KNJINICA

NOV IN POS
KNJINICA NOV IN POS 26/I
 MILE PAVLIN

JESENIKO-BOHINJSKI
ODRED

LJUBLJANA 1970
 UVODNA BESEDA

Jeseniko-bohinjski odred, o katerem sem se namenil na

pisati kroniko, je bil ustanovljen v zadnjem vojnem obdobju,
ko konna zmaga nad nacizmom ni bila ve dale. Zato je opi-
sovanje njegove dejavnosti pomenilo zame nekaj bistveno no-
vega, saj je bila takrat naa vojska e zelo organizirana, njeni
voditelji pa so imeli e precejnje politine in vojake izkunje.
V odredu je bilo zato le malo monosti za kake posebne orga
nizacijske oblike, manj je bilo iskanja, ki so ga poznale prve
brigade in odredi. Tudi zveze s prebivalstvom prek politinih
organizacij so imele zdaj drugaen pomen. e se je dejavnost
prvih partizanskih enot naravnost prepletala z dejavnostjo
politinih organizacij, sta bila sedaj vojska in teren loena,
eprav sta e naprej tesno sodelovala.
Druga znailnost, ki sem nanjo pogosto naletel, pa je bila
velika razdrobljenost odreda, zlasti v njegovem prvem ob
dobju. Tudi to dejstvo je zahtevalo poseben nain opisovanja.
Akcije, ki bi bile za brigado nekaj vsakdanjega ali celo ne-
pomembnega, so bile za odred velike. V opise mnogih bojev
iz zased, spopadov patrulj, diverzij in sabota ter ostrostrelskih
akcij sem zato moral marsikdaj zajeti tudi take podrobnosti,
ki se bodo morda komu zdele nepomembne. Toda, e bi jih iz-
pustil in se omejil samo na posploene prikaze posameznih
obdobij, bi se bralcu zdelo, da je odred naredil veliko manj,
kot je. Prav raznovrstne majhne akcije na velikem obmoju
so veliko pomenile, ker sovranik nikoli ni vedel, kje bo na-
paden. Zato je bil prisiljen na mnogih krajih drati razmeroma
mone posadke. S tem je odred opraviil svoj obstoj, saj je
veza! nase veliko ve sovranikovega vojatva, kot pa je imel
sam partizanov.

5
 Skupina nekdanjih pripadnikov Jeseniko-bohinjskega odreda pred hotelom
Bellevue v Bohinju ob desetletnici ustanovitve odreda in posvetovanja akti-
vistov v hotelu Zlatorog. Na proslavi je govoril tovari Miha Marinko, ki
se je potem tudi slikal z borci odreda

Tretja znailnost odreda je bila, da se je bojeval na raz-

meroma gosto naseljenem obmoju, kjer so bila naselja pred-
vsem po dolinah. V teh kraj ih je imela industrija e stoletno
tradicijo, z njo pa tudi delavsko gibanje. Zaradi zelo razvite
industrije je bilo tudi delavstvo tevilno, bodisi samo po sebi,
bodisi v razmerju s kmeti. Izobrazba je bila zaradi razvitega
olskega omreja med najvijimi v dravi, pa tudi ivljenjska
raven je bila zaradi konjunkture v industriji ter tujskega pro
meta razmeroma visoka. Znano je, da je bila prav v tem
predelu Slovenije sloga prebivalstva velika in da so bila iz
dajstva kljub hudemu okupatorjevemu pritisku redka. Pred-
vsem pa okupatorju tu ni uspelo organizirati domobranstva
in s tem dravljanske vojne.
Pisanje zgodovine komaj petindvajset let po dogodkih ni
isto kot pisanje po mnogo ve letih. Lae je sicer, ker je mo
praznine v pisanih virih zapolniti s prievanjem udeleencev,
eprav je to pogostoma osebno pobarvano. Po drugi strani pa
je zelo teko pisati o e ivih ljudeh, zlasti pa o njihovih na-
pakah. Toda prav napake, ki so bile zelo pogoste in ki so imele

6
vasih tragine posledice, so zelo poune za mlade ljudi, ki
naj bi se uili iz njih. Zgodo vina brez napak bi bila podobna
lepi, toda neresnini pravljici in je zato ne bi mogli imenovati
zgodovina. Ljudje, ki so ustvarjali zgodovino, so imeli prav
tako kot dananji razline slabosti. Ce so bili voditelji, so se
njihove slabosti kazale na celi enoti. Titim pa, ki bi se morda
zgraali nad tem ali onim, bi priporoil, naj premislijo, kako
bi sami ravnali v takem poloaju. Zdaj soditi je namre veliko
lae kot pa bojevati se v tako teavnih razmerah, kot so bile
pri nas med zadnjo vojno.
Tudi sam sem bil vekrat v dvomih, kako naj opiem kak
dogodek, da ne bi resnien opis morda prizadel e ivega
udeleenca ali njegove svojce. Bal sem se, da ne bi koga ualil
ali prizadel spomin na mrtve, da ne bi z opisom kake soraz-
merno majhne napake, ki jo je kdo naredil, zasenil njegove
celotne podobe.
Pri tem mi je bila velika opora navodilo zgodovinske ko
misije Sveta za razvijanje tradicij republikega odbora ZZB
NOV Slovenije. Prav tako so mi mnogo pomagali s svojimi
nasveti posamezni lani te komisije, tako njen predsednik

S pohoda po partizanskih poteh Jeseniko-bohinjskega odreda ob deseti

obletnici ustanovitve odreda
 S proslave obletnice ustanovitve odreda leta 1968

Zdravko Klanjek kot celotna komisija, ki je vedno bila mne-

nja, da zgodovina ne sme skrivati napak. V mojih namerah pa
me je podpiral tudi sam odbor odreda.
Odredovo kroniko sem napisal po dokumentih v arhivih
Instituta za zgodovino delavskega gibanja, zgodovinskega od-
delka CK ZKS ter arhivih Gorenjskega muzeja v Kranju in
Zelezarskega muzeja na Jesenicah. Zahvaljujem se delavcem
v teh arhivih, ki so mi pomagali pri iskanju, zlasti pa Vinku
Vrabcu iz arhiva Instituta za zgodovino delavskega gibanja.
Veliko podatkov sem dobil tudi od e iveih pripadnikov
odreda, ki so v glavnem vestno in naglo odgovarjali na moja
pisma. Naj omenim samo nkatere, ki so mi najve pomagali:
prvi odredni komandant Franc Jernejc-Mile, zadnji odredni
komandant Ivan Leban, sekretar odredovega odbora Tone Sve-
tina in Mirko Konik, domain iz Bohinja, dober poznavalec
ljudi, krajev in dogodkov. Pa tudi celoten odredov odbor je
ves as kazal veliko zanimanje za moje delo, me spodbujal in
tudi priganjal. Zato se mi zdi, da bi bilo lahko sodelovanje

8
odbora Jeseniko-bohinjskega odreda s piscem kronike zgled
za mnoge druge odbore.
Konno naj omenim e pomo obeh strokovnih recenzen-
tov, tovariev Stanka Petelina-Vojka in profesor ja Ivana Kri-
narja. Prvi mi je kot vojaki strokovnjak zlasti mnogo sve-
toval v vojakih stv^reh, drugi pa kot zgodovinar v zgodo-
vinskih.
Preprian sem, da smo tako zdrueni s kroniko oteli pozabi
marsikaj iz zgodovine odreda in tako pripomogli, da se ohra-
nijo izkunje, obenem pa postavili dostojen spomenik vsem
padlim.
Pisec

Domicilna lista, podeljena odboru Jcseniko-boliinjskega odreda od radov-

ljike in jesenike obinske skupine

9
 KRATKA VOJAKA IN POLITINA
ZGODOVINA OBMOJA
JESENIKO-BOHINJSKEGA ODREDA

ZEMLJEPISNI ORIS

Glavni tab NOV in PO Slovenije je z radijsko brzojavko

ukazal tabu 9. korpusa, naj ustanovi Jeseniko-bohinjski od
red na bivem jugoslovanskem ozemlju. S tem je mislil na
skrajni severozahodni del Slovenije in Jugoslavije, ki se je kot
klin zajedal med Italijo in Avstrijo, takratni del Nemije.
Podrobneje pa je delovno obmoje odreda doloil tab 9. kor
pusa sam.
Takoj po ustanovitvi sta se taba korpusa in odreda ustno
dogovorila, da bo imelo obmoje Jeseniko-bohinjskega odreda
naslednje meje:
od tromeje JugoslavijaItalijaAvstrija nad Rateami po
stari jugoslovansko-italijanski meji, ki je potekala ez Vevni-
co, Vri, Krike pode, Triglav, Bogatin in Crno prst, torej po
razvodnici med obema Savama in Soo do vrha Lajnar; dalje
po razvodnici med obema Sorama in Savo Bohinjko prek Ra-
titovca in Dragoke gore, nato pa po dolini Nemiljice do
njenega izliva v Savo. Na rti Lajnarizliv Nemiljice je Je
seniko-bohinjski odred mejil s kofjelokim odredom. Meja
med Jeseniko-bohinjskim in Kokrkim odredom pa je pote
kala po Savi od izliva Nemiljice do sotoja Save Bohinjke in
Save Dolinke pri Radovljici ter dalje po Savi Dolinki do
Jesenic, nato pa priblino po rti Jesenicestara avstrijska
dravna meja na Golici. Od tod do tromeje pri Rateah je bila
za mejo obmoja Jeseniko-bohinjskega odreda stara jugoslo-
vansko-avstrijska dravna meja.1

10
 To obmoje meri priblino 1000 kvadratnih kilometrov.
Precejen del tega ozemlja pokrivajo gozdovi, zlasti po treh
planotah po Pokljuki, Meakli in Jelovici ter po pobojih,
velik del ozemlja pa je e visokogorski svet, ki sega nad dre-
vesno mejo. Tarn je golo skalovje, ki je tudi teko prehodno,
zato je bilo za partizansko bojevanje neprimerno.
Za partizane so bile najbolj ugodne e omenjene tri pla-
note: Meakla, Pokljuka in Jelovica.
Meakla lei med Savo Dolinko in Radovno, juno in
zahodno od Jesenic najviji vrh je Petelin (1446 metrov)
obsega pa priblino 75 kvadratnih kilometrov, v glavnem smre-
kovega in jelovega gozda. Severna poboja so strma in skal-
nata. Med gozdovi so tudi senoeti s seniki, v katerih so lahko
partizani prebivali. S severne strani omejujejo Meaklo Sava
Dolinka, cesta TrbiJesenice ter eleznica JeseniceTrbi,
(ki so jo po II. svetovni vojni razdrli), z june strani pa dolina
Radovne s cesto, ki pelje do Moj strane. Na vzhodni strani so
eleznica JeseniceGorica, cesta JavornikGorje ter Radovna
s sotesko Vintgar. Zaradi teh meja, ki jih je sovranik zlahka
zaprl tudi z manjimi silami, je veljala Meakla za dokaj
nevarno obmoje, kjer se veje enote niso mogle dolgo za-
drevati.
Pokljuka je planota, na jugu omejena z dolino Mostnice,
na severu pa z dolino Radovne, medtem ko je na vzhodni strani
dolina Save Bohinjke s cesto in eleznico. Na severozahodni
strani prehaja Pokljuka v greben z vrhovi Debela pe (2007 m).
Lipanski vrh (1983 m) ter Veliki Draki vrh (2243 m) in Mali
Draki vrh (2132 m). Onkraj grebena lei dolina Krme z zelo
strmimi in skoraj neprehodnimi poboji. Poprena nadmorska
visina Pokljuke je 1000 do 1500 m. Raen po pobojih je prav
tako kot Meakla pokrita s smrekovimi in jelovimi gozdovi,
po pobojih pa prevladuje bukev. Tu so tudi senoeti s seniki,
medtem ko je na planoti ve vakih panikov ter vasi Kopriv-
nik, Gorjue in Mrzli studenec. Pokljuka obsega priblino 100
kvadratnih kilometrov. Nanjo je sovranik lahko prodrl iz
Radovne in Bohinja ter lahko potisnil partizane proti Krmi,
zato je tudi Pokljuka veljala za dokaj nevarno obmoje; veje
enote se tu niso mogle dolgo zadrevati.
Tretje obmoje, e najbolj primerno za partizane, je bila
planota Jelovica. Na severu jo oklepata Sava Bohinjka in

11
Sava, na vzhodu Nemiljica, na jugu Selska Sora, na zahodu
pa spet Sava Bohinjka. Poprena nadmorska visina je 1000
metrov z najvijim vrhom Kotli (1410 m). Tudi na pobojih
Jelovice so preteno bukovi gozdovi, v vijih legah pa smre-
kovi in jelovi. Prav tako so tu po pobojih senoeti s seniki,
primernimi za bivanje partizanov, po vrhu pa je bilo pred
II. svetovno vojno ve vakih panikov s stajami in pastirski-
mi koami. Vsa Jelovica z Ratitovcem vred meri priblino
200 kvadratnih kilometrov. Zaradi take razsenosti jo je so-
vranik zelo teko obkolil, saj ni imel vedno zadosti vojakov.
Na odredovem obmoju je bil tudi Triglav (2863 m), naj-
vija slovenska in jugoslovanska gora. Med osvobodilno vojno
je postal simbol slovenstva. Stilizirana podoba Triglava (zlom-
ljena rta z dvema nijima in srednjim, najvijim vrhom) je
postala e leta 1941 skupaj s rkama O in F (kratici za Osvo-
bodilna fronta) znak Osvobodilne fronte, po vojni pa je
Triglav del grba Socialistine republike Slovenije. Prva parti
zanska pokrivala s tremi vrhovi, krojena po vzorcih panskih
vojakih pokrival, so prav zaradi teh vrhov imenovali tri-
glavke. Tudi 31. divizija je nekaj asa nosila ime Triglav-
ska.
Ozemlje, ki ga je nadziral odred, reejo tri globoke doline:
Save Bohinjke, Save Dolinke in Radovne. Obe Savi se ste-
kata pri Radovljici. Po njunih dolinah je tudi naj ve naselij.
Celotno odredovo obmoje je bilo pred II. svetovno vojno
v radovljikem okraju, ki je imel 18 obin. Od teh je odred
nadziral obine Bled, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Srednja
vas, Dovje-Mojstrana, Gorje, Jesenice, Kamna gorica, Kranjska
gora, Kropa, Ovsie, Ratee-Planica in Ribno. Drugih est
obin tega okraja pa je nadziral Kokrki odred.
Po popisu prebivalstva 31. marca 1931. je na ozemlju na-
tetih dvanajstih obin ivelo 24.873 prebivalcev. e upoteva-
mo priblino desetodstotni prirastek prebivalstva od tetja 1921
do 1931, potem je leta 1941, ko zaradi vojnih dogodkov popisa
ni bilo, ivelo na tem obmoju priblino 27.360 prebivalcev.
Prebivalstvo pa se ni povealo samo zaradi naravnega prirast-
ka, ampak tudi zaradi priseljevanja, zlasti na Jesenice in na
Bled. V letih 19411945 pa je kot v vseh vojnah tevilo prebi
valstva padlo: izgnali so ve sto Slovencev, zaprli pripadnike
OF in svoj ce partizanov, ljudje so beali na italijansko zasedeno
obmoje, Nemci pa so novaili Slovence v svojo vojsko in na

12
deio v nemki industriji. Po drugi strani pa so nacisti na Jese-
nice pripeljali ve sto tujih delavcev, predvsem Francozov,
v vsa veja naselja pa so pripeljali druine nemkih uradnikov.
Po dolinah Save Bohinjke, Save Dolinke in Save teejo
vane eleznice, ki so koristile tudi nacistinim okupatorj em.
To velja zlasti za elezniko zvezo BeljakPodroicaJeseni-
ceLjubljana, ki je bila ena najkrajih eleznikih zvez iz
Nemije in Avstrije proti Balkanu. eleznica JeseniceTrbi
je bila sprva bolj krajevnega pomena, kasneje pa je postala
pomembna zaradi povezave z eleznico BeljakTrbiVidem
(Udine), ki je bila vana zaradi zvez med Nemijo in bojiem
v Italiji. Prav tako je v drugi polovici vojne iz enakih razlogov
bila vana eleznica JeseniceGorica, ki pa so jo enote 9. kor
pusa stalno ruile.

SOCIALNE RAZMERE

V navedenih dvanajstih obinah je bilo pred vojno 81 na-

selij, med njimi mesto samo Jesenice z elezarno, ki so imele
472 hi in 5097 prebivalcev.
Kmekih gospodarstev je bilo v vseh dvanajstih obinah
2871. Najve jih je bilo v jeseniki obini (626), sledile so ji
blejska obina s 613 kmekimi gospodarstvi, obina Bohinjska
Srednja vas (475), Bohinjska Bistrica (296) in Ribno (249).
Poleg kmekih gospodarstev so bile v vseh obinah tudi
koarije (skupno 1248) in zemljiki najemniki (383). V obini
Dovje-Mojstrana je bilo npr. poleg 35 kmekih gospodarstev
99 najemnikov, v kroparski poleg 92 kmekih gospodarstev
77 najemnikoy, v kranjskogorski poleg 85 kmekih gospodar
stev 237 koarij in 25 najemnikov, v gorjanski pa 89 kmekih
gospodarstev, 484 koarij ter 37 najemnikov.
Setevek kmekih gospodarstev, koarij in najemnikov
nam pokae, da sta se z obdelovanjem zemlje ukvarjali 4502
druini, e pa upotevamo, da je, raen v okolici Bleda in v
Bohinju, le malo plodne zemlje primerne za obdelovanje, sme-
mo sklepati, da so si mnogi najemniki in koarji, pa tudi kmet-
je oziroma lani njihovih druin morali poiskati dodaten za-
sluek v industriji. Njihovega tevila pa statistika ni prika-
zovala. Mnogi so se preivljali tudi preteno s sekanjem in
prevozom lesa.

13
 2e od nekdaj je pomanjkanje plodne zemlje sililo kmete
v hribovskih krajih, da so se bolj ukvarjali z ivinorejo. Tako
je bilo tudi na obmoju teh dvanajstih obin, posebno v Bo-
hinju. Redili so predvsem govejo ivino, manj drobnico. Cez
poletje so ivino pasli po skupnih vakih panikih ter iz mleka
izdelovali sir v sirarskih obratih in mlekarskih zadrugah,
ustanovljenih e v prejnjem stoletju.
Na Bledu, v Bohinju pa tudi v okolici Kranjske gore je bil
v letih pred II. svetovno vojno e precej razvit tujski promet.
Na Bledu je bilo e tedaj letovie evropskega pomena z mno-
gimi hoteli in poletnim bivaliem jugoslovanskega kralja;
sem so prihajali tudi diplomati iz Beograda. Prav v zadnjih
letih pred vojno pa so zaeli prihajati na jadransko obalo pa
tudi v Slovenijo in zlasti na Gorenjsko tevilni Nemci. Zaradi
ugodne menjave denarja so imeli precej nje koristi, obenem
pa so propagirali nacionalni socializem ter se ukvarjali tudi
z vohunstvom.
2e v predzgodovinski dobi so se prebivalci obeh savskih
dolin ukvarjali z rudarstvom in topljenjem eleza, zaradi tega
pa tudi z oglarjenjem. Kasneje se je ta domaa obrt razvila
v manufakturno. Izdelke so s konji nosili na trg v Furlanijo
in severno Italijo. Cez poreje obeh Sav sta vodili dve taki
prastari tovorniki poti, ena od Ljubljane do Trbia in od tam
po Kanalski dolini v Furlanijo, druga pa iz Soke doline prek
Bakega sedla v Bohinj, prek Pokljuke v dolino Radovne in
na Bled, nato pa proti Triu in dalje ez Ljubelj na Koroko.
Ko se je v zaetku prejnjega stoletja v Avstroogrski za-
el vse bolj razvijati kapitalizem, so veji elezarski obrati s
konkurenco zaeli pritiskati na manje. Ko je bila zgrajena
eleznica, so se predvsem veji obrati zlahka povezali in e bolj
tekmovali z manj imi. Ti v tej tekmi niso mogli vzdrati.
Zato so se ob koncu prejnjega stoletja obdrale na Gorenj-
skem samo e elezarne na Jesenicah, v Bohinjski Bistrici in
v Kropi, cela vrsta manjih pa je e propadla. eleznica je
uniila tudi tovornitvo, ki je prej daj alo mnogim zasluek ne
samo s prenaanjem domaih izdelkov na tuje trge in obratno,
ampak tudi s prenaanjem blaga iz Avstrije k morju in od
tam v Avstrijo. Po drugi strani pa je eleznica omogoila
hitreji razvoj tujskega prometa in izvoz lesa.
Po propadu domae obrti in tovornitva se je del domae
odvene delovne sile zaposlil pri gradnji eleznic. Zlasti mno-

14
go delovne sile je zaradi tevilnih predorov zahtevala graditev
eleznice BeljakPodroicaJeseniceBohinjGorica. Ker
so gradili preteno s preprostim orodjem, se je zlasti na Je-
senicah, pa tudi v Bohinju zbralo veliko delavcev iz mnogih
evropskih deel. Med njimi je bilo mnogo Makedoncev, ki so
zaradi vstaj doma morali zbeati iz turkega cesarstva. Kmetje
pa so v mnoici delavcev nali odjemalce za preseke svojih
pridelkov.
Toda ko so eleznico zgradili, so se delavci razli in tudi
domaini niso doma ve nali dela. Mnogi so odhajali na se
zonska dela na Koroko in v bosenske ter slavonske gozdove,
marsikdo pa je odel tudi v Ameriko.
Mnoge Bohinjce je zelo prizadela ukinitev elezarne v
Bistrici. Potem ko je leta 1890 pogorela, je niso ve obnavljali.
Kopanje rude v Bohinju so opustili 1901. Od takrat se je raz
vijala samo elezarna na Jesenicah. Kropa je obdrala manji
obrat in si pomagala s kovanjem ebljev.
elezarne v Bohinju, na Jesenicah in na Javorniku je
upravljala Kranjska industrijska druba, ki so jo ustanovili
e leta 1869. Tedaj je bilo v teh krajih e razmeroma tevilno
delavstvo, ki sprva e ni utilo toliknega izkorianja in za
tiranja kot kasneje proti koncu prejnjega in v zaetku naega
stoletja. Z zgraditvijo eleznice proti Gorici pa so Jesenice
postale tudi pomembno elezniko kriie, zato je bilo tu
mnogo prometnega osebja in eleznikih delavcev, ki so oskr-
bovali progo in delali v kurilnici.
Ze v drugi polovici prejnjega stoletja so jeseniki de
lavci ustanovili svoje organizacije, ki so bile ideoloko in orga
nizacijsko pod vplivom avstroogrske socialne demokracije.
Leta 1899, ko je Kranjska industrijska druba zaradi tenje po
vejem dobiku oziroma konkurennih cenah odtrgala delav-
cem 10 odstotkov, je na Jesenicah izbruhnila prva stavka,
toda udeleili so se je le ebljarji in iarji. Trajala je deset dni
in se konala s sporazumom, v katerem sta obe strani popu
stili vsaka za polovico. Leta 1904 je na Javorniku izbruhnila
splona stavka elezarjev. Leta 1909 so na Jesenicah prvi
slavili 1. maj kot mednarodni delavski praznik.
Med I. svetovno vojno je ve jesenikih delavcev prilo
v rusko ujetnitvo. Po preprianju e prej mnogi socialdemo-
krati so se pridruili ruski revoluciji. Po vrnitvi iz ujetnitva

15
so doma irili resnico o oktobrski revoluciji in postali jedro
tevilnega lanstva KPJ.
Poraz in razpad Avstroogrske je gospodarsko hudo priza-
del obe savski dolini. Italijanski imperializem je e kazal oitne
elje, da bi zasedel in si prikljuil Jesenice, Bohinj in Bled.
Takrat je nastala v Zgornjesavski dolini efmanova eta, ki
se je postavila po robu italijanskim osvajalnim tenjam, nato
pa se je na grebenu Karavank spopadla e z Avstrijci. Mnogi
borci Sef mano ve ete so bili socialisti, zato kasneje oblasti
bive Jugoslavije njihovega boja niso cenile tako, kot bi
zasluil.
Ko so se meje ustalile na Karavankah, na razvodju med
Dravo in Savo ter Savo in Soo, so se zaele kazati posledice
gospodarske osamitve. Zeleznika zveza LjubljanaTrbi je
od Jesenic naprej postala lokalnega pomena. Zaradi dveh meja
in zaradi preusmeritve velikega dela bive Avstroogrske na
druga pristania, predvsem nemka, je usahnil ivahen tranzit
JeseniceGorica. Bliina meje pa je elezarni zaprla tudi pro
sto pot do naravnega zaledja. Zato je celotno gospodarstvo tega
dela Gorenjske zaelo propadati. Zaele so se veati tudi so-
cialne razlike, kar je povzroilo e vejo odlonost delavcev
v boju za njihove prvice.

RAZVOJ DELAVSKEGA GIBANJA MED OBEMA

VOJNAMA

Ko je bila leta 1919 ustanovljena Socialistina delavska

stranka (komunistov) kot predhodnica sedanje Zveze komuni-
stov, so nastale na Jesenicah pa tudi drugod tevilne komu-
nistine skupine, ki so bile zelo delavne. Potem ko je bila
Partija prepovedana, so sicer mnogi lani odpadli oziroma niso
ve sodelovali pri organiziranem delu, toda ostalo je jedro,
ki je preivelo vsa preganjanja in nadaljevalo z delom. Da bi
lae delovali med mnoicami, so se komunisti posluevali raz-
linih zakonitih oblik dela. Tako so npr. ustanovili podrunico
Neodvisne delavske stranke in jo vodili, dokler je oblasti niso
prepovedale. Bili so pobudniki razlinih oblik kulturno-pro-
svetnega dela v raznih organizacijah, udejstvovali so se v
portnih drutvih in podobno.
Prek delavcev, zaposlenih v elezarni, ki so se vozili do-
mov na kmete, so komunisti ves as imeli velik vpliv na iro

16
okolico. Ko so zaeli faisti na Primorskem preganjati Slo
vence, so mnogi pribeali in nali zavetje v Bohinju in na
Jesenicah, kjer so se spoznali z delavskim gibanjem. Po letu
1934 pa so prek Jesenic pribeali iz domovine v begunstvo
tevilni avstrijski leviarji. Nai prebivalci so jim pod vplivom
komunistov veliko pomagali.
Jesenice kot najbolj zahodno jugoslovansko industrijsko
sredie so imele tudi vano vlogo kot posrednik zvez z Du-
najem. Tam je bil ve let CK KP Jugoslavije, saj v Avstriji
KP ni bila prepovedana. Prek Jesenic so vodile kurirske zveze
iz vse Jugoslavije v Avstrijo. Po izbruhu dravljanske vojne
v Spaniji pa so ez Jesenice potovali v Avstrijo ter dalje v
Francijo in panijo tevilni jugoslovanski pr osto vol jci.
V zaetku tretjega desetletja naega stoletja je tudi Jese
nice precej prizadela svetovna gospodarska kriza. Zaelo se je
mono stavkovno gibanje, spet pod vplivom komunistov. Red-
kokje so pokazali kmetje toliko solidarnosti z delavci kot v tem
delu Gorenjske. Raen za bolji gmotni poloaj delavcev in
kmetov so se komunisti proti koncu desetletja, potem ko je
nemki nacizem zael svoj osvajalni pohod po Evropi, zavze-
mali tudi za obrambo drave. Takrat se je tako kot po vsej
Sloveniji in Jugoslaviji tudi na Jesenicah in v okolici util
veji vpliv komunistov, ki so dobili novo vodstvo.
2al pa na Jesenicah in v okolici komunisti zaradi ozkosti
niso znali in hoteli v organizirano delo vkljuiti ve ljudi.
Zato je bilo kljub pripravljenosti mnogih tevilo lanov KP,
kandidatov in lanov Zveze komunistine mladine (SKOJ) raz-
meroma majhno.
Zelo vplivna, toda premalotevilna, je Partija v tem delu
Gorenjske doakala zaetek II. svetovne vojne.

PRED ZAETKOM VSTAJE

V boju z italijanskimi etami, ki so skuale prve dni vojne

prodreti iz Trbia po dolini Save Dolinke proti Jesenicam, so
poleg jugoslovanskih obmejnih straarjev, financarjev in oro-
nikov sodelovale tudi skupine prostovoljcev. Med temi so bili
mnogi komunisti ali njihovi simpatizerji.
Vsem tem branilcem meje je uspevalo ve dni zadre vati
sovranika in mu zadati nekaj izgub. Toda nemke ete so
vdrle globoko na Hrvako, kjer se je tudi zaela vstaja ma-

17
 kovcev in ustaev. Vrsta notranjih slabosti bive jugoslovanske
vojske in poskusi vodstev slovenskih meanskih strank, da
bi se sporazumeli s sovraniki, so povzroili tudi razsulo jugo-
slovanskih enot v Sloveniji. Tudi skupine, ki so branile Zgor-
njesavsko dolino, so se zaele razhajati. Posamezni poteni
vojaki in oficirji so e kot svoje zadnje dejanje razstrelili ve
mostov in predorov po cestah in eleznicah. Med drugim so
razstrelili tudi karavanski in bohinjski predor, lastnikom ele-
zarne pa je uspelo, da so prepreili miniranje vanejih na-
prav.
Kot je znano, se je vojna zaela 6. aprila 1941, zadnji jugo-
slovanski vojaki pa so se umaknili z Jesenic proti Zirovnici
9. aprila. Sele 12. aprila so Italijani zasedli Bohinj, Jesenice in
Bled. Ena njihova kolona je prodrla v Bohinj prek Crne prsti,
druga pa na Jesenice prek Rate in Mojstrane. Ta je prila za
nemko predhodnico, ki se je prebila prek Karavank.
Dne 23. aprila so se v skladu s sporazumom med Italijo
in Nemijo Italijani z Gorenjske umaknili in vso oblast so
prevzeli Nemci. Nacistini vodja pokrajinske uprave Kutschera
je uradno nastopil svojo slubo 24. aprila. Med njegovimi
prvimi ukrepi je bila razveljavitev vseh jugoslovanskih zako-
nov in razpust vseh slovenskih drutev ter organizacij. Takoj
so morali odstraniti slovenske napise, uradni jezik je bil samo
nemki. Pozaprli in izgnali so uitelje in duhovino ter uvedli
v ole izkljuno samo nemino. Zato so pripeljali na Gorenj-
sko svoje uitelje. Kmalu so zaprli tudi vse vplivneje in imo-
viteje ljudi, ki so bili zavedni Slovenci. Kutschera je e
30. aprila v Kranju javno izjavil, da je vsa Gorenjska za vedno
prikljuena Nemiji. Kmalu so nacisti ponemili tudi vse pri-
imke in krajevna imena ter izdali znamko s podobo Bleda z
napisom: Bled za vedno nemki. Po vsem tem je postalo
vsakomur bolj ali manj jasno, da bodo v kratkem najbr tudi
pravno prikljuili Gorenjsko Nemiji ter takoj zatem zaeli
klicati moke v svojo vojsko.
Val nasilja takoj ob zaetku nemke oblasti je povsem
prekinil delovanje vseh strank, organizacij in drutev. Edino
komunisti niso prenehali delati, saj so bili preganjanja vajeni
e od prej in je bilo njihovo delo zato e prej skrito.
2e od 19311932 je deloval na Jesenicah okroni komite
KPS in vzdreval zveze s pokrajinskim komitejem oziroma
CK RPS v Ljubljani. Po nemki okupaciji je kljub prepovedi

18
prehajanja ez razmejitveno rto med Italijo in Nemijo te
zveze vzdreval e naprej.
Razpad bive Jugoslavije in okupacija nita komunistov
niti presenetila niti zaudila, saj so e dolgo prej opozarjali na
izdajstvo vrhov oblasti, na korupcijo in na druge slabosti.
Ze 20. aprila so se zbrali komunisti in nekateri simpati-
zerji pri kmetu Matevu Volfu v Slamnikih. Pogovorili so se o
pripravah na odpor, predvsem o zbiranju oroja, vojake
opreme in streliva, ki ga je zapustila biva jugoslovanska
vojska. Okupatorske oblasti so sicer grozile s hudimi kaznimi
vsakomur, ki bi oroje zadral. Posamezniki so na lastno pest
skrili mnogo oroja, zlasti da bi ga uporabljali za divji lov, ki
je bil v tem delu Gorenjske e stoletna tradicija. Franc Po-
tonik, ki se je vrnil iz panije, je tedaj seznanil navzoe z
monostjo gverilskega bojevanja po izkunjah iz panske dr-
avljanske vojne.
Maja 1941 je jeseniki okroni komite imenoval tudi
okroni vojni komite. Njegovi lani so postali komunisti Polde
Straiar z Jesenic, Alojz Hrovat iz Begunj, Ivan Bertoncelj z
Dobrave pri Kropi ter Joe Gregori z Jesenic. Ta je kot po
vratnik iz panije postal sekretar komiteja. Vojni komite je
takoj zael s pripravami na vstajo, ki naj bi se zaela v pri-
mernem trenutku. Ceprav je bil pakt med Nemijo in Sovjet
sko zvezo e vedno v veljavi, so komunisti raunali, da bo
prilo vsak as do spopada. Tedaj bi zaradi zaposlenosti nemke
vojske na novih bojiih nastopil tudi titi primerni trenutek.
V Bohinju je e vsa leta po I. svetovni vojni delovala
skupina komunistov, ki jo je vodil udeleenec oktobrske revo
lucije in lan KP od njene ustanovitve Joe Aman, kmet z
Nomenja. Aman je bil zadnja leta pred II. svetovno vojno tudi
lan okronega komiteja Jesenice. V teh letih se mu je pridruil
e Toma Godec. Skupina je tudi po nacistini okupaciji na-
daljevala z delom in predvsem zbirala oroje ter spodbujala
ljudi.
Veina komunistov je posluala opozorila vodstva in se
skrivala e pred nacistinim napadom na Sovjetsko zvezo.
Kljub temu pa so nacisti prve dni po 22. juniju le uspeli samo
na Jesenicah in v blinji okolici aretirati 54 oseb, za katere so
domnevali, da so ali komunisti ali simpatizerji. V naslednjjh
dneh, med 5. in 8. julijem, pa so pozaprli na Jesenicah in v
blinji okolici kar 695 oseb, v glavnem izobraencev in vpliv-
nih ljudi. Precej takih ljudi so pozaprli tudi po drugih krajih.
Aretirance so odpeljali v Sentvid pri Ljubljani v nekdanjo
kofijsko gimnazijo in jih od tam v ve vlakih poslali v Srbijo.
Med aretiranci, ki so jih zaprli prve dni, je bila tudi
Marija Potonik, rojena Zumer iz Spodnjih Gorij, ki je od
1928 do 1936 ivela v Sovjetski zvezi, kjer je obiskovala ko-
munistino univerzo. Po vrnitvi so jo jugoslovanske oblasti
aretirale; bila je zaprta v glavnjai. O svojih tamkajnjih
doivetjih je napisala tudi brouro. Leta 1939 se je preselila na
Jesenice in se kmalu poroila s Francem Potonikom, ki se je
vrnil iz Spanije. Leta 1940 je postala sekretarka okronega
komiteja. Zato je njena aretacija pomenila za Partijo hud
udarec. Nemci so jo odpeljali v Begunje, od tam pa v Ra
vensbrck, kjer je kot rtev medicinskih poskusov umrla
5. februarja 1944.
Komunisti in simpatizerji, ki se jim je posreilo izogniti
se aretaciji, so se zatekli v gozdove ali pa so odli na itali-
jansko zasedeno obmoje. Tako je naraslo tevilo ilegalcev od
prvih 19, kolikor jih je bilo e pred 22. junijem, za 138 novih
do 26. julija in nato do 5. avgusta e za 199 oseb, vendar velja
ta podatek za vso Gorenjsko. V gozdovih so se znali tudi mno
gi taki, ki prej niso imeli nobenih zvez s komunisti, pa jih je
nasilje ogorilo in so bili pripravljeni upreti se z orojem v
rokah. Nemke oblasti so tevilo vseh beguncev omenj ale v
svojih poroilih, niso pa vedele, kdo se je umaknil v Ljubljano
in kdo je ostai na nemkem ozemlju. Zato so menile, da je
ilegalcev veliko ve, kot pa jih je dejansko bilo.
Dne 25. junija 1941 so se na Gorici nad Nomenjem sestali
prvi tirje bohinjski ilegalci, ki so uspeli izogniti se aretaciji.
To so bili Joe Aman z Nomenja, Toma Godec iz Bistrice,
Janez upan in Lojze Pintar, oba z Nomenja. Skupina se je
utaborila na Strani nad Nomenjem.
V jeseniki okolici so se zadrevale tri skupine ilegalcev.
Priblino petnajstim je naeloval Joe Gregori, zadrevali pa
so se na Njivicah. Druga taka skupina, ki jo je vodil Stane
Bokal, se je zadrevala na Mirci nad Jesenicami. Tretja skupi
na se je zadrevala nad Poljanami, poveljeval pa ji je Joe
Fingar.
Skupina ilegalcev iz vasi med Bledom in Radovljico se
je zatekla na Jelovico in se sprva zadrevala v Bernardovi
kolibi blizu Oblakove planine. Zaradi nevarnosti, da bi Nemci

20
v tej kolibi iskali lastnika, vodjo skupine, rezervnega podpo-
ronika Jako Bernarda, pa so se ilegalci kmalu preselili na
Tamare.
Domaini iz Krope in okolice, zlasti z Dobrave, kjer je
dolga leta uiteljeval Stane Zagar, so taborili blizu Vodike
planine. Kakih 20 ilegalcev, v glavnem iz Gorij in blinjih
vasi, pa je taborilo na Pokljuki.

OD ZAETKA UPORA DO BOJA V DRAZGOSAH

V zaetku julija je priel na Gorenjsko Stane Zagar kot

lan glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et, usta-
novljenega v Ljubljani 22. junija. Njegova glavna naloga je
bila dosei, da bi se ilegalci vojako organizirali iz skupin v
ete ter zaeli napadati Nemce.
Dne 17. julija, po nekaterih virih pa 20. julija, je Zagar
na Malem Gregorjevcu na Jelovici sklical partijsko konferenco
jesenikega in kranjskega okroja. Udeleili so se je lani
obeh okronih komitejev in nekateri povabljeni. Navzoim je
Zagar sporoil sklep o zaetku oboroenega boja.
Zato je bila 28. julija na Meakli ustanovljena Cankarjeva
ali Jesenika eta, ki je tela 39 borcev, poveljeval pa ji je
Joe Gregori. Nekaj partizanov je pred tem e doivelo prvi
spopad, napravili pa so tudi nekaj akcij. 1. avgusta so Nemci
eto napadli na Obranici. Takrat sta padla Viktor Arzenek in
Ferdo Koren. Del ete je zael od zadaj streljati na napadajoe
Nemce, ki so pripadali 181. rezervnemu policijskemu bataljo-
nu, in jih tako prisilil k umiku.
Priblino ob istem asu je nastala tudi Jelovka eta
ali eta Ilije Gregoria, ki je bila ustanovljena 29. julija na
Jelovici in je tela 50 partizanov. Poveljeval ji je Jaka Bernard,
politini komisar pa je postal Joe Krajc-Zakelj.
Po boju na Obranici se je Cankarjeva eta pomaknila v
Slamnike, od tam pa so jo poklicali na Jelovico, da bi se
zdruila z Jelovko eto. Spotoma je vkljuila v svoje vrste e
gorjansko skupino, tako da je zdaj tela 50 partizanov. Obe eti
sta se 3. avgusta zveer sestali nad Taleem. Na Pogroarjevi
plani je iz obeh et nastal Cankarjev bataljon, ki mu je po
veljeval Joe Gregori, politini komisar pa je bil Ivan Ber-
toncelj-Johan. Bataljon naj bi v naslednjih dneh napadel
begunjsko kaznilnico, kjer je bilo zaprtih ve sto pripadnikov

21
 OF in jih osvobodil. Toda Nemci so za priprave zvedeli in
zastraili prehode ez Savo, v Begunje pa pripeljali okrepitve.
Zato je bataljonsko vodstvo sklenilo odloiti napad.
Dne 8. avgusta pa so partizane na Rrenovem robu, kak
kilometer vzhodno od Kotlia, napadli Nemci iz 181. rezervne-
ga policijskega bataljona (po cenitvah jih je bilo od 400 do
500). Partizanov je bilo v bataljonu kakih 100, od teh 30 ne-
oboroenih. Po priblino enournem boju so se partizani morali
umakniti. Trije partizani so padli, Nemci pa so po ohranjenih
poroilih imeli enega mrtvega in enega ranjenega, med tem
ko partizanska poroila govore o 30 mrtvih Nemcih. Kljub
partizanskemu umiku pa je spopad na Renovem robu pomenil
precejen uspeh, saj so se partizani prvi na poloajih celo
uro upirali nemki premoi.
Istega dne je bohinjska skupina doivela hud udarec. Ko
so jo Nemci izsledili in napadli, je Joe Aman enega ustrelil
in takoj nato sam padel, Janeza upana pa so ranjenega ujeli
in ga nato 28. avgusta v Gorjah ustrelili kot talea.
Po spopadu na Renovem robu je del starejih in bolehnej-
ih partizanov ter tovariic iz Cankarjevega bataljona odel v
Ljubljano, Jesenika in Jelovka eta pa sta se za nekaj asa
razli. Jesenika je odla na Pokljuko, kjer se je razdelila. Vod,
sestavljen iz Jesenianov, je odel prek Meakle na Karavanke
pod Stol. Konec oktobra sta se oba voda spet zdruila in odla
na Jelo vico, nato pa na Mohor, kjer se je Jesenika eta zdru
ila z Jelovko ter delovala v sestavu bataljona v Selki in
Poljanski dolini. V Bohinju pa so za nekaj asa ostali samo
aktivisti, ki jih je vodil Toma Godec.
Na posvetovanju v Stolicah v Srbiji, ki ga je sklical
vrhovni tab septembra 1941, je tovari Tito kritiziral poasen
razvoj partizanstva v Sloveniji. Slovenski udeleenci sestanka
so se seznanili z velikim razmahom vstaje v Srbiji in Bosni.
Novembra so Nemci pred Moskvo doiveli svoj prvi veliki
poraz. Med Gorenjci je mnoini izgon Slovencev iz Posavja
povzroil veliko ogorenje. Zaradi vseh teh vzrokov so politini
in vojaki voditelji gorenjskih partizanov na sestanku pri Koc-
janu v Bukovci v Selki dolini sklenili, da tudi na Gorenj
skem zano z mnoino vstajo ter osvobodijo nekaj ozemlja.
Po nartih naj bi imela vstaja tri aria. Selko in Poljansko
dolino, Bohinj ter Zgornjesavsko dolino in Jesenice. Jedro
upora naj bi bil Cankarjev bataljon, katerega glavnina naj bi

22
ostala v Selski in Poljanski dolini. Na Pokljuko in v jeseniko
okolico pa naj bi odla skupina dvajsetih partizanov, ki bi jih
vodila Polde Straiar in Stane Bokal.
Ta skupina se je v Slamnikih razdelila. Stane Bokal je
s petimi partizani ostai na Pokljuki, Straiar pa je z ostalimi
odel proti Jesenicam. Dva med njimi, Ivana Vovka-Zivana in
Franceta Konoblja-Slovenka je poslal na Dovje.
V naslednjih dneh so partizani in aktivisti obiskovali te-
vilne somiljenike in organizirali zbiralia. Po nartih naj bi
se vstaja zaela 16. decembra. Na zbiralie na Cimpkovem
rovtu nad Potoki je prilo 52 Jesenianov, dvanajstim pa so to
prepreile nemke patrulje. Prostovoljci iz blejske okolice in
gorjanskih vasi so se zbrali nad blejsko elezniko postajo ter
od tam odli na Pokljuko. Na Mrzlem studencu so se zdruili
s Koprivnikarji in Gorjuci, tako da jih je bilo vseh e pri
blino 150. Po mitingu je bil iz njih ustanovljen Preernov
bataljon. Imeli so le nekaj puk, drugi so bili oboroeni z raz-
linim orodjem. Z Mrzlega studenca so odli proti Nomenju.
Tam so nameravali napasti jutranji vlak, ki je vozil delavce
na Jesenice. Delavce bi mobilizirali in poruili eleznico. Nato
bi se dvignile vse bohinjske vasi ter uniile nemke postoj anke
v Bistrici, Srednji vasi in drugje. Toda Nemci so za nart
upornikov e vedeli po zaslugi svoje vohunske slube, v kateri
je bil brkone glavni agent kova Avgust Dijak s Kopriv-
nika. Zato so e zveer 15. decembra poslali v Bistrico kot
okrepitev eto 93. rezervnega policijskega bataljona. Preernov
bataljon je na Nomenju proti jutru 16. decembra naletel na
nemki oklopnik, ki mu je sledil drugi. No vinci brez izkuenj
in oroja oklopnikom niso bili kos in so se po kratkem boju
umaknili iz vasi na Pokljuko. 2e prej je nekdo raziril med
ljudi vest, da je zaetek vstaje odloen, povrh vsega se je e
bataljon umaknil in zato po vaseh ni prilo do vstaje.
Takoj po umiku so Nemci na Nomenju zagali pet hi.
Del Nemcev je zasledoval partizane do Koprivnika in tam dva
tudi ujel. Prignali so ju nazaj na Nomenj in vrgli iva v
goreo hio. Druge tri domaine z Nomenja pa so ustrelili.
Veina borcev, ki so mislili, da Nemci ne vedo za njihovo
udelebo pri nameravanem napadu na Nomenj, se je v na
slednjih dneh vrnila na svoje domove. Partizansko jedro Pre-
ernovega bataljona tega razhajanja tudi ni oviralo, saj ni
vedelo, kaj bi sredi zime poelo s takim tevilom neoboroenih

23
in neizkuenih ljudi. Raen tega so Nemci zaeli preiskovati
Pokljuko. 21. in 22. decembra so enega partizana ubili, 21 za-
jeli, 23 pa se jih je z Zatrnika umaknilo na Berjanco. Ti so
skoraj vsi ostali partizani.
V okolici Dovjega se je zbralo kakih 120 upornikov, ki so
ustanovili Triglavsko eto. Ta je nameravala uniiti oroniko
postajo na Dovjem, zatem obraunati s posadko obmejne stra
e, nato pa e poruiti eleznico, onesposobiti cesto in prekiniti
telefonske zveze proti Jesenicam in Trbiu. e bi uspela vstaja
v Bohinju, bi od tam partizani udarili proti Bledu, oni pa proti
Jesenicam. Obe koloni bi se zdruili pri Radovljici in skupaj
prodirali proti Kran ju.
Tudi v okolici Dovjega se je zaela vstaja 16. decembra,
toda ele zveer. Dva oronika so ujeli v gostilni pri veerji,
nato pa e komandirja na oroniki postaji. Ko pa so skuali
napasti postojanko obmejne strae, so naleteli na odpor. En
vojak je bil ranjen, padel pa je partizan Lojze Rabi. Zaradi
neuspelega napada so se partizani v dveh skupinah umaknili
v hribe, ena skupina na Meaklo, druga pa v Karavanke. Za
radi nemkih groenj in obljub, da se nikomur, ki se bo sam
vdal, ne bo ni zgodilo, so zaele enske nagovarjati moe in
sinove, naj se vrnejo. Veina upornikov se je res vrnila, pred
tem so tudi izpustili vse tri ujete oronike. Ostali pa so odli
na Zabreko planino pod Stolom, kjer so se sestali z Jeseni-
ani. Ti ves as niso naredili nobene akcije, ker so pravoasno
zvedeli za neuspeh na Nomenju in na Dovjem, eprav so prej
imeli v nartu, da bi poruili cestni in elezniki most v Mo-
stah pri Zirovnici.
Povsem drugae pa se je razvijala vstaja v Selki in Po-
ljanski dolini, kjer je bil skoraj celoten Cankarjev bataljon.
Ze 12. decembra je izbojeval pomembno zmago, ko je v Rovtu
pod Blegoem pobil 47 policistov iz 2. ete 181. rezervnega po-
licijskega bataljona ter zaplenil njihovo oroje. V nekaj na-
slednjih dneh se je bataljonu pridruilo 245 prostovoljcev, ki
so s seboj prinesli tudi mnogo oroja, tako da je imel bataljon
kar 24 mitraljezov.
Sledil je boj Cankarjevega bataljona v Dragoah, v ka-
terem so imeli Nemci hude izgube. Ko so se nazadnje parti
zani z razmeroma majhnimi izgubami pred velikansko nem-
ko premojo umaknili na Jelovico, so Nemci vas do temelj ev

24
poruili. Cez nekaj asa je zaradi hude zime tab Cankarjev
bataljon razdelil in poslal skupine na prezimovanje.
Nato pa so se zvrstili sovranikovi povrailni ukrepi.
Predvsem so Nemci zapirali na desetine ljudi. Samo v Gorjah
so jih zaprli 45, na Nomenju 40, v kofjeloki okolici 150, v
okolici Dovjega 90 itd. Veino so poslali v taboria, nekaj pa
so jih tudi postrelili. Najhuje so se nacisti maevali nad upor-
niki iz okolice Dovjega in jih devet ustrelili.
Ceprav so bili narti za vstajo, presojani z dananjega sta-
lia, zelo nestvarni in eprav je okupatorjem predvsem s tak
tiziranjem uspelo, da se je veina upornikov vrnila na svoje
domove, decembrska vstaja na Gorenjskem vseeno pomeni
velik politini in moralni uspeh osvobodilnega gibanja. Po
kazalo se je, da je bilo veliko ljudi pripravljenih sei tudi po
oroju, kar bi nacistom povroilo velike preglavice. Zaradi te
vstaje so morali Nemci zaasno opustiti kar 18 manjih oro-
nikih postaj. e pa upotevamo e boj v Dragoah, potem
lahko trdimo, da se je v prvem vojnem letu osvobodilno gi
banje najbolj razmahnilo prav na Gorenjskem. S tem pa je
tudi prekrialo nacistine narte, da bi prikljuili Gorenjsko
Nemiji.
Po drugi strani pa so neuspeh vstaje in nemke represa
lije vnesli nekaj negotovosti med ljudi. Mnogi privrenci OF
so se znali v zaporih, kar se je e precej asa poznalo pri po-
litinem delu.
LETO 1942 JE BILO HUDO

Ostanek Preernovega bataljona se jo po nemki akciji

21. in 22. decembra premikal s planine na planino, po visokem
snegu in hudem mrazu. Ze 3. januarja so ga Nemci napadli na
Berjanci, zato se je umaknil na Lipanjo planino, ki lei 1633
metrov visoko. Upali so, da bodo tu imeli nekaj asa mir, saj
je bilo snega nad 2 metra. Toda e 19. januarja so bili spet
napadeni. Umaknili so se proti Lipanjskemu vrhu in v mrazu
30 stopinj sprejeli boj. Ranjena Stane Bokal in Franc Kravs
sta strmoglavila ez stene v Krmo, kjer so ele spomladi lovci
nali njune ostanke. Prav tako sta padla Janko Jakopi in
Alojz Knafli, Alojz Cerne-Edvard pa se je skual sam zabosti
z bajonetom, ker je mislil, da ga bodo ujeli. Nemci so ga pu
stili misle, da je mrtev, kasneje pa so ga reili partizani. Se-
stradani in premraeni partizani so se zbirali ve tednov.
 Ponosni nad vanim ujetnikom so se nemki policisti
v Bistrici slikali z ujetim Tomaem Godcem ter tako
ohranili ragoceno prievanje o njem

Proti koncu januarja so prili na Pokljuko udeleenci boja

v Dragoah. Zdruili so se s tistimi, ki so bili ves as na
Pokljuki, v skupino, ki je potem prezimovala v senikih v Kri-
ih, kake pol ure od Gorij.
Od Bohinjcev jih je ez zimo le pet ostalo pri partizanih.
Eden med nj imi je bil tudi Toma Godec, lan okronega

26
komiteja, ki je politino deiovai. Toda 10. marca so ga na Vo-
jah speega zajeli Nemci, Avgust Gaperin, ki ga je spremljal,
pa je bil ubit. Godca so po zaporih strahovito muili, vendar
se je dral junako in ni niesar izdal. O njegovi smrti ni za-
nesljivih podatkov, zato nekateri sklepajo, da je podiegei med
muenjem.
Marca 1942 sta se partizanski skupini na Pokljuki in Me-
akli zdruili v eto, ki se je imenovala Gorjanska. Aprila je
taborila na Voklem blizu Zatrnika, kasneje pa blizu Figoveve
koe. Prve dni junija je napadla nemko patruljo pri Gorjah
in vse vojake, raen enega, pobila ter zaplenila oroje. Dne
5. julija pa so jo blizu Voklega napadli Nemci ter enega parti
zana ujeli, enega pa ubili.
V zgodnjem polet ju 1942 je bil iz dela Jesenike ete, ki
se je vrnila iz Drago, prostovoljcev iz decembrske vstaje,
novincev, prostovoljcev iz Ljubljanske pokrajine ter prebeglih
vermanov iz Zirovnice ustanovljen pod Stolom nov Cankarjev
bataljon. Imel je dve eti, zadreval se je v Karavankah med
Triem in Jesenicami, posamezne skupine pa so prihajale tja
do Kranjske gore, na Meaklo in na Koroko. Dne 27. junija
je uniil elezniki most pri Zirovnici. Akcije se je udeleila
tudi Gorjanska eta.

Nemka policija iz Bistrice med eno izmed akcij proti partizanom

27
 Kmalu po vrnitvi z akcije v Mostah je bil iz ete usta
novljen 2. bataljon Gorenjskega odreda,2 ki je imel dve eti,
Bohinjsko in Gorjansko. Komandant bataljona je bil Ernest
Seidler-Iztok s Poljice, ki je sicer ivel v Ljubljani, leta 1941
pa se je vrnil na Gorenjsko kot partizan.
Poleti 1942 je zaradi krepitve osvobodilnega boja naraa-
lo nacistino nasilje. Tako so 26. julija Nemci iz Gorij in oko
lice odpeljali v izgnanstvo 44 partizanskih druin s priblino
200 lani.
Dne 8. avgusta so partizani na Pokljuki spet doiveli bole
udarec. Ze julija je bila na Jelovici II. grupa odredov, ki je
imela poleg glavne naloge prebiti se prek Gorenjske na ta
jersko tudi nalogo sodelovati s I. grupo pri osvobajanju Go
renjske. Obe grupi odredov naj bi osvobodili Selsko in Poljan-
sko dolino ter kasneje tudi Bohinj. Kranjev bataljon II. grupe
bi se po dogovoru med tabom I. in II. grupe odredov moral
prebiti na Pokljuko, kjer naj bi skupaj z 2. bataljonom Go
renjskega odreda sodeloval v bojih v Bohinju. Cankarjev
bataljon pa naj bi udaril v dolino Save Dolinke nad Jeseni-
cami. Narte pa je prepreila nemka ofenziva na Jelovico in
Pokljuko, zaradi katere ni prilo do prehoda Kranjevega ba
taljona na Pokljuko, ampak je odel z Jelovice 19. avgusta
mimo Brezij na Dobro.3
2. bataljon Gorenjskega odreda, imenovan tudi Preernov
bataljon, je zvedel za nevarnost in se zael umikati iz Ra-
dovne proti Bohinju. Nazadnje se je utaboril blizu planine
Jezerce (1727 m), skupina partizanov pa je odla na Triglav,
da bi tamkaj razobesila slovensko zastavo in po takrat e celih
planinskih koah pobrala odeje. Medtem pa je tab dobil
obvestilo, da prideta obiskat bataljon komandant in intendant
odreda. Na zvezo z njima sta odla etni komandir Ivan Ber
nard in kurir. Medtem je skupina, ki je la na Triglav,
zala v nemko zasedo. Ker se ni vrnila, so iz bataljona poslali
za njo drugo, ko pa tudi te ni bilo, e tretjo. Od vseh partiza
nov, ki so tako odli iz bataljona, sta se vrnila samo dva, vsi
drugi pa so bili zajeti, ranjeni ali ubiti. En partizan pa se je
sam vdal. Iz bojazni, da ne bi kdo od ujetih ali begunec izdal
taboria, se je bataljon takoj premaknil. V starem taboriu
pa je za zvezo ostai bataljonski komandant Seidler. Kmalu po
odhodu bataljona so Nemci taborie tiho obkolili in akali,
kdo bo e priel. Ko so prili odredni komandant Polde Stra-

28
iar, intendant Franc Potonik in etni komandir Ivan Ber
nard, so jih Nemci napadli. Bernard in Straiar sta takoj
padla, Potonika so ranjenega ujeli, Seidler pa se je edini
reil, eprav je bil ranjen v nogo. Potonika so kasneje od-
peljali v Mauthausen, kjer je umri.

Nemki oklopni avto med eno izmed akcij proti

partizanom v Bohinju
 Potem ko je Seidler odel na zravljenje, ga je zamenjal
Franc Biek. 2. bataljon Gorenjskega odreda pa je kmalu za-
tem odel prek Save Bohinjke na Jelovico. Zadreval se je
okoli Ratitovca, napadel Sorico in Danje, proti jeseni pa se je
spet vrnil na Pokljuko. Prezimoval je razdeljen po etah. Ena
je bila navadno nad Jesenicami in v okolici Gorij, druga pa v
Bohinju.

NOV RAZMAH PARTIZANSTVA

V zaetku 1943 so nacisti zaeli novaiti slovenske fante

in moe za svojo vojsko. Mnogi so se raje odloili za odhod
k partizanom, zato so se ete in bataljoni zaeli naglo mno
iti. Tudi 2. bataljon Gorenjskega odreda je toliko narasel, da
so ustanovili e 3. eto, mnogo novincev pa so poslali prek
Jelovice na Dolenjsko.
Ponoi med 17. in 18. majem 1943 je 6. bataljon Gorenj
skega odreda napadel Bistrico v Rou na Korokem in tam
uniil tovarno akumulatorjev, pogal ago in osvobodil 56
sovjetskih fantov, ki so bili tamkaj na prisilnem delu. Akcije
se je udeleila tudi 3. eta 2. bataljona Gorenjskega odreda.
Osvobojenci so nato potovali prek Meakle in Pokljuke na
Jelovico. Junija pa je po isti poti potovalo na Dolenjsko 12
sovjetskih dravljanov, ki so pobegnili iz taboria v Beljaku.
Dne 3. julija je na Pokljuki doivela hud poraz 2. eta,
v kateri je bilo najve Bohinjcev, nekaj pa tudi Blejanov in
Gorjancev. Pri eti je taboril tudi udarni vod. Ponoi med
1. in 2. julijem je bil 2. bataljon na prehranjevalni akciji v
Mojstrani. Nekaj borcev se ni vrnilo. Kot so kasneje ugotovili,
se je eden vdal sovraniku in povedal za taborie, raen tega
pa so Nemci ogledovali Pokljuko tudi iz letala ter brkone
nekaj tudi sami izsledili.
Takoj po vrnitvi iz Mojstrane je 1. eta odla v drugo
taborie, 2. eta pa je v starem akala pogreane. Tedaj so
jo nenadoma napadli Nemci, ki so prili na Pokljuko e ponoi.
Poskuali so eto pregnati iz gozdov proti Lipanci, kar se jim
je delno tudi posreilo. Po skoraj celodnevnem boju so Nemci
zajeli 18 borcev in bork, padlo pa jih je po priblinih po-
datkih 13, tako da je od cele ete, ki je pred napadom tela
45 partizanov in partizank, ostalo le e kakih 10.

30
 Po tem udarcu je 1. eta z ostankom druge in tabom
bataljona odla spet na Jelovico, nato pa v Davo, kjer je bila
pri pehu 12. julija ustanovljena Gorenjska brigada, kasneje
7. udarna brigada Franceta Preerna.4 Brigada naj bi omogo-
ila prehod gorenjskega partizanstva iz obrambe v napad,
pospeila naj bi prehod iz partizanske vojske v redno vojsko,
obenem pa naj bi osvobodila hribovske predele v poreju obeh
Sor.
Reorganizacija je zajela tudi Gorenjski odred, ki je imel
pred ustanovitvijo brigade kar devet bataljonov s 1200 parti
zani in partizankami. Ker je veina odla v brigado, je odred
obdral le tri bataljone: Jeseniki, Kranjski in Loki. Tam, kjer
je deloval prej 2. bataljon, na Meakli in Pokljuki, je zdaj
deloval minersko-sabotani vod Triglav, podrejen tabu
Gorenjskega odreda. Kasneje je iz njega nastala eta.
Vanost Pokljuke kot prehodnega ozemlja za akcije proti
Zgornjesavski dolini in za zveze s Koroko je v zaetku
decembra 1943 spoznal tudi tab Alpske operativne cone.
Ta je bila ustanovljena sredi oktobra 1943 iz prejnjega ope-
rativnega taba za zahodno Slovenijo, zajemala pa je vso
Primorsko severozahodno od eleznice LjubljanaTrst, vso
Gorenjsko in zahodni del Koroke.
tab cone je sklenil poslati na Pokljuko 3. bataljon Pre-
ernove brigade, ki se je septembra vrnila z Dolenjske, kjer
se je udeleila razoroevanja italijanske vojske in kjer je
zavzela Tur jak ter postala udarna. Bataljon naj bi se nekaj
asa zadreval na Pokljuki, nato pa naj bi se prek Radovne
in Meakle premaknil na Karavanke ter deloval dalje v sesta-
vu Zahodnokorokega odreda. Poveljeval mu je Anton Roz-
man-Dren s Kamenj v Bohinju. ,
Ko je bataljon priel prek Ratitovca in mimo Nomenja na
Koprivnik, je ponoi med 14. in 15. decembrom odel na pre-
hranjevalno in mobilizacijsko akcijo na Cenjico. Vrnil se je
zjutraj 15. decembra in se nastanil v Lovevem hotelu na Go-
reljku, kamor je e zveer odel prate z bolehnimi in slabot-
nimi. Zavarovanja ni bilo dovolj, ker je tab verjel zatrjevanju
sekretar ja rajonskega komiteja KP za Bohinj Valentina Suni-
ka-Gabra, da Nemci ne morejo v takem snegu na Pokljuko in
ki je e prej zahteval, naj se bataljon umakne s Koprivnika,
ker se je bal, da se Nemci ne bi maevali nad domaini, potem
ko bi partizani odli.

31
 Kmalu po prihodu na Goreljek je tab tudi sklical etna
poveljstva na posvet v Vrhunevo vilo nedale od hotela. Tako
je bil bataljon ob nemkem napadu nekako ob 12.30 brez
vodstva, ker so Nemci obkolili samo hotel.
Od 400 do 500 Nemcev, ki so pripadali policijski planinski
eti Alpenland z Bleda ter 6. olski in dopolnilni bateriji
metalev megle z Bohinjske Bele, je skoraj brez odpora obko-
lilo hotel, v katerem so spali partizani. Le redkim je uspelo
po prvih strelih pobegniti. Toda borci so se odlono uprli,
poveljstvo so prevzeli vodniki in zael se je boj, ki je trajal
priblino do 19. ure. Nemci so vekrat juriali in prodrli do
hotela, toda vsaki so jih branilci s hudim ognjem zavrnili.
Konno so Nemci z minami zagali stavbo, branilci pa so se
zaradi ognja morali nazadnje umakniti v klet. e v mraku so
preiveli branilci, ker je tudi v kleti zaradi vroine postalo
nevzdrno, udarili na plano, da bi se prebili. Uspelo je le ka
kim desetim, devet pa so jih Nemci ujeli in jih vse postrelili
za talee 31. decembra na Svetju pri Medvodah. Nekateri par
tizani pa so se reili tako, da so se potajili med mrlie.
Bataljonski tab s etnimi poveljstvi in nekaterimi parti
zani, ki so se reili iz obkolj enega hotela v zaetku spopada,
je dvakrat poskual posei v boj in napadel Nemce od zadaj.
Toda oba poskusa so nemki smuarji odbili. Priblino uro
stran, na planini Konjica, pa je bila dobro oboroena eta, ki
je nosila oroje na Koroko. Ta ni priskoila na pomo ba-
taljonu, ker je bilo poveljstvu ukazano, naj se ne spua v
boje, pomagala pa tudi ni zaradi spora med svojim in bata-
ljonskim tabom e iz prejnje noi.
Tako je 3. bataljon Preernove brigade na Pokljuki do-
ivel tragedijo, ki jo lahko primer jamo z unienjem 1. Pohor-
skega bataljona. Padlo in zgorelo je 80 do 90 borcev, devet so
jih ujeli, priblino 10 pa je bilo ranjenih. Nemci so po neka-
terih podatkih imeli 70, po drugih pa 20 do 25 mrtvih. Njihova
poroila se namre niso ohranila ali pa jih e niso nali.
Anton Rozman-Dren je 5. februar ja 1944 spet priel v Bo
hinj s 4. bataljonom Preernove brigade, da bi mobiliziral
borce za nov bataljon. Dve eti sta mobilizirali po Spodnji in
Zgornji dolini, ena pa na Gorjuah in Koprivniku. Bataljon se
je vrnil na Jelo vico z 98 no vinci. Nato je bil ustanovljen nov
3. bataljon, v katerega so vkljuili veino teh novincev. Kas-

32
neje je prav ta bataljon postal jedro Jeseniko-bohinjskega
odreda.
3. bataljon Preernove brigade pa je znova odel proti Bo-
hinju in se 16. februarja nastanil na Ribevi planini. Od tam
je poiljal patrulje, ki so mobilizirale po Bohinju. Cez nekaj
dni je odel v Farji potok z 80 novinci. Od tam se je ena eta
tega bataljona spet vrnila v Bohinj mobilizirat nove borce.
Dne 29. februarja pa je odla proti Bohinju mobilizirat
Vojkova brigada5 s 1., 2. in 4. bataljonom. Po dvajseturni hoji
po globokem snegu je prila 1. marca na Bitenjsko planino.
Naslednjo no je odla proti Bistrici, da bi mimo nje in prek
Broda prila na Pokljuko. Toda na Brodu je padla v nemko
zasedo, zato se je vrnila na Bitenjsko planino. Tam je tab
sklenil, naj se 2. in 4. bataljon vrneta, ker so zaradi snega
velike teave s premiki, 1. bataljon pa je ostai na Bitenjski
planini do 4. marca.

PRVO OSVOBOJENO OZEMLJE V BOHINJU

V prvi polovici maja 1944 je bilo v Bohinjski Bistrici 177

nemkih vojakov, pri Svetem Janezu 40, v Stari Fuini 18, v
Srednji vasi 37, na Nomenju 15 in v Soteski 51. Manje nem-
ke postojanke so bile tudi v Srednji Radovni ter v Spodnjih
in Zgornjih Gorjah. Zato je korpusni tab menil, da je veino
teh postoj ank mogoe uniiti in tako osvoboditi del Bohinj a
in dolino Radovne kot izhodie za nove akcije v Zgornjesav-
sko dolino in proti Jesenicam, kjer je bilo e obilo monosti za
mobilizacijo. Za to nalogo je odredil Gradnikovo brigado.6
Ta je prila zjutraj 16. maja 1944 na Jelovico. Zveer je
3. bataljon z brigadnim tabom in prateem odel mimo Bistrice
in prek Broda na Koprivnik. 2. bataljon bi moral opolnoi 17.
maja napasti Nomenj, pa se je zaradi teme izgubil in priel
pred postojanko ele proti jutru. 1. bataljon naj bi zavaro-
val napad 2. bataljona z zasedami proti Bistrici in Soteski.
Minerji so na 24 krajih razstrelili eleznico ter poruili 12
metrov dolg most v Soteski, da je bil promet ustavljen dva
dni. Toda, ker 2. bataljon ni priel, se je 1. umaknil in odel
proti Koprivniku. 2. bataljon pa je kljub temu napadel No
menj. Vnel se je kratek, toda srdit boj, v katerem so padli
trije gradnikovci in dva Nemca, nato pa je zaradi bliajoega
se jutra bataljon odel na Koprivnik. Tam se je zjutraj 18.

33
 maja sesia vsa brigada. Stab je takoj poslal 2. bataljon proti
Mrzlemu studencu na Pokljuki, da bi prepreil nemki vdor
iz doline Radovne.
Bataljon se je proti Mrzlemu studencu pomikal preprian,
da Nemcev tako visoko v hribih ni, zato je korakal v vrsti z
razvitimi zastavami in ob igranju harmonik. Toda okoli 13. ure
so Nemci v dolinici na elo kolone zaeli mono streljati. Borci
so polegli v krit ja in akali, da se je streljanje poleglo, nato
pa so z monim ognjem sprejeli Nemce, ki so nameravali
juriati. Takoj zatem so tako Nemci kot gradnikovci zasedli
ugodneje poloaje ob robovih gozda. Po boju, ki je trajal pri
blino poldrugo uro, so se Nemci, ki jih je bilo 200300,
umaknili, ker je od zadaj udaril po njih vod gradnikovcev.
V boju je padlo pet gradnikovcev in, po podatkih obveevalne
slube, 25 Nemcev.
Tudi 2. bataljon se je takoj po boju vrnil proti Kopriv-
niku, ker se je tab zbal monejega nemkega napada. Iz
istih razlogov se je vsa brigada umaknila odtod na Uskovnico.
Priaikovala je veje sovranikove akcije, zato je odla na Bla-
tice (1088 m) in dalje na Jezerce (1727 m), da bi se prek Komne
prebila na Tolminsko. Toda sovranik je miroval, zato se je
brigada kmalu vrnila ter zasedla Uskovnico, Rudno polje in
Mrzli studenec.
Zveer 22. maja pa je 1. bataljon napadel postojanko v
Stari Fuini. Bombai so zmetali skozi okna nekaj bomb, tako
da je bilo po podatkih obveevalne slube 6 Nemcev ranjenih,
tirje pa so padli. Medtem je ena od zased prepreila posadki
pri Svetem Janezu, da bi pomagala napadenim. To pa je
uspelo skupini Nemcev iz Bistrice, ki so prili po skrivni poti.
Tako bataljon Stare Fuine ni zavzel, toda Nemci so se od tam
ez nekaj dni vseeno umaknili.
Cez tiri dni, 26. maja zveer, pa je 3. bataljon napadel
postojanko v Srednji vasi, kjer so bili Nemci v dveh hiah.
Kmalu so se morali Nemci iz ene po podzemskem hodniku
umakniti v drugo. Gradnikovci so imeli enega ranjenca, zaple-
nili pa so teki mitraljez, brzostrelko, 12 puk ter precej stre-
liva in opreme. Po podatkih obveevalne slube so imeli
Nemci 18 mrtvih. Naslednjega dne so se Nemci sami umaknili
iz Srednje vasi. Tako je bila zdaj vsa Zgornjesavska dolina svo-
bodna; raen v Bistrici so bili Nemci samo e pri Svetem
Janezu.

34
 Prilo pa je do sovranikovega nasprotnega napada. 27.
maja je prodrlo 100 do 150 Nemcev iz Bistrice na Uskovnico,
toda tam jih je ustavil 3. bataljon. Po podatkih obveevalne
slube sta dva Nemca v boju padla, 10 pa je bilo ranjenih.
Istega dne ob 23. uri se je zaela tudi akcija v dolini Ra-
dovne. Zato je 1. bataljon demonstrativno napadel postojanko
Sveti Janez v Bohinju ter prepreil izpad, pri katerem sta
po podatkih obveevalne slube padla dva Nemca. 3. bataljon
pa je z eno eto napadel nemko posadko, ki je straila elek
trino centralo v Srednji Radovni. Trije Nemci so v boju padli,
est pa so jih gradnikovci ujeli, potem so minerji razstrelili
centralo. Drugi dve eti tega bataljona sta bili po zasedah.
3. bataljon je napadel Spodnje in Zgornje Gorje. Postojanka
v Zgornjih Gorjah je kmalu padla, gradnikovci so ubili 5
Nemcev, drugi pa so uli. V Spodnjih Gorjah pa napad ni
uspel.
Ofenzivo Gradnikove brigade je spremljal tudi napad Pre-
ernove na Ribno in Koritno. V isti noi so ubili v Ribnem
tiri oronike in zavzeli postajo, v Koritnem pa poruili tri
hie, v katerih so bili nemki naseljenci, ki so se branili z
orojem.
Dne 31. maja je 1. bataljon Gradnikove mimo Raven in
Nemkega rovta spremljal plen in mobilizirance proti Cerk-
nemu. Ob istem asu je ena eta te brigade odla na Meaklo
ter od tam izstrelila na Jesenice 18 min iz tekega minometa.
2. junija pa je del 3. bataljona napadel posadko pri elektrini
centrali pri Zasipu, vendar napad ni uspel. 3. junija so grad
nikovci z minami obstrelj evali Sveti Janez ter po podatkih
obveevalne slube ubili dva, ranili pa est Nemcev. Istega
dne sta tudi 2. in 3. bataljon odla mimo Nemkega rovta proti
Prtovu. Toda kmalu je tab zvedel, da gredo pred njimi v isto
smer tudi Nemci. Zato sta se bataljona vrnila na Crno prst ter
tam poivala do veera 5. junija, ko sta odla proti Cerknemu.
Tam pa je bila nemka ofenziva, zato sta se znova vrnila ter
se do 10. junija zadrevala na Kuku in planini Razor.
Sledila je ofenziva 31. divizije na eleznico LjubljanaJe
senice, ki se je zaela 17. junija. Nemci so za napad pravoasno
zvedeli in poslali mone sile na Jelovico, kjer se je divizija
zbirala. Kljub temu je divizija dosegla precejnje uspehe. Pre-
ernova brigada je poruila postajalie Sentjot pri Kranju

35
 ter razstrelila progo na 13 krajih. Gradnikova je poruila po
stajo Otoe in most pri Ovsiah, zadala posadki v Podnartu
hude izgube in na ve krajih razstrelila eleznico. Potem pa so
se brigade morale umakniti od eleznice zaradi nemkega vdo-
ra v njihovo zaledje. Prilo je do hudih bojev, ki so trajali ve
dni. Ob koncu bojev je Preernova brigada padla v zasedo na
Selki planini. Ponoi med 20. in 21. junijem pa se je divizija
prebila proti Cerknemu. Nemci, ki so pred njo zaprli prehode
ez Selko dolino, so se sami umaknili.
Ponoi med 28. in 29. junijem se je zael napad 9. korpusa
na postojanke ob eleznici v Baki grapi. Sovranik je poslal
okrepitve po eleznici skozi bohinjski predor. Preernova bri
gada je oblegala Podbrdo, njen 1. bataljon je napadal posto-
janko s severne strani. Ko se je zaradi nemkih okrepitev
akcija 2. julija popoldne konala, se bataljon ni mogel umi-
kati z glavnino brigade proti vzhodu, ampak je moral ez
Rodico v Bohinj, nato pa po pobojih Crne prsti na Jelovico.
Po akciji na Bako grapo je Preernova brigada vdrla na
Jesenice. Za to nalogo jo je doloil korpusni tab. Na Jese-
nicah je bilo namre precej tujih in domaih delavcev, ki bi
jih radi mobilizirali.
Brigada je odla brez pratea in tekega oroja na pot
15. julija iz Dave prek Selke doline na Jelovico, nato pa na
Uskovnico, kamor je prila 18. julija. Naslednjega dne se je
premaknila na planino Javornik, od tam pa je e popoldne
odla prek doline Radovne na Meaklo, kamor je prila v
prvem mraku.
Prvi bataljon, okrepljen z delom 3. bataljona, je vdrl v
delavsko taborie pod Meaklo. Drugi bataljon in del tretjega
sta odla v zasede. V delavskem taboriu je brigada mobili
zirala nad 300 novincev, poveini Primorcev in Francozov. Ne
kaj so jih odpeljali proti Hruici in nato na Meaklo, nekaj
pa kar naravnost na Meaklo. To skupino je sovranik opazil
in jo zael silovito obstreljevati iz protiletalskih topov in mino-
metov, tako da je morala v neki grapi akati skoraj do jutra.
Medtem je skupina Nemcev po skritih stezah prila na vrh
Meakle in se tam spopadla z zasedo brigade, ki je varovaia
prehode. Zaseda se je upirala toliko asa, da so mimo nje prili
novinci s spremstvom. Toda Nemci so zaplenili vso osebno
opremo borcev, ki so jo pred odhodom v dolino skrili, da je
ne bi nosili s seboj.

36
 Po enournem boju se je brigada spustila v dolino Radovne,
ki bi jo Nemci lahko zasedli in tako odrezali umik. Toda Nem-
cev tam ni bilo in brigada se je sreno prebila ez dolino.
Vendar je na Pokljuko prilo le kakih 100 novincev, vsi drugi
pa so se porazgubili ali pa so izkoristili prilonost, ko so Nemci
obstreljevali kolono, in so uli. Iz brigade sta na Meakli padla
dva borca, eden pa je bil ranjen na Jesenicah.
Ko se je prebijala prek Radovne, je brigada napadla tudi
nemko postojanko pri elektrarni v Srednji Radovni, toda na
pad ni uspel. Proti veeru 20. julija se je brigada zbrala v
Kranjski dolini, naslednjega dne pa je prila na Uskovnico.
Do tedaj so vsi hoteli okoli Bohinjskega jezera e redno
delali. Seveda so semkaj prihajali na letovie predvsem Nem
ci, v glavnem civilisti. Ker so bili borci brigade brez odej, ki
so jim jih zaplenili Nemci na Meakli, je tab sklenil, naj
brigada pobere odeje iz hotela Bellevue, obenem pa naj na
pade tudi postojanko pri Svetem Janezu.
Toda nemka posadka je zaslutila nevarnost in se je e
podnevi umaknila v Bistrico. Preernovci so na mostu naleteli
samo na nemko zasedo, ki se je po kratkem boju umaknila.
Takoj nato je skupina borcev odla na Bellevue, kjer so bile
enske in otroci iz bombardiranih nemkih mest. Pobrali so
odeje, s civilisti pa so se vedli zelo spodobno. S tem so hudo
prizadeli sovranikovo propagando, ki je prikazovala parti
zane v najslabi lui. Skupina borcev pa je zagala hotel pri
Svetem Janezu, v katerem je bila nemka postojanka, da se
Nemci ne bi ve naselili v njem, ko bi brigada odla. Zjutraj
22. julija je vsa brigada z novinci odla mimo Raven proti
Nemkemu rovtu. Nemci v Bistrici so kolono opazili in jo za-
eli silovito obstreljevati, toda to boja vajenih borcev ni dosti
motilo.
Nato je 3. bataljon pospremil novince v Cerkno, 1. in 2.
bataljon pa sta odla na Vodiko planino. Dne 24. julija sta
brezuspeno napadla posadko na elezniki postaji Otoe.
Potem ko so Nemci izpraznili postojanko pri Svetem Ja
nezu, je bil osvobojen ves Bohinj raen Bistrice in ozkega
pasu ob eleznici s postojankama Nomenj in Soteska. Takoj za-
tem so Nemci tudi ukazali, naj lastniki zapro vse hotele, leto-
viarje pa poslali drugam..
Svobodna je bila tudi Radovna. Zadnja sovranikova po
stojanka je bila v Spodnjih Gorjah.

37
 To dokaj obirno ozemlje po odhodu Preernove brigade
ni imelo stalne enote, kakrna je bil kasneje Jeseniko-bohinj-
ski odred. Obasno je prihajala na Pokljuko kaka eta Go-
renjskega odreda, skoraj stalno pa je bila tam tudi eta Vojske
dravne varnosti.7 Manje akcije in sabotae je izvajala mi-
nersko-sabotana eta Triglav. Sieer pa so se tod zadrevali
terenski politini aktivisti, na Meakli, Pokljuki in Jelo vici so
bile tudi manje bolninice. Prav tako so delno nadzirali to
obmoje pripadniki obveevalnih tok in kurirji.
Na obmoju kasnejega odreda je bilo ve kurirskih linij.
Ena je vodila od Tria po junih pobojih Karavank mimo
Jesenic v Zgornjo Savsko dolino. V jeseniki okolici se je cepila
na zvezo proti Koroki in na zvezo prek doline na Meaklo,
od tam pa prek Radovne na Pokljuko, proti Jelovici in dalje
v Selko dolino. Za nujno poto sta bili tudi dve kraji poti.
Ena je pel jala z Meakle v dolino Zavrnice, druga pa mimo
Gorij in Bohinjske Bele na Jelovico. Po potrebi je pokljuka
kurirska postaja vzdrevala zvezo tudi s Trento prek doline
Zadnjice in Dolia.
Osnovna enota kurirjev je bila postaja, ki je imela po
trebno tevilo partizanov, primerno razdaljam in vanosti
oziroma nevarnosti poti. Ve postaj je sestavljalo linijo, ve
linij pa sektor. Postaje so bile oznaene z veliko rko, ki je
pomenila sektor (na primer G Gorenjska) in tevilko. Ku
riri j i so bili podrejeni neposredno glavnemu tabu in so jih
imeli za borce brigade Vojske dravne varnosti oziroma kas
neje Korpusa narodne obrambe.

ORGANIZACIJA OSVOBODILNEGA GIBANJA

Celotno obmoje, ki ga je nadziral Jeseniko-bohinjski

odred, je spadalo pod jeseniko okroje, raen kroparske ob-
ine, ki je bila v kranjskem okroju. Sprva so okroja spadala
neposredno pod CK, nato pa so bili zaradi razlinih razmer in
teavnih ter zamudnih zvez ustanovljeni pokrajinski komi-
teji. Spomladi 1944 so preimenovali pokrajinske komiteje v
oblastne. Tedaj je tudi jeseniko okroje spadalo pod oblastni
komite za Gorenjsko.
Hudo okupatorsko nasilje leta 1941 je prisililo veino ko-
munistov, da so morali v gozdove. Zato so bili v tem asu no-
silci politinega dela med prebivalstvom predvsem partizani.

38
Najvekrat se je politino deio omejevalo na irjenje tiska,
zbiranje hrane, obveevalnih podatkov in podobno. Tedaj e
ni bilo mree organizacij, kakrna je bila kasneje.
Temeljit preobrat je nastopil ele jeseni 1942, ko so iz par
tizanskih enot poslali nekaj skupin za politino delo na terenu.
Hitro se je zaela iriti mrea organizacij OF povsod raen v
Zgornjesavski dolini, kamor so se partizani le teko prebili
zaradi monega nemkega nadzorstva, pa tudi posledice de-
cembrske vstaje leta 1941 so bile tam zelo neugodne za osvo-
bodilno gibanje.
Kaj kmalu so se terenske organizacije tako pomnoile in
razirile, da so ponekod, na primer v Bohinju, v Kropi, Ra-
dovni itd. na razne naine vkljuevale skoraj celotno prebi-
valstvo. V tem prvem obdobju razvoja terenskih organizacij pa
se je ponekod zael celo med vodstvi pojavljati nekaken opor-
tunizem, za katerega je bilo ve razlogov, med njimi: majhen

Ale Jelene, sekretar komiteja KP

za jeseniko okroje

39
 manevrski prostor Gorenjske, sposobnost nemke policije, go
sta naseljenost, dobre prometne zveze it$. Ponekod se tudi
dolgo niso mogli znebiti pretirane konspirativnosti in s tem v
zvezi ozkosti ter nezaupanja v ljudi. Prav tako del vodstev in
lanstva ni bil za to, da bi se partizanstvo irilo in preraalo
v redno vojsko. Po njihovem mnenju naj bi odhajali k parti
zanom samo titi, ki jih okupatorski policijski aparat e ie;
partizanske enote naj bi bile malotevilne in dale druga od
druge, njihova dejavnost pa naj bi se omejevala na manje ak
cije. Posledica taknih stali in preprianja samega prebival-
stva je bila dokaj uspena mobilizacija mo in fantov v nemko
vojsko. Partizanske enote so se prav ob zaetku mobilizacije v
nemko vojsko spomladi 1943 komaj opomogle od hudih oku
patorskih udarcev v poznem poletju 1942, terenske organizacije
pa so prav tako komaj zaivele in enostavno niso mogle v tako
kratkem asu obvladati vsega dela. Ponekod so svetovali fan
tom, ki so morali v nemko vojsko, naj gredo in nato pobeg-
nejo z orojem. Sprva je nekaterim to tudi uspelo, toda kma
lu so nacisti s svoj imi ukrepi znali prepreevati dezertacije.
Dokonno so v gorenjskih organizacij ah, deloma pa tudi v
partizanskih enotah, taka stalia izginila ele v drugi polovici
1944. Tedaj so nacisti zaradi tevilnih dezertacij Gorenjcev iz
nemke vojske sploh opustili mobilizacijo in dovolili obvez
nikom, da so ostali doma, e so vstopili v domobranske enote.
Zato so te zaele ponekod naraati.
Toda na obmoju odreda domobranskih privrencev sko-
rajda ni bilo. Posamezniki, ki so skuali organizirati domo
branstvo, so bili e na zaetku svoje dejavnosti navadno raz-
krinkani. Okupatorju je uspelo organizirati samo tako imeno
vane raztrgance, med katerimi so bili razni koristolovci, pu-
stolovci, partizanski dezerterji in ujetniki, ki so klonili med
muenjem ter zaeli izdajati, da bi se reili, in drugi podobni
elementi. Ena takih tolp je bila na Jesenicah, nekaj asa je
delovala manja skupina tudi na Bledu, zelo nevarna pa je bila
kranjska, ki je zahajala tudi na Jelovico.
V mnoinosti organizacij pa se je skrivala tudi druga ne-
varnost. Gestapo je namre imel velike izkunje z vrivanjem
svojih zaupnikov v organizacije. To se je tudi tu nekajkrat
zgodilo in povzroilo velike rtve. Na obmoju odreda je zna
nih ve velikih vdorov v OF: na Jesenicah, vdor v Zgornje-
savski dolini leta 1943 ter nekaj manjih v Bohinju. Tako je

40
uspel gestapo vriniti v bohinjski okrajni komite Iskro in Va
lentina Sunika-Gabra.
Leta 1944 se je jeseniko okroje delilo na sedem okrajev:
kranjskogorski, jeseniki, bohinjski, radovljiki, gorjansko-
blejski, irovniko-begunjski ter ribenski. Konec leta so uki-
nili irovniko-begunjski in gorjansko-blejski okraj, da bi
zmanjali tevilo aktivistov in viek poslali v NOV.
Okraji so se delili na rajone, ti pa na vake odbore oziroma
celice ali aktive. Vse enote od oblasti do vasi so imele komiteje
oziroma celice KPS, komiteje oziroma aktive Zveze komuni-
stine mladine ter odbore OF, Protifaistine fronte ena itd.
Po vejih delavskih srediih so delovali tudi odbori Delav-
ske enotnosti. Podobno organizacijo je imela tudi Ozna,8 ki je
imela na okroju izpostavo, po okrajih pa poverjenike.
Jeseni 1944 je vodstvo osvobodilnega gibanja sodilo, da bi
se Anglei in Ameriani lahko izkrcali v Istri. Zato si je pri-
zadevalo tudi na Gorenjskem kar najhitreje izpeljati volitve
v narodnoosvobodilne odbore, ki naj bi nastopali kot organi
oblasti, e bi Gorenjsko zasedla angloamerika vojska. Po vo-
litvah so tudi narodnoosvobodilni odbori delovali po enotah:

Razelitev jesenikega okroja na rajone leta 1944 (Fototeka Zelezarskega

muzeja na Jesenicah, oddelek NOB K-345)

41
okrojeokrajrajonvas. Ti odbori so imeli zaradi tekega
problema s prehrano posebne organe gospodarske komisije.
Drugae pa so bili odbori sestavljeni tako, da je vsak lan
odgovarjal za kako delovno podroje.
V vseh teh najrazlinejih odborih in vodstvih, predvsem
vijih, so bili voditelji stari partizani. Vasih so bila vodstva
meana, v njih so bili tudi tako imenovani legalci, to je taki,
ki okupator anje oziroma za njihovo dejavnost ni vedel, zato
so iveli doma in se ukvarjali s svojim poklicnim delom.
Pred poigom Radovne je imelo jeseniko okroje svojo
tiskamo v Radovni, v Bohinju pa so imeli e od avgusta 1943
okrajno tiskamo, ki je delovala blizu Gorju in so v njej delali
tirje partizani. Nemci so jo zaradi izdajstva 14. marca 1944
odkrili ter dva partizana ubili, enega pa ujeli.
Po poigu Radovne sta se zdruili bohinjska okrajna in
okrona tiskarna. Delovala je visoko v hribih, est ur hoda od
Stare Fuine. Kmalu se je preselila blie in dobila ime Zla
torog. V njej je delalo sedem tiskarjev. Januarja 1945 pa so jo
ukinili kot vse druge manje tiskarne, ker je zaelo prihajati
tiskano gradivo v vejih koliinah iz tiskarne Slovenija na
Primorskem.9

OKUPATORSKA CIVILNA OBLAST

Po zasedbi Gorenjske so nemki nacisti v glavnem ohra-

nili upravno razdelitev na okraje in obine. Tako je bil v Ra-
dovljici do konca 1943 okraj, nato pa okroje, potem ko so uki
nili okraja Litijo in kofja Loka ter organizirali okroja.
Da bi poudarili povezanost Gorenjske s Koroko kot staro
avstrijsko in nemko pokrajino, so sprva Gorenjsko imeno
vali Juna Koroka. Podrejena je bila gaulajterju v Celovcu.
Januarja 1942 pa so Gorenjsko na ukaz iz Berlina spet zaeli
imenovati Oberkrain; lahko trdimo, da je bila to posledica
vstaje.
Cilj okupatorske oblasti in njenih politinih organizacij
je bil, da bi kar najhitreje pripravili Gorenjsko tudi za prav
no vkljuitev v Nemijo. Ko pa je vstaja pokazala, kako Go-
renjci niso za Nemijo in nacizem, so te priprave sicer nada-
ljevali, toda prikljuitev so odloili oziroma so jo nameravali
izpeljati po obrokih. Tako so zaeli v zaetku 1943 Gorenjce
mobilizirati v svojo vojsko.

42
 Po zasedbi so seveda zamenjaii uraamsLvu,
okrajnega naelnika v Radovljici. Nadomestili so jih z doma-
imi Nemci, ki so e pred vojno iveli v teh krajih in so se
izkazali kot Hitlerjevi privrenci, nekaj pa so jih poslali na Go
ren jsko iz Nemije, najve s Koroke. Nekateri od teh so na
Gorenjskem iveli do konca I. svetovne vojne, potem pa so se
izselili. Zaposlili so tudi nekatere domaine, ki so jih imeli za
sebi zveste, seveda pa so morali znati nemki jezik, saj je bilo
uradovanje izkljuno nemko. Prav ti uslubenci so bili kas-
neje pogosto povezani s partizani in vaen vir podatkov.
Kljub uradnemu priznanju posebnosti Gorenjske po janu-
arju 1942 pa je posle naelnika civilne uprave za Gorenjsko
ter zasedeno Koroko (obine Jezersko, Meika dolina in Dra-
vograd) e vedno opravi jal koroki gaulajter.
Zelo tevilni so bili tudi nemki uitelji, ki so jih nacisti
poslali na Gorenjsko takoj po zasedbi. Pogosto niso znali niti
besede slovensko. Med uiteljstvom so prevladovale zlasti
mlaje enske, vekrat brez zadostne olske izobrazbe. Uitelj-
stvo je organiziralo tudi teaje nemine za odrasle; med ui
telji so bili tevilni zagrizeni nacisti in organizatorji.
Upravni razdelitvi so bile prilagojene tudi politine orga
nizacije. Kjer je bilo dovolj lanov, so bile podrunice Nemke
nacionalsocialistine delavske stranke (NDSAP). V njenih
vrstah so se znali domai Nemci pred vojni hitler janci ter
nemko uradnitvo in uiteljstvo. Ostale prebivalce so najve
s prikritim nasiljem in obljubami vlanili v Koroko ljudsko
zvezo (Krntner Volksbund), mladino pa v Hitlerjevo mla
dino (Hitlerjugend). Voditelji teh dveh organizacij so bili tudi
iz vrst domaih Nemcev in priseljenega uradnitva. Raen tega
so nacisti skuali pridobiti zase tudi bive avstroogrske vojake
iz I. svetovne vojne.

43
 OPOMBE

1 Izjava Franca Jernejca-Mileta.

2 Gorenjski odred je bil ustanovljen aprila 1942, pripadal je
I. grupi odredov, v kateri je bil raen njega e junija 1942 usta
novljeni Kokrki odred. Ukinjen je bil avgusta 1944 in razdeljen na
Kokrki in kofjeloki odred.
8 Zbornik Boj pod Triglavom, Gorje pri Bledu, 1966, sestavek
Franca Dijaka-tefana Cuvarji slovenskih domov, stran 105. Iz
sestavka lahko razberemo, kako so pokljuki partizani pripravili za
II. grupo odredov za priblino 200 ljudi suhe hrane, kruha in sira.
O nameravanem prihodu II. grupe odredov na Pokljuko govore
tudi dokumenti 95, 128, 134 v 3. knjigi VI. dela Zbornika dokumen-
tov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov.
4 Takoj po ustanovitvi je brigada krenila proti Dolomitom in
Dolenjski. Po vrnitvi se je zadrevala v kofjeloki okolici in se
udeleila ofenzive proti nemkim obmejnim postojankam, nato pa
se je sama znala v nemki ofenzivi Traufe. Konec januarja 1944
se je udeleila napada na Zeleznike, kjer je imela spet hude rtve.
Na spomlad je spet krenila blie k Savi, en bataljon pa je Savo celo
prebredel. Sledili so boji ob napadu na Idrijo, napad na eleznico
LjubljanaTrst, boji na Jelovici in ponoven prehod enega od ba-
taljonov na levi breg Save. Poleti se je brigada udeleila napada na
eleznico v Baki grapi, vdora na Jesenice in spremljanja ranjen-
cev na Dolenjsko, ofenzive proti Dolomitom in bojev okoli Go-
dovia ob napadu na Crni vrh. Jeseni je napadla Poljane nad Skof-
jo Loko in jih osvobodila, nato pa je branila osvobojeno ozemlje
pred napadi iz kofje Loke. Udeleila se je tudi bojev okoli Go
renje vasi decembra 1944. Januarja in februar ja 1945, se je brigada
bojevala v Selski dolini, marca pa je zavzela domobranski posto-
janki Sv. Kri pri Lajah in Kalie. V zadnji sovranikovi ofenzivi
se je udeleila bojev na Trnovski pianoti ter se z 31. divizijo pre
bila na Pivko, nato pa se je vrnila v Trnovski gozd. Ponoi med
1. in 2. majem je skupaj s kofjelokim odredom osvobodila Gorico.
Po vojni je bila brigada ukinjena.
5 16. slovenska narodnoosvobodilna brigada Janka Premrla-
Vojka je bila ustanovljena 26. septembra 1943 v Cerknem. Udele
ila se je napada na nemke obmejne postojanke na Gorenjskem
oktobra 1943 in ve drugih bojev v sestavu 31. divizije. Ob koncu
vojne je bila v Nabreini, po vojni pa so jo ukinili.
6 3. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Ivana
Gradnika je bila ustanovljena iz Severnoprimorskega odreda, zbra-
la naj bi se na Golobarju 26. aprila 1943, pa so jo napadli Italijani
in ji prizadejali hude izgube. Naslednje dni se je udeleila pohoda
v slovensko Beneijo, kjer se je prvi zbrala ele 14. maja na Miji.
Nato je nekaj asa delovala spet po bataljonih. Julija se je zadre
vala na Krnu. Kmalu nato se je zdruila z Gregorievo brigado in
odla na Notranjsko, kjer se je vkljuila v 14. divizijo poleg Tom-
ieve, Sercerjeve in Gorenjske (kasneje Preernove) brigade. Ob
italijanski kapitulaciji se je pol brigade udeleilo bojev okoli Gra-

44
rie, pol pa je neslo ranjence na Rog, nato pa osvobodilo Novo
mesto. Zatem se je brigada udeleila bojev proti belogardistom
na Notranjskem in bojev z Nemci okoli Cerknice. Konec sep
tembra pa se je vrnila prek eleznice LjubljanaTrst in prila
naslednje dni na Nanos, kjer se je zapletla v hude boje z Nemci.
Kmalu zatem so ji prikljuili Goriko brigado. Kasneje se je bri
gada udeleila ve bojev v sestavu 31. divizije. Pri unienju domo-
brancev na rnem vrhu je imela odloilno vlogo, saj je to posto
janko napadla kot glavnina vseh napadajoih sii. Med zadnjo ofen
zivo se je odlikovala z uporno obrambo Sinjega vrha. 1. maja 1945
je zavzela Tri (Monfalcone) in tam prila v stik z Anglei. Po
vojni je bila brigada kmalu ukinjena.
7 Vojska dravne varnosti (VDV) se je razvila iz enot var-
nostno-obveevalne slube. eta, ki je delovala na obmoju odreda,
je pripadala 2, brigadi VDV ali Primorsko-gorenjski brigadi. Ta je
bila ustanovljena aprila 1944 in je imela pet bataljonov. V zaetku
1945 pa so bile vse brigade Vojske dravne varnosti v Sloveniji,
zdruene v diviziji, preimenovane v brigade KNOJ korpus na
rodne obrambe Jugoslavije. Kot take so deiovale tudi ve let po
vojni.
(Stanko Petelin: Osvoboditev Slovenskega primorja, Nova Go
rica, 1965, stran 51).
8 Sestavljenka iz zaetnih rk Oddelek za zaito naroda. Na
stala je iz varnostno-obveevalne slube. Njena naloga je bila boj
proti podtalnemu sovranikovemu delovanju oziroma proti vrinjen-
cem v organizacijah in v NOV. Zato je imela svoje organe tako v
vojski kot na obmoju teritorialnih vodstev politinih organizacij
oziroma narodnoosvobodilnih odborov.
9 Poglavje je napisano po naslednjih virih:
Stanko Petelin: Gradnikova brigada, Nova Gorica, 1966;
Stanko Petelin: Vojkova brigada, Nova Gorica, 1968;
Stanko Petelin: Preernova brigada, Nova Gorica, 1967;
Stanko Petelin: Med Triglavom in Trstom, Ljubljana, 1963;
Zbornik Boj pod Triglavom, Gorje pri Bledu, 1966;
France Konobelj-Slovenko: Pod Meakljo in Karavankami so
se uprli, Jesenice, 1954;
Miha Marinko: Politino poroilo, Stane Kavi: Organizacij
sko poroilo na II. kongresu KPS, Ljubljana, 1949;
Mile Pavlin: V ognju in snegu, Ljubljana, 1963;
Ivan Jan-Sreko: Med gorenjskimi partizani, Kranj, 1956;
Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana, 1937 ;
Joe Robi: Prvi vzpon partizanov na Triglavsko pogorje, re
vija Borec, Ljubljana, letnik 1959, strani 131132;
Mile Pavlin: 8. avgusta 1941 Renov rob, revija Borec, let
nik 1961, strani 387392;
Ivan Jan-Sreko: Viharni december na Gorenjskem, revija
Borec, letnik 1961, Ljubljana, stran 655663;
Mile Pavlin: Bilo je 12. decembra 1941, revija Borec, Ljub
ljana, letnik 1961, strani 663665;
Knjiga jetnikov Begun je, Goren jski muzej v Kranju;

45
 Tone dr. Ferenc: Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem ja-
nuarja 1942, tednik TV 15, Ljubljana, letnik 1968, tevilke 2039;
Jot Role: Junak z Nomenja, tednik TV 15, Ljubljana, letnik
1969, tevilke 18;
Zbornik dokumentov o narodnosvobodilni vojni jugoslovan-
skih narodov, Beograd, 6. knjiga, VI. del, dokumenti t. 35, 53 in
159;
France Suteri: Dragoceni podatki o prvih partizanskih eno-
tah na Gorenjskem, revija Borec, Ljubljana, letnik 1959, strani
212213;
Mile Pavlin: Razplet na Pokljuki, revija Borec, Ljubljana,
letnik 1961, strani 7374;
Ivan Krinar: Socialna in politina pripadnost borcev parti
zanskih enot na Gorenjskem in tajerskem 1941. Prispevki za zgo-
dovino delavskega gibanja VI. letnik, t. 1-2, Ljubljana, 1962;
Ivan Bertoncelj-Johan: Ob 20-letnici vstaje na Gorenjskem.
Gorenjska v borbi za svobodo, t. 5, Kranj, 1961.

46
 OD USTANOVITVE
DO PRVE REORGANIZACIJE
(Od 30. avgusta 1944. do 4. decembra 1944)

USTANOVITEV ODREDA

Ko je bil ustanovljen Jeseniko-bohinjski odred, je naci-

stina Nemija e doivljala poraz za porazom in izgubljala
svoje zaveznike drugega za drugim. Kot prva se ji je 8. sep
tembra 1943 izneverila Italija, 19. marca 1944 pa je nemka
vojska prevzela vso oblast na Madarskem. Ko je v drugi po
lovici avgusta 1944 Rdea armada vdrla v Romunijo, je tudi
ta drava obrnila Nemiji hrbet in ji kmalu zatem celo napo-
vedala vojno. V Nemiji podrejeni, sicer pa na videz samostoj-
ni Slovaki je 29. avgusta izbruhnila splona vstaja, ki so jo
sicer Nemci zaduili po dolgotrajnih bojih, toda deela ni bila
ve niti navidezno samostojna; zasedla jo je nemka vojska.
Avgusta 1944 je izbruhnila vstaja v Varavi, Turija je
prekinila diplomatske odnose z Nemijo, Anglei in Ameri-
ani so se izkrcali v juni Franciji. Potem ko je izbruhnila
vstaja tudi v Parizu, so ga osvobodile zaveznike ete skupaj s
Pariani. Zavezniki, ki so se izkrcali e junija v Normandiji,
in titi, ki so se izkrcali v juni Franciji, so se zdruili in zaeli
prodirati proti nemkim mejam. V tem mesecu je tudi Finska
zaprosila za premirje.
Dne 6. septembra je prila na jugoslovansko-romunsko
mejo v Banatu in ob Donavi Rdea armada. V Bolgariji je iz
bruhnila vstaja, ki je ez nekaj dni zmagala. Bolgarija pa je
kmalu zatem prav tako napovedala Nemiji vojno. Konec sep
tembra se je zaela ofenziva Rdee armade in romunske voj-

47
 Kaijska brzojavka, s katero je glavni tab dovolil tabu 9. korpusa ustanoviti
Jeseniko-bohinjski odred (Arhiv IZDG, fascikel 254 III)

ske proti Madarski, v Jugoslaviji pa beograjska operacija,

ki se je 20. oktobra konala z osvoboditvijo glavnega mesta
Jugoslavije. V Griji so se izkrcali Anglei ter 11. oktobra
zasedli Atene. Konec oktobra pa so se zaeli boji za Budim
pete, ki so trajali vse do 13. februarja 1945.
Po osvoboditvi Beograda je v Sremu nastala sremska
fronta, ki se je z desnim krilom naslanjala na Rdeo armado
na Madarskem, z levim pa na enote NOV v Bosni in Dal
maciji. Po osvoboditvi Beograda so se morale nemke ete umi-
kati iz Grije, Makedonije in Albanije vzdol obale in prek
Bosne. Ze 17. oktobra je bil osvobojen Dubrovnik, 14. novem
bra Skopje, 29. novembra vsa Albanija, Crna gora pa 6. janu
ar ja 1945.
Prav zaradi izgube vseh teh ozemelj je Slovenija dobivala
vedno vejo veljavo v nacistinih vojakih nartih, zlasti e
ljubljanska vrata kot prehod iz Panonske niine v Italijo.
Za naciste so postale posebno vane eleznice, ki so prek slo-
venskega ozemlja vezale Avstrijo in Nemijo z Italijo in Bal-

48
kanom, saj so po njih lahko prevaali ete z ene fronte na
drugo, predvsem pa iz Jugoslavije in Madarske na italijansko
bojie.
Brez dvoma je e tedaj nacistino poveljstvo raunalo na
postopen umik iz Jugoslavije. Nemke ete naj bi se umikale
z ene obrambne rte na drugo ter postopoma v obrambne boje
vkljuevale tudi etnike, ustae, domobrance in druge svoje za-
veznike. Vse njihove obrambne rte naj bi potekale od severa
proti jugu. Na njih naj bi nemke ete z zavezniki zavlae-
vale svoj popolni poraz in doakale odloilni preobrat, izbruh
vojne med Anglijo, Francijo in ZDA na eni ter Sovjetsko zvezo
na drugi strani. Tedaj bi Nemija lahko nastopila kot bojev-
nik v kriarski vojni proti komunizmu. Upali so tudi, da
bodo e izdelali atomsko bombo in z njeno pomojo dosegli
zmago.

Prvi tab Jeseniko-bohinjskega odreda, slikan na Uskovnici jeseni 1944. Od

desne proti levi: Miha Suteri, politini komisar odreda, Stjepan Srepfler,
pomonik politinega komisarja odreda, Anton Likar-Kozlovski, namestnik
komandanta odreda, Franc Jernejc-Mile, komandant odreda ter Janez Cefe-
rin-Golob, naelnik taba odreda

49
 Na slovenskih bojiih pa v drugi polovici avgusta 1944
vseeno ni bilo utiti hujega sovranikovega pritiska. Po hudih
bojih je zavladalo nekakno zatije, ki ga je tab 9. korpusa1
sklenil izkoristiti za to, da polje na varno ranjence iz prej-
njih bojev. Za spremstvo jim je doloil 31. divizijo,2 ki se je
zbrala 13. avgusta v Cerknem, da bi od tam odla na Notranj-
sko. Tako je ta divizija do 15. avgusta sprejela iz bolninic
180 ranjencev in invalidov, od katerih jih 112 ni moglo hoditi.
Prek Pivke, Ravbarkomande in Javornika nad Cerknikim
jezerom je divizija ranjence in invalide prenesla in prepeljala
v Loko dolino, kjer je naa vojska malo prej zgradila zasilno
letalie. Od tam naj bi zaveznika letala ranjence in invalide
prepeljala v Italijo. Toda zaveznika letala zaradi nevarnosti,
da bi domobranske enote napadle letalie, niso ve pristajala.
Zaradi tega je morala Preernova brigada ranjence in invalide
prepeljati do podnoja Roga, kjer naj bi jih zaasno porazde-
lili po bolninicah, dokler jih ne bi odpeljali v Italijo s kakega
drugega, varnejega letalia. Ko je Preernova brigada ra
njence oddala, se je vrnila v Loko dolino. Tam se je vsa 31.
divizija zbrala in 24. avgusta krenila proti traki eleznici.
Ponoi med 24. in 25. avgustom sta Gradnikova in Vojkova
brigada prekoraili eleznico, Preernova pa je prila enjo
ele ponoi med 26. in 27. avgustom. Naslednjo no je Preer
nova prila na obmoje BukovjePodkraj, kjer je ostala do
31. avgusta. Tedaj je odla na poloaje pri Godoviu, da bi
itila napad Gradnikove brigade na domobransko postoj anko
na Crnem vrhu.3
Pred odhodom h Godoviu pa je bil 3. bataljon Preernove
brigade izloen in doloen za jedro novega Jeseniko-bohinj-
skega odreda. Prvi 3. bataljon Preernove brigade je bil unien
na planini Goreljek na Pokljuki 15. decembra 1943. Iz njegovih
ostankov in novincev je bil takoj zatem ponovno ustanovljen,
toda e januarja 1944 je odel prek Pokljuke, Meakle in Go-
lice na Koroko v Zahodnokoroki odred. Februar ja 1944 so
e tretji ustanovili nov 3. bataljon. V njem je bila veina
mobilizirancev iz Bohinja.
Pohoda na Notranjsko in Dolenjsko sta se udeleili le dve
eti 3. bataljona Preernove brigade, medtem ko je tretja mo
bilizirala v okolici Medvod, z njo pa je bil bataljonski politini
komisar Miha uteri. Ta eta se je po opravljeni nalogi
vrnila h korpusnemu tabu, ki je bil takrat v gozdu blizu vasi

50
Ukaz korpusnega taba o ustanovitvi treh odredov, med njimi Jeseniko-
bohinjskega (Arhiv IZDG, faseikel 338/1-4-50)

51
 Predjama pri Postojni, da bi tamkaj poakala na vrnitev bri
gade z Notranjskega.
Dne 30. avgusta4 sta prili iz vasi Bukovje v Predjamo
drugi dve eti 3. bataljona Preernove brigade. Tako se je tu
zbral celoten bataljon. tab je odel na posvet v korpusni tab,
medtem pa so borci poivali. Vreme je bilo lepo in sonno.
Ciani bataljonskega taba so zvedeli, da bo bataljon kot
jedro novega odreda odel iz brigade v Bohinj. Seznanili so jih
z nalogami in delovnim obmojem. Za najvanejo nalogo je
imel korpusni tab nadzorstvo nad Bohinj em, dolino Radovne,
Jelovico, okolico Bleda in Jesenic ter Zgornjesavsko dolino.
Po razmeroma bogatih kraj ih, kamor partizani prejnja leta
niso mogli prihajati, naj bi odred zbiral hrano, zlasti ivino, in
jo poiljal na Primorsko, kjer so bile zaloge hrane e pri kraju,
potrebe pa zaradi velikega tevila borcev zelo velike. Zaradi
strateke vanosti Trsta in okolice je bila namre na Primor-
skem glavnina 9. korpusa. Odred naj bi s politinim delova-
njem razkrajal domobranske posadke, kjer so bile, sprejemal
dezerterje iz nemke in domobranske vojske ter prepreeval,
da bi se prikljuevali etnikom ali domobrancem. Raen tega
je bilo po vsem obmoju nekaj desetin bivih borcev raznih
enot, ki so jih samovoljno zapustili in se skrivali okoli doma.
Te naj bi odred polovil in poslal nazaj v brigade. Sliati je bilo
tudi o neki etniki skupini, ki naj bi se skrivala po bohinj skih
gorah.5
Ena glavnih nalog, ki jih je dobil odred, je bila mobili
zacija. Blial se je 15. September, ko je potekla amnestija
AVNOJ za vse, ki so doslej sluili okupatorju, pa si niso uma-
zali rok z zloini ali izdajstvi. AVNOJ je s tem hotel reiti iz
sovranikovih vrst mnoge zapeljance ali prisiljence, ki bi sicer
lahko zabredli tudi v zloine. Prejnja leta, ko je bila okupa
torska oblast e mona in ko NOV ni bila priznana v med-
narodni javnosti, se je bilo mnogim kaj teko odloiti za pravo
stran, zlasti e niso imeli stikov z naim gibanjem. Na Gorenj-
skem so amnestijo razlagali nekoliko drugae. Za Slovence, ki
so sluili v nemki vojski, je bilo bolj ali manj jasno, da so
bili v to prisiljeni in da teko dobe prilonost za beg. Zato so
jih vedno sprejemali. Pa pa je bilo v vejih krajih Gorenjske
in v ravninskih predelih precej mokih, sposobnih za vojsko,
ki so delali v tovarnah za okupatorja. Tako je bilo ve sto
delavcev v elezarni na Jesenicah. Skoraj vsi so vedeli za

52
partizane in jim celo pomagali s prispevki, toda za vstop v
NOV se niso odloili. Da bi jih prisilili k odloitvi, so na Go
renjskem ponekod razlagali, da tudi ti ljudje sluijo okupa
tor] u in da torej tudi anje velia ta amnestija, sicer bodo po
vojni kaznovani.
Zaradi naglega prodiranja Rdee armade prek Romunije
in Bolgarije proti jugoslovanskim mejam se je mnogim zdelo,
da bodo zaele z ofenzivo v Italiji tudi angleke in amerike
ete. Po predvidevanjih bi se lahko izkrcale tudi v Istri in v
traki okolici. Vodstvu NOV so bili vsaj v glavnih obrisih
znani narti mednarodne reakcije o Trstu in Goriki, pa tudi
celotni Sloveniji. Zato naj bi odred, e bi Anglei in Americani
prodrli do Gorice, zaprl prelaz Vri.8
Za komandanta odreda je bil postavljen Franc Jernejc-
Mile,7 ki se je vrnil z oficirskega teaja v Metliki, pred tem pa
je bil naelnik brigadnega taba. Politini komisar odreda je
postal dotedanji politini komisar 3. bataljona Miha uteri.8

Franc Jerncjc-Mile

53
Namestnik komandanta odreda je postal dotedanji namestnik
komandanta 3. bataljona Anton Likar-Kozlovski,9 namestnik
politinega komisarja pa Stjepan repfler,10 prej namestnik
komisarja 3. bataljona.
Ko se je tab vrnil s posveta, ki ga je vodil korpusni poli
tini komisar Viktor Avbelj-Rudi, so borce pred neko hio v
vasi postavili v vrsto, jim povedali, da gredo v Bohinj ter jim
na kratko orisali naloge odreda. Mnogi so bili skoraj bosi in
slabo obleeni, zato naj bi se za nekaj asa ustavili v Novakih
ter tam dobili nekaj obleke in obutve.
Ukaz za ustanovitev Jeseniko-bohinjskega odreda je dobil
tab 9. korpusa od glavnega taba po radijski zvezi. Komaj je
bila brzojavka razifrirana, e je korpusni tab poklical bata
ljon in organiziral odred, kar kae, da se je z mislijo na usta
novitev odreda ukvarjal e dolgo prej.
V resnici se je zamisel o odredu, ki naj bi nadziral Bohinj,
Pokljuko, Meaklo in Jelovico, rodila e precej prej, pravza-
prav e takrat, ko je Preernova brigada prek Pokljuke odla
na Jesenice po novince in tam naletela na velike teave. Kor
pusni tab je narte o tem posredoval glavnemu tabu prek
svojih predstavnikov predstavnikom glavnega taba, zlasti ko
je bila 31. divizija na Notranjskem. Zdi pa se, da glavni tab
ni bil preve navduen nad tem, da bi slabili brigade z usta-
navljanjem novih odredov, saj je od zamisli pa do njene ures-
niitve minilo ve kot mesec dni. Istega dne, ko je bil usta
novljen Jeseniko-bohinjski odred, je bil Junoprimorski odred
vkljuen v 18. brigado, Briko-beneki in Tolminski pa v 17.
brigado. Na Gorenjskem sta pred 9. avgustom 1944 delovala
dva odreda, Gorenjski in Dolomitski. Tedaj pa je bil Gorenjski
razdeljen na Kokrkega11 in kofjelokega.12 Meja med njima
je potekala po Savi Dolinki in Savi. Tako je spadalo obmoje
Radovne, Meakle, Pokljuke in Bohinja nekaj asa pod pristoj
nost kofjelokega odreda. V letu 1944 se je tudi temeljito
spremenil vojaki poloaj na Gorenjskem, nekaj zaradi pribli-
evanja boji, e bolj pa zaradi krepitve domobranstva. To
se je posebno irilo med Kranjem, Triem, kofjo Loko in
Kamnikom, torej predvsem v nizinskih predelih Gorenjske,
kjer so bile glavne zaloge hrane. Domobranski vpliv pa se je
krepil tudi v Selki in Poljanski dolini. Bati se je bilo, da bodo
skuali domobranci svoje gibanje raziriti tudi na okolico Ra-

54
dovljice, Bleda in Jesenic ter v Bohinj, kar jim pa ne tedaj niti
kdaj kasneje ni uspelo.
Ob ustanovitvi Jeseniko-bohinjskega odreda je korpusni
tab tudi doloil njegovo obmoje. Kokrkemu odredu je vzel
obmoje med jugoslovansko-avstrijsko dravno mejo in Savo
Dolinko do crte Jesenicedravna meja, kofjelokemu odre
du pa je odvzel celotno obmoje med Savo Dolinko in Savo
ter bivo italijansko-jugoslovansko mejo, torej Triglavsko po-
gorje, Dolino, Meaklo, Radovno, Pokljuko, Bohinj, Bled z oko
lico in Jelovico do razvodja med Savo Bohinjko in obema So-
rama oziroma do potoka Besnica.
Tako so bili torej po ustanovitvi Jeseniko-bohinjskega
odreda na Gorenjskem tirje odredi: Jeseniko-bohinjski, Ko-
krki, Skofjeloki in Dolomitski. Vsi tirje so bili tedaj e pod
poveljstvom taba 9. korpusa. Da bi si olajal deio in zmanj-
al tevilo enot, ki jim je neposredno poveljeval, je korpusni
tab 9. septembra ustanovil tab grupe gorenjskih odredov,13
ki je imel svoj sede na Prtovu. Komaj je dobro zael delati,
e ga je korpusni tab moral na ukaz glavnega taba razpustiti.
Raen tega pa je glavni tab tudi izloil Kokrki odred iz 9.
korpusa in ga podredili tabu 4. operativne cone.14 Proti koncu
leta pa je bil ukinjen tudi Dolomitski odred.
Tako sta postali Sava Dolinka in Sava tudi meja med
9. korpusom in 4. operativno cono. Cilj tega ukrepa glavnega
taba je bil usmeriti vejo pozornost Kokrkega odreda na
Karavanke kot vano prehodno obmoje med Koroko in Go
renjsko ter olajati zveze z nadrejenim poveljstvom. Za Ko
krki odred je bil namre korpusni tab, ki se je zadreval na
Primorskem, zelo dale, raen tega pa je bil prehod ez Savo
in eleznico LjubljanaJesenice zelo teaven in nevaren.
Korpusni tab je tudi izpopolnil organizacijo zaledja ter
ustanovil vojake zaledne organe. V korpusnem tabu je zaelo
delovati poveljstvo korpusne vojne oblasti. Dne 4. septembra
je bila ustanovljena komanda gorenjskega vojnega podroja, ki
je imela zaitno eto ter razne odseke, npr. obveevalni, mo-
bilizacijski, prometni, tehnini, sanitetni, intendantski ter so-
die. Oktobra so ustanovili komandi mest Skofja Loka in iri,
novembra pa Kranj, Tri, Radovljica in Jesenice ter skupno
za Bohinj-Bled. Tudi komande mest so imele razne odseke in
zaitno eto. Jeseniko-bohinjski odred je zlasti sodeloval s

55
komando mesta BohinjBled ter deloma s komandama mest
Jesenice in Radovljica, ko so ju ustanovili.15
Razen tega je deiovaia na obmoju odreda tudi eta Vojske
dravne varnosti, ki je izvrevala naloge Oddelka za zaito na
roda (Ozna). Predvsem se je ukvarjala z bojem proti sovra-
nikovim vrinjencem med civilnim prebivalstvom, vasih pa je
tudi izvajala manje akcije. Z njo naj bi odred po prihodu na
svoje obmoje najtesneje sodeloval.

56
 OPOMBE

1 V tem asu je obmoje 9. korpusa zajemalo Primorsko seve-

rozahodno od eleznice LjubljanaTrst ter vso Gorenjsko zahodno
od Kamnika. Korpus je bil ustanovljen namesto dotedanje 3. opera
tivne cone, Alpske, 21. decembra 1943. Konec leta 1944 je imel
korpus tri divizije: 30. in 31. ter italijansko divizijo Garibaldi Na-
tisone, operativni tab za zahodno Primorsko ter Jeseniko-bohinj-
ski in kofjeloki odred, zraven pa e topnitvo, zaitni bataljon,
mornariko skupino in nekatere manje enote. V 30. diviziji so bile
17. brigada Simon Gregori, 18. brigada Bazovika ter 19. bri
gada Sreko Kosovel. Nekaj asa ji je bila operativno priklju
ena tudi 20. brigada Triestina dassalto, kasneje pa je bila vklju-
ena v divizijo Garibaldi Natisone.
2 31. divizija, prej Triglavska oziroma 26. divizija, je bila
ustanovljena 17. oktobra 1943 iz petih brigad, vendar sta bili Go-
rika in Tolminska ukinjeni, tako da so v diviziji ostale le tri
brigade in sicer 3. brigada Gradnikova, 7. brigada Preernova
ter 16. brigada Vojkova.
3 Stanko Petelin: Preernova brigada, strani 304407, Stanko
Petelin-Vojko: Med Triglavom in Trstom, strani 345350.
4 Glede datuma ustanovitve Jeseniko-bohinjskega odreda je
ve razlinih mnenj, ki so nastala na podlagi osebnih prievanj in
nepravilnih sklepanj po virih drugotnega pomena. Tako imajo ne-
kateri za datum ustanovitve odreda 4. September 1944 (Izpod Tri
glava glasilo Jeseniko-bohinjskega odreda, izlo 4. septembra
1963). Tega dne je namre izel ukaz taba 9. korpusa o ustano-
vitvi Kokrkega, kofjelokega in Jeseniko-bohinjskega odreda.
Toda ta ukaz je samo potrdil stanje, ki je bilo e pred tem da
tumom.
Drugo, prav tako zmotno je mnenje, da je bil odred ustanov
ljen 7. septembra na Uskovnici (Izpod Triglava glasilo Jeseni
ko-bohinjskega odreda, Mlace nad Mojstrano, 6. septembra 1964).
Do tega datuma so nekateri brkone prili tako, da so imeli za dan
ustanovitve odreda prihod na Uskovnico. Res je takrat tab razglasil
ustanovitev odreda, kar je mnogim, zlasti domainom e ostalo v
spominu.
Ustanovitev odreda 30. avgusta 1944 v Predjami potrjujejo
mnogi viri iz Preernove brigade, ki je tega dne iz svojega sesta va
izloila 3. bataljon. Prav tako ga potrjuje Karel Leskovec v III.
delu Kripotij, dalje poroilo taba Jeseniko-bohinjskega odreda z
dne 7. septembra. To poroilo je podpisal odredni politini komisar
Miha uteri, ker je bil komandant Franc Jernejc-Mile slube
no odsoten. V poroilo pa se je vrinila napaka imena vasi Pod jama*
namesto Predjama.
Prav tako pa datum 30. avgust potrjuje tudi komandant 9. kor
pusa generalmajor Lao Ambroi-Novljan 29. avgusta v svojem
poroilu glavnemu tabu o ukrepih za vejo vojako dejavnost enot
korpusa; poroa celo o tem, da so e ustanovili odred in da bo
ta predvidoma 6. septembra v Bohinju. Oitno pa se je ustanovitev

57
zavlekla za en dan (glej dokument 138 v Zborniku dokumentov o
narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, VI. del, 15.
knjiga).
5 Po izjavi Franca Jernejca-Mileta so bile govorice o nekak-
ni etniki skupini na obmoju Jeseniko-bohinjskega odreda mo
no pretirane. Dejansko je io za 63 skrivaev, doma iz bohinjskih
vasi, ki so uli iz brigad in se skrivali po domaih gorah, najve
po planinah. Nekateri so bili tudi oboroeni, razdeljeni pa so bili
na manje skupinice. Kasneje se je izkazalo, da sta bila med nj imi
samo dva gestapovska agenta. Ko je priel odred v Bohinj, je tab
navezal s temi skrivai ali zabitniki (od zabiti se skriti se)
zveze prek njihovih starev in sorodnikov. Ko jim je tab zagoto-
vil, da jih ne bo poslal v brigade na Primorsko, je veina prila
v odred. tab je namre menil, da je bolje, e so v odredu, kot pa
e se skrivajo. Zato ker je tab besedo tudi dral in jih ni poslal
v brigade, odkoder so uli, jih je vekrat poteno slial, nazadnje
pa je tudi korpusni tab uvidel, da je bilo bolje tako.
6 Izjave Franca Jernejca-Mileta, Antona Likarja-Kozlovske-
ga in Mihe uteria, ukaz taba 9. korpusa tabu Jeseniko-
bohinjskega odreda (arhiv Instituta za zgodovino delavskega gi
banja [dalje IZDG] fascikel 234).
7 Franc Jernejc-Mile, rojen 5. marca 1922 v Jarah pri Ljub
ljani. Konal je 4 razrede osnovne in 4 razrede meanske ole,
nato pa se je vpisal na elektrooddelek tehnike srednje ole v Ljub
ljani. Po enem letu se je odel uit za strojnega kljuavniarja.
Junija 1941 je postal v Jarah kandidat za lana KP, avgusta istega
leta pa e lan. Takrat je deloval v skupini VOS v Jarah. 4. sep
tembra 1941 je postal borec Molnike partizanske ete, nato je bil v
olskem taboriu na Krimu in v Ribniki eti. Po hudi italijanski
ofenzivi po napadu na Lo je odel v Ljubljano prezimovat, obenem
pa je nadaljeval z delom v VOS. Spomladi je znova odel k parti
zanom, to pot v Dolomite. Od tam so ga 6. junija poslali kot pro-
stovoljca na Gorenjsko. Dodelili so ga kofjeloki eti, kjer je
postal mitraljezec. Kmalu je postal politini delegat voda, nato
politini komisar Zirovske ete ter nato Poljanskega bataljona. Po
ustanovitvi Preernove brigade je bil politini komisar 2. bataljona,
po zavzetju Turjaka pa komandant. Januarja 1944 je postal na-
mestnik brigadnega komandanta v Preernovi, nato pa v Vojkovi
brigadi, nato se je spet vrnil v Preernovo na isto dolnost. Nato
je bil nekaj asa naelnik brigadnega taba, obiskoval je oficirski
teaj v Metliki. Od 30. avgusta do 21. novembra 1944, ko je bil pre-
meen v korpusni tab za naelnika korpusne vojne oblasti, ko
mandant Jeseniko-bohinjskega odreda. Po vojni je ostai v JLA
kot aktivni oficir, leta 1965 so ga upokojili kot polkovnika. Zdaj
ivi v Ljubljani, preteni del asa pa prebije na Goreljku, kjer je
zgradil gostilno Ob tabornem ognju. Tam se zbirajo poveini nek-
danji partizani. Jernejc je nosilec Spomenice 1941 in mnogih dru
gih visokih odlikovanj.
8 Miha uteri, rojen 27. avgusta 1913 v Smolenji vasi pri
Novem mestu. Oe je bil kmet. Miha se je po konani osnovni oli
izuil za strojnega kljuavniarja v Novem mestu. Nato je nekaj

58
asa delal v Ljubljani, leta 1939 pa je dobil delo v jeseniki ele
zarni. Bivo jugoslovansko vojsko je sluil 18 mesecev v Kragu-
jevcu pri protiletalskem topnitvu. Ob razsulu bive Jugoslavije se
je za nekaj asa vrnil domov, nato pa je spet odel na Jesenice.
Tam je kaj kmalu dobil zveze s komunisti. Iz strahu pred aretacijo
pa je kmalu znova odel domov, kjer se je takoj povezal z OF in
zael v njej aktivno delati. Zato so ga e 30. julija 1941 sprejeli v
KP, ne da bi bil prej kandidat. Zael se je tudi skrivati pred poli
cijo. Preden so ga Italijani med ofenzivo 13. avgusta 1942 ujeli, je
bil sekretar rajonskega odbora Novo mesto desni breg. Odpeljali
so ga v taborie na Rabu. Vrnil se je po italijanski kapitulaciji
kot etni politini komisar v Rabski brigadi. Po razpustu te bri
gade so ga poslali za bataljonskega politinega komisar ja v Tol-
minsko brigado. Ko se je ta brigada vkljuila v Preernovo, je
postal politini komisar 4. bataljona, nato pa je bil v 3. bataljonu.
Ko je bil obenem z drugimi lani taba Jeseniko-bohinjskega
odreda 7. februarja odstavljen, je bil politini komisar bataljona
v 19. brigadi vse do konca vojne. Po vojni je ostai v JLA kot
aktivni oficir do leta 1965, ko je bil kot polkovnik upokojen.
Zdaj ivi v Ljubljani. Je nosilec Spomenice 1941 in drugih odli-
kovanj. V JLA je konal oficirsko pehotno olo in estmeseni po
litini teaj.
9 Anton Likar-Kozlovski, rojen 14. januarja 1914 na Predmeji,
obina Ajdovina, v revni kmeki druini, kjer je bilo 13 otrok.
Konal je est razredov osnovne ole. Zato ker se ni hotel vpisati
v faistine organizacije, ni nikjer dobil dela. Leta 1935 bi moral v
italijansko vojsko v Etiopijo, pa je raje pobegnil v Jugoslavijo.
Nekaj asa je bil v Kranju, nato pa se je zaposlil v kamnolomu
Podpe pri Preserju. Tam se je kmalu povezal z naprednimi sin
dikati. Takoj po okupaciji so ga zaeli Italijani kot dezerterja
iskati, zato je pobegnil v kofjo Loko in tam delal do septembra.
Tedaj so ga spet izvohali in zahtevali od nemkih oblasti, naj jim
ga izroe. Zato je pobegnil znova na italijansko okupacijsko ob
moje ter se zael skrivati po vaseh pod Krimom, preivi jal pa se
je s prilonostnim delom in pomagai partizanom. Dne 17. maja 1942
je vstopil v Krimski odred. Februarja 1943 je bil vkljuen v Tom-
ievo brigado, kjer je kmalu postal desetar in nato vodnik, spre
jeli so ga tudi med kandidate KP. Avgusta 1943, ko je prila na
Krim Preernova brigada, so ga premestili vanjo za namestnika
etnega komandirja. Konec leta je postal etni komandir v 2. bata
ljonu, marca 1944 pa namestnik bataljonskega komandanta. Sep
tembra 1943 so ga sprejeli tudi v KP. V drugi polovici novembra
1944 so ga iz Jeseniko-bohinjskega odreda poslali na viji oficirski
teaj. V zaetku februarja 1945 se je vrnil in postal komandant
1. bataljona Kosovelove brigade, kar je ostai do konca vojne. Nato
je sluboval v enotah KNOJ. Leta 1963 so ga kot podpolkovnika
upokojili. Zdaj ivi v Pulju, je nosilec ve odlikovanj.
10 Stjepan Srepfler, rojen 14. junija 1921. v Tarinu pri Sara
jevu, kjer je bil oe, star sindikalni aktivist, trenutno zaposlen.
Druina se je zaradi iskanja slube pogosta selila, leta 1928 pa so
oeta zaradi politinega delovanja izgnali v rojstni kraj Belie v

59
Slavoniji. Z njim je odla tudi druina. Prek brata Pa via je Stjepan
kaj kmalu priel v stik s komunisti. Najprej se je e kot otrok zaposlil
na agi, nato pa se je el uit za kovaa. Prek sindikalnega gibanja
je priel v KP, katere lan je postal leta 1940. Kot tak se je takoj
vkljuil tudi v NOV. 17. decembra 1942 bi se moral udeleiti neke
partijske konference, za katero pa so bili zvedeli ustai in postavili
tam zasedo. Vanjo je zael tudi repfler, ki so ga takoj aretirali
in odpeljali v Osijek. Po hudem muenju so ga ustai v zaetku
1943 izroili Nemcem, ki so ga zaprli v taborie Tenje pri Osijeku.
Med prevozom na prisilno delo v Nemijo pa je v Gradcu skupaj
z dvema tovariema pobegnil in se zatekel v Dunajsko Novo mesto,
kjer se je zael izdajati za begunca iz nekega bombardiranega me
sta. V taboriu, kjer se je nastanil, se je seznanil s Slovenci, so-
miljeniki OF in ez nekaj asa priel po zvezi v Kranj, od tam
pa k partizanom. 9. maja 1944 je postal borec Preernove brigade,
kmalu zatem pa politini delegat voda in namestnik etnega, nato
pa bataljonskega politinega komisarja.
Potem ko je bil skupaj z drugimi lani odrednega taba 7. fe-
bruarja 1945 odstavljen, je bil nekaj asa na razpoloenju pri tabu
Kosovelove brigade. Udeleil se je napada na postojanko v Gorjah
in postal etni komandir. Moral bi postati komandant bataljona,
ki bi nadomestil bataljon, zajet na Poreznu, pa so ga poklicali v
divizijski tab, od tam pa poslali v 3. bataljon Vojkove brigade za
pomonika bataljonskega politinega komisarja. To je ostai do kon
ca vojne. Po vojni je bil v JLA kot aktivni oficir, sluboval je v
vojnem letalstvu, leta 1965 pa so ga kot majorja upokojili. Zdaj
ivi v Pulju.
11 Kokrki odred je bil ustanovljen 15. avgusta 1944 v Dragi
pri Begunjah. Imel je tri bataljone in je nadziral obmoje med
Kamnikom in Jesenicami na junih pobojih Karavank. Med naj-
uspeneje njegove akcije spada osvoboditev begunjskih zaporov
4. maja 1945. En bataljon je bil ob koncu vojne vkljuen v lan-
drovo brigado, eden na novo ustanovljen, dva pa sta odla na Koro-
ko. Po vojni je bil odred ukinjen. Prvi Kokrki odred je deloval
od junjja 1942 do marca 1943.
12 Skofjeloki odred je nadziral obmoje med Savo in nekda-
njo jugoslovansko-italijansko mejo ter do italijansko-nemke raz-
mejitvene rte. Imel je dva bataljona. V zadnji ofenzivi je tab
ukazal, naj se odred razdeli v manje skupine, kar je imelo hude
posledice. Od priblino 350 borcev jih je ostalo le e 110, padel je
tudi odredni komandant Oto Vrhunc-Bla Ostrovrhar. Ob koncu
vojne je odred skupaj s Preernovo brigado osvobodil Gorico, na
to so ga ukinili.
13 Za komandanta gorenjske grupe odredov je bil imenovan
Evgen Matejka-Pemc, za politinega komisarja Radovan Dolenc-
Perun, za naelnika taba pa Duan vara-Dule. tab je imel samo
dva ali tri sestanke, nato pa so ga ukinili in voditelje razdelili po
enotah. (Izjavi Duana vare-Duleta in Franca Jernejca-Mileta.
Arhiv IZDG, fascikel 254/III-4, 220/II-b, 226/a/III-2 ter depea t.
120 taba 9. korpusa v fasciklu 254II-4. Tudi: Stanko Petelin:
Preernova brigada, stran 413.)

60
 14 4. operativna cona je bila ustanovljena 26. decembra 1942.
Medtem ko sta bila 1943 na dolenjsko-notranjskem in primorsko-
gorenjskem obmoju ustanovljena 7. oziroma 9. korpus, je na ta-
jerskem zaradi posebnih razmer ostala cona kot vojaka terito-
rialna organizacija vse do konca vojne.
Ko je nastal Jeseniko-bohinjski odred, je spadala pod tab
4. operativne cone 14. divizija s 1. (Tomievo), 2. (Sercerjevo) in
13. (Braievo) brigado, dalje 6. (Slandrova) in 11. (Zidankova)
brigada, ki sta vasih imeli skupni operativni tab, ter odredi
Kamniko-zasavski, Kozjanski, Pohorski ter Vzhodno in Zahodno-
koroki, oba v sestavu Koroke grupe odredov.
15 Stanko Petelin: Osvoboditev Slovenskega primorja, stran 52;
Stanko Petelin: Preernova brigada, stran 413.
Komande mest so imele nalogo mobilizirati vojake obveznike,
organizirati razne delavnice, skrbeti za transport raznega mate-
riala, zbirati hrano, vzdrevati ceste in pota ter telefonske zveze,
skrbeti za prehodne partizane itd. Kot vidimo, so komande mest
pogosto opravljale isto nalogo kot odredi. Bilo je treba spet nekaj
asa, preden so te pristojnosti razmejili.

61
 POT V BOHINJ

Takoj po skromnem kosilu je odred odel na pot, da bi

imprej priel na svoje obmoje. Predjamo je zapustil nekako
ob 14. uri ter prek Cola opolnoi priel na Ottico. Tarn je
prenoil in naslednjega dne, 31. avgusta ob 10. uri odel dalje.
Ob 15. uri je priel na Lokve, kjer je ostai do veera 2. sep
tembra. Vzrok za to zadrevanje lahko iemo v dogodkih
okoli Crnega vrha. Tarn so 1. septembra Gradnikova, 3. ba
taljon Kosovelove in udarni vod Vojkove brigade napadli
domobransko posadko na Crnem vrhu in jo proti veeru
uniili. Preernova je bila v zasedi pri Godoviu, Bazovika
pri Idriji, Vojkova na Kalcah pri Logatcu, 1. in 2. bataljon
Kosovelove pa sta bila nad Ajdovino in Vipavo. Priakovati
je bilo, da bo sovranik takoj udaril nazaj, med drugim tudi od
GoriceTrnovega ali iz Tolmina. Toda v okolici Lokev ni
prilo do bojev.
Zato je zveer 2. septembra odred krenil naprej. Brez
teav je prekorail dolino Idrijce ter cesto in 3. septembra
ob 6. uri zjutraj priel v Novake pri Cerknem. Tam je poival
do 14. ure 5. septembra. Medtem je nekaj borcev dobilo nove
evlje in obleko, odred je dobil tudi nekaj streliva, opreme in
oroja iz skladi v okolici. Kljub temu je e vedno primanj-
kovalo mitraljezov. Prav tako bi odred za zvezo s korpusnim
tabom nujno potreboval radijski oddajnik in izurjene ljudi.
Toda za zdaj je ostalo samo pri obljubah.1
V Novakih je Franc Jernejc-Mile iz skupine 60 novincev,
ki so tja prili iz okolice Bleda in Bohinj a ter z Jesenic, izbral
pet nekdanjih kurirjev, ki so bili vsi e po nekaj mesecev
partizani, pa so jih poslali v brigade, ker jim niso zaupali
terenski aktivisti.2
Iz Novakov je odred odel 5. septembra ob 14. uri in priel
na Ribevo planino na Jelovici 6. septembra ob 9. uri. Ta pla
nina je bila kriie partizanskih poti, zlasti tistih, ki so vodile
s Primorske prek Bohinj a na Pokljuko in dalje proti Koroki.
Na Ribevi planini je bilo tudi akalie partizanov, ki tedaj
e niso smeli podnevi mimo Bistrice ali ez eleznico. Zato je
tudi odred na tej planini poakal do veera, borci pa so po
celononem pohodu spali in poivali.
6. septembra ob 19. uri je odred krenil proti Nemkemu
rovtu, nato pa mimo Raven proti Ribevemu lazu, kjer je el

62
ez Savo ter priel v Zgornjo dolino. Mimo Stare Fuine je
nato skozi Voje nadaljeval pot proti Uskovnici, kamor je priel
7. septembra ob 9. uri. Spotoma so borci po vseh vaseh in
cestah, kjer so hodili, troili propagandno gradivo, ki ga je
odred pred odhodom dobil na korpusnem tabu.3
Planina Uskovnica je ena najvejih v Bohinju. S treh
strani jo obdajajo strma poboja, ki se spuajo proti Vojam in
Zgornji dolini. Na etrti strani pa jo varujejo veliki pokljuki
gozdovi. S te strani, od Goreljka in Mrzlega studenca ter prek
Rudnega polja, je bilo tudi priakovati sovranikove vdore iz
doline Radovne, toda to je bilo mogoe nadzirati s severnih
poboij Pokljuke. Raen tega je bilo na Uskovnici tudi ve
pastirskih ko, staj ter sirarna, kjer se je dalo stanovati.
Ce je bil le as, so imele ete med potjo politini in vo-
jaki pouk. Poleg omenjenih petih nekdanjih kurirjev se je
odredu prikljuilo e nekaj drugih, tako da je e med po
hodom proti Uskovnici narasel za 16 novincev.4 Takoj po pri
hodu v Bohinj pa je odred mobiliziral e tri novince.3
Po celononem pohodu med 6. in 7. septembrom so borci,
raen stra, zased in patrulj, na Uskovnici poivali, tab pa je
takoj zael iskati zveze s terenskimi in politinimi delavci,
zlasti z gospodarskimi komisijami, ki so bile odgovorne za pra
vino razdelitev bremen za prehranjevanje enot. Odredovi
borci so bili tudi precej sestradani in so priakovali, da bodo
v Bohinju iveli bolje, kot so na Primorskem in na Dolenj-
skem.
Ponoi med 8. in 9. septembrom pa so se e spustile z
Uskovnice v dolino patrulje, ki so po vaseh mobilizirale. Do
zjutraj se je odred pomnoil za novih 39 borcev. V Cenjici je
del odreda zveer tudi priredil za tite ase velik in uspel mi
ting, ki se ga je poleg borcev udeleilo tudi precej domai-
nov, zelo navduenih nad programom in izvedbo.
Istega dne je odredni tab ustanovil tudi obveevalni
center, imenovan s kratico tudi OC. V njem so delali naelnik
in trije obveevalci.6 Praviloma so morali v obveevalno
slubo izbirati stare, preizkuene borce, ki so bili tudi dovolj
vojako in politino izkueni, da so lahko zbirali potrebne po
datke. Naelnik centra je postal Franc Gregora-Marko.7 Sicer
pa je bil center dejansko obveevalni oddelek taba, center pa
se je imenoval zato, kjer so tja prihajala poroila z raznih
strani in od raznih ljudi.

63
 e istega dne je center zael z delom. Za zaetek je priel
poiljati kar podrobne podatke o prevozih na eleznicah Ljub
ljanaJesenicePodroica, JeseniceGorica in Jesenice
Trbi.8
Dopoldne 9. septembra pa je tab poslal ete na nove po
loaje. 1. eta je dobila ukaz, naj prek Pokljuke in doline
Radovne odide na Meaklo blie k Jesenicam in Zgornjesav-
ski dolini. Preostali del odreda, 2. in 3. eta, pa sta se zveer
premaknili nad vas Koprivnik. Tega dne je odred mobiliziral
30 novincev.
Ze ob odhodu iz Predjame je odredni tab nameraval iz et
ustanoviti bataljone. Sprio vsakodnevnega dotoka novincev je
to postala nujnost. Odredni tab je e zael iskati sposobna
vodstva za bodoe bataljone. Med drugim se je spomnil tudi na
Franca Selana-Brinco,9 ki je bil 19. junija na Jelovici ranjen
kot namestnik komandanta 1. bataljona Preernove brigade.
Selan se je zdel odredovemu tabu primeren za komandanta
bataljona, ker je bil domain iz Bohinja in je zato dobro poznal
kraje in ljudi. Tedaj se je Selan zdravil v Bohinju, zaradi po-
sledic rane pa je bil tudi e preslab za operativno enoto. Zato
je odredni tab prosil tab korpusa, e sme Selana obdrati
v odredu za bataljonskega komandanta.10
Cez dva dni, 11. septembra, sta se 2. in 3. eta odreda iznad
Koprivnika premaknili na planino Goreljek. Ponoi so minerji
poruili v Srednji vasi dva bunkerja, ki sta ostala cela, potem
ko se je posadka iz postojanke umaknila. Vekrat so Nemci v
teh bunkerjih ez no imeli zasede, tab odreda pa se je tudi
bal, da se ne bi znova naselili v Srednji vasi. Odred je mobi
liziral sedem novincev.
Dne 12. septembra je tab poslal 2. eto z Goreljka prek
Save na Jelovico. Savo, cesto in eleznico je eta prekoraila
ponoi med 12. in 13. septembrom po starem partizanskem
prehodu Pod koriti. 3. eta in tab pa sta se vrnila na planino
Uskovnica. Odred je mobiliziral novih 14 borcev.
Tako je bila tedaj 1. eta kot jedro bodoega 1. bataljona
odreda na Meakli, 2. eta kot jedro bodoega 3. bataljona nad
Bohinjsko Belo na Jelovici, 3. eta kot jedro bodoega 2. ba
taljona pa na Uskovnici.
V naslednjih dneh ni bilo bistvenih sprememb. Odred je
predvsem mobiliziral. Tako je 13. septembra mobiliziral 18 no
vincev, 14. septembra 12, dne 15. septembra pa kar 54.

64
 Vse te novince je pripeljala 1. eta, ki je bila na Meakli.
Ta je ponoi med 14. in 15. septembrom odla mobilizirat v vas
Hruica pri Jesenicah. eta je tudi vdrla na elezniko postajo
in tam zaplenila pisalni in raunski stroj, radijski sprejemnik,
3 telefonske aparate, 10 odej, 10 kg usnja za podplate, 5 rjuh,
16 metrov tkanine za imnice, 6 metrov blaga za srajce, 3 e-
leznike kouhe ter razne malenkosti. Ceprav lei Hruica
zraven Jesenic in ob cesti ter eleznici, se eta med akcijo s
sovranikom ni spopadla.11
Da bi si pridobil ljudi, ki bi bili sposobni za vodstvo, je
tab tega dne tudi zaprosil korpusni tab, naj mu dovoli za
drati podporonika Janeza Ceferina-Goloba, ki se je prav tako
kot Selan zdravil v bolninici na bohinjskem obmoju, ker je
bil kot komandant 3. bataljona Preernove brigade ranjen po
noi med 26. in 27. avgustom pri prehodu brigade ez eleznico
LjubljanaTrst. Namenili so ga za naelnika odrednega
taba.12
Dne 16. septembra je odred mobiliziral nadaljnjih 14 no-
vincev. Tako je od ustanovitve narasel kar za 207 novincev,
najbr pa tudi za ve, ker v poroilih niso zajeti borci, ki so se
znova vkljuili v nao vojsko ali pa so prili iz bolninic in iz
drugih enot.

65
 OPOMBE

1 Arhiv IZDG, fascikel 276 a/III, Stanko Petelin: Preernova

brigada, strani 414 do 420.
2 Izjava Martina Zvaba.
3 Arhiv IZDG, fascikel 276 a/III, izjava Franca Jernejca-Mil-

4 Arhiv IZDG, fascikel 276 a/III.

5 Arhiv IZDG, fascikel 276 a/III.
6 Arhiv IZDG, fascikel 276 a/III.
7 Franc Gregora-Marko, rojen 25. januarja 1922, v Zireh,
mesar, v NOV od 10. junija 1943. Arhiv IZDG, fascikel 295 a/VB,
seznam taba odreda, fascikel 234 a/I-1 poroila centra.
8 Zaradi primerjave naj navedemo nekaj teh poroil:

Dne 9. septembra so ob pol osmih peljali iz Ljubljane proti

Nemiji 4 transporte ranjencev, ob desetih 44 vagonov premoga,
ob enajstih pa 5 vagonov vojatva, 4 vagone osebnih avtomobilov,
kaj je bilo v drugih vagonih, se ni dalo ugotoviti. Prav tako ob
11. uri so peljali proti Nemiji 32 vagonov premoga, ob 12. uri pa
50 vagonov slame.
Proti Gorici so peljali ob pol desetih 34 zaprtih vagonov z ne
znano vsebino, ob 14. uri 52 vagonov bencina in desk, ob 20. uri pa
15 vagonov ranjencev.
Dne 10. septembra je io iz Ljubljane proti Nemiji prek Jese-
nic 35 vagonov premoga. Dne 11. septembra je v isto smer io ob
pol osmih 15 vagonov, ob pol devetih 30, ob 12. uri 18 in takoj
zatem e 40.
V obratni smeri je io 11. septembra ob 12. uri 30 praznih va
gonov, ob 13. uri pa 38 vagonov vojatva in 12 vagonov avtomo
bilov, ob 14. uri 20 zaprtih vagonov z neznano vsebino, ob 14.30 pa
39 vagonov raznega blaga z Madarske. Ob 16. uri je io tudi 50
praznih vagonov za premog.
Dne 12. septembra sta dva transporta peljala iz Ljubljane prek
Jesenic v Trbi. V prvem je bilo 30 vagonov, v drugem pa 40 va
gonov premoga. Istega dne sta peljala dva transporta iz Ljubljane
prek Jesenic v Nemijo in sicer ob 13. uri 46 vagonov, nekaj praznih,
nekaj pa natovorjenih s tranicami in avtomobili. Ob 18. uri pa je
peljal v to smer vlak z 29 vagoni vojakov in 6 vagoni avtomobilov.
Dne 13. septembra sta peljala iz Ljubljane proti Trbiu dva
transporta in sicer ob 9. uri 30 praznih vagonov, ob 10. uri pa 22
vagonov premoga. Ob pol desetih pa je peljal vlak z 52 vagoni z
neznano vsebino proti Nemiji. Vsako no so peljali 3 do 4 trans
porte iz Italije in Madarske proti Nemiji.
Iz poroil lahko sklepamo, da so nastajala prek obveevalcev-
opazovalcev, ki so opazovali prevoze s kakega hriba blizu eleznice.
Poroilo za as med 10. in 13. septembrom vsebuje tudi podat
ke o delu jesenike elezarne. Zaradi mnoinega odhajanja delav-
cev k partizanom so morali tam zapreti e tri obrate in preostale
delavce premestiti drugam. Zelezarni je tudi primanjkovalo nafte
in olja. Na poziv marala Tita je z Jesenic odlo k partizanom nad

66
400 delavcev. Zato so vozili na delo tujce, pa tudi Dolenjce in
Ljubljanane.
Odve je ugibati, kako dragoceni so bili ti podatki za nao in
zaveznike obveevalne slube, saj so vsebovali potrdila raznih
vesti o premikih nemkih enot, o nemki industriji itd.
9 Franc Selan-Brinca, rojen 4. decembra 1919 v Bistrici v Bo
hinju, mizar, v NOV od 27. aprila 1943. Bil je do konca vojne ko
mandant 2. bataljona odreda. Imel je 6 razredov osnovne ole, slu-
il je v bivi jugoslovanski vojski pri pionirjih v Karlovcu. (Viri:
predlog za in v arhivu pers. odseka glavnega taba, seznam bor
cev odreda v fasciklu 295 a V-B.) Franc Selan je umri po vojni.
10 Arhiv IZDG, fascikel 225/111-16. Korpusni tab je dovolil, da
Selan ostane v odredu, ni pa o tem, kot se zdi, obvestil taba 31. di
vizije in taba Preernove brigade. Zato so tam imeli Selana za
dezerter ja, ki je samovoljno ostai v odredu, ker se mu ni dalo
nazaj v brigado. Prav tako so tudi v korpusnem tabu verj etno po-
zabili, da so dovolili odredu zadrati Selana. Zato so 18. oktobra
ostro zahtevali od odrednega taba pojasnilo, zakaj so zadrali Se
lana in druge dezerterje. tab odreda je odgovoril 24. oktobra, da
je zadral zabitnike zaradi tega, da bi pritegnil e tite, ki se
skrivajo, za Selana pa da je odred dobil dovoljenje 19. septembra
od korpusnega taba pod tevilko 600. Arhiv IZDG, fascikel
222/111-12.
11 Arhiv IZDG, fascikel 276 a/III.
12 Arhiv IZDG, fascikel 221/IV-16. Korpusni tab je odredu do
volil zadrati Ceferina, ki je ostai v odredu kot naelnik taba do
imenovanja za komandanta po odhodu Franca Jernejca-Mileta.

67
 USTANOVITEV BATALJONOV

Naslednje dni so e vedno prihajali v odred tevilni no-

vinci. Tako je prilo 17. septembra 19 novincev, 18. septembra
10, 19. septembra 24, 20. septembra pa celo 92. Dotok se je na-
daljeval tudi naslednje dni. Del novincev je odred poiljal na
komando mesta epovan za dopolnitev brigad 9. korpusa. Zdaj
je odredni tab iz et tudi lahko ustanovil bataljone.
Kot prvi je bil 17. septembra iz 2. ete ustanovljen 3. ba
taljon, ki naj bi nadziral vso Jelovico od Krope do Bohinja.
V prejnjih letih so nacisti po Jelovici pogali skoraj vse pa
stirske koe in senike, zato so morali borci taboriti pod otori
ali zasilnimi strehami iz lubja ali drugega prironega gradiva.
Povrh je bila jesen tudi precej deevna. Zaradi deja je Sava
mono narasla, Nemci pa so enjo podrli vse mostove raen
tistih, ki so jih lahko nadzorovali. Zato so morali borci tega
bataljona Savo bresti, e so hoteli priti do hrane in do vasi na
levem bregu. Zaradi pogostih sovranikovih vdorov na Jelo
vico so morali tudi stalno premeati taborie.1
Prvi komandant bataljona je postal Gustav Kumer,2 po
litini komisar pa Joe Roman-Peter.3 Konec septembra je
bataljon tel 172 borcev in bork.4 S tabom odreda je imel
bataljon le kurirske zveze; samo na eno stran je moral ku
rir hoditi 12 ur, precejen del te poti je tudi nadziral so-
vranik. tab si je moral tudi preskrbeti vse pisarnike po-
trebine in najti pisarja, prav tako pa tudi poiskati ljudi, ki
so dobro poznali Jelovico kot zelo nepregledno in teko pre-
hodno obmoje.5
Dva dni kasneje kot 3. bataljon, 19. septembra, je iz 1. ete
nastal 1. bataljon. Spet dva dni kasneje, 21. septembra, pa je
iz 3. ete nastal 2. bataljon.6
Komandant 1. bataljona je postal Anton Znidar,7 politini
komisar pa Karei Rozman,8 bataljon je bil nastanjen na Me-
akli, sprva skupaj, nato pa loeno po etah. Podobno kot
3. bataljon je tudi 1. taboril pod otori in zasilnimi strehami.
Konec septembra je tel 164 borcev in bork.9
Komandant 2. bataljona je postal Franc Selan-Brinca, po
litini komisar pa zaasno Anton Turk.10 Konec septembra je
tel bataljon 155 borcev in bork.11
Dne 18. sepetmbra je prila iz Bistrice do Jereke patrulja,
sestavljena iz policistov in nekaj gestapovcev, ki je tela 17

68
mo. V Jereki so zahtevali kolesa, nato pa so se odpeljali do
Cenjice ter se prek Senoet vrnili v Bitnje ter dalje v Bistrico.
Patrulja je imela s seboj dva dresirana psa.
Odredni tab je zaradi poasnih kurirskih zvez prepozno
zvedel za patruljo. Njen prodor v Jereko pa je bil v bistvu
taka predrznost, da so partizanski opazovalci celo mislili, da se
Nemci morda nameravajo vdati. V resnici pa je bilo to ogled-
nika patrulja, ki je morala brkone ugotoviti mo in razpored
partizanskih enot na tem obmoju.12
2e naslednjega dne, 19. septembra zjutraj ob treh, se je
iz Bistrice odpeljelo kakih 20 policistov z vlakom na Nomenj.
Tam se jim je pridruilo e nekaj vojakov, nato pa so odli
proti Gorjuam.
Odredna obveevalna sluba je za nemki nameravani
vdor na Pokljuko zvedela e 18. septembra zveer, zvedela je

Borci in funkcionarji Jeseniko-bohinjskega odreda in domaini z Gorju

septembra 1944. Z desne proti levi stoje: Janko Pristavec-Duro, vodnik mo-
bilizacijskega voda, za njim Martin Kavi-Marko, tretji Franc Jernejc-Mile,
komandant odreda, etrti Feliks Beznik, peta Angela Beznik z Gorju, esti
Vinko Strgar-Bote z Gorju, sedmi Cene Beznik, vodja tehnike, osma Ivanka
Stare-Tatjana s Koprivnika, deveta zadaj Marjeta Strgar-Botetova mati,
deseti dr. Ivan Hribernik-Matja, vodja ambulante E, enajsta Rezka Strgar-
Botetova, dvanajsti Stjepan repfler, pomonik politinega komisarja od
reda, zadnji Stanko Lakota-Zdenko. epijo od leve proti desni: Peter Kopa
iz Bistrice, drugi Botetov sin, tretji Stane Oblak z Vrhnike

69
za zaetek, toda tab je sklepal, da pojdejo Nemci iz Bistrice
prek Zgornje doline ne pa prek Nomenja. Zveer 18. septembra
se je 2. bataljon premaknil z Uskovnice nad Bohinjsko Belo,
minerski vod 2. bataljona pa je zveer odel v dolino, da bi
razstrelil cestni nadvoz nad eleznico v Mokrem dolu med
Nomenjem in elezniko postajo Soteska. Tja je odlo 15 bor
cev. Toda med priblievanjem cilju so padli v zasedo, se po
kratkem spopadu umaknili in odli spat na Gorjue. Nastanili
so se v enem od skednjev, okoli devete ure pa so Nemci obko-
lili vas. Prilo je do krajega spopada, v katerem sta dva borca
padla,13 dva pa so Nemci ujeli.14 Po uspenem spopadu so se
Nemci takoj vrnili v Bistrico, s seboj pa odpeljali oba ujetnika
in plen tri puke. Drugi borci so se razprili na vse strani.
Kakih 200 kg razstreliva pa so e prej skrili.
Preseneenju na Gorjuah je vsekakor botrovaia prevelika
lagodnost in brezskrbnost borcev in vodstva skupine. Ce so e
li spat v vas, bi morali vsaj postaviti strao in se zjutraj
zgodaj umakniti iz vasi v gozd. Tako pa so se zanaali na
bliino 2. bataljona. Ker je minerski vod priel na Gorjue
pozno ponoi, je skoraj izkljueno, da bi Nemci zanj vedeli.
Prav tako to domnevo izkljuuje dejstvo, da je obveevalna
sluba e prejnji dan vedela za cilj nemke akcije. Najbolj
verjetno je, da so Nemci preiskali Gorjue kot naselje, ki je
bilo stalno sumljivo, da se v njem zadrujejo partizani, pri tem
pa naleteli na minerje. Ta njihov poseg pa je bil prav verjetno
povezan z dogodki v Radovni.
Nekako 11. septembra so pripadniki bataljona divizije
Brandenburg, nastanjenega na Bledu, prili s konji in vozmi
po drva v Srednjo Radovno. Ko so se vraali, so jih napadli
borci ete Vojske dravne varnosti ter ubili dva konja, dva
vojaka pa ujeli. Naslednjega dne je pridrl v vas kazenski
oddelek omenjenega bataljona ter miniral Pangrevo hio,
drugi dve pa je hotel zagati, vendar se je poveljnik zadnji
hip premislil. Pa pa so vse domaine izgnali iz hi ter jih
odvedli na kraj, kjer sta leala ubita konja. Tam jim je oficir
zagrozil, da bodo pobili vse vaane ter pogali vas, e se ujeta
vojaka ne vrneta. Ko vojakov do 20. septembra kljub temu ni
bilo nazaj, so pridrli v dolino pripadniki divizije Branden
burg, domobranci iz ve postoj ank v okolici Bleda in Radov-
Ijice, vojatvo iz razlinih enot na Bledu, pa tudi deli ese-
sovskega policijskega polka Todt.15

70
 Zjutraj so brandenburgovci in policisti obkolili Srednjo
Radovno ter prieli pobijati prebivalce in zaigati hie. Nekaj
mrliev so vrgli v ogenj, nekaj domainov pa so zaprli v hie
in jih nato zagali. Ta dan so umorili 24 ljudi, med njimi tudi
sedem mesecev starega dojenka. Pri Rekarju so pobili sedem
lanov druine. Da jih ne bi partizani motili, so se zavarovali
s tevilnimi zasedami v okolici. Pogali so tudi nekaj senikov
na Pernikih.
Vest o tragediji v Srednji Radovni je naglo obletela vso
Gorenjsko. Mnoge je za nekaj asa preplaila, e ve pa je bilo
tistih, ki so od takrat e bolj sovraili nacizem.
Marsikdo se je kasneje spraeval, zakaj partizani niso
napadli Nemcev, ko so poigali in morili v Srednji Radovni.
Ob tem asu je bil Jeseniko-bohinjski odred s 1. bataljonom
na Meakli, z 2. nad Bohinjsko Belo in s 3. nad Ribnim. Stel je
priblino 400 slabo oboroenih borcev. Ve ur bi trajalo, pre
den bi kurirji obvestili vse tri bataljone, naj se zbero, prav
tako pa je tudi tab odreda na Uskovnici ele po ve urah
zvedel za nemki vdor v Radovno. Raen tega je bil sovranik
v veliki premoi, saj se je vdora v Radovno udeleilo vsaj

cvljarji odreda pri delu

71
700 do 800 mo, odlino oboroenih in izurjenih. Povrhu pa
nihe ni jemal dovolj resno nacistinih groenj.
Zato je odred ostai ob nemki akciji proti Srednji Ra-
dovni pasiven in je ni skual motiti.16
Pa pa je naslednjega dne bil ves odred pripravljen na
nove nemke vdore tudi na Jelovico in Pokljuko. Toda do tega
ni prilo. Nemci so se zadovoljili samo s tem, da so patrulji-
rali in da je manja skupina ponovno vdrla v Srednjo Ra-
dovno, kjer je ujela graditelja partizanskih skrivali Valentina
Rihtaria.17
Stab odreda se je e 20. septembra premaknil z Uskovnice
na planino Grintavica, torej dlje od doline.18
Ustanovitev bataljonov je pomenila nadaljnji veliki uspeh
v krepitvi odreda kot celote. Bataljoni so imeli po dve eti, ki
sta pogosto taborili loeno. Posebnega pomena je bila ustano
vitev 1. bataljona na Meakli, torej v neposredni bliini Je
senic, na starem partizanskem obmoju. Od tam naj bi ba
taljon raziril delovanje po Dolini proti Trbiu ter tako pro-
drl do krajev, kjer je bila e velika monost za mobilizacijo
in e dosti hrane. To obmoje pa je vedno veljalo kot sila
nevarno za partizane in na njem nikoli ni bilo vejih enot.
Podobna je bila tudi vloga 3. bataljona, ki naj bi nadziral
Jelovico, prav tako znano partizansko obmoje, na katerem se
veje enote niso mogle dolgo zadrevati. Na Jelovici so bile
takrat tevilne ustanove, prek nje pa je vodila tudi ena od poti,
po kateri je 9. korpus dobival ive.
2. bataljon pa je imel nalogo varovati Bohinj, ta otok
osvobojenega ozemlja, vaen zaradi prehodov proti Koroki.

72
 OPOMBE

1 Poroilo taba 3. bataljona v arhivu IZDG, fascikel 295 a/V F,

poroila odrednega taba, prav tam.
2 Seznam 3. bataljona, fascikel 295 a/V L-4.

Gustav Kumer, rojen 30. avgusta 1917 v Mariboru, knjigovodja,

v NOV od 12. marca 1944. Pozneje je postal naelnik odrednega
obveevalnega centra. Zdaj ivi v Mariboru.
3 Izjava Joeta Romana-Petra, poroilo taba 3. bataljona,
fascikel 295 a/V F.
Joe Roman-Peter, rojen 4. januarja 1920 v Artiah pri Bre-
icah, v NOV od decembra 1943, trgovski uslubenec na Bledu. Po
vojni ivi v Ljubljani. Leta 1969 direktor Petrola.
4 Seznam 3. bataljona, fascikel 295 a/V L-4. Seznam nima da
tuma, iz pripomb ob posameznih borcih pa se da sklepati, da je
nastal konec septembra.
5 Poroilo taba 3. bataljona, fascikel 295 a/V F.
6 Poroila odrednega taba korpusnemu v fasciklu 295/a V-F,
mapa t. 415, vloek 11/10 (kronika 1. bataljona) v Zelezarskem
muzeju oddelek delavskega gibanja na Jesenicah ter partij
sko poroilo pomonika politinega komisar ja odreda PK KPS za
Gorenjsko, arhiv CK ZKS, fascikel 7309.
7 Seznam 1. bataljona, fascikel 295 a/V B-4.

Anton Znidar, rojen 12. januarja 1922 v Bistrici v Bohinju,

kmeki sin, v NOV od 31. julija 1943, konal 8 razredov osnovne
ole ter podoficirski teaj. Umri leta 1948 v Ljubljani.
8 Karei Rozman, rojen na Vrhniki 1. novembra 1909, klju-
avniar, v NOV od 9. septembra 1943 (arhiv CK ZKS-7325).
9 Seznam 1. bataljona, fascikel 295 a/V B-4.
1(1 Anton Turk, rojen 23. februarja 1915 v Beli Cerkvi na Do-

lenjskem. Kot aktivista so ga Italijani ujeli v domai vasi 1. ju-

nija 1942 in ga poslali v internacijo v Italijo. Od tam je po kapitu
laciji pobegnil ter se na Primorskem 10. oktobra 1943 vkljuil v
NOV. Po prihodu Erbenika za politinega komisarja bataljona je
bil pomonik politinega komisarja 2. bataljona, ob koncu vojne pa
je postal oficir Ozne odreda. Po vojni se je vrnil v domae kraje
in spet zael kmetovati.
11 Seznam 2. bataljona, fascikel 295 a/V B-4.
12 Poroilo odrednega taba in OC, fascikel 234/a/I-l.
13 Padel je Drago Knific, rojen 1. junija 1925 na Jesenicah,
v NOV od 9. septembra 1944. Kot mnogi drugi je bil mobiliziran v
nemko vojsko, ko pa je priel na dopust, je pobegnil v NOV. Bil
je znani planinec in znan igralec namiznega tenisa (fascikel 249/11,
izjava brez podpisa v gradivu za zgodovino JBO). Drugi padli borec
je bil po rodu Poljak, njegovih podatkov ni bilo mogoe naj ti.
14 Imen in priimkov obeh zajetih borcev zaenkrat ni bilo mo
goe ugotoviti. V knjigi jetnikov begunjskih zaporov, ki jo hrani
Gorenjski muzej v Kranju, ni vpisanega nobenega zajetega partiza
na ne tega ne naslednjega dne niti ne nekaj naslednjih dni. Zaradi
mnoinega odhajanja k partizanom v tem asu nacisti u jetnikov

73
najvekrat niso poiljali v Begunje, kjer se je trio zapornikov.
Zasliali so jih kar v tabih enot, na gestapovskih izpostavah ali
krajevnih oronikih postaj ah. Kot no vinci niso vedeli kaj dosti
Povedati, etudi so to hoteli. Zato so jih Nemci najvekrat poslali
kar v taboria za vojne ujetnike ali v delovna taboria, saj so se
ujeti lahko izgovarjali, da so jih partizani mobilizirali. V Begunje
Pa so poiljali le take ujetnike, za katere so vedeli, da vedo kaj
ve zlasti o terenskih organizacijah.
15 Arhiv IZDG, fascikel 234 a/I-1 ter Pregled sovranikovih
enot na ozemlju 9. korpusa ter v soseini v fasciklu 295 a/V-A.
Esesovski policijski polk Todt je imel v tem asu svoj 1. ba
taljon v Kamniku, 2. bataljon na Brezjah, tretjega v Naklem in
etrtega v Sentvidu pri Ljubljani.
18 Poroila taba JBO v arhivu IZDG, fascikel 295 a/V-F.
17 Zbornik Boj pod Triglavom, Gorje pri Bledu, 1966.
18 Fascikel 295 a/V-F.

74
 NEKAJ MANJIH AKCIJ

V naslednjih dneh so poveljstva skuala borce, zlasti mno-

ico novih, usposobiti ne samo s teoretinim poukom, ampak
tudi z nekaterimi manjimi akcijami, obenem pa jih e sezna-
niti z obmojem, na katerem je deloval odred.
Zato je 22. septembra odel vod 2. ete 2. bataljona pod
poveljstvom etnega komandir ja Mirka Konika v zasedo
k lesenemu cestnemu mostu ez Savo med Bitnjami in Bistrico.
Zasedel je poloaje na junem poboju Savnic, da bi pre-
stregel patruljo, e bi prila po cesti, toda glavni cilj je bila
nemka zaseda, ki je skoraj vsako no straila most. e pred
zoro se je vod v najveji tiini priblial mostu in tam akal
nekako do desetih. Toda Nemcev ni bilo na spregled.
Nenadoma so borci opazili na nasprotnem, desnem bregu
Save enega samega Nemca, ki je lovil ribe. Konik, ki je kot
domain dobro poznal kraj, ga je sklenil ujeti ali ubiti. S seboj
je vzel Toneta Svetino,1 odla sta po grmovju in hosti ob Savi
proti toku, nato sta jo prebredla in se poasi pomikala na-
vzdol po toku. Nameravala sta po vrbovem grmievju priti
Nemcu, ki je lovil ribe, za hrbet. Medtem bi zaseda pazila,
da ne bi ribiu prili na pomo drugi Nemci, ki bi lahko bili
kje v bliini.
Koniku in Svetini je uspelo priti do ribia, toda ta ju je
zaslial in vpraal, kdo sta in kaj hoeta. Zdaj s preseneenjem
ni bilo ni, odloiti se je bilo treba za odlono akcijo. Konik
je Nemcu zaklical v nemini, naj dvigne roke. Toda Nemec ni
ubogal in zato je Konik nanj zael streljati iz raubicarke,
puke z odrezanim kopitom in cevjo. Toda vsi naboji po vrsti
so bili pokvarjeni. Ko je Konik skual vloiti v puko nov
okvir, ga je Nemec napadel, zaela sta se ruvati in Nemcu je
uspelo Koniku iztrgati puko iz rok. Tedaj pa sta s Svetino za-
sliala lomastenje po grmovju. Prepriana sta bila, da se jima
bliajo drugi Nemci. Po kasnejih ugotovitvah je nemka za
seda, ki je bila ponoi pri mostu, zjutraj odla k Savi in tam
spala, ko pa sta se Konik in nemki vojak-ribi zaela ruvati,
se je zbudila in prihitela napadenemu na pomo. Zaradi pre-
moi in ker sta Konik in Svetina imela za seboj Savo, pred
seboj pa ozek pas grmovja, nato pa odprto polje ter Bistrico,
sta stekla ob Savi proti toku, jo prebredla in se vrnila k tova-

75
 Skupina borcev taba odreda jeseni 1944 na Uskovnici

riem. Ti niso mogli streljati, ker v grmovju niso videli niesar

in so se bali, da ju ne bi zadeli.2
Cesta v dolini, med bunkerji in ob eleznici pa je postala
kaj kmalu bogato lovie za partizane. Ze naslednjega dne,
23. septembra, so odredni obveevalci ujeli med Nomenjem in
Bohinjsko Belo dva vojaka, ki sta nesla po cesti hrano posadki
v enem od bunkerjev.3
Skoraj vsak dan je bilo kaj novega. Medtem ko 24. sep
tembra raen patruljiranja in vsakdanjega vojakega ter po
litinega izobraevanja ni bilo kaj omembe vrednega, je od
redni tab 25. septembra ustanovil olsko taborie. V njem
naj bi se vojako povsem neizurjeni ali pa pomanjkljivo iz-
urjeni novinci pripravljali za bodoe akcije. Komandant tabo
ria, ki so ga imenovali spremni lager ali vasih celo 4. ba
taljon odreda, je postal Franc Marn,4 politini komisar pa
Franc Likozar-Aleksander.5 Naloga olskega taboria je bila
vsaj za silo izuriti pravkar mobilizirane borce. Zato se je to
taborie zadrevalo po odronih krajih visoko v bohinjskih
gorah. Sprva je bilo na Uskovnici, potem pa se je preselilo na
planino Zajamniki, planino Grintavica, nazadnje pa celo na
planino Krtenica ter Planino na Kraju blizu doma na Komni.

76
Vsekakor je s tem skual tab omogoiti novincem, da bi jih
urili v krajih, kjer jih sovranik ne bi motil.6
V mnoinem dotoku novincev pa se je skrivala tudi ne-
varnost. Predvsem so si nekateri sovranikovi podrepniki sku-
ali zadnji hip reiti koo. Spet druge je skual gestapo vriniti
med partizane, saj je znano, da nacisti niso vse do zadnjega
popustili v svoji dejavnosti. Prav gotovo so se pripravljali, da
bi svoje usluge ponudili novim gospodarjem.
Ze nekaj dni prej je tab odreda prejel obvestilo, da je iz
Ljubljane odlo nekaj desetin sovranikovih agentov, ki imajo
nalogo oditi k partizanom in jim zastrupljevati hrano v kotlih,
posebno pa pri tabih. Obvestilo je e navajalo, da se bodo ti
ljudje posluevali zastrupljenih cigaret. Temu dokaj splonemu
sporoilu, ki je prilo prek sanitetne uprave glavnega taba,
je sledilo veliko bolj stvarno: med no vinci, ki so e vedno
prihajali v odred, je tudi lovek, ki je veljal na Jesenicah za
gestapo vskega agenta. Ko je odredni tab primer jal ta po-
datek z opozorilom glavnega taba, je zael sumiti, da je na
sledi za zastrupljevalcem. Sam komandant odreda Franc Jer-
nejc-Mile je prevzel nase nalogo, da ga bo razkrinkal, vendar
tako, kot da bi ga povsem sluajno odkril. Tako nihe ne bi

Trije mladi kurirji taba odreda

77
vedel, da so podatki o gestapovskem agentu prili z Jesenic in
nihe ne bi posumil v zaupnike nae obveevalne slube.
olsko taborie je bilo takrat na planini Krtenica, osum-
ljeni pa je bil v njem kot borec. Komandant Franc Jernejc-
Mile je priel na Krtenico in napovedal pregled novincev.
Ko so stali v vrsti, je zapovedal pregled opreme. Ko je priel
do osumljenega, je nael v njegovem nahrbtniku steklenico,
polno neke tekoine in priblino za en kilogram velik kos mila.
Osumljenca, ki se je izdaj al za Franca Erker ja, laboranta v
jeseniki elezarni, sicer pa doma iz Ljubljane, so takoj areti-
rali in prieli zaslievati. Po krajem obotavljanju je potrdil,
da je odlo iz Ljubljane 90 gestapovcev s strupom in da je tudi
on eden od njih. Nameraval je zastrupiti predvsem komandan
te in politine komisarje, obenem pa tudi zvedeti kar se najve
da o nai vojski. Prav tako je izdal imena 14 gestapovskih
agentov v odredu, ki so jih vse takoj aretirali. Aretirance je
odredni tab oddal Vojski dravne varnosti, ki je naprej pre-
iskovala problem.7
Ponoi med 26. in 27. septembrom je bila v neposredni bli-
ini eleznike postaje Bled v zasedi estlanska patrulja iz
2. bataljona, oboroena s pukami in enim mitraljezom. Po
veurnem akanju je napadla z rafali in streli iz puk skupino
sovranikovih vojakov, ki je pred hotelom Triglav, kjer so
bili nastanjeni nemki vojaki, nakladala razno gradivo na
avtomobile. Po krajem spopadu se je patrulja brez teav
umaknila, e prej pa je okoli eleznike postaje in hotela raz-
tresla precej letakov. Pri napadu je bil zadet tudi sovranikov
aromet, ki je takoj ugasnil, zato Nemci borcev niso mogli ve
obstreljevati. tevilo sovranikov rtev je ostalo neznano.8
Teh nekaj drobnih akcij je dalo sovraniku utiti, da je na
obutljivem jeseniko-blejsko-bohinjskem obmoju nastopila
nova, moneja sila, kot pa so bile eta VDV, kurirji in razne
patrulje. 2e nekaj dni po odredovi reorganizaciji iz et v ba-
taljone se je pokazalo, da je bila ustanovitev odreda na tem
obmoju nujnost. Zaradi pomembnosti pa bomo delovanje 1.
bataljona obravnavali posebej, posebej pa tudi delovanje nje
gove 1. ete.

78
 OPOMBE

1 Tone Svetina, rojen 10. maja 1925 na Koroki Beli. Mobili

ziran v nemko vojsko, uspelo mu je pobegniti, v NOV je vstopil
31. aprila 1944. Potem ko je bil 29. septembra ranjen, je bil do
17. februarja 1945 v bolninici odreda. Zaradi posledic rane je
90-odstotni vojaki vojni invalid. V NOV sta padla tudi dva njegova
brata. Zdaj ivi na Jesenicah kot upokojenec.
2 Po vojni so namesto lesenega mostu zgradili betonskega, ki
so ga tudi nekoliko prestavili. Iz neznanega razloga so v poroilih
odrednega taba kot kraj zasede omenili most blizu eleznike po
staje v Soteski. Poroila tudi omenjajo, kako je bil Nemec, ki je
lovil ribe, ubit, druga dva pa ranjena. Konik tudi trdi, da sta bila
dva Nemca mrtva, eden pa ranjen, kar da je zvedel po vojni. Nem-
ka poroila se niso ohranila. Zatorej lahko v tonost teh podatkov
o nemkih izgubah mono dvomimo, poleg tega pa ni jasno, e sta
naa borca sploh kaj streljala.
3 Oba Nemca so ujeli terenski obveevalci in ju predali
odredu. Tam so skuali od njiju zvedeti za vojake podatke, toda
oba u j etnika sta vztrajno lagala. Predvsem sta na va jala popolnoma
drugo enoto od tite, v kateri sta bila, pa tudi glede osebnih po
datkov sta skuala speljati obveevalce na napano pot. Konno
sta priznala, da se prvi pie Alois Roman, rojen 9. decembra 1901 v
Kalternu na Tirolskem, po pokliu kmet, drugi pa Sebastian
Schweinberger, rojen 7. januarja 1913, v Rottendamu na Zgornjem
Stajerskem, po pokliu mlekar. Nato sta skuala pobegniti in so ju
med begom straarji ustrelili. (Poroilo obveevalnega centra JBO,
fascikel 234 a/I-1 in poroilo taba odreda tabu 9. korpusa od
29. septembra v istem fasciklu.
4 Franc Marn-Cuk, rojen 23. avgusta 1911 v Gorenji vasi, de-
lavec, v NOV od 5. julija 1943.
5 Franc Likozar-Aleksander, rojen 5. oktobra 1916 v Strai-
u, elezniar, v NOV od 28. januarja 1943.
6 Poroilo taba JBO tabu 9. korpusa (fascikel 234 a/I-1. Po
seznamu, napisanem zadnje dni septembra (fascikel 295 a/V-B-4)
je olsko taborie telo ob tem asu 95 borcev. Raen funkcije
olske enote je taborie opravljalo tudi funkcijo dopolnilne enote
tako za odred kot tudi za druge enote 9. korpusa. Iz njega so nam-
re poiljali v tab korpusa ve je skupine novincev, ki so jih tam-
kaj razporedili po brigadah. olsko taborie je bilo najdlje na
Planini na Kraju, nekaj asa pa celo v planinski koi pri Sedmerih
jezerih. Sprva, dokler ni bilo snega, z oskrbovanjem s hrano ni
bilo posebnih teav, v zimskem asu pa je bila pot ez Komaro
dejansko neprehodna tudi za pece, kaj ele za mule. Ko je mno-
ini dotok novincev zaradi zime in ker so bile zaenkrat izrpane
vse mobilizacijske monosti, usahnil, je bilo olsko taborie ukinje-
no. Raen tega je urjenje novincev opravljal tudi dopolnilni ba
taljon pri korpusnem tabu.
Po podatkih nekdanjega politinega komisarja taboria Franca
Likozarja-Aleksandra ter kurirja Antona trosa je bilo taborie

79
 ukinjeno nekako konec oktobra. Po njuni izjavi so bili tri tedne
na Planini na Kraju in en teden pri Sedmerih jezerih. Po dnev
niku 2. bataljona pa je prilo v ta bataljon dne 30. oktobra 22
novincev iz 4. bataljona (olskega taboria). Tako se torej izjavi
Likozarja in Strosa ujemata z arhivskim gradivom.
V olskem taboriu so iveli strogo vojako ivljenje. Vsta-
jali so ob 6. uri, do 8. ure so se umili, telovadili, urejali leia in
zajtrkovali. Od 8. do 13. ure so imeli vojaka predavanja, vaje na
prostem in spoznavanje oroja. Od 13. do 16. ure je bilo kosilo,
nato pa kratek poitek. Od 16. do 18. ure so bila politina preda
vanja.
7 Kasne je so razkrili, da je Erker navedel neresnino ime in
da je bil dejansko Anton Erker. Pred vojno je druina,ki je veljala
za izrazito nemkutarsko, ivela v Medvodah, kjer je bil Antonov
oe poveljnik oronike postaje. Leta 1945 je emigriral v Avstrijo.
Anton Erker je konal gestapovski teaj na Korokem in je tam
imel ilegalno ime Crni, bil je povezan tudi z belogardisti. Vedeve-
jevci so Erkerju dali piti strup, ki so ga nali pri njem, da bi ga
tako preizkusili. Zato je umri ez nekaj ur, kajti dali so mu ga
manjo koliino. Pozneje je zaradi Erkerja oziroma njegove izro-
itve korpusni Ozni nastalo precejnje negodovanje. Korpusni tab
je namre menil, da so ga prezgodaj usmrtili, pred tem pa niso
iz njega dovolj strokovno izcedili im ve podatkov. tab odreda
se je zagovarjal, da so temu krivi pripadniki Vojske dravne
varnosti.
Viri: poroilo taba odreda tabu korpusa, fascikel 234 a/I-1,
poroilo taba korpusa Ozni 9. korpusa dne 29. septembra (fascikel
222/111-12, izjave Franca Jernejca-Mileta, Franca Likozarja-
Aleksandra ter Antona trosa pa tudi Janeza Pesjaka-Brka, ki je
neposredno sodeloval pri razkrinkavanju Erkerja kot komandantov
konjar.
8 Poroilo odrednega taba korpusnemu v arhivu IZDG, fasci
kel 234 a/I-1.

80
 USPEEN NAPAD NA ZASEDO

Med prav olske primere partizanske taktike spada napad

skupine dvanajstih borcev 3. bataljona na nemko patruljo tik
zraven vojanice na Bohinjski Beli, v kateri je bila takrat
6. olska in dopolnilna baterija metalev megle.1
Proti koncu leta 1944 je bilo e bolj ali manj celo samim
Nemcem jasno, da bo nacistina Nemija vojno izgubila. To
liko bolj pa so se tega zavedali prisilno mobilizirani Slovenci,
ki so se prejnja leta uklonili nacistini volji in elji, da bi s
svojim odhodom k vojakom reili svojce pred preganjanjem ali
celo smrti v taboriu, drugi pa niso imeli monosti, da bi se
prikljuili partizanom. Tedaj, konec 1944, so bile monosti za
prestop k partizanom veliko veje; najee je bilo potrebno
samo poakati na prilonost. Zaradi mnoinih pobegov iz
nemke vojske k partizanom je tudi nacistino maevanje
nad svojci ubenikov postalo redkeje. Nekaj takih prisilno
mobiliziranih Slovencev se je znalo tudi v vojanici na Bo
hinjski Beli. Ni jim bilo niti treba iskati pogostoma nevarnih
zvez z domaini, lahko so kar sami krenili iz vojanice v gozd,
ker so zanesljivo vedeli, da bodo kmalu naleteli na partizane.
Dan ali dva pred 28. septembrom sta tako ula iz vo
janice dva Stajerca. Eden je bil doma iz Lakega.2 Ta dva sta
bataljonskemu tabu dala zelo podrobne in tone podatke o
oboroitvi, razporeditvi in navadah v vojanici na Bohinjski
Beli.
Med drugim sta tudi povedala, da po veernem zboru vsak
veer zasede manji bunker na desnem bregu Save (vojanica
je bila na levem bregu) est vojakov, ki so oboroeni s petimi
pukami, eno pitolo in mitraljezom zbrojevko. Preden pri-
dejo do bunkerja, ki lei v strmini tik ob robu gozda, morajo
ez zasilno brv. Po izjavah obeh dezerterjev so odhajali v no
no zasedo predvsem mladi vojaki.
Na podlagi izjav obeh ubenikov je bataljonski tab na-
pravil nart za drzno akcijo Nemcem pred nosom. Vojake naj
bi njihova nekdanja tovaria, zdaj e partizana, ustavila in jim
ukazala odloiti oroje, tedaj pa bi e planili izbrani partizani-
prostovoljci in jih brez streljanja ive ujeli.
Bataljon je bil tedaj na Ribenski planini na Jelovici. V
akcijo se je javilo obenem z obema ubenikoma, ki naj bi
kazala pot, dvanajst borcev. Med njimi je bil Franc Lovko iz

81
Cerknice,3 akcije pa se je udeleil tudi Vinko Kurzweil-Mili.'
Okoli 15. ure je bil izbor prostovoljcev konan, na pot pa so
odli proti veeru prek Kupljenika. Dan je bil deeven,
kar je bilo za nacrt celo bolje. Akcijo je vodil etni komandir
Maks Pogaar.6
Skupina si je s Kupljenika e enkrat temeljito ogledala
poloaj vojanice, komandir pa jim je doloil naloge. Med
borci je bilo ve dezerterjev iz nemke vojske, ki so nosili
uniforme, nekateri pa so nosili tudi samo dele zaplenjenih. Da
Nemci ne bi prezgodaj zaslutili, da imajo opraviti s par
tizani, je komandir ukazal, naj partizani pred napadom titov-
ke zataknejo za pas. V mraku so se lani napadajoe skupine
poasi in previdno pribliali vojanici. Bunker, v katerega
naj bi odla estlanska nemka zaseda, je bil iz lesa in pokrit
z zemljo. Ob Savi je raslo vrbovo grmovje, skozenj se je viju
gala steza, nato pa se je vzpenjala proti bunkerju. Tudi na
strmini je raslo nekaj grmov. Po napadu je bilo priakovati,
da bodo Nemci iz vojanice takoj zaeli streljati v breg ez
Savo, zato naj bi se borci nekaj asa umikali vzdol Save in
se ele ez as zaeli vzpenjati proti Kupljeniku, kjer bi se
zbrali pri nekih svislih.
Nemce naj bi napadli iz neposredne bliine tako, da bi se
razporedili ob stezi, ko se vije prek strmine proti bunkerju.
Vedeli so tudi priblino, koliko bo med posameznimi vojaki
razmika, zato so se tako tudi razporedili. Na vsakega partizana
je priel en nemki vojak, ostalih est pa je z mitraljezom odlo
na vrh strmine, da bi od tam po potrebi itili umik tovariev.
Partizani so bili tako blizu vojanici, da so sliali ropo-
tanje po hodnikih, ko so vojaki odhajali na veerni zbor ob
20. uri. Nato so sliali tudi povelje: Dodatna straa izstopiti!
Cez nekaj asa so sliali njihove korake, ko so li ez brv.
Tedaj je poveljnik zasede vpraal, e so e vsi ez most. Ko so
se zaeli vzpenjati po stezi proti bunkerju, je eden od ube-
nikov, kot je bilo dogovorjeno, zavpil: Halt Ta klic je po-
menil tudi povelje za napad. Vsak partizan v zasedi je skoil
na svojega Nemca in zaelo se je ruvanje in pobijanje s pu-
kinimi kopiti. Toda namesto novincev so bili to pot v zasedi
sami stari vojaki, ki so se takoj znali in zaeli streljati. Njihov
odpor pa je bil zaman, napadalci so jih hitro obvladali in jim
pobrali oroje, 4 puke znamke Mauser in eno ekoslovako
zbrojevko ter eno odejo. Iz vojanice so zaeli v gozd mono

82
streljati, zato so se partizani zaeli umikati. Na zbornem me-
stu se jih je zbralo samo est. Pogovarjali so se, kako je bilo
med napadom. Cakali so nekako do polnoi, nato pa so odli
proti Ribenski planini, kjer je taboril bataljon. Kasneje so se
vrnili tudi ostali, ki so bili v akciji, raen komandir ja Po-
gaarja. Pozneje je obveevalna sluba zvedela, da lei v
mrtvanici v nekdanjih dvorskih garaah na Bledu est mrtvih
nemkih vojakov, ki imajo skoraj vsi razbite glave, poleg njih
pa da je tam tudi mrtev partizan v nemki obleki. To je bil
pogreani komandir Maks Pogaar. Po podatkih obveevalne
slube si je sam vzel ivljenje z bombo, ko je videi, da se
zaradi hude rane ne more ve reiti.
Vsekakor pa je akcija uspela, eprav ne isto tako, kot se
je nadejal bataljonski tab. Najbr bi se vojaki-novinci v ta-
kem poloaju, v kakrnem so se znali, ko so iz teme planili
nanje partizani, vdali. Toda vmes je prilo nekaj nepredvi-
denega; namesto novincev so bili v zasedi stari vojaki. Nartu
za napad pa ni mogoe isto ni oporekati in ravno tako tudi ne
sami izvedbi. al je pri napadu izgubil ivljenje komandir
Pogaar, toda v temi, goavi in v neposredni bliini voja-
nice, ko se je vsakdo umikal sam, je bilo skoraj nemogoe, da
bi ga poiskali in skuali reiti.6

83
 OPOMBE

1 Po pregledu sovranikovih enot na obmoju 9. korpusa z dne

2. novembra (fascikel 295 a/V-A-2) in poroilu obveevalne toke
Plus Minus v Bohinju 2. novembra (nerazporejeno gradivo v ar
hivu IZDG). Kasneje je vojatvo, ki je pripadalo omenjeni 6. olski
bateriji, zamenjal del divizije Brandenburg.
Po podatkih obveevalne slube je imela 6. olska in do-
polnilna baterija dne 2. novembra 7 oficirjev in 47 podoficirjev,
250 starih vojakov in 500 novincev. Poleg puk so imeli e 23
brzostrelk, 12 mitraljezov ter 39 razlinih reaktivnih minometov
za razlino uporabo, od metalev protitankovskih raket do metal
ev megle, enocevnih in vecevnih. Priblino isto tevilo vojakov
z enako oboroitvijo je bilo v vojanici tudi ob napadu na zasedo
28. septembra.
2 To je bil Stane Jani, rojen 20. oktobra 1920 v Lakem,
mizar. Kasneje je bil v ostrostrelski skupini, ki je delovala ob
eleznici JeseniceBistrica. Po osvoboditvi je bil nekaj asa po
monik intendanta elezniarskega bataljona 2. divizije KNOJ v
Ljubljani.
3 Franc Lovko, rojen 1. novembra 1924na Dolenjem jezeru
pri Cerknici, v NOV od 11. oktobra 1943.
4 Vinko Kurzweil-Mili, rojen 7. oktobra 1920 v Postojni, v
NOV od 5. septembra 1944. Kot ekoslovakega dravljana ga niso
mobilizirali v nemko vojsko, pa pa so ga poslali delat k eleznici
na Koroko. Njegovi svojci, brat, sestri in stari so iveli od
leta 1923 dalje v Stari Fuini v Bohinju, kjer je bil oe strojnik
na elektrini centrali Savica, imeli pa so tudi gostilno. Po vojni
je Vinko ostai v JLA kot oficir. Zdaj ivi kot upokojeni major
v Ljubljani.
Pred vstopom v NOV je Vinko Kurzweil sodeloval s partizani
na Svinji, kopa so ga gestapovci razkrinkali, je pobegnil v Bohinj
in se pridruil partizanom.
Zanimivi so spomini Vinka Kurzweila na akcijo pri vojanici
na Bohinjski Beli. Prili so tako blizu vojanice, da je slial celo to,
kako je dodatna nona straa stopila na poziv deurnega tri korake
naprej. Vojaki, ki so li v bunker, so imeli na glavah epie ne pa
elade. Ko so jih akali, so jim ud je popolnoma otrpnili. Kurzweil
je kot velik in moan fant dobil nalogo skoiti na enega izmed
Nemcev. Razporedili so ga nekako v sredino vrste. Ko je na klic
Halt skoil na vojaka, se je ta bliskovito obrnil in iz puke
ustrelil nanj. Krogla mu je vignila pod pazduho, nato pa je zgrabil
Nemca za vrat. Toda ta se je e toliko zasukal, da je Vinko zgreil
vrat in mu porinil palec v usta. Nemec ga je mono ugriznil, tako
da se mu je rana e dolgo potem gnojila. Toda v naglici ugriza
skoraj ni util. Med ruvanjem je Nemec Kurzweila praskal po
obrazu, dokler ga Kurzweil ni z desnico odrinil in ga vrgel ob tla.
Pokleknil mu je na prsi in ga z levo pestjo mono udaril po nosu.
Na levem ramenu je imel kratko italijansko karabinko. Ko je imel
Nemca pod seboj, ga je zael s kopitom toli po glavi, dokler se ni

84
umiril. Iz vojanice so e streljali, zato je naglo pograbil Nemevo
puko in zael beati. Ko je bil sredi jase, so izstrelili v vojanici
svetilno raketo. Vrgel se je na tla in- poakal, da je nehala svetiti.
Toda med akanjem se je zmedel in zael nato beati v napano
smer, ravno tja, kamor so iz vojanice zaeli metati mine. Nazadnje
je e padel med dve skali in se komaj izvlekel. Mine so padale
vedno blie. Med eksplozijo je zaslial, kako nekdo tee za njim.
Mislil je e, da ga zasledujejo Nemci, toda bil je Lovko, tudi ves
upehan. Skupaj sta odla proti zbornemu mestu, kjer se jih je
nekaj zbralo. Okoli svisli so se ponoi pasle srne. Sliali so njihove
korake ter mislili, da gredo pogreani tovarii. Cas so si krajali
s pripovedovanjem, kako je bilo med napadom. Kurzweil se spo-
minja, kako je nekdo pripovedoval, da se je eden od Nemcev pri
prvih strelih naglo zvalil s stee v grmovje in tam, eprav ranjen
v obe nogi, zael odvijati pokrovek na bombi, da bi jo zalual med
partizane. Ta partizan ga je ubil s pukinim kopitom. Nekdo drug
pa je vedel povedati, kako je med prerivanjem v temi nenadoma
skoil predenj Nemec, on pa ga je iz neposredne bliine ustrelil
skozi prsi.
Kasne je so zvedeli, da je bil pogreani komandir Maks Poga
ar, ki so ga Nemci najbr kot svojega vojaka odpeljali skupaj z
drugimi v mrtvanico, ranjen skozi prsi. Nemci so ga nali kakih
100 metrov od prizoria spopada. Tja se je zavlekel z zadnjimi
momi in nato izkrvavel. O tem, da bi se sam ubil z bombo, pa ni
bilo nikomur ni znanega. Zato Kurzweil sklepa, da je komandirja
ustrelil po pomoti eden od partizanov, podatek o njegovem samo-
moru z bombo pa verjetno ni toen, oziroma naj bi bil bolj opra-
viilo za pomoto. Prav tako se Kurzweil spominja pripovedovanja,
da so imeli vsi mrtvi Nemci razbite glave od udarcev s pukinimi
kopiti.
5 Maks Pogaar, rojen 11. oktobra 1921 v Krnici pri Gorjah,
delavec, v NOV od 30. oktobra 1943. Spomladi 1943 je bil mobiliziran
v nemko vojsko. Potem ko je pobegnil, je bil v minerskem vodu
na terenu in v Preernovi brigadi. Kot partizani so padli tudi tri je
njegovi bratje (Boj pod Triglavom in seznam 3. bataljona JBO,
arhiv IZDG, fascikel 295 a/V-B-4).
6 Poroilo taba odreda tabu 9. korpusa v fasciklu 234 a/'I-l,
izjava Vinka Kurzweila-Milija.

85
 V RADOVNI IN NA MEAKLI

Dolina Save Dolinke od Jesenic do izvira pri Rateah

in do razvodnice ob jugoslovansko-italijanski meji z ju
nim in severnim pobojem je veljala vedno kot neprikladno
obmoje za partizanstvo. Razmeroma ozka dolina s cesto in
eleznico, sorazmerno gosto naseljena in s tevilnimi monimi
sovranikovimi postojankami je bila na vzhodni strani zaprta
z Jesenicami, kjer je bilo stalno po ve sto mo sovranikove
vojske. Na zahodni strani je dolino zapirala biva dravna
meja, ki so jo takrat e vedno straili. Onkraj meje je bil
Trbi z okolico, kjer so iveli pomeani Avstrijci, Italijani in
Slovenci. Tako Avstrijce kot Slovence je Italija, ki je kot del
Koroke dobila ta predel leta 1918, mono zatirala. Reitev
so videli v vrnitvi pod Avstrijo, nato pa pod nacistino Nem-
ijo. Italija je v te kraje naseljevala svoje najbolj zagrizene
faiste. Tako e ob zaetku osvobodilne vojne ni bilo v Trbiu
in okolici ljudi, na katere bi se naslonili aktivisti OF. Na
jugoslovanski strani meje pa so se e dolgo po decembru 1941
utile politine posledice neuspele vstaje. Zato tudi tukaj raz
voj Osvobodilne fronte dolgo ni mogel dohiteti razvoja v dru
gih krajih.
Severno poboje Doline pripada Karavankam. Pas gozda
je razmeroma ozek, ker je drevesna meja nizko zaradi viso
ke nadmorske viine same doline. V vijih predelih so goliave.
Na koroki strani pa se Karavanke e bolj strmo spuajo v
dravsko dolino. Zato je sovranik lahko z zelo majhnimi silami
temeljito nadzoroval vse prehode pa tudi celoten greben Ka-
ravank.
Na juni strani Doline so nekoliko bolj polona poboja,
razlenjena z ve dolinami. Toda tudi tu je pas gozda razme
roma ozek, nato pa preide v skalnate goliave Triglava, krla-
tice in drugih nad 2000 metrov visokih gora. Edino pri Jese
nicah je za partizanstvo pripravna Meakla, ki obsega kakih
14 krat 5 km veliko obmoje, dejansko precej strm, z gozdovi
poraen greben. Toda tudi tega oklepa s severne strani dolina
z Jesenicami, cesto in eleznico, z june strani dolina Radovne
s cesto, z zahodne pa cesta, ki se spua iz doline Radovne v
Moj strano.
Zato je vsa prejnja leta osvobodilne vojne veljala Me
akla kot zadnja partizanska postojanka. Leta 1942 so se stalno

86
zadrevali partizani v Karavankah le pod Stolom, prav tako
tudi leta 1943. Dlje na zahod so prihajali bolj poredkoma in e
to v manjih skupinah oziroma so se zadrevali tod le terenski
politini aktivisti, pa e ti so iveli v zelo hudih razmerah.
Zato je bil odhod 1. ete Jeseniko-bohinjskega odreda na
Meaklo dne 9. septembra 1944 dokaj tvegano dejanje in po-
skus, da bi se po daljem asu na Meakli spet nastanila veja
partizanska enota. Kot je znano, je iz te ete nastal tam dne
19. septembra 1. bataljon Jeseniko-bohinjskega odreda. Ceta
je pospeeno mobilizirala in 15. septembra opravila na Hruici
e opisano akcijo za hrano in opremo.
Navzonost vejih partizanskih sii je sovranik kaj hitro
zaznal. Bataljon je imel teave pri oskrbi z vodo, saj na Me
akli ni studencev ampak samo mlake. V taboriu je moralo
biti vse tiho tako kot v prvih partizanskih asih, morali so
paziti, da se iz kuhinje ni preve kadilo. Ze 25. septembra je
prielo sneiti, zato so se partizani preselili izpod otorov v
senike, kjer so si uredili tudi ognjia, da so se lahko ogreli
in posuili. Bataljonski tab je taboril pri 1. eti, 2. eta je
bila v senikih pol ure stran.
Dne 26. septembra je bil v taboriu zbor celotnega ba
taljona. Po zboru je 1. eta odla na novo obmoje. Utaborila
se je na Dovki planini, severno od vrha Jerebikovca (1385 m)
in priblino 3 km jugovzhodno od Mojstrane. Ponoi med 26.
in 27. septembrom so partizani spali v svislih, etno poveljstvo
pa v smuarski koi portnega kluba Dovje-Mojstrana, ki je
bila isto blizu senika.
Istega dne pa je 2. eta poslala zasedo k eleznici
med Kono in Blejsko Dobravo. Sedmerica je la v prehranje-
valno akcijo. eta se je zavarovala s straami in patruljami,
tako da so bili dopoldne v taboriu samo kuharji. Patrulje
so odle skoraj na vse strani, saj je bilo zemljie zaradi gozdov
nepregledno, Nemci pa so dobro poznali vsa pota. Zaseda ob
eleznici ni imela uspeha. Minerji VDV so namre blizu zasede
minirali eleznico. Komaj je zaseda prila na odrejeni ji po
loaj, je odjeknila eksplozija, zato so prili na kraj eksplozije
Nemci. Zaseda je nanje od dale izstrelila nekaj rafalov, nato
pa se je iz strahu pred obstreljevanjem iz protiletalskih brzo-
strelnih topov, ki jih je bilo na Jesenicah kar lepo tevilo,
umaknila. Popoldanske ure je etno poveljstvo izkoristilo za
vojaki in politini pouk.

87
 Zjutraj 27. septembra je eta vstala ob 6.30. Takoj so spet
na vse strani odle patrulje in obveevalci. Kljub temu pa
so okoli osmih Nemci napadli taborie, kjer je bila eta
prejnje dni, zdaj pa je bila tam samo kuhinja. Partizani so se
sreno umaknili, Nemci pa so razdejali ognjie in uniili
ivila, lonce pa iz neznanega vzroka pustili cele. Potem je
bataljonski tab sklepal, da je bilo taborie izdano, saj so se
Nemci izognili vseh patrulj in stra. Po vsej verjetnosti je bila
sploh samo manja patrulja, ki se je iz strahu, da je ne bi ob-
kolili, naglo umaknila. Neoboroeni borci so se pred napadom
poskrili v blinjem gozdu. Zveer pa je spet prielo mono
deevati.
Proti veeru je krenil tudi vod 2. ete proti Krnici, da bi
pogal leseni most med Gorjami in Spodnjo Radovno. Za za-
varovanje je vodnik postavil dve zasedi proti Gorjam, kjer je
bila sovranikova postojanka. Most je bil dolg kakih 20 m.
Nanj so partizani naloili precej drv in jih zagali. Most se je
vnel in ko je na sredini pregorei, padel v vodo. Sovranik
akcije ni poskual motiti.
Prva eta je dan preivela v miru. Zjutraj so imeli vsi
etni stareine sestanek, na katerem so razpravljali o
disciplini in o nartih za prihodnje akcije za nabavo hrane.
Medtem so borci posluali vojaka in politina predavanja. Po-
poldne je eta zapustila Dovko planino zaradi oitne nevar-
nosti, da bo sovranik napadel. Utaborila se je nekaj sto
metrov vie na severnih pobojih Jerebikovca. Zveer pa je del
ete odel v vas Mojstrana po hrano. Ko so se partizani vraali,
jih je de premoil do koe. Toda svojo nalogo so opravili zelo
uspeno, saj so s seboj prinesli precej hrane in pripeljali eno
kravo.
Zjutraj 28. septembra se je 2. eta preselila v drugo ta
borie, ker so domnevali, da je staro izdano. 2e ob sedmih se
je utaborila na novem kraju, do devetih pa so kuharji skuhali
zajtrk. Patrulje so odle proti Poljanam in Savskim ovinkom.
Deevalo je in pihal je moan veter, zato se drugi partizani
skorajda niso ganili izpod otorov. Zveer je patrulja estih
partizanov odla v Gorje po hrano, vrnila se je opolnoi. Par
tizani prve ete nad Dovko planino pa so se suili, istili oroje
in posluali predavanja. Zveer je odlo osemnajst borcev v
dolino po hrano in opremo. Med 21. in 23. uro so z Dovjega
odpeljali z vozom ve lovskih puk, nekaj obleke in ivea,

88
zaplenili pa so tudi 1200 nemkih mark. Obenem so po vaseh
razdelili precej letakov in partizanskega asopisja.
Tudi 29. September je bil deeven. Zjutraj je 2. eta po
slala dve patrulji, in sicer eno proti vasi Perniki, in drugo proti
Savskim ovinkom. Prav tako so odli v dolino tudi obvee-
valci. V taboriu je ostalo le nekaj borcev, ki so pomagali v
kuhinji ali istili oroje. Po kosilu je odel bataljonski koman
dant nadzorovat 1. eto. Z njeno razporeditvijo je bil zado
voljen, le pri nonem obhodu stra je enega borca razoroil in
po kazni poslal na tab odreda, da ga poljejo na Primorsko
v brigado. Popoldne je odel etni komandir 1. ete z monim
spremstvom iskat mostove na cesti MojstranaRadovna. Vrnil
se je zveer, ne da bi nael kak most, ki bi ga lahko poruili.
To kae, da eta ni imela zemljevidov in ne ljudi, ki bi poznali
kraj. Zveer je eta poslala trojko z mitraljezom, da bi za-
itila miner je, ki so ob 19.55 razstrelili priblino en kilometer
juno od Dovjega manji elezniki most. Akcija je uspela,
promet je bil po partizanskih poroilih prekinjen za 48 ur. Se
podnevi pa je skupina borcev gradila v gozdu skrivalie, kjer
naj bi spravili hrano, zaplenjeno prejnjo no.

Skupina borcev odreda januarja 1945

89
 Naslednjega dne, 30. septembra, se je vreme nekoliko iz-
boljalo. 1. eta je bila e vedno nad Dovko planino, sovranik
pa je temeljiteje z zasedami nadziral Mojstrano in blinjo
okolico ter legitimiral civiliste. 2. eta je bila v starem ta-
boria na Meakli. Vstala je e ob estih zjutraj, ker je bilo
nevarno, da bo prilo do veje sovranikove akcije. Taborie
je varovaio kar pet straarjev hkrati, proti Pernikom in Sav
skim ovinkom pa sta odli patrulji. Medtem so borci, ki so osta
li v taboriu, posluali vojaka in politina predavanja. Okoli
poldne sta prila k bataljonskemu tabu dva kurir ja iz 1. e
te, malo za njima pa e eden, ki je spremljal bataljonskega
komandanta, ki se je vraal od 1. ete. Okoli 15. ure, ko so
pokosili, so vsi trije kurirji iz 1. ete in tirje borci iz 2. ete
odli proti poloajem 2. ete. Komaj pol ure hoda od taboria
pa so padli v zasedo raztrgancev, ki jih je spustila v nepo
sredno bliino in nato zaela nanje streljati iz vsega oroja.
Dva kurirja sta bila takoj ubita,2 sovranik ju je sezul in jima
pobral uporabno opremo ter dele obleke, nato pa se je umak-
nil. Takoj ko so v taboriu zasliali streljanje, je komandant
bataljona poslal tja skupino borcev, ki jo je vodil njegov na-
mestnik. Toda prili so prepozno. Pokopali so le oba borca.
Trije pa so pribeali v taborie ranjeni. Eden je imel v desni
nogi tri krogle iz brzostrelke, drugi na prsih rano od dum-
dumke ter prestreljeno roko, tretji pa je bil samo opraskan.
Naslednjega dne se je 1. eta vrnila iznad Dovke planine,
bataljon se je zbral v Krmi, da bi si borci odpoili in da bi
izvedli nekatere aretacije. Zveer 3. oktobra je 1. eta poslala
v Spodnje Gorje skupino enajstih partizanov po ivino. Vodil
jih je namestnik etnega komandirja Milan Marolt-utar,3
s seboj so imeli dva mitraljeza, sicer pa je bila skoraj polovica
partizanov brez oroja. Nad kriiem cest z Bleda proti
Spodnjim in Zgornjim Gorjam je komandir postavil trojko
z mitraljezom. Drugo trojko z mitraljezom pa je postavil nad
cesto nasproti hie, kjer so bili dogovorjeni, da dobijo peko
kruha. Potem je komandir z intendantom in partizanko Vali
Bertoncelj stopil v hio, ki je imela vhodna vrata obrnjena
proti vzhodu, torej proti eleznici JeseniceBohinj. Naj-
verjetneje so trojko pri tem opazili Nemci, ki so straili e-
leznico, lahko pa je bila v bliini tudi kaka njihova zaseda.
Medtem ko je bil komandir z intendantom in partizanko v hii,
so jih Nemci zaeli obkoljevati. Niso pa raunali na zasedo, v

90
kateri je bil kot mitraljezec Vladimir Stojan.4 Ta je trikrat
ustavljal Nemce, misle, da so partizani, po tretjem pozivu pa
je zael streljati nanje. Ob prvem poku je komandir s parti
zanko in intendantom planil iz hie. Prva je skoila parti
zanka Vali. Na hinem pragu je odrinila nekega Nemca, mi
slila pa je, da je partizan. Potem se je razvnel kratek boj iz
neposredne bliine na dvoriu hie. Nemci so bili zaradi
streljanja iz zasede prav tako preseneeni kot partizani, po
sebno e, ker so dobili ogenj v hrbet. Nihe od tistih treh v hii
ni bil ranjen, pa pa je eksplozivna krogla razbila koleno et-
nemu bolniarju, ki je bil pri zasedi. Na cesti je lealo truplo
nemkega vojaka, ki so mu partizani pobrali novo mavzerico,
30 nabojev, dve roni bombi, pas in torbico za naboje, potem
pa so se umaknili.5 Vsekakor je moral imeti sovranik ve
ranjenih ali celo mrtvih.6
Zjutraj 6. oktobra je 1. eta spet poslala zasedo na rue
vine tovarne cementa v Mojstrani. Vendar se sovranik ni
pokazal in zaseda se je sredi dneva vrnila.
2. eta pa je vekrat poruila daljnovod med elektrino
centralo v Spodnji Radovni in Jesenicami. Imela je ve spo-
padov z raztrganci, ki so jo stalno zasledovali. Potem pa je
obraunala z izdajalcem, ki je lazil za njimi z izgovorom, da
ree leskove ibe.7

2. bataljon Jeseniko-bohinjskega odreda na Vogarju januarja 1945

91
 OPOMBE

1 Po poroilu taba Jeseniko-bohinjskega odreda obveeval-

nemu odseku glavnega taba (fascikel 76/IV-B) 11. decembra 1944
je bilo na Jesenicah skupaj 883 oboroenih sovranikovih vojakov
(545 pripadnikov protiletalske obrambe, 170 deelnih strelcev, 42
raztrgancev, 30 mo eleznike policije, 9 gestapovcev, 50 poli-
cistov, 15 oronikov in 22 obratnih straarjev v elezarni). Na
Koroki Beli je bilo 230 pripadnikov protiletalske obrambe in
manje tevilo deelnih strelcev, v Javornikem Rovtu 15 obratnih
straarjev in 15 deelnih strelcev, na Javorniku 45 deelnih strelcev
in na Hruici 136 deelnih strelcev.
Po poroilu taba Jeseniko-bohinjskega odreda obveevalne-
mu odseku glavnega taba (fascikel 76/IV-B) 15. decembra 1944 je
bilo v Beli pei (Italija) 40 obmejnih straarjev, v Rateah 15 mo
eleznike policije, na prelazu Korensko sedlo 15 oronikov in 10
obmejnih straarjev, v vasi Podkoren 9 obmejnih straarjev, v
Kranjski gori 26 oronikov, 40 obmejnih straarjev in 10 pripad
nikov protiletalske obrambe, na Grajeniku 30 pripadnikov folks-
turma, v Gozdu 130 pripadnikov protiletalske obrambe, 120 pri
padnikov SA, ki so biti tam na nekem teaju ter 60 mo eleznike
policije. Na Dovjem je bilo 28 oronikov in 8 pripadnikov proti
letalske obrambe. V Mojstrani je bilo 45 obmejnih straarjev. To
rej je bilo v dolini od Koroke Bele pa do Bele pei skupaj okroglo
2000 sovranikovih vojakov, poveini dobro izurjenih, oboroenih in
opremljenih. Okrepitve pa so jim lahko pripeljali tudi s Ko
roke ali iz Italije oziroma iz blejske okolice.
2 Vinko Frej, rojen 16. septembra 1924 v Lazah pri Gorjah,
v NOV od 27. septembra 1944 ter Matev Frelih, rojen 12. avgusta
1905 na Jesenicah, v NOV od 26. septembra 1944. Podatki: evi-
denca 9. korpusa, fascikel 249/11, seznam 1. bataljona, fascikel
295 a/V-B-4 ter kronika 1. bataljona v Zelezarskem muzeju
oddelek delavskega gibanja Jesenice, mapa t. 415, vloek 11/10.
3 Milan Marolt-Sutar, rojen 1. novembra 1916 v pitaliu,
student, v NOV od 20. julija 1944. Zdaj diplomirani inenir, ivi na
Jesenicah. Podatki: pismo Milana Marolta, seznam 1. bataljona v
fasciklu 295 a/V-B-4.
4 Vladimir Stojan, rojen 27. marca 1921 na Bledu, delavec,
v NOV od 17. septembra 1944. Zdaj ivi na Jesenicah. Podatki:
seznam 1. bataljona, fascikel 295 a/V-B-4.
5 Poroila taba odreda tabu 9. korpusa, fascikel 234 a/I-1,
izjava Ivana Marolta.
6 Poroila navajajo, da so padli trije Nemci, dva sta bila
hudo, ve pa lae ranjenih. Spet drugo poroilo pa trdi, da je en
Nemec padel, dva pa da sta bila ranjena. Zakaj je prilo do raz-
linih poroil, ni bilo mogoe ugotoviti.
7 Izjava Miloa Sove. Poglavje je napisano po kroniki 1. ba
taljona v Zelezarskem muzeju na Jesenicah in poroilih taba
odreda tabu korpusa (fascikel 234 a/I-1) pa tudi po poroilih oro-
nike postaje Dovje 30. septembra, 1. in 26. oktobra, (arhiv IZDG,
fascikel 23/1-9).

92
 POHOD 1. CETE 1. BATALJONA K BELOPESKIM
JEZEROM

Dopoldne 12. oktobra je dobila 1. eta, ki je taborila

v Krmi, ukaz, naj se premakne v Zgornjesavsko dolino in
sicer ne ve k Dovjemu, ampak h Kranjski gori, torej v kraje,
kjer e ni bilo nikoli dlje asa nobene partizanske enote raen
terenskih aktivistov ali kurirjev. Po prvotnem nartu naj bi
eta la tja mimo Zgornje Radovne, nato pa mimo Vrtake
planine, Vria in Glave nekam pod Spik. Ceta je odla na pot
po kosilu, vreme je bilo lepo. S seboj je nosila za tri dni
hrane in kotle ter oroje in strelivo. Kot vodnika sta bila
doloena Milan Marolt in Andrej More-Gandi,1 ker sta kot
izkuena planinca dobro poznala kraje.
Zveer se je eta utaborila v koi pri slapu Perinik v
dolini Vrat in si skuhala aj iz smrekovih vrikov. Ponoi
pa je etno poveljstvo zvedelo, da Nemci e vedo za smer
njihovega pohoda in da so e odli v zasede na vse mone
prehode na junih pobojih Doline. V eti so namre imeli,
ne da bi za to vedeli, gestapovskega vrinjenca, ki so ga kasneje
odkrili.
Zato sta Marolt in More predlagala, naj bi se eta zjutraj
prebila prek Martuljkove skupine. Pot je bila zelo tvegana,
saj mnogo partizanov e nikoli ni bilo na tako visokih gorah,
v eti pa niso imeli tudi nikakrne planinske opreme, povrh pa
so bili e mono otovorjeni. e bi tudi tam Nemci imeli kako
zasedo, bi lahko zadali eti hude izgube tudi z majhnim te-
vilom vojakov.
Oba vodnika sta med zajtrkom na kratko pouila parti
zane, kako naj se vedejo v skalovju in esa naj se varujejo.
Se v temi je eta krenila po dolini Vrat proti Aljaevemu do
mu in pri pastirski koi zavila navkreber v skalovje na severni
strani. Sprva je io kar dobro. Dan je bil lep in mnogi so ui
vali ob pogledu na lepote gora. Tudi na tiino ni nihe ve pazil,
partizani so vriskali in peli. Vodnika sta jih priganjala, ker
sta se bala, da se ne bi znoilo prej, preden bi prili spet v
dolino.
Ceta se je ustavila pri bivaku II. Vanj niso mogli vsi,
ampak samo tirinajst. Godovali so Franclje in vsi so bili raz-
posajeno dobre volje. Cetno poveljstvo se je podpisalo v spo-
minsko knjigo. Kmalu je bilo treba naprej. V bivaku so si

93
izposodili tudi staro, preperelo vrv, da bi jim pomagala pri
plezanju.
eta se je vzpenjala proti Oltar ju. Od Triglava so se zaele
poditi goste megle. Oba izkuena planinca sta se zbala nevihte
ali vsaj slabega vremena, ki bi jim ob tem letnem asu in tako
visoko v gorah povzroilo hude nevenosti. Zato sta nepre
stano priganjala, naj gredo hitreje. Kaj kmalu so prili na
greben. Tam se je zael najteji del poti, spust v dolino. Po
gled na meglo je na mnoge porazno vplival. Poleg tega je pred
dnevi zapadel sneg, ki je na severni, osojni strani tudi obleal.
Krenili so e nekoliko proti jugu, da bi poiskali stezo. Tam so
dosegli nadmorsko viino 2560 metrov, kar je menda najve,
kar je pri nas dosegla kaka partizanska eta.
Po strmi polici so se spustili e bolj proti jugu, prekoraili
precej strm in visok prag, nato pa so zavili proti severu po
zasneeni dri. Nazadnje so prispeli na sneie. Ruile so se
skale, na sneiu so eto zaueno opazovali trije gamsi. Prek
sneia so se posamezniki spuali z vrvjo, ki jo je dral
Marolt. Spet se je pokazalo, kako teko je, e ljudje niso vajeni
gora. V kopnem ta spust za vsaj za silo izurjenega planinca ni bil
posebno teaven, toda partizani poveini e niso bili nikoli na
taki poti, povrh so bili e otovorjeni z orojem in opremo, pa
e sneg jih je oviral. Zato je bil ta spust precej vratolomna
zadeva; samo prek sneia so se spuali vsaj tri ure. Precej
je pomagai tudi More, ki je posameznikom sproti svetoval,
kam naj stopijo in kako naj se vedejo, obenem pa jih vzpod-
bujal. Na sneiu pa je ostai za spomin kaf, ki ga nihe
ve ni mogel nesti, vraati ponj pa se tudi nikomur ni dalo.
Bilo je e pozno popoldne in sneg je zael zmrzovati, tako
da so kmalu hodili po samem ledu. Nazadnje so spet prili na
mehak sneg in se po njem pridrali v dolino. Prielo se je
mraiti. Sprva so mislili prenoiti kar Za Akom, toda to misel
so opustili zaradi mraza, ki je vedno huje pritiskal. V temi so
hodili mnogo bolj poasi. Nad zgornjim slapom bi bolni
arka kmalu zdrsnila ez skale. Konno so pozno ponoi le
sreno pispeli do Martuljka ter se nastanili po senikih ter v
Lipovevi koi.
Cez dan 14. oktobra je eta poivala, kar je po tolikih
naporih razumljivo, pa tudi e ez no med 14. in 15. oktobrom
ter podnevi 15. oktobra.

94
 Tega dne zveer je odlo 11 partizanov po hrano. S teren-
skimi aktivisti, ki so se zadrevali na karavanski strani, ni bilo
e zveze, zato so obiskali najblijega kmeta blizu eleznike
postaje Gozd-Martuljek ter mu vzeli praia, nekaj moke,
krompirja in drugih ivil. Medtem ko so eni nosili ivila, so
bili drugi v zasedi pri cesti. Prila je patrulja in z njo se je
zaseda udarila. Zdi se, da je en Nemec padel. Nato so parti
zani zaeli legitimirati vsakogar, ki je priel mimo. Med civilisti
so naleteli tudi na mokega v gestapovski uniformi, oboroene-
ga z belgijsko pitolo ter na dva civilista, Nemca. Vse tri so od-
peljali s seboj proti Lipovevi koi. Zjutraj so jih tam poiskali
terenski aktivisti ter se pritoili zaradi rekvizicije, ki so jo po
nakljuju naredili prav pri loveku, ki je e dlje asa podpiral
terence. Zadevo so uredili tako, da so nekajkrat terenci orga
nizirali, da so kmet je sami odstopili eti potrebno hrano.
Iz Lipoveve koe pa je eti uel eden od treh zajetih
Nemcev, zato se je eta 16. oktobra proti veeru premaknila
vie v hribe proti Kranjski gori ter se nastanila v senikih, kjer
se je zadrevala ve dni.
V tem asu so se zlasti izkazali minerji, ki so bili s eto.
Ze 16. oktobra so med Kranjsko goro in Mojstrano minirali
eleznico, tako da je iztirila lokomotiva. Raen tega so na dveh
krajih minirali tranice, da je bil promet prekinjen za 48 ur.
Naslednjega dne je komaj pol kilometra od eleznike postaje
Kranjska gora naletel vlak na mino. Spet je bila proga 24 ur
neprevozna. Dva dni kasneje, 19. oktobra, pa so minirali progo
na treh krajih med Mojstrano in Rateami, da je bil promet
prekinjen 12 ur. Tedaj so med drugim minirali progo pri vasi
Podkoren.
Prek obveevalne slube se je zvedelo, da nameravajo
Nemci kranjskogorski hotel Erika, ki lei ob cesti proti
Vriu, uporabiti kot bolninico za ranjene esesovce. Zato je
tab odreda ukazal, naj hotel popolnoma uniijo. Zveer 25.
oktobra je odla k hotelu cela 1. eta z dvema minerjema.
Milanu Maroltu se je lepega hotela zdelo koda, vojna se je
bliala koncu, zato je miner jema ukazal, naj minirata samo
centralno kurjavo. Odneslo je samo eno steno in tako je bil
hotel zaenkrat za bolninico neuporaben.
Naslednjega dne, 26. oktobra, so se minerji spet pribliali
eleznici ter kakih 5,5 km zahodno od Dovjega ob 19.15 razstre-
lili progo pod vlakom, ki je pripeljal iz Mojstrane. Iztirili so

95
 trije zaitni vagoni, lokomotiva in slubeni voz, 4 osebe, med
njimi kurja in strojevodja, so bile ranjene. Uniene je bilo
50 metrov proge, promet pa ustavljen za 32 ur.
Po akciji na hotel Erika se je eta vrnila na Dovko pla
nino, kjer se je zadrevala vse do 2. novembra. Seveda se ni
vraala ez Martuljkovo skupino ampak po junih pobojih
Doline.
Zadrevanje ete okoli Kranjske gore je bilo za te kraje
velik dogodek. Ceta je postavljala zasede in akala na manje
sovranikove skupine, ki pa se iz strahu pred napadi niso po
javi j ale. Izvedla je tudi ve prehranjevalnih akcij in politino
delovala med domaini. Nekaj fantov je tudi mobilizirala. Ra
zumljivo je, da je v tem asu zaradi oddaljenosti imela dokaj
slabe zveze s tabom bataljona in odreda, ki je bil v Bohinju.
Predvsem pa so se partizani privadili krajev, kar je bilo veli-
kega pomena za kasneje narte kako poiviti osvobodilno voj
no na tem obmoju.
Ze 2. novembra je 1. eta spet krenila h Kranjski gori, tudi
tokrat po junih pobojih Doline mimo Mojstrane in severno od
Vrtake planine. Nastanila se je v senikih na severnem poboju
Vitranca pri Kranjski gori. Tam se je zadrevala dan ali dva.
V Podkorenu so rekvirirali blago v trgovini in se dogovarjali
s fanti, ki so imeli pozive za v nemko vojsko, naj pridejo k
njim. Nato so odli v Tamar, od tam pa mimo velike skakal-
nice prek jugoslovansko-italijanske dravne meje na Meces-
novec, kjer so se nastanili v prazni italijanski obmejni posto-
janki.
Naslednjega jutra so e odle patrulje proti Belopekim
jezerom in Beli pei. V gozdovih je ena od patrulj naletela na
gozdne delavce, ki so napravljali les. Bili so primorski Sloven
ci. Komandir in politini komisar sta se zaela z njimi dogo-
varjati za sodelovanje. Delavci so vse obljubili in kazali pre-
cejnje navduenje. Predvsem pa so obljubili, da pojdejo proti
veeru v Trbi in od tam prineso cigaret in italijanskega vina.
Cetno poveljstvo pa je e delalo narte za pohod k samemu
Trbiu, kamor od spomladi 1943, ko je tja prodrla manja pa
trulj a s Primorske, e ni bilo partizanov.
Ceprav so delavci kazali navduenje, pa etno poveljstvo
le ni povsem zaupalo njihovim izjavam. Zveer je odla k
cesti, ki pelje ob odtoku iz spodnjega jezera, manja zaseda, v
kateri je bil tudi Vladimir Stojan. Precej pozno je stai na

96
strai pri zasedi Roman Simozzi.2 Nenadoma je zaslial po
poti korake in glasen pogovor. Takoj je ugotovil, da gre proti
njemu veja skupina ljudi. Ustavil jih je in povpraal, kdo
so. Odgovorili so mu, da so delavci, ki so odli v Trbi po ci
garete in vino anje in naj jih spusti naprej. Simozzi jim je
e skoraj verjel, ko pa je opazil kljub temi med njimi nekoga,
ki je imel na glavi elado, kar je ugotovil po njenem odsevu,
je zael streljati. Delavci so se razbeali, toda med njimi so
bili Nemci, ki so odgovorili na strele. Zael se je kratek boj,
po katerem se je zaseda umaknila. Ceta v italijanski obmejni
postojanki je sliala strele in takoj vedela, kaj je. Bilo je
oitno, da so izdani, raen tega pa so delavci tudi vedeli ali
vsaj sklepali, kje so. Zato se je eta naglo pripravila za premik
in e ponoi odla nazaj ez jugoslovansko-italijansko mejo
ter se po stari vojaki stezi spustila v Tamar, kjer se je usta
vila v planinskem domu. Tam je poivala ez dan. Poveljstvo
je sklepalo, da je izhod iz Tamar ja zaprt z nemkimi zasedami,
zato je delalo narte za pohod prek Jalovca v Trento. Zveer
je proti plazovom na severnem poboju Jalovca res odla iz
vidnica z Moretom na elu, toda kmalu se je vrnila, ker je bila
pot zaradi poledenelosti neprehodna. More kot izkuen plani-
nec je to kaj hitro ugotovil. Zato so se ponoi premaknili po
severnem poboju Vitranca in mimo Kranjske gore v Mar-
tuljek, kjer so se spet nastanili v Lipovevi koi. Po
monik politinega komisarja ete, Terezi ja Rakovec3 je nam-
re dobila hudo vroino, tako da ni mogla nikamor naprej.
Cakali so dan ali dva, da je za silo okrevala, nato pa so prek
severnega poboja Vrtake planine in mimo Mojstrane odli
spet na Dovko planino, kamor so prispeli 10. novembra zjutraj.
Tarn so ez dan poivali, zveer pa se je del borcev od-
pravil v dolino po hrano in opremo. Bilo je kakega pol metra
snega in precej mraz, preej borcev pa brez odej. Zato so li
ponje v sedanji poitniki dom France Rozman. Drugi so na
Dovjem nabrali precej hrane in izpraznili tudi trafiko. Vraali
so se po poti, ki pelje iz Mojstrane na Dovko planino.
Niso pa vedeli, da jim sledijo Nemci. Tega dne, 11. novem
bra, se je zaela manja ofenzivna akcija Nemcev v trikotniku
BohinjBledMojstrana. Obmejni straarji iz Mojstrane so
dobili nalogo napasti eto, ki jim je po Zgornjesavski dolini
toliko asa povzroala take preglavice in se jim je vedno iz-
muznila.

97
 Ceta se je zavarovala z zasedo ob poti, ki pelje poevno
iz Moj strane proti vzhodu. Cetno poveljstvo ter odredni oficir
Ozne s svojim kurirjem so bili v smuarski koi, borci pa so
spali v vejem seniku v plitvi dolinici, ki jo je pred pogledi
od Mojstrane zakrival manji greben, prek katerega je vodila
e omenjena pot.
Mitraljeska trojka, ki je bila v zasedi onkraj grebena ob
poti, je bila verjetno premalo pozorna. Nemcem, ki so se bliali
po sledi, ki jo je puala skupina, ko je nosila hrano in odeje z
Dovjega, je pomagala tudi megla, sneg pa je duil njihove
korake. Uspelo jim je brez strela zajeti zasedo. Kasneje so nali
Alojza Hoevarja,4 ki je bil pri zasedi na strai, z glavo razbito
s pukinim kopitom. Verjetno so najprej njega presenetili in
pobili, druga dva borca v zasedi pa zajeli brez strela. Ta dva so
verjetno ustrelili kasneje med spopadom.
Takoj ko so opravili s straarjem in zasedo, so nemki ob-
mejni straarji zasedli greben in z mitraljezom zaeli streljati
na smuarsko koo. To pomeni, da jim je bil razpored znan.
Po prvih strelih so se borci, ki so bili nekoliko vstran v svislih,
brez rtev umaknili, le razbeali so se na vse strani in pustili
precej opreme.
Nemke krogle so stene iz desk, iz katerih je bila nare-
jena smuarska koa, brez teave prebijale. Vrata pa so bila
obrnjena proti severu, torej proti Nemcem. 2e v koi je bil
nekdo ranjen ali mrtev. Tedaj se je znael etni komandir Lud-
vik Velikonja.5 S svojo brzostrelko je zael streljati v eno od
desk na juni strani koe, torej stran od Nemcev, kjer se je tik
za koo zael gozd. Z rafalom je kot z ago preagal desko
najprej spodaj, nato pa e zgoraj ter jo potem odsunil z nogo.
Vsi preiveli so se reili skozi to odprtino, toda Velikonjo je
komaj nekaj korakov od reilnega gozda zadel dobro pomerjen
strel iz puke dobrega strelca.
V tem boju je imela eta est mrtvih in sicer: Ludvika
Velikonjo, etnega komandirja, Staneta Ivania, etnega po-
litinega komisar ja,6 pomonika etnega politinega komisar ja
Terezijo Rakovec-Stano ter borce Alojza Hoevarja, Marka
Grarja7 in Joeta Lampia.8 Trije borci so bili lae ranjeni,
eta pa je izgubila tudi eno lahko in eno teko bredo.
Preiveli borci so se z Dovke planine neorganizirano
umikali proti vzhodu in jugu, pa stran od Nemcev v gozdove
Meakle. Toda kmalu so v bliini vrha Petelin naleteli na

98
Nemce, ki so prili tja najbr iz Radovne. Zaradi tega so se e
bolj razprili in se reevali, kakor so vedeli in znali. Posamez-
niki so jo ubrali proti Bohinju, toda tudi v Radovni so naleteli
na Nemce. Ko pa so prili po veurni ali sploh celodnevni hoji
v bliino Bohinja, so tam videli dogorevajoe koe na Uskov-
nici. Ve dni je trajalo, preden so se borci te ete spet zbrali
pri 2. eti in tabu bataljona, ki sta bila na planini Grinta-
vica blizu Uskovnice. Sem sta prila po akciji na Bistrico v
Bohinju dne 8. novembra. Precej borcev je tudi manjkalo,
tako da je tab moral eto popolnoma reorganizirati in dolo-
iti tudi novo etno poveljstvo.9
Vsekakor je bil uspeni nemki napad na eto na Dovki
planini posledica nebudnosti straarja, sicer pa je bilo sploh
premalo straarjev, pa tudi patrulje, ki bi morala proti dolini,
ni bilo. Kakor je megla koristila Nemcem, ko so se bliali pla
nini, tako je koristila tudi partizanom, ki so se umikali. Oitno
pa je, da so imeli Nemci namen eto na Dovki planini obko-
liti in so se ji zato bliali od Radovne in Petelina.
Prav tako je kot na dlani, da se je eta le prevekrat zadr-
evala na tej planini, kar so nazadnje zvedeli tudi Nemci in
jo napadli.

Skupina borcev odreda pred nekim senikom. Slikano jeseni 1944

99
 OPOMBE

1 Andrej More-Gandi, rojen 20. maja 1911 na Jesenicah, teh-

nik, v NOV od 26. septembra 1944 (podatki: seznam 1. bataljona).
2 Roman Simozzi, rojen 24. julija 1915 v St. Bieronu v Fran-
ciji, gozdar, po narodnosti Poljak, v NOV od 10. septembra 1944
(podatki: seznam 1. bataljona).
3 Terezija Rakovec-Stana, rojena 15. oktobra 1921 v Rovtah
pri Kropi, delavka, lanica KP od 3. maja 1943, v NOV od 15. av
gusta 1943. Podatki: seznam 1. bataljona in partijsko poroilo v
arhivu CK, mapa 7314.
4 Alojz Hoevar, rojen 9. aprila 1908 v Podlou, polir, v NOV
od 3. oktobra 1944. (Podatki: seznam 1. bataljona).
5 Ludvik Velikonja, rojen 4. avgusta 1922 v Idriji, mizar, lan
KP od 20. marca 1944, v NOV od 18. septembra 1943 (podatki: se
znam 1. bataljona in partijsko poroilo 1. bataljona v arhivu CK,
mapa 7314).
6 Stane Ivani, rojen 10. avgusta 1911 v Bovcu, fotograf, lan
KP od 3. maja 1943, v NOV od 2. februarja 1943 (podatki: seznam
1. bataljona in partijsko poroilo 1. bataljona v arhivu CK, mapa
7314).
7 Marko Grar, rojen 17. aprila 1917 v Telah, uradnik, v NOV
od 15. septembra 1944 (podatki: seznam 1. bataljona).
8 Joe Lampi, rojen 6. junija 1911 v Ljubljani, strojnik, v
NOV od 16. septembra 1944 (podatki: seznam 1. bataljona).
9 Pohod 1. ete 1. bataljona Jeseniko-bohinjskega odreda je
opisan na podlagi prievanj Milana Marolta, Miloa Sove in Alberta
Antonia, lanka Milana Marolta v reviji Gore in ljudje, Ljub
ljana, leto 1946, strani 201203 in na podlagi poroil taba odreda
tabu korpusa v fasciklu 234 a/I-1. Ta poroila omenjajo samo ne-
katere akcije, kaj pa je bilo vmes, pa ne poroajo. Za to je ve
razlogov. Predvsem eta ni imela svoje pisarne, od bataljona pa je
bila razmeroma dale in so zato bile zveze s tabom redke. Dogodki
so obnovljeni le na podlagi sklepan j in izjav, zato so mone tudi
kakne netonosti, vendar opis vsaj priblino ustreza resnici.
Najveja pomanjkljivost so datumi. Po izjavi Milana Marolta je
eta odla k Belopekim jezerom z Dovke planine 2. novembra, po
izjavi Antonia in Sove pa se je vrnila tja 10. novembra. Kje se je
zadrevala vmes in kdaj je bila kje, pa ni bilo ve mogoe ugotoviti,
saj se je as odmaknil, nihe pa ni pisal dnevnika oziroma se
nobeden ni ohranil.

100
 SPOPADI OKOLI JESENIC

Dne 13. oktobra je bila v zasedi pri vasi Krnica cela

desetina 2. ete, da bi prepreila sovraniku premike proti
Srednji Radovni in sploh po dolini proti Krmi in Zgornji Ra
dovni. Nenadoma pa so jo napadli raztrganci in Nemci, ki so
prili po gozdu zasedi za hrbet. V kratkotrajnem spopadu so
padli tirje borci,1 ostali pa so zbeali.2
Dne 12. oktobra je dobil bataljonski obveevalec Martin
Zvab-Milan nalogo, naj nekje na Jesenicah minira kako na
pravo tako, da bo kar najbolj kodoval delu elezarne. Do-
delili so mu tudi miner ja, ki naj bi ga spremljal in ki naj bi
opravil miniranje. Iz Krme sta s polnima nahrbtnikoma pla
stika odla mimo Zgornje Radovne in Jerebikovca ter preko
raila cesto, Savo in eleznico, nato pa po poboju Karavank
odla proti Javornikemu Rovtu. Zvab se je namre kot doma
in odloil za miniranje cevi, po katerih tee voda iz zbiral-
nega jezera na turbino v elektrarni, ki obratuje za valjamo
na Javorniku. Kot poznavalec krajev in delovnih navad v e
lezarni je Zvab izbral za miniranje sila strm in skoraj nedo-
stopen kraj. Raunal je namre, da bodo morali Nemci, e
akcija uspe, najprej narediti pot, potem pa po njej pripeljati
nove cevi. Ta kraj je bil nad nekdanjo ago na Javorniku, ki
ga domaini imenujejo Trebe. Ponoi med 13. in 14. okto
brom sta obveevalec in miner postavila med cevi dve mini
razporejeni tako, da bi eksplozija uniila tiri cevi, vsako s
premer om pol metra in dolgo tiri metre. Ob pol estih zjutraj
14. oktobra je razstrelivo eksplodiralo. Nekaj minut zatem pa
je odjeknila nova eksplozija nekaj vie ob cevovodu. To je bilo
delo minerjev Kokrkega odreda.8 Zaradi te sabotae je za en
teden nehala obratovati valjarna na Javorniku. Ko so Nemci
popravili cevi, so okolico minirali s protipehotnimi minami.4
Dne 16. oktobra je eta iz nekdanjih kraljevih ko v
Krmi odla nazaj na Meaklo in se utaborila na njenem
vzhodnem delu blizu Obranice. Borci so imeli na voljo kakih
deset ali enajst otorov; nekateri so bili iz padal, s katerimi so
zahodni zavezniki spuali razno blago. Zaradi veje varnosti
je eta vekrat menjala taborie.
Dne 21. oktobra so minerji pri elezniki postaji Dobrava
razstrelili eleznico BohinjJesenice ter za nekaj ur preki-
nili promet. Sicer pa je eta mobilizirala, varovaia poti proti

101
Bohinju in celotno obmoje, vekrat pa je tudi poruila dalj-
novod med Srednjo Radovno in Jesenicami.
Posebno razburljivo dogodivino sta imela dne 31. okto
bra bataljonski pisar Mirko Ular5 ter borec Leopold mid.6
2e prejnji dan sta odla na Jesenice, da bi tamkaj dobila pi-
salni stroj za potrebe bataljonske pisarne. Mono je deevalo,
zato sta se ez no ustavila v Ularjevem stanovanju pod Me-
aklo ter tam tudi prespala. Zjutraj je Ular odel v mesto v
civilni obleki, da bi si ogledal poloaj in se dogovoril za stroj.
Smid pa je bil medtem v Ularjevem stanovanju in je akal,
kdaj se bo Ular vrnil. Tudi Ularjeva ena in sin sta odla po
nekih opravkih v mesto. Ular se je vrnil okoli poldne in stopil
v hio. Takoj nato je zaslial trkanje na vrata. Ko je pogledal,
kdo je, je opazil dva nemka policista. Imel je e vse doku
mente in bil v civilu, zato jima je sklenil odpreti, misle, da
bosta morda le kaj vpraala in odla ali pa da sta prila po
zasebnih opravkih. Da ga ne bi videi tudi kak sluajni obi-
skovalec, je mid stopil iz kuhinje v shrambo.
Toda policista je predvsem zanimalo, zakaj se Ular, ki je
bil pred odhodom k partizanom kot elezniar zaposlen na
Dunaju, ni vrnil v slubo. V nacistini Nemiji je bila namre
samovoljna zapustitev slube kaznivo dejanje. Ular se je za-
govarjal v kuhinji, iz katere so vodila vrata v shrambo, kjer
je bil e vedno skrit mid, ki je s pripravljeno brzostrelko v
rokah akal, kaj se bo zgodilo. Nenadoma je eden od Nemcev
opazil na stolu Ularjevo partizansko bluzo in titovko z zvez-
do. Tam ju je pustil, ko se je preoblekel, preden je el zjutraj
v mesto. Policist je takoj zaslutil, zakaj se Ular ni vrnil v
slubo na Dunaj, ter potegnil pitolo in jo nameril na Ularja.
Nemudoma mu je tudi napovedal aretacijo. Drugi pa je na
ukaz prvega zael preiskovati stanovanje. Med drugim je od-
prl tudi vrata v shrambe, kjer je bil skrit mid. Ta je takoj,
ko so se odprla vrata, pritisnil na petelina in policista po-
kosil, zatem pa pomeril na drugega in ga prav tako ustrelil.
Nato sta Ular in mid, ki sta mislila, da je hia obkoljena,
takoj planila k vratom in zbeala iz hie ter prek strelia ula
na Meaklo. Kmalu zatem so prili v hio domai gestapovci
in raztrganci ter stanovanje temeljito preiskali in izropali.
Ularjeva ena in sin sta bila opozorjena, kaj se je zgodilo,
zato se nita ve vrnila domov.7

102
 Nekaj dni pred koncem oktobra se je eta utaborila v do-
linici, z zahoda zaprti s hribom. otori so bili na obeh po-
bojih dolinice, kjer se je konala slaba kolovozna pot. Ku
hinja je bila kar pod smreko. Dne 1. novembra je bila izredno
gosta megla, tako da se je videlo komaj nekaj metrov dale.
Zato so se Nemci in gestapovsko-domobranska skupina z Jese
nic pod vodstvom enega izmed domainov neovirano pribliali

Borci 2. bataljona na Vogarju januarja 1945

 taboriu in ga z vso silo napadli, prej pa so e zabodli straarja.
Oitno je bilo, da je bilo taborie do potankosti izdano. Med
tem ko so se drugi borci prav zaradi goste megle brez po
sebnih teav umaknili skozi vrzel v sovranikovem obrou, je
v enem izmed otorov ostai Ivan Burgar. Temu je prejnji dan
med hojo padla izza pasu italijanska rona bomba in mu eks
plodirala med nogami ter ga hudo ranila Tovarii so ga zasilno
obvezali in ga spravili v otor, nato pa zaeli iskati zveze z bol-
ninico. Do veera jim zveze ni uspelo dobiti, zato so jo spet
iskali pozno ponoi, toda brez uspeha. Zato je ranjenec ostai
ez no v taboriu, kjer so ga zjutraj ujeli sovraniki in ga
ustrelili. Ves napad je trajal le 10 do 15 minut, Nemci in domo-
branci so zaplenili junico, ki jo je eta pripeljala prejnji dan,
ter uniili razno opremo, hrano in druge uporabne rei pa so
odnesli s seboj na Jesenice. Tam so razkazovali tudi zaple-
njeno junico.8
Po tem ko je eta ostala skoraj brez opreme in zlasti brez
otorov, se je premaknila v vas Perniki. Tam so jo naslednjega
dne, 2. novembra, ko je bila spet gosta megla, znova napadli
Nemci in raztrganci. Ceta je bila ob zaetku napada zbrana
na vojakem predavanju, sovranik pa se ji je spet neopaeno
isto priblial. Toda komandir je takoj ukazal organiziran
umik in eta se je brez rtev prebila. Po podatkih obveevalne
slube je imel pri napadu sovranik enega ranjenca, eta pa je
izgubila lahko bredo z 200 naboji in italijansko puko s pe-
timi naboji.
Dne 4. novembra so izvedli minerji 1. bataljona dve uspe-
ni akciji. Ena skupina je razstrelila 30 metrov proge blizu e-
leznike postaje Dobrava, druga pa 120 metrov med Jeseni
cami oziroma Hruico in vhodom v karavanki predor. Pri
vhodu je bil bunker s tevilno posadko, ki je na miner je za
ela silovito streljati, vendar so se umaknili brez rtev.
Dne 6. novembra pa je eta, pri kateri je bil tudi bataljon-
ski tab, dobila ukaz za premik na planino Praprotnica na Po-
kljuki, kak kilometer vzhodno od Uskovnice. Tja je prispela
e istega dne.9
Med vzroke, zakaj je odredni tab poklical 2. eto 1. bata
ljona z Meakle, lahko tejemo neugodne vremenske razmere.
Bliala se je zima in v vijih legah je e nekajkrat zapadel
sneg. Meakla je bila premajhno obmoje za stalno zadre-
vanje tudi takne enote, kot je bila eta. Sovranik je bil

104
izredno obutljiv in je partizane stalno napadal in zasledoval.
V zimskem asu bi zato morali partizani taboriti zunaj, kar
bi bilo prehudo za veino, zlasti za mobilizirance in stareje
letnike. Raen tega bi sovranik lahko v snegu sledil vsakega
posameznika. Poleg tega pa je tab nameraval izpeljati vejo
prehranjevalno akcijo v Bistrici v Bohinju, ki je bila mona
okupatorska postojanka. Akcija je zaradi tega zahtevala, da
se je udelei kar se da najve partizanov.
S tem da sta se 2. eta in tab 1. bataljona premaknila na
Pokljuko, torej v bliino odrednega taba in 2. bataljona, je
tudi prenehalo obdobje samostojnega delovanja bataljona. Od
6. novembra pa do 4. decembra, ko je bil odred prvi reorga
niziran, ga lahko obravnavamo v okviru dejavnosti celotnega
odreda.

Borci in borke 2. bataljona na Jelju decembra 1944. Stojijo z leve proti

desni: Minka iz Kranja, Anica Selan iz Bistrice, neznan harmonikar, Kopi-
tarjeva iz Mojstrane, Kristijan Erbenik-Ciril. Sede z leve proti desni: Anton
Urbane iz Stare Fuine, Franc Selan-Brinca ter Ivan Mencinger s Savice

105
 OPOMBE

1 Odredni tab je poroal korpusnemu, da so padli trije borci,

eden pa da je pogrean. Vendar so kmalu zatem nali tudi etrtega,
ki je padel (fascikel 234 a/I-1).
Po evidenci padlih 9. korpusa v fasciklu 249/11 so 13. oktobra
padli: Avgust Benedii, rojen 11. avgusta 1916 na Pevem pri
Kranju, v NOV od 6. avgusta 1944, desetar;
Franc Svetina, rojen 28. aprila 1913 na Jesenicah, v NOV od
30. septembra 1944, borec;
Pavel travs, rojen 7. januarja 1905 na Jesenicah, v NOV od
3. septembra 1944, borec;
Anton Tome, rojen 6. januarja 1910 na Hruici, v NOV od (ni
podatkov), miner.
Vse tiri padle so borci 1. bataljona in domaini pokopali na
kraju, kjer so padli, na majhni plan javi ob zadnjem cestnem
o vinku.
2 Poroila odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1.
3 Razmejitvena rta med obmojem Jeseniko-bohinjskega
in Kokrkega odreda je potekala prav ez te kraje in ni bila
povsem tono doloena.
4 Opis dogodka je napisan po izjavi Martina Zvaba-Milana.
Poroila odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1.
5 Mirko Ular, rojen 19. julija 1913 v Gorici, kljuavniar, v
NOV od 12. septembra 1944, bataljonski pisar. Zdaj ivi v Novi
Gorici, pred vojno pa se je naselil kot begunec na Jesenicah. Po
datki: seznam 1. bataljona.
6 Leopold mid, rojen 16. oktobra 1916 na Koroki Beli, v NOV
od 1. decembra 1943, lan KP od 25. aprila 1944. V eto je priel
sredi oktobra iz Vojske dravne varnosti. V odred so ga poslali
zaradi tega, ker je bil prej nemki vojak, tedaj pa je izel ukaz,
da taki ne smejo biti v tej enoti. Zdaj ivi na Koroki Beli. Podatki:
poroilo o delovanju KP v 1. bataljonu partijskemu biroju odreda
25. oktobra. Original v fasciklu 295 a/II-l-d.
7 Poroilo odrednega taba in poroilo operacijskega odseka
odreda korpusnemu tabu v fasciklu 226 a/III in 234 a/I.
8 Poroil o napadu na 2. eto 1. bataljona dne 1. novembra ni,
zato je spopad opisan po izjavah Martina Zvaba-Milana in Viktorja
Kompareta. Po Zvabovi izjavi sta tega dne padla Ivan Burgar
(rojen 27. januarja 1926 v Ljubljani, torbar, zaasno elezniar, v
NOV od 27. septembra 1944. Leta 1941 je bil v Ljubljani lan Zveze
komunistine mladine, 1942 je odel v NOV na Dolenjsko, med
roko ofenzivo pa je bil ujet in odpeljan v Italijo. Vrnil se je 1944
in se prijavil za elezniarja, da bi lahko priel iz Ljubljane ne-
kam, odkoder bi lahko odel nazaj k partizanom) ter neki elez
niar, doma s Hruice. Njegovega imena ni bilo mogoe ugotoviti.
9 Poroila odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I.
Podrobneja poroila o delovanju ete v tem razdobju se niso ohra-
nila, preiveli borci pa so veliko pozabili. Toda to ne pomeni, da je
eta ves ta as mirovala ali opravila samo natete akcije. Nasprotno,

106
bila je stalno zaposlena z razlinimi nalogami, pa tudi sovranik
jo je pogosto napadal in vekrat temeljito preiskal Meaklo. Po
sebnost sovranikove taktike v tem asu pa so bili nenadni vdori
po skritih poteh z majhnimi silami. Konali so se s sovranikovim
napadom na kako taborie, barako ali bunker ter naglim umikom.
Tako so Nemci 16. oktobra na Meakli odkrili bolniko barako.
V njej sta padla bolniar 1. ete 1. bataljona, ranjen v Spodnjih
Gorjah 3. oktobra ter neki kapetan, doma iz Rogake Slatine. Za
radi tega je morala 2. eta iz Krme znova na Meaklo, da bi pre-
preila take nemke vdore.

107
 AKCIJE PO BOHINJU IN JELOVICI

29. septembra zveer so minerji 2. bataljona v spremstvu

2. ete, ki ji je poveljeval Mirko Konik,1 odli minirat manji
elezniki mostiek pri Lepencah. Nameravali so sicer minirati
drug, veji mosti, pa jih je terenski aktivist, ki jih je vodil,
pregovoril, e da je nevarno zaradi nemkega maevanja nad
domaini. Konik se je prigovarjanju vdal, ker je bilo to de-
loma tudi res, res pa je bilo tudi, da bi eleznico huje poko-
dovali, e bi minirali most, ki jim ga je pokazal aktivist. Ko
nik je postavil dve zasedi in minerji so prieli z delom. Ena
od zased pa je v svoji neposredni bliini opazila nemko zasedo
in se potuhnila, ko pa je zagrmelo, se je nemudoma umaknila.
Tedaj pa je nemka zaseda udarila od zadaj po skupini okoli
Konika, ki je la po eksploziji gledat uinek, patrulja pa od-
spredaj. Konik je bil ranjen v nogo in je ostai na poloaju,
prav tako pa tudi Tone Svetina, ki ga je zadelo v glavo. Neki
partizan, Nemec, ki je pred kratkim dezertiral z Bohinjske
Bele, pa ni znal poti, zato je odel proti Bohinjski Beli in od
tam znova na Gorjue, kjer je poznal pota. Ranjeni Konik se
je skril v grmovje in gledal Nemce, ki so preiskovali grmovje
ter svetili z baterijami in raketami. S seboj so imeli tudi psa,
ki ga pa ni zavohal. Nemci so tudi streljali v grmovje. Konik
je e imel puko pod brado, da bi se ustrelil, e bi ga nali.
Potem so Nemci odli, toda ostali so v zasedi. Cez kako uro
so pripeljali delavce iz Bistrice, ki so takoj zaeli popravljati
mostiek. Uspelo jim je, da so ga popravili ez kakih dvanajst
ur. Podnevi je Konik plezal po poboju proti Jereki in spo-
toma vekrat omedlel. Pri Cesarju, po domae pri Pukarju,
ga je domai sin Joe naloil na voz in odpeljal v bolninico.
Tone Svetina pa je obleal. Nemci so mu vzeli puko, na-
hrbtnik in evlje ter ga pustili tam misle, da je mrtev. Nala
ga ni niti aktivistka, ki je naslednjega dne tam okoli, kot da
pase krave, iskala Konikovo torbico s seznami. Tako je leal
Svetina dan ali dva v omedlevici, nato pa je zaelo deevati;
hlad in mokrota sta ga prebudila. Splazil se je proti Cuko-
vemu mlinu blizu Bitenj. Cuek je sporoil, da je nael ra-
njenega Italijana, tako je bil Svetina krvav, zmeden in raz-
trgan. Od uka so Svetino spravili v Jereko in od tam v
bolninico, kamor je prispel ele 2. oktobra.

108
 V tem asu je dotok novincev v odred zaasno usahnil.
Tega dne je odredni tab imel 67 borcev in 4 borke, 1. bataljon
137 borcev in 6 bork, 2. bataljon 130 borcev in 4 borke, 3. ba
taljon 132 borcev in 4 borke ter olsko taborie 95 borcev,
skupaj torej 561 borcev in 18 bork ali skupno 579.2
Dne 1. oktobra je bil 2. bataljon na Pokljuki nad Bohinj-
sko Belo, 3. bataljon nad Ribnim na Jelovici, odredni tab pa
na planini Grintavica. Dne 3. oktobra je 2. bataljon poslal en
vod v zasedo k cesti BistricaKamnje, 3. bataljon pa k cesti
BistricaNomenj. Vendar se sovranik ni prikazal iz po-
stojank. 2. bataljon je tudi naslednjega dne poslal enako mono
zasedo na cesto BistricaBitnje, vendar na sovranika ni na-
letela. Zato se je okoli poldne vrnila v taborie. Dne 3. oktobra
so minerji 3. bataljona poloili mino na elezniko progo med
Bleom in Bohinjsko Belo. Eksplodirala je prezgodaj, tako da
ni napravila veje kode. Vlak, ki je mino sproil, je po eni uri
odpeljal dalje.
Dne 5. oktobra je del 2. bataljona preiskal hio v vasi Re-
ica, ker je dobil obvestilo, da tam skrivajo neko oroje. Za-
plenili so eno mavzerico in eno staro avstrijsko puko tipa
mnlicher ter nekaj streliva.
Dne 6. oktobra je desetina z dvema minerjema iz 2. ba
taljona minirala eleznico med elezniko postajo Nomenj in
vasjo Loze. Eksplozija je uniila dve tranici. Sovranik je po
eksploziji obstreljeval iz bunkerjev poboja.
Dne 7. oktobra so minerji 3. bataljona minirali eleznico
med eleznikima postajama Otoe ter Globoko na progi Ljub
ljanaJesenice. Ob 9. uri je na mino zapeljal vlak. Iztirila je
lokomotiva z dvema vagonoma, promet je bil prekinjen
58 ur.
Dne 8. oktobra pa je desetina 2. bataljona poruila manji
cestni most med Gorjami in Mrzlim studencem na Pokljuki.
Tega dne je vdrlo na Koprivnik kakih 130 Nemcev, ki so prili
z Nomenj a in Bistrice ter so pripadali tamkajnjim enotam;
najve jih je bilo iz 4. ete 927. bataljona deelnih strelcev.
2. bataljon, ki je bil v bliini, je bil po tevilnih patruljah in
zasedah, zato je bilo v taboriu le malo in slabo oboroenih
borcev. Zato Nemcev sploh niso napadli. Nemci so pogali ne
kaj senikov ter aretirali domaina, politinega aktivista le-
galca Franca Dijaka. Zaslievali so ga o zvezah s partizani
in o sodelovanju ostalih vaanov z njimi. Dne 10. oktobra je

109
iz kleti v upniu, kjer je bil zaprt, pobegnil, se vrnil na
Koprivnik in se prijavil odredu.3
Dne 9. oktobra je 3. bataljon spet miniral eleznico med
Globokim in Otoami. Promet je stai 6 ur. Desetina 2. bata
ljona pa je prekinila telefonsko napeljavo med Bledom in Gor-
jami; podrla je telefonski drog s 14 icami, vsako dvakrat
prerezala ter pobila vse porcelanaste izolatorje. Naslednjega
dne pa je posekala ob cesti GorjeMrzli studenec nekaj de-
setin smrek tako, da so padle in obleale na cesti. Dne 12. ok
tobra je ena desetina spet posekala nekaj drevja na cesto, ker
so Nemci hoteli s Pokljuke odvaati les. Istega dne je 2. bata
ljon poruil tudi most na cesti GorjeMrzli studenec.
Drzno akcijo so 14. oktobra na Bledu izpeljali trije borci iz
3. bataljona. Nekako ob 16. uri so se splazili v hio, kjer je
stanoval gestapovec, oddaljena pa je bila le 50 metrov
od mono zastraenega hotela Golf. Preslepili so slukinjo,
da jim je odprla, nato pa so jo zvezali in zaeli preiskovati
stanovanje. Nali so dve pitoli z 20 naboji, 182 nabojev za
puko, 4 bombe, precej perila, obleke in obutve ter razne drob-
narije, potrebne partizanom. est radijskih sprejemnikov, ki
jih niso mogli odnesti, so uniili, razbili ves porcelan v oma
ri ter polili z lepilom preostalo perilo. Po priblinih ce-
nitvah so s tem naredili za kakih 10.000 takratnih nemkih
mark kode. Po akciji so se sreno umaknili in odnesli plen s
seboj.
Patrulja treh borcev iz 3. bataljona pa je prav tako po-
dnevi z Babjega zoba streljala s protitankovsko puko v grue
vojatva na dvoriu vojanice na Bohinjski Beli.
Minerji so med postajama Otoe in Podnart nastavili mino.
Ko je nanjo zapeljal vlak, je eksplodirala ter uniila 4 metre
dolg kos tranice. Lokomotiva je iztirila in se mono poko-
dovala, strojevodja je bil huje ranjen, promet pa je bil pre
kinjen 10 ur.
Istega dne je skupina priblino 130 Nemcev, sestavljena iz
pripadnikov raznih enot v postoj ankah Bistrica in Nomenj,
izpadla proti osvobojenemu ozemlju. Z njo se je bojeval 2. ba
taljon. Kakih 100 Nemcev je prilo okoli 12.30 v bliino Sred
nje vasi. Vod 2. bataljona jih je spustil na razdaljo kakih 50 m
in zael nanje streljati. Po priblino etrturnem boju so se
Nemci umaknili, nato pa zaeli zasedo obstreljevati z minami
ter jo obkoljevati. Zato se je zaseda umaknila. Po podatkih

110
obveevalne slube so imeli Nemci 4 mrtve in nekaj ranjenih.
Druga zaseda je bila na Vojah, da bi branila pot, ki pelje iz
Stare Fuine. Vendar na sovranika ni naletela. Tretja zaseda
je bila nad Staro Fuino, da bi zaprla pot prek planine Blatice
na Uskovnico. Tudi ta ni imela posla s sovranikom. Cetrta
zaseda pa se je spopadla z manjo nemko skupino, ki je pro
drla celo na Uskovnico, toda iz Srednje vasi. Po polurnem ob-
streljevanju so se Nemci umaknili.3

Skupina borcev Jeseniko-bohinjskega odreda potem

ko je okoli 25. oktobra razobesila na Triglavu slovensko
zastavo v proslavo osvoboditve Beograda

111
 Dne 15. oktobra je 2. bataljon zasedel okolico Bistrice, da
bi prepreil sovranikove izpade proti Cenjici in Stari Fuini.
Tarn so bile namre volitve v narodnoosvobodilne odbore ter
miting.
Dne 20. oktobra se je odredni tab preselil s planine Grin-
tavica na Uskovnico, da bi bil blie vaem. Odred je slavil
osvoboditev Beograda z zaiganjem kresov. Enega je zagal
3. bataljon na Babjem zobu. Nemci iz vojanice na Bohinjski
Beli so okolico kresa zaeli obstreljevati z minometi. Drugje
so partizani odreda streljali v zrak salve in izstrelj evali ra
kete. Skupina petih borcev iz odreda in dveh tovariic s te
rena4 pa je e nekaj dni prej dobila nalogo, naj ponese na
Triglav slovensko zastavo in jo razobesi na Aljaevem stolpu.
Z Uskovnice so se povzpeli na Velo polje ter v Vodnikovi koi
nekaj asa akali na lepe vreme. Zadnjo no pred vzponom
je zapadlo precej snega, vendar so kljub temu li dalje ter
opravili svojo nalogo. Vrh Triglava so se tudi slikali.5
Naslednjega dne so se spet izkazali minerji 3. bataljona,
ki so na estih krajih razstrelili skupno 60 metrov tirnic, ko
maj kakih 200 metrov od Podnarta in kar ob pol dvanajstih
dopoldne. Med nastavljanjem eksploziva so jih Nemci opazili
in zaeli nanje streljati iz vsega oroja, toda minerji so delo
kljub temu nadaljevali. Progo so razstrelili komaj minuto, pre
den je pripeljal tja oklopni vlak, ki ga je poklicala posadka
iz bunkerja, minerji pa so se brez rtev umaknili v blinji
gozd. Istega dne okoli 18. ure pa je med Otoami in Miaami
naletel na mino tovorni vlak. Iztirilo je 6 tovornih vagonov z
dvema cisternama, unienih je bilo 20 metrov tirnic.
Dne 22. oktobra je odel 3. bataljon z Ribenske planine na
Vodiko, ki lei nad Kropo. Ta premik lahko poveemo z boji
Gradnikove in Preernove brigade ter 2. bataljona (ruskega)
Bazovike okoli Poljan, Gabrka in Praprotnega. Potem ko so
preernovci 21. oktobra proti jutru zavzeli Poljane, so se raz-
vneli boji z nemko kolono, ki je prodirala iz kofje Loke
proti Selski dolini. Dne 22. oktobra pa je Gradnikova brigada
imela hude boje z Nemci pri Skofji Loki. V nartu je bilo
nadaljevanje ofenzive; 24. oktobra zveer naj bi ruski ba
taljon napadel Gabrk. To je tudi storil v prvih jutranjih urah
25. oktobra, toda Nemci so napad odbili. Ko so se napadalci
pred dnevom umaknili, so Nemci skrivaj zapustili postojanko
in uli proti rnemu vrhu. kofjeloka posadka ni mogla pre

112
biti poloaje Gradnikove brigade. ele 26. oktobra jih je nekaj
nad tiso prodrlo do Gabrka.0 3. bataljon Jeseniko-bohinjske
ga odreda je imel nalogo varovati Jelovico, da ne bi prek nje
sovranik prodrl v Selko dolino. Toda sovranik kaj takega ni
poskual. 2e 26. oktobra se je zato 3. bataljon premaknil z
Vodike planine nad Plazgejev rovt, 31. oktobra pa se je vrnil
na Ribensko planino. Vse te dni bataljon ni imel bojev, pa
pa je poiljal na vse strani patrulje in zasede ter manje
skupine borcev, ki so prinaali hrano.
Bolj ivahno je bilo v Bohinju. Dne 23. oktobra je odla
1. eta 2. bataljona kot spremstvo petdesetih novincev na Pri
morsko. Skupina sedemnajstih borcev pa je prek Pokljuke od
la v Gorje po hrano, ki jo je zbrala gospodarska komisija.
Patrulja petih borcev je mobilizirala po Jereki, Gorjuah in
Koprivniku.
Popoldne je odla iz 2. bataljona z Uskovnice veja pa
trulja, da bi spremljala odrednega komandanta Franca Jer
nejca-Mileta na njegovi poti v 3. bataljon, ki je bil tedaj na
Vodiki planini. Nameravali so iti mimo Stare Fuine ter mimo
Raven, torej okoli Bistrice, nato pa prek Ribeve planine in
Rovtarice. Patrulja naj bi komandanta ter njegovega kurir ja
poakala v Stari Fuini do jutra 24. oktobra. Utrujeni borci so
li spat na hlev pri Zoisovem gradu, ki lei nad vasjo na titi
strani proti hribom. Bili so tako brezskrbni, da niso postavili
niti strae; zanaali so se na to, da bodo zgodaj vstali in da jih
bodo domaini opozorili, e bo kaj nevarnega.
Okoli 23. ure pa so nenadoma vdrli v Staro Fuino Nem-
ki policisti skupaj z raztrganci ter skrivaj obkolili grad in
hlev. Toda spei partizani so jih kljub temu zasliali in se
zaeli umikati. Nemci so zajeli samo mitraljeko trojko, ki
je drugim itila umik, ter e enega borca. Zaplenili so mi
traljez, brzostrelko in eno puko. V spopadu je bil en
partizan tudi ranjen, prav tako pa tudi en Nemec. Oitno so
Nemci prek svojih vohunov zvedeli za nameravano koman-
dantovo pot in ga hoteli ujeti ali ubiti, kar pa se jim ni po
sreilo, ker Jernejca takrat ni bilo v Stari Fuini. V zadnjem
hipu je namre pot preloil na naslednje jutro.7
Nemci se e naslednjega dne niso umaknili v postojanko.
Ob pol osmih je patrulja 2. bataljona sporoila tabu, da je v
Stari Fuini sovranik. Zaradi goste megle pa ni vedela pove-
dati, koliko je Nemcev in kaj nameravajo. Takoj zatem je tab

113
sprejel telefonsko sporoilo, da Nemci prodirajo proti Vojam,
da bi tam zaplenili ivino. Zato je del borcev na Uskovnici
takoj dobil nalogo odgnati vso ivino s te planine na planino
Konjico. Drugi obroeni borci so zasedli poloaje nad Uskov
nico, ena desetina pa je odla v zasedo nad Srednjo vas. Stab
je proti Stari Fuini in Vojam poslal novo patruljo, ki se je
vrnila s sporoilom, da so Nemci e odli. Zato so se borci okoli
13. ure premaknili s poloajev.8
Dne 25. oktobra ob 14. uri je odlo 29 izbranih partizanov
z odrednim komandantom na elu proti Bledu. Skupini se
je pridruil tudi komandant 2. bataljona Franc Selan-Brinca.
Raen komandanta in nekaj borcev nihe ni vedel za cilj in
namen te poti.
Na Bledu je takrat v posebni enoti Suma (Sonderko-
mando Suma) sluilo kakih 5060 sovjetskih dravljanov, ki
so jih Nemci uporabljali za strao okoli nekaterih ustanov.
Na Bled je priel na dopust Slovenec, nemki vojak, ki je dobil
z njimi zvezo in ugotovil, da bi se nekateri radi prikljuili
NOV. Prek svoje matere se je ta Slovenec povezal s partizani.
Tako je prilo do dogovora, po katerem naj bi Slovenec-
nemki vojak pripeljal celotno enoto Suma ali vsaj veino
njenih vojakov na Krie nad Poljico, kjer naj bi jo akali
partizani. Komandant odreda pa je vzel s seboj tolikno sprem-
stvo, ker se je bal, da mu nastavljajo past.
26. oktobra zjutraj ob 6.30 je del spremstva odel v pa
truljo, del pa v zasedo, da bi prepreil morebitno preseneenje.
Izvidnika patrulja je kmalu zasliala korake. Ko je priha-
jajoe ustavila, so povedali, da so Rusi. Toda namesto veje
skupine jih je bilo samo pet, ki jih je vodil e omenjeni Slo
venec, nemki vojak. Oboroeni so bili s tremi mavzericami
in tremi italijanskimi pukami. Povedali so, da je nekdo izdal
namero Rusov, da bodo pobegnili, zato so Nemci nemudoma
zastraili vse izhode in niso nikogar ve pustili ven. Kasneje
so res veino motva posebne enote Suma poslali z Bleda.
Pet prebenikov pa je bilo tedaj, ko so Nemci enoto zastraili,
po nakljuju zunaj in so zato nemudoma odli k partizanom.11
Dne 25. oktobra ob 14. uri je ostanek bataljona zasedel
poloaje pod planino Pinc, 26. oktobra ob 17. uri pa se je
vrnil na Uskovnico. Skupina s estimi prebeniki pa je no
med 26. in 27. oktobrom prespala na planini Berjanca ter pri-
spela na Uskovnico 27. oktobra ob 17. uri. Dne 26. oktobra je v

114
odred prilo e 22 drugih novincev, 27. oktobra pa nadalj-
njih 19.
Dne 28. oktobra se ni zgodilo ni posebnega. Popoldne je
bilo poslanih v dolino pet partizanov, da bi zaplenili ivino,
ki so jo lastniki brez dovoljenja odgnali s planin,10 32 borcev
pa je odlo proti Gorjam, da bi tamkaj prevzeli ivino, ki jo
je pripravila gospodarska komisija. Manja zaseda je bila ez
dan na planini Praprotnica. S Primorske se je vrnila tudi 1. e
ta, ki je prinesla s seboj nekaj oroja.11 Na Primorsko pa je
odel nov transport s 55 novinci ele naslednjega dne, 29. ok
tobra. Spremljalo jih je 11 partizanov iz 1. ete. Ze zjutraj je
bataljon na vse strani poslali tiri patrulje in tri zasede in sicer:
eno v Jereko, drugo na Senoeta ter tretjo k Sv. Janezu. Sku
pina, ki je odla v Gorje po ivino, se je zaradi slabega vre
mena vrnila praznih rok. Popoldne je odla na poloaj celotna
2. eta. Zveer je bila namre v Cenjici proslava. Borci iz leta
1941 so prejeli spomenice, okrajni odbor OF pa je podaril
odredu zastavo. Slovesnosti se je udeleilo razmeroma veliko
ljudi, ki so se skupaj z borci veselili pozno v no. Skupina iz
2. bataljona je uprizorila igrico Partizanova oporoka.
Dne 31. oktobra je bil v bataljonu ustanovljen inenirski
vod. V njem je bilo osem pionirjev, pet minerjev in tirje
ostrostrelci. Vod 1. ete in desetina druge pa sta spremljala
novince in ivino na Primorsko.
Dne 2. novembra sta dva ostrostrelca streljala na nemke-
ga straarja pri eleznikem mostu v Bitnjah. Videla sta, kako
je padel. Na pomo mu je pritekel drugi straar. Tudi nanj
sta streljala in tudi tega videla, kako je padel. Druga dva
ostrostrelca sta odla prek Pokljuke v dolino Radovne. Toda
tam je imel sovranik manjo akcijo, esar nita vedela, ko sta
se spuala v dolino. Naletela sta na Nemce, ki ju niso opazili,
zato sta se pomaknila nazaj v breg in nato iz primerne raz-
dalje izstrelila vsak po dva strela. Nato sta se morala umakniti,
ne da bi zvedela za uspeh. Trije minerji pa so med Nomenjem
in Lozami razstrelili progo tako, da je odneslo kakih 50 cm
tranice. Promet je bil prekinjen samo eno uro. Druge mine
zaradi naliva nita mogla vgati. To se je zgodilo priblino ob
14. uri. Ko so se minerji umikali, so naleteli na nemko pa-
truljo, ki je preiskovala poboja zaradi akcije ostrostrelcev.
Po precej razburljivem begu prek skal so se minerji zveer
sreno vrnili v taborie.

115
 Dne 3. novembra so prili v odred tirje prebeniki iz nem-
ke vojske, po narodnosti Nemci, ki so sluili v Gorjah. Dne
4. novembra pa je na ukaz odrednega taba v zvezi z name-
ravano akcijo v Bistrici priel 3. bataljon z Ribenske planine
na Uskovnico.
Zveer ob 19. uri se je pripeljalo z vlakom v Bistrico okrog
60 policistov in gestapovcev z Jesenic in Bleda s 1518 dre-
siranimi psi. No so prespali kar v vagonih, zjutraj 4. no
vembra ob pol petih pa so bili e v vasi Nemki rovt, do ka-
tere je uro hoda. Vas so obkolili in zaeli preiskovati poslop-
ja ter legitimirati ljudi. Pred njihovim prihodom je v vasi
prenoevalo kakih 15 partizanov iz Jeseniko-bohinjskega od
reda, kurirjev, obveevalcev in terenskih aktivistov. Zadnji
hip so se vsi sreno reili. Potem ko so preiskali Nemki rovt,
so li preiskovat na Ravne in Lome, okoli desetih pa so se
vrnili naravnost na Nomenj. V akciji je sodelovalo tudi pri
blino 40 vojakov iz Bistrice. Nemka akcija pa ni imela no-
benega uspeha. Oitno so hoteli v vasi presenetiti terenske
aktiviste ali manje skupine partizanov. Z Nomenja so se vo-
jaki z vlakom vrnili v Bistrico, policisti pa so se odpeljali
proti Bledu. Kot se zdi, so nameravali tako preiskati e Gorjue
in Koprivnik, toda tega iz neznanega razloga niso naredili.
Dne 5. novembra sta dva ostrostrelca iz 2. bataljona ob
pol enajstih streljala na straarja na Nomenju. Videla sta ga
pasti, nato sta e vsak po dvakrat ustrelila nanj. Iz postoj anke so
nato za njima streljali z ve mitraljezi in minometom, vendar
sta se sreno prebila prek poboja. 15 borcev je spet spremilo
novince na Primorsko.
Dne 6. novembra sta z Bohinjske Bele spet dezertirala dva
nemka vojaka in se prijavila odredu. Tega dne sta dva ostro
strelca iz 2. bataljona streljala vsak na enega straarja pri e-
leznikem mostu pri Bitnjah. Videla sta, da sta oba straarja
padla. Sovranik je za ostrostrelcema streljal skoraj tri ure iz
minometa, takoj po njunih strelih pa je poslal iz Bistrice po
cesti patruljo s kolesi, da bi njima presekala umik proti
Jereki.12

116
 OPOMBE

1 Mirko Konik, rojen 23. oktobra 1924 na Kamnjah v Bo

hinju, elektrikar, v NOV od 23. decembra 1943. Izhaja iz partizan
ske druine, en brat je padel leta 1944 spomladi v Preernovi bri
gadi kot etni komandir. Mirko je bil mobiliziran v nemko vojsko
leta 1943, uspelo mu je pobegniti in oditi v NOV. Ob koncu vojne
je postal komandant znova ustanovljenega 3. bataljona. Podatki:
seznam borcev 2. bataljona (arhiv IZDG, fascikel 295 a/V-B-4), kro
nika ambulante JBO, poroila odrednega korpusnemu tabu, fasci
kel 234 a/I-1.
2 Poroilo odrednega korpusnemu tabu, fascikel 234 a/I-1.
3 Poroilo obveevalnega centra JBO centru 9. korpusa v
fasciklu 234 a/I-1.
4 Angelca Roi-Vlasta, doma s Kamenj v Bohinju, takrat la
nica okrajnega komiteja Zveze komunistine mladine za Bohinj, ter
Ivanka Stare-Tatjana s Koprivnika, lanica aktiva Zveze. Skupini
je poveljeval bataljonski politini komisar Joe Roman-Peter.
5 Veina teh slik se je ohranila, so pa poveini bolj slabe.
Tonega datuma, kdaj je bila skupina na Triglavu, ni bilo mogoe
ugotoviti.
6 Stanko Petelin-Vojko: Med Triglavom in Trstom, Ljubljana,
1963, Zgodovina 31. divizije, izdal zavod Borec, strani 390399.
7 Izjava Franca Jernejca-Mileta, poroila odrednega taba
korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1 ter poroilo operativnega odseka
JBO korpusnemu operativnemu oddelku, fascikel 226 a/III.
Glede tevila zajetih je ve razlinih podatkov. Poroilo od
rednega taba trdi, da so bili zajeti le trije borci, poroilo operativ
nega odseka govoril o tirih, Franc Jernejc-Mile pa trdi, da jih je
bilo celo est. Zaradi e opisane takratne nacistine politike do
ujetnikov tudi v knjigi jetnikov iz Begunj ni nobenih podatkov o
tem.
8 Poroila odrednega taba korpusnemu ter kronika 2. ba
taljona v fasciklu 234 a/I-1. Poroilo obveevalne toke Plus
minus 16. oktobra (nerazporejeno gradivo v arhivu IZDG) navaja,
da se je pohoda v Staro Fuino, poskusa, da bi zajeli Franca Jer
nejca-Mileta ter vdora na Uskovnico udeleil vodja jesenike sku
pine raztrgancev Glaar z Jesenic. Po tem poroilu je bilo so-
vranikov 60 do 70. Imeli so tri ranjene in enega mrtvega, ranjen
je bil tudi dresiran pes. Na Uskovnici so Nemci pobrali nekaj po-
steljnine in obleke ter enega praia.
9 Poroila odrednega taba korpusnemu, kronika 2. bataljona,
oboje v fasciklu 234 a/I-1 ter izjava Franca Jernejca-Mileta.
10 V mirnem asu so konec poletja kmetje prignali ivino s
planin v dolino, v vojnem pa so jo skrivali po hribih, da je ne bi
pobrali Nemci. Raen tega je bila tam vedno pri rokah partizanom.
Zato so ti tudi prepovedali jeseni odganjati ivino s planin.
11 2. bataljon je bil zelo pomanjkljivo oboroen. Ob tem asu je
imel 142 borcev in bork, toda samo 62 oboroenih, torej niti po
lovico (partijsko poroilo 2. bataljona, fascikel 295 a/II). V 3. ba-

117
taljonu, kjer je bilo 154 borcev in bork, je bilo stanje e slabe.
Bataljon je imel 7 mitraljezov, eno protitankovsko puko, 28 puk
in 6 pitol. Prvi bataljon je imel 144 borcev in bork, od oroja pa
eno teko bredo, en bren, 6 lahkih bred, eno protitankovsko puko,
35 puk, eno brzostrelko ter 3 pitole.
12 Poroilo odrednega taba korpusnemu ter kronika 2. ba
taljona, fascikel 234 a/I-1, poroilo oronike postaje Bohinjska
Bistrica za 3. november 1944, arhiv IZDG, fascikel 23/1-21.

118
 PRVI VDOR V BISTRICO

Najmoneja sovranikova postojanka, ta as pa tudi edi-

na poleg Nomenja v Bohinju, je bila v Bistrici, upravnem in
gospodarskem srediu bohinjske doline.1 V vasi so sovraniki
stanovali v ve utrjenih stavbah, ki so bile najvekrat tudi
ograjene z bodeo ico, drugae pa vas ni bila ograjena, kot je
bilo v podobnih primer ih na Dolenjskem in Notranjskem. So
vranik se je zavaroval s straami in kronimi patruljami, ki
so nadzirale prostor med utrjenimi stavbami, vasih pa je delal
tudi izpade proti osvobojenemu ozemlju oziroma tja poiljal
moneje patrulje. To so bile navadno meane skupine iz vseh
vrst vojatva, ki je bilo v Bistrici ali na Nomenju, vasih pa e
okrepljene z oroniki z Jesenic, Bleda ali Bohinjske Bele. Naj-
ee se je izpadov udeleeval akcijski vod, sestavljen iz iz
branih vojakov, oronikov in obmejnih straarjev, ki so bili
oproeni drugih dolnosti. Med vejimi izpadi, ki so bili na
vadno v zgodnjih jutranjih urah, je v postojanki ostalo voja
tva samo za najnujneje zavarovanje. Ce bi bilo potrebno, bi
sovranik v Bistrici lahko v naj krajem asu dobil pomo po
eleznici od Jesenic ali skozi 7 km dolg predor iz Podbrda
oziroma postojank ob eleznici JeseniceGorica onkraj Pod
brda.
Kot kraj pod okupatorskim nadzorstvom je Bistrica imela
ve trgovin, v katerih so se oskrbovali domaini. Tu je bilo e
vedno na voljo razlino industrijsko blago, ki ga je na osvobo-
jenem ozemlju, kjer je bila prekinjena oskrba iz industrijskih
sredi pod okupatorskim nadzorstvom, mono primanjkovalo.
Po zamisli odrednega taba naj bi est zased, sestavljenih
iz borcev 2. bataljona, med katerimi je bilo najve domainov,
blokiralo posamezne postojanke v Bistrici. Ta bataljon bi za
okrepitev dobil tudi mitraljeze iz 3. bataljona in 2. ete 1. ba
taljona. Medtem pa naj bi ostali borci obiskali lastnika usnjar-
ne Miklava Sodjo, po domae Skalovca, bogatega kmeta Men-
cingerja, poleg teh dveh pa e trgovca in brivca Krumpestarja.
Izpraznili naj bi njihove trgovine, kae, hieve in skladia
ter jih tako kaznovali za njihove poskuse, da bi tudi v Bo
hinju organizirali domobranstvo. Za Sodjo je tab odreda prek
obveevalne slube e zvedel, da baje skriva v zazidani sobi
prvega nadstropja tudi precej oroja in streliva za bodoo
domobransko postojanko. Raen rekvizicije naj bi v Bistrici

119
 Nart postojanke v Bistrici* narisan od obveevalcev odreda jeseni 1944.
Original v arhivu IZDG, fascikel 295 a/IV-3

120
izvedli tudi mobilizacijo vojnih obveznikov, zato naj bi se
akcije udeleili tudi terenski politini aktivisti.
Podrobneji nart zased je bil naslednji:
Prva zaseda naj bi bila pri cestnem mostu ez Savo med
Bistrico in Bitnjami. Imela naj bi en lahki in en teki mitra
ljez. Njena naloga bi bila prepreiti sovraniku izpad iz up-
nia prek travnika k mostu. Prav tako naj bi odbila napad
nemke patrulje, ki je vekrat ponoi nadzirala Bitnje. Ta bi
lahko prodrla do Bistrice odredu za hrbet in napravila zmedo.
Druga zaseda 15 mo, oboroena z dvema lahkima in enim
tekim mitraljezom, naj bi se postavila pod cesto blizu Zmitka.
Njena naloga naj bi bila braniti akcijo pred sovranikom od
eleznikega mosta ez Savo pri Bitnjah. Tam je imel sovra
nik v bunker jih monejo posadko.
Tretja zaseda naj bi bila na kriiu pri posestniku Kmetu;
tela naj bi 10 partizanov oboroenih z dvema mitraljezoma.
Njena naloga bi bila odbijati napade sovranika iz sredia
Bistrice in oronike postaje.
Cetrta zaseda naj bi se postavila za hlev mesar ja Ko-
roca, tela naj bi 7 partizanov z enim mitraljezom. Njena
naloga bi bila obstreljevati olo, kjer so bili nastanjeni sovra-
nikovi vojaki, ter prepreevati njihove izpade.
Peta zaseda naj bi bila za Budkoviem, tela naj bi 10 par
tizanov z enim lahkim in enim tekim mitraljezom. Njena na
loga je bila braniti sovraniku prehod ez most prek potoka
Bistrica.
esta zaseda naj bi bila pri hii sedlar ja Poldeta Ko-
roca. Stela naj bi 7 partizanov z enim mitraljezom, njena na
loga pa naj bi bila braniti sovraniku prehod proti Brodu.
Ob koncu akcije naj bi se etrta, peta in esta zaseda
zdruile ter skupaj opravljale naloge zaitnice za umikajoimi
se drugimi deli odreda, ki bi odvaali plen.
Po nartu naj bi ob koncu akcije prva zaseda odla v Ko
rito. Tam naj bi ostala ostanek noi in tudi naslednji dan,
dokler je ne bi posebej odpoklicali. Druga zaseda naj bi odla
na Senoeta ter tam poakala, dokler je tab ne bi odpoklical.
Zaitnica, sestavljena iz etrte, pete in este zasede, naj bi
potem ko bi opravila v Bistrici svojo nalogo, odla h Kam-
njam, se tam ustavila ter branila prehod proti jezeru in dalje
proti Zgornji dolini. V celoti vzeto je bila naloga zaitnice pri
Kamnjah ter zased na Senoetah in pri Koritih braniti sovra-

121
 Kristijan Erbenik-Ciril, politini komisar 2. bataljona (levi) ter Franc Selan-
Brinca, komandant 2. bataljona (desni) januar ja 1945 na Vogar ju

niku prodor v Zgornjo dolino oziroma prepreevati zasledova-

nje odreda.
Med akcijo naj bi dve patrulji po pet partizanov, oboro-
enih s pukami in po enim mitraljezom, nadzirali poloaje
med Bistrico in Kamnjami po desnem ter med Bistrico in
Bitnjami po levem bregu Save. Ena patrulja pa naj bi nad
zirala ozemlje med esto zasedo in Pozabljenim. Da bi bile
zasede pravoasno na svojih mestih, je odgovarjal komandant
2. bataljona, politini komisar 2. bataljona in njegov pomonik
pa sta bila odgovorna za mobilizacijo.
Minerji naj bi pred akcijo minirali eleznico med Nome-
njem in Sotesko ter med Nomenjem in Bistrico. Za to nalogo
je odgovarjal operativni oficir odreda.
Motvo za samo rekvizicijo naj bi dal 3. bataljon. Dvajset
partizanov pod vodstvom obveevalcev naj bi rekviriralo pri
Sodji. Da bi poruili zid pred skrivaliem, naj bi si e prej
preskrbeli krampe. Obveevalci naj bi tudi temeljito pre-
iskali vso hio. Pri Mencingerju naj bi hrano rekviriralo 15
partizanov. Rekvizicije pri Krumpestarju naj bi se udeleilo
30 partizanov, ki naj bi pobrali vse blago, zlasti pa pisalne
stroje. Za rekvizicijo je bil odgovoren tab 3. bataljona. Ta bi

122
moral pred akcijo tudi poslati dve desetini ez dolino za e-
leniko postajo proti Nemkemu rovtu. Od tam naj bi takoj,
ko bi se zael v Bistrici spopad, demonstrativno napadli elez-
niko postajo in poveljstvo postojanke v carinarnici. Desetini
naj bi vznemirjali obe postoj anki e dve uri potem, ko bi se
odred umaknil.
Intendantje naj bi mobilizirali 8 do 10 voz z vpreno i
vino, ki naj bi bili pripravljeni e ob 17.30 v Srednji vasi. S
temi vozmi bi odpeljali zaplenjeno blago. Raen tega naj bi 3.
bataljon voznike, ivino in vozove mobiliziral tudi v sami Bi
strici pri hiah, kjer so nameravali rekvirirati. Plen naj bi od
peljali po cesti proti jezeru in nato po juni strani jezera
do Ukanca, kjer naj bi ga prevzel pomonik odrednega po-
litinega komisarja. Ta naj bi s lani KP in Zveze komunisti-
ne mladine organiziral, da bi blago poskrili, raen tega pa bi
ves plen tudi popisal.
Po nacrtu naj bi se akcija zaela 8. novembra ob 19.30.
Bataljonski tabi naj bi se zbrali e ob 13.30 v planinski koi
na Uskovnici, kjer naj bi dobili e zadnja ustna navodila. Vse
sodelujoe enote naj bi se zbrale pri sirarni na Uskovnici
nekaj pred 16. uro. Tam naj bi 2. eta 1. bataljona in 3. ba
taljon izroila 2. bataljonu potrebno avtomatino oroje s
strenim osebjem. Doloili naj bi tudi skupine za posamezne
zasede in samo rekvizicijo. V zasede naj bi zaradi pomanjkanja
oroja odredili prevsem oboroene tovarie, za rekvizicije pa
neoboroene. Ob 16. uri naj bi odred krenil v dolino.2
Odred je priel v bliino Bistrice ele okoli 21.30. Tik pred
postojanko se je razdelil v tri kolone. esta zaseda je prva na-
letela na Nemce, ko se je pribliala prvih hiam. Zaelo se je
mono streljanje. Takoj zatem sta na sovranika naleteli prva
in druga zaseda. Toda po priblino polurnem boju so se Nemci
umaknili v utr jene stavbe in bunker je. Potem so obstrelj evali
vas z minami iz tekega minometa ter izstreljevali svetilne
rakete. Odredove zasede so zasedle predvidene poloaje okoli
22. ure. Nemka zaseda, ki je bila pred zaetkom akcije pri
Becovem kozolcu ob cesti, ki pripelje v Bistrico od jezera, se
je skrila v kanal za odvod ob vejem stanju vode in je tam
ostala ves as akcije.
Poleg treh nartovalcev domaega domobranstva so to
no partizani obiskali tudi trgovca Zmitka, igar hi je bila
tudi zapletena v organiziranje domobranstva in zato ustrelje-

123
na. Pri Zmitku je bil del 2. ete 1. bataljona. 9. novembra
okoli 0.15 je bila naloga odreda v glavnem opravljena in
zato so se enote zaele umikati. Sovranik je to zautil in br
pokazal, kako je pogumen; zael je ivahneje streljati. Za
partizani, ki so spremljali okoli 20 voz, so se po predvidenem
nartu premaknile na doloene kraje tudi vse zasede.
Minerska skupina, v kateri je bilo est partizanov, pa je
razstrelila med Nomenj em in Sotesko tiri metre dolg mostiek
na eleznici ter tako prekinila promet za 16 ur. Raen tega je
razstrelila tudi tirnice kakih 200 metrov od eleznike postaje
Nomen j.
V Bistrici je odred zaplenil tri tone moke, 150 kg testenin,
50 kg sladkorja, 40 kg masti, dve kravi, dva praia, ivalni
stroj, 20 zavojev blaga za perilo in sukna, 3750 nemkih mark
ter razne drobnarije. Mobiliziral je est novincev. Ves plen je
brez teav spravil do Ukanca.
Po podatkih obveevalne slube je imel sovranik pet
mrtvih in nekaj ranjenih.3 Iz odreda pa je padel Ivan Preelj,4
ki je bil blizu Ferbarjeve hie e s prvimi streli ranjen v tre-
buh. Njegovega trupla niso odnesli in so ga Nemci naslednjega
dne pokopali prav tam, kjer je padel. Dva borca sta bila
ranjena.5 Nekaj borcev, med njimi tudi bolniarka Dragica
Jane,6 pa je preslialo povelje za umik in ostalo v Bistrici.
Janeva je bila skrita pri Pavleku v Bistrici in je ele 9. no
vembra proti veeru lahko odla iz vasi. Drugi so prav tako
prili iz vasi ele popoldne 9. novembra. Spotoma so sreali
Nemce, ki pa so jih pustili pri miru.7
Nemci so prili iz utrdb ele zjutraj. Z orojem, priprav
ljenim na strel, so preiskali vso vas in blinjo okolico.
Pomen akcije je bil dvojen: partizani so dobili veje ko
liine hrane in drugih potrebin, akcija pa je imela tudi dober
odmev med domaini. Ti so imeli Krumpestarja, pri katerem
so partizani rekvirirali, e dolgo v elodcu, ker ni hotel pro
daj ati najpotrebnejih rei niti na karte, ampak je raji z nji
mi prekupeval. Le podatek, da je bilo pri Sodji skrito oroje,
ni bil resnien.
9. novembra ez dan ni bilo nobenih akcij, ker je bil
odred zaposlen s prevaanjem in skrivanjem plena oziroma
z zasedami in patruljami. Priakovali so namre, da bo so
vranik odred zasledoval. Zadnji borci so se vrnili v svoje
enote ele okoli 22. ure.

124
 Zato pa sta dopoldne dva ostrostrelca iz 2. bataljona, ki
sta odla z Uskovnice e 8. novembra, v Zaki pri Blejskem
jezeru osemkrat ustrelila v gruo nemkih vojakov. Ti so se
prakar pripravljali na kosilo. Zaradi oddaljenosti nita mogla
ugotoviti, ali sta koga zadela.8
Po rezultatih in izvedbi lahko tejemo akcijo v Bistrici za
enega lepih uspehov odreda. 2e sam nart je tab temeljito
pripravil. Pri tem se je poslueval nasvetov tevilnih doma-
inov v odredu, ki so poznali svoj kraj in nemke navade.
Akcija se je sicer zaela z dveurno zamudo, toda to se je pri
podobnih primerih skoraj vedno dogajalo. Zaradi te zamude
ni bilo nobenih nevenosti. Nemci sicer niso bili preseneeni,
saj so na partizane naletele redne patrulje in zasede e dovolj
pravoasno, da so lahko alarmirale celotno garnizijo. Kljub
temu pa je posadko presenetila predrznost partizanov, ki so
to no prvi prili s planin prav v Bistrico. Raen tega so bile
partizanske zasede razporejene skoraj po celi Bistrici in so
streljale z vseh strani. Tako so lahko vojaki mislili, da je te
vilo partizanov, ki jih napadajo, veliko veje, kot je bilo. Prav
tako pa se je e vekrat zgodilo, da se je nenadoma pojavila
kaka brigada prav tam, kjer je nihe ni priakoval. Tudi v
v Bistrico bi lahko prila kaka brigada prek Crne prsti ali
Ratitovca. Zato se je posadka umaknila v utrjene stavbe in se
od tam branila z gostim, toda zelo neurejenim streljanjem. V
ohranjenih poroilih pa je oronika postaja imenovala parti
zanski vdor v Bistrico napad.
Uspena akcija, velik plen in triinpolurno zadrevanje v
tako moni in utrjeni postojanki, kot je bila Bistrica, pa so
mono dvignili samozavest borcev in funkcionarjev.

125
 OPOMBE

1 Po podatkih obveevalca Joeta Cesar ja-Strka (nerazpo-

rejen arhiv IZDG) je bilo v Bistrici 8. decembra, torej tono en
mesec po akciji Jeseniko-bohinjskega odreda, skupno priblino 350
sovranikovih vojakov. Od 8. novembra, ko je bila odredova akcija,
se stanje ni bistveno spremenilo. Posadka je bila razporejena ta-
kole:
V upniu je bilo 53 obmejnih straarjev. V oli, ki je bila
ez dan navadno prazna, je ponoi spalo nekaj obmejnih straarjev
iz upnia. Poslopje je bilo ograjeno z bodeo ico, okna pa so bila
zazidana. V Strojevi vili je bilo 14 oronikov, v hotelu Triglav
pa 30 mo 4. ete 927. bataljona deelnih strelcev. Okoli hotela
je bila ograja iz bodee ice, pri poslopju pa dva bunkerja. V ho
telu Marke, ki ni bil utrjen, je stanovalo 20 carinikov. Povelj-
stvo postojanke je bilo izredno mono utrjeno, v njem je bilo 47
obmejnih, zelo zagrizenih in vestnih straarjev. Nad vhodom v
predor proti Podbrdu je bilo v dobro utrjenem bunkerju ve vo
jakov iz 4. ete 927. bataljona deelnih strelcev. Okrog 50 jih je bilo
tudi v poslopju eleznikih delavnic in 31 v Kuharjevi hii tik ob
postaji. V hii zraven kretnic je bilo 17 mo eleznike policije, v
carinarnici 16 carinikov. Carinarnica je bila mono utrjena. Na
mono utrjeni elezniki postaji je bilo 30 mo 4. ete 927. bataljo
na deelnih strelcev. Za elezniko postajo v smeri proti Nemkemu
rovtu so bili skopani strelski jarki, tam je bil tudi bunker. V jarke
in v bunker bi ob napadih morali vojaki s postaje in nemki
elezniarji, ki so bili prav tako oboroeni kot vojaki.
Nadalje je bilo v bunkerju in v elezniki uvajnici ob mostu
ez Savo pri Bitnjah 20 vojakov 4. ete 927. bataljona deelnih
strelcev. Pri cestnem mostu proti Bitnjam so tedaj gradili bunker,
ki e ni imel posadke. V Bistrici je bilo tudi okrog 50 esesovskih
policistov in nekaj gestapovcev. Podatki o tevilu policistov in ge-
stapovcev so iz pisma Strkove sodelavke Cilginje (ilegalno ime) v
nerazporejenem arhivu IZDG.
2 Ukaz taba JBO 8. novembra 1944 v fasciklu 226 a/III-2 ter
kronika 2. bataljona v fasciklu 234 a/I-1.
3 Poroilo obveevalne toke Plus Minus 10. novembra v
nerazpore jenem arhivu IZDG govori o estih mrtvih in ranjenih
Nemcih.
4 Poroilo obveevalne toke Plus Minus 10. novembra. V
poroilih odreda izgube niso omen jene raen 16. novembra v tiri-
najstdnevnem poroilu operativnega odseka devetemu korpusu
(fascikel 226 a/III).
Ivan Preelj je bil rojen 24. decembra 1925 na Gorjuah, po
pokliu je bil kljuavniar, v NOV od 18. septembra 1944. Podatki:
seznam borcev 1. bataljona.
5 Poroilo operativnega odseka korpusnemu operativnemu
odseku dne 16. novembra. Fascikel 226 a/III v arhivu IZDG. Kro
nika ambulante JBO (nerazporejeni arhiv IZDG) omenja, da so

126
9. novembra sprejeli Leopolda mida-Daneta ter Janeza Gol-
marjerja, ki sta bila ranjena med akcijo v Bistrici.
6 Izjava Franceta nidarja. Dragica Jane, rojena 19. januarja
1924 v Triu, vzgojiteljica, v NOV od 3. aprila 1944. Podatki: se-
znam 3. bataljona.
7 Poroilo obveevalne toke Plus Minus 10. novembra (ne-
razporejeno gradivo v arhivu IZDG) omenja 6 borcev, ki so zaostali
in se ele naslednjega dne, potem ko so se sreali z Nemci, prebili
iz Bistrice.
8 Poroilo odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1,
kronika 2. bataljona, poroila obveevalne toke Plus Minus.
Tudi oronika postaja Bistrica poroa v poroilu t. 69/44 10. no
vembra o partizanskem napadu na Bistrico. Ta napad se je zael
8. novembra ob 21. uri, konal pa 9. novembra ob 0,30. Omenja, da so
partizani odpeljali 6 konj z vprego, 5 voz, 2 kravi, 3 praie, ivil
in raznih predmetov v vrednosti 37.500 nemkih mark, za 5000
mark trgovskega blaga, ivalni stroj in nekaj perila, raen tega
pa da so partizani odpeljali tudi 7 mokih. V bojih je padel ube-
nik iz nemke vojske Ivan Preelj z Gorju, ranjena pa sta bila
dva partizana. Lastnih izgub oroniko poroilo ne omenja, prav
tako tudi ne izgub drugih nemkih enot v Bistrici. Nadalje poroilo
omenja, da so partizani 13. novembra vrnili tiri konje lastnikom
(fascikel 23/1-21, arhiv IZDG).

127
 POZlG USKOVNICE

Niti 9. niti 10. novembra sovranik ni delal izpadov iz

Bistrice, pa pa je pripravljal vejo akcijo, da bi se maeval
zaradi vdora odreda v Bistrico. Nedvomno se je zavedal, da
sile, ki jih je imel v Bohinju, niso dovolj za obraun z odredom.
Dne 10. novembra je imel odred alno sveanost zaradi
nesree komandanta NOV in POS Franca Rozmana-Staneta.
Drugemu bataljonu je govoril odredni komandant, nato pa so
Stanetov spomin poastili z dveminutnim molkom.
Toda proti veeru je tab odreda prek obveevalne slube
zvedel, da namerava veje tevilo sovranikov udariti v Zgor-
njo dolina in na Uskovnico. 2. bataljon je takoj poslal zasedo na
Senoeta, 3. pa v Korita in k Sv. Janezu ob jezeru. Kmalu po
polnoi je odel prate z neoboroenimi borci iz 2. bataljona na
planino Vogar, kamor je kmalu za njimi priel tudi odredni
tab. 2. eta 1. bataljona in bataljonski tab ter 3. bataljon
oziroma prate in neoboroenci pa so tudi e ponoi odli z
Uskovnice na planino Grintavica. Tako je bila Uskovnica
prazna, saj naj bi po poroilih obveevalne slube veljal glav
ni udarec prav nj ej.
Sovranik je proti Uskovnici prodiral s treh strani. Ze
zgodaj zjutraj 11. novembra se je iz Gorij odpeljalo proti Mr
zlemu studencu est kamionov vojatva. Ti vojaki so nato
prodrli prek Rudnega polja na Uskovnico. Iz Bistrice pa je
prav tako e zgodaj zjutraj prilo kakih 60 Nemcev, ki so se
e ob petih spopadli z zasedo 3. bataljona pri cerkvi sv. Janeza.
Zaseda je zaela streljati in je sovranika zadrevala priblino
eno uro, potem pa se je zaradi oitne sovranikove premoi
morala umakniti. V tem spopadu je imel sovranik po po
roilih odredne obveevalne slube dva mrtva vojaka in ubi-
tega enega psa. Potem ko so Nemci pregnali zasedo in si
tako izsilili prosto pot, so prodirali dalje skozi Staro Fuino
proti Vojam. Nad Staro Fuino jih je napadla zaseda 2. ba
taljona. Ta je bila sicer v dvomih, kdo se ji blia, saj je bila
e tema. Sele ko so opazili pse, so vedeli, da imajo opravka
z Nemci in so zaeli streljati. Ubili so enega psa, drugega pa
ranili. Nemcev je bilo ve kot partizanov, zato so se ti morali
umakniti, ker so jih Nemci zaeli obkoljevati. Potem je ta
nemka skupina prodirala prek Blatic, kjer so pogali ve
senikov, staj in ko, proti Uskovnici.

128
 Priblino 80 Nemcev s tevilnimi psi pa je prodrlo na-
ravnost na Uskovnico, ne da bi jih kdo prej opazil. Po vsej
verjetnosti so li iz Bistrice mimo Bitenj, Jereke, Podjelja in
Zajamnikov.
Akcije se je udeleilo okrog 80 mo iz Bistrice, priblino
60 iz drugih postojank in pa kakih 400 mo vojatva, ki je
pripadalo neznani enoti. Prilo je z Bleda prek Gorij na Po
kljuko. Ta skupina se je z Rudnega polja spustila na robove
nad planino Uskovnica. Ko je zasedla poloaje, je zaela iz
vsega oroja, tudi iz tekih minometov, silovito streljati proti
koam in stajam. Oitno je bil njen namen prepoditi parti
zane, da bi se umikali proti dolini, obema nemkima skupina
ma, ki sta prodirali iz Bistrice, nasproti. Toda ob nemkem
napadu je bilo na Uskovnici samo est partizanov, ki so se ra
en Janeza Rana vsi in vsak po svoje reili. estdesetletnega
planarja Janeza Oblaka, po domae Konzula, so vojaki vrgli
v goreo stajo in je v njej iv zgorel. Raen tega so vojaki
pobrali po planinah nad 40 glav ivine, ki so jo imeli lastniki
tam na ukaz partizanov in gospodarskih komisij. Ko se je
skupina 400 vojakov vraala proti Rudnemu polju, je pogala
tudi planino Praprotnica.1

Pogana Uskovnica

129
 Skupina borcev 2. bataljona in odrednega taba na planini Vogar v drugi
polovici januarja 1945

Obe nemki skupini, ki sta prili iz Bistrice, sta se skupaj

vraali zgodaj popoldne prek Srednje vasi in Cenjice. V
enjici so vojaki ubili Joeta Stareta, kurirja tehnike Zlato
rog, dva borca in eno terensko aktivistko pa ujeli. Hio, mi
mo katere je padli beal, preden so ga ubili, so Nemci pre-
iskali. Ker niso nali nikogar doma, so razbili okna, vrata in
pohitvo ter pobrali ivino, v sobah pa nastavili tiri bombe.
Te so kasneje odstranili odredovi borci.
Sestdeset mo se je potem iz Bistrice odpeljalo z vlakom v
svoje postojanke, 400 vojakov pa so z Rudnega polja odpeljali
s kamioni v izhodine postojanke.
Po podatkih odredne obveevalne slube so imeli Nemci
na Uskovnici nekaj mrtvih in ranjenih, ki so jih odpeljali v do
lino na pokritem vozu, od katerega je med vonjo kapljala kri.
Vendar je ta podatek kaj malo verjeten, saj na Uskovnici ni
bilo nobenega vejega spopada, ker se je preseneena parti
zanska skupina pred oitno in ogromno premojo od tam
naglo umaknila. Oitno je tab skual s podatkom o domnev-
nih nemkih izgubah sprati s sebe del krivde zaradi umika
brez boja.

130
 rtvi z Uskovnice, ki so ju Nemci umorili na zelo okruten
nain, in velika materialna koda zaradi poganih ko, staj in
senikov ter sena v njih so domae prebivalstvo zelo prizadele.
Prizadejal jih je tudi odvzem ivine, ki je bila pod parti
zansko zaito.3
Ce upotevamo, da je odred e 10. novembra zveer zve-
del za prihod nemkih okrepitev v Bistrico in za nameravani
nemki pohod proti Uskovnici, lahko ugotovimo, da je tab
napano ukrepal. Namesto da bi se pripravil na ilavo obram-
bo, je poslal v dolino razmeroma ibke zasede, ki so bile dovolj
mone kvejemu za to, da bi sovranika za nekaj asa za-
drevale in opozorile glavnino na njegovo blianje. Prav
tako bi lahko, e e ni nameraval braniti Uskovnice, vsaj opo-
zoril kmete, naj odenejo ivino na varneja mesta ali pa bi to
lahko naredili sami borci. Cetudi bi se po trdem boju odred
pred nemko premojo moral umakniti, bi ljudje vseeno videli,
da jih je vsaj elei varovati. Tako pa se je umaknil po dveh
praskah globoko v gozdove in hribe, kjer je poakal, da so se
Nemci vrnili v izhodine postoj anke. Po vrhu pa je premile na
varneje poloaje potekal tudi precej neorganizirano, saj je
2. bataljon na Uskovnici celo pustil nekaj hrane.
Vsekakor je odredni tab sklenil umakniti se brez boja po
izkunjah prejnjih let, ko je bilo tako ravnanje zaradi veli-
kanske nemke premoi upravieno. Tako pa sta umik odreda
in nemko divjanje povzroila porazne posledice med domaim
prebivalstvom. To je izgubilo zaupanje v odred kot enoto, ki
ga je sposobna braniti in ki dri obljube. Ljudski glas je
dosegel tudi korpusni tab, ki je zael razmiljati o ukrepih.
Predvsem pa je napano ravnanje na Uskovnici mono zmanj-
alo odredov ugled, ki si ga je pridobil z drzno akcijo v Bistrici.

131
 OPOMBE

1 Nemci so 11. novembra na Uskovnici in po drugih planinah

ter po senoetih pogali skupaj priblino 150 pastirskih ko, staj
in senikov. (Po podatkih obveevalne toke Plus Minus 13. no
vembra. Arhiv IZDG nerazporejeno gradivo).
Janez Raen, rojen 27. januarja 1928 v Studorju, kmet, v NOV
od 10. septembra 1944, je padel 11. novembra, kar omenjajo v svo
jem poroilu tudi Nemci, vendar ga niso identificirali. Truplo
so vrgli v goreo koo in so partizani njegove ostanke nali ele
kasneje (seznam 2. bataljona, sporoilo matinega urada Srednja
vas).
2 eprav so partizani vekrat poruili kak most na cesti iz
Gorij na Pokljuko, nikoli niso temeljito razruili ceste, tako da so
Nemci 11. novembra lahko prili s kamioni skoraj do Rudnega
polja. Da bi bilo treba temeljito poruiti to cesto, so tab odreda
vekrat opozorili predvsem obveevalci, toda zdi se, da tab teh
opozoril ni jemal resno in da se je zadovoljil le s polovinimi
ukrepi, npr. z ruenjem manjih mostov in s sekanjem drevja ob
cesti. (Poroilo obveevalne toke Plus Minus 13. novembra).
3 Poroilo obveevalne toke Plus Minus 13. novembra,
poroila odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1.
Po poroilu oronike postaje Bistrica t. 70/44 13. novembra
so se akcije na obmoju Uskovnice, ki je bila med 3. in 16. uro,
udeleile oronike postaje Gorje, Nomenj, Bistrica, obmejni stra-
arji iz Bistrice, vojska in esesovska pasja ola. Pri Sv. Janezu
so imeli partizani po tem poroilu enega mrtvega in tri ujetnike,
en partizan pa je bil ubit na Uskovnici. (Ti podatki se ujemajo s
partizanskimi, le da nemki niso popolnoma toni glede krajev,
kjer so enega partizana ubili, tri pa za jeli; pisali so, da so nega
ubili, tri pa ujeli pri Sv. Janezu. Nadalje nemko poroilo omenja,
kako so vojaki pogali vse pastirske koe in odgnali ivino.
Partizanska skupina je tela 150 mo in je bila o akciji vna-
prej obveena, kar je potrdil tudi eden izmed ujetnikov. Partizani
so se z blagom, zaplenjenim v Bistrici, umaknili na Vogar in na
Komno.
Poroilo nemkih izgub sploh ne navaja (arhiv IZDG, fascikel
23/1-21). Dne 16. novembra pa se oronika postaja pritouje po-
veljniku varnostne policije in varnostne slube na Bledu, ker so
vojaki, ne da bi poznali razmere, ustrelili Janeza Oblaka ter hio,
v kateri je stalno bival, zagali. Oblak je bil vremenski opazovalec
v slubi nemkega letalstva (fascikel 23/1-21).

132
 ZADNJI MESEC PRED PRVO REORGANIZACIJO

Po nemkem vdoru na Uskovnico sta 1. in 3. bataljon

ostala na planini Grintavica, 2. bataljon in odredni tab pa na
Vogarju. Dne 13. novembra sta odla iz 2. bataljona dva ostro-
strelca proti Bistrici. Toda morala sta se vrniti, ne da bi stre-
ljala, ker je sneilo in na vejo daljavo nita mogla loiti
civilista od vojaka, bolj pribliati postojanki pa se nita mogla.
Iz Bistrice je prila tudi nemka patrulja, ki je tela okrog 15
mo, zato je odel vod 2. bataljona v zasedo v Ribev laz. Toda
patrulja je prila le do Kamenj, nato pa se je vrnila. Ob 17. uri
pa je odel 2. bataljon s planine Vogar k Sv. Duhu ob jezeru,
kjer je pustil prate in neoboroene, sam pa je krenil k Bi
strici. Tja je odel tudi 3. bataljon, na Grintavici pa sta ostala
le 1. bataljon in odredni tab. 13. novembra ob 20. uri sta 2. in
3. bataljon zasedla poloaje od Jereke prek avnic, Senoet,
Broda, Kamenj in Zlana do Raven. Patrulje pa so nadzorovale
severno stran Bohinjskega jezera in obmoje UkancSavica.
Dne 13. novembra ob 20. uri se je namre v hotelu Zla
torog na Ukancu zaelo zborovanje aktivistov jesenikega
okroja, ki se ga je udeleilo 180 ljudi tega podroja, od tega
60 legalcev. Tovariic je bilo 60, vseh udeleencev zbo-
rovanja pa 250, ker so se ga poleg terenskih aktivistov ude-
leili tudi bataljonski politini komisarji in njihovi pomo-
niki oziroma odredni politini komisar ter njegov pomo
nik ter politini delavci med kurirji, predstavniki Ozne,
komande mest in drugi. Prav tako so se zborovanja udeleila
vodstva vseh organizacij v okroju. Zborovanje sta vodila ta-
kratni lan CK Miha Marinko in sekretar oblastnega komiteja
KPS za Gorenjsko Bogdan Osolnik. Titi as so bila taka zbo
rovanja po vseh gorenjskih okrojih, v kranjskem, kofjelo-
kem in kamnikem. Njih namen je bil seznaniti aktiviste z
nalogami v zadnjem vojnem obdobju, ki je zahtevalo najveje
napore. Zdaj je bilo potrebno skriti tevilo aktivistov na naj-
manje in vse za oroje sposobne poslati v vojsko. Priakovati
je bilo tudi ogoren sovranikov odpor in zaradi tega e
hude rtve. Zato je sploni vojaki in politini pregled podal
Miha Marinko kot lan najvijega slovenskega vodstva.1
Vodstvo okroja ni sluajno izbralo Bohinja za kraj zboro
vanja. Tu je bil odred, ki bi lahko prepreil manje sovra-
nikove poskuse, da bi motil zborovanje, ob vejih pa bi se

133
lahko toliko asa upiral, da bi se aktivisti razli. Redko kje je
bilo prebivalstvo tako enotno in tako organizirano kot v Bo-
hinju, kjer so po vseh vaseh delovale organizacije OF, KPS in
mladine in kjer so bili na osvobojenem ozemlju vkljueni
v delo za osvoboditev vsi ljudje od otrok do starev. Odred pa
je bil tudi sposoben omogoiti vrnitev legalcem, ki so prili
prek Jelovice iz okolice Radovljice, prek Meakle, Radovne in
Pokljuke ter z Jesenic in Zgornjesavske doline.
Kljub temu pa vodstvo okroja ni pozabilo na varnostne
ukrepe. Sprva so zborovalcem sporoili, da bo zborovanje na
Koprivniku. Ko pa so se tamkaj zbrali, so jih popeljali v
dobre tri ure hoda oddaljeni Zlatorog. Da ni bila previdnost
odve, kae tudi to, da so Nemci zjutraj 14. novembra skrivaj
obkolili Koprivnik, vdrli vanj ter ga preiskali, seveda brez
uspeha.
Vodstvo je tudi razglasilo, da bo zborovanje trajalo tri dni.
Iz izkuenj so vedeli, da sovranika najbolj mika, da bi tako
zborovanje napadel ob koncu, ko so ljudje e utrujeni in ko
budnost popusti. Dejansko pa so zborovanje prekinili e 14.
novembra proti veeru, e da so prile v Bistrico nemke
okrepitve.
Poleg vseh teh ukrepov pa je vodstvo okroja pripravilo
tudi nart za umik, e bi prilo do veje nemke akcije. Tedaj
naj bi se zborovalci umaknili prek Komne, Bogatina in mimo
Krnskega jezera v dolino Lepenje v Trenti.2
Po zborovanju je bil partijski sestanek bataljonskih po-
monikov komisarjev ter odrednega obenem s sekretarji
Zveze komunistine mladine. Razpravljali so predvsem o po-
vezavi med vojsko in terenskimi organizacijami, o izbiri pri-
mernih ljudi za vodilne poloaje in o njihovi usposobljenosti
za to, pa tudi o politinih in moralnih lastnostih posameznikov.
Odred se je s poloajev okoli Bistrice umaknil 14. no
vembra okoli 20. ure. Neoboroeni in prate 2. bataljona so
odli od Sv. Duha na Vogar, oboroeni pa so spremljali akti
viste, ki so se vraali z zborovanja proti Jesenicam. Ta del
bataljona se je vrnil na Vogar ele 17. novembra ob 18. uri.
Borci so bili zelo utrujeni od dolge poti po visokem snegu ter
sestradani zaradi slabih monosti za prehrano.
3. bataljon pa je spremljal aktiviste, ki so se vraali proti
Radovljici. Pomikali so se mimo Raven in Ribeve planine ter
Rovtarice do Talea, nato pa se je vrnil na Ribevo planino

134
ter se tam tudi nastanil. Vse te dni iz razumljivih razlogov
drugih akcij ni bilo.3
Naslednje dni se je odred ukvarjal v glavnem z nabav-
ljanjem in prenaanjem hrane. Bil je dale od vasi v gozdovih
in na planinah, zato so borei morali zpositi vse potrebno na
svojih hrbtih. Marsikje so tudi stradali. Razen tega so imeli
redna vojaka ter politina predavanja. 2. bataljon je v okolici
Gorij zbral nekaj glav govei in jih 19. novembra s sprem-
stvom petindvajsetih mo poslal po poti okoli Bistrice ter prek
Ribeve planine na Prtov, kjer so ivino prevzeli intendant je
korpusnega taba. S skupino gonjaev pa so poslali tudi nekaj
novincev.
Dne 19. novembra so minerji odreda slednji le temeljito
poruili cesto GorjeMrzli studenec v dolini dvanajstih me
trov. Na petih krajih pa so na cesto navalili drevje. Vsekakor
je bila to povrailna akcija za nemki vdor s kamioni prek

Janez Ceferin-Golob

135
 Pokljuke dne 11. novembra. Dne 20. novembra sta odla dva
ostrostrelca iz 2. bataljona h Gorjam, da bi pri mostu ez
Radovno ustrelila straarja. Toda tega pri mostu ni bilo, zato
sta most razstrelila.
Zadrevanje 3. bataljona na Ribevi planini pa lahko po-
veemo z napadom Gradnikove brigade na postoj anko Zelez-
niki v Selki dolini. Raen te so v zavarovanju sodelovale tudi
Preernova, Vojkova ter Koso velo va brigada, topnitvo in
kofjeloki odred. Napad se je zael 19. novembra. Boji so
trajali vso no med 19. in 20. novembrom ter se nadaljevali
e ponoi med 20. in 21. novembrom. Niti tedaj niso gradni-
kovci zavzeli postojanke, zato je divizijski tab poslal tretjo
no v napad svee ete, med temi tudi bataljon Kosovelove.
Spet so se borili vso no med 21. in 22. novembrom. Tedaj pa
je prejel divizijski tab obvestilo o sovranikovem prodiranju
proti Cerknemu, zato je sredi dneva 22. novembra ukazal, naj
se umaknejo. Komaj pol ure po umiku 31. divizije pa so po-
begnili iz Zeleznikov tudi preiveli oroniki.4
Med boji za eleznike naj bi 3. bataljon branil prehode
iz Bistrice prek Jelovice in Ratitovca napadajoim enotam za
hrbet. Toda sovranik s te strani ni poskual priti posadki v
Zeleznikih na pomo.
Dne 21. novembra je e ob tirih zjutraj odel vod 2. ba
taljona v zasedo med vasi Polje in Laki rovt, da bi priakal
nemko patruljo, ki je vekrat hodila tam okoli. Okrog 14. ure
se je zaseda vrnila, ker patrulje ni bilo. Tega dne je 2. ba
taljon dobil tudi svojo zastavo, ki mu jo je podarila mladinska
organizacija s terena.
Istega dne se je poslovil od odreda tudi njegov dotedanji
komandant Franc Jernejc-Mile, ki je bil premeen v kor
pusni tab.5 Z njim je odlo kot spremstvo 15 mo iz 2. ba
taljona, ki naj bi nazaj grede prinesli tudi nekaj oroja in stre-
liva. Za vrilca dolnosti komandanta odreda je bil postavljen
dotedanji naelnik taba odreda Janez Ceferin-Golob.6
Dne 22. novembra je 1. vod 2. ete 2. bataljona odel v
zasedo v Gosti les, da bi poakal nemko patruljo. Toda ta se
ni pojavila, zato se je vod zveer vrnil. Patrulja 2. bataljona
je legitimirala pece na cesti proti Bistrici ter ugotavljala, e
imajo dovolilnice za gibanje po vaseh.
Naslednjega dne, 23. novembra, sta dva ostrostrelca iz
2. bataljona pri Brodu streljala na nemko patruljo. Zaradi

136
goste megle nita mogla ugotoviti, e sta koga zadela. Kasneje
je obveevalna sluba zvedela, da sta bila dva vojaka ubita.
Ob treh zjutraj pa je odlo 12 borcev v zasedo med Polje in
Laki rovt. Nemcev spet ni bilo. Tudi 24. novembra zjutraj je
odla zaseda 2. bataljona nad Ribev laz, vendar zaman. Tega
dne so minerji 2. bataljona med Bohinjsko Belo in Bledom
razstrelili dva telefonska drogova ter tako prekinili zvezo.
Dva ostrostrelca sta opazila pri Brodu nemko patruljo in
streljala nanjo, vendar nita videla, e sta koga zadela ali ne.
Dne 25. novembra se je 1. bataljon s planine Grintavica
preselil na Vogar, kjer je bil e prej 2. bataljon. Nemka
patrulja pa je prila v vas Polje, kjer je zaela preiskovati po
hiah.
26. novembra zjutraj je odla 2. eta 2. bataljona v za
sedo na Senoeta. Njena naloga je bila zavarovati to smer
zaradi transporta novincev in hrane, ki jo je peljal 1. bataljon
okoli Bistrice na Ribevo planino k 3. bataljonu. Ta naj bi
transport spremljal naprej na Primorsko. V tem transportu
je bilo 137 novincev poslanih v tab 31. divizije, 10 na koman
do gorenjskega vojnega podroja in 30 v brigado Vojske dr
avne varnosti. Manja nemka zaseda ali patrulja je pod Rav
nam! napadla predhodnico; en borec je bil lae ranjen. Ker so
se Nemci umaknili, je kolona nadaljevala pot. 1. bataljon se
je vrnil z Ribeve planine na Vogar 29. novembra.
2. bataljon pa je poslal 27. novembra ob pol tirih zjutraj
v zasedo na Senoeta en vod, eno desetino pa k vasi Kamnje.
Vod je zasedel poloaje ele ob estih zjutraj. Bila je gosta me-
gla, da se ni nikamor videlo. Nekako ob desetih so partizani
zagledali, kako se priblino 50 metrov od njih na snegu nekaj
premika. ele ko so opazili poleg ljudi tudi psa, so vedeli, da
imajo opraviti z Nemci. Bilo jih je 17, ki so prili na Senoeta
postavit zasedo. Partizani so zaeli streljati z mitraljezi in
pukami. Toda mnogo nabojev za puke je bilo pokvarjenih.
Nemci so se umaknili, nato pa so skuali s strani udariti
na vod. Spet je eden od mitraljezcev izstrelil nekaj rafalov,
nato pa se je vod pomaknil kakih 100 metrov nazaj na nove
poloaje. Za njim so vrgli Nemci nekaj tromblonskih bomb,
nato pa so se umaknili. Partizani niso imeli izgub, Nemci pa so
imeli dva ubita vojaka.7 Okoli 11. ure so vodu prile na
pomo e tri desetine iz 2. bataljona. Tako okrepljena zaseda
je ostala na Senoetah do veera.

137
 Dva ostrostrelca pa sta pri Nomenju ubila nemkega stra-
arja, ko se je sprehajal okoli bunkerja pri elezniki postaji.
Del 3. bataljona je napadel vlak med Bohinjsko Belo in So-
tesko.
28. novembra ob treh zjutraj so spet odle v zasedo na
Senoeta tri desetine iz 2. ete 2. bataljona. Okoli 11. ure je
tja prilo okrog 20 Nemcev, ki jih je zaseda takoj napadla. Po
etrturnem spopadu so se Nemci umaknili. Nekaj kasneje pa
je na Senoeta prilo kakih 100 Nemcev, ki so hoteli zasedo
obkoliti. Po priblino etrturnem boju se je morala umak-
niti. Mitraljeska trojka si je morala izsiliti pot z ronimi
bombami. Po njenem umiku so Nemci na Senoetah pogali
vse senike. Po podatkih odredne obveevalne slube je v bojih
tega dne padlo sedem nemkih vojakov, partizani pa niso imeli
izgub. Ena desetina iz 2. bataljona je bila ves dan v zasedi
med vasema Polje in Laki rovt, vendar na sovranika ni
naletela.
Dne 29. novembra so se spet izkazali ostrostrelci. Dva sta
prodrla na Bled, kjer sta tri ure skrita akala na ugodno pri-
lonost. Na piki sta imela straarja. Ob menjavi strae sta
ustrelila nanj in ga ubila. Druga dva ostrostrelca pa sta po-
skuala sreo v Gorjah. Tu nita doakala prilonosti, zato sta
odla proti Podhomu ter tam pri eleznikem predoru enega
straarja ubila, drugega pa ranila. Za obema dvojicama so
Nemci iz bunkerjev silovito streljali, vendar sta se obe sreno
umaknili.
En vod 2. bataljona je ves dan v zasedi akal na sovra
nika pri Hudievem mostu ob poti iz Stare Fuine proti
Vojam.
Odred je e vedno tudi mobiliziral. Med 16. in 28. no
vembrom je mobiliziral 47 novincev.
Tudi 30. novembra sta kmalu po polnoi odli dve zasedi
iz 2. ete 2. bataljona. Prva je la na Senoeta, druga pa med
Polje in Kamnje. Okoli 11. ure je zaseda na Senoetah opazila
okrog 40 Nemcev, ki so prodirali proti njej v strelski vrsti.
Po desetminutnem boju je zasedo od zadaj napadla druga sku
pina kakih 60 Nemcev. Zaseda se je zato morala umakniti na
nov poloaj, kjer je ostala do 13. ure. Nemci so imeli enega
mrtvega in enega ranjenega vojaka, ubit je bil tudi dresiran
pes. Partizani niso imeli izgub.

138
 Minerji 2. bataljona pa so med Sotesko in Nomenjem na
treh kraj ih razstrelili eleznico, uniili en telefonski drog ter
na dveh mestih prerezali ice. Promet je bil ustavljen za 7 ur.8
Patrulja 2. bataljona je odla v dolino po vaseh pobirat
smui. Vrnila se je s petimi pari, ki so jih potem uporabljali
kurir j i.
Dne 1. decembra so minerji 2. bataljona nastavili mino
med eleznikima postajama Bled in Bohinjska Bela blizu
Zake. Iztirila je lokomotiva s tremi vagoni. Med drugimi
sta bila k vlaku pripeta tudi dva vagona vojatva, zato je bilo
nekaj vojakov lae ranjenih. 3. bataljon se je vrnil s Primor
ske in se spet nastanil na Ribevi planini.
Dne 2. decembra ob 18. uri so minerji 1. bataljona pri
Zirovnici na dveh krajih razstrelili eleznico ter uniili 56 m
tirov. Promet je bil prekinjen 12 ur.
tab pa je poslal na komando gorenjskega vojnega pod-
roja tri amerike letalce, resene iz sestreljenega letala, ki je
padlo v Krmi. Letalci, ki so se resili s padali, so padli v bliini
Kranjske gore. Tam so jih nali partizani. Enega so Nemci
e med padanjem ustrelili.

Straa pred bivakom na Vogarju januarja 1945

 Tega dne je na ukaz taba priel 3. bataljon z Ribeve
planine na Vogar. Tako je bil samo 1. bataljon na Grintavici,
ves ostali odred pa na Vogarju.
Dne 3. decembra so se spet izkazali minerji 1. bataljona.
Ob 3.30 so pri elezniki postaji Dobrava razstrelili 28 metrov
proge, da je bil promet ustavljen za 8 do 10 ur. Istega dne so
minerji 1. bataljona na Hruici okrog 100 metrov od vhoda
v karavanki predor razstrelili 28 metrov tranic. Tudi tam je
bil promet prekinjen za 8 do 10 ur.
Dne 4. decembra sta bila iz dotedanjih treh ustanovljena
dva bataljona, vse neoboroene, 54 po tevilu, pa so poslali v
31. divizijo. Takoj po reorganizaciji je 2. bataljon odel na
planino Jelje na Pokljuki, medtem ko sta 1. bataljon in od
redni tab ostala na planini Vogar.9
1. bataljon je tel 151 borcev in 4 borke, oboroen je bil
z 22 mavzericami, 80 italijanskimi pukami, eno teko in se-
dem lahkimi bredami, eno protitankovsko puko, eno brzo-
strelko, eno francosko in dvema avstrijskima pukama. Se-
stavljen je bil iz bivega 3. bataljona ter priblino dveh tretjin
bivega 1. bataljona.10 Zato je bil njegov komandant nekdanji
komandant 3. bataljona Albin Mikli-Kolona.11
2. bataljon je tel 120 borcev ter 34 kurirjev, ki so spa
dali v bataljon, poleg teh je bilo v bataljonu tudi sedem
partizank. Njegov poveljnik je bil bivi komandant 2. bataljo
na Franc Selan-Brinca. Novi 2. bataljon je bil sestavljen iz
bivega 2. bataljona in priblino ene tretjine 1. bataljona.
Oboroen je bil s 95 pukami, eno pitolo, eno brzostrelko, eno
protitankovsko puko, devetimi lahkimi mitraljezi in dvema
tekima mitraljezoma.
Nekdanji komandant 1. bataljona Anton Znidar je bil za-
asno na razpoloenju v odrednem tabu.

140
 OPOMBE

1 Izjava Alea Jelenca, poroilo pokrajinskega odbora OF za

Gorenjsko Izvrnemu odboru OF, arhiv CK ZKS, fascikel III/1944-5
t. 4098.
2 Izjavi Toneta Svetine (glej Ukano) in Alea Jelenca.

3 Poroilo odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1,

poroilo partijske organizacije odrednega taba CK KPS 23. no
vembra 1944 v fasciklu 7313 v arhivu CK ZKS ter izjavi Mihe u-
teria in Alea Jelenca oziroma pismo Stjepana Srepflerja.
O tem premiku je poroala nadrejenim tudi oronika postaja
v Bistrici dne 15. novembra. Po tem poroilu naj bi po nepotrjenih
vesteh 14. novembra partizani v velikem tevilu, potem ko so se
zbrali v Stari Fuini, odli ez Suho v Italijo (na Primorsko). Po
sklepanju oronikov naj bi partizani odli na Primorsko, ker so jim
na Uskovnici uniili vsa bivalia, v Italiji pa ni bilo snega (Fascikel
23/1-21).
4 Stanko Petelin-Vojko: Med Triglavom in Trstom, strani
404415.
6 Med vzroke za premestitev Franca Jernejca-Mileta s polo
aja odrednega komandanta na dolnost naelnika korpusne vojne
oblasti predvsem lahko tejemo stalne spore med njim in prek nje
ga vsega taba odreda z okronim komitejem in aktivisti na terenu.
Med odredom in aktivisti je bilo precejnje nezaupanje, pa tudi
medsebojne obtobe niso bile redkost. Okroni, prek njega pa
oblastni komite KPS za Gorenjsko sta oitala odrednemu tabu, da
ivi loeno od motva in da se je mono zbirokratiziral. Zaradi
tega da so se vse napake prenesle tudi na bataljonske tabe. Pomo
niku politinega komisarja odreda so na okronem in oblastnem
komiteju oitali popustljivost do osebnih napak lanov taba. Po-
sledica vsega tega je bila precejnja vojaka nedelavnost odreda.
Nazadnje je prilo po razmeroma uspeni dejavnosti odreda, za ka-
tero je imel brez dvoma Jernejc velike zasluge, e do spodrsljaja
ob nemkem vdoru na Uskovnico 11. novembra. Neposredno zatem
je bil v Bohinju na zborovanju v Zlatorogu in na ve drugih
sestankih lan CK Miha Marinko, ki je lahko neposredno slial
pritobe zoper odred in nj ego vega komandanta pa tudi zoper druge
lane taba. Sledil je ukrep: zaenkrat so zamenjali samo koman
danta, ki ga je odpoklical korpusni tab na podlagi pritob in ugo-
tovitev z omenjenega posveto van ja in drugih sestankov ob obisku
Mihe Marinka. Premestitev funkcionarja s samostojne poveljnike
dolnosti na kak viji tab za voditelja oddelka ali slube je bil
v tistem asu v NOV kaj pogost ukrep, s katerim so sicer spo
sobnim ljudem, ki so zagreili manji spodrsljaj, dali monost, da
se znova izkaejo. V hujih primerih pa je bil funkcionar lahko
tudi poslan za borca v kako enoto. Res pa je, da tab korpusa
tabu Jeseniko-bohinjskega odreda in Jernejcu ni posveal dovolj
pozornosti in da ga je zaradi oddaljenosti in drugih nalog premalo
uinkovito nadziral in mu premalo pomagal. Zato se ne smemo
uditi, e so ljudje, ki so se prej izkazali v tevilnih bojih, poasi

141
 zaeli podlegati drugim vplivom, ko so se znali isto sami pred
teavami, na katere niso bili pripravljeni.
Podatki: poroilo oblastnega komiteja v arhivu CK ZKS, fas
cikel 295 a/I-1, operativni dnevnik 2. bataljona v arhivu IZDG, fas
cikel 295 a/I-1, poroilo sekretarja partijskega komiteja odreda
oblastnemu komiteju 16. oktobra v fasciklu 295 a/I-1, poroilo par
tijske organizacije odrednega taba oblastnemu komiteju 23. no
vembra, arhiv IZDG, fascikel 295 a/II-1, izjava Stjepana
repflerja.
6 Janez Ceferin-Golob je bil rojen 14. januarja 1919 na znani

kmetiji pri Marinkovcu v Farjem potoku. Konal je pet razredov

osnovne ole, nato pa je do leta 1937 delal doma na kmetiji. Do
vpoklica k vojakom leta 1939 je bil gozdni delavec. Leta 1941 so ga
kot vojaka ujeli Nemci, toda uspelo mu je pobegniti in se vrniti v
Ljubljano. Tu so ga ujeli Italijani ter ga ez nekaj tednov izroili
Nemcem, nato je bil zaprt v Begunjah. Od tam so ga poslali v de-
lovno taborie v Nemijo. Oktobra 1942 so ga iz taboria od-
pustili, da bi delal na kmetiji. Ko se je vrnil domov, je takoj na-
vezal stike s partizani in zael z njimi sodelovati. Dne 3. maja
1943 je vstopil v Gorenjski odred. Br se je odlikoval v bojih,
zato je kmalu postal vodnik, nato pa etni komandir. Ob ustano
vitvi Preernove brigade je s svojo eto priel v 2. bataljon in se
je udeleil pohoda na Dolenjsko. Spet je bil med prvimi, ki so
vdrli na Tur jak. Takoj nato so ga poslali nazaj na Gorenjsko,
kjer je bil etni komandir v Gorenjskem odredu. Po vrnitvi Pre
ernove brigade na Gorenjsko se jespet vkljuil vanjo kot ko
mandir 1. ete 2. bataljona. Spet se je zeloodlikoval in kmalu
postal namestnik bataljonskega komandanta. Ko je 19. junija 1944
padel Anton Rozman-Dren, komandant 3. bataljona Preernove
brigade, ga je zamenjal Janez Ceferin-Golob. Ponoi med 26. in
27. avgustom 1944, ko se je 31. divizija vraala z Notranjske, je bil
med prehodom ez eleznico pri Postojni ranjen v nogo. Nato je
bil do srede septembra v bolninici in na bolezenskem dopustu,
nato je postal naelnik taba Jeseniko-bohinjskega odreda. Dne
7. februarja 1945 je bil odstavljen skupaj z drugimi lani taba
odreda kot komandant odreda. Poslali so ga na estmeseni oficirski
teaj v Beograd. Ko se je vrnil, je ostai v vojski kot aktivni po-
ronik. Nekaj asa je sluboval v Ljubljani, nato v Mariboru in
nazadnje kot naelnik vojnega odseka v Ptuju, kjer se je 18. sep
tembra 1946 smrtno ponesreil z motornim kolesom. Podatki: Pre-
ernova brigada (Stanko Petelin), arhiv IZDG, fascikel 251/II-7-d,
arhiv CK ZKS, fascikel 7325, izjava Franca Ceferina.
7 Glede sovranikovih izgub si poroila preej nasprotujejo.
Tako poroa odredni tab o dveh oficirjih, ki sta mrtva ostala
na poloaju, kar oitno ni res. Kronika 2. bataljona omenja, da
izgub niso mogli ugotoviti, poroilo obveevalnega centra odreda
trdi, da ni bilo izgub niti na eni niti na drugi strani, poroilo
obveevalnega centra odreda, napisano dan po spopadu (28. no
vembra 1944) pa govori o dveh mrtvih Nemcih. Eden med njima naj
bi bil poveljnik financarjev Jank, ki je pred tem vodil veje tevilo
akcij po Bohinju in si nakopal sloves zajedljivega slubenega lo-

142
veka ter zloinca (fascikel 76/IV-B). Toda po izjavi Mirka Konika
Jank tedaj ni padel. Ostai je v Bistrici prav do zadnjih dni pred
osvoboditvijo, ko je odpotoval v Nemijo.
Poveano sovranikovo dejavnost na obmoju Senoet si lahko
razlagamo kot ukrep proti morebitnemu ponovnemu partizanskemu
vdoru v Bistrico ali proti kaki drugi veji akciji. Po padcu Zelez-
nikov so Nemci izvedli manjo protiofenzivo v Selski in Poljanski
dolini. Zato so zbrali vse razpololjive sile, med drugimi tudi
precej vojakov iz Bistrice in drugih postojank na rti Bohinj
Bled. Ti vojaki so se odpeljali z vlakom prek Jesenic v Kranj in
Skofjo Loko, po konani akciji pa so se vrnili v Bistrico. (Po-
datki: Stane Petelin-Vojko: Med Triglavom in Trstom, strani
416417, poroilo obveevalnega centra odreda 23. novembra
(fascikel 76/IV-B) ter poroilo obveevalnega centra (isti fascikel
27. novembra).
8 Zeleznika proga GoricaJesenice, ki jo je zgradila Avstro-
ogrska prva leta tega stoletja kot strateko in komercialno ilo, da
bi povezala Dunaj s Trstom, najvejim pristaniem v dravi, je
bila nekaj asa po italijanski kapitulaciji prekinjena, potem pa so
jo Nemci obnovili. Vendar promet po tej progi ni bil nikoli tako
gost kot po progah MariborLjubljanaTrst ter BeljakTrbi
Videm, kajti zaradi velikih vzponov so vlaki potrebovali ve loko-
motiv, teh pa je takrat e primanjkovalo. Med 28. junijem in 2. ju-
lijem 1944 je 9. korpus napadel postojanke ob eleznici v Baki
grapi in razruil 7 mostov in na 149 krajih razstrelile tirnice. Tudi
kasneje so razne enote vekrat napadle to progo in jo unievale.
Nemcem jo je uspelo zasilno obnoviti ele proti koncu novembra
1944. Prvi vlak je po obnovljeni eleznici peljal 27. novembra (glej
poroilo obveevalnega centra odreda 28. novembra, fascikel
76/IV-B). Vendar zaradi zasilnih mostov in stalnih sabota ta
eleznica ni imela niti polovico tite zmogljivosti kot v mirnem
asu. Nemci so jo obnovili predvsem zaradi priblievanja Anglo-
amerianov iz Italije in Rdee armade prek Madarske. Do konca
vojne je sluila predvsem za oskrbovanje postoj ank na rti Jeseni
ceGorica.
9 Poroila odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234;a/I-l,
poroila obveevalnega centra odreda v fasciklu 76/IV-B, petnajst-
dnevno mobilizacijsko poroilo (fascikel 226 a/III ter izjava Miloa
Sove, ki je spremljal amerike letalce do Bele krajine.
10 Partijski poroili 1. in 2. bataljona odrednemu biroju 14. ozi-
roma 11. decembra 1944 v arhivu IZDG, fascikel 295 a/II-2.
11 Albin Mikli-Kolona je bil rojen 28. februarja 1923 v Ve-
likem Mlaevem pri Grosupljem v tevilni in revni druini. Po
konani osnovni oli se je v grosupeljski tovarni platna in vrvi
izuil za tkalca. Leta 1940 se je zaposlil kot tkalec v Mariboru v
tekstilni tovarni Erli, kjer je delal do nemke zasedbe. Tedaj so ga
kot tujca poslali na prisilno delo v opekarno v Leibnitzu. Od tam je
kmalu pobegnil, toda pri Mariboru so ga u jeli ter poslali v muni-
cijsko tovarno v Judenburg. Spet je pobegnil in se vrnil v Leibnitz.
Od tam so ga poslali kot tkalca delat v blinjo tekstilno tovarno,

143
nato pa v Kln v teaj za deio na novih strojih. Po sedmih mese-
cih se je vrnil v Leibnitz, toda od tarn so ga e 10. januarja 1943,
eprav je bil rojen na italijanskem zasedbenem obmoju, mobili
zirali v nemko vojsko. Dodelili so ga k esesovcem in poslali v
Berlin v olo. Od tam je med bombnim napadom 8. avgusta istega
leta zbeal ter se odpeljal v Med vode, kjer je imel sestro in brata,
ter 10. avgusta prek Rakovnika odel k partizanom. Bil je v Go
renjskem odredu, kjer se je zelo odlikoval z drznostjo in pogumom
pa tudi s poveljnikimi sposobnostmi. Zato je hitro napredoval,
tako da je bil e 7. februarja 1944 etni komandir, poleti 1944
pa je dobil kot komandant bataljona Gorenjskega odreda tudi po-
roniki in. V Jeseniko-bohinjski odred je priel v drugi polovici
oktobra 1944 iz oficirske sole ter zamenjal Gustava Kumerja, ki je
odel v obveevalni center.
Podatki: kartoteka oficirjev v arhivu IZDG, predlog za po-
roniki in v arhivu personalnega odseka glavnega taba, seznam
3. bataljona, poroilo o tekmovanju za 3. bataljon (fascikel 295
a/V-F.

144
 OCENA RAZDOBJA

V 97 dneh, med 30. avgustom in 4. decembrom 1944, je

odred izvedel predvsem veje tevilo manjih akcij, napadov
na patrulje in zasede in prehranjevalnih akcij. Ko ocenjuje-
mo te akcije kot majhne, pa moramo vedeti, da so vse skupaj
veliko pomenile. Na obirnem ozemlju od Krope do Bohinja,
Bleda in Rate so drale sovranika v stalni napetosti. Nikoli
ni vedel, kje in kdaj bodo partizani udarili. 2e po tem lahko
sklepamo, da je odred deloval v skladu z naeli partizanskega
vojskovanja ter opraviil svoj obstoj.
Med temi akcijami jih je bilo nekaj zelo uspelih. Mednje
lahko tejemo drzni napad na nemko zasedo pri vojanici na
Bohinjski Beli 28. septembra zveer. Med take uspehe lahko
tejemo tudi drzne akcije 1. ete 1. bataljona, ki je prodrla do
Belopekih jezer, torej na ozemlje, kjer e nikoli niso videli
partizanov. Tudi vdor v Bistrico 8. novembra, ki je bil obe-
nem tudi prva akcija celotnega odreda in zato tudi najveja,
lahko tejemo kot velik uspeh.
e pa upotevamo e mobilizacijo, ki je bila nadvse
uspena, saj je odred narasel iz slabotnega bataljona v enoto,
ki je tela nad 600 borcev in bork, je bilo delovanje odreda
sploh zelo uspeno. Korpusni tab je namre vekrat naroal
odrednemu, da je mobilizacija njegova glavna naloga. Med
mobiliziranci so bili tudi prostovoljci, celo nekaj pravih Nem
cev, ki so dezertirali iz nemke vojske; o Slovencih, ki so
skoraj dnevno uhajali iz nje, raje ne govorimo.
V tem asu je odred po priblinih podatkih mobiliziral
skupno okrog 1200 novincev.1 Od teh so jih po prav tako pri
blinih podatkih ohranjenih poroil 666 poslali v operativne
enote zunaj obmoja odreda.2
Vsekakor je bila uspena mobilizacija sad vztrajnega po-
litinega dela najmanj enega desetletja. Tako je odred dejan-
sko poel sadove dela predvojnih komunistov in simpatizerjev
pa tudi aktivistov in organizacij OF treh vojnih let. Kljub temu
pa je imel tudi sam odred precejnje zasluge za mobilizacijo.
Posebno s tujci, zlasti Nemci, je odred pravilno ravnal, tako da
so prvi dezerterji, redki posamezniki, kmalu privabili za seboj
e svoje tovarie in somiljenike. Prav tako je pravilno ravnal
z domaini iz Bohinja, ki so uli iz brigad zaradi lahkomisel-
nosti, predvsem pa zaradi hudih naporov, lakote in trpljenja

145
1. bataljon Jeseniko-bohinjskega odreda na cesti med Staro Fuino in
Sv. Janezom februarja 1945. Prvi z desne v prvi vrsti Mirko Konik, etni
komandir

po brigadah, nikakor pa ne iz sovratva do osvobodilnega gi

banja. e bi te ubenike imeli za sovranike in bi tako
z njimi tudi ravnali, bi jih sami pahnili v naroje sovraniku,
zlasti domobrancem, ki so si vztrajno prizadevali zakoreniniti
se tudi v Bohinj u, pa so jim pripadniki Ozne vedno pravo-
asno prili na sled in jim to prepreili. S tem, da so tem
ubenikom dovolili vsaj zaasno ostati v odredu, so jih znova
vkljuili v NOV in jih odtegnili sovranemu vplivu, eprav
je vasih odred s tem kril povelje korpusnega taba.
Pravilno je tudi bilo, da so novince navadno nekaj asa
zadrali v odredu in jih poskuali izuriti ter ele potem
poslati v brigade, kjer so bili boji veliko bolj zahtevni kot v
odredu. V zvezi s tem lahko omenimo tudi ustanovitev po-
sebnega olskega taboria.
Do reorganizacije, zaradi katere se je odred zmanjal na
dva bataljona, je prilo po zborovanju aktivistov v Zlatorogu,
ki se ga je udeleil tudi Miha Marinko. 2e na sestanku od-
rdnega partijskega biroja je pripomnil, da je odred preve
tevilen. Zato je kmalu prilo tudi do ukrepa korpusnega taba,
ukaza, naj se odred zmanja na dva bataljona in da naj polje

146
vse neoboroene v enote korpusa. Strateki cilj nae vojske je
bil nadzirati Primorsko, nato pa zasesti Trst, kar se je v tistem
asu kazalo v vedno jasnejih obrisih. Zato je bilo vano, da
so bile operativne enote 9. korpusa im moneje. Priakovati
je bilo tudi, da se bo spomladi 1945 spet zael pospeeni dotok
novincev.
V tem razdobju je bilo tudi nekaj manjih neuspehov.
Predvsem je sovranik presenetil nekaj manjih skupin borcev
odreda, nekatere pa so zale tudi v sovranikove zasede. Zlasti
na Meakli se je to vekrat dogajalo. Znailen primer prese-
neenja, do katerega je prilo zaradi nebudnosti, pa je bil
napad na 1. eto 1. bataljona 11. novembra na Dovki planini,
ki je ter jal 6 rtev.
Med najveje odredove neuspehe pa pritevamo nemki
vdor na Uskovnico 11. novembra, eprav je imel odred le eno
rtev. Njegov umik skoraj brez boja je namre razoaral do
mae prebivalstvo, ki je zaradi tega imelo tudi veliko mate-
rialno kodo. V tem asu namre stara partizanska taktika
imikan ja spopadom z monejim sovranikom ni bila ve
smotrna, zlasti ne v takih razmerah, kot so bile v Bohinju.
V tem asu se je odred tudi organizacijsko utrdil, voditelji
so si pridobili precejnje izkunje. Predvsem pa je organi
zsai dobro obveevalno slubo, ki je kljub zaetnikim na-
pakam kmalu zadovolj evala tudi potrebe korpusnega in glav
nega taba na tem tako vanem obmoju.
Zato je odred v tem razdobju gledano v celoti deloval
uspeno.
 OPOMBE

1 Sklepanje pisca na podlagi tevilnega stanja odreda in te-

vila novincev, poslanih v tab 9. korpusa.
2 Mobilizacijska poroila odrednega taba 2., 16. in 29. novem
bra v fasciklu 226 a/III ter poroila odrednega taba korpusnemu v
fasciklu 234 a/I-1.

148
 MED PRVO IN DRUGO REORGANIZACIJO
(Od 4. decembra 1944 do 7. februarja 1945)

TRAGEDIJA PRI HUDlCEVEM MOSTU

Dne 6. decembra je bil odredni tab s 1. bataljonom na

planini Vogar, 2. bataljon pa je bil na planini Jelje.
Kot e vekrat prej, so tudi tega dne zjutraj nenadno
vdrli v Staro Fuino Nemci, ki so prili tja iz Bistrice prek
Jereke in Srednje vasi, ne da bi jih kdo prej zapazil. Bilo jih je
kakih 60, skupina pa je bila sestavljena kot navadno iz oro-
nikov, obmejnih straarjev in skupine pripadnikov 4. ete 927.
bataljona deelnih strelcev. Nameravali so opraviti nekaj hi-
nih preiskav po vaseh v Zgornji dolini.
Ko so Nemci prili v Staro Fuino, so tam naleteli na ne
kaj borcev. Naelnik obveevalnega centra Franc Gregora-
Marko, ki se je mudil v vasi, je bil lae ranjen. Obveevalec
Martin Kavi je zadnji hip pobegnil. Dva borca iz intendan
ture sta beala proti jezeru, toda eden je bil kmalu zadet in
je padel.
Komandant 1. bataljona Mikli se je silovito razjezil, ko
je zvedel, kako majhno tevilo Nemcev si je upalo vdreti v
Staro Fuino. Takoj je zbral 16 borcev z dvema mitraljezoma
in teko bredo ter jih z Vogarja popeljal proti Stari Fuini.
Ve borcev ni mogel zbrati, ker je bil skoraj ves bataljon
v zasedah, patruljah, na strai ali pri delu v kuhinji; precej pa
jih je tudi e 4. decembra odlo na Primorsko kot spremstvo
neoboroenih, nazaj grede pa naj bi prinesli oroje in strelivo.
Ko je priel nad Staro Fuino, je Mikli s svojo skupino
zasedel obrambni poloaj zahodno od poti na Voje nad Hudi-

149
 evim mostom. Borci so bili razporejeni precej nizko, za
hrbtom pa so imeli gol greben. Razgled je bil slab zaradi megle,
pa tudi sneilo je, zato je Mikli postavil na grebenu stra-
arja, ki naj bi pazil proti jezeru.
Nemci so v Stari Fuini postavili na pripravne poloaje tri
mitraljeze, med njimi enega v zvonik, ter zaeli prodirati proti
Vojam. Ena skupina je prodirala po poti, druga, tevilneja,
pa je zavila po vojaki cesti proti planini Blatice. Na vrhu
vzpetine, s katere je bil dober razgled, je del te skupine ostai
v zasedi. Drugi del pa je zavil proti zahodu, prekorail potok
Mostnico ter priel partizanski skupini nad Hudievim mostom
z leve strani v bok in za hrbet.1 Med prodiranjem te skupine
so Nemci streljali iz Stare Fuine z mitraljezi. En del Nem
cev pa je skual prodirati po poti, da bi tako premotil partizan
sko zasedo. Kakor hitro so se namre pri mostu pojavili prvi
Nemci, je zaseda nanje zaela streljati. Nemci so polegli in za
eli odgovarjati s streli. Medtem se je partizanski zasedi po
kvarila e teka breda in komandant je moral dovoliti, da
je vsa posadka, merilec z dvema pomonikoma, odla v zaled-
je, da bi jo popravila.2
Spopad se je zael nekako ob 10. uri. Okoli 12. ure pa se
je za hrbtom partizanske zasede nenadoma pojavila nemka
kolona v belih maskirnih kombinezonih. Prav tedaj se je tudi
dvignila megla in e bolj razkrila partizanske poloaje. Nemci
so nemudoma zaeli streljati po zasedi. Pot proti gozdovom je
bila odrezana. Takoj so padli Peter Por,3 Alojz Repe4 in Janez
Beznik,5 medtem ko je bil desetar Ludvik Brodnjak6 ranjen v
nogo. Mikliev kurir je skoil v strugo Mostnice in se skril
pod previsno skalo. Nekateri partizani so se e uspeli umak-
niti. Nemci so juriali za njimi proti severu do roba gozda,
kjer so se ustavili, ker so od tam partizani zaeli streljati. Pri-
spela je namre pomo, 14 borcev z dvema mitraljezoma, ki jo
je poslal odredni tab.
Drugi del Nemcev pa je zavil navzdol proti Hudievemu
mostu, kjer sta ostala bataljonski komandant Mikli in bolni
arka Boa Vidic.7 V megli in snegu, med redkim grmijem ju
morda Nemci sploh ne bi opazili, e ne bi en borec zael
beati, ko je opazil, da se bliajo Nemci. Zaeli so za njim
streljati, obenem pa so podrobneje zaeli preiskovati zemljie.
Opazili so Miklia in Vidicevo, ki sta bila sredi poboja. K nji
ma pa je priel e Ludvik Brodnjak, ki je zaradi rane na nogi

150
epal. Komaj nekaj metrov pro sta leala dva mitraljeza, ki
sta ju nosila ubita mitraljezca.
Nemci so vsem trem ukazali, naj dvignejo roke. Vidiceva
je nekoliko oklevala, pa ji je Mikli rekel, naj uboga. Obenem
ji je epnil, naj govori tako, kot so se dogovorili, e bi jih
ujeli.8 Tudi sam je odvrgel pitolo in brzostrelko ter dvignil
roke. Nemci so oroje pobrali, Brodnjak je e prej nekje puko
izgubil, Vidiceva pa sploh ni bila oboroena. Vsem trem so
ukazali, naj sedejo v sneg.
Takoj zatem se je vrnila skupina, ki je zasledovala par
tizane do roba gozda. Njen poveljnik je bil zelo jezen in se je
takoj ozrl po ujetnikih. Pogled se mu je ustavil na Mikliu, ki
je nosil italijansko vojako bluzo s poronikimi naitki. Zael
je Miklia zmerjati s prekletim italijanskim izdajalcem. Naj-
br je mislil, da ima pred seboj italijanskega oficir ja, ki se je
pridruil partizanom. Med zmerjanjem je nameril vanj puko
in sproil. Strel je Miklia zadel v prsi in mu jih prebil. Takoj

Ena izmed redkih fotografi,! Albina Miklia-Kolonc, komandanta 3. oziroma

1. bataljona. Na fotografiji je desni, partizanka je Boa Vidic poroena Li-
kovnik. Slikani so konec novembra ali prve dni decembra, tik preden je
Mikli padel, na Vogarju

151
 Skupina funkcionarjev 2. bataljona na Vogarju decembra 1944. Od leve proti
desni: Kristijan Erbenik-Ciril, Alojz Iskra, peti Ivan Vovk, esti Franc
Selan-Brinca, sedmi Mirko Konik, osmi Lojze Valeni, deveti Martin
Tancar, skrajni desni (deurni) Vinko Vester

nato pa je Nemec tudi Vidicevi ukazal, naj slee vetrni jopi.

Mislila je e, da bo ustrelil tudi njo, tedaj pa se je zanjo
in za Brodnjaka potegnil mlad Prus. Njegov tovari, prav tako
Prus, mu je pritrjeval, ko je opomnil poveljnika, da po
mednarodnih predpisih nima pravice streljati e razoroenih
ujetnikov.
Mikli je takoj po strelu izgubil zavest. Ko se je ez nekaj
minut zavedel, je prosil Vidicevo, naj mu pomaga, Toda, ko je
odprla bolniarsko torbo, ni nala v nj ej niesar raen neka-
terih drobnarij in majhnega zavoja, ki bi bil do vol j komaj za
obvezo okrog prsta, ne pa za prsi. Pred odhodom v akcijo je
namre prevzela torbo od tovariice, ki je prila iz zasede, ne
da bi pogledala, kaj je v njej. Zato je zdaj zaela prositi Nem-
ce, naj ji dajo kak zavoj. Vojaki so se izgovarjali in se bra
nili; ele po daljem moledovanju se je eden med njimi usmi-
lil ujetnika in dal Vidicevi svoj prvi zavoj. Z njim je obvezala
Miklia, ki je imel razbita rebra in prestreljena pljua, sicer
pa ni dosti krvavel. Potem pa je zaela prositi Nemce, naj
ranjenca odneso z bojia. Po daljem nagovarjanju sta se ga

152
spet dva usmilila in ga poloila na otorsko krilo ter ga od-
nesla proti Stari Fuini. Tarn so Nemci ukazali Rozaliji Gape-
rin, naj zapree voz in ga postelje s slamo.
Na voz so poloili Miklia, zraven njega je sedei Brod-
njak, raen tega pa so na voz zmetali e Miklievo brzostrelko,
oba mitraljeza, nekaj streliva ter puko ali dve. Vidiceva je
hodila za vozom. Mikli jo je prosil, naj mu da piti. Vode ni
imela, zato mu je ustnice ovlaila s snegom. Okoli 15. ure so
Nemci prili v Bistrico, kjer so oba ranjenca odpeljali v ambu
lanto, Vidicevo pa so odpeljali na oroniko postajo. Ponoi je
Mikli zaradi rane umri.9
Vsekakor so Nemci dosegli z napadom na zasedo pri Hu-
dievem mostu, pa tudi z nenadnim vdorom v Zgornjo dolino,
precejen uspeh, saj so ubili tiri, zajeli tri partizane, enega pa
ranili. Sami pri tem niso imeli izgub.10
Odredni tab je razmeroma precejnje izgube pripisoval
Miklievi zaletavosti. Ceprav je imel svoj tab deset minut
hoda od odrednega, s katerim je imel tudi telefonsko zvezo,
mu sploh ni povedal za nemki vdor in ne, da je odel Nemcem
nasproti. Ker ni poznal zemljia in sovranikovih navad, je
postavil zasedo na neprimernem kraju in se je premalo zava-
roval ob straneh, zaseda pa tudi ni imela nobenega razgleda.
V boju je sodeloval ne kot komandant ampak kot borec; celo
sam je streljal z mitraljezom. Pri tem je pozabil na svojo dol-
nost poveljnika. To je bila kaj pogosta napaka partizanskih ofi
cir jev, osebno hrabrih, toda premalo izkuenih in izolanih.
Zato so njegovo ravnanje in ves dogodek obravnavali tudi na
partijskih sestankih kot primer, kako oficir ne sme ravnati.11

153
 OPOMBE

1 Prvotno je odredni tab sklepal, da so Nemci prili zasedi

pri Hudievem mostu za hrbet iz Stare Fuine po poti, ki vodi
proti jezeru, nato pa prek grebena Nad jezerom. Ta podatek je
priel tudi v poroila.
2 Izjava Franca Znidarja, merilca pri teki bredi. Rojen 2. ju-
lija 1917 v Bistrici, uradnik, v NOV od 17. septembra 1944. Zdaj
ivi v Triu. Pomonika sta bila Janez Ravnik, rojen 3. oktobra
1913 na Ravnah v Bohinju, delavec, v NOV od 6. februarja 1944
(podatki iz seznama borcev 3. bataljona) in Rajko Pristavec, ki ga
ni v seznamu.
3 Peter Por, rojen 24. junija 1926 v Podhomu, kdaj je vstopil
v NOV, ni podatkov (Zivljenjepisi padlih v zborniku Boj pod Tri
glavom).
4 Alojz Repe, rojen 1. novembra 1925 v Radovni, kljuavniar,
v NOV od 25. novembra 1943 (podatki iz seznama 3. bataljona).
5 Janez Beznik, rojen 23. marca 1925 na Gorjuah, delavec, v
NOV od 12. septembra 1944 (podatki iz seznama 3. bataljona).
6 Ludvik Brodnjak, rojen 20. avgusta 1908 v Hodoah, oronik,
v NOV od 19. septembra 1944 (podatki iz seznama 3. bataljona). Po
zajetju se je zdravil na Golniku (izjava Boe Vidic).
7 Boa Vidic, poroena Likovnik, rojena 6. januarja 1922 v So-
vodnju, tekstilni tehnik, ivela v Kranju, v NOV od 3. septembra
1944. Potem ko so jo zajeli 6. decembra 1944 pri Stari Fuini, je
bila nekaj asa v zaporu v Kranju, konec leta pa so jo izpustili,
ker je zanjo jamil oe, ki je bil kot oronik v slubi pri prehra-
njevalnem uradu v Radovljici. Imeli so jo tudi za mladoletno; v
bolniarski torbici so namre dobili sprievalo o opra vi jenem te
aju za prvo pomo, ko je bila stara 16 let, in menili, da je prava
lastnica torbice. Po osvoboditvi je delala v okrajnem odboru OF za
Radovljico kot dopisnik Tan juga, nato pa je bila premeena na
Jesenice. Zdaj ivi v Mariboru (podatki: izjava Boe Likovnik).
8 Nekaj dni pred spopadom pri Hudievem mostu se je Mikli
v navzonosti Vidieve pogovarjal z nekaterimi borci, kako bi bilo,
e bi koga ujeli. Nato je eden Miklievih znancev dejal, da bi
Mikliu trda predla, e bi ga ujeli, ker je bil pri esesovcih, pa je
vseeno dezertiral. Na to je Mikli odgovoril, da zdaj NOV tudi
Nemci priznavajo kot redno vojsko in zato ujetnikov ne smejo
muiti in pobijati. Ce pa bi ga silili, naj jim kaj pove, bi jim po-
vedal vse, kar ve, saj partizanom Nemci tako ni ne morejo. S
tem da bi povedal, kako so oboroeni in koliko jih je, bi med njimi
samo iril resnico o NOV in njeni moi ter tako prispeval k njihovi
demoralizaciji.
Takrat so tudi nekateri drugi oficirji mislili, da je tako. Res
so Nemci v glavnem prenehali streljati ujetnike raen pripadnikov
obveevalne slube, diverzantov in terenskih aktivistov. Veino
ujetnikov so poiljali v taborie za prisilne delavce ali v tabori-
a za vojne ujetnike.

154
 Franc Jernejc-Mile je stalno dobival podatke, kako se Nemci
zanimajo zanj, zato jim je neko celo po poti poslal svojo foto
grafijo v oficirski uniformi, e da boste vedeli, kaken sem, saj
me tako ne boste nikoli dobili ivega.
9 Kasneje so se razirile govorice, kako so Nemci Miklia ra-
nj enega vlekli v Bistrico, privezanega k vozu za noge. V poroila
je zala tudi trditev, da se je Mikli pred zajetjem sam ustrelil z
damsko pitolo in da je kasneje kot ranjenec umri v Bistrici. Vidi-
ceva se spominja, da ji je 7. decembra zjutraj kuharica Angela
Rozman na oroniki postaji v Bistrici po vedala, kako se je Mikli
sam ustrelil. Takrat ji ni ugovarjala in tudi kasneje nikoli ni ni-
komur omenila, kako je v resnici bilo. Kdo in s kaknim ciljem
je razirjal te vesti, ni mogoe ugotoviti. Lahko so jo Nemci sami,
ker so se bali, da bodo odgovarjali zato, ker so ustrelili tako va-
nega ujetnika, kot je bil bataljonski komandant, partizanski poro-
nik, drugae pa dezerter iz esesovske vojske, ki bi lahko dal vane
podatke. Lahko pa so tudi hoteli prikriti svoje dejanje, ki ni bilo v
skladu z vojakimi in lovekimi zakoni. Po drugi strani pa so
morda tudi v tabu odreda menili, da je vdaja takega loveka, kot
je bil Mikli, zelo neastno dejanje, ki bi lahko slabo vplivalo na
moralo drugih, mlajih borcev in mobilizirancev.
1,5 Nemko poroilo je navajalo, da niso imeli izgub, partizani

pa 6 mrtvih, ujeta pa sta bila dva ranjenca in ena enska. Od ra-

njencev je eden, baje vod ja bande, kasneje umri. Odredni tab je
poroal o lastnih in sovranikovih izgubah precej protislovno. Sprva
je omenjal, da so imeli Nemci tri mrtve, ve ranjenih in eno ubito
mulo. Ti trije Nemci naj bi padli pod streli ostrostrelcev, ki so se
vraali izpred Bistrice in naj bi napadli Nemce od zadaj. Nadalje
je poroal o zasedi, ki naj bi pri Sv. Janezu napadla Nemce, ko
so se vraali. Toda Boa Vidic trdi, da je ves as, ko so jo gnali,
upala, da jih bo napadla zaseda pri Sv. Janezu, toda to se ni zgo
dilo. Boa Vidic tudi trdi, da Nemci niso imeli nobenih izgub. Vse-
kakor je glede tega bolje verjeti Vidievi in nemkemu poroilu,
odredni tab pa je s poroilom o nemkih izgubah verjetno skual
popraviti slab vtis, ki ga je povzroil neuspeh.
11 Opis dogodka je napisan po poroilu odrednega taba kor
pusnemu v fasciklu 234 a/I-1, poroilu obveevalnega centra od
reda obveevalnemu odseku glavnega taba 7. decembra 1944 v
fasciklu 76/IV-B, poroilu partijskega biroja odreda oblastnemu ko
miteju 15. decembra v fasciklu 295 a/I-1, petnajstdnevnem poroilu
odrednega taba korpusnemu v fasciklu 226 a/III, poroilu oronike
postaje Bistrica 78/44 6. decembra v fasciklu 23 1-21, vse v arhivu
IZDG, ter po izjavah Mirka Konika, Boe Vidic, poroene Likov-
nik, Martina Kavia in Franca Znidarja.

155
 PREDVSEM MINERSKE IN OSTROSTRELSKE
AKCIJE

Potem ko so se Nemci, ki so vdrli v Staro Fuino 6. decem

bra, vrnili v postojanko, se je tudi 2. bataljon, ki je priel
prvemu na pomo, e istega dne pozno zveer vrnil v staro
taborie na planini Jelje, kjer je ostai vse do 14. decembra.
Takrat se je na ukaz odrednega taba premaknil na planino
Berjanca, kjer je moral varovati Pokljuko pred sovraniko-
vimi napadi iz Gorij.
1. bataljon in odredni tab, ki sta bila ves ta as e vedno
na planini Vogar, pa sta 12. decembra doivela ponovni nem
ki poskus, da bi ju napadli in uniili ali jima vsaj zadali
hude izgube.
Ze ob pol treh zjutraj se je s posebnim vlakom z Bohinj-
ske Bele pripeljalo v Bistrico priblino 150 vojakov, ki so pri
padali olskemu bataljonu tankovskih grenadirjev divizije
Brandenburg. Ta enota je zamenjala prejnje vojatvo, olsko
baterijo metalev megle, v vojanicah e v zaetku novembra
1944.1 Vlak, s katerim so se ti vojaki pripeljali v Bohinj, se je
ustavil pred elezniko postajo, med Bistrico in eleznikim
mostom ez Savo pri Bitnjah. Vojaki so v najveji tiini in
z veliko naglico izstopili ter krenili za Savo do cestnega mostu
pri Bitnjah. Ko so prili ezenj, so se zaeli vzpenjati prek
Senoet. Od tam so e pred dnem prek Rudnice vdrli v Staro
Fuino. Nato so nemudoma zaeli prodirati proti Vojam, da bi
tamkaj napadli odred oziroma mu zaprli pot. Pri Hudievem
mostu so se Nemci sreali s kurirj i in zaeli nanje streljati.
Tu je padel en kurir. S streljanjem pa so se Nemci tudi izdali.
Sovranik je nameraval na teh poloajih v zasedi poakati
na partizane, ki bodo beali z Vogarja prek Voj na Uskov
nico. Zato je bila ena izmed nemkih zased, ki je tja prodrla
verjetno prek planine Blatice, precej dale na Vojah, da je bila
zaseda 2. bataljona blie Stari Fuini kot nemka zaseda. Od
redni tab pa se je z Vogarja umaknil v lovsko koo vie v
hribih.
Skoraj ob istem asu, ko je krenila kolona vojakov divi
zije Brandenburg proti Senoetam, je namre iz Bistrice odlo
tudi kakih 150 vojakov. Skupina je bila kot navadno sestav-
Ijena iz oronikov, policistov, obmejnih straarjev, carinikov in
deelnih strelcev. Po gozdovih se je pomikala mimo vasi Zlan,

156
nad Lakim rovtom in hotelom Bellevue proti Sv. Duhu, od
tam pa je e vedno po gozdovih zavila proti Ukancu. Nekaj
asa je la tudi po stezi na severni strani jezera, ki pelje z
Ukanca proti Stari Fuini. Tam pa se je zataknilo. Juno po-
boje Privca in grebena Nad jezerom je namre zelo strmo,
skalovito in skoraj golo, snega je bilo mnogo, zato so bobneli
na stezo plazovi. Ta nemka kolona pa je nameravala prek
grebena Nad jezerom prodreti na Vogar, napasti 1. bataljon in
odredni tab ter borce pognati proti Vojam, kjer jih je akala
kolona iz divizije Brandenburg. Prav nedostopnost, visok sneg
in plazovi pa so koloni iz Bistrice onemogoili napredovanje.
Po neuspenih poskusih, da bi vendarle prodrla ez hribe, se
je kolona mimo Sv. Janeza zveer vrnila v Bistrico. Prav tako
so odli v Bistrico tudi pripadniki divizije Brandenburg ter se
od tam odpeljali z vlakom na Bohinj sko Belo.
Odred tega dne ni priel v stik s sovranikom. Opozorjen
s streli v Stari Fuini je ves dan akal Nemce pripravljen na
spopad. Pomagala mu je tudi gosta megla, v kateri se Nemci
niso mogli znaj ti.2
Dne 16. decembra se je 2. bataljon s planine Berjanca pre-
maknil na Uskovnico, kjer je ostai do 18. decembra, ko se je
premaknil na Goreljek. Tam je ostai do 27. decembra, ko se je
preselil na planino Jelje. Ves ta as se 1. bataljon in odredni
tab nita premaknila z Vogarja. Dne 29. decembra pa se je
2. bataljon premestil na Zgornje Gorjue, toda samo za dva dni.
Ze 31. decembra je bil spet na planini Jelje.
Ves mesec december je odred e vedno mobiliziral oziroma
zbiral prostovoljce. Od reorganizacije dne 4. decembra pa do
konca meseca je sprejel 175 novincev. Med temi je bilo tudi
nekaj dezerterjev iz nemke vojske, po narodnosti Slovencev,
pa tudi pravih Nemcev in Avstrijcev. Veina novincev pa so
bili funkcionarji terenskih organizacij, ki so se po sklepu
oblastnega komiteja morali javiti v vojsko vsi raen posamez-
nikov, lanov okronih komitejev ter zaradi zdravja ali sta
rosti za vojsko nesposobnih. Tako je odlo v vojsko samo iz
jesenikega okroja 143 legalcev. Da ne bi morda Nemci
preganjali svojce, so se prizadeti dogovorili s partizani, da so
jih prili iskat. Veina aktivistov je sklep vodstva o mobiliza
ciji odobravala; mnogi so komaj akali, da gredo v vojake
enote, ker so se doma vedno bali aretacije. Le nekaj posamez-
nikov se je skrilo. Tudi Jeseniko-bohinjski odred je 23. de

157
 cembra v Bohinju tako mobiliziral kar 115 novincev. Sicer
pa je bilo najve novincev iz jesenike okolice.
Odred je novince e vedno poiljal na Primorsko. Prek
komande gorenjskega vojnega podroja je poslal v tab 31. di
vizije 13. decembra 15 novincev, na komando mesta Cepovan
pa tri dezerterje iz nemke vojske. Dne 17. decembra je poslal
v tab 31. divizije sedem novincev, 85 legalcev pa na ko
mando gorenjskega vojnega podroja. Te novince je kot za-
itnica spremljala mona skupina borcev iz 1. bataljona, ki
se je vrnila s Primorske ele 21. decembra. Tega dne pa je
druga skupina spet spremila na Primorsko 32 legalcev. Dne
25. decembra je odred poslal na tab 31. divizije, na komando
mesta Bohinj in na komando gorenjskega vojnega podroja
skupaj 111 novincev. Tudi 28. decembra je odlo na komando
gorenjskega vojnega podroja 29 novincev, dva pa v 31. divi
zijo. Nasprotno pa se je 29. decembra v odred vrnilo 23 bor
cev iz brigade KNOJ.3
Dne 18. decembra zveer se je zael napad na Gorenjo
vas v Poljanski dolini, kjer je bilo 105 nemkih obmejnih
straarjev, 3 oroniki ter 145 domobrancev. Napadla je Voj-
kova brigada, Gradnikova je bila v neposredni rezervi in za
zaito pred napadi iz Selke doline, Preernova je blokirala
kofjo Loko, kofjeloki odred je varoval smer iz Dolomitov,
kamor je vdrla udarna eta 31. divizije. Kosovelova brigada je
blokirala Suhi dol in Luine, na rti GoropekeVrsnikRaz-
potje pa je bil 2. bataljon Bazovike. V akciji je sodelovalo
tudi topnitvo. Cilj akcije je bil presekati zvezo med Poljansko
dolino in Dolomiti ter s tem odpreti Dolomite s severne strani
za veje akcije nae vojske. Napad je trajal do 20. decembra,
ko so iz Skofje Loke po cesti prodrli Nemci s tanki.
2e 19. decembra pa se je zaela nemka ofenziva proti
Trnovskemu gozdu in Vipavski dolini, kamor je krenilo 4000
do 5000 sovranikovih vojakov, pripadnikov nemkih, italijan-
skih, domobranskih, nedievskih in etnikih enot. Zadnji so se
tedaj prvi udeleili bojev na Primorskem. Ofenziva je trajala
do konca leta. Zato je imel v tem asu Jeseniko-bohinjski
odred skoraj popoln mir.4
Nekaj vznemirjenja je prinesel v Bohinj in v odred le pri
hod nedievcev, ki so jih e dolgo priakovali na rto Jesenice
Bohinjska BelaBohinj. Govorilo se je e o ve tisoih, ki
da bodo prili, da bi varovali eleznico in napadali partizane.

158
Toda 25. decembra jih je v Bistrico prilo le kakih 200. Oboro-
eni so bili s 140 italij anskimi in nemkimi pukami, estimi
lahkimi in enim tekim italijanskih mitraljezom, dvema brzo-
strelkama in dvema italijanskima minometoma kalibra 81 mm.
Raen tega so imeli s seboj tudi 30 konj, 10 volov in 24 voz.
Devet oficirjev in podoficirjev je imelo s seboj tudi druine.
Ta enota je pripadala Nedievi Srbski dravni strai kot
njen topniki divizion, jedro bodoega topnikega polka.
Kmalu po prihodu v Bistrico so nekateri nedievci, med
njimi aktivni podoficir bive jugoslovanske vojske Dragoljub
Todorovi, prek deklet navezali stike z domaini, prek teh pa
s partizani. Poasi se jih je kakih 16 odloilo za pobeg k parti
zanom. Po dogovoru z aktivisti naj bi uli iz Bistrice 4. janu
arja, toda prejnjo no so aktivisti po vasi raztresli letake,
zato je nedievsko poveljstvo razglasilo pripravno stanje. Zato
so se nekateri nedievci, ki so e mislili pobegniti, ustraili.
Le devet jih je svojo namero izpeljalo, med njimi tudi zdravnik
z vso opremo. Toda aktivisti, ki so imeli stike z nedievci, so
bili povezani z obveevalno slubo odreda, s toko Plus Mi
nus in transportnim vodom, zato so vsi ti vedeli za njihovo
odloitev. Vendar je begunce, ki sta jih vodili dve dekleti iz
Bistrice, priakal na griu Kok transportni vod in jih odpeljal
v Pristavevo gostilno, nato pa v Staro Fuino, kjer naj
bi jih prevzel odred. Toda tam so se pojavili tudi obveevalci
toke Plus Minus, ki bi radi prili do oroja beguncev, zlasti
do brzostrelke, ki jo je nosil Todorovi. Zaelo se je prereka-
nje, kdo je prvi zvedel za nameravani pobeg deveterice nedi-
evcev in kdo je zato bolj upravien do zaplembe oroja.
Nazadnje je odredni komandant s silo odvzel brzostrelko Jo-
etu Cesarju-Strku, vodji obveevalne toke Plus Minus.
Brkone je pobeg deveterice povzroil, da se je nadrejeni
nedievski tab zael zanimati za svoje enote bolj, kot se je
poprej. Tako je lahko ugotovil, da so nedievci prili v Bistrico
v Bohinju po pomoti, ker bi dejansko morali v Ilirsko Bistrico.
Zato so nedievce iz Bohinjske Bistrice odpoklicali in jih po
slali prek Jesenic v okolico Ilirske Bistrice. Nekaj se jih je
odpeljalo 9. januarja zveer, nekaj pa 10. januarja zjutraj in
sicer proti Jesenicam in dalje proti Ljubljani. Dne 8. januarja
zveer pa so imeli v Bistrici poslovilni veer, na katerem so
vojaki razbili Hitlerjevo sliko in kriali, da se bojujejo za kra
lja Petra, ne pa za Hitlerja.5

159
 Skupina nedievcev, ki se je vdala partizanom 4. januarja 1945 z dekletom,
ki je posredovalo stike

Ker je spet stekel elezniki promet po popravljeni elez-

niki progi JeseniceGorica, je zael odred vedno bolj pogosto
poiljati miner je v dolino, da bi jo minirali. Zaradi zime in
visokega snega je bilo delo minerjev veliko bolj nevarno in
naporno kot v drugih letnih asih. Kljub temu so minerji
skoraj dnevno razstreljevali eleznico. Vasih jim je uspelo
iztiriti tudi kako lokomotivo.
Dne 7. decembra so minerji 2. bataljona postavili mino
na tire med eleznikima postajama Dobrava in Kona. Tik
pred prihodom vlaka, je po progi prila nemka patrulja. Vo
jaki so mino opazili. Minerji, ki so to opazovali, so iz varne
razdalje mino sproili. Po podatkih obveevalne slube je bilo
pet vojakov ubitih.
Dne 9. decembra so minerji 2. bataljona z eksplozijo mine
iztirili na Obrnah med eleznikima postajama Soteska in Bo-
hinjska Bela lokomotivo in dva vagona osebnega vlaka ter uni-
ili telefonsko napeljavo. Promet je bil prekinjen za 15 ur. Dne
14. decembra ob 15. uri pa so napadli osebni vlak med No-
menjem in Bistrico. Lokomotiva je bila pokodovana in za

160
nekaj asa prekinjen promet. Progo so minirali spet 16. de
cembra ter prekinili promet za sedem ur. Tudi 30. decembra
so blizu Dobrave iztirili lokomotivo in dva vagona ter prekinili
promet za 17 ur. Obenem je bila uniena tudi telefonska nape-
ljava. Raen tega so 10. decembra razstrelili progo pri Blejski
Dobravi v dolini 28 metrov, toda e ez pol ure je promet po
njej spet stekel, kar dokazuje, kaken pomen so Nemci pripi-
sovali eleznikemu prometu in kako uinkovito so imeli orga
nizirano slubo za popravljanje pokodb.6
Decembra pa so se najbolj odlikovali ostrostrelci, eprav
sta jih sneg in mraz e bolj ovirala kot minerje. Sovranik se
nikjer ve ni poutil varnega, saj je, ko je poilo iz 200 do 300
metrov oddaljene hoste, bilo navadno e prepozno. Zlasti so
ostrostrelci preali na straarje ali patrulje, pogosto pa se niso
ustraili niti vejih skupin.
Tako so ostrostrelci 7. decembra napadli Nemce, ki so li
iz Stare Fuine proti Bistrici, ter ubili tri vojake. Naslednjega
dne so ubili straarja pred enim od bunkerjev na Bohinjski
Beli. Dne 10. decembra sta ostrostrelca 1. bataljona spet ustre-
lila straarja na Bohinjski Beli, ostrostrelca 2. bataljona pa sta
napadla med postajama Soteska in Bohinjska Bela sovraniko-
vo patruljo, ko je nadzirala eleznico. Sovranik je imel tri
mrtve. Dne 12. decembra so ostrostrelci 2. bataljona pri cest-
nem mostu med Bitnjami in Bistrico ustrelili tri Nemce, ki so
pravkar zaeli legitimirati ljudi, ko so se vraali z eleznike
postaje proti domovom; pripeljali so se z vlakom z jesenike
strani. Dne 14. decembra so spet ostrostrelci 2. bataljona ubili
tri Nemce med Sotesko in Bohinjsko Belo. Dne 15. decembra so
odli ostrostrelci proti Bledu, spotoma pa so dvakrat naleteli
na Nemce in vekrat ustrelili proti njim, vendar zaradi goste
megle niso videli, e so koga zadeli. Tudi 18. decembra so
ostrostrelci 1. bataljona med Sotesko in Bohinjsko Belo napadli
nemko patruljo, ki je tela osem mo. Ubili so tri vojake,
drugi pa so naglo skoili v krit ja in zaeli iz puk in mitra-
Ijezov streljati proti ostrostrelcem. Kljub temu so se ostrostrelci
umaknili brez rtev. Tudi 22. decembra so ostrostrelci 2. bata
ljona napadli nemko patruljo 9 vojakov, ki je la iz Bistrice
proti Nomenju. Z razdalje kakih 300 metrov so z nekaj streli
zadeli tri. Dva dni kasneje so ostrostrelci 2. bataljona pri vasi
Obrne sami padli v sovranikovo zasedo. Po petminutnem
spopadu so se brez rtev umaknili, medtem ko so imeli Nemci
enega mrtvega in enega hudo ranjenega vojaka. Zadnja akcija
ostrostrelcev v letu 1944 je bila 29. decembra, ko so ostro-
strelci 2. bataljona na eleznici med Bistrico in Nomenjem
enega nemkega vojaka ubili, nato pa so se kljub obstreljeva-
nju iz bunkerjev sreno umaknili.7
Raen tega je imel odred v tem asu nekaj manjih akcij
in prask s sovranikom. Dne 16. decembra je zaseda 2. ba
taljona v Zaki pri Bledu pred eleznikim predorom ubila dva
sovranikova vojaka, ki sta bila tam na strai. Med akcije
tejemo lahko tudi razstrelitev mostu na cesti GorjeMrzli
studenec, ki so ga Nemci v zadnjem asu e trikrat popravili.
Tako je bila ta cesta dokonno neprevozna, da niso mogli
Nemci po njej s kamioni na Pokljuko, kot e na primer
11. novembra.
V Cenjici je odred 26. decembra priredil lepo uspel mi
ting, ki se ga je poleg borcev udeleilo precejnje tevilo do-
mainov.8
Obveevalci so dobili obvestilo, da bo 31. decembra po
eleznici z Jesenic proti Gorici pripeljal transport vojakov.
Minerji naj bi zato razstrelili eleznico v Soteski, bataljon pa
naj bi napadel transport. Da ne bi Nemci vdrli minerjem za
hrbet, je odla 2. eta 2. bataljona 30. decembra zveer v za
sedo med Gorjue in Sotesko. Bila je obrnjena proti Gorjuam,
ker je bilo priakovati, da bo sovranik skual transport za-
varovati s kako patruljo, ki bi prila prek Mrzlega studenca.
Ceta je bila v zasedi celo no, borci so si delali kritje kar v
snegu. Patrulje pa so nadzirale smer proti Goreljku in Mrzlemu
studencu, toda tam sovranika ni bilo. Vse je kazalo, da so
vranik niesar ne sluti, zato so se minerji pripravljali na pot v
dolino. Tedaj pa je zaelo nekje okoli Zagoreljka pokati, ven
dar ne dolgo. Vrnila se je ena od patrulj in poroala, da je
opazila Nemce na smukah in v belih oblekah. Proti Zagorelj-
ku je odla nova nekoliko moneja patrulja. Ob sonnem
vzhodu se je lan patrulje vrnil in povedal, da se Nemci e
vraajo prek Mrzlega studenca. Tedaj je odla vsa eta proti
Zagoreljku, kjer so borci nali bataljonskega mesarja Joeta
Pogaarja.9 Oitno je padel v nemko zasedo in so ga ubili.
Leal je ob poti, po kateri je priel od Mrzlega studenca.10

162
 OPOMBE

1 Divizija Brandenburg je veljala za eno najboljih v nem-

ki vojski, njeno motvo je bilo namenjeno predvsem za razne di
verzantske akcije in nenadne napade. Medtem ko je bila divizija
na raznih bojiih, so na Bledu in v okolici urili novince. ki bi
nadomestili padle in ranjene vojake. Bataljoni olskega in nado-
mestnega polka divizije Brandenburg so bili razmeeni po oko
lici, eden med njimi je bil tudi bataljon na Bohinjski Beli, ki je
imel oznako U, v njem pa so urili tankovske grenadirje. Tako
so v nemki vojski imenovali posebno izurjene in izbrane vojake,
ki so se med napadi vozili na tankih ali v oklopnih transporterjih.
Sicer pa je priel olski in nadomestni polk divizije Brandenburg
v okolico Bleda in na Bled e junija 1944. Sprva, nekako od srede
novembra 1944 dalje, so bili v vojanici na Bohinjski Beli gorski
lovci in topniarji, prav tako pripadniki olskega in nadomestnega
polka divizije Brandenburg, ki so jih e nekako po dveh tednih
zamenjali tankovski grenadirji. V tem bataljonu so bili vojaki
nemke, srbske, madarske, hrvake, ruske in poljske narodnosti,
v glavnem novinci, ki so jih pospeeno urili in vmes vasih poslali
nad partizane. Kakor hitro so bili za silo izurjeni, zlasti pa e so
jih nujno potrebovali na fronti, so jih poiljali tja, na njihovo
mesto pa so prihajali novi rekruti. Zato poroila, ki govore o stanju
v vojanici na Bohinjski Beli, skoraj vsak dan vsebujejo drugane
podatke. Solski in nadomestni bataljon tankovskih grenadirjev je
imel naj ve 750 vojakov, razdeljenih v tiri ete. (Podatki: poroilo
obveevalne toke Plus Minus 10. novembra, poroila obvee-
valnega centra odreda 16. novembra, 18. novembra, 23. novembra,
27. novembra, 30. novembra, 8. decembra, vsa v fasciklu 74/IV-B.)
2 Poroilo obveevalnega centra odreda obveevalnemu cen
tru glavnega taba 13. decembra (fascikel 76/IV-B) in petnajstdnev-
no operativno poroilo odrednega taba operativnemu odseku kor
pusa 21. decembra (fascikel 226 a/III). Vsakodnevno poroilo odred
nega taba pa nemke akcije sploh ne omenja in se zadovoljuje le
z ugotovitvijo, da odred ni imel akcij.
3 Poroilo oziroma zapisnik seje oblastnega komite ja, ki je
bila 29. decembra, zapisnik pa napisan dan kasneje (fascikel 3963 v
arhivu CK ZKS), mobilizacijsko poroilo odrednega taba operativ
nemu odseku korpusa 22. decembra za as med 29. novembrom in
18. decembrom (fascikel 226 a/III), dnevna poroila odrednega taba
korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1.
4 Stanko Petelin: Vojkova brigada, strani 433452.
5 Poroilo odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1,
poroila obveevalnega centra odreda korpusnemu centru v fasci
klu 295 a/V-A-4, zaslianje prebenika Dragoljuba Todorovia v fa
sciklu 235/II-6, dopis obveevalnega centra 9. korpusa odrednemu
tabu 15. januarja, dopis centra 31. divizije centru 9. korpusa 10.
januarja, dopis odrednega taba korpusnemu 16. februarja (fascikel
234 a/I-1), Stanko Petelin-Vojko: Preernova brigada, stran 507.

163
 6 Poroilo odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1,
poroilo oronike postaje Bohinjska Bistrica za 15. december, arhiv
IZDG, fascikel 23/1-21.
7 Poroilo odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1.
8 Poroilo odrednega taba korpusnemu v fasciklu 295 a/III.
9 Joe Pogaar, rojen 15. aprila 1909 v Radovni, mesar, v NOV
od 17. septembra 1944 (seznam 2. bataljona v fasciklu 295a/V-B-4).
Dne 30. decembra mu je bataljonski komandant dovolil oditi do-
mov po mesarsko orodje, ki ga je potreboval za svoje delo kot
bataljonski mesar. Zaradi stalnih nemkih zased v Radovni mu je
komandant nerad dovolil, zabial pa mu je, da se mora takoj
naslednjega dne zjutraj vrniti v enoto. Pogaar je bil discipliniran
in se je res takoj vrnil, toda med potjo je naletel na Zagoreljku
na nemko smuarsko patruljo in padel.
10 Izjava Drage Ular-Sonje.

164
 MINA ZA BOINI VEER

Leta 1943 in 1944 so zahodni zavezniki poiljali v Jugo

slavia o med drugo vojako pomojo tudi obilo minerskega ma-
teriala. Ni bilo teko ugotoviti, da ta material naa vojska
vee uporablja in da se torej ta pomo tudi samim zavez-
nikom bogato obrestuje.
Med minerskim materialom je bil tako moan eksploziv, kot
je plastik, vmes pa so bili tudi tempirni svinniki, zelo
preprosti in praktini vigalniki z zakasnitvijo. Zato je v letu
1944 naa vojska zaela nastavljati sovraniku mine, vasih
pa na razline naine take mine vtihotapljati kar v sovrani-
kove postoj anke. Mnoino sodelovanje domainov s partizani,
pomo obveevalni slubi in odnaanje min v postoj anke je
tako zvrst akcij zelo olajalo. Marsikdaj je imel sovranih hude
izgube.
V Bohinju je bila ena prvih takih in obenem najuspeneja
akcija na elezniki postaji v Bistrici 25. decembra 1944 zveer.
Proti koncu 1944 je nekega dne moral Joe Cesar1 iz Je-
reke s konji in vozom akat sorodnika na elezniko postajo v
Bistrici. Bil je star nekaj nad petnajst let, pri hii so se stalno
oglaali minerji iz odreda ter pripovedovali o svojem delu. Ko
je Cesar priel na postajo, je moral na vlak nekaj asa akati,
zato je opazoval okolico. Videi je, da imajo podnevi samo ene
ga straarja, ki hodi okoli poslopja, in da bi zato lahko pod-
taknil mino. Podobne misli so ga obhajale, ko je peljal sorod
nika proti Bitnjam in ko je videi enega samega straarja pred
upniem.
Ko se je vrnil v domao vas, je ob neki prilonosti o tem
pripovedoval minerjem in obveevalcem. Ni preteklo dolgo
asa, ko je e zvedel, da je njegov nart uresniljiv in da bi
bilo dobro, e bi zares odnesel mino na postajo. Odredni ob-
veevalec Martin Kavi mu je v Srednjo vas prinesel okrog
5 kg plastika in vigalnik na zakasnitev za 6 ur. Aktiviral naj
bi ga doma ob 18. uri in odel v Bistrico, kot da bi el akat
nekc^a k sedmemu vlaku, ki je pripeljal v Bistrico po voz-
nem redu ob 17.44.2 Na postaji naj bi odloil mino na primerno
skritem kraju in se umaknil.
Joetu Cesarju-Mirku se je za pomo ponudil Joe Cesar,
ki je bil star 19 let. Imel je v kolenu trdo nogo in ga zato niso
mobilizirali ne v nemko ne v partizansko vojsko. Zivel je do-

165
ma in sodeloval s partizani kot lan Zveze komunistine mla
dine.
Na domu Joeta Cesarja-Mirka, po domae pri Pukarju,
sta oba fanta plastik spravila iz majhnih zavojkov, v katere
je bil zavit, ga segrela in zgnetla v kvadrast kos, velik pri
blino 15 X 10 X 30 cm, vanj vtaknila vigalnih in razstrelivo
zavila v lep ovojni papir, ki sta ga prevezala z vrvico. Joe
Cesar-Mirko je z zobmi stisnil stekleno ampulo vigalnika, kot
je videi delati miner je.
Takoj nato sta odla po cesti proti Bitnjam in dalje v Bi
strico. Brez teav sta prispela na elezniko postajo in zaela
oprezovati, kam bi skrila mino. Konno sta opazila pripraven
prostor. To je bilo okno akalnice, obrnjeno proti vasi, na za-
hodni strani postajnega poslopja. V akalnici so stanovali
vojaki 4. ete 927. bataljona deelnih strelcev, ki so straili
eleznico. Na oknu je bil dvojni lesen opa, med deskami je
bilo 20 do 30 cm peska, skoznje pa je bila prebita strelna lina.
Pod vrhom okna je bil kakih 30 cm visok prazen prostor, ker tja
opa ni segai. Oitno so Nemci zgradili opa toliko nie, da ne
bi povsem zaprli pot svetlobi. Toda pred postajo se je spre-
hajal straar. Oba fanta sta se zapletla z njim v pomenek, saj
sta oba za silo tolkla nemino.
Tedaj je pripeljal vlak in potniki so zaeli hoditi mimo
straarja proti vasi. Straarja je to premotilo, da se je obrnil
in opazoval potnike. Tedaj je Joe Cesar, ki je bil veji od
Joeta Cesar ja-Mirka, poloil paket na vrh zaitnega opaa
na oknu, nad desko, ki je pokrivala pesek. Takoj zatem sta
fanta odla proti domu. Ceprav ju je mono skrbelo, da ju ne
bi kdo opazil, sta se s teavo zadrevala, da sta se le poasi
oddaljevala od postaje, nato pa tudi iz Bistrice. Domov sta pri
la e v temi. Joe Cesar-Mirko domaim seve ni povedal,
zakaj je el v Bistrico.
Bil je boini veer, ki so ga takrat vsepovsod zelo imeli
v asteh. Oba fanta pa nita mogla dolgo strpeti doma. No
je bila zelo mrzla in jasna, ele proti jutru je zaelo sneiti.
Zlezla sta na izbo in nestrpno gledala na uro. Okoli polnoi je
v Bistrici strahotno zagrmelo. Tedaj sta se oddahnila, toda zba-
la sta se, da ju vendarle ni kdo opazil in da ne bi sredi noi
prili ponju. Zato sta se takoj napravila in odla iz Jereke proti
taboriu terencev pod Koprivnikom, za katerega je vedel Joe
Cesar-Mirko. Toda bil je boi in vsi terenci so ga najbr slavili

166
kje pri znancih, zato fanta v njihovem taboriu nita nala ni-
kogar. Vso no sta jih iskala po gozdovih, zjutraj pa sta se
previdno vrnila domov.
Kaj kmalu sta tudi zvedela, kako je bilo v Bistrici. Po
pripovedovanju domainov se je v akalnici podrl kos stene in
ves strop. Takrat sta spala v njej samo dva vojaka, vsi drugi so
bili na strai, po patruljah ali zasedah. Ta dva vojaka sta bila
ubita.3 Najbr so obveevalci, ki so poslali Joetu Cesarju-
Mirku mino ravno za boi, raunali, da ga bodo Nemci slavili
in da jih bo precej ve zbranih. Toda to se ni zgodilo, zato je bil
uspeh diverzije razmeroma majhen. Veji pa je bil psihini
uinek na sovranikove vojake, ki se nikjer ve niso poutili
varne, celo v svojih stanovanjih ne. Zaradi tega so bili zelo za-
skrbljeni, esar niso skrivali niti v pogovorih z domaini.
Zaela se je tudi preiskava. Med prvimi so Nemci zaprli
nekega fanta iz Bistrice, ki je imel tako kot Joe Cesar po-
kvarjeno nogo, toda ez nekaj asa so ga izpustili, ko je do-
kazal, da ni pravi. Vsekakor pa iz tega lahko sklepamo, da je
straar, ki je govoril z obema Joetoma Cesarjema, imel dober
spomin in si je med drugim zapomnil tudi telesno hibo starej-
ega. Drugae pa Nemci niso nad domaini izvajali nobenih
skupinskih kazenskih ukrepov.4
Oba fanta pa sta se drala zunaj doma, ker sta se e
vedno bala, da ju ni kdo naznanil. Joe Cesar je kasneje sploh
bil pri komandi mesta.
Junako dejanje obeh fantov pa je prilo tudi v asopise
in se je tako zanj zvedelo po vsej Sloveniji. Ko je Jeseniko-
bohinjski odred 23. februarja 1945 v Stari Fuini slavil 27-let-
nico ustanovitve Rdee armade, je bila tudi parada. Na tribuni
je stai tudi Joe Cesar-Mirko kot zastopnik mladine. Ob tej
prilonosti mu je tedanji komandant odreda Ivan Leban pripel
na prsi medaljo za hrabrost.5

167
 OPOMBE

1 Joe Cesar-Mirko, po domae Pukarjev, je bil rojen 6. ju-

lija 1929. Stanoval je pri starih v Jereki. lan mladinske organi
zacije od leta 1942, naslednjega leta sprejet v Zvezo komunistine
mladine, spomladi 1944 postal sekretar vakega aktiva Zveze ko
munistine mladine vasi Jereka. Opravljal je tudi razline obve-
evalne naloge po ukazih posameznih obveevalcev. Tako je so-
deloval tudi pri organizaciji dezertiranja devetih nedievcev 4.
januarja 1945 in pri miniranju bunkerja pri bitenjskem mostu.
Po vojni so mu priznali udelebo v NOV ele od julija 1944, ker je
tedaj dopolnil 15 let. Odvzeti so mu hoteli tudi odlikovanje, ker ni
imel zanj nobenega potrdila. Zdaj ivi v Jereki in kmetuje. (po
datki: izjava Joeta Cesar ja.)
2 Po voznem redu od 5. novembra 1944, ki ga je poslala obve-
evalna toka Plus Minus (nerazporejeni arhiv IZDG). Sedmi
se je vlak imenoval zato, ker je pripeljal v Bistrico okoli 19. oziro
ma 7. ure zveer. Ce raunamo pot obeh fantov iz Jereke v Bistrico,
sta morala aktivirati vigalnik na mini vsaj ob 16. uri. Po poroilu
odrednega taba korpusnemu je bila eksplozija 25. decembra ob
22.30, kar se ujema s Cesarjevo izjavo o vigalniku z zakasnitvijo
na 6 ur.
3 Po izjavi Joeta Cesarja-Mirka. Po poroilu odrednega taba
korpusnemu pa je bilo 8 mrtvih, 7 hudo in ve lae ranjenih.
Poroilo obveevalnega centra odreda korpusnemu centru omen ja
dva mrtva, poroilo propagandnega odseka pa spet 8 mrtvih in 7
ranjenih. Odredni tab je naslednjega dne z depeo sporoil kor
pusnemu (fascikel 224/IV-5), da je bil en Nemec ubit, tirje pa hudo
ranjeni.
4 Izjava Joeta Cesarja-Mirka.
6 Izjava Joeta Cesarja-Mirka in Mirka Konika, poroilo o
proslavi dneva Rdee armade 23. februarja 1945, fascikel 295 a/III.

168
 ZACETEK bitke za hrano

Proti koncu leta 1944 se je sovranikov pritisk v Sloveniji

bolj in bolj veal zaradi strateke vanosti deele, pa tudi za
radi tega, ker so zaveznike vojske vedno bolj stiskale Nemijo
ter tako tudi zmanjevale razprenost njenih sii po okupi
ranih obmojih. Ena od oblik boja proti nai vojski pa je bila
tudi blokada osvoboj enega ozemlja in prepreevanje, da bi do-
vaali hrano vanj. V tem asu je 9. korpus, ki se je bojeval
preteno v trikotniku PostojnaGoricaTolmin, e mono iz-
rpal monosti za prehrano. Hribovske vasi, e prej revne, so
bile skoraj popolnoma brez zalog. Nekaj bolje je bilo v
Vipavski dolini in na Krasu, toda ti predeli so bili bolj ali
manj stalno pod sovranikovim nadzorstvom. Dovoz iz okolice
Gorice in Furlanije pa je bil zaradi oddaljenosti in sovraniko-
vega nadzorstva praktino nemogo. Zato je ostala skoraj edina
monost oskrbovati se s hrano z Gorenjske, kjer so bile posebno
v bliini vejih postojank v dolini Save e precejnje zaloge.
To velja zlasti za ivino, ki je imela to prednost, da je ni bilo
treba voziti ali nositi mesa, ampak so jo samo odgnali na kraj
zakola. Toda hrano je bilo potrebno najprej zbrati in jo spra
viti iz dolinskih vasi pod sovranikovim nadzorstvom v hribe,
nato pa jo prepeljati precej dale prek Jelovice ali Pokljuke, mi
mo sovranikovih postojank, npr. Bistrice in Idrije, do Cerkne-
ga ali e dlje. Zbiranje in prevoz hrane oziroma gonjenje ivine
je postalo ena glavnih nalog Jeseniko-bohinjskega in kofje-
lokega odreda. Tudi to je sovranik vekrat skual prepreiti
z zasedami in celo z novimi postoj ankami ob poteh, ki so vo
dile z Gorenjske na Primorsko. Takna postojanka je bila med
drugimi tudi pri Sv. Kriu nad Selcami v Selki dolini, ki jo
je Preernova brigada zato v zaetku marca 1945 napadla in
uniila. Obenem je uniila tudi postojanko Kalie v neposredni
bliini.
V akcijo za zbiranje hrane so se vkljuile poleg obeh od-
redov tudi komande mest, komanda gorenjskega vojnega
podroja pa tudi politine organizacije in Osvobodilna fronta.
Iz Zgornjesavske doline so hrano, ki so jo zbirali prebivalci
pod vodstvom aktivistov, poiljali mimo Moj strane in Radovne
na Pokljuko, nato pa prek Stare Fuine ter okoli Bistrice mimo
Raven na Ribevo planino ter prek Prtova v Zeleznike in
dalje na Martinj vrh, od tam pa proti Cerknemu. Iz vasi med

169
 Zirovnico, Radovljico in Bledom so prevaali hrano mimo
Brega in Zasipa ter Gorij na Pokljuko in nato dalje po e
opisani poti. Pri tem je transportom stalno grozila nevarnost
pred napadi iz sovranikove postojanke v Spodnjih Gorjah.
Tudi to postoj anko so nae eno te napadle in uniile predvsem
zato, da bi imele prosto pot. Iz vasi med Bledom in obema Sa-
vama ter z desnega brega Save so hrano prevaali ali mimo
Krope in Jamnika ali pa prek Talea in Ribenske planine proti
Prtovu in Zeleznikom.
Pri zbiranju in prevaanju hrane so Gorenjci pokazali
veliko dareljivost in portvovalnost. Proti koncu 1944 je samo
obmoje med Zirovnico, Begunjami in Radovljico zbralo kot
darilo za Primorsko 86 ton ita. Veino so ga ponoi zvozili
vozniki do Gorij, od tam pa so ga Gorjanci spravili do Kopriv-
nika, Bohinjci pa na Jelovico. Ce ni io drugae, je vsako no
ena vas nosila ito v vreah na hrbtih. Zato je proti koncu
vojne tudi na Gorenjskem marsikje, zlasti pa po hribovskih
vaseh, ostalo po hlevih le malo ivine.1
Ceprav je bilo zbiranje in prevaanje hrane za Jeseniko-
bohinjski odred ena glavnih nalog, je januarja in prve dni
februar ja 1945 izvedel tudi nekaj drugih akcij.
Tako je 2. januarja opravil 2. bataljon na Nomenju pre-
hranjevalno akcijo, ki je sovranik ni skual motiti. Dne 4. ja
nuarja je odred v Bohinju z obveznicami odkupil 25 glav go-
veje ivine in jo takoj poslal proti Zeleznikom.
5. januarja je 1. bataljon, ki je bil dotlej na planini Vogar,
odel na Jelovico in se nastanil na Ribevi planini prav zaradi
transportov hrane po poti Stara Fuina-Ravne in prek Jelo-
vice. 2. bataljon pa se je s planine Jelje premaknil k odred-
nemu tabu na planini Vogar.
Z Ribeve planine je 1. bataljon 7. januarja demonstra
tivno napadel Bistrico kar podnevi. Z razdalje kakih 300 m je
bataljon zael z vsem orojem streljati na opazovalnico pri e
lezniki postaji. Tarn so imeli Nemci teki mitraljez, ki na
streljanje ni odgovoril, zato so v bataljonskem tabu sklepali,
da je bil straar ranjen ali ubit. Takoj zatem so zaeli streljati
na peron, kjer je bilo precej nedievcev in nemkih vojakov.
Ti so se panino razbeali. Po konani akciji se je bataljon
brez teav umaknil mimo Lom nazaj na Jelovico. Naslednjega
dne pa je vod 1. bataljona nad Ravnami iz zasede napadel
sovranikovo patruljo ter, kot je sklepal tab, ubil dva in ranil

170
dva vojaka. Tega dne, 8. januarja, je 1. eta 2. bataljona z
Vogarja odla nazaj na Jelje in se tam nastanila, toda e na
slednjega dne se je vrnila na Vogar.
Dne 10. januarja se je 1. bataljon premaknil z Ribeve na
Ribensko planino. Tam je prevzel 25 glav ivine iz vasi Ribno,
Selo, Bodee in Koritno ter jo takoj poslal prek Jelovice.
Dne 13. januarja zveer pa je eta 1. bataljona vdrla celo
v vas Mlino na Bledu ter tam pobrala nekaj hrane in ivine.
Med drugim so partizani iz hleva zraven postoj anke v hotelu
Petran vzeli 200 kg tekega praia, ki so ga policisti redili z
odpadki iz svoje kuhinje, da bi ga imeli za priboljek. Ceprav
je bilo na Bledu veliko vojakov, Nemci partizanov pri akciji
niso motili.2
14. januarja je odla 1. eta 1. bataljona na Belko planino
in se tam nastanila. Tega dne je dezertiral iz bataljona mitra-
ljezec Frane Frelih in se vdal Nemcem v Bistrici. S seboj je
odnesel tudi mitraljez. Patrulja 2. bataljona pa je na Polju
prijela ubenika iz Vojkove brigade.
Sploh je bilo januarja ve dezertacij kot kdajkoli prej
Nekateri borci so bili nad partizanskim ivljenjem razoarani,
ker so mislili, da je laje, kot je bilo, drugi pa so priakovali
e jeseni konec vojne. Najhuje je bilo, ko je pritisnil mraz in
zapadel visok sneg. Na svoj nain pa tevilo dezerterjev odraa
tudi mrtvilo, ki je vladalo v odredu, in notranje odnose, ki niso
bili vedno najbolji.3
Dne 17. januarja se je 1. bataljon spet zbral na Ribenski
planini. Tega dne je 1. eta tega bataljona odgnala 13 glav
ivine do Podlonka, kjer so jo prevzeli drugi partizani.4
Dne 23. januarja je eta 2. bataljona zasedla izhodine
poloaje zahodno od Bistrice, naslednjega dne pa se ji je pri
druila e druga eta, tako da je bil na poloajih ves 2. ba
taljon. Kljub temu je 23. januarja nemka patrulja iz Bistrice,
ki je tela samo 21 mo, prila v Cenjico. Oboroena je bila s
petimi zbroj evkami, enim brenom in petimi brzostrelkami
ter s pukami. V Cenjici so naleteli na skupino borcev iz
brigade KNOJ ter enega med njimi ubili, Maksa Roia pa ra
nili in ujeli. Tudi 24. januarja je nemka patrulja na Zlanu
ujela dva partizana iz 1. bataljona Jeseniko-bohinjskega od
reda, ki sta la iz odrednega v tab 1. bataljona. Dva partizana
pa so Nemci zajeli v Ribnem, ko sta prila z Jelovice po
ivino.5

171
 Tudi v tem razdobju se je pokazalo, da je nemka taktika
poiljati patrulje uspena. Medtem ko so tele partizanske
patrulje navadno od 3 do 5 ali 6 borcev, zasede pa od 10 do 20,
so tele nemke patrulje najmanj 10, najve pa tudi 30 do 40
vojakov. Zato so bile nemke patrulje dejansko bojne, parti
zanske pa preteno le oglednike. Raen tega so nemke pa
trulje hodile po skritih krajih in nenadoma vdirale v vasi.
Zlasti so bile nevarne aktivistom, ki so hodili po svojih poteh
posami ali v manjih skupinah, niso pa bili niti dobro oboro-
eni niti vojako izurjeni.
Dne 23. januarja je 42 partizanov iz 1. bataljona odlo v
Cerkno po oroje in strelivo za odred, obenem pa so spremljali
tja tudi mobilizirance in gnali 7 glav ivine. Nemci so ve
krat prihajali na Ravne in Nemki rovt, zato je tam imel ba
taljon stalne zasede, ki pa so se sreale s sovranikom le
8. januarja.
Dne 25. januarja se je 1. eta 2. bataljona nastanila v Stari
Fuini, medtem ko sta odredni tab in 2. eta ostala na planini
Vogar. Del 1. bataljona je odgnal z Nemkega rovta na Pod-
lonk tri konje in troje goved, ki jih je ena prejnjih skupin
tam pustila zaradi visokega snega in onemoglosti ivali.
Dne 27. januarja sta prila z Vogarja v Staro Fuino e
2. eta 2. bataljona in odredni tab. 2. bataljon je zael okoli
Stare Fuine kopati bunkerje na razglednih tokah.
Cez dva dni, 29. januarja, se je iz Cerknega vrnila v Bo
hinj prej omenjena skupina partizanov iz 1. bataljona. Kot na
vadno, so li po poti mimo Raven proti Zlanu in dalje proti
Stari Fuini. Opazila jih je devetlanska patrulja nemkih
obmejnih straarjev in jih zaela zasledovati, da bi jim pre-
sekala pot. Toda bila je prepozna. Medtem pa je priel po poti
odredni intendant Anton Koroec-Branko6 z dvema kurirjema,
ki se je tudi vraal iz Cerknega, kamor so ga poklicali v zvezi
z njegovimi dolnostmi. Po poti se je trojka zaradi visokega
snega na Jelovici precej dolgo zamudila in prila v Bohinj tik
za skupino, ki je tovorila oroje, ne da bi zato vedela. Ce so
bili Nemci prepozni, da bi to skupino dohiteli oziroma ji pre-
sekali pot, pa so pravi as naleteli na Koroca s kurir jema. Ti
so se nekaj asa branili in se umikali po cesti proti Lakemu
rovtu, ki pa zaradi vojnih razmer ni bila pluena, ampak je
po njej drala samo gaz. Kmalu je en kurir7 padel, Koroca in
Mateva Pogaarja,8 ki je nosil dve puki, pa so spet dohiteli

172
pri manjem cestnem mostu med Lakim rovtom in Ribevim
lazom, ko sta bila e skoraj brez municije. Pogaar je padel,
Koroec pa je bil ranjen v nogo. Nemcem se je skril pod most,
od tam pa se je splazil v savsko strugo, kjer so ga nali do-
maini in spravili v bolninico. En sam Nemec iz patrulje
pa je el po cesti celo do Resmanove hie v Ribevem lazu
in spraeval, kje se je skril Koroec. Resman je nameraval
Nemca prebosti z gnojnimi vilami, pa se je bal, e jih ni morda
e ve v bliini, ker si nikakor ni mogel misliti, da si en sam
nemki vojak upa tako dale.9
Dne 30. januarja se je 1. bataljon premaknil na Tale, da
bi bil blie vaem, na Ribenski planini pa je ostai samo prate.
Nato je bataljon vse do 3. februarja, ko je ves odel tja, po
vodih spremljal ivino in hrano v Podlonk.
2e 28. januarja je prejel odredni tab radijsko brzojavko,
naj nemudoma krene v Cerkno. Zaradi oddaljenosti in raztre-
senosti odredovih enot pa je zbiranje trajalo razmeroma dolgo.
Tako sta tab odreda in 2. bataljon odla iz Stare Fuine ele
30. januarja zjutraj. No sta poakala nad Zlanom, nato pa sta
mimo Raven krenila na Ribevo planino, kamor sta prila 31.
januarja zjutraj. Zaradi visokega snega je bila hoja zelo za-
mudna. Zjutraj 1. februarja je tab odreda z 2. bataljonom
krenil prek Ratitovca v Podlonk. Tam je poakal na prihod
1. bataljona.10
Ko je 1. bataljon priel 3. februarja v Podlonk, je ves
odred 4. februarja zjutraj krenil prek Selke doline v vas
Potok pod Malim Blegoem, kjer je prenoil. Dne 5. februarja
pa je odred odel v Gornje Novake pri Cerknem, da bi ga
korpusni tab 7. februarja zmanjal ter mu zamenjal tab.11
Zaradi zime je bil januarja in prve dni februarja dotok
novincev manji. Kljub temu se je prek odreda prikljuilo
partizanom od novega leta do 7. februarja kar 92 novincev.
Med njimi so bili tirje Nemci, ki so dezertirali, ter e omenje-
nih devet nedievcev.
V tem asu je odred poslal na komando gorenjskega voj
nega podroja, na komando mesta Cepovan in v 31. divizijo
59 novincev, med njimi tudi e omenjene tiri Nemce in devet
nedievcev. Pet novincev pa je odred poslal komandi mesta
Bled-Bohinj, ker niso bili sposobni za operativne enote.
Januarja, ko je bilo vreme e slabe kot decembra, so
imeli minerji samo pet akcij, ki pa so bile vse uspene. Tako
so minerji 2. bataljona 6. januarja razstrelili tir pod vlakom
na odseku med Bistrico in Nomenjem. Iztirilo je pet vagonov,
unienih je bilo 11 metrov proge, koliko asa pa je stai
promet, obveevalci in minerji niso mogli ugotoviti. Mi
nerji 1. bataljona so 9. januarja minirali eleznico med Kono
in Dobravo. Iztirila je lokomotiva, unienih je bilo 25 metrov
proge, promet je bil prekinjen 12 ur. Dne 18. januarja pa so
spet minerji 2. bataljona v Zaki, med postajama Bled in Bo
hinj ska Bela, iztirili lokomotivo in dva vagona ter uniili
12 metrov proge in telefonsko napeljavo. Promet je bil pre
kinjen 12 ur. 2e naslednjega dne so se odrezali minerji 1. ba
taljona, ki so razstrelili med postajama Otoe in Radovljica
30 metrov tirov; promet je bil ustavljen 10 ur. Tudi 20. ja
nuarja je pri Zaki iztiril vlak, pokodovana je bila loko
motiva z dvema vagonoma, promet pa je bil ustavljen 12 ur.12
Tudi ostrostrelci so bili januarja zelo uspeni. Dne 3. ja
nuarja so na Obrnah ubili nemkega straarja pred bunker-
jem. 5. januarja sta dva ostrostrelca drugega bataljona na e
leznici ranila enega vojaka, dva druga ostrostrelca iz istega
bataljona pa sta med Nomenjem in Sotesko ranila enega,
ubila pa enega vojaka iz patrulje, ki je nadzirala eleznico.
6. januarja so ostrostrelci streljali na sovranikovo patruljo na
Senoetah, toda njenih izgub niso mogli ugotoviti. Dne 20. ja
nuarja so napadli patruljo na eleznici med Nomenjem in
Bistrico. Spet niso mogli ugotoviti, ali so koga zadeli, streljali
pa so z razdalje 250 metrov. Nemci so iz bunkerjev zaeli
silovito streljati na vse strani, kjer so slutili ostrostrelce. 25. ja
nuarja so ostrostrelci 2. bataljona ubili na elezniki postaji
Nomenj enega straarja, na Senoetah pa ranili lana pa
trulje.'3
Tik pred temeljito reorganizacijo je imel odredni tab na
seznamu 102 borca, toda prisotnih je bilo samo 70. Najve od-
sotnih, kar 23, je bilo na slubenih potovanjih. Pet je bilo
partizank.
1. bataljon je imel na seznamu 164 borcev, od tega 6
tovariic. Prisotnih je bilo 148. Kar enajst odsotnih je bilo po
bolninicah.
2. bataljon je tel 153 borcev, od tega 8 partizank. Od 11
odsotnih jih je bilo 5 na teaju, 3 pa v oficirski oli.
Odredna ambulanta je imela 13 tovariev in tovariic.14

174
 OPOMBE

1 Izjava Alea Jelenca, takrat sekretarja okronega komiteja

KPS Jesenice.
2 Ze med vojno je veljalo za ve vasi in naselij okoli Blej-
skega jezera skupno ime Bled. Vse te vasi in naselja, med njimi
tudi Miino, so bile preej raztresene, zato jih ni bilo mogoe po-
polnoma zavarovati. To bi zahtevalo preve vojakov, ki pa jih
Nemci v tem asu e niso ve imeli na pretek. Sovranik je zato
nadziral Bled s patruljami, ki so kroile med posameznimi utrje-
nimi stavbami, v katerih je bilo nastanjeno vojatvo. Ponekod so
bile stavbe, v katerih so bili uradi ali pa stanovanja nacistinih
veljakov, tudi zastraene, na raznih vanih tokah po so bile ve je
ali manje zasede.
Da bi bralec lahko ocenil razmere na Bledu, navajamo podatke
o postoj ankah in tevilu sovranikov.
Zelee hotel Golf: 7 oficirjev instruktorjev ter 25 vojakov,
vila Adria: radijski oddajnik s petimi vojaki.
Grad sokolski dom (skladie oroja): 3 vojaki, v sosedni
vili Encian: 15 mo strae. Hotel Astoria: 40 do 50 vojakov. Zup-
nie Grad: 40 do 50 vojakov. Hotel Toplice (esesovska bolninica):
180 ranjencev in bolnikov, sedem straarjev v nonih urah. Hotel
Splendid in Wlffing: policijska bolninica s 100 ranjenci in bol-
niki. Hotel Central: 100 mo policijske obveevalne ete (poroilo
obveevalnega centra odreda obveevalnemu oddelku glavnega
taba 5. februarja fascikel 76/IV-b).
Stab 927. bataljona deelnih strelcev je bil v hotelu Triglav,
del motva v hotelu Evropa, na elezniki postaji Bled-jezero, pri
lekem mostu in na farmi srebrnih lisic. V hotelu Zaka je bilo 20
vojakov, na igriu golfa 50, v vili Justin raj v Zaki 20, v zdra-
vilikem domu 15 mo. Raen tega je bilo na Bledu po raznih
hiah e tudi 74 pripadnikov gestapa (poroilo obveevalnega cen
tra odreda obveevalnemu oddelku glavnega taba za 17. januar in
5. februar v fasciklu 76/IV-B). Z dvajsetimi oroniki vred je bilo
torej na Bledu po istem poroilu 580 oboroenih sovranikov, ra
en tega pa jih je bilo vsaj toliko v neposredni bliini, odkoder
so v sili lahko v eni do dveh urah prili blejski posadki na pomo.
V teh poroilih ni zajeto motvo policijske ole za dresiranje
psov v dvornih garaah, vojatvo v hotelu Petran in pa motvo,
sestavljeno iz sovjetskih dravljanov, nastanjenih v vili Pongratz.
3 Dne 6. januarja 1945 sta dezertirala Karei Koni, rojen 23.
oktobra 1913 na Koroki Beli, tesar ter Stanislav Rabi, rojen 7.
maja 1909, doma iz Bistrice. 10. januarja jima je sledil Ljuban
Zupani, rojen 5. julija 1924 na Koroki Beli, dijak, doma iz Moj-
strane, 14. januarja pa Franc Frelih, rojen 3. decembra 1926 v Se
nju, elektromonter. Za nekaj dezerterjev pa sploh ni podatkov. Vsi
so prili v NOV septembra 1944 ali kasneje. Podatki za navedene
so v mesenem operativnem poroilu odreda 22. januarja 1945 v
fasciklu 226 a/III.

175
 4 Pri prevozu raznih potrebin in hrane ni io vselej vse
gladko, kot bi moralo. Tako je Jeseniko-bohinjski odred spravil
do Ribeve planine precej rei, ki so jih zbrali domaini kot pomo
Primorski. 17. januarja pa se je pritoil pomonik politinega ko-
misarja odreda Stjepan Srepfler, da so tite rei, ki jih je za 50
mo, e 14 dni na Ribevi planini, kjer se lahko pokvarijo ali pa
jih zapleni sovranik. Odred je namre svojo dolnost naredil, ko
je organizirat prenos do Ribeve planine, naprej pa bi v skladu z
dogovorom morala to opraviti komanda gorenjskega vojnega pod-
roja. Dopis je bil naslovljen na oblastni komite KPS za Gorenj-
sko, ker se komanda gorenjskega vojnega podroja kljub trikrat-
nemu obvestilu za potrebine ni zmenila.
5 Odred je skual z zasedami prepreiti Nemcem, da bi pa-
truljirali po Bohinju. Zato je 23. januarja zasedla poloaje na za-
hodni strani Bistrice ena eta, 24. januarja pa kar dve. Vendar nita
prili v stik z Nemci. Prav mogoe pa je, da je ta podatek o zase-
dah tudi neresnien in da se je tab odreda s takimi poroili skual
braniti oitkov o nedejavnosti, zaradi katere so Nemci skoraj nemo-
teno hodili po Bohinju. Take oitke je mogoe videti v poroilih
obveevalne toke Vogel in drugih, predvsem pa v poroilu
okrajnega komiteja. Mono pa je tudi, da je tedaj odred hotel za
varavati pregon ivine z Nemkega rovta.
6 Anton Koroec-Branko, rojen 15. junija 1922 v Ljubnem pri
Radovljici. V NOV je vstopil 27. aprila 1943. Zdaj ivi v Ljubljani.
7 Njegovega imena in priimka ni bilo mogoe ugotoviti.

8 Matev Pogaar, rojen 22. septembra 1926 v Krnici pri Gor-

jah, brat Maksa Pogaarja, ki je padel kot etni komandir 29. sep
tembra 1944 pri Bohinjski Beli ob napadu na nemko zasedo.
6 Izjavi Mirka Konika in Antona Koroca-Branka. Podobno
opisuje dogodek poroilo obveevalne toke Vogel 30. januarja
(nerazporejeni arhiv IZDG). To poroilo obsoja ravnanje odred
nega intendanta Antona Koroca-Branka, ker ni streljal na Nemce,
ki so njega in Pogaarja zasledovali, eprav je imel brzostrelko,
pa pa je celo dopustil, da je Nemec ustrelil Pogaarja. Opis do-
godka se kona z ugotovitvijo, da se funkcionarji Jeseniko-bohinj-
skega odreda boje Nemcev in se zato izmikajo bojem. Zato naj
bi imel odred vsak teden po nekaj nepotrebnih rtev, Nemci pa
postajajo vsak dan bolj drzni in pogumni, saj vidijo, da imajo
opraviti z neborbenim sovranikom. Obenem tudi dodaj a, da funk
cionarji odreda ne znajo uporabljati oroja, ki ga imajo. Brez
dvoma se ta oitek nanaa na spor okoli brzostrelke nedievskega
dezerter ja Todorovia, ki jo je vodji obveevalne toke Vogel in
zato podpisniku gornjega poroila odvzel komandant odreda. e
prav se je vodja obveevalne toke pritoeval na tab 31. divizije
in korpusni tab, ki sta zahtevala od odrednega taba pojasnilo o
brzostrelki, je ta vendarle ostala v odredu. Zato je znailno, da po
roilo obveevalne toke sploh ne omen ja, kako je bil Koroec
hudo ranjen in kako si je komaj reil ivljenje.
10 O delovanju odrednega taba in 2. bataljona med 29. januar-
jem in 7. februarjem ni nobenih poroil, zato je pohod opisan po
izjavi Mihe uteria in sklepan jih po monostih za premike.

176
 11 Izjava Mihe usteria in poroilo taba 1. bataljona za raz-
dobje med 25. januarjem in 17. februarjem. (Arhiv IZDG, fascikel
295 a/III-6.)
12 Poroilo odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1,
seznam minersko-sabotanih akcij prav tam, meseno operativno
poroilo odrednega taba korpusnemu 22. januarja v fasciklu 226
a/III. V kaknih razmerah so delovali minerei januarja, naj pove
podatek, da je blizu eleznike postaje Soteska dne 27. januarja
zasul sneni plaz eleznico v dolini okrog 80 metrov in kakih 15
metrov visoko. Nemci so mobilizirali za kidanje civiliste in vojake
iz postojank od Bistrice do Bohinjske Bele. ele 29. januarja ob
15. uri je lahko peljal mimo prvi vlak (poroilo obveevalne toke
Vogel 30. januarja nerazporejeni arhiv IZDG).
13 Poroila odrednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1,
meseno operativno poroilo odrednega taba korpusnemu 22. ja
nuarja v fasciklu 226 a/III.
14 Pregled tevilnega stanja odreda za razdobje od 26. januarja
do 1. februarja dne 3. februarja v fasciklu 295 a/IV-1.
V fasciklu 249/I-7- pa je ohranjen tudi seznam vojakega in
politinega kadra odreda po stanju 6. januarja 1945. Iz njega lahko
ugotovimo tudi odredovo formacijo.
Komandant je bil podporonik Janez Ceferin-Golob, politini
komisar Miha uteri, pomonik politinega komisarja Stjepan
repfler. Operativni oficir je bil poronik Anton Peterca-Miha, ofi
cir Ozne pa Sveto Kobal-Florjan. Komandir tabne ete je bil
Alojz Ponikvar, politini komisar Jakob Vodnjov-Tomo, njegov po-
monik pa Ivan Koroec-Sokol. Vodnik je bil Anton Robi, politini
delegat Pavle Lambergar, desetar Lojze Brada. Vodnik kurirskih
postaj je bil Pavle Zirovnik, politini komisar Ciril Praprotnik,
desetar telefonske patrulje Joe upan.
Komandant 1. bataljona je bil podporonik Anton Znidar, poli
tini komisar Joe Roman-Peter, pomonik Anton Turk. Koman
dir 1. ete je bil Anton Recelj, politini komisar Karei Rozman,
namestnik komandirja Viktor Kompare, pomonik politinega ko
misarja Franc Likozar-Aleksander. 1. vod: vodnik Anton Burja, po
litini delegat Janko emaar, desetar ja Joe Reek in Franc Lov-
ko. 2. vod: vodnik Franc Mulej-Zlatko, politini delegat Ivan Re-
kar, desetarja Viktor Slibar in Lovro Smolej. Komandir 2. ete je
bil Mirko Konik, komandir na razpoloenju Jakob Ravnik, poli
tini komisar Joe Sunik, njegov pomonik Viljem Ravnik. 1. vod:
vodnik Franc Urbane, politini delegat Joe Katranik, desetarja
Janez Rodi in Stanko Marolt. 2. vod: vodnik Gregor Novak, poli
tini delegat Stanko Langus, desetarja Albert Antoni in Vinko
Vangerl. Inenirski vod: vodnik Gaper ufer-Zlatko, politini de
legat Franc Leben, desetar minercev Alojz Koroec, desetar ostro-
strelcev Joe Holar, desetar protitankovske puke Franc Gaperin.
Komandir kurirske postaje 0-1 je bil Joef Robi, 0-2 Stanko Pra
protnik in 0-3 Matev No.
Komandant 2. bataljona je bil poronik Franc Selan-Brinca,
politini komisar Kristijan Erbenik-Ciril, njegov pomonik Tine
Zaletel. Komandir 1. ete Joe Vovk, njegov namestnik Ivan Bu-

177
kovnik, politini komisar Alojz Iskra, njegov pomonik Anton
Martini. 1. vod: vodnik Franc Arh, politini delegat Ciril Recelj,
desetarja Andrej Zor in Janko Mikelj. 2. vod: vodnik Valentin
Rozman, politini delegat Joe Bambi, desetarja Peter Bester in
Ignac upan. 2. eta: komandir Vinko Vester, njegov namestnik
Joe Kuna ver, politini komisar Martin Tancar, njegov pomonik
Ivan Jankovi. 1. vod: vodnik Franc Hafner, politini delegat Anton
Urbani, desetarja Avgust Zontar in Joe Ravnik. 2. vod: vodnik
Franc skomavc, politini delegat Dragica Ular, desetarja Anton
Dijak in Boidar Brcar. Inenirski vod: vodnik Joe Nagli, poli
tini delegat Joe Mencinger, desetar protitankovske puke Avgust
Polak. Komandir kurirske postaje K-l je bil Anton Mulej, K-2
Anton Dobravec, K-3 Franc Grm, politini komisar Ludvik Torkar.

178
 GESTAPO LOVI IVANA NOVAKA-OCKA

Ponoi med 6. in 7. januarjem sta iz Cerknega prila v

tab Jeseniko-bohinjskega odreda, ki je bil z 2. bataljonom na
planini Vogar, Ivan Novak-Oka ter Anton Peternelj-Igor.
Novak je bil tedaj intruktor CK KPS ter lan AVNOJ, Pe-
ternelj pa lan oblastnega komiteja za Gorenjsko. Njun obisk
naj bi pomagal partijski organizaciji odreda in s tem vsemu
odredu odpraviti slabosti pri delu.
Dne 7. januarja sta imela Novak in Peternelj sestanek
partijskega biroja odreda, tabne celice, partijskega biroja 2.
bataljona in komiteja Zveze komunistine mladine 2. bataljo
na. Vseh teh sestankov se je udeleil tudi sekretar okronega
komiteja KPS Jesenice Ale Jelene.1
Predvsem so na sestankih razpravljali o tem, kako bi od-
pravili takrat e zastareli nain partijskega dela v vojski,
ko so celice najvekrat delale isto kot tabi in druga poveljstva,
svojo dejavnost pa drobile na tako imenovane sektor je dela.
Taka delitev je namre komuniste navajala na ozkost, saj je
komandir na primer odgovarjal za vojako delo, politini ko
misar za politino, bolniar za higieno in saniteto itd. Po no-
vem naj bi se komunisti ukvarjali predvsem s politinim izo-
braevanjem. Raen tega naj bi tudi okrepili delo na kulturno-
prosvetnem podroju, organizirali pevske zbore in razne pri-
reditve. Komunisti naj bi tudi izpeljali pravo kampanjo proti
nepravilnim odnosom do tovariic, za katere so vedeli tudi
civilisti. Mitingi, ki so bili dotlej predvsem samo plesi, pa naj
bi postali politine manifestacije.2
Naslednjega dne, 8. januarja, sta Novak in Peternelj obi-
skala okroni komite in imela sestanek s lani, 9. januarja
pa sta se skupaj z Jelencem vrnila na odredni tab, da bi tam-
kaj dobila spremstvo za potovanje okoli Jesenic in nato v
Kokrki odred. Nad Jesenicami je bil sede okrajnega komi
teja Jesenice, ki ga je Novak elei obiskati, od tam pa bi odel
v tab Kokrkega odreda. O odnosih v tem odredu je namre
slial podobne rei kot v Jeseniko-bohinjskem. O teh ga je
obvestila posebna kurirka e v Bohinju.3
Ale Jelene je Novaku predlagal, naj bi li na pot sami
oziroma s spremljevalci, ki so prili z njimi. Novaka sta e
z Dolenjske spremljala dva borca, zanesljiva stara partizana,
enega spremljevalca pa je imel tudi Peternelj. Z njimi pa naj
bi potoval tudi Ivan Gaperin-Mitja, lan okronega komiteja.
Takna majhna skupina, dobro oboroena, saj so vsi imeli
brzostrelke, in odlona, bi se po Jelenevih izkunjah laje iz-
muznila skozi nemke zasede kot pa veja enota. Raen tega
bi se v veje spremstvo lahko vrinili tudi kakni gestapo v-
ski vrinjenci, kar je bil vsakdanji pojav pri takih nalogah.
Toda Novak se je ravnal predvsem po svojih izkunjah z Do-
lenjske in Notranjske, kjer so bile razmere bistveno drugane.
Zato je vztrajno zahteval, naj mu dodelijo za varstvo veje
spremstvo, sestavljeno iz izbranih borcev Jeseniko-bohinj-
skega odreda.4
Sklenili pa so, naj bodo borci za spremstvo Novaku, Pe-
ternelju in Jelencu res izbrani in zanesljivi. Odredni tab je
izbiro zaupal politinemu komisarju 2. bataljona Kristijanu
Erbeniku-Cirilu.5 Ta je po temeljiti presoji izbral 14 borcev iz
2. ete, za poveljnika pa je doloil njenega komandirja Vinka
Vestra.6 Skupina je bila oboroena s pukami in dvema mitra-
ljezoma znamke bren. V skupini so bili Matko Fon,7 Stanko
No,8 Franc Hodnik,9 Adalbert Podlunek,10 Anton Dijak,11
Emil Znidar,12 Joe Ravnikar13 in Vinko Svetina.14
Zato da bi za vsak primer pred drugimi borci in tudi pred
samimi pripadniki spremstva prikrili pravi cilj in namen poti
oziroma nalogo, so v odredu razglasili, da gre skupina v mo-
bilizacijsko patruljo v Zgornjesavsko dolino, ker da se tam
skriva nekaj nekdanjih politinih akti visto v, ki so dobili po
zive za NOV, pa se temu izmikajo, ker noejo v vojsko na
Primorsko.15
Ni mogoe ugotoviti, ali so Nemci e v Bohinju zvedeli,
da bo potoval mimo Mojstrane visok politini predstavnik, kot
je bil Novak, ali pa ele kje med potjo. Vsekakor pa so zaeli
nanj lov takoj, ko je skupina prila na Karavanke onkraj
Dovjega, to je 11. januarja, iz Bohinja pa je odla 9. januarja.
Prepriani smo lahko, da so imeli tudi v odredu nekaj vri-
njencev, ki so lahko Nemcem sporoili za Novaka, e e ne isti
dan, ko so zanj in njegovo pot zvedeli, pa vsaj naslednji dan.16
Novak, Peternelj in Jelene so se s spremstvom iz Jeseniko-
bohinjskega odreda sestali v vasi Podjelje.
Skupina, v kateri je bilo torej vsaj 21 ljudi, je poto vala
iz Podjelj prek Pokljuke po e znanih poteh, ki so jih bolj ali
manj poznali vsi domaini in so bile tudi varne, saj so ob tem
asu Nemci na Pokljuko zahajali samo v vejih skupinah in

180
e to bolj poredko. S Pokljuke se je skupina spustila v Ra-
dovno; ves as je mono sneilo. V Radovni so prenoili. Tam
so sreali tudi Leopolda Trtnika-Iztoka, politinega komisar ja
III. relejne linije, ki se je z dvema kurirjema vraal na Ka-
ravanke s posvetovanja taba sektorja in komandirjev ter po
litinih komisarjev vseh tirih gorenjskih relejnih linij. Jelene
in Trtnik sta se poznala, zato je Jelene prosil Trtnika, naj po-
maga, da bodo Novaka sreno spravili ez cesto in eleznico
ter Savo z Meakle na Karavanke. Obenem mu je tudi po-
vedal za Novakovo nalogo in njegove funkcije. Po kurirskih
poteh ni smel potovati nihe, kdor ni imel posebnega do-
voljenja, toda, ker je io za visokega funkcionarja, je Trtnik
spregledal, da Novak takega dovoljenja ni imel. Skrbelo ga je
le to, da so z njim borci iz odreda, ki jih ni poznal in zato ni
vedel, kakni so, zanesljivi ali ne.
10. januarja zveer je vsa skupina prila v bliino Moj-
strane na kraj, kjer so se sestajali kurirji z Meakle s kurirji
izpod Karavank ter izmenjavali poto. Potem ko je Trtnik
poizvedel, kako je v dolini, je doloil razpored kolone. Prvi je
el kurir s postaje G-31, ki je bila pod Mlinco. Ta je poznal
pot in je bil zato za vodnika. Sledila mu je polovica sprem-
stva, nato je hodil Novak. Spremljal ga je kurir s postaje G-21,
ki je imel nalogo, odpeljati ga na varno, e bi prilo do spo
pada. Za njim je hodil Trtnik, nato pa druga polovica sprem-
stva. Zanesljivi domaini, vaki aktivisti, predvsem pa mla-
dinci in mladinke, so zastraili vso okolico Mojstrane in Dov-
jega, da bi sporoili, e se Nemci pripravljajo na kakno
akcijo.
Skupina je odla na pot v mraku in sreno prila ez
cesto, eleznico in Savo nedale od eleznike postaje Dovje-
Mojstrana in e pred polnojo prila v bliino kurirske postaje
G-31. Tam se je Trtnik s kurirjema loil,17 aktivisti s sprem-
ljevalci so li spat v senik nedale od kurirske postaje, sprem-
stvo iz Jeseniko-bohinjskega odreda pa je po Jelenevem
ukazu spalo e malo naprej, prav tako v nekem seniku. Zjutraj
so aktivisti s spremstvom nadalj evali pot proti Svetemu Kriu
pod Golico. Nekje nad Plavkim rovtom je Jelene ukazal
spremstvu, naj gre taborit v dvojne svisli na Jesenikem rovtu,
aktivisti pa so odli na sede jesenikega okraja, ki je bil tudi
tam. Obenem je komandirju Vestru zapovedal, naj do novih
ukazov ostane s svojo skupino tam in naj vsako jutro po

181
 stavlja zasede, ker so Nemci okolico Svetega Kria redno nad
zirali s patruljami. Jelene namre iz razumljivih razlogov ni
smel povedati Vestru, da se bosta Novak in Peternelj nekaj
dni mudila v Karavankah, potem pa se bosta brkone po isti
poti vraala v Bohinj, od tam pa na Primorsko.
Sredi dneva pa je za skupino e prilo v Karavanke kakih
osemdeset Nemcev, samih smuarjev, ki so enega kurir ja
ubili, drugega pa ujeli. Zato sta Novak in Peternelj takoj la
naprej po poboju Karavank nad Koroko Belo in Zirovnico
h Kokrkemu odredu. Ta je taboril v Titovi vasi v dolini
Zavrnice oziroma na njenem junem poboju. Jelene pa je
ostai na jesenikem okraju.18
Dne 12. januarja zjutraj, e preden je Vester s svojo sku
pino odel v zasedo proti Svetemu Kriu, mu je Jelene ukazal,
naj ne postavlja zased, ampak samo poilja patrulje. Oitno se
je zbal, da ne bi Vester iz zasede napadel kake nemke pa
trulje in je potolkel, s tem pa bi opozoril Nemce na navzonost
ve je partizanske dobro obor oene skupine, ki bi jo gotovo za
eli preganjati. To pa bi spravilo v nevarnost sede okraja in
druge ustanove na tem vanem obmoju, prek katerega je la
kurirska zveza na Koroko in kjer je bila toka za sprejemanje
raznega tehninega blaga za Primorsko. Ogroena pa bi bila
tudi vrnitev Novaka in Peternelja v Bohinj.19
Vester je nalogo s podrejenimi partizani vestno opravi jal.
Razumljivo je, da za prehrano skupine ni nihe skrbel in je
bila prepuena sama sebi in iznajdljivosti posameznikov. Kot
domaini so vsi poznali kraje in imeli povsod tevilne pri
jatelje, znance in sorodnike. Tako je Vinko Svetina 16. ja
nuarja zveer odel s komandirjevim privoljenjem proti Plav-
kemu rovtu, da bi tamkaj obiskal svoje dekle in prinesel
hrano zase in za tovarie. Toda obisk dekleta in obljuba,
da bo prinesel hrano, sta bila samo izgovor, da je odel
iz skupine. Ze prej so ga tajno nadzirali, ker so sumili, da
nekaj z njim ni v redu, toda tedaj nihe niti pomislil ni, da
namerava dezertirati in se javiti Nemcem.
Ko zjutraj Svetine ni bilo nazaj, je zael Vester poizve-
dovati, kaj je z njim. Kaj kmalu je prek zanesljivih ljudi zve-
del, da se je Svetina zjutraj javil Nemcem. Zato je Vester
prek okrajne gospodarske komisije pismeno sporoil Jelencu,
kaj se je zgodilo. V takih primerih so prebeniki vedno zaeli
izdaj ati vse, kar so vedeli, da bi se prikupili Nemcem. Vester

182
je sklepal, da bo tudi Svetina povedal vse, kar ve, med drugim
tudi to, kje taborijo njegovi tovarii, zato je prosil Jelenca, naj
jim dovoli oditi drugam.
Jelene jim je ukazal, naj gredo proti Hruenski planini
in se tam nekje utaborijo, nato pa takoj poljejo pet borcev
proti Kranjski gori mobilizirat in lovit skrivae. Ostalih sedem
borcev pa naj patruljira proti Dovjemu in Mojstrani. Iz Je-
lenevega ukaza spet kaj lahko sklepamo, da je bila naloga
patrulje proti Kranjski gori kamuflana, osmerica pa je e na
dalje akala na Novaka in Peternelja, da bi ju konno spremila
prek Zgornjesavske doline v Radovno in dalje v Bohinj.20
Popoldne 17. januarja je Vester s svojo skupino res odel
na kraj, kjer so mu ukazali, naj se utabori, poiskal pripraven
senik in poslal peterico proti kurirski postaji G-31, da bi sku
paj s kurirji izpeljala svojo nalogo. Peterica je zveer prispela
na kurirsko postajo in tam blizu prespala, da bi naslednje
ga dne odla po redni zvezi proti Kranjski gori. Ko je zjutraj
en borec odel iz barake, je opazil Nemce, ki so se bliali
kurirski postaji po strugi zaledenelega potoka. Bilo je priblino
40 oronikov iz Mojstrane. Kurirji in peterica iz Jeseniko-bo
hinjskega odreda so sprejeli boj, kar je bilo edino pravilno.
Skupaj s kurirji so borci odreda obsuli Nemce s hudim ognjem,
najprej predhodnico, nato pa e kolono.
Na odprtem zemljiu in v snegu se Nemci niso mogli
upirati, zato so se umaknili v kritja in zaeli obstreljevati
partizanske poloaje. Toda trenutno zmedo med Nemci so par
tizani izkoristili ter trem mrtvim pobrali brzostrelko, dve
mavzerici in pitolo znamke Parabellum. Po boju, ki je trajal
vsaj poldrugo uro, in ko so Nemci zaeli siliti proti peterici s
strani, se je ta brez rtev umaknila. Na pot proti Kranjski gori
ni bilo ve mogoe, ker so bile tam tevilne nemke zasede.
Zato se je peterica poasi pomikala nazaj proti Jesenikemu
rovtu, nato pa je la pod Stol h Kokrkemu odredu. Od tam
je ele 27. januarja prispela v Bohinj in se javila tabu
2. bataljona.21
Istega dne, to je 18. januarja, pa so Nemci napadli tudi
osmerico pod poveljstvom komandirja Vestra. Ta skupina je
prenoevala v nekem seniku, zjutraj pa je zaslutila nevarnost
iz doline in se zaela umikati vie v hribe. Partizani so se bali
izdaj alskih sledi v snegu, zato so si v nekem seniku izposodili

183
 lestev. Na pripravnem kraju so jo prislonili k smreki in po njej
zlezli najprej na smreko, nato pa po njenih vejah kolikor se je
dalo stran od gazi, ki je bila e od prej in je vodila nekam
navzgor. Zadnji je potegnil lestev za seboj in jo skril v snegu,
ki ga je bilo toliko, da so se do vratu pogrezali vanj. Cez ne
kaj asa je Vester splezal na smreko, da bi se razgledal in
ugotovil, e so kje Nemci. Opazil ni ni sumljivega, zato je
skupina precej brezskrbno nadaljevala pot; celo glasno so se
pogovarjali med seboj. Tako so se vzpenjali e proti Molziu,
ko so jih nenadoma obkolili Nemci v belih haljah in na smu-
eh. V nemki patrulji, ki je prila po grebenu Golice in ki je
nameravala z zgornje strani napasti kurirsko postajo G-31 nad
Dovjim, je bilo 15 pripadnikov protiletalske obrambe z Je-
senic in 25 policistov, med njimi tudi nekaj Slovencev. Par
tizani, ki so jih Nemci verjetno e od dale zasliali in tudi
videli, so lezli po globokem snegu in so bili proti sovranikom
na smueh brez moi. Ko so Nemci zaeli kriati, naj se vdajo,
je mitraljezec Podlunek sicer izstrelil nekaj strelov, toda
kmalu je uvidel, da bodo vsi pobiti, e se bodo upirali. Zato
so partizani drug za drugim dvignili roke.
Nemci so jim odvzeli oroje in iz puk ter mitraljeza po
brali sproilne naprave, nato pa so jim oroje vrnili, da so ga
sami nosili. Obleko so jim raztrgali, da bi bili videti bolj
ubogi. Nato so jih gnali na Jesenice in jih take razkazovali po
mestu. Zaprli so jih na sedeu gestapa v Stanovnikovi vili ter
jih prieli zaslievati. Predvsem jih je zanimalo, koga so
spremljali. ez enajst dni so jih pet odpeljali s kamionom do
Lese, nato pa od tam pe odgnali v Begunje. Vestra, Dijaka in
Ravnikarja so odgnali e nekaj dni prej in jih imeli zap rte v Ra
dovi jici. Vestra in Ravnikarja so Nemci ustrelili 21. januarja
na kriiu cest OtokZirovnica in LesceBegunje pri vasi
Zapue. Glede na to, da v tem asu Nemci navadno niso ve
streljali talcev, zlasti ne ujetih partizanov, lahko sklepamo, da
so Vestra in Ravnikarja ustrelili, ker so se bali, da ne bi komu
povedala, kaj so ju zaslievali. Njihova vpraanja bi namre
lahko razkrila njihove vrinjence v vrstah NOV. Na tak za-
kljuek nas navaja e dejstvo, da so oba ustrelili na poti v
Begunje sredi dopoldneva kar za cesto, kar naj bi napravilo
vtis, kot da so ju ustrelili na begu. Obenem so ustrelili tudi
Antona Pevca iz kofje Loke, nekaj dni prej ali kasnej pa na
istem kraju tudi Marjana Ramova iz Kranja.22

184

i
 Na vsem obmoju med Dovjim in Begunjami pa so se za
eli vsakdanji nemki pogoni za partizani, vsi s ciljem, da bi
ujeli ali ubili Novaka. V teh pogonih so ujeli kurirja Lojzeta
Noa, ubili obveevalca Kokrkega odreda Ivana Srena-Luko,
zatem pa e tiri kurirje v Medjem dolu. To se je zgodilo
22. januarja.23
Ivan Novak-Oka je prek obveevalne slube zvedel za
vse te nemke poskuse, da bi ga ujeli. Zato se raje ni vrnil po
kurirskih zvezah, ki so bile vse izdane, saj so Nemci zaplenili
njih skico pri padlem komandirju relejne linije tefanu Dem-
arju, pa pa se je raje odloil za sicer mnogo bolj tvegano,
toda varnejo pot. Blejski taksist Pogaar ju je s Peterneljem
odpeljal v uniformah in oboroena z Rodin na Bled. Prenoila
sta na njegovem domu, zjutraj pa ju je odpeljal v Gorje in iz-
loil pod Pokljuko.24
tabu Jeseniko-bohinjskega odreda je nato Novak oital,
da so mu dali za spremljevalce saboterje in izdajalce. Prilo
je do prepirov med njim in politinim komisarjem odreda, ki
je Novaku oital, da so brez potrebe pustili akati skupino
borcev na tako nevarnem obmoju, zaradi esar so Nemci
zajeli osem partizanov, da tem ljudem ni nihe poveljeval
in nihe skrbel anje in podobno.25
Ce pa pretehtamo vse postopke tako Vestra in njegove
skupine kot Jelenca, ki je neposredno ukazovai Vestru, pa ne
moremo naj ti nobene napake niti na eni niti na drugi strani.
Tudi odredni tab in politini komisar 2. bataljona Kristijan
Erbenik-Ciril nita mogla vedeti, e so vsi borci, ki so odli
z Novakom, povsem zanesljivi. Starih borcev je bilo v odredu
malo, pa e ti so bili na poveljnikih poloajih in jih zato niso
mogli poiljati za dlje asa iz njihovih enot, med novinci pa
so bili lahko tudi vrinjenci, esar v tako kratkem asu ni bilo
mogoe ugotoviti. Zato kae Novakov oitek o saboterjih in
izdajalcih na nepoznavanje nemkega naina bojevanja proti
partizanom in na nepoznavanje razmer na Gorenjskem sploh.
Vestrovi skupini bi lahko oitali, da je bila preve brezskrbna,
saj so borci glasno govorili, ko so mislili, da so visoko v hribih
e na varnem.

185
 OPOMBE

1 Izjave Alea Jelenca, Stjepana repflerja in Mihe uter-

ia, poroilo partijske organizacije taba odreda 14. januarja v
arhivu CK ZKS, fascikel 7317.
2 Poroilo partijske organizacije taba odreda 14. januarja v
arhivu CK ZKS, fascikel 7317, zapisnik sestanka v Gorenjskem mu
zeju Kranj.
3 Izjavi Alea Jelenca in Mihe uteria, poroilo odrednega
taba korpusnemu 27. januarja 1945, v arhivu IZDG, fascikel 295
a/III-2, lanek Joeta Vidica Tragedija v Medjem dolu, TV 15, 30.
aprila 1969.
4 Izjava Alea Jelenca, lanek Joeta Vidica Tragedija v
Medjem dolu, TV 15, 30. aprila 1969.
5 lanek Joeta Vidica Tragedija v Medjem dolu, TV 15,

30. aprila 1969. Kristijan Erbenik-Ciril, rojen 22. decembra 1913 v

Bistrici, mizar. Oe elezniar, zato se je druina stalno selila.
Kristijan je ivel v Mokronogu, Vinji gori, Kranju in na Jese
nicah. Sodeloval z OF od poletja 1943, septembra postal kandidat
za lana KPS, 2. februarja 1944 postal ilegalec, sprejet v KP 3.
marca 1944. Oktobra priel v odred za politinega delavca, postal
vrilec dolnosti politinega komisarja bataljona, nato bil imeno
van za politinega komisarja. Februarja 1945 poslan na politini
teaj, nato bil v Ozni na bazi 24, v Ljubljani, Jesenicah in Mari
boru, nazadnje pa privatni mizarski mojster v Ljubljani, kjer je
umri. Podatki: Anketni list pri CK ZKS.
6 Vinko Vester, rojen 19. julija 1919 na Spodnjem Otoku pri
Radovljici, kmeki sin. Kot mnoge druge so tudi njega mobilizirali
v nemko vojsko, toda uspelo mu je, da je pobegnil. Dne 9. aprila
1944 se je pridruil partizanom, bil je v Preernovi brigadi in je
veljal za hrabrega borca.
7 lanek Joeta Vidica v TV 15 Kdo je kriv za smrt petih
kurirjev pod Karavankami (t. 27, 9. julija 1969), poroilo odred
nega taba korpusnemu 27. januarja 1945, arhiv IZDG, fascikel
295 a/III-2.
Matko Fon, rojen 15. februarja 1908 v Volah pri Tolminu.
Emigriral na Jesenice, delal kot kljuavniar v elezarni. V NOV
od 15. septembra 1944. Do konca vojne bil v taboriu Mauthausen.
8 Stanko No, rojen 8. novembra 1926 na Koroki Beli, stru
gar v elezarni, v NOV od 9. septembra 1944. Po zajetju do konca
vojne zaprt.
9 Frane Hodnik, rojen 28. septembra 1913 na Stari Fuini,
strojevodja v elezarni Jesenice, v NOV od 10. septembra 1944. Po
zajetju zaprt v Begunjah in nato do osvoboditve v taboriu Maut
hausen.
10 Adalbert Podlunek, rojen 25. avgusta 1914 v Konjicah, klju
avniar, v NOV od 18. septembra 1944.
11 Anton Dijak, rojen 2. marca 1925 na Koprivniku, tesar, v
NOV od 17. septembra 1944.

186
 12 Emil Znidar, rojen 23. februarja 1914 na Javorniku. V NOV
od 17. septembra 1944. Po zajetju zaprt v Begunjah in taboriu
Mauthausen.
13 Joe Ravnikar, rojen 5. maja 1923 na Krini gori, evljar, v
NOV od 24. avgusta 1944.
14 Vinko Svetina, rojen 27. julija 1914 na Koroki Beli, evljar,
v NOV od 17. septembra 1944. Po osvoboditvi obsojen na smrt in
ustreljen zaradi izdajstva.
15 Izjava Alea Jelenca, poroilo odrednega taba korpusnemu
27. januarja 1945 v arhivu IZDG, fascikel 295 a/III-2.
16 Poroilo odrednega taba korpusnemu 27. januarja v fasciklu
295 a/III-2, izjava Alea Jelenca.
Joe Vidic v lanku Kdo je kriv za smrt petih kurirjev pod
Karavankami (TV 15, t. 27, 9. julija 1969) pie o Lovru Kraevcu
kot gestapovskem vrinjencu, ki naj bi Nemcem e vnaprej sporoil
vest o smeri potovanja Ivana Novaka-Oka. Po podatkih iz ope-
rativnega dnevnika 2. bataljona v fasciklu 295 a/I-1 in po seznamu
borcev 2. bataljona v fasciklu 295 a/III-V-B-4 ter po poroilu od
rednega taba korpusnemu v fasciklu 234 a/I-1 je bil Lovro Kra-
ovec rojen 10. septembra 1914 v Srednji vasi v Bohinju. Po po
datkih iz omenjenega Vidievega lanka sta ivela z eno na Hru-
ici. V bivi jugoslovanski vojski je bil Kraovec podnarednik,
zadnja leta pa je delal v jeseniki elezarni, eprav je bil izuen
za evljarja. V NOV je vstopil 9. septembra 1944. Nekateri se ga
spominjajo kot vodnika, toda drugi to zanikajo. Dobra dva meseca
kasneje, toneje, 16. novembra 1944, je dezertiral, ko so ga poslali
kot kurirja na Uskovnico, da bi tam poakal na 2. bataljon, ki se
je vraal z Meakle, kamor je spremljal aktiviste, in mu sporoil,
naj gre na Vogar. Kasneje je bil pri nemki policiji na Jesenicah.
Po osvoboditvi je pogrean, menda je padel zadnje dni vojne. Kra
ovec je pobegnil iz odreda tik po nemkem vdoru na Uskovnico in
po zborovanju aktivistov v Zlatorogu, e sredi januarja pa je bil
pri nemki policiji. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je bil pre-
kanjen gestapovski agent in vrinjenec v odredu. Toda, ker je de
zertiral e 16. novembra, Novaka neposredno ni mogel izdati.
17 Poroilo odrednega taba korpusnemu 27. januarja 1945 v
fasciklu 295 a/III-2, lanek Joeta Vidica Tragedija v Medjem do
lu, TV 15, 30. aprila 1969.
18 Izjava Alea Jelenca, poroilo odrednega taba korpusne
mu 27. januarja 1945 v fasciklu 295 a/III-2, lanka Joeta Vidica
Tragedija v Medjem dolu (TV 15, 30. aprila 1969) ter Kdo je kriv
za smrt petih kurirjev pod Karavankami (TV 15, 9. julija 1969).
Podatki o gibanju skupine v obeh Vidievih lankih se med
seboj mono razlikujejo, ker jih je pisec pisal po pripovedovanju
preivelih, ti pa so v 24 letih, kolikor je preteklo od dogodkov,
veliko pozabili, zlasti pa pomeali datume in dogodke. Tudi poro
ilo odrednega taba, ki je nastalo 11 dni po dogodku po pripove
dovanju preivelega borca iz peterice, ki se je udeleila spopada
nad Dovjim, je v marsiem netono.
19 Poroilo odrednega taba korpusnemu 27. januarja 1945 v
fasciklu 295 a/III-2

187
 20 Poroilo odrednega taba korpusnemu 27. januarja 1945,
fascikel 295 a/III-2. To poroilo je prikrojeno tako, da bi prikazalo,
kako skupina ni imela nobenih pravih nalog in kako so jo pustili
na cedilu.
Izjava Alea Jelenca.
21 Poroilo odrednega taba korpusnemu 27. januarja, fascikel
295 a/III-2. V tem poroilu sicer ni zapisano, kdaj je bil ta spopad,
toda e tejemo dneve od pobega Vinka Svetine, naj bi bil 19. ja
nuarja. O 19. januarju kot o dnevu zajetja osmerice na Molziu
poroa tudi obveevalni center odreda glavnemu tabu dne 22. ja
nuarja (fascikel 76/IV-B). Toda poroilo obveevalnega centra
odreda glavnemu tabu 24. januarja (prav tam) govori o spopadu
nad Dovjim, ki naj bi bil 18. januarja. Znano pa je, in ve virov to
potrjuje, da sta bila spopad nad Dovjim in zajetje Vestrove skupine
isti dan. Matko Fon trdi, da je bil zajet 18. januarja (Kdo je kriv
za smrt petih kurirjev pod Karavankami, TV 15, 9. julija 1969,
pisec Joe Vidic). Zato je datum 18. januar bolj verjeten kot 19. ja
nuar. Do pomote v poroilih je brkone prilo zaradi tega, ker je
o dogodku pripovedoval nekdo po ve dnevih in je najbr en dan
izpustil.
22 Kdo je kriv za smrt petih kurirjev v Karavankah Joe
Vidic, TV 15, 9. julija 1969, poroilo obveevalnega centra odreda
glavnemu tabu 22. januarja 1945, fascikel 76/IV-B. Ustni vir, Matko
Fon, trdi, da je bilo v skupini, ki jih je za jela, 42 pripadnikov proti-
letalske obrambe, poroilo centra pa govori o 15 pripadnikih proti-
letalske zaite in 25 gestapovcih, torej o 40 Nemcih. V take skupine
so Nemci doloali vojake, ki so znali dobro smuati ne glede na to,
v kateri enoti so sluili.
23 Kdo je kriv za smrt petih kurirjev pod Karavankami,
TV 15, 9. julija 1969, napisal Joe Vidic.
Tragedija v Medjem dolu istega pisca, TV 15, 30. aprila 1969.
Po izjavi Ivana Novaka-Oka so Nemci v tistih dneh pobili v je-
seniki okolici 14 kurirjev, kar ni ni udnega, e so imeli skico
vseh kurirskih zvez, ki so jo nali pri padlem komandir ju relejne
linije tefanu Demarju.
24 Joe Vidic: Tragedija v Medjem dolu, TV 15, 30. aprila

1969.
25 Izjava Mihe Suteria. Novak je izjavil Vidicu, ko je ta zbi-
ral podatke za svoj lanek, da sta prvo no pobegnila iz spremstva
dva borca Jeseniko-bohinjskega odreda, toda to ni res.
Brez dvoma je Vinko Svetina Nemcem povedal za Novaka,
toda neposredne krivde za zajetje Vestrove skupine ni mogel imeti,
saj je dezertiral 16. januarja zveer, in se javil Nemcem 17. ja
nuarja zjutraj. Vestrovo skupino pa so zajeli precej dale pro
ele sredi dneva 18. januarja. Nemci so predvsem napadali kurirje,
ker so sklepali, da bo Novak hodil po kurirskih poteh. Zato lahko
trdimo, da je bil Vinko Svetina samo en len v verigi izdajstva.
 OCENA RAZDOBJA

V petinestdesetih dneh med 4. decembrom 1944 in 7.

februarjem 1945 se je odred poslueval iste taktike kot pred
prvo reorganizacijo. V glavnem so delovali minerei in ostro-
strelci, ki so se izkazali z mnogimi uspenimi akcijami, v ka-
terih so prizadejali sovraniku ve izgub kot celotni odred.
Med najbolj uspene minerske akcije pa lahko tejemo mini
ranje eleznike postaje v Bistrici, ki jo je odred izpeljal prek
dveh mladincev.
Prav tako lahko tejemo med uspehe prenaanje hrane za
Primorsko, pri emer se je najbolj izkazal 1. bataljon, ki je
obenem tudi deloval v najhujih razmerah, saj je moral pre-
magovati najveje razdalje po globokem snegu in v hudem
mrazu ter ez visoke hribe. Pri tem so borci prenaali nad-
loveke napore.
Tudi mobilizacija je bila kljub ugovorom korpusnega taba
e kar uspena, saj je v tem asu odred poslal v razne enote
korpusa kar 376 novincev. Med temi je bilo ve desetin de-
zerterjev iz nemke in Nedieve vojske. Precej pa je bilo tudi
ter enee v, ki so odli v vojsko po sklepu politinega vodstva;
pri teh je bila odredova naloga samo organizirati transporte.
Drugae pa je v tem asu odred preivljal precejnjo krizo
in imel razmeroma velike izgube. Predvsem so prevzeli v Bo-
hinju in v Radovni pobudo v svoje roke spet Nemci, ki so po-
gosto vdirali v majhnih skupinah globoko na osvobojeno
ozemlje, medtem ko je odred tial visoko v hribih in nemkih
vdorov skorajda ni skual prepreiti. Stab se je e bolj od-
dvojil od motva kot prejnji, kar je imelo e huje posledice
za borbenost, pa tudi odnosi z vodstvi politinih organizacij so
se e bolj zaotrili.
Najhuji udarec je odred doivel 6. decembra, ko so padli
tirje borci, eden pa je bil ranjen, medtem ko so tri Nemci
zajeli, med njimi tudi bataljonskega komandanta, ki je kasneje
za ranami umri. Temu je 18. januarja sledilo zajetje osmerice
pod Golico, od katerih so Nemci kasneje dva ustrelili. Odred
pa je v tem asu imel po zelo pomanjkljivih podatkih skupno
8 mrtvih, 2 ranjena, 15 ujetih in 5 dezerterjev. Na to, da je bilo
toliko dezerterjev, je vplivala tudi zima, zaradi katere so borci
hudo trpeli, veliko tevilo ujetih in dezerterjev ter defenzivna

189
taktika odreda pa sta povzroila, da je e bolj upadla borbenost
v odredu.
Vsi nateti razlogi so spodbudili korpusni tab, da je od-
stavil odredni tab in reorganiziral odred.

190
 OD DRUGE REORGANIZACIJE
DO OSVOBODITVE BISTRICE
(Od 7. februarja 1945 do 5. maja 1945)

DRUGA REORGANIZACIJA

Nekaj dni pred prihodom odreda v Novake je korpusni

tab po radij ski zvezi odpoklical iz GradnikOve brigade nael
nika taba Ivana Lebana.1 Obenem pa je sporoil, da je ime
novan za komandanta JBO. V tabu Gradnikove nihe ni po
znal te kratice, zato so precej ugibali, kam pojde Leban. Ne-
kateri so premestitev spravljali v zvezo z Lebanovim zna
njem francoine in njegovim prebivanjem v Belgiji in po tem
sodili, da gre morda za kak jugoslovansko-belgijski odred, ka-
terega komadant naj bi postal.
Takoj ko je oddal posle, je Leban odel na pot in se ogla-
sil v korpusnem tabu. Tarn so mu povedali, kaj pomeni JBO
in kje je odred. Odel je v Novake in se prijavil tabu, ne da bi
povedal, po kaj je priel. Sprejel ga je komandant Ceferin, s
katerim se je Leban poznal e od prej. Ceferin Lebanove spo
sobnosti ni preve cenil, zato mu je dejal, da bo morda dober
za naelnika taba, ki ga odred nima, odkar je odel Jernejc
in odkar je sam Ceferin prevzel njegovo mesto. Po tem po-
govou je Leban odel spat v eno vakih hi.
Zjutraj 7. februarja sta prila v Novake in v odredni tab
korpusni komandant Joe Bortnar in politini komisar Viktor
Avbelj-Rudi. V tabu odreda sta sklicala sestanek in sporoila
sklep korpusnega taba, da odstavlja tab odreda, reorganizira
odred ter zmanja tevilo borcev. Obenem pa sta povedala tudi
razloge za tako odloen poseg ter predstavila Lebana kot nove-
ga komandanta z velikimi pooblastili.

191
 Vzrokov za tako odloen poseg korpusnega taba je bilo
brez dvoma ve. Eden glavnih je bil premajhna vojaka in
politina izkuenost komandanta, z njim pa vsega taba. Janez
Ceferin-Golob je bil sicer osebno hr aber oficir, ni pa bil do vol j
usposobljen za samostojno vodstvo veje enote. Primanjkovalo
mu je predvsem organizacijskih sposobnosti. Pomoniku poli-
tinega komisarja Stjepanu Srepflerju sta okroni in oblastni
komite e prej vekrat zamerila premajhno odlonost v boju
proti osebnim napakam lanov taba. Raen tega je bilo partij
sko delo precej pomanjkljivo. Ko je lan oblastnega komiteja
France Perovek imel konec decembra 1944 partijsko konfe-
renco, najprej v enem, nato pa e v drugem bataljonu, je zve-
del za ve pomanjkljivosti, med drugim, da tabi med seboj ni-
majo pravih odnosov in da so zato stiki med njimi zelo rahli.
V 2. bataljonu tab sploh ni imel svoje celice. Med borci je bilo
v navadi, da so razpravljali, e so posamezni ukazi ali splona
politina usmeritev sploh primerni, pa tudi odredovi odnosi
do civilnega prebivalstva so bili vekrat neprimerni, predvsem
zaradi samovolje posameznikov in njihove surovosti. Zato je
e tedaj Perovek predlagal, naj zamenjajo pomonika poli-
tinega komisarja. Ta je bil sicer predvojni lan Partije, toda
v partijskem delu v vojski ni imel vejih izkuenj, saj je
bil premalo asa borec. Poleg tega pa je bil doma tudi na
Hrvakem in ni mogel poznati ivljenja in navad domainov.
Obveevalni odsek korpusnega taba pa je bil nezado-
voljen z delom obveevalnega centra odreda. Predvsem mu je
oital, da deluje samo toliko, kolikor mu narekujejo potrebe
in varnost odreda, ne pa potrebe celotne obveevalne slube
kot take. Zato je obveevalni odsek korpusa e 15. januarja
predlagal korpusnemu tabu, naj zamenja naelnika obvee
valnega centra odreda. Tako je bil 26. januarja postavljen za
novega naelnika obveevalnega centra Gustav Kumer, prej
njega naelnika pa so poslali v olo. Temu so tudi oitali, da
je brez potrebe poslabal odnose med obveevalnim centrom
in tabom, ker je odrekel pokorino tabu odreda in hotel
uveljaviti naelo, da je center podrejen samo korpusnemu
centru in nikomur drugemu. Raen tega pa se je zvedelo tudi
za prestopek obveevalcev toke Sava na Jelovici.
2e od ustanovitve odreda je bil odredni tab, za njim pa
niso zaostajali bataljonski, v stalnih sporih z okronim komi-
tejem in drugimi vodstvi terenskih politinih organizacij. Za to

192
je bilo ve vzrokov. Predvsem je tab odreda gledal samo na
izpolnjevanje vojakih nalog, politine pa je podcenjeval. Do
sporov je prihajalo tudi ob pobiranju hrane in ivine, ko je
odred ne glede na potrebe in elje drugih posegal po blinjih
in bolj dostopnih rezervah v Bohinju in Radovni. Spomnimo se
tudi mnenja Ivana Novaka-Oka po vrnitvi z obhoda po Go-
renjski, ki po dezertaciji borca iz njihovega spremstva in po
vsem, kar se je takrat zgodilo, ni moglo biti pohvalno za odred.
Glavni vzrok pa je bila premajhna vojaka dejavnost od
reda. tab je prebival ves as na skoraj nedostopnem Vogarju
in se je premalo ukvarjal s svojimi dolnostmi. Res je bil
visok sneg, ki je oteeval premike, pa tudi sledi so se poznale,
toda vseeno to ni opravievalo takega mirovanja. Zato so
Nemci skoraj nemoteno hodili po vsem Bohinju celo v manj-
kih skupinah. V tem asu je odred doivel tudi nekaj boleih
udarcev, predvsem zaradi svoje defenzivnosti. Zaradi tega se

Ivan Leban-Janez

193
tudi mobilizacija, zlasti na Jesenicah, ni nadaljevala tako, kot
je bila zaeta e jeseni.
Joe Bortnar je priel za korpusnega komandanta prve
dni januarja. Kot komandant je prejemal brzojavke Jeseni-
ko-bohinjskega odreda, v katerih se je stalno ponavljalo, da
bojev ni bilo in da je tab na Vogarju. Po drugi strani pa je
stalno prejemal pritobe drugih enot in vodstev terenskih
organizacij zoper odred. Zato je po temeljitem preudarku in
po posvetovanju s lani taba sklenil, da bo odlono ukrepal.2
Titi as se je vojaki poloaj na obmoju 9. korpusa zelo
zaostril zaradi priblievanja zaveznikih vojska. Rdea armada
se je bojevala v Budimpeti in jo 13. februarja zavzela. Anglei
in Ameriani so bili le e kakih 300 km od Slovenije. Enote
8. korpusa so napadle in uniile sovranikovo skupino v Mo-
starju, ki je bila v njihovem zaledju. Tako so odstranile ne-
varnost za nadaljnje prodiranje 4. armade proti Liki in Hrva-
kemu Primorju. Zato je postajala Slovenija, posebno obmoje
9. korpusa, za sovranika vedno pomembneja. Zlasti vana je
bila zanj eleznica ZagrebLjubljanaTrst, pa tudi Videm
TrbiBeljak ter GoricaJesenice. Po njih je namre lahko
prevaal ete z enega bojia na drugo.
Da bi branili Slovenijo, so Nemci zaeli graditi ve
obrambnih rt. Prva, ki je bila namenjena obrambi pred NOV
in Rdeo armado, je potekala mimo Ormoa, ob Sotli, mimo
Breic, ob Krki, mimo Zuemberka, prek Suhe krajine do
Koevja in dalje proti Cerknici, Postojni in Vipavi. Ker so se
bali izkrcanja Angleev in Amerianov v Istri, so utrj evali
vzpetine nad obalo, med Trstom in Reko pa pripravljali re
zervne obrambne poloaje. Utrjevali so tudi rto TriGo
ricaTolminKob aridBovec, da bi se branili pred anglo-
amerikimi etami, e bi prodrle ez gotsko linijo v Italiji.
Enako so utrjevali tudi ve gorskih prelazov med Furlanijo,
Tirolsko in Koroko.
Obenem s temi pripravami pa so nacisti dovoljevali vedno
ve tudi slovenski in jugoslovanski reakciji. V ravninskem pre-
delu Gorenjske, na ozemlju med Kamnikom, Triem in kof-
jo Loko je nastalo mnogo novih domobranskih postoj ank. V
domobranske vrste so sprejemali tako partizanske kot nemke
dezerter je, obenem pa so mobilizirali vse, ki so ostali e doma.
Zato je to obmoje kmalu postalo skoraj nedostopno tudi za
manje partizanske enote, terenske aktiviste in kurir je.

194
 Prav zato je korpusni tab hotel imeti v Bohinju in Ra-
dovni manji, toda udaren odred.
Med posvetom v tabu so deurni sklicali ves odred. V
Novake sta prili tudi ena eta iz Vojkove in ena iz Preer-
nove brigade. V vsaki je bilo priblino po 15 borcev, ki so bili
dobro oboroeni. Po novem naj bi imel odred le dva bataljona,
v vsakem pa po dve eti z dvema vodoma. Bataljon naj bi
tel le 60 borcev z osmimi mitraljezi ter brzostrelkami in pu-
kami. Pri odrednem tabu naj bi bila tabna eta, v kateri
bi bili borci in funkcionarji odsekov.
Zaradi te reorganizacije in prihoda dveh et iz Vojkove
in Preernove brigade je odred poslal v tab 31. divizije 195
borcev, v korpusno artilerijo pa 8. Tako jih je v odredu od
418 ostalo le e 281.3
Leban je dobil pooblastila, da izbere borce, ki se bodo
vrnili v Bohinj. Od njega je bilo odvisno, ali bo zadral oba
bataljonska taba in etna poveljstva ali pa bo imenoval nove

Zadnji tab Jeseniko-bohinjskega odreda. V prvi vrsti od leve proti desni:

politini komisar odreda Milan Lotrk-Novljan, komandant Ivan Leban,
pomonik politinega komisarja Silvo Koler. V drugi vrsti od leve proti
desni: Ivan Koroec-Sokol, politini komisar tabnega spremstva, tretji Rudi
Lampret, oficir Ozne odreda, etrti Stane Kovai, operativni oficir taba
korpusa

195
iz obeh et, ki sta prili iz brigad. Sklenil je, naj oba bata-
ljonska taba ostaneta, poslal pa je na razpoloenje v tab
31. divizije funkcionarje za dve etni poveljstvi in jih nado-
mestil s funkcionarji iz obeh brigadnih et. Tite, ki naj bi
ostali, pa sta izbrala nato bataljonska taba sama. Oba koman
danta, po rodu Bohinjca, sta se naenkrat znala pred tekimi
odloitvami, saj so bili tudi med borci Bohinj ci v veini. Na
enkrat sta se morala komandanta odloiti, kdo naj gre v bri
gade in kdo naj ostane. Mnoge sta poznala e iz otrokih let,
z mnogimi sta bila v prijateljskih odnosih, biti pa sta morala
nepristranska, kar je bilo sila teko. Prilo je do dolgotraj-
nega prerekanja, mnogi so glasno ugovarjali, drugi so bili na
smrt ualjeni, le malo pa je bilo takih, ki jim je bilo vseeno
ali ki so celo radi li.4
Takoj po konanem izboru je bila konferenca vojakih in
politinih funkcionarjev odreda, ki sta se je udeleila tudi ko
mandant in politini komisar korpusa. Oitala sta vsemu od
redu, da se ni bojeval tako, kot bi se moral, toda nekaj
boicev je odlono ugovarjalo. Kot se zdi, sta komandant in
politini komisar spoznala, da sta se v sodbi o odredu kot
celoti in o njegovih borcih prenaglila. Nazadnje je obveljalo,
da borci niso bili krivi za napake taba, nasprotno, zaradi
njih so sami zelo trpeli, celo veliko bolj, kot bi bilo potrebno.
Konno se je tudi izkazalo, da veina podpira odloni poseg
korpusnega taba in ga ima za nujnega.5
Poronik Ivan Leban pa je dobil e poseben ukaz o re
organizaciji. V njem je bilo posebno poudarjeno, da mora biti
odredni tab obvezno pri enem od bataljonov, nikakor pa ne
sam. Naloge odreda naj bi bile e nadalje: mobilizacija, stalno
ruenje eleznic, napadi na patrulje in kolone, napadi na
cestne prevoze in sabotae.6
7. februarja ob 22. uri je odred z novimi nalogami odel
iz Gorenjih Novakov na Crni vrh.7
Naslednjega dne, 8. februarja, je priel v odred novi po-
monik politinega komisarja Silvo Koler.8 Za politinega ko
misarja pa je bilo ve predlogov. Po enem naj bi bil to pomo-
nik obveevalnega centra 9. korpusa Franc Zupani-Marjan.9
Imenovan pa je bil neki Gregor, prej politini komisar 5. ba
taljona Bazovike brigade, ki pa je bil na poti v odred ranjen.
Zato je za politinega komisarja ez nekaj dni priel Milan
Lotrk-Novlj an.10

196
 OPOMBE

1 Ivan Leban-Janez je bil rojen v Ljubljani 24. februarja

1918. Oe je bil doma iz Poljubinja pri Tolminu, po pokliu je bil
delavec, mati pa je bila iz Kovorja pri Triu, po pokliu pestunja.
Spoznala sta se, ko je bil oe vojak, mati pa je sluila v Ljubljani.
Po vojni se je druina iz Ljubljane vrnila v Poljubinj. Toda e 1921
so se vrnili v Kovor, oe se je zaposlil v tekstilni tovarni v Triu.
Zaradi stavke je bil kmalu odpuen in izgnan, nato so se spet
vrnili v Poljubinj, oe pa se je zaposlil v Gorici. Zasluil je slabo,
raen tega pa so zaeli faisti preganjati Slovence, zato se je 1929
izselil v Belgijo, dve leti kasneje je za njim odla e druina. Oe
je bil rudar v mestu La Luvire in v Charleroi, nazadnje pa v
Liegeu kot zidar. Ivan Leban je e na Primorskem konal 6 raz-
redov italijanske osnovne ole, v Belgiji pa srednjo tehnino olo,
strojni oddelek. Po konani oli je bil ofer tovornjaka, nato pa
monter na lokomotivah. Leta 1937 se je prostovoljno javil v bel
gijsko vojsko zaradi nemke okupacije posarskega obmoja. Toda
vojak je bil samo en mesec. Leta 1940 je hotel v Anglijo in se je s
kolesom pripeljal e do mesta Lille, tam pa so ga zavrnili Nemci.
Nato je moral delati pri eleznici. Povezal se je z odpornikim gi
banjem in se udeleil nekaterih sabota. Nekega dne pa so ga
zaprli in odpeljali na prisilno delo v tovarno bodee ice blizu
Diisseldorfa, kjer je ostai do marca 1942. Od tam so ga kot itali-
janskega dravljana pod strao odpeljali na konzulat v mestu Liege,
ker bi moral 1938 v italijansko vojsko, pa ni hotel. Nato so ga
poslali pod strao prek Mnchna in Brennerja v Videm na vojako
sodie. Toda namesto na sodie so ga poslali v posebne delovne
kazenske enote italijanske vojske. Dva meseca pred italijansko ka
pitulacijo je uel in se sreno prebil do Tolmina, kjer se je 5. av
gusta 1943 vkljuil v Tolminsko eto. Iz nje je po italijanski ka
pitulaciji nastala Tolminska brigada. Po njeni ukinitvi je Leban
priel v Preernovo brigado, kjer je ostai do julija 1944. etni ko
mandir je postal e decembra 1943. Znal je francosko, zato so ga
poslali s Preernovo brigado na Jesenice. Nato je bil nekaj asa
komandir francoske ete, sestavljene iz osvobojenih prisilnih de-
lavcev francoske narodnosti. Po odhodu 31. divizije na Dolenjsko
je postal komandant bataljona v Vojkovi brigadi, 4. decembra 1944
pa komandir udarne ete 31. divizije, ki se je kasneje razvila v
jurini bataljon. V drugi polovici januarja 1945 je postal naelnik
taba Gradnikove brigade. Po ukinitvi Jeseniko-bohinjskega od
reda maja 1945 je ostai v JLA kot aktivni oficir do leta 1963, ko
je bil kot podpolkovnik upokojen. Zdaj ivi v Ljubljani. Kandidat
za lana KP je postal e oktobra 1943, lan pa 6. januarja 1944.
(Podatki: izjava Ivana Lebana).
2 Izjave Ivana Lebana, Joeta Bortnarja, Alea Jelenca,
Mihe uteria, Stjepana Srepflerja, Mirka Konika, zapisnik
seje oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko, ki je bila 29. decembra
1944, napisan pa je bil 30. decembra, hrani ga arhiv CK ZKS,
fascikel 3963. Dalje: dopis obveevalnega centra 9. korpusa tabu

197
Jeseniko-bohinjskega odreda 26. januarja, arhiv IZDG, fascikel
234 a/I-1, dopis obveevalnega centra 9. korpusa obveevalnemu
centru Jeseniko-bohinjskega odreda 4. februarja, arhiv IZDG,
fascikel 234 a/I-1, dopis obveevalnega centra 9. korpusa tabu
odreda 15. januarja in dopis taba odreda tabu korpusa 16. ja
nuarja, oba v arhivu IZDG, fascikel 234 a/I-1.
Potem ko so bili odstavljeni, je korpusni tab poslal koman
danta, politinega komisarja in njegovega pomonika na oblastni
komite KPS za Gorenjsko, da jih tamkaj partijsko kaznujejo oziro
ma jim povedo, zakaj so bili odstavljeni. Toda na oblastnem ko-
miteju niso hoteli o tem ni sliati in so vse tri poslali nazaj na
korpusni tab. Od tam so jih spet poslali na oblastni komite in ti
spet nazaj na korpus. Sele tedaj so jim tam sporoili, da so par
tijsko kaznovani z ukori zaradi nedelavnosti odreda, zato ker
so zadrevali mobilizirance v odredu, namesto da bi jih poiljali
v brigade ter zaradi nerednosti in samopanosti.
3 Poroilo odrednega taba korpusnemu v fasciklu 295 a/IV-1.
Obe eti, ki sta prili ena iz Vojkove, druga pa iz Preernove bri
gade, sta Steli skupaj samo 33 borcev. Odrednega politinega komi
sarja pa je odred dobil iz terenskih organizacij.
4 Izjava Ivana Lebana.

5 Izjava Mirka Konika.

6 Ukaz korpusnega taba tabu 31. divizije, tabu Jeseniko-
bohinjskega odreda in pomoniku Ivanu Lebanu osebno, t. 125 od
7. februarja 1945. Original v arhivu Gorenjskega muzeja v Kranju.
7 Slo je za sodelovanje Jeseniko-bohinjskega odreda v ob-
rambi osvobojenega ozemlja pred sovranikovimi vdori iz elez-
nikov in Gorenje vasi. Obirneji prikaz celotne dejavnosti sovra-
nika je v naslednjem poglavju.
8 Silvo Koler, rojen 16. decembra 1923 v Vimarjih pri Ljub
ljani. Konal je osnovno olo v entvidu, zael hoditi v meansko,
nato se je el uit za brivca. Pred vojno je bil lan Vzajemnosti
v entvidu, maja 1941 pa se je povezal z OF. Zaradi tega sode-
lovanja so ga Nemci 19. avgusta 1941 aretirali. Zaprt je bil v
kofji Loki in v Begunjah, nato pa so ga poslali v delovno tabo
rie Krieselsdorf pri Spittalu ob Dravi. Septembra 1941 se je pri
delu ponesreil. Zdravil se je v beljaki bolninici, nato je bil
odpuen iz taboria, bil nekaj asa spet doma in spet v bolni
nici na Golniku, pa spet doma nesposoben za delo. Januarja 1943.
so ga znova aretirali brez dokazov ter poslali v Graz, od tam pa
v delovno taborie Lang pri Leibnitzu. Aprila 1943 so ga mobi
lizirali v nemko vojsko in ga poslali v Francijo. Ob italijanski
okupaciji so ga poslali v Mnchen, odkoder je pobegnil in se vasih
pe, vasih z vlakom prebijal proti Sloveniji. Dne 1. novembra 1943
je priel v kofjeloko eto, nato je bil v 2. bataljonu Preernove,
novembra so ga poslali v podoficirsko olo 9. korpusa. Nekaj asa
je bil v zaitni eti taba 31. divizije borec, od februarja dalje pa
v Gradnikovi brigadi najprej vodnik, nato pa namestnik politinega
komisarja 1. ete 1. bataljona. Februarja 1944 so ga tudi sprejeli
v KP. Konec marca 1944 je postal namestnik politinega komisarja

198
 bataljona. Poleti so ga prestavili v 2. bataljon, kjer je ostai do
odhoda v Jeseniko-bohinjski odred.
Oe je ivel v Zagrebu, bil je aretiran in zaprt do konca vojne
v Jasenovcu. Sestra je bila partizanka, eprav stara ele 16 let,
mater pa so zaprli in obsodili na 6 let zapora. Konec vojne je
doakala v kaznilnici Aichach.
Po vojni je Koler ostai v JLA do 1946, nato je bil v ministr-
stvu za industrijo, na republiki kontrolni komisiji, v vojni in
dustriji, v Jelovici v Skofji Loki ter poklicni partijski aktivist.
Zdaj je zaposlen v Avtomontai v Ljubljani kot personalec. Po-
datki: izjava Silva Kolerja.
" Franc Zupani, rojen 5. novembra 1923, v NOV od maja
1942. V ukazu korpusnega taba 7. februarja 1945 je njegovo ime
zradirano, toda tako, da se e da prebrati, namesto njega pa je
napisan neki Gregor, za katerega pa drugih podatkov ni bilo mo-
goe ugotoviti.
10 Milan Lotrk-Novljan je bil rojen 6. novembra 1914 v Zireh.

Konal je 8 razredov osnovne in obrtno olo, izuil se je za mizarja.

Delal je v entvidu, otanju, Ormou in Mariboru, nato pa se je
zaposlil pri eleznici ter sluboval po raznih krajih, med drugim
tudi na Rakovniku pri Ljubljani, rnomlju in Koevju. V delav-
skem gibanju je sodeloval od 1933, leta 1938 je postal kandidat za
lana KP, naslednje leto pa lan, sprejeli so ga v akovcu. Z OF
je sodeloval od zaetka. Avgusta 1942 so ga v rnomlju aretirali
Italijani in ga poslali v internacijo v Gonars, kasneje pa v Renicci.
Ob italijanski kapitulaciji mu je uspelo, kot enemu redkih iz ta-
boria, prebiti se do Slovenije. Najprej je bil v Idrijsko-tolminskem
odredu namestnik politinega komisarja bataljona, nato pa lan
rajonskega komite ja KPS Ziri. Konal je partijsko olo v Cerknem,
nato pa je bil sekretar okronega odbora OF in okronega komi-
teja KPS kofja Loka. Pred odhodom v Jeseniko-bohinjski odred
je konal viji partijski teaj v Trebui. Po vojni je bil do 1946
aktivni oficir, nato pa uslubenec vojake uprave na Reki do 1949.
Potem je bil uslubenec mestnega komiteja Ljubljana, konal je
partijsko olo, bil organizacijski sekretar okrajnega komiteja KP
Kranj, od 1953 pa ivi v Celju, kjer je direktor zavoda za socialno
zavarovanje: izjava Milana Lotrka-Novljana.

199
 DESET DNI OKOLI NOVAKOV IN ZELEZNIKOV

Med Selci in Sorico je bila v sistemu sovranikovih posto-

jank najveja vrzel, skozi katero so z Gorenjskega posebno po
osvoboditvi Zeleznikov poiljali v enote 9. korpusa hrano in
no vince. Seveda so to Nemci kmalu odkrili in zato so se na
ozemlju med Selsko in Poljansko dolino zaele veje sovra-
nikove akcije, katerih cilj je bil presekati zveze med Gorenjsko
in Primorsko, obenem pa pobrati im ve ivil. Zato so divjali
med 28. januarjem in 6. februarjem v Selski dolini hudi boji,
ki pa so bili le uvod v e obsenejo sovranikovo ofenzivo.
Ze 5. februarja je prilo v Poljane iz Skofje Loke 950 so
vranikovih vojakov. Kakih 300 jih je prilo pe, s seboj so
imeli 30 mul in est topov. Drugi so se pripeljali na petindvaj-
setih kamionih, ki so jih spremljali trije oklopnjaki. Se istega
dne je kolona, sestavljena iz delov 28. esesovskega policij-
skega polka, slovenskih domobrancev, nedievcev in neugotov-
ljene enote, v kateri so bili sovjetski dravljani, nadaljevala
pot proti Gorenji vasi.
Zato je Preernova brigada zaprla smer iz Gorenje vasi
proti Cerknemu. Na njenem levem krilu je bila ena od brigad
italijanske divizije Garibaldi Natisone,1 kofjeloki odred pa
je odel v okolico Javorja.
Toda cilj sovranikove skupine ni bil vdreti na Cerkljan-
sko, ampak vdirati zdaj v eno, zdaj v drugo smer. Tako so
6. februarja vdrli proti Luinam, 7. februarja pa proti Voli in
Javor jam. Tam se je sovranikova skupina, ki je tela kakih
250 mo, razdeljena pa je bila v dve koloni, spopadla s Skofje-
lokim odredom, ki jo je odbil. Dne 8. februarja pa so Nemci
iz Gorenje vasi prodrli na Zirovski vrh. Naslednjega dne so
Nemci in domobranci spet udarili proti severu in napadli ba
taljon italijanske brigade na Hlavih njivah in ga pregnali,
nato pa so se spopadli s Preernovo brigado, ki jih je po hudih
bojih zavrnila. Toda e 10. februarja so Nemci ponovno na
padli poloaje, kjer je bil prejnji dan bataljon italijanske bri
gade. Tam pa so naleteli na 3. bataljon Preernove in celo
italijansko brigado in so se zato morali po krajem spopadu
umakniti nazaj v dolino. Zato pa so te poloaje napadli na
slednjega dne kar s tirimi kolonami, v vsaki pa je bilo po
100 do 200 mo. Po triurnem boju so prisilili Preernovo in
italij ansko brigado, da sta se umaknili proti Malenskemu

200
vrhu, Zetini in Crnemu kalu. Ko so zasedli te kraje, so tam
ostali tudi ez no med 11. in 12. februarjem, nato so se vrnili
v Gorenjo vas, od tam pa v Skofjo Loko.
Dne 7. februarja je iz Sele vdrlo v Zeleznike 400 Nem-
cev, ki so, podobno kot oni v Gorenji vasi, naslednje dni vdirali
zdaj v eno, zdaj v drugo smer. Dne 11. februarja so Nemci v
dveh kolonah zaeli iz Zeleznikov siliti proti jugu, tirim ko-
lonam iz Gorenje vasi naproti. Prva kolona je ponoi med
11. in 12. februarjem prenoila v Rovtu, druga pa na Ostrem
vrhu. Dne 12. februarja so se Nemci iz Rovt umaknili, z
Ostrega vrha pa ele 13. februarja.
Preernova brigada se je na stare poloaje severozahodno
od Gorenje vasi vrnila 13. februarja, 15. februarja pa je odla
na Zirovski vrh. Vojkova se je istega dne premaknila v Goro-
peke, na Vrsnik in Govejek. Poloaje Preernove brigade pri
Gorenji vasi pa so zasedli kofjeloki odred, 158. italijanska
brigada ter inenirski bataljon 31. divizije.2
Korpusni tab je ocenil, da je sovranikova akcija ne-
varna za oskrbovalne zveze z Gorenjsko in za okolico Cerk-
nega. Obe koloni bi namre lahko iz Zeleznikov zavili proti
zahodu in se spustili v Cerkno, po drugi strani pa bi tja lahko
vdrli Nemci tudi iz Gorenje vasi. Zato je sklenil vrei proti
nemki grupaciji vse razpololjive sile, med katerimi je bil
tudi komaj reorganizirani Jeseniko-bohinjski odred. Ze 7. fe
bruarja je pismeno ukazal odrednemu tabu, naj po sprejemu
ukaza nemudoma odpelje oba svoja bataljona iz Novakov na
Crni vrh in zasede poloaje proti Davi in Farjemu potoku.
Hkrati naj se povee s tabi kofjelokega odreda, Preernove
ter 158. italijanske brigade. Jeseniko-bohinjski odred naj bi
imel v akciji vlogo rezerve.3
Odred je odel na pot 7. februarja ob 22. uri. Proti jutru
je 1. bataljon priel na odrejene mu poloaje in se nastanil
v hii in gospodarskih poslopjih samotne kmetije. En vod z
dvema mitraljezoma je poslal v zasedo na Vrh, drugega pa
nad Jobkelevo kmetijo. Patrulje je poiljal proti Petrovemu
brdu in Sorici. Drugi bataljon z odrednim tabom pa se je na
stanil v Slugovi dolini, postavil nekaj manjih zased in zael
poiljati patrulje proti Farjemu potoku in rnemu kalu, vzpo-
stavil pa je tudi zveze s Skofjelokim odredom, Preernovo
brigado in s poveljstvom gorenjskega vojnega podroja.

201
 Na teh poloajih je odred ostai vse do 19. ure 13. febru-
arja, ko je na ukaz korpusnega taba odel na obmoje Laje
Kalie. Ves as ni imel nobenih spopadov s sovranikom, bil
je tudi skoraj ves as raen z majhnimi izjemami na istih
poloajih. Tako je npr. 2. bataljon od 10. februarja dalje po-
iljal patruljo namesto na Crni kal v Zetino, drugo pa v Ca-
brae. En vod z dvema mitraljezoma pa je poiljal v zasedo
na vojako cesto, kak kilometer zahodneje od vrha Blegoa.
Dne 9. februarja ob 13. uri se je v eni od hi v Gorenjih
Novakih sestala tudi celotna partijska organizacija odreda.
Konferenco je vodil korpusni komisar. Zaradi nejasnega polo
aja v zvezi s sovranikovo akcijo se je konferenca nada-
ljevala ele 11. februarja, ko se je tudi konala. Oba dneva so
razpravljali predvsem o nepravilnostih v prejnjem odredu in
o tem, kako odpraviti posledice oziroma kakne bodo odslej
naloge odreda v Bohinju. Korpusni tab je namre vztrajal,
naj se odred imprej vrne v Bohinj. Oba dneva je konferenco
zavaroval 1. bataljon s tremi straarskimi mesti in zasedo.4
Korpusni tab je ukazal, naj odred z obmoja LajeKa
lie napada sovranikove prevoze na cesti med Zelezniki in
Skofjo Loko, blokira Selca in Zeleznike ter Zeleznike tudi de
monstrativno napade. Na tem obmoju naj bi odred ostai naj-
manj dva dni, nato pa naj bi ne glede na poloaj v okolici
Zeleznikov odel v Bohinj. Ce pa bi Nemci zapustili Zeleznike
e prej, bi tudi odred lahko odel v Bohinj prej kot v dveh
dneh.5
Za pohod se je odred zbral v Slugo vi dolini. Dva obvee-
valca sta la e pred odredom na novo obmoje, da bi ga pre
gledala in ugotovila sovranikove namere. Odred je odel na
pot prek Selke doline in ni nikjer naletel na sovranika. Prvi
bataljon se je nastanil v Kaliih ter se zavaroval s straami in
patruljami. Eno zasedo z dvema mitraljezoma je poslal na
vzhodno stran vasi Studeno, da bi pazila na cesto proti Sel-
cam, drugo pa h kapelici zahodno od Kali, pri Sv. Kriu pa je
imel izvidnico. Toda kmalu po prihodu v Kalie je 1. bataljon
moral postaviti e eno zasedo z dvema mitraljezoma na pot
CenjicaKalie. Pri tem bataljonu je bil tudi odredni tab.
Drugi bataljon se je naselil v Zgornjih Laj ah. Patrulje je po
iljal proti Selcam in Dragoam, en vod pa je bil v zasedi pri
kmetu Jaki.

202
 Zaradi bliine sovranika je bil odred ves dan pripravljen
za boj. Toda do boja je prilo samo v vasi Studeno, kjer se je
zaseda 1. bataljona spopadla z nemko patruljo iz Sele, ki je
tela kakih 30 mo. Zaseda je namre prila prepozno na po
loaj, ker je tudi bataljon priel v Kalie ele ob 7.30. Po kraj-
em spopadu so se Nemci umaknili; zaseda ni imela izgub, e
so jih imeli Nemci, pa niso mogli ugotoviti.
e ob 16. uri 14. februarja pa je 1. bataljon iz Kali
odel v Podlonk, kamor je prispel ob 18. uri. Pomikal se je
mimo enjice. Takoj za njim je priel v Podlonk e 2. bata
ljon z delom taba odreda. 15. februarja zjutraj je 1. bataljon
poslal en vod z dvema mitraljezoma v zasedo k cesti med
enjico in elezniki. Drugi bataljon pa je poslal enako mono
in oboroeno zasedo pod vas Prtov z nalogo, naj poilja patru
lje proti Sorici. Tako se je ves odred zbral v Podlonku, da bi
od tam odel v Bohinj.
Iz Podlonka je odred odel 16. februarja ob 7. uri zjutraj
ter prek Ledine in Ribeve planine priel ob 15. uri istega dne
na Nemki rovt. Tam so kuharji skuhali obrok, nato pa je ob
17. uri odel naprej. Obel je Bistrico mimo Raven in priel
v Staro Fuino 17. februarja ob 2.30. Oba bataljona in tab
so ostali kar v vasi, ena zaseda z dvema mitraljezoma je odla
k Sv. Janezu, druga pa proti Srednji vasi. Obe sta imeli pred
vsem nalogo zavarovati odred, ki je po dolgem pohodu utrujen
poival. Pot, ki jo je prehodil v sedemnajstih urah in pol, je
bila zelo teavna zaradi strmih vzponov in spustov, predvsem
pa zaradi snega. Raen tega je sovranik nastavil na e usta
ljenih partizanskih poteh med Ravnami in Bistrico protipe-
hotne mine. Zato je kolona vekrat morala gaziti v celo. Za
vsak primer pa je hodil pred njimi e bosanek politinega
komisarja Lotrka.
Ob prihodu v Bohinj je tel 1. bataljon 101 borca, od teh
12 v bolninici, 13 je bilo kurirjev, na teaj ih pa je bilo 9
borcev. Drugi bataljon je imel 103 borce, med njimi 41 odsotnih,
in sicer 5 na slubenem potovanju, tiri v bolninici, na teajih
12, kurirjev pa je bilo 20.6
Medtem ko odreda ni bilo, so Nemci e bolj kot prej ne-
moteno patruljirali po Bohinju, kjer so bili samo terenci, ku-
rirji in komanda mesta. e huje je bilo na Meakli in v Ra
dovni. Dne 14. februarja je z Jesenic odla prek Meakle v
Radovno kolona, sestavljena iz pripadnikov protiletalske ob-

203
rambe ter nekaj gestapovcev in domobrancev. S seboj so imeli
havbico in ve tekih minometov. Pri vasi Krnica je del ko
lone zavil v Radovno, drugi del pa na Pokljuko. Zaradi snega
havbice tja niso mogli speljati, zato so jo pustili v dolini. Zve
er so se Nemci vrnili prek Bleda na Jesenice. Cilj te akcije
pa je bil brkone ugotoviti, e se je odred e vrnil v Bohinj in
na Pokljuko. Nemci so namre po Bistrici e prej javno go
vorili, da je prilo v odredu do reorganizacije in da je novi
komandant neki Leban.7
Ze pred vrnitvijo odreda v Bohinj pa je tja priel minerski
vod. Ta je 14. februarja med Bistrico in Nomenjem razstrelil
30 metrov eleznice, zato je iztirila lokomotiva s tremi vagoni,
promet pa je bil prekinjen 48 ur.8

204
 OPOMBE

1 Kmalu po italijanski kapitulaciji je nastalo v Furlaniji in

Slovenski Beneiji ve partizanskih bataljonov s furlanskim in ita-
lijanskim motvom. Novembra in decembra 1943 so jih Nemci v
ofenzivi skoraj vse razbili, spomladi 1944 pa je namesto teh iz tirih
partizanskih bataljonov nastala divizija Garibaldi Natisone. Za
radi priliva novih borcev so kmalu ustanovili e brigado Gari
baldi Friuli, avgusta 1944 pa je s prikljuitvijo brigade Osoppo
nastala divizija. Potem je prilo v diviziji do otrih nasprotij za
radi politinih razlik med garibaldinci in ozopovci, ki so bili o-
vinistino usmerjeni. Septembra 1944 se je zaela v Furlaniji veja
nemka ofenziva, ki se je nadaljevala tja do decembra. Zato sta obe
garibaldinski brigadi s tabom divizije po sporazumu s tabom
9. korpusa prili ez Soo in se vkljuili v korpus. Po reorgani
zaciji so iz dveh brigad ustanovili tri in sicer 156. Bruno Buozzi,
157. Guido Picelli in 158. Antonio Gramsci. V diviziji je bilo
konec januarja 1945 le e 944 borcev in bork. Februarja 1944 je
korpusni tab diviziji operativno prikljuil e brigado Triestina
dassalto s priblino 400 borci.
Kot druge enote v sestavi korpusa so dobivale ustrezne naloge
tudi vse tiri italijanske brigade in tako se je znala tudi 158. bri
gada v bojih okoli Gorenje vasi.
2 Stanko Petelin: Preernova brigada, strani 527 do 532 ter
Stanko Petelin-Vojko: Med Triglavom in Trstom, strani 479 do
482 pa tudi ukaz korpusnega taba t. 130 dne 7. februarja (fascikel
295 a/I-3). Petelin je v dvomih, katera izmed treh brigad italijanske
divizije Garibaldi Natisone se je udeleila bojev pri Gorenji vasi,
ker razni dokumenti omenjajo razne brigade, tako na primer 157.
brigado. Toda iz dnevnika divizije in ukaza 130 korpusnega taba
izhaja, da je bila pri Gorenji vasi 158. brigada Antonio Gramsci
s tremi bataljoni: Mamelli, Pustetto in Gregoratti.
3 Ukaz korpusnega taba t. 130 dne 7. februarja v fasciklu
295 a/I-3.
4 Poroila odrednega taba korpusnemu v fasciklu 295 a/I-12,
poroila 1. in 2. bataljona odrednemu tabu v fasciklu 295 a/III-6
ter pismo Viktorja Avblja-Rudija Ivanu Lebanu 8. februarja v
fasciklu 295 a/III-6.
5 Ukaz korpusnega taba t. 146 dne 13. februarja v fasciklu
295 a/I-3.
6 Poroila odrednega taba korpusnemu v fasciklu 295 a/III-7
ter poroila 1. in 2. bataljona odrednemu tabu prav tam.
7 Poroilo obveevalnega centra odreda korpusnemu obvee-
valnem centru v fasciklu 234 a/I-1 ter izjava Mirka Konika.
8 Poroilo obveevalnega centra odreda glavnemu tabu
obveevalnemu centru 15. februarja v fasciklu 76/IV-b.

205
 ZA zaCetek zmaga pri brodu

Ze to, da se je odred takoj po prihodu in v najbolj nevar-

nih jutranjih urah ne glede na to, da so borci morali nekaj
asa poivati, nastanil v Stari Fuini, je bilo za Bohinj nekaj
nenavadnega in v popolnem nasprotju z dotedanjo partizansko
prakso. Tako se je tudi pokazalo, da je po reorganizaciji v
odredu zapihal drugaen veter.
Toda ez dan 17. februarja zasedi pri Sv. Janezu in na
pokopaliu v Srednji vasi nita prili v stik s sovranikom,
pa tudi nobena od patrulj, ki so hodile proti Bistrici, ne. Ko
so se borci za silo odpoili, se je takoj zaelo redno delo
ienje oroja in vojaki pouk, tab pa je ocenjeval poloaj
in delal nacrte. e istega dne je po temeljiti presoji dal obe-
ma bataljonoma ukaz za naslednji dan.
Po tem ukazu naj bi 1. bataljon poslal mitraljesko trojko
v stolp cerkve v Stari Fuini, eno mitraljeko trojko pa na
vzhodno stran vasi. Zjutraj ob tirih naj bi bataljon poslal en
vod v zasedo pred vas Savica, drugi bataljon naj bi poslal en
vod v zasedo k Sv. Janezu, drugi vod pa pred vas Brod.
Predvsem pa je tab naroal, naj bodo zasede budne, ba-
taljonskima taboma pa je prepustil presojo, ali so zasede za-
dosti mone. e bi menila, da so preibke, bi jih lahko okre-
pila.1
Poiljanje tako monih zased v neposredno bliino Bistrice
je bila za Bohinj prav tako novost. Zjutraj 18. februarja so e
v trdi temi in v najveji tiini zasede odle na odrejene jim
poloaje.
Ko se je zdanilo, je odla iz Bistrice nemka patrulja, se-
stavljena iz obmejnih straarjev, tela pa je 28 mo.2 Nemci
so imeli s seboj tudi policijske pse. Okoli 8. ure je patrulja, ki
je prila po cesti Bistricajezero, zavila po stranski poti proti
vasi Brod ter po mostu prila ez Savo. Tedaj jo je iz zasede
silovito napadel vod 2. bataljona, v katerem je bilo estnajst
borcev z dvema mitraljezoma. Nemci so bili sredi zasneenega
travnika, zato so se naglo umaknili v savsko strugo in se
od tam zaeli ogoreno braniti. Tedaj jih je zael obstreljevati
vod 1. bataljona, ki je bil v zasedi na griu Kok na desnem
bregu Save Bohinj ke. Nemci so imeli tri mrtve, tri hudo in pet
lae ranjenih. Med mrtvimi je bil tudi vodja patrulje, dva ra-

206
njenca sta kasneje umrla. Ubita sta bila tudi dva dresirana
psa.
Medtem ko se je patrulja v savski strugi branila, je en
vojak el po strugi v Bistrico po pomo. Odredni tab je takoj
ukazal zasedi 1. bataljona, naj juria na nemko patruljo od
zadaj in ji tako odree umik oziroma pomaga, da bi jo po-
polnoma uniili. Toda zaseda povelja ni izvrila, ker se je e
prej umaknila. Kasneje se je komandir izgovarjal, da je odel
z zasedo proti vasi Savica zato, da bi po mostu priel ez Savo
ter odel na pomo zasedi 2. bataljona pri Brodu.
Spopad je trajal priblino dve uri.3 Kljub tako kratkemu
asu so Nemci uspeli zbrati veje sile, nekaj vojatva je prilo
celo z Bohinjske Bele. Iz Bistrice pa so prieli streljati v vas
Brod iz minometov in so zagali tri poslopja. Takoj zatem so
juriali v vas, zaseda 2. bataljona pa se je umaknila. Med hi-
ami so nemki vojaki ustrelili domaina, dvaintiridesetlet-
nega Janeza Medjo, ki je el gasit. Drugi vojaki pa so pobrali
mrlie in ranjence ter jih odpeljali proti Bistrici. Med pre-
iskavami po hiah so odvzeli kmetom tudi osem govei, nato so
se umaknili. Partizani v spopadu niso imeli izgub.4
Naslednje dni so nemke patrulje prenehale hoditi iz Bi
strice proti jezeru in Zgornji dolini. Odposlanstvo iz vasi Brod
pa je prilo prosit Lebana, naj preneha poiljati zasede pred
vas, ker se vaani bojijo represalij. Ni dvoma, da je bil anje
poig treh poslopij, smrt sovaana in zaplemba ivine hud
udarec, toda Leban jih ni uslial.5
Uspeh bi bil lahko e veji, e bi zaseda 1. bataljona ukre-
pala, kot bi morala in udarila po Nemcih. Vidi se, da iz zavesti
funkcionarjev e ni povsem izginil stari odredov nain boje-
vanja predvsem obramba zasedenih poloajev. Toda kljub te
mu je bil napad na patruljo, ki je imela precejnje rtve, le
malo pa je manjkalo, da ni bila uniena do zadnjega moa,
velik uspeh za odred. Predvsem je opogumil borce, ki so spo
znali, da je mogoe z majhnimi silami, kot so bili vodi, pre-
preiti Nemcem, da bi patruljirali zunaj postojank. Po drugi
strani pa je odredov uspeh pri Brodu sovraniku vzel pogum
in ga prisilil, da je ostai v bunkerjih.6

207
 OPOMBE

1 Ukaz odrednega taba bataljonskim 17. februarja v fasciklu

295 a/I-10.
2 Poroilo odrednega taba 18. februarja navaja, da je bilo v
patrulji priblino 30 mo. Drugo poroilo, napisano nekaj kasneje,
navaja, da je prilo v patruljo 28 mo, poroilo 1. bataljona govori
o 25 moeh, kar trdi tudi poroilo obveevalnega centra odreda ob-
veevalnemu centru glavnega taba. Poroilo obveevalne toke
Vogel (prejnje Plus Minus) pa govori o 23 Nemcih, ki da so bili
v patrulji napadeni. Vsekakor pa razlike niso bistvene.
3 Tudi glede tega se poroila odrednega taba razlikujejo od
poroila obveevalne toke Vogel. Medtem ko odred poroa o
enournem boju, poroa obveevalna toka o dveurnem. Verjetno
bo to bolj dralo, ker Nemci najbr ne bi mogli v eni uri pri-
peljati pomoi z Bohinjske Bele in jo poslati na Brod, ki lei
priblino poldrugi kilometer od Bistrice.
4 Kot druga se razlikujejo tudi poroila o nemkih izgubah.
Odredna poroila omenjajo najprej 3 mrtve, 3 hudo ranjene in 5
lae ranjenih, od katerih sta umrla le dva. Domaini vedo povedati
le o enem ubitem psu, ki da je e dolgo po spopadu leal na trav-
niku. Nemkih poroil do zdaj ni bilo mogoe najti ali pa se sploh
niso ohranila, zato nikakor ni mo popolnoma tono ugotoviti,
koliko Nemcev je padlo in koliko jih je bilo ranjenih. Zaseda tudi
ni mogla zapleniti oroja, ker ni mogla do padlih, saj so jih varo-
vali z ognjem drugi Nemci, ki so se zatekli v savsko strugo.
Toda spet gre za nebistvene podrobnosti, ki ne morejo zaseniti
lepega odredovega uspeha takoj po prihodu v Bohinj, zlasti pa ne
njegovega velikega moralnega pomena.
6 Izjavi Ivana Lebana in Mirka Konika.
6 Poroilo odrednega taba korpusnemu za 18. februar, fasci
kel 295 a/I, poroilo obveevalne toke Vogel 20. februarja v ne-
razporejenem gradivu IZDG, poroili 1. in 2. bataljona odrednemu
tabu v fasciklu 295 a/III-7, poroilo OC odreda OC glavnega taba
18. februarja v fasciklu 76/IV-B.

208
 VEDNO BOLJ DRZNE AKCIJE

Po porazu nemke patrulje pri Brodu je bilo priakovati,

da bo sovranik, podobno kot prejnje ase po takih dogodkih,
ez dan ali dva pripeljal 400 do 500 vojakov in z njimi z ve
strani vdrl v Bohinj in na Pokljuko. Toda to pot je Nemcem
zmanjkalo moi, ker so veino svojih et z Bohinjske Bele pa
tudi iz drugih postoj ank poslali na bojie proti Rdei armadi.
To velja zlasti za dele divizije Brandenburg, ki so bili nasta
njeni v blejski okolici. Pa pa se je z veernim vlakom 19. fe
bruarja pripeljalo z Jesenic v Bistrico 6 vagonov s priblino
300 kozaki v nemki slubi. Oboroeni so bili s pukami brez
jermenov. S kozaki je bilo tudi nekaj ensk. Prenoili so v
Bistrici, zjutraj pa so se odpeljali z vlakom skozi predor v
Podbrdo.
Zato pa je bil sovranik aktivneji v blejski in jeseniki
okolici. Nemci, predvsem pripadniki protiletalske obrambe in
gestapovci, ter raztrganci so zaeli od kraja poigati vas Per-
staje in planinske koe. Dne 19. februarja so pogali vse Per-
nike v Radovni, ki so bili prazni e od leta 1944. Istega dne so
pogali tudi planino Zajavornik na Pokljuki ter barake bive
jugoslovanske vojske na Rudnem polju. Nemci so se pripeljali
iz Gorij po cesti s estimi kamioni, s seboj so imeli tudi re-
ilni avto. V dveh dneh, 19. in 20. februarja, je zgorelo na tem
obmoju okoli 200 gospodarskih poslopij, predvsem senikov in
staj. Toda te akcije imamo lahko za zavarovanje ire blejske
okolice ter globjega zaledja eleznice JeseniceTrbi, ki jo je
zael sovranik naglo utrjevati.1
Dne 19. februarja je 2. bataljon poslal spet en vod v za
sedo nad vas Brod, 1. bataljon pa eto k vasi Savica. tab
odreda je imel z obema bataljonskima taboma vojako posve-
tovanje. Medtem so borci, ki so bili v Stari Fuini, okoli vasi,
zlasti pa na vzpetinah, kopali bunker je in strelske jarke. V
naslednjih dneh so z utrjevanjem nadaljevali, da se je Stara
Fuina kmalu spremenila v teko dostopno partizansko po
stoj anko. To utrjevanje je bilo za domaine nekaj resnino
nenavadnega.
Naslednjega dne, 20. februarja, je e ob petih zjutraj vod
2. bataljona zasedel poloaj na junem poboju grebena Bol-
tarje nad vasjo Loze, tik nad eleznico in cesto. Vod je name-
raval napasti nemko patruljo, ki je nadzirala eleznico. Parti-

209
zani so opazili Nemce, ki so bili v zasedi. Vod se je skual
nemki zasedi pribliati in jo napasti, toda Nemci so nenadoma
sami odli. Tedaj jih je vod napadel, Nemci so odgovorili samo
s tremi streli. Prav tedaj pa so priletela zaveznika letala in v
nizkem letu zaela obstreljevati jutranji potniki vlak. Poko-
dovala so lokomotivo in ve vagonov. Nemka patrulja se je
porazgubila po gozdu. Partizani niso imeli izgub, padli pa so
trije Nemci, dva pa sta bila ranjena. Ubiti so bili tudi tirje
civilisti, nekaj pa je bilo ranjenih. Med ubitimi sta bili tudi
dve sestri Mirka Konika, ki sta se vraali iz Nemije, kjer
jima je v taboriu umrla mati, pa sta jo hoteli pokopati.
Prvi bataljon je z eno eto zavaroval transport komande
mesta Bled iz Stare Fuine na Jelovico. Ta eta je postavila
manje zasede na Polju, Zlanu, Ravnah in Nemkem rovtu.
Tedaj bi morali kmetje oddati predpisano koliino ivil Nem
cem. To je seveda odred skual prepreiti. En vod 2. bataljona
je zato odel v vas Savico, toda naloge ni opravil, ena desetina
pa je odla v Jereko. Tu je po dogovoru s kmeti zaplenila voz
ita in ga takoj vrnila lastnikom.
Dne 21. februarja zjutraj se je eta 1. bataljona, ki je
spremljala transport komande mesta Bled, zbrala na Ravnah
in tam ostala v zasedi do desete ure. Nemcev ni bilo na Ravne
e od 18. februarja, zato se je eta vrnila. Toda na poti je
mitraljezec Franc Cerkovnik z mitraljeko cevjo oplazil smre-
ko, pod katero je hodila kolona. Smreka se je stresla, z nje pa
je padla mina italijanskega izvora in eksplodirala. Stir je borci2
so bili ranjeni; dva sta morala v bolninico, dva pa sta se zdra-
vila v odredu oziroma doma. Oitno so mino nastavili Nemci
ali domai izdaj alci, da bi tako prizadeli kodo partizanom,
ki so stalno hodili tod mimo. Vod 2. bataljona pa je e ob
tirih zjutraj zasedel poloaje nekoliko zahodneje kot prejnji
dan vod istega bataljona, to je med Lozami in Nomenjem.
Okoli 10. ure je prila z Nomenja nemka patrulja, razdeljena
na tri skupine. Vod je zael streljati na eno in ubil tiri vojake,
drugi pa so se razbeali. Drugi dve skupini sta odgovorili s
hudim streljanjem, nato pa je ena skupina skuala priti po
poboju vodu za hrbet. Vod se je zato moral umakniti, ne da bi
imel kako rtev. Zveer je vod 2. bataljona spremljal do Nem-
kega rovta nov transport hrane.
Dne 22. februarja zjutraj je odla na Pozabljeno v zasedo
eta 1. bataljona in tam ostala do 13. ure. Sovranika ni bilo

210

i
 na spregled, zato se je popoldne eta vrnila v Staro Fuino.
Zveer je bataljon zavaroval proslavo v vasi enjica z zasedo
v Koritih in patruljo okoli vasi, 2. bataljon pa je poslal eno
desetino v zasedo na Senoeta. Tega dne so se namre s pro
slavo v Cenjici zaele proslave sedemindvajsete obletnice
ustanovitve Rdee armade. Zveer so posamezne patrulje odre
da in drugih enot v sodelovanju z aktivisti prigale po hribih
ve kresov.
Proslava v Cenjici je pokazala, kako so domaini pove
zani s svojo vojsko. Poleg aktivistov in borcev se je je udeleilo
nad 400 civilistov. O pomenu te obletnice in o vlogi Rdee
armade v boju proti faizmu je govoril odredni politini komi
sar Milan Lotrk. Po proslavi so vzklikali bratstvu in enot-
nosti, slovanstvu in zaveznikom, nato pa so e plesali.
Zjutraj 23. februarja se je proslavljanje nadaljevalo. Ves
odred raen stra, zased in patrulj je korakal v zglednem redu
mimo tribune, kjer so bili odredni tab in zastopniki politi
nih organizacij. Odredu so tudi prebrali dnevno povelje kor-
pusnega taba o pomenu te obletnice ter podelili ve odliko-
vanj. Odredni tab je poleg tega dal najbolj pogumnim borcem

Skupina borcev odreda pri prevozu hrane aprila 1945 v Ribevem lazu.
Desni Joe Cerkovnik-Slavek

211

L
 priznanja slike voditeljev s posvetili. Spet je govoril poli
tini komisar odreda. Proslava, ki je trajala od 9. do 11.30 in
ki je bila sredi Stare Fuine, je bila nova manifestacija moi
reorganiziranega odreda.
Proslava pa ne bi bila proslava, e je ne bi zdruili z vejo
vojako akcijo. Zato je zveer odel 1. bataljon na rto Bitnje
Loze ter postavil zasede proti Bistrici. Drugi bataljon pa je
soasno postavil zasede pred Nomenjem. Po nartu naj bi
minerei pod zaito obeh bataljonov razstrelili 3000 metrov e-
leznice, se pravi skoraj vso progo med Nomenjem in bitenj-
skim mostom.
Ko je odhajala zaseda 2. bataljona proti Nomenju, se je
odloila, da bo la po cesti. Ob istem asu je z Nomenja odla
nemka patrulja po juni strani eleznice, cesta pa je na se-
verni. Zato so se partizani in Nemci zgreili. Minerei so se takoj
lotili dela, toda e preden so postavili mine in jih povezali, je
pripeljal z Jesenic osebni vlak z oklopnim vagonom. Takrat
pa so minerei 1. bataljona na dveh mestih razstrelili tire. Stro-
jevodja je zaslial eksplozije in zapazil bliske, zato je vlak
nekje med Lozami in Lepencami ustavil. Tedaj pa so za vla
kom pri Nomenju razstrelili eleznico e minerei 2. bataljona.
Vlak je bil ujet. V njem je bilo poleg civilistov tudi kakih 15
nemkih vojakov, ki so zaeli streljati in metati signalne ra
kete. To, pa tudi sama zamuda vlaka, je opozorilo posadki v
Bistrici in na Nomenju, da se je na progi nekaj zgodilo. Tudi
eksplozije so se nadaljevale, saj je bila proga tokrat razstre-
ljena kar na 32 krajih, unienih je bilo 1000 metrov tira, tele
fonska zveza pa prekinjena na devetih krajih. Minerei so po
rabili 30 kg plastika-, 30 detonatorjev in 20 metrov poasi
goree vrvice.
Takoj po prvih eksplozijah je zaela nemka patrulja, ki je
prila z Nomenja proti Lozam in ki se je zgreila z zasedo 2. ba
taljona, streljati proti tej zasedi, toda od dale. Patrulji pa so
Nemci z Nomenja poslali pomo. Zaseda 2. bataljona je to
pomo spustila v neposredno bliino, nato pa jo zasula s streli.
Nemci so se morali umakniti, zaseda pa je prenehala streljati.
Cez nekaj asa so se Nemci spet zaeli priblievati zasedi, ker
so brkone mislili, da se je umaknila. Ko so prili blizu, je
zaseda spet zaela streljati in Nemci so se spet umaknili. Zdaj
so zaeli z Nomenja zasedo obstreljevati z minami iz tekega
minometa, zato se je morala premakniti. Takoj nato so

212
Nemci zaeli prodirati ez Savo, oitno zato, da bi prili ba-
taljonu za hrbet. Toda opazila jih je druga zaseda, jih na-
padla in jih s hudim ognjem zadrevala kakih 20 minut, nato
pa se je morala zaradi obstreljevanja z minometi in dveh ra-
njencev3 umakniti. Poleg tega je tedaj padel mitraljezec Cvetko
Berginc.4 Po poroilih obveevalcev so imeli Nemci v obeh
spopadih sedem mrtvih in ve ranjenih.
Tudi pri 1. bataljonu se je kmalu po prvih eksplozijah za
el spopad, ki je trajal nekaj nad pol ure. Nemci so iz Bistrice
proti poloajem bataljona prodirali v tirih vzporednih ko-
lonah, po ocenah borcev monih po 12 mo. Potem ko so mi
nerji konali deio, so se zasede umaknile. V spopadu sta padla
dva Nemca, nekaj pa je bilo ranjenih.
V spopadu so Nemci tudi ujeli borca 1. bataljona Slavka
Fereja. Ko se je skupaj z drugimi, ki so bili doloeni za mi
ner je, priblieval eleznici in akal na zaetek akcije, so za-
sliali vlak. Nekdo je poveljeval, naj ga spustijo mimo in ele
za njim razstrelijo tir. Ferej se je umaknil med eleznico in
savsko strugo. Tedaj je pripeljal vlak in se prav tam ustavil,
ker so zaeli prek nasipa nanj streljati borci z nasprotne strani.
Nemci so poskakali z vagonov v kritje prav okoli Fereja,
ki se jim ni mogel umakniti.5
Ce upotevamo, da je bil promet prekinjen za 24 ur, da je
sovranik imel precejnje izgube in da je s tako obseno mi-
nersko akcijo, kakrnih v Bohinju e ni bilo, odred pokazal
svojo silo in drznost, imamo to akcijo lahko za uspeno. Toda
nihe ni predvideval, da bo prav tedaj pripeljal vlak. Zato za
napad nanj ni bilo nobenih priprav. Prvi poskus napada na
vlak, bolj podoben tipanju, je odbilo spremstvo z monim
zapornim ognjem. Kmalu se je moral odred umakniti. Sovra
nik je v boju z zasedami odreda taktino vdrl z manjima sku
pinama skozi vrzeli med monimi zasedami, saj je dobro po-
znal eleznico in blinjo okolico.
Toda naslednjega dne sovranik ni poskual drugega kot
popraviti pokodovano progo. Sele popoldne je kakih 30 Nem
cev prilo iz Bistrice, oitno zato, da bi prodrli na Senoeta.
Toda tja je takoj odla 1. eta 2. bataljona, Nemci pa so se
obrnili in odli nazaj v postojanko. 2. eta 2. bataljona je zve
er spremljala nov transport do Nemkega rovta, 1. eta pa je
prevzela zavarovanje okoli Stare Fuine, ker se je 1. bataljon
pripravljal na dalji pohod in je zato odredni tab odredil, naj
poiva.
25. februarja ob tirih zjutraj je 1. bataljon odel iz Stare
Fuine skozi Srednjo vas in Cenjico na Koprivnik, kamor je
priel ob 7. uri. Po zajtrku je nadaljeval pot na Pokljuko nad
Srednjo Radovno, kamor je prispel ob 15. uri. Po krajem po-
itku je ob 18. uri odel mobilizirat v Gorje in okolike vasi.
Mobilizacijo je zavaroval z ve zasedami. Mitraljeska trojka je
bila v zasedi ob cesti BledSpodnje Gorje. Nanjo je nekako ob
20. uri naletela nemka patrulja, ki jo je zaseda spustila v ne
posredno bliino ter nato zaela nanjo streljati. Po izjavah
trojke je padlo est sovranikov, toda ta podatek je najbr
pretiran. Na drugo zasedo, ki je bila na cesti med Spodnjimi
in Zgornjimi Gorjami, pa je naletel en sam nemki vojak. Za
seda je nanj izstrelila rafal ter ga brkone ranila, vendar je
uel.
Medtem so patrulje bataljona mobilizirale moke po va-
seh Spodnje Gorje, Podhom, Graben, Vielnica, Spodnje in
Zgornje Laze, Krnica, Grabe in Mevku. Na zborno mesto so
patrulje pripeljale 39 novincev. Obenem so nabrale tudi nekaj
ivea in obleke. 26. februarja ob tirih zjutraj se je bataljon
vrnil na planino Pokljuko, skuhal zajtrk in ob 7. uri krenil
proti Koprivniku, kamor je priel ob 11. uri. Po kosilu je ob
14. uri odel proti Stari Fuini, kamor je prispel ob 16. uri.
Medtem je bil skoraj ves 2. bataljon v zavarovanju, preostali
borci pa so se urili. Med drugim so preizkuali tudi novo
oroje, angleki netrzavni protitankovski minomet piat. Sele
zveer je odel en vod z dvema mitraljezoma spremljat trans
port do Raven; vrnil se je 27. februarja ob tirih zjutraj. Zve
er je el z isto nalogo do Raven en vod 1. bataljona. Ta vod
naj bi tudi prinesel s seboj nekaj streliva, ki je bilo skrito
blizu Nemkega rovta. Sicer pa v teh dneh vejih vojakih
akcij ni bilo. Zato so borce urili in jih politino vzgajali.
Titi as so zaeli prihajati v Bohinj na obiske svojci par
tizanov kar v vejih skupinah. Ko so se vraali, so povsod pri-
povedovali, kaj vse so videli in kako je v Bohinju. Obvee-
valci so kaj kmalu zaslutili v teh obiskih nevarnost, da bi
gestapo med potene ljudi vrinil tudi svoje vohune. Zato so po
ve opozorilih le dosegli, da so prepovedali take obiske.
Odredni tab pa je delal narte za nove napade od 1. mar
ca naprej. Zato je ukazal 1. bataljonu, naj ostane in zavaruje

214
Staro Fuino in okolico, 2. bataljon pa naj posije zgodaj zjut
raj v zasedo med Bistrico in Nomenj celo eto. Ta naj bi za-
sedla poloaje v najveji tiini, obenem pa pazila na mine,
ki jih je sovranik zael v zadnjih dneh nastavljati po dohodih
k eleznici, ker ni imel ve dovolj vojatva za zavarovanje,
pa tudi poveljstvo ni ve hotelo tvegati. Toda zgodilo se je
drugae.
Zveer 28. februarja so se z vlakom pripeljali v Bohinj
trije vagoni nemkih vojakov. Iz dveh so vojaki izstopili na
Nomenju, iz enega pa v Bistrici. 28. februarja je e ob 22. uri
odlo z Bohinjske Bele proti Gorjuam okrog 200 nemkih
vojakov. Veina jih je bila iz vojanice na Beli, drugi pa so bili
iz pasje ole na Bledu (kakih 40 mo) in domobranci. Dne
1. marca ob 2. uri so prili na Gorjue ter zaeli pleniti hrano po
vasi. Prav takrat je iz Bistrice odlo 120 nemkih vojakov proti
Koprivniku. Kolona je bila sestavljena iz oronikov, obmejnih
straarjev in okrepitve, ki se je pripeljala z vlakom prejnji
veer. Ko je prila na Koprivnik, je zaela pleniti in prete-
pati ljudi. Ob 8. uri pa sta koloni iz Bistrice in z Bohinjske
Bele hoteli napasti komando mesta Bled v Podjeljah, vendar
se je komanda pravoasno umaknila. Nemci so nadaljevali po
hod proti Jereki in ostali tam do 16. ure, nato pa so odli skozi
Bitnje v Bistrico in se z vlakom odpeljali proti Bledu.
Odredni tab je bil pravoasno obveen, da je prila
okrepitev in je takoj ukrepal. 1. bataljon je e ob tirih zjutraj
poslal na Senoeta zasedo 23 mo s potrebno koliino avto-
matskega oroja. Ko so ugotovili, da so cilj sovranikove akcije
Gorjue in Koprivnik, je tab to zasedo odpoklical in jo poslal
v utrdbe okoli Stare Fuine. Tam so bili na poloaju tudi drugi
borci 1. bataljona, ena zaseda pa je bila tudi na planini Blatice.
2. bataljon je 28. februarja e ob 23. uri poslal en vod v zasedo
v Zabrevje, enega pa k Sv. Janezu. Zjutraj sta obe zasedi
dobili e okrepitev, da je bil na poloajih resnino ves ba
taljon. tabno spremstvo pa je poslalo izvidnico na greben Nad
jezerom, mobilizirance pa na planino Vogar.
Kljub sovranikovi premoi se torej odred raen neoboro-
enih novincev ni umaknil iz Stare Fuine. Po bataljonih so
skuhali tri obroke hrane, v tabnem spremstvu pa celo tiri.
Takoj naslednjega dne, 2. marca, je tab bataljonoma uka-
zal, naj nadaljujeta prekinjeno ofenzivo. 1. bataljonu je uka-
zal, naj ob 18. uri polje monejo skupino borcev v bistriki

215
 grad, da bi tam pobrali vse, kar se da, in mobilizirali nekaj
vojnih obveznikov. 2. bataljon naj bi 3. marca ob 2. uri prek
Zlana, Raven in Ribeve planine odel na Ribensko planino.
Od tam naj bi takoj zael poiljati zasede v vasi med Bledom
in Bodeami ter poskual uniiti domobransko patruljo, ki je
tela 10 do 15 mo in ki je vsak dan prihajala mimo vasi
Ribno.7 Obenem naj bi bataljon mobiliziral in izvajal tudi
druge akcije, e bi imel za to prilonost. Po treh dneh pa naj
bi se vrnil v Staro Fuino. Toda zaradi obvestila o ponovnih
okrepitvah Nemcev v blinjih postojankah je tab svoj ukaz o
pohodu 2. bataljona na Jelovico e isti dan preklical.
Stirideset borcev 1. bataljona pod poveljstvom bataljon-
skega komandanta pa je tono po nartu zveer vdrlo v Bistri
co. Sest zased, v vsaki po pet borcev z enim mitraljezom, je
zavarovalo dohode h gradu, drugih deset pa je vdrlo v grad.
Tarn so ujeli ribikega uvaja civilista, po narodnosti Nem
ca, ter mu vzeli pitolo, pisalni in raunski stroj, fotoaparat,
telefon, nekaj obleke, perila in posteljnine ter pisarnikih po-
trebin. Zasede so mobilizirale 7 novincev. Po 30 minutah se
je skupina umaknila iz Bistrice, ne da bi se spopadla s so-
vranikom.
2. bataljon pa je e 1. marca zveer poslal en vod, da bi
spremljal transport do Nemkega rovta. Ta vod je 2. marca
ostai v zasedi blizu Bistrice. Dne 2. marca se je vrnila v Staro
Fuino tudi patrulja 1. bataljona, ki jo je tab e 24. februarja
poslal na Bled z nalogo, naj prinese od tam kak radij ski spre-
jemnik, da bi posluali novice. Patrulja je prinesla en veji
radijski sprejemnik, enega pa je skrila, ter 20 zavojev tobaka.
1. bataljon je s preostalimi borci zavaroval Staro Fuino ter
poiljal patrulje proti Jereki.
Dne 3. marca je popoldne prila na Senoeta sovranikova
patrulja. 1. bataljon je takoj poslal tja eno eto, da bi jo
pregnala, toda patrulja se je e pred tem umaknila. Zato se je
ob 17. uri eta vrnila v Staro Fuino. 2. bataljon pa je popoldne
odel demonstrativno napadat Bistrico. En vod je prek Raven
in Nemkega rovta odel na hrib Sei ter od tam napadel po
stajo in vlak, ki je pravkar pripeljal z Jesenic. Drugi vod je
vdrl v Bistrico in zael streljati na upnie, tretji pa na tab.
Cetrti vod je bil v zasedi med eleznikim mostom na Bitnjah
ter vasjo Bitnje. Njegova naloga je bila zavarovati umik dru-
gega voda pred Nemci, ki bi lahko prili od mostu in zasedli

216
 smer umika. Napad se je zael ob 21.30 in je trajal 15 minut.
Nemka zaseda nad vojakim pokopaliem je opazila pribli-
evanje napadalcev ter izstrelila nanje nekaj raket in strelov
iz puk. Ko pa je mitraljezec na zasedo izstrelil kratek rafal,
so se Nemci takoj umaknili. Vod, ki je napadel tab, je izstre
lil nanj iz piata 7 min, toda zadetki so bili zaradi monega
vetra, ki je zanaal mine, samo priblini. Sovranik pa je e
po eksploziji prve mine prenehal streljati. Sele ko je bil ba
taljon e dale iz Bistrice, so zaeli Nemci za njim streljati iz
minometov in tekih mitraljezov. Odred ni imel izgub, za
sovranikove pa niso zvedeli.
4. marca je 1. bataljon e ob tirih zjutraj poslal dve mi-
traljeki trojki v zasedo v Korita, dve pa na Blatice. Zveer
je ena trojka odla v zasedo k Sv. Janezu. 2. bataljon pa je e
zjutraj poslal en vod v zasedo na Blata.
5. marca ob 2. uri je odel 2. bataljon prek Raven in Rib-
eve planine na Ribensko planino. Tja je prispel ob 14. uri in
nato poival. 6. marca ob 2.30 pa je ves bataljon odel v zasedo
v Ribno in okolico. Da so lahko prili tja, so borci morali Savo
bresti, ker so Nemci poruili vse mostove. Ena eta je posta
vila zasedo pri kapelici ob cestnem kriiu med Ribnim in
Bledom, en vod je bil v zasedi proti Selu, eden pa proti Bo-
deam. Ob 10. uri se je bataljon vrnil iz zased, ker tega dne
sovranik ni patruljiral. Nastanil se je na Ribenski planini.
Tam je ostai ez no, dopoldne 7. marca pa je prejel ukaz, naj
se vrne v Staro Fuino.
Spotoma je en vod postavil zasedo komaj 200 metrov od
Bistrice. V vodu so imeli tudi piat. Ko je pripeljal mimo
veerni vlak z Jesenic, je merilec izstrelil mino v lokomotivo
z razdalje 40 metrov. Zadel jo je naravnost v kotel in ga pre-
bil, zato se je vlak takoj ustavil, saj je bila lokomotiva brez
pare. Nemci v vlaku so takoj zaeli na vso mo streljati, iz
bunkerjev pa so jim pomagali. Merilec piata je nato izstrelil
drugo mino v slubeni voz, mitraljezci pa so zaeli obstrelje-
vati vagone. Zato so Nemci nehali streljati, vrgli so le nekaj
min iz Bistrice. Ker so Nemci osvetlj evali okolico z rake-
tami, vod pa je bil sredi travnika, se je moral kmalu umak
niti. V tej akciji je bil en nemki vojak ubit, uniena lokomo
tiva in pokodovanih ve vagonov. Da bi zavaroval prehod,
je bataljon e pred akcijo poslal zasedo med Bistrico in Nemki
rovt, en vod pa na Ravne.
 Medtem ko je bil 2. bataljon na Jelovici, je 1. bataljon
varovai Staro Fuino. Zveer 6. marca je poslal 6 mo z enim
mitraljezom za spremstvo transporta do Nemkega rovta. Sku
pina je nate? ostala do jutra tam v zasedi, nato se je vrnila.
Zveer 7. marca se je vrnila tudi patrulja dveh mo, ki je od
la na Bled, da bi od tam pripeljala dezerter ja8 iz nemke
vojske. Svojo nalogo je opravila, dezerterju je odvzela pito-
lo z 12 naboji, sam pa je prinesel s seboj tudi 60 nabojev za
pitolo znamke Steyr in 3 okvire za avstrijsko brzostrelko.
Zveer je odlo 20 partizanov s tremi mitraljezi v zasedo
k elezniki progi med Bistrico in Lepencami. Nameravali so
napasti patruljo, ki je hodila po progi. Ko je bila patrulja
priblino 500 metrov od zasede, je pripeljal z Jesenic vlak, ki
ga je z druge strani proge napadla zaseda 2. bataljona. Eksplo
zijo piatove mine so v zasedi 1. bataljona imeli za eksplozijo
navadne mine na pritisk. Zaradi spopada, ki se je vnel okoli
vlaka, in zaradi pomoi, ki je zaela prodirati od Bistrice in
Nomenja, je zaseda 1. bataljona menila, da napada ni ve
mogoe izvesti. Toda Nemci so z raketami osvetljevali okolico
in v tej svetlobi je zaseda opazila dokaj dale patruljo, ki
jo je nameravala napasti; zaela jo je obstreljevati. Po pol-
urnem spopadu se je zaseda umaknila.
Dne 8. marca ob 20. uri je odel vod 1. bataljona spremljat
transport. Toda e na Zlanu, kjer bi se moral vod sestati s
transportom, je vodnik ugotovil, da je transport e sam odel
naprej, zato se je vod vrnil. Od 5. do 14. ure je bil en vod v
zasedi pri Sv. Janezu, od 9. do 17. ure pa prav tako en vod na
Senoetah. Ta vod je iz velike razdalje opazil sovranikovo
patruljo, ki se je od nekod vraala v Bistrico, vendar je za
radi prevelike razdalje ni napadel.
Tudi naslednjega dne, 9. marca, se ni zgodilo ni poseb-
nega. Zjutraj je odla zaseda 1. bataljona na Senoeta, eta
2. bataljona pa na Brod. Obe zasedi nita doakali sovranika.
Zveer pa se je odred zbral v Stari Fuini in ob 18. uri odel
prek Sv. Janeza, Polj, Raven in Nemkega rovta na Jelovico.9
Odredovi uspehi, pa tudi priblievanje pomladi in zmage
so med 17. februarjem in 9. marcem vplivali tudi na dotok
novih borcev, eprav je v tem asu glavna vloga pri mo
bilizaciji e prela na komande mest. Veino novincev je od
red poslal na korpusni tab, obdral je le stareje in zelo
mlade. Skupno je bilo v tem asu mobiliziranih 58 novincev.10

218
 Nadaljevale so se tudi ostrostrelske akcije. Tako sta 23.
februarja ostrostrelca 1. bataljona pri bunkerju na Obrnah
ubila enega sovranika, enega pa ranila, ko so vojaki na-
pelj evali okoli bunkerjev bodeo ico. Kljub hudemu obstre-
ljevanju sta se ostrostrelca sreno umaknila. Sicer pa so se
ostrostrelci v glavnem vkljuevali v zasede.11
Minerei pa so zelo poveali svojo dejavnost. Ze 20. februar
ja so minerei 1. bataljona med Bistrico in Nomenjem razstrelili
20 metrov proge in s tem iztirili lokomotivo in tri vagone ter
za 24 ur prekinili promet. Od 5. do 20. februarja je bil promet
med Jesenicami in Gorico zelo redek, ker je bila razdrta pro-
ga v dolini Soe. Dne 22. februarja je bil pri odrednem tabu
ustanovljen minerski vod, kamor so premestili minerce iz
bataljonov. Tega dne so minerei razstrelili 10 metrov dolg
most med Bistrico in Nomenjem, uniili 32 metrov proge ter
prekinili promet za 72 ur. Dne 23. februarja so se minerei
udeleili e opisane akcije obeh bataljonov.
25. februarja so minerei nameravali iztiriti vlak. Zaradi
njihove neprevidnost pa je ena mina prezgodaj eksplodirala ter
ubila Joeta Trka12 in Ferdinanda Ivania.13 Kljub temu so
progo razstrelili na treh krajih med Bistrico in Nomenjem v
skupni dolini 30 metrov; promet je bil prekinjen 16 ur. Dne
28. februarja pa sta dva minerja razstrelila vodni zbiralnik
nad Bohinj sko Belo. To vodo so uporabljali v vojanici in na
elezniki postaji za napajanje lokomotiv, velik pa je bil
6X6 metrov. Dne 2. marca pa je Joe Cesar-Mirko, mladinec
iz Jereke, ki je e prej s tovariem Joetom Cesarjem miniral
elezniko postajo v Bistrici, odnesel 6 kg plastika v bunker
pri cestnem mostu na Bitnjah. V tem bunkerju je bila zaseda
samo ponoi, podnevi pa le vasih. Ivanka Kavi si je prej
ogledala okolico in Cesar ju sporoila, da Nemcev ni blizu, zato
je ta proti veeru postavil mino v bunker.14 Bunker je popol-
noma razneslo. Dne 5. marca so odli tirje minerei in dva
borca kot spremstvo v akcijo v Zgornjesavsko dolino. Tam
so 6. marca med Dovjim in Mojstrano razstrelili 15 metrov
dolg elezniki most ter prekinili promet za 96 ur.
Crn dan za Nemce je bil 9. maree. Minerei so poloili mino
na eleznico med postajama Podhom in Bled. Toda opazila jo je
patrulja in jo po neprevidnosti sproila. Ubit je bil en oficir
in tirje vojaki. Unienih je bilo 30 metrov tirnic, promet pre
kinjen za 12 ur. Istega dne je zaradi akcije minercev med

219
Podkono in Blejsko Dobravo iztirila lokomotiva z dvema va-
gonoma. Potem ko sta minerja 28. februarja razstrelila vodni
zbiralnik nad Bohinjsko Belo, sta poloila e protipehotno mino
na stopnice zbiralnika. Sele 9. marca je nanjo stopil neprevidni
vojak in jo sproil. Ubila ga je skupaj z dvema drugima, med
njima enega oficirja.15 Pri vseh akcijah na progi je bila uniena
tudi telefonska napeljava ob progi, vasih zaradi iztirjenega
vlaka, vasih zaradi same eksplozije, vekrat pa so minerji
posebej minirali tudi telegrafske drogove.
Tako se je konalo prvo razdobje, v katerem je reorgani
zirani odred deloval v Bohinju in na Jelovici. V kratkem asu
mu je predvsem uspelo prepreiti, da bi sovranik patruljiral.
Ta se je priel partizanov bati in se jih izogibati. Ves as je bil
odred v Stari Fuini, kjer je ivel redno vojako ivljenje.
Veliko pozornost je tab posvetil urjenju, da bi borci bili bolj
strumni. To je bilo posebno vano pred osvoboditvijo, ko bodo
morali vkorakati v mesta.

S proslave obletnice ustanovitve Rdee armade v Stari Fuini 23. februarja

1945. Predzadnji levi je Joe Cesar-Mirko, ki je bil tedaj odlikovan za dve
uspeni minerski akciji. Poleg komandanta Ivana Lebana so na tribuni
tudi nekateri drugi odlikovanci tega dne

220
 OPOMBE

1 Poroilo obveevalne toke Vogel OC 31. divizije 20.

februarja v nerazporejenem arhivu IZDG, poroilo OC 31. divizije
OC glavnega taba 23. februarja v fasciklu 76/IV-B, poroila OC
Jeseniko-bohinjskega odreda OC glavnega taba 18., 20., 22. in
24. februarja v fasciklu 76/IV-B.
! Dne 15. februarja je OC Jeseniko-bohinjskega odreda, ki je

ostai v Bohinju, ko je odred odel v Novake, prek OC korpusa

sporoil odrednemu tabu, da so spodnjo pot nad Ravnami in Zla-
nom mimo bive postojanke jugoslovanske obmejne strae Nemci
minirali (fascikel 295 a/V-A-2). Poleg Cerkovnika (rojen 7. novembra
1923), ki je dobil drobce v obe nogi in roki ter v desno obrv, sta
bila ranjena e Alojz Rozman, rojen 13. oktobra 1924 (ranjen v desno
nogo) in Peter Klanjek, rojen 25. junija 1910 (v desno nogo z
dvema drobcema). Ime etrtega ranjenca ni zapisano, verjetno
zaradi neznatnosti pokodbe. V bolninico so poslali samo Cer
kovnika in Rozmana, druga dva sta se zdravila kar v odredu (po
poroilu 1. bataljona odrednemu tabu 21. februarja v fasciklu
295 a/III-6).
3 Ranjena sta bila Henrik Pilar in Milenko Kalabrin (poroilo
taba 2. bataljona odrednemu tabu 24. februarja v fasciklu
295 a/V-B-4).
4 Cvetko Berginc, rojen 17. januarja 1921 v Gorici, elektro-
varilec, v NOV od 20. septembra 1944 (seznam olskega taboria
v fasciklu 295 a/V-B-4).
5 Slavko Ferej, rojen 30. aprila 1923 na Jesenicah, frizer,
v NOV od 31. julija 1944, ko je dezertiral iz nemke vojske. Ko so
ga Nemci ujeli, so ga z vlakom odpeljali v Bistrico, naslednjega
dne pa na Bled in nato v Begunje. Tam je doakal osvoboditev
4. maja in se prikljuil Kokrkemu odredu. (Podatki: seznam 2. ba
taljona v arhivu IZDG, fascikel 295 a/V-B-4, knjiga jetnikov iz
.Begunj v Gorenjskem muzeju v Kranju, pismo Slavka Fereja.)
6 Med 20. in 26. februarjem je zamenjala olski in nado
mestni bataljon tankovskih grenadirjev U divizije Branden
burg 3. olska in nadomestna izvidnika planinska motorizirana
baterija 112. polka. tab polka je bil v Salzburgu, omenjena bate
rija pa je bila pred prihodom na Bohinjsko Belo v St. Martinu pri
Bel jaku. Polk je imel raen izvidnike tudi tri topnike baterije.
3. baterija je bila sestavljena iz nadomestnega voda, ki je tel pri
blino 100 mo, alarmnega voda (150 mo) ter dveh vodov, v ka-
terih so bili radiotelegrafisti. Te so zaradi pomanjkanja letal po
slali v baterijo iz letalskih enot. Vsak izmed teh dveh vodov je tel
po 75 do 80 mo. (Poroilo obveevalnega centra odreda obvee-
valnemu centru 9. korpusa 14. marca, fascikel 295 a/I-10).
7 Ta patrulja je prihajala iz domobranske postojanke v Jar-
ah pri Bledu, ki je bila edina domobranska postojanka na ozemlju
Jeseniko-bohinjskega odreda. V Jarah je bilo najve 46 domo-
brancev, kadar pa so odli kam v akcijo, jih je ostalo doma vasih
tudi samo toliko, da so zastraili vojanico. Domainov je bilo v

221
postojanki le malo, nekaj ve je bilo takih, ki so iveli po drugih
krajih Slovenije in so jih zdaj kot domobrance poslali v domai
kraj. Kljub vztrajnim prizadevanjem nekaterim klerikalnim velja-
kom, povezanim z vodstvom v Ljubljani, le ni uspelo dobiti niko-
gar raen posameznikov na svojo stran. Posamezne organizator je
pa je navadno ob pomoi veine prebivalstva e ob samem zaetku
delovanja onemogoila varnostno-obveevalna sluba oziroma
Ozna. Nekaj domainov, najvekrat partizanskih dezerterjev, pa je
bilo v postojanki v Lescah, ki je bila na obmoju Kokrkega
odreda.
Na Jesenicah je delovala skupina raztrgancev pod nepo
srednim poveljstvom policije. Ta skupina, ki je tela tudi do 50
mo, je bila sestavljena iz partizanskih dezerterjev ter kriminal-
cev, nekateri pa so bili raen enega ali drugega ali obojega tudi
privrenci domobranstva. Zato so marsikje ljudje imeli jeseniko
skupino raztrgancev za domobrance, posebno e, ker so vasih
nastopali v nemkih uniformah. Najbr pa bi se, podobno kot drug-
je, tudi jesenika skupina raztrgancev spremenila v domobran
sko enoto, e ne bi bilo konec vojne.
8 Erich Kempe, rojen 26. avgusta 1901 v Magdeburgu. Mobi
liziran je bil 1940, opravljal je pisarnika dela. Na Bled je priel
15. januarja na lastno pronjo za raunovodjo polka divizije
Brandenburg. Kempe je dobil zvezo s partizani takoj po prihodu
na Bled prek nekega brivca Luke. (Zaslianje Ericha Kempe ja pred
OC Jeseniko-bohinjskega odreda dne 8. marca 1945, v fasciklu
235/II-6).
9 Razdobje med 19. februarjem in 9. marcem je opisano po
poroilih odrednega taba korpusnemu v fasciklu 295 a/I-10 in
234 a/I-1, poroilih 1. in 2. bataljona odrednemu tabu v fasciklu
295 a/III-6 in poroilih OC odreda OC glavnega taba v fasciklu
76/IV-B.
10 Seteto po dnevnih poroilih.
11 Poroilo taba 1. bataljona odrednemu tabu dne 24. feb
ruarja v fasciklu 295 a/III-6.
12 Joe Trek, rojen 14. marca 1913 v Zireh, nazadnje ivel na
Jesenicah, delavec, v NOV od 15. septembra 1944 (dnevnik miner-
sko-sabotanih akcij v fasciklu 295 a/III-6.
13 Ferdinand Ivani, rojen 11. decembra 1911 v Kamnem,
ivel na Jesenicah, miner, v NOV od 15. septembra 1944 (dnevnik
minersko-sabotanih akcij v fasciklu 295 a/III-6).
14 Izjava Joeta Cesarja-Mirka in poroilo oziroma dnevnik
minersko-sabotanih akcij v fasciklu 295 a/III-6.
15 Dnevnik minersko-sabotanih akcij v fasciklu 295 a/III-6.
Poroila o teh uspenih akcij ah minerske skupine pa so precej pro-
tislovna, ker je tab anje zvedel prek kurirjev, medtem ko so
se minerei vmili ale 12. marca in podrobneje poroali.

222
 SODELOVANJE V VELIKI AKCIJI

Jeseniko-bohinjski odred je 9. marca ob 18. uri odel na

Jelovico po ukazu korpusnega taba, da bi od tam zavaroval
v smeri Bistrice in Bleda ofenzivo 9. korpusa proti domobran
skima postoj ankama pri Sv. Kriu in v Kaliih.
2e 8. marca je tab 31. divizije po pooblastilu korpusnega
taba ukazal 2. bataljonu odreda, ki je bil na Jelovici, naj tam
tudi ostane in poaka na 1. bataljon. Toda ukaz je bil pre-
pozen, ker je ta bataljon e 7. marca odel v Staro Fuino.
V skladu z ukazom korpusnega taba je odredni tab na-
roil obema bataljonoma, naj zasedeta 10. marca ob 5. uri
zjutraj naslednje poloaje:
1. bataljon naj bi postavil zasedo enega voda na Rovtarici.
Vod naj bi poiljal patrulje za zvezo na Ribevo planino, ka
mor bi prihajale patrulje za zvezo iz 2. bataljona. Ostali del
1. bataljona naj bi zasedel Ribensko planino ter poiljal stalne
patrulje proti Kupljeniku in Ribnemu.
2. bataljon naj bi se nastanil na Nemkem rovtu. Nad vasjo
naj bi bila v zasedi cela eta, en vod pa v vasi Ravne. Zaseda
naj bi bila tudi na vrhu priblino kilometer juno od No
men ja.
Odredni tab bi se nastanil v vasi Lome, kamor bi morali
napeljati telefonsko zvezo od obeh bataljonov in kamor naj bi
oba bataljonska taba redno poiljala kurirje. tab odreda je
tudi obema bataljonskima taboma naroil, naj poskrbita, da
bodo borci dobro nahranjeni, predvsem pa naj bodo resnino
paljivi, ker bo sovranik prav gotovo skual priti napadenima
postoj ankama v Selki dolini na pomo.
Toda 1. bataljon, ki je imel najdaljo pot, je priel na Ri
bensko planino ele ob 10. uri. Namesto patrulje je poslal en
vod v zasedo pri Kupljeniku, enega proti Ribnemu in enega
proti Radovljici. Tudi 2. bataljon je nekoliko spremenil nart.
Namesto ete nad Nemkim rovtom je bil v zasedi en vod pod
to vasjo, zato pa je bil en vod ob poti iz Bistrice v Sorico na
Strmnah. Ena desetina je bila na vrhu severno od Nemkega
rovta, ena pa na Bitenjski planini, da bi prepreila izpade z
Nomenja. Zasedo na vrhu (koti 690) med Lomami in Nomenjem
pa je prevzela tabna eta.1
Postoj anki pri Sv. Kriu in v Kaliih so postavili do-
mobranci konec februarja zato, da bi prepreili prevoz hrane
 z Gorenjskega na Primorsko po poti prek Jelovice in mimo
Zeleznikov. Zavarovanje Zeleznikov, ki lee v grapi, bi zahte-
valo preve sii, zato so se domobranci raje naselili v obeh ome-
njenih vaseh, ki leita na hribu. Obe postoj anki sta imeli po-
sadko priblino 130 domobrancev in okrog 30 neoboroenih
delavcev, vsi pa so se mrzlino utrjevali.
9. marca ob 24. uri je 3. bataljon Preernove brigade z eno
eto 1. bataljona napadel Kalie, 2. bataljon in dve eti 1. ba
taljona pa Sv. Kri. V napadu je sodelovala tudi divizijska eta
tekega oroja, minerska eta inenirsko-tehninega bataljona
31. divizije ter topniki divizion z gorskim topom kalibra
75 mm, protitankovskim topom kalibra 45 mm in brzostrelnim
topom kalibra 20 mm. Brigado so okrepili s protitankovskimi
pukami, piati in minometi iz drugih blinjih enot. Takne
koncentracije tekega oroja dotlej e nikoli ni bilo. Zato je
Preernova brigada do jutra svojo nalogo lahko tudi uspeno
opravila ter sovranikovi posadki v obeh postoj ankah pobila
ali pregnala. Tako je bila pot za prevoze hrane spet odprta.
Prav tako temeljito je bilo tudi samo zavarovanje napada,
saj se je pogosto dogajalo, in ne samo na Gorenjskem, da je
sovranik v zadnjem hipu poslal napadeni postoj anki pomo
in zadal NOV hude izgube.
16. brigada Janka Premrla-Vojka je zasedla rto Jam-
nikSv. MohorLavtarski vrh. Jelovico je branil Jeseniko-
bohinjski odred, pred Sorico in Petrovim brdom sta bili dve
eti inenirsko-tehninega bataljona, pri Gorenji vasi sta bili
italijanski brigadi Triestina in 158. Antonio Gramsci. kof-
jo Loko je blokirala Gradnikova brigada. En bataljon kofje-
lokega odreda je bil na poloaju na Gabrki gori, drugi v re
zervi, zaitna eta divizijskega taba pa na Zavernem vrhu,
da bi blokirala Selca.2
Razumljivo je, da Nemci niso utegnili zbrati vejih sii in
da zato tudi niso uspeli napasti Jeseniko-bohinjski odred. Ta
je komaj dobro zasedel odrejene mu poloaje, ko je bilo pri
Sv. Kriu in v Kaliih e vse opravljeno. 1. bataljon pa je
zasedel poloaje celo kasneje. Kljub temu je bil ves odred na
poloajih ves dan 10. marca ter ez no in podnevi 11. marca.
ele tedaj je tab dobil obvestilo, naj se odredove enote umak-
nejo.
1. bataljon je, kot je velevai ukaz, umaknil zasede 11. mar
ca ob 23. uri. Cez no se je premaknil na Nemki rovt, kamor je

224
prispel 12. marca ob 7. uri. 2. bataljon z odrednim tabom pa
je Nemki rovt in okolico zapustil e 11. marca ob 18. uri ter
ob 23. uri priel v Staro Fuino.
Takoj ko je 1. bataljon priel na Nemki rovt, je tab po
stavil pod vasjo na treh krajih po eno mitraljeko trojko ter
enega straarja. Tri mitraljeke trojke in en straar pa so za-
sedli poloaje med Ravnami in Bistrico. Odredni tab je naj-
br skual sovranika zapeljati, da bi misle, da na Nemkem
rovtu in v okolici po odhodu 2. bataljona ni partizanov, tja
udaril s kako patruljo. Toda sovranik je ves dan miroval.
Zato je tudi 1. bataljon ob 18. uri 12. marca odel z Nemkega
rovta ter spotoma pobral zasede med Ravnami in Bistrico. Ob
23. uri pa je priel v Staro Fuino.
eprav je bil odred zaposlen na Jelovici, so minerei 10.
marca med Podkono in Blejsko Dobravo iztirili vlak, uniili
16 metrov tira in prekinili telefonsko napeljavo na dveh kra
jih, da je bil promet ustavljen za 12 ur.
1. bataljon pa je spotoma na Ravnah 12. marca mobili-
ziral enega novinca ter ga zadral pri sebi.3
 OPOMBE

1 Poroila bataljonskih tabov odrednemu v fasciklu 295 a/

III-7, ukaz odrednega taba bataljonskima v fasciklu 295 a/I-10,
ukaz taba 31. divizije tabu odreda oziroma bataljona na Ribevi
planini 8. marca, fascikel 295 a/I-5.
2 Stanko Petelin-Vojko: Med Triglavom in Trstom, strani 497
do 502, Stanko Petelin: Preernova brigada, strani 543 do 551.
3 Poroila batal jonskih tabov in komande tabnega sprem-
stva odrednemu tabu v fasciklu 295 a/III-7, 295 a/III-6, 295 a/III-5,
knjiga depe taba 9. korpusa v fasciklu 224/III, ukaz odrednega
taba bataljonoma U. marca in 12. marca v fasciklu 295 a/III-5 in
295 a/III-10, dnevnik minersko-sabotanih akcij odreda v fasciklu
295 a/III-6.

226
 VDOR NA BLED IN V BISTRICO

Drugi bataljon, ki se je vrnil z Jelovice e pred polnojo

11. marca, je ez no poival in se kot navadno zavaroval z
zasedami, straami in patruljami. Podnevi pa se je uril in po
litino izobraeval. Dne 12. marca ob 22. uri pa je na ukaz
odrednega taba odla ena eta v zasedo k eleznici in cesti
med Lepencami in Lozami. Tam naj bi poakala nemko patru-
ljo, ki je pregledovala eleznico. En vod je zasedel poloaje ob
poti, ki pelje z Nomenja na Gorjue, ena desetina ob stezi z
Nomenja na Gorjue, ena pa pri vzpenjai v Soteski. Tam pa
je lan bataljonskega taba, ki je bil tudi zraven, zvedel za
sovranikov prodor z Bohinjske Bele proti Gorjuam. Zato se
je zaseda premaknila k poti, ki pelje proti Gorjuam, vendar
tudi tam sovranika ni priakala. Spet se je 13. marca ob
11. uri umaknila in prila ob 16. uri v Staro Fuino. Spotoma
sta se od skupine loila ostrostrelca in se priplazila v gozd nad
Lozami. Vsak po tirikrat sta ustrelila v patruljo, ki je kmalu
nato prila po progi. V spopadu je bil en vojak ubit, eden
huje, trije pa lae ranjeni. Ostrostrelca sta se morala umakniti,
ker so preiveli lani patrulje zaeli hudo obstreljevati njun
poloaj.
Prvi bataljon, ki se je vrnil z Jelovice pred polnojo
12. marca, pa je 13. marca ob 19. uri poslal celo eto v zasedo
k eleznici med Lepencami in Lozami. Toda to no sovrani-
kove patrulje ni bilo, zato se je eta 14. marca ob 4. uri umak
nila. 13. marca ob 23. uri je imel ostali del bataljona poskusni
preplah. Borci so takoj zasedli odrejene poloaje proti Srednji
vasi in Rudnici, vajo pa je tab ocenil kot srednje dobro.
Dne 14. marca je odredni tab ukazal tabu 2. bataljona,
naj naslednjega dne kmalu po polnoi polje eno zasedo med
Loze in Lepence, drugo pa Pod korita. Vsaka naj bi tela en
vod, z eno naj bi el bataljonski komandant, z drugo pa etni
komandir. Toda takoj nato je tab svoj ukaz preklical in uka
zal taboma obeh bataljonov, naj skuhajo obilno kosilo do
10. ure. Ukazal je e, naj prideta oba bataljonska taba ob 9. uri
na sestanek pri odrednem tabu. Po takih pripravah je bila
navadno veja akcija. Ciani tabov so se e sestali, toda na
sestanku je odredni komandant spet preklical vse priprave.
tab odreda je namre nameraval mobilizirati na Reici in na
Bledu, pa niso bile konane e vse priprave in povezava s
 terenskimi aktivisti. Raen tega je udarni vod 4. ete 927. ba
taljona deelnih strelcev, ki je bil ustanovljen 11. marca za
ofenzivne akcije proti partizanom, vdrl zjutraj v vas Slam-
niki, ko pa se je vraal, je pogal taborie obveevalne toke
odreda. Zato razmere na titi strani, kamor naj bi odel od
red, niso bile zadosti znane, kar je prav tako vplivalo, da so
akcijo odloili.
Dne 16. marca ob 9. uri je bil pri odrednem tabu sestanek
vseh komunistov odreda, oproeni so ga bili samo deurni
bataljonov. Razpravljali so o blinji sovranikovi ofenzivi. Po-
poldne ob 16. uri je imel 1. bataljon preplah za vajo; ena eta
je zasedla poloaj ob robu Rudnice, druga pa ob cesti proti
Srednji vasi. Prav tedaj pa so priletela nad Bistrico zaveznika
letala ter pokodovala oroniko postajo in eno gospodarsko
poslopje. est bomb je padlo blizu upnia, v katerem so bili
obmejni straarji, a niso eksplodirale. Ena bomba pa je padla v
skladie lesnega trgovca Heinriharja in uniila precej desk.
Ob 18. uri je odred odel na ukaz taba na pot proti novim
poloajem. Kolona se je pomikala mimo Srednje vasi in Jereke.
1. bataljon z odrednim tabom se je nastanil na Koprivniku ter
poslal proti Nomenju zasedo. 2. bataljon pa se je nastanil na
Spodnjih Gorjuah ter postavil eno zasedo proti Nomenju,
drugo pa proti Soteski. Patrulje je poslal proti Bohinjski Beli,
na Plesnarici pa je bila izvidnica.
Dne 17. marca je e zaela prihajati s tajerske na Go
renjsko 14. esesovska divizija. V Radovljici se je ustavilo 2000
njenih vojakov, na Bledu prav tako 2000 in v Kranju 2000
do 3000. Zato je tudi tab Jeseniko-bohinjskega odreda, ki je
za to zbir an je vojatva takoj zvedel, ukazal taboma obeh ba
taljonov, naj zaradi monega sovranikovega izpada z Bleda
poljeta vsak po eno desetino do Mrzlega studenca. 1. ba
taljon naj bi poslal zasedo naslednjega dne ob 2. uri, 2. ba
taljon pa takoj po sprejemu ukaza. Ko bi prila na Mrzli stu-
denec desetina 1. bataljona, bi se lahko desetina 2. bataljona
vrnila.
17. marca ob 16. uri je 1. bataljon poslal en vod za zavaro-
vanje transporta hrane iz Stare Fuine do Nemkega rovta.
Vod naj bi se takoj po opravljeni nalogi vrnil na Koprivnik.
Na sovranikov napad ni bilo treba dolgo akati. Nasled
njega dne, 18. marca, sta krenila z Nomenja proti Gorjuam in
Koprivniku udarni vod 4. ete 927. bataljona deelnih strelcev

228
in 30 mo iste enote z Nomenja. Okoli 8. ure je en vod naietei
na zasedo 1. bataljona, ki je varovaia pot z Nomenja na Ko-
privnik. Po kratkem spopadu se je sovranik zael umikati
v precejnjem neredu. Na bojiu je pustil letno bluzo in nekaj
streliva, iz esar je tab sklepal, da je imel vsaj enega mrtve-
ga ali ranjenega vojaka. Druga skupina pa je naletela na 2. ba
taljon, ki ga je skuala napasti tako, da se je veina priblie-
vala njegovim poloajem, manji del pa je skual priti ba-
taljonu za hrbet. Toda borci so opazili priblievanje prvih in
so zaeli nanje streljati. Nemci so se zaeli umikati, ko pa je to
opazila njihova druga skupina, se je tudi ta umaknila. Po
poroilu taba 2. bataljona je imel sovranik 3 mrtve in 5
ranjenih, kar pa je brkone preve. Partizani niso imeli izgub.
Ob 14. uri istega dne je s Koprivnika odel 1. bataljon
skupaj z delom tabnega spremstva proti Mrzlemu studencu,
kjer ga je ob 16. uri akal 2. bataljon, ki je priel s Spodnjih
Gorju. Drugi del tabnega spremstva, v katerem so bili pred
vsem stareji borci in titi, ki so odgovarjali za opremo, pa je
s Koprivnika odel h komandi mesta Bled v Podjelje.
1. bataljon je prispel na cilj ob 21.30. Proti Podhomu je
postavil v zasedo dve mitraljeski trojki, tri proti Reici in
blejskemu naselju Grad, dve proti elezniki postaji Bled
jezero, eno pa k cerkvi med Reico in Podhomom. 2. bataljon
je poslal eno desetino v Krnico z nalogo, naj preprei sovra-
nikov poseg od Radovne. En vod je dobil nalogo blokirati po
stojanko v Spodnjih Gorjah. Zato je postavil eno desetino v
zasedo med Krnico in Gorje, eno pa med Poljico in Gorje. Ena
cela eta pa je blokirala tudi elezniko postajo Bledjezero
ter hotela Triglav in Evropa. Ta eta je imela tudi nalogo
napasti sovranikovo patruljo, ki bi prila po eleznici. Cilj vse
akcije pa je bila mobilizacija novincev na Bledu in Reici.
Kaj kmalu je na eno od trojk, ki so straile smer Reica
Grad, naletel nemki nadporonik z dvema spremljevalcema.
Trojka je nadporonika ubila, vojaka pa sta bila ranjena in sta
pobegnila. Padlemu so zaplenili kolo in radijski sprejemnik,
pitolo pa je e z zadnjimi momi pred smrtjo vrgel v vodo in
je niso mogli najti.
2. bataljon se je prav tako kmalu po zasedbi poloaiev spo-
padel z nemko patruljo, ki je prila po eleznici. Patrulja se
je umaknila za nasip in se zaela braniti. Nemka zaseda, ki je
bila pri agi na Reici, pa je zaela streljati na partizansko za-

229
sedo z mitraljezi in lahkim minometom. Tudi s postaje in iz
obeh hotelov so Nemci zaeli napadati. Po tirih poskusih, da
bi Nemci odred pregnali, se je ta sam umaknil ob 23.30,
potem ko je veino svojih nalog uspeno opravil. Dva pred
kratkim mobilizirana borca, doma iz blinjih vasi, sta zaostala,
zato so ju osumili dezerterstva, vendar sta se ez nekaj dni
vrnila v enoto.
V tej akciji pa je padel etni pomonik politinega komi-
sarja Janko Smolej1 iz 2. bataljona, Janez Bernard2 iz 1. ba
taljona pa je bil hudo ranjen ujet. Oba sta bila v skupini, ki
je blizu eleznike postaje nameravala aretirati Franca Rah-
neta, po domae Rogaa. Ta se je udinjal Nemcem kot vohun.
Odred je mobiliziral 26 novincev in nabral nekaj hra
ne. Minerei so pri elezniki postaji Podhom poloili mino.
Zjutraj je nanjo zapeljal potniki vlak, iztirila je lokomotiva s
tremi vagoni, promet je bil prekinjen 12 ur. Po kasnejem po-
roilu obveevalne slube so imeli Nemci v spopadih z za-
sedami tega veera tiri mrtve.
19. marca ob 7. uri zjutraj je odred prek Fokljuke prispel
na Koprivnik. Tarn so borcem skuhali zajtrk in kosilo. Medtem
ko so borci poivali, sta jih varovali dve zasedi in nekaj stra.
Ob 14. uri je odred odel s Koprivnika in priel ob 16. uri
v Staro Fuino, kjer se je spet nastanil.
Tega dne zjutraj je kakih 500 sovranikovih vojakov v ve
kolonah krenilo iz Krope na Jelovico. Pripadali so 14. esesovski
diviziji. To je bil zaetek sovranikove ofenzive, zadnje in naj-
huje, kar jih je doivel 9. korpus.
Naslednjega dne, 20. marca, je e ob 2. uri zjutraj pri-
peljal v Bohinj vlak s 60 vagoni. V njih so bili esesovci iz
13. policijskega polka. Del jih je izstopil na Nomenju, del pa v
Bistrici. Polk je bil zelo dobro oboroen, imel je 5 minometov,
okrog 160 mitraljezov, s seboj je imel tudi 80 konj. Vsak ba
taljon je imel radijski oddajnik. Vojaki so bili Nemci, Hrvatje,
ehi, Poljaki in Rusi.3 Takoj ko se je zdanilo, je prodrla kolona
300 mo na Ravne, 100 pa jih je vdrlo na Nemki rovt. V obeh
vaseh so pobirali predvsem govedo, praie in poljske pridelke
ter temeljito preiskali vso vas in blinje senike. Izsledili so tudi
kurirsko postajo G-2 ter ubili kurir ja Ivana Torkarja, drugega
kurirja pa ujeli. Na kurirski postaji sta bila tudi Oto Kelih in
Joe Rozman, borca Jeseniko-bohinjskega odreda, ki sta la
v Cerkno po strelivo. Oba sta v spopadu padla.

230
 Pravi cilj nemkega vdora na Ravne in na Nemki rovt
pa je bil predvsem ropanje hrane. Tako so nemke ete na
Nemkem rovtu pobrale 41 govei, 7 praiev in 29 ove, na
Ravnah pa 44 govei, 6 ove in dva voza sena. Nekaj ivine so
takoj pobili in skuhali, ker so bili zelo lani, drugo pa so od-
gnali v Bistrico ter jo spravili v upnijski hlev.
Na Nomenju je izstopilo kakih 1000 esesovcev iz 14. di
vizije. 500 jih je takoj odlo na Jelovico po poti mimo Loz, 500
pa prek mostu Pod koriti.
Po podatkih obveevalne slube naj bi Nemci iz Bistrice,
ki so 20. marca oplenili Nemki rovt in Ravne, 21. marca na
redili prav isto po vaseh proti jezeru in v Zgornji dolini ter
na Gorjuah in Koprivniku. Tam bi se akcije udeleilo tudi
vojatvo, ki bi prilo z Bohinj ske Bele in Bleda prek Po
kljuke. V Bistrici so mobilizirali e 10 voznikov, ki bi morali
voziti zaplenjeni ive. Toda 20. marca zveer so nenadoma
dobili drugano povelje. Ob 20. uri se jih je kakih 500 naloilo
na vlak in se odpeljalo v Podbrdo. Drugi pa so zjutraj 21. mar
ca krenili iz Bistrice proti Sorici. Istega dne je krenila kolona
500 vojakov z Bohinjske Bele prek Kupljenika na Jelovico.
Tako je obmoje med obema Savama bilo zunaj nemkega
obroa.
Odredni tab je e pred jutrom po telefonu zvedel za pri
hod 13. esesovskega policijskega polka v Bistrico. Takoj je za-
ukazal pripravno stanje. 1. bataljon naj bi nemudoma poslal
en vod v zasedo na Senoeta. Ce bi sovranik prodrl prek Bi-
tenj v Jereko, bi se ta vod moral takoj umakniti. Ena eta pa
naj bi zasedla poloaje okoli cerkve v Stari Fuini. 2. bataljon
naj bi okrepil zasedo pri Sv. Janezu, tako da bi je bilo za eno
eto. Tudi utrdila naj bi se, posebno pa bi morala paziti na
strugo Save Bohinj ke.
Odredni tab je posebej opozoril podrejene, da morajo, e
bo prilo do sovranikovega napada, poloaje braniti. Vsi ne-
oboroeni pa naj bi intendantom pomagali odgnati ivino in
odpeljati hrano na Voje in, e bi bilo treba, e dalje na Vogar.
Zaseda 1. bataljona na Senoetah je bila tamkaj od 7. do
22. ure, 2. bataljon pa je zasedel poloaje, kot mu je bilo
ukazano, ob 9. uri. En vod, ki so mu kot okrepitev dodelili
piat, je zasedel Vrsnik, trije vodi pa so prek Polja odli na
poloaje prek Dobrave, nekako dva kilometra zahodno od Bi
strice. Ob 12.30 se je ta zaseda umaknila in zasedla nove po

231
 loaje pri Sv. Janezu. Toda sovranik ni poskusil prodreti
proti poloajem odreda.
Popoldne je odredni tab v skladu s podatki, da prihaja
vedno ve vojakov v Bistrico, Nomenj, na Bled in v Gorje
in da nameravajo naslednji dan, 21. marca, prodreti proti
Gorjuam, Mrzlemu studencu in Uskovnici ter napasti iz Bi
strice, izdal nov ukaz o razporeditvi odreda za 21. maree.
1. bataljon naj bi imel ez no mono zasedo pri cerkvi v
Stari Fuini, zasedo na Senoetah z mojo enega voda pa e od
4. ure naprej. Cez no naj bi poiljal stalne patrulje proti
Srednji vasi.
2. bataljon naj bi imel en vod v zasedi pri Sv. Janezu,
enega pa na desnem bregu Save, da bi nadziral cesto Bistrica
jezero. Obe zasedi sta imeli tudi nalogo s patruljami nadzirati
vmesni prostor, da ne bi sovranik prodrl ob juni strani
jezera do Ukanca. Spet je tab podrejene opozarjal na budnost
in na to, da mora vsaka enota, e se bo prisiljena umakniti, za-
sesti nove poloaje in se e naprej bojevati z napadi v bok in
v hrbet. Zajtrk naj bi borci dobili e ob tirih zjutraj.
Tako se je tudi zgodilo. Ze ponoi so minerei poloili pred
poloaji okoli Stare Fuine nekaj min. Poleg zased, ki so bile
v nartu, je 1. bataljon poslal e zasedo na Rudno polje. Toda
sovranik, raen manje patrulje, ki je prodrla iz Bistrice, tudi
tega dne ni poskual prodreti proti odredovim poloajem.
1. bataljon je, potem ko je zvedel za sovranikov pohod proti
Jelovici, umaknil zasede ob 17. uri, 2. bataljon pa e ob 11. uri.
Minerei pa so pobrali mine okoli Stare Fuine.
Dne 22. marca je odredni tab zaostril predpise o gibanju
civilistov. V Staro Fuino in k Sv. Janezu se je moglo samo
s prepustnico vijih tabov ali vodstev politinih organizacij,
toda tem so priporoili, naj do preklica prepustnic ne izdajajo.
Tega dne je bil v Bohinju mir, odred je nadziral obe dolini
s patruljami in zasedami, od katerih je bila ena na Zabrevju.
Zveer je odred prejel ob bohinjske mladine v Majdievi vili
zastavo, nato pa je imel miting v proslavo svetovnega mladin-
skega tedna.
Ceprav je bilo v vseh postojankah ve vojatva kot na-
vadno in eprav so bile patrulje in zasede ob eleznici tevil-
neje, da minerei niso mogli minirati proge, so obveevaici
odreda z obveevalci komande mesta Bled tega dne izvedli
drzno akcijo.

232
 Na Meakli je bila obveevalna toka Jeseniko-bohinj-
skega odreda, ki se je imenovala Skala. V nj ej sta delala
Martin Zvab-Milan in Stane Valentar, kurir pa je bil Ludvik
Kejar. Dne 21. marca sta Zvab in Valentar zvedela, kako so
prili h gozdarju v vas Graben ob cesti GorjeJesenice tirje
nemki vojaki povedat, da pridejo naslednjega dne na Cirkel
po drva. Tega dne so jih na doloenem kraju Zvab, Valentar
in e obveevalec komande mesta Bled akali od jutra do
poznega popoldneva. Ker so e mislili, da Nemcev ne bo, so za
pustili zasedo in odli v neko hio. Ko so bili e nekaj asa
tam, so pritekli trije otroci povedat, da so se peljali v Graben
tirje nemki vojaki s kolesi. Obveevalci so odli proti
Ularjevi hii, spotoma pa so se dogovorili, da bodo Nemce, e
se le da, ujeli ive, ker je bil med njimi tudi oficir. Ta bi za
partizansko obveevalno slubo veliko pomenil.
Stirje Nemci so res kmalu prili od Grabna proti Ularju.
Bilo je precej navkreber, zato so li pe ob kolesih. Ko so
prili zadosti blizu, je zaseda zaklicala, naj dvignejo roke,
obenem pa zaela streljati prednje, da bi jih zastraila. Trije so

Zastava, ki si jo je pridobil Jeseniko-bohinjski odred kot zmagovalec v tek-

movanju med odredi 9. korpusa. Zdaj je zastava v Muzeju revolucije
v Ljubljani

233
se takoj vrgli po tleh, le neki podoficir, ki je imel pitolo, se je
hotel upirati. Toda obleal je zadet v glavo. Drugi trije pa so
na poziv vstali. Dva sta bila navadna vojaka, eden pa poro-
nik.4 Mrlia so otroci na ronem voziku odpeljali v gozd in
zakopali. Domaini so na cesti zabrisali vse sledove spopada.
Ujetnike so obveevalci odpeljali v vas Laze, kjer so jim pri
kmetu Panovcu celo dali jesti. Tam so tudi poakali patruljo,
ki je ujetnike odvedla na tab odreda.5
Dne 23. marca ni imel odred nobenih akcij, po bataljonih
so imeli vojaki in politini pouk, telefonisti pa so napelj evali
telefonske linije. V odred so vkljuili 20 mobilizirancev z Re-
ice in Bleda, ki bi jih sicer poslali na korpusni tab, pa jih
zaradi ofenzive niso mogli. Zato pa so 25. marca iz odreda
poslali 20 izbranih borcev v brigado KNOJ. Popoldne 25. marca
so se titi borci, ki niso imeli slube, udeleili proslave mla-
dinskega dne na prostem v Stari Fuini, nato pa pogreba
kurir ja Ivana Torkarja in borca Ota Keliha.
Med tem je divjala sovranikova ofenziva. Kosovelova
brigada, inenirsko-tehnini bataljon 31. divizije in komanda
gorenjskega vojnega podroja so se nameravali prebiti proti
Pivki, toda v Zireh in okolici je bilo preve sovranikov. Zato
se je skupina skuala prebiti proti zahodu. Prek Farjega po
toka so jo poveljniki nameravali odpeljati v Selko dolino,
nato pa na Jelovico in od tam v Bohinj. Ob zori 23. marca je
kolona e prila ez cesto, tedaj pa je poveljnik ukazal, naj se
vrnejo na Crni vrh. Tam so bili Skofjeloki odred, zaitni ba
taljon oblastnega komiteja KPS, terenci, razne zaledne enote
ter 20. brigada Triestina in 158. brigada Antonio Gramsci.
Tega dne se je priela sovranikova ofenziva z Bukovega in
elina ter iz Selke doline proti Cerknemu. Sovranik je oitno
nameraval temeljito preiskati ozemlje med Selko in Poljan-
sko Soro. Zato so sklenili, da se enote, ki so se zbrale na Crnem
vrhu, prebijejo iz obroa v treh smereh. Vse tri kolone so od-
le na pot zveer 23. marca. V prvi koloni so bile Kosovelova
brigada, 20. brigada Triestina in komanda gorenjskega voj
nega podroja. Prek Farjega potoka se je kolona nameravala
prebiti proti Selki dolini. Toda samo 20. brigada je la po tej
poti in prila na Jelovico, od tam pa v Bohinj. Drugi pa so nad
Davo zavili na Porezen. Prvi dve koloni, v katerih so bili
Skofjeloki odred, zaitni bataljon oblastnega komiteja, ine-
nirsko-tehnini bataljon 31. divizije in 158. italijanska brigada,

234
sta prispeli do Martinj vrha. Tam sta naleteli na nem-
ko zasedo. Po krajem spopadu je prednji del kolone, v ka-
terem sta bila bataljon kofjelokega odreda in 158. brigada,
nadaljeval pot, ni pa se ve skual prebiti ez Selsko dolino
na Jelovico, ampak je manevriral med Selsko in Poljansko
dolino. Zadnji del kolone se je iz Martinj vrha vrnil na Crni
vrh, kjer so ga naslednjega dne napadli Nemci. Stab Skofje-
lokega odreda je tedaj svoj bataljon razpustil, kar je imelo
hude posledice; po ofenzivi je ostala v odredu komaj polovica
motva.
Najslabe pa se je godilo Kosovelovi brigadi in komandi
gorenjskega vojnega podroja na Poreznu. Zjutraj 24. marca
so ju e v spanju presenetili Nemci, ujeli skoraj celoten 3. ba
taljon Kosovelove in v naslednjih dneh postrelili 96 borcev v
vasi Jesenica. Po celodnevnem boju so se ostanki brigade s
komando gorenjskega vojnega podroja umaknili po severnem
poboju proti sedlu med Bako grapo in Selko dolino, nato
pa mimo Sorice in prek Strmn na Ravne ter mimo Sv. Janeza
na Uskovnico, kamor so prili 25. marca pozno zveer. Na
Uskovnici je brigada ostala nekako do 10. aprila. Dne 15. apri
la je imela samo dva bataljona, v vsakem dve eti, skupno pa
je tela le 171 borcev. Naslednjega dne je dobila e trinajst
novincev.6
Obmejni straarji iz Sorice so 26. marca telefonirali ob-
mejnemu komisariatu v Bistrici, da bo prila zveer prek Je-
lovice v Bohinj veja skupina partizanov. Zato je tega dne
e ob 15. uri odlo na Ravne v zasedo nad 60 obmejnih stra-
arjev in 10 oronikov. Toda bili so prepozni za celih 24 ur.7
Prihod takega tevila borcev je pomenil za odred veliko
skrb za prehrano. Tako Kosovelova kot komanda gorenjskega
vojnega podroja sta zadnji jedli pred ve dnevi, vmes pa
imeli hude boje in dolgotrajne ter naporne pohode ez gore in
po visokem snegu. Kosovelova brigada zaradi demoralizacije
ob izgubi celotnega bataljona nekaj asa tudi ni bila sposobna
za kakne veje akcije, zato je moral odred prevzeti nase vse
zavarovanje proti Bistrici in Nomenju.
Da bi dobil nekaj hrane zase, za Kosovelovo brigado in e
za druge, ki so se zatekli v Bohinj, je odred zveer 26. marca
vdrl v Bistrico. Prav mu je prilo tudi to, da je bilo e ome-
njenih 70 do 80 sovranikov v zasedi na Ravnah in da je bila
torej posadka v postojanki manja kot navadno.

235
 Ob 18.30 je odel odred iz Stare Fuine ter priel v Bi
strico ob 19.30. En vod 1. bataljona je zasedel poloaje pri
Malenkovi hii ob glavni cesti, en vod pri Grobotku, obrnjen
k blinji postojanki, ena desetina je bila pri Fajglevi hii, da
bi itila bok prvi zasedi, ena desetina pri gradu, da bi itila
most ez Bistrico, ena pa je bila pri ledinskem mostu. Ena
mitraljeka trojka je bila pred trgovino Budkovi. 2. bataljon
je blokiral upnie in postavil zasedo pri bitenjskem cestnem
mostu. Dve zasedi sta imeli nalogo blokirati oroniko po
stajo. Vso akcijo je vodil sam komandant Ivan Leban.
Ostanek motva 1. bataljona, deset partizanov iz tabnega
spremstva in odredni intendant so morali izprazniti Budkovi-
evo trgovino, ostanek 2. bataljona pa sirarno. Toda med
akcijo se je pokazalo, da je sirarna prazna, zato so borci 2. ba
taljona li na pomo borcem prvega. Raen Budkovieve trgo
vine so preiskali tudi hio Mateva Prelja, ki je bil osumljen,
da organizira domobrance. Zaplenili so mu kolo, dva radij ska
sprejemnika in nekaj obleke.8
Skupina borcev pod vodstvom komandanta 1. bataljona je
preiskala tudi obinski urad in tam zaplenila precej pisarnikih
potrebin, en telefonski aparat ter dva velika in en prenosni
pisalni stroj.
Pri Budkoviu pa so zaplenili nad tri tone sladkorja, 800 kg
moke, 200 kg jemenove kave, 200 kg soli, 100 kg testenin, nad
40 srajc, nad 50 spodnjih hla, nad 40 jopic, nekaj ve kot
30 metrov blaga za moke obleke, 30 metrov drugih tkanin, en
pisalni in en raunski stroj, 500 katlic vigalic ter 400500 kg
raznih drobnarij.
Med rekvizicijo je prilo do spopada blizu hotela Triglav.
Vod, ki je bil v zasedi pri Malenkovi hii, je opazil, da se bli-
ajo Nemci. Spustil jih je na razdaljo petih metrov, nato pa je
zael streljati. Po 10-minutnem boju so se Nemci umaknili. Tudi
dve zasedi 2. bataljona sta imeli kraji spopad in sta enega
nemkega vojaka hudo ranili. Odred ni imel rtev. Mobili
ziral je tudi 8 novincev. Ko se je e umaknil, so prili v Bi
strico tudi Nemci, ki so bili v zasedi na Ravnah, ker so sliali
pokanje.
Zaplenjeno hrano so intendantje z izbranimi borci spravili
na planino Vogar, ki je zaradi oddaljenosti in teko prehod-
nega zemljia e od nekdaj veljala za najbolj varno. Najve
sladkorja so poslali v bolninice na Primorsko, kjer je e mo-

236
no primanj kovalo ivil, ranjenci in bolniki pa so bili slad-
korja potrebni bolj kot vsega drugega. Del sladkorja pa so raz-
delili tudi borcem Trake in Kosovelove brigade ter gorenj
skega vojnega podroja, ki so se prebili iz nemkega obroa
in prili v Bohinj. Zaradi tega, ker e ve dni niso jedli, so bili
hudo izrpani in najbr ne bi takoj prenesli kake druge hrane.
Vsak je dobil polno pest sladkorja, ki ga je moral takoj pojesti,
nato pa popiti nekaj vode. Delitev so nadzorovali politini ko-
misarji.9
Dne 27. marca je imel 1. bataljon en vod v zasedi od 5.
do 17. ure na Senoetah, ena desetina pa je varovaia miting
v Cenjici. Del borcev je nosil zaplenjeno hrano na Vogar, kjer
je bila na strai mitraljeska trojka. Vsi ostali so poivali, ker
ponoi zaradi akcije niso skoraj ni spali, eprav so se prvi
vrnili v Staro Fuino e ob 22. uri.
2. bataljon pa je e ob tirih zjutraj poslal en vod 2. ete
v zasedo med vasi Kamnje in Polje. Okoli 12.30 so prili k
zasedi otroci in povedali, da sta na Brodu dva nemka vojaka,
ki prosita tobak in kruh. Nekaj borcev je takoj odlo proti
Savici, da bi ju obkolili, toda oba sta se e vraala proti Kam-
njam. Zato so se borci umaknili nazaj na Kamnje in za hi-
ami poakali oba vojaka. Spustili so ju v neposredno bliino,
ju ustavili ter jima ukazali, naj dvigneta roke. Toda vojaka
sta zaela beati, borci pa za njima streljati; enega so ranili
in ujeli, drugi pa se je vdal nepokodovan. Zaplenili so njuni
puki in opremo. Oba vojaka sta se izgovarjala, da sta sicer
prosila za kruh in tobak, v resnici pa iskala samo stike s par
tizani, da bi pobegnila iz nemke vojske. Ze prej sta tarnala,
kako sta lana. Ko so ju ujeli, sta z uniform takoj potrgala
ine in druge oznake. Na ugovore, da sta skuala zbeati, sta
se izgovarjala, da sta mislila, kako sta padla v nemko zasedo,
ker so ju borci ustavili po nemko.10
Naslednje dni ni bilo spopadov. Odred se je zavaroval s
patruljami in zasedami, ki so pogostoma menjavale poloaje.
Zaradi ofenzive na glavnino 9. korpusa sovranik ni napadal
odreda, ta pa je vseeno stalno priakoval napad, ker ni tono
vedel za sovranikove namere. Odred je to negotovo premirje
izkoristil za e bolje urjenje novih borcev in za utrjevalna
dela v neposredni okolici Stare Fuine.11
Dne 30. marca je bila v hotelu Bellevue konferenca ta
bov Jeseniko-bohinjskega odreda, 20. brigade Triestina in

237
19. Kosovelove brigade, komande gorenjskega vojnega pod
roja in predstavnikov okronega komiteja. Razpravljali so o
zbir an ju in prenosu hrane na Primorsko, kjer so bile enote
9. korpusa v hudi stiski zaradi sovranikove ofenzive in po
manjkanja.12
Nekajkrat je prilo tudi do preplaha zaradi vesti o zbira-
nju sovranikovih et v bliini. Tako je 29. marca komanda
gorenjskega vojnega podroja zvedela, da je prilo na Bled
precej esesovcev, prejnjega dne pa na Jesenice vlak nediev
cev. O tem, kam bodo udarili, so na komandi samo ugibali.
Enkrat so zvedeli, da bodo najbr li na Primorsko proti glav
nini 9. korpusa, drugi, kako se je 27. marca komandir oro-
nike postaje v Gorjah hvalil, da bo na Pokljuki in v Bohinju
e pokalo. Zato je komanda podroja priakovala, da bodo
vdrli v Bohinj, za katerega so Nemci e zdavnaj vedeli, da
je partizanska republika. Nemci naj bi udarili ali po savski
dolini ali pa iz Gorij prek Pokljuke. Toda obveevalni center
odreda ni prav ni vedel za omenjeno zbiranje sovranikovih
et in je zato opozoril komando podroja, naj ugotovi, e so
podatki resnini, osebe pa zanesljive, kaj ti vesti bi bile lahko
lane in bi lahko prav namerno povzroale paniko. Izkazalo se
je, da je io v resnici le za manje premike nemkih et, ki so
odhajale v ofenzivo proti 9. korpusu ali pa so se umikale z
Balkana in so nekaj asa poivale na Gorenjskem.13
Od 11. marca do 4. aprila je odred mobiliziral 45 novin
cev, ki pa jih poveini ni mogel poslati 9. korpusu zaradi ofen
zive na Primorskem in v Selki ter Poljanski dolini.14
Raen ostrostrelske akcije 13. marca pri Lozah v tem asu
drugih ostrostrelskih akcij ni bilo. Zato pa so bili bolj delovni
minerei. Dne 15. marca so minirali eleznico med Bledom in
Podhomom; na mino je naletela sovranikova patrulja, pet
vojakov je bilo ubitih. Dne 18. marca so minerei poleg e ome-
njene akcije ob mobilizaciji v Reici in na Bledu, minirali tudi
med eleznikima postajama Soteska in Bohinj ska Bela. Raz-
strelili so 32 metrov proge, promet je bil prekinjen 6 ur. Dne
27. marca sta li v akcijo dve skupini minercev. Eni je med
eleznikima postajama Jesenice in Kona uspelo razstreliti
progo pod vlakom, da je iztirila lokomotiva s tremi vagoni.
Promet je bil ustavljen za 16 ur. Druga skupina minercev je
hotela minirati eleznico med postajama Dobrava in Podhom,

238
pa je naletela na nemko zasedo. V spopadu je padel Polde
Kovai.15
Dne 28. marca so tirje minerei vdrli na Bled in blizu
hotela Troha razstrelili transformator, ki je oskrboval s to
kom Grad in Zagorico. Zaradi tega so ostale tudi nemke po-
stojanke v teh krajih brez razsvetljave. Dne 30. marea so se
minerei blizu Bleda sreali s sovranikovo patruljo in v spo
padu ubili enega sovranika, dva pa ranili. 2. aprila je eden
izmed partizanskih sodelavcev, ki je ivel isto legalno, do
ma, po naroilu minercev skril tempirano mino v premogu
eleznikega stroja, ki je peljal vlak proti Koroki. Mina je
eksplodirala na elezniki postaji Podroica ter uniila loko
motivo, ubita sta bila strojevodja in kurja. Mina je vsebovala
5 kg plastika in je bila tempirana na 6 ur.16
Medtem se je nadaljevala nemka ofenziva proti 9. kor
pusu. Potem ko so Nemci in domobranci po 24. marcu pre
plavili Gorenjsko med Savo Bohinjko, Savo ter Dolomiti, so po
vseh vejih naseljih postavili mone postojanke ter zaeli te
meljito preiskovati posamezna obmoja. Zadnje enote 14. es-
esovske divizije so zapustile Jelovico ele 7. aprila, eprav je
glavnina te divizije odla nazaj na tajersko e prej. Tudi
13. in 17. esesovski policijski polk sta odla na Koevsko
zaradi ofenzive proti 7. korpusu.17 2. domobranski bataljon je
zapustil Gorenjsko e 26. marca.
Proti enotam 9. korpusa, ki so se zadrevale na Banjski
planoti, v Cepovanski dolini in v Trnovskem gozdu, se je za
ela nemka ofenziva priblino ob istem asu kot proti Gorenj-
ski, le da se je z vsakim dnem stopnjevala. Udeleili so se je
poleg raznih nemkih enot tudi nemki zavezniki domobranci,
etniki, nedievci, italij anski republikanci, vlasovci ter celo
neka grka faitina enota, skupaj priblino 23.000 vojakov. V
trdovratnih vsakodnevnih bojih je sovranik do 31. marca stis-
nil vse enote 9. korpusa, ki so bile na tem obmoju, na pro
stor med vasmi Otlica, Mrzla rupa, Predmeja in Sinji vrh,
ki je meril po dolgem in poez kakih 6 km. 1. aprila se je glav
nina korpusa prebila iz sovranikovega obroa v treh sku-
pinah. Dne 6. aprila se je sovranikova ofenziva uradno kon-
ala. Nemci so jo v svojih dokumentih imenovali Konec zime.
Iz Cerknega so se Nemci umaknili dan prej.
V teh bojih je imel 9. korpus hude izgube, okrog 1500 do
2000 borcev in bork, ki so padli, bili ranjeni, ujeti ali pa so se
poskrili in se niso ve vrnili v enote. Stevilo borcev po bri-
gadah se je mono zmanjalo, da so na primer Kosovelovo in
Gregorievo brigado morali reorganizirati in sta imeli po
ofenzivi le po dva bataljona, v vsakem pa po dve eti. Okrog
14 dni po konani ofenzivi so morale brigade poivati, ker
niso imele streliva, borei pa so bili popolnoma izrpani in iz-
stradani. Toda sovranik korpusa ni uniil, eprav je to
hotel.18

240
 OPOMBE

1 Janko Smolej, rojen 3. marca 1903 v Zeldwegu na tajer-

skem, nazadnje je ivel na Javorniku. Pred vojno lan sindikata,
pred vstopom v NOV pa lan KP, vendar ni znano, od kdaj. V
NOV od 15. septembra 1944. Pred tem je bil zaposlen v jeseniki
elezarni.
- Janez Bernard, rojen 19. maja 1925 v Bodeah, v NOV od

23. septembra 1944, zdaj soboslikar v Mariboru. K partizanom priel

iz Tirol, kjer je bil na prisilnem delu, potem ko je dobil poziv
v nemko vojsko.
Janez Bernard opisuje dogodke v hii Franca Rahneta-Rogaa
takole: On, Smolej in e en borec, ki je bil po vojni ustreljen kot
izdajalec, so dobili nalogo, naj aretirajo Rahneta. V najveji tiini
so se poasi bliali hii. Ko so prili do nje, je bilo tam vse tiho,
ker so e vsi spali. Zaeli so trkati na vrata in okna, pa se ni
nihe oglasil. Nato je Bernard udaril po okenski ipi s pukinim
kopitom, da se je razbila. Iz hie se je tedaj oglasil z vpraanjem,
,kdo je, sam Roga. Trojka je samo zahtevala, naj takoj odpre,
ker so se na cesti e sliali koraki nemke patrulje. Ko je Roga
odprl vrata, je ostrmel. Partizanov vsekakor ni priakoval. Tretji
borec je ostai pri vratih za strao, Smolej in Bernard pa sta la
z Rogaem v hio. Dali so mu pet minut asa, da se oblee. Oba
partizana sta ga spremi jala v kuhinjo na podstreju, kjer se je
precej asa oblail. Naenkrat je prila v kuhinjo Rogaeva ena
v spalni srajci. Takoj nato je priel v kuhinjo e straar povedat,
da Nemci obkoljujejo hio. Hitro se je vrnil in uel. Medtem je
Roga sedei v kuhinji na pruici in se izzivalno poasi obuval.
Bernard ga je hotel ustreliti, tedaj pa mu je Smolej z roko dal
znamenje, naj tega ne stori.
Smolej in Bernard sta se zanaala na straarja, da bo dal s
strelom znamenje za umik. Ko je bil Roga konno le obleen in
obut, sta ga odgnala po stopnicah navzdol. Tedaj pa je zaela ena
na ves glas kriati, naj ga pustita.
Prvi je stopil iz hie Roga in takoj pobegnil. Za njim je
stopil skozi vrata Bernard. Zagledal je komaj meter stran loveka,
ki je meril vanj s puko. ele tedaj je Bernard pomislil, da bi ta
lovek lahko bil Nemec. Takrat je ta celo vpraal, kaj se dogaja.
Bernard je bil tako preseneen, da se sploh ni znael. isto blizu je
poilo in Nemec je Bernarda ustrelil skozi trebuh ter mu pre-
strelil led vico. Krogla je prila ven na hrbtu ter mu tam naredila
veliko rano. Kljub temu je Bernard e skoil nazaj v veo in se
stisnil za podboj, ker je priakoval, da bodo zdaj Nemci zaeli
metati v veo bombe. Res je bilo tako. Za bombami je zael Nemec
v veo streljati e z mitraljezom. Zadel je Smoleja, ki je bil e prej
ranjen od drobcev bomb. Pred Bernardovimi omi je Smoleju
padla iz rok puka, nato pa se je brez besed zgrudil ter obleal.
Bernard pa je vdrl v sobo, kjer so spali Rogaevi stari. Hotel
je prisiliti starega Rogaa, da bi mu pokazal zadnja vrata. Starec
je dvakrat vstal, toda obakrat je od vrat v veo skoil nazaj in

241
 legel v posteljo. Bal se je, da bi ga Nemci ubili, saj so ob vsakem
umu v hii zaeli streljati v veo.
Medtem je Bernard, ki je bil ranjen tudi od drobcev bomb,
e prece j izkrvavel in oslabel. Odprl je vrata in se znael v ku
hinji Rogaevih starev. Tam se je prijel za vogai mize. Tedaj mu
je prilo slabo in se je zgrudil. Zbudil se je ez nekaj asa, ko so
bili v kuhinji e Nemci. Zgrabili so ga in ga vlekli v svojo posto
janko v hotelu Evropa. Tam je spet omedlel. Ko se je zjutraj
zbudil, je zagledal ob sebi zdravnika, ki mu je dajal injekcijo,
drugi Nemci pa so se iz njega norevali in kazali ven na veje, e
da ga bodo tam obesili. Kmalu je pripeljal kamion. Nanj so vrgli
Bernarda in Smolejevo truplo. Smolej je bil ves prestreljen, v
prsih je imel rane od rafala, zato se je pozneje govorilo, da ga je
v Rogaevi hii zaklal nekdo skrit za venimi vrati. Njegovo truplo
so odloili na blejskem pokopaliu, Bernarda pa so odpeljali na
sede gestapa v hotelu Park. Tam so ga zaeli zaslievati pred-
vsem, kje se je odred zadreval in koliko borcev je imel. Tudi
pretepali so ga. Takoj po zaslianju so ga z vozom odpeljali z
Bleda v Begunje. Tam so ga vrgli v bunker in ga takega pustili
cele tri dni. Tako je oslabel, da ni mogel premakniti niti roke, da
bi dosegel vr z vodo. Sele etrti dan je priel v bunker jetnik iz
Javornikega Rovta, ki je potem Bernardu z lico dajal vode ter
obiral z njega ui, ki jih je v celici kar mrgolelo. Istega dne so
Bernarda odpeljali z reilnim avtom v bolninico Golnik, kjer so
ga prvi obvezali in mu oistili rane. Prevezovali so ga domo-
branci, ki so bili na Golniku na nekem bolniarskem teaju. Ko so
ga poloili v posteljo, se mu je zaelo blesti, da so morali posteljo
omreiti. ez nekaj dni so ga spet odpeljali v Begunje v bolniko
sobo. V zaetku aprila pa so se zaele iriti po kaznilnici govorice,
da bodo spustili vse partizanske ranjence in enske. Tako se je tudi
zgodilo. Bernard je odel domov z oetom, ki je priel ponj. Doma
se je zdravil in doakal konec vojne. Zaradi rane, ki jo je dobil
18. marca 1945 na Reici, je zdaj 60-odstotni vojaki vojni invalid.
(Podatki: izjava Janeza Bernarda).
3 Poroilo obveevalne toke Vogel 22. marca v nerazpo-
rejenem arhivu IZDG, poroilo OC odreda OC glavnega taba 22.
marca (fascikel 76,/IV-B).
Najve podatkov o Nemcih, ki so li skozi Bistrico pa je dal
Rudolf Camlek, rojen 13. aprila 1919 v Velenju, delavec, ki je
dezertiral 20. marca ob 18. uri iz Bistrice in poiskal partizane. Cam
lek je na zaslianju izjavil, da je postal partizan 15. julija 1941 v
Velenju in bil do leta 1943 v velenjski okolici. Po prihodu 14. di
vizije na tajersko je vstopil v 3. eto 1. bataljona Tomieve
brigade. Devet mesecev je bil obveevalec v tej brigadi, dne
6. marca 1945 pa so ga Nemci ujeli blizu entjurija. Odpeljali so ga
v Litijo v zapor, ez kak teden pa so mu dali na izbiro, ali ga bodo
ustrelili ali pa naj prostovoljno stopi k policiji. Seveda je izbral
drugo monost. Vpisali so ga v 5. eto 2. bataljona 13. esesovskega
polici jskega polka. Iz Liti je je polk odel na Vae, nato v Morave
in v martno v Tuhinjski dolini, kjer so preganjali partizane. Po
dveh ali treh dneh so odli proti Kamniku in nato na Dob, kjer so

242
bili spet dva dni. Dne 18. marca ob 17. uri je polk odel v Dom-
ale in se ponoi odpeljal proti Bledu. 20. marca ob 3. uri zjutraj
so prispeli v Bistrico, kjer je izkoristil prilonost in uel. (Zaslianje
Rudolfa Camleka 24. marca, arhiv IZDG, fascikel 235/II-6).
4 Ta poronik je bil Rudolf Vorberg, rojen 27. novembra

1923 v Neuhausu v Turingiji, po pokliu je bil uradniki priprav

nik, pripadal pa je olskemu nadomestnemu bataljonu planinskih
lovcev t. 319. V nemko vojsko so ga vpoklicali 27. marca 1942 v
Taus. S 7. divizijo planinskih lovcev je bil na Finskem pri Kan-
dalaki ranjen, poslali so ga v lezijo na zdravljenje. Ko je ozdravel,
so ga poslali v kofjo Loko, nato pa je ves bataljon odel na Bled.
Vorberg je dal nekaj nebistvenih podatkov, na zaslianjih se je
vedel zelo nesramno in dosledno vse pozdravljal z nacistinim po
zdravom, zato so ga ustrelili. (Podatki: zaslianje Rudolfa Vorberga
24. marca 1945 v arhivu IZDG, fascikel 235/II-6.
5 Izjava Martina Zvaba-Milana.
6 Stanko Petelin: Osvoboditev Slovenskega primorja, strani
119 do 126 in 157 do 158, knjiga depe 9. korpusa v arhivu IZDG,
fascikel 224/III).
7 Poroilo obveevalne toke Vogel t. 22, 28. marca v ne-
razporejenem arhivu IZDG.
8 Aretiranca je odredna Ozna poslala korpusni, kjer so ga
zaeli zaslievati in zbirati dokazno gradivo. Vendar je preiskava
pokazala, da je bil nedolen in da je bila ovadba plod razlinih
ugiban j in domnev, predvsem pa osebnih nasprotij. Zato je bil
Preelj kmalu izpuen in je ostai pri odredu do osvoboditve,
oficirja Ozne pa je korpusna Ozna kritizirala.
8 Izjava Alea Jelenca.
10 Zaslianje ujetnikov pri OC odreda 27. marca 1945 v fasciklu
235/II-6. Ujetnika sta bila: Alojz Waschgier, rojen 21. junija 1901
v St. Paulusu pri Boznu, mesar, v nemki vojski od 26. novembra
1943 ter Feliks Zavec, rojen 21. aprila 1903 v Sv. Barbari pri Mari
boru, evljar, v nemki vojski od 1. oktobra 1941.
Oba sta bila iz udarnega voda 4. ete 927. bataljona deelnih
strelcev s inom kaplarja.
Poroilo obveevalne toke Vogel t. 22 dne 28. marca v
nerazporejenem arhivu IZDG.
11 V tem asu so vekrat zvedeli za premike nemkih enot
proti Primorski in tudi proti Bohinju. Toda vse enote so odhajale
proti Primorski ali pa so samo spreminjale poloaje. Vasih so se
irile tudi alarmantne vesti, za katere lahko sklepamo, da jih je kdo
po nalogu gestapa nala sporoal obveevalcem.
12 Izjavi Ivana Lebana in Alea Jelenca.
13 Dopis komande gorenjskega vojnega podroja tabu Jese-
niko-bohinjskega odreda 29. marca in odgovor taba odreda ko
mandi podroja 29. marca, oboje v fasciklu 295 a/III-6 in 11-12.
Komanda gorenjskega vojnega podroja je brez komand mest
imela pred ofenzivo priblino 350 ljudi. Od tega jih je bilo v za-
itni eti 26, v transportni eti 110 in v delavskem bataljonu 76.
Raen tega je poveljstvo korpusne vojake oblasti poslalo komandi
podroja e 68 mo za prehranjevalne akcije in okrog 70 sovjetskih

243
dravljanov, ki so jih tam vkljuili v transportno eto. Seveda
je prilo v Bohinj veliko manj borcev.
Po zborniku Boj pod Triglavom (stran 403) je komanda mesta
Bled od poveljnika blejskih oronikov kmalu zvedela, da nemke
ofenzive na Pokljuko in v Bohinj ne bo.
14 Seteto po dnevnih poroilih odreda.
15 Polde Kovai, rojen 12. maja 1927 na Koroki Beli, me-
haniarski vajenec, v NOV od 5. septembra 1944. Ko je padel, je
nosil 10 kg plastika, njegovo truplo je ostalo tam, kjer je padel.
Nemko poroilo (gestapo zunanji urad Jesenice) 28. marca
(fascikel 159/II-2) potrjuje poroila odreda. V njem pie, da je
iztiril ob 5.30 osebni vlak na progi BohinjJesenice, iztirila je
lokomotiva in trije zaitni vagoni. Istega dne sta se nemki zasedi
v bliini kraja, kjer je iztiril vlak, pribliala dva partizana. Eden
je uel, drugi je bil ubit, pri njem so nali dve diplomi in skice.
16 Minersko-sabotane akcije so opisane po dnevniku teh akcij
in po dnevnih poroilih odrednega taba. Fascikel 295 a/V-E-l).
17 7. korpus je imel operativno podroje na Dolenjskem, v Beli
krajini, na Notranjskem in v Istri. Po januarju 1945 je prila Istra
z Brkini pod 9. korpus. V 7. korpusu sta bili 15. divizija (4., 5., 12.,
15. brigada), 18. divizija (8., 9., 10., 24. brigada) ter 1. slovenska arti-
lerijska brigada, raen tega pa e Dolenjski, Belokranjski in No-
tranjski odred.
18 Stanko Petelin: Osvoboditev Slovenskega primorja, strani
125 do 167.

244
 SOVRANIK NI PRODRL

Med glavnimi boji proti 9. korpusu je sovranik pustil

Jeseniko-bohinjski odred pri miru, ker oitno ni hotel dro
biti svojih sii. Sele proti koncu ofenzive so Nemci z manj-
imi silami le poskuali napasti odred, mu zadati veje izgube
in ga pognati v hribe.
Odredni tab je za sovranikove narte prek svoje obve
evalne slube zvedel razmeroma zgodaj. Ponoi med 3. in
4. aprilom se je v Bistrici zbralo kakih 300 nemkih vojakov
in nekaj domobrancev, ki so se pripeljali tja z vlakom. Pribli
no 30 jih je pripadalo esesovski policijski enoti za dresiranje
psov na Bledu, kakih 70 jih je bilo iz nadomestnega bata
ljona planinskih lovcev t. 319 z Bleda, 36 pa iz 3. olske in
nadomestne izvidnike planinske motorizirane baterije 112.
polka z Bohinjske Bele. Domobranci so bili iz posadke v po-
stojanki Jare pri Bledu, ostali vojaki pa so pripadali 699.
oddelku protiletalske obrambe, ki je bil na Jesenicah. Imeli
so tudi teko oroje in sicer: en teki minomet, en brzostrelni
protiletalski top na kamionu in dva teka mitraljeza.
Skupina iz Bistrice naj bi prodrla po cesti Bistricajezero
do Sv. Janeza, od tam pa v Staro Fuino, del skupine pa prek
Broda in Senoet v Srednjo vas. Prav tako naj bi primerno
mona skupina prodrla iz Radovne na Pokljuko in od tam
prila odredu za hrbet. Vojatvo naj bi pobralo po vaseh im-
ve ivine in hrane, nato pa pogalo partizanske vasi, pred
vsem Staro Fuino.
Takoj po prihodu Trake in Kosovelove brigade ter ko
mande gorenjskega vojnega podroja v Bohinj je bil ustanov
ljen skupni operativni tab. Leban,1 komandant Jeseniko-bo-
hinjskega odreda, ki je bil nekakna bohinjska garnizija, je
postal komandant tega taba. Ta je e pred 4. aprilom razpore-
dil vse enote tako, da bi lahko zavrnile sovranikov napad.
Traka brigada naj bi branila juno stran jezera z glavnega
oporia pri hotelu Bellevue, odred rto Sv. JanezRudni-
caSenoeta, Kosovelova pa Uskovnico.2
Ko je odredni tab toneje zvedel, kdaj bodo Nemci na-
padli, je samo opozoril vse enote, naj bodo pripravljene.
Civilno prebivalstvo pa je e ponoi med 3. in 4. aprilom ob-
vestil, naj se z ivino in najnujnejim imetjem zbere v Stari
Fuini, odkoder se bo pod zaito odreda umaknilo na Voje.

245
 Se zveer 3. aprila je odel en vod 1. bataljona v zasedo
nad vas Brod, en vod 2. bataljona pa na Pozabljeno nad Bi
strico. Manja zaseda je bila tudi ob cesti BitnjeJereka, v
zvoniku cerkve v Srednji vasi pa je bila izvidnica. Po tajnem
telefonu je iz Bistrice tab odreda sproti dobival podrobne po
datke o nemkih premikih.
Zjutraj 4. aprila je bila po dolinah megla. Nemka kolona
je krenila iz Bistrice, e preden se je zdanilo. Ko se je megla
nekoliko razkadila, je zaseda nad Brodom opazila na cesti na
drugi strani Save pod griem Kok tiri kamione. Zaela je na-
nje streljati. Trije kamioni so odpeljali dalje, eden pa je ob-
stal, ker je bil verjetno pokodovan. Zaseda pa ni vedela, da
so Nemci e prili v vas Brod. Ko se je zaelo streljanje, so se
iz vasi vrnili na glavno cesto in se tam pridruili koloni, ki
je prodirala proti Sv. Janezu.
Ko je zaseda na Pozabljenem zasliala to streljanje, je
kmalu ugotovila, da so Nemci e mimo nje in da je njihov
glavni cilj Stara Fuina. Zato je zaela poasi prodirati proti
Zlanu in Lakemu rovtu.
Medtem je glavnina nemke kolone naletela na zasedo
Trake brigade nad Lakim rovtom. Po njenih prvih strelih
je manja nemka patrulja prila zasedi za hrbet in jo pre-
gnala, s tem pa povzroila v brigadi tak preplah, da se je za
ela v precejnj em neredu umikati proti Ukancu, posamezniki
pa so odli celo na Komno. Kasneje, do konca spopada, ta bri
gada ni ve posegla v boj. Nemci pa so zasedli hotel Bellevue in
okolico ter tam postavili teki minomet in teka mitraljeza. Od
tam so tudi obstreljevali poloaje odreda pri Sv. Janezu in na
Vrtovinu ter Staro Fuino, kjer sta mini zagali dve hii.3
Tedaj se je teie spopada preneslo k mostu pri Sv. Ja
nezu. Nemci so, podpirali so jih mitraljezi, minometa in brzo-
strelni top, tirikrat poskuali juriati ezenj. Vse poskuse pa
je zaseda odreda z vzpetine med Mostnico in Savo odbila. Ta
zaseda, ki je bila iz 1. bataljona, je imela svoje poloaje dobro
utr jene z bunker j i in strelskimi jarki. Ko so vsi tirje nemki
poskusi, da bi se prek mostu prebili na drugo stran, propadli,
je skupina vojakov poskuala pod mostom prebresti Savo, ven-
dar jih je odredova zaseda opazila in pobila ali ranila.
Ostrostrelci in posamezni dobri strelci pa so z vrhov na
severni strani Save med Senoetami in Sv. Janezom Nemcem
prepreevali, da bi hodili po vaseh in plenili hrano in ivino.

246
 Ze ob zaetku spopada je ena desetina borcev spremila
civiliste in ivino na Voje. Tej skupini je poveljeval pomonik
politinega komisarja odreda Silvo Koler.4
Ko je postalo oitno, da sovranik ne bo ve poskual pro-
dreti prek Senoet, je odredni tab odpoklical od tam vod in
ga poslal proti Stari Fuini. Ceto iz 1. bataljona pod povelj-
stvom bataljonskega komandanta Znidarja pa je odredni ko
mandant poslal okoli jezera, da bi napadla Nemce pri hotelu
Bellevue, saj na Trako brigado ni bilo ve mogoe raunati.
Znidar je eto popeljal po stezi iz Stare Fuine po severni strani
jezera na Ukanc, nato pa po gozdovih nad cesto ob junem
bregu. Medtem je vod s Senoet priel e na poloaje pri Sv.
Janezu. Skual se je pribliati prednji bojni rti po strugi
Mostnice, toda to mu zaradi hudega obstreljevanja ni uspelo.
Zato se je vrnil med hie v Staro Fuino in se prek fuinskega
polja prebil posami ali v manjih skupinah na Vrtovin.
Medtem se je eta, ki jo je vodil Znidar okoli jezera, pri
hotelu Bellevue e spopadla z Nemci. Zaseda, ki se je vrnila s
Pozabljenega, pa je zadela na skupino nemkih vojakov pri
Lakem rovtu. V strahu, da ne bi bili obkoljeni, poleg tega
pa se je e blial veer, saj je bila ura e 16. popoldne, so se
Nemci zaeli naglo umikati. Deli odreda, ki so bili pri Sv.
Janezu, so takoj vdrli ez most na juni breg Save in zaeli
Nemce zasledovati. Med zasledovanjem je skupina sovraniko-
vih vojakov skuala organizirati odpor okoli manjega hotela
v Ribevem lazu. V spopadu je mina iz piata zadela hotel,
ki se je vnel in do tal pogorel. Odred je Nemce zasledoval do
vasi Savica. Nemci so brkone raunali, da jih je napadla od
zadaj cela Traka brigada. Kosovelova brigada pa tega dne
ni imel bojev, ker kljub priakovanju Nemci iz neznanega
vzroka niso poskuali prodreti prek Pokljuke.
Po podatkih obveevalne slube so imeli Nemci tega dne
v boj ih z odredom tiri mrtve in ve ranjenih, enega vojaka
pa je odred ujel.5 Zaplenil je tudi nekaj min za teki mino-
met, nekaj tromblonskih bomb in streliva ter puko znamke
mauser.
Ko je odredni komandant Leban el med spopadom iz
Stare Fuine nadzirat zasede proti Senoetom, je, ko je bil
sredi polja, iz vasi nekdo vekrat ustrelil nanj. Ena od krogel
mu je prestrelila pla. Kljub takojnji preiskavi krivca ali
krivcev niso nali.6

248
 Ko so se Nemci umaknili, je odred slovesno vkorakal v
Staro Fuino. Veselje nad veliko zmago je bilo e toliko veje,
ker odred ves dan ni imel niti mrtvih niti ranjenih. Tudi
begunci so se vrnili z Voj in v Stari Fuini so zaeli slaviti
zmago. Veselje se je konalo ele pozno ponoi.7
Nemki neuspeh pa ni pomenil samo vojake, ampak tudi
politino zmago odreda. Predvsem je odred pokazal, da je kos
tudi vejim sovranikovim silam in da je mo braniti osvobojeno
ozemlje. Ce je pomenil spopad pri Brodu 18. februarja prelom-
nico v prej skoraj neoviranem nemkem patruljiranju po Bo
hinju, je spopad 4. aprila pomenil prelomnico v zaupanju pre-
bivalstva v njegovo vojsko.8
Za partizanski uspeh pa je bilo tudi nekaj organizacij
skih, taktinih in moralnopolitinih razlogov. Predvsem je
zmago omogoila dobra obveevalna sluba in sluba zvez.
Obveevalci so si e dolgo prej poiskali med domaini v po-
stojankah primerne zaupnike, ki so lahko svoje ugotovitve
prek zanesljivih in hitrih zvez poiljali na doloena mesta. Za
radi razsula sovranikove vojske in stalnih porazov, ki jih je
doivi jal nacizem, so tudi posamezni sovranikovi vojaki in
vasih celo oficirji bili pripravljeni sporoati vane podatke
partizanom. Mnogi so spoznali, da je premalo, e samo akajo
na poraz nacizma. Po drugi strani pa so bili borci odreda
zaradi velikih vojakih uspehov na drugih bojiih zelo samo-
zavestni in borbeni. Velikega pomena za uspeh odreda so bile
tudi utrdbe vrh vzpetin in na razglednih tokah. Dobra kritja
so borcem omogoala, da so vztrajali na poloajih kljub so-
vranikovemu obstreljevanju. Odredni komandant in koman
danti bataljonov so ves as osebno povelj evali in bili zgled
hrabrosti, politini funkcionarji pa so spodbujali borce na
bojni rti. K uspehu je veliko pripomogla eta, ki je prodrla
okoli jezera Nemcem za hrbet, pa tudi zaseda, ki jih je na-
padla pri Lakem rovtu. Tako je sovranik dobil obutek, da
je obkoljen in da ga napadajo veje sile, kot so ga v resnici.
Tudi zaseda nad Brodom, ki je nemudoma zaela streljati, ko
je zapazila sovranika, je svojo nalogo uspeno opravila ter po
svoje pripomogla k uspehu.
Vdor ete 1. bataljona v sovranikovo zaledje pa imamo
lahko za klasien primer manevra, ko se del enote brani z
vnaprej pripravljenih poloajev, drugi del pa sovranika na
pada z boka ali od zadaj."

249
 OPOMBE

1 Izjava Ivana Lebana.

2 Kosovelova brigada je bila zaradi izgube bataljona na Po
reznu tevilno zelo ibka, pa tudi izmuena in moralno prizadeta.
Po prihodu v Bohinj se je nameravala nastaniti v Srednji vasi in
Cenjici, vendar je tab odreda brigadnemu tabu to odsvetoval.
Brigada ni poznala ozemlja, pa tudi ne nemkih navad na tem
obmoju, zaradi strahot na Poreznu pa je med borci in funkcio-
narji padla borbenost. Po nasvetu odrednega taba je zato brigada
odla na Uskovnico, kjer je bilo varneje. Tam naj bi borci pozabili
na poraz na Poreznu in si telesno in duevno opomogli. tab odreda
se je tudi bal, da se ne bi preplah ob nemkem napadu na Koso-
velovo brigado raziril tudi na odred. (Podatki: izjava Ivana Le
bana).
3 Izjavi Alea Jelenca in Franca nidarja.

4 Izjava Silva Kolerja.

5 Ujetnik se je pisal Josef Janisch, rojen 29. maja 1927 v
Leitersdorfu, kmeki delavec, v nemki vojski je bil od 19. ja
nuarja 1945. Pripadal je 3. olski in nadomestni izvidniki planin
ski motorizirani bateriji 112. polka z Bohinjske Bele. Janisch je dal
na zaslianju precej podrobne in natanne podatke o tevilu vo-
jakov, ki so napadli odred, o njihovi oboroitvi, poveljnikih, na-
rtih in tudi izgubah. (Podatki: zaslianje ujetnika Janischa v
fasciklu 235/II-6, arhiv IZDG).
6 Izjavi Ivana Lebana in Rudija Lampreta. Lampret sklepa,
da so na Lebana streljali kasneje odkriti sovranikovi vrinjenci,
ki so jih e dolgo opazovali, toda ni bilo nobenih trdnih dokazov
za njihovo krivdo. Po Lampretovem mnenju sta imela posebno na
logo v sklopu celotne sovranikove akcije proti Jeseniko-bohinj-
skemu odredu tudi domnevni esesovski sanitetni podoficir, baje po
rodu Holandec, in pa njegova domnevna ena, ki se je izdaj ala za
Rusinjo. Ta dva sta prila 29. marca z Bleda prek Gorij, e da ju
je gestapo razkrinkal, ker sta bila povezana s partizani. Podoficir
je res e prej daj al obveevalcem razne manj vane podatke, zato
so ga sprejeli. Odvzeli pa so mu oroje in ga poslali v Bohinj na
odredni tab. Tam so ga zaasno skupaj z domnevno eno vkljuili
v tabno spremstvo, Ozna pa ga je priela skrivaj nadzorovati.
Kmalu se je esesovec zael preve zanimati za razne stvari, ki so
bile tajne, zlasti pa sta ga zanimala komandant Leban in oficir
Ozne. Med nemkim napadom 4. aprila je zaradi sumljivega ve-
denja oficir Ozne ukazal, naj Holandca in Rusinjo aretirajo ter
podrobno preiejo nj uno opremo. Pri Holandcu so nali precej
velik lovski no, pri domnevni eni pa majhno damsko pitolo,
skrito med enskimi mesenimi vloki. Podoficir je to opazil in
skual pobegniti, medtem ko se je tab umikal iz Zoisovega gradu
v Stari Fuini. Med begom ga je straar ustrelil. Ko je njegova
spremljevalka to videla, je vsa skruena priznala, da sploh ni
Rusinja, ampak Slovenka in da so ju s podoficirjem, ki tudi ni bil
njen mo, poslali gestapovci zato, da bi pobila komandanta in

250
politinega komisarja. Ni dvoma, da bi s tem v odloilnem tre
nutku povzroila med borci zmedo in tako pripomogla k nemkemu
uspehu. Ko je skupina borcev, ki se je umikala proti Vojam, prila
pod ogenj nemkih tekih mitraljezov z Bellevuea, pa je tudi
ona skuala pobegniti. Zadel jo je rafal iz brzostrelke. Umrla je, ne
da bi povedala, kdo je in odkod.
7 Izjavi Ivana Lebana in Viktorja Kompareta.
8 Izjava Ivana Lebana.
9 Sestavek je napisan na podlagi izjav Ivana Lebana, Mirka
Konika, Silva Kolerja, Rudija Lampreta, Franca Znidarja ter po-
roil odrednega taba korpusnemu za 4. april v fasciklu 295 a/III,
dopisa odreda komandi mesta Tolmin 6. aprila (fascikel 295 a/I-13)
ter poroila obveevalnega centra odreda centru 9. korpusa 10.
aprila (fascikel 234 a/I-1).

251
 PRED ODHODOM V OKOLICO ZELEZNIKOV

Dne 5. aprila je odred po uspenem boju prejnjega dne

v glavnem poival in se ukvarjal z vsakdanjim politinim in
vojakim poukom. Toda naslednjega dne zgodaj zjutraj je od
la 2. eta 1. bataljona v zasedo med Nomenj in Bistrico na
poboje hriba Boltarje. Ko se je zdanilo, je kmalu prila po
eleznici patrulja dvanajstih nemkih vojakov. Zaseda je na-
nje takoj zaela streljati, vojaki pa so poskakali v kritja in
se zaeli braniti. Kmalu nato so dobili v pomo z Nomenja
okrog 20 mo, iz Bistrice pa kakih 25, toda zaseda se e ni
umaknila, tako da je spopad trajal dve do tri ure. Iz Bistrice
so zasedo obstrelj evali z minami iz tekega minometa, toda
izgub ji niso povzroili. Po podatkih obveevalne slube pa so
Nemci imeli v tem spopadu 7 mrtvih in 6 ranjenih.
Komaj se je zaseda umaknila, pa so priletela jugoslovan-
ska lovska letala ter bombardirala Bistrico, bitenjski most in
eleznico proti Bledu. Popoldne so napad ponovila. Nekaj bomb
je padlo v sredo Bistrice, toda brez posebne kode za sovra-
nika, zadet pa je bil bunker ob bitenjskem mostu, sam most
pa le malo pokodovan. Med Nomenjem in Bohinjsko Belo je
bila zaradi bombardiranja na dveh kraj ih pretrgana elezni-
ka zveza. Spomladi 1945, posebno marca in aprila, se je delo-
vanje zaveznikega in jugoslovanskega vojnega letalstva na
splono mono okrepilo. Nad Slovenijo sta delovali 1. in 2.
lovska eskadrilja, ki sta imeli svoji bazi v okolici Zadra.
Lovska letala znamke spitfire in huricane so imela raen
mitraljezov in topov tudi nosilce bomb in raket. Zavezniko
letalstvo pa je delovalo z letali v Italiji. Letala so predvsem
napadala ceste in eleznike proge, po katerih so se Nemci
in njihovi zavezniki, ustai, etniki, nedievci, domobranci in
drugi umikali z Balkana proti Nemiji. Letalstvo je predvsem
nartno razbijalo mostove in onemogoalo, da bi jih poprav
ljali. Eden takih napadov je bil tudi prej omenjeni napad
jugoslovanskih letal.
tab odreda je sklepal, da bo sovranik skual pokvarjeni
most kar najhitreje popraviti, zato je e zjutraj poslal zasedo
nad Bitnje. Toda ele okoli poldne se je pripeljala z jese-
nike strani motorna derezina. Zaseda je nanjo zaela streljati
in je enega sovranika ubila, drugega ranila, derezina pa je
bila mono pokodovana.

252
 V tem asu so prihajali v Bohinj borci drugih enot 9. kor
pusa, ki so se med ofenzivo izgubili. Jeseniko-bohinjski odred
jih je zbiral, nahranil in jim omogoil kratek poitek, nato pa
jih je poiljal na komando mesta Bled-Bohinj, da bi jih od tam
vrnili v njihove enote. Do 7. aprila je odred zbral 50 takih
borcev.
Dne 8. aprila okoli 24. ure je skupina prostovoljcev iz
vrst borcev komande mesta Bled, Kosovelove brigade, briga
de KNOJ, partizanske strae Kranjska gora1 in zaitnega ba
taljona oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko, skupaj 18 lju
di, napadla oroniko postojanko v Spodnjih Gorjah. Potem
ko je iz postojanke odlo vojatvo, ki je pripadalo diviziji
Brandenburg, je v vasi ostala samo oronika postaja, ki je
tela 17 mo. Med temi je bil tudi bivi jugoslovanski oronik
Winkler, ki se je povezal z domaimi aktivisti in nazadnje pri-
volil, da bo sodeloval pri unienju svoje oronike posadke.
Ta akcija bi bila zelo pomembna. Mimo Gorij je namre vo
dila pot, po kateri so vozili hrano iz okolice Zirovnice in
Lese na Pokljuko ter dalje v Bohinj. Oroniki iz Gorij so po-
gosto postavljali ob tej poti zasede, zlasti pa so preali pri
edinem nezastraenem mostu ez Savo Dolinko pod Zasipom
med Jesenicami in Radovljico.
Partizani so s pomojo Winklerja in dveh borcev v nem
kih uniformah vdrli v postojanko in jo minirali, nato pa se
je zael boj od sobe do sobe. Proti jutru so se partizani morali
umakniti. Padlo je 12 oronikov, tiri opeene in ranjene so
naslednjega dne odkopali izpod razvalin, Winkler pa je odel
s partizani. Ti so imeli pet ranjenih, od katerih je eden ostai
v postojanki, toda kasneje se je zavedel in priel za svojimi.
Toda kmalu po unienju oronike postojanke v Spodnjih Gor
jah se je tam nastanilo 150 mo lovskega planinskega nado-
mestnega bataljona t. 319.2
Dne 11. aprila sta 2. eta 1. bataljona in 2. eta 2. bataljona
napadli vlak med Nomenjem in Lozami. S piatom sta poko-
dovali lokomotivo in oklopni vagon, ubiti so bili tirje nemki
vojaki, minerei pa so razstrelili kakih 50 metrov proge.
Dne 13. aprila sta se obveevalcem na Meakli javila dva
pripadnika nemke eleznike policije, sovjetska dravljana.3
Naslednjega dne pa je 1. eta 2. bataljona spet napadla
vlak med Nomenjem in Sotesko. Z minami iz piata je uniila
lokomotivo in en vagon, drugi vagoni pa so bili pokodovani.

253
Ceta ni imela izgub, sovranikove pa niso znane. Takoj zatem
je eta demonstrativno napadla Nomenj.
Dne 16. aprila je korpusni tab poklical odred na sektor
PodlonkPrtov. Odred je el tja po e znani poti mimo Ra
ven in prek Ribeve planine ter prispel na nove poloaje po
noi med 16. in 17. aprilom.4
Med 5. in 16. aprilom je odred mobiliziral tiri novince.5
Minerei pa so v tem asu zelo poveali svojo dejavnost.
Dne 11. aprila so med Jesenicami in Kono razstrelili 3m
dolg most ter 35 m proge, obenem pa so na uvajnici pod Ko
no zaplenili en telefonski aparat. Dne 13. aprila so izvedli kar
tiri akcije. Med Bohinjsko Belo in Bledom so razstrelili erjav
za dviganje iztirjenih lokomotiv in vagonov. Poleg erjava je
eksplozija uniila tudi dva vagona in 30 metrov proge, pro
met je bil prekinjen 26 ur. Med postojankama Nomenj in Bistri
ca so nastavili mino vlaku, toda iztirili so samo trije zaitni
vagoni pred lokomotivo. Unienih je bilo 30 metrov proge,
promet pa ustavljen 24 ur. Med postajama Kona in Blejska
Dobrava so razstrelili 5 m visoko in 10 m dolgo betonsko za-
itno steno, da se je kamenje z zemljo vsulo na tire. Promet
je bil ustavljen 20 ur. Eden od sodelavcev minercev pa je
odnesel 6 kg plastika v bunker pri Park hotelu sredi
Bleda. Po treh urah je mina eksplodirala in bunker popolnoma
uniila. Naslednjega dne, 14. aprila, so pri Nomenju spet po-
vzroili, da so iztirili trije vagoni; uniili so 30 m proge. So-
vranik je imel 2 mrtva in 3 ranjene, minerei pa so zaplenili
dve puki.6
Tudi v tem razdobju je odred nadaljeval s starim na
inom bojevanja. Poiljal je k eleznici zasede in minerske
skupine ter tako stalno vznemirjal sovranika.
 OPOMBE

1 Partizanska straa Kranjska gora je bila nekakna oblika

komande mesta oziroma zaledne vojake oblasti. Spadala je pod
poveljstvo komande mesta Bled-Bohinj. Nastala je iz skupine
osmih borcev nekdanje transportne ete Preernove brigade, ki
je za to brigado zbirala mobilizirance in dezerterje iz nemke voj
ske po Bohinju in v blejski ter jeseniki okolici. To eto je korpusni
tab v zaetku januarja 1945 dodelil Jeseniko-bohinjskemu odredu,
ki se je poleg komande mesta BledBohinj ukvarjal z mobilizi
ranjem. Odred in komanda mesta sta novince poiljala na razpored
v korpusni tab, medtem ko jih je transportna eta poiljala na-
ravnost Preernovi brigadi. Dne 16. marca pa je bila e omenjena
skupina osmih partizanov izloena iz odreda in poslana na Kara-
vanke, kjer je v glavnem zbirala novince in jih poiljala na ko
mando mesta BledBohinj. Najve se je zadrevala v okolici
Srednjega vrha. Nekaj dni pred osvoboditvijo je po dogovoru s
posameznimi vojaki razoroila posadko v vasi Gozd in del posadke
v Kranjski gori, nato pa je sodelovala v bojih z nemko-italijansko
kolono 8. in 9. maja med Gozdom in Kranjsko goro. (Podatki: izjava
Janka Pristavca-Djura, poroilo partijske organizacije odrednega
taba za 14. januar 1945, arhiv CK ZKS, fascikel 7317).
2 Zbornik Boj pod Triglavom, poroilo OC odreda OC glav
nega taba, fascikel 76/IV-B.
3 Pavel Datukavili in Ivan Tatlok (fascikel 235/II-6, zasli-
anji obeh prebenikov).
4 Poroila odrednega taba korpusnemu v fasciklu 295 a/III,
knjiga depe taba 9. korpusa, fascikel 224/III za 16. april.
5 Seteto po dnevnih poroilih. Toda v teh poroilih brkone
niso loili pojmov na novo vpisan in mobiliziran. Zato je mono,
da je bilo mobiliziranih ve. Upotevano je samo tevilo tistih,
pri katerih pie, da so bili tega in tega dne mobilizirani.
Dnevnik minersko-sabotanih akcij odreda v fasciklu
295 a/V-E-1. Tudi za ta dnevnik velja, da je bil pisan precej povrno
in da marsikdaj dvakrat poroa o isti akciji oziroma o eni pie,
da je bila na razline dni. Zato je mona tudi razlika. Brkone
administratorji niso tono vedeli, ali je bila akcija zveer ali proti
jutru, zato so jo vpisovali z razlinimi datumi, kakor se jim je
zdelo najbolje.

255
 ZNOVA V OKOLICI ELEZNIKOV

Zjutraj 17. aprila je bil 1. bataljon na Prtovu, 2. bataljon

z odrednim tabom pa v Podlonku. Vsak bataljon je imel po
eno eto v zasedi, 1. bataljon proti Sorici, drugi pa proti Selcam.
Seveda korpusni tab ni brez razloga poklical Jeseniko-
bohinjskega odreda v okolico Zeleznikov.
Potem ko so Anglei, Ameriani in Francozi zlomili nem
ki odpor na Renu, so skoraj brez bojev prodirali v notranjost
Nemije. Rdea armada se je konec aprila zaela pripravljati
na napad na Berlin, 12. aprila je e zasedla Dunaj, e prej pa
je oistila Madarsko. Dne 9. aprila so Anglei in Ameriani
prebili gotsko linijo v Italiji in nato skoraj brez odpora
prodirali proti Padski niini. Komandant nemkih sii v Italiji
generalpolkovnik Wietinghoff je e marca zael iskati stike
z Anglei in Ameriani, prava pogajanja pa so se zaela 25.
aprila. Dne 29. aprila je privolil v brezpogojno vdajo vseh
nemkih enot v Italiji, na Tirolskem, Stajerskem in Korokem,
ki so spadale v armadno skupino Jugozahod.
V Jugoslaviji pa so divjali boji e z vejo zagrizenostjo
kot prej. Rdea armada je z Madarske prodrla v Prekmurje v
prvih dneh aprila, 4. armada JA je prodirala proti Reki, vmes
pa je bil globok ep ozemlja pod sovranikovim nadzorstvom;
njegova konica je bila v Sarajevu. Zaela se je ofenziva JA v
Sremu in ob jadranski obali. Dne 4. aprila je JA zavzela Go-
spi, 10. aprila pa Ogulin. S tem je dobila neposreden stik z
osvobojenim ozemljem 7. korpusa. Dne 20. aprila pa so ete 4.
armade vdrle e na Suak, reko predmestje. Medtem ko so se
nadaljevali boji proti Reki, je glavnina 4. armade prodirala s
tremi divizijami prek Prezida proti Ilirski Bistrici, ki jo je
zasedla 27. aprila, 28. aprila pa se je zael upor v Trstu.1
Dne 20. aprila je glavni tab brzojavil tabu 9. korpusa, da
je v kratkem priakovati vdor 4. armade v trako okolico.
Zato naj bi 9. korpus oistil Trnovski gozd kot izhodini po
loaj za prodor proti Trstu s severne strani. Na Gorenjskem pa
naj bi korpusni tab pustil le oba odreda. Korpusni tab je e
prej sam od sebe pripravljal napad na postojanke v Trnov-
skem gozdu, ki jih je sovranik pustil tam po ofenzivi. Zato je
tab e prej poklical s Pivke 31. divizijo.
V tem asu so bile v Trnovskem gozdu postojanke v Lo-
kovcu, v Putalah in na Zavrhu. Napad 30. in 31. divizije na-

256
 nje se je zael 21. aprila ob enih. Sovranik je bil preseneen,
zato so ga napadajoe enote iz postojank pregnale brez vejih
teav ter mu prizadejale precejnje izgube. Toda istega dne se
je zael nasprotni napad iz Gorice proti Grgarju, vendar so ga
korpusove enote zavrnile.2
Po vsem tem lahko sklepamo, da je imel odred nalogo
vezati nase sovranika v okolici Zeleznikov ter nadzirati znani
prehod SoricaSelca oziroma prepreevati sovraniku, da bi
od tam posegel proti Cerknemu in dalje proti Trnovskemu
gozdu. Priblino iz istih razlogov je tudi Skofjeloki odred
24. aprila zasedel poloaje na obmoju KladjeCerkljanski
vrh.3
Dne 18. aprila ob 18. uri se je odred premaknil na obmoje
LajeKalie, 1. bataljon in odredni tab sta se nastanila v
Kaliih, 2. bataljon pa v Lajah. Ze naslednjega dne je sovra
nik napadel 2. bataljon. Iz postojank Besnica, Straie in
kofja Loka je prilo kakih 200 domobrancev. Spopad se je
zael ob 13. uri, konal pa ob 18. uri, ko se je zaelo mraiti.
Domobranci so 2. bataljon v Lajah napadli na enak na
in, kot so delali e leto dni po Dolenjskem in Notranjskem.
S pomojo domainov, svojih privrencev, so zvedeli za strae,
patrulje in zasede ter se jim izognili, saj so dobro poznali vsa
pota in stee. Ko pa so tako neopaeni prili tik pred vas, so
odlono napadli; kmalu jim je uspelo vdreti med hie. Toda
partizani, eprav preseneeni, so se hitro znali. Sicer so se iz
vasi morali umakniti, toda zasedli so robove in vzpetine okoli
nje in zaeli obstreljevati napadalce. Ti so se zato morali pred
veerom umakniti. Po podatkih obveevalne slube so imeli
5 mrtvih in 7 ranjenih.
Iz odreda so tega dne padli odredni obveevalec Martin
Cerkovnik,4 Frane Gole5 iz 1. bataljona, ki ga je etni koman
dir poslal za zvezo z 2. bataljonom, ter Lojze Petko iz 2. ba
taljona, Tonej Urbane pa je bil ranjen.0 Padli sta tudi Vida
inkovec-Janina ter Cilka Odar-Tatjana, aktivistki kranjskega
okroja, ki sta prejnjega dne prili v vas na poti proti Pri
morski, kamor sta bili premeeni. Da bi bili bolj varni, sta
prespali pri bataljonu, toda zjutraj sta zali v ogenj in izgu
bili ivljenje. Obe so domobranci umorili na krut nain in
oskrunili nj uni trupli.
Dne 20. aprila pa je 80 domobrancev iz Sele in nekaj iz
Besnice, ki so ostali e od prejnjega dne v Selcih, ter 80 oro-

257
 Mitraljezec na poloaju v Martinj vrhu aprila 1945

nikov napadlo odredni tab in 1. bataljon v vasi Kalie. So-

vranik je prodiral v treh kolonah. Eni je po jarku uspelo
priti skoraj tik do vasi, ne da bi jo kdo opazil. Zato so Nemci
in domobranci takoj naleteli na odredni tab in zaeli nanj
streljati iz vsega oroja. Borci v vasi so bili pravkar v vrsti,
da bi dobili kosilo, zato jih je bilo tabu laje zbrati. Koman
dant je nemudoma poslal dve mitraljeki trojki okoli hriba,
da bi napadli sovranika. Ko je Lebanov konjevodec skual
reiti konja, je padel.7 Domobranci so zaplenili tudi Lebanovo
osebno opremo in jo kasneje razstavili v Skofji Loki, e: ubili
smo komandanta. Radiotelegrafisti pa so se umaknili in pre
pustili oddajnik usodi, vendar domobranci niso prili do njega,
ker jih je presenetil partizanski protinapad. Tedaj je en mi
traljezec izza kozolca pokosil celo gruo domobrancev.
Po dveinpolurnem boju, ko je na domobrance in Nemce
udarila od zadaj tudi patrulja izza hriba, se je moral sovra-
nik umakniti. Odred je imel enega mrtvega ter tri ranjene in
sicer: Viljema Rinaldija, Drago Ular-Sonjo ter Lojzeta Sirnica.
Po podatkih obveevalne slube je imel sovranik 20 mrtvih
in 11 ranjenih. Domobranci so imeli takne izgube predvsem

258
zato, ker so bili pijani in so vekrat juriali ez travnike ne
glede na rtve. Njihovi mrlii so imeli na ustih sledove rnega
vina.
Tudi napad na Kalie spada med znailne domobranske
napade na prebivalia enot nae vojske. S takimi napadi so
domobranska poveljstva skuala zadati nai vojski zlasti hude
loveke izgube predvsem na tistih obmojih, ki so se jim zdela
vana za nadaljnje irjenje domobranstva. S temi napadi so si
domobranci brkone hoteli zagotoviti nadzorstvo nad okolico
Zeleznikov kot vano prehodno toko z Gorenjske na Primor
sko in vano zvezo med Selci ter Sorico.
Zveer 20. aprila se je ves odred premaknil v vas Pod-
lonk. Naslednjega dne je bila tam dalja konferenca bataljon-
skih in odrednega taba. Prisotnih je bilo 169 borcev, odsotnih
pa 147. Med temi jih je bilo kar 107 na slubeni poti, 11 na
teajih, 16 v bolninici ali na bolezenskem dopustu, 13 pa je
bilo pogreanih. Med tite, ki so bili na slubenem potovanju,
so teli tudi obveevalce, kurir je in miner je, ki so ostali v
Bohinju.
Dne 23. aprila se je zaseda 2. bataljona neopazno pribli-
ala sovranikovi postoj anki Selca, iz neposredne bliine iz-
strelila ve rafalov na skupino sovranikovih vojakov in tri
ubila. Ena eta 1. in ena eta 2. bataljona pa sta skupaj s ko
mando gorenjskega vojnega podroja izvedli prehranjevalno
akcijo v vasi Topole. Pripeljali sta 650 kg ivil in 6 govei.
Dne 24. aprila popoldne se je odred premaknil prek
Zeleznikov, kjer je mimogrede priredil uspel miting, v Martinj
vrh.8 Od 24. do 27. aprila so trajali hudi boji v okolici Trno-
vega nad Gorico, 26. aprila sta Bazovika in Gregorieva bri
gada z bataljonom Gradnikove osvobodili Otlico in Predmejo.
Zato lahko sklepamo, da je bila naloga obeh odredov, Skofje-
lokega in Jeseniko-bohinjskega, braniti Cerkno in s tem za-
ledje napadajoih enot. Dne 27. aprila je imel 1. bataljon za
sedo v Rovtu pod Mladim vrhom, da bi varoval bok odreda
pred sovranikovimi izpadi iz kofje Loke. Prilo je do spo
pada s kolono kakih 100 domobrancev. Sovranik je imel po po
datkih obveevalne slube 3 mrtve in 4 ranjene.9 V 1. bata-
ljonu pa je bil ranjen Joe Torkar.
V naslednjih dneh se je odred iz Martinj vrha premaknil
v Zeleznike. Korpusni tab je imel s pripravami na vdor v
Trst obilo dela. Dne 27. aprila je namre vrhovni komandant

259
 Kopanje utrdb v Martinj vrhu konec aprila 1945

JA maral Tito poslal tabu 4. armade brzojavko, v kateri je

med drugim ukazal, naj 30. in 31. divizija nemudoma zaneta
z uvodnimi boji za Trst. Naslednjega dne je prejel korpusni
tab od glavnega taba podrobneje ukaze za pohod proti Trstu.
Zato je 28. aprila zveer odla prek Vipavske doline kot prva
30. divizija in 29. aprila zjutraj prispela na Kras. Naslednjo
no ji je sledila 31. divizija s kofjelokim odredom, ki je pro-
diral naravnost proti Gorici. Z jugovzhoda pa sta proti Trstu
prodirali 20. in 43. divizija. Medtem je 9. divizija iz Istre pro
drla e do Riane pri Kopru. Dne 30. aprila je korpusni tab
poslal 30. divizijo proti Trstu, Vojkovo brigado iz 31. divizije
proti Nabreini, Preernovo in Skofjeloki odred proti Gorici,
Gradnikovo pa proti Triu (Monfalcone).
Bataljoni slovenskih in italijanskih delavcev pod povelj-
stvom komande mesta Trst so medtem osvobodili e skoraj ce-
lolo mesto Trst; sovranik se je dral samo e v vejih utrjenih
stavbah. 1. maja pa so enote JA e povsod po Trstu sodelovale
z bataljoni komande mesta. Huje boje pa je imela okoli Opin
Bazovika brigada. Istega dne ob 13.30 je Gradnikova brigada
kot prva prila v stik s predhodnico 2. novozelandske divi

260
zije v okolici Tria. Boji v Trstu so se nadaljevali e 2. maja,
3. maja pa so se vdali zadnji ostanki sovranikovih et.
Enote operativnega taba za zahodno Primorsko so 22.
aprila zaele istiti Slovensko Beneijo. Po trdovratnih bojih so
se sovranikove ete umaknile proti Vidmu in Cedadu. 30.
aprila je komanda mesta Kobarid s eto iz Benekega bata
ljona osvobodila Kobarid. Toda, tedaj je zaela prodirati po
Soki dolini veja nemka kolona, da bi se prek Predela prebila
v Trbi in nato na Koroko. Zaradi podrtih mostov so mo
rali Nemci, ki jih je bilo ve tiso, pustiti vsa vozila, toda
prebili so se le. Naslednje dni so vdrli v Soko dolino tudi
Anglei. Sovranik je namre nameraval braniti rto Inninchen
PlckenTrbiBovecTolminIdrij aPostojnaCerkni-
caKoevjeNovo mestoBreice.
Po teh nartih lahko sklepamo, da se sovranik ni umak-
nil iz Podbrda, Petrovega brda in Sorice vse do 5. maja, ker
je te postojanke nameraval obdrati kot del prej omenjene
bojne rte.10
Tudi Jeseniko-bohinjski odred naj bi skupaj z drugimi
enotami 9. korpusa odel proti Trstu in Gorici. Stab je e opra-
vil politine priprave. Toda namesto povelja za odhod proti
jugu je tab prejel ukaz, naj odred aka na nove ukaze tam,
kjer je. Dne 4. maja pa je tab prejel ukaz, naj nemudoma
polje v Novake monejo patruljo, sestavljeno iz izbranih bor
cev, ki naj ji poveljuje eden od etnih komandirjev. Za to na
logo je tab izbral Mirka Konika kot najboljega komandirja.
Ko se je Konik vrnil, je prinesel s seboj podroben pismeni
ukaz, naj odred nemudoma odide prek Bohinj a in Zgornjesav-
ske doline v okolico Beljaka. Oitno je korpusni tab menil,
da ima v traki in goriki okolici e zadosti et, posebno e,
ker je priel tudi del 4. armade. Podobno kot v Trstu in Go
rici je bilo treba prehiteti Anglee tudi na Korokem. Zato je
bil tja takoj po osvoboditvi Begunj poslan ves Kokrki odred,
prek Dravograda pa je na Koroko prodirala 14. divizija. Dne
3. maja je bil na Bazovici ustanovljen motorizirani odred 4.
armade. Sestavljali so ga tirje bataljoni 11. brigade 26. divi
zije, 3. motorizirani topniki divizion topnike brigade 4. arma
de, baterija protitankovskih topov iste brigade ter eta tankov
3. bataljona 1. tankovske brigade. Ta odred naj bi se po dolini
Soe prebil prek prelaza Predel v Trbi, od tam v okolico Be-

261
ljaka in nato v Celovec ter tako sklenil obro okoli sovrani
kovih et v zahodni Sloveniji.11
Tudi v tem asu je Jeseniko-bohinjski odred e vedno mo
bilizirah Od 17. aprila do 5. maja je prilo tudi ve dezerterjev
iz nemke vojske.12
Ostrostrelska akcija je bila samo ena. 23. aprila sta ostro-
strelca ubila v vasi Sorica dva sovranikova vojaka.
Ko je bil odred v okolici Zeleznikov, so minerei ostali v
Bohinju in izvedli ve akcij. Tedaj je bil most na Bitnjah e
vedno neuporaben, ker ga sovranik ni ve mogel popraviti.
Bohinj ska eleznica zanj tudi ni bila ve vana, saj so ete po
njej lahko e vedno prevaali tako, da so prestopale, vejih
koliin vojnih potrebin pa nikjer ve niso potrebovali. Zato
so odredovi minerei od 17. do 28. aprila izvedli sami pet
minersko-sabotanih akcij na eleznici JeseniceBohinj.
Dne 17. aprila so razstrelili 15 metrov proge med Nome-
njem in Bistrico. Iztirila je lokomotiva z dvema vagonoma.
Promet je bil ustavljen 42 ur. Dne 21. aprila so izvedli podobno
akcijo na istem odseku eleznice; spet je iztirila lokomotiva z
dvema vagonoma, promet pa je bil ustavljen 48 ur. Dne 22.
aprila so razstrelili 35 metrov proge med eleznikima posta
jama Podhom in Bled, iztirila je lokomotiva z dvema vago
noma, promet pa je stai 40 ur. Dne 23. aprila pa so razstrelili
30 metrov proge med Bledom in Bohinj sko Belo. Minerei so
poloili mino, da bi z njo iztirili vlak, toda opazila jo je nemka
patrulja in jo nehote sproila. Ubiti so bili tirje sovraniki,
med njimi en podoficir, dva pa sta bila ranjena. Promet je stai
16 ur. Dne 28. aprila so razstrelili eleznico blizu elezni
ke postaje Podhom. Promet je bil prekinjen 25 ur.13
Po podatkih o prekinjen em prometu lahko izraunamo, da
je bila eleznica BistricaJesenice skoraj stalno neprevozna.
Raen tega je mogoe sklepati, da okupatorji niso ve mogli
tako hitro popravljati progo kot prejnje ase.
Ze v zaetku aprila so zaele zlasti ponoi voziti po cestah
iz Ljubljane proti Jesenicam dolge kolone kamionov. To so
bili predvsem transporti, ki jih zaradi gnee na Ljubelju niso
mogli usmeriti tja, ampak so z Jesenic nadaljevali pot proti
prelazu Koren ali proti Trbiu. Umikali so se predvsem za-
ledni deli raznih enot, okupatorski administrativni aparat in
bolninice. Tako je bilo na Bledu vekrat po ve sto ranjencev;
govorilo se je celo, da bo Bled proglaen za odprto mesto ter

262
da se bodo zato iz njega izselili vsi vojaki najmanj 5 km dale.
Prav tako so se umikali prek Gorenjske tudi razni okupator-
jevi sodelavci, ki so s seboj vozili svoje premoenje, pa tudi
druine nemkih uradnikov in drugih, ki so prili na Gorenj
sko po aprilu 1941. Prav tako je sovranik spravi jal v Nem
ijo, kar je mogel, predvsem stvari veje vrednosti. Del teh
prevozov je potekal po eleznici, toda hudo je primanjkovalo
lokomotiv in vagonov. eleznico in cesto so pogosto napadala
jugoslovanska letala.
Razsulo, ki je zavladalo vsepovsod, je vplivalo tudi na bor
benost sovranikovih vojakov. Iz bataljona deelnih strelcev
t. 927 so poslali pet udarnih vodov na fronto. Tako se je te-
vilno stanje bataljona preej zmanjalo. Zato je sovranik
opustil izpade in patruljiranje, zael pa je postavljati protipe-
hotne mine na skritih dohodih k eleznici. Miniral je tudi bo
hinjski in karavanki elezniki predor ter mostove, da bi jih
ob umiku razstrelil. Bistrika posadka pa je zaela kopati
strelske jarke. Posebno so se Nemci utrjevali na Korenskem
sedlu in pri vhodu v karavanki predor na Hruici. Na Ko
renskem sedlu so gradili protitankovske ovire ter ve velikih
zakloni za 100 mo posadke, eno pa celo za 1000 mo. Prav
tako so postavljali tudi minska polja. Za utrjevalna dela so
mobilizirali vse delavce jesenike elezarne, ki je raen
obrata za proizvodnjo bodee ice prenehala obratovati.
Nekoliko bolj aktivni sta bili posadki domobrancev iz Jar
pri Bledu in 3. olske in nadomestne izvidnike planinske mo
torizirane baterije 112. polka z Bohinjske Bele. Domobranci
so e 24. aprila pri Ribnem popravili most ez Savo Bohinjko,
ki so ga poruili Nemci, da bi lahko ezenj hodili v patrulje
in zasede na Jelovico. Tja so zdaj, ko tam ni bilo vejih
enot, zahajali skoraj vsak dan. Nemci z Bohinjske Bele pa so
podnevi 25. aprila pridrli v Slamnike, ponoi pa je kakih 130
vojakov obkolilo Kupljenik in ga preiskalo. Predvsem so je-
mali domainom ivila.14

263
 OPOMBE

1 Stanko Petelin: Osvoboditev Slovenskega primorja, strani

171 do 177.
2 Stanko Petelin: Osvoboditev Slovenskega primorja, strani
177 do 182.
3 Stanko Petelin: Osvoboditev Slovenskega primorja, stran

180.
4 Martin Cerkovnik, rojen 10. septembra 1914 v Stari Fuini,
kmet, v NOV od 5. februarja 1944. (Podatki: seznam borcev 2. ba-
bataljona.) Izjavi Mirka Konika in Martina Kavia.
5 Izjava Mirka Konika. Frane Gole, rojen 25. septembra 1927
v Reici pri Bledu, kolarski vajenec, v NOV od 18. marca 1945.
(Podatki: poroilo taba 1. bataljona za 23. maree 1945 v fasciklu
295 a/III-6).
6 Izjavi Mirka Konika in Drage Ular-Sonje.

7 Izjava Ivana Lebana. Ta konjar je bil Janez Tavar, rojen

15. avgusta 1896. v Sv. Lenartu, po pokliu delavec, stanoval pa
je na Nemkem rovtu. V NOV je vstopil 23. februarja 1945. (Po
datki: poroilo taba 1. bataljona za 23. februar v fasciklu 295
a/III-6).
Tavar je padel, ko je kljub opozorilu el reevat konja, da
ga ne bi zaplenili domobranci. Strelci so ubili tudi konja.
8 Izjava Silva Kolerja. Poroila odreda od 23. aprila do 4. ma
ja se niso ohranila. Podatek o datumu pohoda iz Podlonka v Mar-
tinj vrh prek Zeleznikov je naveden na podlagi izjave Silva Kolerja
in knjige depe 9. korpusa v fasciklu 224/III. Medtem ko za 24. april
e pie, da je bil odred v Podlonku, za 25. april e poroajo, da
je odred v Martinj vrhu.
9 Depea taba odreda tabu korpusa v fasciklu 24/111, poro
ilo OC odreda obveevalnemu oddelku glavnega taba 30. aprila,
v fasciklu 76/IV-B.
10 Stanko Petelin: Osvoboditev Slovenskega primorja, strani
196 do 122.
11 Izjave Silva Kolerja, Ivana Lebana in drugih. Stanko Pe
telin: Osvoboditev Slovenskega primorja, Karei Levinik: Artile-
risti prekomorci, zbornik Prekomorci, Oslobodilaki pohod na Trst
etvrte jugoslavenske armije, Beograd, 1952.
12 Zaradi pomanjkanja arhivskega gradiva so ohranjeni podat
ki samo za tri novince, ki so se v tem asu vkljuili v odred. Da je
odred tedaj tudi e mobiliziral, lahko sklepamo iz tevilnega sta
nja. Med dezerterji iz nemke vojske sta znana dva, za katera so
se ohranila zaslianja. Prvi je bil Danilo Topolovec, rojen 5. julija
1924 v Prevaljah. V nemko vojsko so ga vzeli 15. decembra 1942.
Po pokliu je bil student, imel je tudi srno napako, zato je bil
tolma. Drugi je bil Georg Handler, ki je dezertiral 27. aprila
iz 4. ete 927. bataljona deelnih strelcev z Nomenja. Rojen je
bil 13. aprila 1901 v Spittalu pri Semmeringu, po pokliu je bil
kmet, v vojski od 1. junija 1944. Pobegnil je s strae in sam priel
na Koprivnik, kjer je nael partizane. Handler je dal obilo po-

264
datkov o stanju v Bistrici in na Nomenju (zaslianje je v fasci
klu 76/IV-B).
13 Seznam minersko-sabotanih akcij odreda v fasciklu 295
a/V-E-1, poroilo OC odreda obveevalnemu oddelku glavnega ta
ba 30. aprila, fascikel 76/IV-B.
14 Poroilo OC odreda obveevalnemu oddelku glavnega taba
3., 10., 14., 21., 22., 24., 25. in 30. aprila v fasciklu 76/IV-B. V enem
teh poroil tudi pie, da je bilo na Bledu celo 4000 ranjencev.

265
 OCENA RAZDOBJA

Med 7. februarjem in 5. majem 1945 je dosegel odred ve

pomembnih uspehov, za katere je imelo novo vodstvo brez
dvoma velike zasluge. Pokazalo se je, da se da z istimi borci,
e imajo sposobne in borbene poveljnike, marsikaj dosei.
Takoj v zaetku se je odred nastanil v Stari Fuini in se
tam zael utrjevati, kar je mono vplivalo na pogum borcev
in na zaupanje domainov v odred. Kmalu nato je odred zadal
hude izgube nemki patrulji pri Brodu. Po tem porazu si
Nemci niso ve upali hoditi v patrulje.
Ko sovranika ni bilo ve iz postojank, ga je zael odred
iskati ob eleznici. Stalne zasede in spopadi na rti Nomenj
Bitnje so drali sovranika v stalni napetosti, v bojih je imel
tudi nekaj izgub. Raen tega je odred vekrat tudi napadel
vlak, ob dnevu Rdee armade pa je naredil veliko sabotano
akcijo, kakrnih pred tem v Bohinju e ni bilo.
V naslednjem razdobju, ko je divjala ofenziva v Selki in
Poljanski dolini ter na Primorskem, jo je odred priakoval tudi
na svojem obmoju in se pripravljal na obrambo. Toda oitno
je bil sovranikov glavni cilj uniiti glavnino 9. korpusa, ele
nato pa napasti odred. Do tega napada je res prilo, toda
Nemci tedaj niso imeli ve zadosti vojakov in so zato napadli
odred 4. aprila z manjimi silami, ki jih je odred z uporno
obrambo in z manevrom napodil v beg.
Ko je bil odred na obmoju Zeleznikov, je zdral dva huda
napada domobrancev in Nemcev in se spet izkazal z vztrajno
obrambo. S tem se je tudi obvaroval pred vejimi rtvami in
zadral svoje poloaje.
Ves as med 7. februarjem in 5. majem pa odred ni ve
deloval v manjih skupinah, ampak je nastopal bolj ali manj
s etami in bataljoni. Dejansko to ni bila ve partizanska tak
tika, ampak bolj taktika brigade. Vodstvo odreda je namre
prilo iz brigad, zato mu je bil tak nain bojevanja bolj
znan, pokazalo pa se je tudi, da je bil bolj uspeen. Veja
koncentracija odreda je omogoala tudi bolje pogoje za po
litino deio in vojako urjenje. Po drugi strani pa je tak nain
delovanja imel tudi to slabo stran, da odreda ni bilo na vsem
obmoju, ampak samo v zahodnem delu Bohinja. Dolina od
Jesenic proti dravni meji je ostala zunaj delovanja odreda;
tam je bila samo ena minerska akcija.

266
 OD OSVOBODITVE BISTRICE
DO UKINITVE ODREDA
(Od 5. do 22. maja 1945)

OSVOBODITEV BISTRICE IN BLEDA

Takoj ko je prejel ukaz za pohod, je odred odel na pot.

Drugi bataljon in 2. eta 1. bataljona sta odla iz Zeleznikov
proti Sorici. Tam je e dopoldne zaseda, ki je akala na nem
ko patruljo, ki je hodila proti Danjam, streljala v vas. So
vranik na streljanje ni odgovoril, takoj pa je zapustil posto
janko in se umaknil v Podbrdo.
Ko je priel 2. bataljon z 2. eto 1. bataljona pred Sorico,
tam ni bilo nikogar ve. V vasi je ujel le e dva domobranca ter
zaplenil nekaj puk, en mitraljez ter precej streliva, zlasti trom-
blonskih bomb. Nekaj oroja, ki ga niso mogli odnesti s seboj,
pa so Nemci in domobranci uniili. Bataljon je v vasi mobili
ziral 35 mokih. Zadral jih je 15, ki so bili sposobni za opera
tivne enote, druge pa je poslal na komando gorenjskega voj-
nega podroja. Tja je poslal tudi veino plena.
5. maja zjutraj je skupina, ki je zavzela Sorico, odla
prek Strmn v Bohinj. Okoli 11. ure je bila e v okolici Bi
strice in jo zaela napadati iz smeri Nemki rovtRavnevo-
jako pokopalie. Nemci so malo odgovarjali, pa pa so letele
svinenke, ki so se odbijale od tranic, nazaj proti poloajem
odreda in enega borca ranile.
Prva eta 1. bataljona in odredni tab pa sta odla 4. maja
zveer iz Zeleznikov prek Ratitovca in Ribeve planine ter
mimo Bistrice v Staro Fuino, kamor sta prispela 5. maja
okoli 11. ure. Tam je skupina nekaj ur poivala.

267
 Medtem se je tudi nemka posadka v Bistrici oitno pri
pravljala na odhod. Brkone je akala samo e na posadke iz
Sorice, Petrovega brda in Podbrda, ki naj bi prile skozi e-
lezniki predor. Nemci so ga e prej minirali, prav tako tudi
nekaj stavb v Bistrici. Grozili pa so tudi, da bodo pobili nekaj
ljudi. Zato je prila v tab odreda skupina Bistrianov, ki so
predlagali, naj bi se odred z Nemci pogodil za vdajo, predvsem
pa, da ne bi streljali talcev in razstreljevali hi. S posre
dovanjem domainov so se pogajanja res zaela. V Bistrico sta
odla oficir Ozne Rudi Lampret, ki je zastopal komandanta, ter
odredni politini komisar Milan Lotrk-Novljan. Pogajanja so
bila na zahodni strani vasi, prevajala je neka natakarica. Za
Nemce je pogajanja vodil nemki kapetan,1 ki je najprej vpra-
al, kaj bi radi. Lampret mu je povedal svoje pogoje, pred
vsem pa, naj ne streljajo talcev, ne razstreljujejo hi in zlasti
ne razstrelijo predora. Vojaki naj bi se vdali, imeli bi jih za
vojne ujetnike. Nemki kapetan pa je zahteval prost umik
proti Bledu. Ker obe strani nita popustili, je kapetan predla-
gal, naj pogajanja prekinejo, dokler ne bo vpraal svojega
nadrejenega taba. Nadaljevala naj bi se zjutraj ob 6. uri.
Tedaj sta se obe strani razli. Bila je e tema, Lampret pa
je kljub temu videi po vrtovih mone nemke zasede s tevil-
nimi mitraljezi.
Medtem je priel iz Stare Fuine e preostali del odreda
in zaprl smer iz Bistrice proti Nomenju. Toda ponoi je prila
iz korpusnega taba radijska brzojavka, ki je zahtevala, naj
odred nemudoma nadaljuje pohod na Koroko. Zato se je odred
proti jutru zael zbirati v Stari Fuini. Medtem so Nemci raz-
strelili elezniki predor in se 6. maja okoli 4. ure zjutraj
po eleznici zaeli umikati proti Nomenju. Cez Savo so li prek
bitenjskega mostu, nato pa so nadaljevali pot po savski strugi.
Spotoma so pobirali s seboj vse posadke v bunker jih. Brez
teav so prili na Bled.
Zjutraj so domaini prili povedat, da je Bistrica prazna.
Odred je slovesno vkorakal vanjo in zaplenil 13 tekih mitra-
ljezov znamke schwarzlose, 8 lahkih in 3 teke minomete,
ve mitraljezov, 12 mul, nekaj jahalnih konj ter vejo koliino
streliva za puke in mitraljeze, min in tromblonskih bomb.
Mobilizirali so tudi 80 mokih in jih 34 zadrali, druge pa
poslali na komando mesta Bled. Odred je tudi priredil velik
miting, ki so se ga udeleili skoraj vsi prebivalci.2

268
 Odred na pohodu iz Stare Fuine v Bistrico zjutraj
6. maja 1945

Tako je bila 6. maja osvobojena vsa bohinjska dolina.

Toda odred je zaradi tega izgubil spet en dan, saj bi bil sicer
lahko tega dne e v okolici Moj strane. V ukazu, ki ga je poslal
korpusni tab, je bilo naroeno, naj se izogiba bojem in vejim
postoj ankam. Toda na Bistrico so bili borci kot domaini preve
navezani, da bi mogli mimo nje. Zaradi tega je korpusni
tab poslal odrednemu tabu ve otrih oitkov.

269
Mobilizacija v Bistrici 6. maja 1945. Zbiralie novincev pred hotelom Triglav

Da bi celovito prikazali potek osvoboditve celotnega ob-

moja, moramo opisati tudi dogodke okoli Bleda, Kranja, Ra-
dovljice in Jesenic. Na Bled so prile 6. maja vse posadke iz
Bake grape, Bohinja in Bohinjske Bele. Nalogo osvoboditi
Bled in okolico je dobila komanda mesta Bled, zato se je e 5.
maja iz Podjelj premaknila na Hotunjski vrh. Del borcev s
komandantom Ivanom Fabjanom pa je prodiral proti Bledu
po dolini Save. Pri Soteski so 6. maja dohiteli umikajoe se
Nemce in se z njimi spopadli ter zajeli kakih 10 ujetnikov,
medtem ko so se drugi razbeali po gozdovih. Na Bohinjski
Beli so Fabjanovi borci zaplenili nekaj topov, e naloenih na
vagone. Posadka pa se je brez boja umaknila iz vasi in voja
nice. S kakimi desetimi minometi, pri katerih so bili Avstrijci,
bivi nemki vojaki, ki se niso umikali z glavnino, je ta skupina
nato odla na Kupljenik ter od tam obstrelj evala nemke po
loaje okoli Mlinega in pri dvorskih garaah. Ponoi med 6.
in 7. majem pa je vsa skupina prek Trate in Poljice odla v
Zgornje Gorje. Pobonica je skozi elezniki predor prila celo
na elezniko postajo Bled.
V Gorjah in okolici se je nato zaela splona vstaja. Od
vsepovsod so prihajali na komando mesta novinci. Kmalu jih

270
je bilo ve sto, oboroevali so jih sproti z zaplenjenim orojem.
Ve sto Jesenianov je prilo na Poljane, da bi se vkljuili v
JA. Zaeli so prihajati tudi prvi ubeniki iz raznih tabori.
Blizu dva tiso nemkih vojakov, ki so se znali na Bledu,
se je nameravalo prebiti na Koroko prek Poljan in Jesenic
oziroma po dolini Radovne proti Moj strani in nato ez Podko-
ren. Ze 4. maja se je po tej cesti z avtomobili umikala skupina
nacistinih funkcionarjev, pa so jih zajeli.
Te dni se je zbralo med Ljubljano in Jesenicami ve tiso
nemkih in kvislinkih vojakov ter ve tiso civilnih beguncev,
ki so se umikali pred JA. Po osvoboditvi Begunj, 4. maja, je
del Kokrkega odreda, ki ni odel na Koroko, okrepljen s
prostovoljci iz vasi med Zirovnico in Begunj ami ter iz okolice
Radovljice, zael pritiskati proti Lescam in Bledu. Vneli so se
boji okoli cestnega mostu med Lescami in Bledom. Takrat je
zgorela tudi farma srebrnih lisic.
Da bi obdrali Bled in se po monosti prebili proti Jese-
nicam ali Mojstrani, so Nemci, med katerimi je bilo tudi precej
vlasovcev, organizirali obrambno rto proti komandi mesta
Bled. Ta rta je potekala po eleznici JeseniceTrst med Vint-
garjem in elezniko postajo Bled. Partizani so napadali z
Radolce in Gabrca. Boji so divjali tudi na Blatih in v okolici
Zasipa. Partizani so streljali proti Nemcem z minometi, Nemci
pa z brzostrelnimi topovi. Domaini so se poskrili po kleteh ali
pa so zaasno zapustili vasi. V Gorjah pa je neprestano igrala
jesenika godba. Okroni komite in odbor OF sta e 4. maja
prila skrivaj na Jesenice, toda morala sta se umakniti, ker
so skozi mesto prihajale vedno nove skupine etnikov in domo-
brancev.
Boji na rti Vintgar-Bled so trajali ves dan 7. in 8. maja.
Komanda mesta je izgubila enega borca, ki se je tik pred tem
vrnil iz nemkih tabori. Ponoi med 8. in 9. majem pa se je
vsa nemka skupina, ki je bila na Bledu, umaknila proti Les
cam, da bi nadaljevala pot prek Zirovnice proti Jesenicam.
Partizani so 9. maja zjutraj odkorakali na Bled.3

271
 OPOMBE

1 Po poroilu OC odreda glavnemu tabu 21. aprila (fascikel

76/IV-B) je bil v Bistrici komandir 4. ete 927. bataljona deelnih
strelcev kapetan Wast. Rudi Lampret se ga spominja kot loveka
majhne postave. Po izjavi dezerterja Georga Handlerja 27. aprila
(zaslianje v fasciklu 76/IV-B) pa je bil komandir te ete nadpo-
ronik Scheffmann. Malo verjetno, da bi se OC zmotil in registri-
ral v Bistrici ofcirja s inom kapetana, e ga tamkaj ne bi bilo.
Najbr je bil kapetan Wast poveljnik kake druge enote v Bistrici
in kot najstareji oficir tudi poveljnik celotne postojanke.
2 Poroilo odreda korpusnemu tabu 13. maja, v fasciklu 295
a/III-2, poroilo odreda oblastnemu komiteju KPS za Koroko
tovariici Vidi Tomievi 14. maja, arhiv CK ZKS, fascikel 7323, iz
javi Rudija Lampreta in Ivana Lebana.
3 Izjava Alea Jelenca, zbornik Boj pod Triglavom.

272
 V ZGORNJESAVSKI DOLINI

Tiste dni je prodiral proti Zgornjesavski dolini tudi mo

torizirani odred. Z Bazovice je odpeljal prek Ajdovine v
Idrijo. Toda mostovi v dolini Idrijce so bili razstreljeni. Zato
se je motorizacija iz Idrije vrnila v Ajdovino, od tam pa se
je odpeljala v Gorico in nato po dolini Soe v Tolmin. Tja sta
pe prila iz Idrije tudi dva bataljona 11. brigade 26. divizije,
medtem ko sta dva bataljona spremljala motorizacijo. Iz Tol-
mina se je motorizirani odred odpeljal prek Kobarida v Bovec,
kamor je prispel 7. maja. Ze v Kobaridu je naletel na Anglee.1
Brzojavke in pismeni ukaz taba 9. korpusa, poslane tabu
Jeseniko-bohinjskega odreda, nalog in poti motoriziranega
odreda sploh niso omenjale. Zato lahko sklepamo, da je kor
pusni tab, ki za motorizirani odred ni vedel zaradi organiza
cijskih pomanjkljivosti ob reorganizaciji oz. postopni ukinitvi
korpusa, ob odhodu Jeseniko-bohinjskega odreda iz Zelezni
kov v Bohinj ukrepal samostojno. Predvsem je elei dosei, da
bi Anglei, e bi prodrli na Koroko, e v Beljaku nali JA.
Kasneje pa se je tab brkone zbal, da ne bi Anglei s pri-
slukovanjem odkrili odredovih namer.2
Za mnoge borce je bilo slovo od svobodnega Bohinja 7.
maja zjutraj teko. Odred je odkorakal iz Bistrice po cesti proti
Bitnjam in dalje proti Jereki, nato pa se je mimo Koprivnika
in Gorju povzpel do Mrzlega studenca. Od tam se je po bli-
njicah spustil v dolino Radovne. Pri Zgornji Radovni je zavil
po cesti proti Dovjemu in Mojstrani, kjer e ni bilo ve nem-
ke posadke, kar je odredni tab zvedel e med potjo. Dan je
bil sonen, borci so bili zelo navdueni, saj je bilo jasno, da
vojna ne bo ve dolgo trajala. Ves as so borci peli, igrale so
harmonike.
Proti veeru se je en bataljon nastanil na Dovjem, drugi
pa v Mojstrani. Na hribu Graie zahodno od Mojstrane je bila
izvidnica.
Ze zveer je tab zvedel, da je na Jesenicah ve sto
nemkih vojakov, ki se namer ava jo umakniti na Koroko ez
Korensko sedlo. Zato je poslal e zveer mone zasede proti
Jesenicam, ne dale od Mojstrane, na Mlace. Proti jutru pa sta
odla na poloaje oba bataljona, vsak na eno stran ceste, tako
da je imela zaseda obliko podkve.
 Ivan Leban se prek radijske postaje pogovarja s korpus-
nim tabom med pohodom proti Zgornjesavski dolini

Kmalu je opazovalnica na Graiah sporoila, da se zasedi

blia kolona avtomobilov. Ko je bila med bataljonoma, sta za
sedi zaeli silovito streljati. Strelec s protitankovsko puko je
s tonimi zadetki takoj uniil nekaj prvih vozil, da kolona ni
mogla naprej. Ze v zaetku spopada je bilo tudi ubitih nekaj
nemkih vojakov. Takoj nato je komandant 1. bataljona Anton

274
Znidar napadel kolono tudi od zadaj, tako da se nihe ve ni
mogel umakniti. Zato so vojaki poskakali v obcestne jarke in
se zaeli braniti. Slialo se je tudi vreanje ensk. Po boju, ki
je trajal eno do dve uri, pa so se Nemci zaeli vdajati. So-
vranik je imel 1214 mrtvih, odred pa enega ranjenega.
Zajetih je bilo okrog 100 gestapovcev in esesovcev, pripad-
nikov raznih uradov iz Ljubljane in z Gorenjske, ter 20 mlajih
ensk slovenske narodnosti, ki so beale z njimi. Odred je
zaplenil tudi vse avtomobile, med katerimi je bilo nekaj ka-
mionov, drugi pa osebni avtomobili. Na kamionih je bilo pre
ce j hrane in oroja, med njim tudi nekaj tekih minometov.
Po uspenem boju je odred v takratni obini Dovje-Moj-
strana mobiliziral 200 mo. Zadral pa je samo 75 takih, ki so
bili sposobni za vojako slubo v operativnih enotah. Zelezni-
arje so takoj poslali nazaj v slubo in obnovili promet od
Hruice do Kranjske gore. Druge mobilizirance je odred od-
stopil partizanski strai, ki je bila e prej na tem obmoju.
Uj etnike pa so poslali prek Radovne na komando mesta Bled.
Popoldne 8. maja se je odred premaknil v vas Gozd, da bi
od tam zveer prek Karavank odel v Ziljsko dolino. Tedaj pa
je tab prejel obvestilo, da se z Jesenic pomika proti Kranjski
gori kolona okrog 100 kamionov s priblino 1300 sovraniko-
vimi vojaki in precejnjim tevilom protiletalskih topov. Ta-
krat sta bili v Kranjski gori in na Korenskem sedlu e moni
sovranikovi posadki, prav tako pa je sovranik dral e ve
manjih postojank proti Trbiu. Zato je e ponoi odel proti
Kranjski gori 1. bataljon, da bi posadko prisilil k vdaji. Tej
posadki je poslal tudi ultimat. Toda posadka je vdajo odklo-
nila, zato jo je zael 1. bataljon proti jutru 9. maja napadati.
Po esturnem boju mu je uspelo vdreti v Kranjsko goro in
pregnati posadko proti Podkorenu.
Se zveer 8. maja pa se je 2. bataljon pri Gozdu spopadel
s kolono, ki je prila z Jesenic. Po veurnem boju je sovranik
s hudim ognjem iz kakih 50 protiletalskih topov prisilil ba
taljon k umiku. Z odrednim tabom se je umaknil proti Sred
njemu vrhu na karavanki strani. Na cesti pa so ostala vsa
vozila, ki jih je odred zaplenil 8. maja zjutraj ali nael ez dan
po vaseh. Pred umikom so partizani iz motorjev pobrali va-
neje dele. Ko so Nemci prili do vozil, so vse zagali. Od
streljanja z brzostrelnimi topovi se je vnela ena hia. Kolona
je takoj nato nadaljevala pot proti Kranjski gori ter od zadaj

275
 Zastava svobode v Kranjski gori 9. maja 1945

udarila po 1. bataljonu. Toda ta se je takoj obrnil in se

zael bojevati. Zasedel je poloaje pred Kranjsko goro, iz vasi
pa se je umaknil. Z rafali iz tekih mitraljezov mu je uspelo
onesposobiti ve kamionov, zato je bila cesta neprevozna. 2. ba
taljon je zael kolono napadati v bok. Iz zaplenjenih tekih
minometov so po koloni metali mine. Na nekaterih krajih so
tudi podrli smreke na cesto. Zato so se zjutraj prvi zaeli
vdajati italijanski vojaki, ki jih je bilo v koloni okrog 800 in

276
ki so se umikali z Nemci iz postojank v Baki grapi in v Soki
dolini.
Okoli poldne, ko so bili boji z ostanki kolone najbolj srditi,
so borei s poloajev nenadoma zagledali, kako vozijo po cesti
z Vria v dolino nekakni tanki in kamioni. Stab je sklepal,
da so Nemci dobili pomo s Primorske. Odredni komandant
Leban je zato e ukazal, naj odred preneha napadati in naj se
umakne. Tedaj pa se je zaslialo v Kranjski gori hudo strelja-
nje. Vsem se je zdelo udno, kaj to pomeni. Malo je bilo ver-
jetno, da bi se Nemci udarili med seboj. Zato je Leban ukaz
o umiku preklical, dokler ne bi ugotovili, kaj se dogaja v
Kranjski gori. Toda posamezni borci so e vzpostavili stike s
tankisti in spremstvom, saj so bili na tankih dale vidni ju-
goslovanski znaki, mnogi borci pa so imeli daljnoglede. Tako
je tab ugotovil, da so to tanki motoriziranega odreda 4. arma
de, ki je poslal z Vria v Kranjsko goro najprej predhodnico.
Njeni borci so imeli s seboj tudi nekaj Nemcem zaplenjenih
tankovskih pesti.3 Iz njih so izstrelili nekaj min v kolono na
cesti. Jugoslovanski tanki, te mine in pritisk Jeseniko-bohinj
skega odreda na boke kolone so povzroili med Nemci tak pre-
plah, da so se zaeli takoj vdajati. Tako je bilo ujetih kakih
650 Nemcev, pripadnikov protiletalske obrambe.4
Motorizirani odred, ki se je za predhodnico tudi z glavnino
prebil 9. maja v Kranjsko goro, je krenil iz Bovca e 7. maja,
ker mu Anglei niso dovolili, da bi el ez Predel. V tem let-
nem asu je bil prelaz Vri, ki lei 1611 metrov nad morsko
gladino, zaradi visokega snega, plazov in zametov e nepre-
hoden. Raen tega je sneg na nekaterih krajih razdejal tudi
cesto. Zato je odred mobiliziral po vaseh vse za delo sposobne
moke in enske, ki so potem skupaj z borci kidali sneg. Po
magali so tudi tanki. Poruene mostove so popravili kar z le
som, ki so ga posekali ob cesti. Topove so naloili na kamione,
ki so v vzvratni vonji premagali najhuje strmine.5
V bojih pri Kranjski gori je imel Jeseniko-bohinjski od
red enega mrtvega in dva ranjena, Nemci pa 35 mrtvih.
Sreanje z motoriziranim odredom, v katerem je bilo mno
go Slovencev, je bilo zelo ganljivo; manjkalo ni ne objemanja
ne poljubovanja. Odred je v Kranjski gori priredil vejo pro
slavo. Za 1. bataljonom je tja el e 2. z odrednim tabom. Ta
koj so zaeli mobilizirati. Odred se je pomnoil za 180 no
vincev, druge pa je poslal na novo ustanovljeni komandi mesta

277
 Nemki ujetniki 9. maja 1945

Kranjska gora. Motorizirani odred je prevzel zaplenjeno nem-

ko motorizacijo in teko oroje. Jeseniko-bohinjski odred pa
si je zadral zadostno koliino lahkega pehotnega oroja za
oboroitev novincev. V Kranjski gori je bil nato 10. maja usta
novljen 3. bataljon odreda; komandant je postal Mirko Konik,
politini komisar pa Joe Roman-Peter.
Dne 10. maja sta se 3. in 4. bataljon 11. brigade 26. divi
zije iz Kranjske gore prek Trbia s kamioni odpeljala v Celo
vec. 1. in 2. bataljon te brigade, tankovska eta, divizion in
protitankovska baterija pa so krenili proti Jesenicam, kjer so
bile e vedno tevilne sovranikove ete, ki se niso hotele vdati,
ampak so skuale skozi predor zbeati na Koroko. Ta del mo-
toriziranega odreda je na Jesenicah zajel in razoroil kakih

278
5000 sovranikov. Z Jesenic je del 11. brigade prodrl na Bled.
Tako je z zahodne strani obenem s slovenskimi enotami zaprl
pot proti Jesenicam in Koroki sovranikovi skupini, ki je bila
obkoljena na prostoru med RadovljicoPodnartomTriem.
Zaradi poruenih eleznikih mostov je med Otoami in
Zirovnico obtialo ve transportov sovranikovih et, ki so se
umikale z Balkana. Veje tevilo sovranikovih et se je sku-
alo prebiti na Koroko tudi ez prelaz Ljubelj. Da bi glavnini
omogoile ta umik, so se posamezne sovranikove enote srdito
upirale. Zato sta se 7. korpus in 29. divizija morala ve dni
bojevati pred Ljubljano, preden sta jo 9. maja zavzela. 29. di
vizija je osvobodila Skofjo Loko in Kranj ele naslednjega dne,
Tri pa po hudih bojih 11. maja. Tega dne je ta divizija tudi
prisilila k vdaji sovranikove ete ob eleznici med Radovljico
in Otoami. Toda veini sovranikovih et se je le posreilo
prebiti se prek Ljubelj a na Koroko.
Potem ko je postalo oitno, da se sovranik ne namerava
prebijati proti Jesenicam in ko je prodrla na Gorenjsko 29. di
vizija, ni bilo ve potrebno, da bi se del motoriziranega odreda
zadreval na Bledu in na Jesenicah. Naloge drugega dela tega
odreda na Korokem so bile pomembneje. Po zasedbi slo-
venskega ozemlja bi moral motorizirani odred skupaj s slo
venskimi enotami zapreti pot sovranikovim etam, ki so se
skuale prebiti do Angleev in se jim vdati. Zato so se oba
bataljona 11. brigade, tankovska eta, divizion in protitankov-
ska baterija vrnili z Jesenic v Kranjsko goro, od tam pa se
je vsa skupina prek Korenskega sedla odpeljala na Koroko
ter zasedla rto Podroicaentjakob v Rou.6
Dotlej tudi nihe ni preklical povelja taba 9. korpusa,
naj se Jeseniko-bohinjski odred kar najhitreje prebije na Ko
roko. Ze tako se je odred veliko preve zamudil z manj po-
membnimi nalogami, zato se je tab util krivega in je hitel,
da bi izpolnil povelje. Ze 9. maja, takoj po vdaji nemke kolone
pri Kranjski gori in po dobljeni zvezi z motoriziranim od
redom, je sam komandant odreda popeljal eno eto proti Trbi-
u. Toda pred Trbiem je naletela na angleke prednje strae,
ki je niso pustile naprej. Po nekaterih namigovanjih so Angle-
i sploh nameravali prodirati kar naprej, celo na jugoslovan-
sko ozemlje. Po dolgih pogajanjih so Anglei le dovolili ko
mandantu odreda oditi v varstvu anglekih straarjev v Trbi,
kjer so imeli svoj tab. Tam se je odredni komandant Leban

279
280
spet precej dolgo pogovarjal z anglekim majorjem. Zahteval
je, naj dovolijo prehod celotnemu odredu prek Trbia na Ko
roko. Toda Anglei tega niso dovolili. Leban je hotel popeljati
odred prek Trbia predvsem zato, ker poloaj na Korenskem
sedlu e ni bil jasen, saj so se tam e pred kratkim mudile
mone nemke sile.
Odredova eta se je vrnila in se nastanila v Beli pei.
Kmalu je tja prispel tudi del italijanske divizije Osoppo.
Ozopovci so zaeli trgati slovenske in jugoslovanske zastave s
hi in razobeati italijanske, e da je to italijansko ozemlje.
Zato je odredni tab poslal eti v Beli pei na pomo e eno
eto. Obe sta ozopovce razoroili in jim ukazali, naj gredo
nazaj v Trbi, ter ponovno razobesili slovenske in jugoslovan
ske zastave. Takoj nato so proti Beli pei zaeli prodirati
Anglei. Obe eti sta jih ustavili in spet so se zaela dolgo-
trajna pogajanja. tab odreda je zahteval razgovor z anglekim
tabom enake ravni. Toda Anglei so spet zahtevali, naj gredo
predstavniki odrednega taba v Trbi, seveda brez oroja in
pod strao. Zato niso dosegli sporazuma, le obe odredovi eti
sta ostali v Beli pei. Tam je odredni tab ustanovil narodno
zaito za vzdrevanje reda. V bliini so bila namre velika
nemka skladia, ki so jih domaini zaeli prazniti.
Naslednjega dne, 10. maja, pa je obe eti zamenjal del
11. brigade, ki je vseeno dosegla, da so jo spustili prek Trbia
na Koroko.
Zveer 10. maja sta se odredni tab in 3. bataljon na
stanila v vasi Podkoren, 2. bataljon je bil v Rateah, 1. pa na
Korenskem sedlu. Korpusni tab je namre zahteval, naj odred
nemudoma odide na Koroko. Zato se je zjutraj 11. maja ves
odred zbral na Korenskem sedlu, da bi se v dopoldanskih urah
spustil v Ziljsko dolino.8
V bojih 8. in 9. maja je odred pokazal zgledno borbenost,
zlasti e 9. maja, ko ni popustil pred sovranikovo premojo,
ampak je nadaljeval z odporom kljub prodoru sovranikove
kolone skozi zasede. Res je imel odred v ozki dolini dokaj
ugodne poloaje, toda tudi s teh bi jih lahko sovraniki pre-
gnali, e se odred ne bi tako odlono bojeval. Po drugi strani
pa je odred zaradi spopada 9. maja priel dva dni kasneje na
Koroko, kot bi priel sicer, e bi el ez Karavanke kje drugje,
ne pa prek Korenskega sedla.

281
 OPOMBE

1 Karei Levinik: Artileristi prekomorci, ZP Soa, Nova Go

rica, 1968, strani 196 in 197, Prekomorci, stran 289, Stanko Petelin:
Osvoboditev Slovenskega primorja, strani 239 do 241, Oslobodilaki
pohod na Trst etvrte, Jugoslavenske armije, Beograd, 1952.
2 Izjave Ivana Lebana, Joeta Bortnarja in Rudija Lampreta.
8 Tankovska pest nemko Panzerfaust je bila podobna

netrzavnim topovom, ki se sedaj rabijo, le da je imela mino vgra-

jeno v cev, ki jo je strelec po izstrelitvi zavrgel.
4 Izjavi Ivana Lebana in Silva Kolerja.
5 Karei Levinik: Artileristi prekomorci, strani 196 in 197.

6 Oslobodilaki pohod na Trst etvrte Jugoslavenske armije.

7 Italijanska divizija Osoppo se je imenovala po furlanskem
mestecu, ki je postalo slavno v prejnjem stoletju v bojih proti
Avstrijcem za zdruitev in neodvisnost Italije. Pripadala pa je ita-
lijanskemu odpornikemu gibanju in je nastala iz pripadnikov ita-
lijanskih meanskih strank, predvsem kranskih demokratov. V
bojih z Nemci ni bila tako aktivna, kot so bile garibaldinske enote
in enote NOV Slovenije, zato so jo tudi Nemci v glavnem pustili
pri miru. Njen cilj je bil izmikati se spopadom in akati prihod
Angleev in Amerianov. Divizija Osoppo se je zadrevala na za-
hodnem robu Slovenske Beneije, njen cilj je bil tudi duiti gibanje
za samostojnost Furlanov, gibanje Slovencev v Beneiji in Soki
dolini za prikljuitev k Jugoslaviji, pa tudi revolucionarne tenje
garibaldincev. Kljub njihovi neaktivnosti pa so Anglei in Ameri-
ani ozopovce bogato zalagali z orojem in opremo ter celo s hrano.
Iz tega, da so ozopovci takoj za Anglei prili v Belo pe, torej
na staro jugoslovansko-italijansko mejo, je videti njihov cilj. Za
radi politinih nasprotij med ozopovci in garibaldinci je bilo med
njimi tudi ve oboroenih spopadov.
8 Poglavje je napisano po izjavah Ivana Lebana in Silva Ko
lerja ter po poroilih odrednega taba korpusnemu 13. maja (fasci
kel 295 a/III-2) in oblastnemu komiteju KPS za Koroko 14. maja
(arhiv CK ZKS, fascikel 7323).

282
 NA KOROKEM

Ceprav je nacistina Nemija uradno poloila oroje 8. ma

ja ob 24. uri, vse njene ete, zlasti tite na jugoslovanskem
ozemlju, tega niso bile pripravljene storiti. Predvsem so se sku-
ale umakniti z jugoslovanskega ozemlja in se vdati Angle-
em ali Amerianom. Med vojaki in oficirji teh et jih je bilo
namre mnogo, ki so zagreili vojne zloine in so se zato bali,
da bi morali anje odgovarjati pred jugoslovanskimi sodii.
Z nemkimi etami so se umikali tudi hrvaki in slovenski
domobranci, ustai in etniki, nedievci in ljotievci ter tevilni
civilisti, ki so kdaj kaj zagreili proti osvobodilnemu boju svo
jega ljudstva. Ti okupatorski sodelavci, ki jih ni itila nobena
doloba enevske konvencije, so se e posebej bali, da bi jih
zajela JA, upali pa so, da bodo pri Angleih ali Amerianih
naleteli na dober sprejem zaradi podobnih stali o socialisti-
nih drubenih spremembah po vojni. Tako Nemci kot njihovi
zavezniki so takrat e vedno upali, da bo prilo do vojne med
Anglei in Ameriani na eni strani ter SZ na drugi. Zato so
mnogi viji oficirji nemke in kvislinke vojske raunali celo
na zaveznitvo z Anglei in Ameriani.
Anglei so takrat e bili na Korokem, zato so se nemke
in kvislinke enote skuale prebiti prek Karavank k njim.
Zaradi prodora motoriziranega odreda 4. armade ez Vri
ter delovanja Jeseniko-bohinjskega odreda v Zgornjesavski
dolini pa tudi zaradi tevilnih monosti, da nae enote po-
ruijo ceste ter organiziraj o v ozki dolini uinkovito obrambo,
je sovranikovim enotam ostala edina monost za umik prek
Ljubelja. Tarn so imeli e od prej zasedeno cesto, na Korokem
pa ni bilo monejih enot JA, pa tudi Anglei so bili razme-
roma blizu, v Celovcu. Onkraj Karavank bi se lahko nemke
in njihove zaveznike ete prebijale tudi med Karavankami in
Dravo proti zahodu ter se vdale Angleem v beljaki okolici.
Navzonost jugoslovanskih et na Korokem pa je imela
tudi politini pomen. Zlasti na ozemlju med Dravo in Karavan
kami ive Slovenci bolj ali manj strnjeno. Ob znanem koro
kem plebiscitu so veinoma glasovali za Jugoslavijo, toda za
radi razmejitve volilnih okoliev je bil celoten rezultat v prid
prikljuitvi k Avstriji. Potem ko se je med II. svetovno vojno
prav na ozemlju Koroke juno od Drave zelo razvil osvobo-
dilni boj in ko je nacistina Nemija vojno izgubila, je sloven-

283
 Bataljonski politini komisar Joe Roman raportira odrednemu komandantu
Ivanu Lebanu v Kranjski gori 9. maja 1945

ska javnost na obeh straneh Karavank raunala, da bo meja

popravljena tako, da bo vsaj veina Slovencev na Korokem
vkljuena v matino dravo.
Zato je tudi Jeseniko-bohinjski odred imel na Korokem
dvojno nalogo: politino delovati med domaim prebivalstvom,
mu vlivati zaupanje v zmago in ga narodnostno spodbujati,
obenem pa prepreevati sovraniku, da bi se prebijal proti
Beljaku.
Se zveer 10. maja je odla proti Beljaku predhodnica, ki
je naslednjega dne prispela v predmestje Beljaka. Toda tam je
naletela na angleke strae, ki so imele tudi tanke. Anglei ni-
kakor niso dovolili predhodnici, da bi la v mesto.1 Zato se je
predhodnica vrnila na Korensko sedlo in poroala, kar je
videla.
Kljub temu je popoldne 11. maja krenil 2. bataljon v do
lino. Toda nenadoma so ga obkolili angleki tanki. Komandant
odreda Leban, ki je znal francosko, je takoj sedei v avto in se

284
odpeljal v Beijak, da bi izgladil nesporazum. Sprejel ga je
angleki general. Anglei so na vsak nain hoteli vedeti, zakaj
je odred priel v Ziljsko dolino in kakne cilje ima. Zanimalo
jih je tudi, koliko borcev ima odred, kako so oboroeni in e
imajo motorizacijo in tanke. Leban je generalu pojasnjeval, da
imajo ukaz nadrejenega taba zasesti Koroko in da ga zato kot
vojaki morajo izvriti, Anglei pa so se izgovarjali, da bi odred
lahko motil njihove prevoze. Konno pa so le dovolili 2. ba-
taljonu prehod in telefonino obvestili tankiste, ki so ga stra
zili, naj ga puste naprej.

Zastava svoboe v Podkorenu 9. maja 1945

285
 1. in 3. bataljon pa sta s Korenskega sedla ponoi med
11. in 12. majem brez teav po stranskih poteh, ki jih Anglei
niso nadzirali, prispela v vas Maloe.
Dne 12. maja je odredni tab prejel obvestilo, da se po-
mika od Podljubelja proti Bistrici v Rou veja kolona domo-
brancev in etnikov. Ta kolona je pripadala sovranikovi sku
pini, ki se je prebila prek Ljubelja in 12. maja s celodnevnim
bojem izsilila prehod ez Dravo prek boroveljskega mostu. V
tem boju je padlo 82 borcev JA. Manji boji so trajali e ve
dni, glavnina sovranikovih sii pa se je 13. maja vdala Angle-
em na severni strani Drave. V Bistrici v Rou je bil ba
taljon Kokrkega odreda, ki se je nekajkrat spopadel s so-
vraniki. Zato je tab Jeseniko-bohinjskega odreda e dopol-
dne poslal na rto BistricaSentjakob v Rou 2. in 3. bataljon.
Toda medtem je priel tja del motoriziranega odreda 4. armade
ter kolono, ki je tela 1500 do 2000 mo, zajel.
Tega dne je odred hotel prevzeti v Maloah poto in obi-
no. Osebje je ostro protestiralo, e da odred nima na Koro-
kem kaj iskati, ker bo Koroka pripadla Avstriji. Ko niso
niesar dosegli, so zaeli aliti borce. Konno so morali uslu-
benci poto in obino zapustiti, odred pa je uradne prostore
zapeatil. Kasneje je nameraval odred poto in obino znova
odpreti, toda e pod nadzorstvom domaina, lana odbora OF.
Medtem pa je neki bivi nacist odel v Bel jak in se popoldne
pripeljal v Maloe z Anglei na njihovem tanku. Obino so
nato s silo odprli. Zahtevali so tudi, da mora politini komisar
odreda z njimi v Beljak. To je politini komisar Milan Lotrk
odklonil, e da nima dovoljenja zapustiti svoje enote. Po tem
so se Anglei vrnili v Beljak. Od tam so istega dne odpeljali
v Italijo na 40 do 50 kamionih v spremstvu tankov etnike in
domobrance. S kamionov so vihrale slovenske in jugoslovanske
zastave brez rdeih zvezd.
Dne 13. maja je odel 2. bataljon iz Malo na Ziljico, da
bi nadziral okolico Beljaka. Na mostu ez Ziljo med Marijo na
Zilji in Beljakom je imel bataljon strao in tam je sama od
sebe nastala razmejitvena rta med Anglei in JA. 3. bataljon
pa se je nastanil v Drobolah, Blaah in Roeku. V naslednjih
dneh je poiljal patrulje proti vzhodu do Ledenic. Dne 17. maja
je imel odred 636 navzoih in 33 odsotnih borcev.
Medtem so Lebana poklicali v Ljubljano, da bi poroal
o razmerah v odredu. Tu je zvedel, da se bo JA najbr morala

286
kmalu umakniti s Koroke in da bodo koroko vpraanje ure-
jali po diplomatski poti. Zaradi monosti, da bo treba Koroko
zapustiti, naj bi odred im hitreje zbiral vojni plen in ga
poiljal prek Jesenic na Gorenjsko. Nemci namre ob umiku
niso ve utegnili razstreliti predora.
Med drugim je odred zvedel od nekega Slovenca, ki je
sluil pri esesovskih enotah, da je blizu Vrbe v nekem gradu
skrit radijski oddajnik z veliko mojo. Ceprav so bili tam
okoli Anglei, so se z ve kamioni le odpeljali tja, nali oddaj
nik ter ga odpeljali. Ob vrnitvi bi jih kmalu zasaili Anglei,
toda nazadnje so le sreno pripeljali oddajnik na svoje ob
moje. Prav tako je odred spravil na Jesenice precej moke in
makaronov iz tovarne makaronov v Maloah.
Odred, razdeljen v vode po vaseh, je tudi politino delo-
val. Domainom so borci delili slovenske asopise in pisali
gesla po zidovih. Ob veerih so peli slovenske pesmi. Toda
domaini so bili posebno sprva zelo nezaupljivi.
Tako je odred doakal ukaz, naj se umakne s Koroke in
pride v Ljubljano.2

Godba odreda na Vojah septembra 1944. Stoje od leve proti desni: Joe Cer-
kovnik-Slavek, Toni Koren, Franci upan (s harmoniko), Mile Koren in
Tone Cundri. Sedita Janez in Pepi Koren z Jesenic

287
 OPOMBI

1 Po poroilu odrednega taba oblastnemu komite ju KPS za

Koroko 14. maja je tedaj prispel v Beljak general Rupnik s svo
jim tabom, raen tega pa so se tja zatekli e neki etniki in
nemki tabi. Po vseh cestah so bile angleke strae, ki so imele
vsaka po enega Slovenca ali Srba oziroma Hrvata v angleki uni
formi kot tolmaa. Zaradi tega, ker so se Anglei ve kot oitno
zavzemali za razne sodelavce okupatorjev, jih itili in jih jemali
v svojo slubo, so se dan za dnem vrstili incidenti. Dne 13. maja je
priel v odredni tab angleki podpolkovnik z dvema oficirjema in
vpraal, e ima odred kaj ujetih domobrancev. Ko so mu odgovo
rili, da ne, je povedal, da so zvedeli, da ima odred ujetnike. Zahte-
val je, naj mu jih izroe, e da ti bivi domobranci elijo prosto-
voljno vstopiti v angleko vojsko. Na to je odredni tab odgovoril,
naj jim oni izroijo domobrance, ki so jih vzeli v zaito. Tri je
Anglei pa so nato odgovorili s smehom. Seveda niso Anglei ni-
esar dosegli, pa tudi odred ne.
2 Poglavje je napisano po poroilih odrednega taba korpus
nemu 13., 15. in 17. maja v fasciklu 295 a/III-2, poroilu odrednega
taba oblastnemu komitetu KPS za Koroko 14. maja v fasciklu
7323 v arhivu CK ZKS, po poroilu partijske organizacije odreda
CK KPS 16. maja (fascikel 7324 v arhivu CK ZKS) ter po izjavah
Ivana Lebana in Silva Kolerja.

288
 UKINITEV ODREDA

Govorice o umiku s Koroke so bile kmalu potrjene z ra-

dijsko brzojavko, ki jo je dobil odredni tab. Med borci je za
vladala potrtost, ker je splahnelo upanje, da bo Koroka pri
kljuena k Sloveniji. V diplomacijo pa po izkunjah po I. sve-
tovni vojni in po ravnanju Angleev nihe ve ni verjel.
Na ukaz, naj se umakne s Koroke, se je manji del od
reda prepeljal s kamioni prek Korenskega sedla in se nastanil
v Kranjski gori. Veina odreda pa se je prepeljala z vlakom z
eleznike postaje v Blaah prek Podroice na Jesenice in od
tam v Kranjsko goro. Ta del je imel spet teave z Anglei, ki
transporta niso hoteli spustiti naprej. Celo tank so postavili na
progo in kmalu bi prilo do streljanja. Po krajih pogajanjih
pa so vseeno popustili.
Dne 22. maja se je odred iz Kranjske gore, potem ko ga je
tamkaj zamenjala ena od brigad 4. armade, z vlakom odpeljal
v Ljubljano. Tu je bil naslednjega dne, 23. maja 1945, tudi
uradno ukinjen.

Jeseniko-bohinjski odred na vlaku v Kranjski gori med potovanjem proti

Ljubljani 22. maja 1945

289
 Odred na poti z ljubljanske eleznike postaje v vojanico 22. maja 1945.
To je zadnja fotografija odreda, ki je bil naslednjega dne ukinjen

V naslednjih dneh so demobilizirali stareje in mlaje let-

nike, zdravstveno nesposobne, dijake in studente ter tovari-
ice. Ostalo motvo pa je bilo poveini dodeljeno korpusu na
rodne obrambe ter poslano v razne vojake ole.1
Ze med pohodom 4. armade proti Trstu sta bila 7. in 9.
korpus vkljuena v 4. armado. Takoj po konanih bojih za Trst
je tab 9. korpusa izgubil precej pristojnosti, ker so bili v
4. armadi med armadnim tabom in brigadnimi tabi samo
divizijski tabi, korpusni pa ne. Tudi brigade in diviziji, 30. in
31., so bile v primerjavi z divizijami 4. armade zelo malo-
tevilne. Po osvoboditvi tajerske je bila 4. operativna cona
oziroma njene enote vkljuena v 3. armado. Tako je tudi
glavni tab Slovenije postal odve kot teritorialno poveljstvo,
primerno za poveljevanje enotam, dokler je bila Slovenija e
loena od drugih delov Jugoslavije.
Zato je bila tudi vez med tabom Jeseniko-bohinjskega
odreda in tabom korpusa, ki so ga v tem asu e ukinjali, zelo
ibka. V glavnem je moral odredni tab odloati bolj ali manj
samostojno, delno pa mu je pomagal zastopnik taba 4. armade,
ki je bil nekaj asa v Celovcu.

290
 Ukinitev Jeseniko-bohinjskega odreda imamo lahko kot
ukrep za prehod JA iz vojnega v povojno stanje in kot ukrep
za organizacijo enotne jugoslovanske vojske, ne pa narodnih,
kot so bile pred osvoboditvijo. Tedaj sta bili najprej NOV nato
pa JA vsaj v Sloveniji in Makedoniji organizirani po narod
nosti.

Komandant odreda Ivan Leban pripenja borcu na prsi

odlikovanje na proslavi obletnice ustanovitve Rdee
armade v Stari Fuini 23. februarja 1945

291
 OPOMBA

1 Izjave Ivana Lebana, Mirka Konika in Rudolfa Cimper-

mana. Od 17. maja naprej ni namre o delovanju odreda nobenega
poroila ve. 22. maj kot datum prihoda v Ljubljano ima vpisan v
svoj album Ivan Leban. Mirko Konik trdi, da so prili v Ljubljano
tiri dni pred govorom marala Tita, ki je v Ljubljani govoril
26. maja. Rudolfu Cimpermanu pa se je 24. maja rodil sin in je bil
tedaj v Ljubljani pri eni. Torej se izjave vseh treh popolnoma
ujemajo.

292
 OCENA RAZDOBJA

Med 5. in 23. majem, tor ej v osemnajstih dneh, je imel

odred tri spopade in sicer: 5. maja pri Bistrici, 8. maja pri
Mojstrini in 8. ter 9. maja med Mojstrano in Kranjsko goro.
Medtem ko je sovranik iz Bistrice pobegnil, je v dveh spo-
padih odred dosegel v boju velik uspeh. Dne 9. maja se je
sestal z motoriziranim odredom.
V naslednjih dneh je odred mobiliziral, se oboroeval ter
konno le odel na Koroko. Tja bi, e se ni bi zamudil z boji
okoli Bistrice, nato pa e z boji okoli Mojstrane in Kranjske
gore, lahko prispel e 7. ali 8. maja ter tako prehitel Anglee.
Toda s tem nikakor ne bi Angleem prepreil, da ne bi zasedli
Koroke. Prav tako pa tudi s tem ne bi vplival na bodoo
razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo.
V teh dneh se je odred dejansko bojeval e kot brigada,
saj je v vrsti splonih operativnih nartov opravljal naloge
strnjeno in dale pro od svojega obmoja.

293
 OPIS DEJAVNOSTI, ZVRSTI IN SLUB

MORALNO-POLITICNA DEJAVNOST

Da bi bolje razumeli nain in rezultate moralno-politine-

ga dela v odredu, se moramo najprej seznaniti s politino pre-
teklostjo in nainom dela vojakega in politinega jedra od
reda, s 3. bataljonom Preernove brigade.
Naloge tega bataljona v sestavu brigade oziroma brigade
v sestavu divizije delovati med ljudstvom so bile manje,
kot pa so bile naloge odreda. Brigada je bila bojna enota, ki je
bila bolj ali manj stalno na poti in zato nikjer ni mogla nave-
zati tesnejih stikov z domaim prebivalstvom. To tudi ni bila
njena naloga. V asu, ko so obstajale brigade, divizije in kor
pusi, je bilo organizacijsko in politino delovanje med prebi
valstvom prepueno samo tako imenovanemu omreju teren
skih organizacij. Zveze, ki jih je vojska imela s prebival
stvom, so bile razne proslave ali pol zabavne pol politine pri-
reditve, imenovane mitingi. Vasih so seveda tudi brigade delile
letake in asopise, intendantje so imeli stike z gospodarskimi
komisijami, obveevalci pa s posameznimi zaupniki.
Odred pa je bil stalno v istih krajih ali vsaj na istem
obmoju. Tu so delovale tudi stalne terenske organizacije. Ze
zaradi tega je med odredom in terenom moralo biti tesneje
sodelovanje. Posamezni borci in funkcionarji so si poasi pri
dobili irok krog znancev, ki so jim lahko v pogovorih posre
dovali razne novice in z njimi razpravljali o razvoju politi
nega poloaja. Prav tako je odred sodeloval s terenskimi orga
nizacij ami, lahko prirejal razne proslave in sodeloval pri akci-
jah za zbiranje hrane. Pri narodnoosvobodilnih odborih ali pri
vakih odborih OF so bili tudi vojni ali mobilizacijski refe

294
renti, ki so vodili sezname vojnih obveznikov ter jih izroali
enotam za mobilizacijske akcije.
Ko je priel bataljon Preernove brigade na zborno mesto
v Predjami, je tel priblino 100 borcev. Toliko so steli takrat
veinoma vsi bataljoni v brigadah. Veina borcev se je vklju-
ila v NOV spomladi 1944 in je torej ob ustanovitvi odreda
imela za seboj popreno estmesene vojake pa tudi politine
izkunje. etna poveljstva so bila ob tem asu sesta vijena
v glavnem iz borcev, ki so vstopili v NOV po italijanski kapi
tulaciji in so torej imeli za seboj enoletne vojake in politine
izkunje. Del etnih poveljstev so sestavljali tudi Gorenjci, ki
so vstopili v NOV spomladi 1943, ko se je zaela mobilizacija
v nemko vojsko. V tabu bataljona oziroma odreda so bili tirje
lani. Od teh je bil eden borec od 1941, eden pa lan Partije
od 1941, medtem ko je bil v NOV od 1943. Pomonik politi-
nega komisar ja je bil pred vojni lan KP, v NOV je vstopil
1944, ker je bil prej na terenu in v internaciji, medtem ko je bil
namestnik komandanta borec od 1942 in lan KP od 1943.
Ni podatkov o tem, koliko je bilo takrat lanov KP, kan
didatov in lanov Zveze komunistine mladine, toda to lahko
vsaj priblino izraunamo. Prav gotovo je bilo organiziranih nad
polovico borcev v bataljonu, lani etnih poveljstev in taba
bataljona pa so bili vsi lani KP.
Ko je odred priel v Bohinj, je takoj zael mobilizirati in
je zato tevilno naglo naraal. Razumljivo je, da med no-
vinci ni bilo organiziranih raen redkih izjem, pripadnikov te
renskih organizacij, ki so odhajali v vojsko ele potem, ko jim
je grozila aretacija, pa e tedaj jih je veina ostala v terenskih
organizacij ah.
Vedeti je namre treba, da je bil v predelu, odkoder je
odred dobival nove borce, e dolgo pred vojno zelo moan
vpliv komunistov. Veina novincev je bila iz delavskih vrst,
mnogo je bilo tudi industrijskih delavcev zlasti z Jesenic. Ve
ina teh je bila e pred vojno vkljuena v razne delavske orga
nizacije. Prav tako so e dolgo pred vojno imeli napredni de-
lavci velik vpliv na veino kmetov, zlasti revnih, saj je skoraj
iz vsake hie kdo delal ali na Jesenicah ali kje drugje. Ker je
bila pokrajina gospodarsko razvita, je bila tudi izobrazbena in
kulturna raven prebivalstva za tite ase zelo visoka. Zato je
bilo tudi med novinci razmeroma veliko kvalificiranih delav
cev, nekaj dijakov oziroma Studentov in uslubencev. Vse to je

295
mono pospeevalo in olajevalo politino delovanje. Veliko ti-
stega, kar so morali drugje politini delavci novincem razla-
gati e dalji as, so kvalificirani industrijski delavci, kmetje
in izobraenci, ki so iveli z njimi, e zdavnaj sami vedeli.
Veina novincev je pred mobilizacijo ivela v krajih, ki jih
je nadzoroval okupator, predvsem na Jesenicah in na Bledu.
Velika veina prebivalstva vseh teh krajev je simpatizirala
z osvobodilnim gibanjem, zato so bili tudi bodoi mobiliziranci
e pred mobilizacijo veinoma partizanski privrenci. Razlogi za
to, da niso e prej sami odli v NOV, so bili navadno le osebne
narave, na primer strah pred represalijami nad druinskimi
lani, zasluek in s tem povezana skrb za druine, pri neka-
terih pa isto navadna lagodnost. Odred je za mobilizacijo iz-
koristil tudi amnestijo, ki jo je obljubil AVNOJ vsem titim,
ki so sluili sovraniku, e se do 15. septembra prijavijo NOV.
Za take so imeli vse, ki so delali v raznih slubah za okupator ja
V tem asu so prihajali v partizansko vojsko tudi tevilni
dezerterji iz nemke vojske, ki prej niso mogli zbeati ali pa so
zaradi razlinih razlogov e oklevali. Na Gorenjskem nikoli ni
bilo mnogo Slovencev, ki bi bili za nacizem. Zato so f ant je,
ki so odhajali v nemko vojsko, to delali le iz strahu za dru
ine ali zato, ker so bili doma v takih krajih, kjer niso imeli
zvez s partizani. Mnoge pa so Nemci enostavno aretirali in jih
najprej poslali v obvezno delovno slubo, nato pa iz tabori
dale v Nemiji k vojakom. Drugi so bili na delu v Nemiji
in Avstriji in so jih pobrali kar od tam. Nekaj pa je bilo tudi
takih, ki so bili pripravljeni iti k partizanom, pa ni bilo ni-
kogar, ki bi priel ponje, ker aktivisti in partizani enostavno
niso mogli pobrati vseh, ki so to eleli. Proti koncu 1944 pa
je zael okupatorski pritisk zaradi poloaja na drugih bojiih
slabeti, kar se je pokazalo tudi pri vestnosti nacistinega poli-
cijskega aparata. Mnogi slovenski fantje so to izkoristili in na
razline, vasih na zelo drzne naine prihajali k partiza
nom. Tu so se poveini zelo izkazali. Vedeli so, da jim bo trda
predla, e jih ujamejo; sodili bi jim kot dezerterjem in pre-
benikom, za take pa se je sodba navadno konala s smrtno
kaznijo. Bili so dobro izurjeni in izkueni, saj so mnogi obredli
e ve boji. Raen tega pa jih je pekla vest, ker so sluili
sovraniku in ker niso prili e prej v NOV.
Titi as je bil odnos do bivih nemkih vojakov tako v od
redu kot v NOV sploh po eni strani zelo prizanesljivi, po drugi

296
pa tudi nekoliko nestrpen. Do te nestrpnosti je prihajalo zaradi
nekaterih, sicer redkih, primerov, ko so nacisti poiljali kot
navidezne dezerterje v NOV svoje vrinjence. Na ukaz vijih
poveljstev in vodstev naeloma niso dovolj evali bivim nem-
kim vojakom opravljati raznih zaupnih nalog, na primer ku
rirske slube, slube v Vojski dravne varnosti, politinih
funkcij itd. Toda v praksi so zlasti po operativnih enotah veli-
kokrat zamiali na eno oko, saj so imeli prilonost vsak dan
videti, kako so ti tovarii hrabri in izurjeni. V operativnih
enotah pa so sploh najraje cenili loveka predvsem po njegovi
hrabrosti.
Dvakrat je bil odred reorganiziran oziroma zmanjan in
obakrat so zadrali predvsem politino najbolj zrele ljudi. Pro
ti koncu leta 1944 in v zaetku 1945 pa so zaradi krenja apa
rata terenskih organizacij zaeli prihajati v odred tudi posa-
mezni aktivisti, ki pa niso imeli vojakih izkuenj in zato niso
mogli kar takoj postati politini funkcionarji. S svojim vpli-
vom kot borci med borci pa so lahko marsikaj naredili.
Ker je bil odred veinoma vedno v istih krajih, je bila
tudi prilonost za skupinsko politino delo veja kot v brigadi.
Toda po drugi strani so bile enote odreda vedno razmeene
po zelo obirnem obmoju, da bi opravljale tudi razne pomo-
ne naloge, npr. spremljale transporte hrane in ivine, zbirale
ivila, mobilizirale itd. Pa tudi vojake naloge so bile razno-
vrstne in so zahtevale veliko drobljenje sii.
Vsi borci, tudi lani Partije, kandidati in lani Zveze ko-
munistine mladine, pa so bili z vojako disciplino zavezani
posluati politina predavanja, ki so bila skoraj vsak dan in
so jih imenovali politine ure. Na teh so pogosto seznanjali
borce tudi z dogodki doma in po svetu. Nosilci politine
vzgoje so bili politini komisarji et in bataljonov ter poli
tini delegati vodov, odredni politini komisar pa je imel bolj
organizacijsko vlogo. Raen s predavanji so politini komisarji
in tudi drugi komunisti vplivali na borce, zlasti na novince,
tudi v pogovorih s posamezniki.
Politini komisarji in njihovi pomoniki so izhajali iz vrst
starih partizanov ali terenskih aktivistov, ki so odli v NOV po
sklepu svojih vodstev. Solali so se v kratkih teajih, morali pa
so biti dobri govorniki, primerno razgledani in naitani ter
zgled hrabrosti in discipline.

297
 Radiotelegrafista odreda med pohodom na Koroko v Podkorenu

Skupina borcev odreda med boji okoli Kranjske gore 9. maja 1945

298
Odred v Kranjski gori 10. maja 1945

Odred na Korokem maja 1945

299
 Odred na Korokem maja 1945

Zastava odreda pred pohodom na Koroko

300
Posvet ob zemljevidu pred odhodom na Koroko 10. maja 1945. Od leve proti
desni: Franc Selan-Brinca, Ivan Leban in Anton nidar

Odred v Kranjski gori 9. maja 1945. Zadnji levi Stanko Fele

301
Sreanje borcev odreda z interniranci, ki so se vraali prek Koroke iz
tabori. Med njimi v sredi Viktor dr. Mari, odredni zdravnik, doma
z Jesenic

Odred na poti iz Martuljka v Kranjsko goro 8. maja 1945

302
 Del odreda koraka mimo ostankov nemkega tanka na Korokem

Pohod odreda mimo nemkih utrdb na Korenskem sedlu 11. maja 1945

303
 Sreanje z Anglei pri Beljaku

Med sreanjem z Anglei pri Beljaku: prvi z desne Ivan Koroec-Sokol,

drugi Ivan Leban, tretji neznan Angle, etrti Franc Selan-Brinca

304
Razvijanje odredne zastave pred odrednim tabom v Maloah na Korokem.
Zastavo razvija Avgust Svetina z Bleda, prvi z leve Pavle irovnik
iz Senurja

Pogreb borca, ki ga je po nesrei ustrelil tovari pri ienju oroja na

Korokem sredi maja 1945

305
 Enota odreda na Korokem maja 1945

Jeseniko-bohinjski odred na umiku s Koroke na cesti med Maloami in

Korenskim sedlom sredi maja 1945

306

i.
 Anton 2nidar (levi) in Ivan Leban (desni) ob opozorilu, ki so ga postavili
Anglei na Korenskem sedlu po umiku enot JA s Koroke

Jeseniko-bohinjski odred v Ziljski dolini maja 1945. V ozadju Dobra

307
 Pri uvajanju trdne vojake discipline so imeli politini ko-
misarji veliko vlogo, saj so morali biti tudi vzgojitelji borcev.
Prav politini komisarji so se morali truditi, da bi bila discipli
na zavestna, ne pa prisiljena. Zato so o raznih prekrkih go
vorili posami ali javno, kadar pa je bil kdo kazno van, so
borcem pojasnjevali, zakaj. Najhuji prekrek je bila straho-
petnost, z njo pa povezano neizpolnjevanje povelja ali zapusti-
tev tovaria, ki je potreboval pomoi. Sicer pa so kaznovali
tudi sebinost in neskromnost. Ce je bil krilec lan Partije,
kandidat ali lan ZKM, je o njegovem prekrku razpravljala
tudi celica oziroma aktiv ter ga kaznovala.
Kljub temu je tevilo organiziranih poasi, toda vztrajno
naraalo, kar lahko vidimo tudi iz priloene razpredelnice. Ne-
dvomno je k temu veliko prispevalo jedro komunistov, ki so
z osebnimi stiki vkljuevali v KP, med kandidate in v ZKM
precej novih partizanov, ki prej niso sodelovali organizirano,
ampak le prilonostno ali pa so bili le simpatizerji osvobodil-
nega gibanja. V odredu pa so se izkazali s hrabrostjo in di
sciplino ter s pravilnim razlaganjem raznih dogodkov.
Ves as svojega delovanja je imel odred s korpusnim ta
bom razmeroma slabe zveze. Glavnina korpusa se je namre
zadrevala dale pro, preteno na Primorskem, kjer so bili tudi
najhuji boji. Tako ravnanje so mu predvsem narekovale mo-
nosti za poseg proti Trstu kot glavnemu stratekemu cilju.
Korpusni tab je imel obmoje odreda ves as za strateko
nepomembno. To mnenje je spremenil ele v zadnjem raz-
dobju sklepnih operacij, ko je postalo oitno, da bo sovranik
skual izkoristiti zaposlenost JA v Trstu in okolici ter se prek
Gorenjske umakniti na Koroko. Zato korpusni tab ni po-
sveal odredu zadostne pozornosti, predvsem pa je ukrepal ele
takrat, ko je kaka vodilna skupina e zagreila ve oitnih
napak. Tedaj jo je zamenjal, enkrat vso, enkrat pa samo ko
mandanta.
Dale pro od glavnega dogajanja, v razmeroma mirnem
kotiku, kot je bil Bohinj, med prebivalstvom, ki je bilo po
veliki veini odlono na strani osvobodilnega gibanja, v kraju,
kjer je bilo e do vol j ivil in kjer ni bilo stalnega in temelj i-
tega nadzorstva, je prilo do napak, kakrne je drugje naa
vojska e zdavnaj prebolela. Te napake sicer niso bile tako
hude, da bi zahtevale otre kazni, toda napake so bile vseeno
in tudi kazni, eprav blage, so le bile kazni. Kot take so na

308
posameznike vplivale za vse ivljenje in nekaterim tudi zavrle
vzpon na vojakem in politinem podroju.
Za take napake odrednega taba pred odloilnim posegom
korpusnega taba dne 7. februarja imamo lahko samovoljo
posameznikov, iskanje raznih posebnih pravic zaradi tega, ker
so bili e dolgo partizani, zanemarjanje in podcenjevanje poli-
tinega dela, razne osebne spore, izmikanje nadzorstvu Partije,
zlasti pa nestrpen odnos do vodstev terenskih organizacij.
Zaradi hudega sovranikovega pritiska v prvih treh letih
osvobodilnega boja, ki je terjal tevilne in bolee rtve, so te
renske organizacije pogosto menile, da je tajnost delovanja
njihova glavna naloga. Po letu 1941 je politinemu vodstvu na
Gorenjskem uspelo s hudimi napori in tevilnimi rtvami do
srede leta 1944 postaviti dokaj popolno omreje terenskih or
ganizacij, ki naj bi delovale za splone koristi osvobodilnega gi
banja. Toda vodstva organizacij so deiovaia zelo skrivno in
previdno. eprav je bilo oitno, da bo nacistina Nemija kma
lu izgubila vojno, seveda e nihe ni vedel, kdaj bo to, vsi pa
so se bali novih rtev in razsula organizacij, e bi prilo do
vejega razkritja v njih.
Tedaj pa se je pojavila na tem obmoju, kjer dotlej vejih
akcij skoraj ni bilo, nova enota, Jeseniko-bohinjski odred.
Njeno vodstvo je v naj kraj em asu hotelo vpeljati takne raz-
mere, kakrne so bile na Primorskem, se pravi, osvobojeno
ozemlje ne glede na strah domainov za njihovo imetje zaradi
hudih bojev in okupatorskih kazenskih ukrepov; dalje, splono
mobilizacijo vseh za oroje sposobnih mokih, vseh virov pre
hrane in vsega drugega, kar bi lahko koristilo oboroenemu
boju. Zdi se, da sta se tako sreali in spoprijeli dve skrajnosti
mnenj o nadaljnjem razvoju osvobodilne vojne. Ena je videla
vse samo v vojakih akcij ah, druga, ki je bila za previdnost,
pa vse v politinih oblikah delovanja in je dopuala vojake
akcije le kot pomone ali celo samo kot nujno zlo.
Pa tudi vojaka linija ni bila isto dosledna v svojih
naelih. Vse preve se je posluevala e preivelih oblik delo
vanja, zlasti drobljenja sii in defenzivne taktike. Proti pria-
kovanju so tudi Nemci pokazali veliko trdoivosti in so nekaj-
krat z vejimi silami nepriakovano udarili visoko v hribe.
Predvsem pa so s pogostnimi manjimi vdori drali odred v
stalni napetosti in razmeroma dale od doline. Tako jim je

309
uspelo sredi zime prisiliti odred k umiku v hribe in ponovno
skoraj popolnoma obvladati Bohinj.
Nasprotja med odrednim tabom in vodstvi politinih or
ganizacij so se zaela kazati kmalu po prihodu odreda v Bo
hinj. Po eni strani so ta vodstva vse do okronega komiteja KP
gledala na odred s precejnjim nezaupanjem, ker so se bala, da
bodo partizani s svojimi akcijami in mnoinostjo razkrili de
lovanje in lanstvo organizacij. Po drugi strani pa so pripad-
niki odreda zvika gledali na vodstva, zlasti pa na mnoge nji
hove lane po vaseh. Marsikdaj so jih sploh imeli za nekakne
skrivae, ki se s skrivanjem za politino delovanje odtegujejo
vojaki slubi. Za prvo razdobje je znailno, kako okroni akti
visti sploh niso kazali nobene volje, da bi se povezali z od
redom, tako da jih je ta vekrat brezuspeno vabil na sestan-
ke, na katerih bi se dogovorili za delo, medtem ko je sodelo-
vanje z vakimi vodstvi potekalo brez zastojev. Zato je skupi
na borcev z vednostjo odrednega taba neke noi postavila
v Zatrniku zasedo okronim aktivistom in jih dejansko zajela.
Precej je bilo tudi ugovorov zoper namere odreda, da bi po-
stavljal zasede in da bi se borci kazali v dolini Radovne, ker je
bilo tam taborie okroja z raznimi javkami in skrito tiskamo.
Seveda so zato kar deevale pritobe terencev zoper vod
stvo odreda, to pa je anje navadno sproti zvedelo, ker so ga
zaradi njih prijemali. Zato so zaeli eni in drugi iskati razne
napake, da bi z njimi postregli nadrejenim in dokazali, da na-
sprotna stran grei. Zaradi osebnih spodrsljajev lanov taba in
zaradi vojakih neuspehov odreda so vodstva terenskih organi
zacij lahko kaj kmalu dokazala, da so imela ona bolj prav
kot pa odredni tab. Prav takrat se se namre terenske orga
nizacije naglo prilagodile stopnji razvoja osvobodilnega gi
banja in se vkljuile v zadnji, najveji napor pred osvobodit-
vijo. Iz svojih vrst so tudi morale poslati skoraj vse za oroje
sposobne ljudi v operativne enote.
Novi odredni tab, ki je imel za seboj dobro olo brigadnih
bojev in prav tako politino olo politini komisar je bil pred
tem sam terenski aktivist na precej visokem poloaju takih
napak nikoli ni delal. Predvsem pa njegova samostojnost v od-
loanju ni prav ni vplivala na njihovo skromnost in discipli
niranost. Samozavest in vojaki uspehi, ki jih je dosegel odred,
pa so e v kali zatrli vse morebitne ugovore zoper tab, e je

310
ta kdaj posegel tudi po otrih ukrepih, ki mnogim terencem
niso bili ve.
Tudi v novem odrednem tabu je bil en predvojni lan
KP, sicer pa aktivist OF od 1941, eprav je bil vmes v itali-
janski internaciji. Druga dva sta bila borca od 1943, lana KP
pa od zaetka 1944. Zlasti komandant Leban je videi veliko
sveta, druga dva nita dosti zaostajala za njim. Vsi trije so
bili doma iz krajev razmeroma blizu Bohinj a in so se zato
veliko lae viveli v tukajnje razmere kot pa lani prvega
taba, med katerimi je bil samo Ceferin doma na Gorenjskem.
K uspehu reorganiziranega odreda je pripomogel tudi bolj
premiljen nain politinega dela. Drugemu tabu so koristile
tudi izkunje prvega, eprav je bil odstavljen, saj je vendarle
vpeljal veliko dobrega in je opravil pionirsko delo. Predvsem
pa so se politini delavci v odredu, ki prej niso bili po misel-
nosti blizu domainom in njihovi razredni zavesti, sedaj e
prilagodili. Skoraj vsi so tudi konali razne politine teaje.
Sicer pa je bila organizacija politinega aparata v od
redu enaka organizaciji v vseh drugih enotah NOV in JA. Ceta
je imela celico, ki jo je vodil pomonik politinega komisarja,
in aktiv ZKM, ki ga je navadno vodil eden od politinih dele-
gatov. V bataljonu je bil partijski biro, katerega lani so bili
sekretar tabne celice, sekretar ZKM bataljona, pomonika po
litinih komisarjev et in pomonik politinega komisarja ba
taljona. Podobno je bil sestavljen tudi odredni biro, ki ga je
vodil pomonik odrednega politinega komisarja. Odredni tab
je imel kar pet celic in sicer: celico radijske postaje, celico
igralske skupine, celico obveevalne skupine, celico sprem-
stva, intendance, oroarjev, sanitejcev in minercev ter celico
olskega taboria. Raen tega je imel posebno celico tudi oji
tab. V zadnjem razdobju odreda pa je bila tabna celica skup
na za oji tab, tabno spremstvo, obveevalni center, radij-
sko postajo in ambulanto.
Kot posebnost, ki je tedaj v drugih enotah e zdavnaj ni
bilo ve, se je pri gorenjskih odredih ohranila tesna povezanost
odredne partijske organizacije z okronimi in oblastnim komi-
tejem. Ciani jesenikega okronega komiteja so se redno ude-
leevali vseh sestankov odrednega biroja ali tabne celice, po-
gosto pa so prihajali na te sestanke, zlasti v prvem obdobju,
tudi lani oblastnega komiteja. Sprva so imeli pri sprejemanju
sklepov in pri odloitvah malo manj kot odloilno besedo, po-

311
 zneje pa samo posvetovalno pravico. Proti koncu vojne pa se je
to sodelovanje omejilo samo e na poroila, ki so jih raen
politinemu komisar ju korpusa poiljali tudi okronemu in
oblastnemu komiteju. Zadnje partijsko poroilo pa je naslovlje
no na CK, okroni komite Jesenice ter na oblastna komiteja za
Gorenjsko in Koroko. Tedaj namre 9. korpusa praktino ni
bilo ve.
Poznali so redne, izredne, studijske in letee sestanke.
Sklicevali so jih po potrebi, vendar razmeroma pogosto, kar
lahko razberemo iz ohranjenih poroil. Izredni sestanki so bili
navadno pred vanej imi akcijami, vasih pa eo organizirali
ob takih prilonostih tudi letee sestanke. Podobno kot drug-
je so tudi v odredu razpravljali o osebnem zadranju posa-
meznikov in so hrabrost cenili kot najvejo vrlino.
V prvem odredovem razdobju so partijsko delo delili na
sektorje, kar je bilo sploh znailno za prvo obdobje nae
osvobodilne vojne. Toda tak nain dela je z razvojem nae voj
ske v redno armado postal neprimeren, saj je navadno po-
menil le ponavljanje in dvojno delo. Tako je na primer
komandir odgovarjal za vojako delo, politini komisar za po
litino, bolniar za higieno, sekretar ZKM za delo z mladino
itd., torej vsak za tisto, za kar je odgovarjal e po svoji dol-
nosti. Taka delitev dela je vodila k temu, da se je vsakdo
ukvarjal le s titim, kar je e tako ali tako moral delati kot
vojak ali funkcionar, zlasti vojake voditelje pa je odvraala
od politinega dela, politine pa od vojakega. Prehod na novi
nain dela se je zael po obisku intruktorja CK Ivana Novaka-
Oka in po nekaterih okronicah politinega komisar ja kor
pusa. Toda partijski aktiv, vajen starega naina dela, dolgo ni
mogel razumeti vanosti sprememb, zato je bolj odlono krenil
po novi poti ele pod vodstvom novega pomonika politinega
komisar ja. Tudi vojaki funkcionarji so se tedaj bolj temeljito
zaeli ukvarjati z lastno politino izobrazbo in dejavnostjo.
Partija in ZKM sta se ukvarjala tudi z nekaterimi akcija
mi, ki so bile vzgojnega in humanitarnega pomena. Tako so
komunisti organizirali dopisovanje s tovarii po bolninicah.
Preganjali so preklinjanje in kraje, ki so se pojavljale ob ve-
jem dotoku novincev. Pazili so na tovarike odnose starih parti
zanov do novincev ter partizanov do civilnega prebivalstva,
grajali so posamezne primere razvrata in podobno. Na voja-
kem podroju pa je pomonik politinega komisarja vekrat

312
 opozarjal korpusni tab, da odredu primanjkuje oroja, eprav
to ni bilo potrebno, saj je bilo tedaj po skladiih oroja in
streliva e zdavnaj dovolj tako iz italijanskega plena kot tudi
iz zaveznikih poiljk. Zato so v partijskih poroilih stalno na-
vajali podatke o koliini oroja in o tevilu borcev. Pri orga
nizaciji kulturno-prosvetnega dela so se komunisti trudili, da
se mitingi ne bi izrodili izkljuno v veseljaenje, bili so orga
nizator j i dopisovanja za stenske in epne asopise itd.
V izrednih primerih so sklicevali tudi konference vseh ko-
munistov. To je bilo navadno pred velikimi spremembami ali
vanimi dogodki. Taka konferenca je bila med drugim ob za-
menjavi odrednega taba.
Najveja proslava, ki jo je priredil odred, je bila ob ob-
letnici ustanovitve Rdee armade, ob osvoboditvi Beograda pa
je odred poslal na vrh Triglava delegacijo, ki je tamkaj razvila
slovensko zastavo. Prav tako so se vsi politini funkcionarji
odreda udeleili zborovanja aktivistov v hotelu Zlatorog.
Komunisti so razpravljali tudi o ravnan ju komandanta
1. bataljona Albina Miklia-Kolone, ki se je iz komandanta
spremenil v borca, se preve izpostavljal in bil zaradi tega
ujet; take napake so pogosto delali sicer osebno hrabri, toda
vojako dokaj neizkueni partizanski oficirji. Tudi po prihodu
Kosovelove in Trake brigade ter komande gorenjskega voj-
nega podroja v Bohinj je bila skupna partijska konferenca
vseh komunistov teh enot, na kateri so razpravljali, kako po
magati s hrano glavni skupini 9. korpusa, ki je tedaj doivljala
najhuje ase.
Posebne zasluge je imela partijska in mladinska organi
zacija odreda za tekmovanje med enotami NOV, ki se je zaelo
po vseh slovenskih enotah po novem letu 1945. Medtem ko
prejnje vodstvo odreda ni pokazalo posebne iznajdljivosti, je
novo vodstvo prevzelo pobudo in napovedalo tekmovanje kof-
jelokemu odredu. V tem tekmovanju je Jeseniko-bohinjski
odred dosegel prvo mesto med odredi 9. korpusa.
Konno pa vidimo uspehe delovanja komunistov tudi v na-
raanju tevila organiziranih v odredu in v naraanju od-
stotkov organiziranih v odnosu na ostale borce. V tirih zna-
ilnih razdobjih, za katera se da ugotoviti vsaj priblino te-
vilno stanje odreda, je odstotek organiziranih stalno naraal
raen v zadnjem razdobju, ko sta prili v odred skoraj dve
tretjini novincev. Prva vrsta v razpredelnici vsebuje podatke

313
iz razdobja pred prvo reorganizacijo, ko so bili trije bataljoni.
Druga vrsta obsega podatke iz razdobja, ko sta bila samo e
dva bataljona, tretja pa podatke po odlonem posegu korpus
nega taba in po odhodu skoraj polovice borcev iz odreda.
Cetrta vrsta je slika organiziranosti odreda tik pred nje
govo ukinitvijo, torej e v mirnem asu, ko je bil odred na
Korokem. Zanimivo je, da je kljub spremembam tevilnega
stanja odreda tevilo lanov KP nihalo samo med 123 in 113
lani, kar pomeni, da je odred ves as zadral glavno jedro
lanstva. tevilo kandidatov pa je nihalo med 24 in 14. Najve
(24) jih je bilo po 7. februarju, kar pomeni, da so tedaj sprejeli
precej novih. Proti koncu se je tevilo kandidatov zmanjalo,
ker so jih nekaj, ki so se odlikovali, sprejeli za lane.

Stevilo
Stevilo Stevilo Stevilo Stevilo Odstotefe
borcev
Datum lanov kandi lanov organi organi
V
KPS datov ZKM ziranih ziranih
odredu
2. november
609 121 19 109 249 41
1944
okoli 1. ja- okoli
119 14 66 199 46
nuarja 1945 430
17. aprila okoli
113 24 48 185 66
J945 280
16. maja 26
669 123 19 34 176
1945

lanov ZKM je bilo najve (109) v prvem razdobju, potem

je njihovo tevilo ves as upadalo, tako da jih je v zadnjem
razdobju bilo samo e 176. Ta podatek nas navaja na misel, da
je bilo v odredu malo mladih ljudi, kajti taki so bili kot te-
lesno odporneji veinoma po brigadah.1

314
 OPOMBA

1 Poglavje je napisano na podlagi izjav Silva Kolerja, Mihe

uteria, Stjepana Srepflerja, Milana Lotrka in Ivana Lebana
ter partijskih poroil v arhivu CK ZKS (fascikel 7309, 7310, 7313,
7315, 7316, 7317, 3963, 7319, 7321, 7324) ter v arhivu IZDG (fascikel
295 a/II).

315
 KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST

Tedaj, ko je bil ustanovljen odred, so po brigadah in

divizijah e mono centralizirali izdaj anje asopisov in do
pisnitvo in ukinili kulturno-prosvetne odseke brigad in divizij.
Pa pa so e naprej delovale razne pevske skupine po etah in
razni dramatski kroki, izdaj ali pa so tudi stenske in epne
asopise.
Tudi v Jeseniko-bohinjskem odredu je potekal razvoj v
skladu z razvojem kulturno-prosvetne dejavnosti v NOV. Pred-
vsem so po etah delovali pevski zbori, po bataljonih pa so
izdajali stenske in epne asopise.1 V prvem razdobju je bila
pri odrednem tabu celo igralska skupina, v kateri so imeli
glavno besedo dobri godei bratje Koren. Ta skupina je imela
celo posebno partijsko celico; ukinili so jo ele v zaetku no
vembra, ker so dva lana poslali v eto za politina delavca.
Ta igralska skupina je predvsem nastopala na mitingih po
vaseh, ki jih je odred prirejal v sodelovanju s terenskimi orga
nizacij ami. Na mitingih so nastopale tudi dramske skupine,
sestavljene iz borcev, ki so utili veselje do igranja.
Posamezni borci in funkcionarji so vekrat predavali o
raznih kulturnih vpraanjih. Tako so na primer govorili o sto-
letnici rojstva Simona Gregoria, ob obletnici smrti pesnika
Franceta Preerna, za 8. maree o enskem vpraanju itd. Ne-
redko so tudi predavali o lepem vedenju. Posebno kampanjo so
izvedli proti preklinjanju.
Odred je prejemal tudi doloeno koliino centralnega ti
ska, Nae vojske, Slovenskega poroevalca in Ljudske
pravice ter razne letake. Precej tega tiska so razne patrulje
razdelile med domaine, del pa razirile tudi v bliino po-
stojank. Da bi bili bolje obveeni o dogodkih na bojiih, so
spomladi 1945 v Stari Fuini obesili dva velika zemljevida
Evrope, v vsakem bataljonu po enega, da so borci in doma
ini lahko spremljali napredovanje zaveznikov in JA. V tab-
nem spremstvu je bil borec sobni slikar Albin Polajnar,2 ki
je risai razne lepake, obenem pa tudi v svojo belenico razne
dogodke.
Marca se je pred ofenzivo na Primorskem zatekla v Bo
hinj korpusna igralska skupina, ki je potem nekaj asa ivela
v odredu. Ta skupina, ki je veljala za eno najboljih, je s

316
svoj imi nastopi po bohinj skih vaseh mono poivila kulturno-
prosvetno delo.
Posebno pomembno je bilo delo raznih krokov in dram
skih skupin po prihodu na Koroko. Tam so partizani nastopali
predvsem s slovenskimi pesmimi in tako zaeli prebijati zid
nezaupanja med domaini in partizani. Prav tako je odred
po Korokem delil slovensko asopisje, posamezniki pa so pi
sali tudi gesla po zidovih.
Med kulturno-prosvetno delo po bataljonih lahko prite-
vamo tudi pisanje kronik. Zal so s tem samo zaeli. Ohranila
se je kronika 1. bataljona od 25. septembra do 1. oktobra 1944.
Kulturnik 1. bataljona pa je pisal tudi svoje zapiske od 19. sep
tembra do 23. novembra 1944. Iz teh zapiskov se da razbrati, da
je pisal kroniko e 22. novembra, vendar se ni ohranila. Ohra
nila pa se je kronika 2. bataljona od 21. oktobra do 30. no
vembra.
V drugem razdobju, po 7. februarju, je bilo bolje orga
nizirano dopisnitvo v centralne liste.
V prvem razdobju pa je imel odred celo svojo fotosekcijo.
Po zvezah z Jesenicami in Bledom je bilo mo dobivati filme,
kemikalije ter papir, esar marsikje drugje e zdavnaj ni bilo
ve. Prav zaradi takih razmer je ohranjenega o Jeseniko-bo-
hinjskem odredu razmeroma veliko fotografskega gradiva, ve
liko ve kot o drugih enotah. V zadnjem razdobju pa je foto
graferai znani fotograf-amater Slavko Smolej3 z Jesenic in
tako ohranil prievanja o zadnjih bojih in o pohodu na Ko
roko.
Odred je tudi izdaj al dva asopisa in sicer Izpod Tri
glava ter Gorenjska mladina. Oba so tiskali na apirograf
v nekaj deset izvodih. Izpod Triglava je bilo glasilo odreda,
prva, peta in esta tevilka pa so imele oznako, da je epni
asopis. Po nartu naj bi izhajal tedensko.4 Gorenjska mla
dina naj bi bil tirinajstdnevnik, izhajal pa je kot glasilo
Zveze komunistine mladine v odredu.5

317
 OPOMBE

1 V arhivu IZDG tisk NOB, fascikel P/542-I, sta ohranjeni

2. in 3. tevilka epnega asopisa 2. bataljona odreda, ki se je ime-

noval Glas Pokljuke. List je bil tirinajstdnevnik, ohranjeni sta
tevilki, ki sta izli 15. decembra 1944 in 1. januarja 1945. Pisali
so ju s pisalnim strojem v ve izvodih, ilustracije pa risali na roko.
Najve lankov je opisovalo razne dogodivine iz delovanja od
reda, pa tudi precejnjo aktivnost, na primer zavzetje Tur jaka.
2 Albin Polajnar, rojen 17. aprila 1924 v Bistrici, v NOV od
14. januarja 1945. Prej je bil povezan z OF na terenu, v odred je
priel 17. marca s komande mesta Bled-Bohinj. Po vojni konal
olo za umetno obrt, nato pa e likovno akademijo. Zdaj profesor
likovne vzgoje na osnovni oli v Bistrici.
3 Slavko Smolej, rojen 29. aprila 1909, na Jesenicah, strojni
tehnik. Zaradi sodelovanja z OF aretiran 20. januarja 1942, ven-
dar so ga pozneje izpustili. V NOV vstopil 6. maja 1945. Pred tem
je vekrat priel na zvezo, fotograf irai in razvij al za odred. Po vojni
direktor metalurke ole na Jesenicah. Umri 16. februarja 1961.
4 V arhivu IZDG v fasciklu P/99-I tisk NOB je ohranjenih
pet tevilk asopisa Izpod Triglava. Prva je izla 26. oktobra,,
druga 2. novembra, tretja 9. novembra, etrta se ni ohranila, peta
23. novembra in esta 30. novembra. Sprva je imelo urednitvo te-
ave zaradi pomanjkanja dopisnikov, kasneje pa je bilo dopisni-
kov ve. Razni dopisniki so pisali o doivetjih v odredu in o svojih
prejnjih doivetjih. V prvi tevilki je zanimiv lanek Vojna gre
h koncu, v katerem pisec pie o hudih teavah, ki nas akajo po
vojni. V drugi tevilki je opis slovesnosti 29. oktobra, ob pode-
litvi prvih Spomenic 1941 v Cenjici. V tretji tevilki vzbuja po
zornost dopis Naa vojska jutri in pa opis delovanja 1. ete 1.
bataljona v Zgornjesavski dolini. V esti tevilki pa je opis slovesa
komandanta Franca Jernejca-Mileta od odreda. Raen tega je
eden bivih nemkih vojakov opisal svoje doivljaje iz okolice
Varave, kjer je videi, kako ravnajo nacisti z Zidi.
5 V arhivu IZDG tisk NOB, fascikel P/81-I je ohranjen sa
mo en izvod Gorenjske mladine in sicer prva tevilka, ki je izla
novembra 1944. Veino lankov je napisal odredni sekretar ZKM
Ivan Gradiek-Dimitrij, kar kae, da je bila tudi pri tem asopisu
stiska za dopisnike. Zanimiv je opis vzpona peterice odreda, ki je
po osvoboditvi Beograda odnesla na vrh Triglava slovensko zastavo.

318
 ODDELEK ZA ZACITO NARODA (OZNA)

Od ustanovitve do konca januarja 1945 je bil oficir Ozne

Sveto Kobal-Florijan, nato ga je zamenjal Rudi Lampret.
Med pohodom na Koroko pa je postal odredni oficir Ozne
Anton Turk.
Poglavitna naloga Ozne v odredu je bila odkrivati skrite
sovranikove vohune med borci. Mnoino vstopanje novincev
v odred jeseni 1944 je dalo gestapu, ki je imel svoj sede na
Bledu, torej v neposredni bliini odreda, lepo prilonost, da
vrine v nao vojsko doloeno tevilo svojih ljudi. Nekaj jih je
uspelo Ozni kaj kmalu razkrinkati z zaupniki, ki jih je bilo
zadosti tudi med novinci.
Vrinjenci so delovali povezano med seboj, skuali so se
uveljaviti kot dobri borci in si tako pridobiti zaupanje. Svoja
zapaanja so potem na razline naine sporoali svojim nad-
rejenim. Najvekrat so puali pisma na za to doloenih krajih
ali pri posameznih domainih. Tako so tudi prejemali ukaze.
Predvsem pa so hoteli nekajkrat uniiti tab.
Posebno so si prizadevali ubiti Lebana, ker so upali, da bo
po njegovi smrti odred popustil v borbenosti. Prvi so nanj
streljali 4. aprila 1945 iz Stare Fuine. Krivca niso nali. Drugi
pa so nanj streljali e na Korokem in krivca spet niso nali.
Vmes ga je skuala omreiti lepotica, ki jo je poslal gestapo,
pa je postala Ozni sumljiva, ker je bila na nekem plesu preve
vsiljiva. Ko se je Ozna zaela zanimati zanjo, je br zvedela za
nekatere stvari, zaradi katerih je postala lepotica e bolj
sumljiva, zato so jo priprli. Na zaslianju je kmalu priznala
svoje zveze z gestapom in povedala, kakno nalogo je dobila.
Podobno nalogo ubiti predvsem Lebana in po monosti tudi
vse lane taba sta imela esesovski podoficir in njegova na-
videzna soproga, ki sta prila k partizanom 27. marca 1945.
Prav njuno zanimanje za Lebana, Lotrka in oficirja Ozne je
zbudilo sum, da sta poslana v odred od gestapa. Kot koman
dant je Leban vsekakor potreboval konja. Kmalu je zvedel za
primernega in ga tudi dobil. Kasneje, zlasti po boju v Kaliih
in po napadu na odredni tab, ko je padel pod gostimi rafali
komandantov konjevodec, pa je postalo oitno, da so konja
znailne barve najbr nala poslali Lebanu gestapovci, da
bi ga tako lae opazili njihovi strelci.

319
 Drugae pa so vrinjence odkrivali sami borci, saj so na
vadno skuali navezati stike z domaini, ki so bili prav tako
e prej sumljivi. Ozna v odredu je tesno sodelovala z Ozno
na terenu. Veina odkritih vrinjencev se je izgovarjala, da so
zali na pot izdajstva, ker so jih k temu prisilili. Grozili so jim
namre s smrtjo ali pa da jim bodo pobili svojce. Kasneje, ko
so e privolili v sodelovanje z gestapom, pa je ta zahteval od
njih vedno ve in jih spet izsiljeval, e da bodo za njihovo
sodelovanje z gestapom zvedeli partizani, e ne bodo discipli
nirano izvrevali nalog.
V svojem delo van ju gestapo vse do zadnjih vojnih dni ni
popual. Oitno so se nacisti do zadnjega nadejali spopada
med zavezniki, v katerem bi lahko Angliji, ZDA in Franciji
z dobro organiziranim obveevalnim omrejem v Jugoslaviji
veliko koristili in se tako spet uveljavili. Zato so gestapovci
pridobivali zaupnike za dalje razdobje. Predvsem so jih sku
ali spraviti na vaneje poloaje in jim omogoiti sloves zve
stili borcev.
Razkrite vrinjence je odredna Ozna poiljala na korpusno
Ozno, kjer so jih e enkrat temeljito zasliali in kjer jim je
sodilo vojno sodie. Odredna Ozna je z njimi poiljala tudi vse
dokazno gradivo.1

320
 OPOMBA

1 Sestavek je napisan po izjavi Rudija Lampreta.

321
 OBVECEVALNA sluba

V partizanskih razmerah je bil eden najboljih nainov

dobrega delovanja obveevalne slube stalen stik obveeval-
cev s kar najvejim tevilom zaupnikov-domainov. Posebno
je to veljalo za obmoje Jeseniko-bohinjskega odreda, kjer
okupator zaradi svoje malotevilnosti ni mogel nadzirati vseh
naselij, zlasti pa ne prepreevati potovanj iz kraja v kraj. Tudi
v ve jih kraj ih so bile sovranikove postoj anke predvsem v
vejih stavbah, navadno sredi naselja. Zato so posamezni za-
upniki iz vrst civilnega prebivalstva z majhnim tveganjem
hodili na zvezo s partizanskimi obveevalci tudi iz krajev,
kjer so bile postoj anke. V posameznih primerih pa so se celo
partizanski obveevalci lahko vtihotapljali v postoj anke. Do-
ber vir podatkov so bili tudi civilisti, zaposleni v raznih oku
patorskih uradih ali kot streno oseb je pri posameznih nemkih
enotah. Zelo veliko je bilo zlasti kuharic in snailk po oroni-
kih postaj ah in celo na gestapu, ki so bile povezane s obvee
valci. Prav tako so bili zaupniki med delavci na eleznici in v
tovarnah. Ti so imeli odline monosti za poroanje o dogodkih
dale v Nemiji, saj so imele domae tovarne stike z nemki-
mi tovarnami in rudniki. Zelezniarji pa so lahko poroali o
prevozih, kar je bilo zelo vano, saj je bila eleznica Beljak
JeseniceLjubljana del strateko vane zveze AvstrijaIta
lija in AvstrijaBalkan.
Znaaj obveevalnega dela prek zaupnikov pa je zahte-
val stalnost obveevalnega kadra, ker bi drugae lahko pri
lo do razkritij. Ze prej so na obmoju Bohinja, na Jelovici in
v jeseniki okolici delovale obveevalne toke, podrejene ob-
veevalnemu centru 31. divizije ali 9. korpusa, toda po usta-
novitvi odreda in po njegovem razmahu se je tevilo obvee-
valnih tok, ki so bile zdaj neposredno podrejene obveeval-
nemu centru odreda, povealo na tiri. Ena toka je nadzirala
Bohinj, sede pa je imela pri odrednem tabu, druga je imela
sede na Pokljuki, najdlje blizu vasi Slamniki. Ta se je ukvar-
jala s sovranikom na Bledu, v Gorjah, na Bohinj ski Beli in
v Radovni. Delo te toke je bilo zelo vano in teavno, ker je
bila na Bohinj ski Beli vojanica, kjer so se urile razne posebne
enote, npr. no vinci elitne divizije nacistine vojske za razne
diverzije in sabotae Brandenburg, 6. olska in nadomestna
baterija metalev megle, posebna enota za urjenje vojakov v

322
ravnanju z raketnimi minometi, pripravami za zameglevanje
in zaplinjevanje, ki so bili za tite ase povsem novo, neznano
oroje. Na Bledu je bil tudi sede gestapa in raznih drugih
ustanov. Tretja toka je bila na Meakli. Nadzirala je Jese-
nice in Zgornjo Savsko dolino. Zaradi vanosti Jesenic kot
industrijskega sredia in vanega eleznikega kriia je bilo
tudi delo te toke zelo vano in odgovorno. Cetrta toka pa je
bila na Jelovici, najve okoli Talea. Njena naloga je bila nad
zirati vzhodno stran Bleda ter vasi med Bohinjsko Belo, Ra-
dovljico in Kropo. Prek Jelovice so vodile oskrbovalne poti
proti Primorski, v tej smeri pa je tudi sovranik vekrat vdrl
9. korpusu za hrbet.
Zaradi visoke zavesti in mnoine podpore prebivalstva
obveevalcem ni bilo teko najti zadostno tevilo zaupnikov.
Ti so lahko potovali iz kraja v kraj in mimogrede opravljali
tudi obveevalne naloge oziroma prinaali vane podatke z
obmoij zunaj pristojnosti odreda, celo iz Avstrije in Nemije.
Po drugi strani pa so Nemci in Avstrijci hodili po raznih
opravkih na Bled in Jesenice, kjer so hote ali nehote povedali
marsikaj zanimivega za nao obveevalno slubo. Zelo dober
vir podatkov so bili dezerterji iz nemke vojske, med katerimi
je bilo najve Slovencev, ni pa manjkalo tudi drugih, celo
Nemcev in Avstrijcev ne. Sprva so jih zaslievali kar pri obve-
evalnem centru, toda kasneje jih je moral odred poiljati na
komando mesta Cepovan, od koder so jih poslali na obvee-
valni center korpusa oziroma na Ozno. Tam so bolje poznali
ustroj nemke vojske, zato so lahko temeljiteje zaslievali pre-
benike pa tudi ujetnike. Sprva se je pogosto dogajalo, da
prebenikov ali ujetnikov o naj vane jih reeh sploh vpraali
niso, pa pa so se zadovoljili le s splonimi podatki.
Skupno je delovalo v odredu v raznih obdobjih popreno
po 20 obveevalcev. Na toki so bili navadno po trije obvee-
valci in po en kurir, vasih pa tudi po dva obveevalca in
kurir. Nekateri so pri opravljanju svojih dolnosti tudi padli.
Obveevalno toko blizu Slamnikov so Nemci februarja 194-5
odkrili in pogali barako, vendar obveevalci niso imeli rtev,
ker so se o pravem asu umaknili.
Raen z obveevalnim delom so se toke ukvarjale tudi z
manjimi akcij ami in mobilizacijo, saj so za takno delovanje
zaradi podatkov iz prve roke imele obilo prilonosti. Pri tem
jim je navadno io za oroje, zlasti za brzostrelke.

323
 Vaneje podatke, zlasti podatke o premikih vejih enot,
je obveevalni center odreda sporoal korpusnemu centru po
radijskem oddajniku. Manj nujni podatki pa so potovali po
kurirskih zvezah s tok na odredni center, od tam pa na kor
pusni. Ze na tokah so podatke ocenj evali, isto so delali tudi na
odrednem centru. Tako je korpusni center dobival podatke iz
mnogih krajev, jih urejal in sporoal glavnemu tabu, izdeloval
pa je tudi razne preglede za tabe operativnih enot.
Disciplinsko so bili pripadniki tok in centra podrejeni od-
rednemu tabu. Temu so morali preskrbovati tudi potrebne
podatke o sovraniku, da bi lahko ukrepal ob raznih akcijah.
Radijske zveze, ki so se zaradi sorazmerno velikega tevila
oddajnikov in sprejemnikov v drugi polovici leta 1944 zelo
razvile, so spremenile tudi nain obveevalnega dela. Medtem
ko je bil prej podatek, zlasti o premikih vejih enot, e veli-
kokrat zastarel, preden so ga prinesli kurirji tja, kjer bi ga
lahko uporabili, saj so se sovranikove enote z vlaki ali mo-
tornimi vozili hitreje premikale kot kurirji, je bilo zdaj dru-
gae. Po radijski zvezi so lahko poroali o premikih vejih enot
takoj tudi na glavni ali celo na vrhovni tab.
Toda obveevalci so bili navajeni delati po starem.
Predvsem jih je zanimala varnost na njihovem obmoju,
kar je bilo dobro leta 1941, 1942 ali 1943. Korpusni tab oziro
ma center pa sta vztrajala, da se mora hitro spremeniti takti
na obveevalna sluba v operativno in strateko. Raen tega
je prilo tudi do spora med naelnikom odrednega centra in
odrednim tabom. Ciani centra, nezadovoljni z delom taba,
so se namre izgovarjali, da so podrejeni korpusnemu centru.
Zamenjali so naelnika centra, kmalu zatem pa je bil zamenjan
tudi odredni tab. Novi naelnik centra je uspeneje deloval po
eljah in zahtevah korpusnega centra.
Odredni center je poiljal korpusnemu redna dnevna po-
roila, izredna poroila in tirinajstdnevne preglede. Dnevna
poroila je korpusni center prejemal v treh izvodih, po en
izvod sta prejemala e Kokrki in Skofjeloki odred ter brigade
in odredi, e so bili na obmoju Jeseniko-bohinjskega odreda,
kot npr. marca 1945, ko sta prili v Bohinj 19. in 20. brigada.
Tudi tirinajstdnevna poroila je prejemal korpusni center v
treh izvodih. En izvod pa je el tudi na glavni tab, da je.ta
lahko nadziral, kako je odbiral center 9. korpusa podatke.

324
 Izredna poroila je lahko odredni center poiljal na zahte-
vo korpusnega centra ali po lastni presoji, poiljal pa jih je
titim tabom ali tudi vodstvom politinih organizacij, za ka-
tere je menil, da se nanaajo nanje ali da jim bodo lahko
koristila.1
Redna dnevna in tirinajstdnevna poroila so imela ve
tok. Predvsem so morala vsebovati izrpne podatke o imenih
in nazivih sovranikovih enot v posameznih postoj ankah, o
njihovem tevilu, poveljnikem osebju, oboroitvi itd. Precej
dolgo odredov center imen in nazivov sploh ni imel za vane,
zato jih je izpual, e, Nemec je Nemec. Toda bila so vana
zaradi kakovosti posameznih enot. Nemka vojska je namre
imela poleg starejih, manj borbenih vojakov, v enotah za za
varavanje tudi centre za urjenje in elitne ete za razline na-
mene. Dalje je moralo poroilo vsebovati podatke o zbiranju
sovranikovih et za doloene akcije in o namerah zbiranja, o
ve jih premikih in podobno. Pri podatkih o stanju motva v
postojankah je moral center v oklepaju navajati tudi tevilno
stanje ob asu pisanja prejnjega poroila. Iz primerjave te-
vila sovranikovih vojakov v posameznih postojankah ali iz
zamenjave slabih vojakov z boljimi in obratno je bilo nam
re mogoe sklepati o sovranikovih namenih. Zato je moralo
poroilo do ure natanno vsebovati tudi podatke, kdaj je bilo
takno stanje, kot ga omenja poroilo.
Prav tako so poroila morala vsebovati tudi podatke o
akcijah enot NOV oziroma JA, ne samo odreda, ampak tudi
drugih enot na njegovem obmoju. Tako si je center zagotovil
nadzorstvo nad poroanjem tabov in nad vojako dejavnostjo
nasploh.
Proti koncu vojne je postalo zelo vano utrjevanje. Tudi
iz podatkov o razporeditvi utrdb in o njihovi velikosti oziroma
razsenosti in trdnosti je bilo mogoe sklepati o sovranikovih
nartih. Prav tako so bili vani tudi podatki o letaliih, o
uspehih zaveznikih letalskih napadov, o prevozih po elez-
nicah ali cestah in o delu tovarn, o zalogah surovin, razpolo-
enju prebivalstva in sovranikovega vojatva in podobnem.
Ob koncu je vsako poroilo moralo imeti tudi zakljuek
oziroma mnenje o sovranikovih namenih in o nadaljnjem raz
voju poloaja. Tako se proti koncu vojne v vseh poroilih ome-
njajo padanje morale pri sovranikovem vojatvu in civilistih
nemke in avstrijske narodnosti, umik velikih kolon v Av-

325
strijo, evakuacija prebivalstva nemke narodnosti, zastoji v
industriji in prometu ter zmanjana dejavnost vojakih enot.
Korpusni obveevalni center je poslal odrednemu centru
precej okronic, kako naj poroa, ocenjeval pa je tudi posa-
mezna poroila in poiljal kot pomo odrednemu centru svoje
oficirje.2
Na splono lahko ocenimo delovanje odredne obveevalne
slube kot zelo uspeno. Za to gre najveja zasluga prebi-
valstvu na obmoju odreda, ki je, raen redkih izjem, sode-
lovalo s svojo vojsko na vseh podrojih, tako tudi na obvee-
valnem.

Odred na Korokem maja 1945

326
 OPOMBI

1 Kot primer izrednega poroila lahko navedemo poroilo ob

veevalnega centra odreda korpusnemu centru 11. oktobra, ki ga
je korpusni center prejel ele 17. oktobra (arhiv IZDG, fascikel
234 a/I-1).
Odredni center v tem poroilu seznanja korpusni center z nem-
kimi preizkusi novega oroja, ki so se zaeli 7. oktobra ponoi
na eleznici med Jesenicami in entvidom. To je bil oklopni vagon
na pogon z eksplozivnim motorjem. V njem ni bilo posadke, vo-
zil pa je 200 do 500 m pred drugim vlakom, odkoder so ga uprav
ljali radijsko. Na vsaki postaji se je vozilo samo ustavilo, na kret-
nicah pri obeh vhodih na postaje pa so montirali posebne na
prave, ki so kazale brzino vozila, kje je voz in ali je iztiril. Zadaj je
imelo vozilo dve veliki kvadratni lui. Pred seboj je potiskalo dve
ali tri osi s kolesi, na njih pa je bilo naloeno elezo za obteitev.
Med osmi s kolesi in vozilom je bil drog, dolg kakih 10 do 15 me
trov. Okrog njega je bila na vita ica. e bi kolesa sproila mino,
bi se prekinil tudi tok v ici in vozilo bi se ustavilo, saj je vozilo
le 15 do 20 km na uro. Sliati ga je bilo zelo dale, ker je zelo
ropotalo. Da bi temeljito pretreslo progo, so na kolesa na oseh
navarili posebne zobe. Sliati je bilo, da vozilo aktivira mine ne sa
mo na pritisk ampak tudi z elektriko. Glavni namen tega vozila je
bil namre pred vlaki oistiti progo min. Poskusi so bili strogo tajni,
ko so jih opravljali, so morali vsi Slovenci od proge. Toda vozilo je
med Jesenicami in Javornikom dvakrat iztirilo. Kasneje ga niso
nikjer uporabili, zato lahko sklepamo, da se poskusi niso obnesli
in da je doivelo vozilo usodo mnogih drugih nemkih izumov.
Nihe ga namre ni mogel ve ne proizvajati ne izpopolnjevati.
2 Poglavje je napisano po poroilih odrednega centra korpus
nemu (fascikel (234 a/I-1) in poroilih odrednega centra glavnemu
tabu (fascikel 76/IV-B), dopisu OC 9. korpusa OC JBO 12. 1. 1945
(fascikel 234 a/I-1), navodilih 10. 1. 1945, 24. 1. 1945, dopisu z navo
dili 25. 10. 1944 in navodilu o odnosih OCtab 26. 1. 1945.
V dopisu 25. oktobra center 9. korpusa predpisuje tudi ustroj
centra odreda. Po tem naj bi imel odred naelnika centra, prvega
in drugega pomonika, administrator ja, dva do tri obveevalne
oficir je ter obveevalni vod z naj man j 12 pripadniki. Za vsako
dolnost predpisuje tudi delovne obveznosti. Obveevalni oficirji
bi opravljali posebne naloge velike vanosti. Pripadniki obvee
valnega voda naj bi bili vsi podoficirji, njihova naloga pa naj bi
bila predvsem ugotavljati resninost podatkov, dobljenih od ci
vilnih zaupnikov. Za stike s civilnimi zaupniki naj bi center
organiziral zlasti na vanej ib obmojih obveevalne toke, na
vsaki naj bi bila dva ali trije obveevalci s posebnim kurirjem.
Delo tok naj bi vodil drugi pomonik naelnika centra, ki naj bi
bil odgovoren za zaupniko mreo. Zaupniki niso smeli delati v
vodstvih politinih organizacij. Naelnik centra in njegov prvi po
monik naj bi imela predvsem organizacijsko vlogo.

327
 V istem navodilu korpusni center odreja tudi nain in roke
za poroanje ter sesta vi janje poroil.
Raen tega je poglavje napisano tudi po izjavah Martina Zva-
ba-Milana in Martina Kavia, nekdanjih obveevalcev.

328
 INZENIRSKO-TEHNICNA SLUBA

Prek obmoja odreda so vodile tri eleznice. Dve, Jeseni-

ceBohinj in JeseniceTrbi, sta bili v takratnem vojakem
poloaju sprva manjega pomena, proti koncu vojne pa sta
postali vaneji. Zeleznica HruicaJeseniceLjubljana pa je
bila prvorazrednega pomena, toda po obmoju odreda je tekla
le od izhoda iz karavankega predora na Hruici mimo Jesenic
do Javornika ter od mostu pri Otoah do entjota. Z ukazom
korpusnega taba dne 6. decembra 1944 pa je prela zeleznica
LjubljanaJesenice v pristojnost Skofjelokega odreda oziro-
ma je na njej izvajal akcije Kokrki odred.
Kmalu po ustanovitvi bataljonov je minerska skupina, ki
je prej delovala pri odrednem tabu, prerasla v minerski vod.
Ze kmalu nato pa so tudi po bataljonih imeli minerce. Konec
oktobra 1944 je bil odredni minerski vod ukinjen, minerce so
razdelili po bataljonih, kjer so ustanovili inenirske vode. V
njih so bili minerei, pionirji in ostrostrelci. Kmalu pa so tudi
pionir je, s katerimi niso vedeli kaj poeti, razdelili po etah kot
borce. Tako sta imela bataljona v zaetku januarja 1945 v in-
enirskih vodih poleg ostrostrelske in protitankovske desetine
tudi minersko.
Po reorganizaciji pa je bil po vrnitvi odreda v Bohinj iz
minercev 22. februarja znova ustanovljen minersko-sabotani
vod, ki je spadai pod tabno spremstvo.1
Ves as so minerei deiovali sami v manjih skupinah ali
pa so jih dodeljevali enotam, kar pa se je zgodilo le neKaj-
krat. Veina akcij je veljala eleznici, tirom, mosto vom in
eleznikim napravam, erjavu za dviganje voz in stroj ev ter
telefonsko-telegrafski napeljavi ob eleznici. Po ohranjenih po-
datkih so minerei v sodelovanju z obveevalci izvedli s po-
mojo civilistov tri minerske akcije in sicer eno na bistriki
postaji, eno na bunkerju pri cestnem mostu pri Bitnjah in eno
na lokomotivi, ki je peljala proti Koroki.
Za miniranje so minerei uporabljali material iz zavezni-
kih poiljk, ki so ga dobivali prek korpusnega taba. To je
bilo razstrelivo plastik ali nobel 808, vigalne vrvice, tem-
pirni vigalniki in abice za miniranje vlakov. Svoje deio so
minerei opravljali ponoi, da je na mine naletel jutranji vlak,
v zimskem asu, ko je bil dan kratek, pa tudi v mraku, da je
na mino zapeljal popoldanski vlak. Zaradi partizanskih akcij

329
sovranik namre ni tvegal nonih voenj. Ceprav bi radi, pa
minerske akcije niso vedno popolnoma uspele, sovranik je
vasih mine odkril ali pa so jih minerei morali sami predasno
sproiti.
Sovranik je eleznico nadziral s patruljami, ki so na-
vadno pregledale eleznico pred vlakom. Raen tega je na iz-
postavljene kraje vekrat poslal zasede. Vaneje objekte, kot
predore in veje mostove pa je zavaroval z bunkerji, v katerih
je bila stalna posadka. Kasneje so Nemci nekatere dohode k
eleznici tudi sami minirali s protipehotnimi minami. V zim-
skem asu je bilo zaradi visokega snega, zaradi katerega je bilo
gibanje naporneje, pa tudi zato, ker je bilo drevje golo in ker
so se poznale sledi, delo minercev nevarneje. Zato je bilo ta-
krat nekaj manj akcij. Proti koncu vojne pa je sovranik mo
no poveal varnostne ukrepe, zaradi esar je bilo spet manj
akcij. Po ohranjenih podatkih za maree 1945 pa je kljub vsemu
po zaslugi minercev poival promet na eleznici 281 ur.2
Ker so po cestah in potih hodili domai prebivalci, sovra
nik pa motorizacije skorajda ni uporabljal, minerei niso po
lagali min po cestah. Korpusni tab pa je ukazal odrednemu
e 17. decembra 1944, naj v sklopu splone akcije miniranja
cest, po katerih bi se sovranik umikal z Balkana, minira
na ve kraj ih poboja nad cesto JeseniceTrbi. Ob sovra-
nikovem umiku naj bi skriti opazovalci sproili mine, da
bi skalovje in zemlja zaprla cestie. Toda za kaj takega ni bilo
zadosti razstreliva, povrhu pa so bili kraj i ob cesti e pod mo
nim okupatorjevim nadzorstvom in bi Nemci verjetno minirane
predele hitro odkrili. Zato odred ukaza ni izvril.3
Pa pa so minerei postavili nekaj minskih polj sredi mar
ca, ko se je zaela ofenziva proti 9. korpusu in ko je bilo pri-
akovati, da bo sovranik poskual napasti odred. Ta minska
polja so bila okoli Stare Fuine in okoli planine Vogar, kjer
so bila skladia. Okoli Stare Fuine, ki je bila utrjena, so
minerei postavili precej nagaznih min, nekaj pa jih je bilo tudi
na poteg.
Odred je zael utrjevati okolico Stare Fuine po 18. febru
ar ju, ko se je vrnil iz okolice Zeleznikov. Pri tem je od redni
tab izkoristil izkunje, ki so si jih lani nabrali po brigadah,
kjer je bilo utrjevanje e dlje asa stalna praksa. Predvsem
je odred utrdil rto VrtovinSv. JanezRudnica s sistemom
odkritih mitraljekih gnezd in vkopanih zaklonov za strelce.

330
Pred rto pa je bila Sava kot naravna ovira. Nekaj mitralje
skih gnezd je bilo tudi proti vzhodni strani, na Rudnici in na
Studorju in na zahoani strani vasi. Prav zaradi teh preprostih
utrdb je odred 4. aprila odbil sovranikov napad in pri tem ni
imel nobenih rtev.

331
 OPOMBE

1 Dne 22. februarja se prvi navaja, razlino od prejnjih po-

roil, ko so govorili o minereih 1. ali 2. bataljona, v poroilu o akciji
podatek, da jo je izvedel minerski vod. Istega dne je v poroilih
obeh bataljonov o spremembah v tevilnem stanju tudi podatek
o premestitvah minercev iz obeh bataljonov v odredni tab. Ko
je odred odel v Novake zaradi reorganizacije, je nekaj minercev
ostalo v Bohinju, nekaj pa jih je odlo z odredom. Po vrnitvi pa
so se po nekaj dneh zdruili, da bi se vod kot celota udeleil
velike akcije na eleznico 23. februarja zveer. (Poroili 1. in 2.
bataljona za 22. februar, fascikel 295 a/III-6.) Seznam minersko-sa
botanih akcij (fascikel 295 a/V-E-1).
2 Poroilo minerskega referenta odreda 21. marca korpusne
mu tabu operativni odsek-inenirski referat v fasciklu 228/11.
Poroilo zajema razdobje od 20. februarja do 20. marca. V tem asu
so minerei odreda uniili dve lokomotivi, 6 vagonov, dva eleznika
mostova pokodovali, uniili en vodni zbiralnik in en bunker,
1258 m proge in na 16 mestih pretrgali telefonske zveze. Za to so
potrebovali 142 kg plastika, 54 detonatorjev, 21 poivitvenih na-
bojev, 12 abic, 111 m hitrogoree vigalne vrvice, 30 m poasi go-
ree ter tri tempirne vigalnike. Minerski vod je tel 12 miner
cev in tiri pionir je.
3 Ukaz korpusnega taba tabu odreda 17. decembra v fasciklu
295 a/III-l-B.

332
 SLUBA ZVEZE

Tako kot v vseh drugih enotah NOV in PO Slovenije so

tudi v Jeseniko-bohinjskem odredu predvsem kurirji vzdre-
vali zveze znotraj et, med etami in bataljonskimi tabi ter
med bataljonskimi in odrednim tabom.
Ker je sprva imel odred svoj 1. bataljon na Meakli ozi
roma 1. eto v kranjskogorski okolici, 3. bataljon pa je bil dlje
asa na Jelovici, je bilo vzdrevanje zvez s kurirji zelo teavno
in odgovorno. Pogostoma je trajalo tudi 8 do 10 ur, predno je
kurir priel na eno ali drugo stran. Ce pa je bil sovranik na
tem ali onem obmoju bolj aktiven, se je as e potegnil za
nekaj ur akanja in izogibanja. Take razdalje so zahtevale tudi
precej kurirjev. Tako je po seznamu 6. januarja 1945 imel od
redni tab kurirski vod, 1. bataljon tri kurirske postaje, ki so
imele oznake 0-1, 0-2 in 0-3, drugi bataljon pa prav tako tri
postaje z oznakami K-l, K-2 in K-3. V tem asu, ko se je
bataljon z Meakle e zdavnaj umaknil v Bohinj, so kurirske
postaje z oznako K vzdrevale zvezo prek Jelovice s Ko-
krkim odredom, ki se je zadreval v Karavankh med 2i-
rovnico in Triem. Postaje z oznako O pa so vzdrevale
zveze med odrednim in korpusnim tabom. Zveze z obvee-
valnimi tokami v jeseniki okolici in na Pokljuki so vzdre-
vali posebni kurirji, dodeljeni tem tokam. Tako je ostalo
skoraj do zadnjih dni vojne. Koliko ljudi so zahtevale te zveze,
nam pove podatek, da je 15. februarja imel 2. bataljon 20 ku
rirjev, 18. februarja pa 1. bataljon 13.
Pripomniti je treba, da je bilo kurirsko omreje odreda
popolnoma neodvisno od kurirske organizacije, ki je delovala
na vsem slovenskem ozemlju, razdeljena na sektor je, linije in
postaje. Za to je bilo ve razlogov. Predvsem so bili kurirji na
linijah podrejeni neposredno svoji organizaciji, ki je pripadala
brigadi Vojske dravne varnosti. tab je bil na Dolenjskem.
Kurirji na linijah niso niti disciplinsko odgovarjali korpusne
mu tabu.
Poleg tega so bile kurirske linije bolj ali manj stalne.
Potekale so po ustaljenih smereh v skladu s politino vanostjo
posameznih obmoij. Kurirske postaje so tudi, kolikor se je
le dalo, vzdrevale stike v isto doloenih asovnih presledkih.
Vojake enote, kakrna je bil tudi odred, pa so se pogosto
selile z enega obmoja na drugo ne glede na potek kurirskih

333
linij. Zato bi povezovanje z linijskimi kurirji zahtevalo e do
datne kurirske zveze do kurirskih postaj ali do sestajali.
Pri tem pa bi lahko prilo tudi do njihovega razkritja. Prav
tako so morali po enotah imeti vasih zelo pogostne zveze z
nadrejenimi tabi, kar bi bilo za linijske kurirje e nova
obremenitev. Vojaki poloaj je zelo pogosto zahteval takojnje
posredovanje povelja ali poroila.
Zaradi vseh natetih razlogov so imele enote, seveda tudi
odred, kljub velikemu tevilu zaposlenih e posebno kurirsko
omreje.1
Za oddajanje nujnih sporoil korpusnemu tabu in za
sprejemanje prav takih ukazov pa je imel odred tudi lastno
radijsko postajo. Korpusni tab je oddajnik in sprejemnik ob-
ljubil odrednemu tabu e ob ustanovitvi odreda, vendar ga
takrat ni imel na razpolago. Zato je poslal radijsko postajo za
odredom v Bohinj ele nekako sredi septembra. Toda ta od
dajnik je bil pokvarjen in ga radiotelegrafisti niso mogli sami
popraviti. Zato jih je odredni tab z oddajnikom in sprejemni-
kom vred poslal 26. septembra nazaj na korpusni tab. Kmalu
zatem pa je dobil odred novo skupino radiotelegrafistov in nov
oddajnik, saj je bilo zaradi vanosti Bleda in Jesenic nujno,
da so naglo posredovali poroila.2
Pri vzdrevanju radij ske zveze s korpusnim tabom so
morali radiotelegrafisti upotevati tudi visoke hribe med Bo-
hinjem in kraji, kjer se je korpusni tab navadno zadreval.
Navadno so zato imeli oddajnik im vie. Posebno teavno pa
je bilo napajanje oddajnika in sprejemnika. Delovala sta na
tok iz akumulatorjev. Toda akumulatorje je bilo treba polniti,
v krajih, kjer se je zadreval odred zlasti v prvem razdobju,
pa ni bilo elektrike. Sicer pa tudi e bi bila, ne bi ni opravili,
ker niso imeli primernega usmernika. Zato so morali predelati
kolo za polnjenje akumulatorjev. Eden od nosaev je navadno
gonil pedala, zadnje kolo pa je bilo s pogonskim jermenom
povezano z dinamom, ki je polnil akumulator. Seveda je bilo
polnjenje na tak nain zamudno in naporno. Kasneje so si
radiotelegrafisti sami izdelali usmernik iz starega avtomobil-
skega dinama, ki ga je pogan jal elektromotor. Dele so dobili
po zvezah z domaini. Toda zdaj je bilo potrebno voziti ali
nositi akumulatorje vsak drugi dan v dolino in napolnjene spet
nazaj v hribe. Teave so odpadle ele, ko se je odred naselil za
stalno v Stari Fuini. Najvekrat so akumulatorje napolnili v

334
hii Janeza Rozmana-Aneta na Polju. Teave so bile tudi te
daj, ko so bili akumulatorji vedno bolj izrabljeni. Za silo so
jih krpali z materialom, ki so ga dobivali po tajnih zvezah
z Jesenic.3
Pri radij skem oddajniku in sprejemniku so delali dva ra
diotelegrafista, ifrer ter dva nosaa, po potrebi pa tudi ve.
Popreno je skupina na dan sprejela in oddala 10 do 15 brzo-
javk. Sifrer je bil najdlje Valentin Erjavek, radiotelegrafista
pa sta bila Vido Drnovek in Edi Zavodnik.4
Poseben problem pa so bile telefonske zveze. Ze pred
ustanovitvijo Jeseniko-bohinjskega odreda, kmalu potem ko
so Nemci zapustili postoj anko v hotelu Turist pri Sv. Janezu,
je elektromonter Alojz Strgar iz Bistrice izklopil eno ico elek-
trinega omreja med Zlanom, Poljem, Staro Fuino in Sred-
njo vasjo. Na to ico so po potrebi prikljuevali telefonske apa
rate terenski obveevalci in se opozarjali na nevarnost. Kas
neje, ko je bil odred e v Bohinju, je Strgar prikljuil ico, ki
je prej sluila za telefonsko zvezo med Bistrico in elektrarno
Savica. Na Polju so ponoi in v najveji tajnosti trije zaupniki
speljali vod s telegrafskega droga po kablu v zemljo, da se je
zdelo, kot bi bil strelovod. Kakih 50 metrov stran od droga
je bil kabel vkopan v zemljo, naprej pa so ga napeljali skozi
izlebljene deske, prene grede na plotu, do hie Janeza Roz-
mana. Tam se je dalo vkljuiti prenosni telefonski aparat na
estih razlinih krajih. Razumljivo je, da so bile vtinice na
skritih krajih in da je anje vedel samo gospodar, delno pa tudi
Janez Cerkovnik z Zlana. Navadno so vtinice zakrivali razni
na videz nedolni vsakdanji predmeti. Da bi prepreili prislu-
kovanje po zemlji, so uporabljali dve ici. Od hie je vodila
tudi linija v Staro Fuino v tab odreda, potem ko se je tam-
kaj naselil. Po novem letu je imel Rozman tudi neposredno
telefonsko zvezo s Strgarjem, ki je imel prikljuek med razno
staro aro v delavnici elektrarne v Bistrici, torej v sami
nemki postojanki. Med Rozmanom in Strgarjem je bila celo
obinska stavba, kjer sta bili nemka obina in pota. Tako so
vasih partizanski obveevalci prislukovali pogovorom na
poti, posebno ob vlanem vremenu, ko je bila moneja in
dukcija. tab odreda pa je lahko neposredno govoril s svojim
obveevalcem sredi sovranikove postoj anke.
Seveda so bili pogovori zelo omejeni zaradi nevarnosti,
da bi jih odkrili. V nujnih primerih pa je Strgar s posebnim

335
zvoncem poklical Rozmana na pogovor. Terenski obveevalci
pa so sami organizirali posebno opazovalno slubo ez vso
dolino med Zlanom in Rudnico. Straarji in opazovalci so se
sporazumevali s signali in z elektrinim zvoncem.
Sprva je imelo telefonsko omreje est telefonov in sicer
na Vogarju, kjer je bil tab odreda, v Stari Fuini, na Polju,
pri komandi mesta Bled v Podjeljah, pri tabu 2. bataljona
odreda in v Srednji vasi. Ko pa je Rozman od Joeta Sunika
z Broda dobil telefonsko centralo taba obmejnih straarjev
bive Jugoslavije, ki so jo pri njem skrili ob umiku, in ko
so jo zaeli uporabljati, je tevilo prikljukov naraslo na devet.
Povezani so bili tab odreda, 1. in 2. bataljon, obveevalni
center, vod za zvezo, intendantura, komanda mesta Bled ter
vasi Polje, Stara Fuina in Srednja vas. Zanimivo je, da so
te zveze ostale tudi po osvoboditvi Bohinj a in da so jih upo-
rabljali e celo leto 1945, le namesto na skriti prikljuek v
elektrarniki delavnici so se prikljuili na obino in po poti
z Radovljico.5
Raen tega telefonskega omreja pa je imel tudi odred
svoj sistem telefonskih zvez. Sprva je imel odredni tab zve
zo z bataljoni, e so bili blizu. Primanjkovalo pa je izolirane
ice, ki jo je bilo mogoe polagati tudi po tleh ali privezovati
na veje. Franc Gracer iz voda za zvezo, katerega vodnik je bil
Janez Bertoncelj-Johan, se je spomnil, da je dovolj ice na
vodu ez hrib med Podhomom in Vintgarjem. Kabel v elez-
nikem predoru je bil verjetno pokodovan zaradi vlage, sta
rosti ali miniranja, zato so Nemci napeljali poljski telefon z
izolirano ico kar ez hrib. Z enim spremljevalcem je Gracer
odel v Zasip in si e enkrat ogledal napeljavo. Oba partizana
sta nato organizirala deke iz Zasipa, ki so ico sneli z drogov,
nato pa sta jo partizana prerezala in v manj kot pol ure tudi
pobrala. Tako sta dobila kakih 10.000 metrov izolirane ice.
Ko sta konala z delom, so zaeli Nemci streljati z minometom,
ker so vedeli, da so nekje blizu partizani. Eden od fantiev pa
je zael na minsko polje, vendar se je vse sreno konalo.
Precej ice pa so telefonisti nali tudi na raznih telefonskih
napeljavah med vasmi, hoteli in nekdanjimi postojankami ob
mejnih straarjev. Ta ica ni bila izolirana, zato so morali z
drogov pobrati tudi izolator je.
Po vetedenskem napornem delu je imel odred nad 20
telefonskih prikljukov. Povezane so bile predvsem razne opa-

336
zovalnice na visinskih tokah z dobrim razgledom, obveeval
ne toke in tabi vseh enot.
Tako izpopolnjeno telefonsko omreje je omogoalo po-
polno nadzorstvo nad gibanjem sovranika. Dne 4. aprila, ko
so Nemci prodrli do Sv. Janeza, je odred e ponoi vedel za
prihod okrepitev v Bistrico, nato pa so ga skriti telefonisti
sproti obveali o vsakem sovranikovem ukrepu in premiku.
Napeljava telefona iz postoj anke v odredni tab je edin-
stven primer v nai osvobodilni vojni, kae pa na izredno do-
miselnost in veliko zavednost domaega prebivalstva. Telefona
namre Nemci niso nikoli odkrili.. ,6
 OPOMBE

1 Seznam vojakega in politinega kadra odreda 6. januarja

1945 v arhivu IZDG, fascikel 249/I-7-d, poroilo 1. bataljona za 15.
februar 1945, fascikel 295 a/III-6, poroilo 2. bataljona za 18. fe
bruar 1945 v fasciklu 295 a/III-6.
2 Poroilo odrednega taba korpusnemu za 12. oktober v fas
ciklu 295 a/III. Toda v tej skupini, ki jo je poslal korpusni tab v
odred, je bil tudi nosa Ivan Pleec, rojen 27. avgusta 1927 v Bre
zovici pri Medvodah, ki je 12. oktobra s planine Zajamniki dezer-
tiral in se vdal Nemcem v Bistrici. Povedal jim je tudi, kar je zve-
del brkone sluajno, da imajo partizani telefonsko zvezo z Bistrico.
Nemci so takoj zaeli preiskovati, vendar linije niso nali. (Poroilo
obveevalne toke Plus Minus za 16. oktober v nerazporejenem
arhivu IZDG.)
3 Izjave Eda Zavodnika, Franca Gracerja in Janeza Rozmana.
3 Izjavi Eda Zavodnika in Franca Gracerja.
5 Izjavi Franca Gracerja in Janeza Rozmana.
8 Izjava Franca Gracerja.

338
 INTENDANTSKA IN OROZARSKA SLUBA

V drugi polovici leta 1944 je bila intendantska sluba v

vseh enotah NOV e enotna. Za prehrano so skrbeli bataljonski
intendantje, etnih pa ni bilo ve. Bataljonske intendante je
vodil odredni intendant s potrebnim tevilom pomonikov.
Tudi kuhinje so bile bataljonske, ki so se lahko zdruile
v odredno, e je bil ves odred skupaj, ali pa razdelile na
etne kuhinje, e je katera od et odla za dlje asa na kako
samostojno nalogo. Zlasti so bile kuhinje potrebne takrat, ka
dar so eno te odreda taborile v gozdovih, npr. na Jelovici, Po-
kljuki ali Meakli, kjer ni bilo naselij. Vasih pa so manje
skupine borcev kljub temu morale poiskati hrano pri prebi-
valcih odronih vasi ali samostojnih hi, kot so to delali par
tizani od vsega zaetka bojevanja.
S prehrano na obmoju Jeseniko-bohinjskega odreda ni
bilo toliko teav kot na drugih obmojih, zlasti tam, kjer se je
zadrevala glavnina 9. korpusa. V Bohinju, Radovni in Zgor-
njesavski dolini je bilo kljub triinpolletni vojni jeseni 1944
e kar precej ivine. Ker se v teh krajih nikoli niso zadrevale
veje enote dlje asa in ker je bila razdalja do glavnine kor
pusa le prevelika, je pri kmetih ostalo zadosti hrane. Le red-
kokdaj je zato imel odred hrano samo po dvakrat na dan; to
je bilo navadno med sovranikovimi akcijami ali med daljimi
pohodi. Sicer pa so imeli zjutraj obrok brez mesa (monik ali
po domae sok, polento ali gance), za opoldanski in veerni
obrok pa so imeli veji ali manji kos mesa s fiolom, krompir-
jem ali testeninami. Vasih so borci dobili tudi aj ali kavni
nadomestek osladkan s saharinom.
Podobno kot vse druge enote NOV v tem asu tudi odred
ni imel monosti, da bi oskrboval borce po zasedah ali dru-
gae odsotne s suho hrano, npr. s kruhom in raznimi dodatki.
ele konec marca je odredni tab zael misliti tudi na mo-
nost, da bi izdelovali suho hrano, ker je bilo mesa razmeroma
dovolj.1
Kot v drugih enotah NOV so se tudi v Jeseniko-bohinj-
skem odredu preskrbovali s hrano neposredno pri kmetih.
Intendantje so predvsem ivino plaevali z obveznicami, za
kar najbolj pravino porazdelitev bremen med kmeti pa so
skrbele gospodarske komisije, ki so delovale pri vseh narodno-
osvobodilnih odborih, tako vakih kot rajonskih oziroma okraj-

339
nih in okronih. Zlasti v Bohinju, pa tudi v Radovni, so te ko
misije delovale povsem legalno, medtem ko so po vaseh pod
nadzorstvom sovranika delale tajno. Naloga teh komisij je
bila tudi nadzorovati vse koliine hrane in ivine. Nekajkrat
se je odred oskrbel tudi z zalogami pri trgovcih v okupatorskih
postojankah (na primer v Bistrici 8. novembra 1944 in 26. mar
ca 1945). Ves as je imel odred tudi nekaj lastnih zalog. Hrano
so intendantje skrivali po pastirskih koah in senikih, ivino
pa po oddaljenih planinah.
Medtem ko so v drugih enotah 9. korpusa proti koncu je
seni 1944, e bolj pa pozimi in spomladi 1945, dobivali pre-
cejnje koliine obleke in obutve iz zaveznikih poiljk, pa so
borci odreda, zlasti e novinci, vse do konca vojne hodili oble-
eni v obleke, ki so jih prinesli od doma ali pa so jim jih
kasneje poslali svojci. Le majhen del funkcionarjev je imel
angleke uniforme ali posamezne dele drugih, predvsem nem
kih ali italijanskih uniform. Rei pa je treba, da je bilo pre-
bivalstvo na obmoju Jeseniko-bohinjskega odreda pred vojno
razmeroma premono in da zato ni bilo za obleko in obutev
veje stiske, celo proti koncu vojne ne.
Za potrebe bataljonov so tabi organizirali manje po-
pravljalnice evljev, v katerih so delali partizani, ki so bili
izueni za evljarje. Orodja niso dosti potrebovali, zato so ga
nosili s seboj. Vasih so partizanski evljarji delali v delavni-
cah civilnih evljarjev.2
Odred je imel vse do januarja 1945 tudi svojo krojako de-
lavnico. Sprva je bila v eni od ko na Vojah. V njej sta delala
dva krojaa, pomagala so jim tri dekleta, raen tega pa je
delavnica imela tudi kurir ja, ki je bil edini oboroen. Poleg
drugega krojakega orodja so imeli v delavnici tudi ve stro-
jev. Izdelovali so titovke in uniforme ter krpali obleko in pe-
rilo. Kasneje se je zaradi nevarnosti delavnica preselila v lov-
sko koo pri Crnem jezeru. Tam je bila varna pred Nemci.
zato pa je bila oskrba s hrano in potrebinami sila teavna,
saj je zapadlo nad tri metre snega.3
Sprva so oroarji skrbeli predvsem za prenos streliva in
razstreliva iz korpusnega taba v Bohinj. 3. bataljon Preer
nove brigade, iz katerega se je razvil Jeseniko-bohinjski
odred, je bil oboroen predvsem z italijanskimi pukami in mi
traljezi ter z nekaj mavzericami, medtem ko je bolje oroje
ostalo v brigadi, saj je veljalo, da je za odred vse dobro. Kas-

340
neje so imeli v odredu tudi dve protitankovski puki. Ker je
odred naraal, je vedno huje util pomanjkanje oroja; vasih
je bila tudi polovica borcev neoboroena, olsko taborie pa
je imelo oroja samo za strao in za pouk. Zato je odred po
obrokih dobival spet nekaj italijanskega oroja, ki so ga zaele
brigade izloati, ker so dobivale novo iz zaveznikih poiljk.
Nekaj oroja je odred tudi sam zaplenil v bojih ali pa so ga
prinesli dezerterji iz nemke vojske. Ve puk pa so tudi na
li pri domainih, ki so jih iz razlinih razlogov skrivali e od
aprilske vojne. Decembra 1944 pa je odred e dobil nekaj
anglekih brzostrelk in mitraljezov tipa bren iz zaveznikih
poiljk.
Ob reorganizaciji 7. februarja je bil odred prvi oboro-
en enakovredno z brigadami; dodelili so mu mitraljeze bren
in protitankovske minomete piat. Kaj kmalu je z novim
orojem tudi pokazal, kaj zmore. Novo oroje je precej vpli-
valo na pogum in samozavest borcev. Ob koncu vojne pa je
odred zaplenil dovolj nemkega oroja, da je oboroil vse na
novo mobilizirane borce.4

341
 OPOMBE

1 Komanda tabnega spremstva odreda poroa tabu odreda

29. marca, da so odli trije tovarii v Srednjo vas delat salame.

(Fascikel 295 a/III-5.)
2 Izjava Viktorja Demana.
3 Izjava Ane Likovi.
4 Izjavi Ivana Lebana in Viktorja Kompareta.

342
 OPERATIVNA SLUBA IN ADMINISTRACIJA

Zaradi tega, ker odred nikoli ni imel vejih bojev, pa pa

predvsem tevilne manje akcije, ki so jih izvajale ete ali e
manje skupine borcev, je bila vloga operativnega oficir ja v
odredu vsekakor manja kot pa v brigadi. Omejevala se je
predvsem na sestavljanje obasnih poroil, na ocenjevanje po-
sameznih akcij, nae in sovranikove taktike, pa tudi na izra
unavanje tevila navzoih in odsotnih oziroma na poroanje
o tevilnem stanju odreda. Zato je bil operativni oficir, po-
ronik Anton Peterca-Miha1 e sredi decembra 1944 premeen
na drugo dolnost zunaj odreda, kasneje pa odred ni imel ve
operativnega oficirja. Prav tako potem, ko je Janez Ceferin-
Golob postal komandant, odred ni imel ve naelnika taba.
Prej pa so bile dolnosti naelnika taba Ceferinu bolj ali
manj neznane, zato so vsi delali vse. V odredu se je mono
utilo pomanjkanje strokovno usposobljenih oficirjev, ki so
raen redkih izjem to postali predvsem zaradi hrabrosti in
borbenih izkuenj.
Podobno kot v drugih enotah NOV je tudi v odredu imel
bataljon administrator ja, ki je sestavljal vsa poroila, hranil
ig, pisalni stroj in pisarnike potrebine ter arhiv. Tudi
odredni tab je imel svojega administrator ja, ki je opravljal
enake naloge kot bataljonski. Obveevalni center je imel svo
jega administrator ja.
Potem ko v odredu ni bilo ve ne naelnika taba in ne
operativnega oficirja, so operativno delo opravljali sami ko-
mandantje v sodelovanju z administratorji.
Nekaj tednov po ustanovitvi, septembra meseca, admini
stracija e ni bila organizirana. Zato so iz tega razdobja poro
ila zelo skopa. Za Oktober in november, ko je odred tevilno
narasel, pa je ohranjenih kar precej poroil raen za 1. ba
taljon, ki je bil na najbolj nevarnem obmoju. Po reorganiza
ciji 4. decembra je spet manj gradiva. Za razdobje od 28. ja
nuarja do 7. februarja 1945 ni ohranjenih skoraj nobenih po
roil. Po 7. februarju je spet ve gradiva, posebno za maree
1945, toda za drugo polovico aprila spet ni skoraj ni, pa tudi
za prve dni maja ne. O pohodu na Koroko pa so poroila zelo
skopa, zadnje je datirano 17. maja. Nato do ukinitve odreda ni
prav nobenega pisanega gradiva.

343
 Kolikor pa je gradiva, je zelo raztreseno. Nekaj ga je v
arhivu odreda, nekaj v arhivu korpusnega taba, nekaj pa v
arhivu odsekov in oddelkov. Najti ga je mogoe celo v arhivu
glavnega taba. Partijska poroila so v arhivu korpusnega
taba in v arhivu CK ZKS, nekaj gradiva je tudi v elezarskem
muzeju oddelek delavskega gibanja na Jesenicah in v
Gorenjskem muzeju oddelek NOB v Kranju. Za vse gra
divo pa bolj ali manj velja, da je zelo skopo in da se omejuje
samo na natevanje dogodkov. Po vsej verjetnosti je bilo dosti
odredovega arhivskega gradiva unienega med zadnjo ofenzivo
na 9. korpus.

344
 OPOMBA

1 Anton Peterca-Miha, rojen 19. marca 1924 v Ljubljani, bil je

delavec. V NOV vstopil 2. maja 1942 in nato kot prostovoljec priel
prek Dolomitov na Gorenjsko. V odredu je bil od ustanovitve do
konca decembra 1944. Operativni oficir je postal v zaetku novem
bra 1944. Kot tak je vodil nekaj akcij, pisal je tudi poroila in se
ukvarjal z izraunavanjem tevilnega stanja, drugae pa ga niso
znali pravilno uporabiti. Po premestitvi je postal operativni oficir
Preernove brigade. Zdaj ivi v Ljubljani kot uslubenec organov
za notranje zadeve. (Podatki: Anton Peterca-Miha.)

345
 SANITETNA SLUBA

Sanitetna sluba v odredu se ni bistveno razlikovala od

te slube po drugih enotah NOV in JA. Po etah so imeli etne
bolniar je, veinoma tovariice, ki so nosile s seboj najnujneje
obveze in nekaj zdravil za zdravljenje manjih pokodb. Zdra-
vila in obveze je odred dobival iz zaveznikih poiljk, nekaj pa
tudi od terenskih politinih organizacij, ki so stalno zbir ale
razne potrebine za partizane. Nekajkrat je odred izpraznil
manje obratne ambulante ali krinje za prvo pomo po to-
varnah, nekaj potrebin pa so poslali tudi osvobodilnemu
gibanju naklonjeni zdravniki.
Po bataljonih so delovali bataljonski bolniarji. Celotno
sanitetno slubo odreda je sprva vodila nekdanja bataljonska
bolniarka 3. bataljona Preernove brigade Marija Brezec.
Prve dni novembra pa jo je zamenjal zdravnik dr. Franc
Bergelj,1 ki je ostai na tem poloaju do odhoda odreda na
Koroko, ko je zbolel in ga je nadomestil dr. Viktor Mari.
Z njim je odred navezal stike e prej, ko mu je pisal brat,
tedaj polkovnik JA. Ob sploni vstaji v jeseniki in blejski
okolici je dr. Mari priel s sinom na zborno mesto na Po-
lj anah.
Raen za obvezovanje ranjencev ali ponesreencev so bol
niarji in zdravnik skrbeli tudi za higieno, pregledovali so vod
ne izvirke in nadzirali pripravljanje in kakovost hrane. Zdrav
nik pa je zdravil tudi civilno prebivalstvo, saj po odhodu dr.
Vladimira Volfa iz Bistrice k partizanom v vsej dolini ni bilo
zdravnika.
Zaradi preobremenjenosti z raznimi zasedami, pohodi,
straami in patruljami so se med borci zlasti v zimskem asu
precej razpasle ui. Sele po vrnitvi iz okolice Zeleznikov, ko se
je odred nastanil v Stari Fuini, je tab organiziral obasno
razkuevanje oblek in perila s paro ter kopanje borcev v ho
telskih kopalnicah.
Laje ranjence in bolnike so zdravili kar v eno ti, saj odredi
niso imeli toliko premikov kot brigade. Vasih so laji ra-
njenci in bolniki iveli kot rekonvalescenti tudi pri znancih
ali sorodnikih na osvobojenem ozemlju. Huje ranjene in bolne
pa je odred poiljal v ambulanto, ki je bila strogo zakonspi-
rirana in je delovala po prav takih naelih kot vse druge par
tizanske bolninice. V dokumentih so jo imenovali ambulanta

346
E in je spadala v sklop partizanskih bolninic na obmoju
9. korpusa.
Ta ambulanta je nastala e pred ustanovitvijo odreda, ne
kaj dni po 15. decembru 1943, ko je bil na Goreljku unien
3. bataljon Preernove brigade. Tedaj je sprejela prve ranjence
iz tega boja, bila pa je v majhni lovski koi na Pokljuki. Sprva
sta ranjencem stregla in jih oskrbovala samo dva bolniarja in
ena bolniarka, kasneje pa sta prili e dve bolniarki. Po no-
vem letu 1944 je ambulanta sprejela e enega ranjenca iz boja
na Goreljku. ez zimo se je vekrat selila iz koe v koo, v
glavnem na Pokljuki, da je Nemci ne bi odkrili. Ranjence in
bolnike je obasno obiskoval partizanski zdravnik dr. Pohar.
Dne 25. marca 1944 pa je priel za zdravnika v ambulanto
dr. Ivan Hribernik, ki je pred tem pobegnil iz nemkega za-
pora in priel k partizanom. S hrano je ambulanto oskrbovala
gospodarska komisija, v sili pa je hrano moralo iskati samo
streno osebje. Poasi je tevilo ranjencev in bolnikov zaelo
naraati, posebno takih z ozeblinami. Proti koncu zime je bila
ambulanta blizu poti, po kateri so hodili domaini. Kdor je
hotel vanjo, je moral s poti splezati po skladovnici drv precej
dale, nato pa skoiti v grm. Tako so se zavarovali, da se niso
poznale sledi.
Maja 1944 je osebje ambulante na skritem kraju postavilo
novo koo, za katero nihe ni vedel. To je bilo v bliini Mrzle-
ga studenca na Pokljuki. Ko je prila v Bohinj Gradnikova
brigada in zaela napadati postojanke, se je tevilo osebja in
ranjencev ter bolnikov povzpelo na 19.
Dne 6. novembra 1944 je bil premeen dr. Hribernik na
tab 9. korpusa, zamenjal pa ga je dr. Vladimir Volf-Borut, ki
je bil obenem okroni sanitetni referent. Tedaj je bila ambu
lanta e prikljuena Jeseniko-bohinjskemu odredu, spadala
je neposredno pod tab. Sprejemala je ranjence in bolnike
tudi iz drugih enot in s terena. Tako najdemo med ranjenci
in bolniki celo pripadnike Korokega in Kokrkega odreda ter
kurirje relejne linije. V zimskih mesecih je bilo spet precej
bolnikov z ozeblinami. V ambulanti je bila zaradi novih ra
njencev in bolnikov vekrat precejnja gnea, tako da so mo
rali odpuati tudi samo napol ozdravele. Konec februarja je
tela ambulanta z osebjem, ranjenci in bolniki 23 oseb.2
Ambulanta je sreno doakala konec vojne, sovraniku je
ni uspelo odkriti. Njena vloga je bila predvsem v tem, da ni

347
bilo potrebno voziti ali nositi ranjencev iz Bohinj a, Meakle in
Radovne ter Karavank v Cerkno ali drugam na Primorsko,
kjer so bile bolninice 9. korpusa.
Oktobra 1944 je na Uskovnici zaela z delom tudi zobna
ambulanta. Dentist Rudolf Cimperman3 je iz Ljubljane prek
dijaka srednje zobotehnine ole Mohorka iz Kranja dobil pre-
nosno nono vrtalko, instrumente in precejnjo zalogo zdravil
in zobotehninih potrebin. Med drugim je dobil celo okoli
1000 ampul injekcij proti boleinam. Kasneje je Cimperman
delal pri odrednem tabu na planini Vogar, po reorgani
zaciji in vrnitvi odreda iz okolice Zeleznikov pa v Stari Fuini.
Po priblinih ocenah je zdravil okoli 1000 pacientov, med temi
mnogo civilistov.4

348
 OPOMBE

1 Franc dr. Bergelj, rojen 28. septembra 1903 v Vrbi na Go-

renjskem. V NOV je vstopil 12. septembra 1944, prej je bil zdravnik
na Jesenicah. Umri po vojni.
2 Po pregledu tevilnega stanja odreda za 28. februar 1945,
(fascikel 295 a/IV-1), izjava Ivana Lebana.
Delovanje ambulante je opisano tudi na podlagi kronike ambu
lante, ki jo je pisal od 1. maja 1944 do 1. maja 1945 Joe Ravnik-
Izidor, priueni bolniar, sicer pa poveljnik ambulante.
3 Rudolf Cimperman, rojen 27. marca 1910 v Ljubljani, den
tist, ivel v Ljubljani, v NOV od 11. septembra 1944. V Ljubljani bil
lan OF, zaradi delovanja skupaj z eno obsojen poleti 1943 od ita-
lijanskega vojakega sodia na 10 let zapora. Nazadnje je presta-
jal kazen v Parmi, odkoder so Nemci po italijanski kapitulaciji
jetnike poslali v Nemijo kot vojne ujetnike. Tam je delal kot den
tist, dali so mu dopust, s katerega se ni ve vrnil v taborie,
ampak je z Jesenic odel na Meaklo k partizanom. Po vojni do
1957 aktivni kapetan JLA, zdaj kot upokojenec ivi v Ljubljani.
(Podatki: Rudolf Cimperman.)
4 Izjava Rudolfa Cimpermana.

349
 OSTROSTRELSTVO

Dne 31. oktobra so bili po bataljonih ustanovljeni ine-

nirski vodi, v katerih so bili poleg minercev in pionirjev tudi
ostrostrelci ter posadka protitankovske puke. 2. bataljon pro-
titankovske puke ni imel, zato tudi ni ustanovil protitankov
ske desetine. Pa pa je imel v vodu tiri ostrostrelce, ki so
takoj naslednjega dne prvi odli v akcijo, toda niso imeli
uspeha. Organizacijsko prikljuiti ostrostrelce inenircem sicer
ni bilo premiljeno, toda upotevati moramo, da se v tistih
asih e niso dosti razumeli na organizacijo vojske. Hoteli so
samo nekje zdruiti vse borce, ki so opravljali posebne na
loge, da ne bi po etah imeli prevelike odsotnosti in da jih
komandirji ali celo desetarji ne bi poiljali na druge naloge, ki
bi bile anje zaradi posebnih obveznosti nenartne.
Ve razlogov je zato, da se je ostrostrelstvo v kasnejih
mesecih tako mono razmahnilo prav v Jeseniko-bohinjskem
odredu.
Predvsem je na obmoju odreda sovranik nadziral elez
nico JeseniceBohinj. Mostovi in predori so bili zavarovani z
bunkerji, straile so jih posadke, po eleznici pa so hodile pa
trulje. Proga poteka predvsem po globoko vrezani dolini med
Jelovico in Pokljuko. Strma poboja doline, poraena z buj
nim gozdom, ki sega ponekod prav do eleznice, so da jala
naravnost odlino prilonost, da so ostrostrelci neopaeno prili
isto blizu sovranikovih postoj ank ob eleznici in drugod. Po
dobno sega gozd do zahodnega brega Blejskega jezera ter do
vasi Bohinjska Bela, Nomenj in Bistrica.
Nadalje je bilo v odredu razmeroma dosti dobrih strelcev.
Ze pred vojno so po vejih krajih delovale strelske druine pod
vodstvom napredno usmerjenih ljudi. Strelskih vaj se je udele-
eval tudi del razredno zavednih in bolj razgledanih delavcev
in uslubencev. V gorskih in gozdnatih predelih je bilo tudi
precej lovcev, zlasti divjih, saj je bil v Bohinju divji lov e
stoletna tradicija. Konno pa se je del dobrih strelcev izuril
tudi v nemki vojski.
Za ostrostrelce so izbrali predvsem potrpeljive, hrabre in
odlone fante, ki so seveda morali biti dobri strelci, kar so
ugotavljali z nekaj poskusnimi streli. Bodoi ostrostrelci so se
morali znati neopazno pribliati robu gozda ali drugemu pri-
pravnemu kraju ter se tamkaj dobro skriti ali zamaskirati. Za-

350
nje so izbirali predvsem nove puke znamke mauser. Vasih
so jim priskrbeli tudi daljnoglede, ki so jih ali zaplenili sovra-
nikovim ostrostrelcem ali pa dobili po zvezah celo s Koroke
oziroma iz Kranja, kjer je bilo nekaj pukarskih delavnic.
Nekaj daljnogledov so dobili tudi tako, da so jih sneli z lov-
skih puk. Toda kljub temu je bil daljnogled na puki tudi pri
ostrostrelcih redkost. Veinoma so streljali kar z navadnimi
pukami.
Navadno sta odhajala v akcijo po dva ostrostrelca skupaj
na e prej izbran kraj, ki sta ga ali e prej poznala ali pa sta
si ga pred akcijo temeljito ogledala s kake razgledne toke.
Obiajno sta odla tja ponoi, da sta se pribliala cilju e v
temi. Ko sta izbrala poloaj, sta se tam skrila in se po potrebi
zamaskirala z vejami, nato pa sta akala, dokler jima ni kaj
prilo pred puki. Na enega vojaka sta ustrelila oba hkrati, e
pa jih je bilo ve, sta oddala vsak vsaj po dva strela na dva
vojaka. Navadno sta imela strelni poloaj zelo blizu sovrani
kovih postoj ank, zato sta se morala po strelih naglo umakniti
globlje v gozd. Umikati sta se morala navadno tudi prek po-
boij, ki jih je sovranik srdito obstreljeval iz vsega razpolo-
ljivega oroja. Zato sta morala e prej premisliti, kje se bosta
umikala, da bi si izbrala najbolj varno pot, po monosti v
mrtvem kotu ali vsaj med drevjem in grmovjem. Najbolj ne-
varne so jima bile jase. Neredko je ostrostrelce sovranik tudi
skual zasledovati ali pa, e je bilo mogoe, jima priti za hrbet
in jim odrezati umik v hribe. Toda kljub hudemu obstrelje-
vanju po skoraj vseh akcij ah nikoli niso zadeli nobenega ostro
strelca. Zlasti pozimi, ko drugih akcij skoraj da ni bilo, so bili
ostrostrelci edini, ki so dan za dnem napadali sovranika.
Ostrostrelci so bili skoraj vedno v akcij ah; le od asa do
asa so se vrnili v bataljonsko taborie, da bi se odpoili in
naspali. S svoj imi akcij ami so sovraniku zadali hude izgube.
Huje kot izgube pa je sovranikove vojake prizadel strah, ker
nikoli niso vedeli, odkod bo poilo in kdaj. Marsikje si vojaki
niso upali podnevi iz hi ali bunkerjev, neprestan strah in na
petost pa sta zaela vplivati nanje, da so postajali razdra
ljivi. Ostrostrelci so namre le redko zgreili cilj. e pa so ga,
ga niso dosti in vojak, ki je za las uel smrti, zaradi tega go
tovo ni postal pogumneji. Pri nekaterih bunker jih so prav za
radi ostrostrelcev zaeli kopati posebne zvezne strelske jarke,
ki so jih celo pokrivali; to je bilo npr. pri eleznikem mostu

351
blizu postaje Soteska. Nemki vojaki in njihovi poveljniki svo
jega strahu pa tudi jeze nad akcijami ostrostrelcev niso po-
skuali niti prikrivati in so se v razgovorih z domaini vekrat
hudovali nad partizansko predrznostjo. Posamezniki pa so se
prek domainov celo skuali pogajati s partizani, da bi opu
stili ostrostrelske akcije, v zameno pa so jim obljubljali razne
usluge. To se je zgodilo na primer na Nomenju.1
Po reorganizaciji odreda 7. februarja 1945 so bili inenirski
vodi in s tem tudi posebne ostrostrelske desetine ukinjeni. Zato
je bila po tem datumu samo e ena ostrostrelska akcija. Novi
odredni tab je daj al prednost vejim napadom na sovrani-
kove patrulje. Ostrostrelci, kolikor jih niso ob reorganizaciji
poslali v brigade, so bili vklj ueni v ete in so kot borci sode-
lovali v raznih bojih. Zato lahko tudi ostrostrelcem pripiemo
nekaj izgub, ki so jih imeli Nemci v bojih s partizanskimi za-
sedami.
Uspehi pa bi gotovo bili veji, e bi novi odredni tab za-
dral staro organizacijo vsaj za ostrostrelce in e bi jih poiljal
v akcije vzdol eleznice.2

352
 OPOMB1

1 Poroilo obveevalnega centra odreda OC glavnega taba

13. decembra 1944 (arhiv IZDG, fascikel 76/IV-B). Tam pie, da se

oroniki komandir Diesler z Nomenja pritouje nad partizanskimi
ostrostrelci, e da stalno vznemirjajo motvo in postojanko.
2 Sestavek je napisan po poroilih odrednega taba korpus

nemu in po dnevniku 2. bataljona.

353
 odredni Stab

KOMANDANTI:

Franc Jernejc-Mile
od 30. avgusta 1944 do 21. novembra 1944
Janez Ceferin-Golob
od 21. novembra 1944 do 7. februarja 1945
Ivan Leban-Janez
od 7. februarja 1945 do 23. maja 1945

POLITINA KOMISARJA:

Miha uteri
od 30. avgusta 1944 do 7. februarja 1945
Milan Lotrk-Novljan
od 7. februarja 1945 do 23. maja 1945

POMONIKA POLITINIH KOMISARJEV:

Stjepan Srefpler
od 30. avgusta 1944 do 7. februarja 1945
Silvo Koler
od 7. februarja 1945 do 23. maja 1945

NAMESTNIK KOMANDANTA:

Anton Likar-Kozlovski
od 30. avgusta 1944 do 20. novembra 1944

NAELNIK TABA:

Janez Ceferin-Golob
od 20. septembra 1944 do 21. novembra 1944

1. BATALJON
Komandanti :
Anton Znidar
od 19. septembra 1944 do 4. decembra 1944
Albin Mikli-Kolona
od 4. decembra 1944 do 6. decembra 1944 (ujet)
Anton nidar
od 6. decembra 1944 do 23. maja 1945

Politini komisarji:
Karei Rozman
od 19. septembra 1944 do 15. decembra 1944
Joe Roman-Peter
od 15. decembra 1944 do 9. maja 1945
Janez Cegnar
od 9. maja 1945 do 23. maja 1945

2. BATALJON
Komandant:
Franc Selan-Brinca
od 21. septembra 1944 do 23. maja 1945

Politini komisarji:
Anton Turk:
od 21. septembra 1944 do 24. oktobra 1944
Kristijan Erbenik-Ciril
od 24. oktobra 1944 do 4. marca 1945
Joe Kree
od 4. marca 1945 do 23. maja 1945

3. BATALJON
Komandanti:
Gustav Kumer
od 17. septembra 1944 do 20. oktobra 1944
Albin Mikli-Kolona
od 20. oktobra 1944 do 4. decembra 1944
Mirko Konik
od 9. maja 1945 do 23. maja 1945

Politina komisarja:
Joe Roman-Peter
od 17. septembra 1944 do 25. novembra 1944
Joe Roman-Peter
od 9. maja 1945 do 23. maja 1945

355
 OLSKO TABORICE

Komandant:
Franc Marn
od 17. septembra 1944 do 30. oktobra 1944

Politini komisar:
Franc Likozar-Aleksander
od 17. septembra 1944 do 30. oktobra 1944

356
 REGISTER

A Bambi Joe 178

Banat 47
Adria, vila 175
Aichach 199 Banjska planota 239
Ajdovina 59, 62, 273 Baka grapa 36, 44, 143, 235,
Albanija 48 270, 277
Aljaev dom 93 Bako sedlo 14
Aljaev stolp 112 bataljoni:
Ambroi Lado-Novljan 57 Beneki 261
ambulanta E 69, 117, 127, Cankarjev 21, 22, 24, 25, 27,
174, 346 28
Antoni Albert 100, 177 2. Gorenjskega odreda 28, 30
Anglija 49, 197, 320 Gregoratti 205
Arh Franc 178 Jeseniki 31
armade: Kranjev 28
3. 290 Kranjski 31
4. 194, 256, 260, 261, 264, 282, Loki 31
283, 289 290 Mamelli 205
armadna skupina Jugozahod Poljanski 58
256 Preernov 23, 25, 28
Artie 73 1. pohorski - 32
Arzenek Viktor 21 Pustetto 205
Astoria, hotel 175 6. Gorenjskega odreda 30
Atene 48 2. slovenskega domobranstva
AVNOJ 52, 179, 296 239
Avbelj Viktor-Rudi 54, 191, 93. nemki rezervni policijski
205 23
Avstrija 10, 13, 14, 17, 48, 80, 181. nemki rezervni policijski
86, 283, 293, 296, 322, 323, 325 21, 23, 24
Avstroogrska 14, 16, 143 olski in nadomestni planinskih
Aman Joe 19, 20, 22 lovcev t. 319 243, 245, 253
927. deelnih strelcev 109, 126,
B 149, 166, 175, 227, 243, 263, 264,
272
Babji zob 110, 112 baterije:
Balkan 13, 48, 252, 279, 322, 3. olska in nadomestna izvidni-
330 ka planinska motorizirana

357
 baterija 112. polka
vojske 221, 245, 250, 263
6. olska in dopolnilna baterija
metalev megle 32, 81, 84,
156, 322
baza 24 186
Bazovica 261, 273
Becov kozolec 123
Begunje 19, 20, 22, 45, 60, 74,
117, 142, 170, 184, 185, 186, 187,
198, 242, 261, 271
Bela Cerkev 73
Bela krajina 244
Bela pe 92, 96, 281, 282
Belgija 191, 197
Belie (Slavonija) 59
Beljak 13, 15, 30, 143, 194, 221,
261, 273, 284, 285, 286, 288, 304,
322
Bellevue, hotel 6, 37, 157, 237,
245, 246, 248, 251
Belopeka jezera 93, 96, 100,
145
Belka planina 171
Beneija 44, 205, 261, 282
Benedii Avgust 106
Beograd 14, 46, 48, 111, 112,
142, 282, 313, 318
Berginc Cvetko 213, 221
Bergelj dr. Franc 346, 349
Berjanca 24, 25, 114, 156, 157
Berlin 42, 144, 256
Bernard Ivan 28, 29
Bernard Jaka 21
Bernard Janez 230, 241
Bernardova koliba 20
Bertoncelj Ivan-Johan 19, 21,
46
Bertoncelj Janez-Johan 336
Bertoncelj Vali 90, 91
Besnica (potok) 55
Besnica (vas) 257
Bester Peter 178
Beznik Angela 69
Beznik Cene 69
Beznik Feliks 69
Beznik Janez 150, 154
Biek Franc 30
Bistrica (Bohinj) 12, 13, 14,
15, 20, 23, 26, 27, 33, 34, 35, 37, 62,
67, 68, 69, 70, 73, 75, 84, 99, 105,
358
nemke 108, 109, 110, 112, 113,116, 118,
119, 120, 121, 122, 123,124, 125,
126, 127, 128, 129, 130,131, 132,
133, 134, 135, 136, 137,141, 143,
145, 149, 154, 155, 156,157, 159,
160, 161, 162, 164, 165,166, 167,
168, 169, 170, 171, 174,175, 176,
177, 186, 189, 191, 203,204, 206,
207, 208, 209, 212, 213,215, 216,
217, 218, 219, 221, 223,225, 226,
227, 230, 231, 232, 235,236, 242,
243, 245, 246, 252, 254,262, 265,
267, 268, 269, 270, 272,273, 293,
318, 337, 338, 340, 346, 350
Bistrica (potok) 236
Bistrica v Rou 30, 286
Bitenjska planina 33, 223
Bitnje 69, 75, 108, 109, 115,
116, 121, 122, 126, 129,156, 161,
165, 166, 212, 215, 216, 219, 231,
246, 252, 262, 266, 273, 329
Blae 286, 287
Blata (Bohinj) 217
Blata (Bled) 271
Blatice, planina 34, 111, 128,
150, 156, 215, 217
Bled 12, 13, 14, 16, 18, 20, 24,
40, 44, 52, 55, 62, 70, 73, 74, 78,
83, 90, 92, 97, 109, 110, 114, 116,
119, 129, 132, 137, 138, 139, 143,
145, 161, 162, 163, 170, 171, 174,
175, 185, 204, 210, 214, 215, 216,
217, 218, 219, 221, 222, 223, 226,
227, 229, 231, 232, 234, 238, 242,
243, 245, 250, 252, 254, 262, 263,
264, 265, 267, 268, 270, 271, 279,
296, 305, 317, 319, 322, 323, 334
Blego 202
Blejska Dobrava 87, 101, 104,
140, 160, 161, 174, 220, 225, 231,
238, 254
Blejsko jezero 125, 175, 350
Bodee 171, 216, 217, 241
Bogatin 10, 134
Bohinj 6, 8, 11, 13, 14, 15, 16,
17, 18, 19, 22, 24, 28, 29, 30, 31,
32, 33, 35, 36, 37, 39, 40, 42, 50,
52, 54, 55, 58, 62, 63, 64, 67, 68,
72, 73, 84, 90, 96, 97, 99, 101,
102, 105, 108, 113, 117, 119, 128,
133, 134, 141, 142, 143, 145, 146,
 147, 154, 156, 158, 165, 170,172, 6. SNOUB Slavko lander
176, 179, 180, 182, 183, 187,189, 60
193, 195, 202, 203, 204, 206,208, 7. SNOUB France Preeren
209,213, 214, 215, 220, 221,230, 31, 32, 33, 35, 36, 38, 44, 45, 50, 52,
232,234, 235, 237, 238, 243,244, 54, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 64, 65,
249,250, 253, 259, 261, 262,266, 66, 67, 85, 112, 117, 136, 142,
267,270, 273, 295, 308, 310,311, 158, 163, 169, 186, 195, 197, 198,
313, 316, 322, 324, 329, 332,333, 200, 201, 205, 224, 226, 255, 256,
334,335, 336, 339, 340, 347,348, 340, 345, 347
350 8. SNOB Fran Levstik 244
Bohinjska Bela 32, 38, 64, 70, 9. SNOB 244
71, 76, 81, 84, 108, 109, 110, 112, 10. SNOB Milo Zidanek
116,119, 137, 138, 139, 145,156, 11. SNOB Milo Zidanek
157,158, 160, 161, 163, 174,176, 61
177, 207,208, 209, 215, 219,220, 11. brigada 26. divizije 261,
221, 226,227, 231, 238, 245,250, 273
252, 254, 262, 263, 270, 322,323, 12. SNOUB 244
350 13. SNOUB Mirko Brai 61
Bohinjsko jezero 37, 133 15. SNOUB 244
Bokal Stane 20, 23, 25 16. SNOB Janko Premrl-Voj-
Bolgarija 47 ko 33, 44, 45, 50, 57, 58, 60,
Boltarje 209, 252 62, 136, 158, 163, 171, 195, 197,
Bortnar Joe 191, 194, 197, 198, 201, 224, 260
282 17. SNOB Simon Gregori
Bosna 22, 48 44, 54, 57, 240
Bovec 100, 194, 261, 273, 277 18. SNOUB Bazovika 54,
Bozen 243 57, 62, 112, 158, 196, 259, 260
Brada Lojze 177 19. SNOUB Sreko Kosovel
Brcar Boidar 178 57, 59, 60, 62, 136, 158, 234, 235,
Breg 170 237, 238, 240, 245, 248, 250, 253,
Brkini 244 259
Brenner 197 20. italijanska Traka 57,
Brezec Marija 346 205, 224, 234, 237, 245, 246, 248
Brezje 28, 74 24. italijanska Fontanot 244
Brezovica (pri Medvodah) 338 156. italijanska Bruno Bouozzi
Breice 73, 194, 261 205
brigade: 157. italijanska Guido Picelli
1. SNOUB Tone Tomi 44, 205
59, 61, 242 158. italijanska Antonio Gram
1. slovenska artilerijska 244 sci 201, 205, 224, 234, 235
1. tankovska 261 artilerijska 4. armade 261
2. SNOUB Ljubo Sercer 44,
Garibaldi Friuli 205
61
Gorenjska 31
2. Vojske dravne varnosti 45
3. SNOUB Ivan Gradnik 33, Gorika 45, 57
35, 36, 44, 45, 50, 57, 62, 112, Osoppo 205
113, 136, 158, 191, 197, 198, 224, Rabska 59
259,260, 347 Tolminska 57, 59, 197
4. SNOUB Matija Gubec Brod 33, 121, 133, 136, 137,
244 206, 207, 208, 209, 218, 237, 245,
5. SNOUB Ivan Cankar 244 246, 249, 266, 336

359

*
Brodnjak Ludvik 150, 151, Col 62
152, 153, 154 cone:
Budimpeta 48, 194 Alpska operativna 31
Budkovi, trgovec 121, 236 3. operativna 57
Bukovje 50, 52 4. operativna 55, 61, 290
Bukovnik Ivan 177
Bukovo 234
C
Bukovica (v Selski dolini)
22 Cabrae 202
Burgar Ivan 104, 106 akovec 199
Burja Anton 177 edad 261
emaar Janko 177
C epovanska dolina 239
Cerne Alojz-Edvard 25
Camlek Rudolf 242, 243
enjica (Bohinjska) 31, 63,
Ceferin Franc 142
69, 112, 115, 130, 162, 171, 211,
Ceferin Janez-Golob 49, 65,
214, 237, 250, 318
67, 135, 136, 142, 177, 191, 192,
311, 343, 354 enjica (pri Zeleznikih) 202,
203
Cegnar Janez 355
Celje 199 ete:
Celovec 42, 262, 278, 283, 290 Bohinjska partizanska 28
Central, hotel 175 Cankarjeva partizanska 21
Cerkljanski vrh 257 francoska Preernove brigade
Cerkljansko 200 197
Cerknica 45, 82, 84, 194, 261 Gorjanska partizanska 27, 28
Cerkno 35, 36, 37, 44, 50, 62, Ilije Gregoria (partizanska)
136, 169, 172, 173, 178, 199, 200, 21
201, 230, 234, 239, 257, 259 Jelovka partizanska 21, 22
Cerkovnik Franc 210 Jesenika partizanska 21, 22,
Cerkovnik Janez 335 27
Cerkovnik Joe-Slavek 211, minersko-sabotana Triglav
221, 287 38
Cerkovnik Martin 257, 264 Molnika partizanska 58
Cesar Joe 165, 166, 167, 219 policijska Alpenland 32
Cesar Joe-Mirko (Pukarjev) Ribnika partizanska 58
108, 165, 166, 167, 168, 219, 220, efmanova prostovoljska 1918
222 16
Cesar Joe-Strek 126, 159 kofjeloka partizanska 58,
Charleroi 197 198
Cilginja, ilegalno ime 126 Tolminska partizanska 197
Cimpkov rovt 23 transportna Preernove brigade
Cimperman Rudolf 292, 348, 255
349 Triglavska partizanska 24
Cirkel 233, 288 udarna 31. divizije 158, 197
CK KPJ 17 Zirovska partizanska 58
CK KPS 18, 38, 133, 141, 179, Crna gora 48
312 Crna prst 10, 18, 35, 36, 125
CKZKS 8, 73, 100, 141, 142, Crni kal 201, 202
163, 186, 197, 255, 272, 282, 288, Crni vrh pri Cerknem 234,
315, 344 235

360
Crni vrh pri Idriji 44, 45, 50, Dobra 307
62, 112, 196, 201 Dobra va pri Kropi 19, 21
Crno jezero 340 Dobravec Anton 178
rnomelj 199 Dobra 28
Cuek, mlinar 108 Dolenc Radovan-Perun 60
ufer Gaper-Zlatko 177 Dolenje Jezero 84
Dolenjska 30, 31, 44, 50, 63, 73,
106, 119, 142, 179, 180, 197, 244,
r> 257, 333
Dalmacija 48 Doli 38
Danje 30, 267 Dolomiti 44, 58, 158, 239, 345
Dava 31, 36, 201, 234 Domale 243
Datukavili Pavel 255 Donava 47
Debela pe 11 Dovje 23, 24, 25, 88, 89, 92, 93,
Delavska enotnost 41 95, 97, 98, 180, 181, 183, 184,
Demar Stefan - 185, 188 185, 187 188, 219, 273
Deman Viktor 342 Dovje-Mojstrana 12, 13, 87,
Diesler, komandir oronikov na 181, 275
Nomenju 353 Dovka planina 87, 88, 90, 96,
Dijak Anton 178, 180, 184, 186
97, 98, 99, 100, 147
Di jak Avgust 23 Draga (Begunje) 60
Dijak Franc 109
Drava 16, 198, 283, 286
Dijak Franc-tefan 44 Dravograd 43, 261
divizije:
Dragoe 21, 24, 25, 26, 27, 202
Dragoka gora 10
9. NOVJ 260
Drnovek Vido 335
14. NOVJ 14, 16, 242, 261
Drobole 286
15. NOVJ 244
Dubrovnik 48
18. NOVJ 244
Dunaj 17, 102, 243, 256
20. NOVJ 260
Dunajsko Novo mesto 60
26. NOVJ 57, 261, 273, 278
Dsseldorf - 197
29. NOVJ 279
30. NOVJ 57, 256, 260, 290
31. NOVJ 12, 35, 44, 45, 50, E
54, 57, 67, 117, 136, 137, 140, Encian, vila 175
142, 158, 163, 173, 176, 195, 196, Erbenik Kristijan-Ciril 73,
197, 198, 201, 221, 223, 224, 226, 105, 122, 152, 177, 180, 185, 186,
234, 256, 260, 290, 322 355
43. NOVJ 260 Erika, hotel 95, 96
2. KNOJ 84 Erjavek Valentin 335
Garibaldi Natisone 57, 200, Erker Anton (Franc) 78, 80
205 Erli, tovarna 143
Osoppo 281, 282 eskadrila, 1. lovska NOVJ 252
2. novozelandska 260 eskadrila, 2. lovska NOVJ 252
Brandenburg 70, 84, 156, 157, Etiopija 59
163, 209, 221, 222, 253, 322 Europa, hotel 175, 229, 242
7. divizija planinskih lovcev Evropa 316
243
14. esesovska 227, 230, 231, 239
F
divizion Srbske dravne strae
159 Fabjan Ivan 270
Dob pri Domalah 242 Fajglova hia 236

361
 Farji potok 33, 142, 201, 234
Feie Stanko 301
Ferbarjeva hia 124
Ferej Slavko 213, 221
Ferenc dr. Tone 45
Figoveva koa 27
Finska 47, 243
Fingar Joe 20
Fon Matko 180, 186, 188
Francija 47, 49, 100, 198, 320
Frej Vinko 92
Frelih Franc 171, 175
Frelih Matev 92
Furlanija 14, 169, 194, 205
G 250,
Gabrc 271
Gabrk 112, 113
Gabrka gora 224
Gaperin Avgust 27
Gaperin Franc 177
Gaperin Ivan-Mitja 180
Gaperin Rozalija 153
Glas Pokljuke 318
glavni tab NOV in PO Sloveni
je 10, 21, 38, 48, 54, 55, 57,
67, 77, 92, 144, 155, 163, 175,
188, 205, 208, 221, 222, 242, 255,
264, 265, 272, 290, 324, 327, 344,
353
Glaar, poveljnik raztrgancev
117
Globoko 109, 110
Godec Toma 19, 20, 22, 26,
27
Godovi 44, 50, 62
Gole Franc 257, 264
Golf, hotel 110, 175
Golica 10, 50, 181, 184, 189
Golmajer Janez 127
Golnik 154, 198, 242
Golobar 44
Gonars 199
Goreljek 31, 32, 50, 58, 63, 64,
157, 162, 347
Gorenja vas 44, 79, 158, 189,
200, 201, 205, 224
Gorenjska mladina 317, 318
Gorenjski muzej 8, 45, 73, 186,
198, 221, 344
362
Gorenjsko vojno podroje 55,
137, 139, 158, 173, 176, 201, 234,
235, 237, 238, 243, 245, 259, 267,
313
Gorica 11, 13, 15, 16, 44, 53,
60, 62, 64, 66, 106, 119, 143,
160, 162, 169, 194, 197, 219, 221,
257, 259, 260, 261, 273
Gorica 20
Gorika 53
Gorje 11, 12, 21, 22, 25, 27, 28,
30, 38, 44, 45, 60, 74, 85, 88, 109,
110, 113, 115, 116, 128, 129, 132,
135, 136, 138, 156, 162, 170, 176,
185, 209, 214, 229, 232, 233, 238,
253, 270, 271, 322
Gorenji Novaki 173, 196, 202
Goropeke 158, 201
Gorjue 11, 32, 42, 69, 70, 108,
113, 116, 126, 127, 154, 162, 215,
226, 227, 231, 232, 273
Gospi 256
Gosti les 136
Govejek 201
Gozd 92, 255, 275
Gozd-Martuljek 95
Grabe 214
Graben 214, 233
Gracer Franc 336, 338
Graie 273, 274
Grad (Bled) 175, 229, 239
Gradec (Graz) 60, 198
Gradiek Ivan-Dimitrij 318
Grajenik 92
Grar Marko 98, 100
Grarice 44
Gri ja 48
Gregora Franc-Marko 63, 66,
149
Gregori Joe 19, 20, 21
Gregori Simon 316
Grgar 257
Grintavica, planina 72, 76, 99,
109, 112, 128, 133, 137, 140
Grm Franc 178
Grobotek, trgovec 236
Grosuplje 143
grupe odredov:
I. 28, 44
II. 28, 44
Gorenjska 55, 60
Koroka 61
H Jaka, kmet 202
Hafner Franc 178
Handler Georg 264, 272
Heinrihar, trgovec 227
Hitler Adolf 43, 159
Hitlerjeva mladina (Hitlerju
gend) 43
Hlave njive 200
Hoevar Alojz 98, 100
Hodnik Franc 180, 186
Hodoe 154
Holar Joe 177
Hotunjski vrh 270
Hribernik dr. Ivan-Matja 69,
347
Hrovat Alojz 19
Hruenska planina 183
Hruica 36, 65, 87, 92, 104, 106,
140, 187, 263, 275, 329
Hrvaka 17
Hrvako primorje 194
Hudiev most 138, 149, 150,
153, 154, 156
I 28, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 38, 40,
Idrija 44, 62, 100, 169, 261, 273
Idrijca 62, 273
Ilirska Bistrica 159, 256
Inninchen 261
IOOF 141
Iskra Alojz 152, 178
Iskra, lan rajonskega komiteja
KP Bohinj 41
Istra 41, 194, 244, 260
Italija 10, 13, 14, 18, 19, 47,
48, 50, 53, 66, 73, 86, 92, 106,
141, 143, 194, 252, 256, 282, 286,
322
Ivani Ferdinand 219, 222
Ivani Stane 98, 100 Jesenica 235
IZDG 8, 51, 58, 60, 66, 73, 74,
80, 84, 85, 92, 117, 118, 120,126,
127, 132, 142,143, 144, 155,168,
176, 177, 186,187, 198, 208,221,
242, 243, 250,315, 318, 327,338,
353
Izpod Triglava 317, 318
J
Jakopi Janko 25
Jalovec 97
Jamnik 170, 224
Jan Ivan-Sreko 45
Jane Dragica 124, 127
Jani Stane 84
Janisch Josef 250
Jank, financar 142, 143
Jankovi Ivan 178
Jare pri Bledu 221, 245, 263
Jare pri Ljubljani 58
Jasenovac 199
Ja vor je 200
Javornik pri Cerknici 50
Javornik (Jesenice) 11, 15, 92,
101, 187, 241, 327
Javornik (planina) 28, 34
Javorniki rovt 92, 101, 242
Jelene Ale 39, 141, 175, 179,
180, 181, 182, 183, 185, 186, 187,
188, 197, 243, 250, 272
Jelje 105, 140, 149, 156, 157,
170, 171
Jelovica 11, 12, 20, 21, 22, 24,
44, 52, 54, 55, 62, 64, 68, 72, 81,
108, 109, 113, 134, 136, 169, 170,
171, 172, 192, 210, 216, 218, 220,
223, 224, 225, 226, 230, 231, 232,
234, 235, 239, 263, 322, 323, 333,
339, 350
Jerebikovec 87, 88, 101
Jereka 68, 69, 108, 113, 115,
116, 129, 133, 149, 165, 166, 168,
210, 215, 216, 219, 227, 231, 246,
273
Jernejc Franc-Mile 8, 44, 49,
53, 57, 58, 60, 62, 66, 72, 73, 77,
78, 80, 113, 117, 136, 141, 155,
191, 318, 354
Jesenice 8, 10, 11, 12, 13, 14,
15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 24,
27, 28, 30, 33, 35, 36, 37, 38, 40,
41, 44, 45, 52, 54, 55, 59, 60, 62,
64, 65, 66, 72, 73, 77, 78, 79, 84,
86, 87, 90, 91, 92, 100, 101, 102,
103, 104, 106, 109, 116, 117, 119,
363
 134, 143, 158, 159, 160, 162, 179, Kobarid 194, 261, 273
184, 186, 187, 194, 197, 203, 204, Kocjan, kmetija 22
209, 212, 216, 217, 218, 219, 221, Koevje 194, 199, 261
222, 233, 238, 244, 245, 253, 254, Koevska 239
262, 266, 270, 271, 273, 275, 278, Kona 87, 160, 174, 238, 254
279, 287, 289, 295, 296, 302, 317,
Kok 159, 206, 246
318, 322, 323, 327, 329, 330, 334,
Koler Silvo 195, 196, 198, 199,
335, 344, 349, 350
248, 250, 251, 264, 282, 288, 315,
Jeseniki rovt 181, 183
354
Jezerce, planina 28, 34 komande mest:
Jezersko 43
Bohinj-Bled 55, 56, 158, 173,
Jobkelc, kmet 201 215, 229, 233, 244, 253, 255, 270,
Judenburg 143 275, 318, 336
Justin raj, vila 175 Cepovan 68, 158, 173, 323
Jesenice 55, 56
K Kobarid 261
Kranj 55
Kalabrin Milenko 221 Kranjska gora 277
Kalce 62
Radovljica 55, 56
Kalie 44, 169, 202, 223, 224,
Tolmin 251
257, 258, 259, 319
Trst 260
Kaltem (Tirolska) 79
Kamna gorica 12 Tri 55
Kamnik 54, 57, 60, 74, 194, 242 Skofja Loka 55
Kamnje 31, 109, 117, 121, 122, Ziri 55
133, 137, 138, 237 Komara 79
Kamno 222 komiteji:
Kanalska dolina 14 oblastni KPS za Gorenjsko 38,
Kandalaka (na Finskem) 243 133, 141, 142, 155, 157, 163, 176,
Karadjordjevi Peter 159 179, 192, 197, 198, 234, 253, 311,
Karavanke 16, 18, 22, 24, 27, 312
31, 38, 45, 55, 60, 86, 87, 101, oblastni KPS za Koroko 272,
180, 181, 182, 186, 187, 188, 255, 282, 288, 312
275, 281, 283, 284, 333, 348 okrajni ZKMJ Bohinj 117
Karlovac 67 okrajni KPS Jesenice 179
Katranik Joe 177 okrajni KPS Kranj 199
Kavi Ivanka 219 okroni KPS Jesenice 18, 19,
Kavi Martin 149, 155, 165, 20, 26, 39, 41, 175, 179, 192, 238,
264, 328 271, 310, 311, 312
Kavi Martin-Marko 69 okroni KPS kofja Loka 199
Kavi Stane 45 okroni vojni Jesenice 19
Kejar Ludvik 233 pokrajinski KPS za Gorenjsko
Kelih Oto 230, 234 73
Kempe Erich 222 rajonski KPS Bohinj 31
Kladje 257 rajonski KPS Ziri 199
Klanjek Peter 221 Komna 34, 76, 132, 134, 246
Klanjek Zdravko 8 Kompare Viktor 106, 177, 251,
Kmet, posestnik 121 342
Knafli Alojz 25 Komunistina partija 16, 17,
Knific Drago 73 19, 20, 41, 58, 59, 60, 100, 106,
Kobal Sveto-Florijan 177, 319 123, 134, 186, 192, 197, 198, 199,

364
 241, 295, 297, 308, 309, 311, 312, 9. NOVJ 10, 13, 3b', 48, du, oz,
314 54, 55, 57, 58, 60, 72, 74, 79, 80,
Konjice 186 84, 85, 92, 106, 117, 126, 143,
Konjica 32, 114 147, 148, 163, 169, 194, 196, 197,
Koni Karei 175 198, 200, 205, 221, 223, 226, 230,
Konobelj Franc-Slovenko 23, 233, 237, 238, 239, 243, 244, 245,
45 251, 253, 256, 261, 264, 266, 273,
279, 290, 312, 313, 322, 323, 324,
Kopa Peter 69
327, 330, 339, 340, 344, 347, 348
Koper 260
Konik Mirko 8, 75, 79, 108,
Kopitarjeva, partizanka 105
117, 143, 146, 152, 155, 168, 176,
Koprivnik 11, 23, 31, 32, 33, 177, 197, 198, 205, 208, 210, 251,
34, 64, 69, 109, 110, 113, 116, 261, 264, 278, 292, 355
117, 134, 166, 170, 186, 214, 215,
Kotli 12, 22
227, 229, 230, 231, 264, 273
Kovai Polde 239, 244
Koren Ferdo 21
Kovai Stane 195
Koren Janez 287
Kovor 197
Koren Mile 287
Kln 144
Koren Pepi 287
Koren Toni 287 Kragujevac - 59
Koreni, bratje 316 Krajc Joe-Zakelj 21
Kranj 8, 18, 24, 45, 46, 54, 59,
Korensko sedlo 92, 262, 263,
60, 73, 105, 106, 143, 154, 184,
273, 275, 279, 281, 284, 286, 289,
186, 198, 221, 227, 270, 279, 344,
303, 306, 307
348, 351
Korita 121, 128, 211, 217
Kranjska dolina 37
Koritno 35, 171
Kranjska gora 12, 14, 27, 92,
Koroec Alojz 177
93, 95, 96, 97, 139, 183, 255,
Koroec Anton-Branko 172, 275, 276, 277, 278, 279, 284, 289,
173, 176 293, 298, 299, 301, 303
Koroec Ivan-Sokol 177, 195, Kranjska industrijska druba
304 15
Koroec, mesar 121 Kras 169, 260
Koroec Polde 121 Kraovec Lovro 187
Koroka 14, 15, 27, 30, 31, Kravs Franc 25
32, 38, 42, 43, 50, 55, 60, 62, 72, Kree Joe 355
80, 84, 86, 92, 182, 194, 239, 256, Krieseldorf 198
261, 268, 271,273, 278, 279, 281, Krim 58, 59
283, 284, 285,286, 287, 289, 293, Krii (pri Gorjah) 26
298, 299, 300,301, 302, 303, 305, Krii (nad Poljico) 114
306, 308, 314,317, 319, 326, 329, Kriki podi 10
343, 351 Krina gora 187
Koroka Bela 79, 92, 106, 175, Krinar Ivan 9, 46
182, 186, 198, 244 Krka 194
Koroka ljudska zveza 43 Krma 11, 25, 90, 93, 101, 107,
korpusi: 139
narodne obrambe Jugoslavije Km 44
(KNOJ) 38, 45, 59, 158, 171, Krnica 85, 88, 101, 176, 204,
234, 253, 214, 229
7. NOVJ 61, 239, 244, 256, 279, Krnsko jezero 134
290 Kropa 12, 14, 15, 21, 39, 68,
8. NOVJ 194 112, 145, 170, 230, 323

365
Krtenica 76, 78 Levinik Karei 264, 282
Krumpestar, trgovec in brivec Liege 197
119, 122, 124 Lika 194
Kuharjeva hia 126 Likar Anton-Kozlovski 49, 54,
Kuk 35 58, 59, 354
Kumer Gustav 68, 73, 144, Likovi Ana 342
192, 355 Likozar Franc-Aleksander 76,
Kunaver Joe 178 79, 80, 177, 356
Kupljenik 82, 223, 231, 263, Lille 197
270 Lipanca 30
kurirske postaje: Lipanska planina 25
G-2 230 Lipanski vrh 11, 25
G-21 181 Lipoveva koa 94, 95, 97
G-31 181, 183, 184 Litija 42, 242
Kurzweil Vinko-Mili 82, 84, Ljubelj 14, 262, 279, 283, 286
85 Ljubljana 13, 14, 16, 20, 21, 22,
Kutschera, gauleiter 18 28, 31, 35, 44, 45, 46, 55, 57,
58, 59, 64, 65, 66, 73, 74, 77, 78,
84, 100, 106, 109, 142, 143, 159,
L 176, 186, 194, 197, 198, 199, 222,
Laj nar 10 262, 271, 275, 279, 283, 286, 322,
Laje 202, 257 329, 345, 348, 349
Lakota Stanko-Zdenko 69 Ljubljanska pokrajina 27
La Luvire 197 Ljubno 176
Lambergar Pavle 177 Ljudska pravica 316
Lampi Joe 98, 100 Logatec 62
Lampret Rudi 195, 250, 251, Lokovec 256
268, 272, 282, 319, 321 Lokve 62
Lang 198 Lome 116, 170, 223
Langus Stanko 177 Loka dolina 50
Laki rovt 136, 137, 138, 157, Lotrk Milan-Novljan 195,
172, 173, 246, 248, 249 196, 199, 203, 211, 268, 286, 315,
Lako 81, 84 319, 354
Lavtarski vrh 224 Lovev hotel 31
Laze pri Gorjah 92, 234 Lovko Franc 81, 84, 85, 177
Leban Ivan-Janez 8, 167, 191, Loze 109, 115, 209, 210, 212,
193, 195, 196, 197, 198, 204, 205, 226, 231, 238, 253
207, 208, 220, 236, 243, 245, 248, Lo 58
250, 251, 258, 264, 272, 274, 277, Luine 158, 200
279, 281, 282, 284, 285, 286, 288,
292, 301, 304, 307, 311, 315, 319, IVI
342, 349, 354
Leben Franc 177 Madarska - 47, 48, 49, 66, 143,
Ledenice 286 256
Ledina 203 Magdeburg 222
Leibnitz 144, 198 Majdieva vila 232
Leitersdorf 250 Makedonija 48, 291
Lepence 108, 212, 218, 226 Malenski vrh 200
Lepenja 134 Malenkova hia 236
Lesce 184, 222, 253, 271 Mali Blego 173
Leskovec Karei 57 Mali Draki vrh 11

366
Mali Gregorjevec 21 105, 169, 175, 180, 181, 183, 219,
Maloe 286, 287, 302 269, 271, 273, 293
Mari dr. Viktor 302, 346 Mokri dol 70
Maribor 73, 142, 143, 154, 186, Mokronog 186
199, 241 Molzie 184, 188
Marija na Zilji 286 Mohor 22
Marinko Miha 6, 45, 133, 141, Mohorko, dijak 348
146 Morave 242
Marinkovec, kmet 142 More Andrej-Gandi 93, 94, 97,
Marke, hotel 126 100
Marn Franc-Cuk 76, 79, 356 Moskva 22
Marolt-utar Milan 90, 92, Mostar 194
93, 94, 95, 100 Moste pri irovnici 24, 28
Marolt Stanko 177 Mostnica 11, 150, 246, 248
Mrzla rupa 239
Martini Anton 177
Mrzli studenec 11, 23, 34, 63,
Martinj vrh 169, 235, 258, 259,
109, 110, 128, 135, 162, 227, 229,
260, 264
232, 273, 347
Martuljek 94, 97, 302
Mulej Anton 178
Martuljkova skupina 93, 96 Mulej Franc-Zlatko 177
Matejka Evgen-Pemc 60 muzej ljudske revolucije Ljub
Mauthausen 29, 186, 187 ljani 233
Mecesnovec (pri Planici) 96 Mnchen 197, 198
Med ja Janez 207
Medji dol 185, 186, 187, 188
N
Medvode 50, 80, 144, 338
Mencinger Ivan 105 Nabreina 44, 260
Mencinger Joe 178 Nad jezerom 154, 157, 215
Mencinger, kmet 119, 122 Nagli Joe 178
Metlika 53, 58 Naklo 74
Mevku 214 Nanos 45
Meakla 11, 21, 22, 24, 27, 30, Naa vojska 316
31, 35, 36, 37, 38, 45, 50, 54, 55, NDSAP (Nemka nacionalsocia-
64, 65, 68, 71, 72, 86, 87, 90, 98, listina delavska stranka) 43
101, 102, 104, 107, 134, 147, 181, Nedi Milan 159, 189
187, 203, 233, 253, 323, 333, 339, Nemija 10, 13, 18, 19, 25, 42,
348, 349 43, 47, 48, 49, 60, 66, 81, 86,
Meika dolina 43 102, 142, 143, 169, 210, 252,256,
Mihelj Janko 177 263, 283, 296, 309, 322, 323, 349
Mija v Beneiji 44 Nemiljica 10
Mikli Albin-Kolona 140, 143, Nemki rovt 35, 37, 62, 116,
149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 123, 126, 172, 176, 203, 210,213,
313, 354, 355 214, 216, 217, 218, 223, 224,225,
Mirca nad Jesenicami 20 227, 230, 231, 264, 267
Miae 112 Neodvisna delavska stranka
Mlace 57, 273 16
Mladi vrh 259 Neuhaus 243
Mlinca 181 Njivice nad Jesenicami 20
Mlino 171, 175, 270 No Lojze 185
Mojstrana 11, 18, 30, 86, 87, 88, No Matev 177
89, 90, 91, 92, 95, 96, 97, 98, No Stanko 180, 186

367
Nomenj 19, 20, 23, 24, 25, 31, Dolomitski 54, 55
33, 37, 46, 69, 70, 76, 109, 110, Idrijsko-tolminski 199
115, 116, 119, 122, 124,132,137,
Junoprimorski 54
139, 160, 161, 162, 170,174,204,
Kamniko-zasavski 61
210, 213, 214, 216, 217,218,223,
Kokrki 10, 12, 44, 54, 55, 57,
224, 225, 226, 227, 229,230,231,60, 101, 106, 179, 182, 183, 185,
232, 235, 252, 254, 262,265,266,221, 222, 261, 271, 286, 324, 329
268, 350, 352, 353 333, 347
Normandija 47 Koroki 347
Notranjska 44, 45, 50, 52, 54, Kozjanski 61
119, 142, 180, 257 Krimski 59
Nova Gorica 45, 282 motorizirani 4. armade 261,
Novo mesto 45, 58, 59, 261 273, 277, 278, 283, 286, 293
Novak Gregor 177 Notranjski 244
Novak Ivan-Oka 179, 180, Pohorski 61
181, 182, 183, 185, 187, 188, 193, Severnoprimorski 44
312 Skofjeloki 10, 44, 54, 55, 57,
Novaki 54, 62, 191, 195, 200, 60, 136, 158, 169, 200, 201, 224,
201, 221, 261, 332 234, 235, 257, 259, 260, 313, 324,
329
Tolminski 54
O Vzhodnokoroki 61
Oblak Janez-Konzul 129, 132 Zahodnokoroki 31, 50, 61
Oblak Stane 69 Ogulin 256
Oblakova planina 20 Oltar 94
Obranica 21, 101 Opine 260
Obrne 160, 161, 174, 219 operativni tab za zahodno Pri
obveevalne toke: morsko 57, 261
Plus minus 84, 117, 126, 127, operativni tab za zahodno Slo
132, 159, 163, 168, 208, 221, 338 veni jo 31
Sava 192 Ormo 194, 199
Skala 233 Osijek - 60
Vogel 176, 177, 242, 243 Osolnik Bogdan 133
Odar Cilka-Tatjana 257 Ostri vrh 201
odbori : Osvobodilna fronta 12, 22, 25,
Pokrajinski odbor OF za Go 39, 40, 41, 59, 60, 86, 115, 134,
ren jsko 141 145, 169, 186, 198, 199, 286, 294,
okrajni odbor OF Jesenice 311, 318, 349
271 Otlica 62, 239, 259
okrajni odbor OF Radovljica Otoe 36, 37, 109, 110, 112, 174,
154 279, 329
okrajni odbor OF kofja Loka Otok (pri Radovljici) 184
199 Ovsie 12, 36
oddelek t. 699 nemke protile- Ozna 41, 56, 73, 80, 97, 133,
talske obrambe 245 146, 177, 186, 195, 222, 243, 250,
odredi: 268, 319, 320, 323
Belokranjski 244
Briko-beneki 54 P
Gorenjski 31, 38, 44, 54, 142,
144 Padska niina 256
Dolenjski 244 Pangreva hia 70
Panonska niina 48 Podlo 100
Panovec, kmet 234 Podlunek Adalbert 180, 184,
Pariz 47 186
Park hotel 242, 254 Podnart 36, 110, 112, 279
Parma 349 Podpe 59
partizanska straa Kranjska go Podroica 13, 15, 64, 239, 279,
ra 253, 255 289
Pavlek, kmet 124 Pogaar Joe 162, 164
Pavlin Mile 45, 46 Pogaar Maks 82, 83, 85, 176
Perinik 93 Pogaar Matev 172, 173, 176
Pernike 71, 89, 90, 104, 209 Pogaar, taksist 185
Perovek Franc 192 Pogroarjeva plana 21
Pesjak Janez-Brko 80 Pohar dr. Edvard 347
Petelin (vrh) 11, 98, 99 Pokljuka 11, 14, 21, 22, 23, 24,
Petelin Stanko-Vojko 9, 45, 26, 27, 28, 30, 31, 32, 33, 34, 37,
57, 60, 61, 66, 117, 141, 142, 143, 38, 44, 46, 50, 54, 55, 62, 63, 73,
163, 205, 226, 243, 244, 264, 282 104, 105, 109, 110, 113, 115, 129,
Peterca Anton-Miha 177, 343, 132, 134, 136, 140, 156, 162, 169,
345 170, 180, 181, 185, 204, 209, 214,
Peternelj Anton-Igor 179, 180, 230, 231, 238, 244, 245, 248, 253,
182, 183, 185 322, 333, 339, 347, 350
Petko Lojze 257 Polajnar Albin 316, 318
Petran, hotel 171, 175 Polak Avgust 178
Petrovo brdo 201, 224, 261, policijska ola za dresuro psov
268 Bled 132, 175, 215, 245
Pevc Anton 184 Poljane pri Jesenicah 20, 88,
Pilar Henrik 221 271, 346
Pintar Lojze 20 Poljane pri kofji Loki 44,
Pivka 44, 50, 234, 256 112, 200
Poljanska dolina 22, 23, 24,
Planina na Kraju 76, 79, 80
28, 54, 143, 158, 200, 235, 238,
Plavki rovt 181, 182
266
Plazgejev rovt 113
Poljanska Sora 234
Plesnarica 227
Polje (Bohinj) 136, 137, 138,
Pleec Ivan 338
171, 210, 218, 231, 237, 335, 336
Plcken 261
Poljica 28, 114, 229, 270
Poitniki dom Franc Rozman-
Poljubinj 197
Stane 97
polki:
Podbrdo 36, 119, 126, 209, 231,
esesovski policijski Todt 70,
261, 267, 268
74
Podjelje 129, 180, 215, 229,
13. esesovski policijski 230,
270, 336
231, 239, 242
Podhom 138, 154, 214, 219,
17. esesovski policijski 239
229, 230, 238, 262, 336
Podkona 220, 225 28. esesovski policijski 200,
Podkoren 92, 95, 96, 271, 275, 245, 250
281, 285, 298 112. redne vojske 245, 250
Pod koriti 64, 226, 231 Pongratz, vila 175
Podkraj 50 Ponikvar Alojz 177
Podij ubelj 286 Por Peter 150, 154
Podlonk 171, 172, 173, 203, Porezen 60, 234, 235, 250
254, 256, 259, 264 Posavje 22

369
posebna enota nemke vojske
Suma 114
Postojna 52, 84, 142, 169, 194,
261
Potonik Franc 19, 20, 29
Potonik Marija, rojena 2umer
20
Potok 173
Potoki (pri Zirovnici) 23
Pozabljeno 122, 210, 246, 248
Praprotnica (planina) 104, 115,
129
Praprotno 112
Praprotnik Ciril 177
Praprotnik Stanko 177
Pred jama 52, 57, 62, 64
Predel 261, 277
Predmeja 59, 239, 259
Prekmurje 256
Preserje 59
Preeren France 316
Prevalje 264
Prezid 256
Preelj Ivan 124, 126, 127
Preelj Matev 236, 243
Primorska 17, 31, 42, 89, 96,
113, 115, 116, 137, 139, 141, 147,
149, 158, 169, 170, 176, 180, 182,
189, 197, 200, 224, 236, 238, 243,
257, 259, 266, 277, 308, 309, 316,
323, 348
Pristavec Janko-Djuro 69, 255
Pristavec Rajko 154
Pristaveva gostilna 159
Protifaistina enska zveza Razor planina 35
41
Privec 157
Prtov 35, 55, 169, 170, 203,
254, 256
Pevo 106
Pinc (planina) 114
Ptuj 142
Pulj 59, 60
Putal 256
R
Rab 59
Rabi Lojze 24
Radolca 271
Radovljica 10, 20, 24, 42, 43,
54, 70, 134, 154, 170, 174, 176,
370
184, 186, 223, 227, 253, 270, 271,
279, 323, 336
Radovna (dolina) 11, 28, 31,
33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 52, 54,
55, 63, 64, 70, 71, 115, 134,136,
154, 164, 169, 181, 183, 189,193,
195, 203, 204, 209, 229, 245,271,
273, 275, 310, 322, 339, 340, 348
Radovna (reka) 11, 12, 14
Rahne Franc-Roga 230, 241
Rakovec Terezija-Stana 97,
98, 100
Rakovnik (Medvode) 144
Rakovnik (Ljubljana) 199
Ramov Marjan 184
Ratee 10, 18, 86, 92, 95, 145,
281
Ratee-Planica 12
Ratitovec 10, 12, 30, 31, 125,
136, 173, 267
Ravbarkomanda 50
Ravensbrck 20
Ravne (Bohinj) 35, 37, 62, 113,
116, 133, 134, 137, 154, 169, 170,
172, 173, 203, 210, 214, 216, 217,
218, 221, 223, 225, 230, 231, 235,
236, 254, 267
Ravnik Jakob 177
Ravnik Janez 154
Ravnik Joe 178
Ravnik Joe-Izidor 349
Ravnik Viljem 177
Ravnikar Joe 180, 184, 187
Razpotje 158
Raen Janez 129, 132
Rdea armada 47, 48, 53, 143,
167, 168, 194, 200, 211, 220, 256,
266, 291, 313
Recelj Anton 177
Recelj Ciril 178
Reica 109, 226, 229, 234, 238,
242, 264
Reka 194, 199, 256
Rekar, kmet 71
Rekar Ivan 177
Ren 256
Renicci 199
Repe Alojz 150, 154
republiki odbor ZZB NOV
7
Resman, posestnik 173 Rupnik Leon 288
Reek Joe 177 Renov rob 22, 45
Ribeva planina 33, 62, 113,
134, 135, 136, 137, 139, 140, 169, S
170, 171, 173, 176, 203, 216, 217,
223, 226, 254, 267 Salzburg 221
Ribev laz 62, 133, 137, 173, Sarajevo 256
211, 248 Sava 10, 11, 13, 14, 16, 22, 44,
Ribenska planina 81, 83, 112, 54, 55, 60, 68, 169, 170, 239
113, 116, 170, 171, 173, 216, 217, Sava Bohinjka 10, 11, 12, 13,
223 30, 55, 63, 64, 75, 81, 82, 121,
Ribno 12, 13, 35, 71, 109, 171, 122, 126, 156, 206, 207, 213, 217,
216, 217, 223, 263 231, 232, 239, 246, 248, 263, 268,
Rihtari Valentin 72 270
Rinaldi Viljem 258 Sava Dolinka 10, 11, 12, 13, 17,
Riana 260 28, 54, 55, 86, 101, 181, 231, 253
Robi Anton 177 Savica (elektrarna) 335
Robi Joe 45, 177 Sa vica (reka) 133
Robi Stanislav 175 Savica (vas) 105, 206, 207, 209,
Rodica 36 210, 237, 248
Rodi Janez 177 Savski ovinki 88, 89, 90
Rodine 185 Schefmann, nadporonik 272
Rog (Koevski) 45, 50 Schweinberger Sebastian 79
Rogaka Slatina 107 Sedmera jezera 79, 80
Rolc Jot 46 Seidler Ernest-Iztok 28, 29,
Roman Alois 79 30
Romunija 47, 53 Sei 216
Rottendam 79 Selan Anica 105
Rovt (pod Blegoem) 24, 201 Selan Franc-Brinca 64, 65, 67,
Rovtarica 113, 223, 259 68, 105, 114, 122, 140, 152, 177,
Rovte (pri Kropi) 100 301, 304, 355
Rozman Alojz 221 Selca 169, 200, 201, 202, 203,
Rozman Angela 155 224, 256, 257, 259
Rozman Anton-Dren 31, 32, Selo (pri Bledu) 171, 217
142 Selska dolina 22, 23, 24, 28,
Rozman Franc-Stane 128 36, 38, 44, 54, 112, 113, 136, 143,
Rozman Janez-Ane 335, 336, 158, 169, 173, 200,202, 223, 234,
338 235, 238
Rozman Joe 230 Selska planina 36
Rozman Karei 68, 73, 177, Selska Sora 11, 234
355 Senj 175
Rozman Valentin 178 Senoeta 69, 115, 121, 128,
Roek 286 133, 137, 138, 143,156, 174, 211,
Roi Angela-Vlasta 117 213, 215, 216, 218,231, 232, 237,
Roi Maks 171 245, 246, 248
Roman Joe-Peter 68, 73, Simozzi Roman 97, 100
117, 177, 278, 284, 355 Sinji vrh 45, 239
Rudnica 156, 226, 227, 245, Skomavc Franc 178
330, 331, 336 Skopje 48
Rudno polje 34, 63, 128, 129, Slamniki 19, 21, 23, 227, 263,
130, 132, 209, 232 322, 323

371
 Slavonija 60 Stanovnikova vila 184
Slovaka 47 Stara Fuina 33, 34, 42, 63, 84,
Slovenija (tiskarna) 42 105, 111, 112, 113, 114, 117, 128,
Slovenski poroevalec 316 138, 141, 146, 149, 150, 153, 154,
Slovensko Primorje 61, 243, 156, 157, 159, 161, 167, 169, 170,
244, 264, 282 172, 173, 186, 203, 206, 209, 210,
Slugova dolina 210, 202 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217,
Smolej Janko 230, 241 218, 220, 223, 225, 226, 227, 230,
Smolej Lovro 177 231, 232, 234, 236, 237, 245, 246,
Smolej Slavko 317, 318 248, 249, 250, 264, 266, 267, 268,
Smolenja vas 58 269, 291, 316, 319, 330, 334, 335,
Socialistina delavska stranka 336, 346, 348
(komunistov) 16 Stare Ivanka-Tatjana 69, 117
Soa 10, 16, 205, 219, 261, 273, Stare Joe 130
282 St. Bieron 100
Sodja Miklav-Skalovec 119, St. Martin 221
122, 124 Stojan Vladimir 91, 92, 96
Sora 10, 31, 55 Stol 22, 24, 27, 87, 183
Sorica 30, 200, 201, 203, 223, Stolice (Srbija) 22
224, 231, 235, 256, 257, 259, 261, St. Paulus 243
262, 267, 268 Stran (nad Nomenjem) 20
Soka dolina 14, 261, 266, 277, Straiar Polde 19, 23, 28, 29
282 Straie pri Kranju 79, 257
Soteska 33, 37, 70, 79, 122, 124, Strgar Alojz 335
138, 139, 160, 161, 162, 174, 177, Strgar Marjeta 69
226, 227, 238, 253, 270, 352 Strgar Rezka-Botetova 69
Sotla 194 Strgar Vinko-Bote 69
Sova Milo 92, 100, 143 Strmne 223, 235, 267
Sovjetska zveza 19, 20, 49, 283 Strojeva vila 126
Sovodenj 154 Studeno 202, 203
Spittal (na Korokem) 198 Studor 132, 331
Spittal (na Semeringu) 264 Suha 141
Splendid, hotel 175 Suha krajina 194
Spodnja bohinjska dolina 32 Suhi dol 158
Spodnja Radovna 88, 91 Suak 256
Spodnje Gorje 20, 33, 35, 37, Sunik Joe 177
90, 107, 170, 214, 229, 253 Sunik Joe, kmet 336
Spodnje Gorjue 227, 229 Sunik Valentin-Gaber 31, 41
Spodnje Laze (pri Gorjah) 214 Sv. Barbara pri Mariboru 243
Spodnji Otok (pri Radovljici) Sv. Duh 133, 134, 157
186 Sveti Janez 33, 34, 35, 37, 115,
Srbija 20, 22 128, 132, 146, 155, 157, 203, 206,
Srednja Radovna 33, 35, 37, 211, 217, 218, 231, 232, 235, 245,
42, 70, 71, 72, 101, 102, 214 246, 248, 330, 335, 337
Srednja vas 12, 13, 23, 33, 34, sv. Janez (cerkev) 128
64, 110, 111, 114, 123, 130, 132, Sv. Kri (pod Golico) 181, 182
149, 165, 187, 203, 206, 214, 226, Sv. Kri (nad Selci) 44, 169,
227, 232, 245, 250, 335, 336, 342 202, 223, 224
Srednji vrh 255, 275 Sv. Lenart 264
Srem 48, 256 Sv. Mohor 224
Sren Ivan-Luka 185 Svet je (pri Med vodah) 32
Svetina Avgust 305 Tancar Martin 152, 178
Svetina Franc 106 Tanjug 154
Svetina Tone 8, 75, 79, 108 Tatlok Ivan 255
Svetina Tone, pisatelj 141 Tarin 59
Svetina Vinko 180, 182, 183, Taus 243
187, 188 Tavar Janez 264
Svinja (na Korokem) 84 Tele 100
Tenje 60
Tirolska 194, 241, 256
S
Tito 22, 66, 260, 292
avnice 75, 133 Todorovi Dragoljub 159, 163,
Senur 305 176
entjakob v Rou 290 Tolmin 62, 169, 186, 194, 197,
Sentjot pri Kranju 35, 329 261, 273
Sentjurij 242 Tolminska 34
Sentvid (Ljubljana) 20, 74, Tome Anton 106
198, 199, 327 Tomi Vida 272
Simic Lojze 258 Toplice, hotel 175
inkovec Vida-Janina 257 Topole 259
Skofja Loka 42, 44, 54, 59, 112, Topolovec Danilo 263
143, 158, 184, 194, 198, 199, 200, Torkar Ivan 230, 234
201, 202, 224, 243, 257, 258, 279 Tor kar Joe 259
krlatica 86 Torkar Ludvik 178
Slezija 243 Trata 270
Slibar Viktor 177 Trbi 11, 13, 14, 16, 17, 24, 64,
Smartno v Tuhinju 242 66, 72, 86, 96, 97, 143, 194, 209,
mid Leopold-Dane 102, 106, 261, 262, 275, 278, 279, 281, 329,
127 330
Sotanj 199 Trek Joe 219, 222
Spanija 17, 19, 20 Tretja relejna linija 181
Speh, kmet 31 Trebe 101
Spik 93 Trebua 199
Spitali 92 Trenta 44, 97, 134
repfler Stjepan 49, 54, 59, 69, Triglav 10, 12, 28, 45, 57, 74,
141, 142, 176, 177, 186, 192, 197, 85, 86, 94, 111, 112, 117, 141,
315, 354 143, 154, 205, 226, 244, 255, 272,
tajerska 28, 46, 61, 227, 239, 313, 318
241, 242, 256, 290 Triglav, hotel v Bistrici 126,
Stravs Pavel 106 236, 270
tros Anton 79, 80 Triglav, hotel na Bledu 78,
Suteri France 46 175, 229
Suteri Miha 49, 50, 53, 57, Triglavsko pogorje 55
58, 141, 176, 177, 186, 188, 197, Trnovo pri Gorici 62, 259
315, 354 Trnovski gozd 44, 158, 239,
Svara Duan-Dule 60 256, 257
Trnovska planota 44
T Troha, hotel 239
Trst 31, 44, 45, 52, 53, 57, 65,
Tale 21, 170, 173, 323 117, 141, 143, 147, 194, 205, 226,
Tamar 96, 97 256, 259, 260, 261, 264, 271, 282,
Tamare 21 290, 308

373
Trtnik Leopold-Iztok 181 Vintgar 11, 271, 336
Tri 14, 27, 38, 54, 127, 154, Vipava 62, 194
194, 197, 279, 333 Vipavska dolina 158, 169, 260
Tri (Monfalcone) 45, 194, Vielnica 214
260, 261 Vinja gora 186
Turija 47 Vitranc 96, 97
Turingija 243 Vimarje 198
Turist, hotel 335 vodi:
Turjak 31, 58, 142, 318 minersko-sabotani Triglav
Turk Anton 68, 73, 177, 319, 31
355 mobilizacijski 69
Vodika planina 21, 37, 112,
U 113
Vodnikova koa 112
Ukanc 123, 124, 133, 157, 232,
Vodnjov Jakob-Tomo 177
246, 248
Vogar (planina) 91, 103, 122,
Ular Draga-Sonja 164, 178,
128, 130, 132, 133, 134, 137, 139,
258, 264
140, 149, 151, 152, 156, 157, 170,
Ular Mirko 102, 106
171, 172, 178, 187, 193, 194, 215,
Ularjeva hia 233
231, 236, 237, 330, 336, 348
Urbane Anton 105, 257
Voje 27, 63, 111, 114, 128, 138,
Urbane Franc 177
149, 150, 156, 157, 231, 245, 248,
Urbani Anton 178
249, 251, 287, 340
Uskovnica 34, 35, 36, 37, 49,
Vojska dravne varnosti (VDV)
57, 63, 64, 70, 71, 72, 76, 99, 104,
38, 45, 56, 70, 78, 80, 87, 106,
111, 112, 113, 114, 116,117,123,
137, 296, 333
125, 128, 129, 130, 131,132,133,
Voklo 27
141, 147, 156, 157, 187,232,235,
Vola 200
245, 250, 348
Vole 186
Volf Matev 19
V Volf dr. Vladimir-Borut 346,
347
Vae 242
Valeni Lojze 152 Vorberg Rudolf 243
Valentar Stane 233 Vovk Ivan 152
Vangerl Vinko 177 Vovk Ivan-Zivan 23
Varnostno-obveevalna sluba Vovk Joe 177
(VOS) 45, 58, 222 Vrabec Vinko 8
Varava 47, 318 Vrata 93
Velenje 242 Vrba pri Vrbskem jezeru 287
Veliki Draki vrh 10 Vrba pri Zirovnici 349
Veliko Mlaevo 143 Vrh (Dava) 201
Velikonja Ludvik 98, 100 Vrhnika 69, 73
Velo polje 112 vrhovni tab NOV in PO Jugo
Vester Vinko 152, 178, 180, slavije (V) 22, 324
181, 182, 183, 184, 185, 186, 188 Vrhunc Oto-Bla Otrovrhar
Vevnica 10 60
Videm (Udine) 13, 143, 194, Vrhuneva vila 32
197, 261 Vrsnik 158, 201, 231
Vidic Boa, poroena Likovnik Vri (planina) 93
150, 151, 152, 153, 154, 155 Vri (prelaz) 10, 53, 95, 277,
Vidic Joe 186, 187, 188 283

374
Vrtaka planina 93, 96, 97 183, 219, 261, 273, 274, 283, 318,
Vrtovin 246, 248, 330 323, 339
Zilja 286
Ziljica 286
W
Ziljska dolina 275, 281, 285,
Waschgler Alois 243 307
ZKJ 16
Wast, nemki kapetan 272
ZKMJ (SKOJ) 17, 41, 106, 123,
Wietinghoff, nemki generalpol-
134, 166, 168, 179, 295, 297, 308,
kovnik 256
311, 312, 314, 317, 318
Winkler, oronik 253
Zlatorog, hotel 6, 133, 134, 141,
Wolfing, hotel 175 146, 187, 313
Zlatorog, tiskarna 42, 130
Z Zoisov grad 113, 250
Zor Andrej 178
Za Akom 94 upan Franci 287
Zabreka planina 24 upan Ignac 178
Zabrevje 215, 232 upan Janez 20, 22
Zadar 252 upan Joe 177
Zadnjica 38 Zupani Ljuban 175
Zagreb 194, 199 Zupani Franc-Marjan 196,
Zagoreljek (planina) 162, 164 199
Zagorica 239
Zajamniki (planina) 76, 129, 2
338
Zagar Stane 21
Zajavornik (planina) 209
Zelee 175
Zaka 125, 139, 162, 174, 175
Zelezarski muzej Jeseniice 8,
Zaka, hotel 175 41, 73, 92, 344
Zaletel Tine 177 Zelezniki 44, 136, 143, 169, 170,
Zapue 184 198, 200, 201, 202, 203, 224, 252,
Zasip 35, 170, 253, 271, 336 256, 257, 259, 262, 264, 266, 267,
Zatrnik 24, 27, 310 330, 346, 348
Zavec Feliks 243 Zelin 234
Zaverni vrh 224 Zetina 201, 202
Zavodnik Edi 335, 338 Ziri 66, 199, 222, 234
Zavrh 256 Zirovski vrh 200, 201
Zavrnica 38, 182 Zirovnica 18, 27, 139, 170, 182,
ZDA 49, 320 184, 253, 271, 279, 333
Zeldweg 241 Zirovnik Pavle 177, 305
Zgornja bohinjska dolina 32, Zlan 133, 156, 171, 172, 173,
34, 63, 70, 121, 122, 128, 149, 210, 216, 218, 221, 246, 335, 336
153, 207, 231 Zmitek, trgovec 121, 123, 124
Zgornje Gorje 33, 35, 90, 214, Znidar Anton 68, 73, 140, 177,
270 248, 274, 301, 307, 354, 355
Zgornje Gorjue 157 Znidar Emil 180, 187
Zgornje Laje 202 Znidar Franc 127, 154, 155,
Zgornje Laze 214 250, 251
Zgornja Radovna 93, 101, 273 Zontar Avgust 178
Zgornjesavska dolina 16, 18, Zuemberk 194
22, 31, 33, 38, 39, 40, 52, 55, 64, Zvab Martin-Milan 66, 101,
72, 86, 93, 96, 97, 134, 169, 180, 106, 233, 243, 328

375
 VSEBINA

UVODNA BESEDA.................................................................................................. 5
KRATKA VOJASKA IN POLITINA ZGODOVINA
OBMOJA JESENlSKO-BOHINJSKEGA ODREDA . . . . 10
Zemljepisni oris......................................................................................................... 10
Socialne razmere...................................................................................................... 13
Razvoj delavskega gibanja med obema vojnama..................................... 16
Pred zaetkom vstaje............................................................................................... 17
Od zaetka upora do boja v Dragoah.............................................................. 21
Leto 1942 je bilo hudo..............................................................................................25
Nov razmah partizanstva....................................................................................... 30
Prvo osvobojeno ozemlje v Bohinju.....................................................................33
Organizacija osvobodilnega gibanja................................................................... 38
Okupatorska civilna oblast....................................................................................42
Opombe........................................................................................................................ 44
OD USTANOVITVE DO PRVE REORGANIZACIJE . . . . 47
Ustanovitev odreda.................................................................................................. 47
Opombe........................................................................................................................57
Pot v Bohinj................................................................................................................62
Opombe........................................................................................................................66
Ustanovitev bataljonov........................................................................................... 68
Opombe........................................................................................................................ 73
Nekaj manjih akcij..................................................................................................75
Opombe........................................................................................................................ 79
Uspeen napad na zasedo.......................................................................................81
Opombe........................................................................................................................ 84
V Radovni in na Meakli......................................................................................... 86
Opombe........................................................................................................................ 92
Pohod 1. ete 1. bataljona k Belopekim jezerom............................................ 93
Opombe........................................................................................................................ 100
 Spopadi okoli Jesenic..............................................................................................101
Opombe........................................................................................................................ 106
Akcije po Bohinju in Jelovici................................................................................ 108
Opombe........................................................................................................................ 117
Prvi vdor v Bistrico................................................................ \...............................119
Opombe........................................................................................................................ 126
Poig Uskovnice........................................................................................................ 128
Opombe........................................................................................................................132
Zadnji mesec pred reorganizacijo........................................................................133
Opombe........................................................................................................................141
Ocena razdobja..........................................................................................................145
Opombe........................................................................................................................ 148
MED PRVO IN DRUGO REORGANIZACIJO.....................................................149
Tragedija pri Hudievem mostu...........................................................................149
Opombe........................................................................................................................154
Predvsem minerske in ostrostrelske akcije...................................................... 156
Opombe........................................................................................................................163
Mina za boini veer.............................................................................................. 165
Opombe........................................................................................................................ 168
Zaetek bitke za hrano............................................................................................169
Opombe........................................................................................................................175
Gestapo lovi Ivana Novaka-Oka......................................................................... 179
Opombe........................................................................................................................ 186
Ocena razdobja..........................................................................................................189
OD DRUGE REORGANIZACIJE DO OSVOBODITVF, BI
STRICE .............................................................................................................. 191
Druga reorganizacija...............................................................................................191
Opombe........................................................................................................................197
Deset dni okoli Novakov in Zeleznikov.............................................................. 200
Opombe........................................................................................................................205
Za zaetek zmaga pri Brodu.................................................................................. 206
Opombe........................................................................................................................208
Vedno bolj drzne akcije...........................................................................................209
Opombe........................................................................................................................ 221
Sodelovanje v veliki akciji..................................................................................... 223
Opombe........................................................................................................................ 226
Vdor na Bled in Bistrico......................................................................................... 227
Opombe........................................................................................................................241
Sovranik ni prodrl............................................................................................ ..... 245
Opombe....................................................................................................... . . 250
Pred odhodom v okolico Zeleznikov....................................................................252

378
Opombe........................................................................................................................ 255
Znova v okolici Zeleznikov.................................................................................... 256
Opombe........................................................................................................................264
Ocena razdobja..........................................................................................................266
OD OSVOBODITVE BISTRICE DO UKINITVE ODREDA . . 267
Osvoboditev Bistrice in Bleda...............................................................................267
Opombe........................................................................................................................272
V Zgornjesavski dolini........................................................................................... 273
Opombe........................................................................................................................282
Na Korokem..............................................................................................................283
Opombe........................................................................................................................288
Ukinitev odreda........................................................................................................ 289
Opombe........................................................................................................................ 292
Ocena razdobja..........................................................................................................293
OPIS DEJAVNOSTI, ZVRSTI INSLUZB.............................................294
Moralno-politina de javnost.................................................................................294
Opombe........................................................................................................................ 315
Kulturno-prosvetna dejavnost.............................................................................. 316
Opombe........................................................................................................................ 318
Oddelek za zaito naroda (Ozna)........................................................................319
Opombe........................................................................................................................ 321
Obveevalna sluba................................................................................................ 322
Opombe........................................................................................................................327
Inenirsko-tehnina sluba....................................................................................329
Opombe........................................................................................................................ 332
Sluba zveze............................................................................................................... 333
Opombe........................................................................................................................ 338
Intendantska in oroarska sluba........................................................................339
Opombe........................................................................................................................ 342
Operativna sluba in administracija...................................................................343
Opombe........................................................................................................................345
Sanitetna sluba........................................................................................................346
Opombe........................................................................................................................349
Ostrostrelstvo............................................................................................................ 350
Opombe........................................................................................................................ 353
Seznam tabov........................................................................................................... 354
REGISTER.................................................................................................................. 357
VSEBINA..................................................................................................................... 377

379
 Knjinica NOV in POS 26/1

Ureja komisija za zgodovino

sveta za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB
pri republikem odboru ZZB NOV Slovenije
v Ljubljani
Predsednik Zdravko Klanjek

Mile Pavlin

JESENIKO-BOHINJSKI ODRED
Rokopis je lodobrila komisija
za zgodovino sveta za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB
pri republikem odboru ZZB NOV Slovenije
na svoji seji dne 14. aprila 1970

Strokovna recenzenta
prof. Ivan Krinar in Stanko Petelin-Vojko

Lektor Milica Strgar

Opremil akademski slikar

Vladimir Lakovi

Izdal in zaloil odbor Jeseniko-bohinjskega odreda

(zanj predsednik odbora Ivan Leban)
in -Partizanska knjiga
(zanjo Milko Stolfa)

Natisnila in vezala tiskarna -Toneta Tomia v Ljubljani

avgusta 1970 v 2500 izvodih

Klieje izdelala kliarna Ljudske pravice v Ljubljani

 KNJINICA NOV IN POS je knjina
zbirka kronik in zgodovinskih orisw* bor
benih poti slovenskih brigad in odredov,
i raen le-teh pa vsebuje tudi dela, ki ob-
ravnavajo posamezne probleme iz zgodo-
vine narodnoosvobodilne vojne in revolu
cije slovenskega naroda.
Kronike brigad in odredov avtorji pri-
pravljajo v sodelovanju z odbori svojih
enot, ki so organizirani v okviru Zveze
zdruenj borcev NOV Slovenije, in pod
vodstvom vsaj dveh mentorjev iz vrst
zgodo vinar jev, ki jih doloi komisija za
zgodovino sveta za razvijanje revolucio
narnih tradicij pri predsedstvu* republi-
kega odbora ZZB NOV Slovenije.
Osnovni program KNJINICE NOV IN
POS obsega vse poglavitne slovenske
partizanske enote, drugi del programa pa
je problemski in ni vnaprej doloen.
Iz navedenega programa so izle e
knjige, ki so oznaene z velikimi rkami.

Osnovni program:

1. Partizani na Gorenjskem (O partizan

skih etah na Gorenjskem do ustano-
vitve Gorenjskega partizanskega odre
da junija 1942)
2. Partizani na Stajerskem in 2. grupa
odredov (O partizanskih enotah na
Stajerskem do decembra 1942 in etah
na Dolenjskem, ki so jih vkljuili v 2.
tajerski bataljon, tajerski brigadi
in 2. grupi odredov)
3. Partizani na Notranjskem in Dolenj
skem (O partizanskih etah na No
tranjskem in Dolenjskem do konca
velike italijanske ofenzive)
4. Partizani na Primorskem (O partizan
skih etah na Primorskem do ustano-
vitve Gradnikove brigade maja 1943)
5. Tomieva brigada
6. Sercerjeva brigada
7. GRADNIKOVA BRIGADA (Stanko Pe-
telin-Vojko)
8. Gubeva brigada
9. Cankarjeva brigada
10. Slandrova brigada
11. PRESERNOVA BRIGADA (Stanko Pe-
telin-Vojko)
12. Levstikova brigada
13. Deveta brigada
14. Ljubljanska brigada
15. Zidankova brigada
16. Dvanajsta brigada
17. Braieva brigada
18. PETNAJSTA BRIGADA (Mile Pavlin)
19. VOJKOVA BRIGADA (Stanko Petelin-
Vojko)
20. Gregorieva brigada
21. BAZOVISKA BRIGADA (Franjo Ba-
vec-Branko)
22. Kosovelova brigada
23. Posebne brigade NOV in POS
Rabska brigada
Zaitna brigada GS
1. brigada VDV
2. brigada VDV
3. brigada VDV
24. Italijanske enote v NOV in POS
Brigada Triestina dassalto Traka
udarna brigada
Divisione Garibaldi Natisone bri
gata Fontanot Divizija Garibaldi
Natisone in brigada Fontanot
25. Prekomorske brigade
PRVA IN DRUGA PREKOMORSKA
BRIGADA (Sreko Vilhar, Albert Klun)
TRETJA PREKOMORSKA BRIGADA
(Radule Butorovi, Albert Klun)
CETRTA PREKOMORSKA BRIGADA
(Edvin Pervanje, Joe A. Hoevar)
PETA PREKOMORSKA BRIGADA (Jo
e Smit, Rado Borbon, Albert Klun)
ARTILERISTI PREKOMORCI (Karei
Levinik)
LETALCI PREKOMORCI (Rafael Per-
havec)
TANKISTI PREKOMORCI (Manojlo
Babi, Miroslav Lutek)
26. Partizanski odredi na Gorenjskem
JESENISKO-BOHINJSKI ODRED (Mile
Pavlin)
Gorenjski odred
Kokrki odred
Skofjeloki odred
27. Partizanski odredi na Primorskem
Istrski odred
Junoprimorski odred
Briko-beneki odred
28. Partizanski odredi na Korokem
29. Partizanski odredi na Stajerskem
Kamniko-zasavski odred
Pohorski in Lackov odred
Kozjanski odred
30. Partizanski odredi na Dolenjskem
Vzhodnodolenjski odred
Zapadnodolenjski odred
Dolenjski odred
Belokranjski odred
31. Partizanski odredi na Notranjskem
Notranjski odred
Dolomitski odred

Problemski del KNJINICE NOV IN

POS:
32. OSVOBODITEV SLOVENSKEGA PRI
MORJA (Stanko Petelin)
33. POHOD STIRINAJSTE (Lado Ambro-
i)
34. KAPITULACIJA ITALIJE IN NAROD-
NOOSVOBODILNA BORBA V SLOVE
NIJI JESENI 1943 (Tone Ferenc)
35. NACISTICNA RAZNARODOVALNA
POLITIKA V SLOVENIJI 19411945
(Tone Ferenc)
36. NARODNOOSVOBODILNI BOJ PRI-
MORCEV IN ISTRANOV NA SARDI
NIJI, KORZIKI IN V JUNI FRANCIJI
(Sreko Vilhar, Albert Klun)
37. PEVSKI ZBOR JUGOSLOVANSKE AR-
MADE SREKO KOSOVEL (Ivan Jer-
man)
V tisku:
CENTRALNE PARTIZANSKE TISKARNE
(Joe Kralj)
Pripomba: Komisija za zgodovinct si pri-
druje pravico manjih sprememb v
naslovih ali razporeditvi vrstnega re
da knjig.