Puitulu* ptetan v |i>iiwhH.
Leto XV., tev. 267
Upravmfitvo: Ljubljana Knafljeva
Ulica a - reieton 4t 122 3123,
3124. 3125. 3126
Inseratm oddelek: Ljubljana. Selen-
burgova iU 1. - Tel 3492. 2492.
Podrunica Maribor Gosposka ulica
S t 11 - Telefon St 2455
Podrunica Celje. Kocenova ulica S t
2. - Telefon St 190
Rauni p n pot ek zavodih: Ljub-
ljana St 11.842 Praga islo 78.180,
Wien St 10*241
Vladna kriza v Belgiji
2e skoro teden dni traja belgijska
vladna kriza. Njeno ozadje in njen raz-
voj sta splono zanimiva, ker ne gre pri
tem samo za specialno belgijske zade-
ve, marve se kriza vrti okrog proble-
mov, ki so perei tudi v drugih dravah.
Kriza je namre mnogo bolj gospodar-
skega nego politinega znaaja; lahko bi
se reklo, da igrajo politini momenti
pri njej le zelo podrejeno vlogo. Vpliv
in odraz gospodarskih teenj pri postan-
ku in razvoju krize sta tem bolj pou-
na, ker spada Belgija v politinem po-
gledu med najbolj konsolidirane in sta-
bilizirane evropske drave.
V Belgiji je na vladi koalicija liberal-
ne in klerikalne stranke ves as od zad-
njih volitev, kjer sta ti dve stranki iz-
vojevali skupno zmago nad socialisti. Na
elu koalicije je stal grof de Brocque-
vifle, glavna naloga in skrb reima pa
ista bili, pripeljati dravo iz hude gospo-
darske krize. Ta je v Belgiji e posebno
obutna, ker je drava zelo industrializi-
rana in zato pred vsem od izvoza odvis-
na. Vsi pa vemo, kako je z izvozom, zla-
sti industrijskim, danes, ko vsaka dr-
ifcava kolikor mogoe omejuje svoj uvoz.
Da bi vlada svoj reformni program
laje izvedla, ji je parlament, kakor se
je to zgodilo tudi v mnogih drugih dr-
avah, izglasovala meseca junija obse-
na pooblastila. Toda tudi to ni mnogo
pomagalo. Dravni dohodki so bolj in
bolj padali, izdatki pa so se dali omejiti
le do gotove mere. Enaka slika torej v
Belgiji kakor pri nas v Jugoslaviji in v
ogromni veini drugih drav. In kakor
marsikje drugod se je tudi v Belgiji
med tevilnimi predlogi in nasveti za iz-
hod iz zagate pojavila tenja, naj dr-
ava deficitov ne skua kriti samo z na-
vijanjem davkov, ampak naj raji da v
promet za nekaj milijard ve bankovcev,
naj se torej zatee k omejeni inflaciji.
Tudi nekateri ministri so se ogrevali za
to misel, ki je sicer konno propadla,
ki pa je vendar povzroila v vladi ostra
nasprotstva.
Pridruila so se jim kmalu e druga.
Najostreji nasprotniki inflacije so za-
htevali, naj se posledice pomanjkanja
denarja omilijo z ukrepi gospodarskega
liberalizma, da tako da Belgija drugim
dravam dober vzgled in si odpre trge
j;a svoj izvoz. Po njihovem mnenju bi
zlasti bilo potrebno razrahljati sistem
kontingentov, ki ga je v zadnjih letih
prevzela tudi Belgija. Borbo proti kon-
tingentom je vodil finanni minister
Sap, za nje pa se je zavzemal pred vsem
gospodarski minister Cauvelant. ki ie e
nekaj dni pred demisijo vlade na sho-
dih z vsem poudarkom razvijal svoj pro-
gram kontingentov. Vsi ti konflikti, in-
flacija ali deflacija, svobodna trgovina
ali kontingenti, so povzroili taka tre-
nja v vladi, da je postal njen odstop ne-
febeen.
Polemika za in proti inflaciji se e
vedno nadaljuje, eprav ta konflikt pri
reevanju krize ne igra nikake vidne
vloge. Vse belgijske stranke so se izre-
kle proti inflaciji, celo socialisti, ki so
na primer v sosedni Franciji najbolj go-
rei poborniki takih poskusov. Propa-
ganda se vodi iz dela gospodarskih kro-
gov, ki dokazujejo, da bi se v primeru
inflacije takoj izboljal belgijski gospo-
darski poloaj, ker bi potem gotovo po-
skoil izvoz. Nasprotniki pa zopet do-
kazujejo, da bi taka politika povzroila
neizogibno katastrofo. Zunanji trg bi se
zaprl proti valutarnemu dumpingu. do-
im bi cene surovinam in ivilom posko-
ile. Drava bi pa mimogrede izgubila
pol milijarde pri plaevanju inozemskih
dolgov. Pa pa se skoraj vsi gospodar-
ski in politini krogi zavzemajo za kon-
verzijo notranjega dolga po vzgledu An.
glije in Francije. Konverzija je po njih
mnenju zlasti zato upraviena in potreb-
na, ker je obrestovanje dravnega dolga
za belgijske gospodarske prilike previ-
soko in dosega e vedno 7 do 8 %.
Po demisiji vlade se je najprej poja-
vila misel koncentracije, ki naj bi zdru-
ila k sodelovanju vse tri glavne belgij-
ske stranke, liberalno, klerikai&o in SO-
cialisti ono. Toda prilo ni niti do resne-
ga poskusa v tem pravcu, ker so na-
sprotstva med klerikalci in socialisti ta-
ko ostra, da je koalicija med njimi ne-
mogoa in jo e v naprej odklanjajo ti
in oni. Nemogoa pa se zdi tudi koalici-
ja med liberalci in klerikalci, ne le za-
radi medsebojnih nasprotstev, marve
tudi zaradi tega, ker bi bila taka vlada
preibka za dananje kritine ase
Tako je kot edini izhod iz krize osta-
la obnova dosedanje koalicije. Prvi man-
dat je dobil minister za zunanje zadeve
v Brocquevilleovi vladi Jaspar. Po ne-
kajdnevnih napornih pogajanjih je res
e sestavil svojo vlado: vzel je v nio
tiri liberalce, tiri klerikalce in tiri
strokovnjake izven strank. Ti tirje stro.
kovni ministri naj bi zasedli vsa gospo-
darska ministrstva; imenovanje dveh
med njimi pa je naletelo na tako moan
odpor pri nekaterih vodilnih politikih
da Jaspar s svojo listo ni mogel pro-
dreti in ie moral svoj mandat brez USPP-
ha vrniti
Zdai poskua svojo sreo bivi ve-
kratni ministrski predsednik Theunis ki
velja za enega najboljih dravnikov in
naj spre tnejih politikov, kar jih pre*
Ljubljana, torek 20. novembra 1934
Usodni dnevi v enevi
V enevi so se e zaeli zbirati vodilni evropski dravniki, da presodijo poloaj in
izreejo svojo sodbo o marsejskem zloinu
eneva, 19. novembra, . V enevi so s
prieli zbirati diplomati zaradi blinjega
zasedanja skupine in sveta Drutva naro-
dov. Prihod diplomatskih zastopnikov '.z
raznih drav ie izzval te dni e prav
posebno zanimane. Prisotnost jugoeloven-
ekega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtia
v enevi v zvezi s spomenico, ki jo bo v
imenu jugoslovenske vlade predloi svetu
Drutva narodov, da bi ee pred vsem sve-
tom z mednarodnim sodelovanjem odkrilo
ter s potrebnimi sankcijami onemogoilo
dobro znano mednarodno zloinsko poetje,
ki so ga nekatere tuje drave tako bogato
podpirale, pomeni e seda i dogodek, ki ,e
izzval najvejo pozornost- Izroitev spome-
nice jugoslovenske vlade je bila sicer da-
nes odgodena za nekaj dni. ker je dr. Be-
ne kot predsednik sveta Drutva narodov
na zahtevo nekaterih drav odgodil zase-
danje sveta do prihodnje sobote Kljub od.
sroditvi pa je zavladala e danes v enevskih
krogih velika reenosl in zato so se e se-
daj zbrali v enevi dravniki vseh zavez-
nikih drav. Tako so prispeli e zunanji
ministri dr. Bene. Tituleecu. Rudi bej in
drugi, za nocoj pa priakujejo francoskega
zunanjega ministra Lavala Za jutri je na-
povedan sestanek zunanjih ministrov Male
antante in drugih zaveznikih dravnikov.
Sestanka se bo udeleil tudi francoski zu-
nanji minister. Ugotovila se ie potreba, da
dravniki zaveznikih drav ne glede na to.
da ze poznajo besedilo jugoslovenske spo-
menice. pred sestankom Drutva narodov
ponovno prouijo celotne vpraanje. Vse
priakuje, da bo na tem sestanku prila
ponovno do izraza soglasnost Francije. Ma-
le antante in Balkanske zveze. Na sestanku
se bodo definitivno sporazumeli o skupnem
postopanju tekom razprave o jugoslovenski
spomenici proti onim dravam v prvi
vrsti Madarski , ki so podpirale in ka-
kor je mogoe e reci. celo organiziral*
mamejski atentat.
Jugoslovenska spomenica je izredno ob-
irno dokumentirana. V njej se brez pre-
tiravanja navajajo zgolj dejstva, ki eo ne-
pobitno dokazana in katerih vsebina je po-
razna. Zaman so vse maihinacije Madarov,
da bi z nekimi spomenicami zaTadj madar-
ske manjine v Jugoslaviji izpodbili pomen
strane obtobe Madansk. uradni krogi so
se nenadoma znali v izredno negotovem
poloaju in bo postala njih vloga ob priliki
diskusije o spomenici v Drutvu narodov e
teja.
Prva konferenca
Male antante
Pariz, 19- novembia Havas poroa: 0 da-
nanjih popoldanskih razgovorih med mini-
Intrige so se e priele
Madari in njihovi zaitniki skuajo na vse naine
omiliti teke obtobe zoper protektorje morilcev
eneva, 19. novenabra . Posebni dopisnik
Novosti poroa svojemu listu: Siv moten
zimski dan, ob kakrnem vsak priakuje
izrednih in zelo vanih dogodkov, povzroa
v enevi o e l e melanholijo, marve tudi
strah onim mednarodnim krogom, ki vedo,
da nosijo na elu peat zloina. Ostali, ki
so po svoji dolnosti prili v enevo, da
v imenu morale in javne vesti do kraja
prouijo poetke in delo mednarodne aro.
te proti ivljenju kralja Aleksandra in inte-
gralnosti jugoslovenske drave, da bi tako
pravino sodili krivce, pa kaejo dobro vo-
ljo, da se ves zloin pojasni in da ne osta-
ne zakrita nobena najmanja podrobnost.
Mimo tega, da je na dnevnem redu s v e t a
Drutva narodov teko posaarsko vpraa-
nje, o katerem odbor trojice v Rimu e
vedno ni sprejel nikakega definitivnega
sklepa, o v s e oi uprte na Jugoslavijo in
njenega zastopnika zunanjega ministra Bo-
goljuba Jevtia Od svojega prihoda v e-
nevo, davi ob 2.. je bil g. Jevti ves dan
v ospredju zanimanja vse e n e v s k e javno-
sti. Tajnitvo Drutva narodov, vsi diplo-
matski zastopniki, akreditirani v enevi
vsi delegati pcedinih drav, ki so prili v
enevo, vsi novinarji, ki jih mednarodni
vlaki uro za uro privaajo v e n e v o iz
raznih krajev sveta, postavljajo samo eno
vpraanje, ki se od vseh strani kakor re-
fren ponavlja v knloarjih Drutva narodov,
v enevskih hotelih in restavracijah: Kaj
bo storil g. Jevti?
Kmalu bodo vsi dobili toen otsovor.
Kaken bo ta odgovor, pa se samo domne-
va. Nihe, ki hoe zares sluiti miru. ne
pomilja. ne ustvarja v tem pogledu nika-
k ; h Irpotez Edino oni, ki so zapleteni v
mednarodno zaroto, ali oni, ki si elijo raz-
delitev ali celo razpad jugoslovenske dra.
ve. nadaljujejo tudi tu svoje podzemsko
rovarjenje Kdor opazuje italijanske kroge
v kuloarjih Drutva narodov, dobiva vtis.
da se je znael v srenovem gnez>du Vse
vesti in poroila se irijo iz njihovih vrst
samo zato, da bi se kdo zapeljal v zmoto
Pod zemljo se je priela borba, ki pa se
jasno vidi in ki je ne opazijo le naivnei
Dovolj bo v zvezi s tem omeniti dve stvar-
c i : Poroilo italijanskih krogov, da je
more Belgija. A tudi on je izgubil e tri
dni, ne da bi mogel uspeti. Naloge,
akajo novo vlado, in z nalogami zdru-
ena odgovornost so tako velike da si
vsakdo trikrat premisli nred?n ia TV->-
ritiven odgovor
Relgii-ki narod ie bogat in trezen po-
litino in gospodarsko u c talien A t-ud;
on si mora v krih iskati poti. ki bi ga
mogle povesti iz sedanje stiske.
stri Male antante ni izel nikak komunike
V pouenih krogih trdijo, da eo minislri
Male antante prouili jugoslovenske de-
maro in da bodo zdaj razpravljali o po-
stopku. V ekoslovakih in rumu nekih kro-
gih izjavljajo, da obudujejo hladnokrvnoet.
ki jo kae Beograd ter dodajajo, da ne dvo
mijo. da bo Jugoslavija dobila v enevi za-
doenje. ki ga zahteva
Kaken bo postopek pri DN
Pariz. 19. novembra Jugoslovenski zu-
nanji minister Bogoljub Jevti jc trdno
sklenil da predloi Drutvu narodov e na
njegovem sedanjem zasedanju spomenico
jugoslovenske vlade Podrobna debata o
spomenici bo po poslovniku Drutva naro-
dov na prihodnjem zasedanju meseca Ja-
nuarja. Kakor zatrjujejo, bo na seji naj-
prej govoril turki delegat zunanji minister
Tevfik Rudi hej kot lan sveta Drutva
narodov o marsejskem atentatu in izjavil,
da je v interesu vseh iskrenih prijateljev
miru. da se pojasni krivua za atentat in
ozadje tega ogabnega zloina. Dolnost
Drutva narodov je da to vano nalogo iz-
vri. ele nato bo jugoslovenski zunanji
minister Jevti v smislu izjav Rudi beja
predloil Drutvu narodov spomenico, ki ji
bo dodan obseen dokumentarini arhiv.
Verjetno je. da bo potem govoril tudi ma-
darski delegat. Svet Drutva narodov bo
moral nato imenovati odbcr s poroeval-
cem in dvema nrisednikoma. ki bo preiskal
navedbe jugoslovenske spomenice, ter po-
dal Drutvu narodov poroilo o rezultatu
svoje preiskave. Razprava o poroilu bo na
prihodnjem /asedaniu Drutva narodov.
Lava! na poti v enevo
Pariz. 19. novembra. w. Francoski zunanji
minister Laval je zveer ob 10 odpotoval
na zasedanje sveta Drutva narodov v e-
nevo. V njegovem snremstvu potujejo raz-
ni lani prejnjih francoskih delegacij v
enevi z Massiglijem na elu, dalje Jean
Paul Boncour. sin bivega zunanjega mini-
stra in tajnik francoske delegacije r,a rai-
nroitveni konferenci ter profesor Pasde-
vans kot pravni svetovalec zunanjega mini-
stra.
De Chambrun
pri Mussotiniju
Rim. 19. novembra, . Francoski posla-
nik de Chambrun, ki e je veraj vrnil iz
Pariza, ie imel danes sestanek z italijan-
skim ministr;kim predsednikom Mussolini-
jm. Sncroil mu je e'je jugoslovenske
vlade glede nadflljnje preiskave marsejske-
ga zloina in stalie francoske vlade v tej
zadevi.
sklep Jugoslavije, da protestira pri Dru-
tvu narodov, izzval izvestno nezadovolj-
stvo, in izjava admirala Horthvja, da so
vse obtobe proti Madarski navadne iz-
miljotine, ki noejo ni drugega kakor
omadeevati ast madarske nacije.
e n e v a je center, v katerem mora vsako
poroilo, vsaka vest skozi filter politine
diskusije, ki vselej razpolaga z zadostno
solidarno argumentacijo. -In takoj so se e
danes v tej diskusiji ustvarili sklepi, ki so
isto toni. Obe gornji vesti sta dobili v
kuloarjih Drutva narodov v enevi tale
odgovor:
Nezadovoljstva Italije ni mogoe razu-
meti, ker italijanski krogi vendar n i s o pri-
akovali, da bo Jugoslavija sledila italijan.
skemu zgledu. Treba si je poklicati v spo-
min Ie primer postopanja Italije. Ko je bil
pred par leti od grkih razbojnikov ubit
italijanski general, ki je bil predsednik
misije za razmejitev grkega in albansk-?
ctzemlja. je Italija poslala svoje vojno
brodovje v grke vode in priela bombardi.
rati nezavarovano mesto Krf Italija je to
storila, ker je bil umorjen navaden gene-
ral Jugoslavija pa. kateri je mednarodna
zarota ki je bila organizirana v znatni me-
ri s pomojo tujih drav, iztrgala njenega
velike ara kralja, odlinesa dravnika
velikega vodjo, ni poslala proti Madarsk 1
svojih topov, da bi bombardirala madar-
ska tla. Jugoslavija, ki je vdana miru in
zvesta nele s ^ m i n u , marve tudi medna-
rodnim politinim naelom svo ; ega velike-
ga v l a d a r j a , se je obrtiila na Drutvo na-
rodov in je zahtevala, da se krivci kaznn.
jejo. da se ju aoslo venskemu narodu dS po-
polno zadoenje, kakor ga zahteva u\
viee Zahtevala je istoasno, da se er
krat za vselej onemogoijo dr^edanje akci-
je posameznih drav, ki s e v svoji medna-
rodni nolltiki nio sramovale posluevati
se sredstev, kakrna so krvave zarote proti
Jueoslaviji ip njenemu voditelju Zato ita.
lijanskeea ne'a-"rvol^stva v enevi ne mo-
re razumet* nihe druei razen onih. ki so
neposredno zapleteni v zloin Vsi drugi ga
'asno in odlono obsojajo.
Kar na se tie 'z^ave euvernerja Horthv-
ja. so v kuloarjih Dnitva narodov zelo
nezadovoljni, ker je PO precizni preiskavi
zaradi marse;skeea zloina no neodvisnem
sodniku vsemu svetu i o k a ' a n o . da je na-
cionalna madarska a^t ^mn^eevaT,;, z
muen ; kn Vrvv> VraHa A^eVsandra 'n
* 7U"fl",P"'a rr>
a dveh nf.^r,?rt,b rrr-> 'r1" o TP
t.tp V' 'e sVlV-p*" "- *
1)
^on-^rio t.reb? n.t -'n*
Zonpvi disklltiral' l'ldi o pnno'noii rado'*-
nju. ki ga mora Druitvo narodov dati Jugo-
slaviji. V zvezi s tem eo nrila do izraza
razna miljenja, ki jih je mogoe tako-le
reaeumirati:
V svrho zadoenja Jugoslavija, da ee tako
izkae pravica, in onemogoen ja nadaljnje-
ga izvajanja politike, ki se ne sramuje med-
narodnih zarot, sta mogoi samo dve sred-
stvi: Prvo sredstvo predstavlja jugoslovan-
ska spomnica ki se predloi Drutvu na-
rodov kot na.iviiji mednarodni instituciji,
drugo sredstvo na ie vojna Jugoslavija je
izbrala prvo. ker ie iskren prista in po-
Italija ne bo izroila
Pavelia in Kvaternika
Razlina naziranja francoskih in italijanskih pravni-
kov Pogodba nima atentatorske klavzule
Par,z, 19. novembra. AA. Kakor poroa
ob.ajno dobro informirani Excelsior, ie
edalje manj upanja, da b: Italija izroila
Pavelia 'n Kvaternika. ki sta zapletena
v marseisk; zioin in kater h izroitev so
zahteva e francoske ob asti, e, da v kon-
vencij'.. sklenjeni med Francijo in Italijo le-
ta 1870 ni klavzule o atentatih. len 2. te
konvencije, rravi Excelsior*. obravnava
zloine, k imaio za Dosiedico izroitev, v
njem so nateti umori, namenoma povzro-
ene pokodbe in ^mrt dravnih funkcio-
narjev pr: vrenju njihove dolnosti, zdru-
evanje zloincev, ponarejanje aktov izvi-
rajoih od suverene oblasti, uporaba pona-
rejenih dokumentov itd. Vse te zlo ne in
dejanja so storili izvrilci marse.iskeca aten-
tata. toda ta len konvencije ni ne srovori
o polit enih zloin in tudi ne o soudelebi
pri taknih zloin h. ki so izvzeti iz franco-
sko-'ta!:janske konveneje o ekstradicijj.
Li-t misli, da bi francoska zahteva po izro-
itvi mogla imeti uspeh samo glede na do-
lobe o zdruevanjiu zloincev, eprav se
konvencija po sodbi ' tie zdruevanja
n<vadn:h zloincev.
Jugoslavija zahteva
izroitev Vorkapia
Car'brod, 19. novembra, t Pred kratkim
ie bi v Sofiji aretiran dr. Vorkapi, o ka-
terem trdijo, da je bil -talno v zvezi z iz-
vestn.mi, napram Jugoslaviji in iugosioven-
skemu narodu sovrano razpoloenimi kro-
g . Dr. Vorkapi je aktivno sodeloval pri
raznih zarotah prot; narodnemu in dravne-
mu edinstvu in iril ilegalno literaturo ter
ie bil orsojen na 5 let robije po zakonu o
zaiti drave. V Sofijo je prispe! iz Par za
7. oktobra Dognano je. da ie bil v tesni
zvezi z nekim znanim odpadnikom, ki ivi
v Parizu. Sam je nap sal ser jo lankov pro-
ti svo.emu tehtnemu narodu in dravi jn je
zato od odgovornih krogov prejemal de-
narne nagrade. Negova aretacija se je izvr-
ila na zahtevo 'narosloven kejra poslani-
Na novi proraun
Dravni proraun za h 1935-36 znaa skupno 9.887
milijonov in je za I83 milijonov manji od sedanjega
Beograd, 19. novembra, p. Finanni mi-
nister dr Milorad Djordievi je danes do-
poldne dostavil Narodni skupini v odo-
b r i t e v predlog dravnega prorauna za leto
1935/36 m pripadajoi f nanni zakon. Da-
nes dopoldne je finanni minister sprejel
svojem kabinetu novinarje ter jim dal na-
slednjo izjavo:
Predlog prorauna dravnih izdatkov in
dohodkov s finannim zakonom za leto
1935/36, ki sem ga na osnovi len 102 usta-
ve danes predloni Narodn skupini v
odobritev je v osnovi nadaljevanje one
iste finanne politike, ki je izraena
in prejnj:h treh proraunih in ki se izvaja z
isto doslednostjo in vztrajnostjo. Tud ta
predlog prorauna je sestavljen s tenden-
co, da se dravni izdatk spravijo na naj-
nijo mono mero pri sedanjem stanju dr-
avne organizacije in gospod.arskih prilik v
dravi.
Predlog proraun dravnih izdatkov
splone dravne uprave, ki s<: krije s fiskal-
nimi dohodki, to je posredn mi m nepo-
srednimi davki in z viki dohodkov drav-
nih podjetij, iznaa 6.850.188.818 Din ter je
v primer: s sedanjim proraunom niji za
64 165.=>22 bin.
Predlog prorauna zdatkov dravnih pod-
jetij in ustanov. k : svoie izdatke krijejo z
lastnimi dohodki, izneja 3.137.764.439 Din
ter je manji od sedanjega prorauna za
119.222.019 Din.
Skupno znianje dravnega prorauna iz-
naa torej 183,387.541 Din. V celoti znaa
dravni proraun 9.987 863.257 Din. Pred-
log prorauna za leto 1935/36 je torej od
vseh predhodnih ororaunov vse od leta
J 004 dalje na jn j proraun
Kljub zn'?niu izdatkov v predlogu no-
ve".i prn-aC-una im 50 morali nekateri iz-
no v 'iti. 'n to zlasb izdatki.
'- sp'e>t h ^ako-nov ali
!""'>- ' n^v^Ttiost" v<- ter ;zdtk
* i^v n--- '-"i^ nf^n^-Kn.' ^-*avne po-
".-b'1 -.d-,.,- nrerVCprri -ok^nvne n
nva!'d:l'~ k' so zviane za 11 mi-
lijonov. V podroju ministrstva pravde so
Cena 2. Din
Naronina znaa meseno Din 25.
Za inozemstvo Din 40.
Urednitvo-
Ljubljana. Knafljeva ulica 6 Telefon
3122 3123. 3124 3125. 3126 Manboi
Gosposka ulica 11 Telefon St 2440
Celje, S t r ~ s s m a y e r j e v a ulica St. 1
Telefon St 65
Rokopisi se ne vraajo. Oglasi po
tarifu
bornica miru. To je razlog, da ni sla po
poti, ki jo ie pred nekaj leti ubrala Itali-
ja. Jugoslavija je izbrala edino miroljubno
pot. ki ji je bila na razpolago. Pred omi
vsega sveta mora zato sedaj, v enevi do-
biti popolno zadoenje. Ne le velesile, mar-
ve tudi generalno tajnitvo Drutva naro-
dov mora sedaj do dobra prouiti vse to
vpraanje, ker tu ne gre ve za usodo Dru-
tva narodov kot takega, marve za vse bolj
vane stvari, kj so najvejega pomena za
ohranitev in okrepitev miru.
tva v Sofiji, ki ie v skladu s lenom 9.
specialne konvencije med Jugoslav io in
Bolgarijo zahtevalo njegovo izroitev. Ju-
goslovenska vlada je dostavila, kakor dolo-
a konvencija, pred potekom doloenega
roka bolgarski vladi prepis vseh sodnih
aktov, ki se nanaajo na dr. Vorkania.
Madarske ikane naih
ljudi
Varadin, 19. novembra, n. Vse kae, da
Madari e vedno ne nameravajo prenehati
s svojim izzivalnim poetjem proti nai dr-
avi in obmejnemu prebivalstvu. Zlasti ve-
like teave imajo v obmejnem prometu na-
i dvolastniki. Kmetje sami e niti noejo
ve prestopiti madarske meje in poiljajo
na svoja posestva svoje ene in here Na-
i dvolastniki iz Kotoribe imajo na oni stra-
ni meje 1361 ha zemlje, medtem ko imajo
Madari na nai strani samo 40 ha in e ta
posestva so sestavljena veinoma iz napla-
vin Polsg tega pa Madari m n o g o kodu-
jejo naim ljudem na ta nain, da enejo
svojo ivino ez njihova polja ter jim uni-
ujejo ito in deteljo. Poleg tega jih silijo,
da bi prodali svojo zemljo po sramotno
nizki ceni 17 do 30 vinarjev za kvadratni
seenj zemlje.
Zgodilo se je celo, da so nekateri nai
ljudje prodali svoje posestvo in da so jim
nazadnje vzeli e denar. Tako je dvolast-
nik Karlo Sabori iz Kotoribe prodal svoj
vinograd na madarskem ozemlju nekemu
Madaru za 1430 pongov. Ta mu je denar
ifcroil a ga takoj prijavil madarskim obla-
stem. da namerava prenesti ez mejo vso-
to denarja, kolikrna se po madarskih od-
redbah ne sme odnesti ez mejo. Zato so
oroniki Saboria ustavili in mu denar eno-
stavno odvzeli. Kljub vsem pritobam de-
narja doslej e ni dobil.
Se huje se je pripetilo pretekli petek
dvolastniku Miju Fundaku, ki je nekemu
madarskemu logarju, ko ga je ustavil in
nagovoril, da bi mu prodal neko hruko,
dejal, da noe madarskega denarja. Logar
ga je prijavil, e da je alil Madarsko.
Fundak je bi! aretiran in odveden v zapore
v Letenju.
poviani izdatki za 6.8 milijonov, v mini-
strstvu vojske in mornarice za 56.7 n v
ministrstvu socialne politike za bolnike
ustanove za 0.5 milijona Din. Pri vseh osta-
lih ministrstvih m ustanovah 90 bili zdat-
ki zniani, toda vsepovsod so za prihodnje
proraunsko leto osigurani potrebni krediti
za normalno funkcioniranje dravne uprave.
Sorazmerno z znianjem zdatkov je zni-
an tudi proraun fiskalnih dohodkov, in
to prav obutno. Pri posrednih davkih zna-
a znianje 134 milijonov, pri raznih do-
hodkih 14.8 milijonov, prav tako so znia-
ni tudi dohodk dravnih podjetij, in sicer
na podroju ministrstva za ume in rude za
38.2, na podroju finannega ministrstva za
38.1, kmetijskega ministrstva za 4.2 in pro-
svetnega ministrstva za 2 milijona.
Odmera in ocena dravnih dohodkov se
je izvr la po gibanju m doseenih uspehih
dohodov preteklem proraunskem letu io
v prvih estih mesecih tekoega proraun-
skega leta. Pri oceni dohodkov dravnih
podjetij se je vpotevala njihova sedanja
kapaciteta in so dohodki pro raunana v
stvarnem iznosu.
V predlogu prorauna niso predvideni
nikak novi dohodki, niti poveani sedanji
dohodki. S sedanjimi dohodki je v celoti
zajameno proraunsko ravnoteje.
V finannem zakonu prav tako ni ni ka-
kih novih odredb V predlogu zakona so
pridrane vse one odredbe, ki so glav-
nem v zvezi z izvedbo prorauna in ki ob-
stojajo tudi e v sedanjem finannem za-
konu.
Beograd, 19. novembra p. Kakor se
doznava v okolici predsedstva Narodne
skupine, bo prihodnja seja Narodne
skupine sklicana za 23. november. Na
seji bo objavljen predlog prorauna za
leto 1935 '36. ki bo takoj nato izroen
finannemu odboru. Finanni odbor bo
pospeil svoje delo. tako da bo imela tu-
di Narodna skupina dovolj asa za te-
meljito razpravo o proraunu.

Kraljeva namestnika
na kraljevem grobu
Veraj sta se na elu tevilnih deputacij poklonila na
Oplencu kraljeva namestnika dr. Stankovi in dr
Perovie
Beograd, M. novembra AA. Danee do-
poldne 6ta se poklonila na grobu Vitekega
kralja Aleksandra I. Uedinltelja na Oplen-
cu kraljeva namestnika dr. Radenko Stan-
kovi in dr. i v o Penovi. Dr. Stankovi je
poloil na gTob umetniko izdelan lovorjev
venec z napisom: Kralju, ponosu jugosto.
venskega naroda! zvesti Radenko Stan-
kovi dr. Perovi pa venec z napisom:
s Kralju, tvorcu Jugoslavije in oetu domo-
vine! zvesti Ivo Perovi.
Venec dr. Perovia ima 103 lovorjeve li-
ste, na katerih so vdolbena imena 103 kra-
jev med splitsko upanijo in savsko bano-
vino od Visa, Hvara, Splita, ibenika, Go-
spiCa, Plitvikih jezer do Zagreba, Hrvat-
skega Zagorja itd. To so kraji, ki jih je
svojas poastil s svojim obiskom pokojni
Viteki kralj in kjer mu je prebivalstvo
priredilo veliasten sprejem. Venec dr.
Stankovia je iz zlatih iipovih in hrastovih
listov.
Kraljeva namestnika dr. Iva Perovia ln
dr. Radenka Stankovima so sprejeli na
Oplencu upravnik za^uabine Jankovi, sre-
ski naelnik Milovanovi, predsednik udru.
enja bojevnikov skopske dijake ete iz
1. 1914-15 Duan Jeremi in podpredsednik
Terziibai. Takoj -po sprejemu sta odla
v krtpto. ki je bila e polna obinstva in
K voenka/ma v rokah ostala 10 minut v
pobonem molku in molitvi. Pevski rtor
iz Poarevca je zapel Venaja pamjat
nakar sta kraljeva namestnika poljubila
grob in kri in potem med v^Jklikanjem
mnogotevilne mnoice Slava kralju Uedi-
nitelju zapustila zadnje domovje Velikega
kralja.
Skopski dijaki-feojevniki
Na grobu so se poklonili nato bivi bo-
jevniki skopske dijake ete. Njihov pred-
sednik. naelnik ministrstva Duan Jere.
m; je imel pri tej priliki dalji govor, v
katerem je slavil zasluge kralja muenika
xa narod !n dravo in poudaril, da bo gnev
slovanskega boga, ki iti veni mir med
narodi, zadel zloince ln Izdajalce naega
naroda. Od njihovih imen ne bo ostala niti
rka in od njihovega neastnega sopmina
niti zmamenje. V tmenu bivih bojevnikov
je obljubil, da bodo uvali Jugoslavijo in
delo kralja-junaka in da bodo zvesti njego-
vemu prvoroien-cu kralju Petru II. Nato so
bivi bojevniki poloili lovorjev venec z
divnitnj kmantemami in s trakom, na ka-
terem je bil napis: Bojevniki skopske di-
jake ete iz 1. 1914-15 svojemu vojakemu
tovariu in vrhovnemu poveljniku.
Nj. Vel. kralju Petru II. je udruenje po-
slalo tole vdanostno brzojavko: Dijaki-bo.
jevniki dijake ete iz 1. 1914-15. zbrani ob
grobu svojega vitekega ln modrega vr-
hovnega poveljnika se klanjajo spominu
svojega vzvienega vladarja in izraajo
Vaemu Velianstvu svojo rvestobo z ob-
ljubo, da bodo uvali narodno !n dravno
edin-stvo Jugoslavije in da bodo svoje dol-
nosti Izpolnjevali v dobrobit vsega jugo-
slovenskega naroda.
Bivi dijaki-bojevniki so ostali 5 minut
ob grobu svojega vrhovnega poveljnika v
pobonem molku in v molitvi.
ene l e dekleta iz Poarevca
Nato Je prispela na grob deputacija iz
Poarevca. V njej so bili delegati in dele-
gatke srbskih sester, Kola deklet in omla-
dinskih drutev. Cerkveno opravilo je
opravil njihov sveenik prostovoljec Jova.
novi, na jektenija je odgovarjalo pevsko
drutvo ft Poarevca. Odposlanstvo je po-
Preorientacija Italije
odncajih do Jugoslavije?
Pariz, 19. novembra, p. Kakor se do-
znava v pouenih krogih, se pripravlja-
jo velike Iz premem be pri diplomatskih
m konzularnih zastopstvih Italije v Ju-
goslaviji. Dosedanji italijanski poslanik
v Beogradu Gafli bo premeen za po-
slanika v Ankaro. Tudi vsi sedanji kon-
zuli in generalni konzuli Italite v posa-
mezlh pokrajinah Jugoslavije bodo v
najkrajem asu premeeni drugam. V
tukainffli pofitin;h krofih v?diio v tem
dokaz, da se prjpravlja ftalHa na poool-
no preorientactjo v svojih odnoajih do
Jugoslavije.
Beograd, 19. novembra, p. Kakor se
doznava. bo italiians-ki Doslanik v Beo-
gradu Oa!'i v bl'n;ih dn^h premeen
za poslanika v Ankaro. Za novega po-
slanika v Beogradu bo imenovan dose-
danji poslanik v Teheranu grof de Viola.
Nove gospodarske uredbe
Beograd, 19. novembra, p. Minister
za trgovino hi industrijo g. Jura? Deme-
trovi je predloil ministrskemu svetu
v odobritev ve vanih gospodarskih
uredb, med njimi predloge za izpre-
membo uredbe o zaiti denar, zavodov
in njih upnikov, dalje uredbe o reij-
skih strokih denarnih zavodov in o
reijskih strokih industrijskih podje-
tij.
Kriza belgijske vlade
e ni reena
Bruselj, 19. novembra. AA Theunis upa,
da bo do drevi sestavil novo vlado. Jaspar
noe pristati, da bi stopil v novo vlado.
Novo miliiardno posojilo
Italije
Rim, 19. novembra. w. Dananji ministr-
ski svet ie skleni! emisijo novih zakladnic
v viini dveh milijard za devetletno dobo.
Zakladnice se bodo obrestovale po 4 od-
stotke in iih bodo interesenti dobil' al pari.
Tudi to pot gre za posojilo z visok;m pre-
mijam, Vt bodo v prvih treh letih nesle
IS milijonov in bod/> izrebane med sred-
nje posestnike..
loilo na kraljev grofe prekrasen vene la
obljubilo, da bo uvalo kraljevo rrefeo opo-
roko.
Dobrovoljci iz Bosanske
krajine
Za njim so poloili venec odposlanci do-
brovolj&ke organizacije iz vrakega 6reza.
rnogorci, Hercagovci in Primorci Iz tega
sreza grade v svojem sreru cerkev, ki bo
zadubina pokojnemu Vitekemu kralju
Aleksandru I. Uedinitelju. Pokojni kralj je
bil najveji dobrotnik te cerkve, za katero
je prispeval 20.000 Din.
40 kg teka svea
Odposlanstvo obine Rude lz vlegraj-
skega sreza je prispelo s svojim sveeni-
kom Slavkom Popoviem, s sokolskim sta-
reino Krstom Mieviem, voditeljem e t
nikov Tihomirom Simiem in z drugimi
Sveenik Slavko Popovi se je v svojem
govoru zahvalil velikemu pokojniku za vse,
kar je storil velikega in dobrega za svoj
narod. Odposlanstvo je prineslo s seboj vo-
enico, ki je tehtala nad 40 kg.
Zatem se je nad kraljevim grobom poklo.
nilo pevsko drutvo Raji iz Brdjana.
srez ljubiki. Vodil ga je njegov pevovodja
uitelj Boidar Civkica. Cerkveno opravilo
je opravil sveenik Irinej Zari, ki pa je
bil tako ganjen od alosti, da so se mu
solze vlile po licu. Odgovarjalo je pevsko
drutvo Raji.
Jadranska straa iz Bitolja
Veliko odposlanstvo Jadranske straAe i
Bitolja sta vodila njen predsednik Jovan
Bogdanovi, ravnatelj gimnazije ln okroft-
ni muftija Talat Celim. Odposlanstvo Je
poloilo na kraljev grob prekrasen venec
Prof. Marui je v svojem govoru poudar-
jal hvalenost Bitoljanov napram svojemu
Osvoboditelja. Ta venec je dejal, niti od
dale ne odtehta lovorjevih vencev, ki jih
je pokojni kralj zasluil, ko Je osvobodil
Kajmakalan in vse nas. June Slovane ze-
dinil v mogono Jugoslavijo. Prejml ga od
nas Jadranskih Btraarjev te Bitolja. Pri-
segamo nad tvojim grobom, da bomo ve.
sti uvarji Tvojega Jadrana ln Jugoslavije
i&je in muslimani
Naslednje odposlanstvo j tvorilo velfko
tevilo idov in muslimanov, ki eo molili
za pokoj kraljeve due po svojih verskih
Obredih.
400 km pe na kraljev grob
Oib 13. je prispelo na Oplenac 600 kme-
tov ln kmetic iz Kruatovca. Vodil jih Je
sveenik Milivoje Filipovi, ki je opravil
tudi verska opravila. Eno naJ"bolj ganljivih
odposlanstev je bila skupina delavcev It
Pmjavora (vrbaska banovina), ki je pod
vodstvom Lju bom i ra Bogdanovima preho-
dila pe nad 400 km in prinesla s seboj
voenko, ki so Jo prigali nad grobom Ve-
likega kralja.
Danes je prispel v Beograd velik ereibrnl
venec, ki so ga poklonili nai hDBeljeni v
Kanadi. Venec Ima napis: Vitekemu kra-
lju Aleksandru I. Uedinitelju. Na listih
so vrezana imena vseh naih inseljeneev
v Rotlandu v Kanadi.
Ob 1. popoldne Je prispelo te Beograda
e posefono odposlanstvo Jadranske strae
za korulski okraj in poloilo na kraljev
grob prekrasen venec.
Seja sreskega odbora JNS
za ljubljansko okolico
V nedeljo je bila v Ljubljani v restavra-
ciji Zvezda seja sreskega odbora JNS a
ljubljansko okolico; seji so prisostvovali
poleg odbornikov tu d' okolisk, upani, la-
ni JNS. Na dnevnem redu sla bili poleg
obiajnih tok tudi tolr: razgovor o sena-
torsk h volitvah ter razprava o predstoje-
ib volitvah v Glavni odbor za osuevanje
Barje.
Predsednik g. Pipan se je pred preho-
dom na dnevni red spominjal blagopokoj- a posetil tudi Moskvo.
nega kralja Muenika m 40 dnevnice nje-
gove tragine smrt'. Zborovalai so stoje
posluali govor predsednika in poastili vla-
darjev spomin s klici Slava!.
Predsednik je nato toplo pozdfarH vse
navzoe, zlasti narodnega poslanca g. Ko-
mana. Gosp poslanec je podal politino
srtuacijsko poroilo po marsejski tragediji. liki objavljen pristop Albanije k balkan-
Njegova izvajanja so bila sprejeta z odo-
bravanjem. sledila pa jim je debata, v ka-
tero so posegli gg- Grmek. Pavi, Bruni,
Ogrin Toma in drugi.
Sledil je razgovor o senatorskih volitvah.
Sreski tajn:k g. Bortnik je referiral o to-
zadevni korespondenci in o sklepu sreske
eksekutive. Odobren j bil soglasno sklep
eksekutive, naj pri teh volitvah obvelja
princip, da se volijo v senat zastopniki
vseh sloiev. tako da ne bo zastopan samo
en stan. Sklenilo se je apelirati na vodstvo
JNS. naj naj.de nain, d bodo eprav je dosedanji bolgarski poslanik v Beogradu
to v strankinem statutu n: predvideno
na banovinski konferenci senatorjev, po-
slancev in banovinskih svetnikov soodloe-
vali pri postavitvi senatorskih kandidatur
tudi upani. Za delegata sreskega odbora
na to konferenco sta bila predlagana od
eksekutive gg. Pipan in Mosec. kar je od-
bor soglasno spreiel
Tudi debata o volitvah v Glavni odbor
za osuevanje BaTja je izzvala veliko novih
predlogov in misli za uspeno delovanie
novega odbora. V svrho postavitve
tve kandidatur bodo 5'klicani v vseh voll-
nih okoliih sestanki, na katerih bodo po-
roali funkcionarji reke organizacije
JNS.
Pri sluajnostih je bilo stavljenih ve
vpraanj na g. poslanca in ostale funkci-
onarje.
Sej je potekla v po!n: harmoniji in dala
"sem udeleencem nove pobude za veliko
delo. H aka stranko v najbliji bodo-
nosti.
UVAJM0 JUGOSLAVIJO
Trije znamenit!
zdravilni vrelci
Tetnpelc
Styr!ac
DonaU
Vsak slui zdravju n
svoj nain.
Otvoritev Ljudske univerze
v Ljubljani
Ob ivahnem zanimanju nae nacionalne
in kulturne javnosti ie bila snoi v dvora-
ni Delavske zbornice s skromno slovesno-
stjo otvorjena Ljudska univerza. Dvorana
ie bila polna pestrega obinstva, zlast te-
vilno je bila zastopana mladina in nai in-
teligenni sloji. Med drugim so prisostvo-
vali otvoritvi rektor un verze kralja Ale-
ksandra prof. dr. Ramov s prorektorjem
prof. dr. Slaviem, naelnik prosvetnega
oddelka banske uprave prof. Breznik, di-
rektorji naita srednjih in strokovnih ol
Pavli, Hoevar, dr. Plrjevec in Uoga-
la, predsednik Naprednega akadem. sta-
re nstva prof. dr. Zalokar, predsednik De-
lavske zbornice Sedei, predsednik Zdravni-
ke zbornice univ. prof. dr. Koir in pred-
sednik zdruenja gledalikih igralcev Dre>- pisave za narodno izdajstvo.
novec.
S slovesnostjo otvoritve je bik zdruena
obenem alna spominska sveanost za po-
kojnim V tekim kraljem. Predsednik uprav-
nega odbora direktor dr. Lokar je v krat-
kih izvajanjih pozdravil tevilno zbrani
avditorij in poudaril, da ima Ljudska uni-
verza, s katere ustanovitvijo stopa Ljublja-
na v vrsto z Beogradom, Zagrebom in dru-
gimi sredii, ki imajo e zdavnaj podobne
slovee ustanove, predvsem namen, dviga-
ti kulturo in prosveto v irokih plasteh na-
ega ljudstva in gladiti teko rot, ki dri
do nje. Zato bo prirejala stalna predavanja
in posebne strokovne teaje. Predavatelji
bodo predvsem nai vseuiliki profesorji, v marsikaterih pogledih mogla biti korist-
ki bodo na ta nain prili v oji Mik z na-
im rokim obinstvom, obinstvo pa bo napraviti privatno anketo, da izvem kaki
po njih lahko postalo deleno vejega zna-
nja in gioblie kulture, ki slednjega prepro-
stega loveka eja po nji. Vesel je zaetek imen.
tega dela, obenem pa je na vseh nas teka
bridkost S pokojnim Vitekim kraljem, ki
je padel v Marseilleo. smo izgubili najvi-
jega zaitnika nae kulture, ki je s svojim
vzgledom kazal vsem sposobnim sinovom
svoiega naroda pot do prosvete in t i je s
svojim delom uil, kako lovek z vztraj-
nostjo in zvestobo more priti do uspehov.
Njegovo plemenito ivljenje je bilo posve-
eno predvsem povzd;gl kulture v irokih
ijudsklh plasteh, vsako prosvetno delo je
podpiral z besedo in gmotno. Tafto si je
sam s svojim ivljenjem postavil boli tra-
jen spomen k, kakor je vsak spomenik iz
brona al' kamna Pred tem duhovnim spo-
menikom velfkemu sejalcu v brazde nae
kulture kliemo: Slava!
S trenutkom zbranega molka Je vs dvo-
rana poastila spomin mrtvega kralia, nato
pa ie univ. prof. dr. Radoji v pregnantnih
rtah in z jasno besedo podal ivljenjski lik
Vitekega kralja Aleksandra I. Ueriinitelje.
Poset Kemala pae
v Beogradu odvoden
Beograd, 19. novembra, p. Iz Ankare po-
roajo, da o zaenkrat odgodeni vsi narti
o inozemskih posetih Kemala pae. Kakor
znano, je nameraval predsednik turke re-
publike e v teku letonjega leta vrniti lan-
ski poset jugoslovenskega kralja ter ob
enem posetiti tudi Bukareto in Sofijo. Za-
radi marsejskega atentata pa so odpovedali
vse nameravane posete. Dokler se ne izvr-
e ukrepi, ki jih predlaga Jugoslavija glede
zatiranja mednarodnih teroristinih organi-
zacij in dokler ne bo zajamena popolna
varnost dravnih poglavarjev, Kemal paa
ne bo zapustil svoje drave. im pa bo to
doseeno, bo prva pot Kemala pae v Ju-
goslavijo, kjer se hoe v prvi vrsti poklo-
niti na grobu svojega velikega prijatelja,
pokojnega kralja Aleksandra. Se le po pose-
tu v balkanskih prestolnicah bo Kemal pa-
popaeno z nemkim pravopisom, vrniti
Kralj Zogu pose ti Ankaro
Ankara, 19. novembra, n. Kakor se do-
znava v dobro pouenih krogih, bo prv
dni decembra po6etil Ankaro albanski kralj
Zogu. To bo prvi inozemski poset alban-
skega kralja. Zatrjuje se, da bo pri tej pri-
skemu sporazumu.
Dimo Kazasov - novi
bolgarski poslanik
Sofija, 19. novembra, p. Nj. Vel. kralj
Boris je danes podpisal ukaz, s katerim je
imenovan za poslanika Bolgarije na jugo-
alovenskem dvoru bivi minister Dimo Ka-
zasov, predsednik Bolgarsko-jugoslovenske
lige v Sofiji in velik pobornik zblianja med
Jugoslavijo in Bolgarijo. Z drugim ukazom
Kjuseivanov imenovan za ministra na bol-
garskem dvoru. Novi bolgarski poslanik bo
e ta teden prispel v Beograd in prevzel
svoje posle Dimo Kazasov bo prvi posla-
nik, ki bo izroil svoja poverilna pisma
kraljevemu namestniku knezu Pavlu. Ime-
novanje Kazasova za poslanika v Beogradu
je bilo v vsej bolgarski javnosti sprejeto
z velikim odobravanjem in zadovoljstvom,
ker vidijo v tem najbolje jamstvo, da se
bo akcija za zblianje z Jugoslavijo uspe-
no nadaljevala.
Rumunsko-jusoslovenska
vzajemnost na olskem polju
Nv1 Sad, 19. novembra . N a podlagi
pogodb z Rumunijo je bila letos ustanov-
ljena v Vrcu rumunska realna gimnazija.
Pouk v prvem razredu se prine koncem
tega meseca. Z druge strani je rumunska
vlada po svojem diplomatskem zastopniku
zahtevala, naj poljejo nae oblasti v Te-
mifivar naSe profesorje za pedagogijo.
knjievnost, zgodovino in geografijo, da se
bodo uitelji, ki so nameeni na jugoslo-
venskih manjinskih olah v Rjimimiii iz.
popolnili v teh vedah
Anton Lajovic:
Schuppetz in drugI
Neki na Brad recimo, da ie bilo v
Maribora je imel opravlii vaen nradni
posel ob sodelovanju strank. Javnost se je
zanimala za potek poslovanja in zato je,
recimo mar.borski Veernik. poroajo
o tem poslovanju, obirneje omenjal tudi,
kar je voditelj uradnega poslovanja, urad-
ni naelnik Zupec izjavil v stvari. Ko pa
je porolto izlo, se je omenjeni naeln k
pritoil pri poroevalcu, da je njegovo ime
izmrcvaril, ker se on ne pie Zupec, mar-
ve Schuppetz. On ie sicer dober Ln zave-
den Slovenec, ne more pa ni zato, da ie
njegovo ime e od nekdaj v matrikah p sa-
no Schuppetz in da torej ime Zupec ne po-
menja njega.
To je resnina zgodra. k: se ;e pripetila
nekje v Sloveniji prej nedolg m asom, ko
smo iveli v svoji narodni drav e dobrih
10 let
Temu nasproti, evo, drugo dejstvo.
Mednarodne pogodbe ob sklepu svetovne
vojske, v kolikor so zadevale Jugoslavi-
jo je med drugim podpisal Pai, pod-
pisal v francoski, trinskripciii Pachich.
Ce bi e bil na Zolgar, bivi av-
strijski mraisteir, zaed naenkrat pod-
pisovati kot Scholger bi bil as vsak
rodoljuben Slovenec smatral to spremembo
Kako je mogoe razumeti te tako si na-
sprotne orientacije?
^ nost pisave lastnih imen.
Zadnji as je v Zagrete vnovi vzplam-
tela debata, kako pisati tuja lastna imena,
eprav nekatere hrvatske revije e komsek-
ventno piejo tuja imena v fonetin:, tran-
skr pciji.
To vpraanje se mi zdi, da tndi n na
ni takno, da bi mole mogH preko njega.
Pri nas se do sedaj vse nae revije ia vsi
nai listi trdo dTiio e naela, da piejo je ostalo pri nas e vedno v veljavi. Nika-
tuja mena po tuj<ih pravopisih. Ker se mi
je zdelo, da bi fonetina pisava tujih imen
na ia praktina, sem si privoi zabavo
razlogi so, ki drijo nae pismarje v iz-
kljuni porabi dananje nae pisave tujih
O posameznih mislih, ki em jih naletel
ob tej priliki, mislim obravnavati kasneje.
Pri tem izpraevanju sena priel do za-
kljuka, da nae orientacije v pisavi tujih
Imen ni mogoe dobro razumeti, e ne po-
gledamo zgodovinsko na nae borbe, katere
smo imeli za asa Avstrije za svoja last-
na imena. Prav ta borba bi mogla ele
razloiti zakaj se je na Zupec tako pre-
priano oklepal nemke transkripcije svo-
jega rmena in zakai nasprotno Pai ni
imel nobenega pomisleka, da podpie svode
hne v francoski transkriociii.
Ko smo se zaeli Slovenci poasi narod-
no drami ti, se tudi oni nai Inteligenci, ki
se je smatrala za izrazito narodno, ni zde
io prav ni posebnega, da je pr.vatno med
seboj obevala, bodisi ustmeno bodisi pis-
meno, kar v nemini in jo v takem obu-
tenju tudi ni ni motilo, da je imena pre-
naiaia v nemko pisavo Taka narodnostno
ind.ferentna nagnjenost nasproti nemini
se ie v naih inteligennih krogih, doloma
drala tudi preko prevrata in se je v mno-
goem ohranila <k> dananjega dne. Toda.
ko se je od osemdesetih let aaprej zaelo
ivahneje narodno ivljenje, ko je zaela
rasti narodna zavest v im ire sloj m
ko smo zaek postajati bolj obutljivi za
vsa narodnostna vpraani 'M s tem tudi za
jezikovna in pisavna vpraanja, so se na-
rodnostni odnosi med nami in Nemci r Av-
striji edalje bolj ostrili. Prei je as, da
je to razmerje postalo toliko napeto, da
je e pisava imen kazala na politino pri-
padnost Od te dobe naprej se je pokazalo,
da so vsi ond Slovenci, ki so hoteli kazati,
da so tr^jfrajndS h, svoja imena pisali z
nemko transkripcija Oni Slovenci
pa, k] so hoteli poudariti svoie narodnost-
no utenje, so skuali svojemu imenu, e
je bilo sittajno iz bogve kaknih razlogov
skupaj z neitn ITK. Nade motvo bo v
slovensko lice s tem, da ga piejo po nae.
Ta narodnostna borba Jc ustvarila pri nas
v Sloveniji dve ostro loeni fronti, ironto
narodno nteih Slovencev in nasprotno
fronto nam sovranega nemtva ia ujema
prikljuenih siovensk h mlaneev ali celo
renegatov.
Avstrija, v kateri so bili Nemci vladajo
narod, je naravno itila v<se janiarske pri-
begiice is zato itila nemko transkripcijo
njhovih slovenskih imen. Ker pa ni hi'o v
interesu dinastije, da s medsebojna narod-
nostna borba razplamteva preve, je bila
seveda prisiljen pravno urediti vpraanje
pisave imen. In tako sta se konno ti dve
sovrani fronti ustavili na neki skrajni to-
ki, kjer je vsaka obeh strank mimiciozno
pazila na nedotakljivost p smene oblike
imena.
Tako se je zgodilo, da je pri nas pisava
imen, v svojem bistvu zgolj sredstvo za
pismeno fiksiranje izgovarjauega imena,
dobila velepolitien znaaj, in to posebno
na nai slovenski strani Saj smo mi Slo-
venci kot tnal slovanski narodi iveli pod
tujo vlado brez politinega naslona na
svoie junoslovanske brate, bili nasproti
politino premonemu narodnostnemu na-
sprotniku Nemcu v stalni, vasih kar obnp-
nj narodni defenziji, katera se ie iziv-
ljala predvsem na jezikovnem poliu ln je
zato s skrajno energijo branila vsako pod
svoje narodne samostojnosti in zato tudi z
isto energijo branila svoie pravice na po-
lju slovenske pisave. Zakaj manifestacija
imena slovenskega ie bila za slovenski na-
rod taas velikega moralnega in narodno-
prestr nega pomena. Tako se je zgodilo,
da je na lovek smatral ono pisavo imen,
kot je bita konno po borbi ustaljena, za
popolnoma nedotakljivo na obeh straneh,
na tisti, ki je imena prhala po nae. kakor
na tisti, ki je naa imena pisala v nemki
traosJrriaciiL
K temu je e prilo, da je tedanja prav-
na praksa, zvesta individualistineinn glo-
danju 19. stoletja in na drug: strani svoje-
mu podanikemu uvstvovanju, visoko a-
stila dogmo pridobljenih pravic, ki i h je
smatrala, da so loveku kot na kodo pri-
rasle, ne da bi le slutila, da so vse te tako
zvane pndooijen pravice< povsem odvis-
ne bodisi v svoii stalnosti, bodisi v svoji
menjavi od stalnosti drube in drave ir.
od njunih sprememb. Odtod izvira milje-
nje premnogega naega inteligenta mo-
gel sem i h ponovno si ati iz nst raznih
moji povpraaocev da je ime ni ravno
tako njegova pisava najintimneja pravica
lovekova m da je kakor peat vtisnjena
nanj.
Le malo sociolo5ke>ga dvoma bi bSo za-
doalo, da se pokae neprav laost tega
miljenja. Kdor je pceived otroka lea
na deeli, ve, da otroci, na paniku, v vo-
jlh ig<rah, katerikrat dajo kakemu vojen*
tovariu otroko znal4no ime, ki e ga
potem dri lahko celo ivljenje. To se pra-
vi: druba daje imena in ona jih udi spre-
minja. Prav tako pa druba rudi doloa pi-
savo imen in jo spreminja, saj e zgodov na
pisave naega jezika kae, da so se taks
spremembe pri nas e vriie.
Toda vse to smo pozabili, ko UU i Bftci
nainoveia zgodovina bila privedla v isto
statino in mehanino pojmovanje prav-
V Jugoslaviji mo dobti novi zakon
imenih, ki uveljavlja naelo, da je vsa
imena pisati v narodnem jeziku, tored za
nas v slovenskem jeziku. Koiikor maresa
pregledati, ni ta zakon nael pr: nas do-
volinega praktinega odmeva. Naiziranle
pisavi imen, ki mo ga prinesH iz svoiega
podanikega uvstvovanja la bive Avstnje
kor se ne moremo privaditi na misel, da
smo mi gospodarji na jvoji remiji ia da n
odloamo zato tudi o pisavi Na novi za-
kon o imen h se ni mogel uveljaviti nifi v
uradnem ivljenju. Prav pogosto se dogaja,
da na ocadnik isto suenjsko rzdruje
e nemko transkrije;jo imen. e le kje na-
leti prj kaki stranki na ime, katerega j
podobnega v rvoifem okoliu videl napisane-
ga v nemki transkripciji. Ce ne piejo
imen v sinila naei zakona o fcoenih ne
nai uradi ki so po svoji uradni dolnosti
dolni uvati svoj shrbeni jezik, se t
uditi, da tega ne dela niti naa urnaJistika
niti ne ostafe sloji naroda. Trdovratno dr-
e se konservativnega vidika m vztrajajo
na pravnem glodanju giede pisave men
prineenem iz Avstrije se nikakor ntsmo
mogli dokopati iz te podjarmljenoste svo-
jega miljenja v misel, da smo tud: na tem
po4iu nr gospodarji, kj moramo popraviti
neteto krivic, v tem pogledu nam zade-
janih za asa Avstrije.
Le iz zgoraj navedene nae orieartadSe }e
razumljivo zakaj gospod Schuppetz sma-
tra to obliko svojega mena za sveto io ne-
dotakljivo m ne uti vsaj udne notranje
neskladnosti taas, ko protestira proti te-
mu, da se njegovo slovensko ime pfc>e po
nae.
Taka naa orientacija nasproti nemki
pisavi naih meti je razumljiva edinole iz
nae svoijeasue podjarmilenosti. Bo na-
sprotno pa Paiev podpis v francoski tran-
skripciji izvira iz uvstva. svobode in svo-
bodnega lovek*-
Svetovna turneja
naih tenikih igralcev
Zagreb, 19, novembra. AA. N vabila
Calcutta-South-Ciub odpotuje 20. t. m
ob 13. naa tenika reprezentanca v Indajcv
Sestavljajo jo Punec. Palada, Kukuljevi^
in Schaffer ter kapetan in delegat jugosLo-
venske tenike zveze dr. Ivo Paveli. NaS
igralci e bodo 22. t m. ukrcaii v Genovi
parni Viictoria in prispeli v Bombaj
4. decembra, dan pozneje pa v KalkutOk
Turnejo po Indiji bodo priredji! pod po-
kroviteljstvom vseindijske teniSke zvez
dveh mesecih sodelovalo na turnirjih p
raznih krajih Indije. Taiko se bo udeleil
od 21. decembra dalje tekmovanj aa prven-
stvo Bengakje, na novega leta dan bo p*
igralo meddravno tekmo Jugoslavija : In-
dij. V teku BO razgovori, da bd nae mo
tvo igralo na povratku tudi v Egiptu. S
to turnejo se bodo jugoslovanski teniki
igralci mednarodno uveljavili, obenem p*
se bodo pripravili za oje tekme ZA Dav
sov pokal L 1935, ki se zano meseca maj.
Tibor Melc zapua
Beograd
Beograd, 19. novembra, p. Ncmnski ata-
e pri ekoslovakem poslanitvu v Beo-
gradu g. Tibor Melc je premeen k posla-
nitvu v Moskvo, kamor bo odpotoval e
ta mesec. V teku svojega devetletnega slu-
bovanja v Beogradu si je g. Melc pridobil
ne samo med novinarji, marve tudi med
vsemi drugimi druabnimi sloji vsestranske
simpatije ter je njegov odhod zlasti v kro-
gih Jugoslovensko-ekoslovake lige izzval
veliko obalovanje. G. Melc je bil eden naj-
vnetejih pobornikov jugoslovensko-eko-
slovakega zblianja te rsi je na tem polju
stekel nevenljivih zaslug.
Polovina vonja za ebelarski
kongres
Beograd, 19 novembra AA. Za. ebelar,
ski kongres, ki se bo vril v BeogTadu 25.
t m., je dovoljena polovina voznina na
dravnih eleznicah Udeleenci kongresa
si kupijo na odhodni postaji cel vozni li-
stek, ki jim bo veljal tudi za povratek.
Popust velja za odhod od 23. do 25. in za
povratek od 25. do T7. novembra.
VrempncU nanoved
Zagrebka vremenska napoved sa danes:
Precei vedro, ponekod nekoliko oblano*
Dunajska vremenska napoved sa torek:
Na zapadu in iu?u manj oblano.
hladno. podnevi spet topleje.
Ziutrai
/
 M a i k r a p i i o Ifocife
K r a l j e v a n a m e s t n i k a dr. R a d e n k o S t a n k o v i e in dr. I v o P e r o v i c , f o t o g r a f i r a n a v
Boboto, k o s t a p o p a r a s t o s u z a b l a g o p o k o j n i m V i t e k i m k r a l j e m U e d i n i t e l j e m
zapustila beograjsko sa borno cerkev
Maribor za spomenik Vitekemu kralju
Obmejno sredie naj dobi spomenik in nove ole
Maribor, 19. novembra
V spodnji kazinski dvorani je bila da-
nes popoldne anketa, ki jo je bil sklical
mestni upan dr. Lipold. V polnem tevilu
o e je udeleili predstavniki obmejnega
Maribora in obeh mariborskih srezov, med
njima mestni poveljnik general Hadi, se-
nator dr. Miroslav Ploj, stolni prost dr.
Vraber, polkovnik ajkovski, oba sreska
naelnika dr. Senekovi in Makar. narodni
poslanec Kreji. vdova generala Maistra in
predstavniki raznih organizacij
V uvodu je predsednik obine orisal v
lepih besedah priprave za postavitev spo-
menika, poudarjajo, da je po vsej dravi
spontano vzklila akcija, naj bi se postavil
spomenik Vitekemu kraiju Aleksandru I.
Uedi niteiju. Vemo, da dananje teke go-
spodarske prilike zahtevajo gotove omejit-
ve. Izjemo pa mora v tem pogledu tvoriti
na obmejni Maribor. Sredie naega ob-
mejnega ozemlja mora imeti viden znak
naega osvobojenja, za katero se moramo
zahvaliti blagopokojnemu kralju Petru
Osvoboditelju in Vitekemu kralju Ale-
ksandru I. Uedinitelju, ki je to delo kro-
nal. Maribor in vse njegovo zaledje morata
ra viden nain dokumentirati zvestobo in
ljubezen do obeh velikih pokojnikov. Zato
hoemo, da tudi Maribor z naporom svojih
finannih sil omogoi, da se takoj prine
akcija za postavitev spomenika, obenem
pa da se tudi dokonajo vse zamiljene
zgradbe za nao mladino, ki so nujno po-
trebne. Znano je, da Maribor e dolgo re-
uje vpraanje naega olstva; edino z
zgradbo novih ol bo Maribor najlepe ma-
nifestiral za veliko idejo pokojnega kralja.
Zuoanov govor je izzvenel v predlogih,
naj Maribor dobi dostojen in viden spo-
Po sledi za mrtvima planincema
Ugotovitve dveh reevalcev pri iskanfsi ponesreencev
Kamnik. 19. novembra
Kakor je e podrobno poroalo pone-
deljsko Jutro, so mladi rtvi planin, Jo-
eta Jezerka in E>mo ernievo, v soboto
popoldne prenesli po okreeljski poti v
Logarsko dolino in ju pokopali v skupnem
grobu oa pokopaliu v Solavi. Pogreb v
veerni uri je bil skromen, a zelo ganljiv.
Po povratku prve ekspedicije, ki je pre-
rekala pot od Velike planine do Sedla, je
dognano, da sta se Jezerek in ernieva
ponesreila v nedeljo, 28. oktobra zveer,
t o sta la s sedla proti Okrelju. lana pr-
ve ekspedicije Sipo Kolman in Franc UJ-
ar sta ugotovila ve zanimivih podrobno-
sti. Oba sta krenila e v etrtek zjutraj na
Veliko planino, kjer jima je oskrbnik An
dreiko povedal, da sta Jezerek in erni-
eva odla z Velike planine v nedeljo po
7. uri zjutraj v smeri proti Konju. Na Do-
hi sta Kolman in Ular povpraala delav-
ce, ki tam sekajo gozdove. Ti so se prav
dobro spominjali, da so videli usodno ne-
deljo oba mlada planinca korakati proti
Rseniku. Oba reevalca sta se nato povzpe-
la na Konja, kjer sta pogreanca nala vpi-
sana v knjigi, ernieva je v rubriki, od
kod potujeta in kam, zapisala: Velike pla-
nine po grebenih na Kamniko sedlo - Coj-
zrrvo koo (Kokrko sedlo) - Krvavec.
Zmotila se je v datumu in je napisala 27.
oktobra namestu 28. Joe Jezerek pa je v
opombi zanisal: Krasno vreme. Nepopis-
no lep pogled na megleno morje, ki se raz-
liva po niavah.K Za njima je 3. novembra
K U L T U R N I PREGLED
Stoletnica slovee himne
Kdo ne pozna pesmi Kje dom je moj?
Najde io v vseh slovenskih pesmaricah V
tei ali oni oblik: so jo peii tudi pri drugih
slovanskih narodih Pesem pa je ekega
izvora; znano je. da eo jo ehoslovaki pro-
glasili za prv : del svoje narodne in drav-
ne himne. - Odtod je po vsem svetu,
kamor sedajo zastopstva ekoslovake dr-
ave e zdavnai pred osvobojenjem so pe-
sem o ekih poliih in gozdovih oeb eki
izseljenci po vseh kont ; nentih
Ta pesem slavi stoletnico- Na ekoslo-
vakem prireiaio v nieno proslavo koncerte
in slavnostne veere Listi ii posveajo cele
stolpce Opisujejo njen postanek, razmere,
v katerih -e nastala in zmagovito pot. ki
jo ;e prehodila v teku enega stoletja Jubi-
lej te oesm' ie obenem nov jubilej narod-
nega prebujenja nudi se prilika, da narod
zopet r>og!eda sto let nazai in se zaveda,
ka- e bil takrat ir ka- je danes Ta pesem
te ve? kol samo pesem - ie izraz ljubezni do
domovine vere v narod Ve generacij
ee je izmen-alo ?elr narod je prehodil
dolgo m uspeno pot svotega razvoja S oe
smi;0 Kde domov mui so odbainli eki
i7oolipnct ?e? Of^an z njo so manifestirali
ehi doma za <*voie pravice, ona ie v odlo
Silni vojni za osvobojenie bodrila ekoslo-
vake legionarje v vroih bojih pri Zborovu
menik, a dogradijo naj se tudi ole za mla-
dino.
V debato je med prvimi posegel narodni
poslanec Kreji, ki je v imenu gospodar-
skih krogov izrazil mnenje, naj Maribor
postavi spomenik. Nato je govoril pred-
sednik muzejskega in zgodovinskega dru-
tva prof. Ba, za njim pa sta se oglasila
zastopnik Zveze Maistrovih borcev Gutin
in dr. Fornazari.
Vsem je nato odgovoril mestni upan
dr. Lipold. ki je stavil konkreten predlog
glede postavitve spomenika, a to zamisel
bo izvedel iri odbor. Mestna obina sama
pa se bo prizadevala, da v im krajem
asu spravi pod streho potrebne nove ol-
ske zgradbe.
Na predlog odvetnika dr. Vauhnika je
bil nato izvoljen odbor. V astnem pred-
sedstvu so: podpredsednik senata dr. Mi-
roslav Ploj, lavantinski kof dr. Tomai.
general Hadi, predsednica Slovenskega
enskega drutva ga. Marija Maistrova,
predsednik odbora pa je mestni predsednik
dr. Lipold, podpredsednika pa sta narodna
poslanca dr. Pivko in Anton Kreji, na-
dalje so v odboru: predsednik odbora za
postavitev spomenika kralju Petru Stanko
Detela, predsednik Zveze Maistrovih bor-
cev dr. Dolar, predsednik oblastnega od-
bora Narodne Odbrane dr Ivan Jani,
tajnika sta dr. Milan Senekovi in prof.
Ba, blagajnika pa banni ravnatelj Bog-
dan Poganik in dr. Kovaec. Izvoljenih
je bilo e 43 odbornikov in pa 52 odborni-
kov irega odbora. Oji in iri odbor sta
imela po zborovanju sejo glede skupnega
delovanja z Ljubljano glede postavitve
spomenika.
vpisan v knjigi na Konju e neki turist iz
Celja, ki je oznail pot z Velike planine na
Koroico, Ojstrico, Logarsko dolino in v
Celje.
Planinca Kohnan in Ular sta na Presed-
Ijaju spet nala dvoje starejih sledi za
Jezerkom in ernievo in mlajo sled za
celjskim turistom. Na snegu so se prav
razlono poznali tudi krogi, ki sta jih Je-
zer ek in tovariica napravila s tem. da sta
vtiskala v sneg posodo, ki sta jo vzela s
seboj za kuhanje Oividno sta tu juinala.
Stopinje v snegu so bile vidne do Koroi-
ce. Kamor sta prila med 11. in 12. uro.
Koa na Koroici je bila zaprta. Ree-
valca sta se tu loila. Ular je krenil na
pot, ki vodi pod Dedcem ez Planjavski
prelaz Suhadolnik na Sedlo in se je vrnil
brez uspeha, ker ni nael nobene sledi.
Kolman je el po srednji poti proti Ojstrici
in je res nael iste sledove kakor prej od
Presedljaia do Koroice. To je bil znak,
da sta la'Jezerek in ernieva na Ojstri-
co. Ker se je e bliala no, sta reevalca
preloila pot na Ojstrico na naslednji dan,
da pregledata v knjigi, e se je ljubljanski
turistovski par tudi tod vpisal in morda
spremenil smer planinske ture Po-noi pa
ie nastal velik vihar. Sneg je zapadel 25
rm visoko in zabrisal vse sledove. Kljub
temu sta reevalca odla s Koroice na
Ojstrico, vendar pa nista mogla izkopati
iz snega vpisne knjige Krenila sta naprej
proti karjam in na Planjavo ter pregleda-
la vse previse in plazove, a nista mogla
in drugod, njo s o prepevali na daljni poti
preko Sibirije v svobodno domovino. Danes
s e ob njenih slavnostnih zvokih dvigne m
odkrije vsak ehoslova.k. Z nio se zaenjajo
vs? pomembne slavnosti.
Pesem Kde domov mui s e je prvi jav-
no oglasila dne 21. decembra 1834 z desk
Stanovskega gledalia v Pragi. Uprizorili
so burko Fidlovaka. ije avtor je znani
pisateli J- K Tyl. pisec vande dudalca
in drusih ljudskih iger Glasbene vloke .e
komponiral Fr Skroup Ta dva sta potem-
takem avtor;a slovee pesmi, ki o nji ni
mislil nihe izmed navzonih gledalikih
gostov, da bo neko? postala dravna himna
ekoslovake republike.
Pesem Kde domov muj< je bila kompo-
nirana mesec dni pred premiero. v novem,
bru 1S34 v hii U Bonu v Mvslikovi ulici-
Danes oznauje ploa na hii. da se je ood
to streho rodila himna ekoslovake svobo-
de Prvi jo je pel na odru baw'st K- Stra.
katy igar potomec i.e na zasluni Prija
teli vneti prevajalec iz slovenine ured-
nik Narodnih L ; stov Jan Knrel Straka-
tv Tekst nrav za prav poveliuie lepoto
prakp okol'ce. kjer se do^aia Fidlova?-
ka. vendar ra ga je ljuHefvn km?ln raz
umelo kot slavospev vsei eki, nie lepo-
tam in vrlinam njenega liudstva. V tedanji
niesar najti. Pot je bila zelo naporna ra-
radi novih snenih ametov in poledenele
poti. Najteji je bil prehod preko Sandi-
jevega plaza, tam kjer se je bil v snegu
ponesreil Sandi Wissiak. Ko sta planinca
prila na Sedlo, sta jima Skalaa Biko in
Kemperle povedala, da sta trupli e naia
brata Erjavka.
Po vsem tem je zdaj jasaio, da sta Je-
zerek in ernieva ob lepem vremenu na-
glo premerila pot do Sedla, kamor sta pri-
la najbr e v mraku. Hotela sta preno-
iti na Okreju v zimski sobi. pa sta na
poledeneli poti zdrsnila po plazu in str-
moglavila ez 100 metrov visoko skalno
steno, pod katero so ju nali mrtva. e par
100 metro\' poti bi morala premeriti, pa bi
bila povsem izven ne\'arnosti. Neizprosna
usoda je prekriala raune tik pred ciljem
in ju poloila v rani grob.
Dr. Fran Mikloi
Dananja nacionalna ura radia bo posve-
ena spominu velikega slovenskega uenja-
ka dr. Frana Mikloia ob 12lletnici nje-
govega rojstva (Fran Mikloi se je rodi!
20. novembra 1813 v Radomeraku v Slo-
venskih goricah, umrl pa je 7. marca 1891
na Dunaju). O Mikloia in o pomenu nje-
govega znanstvenega delovanja bo preda-
val ob 20 osebno rektor ljubljanske uni-
verze g. dr. Ramov, predavanje pa bodo
oddajale vse nae radijske postaje.
Mikloi je vse svoje ivljenje posvetil
prouavanjn slovanskih jezikov. S svojim
delom predstavlja Mikloi sam celo epo-
ho slovanske filologije in lingvistike. Po
Dobrowskem, ki je bi oe sodobne slo-
vanske filologije, in po Kopitarju, ki je
bi! njegov prvi pomonik in oster kritik,
je nastopila ogromna Mikloieva ustvari-
teljska sila, ki je postavila nao lingvini-
stiko na moderne temelje. Mikloi je mo-
no vplival na vse slovanske slovniarje
druge polovice 19. stoletja, nudil pa je tu-
di mnogo novega in sveega gradiv* indo-
evropski lingvistiki.
Krvav zakljuek
fantovskega popivanja
Vinja gora, 19. novembra
V mrtvanici v alni lei truplo 291etne-
ga delavca Joeta Matjaia, po domae
Pleetovega iz Lu, ki je storil snoi tra-
gino smrt po pohodu vinjenih fantov. Iz
Mlaevega so se snoi fantje pripeljali na
velikem kmekem vozu do Mohorieve go-
stilne blizu alne in ko so tam nekaj asa
ostali v na videz najboljem razpoloenju,
so obiskali e neko drugo gostilno in se
potem ob 23 spet znali pred Mohorie-
vo gostilno, ki pa je biia e zaprta. Go-
stilniar se jim ni odzval, ko so ga klicali,
naj jim odpre, in so fantje ostali nekaj a-
sa v gruah na cesti blizu gostilne. Brez
pravega vzroka je prilo med njimi do pre-
pirov in po kratkem prerekanju so se spo-
padli.
Na cesti je obleal 29!etni Joe Matja-
i, ker je bil z noem od zadaj zaboden
v vrat. Neki udeleenci tega alostnega
fantovskega pohoda vedo povedati, da je
ves oblit s krvjo napravil e nekaj kora-
kov ter zaklical: Preve si me! Po teh
besedah se je zgrudil in ko so ga vozili
domov v Lue, je med potjo izdihnil.
Oroniki so ubijalca, nekega 221etnega fan-
ta, e odvedli v zapore v Vinjo goro.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-
anju, bledici, obolelosti lez, izpuajih
na koi, tvorih uravna naravna Franz
Josefova voda izborno toli vano delova-
nje revesa. Odlini moje zdravilstva so
se prepriali, da celo najneneji otroci
dobro preneso Franz Josefovo vodo.
Franz Josefova grenica se dobi v vseh
lekarnah, drogerijah in pecerijskih trgo-
vinah.
romantini raz poloe noet i, 7 idealizmu na-
rodnega prebujenja >e popevka vgala zla-
sti mladino, ki jo je zanesla na ulico in
dalje med ljudstvo, dokler se ni razirila
kot zvesta spremljevalka vsega narodnega
gibanja, kot pesem budnica, kot pesem to-
lanica, kot pesem, ki je zvenela slaje in
boli domae od vseh drugih.
L. 18:^9- ie kroupova skladba prvi? iz-
la v tisku in se je tako e bolj razirila.
Kje je moja domovina? Na to vpraanje
odgovarja pesnik: eka je moja domovi-
na. Ne Avstrija. Kolikokrat so Kde do-
mov muj zapeli namesto cesarske himne;
koliko intervencij in preiskav je bilo zara-
di tegaj Toda pesem o lepoti domae zem-
novinski zvestobi ehov je pre-
ivela vsiljeno himno Bog ohrani...*, him-
no, ki je povelievala stoletno nasilje nad
narodi. Pri tej skladbi je skromni Fr
Skroup prekosil oicer sloveega Havdna ..
Leta 1917. so v Praei zopet uprizorili
"i'">M(o<. in ko je prila na
vrsto pesem Kde domov mu j, je vstalo
vse obinstvo v prenapolnjenem gledaliu
: njej. Iz ostale vsebine omenjamo prozo
n jo pelo skupai s solistom Morda so jo
orav teda; kje dale? na bojiu peli tudi
ekoslovaki leg^onarji izraajo? pred ob-
:
?iem smrti ljubezen do lepe. edinstvene-
"la^nrnest.lijve domovine
Ljubezniva melfv^nost te pesmi osvaja
vedno vsakega Slovana, v zavednem Ce-
1 pnene kri da se zabliska
v o^e^ 7nlrni v tej pesmi ivi stoletje
narodove zgodovine, v nj; sta zdrueni ne-
svobodna in svobodna doba, v njej ee spaja-
(5i^linjy zjn&znos ia
jm
a r n i c e morate p o z n a t i , da zamorete
presoditi njeno gospodarnost TUNGSRAM
D arnica, katere nitka je zvita v dvojni
v i j a n i c i , ima oba podatka. Onadva
Vam jamita za gospodarnost a r n i c e .
^A ARNICE
TUNGSRAM
nitka t dvojni vijanici svetlobna mnoina t dekalomenili
Zastavljalnica v nevarnosti za obstanek
Banska uprava je predpisala 7% obresti In %% opravnine
Ljubljana, 19. novembra Zastavljalnica le od svoje ustanovitve tn-
Ljubljanska mestna zastavljalnica je po
informacijah, ki smo jih prejeli, v resni
di siromanemu obinstvu p o m o s tem,
da m daje proti roni zastavi manja po-
nevarnosti, da bo prenehala poslovati. Ako sojila na vsakovrstne predmete.
bo obveljala maksimalna obrestna mera. ki V letih krize je morala mestna obim,
jo je doloila kr. banska uprava v eni svo- zastavljalnici vekrat priskoiti na p o m o
jih zadnjih odredb, bo morala zastavljal- s posojilu e bi se hotelo sedaj spio ne-
nica, kakor zatrjujejo, prenehati poslovati. monosti znianja reijskih strokov izve-
Kr. banska uprava je namre doloila za sti e odrejeno maksimiranje obrestne me-
vse zastavljalnice maksimalne 7 odstotne re na 7 odst. in opr cevni na na 2 odst^ bi
obresti in 2 odstotka opravnine. Prav je pomenilo to za za\-od po sedanji kalkula-
sicer, da oblastvo v interesu siromanih ciji letno do 160.0fX) Din manj dohodkov,
slojev stremi za tem, da se im bolj po- odnotno okrog 100.000 Din dejanske izgo-
cenijo posojila proti roni zastavi, vendar
be. T a k e izgube pa mestna obina iz svo-
ne sme odrekati zavodu, ki imej zgolj ka- jih proraunskih sredstev ne bi mogla kri-
ritativni in humanitarni znaaj onih mini- ti. Ce bi bila mestna obina res prisiljena
malnih dohodkov, ki so potrebni za kritje
okiniti poslovanje zastavljalnice, za kar
reije. Mestna obina se je proti tej od- obstoja baje resna nevarnost bi siromani
redbi pritoila na ministrstvo trgovine in sloji izgubili monost, da v stiski dobe de-
industrije, opirajo se na znane tehtne raz- nar proti roni z a s t a v i Pojavili bi se razni
loge. Uvidevajo res nujno potrebo, da privatni posojilodajalci, ki bi ljudem r si-
ustree zahtevam gmotno slabo stojeih li dajali denar po oderukih obrestih.
slojev prebivalstva, je mestna obina e Posojila pri mestni zastavljalnici morajo
leta 1909. zaprosila za dovoljenje ustano- biti vsekakor im ceneja. G o t o v o se da
vitve zastavljalnice in ga je dobila od te- e kaj prihraniti na reijah, etudi zahte-
danje deelne vlade. Vse poslovanje zavo-
da je obinski svet reguliral s posebnimi
va znaaj posla precej strokov. e pa na-
pravili, ki v svojih doloilih prav jasno ka-
vzlic najrigoroznejemu znianju reij ne
ejo njegov socialni in karitativni namen.
bo mogoe najti polnega kritja za stroke,
bo treba pa revidirati maksimalne obresti.
prihrankov< Vse je vedelo, da prihajajo k
Vane zadeve ptujske njemu trgovci in obrtniki, ko se nahajajo
v denarnih stiskah, zlasti pa da zahajajo v
sreske organizacije JNS njegovo hio kmetje od blizu in dale, io
Ptuj, 19. novembra pri njem posojila. Vedelo se je, da njegovi
V soboto dopoldne je bila v Narodnem denarni posli niso ravno preve isti, da
doma redna seja irega odbora sreske or- zahteva ogromne obresti, da neusmiljeno
ganizacije JNS pod predsedstvom g. dr. izterjava posojila in da celo ni ravno pre-
Mateja Senarja. Poleg odbornikov so se ve natanen, kar se tie potenja, toda na
seje v polnem tevilu udeleili tudi pred-
sedniki obin vsega ptujskega sreza. Na se-
prste stopiti se mu pa vendar nihe ni npai.
Kdo bi se hotel spoprijemati s lovekom,
ji se je sklenilo slono z vsemi zastopniki
obin, da se predloijo senatorske kandi-
ki sedi na milijonih! Toda se je naposled
vendarle nael mo, ki ga je temeljito raz-
dature po statutih JNS ter sta bila za kon- krinkal.
ferenco izvoljena kot delegat za ptujski Vlada Bogdanovi je povabil k sebi Traj-
okoli g. Vindi Ignac, upan in posestnik ka Andonovia, brata velekega trgovca
na Bregu pri Ptuju, Jn za namestnika go- Janua Andonovia. Vlada je Trajka, ki
spod Veber Janez, upan in posestnik v
Janeovcih, za ormoki pododbor pa g. dr.
ima pooblastilo, da podpisuje za svojega
nepismenega brata, opijanil in mu nato dal
Hrovat Anton, upan in zdravnik v Or- v podpis menico na 10.000 Din, e, da je
mou, ter za namestnika g. Lah Joko, u- ta denar izroil njegovemu bratu. Trajko
pan m trgovec v Osluevcih. je v pijanosti podpisal, a Vlada je takoj
nato iztoil menico. Janu Andonovi, da-
Narodni poslanec g. Petovar Lovro je
zatem podal obirno poroilo o dananjem si nepismen, pa se ni dal kar tako izlepa
oslepariti in je proti Vladu Ingilizu, ka-
politinem poloaju ter o gospodarskih pri-
likah. Zatem se je razvila ivahna debata, kor mu pravijo, vloil tobe finannemu
ministrstvu, vardarskemu finannemu rav-
v katero so posegli razen odbornikov tudi
zastopniki obin. Veliko je bilo govora o nateljstvu in velekermi sodiu. Priela se
je preiskava m v Bogdanovievem stano-
kriih in teavah na gospodarskem podro-
ju. Treba je absolutno najti sredstva, da vanju se je nalo ve ko preve dokazov za
njegovo oderutvo, sleparstvo in brezprav-
se omilijo Obravnavalo se je tudi peree
vpraanje regulacije Drave, kakor tudi no izvrevanje bannih poslov. Nali so ne-
vpraanje izterjavanja davkov in predpi- prijavljenih menic za ve milijonov dinar-
sa pridobnine. jev in cel kup raznih dragocenosti, na ka-
tere je posojal denar. Tako je potem var-
darsko finanno ravnateljstvo obsodilo
Nezasliano oderutvo Ingiliza na pol milijona dinarjev globe,
s imer pa stvar e ni konana, ker se z
Oderuh, ki je jemal 1200 odstotne obresti njegovim oderustvom in sleparstvom bavi
Velea, 17. novembra tudi veleko sodie.
Svaka sila do vremena, pravi pregovor Preiskava je doslej dognala, da je Vla-
pa je tako tudi najveji, najpretkaneji in da Bogdanovi jemal za posojila po 600,
najnesramneji oderuh v Velesu in menda 800 in celo 1200 odstotkov obresti. In ta-
v vseh naih junih krajih naposled ven- kih okodovancev se je doslej priglasilo
darle dooderuil. Z oderatvom se je bavil sodiu nad 300. Poleg vsega tega pa ga
e njegov ded, bavil se je njim njegov obtoujejo tudi e zaradi cele vrste ena-
oe, a oba svoja astita prednika je e da- kih meninih sleparstev, kakor je bilo pri
le prekosil on, njun vredni potomec in trgovcu Andonoviu. Kako neusmiljeno je
naslednik, Vladimir Bogdanovi. Ves Ve- ta ljudska pijavka izsesavala svoje rtve,
les je vedel in vedela je vsa najira vele- je preznailno n. pr. dejstvo, da je neki
ka okolica, s kakimi posli se bavi Vlada Adam Ahmedovi moral za 4000 Din poso-
Bogdanovi, ko je opustil svojo trgovino, jila vrniti oderuhu ni manj ko 45.000 Din.
razprodal vse blago, kar ga je bilo, in po- Tako pa ni bilo ni udnega, da so v In-
tem navidezno ivel od svojih skromnih gilizovi hii rastli milijoni ko gobe
ta narod in njegova zemlja v neloljivo ce- va je v tem ozira sorodna brezpomoni, v
loto.
Zanimivo bi bilo dognati, kdaj in kako je
prila ta pesem med Slovenoe. To ie naloga
usodo vdani enski, na nemkem gradu za-
prti, neupogljivi Jeanetti Droste-Hiilshoffo-
vi ah starinski uvetveni francoski pesnici,
zgodovinarjev nae glasbe. arobno jokavi Marcelini Desbordes-Valmo-
re (roj. 1786). Ahmatova je zaslovela, ker
je kot prva obogatila rusko knjievnost z
>Teiki dani sacrebakoc kasaliitac Pod razodetjem poprej prikritega enskega sve-
tem naslovom je priobila beograjska re- ta. V tem podroju ni imela nobenega ena-
vija ivot i rad v pravkar izili tevilki kovrednega zgleda. V isti tevilki en-
lanek nekega Teatra lisa. ki ga oznauje za skega sveta je izla dalja razlemba Zwei_
jedno obavetenje rz samih kazalinih kru- gove Marije Antoinettec, najuspeneje
govac. lanek je naperjen zoper sedanje slovenske knjige minulega leta, ki jo fe iz-
vodstvo zagrebkega gledalia in predvsem dala Tiskovna zadruga. Marija Bornikova
napada g. Konjovida ter skua poudariti ne- obseno prikazuje to biografsko esejistino
uspehe v finannem in umetnikem pogle- mojstrovino in 6klepa. da tudi zaradi etine
du. Po pisanju ivota i rada je padla sile lahko brez pomisleka pritejemo Ma-
umetnika viina zagrebkega gledalia na rijo Antoinetto k najboljim delom v sve-
prcvincialni nivo. Vsekako je treba to sod- tovni knjievnosti. V rubriki Knjievnost
bo sprejeti z rezervo in poakati, kako bo in umetnost poroa Milica Ost roka - aup
odmevala v Zagrebu, zlasti e, kai bo od- o drugi knjigi Tiskovne zadruge, o Antona
govoril g. Konjovi. Ocvirka Razgovorih. Reoenzentka sklepa:
0 Ani Ahmatovi. najveji ruski pesnici, To je knjiga, ki se krepko odziva klicu da-
prinaa novembrski zvezek mesenika en- nanjega loveka in ki zato zaslui, da jo
ski svet lep lanek iz peresa dr. N. Pre- imamo doma 01 od asa do asa listamo po
obraenskega Avtor pravi, da Ahmatova
pomeni v zgodovini ruske kulture samo- Mae Slaveve. kratek lanek o Ksaveru
stojno poglavje, igar dragoceno in redko Meku iz peresa Vere Dostalove in Meko-
Dosebnost tvori izvirna enskost. Sovra- vo pesem Na pokopaliu
niki in pristai enske enakopravnosti ne Peta tevilka tednika Ideje. Miloa
bodo nikoli zakljuili pora o bistvu enske Crnjanskega Ideje se morajo boriti z ve-
individualnosti. e pa ostanemo na literar- likimi zaetnimi tekoami. ta" jih izdajatelj
no-zsodo vinskih tleh. moramo zabeleiti niti malo ne prikriva. List ee ie hotel na-
^samo za pesmice vseh dob in deel zrail- sloniti po vzorcu velikih francoskih kultur-
m eleonno ofoznflst. hrepenenje po srei in no-literarnih tednikov, predvsem na kolpor-
ljubezensko razoaranje. Moderna Ahmato- tao. v pravkar izili 5. tevilki ga ponov

Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri mo-
numentalni velefiim
EII TIKA
LA BATAILLE
c e vesti
Naa univerzitetna biblioteka v novem
dravnem proraunu. e v vejem delu ne.
deljskega Jutra* smo objavili sporoilo
Akademske akcije za univerzitetno knji-
nico v Ljubljani, da sta v novi dravui
proraun vneeni tudi dve dolobi, ki bo-
s t a problem nae univerzitetne knjinic* 1
konno lahko privedli do realizacije. V pr-
vi vrsti po prizadevanju ministra g. dr.
N o v a k a je finanni minister vstavil v novi
proraun znesek 500.000 Din kot prvo anu-
iteto za povrailo posojila, ki naj &e naja-
m e za gradnjo biblioteke. V finanni za-
kon pa je bil uvren paragraf, ki poobla-
a ministra prosvete, da v snorazunni s
finannim ministrom v^-ame pri Dr. hipo-
t e k a m i banki za zsradbo biblioteke tK>-
trebno posojilo. Po nasvetu s?, ministra dr.
Novaka je uprava ljubljanske univerze
predloila vladi delno spremenjeni nart
biblioteke, t a k 0 da so stroki sedaj prora.
unani na okrog 10 milijonov dinarjev, od
t e s a r bodo priblino 2.5 milijona prispeva-
le banovina, obina in druge korporacije.
Spremembe v nartu je izvril univ. prof.
Plenik, ki je. kakor znano, sei^avil tudi
prvotni nirt.
TEHMOFORJI
umivalne gobe in frotirke najceneje
P A R F U M E R I J I V E N U S
prod glavno poto
Veliki uspehi nae kulturne propagan-
de na Danskem. Letr>s je obiskal nekatere
nae pokrajine znani danski slikar in kipar
Johann.es Kragh. Hotel je v prvi vrsti spo-
znati lepoto nae Dalmacije, istoasno pa
izpolniti svoje tudije o naih umetninah
ter urodobiti nekaj lepih naih motivov.
V e s namen je usrledni eost popolnoma do.
segel in ker se je najbolj zanimal za Me-
trovievo galerijo v Za^rehu in sploh za
delovanje velikega ju gos Lo venskega umet-
nika, je po svoji vrnitvi v Kopenhagenu
pod odkriljem Dansko.iugoslovenskega dru-
t v a priredil predavanje o Metroviu in
njegovih umetninah. To predavanje je vzu.
dilo veliko pozornost in so zaradi tega pri-
kljuili e veer ki ga je priredil ugledni
danski skladatelj in pianist Herman Kop-
pel, ki je predvajal publiki mno?o jugoslo-
vensklh skladb ter ciklus narodnih pesmi.
ZA PULOVERJE
ANGLEKA VOLNA
TONI JAGER,
Ljubljana, Dvorni t r g tev. 1.
Francoski konzulat objavlja: Nujno
opozarjamo delavce vseh narodnosti, naj si
preskrbe od francoske vlade (Services
r.e main.d' oeuvre) dovoljenje f*avis favo-
rable), ako imajo namen podati se v Fran-
cijo na delo. Kdor bi se podal na pot brez
trga dovoljenja, se mn lahko dogodi, da
ga na mej"i francoske oblasti zavrnejo.
Jugoslovenski konzulat v Perziji. Ka-
kor sroo zvedeli, bo po prizadevanju name-
ra ministrstva za socialno politiko postav.
1,'en v Teheranu Jugoslovenski konzulat, ki
je zelo potreben zaradi zaite interesov
na ; h rojakov, ki so zaposleni kot zidarji
pri zgradfoi eleznic v Perziji. Velike va-
noisr.i bo ta konzulat tudi zaradi nadaljnje
zaposlitve na-;h rojakov, ki so bili reduci-
rani po drugih deelah, koder bivajo ua-i
izseljenci.
Sestanek diplomiranih tehnikov. Te dni
je bil na Jesenicah prirejen strokovni se-
stanek diplomiranih tehnikov, ki so v viso-
kem tevilu zaposleni v nai najveji in-
dustriji K ID. Jeseniki tovarii so polno-
teviino priakovali nonega motornega
ZVONI KINO SOKOLSKI DOM
V IKI. Telefon 33-87.
Najnoveji film
MAKLENE D2ETBICH
Carica vseh Rusov
Delo posneto po dnevniku carice Ka-
tarine n .
Predstave v torek, sredo in etrtek
ob 7. in 9. uri zveer
Dopolnilo F o x o v zvoni tednik
PRIDE! PRIDE!
GROFICA M O N T E CHRISTO
no ugotavlja, da so razprodajalci v tem pri-
meru porazno odpovedali. eprav izhajajo
Ide ;e v skrenem obsegu. prinaajo tudi
v peti tevJUrj marsikaj zanimivega. Uvodni
lanek Eugeni je prispeval Milo Crn.ian-
ski S trpko ironijo in z bistrim pogledom
v ozadje moolte reakcije, ki ie dvignila v
Mareeiileu zloinsko roko balkanskega ban-
dita. obraunava Crnjanski z znano metr
taliteto, ije simbol je ime Eugen*. V
referatu o knjigi dr. Marijana Tkalia Pe-
dagogika i tehnika uenja izreka
Zdenko Verni sledee, omembe vredne mi
sli: Mnogo nas je. ki smo dozoreli z nem-
ko literaturo in nemko filozofijo. Noem
ii biti nehvaleen osebno in ne b; hotel,
da bi ji bil nehvaleen na narod. Eno oa
moramo vedeti: Nemci in Slovani so vse-
kako izmed vseh narodov na zemlji nait**-
rodneii po krvi. Toda meanica nemkega
tn slovanskega duha ie strahotna, nevarna.
Odkod ta poiav. to bi bilo treba ele raz-
iskati Poudarjamo samo tisti zloglasni pru-
ski duh. opozarjamo na vpliv Hegla v Ru-
siji Elegelizem ie na Ruskem sredi minu-
lega stoletja izzval bolestni n'hilizem.
pozneje- posredno preko Mancove filozofi-
je. tisti nerverzni del sovjetske revolucije
in njeno odrevenelo ozko dogmatiko ki ?
formulami stiska ivljenie in niegovo pol-
nost Ali lahko pride nam Slovanom od
Germanov kai duhovno dobrega? T.iko
vpiauje dr. Verni _ Teie te tevilk*
Idej ie v razgovoru e pesnikom in pisa-
teljem Tvo Andriem. Posebno obreno
govori Andrifi o predvojni nacionalistini
mladini, ki ga ie tela med 6voie literarne
P o svetovnoznanem romanu s l a v n e g a
f r a n c o s k e g a pisca Claoda F&rrra
V glavnih vlogah:
Anabella, Inkiinov, Ch. Boyer
Predprodaja vstopnic od 11. do H IS.
ELITNI KINO MATICA
poslanca. Tri je pripeljal delegacijo hc Ljub-
ljane. etudi je dogodek sam po sebi maj-
hen, Je zaradi prianja stanovske zaved-
nosti in organizatorinega smisla mladega
stanu domaih strokovnjaktrv vreden ornem,
be, posebno e z narodnega stalia, ki
mora konno prikazati silo jugosloven&ke
strokovne sposobnosti in jugoslovenske pro-
izvodne sile. Za jesenike diplomirane teh-
nike je biia ustanovljena podrunica cen-
tralne organizacije
Ne bodite nestrpni! Zaradi tehninih
ovir ni bilo mogoe, da bi se knjige Vodni,
kove drube zaele e ta teden razpoiljati.
Razumljivo je, da pravi Vodnikarji nestrp-
no akajo, k<iaj se pojavijo knjige v rokah
na.:h poverjenikov al, da ta teden ekspe-
dicija e ni mogoa. Zato pa poverjeniki in
lani med tem e lahko urede svoje dol-
nosti. da pojde potem razpoiljanje
hitreje od rok Odlaavcem bo mogoe e-
le poxneje postrei.
20 letnica smrti Dimftrija Tucovla.
Danes pred 20 leti je padel kot rezervni
astnik na Kolubari nad Lazarevcem
ugledni srbski narodni delavec ln ideolog
srbskesa gibanja dr. Dimitrije Tucovi
ki je bil star 32 let. Delavske organizacije
se bodo na raznih prireditvah v prihodnjih
v dneh poklonile njegovemu spominu. Dr. Di.
mitrije Tucovi je bil doma iz Uica. dovr.
il je nekdanjo beograjsko visoko olo, po-
tem pa je nadaljeval svoje tudije v ino-
zemstvu Doma se je ves posvetil novinar-
skemu delu ter je urejeval s pokojnim Du-
anom Popoviem dva delavska
Borbo hi Radnike Novine. Srbsko
knjievnost je obogatel tudi s prevodi del
najvanejih socialnih ideologov.
Razpis obinske slube. Obina P e t r o v ,
e je razoisala slulbo obinskega delovod-
je v Slubenem listu od 14. t. m.
Narodna knjinica in italnica v Za-
grebu. Kraljice Marije ulica t. 3., priredi
v sredo 21. t. m. drutveni sestanek s pre-
davanjem un'v. pTof. g. dr. Ljudmila
Hauptmana: Mednarodni poloaj pred sve-
tovno vojno. Zaetek ob 20.30. Gosti do-
brodoli.
Himen. V "Beogradu s t a se 15. t. m.
poroila gd Ljubinka S l m l e v a , her-
ka pokojnega generalnega direktorja
nistrstva za agrarno reformo, in g. dr. Ivo
S m r e n i k iz Ljubljane, e s t i t a m o !
Nevarno naraanje Save In njenih pri-
tokov. Priakovanje, da se bo voda Save
po prenehanju nalivov naglo zniala, se
niso izpolnila. Sava z vseimi svojimi prito-
ki e vedno naraa ln je tehnina sekcija
(hinavske banovine odredila permanentno
slubo pri vseh dbrambtiih postajah. S a v a
je tako mono narasla, da so bile v nevar-
nosti celo naprave velike bos>utske vodne
zadruge. Vodna zadruga je e med prvim
nalivom javila sreskemu naelstvu, da je
treba takoj zgraditi 15 m dolg in 4 m vi-
sok nasip. Pri tem delu so zaposlili preko
200 ljudi iz Bosuta in okolice. K o Je bil na-
sip e na pol dovren, pa je voda vendarle
udarila preko njega. Na podroju vodne za-
druge k srei ni napravila nobene kode.
Pri Sremski Mitrovici Je bila Sava e
nedeljo zjutraj visoka 621 am, pri Ral
644 cm, a je tekom dneva narasla e za
dobrih 20 cm.
Po nalivih nevarni plazovi tudi v Dal-
maciji. Na podroju od Makarske
Met?kov;u in dalje proti Moetarju so bili
v zadnjih dneh moni nalivi. N a c e s t o od
Vrulja proti Makarski se je sesedla % bre-
ga velika lavina, ki Je nasiosila
40.000 metrov remije. Manje lavine s e z
bre^ga e vedno pomikajo proti morju. Ce-
sta je poruena na razdaljo 50 m tn Je na
njej promet ustavljen. Tudi na dravni ce-
sti, ki vodi v Mostar, so plazovi povzroili
toliko kode, da bo treba temeljito popravL
ti 11 km te ceste.
Nenavadno mazatvo. V obini Bednjl
se je pred dnevi pojavila gria, ki se je
nevarno irila. Zdravstvene oblasti s o ukre.
nile vse, da bi zatrle nevarno epidemijo,
pri tem svojem delu p>a so naletele tudi
na udne primere m a z a t v a . T a k o je zdrav-
nikom neki kmet iz Vrfona pripovedoval,
da s e je sam reil grie. N j e g o v o zdravilo
je nenavadno in Je ude, da ga nI u g o n o
bilo. Mo je z dimnika postrgal saje, jih
zmeal s petrolejem in ganjem ter pil to
s t r a n o brozgo, e huje zdravilo pa al je
Izmislil neki kmet iz Bednje. Ves trebuh
si je najvrsteje opletel s sroforotom ter
je v tem trdem kou ostal dva dni. Trdno
opleteno telo ru je o t e k l o in s e pordeilo
in ko je srobotovino odvezal, so se na tre-
buhu pojavili mehurji. Mo je preprian,
da je grio pregnal, vnetje na koi, pa
glasnike. Vsak poznavalec Andrieve umet-
nike kulture in finega 6loga bo pozdravil
vest. da namerava izdati knjigo esejev.
Ideje prinaajo ie nekatere odlomke, ta-
ko n. pr- iz govora o Njegou in fraemem
o Govi, ki ie nael v tem jugoelovensKem
astilcu panije svojega prouevstelja m
poznavalca. Omeniti je e lanek, v ka-
terem pokojni Mirko Korolija opisuje svoje
stike z nepozabnim reprezentantom pred-
vojne nacionalistine generacije Jovanoin
dr. Skerliem.
Petnajst let jnposlovenskega Prebmnrja.
V najnovejem zvezku fcokolia ie iz-d
pod tem naslovom lanek dr. Maksa R o b i .
a. Zgoeni sestavek bi utegnil po svoji
preglednosti zanimati tudi odrasle itatelie,
sai ni dvoma, da je Prekinurje e vedno ?a
dobren del Slovencev terra inoognita Dr
Robi oznauje poglavitne znailnosti te po-
krajine in ob koncu ovrkne pretirano kul-
turno bnhatvo tako zvanih prilekov:, ko
Pravi: >Ce pa ne pride tja samo kot vse-
veden in oaben uenik. temve tudi kot
ponien in umevajo uenec, ki ve. da so
a na svetu e drugani kraji in ljudje kakor
pod njegovim domaim zvonikom, bo ved-
no sprejet s pravo iugoslovensko gostoljub-
nostjo
Iz slovenske pre rodne knjievnosti. Na
tem mestu smo e naznanili nekatere pre-
vode iz tujih slovstev, ki so jih nai zalo-
niki napovedali za prihodnje leto. Danes
beleimo po kronistini dolnosti e vrsto
nadaljnjih prevodov, kakor iib posnemamo
pravkar izilih zalonikih naznanil. Shevla
Kaye-Smith. Konec rodbine Alard; Selma
E STE DOVRILI
45 LET,
se nagibate It sklerozi, gthtu
ln zastajanju sene kisline. Za
iSenje krvi in ledvic m o r a -
te piti
Mnogo je raznih mineralnih vod. ali Raden-
ski zdravttni vrelec je s a m o eden v vsej
Jugoslaviji. Vsebuje 23!! raznih zdravilnih
sestavin Zato se t a k o zdravo tn dobro po-
utijo oni, ki redno pijejo Radensko.
pravi, da bo e lahko ozdravil. Ta dva in
e nekateri drugi primeri so pa najzgo-
vorneji dokazi srednjeveke teme, v ka-
teri ivi kmeko ljudstvo Hrvatskega Za-
gorja.
Tat koles prijet. Konjikemu
tvu se Je pod spretnim vodstvom koman-
dirja g. Padeanina posreilo izslediti ta-
tu, ki je kradel kolesa kar na debelo. Je
to 30 letni Podgorek Martin, doma iz He-
bentrajta pri Konjicah, a bivajo zadnji
tem
Danes
JOHN MC. CORMAC
v prekrasnem filmu
Pesem moje due
ZVONI KINO IDEAL
P r e d s t a v e ob 4., 7. in 9 4.
c a s v Hudinji nad Vitanjem Podgorek je
bil e L 192S. obsojen na 2 leti zapora, ker
Je ukradel 28 koles. Ko je priel lz zanora
se je poroil in se preselil iz Hebeotrajta
lista" v Hudinjo. Za svoj tatinski okoli si je iz-
bral sedaj Celje in blinjo okolico. V m e
stu Je preal pred rajnimi javnimi poslopji
in uradi, kjer so kolesarji puali svoja ko.
lesa. Ukradena kolesa je potem prodajal
po vaseh za nizke vsote. Konjiko oroni,
t v o ga Je na podlagi prijav izsledilo in
PRIDE SMEH, ZABAVA
bi
Zamenjana nevesta
mi- aretiralo. Pri zaslievanju Je Podgorek
priznal e 11 tavin. Tri ukradena kolesa
so na konjiki oToniki postaji, kjer osta-
nejo deponirana, dokler se ne
pravi lastniki.
nji
V verajnjem naem lanku 0 letof
bilanci Zveze za tujski promet
odstavek o tevilu gostov v posameznih
krajih pravilno glasiti: Med naimi letovi-
i prednjaita Bled (letos 17-621 gostov,
lani 16.087, nonin letos 173.230,
157.210) in Rogaka Slatina (letos 5S22 go-
stov. lani 5119, nonin letos 79.691, lani
74.063.)
D A N E S SIJE C A R O L V F I L M U
ETNIK OSAMLJENE
ZVEZDE
Divji zapad v v s e j grozoti in veliini
ZVONI KINO DVOR, t e l e f . 27-30
P r e d s t a v e ob 4., 7. in 9. Vstopnina
Din 4.50 ln 6.50
proti
Privilegirano fccvoacno drutvo v Beo-
gradu objavlja, da nima nobenega Izpraz-
njenega meata za uradnike ali kakrnekoli
okrog
druge uKlu/benee in da naj s e reflektaiit*
s svojimi pronjami ne obraajo ve do
drutva, ker se v s e pronje ploh ne bodo
ve obravnavale.
Obledele obleke barva v razlinih bar-
vah in plisira tovarna JOS. REICH.
Redno uivanje Radenske Je za Vae
zdravje nujno potrebno.
KUPUJTE
gc&fe meso
in m i n w i i a B u Gosposko ulico In e nekatere o po-
ker je bolje od o s t a l e g a in s t a n e
s a m o Din 13.. D n e v n o svee gosi,
race in jajca dobite pri 9550
Andretto, Poljanska c. 1
LagerlSf. Klara Gulleborg: Martin Kuku-
in, Hia v bregu; Charles Dickens. Da-
vid Coperfield I-; Henrik Sienkiewicz. Kri-
arji, II.; Roland Dorgeies Leseni k r i k ;
Grazia Deledda, Golobi in jastrebi; Jon
Svensson, Mesto ob morju; Pierre Louvs,
enska in nioicelj; Pierre Valminger.
>Otani; Andrei Latzkv. Sedem dni; te-
fan Zeromski. Pove! greha; Emil Va-
riiek, Kri ne klie po maevanju; Hein-
rich Mann. Profesor Unrat; J. Hofbauer,
Pohod v zmedo; Sinclair Lewie. Man-
trap; Aleksander Dumas. rni tulipan;
Nikolaj Lieskov. Askalon^ki hudobec; E i -
gar Poe. Zgodbe groze; Jack London,
Joe med pirati; Maurice Leblanc. Arsen
Lupin s e eni; Bjornsterne Bionismi. Ve-
seli fant; Henrik Sienkiewicz. Mali vi-
tez. To smo posneli iz programov dveh za-
lob. Ze ti podatki priaio. da imamo e
vedno konjunkturo prevodov, dasi s e v i-
tateljskih vrstah oglaa edalje odloneje
klic po izvirni domai literaturi.
Problem nacionalne vzgoje obravnava v
daljem lanku dr. Voj. R Mladenovi v
najnovejem (novembrsko - decembrskem')
zvezku novosadekega Letopisa Matice Srp-
ske Niegov lanek je poglavje iz sistema-
tinega spisa o pedagogiki, ki ga priprav-
ila pisec in ie po 6voji znanstveni resnosti
vreden pozornosti vseh. ki jih zanimajo na-
cionalno-vzgoina vpraan ia in kulturna pe-
dagogika. V istem zvezku Letopisa ie
objavljena obSirna tudija dr Viktoria No-
vaka o zgodovinarju in in vnem delavcu
Natku Nodilu. iear stoletnice roistvn s e ie
nedavno spominjal na tisk. Posebno omem-
Aromafin
Vam omogoa pravilno zainjenje
klobas in s tem res dober okus.
Iz Ljubljane
Spored alnega koncerta Hubadove
upe v poastitev pomina blagopokojnega
vitekega kralja Aleksandra i. Uedinitelja:
1) Preludij &a orgle, igra P. Ako. 2) alni
spevi: Veni mir, Straen dan, Gro-
zen strah in udno bode, po jo adrueni
meani zbori. 3) Premrl Rei me za bas
solo z orglami. Poje g. Friderik Lupa. 4)
Marx: Ave Maria bariton-eolo in orgle
poje g. Cveto Svigelj. 5) Zdrueni meani
zbori zapojo Vse kakorkoli, O Bog, Od-
reenlk in Usmili se. 6) Prelovec: Ave
Maria za sopran solo, meani zbor in or-
gle. Sopran solo zapoje gd Tinka Dolenc.
7) Postludij za orgle, igra P. Ako. Kon-
oroni- cert vodi zborovodja upe g. Fran Ventu.
rini. Vstopnice v Matini knjigarni, sedei
po 10. 8 in 6 Din, stojia po 3 Din. Kon-
cert bo v petek, dne 23. t. m. ob 20. v
franikanski cerkvi.
u Zaradi splonega narodnega alova-
nja g. prota Djordje Budimir jutri na dan
svoje krstne slave sv. Arandjela MLhajla
ne bo sprejemal estitk.
U N o v o m e k o d i j a t v o v ljubljanskem
gledaliu. V nedeljo dopoldne je bilo dram-
sko gledalie nabito polno otrok. 2e pri
premieri so bili postavljeni v parter stoli,
veraj so pa napolnili otroci tudi orkester,
ki so g a morali preurediti, da je sprejel oko-
li 70 uencev n o v o m e k e gimnazije, ki s o
p rii i pod vodstvom prof. Sreka B a r a g e
in ge dr Piskernikove. da si ogledajo so-
botno predstavo Kovanine in v nede-
ljo *Snegulico ter Hlapce.
ekskurzistov je dokazalo razumevanje za
kulturno misijo gledalia in
s e vzgojne vrednosti, ki jo igra u m e t n o s t
pri doraajoi mladini, je organiziralo iz-
let v ljubljanska gledalia Hvalevreden
zgled, vreden posnemanja tudi v drugih
okolikih m e s t i h
u Pevski zbor Glasbene Matice s e od-
pelje na svojo turnejo po Bolgariji danes
20. novembra in ne 22. kakor je bilo pomo-
toma navedeno v naem nedeljskem poro-
roilu. Pevci okrog 80 po tevilu odpotuje-
jo z beograjskim braovlakom db 20. Z nji.
mi jx)tujejo: predsednik zbora senator dr.
Vlad imir Ravnihar, zborovodja g. Mirko
Poli, in pa skladatelja gg. Anton Lajovic
in Emil A-dami.
u Uprava Htibadove upe J P S vabi v s e
ljubljanske m e a n e ln moke
zadnjo p e v s k o vajo za alni koncert v e-
trtek 22. t. m. o!) 20. v franikanski cerk-
ugotovijo vi. Udeleba obvezna zelo strogo.
vsi tono.
se mora
u Obni zbor U m e t n o s t n o
skega drutva v LJubljani bo v
t. m. ob 3. popoldne v Narodnem muzejsi
po obiajnem sporedu. Ko bi s e do 3. ure
n e zbralo zadostno tevilo lanov, bo obni
lani zibor e t r t ure pozneje.
u Mata Harry s v e t o v n o znana Spljon-
ka, ki je med vojno bila ustreljena
francoskih oblasti, e vedno zanima sve-
tovno publiko. Znano je namre, da je bi-
la ona v slubi zloglasne nemike pijonke
G-ospodine doktor, ki se sedaj nahaja v
nekem sanatoriju v vici. Ta nemka pi-
jonka je ugonobila tudi Mato Harry. Ta
Ji Je namre odpovedala svojo sluibo ln ir
strahu pred izdajo Jo Je Gospodina do-
ktor sama fedala. Usodo t e lepe Spijonke
nam pokae film Mata Harry, ki ga bo
v petek predvajala ZKD.
u Rokovnjal deseti na entjakob-
skem odru. Veleuspelo ljudsko igro s pet-
jem bodo ponovili v entjakobskem gle-
daliu v soboto ln nedeljo ob 20.15. Ker
sta bili tudi obe poslednji predstavi popol-
noma razprodani in je pri nedeljski picd.
stavi odlo spet mnogo ljudi brez vstopnre.
naj blagovoli obinstvo kupiti
e od sobote dalje od 10. do 12. ln od 15.
do 17. Opozarjamo, da sta to
uprizoritvi v letonji sezoni. Naslednjo so.
boto se uprizori prvi na slovenskem odru
izvrstna veseloigra Trafika gospe eksce-
lence z go. Buarjevo, gd. Levarjevo go.
Ervino W r l s c h e r - P e t r o v i e v 0 ln g. Hani-
em ter Karusom v glavnih v:<saS in v
reiji g. Mirana Petrovia.
u Stenografija. Vse svoje bive uen-
ce (uenke) steno.grafe prosim, da mi v
svrho evidence poljejo natanne naslove.
Prosiim, opozorite tudi soolce (ke), ki bi
morda ta poziv prezrli. Ivanka prof. Rebi-
dova. Ljubljana, Trnovska ulica 15.
suli z drobnim peskom, le koliko bo za-
lege!? Posuli niso cele ulice, marve so
skuali samo zamaiti s peskom tevilne
kotanje. Seveda pesek ni ostal
kajti po ulici vozei avtomobili &o v nekaj
urah razmetali pesek v kraj nlice, nekaj
so ga poslali tudi na hodnike ali c e l o v v e .
e in pa v ipe trgovskih lokalov.
bo zaslui tudi lanek Milivoia Matia o
Mihajlu Pupinu. Med ocenami je obiren
ro f erat dr. N-ikole Milutinovia o kniiffi pol-
kovnika dr. Vlade Stanojevica Moje ratne
lieleke i slike, ki ie izla letos v Ljub-
ljani.
Za propagando domae knjure delujejo
v drugih dravah tudi javni initelii. Tako
r>ravkar itamo v ekih listih o sklepu
prake mestne obine, da izda lepake in
letake, ki bodo pozivali obinstvo, nai ku-
puje in ita eke kniire.
Teden likovne umetnosti so po vzorcu
Te-dna knjige priredili prejnje dni na e-
koslovakem. Razstave, predavanja, lanki
in slike v revijah so skuali pribliati ir-
emu obinstvu dananio uDodabliaion
umetnost
Duhovna oporoka Mauricea Maeterlincka.
Tako imenuje kritik Hen Lalou v najno-
vejih Lee Nouvelles Littraires pravkar
izilo knjigo pesnika in filozofa Mauricea
Maeterlincka Avant le Grand Silence
(Pred velikim molanjem). Slovei simboli-
stini pesnik, igar sentenco je imel nabito
na svojih vratih e novomeki dijak Drago-
tin Kette, s e je v novejem asu popolnoma
posvetil naravoslovnim in mod roslovnim
vpraanjem 2 e pred desetletji ie obdelal
inteligenco cvetlic >n mojstrsko opisal iv-
ljenje ebel (to delo smo dobili, al skraj-
ano. v prevodu J Westra); v predvojno
<*oho sndiin tud' nienovj spisi iz etike in
ivljenjske filozofiie sploh n na knjiga
smrti, ki ie . neko vzbuiala mnogo pozorno-
sti Po vojni |e Maeterlinck obdelal v po-
Kam s prihranki
na nogavicah in evljih?
To naj bo prepueno varni gospodinjL
Za nas je vano, da bomo odslej, ko bo-
mo nosili v evljih higienske SETA vlo-
ke, vedno zdravih nog, v suhih nogavi-
cah in suhih evljih. Prihranki bodo res
znatni
u Popravila ur, zlatnine, arebmtne In
drugih predmetov. Cenjeno obinstvo opo-
zarjamo, da lani zdruenja ne odgovarjajo
za v popravilo prevzete predmete ve ka-
kor tri m e s e c e . Zaradi tega Je v hi te remi
obinstva, da predmete, ki Jih hma pri
urarjih, zlatarjih Itd. te ve ka/ker tri me-
sece, imprej dvigne Obenem opcnarjaino
cenj. obinstvo, da lani druenja privat.
nian strankam ne s m e j o ceniti notoenih
predmetov. Zdruenje urarjev, zlatarjev,
optikov Itd. v LJubljani.
S M U I
PORT KMET i ' "
Aleksandrova cesta 7
Sam M Je Izdal. Policija Je aretira-
la livarja L H ki Je bil ocumljen. da J
kupoval od raznih sumljivih oseb nkrada.
na k o l e s a in posamezne dele. Spoetka J*
vse gladko tajil ln s o mu verjeli tud!
policiji. Preden so ga !zp<ustili, so pa sm-
a j n o nali pri drugem aretiranen neke
1'stke, na katerih prosi livar, naj doma go-
tove dele koles poskrijejo. V njegovi de-
lavnici so poraieje e e n k r a t napravili pre.
iskavo ln zdaj ee bo livar zagovarja! pr4
sod:f^em.
P a t e n t kolo te-
dilnike sHerknle
50% tetfi na drrth
Vodstvo
In a s u
zavedajo Zahteva j t e v vsaki trgovini % tek-znine.
u Divjanje splaenih konj. V Kolodvor-
ski ulici tik pred Ekonomom *o s e V<v
raj okro^ 16. splaili konji nek*ga posest-
nika iz Tolmaevega. Konji, ki o bili bres
varstva, so s e prestraili po^rrebcev hi
zdirjall po Preni nllci na Sv. Petra cesto,
nato pa po Taboru in na 5martlneko cesto,
kjer so Jih mogli ustavit! ele pred Koiin.
s k o tovarno. Med dirjanjem so s e Urnike
kcflnaj sproti umikali s c e s t in Je le raded,
da ni nihe postal rtev plaenlh konj.
Konja sta spotoma zlomila pri vozu ojnico
ki je oba do krvi pokodovala.
zibore na
&tJFfiP/UE& KA ODPLAILO?
Pridite .JUGOACENCIJA" IABFB, Dtt1m)t M
agodovln-
torek 27. Iz MaritH>fa
a alni koncert Ljudbke univerze, M
t>o d revi v franikanski cerSrvi v spomhi
pokojnega kralja Aleksandra bo narlostoj.
neji Izraz alovanja tako po vsebini vee-
od ra kakor po ugledu s o d e l u j o a u m e t n i k o v .
Sloviti zagrebki oreelski virtnoz Franjo
Dugan nas po doleih letih snet ob=6e ta
nam bo nudil priliko, da oft>6udnjemo nje-
govo mojstrsko orglanje v dveh francoskih
skladbah in v znameniti njegovi fugi
c-molu. Razen tega bo spremlja! nao do-
mao violinsko virtnozinjo pri dveh asu
ln kraju primernih komadih komponistov
Goldmarka ln Havdna, umetnica s a m a pa
bo e podala skupno s svojo, ia mnogih
koncertov e znano uenko, violinistko gd.
Reiserjevo Bachov Largo ra 2 violini.
Novost za Maribor Je tod! nastop komor-
nega pevskega zlbora, ki bo pod vodstvom
prof. Vasilija Mirka zapel v e m o t e t In dra
glh cerkvenih pesmi skladateljev J. P e t e l L
na (Gallus. 16. stoletja), Brumela, Bort-
njanskepa, Foersterta, L l s i n s k e g a ln LL
vstopnice szta. V tem z^orn sodelujejo tudi na! glav-
ni solisti (Sancin, Nerali. ivko, F a g a n e W
poslednji
Poselite razstavo ljubljan-
skih likovnih umetnikov v
kazinski dvorani v Mari-
boru
a Gosposka ulica je za promet zaprta.
Zaradi polaganja n o v e s a plinovoda v Volk-
merjevi ulici, ki bo prikljuen novi zgrad-
bi Grajskega kina, bo danes v torek ulica
zaprta za ves promet.
a Propagandni odsek krajevne
racije J N S za V. mestni okraj bo imel v
sredo 21. L m. ob 20. drutveni s e s t a n e * ,
ki je obvezen za vse lane. Sestanek b o
drutvenih prostorih.
tamkaj, a Tatvina. K o s e Je v e r a j doipoidce
za htp odstranila iz stanovanja zaselbnlca
Ivanka Murni kova v Gosposki ulici, se Je
splazil nekdo v njeno s t a n o v a n j e in Ji od-
nesel dve volneni jopici vredni 1000 Din.
sebnih naravoslovno _ filozofsko - pesnikih
knjigah ivljenje mravelj in termitov. Po-
seben ciklus predstavljajo njegove kniige o
zadnjih problemih fizike in astronomije.
Xizu knjig, kakor so La Grand Secretc,
La Grande Ferie, La Grande Loi s e j
sedaj pridruila kn^ga Avant le Grand Si-
lence. V nji s e Maeterlinck vraa k vsem
poglavitnim problemom, ki jih je obravna-
val v prejnjih svetovnonazorskih knjigah in
skua z zadnjimi potezami izpopolniti svojo
podobo sveta in ivljenja- Zato bo ta izpo-
v e d velikega pesnika, spisana na pragu Ve-
likega Molka (Maeterlinck je a!ar 72 let) ne-
dvomno vzbudila zanimanie vseh. ki pozna-
io njegove preinie spise.
Vzor ra Tolfteea Ano Karenino. V mu_
zeju Tolstega v Moskvi so odkrili gradivo,
po katerem sklepajo, da ie dala Tolstemu
model za Ano Karenino. iunakinto enako
imenovanega sloveega romana. Marija
Gartung. Ta enska ie bila hi genialnega
pesnika A. S. Pukina Ko s e je Tolstoj se-
znanil z njo, je napravila nanj tak vtisk,
da jo ie poslei nosil v srcu in upodobil n}en
lik v svojem navpdenem romanu.
Nova bolgarska komedija. V gledaliu
Odeon ie biLa premiera nove komedije
znanega dramatika Kosorotova Zakon na
poskunio v reiji Taa Taneva Komedija
ie dosegla velik uspeh, kar je tem vejega
pomena, ker bolgarsko gledalie trpi za
nedostaianiem takih domaih del. k' rado-
voliuieio umetniki okus in ustrezak> obin-
stvu Nova bolgarska komedija zadovoljuje
vsestransko. (T. M.1
 Mectet poglavarstvo potiva Mine
posestnike, njih namestnike, hine upravi-
telje in hinico, da pred nastopom zime v
lastnem interesa izpraznijo Ln zapirajo vrt.
ne ia dvoria vodovodne naiprave in jih
tako obvarujejo pokodb od mraza. Hini
vodovodi pa naj bodo iz istega razloga na
feMhi&lk v straniih ia kleteh saprti.
Iz Celja
t Na Ljudskem vseuiliu drevi ne
bo predavanja zaradi predstave v gledali-
*6. Za danes javljeno predavanje mean,
skoolske niteljice gd. J. Mlinarieve o
Dekliki vzgoji je preloeno na ponede-
ljfc 26. t. m. ob 20.
e s Strindtoergovo Veliko nojo bo
ljubljanska drama d a n ob 2*. d v o r i l a
novo seaono Mestnega gledalia v Celja.
Predstava je *a abonma. Nekaj vstopnic
M dobi e v prediprodaji v knjigarni Do-
movini na Kralja Petra cesti.
Upokojitev. Ga. NeSa Vidmayerjeva,
bebtea bolninici, je stopila nedavno v
pokoj, od 1. 1310. do 1920. je slubovala na
Dunaju, od 1. 1921. do letos pa v Celju. V
s e j sroji praksi je spravila na svet 6000
otrok, od teh 5000 v celjski bolninici. Pri-
ljubljeni gospe elimo, da bi uivala svoj
zaslueni pokoj mnogo let v dnavju in za-
dovoljstva.
e Umrl J v nedeljo na Glavnem trgu
v starosti 71 let g. Ivan Brai, dolgoletni
Brodnik v odvetniki pisarni g. dr. Jura
Hraovca. Pogreb blagega pokojnika bo
danes oto 16. i mrtvanice na mestnem po-
kopaliu. V Novem Celju je nmrla v ne-
deljo t starosti $2 let ga. Antonija Urabi-
eva roj. Yo41<mayerjeva, Sena ielezostru-
earja 1 Celja. Pogreto bo danes ob 16.15
H mrtvanice na mestnem pokopaliu. V
boteiftulci je umrl v nedeljo 77 letni Fran
Graoer s reta.
e Sokulska telovadba lanov drevi od-
pade xa.radi predstave v gledaliu. Jutri
V so pet telovadba kakor obiajno.
e Dve rtvi napadov. V soboto okoli
polnoi ao se v neki gostilni na Kralja Pe-
tra cesti sporekli Kletni brusa stekla
Btevo HreS iz Celja, njegov brat Anton !n
l e t n i kovaki pomonik Joe Brinik.
Brata HreSa sta pozvala Brinika ia go-
stilnike sobe r veo, kjer je Stevo izvle-
kel I* epa. no tn ga sasadil Brinikn v
fcrfcet. Brata Hrea sta nato pobegnila, a
s o Ju kmalu Izsledili in aretirali. Brinik
je el sam na reevalno postajo, odkoder
o ga s reevalnim avtomobilom odpeljali
bolninico. V petek se ie 39 letni dni-
nar Nikolaj K rajne r St. Ilju pri Velenju
spil z nekimi fanti. V prepiru ga je den
jame'! tantor * noem z b o d e l v hrbet, nod
paz-dtiho in levo roko. Krainca so prepeljali
v bolninico.
e Kino Union. Danes <*> 16.30 in 20.30
wftnl relefilm Uskimo in zvoni tednik.
e Nove sreke dr. razredne loterije
s o prispele. Obnovite sreke v podrunici
Jutra r Celju.
Iz Ptuja
j Izprememba posesti. Posestvo mino-
ri takega konventa pri Sv. Vidu pri Ptuju,
ki je bilo doslej last minoritskega konven-
ta v Gradcu, je kupil minoritski konvent
v Ptuju, odnosno v Zagrebu, s imer je
prilo posestvo jugoslovenske roke.
" j Seznani vlomilci so hoteli v noi na
petek vlomiti kar na dveh krajih Najprej
ao poizkusili sreo pri trgovcu Ivanu Su-
Steriu pri Siv. Vidu pri Ptuju, nato pa
e pri gostilniarju Avgustu Gomilku v
Jurovcih. Ker o delali precejen ropot o
e prebivalci zbudili in prepodili vlomilce.
Nemec na grobr
vitekega kral ja
Pod zaglavjem Kraljevske grobnice pri-
povedujejo zgodovino je berlinski Lo-
kal-Anzeiger objavil v nedeljo tiri zani-
mive rtice o poslednjih domovanjih ev-
ropskih vladarjev, ki so jih napisali njego-
vi posebna poroevalci iz Londona, Beo-
grada. Dunaja m Stockholma. lanek, ki
ra je napisal beograjski sotrudnik ugled-
nega berlinskega dnevnika, Ernt Chnstoph
Schepky, o grobnici na Oplencu, zgovor-
no pria o velikem spotovanju, ki ga goji
nemki narod do naega naroda in drave,
oosebej pa e do nae nacionalne dinastije
in do blagopokojnega vitekega kraija
Aleksandra I. Uedinitelja.
Kralj in vojak, pie nemki asnikar,
to sta za Srba skoraj neloljiva, da, prav
ra. prav smo prirodno izoonolniujoa se poj-
ma. V svojem kralju hoe Srb videti in
spotovati uteleenega vojakega, junake-
ga duha. Zato pa je grobnica srbskih in
: t d a j jnigoslovenskih kraljev ne samo na-
rodna grobnica, temve; obenem mesto po-
sebnih narodnih sr>om nov. mesto resni-
nega. iskrenega eenja junakov.
Komaj nekaj nad 0 km dale od Beo-
grada se blesti z enega izmed vrhov gozd-
natega grievja Sumadiie. osrja stare zgo-
dovinske Srb;ie. beli marmor pravoslavne
cerkve v znailnem srbskem sWu s te-
vilnimi oboki in kupolami. To ie grobni-
ca jugoslovenski kraljev. Odtod. z vla-
dajoe viine Or>!enca se ti odpira po-
gled dale r>o deeli, no rodovitni ravn;ni.
po neskonnih hrastovih gozdovih Zgodba
o postanku te kaneV je v b;stvu srbska
zgodovina, je zgodovina oavoboditne Sr-
biir* irrioH turSkega jarma
Ve kakor sto let je ie tega, ko je v
blinji vasici Tonoli ivel kmet. ki so ga
imenovati Kara Diordje. rni Jurij. Nihe
mu ni bil enak v: moi m voMi. v hrenene-
niu po svobodi n junatvu Tako je Kara
Djordje kmalu zbral okrog sebe moe. ki
so si nadeli nalogo, osvoboditi srbski na-
od izpod turkega gospodtva Onlcna" ie
b : ' nrvi kos srbVe zemlje ki ga je0 Kara
Hiordie osvoborlil t u i c a ianna Km 1u je
bi'a vsa ^im^dija v rok^h: borcev za svo-
bodo in kmalu so mor<i1 Tnrk' nrznati
samostojno SrVjo Topola. neznatna kme-
ka vasica ie po*i'a onrn travno m<>sto
svobodne Srbije. Tu je vl^da1
Kara Dior-
die kot nrvi srbsk5 kmeki !
k-nez in tu so
g? nnkoTal' v nreprost kapelici.
Podrobno onisuie nemki asnikar, ka-
ko je dal pozneje kralj Peter Osvoboditelj
zgraditi krasno cerkev na Oplencu kjer
so zdaj pokopan^ smrtni ostnki rnega
Jurija in njegovih notomcev Tu lee srb-
ski vladarji Skromni napisi oznanjajo ime-
na voiakih kraljev k ; so tu pokopani
Nasproti vhodu skoraj p r a v pod o tariem
ie grobnica kralja Aleksandra Nadzemne
grobnice je polno vencev in ro, ki nn
zmerom iznova polagajo obiskovale' gro-
ba. kmetje denutacije k' iz vseh delnv
drave e zmerom nrhajajr. sem da nrine-
ejo kralju poslednji pozdrav Trepetajo
5? l u k e nekaj svek osvetljujejo temni
prostor, v katerem poiva zdaj tirinajst
lanov hie Karadjordieviev.*
G o s p o d a r s t v o
Narasla premogovna produkcija v septembru
Kakor znano, se je e v avgustu priela
produkcija slovenskih premogovnikov zo-
pet dvigat, kar je v tem mesecu obiajni
sezonski pojav. Sedaj so nam na razpolago
tudi e podatki za september, ki kaejo po-
novno znatno poveanje produkcije. V sep-
tembru je znaala skupna produkcija pre-
moga v premogovnikih dravske banovine
108.154 ton nasproti 90.910 tonam v avgustu
in 84.207 tonam v Juliju. Nasproti prejnje-
mu mesecu se je torej v septembru produk-
cija dvign la za skoro 16.000 ton. Produkci-
ja v septembru pa je bila tudi veia kakor
lani v istem mesecu, ko je znaala 91.296
ton, in tudi veja kakor v predlanskem sep-
tembru. ko smo zabeleili 100.354 ton; na-
sproti lanskemu septembru znaa torej po-
veanj produkcije 16.858 ton ali 18.4 od-
stotka nasproti predlanskemu septembru pa
7.8 odstotka.
Tudi oddaja premoga se je v tem mesecu
pril no ugodno razvijala, saj j-oveana pro-
dukcija ni zadostovala za kritje potreb in
so morali premogovniki nekaj potrebe kriti
tudi iz zalog. Skupaj ie znaala v septembra
oddaja premoga 103.347 ton nasproti 99.187
tonam v lanskem septembru in 97.759 tonam
v predlanskem septembru. Oddaja je bila
torej za 4160 ton ali za 4.2 odstotka veja
nego lani. To poveanje pa gre predvsem
na raun veje potrebe eleznic, ki so v cer od 124.190 v avgustu na 136 745 v sep-
septembru vzele za 10.000 ton ve premo-
ga nego lani v istem mesecu doim je bila
oddaja premoga industriji v nasprotju s
prejnjimi meseci nekoliko manja nego la-
ni.
Premogovniki so v sept. oddali elez-
Pred uvedbo monopola za
prodajo ivine v SR
ekoslovaka je, kakor znano, tik pred
prietkom letonje itne kampanje po dol- in sicer v obliki vlone knjiice potne
gotrajnih pripravah uvedla monopol za tr-
govino z itom Ustanovljena monopolna
druba ma izkljuno pravico nakupovati
od kmetovalca pridelano ito in uvaati
ito. Izkunje ki jih ima sedaj ekoslo-
vaka po prvih mesecih poslovanja mono-
pola. je te dni oznail ekoslovaki kme-
tijski minister dr. Hoda kot zelo zadovo-
ljive. Kmetijsko mnistrstvo je z rezultati,
ki so se pokazali pri poslovanju itnega
monopola, zadovoljno. To sicer ne pome-
ni, da je poslovanje monopola v podrob-
nostih mono izboljanja in je zanadi tega
kmetijsko ministrstvo pripravilo tudi e
novelo, la bo spremen la posamezne dolo-
be. ki se niso dobro izkazale. Uvedba it-
nega monopola, ki jami kmetovalcu fiks-
ne cene za ito, bo mnogo pripomogla k
okrepitvi kupne moi kmeta, kar bo konno
prilo v prid tud^i industriji.
Nadalje je mndster Hoda poudaril, da
je treba napraviti vse korake, da se ures-
nii agrarni blok srednjeevropskih drav v
obliki regionalnega sporazuma ki naj bi
predvidel trgovinske pogodbe med agrar-
nim blokom in Za pa dno Evropo Srednja
Evropa dolguje Zapadni Evropi 180 mili-
jard K. fci jih pa ne more plaati. Zato
bi morala ve izvaati v Zapadno Evropo.
Vse itne preseke Srednje Evrope bi lahko
absorbirala Zapadna Evropa in e vedno
bi obstojale velike monosti za uvoz pre-
komorskega ita v Evropo Predlog agrar-
nega bloka sloni na trdnih osnovah in tvo-
ri najvanejo toko ekoslovake zuna- obrtniki krajih do 600 pretolvalcer, ki
nje politike.
Minister dr. Hoda je nadalje poudari,
da bi z ustvaritvio takega bloka imela ko-
risti tudi ekoslovaka industrija. eko- segu, tuje izdelke. Prar tako o davne
slovaka je letos uvozila e 3"00 vagonov
jugoslovenske penice (skupaj bo po skle-
njenih pogodbah prevzela 10.000 vagonov
nae penice: op. ur.). Ta penica pa e ni
prila na ekoslovaki trg. Z uvozom te
pen ce je ekoslovaka olajala uvoz in-
dustrijskih izdelkov v Jugoslavijo. eko-
slovaka je tudi pripravljena doloene ko-
liine penice kupiti v Madarski, in sicer
na kompenzacijski podlagi za ekoslova-
ke industrijske zdelke in za les.
Minister dr. Hoda je napovedal izva- jih, ki Jih navaja l. 37 III zakona, ki ni-
janje nartnega gospodarstva v kmetij-
stvu. Dejal je, da bo sedaj po uvedbi it-
nega monopola treba skrbeti za to, da se
z itom posejana povrina ne bo poveala.
V gotovih pokrajinah bo treba povrino
celo reducirati. ekoslovake sme proizva-
jati Ie toliko ta, kolikor ga lahko porabi
da ne bi nastali preseki. Z nartnim go-
spodarstvom na agrarnem polju pa se bo
seveda samo v toliko posegalo, kolikor je
to potrebno za prepreenje produkcijskih
presekov.
Konno je minister dr. Hoda napovedal
v kratkem tudi uvedbo monopola za pro-
dajo ivine. Dejal je, da je treba dobre
izkunje z itnim monopolom prenesti tudi
na druge panoge. Po uvedbi itnega mono-
pola sledi logino potreba reguliranja pro-
dukcije ivine. Seveda se to ne bo storilo
s slepim posnemanjem nael, ki so bila
merodajna pri itnem monopolu. Sedanji
ivinski sindikat naj bi se po monosti e
s 1. januariem pretvori v monopolno dru-
bo, ki naj bi imela vse monost^ urejati
uvoz in izvoz ivine, tvorbo cen in dogon
na tria. IzhodiSe bo ureditev dogonn
ivine na glavne konsumne centre, zlasti v
Prago. Plzen, Brno, Moravsko Os trav o
Bratislavo itd. Konno je minister dr. Ho-
da izjavil, da obstoia tudi namen, pretvo-
riti sedanje deelne kulturne svete v kme
tijske zbornice in je tozadeven nart ie
Izdelan.
Tujski promet med dra-
vami Male antante
Kakor znano, je bi na septemberski
konferenci gospodarske Male antante v
Beogradu doseen sporazum glede olajav
v tujskem prometu med dravami Male
antante. S tem v zvezi je bil sklenjen tudi
dogovor glede olajanja nakazilnega pred
meta med potnimi hranilnicami teh treh
j smejo s posebnim dovolieniem finannega
j drav, ki je bil 26 septembra podpisan v
Beogradu Po tem dogovoru bodo potne
hranilnice drav Male antante dale na raz
polago svoj aparat v pogledu nakazilnega
prometa za pospeevanje tujskega prometa
med dravami Male antante Naelno Ie
bilo sklenjeno da bodo nripaHnik; drav
j Male antante. ki bodo potovali v eno 'z
i med obeh ostalih drav, lahko vplaali zne-
ske pri domai Potni hranilnici v domai
nicam 41.607 ton premoga (lani v septem-
bru 31.664), od tega direkciji v Ljubljani
23.648 ton Uan; 14.740), nadalje brodarstvu
3359 ton (lani 547), industriji 45.110 ton
(lani 49500), od tega industrij v dravski ba-
novini 24.210 ton (25.700), za hino porabo
so oddali 7455 (8060), raznim strankam 495
ton (6410), izvozili pa so 859 ton (2898);
skupaj so oddali 103.347 ton (lani 99.187).
Lastna poraca je znaala pri premogovni-
kih 4226 ton, deputat so znesl: 1893 ton,
odpisi z zalog pa 325 ton. Zaloge pri pre-
m o g o v n i h so se v teku meseca skrile od
69.020 na 67.383 ton (lani so ob koncu sep-
tembra znaale za!ofre 141.394 ton. predlan-
skim ra 142.719 ton)
V prvih treh etrtletjih letonjega leta Je
znaala produkcija premogovnikov v drav-
ski banovin 869.763 ton. t. j. za 52.093 ton
ali skoro 6 ^ ve nego lani in za priblino
5% mani nego predlanskim v istem raz-
dobju. Prodaja premoga pa Je dosegla 806
tiso 273 ton, L j. za 72.117 ton ali skoro
9% ve nego lani in za prbPno poldrug
odstotek ve nego predlanskem v istem
r
azdobiu.
Povpreno tevilo zaposlenega delavstva
se je v primeru z avgustom dvignilo od
5688 na 5739 V mn^go znatneji meri pa
se je dvignilo tevilo zvren:h :htov, in si-
tembru (lani v septembru so bili izvreni
samo 117.703 :hti) Delavstvo je bilo torei
'ntenz vneje sarosleno in se je zaradi tega
tudi vsota izp'aane mezde v septembru
dvignila na 6.063.000 Din nasproti 5 milijo-
nom 411.000 Din v lanskem septembru.
valuti, in sicer na ekovni raun ooStne
hranilnice one drave, v katero bodo po-
tovali. Ustrezajoi znesek vplaila bodo
dobili v valuti drave, v katero potujejo,
v 6% begluki-h obveznicah po 54 in 55 ter
hranilnice dotine drave. Na podlagi te
hranilne knjiice bodo lahko v dravi, ka-
mor potujejo, dvigali poljubne zneske pri
tamonjih potnih uradih Trenotno se vr-
ijo e podrobna pogajanja, in sicer z nao
dravo v tem pogledu, da bi se na ta nain
omogoilo tudi izplaevanje pokojnin in
nekaterih drugih dohodkov ekoslovakim
dravljanom, ki stalno bivajo v Jugoslaviii.
Konno se vrijo e pogajanja glede nainu
transfera med ekoslovako in Rumunijo.
ter Jugoslavijo in Rumunijo, ki e ni dolo-
en.
V zvezi s sklepi gospodarske Male antan-
te glede pospeevanja tujskega prometa se
je vrila preteklo soboto v Pragi ustanov-
na skupina posetme organizacije, ki bo
propagirala in organizirala tujski promet iz
ekoslovake v ostali dve dravi Male an-
tante. Tak Klub prijateljev Male antante
bo kot organizacija za medsebojni dvig tu-
ristinega prometa ustanovljen istoasno
tudi v Jugoslaviji in Rumuniji. V Jugosla-
viji vodi pripravljalno akcijo docent be<-
grajske univerze dr. B. Miletid
Pavalno obdavenje
obrtnikov
O priliki odmere pridofbnine za tekoe
Isto je bilo mnogo primerov, da so bili zla-
sti peki in mesarji, ki imajo pogoje, da se
smatrajo kot mali obrtniki v smislu do-
toib glede pavaliranja pridobnine (to so
nimajo ve nego dva pomonika), Obdav-
eni po ceni davnega odbora ln ne paval-
no, ker go prodajali, etudi v majhnem ob.
banka 64 bi., 6% begluke 5456, za dec.
uprave pri ugotavljanju pavala odnosno
pravice do pavaliranja smatrali tudi va-
jence za pomonike. Na toaadevne spome-
nice obrtnikih organizacij, ki so zahtevale
mileje tolmaenje tozadevnih zakonskih
dcloOb, je finanno ministrstvo izdalo po-
jasnilo, ki pravi med drugim naslednje:
Po predpisih l. 6 pravilnika k letofcnji
februarski davni noveli se morajo sma-
trati kot mali obrtniki, ki uivajo ugod-
nost pavaliranja, samo oni obrtniki v kra-
majo ve kakor dva pomonika in se .poleg
tega ne bavijo z nobenim drugim pridobit-
nim poslom. Zlasti pri mesarjih in peki*
je treba v krajih, kjer se mali oibrtniki
pavalno obdavujejo, upotevati pogoj, da
se poleg isto mesarskega in pekovskega
fvoslovanja ne bavijo tudi a trgovino. Znano
le, da mnogi mesarji na deeli kutmjejo
od kmetov in naprej prodaja>o Jivino, si-
rove koe, prekajeno meso ln mesne isdel.
ke, peki pa poleg peenja kruha za od-
kodnino kupujejo Sito, ga melje Jo, kupuje-
jo in naprej prodajajo moko. kvas. slai-
ce in slino Ti obrtniki izgubijo s takian
oosk>vanjem pravico do pavaliranja, ker
ne izpolnjujejo bistvenega pogoja, to Je da
se ne bavijo z drugim pridobitnim poslova.
njem. Zato davne uprave ugotavljajo ta
lejstva in takim obrtnikom odrekajo pra-
vico do pavaliranja ter Jim odmerjajo pri-
iobnino na obiajen nain
Vaen je tudi nadaljnji pogoj, da obrtnik
ki hoe imeti pravico do pavaliranja, ne
sme Imeti ve kakor dva pomonika. Tol-
maenje tega pogoja v tem smislu, da se
majo kot pomoniki smatrati samo kvali-
ficirani pomoniki, je pogreno. Zaikon v J
8 in pravilnik l 6 govorita samo o po-
monikih in nikjer o kvalificiranjih. Ce b
zakonodajalec pri tem mislil same na kva-
lificirane pomonike, bi to i&recno navedel
v to&ki 2a II. l 42. zakona Zato se ne
smejo pod pojmom nomonika smatrati sa-
mo kvalificirani pomoniki, temve
vajenci, dnevniarji bi delavci
Gospodarske vesti
Kontrola glede taksiranja raunov. Po
ialos:u davnega oddelka finannega m n'-
stvrstva bodo finanne direkcije vrile stro-
go nadzorstvo pr: posameznih tvrdkah V
-rvnistr-tva same teniti taksne znamke n*
'aune po tar t taksne tarife e st
igotov" le v enem nr meru. da katera tvrci
'<a ni izdala taks'ranega rauna bo finanf
t> ministrstvo na podlsg zakona vzelo dr>
-i"
_ rvw?n/ nremiin v M*dtftr*ki Ma
darski pengo je sicer nasproti zlati oari
teti v poslednjih letih precej nazadoval.
,SNEZN0BEL0 PERILO DA
r'
vendar Madarska e danes nima urejeno
vpraanje enotne premije na paritetne de-
vizne teaje (kakor n. pr pri nas. kjer zna
a premija enotno 28.5 odst.) Kompenza-
cijski urad zavoda za zunanjo trgovino je
sedaj na novo uredil viino deviznih pre-
mij za posamezne primere Najvija je pre-
mija. ki jo je treba plaati za devize pri
uvozu bombaa, namre 40 odst., za druge
uvozne predmete pa je manja V madar-
sko-italijanskem kliringu znaa premija 20
do 22 odst.. v prometu med Avstrijo in Ma-
darsko pa se po klirinki pogodbi ne ra-
unajo nobene premije.
Borze
19. novembra
Na ljubljanski borzi so oficielni teaji
dev^ ostal danes nespremenjeni. V pri-
vatnem kliringu notira avstrijski iling ne-
o m e n j e n o 8.10 do 8.20. V zagrebkem
privatnem klinngu je bil promet v avstrij-
skih il ng:h po 8.15, v anglekih funtih po
nekoiiko nijem teaju 229.95. v grkih bo-
nih pa po 29.50. panske pezete so se v
Zagrebu nudile po 5.80 in v Beogradu po
5.70. Madarski per.gi pa so se v Beogradu
nudili po 9.65.
Na zagrebkem efektnem triu so dr-
avni papirj; danes nekoliko popustili. Voj-
na koda notira 327 do 330 (v Beogradu
promet po 300, za december pa je bil za-
beleen zakljuek po 329. Promet je bi! za-
beleen e v 7% Blairovem posojilu po 52,
v delnicah Trboveljske ro 100. Okrepile pa
so se delnice Narodne banke, ki so se v
Beogradu trgovale po 4230 jn 4200.
Devise.
Ljubljana. Amsterdam 2306.51 2317-87,
Berlin 1369.031379.83, Bruselj 796.79
799.73, Curib 1108-351113.85, Londcn
169.97 171.57. Newyork 3386.053414.31,
Pariz 224.90226.02, Praga 142.34143.20,
Trst 291.24294.64 /premija 28.5 odst./, av.
strijski iling v privatnem klirLagu S.10
8.20.
ZagTeb. Amsterdam 2306.512317.87,
Berlin 1369.031379.83, Bruselj 795.79
799.73, London 169.97171.57, Milan 291 24
do 293.64, Newyork kabel 3408.053436.31.
Newyork ek 3386.053414.31, Pariz 224.90
do 226.02, Praga 142.3414320, Curih
1106.351113.85.
Curih. Pariz 20.2950, London 15 37, N e w .
york 308., Bruselj 71.80, Milan 26.32, Ma-
drid 42.05, Amsterdam 208.10, Beriin
123.60, Dunaj 57, Stockholm 79.25, Oslo
77.20, Kobenhavn 68.60. Sofija 12.8625,
Varava 58.10, Atene 2.92, Bukareta 3.05.
Dunaj 'Tpaii v rn* klr>n-"i
12.28, London 26.89. Milan 45.99. \ewvork
538.59, Pariz 35.57, Praga 21.87. Curih 174.89.
100 S v zlatj 128 S oa d
Efekti.
Ljubljana. Voina koda 325 bi.. TU inve-
sticij. 7050 bi.. 8e'Blair 60--!. 7*'. Blair
5153. 1*U Dr hip. banka 61 64. 40/ agrar-
ne 39 40. 6/ begluke 55 56.
Zagreb, Dravne vrednote: Vojna koda
327330, za dec. 326332, 7% i n v e s t
71.50 bi., 4% agrarne &40.50, 7% Blair
5152.50, 8% Blair 63.50 bi., 7% Dr. hip.
45 den., delnice: Narodna banka 4185 bi.,
P A B 219 bi., Seerana Osijek 120125,
Trboveljska 100101
Beograd. Vojna koda 329330 (330),
1% invest. 6971, 4% agrarne 4040.50,
6% begluke 54.2555. 8% Blair 6162,
7% Blair 53.25 bi. 7% Dr. hip. banka 65
hi., Narodna banki 42304250 (4230,
4200), P A B 21150213 (213)
Dunaj. Dunav-Pava-Jadran 12.85, Dravne
eleznice 20. Trboveljska 12.80, Alpine-Mon-
tan. 11.10. Seerana 14.
Blagovna tria
HMELJ.
4- Nurnberski hmeljski trg. Ker je pri-
vatno nakupovanje letonjega pridelka od
producentov ustavljeno, prevzema sedaj
Nemka hmeljska prometna druba e ne-
prodane zaloge letonjega hmelja pri pro-
ducentih, ki se cenijo na 6000 do 7000 sta-
rih stotov. Prevzem teh ostankov bo tra-
jal nekaj tednov. Na nurnberkem trgu vla-
da zaradi tega bolj ivahna kupija z ino-
zemstvom V preteklem tednu je bilo za
inozemski raun, zlasti za Ameriko, pro-
danih 560 bal gorskega hmelja po 170 do
175 mark za stari stot. Za domai konsum
znaa cena gorskega hmelja 215 do 230
mark, cena hallertauskega hmelja pa 240
do 3(M) mark Pretekli teden je bilo za iz-
voz prodanih e 80 bal lanskega hallertau-
skega hmelja po 150 do 165 mark.
LES.
+ Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca
za lee mlafna. Zakljuenih ie bilo 6 vago.
nov tramov.
2IT0.
+ Chlcago. i s . nov Zaetni teaji: Pe-
nica : za. dec. 100.75, za maj 99.50, za julij
93.75; koruza- za maj 84 75
4- Winnipeg, 19 nov Zaetni teaji: za
dec. 78.3750 za maj 83 zs julij 83.8750.
4- Ljubljanska borza (19- L m.) Ten-
denca za ito ie bila mirna- Zakljuena sta
bila dva vagona koruze Nudi ee (vse za
slovensko potrtaio. olaljivc v SO lneh)
oeniea (nr> mlevski *arifi) - baika 78 kg
po 152 - 155. baka 79 kg oo 155 - 157.50.
ksrusa (po navadni tarifi): nova umetno
suena e kvalitetno garancijo oo 115 do
117 asu primerno sjha po 107-50 do
110 moka 'feo L<"bliana br*7 rr<vri dav-
ka) >0 230 _ 235: banatska 0 237.50
do 240: slavonska 227.50 - 280; trobi:
neniSni brez prometnega davka debeli
135 _ 140 irnbn- 110 US
4- Nnvnal<k8 hlasovna borsa (19 t m.)
Tendenca nespremenjena- Promet srednji-
PSenira- baka nkoliea Nov f>ad gornieba
nateka 104 106: okoli <ombor it! tti-
nnbanat*kp 103 _ i05- redni<*baka In
omiehpSt-p 105 - 107 baSka 1ad Tisn
116 11" Ipdij, in !>iinv 11R-117:
slaronsV. 112 114 aremska 10 -109 RS:
baka 102 104. _ 0 r e s : baski. srem-
h / . . . _
ski 78 80, slavonski 82 84. Jeimeu:
baki. sremski. 66'66 105 107.50; jarL,
67/68 kg 120 _ 122.50. _ Koruia: baka
in sremska 5456; umetno suena 6163;
za december-januar 56 58; banatska su-
ena 58 GO. Moka.- baka in banatska
(v oklepajih sremska. slavonska) >0g in
>0gg< 170 - 190 (167.50 _ 177-50); 2<
150 170 (147.50 - 157.50); >5< 130150
(127.50 - 137.50); >6 112.50 - 122.50
(110 - 120). 7< 100 _ 105 (100 _ 105);
8 90 - 96 (90 - 95). Otrobi; baski.
sremski 75 76; banatski 74 76; baSki
ladja 79 - 81 Fiol: baki, srenwki beli
127-50 130,
-f Budimpetanska teradn^ka borza (19.
t. m.). Tendenca mirna. Promet srednji.
PSenica: za marc 16.1016.12, za m a j
16.3916.40; koruza: za maj 10.6510.66.
REPERTOAR
DRAMA.
Zaetek ob 20.
Torek, 20.: Velika no. Gostovanje dramo v
Celju.
Sreda, 21.; Migo. dekle z Montparnaea.
Sreda.
etrtek. 22-: Gugalnica. B-
Pe-tek, 23.: Zaprto.
Sobota, 24. ob 15.; Bratje Karamam. Di-
jaka predstava. Izven Cene od 5 do
14 Din.
Nedelja. 25. ob 11-: Snegulica. Otroka
predstava. Zniane cene od 20 Din na-
vzdol. Ob 15.: GugalnVa. Izven. Cene od
Din navzdol. Ob 20.: \Yaferloo. Pre-
miera. Izven.
OPERA.
Zaetek ob 20.
Torek. 20-: Rigoletto. A.
Sreda. 21-: Zaprto.
etrtek, 22.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih
paiiron. Opereta. etrtek.
Petek. 23.: Carmen. Gostovanje francoske>ga
tenorista Andrea Burdinoa. Izven.
Sobota. 24.: Izgubljam valek. Opereta. Pre-
miera. Izven.
Nedelja, 25. ob 15.: Sveti Anton, veeh za-
si,>n?Ti natron- Irven. Cene od 36
Din navzdol. Ob 20.; Traviata. Iz-
ven. Cene od 36 Din navzdol.
Abonenti reda Sreda imajo 21. t- m. za
Hstavo Achardovo Micro, dekle
z Montparnasa v re;jj prof. O. esta. Po
o u e mprizeri dne 22. t. m.
Olge Scheinpflugove ^Gugalnica. zabavna
komedija v Milan Skrbinkovj reiji za B.
je najstareji In najbolj zahtevan specl-
ialni Shampoo za nego prirodno plavlb
ia na vsem svetu. Dobiva se povsod.
Dijatvo opozarjamo, da bo v soboto ob
15. dijaka predstava Bratje Karamazovi.
Da bodo imeli vsi dijaki monost videti to
umetnino Dostojevskega, so cene izredno
nizke, in sicer od 5 do 14 Din.
Premiera Raortove duhovite satire
VVaterloo v Bratko Kreftovi reiji se
vri v nedeljo dne 25. t. m. ob 20. uri.
Krstna predstava te igre se je vrila pre-
teeno sezono Ivovskem gledaliu, kjer
je dosegla senzacijcnalen uspeh. Ljubljan-
ska drama Je drugo gledalie, ki Jo bo
v-prizorilo. Letonjo sezono Je ta izredno
zabavni komad na repertoarju vseh veli-
kih poljskih gledali
Opereta Sveti Anton, vseh aljublje-
ni h patronc ee poie 22. t. m. za red etrtek.
Ta revijska opereta v 16 slikah z ivahnimi
v7>an'."iTni nolna kominih situacij, se godi
med ekoslovakim ljudstvom ter se odli-
kuje po pestrem dejanju. Dirigent g Nef-
fat. reiser ga Vera Balatkova, kot gost.
Simpatini cost nae opere francoski
tenorist Andr Burdino. si je izbral za po-
slednje gostovanje v petek 23. t m. partijo
don Joseia v >Carmenc Kritika pie o nje-
^kaza-
-ari" riek svoie pevske in igral-
ske umetnosti Uloea nesrenega don Joee*
- <;-> med naib\'8lerne;e, obenem pa
one partije, ki zahtevajo najvejega znanta,
* ^ ; ocenjuje s stalia S iste umetno-
sti v vsakem oziru. Imeli smo e priliko ob-
udovati vis. ko umetniko kvaliteto gosta,
v tei nariiji ne ie dokazal, kako upravien
je njegov renom. Burdino anie viharen,
7-c' pri odortih scenah in za-
pua neirbrisen dojem velikega umetni-
ka.
V soboto bo premiera Stohsove ope-
rete >Izgub!jeni valek, ki je znana pu-
bliki kot filmska opereta Dvoje src v
tri etrtin6kem taktu.
ENTJAKOBSKO GLEDALIE.
Zaetek ob 2015.
Sobota. 24 : Rokovniai
Nedelia, 25.; Rokovniai. Poslednji v se-
zoni.
CELJSKO GLEDALIE.
7a*et<!< b "20
Torek. 20.: Velika no. Otvoritev sezone.
Gostovanje ljubljanske drame. Abonma
MARIBORSKO GLEDALISF
ZaMek ob 20.
Torek 20.: Hamlet. D.
itajte
IVLJENJE IN SVET
 Nagrada za naprstnik vode
Teka voda vzrok staranja Najdraja tekoina na svetu
Odboi strokovnjakov, ki Jim je bilo do-
loiti, komu naj pripade letonja Nobelo-
va nagrada za kemijo. Je imel kaj teko
stalie PreteKlo leto je bilo namre pre-
bogato z odkritji na tem podroju, kakor le
v maiokaterem letu so kemiki presenetili
svet z dognanji, iz katerih bodo rpala e
desetletja Po dclgi izberi so se izkristali-
zirala konno tri vana dejanja, ki bi bila
v prvi vrsti vredna visoke nagrade. Prof.
Bathe je ugotovil doslej neznan sestavni
del atoma, tako zvani nevtron, zakonca
Jolliotcva sta se pribliala izdelavi umet-
nega radija, prof Harold Clayton-Urey, ki
predava kemijo na Kolumbijski univerzi v
N e w Yorku je odkril teki vodik, naj-
vanejo sestavino teke vode, ki se ob-
naa v marsikaterem o iru popolnoma
drugae nego navadni vodik, tako da je
predlagal odkritelj, naj bi ga smatrali za
novo prvino, ki ji je nadel tudi ime dev-
terij. Znanost je ta predlog sprejela in
je dala devteriju kemini znak D, tako
da bo voda, ki se stvori s to prvino, v bo-
doe nosila formo D-O, doim bo veljal
staroznani obrazec HoO za obiajno vodo
Omenjamo vse to podrobneje, ker Je od-
bor strokovnjakov po dolgih debatah skle-
nil, da podeli najvije priznanje, ki more
doleteti kaknega znanstvenika in tudi
kemika, t. j. Nobelovo nagrado za kemijo,
ba prcf Clayton-Ureyu.
Tri leta je e tega kar Je ta uenjak
s udenim orodjem moderne znanosti, s
spektroskopom odkril v spektrogramu
vodika majhno, neopaeno rto. Id g a
JMeparJena lahkovemica
ahovska igra s 144 polji za dva para igralcev
N a Dunaju so prijeli 471etnega Herma-
na Fischerja, ker je bil premotil neko
ensko, baje Ljubljananko, da je izumil
novovrstno ahovsko igro m ji izvabil de-
nar in dragocenosti v vrednosti kaknih
160 000 dinarjev.
Fischer ni sedaj prvi za zamreenimi
okni. e pred leti je zae! svojo izumi-
teljsko kariero in kariero sijajnega ahi-
sta. ki je znal v najkrajem asu navdu-
iti lahkoverne ljudi za 3voje narte ter
jim izprazniti epe, na kar Jo je skual
vedno popihati. estkrat pa mu to ni
nspe'o in so ga zaradi tega tudi estkrat
poslali na riet Sedaj pa v sedmi.
Ker ima Fischer namazan Jezik in ve-
likanki nastop, so bile njegove rtve seve-
da preteno lz enske drube, posebno
takne, ki izgube razsodnost, e jim kak-
en moki obljubi zakon In Fischer je
znal obljubljati V zadnjem asu se je se-
znanil z neko ensko, ki Je njegovo zani-
manje pritirala takoj do najvije stopnje,
ko je zvedel da ima svoj banni raun ln
mnogo dragocenosti. Takoj je zael z vse-
Kardinal Gasparri umrl
Letos v septembru je poteklo 12 let, odkar
je pravkar umrli kardinal G a s p a r r i pre-
vzel posle papeevega zunanjega ministra.
N a tem vanem mestu je ostal pod dvema
papeema, kar Je posebna redkost. S tem
je Vatikan priznal kardinal o ve zasluge za
rimsko cerkev, ki si jih je cerkveni dosto-
janstvenik stekel s tem, da se je pod njego-
vim vodstvom skoro podvojilo tevilo drav,
zastopanih pri Vatikanu. Gasparrijeva ve-
a politika Je to tevilo dvignila od 14 na
27. L. 1930. je Gasparri odstopil kot pape-
ev zunanji minister, deloma zaradi bolezni,
deloma pa, ker je bil nepomirljiv nasprot-
nik iateranskib pogodb, sklenjenih med
Vatikanom in italijansko vlado. Fa&isti so
g a zaradi t e g a esto ogoreno
Ozemlje draguljev
zaiten park
V gozdnatem ozemlju Ilmenskega go-
rovja v Uralu, kjer je tudi polno jezer, so
znameniti rudniki dragih kamnov kaknih
sto vrst topazov, akvamarinov, fenakti-
tov, kreolitov amacanitov, monacitov,
kolumbitov, emolitev in drugih. To ozem-
lje je ruska vlada proglasila sedaj za za-
itni park.
Nasilna smrt nemkega
kiparja
V Monakovem so te dni nali umorjene-
ga znanega kiparja Fritza Wrampeja, la-
na Secesije. Preiskava je dognala, da je
umetnika umorila njegova ljubica, 39 letna
Ana Burghardtova Ustrelila ga je s samo-
kresom i7 strahu da se ne bi loil od nje
m vzel neko drugo ze eno. Wrampe je
;mel mon umetnike uspehe zlasti s svo-
jimi ; valskinr plastikam in akti V zve-
zi 7, umorom kinen-a se zdi. da je tudi sa-
momorilni poskus neke 39 letne strojepi-
ske. ki stanuje v ist- hii kakor umorjeni
kipar. Strojepska se je skuala dvakrat
obesiti. so njeno nakano prepreili.
je pripravila do domneve, da mora izvi-
rati od vodika posebne vrste. To odkrit-
je je potem proueval s stotinami teav-
nih, dolgotrajnih poskusov in raunov,
dokler ni vedel za gotovo, da v resnici
eksistira pavrsta vodika, ki je dvakrat
teji od navadnega vodika, in ki ima tu-
di drugane lastnosti. Od tega spoznanja,
da mora eksistirati tudi posebna teka
voda, je bil en sam korak, eprav je tra-
jalo potem seveda e dolgo, da so to pa-
vrsto vode tudi dejansko loili od navad-
ne. Kako teka je njena pridobitev, je raz-
vidno iz tega da zahteva pridelava za
naprstnik te vode tisoe dolarjev, a dosti
ve kakor za naprstnik je danes v isti bitja.
kemini obliki tudi ni na svetu.
Prof. Harold C I a y t o n U r e y
mi svojimi spretnostmi. Poleg tega, da b
je kazal oarljivega druabnika in popol-
nega potenjaka, ji je pod pogojem mol-
enosti izdal svojo veliko skrivnost: iz
umi.1 je ahovsko igro s 144 polji, na kate-
rih bi istoasno igrala dva para igralcev
Svet bo strmel in prav velika koda
bi bila, e bi ga za to strmenje prikraj-
ali zaradi nekoliko tisoakov, ki so po-
trebni za uresnienje te ideje in ki Jih
Fischer sam seveda nima odve. Ni trajalo
dolgo,, ko je iz epa svoje rtve imel prvo
tisoake. Potem je nadaljeval svojo takti-
ko. Vedno so bile kakne ovire, ki so za-
vlaevale uresnienje Fischerjeve ideje,
vedno je bilo za to in za ono potrebno e
nekaj denarja Lahkovemica m u je tako
polagoma izroila 9470 ilingov in 14.000
dinarjev in ko to e ni zadostovalo, so za-
ele njene dragocenosti, obleke, preproge
romati v zastavljalnico, a goljuf je za nje-
nim hrbtom prodal seveda tudi zastavne
listke. Dolgo Je trajalo, da je opeharjenka
to igro spregledala in Jo priznala policiji.
Toda lepega denarja ne bo imela ve na-
zaj...
Skrivnosten svetlobni p a f a v na G?skein
FosSoresciranje iz movirja, kjer razpadajs ivalske
kosti, rie v ljudski fantaziji podobo vopaka
V majhni vasici Oriza rru na ozemlju I kraj v velikem krogu. V teh movirjih
grke Macedonije, opazujejo v zadnjem
asu skrivnostna svetlobna znamenja, ki
mono vznemirjajo ondotno prebivalstvo.
Zaradi teh pojavov so preplavila vasico m
njeno o k o l c o etenski novinarji, katerim so ljudstvo vid
e pridruili tudi znanstveniki.
Pojav, ki mu e niso prili popolnoma do
dna obstoji v tem, da se ob lepem vre-
menu vsak den proti veeru zarie ne ne-
bu orjaka postava vojaka. Sij trepee v
sinji barvi Oividci pripovedujejo, de
iana vojak na glavi elado, v rokah pe
dri me. Pojav traja vsak veer po nekaj
m i n u t potem izgine.
Kmetje, ka so dodali vojakua e e- jo ecuedorske reke radij. \Vells je dolgo
lado in me, pripovedujejo, de so videli
tudi goree jezike, ki so sukljali proti ne-
bu. Ze njih je pojav znak bliajoe se ka-
tastrofe. Uenjaki z atenske univerze, ki
so odpotovali v Orzarri, da bi tudirali
pojav, so v zaetku menili, de gre le za
irmoestveno sugestijo. Ko pa so prili ne
mesto, so morali svoje nazirenje spremeni-
ti. Filmski operater neke grke drube je
namre posnel pojav na fotografsko ploo
in to izkljuuje domnevo, da gre samo za
suges-tajo mase. Predsednik grkega drut-
va ze raziskovanje fizinih pojavov, ki je
v d e l posnetke, pravi, da se ne fotografiji
jasno razloi velikanski figuri podoben sij,
ki mahoma vzplamti in ugasne.
Ozadje pojava pe je iskati v razsenih
movirjih pri Orizarri. Movirja obdajajo
Prometna nezgoda sredi Pariza
Na notredamskem mostu v Parizu sta te dni trila dva avtomobila. Eden bi bil zaradi
sanka kmalu padel v Seino
Vendar je ta naprstnik zadostoval, da
so na njegovi podlagi odkrili celo vrsto
lastnosti te vode ki se bistveno razlikuje
od obiajne vode. Pred vsem ni samo te-
ja, temve strano strupena. Ureyeva so-
delavca Levvis in Harvay sta dala samo
d \ a miligrama te vodice poskusni mii in
ival je v trenutku poginila. Tudi v pre-
cej razredeni obliki z navadno vedo vpli-
va strupena kemikalija na mii huje od
isteg^a alkohola. Bakterije vseh vrst, ki
spadajo vendar med najbolj ilava bitja,
odmrejo pod njenim vplivom v najkraj-
e m asu. Zdi se, da teka voda v neki
koncentraciji ustavlja diha-nje vsakega
Najbolj pomembna pa je Ureyeva ugo-
tovitev, da je v vsaki vodi v majhni kon-
centraciji (1:5001 vedno nekaj teke vo-
de. Pomembna je ta ugotovitev zato. ker
je potemtakem naravno, da jo dobimo tu-
di v lovekovem organizmu, saj sestoji ta
v velikem delu iz vode In res sta jo bio-
loga Westly in Hsck dognala tu, in si-
cer v telesih mladih ljudi manj, v telesih
starih pa dosti ve. Ali je tedaj teka
voda v resnici v zvezi s staranjem in g a
morda celo sama povzroa? In morda
povzroa konne tudi nao naravno s m r t ?
To so vpraanja, ki jih raziskujejo bio
logi e vedno, gotovo pa je, da je prof
Urey (mimogrede povedano najmlaji iz-
med do danes z Nobelovo nagrado nagra-
jenih kemikov (s svojimi genialnimi odkrit
Ji in poskusi prodrl globoko do skrivnosti,
k ise ne tiejo samo mrtve snovi, tem-
ve tudi ivljenja vseh bitij.
Novi lan Francoske
Akademije
Francoski maral F r a n c h e t d' E s p e-
r e y , vojvoda nae vojske, kateri je pove-
ljeval na solunskem bojiu, je bil t e dni
imenovan za lana Francoske Akademije na
mesto umrlega marala Lyauteya
gn jejo in razpadajo kosti mnogih ivali n
proces razpadanje se javlja zclej v opisa-
nem pojavu, ki mu je ljudska domiljije
de'a loveko podobo Neuko kmeko
seveda v tem isto druge
stveri in je tako vznemirjeno da je mo-
rale grka vlada poslati v Orizarri vojake
oddelke katerih naloga bo zaduiti nerede
in nemire v kali. e bi izbruhn Li zaradi ne-
razsodnosti prebivalstva.
Radij v eessaslersksh rekah
Industrijec Karel \Vells trd . de vsebuje-
delal poskuse v tem pogledu -n priel do
pozitivnega zakljuke Posreilo se mu je
celo dob'ti manje mnoine radija v obli-
ki nekakne pra.ne mase.
Pravda za GSorijo Vander-
bi!tovo konana
Sest tednov trajajoi proces zaradi vzgo-
je in nadzorstva desetletne milijonarke
Glorije Venderb Itove je zakljuen. Sodi-
e je odloilo, da ima vzgajati mladolet-
no milijonarko njena teta mrs. \\"h;tney.
pri kateri mora biti otrok vsaj pet dni v
tednu. Vsako soboto in nedeljo pe sme
Glorija obisketi svojo mater, keteri je so
die pr ; 7ne'o pravico do kontrole otroko-
vega premoenja.
Letei hotel
Francozi so zgradili ogromen hidroavijon za 64 potni-
kov in 6 lanov posadke
Po triletnem dehi o v Franciji zgradili
ogromen hidroavijon, kri ga bodo zdaj za-
nameeni pod n o s n i m i ploskvami ter
lahko sprejmejo vase goriva za 4500 do
el preizkueveti na jezeru Birocasse. e 5000 km vonje. Konkretno povedano, za-
se bodo ti poleti posreili, bodo vodno le- dostuje eno polnjenje za ves as poleta
talo izroiti svojemu namenu, rednemu ez Atlantski ocean.
potnikem prometu med Francijo rn Juno
Ameriko. Hidroplan bo imel est mo posadke.
poleg njih bo lahko sprejel na krov in pe-
Hidroplan tehta 32 ton ter je najveji,
ljal ez morje 64 potnikov. Potniki bodo
kar so jih doslej zgradilo na svetu. V dol-
deleni na krovu hidroavijona istega kom-
ino meri 32 m, z razpetimi kril ima 30 m,
forta. kakor ga imajo na luksusnih preko-
visok pa je 9 m. Zene ga est strojev, vsak
morn,ik:h. V trupu h d r o p l e n e je vgrajenih
z 830 k. s., tako, da zna skupna sila mo-
12 kabin z dvojn mi posteljami. Kabine le-
torjev. kader so v obratu, 5100 k. s. S temi
e v dveh nadstropjih ter so opremljene
strojj napravi hidroplan srednjebrzem
z vsemi prilastki, ki jih zahteva moderna
poletu 240 km na uro.
udobnost. Stroki za ta letei hotei no
Hidroavijon je ves iz kovme. Ogromni
znaali okoli 80 milijonov Din.
rezervoarja za gorivo o zaradi varnosti
Letalske senzacije v Parizu
T e dn; so v Parizu otvorili mednarodno kronem poletu, Ital ja razstavlja hidro-
letalsko razstavo katere se je udeleilo po- pLan Agello, ki je posekalo v e t o v re-
leg Franc je e sedem drugih drav, nam- kord za hitrostne p o l e t e Rusija pa je po-
re: Anglija. Rusija. Italija, Nemija, slala r Pariz potno letalo, Id je omogo-
Amerika. ekoslovaka in Poljska. ilo reitev 29 lanov elju&kmove eJcs-
Razstava prikazuje niz zelo interesant- pedicije in gondolo stratosfernega balona,
nih aparatov. Anglei so n. pr. razstavili ki je dosegel viino 19.000 m.
tip letala, ki je zmagalo v tekmi London Seveda pa je na razstavi n e i m o o e j i e
Melboume. Poljska je poslala na razstavo zastopana Francija, ki je razstavila ni
lahko letalo, s keterim so njeni piloti zme- manj nego 34 letalskih modelov n 33 tipov
gali v zadnjem evropskem mednarodnem letalskih strojev.
Mo s petdesetimi imeni
Najspretneji vlomilec naih dni pod kljuem
Parika policija Je po dolgem iskanju in groza posebno vrnih vil ob periferiji.
Policija nj nikoli vedela kje g a naj iSa.
ujela najbolj spretnega vlomilca naih dni,
V zadnjem podrugem letu je preaia nanj
Louisa Einaca, ki Je s svojimi drznimi
n. pr v Marseilleu. kamor so Jo vodili
podjetji e pred leti dal kriminalnemu
razni znaki, toda Einac, se je med t e m
pisatelju Leblancu snov za znamenit ro-
sprehajal po Parizu in mirno opravlja*
man. Njegov gentleman in vlomilec Arse-
svoj poseL Da s o g a konno prijeli, za t o
ne Lupin je imel svojo ivo podobo v Eina-
cu. tudi ne gre zasluga policiji, temve enski,
Ta je znal tudi svojim najbolj tveganim ki g a je izdala To je bila, kakor pravi
pustolovinam dati o d t e i e k velikoduno- Einac. edina enska, ki se ji Je zaupal
sti. Fine manire, ki si Jih Je bil prisvojil
kot dolgoletni spremljevalec nekega ari-
in ki Jo Je res ljubil. V njegovem stano-
vanju na Montmartreu so nali neteto
stokrata, so mu zagotavljale posebno pri
enskah, ki jih je zmeal in okradeL, e
krivih brad in nosov Einacu ni bilo dovolj,
da je v zadnjih leti hnastopal pod petde-
v naprej popoln uspeh. setimi razlinimi imeni, temve Je vsako-
V zadnjih asih se je specializiral na krat tudi popolnoma drugae masklral
svoj obrsz.
fasadno plezanje, njegovo spretnost pri
tem bi mu lahko zavidal vsak artist No-
bena hia ni bila dovolj v a m a pred nje-
govimi obiski in poasi je postal strah Poljski veleposlanik
v Berlinu
Astronomski teaji
v Ameriki
V Ameriki kaejo ljudje e dolgo asa
posebno zanimanje /a zvezdoslovje. Plane-
terije v Chicagu in Filedelfiji imata vedno
preve obiskovalcev. ki celo motijo poklio-
ne astronome pri njihovem delu. Zato so
oblasti odredile, da smejo posetmki plane-
ta r j e * v bodonosti tudirati tudi teore-
tina vpraanja zvezdoslovja pri zemlje-
vidih v opazovalnicah obeh zavodov. Ob-
servatorij v Filadelfiji ima na razpolago
,dve teleskopa. Prvi je zrcalni teleskop s
60 cm iroko leo. drugi t>a ima steklo, ki
meri v premeru 23 cm. De omogoijo lju-
dem e intenzivneji tud j zvezdoslovja,
bodo zdej zgradili e dva observatorija,
prvega v N e w Yorku. drugega v Los A n -
gel esu. V N e w Yorku bodo poleg tega
osnovali poljudno visoko olo za zvezdo- Z dogovorom med Berlinom in Var&avo Je
znanstvo. Poljska povzdignila svoje dosedanje posla-
nitvo v ambasado ln svojega poslanika
J o s e f a L i p s k e g a v veleposlanika
renje dvakrat E n a k o bo tudi Nemija kreirala veleposla-
v enem letu nitvo v Varavi
Iz Burgasa ob rnem morju poroajo o
nenavadni sadni letini. renje so v tem
kraju letos dvakrat obrodile. Pred pol- NAMESTU ANEKDOTE
drugim mesecem so drevesa cvela v dru- Med obleganjem Pariza je klical noea
gi zdaj pa so renje dozorele in jih e vode: Sod vode za est sujev! Tedajci
trejo. je priletela in se je razpofla b o m b a ka-
tere drobec je razbil enega izmed njegovih
sodov. Mo pa je neustraeno vpil naprej:
V 101 uri okolu sveta Kdo hoe vode sod po dvanajst sujev.
Letalec Pangborn, ki je dosegel pri tek-
mi LondonMelbourne tretje mesto, tu-
dira nart za polet okolu svete v 101 uri.
Pangborn kani starteti p r h o d n j e leto v ju-
liju TM vzhodni obali A m e r i k e . Gorivo za
V S A K DAN ENA
pogon motorjev bo tank al kar med vonjo
v zraku.
Strela ubila 61 oseb
V bliini rta Dobre nade pri Clarksbo-
ryju je strela ubila 61 domainov, ki o
bili zbrani v neki koi in so se pr pravljali
na veliko pojedino. Vsi gosti 90 bili v tre-
nutku mrtvi.
Francoski kralj okolade
V starosti 79 let je umrl francoski kralj
okolade Gaston Menier Zaradi svojega
bogastva n svojih filantropsk h ter umet-
nostnih negneni je spadal med najbolj zna-
ne osebnost' Francije. V senatu je vodil
komisiio za letalstvo
Gospodina imejte vsaj malo potrplje-
nja z mano in ne odgovorite mi vselej, da
Citajte tedensko reviio je tevilka zasedena e preden s e m vam
IVLJENJE IN SVET" povedal, s kom. elim dobiti zvezo!
 O R
S trak. Prijave brez prijavnine je nasloviti
Mariborski smuarji in vseslovansko
smuarsko prvenstvo
Smuarska tekma na 50 km n Pohorju 20. januarja naj se prikljui vsesloven-
skemu smuarskemu prvenstvu
Prejem smo: P o dobljenih Informacijah s e vri leto
P o dosedanjih poronih sode bo tudi
letonja zimsko-sportna sezona v Maribo-
r u na obiajni viini. Podsavezno prven-
s t v o s skakalno tekmo, nekaj obiajnih
klubskih tekem, t e k e m v s m u k u in g o t o v o
edina bolja toka programa vztrajnost n a
tekma na daljavo 50 k m A k o poznamo
razmere ki vladajo v naih klubih, in te-
koe, s katerimi se morajo boriti, mora-
mo biti z gornjim programom e zadovolj-
ni. Zadovoljni s m o v toliko, ker so n a m te
prireditve porok, da nae domae portne
organizacije delajo, da ima naa mladina
e vedno v sebi borbem duh in voljo 6 o
uspeha in portne izpopolnitve. Vse to je
dobro in zadostno za nae domae razma
re, ker n a m omogoa, spoznavati se med
seboj in spoznavati tudi nae lepe kraje
a l pa je v s e t o omejeno le na gotov k r o g
in izven t e g a obroa smo nepoznani mi
sami, k a k o r tudi n a Maribor in nae P a
horje. V s e te prireditve so lokalnega zna-
aja, ki redko odjeknejo preko m e j nae
drave, k a j ele med evropski portni svet.
L e t a in leta se trudijo nai klubi in Ma-
riborski zimsko-portni podsavez, da bi
jim S a v e z odstopil dravno prvenstvo, ka-
tero Je v e d n o mednarodnega znaaja. Tu-
di mi hoemo, da spozna s v e t na Mari-
bor in Pohorje, k a k o r je spoznal Bohinj,
Bled, Kranjsko g o r o i n Planico! Toda nae
hotenje je v e d n o zamrlo e na zeleni sa_
vezrd mizi.
Shrbetie objave LNP
( n a d a l j e v a n j e ej P- 14. nov. 1984)
Odobri se prijateljska t e k m a Disk :
K a m n i k 18. novembra v Domalah. Nada-
lje s e odobri Zagorje repr. : Hrastnik re-
prezentanca v Zagorju i s t e g a dne. N a -
knadno se zabelei t e k m a Korotan : Ja-
dran 11. novembra v Kranju.
Opozarjajo s e klubi, v prvi vrati ljub-
ljanski, da m o r a j o javiti najpozneje do
vsake srede igrie, na k a t e r e m bedo igra-
li prihodnjo nedeljo prvenstveno tekmo, in
z a e t e k tekme.
Verifikacije igralcev: s pravioo takoj-
n j e g a n a s t o p a za Celje Branislav Radi,
za R e k o Edo Slanina; s pravico n a s t o p a
24. novembra 1934 za Jadran Marijan
Glavnik, za Mladiko I g n a c Juvan, z a Ma-
ribor Viktor Heri, za D o m a l e Rudolf
Dolenc, za Korotan, Kranj S l a v k o Hodko,
z a Soro A n t o n krlj, Miha krlj, F r a n c
Cegnar: s pravico n a s t o p a 24. januarja in
24. aprila 1935 z a Celje Franc Koar; s
pravico nastopa 14. februarja in 14. m a j a
1935 za Maribor Viktor VVagner, za Slogo,
Ljubljana Svetozar ivanovi in Vinko
K rs ovec.
Klubi n a j takoj vrnejo s a v e z n e izkazni-
ce z izpolnjenimi odjavnimi stranmi: Ma-
ribor za F r m c a Koarja, elezniar za
Viktorja Wagnerja, Mars z a Vinka Kra-
e v c a in Ilirija za Svetozarja Zlvanovia.
Suspendira se Boris Lesica, Slavija, do-
kler ne poravna svojih obveznosti prejnje-
m u klubu. D v i g n e s e suspenz Milku Pe-
anu, Slavija. ker je zadostil s v o j i m ob-
v e z n o s t i m do prejnjega kluba.
V z a m e se na znanje preklic Karla Jur-
g e c a za Svobodo. Maribor in njegova izja-
va, da o s t a n e pri prejnjem klubu, Mari-
boru.
Iz s e z n a m a verificiranih igralcev s e r-
t a t a Marijan Miheli. Litija, D r a g u t i n Va_
sari, Gradjanski.
ri ta jo se z a MengeS: Matija Blejte, Vin-
ko Blejc, I v a n Bokali, P e t e r Cerar, Ciril
Kompare, I v a n Kopitar I, I v a n Kopitar
H, Ciril Kosec. Metod Kosec. P e t e r L
par, Joe Meja, F r a n c Roman, F e l i k s
krlep. Joe uteri, Filip Vrhovnik, Mi- portniki slovanske narodnosti. Tekmuje s e
hael Vrhovnik, Ciril irovnik. Anton 2ni-
dar.
Potrjuje s e poroilo K S K o izvedeni za-
obljubi 28 oktobra t. i.
V z a m e j o s e na znanje poroila slubujo-
ih odbornikov: Kuharja. Slamia, Trpina,
Miklav in Boiek ne smeta poznati krize,
otrok pa je ne razume
Bistvo otroke mladosti je zahteva sree in veselja in svet, naj bo e tako trd in skop napram odraslim, mora otrokom to nuditi. Marsikatera dobra mamica in oka
sta v velikih skrbeh, na kak nain bosta mogla Miklav in Boiek v teh hudih asih osreiti njihove malke. Kakor vedno doslej, tako tudi tokrat radi prevzamemo dei teh
skrbi nase.
K osreevanju mladine smo radi ob vsaki priliki prispevali po svojih moeh in poskrbeli smo tudi letos, da Miklavu in Boiku ne bo teko oskrbeti primernih darov,
med katerimi ne bo manjkalo mladinskih knjig, ki prineso v vsako druino toliko nedolnega veselja in sree.
Knjige Jutrove" mladin-
ske knjinice, ki nudijo
otrokom poln ko veselja in
radosti in jih na zimo pri-
jetno umirijo, so sledee;
Prigode porednega Bobija
Sinko Debetinko
Prigode gospoda Kozamurnikr
Janko in Stanko
Skok. Cmok in Jokica
Bratec Branko in sestrica Mica
Sambo in Joko
Osel gospoda Kozamurnika
Vrti.cmrek in ilonoska
Popkins
Pri odjemu vseh 10 knjig Din 90..
potnina Din 7
Pri odjemu 6 knjie Din 60., potn na
Din 5
Pri odjemu 4 knjig Din 44., potnina
Din 3
Posamezna knjiga stane Din VI..
Din 2
nntn--
T
n a Bledu od 22. januarja dalje Vseslovan-
s k o s m u a r s k o prvenstvo, pri k a t e r e m so-
delujejo Poljaki ehoslovaki, Bolgari in
n a i Tekmuje se v t a f e t i 4 X 1 0 km, 18
kilometrov, tek, smuk, slalom in skoki.
Opaamo, da 50 k m disciplina ni n a pro-
gramu. Jutro pa je e poroalo, da pri-
redi Mariborski smuarski klub 20. janu-
arja, torej dva dni pred z a e t k o m Vseslo-
v a n s k e g a prvenstva 50 k m t e k m o na Po-
horju. Kakor smo zvedeli, bo klub kakor
tudi podsavez predlagal Savezu, naj to
t e k m o prikljui programu Vseslcvanskega
prvenstva Ta predlog popolnoma odobra-
v a m o in eleti bi bilo, da g a Savez sprej-
m e ! Poljakiin ehoslovaki itak potujejo
skozi Maribor in bi s e t e k m e z lahkoto
udeleili brez izgube asa, ker itak na t a k a
prvenstva potujejo nekoliko dni preje, da
s e tako reko aklimatizirajo. Prepriani
smo, da bi bil zaetek Vseslovanskega pr-
v e n s t v a s 50 km t e k m o v Mariboru (Po-
horju) nad vse svean. Zaetek v Maribo-
ru absolutno ne bi motil nadaljevanja in
konca prvenstva na Bledu. Savezu je se-
daj dana monost, na napravi Mariboru
uslugo in s e mu oddoli za vsakoletne ob-
ljube. Apeliramo na vse merodajne inite-
Ije, posebno na mariborsko obino in Tuj-
sko prometno zvezo, n a j gornji predlog
podpirajo. Dana je redka, a lahko izved-
ljiva prilika da n a s spozna v s a j slovanski
svet! Vh.
prof. Jelaia, Rajhniga, K m e t i a ; poziva-
jo se, da takoj dostavijo poroila: Kralj
(ZA 28. oktobra"), trukelj, Kuret, Kritov,
Miiller.
Potrjuje s e sprejem dopisov: Svobode,
Ljubljana, od 14. nov., elezniarja od 12.
nov. (dva), S Z N S od 14. nov.. Sore od 12.
nov. (dva), J N S K. br. 1341 od 5. nov. K.
br. 1361 od 7. nov.; zapisnika OO Trbovlje
od 12. nov., OO Maribor 12. novembra.
K a z e n s k e m u odboru se predajo: Milan
Stupica, Grafika, zaradi prestopka n a
prvenstveni tekmi Jadran : Grafika 11.
novembra, Danijel Perko, Mars, Ludvik
Smrekar, Slovan, oba zaradi prestopka na
prvenstveni tekmi Mars : Svoboda 11. no-
vembra, Joe Komrlj, Hermes, zaradi pre-
s t o p k a n a prvenstveni tekmi H e r m e s :
Svobcda 11. novembra; s takojnjim su-
spenzom: S t a n k o Trek, Mars, Ignac H a -
biht, Svoboda, oba zaradi prestopka n a
prvenstveni tekmi Mars : Svoboda 11. no-
vembra, Robert uster, Ivo Sajovic, oba
Amater, zaradi prestopkov na prvenstveni
t e k m i A m a t e r : Trbovlje 11. n o v e m b r a
U p r a v n e m u odboru se preda Grafika,
ker ni postavila s t r a n s k e g a sodnika n a
prvenstveni t e k m i Grafika : Jadran.
Verifikacija prvenstvenih t e k e m : Svobo-
da : Mladika 6:3, Slovan : Korotan 3:1,
S l o g a : Jadran 2:1, Svoboda : Celje 2:1,
Mura : P t u j 4:3, M a r s : R e k a 3:1, Rapid
: Svoboda 7:3, G r a f i k a : Slavija 15:0,
Mura: D r a v a 2:1; pokalni t e k m i Korotan
: S o r a 1:1, B r a t s t v o : E n a k o s t 2:1. N o -
vak, tajnik IL
Razpis Teka ovbojenja z a V^htarjev
pokal v spomin narodnega borca g. To-
neta Vahtarja, ki g a priredi I S S K Maribor
1. decembra t. 1. skozi m e s t o Maribor pod
pokroviteljstvom k o m a n d a n t a m e s t a Ma-
ribora. S t a r t ob 11. dopoldne. P r o g a : Ljud-
ski vrt (igrie I S S K Maribora). Koroe-
va ulica, Maistrova ulica. Kolodvorska
ulica, Aleksandrova cesta, T r g svobode in
cilj. Dolina proge okoli 1800 m. P r a v i c o
udelebe imajo lani v s e h klubov v ob-
moju J L A S , verificirani, neverificirani
atleti, k o t tudi dijaki, vojaki in ostali
po pravilih J L A S v Zagrebu. Vsak tekmo-
valec oziroma klub s t a r t a na lastne stro-
k e . Pokal, ki g a brani g. K r e v s Ivo, A S K
Primorje v Ljubljani, je prehoden ter pre-
ide v s t a l n o last po trikratnih zaporednih,
oziroma petkratnih z m a g a h v presledkih.
Pet (Krulili piaaSianfll tekmovalcev prej-
m e diplome, v s i tekmovalci pa spominski
do 30. novembra do 12. n a g. Danila Va-
htarja, Maribor, T y r e v a ulica 37.
Table tenike nOvioe. v nedeljo s e Je
vril v Berlinu d v o m a t e h London : Berlin,
ki je konal s presenetljivo z m a g o A n g l e -
ev. R e z u l t a t je bil 5:0. V angleki repre-
zentanci, ki s e temeljito pripravlja za sve-
tovno prvenstvo, j e Igral tudi bivi sve-
tovni prvak Madar Szabados. Pred
k r a t k i m se Je konalo v Pragi ekoslo-
v a k o prvenstvo. Zmagal je H a m m e r pred
Kolarem in Petrikom. Svobodo in Lauter-
bacha (slednji je poznan tudi Ljubljana-
n o m ) je eki savez kaznoval z enoletno Poravnajte lanarino.
zabrano starta, ker se nista hotela ude-
leiti dravnega prvenstva. S t e m bo e-
k o s l o v a k a mono handicapirana na sve-
t o v n e m prvenstvu. V Gradcu s e bo vr-
il od 30 novembra do 2. decembra med-
narodni turnir za prvenstvo Gradca in t a -
jerske. To prvenstvo brani, kakor znano,
Ilirijan Ernest N a g y . ki bo letos v tretji
Dranil prehodni pokal. Istoasno se t>o
v Zagrebu odigralo prvenstvo s a v s k e ba-
novine, katerega se bodo udeleili tudi
ljubljanski tekmovalci. Za mednarodno
dravno prvenstvo, ki bo 8. in 9. decem-
bra v Ljubljani vlada po v s e j dravi ve-
liko zanimanje. Udeleili se g a bodo tudi
priznani inozemski igralci.
SK Ilirija (iahkoatletska sekaija). Dre-
Celjski mestni svet
Zgraditev Zavetia kralja Aleksandra Uedinitelja Nakup bivetra Rebekovega
posestva Ustanovitev gramozne postaje pri Levcu in sistematino trebljenje
Savinje
Celje. 19. novembra.
Celjski mestni svet je imel v petek zve-
er redno sejo. na kateri je bilo reenih
ve vanih zadev. Predsednik obine je v
6vojem poroilu o m e n i l da se je zastop-
s t v o celjske mestne obine udeleilo pogre-
ba blagopokojnga kralja in poloilo venec
na vladarjev grob na Oplencu. Predsednik
obine in banovins-ki odbor za alne sve-
anosti sta izrekla prebivalstvu zahvalo za
izredno lepo poastitev spomina blagopo-
kojnega kralja. Predsednik se je spominjal
smrti odlinega zgodovinarja kurata v p.
g. Matije Ljube v Celju in v imenu mest-
nega sveta estital ob. odb. direktorju Jo-
sipu Brinarju k njegovi 60 letnici. Ponovna
licitacija za oddajo del za regulacijo Savi-
nje bo 26. t. m. v Celju. Tehnini oddelek
je izdelal obirno poroilo o veliki poplavi
12. t m. Poroilo je bilo poslano banski
upravi. Mestna obina bo rezervirala pri
S U Z O R - j u v Zagrebu posojilo v znesku
4,500.000 Din za gradnjo javnih ustanov
Predsednik obine bo odslej na vsaki seji
poroa! o izvrenih sklepih zadnje seje
mestnega sveta.
V tajni seji so bile nato reene nekatere
personalne zadeve. N e predlog kulturnega
sveta je mestni svet preimenoval po 1 trg
in cesto ter d v e ulici. O tem s m o poroali
e v verajnji t e v i l k i
V imenu finannega odseka ie poroal
referent ob. odb. dr. Vreko. Mestna ob-
ina bo kupila bive R e b e k o v o posestvo na
M a r b o r s k i cesti, ki je last banske uprave.
Obina bo plaala kupnino s hranilno vlo-
go, Id jo ima Celjska mestna hranilnica pri
Hranilnici dravske banovine. T o posojil
pri Celjski mestni hranilnici se b o a m o r t i -
ziralo v 12 l e t h . Mestna obina ne b o zni-
ala letne najemnine v znesku 25.000 Din,
ki jo plauje sresko sodie za prostore v
poslopju mestnega poglavarstva, pa pa je
prepustila sreskemu sodiu se dve sobi.
SK Celju se o d p i e j o stroki za napeljavo
v o d o v o d a na Glaziji. V poastitev spomi-
na blagopokojnega kralja bo mestna obi-
na zgradila Zavetie kralja Aleksandra
Uedinitelja in eli, da bi se tej akciji pri-
druil tudi odbor za postavitev spomenika
kralja Aleksandra I. v Celju. Za p o s t a v i t e v
spomenika v Celju bi obina ne mogla pri-
spevati veje vsote, pa pa bi prispevala
za spomenik v Beogradu. Mestna obina je
zniala mestni plinarni vodarino na 0.50
D i n za kubini meter in odpisala del lan-
sk vodarine. Vpraanje kanalizacije pri vo-
janici kralja Aleksandra se bo obravnava-
lo pri proraunu za 1. 1935'36. Obina je
prejela iz banovinskega bednostnega skla-
da zopet 12.500 Din in jih bo porab la za
mezde pri regulaciji potoka Sunice. M e d
vi ob 19. v teSovadnfd na Grabnu redni
g i m n a s t i n i trening z a vse atlete. Brezpo-
g o j n o s e m o r a j o javiti t a m s opremo:
Glavnik, Gerzini Bizoviar, Habi, Jegli
Fr., Juriev, Meguar Milan, Slapar, Star-
m a n L in H., Stegu, Vesenjak, Zupani
Franc, Vovko, Dolhar, Safonik, Kacjan,
Tavar. Pukelstein, Brunett, Civha, Jaz-
bec, Jerman, Malnari, MaUner, Robek I.
in n . , Sodnik, Spora. P o r a v n a j t e zaostalo
lanarino in oddajte klubsko opremo.
(Table t e n i s s e k c i j a ) . V sredo s e prine
klubsko prvenstvo Vrilo s e b o v obeh lo-
kalih, in sicer od 14. do 18. v s a k dan v
paviljonu, v etrtek in soboto p a tudi od
19. dalje na Ledmi. Podrobnosti l3totam.
SK Sloga ( l a h k o a t l e t s k a s e k c i j a ) . Za-
radi udelebe teka Uedinjenja 1. decem-
bra naj se vsi lahkoatleti udelee sestan-
ka 21. t. m. ob 18.30 v klubski sobi, Ma-
sarykova 17 (Nabavljalna z a d r u g a ) .
SK Mars. Danes ob 20. seja odbora.
S K Reka. Danes ob 20. s e j a v Konzumu.
Celjski n g m e t . R a z e n drugorazredne
prvenstvene t e k m e SK J u g o s l a v i j a : SK
otanj, o kateri smo poroali veraj, ta
bili v nedeljo odigrani na celjski Glaziji
dve trening tekmi Dopoldne je prvo mla-
dinsko m o t v o SK Celja porazilo drugo re-
zervo SK Celja v razmerju 6:1 (3:0), po-
poldne pa je prvo m o t v o SK Celja pora-
zilo prvo rezervo v razmerju 5 : 1 (3:0).
Mariborsko cesto in K o m e n s k e g a ulico ob
severnem delu bivega Diehlovega posest-
va. Jamstvo mestne obine za posojilo
mestnega avtobusnega podjetja se podalja
do nadaljnjega. Pronja Narodnega gleda-
lia v Ljubljani zaradi rtanja obinske
takse za gledalike predstave v Celju je
bila odklonjena, pa pa bo obina dobav la
celjskemu gledaliu premog p o nabavni
ceni. Ker so se v Savinji pri Levou nad
Kristininim dvorcem v teku let nabrale
ogromne mnoine gramoza, zaradi katerih
se e o b srednji povodnji razli je v o d a ez
bregove, bo mestna obina tam na levem
bregu ustanovila gramozno postajo. D r o b -
lec bo drobil gramoz, ki ga bodo uporab-
ljali za posipanje cest. Pri delu b o d o za-
posleni brezposelni. Za posipanje dravnih,
banovinskih. subvencioniranih in obinskih
cest se porabi vsako leto okrog 6000 kubi-
n h metrov gramoz. Za ustanovitev gra-
mozne postaje bo obina kupila okrog 7000
kvadratnih metrov sveta in dala na razpo-
lago 70.000 Din obratnega kapitala, ki s e
bo moral p o likvidaciji gramozne postaje
vrniti obini z 9/o obrestmi. Za vsak izvo-
eni kubini meter gramoza se naj odobri-
jo obini 4 Din na raun prispevka za re-
gulacijo Savinje. D e l o se bo akordiralo na
podlagi 25 Din za o s e m ur. V reijski od-
bod so bili izvoljeni ob. odb. dr. Vreko,
Brinar in Vog'ar ter mestn.- inenjer Pri-
stovek. Z odobravanjem je bil sprejet do-
datni predlog narodnega poslanca ob
odb. Ivana Prekorka, naj mestna obina
prosi bansko upravo, da bi iz svojih sred-
stev nabavila strojno trebilnico. da se b o
moglo v celjskem o b m o j u zaeti siste-
matino trebljenje struge, ki se je v zad-
njih 20 letih natrpala z ogromnima k o l i -
nami gramoza. T o delo bi lo sicer paralel-
n o z regulacijo Savinje, a bi zelo pospeilo
prepreitev nadaljnjih velikih poplav.
Za gospodarski odsek je poroal ob.
odb. direktor Mravljak. Obina b o name-
stila na ulinih frontah svojih hi snene
prestrenike. Obina b o tudi letos brezpla-
no dobavila karivo za gasilski d o m v
Celju.
N a predlog referenta gradbenega odseka
ob. odb. inpektorja in. Mareka je bila
zadeva ureditve uJice pri novi tovarni
kvasa in slada pri Sp. Lanovu izroena fi-
nannemu m gospodarskemu odseku. Za
obrtni odsek je poroal ob. odb. D o b o -
vinik. V odbor za Obrtno razstavo v Ce-
lju 1. 1935. sta bila kot zastopn ka mestne
obine delegirana ob. odb. dr. V r e k o m
Kramar. Mestni s v e t je izrekel krajevno
potrebo za toilnako koncesijo trgovca g.
Roka Mest rova Za kresijo.
Jesenska sEka
dolenjskega sejma
Skocijan, 19. novembra
Prav gotovo ni m o g o e in potrebno, da
bi Jutro opisovalo sleherni sejem, ali na-
slednji kratki opis naj vendarle p o s l u i k o t
zrcalo razmer v naih krajih. V ponedeljek
je bil v Buki zadnji letonji sejem, izmed
vseh e vrsto let najbolji za kupca in za
prodajalca. Tik pred z i m o se morajo ljud-
je preskrbeti s toplimi oblekami in m o n o
obutvijo. Kmetje imajo zdaj vse na pro-
daj. najve pa iztrijo za ivino hi svinje.
Letos se je vsak zanaal, da b o prodal i-
vino in priel d o denarja, za plailo daja-
tev po zakonu o zaiti kmetov.
e rano zjutraj so se zgrinjale B u ^ o
mnoice ljudstva od blizu in dale. Le ma-
lo sta zmanjala dotok ljudi d e e v n o vre-
me in povodenj v Skocjanu in okolici. D o -
gon ivine je bil tako velik, kakor e dol-
go ne. toda daljnih kupcev ni bilo in mno-
gi ivinorejci s o morali gnati spet d o m o v .
Nekateri so vsaj izmenjali ivino. Pripelja-
nih je bilo veliko voz praiev, ki pa o
imeli e slabo c e n o k o ivina. Za 300 D i n
si lahko kupil okrog 100 kg tekega prai-
a. O d 6 do 10 tednov stari praiki s o M
pa prodajali p o 60 d o 100 Oin.
N a blagovnem trgu je bilo postavljenih
tenavadno veliko taotov. kramarji o
kljub slabemu vremenu prili iz na.iodda-
ljenejih krajev. Promet je bil slab. Ljudje
so kupovali le najpotrebneje stvari. Kon-
kurenca je bila huda; vsak je gledal, da j
prodal, etudi z majhnim dobikom. Za-
stoj na ivinskem trgu je imel alostne po-
sledice tudi za trgovce. Se oni ivinorejci,
ki o prodali, niso kupovali, ker potrebu-
j e j o denar za obresti. V s i trgovci s o se pri-
toevali nad slabim sejmom. Krmarjl se
tokMt niso mogli bogvekaj pohvaliti. V e i -
na sejmarjev je imela j e d a o m pijao
seboj, da ne bi bilo treba piti v gostilni
dragega likofa. brez katerega ni ne kup-
nje, ne prodaje. In tako je bilo videti na
prostem in pod gospodarskimi poslopji lju-
di, ki so zalagali rn kruh m pili iz veli-
kih putrhov. Stednja vsepovsod, i n lov z a
denarjem. Cez mesec dni b o treba plaati
obresti p o zakonu o zaiti kmeta, sicer
pojde to in o n o na b o b e n
Vremensko poroilo
tevilke za oznabo kraja pomenijo: L te
opazovanja 2 stanje barometra, S. tempe-
ratura, 4. relativna vlaga v o f e t o t k f b ,
S. smer la brzina vetra, obfaooet 1M,
7 padavine v mm. 8. vrsta padavin.
Temperatura: prve tevilke pomenijo aaa-
vijo, druge najnijo temperatero.
19. novembra
LJubljana 7, 75.*, 1.4, 7, * m e g l a 1. te
m e g l e 0-2; Ljubljana IS, 5.0, K t .
10, megla, , ; Maribor 7. 747. 4.0,
0, 10, ; Zagreb 7, 764.7, 5.0, 0, HI, 4
, ; Beograd 7, 73-6, 10.0, 90. 1.
de, 26.0; S a r a j e v o 7. 765.4, 9.0, 90, 0, 10,
de 4.0; Skoplje 7, 766-3, 10.0, 90, Bil, 10,
de, 1.0; Split 7, 73 6, 14.0. 70, 0, 7. :
Rab 7, 705.1, 11.0, 80, 0. 3, , ; RogaSfc*
Slatina 7, , 5.0, 95, NW1, 4, , .
Temperatura: LJubljana 6.2, 2J>; Mari-
bor 13.2 4.0; Zagreb 14.0, 5.0; Beograd M l ,
8.1; S a r a j e v o , 0.0; Skoplje 17-0, .0;
S p l i t , 13.0; Ralb , 10.0; Ro^a&ka Sla-
tina 12.0, 0.0.
RODITELJI!
Otroku, ki pohaja Soh>, dajte, ako Je
slaboten, da pouije vsak dan zjutraj
in zveer malo Sliico okusnega Ener-
ginac za jaenje krvi, ivcev in teka.
Deca, ki redno jemlje Energta, Ima
dober tek ln Je odporna zoper vaa obo-
lenja. Energtn za Jaenje krvi, iv-
cev ln teka dajte dekletu med 10 ln 17
leti, ako Je slabotno. To Je prehodna
deklika doba, ko se mora vsako dekle
okrepiti. Energtac dajte vsakemu la-
nu rodbine, ki nima teka. Energte
dajte vsakemu lana rodbine, ki Je ma-
lokrven.
ENERGIN se dobiva v lekarnah T ste-
klenicah po pol litra; 1 steklenica Din S5.
Reg. S. br. 19147-33
Plod najbujnejSe domi-
ljije in velike ljubezni
do prirode sta knjigi o
T A R Z A N U , ki dajeta
mnogo uitka starim in
mladim
Tarzan I. del Din 2 0 . -
Taraan II. del Din 20.
Jetarfevi uvaji Din 16.-
Dobite jih
v vseh
poslovalnicah
.JUTRA"
 Marceli 11nayreJ 69 tem bolj, ker Ji ni mogla dati v s a m e m tog* krasnega spanja da se mora prihodnjem trenutku pokazati izza strenega po-

Upornica
v veno ivljenje . . . mola, izza strehe cerkvenega zvonika, izza vej kakega drevesa.
In sredi vdanih en4 ee je zbudila upornica; vpraala je: Za- Mahoma, ne da bi kdo opazH njegov prihod, bo stal na nebu, bi-
k a j ? . . . C e m u ? . . . In ker je duhovnik klical: Izpraajmo si serno se svetlikajo, toliko da ne prozoren na kakem kraju
v e s t . . . je pogledala vase z odkritosrno voljo, da bi se spoznala neba; in ko bo viava poasi temnela in temnela, dokler ne bo na-
Roman
in presodila. zadnje vsa temnovijoliasta, bo blodi mesec edalje bolj zlat in
In vsakikrat, kadar je zasopla, je zautila Nolovo pismo, ki ga A kar je nala v sebi, je bila samo alost ne sovratvo, ne nazadnje srebrn . . .
je nosila pod obleko na prsih in igar vogal jo je zbadal pri di- obalovanje, ne kes. Ni si rekla: Greila sem. Neista sem, vred- Jozana je sanjarila, da ima Noela zraven sebe, da se mu nasla-
hanju . . . In nato je se globlje zajela sapo, da bi spet zautila tisto na, da bi me sovraili in z a n i e v a l i . . .< Mislila je samo na to, da nja na komolec in mu govori: P r i j a t e l j . . . in da skupaj ui-
neznatno bol, ki ji je tako dobro d e l a . . . med zakonsko dolnostjo, pomagati mou med loveko dol- vata to preiestno uro . . .
P e t j e je utihnilo, duhovnik je izpregovoril. Govoril je o poslan- nostjo usmiljenja in med svojo pravico do ivljenja in ljubezni,
stvu svete Device, ki je tudi poslanstvo vsake ene"- >Ljubiti in Doma je spravila Clauda v posteljo, zaklenila svoj koveg in
do bene sree, ki je cena umrljivega ivljenja, ni znala in ni
trpeti, molati in se rtvovati. In slavil je device, ene in vdove, mogla i z b i r a t i . . . tudi sama legla. Z Noelovim pismom na prsih pod prekrianimi
ki so si iz t r n j e v e g a venca rtve u s t v a r i l e svetniki s i j . . . rokami je zaspala.
In mislila je na to, da je z vidika stroge moralke prava krivda
In tako so si zasluile veno ivljenje. Spala je in s a n j a l a . . . Sedela je na vrtu na travnati klopicL
manj v nezakoniti ljubezni kakor v lai in v kompromisih, ki ji
Vrt je bil od cvetoega drevja ves bel, trava polna v i j o l i c . . .
J o z a n a se je odvrnila od svojih sanj in posluala ta zagovor hodijo za petami. Ce bi bila mogla odkrito govoriti z moem in ga
In zdajci je Jozana videla, da sedi Noel Delvsle zraven nje.
portvovalnosti; prav ni se ni udila, da ga slii na tem kraju zapustiti, koli kanj drugae bi se bi'lo obrnilo njeno in Claudovo
iz duhovnikovih ust in pred poslualkami, ki so verne kristjanke. i v l j e n j e ! . . . A kaken polom, kakno bol bi bila s tem povzro- Pomlad je prila, je rekel, prava pomlad Nasmehnil se je.
Ze od mladih nog je Cerkev uila te ene, da jim je bolj kakor ila v Pierrovem ivljenju! V tem primeru je bila la vsekako Rahlo, bojee mu je naslonila glavo na r a m o . . . Vzel jo je v na-
mou nositi breme boje jeze in izvirnega greha.. Bile so vdana manje zlo . . . roje. in Jozana je bila srena, tako srena, da bi bila najraji
bitja, sluabnice, sunje, podlone oetom in soprogom, rojene, da >Da,< je mislila dalje, >Noel me bo razumel. Izprevidel bo, da zmerom ostala t u . . . Sklonil se je k njej; vzdignila je glavo k
bi molile, trpele in sluile in si tako zasluile >veno ivlje- nisem nevredna biti to, kar mu hoem biti: prijateljica in sestra, njemu, in njiju ustnice so se nale.
nje . . . njegova iva, vidna dua. Njegovo ljubezen imam. Imela bom tudi Dotik poljuba je zdramil Jozano. Zavpila Je, kakor da bi jo
In J o z a n a je pomislila na to, da z u n a j hie boje moje, ki niso spotovanje, ker zasluim, da me spotuje, vzlic vsemu .. .< tlaila mora, in planila po koncu.
verni k r i s t j a n i , govorijo ennke besede enskam, ki takisto niso Sluba boja je bila konana. Jozana in teta sta prijeli malega Tenine zavese, rjuhe, kosi perila po stolih, vse. kar je bilo
k r i s t j a n k e . Njih p r a k t i n a moralka je dobesedno ponavljala ver- Claudea za roke ter krenili domov. belega v sobi, se je kopalo v preudni, arobni belini kakor da
sko moralko, in zlasti za eno je bil zakonik pravic in dolnosti Nebo se ni bilo stemnilo. Bilo je samo bledo kakor cvetlica, bi bilo napojeno s s v e t l o b o . . . Srebrni praki so plavali v vinjev-
isti kakor tu. Druba ni bila ni manj prevzetna in nestrpna od kakor ena tistih velikih sleznic, ki ob toplih veerih po vroih kastem ozraju, in celo senca v kotih je bila kakor izpremenjena v
Cerkve, ko je ukazovala eni pokorino in r t v o v a n j e same sebe dneh poasi izgubljajo barvo. Mesec ni bil vzel, a slutiti je bilo, vonj: e malo, pa bi bila z a s i j a l a . . .

J E N E MALIM O G L A S O M Vse pristojbine za male oglase Je plaati pri predali naroila,

Po 30 za f>e>telo, Uid i. davka za vsak oglas in enkratno pri- oziroma jih ie vposlati v pismu obenem z naroilom, ali pa po
stojbino Din 3. za Sitro ali dajanje naslovov plavajo oni. ki iejo potni polonici na ekovni raun. Ljubljana tev. 11842. sicer
<Uub Najmanji znesek za enkratno objavo ogltuta Din 12.. Dopisi se zarauna k zgoraj navedenim pristojbinam e manipulacijska
ui ienitve ne zaraunajo po Din '. za vsako besedo. Din 2. davka pristojbina Din 5..
za vsak oglas ID enkratno pristojbino Din ft. za ifro ali dajanje
naslovov Najmanj*! znesek za enkratno objavo oglasa Din 20 Vsa naroila in vpraanja, tioa se malih
v si ostal) oglasi se zaraunajo po Din 1* za besedo. Din 2. davka
za vsak oglas in enkratno pristojbino Din f>. za ftifro al) dajanje
Ponudbam na ifre ne prflagalte znamlc? Le. Ce zantevate oo oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek
naslovov Najmanji znesel* za enkratno objavo otrlasa Din 17.
Oglasneera oddelka Jutra n S n + m
odgovor onioitp U M
_
mamicaii. Jutra", Lfublr ia.

j Opremljeno sobo
Nudite gostom najsijajneje jugoslovensko
MES33SSH
Beseda 5# para, davek 2
Banne vlone
knjiice
ta rrediiootne papirje ko
Stavbna parcela
opa <*> glavni
Trano. oca 6000 m* oa
T
Trgovino
dobro Moo, v m**n aii iepo ia veliko, e poeebolm
ra de4ei vranjem takoj v vhod*m. oddam. Na.ov v
naj-em. Vladimir Ravijait, 0giai3n oddelku Jutra
Telefon 2059
Premog
Vremenski pregled
Vse se udi vremenu, ta in oni zgovorno
prodaj ta'koj po e4o agod-
Din, <a ifro ali dajanje pademo, orodajamo io kre :
Lub!jaoa VII, povno le- 38310-23 0 T Rarbopakete prepriuje, cia e nikdar ni bilo taJco kot
BERMET-VINO naslova 3 Din. Najmanji ai eei Ponudbe na ogl
znesek 12 Din.
ditira-mo oa^agodnej U xMelek Jutra* ood ifro ee. 33;J36-17 jZ drva in koks letos. Ljudje smo znverom pripravljena m-
pia6iio takoj T gotovim
Naroili ia prorir.ice a-
Zemlja S3S!?6-
Sobo * ^ nudi sliti :n verjeti, da je to, kar se sedaj do-
Slukinja vrujMao najveeM>e Po s poeobnim vhodom, od- gaja, nekaj povsem novega.
rnino iz F ruke gore. z
V sodkih od 50 litrov naprej ga poilja
vajena kuhe to vset b-
mih del, z nn-nj-Kn lov.
slovn- mvod 4. d. Zafrefc
Praka Hea 8/U t^lefoc
Stavbno parcelo dam dvema ot"bama
oakrbo aa Mestnem trgu
vt>o POGANIK V resnici je stvar taka, da je "Temen-
ki nemine, ie slubo i o t S8 38. Za "i^ovo-
naiprimemee k p ii t
veem opodno polo- Beseda f Dia, davek 2 Dia. t. &H. 3336C-S3 fohoriee\-a ulica 5. ski kroniki sploh ve tako1 menovarrih iz-
B. MARINKO V, pri dobri d-rudini. Po- o r i o i i t e 8 Dia v t nam vica fcnjic-e. pol<Kvica go- za ifro ali dajaaj aaslova rednih zgodb nego normalnih. Zlasti velja
Sremski Karlovci, Fruka gora nudbe oa ogae-ni oddelek k ah. 1 16 Lj^bUjama. Prle 8 S Dia. Najmanj zaesek to za hladnejo polovico leta. ko je me-
Jtttra pod Marjeta*. Meseno sobo
33360-3
33861-20 IT Dia. v oe*ttm m<"t oddam. Obiite nas! njava med toplimi subtropskimii ter mrzli-
Posredujem denar Na^o-v v o^iaaoem oddekn Brezobvezno Vam DO- mi subpolarnim vplivi e prav posebno
Fina ivilja na hranilne knjiice Vrednote Dvosob. stanovanje Jutra. 33308-23
K ifJBMtS JHflT] gre na dom po *e.o nidki s predsobo, kofaiojo m mo razkazali zalogo odloujoa, saj kolebnnje med zraen-imi to-
Hoteisko sobarico ceili.
J j i f /f >Z''' ' j j f f perfekitino, NaaiOT v T&eh po^io- 4Baroii> avori
Beseda 1 Dia, davek 2 Dia, pri (r kil-mami oddam mirni naih vseh vrst kras- kovi teh razlinih dveh smeri in izvorov
ve&o nemine Priletno sobico
n zm-iino k a v e j e . s p r e j - vaio-icab Jintra*. 3BfMf7-2 Rudolf Zore, Ljubljana za ifro ali dajan]? aaslova mrarnki S3 oaeb. Naolov s k o p i M o o . poeeb" ; m vbo- nih preprog, tekaev,
i Dia. NaimanjM inesek v T H I poaiorantCB-h Jutra
sploh pomeni celotno nae vremensko do-
Beseda 1 Din, davek 2 Din, me ho;el truikiei. dom m hrano oddnm v tkanin gajanje.
za -ifro ali d a i a n j e naslova Oidalika 11. toi4 38-10 n Din. za pohitvo,
5 Din. Naimanii znesek
Mesarski pomonik 957 1 sredini m* **a. Nae'(v v
stor itd. Letos je dosedaj v novembru popolnoma
17 Din. x dobrimi sprievali, i#6e veeh poriovanicah J^rtra.
eiubo v m^etM aii na d-e- Vsakovrstno zlato Resna enska 333714-23 v prevladi vpl v od juga Tako temel jito, da
Samostojna Beseda 1 Din, davek 2 Din, ieK. Naslov T HranHtie knjiice kopaj pe najvijih mah v starosti dO let dobi I L I M" nam e prihajajo misli na pomlad. Seveda
za ifro ali dajanje naslova valm^ali Jutra. 33343-2 M e s t n e h r a n i l n i c brtaplino wtaM<ra)}e. Opremlieno sobico Pasaa nebotinika se moramo tudi to pot za vse zahvaliti
kuharica 5 Din. Najmanji znesek L J u b l j a n i p o 25.000. 50 ERNF - fuvelir v ia zeiojavo pnoti
17 Din. Mizar t i s o l n 100.000 D i n p r o - Ljubljana. Wotfov ulica 3. vdrte^aanju reda pri sam (pr.roffo epari-amo. odd-am oceansk. depresiji, pa e nekim njen-m po-
ki oorwv!ja vi=a (iritga hi- Dijaki 12 Dia s ofertroim lietom ie orod- d a m z a t a k o j n j e p l a i - oaiteim. odSinem. 30 let m lfiO I>i) pri Tsboira.
na d-e>ia. pn.iina, pridna in arem gospodu na defe<li. Na<lov v e e i poplovalrii-
sebnim muham, ki sicer niso povsem ne-
lepega vedenja, dobi eiira- Francoina >e-m. iSSe m^eeto. Pren-za- l o aH v e j e o b r o k e . P o - navadne. ki pa se vendarle s toliko trdo-
BO T bolji hii S treuni jn<3 tudi de! vu.ioo. aH pre n u d b e p o s l a t i n a o g l a s , P^udke s iko ea nart(rr eah Jutra*. 30ftG5-23
kot drufcUjnik- Ponudbe na Beseda 1 Din. davek 2 Dta, S i e a r s Srr. Krit pri Lrtjjii vretnostjo bolj poredko uveljavljajo. Ta
<*iebami. Ponudbe samo in nemina og:las. oddel&k Jutra pod po do dd . JHu trraani l nte .L J u b l j a n i 33380-31
prvovrstnih oeb z vs-emi TemoljK pouk (bodi po- EtiaCko Mitar 222*. za ifro ali dajanje aaslova D v e gospodini muhavost je v dejstvu, da potujejo ocean-
rataniniir.i podatki in sli- moni aredmje- in vij-e- 33386-i
332S2-18 5 Dia. Najmanj znesek ali 4jairi : e sprejmem ta ske depresije ta mesec po izredno dalee na
ko na ogl. oddek Jutra >>lce>m aLi vASj-eollkaaii). 17 Din. S t a n o v a n j a k kot rtnpne sositaoo- jttg pomaknjeni rti, ez Biskajsko morje
p<d PrvonrotiHi*. 33363-1 Prip-flvno za mature. Cetia Trgovski pomonik vaTk* po nirki ee<m v lepo
Hranilne knilice Kouhovhiast pla *mmmmmrrrmmmmm~ in z-afcno v ter sosedno Francijo. Juna lega mogonh
zmerna. Cenj. do"pie>e pod t nad dvesto prakso, in kupuj n
Diplomirana 8 prakso* na ofer, zmnoieo v<h a.vto- posojila in nalobe m 1200 >Dn prodani. Na- Beseda 1 Dia, davek 2 Din, v>eh poelovalTiicah Jtilra* depresijskih vetrovnih vrtincev povzroa,
ior po>v o^laflni oddeifk za ifro ali dajaaj aaslova 33368-23
Vrtnarja ogla): oddeiek Ju.t-a*. -
da se proi zelo moan zrani tok od jtiga,
aenriene-ira z dobrimi 33S1FM nKbi!sk lih poprav?!, popol-
noma verairan T ftpeditec- k a p k a i a tov'v ni kivfi
:
caJi afl Jotra*. sasa-is S Dia. Najmanj znesek
izvirajo prav iznad Sahare na poti ez
prievai'i, sprejmem takoj fevruje n Dia. Sobe ie
Konverzacijo skesn poslu, n a t o p i ialiko BANNO KOM. ZAVOD
toplo Sredozemsko mon-je-
7a vodptvo metra kra.j taJcoij ali posoeje. Kaj mi Smokhtg
Zacroba. Ponudbe na: nemSko in i tali.ionsko nudi nudi podj-etj-e, trgovina aH T Maribor*. 833^6-1
TKW, a^odfto napro^a^. Stanovanje para, davek 2
za ifro ali dajanie
ki trpe aa seksu-
alni nevrajiteniji in Druga posebnost sedanje bsrirve situa-
IDepo-fci t>na K.' k a d. d., prak-ino isvebo-n stro- e vloiiim v irto v Na^lor v vedi p o o l o v a M - mafino ia mmo oe, Dia motnjah v funkciji cije je v tem. da obvladuje vzhodno Evro-
Zajrr<4>. Tonnaieovo ulica kovnjak. proti primernemu gotovimi ta.koj 5000, po- c a i J o-'-ta. 36967-13 v bPlfioi Trtike i* Bim-
naslova 3 Din Naimanji seksualnih organov,
V. 10. -37-1 honorarja, (miroma po do- ir.e.je pa e 10.000 Dim #ke eeste ie. Po- zaesek 12 Dia.
naj zahtevajo takoj po mogoen anticiklon, njegov statini si-
Prehrana
_?ovom. Pooudibe na osr'.. nvml. re. Naslov v vi-oh stem je tako izredno moan, da odriva vse
wtriek Jutra. pod ifro poc4ova.hiioa'h Jirtra. Beseda 1 Dia. davek 2 Dia. aa o f vsru oddelek
Sobo prospekt mehanine-
Spretne navijalke K-omve ~z vije*. <a ifro ali da]an|e aaslova Jvtra* pod ifro Uitelj ga sredstva SA- depresije in ne pusti nobeni- da b1' prodrla
:
erp-eme takoj Me!*. Er-
3S366-4 33864-i f Din
Nalmanji! zaesek Beoeda 1 Dfn, davek 2 Dfn, 88930-31/a *orferbodomao brano in
if-ero. Ponnd^e z LUS STANDARD v Rusijo. Vsak oceanski ciklon ki dosne
javeva c. 0. STOJS-1 Intruktorja n Dia. za ifro aH dajanja naslova navedbo cene na ^'aeni za moko mo, ki
deluje vedno in na ov:nku ez Biskajo v srednjo Evropo,
Abs. dvor. trg. ote S Dia. Najmanji znesek Stanovanje oddelek Jutra* tod ifro zanesljivo tedaj, ko
Kuharico nemine S96e priunomo sapoeliteT r Trgovsko hio 17 Dia. eo- sii iK "ta Ljobiteij enage*. tu pred mogono obrambo ruskega antici-
je to zaeljeno.
-jr rr.cvnSo re^Ta-vraotjo Ta po'k efctnpime m-e-heni- pifsami k t la^ct.niea. Po- prorretcesB kraja na Go- 33376-33^ Zdravniki priporo- klona omaga, oslabi in se konno razpusti
Ta-Ano in (sTirnptoPno ?o- V v. dn"vtto od 1<!. do '.4.nudb na o?rlani odd-olrft remje.vn ugodno prodata. Osamljeno ensko tnmdl i *akoj i * poimeje. Pe-
be na o^1aii rddeiek eno. Razpoiljamo v ni. Ta stvar je e najbolj nenavadna rta
* jfn i-o pTeijn>"m v tire. proti nagradi 10 Dia Jutra* pod Zafrteft*. N ' o t aa ponudbo polji- starejo, sprejmeta aa ore- Jetra pod 8 prr>p. diskretno v zaprtem sedanji vremensk-- situaciji, ima pa za na-
BO heH)0. Ponudbe na nj. aro s-emo. PetfMid*) 33X35-2 te na oc^aa. oddelek Jutri o k nrimi irvinri M d- 33967-ei/a V I omotu brez naslova
O"-1*, oddelek ,T'".t-a pod rna ofrluoni od-le^k Jutra v LjvbLjaca pod fl : 9a. ieH. Fofoj tvrdke ali vsebine e vreme to veliko ugodnost, da nas po-
vK uharica*. 33T-5-1 od rf-o TnstnfttOT. Poslovodja 38363-30 ja.mvo. D o p * e ra Beseda 2 Dia, davek 2 Din za 10 Din (znamke plave mrzlega subpo'arnega toka ne mo-
za ifro ali dajanje aaslova
oddeH-et Jurtra pod i^ro ali denar). Zastop- re io dosei. marve obtii io dle tam
les. hidostr. D v e novi hii P.-oeferMjesia 4o emrti*. 5 Dia. Najmanji zaesek
stvo Salus, Var-
i v?1e4/T>o praikBO. reM Beseda 1 Dia. davek 2 Dia. 2n Din.
avska 11 Jo. Za- nekje za Velikobritanskim otojem. Sprio
vseh inno-i rnr!n<Tj iti ka'lkio- v bliiioi Ce+ja poeemi na- sa ifro ali dajaaje aaslova greb. tega mamo nenavadni pojav, da se joino
ALGA ZA MASAO PRI REVMATIZ- lacij ter p-leaimiSkih <W. s
prodaj. Prednoet gy*tovizia 5 Dia Najmanj zaesek 1926
25 % Naslov v n Dia. HveJa. Popnm! Trpim. m<- vreme ni ne menjava z mrzlim, kar ie m-
MU, ISHIASU, KOSTNIH BOLEINAH. oltsko nohraabo. ieK pre-
Pofl-udtoe na
teek poaivlraicab Jutra* Hm. ii^im Teboi. Po- cer za nao kasno jesen tako obiajno.
ZBADANJU IN TRGANJU V MIICAH. oirla. odde-lek Jutra* pod 38372-20
Mesnico Sobo 'jube. 33331-214 Moan zrani dotok od toplega juga nam
Stnifto nauvflSCe-nje. najraje skopaj z dHa-miee s peaefenira v * od o ju k w dovaja dovolj elektrine napetosti, rato e
Na dlan roke izlijte malo ALGE, z 3316T-5 4 travniki na Barju za pretaje?va , eitv. vram-m p a o i e o , z VBO oafcpbo od-
namoeno dlanjo nadrgnite oni del te-
r oaproda i za 93.000 K o v naj-em t vejem, p t o dam gspodona v eotr*i Vsakemu nam tako pogosto proijo prav burne ne-
lesa vzdol miic, kjer utite boleine. // mesta. Nasiov v -ob po- vihte, za kasno dobo pa zares nenavaden
Ko se je dlan ugreia in posuila, na-
/ / aH 10-500, 9000. 8000 in
.5500 Din. Lwbl:woa, ProJe
metnvem kra ja Ponmtte na
o ^ a s . oddeJek Joitra pod sJoTainkati Jvfera. valni stroj brezplano pojav, ne da bi se zakljuile s prodorom
Beseda t D!a, davek 2 Din. St. 8. 3B062-3O Novo leto*. 33070-17 3330>-2B pogrezljlv z okrog-
se polje od Ministr.
moite jo znova in zopet nadrgnite. Ta- ta ifro ali dajanie aaslova lim olnl^kom, i>ocenl stibpolarnega mrzlega zraka.
ko ponovite vekrat, zatem zavijte na- 5 Din. NaimanjSI znesek prodam. Dvofakova uli- nar. zdravja pod Sp. Enako toplo vreme ima vsa srednja Ev-
drgnjeni del v volneno krpo ali rutico 17 Din. br. 611 od 21. IV. 1933
c a 3, I. n a d s t r o p j e , l e v o
ropa, deja smo seveda na runi strani
Masirati morate dva do trikrat na dan, Mamice! Ugledna organizacija v Ljubljani ie reg. pouna knjiica
33288-29
br. 14 o zdravljenju Aln dobili najve. V Rusiji se je zima po-
a po potrebi tudi vekrat, e po prvih P* ieH> lagoma udomaila: v zaetku tedna je na-
vtiranjih boste opazili prijeten obutek rwr>- od-s.; ve^jo irhiro otro- zanesljivega in agilnega vseh vrst ran, hrast,
stal e mraz s temperaturam okrog 10*C,
in olajanje bolein im zautite tudi ScHi i g m l zm Miik'airia. liajev, irov in osta-
najmanje nerazpoloenje in zbadanje N"art!ov v r^ph potijovalim- lih konih bolezni s ponekod celo e do 18 C. Toda to je
Pah Jn-tiTV. Izpcno bilo le prav na severu; osrednja m iuirna
Natrite telo z rALGO, ker je to lahke pomojo preizkuene-
zaetek tejega obolenja, kateremu
morete priti v okom z malo ALGE
Sv. Miklav!
potibi. da: ijfpa-
a/cviziterja ploAte k ! D ga zdravila Fitonin.
ro< 10 Piite karto na Fi-
Rusija imata e vedno prav prijetno jesen,
v drugi polovici tedna pa je topleji zrani
tok preplavil tudi severne pokra ime. Reci
v IOTO re- iii imbiri pri ki bi opravljal tudi notranja pisarnika dela. Pogoji: Pri- ton dr. s. o. j. Zagreb
ALGA se dobiva povsod. 1 steklenica tvrdki F. M. SCHMITT ..Bektroton" 1-78. 9524 moremo, da letos e nikjer v Evropi na
P-fd Skofi'3 3. Liufoljaina. merna olska in splona predizobrazba, uglajeno obnaanje, prave zime.
Din 14.. Reg S. Br. 18117/82 Lnia "jova 4. PrM-' in lep nastop in perfektno znanje dravnih jezikov in nemine.
Tavarjeva ai. J
brlivfSe raT^'a-

Radio
s"e! 35tM5 Nastop takoj. Ponudbe z obirnim ivljenjepisom in s pre-

Javna prodaja
G. Th. Rotman: pisi sprieval na oglasni odd. Jutra pod Skromna trajna
eksistenca. 9553
Vonja s kolesom Beseda 1 Dfn, davek 2 Din,
za ifra aH dajanie n a s l o v i Sreda, 21. novembra.
in nfene posledice 5 Din. Naimanjl
17 Din.
znesek
velikega LJUBLJANA 12.15 Ploe. 12.50: Po-
Prvovrstno virio
Ali je Va roila. 13: as. ploe. 18: Ploe.

TiVToervajfn z\ to-
vonni avto. Dopise rta ncl.
Vino m
Jit-a< pod ifro
to<. 3S339-ilO
Avto Chevrolet
odiprt, v dobrem tanj*,
iMMjra ta viino ali lea,
aii ngodmo prodaan. Po-
Trodbe na o^af^ii odd-fl-ek
Jurtra pod Ugodma kni>-
8dia<.
Lokomo-bllo
AoFimaTOi-9toe<kelw. -t !*<ta
li30. eisocTTTi. preigretf-
pamo. 36.38 Ke. 13 m kvr.
ploditve, malo ra-b'jew>. im
generator
<?T> kw. t*t!ed na
dalijnovod. wjrdiK> prodam
Ponudbe na o^las. odde-lefc
Jirtra* pod Lokom^hila*
33^0-10
tjBTKCT?
Beseda 1 Din. davek 2 Dia.
za ifra ali dalante aaslova
5 Din Naimanl*
17 Din
enesek
Malo dalje naprej tovorita dva maa
velik pravkar naslikan filmski oglas ez na
Posojila
knjffice daje
hranilne
Slovenska banka t Ljofc-
ulico. Prav gotovo da to ni opravek, ki bi
ga bilo igraa konati brez nezgode!
lgai. K rokov trg St. 10.
33960-16
POSESTVA
18.20: Bukareta, vzhodni Pariz (Zdenko
Aljani). 1840: Pogovor e poslualoi
z a k o n sreen? (prof. Prezejj). 19.10: Nacionalna ura:
Milujtin Boji. 19.35: Ploe. 19.50:
Jedilni list, procrram za etrtek. 20: Kon-
Ako mislite, da bi mogli svoje zakonsko ivljenje na- cert Orkestralnega drutva Glasbene Mati.
praviti e bolj sreno, tedaj si nabavite takoj zelo inte- ce. 21.30: Narodne alotrtinke v enskem
reeanten in z mnogimi slikami opremljen tercertu. 22: as. poroila, radio - orke-
na prometni toki Ljubljane, ob Celovki
ster.
333B8-10 katalog t 3, nazvan ola ljubezni. cesti, pripravnega za industrijo ali tr- BEOGRAD 16: Orkester. 19: Lahka
V njem so vsebovane parike gumaste novosti za in- govino, s stanovanjskimi prostori, lokali, srodba. 20.30: Prenos iz Ljubljane _
timno zakonsko ivljenje, diskretne potrebine za mo- skladii, delavnicami, kletmi, dvoriem ZAGREB 12.30: Ploe. - 18: Pesmi- 20:
derno damo in gospoda, zaitna sredstva za gospe in Prenos iz Ljubljane. PRAGA 19.10: Ari-
gospode, zanimive parike specialitete, parike foto- in vrtom, ki se prodaja v celoti ali po je. 20: Koncert eke filharmonije.
grafije ln drugi razni predmeti, ki so za vsak zakonski posameznih delih, se vri v pisarni jav- 22.15: Ploe. BRNO 19 55: Godba na
par nujno potrebni. Ta nad vse zanimivi katalog s nega notarja g. H a f n e r ja Mateja v nihala. _ 2120: Husitske pesmi. 22.15:
tevilnimi slikami razpoiljamo diskretno v zaprti ku- Ljubljani, Tavarjeva ulica tev. 6., v Ploe. _ VARAVA 20: Lahka glasba.
verti brez vsakega naslova tvrdke za 10 Din. (Denar 21: Chopincrv koncert 21.40: Pesmi.
ali potne znamke.) etrtek, dne 29. novembra t. L, ob 3. DUNAJ 12: Ploe. 1605: Lahka glasba-
44 uri popoldne. Prodajni pogoji so na vpo- 17.20: elo in klavir. 19.15: Pesmi.
Prospekt Salus Standard gled v pisarni navedenega notarja. 20.05: Simfonien koncert. _ 22.50: Lahka
za moko mo, patentirano mehanino sredstvo, izum-
ljeno od zdravnika, ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam
glasba. - 0 30: Ploe. BERLIN 20:
Bachov koncert. - 21.10: Igra. 22.20:
je to potrebno, razpoiljamo diskretno za 10 Din (pot- Orkester _ KftNIGSBERG 20: Zbor in so-
ne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsa-
kega naslova.
kitajte listi - STUTTGART 19.30: Orkester. -
20.30- VVolfove pesmi _ 21 30 Klavir.
Zastopstvo Salus, Zagreb 6-Jo Samostanska ulica 11
?densko revijo 24 Ploe _ BUDIMPETA 17: Pesmi.
20.05 Preno z Dunaja- 22.45: Ciganska
godba RIM 17.10: Komorna glasba.
IVLJENJE IN SVET 20.45: Italijanska glasba

Hreiuje Davorin Ravljen. Izdaja ea konzorcij Jutra Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jeaerek. Za tnseratnJ del je odgovoren Aloj2 Novak. Vsi v LJubljani