FRANCIJA 2006

Seminar prof. Vodopivec

Fakulteta za arhitekturo, Slovenia
TORINO
1 Fiat 10 10 hotel Albergo posta 28
Matte Trucco Guiseppe Teragni
2 Fiat prenova 12 11 trgovina Vitrum 30
Renzo Piano Guiseppe Teragni
3 Porta Palazzo building 14 12 Cimitero Monumentale di Como 32
Massimiliano Fuksas Guiseppe Teragni
13 Casa del Fioricoltore Amadeo Bianchi 34
COMO Guiseppe Teragni
4 Casa del fascio 16
Guiseppe Teragni MARSEILLE
5 Novocomum 18 14 Le Petit Cabanon 36
Guiseppe Teragni Le Corbusier
6 Asilo sant' Elia 20 15 Unite d'Habitation 38
Guiseppe Teragni Le Corbusier
7 Casa Giuliani Frigerio 22
Guiseppe Teragni NIMES
8 Monumento al caduti 24 16 naselje Nemausus 40
Guiseppe Teragni Jean Nouvel
9 hotel Metropol Suisse 26 17 Carre d'art 42
Guiseppe Teragni Norman Foster
LA TOURETTE
18samostan Sainte Maria de la 24 Unite d'Habitation 56
44
Le Corbusier Le Corbusier

SALINAS DE CHAUX LYON

19idealno mesto Chaux-de-Fondes 46 25 restavracija opere v Lyonu 58
Claude Nicolas Ledoux Jean Nouvel
26 sodna palaa 60
BESANCON Yves Lyon
20 teater 48
Claude Nicolas Ledoux ENEVA
27Maison Clarte 62
RONCHAMP Le Corbusier in Edmond Wanner
21 Le Chapella de Notre Dame du Haut 50
Le Corbusier MILANO
28 Casa Rustici 64
FERMINY-VERT Guiseppe Teragni, P. Lingeri
22 mladinski kulturni dom 52 29 Casa Ghiringelli 66
Le Corbusier Guiseppe Teragni, P. Lingeri
23 certkev Saint Pierre 54 30 Casa Toninello 68
Le Corbusier Guiseppe Teragni, P. Lingeri
31 Casa Lavezzari
Guiseppe Teragni, P. Lingeri
32 Casa Comolli Rustici
Guiseppe Teragni, P. Lingeri
33 Villa Bianca
Guiseppe Teragni

LISSONE
35Casa del Fascio
Guiseppe Teragni, A. Carminati
POT
 NASTANITEV
Torino 17.4. Mulhouse 21.4.
Hotel Italia l'Auberge de jeunesse
Cso Stati Uniti 9 37 rue de L'lllberg
10128 Torino 68200 Mulhouse
0039115620402 0033389426328

Marseille 18.4.
Hotel Le Corbusier La Cite radieuse Luzern 22.4.
280 Boulevard Michelet Tourist Hotel Luzern
13008 Marseille St.Karliquai 12
0033491167800 6004 Luzern
0041414102474
Marseille 19.4. 20.4.
Couvent de La Tourette Erba 23.4.
Accueil Dominicain ALBERGO ERBA
BP 105 12/d, Via Milano
69591 L'Arbresle Cedex 22036 ERBA (CO)
0033474267970 Tel 031 611515
ogledi...
 Matte Trucco, 1920, Torino Giacomo Matte trucco, arhitekt in
pomorski inenir, rojen 1869(1934).
Tovarna fiat je njegovo edino veje
delo. Ta ogromna armirano betonska
struktura z okoli 400,000 kvadratnimi
metri, je predhodnik Nervi-jevimi in
Morandi-jevimi naeli estetike betona.
Pet nadstropij je urejeno sekvenno
da zagotovijo 1 vzdrevanje in
testiranje motorjev, 2 sestavljanje
motorjev in karoserij, 3 menjalniki in
diferenciali, 4 lakiranje, tapetnika
dela in vzmetni sistemi, 5 produkcija
tovornih vozil, 6 testiranje. Prav ta
streha z svojo vlogo kot aktivni del
same stavbe, skupaj s samo
strukturno vrednostjo, je navdihnila Le
Corbusierjev koncept strenega
landscape-a Unit-ja v Marseilles-u in
kot primer principov objavljenih v Vers
une architecture (1923). Trucco sam
FIAT

nikoli ni bil del racionalistinega

10
 Matte Trucco, 1920, Torino
gibanja, je pa bila stavba postavljena
na prvo razstavo Esposizione
dell'Architettura Razionale v Rimu.
Tovarna fiat tudi velja kot prva
futuristina stavba.

FIAT
( skica )

11
 Renzo Piano, 1994, Torino klient:
Fiat S.p.A. (nateaj, 1983);
Mestna uprava Torino (tudija
ustreznosti projekta, 1985);
Lingotto S.p.A. + Path + Palazzo
Grassi (razvoj dizajna in
konstrukcijska faza, 1991-2003)

zgodovina: tovarna Lingotto, zgrajena

1920, je bila srce Fiata in takrat
najveja in najmoderneja tovarna v
Evropi. 500 metrov dolga stavba, s
petimi nadstropji, s testno dirkalno
progo na strehi, je bila prvi primer
modularne konstrukcije v
FIAT PRENOVA

prednapetem betonu, izhajajo iz treh

glavnih elementov: steber, gred,
ploa.
eprav je bil Lingotto ekonomski in
kulturni simbol Torina, ga leta 1983
zaprejo. Mestu se je ponudila
monost za nov hibriden prostor.

12
 Renzo Piano, 1994, Torino
projekt: prenova proizvodnje avtomobilov v
hibrid (sejemski in kongresni center, sede
Fiat-a, pisarne, avditorij, hotel, trgovina, kino
dvorane, del univerze); 250 000 m2 tlorisne
povrine z obirnimi javnimi povrinami;
pristen koek mesta.
Pri obnovi so odstranili odvene dele objekta,
da je ta dobil prvotno izrazito vertikalno,
horizontalno strukturo brez dekoracij. Mo
fasade je v ponavljajoem se modulu. Okno
kot tipoloki element je karakter objekta.
Enojno okensko steklo so zaradi velikih
energijskih izgub zamenjali z metamorfnim
oknom, ki se prilagaja vremenskim in
svetlobnim razmeram.

FIAT PRENOVA
Na strehi so poleg dirkalia e pristajalie za
helikopter in steklena kupola s kongresno
dvorano na junem stolpu, ki jo uravnovea
"Pinakoteka Gianni & Marella Agnelli" iz jekla
na severnem stolpu. Kompoziciji na strehi
lebdita in stopata v miren dialog. Novemu
Lingottu dajeta peat uravnoveenosti.
( skica )

13
 PORTA PALAZZO BUILDING Massimiliano Fuksas, 1998, Torino Transparenten objekt sedmih eta,
dveh pod pritlijem in tirih nad njim,
je v osnovi koncept dveh steklenih,
historinih kubusov(ice-boxes), ki ju
luuje stena. Med njima je centralen
park, atrij, vzdol katerega se
razprostirajo komercialni in servisni
prostori.
Na JV strani v pritliju je glavni vhod
s trgovinami, servisnimi prostori in
kavarnami. Skupaj z spodnjimi
etaami objekt tvori 109 parkiri.
1.etaa je podobna pritliju z
servisnimi prostori, kjer je na JZ, po
zunanjem vzdonem podestu in po
stopnicah dostopnem delu
komunikacija, ki preka centralen atrij
in hkrati povezuje stavbne etae.
Druga, tretje in etrta, zadnja etaa
pokrita z nadstrekom na jugu,
vsebujejo komercialne prostore in
restavracije.

14
 PORTA PALAZZO BUILDING Massimiliano Fuksas, 1998, Torino
Kovinska streha je kot nek podaljek
spodnje konstrukcije. Slednja sestoji iz
vertikalnih, jeklenih C-profilov, fasada pa
je zasnovana po principu horizontalnih in
vertikalnih staknjenih steklenih povrin,
skozi katere svetloba penetrira v
notranjost in jo osvetljuje. Med njo in
notranjimi stenami je nekaj prostora. Ta
vzbuja obutek obirnosti stavbe, hkrati
pa so tu poarne stopnice vseh raznolikih
eta.

( skica )

15
 Guiseppe Teragni, 1936, Como Nekaj besed o samem avtorju stavbe:
Terragni se rodi 1904 in umre 1943. v
njegovem asu je bil v vzponu
faizem na elu z Mussolinijem.
Terragni, kot vodilni predstavnik
modernizma je svoje ivljenje arhitekta
posvetil povzpenjanju faizma, kar
dokazuje tudi njegovo zgodnje delo
Casa del fascio.

Stavba je locirana v bliini renesanne

katedrale. Zasnovana je kot pravilna
betonska prizma s stranicami 33,20m
CASA DEL FASCIO

doline in 16,60m irine, torej gre za

razmerje 1:2. Predstavlja zaetno
toko v izmikanju od klasinih nael
arhitekture tedanjega asa in se delno
spogleduje z Le Corbierovim
purizmom, vendar ne stoji na pilotih,
na fasadi je vidna konstrukcija.
Razlenitev fasade temelji na

16
 Guiseppe Teragni, 1936, Como
preprostem geometrijsko - tevilskem razmerju, ki
definirajo primarne elemente: etana viina, polno -
prazne stene in velikost oken. Sama fasada je globinsko
veplastna, vhod je pomaknjen v notranjost, kjer se
nahaja atrij do viine strehe. Streha atrija je prevotljena z
dolgim in irokim pasom, ki zagotavlja svetlobo v njem.
Strop vhoda v atrij je iz rnega marmorja,ki bi moral
ustvarjati atmosfero zbiranja.
Delo in gradnja sta bila naporna, predvsem zaradi
inovacij v tehniki. Problematina so bila okovja lesenih
oken in nove vrste stekla za okna s 4m razpona,
elektrini mehanizmi za simultano odpiranje 18 vhodnih
vrat, tanke marmorne obloge, notranji varnostni sistemi
itd. Slepa stena na prednji fasadi je sluila za

CASA DEL FASCIO

propagandne namene.
Po vojni je bila Casa del Fascio preimenovana v Casa dal
Popolo in postala sede vseh legitimnih politinih strank.
Nazadnje se je vanjo vselila Guardia di finanza (finanna
policija). Leta 1956 so jo hoteli poruiti, kar pa je bilo
prepreeno s strani medijev. Stavba je postala
zgodovinski spomenik ele leta 1986 in je bila takrat
restavrirana.
( skica )

17
 Guiseppe Teragni, 1929, Como Vestanovanjska hia Skupnosti
Novocomum je prva stavba, ki jo je
sprojektiral Giuseppe Terragni. Objekt
predstavlja tradicionalno zasnovo,
stanovanja pa so razporejena okoli
treh blokov. Ima tipino zasnovo
meanske hie tako, da izrez
stanovanj ne predstavlja tipoloke
inovacije. Arhitekt je delal predvsem
na volumnih in barvah, na
aksonometrinih in perspektivnih
ponazoritvah iz katerih se je razvila
osupljiva reitev vogalov.
NOVOCOMUM

18
 Guiseppe Teragni, 1929, Como
"Ta arhitektura, ta hia, ki danes izziva toliko
kandalov in protestov, toliko alarmov in
zaudenosti, ez as ne bo ve zaznamovana
kot izjema, nepravilnost. Za vse bo hia, hia
jutrinjega dne".

Giuseppe Pagano

NOVOCOMUM
( skica )

19
 Guiseppe Teragni, 1937, Como Otroki vrtec je del razvojnega
programa, ki je zagotavljal nove
programe in zanje potrebno
infrastrukturo v takrat naraajoem
obrobju mesta Como. Arhitekt je
raznolike prostore razporedil okrog
dvoria, kamor je umestil tudi
skupne prostore. Terragni je objekt
oblikoval tako, da v najbolji meri
izkoria gibanje sonca in okolja.
Velika okna, posebej oblikovano
pohitvo in horizontalne linije , ki so
e posebej poudarjene na vhodu,
dajejo stavbi jasen znaaj in identiteto.
ASILO SANT 'ELIA

Avtor je v nekaterih primerih uporabil

Casa del Fascio, kot osnovo svojega
raziskovanja.
S svojim delom je dajal impulz takrat
naprednemu gibanju. V svojih delih, ki
na nek nain poenostavljajo in dajejo
jasna in natanna pravila mree, iz
katere izhaja kompozicija stebrov,

20
 Guiseppe Teragni, 1937, Como
viin, fasade in treh tipov odpiranj. Velike
steklene odprtine, okna v horizontalnih linijah
in ozka v vertikalnih. Glavna Terragnijeva
naela oblikovanja so se v asu kontinuirano
spreminjala in nadgrajevala. Eden izmed
izsekov njegovega razmiljanja in dela je tudi
Asilo Sant' Elia, ki daje svoj prispevek k kulturi
moderne.
Objekt so vekrat ne posreeno prenovili, v
prvotno stanje pa so ga obnovili v letu 1980.

ASILO SANT 'ELIA

( skica )

21
 CASA GIULIANI FRIGERIO Guiseppe Teragni, 1941, Como eprav je Casa Giuliani-Frigerio, zadnji
Terragnijev realiziran projekt, pomeni
nekako zaetek novega obdobja
oblikovalskega raziskovanja, ki se je
nenadno pojavilo ob koncu druge
svetovne vojne.
Nekaj mesecev po zaetku gradnje
objekta, je bil Terragni poklican v
vojsko in gradnjo na gradbiu
spremljal le e preko pisem, ki si jih je
dopisoval s svojim dobrim prijateljem
in poslovnim partnerjem Luigijem
Zuccoli.
Hia je bila takrat locirana na obmoju
vijega srednjega razreda, nedale od
Novocomum.
Tlorisno gledano, objekt tvorijo tri
stanovanja v vsaki etai. Razporeditev,
ki je jasno vidna na vzhodni in zahodni
fasadi, je omogoila umestitev dveh
stanovanj v enak nivo, tretje, z
dostopom na zunanji balkon, pa je za

22
 CASA GIULIANI FRIGERIO Guiseppe Teragni, 1941, Como
pol etae vije. V najvijem nadstropju je
Terragni uporabil princip ''vile z viseimi
vrtovi'', ki je umaknjen iz ravnine fasad,
v razlinih nivojih in poenoti viino
strehe. Fasade so artikulirane v razlinih
plasteh, ki se prepletajo in ustvarjajo tri
dimenzionalne mree.
Hia vsebuje tudi mnogo detajlov, kot so
grafike na balkonih oziroma jekleni profili
za zaito pred soncem.
Kompleksnost in ideja, ki jo vsebuje ta
stavba, je dale presegla ''zakone'', ki jih
je takrat narekoval racionalizem.

( skica )

23
 MONUMENTO AL CADUTI Guiseppe Teragni, 1933, Como Rodil se je v Fiorentinskem mestecu Medi 18. Aprila 1904 v druini
gradbincev.
tudij arhitekture je zakljuil na milanski Politehnini fakulteti leta 1926. e
preden je doktoriral je zael poklicno kariero in kmalu upozoril nase z
mnogimi inovativnimi idejami.
Leta 1927 je skupaj s svojimi najblijimi kolegi arhitekti (Libera, Figini,
Pollini, Frete, Larco in Rava) ustanovil skupino imenovano Skupina sedmih
(Gruppo sette). Njihova naela so vkljuevala strog odklon neo-klasicizma
in neo-baroka ter uveljavljanje in podpiranje moderne arhitekture. Najvejo
prilonost za uresniitev njihovega manifesta pa so videli ravno v faistini
revoluciji. Tako jim je uspelo prepriati Mussolinija, da je za reprezentativni
arhitekturni slog svojega reima izbral moderno racionalistino arhitekturo,
in ne neohistorine sloge kot je bilo znailno za nacizem in stalinizem.
Terragni je s svojimi publikacijami in s sodelovanjem na mednarodnih
raztavah moderne arhitektue veliko prispeval k uspenosti in priljubljenosti
tega avantgardnega racionalistinega gibanja.
Najpomembneja lastnost njegovih stavb je uspeno zdruevanje
italijanske racionalistine premiljenosti in evropske modernistine
naprednosti. Najve Teraggnijevih del je zgrajenih v mestu Como, ki je bilo
v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja sredie moderne italijanske
arhitekture.
Med 2. svetovno vojno je bil kapetan topnike enote na eni izmed ruskih
front, kjer je hudo zbolel. Poslali so ga domov v Como, kjer je 19. Julija

24
 MONUMENTO AL CADUTI Guiseppe Teragni, 1933, Como
Najbolj znana dela:
Stanovanjska stavba Novocomun (Como 1927-1928)
Spomenik padlim (Erba 1927-1932)
Nagrobni spomeniki na pokopaliu (Como 1929-1931)
Dvorana faistine revolucije (Rim 1932)
Casa Padraglio (Como1935)
Casa del Fascio danes Casa del Popolo (Como 1932-1936)
Vrtec Antonio SantElia (Como 1932-1937)
Stanovanjska stavba Giuliani-Frigerio (Como 1939-1940)

Spomenik padlim v Comu (Monumento ai Caduti di Como - 1933)

Vsak obiskovalec spomenika najprej fascinirajo nenavadno velike dimenzije in odlina obdelava uporabljenih
materialov.
- 3 metre visoke ploe iz serizza izsekane z ogromno truda najvejo mono natannostjo, spolirane do zrcalnega
sijaja in obdane z ostrimi robovi,
- 6 metrov dolgi arhitravi iz nabresinskega apnenca perfektno oblikovani in pazljivo transportirani na mesto
izgradnje,
- Masivni kamni zidnega venca teki ve ton dvignjeni in nameeni na viini preko 30 metrov.
lahtnost materialov je e dodatno povdarjena s preciznostjo obdelave vsakega detajla in dejstvom, da je delo s
takimi dimenzijami elementov zelo teko. Vsaka fasadna ploa je posebej privrena na svoje mestoz bakrenimi
sponami prevleenimi s svincem in vsak spoj med ploami je zapeaten s posebno smolo. Vse to z namenom,
da se zagotovi kar se da najboljo obstojnost.

25
 G. Teragni, 1927, Como
Prvi Terragnijev projekt je ureditev
fasade hotela Metropole Suisse.
Fasada je bila konana e predenj je
diplomiral, ko se je "grupa 7" ravno
oblikovala (skupina je temeljila na ideji
postaviti protiute akademizmu) katere
ideje so vplivale na ta projekt.
T. je bil omejen na 2 nadstropji hotela.
Pritlije in nadstropje je elel oblikovati
v kvadrat in s tem ustvariti velik irok
prostor.
HOTEL METROPOL SUISSE

Vse zanimive odprtine je pustil, dodal

pa je nekaj sprememb oz. nekoliko
prilagodil oblike teh odprtin.
Nad dvema vhodoma sta visei strehi,
ki jih drijo samo tanke nosilne jeklene
vrvi.
Najprej je T. za fasado hotela predlagal
tradicionalno ornamentiko, da uskladi
svoj projekt s tipinim klasinim
stilom, potem pa se je odloil za
dekoracijo, ki ni bila znailna za tiste

26
 G. Teragni, 1927, Como
ase. Tako dobijo pilastri bolj abstraktno
obliko. Nagiba se k istim in geometrijskim
linijam, kar naredi fasado manj klasino.

HOTEL METROPOL SUISSE

( skica )

27
 HOTEL ALBERGO POSTA Guiseppe Teragni, 1931, Como
Hotel Posta predstavlja
politino-esteticistino bitko, v kateri
je bil Terragni obsojen na poraz.
Naloga izgraditve hotela na trgu Volta,
v notranjosti starega castruma v
Comu, je bila leta 1930 dodeljena
Terragnijevemu bratu Attilu.
Ko je bila zgradba e v fazi izgradnje,
je Giuseppe posredoval v procesu
projektiranja in spremenil zunanjost.
Nova shema ni zadovoljevala lokalnih
predpisov, ki niso dovoljevali gradnje
v armiranem betonu.
Medtem, ko sta brata Terragni iskala
alternativne reitve, so se dela
ustavila; komunalni komisiji sta
predstavila 6 predlogov in vse so
zavrnili. Na koncu sta bila prisiljena
popustiti in zgraditi po originalnem
nartu v stilu 90-ih.
Notranjost (katera se ni ohranila) je
bila opremljena v stilu art-deco.

28
 ( skica )

29

HOTEL ALBERGO POSTA Guiseppe Teragni, 1931, Como

 Guiseppe Teragni, Como
Terragni je pogosto nartoval zgradbe
v tradiconalnem stilu In poasi razvil
moderen ekvivalent v isti tipologij.
Fasade trgovine Vrtrum, katera je
prodajala steklene izdelke in
porcelan,so tiplfen primer njegovega
projektiranja. Arhitekt poskusa
vzpostaviti odnos med razstavljenimi
objekti in dekoracijo prostora. Dialog
med steklom in delno transparentnimi
polnili zakrije vogale. Geometrijska
pravilnost prostora se razbije z
breztenimi elementi postavljenimi po
prostoru. Na simetrni frontalni
fasadl, ki je tz kararskega marmorja,
TRGOVINA VITRUM

dominira napis iz rnega marmorja.

Na stranski fasadi sa nahajajo polnlla
iz cementa povezana s kovinsklmi
okviiji.

30
 ( skica )

31

TRGOVINA VITRUM Guiseppe Teragni, Como

 Guiseppe Teragni, 1931, Como
Grobnici sta si podobni v razmerju do
zaprtega in odprtega prostora.
Opazen pa je razlien as nastanka.
Stecchini vkluuje klasicistine
elemente, pri Pirovani pa se v zasnovo
vkljueno abstraktno oblikovanje. Pri
zaetnih nartih pri Stecchiniju je
odprti prostor poudarjen s stebri, ki
pa so jih pozneje pomaknili proti
notranjosti, tako da je postal zaprti
prostor dominanten. Stranske fasade
skuajo pokazati usmerjenost
CIMITERO MONUMENTALE DI

prostora pravokotno na osrednjo os

pokopalia.
COMO

32
 ( skica )

CIMITERO MONUMENTALE DI
COMO
33

Guiseppe Teragni, 1931, Como

 Guiseppe Teragni, 1937, Como
Zgodovina narta vile je kar dolga,
kar se vidi po mnogih razlinih
variantah, katerih naronikova zahtev
jim je bila spreminjanje programa.

Terragnijeva prva ideja je bila

enostanovanjska vila. V nadaljnem
nartovanju, je Terragni odstranil
streni vrt, zmanjal loo na
preprosto teraso in na zahtevo klienta
dodal e eno stanovanjsko enoto.

Ta reitev je bila kmalu zopet

CASA DEL FIORICOLTORALE

zamenjana z novim nartom, kateri je

bil kasneje tudi realiziran. Amadeo
Bianchi je namre zahteval
AMADEO BIANCHI

zmanjanje volumna, brez da bi se

spremenil koncept dveh stanovanjskih
enot. Izraena lahkostnost prvotne
ideje je bila osnovana na logini
kompoziciji polnega in praznega, ki
postane povezana s stebri, strnjenih

34
 Guiseppe Teragni, 1937, Como
na tirikotnem planu.

Velika razlika med obema planoma

predstavlja inovativnost prve ideje, kot
so podstavki, ki omejujejo fasadni pas;
obeena rampa, ki se spua od gornje
stanovanjske enote proti terenu ter
stebrini prostor, ki ne prekine
povezanost vrta in ?ivahnega prostora
vile.

Zakljucek vhodnega prostora je e

danes viden dokaz, da Terragni ni le

CASA DEL FIORICOLTORALE

prikrojil kompozitno idejo, temve je
tudi spremenil razmerje z zunanjim
prostorom.

AMADEO BIANCHI
( skica )

35
 Le Corbusier, Marseille
Je preprosta koa, zgrajena iz lesa.
Njene proporce je Le Corbusier izdelal
na podlagi modularnega sistema (Le
Modulor), v viino meri 2,66m, v
irino pa 3,66m. Odprtine so majhne
in jih je malo - vrata, dve kvadratni
okni, dve vertikalni rei za
prezraevanje in e majhno okno, ki
zliva svetlobo na nizko sklopno mizo.
Tudi notranjost s pohitvom vred je
vsa v lesu, obsega pa vstopni hodnik
in stranie na eni strani koe, na
drugi pa sobo z dvema posteljama,
LE PETIT CABANON

mizo in umivalnikom ter stoli, ki so

leseni kubusi.
V tej skromni kolibi se je Le Corbusier
poigral z oanjem in irjenjem
prostora, je nekaken praktien odraz
njegovih idej, "perfekten prototip
stroja za bivanje". Tla so pobarvana
rumeno, strop je zelen in oranen, na
steni sta dve sliki, ki predstavljata

36
 Le Corbusier, Marseille
stilizirano loveko silhueto, zraven pa
sta odtisa Le Corbusierjeve dlani in
noge, odtisnjena v sveo barvo.
Poleg te stoji e preprosteja koliba, ki
meri 4 x 2 metra in je sluila kot
arhitektov delovni prostor.
V ta svoj grad, kot ga je imenoval, je
Le Corbusier s svojo eno prihajal
vsako poletje celih 18 let, dokler se ni
neko po plavanju v oceanu vrnil in
malo stran od kolibe umrl. Z eno sta
pokopana nekaj sto metrov nad koo,
v Roquebrune-Cap Martinu, kjer si je

LE PETIT CABANON
pred smrtjo zgradil svoje zadnje
bivalie.

( skica )

37
 Le Corbusier, 1952, Marseille
Unite d`habitation, oziroma "bivalna
enota" iz Marseillesa, je prva in najbolj
dovrena izmed petih obstojeih
stavb. Bila je odziv na stanovanjske
potebe po drugi svetovni vojni
poruene Francije in bi naj
nadomeala stanovanja ljudi, katerih
hie so bile uniene s strani
okupatorja. V prvotnem nartu naj bi
Unite d`habitation predstavljala zgolj
eno enoto v ire zasnovanem
urbanistinem nartu, a je bila na
UNITE D'HABITATION

koncu tudi edina. Petletna gradnja je

bila zakljuena leta 1952, po istem
nartu pa so ji sledile e, leta 1955 v
Nantesu, leta 1957 v Berlinu, leta
1961 v Brieyu ter leta 1968 v
Firminiyu.
Gradnja pa je izzvala tevilna burna
nasprotovanja, razlinih francoskih
arhitekturnih ter civilnih organizacij, ki
niso odobravale tovrstnega

38
 Le Corbusier, 1952, Marseille
"eksperimenta", zato je Le Corbusier
kasneje dejal, da Unite d`habitation
Marseilles ni bila zgrajena na
gradbiu, temve bojiu.
Je prva njegova stavba v celoti
zgrajena po naelih Le Modulorja, kar
zajema tako osnovne dimenzije
gradbene konstrukcije, kakor tudi
razne elemente interierja.
Zgrajena je bila sredi parka velikosti
3,5 hektarov orientirana v smeri vzhod
zahod, s popolnoma zaprto severno

UNITE D'HABITATION
steno, ki stavbo tako iti pred
mistralom. Meri 165 mertov v dolino,
24 metrov v irino ter 54 metrov v
viino.

( skica )

39
 Jean Nouvel, 1987, Nimes
Projekt dveh stanovanjskih blokov s
socialnimi stanovanji provokativno
preizkua uporabo industrijskih
materialov in principe gradnje
industrijskih zgradb. Zgradbi
odslikavata nenavaden dizajn, ki
temelji na fleksibilnosti prefabriciranih
elementov, na minimalni porabi, in na
zmonosti recikliranja. Skupno tevilo
stanovanj je 114, ki pa med seboj
variirajo na 17 nainov. Prav s tem
principom je Nouvel dosegel
NASELJE NEMAUSUS

optimalen izkoristek celotnega

volumna stavbe. Arhitekt je izkoristil
ugodno klimo in podaljal stanovanja
na prostorne balkone-terase, garana
vrata pa so kar cele fasade, ki se
dvino opirajo.

40
 Jean Nouvel, 1987, Nimes
Zanimivosti:

- kar 80% prebivalcev je mlajih od

35 let, najstareji pa jih ima 51.

- projekt je mono prekorail

zastavljeno ceno, in sicer zaradi
balkonskih ograj, ki so bile posebej
predelane, da so lahko sedaj pritrjene
na glavno konstrukcijo (tudi vrata na
sonni strani niso bila ravno poceni,
9,4% celotne investicije)

NASELJE NEMAUSUS
- stanovalci so zelo zadovoljni s
prostornostjo stanovanj (sobe so
visoke 5m, kopalnica z oknom- pa
ima 15 m2), motijo pa jih 'umazane'
betonske stene

( skica )

41
 Norman Foster, 1993, Nimes
Carre d'art, stavba arhitekta
Normana Fosterja, skriva v sebi
galerijo oz. muzej sodobnih umetnosti
ter multimedijsko knjinico ter na ta
nain spaja dva razlina svetova: svet
vizualne umetnosti in svet informacij
in tehnologije. Zgradba je bila
postavljena tudi kot sodoben oz.
moderen odgovor na nasproti stoje
rimski tempelj Maison Carre iz prvega
st. pr. n. t.
Galerija oz. knjinica ima 9
nadstropij, a je v bistvu napol
potopljena v tla, kar jo naredi bolj
skladno z okoljem, v katerem je
postavljena.
CARRE D'ART

V spodnjem delu najdemo arhiv ter

kinodvorano, v zgornjih, svetlejih
delih pa galerijo...

42
 Norman Foster, 1993, Nimes
Norman Foster

Norman Foster se je rodil leta 1935 v

Manchestru. Leta 1961 je diplomiral
na Univerzi v Manchestru. Tu je
spoznal tudi Richarda Rogersa, s
katerim je nekaj asa delal v biroju
Team 4, dokler ni ustanovil svoje
lastne firme Foster Associates leta
1967.
Do sedaj je prejel e ve kot 190
raznih nagrad, leta 1999 mu je bil
podeljen naziv lord, istega leta pa je
prejel tudi prestino Pitzkerjevo
nagrado.

CARRE D'ART
( skica )

43
 Le Corbusier, 1960, La Tourette
Na pobudo R. P. Couturiera, ki je e
sodeloval pri izbiri arhitekta za kapelo
v Ronchampu, je deelni kolegij
dominikancev iz Lyona leta 1952
ponudil Le Corbusieru gradnjo
samostana v Eveux-sur-l' Arbreslu,
trideset kilometrov od Lyona. tudija
se je lotil leta 1953 in gradnja, zaeta
1956, je bila konana 1959. Vodstvo
kolegija je jemalo gradnjo resno, kot
bi lo za kako srednjeveko stavbo.
SAMOSTAN SAINTE MARIA DE LA

Preprostosti oblik in skrajnemu

brutalizmu betona stojijo nasproti
pretanjenost prostorov, raznolikost
prebojev in kakovost direktnih ali
reflektirajoih snopov svetlobe. Sredi
goliave, kjer je zrasla, zgradba izraa
visoko stopnjo duhovnosti. V
Ronchampu je Le Corbusier,
TORURETTA

protestanstko vzgojeni agnostik, dal

katoliki cerkvi bleee belo kapelo,
ki je, vsa ovita v krivulje, dobro

44
 Le Corbusier, 1960, La Tourette
sprejemala molitev. V samostanu la Tourette pa
je prepustil skupnosti bratov dominikancev
tudiju, meditaciji in vzvienim mislim primerno
resnobni prostor.

Samostan La Tourette s kvadratnim tlorisom, za

katerega je arhitekt dobil navdih pri
cistercijanskih smostanih, se stiska ob poboje
gria in sloni na stebrih. Kapela, ki se
stopniasto dviga, dobiva svetlobo skozi tri valje
v stropu, ki se zakljuijo s prisekanimi stoci.

SAMOSTAN SAINTE MARIA DE LA

Samostan v ojem smislu zapira tri stranice
notranjega dvoria, etrto pa cerkev. V dveh
nadstropjih so celice, v enem prostori za
sprejem, tudij in sreanja, v enem pa za
skupine potrebe - jedilnica in kapiteljska
dvorana. Celice se, kakor v Galuzzu, odpirajo
navzven prek pokritih balkonov.

TORURETTA
(Jeger, J., Le Corbusier, arhitektura, ki vznemirja,
Mejniki, DZS, Ljubljana, 1998 )
( skica )

45
 C.D. Ledoux, 1785, Salnas de Chaux
Claude-Nicolas Ledoux se je rodil leta
1736 v Dormansu in se prvotno izuil
za bakrorezca, nato pa je pri J. F.
Blondelu in L. F. Trovardu tudiral
arhitekturo.

Njegova zgodnja dela so temeljila na

vzoril klasinih mojstrov, ki pa jih je
spoznaval skozi bakroreze Piranesija -
sam namre nikoli ni bil v Italiji.
Njegovi objekti so se od ostalih loili
po preprostih tlorisih, smelih volumnih
in po strogi omejitvi dekoracij.
CHAUX DE FONDES

Njegova genialnost se je sprostila ob

naroilih za zahtevne javne objekte in
sicer za zasnovo in realizacijo
kraljevih solin Arc-et-Senan v
Franche-Comteu (Salines de Chaux).
Novo mesto je zasnoval med gozdom
Chaux in reko Loire z radialnim
razporedom mestnih prometnic in

46
 C.D. Ledoux, 1785, Salnas de Chaux
loginim razporedom javnih zgradb in komunalnih
objektov v mestne predele, ki so bili namenjeni
upravi, industriji, stanovanjem, trgu kot prostoru
druabnosti, kulturi,vzgoji, rekreaciji in vse to
prepletel s pokrajino.

Ledouxov program je vseboval zelo premiljen

razpored zgradb in prostorov, ki jih je smiselno
vkljuil v urbanistini sistem. Zgradbe je razporedil v
polkrogu, v sredie je postavil direktorjevo hio kot
najbolj monumentalno zgradbo, na robove pa postavil
sekundarne stavbe. Tlorisi stavb so bili zasnovani
simetrino s centralnim jedrom ali pa v obliki

CHAUX DE FONDES
enakokrakih kriev. Fasade je oblikoval enostavno
brez okrasja, vejo pozornost pa je namenil
oblikovanju profilov, razdelitvi okenskih oprtin itd.

V viziji idealnega mesta pa je el e dlje in v konceptu

izrazil vso svojo napredno usmeritev, da bi na
lovekoljuben nain obogatil industrijski in delavski
kompleks z zgradbami, ki bi zadovoljile materialne in
duhovne potrebe prebivalcev.
( skica )

47
 C.D. Ledoux, 1784, Besancon
Teater je bil odprt v letu 1784, ko
notranjost e ni bila dokonana.
Njegov nart je nastal e mnogo prej.
Izgradnji mesta Besancon in teatra sta
potekali istoasno. Oba projekta
ozanujeta geometrina pravilnost in
antini vplivi. Najvejo pozornost je
Ledoux posveal moralnim in
socijalnim vrednotam - odnosu ljudi
do gledalia. Polkrona kompozicija
dobro ustreza akustinim potrebam.
TEATER

48
 ( skica )

TEATER C.D. Ledoux, 1784, Besancon

49
 Le Corbusier, 1955, Ronschamp
"Tukaj bomo zgradili monument
naravi, ki bo smisel naih ivljenj."
Le Corbusier
Romarsko cerkev 'Nae gospe svete'
vekrat obiejo arhitekturni romarji,
kot pa tisti katerim je namenjena.
Dvignjena na vzpetini nad
Ronchampom, je zadnja od cerkev
zgrajenih v okolici. Zgrajena je na
mestu, kjer je stala njena prednica,
poruena v 2. sv. vojni. Veliko
kamenja poruene cerkve je
uporabljenega v novi stavbi.
LA CHAPELLA DE NOTRE

Debeli ukrivljeni zidovi, e posebej

juni, in ogromna lupina betonske
strehe dajejo obutek masivne,
DAME DU HAUT

kiparske forme. Mala, rahlo obarvana

in navidez nepravilna okna vtisnjena v
te debele stene, dajejo notranjosti
zaseneno, a zanimivo osvetlitev, ki
se stopnjuje s svetlobo, ki posredno

50
 Le Corbusier, 1955, Ronschamp
prihaja navzdol po treh stolpih.

Masivnost zidov in strehe pa je zavajujoa. Le

Corbusier pravi: 'Lupina je bila posajena na stene, ki so
absurdno a praktino debele. V njih so stebri iz
armiranega betona. Lupina poiva na teh stebrih, a se
ne dotakne zidov. 10cm rea vodoravne svetlobe bo
navduevala!'

Notranjost je skromna. Navadne klopi so samo ob juni

steni. Vse se krivi proti oltarju, celo tla, ki sledijo terenu.
Nad oltarjem je zid preboden z majhnimi odprtinicami in
enim samim vejim oknom s silhueto Marije in Otroka.
Ta silhueta med romanji slui tudi zunanjemu oltarju.

LA CHAPELLA DE NOTRE
Oblike kompleksa nad Ronchampom se zanejo pri
akustinih parabolah, ki razirijo zvok zunanjega oltarja

DAME DU HAUT
proti romarjem zbranim na hribu. Enostavne,
geometrijske oblike Le Corbusierjevih zgodnjih stavb so
se umaknile nenim, naravnim linijam, zaradi katerih
Ronchamp opisujejo tudi kot prvo post-modernistino
stavbo.
( skica )

51
 MLADINSKI KULT. CENTER Corbusier, 1966, Ferminy
"Zeleno" obmoje mesta Firminy je
bilo ustvarjeno v kratkem obdobju
okrog leta 1950, na pobudo d'Eugene
Claudius-Petit , takratnega upana
mesta in nekdanjega ministra za
prenovo. Ta je stopil v kontakt z La
Corbusier-om in mu predal nalogo
oblikovanja novega predela mesta -
delovnega mesta, s pribljino 25000
prebivalci, 400 prebivalii, portnimi
povrinami, cerkvijo in hio kulture.
Naloga je ostala nedokonana.

V prvotnem planu je bila Hia kulture

miljena kot streha ploadi
gledalikega odra, vendar sta bila
projekta; hia kulture in oder, kasneje
loena. Bivalna enota, edina zgrajena
od treh prvotno predvidenih, je dolga
leta delovala z nerabljeno polovico.

52
 MLADINSKI KULT. CENTER Corbusier, 1966, Ferminy
Pravokotno oblikovana stavba meri v
dolino 112m in ima konkavno
plinobetonsko streho, obeeno na
kablih (to je prva takna streha v
Franciji).
"Maison de la culture" je balansirana s
strmim peenim pobojem. V
pritliju je stavba prosto poloena na
pilote, njeno izvrstnost zaznamuje tudi
naprej nagnjeno proelje.

La Corbusier trdi, da je arhitektura

popolna umetnost, tako je tudi v sam
beton vnesel ive barve, ki poivljajo
proelje in dodatno dekoriral stavbo s
plitvim reliefom na njenem junem
krilu.
Notranje instalacije so delo arhitekta
Pierre-a Guariche-a.
Leta 1993 je bila obnovljena strena
terasa, v izpraznjen del se je lansiral
tudijski program.
( skica )

53
 Le Corbusier, 1963, Ferminy
Le Corbusier je naredil le tri projekte
religioznih stavb v svojem opusu del.
Ena izmed njih je cerkev Saint-Pierre v
Firminy, v Franciji.
Cerkev Saint-Pierre je zadnje
nedokonano delo Le Corbusier-a in
konno dobiva obliko po tiridesetih
letih. Po smrti arhitekta, leta 1965, je
delo prevzel arhitekt Jose Oubrerie, in
skrbel, da je projekt bil konno
realiziran. Do leta 1978 sta bila
CERKEV SAINT PIERRE

dokonana le prva dva nadstropja in

nekaj zidov cerkve, potem pa je
zmanjkalo denarja in delo se je
zaasno ustavilo.
Leta 2003 se je zbralo dovolj sredstev
za ponovni zaetek gradnje in cerkev
Saint-Pierre ni imela ve videz
protiletalskega zaklonia.
Cerkev Saint-Pierre je popolnoma
drugana od drugih cerkva arhitekta

54
 Le Corbusier, 1963, Ferminy
Le Corbusier-a in je unikatna med
religioznimi stavbami nasploh. Njena
oblika je kot podaljek kroga v
kvadratu, preobrazba, ki predstavlja za
arhitekta prehajanje iz zemeljske v
duhovno sfero. Kvadratna podlaga
cerkve obsega reprezentativne
prostore, nad njimi pa se dviga
ogromen odsekan stoec, ki je hkrati
ogrodje cerkve. Na vrhu stoca so
molei svetlobni topovi.

CERKEV SAINT PIERRE

Cerkev Saint-Pierre je del na novo
zartanega povojnega mesta
Firminy-Vert. Le Courbusier je bil
zadolen za nart kulturnega centra,
stadiona, stanovanjskega bloka in
upnijske cerkve, ki so urejeni okrog
zapuenega kamnoloma.

( skica )

55
 Le Corbusier, 1968, Ferminy
Unite d'habitation oz. "stanovanjsko
zdruenje" je rezultat Le
Corbusierovega raziskovalnega
programa, s katerim se je ukvarjal 25
let. Intenzivno je razvijal idejo svojega
(utopinega) vertikalnega mesta za 3
milijone stanovalcev, saj je povojno
Francijo pestilo resno pomanjkanje
kolektivnih stanovanjskih objektov.
Prvi zgrajen "unite", ki je hkrati sluil
kot poizkus in prototip, je bil Cit
radieuse (tudi La Maison du fada ali
UNITE D'HABITATION

Hia norca, kot so jo poimenovali

ljudje) v Marseillu leta '52. Ostali tirje
"uniti", ki so bili zgrajeni kasneje po
Franciji, so le malo spremenjeni
duplikati, osnovni sistem zlaganja ter
karakteristike ostanejo nespremenjeni.
Konstrukcija je armiranobetonska ter
stoji na monih betonskih pilotih (v
njih so speljane vse intalacije iz cele
stavbe), tako da ostane pritlije

56
 Le Corbusier, 1968, Ferminy
prosto. Vse proporcije in mere v
objektu je povzel po svojem sistemu
Le Modulor.
Stanovanjske enote ter komunikacije
so vstavljene vsaka zase loeno v
konstrukcijo, kot so steklenice v
vinsko stojalo, tako da dve enoti L
oblike oklepata komunikacijsko
"cesto", ena od spodaj in druga od
zgoraj. Tako se vsako stanovanje
razprostira ez celo irino zgradbe,
ima obojestransko osvetlitev ter

UNITE D'HABITATION
ugodno ventilacijo. Program je veji
del stanovanjski, vkljuuje pa tudi
nivoje z drugimi storitvami ( trgovine,
medicinska oskrba, pisarne, lokale,
vrtec, rekreacijske povrine na
streni terasi,)
Vizija Le Corbusiera je bila ustvariti
samozadostno stanovanjsko
skupnost znotraj obstojee skupnosti,
torej malo mesto v mestu samem.
( skica )

57
 Jean Nouvel, 1986, Lyon
The competition to extend and
renovate the Opera House in Lyon, the
second largest city in France, was
won by Nouvel in 1986 with a project
that used the old building, particularly
its grand ground- and first-floor
faades on the south, east, and west,
as a point of departure and reference
for the new. The brief called for
providing a larger auditorium, a
second 200-seat amphitheater (which
RESTAVRACIJA OPERE

Nouvel placed in the three new

basement levels) and public spaces,
including a restaurant, new rehearsal
facilities, and a fly tower. By retaining
the older faades, Nouvel linked the
building to the surrounding official
buildings, such as the adjacent
nineteenth century Hotel de Ville, the
town hall and mayor's office for the
city, and the nearby city museum,
housed in the nineteenth-century

58
 Jean Nouvel, 1986, Lyon
Hotel de Ville, the town hall and mayor's office for the city, and
the nearby city museum, housed in the nineteenth-century Palais
de Saint Pierre. The new drum roof, like the lid of an enormous
jewel box, however, marks it as wholly contemporary. This
contradiction resolves itself, since the balance between the two
elements is matched by their contrast, in material, texture, and
color. New glass walls or glazed entrances have been inserted
between arches of the old colonnades, so that from within and
without the grey-black lustrous underside of the new main
auditorium appears suspended in the 30-meter-high vault of the
entry hall. A series of escalators, metalwork stairways, and

RESTAVRACIJA OPERE
suspended walkways takes the public up to the entry levels of
the main hall. in the auditorium itself each seat back is fitted
with a small light fed from a fiber-optic cable. This technological
innovation evolved from the eighteenth century, when theaters
had candleholders in each seat back to illuminate the faces of
the audience. Red light bathes the exterior at night, particularly
under the drum of the arch enclosing the new rehearsal rooms,
behind and above the peristyle of the faade. By both night and
day this dense and complex building forms a new landmark for
the city.
za vas prevedla: Anja uler ( skica )

59
 Yves Lyon, 1995, Lyon
Natecaj na katerem sta zmagala Yves
Lion in Alan Levitt je potekal l.
1981,stavbopa so otvorili l. 1995
Mestna etrt, kjer je locirano sodie,
je v pravokotnem rastru, ki ga
dolocaio 80x80m veliki oloki s
stavbami visokimi 6-8 etaz Lionova
sodna palaa zavzema dva otoka
(160x100m) in je omejena s 4
cestami. Strogost arhitekture sodisda.
ritem fasad, uinek karnise, ki ga daje
rob strehe. vse to so element!, ki
daiejo strukturno sliko in povezavo
tega notranjega kareja v Lyonu
Dimenzioniran|e notranjega javnega
SODNA PALAA

prostora v palaci in ponavljajoca

modularna organizacija pisarn
podpirata umestitev sodica v rnesto
Sodnijo sestavljajo glavno krilo
(P+7), k|er so sodne in sejne
dvorane, knjiznica, kavarna. del
pisarn, ki so razporejene vzdolzno

60
 Yves Lyon, 1995, Lyon
v dveh pasovih, nanj pa se naslanjajo
3 bastioni (P+8) v katerih so juno
organizirane pisarne, severno pa
servisi in vertikalne komunikacije.
Bastioni imajo steklene fasade
zaitene z aluminijastimi brisoleji. Na
Z strani, v zalivih med bastioni so
monumentalne terase (P+2), urejene
kot vrtovi, ki obenem sluijo kot
zenitalna osvetlltev sejnih dvoran
Knjiznica in kavarna na vrhu s
stekleno fasado popestrita
organizacijo objekta in imata vlogo
urbane loggie Celoten projekt
struktunra in organizira velik vstopni

SODNA PALAA
hall, (100m dolg, 12m irok m 13
visok)s sprejemnimi-informacijskimi
tokami ki usmerjajo obiskovalca po
ob]ektu

( skica )

61
62
MAISON CALARTE Le Corbusier in Edmond Wanner, eneva
 Le Corbusier in Edmond Wanner, eneva
Investitor M. Edmond Wanner je zaupal
izdelavo nartov Le Corbusier-u ter
osebno nadzoroval gradnjo. Stavba je
zgrajena iz standardizirane jeklene
konstrukcije in prefabriciranih kosov, od
stopnic, oknov in vrat. Kljub
standariziranim elementov blok vsebuje
razline tipe stanovanj, od prostornega
tirisobnega duplexa do
enoprostorskega studia. LeCorbusierove
tudije za velike bloke z najemnikimi
stanovanji segajo vleto 1928 in e
odkrivajo zamisli, ki so se razvile v
prihodnosti. Streha objekta je skupna

MAISON CALARTE
terasa stanovalcev z neprecenljivim
pogledom. Skupni servisni prostori so
umeeni v pritlije (parkiria, shrambe
in strojnica) kot tudi pet javnih trgovin
na mestni strani ulice. Zanimiv element
je jekleno stopnie, ki je osvetljeno
skozi velike povrine iz steklenih
zidakov.

( skica )

63
 Guiseppe Teragni, P. Lingeri, 1953, Milano
Hia Rustici (1953), najbolj znana
med petimi, predstavlja svojevrstno
urbanistino posebnost. Sestavljena
je iz dveh blokov, ki sta med seboj
povezana z odprtim dvoriem.
Izoliranosti lokacije, ograjene s
cestami, in njeni irini je na prvi
pogled ustrezala formacija bloka v
obliki rke U, Terragni in Lingeri pa sta
se odloila za bolj odprto postavitev.
Sprednja dela stavb, ki gledata na
glavno ulico sta povezana z dolgimi
balkoni preko osrednjega dvoria.
Vsako nadstropje blokov vsebuje po
dve stanovanji. Servisni prostori so
obrnjeni za dvorie, sobe gledajo na
CASA RUSTICI

ulico. Vsa stanovanja dobijo veliko

svetlobe in sveega zraka. Na vrhu
obeh delov se nahaja vila za
investitorja. Povezana je z mostom, ki
je tudi del bivalnih prostorov.
Trodelnost hie z odprtim in

64
 Guiseppe Teragni, P. Lingeri, 1953, Milano
in transparentnim srednjim delom
izhaja iz zasnove beneke palae.
Mnogi so se tudi kasneje zgledovali po
tej hii.

CASA RUSTICI
( skica )

65
 G. Teragni, P. Lingeri, 1933, Milano
Hia Ghiringelli (1933) ima osem
nadstropij in se nahaja na
trapezoidnem zemljiu ob izteku
ceste Zara, ki je ena najpomembnejih
vpadnic v Milanu. Glavna fasada je
obrnjena proti trgu na trg. Za viimo
stavbe 26 metrov sta se avtorja
odloila zaradi majhne globine ulice.
Ta viina je kasneje postala predpis za
vse ostale zgradbe na tem trgu. Zaradi
nesimetrinosti zemljia je tloris
stanovanj zasnovan nekoliko bolj
prosto kot fasada. Princip postavitve
CASA GHRINGELLI

glavne fasade je tu ravno nasproten

kot na Rustici. Poudarjen je osrednji
del, ki je nekoliko izboen. V sredini
orednjega dela so zasnovani dvojni
balkoni, ob robovih volumna pa je
navpina razpoka, ki nekoliko razbije
enotnost fasade. Pritlije je oblikovano
razlino od ostalih nadstropij in sledi
obliki roba ulice. Posebno pozornost

66
 G. Teragni, P. Lingeri, 1933, Milano
sta Terragni in Lingeri postavila
oblikovanju vogala stavbe, ki je del
okvirja, ki obdaja celotno sprednjo
fasado. Sprednja fasada se preko
okvirja in vertikalne linije balkonov
nadaljuje naprej v stransko fasado.

CASA GHRINGELLI
( skica )

67
 G. Teragni, P. Lingeri, 1935, Milano
Dano stavbno zemljie je bila ozka
stavbna vrzel, ki je vodila k
pogostemu milanskemu tipu vzidave
tridesetih let. Kljub temu je
arhitektoma uspelo ustvariti
prvenstveno reitev, ki se ni zanaala
na zunanje hodnike ali ve stopni.
Jasno se opazi eljo po izraanju
razmestitve s ponavljajoimi se
moduli.

Hia Toninello je najmanja izmed

petih milanskih hi, ki sta jih
zasnovala Lengeri in Terragni. irina
CASA TONINELLO

zemljia med dvema obstojeima

stavbama je 12 metrov, na kar sta
arhitekta odgovorila s tlorisno
zasnovo v obliki rke C, ki temelji na
sooenju dveh razlinih bivanjskih
stavb. Obe stojita na krajih stranicah
zemljia. Med slednjima je
samostojen vezni len, ki vsebuje

68
 G. Teragni, P. Lingeri, 1935, Milano
stopnice in povezave do vhodov v obe
robni stavbi. Osrednje dvorie
omogoa osonenost in zranost
prostorov, ki so proti le-temu obrnjeni.

Trodelna tlorisna zasnova se odraa

tudi na glavnem proelju s tropasovno
navpino lenitvijo. Podobna, je tudi
vodoravna lenitev, ki pa je danes v
zgornjih dveh nadstropjih usodno
spremenjena. Izvirna zasnova s teraso
in betonskim okvirom je namigovala na
vplive Le Corbusiera. Oblikovanje
proelja dopolnjujejo naravne barve v

CASA TONINELLO
toplih odtenkih.

( skica )

69
 G. Teragni, P. Lingeri, 1935, Milano
Hia Lavezzari (1934) stoji na
zemljiu oblike kosa torte
Sestavljena je iz dveh delov, ki se
stikujeta na najozjem delu ter z
vertikalno vrsto povezovalnih
balkonov mono spominja na
stransko fasado hie Ghiringhelli.
Najviji del je prav tu, na najozjem
delu. Stranske fasade so iz treh delov
(dva samostojna dela in oji vezni
del), katerih zadnji del se spusti na
visino sosednjih slavb. Tudi viine
oken se ujamejo z okni ostalih stavb.
Zasnova fasad je podobna nisi
CASA LAVEZZIARI

Ghiringhelli: izboceni in vboeni deli

so vstavljeni v skupen povezovalni
okvir kot predali v omaro. V tlorisu je
stavba iz dveh delov. Vsako
nadstropje ima tri stanovanja nanizana
okrog osrednjega komunikacijskega
jedra, ki je osvetljeno preko majhnega
dvonsca. Tloris je simetrien, najvetje

69
 G. Teragni, P. Lingeri, 1935, Milano
stanovanje je v ozkem delu. Tak nacin
so kasneje uporabljati po celi Italiji.

CASA LAVEZZIARI
( skica )

69
 CASA COMOLLI RUSTICI Teragni, P. Lingeri, 1934, Milano
Nart za venadstropni stanovanjski
objekt Comolli Rustici je bil zasnovan
leta 1934 ter predstavlja zadnjo
stvaritev izmed tako imenovanih
"petih milanskih hi" arhitektov
Terragnija in Lingerija. V asu
izgradnje je bila stavba obravnavana
kot nezanimiva, ele kasneje so
ovrednotili arhitektonske
karakteristike, znailne za obdobje
italijanskega racionalizma.
V kletni etai ter v pritliju so se
nahajale pisarne, obrtnike delavnice
in skladia, v zgornjih etaah pa
manja stanovanja ter dve vertikalni
komunikacijski jedri.
Kompozicija stavbe je kompleksna,
kot odgovor na samo parcelo, ki meji
na dve sekajoi se cesti razline irine
in pomena. Rezultat so prepleti in
subtrakcije mas ter volumni razlinih
viin. Blok s pogledom na eleznico je

69
 CASA COMOLLI RUSTICI Teragni, P. Lingeri, 1934, Milano
visok ve kot 27m in je v velikem
kontrastu z dolgim in nizkim delom, ki
meji na drugo ulico. Med njima se
nahaja povezovalni len. Razmeroma
velik volumen objekta je optino
zmanjan zaradi tevilnih zamikov na
fasadi.
Viji ter niji blok sta loena, ker
vsebujeta razlien program in sta na ta
nain
omogoena dva povsem loena
dostopa.
Objekt je e danes namenjen
stanovanjskemu programu. Je dobro
ohranjen, le nekatere lesene ograje so
zamenjane za enake kovinske.

( skica )

69
 G. Teragni, 1937, Milano
Terragni je primer, ob katerem je nujno
razmiljati o povezavi med umetnostjo in
politiko, med arhitekturo in oblastjo.
Arhitektura je tista izmed umetnosti, ki je v
najveji meri prisiljena paktirati z oblastjo,
kajti brez " vika vrednosti", brez " preseka",
brez moi ni mogoe uresnievati
arhitekturnih projektov. Ahitektura je
izvedena, zgrajena ali je pa ni, razen kot
utopija.
Po politinem preprianju je bil Terragni
povsem podloen stranki in vladajoemu
reimu. Primer Casa del Fascio v Comu po
njegovih besedah povsem izraa
Mussolinijev koncept, da mora biti faizem
kot " steklena hia, v katero lahko vsak
VILLA BIANCA

vidi"...

Vilo Bianca je Terragni zasnoval l. 1936 in jo

zgradil leto za tem. Je povsem drugana od
projektov za vilo ob jezeru in vilo za vrtnarja
v Rebbiu, ki sta nastala v tistem asu.

69
 G. Teragni, 1937, Milano
Terragni ni videl razloga, da bi zunanji prostor tudi tokrat speljal v
notranjost. Hia tako ni ve sprejemnik okolja, v katerem stoji,
ampak postane oddajnik. Njeno telo pravilne pravokotne oblike
namre od zunanjosti loi ovoj, ki ne dovoljuje pogleda v
notranjost zgradbe, medtem ko posamezni deli in arhitekturni
leni silijo dale v prostor. Dnevni prostor, streni vrt z dolgimi
nadstreki in podaljana okna z navzven segajoimi okvirji so del
notranjosti, neodvisne od njenega plaa.
V primeru Vila Bianca je mogoe iskati vzporednice s tevilnimi
projekti tako Mies van der Roheja, LE Corbusiera, Loosa itd. Vsi ti
pionirji moderne so iskali bistveni koncept v povezavi z zunanjo
okolico z osnovo iznajdbe novega materiala - armiranega betona,
ki daje nove zmonosti oblikovanja: steberna konstrukcija, prosti
tloris, dolga vzdolna okna, konzolni previsi, ravna ozelenjena
streha - terasa, itd...

...." Tista resnica, ki ji je umetnost zavezana in ki umetnost

VILLA BIANCA
umogoa, se ne razkriva predvsem v tistem, kar umetnina
neposredno pove, pripoveduje, uporablja, izraa, itd. Umetnine ni
mogoe vzeti dobesedno. Resnica se kae predvsem v "kako", se
pravi v nainu eksistence in v notranjem ustroju posameznih
umetnin. " ( D. Pirjevec )

( skica )

69
 G. Teragni in A. Carminati, Lissone
Za zgraditev Casa del Fascio v mestu Lissone
(severno od Milana) sta bila na nateaju za
povabljene leta 1938 izbrana G. Teragni in A.
Carminati.
Zgradba meni na glavni trg v mestu s sprednjo
fasado, katere horizontalnost poudari torre
littorio. Teragni rei funkcionalnost in
komunikacije na izvrsten nain.
Vhod predstavljajo kaskadne stopnice, ki so
umeene med glavna elementa, dolg
horizontalni del z avditorijem in pisarnami ter
stolpom.
Dostop do preddverja avditorija se nahaja levo
ob stopniu. S podesta desno vstopimo v
CASA DEL FASCIO

sacrario. Nadaljnje vzpenjanje po stopnicah

pripelje v zgornje preddverje ali desno do
galerije, ki vodi naravnost skozi stolp do
Lictorijevega balkona (slui nagovarjanju
mnoice ob mitingih). Mogoni stolp iz
granitnih blokov deluje samostojno in
prevladujoe glede na mirneji horizontalni
element.

69
 ( skica )

69

CASA DEL FASCIO G. Teragni in A. Carminati, Lissone