= |. ZVUCNA SKOLA el | ZA HARMONIKU SA DUGMADIMA Ja I. ZVOCNA SOLA 7 ZA HARMONIKO Z GUMBI - |. 3BYUHA LUKOAA ’ | 3A APMOHMKA CO KOMUM HbA +, MIODRAG TODOROVIC KRNJEVAC: MMOAPAr TOQOPOBMK: KPHZEBAL >, Be ie. BEOGRADSp Sp SF SP SAP SS OP SP oP sp,Jedan od razloga sto kod nas do danas nije izdata Skola za harmoniku sa dugmadima na Jest redova je njena, relativno, Kasna pojava u odnosu na dru g¢ instrumente. Drugi razlog je Ho je harmonika sa dugmadi- ma od svoje pojave do danas pretrpela niz promena, pa jei ‘svaka Hkola, pisana 22 taj in- strument, ‘bila privremenog karaktera, Rozni tipovi harmonika za~ Atevali su t racligite tehnilea sviranja, Nekada se sviralo na harmonici sa tri reda dugmadi, @ kada su proizvedene harmoni- ke sa pet redova, mnogi su i dalje svirali koristeéi samo tri reda, dok, su drugi izgradivali ‘novi raspored, kojim su koristi- Ti svih pet redova. Pojavom harmonike sa Sest redova, nije bilo veéih problema pri prela- zu sa harmonike sa pet redova na savremeniju, Bilo je potre- bno postaviti novi prstored, da 2 koristio 4 Sesti red, kojt ini sviranje matno lakSim, za- to Sto se jedan isti pretored upotrebljava za sve tonalitete, (poseban za durske, a poseban za molske). Kroz sve faze razvoja harmo- nike sa dugmadima, profao je ‘moj_otac, Aleksandar Todoro- vié-Krnjevac (1905-1942), koji je (neka mi bude dozvoljeno) ave i po decenije bio nas vrhunski muziéar-harmonik On je posedovao veliko mu: tko “iskusto, i bio jedan od retkih harmonikesa na harmo- Predgovor —IIpegiobop Béen od razlogov, da pri nas fe ni izdana Sola 20 harmoni- ko 2 gumbi v Sestih vrstah je tem, da se je ona porno poja~ ila glede-na druge instrumen- te, Drugi razlog je pa ta, da je harmonika 2 gumbi od svojega zatetka do danes pretrpela vr- sto sprememb in je zato vsake ola za ta inStrument bila 2a éasnega pomenc. Razlitni tipi harmonik so zahtevali tudi razligno tehniko igranja, Véasth 20 igrali na ermoniki trem vrstami gumbov, ko s0 pa bile izdelane harmonike s petimi vratami, ve- Gina je Se naprej igrala na treh erstah, medtem, ko s0 drugi iz grajevali novo razorstitev » ka~ teri so Koristili useh pet orst gumbov. Ko se je pofavila har- montka Sestimi vratami ni bilo edith problemoo pri prehodu iz harmonike s petimi vrstami na bolj sodobno harmoniko, Potreb- no fe bilo postaviti novo prstno rsto, da Bi se Roristitn tudi Se~ sta oreta, Keatera omoaora pre- cei lorie igranie, znto. ker se ista pratnt vrsia unorablia 20 ‘vse tonalitete (ooseben 2a dur, poseben za mol) Mol ofe Aleksondar Totoro vig-Krnievae (1905—1942) je Hel skozi vse faze razvoia har monike z gumbi in je (naj mi bo dovoljeno) pet in duajset let bil na samem vurhu kot glasbenik-harmonikar. Imel je ogromno glasbeno iskuinjo in je bil med retkimi harmo- Edna 00 npununure wro d0- ceua xaj nae xe e usdadewa uwxo4a 3a apMonuxa CO Kon urea xa wecr pedoou e nejau- ward, peaarusno doyxa nojasa 80 odwoc wa Opyeure uncrpy- euru. Bropa mpuvuna e wro apaonuxara xa xonwusa 0d esojara nojaoa na do denec mperpne peduya mpoaenu, na sarod 4 ceKoja wxoaa, niuwy- sana 30 To uNerpyaenr, wad- ‘we npuspenen xapaxrep. Pasauxnure Tunosu wa ap- wonuxa Gapaa u pasaunna rex Nua na coupewe. Hexorau ce ceupewe wa apaonuxa co TpU pedoeu xa xonwuwsa, @ Kora ce Tojasuja u apaonurure co ner Pedoeu, xnoryauna narany ceupea xopucrejku cano Tpu peda, dodexa Opyeu npaaea noe Pacnoped, co xoj zu xopucrea cure ner’ pedos. Co nojasara ta apaonuxara co wecr pedo- bu, Kexatue nororenn npob.re- Au npu npeaunor 09 apxonu- ‘ara co ner pedou xa noco- spenenara, Bewe norpe6no 0a ¢e anpasu noe nperoped, 20 a 6u ce xopucres u wecruor ed, xoj 20 npaau cauperero Suawureano noaecno, 2470" uo eden uer mperoped ce yno- Tpe6yaa sa cure Tonaaureru (nocebex 2a dypenu, a nocebex ba xoaceu). Hua cure asu wa pazouro- OT Na apAonuxaTa co KOMNI- ea awnar gojor TarKo, Aaex caxdap " Todopoauk-Kmvenay (1905—1942), Koi (dona rere au) deeunoa deuenun ewe | haw eneen anawvap-apx0- waueau. To} nocedueawe 20- weKo ATI ~UeXUCTEO, Gewe eden 09 perxure ap- | wonuxaw a apaonuxa conick ax duamndima lott se bin mmuitki oismen. On fe nati rnote na Klaviru pa th je sa kla- tira preneo na harmoniku, t time upotpunio svoje muzidko zanje, To svoje znanje on je qreneo na mnoge na’e vrhun- ‘ske harmonikaie. Izmedu osta- lik, i je sam bio njegov uée~ nik, a kasnije i sledbenile w usavrSavanju prstoreda. Od 1946. godine poteo sam sa davanjem éasova na harmonic! sa dugmadima. Moji uéenici su bili poéetnici na harmonici ili oni Koji su veé svirali po sluhu. Neki su Zeleli da ude samo po sluhu narodnu muziku, a neki da se muzigki opismene, jer su kroz to videli bolju buduénost i nezavisnost. Za udenje po notama koristio sam veé postojece udzbenike za Klavirsiu harmonikeu, + 20 svaku vezbu odredivao prstored i redove, kako bi se sa lakoéom ‘mogla izvoditi i na harmonici sa dugmadima, Taj dvadeset ‘petogodiinjt rad doneo mi je veliko iskustvo, pa sam odludio da napitem ove Skolu. Ova Skola sadrii istorijat t Honstrukeiju instrumenta, Pi- sana je dobrim delom na bazi narodne muzike nasih i drugih ‘naroda, a sadrii i celokupni ma- ‘erijal’ opite teorije muzike. 4 samog potetka je podeljena na tasove, koji su svaki za sebe celina, ali se mogu, po potrebi, podeliti ili spofiti. Prstored je obelezen i vite nego Sto je usta~ jena praksa po slignim udzbe~ nicima, ali je izostavljen tamo gde je nepotreban, Pored prsto- reda, naznaieni su jo i redo- vi u Kojima se pojedini tonovi sviraju, Skola je namenjena 20 epsolutne potetnike, a mogu je Koristiti i oni Koji veé sviraju, a Zele da se muzitkt opismene. Posto je nastava podeljena na éasove, a cela skola od dve knit ge pruia srednje muzitko obra- zovanje, postoji moguénost da se Koristi 2a nastavu w muzié- kim skolama. Po obimu gradi- nikarji na harmoniki 2 gum Bi, ki je dil glasbeno pismen. Naudil je note na Rlavirj po jin jes Klavirja prenesel na harmoniko in s tem izpopolnil svoje glasbeno znanje, To sv0je fmanje je prenesel na stevilne aie vrhunske harmonikarje. Med drugimi sem bil tudi jaz njegov wéenee, pozneje pa sem (9a tudi sledil 0 izpopotnjevanj prstne orste, (Od 1946, leta sem pritel po- Moji uéenci so bili zacetniki na harmoniki, ali pa tisti, ki so 22 igrali, po posluhu. Nekateri so zeleli uéiti po posluhu samo Ludsko glasbo, nekateri pa $0 Zeleli, da se glasbeno izobraze, ker so v tem videli boljfo pri- hodnost in neodvisnost. Za pougevanje po notah sem oristit Ze obstojede uéne knjige za Klavirsko harmoniko in 70 vsako vajo doloéal pretno vrsto in vrste, da bi se lahko ézvajale tudi na harmoniki z gumbi, Ta delovna izkuinja v preteklih ppet in dvajeetin letih me je po- uutila, da napitem to Solo. Ta fola vsebuje zgodovino in Konstrukeijo instrumenta. No- pisana je v glavnem na osnovi Ijudske glasbe nasih in drugih narodov, vsebuje pa tudi celot- no gradivo sploine glasbene teorije. Podeljena je od samega zatetka na ure, katere so vsaka za sebe celota, lahko jih pa Po potrebi delimo, ali pa spojimo. Pretna vrsta je oznatena §¢ bolj kot po ustaljent praksi v po- dobnih knjigah, ali pa je tzpu Bena tam kejer ni potrebna, Po- leg prstne vrste so oznaéene tu- i vrste v katerih se igrajo po~ samezni toni. Sola je namenje~ na samo zatetnikom, lahko jo ‘pa uporabijo tudi tisti, ki Ze igrajo in zelijo, da se glasbeno izobraze. Ker je pouk razdeljen na ure in cela Sola v dveh knji- gah daje srednjo glasbeno izo- | brazbo, je moznost da se koristi udevati harmoniko 2 gumbi. | Konwwea, oj Gewe xysuuren neuen, Toj ew nayuna norure ha ‘adsup % 00 e20 2% npenea wa apaonura, nornoanyaajkn 20 na To} HaYuN COoeTO uyIUN- ‘eo suaewe, Toa cave suaemwe oj to npenece na anory Naru apenu apaonuxauu. Iowety ocranarure, u jac Ges eden 00 nevoowre yenuyt, a noKacNo ue caed6enux 80 ycospulysaree- ‘ro xa nperopedor. 0 1946 roduna nownae da dasax waco Ha GpxonUKa CO ronwurea, Mou yrenuyn Gea nowernuye a apmonura wat onue nou eeKe caupea no cay. Herou 09 wus caxaa caxo 10 cays: Oa ja yxar napodwara xy- Duka, a eXOu u ayjsUrnu da. ce onucuenar, r2edajku ja a0 Toa eaojara nodo6pa wdwuna % He- acucnocr. Ba yrere no woru ce caysces co acke nocroewxure yueonunn Sa NAgeupcra apwonura, 30 cenoja eex6a 20 odpedysae nperopedor u pedosure, raKo ‘oaecno 6u nosceae Oa ce u3- eedysaar % Na apmonura. co xonwurea. ‘Tad deaeceTuner20- Suuna pa6ora a2 dowece 202e- xo uexycreo, na pewus da ja anuwax oeaa Uoaa, Ova wxoaa 20 codpack ucro- pujaror u xonerpyxyujara xa iuwcrpyxenror, Tuwysawa ¢ 80 nowoaeaa xepea eps 6asa wa ‘apodnara xysuxa wa awure 4 Opyeure wapodu, a 20 eodpacy. 4 Weaoxynnuor sarepwiaa 00 ‘onurara Teopuja 1a .«ySuxa~ ra, 09 caxuor nowerox € deena xa wacosu 0d oj wero} 94 cebe e YeAuna, NO, fuero raxa no norpe6ara xoocar da ce nodesar. uau coedunar. TMpcropedor e oGeacacen ypu u noseke 00 yrepdenara npax- ca 60 caunnure yredruyu, & eduncreeno ¢ usocTasen TaXy ade wiro e@ xenorpeGex. Tlo- xpaj mperopedor, sa6eneacent ce yure % pedosure G0 KOU nO- edunu roxoau ce coupar. [TKo- ara e naKeneTa 9a ancoayt jeure noxernuyu a aoncar Oa ja xopuctar u Tue Kou seke coun par x coxaar aysuvxu Oa ce Snucuenar. Kaxo wacrascra ¢ nodeaena wa wacosu, a weAaTa tuxona 0d Ose ‘uurn daca cpedno aysueKo o6pasoaanue, nocrou woaexocr Oa ce Kopucr#va, svaka knjiga bi se radila dve godine. Zahvatjujuci snimljenim ve- Zbama, udenici 6 moéi da sa~ mostaino obraduju gradivo uz povremenu pomoé —struénog lic, | AUTOR | 24 pouk tudi v glasbenih Solah, Po obsegu gradiva, vsako knji- 90 naj bi udili dve leti. S pomotjo posnetih vaj, u- Genci, bodo lahko samostojno obdelovali gradivo 2 obgasno pomogjo strokovnjaka, AVTOR Uda nacrasa so xysuweure yuuauwra. Cnoped obexor wa wpadusoro, cexoja xuura 6u ce yuena doe 20duns. Baarodapejku ua cuuaenure seacdu, ywenuyure Ke oncar canocrojuo da 20 opa6oryeaat *padueoro co nogpexena no- Mout Na HeKoe erpyYno aude. ABTOPOT. Predgovor izdavaca — Predgovor izdajatelja lpegiobop va u3gabayoii Proa zoutna Skola 2a harmo- nileu jedinstven je.pokusaj, ka- ko svojim oblikom, tako i pe- dagoskim metodom, da elemen- tara znanja 0 harmonici udini destupnim najsirem Krugu in- teresenata, Ova skola, koju izdaje Pro- dukeija” gramofonskih ploéa Radio Kruevea sinteza je vanerdnih interpretatorskih: i pedagoslih kvalitet doajena — Miodraga Todoroviéa Kr- njevea. Istovremeno vem Skolom harmonike Produkeija gramo- fonskih ploéa Radio Krutevea predstavlja se kao izdavaé je- dmstoene pedagoike zvutne li terature. Nesumnjivo da ée ba ovo izdanje doprineti afir- ‘maciji tedavaéa i posla kojim se kao mlade dishografska kuéa bavi, Proom zvugnom kolom 2a hormoniku ostaju trajio zabele- Zoni kvaliteti autora Miodraga Todorovita Krnjevea, diji je do- sadainji pedagoski tad_stvorio iz uspetnih interpretatora na hermonici. Gramofonska plota, sastavni 4 neodvojivi deo ovog udsbeni- ka logiéna je zuéna enimacija metoda uéenja, Ovaj komplet uéila jedin- stven u nas i'w svetu provereno Je sredstvo za brzo i lako savla~ davanje omovnin znanja 0 in- strumentu harmonic. TZDAVAc Proa zvoéna ola 22 harmoni- ko je tako po svoji obliki kot glede na pedagosko metodo edinstveni poskus, ki priblizuje temeljno poznavanjé harmon. ke najtiriemu krogu judi, ki | ith veseli ta.indtrument. Ta wébenik, ki ga izdaja Pro- dukecija gramofonskih plosé ra~ dra Krugevac, je sinteza izjem- nih in pedagotkih kvalitet doy- ena Miodraga Todoroviéa Kr- njevea. Hirati se & to Solo harmonike Produkeija gramofonskih plofé rodia Krufevac predstavlja kot izdajatelj edinstvene glasbene literature, Ni dvoma, da bo prav ta iedaje prispevala k uvelja- vitvi izdajatelja in dela, s kate rim se ta mlada diskografska hi- Sa ukvarja. S prvo zotno folo za har- moniko bodo tako ostale kvali- tete avtorja Miodraga Todoro- via Krnjevea, ki je Ze pripomo- gel k uveljavitvi Stevilnim har- monkiarskim interpretom, 2a vedno zapisane, Gramofonska ploita je sas- stavni in nedeljivi del tega ué- benika in tako logiéna zvoéna animacija metode poudevanja, Ta garnitura weil je pri nas edinstveno, » svetu pa Ze pre- verjeno pomagalao za hitro in luhko pridobivanje temeljnih | enanj 0 harmoniki. TZDAJATELY Mpsara soyxna wxoaa 2a ap- wonwea, e edunctaen o6ud, xa- Ko co csojor oBaux, raxa ie no nedarowxara mwetoda, esexex- Tapuure snaea 2a apwonuxara da eu wanpasu docrannu na wajuupoxuor xpye saunrepecu- Panu. Ocaa wxoaa, xoja ja usdaea Tipodyryujara xa wpaxogoncru naowi na Paduo Kpyweoay cunresa @ xa sonpednure une Tepnperaropexu % nedarouncu weaaureru xa doajenor — Muc- pat Todoposuk — Kpreoau, Heroepexeno co osaa Ilkoaa 3a apwonura Hpodyruujara xa wpasoGoncru naowi wa Paduo Kpyweeay ce npercrasyea 4 waxo usddeq% xa eduncreena nedarouxa seywna aureparypa. Hecowneno dexa Toxay aa ts danue Ke mpudonece 3a aghup- staynjora wa usdceqvor u pa- Gorara co xoja xax0 xaada Ou- exorpadena nyka ce basu. Co npeara saywna Hxoaa. sa apaonuxa ocraxyeaar rpajno naGenescent xeaaurerure wa aetopor Muodpar Todopoauk —- Kpreesay, xuja docerauna nedazourxa paSora craopu nu3a yenewnu uxtepnperaropu ‘wa apxonuxa, Tpaxogoxcxara naowa, co- crasen u nedeaus dea nd 080) TWweOux e@ aoruKna seyuna auusaynja wa aerodara 3a Oca} xoanaer 0d rewuea u naown edwicreen @o vac % 80 caeror e npoepeno enederso 3a Gn90 uw Aecno cneaaduacree ha cenoenire suaewa aa un erpymentor apxonuea. WSNABAYHarmonika je velo mlad mu- zigki instrument, Prvu harmo- nity Je _ konstruisao-izumeo, 3822> godine, berlinst muzi- ‘ar i instrument-majstor Fride- rik Buschmann, (Fridrile Bui- man). Sey ‘Svakako da harmonika u to vreme nije izgledala kao danas. Prve harmonike su bile sa jed- nim redom dugmadi 1 nekoliko basova, a zvale su se dijaton- ske, Pritiskom na jedno dugme pri razvlagenju-sirenju harmo- nike, svirao je ton jedne visine, ‘a pri vraanju-skupljanju, ton druge visine. Kasnijim usavr- Bavanjem Wielhem —Lubich, (Vilhem Lubih), proizvedene su harmonike sa dva i tri reda (nds “ i ,troredne“). Potetkom 20-g veka poti proizvodnja prvih harmonika hromatskog sistema sa 3, 415 redova, troglasnih i éetvorogla- snih, od 12—120 basova, sa fik- snim akordima, (Hohner, Dal- lapé, Guerrini, Soprani, Scan- alli i dr). ‘Harmonike sa dugmadima, kakve su sada u upotrebi, (3, 4—5 glasova, 5—6 redova u primu, 120-140 basova, od 71-20 pa i vide registara), kao i Klavirske harmonike, sa kojima se mogu imitirati razni muzidkd instrumenti, proizvode se od 1980. godine. I dalje se radilo na tehnis- kom usavréavanju_harmonike. Poslednjih godina se proizvode i elektronske harmonike. Ima th dve vrste: samo elektronska (bez glasova) i u kombinaciji sa HARMONIKA— APMOHMKA Harmonika je zelo mlad glas- beni inStrument. Prvo harmoni- kko je, leta 1822, konStruiral-izu- mel, Friderik Buschmann, (Fri- drik Buiman), berlinski glas- benik in indtrument-mojster. ‘Vsekakor harmonika ni bila takrat takina kot je danes. Prve harmoinke so imele eno vrsto gumbov in manjie Stevilo ba- sov in so se imenovale diaton- ske. Pri - razvlagenju-sirjenju harmonike pritisk na en gumb je proizvajal ton ene visine, pri vraganju-kréenju pa ton druge vigine. Pozneje, ko jih je izpo- polnil Wielhem Lubich, (Vi- hem Lubih) s0 izdelane harmo- nike z dvemi in tremi vrstami (‘dvovrsne* in ,trovrstne"). 'V zaéetku 20-ega stoletja so zateli izdelovati prve harmoni- ke hromatskega sistema s 3, 4 in 5 vrstami, s tremi in Stirimi glasovi, s 12—120 basi in s fik- snimi akordi (Hohner, Dallapé, Guerrini, Soprani, Seandalli in ar). Harmonike z gumbi, ki jih danes uporabljajo (3, 4 — 5 glasov, 5—6 vrst v primu, 120— 140 basov, 7—20 in veé regi- strov), kakor tudi klavirske har- monike s katerimi se lahko imi~ tirajo razliéni glasbeni ingtru- ment so v proizvodnji od 1930. leta, ‘Harmoniko so se naprej iz- popolnjevali v tehnignem po- gledu. V zadnjih letih izdelujejo tudi elektronske harmonike in sicer v dveh vrstah: samo elek- Apwounxara e Mnory Mra mysienat maetpyment. Tpsara apmomea je KOHCTpyMpan-o7- xpuin 1822 Toqvaa, Gepaimense- or mysiriap H yyMeHT maj- Friderik — Buschmann, (@puapmx Byuncan). Cexaxo eka apmowmcara BO ‘roa Bpeme We wafmenaitie KaKo enec. Tpanre apmornct Gre co ene pex Ha xomwaba 1 He- omy jaroncm, Co mpyrnenysarero a emHo Kore THpy paspmexy- BaiseTO-mumpeibeto Ha apMOHH— xara, ce nojanysat 0H On enHa BuCOWNHa, a Mpx BpaKatsero- coOparsero, TOH OR Mpyra Bit- cowna. CO moaTaNommoro yeospmysawe Wielhem Lu- dich, (Bumxex Jly6vx) mpoxs- BeneHH ce BPMONNKH CO ABA TPH penoBM (,ABOPeRHA™ aTpupenui"). Co noweroKor wa 20-07 nex ‘sanowysa TpoxsB0zeTBOTO Ha peice apMour co xpoMar- can cueren co 3, 4 1 5 penoBr, ‘mporaacrn yt WeTBOpOrHaCH, ‘on 12—120 Gacosx, co dbrnccit axopmx, (Hohner, Dallapé, Guérrini, Soprani, Scandalli x mp). ‘Apmoniame co Komwana, xaxBy sro cera ce ynorpe6y- naar, @, 4, 5 raaconit, pegosx Bo nprmor, om 7—20 ma m moseke permerpx), KaxO 1 XaaBMpexitre apMOHIIEit, CO KOM MomaT 7a ce roDIT "past 1 pad- Hm MySiCInN HHCTpYMeHTH, ce mpowspenyaar on 1930 roma. WK nouatamy ce paGorewe Ha rexiwiixoro YcOBpulypaiwe Ha apmownurre. Bo nocmeaumne romain ce nporazenysaat exeKTpOHCKS! — ApMONMKIE.ebigiom harmonikom. Najaa- pateniji proizvodaé elektron- skih harmonika je ameritka fir- ma ,Cordovox", po éijoj se li- cenci proizvode u Jtaliji, Ne- maékoj i drugim zemljama. obzirom na tehnitke i iz- vodaéke moguénosti, (ima me- lodijskeu 4 basovnu stranu), har- monika je postala narodni In- strument jer je vrlo pogodna zz izvodenje narodne muzike (a mnogim zemljama sveta, pa ia nafoj.) Kod svih jugoslovenski naroda, harmonika je najras- prostraniji i najomiljeniji mu- zigki instrument, Bez nije se ne mogu zamisliti narodni ‘obitaji, veselja, svadbe, prired- be { koncerti narodne muzike, narodni orkestri { dr. Tako se harmonika kod nas i wa svetu odomaéila kao narodni instrument, na njoj se izvode i druge vrste muzike: klasiéna, zabavna i d3ez muzika. Kompo- nuje se i specijalna muzika za harmoniku 1 piSu transkripeije na veé poznate melodije. Postoje _ muzitko-izdavatke kuée, koje Stampaju-izdaju no- te za harmoniku-solo, duete, tria, kvartete, pa, ak i za or- kestte harmontka. Koliko je harmonika maga- jan instrument vidi se 1 po tome, Sto se svake godine, od 1950. odrfava_svetsko takmi- Zenje harmonikala-solista. Go- dine 1970. odrzano je jubilarno XX svetsko prvenstvo u Tep- Ticama (Cehoslovatka), a po- bednik je dvadesetogodiinji italijan Maurizio Colamosca. tronsko (brez glasov) in kombi- | nirano z navadno harmoniko. | Najbolj znan proizvajalec elek- tronskih harmonik je ameriska firma ,Cordovox", po katere li- cenci “ih izdelujejo v_ Taiji, in v drugih detelah. Glede na tehnigne in izva- jalne modnosti (ima melodijsko in basno stran) je postala harmonika ljudski instrument, ker je zelo ugodna za izvajanje Yjudske glasbe (v Stevilnih de- Zelah sveta, kakor tudi pri nas). Pri vseh jugoslovanskih naro- dih je harmonika najbolj raz- Sirjen in najbolj priljubljen glasbeni inStrument, Brez nje se ne morejo zamisliti Ijudski obiéaji, veselja, svatbe, prire- ditve in koncerti Yudske glas- be, Ijudski orkestri in dr. Ceprav se je harmonika odo- matila kot iudski instrument pri nas in v svetu z njo lahko izvajamo tudi druge glasbe: Klasigno, zabavno in d#ez glas- bo. Komponirajo tudi specialno glasbo za harmoniko in pidejo transkripeije za Ze znane melo- aije. Glasbene zalozbe tiskajo no- te za harmoniko-solo, duetz, tria, kvartete in celo za orke- stre harmonik. Da je harmonike znatilen in- Strument vidimo tudi po tem, da se od 1950. leta vsako leto prireja svetovno tekmovanje harmonikarjev-solistov, 1970. leta je bilo organizirano XX svetovno prvenstvo v Teplicah (Geskoslovaska) na katerem je zmagal talijan Maurizio Cola~ aia xBe Bperse: camo exexTpor- tm (Ge3 Taacon#) 1 BO KOMGH- arpa co OOHHa apwouna. ajnosHat mporasenysat Ha Gnewrponcwrre —apMonemt e amepyxanckata bapa ,Cor- dovox", mo ‘wija amuemma ce mpormpenysaat « Bo Mraznja, Tepmanija x apyrire sexi. Co orien Ha TEXHIKHTE 1 wopenyparnire MoxCHOCTH, (ii ha Memozuexa % 6ac cTpaHta), ApMoninara craMa HaponeM HH- expystent (sa70a WTO © MHOFY noromwa 3a anenysarbe Ha ta~ pomwara my3uKa) BO MHOrY Senjx ox cueror, ma H BO He- una. Kaj cure jyrocmonencict apomst, apmowniara e Hajpac- pocrpaiiermor. m Hajeaxanvor ayzinien merpymen. Bes wea ke momar Aa ce saurenat Wa~ ponmure oGiriax, Becex6nre, enax6ure, mpypenGure wt Kox- uepriTe “Ha HaponHa My3nKa, apomiere opKectpHt 1 2. ‘Viaxo apmoumxara Kaj Hac « zo eperoT ce onomakir. Kaxo waponex MseTpyMes, co wea ce wabenyaaar. 4 pYTH BUIOBY HA ysea: Knaciriia, saGasma 1 yes mysnka, Ce KoMmOHNpa 1 cnewejamia’ MyavKa 3a apMo- Muka i ce Mmulysaar pasc~ xpmmpot ia eke nosHarire MecOnUE. Tlocrojar my2ierko-wonanayK xylin, ox urranmaat-woqapaat MOTH 3a apMOHMKa — €O70, ZY~ erm, ™pya, Keaprerm, ma RyPH i 3a OpKeCTpH Ha apMOHAKK.. Komy e apMonnmara sa- Naen secrpyment ce rexa it no Toa, LTO cexoja Tonya, OX 1950. ce onpxxysa cnetcxo Har mpesapysaise Ha apMommikauin- re—coanern. 1970. roma oapacano e. jy6uaapuoro XX eperexo mpscuerso so Tenayi- tor (Hexoenosaska) a noGenn Gewe gnaecerronMummor Hrs airjanen Maurizio Colomosca.TEORIJSKI DEO 2VUK Svaki spoljni nadrdtaj koji primamo éulom sluha, zove s¢ zouk. Zvuk nastaje treperenjem neke elastigne ili ¢vrste materi- Je (ice, metalne ili drvene plo- % i dr). Postoje odredeni (ar~ tikulisani) 1 neodredent (nearti- Kculisani) zvuci, Zvuci odredene visine upotrebljavaju se u mu- zick { zovu se tonovi. TON Muzitki ton je zvuk koji ima odredenu visinu, jatinu, trajanje i boju. Tonovi se dele nna duboke, srednje i visoke, Gi- ja visina zavisi od brzine tre- perenja materije. Ukoliko je treperenje brie, ton je vii, ako je treperenje sporije, ton je niZi. MUZIKA Muzika je umetnost koja se sludi tonovima kao sredstvom svog izraza. NOTE ‘Muzika, odnosno muzitki to- novi, mogu se zapisivati-belezi- ti, Znaci Kojima se beleze tonovi TEORETSKI. DEL TEOPUJCKM AEA zVOK ‘YVoak zunanji draljaj ki ga dobimo s éutom postuha imenu- jemo zvok, Zvok nastane s tre- ‘senjem nekatere elastitne ali pa trdne tvari (strune, Kovinske ali pa lesene plo8ée in dr.). Ob- stojijo dologeni (artikulirani) in nedologeni (neartikulirani) zvo- i. Zvoke dologene vidine upo- rabljamo v glasbi in jih ime- nujemo toni. TON Glasbeni ton je zvok 2 dolo~ Geno visino, modjo, barvo in z dologenim trajanjem, Tone de- Iumo na globoke, srednje in vi- coke, katerih viSina je odvisna od hitrosti tresenja tvari. Koli- kor je tresenje hitreje, ton je vigjl, de pa je tresenje potasne- je ton je nizji. GLASBA Glasba je umetnost ki upora~ blja ton kot sredstev izraza, NOTE Glasba oziroma glasbeni toni se lahko zapiSejo. Znamenja s katerimi jih pifemo imenujerno zovu se note, Note su jajas- note, Note so v jajéasti ali pa 3BYK Cexoe mansopemmo Hanpa3- myname noe To Mpyorame mpexy cerunoro 3a exyx, ce BYKA Jey. Suyxor wacralysa co Tpemepe- wero Ha Hexoja emacriraia jane uppera watepija (KID Meramot HIM ADBEHH NAOWE 3 np). Tlocrojar onpenesr (aprr- Ryascai) % HeORPeACHH (He~ apmaryzycann) sbyuy. SByuK- re co onpenewa BuCOWEA ce Ynorpeysaat no MySHKaTa ™ fe nmxaar TOHOBIE TOH Myswnunor Tox € sByR_ xo} wana onpenena Bicowara, jaw a, tpaetse m 6oja. TouosviTe ce hyenat wa gnaG0Ki, Cpemkit x prcont, wija BHCOWGA SABHICH On Opswmata HA Tpertepersevo wa marepyjara. ToKomxy "pe Repersero @ TOOps0, TOHOT € OBHCOK, @ AKO € Tperleperbevo O6aBHO, TOHOT e WIEOK. MY3UKA Mysuxara e ymeruoer xoja ce exlyaut CO TOHOBH Kaxo cpea- erno 3a cnojor #9pa3. HOT Mysuxara, onHocHo My3ICi- Kure TOHOBH, Moxa? Aa Ce 38: moanysaat-aadenencysaar. Sia apie co Kou ce onGenentynaat" ‘TOHOBHTe ce BMKaaT HOTU. Ho- tog i okruglog oblika: © @ | okrogli obliki, © @ Ta) ture xxaar oGamx Ha xpyr aK - Ovaj notni deo zove se pgla- | Okogli del imenujemo ,not- | jajue,© @Onoj uorex nex ce o va note“. Glavi note se po po- |-94 glava*. Notni glavi se po | smxa ,rmasa wa norara". Ha 5 ji strani ali pa | T™a5@Ta wa Horara no norpe6a : trebi dodaje sa gomje ili donje | Potebi na zgornji strani ali pa | J7apaTa wa, Honara Me, Ronen strane uspravna ertica, koja se | D# SPOdnjl doda navpiéna érti- | jomara crpana sepraxanna ca, ki jo, imenufemo ,notni | HPTewKa, Koja ce puma ,xorext rove wnotni wraty JP | JP notmemu | apart, J Pa ua nomsor notnom vratu se dodaje jedan | atu pa dodamo eno ali ved | spar ce xomasaar emHor 13% a 1 vide ,barjaaiéa*. J) Radi yeastavie', gb)’ fB zaradi | noveke ,6apjawasa". me) bolieg pregleda { betes zapisl- | pojsoga pregleda in hitrefegs' | 98 nonoGap mpenzex #¢ noSpo0 vanja, umesto j i vi as * | samanysaie,- namecro } eee Fdnog iH we | zapisovanja, mamesto ene all | ox noneke’ Gapjauasa, ‘maa - ‘a, dva ili vise notna | ves zastavic, dva ali vet not- | yam nopelie HoTHM BpATOBH, MO- vrata, mogu se spojiti sa jed-| nih vratov, lahko sestavimo | mar aa ce coequar co enna 11% q nom ili vise punijih erta. z eno ali ve& bolj debelih ért, | HoveKe nommt upreex. . | Te crte se zovu ,rebra*. ‘Te rte imenujemo ,rebra“, | Ose upr ce Buxaar ,pe6pa”. a MUZICKA AZBUKA GLASBENI CRKOPIS MY3M4UKA A3BYKA U muzici su u upotrebi se- | V glasbi se uporabljajo sedem | Bo mysuxara ce 20 5 dam osnovaih tonova. Svaki | osnovnih tonov. Vsaki ton ima | C2YM cewosim rowonm. Cero} - ten ime ree me: Tenove ime syoje ime, Tone imenujemo po | smenpmune mo Demure =

You might also like

• Hajde Da Ludujemo

  

  Document1 page

  Hajde Da Ludujemo

  DexVa

  No ratings yet
• Cana - Zlocin Bez Kazne

  

  Document1 page

  Cana - Zlocin Bez Kazne

  DexVa

  No ratings yet
• Cana - Zlocin Bez Kazne

  

  Document1 page

  Cana - Zlocin Bez Kazne

  DexVa

  No ratings yet
• • Magazines
  • Podcasts
  • Sheet music
• Aca Lukas - Nesto Protiv Bolova

  

  Document1 page

  Aca Lukas - Nesto Protiv Bolova

  DexVa

  No ratings yet
• Laku Noc Sviraci

  

  Document1 page

  Laku Noc Sviraci

  DexVa

  No ratings yet