VEZIVO vpraanja

1. Vloge veziva(4). [strukturna in presnovna opora(izmenjava hraniv, metabolitov

in odpadnih snovi), obramba, obnavljanje.]
2. Histoloko-organizacijske oblike veziva(4) in vloga. [rahlo
vezivo(polnilo), vrsto vezivo(mehanska stabilnost), bazalne membrane(podporna
vloga), maobno tkivo(rezervoar energije), + specializirani obliki veziva:
hrustanevina in kostnina.]
3. Sestava veziv komponente. [medcelinina (dominantna komponenta, ki
doloa fizikalne lastnosti; iz osnovne snovi in vlaken, (strukturni glikoproteini)),
celice.]
4. Sestava osnovne snovi. [amorfna, prosojna snov; tvorijo jo GAG,
proteoglikani in strukturni glikoproteini; med seboj so vsi povezani + povezava z
ECT(prehod je nejasen).]
5. Glikozaminoglikani (GAG) definicija in predstavniki. [dolgi
nerazvejani polisaharidi iz ponavljajoih se disaharidov: ena enota je uronska
kislina(iduronska ali glukuonska), druga pa amino sladkor (N-acetilgalaktozamin,
N-acetilglukozamin); glavni predstavnik je hialuronska kislina, ki edina ni
sulfonirana in edina ne vee proteinov. Ostali predstavniki so: hondroitin-4-sulfat,
hondroitin-6-sulfat, keratansulfat, dermatansulfat, heparansulfat, heparin;
zasedejo veliko prostornino in zaradi elektronegativnosti veejo vodo in pozitivne
ione> dajejo turgor.]
6. Proteoglikani definicija in sestava. Proteoglikanski agregati.
[proteoglikani: kovalentna povezava med proteinom in sulfoniranimi GAG; OH
90-95 %; velike stisljive molekule, ki veejo veliko koliino vode. Proteoglikanski
agregati: nekovalentna povezava proteoglikanov na hialuronsko kislino> dajejo
gelski znaaj medcelinini.]
7. Osnovna tipa vlaken vezivne medcelinine. [kolagenska vlakna,
elastina vlakna.]
8. Sestava kolagena in razvoj. [kolagen je beljakovina, ki vsebuje visok dele
AK glicin, hidroksiprolin in hidroksilizin; tkivom daje vrstost; kolagen v veini
tvorijo fibroblasti: izloijo ga v medcelinino kot prokolagen(iz treh alfa verig,
vezanih v helino strukturo doline 300 nm in premera 1,5 nm), nato se od le-tega
odcepi polipeptidna veriga in nastane tropokolagen, ki polimerizira v kolagenske
fibrile; te se nato poveejo e preno v kolagenska vlakna.]
9. Tipi celic, ki lahko sintetizirajo kolagen(5). [fibroblasti, hondroblasti,
osteoblasti, odontoblasti, epitelijske in endotelijske celice.]
10. Kolagen tipa I lokalizacija in opis. [ubikvitaren: vrsto vezivo,
dermis, kite, ligamenti, kosti(bONE), aponevroze, fascije, vezivni hrustanec, rahlo
vezivo, roenica; dolga vzporedna vlakna so urejena v vrste vezi premera 2-10
m; kljubuje raztegovanju.]
11. Kolagen tipa II lokalizacija in opis. [hialini
hrustanevina(carTWOlige), elastina hrustanevina, steklovina; kratka verina
vlakna .]
12. Kolagen tipa III(retikulin) lokalizacija in opis. [krvne ile, kostni
mozeg, limfna tkiva, gladko miije, ivci, pljua, fetusna koa; kratka in nena
vakna(0,5-2 m) tvorijo neno razvejano mreasto strukturo; podporna vloga>
lamina fibroreticularis.]
13. Kolageni tipa IV, V, VI, VII in VIII lokalizacija in opis. [IV:
bazalne membrane, lamine eksterne, kapsula lee; plastna struktura(mreje);
oporna in filtracijska vloga; V: BM placente, fetalna tkiva, gladka in skeletna
miinina; tanka vlakna; VI:ubikvitaren; tanka vlakna; VII: tanka vlakna; vezava na
BM; VIII:endotelij(Descemetova membrana); heksagonalne mree.]
14. Sestava elastina. Lokalizacija. [hidrofobni protein, ki ima veliko AK
glicin, prolin, dezmozin in izodezmozin(kovalentna interakcija 4 ostankov Lys);
oblika vlaken ali prekinjenih membran; koa, pljua, krvne ile; raztegljivost
(elastinost) tkiva.]
15. Celice, ki lahko sintetizirajo elastin in razvoj. [fibroblasti,
hondroblasti, gladko miine celice; celice ga izloijo v obliki proelastina, ki nato v
ECT polimerizira v elastin.]
16. Izvor elastinih vlaken. Vloga in definicija fibrilina. [elastina
vlakna nastanejo iz elastina in fibrilina strukturni glikoprotein; 3 razvojne faze
elastinih vlaken: oksitalan: sestavljajo drobni snopi mikrovlaken razlinih
proteinov, predvsem fibrilin (fibrae zonulares); elaudin: vmes se pojavijo amorfni
agregati elastina(leze znojnice v dermisu); elastina vlakna: veliko nakopienje
elastina.]
17. Strukturni glikoproteini definicija, razdelitev, vloga.
[kovalentna vezava polisaharidov na globularne proteinske verige; vlaknati
proteini: fibrilin, fibronektin; nevlaknati proteini: laminin, entaktin, tenascin;
odgovorni so za vezavo med celicami in medcelinino.]
18. Vloga in lokalizacija fibrilina. [elastina vlakna; vloga v pravilni
ureditvi elastinih vlaken in izboljuje povezanost med posameznimi ECT-
elementi.]
19. Vloga in lokalizacija fibronektina. [kolagenska vlakna; vloga v
pravilnem nalaganju in usmeritvi kolagena in medcelinine ter pri vezavi celic na
medcelinino; izdelujejo ga fibroblasti in nekatere epitelijske celice; vee kolagen,
heparin sulfat preko integrinov(fibronektinski receptorji) na aktinske filamente.]
20. Vloga in lokalizacija laminina, entaktina in tenascina . [laminin:
bazalne membrane; povezava heparansulfata, kolagenskih vlaken tipa IV preko
integrinov; glavna zunajcelina povezovalna molekula. Entaktin: vezalni protein
med lamininom in kolagenskimi vlakni tipa IV v BM. Tenascin: vezava na integrine,
pomemben je v embrionalnem razvoju(nadzor rasti ivnih celic).]
21. Razdelitev celic veziva glede na njihovo osnovno vlogo(3).
[celice, ki sintetizirajo in obnavljajo medcelinino(fibroblasti); celice za
metabolizem in rezervoar maobe (adipociti); celice z obrambno in imunsko
funkcijo.]
22. Opis in oblike fibroblastov. [nastanek iz mezenhima; ovalno
vretenaste oblike s citoplazemskimi podaljki, veliko jedro z dobro vidnimi
nukleoli, dobro razvit GER, GA; neaktiven fibroblast je fibrocit: majhna, skrena
celica z malo GER, jedro je kondenzirano; fibroblasti z dodatno kontraktilno
funkcijo so miofibroblasti (vsebujejo agregate aktinskih filamentov povezanih z
miozinom)> kontrakcija brazgotine.]
23. Definicija diapedeze in vnetja. [D-migracija(levkocitov) skozi stene
kapilar in postkapilarnih venul; V-ilni in celini odgovor-obrambna reakcija
organizma proti tujim substancam.]
24. Tkivni bazofilci izvor, opis, funkcija. [izvor neposredno iz
hemopoetske matine celice ali zgolj krvni bazofilci v tkivu; najdemo jih povsod,
predvsem pa v koi, prebavilih, pljuih in okoli krvnih il; obstajata vezivni in
mukozni tip; velike celice(20-30 m), sferino centralno leee jedro, veliko
bazofilnih sekretornih zrnc, ki vsebujejo histamin, heparin, eozinofilce
kemotaktini faktor(ECF-A), poasi regirajoo substanco anafilaksije(SRS-A),
levkotriene(C4,D4,E4); imajo membranski receptor, mono specifien za Fc-
segment IgE> degranulirajo vezikle in izloajo histamin.]
25. Definicija metakromazije. [M-je pojav, pri katerem pri barvanju s
toluidinskim modrilom kisle skupine proteoglikanov iz zrnc reagirajo z barvilom in
mu spremenijo barvo v rdee-vijolino.]
26. Opis plazmatke. [nastanejo iz limfocitov B; so ovalne celice z
ekscentrinim jedrom s kolesasto kromatinsko strukturo, imajo krlatno-modro
citoplazmo in bledo perinuklearno vakuolo, dobro razvit GA, GER(sinteza
protiteles); GER daje bazofilen del, proteini pa acidofilen del citoplazme;
Russelova telesca so eozinofilna zrna s protitelesi.]
27. Opis histiocitov. [makrofagi v vezivu; aktivni so velike celice(15-30 m),
razlinih oblik, imajo ameboidne psevdopodije, ekscentrino in ledviasto jedro,
iregularna povrina, veliko lizosomov, dobro razvit GA in GER; izvajajo aktivno
fagocitozo in pinocitozo in secernirajo citokine; so antigen predstavitvene celice.]
28. Makrofagi in monocitno-fagocitni sistem. [izvor iz hemopoetske
matine celice; monocit(makrofag v krvi) gre v vezivo in proliferira v histiocita.
Proces transformacije tee z zveanjem proteinske sinteze in celine velikosti;
dolgo ivee celice. Monocitno-fagocitni sistem so vsi makrofagi zdrueni, saj
imajo v razlinih tkivih razlina imena, vsi imajo sposobnost fagocitoze; ob
stimulusu se lahko makrofagi poveajo in nastane epiteloidna celica; ve se jih
lahko zdrui v vejedrno celico velikanko.]

29. Povei ime makrofaga, njegovo lokalizacijo v tkivu in

funkcijo. [5aD, 3bG, 1cC, 4dE, 4eA, 2fF, 4gB)
a)vejedrna celica velikanka.A)jetra1)razgradnja kostnine
b)Langerhansova celicaB)kri.2)tvorba citokinov, vnetnih
mediatorjev, APC
c)osteoklast..C)kost.3)predstavitev antigenov
d)mikroglijska celicaD)veziva4)prekurzorska celica
makrofagov
e)Kupfferjeva celica.E)CS..5)fagocitoza in segregacija
tujkov
f)histiocit.F)veziva, limfatini organi, pljua
g)monocit..G)koa
30. Definicija, vloge in naloge bazalne membrane. [BM-laminarno
urejeni proteini medcelinine in glikozaminoglikani, vmesna povrina med
parenhimskimi celicami in vezivom; strukturna podpora, povezava epitelija in
veziva/opornega tkiva, nadzoruje epitelijsko rast in diferenciacijo, deluje kot
difuzijska pregrada; ne vsebuje krvnih il.]
31. Sestava bazalne membrane. [heparan sulfat, kolagen tipa IV,
fibronektin, laminin, entaktin; samo fibronektin sintetizirajo fibroblasti, ostalo
parenhimske celice; beljakovine in OH v BM so tkivno specifini.]
32. Elektronskomikroskopska zgradba bazalne membrane. [lamina
lucida: najbolj povrhnja; kolagen tipa IV, laminin, entaktin; lamina densa(bazalna
lamina): kolagen tipa IV, laminin, entaktin; lamina fibroretikularis: iroka; kolagen
tipa III, vezava preko fibronektina.]
33. Vrste veziv(7). [mezenhim, zdrizovina, vrsto vezivo, rahlo vezivo,
retikularno vezivo, elastino vezivo, maobno tkivo.]
34. Opis mezenhima. [embrionalno vezivo iz mezenhimskih celic, ki so
nespecializirane celice, sposobne diferenciacije v vse celine tipe zrelih veziv;
mezenhimske celice najdemo tudi v zrelem vezivu> obnova; so zvezdaste ali
vretenaste oblike s citoplazemskimi podaljki, imajo ovalno jedro z razprenim
kromatinom in vidnimi nukleoli; medcelinina je brez vlaken in s proteoglikani, ki
veejo bazina barvila; omogoena je prosta difuzija.]
35. Opis zdrizovine(galertasto vezivo). [embrionalno vezivo; v
popkovnici, fetusni koi; vsebuje vlakna in fibroblaste.]
36. Opis vrstega veziva. [raztegnjena kolagenska vlakna, ki so pravilno
urejena, zelo malo je celic; najdemo ga v vezivnih ovojnicah parenhimskih
organov(mehanska podpora), posebej visoko organizirano vrsto vezivo tvori tudi
kite in vezi.]
37. Opis rahlega veziva. [kolagenska vlakna so rahlo organizirana v
valoviti obliki s irokimi vmesnimi prostori; podpira epitelije prebavil, seil in
dihal.]
38. Opis retikulinskega veziva. [nena podporna mrea v endokrinih
lezah, jetrih, bezgavkah; kolagenska vlakna tipa III> zelo dobro se srebri, glavna
komponenta malih krvnih il.]
39. Opis elastinega veziva. [v rumeni vezi hrbtenice in suspenzornem
ligamentu penisa; sicer se elastina vlakna nahajajo bolj posamezno, povsod tam,
kjer je pomembna razteznost: pljua, koa, seni mehur, ile.]
40. Opis maobnega tkiva. [v opornih tkivih(rahlo vezivo) ali kot
samostojno tkivo; vsebuje adipocite-celice, ki so specializirane za shranjevanje
maobe; energijska rezerva, sodeluje tudi v metabolnih procesih; bogato oiljeno.
Koliina je odvisna od vnosa hrane in porabe energije, vplivajo tudi hormoni in
simpatikus.]
41. Vrsti maobnega tkiva. [belo in rjavo maobno tkivo.]
42. Opis belega maobnega tkiva. [20 /25/ % telesne tee; nahaja se v
globljih plasteh koe; toplotni izolator in varovalo pred mehanskimi pokodbami;
univakuolarno maobno tkivo-adipociti akumulirajo maobne kapljice v eno
veliko kapljo; jedro adipocitov je periferno in stanjano; imajo receptorje za inzulin,
glukokortikoide, rastni hormon, noradrenalin(sprejem in sproanje maob),
izloajo hormon leptin(apetit).]
43. Opis rjavega maobnega tkiva. [prisoten pri novorojenkih, pri
odraslem le okoli nadledvine leze in velikih krvnih il; pomembna vloga v
regulaciji TT in pri debelosti; organizirano je v lobuluse, ki so loeni z vezivnimi
pretini (ile, ivci); v adipocitih je shranjeno v tevilnih kapljicah plurivakuolarno
maevje, veliko je mitohondrijev (citokromi; rumena barva); termogenin(M-
transmembranski protein) blokira proces elektronskega prenosa v dihalni verigi in
s tem fosforilacijo ADP v ATP, tako pridobljena energija se sproa v obliki toplote
in se hitro raziri preko ilne mree; tvorbo toplote kontrolira simpatikus.]