIVOSTI
RUDNIK SREBRA v dolini Panke reke v tako imenovani
Srebrni dragi so do leta 1939 kopali srebrno rudo in jo vozili
v Ljubljano na predelavo. Rudnik so zaprli, ostal pa je e zelo
dobro viden jaek.
VAKA SUILNICA ZA SADJE na Malem Lipoglavu si lahko
ogledate obnovljeno suilnico za sadje.
Kontakt: Miran in Joefa Grum, Mali Lipoglav 7,
1293 marje Sap, T: 01 786 81 36
MALI in VELIKI LIPOGLAV ime sta dobila po lipah, ki stojijo
ob cesti v dolino. Zakaj je eden mali in drugi veliki, obstaja
ve razlag: Veliki je vije od Malega Lipoglava; Veliki naj bi
nastal prej kot Mali; v vsaki vasi naj bi posadili po dve lipi.
Ker naj bi na Velikem Lipoglavu rasli hitreje, je tako postal
Veliki.
KROKARJEV GRAD stal je na Kajem hribu, vzpetini na
koncu Panc, kjer so v asu arheolokih izkopavanj v sredini
30. let 20. stoletja nali ostanke prazgodovinskega naselja. O
gradu danes ni nobenega sledu ve.
11
 PONUDBA OB POTI

Turistina kmetija PANCE TOP d.o.o.

PRI JAKOPCU Pance 21
Mali Lipoglav 10, 1261 Ljubljana Dobrunje
1293 marje Sap T: 01 786 80 53
T: 01 786 80 72 Odpiralni as: ponedeljek
Odpiralni as: vsak dan, 8h do petek 11h 22h, sobota,
22h, srede zaprto nedelja in prazniki 9h 22h
Ponudba: nedeljska kosila, Ponudba: prostor za
sprejem drub do 90 ljudi, praznovanja (25 50 oseb),
suhomesnati izdelki hrana po naroilu,
organiziran prevoz
Izhodie: Podgrad pri Ljubljani; pot je krona
Trajanje: s postanki 3 ure
Info: Milan Bizjan, T: 01 528 18 62, M: 041 807 146,
E: milan.bizjan@volja.net; Jure Grilc, M: 041 956 831
POHOD zadnja nedelja v aprilu
Izhodie poti je vas Podgrad pri Ljubljani. Do nje lahko
pridete z avtomobilom (15 km iz Ljubljane) ali pe s postaje
avtobusa LPP t. 11 oziroma z eleznike postaje Zalog (25
minut hoje).
Pohodna pot se prine sredi vasi pri Kulturnem domu,
kjer lahko tudi pustite avtomobil. Pot je oznaena in vodi
po Kaeljskem hribu, mimo ostankov dveh srednjevekih
gradov (oba sta pripadala gospostvu Osterberg (Ostri vrh),
domovanju slavnih vitezov Ostrovrharjev), do nekdanjega
kamnoloma mlinskih kamnov pod Starim gradom, se spusti
do potoka Besnica, ga prei in se vzpne na nasprotni hrib
Murjevka, od koder je lep pogled na ruevine in kamnolom
ter na Janko hribovje.
Pot se kona na Turistini kmetiji Pri Lazarju nad sotojem
Ljubljanice, Save in Kamnike Bistrice. V celoti poteka po
sennih gozdnih poteh z lepimi razgledii po blinji in daljnji
okolici.

Podaljana varianta pohodne poti vkljuuje tudi razgledie

Debni vrh (530 m.n.v.).

12 13
 ZANIMIVOSTI
SOTOJE TREH REK pomembno vlogo na tem obmoju
sta imeli reki Ljubljanica in Sava. V naselju Podgrad, kjer
je zaetek Sadne ceste, se obe reki zdruita e s Kamniko
Bistrico v sotoje treh rek. Ljubljanica in Sava sta bili plovni
in vir oskrbe z ribami. Sotoje je omenjal e Valvasor, vendar
je navajal sotoje tirih rek Ljubljanice, Save, Kamnike
Bistrice in Besnice. Po Savi so splavarji (flosarji) vozili les
in se zahvaljevali sv. Miklavu (Nikolaju) za varovanje pred
nesreo. Po Ljubljanici je neko potekal reni tovorni promet
med Kranjsko in Hrvako, pristanie je bilo v Zalogu.
RIMSKA UTRDBA s poti po robu Kaeljskega hriba je lep
razgled na ostrn pod Zalogom, kjer je od 2. do 4. stoletja nad
tedanjim sotojem Ljubljanice in Save stala rimska utrdba, ki
je varovala tedanji prehod ez Savo proti Trojanam. Od nje so
ostali le e temelji obrambnega zidu, ki pa niso vidni.
KEMINA TOVARNA v Podgradu stoji nekdanja oljarna, ena
najstarejih keminih tovarn na slovenskem, osnovana leta
1450 kot Osterberger lfabrik. Izdelovala je firne, oljne
barve in pirit. Leta 1860 je pogorela, a so jo obnovili. Po 1.
sv. vojni sta jo zapueno kupila kemika Ana in Evgen Kansky.
V njej so izdelovali eter in druge kemikalije. Prejnje vodno
kolo za pogon strojev so nadomestili s turbino in elektrinim
generatorjem. Po 2. svetovni vojni so tovarno nacionalizirali
in preimenovali v Kemino tovarno Arbo, ki je izdelovala
dodatke za lake in barve. Leta 1992 je bila vrnjena lastnikom.
Obratovati je prenehala 2001 leta.
14
STARI GRAD (OSTERBERG Ostri vrh) najstareja
omemba gradu je v delilnem pismu iz l. 1256, po katerem je
Osterberg pripadel Filipu Spanheimu, oglejskemu patriarhu
in salzburkemu nadkofu. Grad je bil tako najprej v rokah
rodbine Spanheim, ki ga je verjetno e tedaj opustila in
nekoliko nije zgradila nov grad. Po njihovem izumrtju so
gospostvo do leta 1360 imeli v lasti Goriko-Tirolski grofje, do
leta 1567 pa Gallenbergi. Zadnji od njih, Jurij pl. Gallenberg,
je umrl v bitki s Turki leta 1562 med slubovanjem v Bihau.
Potem so ga do leta 1688 imeli v lasti Raspi z Dola, nato pa do
19. stoletja dolski Erbergi. Kasneje je grad prehajal iz rok v
roke, nekaj asa je bil v lasti Franca Poveta, od 1930 leta pa
je v lasti podgrajskih tovarnarjev Kansky.
GRAD (Vila Kansky) prvi grad na tem mestu so postavili
Spanheimi v 13. stoletju, po izumrtju Gallenbergov pa je ostal
neposeljen in je hitro propadel. Leta 1789 je baron Joef
Kalasanc Erberg z Dola ruevine gradu podrl in na njihovem
mestu pozidal renesanno vilo. Od ostankov nekdanjega gradu
je ohranil le vzhodni zunanji zid, visok priblino 10 metrov
in prav toliko dolg. Leta 1822 je ob junem robu grajskega
dvoria zgradil e pritlino oskrbniko hiico. Na njene
zidove je vzidal ornamentalne fragmente iz modre keramike
(verjetno ostanke grajskih pei), kamnite topovske krogle in
fragment iz marmorja s silhueto v rimski togi (del rimskega
nagrobnika). Vila je imela rdeo fasado, zato so ji pravili tudi
Rdei grad. Leta 1932 sta zakonca Kansky zravnala vzhodni
del zemljia in dozidala e enkrat toliko veliko polovico
dananje trietane vile. Za hio so vidni ostanki nekdanjega
zidu, ki so ga kasneji graditelji pustili nedotaknjenega in
e danes trli iz fasade. Tudi na zahodnih tleh so ostanki
nekdanjega zidu, ki dajejo slutiti obliko najstarejega gradu
Osterberg. Grb nad vhodnimi vrati je kasnejega datuma in
predstavlja rodbinski grb druine Kansky.
15
 Izhodie: Cerkev sv. Mihaela, rna vas
Trajanje: 3 ure hoje po ravnem
Info: Turistino drutvo Barje, Ianska c. 305,
Darinka Berdajs, T: 01 427 25 90, E: info@td-barje.si
W: http://www.td-barje.si

POHOD druga sobota v maju

Potek pohoda: v asu organiziranega pohoda je zbor

udeleencev pri cerkvi sv. Mihaela v rni vasi ali pa na
Sejmiu, Ianska c. 303. Pohod poteka po barjanskih poljskih
poteh in travnikih. Pot je vsako leto drugae speljana in v
asu pohoda ustrezno oznaena. Ob poti so organizirana
vodstva na razline teme, povezane z Ljubljanskim barjem
ptice in druge ivalske vrste, habitati, rastline, vode,
kulturna dediina ipd.

KAMNOLOM MLINSKIH KAMNOV POD STARIM GRADOM NAD

POTOKOM BESNICE nahajalie in tukajnja izdelava
mlinskih kamnov je navedena e v zapuinski razpravi ob
izumrtju osterberkih gospodov Gallenbergov iz leta 1567.
V kamnolomu so e v poznem srednjem veku sekali mlinske
kamne, veinoma v premeru okoli enega metra in debeline 20
centimetrov.

PONUDBA OB POTI

Turistina kmetija PRI LAZARJU

Milan Bizjan, Podgrajska cesta 9c, 1129 Ljubljana Zalog
T: 01 528 18 62, M: 041 807 146
E: milan.bizjan@volja.net, W: www.pri-lazarju.si
Odpiralni as: petek 14h 20h, sobota in nedelja 8h 20h,
za zakljuene drube po dogovoru
Ponudba: ekoloko pridelano sadje in sadni izdelki, mleko,
suhomesnati in mleni izdelki, organiziranje prireditev,
darila, prostor za piknike, razgledna toka, mini ivalski vrt
Nastanitev: tiri sobe, ena soba za invalide

16 17

Pot se zane pri cerkvi sv. Mihaela v rni vasi in tee po glavni
cesti do odcepa na Brglezov tradon, nadaljuje desno po
Rebekovem tradonu do odcepa pred Iico, kjer odvije levo
proti Brestu. Ob poti si je mo ogledati tudi Koevo uno
pot in opazovalnico za ptice. Odcepi se od glavne poti proti
Brestu in zavije levo proti Koslerjevi goi. Ob robu goe
se pot nadaljuje proti spomeniku NOB. Pot se od spomenika
usmeri proti Ianski cesti in pri prvem odcepu odvije levo proti
Rebekovem tradonu, nadaljuje po Brglezovem tradonu in
rnovaki cesti do cerkve sv. Mihaela.
ZANIMIVOSTI
Ljubljansko barje Barje barje geograf Anton Melik je
1927 leta definiral pojme: Ljubljansko barje ime za kotlino
med Ljubljano in Vrhniko; Barje obmoje, ki lei v Mestni
obini Ljubljana in zajema naselja rna vas, Lipe, Hauptmanca
in Iansko cesto; barje geomorfoloka oznaka za obmoje s
tipinim rastlinjem in ivalstvom.
CERKEV SV. MIHAELA ena lepih stvaritev slovenskega
arhitekta Joeta Plenika. Postavili so jo na 300 pilotih. Zdruuje
tako obredni prostor kot bivalne prostore za upnika in uilnico.
Plenik je kot gradbeni material uporabil kombinacijo kamna
iz Podpekega kamnoloma, opeko in les. Notranja oprema je
18
e vedno originalna. Poseben je tudi zvonik, saj spominja na
primorske zvonnice. Ker je moral poskrbeti za lahko gradnjo
je za stebre uporabil betonske cevi za kanalizacijo in vodovod,
ki jih je zgladil in okrasil z razlinimi vzorci v slovanskih barvah
rdei, zeleni in modri.
TRADONI poljske poti, ki so jih uredili prvi naseljenci,
da so tako sploh lahko dostopali do svojih zemlji. Sprva so
uredili temelje z lesenimi butarami, nanje so nasuli zemljo,
vse skupaj pa so e utrdili s peskom. Ime so dobili po prvih
lastnikih (Jokov tradon, Uriev tradon, ). Poimenovanje
je popaenka italijanske besede strada (slovensko cesta).
GRADNJA HI NA KOLIH zaradi mehkega terena so vse hie
zgrajene na kolih. Ponavadi so za temelje uporabljali jeleve,
hrastove ali borove kole (pilote), ki so jih vse do 60-tih let
20. stoletja zabijali izurjeni domaini rono s pomojo 100
kilogramskega ovna (norca) pri emer so si dajali ritem s klici
hooo-ruk. Vsaka hia stoji v povpreju na 100 pilotih.
KOEVA UNA POT in PTIJA OPAZOVALNICA Drutvo
za opazovanje in preuevanje ptic Slovenije je postavilo
ornitoloko Koevo uno pot in opazovalnico za ptice.
Organizirajo vodenja in oglede. Info: E: dopps@dopps.si, W:
http://www.ptice.org
KOSLERJEVA GOA ostanek niinskega movirnega gozda.
Zanj je znailna drevesna sestava belega gabra in rdeega bora.
e vedno je v njem ohranjena dokaj debela plast ote in zaradi
rasti movirnega mahu ota e vedno nastaja.
SPOMENIK NOB postavljen je bil v spomin na pokol
domainov iz rne vasi, ki ga je med 2. svetovno vojno izvrila
organizacija rna roka.
19
 OZNAENE POTI
Besnika pot, W: http://www.rralur.si/html/po_
projektih/docs/vodnik_pespoti/VODNIK_BESNISKA.pdf
Pot Laze Jane, W: http://www.rralur.si/html/po_
projektih/docs/vodnik_pespoti/VODNIK_LAZE_JANCE.
pdf
marno Savska pot, W: http://www.rralur.si/html/po_
projektih/docs/vodnik_pespoti/VODNIK_SMARNO_
SAVSKA.pdf
Pot na Katarino, W: http://www.rralur.si/html/po_
projektih/docs/vodnik_pespoti/VODNIK_KATARINA.pdf
(Vir: Vodnik po regionalnih pepoteh v Ljubljanski urbani
regiji, W: http://www.rralur.si/html/po_projektih/
vodnik_po_regionalnih_pespoteh.html)
Pot na marno goro in Grmado, W: http://www.
smarnagora.com

POT KURIRJEV IN VEZISTOV NOV SLOVENIJE EVROPSKA PEPOT E6

Izhodie: Veliko Trebeljevo Izhodie: Jane

Trajanje: 8 ur (Veliko Trebeljevo Ljubljana)
Info: Odbor za organizacijo Poti kurirjev in vezistov NOV
Slovenije, Cigaletova 16, 1000 Ljubljana, Mile Gugleta
M: 031 379 568, Zora Sunik Gornik T: 01 234 14 33, M: 031
628 057
Tiskani vodnik: Joe DOBNIK: Pot kurirjev in vezistov NOV
Slovenije (Ljubljana, Drutvo Domicilnega odbora kurirjev in
vezistov NOV Slovenije, 2006)
Trajanje: 3 ure (Jane Veliko Trebeljevo Kucelj)
Info: Komisija za evropske pepoti v Sloveniji (KEUPS),
Vena pot 2, p. p. 71, 1000 Ljubljana, T: 01 470 00 50, F:
01 423 63 61, M: 041 657 560, E: prah.joze@volja.net, W:
http://eupoti.com/
Tiskani vodnik: Dario CORTESE: Evropska pepot E6 Ciglarjeva
pot od Drave do Jadrana (Ljubljana, Mladinska knjiga 2005)

Pot je speljana po vseh slovenskih pokrajinah od Prekmurja
do Slovenske Istre. Prietek je v Gananih, kona pa se na
Slavniku, kjer je bila od marca 1943 do osvoboditve kurirska
postaja P-2, najjuneja kurirska postaja na slovenskem
ozemlju.
Na obmoju Mestne obine Ljubljana poteka iz vasi Veliko
Trebeljevo do Preganja, v smeri Jan, od tam pa preko
Besnice in sv. Urha v mesto Ljubljana.
Evropska pepot E6 poteka od Radelj ob Dravi do Strunjana,
del poti poteka tudi po obmoju Mestne obine Ljubljana. Od
planinskega doma Jane krenemo proti Preganju in nato do
cerkve sv. Marjete. Pot se nadaljuje ez Veliko Trebeljevo do
vzpetine Kucelj.

20 21
 EVROPSKA PEPOT E7
Izhodie: Osolnik
Trajanje: 2 dneva (Osolnik Vrhnika)
Info: Komisija za evropske pepoti v Sloveniji (KEUPS),
Vena pot 2, p. p. 71, 1000 Ljubljana, T: 01 470 00 50,
F: 01 423 63 61, M: 041 657 560, E: prah.joze@volja.net,
W: http://eupoti.com
Tiskani vodnik: Dario CORTESE: Evropska pepot E7
Nadprudnikova pot od Soe do Mure (Ljubljana, Mladinska
knjiga 2006)
Zaetek evropske pepoti E7 je mejni prehod Robi, kona
pa se na mejnem prehodu Hodo. Najblije Ljubljani poteka
del poti, ki je oznaen s toko 3 ez Polhograjsko hribovje
(glej vodnik). Izhodie je vzpetina Osolnik, od koder
nadaljujemo pot na Govejk in na To. S Toa se pot spusti
v Selo nad Polhovim Gradcem in se nadaljuje na rni vrh,
skozi Smreje do Vrhnike.
PLANINSKE POTI
Urejajo jih razlina planinska drutva, ki delujejo na
obmoju Mestne obine Ljubljana. Pri njih lahko tudi dobite
vse potrebne informacije o poteh.
PD rnue, Dunajska cesta 367, 1231 Ljubljana rnue,
W: http://www.pdcrnuce.si
Smeri in poti: rnue Straka pot vas Raica; rnue
vas Raica Zgornje Dobeno; spomenik Cenetu tuparju
Dobeno)
22
PD Medvode, Cesta kom. Staneta 12, 1215 Medvode,
W: http://www.planinskodrustvo-medvode.si
Smeri in poti: Medno Golo brdo Slavkov dom
PD Pote in Telekoma Ljubljana, Trg Osvobodilne fronte 16,
1000 Ljubljana, T: 01 431 61 14, E: pd.telekom@siol.net,
W: http://www.pdrustvo-ptlj.si
Smeri in poti: Podutik Toko elo Topol
PD Raica, Prunikova ulica 99, 1210 Ljubljana entvid,
M: 041 699 078, W: www.rasica.org, E: info@gorsko-vodnistvo.
com
Smeri in poti: Vas Raica dom pod Koevim vrhom; entvid
Staneie Bormes; Trzin Dobeno dom pod Koevim
vrhom; rnuki most vas Raica dom pod Koevim vrhom;
Gameljne planinski dom Raike ete; Pot markacistov (Zg.
Gameljne); vas Raia ez reber dom pod Koevim vrhom
(LMP); Povodje Koev vrh (LMP 2); entvid Toko elo
PD marna gora, Ploanska ulica 8, 1211 Ljubljana martno,
W: www.pdsmarnagora.si
Smeri in poti: Skaruna marna Gora; Zavrh Sedlo;
Poganikova plezalna pot na Grmado (izhodie Vikre);
Westrova pot ( Vikre Grmada Sedlo ) (LMP 1); Partizanska
steza; Pot Svobode (izhodie Zatrep); ez Peske (izhodie
Spodnje Pirnie); ez Zatrep prikljuek na pot ez Zg.
kuhinjo; Mazijeva steza (izhodie Zatrep); martno
prikljuek na romarsko pot; Kovaeva steza (izhodie Vikre
gostilna Kova); Pot ez Spodnjo Kuhinjo (izhodie Tacen);
Vikre Medno cesta za Golo Brdo (LMP 13); Romarska pot
(izhodie Tacen)
PD Veve, Vevka cesta 52, 1260 Ljubljana Polje,
M: 031 201 046
Smeri in poti: Kucelj Trebeljevo Preganje Jane (LMP
5); Papirnika (vevka) pot (izhodie Pear)
PD Litija, Ulica Mire Pregljeve 1, p.p. 16, 1270 Litija,
E: pd_litija@email.si, W: http://www.pdrustvo-litija.si
Smeri in poti: Badjurova pot (Laze Jane; Veliko Trebeljevo
Obolno; Veliko Trebeljevo Jane; ); Zalog Podgrad
Vnajnarje Jane; Litija irmanski hrib Mala tanga
Jane; Jevnica Jane)
(Vir: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvorakova 9, 1001
Ljubljana, T: 01 434 56 80, E: planinska-zveza@pzs.si)
23
 GOZDNA NARAVOSLOVNA UNA POT MALI VRH
GOZDNA UNA POT PO MARNOGORSKI GRMADI
Izhodie: Turistina kmetija Kamnikar
Trajanje: 2,5 ure, krona pot
Izhodie: Vikre, bliina gostilne Kova
Kontakt: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS),
Trajanje: 3 4 ure, krona pot
OE Ljubljana, Traka cesta 2, 1000 Ljubljana
Kontakt: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), OE Ljubljana,
Tiskani vodnik: ZGS, OE Ljubljana (Traka 2, Ljubljana), MOL
Traka cesta 2,1000 Ljubljana
Odsek za razvoj podeelja in upravne zadeve (Zarnikova 3,
Tiskani vodnik: ZGS, OE Ljubljana (Traka 2, Ljubljana), MOL
Ljubljana) in na Turistini kmetiji Kamnikar.
Odsek za razvoj podeelja in upravne zadeve (Zarnikova 3,
T: 01 241 06 00, E: OELjubljana@zgs.gov.si
Ljubljana) in v gostilni Ledinek na marni gori.
T: 01 241 06 00, E: OELjubljana@zgs.gov.si
Izhodie in cilj poti sta pri Turistini kmetiji Kamnikar v
Malem Vrhu. Una pot poteka po delu poti, ki obkroa zaselek
Pot se zane in kona v Vikrah, v bliini gostilne Kova. Iz
Mali Vrh pri Trebeljevem. Zasnovana je kot knjiga o naravi in
Vikr se vzpnemo na Grmado (676 m.n.v.), na marnogorskem
gozdu v njej. Pot popelje obiskovalca po travnih poljanah,
sedlu pa se pot obrne navzdol. Po poti je razvrenih 14
gozdnih lazih in gozdu. Poudarek je na spoznavanju zgradbe
stoji, opremljenih s tablami, katerih vsebina opozarja na
in ivljenja gozda ter delovanja narave. Opremljena je s 15
zanimivosti, vezane na raznolikost gozda, skozi katerega
vsebinskimi in z osmimi informacijskimi tablami, ki s svojo
hodimo, na sedmih so navedena imena gozdnih zdrub, ki
vsebino spremljajo posamezne konkretne pojave v naravi.
poraajo tla v okolici. Na vrhu Grmade je razgledna tabla, ki
Namenjena je zelo irokemu krogu obiskovalcev: nakljunim
pomaga obiskovalcem pri prepoznavanju okolice.
sprehajalcem, olarjem, lastnikom gozdov, ljubiteljem narave
Gozdna una pot po marnogorski Grmadi je bila ena prvih
in tudi tistim, ki e precej vedo o gozdu.
gozdnih unih poti v Sloveniji, saj je bila urejena e leta
1974. Namenjena je olarjem, planincem, izletnikom,
PONUDBA OB POTI
rekreativcem. (Gozdna una pot po marnogorski Grmadi,
Marijana Tavar, MOL 2002)
Turistina kmetija KAMNIKAR
PONUDBA OB POTI Mali Vrh 3, 1129 Ljubljana Zalog
T: 01 366 90 23
Odpiralni as: petek, sobota in nedelja po predhodnem
Gostilna KOVA Gostilna LEDINEK na naroilu
Vikre 29 marni gori Ponudba: izletniki turizem, mot, koline, kruh, sadje in
1211 Vikre pri Ljubljani marna Gora 4 izdelki iz sadja, pecivo.
T: 01 511 65 52 1211 Ljubljana marna gora
Odpiralni as: vsak dan 7h T: 01 511 65 55
20h (pozimi do 22h), etrtek Odpiralni as: vsak dan 7h
in petek zaprto 20h
Ponudba: domae slovenske Ponudba: domae slovenske
jedi jedi, planinski aj, preste.

24 25
 POHODI IGI
V naravi nismo sami. Zato ne povzroajmo nepotrebnega POHOD PO BOROVNIEVI POTI
hrupa!
Psi lahko preplaijo gozdne ivali, zato jih imejmo na
vrvicah!
Smeti pospravimo v nahrbtnik in jih ne puajmo ob
poteh!
Ne nabirajmo rastlin in ne uniujmo po nepotrebnem!
Gobe in druge gozdne sadee nabirajmo v zmernih
koliinah!
Ne pobirajmo kmetijskih pridelkov ob poti in ne hodimo
po nepokoenih travnikih!
Ne sekajmo in ne uniujmo drevja!
Ne uniujmo opreme poti (usmerjevalne table, klopce
itd.)!

Zalonik: Mestna obina Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet,

Odsek za razvoj podeelja in upravne zadeve, Zarnikova 3, 1000 Ljubljana,
T: 01 306 43 01, F: 01 306 43 03
Idejna zasnova vsebine in besedilo: Maruka Markovi, Nataa Smerdelj
Grafina realizacija: Studio Uno po celostni podobi tiskovin Zavoda za turizem
Ljubljana
Fotografije: Oskar Karel Dolenc, Maruka Markovi, Nataa Smerdelj, Polona
tefani, Alenka Veber
Ljubljana 2008

26 27
 POHOD PO KOSTANJEVI POTI POHOD PO KRONI POHODNI POTI POD PUGLEDOM

28 29
 POHOD PO OSTROVRHARJEVI POTI POHOD PO LJUBLJANSKEM BARJU

30 31
32